Leto VI. (Vol. VI.) Februar, 1914. . J \ / ■ f, /.' 'ikw. ^ L " v Izdajajo Slovenski frančiškani. — Published by Franciscan Fathers. Po odloku kardinala JOHNFARLEY-ja je "Ave Maria" cerkven list in družba Sv. Rafaela cerkveno pripoznana in priporočena. □Jjl O D0 0 □ TRPKCI. M. Elizabeta. Ud □or ^ A bledih ličili sled solza, ob ustih kroži grenka črta; Oko globoko te izda, da ti je duša bolna, strta. Milujeni te, Veni, da trpiš; spoštujem lice zasolzeno. Kur cenim tebe in tvoj križ, dovoli mi V])rašeuje eno: "Povej, si s strtim srcem že pred tabernakelj pokleknila i1 -le kdaj že grenke ti solze luč obhajilna pozlatila! Morda ne veš, da je oltar zavetje križanih, trpečih ! ne veš, da večne luči žar razdcne moč skrbi morečiliif" Ne mara mrzli svet solza brezčutno, hladno jih prezira. Le Jezus njih svetost pozna, ()n sam dobrotno jih otira. S® Brez Boga. A. TOMEC. Sedanji svet je zapustil Boga, ker misli, da ga več ne potrebuje in se hoče sam vladati. Zato ga zagrne tu je in prezira ter hoče biti prost njega in njegovih zapovedi. Zame-tuje in zaničuje njegov nauk, ki u-či človeka prav in dobro delati, pošteno in pravično živeti, ter doseči časno in večno srečo. Ne mara za njegovo pomoč, katera edina more človeštvo rešiti in mu pomagati, ne mara za njegovo luč resnice in modrosti. ki bi ga vodila po pravih potih, in ga varovala prepadov, ampak se hoče sam vladati, sam voditi, si sam pomagati. Sedanji svet je podoben slabotnemu otroku, ki zapusti svojega bogatega in dobrega očeta, in si hoče sam pomagati, se sam živeti in srečnejše živeti brez očetove pomoči, pa kmalu začne pogrešati skrbno očetovo roko in čim dalje se ne povrne k očetu, tem revnejši in nesreČnejši je. Toda kdo pa je svet pripravil do tega, da je zapustil Boga, da živi in trpi brez njega, in je vsled tega postal tako razdejan, bolan in nesrečen 't Lažnjivi in pogubni nauki krivili prerokov, kateri obetajo človeštvu srečo in blagor brez Boga, v resnici ga pa oropajo vse sreče in ga pehajo v največjo revščino in nesrečo ter v popolni propad. Gorja ill nesreče človeštva v sedanjih časih je krivo moderno poganstvo, ki ga širijo, pospešujejo in podpirajo svobodomiseln, liberalci, so-cijalisti, in razni drugi "prijatelji" in "osrečevalci" človeštva, ki'se kažejo najboljše, najplemeuitejšo ljudi, največje poštenjake, pravičnike, resnicoljube. V resnici pa so to propalice najnižje vrste. V njih neumnih in puhlih glavah vlada gostejša tema, kot v najzadnjem kotičku najglobokejše podzemske jame, katerih jezik je strupenejši kot modras, katerih srce je polno peklenske zlobe, kateri so pravi satani v človeški podobi, kajti v hinav-ščini, zlobi in zapeljevanju jih niti satan sam ne more prekositi. Bolj surovo in zlobno napadati in blatiti v svojih ostudnih listih pametne in verne katoličane in njih duhovnike ne more niti satan. Tako obrekljivo, hujskajoče in brezbožno, kakor pišejo ti "prijatelji" in "osrečevalci" človeštva, more pisati le še sam lucil'er. Zato pa vsi dobri in resnični prijatelji človeštva, kateri mu želijo pomagati in ga rešiti, kateri poznajo vzroke sedanjih žalostnih razmer in soci jalne bede, kateri kažejo človeštvu vzroke njegovega gorja in bede, kot posledice krivih in brezbožnih naukov ter ga kličejo nazaj k Bogu, nazaj iz teme zmot k Inči božje resnico in modrosti, nazaj k viru življenja, k solium resnice in pravice. Ni je druge poti do rešitve in pomoči kakor te. Na drugi strani pa sovražniki človeštva na vso moč skušajo pre-vpiti te glasove in klice pravih prijateljev njegovih, da bi jih ne slišalo ter se ne pustilo rešiti. Slikajo in opisujejo jim vse ravno nasprotno, kakor je v resnici, da bi imeli to za zlo, kar jim je v rešitev, za ne- srečo, kar jim je v srečo, za propad in pogin to, kar edino jili more rešiti. Zato pa slikajo prave prijatelje človeštva kot zapeljivce in humbu-garje in da človeštvo napreduje, da so časi toliko boljši, kolikor bolj človeštvo napreduje — v brezver-stvu in brezbožtvu — kolikor svetlejši postaja luč moderne znanosti — zmote brezverskih učenjakov — in kolikor bolj izginja tema nevednosti praznoverja in bajk — vera in njene resnice—. Kajti, "vera je nesreča za človeštvo, sužnost, ovi-i'a vsaeega napredka in svobodnega razvoja. Od tod vse gorje, zmede in nesreče sedanjega časa, ker so ljudje še tako neumni, da verujejo v verske bajke, poslušajo sleparje, ki z vero slepijo in goljufajo ljudi "i slepo za nos vodijo. Od tod zlo in socijalna beda, ker so ljudje versko blazni in fanatični ter tava-J° v temi nevednosti in prazno-v,'i"ja, v kateri ga tišče duhovniki 111 "jih pomagači. Zato pa bo toliko prej zasijala zarja boljše bodočnosti, kolikor prej bo izginila verska tema in bo ljudem (»svetila glavo luč moderne znanosti. Zato le proč, z vero, proč z neumnostjo in versl vini fanatizmom! Na noge, prijatelji! Uničimo vero in razširimo pravo izobrazbo in znanje! V boj proti temi mračnjaštva in nazad-njaštva! V boj proti zmoti, prevari "i slepariji! Proč z cerkvijo in duhovniki! Smrt klerikalizmu! i sprevideli, da brezverstvo ljudi pokvarja, da so sedanji težki in hudi časi, mnogoštevilni zločini in hudobije, besni boji iu krvave revolucije, nered in zmešnjave sedanjega časa le posledice in sadovi brezverskih naukov, brezverske vzgoje, ruvanja in hujskanja proti Bogu, cerkvi, veri, duhovščini in cerkvi sploh. Zato skušajo ljudi vedno s čim motiti in zadrževati, da ne bi mogli ničesar preiskovati in ne mogli spoznati, kje je resnica, kje laž, kateri so pravi prijatelji človeštva in kateri njega sovražniki. Zato vedno pojejo svojo (»mamljivo pesem <> svo hod', sanjajo o napredku, o enakost", o sreči, da celo o nekih nebesih, ki jih bodo oni nam napravili. Ker pa za brezverske ljudske z«<-pcljivce, sleparje in goljufe preti največja nevarnost od strani pravih prijateljev človeštva, kateri ljudi budijo in jih kličejo na pravo pot, jim kažejo sedanje žalostne razmere kot sadove brezverskih naukov, jih svarijo pred njihovimi zapeljivci in jim razkrivajo njihove namene, njihove laži in obrekovanji!, ter svoje namene očitno kažejo in resnico jasno dokazujejo in pred sovražniki in zapeljivci ljudstva neustrašeno branijo, zato jim je prva in glavna skrb, kako bi ljudi od pravih prijateljev odvrnili, jih njim odtujili, da bi jih ne poslu- šali ter se od njih ne poučili, kje je resnica in kje je laž. Z vso silo delajo na to, da bi jim vzeli vse zaupanje pri ljudstvu. (Dalje.) Rt. Rov. Dr. Anton Bonaventura Jeglič, kun/, in Škof Ijjubljanski. DE.......HZ==% ft--pr—^ [o] Sin, glej tvoja Mati! 'lilo je na Tirolskem. Neka innti je šla "a polje in vzela seboj svoje enoletno de-te. Dete je mirno spalo v zibeljki poleg "JiVe v senci, mati je pa hitela s svojim Meloni ulolioko zamišljena, Naenkrat de ''' »hupno zakriči. Mati se obrne in oj »roža jo spreleti pri strašnem pogledu! Velik planinski oiel je priletel i/ bližnjih skalili in zagrabil dote in že je visoko v /.raku z njim. .Mati je v strahu in obupu zakričala in stekla iz njive — toda kam? Za orlom? Skoro je strahu omedlela! Sosedje ho prihiteli na materin krik skupaj iz hližnih njiv, toda pomagati ni nihče mogel. Orel se je pa si kričičem otrokom vzdihoval višje in višje in se slednjič vi soko na gori na strmi pečini, kjer je imel gnezdo, spustil na skalo. Ko je mati vi Preč. P. Placid Fabiani, bivši provincial, provineijo hv. Križa v Ljubljani, ki jo z vesoljem dovolil prod petimi loti izdajati lint Avo Maria. i mtB=mt i dela, kje se je orel vstavil, ni pomišljala dolgo. V svoji materini ljubezni se je spustila v nagel tek proti gori in hitela na strmine brez pomislika ali bo rešila dete ali ne. Vedno višje in više se je vspenjala cd skale do skale, od pečine do pečine. Slednjič ji zmanjka poti. Nad njo je bila strma pečina na drugi strani pa strašen prepad. Od tam opazi na nasprotni pečini v kolu gnjezdo in orla z detetom. Kaj sedaj V Mati ne premišlja doltfo. Vspne se na skalo iu skoči na drugo i>ečino čre/. prepad. Smrtno nevarni je bi! ta skok. Vendar posrečilo se je, da v: je vjela na nasprotni pečini in se tako priplazila do gnjezda. Toda, oj novi strah! Dete je še živo in neranjeno. Toda velikanski orel iu orlica stojiti pri gnezdu. Mati hoče zgrabiti orla i" ga prepoditi, toda orel se jezen zažene vanjo. Mati zgrabi hitro za dete, se nasloni na skalo, položi dete v naročje in z rokami odganja orla proč od sebe. Toda oba orla se vedno bolj in bolj jezno zaganjata vanjo. Vsa je že krvava Slednjič odleti samica, orla se ji pa posre. či zgrabiti za vrat in ga mu zavije, da ji mrtev omahne iz rok. — Toda kaj sedaj '! Kako nazaj doli v nižavo s te strme višave? Poskuša si privezati dete na hrbet in se začne plazati nazaj. Toda ni šla dolgo. Vsled strahu, razburjenosti in zgubljene krvi, je omedlela. Sosedje na polju so s trahom in grozo gledali iz doline vse to. Ko so videli, da je mati omahnila in se dolgo ni vdignila, vedeli so takoj, kaj se je zgodilo. Hitro so se odločili nekateri, ter šli z vrvmi in palicami siroti na pomoč.. Z veliko težavo so jo oživili in s še večjo težavo spravili v dolino. Toda prestan strah ji jo spodkopal zdravje, da je kmalu za tim umrla. Otroku ni bilo nič. Krepko je rastel in se razvil v krepkega mladeniča. Oče ga je dal v šolo in postal je duhovnik. Da, je imel vedno pred očmi spomin svoje ljube matere, ki ga je z lastnim življenjem rešila, dal je napraviti sliko, ko se ravno njegova mati bori z orlom, z njim, tedaj detetom, v naročju. Vclikrat je rekel : "To je edino prava slika moje ljube matere iu njene ljubezni do mene, ko se je v tej njeni ljubezni žrtvovala za me". Na naslovni strani letošnjega letnika, dragi čitatelj smo ti postavili sliko. Spomniš se še, kaj ne? Poglej jo, še enkrat! Slika žalostne Matere Božje je, sli ka naše matere v njenih najstrašnejših urah njenega zemeljskega življenja! Poglej, kako jUlijejo grenke solze iz njenih objokanih oči! Poglej, kolika srčna bol mora stiskati to ubogo srce! Ne njeno telo, zato pa tem bolj njeno srce je ranjeno, globoko ranjeno s sedmerimi meči oblečin. "Sin, glej tvoja mati!"Da, glej to je edino prava slika naše ljube matere iu njene ljubezni do nas, ko se je v tej veliki njeni ljubezni žrtvovala za nas, ko je stala pod svetim križem in trpela s svojim sinom. 1. Da podoba žalostne Marije je edino prava slika naše nebeške matere, kajti tako nam je .lezus s križa izročil v mater. Podaj se v duhu, čitatelj, ■/. menoj nn noro Kalvarijo. Milo je oni strašni veliki petek, ko se je zemlja tresla in so skale pokale od trepeta in strahu nad strašnim dogodkom, ki se je odigral na tej gori. Tu stoji cela množica židovskega ljudstva. r m Tisoči in tisoči stoje po gori. Izvršiti se »na obsodba nejnedolžnejšega obdolženca, kar jih je kdaj solnce videlo. Tam vidiš, že dva križa, na katerih se v velikih bolečinah zvijata dva nesrečna liu-dodelnika. Poleg teh dveh križev leži še tretji križ, na katerega prav kar pribijajo rabejlni našega Božjega Zveličar-ja. Prikovana je jedna roka in še druga, obe nogi! Nato vzdignejo križ in ga zasade v zemljo in božji Zveličar visi mej nebom m zemljo prikovan na les. Ko se iznad množico prikaže ta križ, za tremotek vse vtihne. Vse je osupnjeno! Nato se pa vzdigne divji vihar preklinjanja in zasmehovanja njegovih sovražnikov, ki se mu rogajo in posmehujejo in mu s pestmi z>'gajo. Da, mej celo to množico ni bilo srca. kateremu bi se bil ta Jezus smilil, 'olikini je pomagal v svojem triletnem Učenju. Kje so vsi ti? Vsi so ga zatajili, aH zbežali. Kdo bi si pač upal sočustvovati s tem velikim hudodelnikom, ki je hil obsojen v smrt! Pač, nekdo ihti prav blizu križa in tr-I" s tem nesrečnim Jezusom! Kdo je to, ki upa kaj takega v spričo ljudstva? Mati Jezusova je bila to! Da vse je Jezusa zapustilo! Le par žen in mej njimi njegova mati mu je ostala zvesta in sv. Janez. '^ugi ho vsi od njega zbežali ali ga pa zatajili, in vkljub vsemu sramotenju, vsemu žuganju in rotenju, je ta mati stopila Pod sinov križ in ž njim trpela in ž njim S(1 darovala za odrešenje sveta. O strašni trenotki za materino srce! Mati, misli si, da bi ne prav sedaj-le kaj takega godilo h tvojim sinom! Kaj bi ti Počela'! Ali bi ne znorela žalosti? Glej, Marija je morala to glodati! In pri tem jo s«' morala poslušati to strašne bogokletno s|,amotonje .Judov! "O v resnici, vi vsi, k' greste po potu, postojte in pomislite, '''' j«' še kakšna bolečina, kakor je boleči-"a moja!" V tem pa, ko oba mati in niu trpita nezmerne bolečine, približuje se vedno bolj dopolnjenje dela odrešenja. Se malo in Je-bo lahko zavpil: "Dopoljeno je P' Poda, Jezus, čuj jok tvoje matere pod Križem I Kaj bode pa to ljubeče srce počelo brez tebe? In človeštvo, katero si toli-fn,1j ljubil, kakor oče svojga sina, kaj Rev. Xaver Meško, pesnik in pisatelj. foil' ' ioi—»IH bode ž njim po tvoji smrti? In v teh zadnjih trenotkih, naredil je Jezus svoj testament oporoko: "Sin, glej tvoja mati!" "Mati, glej tvoj sin!" Kratke besede, pa kolik pomen za nas! O, Mater smo dobili! Hvala ti, o Jezus! Iskrena hvala za to bogato dedščino, katero si nam zapustil! Dobili smo tedaj mater! Dobili smo jo, ko je njeno srce krvavelo bolečin, ko je trepetalo v morju žalosti in brit kosti. Zato slika Marije pod križem je res edino prava slika naše nebeške matere. Žalostno, ]>ch1 križem trpečo smo jo dobili za mater! Jezus nam je ni izročil v mater, ko je bil na gori Tabor poveličan, ne ko je slovesno jezdil v Jeruzalem kakor kralj in ljubljenec ljudstva, in mu je ljudstvo navdušeno klicalo "hosana". Tudi takrat ne, ko je kot zmagalec poveličan vstal iz groba. Ampak takrat, ko je trpel sam najstrašnejše bolečine in ko je z njim bila potopljena v morje bolečin njegova sveta Mati Marija. Zato pa res: Mati pod križen je naša prava mati. HOE HOC 51(21 (č „Naši ta črni," ali „Pod krilom križa". noč FUI, SAMI TA ČRNI! Nekoč se nas je pet duhovnikov peljalo v posebnem kupeju po državni železnici po Gorenjskem. Dobrohotni sprevodnik nas je za par vinarjev "bakšiša" skril v ta ku-pej, da smo bili sami, da bi nas v naši ljubi "katoliški" Avstriji dobri sopotniki morda v vlaku ne napadali, oziroma, da bi naša navzočnost, v vlaku morda njih "katoliškega" prepričanja ne vžalila. No, da, kakor je pač v lepi Avstriji navada. Na postaji v Radovljici je bilo, ko se naenkrat vrata ku-peja trdo odpro iu pri vratih se pokaže lepo rejena obraščena brada nekega uradnika, — vsaj jaz sem ga sodil kot takega — in hotel je vstopiti. Pa, da ste videli ta velike oči presenečenja, da ne rečem strahu, katere je naredil ta "gospod", ko se je naenkrat videl od obličja do obličja z nič manj kakor petimi duhovniki, petimi ta-črnimi, mej katerimi sem bil jaz celo rjav. Za trenutek je obstal osupnjen iu ni vedel, kaj bi naredil. Zaprlo mu je sapo. Ali bi šel naprej >. Za Boga, nikar, bilo hi prenevarno! Nazaj? Proč ? Da, proč! Odložil se je za to slednje! Bil Vam je to užitek za nas vse, da je bil nekaj vreden. Škoda le, da je t rajal tako malo t re-notkov. "Pt'ui, lauter Kchwarze!" to so bile edine besede, katere je'v svojem svetem ogorčenju in strahu mogel izustiti. Zaloputnila so vrata in kosmati obraz je izginil izpred naših oči — na žalost nas vseh, seveda. Ko smo se zopet čutili same za zakljenjenimi vratami, ušel nam je glasen smeh, ne, krohot! Nasmejali smo se, kakor že dolgo ne in sicer vse le na račun tega modernega zajčjega junaka, duhovnikožerca. Ko prebiram naše ta-rdeče liste, s katerimi naši rdeči lcratci osrečujejo naš slovenski narod v Ameriki in vodijo za nos par nezavednih in duševno omejenih takozva-nili naprednih delavcev, pride mi vedno na misel j ta prizor. In malo sem videl njih številk, pri katerih hi ob koncu vsake strune ne vsklik-ililr "PI'ui! Lauter Kchwarze!" "Pni, samo ta črni!" Samo o ta-črnilt piše! Fui! In res! Beri prvo stran, prvi članek, drugo novico, tretje poročilo, četrto brzojavno vest, peto uredniško notico, vse: "Pfui! lauter Schwarze!" — "Fui! Samo o ta-črnihl" Beri na drugi strani prvi dopis, drugi dopis, tretji dopis, največ njih seveda skovanih v uredniški sobi, zopet "Fui! Sami ta črni!" Beri tretjo stran! Beri te razne preplankane članke, drobtine, prestavljene in originalne, zopet: " Fui! Sami ta črni!" Beri čet rto st ran, uredniške članke, ali kar že tam bereš, zopet: " Fui! Sami ta črni!" Da, beri poročila iz stare domovine, beri povesti, beri romane, beri črtico, beri pesmi, vse, vse samo: "Fui! Lauter Schwarze!" "Fui! Samo > ta-črnih!" Farji in vera, vera in farji. Cerkev in kapitalizem, kapitalizem in cerkev! Vsakemu le malo razsodnemu človeku, le malo trezno mislečemu človeku se mora v resnici vse to že studiti! Vsaj meni se, da mi pogosto uide vsklik "izobraženca" iz Radovljice. Pa ne samo, ako prebiraš naše socijalistiške liste, moraš tako vsklikniti! Poslušaj jih na njih shodih, poslušaj jih na njih sestankih, poslušaj jih na njih prijateljskih pogovorih, na njih veselicah, ako so na obisku pri družinah, ako v salonu, ali kjer koli, povsodi, po-Vsodi se moraš od njih odvrniti in s studom reči: "Fui! Sami ta črni!" IVxla, slovenski moj trpin, dovoli mi eno vprašanje: Ali ti odobravaš to ostudnjo gonjo? Ali se ti do-pade? Ali se nisi že kedaj vprašal: "Kaj pa imajo vsi ti ta-črni opraviti z nami delavci, '/. našim delavskim vprašanjem?" Ali je res potrebno za tvoj duševni in gmotni napredek in za tvoje blagostanje, fca zboljšanje plač, za organizacijo delavstva, da se toliko piše o duhovnikih, o veri in njenih naukih in napravah? Poglej! Kolikrat čitaš besede: "Kaj pa so duhovniki že sotrili za nas delavca ! Koliko je pa dala že cerkev delavske plače? Koliko je krščanstvo storilo za zboljšanje de-lavskih razmer? Nič!" Ako pa kak duhovnik, kak škof hoče poseči v vprašanje in se mu posvetiti in S(' žrtvuje za delavstvo, ali ga po-^iiii jiozdrayijo z veseljem, da jim hoče pomagati? Ne! Na vse grlo kriče, naj se duhovniki ne mešajo v politiko! V zakristiji naj ostanejo! Ali ne vidiš lmmbugarjev? Ako bi ti pomoči potreboval, pa bi ti kdo hotel pomagati, ali bi ne sprejel hvaležno njegove pomoči? Ne! Duhovnik ne sme pomagati, zato, da morejo potem kričati, da ničesar ne stori za delavca! Seveda, koliko je cerkev, je krščanstvo, je duhovništvo že storilo za delavca, o tem ne govorimo se-daj! Dalje! Pravijo in pišejo, kako velike propalice so katoliški duhovniki. Ako bi to bilo res, da je cerkev v svojem notranjem vstavu že tako gnjila in trhljena, zakaj pa potem toliko besne proti nji? Saj bo sama padla! Ako je kak duhov-, nik res tak ničvrednež, ako zabrede s poti svojega poklica in stanu na pot rdečkarjev, zakaj ga potem zmerjate? Zakaj mečete nanj kamenje? Zakaj ga ne hvalite, da je prav naredil, ker je postal nezvest stanu, katerega Vi tolikanj sovražite if Kolikor več slabih duhovnikov, toliko bolje je, vsaj po Vašem, ali ne? Vidite, kako ste nedosled-nji? Vidiš, dragi moj, tako delajo! A-ko je duhovnik goreč in navdušen za svojo službo in dela po svojem poklicu, napadajo ga kot fanatika, ga zmerjajo, češ, kaj se meša v svetilo politiko? Ako ničesar ne stori, in dela, kakor oni od duhovnikov žele, ga zmerjajo z lenuhom, da pase samo svoj trebuh, da je lahkoživec i. t. d. Ako sveto živi, jim je hinavec in svetolilinec, ako pa pade in pozabi na svoj vzvišeni stan mu pa zopet stokrat gorje, na kosce ga bojo strgali, kakor lačni volkovi. Da, "Fui, sami ta črni," "Sami ta črni" vse povsodi pri naših ta rdeČili. Vsa njih modrost in učenost se začne in konča pri ta-črnih. Zmerjati ta črne, norčevati se iz vere, to je njih socijalizem. So pač duševni revčeki! Revež je pa revež povsodi! in česar nima, dati ne morel -o- (asih jjjj Satan na delu. iaiBJl'-^T □Ho "Oprostite prosim, oprostite" je klical izza drevja prišedši gospodar, "cestui ovinek in gosto drevje mi ovirata, da ne morem paziti na to pasjo mrcino, ki Vam je hotela zapreti pot." "Toda" — prekinil je tu gospodar svoj govor, "se !i ne motim? Ti si vendar Valter Frank?" "l)a, da prijatelj, tako gotovo kakor li Adolf Stahlberg." "Hog te živi, dragi prijatelj!" mu jo klical i azveseljcn grajščak," dobro d osli !" "Pet let se že nisva videla, dasi ne bivava tako daleč narazen. Povej mi vendar, kako se ti kaj godi?" "Hvala, Adolf, ne smem tožiti o zli u-sodi", mu je odgovoril mladi filozof precej hladno, ko se je spomnil na pogovor s staro (ioričevko. "Slišal sem, da si hodil po Italiji zadnje čase?" "Da, - saj se ravnokar vračam iz Ki-ma. Bil sem dalje časa v Rimu, v vatikans-I i Knjižnici. Iskal sem virov za neko pisateljsko delo o modroslovju, ki jo mislim izdati. Kaj pa ti, Adolf, si še vedno samec?" "Gotovo, prijatelj! Veš, današnje dame zahtevajo preveč sužnjosti od nas in kako naj jaz ustreženi kapricam kako moderne, morda celo emaneipirane ženske, pri vseh skrbeh, ki jih imam na glavi!" "No, to jo pa čudno! Ti vendar nisi ni I »li sovražil nežnega spola!" "Ne. Frank, tudi dandanes ga ne sovražim I'M i no to moderno Sopirenje žensk mi ie od sile zoperno. Snažno, ponižno čet cd i i>ri prosto dekle hi me edino 5;« moglo očarati. Pomisli p« tudi na skrbi, ki jih imam s svojimi delavci in Hploh s trgovino. Kavno sen;- bil namenjen na "Marijino goro" in slučaj te je prinesel sem. Pojdiva skupaj S" "Slučaj? Prijatelj, slučaja jaz ne poznam. Kar se zgodi na zemlji, ima vse svoj vzrok, zakaj se zgodi. Seveda mi vseli teh vzrokov ne poznamo, od kod so in zakaj so, zato jih nazivamo slučaj. Toda najino snidenje danes, in poleg še to, da sva oba namenjena na "Marijino goro" ima tudi svoj vzrok,, ki bi se znanstveno lahko preiskoval, a slučaj tega ne smemo imenovati." "Dragi moj, ti govoriš preučeno za me. .laz se razumem dobro na trgovino, a ne na filozof jo, kjer si ti doma." "Dobro, prijatelj, tega tudi nihče zahtevati ne more od tebe, toda vsak dogod-Ijaj na svetu se lahko razlaga; in ravno filozofija je ona, ki išče povsod vzrokov. In če se hoče imeti jasno prod očmi vzrok vsega mogočega in nemogočega, je treba iskati prvega povzročitelja vsega v v*-soljstvu in to je Bogo. Ne slučaju, ampak nevidni božji previdnosti pripisujem ja/. današnje snidenje s teboj." Ta odgovor je na Stahlberga tako učii» koval, da za par trenotkov ni našel primerne besede za nadaljni pogovor. Da bi pretrgal molk, je zastavil prijatelju vprašanje: "Kot filozof se li razumeš tudi v umetnosti? Kakšne vrednosti so postaje križe vena pola na "Marijini gori"? Pravijo, da je delo umetno." V aider, ki je komaj čakal ugodne prilike, da bi prišlo do tega pogovora, tuli je hitro segel v besedo: Rev. A. L. Blaznik, predsednik slovenske Rafaelovo družbe v Now Yorku. [glEir«-ioi »"Eiroi "Neprecenljive vrednosti so v tem delu, "i lahko si ponosen, da si posestnik "Marijine gore". Ne pretiravam, če ti rečem, da s tako izrazitimi in živo predstavlja-Joeinii slikami se ne mora ponašati cela Slovenija." "Česa mi ne poveš?" je vskliknil radostjo Stahlberg. "Koliko bi pa dobil zanj, (V,(' bi ga hotel prodati?" 'ega ti m« morem povedati, a gotovo, '•'i je ni svote, ki bi plačala umetnosti križevega |>ota." "To ni mogoči*, — ti se šališ V aider, povej nii raje resnico, ker me stvar zanima." Ne šalim se, prijatelj" odgovoril mu je >•<'«110 Valder. "Umetniško delo te vrste lN(,,'š zaman*.pri današnjih umetnikih in v,'n za kaj t Moderna umetnost je neod-kritosrčiin in čeprav na videz izboljšana, v,,ndar splošno ne napravi globokega "'ma. Jit' opazuj posamezne osebe na kri-"Veiii potil. Vsaka nosi na sebi takorekoe I'osebni značaj svoje velike žaloigre. In v'cini Zveliča rja, nedolžno .Iagnje, v njc-Vovi ^''"l kost i, ali pa besno judovsko dru- hal v podivjani razburjenosti. Veliko solza so privabile te podobe ne samo ženskam, ampak zakrknjenim srcom moških božjepotnikov!" "Ti imaš prav! Tudi moj znanec Dir-feld mi je že pravil o visoki svoti, ki jo lahko dobim za križev pot. Mislil sem, da ne misli resno, a sedaj vidim, da se po-, polnoma sklada s tvojim mnenjem." "Toda — ali resno misliš na prodaj) križevega pota? ali si morda v denarni krizi?" "Ne — ravno obratno! Moja tovarna in promet ne počivata, in dobiček je iz-boren." "čemu torej te skrbi glede križevega pota?" "Dirfeld me vedno nagovorja, naj-prodam to zastarelo zabavo neučenega ljudstva. Nasvetoval mi je tudi, naj mesto kapele postavim lepo vilo, ki bo služila poleti letovičarjem radi krasne lege tega hribčeka, okrog katerega mislim zasaditi tudi trto, ki mi bo v kratkem donašala lepe dohodke." "Kdo pa je ta Dirfeld?" "Druzega ti ne morem povedati o njem, kakor da je mlad veseljak, ki živi v Mariboru. Pride me večkrat obiskat oziro ma ne toliko mene, kakor mojo sestro. Čul sem, da je zelo bogat, in da bo poročil mojo sestro." "Dirfeld — Dirfeld — tako znano mi je to ime! — Ali mu ni ime Ivan?" "Da, da. Ali ga morda poznaš?" "Toraj je pravi! Da! Ivan Dirfeld, to ime je velikokrat v glasilu prostozidarjev in on je celo predsednik tega društva. Prijatelj, slabega svetovalca si si izbral!" "Ilm — kako je to mogoče, da bi bil Dirfeld član brezpomembne in skrivne družbe? On je vendar izobražen človek! Sicer po naj bo, kar hoče za mojo osebo, svet, ki mi ga je dal, vendar ni zaničevanja vreden in on gotovo ne išče pri tem svojih osebnih koristi." "Adolf, ti se jako motiš, če tako misliš. Prostozidarstvo ni nikaka zastarela družba, pač pa jako nevarna in družabnemu redu pogubonosna moč. V nobenem času ni ta družba tako napenjala svojih moči, kakor to dela ravno sedaj. Kaj ne zasleduješ sedanjega nereda v človeški druž- bi? Poglej na Francosko! Zaprte cerkve, — brezverske šole — svoboda ljubezni — nesramno preganjanje duhovnikov in usmiljenih sestra, nemoralno življenje mladine— to niso še zastareli sadovi prosto-zidarstva! Ravno iste sledove dobiš na Portugaljskem in v nedosti manjši meri. v Italiji. Tisoči in tisoči te skrivne, ali kakor ti praviš, brezpomembne družbe se skrivajo tudi pri nas in slep je kdor jih ne pozna po njih delih. Ali ne bereš časopisov, ki blatijo Boga in njegove služabnike? Ali ne čuješ, kako se trudijo, da bi dobili večino in premoč v državnem zboru? in čemu to? Le to jim leži na srcu, da bi vdarili po cerkvi Kristusovi. In ti imenuješ to družbo brezpomembno?" Razočarano je poslušal Stahlberg svojega prijatelja. "Glede Dirfelda in njegovih nakan se tudi zelo motiš" je nadaljeval filozof. — "Njega pač malo briga lepa svota, ko bi jo ti dobil za križev pot. Bode ga v oči božja pot, zatekanje vernikov k Materi Božji in služba božja. Toraj cerkvica, zavetišče toliko tisoč vernikom, zaprta! Grobišče tvojih pradedov oskrunjeno! Podobe križevega pota, tako živa predstava Kristusovega usmiljena do nas, — prodana! — In vse to na ljubo prosto-zidarstva?! Ne, Adolf, tegar nikdar ne bi mislil od tebe, da boš postal sluga brezbožnega prostozidarstva! Grobovi tvojih pradedov bodo kričali do neba in klLali maščevanje na tebe." Stahlberga, ki je ves čas pozorno poslušal prijatelja, je pri zadnjili besedah oblila rudečiea in samega razburjenja ni mogel takoj odgovoriti. Tudi na Valderje-vem obrazu se je poznala nevolja nad brezbožno nakano zapeljanega prijatelja. " Valder — Valder! Užalil si me do dna srca!" vskliknil je konečno Stahlberg. "Jaz naj bi bil sluga prostozidarstva? Me poznaš tako slabo? Ti, prijatelj moje mladosti, me tako sodiš?" "Mogoče jo, da sem te sodil prehudo oprosti mi! Toda ne misli, da sem te mislil s tem karati ali celo užaliti! Kar mi j" narekovalo te besede, je edino ljubezen do tebe, prijateljska vez iz dijaških let. Rekel si mi vendar sam, da boš odpravil božjo pot ter prodal križev pot. Sicer pa, ali nisi že ustavil službo božjo ob .nedeljah in zaprl svetišče Matere Božje?" "Da! To je res! In tako bo tudi ostalo! A jaz nisem vedel, niti sanjalo se mi ni, zakaj se tu gre. Ti si prvi, ki mi je govoril o teh brezbožnih nakanah prostozidarjev, ki so se mi zdeli popolnoma nedolžni.'- "Razumem tvoj položaj, dragi Adoll', in zato oprosti, še enkrat te prosim! Ti si trgovec^in kot tak se ne zanimaš za pe reča vprašaja današnje družbe. Toda vsak družabnik mora imeti dandanes malo pojasnila o svetovnem naziranju." "Moja dolžnost in moj boj je edino v trgovini" odgovoril mu je nekako užaljen Stahlberg. "Kar meni mar politika in prepiri, ki ga imajo ljudje med seboj! Jaz ljubim svojo ožjo domovino iu želim nje napredek in proevit. O teh zlobnih nakanah prostozidarjev se mi do danes niti sanjalo ni. In ko bi tebe ne bilo, bi še danes ne vedel, za kaj se gre pravzaprav. Rad bi vendar poznal od blizu te. moderne razmere in rade volje v tem oziru postanem tvoj učenec." "Prav rad sprejmem nalogo, Katere me prosiš. Čas in prilika nama je na razpola- [o1[Sir^=r=ioi ==51fi===fl[o1 Mr. Anton Burgar, glavni tajnik Hafaolovo družbo v Now Yorku. go in kar je v moji moči, ti hočem razjasniti in pomagati do luči resnice." Iiopot automobila, ki se je ustavil pred njima, je prekinil nadaljni pogovor. "Je li že poludne?" je vprašal začudeno Stahlberg. "Opoludne sem naročil slugi, naj me čaka z automobilom." "Da, prijatelj, ravnokar zvoni pri fairi." "Kdaj te smem obiskati, Valder?" je še vprašal Stahlberg. "Dobrodošli vsaki dan in vsako uro na Fr&nkovem." Podala sta si roke ter se prijateljsko poslovila. (Dalje prili.) -o- J Zgodovinske laži. J Piše X. II. življenje in čudeži našega Odrešenika. Kdor ne veruje v postave, zasramuje tudi postavodajalca in tako tudi brezverci, ki skušajo utajiti sv. Pismo morajo dosledno zavreči tudi Kristusa in njegova dela. Pogan Celzij v drugem stoletju je označil Kristusa kot navadnega sleparja in goljufa, ki se je učil v Egiptu čarodej-stva, s katerim je pozneje slepil priprosto ljudstvo. Čudeže, ki jih je storil, uči Cel zij, lahko stori vsakdo, vstajenje od mrtvih pa ni bilo druzega, kot domišlija bolnih ženic, ki so to čudo še drugim v glavo vteple. Celzije ve bogokletnosti so razni odpadniki v poznejših stoletjih ponavljali in še na grši način zavijali. Posebno so se odlikovali učenjaki naturalisti, ki verujejo samo to, kar se vidi, čuti, sliši i. t. d. Navedli bodemo samo enega od teh učenih glav, ki je proglasil Kristusa za svojega somišljenika, za pravega prostozidarja. Doktor Bahrett trdi, da je bil Kristusov namen vse vere odpraviti in postaviti človeški razum kot Boga in voditelja vsega človeštva. Kaj ne, brihtna glavica! Poslušajte, kako on razlaga čudeže. Obsedene in slepce je Kristus zdravil s čarobnimi sredstvi, ki jih je kupil oil Per zijcev. Mladenič z Najina je ležal v omotici in Jezus mu je iz svojo torbice dal neko zdravilo poduhati in navidezno tnrt-v> se j«, zbudil. Pri Kani Galilejski svatbi •)'' pijanim sjostom primešal neko vinske- mu moštu podobno kislino. Da je Jezus hodil i)o morju kakor po suhem, se lahko razume, ker je imel pod nogami velik lesen * plav, katerega pa apostoli niso opazili. Čudežna nasitenja 5000 ljudi v puščavi se zelo enostavno lahko razlaga; Jezus je preje poslal tja cele vozove kruha in ga skril v votline, od koder ga je potem množici delil. Vstajenje in vnebohod je storil s svojo čarovnijo. Kristus je sploh na občinstvo tako vplji-val s svojim nastopom, da so mu vsi verjeli, da je bil vsak njegov korak čudodelen,. Tako doktor Bahrett učenjak, ki je bil slavljen kot iznajditelj največje znanosti. Toda, bralec evangelija, povej mi odkritosrčno, ali se ti zdi ta razlaga čudežev enostavna? "Ne", boš odgovoril in "ne" bo odgovoril vsak otrok, ki komaj zna brati zgodbe sv. pisma. Taka razlaga čudežev, ki nam jo podaja Bahrett, je veliko težja kot naravna razlaga čudežev. Slepce je zdravil s slino ni cestnim pra bom, ki bi vid morala še poslabšati. Mrliči niso bili navidezni, ampak so njih trupla. že dišala (kot Ijazarja) in nesli so jih že k pogrebu. Če bi se pa voda tako lahko spreminjala v vino, potem bi brez-verski soeijalisti pač imeli lepo življenje na zemlji, saj to jo njih cilj. Da je Jezus hodil po splavu, se lahko razume, a kedo je veslal? Ko bi Jezus kruha nepoinnožil, bi ga Judje kot sleparja kamncjali, ne ga hoteli izvoliti za kralja. Kar je najhujše, doktor Bahrett ni svoje učenosti predajal samo izobraženim krogom, ampak njegovi otrobi so se za- nesli tudi med priprosto delavstvo in nežno mladino. Ta strup razširjajo danes brezverslci časopisi, da z njimi tolažijo vest hladnih in odpadlih kristijanov. Vspeh tega breziniselnega bogotajstva pač ni bil zaželjen, kajti čim hujše so brezverci mlatiti svojo prazno slamo in čimbolj se zaganjajo valovi v sveto cerkev in nje nevidnega poglavarja, tem bolj zmagovito se je dvigal sveti Križ. Nasprotniki sami pripoznajo, da je ves njih trud zaman, ker s tem, ko priznajo, da jo Kristus res živel in tajijo njegove čudeže, so podobni človeku, ki hoče od suhe in posekane jablane trgati lepa sveža jabelka. Še bolj nespametna je pa bila trditev bogotajcev preteklega stoletja. Ti pa niso samo zanikavali čudežev, nego so enostavno zavrgli sveto pismo in Kristusa sploh češ, sveto pismo ni zgodovinska knjiga, ampak zbirka pobožnih bajk in tudi Kristus ni prava zgodovinska oseba, nego navaden junak teh bajk. Še zlobnejša sta bila naslednika Strauss-ova, brata Bruno in Edgar Bauer, ki sicer nista tajila, da bi Kristus res ne živel, toda pravita, da 011 ni bil ustanovitelj krščanstva, ampak je le nadaljeval to, kar je začel že grški modrijan Sokrates. Taka primera je naravnost zločinska. Prvič, ker se Kristusa oropa Njegove božje narave, drugič ker se neoinadeževaiio življenje Kristusovo, Njegove božje čednosti primerjajo grešnemu in pohujšljivemu življenju pagana. Leta 1863 je skušal Francoz Kenan na-l isati Kristusa kot junaka svojega romana "Jezusovo življenje". Sladki in ob enen zabavni slog, ki ga imajo Francozi že v svoji naravi je zelo ugajal duševnim siromakom, tako da je Renan postal znamenit pisatelj, med tem ko ni v vseh njegovih spisih najmanjšega dokaza znanosti. On je pisal kakor to delajo naši socijalistični listi,- brez ozira na zgodovino, z edinim namenom zastrupiti ljudstvo z lažjo in že zastrupljene še bolj podivjati. Zaslužil si je naslov lahko-mišljenega Francoza in pohujšljivega romanopisca. -o- * + Pod cTVlarijino zastavo. + + + li^jt ^j* t^tf l^i tej^ ^ Sin glej tvojo mater! V zadnje pismu sem priporočila mlade-niške in dekliške Marijine družbe. Da, tega nam treba! "Sin, glej tvoja Mati I" Mladenič, dekle ali slišiš glas Zveli-čarja, umirajočega na sv. križu? Tebi velja, tebi kliče s križa doli: Sin, glej tvoja Mati! Glej, s temi besedami te izroča v njeno varstvo, pod njen sklmi plašč! Kaj praviš na to? Boš preslišal ta glas? Ne! V kakšno čast. si štejejo vsi, ki so mogli kdaj govoriti s kakšno kraljico! Kako so ponosni oni, ki ji strežejo! Nas kliče v svojo službo, v svojo druž bo ne svetna kraljica, temveč Kraljica nebes in zemlje. Vse nas hoče imeti za svoje otroke, za svoje sinove in hčere. Kraljica nebes in zemlje hoče biti naša mati. Ali se ne spominjaš z veseljem svoje dobre matere, na svoj dom, kjer ti je .je tekla zibeljka? Marsikdo izmej nas še se spominja, kolikrat je materina beseda potolažila očetovo jezo in tako odvrnila od nas zaluženo šibo! Kolikrat se razsrdi nabeški Oče nad nami radi naših grehov. Šibo prime, da bi nas po zasluženju kaznoval. Kdo bode prosil za. nas milosti in usmiljenja? Gotovo le edina mati, zato smo jo dobili. Zato, kdor Marije ne časti, tudi Jezusa ne pozna. Kdo moro ljubiti Sina, da bi matere ne ljubil T "Z Marijo skozi življenje!" to mora biti geslo vsakega slovenskega dekleta in mladeniča, ki hoče ostati dober, pošten 1 ki hoče vstrajno voditi v svojem srcu boj proti poželjenju in proti obiliiu priložnostim in nevarnostim, katerim smo tukaj v tej tujini izpostavljeni. Marija je sodelovala pri našem odre-šenju, potrebna nam je tudi pri našem zveličanju. Kdor toraj stanovitno časti Marijo v svojem življenju, bo gotovo dosegel svoj ko-nečni cil. Da bomo pa mladina ostali stanovitni v Marijinem češčenju treba nam koga, ki nas bo k temu oponimjal in navajal. In to more edino Marijina družba, katoliške mladeške organizacije po naselbinah in župnijah. Marijina družba uči mladeniča, dekleta, Marijo častiti. Marijina družba nas priklepa z ozko vezjo ljubezni k naši Materi. Marijina družba nas ohrani stanovitne božjemu Zveličarju. Marijina družba nas ohrani dobre in poštene, ker nas navaja k sprejemanju sv. zakramentov. Marijina družba nas druži vse v eno lepo družino pod Marijinim varstvom kot družino ene matere. Zato še enkrat kličem vsa slovenska dekleta po Ameriki in vse fante, pod Marijino zastavo! Dokler smo mladi, mlada srca, mlado življenje, mlada leta dajmo Mariji! ne stara, ko je morda celo prejšnje življenje bilo hudičevo. Namen imam ost ati dobra, ako pa bom ostala dobra, se pa bojim za se. Vem pa, da ako Dom ostala zvesta Mariji bom ostala zvesta tudi temu svojemu namenu. Zatoraj, mladeniči in dekleta, pod Marijino zastavo! Marijina družbenica. 15. februarja priredi slovensko dekliško tamburaško društvo "Slovenka" svojo stanovno veselico v cerkevni dvorani cerkve sv. Nikolaja. TamburaSice bojo u-prizorile dve šaljivi igri "V posredovalnici" in "Gospod Hribar". Obe igri sti-polni zdravega humorja in prepričani Nmo, da se bo vsako iz srca nasmejal, ko '»o gledal te igre. Slovenska Marijina družba v New Yorku je v decembru priredila v cerkveni dvorani sv. Nikolaja igro "Dve materi" v proslavo svoje petletnice, kakor smo že zadnjič kratko sporočili. V resnici lepše igre si za to slavnost družba ni mogla izbrati. Igra je krasno vspela, kakor še nobena druga do sedaj. Tako izvrstno so se vse igralke uživile vsaka v svojo ulo-go, da so vse igrale tako naravno, da se nam je zdelo, da smo priče resničnega dogodka. Dekleta, tako je prav! Najprej treba besedilo igre dobro znati na izust, potem še le se da dobro igrati ulogo. Še-petalec je pravzaprav igralcem samo v nesrečo. Nekateri ,se zanašajo nanj in se igre ne nauče, ter za to slabo igrajo! Mi, v New Yorku smo že toliko različnih iger in predstav videli, da v resnici ni več "vse dobro za nas". Ali dobro, ali pa nič! Kaj čuda, da so dekleta po vsakem dejanju žela navdušeno ploskanje. In to so v polni meri tudi zaslužila. Igrale so pa: Gča Mary Setnikar Olgo, gča. Mary Ogrinec gro fico Ljudmilo, gča. Jozefine Ogrinec Elizabeto, gča. Ivanka Ulčar Marjeto, gča. Ivanka Potočnik Stauo, gča. France« Burgar Marijo, gča. Zakrajšek Kristino, gča. Kat Pavlič Nežo, gča. Anna Habjan pogansko kraljico, njena dva služabnjika, gča. Stempel in gča. Tičar, dva angelja Mici Vogrič in J. Šme. Cleveland, Ohio. — Dekliško društvo pod zastavo Marije in njenim varstvom prav dobro napreduje. V bedeljo dne 18. januarja je bilo zopet sprejetih več novih družbenic. Blagoslovljena je bila tudi lepa. Marijina podoba, katero so dekleta slovesno v procesiji prinesle iz šole v cerkev. Poten je bil kip zopet postavjen v novo šolo, kjer ima društvo svoje prostore za zborovanja, delo in kratkočasje. Lepo je, da to društvo tako hitro napreduje in šteje že (>5 članic. Od začetka se bile marsikatere zapreke,največje med njimi so bile posmehovanje od nekaterih strani. Sedaj se je stvar obrnila in bi so lahko posmeho-vale društvenice zaostalim, ki se brez cilja kakor megla brez vetra ne vedo kam obrniti. Vse narodno katoliško zavedne dekleta, pristopajo k društvu. Tudi sta riši bi naj skrbeli, da bi njih hčere pristopale pod Marijino zastavo, zakaj boljšega ne morejo storiti za nje, kakor da jih izročajo naši nebeški Materi v varstvo, ("'ista in nepokvarjena mladina je ponos in temelj naroda in kras sv. katoliške cerkve. Torej vse na delo! 0 veliki noči mora šteti društvo sto članic. Toda delati je treba oprezno. Marsikatero jabelko je na zunaje lepo, notri pa razjeda črv in je morda že poln trohnobe. Zapomnite si besede Vašega dušnega pastirja: "Pobožnost ni kislost, pobož-nost, je veselo spolnovanje dolžnosti svo- jega stanu in krotenje samega, sebe, Bogu na čast in Mariji na ljubo." Posebno mlad človek mora biti vesel. A vse veselje in zabava mora biti pošteno, nekaj zviše-nega, ki človeka poživlja in razvedri in ga napolnuje z dobrohotnostjo do vsega človeštva in ga privede vselej bliže spoznanju božje dobrote in ljubezni. HOC DC Iz Slovenskih naselbin. n on 3 o St. Luois, Mo. "----Vošim srečno novo leto... da bi vse slovenske "ta-rdeče" spreobrnili iu jih pripeljali nazaj k Zveli-čarju, ki je za nas prelil svojo sv. kri. Ljuba Mati Marija naj podpira Vaše delo, kajti v resnici naš narod potrebuje takega poduka. Koliko jih je, katerim je Bog še samo trebuh... Zadnjič enkrat je bil tu pri meni eden naših "ta-rdečih" in mi je pripovedoval v svoji veliki modrosti, da smo mi ljudje iz opice. .Jaz sem mu rekel, d)i najbrže tudi opica ni sama iz sebe. Tedaj je učenjak pojasnil, da je "monkey" narava vst,varila. Povedal mi je tudi, da človek nima duše, da ima paro, kakor druga živina. Tedaj me je pa prijelo in sem mu rekel: "Prijatelj, glej, tamle so vrata! Moja hiša je samo za ljudi, živina spada pa v hlev! V moji hiši se še niso govorile take besede in se tudi ne bojo". Ker ni hotel iti in je še govoril, da bi on vse slike, katere imam na steni, pometal v ogenj, mi je bilo pa preveč in primem ga, pa sva šla tako lopo ven. "Nikdar več v mojo jiišo!" s temi besedami sva se poslovila. Sedaj ta revež že 4 mesece postava brez dela po mestu. Dan na dan hodi od tovarne do tovarne, pa kakor bi bilo zakleto, nikjer ne najde dela. Oni dan me je srečal na cesti, ter me prosil, da bi mu pomagal dobiti delo v tovarni, kjer jaz delam. "Zakaj pa ne prosiš naravo, da ti naj da dela in kruha? Morda bi poprosil "monkey-a", da bi pomagal v sti ski! Da, da, kdor ne veruje v Onega, ki ga je vst varil in mu noče služili, mu tudi kruha ne da. Ako veruješ v monkey, naj te pa ta podpira! Kdor veruje v Očeta v nebesih, ve v potrebi, kam se ima obrniti, in ve, da ga ta Oče ne bo zapustil, temveč mu poslal pomoč v stiski. "Vidiš, sedaj sam, da ti tvoja rdeča vera nobene sreče ne prinaša." Revež je imel solzne oči in mi je prav dal.... " .:..A K. Iren Mountain Mich. Sv. misijon in slovesnost svetega leta smo imeli tukaj v irski cerkvi St. Marys, kamor tudi mi Slovenci spadamo. Sv. misijon so vodili redovniki sv Dominika, Rev. I. W. Kc.kert, O. P. in Rev. II. 1. Schroeder O. P. od 2:i. do :{() novembra. Obhajanih je bilo skupaj 947, več kakor preje celo leto. Dai Bog obilno blagoslova za ta sv. misijon. V nemški cerkve Vseh svetnikov, na Montrose Ave., v Brooklynu je bil v decembru sv. misijon v nemškem jeziku. Udeleževalo se ga je tudi več Slovencev. V Clevelandu so rojaki vodno živahneje gil ljejo na poti pravega napredka. Zad njo nedeljo novembra je priredilo mlade-niško uniformovano društvo Žalostne Matere Božje, kojega ustanovnik je urednik našega lista, krasno igro "Anarhist". Marijina dekliška družba je priredila v decembru igro "Na Marijinem Srcu", ki je jako dobro vspela. Izobraževalno društvo "Orel" je priredilo igro " Test anient ". Zlasti od kar je naselbina dobila najkrasnejšo slovensko šolo, s krasno dvorano, kjer se morejo prirejati še težje igre, se je razvilo živahno društveno delovanje. Uev. Ponikvar, naš župnik, kakor tudi Rev. Oman, sta sicer preobložena z delom, vendar najdeta še časa za razvoj društevnega, življenja. — Da, naselbina brez slovenske šole, brez društvene dvorane spojene šolo, brez razvitega društvenega življenja — ne mislimo tu podpornih društev, temveč stanovskih, cerkvenih, — je mrtvo dete,-brez vsake bodočnosti. Narod treba izobraževati, to se pa godi največ le po društvih in društveni dvorani, z gledališkimi prireditvami. Oast ('levelandčanom! Brockway, Minn, so imeli zadnji teden novembra 40-urno pobožnost, Pobožnost je jako dobro vspela, Cele tri dni je bila cerkev dobro obiskana. Obilo župljanov je opravilo svojo pobožnost ter pristopilo k sv. Zakramentom. Župnija sv. Štefana jako dobro napreduje pod spretnim in modrim vodstvom našega* iskreno ljubljenega župnika Rev. J. Trobeča. Houston, Pa. "... Naša naselbina ni ena. najmanjših. V eni uri hoda na okoli je približno 500 duš. Dobro bi bilo, ko bi tudi sem enkrat poslali svojega zastopnika. -Morda bi se tudi mej nami Vaš lepi list razširil. Tukaj je veliko prav dobrih "•oz, ki so ostali zvesti svoji veri. Le malo je takih, ki se nazivajo "ta-rdcči", pa t-e oni ne umejo socijalizma. Kako l)i bilo 'epo, ko bi tu imeli tudi mi svoje župnijo "i svojega dušnega pastirja.... John Pelham. Houston, Pa, Premogarski delavec. (Združite se možje >;a to miselj in začnite agitovati po naselbini. Ako ste vsi .ledini in pripravljeni sprejeti na se tudi nrome župnije, potem stvar ni tako težka. Mi radi damo vsako navodilo in vsako pomoč, da to dosežete. Urednik.) Chicago, 111. Ker o naši Chicaški naselbini v Vašem dragem nam listu tako malo 1'cremo, zatoraj se mi zdi potrebno, da Vam jaz kaj sporočim. — Dne 21. decembra preteklega leta imeli smo blago "lovljenje novih cerkvenih orgelj, ki so '•'P klas naše mične cerkve sv. Štefana. Slovesnost i je prisostvovalo več slovenjih in hrvatskih duhovnikov. Slavnostni govor je bil o velikem pomenu petja v povišanje božje časti. Pred slovesnim blagoslovom je krasne orgije preskusil veš-čak organist iz bližnje nemške cerkve. To pa to. To je bil pa užitek. Tu smo videli, kako krasn&orgije smo dobili. Dne 2(>. decembra pr. 1. smo praznovali praznik patrona naše župnije, sv. Štefana. Ta dan smo imeli Njega Milost nadškofa Quigleya v svoji sredi. Prišel je sam osebno podelit nad sto otrokom zakrament sv. birme. Slavnostni govor je bil v slovenščini o pomenu zakramenta sv. birme za duhovno življenje človeka. Po birmi nas je nagovoril sam nadškof v angleščini ter nas spodbujal, da naj Slovenci mesta Chicago delujemo skupno. Tudi pri tej slovesnosti nas je počasti lo veliko število slovenskih in hrvatskih in angleških duhovnikov. Prihodnji mesec enkrat nas čaka nova slovesnost, blagoslov križevega pota, ki je krasno in dragoceno delo. Že več let imamo dovoljenje, da se o-pravlja v naši cerkvi vsako leto tudi pol-nočnica. Kako sladke spomine so nam to-raj tudi letos budili polnočni zvonovi, ko smo hiteli sredi noči v milo cerkvico, da se poklonimo novorojenemu Zveličar-ju, pričujočemu na našem oltarju. Zadnja leta od kar imano gorečega gospoda Rev. Sojarja za svojega župnika in duhovnega pastirja, je naša cerkev krasno napredovala. V tem času srno dobili zvonove, novi veliki oltar, lepe stranj-ske kipe, orgije, križev pot, krstni kamen in še mnogo manjšega. Za ves ta napredek se moramo zahvaliti neumorno delavnemu gospodu župniku Rev. Sojarju ki se toliko žrtvuje za naš napredek. Čast I a tudi zavednemu katoliškemu delavstvu, ki je s tem pokazalo, da Chicago še ni res tako socijalistiško gnezdo, kakor se po nekaterih listih opravlja in obre-kuje našo naselbino. Vsi ti darovi cerkvi so krasni spomeniki žive vere naših Chi-caškili rojakov, ki so od svojih žuljev in svojega, potu žrtvovali delež svojemu Bogu, od katerega prihaja vse dobro. Zato Hog gotovo blagoslavlja delo vseh, ki so kaj žrtvovali Njemu v čast. Tudi na društvenem polju naša naselbina krepko napreduje. Dal nam Hog le sloge in edinosti še v prihodnje, pa bomo še krepko napredovali. Pozdrav vsem čitateljem in čitatelji-cam lepega "Ave Maria". Poročevalec. Warwood, W. Va. — Silno sem vesela Vašega lista. Dal Bog Vam vstrajnosti v Vašem boju, da bi stali trdno kot skala v svojih načelih in naukih! Res, prav pravite, viharji divjajo mej nami v našem verskem življenju. In nasprotniki se trudijo z vsemi močmi, da bi z nogami poga-zili vse dobre liste in zasejali mej nas ljuliko njih strupenih naukov. Tudi zoper Vaš list delajo, ker jih jezi, da tako lepo procvita, tako lepo poganja in podpira in navdušuje slaba in mlačna srca. Bodi pozdravljen dragi nam "Ave Maria". Naročnica M. K. Roanoke, Pa. ".....pošlem pa tudi za ubog« naseljence 50c. ki so v potrebi, kajti vem, kako je hudo ako kdo pride sem, pa nima ne denarja, ne dela ne hrane. Koliko je moj mož prestal, ko je prišel pred 20 leti sem v slabih časih. Iz srca želim, da bi se Vaš lepi list, razširil po vseh slovenskih hišah po celi Ameriki. Jaz mislim, ko bi se ta list bolje po naših družinah prebiral, ne bilo bi toliko grdobe od socijalistov med našim narodom, ker žali Bog, grdo je, kako se piše mej nami po teh listih in se žali Bog. In to bero potem naši ljudje. In še nekatere žene so tako preslepljene, da se poganjajo za socijaliste. Jaz tako mater nimam za mater, ki more tako delati. To je najhujša sovražnica svojih otrok, ker jim spodkopava podlago sreče — sv. vero. Res, globoko mora pasti ženska, da se more pridružiti ljudem, kakor so naši "ta-rdeči." Tu v Iloamoke smo imeli na sveti dan sv. mašo. Gospod so se potrudili, da so prišli sem. Ali žali Bog, prišlo je tako malo ljudij, da bi jih lahko vse sestla. Tukaj so skoraj sami Italijani in Francozi, ki pa nikdar v cerkev ne gredo. Samo dve družini sti slovenski. — Antonija Cerar. Hermine, Pa — Pošiljam Vam naročnino za naš prelepi list. "Ave Maria", ki se mi tako dopade. Slika letošnje prve številke je v resnici krasna in mi budi Dr. Vladimir Pegan, predsednik Rafaelove družbo v Ljubljani. spomine na ljubo Žalostno goro doma. Ko sem videla sliko, so mi solze zalilo oči in v duhu sem gledala napis nad oltarjem. Kako sme veseli, ko so tudi v A meri ki še dobri katoliški možje. Tukaj so začeli sedaj delati novo cerkev, pa ne naši, ampak Ditvini. Seveda našim ljudem je rdeča bič na poti, ki jih moti, da gredo po napačnem tiru. Pri maši smo lahko sedaj vsako nedeljo, gospod je jako dober človek. Kakšno veselje bi bilo za nas, ko bi imeli še mi Slovenci svojega, ko bi v svojem materinem jeziku slišali vsako nedeljo besedo božjo. — Ivanka Jarc. V župniji sv. Lovrenca v Newburgu, v Clevelandu so imeli sv. misijon, katerega je vodil navdušeni misijonar benediktinec P. Vencel Solar O. S. B. z mladcuiškim ognjem. Misijon je krasno vspcl in cerkev je bila pri vseh pridigah in pri vseh pobožnostih natlačeno polna vernega ljudstva. Sv. zakramentov se je ljudstvo jako marljivo udeleževalo. Pri spovedova-nju so pomagali, Rev. B. Ponikvar in Rev. .1. Oman od sv. Vida in Rev. P. Hribar iz Oollinwooda Rev. Mertel in Rev. Ver-hunec iz Pittsburga. Obhajani h je bilo nad 1300. Sklepne procesije se je udeležilo 8 duhovnikov. — Bog daj obilno svojega sv. blagoslova, da bi navdušene in prepričevalne besede našega blagega g. misijonarja padle na rodovitna tla in obrodile obilnega sadu krščanskega življenja. Župljani so hvaležni svojemu ljubljenemu gospodu župniku Rev. Lavriču, da jim ju naklonil milosti sv. misijona. Rev. Ignacij žitnik, deželni in državni poslanec v Ljubljani zatisnil je svoje oči za vedno v decembru. G. Žitnik je bil eden izmej onih velikih mož sedanje dobe, ki so preprodili naš narod v domovini. Slo venski narod žaluje ob prerani gomili tega svojega velikega sina in solze tuge padajo na ta dragi grob. R. I. P. Pueblo, Colo. — Jan. 11. smo imeli letno zborovanje, katerega so se farani jako mnogoštevilno vdeležili. Navzoči se veselo odobrili delovanje lanskega cerkvenega odbora, ker smo poleg mnogih novih naprav še odplačali dva tisoč dolga, tako, da nam ostane samo dva tisoč dolga, katerega smo naredili pred dvema letoma, ko snio izplačali slovaški del fare, treba je bil« šteti nad 10 tisoč. Za novi odbor in nabiralce prispevkov so bili izvoljeni, na Gro vu: Fran. Lekše, Miha Papež, .los. Egan, John Trontel; na Besmerju : Jakob Krašo-vie, .los, Bozaič, .Jos. Šile, Anton Glač; na Blende: Fr. Petkovšek in Jos. Zalar: na Minnjqua: John Lavšin, A. Spelič in Ant. Valentičič. Nadzorniki knjig: Ivan Sne-dec, ,Ios. ("'ulig in Al. Anzič. Društveno se posebno odlikujejo dečki m deklice. Dečkov v sv. Alojzija dr. šteje okoli 1 fiO, ki se ne potikajo v nejcverskih šolah, hodijo pogosto k sv. zakramentom "> služijo pri altar ju. Sladeei so pri zadnji S('ji dobili spominske križice, ker so vstra-jali do 1") tega leta v zvezi: Ivan Papež, Ivan Štravs, Jos. šile, Jake Papež. Dekletca ostanejo v dr. sv. Neže pod istimi pogoji do 18 tega leta. Oba dr. tudi gojita cerkveno petje, lepotičita cerkev ter prispevata k knjižnici za. niladež. Dekletca ki so vsi rajale v zvezi do omenjene starosti ter sprejele lepe spominske meda-'ije so bile sledeče: Anica Snedec, Angela Jaklič, Rozika Thomas, Frančiška ■toje, Anica Kozjim, Mary Geršič. Dr. sv. Nežo je zadnje leto tudi narasti-) do lepega števila 100 Dne 18. jan. so članice izvolile sledeče predstojnice: Predsednica: Helenica Per-ko; podpredsednica: Rozika Snedic; tajnica : Anica Blatnik; Blagajničarka Katica Klobučar; varatarica: Katica Jerman. Ne sv. Neže dan 21. jan. so imele peto sv. mašo in skupno sv. obhajilo, katere so se udeležile skoraj vse. Društvo večinoma omoženih Slovenk, sv. Ane, altarno društvo, goreče oskrbuje zaljšanje cerkev ter pohvalno pospešuje vdeležbo za stanovske govore vsak mesec. Pri zadnji so glasovale, da se iz družbene blagajne naročita dva lepa angelma za blagoslovljeno vodo in tudi šest krasnih svečnikov za glavni altar. To vzgledno društvo v naselbini šteje sedaj 120 članic, ki so vse tudi vpisane v apostolsko molitev presv. Srca Jezusovega. — Sam si le sam, ali v zvezi je moč. P. C. Z. Chisholm, Minn. Cenjeni gospod urednik:— Ni dolgo tega kar sem naročnik cenjenega in prekrasnega lista Ave Maria, Tako se mi je priljubil, da ga ne samo jaz spoštujem, ampak si štejem v dolžnost v čast Materi božji in v korist narodu tudi širiti med naše verne in neverne Slovence, ki so mnogoterim zastrupljenim časnikom vdani in to mnogokrat prisiljeni od brezvestnih in zablodenih socijalističnih agitatorjev. Proti pogubnemu brezverskemu socija-lizniu mora nastopiti vsaki praktičen katoličan in to je njegova dolžnost in da bi vsi kakor en mož stali neustrašeno za naše najdražje svetinje, katere nam hoče ugrabiti. Več poguma naj bi bilo med našimi možmi, fanti in dekleti, katerih je tukaj precej, ki so dobri in verni katoličani. Dajajnio socijalistom udarce s tem, da širimo katoliške liste, Ave Maria in Amerikanskega Slovenca in tako podvojimo število naročnikov v novem mladem mestu Chisholmu. Kaj delajo vse naši laž njivi oslabivci in rdečkarji? Kakšne v-spehe imajo? Nekaj poživili jenih pijancev! V svoji sredi jih imamo, vsak si jih lahko ogleda in s studom se nvora vsak, ki ima le iskrico poštenja v svojem srcu. obrniti proč. Rojaki! Na delo, ker resni so dnovi, delo in trud naj Gospod blagoslovi! F. P. Družba sv. Rafaela Predsednik: Rev. A. L. BLAZNI K Haverstraw, N. Y Glavni tajnik : Mr. ANTON BURGAR, Brooklyn. N. Y. Družbina pisarna.: Dobbin St. cor., Nassau Avenue, Broklyn, N. Y. Pretečeno leto je družba sv. Rafaela zelo pridno delovala med jugoslovanskimi naseljenci. Vklub vsem težkočam iu neprilikam je pomagala v 132 slučjih. Kar nas posebno navdaja s pogumom je lepo število novih podpornih članov, kateri so se nam pridružili pretečeno leto. Samo zadnja dva meseca, od kar uraduje tajnica, se nam jih je pridružilo okrog 150. Vseh darovelcev skupaj smo imeli pretečeno 225. Misliti smo začeli resno na prihodnjost. (ilavni naš namen je slovenski dom, zlasti za dekleta, Tu v New Yorku in okolici imamo čez 200 slovenskih deklet po tovarnah in raznih službah. Dragi čitatel, misli si ubogo dekle, ki pride iz starega kraja. Nikdar še ni bila v velikem mestu. Tu ima mogoče par znansev, ali pa še teh ne. Posreči se ji, da dobi službo potem, ko jo je brezvestni posredovalec služb spravil ob ves denar, če ga je kaj prinesla seboj. Vsakih štirinajst dni je prosta. Kam naj gre? Kako si želi prostora, kjer !>i bila vedno dobrošla,, kjer bi našla čuteča srca, katerim bi prijateljsko potožila vse svoje gorje. Celih štirinajst dni ni imela prilike govoriti z nikomur, ker ne razume jezika ali pa prav malo; mogoče ni slišala če besede ponosne gospodinje. Kje naj se nič druzega, nego brezsrčne, zapovedujo toraj v prostih urah odpočije in razvedri" Kje naj najde svoje vrstnice in prijateljice, s katerimi bi se v domačem jeziku zaupno pogovorila? — Ker pa ne najde druzega prostora, se zateče v kak "Saloon". kje jo uljudni "rojak" prijazno pozdravi. Seveda se tu pije iu ploše iu na ta načini se počasi pokvari na tisoče in tisoče deklet. Ko je pa sirota zabredla, tedaj jo vse obsoja, zaničuje in prezira .... Mar ni bila nesreča kriva njenega padca? Ali ni bila njena krivda samo toliko, da spada k narodu, kateri je preveren, d« bi preskrbel dom, zavetišče za njeno varstvo? Naša družba se je posebno zavzela za dekleta. Seveda, mi sami tega ne moremo storiti, a ko nam ne pomagajo darežljiva srca. Tudi letos smo se obrnili na Avstrijsko vlado za podporo, in upamo, da nam bo pripomogla toliko, da bomo lahko otvori-li lastni dom, katerega nameravamo izročiti v oskrbo katoliških sester. Veleča.stita mati šolskih sester iz Maribora, Staj. nam je obljubila poslati sestre takoj, kakor hit ro se stvar »tako daleč u-redi. Upamo, da se nam bo kmalu posrečilo doseči ta zažljeni cilj. (Prihodnjič objavimo imena darovalcev, za sedaj je izostalo vsled poman-kanja prostora.) Družba sv. Rafaela. HOI Mr. Frnn Run, poslujoči tajnik Rafaelovo družbo v Ljubljani.