143
Dostavek k pretresu „berilu.
Predlog na na vprašanje kam terja le 4. sklon, kar se v namesto godi, in to potrjuje staroslovenščina, ruščina in češčina. Slovnici g. Metelka in g. Potočnika zagovarjate požiravni pa ne polni govor. O dognanih resnicah se ne da prepirati *).
I-ti ohranuje koreniko t- v nedoločivniku, kazavniko-»era sedanjiku, veievniku, deležji delavnem sedanjem ki p*c teklem trpivnem, tedaj iti, idem, idi, ide, idoč in (jia-) iden. Ostale deležji, namreč preteklo del. I. in II. imate koreniko hod z oslabljenim koreničnim glasnikom, tedaj (pri-) še d, odkoder šel: všedši, sšedši, našedši, všel, s šel, našel. Ce korenika t- predloga s ali i?, se vrivavlje blagoglasni n, kteri staroslovenščina razklada: vniti, s niti, v n i d e m, s n i d e m itd. iz staroslovenskega vrniti, s^ niti; ravno tako se razlaže: poženši, razpenši, zakolnši, vzemši itd. iz požen^ši, razpen^ši itd., ker inači bi se moralo glasiti: požeši, razpeši, zakleši, vzeši. Neprehajavni glagoli: mislim se, menim se, delam se terjajo 1. sklon, ne tedaj „m i s lil i bi se razžaljene, Babilonci se menijo nepremagljive, napuhnež se dela boga", temoč„misli li bi se razžaljeni, nepremagljivi, bog",—vsej Slovenec pravi „ velik se dela". Namesto vesoljni moramo pisati ve s vol j ni.—Dostavljam temu še popravek nekterih tiskarskih pogreškov: V 26. listu na strani 102. v 8. redku od spodej beri gnusne, in v 6. vskvrnjevaie; na str. 106. v 25. redku od vzgorej blaginje; na str. 111. v 22. redku od vzgorej Uz nam. Alz; na str. 115. v 4. redku pišoč; na str. 119. v 30. redku od vzgorej on da in v 41. redku p o It nos t; na str. 127. v 8. redku od spodej zmeržnjen.                           Raič.
*) Dostavek vredništva. Vzemši pretres „slov. beril" v „Novice" smo berž izzačetka rekli, da mi za svojo stran se ne bomo spušali v pretres pretresa, ker tako bi ne bilo konca pravde. Dali smo vse, kakor smo prejeli, nadjajoči se, da izvedeni pisatelji, za ktere je sostavek pisan , bojo že sami vedili, kedaj pravo terdi „pretres", kedaj imajo prav „berila". Ker pa malo našo opombico zastran namesto in namesti častiti gosp. pisatelj pretresa, nam ne bo za zlo vzel, da čerhnemo sedaj tudi mi eno.—Predlog n a na vprašanje kam? terja res le 4. sklon, al na vprašanje kje? terja 5. sklon in „dobro se obnaša namesti njega" je ravno tako prav kakor „namesto fajmoštra je prišel kaplan".    Ni res?
144
da slovnica gosp. Metelka zagovarja p o ž i r a v n i govor; njegov 8 v namestH je poseben pol-samoglasnik za i ali u, ne pa za o; gosp. Potočnikova nareja iz namest naravnost predlog brez ozira na sostavo besed. Kar se pa tiče sta-roslovenščine, je ona res dobro in pravo vodilo v dvomljivih rečeh, ne pa da naša slovenščina, ktero toliko stoletij in toliko dogodeb loči od stare, bi se ne smela nikjer in nikoli ganiti od staroslovenščine; čeravno ste naj bližja žlahta, eno pa vendar niste. Ne tajimo, da je res marsikak pogrešek v slov. berilih, saj se jih tudi v družin in celo nemških ne manjka, in Btirger je pretresovaje nekdaj Goethe-ta spisal sostavek z nadpisom; „Dass Goethe nicht deutsch verstche!" Človek se rad zmoti. Saj tudi „pretresuu našega častitega gosp. pisatelja pomot ne manjka; naj memogrede povemo le nektere: zaderžaj ni slovenski Inhalt, ampak Hinderniss; pisalo ni Schreibvveise, ampak S chreibwerkzeug, pisava je Schreibweise; verz je res latinski, al stih je ger-ški; slikarstvo ni malarija, ampak po serbski Bild-hauerkunst, vodnjak je tako malo Brunnen (ampak jedes Wasserbehaltniss} kakor je černilo (SclrvvarzeJ Tinte; „ta sprememba je ne" (namesti n i) je tako hud ger-manizem („ist nicht"), kakor je ,,šče nikoli se ne je slovenščina predavala", ali pa „razlogi so poznani" (sind be-kannt) namesti znani, — ostrupeno namest ostru-pljeno, — poprava „v kratkih iz prostega sukna sošitih hlačah", bi bila bolja „v kratkih hlačah iz prostega sukna", — „meni je rajši všeničak" je hud germanizem namesti „jez imam rajši itd.; temuč se večidel napačno rabi namesti ampak; t e m o č in ampak v govoru nepopače-nega slovenskega ljudstva ni eno. Toliko smo hotli le memogrede omeniti, v dokaz, da se človek lahko zmoti vsak. Ali bo gosp. Miklošič kaj več odgovoril zastran svojih „beril", ne vemo.