Cas prvega pretakanja vina je p.rišel, aate aaj  nihče ne zamudi, tega važnega kletarskega deta o uraviti. Letos, ko je vino izredno dragoceno, je š«  bolj treba, da ž njim pravilno ravnamo in da ga n«  j,i stimo po nemarnosti pokvariti. Zdaj, v mrzlem ia  zimskem vremenu, ko so se drože v vinu že popolno- Pretakanje vina. ma polegle in ko se je vsled mraza tudi y«lik del vinskega kamna iz vina izločil, je najbolj pripravea čas, da ga od teh, lahko pokvarljivih snovi ioSimo ali posnamemo. Zato imenujejo to delo Vipar«i presnamanje vina. Nobeden, še tako neznaten vinogradnik Vipavske doline ne bo pustil čez zimo Tino na drožeh, ker dobro ve, da z nastalo spomladno gorkoto pride vino v nevarnost. da se pokvari. Na Dolenjskem je pa (in tudi na SJtoveaskeDi ^iajerju!) žal dosti vinogradnikov in celo takih^ M se smatrajo za, zelo učene in so le težko dostopni ttmu, da bi jih kdo podufiil, ki so mnenja, da so drože v vinu nekaj ppsebno žlahtnega in da je takoreko6 greh vino od drož presneti. Mnogi pravijoeelo: ^Otrok mora ostati pri materi", pri čemur je razume(i da je vino otrok in drože njegova mati. Ce pa imenuje kdo vino otroka, ne sme reči, da so drože njegova mati, temve8 njegovo blato. Da pa noben otrok v blatu rad ne leži, ampak vpije, da se ga oSedi, ta ve vsaka mati in tudi menda vsak ofie. Zato opustite, vinogradniki, starokopitne prislovice in nemarne ravnanje z vinom in oprimite se umnega kletarstva, kl v.eli: v zimskem 6asu je treba vino od drož presnetl- Ka^ s0 drože? Blato in izmefiek. Obstoje po veCl.ni 1Z beljakovin. vinskega Kamna in iz raanih gliV1C' m^d tBmi_mnogo vmu Skodljmh. . x Sp01?1^. k» postaiie v kleti gorko, se pnftno ^0^ v Tinu. s Pomočjo v. njih se nahajajogih glivic ™^™^- vino se Bkali, zaSumi in zavre. Ce se t» komxu n_e ^o* potem raora paS govonti le_o rebki fre^ Z.ato naf f tej nevarnosti nih8e ne izpostavI]a ,ln ™? v sedanjem 6asu pretofii. Po pretakanju Postane V1"O bolj stanovitno in se raje učisti. Pri prve^ Pretakanju ah posnamanju vina veljajo ta-le Pravila: . . ... „ , , ,  *¦ Ct^e Vlno stanovitne m svetle barve, dobro ga prezraBi ln se bo rado učistilo. Žveplati ga ni *reba ah le mal°- Tudl rdece vino ne žveplaJ ^05"0' ter postane bolj svetle barve. 2. Ce je vino bolj gosto, to je sluznato (volno), na zraku pa ne rjavi, potem ga dobro prezrafii, z metlico raztepi in dobro zažveplaj. Isto stori, 8e diši vino po žveplenem vodiku (gnilih jajcih). 3. Ce je vino kalno, pa kaže znamenja kaEe botoni, posebno pa znamenja rjavenja (t. j., da t ko7-arcu v 24 urali porjavij, ga ne mešaj preveB z zrttlom in ga dobro zaž\eplaj. 4. Vino pretoči le v zdrav, dober, popolnoma %isto pomit sod. 5. Ker je dobrega Žvepla za žveplanje vina težko dobiti, poslužuj se mesto njega natrijevega IAsulfita, t. j. belega, moCno po žveplu dišečega praS'**. "DcbiS ga t flrocerijah in pri e. kr. Kmetijski *ružbi.; Xa vaak hektoliter (100 litrov) Ti» TEemi v p»- j »em slučaju 2 do 3 grame, v drugem 5-4 gramo, ; t tretjem filuSaju 4 do 5 gramov, torej naJTeč 54 aeke tatrijeroga bisulfita na 1 bektoliter vina, BisulLt se . razmeša t kozarou čiste vode, se vlije t vino iu se j tam dobr« premeša. \ B. Skalicky. j Idetafski nadzornik na KranjskJeru. 3