KOTIČEK GOSPODA DOROPOLJSKEGA Velecenjeni gospod Doropoljski! Bilo nekoč je in pa nekje... Naznanjam Vam, da sem hudo pre- Godilo se je to nekdaj, svoje dni, v hlajen in ne morem v šolo. Prihodnjič Vam zlati dobi, v dobi splošnega veselja in za- pošljem lepo povestico. .laz in moj brat dovoljnosti. Ljudje niso delali, niti skrbeli, urejujeva tudi časopis. Moj brat urejuje živeli so tja v en dan, vendar brez nesreč, »Jagode", jaz pa »Otroka." V ,ZvonCku* povsem srečno. Niso .se starali, niti umirali. mi posebno ugaja povest ,-Bob in Tedi, V tem času so se drevesa po vrtu lovila dva neugnanca." in uganjala svoje burke, medtem ko so S spoštovanjem P° nJ'h skakljali in prepevali zbori veseljh y,. ptičev. Gradovi so se zidali, seveda sanii, Svptntnr 11 p 5 i r kakor da bi rastli iz zemlJe- A najlepše in .ičene< 4 r v T iubli'ini naJbo]Jše v teJ ()<)bi Je biI°- da so bili vsi utene«. 4. r. v Ljubljani. otroci prjdni) bo(|jsi beragki; bodisj kraljevi. Odgovor: Da lako je bilo. Prav res je bilo tako. . . , . o . Vsi so bili zadovoJjni, edino en grof ne. l.judi svetozar. Manjkal mu je namreč en ,knof\ Vsled Veseli me, da pridno dopisuješ v Ko- tega se je počutil ta grof tako strašno ne- tiček. Pa bolan si bil tudi v tem času. Ra- srečnega, da je obupal nad svojiin življenjem doveden sem, kako lepa je tvoja povestica, in je sklenil se obesiti na zlato verižico, No, če že urejujeta z bratom vsak svoj ker je mislil, da bi ga preveč bolelo, Ce bi časopis, pričaknjem že nekaj dovršenega se obesil na navadno vrv. Vendar Bog v Zato le pošlji. tem času ni dopustil nikakega zločina. Dal Kaj takega kot ,,Bob in Tedi, dva ne- mu je neko noč sanje, naj si pusti Jiv- ugnanca", ki sta vSeč tudi tebi, seveda Ijenje, in mu je obljubil ta toliko zaželjeni ne zmore vsakdo. Povest je \z angleškega ,knof. p_restavljena že v mnogo jezikov. G. dr. I. Kaj se Vam zdi, ali je bila to velika Sorli pa je preskrbel v lepem prevodu nesrefa v primeri s sedanjimi? Jaz bi rekel, Slovencem Gotovo mu moramo biti hva- da ne. Saj je vendar bilo tako: V onih Iežni. Povest ugaja splošno. časih je bil samo en grof brez ,,knofa" Ko čitaš te vrstice si gotovo že zdrav. sedaj v vojnem času jo pa že mnogo grofov Le kmalu se oglasi. brez ,knofov". * Odgovor: Velecenjeni gospod Doropoljski! Lillbi Milivoj! Vedno sem Vam mislil pisati, toda Tlldi tvojenm bratu Svetozarju sla všeG nikdar nisem prišel do tega. Sedaj v seme- Hob ln Tedl' gotovo se mnogim. Posiano, stralnih potitnicah Vam pa pišem kratko povestico nii je obljubil ludi tvoj bratec pisemce in povestico Zelo rad berem seveda če ne poslje svoje ali če si ne bosta .Zvonček". Posebno mi ugaja povest Jiob radi lastninskih pravic kaj navzkriž. Mo»oče in Tedi, dva neugnanca'," ki jo pridno se pa motim. Ker hočtni ustreči obema, prebiram. Mnogokrat se moraiii zraven J° pnobcujem kar tukaj in tudi s koncem, smejati. Najljubši mi je pa kotiček. Ker 1