C. Postale. - Esce o&ni msrcoledi t venerdi — 13 aprile 1927 Posamazna itevilka 25 stotink. Izhaja vsako sredo in petek zjutraj. Mane za celo leto 15 L. » pol let a 8 » » četrt leta 4 * Z# inozemstvo celo leto lir 40. Na naročila brez do-- poslane naročnine se ne moremo ozirati. Gdgovorni urednik: Poldc Kemperle. Wk^a^kw Wa^aWaW št. 29 V Gorki, v sredo 13. aprila 1927. Leto X. Nefrankirana pis ma s« nt sprejemajo. Oglasl *« računajo po dogo* voru in se plačaje v naprej. — List izdaja konsorci) »Gor. Stra* že*. —- Tisk Katoliik« tiskarne v Gorici. RU va Piazzutta it. 18. Uprava in uredniltvo: ulica Mameli itev. 5. (prej Scuole). Teles, int. itev. 30$ JVc asa moc. Izraelsko ljudstvo — izvoljeno Ijudstvo bozje je zgubilo svojo zlato svobodo in svojo rodno grudo. Prišlo je v babilonsko sužnost. Tarn ob rekah babilonskih so sedeli lzra* elci in jokali, spominjajoč se Siona. Rivanje na Babilonskem je bilo za* nje združeno z mnogimi nevarnosiz mi. Živeli so sredi med pogani, v'u deli njihove templje, omamljivo malikovanje, nenravno iivljenje. Njihov duh je otopel za čistost iz: raelske prave vere, njihova verska organizacija se je zrahljala, v nrav; nem oziru so nastavljali svoje ko* rake na pot propada, njihova lastna kultura in narodnost se je pot aptj a; la. Prišla pa je rešitev in po 70 letih so se vrnili iz Babilona v svojo do- movino, po kateri so tako živo hra peneli. Po vrnitvi pa je bilo treba zopet vse znova ustvariti in urediti. Treba je bilo pozidati Jeruzalem, treba je bilo misliti na versko prerojenje in na vpostavitev novega, lastnega kub turnega zivljenja. Zlasti je bilo po; trebno, da se zopet seznanijo z ven skimi in nravnimi resnicami božje postave, sv. pisma. V ta namen je sklical njihov veliki učenik Ezdra ljudski zbor v Jeruzalem, da bi jim čital in razlagal besedo božjo. V II. Ezdr 8. 1 čitamo o tern takole: »Te; daj se je zbralo vse ljudstvo kakor en mož na prostoru, ki je pred vod? nimi vrati, in rekli so Ezdri pismo* uku, naj prinese knjigo zakona Moj; zesovega, ki ga je Gospod zapove* dal Izraelu. In Ezdra duhovnik je prinesel postavo pred zbor, pred može in žene in vse, ki so jo mogli slišati in razumeti In čital jo je od jutranjega svita do poldne in vsega ljudstva ušesa so bihi obrnjenn h knjigi postave . . .« Ko pa je prebral Ezdra knjigo pot stave in so jo iudi leviti ljudstvu razložili, je vse ljudstvo plakalo. Ginjeni so bili od dobrote božje, ki so jo spoznali zopet v sv. pismu, in žalostni so bili, da so se oddaljili s svojim zivljenjem od postave božje. Ezdra pa jim je rekel: »Ta dan jc svet Gospodu našemu; zato se ne žalostite, kajti veselje v Go^ spodu jc naša moč.« Tudi mi, ki se pripravljamo, da bi dostojno in blagoslovljeno ob? hajali bližajoče se velikonočne praznike, črpamo iz velikega dozu vetja izraelskega ljudstva lahko svet, vzvišen nauk: Božja postava mora biti in naj bo granitni temelj, na katerem zidamo in ustvarjamo svoj dom, ona naj nam bo zivot tvorni vir vsega nasega zivljenja. Ko so Izraelci začeli pozabljati na Mojzesov nauk, je začel njihov verski, nravstveni in kulturni proa pad. Enaku usoda bo pisana nam, ko bomo začeli zanemarjati božjo resnico in zapoved. Sedaj v velikonočnih dneh je čas prekvašenja naše notranjosti, čas pogiobitve v lastno osebnost. Pres motrimo sebe, svoje smotre in svos je delo! Če najdemo, da smo zašli kjerkoli na pota, ki se križajo z zas povedjo, da moramo ljubiti svojega Boga in svoje starše in spostovati njihov dom, njihovo zemljo in njU hov jezik, potem popravimo svojo zmoio. Kot verni sinovi svojih slo- venskih staršev praznujmo veliko: nočne praznike v prerojenem duhu, da bodo tudi nam veljale besede prerokove: Ta dai* je svet Gospodu našemu; zato se ne žalostite, kajti veselje v Gospodu je naša moč! Kai se godi po svetu? .to Morda jc prav simbolično, da sc prav zdaj okoli vclikonočnih praz* nikov, praznikov vstajenja, pogaja? jo v Ženevi o razoroževanju držav. »Doli z orožjem!« Žc od tistcga dne, ko so lakaji zaprli vrata v Vcrsaillcsu za zad? njim diplomatom odhajajoeim od mirovne konference, se ponavlja klic: Doli z orožjem! Sklicanih je bilo že nešteto konferenc in po* svetovanj, kako bi narodi, oziroma bolj natančno povedano države, nehalc izdelovati smodnik, priprav? ljati orožje in vežbati vojaške no? vince. Toda kljub vsem tem sestan* kom je ostalo pri starem. Še slabše je! Države se bolj kot pred vojno hite oboroževati. Pogo« vori z vojaškimi strokovnjaki ka* žejo na še večjc vojne strahotc kot smo jih bili vajcni v prctekli vojni. Ta strah in t prepovedal to? čenje alkoholnih pijač v gledaliških točilnicah, kinematografih, klubih in zavodih, ki naj služijo prosvet? nemu delu. Pokrajinska in obein? ska oblastva so razventega dobila pravico, da prcpovejo ali omeje prodajo in točenje alkoholnih pijač ob državnih in drugih praznikih. Tudi so izsli ostri ukrepi proti jav? ni pijanosti in so dobila sodišča na? log, da postopajo v teh slučajih bolj strogo kot doslei. Klavir v Ameriki. V Združenih državah ameriških bo, kakor računajo, okrog 10 mi? lijonov klavirjev. Po mnenju ncke? ga veščaka je pa 8 milijonov teh klavirjev razglašenih; samo 15% ameriških klavirjev je pravilno u? glašenih. To pa Amerikancev nič ne moti in njihove heerke se pridno zabavajo z razglašenimi klavirji. Očividno so Amerikanci najbolj občutliivi za pravilni žvenket do? larjev ... Študentovska. Rektor neke severnoameriške u? niverze je študentom prepovedal prihajati k predavanjem v avtomo? bilih. Neki bogat student Lambert si je pa zmislil drugo. Lepega dne je pristal pred univerzo kar z aero? planom. Rektor ne ve ali se je hu? domušni student pregrešil proti njegovemu predpisu ali se ni. Italijanska trgovina. Pred kratkim jc bila izdelana sta? tistika o italijanski zunanji trgovini. Največ izvaža ltalija v Nemčijo, in sicer je izvoz znašal 2214.9 miljo? nov lir. Nemci kupujejo od Italije v prvi vrsti svilo in potcm avtomo? bile. Qd 1. 1925. do 1926. se je iz? voz iz Italije v Nemčijo izdatno zvišal. Drugi največji italijanski od? jeinalcc je Francija, ki je kupila 1. 1926. za 2107A miljonov lir blaga. Za Francijo pridejo Združene dr? žave in potem sledita Anglija ter Švica. Uvaža pa Italija v prvi vrsti surovine iz severne Amerike in si? cer za 5514.4 miljonov lir ter iz Nemčije premog, stroje in znan? stvene instrumente. Od Nemčije kupi za 2278.0 miljonov lir blaga. Potem pridejo za uvoz v Italijo v poštev še Francija, Anglija in Brit? ska Indija. — Te gospodarske šte? vilkc so odločilne tudi v politiki. KAJ DOSEŽEŠ, ako daš na mizo skledo hrane, ki družini ne cliši in ki ostaja. Kupi rajši dobro hrano, ki so jo vsi ve? seh. Taka hrana so testenine »Pe« katete«. Zanesljivo prave so le one v zavojih po Va in 1 kg z napisom »Pekatete«. Narodna samoodločba. Pod tern naslovom je napisal nemški poslanec v Jugoslaviji dr. Jurij Grassl v graški »Tagesposti« prav zanimiva izvajanja. Nekatere misli so prav važne za vse narodne manjšine, zato se moramo malce I pri njih pomuditi. j Manjšinski kongres v Ženevi je j to samoodločbo smatral za odloči? tcv ali se pripadnik narodne manj? sine smatra kot tak ali ne. Na zu? ! naj se to zvrši z vpisom v narodni | kataster. Vpis mora biti popolnoma prostovoljen. Tudi izbriše se lahko iz katastra, nc da bi bilo treba na? vajati vzroke za to. Ta samoodloč? ba posameznika je živela v kulturni zavesti vsega izobraženega sveta že davno prej ko je bila beseda sko? vana. To se je zlasti kazalo v dej? stvu, da so edinole starši odločali o narodni pripadnosti svojih solo? obveznih otrok. Ta sama po sebi umevna odlo? čitev je dancs postavljena v ne? varnost vsled razgretega naciona? lizma. V vseh državah skoraj, ki imajo narodne manjšine, se narod? Kozjerejcem. (Pise poslanec Besednjak.) Po nalogu Kmets(ko?delavske zve? ze sem sc začel baviti z davkom na koze. ki je tako močno razburil naiše gore. Prva mtscl je bila ta, ali bi se ne dal zakon preprečiti ali vsaj spre? meniti. Saj je bil načrt v preteklem mesecu pred zbornico in vo morali poslanci o njem odločati. Tako misel jc bilo treba kar spo* četka zavreči, ker je bila neizved? ljiva. Zakonski načrt ni nastal nam? reč radi naših krajev, ampak pred? vsem ali bolje iz.ključeno radi raz? mer v srednji in južni Italiji. Italija je dežela, ki ima toliko koz, kolikor nobena država v Evropi. Računajo, da jih je v državi nad 2 miljona 500 tisoč in od teh okoli 2 miljona samo v južni Italiji. Za Italijo pride Spanija, a ta jih ima samo polovico. To prvenstvo Italije pravijo v Ri? mu da ni prav nič razveseljivo, ker so koze vničile baje vse gozdno bo^ gastvo države, tako da je morala Italija uvoziti samo v letu 1926. lesa in drugih gozdnih pridelkov iz tu? jine za nič manj ko 1250 miljonov L. Vodilni krogi so mnenja, da je treba omejiti za vsako ceno kozje* rejo, ker se sicer gozdovi nikdar več ne obnovijo in ostane Italija za vse case odvisna od inozemstva. Otroč? je bi bilo torej, ako bi kdo pričako? val, da se da v teh razmerah zakon o davku na koze preprečiti ali spre? meniti radi osmero občin v naših gorah. Našim revnira kozjerejcem je treba iskati pomoči po drugi poti. Borba kozjerejeev. Tudi kmetje iz južne Italije so hoteli preprečiti davek, pa ni šlo. Videl sem dolge spomenice iz oto* ka Sardinije. kjer so kmetje tožili, da jih bo davek vnicil, a jim ni po? magalo. Na Sardiniji je več ko 700.000 koz, velikansko število lju? di živi samo od kozjereje in vendar so se morali vdati. V Rimu pravijo, da je samo današnja vlada spo'sob* na izvesti tak zakon, ker je močna in je navadila ljudi, da se pokorijo. Ko ni bilo mogoče preprečiti zako? na, so šli napori kozjerejeev na to, da bi ornilili njegovo vsebino. Ne* kateri vodilni možje so zahtevali proti kozam zelo radikalne mere. Zahtevali so najmanjši davek 20 lir na glavo. Kdor ima 3 do 10 koz, bi bil moral plačati 30 lir, kdor več, 40 lir na gavo. Po dogih razpravah se je znižal davek na polovico in gre danes od 10 do 20 lir za kozo. Druga ziihtcva skrajnežev je šla za tern, da se podvržejo davku vse koze brcz razlike, torej tudi koze, ki se rede v hlevu, koze, ki se pa* sejo na travnikih in pašnikih, koze, ki se pasejo visoko v gorovju, v kra* jih, kjer ne raste več drevje. Tudi v tej stvari je bilo zelo dql? gih in hudih razprav, preden se je spravil davek v današnje meje. Kaj narediti? Po zakonu, kakor bo stopil v ve* Ijavo, so podvržene davku samo koze, ki se pasejo 1. v gozdovih in 2. v grmičevju, o katerem sodi dr* žavno oblastvo, da se mora radi javnc koristi ohraniti. V javno ko? rist je pa le tako grmičevje, ki je neobhodno potrebno, da se zemlja nc ruši in podira in da se tok in ¦stanje vodä ne spremeni. Bil Rcm radi naših kozjerejeev to? liko v finančnem ministrstvu koh? kor v ministrstvu za narodno go? : spodarstvo. Bolj odločilno je ono za 1 narodno gospodarstvo in tu sem po? vcdal. da imamo v naši pokrajini gozdove, ki leže tako strmo in ki so povrhu tako slabo zvezani s pro* metnimi središči, da jih ni mogoče izkoriščati, ker bi delo stalo več ko les. Takih gozdov koza ne more vničiti. Ako se dovoli kozam paša, se prav nič ne ruši duh zakona, kJ I na pripadnost šoloobveznih otrok I kar od oblastev narekuje. Ta način ! spominja še na tiste srednjeveške case, ko je veljal izrek: cuius regio, cius religio (kakršne vere je vladar, taksne morajo biti tudi podložniki). Danes pa velja: cuius rcgio, eius na? tio (v državi se pozna le ena narod? nost!). To zanikanjc najbolj pri«= proste človekove svoboščine je naj? žalostnejše spričevalo za kulturno dobo »samoodločbe narodov«. Pa tudi politično ni to modro. Ali ni najboljše sredstvo za vzgojo držav? ljanske zavesti v manjšinskem na? rodu, če zadovolji država njegove potrebe? Najboli abotno je, čc se ' to bridko duševno nasilstvo še smatra za domoljubcn ein. Narodi se bodo šele takrat našli, ko se bodo zavedli globoke resnice, da je vsakomur treba pustiti svo? bodo narodnega prepričanja. Tc misli nemškega manjšinskega politika v Jugoslaviji smo tudi mi že parkrat razpredli. Vidi se, da to vprašanje vedno krepkeje trka na vest večinskih narodov in da je bo? do morali rcšiti kot narekuje pra? vičnost. Ugovarja se, da pač Nemci najboli razvijajo ta vprašanja, ker j imajo oni sami največ svojih ljudi pod drugimi državami kot narodne manjšine. To je res, a zato ostane : rcsnica ravnotako živa. Clc n. pr. v Jugolsaviji kratijo nemški manjšini kulturnc pravicc in izvajajo nad njo naeelo: cuius rcgio, eius natio, po? tern moramo mi prav posebej kot manjšina tudi to obsojati.Le ko bo vse človeštvo ne glede na trenotni politični zahtevek (največkrat je to le zahtevek razgretega nacionaliz? ma) prežeto najboli priproste člo? vekove pravice, da odločaj vsak sam in prostovoljno o svoji narod? ! ni pripadnosti, le tedaj bo beseda o narodni samoodločbi meso po? stala. Priloga »Goriške Straže« št. 29 »GORIŠKA STRAŽA« Stran 3. Po trpljenju Gospodovem je prišlo ustajenje... Za to sveto Velikonoč pošilja »Gor. Straža« vsem svojim prija? teljem širom slovenske dežele vo.š- čila. Voščila vsem, da bi občutili na velikonočno nedeljo zmago duha nad trohnobo telesa in site človeka. Voščita naši zemlji in domovom o pravi sreči v Gospodu in v vsta* jenju ... Voščila možem in fantom, da bi njih dlani pokrili žulji iz Ijubezni do doma in svojih. Voščila materam in slovenskim deklicam, da bi iz njih src vzklila prežlahtna rožica Ijubezni v trplje? nju in vdanosti v veselju. Prihajajočemu rodu pa voščimo mi, ki odmiramo, svitlo zavest, da bodo last božja, döma in roda! Golgfote. Jezus* peljejo na kraj, ki se ime* nuje Kalvarija, hebrejski pa Gol* gota. To ime pomenja lobanja, čre* pinja ali črepinjak — kraj, kjer so črepinje. Po hcbrejsko sc pravi čre* pinja Gulgolet. po aramejsko, ki se je govoriJlo ob Jezusovem času, pa gulgalta. Drugi 1 se je v navadni jeruzalemski govorici izpuščal; zato se jc pa tudi a izpremenil v o. Judje so brcz dvojbe izgovarjali to ime Gulgota. Rimci so to presta* vi'li na latinsko z besedo Kalvaria; kalva ali kalvaria sc imenuje erepi* nja. Prvi pomcn obeh besed je lo* bahja, črepinja, mrtvaška glava; šelc v prencšenem pomenu pomenja tudi kraj, kjer so take glave. Čc bi hoteli pravilno prestaviti evangeli* stove besede, bi morali reči v slo* venačini: Jezusa so pcljali na kraj, ki so imenuje Mrtvaška glava (lo* banja, črcpinje). Odkod to ime? Zelo splošna je razlaga, da je bilo temu kraju zato tako ime, ker so na njem splošno morili hudodelce, in so tarn sem* pat ja ležale eloveške mrtvaške gla* ', ve. O tem od starejših cerkv. pisa* i teljev nihče nič ne ve. Misel je brez zgodovinske podlage. Judje so za* , kopavali svoje hudodelce v Hino* i movi dolini; rimski cesar je razmer* no še premalo časa imel pred Jezu* sovo smrtjo oblast nad Jeruzalc* mom, da bi se že med tem časom, ko bi tudi na Golgoti splošno morili zloeince, kazale lobanje na nji. Is* kati moramo torej drugega razloga. Nekateri pravijo, da je bila Gol* gota nizek griček, tako zaofkrozen, da je bil podoben temenu mrtvaške glave. Tudi ta razlaga ni resniena. V cvangebiju in v najstarejših poroči* l'ih nimamo prav nobene sledi o tem, da bi bila Golgota kak vzvišen kraj; bila je ravna. Edino prava se nam zdi ta*le mi* sel: Sv. Epifanij, ki je jako natanč* no poznal Jeruzalem in njegovo okolico, nam pripoveduje, da Gol* got a proti gornjemu mestu ni stala višje in da je bila na tem mestu po? kopana lobanja prvega človeka, Adama. Iz začetka tretjega veka imamo spis, ki nam ravno to pri* poveduje. Tudi Origen nam začet* kom tretjega stoletja piše o starern izročilu, da je bilo truplo Adama, prvega človeka tarn pokopano, kjer je bil Kristus križan. Sv. Atanazij nam pa naravnost pravi, da je bilo to poročilo judovsko. Judje prav gotovo niso prieeli tega trditi po Kristovi smrti. O tem seveda ne moremo razpravljati, all je bil res Adam pokopan na Golgoti, ali ne. To pa smemo po navedenih poroči? lih trditi. da so Judje že pred Kri< stom to vcrieli, in da so vsled tega Golgoto po Adamovi lobanji ime* novali Lobanjo ali Mrtvaško glavo. Misel je silno lepa. Na tistem kra* ju. kjer so poeivali telesni ostanki prvega človeka, ki je s svojo nepo; korščino lzzval nad vesoljni svet toliko gorja, je umrl za vse elovešt* vo, za vse Adamove otroke drugi Adam, Jezus Kristus. Kje je stala Golgota? Dandanes je Golgota zazidana; nad njo in nad Zveličarjevim grobom se dviguje , cerkev božjega grob a. Ob Jezuso? j vem času je bila zunaj mcsta in si* 1 cer na njegovi severni strani. Že po tem, kar nam pripoveduje evange* lij, je ne moremo drugod iskati, ne« go proti severu starega Jeruzalema. Moral je bit! namree obširen pro* stor, kjer se je mogla gibati mnogo* j brojna množica. Jeruzalem je bil pa od treh strani obdan z dolinica* mi, oziiroma ozkimr zajedami; sa= mo proti severu se je šlo po ravnem iz mesta in samo tarn se je torej do* bil kraj, kakor ga nam opisujejo evangelist!. Iz dolinic se je seveda videla Golgota vzvišen kraj; iz Siona se je pa prišlo po ravnem do njega. Bil je prav blizu mesta. Pod r'imskim cesarjem Klavdijem, deset let po Jezusovi smrti, se je namree 6i 72 ŽMI Zagorele so gore s soncem jutranjim oblite, h grobu stopajo žene v hitlje žalostne zavite. Žalostne so njih oči, lice od joku upalo, tiho stopajo zene h grobu vsekanemu v skalo. »Ni ga v grobu — On živi!« Sprava z nebom je končana, zemlja bedna in nebo, glasno kličeta: »Hosans!« Jeuzalem tako povzdiignil in raz* širil, da je bilo treba novega, tre* tjega obzidja. To obzidje se je pri* čelo pri stolpu Hipiku, šlo je seve* , rozapadno do stolpa Psefina, odtain proti severovzhodu do scdanjega groba sv. Helene, in se jc odt am proti jugu združilo z drug'im obzi* d,jem. S tem je bilo predmestje Be* zcta in Golgota priklopljeno mestu. Na severni strani, kjer je bil Jem* zalem najbolj izpostavljen, je stalo devetdeset stolpov za obrambo. Vse obzidje jeruzalemskega mesta je mcrilo rimskih 33 stadijev, ali po naše poldrugo uro hoda. Poleg Gol* gote in Kristovega groba je bilo še več drugih grobov in vrtov za ob* zidjem. Dandanes so vsi ti kraji za* z'klani; zato si je po današnji legi tcžko predstavljati, kakšni so bill ob Jezusovem času. Zunanje lice sedanjega Jeruzalema je popolnoma ilzpremenjeno. Popolnoma gotovo je pa, da je kraj, kjer danes v cerkvi božjega groba kažejo mesto Jezusovega križanja, res pravi. lzroeilo o njem sega do Krista. Prvi kristjani so brez dvojbe ta kraj ne samo poz* nali, marveč spošrovali: in častili. Pred razdejanjem Jeruzalema so pač ubežali v Pelo, toda po nesreč* ncm padcu so se mnogi izmed njih vrnili. Rimljani so dali Golgoto za* zidati; zato pa spomin na kraj Je* zusovega križanja ni izginil iz src vernih kristjanov. Cesar Konštan* tin je velel 1. 325 očistiti svete kra* je. Podrli so poslopja na Golgoti in nad božjim grobom, odstranili sip in postavili veličastni božji hram, ki je obojc obsegal. Konštantinova mati je osebno vodila ta dela; ona je tudi našla Jezusov križ, zakaj Rimci so navadno križ zakopali po* leg trupla mrtvega obsojenca. Kon* štantinova stavba je bila dökoncana 1. 336. Po duhovitem načrtu so ho* teli kraj križanja in grob spraviti v eno stavbo, takorekoč pod eno streho, vendar pa tako, da bi bila oba kraj a vsak za se svoj spomenik. V ta namen so odstranili skale krog Jezusovega groba in napravili daljši raven prostor; skala Jezusovega kri* žanja je pa ostala in je bila potenv takcm ne'koliko vzvišena nad gro* bom, tako da so morali napraviti iz spodnjega dela stopnice na pravo Golgoto, in se je vsled tega lahko rodila misel, da je bila Golgota gri* ček. Izvedeni romar se še dandanes lahko prepriča, da je ta griček iimetno narejen ,in da se je potem* takem ob Jezusovem času prišlo nanj po ravnem. j>c nekaj moramo omeniti. Da se je izbrala ravno Golgota za kraj križanja, je gotovo vplival tudi ju* dovski praznik. Ob sobotah in ye* likih prazniikih namree Judje niso smeli niti dalje od mesta, nego k večjcm šest stadijev, naše četrt ure. Da so torej mogli Judje iz me* sta videti križanje, se je izbral prav blizu mesta pripraven prostor, ka* kršen je bil ravno na Golgoti. yj Goriška Straža" v vsako hišo! Adolf Körner: Resurrectio. Po zapiskih Lucija Tita Sempronija. To se je godilo takrat, ko je rim* ski cesar Dioklecian stoloval v Ni* komediji, bajnolepem obmorskcm mestu Male Azije. V tistem mestu je živela mladen* ka Miriam, ki je 1. 300. po rojstvu Jezusa Kristusa izpolnila petnajsto leto. Miriam jc bila lepa. Najlepše pa so bile njene oči. Temne in glo* boke kot Črno morje v brezve* trncm mraku tik po solnčnem za* hodu. Marsikateri mladec je v njih pustil svobodo svojega srea in mar* sikdo bi bil dal kapljo srčne krvi za vsak pogled teh oči. In so te oei zrle v svet razposa* jeno in nagajivo in kratile spanec tistim, ki so pregloboko pogledali vanje. Čudno nasprotje pa je bilo med njimi in med mirnim izrazom v obrazu in še mirnejšim življe* njem mlade punčke, ki. je prebivala s svojo materjo v udobni hiSi sredi jutrovsko razkošnega vrta blizu morja. Zgodilo pa se je, da je iz tistih oči nekega dne nenadoma izginila nagajivost in so se prilagodile osta* lemu zunanjemu izrazu dekličine* mu. Vzroka ni vedel nihee, razen Miriam, ki pa se zunanje spremem* be ni zavedala. Pač pa je čutila, da se je tisti dan, ko je videla korakati po cesti ilirsko legijo cesarske stra* že in poveljnika. druge kohorte, v njeni notranjosti nekaj zganilo. A temu pojavu ni vedela ne imena ne razlage. Vesela je bila in trpela je. Tisti trenutek je bil usoden za dva eloveka. Tudi junaški stotnik v drugi kohorti ilirskc legije je začutil dotedaj neznano veselje in bol. Na misel mu je hodila podoba lepe de* klice iz vrta ob morju. Povračal pa se mu je tudi trenutek, ko je na* gajivi blesk iz oči izginil. Stotnik Oktavij se je zvečer vrnil k morju iskat vrt, kjer je videl lepo prikazen. Našel je vrt in deklico. In junaški bojevnik je spričo lepega dekleta pozabil vse besede, ki jih je bil pripravil. Govorila sta o vsak^ dan jih stvareh. Stotnik je šel in se v naslednjih tcdnih večkrat vrnil na vrt. Miriam je prijazno govorila z njim. Odlo* čilna beseda pa ni bila izgovorjena. Nekega dne je Oktavij prejcl ukaz, naj odide na perzijsko mejo, da ukroti nekatere prcdrzncže in naredi red. Prva njegova misel je bila Miriam. Zvečer je šel k njej s trdnim sklepom, da ji razodene, kar mu tcži sree. Stal je pred njo in govoril: »Lepa si kot jutranja zarja pomladanskega dne. Tvoje oči sta dragulja, da jih krona perzijskega kralja nima takih, in tvoje ustnice so kot cvetje z Olimpa. Miriam! Očarala si me in zdaj, ko odhajam v neznano bodočnost, te vprašam: Ali me hočeš spremljati na poti živ^ ljcnja?« Miriam se je nalahno tresla v pri* jetnem razburjenju. Spomnila pa se je na prepad, ki jo je ločil od njega. Bila je kristjana, stotnik pa je bil vdan starim bogovom. Rekla mu je: »Dobri stotnik! Tvoji želji ne morem ustreči. Naj te spremlja sreča, koder boš hodil in vojna sla* va naj ti krajša čas.« Glas se ji je tresel. Oktavij je obledel in rekel: »Tisti hip, ko sva se prvič videla, sem vc* del, da me ljubiš. Kaj je stopilo med naju in nama razdrlo srečo?« Miriam ni odgovorila. Stotnik je bil ponosen človek. Za nobeno stvar ni dvakrat prosil. Šel je brez slovesa. Miriam pa se je opotckla in se zgrudila nezavestna. Oktavij je korakal po obrežju. Bila je bajna jasna noč, kakršne poznajo samo jutrove dežele, in je čudno nasprotovala njegovemu ža* Stran 4. »GORISKA STRA2A« Judeževo drevo. Ko je skušal kljubujoč seči z glas vo do zvezd, se je nebo stemnilo in besno je zarjul vihav preko vrta; tedaj so se oglasili glasovi: »Gorje ti, Juda Iškariot, gorje, da te je müti rodila! Gorje ivojemu revnemu srcu, da je zu zveneč des nar izdalo Njega, popolnoma sves fega . . ./« In Juda je zakril svoj obraz. Brus sene ostrine vesti so se vjedle v njegovo srce. Požrešno se je vsesal obup v razburjeno srce: »Kaj si stos ril, sebičnež?«------Njegove roke so grab He v obupu po laseh, desnica je nemirno mečkala plaščev rob. Davilo gct je v grlu. Ni li zgala zelena zemlja pod njegovo nogo? Mili in vendar tako strogi obraz njegovega mojstra se zarise pred njegovimi očmi. Znova zasliši sveti glas: »Kdor roko z menoj v skledo pot maka, ta me bo izdal. . .« O, prokleta roka!------Strašna roka! — In ta roka drgne zdaj vrat z zanjko. Nizko drevo je blizu. In Juda se obesi! »Gorje tvoji revni dusi, Juda Iškariot — gorje!« Ko mesec vzide, se strese drevo v vseh svojih sokovih in ječi v sras mu, da morajo njegove veje nositi tako breme, in v grozni sramoti je oblije rdečica.------- Od te ure ima to edino drevo rdes če cvetove, Judeževo drevo! Judeževo drevo (Cerus siliquastrum) ra« ste ob Sredozemskem morju. Ima rdečc cvetove, ki vise kot ^ro/di i vej brez listja. Iz „Rožic sv. Frančišha". Z dovoljenjem Naše založbe pos dajemo našim bravcem prvenec iz klasičnega dela srednjeveške mistU ke »Fioretti di S. Francesco«, ki ga je po kritični izdaji florentinskega rokopisa iz XIV. stoletja prevedel dr. Alojzij Res in okrasil s prelepimi bakrorezi Tone Kralj. Knjigo je tU skala Katoliška tiskarna v Gorici v sijajni opremi, ki bi bila v cast tudi drugim narodom. Delo bo te dni in šlo iz knjigoveznice in želimo le, da bi se kar moč razširilo med nasim nurodom, ki bo na.se/ v njem neizs črpljiv vir duhovne tolazbe, eiste ras dosti in neoskrunjene lepote. Uredništvo. Kako je sveti Frančišek na potos vanju z bratom Leonom temu pos jasnil, kaj je popolno veselje. Nekoč je šel sveti Frančišek z bratom Leonom v zimskem času iz Perugie proti/ Sv. Mariji Angelski in mraiz ga je hudo mučil. Tedaj pokli* če brata Leona, ki je pred njim hodil iti mu taikole pravi: »Brat Leon, če* prav dajejo manjši bratje našega redu po vsem svetu velik zgled sve* tostri in döbre izpodbude, vendar si zapiši in dobro zapomni, da v tern še ni popolno veselje.« In ko je sveti Frančišek še kos potii premeril, mu zopet zakliče: »Brut Leon, eetudi manjši brat sle* ; pe ozdravlja, da vidijo; kruljave, da se zravnajo in hrome, da hodijo; ¦oe hud'ice izganja, če gluhim sluh, nemim besedo vrača, i)n kar je še vee, ee mrtve po štirih dneh oživ* lja: zapiši si, da to še ni popolno veselje.« In ko je se malo hodii, močno za* kl'iee: »O brat Leon, če bi mamjši brat znal vse jezike in vse znanosti in vsa pisma, tako da bi mogel pre* rokovati in razodevati ne samo pri'hodnje reči, temuč tudi skriv* nost sre in vesti: zapiši si, da v tern ni popolno veselje.« In zopet gre nekoliko dalje in še moeneje zalkliče: »O brat Leon, ov* čJica božja, oe bi manjši brat govoril tudi angelski jeziik in poznal tek zvezdä in moe rastlin, in ee bi mu bili razodieri vsi zakladi sveta in bi poznal skrivnosti ptie in rib in vseh živali in "ljudi in dreves in kamenja in korenin in voda: zapiši si, da to še nii popolno veselje.« In ko je šel še kos poti, zakliče sveti Frančišek z močnim glasom: »O brat Leon, ee bi manjši brat znal tako izvrstno pridigati, da bi vse nejevernike spreobrn'ill k veri Kris stusovi: zapiši si, da v tern še ni po* pol no veselje.« Ko je tako dobri dve milji govo* ril, ga vpraša brat Leon z velikim začudenjem in pravi: »Oče, radi Boga te prosim: povej mi, kje je popolno veselje.« In sveti Franeisek mu takole od* govori: »Ko bova dospela k Sv. Ma; rdj'i Angelski, od dežja premočena in od mraza otrpla in od blata za^ mazana in od lakote mučena in bo* va potrkala na samostanska vrata, pa bo vratar jezen prišel ter vpra* §al: — Kdo sta? — in bova odgo* vorilla: — Dva vaših bratov sva — a bo ta rekel: — Ne govorita res* nice! Lopova sta, ki se o'koli poti* kata, svet goljufata in ubogim mil* loščino kradeta. Poberita se! — In on nama ne bo odprl, pustil naju bo z'unnj stati v snegu in dežju, z mra^ zom in lakoto do trde noei. Ce bova nato tako krivico tako neusmiijc* nost in tako odslovrtev prenesla potrpežljivo, brez grenkobe in brez mrmranja in mislila v pon'iznostd in ljubezni, da je naju ta vratar v res* nici spoznal in da mu je Bog naroeil proti nama govorifi — tedaj, o brat Leon, zapiši si: to je popolno vese* lje.« In če bova še dalje trkala in bo on jezen prišel ven ter naju ko nad* ležna pohajača odgnal s psovkami in klofutami rekoč: — Proč od tu, nievredna tatova, pojdita v gosti* see, ker tu ne bosta ne jedla ne pre* nočila — če vse to potrpežljivo in z radostjo ter ljubezni jo preneseva, potem zapiši o brat Leon, da je tu popolno veselje. In če midva, pri* siljena od lakote in mraza in noči, še ne bova nehala tritati in klicati in moieno jokajoč prositi, naj nama radi ljubezni božje vendarle odpre in naju notrii pusti in bi ta še z ve* ejo jezo rckel: — To sta mi nad* ležna eapina, jaz jima že pla<3am! — in bo z grčavim polenom prišel, naju zagrabil za kapuco in vrgel na tla, v sneg zavalil in s polenom bil po vseh udih: je bova vse to po* trpezljivo prenesla, v mislih na trp* ljenje Kristusa blagoslovljenega in iz ljubezni do njega pretrpela te bridkosti, tedaj si zapiiši, o brat Le* on,, da jc tu in v tern popolno ve* selje. In zato poslušaj sklep, o brat Leon! Mimo vseh milosti in darov sv. Duha, ki jih Kristus podeljuje svojim prijateljem, je treba prema* gati samega sebe in prenašati rado* voljno iz ljubezni do Kristusa vse bridkosti in krivice, vsa sramotenja in stiske. Zakaj z drugimi božjimi darovi se ne moremo ponašati, ker niso naši, marveč od Boga; zato pravi apostol: — Kaj inutš, česar nisi od Boga prejel? In če si od njega prejel, kaj se hvališ, ko da bi imel od sebe? — V križu trplje* ljenja in bridkosti pa se lahko hva* liino, ker je to naše; in zato pravi apostol: — Jaz se nočem hvaliti ras zen v krizu našega Gospoda Jezusa Kristusa. —« Kateremu bodi vedno cast in slava od vekomaj do veko* maj. Amen. Vrabec in lastavica. (Ruska legenda.) Ko je Jezus molil na Oljski gori, so zvezde ugasnile, da bi ga sovraž* niki ne našli. Sonce je že zdavnaj zatonilo in svetli mesec je skril svoj prijazni obraz za temen oblak. Vsi so hoteli Odrešenika skriti, da bi ga Judje ne našli in ga ne izročili straš* ni smrti. Pa tedaj prifrli vrabec in čivka s svojim glušečim glasom: ,Tukaj je, tukaj je.« To slišijo hlap* ci in veliki duhovni. Prihitijo, zve* žejo Odrešenika in ga tirajo na Golgoto. Vsled tega Gospod pre^ koine vrabca in prepove vsem pra* vovernim kristjanom jesti njegovo meso. Ko visi Odrešenik v tisočerih bolečinah na križ pribit, prhutajo vrabcil okrog križa in glušeče čiv^ kajo: »Še živi, še živi«. Zopet pridejo sovražniki, da bi Odrešenika še in še mučili. Toda lastavice so bile polne usmiljenja in žalosti in so obkrožile Odrešeniko* vo glavo, ki se je v bolečinah nagni* la. Letajo in vpijejo na moč: »Mr* tev je, mrtev je!« S tern so hotele Odrešenika odrešiti njegovih mu* čiteljev. Tudi skušajo z nežnimi kljunčki izruti žeblje iz rok in nog križaiiega. To bi tudi lastavice sto* rile, če ne bi vrabci s svojimi trdimi, topimi kljuni žebljev nazaj potis* nili. Zato prinaša lastavičje gnezdo hi* ši, kjer jc prilepljeno, srecoinkdor umori lastavico, ga doleti nesreča. Če se pa zaleti vrabec pod streho, prinese nesrečo. Vrabec je tudi edi- ni ptie, ki ne posvečuje praznika, marveč tudi na ta dan gradi svoje gnezdo; vsi drugi ptički pa na Go.* spodov dan počivajo in ne oprav^ ljajo dela. Za njegovo izdajstvo je Bog kaz* noval vrabca z nevidnimi vezmi, ki mu vežejo nožice, da ne more kot drugi ptiči hoditi, marveč mor'a po* skakovati. Velikonočna voščila. Najlepše pozdrave za velikonoč* ne praznike pošiljajo slovenski fan* tje, ki služimo pri 90. pešpolku v 4. stotniji težkih strojnih pušk v Bar* donecchii našim staršem, bratom, scstram, vsem našim prijateljem in dekletom, ki so pa že pozabile na nas; posebno pa še letniku 1907, ki se že pripravlja za vojaški stan. Škarabot Jožef, Šempas; Peršič La* dislav, Trriovo; Baucon Angel, Sta* ra gora; Prekrskij Filip, Senožeče; Valenčič Jakob, Nerin; Vončina Alojz, Lokovec; Kdkelj Jurij,, Laze; Raspet Anton, St. Viška gora; Gru* den Primož,, Lom. * * * Bližajo se velikonočni prazniki in to priliko morava porabiti, da po* šljeva v domačijo pozdrave in voš* čila iz teh karnijskih hribov. Koru* za Viktor, Gabrije pri Vipavi, Bajc Karel, Skrilje, (orožnika v Tol* mezzu). * * « Pozdravljamo Te, draga »Stra* ža«, mi finančni stražniki iz viso* kih hribov ob avstrijski meji pri mestu Brunico na Tirolskem. Po* šiljamo veselo voščilo za veliko* nočne praznike vsem v domačiji, posebej še letniku 1907, ki nas bo kmalu obiskal. — Marušič Franc, Opatjeselo; Košir Andrej, Kanal. * * # Najsrčnejše pozdrave in vesele velikonočne praznike voščimo staršem, bratom, sestram, prijate* ljem in znancem, našim fantom, možem v tujini, našim društvom, posebno pa naši ljubi »Goriški Straži«. Sen Leopold, Otlica; Černi* goj Maks in Angela, Štomaž; Pertot Jožef in Rozina, Banjšice; Brezav* šček Ivan, Franc Baudaž, Kai nad Kanalom; Spik Franc, Cerkno; Murovec Fedinand, Lom Kanalski; Štrukelj Valentin, Ivanka Zdravica Lom Tolminski. * ¦ ¦ Slovenski rudasji voščimo vesele velikonočne praznike staršem, bra* torn, sestram, sorodnikom, prijate? ljem in posebno pa našim sloven* skim deklicam, ki se ne spomnijo več na nas. Fratnik Jožef, Fratnik Anton, Uršič Franc in Volarič Ivan iz Iderskega pri Kobaridu. Vogrič Anton, Skorče Peter, Vojsko; Rov* šček Jožef, Modreje; Ludvik iz Po* ljubina in družina Bizjak iz Čezsoče pri Bovcu. lostnemu notranjemu stanju. Na morju so bili ribiči in v stotnikovo žalost je udarila žalostna melodija sanjave orientalske pesmi: V mlado palmo se je zapieila strelica in palma usiha. Kje je tisti, ki bo strelieo izdrl in rano /ave/al? Moje srce je kot kokosov oreh, ki so mu i/pili vsebino. Prazno je in suho in nikdar vee ne sprejine v sebe življenja. Stotnik je posluhnil. Melodija in vsebina pesmi sta se čudovito stri* njali z njegovim razpoloženjem. Umetnost je blažilno vpUvala na njegovo razburjeno notranjost; saj je edina uteha človeku, ki ne pozna tolažbe, ki jo nudi globoka vera. Pomirjcn je šel domov. Drugo jutro je odjahal na per* zijsko me jo. s* * * Dve leti je iskal smrti. V neki praski na gorskem prehodu, ki ga je bil s svojo četo napadel, pa je šla tik mimo njega. Zakadil se je bil v velikega Perzijca in ga podrl. Umirajoči nasprotnik pa mu je po* gnal meč v prsa. Obležal je na bo^ jišču. Njegovi vojaki so podili per* zijske roparje in niso opazili, da je poveljnik padel. Zavedel sc je v neznanem prosto* ru. Položaj mu je pojasnil star mož, ki je tu prebival kot puščavnik. Po* bral ga je bil nezavestnega in ga prenesel v kočo, kjer je ležal se* demnajst dni. Edina beseda, ki jo je izgovarjal, je bilo ime: »Miriam!« Oktavij je pregledal notranjščino koče. Zbodlo ga je veliko razpelo, po njegovem mnenju sramotno zna* menje ponižanja. Puščavnik je opa^= zil, da je stotnik hitro odmaknil oko od tistega mesta. Razpelo pa je čudovito vplivalo na rimskega častnika. Vedno in ved* no je privlačevalo njegovo oko in ga sililo k premišljevanju. Poprosil je puščavnika, naj mu pripoveduje o svoji veri in o križanern Bogu. Pu* šeavnik mu je rad ustregel. Celile so se telesne rane, ozdravljala je duša. In z vsaikim dnem se mu je zdelo, da jc Miriamina podoba bliž* ja, dostopnejša in toplejša. Ko se je poslovil od puščavnika, je bil zdrav na duši in na telesu. Vr- nil se je v prvo vojaško postojanko in od tarn v Nikomedijo. ¦ * # V Nikomediji je padel v čisto no* ve dogodke. Cesar Dioklccian je bil razglasil vdiko preganjanje kri* stjanov. Rekel je, da jih je treba zatreti ker so državi nevarni. Pada* le so glave, ovaduštvo je cvetelo. Prva Oktavijeva pot je bila v hišo pri morju. Našel jo je zapuščeno. vedel je, da je Miriam v ječi in da čaka obsodbe. Dolgo si ni opomogel od tega novega udarca. Blodil je po mestu do solnčnega zahoda. Nato se je vrnil domov in začel moliti. Molitev mu je vlila novega zaupa^ nja v dušo. Naredil je načrt. Na* slednjo noč ga je s pomočjo zvesti'h in vdanih vojakov izvršil. Rešil je iz ječe Miriam in njeno mater. Pri bregu je čakal coin, ki jih je pone- sel v bližino Niceje. Tarn so zaja* hali' konje in srečno ušli roki Dio* klecianovi. Oktavij je medpotoma pripovedoval svoje doživljaje na perzijski meji. Povedal je, da ne služi več starim bogovom. Ob tej vesti je Miriam od veselja vzklikni* la. V njene oči pa se je zopet na* selila nagajivost. Ko jo je Oktavij ponovno prosil za roko, mu ni od* rekla. * ¦ * Dioklecian je dve leti divjal nad kristjani. Uničiti jih ni mogel. Končno se je naveličal vladanja in krvi. Umakni'l se je v zasebno ziv# ljenje v Dalmacijo. Leto njegove smrti pa je bilo tudi leto vstajenja za toliko preganjano Kristusovo Cerkev. Konstantin Veliki jo je osvobodil okovov in ji dal popolno svobodo za vse case. »GORISKA STRAŽA« Stran 5. gre pač le za tern, da se gozdovi ohranijo. Poudaril sem, da so lju« dje reveži, da se kozjereja vrši že stoletja, da so vse vlade delale s Trentarji in Bovčani izjemo ter za* pirale eno oko. Odvrnilj so mi, da ne more jo pod nobenim pogojem delati izjem. Ne* ka občina iz južne Italije (v bhžini mesta Catancaro) ima 24.000 koz, prebivalci žive od njih in so prosili, naj se naredi zato ž njimi izjema. Prošnja je bila odbita. O kaki izjemi v korist naših ko* zjerejcev niso hoteli torej v Rimu ničesar slišati, čeprav so mi odkrito priznali, da zagovarjam dobro stvar. Ne moremo, — so rekli — ker potem se oglase še drugi in vsa stavba se podere. Kaj nam preostaja? 1. En izhod je določba o grmičev* ju. Zakon pravi, da se smejo pasti koze brez davka v grmičevju, ako ni grmičevje potrebno za javni bla* gor. O tern bodo morali sklepati Deželnl gozdni odbori. (Comitato forestale provinciale). Naš Deželni gozdni odbor bo pri grmičevju šel lahko našim Kozjerejcem prav v vsem na roko ako bo imel pred oč* mi besede vlade, ki pravi v svojem poročilu k zakonskemu načrtu, da se morajo odbori pri izvrševanju postave ozirati »na nujne gospodar* ske potrebe hribovskega prebival* stva.« 2. Glede gozdov sem predlagal, naj pošlje ministrstvo na lice mesta moža, ki bo pregledal položaj in do* volil pašo brez davka le tarn, kjer je dokazano, da koze ne morejo škodovati ali vsaj znatno škodovati gozdu. Odvrnili so mi, da jc nemo* goče. Počakajte, da prei'de pol leta — so mi rekli — in da vidimo, kako | se zakon obnese. Ako se pokažejo slabe in šflkodljive strani, ga bomo spremcmli. Naša naloga je zato, da se že se* daj pripravimo in, dokazujemo ne? prestano vladi, da je izjema v na* šem slučajn potrebna, ker prav nič ne nasprotujc namenuu, radi kate* rega je bil zakon sklcnjcn» ampak jo le v korist ljudstva. S potrpežljivim in vztrajnim de* I lorn pridemo s časom morda ven* ' darle k cilju. ! V Rimu 6. aprila 1927. i Dr. Besednjak. Kaj je novega na cleželi? Pevma. V 22. številki »Goriške Straže« je bil priobčen članek iz Pevme o tatvini v naših gozdovih in poljih. Govorica se širi, da je ta članek priobčil odbor društva »Soča« iz Oslavja. Izjavljamo, da tega članka ni pisal nc odbor in nobcden druš* tven član. — (Potrjujemo. Ureds ništvo.) Podsabotin. Dne 1. t. m. smo položili k več* nemu počitku go. Katarino Terčič. Bila je najstarejša oseba celc vasi; umrla je v 89. letu svoje starosti. Bila je prava slovenska in krščan* ska mati, ki je mnogo dobrega sto* rila in bo zato gotovo dobila naj* lepšo zahvalo tarn gori nad zvezda* mi. K večnemu poeitku so jo spre* mili domači pevci s par žalostinka* mi. Naj ji bo zemljica lahka! St. Maver pri Gorici. Naše prosvetno društvo »Skala« je po dostih krizah zopet okrevalo. Igravci se pridno vadijo. Ce Bog da, bomo priredili meseca maja znano Krekovo igro »Tri sestre«. Občin* stvo bomo že pravočasno obvestili. — Pa še nekaj važnega. Vadimo se tudi v petju in imamo moški in me* šani zbor. Nastopila bosta tudi pri prireditvi. Vipolže. Pri nas je dne 11. t. m. preminu* la obče znana gospa Ana Skolaris v visoki starosti 77 let. Bila je bla* ga in krščanska žena. Pokoj njeni duši! Štanjel. Mladina iz Štanjela in Hruševice združena pod okriljem »Pevskega in bralnega društva« priredi na ve* likonočni pondeljek v grajskih pro* storih ob treh popoldne javno ve* selico. — Pridite! Bilje. Čitajoč notico v »Edinosti« o te* meljitih in skrbnih pripravah Tarn* buraškega in pevskega društva v Bi* ljah za vprizoritcv dramatične igre »Mlinar in njegova hči«, sem si mi* slil: to bo tudi nekaj zame. Vpra* Sam vas, kdo bi sc ne vdcležil pri* reditve, o kateri ima že v naprej zagotovilo o dovršenem predvaja* nju? Šcl sem torej v nedeljo k na= znanjeni društveni prireditvi v Bi* ljc, kjer sem se razočaran preprieal, da izvajanje še oddaleč ni odgovar* ialo omenjeni reklamni notici. In tudi mipakc igralcev renškega pro* svetn. društva »Iskra« glede pred* stavljanja iste igre, grajane v do? pisu »Edinosti« so se v Biljah po* kazale v neprimerno večji meri. Naj preidem k podrobnostim! Začetek igre je bil točno 45 minut pozneje, nego jc bilo naznanjeno v vabilu in je trajala predstava igre do 8.45 zveeer; torej ravno 4 ure. Sklepati se da, da ni bila igra pri vseh igralcih enako dobro in dovolj naštudirana. Mlinar je bil na splošno dober, kvarilo pa je dober vtis to, da je že v I. dejanju pozabil na jetiko in na* duho (ni kašljal). V deveti sliki pa je vrečo z denarjem toliko časa po* kopaval, da so se gledalci pri tcm /e dolgočasili. Vendar je mlinar igral svojo vlogo bolje od drugih; škoda, da je rabil dialekt. Marica je skozi in skozi slabo pogodila svojo vlogo, njena mimika, njene geste in njen glas so dclali vtis ravnodušnosti. Do IX. slike jc bila vedno enaka, v zadnji sliki pa je nacnkrat padla, kar ni naravno pri jetičnem človeku. Konrad. Njego* va oseba ni bila kaj dobro pogode* na in tudi maska ni bila primerna. Zdelo sc mi je, da imam pred seboj 35*letnega moža, in ne 20—25*letne* ga fanta. V prvi sliki je bil pretih, j v IV. sliki so bile njegove krctnje j preokorne. V VII. sliki je proti Ma* j rici nastopal preostro, moral bi bolj v strahu in občutljivcjše. Na po* | kopališču bi bil moral z ozirom na nenadno prescnečen je, ko je (v sa* njah) zagledal Marico, v vzkliku pokazati več tragikc. Župnik je bil na snlošno dober, ugajalo pa mi ni to, da je držal roke vedno enako sklenjene, govoril preglasno in pre* hitro; tudi njegov biret bi bil prav lahko izostal, z ozirom na to, da sc naša duhovščina zunaj cerkve ne poslužuje bireta. Gostilničar je bil prcmrtev in tih. Dozdaj še nisem videl kmeekega gostilničarja, da bi o božiču svojim gostom stregel go* lorok. Jakob je prehitro govoril; njegovo zadržanje ni kazalo nič fan* tovskega. Grobokop se je bil dobro postavil, lepo bi bilo, ko bi bil na* pravil tudi kakšno komično gesto. O ostalih igralcih lahko rečem, da so na splošno dobro rcšili svoje vloge. Dialekt naj bi izginil z naših odrov, naj se rabi lepa pravilna go* vorica, da ne bode n. pr. eden strej* lau, drugi piskau, tretji in cetrti pa niskal in skakal. — Scenerija je de* lala slab vtis, luei so bile vedno iste, na pokopališču namesto da bi via* dal polumrak, je bila polna svetlo* ba; torej opoldne, zvečer in opol* ! noči vedno ista svctloba. Maskini* nje se tudi ni posreeilo. Ura na po* kopališčni kapclica ni tiktakala, naj* brž je cerkovnik ni bil navil. Tudi ni lepo, da se maskirani igralci med odmori sprehajajo po dvorišču med občinstvom. Obleke naj bi bile tak* šne kakor jih zahteva igra. V to igro se ne podajo lakasti čevcljčki, tudi naši mlinarji sc ne postavljajo z manšetami. Ta kritika ni pisana v grajo, mar* več, da se vidi, da jo včasih tisti, ki drugega graja slabše pogodi kot grajani. Radovedni opazovalec. Sedlo. Prosvetno društvo v Sedlu pri* redi 18. t. m. na velikonoeni pon* deljek ob dveh popoldnc gledališ* ko predstavo z bogato in podučlji* vo vsebino iz kmeekega življenja. Vabimo vse prijatelje prosvetnega dela in posebno vse okoličane, da nas v velikem številu posetijo. Podbrdo. Na dan prvega aprila se je raz* nesla v zgodnjih jutranjih urah vest, da je bilo aretiranih in odpe* ljanih na orožni«ko postajo deset fantov*domačinov. Kdo bi pa ver* jel prvega aprila kaj takega, po* sebno pa pri imenovanju uglednih družinskih imen. Toda žalibog je stvar sloncla na resnici. Mladeniči so bili odposlani v sodnijske zapo* re v Gorico. Kaj se je pa zgodilo, se je vse vprek izpraševalo. Bilo je takoj pojasnjeno. Omenjeni fantje in drugi so se šalili z nekim doma* činom. o privatnih njegovih zade* vah. V tej jezi — pri tem naj bo omenjeno, da je bil dotični ravno iste dneve sprejet k milici — sc je obrnil na imenovano tukajšnje po* vcljstvo, tako da je iz eclega do* godka postala politična afera in od* dana državnemu pravdniku. Sedaj smo že osmega aprila, a fantov še od nikoder ni. Upamo, da se bo ce* la stvar kmalu pojasnila in da bo* do kmalu doma. Dobro bi bilo, da bi se oblastva o celi zadevi prav natančno informirala, da bi kdo po nedolžnem nc trpcl. Zadlog pri Črnemvrhu. Ker iz naše vasi nc poročamo sko* ro nič v časopisju, bi kdo mislil, da pri nas ni zanimanja za nikakrsen napredek. Kdor pa pobližje pozna razmerc v Zadlogu, bo odkril mar* sikaj, kar je v zvczi z napredkom kljub temu, da je naša vas zelo raz* tresena. — Letošnjo zimo smo u* stanovili mlekarno, za katcro vlada veliko zanimanje. Bilo je treba pre* magati dosti ovir, a dobra voija odbora in članov je znala premosti* ti vse zapreke in danes že zadovolj* ni zremo na prve uspehe te preko? ristne ustanove. Kmalu po ustano* vitvi mlekarnc so prejšnji trgovci povzdignili cenc mleku in maslu kljub temu, da je bila na trgu cena našemu blagu prej večkrat višja kot je danes. A naš kmet in delavec se dobro zavedata, da le v zadružni* štvu najdeta opore za izboljšanje gosporlarskega položaja; zavedata se, da čim trdneje bomo vezani v zadružništvu, tem vecje koristi bo* mo imeli od mlekarne. V Zadlogu nameravamo sezidati prepotrebno šolsko poslopje. Na razpolago je že skoraj ves denar, nakupljeno je apno, tudi prostor je že odbran. Mnogo se trudi g. ob* činski načelnik, da bi začeli graditi šolo še to pomlad in tudi ljudstvo je voljno po svojih močeh prispe* yati z vožnjo in delom. Upamo, da bo tudi mcrodajna šolska eblast odrcdila vse potrebno, da sc z zi* davo čimpreje začne. Tudi nasa mladina stremi za na* predkom. Veliko fantov in deklet je včlan jenih v Prosvetnem društvu v Črnemvrhu. Vneto prebirajo knji* ge in časnikc, zlasti veliko naroč* nikov ima »Goriška Straža«. Na ta način si širijo duševno ob z or je. Po* leg čitanja goje nckateri fantje in možje tudi godbo na pihala. Kro* žek štcje že 13 članov, ki sc pridno vežbajo pod vodstvom ncutrudne* ga in jako nadarjenega, že priletne* ga moža Jožcfa Šemrl. Godba je že vcčkrat javno nastopila, bodisi pri procesijah, bodisi pri društvenih prircditvah. Nadejamo sc, da bo tudi pri letošnji velikonočni proce* siji povcčala slavnostno razpolože* njc s svojim nastopom. Spodnja Idrija. Dne 31. marca t. 1. je umrla v Spodnji Kanomlji štev. 1 Apolonija Rovtar, žena cerkvenega ključarja Franceta Rovtarja in mati g. An* tona Rovtarja, kaplana v St. Jerne* ju na Dolenjskem. Bolehala je že dalje časa, zadnja štiri leta pa je bila sploh priklcnjcna le na postelj. Z vso potrpcžljivostjo je prenašala ves čas težko in hudo bolezcn. Blagi žcni veeni mir in pkoj, prcosta* lim pa našc iskreno sožalje! Od 2. aprila zveeer do srede — šestega — zjutraj je vodil v Spod* nji Idriji duhovnc vajc za obe Ma* rijini družbi in splošno za vse žen* stvo g. misijonar Klančnik Mihael. Ob zaključku duhovnih vaj pa je ledinski g. župnik sprejel v Marijino družbo za dekleta šcst deklet in dve žcni v Marijino družbo za žene. Dekleta in žene! Sledite tem še druge! Livek. K dopisu od 30. m. m. smo pre* jeli šc sledeče pojasnilo: V »Straži« od 30. m. m. je dopi^s, v katerem govori dopsinikar o ne* kem novem organistu in cerkve* ncrn zboru ter pravi, da jc v sta* ! rem zboru le 6 pevcev. G. dopisni* I kar naj si prihodnjič, ko pride k sv. maši, snamc črna očala in naj pevee še enkrat, dobro prešteje. In, če morda nc zna štcti, mu pa jaz povem, da sc vedno nahaja na ko* ru 10 (deset) izur jenih pevcev, s ka* terimi se nc morejo niti od daleč meriti oni v novem zboru, v kate* rem je menda najstarejši g. novi organist, ki ima, kakor je zadnjič pisal, 18 let. In povem mu tudi, da se ni še izučil, ampak se bode šele moral izučiti pri g. Antonu Uršiču. Toliko v pojasnilo javnosti. Otalež. Poti in ceste so v našo vas še ved* no zaprte. Kmetje in obrtniki se pritožujejo, prosijo, pa vse nie ne pomaga. Kaj misli županstvo — kaj pa g. podžupan? Sa j se je za druge poti skrbelo, še cclo drug am je ho* dil delat občinska dela. Naj bi na primer g. podžupan pogledal v kak* šni nevarnosti so ljudje, ki morajo iz Masore na ta kraj po vrveh črez Idrijco na travnik. Tu so se že tudi pripetile nesreče. Kakšna škoda se dela ljudem na polju, ko je treba hoditi po njivah v takšnem vreme* nu, kakoršno je letos. V naši vasi smo dobili milico, naschli so se v prostorih Idrijske hranilnice, prej last g- Ambrožiča A. Sedaj jih je šest. Govori se, da bodo delali tudi vojašnico za orožnike. G. podžu* panu bi še enkrat svetovali, da se za to, za kar je izvoljen, malo bolj zanima, saj je to tudi obljubil pri zadnjih občinskih volitvah. Utrski vrh pri Šebreljah. Draga »Goriška Straža!« Od nas še ni bilo nobenega dopisa v »Go* riški Straži«, dasiravno nam je tako priljubljena ter jo imajo naročeno v vsaki hiši. Pred letom smo list a* novili mlekarno, ki dobro dclujc, dasiravno so ji nekateri zavidneži obctali hitro propad. Scdaj smo u* stanovili tudi bralno in izobraže* valno društvo, ki ima namen naše iante in dekleta izobraziti. Marsi* kdo bi se čudil, kako so si mogli tukaj usta'noviti društvo, ko so ! vendur tako raztrcsene hišc po hri* • bu, Toda naših neumornih članov j in članic nc straši dolga pot do ; društvenega doma. Knjig imamo le i malo za toliko število elanov. Tre* ba si jih bo še kaj prcskrbcti. Stran 6. »GOR1SKA STRA2A« Kred. Nekaj časa smo proučevali ali bi ali nc bi. In slcdnjič smo se odlo? čili, da začncmo. Vprašali bodete, kaj je tako pomembnega in važne? ga, da je bilo treba toliko ugibanja. Res pomcmbno in važno: zidamo namrcč cerkev. Nc siccr popolno? ma nove, a vendar skoro novo, ker od prejšnje ostanc le malenkost, kot stolp in nekaj presbiterija. Sta? ra cerkev sv. Miklavža je bila vse? vprek tako revna in v slabem sta? nju, poleg tega še po vojni prizade? ta, da sc je bilo res treba odločiti, ker drugače bi bilo nevarno, da pri? de do katastrofe. Načrte za novo cerkev nam je izdelal iz prijaznosti g. inž. Vadnjal in sicer popolnoma brezplaeno, za kar mu bodi izreče? na tern potom zahvala krejske du* hovnije. Financirana bo zidava cer? kve poleg malenkostne vojne od? škodnine večinoma iz prostovoljnih prispevkov krejskih faranov, bodi? si v denarju, materijalu ali robotah. Vse to pa popolnoma prostovoljno, | ne da bi se kdo silil. Težko, da bi • se dalo izpeljati tako delo pod po* dobnimi pogoji kje drugod, poseb? no v teh težkih časih. Tu vlada pa res pravo navdušenje za lep in do* stojen hram božji, in kar znači naj? vee, kjudstvo se niti ne straši žrtev. Vsa cast krejskim faranom! — Dclo v toliko napredujc, da imamo upa? nje spraviti novo cerkev pod streho do binkošti. Vsa dela vodi gradbeni odbor sestoječ iz: cerkv. oskrbniš- tva: Vinko Aljančič, vikar, Anton Skočir, Franc Terpin, kljuearja in: Stefan Fratina, Ivan Čebokli, Ivan Skočir, Josip Pavlin in Franc Cen? cic. Sv .Lucija. (Požar.) V četrtek, dne 7. t. m. zvečer je do tal pogorel stog po* sestnika Ivana Manfrede v Bači št. 55. Ko so vaščani opazili požar, je bila že vsaka pomoč izkljuecna, ker je bilo celo poslopje v plame? nih. V stogu se ie nahajalo veliko poljske-ga orodja in tudi precej se? na. Skoda se ceni na 5.000 lir, ki pa ni krita z nikako zavarovalnino. Kako je požar nastal se še ne ve; najbrže pa je ogenj podtaknila so? vražna roka. Orehek pri Cerknem. Komaj je minilo polovico leta, od lanskega pridelka že imamo večino? ma vsi prazne shnunbe, denarja pa ni,, da bi si živež kupil'i. Dosedaj j^ bil glavni vir našega dohodka živi* noreja in sadjer*eja. Sedaj pa sta oba ta stebra porušena. Sadje smo včasih drago prodali. Iz slabega pa smo si skuhali žganja, da je bilo za delavce in prodajo. 2ivina je imela nekdaj boljšo ceno. Ko si kaj pro? dal, si lahko kupil živež in obleke družini, in ob letu si s tern posle pla? eal. Kaj pa danes? Saj so teleta že iste cene ko makaroni. Ako bo tako šlo naprej, kmetijstvo mora propa? sti! Edino na kar se še naslanjamo je mlekarna. Bojimo se, da tudi ta ne bo mogla prenesti hudih časov. Kakor drugod, tako se tudi pri nas dobi slabo seme. V naši frakciji imamo podlo osebo, ker nobena stvar ni varna pred njim. Vedno se zgublja vbogim ljudem iz mlinov moka in iz senikov seno itd. Cas bi bil da bi se ta Skandal zaenkrat koneal. Ako ne bo tega konec se obrnemo pa na oblast, ki bo o tern posredovala in napravila konec tern dogodkom. Idrijske novice. Cesfne razmere. Cesta med Zelinom in Idrijo se nič ne popravlja. Kakor so jo za silo popravili jeseni po znanih povod? nj'ih, taka je ostala do danes, v ko* likor se ni tekom zadnjih mesecev že zopet poslabšala. Če le nekoliko dežuje, nastopi v gotovih krajih vo? da čez cesto. S tern je promet seve? da zelo oviran in grozi takoj nevar? nost popolnega zastoja. Ako še do« stavimo, da so mostovi, ki so bili od* nešeni, le zasilni, leseni in nudijo malo varnosti, potem si lahko na* pravite sliko o naših žalostnih cest? nih razmerah. Telefon. Boj za telefonsko zvezo postaja že ogaben. Kolikokrat nam je bil že zagotovljen telefon od najmerodaj? nejših krogov, a mi eakamo še ved? no brezuspešno na to tako potrebno prometno naprava. Že pred dvema letoma se je zglasilo 25 odjemalcev za telefon, dolgost potrebne nape* ljave znaža 17 km, precej drogov je že postavljenih, toda do telefonske zveze ne morejo priti. Skoro se nas lotcva že mnenje. da gotovim kro? gom telefon v našem mestii nie ne diši. ske mladine, naj za praznike live* dejo povsod živahno agitacijo. Od vas zavisi usoda »Čolniča«! Ivan Cankar: Zbrani spisi V. zv. »Kralj na Betajnovi.« — »Na Klancu.« — »Črtice« iz leta 1902.« Izdala in založila Nova založba v Ljubljani 1927. Uvod in opombe napisal Izidor Cankar. Str. XX 324. Ivan Cankar se nam v tern pe* tern zvezku svojih Zbranih spisov kaže v važnem trenutku svojega umetniškega razvoja. Drama »Kralj na Betajnovi«, s katero se zvezek zaeenja, spada še v njego* vo mlajšo dobo, ko se je pesnik ži? vahno pcčal z Nietzschejevo silo* zofijo, ter je idejno v zvezi z dru* go izdajo »Erotike« in s »Knjigo za lahkomiselne ljudi«, ki sta izšli v prejšnjih zvezkih Zbranih spi? sov. Tudi v »Kralju na Betajnovi« se še oznanjajo tcoremi filozofije nadčloveka, a hkrati je drama, kot urednik v uvodu razkazuje, obra* čun z Nietzschejevo etiko in za* ključek pesnikove mladostne dobe. Roman »Na Klancu« vodi čitatelja v novo dobo, v oni eas umetniškega ustvarjanja ,ko se je Ivan Cankar j naporno ukvarjal z našo narodno I usodo, jo osvetljeval od vseh strani in neutrudno reševal problem naše narodne dksistence. Ta roman je hkrati spomenik, ki ga je Ivan Can* kar postavil svoji mated * mučenici; po moji kompoziciji spada med naj* popolnejša pesnikova dela. Kakor dosedanji zvezki je tudi ta tipografsko brezhiben in zelo eko* nomičen. Knjiga se dobi v Novi za* ložbi in v vseh knjigarnah ter sta* ne v polusnje vczana 90, v polplat* no vezana 70, broširana 55 Din. »Marija v senci naših dni.« Tako se kličcjo nove prelepe šmarnicc, ki jih je letos spisal go* riškim Slovencem Stanko Stanič, Rnjizeynost in umetnost. »Čolnič«. Izšla je velikonočna številka. Kdo bi je ne bil vesel! In vendar smo s čudom prcčitali objavo, da bo uprava prenehala izda.jjati »Čol* nič«, ako za velikonoč vse vasi ne store svoje dolžnosti. Pozivljamo nujno vse zavedne fante in mla= denke, zlasti prijatelje naše krščans kurat podgorski. Berejo se prav mieno in prijetno. Dobivajo se v Katoliški knjigarni v Gorici za 8 lir v platno vezane. Gostilno z vso opravo oddam ta« koj v najem. Obrnite se na: Fra* telli Guadalupi, Corso Vitt. Em. III štev. 54. V najem oddam mesnico. Kje, pove uprava »Goriške Straže«. Naznanjam slav. občinstvu, da sein otvoril lastno kotlarsko delav? nico v Gorici, »Pri zvezdi« na sta* rem trgu. — V zalogi imam izdela* ne kuhinjske kotle, škropilnice itd. Alojzij Leban, prej reditelj pri stari kotlariji. Na prodaj je v Podmelcu malo posestvo obstoječe iz hiše, 2 vrtov, 2 njiv, travnika, senožeti in gozda. Natančna pojasnila se dobe v slaš* čičarni pri Sv. Luciji ob Soči. Delavnica »Centrale« Gorica — Vialc XXIV Maggio št. 2. — Ve* lika delavnica za moto*cikle in bi* cikle. Vbližini mesta je na prodaj eno* nadstropna hiša z 8 prostori in do* bro idočo gostilno ter zemljiščem. Cena ugadna. Naslov pove upi-ava »Goriške Straže«. AGQUA DELL'AIABARM proti izpadanju las. Vsebujc kinin in je vsled te^a po* j sebno priporoeljiva proti prehkdu ! in za ojaecnje korenin. Stcklenica ! po 6 lir — se dobiva v lekarni Ca^ ! stellanovich, lastnik F. Bollafio, ! Trst, Via Giuliani 42. — V Gorici, 1 Via Carduci 9 pri Fiegel. Dlačam najvisje cene za kože lisic,podla- lj> -^ -g- ^-^ ~.~ ¦ sie, kim, zaiccv, mack, veveiic, jazbeccv in JWl Jl b. %3 ^f «» WALTSR WfNDSPAd - Gorica, Via Cartißcci 6 CORSO VEROI 32 - - (hiia Cenfr>. PosoJ.) J ----------------------¦ im tfsiJkž zaloga češHegs platna \i imu tovspne Reggnchart S Haymonn, vsaöc- frsfno blaso za pcročBncs Hahor \\\& vrilfaa (zbira mo&bsga in žsnshcga sufcna. Blago solidno! Cene znrtern®! Maurice Leblanc: Skrivnostno oko. (Doživljaji Arsena Lupina.) »Na pomoe! Morilci!« tuli in se umakne nazaj. »To je Leonard, sluga,« zavpije Gilbert. »Če bo tulil, mu posvetim,« sikne Vaucheray. »Alir boš dal, Vaucheray, si razu* mel,« zagrmi Lupin in plane za slu^ ßom. Hiti skozi jedilnico, kjer je še stala na mizi svetilka poleg krožni; ka in steklenice. V sosednji sobi opazi Leonarda, ki se zaman trudi, da bi odprl okno. »Ne gani se, strahopetec! Ne po* čeiijaj neumnosti! Ah, tepec!« Brž se je vrgel na tla, ko je ugle- dal, da je Leonard dvignil roko. Trije streli zablisnejo, nato sc slu- ga opoteče na tla, ker ga je Lupin razorožil in stisnil za grlo. »Tepec,« mrmra, skoraj bi me bil... Vaucheray, zveži mi tega olikanca.« Z žepno svetilko je posvetil slugi v obraz in zamrmral: »Lep ni, ta gospod. Bržkone ni* maš eiste vesti, Leonard; sicer pa, če hočc biti človek sluga poslanca Daubrequa ...« »Si gotov, Vaucheray« Ne bi se rad tu za večno mudil. « j »Brez strahu, mojster,« odvrne Gilbert. »Ah! Saj res ... in streli? Misliš, da jih ni bilo moč slišati?« »Izključeno.« »Vseeno! Silo imamo. Vaucheray, vzemi svetilko in gor!« Zgrabil je Gilberta za roko in ga odvedel v prvo nadstropje. »Tepec! Tako si se poučil? Ni= sem imel prav, da ti nisem zaupal?« »1, seveda, mojster, vendar nisem mogel vedeti, da bo naert spremenil in se vrnil k veeerji.« »Vse je treba vedeti, če imaš cast, da pri ljudeh vdiraš.« Pogled na pohištvo v prvem nad= stropju je Lupina pomiril. Lotil se je prcštevanja kosov kot veščak v dragocenili predmetih. »Za vraga! Malo, a izbrano. Ta j ljudski zastopnik ima okus... Stirjc • naslanjaei od Anbissona .. . pisah na miza, stavim da od Ferrier-Fon? tainea, stenske svetilke ... kratko, kar celo premoženje.« Gilbert in Vuacherav sta se na Lupinov ukaz lotila odnašati večje kose. Cez pol ure je bil prvi čoln že naložen. Grognard in Le Ballu sta bila določena, da odveslata in na* ložita avto. Lupin je nadzoroval coin. Ko se je vrnil v hišo in sei po podu, se mu ie zdelo, da sliši iz oblačilnice be? sede. Gre tja, toda Leonard je sam, leži na trebuhu z rokama zvezanima na hrbtu. »Premišljaš, a, najzvestejši vseh slug? Ne gani se. Bo kmalu konec. Če bi pa glasen postajal, bomo pri? siljeni napeti drugaene strune ...« Ko je stopil iz sobe, je spet zasli? šal isto mrmranje; prisluhne. Brez* dvoma je prihajalo iz oblačilnice; l^rav razločno je razumel besede, ki jih je govoril zagrljen glas: »Pomoč ... Morilci!... Pomoč... Umorijo me!... Pokličite komi* sarja!« »Popolnoma blazen je poba,« za* brunda Lupin. »Ob devetih zvečer nadlegovati polieijo, to je vendar brezobzirno!« Zopet se spravi na delo, toda trajalo je dalje časa kot si je mi* slil; po omarah so našli dragocene vezave, ki jih že iz olike niso ho? teli pustiti. Vaucheray in Gilbert sta pa z nepojmljivo natančnostjo preiskavala kote. Končno je zgubil potrpešljivost. »Dovolj,« reče. »Zastran par sta? rin ne bomo cele zadeve polomili in pustili avto čakati. Jaz se od* peljem.« • Bili so že na bregu in Lupin je že stopal po stopnicah k vodi; tedaj ga Gilbert zadrži. »Poslušajte, mojster, moram še enkrat nazaj... pet minut, več ne bo trajalo.« »Pa zakaj, zlomka?« »To je nekaj prav posebnega ... Govorilo se je o neki dragoceni skrinjici z relikvijami...« »No, in?« »Tega ne smemo pustiti. Jaz me* nim, da je v oblačilnici... Tu je stena v omari z veliko ključavnico. Razumete, tega ne smemo pustiti...« Med tem se je že vrnil k terasi, Vaucheray se splazi za njim. »Dcset minut... pa nič več!« vpi* je Lupin za njima. »Čez deset mi* nut se poslovim.« Deset minut je že preteklo in še čaka. Pogleda na uro: »Četrt čez devet... to je pre* neumno!« (Dalje.)