76. štev. V Ljubljani, sobota 27. raarea 192.0. PoSit-jai*. pl III. leto. Velja v Ljubi ani in po pošti: teto let« tfol leta Cctrt leta za inestc K 180-- . »-„ «•-.. 18’— td inozemstvo: teto leto pol leta. tettt leta za mesec K 2401— „ »»-Ti *0— ,, 20 - lio'jaliiH Na pismeue naroCbe brez pošiljat e denarja se ve moremo ozirati Novi narotnilti naj pošiljajo naročnino po nakaznici. •računaj« po oru in sicer sr 55 mm enkrat t K krat popust Ljubi i Ja»n. Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telcton štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu - štev. 8. Telelon štev. 44. Izhaja vsak dan zjutraj. Posamezna številka velja 60 vin. Vprašanjem glede insefatov vor dopisnica ali znamka. - - Rokopisi se ne dr. tre naj priloži za odgo-Dopisi naj se trankirajo. — vračajo. t. —1 ■. Vlada razglaša, da nima več živeža. l.DU. Beograd, 26. marca. »Politika« javlja: Minister za prehrano in obnovo zeniHe oblavlia. da nima ftlkakih živllenskih potrebščin in da nat se nanl več ne obračalo državne oblasti in drugi zavodi. VVilson zahteva izgon Turkov iz Evrope. LIXj. London, 26. marca. Iz \Va-shingtona poročalo, da je Wllsonova nota zaveznikom glpde turškega Vprašan ia pripravljena za odpošilja- tev. Wflson zahteva, da se Turkt prepodijo Iz Carigrada In da dobi Artneniia svoboden dohod do morja. Pogajanja za-koncentracijsko vlado. Beograd, 26. marca. (Izvirno poročilo.) Vsled srnrri soproge min. predsednika Stoiana Protiča so bila pogaianla. ki sta i!h vodila Stoian Protič v imenu parlamentarnr ter Mtiorad Draškovič v imenu demokratske zalednice. prekinjena. Da- našnji položaj le popolnoma nejasen. Protič si na eni strani prizadeva, da bi podaljšal življenje svoji vladi In poizkušal zato na vsak način doseči odgoditev parlamenta, na drug* strani pa kaže pri pogajanjih precejšnjo popustljivost. ARETACIJA STIEPANA RADlCA POTRJENA. Zagreb. 26. marca. (Izvirno poročilo.) Stienan Radič se le na snd-beni stol pritožil radi svoie aretacije. Sudbeni stol ie aretacijo potrdil z motivacijo, da le bil Radič zatečen na svežem činu injja le zato preiskovalni zanor utemelien. ODSTOP NEMŠKE VLADE LDU. Berlin, 26. marca. Celokupni kabinet le odstopil. Za danes napovedana seia narodne skupščine le bila odpovedana. Državni predsednik se še ni odločil, koga bo poveril, da sestavi novo vlado. Potom novih strank k enotnejšim smerem. Praga, 23. tnarca 1920. Proces, katerega sem že omenil v svojem, poročilu o odcepitvi opozicijo-od agrarne stranke in združitvi te opozicije z nar. demokratično stranko, se nadaljuje. Danes poročam o novi cepitvi, to pot v stranki češkoslovaških socijalistov, ki je, kar se moči tiče na tretjem mestu. Te drri Je proglasila dosedaj za Javnost nevidna opozicija v stranki češkoslovaških socijalistov pod vodstvom svoječasnega voditelja narodno socijalne stranke Choca, da bo v bodočih državnozborskih volitvah samostojno nastopala. Značilno je, da so se za Choca izrekle vse organizacije češkoslovaške socijalistične stranke na Krak Vinogradih. To po-menja, da so proti stranki in njenemu vodstvu v opoziciji obrtniški oz. malobrtniški krogi. Oklicali oz. ustanovili so takoj novo stranko imenovano narodno socialno. Stranka češkoslovaških socijali-stov je še mlada v svoji dosedanji sestavi. Ustanovila se je aprila 1918 tako, da so se v stranko združile bivša narodno socijalna stranka, stranka čeških anarhistov In del na- predne (realistične t. j. bivše--Mas-sarykove) stranke. Stranka se je imenovala stranka češkoslovaških socijalistov in se v svojem programu postavila tia tla Marxlzma, toda tako, da bi na tej podfhgl ustvarila češki socijalizem. V tej »ežnji Je bilo obseženo tudi njeno stališče napram narodnosti, tako, da se more reči, da Je stala stranka popolnoma na narodnostnem stališču, kakor ga dopušča sociializem in demokracija. Na tej podlagi se je stranka razširila po deželi, po mestih in industrijskih centrih tako, da ie postala tretja najmočnejša češka stranka s številnimi dnevniki, tedniki in strokoviml glasbil in lastno dobro urejevano revijo. Kakor je stranka odkrito mislila z narodnostjo, tako je bila na tudi popolnoma In brez pridržka socijali-stična. To zadnje pa, kakor se zdj, ni bilo povfiečl veteranom prejšnje nar. socijalne stranke, ki je bila sicer tudi socijalistična, toda vendarle predvsem narodna stranka, stranka narodno čutečih delavcev malih obrtnikov. Tl so se sedal pod svojim bivšim sovoditeHem odcepili In ustanovili lastno stranko nar. socljalno, ki bo pri volitvah že nastopila. Na- vdušenje za opozicijonalno stranko dokazuje dejstvo, da so na prvem javnem sestanku zbrali pristaši med seboj 38 000 K za volitve. To Je pojav, ki kaže na desno, ne k reakciji temveč k bodoči socijalno reformni stranki, za katero so tla (tidi v stranki naprednih socijalistov ki io vodita Hudec in Modraček. ki ni prav nič reakcijonama, temveč v socijalno političnem oziru modra in razumna. Tako se tvori baza za stranko, ki bo po taktiki v sredini med konservativno liberalno stranko, katero bi lahko tvorili današnja agrarna m nar. demokratična stranka, ter med socijalisttčno stranko, ki bo Izšla Iz soc. demokratične stranke in stranke češkoslovaških socijalistov. Negotovo je pa še danes, kam se obrne sočijallstično misleča Inteligenca. Kakor sem že omenil, se je že 1. 1918 d**! bivše Masarykove stramke priklopil k stranki češkoslovaških socijalistov. Napredna stranka le obstojala kljub temu še naprej, četudi Je Istočasno precejšen de! prešel k narodni demokraciji. Pred tedni se le pa napredna stranka zopet razšla, en del ie prešel zopet k češkoslovaškim socijalistom, med njimi, kakor vse kaže. tudi minister zunanjih zadev dr. Beneš, ostali del le pa osnoval Realistični klub. ki Izjavlja. da be ostal izven strank, podpiral na bo vse napredne In socialistične Stranke t. j. socijalno demokracijo in češkoslovaške sociiallste. PeaVstičnl Hub le PO svoil filozofiji nekoliko boljševiško orijentiran. Sfa-vil sf ie za nalogo ueiati za enotno socHallstlčno stranko. Izdala svoj polmesečnik »Realistična Straža*, med tem ko Izdatafo nanrednlaki. ki so prešli k češkoslovaškim socialistom. Stražo češkoslovaškega so-cljalizma. Vsekakor Je že danes lasno, da razmere v bodočem državnem zboru na češkoslovaški strani ne bodo taksne, kot so bile dosedaj. Bo sicer več strank, kot jih je danes, toda taktika glede socijalizma in soc. reform bo tisto, kar bo posamezne stranke razdelila le v tri tabore: v konservativno liberalnega, socijalno reformnega in soeijalističnega. Pripominjam še, da o odcepitvi Choca od stranke češkoslovaških socijalistov poročajo Narodni Listy. Organ češkoslovaške soc. stranke Češke Slovo pa pravi, da le ta vest volilni manever nar. demokratov, češ, da se kaj takega ni zgodilo, nasprotno pa, da bi se lahko tudi glede nar. demokracije lahko kaj sličnega poročalo. Dr. P. se ne strašita ne truda ne stroškov, da dvicneta list v tem oziru na višino. Dosegla sta že lene usnebe. Povišanje naročnine. Poročali smo že, da so morali vsi slovenski listi povišati naročnino »Jugoslavija« poroča točno in hitro, in cene inseratom za približno 50%. | priobčuie vedno nainoveiše vest' in Težko so se odločili do tega kora- kar ie v današnji strankarski zasrrt-ka, saj so najboljši naročniki naših zenosti največ vredno, vedno stvar-listov ljudje iz srednjega sloja, ki no in nepristransko. V ,eŽaV' I Zato smo prepričani, da nam bo-t £7£in.° težaven,pa!do vsi oni. Vi uvidevalo potrebo LlIhi k« Povišanju ravne * «- hoia nrot; ^oruncij-,. kakor tudi vsi, kor kak drug slovenski dnevni k se hočelo hitro in nepristransko vezana naniirt informirati o dogodkih doma m po ljudstva lu bodo njeni naročniki p. tovo najtežje Utrpen povišanje SASTl. aKteUev. - A ni bilo drugega Izhoda Iz krize _________ v katero so prišli vsled blazno na- ...» raščajoče draginje naši časopisi. Ca- MadžarskegrOZOVltOStl sopisni papir se je podražil tekom, " zadnjih treh mesecev za 100%, po-j »Arbelterwtlle« piše: V MaU/ur-višaie so se cene vsem tiskarskim i ski je sedaj zaprtih po zaporih ,n ie-potrebščinam za povprečno 2007o, j Kr°8 40 tiso- ljudi. Neprestano, povišale plače tiskarskemu osobju tmč 1° dan se vrštio »sodnnske ra/.-za 30-40%. Le v zavesti, da jim P^ve« m povišujeio štev o »esreč-ostanejo kljub podraženju zvesti vsi tbkov. Seveda primanjkuje v Mad-dosedajni naročniki, so se odločila barski primernih zaporov. Po 50-60 lastništva dnevnikov za razmeroma zapirajo skupaj v nepripravne, niško povišanje cen. Saj bodo stali vlažne ta male lokale: IM* nimajo od 1. prih. meseca naprej na pr. Za ' zraka, nimajo prostora, da bi se lahko gibali v teh umazanih ! uk ni ih, kjer kar mrgoli vsakovrstnega mrčesa. Skoro nemogoče je opisovati sramotna nasllstva in trpinčenja, ki ilH morajo na duši in telesu prestati if mučeniki. Neki politično popolnoma! nevtralen glasbeni profesor, kateremu se je nedavno posrečilo zbežat! v Nemčijo. Je bil svojčas v Madžarski zaprt samo radi tega. ker sc ea ne in nezdrave razmere, v katerih 1 pod sovletsk. režimom prisilili vsto * živimo. Brez časopisja je uspešen Piti v rdečo armado. Tega profesorja boj nemogoč. Zato apeliramo na sov zaporu tako pretepli, da *e meso občinstvo, da podpira naše liste tudi kar viselo oU njega. Vsled tan je do« naprej: ako bi jih vsled razmeroma; bi! mrzHco, toda vkljub temu so ga grebški 'isti od 240—300 K, beograjski veljajo že sedaj 350—450 K na Jero. Slovenski listi ostanejo torej še vedno najcetiejšl. Pri razmotrlvanju o visokosti povišanja naročnine ie bila merodajna v prvj vrsti zavest, da je časopisje podlaga gospodarskemu hi kulturnemu napredku vsakega naroda. Nujno potrebno pa Je danes kot najboljše orožle v boju zoper nenormal- malega povišanja, ne podpiralo več, bi bilo to toliko, kakor da se Izroči na milost In nemilost svojim Izkoriščevalcem. Posebno pa velja ta apel naročnikom in čitateijem »Jugoslavije«. Saj je »Jugoslavija« dnevnik, ki se že od svojega postanka neumorno bori za koristi najširših narodnih slojev tat bije neizprosen boj zoper ve-Tižnlštvo. korupcijo ht druge izrodke pokvarjene vodne morale. Marsl-kako zlo Je »Jugoslavija« s svojo neustrašeno pisavo že odpravila, mar-sikako korupcijo preprečila, marsi-kak koristen ukrep vladnih oblasti povzročila ali Izsilila. V tem smislu dela tudi danes In hoče dosledno in brezobzirno nadaljevati v prihodnosti. Vrhu tega oa se »Jugoslavija« trudi, da doseže čim vlšlo stopnic tudi kot Informativen in poučen dnevnik. Uredništvo In unravništvo pustili na rokah in nogah.zve/anega ležati na tleh. Vsled grozntee ga je mučila žeja Irt je prosil za vodo. Policist, ki se je hote! »šaliti«, je vzel poln pljuvalnik In ga ponudil bolniku: »Na popijte!« Pretepali so ga »ako dolgo, da Je resnično moral irmitf pljuvalnik. Treba Je imeti trdne živce, tudi samo poslušati pripovedovanje o teh’ zverinstvih. Srednft sloj, meščanstvo, v kolikor človeško čuti, si že samo pravi: »Tako ne gre naprei!« Z bledimi ustnami si pripovedujejo celo »zanesljivi« o teh grozodejstvih. Tiho in tajno sicer, ker se bojijo ovaduhov in ker se tresejo pred mislijo: Danes tebi, lutrl meni. Da že tudi zastrašeno civilno prebivalstvo pričenja vedno glasneje r.bso-Jevati grozovitosti Dortyjevih band, daie vsai upanje, da se bo menda v Madžarski polagoma na bolje obrnilo. — Za milijoni. (Dalje.) »Ne želim in ne sme biti tako!« Hiša Hl-laTy Aspinwall ti je odprta; že gori ogenj v gostoljubni sobici, da te pogreje, ona sama čaka v kočiji pred hišo, da te sprejme. Želja mumauA as’ ia aBne*«I?iaji»a P°roka vrši častno luiunau a as jq rtp en au ruio;aAS tuasA pajd naglici izvršila že nocoj.« »Hilary!« je zaklicala Jenny. »Ne mamla bi praznovati poroke v njeni hiši.« „aiKJ zak?l« nf. dragi srček? Ali tl ni bila SJt?rt r^!?UiCa? In k0 si bita Mma na svetu, ti je nadomestovala sestro in mater. Ne zasluzi zaupanja, da — *. Takoj ga Je prekinila: »N* razumeš, kaj mislim; vsoko čislam Hilarv, toda —« Pogledovala ga je skrivoma in utihnila Ce b) izgovorila besede, ki so Ji bile na Jeziku — bi li dosegla svojo željo, da jo poroči, predno mu dospe usodepolno pismo v roke? Tedaj bi bile narnah razrešene vse težave! Toda ni ji pustil časa. Ko je opazil njeno obotavljanje, jo ie prijel za roko 1« ji rekel strastno: »Moje srce in moje življenje je tvoje, Jenmyi O tem ne dvorni. Moja ljubav je tako krepka, globoka to odkrita, da ml pomaga čez vse zapreke, ki morejo mučiti hladnokrvnega človeka s strahom in negotovostjo. Vsi moji dvomi so končani. Imam le eno hrepenenje: tebe imenovati svojo last in se ne bo-»ni ničesar boli kakor videti tvoj solnčni obraz v žalosti. Toda svoji dolžnosti ne morem postati nezvest. Tudi svet ima zahteve do mene, da upoštevam svoje prijatelje, -dobro ime in svoa poklic. Na vse to ne mislim v tem trenutku, temveč edino le na svojo staro mater, ki živi v gorskem mestecu v Conneticutu. Počilo bi ji srce od žalosti, ako bi se Ji poročil edini sin brez njene vednosti In brez njenega blagoslova « Jeraiy jo skrila svoj obraz v dlani; bala se Je, da je njena stvar izgubljena. »Kako bi mogel postati dober soprog,« I® nadaljeval z rastočo vnemo, »ako bi pozabil na sinovsko dolžnost. Moja mati je storila vse zame in skrbela za mojo srečo z neskončno ljubeznijo ta Potrpežljivostjo; njej edino se moram zahvaliti, kar je v meni dobrega. Kaj ne, Jenny, ti mi pritrdiš?« Stisnila mu je roko. Matere ne sme zanemarjati, kako zelo usodepolno tudi utegne za nlo postati čakanje. »Kako se veselim, da te predstavim materi kot ljubo hčerko 1 AU jo morem pripraviti do tega, da prisostvuje poroki, ne vem; čuti se le v svojem lastnem skromnem gospodinjstvu prav domača in se bo le težko odločila za potovanje. Toda njeno privolitev in njen blagoslov bi sl vendar hotel Izprositi. Po poroki se podava skupno k njej, In srečen bom, ako tl morem, predraga, pokazati dom svoje mladosti.« Kako hrepeneče Je prisluškovala Jetmy njegovim besedam! Da bi se ta sen vendar uresničil! Bo H to mogoče? Pismo pride bre*- dvomno v njegove roke. in ko ga prečita, ne bo več hotel nje za ženo. »Pojdi k materi,« mu je šepetala, »ne morem te prositi, da daš mojim željam prednost pred njenimi.« »Tega tudi ne smem storiti, Jenny,« je odgovoril in Jo poljubil. »Neizrekljivo te ljubim; življenje mi je brez tebe brez vrednosti. Kolikor bolj to čutim, tem silneje želim, da ostanem zvest ljubezni svoje mladosti, da spoštujem mater, dokler jo še Imam.« Jeraiy Je odnehala, čutila Je, kako se j! majejo tla pod nogami, toda ni zlorabila moči, ki sta ji nudili lepota in ljubkost, s katerima bi ga priklenila nase. Naj ga tudi izgubi za vedno — ni ga zadrževala. Le komaj slišno ihtenje je Izdajalo njeno silno bolest. »Čemu solze, drago srce? Saj se vendar v kratkem vrnem, le tri dni še potrpi, potem nas ne loči nič več.« »Hočem čakati, samo eno prošnjo mi usH-ŠI, Pred svojim odhodom ne pojdi v atelje! Strah me je pred njim, kakor da tl tam grozi nevarnost. Imam slutnjo — ne vem zakaj, toda čutim, kakor da bi to bila poguba in smrt najine ljubezni.« »Mnoga razburjanja zadnjih’ tednov «0 tl živce razdražila, Jermy; vsaka senca te straši, potrebuješ miru In počitka, ubogi otrok.« »Ali no moreš potovati k materi, ne da bi se še vrnil v atelje? Kako nespamefna je tudi moja bojazen, vendar b! me napravil s tem srečno.« Prosila ga ie tako prisrčno, da fi ni mogel odreči. »Naj se ti izpolni volja, ker si mi drag otrok. Odpeljem se odtu z nočnim vlakom in hočem poskusiti, kako se potuje brez prtljage in si pošdoč nakupiti, kar potrebujem. Sl 1! sedaj zadovoljna, ljubica?« Bila je velika igralka In bi dosegla na odru sijajne uspehe, toda sedaj ni potrebovala potvarjanja; izrazila je le svoja iskrena čustva in je čutila še mnogo večjo hvaležnost, kakor jo je mogla izraziti. Njene sladke besede in pogledi bi premagali vsakega moškega It? tudi umetnik Je bil prevzet veselja. »Tako krasne ženske kakor si ti, ni na zemlji!« je vzkliknil in jo obsipal z ljubkovanjem. Toda misel na Hilary ga je opominjala k naglici. Se en poljub — nato je opozoril nevesto. da začne pripravljati za poroko in da jo spremi k gosnodičn! Aspinwall. Jenov je storila kakor je želel, in kmalu sta sedela oba z Aspinwa!l v kočiji, ki je spoz-nala z vesellem In občudovanjem, kako dobro se je posreči! umetniku načrt. Ker je Degraw obUubtl, da se pred odhodom ne povrne na svoj dom. ie ostal do enajstih z Jennv In Hi1ary v prijetnem razgovoru. Predno jih ie zapustil, da se odpelle na kolodvor, pa je nevesta potegnila v stran. »Hočeš 11 mi napraviti veselie ter mi prepustiš klluč svo!eea ateEda. dokler se ne povrneš. Hočem ga čuvati kakor talisman: thi noči ga bom imela r»nd vzglavjem in mislila na nalino Ihtbezen in na bližajoč se poročni dan.« (Dalie prih.) Da te madžarske grozovitosti nl~ W0 Izmišljene in Madžarom po krivici predbacivane, si pat ml .lugo-sloveni lahko predstavljamo, ker ji 11 še poznamo izza časa vojne, zlasti pa Izza časa najhujsih političnih preganjanj 1. 1914. In 1915. 18 vagonov prašičev. (Iz vrst ljubljanskih konzumentov.) Prehranjevalna kriza je dosegla vrhunec. Sestradane množice postavajo po cestah pred prodajalnami za živila in preklinjajo usodo, ki jih e vrgla v naročje lakote. Ljudstvo cmalu ne bo imelo nltl neslanega rrona. dočim beograjska vlada lah-comiselino zapravlja čas s političnimi pustolovščinami, mesto da bi odrešila tisoče nedolžnih pogina. V Beogradu se pretepajo za korita In izvoznice, dočim kapitalistična čifu-tarija slavi svoje orgije okrog teleta. Država gre svoji gospodarski ln sodfalni propasti nasproti 1 Pred desetimi dnevi je bilo sicer razglašeno, da ie vsak Izvoz živil iz Jugoslavije prepovedan. Izvozna prepoved je pa samo pesek v oči nezadovoljnemu narodu, ker prav dobro vemo. da gotovi krogi še vedno Izvažate na stotine vagonov v inozemstvo. Seveda se pri teh Izvozih pro forma pravilno postopa. Vlada je dovolila izvoz takozvani ameri* kanski pomožni akciji American relief. ki se je sedaj preustrojila v (Vuerr. Oetreideverkehrsanstnlt Razni pošteni trgovci potom nekršče-nih Jugoslovanov pošiljate ogromne mbožiue živil na Imenovano nem-5ko-nvstri|sko uradno nakimovriten centralo. Da so pri tem največje lumparije mogoče in se skoraj gotovo trdi dogalalo. le r.ač samo ob se bi umevno za vsakega onega, ld pozna naš prelskušen vladni aparat, sestoiečl iz samih »nekompetentnih« ljudi. Centralna vlada nima nobenega pregleda. Centralno upravo, ki je Imela svojčas ves izvoz In uvoz v rokah, so preorganizirall s samimi novimi strokovnjaki, ki pa sami ne vedo, zakaj so stmkovnfaki. S*^nknvniakl so samo v tem. da lezete poL korifejam, ki slučajno vladate. v čreva ki dobe zato razne tltefne 1. in II. klase. Mnenja smo, če je v Jugoslaviji pomanjkanje in ljudje stradalo, da bi snoval biti Izvoz za vsakega prepovedan ln naj bo to avstr, žitni zavod, ali kdo drogi. — Za slučaj pa. da Izvoza avstr, žitnemu zavodu iz političnih ozirov ni preprečiti, potem mora -vlada pač Imeti kontrolo o izvozih in Je ne sme oguljofatf vsak čifut, da pod tuflm naslovom zase grabi milijone. Izvoz Je pa bale še vedno odpuščen tudi onim, ki Izvažajo blago proti kompenzacij Tako ima tvrdka Predovič prinravlienih za Kristanovo bivšo volno zvezo v Llubiianl. Nakupovalno zadrugo 18 vagonov prašičev — špehariev. Blago se bo Izvozilo za manufakturno blago. — Vsa predmetna izvozna zadeva je prehranjevalni škandal. Nedopustno je, da privatne tvrdke kupujejo živila za kompenzacilo. Cene prašičem so v Italiji visoke. Privatnega trgovca prav nič ne moti, če plača za živi»a visoke cene, ker ve. da bo njegov zaslužek še vedno ogromen. Na ta način pa neizmerno draži živila na trgu in ni čuda. da so danes cene tako visoke, da jih pri nas nih- če zmagati ne more. Zato je živ-Ijenska In nujna aprovizačna zahteva vseh konzumentov, da se s takimi dražili enkrat za vselej pomede ln naj bodo tudi uradno avtorizirani za svoje špekulativne nakupe. Blago za kompenzacijo smejo kupovati samo uradni organi! Kaj nam pomaga, če danes dobimo za visoke cene par metrov manufakture, če so pa pri tem želodci prazni, ker se je pri nas zdražiio cene živilom v neskončnost. Končno, če je vlada sama priznala z izvozno prepovedjo, da je pomanjkanje živil v Jugoslaviji strašno in nevzdržljivo. potem tudi ne smejo v tuiino živila, ki jih tu neobhodno potrebujemo. V Ljubljani je pomanjkanje mesa. kmalu ne bo kilograma Špeha, ali masti na trgu. Pred našimi očmi pa odhaja 18 vagonov prašičev — Špeharjev v Italijo za kompenzacijo, ki je dvomljiva in je veliko vprašanje, če jo je predpostavljati zahtevam želodca. Konec mora biti tem manipulacijam, konec varanju ljudstva. Jesti hočemo, če pošteno delamo. 2ivef. ne sme iz drža ve. dokler trka na duri lakota. Toda ne samo Iz Ljubljane, od nikjer Iz Jugoslavije ne smejo neobhodno potrebne življenske potrebščine. Ti vagoni prašičev morajo na ljubljanski trg. Vlada naj nikar ne mešetari, ker potrpljenja lludstva bo kmalu konecl Najlepše je glede izvozov še to! Vagoni živil sc smejo izvažati, in posamezniki lahko bogate na račun jug. ljudstva. To se sme! Ne sme se pa izvozili 100 kg živil, ki jih Je prt-stradala skrbna mati za svojega sina, ki študira na lačnem Dunaju. To se ne smel Sin jugoslovanski na Dunaju naj pogine lakote, ker ne dobi par kilogramov živil, dočim naj dobe Italijani naenkrat poldrug ducat vagonov prašičev, da nas bodo Še bolj sovražili, kot nas sovražijo.' Vsepovsod je čutiti, da je v parlamentu v Beogradu samo 15 poslancev pri sejah. Drugi sede po kavarnah in gonijo visoko politiko za ministrska korita. Ljudstvo pa preklinja svoje zastopstvo; ljudstvo re-volucijonira ln se navdušuje za sovjete 1 Kje je sila. da reši državo! Današnje neljudsko zastopstvo je ne bol ________ ^Idealisti". TDopls Iz Maribora.) Zgodi! se je te dni pri naši politični upravi slučaj. Ki v jasni luči osvetljuje sedanjo Klerikalno strahovlado in ki ne dopušča, da bi re ga zamolčalo. Nikdar nismo bili prijatelji osebnih napadov, katere so že pred mesec! pričeli uprizarjati mariborski »Stražarji«. Slučaj pa, katerega moramo danes izročiti javnosti, je te navidezno oseben In tako velepomemben za spoznavanje klerikalnega vladanja In njega posledic, da bo brezdvomno tudi pri prevdarnih pristaših SLS izzval obsodbo sedanjih vladnih korliej. Dne 17. februarja t. 1. le vladni koncipist Alojzij Kčchler, znan izza časa vojne kot nadut in nevaren avstrijski oficir, brat znanega duhovnika Kftchlerja, kl je svoj Čas ovadil župnika Vrhovnika, sestavil skupno s provizoričnim uradnikom mestnega knjigovodstva v Mariboru, Se-devčičem. na finančno oblast zlobno ovadbo, v kateri je na infamen račin sumničil vladnega komisarja in druge uradnike nepoštenega ravnanja pri mestnem papirnatem drobižu. Dasi Je že materijelna sttan ovadbe kazala, da je izvor gole ma-. ščevalnosti. je morala vendar finančna uprava izvršiti najstrožio uradno preiskavo. Namen ovadbe zato seveda ni bil dosežen, pač pa se bodeta morala oba poštenjaka zagovarjati pred sodiščem. V boljše razumevanje naj omenimo vzroke za ovadbo: Kochler je bil hud na vladnega komisarja, ker je bil po odredbi vlade prestavljen Iz več kot tehtnih vzrokov v Ptuj in je zato delal odgovornega svojega šefa. Sedevčič pa je bil užaljen, ker ga vladni komisar radi prekratke službene dobe proti določbam službene pragmatike ni smel imenovati definitivnim uradnikom, kakor je to ta možak zahteval. Mimogrede omenjamo. je bil Kochler do nekako srede februarja še hud liberalec, ko pa je čul o spremembi vlade, je posta! navdušen klerikalec in le bil v kritičnem čisu v neprestani zvezi z urednikom »Straže« kaplanom Oolecem. Trezen človek bi sodil, da bi vsaka politična stranka ponudbo takih značajev zavrnila in Jih s studom odpočila. Kaj še! Zopetni poverjenik dr. Verstovšek je spoznal v Kbchler-ju naenkrat »idealista« ln je pri predsedniku deželne vlade s pristransko informaciio dosegel, da le bila KOch-lerjeva namestitev v Ptuj preklicana ln je sedaj ta »Idealist« zopet pri mariborskem magistratu! Sedevčič pa je dobil ostanek judeževih grošev s tem, da je bil na predlog se-dastnjega vladnega komisarja pri so-svetovi seji imenovan proti določbam službene pragmatike — definitivnim magistratnim uradnikom! Navedeni slučaj najbrže ni še zadnji In bodo novi vladarji Slovenije, katerim so posledice take uprave deveta briga, izvajali še huiše persekucije odnosno protekcije pri političnih uradnikih. Posledica bo odpad posameznih moralnih propalic ogromna večina naše uradniške inteligence bo pa sigurno kratko dobo šikan mirno pretrpela, saj je prestala še huiša nreganlanla. Poštena javnost brez razlike strank bo pa vrgla razne Vrstov-šeke, kakor Je onemogočila njih mojstra Šušteršiča! Namen tega dopisa ni. da bi branili čast bivšega vladnega komisarja, to bo storil že sam, hočemo samo našo Javnost opozoriti, na kakšen način si pridobiva SLS novih pristašev pri inteligenci, in te njim dobrodošle odpadnike pribiti na sramotni oder v raziiko z ogromno večino ostalega značajnega slovenskega uradništva. ki ie in bo ostalo zvesto naprednim strankam. Velik shod jugoslov. železničarjev. Sinoči ob 8. uri zvečer se Je vršil v veliki dvorani hotela »Union« javen društven shod. Udeležba je bila ogromna, velika dvorana je bila natlačena. Med zborovalci Je bilo tudi večje število železničarjev soc. dem. stranke in komunistov, ki pa zborovania niso motili ampak bili to pot mirni. Shod Je otvoril in vodil predsednik Zveze Jugoslov. železničarjev g. Ivan Deržič. ki ie imel tudi glavno poročilo. Navzoči zborovalci so z veliko pozornostjo sledili njegovim živahnim, a stvarnim Izvajanjem MILAN SKRBINŠEK: Pol sezone v drami. (Konec.) Ko govori gospod člankar o epizodnih vlogah, kar le pri nas tudi že davno pregreta stvar, pravi: »Kot nailcoši primer iz te sezone bi navedel do gospodu šestu nadvse prikupno (!) izdelani tip Vaflla v »Stričku Vanii«. vlogo, ki se le nek. dru gemu (še čisto mlademu (?) igralcu odvzela na lastno orošnio. češ. da mu ie neliubo Igrati take — epizode« Zadnli del stavka sem podčrtal, ker le neresničen. Dotični Igralec it» namreč že celih devet let starejši kot gledališki človek, kakor le člankar in zato nikdar ne hi vrnil vloge zato. ker ie epizodna. Prosil je, da se mu tial odvzame, ker ie zani pretežka. ker ne naide v svoli individualnosti nič sorodnega zanjo. On se je torei nasnrotno zavedal važnosti te v!oge. ne Da da bi le ne hotel igrati, ker ie — epizodna. Igral ie radevolje že neka! epizodnih vlog v tel sezoni. Razun tega pa ie imel še en pomi slek. ki priča o nlegovi vestnosti, ki pa ie režiserju te drame manjkala. Zaigrati bi moral namreč v tej vlogi na kitaro, za ples. On igra kitaro, ali tako ne bi bil mogel igr^i. kakor zahteva avtor. To le bil drugi vztok, da ie vrnil vlogo. Torej iz vestnosti ne pa iz nerazumevania. Zakal trdi vl člankar oekai. kar ne odgovarja resnici?! — Samo zato. da povzdiguje igralca (ki le mimogrede rečeno bil v vlogi Vaflla po svole res zel i dober), ki mu pa le g. člankar tako zelo naklonjen, oa liv.ai cuo vega generala v »Dnevih našega živ-ilenia«. ki ie bil vse kai drugega kakor veroietna figura, bil le — karikatura! Ni mi ugovarjal, ko sem ga na to po predstavi opozoril. Tako smo toiei na koncu te polemike, m mi preostaia samo še osvetliti čudno se menhiločo sodbo gospoda člankar la o naši dramatični šoli. — Začetkom sezone se ie radi slabo se stavljenega repertoarja zagovarjal > tem. češ. Hrvatov in Srbov noče. ker bi na ta način naše gledališče ne bilo več slovensko, in sl bomo v potiti letih Itak vzgojili v naši dramatični šoli domačih Igralcev. — Pred kratkim mi pa reče v osebnem Dogovoru: »Po molem prepričanju sl v naši dramatični šoli itak ne bomo nikdar vzeoilli Igralcev!« In glej. svoie poročilo o pretek lem delu sezone končuje sledeče: »Na konzervatoriju se ie ustanovita dramatična šola. ki bo v teh dneh končala svoj prvi semester. Bodoče gledališče vidi v nlel vso svolo na-do.« (Podčrtal sem laz ) Napisal sem ta odgovor na poročilo gospoda člankaria. ker sem imel tako priliko, osvetliti delo Človeka. ki le našemu gledališču le na škodo. Oglasil sem st z odkrito m odločno besedo vedno, kadar le bilo treba pokazati na škodlilvce našega gledališča, in se le maralo spregovoriti besede v nlegov nrospeh. v zaščito slovesa našega Igralskega stanu, ali če je bilo treba Dobiti napačne poime o tel ali onl nano»>i gledališke umetnosti. Delal sem vse to brez misli na lastno osebo, da ceto sebi v škodo: Ali mola oseba stopi čisto v ozadje, če gre za naše gledališče! In tako mi ie tudi zdai vseeno. če bodo gotovi lludie Pograbili to siiaino priliko, da me očrniic. češ vse to tu sem napisal, da rinem z gotovimi nameni svojo osebo v osnredie. Povedal sem, kar mi le bilo treba povedati. Brez ozira na desno in na levo. Zameriti mi ne bi smeli tudi oni ne. ki sem lih s tem zadel v njih de-lovanie. ko vedo. da nisem hotel nilm škoditi, temveč le — stvari ko-rlstiil. r Storil sem, kar ml te narekovala mola vest. Za drugo se ne brigam. o boifu železničarjev za omogočenje poštenega življenja, zlasti za pošteno pragmatiko. Za g. Deržlčem je govoril še g. Korošec. Veličastno uspeli shod je zaključil g. Deržič z besedami: Tovariši, s smotrenim delom smo jugoslovanski Železničar-ii rešili domovino pred tuicem leta 1918; L 1920 jo bomo rešili, če bo treba, nezmožne In nedelavne vlade. Na shodu so bile soglasno in z navdušenjem sprejete sledeče RESOLUCIJE : * la lavnem društvenem shodu Zveze jugoslovanskih železničarjev v hotelu Union dne 26. III. 1920 zbrani jugoslovanski železriičarll 1. Odobravalo trud in delo Centralnega odbora za iednotno službeno pragmatiko za vse lugoslovan ske železnice. 2. Zahtevajo, da se protipred-logi. stavlienl od delegatov, v polni meri upoštevalo, osobito iziavliaio. da si od nobene vlade iti od nikogar ne dalo kršiti niti za las koalicijskega prava. 3. Valutno vprašanje ie de takto že rešeno in so cene vsem živi jenskim potrebščinam grozovito narasle. Da se železničarski stan in z nlim vse stalne nameščence in de-lavce reši gospodarskega pogina, mora se tako! upeliati dinar kot eno ta pri plačah in dnevnicah. Zahteva lo. odločno in zadnlič. da se ta osnutek pragmatike sprevede v veljavo s 1. marcem 1920. Zahtevalo, da vlada v teku meseca aprila uveljavi izdelano provizorično pragmatiko. Osredniemu odboru ZJZ in Centralnemu odbora se naroča, da nuino zahtevata od ministarstva saobra-čala pritisk na ravnateljstva, da ta do 10. aprila končalo študil novega osnutka, na kar se vrše še zadrtla Dogalania pri mlnistarstvu saobra-čala. Vlada na! potem takol uveljavi pragmatiko. ali potom naredbe. ali potom Narodnega predstavništva. Ako vlada v aprilu ne sprevedu enotne pragmatike, so vsi narodm jugoslovanski železničarli prisillem poslužiti se natskralneiših sredstev. 4. Narodne predstavnike poziv-lamo zadnlič. da se zavedalo strašnega gospodarskega položala celokupnega lugoslovanskega naroda in s složnim delom pomagalo Dri kon-snlidaclli države. Ustavite svobodno trsrovino. obdačite volne dobičkarje. iztrebite oderuhe ln verlžnike in sklenite nov volilni red za ustavo-tvorno skupščino. Burna seja italijansk. parlamenta. Trst, 25. (Izv. por.) listi priobčujejo Iz Rima obširna poročila o. seji italijanske poslanske zbornice. Seja je bila zelo burna in viharna zlasti med debato o vladni izjav! glede političnega položaja in pri interpelacijah o krvavih delavskih izgredih v Neaplju in v Novari. Sejo je otvoril predsednik Orlando cb 3. popoldne. Po uvodnih formalnostih Je zbornica prešla takoj na debato o Nittijevem ekspozeju glede političnega položaja Italije. Diskusija je bL, la zelc živahna in viharna, zlasti socilalistična opozicija le vehementno napadala Nittila. Poslanec Flamingo r>oudarja neznosno draginjo v Italiji, katere glavni vzrok je, da se morajo plačat! stroški vojne, toda Iialiia nima sredstev. Poleg obupnega finančnega položaja se pojavlja obupom ekonomski položaj Italije. Odgovornost nosi hkratu tudi nevpogljivi italijanski na-cijcnalizem. (Viharni protesti pri vladinih strankah). ltaP.il so določene zelo Izmozgane, nerodovitne zemlje, dočim so drugim zaveznikom prisojene dežele bogatih snovi. V Sredozemskem morju je Italija obkrožena. Se večji viharji protestov so se dvignili ob govoru socialističnega poslanca Graztadcl. Vlado sestavljajo — omenja govornik — same neznatne stranke. V tem vidi. da vlada ne bo imela moči rešiti sedanja težka aktualna vprašanja države. Nastopa politična, finančna »n gospodarska kriza. Kritizira vojne izdatke, kl so se za 200% pomnožili od preteklega leta. Protestira, da bt italijanska armada naslonila preti revolucionarnemu pokretu (Vihar in ogorčenje!) (Jlede Reke Izjavlja, da se socialistična stranka bori za avtonomijo Reke z InternacfjhnaHzacf-|o pristanišča, da se ne monopolizira za kak partikularen interes. Zahteva slednjič priznanje sovjetske vlade v Rusih. Do burnih Izgredov je prišlo v zbornici pri Interpelaciji soc. prst Labriole glede sobotnih krvavih spopadov med delavstvom ln javno stražo v Neaplju in Novari. Tam so izbruhnili krvavi boji. katere pripisuje Labriola Nittiju. Socialisti vzklikajo vladi: »Morilci! Ubijalci!« Poseben hrup nastane pri vzkliku: »Oeneralt. ki ne znate voditi hltlc, se hoče|o napojiti v proletarski krvi.« Ob polu 8. zvečer je bila seja vsled neprestanih viharjev zaključena. Jugoslavija. Nadaljevanje pogajanj za koncentracijsko vlado, LDU Beograd, 25. »Tribuna« piše: Porazgovori med Protlčem te Draškovlčem se niso mogli nadaljevati. ker je ministrski predsednik zadržan vsled smrti svoje soproge, iz demokratskih krogov doznavamc, da je demokratska zajednlca pripravljena sporazumeti se s parlamentarno zajednico na podlagi Pro-tičevih predlogov, zahteva pa gotova jamstva. Nalvečje težkoče povzroča sestava deželne vlade za lir-vatsko. Demokrati želijo, da hrvat-skl ban Izide lz njihovih vrst, pod-ban pa nai bi postal član hrvatske za'ednlce. Na ta predlog pa parlamentarna zajednica noče pristati. Protlčeva korupcija. LDU Beograd. 26. Podpisani so ukazi, s katerim je nastavljenih In premeščenih 46 okrožnih načelnikov. LDU Beograd, 26. Podpisani so veliki ukazi o nastavljanju In premeščanju osebja pri naših poslaništvih v Inozemstvu. Italijani zasedli Skadar. LDU Skadar, 25. Dasl je poveljnik zavezniških Čet francoski general Defourt predal mesto meščanom, kakor je to določil versallleski vojni svet leta 1918. so Italijani po generalovem odhodu zasedli mesto proti volji Skadrča/nov in vzlic njihovemu protestu. Italijani so postavili na grad topove In jih naperili na mesto. Razna poročila. Petstoletnica mesta Tabor. LDU Praga, 25. (CTU). Mesto Tabor Je praznovalo v četrtek 500-letnico ustanovitve. Na slavnost Je prišel predsednik Masarvk, ki je bil izvoljen častnim meščanom. Mesto Tabor je ustanovil L 1420 2izka kot husitsko taborišče. Nov kandidat za ameriško predsedstvo. LDU. Berlin. 26. marca. »Acht-uhr-Abendbatt« lavlia Iz Pariza: VVashinetonskl poročevalec lista »New York Herald« javila, da se resno govori o predsedniški kandidaturi Hitchcocka. Nemiri na Irskem. LDU Berlin, 25. marca. »TSgll-che Rundschau« iavlla Iz Curiha: Po listu »Dailv News« so v Dublinu proglasili poostreno izlemno stanje. Noske med povzročitelji berlinskega ptiča, LDU Monakovo, 25. List neodvisnih socialistov »Kampi« obdolžu-Je Noskeja, da je bil z berlinskim pučem v zvezi In da je bil celo eden izmed glavnih organizatorjev. Ludendorff ubežal na Švedsko. LDU Pariz, 26. Agenee HavaS poročr: iz Stockholma, da je general Ludendorff skrivaj prišel na Švedsko. Ogromno povišanje tobačnih cen * AvstriH. LDU Dunaj. 26. Od 15. aprila dalje se bodo v Nemški Avstriji cene tobačnih izdelkov zvišale. Zvišanje bo znašalo pri nekaterih vrstah do 700 %. Velika eksplozija ▼ Berlinu. LDU Berlin, 25. Danes popoldne bo v berlinskem predmestht^ Lauk-wltz zleteli v zrak dve baraki, v katerih je bila velika množina topniške municije. Sosednje hiše. mestna hiša in cerkev so bile močno poškodovane. Kolikor je dosedaj dognano, je bilo 18 delavcev ranjenih. Vzrok eksplozije dosedaj ni znan. BORZA. LDU Zagreb. 26. marca. Dolarji 16400 —17.000, avstrijske krone 67—68. čehoslov. krone 195—200, angleški funti 580. francoski franki 12.000—12.050, marice 243—250, lire 880—900, Dnevne vesti. — Cehoslovaški konzol v Ljubljani. Za Cehoslovaškega konzula v Ljubljani je imenovan dr. Otokar Be-neš. Podeljen mu je naslov slov. generalnega konzula. — Gažlstl brez čina. Podčastniki So dobili povišanje plač, ubogih ga-žistov brez čina pa se ne spomni nikdo. Ti reveži Imajo §e vedno mesečno plačo z vsemi dokladami celih 800 K. Prav hvale vredno bi bilo, da bi se gospodje pri drav. div. oblasti samo z enim očesom ozrli na te trpine, da bi videli, v kakem obupnem stanju se nahajale s svojimi družinami. Njihovi kolegi na Hrvatskem so že davno preskrbljeni, le v Sloveniji se za teh 65 trpinov nikdo ne briga. — Občinske volitve v Hrvatskl. Izid v občini Bijela: 8 demokratov. 2 nestrankarska In 2 komunista. Izid v Zemunu: 10 komunistov, 7 radikalcev, 6 Nemcev. 4 demokratje 2 od uradniške in 1 od rokodelske liste. — Osebne vesti s pošte. Razpisano je poštarsko mesto v Lukovici. — Za poštarico v Pesnici je imenovana poštna oflcijantka Angela Kemic. — Podeljena so poštna o«J-pravniška mesta: Sv. Bolfenk pri Središču Alolz Uršič. Horiul Bernardini Čepon. Sv. Križ pri Litiji Ferdinandu Smrekarju. Sv. Ana- na Krembergu Filomem Lancrer. Sv. Lovrenc na Dravskem polju Karlu Ledineku, Jurklošter Emi Be*nedek in Olnhasnica Ivanki Jeki. — Premeščeni so: nadpoštar Ivan Špamiiol Iz Račieea kPuradu Ljubljana 1, poštar Alrvlzfi Tomažič iz Lukovice k uradu Ljubljana 1. poštna oficijant-ka Pravica Kuralt iz Ormoža v Celje. poštna oficijantka Marija Frank t>d urada Maribor 1 v Kočevje, poštna oficitamka Alojzija Kemic vd urada Maribor 1 v Škofjo Ivoko, noštna oficiiantka Mariia Drašček od urada 1 Jubltana 1 v Komiicc. noštna oficiiantka Marija Kuralt od urada IjjuMtena 1 v Borovlte. — »Republika«, glasilo srbskih republikancev pod vodstvom Jaše Prodanoviča je začela izhajati dnevno. — Cene mesa v Zagrebu so padle, ko se ie doznalo. da Je izvoz živine nrenovedan. Meso stane spet 20-24 K kg. dočim so ga prej prodajali že po 40 K. Za svinjsko meso veljado še stare cene. — Zagrebški mizarski pomočniki zahtevajo novo ureditev plač po 30 K na uro. Ako se Hm to Hgodl. bodo zaslužili dnevno 240 K. oziroma mesečno 7200 K. — Radi nezalezltlvo draginje papirja in drugih tiskarskih potrebščin so se praški nemški listi odločili opustiti večerne izdaje. — Zagrebška polička ie Izgnala iz Zagreba difaka Oerblna iz Dalmacije. ker ie uprizoril v javr.ib lokalih in drugod več Izgredov ter le ob priliki zadniih dilaških protitankovskih izvrednv na nasilen način udrl v banske prostore. — Lumparije prodajalcev mleka, teieli smo: K notici pod gorenjim naslovom v »Jugoslaviji« od 2l' t, m. nekoliko pojasnila. Po narediti deželne vlade za Slovenite z dne 24. 12. 1019 ,e postala trgovina z mlekom koncesijonlrana obrt. Vlada le imela s tem na vsak način namen preprečiti nadalino draženje mleka in verižen ie z niim. Toda do danes ta naredba še ni imela nobenega usneha. Danes se z mlekom več ve-riži kakor pred razglasom naredbe. Ce so dobili ti mnogoštevilni veriž niki pri politični oblasti koncesije, tega mi ne vemo; vemo pa toliko, da se zadrug, pri katerih delujemo, Pred podelitvijo koncesij ni zasliša to kakor to predpisuje naredba. ulavno odgovornost za mleko, ki se donaša v mlekarne, nosijo mlakarji. Kako na naj ti vršijo svojo kontrolno dolžnost, če imaio donašajoče stranke za vsakim oglom priliko oddati mleko po višji ceni, ne da b kupec vprašal za kakovost mleka. čevanieStiSrei ne odpravi Prekup-? i, ili k a P°tom nepoklicanih, tako dolgo bo delovamje mlekarskih zadrug m mlekarjev, katerih načelo ie: pošteno blago, pa pošteno plačilo. v prid konsumentov i"n poštenih kmetovalcev brezuspešno In nemogoče. Toliko v zagovoi mlekarskih zadrug in mlekarjev. — Verižnlškl tatovi. Tatovi se intenzivno baviio tudi z verižništ-vom. Začetkom tega meseca ie bilo Pri tvrdki Hedžet čc KoritnfK v Frančiškanski ulici za 2500 lir ukradenega različnega manufaktutnega naga. Tatvino sta izvršila Drofesijo-unina tatova Pavel Ban in Viktor PtKlgorpik. Blago sta nainreie skrila v Šiški v neki gostilni. Od tu sta ga spravila v neko hišo v Uradeckeg-a vas. od koder so blago odnesle potem tri ženske na lužni kolodvor. Ban in Podgornik sta vzela od tu blago v vlak ter se odpeliala v Zagreb. kler sta ea prodala za dober dobiček. Aretirana sta bila In izročena sodišču. Talita ln pravita, da sta v Zagreb verižUa s tobakom. — Iz zaporov Izpuščen nemi*! aristokrat. Zaradi žalienla jugoslovanskega kontrolnega organa v preiskovalnem zaporu deželnega sodišča v Llublianl se nahajajoči nemšKi aristokrat v. Schmied-Zabierow le bi! te dni izpuščen na svobodo proti položitvi kavcile v znesku 20.000 Jugoslovanskih kron. Ta aristokrat le bil sprva še tako nesramen, da .e hotel kavcijo položiti v nemških kro na^l_ Opozarjamo na današnji razglas poštnega ln brzojavnega ravnateljstva v Ljubljani o prodaji 1 in pol vagona škartnih poštnih spremnlc Z raznimi rabljenimi znamkami. Važno za filateliste. Ljubljana. = Odpomoč stanovanjski bed! v Ljubljani. V Ljubljani in drugih večjih mestih Jugoslavije imajo obsežne lokale kot pisarne razne inozemske nemške, madžarske ln Italijanske zavarovalnice. Vsaka takih zavarovalnic Jugoslovanom sovražnih narodov Ima svoje pisarne običajno na najlepših in najprometnejših prostorih mesta, po več sob ln v vsaki sobi sedi po t ali kvečjemu 2 osebi. Za razne konzulate n. or. pa se re-kvlriralo danes že urejena stanovanja, on ako za razne druge urade, cler so kuhinje, jedilne shrambe itd. Ker stoje nemške in madžarske zavarovalnice pod sekvestrom In Hm je ministrstvo prepovedalo vsako nadalino sklepanje zavarovanj na življenje popolnoma, na požaT na ilm ga je dovolilo samo še za tekoče leto, bi radi vedeli, zakaj Imajo te zavarovalnice v Ljubljani In drugod še tako velikanske In nepotrebne pisarne? AH bi se ne dalo Iste takoj skrčiti in dati v pridobljene prostore domače urade, da ne bo treba uničevati že ureienih stanovanj? = Stanovanjska beda se vzlic vsem vladnim naredbam ni niti navidezno ublažila ln se tudi ne bo. ako ne bo vlada strogo in brez usmiljenja nastopila prod vsakem, ki ovira z napačnimi podatki Izvedbo odloka sta no van Iškega urada. Neki vdovi Je bilo odpovedano stanovanje. ker Ima na deželi lastno posestvo in hišo z popolnoma oprernlie-nlm stanovanjem. Biva po letu na deželi, medtem, ko le nieno stanovanje v Ljubllanl zaprto. To je brezvestno dejstvo, katerega mora vsakdo obsojati. A|| kat to uiei mar, če naši otroki v mrzlih vagonih hirajo. samo, da se ona šooiri na dpžp|j po letu po zimi pa v Ljubljani. Tudi tej brezvestnosti Je treba enkrat napraviti konec! = V orid medicinskih fondov je daroval tukaišnli lekarnar g. Gabrijel PIccoll znesek 5000 K. = Dimnikarsko delo. Da se prepreči stavko dimnikarskih zaposlencev začne se s 1. aprilom 1920 dimnikarsko delo po ometalnih okrajih. Ljubljanski dimnikarski mojstri. K. ~ Lep In velik nlcn. K poročilu o oni veliki zaplenitvi tobaka tihotapcem v ‘skofli Loki dodalarno še, da so včeral organi centralnega ve-rižniškeea urada skoro vse dopoldne preštevali in sortirali zaplenienl tobak. Zaplenili so vsega skupai 1916 zavitkov cigaretnega tobaka, po večini finega turškega in eno škatljo šport. = »Molčečnost —- 3000 —• LJub-liana!« Mladi Josip Jurca, sin lesnega treovca v Postojni, bj bil postal kmalu žrtev nodli in rafinirani Intrigi. Pred Hubllanskim deželnim sodiščem se ie moral včeral zagovarjati proti obtožbi, da le zakrivil hudodelstvo lavnega nasilstva na ta način, da ie dne 1. lulila lanskega leta pisal narednikovi soprogi Mariii Vovkovi pismo, s katerim ii le grozil, da izda vse tatvine, katere le zakrivil soprog v železniškem skladišču v Dravliah. če mu tekom dveh dni ne nošlle 3000 K. — Mariia Vovko ie dne 2. Julija 1919. v resnici prejela pismo, v katerem lo anonimni pisec poživila, da nai nošlle v dveh dneh na naslov »noštnoležeče — Molčečnost — 3000 Ljubljana« znesek 3000 kron. drugače bo vse izdal o nienem možu. ki se nahala v volaških zaporih zaradi tatvin v skladišču v Dravljah. Marilo Vovko le to pismo izročila odvetniku dr. Ažmanu, ta gt» ie izročil šefu voine policije, kateri ie potem na to nismo poslal odgovor pod gorenio šifro t kratko vsebino: »Na svldenle nri volaškl nolicilij« Po to pismo le dne 6. tulila 1919. pri* I šel neki Ferdinand švelc. ki se Je izdala! za »mornariškega akademika« in kateremu so bije razmere pri Vovkovih dobro znane. Svelca Je volaška policila pri sprelemu pisma aretirala. Aretirani pa se le izgovarjal. da ga ie do pismo poslal neki človek z imenom Alfonz Keller, šofer v Šiški. Ko ie podal policiji opis te osebe, ie volaška policila sumila Jurco kot pravega storilca. Ko so Jurco na stanovanlu vojaški detektivi poiskali, ie iziavil §ve!c. da Jurca ni identičen, poznele oa le trdil. da ie. Ker Je tudi izvedenec prvotno potrdil, da le pisava v grozilnem pismu podobna Jurčevi, le državno oravdnišvo dvignilo proti Josipu Jurci lavno obtožbo. — Obtoženi Josip Jurca zanika vsako udeležbo. Sodišče le začelo že zasliševati nekatere nriče. Ko sta Izvedenca prof. Franke in psihiater dr. Robida proučila pisavo obtoženčevo In drug dokazni materbal. sta takol med zasliševaniem prič zaprosila za predložitev izvedeniškega—mnenla. Prvomestnik senatu — svetnik Zebre pozove prof. Fr anketa, da poda izvid. Prof. Franke izlavl. da pisava v pismu ni identična z ono obtoženega Josipa Jurce. Državni oravdnik vstane ter takol iziavi: »Umaknem obtožbo!« Prvomestnik takol nato proglasi oprostilno sodbo. = Policijski drobiž. Pomnila bo na misilnn v Trnovem Ivana Slbo-vec Iz Oradaške ulice, ker ii te neznanec zvečer med misHonom odnesel lonec s šestimi kilogrami dobre masti. Lonec so našli za nekim plotom. masti oa ne. — V Hrenovi ulici le stanovala neka ženska, ki ie svo-11 gazdarie! ukradla hranilnično knll-žico z 15P0 K. Dvignila te v hrami nici 800 K. potem pa hranilnično knjižico zopet leno položila na nrei-šnll prostor ter polagoma izginila. — Mariii Doberlet v Spodnli Šiški Je Ukradel neki Hrvat srebrno uro, ko ie v nleni prodalatni nekal kupoval Maribor. Oficirji 45. peS. polka v Maribora so se vpisali pri mariborski podružnici Jugoslovenske Matice kot us:a-novnl član z zneskom lonn dinarje v. Poleg tega se je vsak oficir posebej vpisal za rednega člana. Posnemajte! Cene rastejo pri nas neprestano. Zlasti v izložbenih oknih tukaišniih krojačev se številke vedno zvišujejo. Se pred dvema mesecoma so stale nekatere obleke po 1500 K. a danes stanejo ravno takšne že po 2800 K. Vse pride na dan. Nedavno smo poročali, da so neznani zlikovci vlomili v trgovino Fehrenbacn. Kakor nam sedal javljalo, se Je policifl posrečilo zločince izslediti in sicer so to Ivan Štern, Franc Šmalc, Josip Kolarič. Franc Kaspar in Franc Germ. Z aretacijo teh samih mladih od 19-20 let starih nepridipravov se Je razrešil tud! svoječasno Izvršen zagonetni vlom v trgovino Gajšek. Pri aretiranih so našli Še več drugih ukradenih predmetov. Ce!*e. SLOVENSKA GOSPODARSKA ANKETA. Predsedništvo deželne vlade za Slovenijo sklicuje na 8. aprila 1920 in ventualno naslednje dni anketo v svrho posveta v omejitvi draginje in drugih perečih gospodarskih vprašanj v deželnem dvorcu v Ljubljani, posvetovalna dvorana z nastopnim sporedom: Kako bi se dala omejiti rastoča draginja in sicer 1. glede živil in splošnih gospodarskih potrebščin, 2. glede manufakturnega blaga, 3. glede usnja, 4 glede kmetskih gospodarskih potrebščin, 5. dopustni trgovski dobiček in 6. pobijanje tihotapstva In drugih Izrodkov v trgovini. — II. Interpelacije in morebitni drugi predlogi gospodarskega značaja. K anketi so povabljeni: 1. Poverjeništva in oddelki deželne vlade in oddelki centralnih uradov v Ljubljani. 2. Obrato ravnateljstvo južne železnice v Ljubljani In inšpektorat državnih železnic v Ljubljani. 3. Ljubljanska delavska konsum-na društva. 4. Organizacije konzumentov. 5. Organizacije producentov in trgovcev. 7. Zastopniki Prekmurja. Razprava bo javna In občinstvo bo imelo prost dostop na galerijo posvetovalnice. K točkam I. 1 do 6 bodo predloženi anketi konkretni predlogi v razmotrivanje. Začetek ankete dne 8. aprila ob 9. url. Celjsko dramatično društvo pri redi datnes burko »AvtomohilisL« Nerednostl v gledališču. Pri zadniih predstavah v našem mestnem gledališču se te onetovano pripetilo, da so bili prostori dvakrat nrodanl -- v abonementu in izven ahnnemen ta naenkrat. Nočemo nikomur podtikati kakih nečednih namenov, že limo na. v te’ zadevl napravi čim nalstrožli red. Novi nlDnl rtaols! so se pojavil te dni 'v Celju. Izdelani so lično, Jed-nako kakor ljubljanski. Celjska skuolna društva zasebnega uradništva ima v nedeljo dne 28. t. m. ob 10. dop. v hotelu pr' Kroni svoj izredni občni zbor. Zasilno obvezno cepljenje prod kozam v celjski okolici Je odredilo okraino glavarstvo in sicer za moške 29. t. m., za ženske 30. t. m., vsakokrat od .8 ure naprej Nemškutarska mladina Izziva. Pred par dnevi se je v neki tukajšnji gostilni napilo nar mtečnozobih nemškutarskih fantičev in potem razgraiato no mestu. Spravili so se tudi na neko slovensko družbo, ca bi jo malo potegnili- Zakaj jim nameravana »potegavščina« ni uspela, p* najbolje vedo fanttete ■ p; so krat precej tirno brusili pete, Orožnlštvo je aroi: nekega Ivana Poznika in njegovo priležnl-co Katarino Meden, ker sta osumljena raznih tatvin. Podpiral e Jugoslovansko Matico! NSS. Mariborski Frančiškan! agitiralo po Podravju z vsemi silami proti N. S. S., češ, socijaldemokrati odkrito povedo, da so proti katoliški veri. narodni socijallstl pa tega ne povedo in so zato tem nevarnejši. V pomlrjenje Hm bodi povedano, da Je nam suprema 1ex korist In blagor naroda In države, da pa naš boj velja vsem izkoriščevalcem ln krvosesom našega delovnega ljudstva, pa nai so ti krščeni ali ne! Vera pa snada edino v cerkev, ne pa v politično areno! Šport In turistika. S. s. k. Sparta. Sestanek članov fotbalske sekcije se ne vrši ob 10 uri dopoldne kakor je bilo včpraj pomotoma objavljeno, ampak ob 14 uri po-poludne istotam (pri »Novem sve-tu«). Gledališče. Iz pisarne dramskega gledališča. V torek tj. 30. tm. se vrši v dramskem gledališču v korist našega obolelega člana g. Pavla Ločnika »Pro* tekcija« Izven abonementa in zadnjikrat v sezoni. Z ozirom na do-brotvomo svrho se obisk predstav« sl. občinstvu kar najtopleje pripo-roča.___________________________ . Književnost in umetnost. Belokranjske pisanice. V izložbi Umetniške propagande, Sodna ul., so razstavljene pisanice, ki so !ih opisale naše vrle Belokranjlcc iz Adlešič in okolice. Vzorci na njih’ so kaj lepi. Človek se ne more do« volj načuditi izbornemu okusu sestave okraskov in spretnosti s kaie-ro so tl okraski Izvedeni. Opisovani« pirhov le bilo pred davnimi časi V navadi po vsem Slovenskem, a se ie žal skoro povsod opustilo, le v Re-likralinl jih tupatam še oplsuieja Da se ta prelepa navada nanovo oživi, je šolsko vodstvo v AdleŠI-čih spodbudilo tamošnje žene in dekleta. da so se zopet ooriiele teeai lepega običaja. Poslalo nam le prelepo zbirko pisanic na naš trg. Ker »o sedal draga jajca, draga barvila. In ker Je transport zvezan z velikimi troškl. Je naša dolžnost, da pokupt-tnr vso pošiljatev S tem bodemo pokazali. da imamo razmhevanle z« našo narodno umetnost, obenem na bodemo spodbudili naše Belokranjce. da nam nrihodnle leto zopet po« šlieio tako zbirko. Namesto ftalftan-sklh pomaranč podarimo prijatellerti In znancem za VeL noč belokranjskih pisanic. Razstava planinskih slik v , ako-plčevem paviljonu (Tivoli! bo odprta drugi teden vsak dan od 10- 12, ure in 14-17. ure. Vstopnina za dijake po 2 K, za vse druge po 4 K« Slov. plan. društvo. Pokrajinske vesti. Vrhnika. Vedno bol se množe pritožbe orotl brezglavi nemarnost! pošte. Tudi na Vrhniki le prelela so oroga nekega uradnika še le po treh mesecih pismo svoleea moža. služ-buiočega v l.iubllanl. Tri mesece hodimo iz Llubliane na Vrhniko 1 Cerknica. Poročajo nam. da se iz cerkniških krajev iztihotaplja v Italijo še vedno mnogo goved navzlic temu, da se obmejne straže neumorno trudijo, da to preprečijo. Sele. Tako mile zime, kakor je letos, ne pomnite niti stari Ijudie. Druga leta le navadno sneg pokrival naše bregove še aprila. Pri Cevhih so skoro celo zimo pasli ovce. Samo vozniki z letošnjo zimo niso zadovoljni. ker so sani šle le nekaj dni. z vozom pa ie težko voziti po naših klancih. Upamo, da nam bo po plebiscitu država kmalu zgradila novo cesto. k| je že zmerjena. Iz črnomlia lavlialo: Pred nekai tedni so neznani vlomilci vlomili v pisarno davčnega urada v Crnom-Ilu. Vlomilci so sl primitivno vlomilsko orodle izposodili pri tsrmošnlem kovaču. Ker niso imeli modernega tehniškega vlomilskega orodla. niso mogli prevrtati velike b'agalne. pač Da so v nisarni razbili vse mize ter odnesli 1228 K. povečevalno steklo v velikosti 5 kronskega tolarfa. ki ie rabilo za konstatacHo pravilnosti kolkov na bankovcih, dalie osetu škatlllc žverlenk s slikami angleških admiralov Robertsa in Kltcheneria* Vlomilci so neznani. Vransko. Naš Sokol Je začel tudi S predavanji. Predavali so že g. dr. £erko o ljudski hlgijenl, g. Ivan Jakše o elektriki in -nje praktični uporabi ter g. Stanko Oset o nar* rodnem gospodarstvu. Predavanja se bodo nadaljevala. Solčava. Tu smo pokopali ugled« nega moža Jurija Logar. Rajni jo dosegel visoko starost 84 let, bil je znan daleč po svetu vsem turistom, ki so obiskovali lepo Logarjevo dolino. Ptui. V četrtek so se vršite v Ptulu o priliki ustanovitve podruž« nice .Iggoslov. Matice velike manifestacije. katerih se te udeležilo vs« prebivalstvo razen sociialfstov In seveda Nemčurlev. Udeležba ostalih’ sktmln te bila izredno siialna. Prevalle. V tukajšnjem delavskem konsumu je bilo pred nekal časa ukradenega blaga v približni vrednosti 8000 kron. Tat se te n,'T'n” či splazil v skladišče in tam neovirano dokončal svoje dete Tatu ’ r še mso dobili, a so mu na sledu. OH tej priliki bi opozorili oblasti na razne delamržne elemente, ki se klatijo v okolici. Drobiž. • Velikanskega gorilo so ustrelili nedavno blizu Lobava v Afriki Bil je skoro tri metre visok m zelo težek. žival, ki je naredila mnogo škode, je ustrelil lovec domačin. • Moža ie prodala. Amerikanskl listi poročajo, da le neka ciganka v nekem mestecu blizu Ne\v- .Inrka prodala svojega moža za 5 tisoč dolarjev. Kupčija je bila sklenjena baje celo pred mestnim notarjem. Prvo vprašanje je seveda, če je bil mož s knpčite zadovolien. drugo pa — če te vest sploh resnična. • Gledališka reklama, k! Ie učinkovala. Kako dvigniti obisk gledališča v času, ko pomlad miče ljudi pod milo večerno nebo? To vprašanje je ugodno rešil podjetni ravnatelj v Bonlogni ob Seini z lepaki naslednje vsebine: Gospodična Fer-n atu da Segretova. trinajsta ta zad- nla nevesta morilca žen, Landruja, in edina, k! le po čudnem naklnčiu ušla smrti, nastopi v gledališki igr! »Ženitvanjska noč*. Učinek je bil nepričakovano velik. Zlasti ženskega sveta ie bilo mnogo, ' kar je seveda samo po sebi umljivo. Umor kot predpogoj za ženitev. Neki angleški kolonijah! oficir te Imel nedavno v Londonu predavani® o nbičniih domačinov v Novi Ouinejl, Tam je stalo Angleže veliko truda, da so odpravili ubijalske navade domačinov. V nekih krajih otoka se te smatral mladenič šele takrat za pravega človeka in za pravno osebo če te ubil vsaj enega človeka. Poprej se sploh ni smel ženiti. Sedaii se angleški misijonarji silno prizadevalo, da dokažejo domačinom, da ie enaki dokaz za moško hrabrost, ako mladenič mesto človeka ubtie medveda. Izdajatelj ln odg. urednik A. Pesek. Tisk »Učit. tiskarne« v Ljubljani Proda se: Sn)oni PH v z*,'° dobrem stanju sc proda. Naslov v uprav. ,Jugoslavije". 443 Proda se takoj (»tirni M rej Se v obratu popolnoma komplelno z visoko stoječim Stabilnim kotlom 3 m visi k, f 80 cm debel, 15 konjskih sil ter do 7*/a I ntrnesier. Naslov pove uprava Usta. 447 Prodam dobro ohranjeno veliko vlil« kopalno kuni«. Naslov v upravnišvu lista, 435 Stavbeno in galanterijsko kleparstvo Kezele&Pauer Ljubljana, Sv. Petra cesta 76. kupuje petrolejske kangle po najvišji dnevni ccnL 406 Večje število le dobrih m O glasi v „Jngoslayiji“ imajo najboljši uspeh, ker je zelo raz-širjena in jo vsakdo rad čita M Meti & PelroviiPr(,daia; žita, mlinskih izdelkov in dež. pridelkov fjivil 8 Pilaniii trgovačko društvo za uvoz i izvoz Zagreb - - - »m.n* Zrinjevae 15, spodnjih delov sprejme takoj v delo VRŠAC, (Banat) Kiinnie- fipfM-lipiiiiiio in banriio pDdjttJs.. " * Bra?no, j Senicu, kukuruc, zob i ostale žitarice. —- Sibice, kolon. In tekst, blago svječe, sapun, kavu i ostalu kolnnijalnu robu na veliku nudi v večjih množinah. | uz najpovolnije livjeto. 90 ' ’ a acscesmaauacaiKK n "-im ii i m ■ .......................... ,, Tvorna čevljarska zadruga v Ptuju. ,ALKO Ljubljana (Kolizej). litim umii «11« S™«"« i>k in osem zelo le- čevljarsko zadrugo v Ptuju. 854 * ... , „ , *o"novi *u«r..ji 1°» ———————i Velika zaloga slivovke, tropinovca, brinievca, Proda se staro, pa zelo dobro olira- _ njeno avis«, |nf»Mt«|euik, ii**!.«-! Dopisi se pošiljajo na Tvorno luat )>>ik 11 pih rovanlib ra t«m se dobe skoio novi mumj. I 0 ~7-----*--------- 7 — —7 d A?*8CeiireLjuXnnarKtm j Vsakovrstne Slamnike, I ruma, konjaka in likerjev po najntž. cenah. I star 21 ^kfn8eiamniCte ^olne^in' ^ 0dj€mU Ce,lb va«onov iz*emne cene* Keiir Wapp Tiii«‘i*- aruge pleterske izdelke Sprejmejo se zmožni zastopniki za Slovenijo. !£!£•"** _ Vc< v "pmniJtVB ”Ju4e3°8 priporoma po primerni ce-Kupl se: I nfg.trgoreem 1*07.« r! V najmanj 5 letni naje m Franjo Cerar, tovarna slam-eventuelnl po.nejil nakup se Išče za ta- nikov v Stobu, pošta Domžale koj «11 pozneje dobra gostilna ali re- prj Ljubljani. 358 stavraclja v večjem Industrijskem kraju ako možno z nekaj zemljišča n prostori primernimi za vinsko trgovino. Naslov v upravništvu .Jugoslavije*. - 444 Pov.or J če hoče kdo na Štajerskem kupi l kalo hišo ah posestvo, naj so obrne na pisarno nepremičnin: Zagonski, Maribor, FBrbergasse 3. Ivan Gre- ELEKTROTEHNIK Makso Sartory, Žabiak št. 3 LJUBLJANA Žabiak št. 3 priporoča vsa vevojo stroko spad. dela inpopravila podnevn eenah. Simon gorčičeva ulica 3. Priporoča raznovrstne palme in vrtnice, različne najfinejše sobne cvetlice v loncih; dalje največjo izbiro zelenjadnih sadik in vrtnih cvetlic. Izdeluje po naročilu vsakovrstne šopke in vence. Sprejema tudi privatne vrtove v nalpIodOROsnejše sojenje. Stam železo m Razno: Siroto, deklico ali dečka vzamem . za sv* jo. — Doplel naj *e pošljejo p« d' nJSIrol-- “na mrav. ,Jug slavije*. 434 IiOkul v prometnem trga ali večjem kraja Slovenije se Išče za takoj ali pozneje, oziroma se kapi tudi hiša a kakim lokalom. Cenjene ponudbe pod; -Mešano blago* na .Anrnčni zavod\| kupi po najtlAjl ceni nabrežje 5. Ljubljana, Cankarjevo JQS|p Ljubljana jugoslovanska tvornica slamnikov in klobukov ilka Kosova & Kvas v Mengšu (bivša pivovarna) plačuje p« unjii^lli cenah FB. STUPICI tiomiia z ieM) . priporoča svojo bogato Izbiro najraznovrstnejših slamn kov, zlasti modemih dam- V Ljubljani. 460 afcih v vsaki množini. — Kadrohun prodaja v I.juliljaiii, Ilirska ulica 89, 1. nadstropje. — lstoiam se sprejemajo v prenavljanje stari 422 slamniki in klobuki. za Bilje Ib trtse tB: .'.SMKsI Uradnik Išče sobo s posebnim 458 uhodom za takoj. 100 K nagrade najdi- ... tetju. Ponudbe pod „fitoba 10«“ na opravo lista.__________________________440 Mizarstvo Matija Perko v Spodnji Šiški, Celovška eesta 121 se priporoča v blagohotno upoštevanje._____________162 Ikolcujnka ccsrta At. 5. 1(3 za branjevca Najnovejši pisemski papir umetniške razglednice velikonočne Le savon fran^ais Francosko milo 565' vaufi de l*or en vente partout kakor iz zlata se prodaja povsod MioigiUiiat Kolinska Driay voila Miecns de 120 granitne?. Vente en groš. v steklrnlrnh po 120 gramu r. Prodaja na debelo Ljubljana, DR1AY, Pred Škofi i o 21. j in druge priporoča M. Tttar, UublJana. 310 NAZNANI! O! Slavnemu občinstvu vljudno naznanjiiin, da sem otvoril na Sv> Jahoba t stev^ g da sem otvorli na Sv. nasproti dekliško šole se proda na javni dražbi dne 28. i m. Mlnd, soHden privatni uradnik Išče ob 3, uri popoldne v Sp. šiški št. 294. meseča« (miImi, bodisi kjerkoli, sl Stojnica se nahaja v dobrem stanju, hrano ali brez nje. Ponudbe prosim pod | „Ura