ESzfone per Testero — Inozemska izdaja UtO LXX Štev. 290 a V Ljubljani, v četrtek, 17. decembra I942-XXI SpcdldotM Ib •bboBmmta podal« Poitnina plačana * gotovini Prezzo — Cena L 0.80 Naročnin« m««ečno 18 Lir, u tnozem-■i v o 30 Lil — nedeljska Icdaja celoletno 34 Ur, ea inozemstvo 50 Lir. Cek. rafi. Ljubljana 10.650 ca naročnino in 10.349 ca inserate, Podružnica! Novo mesto. Izkljnčna pooblaščenka ta oglaševanje italijnnskega in tujega izvora: Unione Pobblicita Italiana S. A, Milano. VENEC lzha|a vsak dan ijutral razen ponedeljka tn dneva po praznika. S Urednlitvo In opravm Kopitarjeva 6, Lfabllana. š Redazione, Amministrazloaei Kopitarjeva 6. Labiana. g Telefon 4001--4005. 3 Abboounentl! Meta 18 Lir«! Estero, m*» m 20 Lir«, bdiaona domenlca. anno 34 Ur«. £atero 50 Lir«. CL C. Pj Lubiana 10.650 per gli »bbo-aamentl' 10.349 p« U interzloni. Filial«! t Novo me*to. Concessionaria esclnslva per la pnbblieitd di pravenienza Italiana ed estera: (Jnioor Pubblicita Italiana S. A. Milana Vojno poročilo št. 935 Silni nastopi italijanskega letalstva Italijanska letala napadla Tripoli v Siriji in Beirut - Ena sovražna vojna ladja ter dva parnika potopljena II sovražnih letal uničenih Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil objavlja : Italijanski in nemški motorizirani oddelki so so tudi včeraj srdito borili na meji med Cire-najko in Sirto proti nadmočnim nasprotnim silam. Uničenih jc bilo 16 nadaljnjih tanko, ter nekaj sovražnih lopov. Močno delovanje obojestranskega letalstva: nasprotno letalstvo je zgubilo 4 stroje v dvobojih z nemškimi lovci. V tuniškj pokrajini delovanje izviduiških oddelkov; prijeli smo nekaj severnoameriških ujetnikov. Nemški bombniki so z izdatnimi uspehi silovito napadli pristaniščo v B o n i. Ob obali otoka Lampodusa so italijanski lovci nastopili proti velikemu krdelu sovražnih lovcev; v ponovnih spopadih jo bilo sestreljenih 5 j-Spilfirejev« in 2 »Beaufighter-ja«. Naša letala za velike razdalje so napadla skladišče nafte v Tri pol i ju v Siriji ter petrolejsko rafinerije v B e i r u t u. Ovoje naših lelal so ni vrnilo iz dnevnih nastopov. V alžirskih vodah je podmornica pod poveljstvom poročnika bojne ladje Alberta Lnn-ghija napadla sovražno eskadro križark in rušilcev ler je neko edinico z dvemi torpedi potopila. V Atlantskem morju je neka druga podmornica pod poveljstvom korvetnega kapitana Carin Fezija di Cossato potopila parnika »Em-pire Havvk« in »Ombilin« s skupno 11.000 tonami. Eskadrila, ki se ie udeležila nad otokom Lampeduso zmagovitih letalskih bilk. omenjenih v današnjem vojnem poročilu, spada k prvemu letalskemu lovskemu polku ler ji jc poveljeval kapitan Pio Tommnselli. I Važni sklepi za preskrbo in prehrano Pod Ducejevim predsedstvom sta bili dve seji ministrskega odbora za oskrbo, razdeljevanje in cene - Sprejeti so bili sklepi, nanašajoči se na prehrane, okrepitev kmetijstva, na razdeljevanje kuriva in razvoj tipizacije oblek "0C3UI Rim, 16. dec. AS. Medministraki odbor za v zpo-reditev in preskrbo, zu tu/deljt vauje in cene je zusedal v Beneški palači 12. t. ni. od 17. do 19.30 ure in v ponedeljek od 17. do 21. ure pod Ducejevim predsedstvom. Navzbčni so bili lu.jink stranke, finančni minister, kmetijski, prometni, korporacijski minister, minister za valute in izmenjavo, podtajnik /a notranje zadeve, podtuj-nika Pascolato in Amicucci. načelnik nadzorstvenega urada za obrambo hranilnih vlog in kreditov, glavni komisar zu ribolov, glavni povelj nik narodne gozdarske milice, nadzornik stranke Fabrizi, predsednika zveze delodajalcev in poljedelskih delavcev, predsednik zveze zavaroval niških zavodov, rt.vnatclj industrijske zveze in predsednik zveze korporacij. lajniške posle je opravljal Venluri. Stanje prehrane. Kmetijski minister je ob-širuo poročal o stanju prehrune, ki je v glavnem na vseli področjih ostalo normalno. Odbor je odobril sklepe, ki stremijo za novim povečanjem števila podjetniških obednic v korist delavcev, ki so zuposleni v vojni industriji. Te obednice nuj bi dajale dnevno jedila za milijon in pol delavstva. Preskrbovanje teh obednic je v skladu z enotnimi določili neposredno poskrbelo kmetijsko ministrstvo. Posebno ugodno so se razvijale podjetniške obednice za rudarje. Dalje je bilo vse poskrbljeno za redne dobave šolskim okrepčevalnicam GIL-a, ki je lahko postregel z .jed jo dvema milijonoma učencev, kakor je to določil Duce. Okrepitev poljske pridelave. Odbor je razpravljal o načrtu kmetijskega ministra, po katerem naj bi se načrtno povečali posevki in obdelane ploskve v vseh pogledih, in sicer v sleherni občini Kraljevine. Ministrstvo za gozdove in kmetijstvo je spričo nujnosti, da ima v rokah takšne podatke, ki so popolnoma trdni in točni, da bi lahko oskrbelo preskrbo države brez zakasnitev in nepotrebnega trošenja sil s tem, da izvede načrte za kmetijsko pridelavo in da uredi kopičenja in zbiranje različnih pridelkov, predlagalo, da je treba v dosego tejra cilja ugotoviti neposredno vse potrebne podatke. fiovo japonsko izkrcanje na Novi Gvineji Sanghaj, 16. dec. AS. Iz Sidneya poročajo, da so Japonci izkrcali veliko število čet na Novi Gvineji in 6icer na obali Papuazije, severno od Gone. Ni še bilo točno javljeno, koliko sil je bilo izkrcanih. Anglosaški viri zatrjujejo, da razvija zavezniško letalstvo živahno delovanje, hoteč preprečiti novo izkrcanje ter odprtje novega bojišča na Novi Gvineji. Zadnja poročila pa pravijo, da so se Japonci že uspešno izkrcali. Glavni cesarski stan tudi poroča, da jc japonsko letalstvo med 24. novembrom in 8. decembrom zgubilo ali uničilo na tleh na Novi Gvineji 44 sovražnih letal, potopilo dve patrolni ladji in dve prevozni ladji blizu Bune. V istem času je bilo zgubljenih 9 japonskih letal. Sovražni tisk, ki poroča o napadu na Cilta-gong, piše, da so Angloatnerikanci, hoteč okrepiti svoje čete na indijsko-birmanski meji, poslali v pristanišče Cittagong velik konvoj, sestoječ iz okoli 40 prevoznih ladij, križark in 5 topničark, toda izkrcanje 60 prekinili Japonci z dvojnim letalskim napadom, ki je navzlic protiletalski obrambi in lovskim letalom imel popolen uspeh. Seja španske vlade Madrid, 16. dec. AS. To noč se je končala seja vlade, ki je pod Francovim predsedstvom med drugim sprejela zakon za provizorično ureditev kor-tezov, ratificirala špansko-argenlinsko pogodbo, podpisano 5. septembra, dalje zakonski predlog vojnega ministra o povišanju poveljnika modre divizije generala Muneza Grande, zakon, ki pooblašča vojnega ministra za mobilizacijo civilne inclu-6lrije, ako bi bilo potrebno, odlok pravosodnega ministra, po katerem se pogojno spusti na svobodo 5823 obsojencev,, zakon finančnega ministra o sodelovanju države pri povečanju trgovske mornarice, dekret industrijskega ministra, s katerim 6e ustanavlja trgovsko poslanstvo v Beunos Airesu, nadalje zaikon o obveznem zavarovanju proti bolezni in razne druge zakone. Izredna seja portugalske vlade Lisbona, 16. dec. AS: Portugalski ministrski svet je imel včeraj izredno sejo pod predsed-istvom ministrskega predsednika. Seje se je udeležil tudi dr. Percira. portugalski veleposlanik v Madridu. Krepak odgovor na zločinske ameriške načrte Berlin, 16. dec. AS. Bivši guverner države Newyork Jud Herbert II. Lehman je bil od Roosevelta imenovan za voditelja novega urada za pomoč in obnovo prekoaceanskih držav po vojni. V nekem svojem zadnjem govoru je Lehman med drugim izjavil: »Združene državo se morajo pripraviti, da bodo odslej največja zakladnica sveta. Ta vojna je jasno pokazala, da Amerikanci ne monemo več živeti v svoji polževi lupini. Povojni čas bo mnogo različen od preteklosti in zato se moramo pripraviti, da bomo uveljavili naše ideje in naš napredek, pa če hudi s silo.« Med tisti kj posveča jo nekaj ironičnih komentarjev tem izjavam, je tudi »VoJ-ikiseher Beobachter«. ki pravi: Ubogi Amerikanci, katerih megalomanija — s katero so bili vedno obsedeni — je zavzela tak obseg, da se je treba v resnici bati za njihovo pamet. >Mor-gen Post« pripominja, da je Lehmanov predlog člen v verigi drugih humanitarnih predlogov anglosaške propagande v zadnjih časih. Po ste-Tdlizaciji velikega dela nemškega ljudstva, po izgonu mladine, po za tr tj u najmanj 500.000 ljudi in razkosanju Nemčije ta ideja brez dvoma spopolnjuje ciklus teh idiotskih in kriminalnih predlogov. Carigrad. 16. dec. AS. Turški veleposlanik pri nemški vladi pride v kratkem v Carigrad tia počitnice. Naravno jc, da bo pri tem stopil v stik s člani vlade. Zopet potres v Turčiji Carigrad, 16. dec. AS: Poročila iz Carigrada javljajo o novih velikih potresnih sunkih v sirednji Anatoliji, kjer so bile popolnoma razdejane cele vasi. Poleg že v prejšn jih potresih podrtih 1600 hiš, je bilo razdejanih na stotine novih hiš. Pri zadnjem potresu je bilo tudi 25 mrtvih in okoli sto ranjenih. Parlamentarne počitnice v Turčiji Ankara, 16. dec. AS. Izvedlo se je, da sc bodo danes začele parlamentarne počitnice za bajram in novo leto. Konec počitnic bo prvi teden v januarju. Okoli 10. januarja se bo zbornica razšla in razpisane bodo nove volitve. Vprašanje kuriva in premoga Poveljnik narodne gozdarske milice je odboru poročul o i z-vanju uredbe, ki se tiče pridelave in razdeljevanja drv in rastlinskega premaga. Odbor je ugotovil, da je bilo vse poskrbljeno, da se ilolo čijo nu enoten način cene produkcije, cene za veliko prodajo in za konzum pri lesu in premogu za vse pokrajine Italije. Ugotavlja, du se proizvajanje razvija v skladu s pričakovanji, razdeljevanje pa se stalno izboljšuje in se pač ravna po razpoložljivih količinah in po potrebah konzumentov, med katerimi pu se v prvi vrsti upoštevajo potrebe ljudstva zu družinske nuni ene. Razvoj tipizacije. Podtajnik Amicucci je podal poročilo o razvoju akcij, ki jih je v zadnjem času sprožilo korporacijsko ministrstvo v cilju, da bi pospešilo tipizacijo izdelkov oblačilne stro- ke. Ta tipizacija se v industriji najlepše razvija in tudi odjemalci si nabavljajo v veliki večini tipizirane izdelke, ki jim ne odgovarjajo le po cenah, temveč tudi po kakovosti. Odbor je z zadovoljstvom odobril doslej storjeno delo in dal navodilu za bodoče s tem, da je odredil neizpre-menjene cene in omejitev izdelave tistih vrst izdelkov ki so najkoristnejši in jih prebivalstvo največ zahteva. Odbor ie sodil, da je potrebno določiti enotno merilo za določitev cen žitaricam, ki naj bi veljalo pri najemniških dajatvah v naravi ali kadar se plačuje namesto njih ustrezajoča davščina v denariu. Določil je. naj najemniki od prihodnje žetve dalje pri dajatvah lastnikom najetih zemljišč vzameio za osnovo cene žit. a pri tem naj izključujejo državne nagrade za večjo pridelavo. Prihodnja seja bo 28. decembra ob 17. Zavezniški naskok med Volgo in Oonom Nemška in romunske čete so zavzele več močno hranjenih krajev med Volgo in Donom - Italijanske čete odbile sovražne napade - Pri Toropcu je zgubil sovražnik nad 30G0 ujetnikov, število padlih pa znaša 14.000 16. dcc. Nemško Hitlerjev glavni slan, vrhov io poveljstvo objavlja; V ozemlju ob Tereku je bilo včeraj v zmagoviti obrambi sovražnih napadov uničenih 24 sovjetskih oklepnih vozil. Med Volgo in Donom so nemške in romunske čete v naskoku zavzele več močno hranjenih krujev in krvavo odbile protinapade. Italijanske čete so odbile sovražne napade z velikimi izgubami zn Sovjete. Južnovzhodno od To rop ca je bil velik del obkoljenih sovražnih sil uničen. Od 21. novembra do 15. decembra je sovražnik izgubil tukaj nad 50IMI ujetnikov, "526 oklepnih vozil in 227 topov, število padlih znaša nad 14.000. Južno od I I m e n s k e g a jezera so napadalni oddelki uničili več sovražnih postojank. Na Daljnem severu so sirinoglavska in bojna letala z dobrim učinkom bombardirala mesto in pristanišče Murmansk, naprave niurman-ske železnice in baterijske postojanke nu Ribiškem polotoku. Od I. do 15. decembra so izgubili Sovjeli 441 letal. Od tega je bilo 348 sestreljenih v letalskih bitkah, 60 od protiletalskega topništva, 2ominja, da so Nemci zaustavili in zlomili vse sovjetske napade z zelo lahkimi izgubami. List zaključuje, Zakaj je sovjetska ofenziva propadla Berlin, 16. dcc. AS, V Berlinu predstavljajo (noložaj na vzhodnem bojišču v zelo ugodni luči, iz katere lahko izhajajo zelo optimistični sklepi. Značilnost vseh dosedanjih velikih sovjetskih ofenziv je, da je po vsaki ofenzivi položaj ostal nespremenjen, v kolikor se ni celo poslabšal za Sovjete. Tudi zadnja ofenziva ni nikaka izjema od lega pravila. Lahko se že reče, da se bliža propadu, kar se da povzeti v naslednje štiri točke: 1. Rusi niso mogli presenetiti nemškega poveljstva z nepričakovano ofenzivo. Sovražni načrti in nameni so bili znani, preden so se začeli izvajati. Pri svojih napadih so Sovjeti izzvali hude boje, niso pa mogli izvesti za moderno vojno neobhodno potrebnih hitrih premikov. 2. Sovjetskim načrtom je manjkala taktična in strateška fantazija, ki jo je nemško poveljstvo že tolikokrat presenetljivo dokazalo. 3. Sovjetska ofenziva se je začela z velikansko silovitostjo in z mogočnimi sredstvi. Toda med l>oji so se pokazale hude napake v |>ovelj-stvu in v organizaciji. Sovjetski jx>veljniki vseh vrst niso znali izkoristiti začetnih uspehov. Pokazalo se je, da Rusi ne obvladujejo modernih in kompliciranih sredstev za zvezo med posameznimi oddelki, ki so zato nastopali brez medsebojne zveze. 4. Propad sovjetske ofenzive je pospešila metoda nemške obrambe. Nemško vrhovno poveljstvo je v dolgih izkušnjah spoznalo osnovna operativna načela sovražnikova, ki se niso nikdar spremnila. Poleg tega pa nemško poveljstvo razpolaga z neizčrpnimi rezervami svežih in za zimsko vojskovanje v Rusiji posebej izurjenih čet, rezerve, ki v določenem trenutku lahko hitro nastopijo kjer koli na vzhodnem bojišču. Philippsovi načrti v Indiji Rim, 16. dec. AS. V londonskih 'listih je objavil Cecil Sprigge članek o pogovoru s poslanikom Williamom Philijjpsom. ki je bil imenovan za Roosevcltovega odposlanca pri indijski vladi. Zanimanje Združenih diržav za Indijo je za londonsko vlado vse kaj drugega kakor i»r:-jetno. Toda tudi v tem primeru je morala požreti goljufivo igro severnoameriške vlade, ki hoče s plehkimi izgovori zadeti anglešiki ugled ter si ustvariti obširno interesno mrežo za svoj imperij. Philipps tudi ni prikrival svojih pravili namenov. Povedni je. da bo potoval križem po Indiji, hoteč se srečati z Indijci vseh skupin in ver. Zato bo njegova naloga trajala precej časa. Rekel je tudi, da njegovo poslanstvo ni zgolj začasno. Sprigge pravi, da mu je obrazložil ves organizem, kateremu bo načelovail in bo imel 6 tajnikov, mnogo podtajnikov. trgovskih agentov itd. Vse to osebje že dela za uresničenje severnoameriškega načrta po načelih, danih v Wishingtonu. Philipps- ki je zelo navdušen za svojo nalogo, ie dodal, da bo poleg navezovanja stikov med Indijo in Združenimi državami ustanovili v Novih Delhih poseben urad zu koordinacijo dela severnoameriških družb v Indiji. Njegovo delo bo mnogo obširnejše kakor delo polkovnika Johnsona. ki jc bil Rooseveltv predstavnik v Indiji za časa Crippsovih pogajanj. da ni lahko vreči Nemcev i/. Rusije ter Osnih sil iz Afrike. Berlin, 16. dec. AS. Boljševiki so izrabili nenadno gosto meglo ter /nižanje temperature na raznih odsekih vzhodnega bojišču ter poskusili vdreti znova v nemške črte, pa so bili odbiti t nujtcž.jimi izgubami. Južnovzhodno oil Toropcu so Rusi vrgli v napad nove močne sile. poskušajoč osvoboditi tamkuj obkoljene sovjetske sile Napad so pripruvili s silnim topniškim ognjem, ki je trajal tri ure. nato pa je v zaporednih valovih napadla pehota. Nemški baražni ogenj je zlomil ofenzivo Rusov, ki so sutsili na bojišču 25 tankov ju 1000 mrtvecev. Berlin. 16. decembra. AS. .lu/.no od Toropca se obkoljene ruske sile obupno bore, da bi si rešile. V nerednih premikih so te sile kakor zveri zaprte v ograjen prostor iu obsedene z besom zaletavajo zdaj v eno, zdaj v drugo smer. Prostor okoli teh divizij se vsak dan vidno zmanjšuje. Zunanji razbremenilni napadi na nemški obroč so dosegli nezaslišano srditost. Rusko poveljstvo še ni oimstilo upanja, da bi osvobodilo obkoljeno maso. Ko je pobuda prešla na raznih odsekih srednjega bojišča in zlasti zahodno od Toropca v zavezniške roke, so morali boljševiki opustiti nekatere zelo utrjene postojanke. Nov španski poslanik pri Sv. Stolici Vatikansko mesto. t6. dec. AS. Novi španski poslanik pri Sv. Stolici Domingo de Las I5ar-cenus bo jutri izročil svoje poverilnice sv. očetu. Pogovori s slovenskim ljudstvom : Gverilja in vojaki Časnikar g Alessandro Nir.otera je imel snoii po radiu Ljubljana naslednje predavanje: Nadaljujmo z obravnavanjem snovi, ki se tiče naših vojakov. Naši ljudje sedaj poznajo na dolgo in široko vse dežele, ki se raztezajo od vzhodne meje do Egejskega morja. Naš vojak je v osemnajst ali še več mesecih doživel vse mogoče skušnje: razume jezik, pozna šege in navade ter narodne noše slovenskega, hrvaškega, bosanskega, črnogorskega, albanskega, macedon-skegu in grškega ljudstva. Korakal je in se je bojeval, trpel je, boril se proti tisočem nevšečnosti. videt je toliko bede in toliko uničevanja. Živel je noč in dan tako pestro vojaško življenje, s trdno voljo in ves čas pozornim duhom je izpolnjeval svoje dolžnosti in skušal razumevati občutke in želje, ki so prevevale pri jate! j-| ska in neprijuteljsku ljudstva, med katerimi so mu tekle in mu še potekajo nedoločene ure njegovega burnega življenju. Ker naš vojak jx> svoji naravi ni nasilen, bi mogel marsikdo priti do zmotnega mišljenja in si ga zamisliti kot človeka, ki nima dovolj energičnega značaja. Narodi, ki so se z njim pobratili in ga spoznali, so morali presenečeni spremeniti svoj prvi vtis, ko so pričakovali Bog ve kakšnih kazni, ko so bile inorda tudi povsem neupravičene. Kasneje so dognali, da ima-jo opravka z živahnimi in priljudnimi mladeniči, ki so odkritega duha in vzvišenih čustev: morda jc celo kdo odkril izredno človekoljubnost našega vojaka. Nasprotno pa so drugi videli našega vojaka v bojnih črtah in v času I>oja: morda »o opazili. du ta človek, ki je najbolj dobrodušen v miru, lahko postane, in celo največkrat tudi je. najbolj močan in silovit v vojni. To se more zgoditi zato, ker vsakdo, ki iriia pošteno srce. ki mu narekuje in vodi vsa njegova dejanja, tlela vedno le to. kar mora storiti, po ravnih in neprikritih načelih, pa najsi bo io v miru uli v vojni. Postane pn silovit in neodoljiv naš vojak v napadu in sicer prav zato, ker ga vodijo prav isti vzvišeni navdihi, ki ga sicer napravijajo za človeka časti in značajnosti. Prav gotovo ni bil on tisti, ki bi hotel ali kakor koli poskušal izzvati začetek tega kru-(Nadaljcvanj.-' nn drugi strani). % (Nadaljevanje s 1. strani) tega In.ju in vsega ruzdejunja v teli pokrajl-iiuli; ko pu je bil poillo napaden v hrbet, Je bil prisiljen braniti se in napraviti red ter vrniti milo za drago: ljudstva so ga lahko vi-dela v boju. polnem lojalnosti in vzvišenosti. Nikdar se ni /atekul k podtalnim uli krutim postopkom, saj nn je vezal vedno višji zakon, ki 111 u je uravnaval vse njegovo ravnanje kljub trdemu in neugodnemu življenje, v katerega so ga privedlo okoliščine. Tako so se odkrivali njegovemu čustvovanju novi svetovi, čisto nepričakovano, kako naj bi poznal vse te minule s tako različnimi značaji, s tolikimi govoricami in tolikimi ugankami? Postavljen je bil tako v dolgo sožitje z domačini: inteligenten, uravnovešen, miren, moder in kot odličen opazovalec jc nuš vojak dokončno razumel mnogo, premnogo stvuri. 1'u.jto nekoliko, kaj vse jc mogel razumeti: |. .Spominja sc, du je bil predstavljen kot nallmlj korekten bojevnik in kot predstavnik najbolj k n 11 u rn i h ljudi. Nikdar, v nobenem primeru in v nobeni deželi, ki jo je prehodil, se ni počutil kot zatiralec svobode drugih. Prišel je kot zmagovalec, vendar ni zlorabil nikdar m v nobenem primeru svoje moči proti nikomur. kljub temu pa je bilo njegovo dostojanstveno obnašanje poplačano z gveriljo in z nuj-Uilj divjo krvoločnostjo, ki jo tu prinaša. 2. Vojak je prav dobro razumel vzroke in razloge vojaške zasedbe — te vzroke in razloge je v ostalem poznalo prav tako prizadeto prebivalstvo — iu on ve, da se narodi ne liore za svobodo, ki jo jim ui nihče vzel. O tem so lahko priče vojaki sami. Izumitelji gverilje so boljševiki, ki so si prilastili pravico govoriti v imenu naroda. Toda ti so v resnici v Stalinovi slu/bi, ki jih plačuje zato, da bi izzvali lukoto in nered, kjer koli bi le mogli, in to teiu lažje v za to ugodnih deželah, kakor so to balkanske. 3. Vsak vojuk je mogel osebno ugotoviti, da pohorniki gverilje nimajo prav nobenega vzora. Vsak vojak, tudi tisti, ki ima le zmerno izobrazbo, ve. du je bila združena Italija dosežena I h i vrsti s|>opadov in slavnih vojn, ki so bile redno objavljene, izbojevane iu zmagovito dosežene oii vojakov proti vojakom in včasih tudi od ljudstva proti vojakom; toda nikdar se ni Italijan zatekel k tolpam, toliko manj k barbarskim pobojem, k neizrekljivim krutostim in celi vrsti nujliolj zločinskih nasilftev, v katerih so pravi mojstri pristaši gverilje. Naš vojak se iz srca smeje, kadur sliši, da se kolovodje gverilje na vsuk način hočejo enačiti z Garibaldijem. Naš heroj je bil poznan I mi vsem svetu kot borec za ideale, vzvišen, dobrohoten, lojalen in nad vse vnet domoljub; njegova slava je postala tako velika prav zaradi njegovih izrednih kreposti. Kaj morejo imeti skupnega z njim tolovaji v gozdovih, ti nevarni bunditi, ti morilci in zverinski lojviv i, ki s^ končno nadevajo še kriva imena, da bi prikrili svoje zločine, pa res ne moremo ruzu-meti. Prav zato pa lahko razumemo, kako ogromna jc nevednost in domišljavost kolovodij boljševiških roparjev. 4. ko je primerjal vse te činiteljc. ie naš vojak še bolje razumel, kakor je že vedel prej, v čem namreč obstoji razlika med visoko civilizacijo fašističnega svežnja in med mračnim barbarstvom komunizma; kakšna je razlika med lc|K>to našega odkritega in gorečega značaja, bogatega |>o svojih kulturnih in verskih utripih in med nižino, prostaštvom ter temo, ki' vladajo v predelih, kjer je doma gverllja. 5. Naš vojak je tudi razumel, da so njegovi sovražniki, ki so tudi sovražniki Italije, zahrbtni in podtalni. Vsakdo je lahko doživel, da je vsa prekatijenost namenjena le za pripravljanje najbolj strašnih izdajstev; če prevara uspe, potem so njeni početniki kruti kakor divji levi, če pa se ponesreči in padejo v roke pravice, kakor v vrečo, tedaj se stisnejo v kot iu v najbolj «ivo resignacijo. Potem, ko so se bojevali že v tolikih vojskah, naši vojaki iz lastnih izkušenj dobro vedo, du sc tisti, ki se bojujejo za vzore, ne ibnašajo tako. junaki ne tuhtajo prevar in če so premagani, kriče do konca svojo vero, pa naj bo že kakršna kotiti. končno je naš vojak tudi videl, da njegov neprijatelj. kadar je premagan, zopet začne s svojim zahrbtnim delovanjem. Začne' iskati na stotine najbolj mučnih opravil, na primer, la se nc bori za boljševizem, zato ker ve, da je naš vo jak protiliol jševik: uli pa skuša najti rešilno bilko na ta način, du se trudi razlikovati nied Italijo in fašizmom; končno na vsak način skuša, ila bi ušel skrajnim |>osledicam. V tem primeru italijanski vojak ne potrebuje drugega pouka, ker ve, du je treba z roparji postopati brez usmiljenja. Da, nas vojak se je v teh pokrajinah naučil še preveč. Ve dobro, da mora iti naprej, da ne sme poslušati zapeljive glasove iz gozda: ve dobro, da je gozdnemu zakonu ime izdaja: imenuje se pokolj žena, otrok, neoboroženih duhovnikov, naziva se mučenje in mesarjenje ujetnikov po končani bitki. To zdaj že prav dobro ve. Toda njegov zakon je en sam: Zmagati! Pubblica : Tra anni di guerra. riepilogo slrctegico deti' attivila betlica deli' Asse, con nutnerose caitine e drafici. Storia della Fanteria. iliustrata con d segni Visioni di battaglia a Stalingrado. — II fronte Europeo: volontari ln lotta ccntro il bolseevismo E il pubblico beve grosso . . ■. : la oroiatjanda inglese tsum nata al microscopio. Mjihia dali' Iralt. prinaša: Tri leta VOjne, strateški pregled vojaške delavnosti Osnih sil opremljen z mnogimi zemljevidi in skicami. Zgodovina peSadije, z mneg mi slikami. Slike iz bitke za Stalingrad. — Evropska fronta: dobrovolici v borbi proti boljševizmu. Vse to pogoltne javnost: angleška propaganda pod drobnogledom. Porolila iz Iraka. Numero dopp:o 72 paginc di cui 8 a colori, .con 140 illuitraiioni ll 1° numero di Gennaio (40 pagine) sara messo in vendita ai prezzo normale di Lire 3'— Prihodnja, januarska številka (40 slrani) bo stala L. 3'— Kadar odpade listje, se oglasi partizanski rog Partizani postopajo obratno kakor netopirji, ki padejo jeseni v zimsko spanjo ter so nato spomladi zbude. Junaki ^osvobodilne Fronte« izginejo s prometa ob lepem vremenu — prav tnkrat, ko bi bila najboljša prilikn, da pokažejo svoje partizanske vrline — ter trobijo v svoj razglašeni liojni rog, ko začne odpadati listje. Tudi lansko lelo so ob tem času zastavonošo OF, ki jih je toplota dobro zakurjenih peči spremenila v tolike leve, trudili In opisovali imaginarne hrupne zmage zavezniških armad nad Osjo ter prav tako hrupno uspehe partizanov nad Italijani ter nnd protlkomunistlčnimi oddelki. Se spomnite, kmetje in slovenski protikomu-nistični borci, zmagoslavnega pohoda ruskih hord na Berlin, ki so ga komunisti večkrat naznanili ob vsakem ščegetu, prizadetem osnim armadam? V manj kot enein letu Jo padla vsa Ukrajina, »iitnica Kvrope«, v rolfe Osi. Kdo se še ne spomni obrabljenega refrena Bliža se ura«, s katero so burkeži »osvobodilne fronle« zaključevali svoje zabavne vsakodnevne letake! Loto dni je že preteklo od hrupnih in naivnih prerokovanj »osvobodilne fronle«, medtem pa je smrt udurila žal že tisoče mladih partizanov, ki so se v svoji naivnosti dali zapeljati in ogoljufati od tistih voditeljev, ki se s polnimi žepi denarja vozijo od Zagreba do Belgrada, ostalo malo časa pa prebijejo v gozdovih zraven ljubeznivih tovarilio-priležnic ter mislijo na vse kaj drugegn kakor na blagor in mir slovenskega naroda. Ves slovenski narod to ve. Nekateri se pa hlinijo, kakor da tega ne bi vedeli. So vedno jih mikajo izniišljonc hajke, še vedno so dajo zapeljevati od nedosegljivih 6anj. Komunizem je bil hudo tepon, tako v Sloveniji kakor izven nje, Partizanski bojni rog ga nikakor no bo mogel zbuditi k življenju, tudi »ve-rolomhi "ATbTdhT ne, ki, čeprav sc poslužuje za svoje neposredne vojne cilje, ga Je vendar žo pred časom odposlal onstran Urala, v brezmejne azijske »lepe. Iz dela in življenja od tu in tam Iz Hrvaške Sprememba v vodstvu hrvatske javne varnosti in reda. Dosedanji glavni ravnatelj glavnega ravnateljstva za javno varno6t in red v NDH dr. Zim-perman je bil po časopisnih vesteh na lastno prošnjo razrešen svojih dolžnosti. Na njegovo mesto je postavljen dr. Filip Crvenkovič, dosedanji ravnatelj hrvatske inonopolske uprave. Hrvatsko-nemška trgovinska pogajanja. Od 15. do 30. novemb. so bila v Zagrebu hrvatsko-nemška trgovinska pogajanja Glavno vprašanje tokratnih trgovinskih pogajanj je bila razprava kontingenti-| ranja izmenjave raznego izvoznega blaga, kakor iz-: voz odnosno uvoz raznih kemikalij, tekstilnih iz-i delkov, premoga, koksa, strojev in tekočega goriva. Trgovinski sporazum sta podpisala vodja nemške trgovinske delegacije dr Bergemann in glavni ravnatelj za trgovino, obrt in industrijo dr. Cabas, dopolnilni sporazum pa nemški poslanik v Zagrebu von Kasche in minister za narodno gospodarstvo dr. Balen. Vrnitev skupine hrvatskih letalcev v domovino. Pod vodstvom svojega poveljnika, letalskega oficirja Mikca, se je vrnila v Zagreb skupina hrvatskih letalcev, ki se udejstvuje na vzhodnem bojišču. Ob vrnitvi hrvatskih lctalcev v Zagreb, je bila na ta- mošnjem letališču vojaška slavnost, pri kateri je poveljnik skupine Mikec dobil visoko vojaško odlikovanje. Odlikovani so bili tudi vsi ostali letalci bodisi s podelitvijo samega odlikovanja ali pa z napredovanjem v višjo skupino. Z Gorenjskega Nesreča kolesarke. Odar Ana iz Stare Fužine pri Bohinjski Srednji vasi se je nevarno ponesrečila pri vožnji s kolesom, kako se je zgodila ne/goda, ni znano, ker no jo nušli nezavestno nedaleč od Bohinjske Bistrice in jo odpeljali domov. Kmečka zborovanja v Bohinjski dolini. Prvo nedeljo v decembru so bila kmečka zborovanja na koprivniku, v Srednji vasi, Studorji, Stari Fužini in Češnjevici. Povsod so kmetom govorili o poslanstvu prehranjevalnega urada iz Radovljice. Zliorovanja so bila dobro obiskana in so razpravljali o važnih gospodurskih zadevah, posebno o živinoreji ter o preskrbi prebivalstva z maslom in mlekom. Udejstvovanje ženske skupine v Bohinjski Bistrici. V Bohinjski Srednji vasi je bila prirejena v pisarni ženske skupine razstava raznovrstnih igrač, ki jih je izdelala šolska mladina. Izdelavo igrač je vodila učiteljica Liblhuber in je mladiiiu izdelala vse polno zanimivih igrač, posebno lepa pu je bilu mala, lično opremljena kmečka sobica, ludi odrasla dekleta so več večerov pripravljala igrače za mladino. Te igrae če so bile oddane okrožnemu vodstvu v Radovljici, ki je porabilo igrače za porazdeljevanje ob Miklavžu. Voditeljic« ženskih skupin v Bohinju je nabrala tudi precejšno količino jajc, masti, sladkorja in moke. Žene so iz tega na-pekle 16 kg keksov, ki so bili že odposlani naprej vojakom v vojnih bolnišnicah. Smrtna kosa. V Beanici je umrla 4 letna Jane Danieta, v Naklem pa je umrla Ivana Strupi, v 2ejah pa Jera Markovič in Valentin Jerala. S Spodnjega štajerskega Četrta nedelja za zimsko pomoč. 6. decembra je pokazala veliko požrtvovalnost prebivalcev Spodnje Štajerske. Leton.la nabirka je na Spodnjem štajerskem vrgla 90% več kakor lani. Posebno se .le odrezal Maribor, ki je na glavo prebivalca daroval več, kakor katero koli mesto na Spodnjem ali Zgornjem Štajerskem. Brežiško okrožje je tudi izredno povečalo svoje prispevke, medtem, ko so vsi drugi okraji na Spodnjem štajerskem dosegli lanskoletne uspehe približno za polovico. Nesreče. Pri podiranju drevja si jo zlomil nogo 66 letni dninar Ivan 1'etrič iz Sv. Lovrenca na Pohorju. 08 letni pomožni delavec Ivan Sob-šek pa je dobil prav tako v gozdu, ko je padlo nanj drevo, nevarne poškodbo. Poroke. V Št. Jurju sta sklenila zakonsko zvezo Ivan Vodušek in Marija Kolar, oba iz Sv. Uršulo. V Braslovčah sla se poročila posestnikov sin Friderik Šmigel in posestnikova hči Pavla Fund, dalje vrtnar Franc Korošec in mizarjeva hčerka Zofija Kolšek iz Letuša ter posestnikov sin Leopold Kole iz Topole in kuharica Marija Plesnik s Polzele. Tovarlšk) večer so priredili v soboto zvečer borci iz prve svetovue vojne ranjenim vojakom, ki so na zdravljenju v Mariboru. V Grajski kleti so se zbrali stari in mladi z mnogimi odlikovanji na prsih, zastopniki obiastev, Heimatbunda in vojske, navzočen pa je bil 'udi okrožni vodja Mihael Strobl. Na prireditvi so nastopili člani mariborskega gledališča s pevskimi točkami. Reven delavec, ofe številne družine, je izgubil listnico z osebno izkaznico, oblačilno izkaznico, važnimi osebnimi listinami in večjo vsoto denarja. Poštenega najditelja nujno naproša, naj mu jo proti nagradi vrne in odda v upravi našega lista, Kopitarjeva ulica 6. % % TIK i":. 1t>. !*r # ..j? .«11 24 CESARICA S TRPEČIM SRCEM Rudolf pa ni oslal samo pri tem. Takoj po dvajsetem letu svoje starosti se je začel pečati z deli nemških filozofov kritikov. S | strastjo je prebiral knjige Davida Straussa, dela tega pisatelja so, ga zelo oddaljila od katolicizma. Zašel je v medel panteizem. Nav-' duše v al se je tudi za delovanje franiasonsklh lož, v katerih bi se naj bili po njegovem mnenju zbirali vsi tisti, ki so bili za pravi napredek v znamenju liberalnih načel. Vera je nato postala kmalu zanj nekaj Zastarelega, preteklega — verske obrede je začel kmalu sovražiti tako kakor prireditve na dvoru. V političnem oziru ni bil nič manj vdan novolarijam ter je bil naravnost revolucionaren. Med branjem knjig je zapisoval razne opazka in te opazko nam dobro pojasnjujejo, kako si je zamišljal svoje poslanstvo na cesarskem prestolu. Nekaj zapiskov navajamo: »Habsburška dinastija ni več tisto, kar je bila včasih med narodi. Včasih so jo še spoštovali, sedaj jo pa prezirajo... Nekoč jo mogoče naredila ljudem mnogo uslug. Dokler so bili narodi samo poslušne črede, je bilo vse dobro. Pa še tedaj... Danes pa se je človek marsičesa otresel in sedaj hoče sam vladati. Postal je »človek«. Ob bližnji nevihti se bo vse to podrlo. Velika reforma se je aačela s protestansko reformo in francosko revolueijo v letu 1780.« Pravnuk Marije Antoanete si je upal celo zapisali: »Na tisoče trupel, ki jih je giljotina poslala na drugi svet, je zgradilo nova načela, med ljudi je prišel nov ideal, ki Ivo obnovil evropske narode.« Vse to pa se bo obnovilo v imenu znanosti. »Znano« ia razum bosta vodila bodoče človeštvo.« Pri tej obnovi sveta bodo grozote vojne kmalu izginile. Kadar bodo narodi končali s svojim razvojem, bo sovraštvo kmalu izginilo in razlike med raznimi plemeni bodo izginile. Človeštvo bo velika družina, ki bo živela skladno in mirno. Rudolf se je torej sovražno izrazil o pravicah monarhov, To je bil najstarejši sin Franca Jožefa, ki se je tako izražal, princ, ki bi moral vladati narodnostno tako različni monarhiji, kakor je bila habsburška monarhija. Ravno na ozemlju te monarhije pa so bile razlike med narodi najbolj ostre. Kako se bodo mogla spraviti v sklad osebna načela 7. dejstvi? Bil je preveč pameten, da ne bi mogel opaziti vseh težav. O tem je nuiogo razmišljal in zato je mislil na federativno zvezo, ki naj bi vezala razne dole habsburške monarhije v celoto. Tudi o zunanji politiki je Rudolf mnogo razmišljal. V tem vprašanju pa se je 'ahko njegova fantazija razgilmla do kraja. Vsega pa je prežemala ena strast: nemškega cesarja ui mogel prenašati. Ko je bila Avstrija poražena pri Sadovvi. je bil osem let star. Ta bitka je Avstriji odvzela toliko moči in prestiža, da si je mladi princ o tem dogodku ohranil krute spomine iz najzgodnejše mladosti. V svojem sovraštvu do teh posledic je edino njegova mati Elizabeta zainogla nanj vplivati pomirjevalne je. Toda leta so potekala. Nemška premoč v Evropi je naraščala in S tem dejstvom je bilo treba računati. V letu 1870 je Bismarcl; pregovoril avstrijskega zunanjega ministra Andrassyja, da je Avstrija obenem z Nemčijo podpisala tajno pogodbo z Rusijo. Habsburška monarhija se Ik> poslej mogla razvijati samo v okviru Nemčije in ta podrejenost je nazadnje zadala stari monarhiji smrten udarec. Med Dunajem in Berlinom so se poslej izmenjavale prireditve, ki so dokazovale, kolikšno prijateljstvo in iskrenost vezeta obe državi, Rismarck je večkrat javno pohvalil Avstrijo, da tako izvrstno opravlja nalogo ^bleščečega tovariša«. Toda v sonci je prestolonaslednik že brusil svoja rezila. Večkrat je obiskal Berlin. Viljem 1., Friderik III. in Viljem II. so ga sprejemali z veliko ljubeznivostjo. Vse to je vljudno vračal, o,-tal pa je samo vljuden. Z vsakega potovanja pa se je vračal z odvratnejŠImi vtisi o nemški cesarski dinastiji. Nekega dne je zapisal: »Avstrija je samo še pruska pokrajina.« Bismarck je dobro vedel za te Rudolfovc nazore in je bil zaskrbljen. Iskal je priliko, da bi mogel z njim resno govoriti. Ta razgovor je popisal v svojem dnevniku Rudolf sam. Ti razgovori so silno zanimivi, zlasti pa razgovor z dne 17. marca 1887. Ob tem času se je v Evropi mnogo govorilo o vojni. Francoski nacionalisti so bili postali zolo nemirni in glasni. Čudna strast jih je gnala za generalom Boulangerjem, ki bi naj po namenih višje uosde vrnil Franciji Alzacijo in Lotaringijo. V Nemčiji jo bila vojaška stranka pripravljena odgovoriti na izzivanje. Toda Bismarck je hotel mir; Rudolfu je zatrjeval: * »Jaz ne bom trpel tegu; naši veliki poveljniki Moltke in Wal-dersee morajo imeti bolj v oblasti svoje jezike. Ti me priganjajo v vojno. Toda jaz hočem mir... Ne bomo se vojskovali zaradi neumnosti, Mi nismo roparsko država. Zalo mi ne bomo napadli; letos bo mir ohranjen, če nas Francija ali Rusija ne bosta napadli... Zelo cenim vojaško moč Francije; naša zmaga se mi ne zdi tako gotova... Vprašujem pa se, kaj bi storila Rusija, če bi ee mi vojskovali s Francijo. Dolžnost vojskovati se na dveh straneh, bi bila za nas nekaj zelo težkega... Moj sklep je tale: v slučaju vojne nu dveh straneh bi bil tudi položaj Avstrije zelo v nevarnosti. Prepričan setn. da bi ruska armada takoj vdrla v Galicijo. Zato je vam zveza med Avstrijo in Nemčijo tako potrebna kakor nam... Dodajam pa še, da nam jo potrebna tudi dobra zavezniška pogodba z Anglijo ln Italijo.« Pred 33 leti predlagana zatvornica - dograjena Arhitektonsko lepa nova zatvornica ob stari m k rami na L jubljanici kaže, da bo lo gradbeno delo prav lepo zaključevalo dolgotrajna regulacijska dela Ljubljanice. Medtem ko jo vsa regulacija Ljubljanice — vlekla se je kar 30 let — obogatila Ljubljano v glavnem le z razsežnimi ln v resnici tudi dolgočasnimi betonskimi zidovi, bo zaključek teh del vsaj v svoji okolici res lej>o poživil monotonost sivega betona. Kamenita obloga na 11 metrov visokih glavnih stebrih je končana, prav tako so dokončno zabetonirani živahni betonski venci, ki zaključujejo kamnite stolpe. Nekaj manjših del še čaka, največ montaža izdelkov iz umetnega kamna. Strojne naprave velike železne zatvornice in pogonski stroji, ki naj bi jih dvigali, še niso oddane. Ze večkrat jc hilo govora tudi o zgraditvi elektrarne ob novi zatvornici. Za sedaj ni misliti na to. Seveda večina Ljubljančanov n ve, pred koliko leti se je žo razpravljalo v Ljub! ni o zatvornici in elektrarni na Ljubljanici in kako podrobno so že tedaj obravnavali vso te probleme, ki so še sedaj aktualni. Pogled nazaj je prav zanimiv in to tembolj, ker nam dokazuje, da se je prav osuševanje Barja po sili razmer zavlačevalo samo zalo, ker ni bila izvedena regulacija Ljubljanice skozi mesto. Ta regulacija je imela pač smolo, da se jo začela v prvi svetovni vojni, ki je dela prekinila. Prekinilev je zalegla tako zelo, da je bilo potrebno celo desetletje, da se je končala, oziroma dokončavala. Končuje se pa že v drugi svetovni vojni. Ob prvem predlogu za elektrifikacijo pred 33 leti O zatvornici na Ljubljanici so prvič razpravljali v Ljubljani na deželnem zboru oktobra leta 1909. Na isti seji je tedanji poslanec dr. Lampe nastopil s samoslojnim predlogom o izkoriščanju vodnih sil za deželna podjetja. Ta njegov predlog je bil začetek razsežne elektrifikacijske akcije, ki se je v naslednjih letih začela izvajati in je že pred prvo svetovno vojno doživela delno uresničitev v Žirovnici. V zadnjih dveh desetletjih pa se je ta načrt razrastel tako, da imamo že lepo in razsežno električno omrežje, povezano s premnogimi električnimi centralami. Tedaj je bil dr. Lampetov predlog, naj se dovoli potrebni kredit za pripravo načrtov za izkoriščanje vodnih sil z odobravanjem soglasno sprejet. V posebnih govorih sta podprla njegov predlog dva poslanca, med lema tudi poslanec baron Codelli, ki je na splošni predlog dr. Lampeta navezal še podroben predlog za regulacijo Ljubljanice in izkoriščanje njene vodne sile. Prav vse, kar je bilo v dolgih letih že izvedeno in še marsikaj več je tedaj predlagal haron Codelli tako, da bo prav zanimiva primera med predlogom, iznesenim pred 33 leti in med resnično stvarnostjo današnjih dni. Izsušitev Barja in zatvornice Govornik je tedaj najprej pozdravil splošne predloge o elektrifikaciji in nato omenil, da bo z regulacijo Ljubljanice skozi mesto padla gladina podlalne votle na Barju za dva metra. Zaradi tega je Barje vnovič v nevarnosti in 60 bo ob sušah sesedalo, tako da bo kljub izvedeni regulaciji in poglobitvi struge Ljubljanice ostala nevarnost, da bo ob povodnjih Barje poplavljeno, če ne bo regulacija izvedena tako, da bo voda na barjanskih tleli vedno približno enako visoka. (Merjenja zadnjih 20 let, ko ni bila regulacija dokončno izvedena, so to trditev na žalost bridko potrdila.) Da bi imela voda vedno isto višino, je predlagal, naj se zgradi v strugi Ljubljanice jiosebna zatvornica, ki bi zadrževala vodo. Dalje je opozoril, da hi samo poglobitev Ljubljanice, ne da bi se zgradile zatvornice, povzročila, da bi bila plovba jio Ljubljanici vedno bolj ovirana in da bi še bolj propadla, kakor je že v zadnjem stoletju. Zato predlaga, naj se mesto začasnih zatvornie, ki sta bili tedaj na Špici, zgradi nova zatvornica v Gruberjevem kanalu v Štepan.ji vasi, druga pa nekje na Selti v strugi Ljubljanice Ti dve zatvornici bi dvignili gladino vode in bi Ljubljanica bila plov- Metlika zavzeta, Ljubljana tik pred padcem... Tako pojejo lističi, ki jih trosijo v večernih tirali komunisti po samotnih ulicah. »Partizani po-\?-od zmagujejo, zavzeli so Metliko, obkolili Kamnik in Slovenjgradec, Hrvatje jim gredo na j>o-moč, Ljubljana je tik pred padcem itd. itd.« Neumnost. ljudi, ki naj bi verjeli naivni komunistični jx>pagaiidi, mora biti res ogromna. S takimi obupnimi klici skušajo komunisti reševati svojo polomljeno akcijo. Število neumnežev je res neskončno, kot pravi pregovor, vendar ima vsaka neumnost tudi svoje meje. S tako propagando si komunisti jemljejo še tisto malo pristašev, ki so jih imeli. Res mora biti žo izredno naiven tisti, kdor ji verjame. na otl Vrhnike do Ljubljane in skozi Ljubljano tako po^ Gruberjevem prekopu kakor tudi skozi mesto. Že tedaj je poudarjal, kako velikega pomena bi bilo to za promet in tla bi laliko pri klavnici napravili odcep železniške proge. Ta odcep bi Sel na obrežje Gruberjevega kanala kjer bi lahko tovorne čolne raztovarjati z žerjavi in hkrati natovarjali vagone. Dalje je predlagal, tla bi ob zatvornicah napravili električne centrale, saj bo Ljubljana gotovo s časom rabila vedno več električnega toka. Posebno zanimiv je bil njegov predlog, da hi se nn obeh strugah Ljubljanice skozi mesto uvedel čolnarski tramvajski promet, podoben kakor ga imajo v Benetkah na Canalti Grand-de in kakor je bil pred 100 leti še v Ljubljani. Vodna zveza bi bila zlasti ugodna za Selo in Vodmat, dalje za Trnovo in Krakovo. Čolni bi lahko imeli električni pogon iz akumulatorjev, ki bi se polnili kar ob zatvornici v električni centrali. Kaj bi zmogla elektrarna na Ljubljanici Da ne bi kdo mislil, da pripoveduje samo neizvedljive pravljice ali načrte, ki bi stali mnogo preveč, je nato pojasnil, da bi se z električno silo, ki bi jo dobili z izkoriščanjem vodnega padca ob zatvornici, dal obrestovati in amortizirati kapital, potreben za izvedbo tega načrta. Po podatkih inž. Pavlina, ki je bil gradbeni vodja osuševalnih del na Barju, bi oba vodna padca ob zatvornicah dala povprečno energijo okrog 1000 konjskih sil. Ob nizkem vodnem stanju, ki je povprečno le 10 do 1.") dni na leto, bi premogla elektrarna le nekaj manj kot 500 konjskih sil. 115 dni v letu hi premogla elektrarna 500 tlo 1000 konjskih sil. 130 dni v letu, torej v deževnih dobah, bi bilo na razpolago 2000 do 2000 konjskih sil. 75 dni v letu pa celo 3000 konjskih sil. V ta namen bi bilo treba ob eni izmed zatvornie zgradili centralo s 6 turbinami, od katerih bi vsaka premogla 500 konjskih sil. Kadar bi bil dotok Ljubljanice večji, bi j>oslopoma spuščali v obrat eno turbino za drugo. Ob navadnih povodnjih bi seveda elektrarna ne mogla v celoti delovati, ker bi postal vodni padec premajhen, vendar bi prišlo to samo kvečjemu 15 do 30 dni v letu v poštev. Toda tudi tedaj bi elektrarna vsaj nekaj električne energije laliko dobavljala. Baron Codelli jo nato še posebej podčrtal, da nikjer drugod nibo moglo biti razmere tako temeljito preštudirano kakor v Ljubljani, saj Društvo za izsuševanje Barja že leta in leta dan za dnem zbira podatke o vodnem stanju Ljubljanice v mestu, lako da je skoro do litra natančno preštudirano vsak dan, koliko vode steče skozi Ljubljano Zaradi priprav za regulacijo Ljubljanice so tudi potlrobno izmerjena vsa obrežja Ljubljanice, tako da bo načrte prav lahko napraviti. Glede na vse to je baron Codelli predlagal, naj deželni zbor sklene, naj se vse priprave za ureditev vodnega stanja na Ljubljanskem barju v zvezi 7. ureditvijo plovbe po Ljubljanici, kakor ludi izkoriščanje vodnih sil prepusti v obdelavo Društvu za osuševanje Barja, ki gotovo razmere najbolje pozna. Govornik je za svoja izvajanja žel navdušeno odobravanje in je bil tudi njegov predlog takoj za predlogom dr. Lampeta soglasno sprejet. Zatvornica v Gruberjevem prekopu že stoji, gradbena dela na drugi zatvornici ob stari cukrurni so v glavnem končana, vse drugo iz predloga, izne-šenega pred 33 leti pa še čaka na uresničitev. Razvoj tehniko je šel svojo pot. Prav gotovo bi pa šo danes prišla resno v poštev železniška nakladalna rampa oh plovni Ljubljanici, saj bi pocenila tako |irevoz vrhniške opeke kakor lutli podpeškega lom-ljenca. Tudi zamisel rečnega osebnega prometa bi bila izvedljiva in hi v marsičem poživila tujski promet, kar je pravilno poudaril že baron Codelli, ki prav gotovo zaradi svoje velike ljubezni do Ljubljane in' skrbi za napredek našega mesta zasluži, da ima Ljubljana lutli svoje Kodeljevo. t P. Vladimir Ledochovvski, general Družbe Jezusove Pokojni jezuitski general, o katerem je včeraj poročal »Slovenec«, je bil iz ugledne poljske grofovske družine, ki jo je odlikoval jioscben organizatoričen talent. Njegov stric kardinal Mječislav Halka Ledochovvski, ki se je rodil 1. 1822 v Gorkiju, je bil 1. 1855 imenovan za apostolskega deiegata v Kolumbiji in Čileju, 1. 1R61 za nuncija v Bruslju, 1. 1865. za poznanj6kega nadškofa. Pij IX. pa ga je, še zaprtega, imenoval I. 1875 za kardinala. L. 1876 je bil sicer izpuščen iz zapora, s Pruskega pa izgnan. Pribežal je v Rim in bil tu do svoje smrti 1. 1902 kot kardinal jircfekt papeške kongregacije za širjenje svete vere ali Propagande. Sestra pokojnega jezuitskega generala, svetovno znana Marija Terezija Leddchovvska, ki se je rodila I. 1865, tri leta pred Vladimirjom, se je 1. 1885 pridružila Lavižeri jevemu proti-suž.enjskemu gibanju in tu, dasi telesno šibka, jiokazala svojo moško inočno voljo ter razvila čudovito apostolsko delavnost. Začela je 1. 1889 znani misijonski časopis »Odmev iz Afrike« ter ga urejevala v 10 jezikih. L. 1894 pa je v Salz-inirgu ustanovila Družbo sv. Petra Klaverja ter bila njena generalna voditeljica v Rimu od leta 1905 do svoje smrti 1. 1922. Za mednarodni razmah Družbe je organizirala potovanja, časopisje. knjižice, predavanja, gletlališke predstave. Do njene smrti je nabrala Družba za afriške misijone 11 milijonov frankov v gotovini in 800 tisoč frankov v blagu. Tako je postala Ledochowska prva glavna vodnica sodobnega misijonskega gibanja. Hrepenela je obenem z vso močjo svoje volje tlo popolnosti ter umrla v duhu svetosti. Priprava za njeno prištet j« blaženim se je začela I. 1928. Druga pokojnikova sestru. ki je umrla leta 1959, je bila generalna prednica uršulink na Pol jskein. Pokojni general Vladimir Ledochovvski pa je razvil svoj organizatoričnj talent v retlii Družbe Jezusove kot rektor velikega kolegija v Kra-kovu, nato kot provincial vse poljske province, pozneje kot svetovalec generala p. Wernza in končno od 1. 1915 do svoje siniti kot general jezuitskega reda. Veliko zaslug si jc nabral z deloin za notranjo popolnejšo ureditev in okrepitev reda v natlnaravnem duhu in za njegov razmah. Za njegovega generalata je narastlo število članov Družbe Jezusove za 60 odstotkov. Izreden porast kažejo province v Združenih število misijonarjev je ondi zrastlo za več ko tOt) odstotkov. Pokojni general je vladal z močno iniciativo. a obenem s čudovito vztrajnostjo. Njegovo delovanje vzbuja tem večje občudovanje, če pomislimo. da je vodil Družbo Jezusovo skoraj 28 let, četudi je bil vedno slaboten. In dasi Živilski trg pred božičnimi prazniki Ljubljana, tb. decembra. Slabo vreme kolikor toliko vpliva n* vrvež živilskega trga- Danes v sredo je nastopilo nekako mrtvilo. Tudi mnoge prodajalke so ostale tlonia. To mrtvilo je pač iskati v tem, da se bližamo bo/.ienim pru/aikoin, ki IkiiIo letos vzeli tri dni. Preti prazniki pa dober teden gosjvo-tlinje varčujejo in stiskajo denar, dn si ga lako prihranijo za večje izdatke, ki jih navadno imajo za lio/ič. Vsi prodajalci na živilskem trgu računajo z vsemi okolnoslmi, ki so v zvezi s prazniki. Mnogi izražajo željo, da bi se gospodinje skušale že mnogo poprej preskrbeli z vsemi tržnimi dobrinami, ko je drugače zadnji dan pred 1 praznikom silovit naval in ne morejo proda-' jnlci vsem tako postreei, kakor bi radi. Prav pametno in umestno bi bilo, da bi začele gospodinje nakupovati vse potrebe zn kuhinjo takoj prve dneve prihodnjega tedna. Živilski trg bo zn praznike zaprt in tudi v ponedeljek po praznikih ne bo velike izbire blaga, ker Iki pač težavno dobili zaloge. Tudi kmetice ne bodo. kar je treba ti|K)števati, prvi |ionedeljek po praznikih prihajale na trg. Torej je za gospodinje dobro, da se /e kmalu preskrbe z vsemi potrebščinami I Da se res bližamo božičnim jiraznikom, kaže tudi okolnost, tla so začele okolieanke prinašati no trg lep, zelen muh za jaslice. 1 udi smrekove vejice namesto božičnih drevesc prodajajo. Trg za božična drevesca sc letos na Kongresnem trgu še ni pričel. Ta trg bo letos praznoval 40 letnico, odkar se jp preselil s trga Sv. Jakobu na sedanji prostor ob Zvezdi na Kongresnem trgu. Kaj nam drugače nudi trg? Orehi ne bodo preti prazniki pošli. Jih je mnogo n« izbiro. I epi dolenjski orehi -o po maksimalni ceni 22 lir kg. Ker šc ni niti snega, niti ne hujšega mraza, je na trgu veliko in obilo razne vrtnine. Lep in očiščen motovileč je po 10 lir kg. Očiščena jesenska špinača je |mi 5 lir kg. Rdeči radič je je po 4 lir kg. Bilo ga jc precej na prodaj. Nu izbiro je mnogo repe, tudi nekaj domače cvetoče, ki je po 5 lir kg. Prodajalci so sedaj dobro zalo/eni s pomarančami in mandarini. Slednji «o sp jra 2 liri pri kg pocenili. Na debelo so jk> 8, na drobno to 10 lir kg. ko s« hili poprej po 12 lir kg. Prodajalke jabolk ob spodnjem koncu prvega živilskega otoka so začele jirodnjati lepa in izbrana jaUilka. Obrtnike, ki prodajajo neposredno potrošnikom racionirane tekstilne in oblačilne predmete ter kovčege in torbe iz usnja ah koze, opozarjamo, tla morajo dodatno k že predloženemu inventarju |ircdložiti, ako tega še niso storili, Pokrajinskemu svetu korporacij šc prijavo točk v blagu in v na-bavnicah. ki so jih imeli po stanju opolnoči 31. oktobra 1942 XXI Prijavo je podati takoj v dvojniku na posebnih obrazcih, ki se dobe v pisarni /druženja trgovcev. šibke in manjše postave, je bil vedno prav do zadnjega izredno čilega duha. šele poslednja tri ldta življenja mu je stal ob s'trani 7« pn-močnika generalni vikar llamee p. Mavncij Sehtirmans D. J. Pokojni general je z imenovanjem nečaka |Kikojneg,i nadškofa Jegliča, prei". p Antoni Prešerna D. J., za svojega slovanskega asistenta počastil Slovence. Gospodarstvo Novi hrvatski proračun za 1913. V ministrstvu v Zagrebu so končali preddela za hrvatski državni proračun za leto 19433. Sedaj izdelujejo celotni osnutek, ki bo dovršen do konca t. I. Nova tiskarna v Zagrebu. Največja hrvatska zadruga »Hrvatski Radiša« je ustanovila v Zagrebu svojo lastno tiskarno, ki je bila vpisana v trgovinski register kot Tiskarna Hrvatskega Radiše. Zvišanje cen tobaka in tobačnih izdelkov v Romuniji. Romunska monopolska itjirava je z dnem 6. t. m. ponovno zvišala cene tobaka in tobačnih izdelkov za 50—60 %. Madžarski narodni dohodek cenijo za lan. leto na 10.5 do 11 milijard pengo. dočim je leta 193S. znašal ves madžarski narodni dohodek 4.5 milijarde l>engb. To |iovišanje ni pripisovati samo ozemeljskemu povečanju Madžarske, temveč tudi povečanju industrijske proizvodnje in povečanim dohodkom iz kmetijstva. Sodelovanje hrvatskega in slovaškega zadružništva. Te dni je obiskalo zastopstvo hrvatskih zadružnikov Slovaško, da bi proučilo organizacijo slovaškega zadružništva in da bi prenesli slovaške pridobitve (udi na Hrvatsko. Pričakujejo, da bodo te dni povabljeni slovaški zadruzniki na Hrvatsko. Hrvatsko-bolgarski kompenzacijski sporazum. V smislu novega bolgarsko-hrvatskega kompenzacijskega sporazuma bo v letu 1943. povečana lirvat-t-ko-bolgarska trgovinska izmenjava. V prvi polovici letošnjega leta je znašal hrvalsko-bolgarski blagovni promet okoli 10 milij. kun. Hrvatska bo uvažala iz Bolgarije volno, fižol, opij in 6vilo. dočim bo Bolgarija dobavljala konje, tanin, pohištveni material, kemikalije itd. Nadalje je bil dosežen sporazum ludi o nakazilih Mgarskih vrtnarjev iz Hrvatske, katerih jc okoli 2000, v domovino. Omejitve v prometu na Hrvatskem. Gla\no ravnateljstvo za javni rc-d in varnost notranjega ministrstva v Zagrebu je ukinilo ves osebni promet na hrvatskih železnicah od 7. decembra do vključno 6. januarja. Dosedaj veljavna dovoljenja so razveljavljena. Izjemno je dovoljeno potovanje osebam, ki morajo iz važnih razlogov potovati. V zvezi 6 tem je bilo ukinjeno tudi večje število vlakov. KOLTURHI OBZORNIK »Slovencev koledar« Izšel je Koledar Slovenca, Slovenčevega doma, Slovenčeve knjižnice, Domoljuba, Bogoljuba in Obiska, lepo opremljen s Perkovo naslovno podobo slovenskega orača na ozadju naše pokrajine z olj-kovo vejico, simbolom blagoslova zemlje, ter 6 krasnim likom slovenske matere v tipični kmečki hiši, skrbeče za nov rod. S temi podobami 60 ponazorjeni na najbolj učinkovit način 6tebri naše bodočnosti kot naroda: zemlja in človek (oče, mati in otrok) v domači hiši, kjer nad mizo vlada Bog, Križani Jezus, z oljkovo vejico, blagoslovljeno v cerkvi na cvetno nedeljo. Ura pa niha in šteje ča6. Lojze Perko je tako 6 krepko potezo in učinkovito risbo dal Slovenčevemu koledarju doslej najlepši in najpomembnejši zunaji videz ter zasluži zato gotovo vse priznanje. Zadnja podoba je naravnost taka, da zasluži, da bi jo človek dal v okvir in obesil v slovebsko hišo. Tako nadomestuje laliko tudi že tradicionalno barvano prilogo Koledarja. Tudi tehnična reprodukcija je na višku. Tipični koledarski del je Ieto6 precej okrnjen, v tem jiogledu, da ne ponavlja raznih 6talnili obrazcev domačih pri|X>močkov, ki jih naročnik dobi lahko v lanskih in prejšnjih koledarjih v obilni meri. Zaznamuje pa seveda vse spremenljive koledarske menjave glede praznikov in godov ter astronomskih zanimivosti. Glave k posameznim mesecem so ostale iste: fioudarjajo narodopisno zanimivost narodnih noš 6 tipi deklet iz vseh naših krajev, 6 podobami naših prazničnih običajev ter 6 portreti velikih slovenskih mož in važnih kulturnozgodovinskih dogodkov. V teh zadnjih je od lanskega leta nekaj snrememb. Prostor za heležke je sicer skrčen, toda urejen tako, da so razvidne zapo-vretne številke ditevov in tednov ter so mogoči za- piski pri dnevih, kakor tudi pri lednih. Odpadle so j opazke o zgodovinskih dogodkih, ozir. svetniških i življenjih. Celostranski podobi Nj. Vel. Kralja in ! Cesarja Viktorja Emanuela III. ter Nj. Eksc. Mus- j solinija, vodje fašizma in predsednika vlade otvar-jata koledarsko berilo. Letos je zapisal jx>mcinbno novoletno Kolcdni-co pesnik Jože Dular z značilnimi končnimi verzi: Da bosta z nami mir, ljubezen, da bosta z nami sol in kruli — Bog Oče, varuj nam ognjišče, naj branita jih Sin in Duh! Med tipično koledarsko vsebino, brez katere ' si ne moremo misliti niti navadne pratike, 6pada tudi pregled najvažnejših dogodkov zadnjega leta doma in v svetil. Tako nam ta Koledar podaja tudi strnjen opis leta dni življenja v Ljubljanski pokrajini od 11. aprila lanskega leta v celoti, podrobneje pa od lanskega septembra do letošnjega. Tu 60 za- j beleženi po mesecih vsi važnejši dogodki, odloki, I smrti itd. tega leta v besedi in sliki. S pieteto se s]3ominja koledar slovenskih žrtev komunizma, teh { najstrašnejših dogodkov nesrečnega leta ter s sliko počašča spomin prof. Ehrlicha in njegovega spremljevalca Bojca ter bivšega slovenskega bana dr. Natlačena. Takoj nato sledi odločna in vsak dan poslej |x>lrebna posebnega poudarjanja papeževa neseda o komunizmu, v kateri je razločno, ne dvoumno in jasno napisano njegovo vodilo V6em katoličanom sveta: »Komunizem je nekaj bistveno slabega, zato prav v nobeni revi ne bo z njim sodeloval, komur je mar krščanske kulture.« Besede, ki so vredne, da jih je Koledar za današnji dan vklesal z vidnejšimi črkami in opozorili na prvih stra-nehneh teksta. Svet v letu dni pa daje vojni pregled v širnem 6vetu ter trenje jioliličnili silnic, kar jc ponazorjeno s številnimi zemljevidi. ki omogočajo vsakemu zasledovanje bojev tega leta. Pot k uspehu in sreči je nekaj lepih aforizmov in napot- kov za uspešno in srečno življenje, vrednih, da si jih prebere vsakdo in tudi |>o njih uravnava svoje loto. Dva članka sta posvečena domačemu kulturnemu jubileju: namreč 50 letnici prvega slovenskega katoliškega shoda (dr. C.) ter 70 letnici Slovenca. Oba važna mejnika v slovenskem kulturnopolitič-nem življenju sta opisana po svoji pomembnosti za narod in razvoj. Izredno va,:ni so sestavki iz zgodovine Slovencev ter Ljubljane posebej. Univ. prof. prelat dr. I r. Grivec nam v članku Zarja slovenske zgodovine podaja pregledno, poljudno in jasno svoje izsledke zadnjih let. Prepričujoče in dokazujoče je razložil vznik slovenske književnosti ob sodelovanju sv. bratov ter pribil nekaj izredno važnih dejstev, ki so danes potrebna posebnega poudarka ter jih sprejemamo s ponosom in samozavestjo ter hvaležnostjo g. prof. Grivctt, ki nam jih je iz pozabe i asov v pravi hip odkril in v jasni podobi pokazal v vsej dalekesežni pomembnosti. Tako je potrdil, da so naši najstarejši spomeniki, frlsinški, 6 svojim drugim delom v najtesnejši zvezi s Sinajsko spovedno molitvijo ter oba z direktnim delovanjem sv. Metoda v Panottiji. Vsaj sto let po smrti sv. Metodija je bila v Karantaniji še starcslovenska gla-golska tradicija Omenjena spomenika spadata med najstarejše karantanske in panonske slovenske s|io-menikc ler v vrsto literarno najdovršenejših starih cerkvenoslovanskih spisov, ki se morejo meriti v nekih mejah z latinsko in grško književnostjo one dobe. Torej to ni60 le okorni poskusi brez književne vrednosti, temveč dostojni začetki naše književnosti. Ti spomeniki pričajo, da sta sv. Ciril in 6V. Metod ožarila našo staro zgodovino ter v njej zapustila neizbrisne sledove. Te izsledke svojega dolgotrajnega študija, ki 6o izredno važni za našo zgodovino, jc prof. Grivec Iu pojmlariziral ter jih opremil z nazornimi podobami ter novimi, lepimi irevodi naših najstarejših spomenikov. Tako opraviš pri nas pionirsko delo. kakor pri Cehih n pr. Vašica, ter odkriva za naš čas naše temelje, ki so krščanski in to v ivezi 6 sv. Bratoma, kar 6e je tloslej premalo vpošlevalo oz. se temu celo nasprotovalo s tezo. da je vsa naša krščanska kultura prišla k nam — od zahoda preko tujcev. Članek je gotovo vreden ,da se z njim seznanijo najširše vrste. Drugi lak članek, ki ga je napisal veliki učenjak, jezikoslovec prelat dr. Breznik, in ki je prav važen tudi danes v času iskanja naših pristnih kulturno zgodovinskih temeljev, je sestavek o tem, kako besede izgubljamo. Na nekaterih zgledih pokaže pisatelj, kako smo imeli v preteklosti lepe domače besede, pa smo jih ob razvoju tehnike in kulture izgubili, namesto da bi jih s slarih predmetov prenesli v svoji obliki na nove, kakor so to storili drugi slovanski narodi z večjo samozavestjo in narodno zrelostjo. Tako danes ne itjiorabljamo več takih lepih besed, kakor so —kolnica (remiza). neč-ve (menterga), podhod (pasaža), pod (nadstropje), staja (štala), veža (vestibul), torilo (v pomenu skodelica), vedrtca (situla), tudi rokomivček, pre^a (spona), svila (obleka) itd. itd. To so zgledi, kako s lujo prosvelo izgubljamo tudi svoje besede, kar je velika škoda. Članek je lahko tudi opomin našim znanstvenikom, naj si že ustvarijo slovensko izrazoslovje. Pa tudi časnikarjem, da uvajajo lepe stare besede v širšo rabo. Članek ima namen, da vzbudi ljubezen do domačega jezika in njegove čistosti ter stare lepole. — O čistosti jezika je napisal nekai besed tudi prof. Jesenovec s Koseskega klicem: Očistimo jezik peg! V članku je podal nekaj nerešenih vprašanj in najvidnejših napak našega knjižnega jezika ter opozoril nanje pišoče ljudi, ki »e morejo biti na tekočem o jezikovn.h sporih sedanjih dni. Jc^tnovec je podal rekij zgledov nep;,i-vtlnc pisave, navaja najnovejše izsledke drugih slovnivarjev, pomanjkljivosti novih slovnic ter popravlja najčešče napake sodobnih pisateljev. Članek ima praktično vrednost za pišovc ljudi ter je prav, da je izšel v Koledarju. (Dalje.) Naročite »Slov. koledar«! $Xo£lS>U novice Koledar Četrtek, 17. decembra: Lazar, škof; Vivina. devica; Olimpiiada. vdova; Ignacij, škof in mu-cnec; Bega. devica in mučenica. Petek, 18. decembra: Kvatre; Pričakov. Mar. poroda; Gracijan, škof; Teotira. mučenec. t Jerici Jenkovi v spomin Iz Zagreba je prispela žalostna vest, da je tamkaj umrla 11. t. m. po daljšem bolehanju gospa Jerica Jenko, rodom iz Škofje Loke, soproga g. dr. Frana Jenka. Čeprav 6tno vedeli, da je njena bolezen neozdravljiva, nas je njena smrt silno pretresla. Jerica! Zapustila si na6, odšla tja, kjer ni gorja in ni trpljenja! Ni mi mogoče, da Te spremim k zadnjemu počitku, vedi pa, da smo Te ljubili in spo-stovali in da Te ne bomo nikdar pozabili. Bila si tiha in skromna, vzor plemenite žene, najboljša mati in babica, nam pa najboljša tetka in prijateljica. Pa ne samo svoji družini in svojim ožjim sorodnikom, temveč vsakomur, kdor koli je potrkal v sili in potrebi na Tvoja vrata, si pomagala, kakor si mogla in znala. Pri vsem tem pa nisi iskala od nikogar zalivale, bila si srečna, da Ti je bilo možno pomagati trjiečim iz stiske. V resnici — bila si vzor dobrote, katero tako težko pogrešamo. Tvoja smrt, Jerica, ni samo največji udarec Tvoji družini, temveč za nas vse. ki -rac te poznali, razumeli in visoko cenili. Z Bogom, draga Jerica! Tvoja življenjska pot ie končana! Počivaj v miru! Slavica Cvenkelj. VOKALNO INSTRUMENTALNI KONCERT — Južno.'oblačno in deževno. V torek, 15. t. m., so se ves dan nad Ljub' 'i vrteli in podili gosti, kopičasti oblaki. Nebo 'e bilo popolnoma zastrto, le tuintam je sonce za kratek ras pretrgalo gosto steno oblakov in posvetilo na me-s'o. Vse ie kazalo, kakor da bi se pripravljalo na hudo nevihto. Bilo je izredno toplo, nekai res ne navidnega za december saj je toplomer v torek dosegel dnevni temperaturni maksimum +11.3". kar ie pravcati rekord V daljših presledkih je tudi porosilo V torek ponoči od 21. naprej je začelo ialnto deževati. Tudi v sredo zjutraj jc nekaj časa dežilo V 21 urah od torka zjutraj do srede zjutraj jr padlo v Ljubljani do 2.S 111111 dežja. V sredo zjutraj jc bilo toplo in julranj: minimum je znašal -t?" C. V sredo ob 2 zjutraj se je barometer začel počasi dvigati, ko je do te ure padal. V sredo ob 7 zjutraj je bilo barontetrdo tovarne te stroške pavšalirale v približni višini istih. — Ali 'te >e kdaj čuli. da bi lastnik velike firme ob belem dnevu zapustil tvrdko. da se je popeljal nosproti slavni gledališki igralki' Nezaslišano! Škandal! Njegov lastni knjigovodja naliruli šefa Kaj še vse sledi, boste videli t odlični komediji »FIRMA«, katero lio uprizoril flokodelski oder v nedeljo ob pol 5 popoldne. Opozarjamo na predprodajo vstopnic ki bo v nedeljo od 10—12 in dve nri pred predstavo, v društveni pisarni Petrarkova 12. I. nadstr , desno — Zn Božič in Novo leto daruje vsaka naša družina svojim prijateljem in znancem, posebno pa še po dobrem berilu hrepeneči mladini mer! drugim tudi izvod »Družinske pratike«. ki razpisuje za lelo 194"^ petnajst lepih knjižnih nagrad. Storite tudi Vj tako! — Potresi v Turčiji. Preteklo soboto so zjutraj med pol šesto in šesto uro čutili potresne sunke, različno močne, v 18 krajih Ana-tolije, tudi v Ankari. Več sto hiš je porušenih 25 ljudi jc izgubilo svoje življenje. Tudi v Ca- * j rigiradu so istočasno čutili več močnih potresnih sunkov. V teku enega meseca so potresi v Turčiji zahtevali okrog 50 človeških žrtev. Porušenih jc 1620 hiš. Državni poglavar Izmet Ineni je na svojem potovanju po Anatoliji obiskal potresno ozemlje Čorum in si ogledal povzročeno škodo. — Železniška nesreča. Žel. ključavničar, 55-letni Franc Mitsche, rojen v Gradcu, je v nedeljo na postaji v Zalogu padel poti vlak. Kolesa so mu odtrgala obe nogi pod koleni Prepeljali 60 ga v ljubljansko bolnišnico, kjer so ga skušali ohraniti pri življenju. Kmalu po prevozu |e Mitsche umrl. — Nesreče na deželi. S kolesa je padel in si zlomil desnico 27 letni delavec Karol Blažič iz Stične na Dol — Hudo se je pri padcu pobil 58-letni posestnik France Brance z Rakitne in 60 ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — Prfjoti ponarejevalci denarja. V Mar-seilleu so odkrili centralo ponarejevalcev denarja. ki je izdala zakladnice v vrednosti pet milijonov frankov in jih oddala raznim bankam. Pri enem izmed zaprtih ponarejevalcev so našli ponarejenih zakladnic še za štiri milijone in pol frankov. — 70 let stari trojčki. Najstarejši trojčki na Norveškem. Iri žene. so obhajale te dni sedemdesetletnico svojega življenja. Vse Iri sestre so vdove. I Hrvatski konzulat sp jp preselil iz svojih dosedanjih prostorov v hiši hotela Slon v nove prostore v palači Bata. Ulica 3. maja št. 1/1V. Stranke se sprejemajo od 10 do 12. Konzul sprejema oH 11 do 12. I Maša zadušnica za pok. Antonom Kastelicem, lanskim ostnošolcem klasične gimnazije, bo v petek. 18 t m ob sedmih v Križankah. Vsi 6ošolci, prijatelji in znanci vabljeni' I Zavod za socialno zavarovanje v Ljnblja. ni javlja. d,i je njegov specialist za očesne bolezni g. dr Koklič Ivan do 27. decembra 1942 na dopustu Namesto njega ordinira g. dr. Klopce Božena v času od II. do 15. ure (ne od 8. do 10.1. i| Spored IV. simfoničnega koncerta, ki bo v ponedel jek, dne 21. t. m. ob IS v veliki unionski dvorani, ima dva dela: prvi del izvaja godalni orkester, in siccr dela Corellija. Osterca in Bacha. V Bachovem koncertu bo nastopila kol solistka priznana violinistka Francka Or-nik-Rojčeva V drugem delu koncerta p« l>o izvajal simfonični orkester Beethovnovo Sedtno simfonijo. IV. simfonični koncert lio pod vodstvom dirigenta, violinista Karla Rupla. Opozarjamo na točni začetek. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice. I Prve letošnje produkcije šolo Glnsbrne Malice IkkIo okrog božičnih praznikov, in sicer GIUSEPPE TADDEI V OPEUNEM GLEDALIŠČU V LJUBLJANI V PETEK, DNE 18. DECEMBRA. ZAČETEK OB 17 Vodi dirigent DEMETER ZEBRE s prijaznim sodelovanjem sopranlstke KSENIJE VIDALIJEVE mezzosopranistke ELZE KARIOVCEVE baritonista GIUSEPPE TADDEl-a in tenorista GIORGIA SEMBRI-a GIORGIO SEMBRI Prvi del: 1. Smetana : Prodana nevesta, uvertura (orkester). 2. Cilea: Arležanka. »Friderikova tožba« 3. Leoncavallo: Glumači. prolog (bariton). 4. Smetana: Prodana nevesta. »Ah, to boli« 5. M u s s o r c s k i: Roris Godunov. ariia (bariton). 6. Verdi: Trubadur. »Švica plamen« (mezzosopran). 7. Bacnoli: Lenenda o zvezdah, romanca (bariton). DrugI del: 0. Mascagni: Cavalleria rnsticana. inlerniezzo (orkester). 10 (tenor). (sopran). \ Bizet: Carmen. »Glej, to je tista roža mala (tenor). 11. Bossini: Seviljski brivec, cavatina Figara (bariton). 12. Puecini: Roheme. a) »Hladne so ročice« (tenor). b) »Me kličejo Mirni« (sopran). e) finalni duel ir prvega dejanja (sopran in lenor). 13. Gluck: Orfel in Evridika. »Kai oočnein nai brez Evridike« (mezzosopr.). 14. Bizet: Carmen. »Z Vami piti« (bariton). 15. Verdi: Triviata. duet iz II. dei. (sopran in bariton) 16 Dvofak: Slovanski nles št. lfi (orkester). Prebitek konccrta gre v celoti v korist Podpornega sklada slovenskih umetnikov ! r: lam bo prva produkcija v torek, dne 22. t. m ob pol 6 v mali filharmonični dvorani, druga javna produkcija bo v sredo. 23. t. m. ob tričetrt na 6 v veliki filharmonični dvorani, tretja produkcija pa bo po božičnih praznikih. Vse podrobnosti objavimo v prihodnjih dneh, danes p.1 že opozarjamo nn produkcije naše najstarejše glasbene šole. Sporedi bodo na razpolago v knjigarni Glasbene Matice in veljajo obenem kot vstopnica v dvorano. I Zanimiv večer klavirskih skladb za mladino bomo imeli jutri v petek, dne 18. t. m. ob 18 v mali filharmonični dvorani. Naša mladinska klavirska literatura je v zadnjem času razveseljivo porasla, dobili smo celo vrsto klavirskih skladb za mladino, ki so zrela in imajo pravo umetniško vrednost. Večina teh del je založila Glasbena Matica. Nekaj pa jih jc izšlo tudi v privatni založbi. Letošnji božiček bo ime! najlepšo priliko glede izbire najlepših liožičnih darov slovenski mladini med temi zbirkami. Da pa damo priliko spoznali ta dela v odlični izvedbi, zalo se je Glasbena Matica ŠUM KRASNE Mit MLADINSKE KNJIGE Mladini najlepše darilo za božič 1. Rudan: Mlada Vesna. 56 s'rani Ilustrirala Ksenija Prunkova Kart. L 15'— 2. Svvift-GIavan: Med pritlikavci in velikani. (Gulliverjeva potovanja) 103 strani. Ilustrira1 Ivan Romih. Kart. L 30 — 3. K u n č i K : Nebeika lestvice. Povesti 86 str. Ilustriral France Podrekar. Kart. L2P — 4. Gaspari: Komedije. Povesti za mladino. 1?4 strani. Z devetimi izvirnimi lesorezi ing. Otona Gasparija. Kart. L 30' — Kdor vsaine vse štiri knjige skupaj, jih dobi za aubskrip-citsko ceno L 76 — Oglejte si brezobvezno našo bogato izbiro mladinskih knjig in slikanic. LJUDSKA. KN|JG\RNA V LJUBLJANI Pred Škofijo 5 Miklošičeva 5 — Podružnica: Novo meslo. Ljubljanska ce3ta Vse 4 so Je ; ; odločila, da priredi ta večer. Skladatelja L. M. škerjanc in Mirca Sancinova bosta izvajala svoje skladbe sama. Na večeru pa sodelujeta tudi pianistki Silva llraševec in Bizjak Marta. Gdč. Hraševčeva bo igrala Šantlove, Pavčičeve in Mirkove skladbe; ga. Bizjak Marta pa iz zakladnice šivica, Osterca, Pahorja in Tonica. Večer ima najlepši namen, zato vabimo k jip-setu. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice in velja kot vstopnica v dvorano. I Nesreče. Kljub zelo živahnemu tramvajskemu prometu, ko so vedno vozovi natrpani, se primeri razmeroma malo nesreč, ko jih je prva lela obstoja tramvaja kronika zaznamovala veliko število. V torek, 15. t. m. okoli 17.20 se je primerila tramvajska nesreča v bližini nekdanjega Bavarskega dvora na Bleivveisovi cesti. Poti tramvaj je prišel 39 letni šofer Albin Skočir Dobil je notranje poškodbe. — Cirkularka je odrezala 35 letnemu delavcu Martinu Lukežu prete na levici. — V levo roko se je močno vsekala 54 letna Bara Pikljeva. žena vjiokojenega šolskega upravitelja. — Z lokomotive je padel in si hudo poškodoval desno nogo 38 letni kurjač Jože Slrubelj. Naznanila KUROUKLSKI ODER. Nedelja 20. decembra ob pol 5: »FIRMA«. Opozarjamo nn predprodajo vstop nlu, ki bo v nedeljo od 10—12 in dve uri pred pričet kom v društveni pisarni, l*etrnrkovn 12, I. nadstropje, desno. KADIO. Četrtek. 17. decemhra. 7.30 Lahka cla« ha — 8 00 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.4r> Simfonična glasba — 13.00 Napoved časa. — Poročiln v italijanščini — 13.15 Poročilo Vrhovnoca Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.25 Izmenjslni koncert t. Nemčijo Orkester pesmi vodi diricent Angelini — 14.00 Poročil« v italijanščini — 14 15 Koncer' radijskega orkestra vodi diricent D. M. Sijanee. — Lahka clasba - 15 00 Poročiln v slovenščini — 17.011 Napoved časa. Poročila v italijanščini — 17.10 Pr! minnt eospoda X - 17.15 Nove plošče Cetra — 10.30 Poročila v slovenščini — 10.45 Napevi in romance — 20.00 Napovd čnsa Poročila v italijanščini — 20.20 Komentar dnevnih doeodkov v slovenščini — 20 45 Koti rnrt orkestra Cora — 21.15 Koncert vodi dirigent Ohlslaznni V odmoru: predavanje v slovenščini —■ 22.15 Koneert violinistke Francke Uo.iec Ornik. rri klavir.in Marta Biziak-Valjalo — 22.45 Poročila v italijanščini. LEKARNE Nočno flhiSho imajo lekarne: dr. Pir eoll. nteitveisova c. fi. mr. Hočevar. Celovška r S2 in mr. Onrtus. Moste, Zaloška e. 47. Iz Novega mesta Kdor se mudi v Novc.m mestu, lahko opravi vsa naročilo in dobi vsa pojasnila v zvezi s časopisi »Slovenec«, »Slov. dom«. »Domoljub«. »Bogoljub«, »Slov. knjižnica« ter »Slovenčev koledar« v podružnici »Slovenca« v Novem mestu. Le če bodo naročniki redno plačevali naročnino, bodo list prejemali, sicer bo ustavljen. Tudi zastopniki imenovanih listov iz sosednih krajev lahko izročijo ves nabrani denar in napravijo potrebne obračune pri podružnici v Novem mestu. t Župniku Jožsfti Ssi*;srfGkm!edu 7 vestjo o njegovi nenadni smrti nnm je do.šilo tudi sporočilo, da so ob njegovem grobu zajokale Jesenice in zajokal ves jeseniški, blejski in bohinjski kot. Razumljivo. Saj jo bilo njegovo sedanje delovanje tako dragoceno in s hvaležnostjo nagrajeno Ni dvoma, da je 75-letnemu starčku prav zaposlenost brez oddiha oslabila srce in skrajšala trudapolni pokoj. Kot bivši njegov dolgoletni kaplan naj osvetlim par potez iz njegovega duhovniškega delovanja. Najprej njegovo skrbno pripravo na cerkvene govore. Znano je bilo o njem. da je /e prve dni v tednu pričel zbirati gradivo. Veliko je prebiral, zapisoval lepe in ustrezajoče misli, js-kal primernih zgledov in ko je imel vse zbrano, spisal na čisto, kakor da lii imel namenjeno za tisk. Zalo sc je govorom brez izjeme vsem pognalo, da so do zadnje besede premišljeni, kar jircpletpni z življenjskimi zgledi v dokazovanje, sjiodbudo, svarilo. posnemanje in «o od prve do zadnje besede poslušalce zanimali Tudi oni. ki mu niso bili vselej na.klonjeni, so soglasno priznavali, da jc prvovrsten govornik. Da jih je malo, ki bi znali tako preprosto. vsem razumljivo, pa obenem tako vsebinsko bogato in pestro ter prepričevalno povedati Velika škoda bi bMo. če bi njegova pri-digarska zapuščina prišla v izgubo. Kakor se ga nisi naveličal poslušati, ker je bil vedno preprosto originalen, tako bi marsikdo zdaj s r»i(W» rrnn! niecove zbirke hi se obenem zgledoval, kako je treba preprosto ljudem govorili in kako je možno preprosto govoriti ludi o najvzvišenejših stvareh Prav zaradi te velike prednosti je bil rajni gospod iskan govornik. Večkrat je prevzel za postne nedelje in praznike drugo božjo sIiižIhi na Taboru v župniji Podbrezje in ga niso mopli prehvaliti. Njegova hvalevredna jvosebnost je bila tudi v tem da nikdar ni govoril nad četrt ure. Če so bila krlnj oznanila malo daljša, je že pri pripravi to ujvo-števal. ker pridige ni prav nič zategnil. Malo več prostosti si je dovolil pri pujiol-rlanskih krščanskih naukih. S skrbno pripravljenim tekstom. je prišel na prižnico. patriarhalno sedeil in sede četrt ure |>oiičeval. Ko je ura bila četrt n« tri. je rekel Amen in s svinčnikom zaznamoval, kje je nehal Ne mislite, da se je pri takem jioiiku dalo zaspati: rajni je skrbel, da jo bil zlasti pri krščanskih naukih iviselino zanimiv. Splošno je poznan rajni kot »šinarničar« Več njegovih šmarnic je izšlo, še več jia jih mora bili v njegovi zapuščini. Celo leto je pripravljal zanje grodivo in vsak majnik lira'1 izključno samo svoje. Le kakemu posebnemu prijatelju, če ga je zato prosil, je odstopil rokopis. kot n. pr. predoškemu žmpniku. Zaupal pa ni branja niti svojim kapla.nom. Ne spomnim sc. da lii jih bil kdaj bral. Zanj je bil najlepši majnik. če je mogel sam proslavljati Marijo f. lepo besedo kapilan pa z litanijami in petjem. Kar vsega jc poživii majnik in žalo-stilo zelo, če je zaradi dela udeležba kdaj pojemala. Kadar koli si prišel po opravkih v župni-šče, si ga našel z neizogibno cigairo v ustih pri pisalni mizi. kjer je stalno študiral, skiciral, urejal dragocene najdbe Zlasti zgledov mu ni bilo nikoli preveč. V poletnem čnsu je prenesel svoje delo kar pred hišo. dasi jc šla mimo vaška pot. Če si prišel v cerkev, si v »žtipnikovi« klopi v prezbiteriju opazil velikanski brevir. dokaz. da ga je rajni vedno molil pred tabernak-ljcm in sicer kleče. Vsaj jiol ure pred «v. mašo si ga že našel tam Vsako popoldne je opravil tudi jiolurno odoracijo. Parkrat sem imel srečo, da sem po naključju prodrl v njegovo tajnost. Ko sem prišel v popoldanski uri krščevat. sem opazil poleg bre-virja v klopi zasebni molitvenik. rokopis, pridno rabljen. Dovolil sem si pogled vanj in našel najrazovrstnejšp molitve v ča«t presv. ->rcu Jezusovemu in brezmadežnemu sv. Petru molitve za duše v vieah. zasebni križev pot. ki ga jc v postnih petkih zjutraj javno molil in je bil krotek. jedrnat in silno lep. posvečen dušam v vicah. Vse to potrjuje, da je bil rajni poleg moža dela. pisateljevanja. cerkvenega govorništva, ludi mož molitve, pravi odorator. V svojem zasebnem življenju je bil izredno skromen Dolga leta je imel za gospodinjo preprosto ženico, ki je združevala v sebi poklic dekle in kuharice in postrežnice, pa si iz vseh treh r>oklicev komaj izluščil župnijsko gospodinjo. Pa rajni je bil kmalu zadovoljen. Domača kara, solata in kaša ne dela menda nobeni ženski posebnih preglavic. Če je bila ku-hmrica slučajno zaposlena ko4 dekla na njivi ali v hlevu- si je nazadnje skuhal kar sam in še njej povrhu. Morda nihče v fari ni živeli tako priprosto in se zadovoljil s tako skromno prehrano. pa je bil vedno zdrov. odporen in no ravno »malenkosten« Sele zadnja leta si je privoščil »luksus« da je po smrti stare gospodinje dobil veščo moč. ki je znala zanj lepše poskrbeti. Morala je pa biti precej odločna, da je prodrla z »novim redom«. Ko je bil uveljavljen. se je dosti boljše počutil. Sredi dela ga je zidaj Gospod odjioklical. Njegova vzorna pridnost, njegova velika ljubezen do Najsvetejših Src, češčenje krstnega pn-trona. «krb za duše v vicah. tolika množina krasnih govorov, rele zbirke v proslavo tnaj-niške Kraljice in zdaj nazadnje še tako nesebično žrtvovanje za zapuščene vernike, mu je nedvomno na široko odprlo vrata v »Srečno večnost in življenje,« kar je redno pri vsakem cerkvenem srovoru izzvenelo kot končna želja. Odpustite nem gospod žitipnik. če nismo vselej zgrnili iskati Vaših duhovskih vHin. Zato sem si štel v dolžnost, da širšo javnost opozorim^ s temi vrsticami, da smo izgubili v Vas moža starega klenega kova z mnogimi zglednimi lastnostmi in skoraj izjemnimi zmožnostmi Vsi Vaši bivši kaplani se Vas bomo spominjali v svojih molitvah in daritvoh Pa tudi duhovniki iz Vaše bivše najljubše naklainske i fare, in teh je lepo število, se Vas bodo gotovo enako spominjali. Da j Bog, da bi sp nekoč se-dobri prijatelji tam. kjer je popolno so- 91 i kot glasje sre in misli. Počivajte v mirul Ivan Špendal, župnik. Neka? za mlada srca OREHI Ko so se orehi na peči posušili, jih je mati stresla v košaro in odueslu. Kam? Nihče tega ni vedel, pa saj tudi ni smel vedeti, ker bi jih kaj hitro zmanjkalo. Otroci so oprezovali, kam jih bo muti odnesla, a ko je odprla vrata, je dejala: »Ostanite v hiši, dokler ne pridem nazaj. Da se nihče ne gane.« Kaj bo pa zdaj? Upali so, da bodo mogli vsaj malo pokukati ali prisluškovati materinim stopinjam, zdaj se je pa vse podrlo. »Bog ve, v kateri skrinji bodo spravljeni do božiča?« je pomišljala Tonka. »Morda v dedovi,« je rekel Blažek. »AH pa na skednju, v mali skrinji,« je ugibal Joško. »Ah, kaj bomo mislili nn tol Saj ni lepo, če jemljemo orehe iz skrinje brez materine vednosti,« je rekla Rezika. »Kaj boš ti, saj vemo, kako se prilizuješ, na skrivaj pa jemlješ jabolku iz omare, saj sem te videl zadnjič, ko si bila sama v izbi. Jaz sem pa vedno povedni, če sem kaj vzel. Pa tudi Tonka je bila tepena včeraj zato, ker si ti posnela smetano z mleka. Ti si pa seveda molčala. Da te le ni sram, ko vidiš, da drug grejema udarce zu tvoje grehe,« jo je zavračal ln Rezike je hilo sram. Kako ji je našteval grehe, ta bratec Blažek, ona jih je skoraj pozabila! Res, Tonka je bila tepena, pa brez Krivde. Ona je pa molčala, kljub temu, da je Tonka zatrjevala, da ona ui posnela smetane. Pozabili so na orehe, in ko se je mati vrnila, so se spet spomnili nanie. »Tako,« je dejala, »orene sem spravila in gorje tistemu, ki se jih bo lotil na skrivaj! 7.a božič ne bo dobil niti koščka potice. Ce koga zalotim, nai se pripravi na očetovo roko. Da se ne bo zgodilo kot lansko zimo, ko jih je kar zmanjkalo.« Čez nekaj tednov je oče poslal Joška na podstrešje, naj prinese iz skrinje v kotu ovsa za konja. Joško je seveda ubogal in ko je odprl skrinjo in segel po oves, so zuropotali orehi. Prijela ga je skušnjava, da bi vsaj enega nli dva del v žep. Stal je pred skrinjo in pomišljal. »Ne, ne bom.« si je dejal, »to je greh « Ko se je vrnil v hišo, je dal očetu oves, |>otem je pa stopil v kuhinjo. »Mati, jaz pa veni, kam ste spravili orehe. Veste, tako me je skušalo, da bi vzel vsaj enega, pa ga nisem, ker jc grdo vzeti nu skrivaj,« je rekel materi. »Le, da te ne Iki skušnjava še večkrat prijela. In glej, d« molčiš preti drugimi, ker če ne, mi ne kaže drugega, ko da jih prenesem kam drugam.« »Ne, uc bom jili vzel, obljubim vam iu (lam vam moško besedo, saj veste, če kaj obljubim. tudi storim,« je rekel. Mati se je nasmejala, saj je bil Joško čisto podoben svojemu očetu. Iskren in dober, trden v svojih besedah. Joška je imelo, da bi povedal skrivnost vsaj Tonki ali Blažku. Dostikrat je odprl usta, da bi povedal, pa se je spomnil obljube, dune materi. Ko jc neko popoldne prišel Blažek na skedenj, je našel v kotu Reziko, ki je trla orehe. »Aha, te že imam,« ji je rekel. »Pa če bodo mali opazili, bo pa spet kdo drug tepen.« »Saj ne vem, kje so naši orehi. Te sem pa dobila pri sosedovih.« »Lažnivka, če bi jih dobila pošteno, se ne bi skrivala tod. Pa nikar ne misli, da te bom šel zato/it. o ne, če lxi kdo drug tepen, bom tudi jaz tebe, kar pripravi se.« Obrnil se je in odšel. Pa je prišel dan očetovega godu. Takrat je mati spekla potico in bil je domač praznik. Ko je šla po orehe, se je slabe volje vrnila s jiodstrešja. Pri večerji je rekla: »Iz skrinje je zmanj- kalo orehov. Samo eden je vedel, kje so bili spravljeni. Ce ta sam ne pove očetu, bom pa jaz povedala.« Otroci so se spogledali. Joško, ki je vedel, nu koga merijo materine besede, je debelo pogledal. »Da, mati, jaz sera vedel, toda niti enega nisem vzel. Saj sem vam obljubil, da ne bom. Verujte mi, du nisem,« je rekel. »Tako, torej ti, ki sem te imel vedno za dobrega fanta, kradeš orehe. Po večerji bova še obračunala.« Ne, oče, nisem kradel. Ne krivite me, naj bo kdor koli, ki jih je jemal, toda jaz vem, da jih nisem. Saj bi priznal, če bi bilo res, a ni, pa ne morein reči, da sem naredil to in prelomil dano obljubo.« Blažek se je spomnil. kako je zalotil Reziko, ko je trla orehe. Hotel je že povedati, vsaj da bi branil bratca, a spomnil sc ie, da pri očetu nihče ne sme tožiti. Tako rad bi povedal, koga sumi, pa ni mogel. Pogledal ie Reziko, ki je molče zajemula iz sklede, kot du ni prav nič prizadeta. Po večerji jc oče ukazal Jošku prinesti šibo. Joško jo je res prinesel in pustil, da ga je oče položil čez kolena. »Čakajte,« je takrat rekel Rlužek. »Jnz verjamem, da Joško ni kriv, ker sem videl nekoga, ki je tri orehe. Če se tu sam ne oglasi, lio:n pu jaz povedal.« »Tožariti pa ne pustim, to veš,« mu je oče odvrnil. »Ti hočeš morda pomagati Jošku, a tvoj trud je zaman.« »Ali bo kaj?« je moško vprašal Blažek. Upal je, da bo krivec vsaj toliko pošten, du ne Iki gledal, kuko bo tepen drug namesto njega. Kezika je bila pri vratih in je že prijela za kljuko. »Kam greš, Rezika. zdaj. ko moramo biti vsi tu?« jo je vprušul Blažek. »V kuhinjo vendar, materi moram pomagati.« »Aha. zdaj pa razumem.« je rekel oče in spustil Joška. »Sem pridi, Rezika, in |>ovej: si ti jemala orehe?« Rezika je molčala. Oče pu jo je prijel in dvignil krilce ter prislonil par krepkih s šibo. »Zduj morda Je znaš govoriti?« »Du,« je v joku reklu, »jaz sem jih je-tnula.« >ln ti bi pustila, du bi bil Joško tepen? Pa te ni sram! Zdaj kradeš orehe, ko ImiŠ večja, boš postala prava tatica.« Rezika je tisti večer precej trpela. Ko jih je dobila svoj del. so je naslonila v kot in ilitelu. »Zduj mislim, du boš zdrava,« ji je rekel Blažek. »Sram me je, da si mi sestra.« je dejala Tonka. »Hinavku, lažnivka, tatica!« Nikoli več ni Rezika kradla, in če je že kaj vzela, je povedala, da niso drugi trpeli zaradi nje. ?.e zaradi tega. da so jo s|>oštovali bratje in sestre. Uvidela je, da je greh večji, če ga zataji. Priznanje je že [vol odpuščanja! V tistih davnih časih... Prav do prihoda Rimljanov 6o bili stari narodi mnenja, du je povsod ua daljnem morju črna teuiu. Iz vode vsega morja, so mislili, vstaiu megla, ki ne prodre skozi noben sončni žareli. Zato se stari narodi niso upali daleč ven nu neznuno morje, in tudi zato ne, ker so menili, du je tudi voda ^ostu kot smola. Nekako do 4. stoletja pred Kr. r. pa do srednjega veku, so učenjaki mislili, da so na svetovnih morjih velike magnetne gore, ki pritegnejo nase vse ladje, ki se jim približajo, lake magnetne gore so nato na zemljevidih tudi nakazali, po-slednjikrat .v Romi, v 16. stoletju. Te magnetne gore naj bi bile v bližini afriške obale in pa na Kitajskem. še več ko magnetnih hriliov pa naj bi bilo na morjih zlatih, srebrnih in bisernih otokov. Plinij, sltivni rimski prirodoslovcc iz t. stoletju po Kr. r., pripoveduje, da mu je znana zlata Z eno potezo gora v Indijskem oceanu, ki je sestavljena iz čistega zlat« in srebra, še v 10. stoletju so v znanstvenih evropskih spisih zutrjevuili, du je v Vzhodni Indiji gora, ki je ena sama kepa zlata. P« tudi v Afriki, da so baje take zlate gore. Le. so dejali, da ondi te zlate gore varujejo strupene kače, ki se kakor venec ovijajo gore. Že v zgodnjem srednjem veku so začeli govoriti o otoku blaženih. 'To, da so otoki, ki se nad njimi boči zmeraj vedro, sinje nebo, in kjer je vsega v izobilju, kakorkoli si človek žoLi. Življenje na teh otokih je baje prav takšno, kot je bilo v paradižu. Te otoke so začeli iskati v Atlantskem oceanu. Neki irski popotnik, Brandumus, je baje videl te otoke in jih je opisal v neki knjigi, ki je bitfa prevedena v vse evropkse jezike. Evropski znanstveniki so temu verjeli in še pred 200 leti je odšla s Kanarskih otokov posebna ekepediciia, da bi poiskala »blažene otoke«, pa se je vrnila, ne da bi jih našla. Srednjeveški ljudje so bili sploh bolj vraževerni kot staroveški. Tuko so trdno ver,-jeli, da živijo v Afriki ljudje, ki imajo le eno nogo, eno roko in eno samo oko in da 6o torej le napol ljudje. In če se ti ljudje vsede.jo, jim je uoga za senčnik. Pri tem pa so s to samo no- go lahko nu daleč skakali, tuko da so bili bolj urni kot najhitrejši konji. Dalje so v srednjem veku verjeli, da živijc v Afriki tuko majhni ljudje, du jili lahko zajec l>ožre. V Afriki so iskuli tudi ljudi s pusjo glavo. Skoruj vsj ljudje v Evropi so verjeli v pasjeglavce. Pravijo, du so jih videvali v 'zjiodni Indiji in v Sudanu. Marco Polo. slavni srednjeveški svetovni romar, ie I. 1323 pisal a Sumatre: »Tu imajo vsi ljudje pasje glave«. Dalje so govorili, da živijo ob Kaspiškem morju ljudje, ki so visoki 15 čevljev (3—4m) in da imajo take dolge uhlje, da si jih lahko ovijejo okrog glave. Po vsem tem vidimo, kakšne različne predstave so imeli prejšnji ljudje o obliki in prebivalcih naše zemlje. Znmistvo je odstranilo tii.ke predsodke, vendar bodo zanamci še marsikaj dobili, kar l>o treba popraviti tudi še zn nami. Sončno uro si lahko narediš sam Sicer imamo mnogo ur, ki pravilno kužejo čas, tuko du je sončna uru kur odveč. Vendar je zanimivo, če imaš sončno uro in luhko nanjo pogledaš, koliko je ura. Šc bolj zubuvno pu je, če si *uko uro sam narediš, kur je jako preprosto, le da morajo biti mere natančne in si je tudi treba kupiti kvudratust kos pločevine. Stranice pločevine nuj merijo po 15 cm. Iz tega kvadrata si izrezi križ, ki so njegovi prečniki široki po 3.75 cm. Navpični prečnik moraš zgoraj in spodaj nrebosti. Na vodoravnem prečniku pu mora niti natančna razdelitev na polovične in cele ure. Razdalja med celimi urumi mora biti natančno I'/1 cm, merjeno od roba. Polovične ure pa so v sredi teh. S kakim ostrim predmetom zarežeš črtice v pločevino in to stori z ravnilom. Črtice zu polovične ure morajo biti krajše in črne barve, one zu cele ure pa daljše in rdeče barve. Prva ura se začenja na peti črti od desne, a sem ne prište- ješ črtic za cele ure. Od tu je na levi 12. ura in dalje na levi II., 10., 9., 8. in 7. uru: dalje na desni od 1. ure dalje: 2., 3., 4., 5., u 6. ura odpade. Če hočeš imeti lepo sončno uro, si z oljnato barvo (tudi črtice so z oljnato barvo — črno in rdečo — naslikane) napišeš številke. S tein pu je sončna uru tudi že storjena, le pravo' obliko ji moramo še dati. Mizar naj nam da okroglo, leseno polico, ki ima v premeru natančno 9,5 cm. Okrog te JASLICE bo treba pripraviti za svete božične dni! Naj ne bo družine, kjer bi jih ne imeli, in /a to poskrbite zlasti vi, otroci, ki bolj utegnete ko starši in je postavljanje jaslic sploh vaša stvar. FANTEK V NEBESIH TEKS1 IN SLIKANICE: DAGMAK KACER -■„ . .„„ -- -r———r-1 - ..V ; •- i t ' - - 4T • v ' • V- •*• *• V-/*- - * ..... t ♦f SVETA NOC! NOC ČUDEŽEV IN MIKU! PO ZLATIH ŽARKIH MED SINJIMI ORLAKI SE JE SPUŠČAL JEZUSCEK NA ZEMLJO. CEL ROJ ROŽNATIH ANGELČKOV JE PLAVALO ZA NJIM. KO SO STOPILI NA ZEMLJO, JE BILO TEMNO, LE KAMOR .TE STOPILA JEZUŠCKOVA NOGA, SE JE RAZLILA ČUDEŽNA SVETLORA. 48. HIŠICA, KJER SO SE USTAVILI, JE BILA BORNA. POGLEDALI SO V SOBO: PRAZNA! ZATO LE HITRO NATROSITE, ANGELČKI! IN ZAŠUMELE SO PERUTNICE E IN SI-PALA SO SE DARILCA SKOZI OKNO. Rojstni dan — z druge strani Povsod obhajajo rojstni dan kot dan veselja, in tudi stari narodi so že poznali sluv-nosti o priliki rojstnega dne. A pri nekem trnkijskein plemenu je bil rojstni dan — dan žalosti. palice oviješ križ in sicer tisti prečnik kjer so zarisane ure. Skozi obe luknji v podolgovatem prečniku potegneš žico s premerom 0.5 cm in oba preluknjana konca zapogneš mulce kvišku. Nato pritrdiš križ na deščico, ki meri v kvadratu 20 cm in je 3 cm debela. To postaviš na kak sončni prostor. Žica mora pa kazati natančno proti severu, kar določiš s kompasom-Senca žice je namesto kazalca. Z žepno uro v roki paziš, ali »gre« sončna ura prav in jo malo popraviš, če ne kaže pravilno, a nato jo prav močno pritrdiš. TOMAŽ POKLUKAR: imniHiini:'!!!!: :ni:i:!ii!!HHinr!i!Hinni!i::::!i: ; i Htiiiiiliiiiiilli 'lit IIBEILIE iliiminpiir ljiii iiiam jijjin,, „.:mi--iiHjijiiiii "illill:..........,,,'ill'llll'ii snega, moj konjiček! Na št. Janževo je Matevž zajahal konja ler se podal »zračit« njive, posejane z ozimlno, da se ne bi zadušile. Rad bi pognal konja v dir, loda sren ni držal in se mu je udiral pregloboko. Jug je zapihal in mraz je začel popuščali. Na nebu so se kupičili oblaki, v gozdovih jc škripal les, s Smrekovca je prihajalo komaj slišno zavijanje, ki je naraščalo in spet popuščalo. »Še bo snega, moj konjiček, še ga bo,« ga je trepljal po tilniku, da ga je ž,ival zadovoljno pogledala. »Ti boš vlačil les na žago, jaz pa bom v Ljubljani, kjer bom učil Majdo smuka naravnost in lepe tekoče krislijanije. Pa li splo' nimaš pojma, kdo je to Majda... lli, konjiček, še malo, pa boš spet doma pri jaslih. Danes ti bom jaz dal ovsa!* Vso njivo je zgazil, da so zijale luknje in da jo ozimina dobila zraka. Andrej nc išče ljubezni Pričakovali so samo šo Andreja, najstarejšega sina, ki jo bil kaplan, prvi ' gospod iz rodu Andraževih. Tako slo-! vesno so ga pričakovali, da mati že kar ' ni vedela, kaj bi še storila, da bi bilo v hiši bolj čedno. Gospod Andrej je prinesel izvrstnega vina, za mater pa rožni venec s križem, čigar les je rasel prav v Jeruzalemu. Ah, to je bil praznik z.a mater, ko je lahko postregla svojemu ljubemu sinu! Pri njenih prsih je pil la Andrej, njeno pesem je poslušal v zibelki, sedaj pa je pastir, ki pase čredo z dušami. Ljubezen seje med ljudi, li pa mu jo vrača,jo. Ne-, kateri z ljubeznijo in zvestobo, nekateri z žalitvijo in zlobo. Andrej ne išče ljubezni, njegova dolžnost je, da jo seje. Kadar mu je težko pri srcu, se zapre v svojo sobo in ' moli za grešnike, kadar pa 11111 je duša ožarjena s soncem, gre med ljudi. Danes ie lako vesel in pripoveduje zgodbe, ki jih je doživel .s svojimi ovčkami in košlruni. Na poli je nel\o" srečal voznika, ki ju klel, ker je pognal ves svoj zaslužek pri vinu in kartah. Vračal se je brez.; beliča, doma pa ga je čakala žena, ki še . za kruh ni imela. Kdo ne bi klel? An-1 drej se mu ni izognil, pač pa je prise-del. Načel je pogovor o konjih, končala pa sla pri modrovanju o pravici in dolžnostih. Govorila sta tudi o zaslužku in potrebah, vsak o svojih. Ko je zvonilo poldne, sta že molila, ko sta se poslovila, 11111 je kaplan posodil denar. Vse j do zadnjega 11111 je vrnil ob času in ni-1 koli več ni klel mimo cerkve. Lepo in spodobno se je odkrival. | Tak je bil Andrej. Nikogar ni odbi-' jal, vsakogar pa je učil reda, ki ga je Bog postavil in ki je človeški družbi v prid. Tisto, kar je Matevž slišal o njem, jo samo go'a resnica. Je samo kulisa njegovim vsakdanjim zgodbam in zgodbicam. Da, Matevž, kakšen si pa ti? Učiš se kakor Ireba, svojega »brata osla« krotiš na smučeh, Ivoje srce pa pozna eno samo podobo — Majdo. Ustanovil si boš družino in boš, če Bog da. pošten odvetnik tor dober družinski oče. Takšen, kakor se spodobi za fanta, ki je odrasel pri Andraževih. Ali ne smrdi lo po sebičnosti? Ali sploh razumeš Andreja, ki se je odrekel osebni sreči, da bi bil luč, ki sveti drugim, ogenj, ki greje vso čredo! Tako je premišljeval Matevž in se čutil manj vrednega. Sam zase že velja nekai, tudi za rod Andraževih in Majdi-nih ne bo suha veja, več pa ne bo. Take misli so 11111 rojile po glavi, ko jo gledal zu bratom Andrejem, ki se je peljal na saneh na postajo, od tam pa ■t vlakom med svoje ljudi. Tudi njemu je pošel čas. Ono z. la- dijskim aparatom je uredil kakor je pričakoval. Oče mu je omenil, da bi ga luhko preje vprašal, toda če je Cirilu prav, ga bo zadržal. Vsola pa ni mala m ravno zaradi tega lii bil moral pisati za pristanek Odštel je tisočake, dodal še denar, ki ga je potreboval za življenje v mestu tor skoraj otožno gledal z.a sanmi, ki so tudi njega odpeljale. Pri Andraževih je teklo spet vsakdanje življenje: čez dan delo, ki ga nikoli ne zmanjka, čez. noč pa spanje ali bolj ločno povedano: nabiranje moči za naslednji dan. Zimsko slavje v Podutiku Matevž jc zapregel spet tam. k.ior ie izpregol pred štirinajstimi dnevi. Božične počitnice pri Sv. Lvrencu so potekle kakor noč. ki jo prespiš in presanjaš, v mestu pa gr- je čakalo vse tisto, kar ie z. njegovim vsakdanjim delovanjem in čustvovanjem tako tesno poveznilo: dolo. Majda In — smuči. Da. smuči so spadale k njegovemu bistvu I otos še in no-tem vli bo vrnil klubu. To se pravi, tekmovalno bo vrnil, planinsko na bo obdržal. da ga bodo ponesle še tu pa tam v zimsko pokraiino. ki ie liiko lopa. Na tekme pa ne bo več nii<='il iu Imi samo šo užival: na strminah in ravninah, v soncu in Ivin, v buril in nv-azu. Vse. kar dajo zima. jo ljubil kakor slikar barve, umetnik svoio violino, kmet zemljo. vinogradnik Irto. Za sv. T'i kratie ie spet snežilo, polom pa ie pritisnil tako strupen mraz. da jo drevje r>ol,-nlo in =n --p po Savi vlp|.-ip debelo plošče ledu. Ljudje so so stiskali k pečem ter posedali po kavarnah, min- dina je pritisnila na Golovec, kjer ni ostalo niti za ped nepoteptanega snega. Matevž se je pripravljal na tekme. Tu pa tam je res učil Majdo kristijanije in jo je podžigal, ko ie padala, še bolj pogosto pa jo je odpeljal na samotno [>ot, jo pobožal po laseh in ji voščil srečno popoldne. »Moram na delo veselo*, ji je dejal, ona pa je razumela, da trenira. Zal ji je bilo, da je ostala sama, je pa bila tudi ponosna na fanta, ki bo spet zmagal, še na misel ji ni prišlo, da bi bil lahko kdo drugi hitrejši od (ijenega, zastavnega Matevža. Saj je bil za glavo višji od nje. močan pa lako, da jo je lahko metal v zrak kakor triletnega otroka. Bili so krasni sončni dnevi. Na smrekah ni bilo več belih blazin in oblog, vse je odnesel veler, kar pa je ostalo, so polizali sonču- žarki. Snega na zemlji-pa se niso piav lotili. Kes, ni bil več lahek kakor pena, pač pa se je sesedel in dobil Irdo skorjo. To se je poznalo smučarjem, ki so dobivali zagorelo polt, nekateri pa so imeli po obrazu ali rokah tudi praske, ki so jih dobili na hrapavem srenu Bela poljana se je »starala«- čez os|u v nedeljo po svečnici resno spogledala. Oba sta bila ludi prepričana, tla so bo-1 a postavila pred Majdo Naj vidi Majda, kdo jo močnejši I (Nadaljevanje poj uli išnjt-m.) A. Fogazzaro: 03 Palača ob jezeru »Nikakor nisem mogla vedeti vseh teb stvari,« je dejala. Nisem sicer razumela vsega, a vam verjamem Ko bi vedeli, kako mnenje ima oče o vas! Samo to vam lahko rečem, da ni ros, da bi ne imeli prijateljev.« Sillu se je ob teh preprostih dekletovih besedah zameglil pogled Prijel jo je zopet za roko iu dejal: ■Kes verujete mojim besdam. čeprav me niste popolnoma razumeli? Imate res zaupanje vame? Tisočkrat bi žrtvoval še tako velik ugled in vso slavo, če bi mogel najti ne prijateljstvo, ampak samo ..« Edilina roka je zatrepetala v njegovi. Nadaljeval je z negotovim glasom, različnim kakor navadno: »Samo dušo. Dušo, ki Ivi sprejela od mene samo zase to, kar bi ustvarjal s svojim razumom in s svojim srcem. Dušo. ki bi bila zaprta za vse, razen zame in moja duša hi bila zaprta v njej. Cista tii morala biti. kakor je čisto nebo. Skupaj bi ljubila Boga in stvarstvo z nadčloveško silo. Ali bom našel inko dušo.. Taka duša bi bila sebična,« je dejala Edita. V tem trenutku je prihitel Steinegge ves zasopel in rdeč v obraz. »Končno!« je vzkliknil. »Mislil sem, da sla se spravila nn kako drevo. Tekal sem po drevoredu gor in dol kakor lovski pes.« »Odpusti mi. očka,« je nežno dejala Edita. se oddaljila od Silla in se oprijela očetove roke. »Odšla sva nekoliko iz gnečo.« Nežno mu je govorila v nemščini in se stiskala k njemu, kakor da bi ga hotela odškodovati in bi jo pekla vest. Ubogi Steinegge je bil ves blažen in se je opravičeval, ker ju ni dohitel prej, kakor da bi bil sam tega kriv Silla je medtem molčal. I'reccj (lisa so se še sprehajali. Množica se je polagoma redčila. Drevoredi, vrtovi iu oddaljeno iiiše so se zakrivale z večernim mrakom. Začele so se pojavljati prve luči. Steinegge je s svojima spremljevalcema krenil proti kavarni, pred katero jo stala razkošna kočija, v kateri sta se bližali dve gospe. Silla je pozdravil. Ena izmed obeh mu je dejala z ljubkim glasom, ko je šla mimo njega: »Ne pozabite Po Kralju.« »Častitam vam, dragi prijatelj,« je dejal Steinegge. »Čemu?« je prezirljivo vprašal Silla. To jo gospa Juliia Do Bella zoprna pariška lutka. Nikdar ne grem k njej. Če bj vedeli, kako sem jo spoznal. Nek moj prijatelj, ki študira v Berlinu, mi je poslal nekaj pesmi, obenem pa je poslal tej gospej nekaj knjig in slik. Pomotoma je tudi knjižica, ki je bila namenjena meni, prišla v njene roke. Nekega dne, ko sem šel s teto Pernetti po ulici, sva jo srečala. Teta jo je poznala in začela z njo klepetati. Ko sta se že nekaj časa pogovarjali, se je teta končno spomnila in me predstavila. Tedaj mi je gospa De Bella dejala, da ima nekaj zame. Začudeno sem jo pogledal. Saj ste spisali knjigo »Sanje«?« še bolj sem se začudil. Tedaj mi je v smehu povedala o knjižici, ki mi jo je poslal prijatelj in ki je prišla v njene roke. v knjigi je bil listek, kjer mi je prijatelj pisal, naj mu pošljem en izvod svoje knjige »Sanje«. Povabila mo je, naj pridem k njej in res sem v decembru bil parkrat pri njej. Pozneje pa nisem šel več. Danes pa mi je pisala, da želi govoriti z menoj in da naj pridem k njej po gledališki predstavi.« Silla je pripovedoval vse to s takim ognjem, kakor da bi se hotel opravičiti zaradi tega znanja. Sedli so k mizi pred kavarno. Svetilke v bližini še niso bile prižgane in mize so bile prazne. Kavarna pa je bila razsvetljena Ln v notranjščini je bilo zelo živahno. Steinegge je začel pripovedovati o znancu, s katerim je prej govoril in ki ga je spoznal v Romuniji. Nato je začel pripovedovati o svojih doživljajih iz one dobe. Silla je pogostokrat pogledoval Edito in poslušal njenega očeta, kaksor kdor posluša glasbo in obenem Čita knjigo. Vsebina knjige se mu zdi kakor pobarvana z zvoki, od katerih pa mu niti eden ne ostane v spominu. Steinegge je kar naprej pripovedoval o svojih spominih. Ko je pripovedoval o nekem smešnem dogodku iz Carigrada, so je nenadoma zasvetila bližnja obcestna svetilka in osvetlila Editin obraz. Bila je silno bleda in resna in ni gledala očeta V tem trenutku se je zdrznila in ga začela poslušati s toliko pzornostjo. da se je videlo, da je le prisiljena. Silla je to opazil in neka čudna sladkost mu je napolnila srce. Ko je pozneje spremljal domov očeta in hčerko, so med potjo le malo govorili. Ko so se poslavljali, je ponudil Editi roko,, ona pa se je nekaj časa obotavljala, nato mu jo je podala, a jo je takoj zopet umaknila. Komaj je še slišal bučne Stoineggejeve pozdrave. Kar nerad je odšel: kljub temu pa si je želel samote. Odšel je počasnih korakov in s sklonjeno glavo ter gledal v domišljaji pred seboj Editin bledi obraz in njene oči, kakor jih je videl v trenutku, ko je nenadoma zasvetila obcestna svetilka. Razmišljal je o vsem, kar sta govorila, o vsaki njeni besedi, o vsaki njeni kretnji Ničesar določenega ni mogel sklepati iz vsega tega. Gledal je svojo roko, kjer je počivala njena ročica in ta spomin ga je kar omamljal. Ne da bi se zavedal , je krenil proti sredinj mesta. Po ulicah in v trgovinah je bilo vedno več luči. Po cestah je bilo vedno več ljudi in kočij. Dvignil je glavo in pospešil korak. Kmalu se je znašel 6redi množice. a Silla je to noč slabo spal. Šele proti jutru je trdno zaspal in se zbudil zelo pozno Skozi okno je prihajala sivkasta svetloba. Deževalo je. Čutil se je utrujenega, kakor da bi ne bil počival, ampak hodil vso noč Nekaj časa je obsedel na postelji in gledal sivo, dolgočasno nebo, svetlikajoče se strehe, skozi gost pajčolan dežja, ki je šumel po strešni opeki. Gledal je, ne da bi kaj mislil, ali bolje, njegove misli so se podile neurejene, brez nadzorstva volje. V srcu pa je čutil nekaj, česar prejšnji večer ni bilo. Bila je neka neznana bol. ki je postajala vedno močnejša kolikor bolj živo si je začel predstavljati Editino podobo. Boleč dvom ga je razjedal. Sivi oblaki so poznali uiegovo bol iu dež je neprestano ponavljal: »Jokaj, jokaj, ne ljubi te, ne ljubi te.« S težavo se je ubranil misli, da se je tudi Edita spremenila od prejšnjega večera kakor vreme. da so noč, sen in druge misli zatrle v njej nagnjenje, ki se je komaj porajalo, fe je to nagnjenje sploh bilo resnično ali si ga ni le on domišljal. Šo danes bo šel k njej in ji nesel svojo knjigo, ki jo ji je obljubil. Kako ga bo sprejela? Kove metode preizkušajo Kogomsini ssdrcik naj bi dobil oder, A!i je metoda Szabo preveč Sedaj, ko je konec sezone mnogoterih vr$t športa, se oglašajo sestavljalci tabel, ki delajo letne obračune, lestvice in razpredelnice; moram vas pa vnaprej pomiriti, da tokrat ne bomo go-\orili o številkah, temveč o drugem poglavju aktualnih športnih pogovorov na koncu sezone. Veliko čitamo o metodah treninga, o sistemih in reformah. Cisto razumljivo: š|k>i1 je področje, II migllor lassativo najboljše odvajalno sredstvo Delavniki: 15.50. 17.SO Sloga od 14 dal)e nedelje in piazniki: 10. 15.30 15.50, 17.S0. v kinu Union |e matineja ob 10.50. OdliPon nlnninski film. privlačne in globoke ljubezenske vsebine. — šmufiunje. Šport! Pomladne vode igralci t? t NO OEltVl. MARIELLA LOTTJ Krasni naravni posnetki' KINO MATICA - TEL 22-41 K lo bi verjel,du se z.nljobi dekle tudi vsirnliovet To Vam nokA'.e zabaven, hi nioristiGtn film Hiša strahov V glavni vlogi: Ln's Sandriui, Atica Vignoli KINO SIOGA - TEL 27-30 Zgodna na seiinu kiiphonoga dekleta -prvorstna Komediia - odlične pevske loč.ke Dekleta za možitev V g avni vlogi: Žita Sz.ele07.ky — Jano* Sardy KINO UNION — TEL 22-21 Edgar Wallace: 27 Skrivnost skrivljene sveče Roman •O, ne,« je dejala postrežnica. »Miss Belinda je previsoka za takega človeka. Miss Belinda je prava gospa, če je sploh kje katera.« »In koliko je stara la zanimiva deklica?« je vprašal radovedno T. Ks. »Devetnajst,« je odgovorila dekle in komisar, ki si je predstavljal Belindo v kratkem, nagubanem krilcu z dolgimi kitami in še pegasto deklico z dolgimi nogami in s topim nosom, je bil ponižan. Postrežnici je napravil pridigo o nedotakljivosti tuje lastnine, ji poravnal plačo, ki so ji jo dolgovali za tri mesce. — v resničnost njene izjave ni dvomil — jo odpusti! ter ji še naročil, naj se vrne k Bartholomcwovim. pospravi svoje blago in naj odide iz službe. Ko jc dekie odšlo, jo T. Ks. sedel, da bi premislil položaj. Lahko bi obiskal Kara, ki je izrazil svoje obžalovanje in bi bil nemara ponižnejši ler mu da! zadoščenje, a se je le premislil. Mansus ga je čakal in se z njim vrnil v svojo uradno sobico. »Ne vem. kaj naj napravim,« je rekel obupano. »Čo bi mi mogli pojasniti to Karovo zadevo, bi vam lahko kaj svetoval,« je rekel Mansus. T. Ks je zmajal z glavo. »fn prav tega vam ne morem pojasniti,« je odvrnil, sčdel na Mansusovo miz,o in si prižgal cigaro. kakršnega vidimo na teniških tekmah naporna? — Električni floret ki je še vedno mlado in v katerem je Sc marsikaj, kar se bo dalo izboljšati. Velik dogodek v italijanskem državnem nogometnem prvenstvu pomenijo uspehi, katere je žel Livorno vse do 10. kola. Doslej se še ni zgodilo, da bi se moštvo, ki je uživalo v razredu najboljši glas povprečnosti, povzpelo v tako kratkem času na vili in ogrožalo najboljše meslo klubom, ki imajo nekako vizitko v rokah za prvo, drugo ali tretje mesto. Zato ni čudno, da je bilo veliko govora o igri Livorna. Nj pa v tej igri kaj posebno novega; bistvena odlika Livorna jo povezanost enajstorice in dobra zasedba na vseh mestih. Ne gre torej z.a nov sistem, temveč za izvrstno metodo treninga in za pravšno izbiro igralcev. V nogometnem prvenstvu B razreda si je dovolil Marchese Kidolfi presenetljiv poskus reforme sodniškega udejstvovanja. Kakor znano, vrši sodnik svojo dolžnost vedno v sredini »dogajanja« in spremlja žogo s polja v polje. Marchese Ridolfi pa preizkuša nov način sojenja: glavnega sodnika postavlja na stransko linijo, oba strausi