Dopisi. V Novem Sadu 27. nov. — V nasih listih se je pricela borba zavolj federalizma in dualizraa j nekteri se nagibljejo k nemsko-madjarskemu dualizmu, in to mer brani „Zastava" res da ne zmirom dosledno, vendar po svojem programu bi se morala tega stalno drzati; vsi drugi nasi listi brani jo federalizem, vendar ne hi-storiski, ampak po narodnih grupah. Srbski narod?, lehko recem, ves; izrekel se je v svojih adresah na generala Stratimirovica za zaklju^ke konferencije srb-skih poslancev ? ki podpirajo v Avstrii federalizem in so proti temu, da bi vlada sama resevala narodno osodo> brez naroda, to je, brez zaslisanja dezelnih zborov. Te ------400 ------ ----- 401 ------ zakljuSke pozdravljalo je radostno vse slavensko casni-karstvo, razun poljskih listov in srbske „Zastave". To idejo so zaobjeli tudi vse druge narodnosti na Ogerskem: Romani, Rusini, Slovaki in drugi. Urednik ,,Zastayin" dr. Miletic, geravno je bil deleznik konferencije in sicer kot tajnik, Seravno je predloge stavil in formuliral, on je Sez nekaj dni iz nepoznatih vzrokov za dobro nasel, odstopiti; zbog cesa se je vnela v nasih listih malo ostreja polemika; te nacelne borbe sem se vdelezil tudi jaz v „Napredku" proti „Zastavi" in dr. Miletieu, ktera je naposled, zalibog! po nasi navadi presla tudi voseb-nosti. „Zastava" in njena frakcija, ko ni mogla z raz-logi, jela se je sluziti tudi drugih nevrednih sredstev. Tako je neki dan telegrafiralo iz stajerskega gradca „Napredku" drustvo „Slovenija" sledeci telegram: „Slo-venska omladina salje g. Cakri adresu priznanja zarad njegovega delovanja pri konferencialnih zakljuckih od 31. oktobra. Omladina." To je bilo 25.nov. in 27. nov. t. 1.; prisla mi je adresa, ktera je polna psovanja proti meni in mojemu delu, proti konlerenciji in njenemu predsedniku generalu Stratimirovicu, podpisana od 6 Sr-bov, maloznacajnih decakov in 24 Slovencev, med kterimi je tudi Anton Tomsic kot predsednik Slovenije. Meni je malo do tega, ali moje delovanje komu dopada ali ne; zato niti ne maram za adrese in kontre-adrese, ampak delam po svojem prepricanji; in hvale neiscem razun v svoji vesti; alinikakor ne odobruj em nevrednih nacinov, korupcije med mladino, ter nikakor ne morem razumeti, kako da bi mogla slovenska mladina podpi-rati dualizem, ko so vsi avstrijski Slovani za narodni fede-ralizem; zato trdno mislim, da je slovenska mladefc v Gradcu po kom mistificirana, in tako je proti slovenskemu federalizmu, ter ovacije dela nemsko-madjarskemu dua-lizmu. Zato s tern pozivljam uceLe se Slovence v Gradcu, da se izreko: ali so oni uni pamflet proti meni in kon-ferenciji saborskih poslancev iz prepricanja, ali po cegar nagovoru podpisali? To mislim, da mi je dolznost vedeti pred, nego se spustim v odgovor. Emil Cakra. Praga 29. nov. —n. — NoviSni bralci so sicer Le sprejeli zalostno sporocilo o smrti spostovanega nek-danjega vodja ljubljanske gimnazije, gospoda Janeza Nep. Nee ask a. Vender pa mi ukazuje srce, da v danasnjem svojem dopisu obsirneje spregovorim v „No-vicah" blagemu ranjkemu v spomin, zlasti ker vem, da ustrezem s tem ne le vsem njegovim prijateljem, znancem in spostovalcem, ki si jih je ranji s tako obilnem stevilu po vsem Slovenskem pridobil, temuc tudi V8emu narodu, kteremu je tako neutrudljivo in tako vspesno sluzil celih deset let. J. Necasek je bil rojen leta 1813 na Visokem, deskem mesticu v Krkonosah. Njegova uditeljska delavnost se je zacela ravno ondi, kjer jo je nemila smrt ustavila — na prazki staromestni gimnazii, ki je takrat bila pod vodstvom slavnega Jung-manna. L. 1842 je prestopil na gimnazijo v Heb, od kodar je 1. 1852 prisel v Ljubljano, kjer je vodil slo-vensko mladino tako izvrstno, da ga je narod po nje-govem odhodu v Prago veckrat milo pogresal. Ze lansko jesen je budo zbolel za pljucnico, pa se vendar zopet ozdravil. Ko pa mu je pred kratkim bilo narofieno poiskati primerno sobo za paralelen razred, mu je te-zavna hoja, ki jo je imel zavolj tega, tako skodovala, da se ga je zopet pljuSnica prijela, ki je po 16dnevni hudi bolezni ugasnila lu6 njegovega zivljenja 26. no-vembra. Kdor je NeSaska poznal, ta ga je gotovo tudi ljubil in spostoval. Proti vsakemu prijazen in mil, oster in nenavadno natancen v spolnovanji svojih tez-kih dolznosti, si je pridobil povsod, kamor je prisel, iskreno spostovanje. Prav po ocetovski pa je ljubil solsko mladino in skrbel za njo; bil je pa tudi od nje ljubljen in spostovan kakor malokdo. Vstanovil je zalogo v podporo vdov in sirot po gimnazijskih in real-nib uclteljih in si s tem postavii vreden spominek pri solskih mozeh. Ustanovil je v Ljubljani in drugod za-loge v podpore revnih udencev in ostane za to pri njih nepozabljen. Njegove zasluge za ljubljansko gimnazijo in povzdigo sloyenscme je spoznal ves narod slovenski. Popolnoma oceniti zasluge njegove za narod naspamore le tisti, komur je bilo dano pogledati tudi v skrivnost-nejeakte, ker tu se-le se spoznajo ogromne tezave, 8 kterimi se je imel boriti vrli ranjki, vselej vrni Slovan. V dragem spominu mu je ostala slovenska mladina in slovenstyo sploh; tudi pozneje neizreceno ga je veselilo, ko je slisal o kacem narodnem napredku slovenskega ljudstva. Kako zelo spostevan je bil pri svojih rojakih, to se je videlo pri slovesnem pogrebu 28. novembra. Mi-lostivi namestni skof sam je z obilnim spremstvom prisel blagoslovit telesne ostanke blazega ranjkega in jih je spremil na zadnji poti, tudi je drugi dan sluzil slovesni requiem za ljubim prijateljem svojim. Z zelenim vencem in slovanskimi trikolorami okincano trugo so nesli ucenci njegove gimnazije, obstranehpa jih je svetilo vec kakor sto. Med obilno mnozico, ki mu je prisla skazat po-slednjo cast, je bil tudi mestni zupan, veliko dezelnih poslancev, uditelji in ucenci skoraj vseh ustavov veli-kega mesta. Ko pa je prisel smrtni sprevod na kraj miru, so v krasnozalnem globoko v srce segajocem so-glasji zadoneli umetni glasovi sprelepe slovenske pesmi — kompozicije Fr. Grbceve — ko odziv marsikterega zalujodega srca v daljni Slovenii. Preprican sem, da govorim v imenu stoterih, ako tukaj zato ginljivo po-slavljenje drazega ranjcega izrekam ocitno zahvalo gg. Heidrihu in Grbcu. Bil je res ginljiv pogreb; obilna mnozica je bila zbrana in ne eno oko ni bilo neobsol-zeno, ko so zagrebali blazega moza. Naj v miru pociva! — Ceski dezelni zbor do zdaj se ni podal nid zname-nitega. Sploh nima narod ni6 posebnega veselja nad njim, ker ni upati, da mu bode od zgoraj dano kaj vaznega v obravnavo. Izvoljen je odbor 9 udov, da osnuje adreso na svitlega cesarja. Iz kurije velikih posestnikov in iz kurije sosesk so izvoljeni samo Cehi -— 6, iz kurije mestne samo Nemci — 3. — Predvce-rajsnjem so bile volitve v mestni odbor. Postavili ste svoje kandidate obe stranki: narodna in nemska kazina. Volilo se je 32 zastopnikov, in glejte, izvoljeno je bilo 31 kandidatov narodnih, in en sam kazinin, in ta je vol j en v judovskem mestu. — Vceraj pa je bila druga, se va&neja volitev. Izbral se je dezelen poslanec za prazko staro mesto namesti slovecega centralista viteza Hasneria, ki je odlozil svoje poslanstvo, rekoc, da za cesko dezelo ne mara vec biti poslanec, ampak da bi bil rad za spodnjo Avstrijo! Spet sta se postavila dva kandidata, in glej! narodni poslanec, oce nepozab-ljega zupana prazkega Pstrosa je bil izvoljen z vecino 126 glasov. To so pac slavne price narodnega napredka v riati Pragi. Maribor 2. grudna. V nedeljo 9. t. m. bode v nasi citalnici zopet igrokaz: „igra pike", ob navadnem casu. Zadnjic se je „Crni Peter^ jako dopadel; sobe so, se ve da bile dosti premajhne, toliko ob6instva se je vde-le^ilo nasega malega gledisSa. Igrali pa so tudi gospo-dicna S., gospoda B. in P., da smeha in ploska ni bilo ni konca ni kraja. GledisSne igre se kaj clopadajo; da bi se pa tudi prav lepih izvirnih obilo spisoyalo! Res, da spisovatelji komaj za natis dobijo povrnjen denar, kamoli se za trud; vendar bi se po onem Novicinem predlogu, naj bi citalnice tantieme placevale za one igre, ki jih igrajo, dalo kaj dose6i. Tukajsnja citalnica je po sklepu zadnjega odbora voljna, zavsako izvirno glediscno igro, ki jo prvokrat igra, pisatelju, ki to zahteva, 5 gld. nagrade placati. — Okrog in okrog se cuje, da so volitve za okrajni z as top (Bezirks-irertretung) pred durmi. Naj nam tedaj nasi rodoljubni veljaki razlozijo ko naj hitreje, prvi6: koliko okraj-nih zastopov na slovenskem Stajerskem da imamo, in kde so njihova sredisca, — drugi3 naj nas napotijo, da se vsaj 8 dni pred volitvami v sredisca pri-hodnjih okrajnih zastopov zberemo in se dogovorimo, ktere moze da hoSemo voliti. Dogovorjeni mozje naj se oznanijo po „Novicah" in „Slovencu." Da se to gotoyo in skorozgodi, danastudi pri teh volitvah birokracija in nasprotniki slovenstva ne prehvapijo, zato vas rodoljubne veljake prosimo v imenu napredka obcinskega; kajti iz nasprotnega tabora cuje se ordonanca: ne volite ni du-hovnikov ni uciteljev! V Senozecah 26. listop. B. — Solstvo sicer ne spada v okrozje mojega opravila, vendar naj mi dovo-lijo „Novice", dase predrznem iz zgolj domoljubja neko pomoto odkriti, ktera se je vrinila v mati&n „narodni koledar" za leto 1867 na strain XXXVIII., kjer be-remo, da na Kranjskem je 288 ljudskih sol; al ni jih toliko. V pojasDJenje podam sledeSe: Po izkazku lan-skih „Novic" (list 33) je bilo leta 1864 na Kranjskem 216 slovenskih in slovensko-nemskih pa 17 6isto nem- skih sol, toraj spada 1 ljudska sola na 1764 kranjskih Nemcev, ali pa se cel6 1 „ „ na 1000 „ „ ako se k njim pristeva 14 glavnih Sol, v kterih se po nemsko poduSuje, 1 ,, „ na 2004 „ Slovencev 1 „ „ na 1824 ogerskih „ 1 „ ,, na 1693 stajarskih ,, 1 „ „ na 1662 primorskih „ 1 „ „ na 1376 koroskih „ 1 „ „ na 1269 beneskih „ (zdaj pod italijansko vlado). Nekje je bilo redeno, da vsaka ljudska sola na kmetih mora imeti svojo lastno knjiznico in svojo dre-vesnico, in v vsaki enaki soli bi se moral poduSevati, po okolisSinah, en oddelek gospodarstva, na priliko iz sadje-, vino-, svilo-, Sbelo- ali zivinoreje. To se da lahko doseSi, ako se dobi primeren kos zemlje, okoli 300 novLi6ev na leto, dobra volja uSiteljev, in ako bi se dezelni zbori, pred. nas konzistori in drugi ta pred-log podpirali; slovenski narod bi po takem lepo napre-doval v dusevnem in telesnem blagostanji. Nas dastiti fajmoster in obdinski odbornik gosp. Janez Pasi6 so ob svojem <5asu korist sole pri sv. masi z lece ljudstvu razjasnili; ako bi si se gosp. zupanje vazni ta predmet k srcuvzeli, gotovo bi jim bila odras6ena mladost hva-lezna. Zanikerni starisi, kteri svojih otrok v solo ne po-siljajo, trpijo dvojno skodo; prva je ta, da njih otroci v odividni nevednosti ostanejo, in druga pa, da morajo se za njih nevednost kazen plaSevati. — Nadjamo se, da se bode v tukajsnji soli kmalu saj 3. razred popol-noma vpeljal, ako bi se ze ob enem pri tako obilih pripomockih ne dal napraviti tudi 4. razred. — Slednji8 omenim se, da bi bilo prav, ako bi se v prihodnje v mati&n „koledar" vvrstili sejmi kronologicno po me-secih; mnogim fceljam bi se vstreglo. Novomesto 1. dec. Ker je ditalnidin odbor sklenil v nedeljo 9. dne t. m. sklicati ob6ni zbor, v kterega se imajo po pravilih „vsi udje po domaSem slovenskem listu pozvati", oznanja to podpisani odbor vsem udom s tern, da se zbor za