TRIFARŠKO PROŠČENJE
Jernej klenka na trifarške zvone:            Vivodinec več na ražnu vrti
Hajte, hajte, romari pobozni!                 janca, oojn pečenja lačne mamt,
Naj vam zalosl daleko zatone                 i >na sodih čepi so odprti,
i opašite si venec rožni!                        da se žeja mahoma predrami.
Majka trifarška vas v tronu Čaka,          Sekaj,  točil Duša je oprana,
da se ji pokloni duša vsaka!                  sveta maša s hvalnico končana.
Slepi guslur že na stnmo brenka,          Viničarke, Marindolke kolo
kraljeviču  Marku slavo pevci.                 šarovito so na tren sklenite.
v škrlak se rnii sipa nekaj žvenka,          Kdo  bi ne zaigral naokolo,
tužno glas nad grobi mu admcva,          če so diple več se ogtasile?
a za slepe pak je unkraj groba               čača puha, majka podrncava —
nikdar še neindena svetloba.                  joh, i njim je cvela vigred prava!
Poleg stepca} dolga vrsta bednih:            Danes? Uromec, slepec,   Vivodinec —
hromci so i nmtci, padečniki.                 ti za stare kosti so izbranci!
Koliko je mitosti jih  urednih?               Peni se u majoliki traminec,
Vsi so li več zdaj n\ed mučeniki!          ondaj smo si vsi najbolji znanci:
Ko pa jih oblisne večna zora,                 duša vriska, smeje se i plaka —
v nič sesuje strašna se pokora.               Majka trtfarška nas v tronu čaka.
E. L.. Gangl