-----    28    -----
Politične stvari.
V zadnjem listu smo omenili, da bode staročeška stranka o priliki stavila predlog, kdaj imajo drugi zakoni, zadevajoči spravo na Češkem zadobiti veljavo. sTo so storili Staročehi dne 20. t. m. v deželnemu zboru v posebni izjavi. Kai je sprava na Češkem ne le velike važnosti za Češko, ampak tudi za celo Avstrijo, ker se bode gotovo še mnogo o njej razpravljalo in ker je v tej tudi program izrečen, katerega se hote Staročehi držati pri daljnih obravnavah o spravi, priobčimo tudi mi
izjavo staročeških deželnih poslancev
katera slove tako le:
Ko so bili dne 26; januvarija 1890* L klubu narodnih poslancev predloženi in v odobritev priporečeni spravni dogovori, katere so bili podpisali od c. kr. vlade porabljeni udeleženci Dunajskih konferencij vzprejel je klnb naslednji predlog: Češki poslanci narodne stranke vzprejemajo dogovore Dunajske konferencije od besede do besede, ker odkritosrčno žele, da se napravi mir v deželi. Dasi pa so Dunajski dogovori po izrecnem besedilu konferenčnega zapisnika ^celota", vendar ni naš klub odrekel sodelovanja pri posvetih in sklepih o zakonu glede preosnove deželnega šolskega sveta, ter tudi sodeluje, da se ustavnim potom sklene zakon o preosnovi deželnega kulturnoga sveta, odkritosrčno želeč miru med obema narodoma kraljevine češke, ki je in mora biti gotovo prvi in zadnji smoter Dunajskim dogovorom.
Da pa nastane resničen in trajeu mir, treba, da nemški deželni poslanci in c. kr. vlada popolnoma pripoznajo enakopravnost češkemu narod u , kakor tudi češki poslanci ne zahtevajo ničesar, kar bi bilo v kvar enakopravnosti naših nemških deže-lanov. Ali v tem oziru se ni podpiralo odkritosrčno naše prizadevanje za resničen mir med obema narodoma in zato je nastala v češkem narodu velika bojazen in nezaupnost. Spominamo le ukaza pravosodnega ministerstva z dne 3. februvarija 1890. 1. in odgovora c. kr. vlade na resolucijo deželnega zbora kraljevine češke z dne 3. junija 1890. 1. zaradi uradnega jezika. Ta odgovor je ne le po vsebini, ampak tudi po obliki tak, da ž njim ni doseči miru, ter se je dosedanje nesrečno stanje vsled njega le pohujšalo, a ne izboljšalo.
Glede nemških deželnih poslancev pa moramo reči, da niso bili spravljivi. To je najbolj jasno iz tega, ker si njih voditelji z vsemi možnimi sredstvi prizadevajo preprečiti, da ne bi nemški deželani sodelovali pri deželni razstavi, kije popolnoma narodno-gospodarsko podjetje, namenjeno blaginji vse dežele, ne glede na narodnost, in kateremu je pokrovitelj Njegovo veličanstvo naš premilostivi cesar in kralj.
Vrhu tega nikakor ni bilo v pospeh miru ravnanje nemških krogov od dne 26. januvarija 1890. 1. pa do ljudske štetve po krajih, koder so Čehi proti njim v manjšini.
Ob teh žalostnih razmerah in ob nezaupnosti, ki je nastala vsled vsega tega povsod v našem narodu, prevdarjali smo, na katero stališče naj bi se postavili glede onih zakonskih načrtov, ki se bodo na podlogi Dunajskih dogovorov razpravljali v deželnem zboru kraljevine češke.
Priznati je, da načrt zakona o deželnem kulturnem svetu ne žali z nobeno večjo enakopravnosti češkega naroda in da po tem zakonu ne preti nevarnost edinstvu kraljevine češke, kajti drugače bi na pr. zlasti razdelitev šolskih okrajev v češke in nemške okraje v kakeršne so uže dvajset let razdeljeni ne le nevarna bila edinstvu
-----    *9    -----
kraljevino češke, ampak bi uprav rušila to edinstvo. Zatoraj gotovo ni nobenemu češkemu poslancu, ki bode ob tretjem branji glasoval za ta zakon, očitati, da dela v kvaro enakopravnosti češkega naroda in v škodo ^dinstva kraljevine češke.
Vsi podpisani poslanci pa priznavajo, da je reforma volilnega reda, ki je zagotovljena v Dunajskih dogovorih in v kateri je bila vlada najdoločneje izjavila, da bode dotični zakonski načrt prav kmalu predložila, v tesni notranji zvezi z zakonom o ustanovitvi narodnih kurij in z zakonom o razdelitvi posestnikov volilcev iz nefi-dejkomisnega velikega posestva v več volilnih skupin ter da mora reforma volilnega reda prej biti znana, da bode jasno, da so v dosedanjem volilnem redu nahajajoče  se nepravičnosti   do češkega naroda popravljene.
Zategadelj izjavljamo, da si bodemo prizadevali, da vzmore to naše prepričanje o tesni zvezi omenjenih treh zakonov, katerim treba v sklep takozvane kvali-fikovane večine, ter da bodemo ob dotični deželnozborski razpravi stavili in podpirali predloge, na to mereče, da zadobodo vsi trije gori navedeni zakoni ob enem in skupaj vred veljavnost.