Dopisi. IzSredišča. (Modrinjakova svečanost.) (Dalje.) V času Modriajakovega življenja niso bila strankarska uasprotja, kakorsedaj; Slovenec se tistokrat ni vedel in ni smel glasiti, nase stianke tedaj niti bilo ui, — Nemčur je že takrat botel biti ošaben, zapovedajoč paša: vse je imelo lakotni ueniški ^žmab". Modrinjak je spievidel nfaleugo" naše nialoniarnosti, ter spoznal, da ta zamoie nas popolnoma oslabiti, a nas[>rotnike močne napraviti. — Modrinjak je sprevidel, da pri takih razmerab, pri taki naši lenobi ne nioreruo pričakovati, da bi bili kedaj sami svoji, da bi dobili kedaj to, kar nam gre po božjej in svetovnej postavi, ter da bi postali kedaj jednakopraven narod. Modrinjak je toraj delal v svojem okrogu, kar se je dalo, da bi se znebili lakotnih nemčnrjev, ki so nas sezali kakor pijavke. Narodoi značaj Modrinjakov uani kaže njegova leta 1813. zložena peseu, koja nam je priča Modrinjakove ljubavi in navdušenosti za nas in ki kaže srditost njegovo do naših nemčurjev. Ena kitica te pesni se glasi: rErjav kakti Judež bodi! — Naj te pes za plotom je; — Med Slovence naj ne bodi, — Ki je prav Slovenec ne." 0 takratnib nemškutarjib ali n8vabibu piše Modrinjak: ,,V nadiab maternib se shrani, — V njenej reji se zredi, — Mačebo oslepno brani, — Mater pa za nič drži." Ta kitica se žalibog še dandanes nresničuje, ker izdajic ne manjka, ki svoj narod zaničujejo in nasprotnike branijo. Ko bi te žalostne nezgode ne bilo, potem bi Slovenei v marsikterem obziru na boljšeai bili. Modrinjakovo veselje do dela nam potrjuje njegovo pevanje: nCepi, sekira, motika, — Srp, kosa, plnžna otika, — Razsobe i zobače, — To je, kar zdravje da i kruh". Lepo lastnost Modrinjakovo, veselje do dela, bi pač naj Slovenci posnemali, in sicer v vsakem stanu. — Gospod in učenjak naj dela duševno za narod, a kmetovalec naj skrbi, da si z delom svoje stanje tako vzdržuje, da mu ne bo treba iskati pomoči pri nasprotnikib. — Potem bodemo neodvisui gospodarji in delali bodenio, ter stali zvesto za svoj narod, brez ozirov na naspiotnike. — Moč nasprotnikov, ki sedaj v deuainib zadevab uplivajo na nas, bcde potein zginila, in narod naš bode tem laglje in bitreje dospel do cilja. (Dalje pribodnjič.) Od sv. Petra pri Radgoni. (Slabo vreme) nas uže cel mesec zmirom nadieguje, tako da je ljudstvo prav nevoljno, ker ne more nobenega dela v redu opraviti. Ako kteri dan milo solnce saj nekoliko posije skozi oblake, vendar diugi dan se že pa zopet prevleče nebo z gostimi oblaki, iz kterih potem po dva dni dež lije. Trgatve se letos ljudje zarad neugodnega vremena niao tako veselili, kakor sicer, akoravno je skoraj vsak več napresal, se ve da, kjer ni toča gospodarila, kakor lani; dobro pa letošnje vino ne bo tako, kakor lani, zato ker je grozdje nekoliko pozneje, kakor lani ocvetelo, in se mehčalo, nekaj pa tudi zato, ker je bilo proti koncu septembra, kakor v oktobru preveč deževnib in hladnib dnij. Oziminn so Ijudje letos prav težko posejali. Kteri se niso sprva podvizali, imajo komaj le na pol posejano, ali prav za prav v blato stlačeno, pa mislini, bo bolje, kdor ni v tein dežji sejal, ker bo seme brščas tako ali tako radi vedne moče se v zemlji pogubilo. — V nedeljo 30. vinotoka, ko smo zjutraj vstali, nas je pa uže pozdravil krepek sneg, kteri je vsako delo na dalje ustavil, ter mnogo poljskih pridelkov, kakor repe, zelja, korenja, na nekih ruestih še tadi kronipir, tu pa tam tudi ajdo in proso pokril. Dal Bog, da bi ta prezgodaj padli sneg kmalo se spravil v stran, ter da bi v prihodnjem meseci se vreme nekako na bolje prevrglo, da bi bilo mogoče, poljske pridelke pod streho spraviti in se z listjem in drvami za zimo oskrbeti. Najveeja nadloga je pa veden dež viničarjem, kateri se dalje selijo, ali ,,vandrajo", ker v te ozke luže in blata polne klance med vinogradi v takem slabem vremenu ni dobiti kmeta, kteri bi viničarju njegovo imetje dalje zvozil, in če ga ravno dobi, koliko mora uboga uprežna žival na takib slabib stezab se vbijati in koliko še ljudje zraven tega trpijo! Bilo bi tedaj dobro, da bi se viničarji nekoliko pozneje selili, kakor uasvetuje g. dopisnik od sv. Lenarta v Sloveuskib goricab v zadnji ,,Gospodarst?eni prilogi," ki povdarja, da so ceste proti novemu letu boljše, kakor o vseb svetcih. To je že res. Tudi to je resnično, da bi bili stroški seljenja o novem letu manjsi, ker takrat ima že viničar vsega menje: živeža za ljudi, krine in drv prevažati. Vendar naj nii spoštovani g. dopisnik blagovoli dostaviti, da ta nasvet ui po vsem praktičen. In zakaj ne? Zaroljo tega ne, ako bi se viničarja služba odpovedala še le od 1. do 11. novembra, kedaj pa bi si viničar zaniogel kaj ozimiue posejati, ker je vendar skoraj pri vsaki viničariji kaj njiv, bodisi gosposka, bodisi knietička, ker se ozimina seje navadno v prvi polovici oktobra, a ne novembra, v kateiem meseci že mnogokrat pokriva zemljo bela odeja, dalje je čas za seljenje od BožiČa do novega leta prekratek, posebno za one, ki se piecej daleč selijo, ker od Božiča do 1. prosinca ni ninogo delavnib dni, ker so le večjidel prazniki in soprazniki, o kterib dnevib se ne spodobi, da bi se ropotije sem ter tje prevažale; bo torej najbolje kazalo, da ta reč ostane vsa pri starem. — Dne 27. oktobra je v Policah pri Radgoni umrl g. Šteiahoffer, c. kr. upokojeni stotnik, kteri je mnogo let prebival pri svojih goricah. Naj počiva v miru! Ivan Dub. Iz Dravinjske doline. (Naš g. okrajui glavar in nemčurski župani.) Od našega okrajnega glavarstva v Ptuji dobivanio, odkar inianio sedanjega gospoda okrajnega glavarja pl. Premeršteina, vse dopise, oklice iu pozive v slovenskem iu tudi nemškem jeziku, da tako labko razurue Slovenec, Nemec in nemčur. Slava mu g. glavarju. Sram pa naj bo take župane ,,teutscbpoferderberje", ki slovenski dobro znajo pisati, Ncdavno je neki Zupan boče to c. ker je tam dorua, je sram, slovenski pa bočejo po sili Nemci biti. otrok tnrtev rojcn bil na svet. kr. žandaimcriji naglasiti, pa, kder kostanje prodavajo, ga pisati, da-si žaudarji dobro slovenski brati znajo ia umejo. Začne tedaj neniško .,Anzeige" pisati. Kmalu pa niu je nemških besedij zmanjkaio. Zdaj se še le spomni, da je slovenščina tudi dubra in tako je svoje pismo nemški začel in slovenski dokončal. Take bedarije naj bi se toraj vsi župani, posebno kteri do čista nemškega jezika in pisave ne umejo, skrbno varovali ia pa svoj materni jezik rabili in čislali ; saj so tudi imenitne osebe, ki ga čislajo, zakaj se ga bi priprosti kmet sramoval? če si za župana izvoljen, to tebe ne sili, da bi nemškutaiiti nioral. Smea se vedno Slovenec ostati, da ti ne rečejo, da si bedast! - Iz Vranskega okraja. (Narodne srenje.) Gospodar, ki dopusti, da ga tujci v njegovej lastuej biši zauičujejo, a ne saruo tujci, tudi njegovi otroci, zanikerno podačeni in od tujcev pohujšani, zasmebujejo, takega gospodarja in očeta bo vsaki za ne8parnetnega imel, in to po pravici. Temu nespametnemu očetu smo podobni mi Sloveuci, ker vse premalo ceniuio svojo uarodaost. Za sv. veio nani moia biti najdražje materui jezik. Mnogo je nicd nanii ljudi, ki še menijo, da naš jezik v kancelijab nirua uikake veljave; nijim znano, da uže skoraj pred 1100 leti, ko je Karol nveliki" premagal Bavarce, in s tem si tudi podvrgel Slovence, ter jim postavljal slovenske glavarje, moralo je se pri sodnijab slovenski uravuavati, ter gospo8ke niso sinele deželnih zadev opravljati dragače, ko v domačem sloveuskeua jeziku. Tudi ob času cesarice Marije Terezijc je imel naš jezik v javnem življenji še dosta pravic. Tisti izgovor, da je naš jezik se premalo razvit, je prazen ia ničev, ker nobedea narod ni razvitja svojega jezika čakal, češ, potem še le bodemo uradovati začeli. Toraj na noge narodnjaki! ne da bi čakali križem rok držec, ne zdi se nam pametuo, vedno odlagati, temveč dolžnost naša je, da storimo, kolikor je mogoče, da to spoznanje čera preje postane splošno. V našem okraji so slavne občine Grajska vas in Marija Reka uže dolgo časa slovenski uradovale, lani ste pa dve največji v tem okzaji, t. j. Braslovška in sv. Jarij pod tabiom, začele, tako, da je sedaj polovica občin sloveuska, Občine Polzelj, Gomilsko, sv. Hieronim in Vransko pa še vedno nšvabijo". Zadnjej se najbolje čudimo, ker nam je znauo, da dosta narodujakov v odboru sedi, ki 80 ob svojem času toliko slavno čitalnico vstanovili, najpotrebnejšega koraka k uarodnemu razvitku pa niso stoiili. Poaiagajrno si sami, in Bog nam bo pomagal! Tako prigovor pravi. Rodoljub. Od Male nedelje. (Narodno društvo), kakor je bilo v 44. štev. nSlov. Gospodarja" na8vetovano, radostni pozdravljamo. Vsak nekoliko skušan uarodujak sprevidi, da je treba našemu rodu vrhovnega narodnega društva, ktero bi z ednako pazljivostjo in stiogostjo opirajočo se na § 19 osnovne postave vsestransko skrbelo in tirjalo, podučevalo in svarilo, da se naši narodnosti ne dela kvar, da naš naiod prido enkrat do popolne ravnopravnosti v šoli, v uradu in splob vsem očitnem življenji. Da nam pa ta vsestransko koristen svet ne ostane glas vpijočega v puščavi, treba je odmah, da se naši prvaki v Mariboru hitro o tem posvetujejo, ter nemudoma s porazumom z drugimi štajerskimi domoljubi storijo o tem nekakšen črtež, da se tako važno delo po celej Štajerskej takoj začne. Mi tej preimenitaej misli za zdaj druga ne vemo, kakor jo še enkrat po• zdraviti, ter z nestrpnostjo čakati, da se najhitreje v djanje prepelja. — Letošnja letina tukaj more se le srednjim pristeti. Slabo sponiladansko vreme in vedno jeseusko deževje so uzrok, da so nekateri poprej še precej dobro obetajoči pridelki spodleteli. Zadnjo sme se posebno o vinu reči. Zimske setve bile so srednje; polelne v zrni slabe, sadja malo, a bajdina, ktera je preeej rodna, čepi še tu in tam pod debelim snegoni. Sedanje toplo vreme je dobro došlo. Iz vsega tega se pa vidi, da je kmet svoje upanje na dobro letino mogel zopet na bodoče leto odložiti. -č- Iz Koroškega. (Razne novosti.) Barometer letos zmiraj laže. Zaporedoni kaže na lepo vreme, a lepega vremena le neče biti, da bi ubogi kuiet ajdo pospravil in kar še mu je za dolgo zimo treba. — V Beljaku popravljajo Dravski most; pri nevarnem delu je nek delavec v vodo pal pa se resil, ker je dobro plavati znal. Pravijo, da hočejo leseni niost zameniti kedaj z železnim. — Po krčmah so pogosti tepeži in časih je krčmar s svojo soprugo najbuje tepen pa tožit malokdo gre. Čemu neki? Da se lenubi in ravsarji na javne stroske v kajhab naspijo in spočijejo ? — Nemški nSchulverein" deli knjige in denarjev, da bi Slovence hitreje ponemčil. Za šole v Podkloštru in Grebenji poslal je kopico nemških knjig, g. Simonigu pa, bivšemu učitelju v Podkloštru, 50 fl. nemške ^Ebrengabe" ali po slovenski: nJudeževih grošev." Nemci toraj očitno narodni mir kalijo in delajo na iztiebljenje Slovencev. Na hvalo koroškim Nemcem pa bodi rečeno, da to niso domači, ampak zvečinom tuji Nemci. Tako čepijo v odboru 4 tuji Nemci in v Železnej Kapli rogovili nek baron L. Mag de Madis, od ondot doma, kder je nekdaj Luter živel in kder sedaj prusko nemška ,,pickelhauba" ukazuje in kamor naše prusake in prusačke prišlece sice teži. Takšni ljudje tedaj nadlegujejo in razsajajo zoper katoliške in zvesto avstrijske Slovence. To je od one strani silua drzuost in ošabnost od naše pa graje vredna mlačnost in brezznačajnost, da taksnim rogoviležem ne pokažemo odločneje, da ne5emo postati — Prajzi! Ko bi kdo izmed nas hotel Nemcem v šolo stlačiti slovenščino, kolik brup bi nastal!