PRIMORSKI dnevnik Je začel izhajati v Trstu '3- maja 1945, njegov Predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Cevcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 bo 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim Pri Idriji, do 8. maja 1945 Pa v osvobojenem Trstu, j^jer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST
Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I
GORICA
Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723
ČEDAD
Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo
Cena 1.000 lir - Leto XLIV. št. 204 (13.142)
Trst, petek, 16. septembra 1988
Molk sodnika Falconeja in Melijeva sporočila
Sklep občinskega odbora, ki upravlja samo »tekoče zadeve«
Reakcije na dokument Višjega sodnega sveta
Pozitivne ocene Cossige in večine strank Dokument vliva nove moči boju proti mafiji
PALERMO — Dan po soglasnem sprejetju sklepnega dokumenta Višjega sodnega sveta o boju proti mafiji je v Palermu zavladalo svojevrstno ozračje. Sodnika Falcone in Meli sta se pazljivo ^ogibala slehernih odgovorov na vpra-f®rija novinarjev. Falcone je izjavil, da oo šele v prihodnjih dneh komentiral sklepni dokument Višjega sodnega sve-la, priznal pa je, da se še ni odločil gle-oe prošnje za premestitev, ki jo je predložil julija in je še ni umaknil, kot se je govorilo v Palermu.
Tiho je bil tudi sodnik Meli, ki se je v Palermski sodni palači ustavil le nekaj Or. saj se mu je mudilo na sinovo poroko. Meli je izrazil svoje stališče v tiskovnem sporočilu, v katerem je zelo pozi-hvno ocenil zaključke notranje preiska-ye Višjega sodnega sveta, ki je po Meli-lovem mnenju potrdil dve temeljni postavki njegovega pojmovanja boja proti mafiji. Sodnik Meli naj bi namreč zagovarjal spoštovanje stroge specializacije kolegov, ki se ukvarjajo s preiskavami o mnftji oz. predsedujejo procesom proti ^lopnikom organiziranega kriminala oljskega kova. Falconejev antagonist P9 hieni tudi, da bi morali odpreti vrata
protimafijske preiskovalne skupine tudi drugim sodnikom, ki bi jih morali postopoma uvajati v ta posel. Sodnik Meli si je v svojem pisnem sporočilu privoščil tudi nekaj pikrih pripomb na račun sodnika Paola Borsellina, ki je. s svojimi izjavami sprožil afero o krizi palermskega sodstva in vzbudil zanimanje predsednika republike.
Predsednik Cossiga bo moral v kratkem poročati parlamentu o sklepnem dokumentu Višjega sodnega sveta, sam pa je že izrazil zadovoljstvo nad delovanjem organa samouprave italijanskih sodnikov. Dokument, ki se ne zameri ne Falconeju ne Meliju in podpira vlogo protimafijskih preiskovalnih skupin, je bil deležen pohvale parlamentarnih predstavnikov KD, PSI, PSDI in PLI. Za socialista Andoja je dokument preprečil vertikalni razdor v italijanskem sodstvu in tako nekoliko zajezil negativne učinke ostrega spopada med sodrjiki. Tudi komunisti so podprli zaključke preiskave Višjega sodnega sveta, odločno kritični pa so bili zastopniki PD, ki zahtevajo od vlade, naj začrta jasne smernice bodočega boja proti mafiji.
Sinhrotron bo v Bazovici
Neobvezujoč okvirni načrt, o katerem se je treba še zmeniti z načrtovalci; lokacijo stavb bi lahko spremenili.
Ob kritičnih pripombah na račun KD glede krajevnih odborov
Craxi noče več zavlačevanj in zahteva da vlada končno stopi na pot reform
Craxl na včerajšnji seji vodstva PSI	(Telefoto AP)
DUŠAN KALC
RIM — »Ne bi hotel, da bi jutrišnji časopisi zapisali v naslovih, da je PSI postavila ultimat vladi,« je med poročilom na včerajšnji seji vodstva socialistične stranke napol za šalo napol zares dejal njen tajnik Bettino Craxi. Morda njegovih izjav res ne gre jemati kot ultimat, vprašanje pa je, s kakšno drugo besedo bi lahko nazorno označili trditve, da se je za vlado zaključila »faza utekanja motorja« in da je že čas, da odločneje pritisne na plin reform v doslednem spoštovanju dogovorjenega programa. Z drugimi besedami to pomeni: ali bo De Mita čimprej pokazal kaj konkretnega ali pa se bo PSI pokesala, da je vstopila v sedanjo večino. Socialisti se namreč že začenjajo spraševati, če so ukrepali dobro ali slabo, da so stopili v vlado, namesto da bi postopno dozirali svoje odgovornosti, je še dodal Craxi in dal s tem še nazorneje razumeti De Miti, da še vedno drži nož za ročaj. Ves dosedanji potek dogajanja ni po Craxijevem mnenju razpršil temnih senc v odnosih med PSI in KD, kar pomeni, da se mora sedaj De Mita potruditi in dokazati, da je sposoben v celoti uresničiti svoj program. Craxi-ju se ne mudi, saj pravi, da socialistično vodstvo noče dajati prenagljenih sodb, da pa bo v pri-
hodnjih mesecih do svojega izrednega kongresa resno razmišljalo o tem, kako ukrepati.
Glavno vprašanje, od katerega bo v veliki meri odvisna nadaljnja usoda vlade, je za Craxija seveda reforma parlamentarnega glasovanja. Za Craxija je ukinitev tajnega glasovanja velikega političnega in moralnega pomena. Zagotovila bi boljše upravljanje države in odpravila nemoralni pojav prostih strelcev v parlamentu. Bitka okrog reforme glasovanja bo preizkusni kamen, ne samo za odnose znotraj vladne večine, temveč predvsem za merjenje moči med večino in opozi-cijo. Ukinitev tajnega glasovanja bi predstavljala pekoč poraz za KPI in ostale stranke opozicije. In strategija Craxija (kakor tudi De Mite, ki je v tem primeru Craxijev zaveznik-antagonist) gre prav v smeri šibitve opozicije in utrjevanja lastnih pozicij.
Socialistični tajnik je govoril tudi o finančnem zakonu, o katerem pa ni izrekel sodbe. Izrazil je le željo, da bi bil uravnovešen in. učinkovit. Glede splošnega gospodarskega manevra je poudaril, da se mora korenito spoprijeti z davčno nepravičnostjo. Zahteve sindikatov so v tem pogledu upravičene, manj upravičene pa so njihove grožnje o stavkovnih akcijah. V svojem dolgem poročilu je Craxi kritiziral tudi odnos KD do krajevnih uprav, kjer se sporazumeva s komunisti, ter »politično-propagandistično« kampanjo KPI proti notranjemu ministru Gavi.
TRST — Tržaški občinski odbor je včeraj prižgal dokončno zeleno luč za gradnjo sinhrotrona pri Bazovici. Uprava, ki je sad dosedanje večinske koalicije KD, LpT, PSI in PRI, je zavrnila vse ugovore proti lokaciji svetlobnega generatorja pri Bazovici in istočasno potrdila podrobnos-tni urbanistični načrt za to območje, ki je od včeraj pravnomočni sestavni del osrednjega občinskega urbanističnega načrta. Podrobnostni plan bo v kratkem odobrila tudi deželna uprava s posebnim dekretom predsednika Biasuttija.
Občinski odbor, ki bi moral upravljati samo tekoče zadeve, je omenjene sklepe soglasno sprejel z nujnim in izrednim postopkom, pri čemer se je dejansko poslužil pristojnosti občinskega sveta, ki mora te odloke sedaj samo ratificirati. Sklepe, ki bodo že danes romali na Deželo, je podpisal odbornik za urbanistiko, demokristjan Lucio Vattovani. Podrobnostni načrt za postavitev sinhrotrona so izdelali tehniki družbe SVEI, ki je last koncerna Iri-Ital-stat.
NA 4. STRANI
Nesprejemljiv
»blitz«
VOJMIR TAVČAR
Po nepričakovanem postanku v Johannesburgu in incidentu v Lesothu
Papež nadaljuje potovanje po jugu Afrike
MAŠERU — Papež Janez Pavel II. je včeraj Mrazil obžalovanje zaradi krvavih dogodkov v Prestolnici Lesotha. To je izrazil med triurno Pj^o, ki jo je posvetil spominu prvega pokristja-Jbevalca te male kraljevine. V svojem govoru je PaPež spregovoril o pomenu nenasilja, o sožitju ?rgd ljudmi in o poslanstvu, ki ga imajo mladi Pn ustvarjanju boljšega sveta. Papež je daroval j^ašo na nekem hipodromu v Maseruju, prisostvovala pa je večtisočglava množica, ki pa ni bila tako številna, kot so pričakovali.Po vsej verjet-??sti je vernike iz Lesotha precej presunila ugra-ttev romarjev in krvavi epilog, i,. Papeževo potovanje po južni Afriki se torej 'lub zapletom nadaljuje. Doslej ni odpovedal ^Penega obiska, in to kljub temu da se je za Približno sedem ur nepričakovano zadržal v Jo-attnesburgu. Kmalu po razpletu dogodkov v viaseruju je papež obiskal mestece Romo, najsta-Jse versko središče v državici, in se tam srečal kraljem Lesotha, ki ga je pričakoval več ur. udi v Romi je daroval mašo, nato pa nadaljeval
Medtem pa se še ni polegel odmev na dogodke, v katerih so v sredo izgubili življenje trije člani Osvobodilne vojske Lesotha, neke gverilske skupine, ki se bori proti sedanjemu režimu v državi, in pripadniki posebnih varnostnih oddelkov Južnoafriške republike. Člani omenjene gverilske skupine so ugrabili večjo skupino romarjev, neprijetno situacijo pa so nazadnje nasilno »rešili« komandosi Južnoafriške republike, ki jo je vlada Lesotha pred tem zaprosila za pomoč. Med napadom je bilo ranjenih tudi enajst oseb in štiri od teh so v kritičnem stanju. Ranjence je včeraj obiskal Janez Pavel II. Krvav epilog je potekal ravno pred veleposlaništvom držav članic Commonvvealtha v Maseruju, tako da so streli povzročili na poslopju veleposlaništva tudi nekaj škode. Na vsak način je dogodek pokazal, da je formalno neodvisni Lesotho dejansko le privesek Južnoafriške republike.
Na sliki (telefoto AP): policijski agent zraven rešilca, s katerim so odpeljali žrtve oboroženega spopada v Maseruju.
Vse kaže, da se zajetnemu dosjeju o sinhtronskem svetlobnem pospeševal-niku pri Bazovici piše zadnje poglavje. Tržaški občinski odbor je na svoji včerajšnji seji sprejel sklepe, s katerimi je zavrnil ugovore k lokaciji sinhrotrona pri Bazovici in potrdil pod-robnostne načrte. Pri odločanju se je odbor poslužil člena 140 občinskega pravilnika, ki dovoljuje odboru, da v nujnih primerih sklepa v imenu občinskega sveta, seveda pa mora svet potem potrditi sklepe odbora.
Vedelo se je, da se je bivšemu odborniku za urbanistiko Vattovaniju zelo mudilo in je hotel za vsako ceno pospešiti postopek za odobritev variante urbanističnega načrta, ki bo omogočila gradnjo svetlobnega pb-speševalnika na zemljišču T8 pri Bazovici. Vendar včerajšnji sklep tržaškega odbora je pravi »blitz«, saj je odbor sklepal o odlokih, ne da bi jih sploh imel na dnevnem redu. Vse je namreč kazalo, da bo razprava o tem vprašanju na dnevnem redu v ponedeljek.
Z vsebinskega vidika bi se stvari sicer ne spremenile, dejstvo, da je
NADALJEVANJE NA 2. STRANI
• Blitz
NADALJEVANJE S 1. STRANI hotel sedanji odbor rešiti čimprej problem. Odbornik Vattovani je nujnos-tni postopek utemeljil s trditvijo, da v sedanji politični situaciji sploh ni znano, kdaj se bo lahko spet sestal novoizvoljeni občinski svet (sklepanje o sinhrotronu bi se zato lahko zavleklo za dalj časa), znanstveniki pa -in med njimi predvsem nobelovec Carlo Rubbia - naj bi pritiskali, da se stvar reši. V nasprotnem primeru naj bi celo zagrozili, da bodo zgradili sin-hrotron kje drugje.
Zaradi počasnosti sistema odločanja se upravni organi v Italiji (začenši z vlado, kar je bilo predmet ostrih polemik) večkrat poslužujejo nujnos-tnih postopkov s sprejemanjem sklepov, ki jih izvoljena telesa potem lahko le ratificirajo. Vprašanje pa je seveda, kdaj je nujnostni postopek upravičen. Ali je bilo v primeru sinhrot-rona res potrebno?
S tehničnega in pravnega vidika je kaj lahko trditi, da je tržaški občinski odbor zelo ekstenzivno tolmačil svoje pristojnosti. Gre namreč za odbor, ki je izraz prejšnjega občinskega sveta in ki je pristojen le za opravljanje tekočih poslov. Naj dodamo, da je tudi brez župana, ker je Giulio Staffieri pred časom odstopil, da bi pospešil dogovarjanje med političnimi strankami. Ali je tak odbor dovolj reprezentativen, da sprejema dokončne odločitve o variantah, ki tako močno posegajo v življenje dela občanov?
Povsem nesprejemljivo pa je tako postopanje s političnega vidika. Vprašanje lokacije sinhrotrona je bilo nedvomno eno od najbolj spornih v zadnjih letih v tržaški občini. Z utemeljenimi ugovori se je lokaciji uprla slovenska narodnostna skupnost, vrsto pomislekov so izrazili naravovarstveniki in tudi marsikateri znanstvenik je podvomil v nujnost lokacije pri Bazovici. Predvsem pa bi moralo v primerih, ko projekti tako ostro posegajo v življenje neke skupnosti, veljati načelo, da se o lokaciji - seveda ob upoštevanju vseh tehničnih zahtev -odloča skupaj s prizadetim prebivalstvom. To načelo je občinski odbor v primeru sinhrotrona gladko prezrl. Še več: celo izvoljenim predstavnikom je onemogočil, da se izrečejo o tem perečem vprašanju. Glede na rezultate zadnjih volitev bi večina občinskih svetovalcev najbrž potrdila sklep odbora, vendar sklep bi bil oblikovan na osnovi demokratične razprave in dialektike med večino in manjšino. Tako pa je bilo vprašanje rešeno z ukazom z vrha. In forma je v tem primeru tudi vsebina, saj so bili ljudje in njihovi izvoljeni predstavniki prikrajšani za temeljno pravico.
Sinoči prvi del pogajanj o sanaciji državnega primanjkljaja
Vladne davčne olajšave ne prepričajo sindikata
RIM - Malo po 18. uri se je včeraj v Palači Chigi začel sestanek med vlado in sindikati. Sindikalno delegacijo so sestavljali vsedržavni tajniki CGIL, CISL, UIL, medtem ko je vladno delegacijo vodil predsednik De Mita, poleg njega pa sta bila podpredsednik De Michelis in finančni minister Emi-lio Colombo. Pogajanja niso lahka, saj ostajata obe strani trdno pri svojih stališčih. Pozno zvečer pa so le začele prihajati vesti, iz katerih je mogoče sklepati, da je vlada nekoliko popustila in ponudila sindikatu paket davčnih olajšav.
V bistvu je vlada obljubila, da bo skušala ustaviti inflacijsko mejo pri 2 odstotkih in ne pri štirih, kot je napovedala. Z ozirom na obstoječe zakone pa to pomeni, da bo že pri meji 2% začelas sanacijo državnega primanjkljaja. (Doslej je bila za to »merodajna« 4-odstotna inflacija.) Stvar pa ne bo stekla takoj, kar je bilo sicer pričakovati, pač pa bo nova inflacijska
meja stopila v veljavo leta 1991. Pričakovati je torej, da bodo takrat spremenili številne davčne obremenitve za približno 13 tisoč milijard.
Ta triletni načrt vsekakor ni zadovoljil sindikalnih predstavnikov. Vsoto 13 tisoč milijard je namreč vlada dobila tako, da je seštela razne možnosti za manjše davčne obremenitve, ki pa v bistvu ne pomenijo velikih oziroma zahtevanih sprememb. Prav tako se vlada ni hotela izpostaviti glede davčnega odbitka za zakonca v breme in ni upoštevala predloga sindikata, da bi odbitek dosegel 600 tisoč lir letno, pač pa je ostala pri stari ponudbi in sicer največ 552 lir. Sindikat zato meni, da bodo še naprej najbolj »opeharjeni« odvisni delavci in manj premožne družine. Glede novega obdavčevanja samostojnih delavcev pa sinoči še ni bil govor. Sestanek se je zavlekel pozno v noč, zato se bo razprava nadaljevala še danes.
Z včerajšnje seje slovenske vlade
Realne plače strmo padajo
LJUBLJANA — Od decembra lani so se realne plače v Sloveniji zaradi hitre rasti maloprodajnih cen in s tem življenjskih stroškov znižale za 15 odstotkov. Tolikšno žrtvovanje življenjskega standarda prebivalstva pa je ne le politično, temveč tudi gospodarsko nesmiselno, so ugotavljali na včerajšnji seji slovenske vlade.
Delež izplačane vsote plač se je v prihodku podjetij, ki pozitivno poslujejo, od lani na letos zmanjšal s 35,9 na 32,6 odstotka. Istočasno se je delež dajatev, ki jih podjetja plačujejo (posredni in neposredni davki), dvignil z 32,2 na 36,2 odstotka, plačane realne obresti na sposojeni kapital pa s 3,5 na 7,8 odstotka. Podjetja, ki pa so imela izgube, so uživala kup ugodnosti (nevračanje kreditov, neplačevanje davkov). V tako neenakopravnih pogojih gospodarjenja je šel denar, ki so si ga spo-
sobni prislužili, torej k nesposobnim. To pa ne spodbuja dobrega gospodarjenja. Kajti več si prislužiš, več ti poberejo. Sposobni niso nagrajeni za svoje uspehe, zaradi prelivanja denarja pa zaposleni postajajo enaki v revščini.
Slovenska vlada se očitno zaveda, da na ta način ni mogoče izvajati tržne politike. Predsednik Dušan Šinigoj je rekel, da je država šla v urejanje svojih zunanjih finančnih odnosov, zdaj pa je čas, da jih uredi še navznoter. Državo bo potrebno poceniti - do zdaj se je navkljub nasprotnemu zaklinjanju dražila. Istočasno pa bo potrebno pogoje poslovanja podjetij na trgu izenačiti - kajti dokler bodo dobri gospodarji kaznovani, slabi pa v imenu solidarnosti nagrajeni, gospodarske rasti ni mogoče pričakovati.
DEJAN VERČIČ
Bush po začetnih težavah trdno vodi pred Dukakisom
NEW YORK — Če bi bile ameriške predsedniške volitve danes, bi po najnovejši anketi, ki sta jo izvedla The New York Times in TV mreža CBS, zmagal podpredsednik George Bush s 47 odstotki glasov pred demokratskim predsedniškim kandidatom Michaelom Dukakisom, ki bi dobil 39 odstotkov glasov. Skoraj vse najnovejše ankete kažejo, da Bush še naprej povečuje prednost pred Dukakisom.
Bushu je v zadnjih tednih uspelo z zelo agresivnimi nastopi prevzeti pobudo in določiti teme predsedniške kampanje. Demokratski kandidat Michael Dukakis je pred dnevi sicer tudi začel s protinapadom, saj stalno opozarja na Busheve šibke točke, vendar mu zaenkrat še ni uspelo zaustaviti padca svoje popularnosti.
Demokratske stratege najbolj zaskrbljuje dejstvo, da je Dukakisov vpliv padel tudi na tistih področjih, kjer je doslej premočno vodil. Eno takšnih vprašanj je na primer vprašanje kompetentnosti. Dukakis, ki v kampanji nastopa bolj kot direktor nekega velikega podjetja kot pa predsedniški kandidat, poskuša namreč nenehno poudarjati svojo »kompetentnost« (je namreč guverner Massachusettsa -ene izmed industrijsko najbolj uspešnih ameriških federalnih držav, medtem ko je Bush vsa leta živel v Reaganovi senci). Eden najbolj znanih Dukakisovih izrekov je, da mora biti kriterij za izvolitev predsednika njegova kompe-
tentnost, ena pa ideološka usmeritev. Toda po najnovejših anketah kar 51 odstotkov vprašanih sodi, da je Bush bolj kompetenten kot Dukakis, samo 32 odstotkov pa jih misli drugače. Še sredi avgusta, pred republikansko konvencijo je na primer 40 odstotkov vprašanih dajalo na tem področju prednost Dukakisu pred Bushem, v katerega je imelo zaupanje samo 35 odstotkov vprašanih.
Kot sodijo nekateri politologi, se je tudi med to kampanjo ponovilo staro pravilo namreč, da tisti politik, ki je v javnosti manj znan, vodi v prvi fazi predvolilne bitke, ko pa se bitka približuje vrhuncu in ko volilci obema kandidatoma pogledajo »pod kožo«, običajno dajo prednost bolj znanemu predsedniškemu kandidatu. Isto se je na primer med prevolilno kampanjo 1980. leta zgodilo tudi Bushu. Na začetku kampanje oziroma na prvih primarnih volitvah je premočno premagal Reagana, kasneje pa je Reagan, ki je bil kot guverner Kalifornije bolj znana javna osebnost kot Bush (čeprav je bil le-ta med drugim ameriški veleposlanik v OZN in na Kitajskem ter direktor CIA), prevzel vodstvo.
Bushu v zadnjih tednih veliko pomagajo tudi ugodna gospodarska gibanja v ZDA (tako proračunski kot zunanjetrgovinski deficit se na primer zmanjšujeta) ter dejstvo, da je predsednik Reagan po zadnjih anketah dosegel največjo priljubljenost v tem letu.
Umrl je novinar Ive Mihovilovič
ZAGREB — Včeraj je v Zagrebu umrl Ive Mihovilovič, eden od ustanoviteljev jugoslovanskega novinarstva. Mihovilovič je bil star 83 let, s pisanjem pa se je ba-vil, vse dokler ga ni strla bolezen.
Ive Mihovilovič se je rodil v Premanturi, prve članke pa je napisal že leta 1924, ko je bil star šele 19 let. Od vsega začetka se je vključil v NOB, po vojni pa je nekaj let proučeval vprašanje istrskih in dalmatinskih izseljencev. V petdesetih letih je začel spet objavljati članke v raznih hrvaških časopisih. Znani so bili zlasti njegovi prispevki s psevdonimom Spectator, ki jih je celih 26 let objavljal v zagrebškem dnevniku Večernji list. Napisal je tudi nekaj knjig.
Mihovilovič je bil za svoje novinarsko in publicistično delo odlikovan s plaketo Moša Pijade in zlato plaketo Vjesnika, ki sta naj-višji novinarski priznanji v SFRJ.
Obglavljena ZZB Odstopil še Pekič
BEOGRAD — Dan po Petru Matiču, predsedniku zvezne borčevske organizacije, je včeraj odstopil tudi sekretar istega foruma Dušan Pekič. Medtem ko je Matič dobil »črno piko« zaradi diskusije v Novem Sadu, kjer je kritiziral Miloševičeve pohode v Vojvodino, so Pekiča prijeli za jezik zaradi njegove razprave v Zagrebu. Tam je »neargumentirano in pavšalno kritiziral CK ZKJ, v katerem naj bi sedeli ljudje, ki po njegovem mnenju podpirajo albansko kontrarevolucijo«.
Oba odstopa pa sta morala seveda počakati na neposreden povod: pri Matiču se je usoda zapečatila zaradi nekorektne uporabe internega pisma predsedstva CK ZKJ (v katerem je ta organ obvestil vodstva družbenopolitičnih organizacij o vsebini sporne Pekičeve diskusije). Pekič pa je v odstopni izjavi navedel, da sta ga k temu koraku spodbudila predstavnika slovenske in hrvaške borčevske organizacije, ki sta ga obvestila, da njuni predsedstvi menita, da zaradi svojih nastopov in vedenja v zadnjih mesecih Pekič ne more več voditi jugoslovanske organizacije borcev, (dd)
Srbski mladinci pripravljajo referendum o ustavnih vprašanjih
BEOGRAD — Med 3. In 7. oktobrom pripravlja srbska mladinska organizacija neuradni referendum o štirih najbolj spornih skupinah ustavnih vprašanj, ki se nanašajo na državne funkcije republike Srbije. Občane bodo spraševali o njihovem mnenju glede neposrednih tajnih volitev, gospodarske reforme, gradnje jedrskih elektrarn, predvsem pa o ljudski obrambi, državni varnosti, sodstvu in mednarodnih odnosih, ki naj bi bili enotni za vso republiko. Predstavili bodo tudi pred-
log, po katerem naj bi pokrajini v federaciji predstavljali delegati v okviru enotne delegacije Srbije, zanimivo pa je tudi vprašanje organiziranosti skupščine SFRJ. Po predlogu s tega neformalnega referenduma naj bi imel jugoslovanski parlament tri zbore: zbor narodov in narodnosti, gospodarski zbor ter zvezni zbor.
Akcijo bo spremljal plakat, na katerem je štirinajst ugaslih vžigalic (ki naj bi simbolizirale 14 let, odkar je bila sprejeta zadnja ustava)...
I. Vajgl glasnik jugoslovanskega ministrstva za zunanje zadeve
BEOGRAD — Novi tiskovni predstavnik pri jugoslovanskem ministrstvu za zunanje zadeve, veleposlanik Ivo Vajgl, bivši dolgoletni novinar Tanjuga, je vodil včeraj prvo konferenco.
Ivo Vajgl se je rodil pred 45 leti v Mariboru. Z novinarstvom se je začel ukvarjati že v času študija, sodeloval je pri mariborski Katedri in ljubljanski Tribuni, kasneje pri RTV Ljubljana. Bil je dopisnik RTV Ljubljana in Dela v Trstu, dopisnik in vodja redakcije Tanjuga za Slovenijo v Ljubljani, dopisnik in vodja Tanjugovega urada v Bonnu, kjer je bil tudi predsednik Združenja tujih dopisnikov iz ZRN.
Bil je predsednik komisije CK ZK Slovenije za delo z jugoslovanskimi državljani v tujini, generalni jugoslovanski konzul v Clevelandu, po vrnitvi iz ZDA pa je postal uradni tiskovni predstavnik v Sekretariatu za zunanje zadeve in sicer namesto Aleksandra Staniča, ki je odšel na novo dolžnost.
Irangate menda spravil predsednika na rob živčnega zloma
Reagana so hoteli »upokojiti«
WASHINGTON — Zanimanje za afero Irangate je vedno živo, še posebno v predvolilnem vzdušju, ko je za kandidate izrednega pomena, ali so bili vpleteni v preprodajo orožja državam ob Perzijskem zalivu ali ne. V ameriških novinarskih krogih je že nekaj dni krožila vest, da je Irangate tako prizadel predsednika Reagana (na sliki), da bi ga bili morali iz zdravstvenih razlogov celo predčasno »upokojiti«. V ZDA je izšla tudi knjiga Landslide: the unmaking of the President (Usad: rušenje predsednika), ki sta jo napisala Jane Mayer (Wall Street Journal) in Doyle McManus (Los Angeles Times). Knjiga je navajala tudi podrobnosti glede Reaganove irangatske bolezni. Po podatkih, ki sta ju zbrala Mayer in McManus, je afera Irangate spravila predsednika Reagana na rob živčnega zloma. Zaradi tega so njegovi sodelavci prosili šefa svetovalcev Bele hiše Hovvarda Baker) a, naj upošteva 25. člen ameriške ustave, ki predvideva predčasno upokojitev hudo bolnega predsednika. Utrujenega in izčrpanega Reagana je hotelo »odstaviti« nekaj vidnih zastopnikov ameriške vlade, med katerimi tudi George Shultz in takratni svetovalec za državno varnost Robert McFarlane.
Dogodki, ki sta ju opisala avtorja knjige o »rušenju predsednika«, niso izmišljeni, kot je potril tudi bivši predsednikov sodelavec James Cannon. Poleg verodostojnosti izjav o Reaganovi »upokojitvi« pa je Cannon menda neposredno potrdil tudi podatke o dejanskem položaju podpredsednika Busha. Med preiskavo o Irangatu je Bush namreč odločno zanikal, da bi bil obveščen o preprodaji orožja državam v vojni, Mayer in McManus pa trdita obratno-Njegovi sodelavci naj bi mu redno poročali o razvoju dogajanj, Bush pa ni storil ničesar, da bi prepovedal trgovino, še manj pa se je vmešaval v posle, ki jih je vodil polkovnih Oliver North.
Ruffolo seznanil predstavnike dežel s svojim načrtom
Karin B bo zaplula v Livorno
RIM — Zahodnonemška ladja Karin B bo po dolgi odisejadi končno zaplula v Livorno, kjer bo izkrcala italijanske industrijske odpadke, ki jih je morala vkrcati v nigerijskem Koku. To je sklenil minister za okolje Ruffolo, ki je obenem določil, da bodo te odpadke začasno uskladiščili v Emiliji-Romag-ni. Končno pristanišče za Deep Sea Carrier, ki prav tako prevaža odpadke z odlagališča pri Koku, pa bodo določili danes. Tretja ladja, ki ima na krovu onesnaženo zemljo iz Koka, pa bo zaplula v Ravenno. Pristanišča za ostale ladje, ki plujejo iz Libanona, pa bodo morali določiti do 30. septembra. Po ministrovih besedah trenutno pluje le 5 ladij z italijanskimi odpadki.
Te sklepe je Ruffolo posredoval deželnim predsednikom in pristojnim odbornikom, ki so se včeraj sestali v Palači Chigi. Dokončni sklep o usodi ladij z italijanskimi strupi pa bodo sprejeli na današnji seji vlade.
Ruffolo je torej končno odkril svoje karte po večtedenskem obotavljanju in prikrivanju. Predstavniki dežel niso bili navdušeni. Tako je odbornik za okolje toskanske Dežele Marcucci obtožil vlado, da je »pošastno« izpeljala vso zadevo, obenem je zahteval, da Karin B ostane v Livornu le en mesec in ne šest, kot predvideva Ruffolo. Glede uničenja in predelave odpadkov so vsaj nekateri predstavniki severnoitalijanskih dežel pokazali večjo
razpoložljivost. Tako je predsednik Furlanije-Julijske krajine Biasutti P°' udaril, »da se ne bo nihče izognil svoj1 dolžnosti«.
V F-JK so lahko zadovoljni, saj Je včeraj posebna medministrska komis1' ja ugotovila, da je tržiško pristanišč® neprimerno. Izvedenci bodo mora*1 tako izbirati med naslednjimi prist® nišči: Gioia Tauro, Licata, Porto T°/' res, Porto Empedocle, Manfredom8, Saline lonica in Taranto.
Nedvomno lahko pričakujemo pr® cejšnje odpore. Včeraj je bila v Augn* ti splošna stavka, da so tako prepre®1 . prihod ladje Deep Sea Carrier, ki s° iQ morali zato po morju dostaviti g°rlV in hrano.
V okviru priprav na vsedržavni kongres
Tajnik KD De Mita jutri v Gradežu
TRST — Krščanski demokrati se pripravljajo na svoj vsedržavni kongres, na katerem .bodo, med drugim odločali, ali ohrani sedanji tajnik in predsednik vlade Ciriaco De Mita tajniško mesto v stranki. V pripravi na kongres je že bilo več posvetov, nekateri bodo še prišli na vrsto. Na njih se srečujejo predvsem pristaši take ali drugačne struje v KD, pa čeprav so razprave na teh posvetih odprte. Na sporedu pa imajo tudi posvete odprtega značaja, na katerih govore tudi o organizacijskih prijemih znotraj stranke.
Odprt bo posvet, ki bo jutri, v soboto, ter v nedeljo v Gradežu. Prireja ga deželni odbor KD v sodelovanju z osrednjim vodstvom te stranke. Deželni tajnik Bruno Longo je včeraj novinarjem povedal, da so se za ta posvet domenili z De Mito takoj po letošnjih deželnih volitvah, ko je v naši deželi KD zabeležila uspeh.
Uspeh KD v Furlaniji-Julijski krajini je zanimiv za vso stranko,
v vsedržavnem merilu, je povedal Longo. Stranka se danes, bolj kot kdajkoli prej, čuti povezana s širokimi množicami. Zato hoče ugotoviti kako voditi svojo politiko v bodoče.
Posvet bo v kongresni palači v Gradežu. Pričel se bo jutri, ob 10.15. Uvodoma bo poročal podtajnik KD Vincenzo Scotti. Zatem bodo na okrogli mizi o krajevni realnosti sodelovali trije predsedniki deželnih vlad: Tabacci, predsednik deželne vlade v Lombardiji, Nicolosi, predsednik vlade na Siciliji, in Biasutti, predsednik vlade FJK. Jutri popoldne bosta poročala tudi Gianni Fontana in elemente Mastella. V nedeljo dopoldne bo govoril podtajnik Gino Bodrato. Prisotni bodo številni drugi ministri in parlamentarci.
Osrednji govor bo imel ob sklepu posveta, v nedeljo, ob 12. uri, predsednik vlade in osrednji tajnik KD Ciriaco De Mita, ki pride v Gradež že jutri dopoldne.
Špeter: Francescutto o usodi turizma v Nadiških dolinah
ŠPETER — Stanje turističnega sektorja v Nadiških dolinah in vloga turistične ustanove komprenzorija na Matajurju: to sta bili dve osrednji vprašanji, o katerih je tekla razprava na sestanku med deželnim odbornikom Gioacchinom Francescuttom ter župani tega območja, predsednikom Gorske skupnosti Chiabudinijem, turistične ustanove Pausso in turističnimi operaterji.
Chiabudini, Paussa in drugi sogovorniki so deželnega odbornika opozorili na nevzdržno stanje, v katerem se nahajajo vlečne naprave na Matajurju; opozorili so ga nadalje na perspektive razvoja omenjenega področja in možne pobude, s katerimi bi področje lahko zaživelo s turističnega vidika. Krajevni upravitelji so mu poleg tega izrazili zaskrbljenost nad usodo same turistične ustanove iz Čedada in Nadiških dolin. Odbornik Francescutto je s svoje strani vzel na znanje izne-šene probleme in zagotovil razpoložljivost deželne uprave za njihovo rešitev.
Krajevne upravitelje in turistične operaterje je podrobneje seznanil o deželnem načrtu turističnega razvoja, ki se po eni strani zavzema za rast večjih turističnih centrov, po drugi pa istočasno skrbi za razvoj manjših središč, med katere sodi tudi zimsko središče na Matajurju.
Mladinci SSk v Bohinju
TRST — Člani tržaškega in goriške-ga odbora mladinske sekcije Slovenske skupnosti so se zbrali na notranjem posvetu, ki je bil v Bohinju v soboto, 10., in v nedeljo, 11. septembra. Srečanje je bilo posvečeno oceni delovanja in načrtom mladinske organizacije Slovenske skupnosti ter pripravi na bližnje strankine kongrese. Govorili so tudi o sedanji pobudi zbiranja podpisov v podporo Odbora za varstvo človekovih pravic iz Slovenije, za katero so doslej zbrali več kot 900 podpisov, in to pretežno na Tržaškem. Bohinjski posvet sta obiskala predsednik Zveze socialistične mladine Slovenije Jože Školjč in predsednik Sveta za mednarodne odnose pri tej organizaciji Zoran Taler.
Prispevajte
za
»Dijaško matico«
Sežanski odlok presenetil zlasti italijanske gobarje
Sežana: Pred nabiranjem gob po dovolilnico k lastniku gozda
. Koper, SEŽANA — Nekaj navdu-s®nih nabiralcev gob z italijanske strani, ki so konec minulega tedna Nabirali v kraških in brkinskih goz-n^tb, je bilo neprijetno preseneče-lb, ko so jim sežanski miličniki od-Z®N vrečke z gobami in jim hkrati "aložiH še mandatno kazen v višini v-000 dinarjev. Miličniki so sicer Pojasnjevali, da je nabiranje gob, cVetja in drugih goznih sadežev ter vožnja in parkiranje na travnikih, ojivah in gozdovih brez ustreznega dovoljenja lastnikov prepovedano in Kaznivo.
Kot kaže, si je večina kaznovanih Ukrep miličnikov razlagala kot prepoved izključno za italijanske držav-Jjane, presenečeni pa so bili toliko bolj, ker o tem niso zasledili nobe-ne9a obvestila niti ob vstopu na jugoslovansko stran, pa tudi v gozdo-ni nobenih opozorilnih tabel. Prizadetost je dosegla takšno stop-Ujo, da je prvak Liste za Trst Gian-Iranco Gambassini od deželne vlade zahteval odgovor oziroma pojasnilo božanske občine, zakaj velja na njihovem območju prepoved nabiranja R°b, na kakšni osnovi miličniki izrekajo denarne kazni in zasegajo nabrane gobe. Vsa zadeva torej dobi tudi politični prizvok.
Takoj je treba pojasniti, da je se-‘ansRg občinska skupščina na letoš-nli aprilski seji sprejela novi odlok u javnem redu in miru v občini, ki je P° uradnih objavah v Primorskih Uovicah začel veljati 18. maja. Osma točka šestega člena tega odloka prepoveduje "brez dovoljenja lastnika Uničevati, trgati ali pobirati sadje, , vetje, gobe, poljske pridelke, kopa-1 zemljo, pesek ali kamenje, voziti,
Italijanskih nabiralcev gob se, kot kaže, ne bojijo samo v Sloveniji. Tudi v sosednji Švici ter celo v ZR Nemčiji se v času gobarskih sezon otepajo invazij italijanskih "gobomanov", ki s tisočimi avtomobili dobesedno preplavijo gozdove. Čeprav je v Švici vsem prost vstop v gozdove in nabiranje gozdnih sadežev, so namreč v občini Malvaglia pri Bremnu leta 1980 sprejeli sklep in postavili opozorilne table, na katerih piše, da je prepovedano nabiranje gob vsem, ki nimajo švičarskega potnega lista. Italijanske gobarje v nekem švicarskem kantonu nadzorujejo tudi s helikopterji in zapisujejo registracijske številke avtomobilov. Ob vrnitvi nabiralce zaustavljajo prometne patrulje. Kazen za tiste, ki v prtljažniku imajo več kot dva kilograma gob, znaša tudi do tisoč frankov (do 900.000 lir). Kljub zagroženim kaznim italijanski gobarji ne popuščajo in se podajajo na "lov" tudi v Nemčijo, kjer si posamezni gobar lahko nabere le kilogram gob. Tudi tu prihaja do manjših "gobarskih vojn" med italijanskimi nabiralci, lastniki gozdov in policijo.
ustavljati ali parkirati motorna vozila na travnikih, njivah in gozdovih. Kdor ne spoštuje te določbe se takoj kaznuje s 50.000 dinarji." Ta člen torej velja za vse in ne samo za italijanske državljane, kot so si mnogi tržaški kršitelji razlagali uk-
repanje miličnikov. Res pa je, da je občinsko skupščino vodilo v sprejem omenjenega člena odloka prav nomadsko obnašanje predvsem italijanskih državljanov v slovenskih gozdovih, kjer so si poleg organiziranja piknikov in uničevanja travnikov in pašnikov privoščili tudi treninge z motokrosi, skratka, obnašali so se kot gospodarji vsega.
Že kmalu po sprejetju pa se je pokazalo, da je navkljub dobri nameri odlok vse preveč togo pisarniški in skregan z življenjem. Predvsem zato, ker v Sežani niso poskrbeli, da bi tudi tujce, ki prihajajo v slovenske gozdove na sprehode in tudi na nabiranje gozdnih sadežev seznanili z njegovo vsebino, niso poskrbeli za opozorilne table v gozdovih, praktično pa je tudi neizvedljiv, kajti samo na Krasu in Brkinih je okrog 6000 lastnikov gozdov, tujci pa tudi domačini tako zares ne morejo vedeti, komu pripada kateri košček gozda. Kazni, ki jih izrekajo miličniki, zagotovo niso prava pot za zaščito slovenskega gozdnega bogastva. Zato je po svoje upravičena jeza sosedov, ki menijo, da je kaznovanje njihovih nabiralcev gob vse prej kot toliko opevano prijateljstvo in sodelovanje ob meji.
Kako se bo vsa stvar okoli nabiranja gob v slovenskih gozdovih razpletla in zapletla, je težko napovedati, vsekakor pa se verjetno ljubiteljskim nabiralcem ne obeta nič kaj dobrega, kajti gobarstvo vse bolj postaja biznis ne pa ljubiteljska dejavnost, tako da se je bati čedalje večje zaplankanosti gozdov.
IZTOK UMER
Odkritje obeležja padlim borcem v Tolminu
TOLMIN — Jutri ob 11. uri bodo v Tolminu odkrili spominsko ploščo 65 padlim borcem in borkam 5. bataljona (ustanovljenega v Gineifi v Egiptu) 11, dalmatinske udarne brigade, ki so v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini, Liki, Hrvatskem in Slovenskem primorju, v Trstu in Istri ter na Koroškem dali svoje življenje za svobodo.
Za postavitev spominske plošče padlim borcem (z imeni in priimki) 5. bataljona 11. dalmatinske udarne brig-de v Tolminu so se odločili iz več razlogov: večina padlih borcev omenjenega bataljona je bila doma iz občine Tolmin; enote motoriziranega odreda 4. armade JA (11. dalmatinske udarne brigade, 3. brdskega motoriziranega artilerijskega diviziona, četa tankov 1. tankovske brigade, protitankovska baterija, enote avtobataljona itd.) so na-pohodu za Koroško šle skozi Tolmin in tam so tudi prenočile; padli borci omenjenega bataljona (imenovali so ga tudi bataljon primorskih Slovencev in istrskih Hrvatov) še nimajo spominske plošče, oziroma spomenik padlih itd.
Potrebna sredstva za postavitev spominske plošče so prispievali nekdanji soborci s prostovoljnimi prispevki. Spominsko obeležje je izdelal kamnosek Vojko Mužina iz Nove Gorice.
Po odkritju spominske plošče padlim borcem in borkam 5. bataljona 11. dalmatinske udarne brigade, bodo v knjižnici Cirila Kosmača v Tolminu predstavili novo knjigo Janka Perata z naslovom Krokarjeva jesen, ki jo je posvetil nekdanjim sobojevnikom Jugoslovanom, ki so se bojevali proti fašizmu v Osmi britanski armadi v Libijski puščavi (1942) in se potem pridružili NOV Jugoslaviji (1943).
ALBERT KLUN
Koroška: nasprotna stališča o šolskem vprašanju
CELOVEC — Novo šolsko leto, ki bo v znamenju uvajanja dvojezičnega šolstva na ljudskih šolah na podlagi novega zakona, se začenja tudi v znamenju različnih pogledov obeh osrednjih organizacij koroških Slovencev na nadaljnje ravnanje v šolstvu in na drugih toriščih.
Na eni strani sta poslanec Karel Smolle, ki je glasoval za omenjeni zakon, in Narodni svet koroških Slovencev (NSKS), ki ga je pri tem podprl, na drugi Zveza slovenskih organizacij (ZSO) in nadstrankarski komite za obrambo dvojezične šole. Pogledi in stališča so zdaj in za zdaj v marsičem povsem nasprotni.
Medtem ko sta Smolle in predsednik NSKS Grilc v ponedeljek napovedala, da bo kmalu, v začetku oktobra, vse nared za ustanovitev narodnostnega sosveta pri zveznem kanclerju, je ZSO sporočila, da za zdaj ne bo imenovala svojih (štirih) članov v manjšinski sosvet.
ZSO v tiskovni izjavi veže odločitev o vstopu v sosvet z izpolnitvijo točk iz memoranduma avstrijske vlade. Gre za ustanovitev javne dvojezične trgovske akademije v Celovcu, finansiranje javnih in zasebnih dvojezičnih otroških vrtcev, za višjo denarno podporo manjšini in za uvedbo slovenskih TV oddaj. ZSO v tej zvezi še zmeraj čaka na pogovor s kanclerjem Vra-nitzkym. Od izida tega pogovora bo odvisna ponovna razprava v vodstvu ZSO o vstopu v sosvet.
Medtem ko Smolle in Grilc izjavljata, da so spremne uredbe v zvezi s šolskim zakonom prinesle pomembne zboljšave v primerjavi s t. i. koroškim pedagoškim modelom, pa je podpredsednik ZSO Franc Kukoviča za Slovenski vestnik izjavil, da je »novi učni načrt za dvojezične šole' tipičen primer za t. i. novi dialog, ki je popolnoma enostranski, saj so v enem mesecu na Dunaju in Celovcu brez našega sodelovanja napravili osnutek učnega načrta.« Kukoviča tudi poudarja, da so bile priprave dodatnih učiteljev »zelo nepopolne in nesprejemljive za vsakega učitelja, ki misli pedagoško in didaktično.«
Smolle in Grilc sta na tiskovni konferenci izrazila zadovoljstvo z nedavnim pogovorom s kanclerjem Vranitzkym, trgovska akademija naj bi začela delovati z naslednjim šolskim letom, slovenske tv oddaje se bodo začele januarja 1989, delen napredek je bil dosežen tudi glede vrtcev. Za drugo leto je pričakovati deset milijonov šilingov finančne podpore.
Grilc in Smolle sta tudi povedala, da dosedanje letošnje prijave k dvojezičnemu pouku ne kažejo nazadovanja. Na nekaterih šolah so prijave višje kakor lani.
JOŽE ŠIRCELJ
Na Krasu manj Črnih točk
SEŽANA Delavci ajdovskega Pri-že več kot mesec dni delajo na Rekaterih cestnih odsekih, ki so zaradi številnih nesreč dobile žalosten sloves Najnevarnejših črnih točk v sežanski °bčini.
Doslej so že izboljšali^ ovinek pri Gorjanskem, cesto od Štanjela do Rtoje z novogoriško občino in odsek v Jjfižu. Sedaj obnavljajo del ceste med enožečami in Senadolami ter magis-ralno cesto skozi Senožeče, pripravil0 Pa vse potrebno za ureditev kri-lsča pri Divači.
Letošnji obnovitveni program bodo •tončali oktobra s posodobitvijo regio-alne ceste skozi Divačo.
Skupaj bodo v nekaj več kot dveh ~f Nsscih temeljito popravili približno kilometrov cest in eno križišče,. za ®r bodo porabili 1,4 milijarde dinar-®V' Denar je dala republiška skupnost t Neste iz sredstev za odpravo črnih li k • ^ občinski cestni skupnosti ob-jT^bljajo, da bodo s tem programom
oh aljevali prihodnje leto, ko naj bi g Rovili odseke med Senadolami in vkr911-0 med Sežano ter Štanjelom, s. bučno z poglobitvijo podvoza pri
ranjelu.
J. O.
Hobby vozila - druga (senčna) plat medalje
PIRAN — Še pred nekaj dnevi smo pisali članek, s katerim smo hvalili uspešne prevoze s hobby vozili v Piranu. Medtem pa je prišlo do zanimivega preobrata, oziroma novosti v zvezi s temi vozili. Tri mladince - člane »komisije za izvedbo projekta Hobby bus« pri Občinski konferenci ZSMS Piran - so namreč minule dni obiskali možje postave in preiskovalni sodnik je vse tri tudi že zaslišal. Dobil je namreč obvestilo od organov za notranje zadeve, da je šlo pri poslovanju s hobby vozili za nepravilnosti. Zadevo je dobil v roke koprski temeljni javni tožilec, ki je menil, da so omenjeni trije mladinci storili kaznivo dejanje grabeža, zaradi česar je že zahteval preiskavo. Slo naj bi za vrsto nepravilnosti pri nagrajevanju šoferjev in samih organizatorjev prevozov ter za neplačevanje družbenih dajatev in prispevkov. Najbolj nerodno pri vsem je, da so ti trije mladinci hkrati precej ugledni in pomembni družbenopolitični delavci v občini.
Na včerajašnji izredni seji občinskega izvršnega sveta so zaradi teh dogodkov zahtevali predčasno ukinitev prevozov s hobby vozili v piranski občini. Povejmo, da so vozila kupili občinski organi iz sredstev turistične takse in jih predali v last Avditoriju Portorož. Ta organizacija ima zagotovljeno pokrivanje stroškov amortizacije in revalorizacije in to iz sredstev turistične takse. Občinski izvršni svet je maja letos objavil razpis pri občinskem obrtnem združenju in na podlagi tega prejel več ponudb. Ponudba mladincev je bila daleč najugodnejša (ponudili so celoten servis in poceni vozovnice), zaradi
Trije v priporu
KOPER — Včeraj so tu priprli Žarela Saji-ča, predsednika občinske konference ZSMS Piran, Marka Zormana, predsednika koordinacijske komisije pri občinski konferenci ZSMS za organizacijo posebnega javnega prevoza oseb v cestnem prometu v poletnih mesecih, danes pa še Sandra Kravanjo, člana te komisije, ki je tudi organizacijski sekretar OK SZDL Piran. Koprski javni tožilec je pri temeljnemu sodišču v Kopru včeraj zahteval uvedbo preiskave zaradi suma kaznivega dejanja grabeža, zlorabe položaja ali pravic odgovornih oseb. Po tožilčevem mnenju obstaja utemeljen sum, da so si osumljeni neupravičeno prilastili približno deset milijonov dinarjev od ostanka čistega dogodka pri organizaciji prevozov s Hobby busi v piranski občini. V priporu so zaradi bojazni, da bi uničili sledove kaznivih dejanj in naj bi bili, dokler ne bo zaključena preiskava, verjetno konec prihodnjega tedna.
česar so dobili pet vozil v brezplačni časovni najem, delovali pa so pod okriljem občinske organizacije ZSMS. Organizacijo poslovanja pa so potem mladin-
ci zastavili tako, da so sezonsko zaposleni šoferji (bilo jih je 23) po pogodbi o delu prejeli na uro le 1.500 dinarjev. Hkrati so morali vsak dan polagati določeno vsoto denarja (pavšal) na račun, kar pa so zbrali od voznin nad tem povprečkom, so lahko mimo vsakega nadzora pobirali kot sestavni del plačila za sezonsko delo. Tako nihče natančno ne ve, koliko so ti mladi šoferji dejansko zaslužili. Trije organizatorji poslovanja s hobby vozili, obdolženi nepravilnosti, zdaj trdijo, da je ostanka dohodka 33 milijonov dinarjev, od česar so sami za približno tri meseče dela prejeli devet milijonov dinarjev, ali -vsak od teh približno milijon na mesec. Na začetku je predsedstvo občinske konference ZSMS sklenilo (seveda ni vedelo, kakšen bi lahko bil zaslužek z vozili, da bi dva organizatorja prevozov lahko prejela po 25 odstotkov ostanka čistega dohodka. Toliko denarja pa trije organizatorji še zdaleč niso prejeli, razlagajo zdaj prizadeti in dodajajo, da je ves ta postopek proti njim zato, ker so se nekateri zbali njihove konkurence...
Kakorkoli že - nadaljnja preiskava (kaže, a bo poslovanje ZSMS v Piranu morala pregledati tudi služba družbenega knjigovodstva) in sodni postopek bo gotovo približal vso zadevo resnici. Škoda pa bi bila, da bi ugodbe rezultate, ki bi jih verjetno dosegli tudi brez nepravilnosti, pokvarili zaradi površnosti in lahkomiselnosti. (Seveda si lahkomiselnosti ljudje na položajih ne bi smeli privoščiti). Če pa gre res zgolj za maščevanje s strani konkurence, je stvar še toliko bolj zanimiva".
BORIS ŠULIGOJ
Občinski odbor v celoti potrdil ustrezne podrobnostne načrte
Sinhrotron bodo gradili pri Bazovici
Tržaški občinski odbor je včeraj dopoldne prižgal dokončno zeleno luč za postavitev sin-hrotrona pri Bazovici. Odborniki so, kot pričakovano, soglasno zavrnili vse ugovore in pripombe proti lokaciji svetlobnega generatorja na urbanističnem območju T8 ter tako v celoti potrdili podrobnostni urbanistični načrt za Bazovico, ki je torej od včeraj tudi formalno sestavni del osrednjega občinskega regulacijskega načrta. Odbornik za urbanistiko Lucio Vat-tovani (KD) je že pripravil ustrezne sklepe in jih bo že danes poslal deželni upravi za dokončno odobritev. Občinski odbor, v katerem sedijo predstavniki KD, LpT, PSI in PRI, je sprejel te sklepe s hitrim in nujnostnim postopkom ter se pri tem poslužil pristojnosti, ki ponavadi pripada občinski skupščini. Gre za sporni člen st. 140 občinskega pravilnika, ki daje možnost odboru, »da v izrednih in nujnih razmerah« nadomesti občinski svet. Pri tem ne gre pozabiti, da je tržaški občinski odbor v tem trenutku pristojen le za opravljanje tekočih poslov, kar očitno pomeni, da je za tržaške občinske odbornike vprašanje lokacije svetlobnega sin-hrotrona le »navadna tekoča zadeva«.
Na Vattovanijev predlog je torej odbor včeraj zavrnil vse ugovore proti lokaciji sinhrot-rona pri Bazovici, ki so jih predložili domačini, Koordinacijsko združenje kraških vasi. Kmečka zveza, Slovensko deželno gospodarsko združenje, SKGZ in nekatere naravovarstvene organizacije. Ti ugovori niso bili naperjeni proti postavitvi tega znanstvenega objekta, ampak so iz različnih zornih kotov postavljali v dvom njegovo lokacijo pri Bazovici, na znanem območju T8. Dobršen del teh pripomb je vključe-
val tudi utemeljeno zahtevo, da se sinhrotron postavi na območju, kjer že ima svoj sedež Center za znanstvene in tehnološke raziskave. Občinska uprava pa ni pokazala nobenega posluha za te zahteve in pripombe ter je včeraj v celoti potrdila svoje brezkompromisno stališče, da je treba svetlobni generator za vsako ceno postaviti pri Bazovici.
Ugovori so se, kot že omenjeno, nanašali na podrobnostni načrt variante št. 46 regulacijskega načrta. Ta podrobnostni načrt je bil odobren pred petimi meseci z glasovi LpT, KD, PSI (razen odbornika Jagodica, ki se je vzdržal), MSI, PSDI, PRI in Mestne liste. Proti so glasovali komunisti, Slovenska skupnost in svetovalec Tržaškega gibanja Parovel. Komunistom je takrat uspelo le, da so iz podrobnostnih načrtov, ki jim je vseskozi nasprotoval tudi vzhod-nokraški rajonski svet, izključili športne objekte ob sinhrotronu ter helikoptrski pristajališči pri Bazovici in Padričah. To je tudi vse, kar je večina "popustila" opoziciji.
Včerajšnja odločitev občinskega odbora je v bistvu sklenila urbanistični postopek za postavitev sinhrotrona. Podrobnostni urbanistični plan, ki ga je izdelala strokovna družba SVEI iz koncerna IRI-Italstat, bo že danes romal na deželno upravo. Najprej ga bo vzel v pretres deželni oddelek za prostorsko načrtovanje, nato tehnični urad istega odborništva. Zadnja beseda pripada predsedniku Dežele (ali od njega pooblaščenemu odborniku), ki bo podpisal ustrezni dekret, ta pa bo stopil v veljavo takoj po objavi v Deželnem uradnem vestniku. Takoj zatem bo lahko občinska uprava pričela izdaja-
ti gradbena dovoljenja za postavitev svetlobnega generatorja. Istočasno bo lahko stekel tudi postopek za razlastitev zemljišč, na katerih bo zrasla velika znanstvena struktura in ki so večji del last Bazovcev, deloma pa so tudi jusar-ska. Pričakovati je, da bo ta postopek potekal zelo hitro, saj deželna večina (z izjemo SSk) močno podpira lokacijo sinhrotrona pri Bazovici.
Včerajšnje sklepe občinskega odbora v teoriji sedaj lahko zavrne le pokrajinski odbor, ki nadzoruje delovanje krajevnih uprav in Krajevne zdravstvene enote. Ta organ je poklican, da preveri pogoje, ki so privedli občinski odbor, da je sprejel tako pomembne sklepe na podlagi zgoraj omenjenega člena št. 140. Komunisti in zeleni so že napovedali priziv. Za ta korak se bo morda odločila tudi Slovenska skupnost.
Odbor je sedaj po zakonu dolžan, da sklepe odborništva za urbanistiko (Vattovani ni več občinski svetovalec) formalno vključi na dnevni red prihodnje seje občinske skupščine, ki mora, kot znano, šele izvoliti župana in odbornike. Zato je pričakovati, da bo o pripombah vzhodnokraškega prebivalstva in o podrobnos-tnem urbanističnem načrtu tekla beseda šele čez nekaj tednov ali celo mesecev. Vattovanijev sklep pa je dejansko že polmočen, tudi zato, ker ni pričakovati, da ga bo občinska skupščina (oktobra ali novembra) zavrnila, saj uživa podporo velike večine strank, ki so zastopane v novoizvoljenem občinskem svetu.
SANDOR TENCE
Delegacija libanonskih zadružnikov obiskala COOP
Na sedežu Delavskih zadrug (Coo-perative Operaie) v Ul. Italo Svevo so se včeraj dopoldne srečali člani libanonske delegacije, ki jo je vodil generalni tajnik tamkajšnje socialistične in progresistične stranke Charif Fayad, in predstavniki predsedstva oziroma uprave Delavskih zadrug.
Namen srečanja je bil zlasti pregled možnosti za uresničitev blagovne in tehnološke menjave med tržaško zadružno organizacijo in gibanjem libanonskih zadružnikov, ob čemer so med drugim preverili tudi uresničljivost pomorske zveze med Trstom in Libanonom. V teku prisrčnega srečanja je predsednik Delavskih zadrug Lino Crevatin izrazil solidarnost trpečemu libanonskemu ljudstvu, kateremu je posredoval tudi želje za mir, neodvisnost in socialno pravičnost. Vodja libanonske delegacije Fayad pa je v svoji zahvali izrekel priznanje organizaciji Delavskih zadrug in podčrtal velik pomen srečanja s tržaškimi zadružniki.
Gropada jutri brez elektrike
Podjetje ACEGA obvešča svoje odjemalce, da bo zaradi izrednih vzdrževalnih del prekinilo dobavo električne energije v Gropadi, in sicer jutri, v soboto, 17. septembra, od 8.30 do 16. ure.
W
Čeprav predčasno in nepričakovano je nepreklicno nastopila jesen
Vremenski preobrat, do katerega je prišlo v noči med torkom in sredo, je neprijetno presenetil vse tiste, ki so upali, da bo poletje trajalo vsaj do konca septembra. Lani se je namreč raztegnilo do oktobra (še sredi septembra je bila vročina taka, da je bilo tudi ponoči težko dihati), tako da je marsikdo upal, da se bo tudi letos mogoče primerno "pripraviti" na jesen in zimo. Vreme pa jo je tokrat zagodlo ne samo ljubiteljem sonca in vročine, pač pa tudi vinogradnikom in poljedelcem. V sredo je namreč nastopil pravi jesenski čas, temperatura je zdrknila na novemberske vrednosti, dež
in burja pa sta neusmiljeno razsajala po vsej pokrajini. V torek in sredo ponoči sta se jim pridružila tudi bliskanje in grmenje s hudimi nalivi, tako da je bilo treba čez noč potegniti iz omar volnene jope in toplejše obleke, odeje in zimske čevlje. Z mestnih ulic in s plaž je tako s soncem izginila tudi pisana poletna množica, ki je še v po-nedeljelc iskala običajne osvežitve. Ljudje so se kar naenkrat morali spoprijeti z burjo, ki jim je odnašala in lomila dežnike, in z dežjem, ki je v središču povzročil pravi prometni kaos.
Tudi tisti, ki je v sredo upal, da se bo vreme po prvem jesenskem dnevu
popravilo, se je uštel, saj se je temperatura včeraj še znižala, medtem ko metereologi za naslednje dni ne napovedujejo nikakršne spremembe. Včeraj je bila temperatura nadpovprečno nizka. Na metereološkem institutu vojaškega letalstva so ponoči izmerili
11.8	stopinje Celzija, ob 7. uri zjutraj
12.9	stopinje, opoldne pa 13,7 stopinje. Tudi odstotek vlage je bil zelo visok, saj so ob 7. uri zjutraj ugotovili, da je bilo v zraku 70 odstotkov vode, opoldne pa 67 odstotkov. Čez noč je padlo 6,7 milimetra dežja, v teku dopoldneva pa ga je padlo še za milimeter. Kot se spodobi za jesenski čas, nam ni prizanesla niti burja, ki je včeraj pihala s povprečno hitrostjo 34 kilometrov na uro, najmočnejši sunki pa so dosegli hitrost 74 kilometrov na uro.
Kot rečeno, so napovedi vse prej kot rožnate. Za naslednje dni predvidevajo zelo nestanovitno in oblačno vreme, dež in občasne nevihte. Vreme naj bi se nekoliko popravilo šele v nedeljo, temperatura se bo nekoliko zvišala, poletja pa letos vsekakor ne bomo imeli vec. Četudi bomo imeli sonce, bo vreme začelo počasi drseti v zimo.
V tem sivem in neprijaznem času pa lahko vseeno zabeležimo razveseljivo in skoraj izredno vest, in sicer, da torkova nevihta in dež v zadnjih dneh nista povzročila poplav in druge škode, kot se je zgodilo avgusta. V Ul. della Tesa, kjer so avgustovske nevihte povzročile največ škode, je v zadnjih dneh potekalo vse v redu. Kaže namreč, da je Občina končno poskrbela za korenito čiščenje jarkov za odtočno vodo.
Končal se je seminar za slovenske šolnike
Včeraj se je na poklicnem zavodu Jožef Stefan zaključil 24. seminar za slovenske šolnike, ki poučujejo v tržaški pokrajini. Tradicionalni seminar, ki ga šolsko skrbništvo prireja vsako leto pred začetkom pouka, se je letos začel 5. septembra in je potekal po tematskih sklopih in po skupinah za šolnike različnih šolskih stopenj.
Profesorji znanstvenih in tehničnih predmetov so na včerajšnjem zaključnem predavanju poslušali profesorja Tomaža Škulja z ljubljanskega Zavoda za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije, ki je govoril o računalnikih. Pod predavateljevim vodstvom in s pomočjo asistentov so udeleženci včerajšnjega predavanja tudi praktično preizkusili možnosti uprabe računalnikov pri podajanju snovi v šoli. Vendar smo iz pogovorov s profesorji izvedeli, da so pri nas za pouk z računalniki opremljene le nekatere šole, in sicer licej France Prešeren, strokovni zavod Jožef Stefan, trgovski zavod Žiga Zois ter srednji šoli Fran Levstik in Sv. Ciril in Metod. Poleg tega pa v Italiji še ni zadostnega števila primernih programov, kar seveda otežuje delo profesorjev, ki bi se radi pri pouku posluževali računalniškega pripomočka.
Zborovanje o problemu
openskega pokopališča
V openskem Prosvetnem domu je bilo v sredo zvečer javno zborovanje, na katerem je tekla beseda o še vedno nerešenem vprašanju tamkajšnjega pokopališča. Srečanja, ki so ga priredile krajevne organizacije, se je udeležil tudi občinski odbornik za javna dela Dario Jagodic, ki je poročal o poteku razširitvenih del in o delu, ki ga bo v ta namen izvedlo odborništvo za javna dela. Beseda je tekla še o nekaterih drugih perečih vprašanjih (npr. o postavitvi novih grobnic), ki ostajajo sicer še odprta, so pa baje na poti k dokončni rešitvi.
Na našem posnetku (foto Križmančič) vidimo odbornika Jagodica s predstavniki openskih organizacij med srečanjem v Prosvetnem domu.
Naša društva stopajo v novo sezono
Openske pevke vabijo v svoj krog
Napovedi in obvestila v našem dnevniku so pokazatelj, da se je redna dejavnost, predvsem pevska, v naših društvih že začela. Za SKD Tabor na Opčinah je bilo v teh dneh več obvestil: moški pevski zbor je že v ponedeljek začel z rednimi vajami, za prihodnji ponedeljek pa je napovedan začetek vaj za ženski pevski zbor. Oba zbora bo tudi letos vodil prof. Sveto Grgič. Za nedeljo pa so opensko društvo Tabor in oba zbora organizirali za svoje člane in prijatelje društva piknik na Nanosu pri Abramovi domačiji Jež.
Tokratni zapis oziroma razgovor s prof. Kostanco Filipovič smo namenili ženskemu pevskemu zboru, ker imamo do članic zbora in njihovega dirigenta še nekak dolg. 21. maja letos, to je v času, ko je bila v Italiji stavka novinarjev in časopisi niso redno izhajali, je namreč ženski zbor Tabor slavil desetletnico svojega delovanja in članka o tem seveda ni bilo. Bila pa je to močno doživeta proslava, ki ji moramo posvetiti nekaj besed že zato, da obeležimo ta dogodek, pomemben za Opčine in za vso našo zborovsko dejavnost. Proslava je bila priložnost, da je vrsta pevk prejela zlate, srebrne in bronaste Gallusove značke, zbor pa je na njej prejel številne čestitke, ogromno cvetja in daril. Seveda so se pevke predstavile s posebnim programom, ki ni bil — kot je to sicer navada — razdeljen na dva dela (v prvega s skladbami raznih skladateljev in s pesmimi v raznih jezikih in z drugim delom, posvečenim slovenski glasbeni ustvarjalnosti), temveč so bile v programu pesmi, povezane z življenjem zbora in z njegovimi najpomembnejšimi delovnimi etapami, ki so jih spremljale še poezije domačih ustvarjalk.
»Hvala vam, da ste se spomnili tega našega koncerta. Ostal nam bo res za vedno v spominu, saj predstavlja za nas pevke in za našega pevovodjo vzpodbudo, da bomo
vztrajali in s petjem nadaljevali,« nam je v pogovoru povedala Filipovičeva, ki je predsednica zbora.
»Ko smo začele — bilo nas je 35 — si nismo predstavljale, da bomo dočakale 10-letnico delovanja. Sedaj Pa upamo in želimo, da dočakamo tudi 15. in 20. obletnico-Pevk nas je sedaj 25, vandar število ni tako pomembno, k0: je zaskrbljujoče dejstvo, da nam primanjkujejo nekateb glasovi, na primer soprani. In vi veste kako važno je P11 zboru, da so vsi glasovi pravilno zastopani. Mlade se vključujejo v mlajše zbore, pri nas v mešani zbor Prim°-rec-Tabor. Starejše se počasi odmikajo, srednja generacij0 je tista, ki bi lahko stopila v naše vrste, pa je ni. In vendar je življenje v zboru zelo prijetno. Res so vaje včasih dol9? in težavne, a koliko družabnosti se porodi prav v zboru! N ga goda ali rojstnega dne, ki ga ne bi skupno praznoval0' ni prireditve, ki je ne bi zaključile tudi s klepetom, 00 kozarčku vina in ob dobrotah, ki jih same pripravimo. K00' čno imamo tudi ženske pravico, da pustimo za nekaj čas skrbi za delo in dom in da si poiščemo tudi nekaj kultura "hrane".«
Sedaj stoji zbor pred novo sezono. Čaka ga nastop n reviji »Primorska poje«, čaka ga že tradicionalno srečanj ženskih pevskih zborov, čakajo ga še drugi nastopi in 9oS tavanja.	.	.g.
»V novo sezono stopamo polne dobrih namenov m f . Ija. Še je čas, da se nam pridružijo nove pevke. Z novim močmi se bomo lahko lotile tudi zahtevnejših progrof'1 ■■ in pesmi. In končno — kaj bi naše vasi, kaj bi naši kr i brez svojih zborov? Zamislite si Opčine, kjer imamo tol‘ . pomembnih spomenikov, spominskih obeležij. Kakšne bile proslave, svečanosti brez sodelovanja domačih z rov?«
NEVA LUKES
Pokrajinski svet se bo sestal v ponedeljek
Prihodnji dnevi odločilni za sestavo novih odborov
Prihodnji dnevi bodo odločilni za oblikovanje novih odborov na tržaški Občini in Pokrajini. Medstrankarska komi-sija. ki jo sestavljajo predstavniki KD, PSI, LpT, PSDI, PRI bi PLI, bo morda že danes ali jutri predložila tajništvom strank osnutek programa nove koalicije, nakar bo govor o Porazdelitvi mest v novih upravah. Prav ta točka je kot vedno jabolko spora med strankami, ki se ne morejo na noben način sporazumeti o imenu novega tržaškega župana. Glavni in uradno tudi edini kandidat ostaja demokristjan Franco Richetti, ki je na volitvah prejel največ osebnih Preferenc.
Na tehtnici je vsekakor tudi sestava nove koalicije. Socialisti vztrajajo pri predlogu za oblikovanje koalicije KD-PSI-PSDI-PRI-PLI, ki bi lahko računala na morebitno zunanjo podporo melonarskega gibanja. Demokristjani se sicer načelno strinjajo s to hipotezo, zavzemajo pa se tudi za jasno politično angažiranost Slovenske skupnosti, ki je socialisti zaradi političnega položaja v Nabrežini ne marajo v občinski in pokrajinski odbor. Na ta veto PSI je včeraj nradno reagiral pokrajinski izvršni odbor stranke lipove vejice s tiskovnim sporočilom, v katerem pravi, da so socialistična stališča glede tega "nevzdržna". To je še toliko bolj očitno in zaskrbljujoče - piše v tiskovnem sporočilu SSk ~~ ker PSI nima med svojimi izvoljenimi svetovalci na tržaški Občini in Pokrajini nobenega Slovenca. Kar zadeva sklicevanje tržaškega vodstva PSI na položaj v devinsko-habrežinski občini — piše še v izjavi za tisk — pa SSk Pripominja, da so socialisti po lastni odločitvi pretrgali s sedanjo koalicijo. »Zato je zavzemanje PSI za izključitev Slovenske skupnosti iz tržaških odborov zaradi Devina-Nabrežine samo izgovor, da se iz omenjenih krajevnih ustanov že vnaprej izključijo predstavniki slovenske manjšine.«
Demokristjani predlagajo, da bi si tri največje stranke v morebitni novi koaliciji (KD, PSI in LpT) porazdelile vodilna mesta na Občini, Pokrajini in v Krajevni zdravstveni enoti, sami pa že zahtevajo mesto tržaškega župana. Pri tej zahtevi — kot je poudaril sam deželni sekretar Bruno Lon-go — ne nameravajo na noben način popustiti in glede tega upajo v »konkretno solidarnost« vsedržavnega voditelja De Mite, ki se bo v nedeljo mudil v Furlaniji-Julijski krajini in sodeloval na strankinem zborovanju v Gradežu. KD torej "ponuja" melonarjem in socialistom predsedstvo Pokrajine in Krajevne zdravstvene enote, ki jo trenutno vodi socialist Claudio Bevilacgua.
Tržaški pokrajinski svet se bo medtem spet sestal v ponedeljek, 19. septembra. Če ne bo presenečenj, bodo izvolitev predsednika in odbora odložili na kasnejši datum, tudi zato, ker je pričakovati, da bodo v primeru sporazuma najprej izvolili tržaškega župana in šele nato predsednika pokrajinske uprave.
S političnim in upravnim položajem na Tržaškem se bo medtem ukvarjalo tudi tržaško sodišče. Svetovalka Mestne zelene liste Adelaide Aglietta je že pred dnevi prijavila pretorju župana Staffierija, podžupana Segheneja in odbor, ki so »najprej sklicali občinsko sejo, nato pa sklicanje nezakonito preklicali«. Njeni prijavi se je včeraj pridružila še prijava občinske svetovalske skupine MSI, medtem ko je voditelj Tržaškega gibanja Parovel že pred dnevi zahteval od prefekture imenovanje izrednega komisarja, ki bi vodil občinsko upravo do izvolitve novega odbora. Parovel je podobno zahtevo naslovil tudi na pretorja in na pokrajinski nadzorni odbor, ki nadzoruje delo krajevnih izvoljenih teles. Na ta organ so se obrnili tudi komunisti in svetovalec zelene alternativne liste Maurizio Bekar.
S. T.
Pričetek sezone TK Galerije
Iskanje novih razmerij med poezijo in družbo
S skupinsko razstavo Ex voti in umetniki so sinoči odprli razstavno sezono Galerije Tržaške knjigarne. Petnajst italijanskih umetnikov - na sinočnji otvoritvi so bili prisotni samo trije - je na stene galerije obesilo svoje, v glavnem drobne, slike, ki se včasih hudomušno in ironično, včasih pa
Pred začetkom novega šolskega leta
S šolskimi vrati se odpirajo stari problemi
Z začetkom novega šolskega leta sPet prihajajo na dan stari, v glavnem vedno isti problemi italijanskega šol-stva, za katere je kriva birokratska struktura šolskega sistema ter nezanimanje vlade, ki postavlja vprašanje Šolstva na zadnje mesto. To je tudi vz-r°k, da je v preteklem šolskem letu °9romno število šolnikov sprožilo izcedni val stavkovnega gibanja. Profe-Sorji niso ocenjevali dijakov, bojkoti-r®h so seje na šolah ter v glavnem hišo opravljali dela, ki ga ni predvideval urnik. Ni manjkalo polemik s konfederalnimi sindikati, ki se po mnenju bolnikov niso dovolj zavzeli za njihove Probleme. Šolniki so zahtevali obnovitev delovne pogodbe, boljše delovne razmere ter kvalitetnejšo šolo. Vlada jim je skušala ugoditi le s povišanjem Pfač, kar pa_ne more rešiti bistvenih Problemov. Šola ostaja zato še naprej intelektualno emarginirana, hudo zaostaja za razvojem družbe in kulture jn ne daje dijakom to, kar bi morala, podati pa je treba, da tudi nova de-f°vna pogodba finančno še ni stekla in n® je zaradi tega v prihodnjem šolskem letu predviden nov stavkovni val.
Vse to seveda kvarno vpliva tudi na razvoj slovenske šole, ki je povsem °visna od italijanske. Preporod sloven-skega šolstva pa je možen le z dosego Popolne avtonomije. Temu smo že nekoliko bližje, saj se je vsedržavni šolski svet maja letos pozitivno izrekel za samostojnost slovenske šole, medtem ko bo drugi korak za njeno uresniči-tev pomenila ustanovitev posebnega zbornega organa, ki bi zajemal celot-
no območje na katerem živijo Slovenci.
Novo šolsko leto vsekakor prinaša probleme tudi za naše šolstvo. Po neuradnih podatkih se nadaljuje padec vpisov v goriške otroške vrtce, v tržaških pa se je ta padec letos nekoliko omilil. Razveseljiva pa je vest, da je letos na tržaških osnovnih šolah za četrtino več novih šolarjev kot lani. Na Goriškem pa žal ni pozitivnih sprememb. Negativni val vpisov pa se je premaknil iz osnovnih šol na nižje srednje šole, kar potrjuje, da se nadaljuje demografski padec. Novi problemi bodo za osnovne šole nastali v primeru izvedbe nove šolske reforme. Stari osnutek določa, da na šolah z manj kot 20 otroki ne bodo vpeljali nove učne načrte. Pouk naj bi še naprej potekal brez dodatnega učitelja in brez povečanega tedenskega urnika. Treba bo se odločati za enorazred-nice in za zruževanje šol predvsem na vaseh, kjer obiskuje pouk manjše šte-
vilo šolarjev. Vendar pouk v enoraz-rednicah z didaktičnih vidikov ni popolnoma učinkovit, medtem ko bi združevanje šol povzročilo, da bi po mnogih vaseh zaprli šole. Vemo pa, da so le-te potrebne predvsem tam, kjer ne obstajajo kulturne ustanove: šola je v takih krajih edini kulturni center ter simbol narodne zavesti.
Na višjih srednjih šolah letos ni bistvenih sprememb glede vpisov, V letošnjem šolskem letu bo na zavodu J. Stefan začel delovati biotehnološki oddelek, ki bo preučeval biotehnološ-ke in ekološke probleme. Na trgovskem zavodu Ž. Zois se bodo še naprej borili s prostorsko stisko. Razveseljiva pa je vest, da bo na srednji šoli I. Cankar pri Sv. Jakobu znova stekel tečaj 150 ur za odrasle, ki želijo doseči diplomo nižje srednje šole. Nerešen problem ostajajo tudi otroške jasli.
Z novim šolskim letom bo delno rešen problem osebja brez staleža. Ministrski odlok določa, da bodo z letošnjim šolskim letom lahko prišli v sta-'
Reorganizacija uradov zavoda INPS
Upravni svet Vsedržavnega zavoda za socialno skrbstvo INPS je sklenil, da reorganizira ustroj osrednje direkcije. Bistvo reforme je v tem, da bodo decentralizirali službe in povečali pristojnosti krajevnih uradov.
Na osrednjem sedežu bodo zmanjšali organik za 665 oseb, od katerih je 42 vodilnih kadrov. Reorganizacijo INPS bo sedaj morala odobriti vlada.
Decentralizacija bi morala imeti blagodejne učinke, saj bi ustanova prihranila precej denarja, hkrati pa bi izboljšala delovanje svojih perifernih uradov.
Znano je, da je INPS bil (in še je) v središču ostrih polemik. Zahteva po reformi te ustanove je dokaj splošna in upravičena. Reorganizacija direkcije je le del v širšem mozaiku, čeprav jo spremlja tudi volja, da bi izvedli širše zasnovane načrte.
lež tisti šolniki, ki so imeli letne sup-lence v šolskih letih 79/80, 80/81 in 81/82, ter šolniki, ki so v istih letih opravili natečaje in službovali vsaj eno šolsko leto. Novih natečajev za vstop v stalež za vrtnarice in za osnovnošolske učitelje še ne bo kmalu, ker je ministrstvo za šolstvo ugotovilo, da morajo šolniki, ki so poučevali v prej omenjenih šolskih letih, po zakonih 270, 270 bis in 146 prestopiti v stalež. Na vsedržavni ravni število šolnikov, ki so v staležu že presega število razredov. Za slovensko šolstvo pa je nujno povečanje dodatnega organika (DOA), s katerim bi nadomeščali slovenske učitelje, ki.so bili premeščeni na šolsko skrbništvo ali pa so na specializaciji v Ljubljani.
Ostaja tudi problem učnih knjig, ki jih še vedno primanjkuje, četudi ne v takšni meri kot v prejšnjih letih. Ni dovolj le ponatisniti že obstoječe knjige ali prevesti italijanske, v katerih ne pridejo do izraza značilnosti slovenske kulture. Tudi učbeniki iz Slovenije povzročajo težave, ker pač sledijo drugačnim učnim načrtom. Knjige bi morali sestavljati sami, upoštevajoč nove učne načrte ter specifičnosti naše kulture, jezika in družbe. Pri tem pa bi morali naši šolniki tesno sodelovati s strokovnjaki iz Slovenije.
Boljša šola je možna le z vedno boljšim, samozavestnim in izobraženim učiteljem. Načrtovati je treba perma-" nentno izpopolnjevanje šolnikov vseh vrst in stopenj ter zahtevati visokošolsko izobrazbo šolnikov. Pravilno bi bilo, da bi čim več naših šolnikov prebilo vsaj eno šolsko leto v matični domovini.
ST. SA.
(foto Križmančič)
čisto fesno sklicujejo na to ljudsko umetnost nabožne vsebine.
Pojav se lahko zdi nekoliko nenavaden, vendar je Enzo di Grazia - ki je izbral umetnike in jih navdušil za to ljudsko slikarstvo - med predstavitvijo pojasnil, da je to poskus odkrivanja korenin umetnosti in njene vrnitve k socialnemu pristopu. »V času, ko se vsi vračamo v privatno življenje in zanemarjamo družbene razsežnosti, sem želel ponovno vzpostaviti odnos med poezijo in družbo in na ta način vzpodbuditi nov humanizem, v katerem bi bil v ospredju človek kot subjekt družbe. Ljudska kultura je zelo očarljiva in v njej je mogoče najti celo serijo upodobitvenih in vebin-skih vzorcev, ki jih lahko ponovno vrednotimo.«
Vsak od petnajstih umetnikov se je torej navezal na kulturo svojih krajev tako, da so med razstavljenimi slikami nekatere bolj južnjaško agresivne in skoraj nasilne, druge, ki so jih izdelali umetniki severne Italije, pa bolj mehke in rafinirane. Likovnih izrazov je na razstavi torej veliko in prav tako veliko je tudi likovnih tehnik. Od slikanja v olju in akrilu do fotokopije, kolaža, kompozicije, ki se navezuje na konceptualno umetnost. Končni učinek pa je res svež in skoraj nepredviden, saj v večini primerov ni čutiti intelektualistične težnje ali naivnega izkoriščanja starih vzorcev, pač pa živo in neposredno občevanje s svetom, (bg)
Drevi koncert v štivanski cerkvi
Drevi ob 20.30 bo v stari štivanski cerkvi koncert klasične glasbe, ki sodi v okvir glasbene pobude »Note Timave« in ki poteka pod pokroviteljstvom Občine Devin-Nabrežina. Pobudnik teh srečanj je glasbena šola Punto Musicale v sodelovanju s kulturnim društvom Proposta, s tržaško Turistično in letoviščarsko ustanovo, z družbo Cremcaffe Prima Rovisa in z mlekarno Latterie Carsiche.
Drugi koncert predvideva nastop kitarskega dua Chiandetti-Cascioli. Koncertista bosta izvajala skladbe F. Sora, F. Carullija, M. Castelnuova Te-deschija, L Albeniza, M. de Falle in Granadosa.
Na poti v »obljubljene dežele«
Trst - prva postaja ubežnikov
Pas, ki razmejuje Italijo in Jugoslavijo, prestopi vsako leto nekaj sto ubežnikov iz vzhodnih držav. Večina jih pri-H6 čez mejo ilegalno, saj nimajo pri sebi dokumentov, ki bi hm dovoljevali vstop v drugo državo. Da bi prišli v "obljubljeno deželo", so pripravljeni tvegati vse, tudi življenje. Na /zhodu so državne meje veliko bolj zastražene kot pri nas m stražarji brez premisleka streljajo na ubežnike. Nekateri obležijo pod streli že na meji, prav na začetku svoje begun-ske poti.
V enem letu (od lanskega do letošnjega septembra) je v imtu zaprosilo za politični azil 241 tujih državljanov. Kar
odstotkov je prestopilo mejo ilegalno. Večinoma gre za Romune, ki zaradi izredne ekonomske bede in neprekinje-ne represije vlade ne morejo več živeti v svoji državi. V omenjenem obdobju se je jugoslovanskim in italijanskim stražarjem ob meji izmuznilo 166 Romunov. Čehov in Slo-vakov je znatno manj, na tržaški kvesturi so jih v enem letu obeležili 30. V Italijo je obenem pribežalo še 21 Poljakov, ’ Madžarov, 8 Bolgarov, iz Albanije in Sovjetske zveze pa ta_ prišla le dva. Večina vsekakor nima namena ostati v asem mestu. Trst je le prva etapa na poti proti zahodu, °nčni cilj ubežnikov pa so predvsem ZDA, Kanada in Av-stralija.
, v najpomembnejši listini italijanske republike piše, da Jmko za zatočišče zaprosijo »tuji državljani, ki ga v njegovi Onrovini ovirajo pri dejanskem izvajanju tistih demokra-cnih svoboščin, ki so zajamčene v italijanski ustavi«, bnkcionar Urada za tujce na tržaški kvesturi d"Agostino P® le pojasnil, da zadeva le ni tako preprosta. Kot podpisni-Mednarodne pogodbe mora Italija sprejeti vse ubežnike . Vzhodne Evrope. To pa velja le v primeru, če (prav ta če najpomembnejši za interpretacijo ustavnega določila)
Jec direktno pripelje v Italijo z letalom in pri tem vj^nf na tla drugih evropskih držav, ki so 9odo. Če je torej ubežnik ilegalno prišel
tem ni
tudi podpisale v Italijo iz Ju-
goslavije ali Avstrije, ga italijanska država ni prisiljena sprejeti. Policija in karabinjerji so na državno mejo odpeljali že veliko tujcev. Če so ubežniki prišli preko Jugoslavije ali Avstrije, morajo najprej tam zaprositi za politični azil.
Zatočišče v Italiji dobi navadno le kakih 10 odstotkov prosilcev. Ko se ubežnik sam javi na kvesturi ali postaji karabinjerjev, ga oblasti pošljejo v Rim. Poslopja tamkajšnjega begunskega naselja so se začela podirati, zato pošiljajo sedaj tujce na državne stroške v domove za uboge, cenene penzione in podobno. Begunsko naselje pri Padri-čah, kjer se je sestajala tudi komisija, ki je odločala o usodi prosilcev za politični azil, je pred osmimi leti nehalo služiti svojemu namenu.
Včasih so ubežniki že po nekaj mesecih izvedeli, ali so zavrnili njihovo prošnjo, danes pa morajo nekateri čakati tudi dve leti. Med čakanjem si pomagajo, kot pač vedo in znajo. Večina si najde kako sezonsko zaposlitev. Komur so priznali pravico do političnega azila, lahko ostane v Italiji, lahko pa emigrira v drugo državo. Ostalih 90 odstotkov tujcev pa mora po negativnem odgovoru takoj zapustiti Italijo.
Za nevarno potovanje v "obljubljeno deželo" se navadno odločijo predvsem moški. Srednja starost niha od 20 do 30 let, izobrazbena stopnja ubežnikov pa je navadno precej nizka. Večinoma gre za tovarniške delavce in kmete. Zenske, ki se odločijo za takšno tvegano pot, lahko štejemo na prste. Celo Romunke, ki bi imele največ razlogov za beg, ostanejo v domovini. Takšno potovanje je namreč za ženske veliko bolj nevarno kot za moške. Kdor je prestopil meje Vzhodne Evrope,.mu ni treba več nazaj v domovino. D"A-gostino je zagotovil, da ni Italija izročila ubežnikov oblastem njihove države. Mnoge so sicer pospremili do italijan-sko-jugoslovanske meje. Kot podpisnica mednarodne po-godbetudi Jugoslavija ne more prisiliti ubežnikov, da se vrnejo v svojo državo.
V nesreči so se ranile štiri osebe
Trčili alfa in zastava
Na Ulici Brigata Casale blizu Rebri za Route je včeraj popoldne prišlo do čelnega trčenja med zastavo s koprsko registracijo in alfo. V nesreči so se ranile štiri osebe. Najhuje se je poškodoval 41-letni Celestin Grbec iz Izole. Sprejeli so ga na ortopedski oddelek glavne bolnišnice in mu napovedali dva meseca zdravljenja zaradi zloma leve nadlakti, poškodbe levega komolca in desnega kolena. Lažje pa so se ranili ostali trije potniki zastave, 39-letna voznikova žena Silva, njegova 58-letna sestra Flora por. Calcagno in njen 53-letni mož Giovanni iz Perugie. V bolnišnici na Katinari so jim nudili le prvo pomoč in jih nato odpustili iz bolnišnice. Voznik alfe s tržaško registracijo pa se ni poškodoval.
Kaže, da je do nesreče prišlo zaradi spolzke ceste. Izvide o trčenju je opravila prometna policija.
Je bil mladi Romun vodič ubežnikov?
O 25-letnem Danielu Ghianoiu pišejo tudi jugoslovanski časopisi. Mladenič iz Romunije je hotel pred tednom dni ilegalno prestopiti mejo blizu Fer-netičev. Graničarji pa so ga opazili, začeli so streljati nanj in ga ranili v nogo. Romun se je zavlekel do ceste,
kjer ga je našel neki avtomobilist in ga odpeljal v glavno bolnišnico.
Kaže, da je Ghianoiu znan tudi jugoslovanskim oblastem. Po njihovih trditvah naj bi mlad Romun pomagal čez mejo drugim sodržavljanom in naj bi za te usluge zahteval tudi bogato plačilo. Mladenič je imel dovoljenje za bivanje v Italiji in je že več časa živel v Trstu. Možnosti, da je bil nekakšen "vodič« ubežnikov, ni mogoče izključiti, posebno še, ker je zbežal iz tržaške bolnišnice.
■	Na železniški progi pred proseško postajo je včeraj popoldne prišlo do nenavadne nesreče na delu, v kateri so se lažje poškodovali trije delavci, ki so včeraj popoldne čakali, da jim pripeljejo delovno orodje. Vsi trije so stali na cesti blizu proge, ko se je po tračnicah s posebnim vozičkom pripeljal njihov kolega. Ko je privozil do ovinka, se je zgodila nesreča. Nenadoma j e-pred sabo zagledal ustavljen tovorni vlak, za zaviranje pa je bilo že prepozno. Trčenje sicer ni bilo silovito, a dovolj močno, da je z vozička vrglo vse orodje, ki se je kot toča usulo na delavce.
■	Tržaška federacija KPI sporoča,
da zaradi slabega vremena odpade festival komunističnega tiska v Ljudskem domu v Podlonjerju. Festival Unita in Dela je bil napovedan za danes, jutri in nedeljo.
Velika izbira danskega porcelana in kristala
Prodajalna Viviana obogatila trgovsko ponudbo na Opčinah
gledališča
koncerti
šolske vesti
Glasbena matica vpisuje nove gojence na podružnici v Miljah v ponedeljek,
19.	t. m., od 14. do 18. ure.
Didaktično ravnateljstvo Sv. Ivan sporoča, da se bo pričel pouk na šolah ' Bazoviški junaki", "F. Milčinski", "F. S. Finžgar" in "O. Župančič" v ponedeljek, 19. t. m„ ob 8.30.
Osnovna šola V. Šček iz Nabrežine
sporoča, da se bo pouk začel v ponedeljek, 19. t. m. Učenci naj pridejo v šolo ob 8.10 v spremstvu staršev.
COŠ Stanko Gruden Šempolaj-Slivno sporoča, da se prične pouk v ponedeljek, 19. t. m., ob 8. uri, šolska maša pa bo ob 9. uri.
Osnovni šoli K. Štrekelj in J. Jurčič
javljata, da se bo pouk začel v ponedeljek, 19. t. m., ob 8.30. Šolska maša bo ob 11. uri.
Nižja sredja šola I. Gruden - Nabrežina obvešča učence, da šolska maša v ponedeljek, 19., t. m., ob 8. uri v nabre-žinski cerkvi. Po maši naj se učenci zberejo na šoli.
Nižja srednja šola F. Erjavec - Rojan
obvešča, da se bo pouk začel 19. t. m. Učenci naj se zberejo ob 9. uri na šoli, ob
9.30	bo šolska maša. Po maši se bodo učenci vrnili na šolo.
Ravnatelj nižje srednje šole S. Kosovel - Opčine sporoča, da bo šolska maša v ponedeljek, 19. t. m., ob 8.30 v župni cerkvi na Opčinah. Dijaki se bodo zbrali pred šolo ob 8.15, nato bodo odšli v cerkev v spremstvu profesorjev. Po maši se bodo dijaki vrnili v šolo, kjer bodo dobili navodila in urnik.
Ravnateljstva slovenskih višjih šol na Tržaškem obveščajo dijake, da bo začetna šolska maša v ponedelejk, 19. t. m., ob 9. uri v župni cerkvi pri Sv. Ivanu. Vsi dijaki morajo biti ob 10. uri na šolah.
Ravnateljstva liceja F. Prešeren, trgovskega zavoda Ž. Zois in strokovnega zfivoda J. Stefan obveščajo profesorje, da bodo seje profesorskih zborov v ponedeljek, 19. t. m., ob 8. uri.
Ravnateljstvo srednje šole I. Cankar v Trstu obvešča, da se prične pouk v novem šolskem letu v ponedeljek, 19. t. m. Učenci pridejo v šolo ob 8.30. Ob 10. uri bo v župni cerkvi pri Sv. Jakobu začetna šolska maša.
Učitelji COŠ L. Kokoravec - Gorazd in 1. maj 1945 sporočajo, da se bo začel pouk v ponedeljek, 19. t. m., od 8. do 12. ure.
Didaktično ravnateljstvo pri Sv. Jakobu sporoča, da se bo priček pouk v ponedeljek, 19. t. m., ob 8.30. Šolske maše se bodo vrstile s sledečimi urniki: šoli Ribičič in Kette - ob 10. uri v cerkvi pri Sv. Jakobu; šola Gregorič - ob 11. uri v cerkvi na Kolonkovcu; šola Širok - ob 10. uri v cerkvi sv. Vincenca; šola Grbec -ob 17.30 v cerkvi v Skednju.
Didaktično ravnateljstvo Dolina sporoča, da se pouk prične v ponedeljek, 19.t.m., ob 8. uri. Učenci šol Boršt, Mač-kolje, Milje, Mara Samsa in Trinko Zamejski Domjo-Ricmanje, F.Venturini-Bo-Ijunec, Pesek in Prežihov Voranc-Dolina naj pridejo v šolo v spremstvu staršev, kjer bodo dobili navodila za tekoče leto.
razne prireditve
VERDI
Jesenska simfonična sezona - Pri bla-gajni gledališča Verdi je v teku vpisovanje novih abonmajev in potrditev starih. Vpisavanja se zaključijo 18. t. m.
Štivanska cerkev
Danes, 16. t. m., ob 20.30 bo na sporedu koncert dua CHIANDETTI-CASCIOLI (kitara). Na sporedu skladbe Sara, Carul-lija, Castelnuova Tedesca, Albeniza, de Falle in Granadosa.
V petek, 30. t. m., ob 20.30 bo na sporedu tretji in zadnji koncert klasične glasbe poletne sezone. Petite Ensamble bo izvajal Rossinijeve skladbe.
V nedeljo, 18. t. m., bo ob 10. uri v Komnu zborovanje borcev Kosovelove brigade. Ob 14. uri odkritje obeležja padlima komandantu bataljona Romanu Malalanu iz Trebč in komisarju Radu Škrku iz Trnovce. Nastopili bosta Godba na pihala V. Parma iz Trebč in MePZ iz Trnovega. Ob 15. uri bo zborovanje vseh enot. Govorila bosta Ciril Zlobec in Fe-derico Vincenti. Vabljeni!
Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union - Sv. Ivan, Vrdela in Podlonjer vabi vinogradnike na predavanje o TRGATVI IN ALKOHOLNEM VRETJU, ki bo v Ljudskem domu v Podlonjerju, Ul. Masaccio 24, danes, 16. t. m., ob 20. uri. Predaval bo enolog Albano Bidasio iz Krmina.
Danes, 16. t. m., ob 20.30 v Ul. San Lazzaro 5, pri Grande fraternita univer-sale bo dr. Boris Kariž predaval o avtogenem treningu in skupinskih dinamikah Gestalt. Sledili bodo tečaji. Vstop prost.
kino
ARISTON - 17.30, 22.00 La leggenda del santo bevitore, r. Ermanno Olmi; i. Rutger Hauer, Anthony Quayle.
EXCELSIOR II - 16.30, 22.15 Codice pri-vato, r. Francesco Maselli, i. Ornella Muti.
EXCELSIOR I - 16.00, 22.15 Madama So-uzatzka, r. John Schlessinger; i. Shir-ley McLaine.
NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 L’ultimo imperatore, dram., It./VB/HK 1987, r. Bernardo Bertolucci; i. John Lone, Peter OToole.
NAZIONALE II - 16.15, 22.00 Pazzi da legare.
NAZIONALE III - 16.10, 22.00 Le fanci-ulle del sesso proibito, pom., □ □
NAZIONALE I - 16.15, 22.00 La creatu-
ra, srhljivka, □
FENICE - 17.00, 22.15 Amsterdammed, grozljivka.
GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Scuola di polizia V.
MIGNON - 17.00, 22.15 Grasso e bello.
EDEN - 15.30, 22.10 Private love amanti delTesibizionismo, porn. □ □
VITTORIO VENETO - 16.30, 22.00 Saint Tropez Vice. □ □
CAPITOL - 17.00, 22.00 Oxford Univer-sity, kom., ZDA 1987, r. R. Boris; i. Rob Lowe, Ally Sheedy.
LUMIERE FICE - 17.00, 22.00 Le balene d’agosto, r. Lindsay Anderson; i. Bette Davis, Lilian Gish.
ALCIONE - Zaprto.
RADIO - 15.30, 21.30 Piacere carnale,
porn. □ □
Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □
tk
Danes, 16. septembra, ob 18. uri
GateV v tržaški knjigarni
URADNA PREDSTAVITEV GALEBOVEGA ŠOLSKEGA DNEVNIKA
Prisrčno vabljeni
učenci, dijaki, učitelji, profesorji in ravnatelji slovenskih šol.
Na Opčinah so v zadnjih dneh dobili kar tri nove oziroma obnovljene trgovske obrate. Med njimi je trgovina »Viviana«, v kateri so predstavili nov oddelek porcelana »Royal Copenhagen«. Gre za zelo lepo, moderno in z veliko okusa urejeno trgovino kristala in porcelana iz Danske. Od tam prihaja tudi oprema in izložbe, ki so jih pripravili mojstri izvedenci iz te severne države. Lastnika Viviana in Pavel Sosič - Santič sta ob odprtju — ki se ga je udeležilo veliko domačinov ter ljudi iz sosednjih vasi in iz mesta — dobila številna priznanja in čestitke, katerim se pridružuje tudi Primorski dnevnik, (mm)
Vseslovensko
ABONMA 1988 - 89
Vpisovanje abonmajev od 10. do 14. ure in od 17. do 19.30 sobota, od 10. do 14. ure po tel. 734265, pri blagajni Kulturnega doma. Ul. Pet-■ ronio 4.
Abonenti imajo pri predstavah izven abonmaja 33% popusta.
razstave
razna obvestila
TRŽAŠKA KNJIGARNA
Ul. sv. Frančiška 20 sporoča
da bo v ponedeljek, 19. t. m., odprta
z mff
izleti
V	TK Galeriji - Ul. sv. Frančiška 20 -
je do 28. t. m. na ogled razstava »Ex voto« in umetniki.
V	konjušnici v Miramarskem parku
je odprta razstava z naslovom NOVE MEJE V ARHITEKTURI, ki prikazuje stvaritve arhitekta Maksa FABIANIJA. Urnik: od 10.30 do 18.30.
V	Kraškem muzeju v Repnu je 'odprta razstava ČLOVEK IN LES. Razstava bo odprta do 23. oktobra, pripravil jo je Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v sodelovanju z odborniš-tvom za kmetijstvo Tržaške pokrajine. Urnik: od ponedeljka do petka od 17. do
20.	ure, ob sobotah in nedeljah od 16. do
21.	ure.
Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu razstavlja do 24. t. m. avstrijski umetnik Tassilo BLITTERSDORFF.
V	tržaški Občinski galeriji razstavlja do ponedeljka, 25. t. m., svoja dela slikarka Anita TONEATTI. Razstava bo odprta po običajnem urniku.
V	galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -je do 29. t. m. odprta razstava graverjev pod naslovom "Tri + Tri".
V	prostorih "Caffe Stella Polare" razstavlja svoja olja slikar Glauco DIMINI. Slike so na ogled do 3. oktobra vsak dan razen nedelje.
V	galeriji Torbandena je do 2. oktobra na ogled razstava slik umetnika Giuseppeja ZIGAINE.
Slovenski Dijaški dom S. Kosovel v Trstu, Ul. Ginnastica 72 in Čampo S. Lu-igi 11, tel. 573141 ali 573142 vpisuje in daje informacije za šolsko leto 1988/89 vsak dan, razen sobote, od 9. do 12. ure in od 15. do 17. ure.
Patronat INCA-CGIL v Nabrežini obvešča, da deluje po novem urniku: ponedeljek in torek od 9. do 12. ure ter četrtek in petek od 15. do 18. ure.
KRUT sporoča, da se začnejo v torek, 4. oktobra, in v četrtek, 6. oktobra, tedenske plavalne ure v bazenu v Strunjanu. Vpisovanje in informacije od 9. do 12. ure na sedežu KRUT v Ul. Cicerone 8/b, tel. 360324.
MePZ Rdeča zvezda Salež začenja novo sezono v ponedeljek, 19. t. m., ob
20.30	v osnovni šoli v Zgoniku. Vabi stare in nove člane.
ŽPZ Tabor - Opčine obvešča, da bo imel prvo pevsko vajo v ponedeljek, 19. t. m., ob 19.30 v Prosvetnem domu. Vabljene so tudi nove pevke.
Dekliški zbor Devin sporoča, da so vaje ob ponedeljkih in petkih ob 20. uri na sedežu zbora.
KD F. Prešeren iz Boljunca obvešča, da bo od 19. do 24. t. m. v teku vpisovanje v plesno šolo standardnih plesov za otroke in mladince od 6. do 16. let. Vpisovanje in informacije na tel. št. 228497 od 9. do 10. ure in od 19. do 20. ure.
Mladinski krožek Prosek - Kontovel sklicuje v ponedeljek, 19. t. m., ob 20.30 redni občni zbor v Kulturnem domu na Proseku.
včeraj - danes
TABORNIKI RMV
obveščajo člane, da bo v nedeljo, 18. t. m.
IZLET V BENEČIJO
Odhod avtobusa ob 8. uri iz Sovodenj, ob 8.15 iz Doberdoba in ob 9. uri z Opčin.
KD Primorsko-Mačkolje obvešča, da bo odhod za izlet na Bled, v Bohinj in k slapu Savice v nedeljo, 18. t. m., ob 6. uri izpred gostilne Tul.
SPDT priredi v soboto in nedeljo, 17. in 18. septembra, izlet z osebnimi avtomobili na Planino Jezero, kjer bo srečanje s člani pobratenega društva Integral iz Ljubljane. Odhod ob 6.30 izpred sodne palače na Foni Ulpiano. Vpisovanje in informacije pri odbornikih Ugu Margonu (tel. 751617) in Mariu Miliču (tel. 229258) v večernih urah.
SKD Tabor, MPZ in ŽPZ vabijo vse člane in prijatelje društva na piknik v nedeljo, 18. t. m., na Nanosu pri Abramovi domačiji - Jež. Udeleženci naj se javijo v baru Prosvetnega doma še danes, 16. t. m. Odhod z osebnimi avtomobili.
Zveza upokojencev SPI-CGIL Nabrežina - Križ priredi izlet v Celje in okolico od 30. septembra do 2. oktobra. Informacije dobite na sedežu CGIL v Nabrežini od uradnih urah, tel. 200036.
Društvo slovenskih upokojencev v Trstu priredi 29. t. m. izlet v Rovinj, od kjer bomo nadaljevali z barko proti Lim-skemu kanalu. Kosili bomo na barki. Vpisovanje v sredo, 21. t. m., v naših prostorih v Ul. Cicerone 8, od 9. do 10. ure.
Kmečka zveza obvešča vse člane, da bo odhod za izlet na Gorenjsko jutri, 17. t . m. Avtobus bo vozil po naslednjem urniku: Nabrežina - pred gostilno Silvester ob 5.30, Križ - pred gostilno Verena ob 5.40, Prosek - na Kržadi ob 5.40, Trst -pred sodno palačo ob 5.55, ključ nad Lo-njerjem ob 6.05, Bazovica - pred spomenikom ob 6.15, Padriče - avtobusna postaja ob 6.20 in Opčine - pred hranilnico ob 6.30.
KD Rdeča zvezda priredi 23., 24. in 25. t. m. izlet v Muenchen, Dachau in Okto-berfest. Na razpolago je še nekaj mest. Cena za prevoz, prenočevanje in ogled muzejev 220.000 lir. Vpisuje in nudi vse potrebne informacije Roberto Kante, tel. 229432 v popoldanskih urah.
I
w
OBČINA TRST
XIII. ODDELEK URBANISTIKA IN PROMET
Upravni odsek Prot. št. XIII-87/60/26
PREDMET: varianta št. 3 podrobnega načrta za zgodovinsko središče - "Bivši hotel Regina" -ODOBRITEV
ŽUPAN
na osnovi določb 26. člena deželnega zakona št. 23 z dne 9. 4. 1968 ter 43. člena deželnega zakona št. 45 z dne 24. 7. 1982,
obveščam,
da je bila s sklepom občinskega sveta št. 365 z dne 29. 4. 1988 (sklep je pokrajinski nadzorni odbor spoznal za zakonit na seji dne 30. 5. 1988 - št. 4528/5283) odobrena varianta št. 3 podrobnega načrta za zgodovinsko središče, sprejeta s sklepom občinskega sveta št. 617 z dne 3. 7. 1987.
Omenjeni sklep bo skupno z načrti deponiran v občinskem tajništvu in na prost vpogled vsakomur (XIII. ODDELEK - Urbanistika in promet, soba št. 607, VI. nadstropje občinske palače, Costanzijev prehod št. 2).
Vse zainteresirane osebe imajo možnost, da si ga v uradnih urah ogledajo (ob delavnikih od 12. do 13. ure).
Trst, dne 3. avgusta 1988
ZA NAMESTNIKA GLAVNEGA TAJNIKA dr. Alfredo Gramonte
ŽUPAN
kap. Giulio Staffieri
Danes, PETEK, 16. septembra 1988
LJUDMILA
Sonce vzide ob 6.45 in zatone ob 19.15 - Dolžina dneva 12.30 - Luna vzide ob 12.16 in zatone ob 21.01.
Jutri, SOBOTA, 17. septembra 1988
ROBERT
PLIMOVANJE DANES: ob 0.27 najvišje 17 cm, ob 5.49 najnižje -24 cm, ob 12.15 najvišje 44 cm, ob 19.11 najnižje -35 cm.
VREME VČERAJ: temperatura zraka 13,7 stopinje, zračni tlak 1011,1 mb pada, veter 34 km na uro severovzhodnik, bur-ja s sunki do 74 km na uro, vlaga 67-od-stotna, v jutranjih urah je padlo 0,6 mm dežja, nebo oblačno, morje močno razgibano, temperatura morja 21 stopinj.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILA STA SE: Denis Diafano, Rok Crismancich.
UMRLI SO: 69-letni Alfieri Seri, 80-let-na Maria Pazzut, 76-letni Guido Bassa, 77-letni Giovanni Stepcich, 79-letni Vir-gilio Degrassi, 90-letna Maria Crevatin, 66-letni Eugenio Primosich.
DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 12., do sobote,
17. septembra 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30
Ul. Dante T, Ul. dellTstria 18, UL. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan).
BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Dnevna služba - od 19.30 do 20.30
Ul. Dante 7, Ul. dellTstria 18, Ul. Alpi Giulie 2 (Altura), Ul. S. Cilino 36 (Sv. Ivan), Ul. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11. Nočna služba - od 20.30 do 8.30
UL. Ginnastica 6, Ul. Cavana 11.
BOLJUNEC (228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
čestitke
Danes praznujeta obletnico poroke MAJDA in DARJO ŠTOKA. Še veliko medsebojnega razumevanja, sreče, zdravja in veselja v družinskem krogu jima voščijo sin Edvin, hči Alenka, tašči Zora in Albina, brata Darjo in Franko ter sestri Lilijana in Valentina.
mali oglasi
OSMICO je odprl Rudi Petaros v Borštu.
OSMICO so odprli pri Čočevih v Bratu-ževi ulici v Doberdobu. Nudijo črno in belo vino.
OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Šempo-laju.
PRODAM knjige za trgovski zavod. Tel. 728498.
PRODAM 10 petdesetlitrskih pletenk. Tel 040/227262.
PRODAM Hlavatyjeve akvarele: Devinski grad, Zima in Kraški motiv. Tel-413142 od 19. do 21. ure.
PRODAM renault 5TS, letnik 1981, prevoženih 76.000 km. Tel. 229234.
PRODAM po ugodni ceni 120 - basovsko harmoniko Piattanesi model super -musette. Tel. ob urah kosila ali večerje na št. 0481/20002.
PRODAM fiesta ford 900 po ugodni ceni. Tel. 229147.
PRODAM belo in črno grozdje po dogovoru ter domače seme detelje. Tel. 778438 od 19. ure dalje.
UGODNO PRODAM nov štedilnik 25.400 kal. za centralno ogrevanje s kurjavo na trda goriva. Tel. 228800.
KUPIM knjige za tretji razred trgovskega zavoda. Tel. 228551.
NUJNO iščem knjige za tretji letnik trgovskega zavoda. Tel. 200984 od 19- d° 20. ure.
RESTAVRACIJA išče poklicno kuharico. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Kuharica".
MANJŠO hišo na Notranjskem, prim®1’! no za vikend, v višini 850 m, v bližin' Cerknice ugodno prodam. Tel. - Ljubljana 003861/221217.
DEKLE išče stalno delo kot hišna p°' močnica. Tel. 228834 ob uri kosila.
menjalnica____________________
Ameriški dolar.......... 1390.—
Nemška marka ........... 744.—
Francoski frank........... 217,50
Holandski florint ...... 660.—
Belgijski frank......... 35.—
Funt šterling........... 2330.—
Irski šterling.......... 1980.—
Danska krona............ 191.—
Grška drahma ............... 8,75
Kanadski dolar ......... 1110.—
15. 9. 1988
Japonski jen...............
Švicarski frank ................ c	to
Avstrijski šiling........... 10-5'
Norveška krona ............
Švedska krona.................. 'a	50
Portugalski eskudo......... ‘rUp
Španska peseta.............
Avstralski dolar .......... ^ n 18
Debeli dinar............... 'og
Drobni dinar...............
BČIKB
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
Tele! Sedež Agencija Domjo »	g11
Agencija Rojan 4
filmi na tv zaslonu
kinoatelje
GRANDE CALDO — The Big Heat — Velika vročina, ZDA 1953.
Režija: Fritz Lang. Igrajo: Gloria Grahame, Glenn Ford, Lee Marvin, Jocelyn Brando.
Nocoj, 16. septembra, ob 23.40, na Canale 5.
Kriminalka. Policaja Glenna Forda odslovijo iz službe, ker je preveč dosleden in nepopustljiv v svojem razkrivanju mestnega kriminala in tajnih zvez gangsterjev s podkupljenimi politiki. Kriminalci mu po naročilu pokvarjenega Leeja Marvina celo ubijejo ženo. Toda niti to ne ustavi neomajnega bivšega detektiva, ki se s pomočjo Marvinove ljubice maščuje in ugonobi celo tolpo gangsterjev.
Čisto konvencionalni zaplet značilne ameriške kriminalke služi Langu - kot nekdanjemu predstavniku nemškega ekspresionističnega filma iz '20. oz. '30. let - za izdelavo zahtevnega simbolističnega razmisleka o človekovih notranjih, tudi negativnih silnicah. Razočarani policaj G. Ford Postane, podobno kot Spencer Tracy v filmu Bes (1936), neusmiljeni maščevalec, ki ga skoraj povsem zasvoji nečloveška in kruta maščevalna strast.
ERO UNO SPOSO Dl GUERRA — I Was a Male War Bride — Bil sem vojni poročenec, ZDA 1949.
Režija: Howard Havvks. Igrajo: Cary Grant, Ann She-ridan, Marion Marshall, Randy Stuart.
Jutri, 17. septembra, ob 14. uri, na RAI 1.
Filmska komedija. Nekam naiven in neroden francoski oficir (Cary Grant) se med drugo svetovno vojno oženi z ljubkim dekletom, ki je... poročnik ameriške vojske. Ko se vojaška enota Grantove žene preseli prej v Anglijo in nato v ZDA, ji zaljubljeni kapetan hoče slediti. Toda pravilniki ameriške vojske ne predvidevajo njunega »posebnega« položaja in niti ameriška vojna birokracija noče kar tako sprejeti medse nenavadnega francoskega »vojnega poročenca«.
Howard Hawks je sila eklektičen ameriški avtor, ki je z enako spretnostjo in poklicnostjo (ter uspešnostjo) ustvaril vesterne, kriminalke, pustolovske in vojne filme ter seveda komedije... In ravno pri tem žanru, pri značilni Hawksovi t. i- »crazy« komediji, je bil njegov najbolj priljubljen igralec verjetno prav simpatični Cary Grant, ki je edinstveno natopil npr. v Hawksovih uspešnicah Susanna (1937) in La slgnora del venerdr (1940).
EA TERRAZZA — Terasa, It. 1980.
Režija: Ettore Scola. Igrajo: Vittorio Gassman, Stefa-bia Sandrelli, Marcello Mastroianni, Ugo Tognazzi.
V nedeljo, 18. septembra, ob 20.30, na Rete 4.
Filmska komedija. Šesterica starih prijateljev se sreča na spominski večerji, ki poteka na prijetni terasi. Takoj razumemo, da predstavljajo scenarist Jean-Louis Trintig-bant, časnikar M. Mastroianni, TV funkcionar Serge Reggi-ani, producent U. Tognazzi, poslanec V. Gassman in kritik Stefano Satta Flores značilen skupinski portret petdesetlet-bikov v krizi. Vsi se z raznimi niansami soočajo s težavami sodobnosti, nekateri s sarkazmom in pesimizmom, drugi pogumno in jezno. Tognazzi obupano sumi, da ga žena vara. Komunist Gassman pa se spopada s svojim moralizmom, ker se je zaljubil v mlado dekle.
Ettore Scola je avtor uspešne revivalske lepljenke C era-vamo tanto amati (1974) in tudi fašističnega izreza iz Vna Šomata particolare (1977), je torej režiser, ki skozi pretek-l?81 in nostalgijo prikazuje sodobnost in še posebej splošno uružbeno krizo svojega rodu, ki korenini navsezadnje prav v Preteklosti, v povojni podobi Italije.
TI TRIJE — These Three, ZDA 1936.
Režija: Wyliam Wyler. Igrajo: Miriam Hopkins, Merle Oberon, Joel McCrea, Bonita Granville.
V	ponedeljek, 19. septembra, ob 10.30, na RTV Ljubljana.
Dramatičen film. V poletno nezanimivem filmskem sporedu ljubljanske TV velja morda opozoriti na tale klasičen Wylerjev naslov, ki ga je ameriški režiser povzel po tekstu znane pisateljice Lillian Hellmanove. V tej tesnobni zgodbi bogato in razvajeno dekletce s svojimi lažmi povzroči pravi škandal in spravi s svojim otroško zlobnim obrekovanjem dve nedolžni vzgojiteljici v zelo resen položaj. Kratkovidni odrasli nasedajo lažem, a k sreči njena babica sprevidi otrokovo neodkritosrčnost in jo prisili, da pove resnico.
SINDROME CINESE — The Cina Syndrome — Kitajski sindrom, ZDA 1979.
Režija: James McBridges. Igrajo: Jane Fonda, Jack Lemmon, Michael Douglas, Scott Brady.
V	torek, 20. septembra, ob 20.30, na Canale 5.
Ekološki film. McBridgesova sicer namišljena zgodba, ki prikazuje možnost okvare v ameriški jedrski centrali, je svojčas razburila duhove v ZDA zaradi svojega neizprosnega opisa jedrske nevarnosti in tudi, ker je prikazovanje filma potekalo prav'sočasno z resnično okvaro v JE'Three Miles Island. Po tem ameriškem incidentu in še posebej po černobilski katastrofi je Bridgesov apolog vsekakor aktualen...
Zgodba je enostavna in kruta. Nevarno okvaro v JE uprava centrale zamblči in skuša na vsak način zadevo prikriti. Toda pogumni znanstvenik Jack Lemmon se poveže z razborito TV časnikarko Jane Fonda, da bi posredoval javnosti to skrajno neodgovorno in kriminalno početje. Lemmonov in Fondin poskus bodo lastniki centrale in kompromitirani oblastniki skušali za vsako ceno zatreti... Lemmon je za svoj pretresljiv nastop upravičeno dobil v Cannesu zlato palmo.
ULTIMO TANGO A PARIGI — Zadnji tango v Parizu, It.-Fr. 1972.
Režija: Bernardo Bertolucci. Igrajo: Marion Brando, Maria Schneider, Jean-Pierre Leaud, Massimo Girotti.
V	sredo, 21. septembra, ob 21.30, na Canale 5.
Ljubezenski film. Bertoluccijev najpopularnejši in tudi najbolj sporen film je gotovo filmski dogodek tega TV tedna. Celo tednik Radiocorriere TV, ki ga izdaja založba italijanske državne RAI, je namenil osrednji članek tej prvi televizijski premieri Bertoluccijevega filma na Berlusconijevem Canale 5.
»V Parizu se moški in ženska slučajno srečata v stanovanju v Passy: neznanca se takoj ljubita v nenadnem erotičnem izbruhu, divje in skoraj s srdom; zatem gresta vsak svojo pot.« Tako lapidarno in hkrati plastično predstavi kritik Tullio Kezich nenavadno surovo in prvobitno ljubezensko zgodbo med zrelim Američanom Paulom in mlado Pari-žanko Jeanine. Marion Brando je razočarani 50-letnik v krizi, bivši bokser, bivši igralec, bivši vse in sveži vdovec. Debitantka Maria Schneider pa je hčerka oficirja, ki je umrl v Alžiriji, s še nerešenim Ojdipovim kompleksom in nezadovoljna zaročenka nezrelega filmarja.
Brando in Schneiderjeva sta enkratna v svojem erotičnem feelingu. Po gosti nevihti vsakovrstnih cenzur in polemik (celo sežigu na grmadi izvirnega filmskega negativa!) je delno splahnela začetna izzivalnost in ostalo je dokaj konvencionalno Bertoluccijevo melodramsko ogrodje. A ostalo je tudi izredno vizualno bogastvo tega filma, ki ga dajeta sugestivno hladna fotografija Vittoria Storara in topla glasba argentinskega saksofonista G ata Barbierija.
Pripravlja: Boris Devetak
Nove plošče
LUCIO DALLA in GIANNI MORANDI DALLA & MORANDI
Organizatorji koncertov in mana-gerji nasploh se dobro zavedajo, da so podobne združitve kar se da dobičkonosne. Poglejmo samo primer Dalla-De Gregori, ki sta z albumom (in turnejo) Banana Republic imela pred leti res izreden uspeh. In prav zaradi tega razloga se je porodila misel, da'bi združili dva stebra italijanske lahke glasbe, kot sta Dalla in Morandi, ki nimata glasbeno nič skupnega, vendar pa sta konec koncev dva stroja, ki »proizvajata« ogromnega denarja. S tem sem hotel povedati, da se taki primeri lahko tudi ponesrečijo, predvsem zaradi nesoglasja v stilu in oblikovanju glasbe same. V to smer sta' nekako zašla tudi Dalla in Morandi, vendar sta to napako popravila s turnejo, ki je bila zelo dobro obiskana in je zadostila potrebam najrazličnejših poslušalcev.
Dalla & Morandi je dvojni album, ki vsebuje večje število že neštetokrat poslušanih italijanskih ever-greenov od Cera un ragazzo che come me amava r Beatles e i Rol-ling Stones do Amore piccolino. Vendar so te pesmi drugače obarvane, kajti za večino priredb je poskrbel Lucio Dalla, ki je za tovrstne »popravke« pravi mojster. Vsekakor sta oba pevca dokazala visoko ka-
kovostne glasovne sposobnosti in sta se dobro, čeprav ne najboljše, tudi ujela.

Pesmi so naslednje: Vita, Cera un ragazzo che come me amava i Beatles e i Rolling Stones, Dimmi dimmi, Chiedi chi erano i Beatles, Felicita, 11 Cielo, 11 duemila, un gatto e il re, Disperati complici, Emilia, Cuori di Gesii, Tu mi entri dentro in cuore, 11 motore del 2000, Misterioso, Che cosa resterd di me, Soli ma splendenti, Amore piccoli-
Glasovnica za Vročih 10
Ime in priimek.............................................................
Naslov:....................................................................
Glasujem za:...............................................................
Moj predlog:...............................................................
Bralci Primorskega dnevnika ali Primorskih novic na Tržaškem in Goriškem naj pošljejo glasovnice na naslov: Primorski dnevnik, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst; bralci obeh časopisov v Sloveniji pa na naslov: Primorske novice, OF 12, 66000 Koper. Vsi naj pripišejo oznako »Vročih 10«.
c
lili
današnji televizijski in radijski sporedi



cc
RAI 1
RAI 2

RAI 3
Ir RTV Ljubljana * 1
H.55 Vreme in dnevnik
12.05	Variete: Portomatto (vodi Maria Teresa Ruta)
13.30	Dnevnik
13.55	Dnevnik - tri minute...
14.00	Portomatto (2. del)
14.15	Film: Una ragazza in ogni porto (kom., ZDA 1952, r. Chester Er-skine, i. Groucho Marx, VVilliam Benedicx)
15.50	Glasbena oddaja: nagrada Rino Gaetano (vodita Paula Rose in Pino Scarpettini)
12.00	Dokumentarec: LTtalia del Po -Dove nasce il Po
12.30	Risanki: Favole europee, 17.45 L ispettore Gadget
13.30	Filmska oddaja: Di paesi di citta
19.40	Almanah, vreme in dnevnik
20.30	Variete: Mantova Festa a corte (vodi Alessandra Martines)
22.30	Dnevnik
22.40	Film: Maciste nella valle del re (pust., It. 1960, r. Carlo Campo-galliani, i. Mark Forrest, Chelo Alonso)
9-15 Dnevnik - zadnje vesti
11.50	Nadaljevanka: Pinocchio (5. in zadnji del)
13.00	Dnevnik - ob trinajstih
13.30	Nanizanka: Saranno famosi
14.30	Dnevnik
14.40	Variete: Il piacere delLestate (ured. Bruno Modugno)
16.15	Šport: golf (iz Albarelle)
16.45	Film: Silenzio... si špara (krim., ZDA 1955, r. John Berry, i. Eddie Constantine, May Britt)
18.20	Dnevnik - športne vesti
18.35 Nan.: Il commissario Koster
19.30	Horoskop, vreme, dnevnik, šport
20.30	Film: Inferno sul fondo (vojni, ZDA 1958, r. Joseph Pevney, i. Glenn Ford, Ernest Bogrnine)
22.05	Dnevnik
22.20	Kabaret: Monterosa 84
23.10	Dnevnik - zadnje vesti
23.20	Film: Il giorno della locusta (dram., ZDA 1974, r. John Schle-singer, i. Donald Sutherland, Karen Black)
1.40	Nanizanka: Cuore e batticuore 4 2.25 Slavnostna otvoritev 24. OI (iz Seula)
12.00	Aktualno: Magazine 3
14.00	Deželne vesti
14.10	Glasbena oddaja: recital sopra-^ nitske June Andderson
15.20	Film: La bisbetica domata (kom., It. 1942, r. F. M. Poggioli, i. Ame-deo Nazzari)
16.45	Glasbena oddaja: Speciale Jeans
17.55	Dokumentarec: La grande av-
ventura dell'Himalaya (5. del)
18.30	Šport: konjske dirke, dirka Tris (iz Milana)
18.45	Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi)
19.00	Vreme in dnevnik
19.30	Deželne vesti
19.45	Dokum.: 20 let prej - Drobci
20.00	Inf. odd.: Otroški laboratorij
20.30	Nanizanka: Professione pericolo
21.20	Dnevnik - nocoj
21.30	Dokumentarec: Corea, una guer-ra dimenticata
23.00	Kult. odd.: Una sera, un libro
23.15	Dnevnik - zadnje vesti
23.30	Glasbena oddaja: Effetto Cun-ningham, Oriente - Occidente
24.00	Dok.: 20 let prej - Drobci
9.50	Video strani
10.00	Mozaik: Tednik
11.00	Nadaljevanka: Tretja žena (ponovitev)
12.30	Video strani
16.30	Mozaik (ponovitev)
17.30	Spored za otroke in mlade: Oliver Twist (9. del)
18.15	Dokumentarna serija: Dediščina Evrope
18.45	Risanka
19.00	Vreme in Obzornik
19.13 Tv okno
19.18 Zrno
19.30	Dnevnik in vreme
19.59 Zrcalo tedna
20.20	Nadaljevanka: Smrt v Kaliforniji (Joan Barthel, r. Delbert Mann, i. Cheryl Ladd, Sam Elliot, prevod in priredba Dušanke Zabukovec,
1. del)
21.15	Dokumentarna oddaja: Štirje
22.00	Dnevnik
22.15	Film: Epilog (dram., Šp. 1984, r. Gonzalo Suarez, i. Francisco Rabah Sandra Toral)
23.45	Video strani
|IP) TV Koper	___
13.30	TVD Novice
13.40	Nogomet: Nizozemska-Wales (ponovitev prijateljske tekme)
15.30	Športna oddaja: Juke Box
16.00	Avtomobilizem: Formula Indy (ponovitev)
17.00	Reportaže: Šport spektakel
19.00	Odprta meja
Danes v Odprti meji med drugim:
GORICA — S prve seje IO SKGZ
TRST — Mogoče v kratkem spet odprt mladinski dom
ČEDAD — Razstava Umetniki in mojstri obrtniki
GORICA — Fotografska razstava treh dežel
VIDEM — Nastop legendarnih Deep Purple
GRADEŽ — S srečanja geografov
19.30	TVD Stičišče
20.00	Nan.: I ragazzi del sabato sera
20.30	Gimnastika: Olimpic Trials ZDA
22.30	TVD Vsedanes
22.40	Športne vesti: Šport time
22.55	Reportaže: Šport spektakel
L JU) CANALE 5
B-00 Nanizanke: Il dottor Kildare, 8.30 La časa nella prateria, 9.30 Sto-rie di vita, 9.55 Aliče 10.35 Kviza: Cantando, can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia
^.OO Nanizanki: Strega per amore, 12.30 Hotel
13.30	Kviza: Čari genitori,
14.15	II gioco delle coppie
15-00 Film: 14.a ora (dram., ZDA 1951, r. Henry Hataway, i. Richard -	Basehart)
1'15 Kviza: Doppio slalom,
.	17.45 Cest la vie
1B-15 Nanizanki: Love Boat,
.	19.15 Časa Vianello
!9-45 Kviz:Tramoglieema-
rito
^0.30 Film: Vediamoci chia-
ro (kom., It. 1984, r. L.
9	Salce, i. J. Dorelli)
^•30 Nanizanka: Top Sec-■)?	ret
,“•30	Rubrika: Premiere
3-40 Film: Il grande caldo (krim., ZDA 1953, r. Fritz Lang, i. Glenn Ford, Gloria Grahame) 1-20 Nanizanka: Sulle stra-de della California
(Š2 RETEOUATTRO
3.30	Nanizanka: Il santo y.30 Film: Gli eroi della do-menica (kom., It. 1953,
r. Mario Camerini, i. Raf Vallone)
11.30	Nan.: Cannon, 12.30 New York New York
13.30	Nad.: Sentieri
14.30	Nanizanke: Bonanza,
15.30	La grande valla-ta, 16.30 In časa Law-rence, 17.30 Mary Ty-ler Moore, 18.00 Dalle 9 alle 5 orario continu-ato, 18.30 Lou Grant,
19.30	Gli intoccabili
20.30	Film: Il re delle Olim-piadi (biog., ZDA 1987,
• r. Lee Philips, i. David Selby, Renee Souten-dijk, 2. del)
22.30	Nanizanka: Alfred Hitchcock presenta
23.00	Dokumentarec: Vojna v Vietnamu
23.30	Film: 01ympia (dok., r. L. Rienfenstahal)
1.05 Nanizanki: Vegas, P.S. Pronto Soccorso
ITALIA 1_________
7.15 Risanki: Belle e Sabas-tien, 7.45 Rascal il mio amico rosetto
8.30 Nan.: Superman, 8.45 Buck Rogers, 9.30 La donna bionica, 10.30 Flipper, 11.00 Riptide, 12.00 Hazzard
13.00	Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanki Fa-mily, Lady Lovely
14.00	Glasbena oddaja: Dee-jay Beach
15.00	Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick
16.00	Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Mio mini pony, Pol-lyanna, Rudy, Ghost-busters
18.30	Nanizanki: Magnum P.I., 19.30 Happy days
20.00	Risanka: Una per tutte, tutte per una
20.30	Film: Il furore della Cina colpisce ancora (pust., Hong Kong 1973, r. Lo Wei, i. Bruce Lee, Maria Yi)
22.25 Nanizanka: Zanzibar
22.55	Rubriki: Giorni di gloria, 0.10 Premiere 0.20 Nanizanke: Ai confini della realta, 1.50 Taxi,
1.20	Giudice di notte
gneM TELEPAPOVA
12.30	Nadaljevanka: I Ryan
13.30	Risanke
14.15	Nad.: Una vita da vive-re, 15.10 Ciranda de Pedra, 16.30 Piume e paillettes
17.30	Dokumentarec
18.00	Risanke
20.00	Nanizanka: Sguadra speciale anticrimine
20.30	Film: Zampognaro in-namorato (kom., It. 1983, r. Ciro Ippolito, i. Angela Luče)
22.30	Kviz: Colpo grosso
23.30	Film: Blues metropoli-tano (kom., It 1985, r. Salvatore Piscicelli, i. Marina Suma, Paolo Bonetti)
1.15 Nanizanka: Switch
i t TELEFRIULI___________
13.00	Nanizanki:	Angie,
13.30 Leonela
14.30	Nadaljevanka: Cuori nella tempesta
15.30	Risanke
16.30	Glas. odd.: Musič box 17.15 Nad.: Leonardo, 18.15
Il furto della Gioconda
19.00	Dnevnik
19.30	Rubrika: Dan za dnem
20.00	Nanizanka: Julia
20.30	Rubrika: L' ora di časa nostra
21.30	Inf. tednik: Tigi 7
22.00	Dokumentarec: Vsakdanja sinjina
22.30	Dnevnik
23.00	Nanizanka: Provaci ancora Lenny
23.30	Dražba
24.00	Rubrika: Il salotto di Franca
24.30	Inf. oddaja: News
TELEOUATTRO
(Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje:
19.30	Dogodki in odmevi
RADIO TRST A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00,
14.00,	17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Slovenci v Italiji; 9.10 Glasbeni listi; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert Simfonikov RTV-Lj (Sfetsas, Mozart); 11.40 Poldnevniški program: (12.00) Filmi; 13.20 Zborovska glasba: tekmovanje Seghizzi; 13.40 Glasbeni listi; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Popoldanski zbornik: Računalniki, (16.00) Odhajanja; 17.00 Kulturna kronika;
17.10	Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi.
LJUBLJANA
5.00,	6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00,
23.00	Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci;
8.05	Radijska šola; 8.35 Mladina poje;
9.05	Glasba; 9.35 Za tujce; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pod marelo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Iz glasbene tradicije; 13.30 Melodije;
14.05	Jeziki jugoslovanskih narodov;
14.50	Človek in zdravje; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Ansambel Slovenski muzikantje; 18.15 Gremo v kino; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Pojemo in godemo; 20.00 Mladi mostovi; 20.30 Slovencem po svetu; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 O morju in pomorščakih.
RADIO KOPER
(slovenski program)
13.30,	14.30, 17.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Spominski datumi;
6.10	Vreme in promet; 6.30 Jutranjik;
6.45	Cestne informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Poročila in tisk; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val RK; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Jugoton; 17.40 Aktualno; 18.00 Dance parade; 18.35 Popevke po telefonu;
19.00	Zaključek sporeda.
RADIO KOPER
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30,
16.30,	17.30, 18.30 Poročila-, 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba in vreme; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Poletni program; 7.45 Razglednica; 8.00 Otroški spored; 8.20 Popevka tedna;
8.40	Glasba; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Fe-eling; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Pregled dnevnega tiska; 10.10 Razglednica iz Umaga; 10.40 Vstop prost;
11.00	Superpass; 12.00 Glasba po željah; 12.30 Pika na i; 14.00 S polno paro; 14.40 Popoldne; 15.00 Kultura in umetnost; 15.55 Popevka; 16.00 Glasba;
16.50	Pismo iz; 17.00 Bubbling; 17.33 Blitz mušic; 18.00 Musič business;
18.30	Opereta.
RADIO OPČINE
10.00	Za vsakogar nekaj; 12.00 Glasbeni mozaik; 19.00 V svetu fantazije;
20.15	Mix Time; 21.00 Poletni nočni val, nato Nočna glasba.
Sporazum med strankami izločil PRI, ki bo v opoziciji
Predsednik Pokrajine demokristjan v Tržiču in Ronkafa župana PSI
Sestanek pokrajinskih tajništev strank večinske koalicije je predsinoč-njim trajal dobrih pet ur, preden je prišlo do dokončnega dogovora o sestavi novih odborov na Pokrajini in v občinah Tržič in Ronke. Vodilni stranki, KD in PSI, sta sicer že prej dosegli okvirni sporazum okrog porazdelitve mest na čelu uprav, v sredo zvečer pa sta ta sporazum predstavili še ostalim partnerjem.
Na Pokrajini bo, tako kot je bilo domenjeno že v prejšnjih dneh, predsednik demokristjan. Stranka bo sicer še morala formalno predlagati svojega kandidata, skoraj nobenega dvoma pa ni, da bo funkcijo predvzel pokrajinski tajnik KD Gianfranco Crisci. Socialistična stranka se je močno zavzemala za mesto tržiškega župana in ga tudi dosegla, kljub nasprotovanju tamkajšnjih demokristjanov, ki do zadnjega niso hoteli izpustiti županskega mesta iz rok. Datum prve seje tržiškega občinskega sveta bo danes odločil občinski odbor, najbrž pa bo do sklica prišlo prihodnji petek. V Ronkah, kjer se je sinoči sestal občinski svet, bo na osnovi doseženega sporazuma prišlo do oblikovanja večine med istimi strankami, ki upravljajo Pokrajino in večje občine na Goriškem. Župan bi tudi v Ronkah moral biti socialist.
Na predsinočnjem srečanju je, kot je bilo pričakovati, bilo največ prerekanja okrog porazdelitve odborniških mest na Pokrajini. Socialisti so v zameno za predsedniško mesto zahtevali podpredsednika ter še enega odbornika. Ker ni bilo misliti, da bi KD, ki bo
ob predsedniku imela v odboru še dva svoja predstavnika, lahko sploh jemala v poštev odstop enega odborništva, je ta nehvaležna usoda morala nujno doleteti enega od ostalih treh partnerjev, ki so doslej imeli v odboru po enega predstavnika.
Na sestanku pokrajinskih tajnikov je tako prišlo do dokaj ostre "ruske rulete", katere žrtev - republikanska stranka - pa je bila že v naprej predvidena. V pokrajinskem odboru bosta tako svojega predstavnika ohranili PSDI in SSk. Kar zadeva porazdelitev resorjev med odborniki, se bodo še pogovorili v prihodnjih dneh, potem ko bodo pokrajinska tajništva poza-meznih strank vzela v pretres in odobrila delo svojih delegacij na pogajanjih.
Vprašanje zase je seveda zadržanje republikancev, ki so bili včeraj dobesedno razjarjeni. Izgubili so namreč odborništvi tako na Pokrajini kot na tržiški Občini. Obljuba o vstopu njihovega predstavnika v upravni odbor KZE (mesto naj bi jim odstopil eden od predstavnikov KD) in ponudba predsedstva ene od pokrajinskih komisij sta bolj tolažilna "sladorčka" kot pa_primerni nadomestili.
Ze včeraj se je sestalo pokrajinsko vodstvo PRI in sklenilo, da bodo predstavniki njihove stranke tako v pokrajinskem svetu kot v občinskih v Tržiču in Ronkah spričo izključitve iz odborov prešli v opozicijo. Zaenkrat še ni mogoče predvidevati, kolikšne bodo razsežnosti te odločitve, tj. če
bodo spričo sedanjih odločitev ostalih večinskih strank spremenili svoje zadržanje tudi v drugih upravah, kjer sedijo predstavniki PRI.
Razgovori KD-KPI o cestah in odpadkih
Vzporedno s pogajanji za obnovo krajevnih uprav na Goriškem se je delegacija pokrajinskega tajništva KD te dni sestala s pokrajinskim vodstvom KPI. V skupnem tiskovnem poročilu ugotavljata delegaciji, da je sestanek potekal v konstruktivnem vzdušju, pa čeprav ob spoštovanju različnih vlog, ki jih stranki imata glede na upravna zavezništva na Goriškem.
Pozornost so osredotočili na nekatera med najbolj perečimi vprašanji tukajšnje stvarnosti. Govor je tako bil o cestnih povezavah, pri čemer sta stranki soglašali glede potrebe po liberalizaciji prometa na avtocestnem odseku Vileš-Moščenice, obnovi odcepa Vileš-Gorica, delnih izboljšavah državnih cest iz Gorice proti Trstu ih Vidmu, pri čemer je treba izvesti posege tako da ne bi oškodovali naravnega okolja in kmetijskih površin.
Obravnavali so tudi problem uničevanja odpadkov v pokrajini. Stranki sta mnenja, da je treba najti tako rešitev, s katero bodo soglašale občinske uprave in prebivalstvo. Na srečanju so tudi načeli vprašanje ponovne uporabe in obnove opuščenih naprav v industrijskih in obrtniških območjih.
Zgovorni podatki šolskega skrbnika
Letos v šolah na Goriškem tisoč učencev in dijakov manj
Šolski skrbnik za goriško provinco prof. Santo Leotta je včeraj opoldne sklical tiskovno konferenco, na kateri je predstavil stanje, novosti in težave raznih šol na Goriškem tik pred začetkom novega šolskega leta. V statističnem pogledu bo letos manj učencev in dijakov kot lansko leto in to na šolah vseh stopenj. Skupno se bo šolska populacija na Goriškem letos zmanjšala kar za 977 enot. Medtem ko je bilo lani na osnovnih šolah 5.298 otrok (4.962 italijanskih in 336 slovenskih), bo letos 4.955 otrok (4.630 italijanskih in 325 slovenskih). To pomeni, da bo letos okrog 20 razredov manj. Na nižjih srednjih šolah je bilo lani skupno
SLOVENSKO llll^ GLEDALIŠČE
ABONMA
1988-89
Vpisovanje obonentov vsak delavnik od 17.30 do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure v Kulturnem domu, Ul. Brass 20, tel. 33288.
Abonenti imajo pri predstavah izven abonmaja 33% popusta.
5.063 učencev in 247 razredov, letos pa je število padlo na 4.492 učencev in 232 razredov. Tudi višje srednje šole bo letos obiskovalo manj mladih. Lani je bilo skupno 7.957 dijakov in 397 razredov, letos pa je 7.894 dijakov in 414 razredov. Razredov je” več, ker so lani sprejeli odlok o manj številnih skupinah.
Največja novost šolskega leta 1988/89 je uvajanje eksperimentalnih programov na osnovnih šolah. Na ta način bodo ohranili službo tudi tisti učitelji, ki bi jo sicer izgubili zaradi demografskega padca. Iz tega izhaja, da se bo število ur za osnovnošolčke povečalo od sedanjih 24 na 27 ali celo 30 ur. Na vsaka dva razreda bo še tretji učitelj, ki bo v obeh poučeval določen predmet. To novo metodo bo pre' vzelo okrog 56 razredov v pokrajini-Drugo veliko novost predstavlja ustanovitev posebnih komisij, ki naj bi skrbele za povezanost vzgojnih načrtov vrtca, osnovne šole in pa nižje srednje šole.
razna obvestila
KD, PSI in PSDI zahtevale odložitev
V Ronkah še brez župana
V Ronkah sinoči niso izvolili župana in novega občinskega odbora. Na predlog KD, ki so ga podprli tudi socialisti in socialdemokrat, so sejo odložili z namenom, da tri navedene stranke izpilijo podrobnosti na pokrajinski ravni komaj doseženega sporazuma in se domenijo o. porazdelitvi odgovornosti na čelu občinske uprave. Predlog je na seji iznesel predstavnik KD Spazzapan, ki je uradno obvestil občinski svet, da so tri stranke dosegle sporazum za oblikovanje večine tudi v Ronkah. Ker pa še niso izdelali podrobnega programa, je predlagal, da bi se svet ponovno sestal 27. septembra. Predlog je podprlo 16 svetovalcev treh navedenih strank (na skupnih 30 svetovalcev), tako da je predsedujoči, dosedanji župan De Pace prekinil sejo in odložil izvolitev novega župana do prihodnje.
Zasedanje se je pričelo z ostrim posegom komunista Zonte, ki je dejal, da občani (v dvorani in pred njo je bilo na desetine poslušalcev) ne morejo sprejeti s strani pokrajinskih tajništev vsiljenih odločitev. Dejal je, da je KPI še vedno prva stranka v občini, da so volitve nagradile dosedanje upravitelje, da bi bilo treba o novi upravi odločati v občinskem svetu brez izključevanja nikogar.
Republikanec Vanin je najprej zaprosil za krajšo prekinitev seje. Po tem premoru je posegel in očital
strankam nastajajoče večine, da so izključile PRI zgolj zato, ker pri razdeljevanju odborniških mest ni bilo dovolj prostora za vse. Predlagal je, da bi občinski svet zato izvolil začasno njega za župana s poizvedovalnim mandatom, da preveri možnost oblikovanja uprave s čim širšim doprinosom političnih sil. Predlog pa ni prišel na glasovanje, ker je pred tem prejel večino glasov predlog za odložitev in se je zato seja predčasno zaključila.
Sindikati pozivajo vse družbene sile
Več pozornosti zaposlovanju
V preteklih dneh so se sestala pokrajinska tajništva zveznih sindikatov GCIL, CISL in UIL, da bi preučila trenutni položaj glede zaposlovanja in deželnega gospodarskega razvoja. Udeleženci sestanka so med drugim skušali oblikovati skupno sindikalno strategijo v zvezi z vprašanji storilnosti, modernizacije in fleksibilnosti v podjetjih.
Člani tajništev so menili, da bi bilo treba posodobiti ekonomsko-proizvod-
Zaradi razmnoževanja merjascev in srn
Dovoljen večji ulov divjadi
Problem merjascev in srn, ki zaradi hitrega razmnoževanja predstavljajo ne majhno težavo za poljedelstvo, je bil osrednja tema zadnjega zasedanja pokrajinskega odbora za lov. Odbor je pod predsedstvom prof. Silvio Cumpeta razpravljal o vprašanju in skušal najti primerne rešitve. Največja težava je vsekakor porast števila merjascev. Te živali namreč povzročajo ogromno škode na obdelanih površinah, predvsem na poljih s koruzo, krompirjem in celo v vinogradih. Da bi omejili škodo, posebno sedaj, ko je na vrsti jesensko pospravljanje in trgatev, je odbor sprejel sledeče odločitve v zvezi z lovom tako merjascev kot srn.
V krminski občini bodo lahko pobili večje število merjascev, kakor je bilo zmenjeno v začetku, v drugih lovskih rezervatih pa se bo nadaljeval selektivni lov vseh nakazanih živali do 31. decembra 1988. Odbor je preučil tudi problem srn. Posebna komisija izvedencev je pripravila načrt razredčevanja srn, ki upošteva njihovo življenjsko okolje, rastlinstvo v tem kraju in pa telesno stanje posameznih primerkov. Znano je namreč, da srne niso povsod prisotne v enakem številu, kar je tudi vzrok kvalitetnega padca vrste zaradi pomanjkanja sovražnikov, ki bi uničili šibkejše. Na osnovi tega strokovnega pregleda je odbor sklenil, da se dovoli uboj 65 samcev in 216 samic.
ni sektor, za to bi morala v prvi vrsti poskrbeti kar sama podjetja. Dogovorili so se, da bi morali na podlagi že obstoječe sindikalne pokrajinske platforme za zaposlovanje angažirati vse družbene in politične sile za odpravo obstoječih neravnovesij v naši pokrajini med številom delovnih mest in razpoložljivo delovno silo.
Sindikati so pozitivno ocenili dosedanja srečanja s predstavniki Trgovske zbornice, Združenj industrij cev in malih industrij cev, predstavniki Konzorcija za goriško industrijsko cono, splošna želja pa je bila, naj bi se v kratkem sestali še s predstavniki Zveze trgovcev in obrtnikov.
Profesorji zemljepisa obiskali naše mesto
V teh dneh se odvija v Gradežu 32. državni posvet profesorjev, ki poučujejo zemljepis. Udeleženci posveta, teh je približno 700, so te dni bili na obisku v Gorici. Na županstvu je profesorje sprejel goriški podžupan Mario Del Ben, ki je gostom izrekel dobrodošlico in jim predstavil goriško stvarnost. Množica profesorjev, ki so med drugim prejeli v dar brošuro o zgodovini Gorice, si je nato ogledala goriški grad in razstavo beneških slikarjev.
Upravni odbor Kulturnega doma v
Gorici obvešča zainteresirana športna društva, da zapade jutri, 17. t. m., rok za predstavitev pisnih prošenj za uporabo telovadnice v športni sezoni 1988/89.
Slovenski dijaški dom S. Gregorčič, (Ul. Montesanto 84, tel. 83495) sprejema vpise za šolsko leto 1988/89, vsak dan od 10. do 13. ure. Prijavijo se lahko študentje, dijaki in učenci osnovnih šol.
Mešani pevski zbor Oton Župančič bo imel prvo vajo v novi sezoni v ponedeljek ob 20.30 v domu Andreja Budala v Štandrežu. Zbor bo vodil pevovodja Miran Rustja. Vabljeni so morebitni novi, zlasti mlajši pevci.
Moški zbor Skala iz Gabrij vabi na prvo pevsko vajo, ki bo v ponedeljek, 19-septembra, ob 20.30 v društvenih prostorih. Predvsem so vabljeni novi člani, ki želijo se pridružiti zboru.
Kmečka zveza obvešča upokojence, da izpolnjuje obrazce, ki jih zavod za socialno skrbstvo INPS pošilja za ugotavljanje ^ dohodkov.
razstave
V	Tržiču se nadaljuje v razstavni dvp-rani v Ulici sv. Ambroža in v prostorih bivše mizarske delavnice Fincantieri večja razstava, ki prikazuje osemdesetletno delovanje tržiške ladjedelnice. Razstava je odprta vsak dan (razen v ponedeljkih) od 10. do 12. ure ter od 17. do 19. ure.
V	galeriji letališča v Ronkah je na
ogled do 6. oktobra zbirka fotografij Milenka Pegana. Razstava je odprta vsk dan od 6. do 23. ure.
V	Avditoriju v Ul. Roma se nadaljuje še do 18. septembra razstava fotografov treh dežel (Koroške, Slovenije in FJK). Ob delavnikih je odprta od 10.30 do 12.30 in od 17.30 do 18.30, ob nedeljah pa od 10.30 do 13.00.
V	Goriškem muzeju v Kromberku je
na ogled velika razstava likovnih del Rika Debenjaka. Razstava je odprta vsak delavnik od 9. do 17. ure, ob nedeljah pa od 13. do 17. ure. Ob sobotah je zaprta.
izleti
SPD Gorica obvešča, da zaradi neugodnih vremenskih razmer napovedanega izleta na Coglians ne bo.
Prireja ga Združenje malih industrijcev
Žrtev je 18-letni Silvio Calabrd
Tečaj za mlade podjetnike
Smrtna nesreča v Ronkah
Združenje malih industrijcev bo v sodelovanju z Goriško hranilnico, družbo Friulia in Združenjem poklicnih komercialistov priredilo tečaj za poklicno usposabljanje podjetnikov. Tečaj je namenjen bodočim podjetnikom in mlajšim kadrom, ki že zasedajo vodilna mesta v podjetjih. Pobuda, ki jo Združenje malih industrijcev prireja že drugič, naj bi koristila predvsem manjšim industrijskim obratom, saj se bodo prav slednja v prihodnjih letih morala soočati s konkurenčnostjo drugih podjetij tako na evropskem kot na svetovnem tržišču. Mlajše oz. bodoče podjetnike naj bi zato seznanili z raznimi problemi, predvsem pa finančnimi, ki jim gredo manjši delovni obrati naproti.
V ta namen bo obsegal letošnji izpopolnjevalni tečaj trinajst predavanj. Ciklus predavanj bo pričel univerzitetni profesor na tržaški fakulteti za ekonomijo Vladimir Nanut, ki bo istočasno tudi koordiniral potek celotnega tečaja in bo ob koncu predavanj podal še zaključne misli. Program obsega razne zanimive teme, ki gredo od analize tržišč tja do marketinga in upravljanja delovnih odnosov. Tečajnike bodo predavatelji seznanili tudi s tehnološkimi procesi, prikazane pa bodo seveda tudi osnovne smernice za vodenje industrijskih obratov.
Tečaj se bo pričel 4. oktobra — zaključna slovesnost bo 24. novembra — in bo zaprtega značaja, saj se ga bo lahko udeležila le skupina dvajsetih
oseb. Vsi, ki se nameravajo udeležiti tečaja, lahko vložijo prošnjo na Združenje malih industrijcev najkasneje do 23. t. m., ko se bo zaključil rok za vpisovanje. Zainteresirani, ki želijo še morebitne dodatne informacije glede poteka tečaja samega, se lahko javijo na sedežu Združenja na Korzu Italia 163 ali pa telefonirajo na številko 520950 med delovnim urnikom.
Kulturni izlet na Koroško
Inštitut za družbeno in versko zgodovino prireja v nedeljo, 25. septembra, izlet v Gurk (Koroška), kjer si bodo udeleženci lahko ogledali znamenito katedralo. Izletniki se bodo nato preselili v bližnji grad v Strass-burg in si tam ogledali še razstavo sv. Eme. Za ta kulturni izlet, ki ga je goriški Inštitut že priredil meseca junija, vlada veliko zanimanje, saj so organizatorji prejeli že veliko prijav. Interesenti se za vse dodatne informacije lahko zglasijo na tajništvu Inštituta v Ulici Seminario 7 (tel. 85055) ali pa v knjigarni L. Faidutti (tel. 83326). Avtobus bo odpeljal iz Gorice ob 7. uri, povratek pa je predviden ob 21. uri.
Berite
»Novi Matajur«
Včeraj popoldan, nekaj minut po eni uri, se je pripetila na cesti, ki pelje vzdolž ronškega nogometnega igrišča, huda prometna nesreča, v kateri je izgubil življenje 18-letni Silvio Calabrd iz Špetra ob Soči.
Mladenič, ki je bil zaposlen v bratovi trgovini jestvin Spendibene v Ronkah, se je kot vsak dan vračal domov na kosilo. Morda zaradi neprimerne hitrosti ali trenutka nepazljivosti - zaradi dežja je bilo cestišče spolzko - je izgubil nadzorstvo nad lastnim avtomobilom. Ta se je nekajkrat obrnil, svojo divjo vožnjo pa je zaključil v bližnjem jarku. Na kraj nesreče so prihiteli osebje tržiške bolnišnice, karabinjerji in gasilci, ki so morali uporabiti posebne klešče, da so lahko ponesrečenca izvlekli iz skrotovičene pločevine. Žal pa Calabroju ni bilo več pomoči, ker je bil na mestu mrtev. Vzroke nesreče preizkujejo karabinjerji iz Ronk.
Natečaj za delavce in električarje
Mestno podjetje za storitve razpisuje natečaja za pomožne električarje in navadne delavce. Natečajniki ne smejo biti starejši od 35 let in morajo imeti opravljeno nižjo srednjo šolo. Zainteresirane osebe lahko prijavnice za natečaja oddajo v prostorih mestnega podjetja za storitve najkasneje do 26.
septembra. Podrobnejše informacije nudijo na sedežu Mestnega podjetja v Ul. IX. avgusta 15.
Nocoj možnost opazovanja Marsa
Za ljubitelje in preučevalce nebesnih pojavov se september obeta kot zelo zanimivo astronomsko obdobje. Konec meseca bo namreč Mars v odlični legi za opazovanje, ker se bo znašel v periheliju. To pomeni, da bo v isti črti s Soncem in Zemljo. Z našim planetom bo točno v središčni legi, s Soncem pa bo nekaj časa pozneje v najbližji možni razdalji. Astronomi opozarjajo, da je to optimalna pozicija, ki se ponavlja le enkrat vsakih-150 let.
Astronomski krožek v Fari je ob priložnosti sklenil, da bo njihov observatorij na razpolago nocoj po 21.30 za vse, ki si želijo pogledati Mars pobliže s teleskopom. Opazovanje s teleskopom je lahko privlačna izkušnja, ker si je mogoče z lastnim očesom in s preprostimi aparati ogledati površino, letne čase, peščene nevihte in oblake na Marsu. Da bi ta predstava ostala dalj v spominu, bodo ob koncu predvajali vrsto diapozitivov, ki prikazujejo glavne značilnosti rdečega planeta. V primeru slabega vremena bodo ogled prenesli za teden dni. Organizatorji priporočajo obiskovalcem težka obla-, čila.
kino
Gorica
CORSO 18.00-22.00 »Scuola di polizia n-
5«.
VERDI 17.30-22.00 »Ultimo tango a Pari' gi«. Prepovedan mladini pod 18. le' tom.
VITTORIA 17.30-22.00 »Perversioni ses-suali a Las Vegas«. Prepovedan m'8' dini pod 18. letom.
Krmin
LETNI KINO 20.30 »Gli aristogatti«-Walt Disney.
Nova Gorica
SOČA 18.30 »Mladi volkodlak«, ob 20.30 »Ragtime«.
DESKLE 19.30 »Neverjetni Malcolm«.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Alesani - Ul. Carducci 38 - tel. 53020»-DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore - Ul. F.lli Rosselh 2J tel. 72340.
|________pogrebi___________
Danes ob 9.30 Marija Slejko (suor M^ ria Ausilia) iz nunskega samostana v Santa Chiara 14 in na goriško pokop31 če.
Ob prerani smrti svojega zveš eg člana Alojza Veliščka izreka	;e
sko deželno gospodarsko z<Jr“ e prizadeti družini globoko sožalje-
Nova zbirka Vinka Beličiča Pesem je spomin
Harmonična umirjenost besede
Pesnik in pisatelj Vinko Beličič je v svoji najnovejši knjigi - Pesem je spomin, zbral in izdal zaključen opus svojega dosedanjega pesniškega pisanja. Glede na spoštljivo, več kot pol stoletja dolgo dobo ustvarjanja, s katero se lahko avtor ponaša, je povsem razumljivo, da je v takšni celoviti zbirki kar precejšnje število pesmi. Vsega skupaj jih je za 215 naslovov, razporejene pa so v dve poglavji: Prvo in Drugo domovino. Mejnik med njima je zgodovinsko leto 1945. Sicer Pa je celotno pesniško snovanje razpeto med letom 1932, ko se avtor posveča prvim pesniškim poskusom, pa tja do posamičnih pesmi iz '80 let.
Naslov zbirke, Pesem je spomin, se tepo sklada z avtorjevim pogledom nazaj, na bogato doživljanje svoje življenjske in duhovne poti. Ob tem velja omeniti, da je več pesmi iz druge-9a poglavja tokrat prvič objavljenih.
Ne glede na to, da so bile pesmi napisane v dolgem, tako rekoč življenjskem razponu, se bralec že pri prvih pesniških kiticah srečuje z zrelo liriko in motivi, ki jim bo avtor ostal zvest do konca. To so predvsem doživljanje narave z izrednim, mehkim občutkom za barve, utripanje svetlobe in prelivanje letnih časov, med katerimi se avtor najbolje počuti v globokih jesenskih razpoloženjih. Občutljiva lirika nas tu nekoliko spominja na Murna in Ketteja, izrazje je v glavnem zavezano klasičnim oblikam verza in jasno predstavljeni vsebini. V teh zgodnih pesmih je avtor nekako sam, sredi poslušnega doživljanja narave, razpet med pričakovanjem ljubljene osebe in hrepenečim spominom: »Šel bi tja kot senca lahna, tiha / in bi poljubil zemljo svojih mladih dni...«
Ima sto let, a jih ne kaže
Ob doživljanju narave in, občasnem, pričakovanju človeka, spremlja avtorja skozi celotno pot tudi iskrena verska, katoliška motivika. Pesem ni samo poskus približati se svetonočne-mu razpoloženju, ali pa trenutni navdih ob nemirnem iskanju božjega razodetja. Beličičev verz izraža gotovost. Ob posebnih priložnostih, ko s pritrkavanjem zvonov zagorijo sveče, se iz pesmi čuje spokojnost in zahvala Gospodu. Zahvala za vse, kar nam je dano v doživetje: »Moja duša v božični resnični privid / je zamaknjena, noče nič več,... Iz jaselc je topli svit / oblil mi sanjavi obraz / in me vsega obsijal.«
Z leti postajajo pesmi vse bolj heterogene. Življenje teče in s seboj prinaša obilo sprememb, izkušenj in z njimi se spreminjajo tudi pesmi. Med verze se zapleta socialna problematika, ob odhajajočih obrazih se oglašajo spomini, ki s časom bledijo, a se ne morejo docela pomiriti. Pot vodi avtorja v novo domovino ob hkratnem spominu na umrlo mater.. Toda kljub zemeljskim pretresom se v bodočnost razlega upanje. Nad njim pa, s presunljivo gotovostjo, vera v luč, tudi tedaj, ko pesnik zaprepaščen strmi v rdečo zarjo ob vojnih razvalinah: »Sesulo se je vse - On je ostal«.
Z zrelostjo se Beličičeve pesmi le še poglobijo. Ni več sicer tiste tihožitne lirične narave iz mladih let, zato pa je v avtorjevem izrazu več poguma in spoštljive starostne presoje, tja do diskretnega, vendar odločnega zgodovinskega vprašanja svojemu času. Npr. pesem Antigona, ki se z univerzalnim etičnim izročilom, kakršnega nam je zapustila klasična Grčija, globoko zajeda v zavest slovenskega človeka. Hkrati so v tej pesmi združene tri poglavitne Beličičeve vrline, ki se skozi umetniško izražanje ponujajo v sporočilo: harmonična umirjenost besede, ljubezen do življenja in vera v človeško spravo in odrešenje.
IGOR ŠKAMPERLE
Molierova komedija jutri v KD
Dandinov dnevnik (3.)
Srce je žalostno, močno je ranjeno.
Močno je ranjeno, moglo bo umret!
Torek, 26. julija
Selimo se na Goriško. Ob 21. uri bo predstava pod velikim velbanim platnom letnega gledališča na goriškem Gradu. Soparno je - vroče! Preveliko stolic so postavili - pa še tribuna povrhu! Koliko praznih sedežev se roga prepotenim igralcem. Kje ste goriški gledalci!
Četrtek, 28. julija
Pozdravljen Števerjan! Si boš ti številneje ogledal dogodivščine kaznovanega soproga?
Malo pred napovedano uro ni bilo še žive duše v letnem gledališču pod hrasti. Naenkrat pa se je, kot na neviden znak, vsula procesija gledalcev. No, bodimo realisti. Skromna procesija, raje vrsta, takšna kakršno smo vajeni videti na trgu Oberdank, ko vplačujejo telefonske položnice. Dobrodošli »Stu ledi«!
Petek, 29. julija
Po dolgih letih smo spet v Ronkah. Pravzaprav smo tu prvič kot letno gledališče. Občinski park Excelsior je kar uporabljiva postojanka. Obisk je skromen. Še skromnejši, če odštejemo dva, tri gledalce iz Trsta, pa še dva, tri iz Nabrežine... edina spodbudna nota so razobešene propagandne zastavice. GOSTUJE SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE. Take zastavice še niso plapolale v italijanskem vetriču!
Sobota, 30. julija
Klodič - Benečija. Naravno prizorišče nam nudi gostilna pri Silvani. Ljudje prihajajo od vsepovsod... iz Vidma, iz Čedada, iz Šempetra... pot jim kaže vojaško vozilo lokalnih policajev, ki že od popoldneva neprestano kroži po vasi.
Na predstavi ni veliko gledalcev. Za Benečane je to čas počitnic... mesto pa zasedeta domača provokatorja. Kar glasna sta. »Kaj hočejo ti komedijanti... sem prihajajo jesti naš kruh... naj grejo v Ljubljano...« Tolažilno je le to, da sta možakarja govorila »po beneško«... prav tako, kot je pred leti govorila »njih mat«.
Nedelja, 31. julija
Počitniški dom Mangart v Žabnicah je za nekaj ur postal Dandinova domačija. Hladni večerni zrak je privabil le skromno število gledalcev. Škoda! Tisti, ki so prišli, niso štedili s ploskanjem. Obojestransko bi morali vztrajati. Prepričan sem, da bi bilo sčasoma vedno premalo!
Torek, 2. avgusta
Tudi za to zadnjo predstavo nam je vreme naklonjeno! Dvorišče bar-kovljanskega prosvetnega društva je v večernih urah radostno sprejelo številne gledalce. Številne za naše pojme, seveda! S to predstavo se je tudi zaključila letna sezona našega gledališča!
VSI NA VAKANCE! Nasvidenje jeseni!
Petek, 16. septembra
Gledališka sezona 1988/89 Molierova igra George Dandin je uvrščena kot alternativna predstava v abonma. Jutri (sobota 17. t. m.) bodo ob 20. uri reflektorji osvetlili dogodivščine tega priljubljenega poletnega znanca.
VELIKO SREČE KOLEGI!
PRIJETNO ZABAVO VSEM GLEDALCEM!
cunov stolp, ki nosi ime po graditelju, arhitektu Gustavu Eifflu, je najbolj Obiskovana francoska atrakcija. 300 metrov visoka in 8 tisoč ton težka »žira-,a« bo prav čez nekaj mesecev slavila 100-letnico, saj so jo odprli leta 1889 ob svetovni razstavi v Parizu.
Prostorske instalacije Karin Pirjevec
Zveza kulturnih organizacij Izola je pred kratkim odprla razstavo likovnih del mlade slikarke Karin Pirjevec, doma iz Križa pri Sežani. Tokrat prostore v galeriji Alga v Izoli ne krasijo uokvirjene risbe ali slike in kipi, ampak si lahko obiskovalec ogleda nekoliko drugačno likovno tehniko. Na ogled so prostorske instalacije, ki so ob otvoritvi zbudile veliko zanimanje gledalcev.
Do sedaj je Pirjevčeva, študentka 3. letnika Akademije lepih umetnosti v Benetkah, pretežno razstavljala likovna dela (slike) na Primorskem in v širšem slovenskem kulturnem prostoru. Kljub svojim 24. letom je že pred desetimi leti sodelovala na mladinskem ex tempom v Škofji Loki, istega leta (1977) v Piranu,
1979. leta je z ostalimi sežanskimi slikarji amaterji razstavljala v Brežicah na razstavi slovenskih likovnih samorastnikov. Sodelovala je tudi na srečanju srednjih šol Primorske (Idrija 1979, Sežana 1981), v domačem kraju pa je razstavljala na skupinski razstavi v Mali galeriji (1980) in letos je imela samostojno razstavo v prostorih občinske skupščine. Leta 1985 je imela razstavo na Višji šoli za tekstil in oblačila v Zagrebu, kjer jo je tudi obiskovala. V 1. letniku Akademije v Benetkah, kjer jo je usmerjal priznani slikar Emilio Vedova, je pretežno risala.
Vendar občutek, da poleg vidnih stvari obstajajo še nevidni prostori, jo je spremljal in si ji vtisnil v podzavest. Hotela je več kot dve dimenziji, saj je svet nabit z energijo in bitji. Tako so že v tem času nastajale prve prostorske instalacije, ki so segale od stropa do tal in obravnavale prostor v smislu velikih bitij.
Ob otvoritvi razstave v Izoli nam je Karin Pirjevec dejala: »Zanima me prostor kot mesto dogajanja, zato sem se odločila za postavitev prostorskih instalacij, izdelanih iz različnih materialov. V proštom so poudarjeni tudi svetlobni efekti. Galerijo ne pojmujem več kot prostor v klasičnem smislu, kjer so slike izobešene na stene, ampak kot prostor, kjer črte uhajajo iz svojih podlag (to omogočajo prav svetlobni efekti), ga prepajajo in tako ustvarjajo nove podobe.
Vsak obiskovalec galerije hote ali nehote postane soustvarjalec.«
Razstava bo odprta do 23. septembra.
OLGA KNEZ STOJKOVIČ
Pred skromno kmečko hišo na Okiču pri Boš-tanju v občini Sevnica, v kateri je bil leta 1838 r°jen slovenski pesnik, pisatelj in urednik Janežičevega Besednika Anton Umek-Okiški, so se tega velikega moža spomnili s skromno, a prisr-čno spominsko slovesnostjo. Med udeleženci je bilo največ domačinov in ljubiteljev Umkovega Pesniškega dela, pa tudi predstavnikov politič-bega in kulturnega življenja občine Sevnica. Slavnostni govornik na prireditvi je bil ugledni slovenski zgodovinar dr. Janko Prunk, bogat Urr>etniški spored pa so z recitalom najbolj zna-/hh Umkov ih pesmi povezali domači pevci ter elani kulturnega društva Anton Umek-Okiški iz Šoštanja in učenci tamkajšnje osnovne šole.
Naj zveni skoraj nemogoče, vendar se mora-rn° žal sprijazniti z dejstvom, da ljubitelji slovenske besedne umetnosti sploh ne poznajo 'e9a pomembnega pesnika, pisatelja, urednika m nekdanjega profesorja na celovški gimnaziji. umkovega imena namreč ne najdemo niti v enem pomembnejšem pregledu slovenske knji-jevnosti, častna izjema je Leksikon slovenske jPjlževnosti Cankarjeve založbe v Ljubljani ' 982) s krajšim orisom Umkovega življenja in ela sredi šestdesetih let preteklega stoletja.
Posvečamo naš spominski zapis pregledu . vlienjskega dela pozabljenega pesnika z Oki-j.9. Pri Boštanju ob letošnji 150-letnici njegovega
U tej nameri se seveda zavedamo spoznanja, 9 ^ strune Umkove pesniške lire niso bile tako uozvočne kakor Prešernove ali Jenkove, do-bgle niso tudi duha Levstikovega ali Stritarje-s ustvarjanja, a vendar je mladi mož, po ro«i slovenist, opravil svojo življenjsko nalogo 0sfeno, častno in odgovorno. Dijake celoveške
Ob 150-letnici rojstva Antona Umka-Okiškega
Pozabljeni slovenski pesnik
gimnazije je učil ljubiti materin jezik, razdajal se je kot urednik tedanjega edinega koroškega slovenskega literarnega časopisa Besednika, zraven pa je še veliko pisal in izpovedoval svoja pesniška čustva. Njegovi okorni verzi so sicer pogrešali prave pesniške zanesenosti, kljub temu pa so razodevali toplo in razumevajoče človeško srce. Tako gledamo na Umkovo pesniško delo danes, povsem drugače pa je bilo v njegovem času, ko je bil med redkimi pismenimi Slovenci nedvomno zelo cenjen in spoštovan. Velik ugled sta uživala tudi njegova sodobnika, literarni zgodovinar Gregor Krek (1840, Četena raven nad Školjo Loko - 1905, Gradec) in naš primorski rojak, pesnik Janez Bilc (1839, Ilirska Bistrica - 1906, prav tam), oba žal že zdavnaj pozabljena.
V Umkov življenjski okvir velja strniti nekaj najpomembnejših mejnikov. Po osnovni šoli v Boštanju je v Ljubljani v šolskem letu 1853-1854 obiskoval tretji razred normalke in ob podpori domačega župnika Ignacija Kutnarja in vodje ljubljanske normalke Janeza Šlakerja v letih 1854-1862 gimnazijo, na kateri je maturiral z odliko. Potem je štiri leta študiral na Dunaju klasično filologijo, 1866 je bil suplent na gimnaziji v Šentpavlu na Koroškem, nakar je še istega leta prišel po nasvetu Antona Janežiča na celovško gimnazijo. Poučeval je klasične jezike,
nemščino in predvsem slovenščino, pomagal Janežiču pri izdajanju Mohorjevih knjig, mu bil v bolezni pomočnik pri urejanju Besednika, od septembra 1869 do smrti pa njegov samostojni urednik. Večino svojega življenja je torej prebil med našimi rojaki na Koroškem. V Trušnje pri Velikovcu se je odpravil umret na pljučih bolni gimnazijski profesor in pesnik Anton Umek-Okiški, ko mu je bilo komaj 33 let. Svojo kratko, a bogato življenjsko pot, je sklenil 15. julija 1871. Pokopan je v Trušnjah, kjer domačini nanj, tako kot na Okiču pri Boštanju, niso pozabili.
Anton Umek-Okiški, pesnik poznoromantske-ga formalizma, gladek stihopisec in poučni pripovednik, je slovstveno deloval že v dijaških letih ter sodeloval s pesmimi, večinoma verskega značaja, v Zgodnji danici in v Janežičevem Slovenskem glasniku. V svojih pesmih opeva Umek veliko ljubezen do domovine, v njih prevladuje nagnjenje do stalnih oblik, zlasti do soneta in klasično-mitološke alegorike, v pripovedni pesmi mu je najljubša tako imenovana nibelunška kitica. Celotno Umkovo delo očitno kaže Janežičev vpliv, označuje ga velika ljubezen do slovstvenega dela, povezana tudi z versko, vendar prevladujočo narodno zavestjo. Na drugi strani je v skrbi za ljudsko izobrazbo preprostega slovenskega življa njegovega časa v Umkovih delih vendarle prevladala verska vne-
ma, prav ta ga je tudi ločila od mladoslovenske-ga gibanja na čelu s Franom Levstikom.
Pesnik z Okiča je izdal tri samostojne knjige: Slovenska blagovestnika Ciril in Metod (Celovec 1863), misijonarski ep Abuna Soliman (Celovec 1863) in zbirko lirike Pesmi (Celovec 1865). Zbirka obsega trideset lirskih pesmi, tri sonetne vence, štiri gazele, devet sonetov in osem »pripovednih poezij«, kakor jih je sam označil. Ob branju edine Umkove pesniške zbirke se ob poskusu ocene njene umetniške vrednosti nagibamo k dvema skrajnostma: ali je bil pesnik tako samokritičen ali skromen, da je zbirko svoje lirike na pot k bralcem pospremil z besedami:
»Upam, da mi predragi Slovenci ne bodo zamerili, ker sem tudi jaz udaril na pesniške strune. Izročam njih glase mladim prijatlom. Saj vam ne ponujam velikih pesnitev. Ako pa radost obude v katerem koli srcu, veliko bo moje veselje...«
Razen leposlovja je Umek objavil več zanimivih kulturno-političnih spisov. Čeprav njegovo urejanje celovškega Besednika ni doseglo zavidljive Janežičeve ravni, je bilo vendarle uspešno. Prav Umek je namreč vložil največ truda za obstoj tega pomembnega koroškega slovenskega literarnega lista iz 19. stoletja. Med Um-kovim urednikovanjem je bil med najzvestejšimi sodelavci besednika »goriški slavček«, Simon Gregorčič.
Sodeč po bogati zapuščini ima delo pozabljenega pesnika, pisatelja in urednika Janežičevega Besednika Antona Umeka-Okiškega nedvomno širino, kr je vredna spomina in iskanja novih spoznanj o veličini pesnikovega ustvarjanja.
IVAN VIRNIK
Olimpiada 1988: danes ponoči slavnostna otvoritev
V Seulu vse pripravljeno
Nogomet: po zmagi proti Španiji
Optimizem med Jugoslovani
SEUL — Danes ponoči se bo ob 2.30 po srednjeevropskem času v Seulu začela otvoritvena svečanost 24. olimpijskih iger, ki bo trajala tri ure. Slovesnost bodo predvajali v neposrednem prenosu po vseh najvažnejših televizijskih mrežah na svetu.
Mednarodni olimpijski odbor je včeraj v Seulu na svojem zadnjem zasedanju odločil, da bo norveško mestece Lihehammer gostilo zimske olimpijske igre leta 1994. Odpadle so torej kandidature Sofije (Bolgarija), Ostersunda (Švedska) in Anchoragea (ZDA). Kot znano, so bile letošnje ZOI v kanadskem mestu Calgaryju, medtem ko bodo tiste čez štiri leta v francoskem zimskem turističnem središču Albertvillu.
Včeraj je na tiskovni konferenci v Seulu predsednik italijanskega olimpijskega odbora Arrigo Gattai še uradno potrdil tisto, kar je bilo jasno že dalj časa: Pietro Mennea bo nosilec italijanske zastave na slovesni otvoritvi. To izbiro je obrazložil z že znanimi argumenti (pač atletova peta zaporedna olimpiada in zlata kolajna v Moskvi), poleg tega pa je na izrecno vprašanje odgovoril, zakaj se italijanska štafeta 4x400 m ne udeležuje te olimpiade: nihče od štirih atletov ni v zadnejm obdobju na 400 m dosegel minimalne olimpijske norme 46 T4. Tiskovna konferenca je bila še precej razburljiva, saj se je je udeležil tudi predsednik italijanske atletske zveze FIDAL Primo Nebiolo, ki zagovarja povsem različna stališča od predsednika CONI.
Medtem je včeraj potrdila svojo udeležbo tudi Libija, ki bo tako 160. država, ki bo prisotna na teh igrah. Skupno bo iz Libije prispelo v Seul sedem atletov in šest spremljevalcev.
Medtem so pred otvoritvijo že poostrili že itak mogočno varnostno službo v južnokorejskem glavnem mestu. Oblast se boji atentatov, ki naj bi jih napovedale nekatere teroristične skupine.
Da bi se izognili kaotičnemu prometu v Seulu, bodo za časa olimpia-
de veljale izmenične prepovedi vožnje za osebne avtomobile z evidenčno tablico z lihim in sodim številom. Poleg tega bo tovornjakom in težkim vozilom prepovedana vožnja v bližini olimpijskih objektov.
Južnokorejska olimpiada si že počasi lasti nekaj rekordov. Tako bo, recimo, v boksu tekmovalo kar 450 športnikov, kar je okoli sto več kot na igrah v Los Angelesu.
Medtem se že na dolgo in široko razpravlja, kateri bodo glavni protagonisti teh iger. Mnogi trdijo, da ne bo Carl Lewis potrdil neverjetne bere zlatih kolajn - štirih, ki jih je
dosegel pred štirimi leti, saj bo tokrat konkurenca hujša, poleg tega pa je priprava v posameznih atletskih disciplinah vse bolj specifična.
Največja težava, s katero so spoprijemajo športniki in njihovi spremljevalci, je nepoznavanje jezika, medtem ko se niti ne zavedajo študentskih protestov, tako dobro so jih izolirali.
Na sliki: včeraj je olimpijska bakla prispela v Južno Korejo prav preko »vročega« obmejnega področja s severno sosedo. Prisotni so si zaželeli čimprejšnje združitve obeh Korej. (telefoto AP)
Jugoslovanska nogometna reprezentanca je v sredo zvečer v prijateljski tekmi v Oviedu nepričakovano a povsem zasluženo premagala Španijo z 2:1 (0:1). Zanimivo je, da so se najboljši španski in jugoslovanski nogometaši prvič pomerili leta 1932 prav v Oviedu. Tedaj, pred 56 leti, so zmagah Španci z istim izidom.
Za obe reprezentanci je bila tekma zadnja preizkušnja pred kvalifikacijskimi obračuni za SP leta 1990 v Italiji. Jugoslovane čaka prvi kvalifikacijski boj 19. oktobra s Škotsko v Glasgowu. Ker je ta čas glavnina najboljših jugoslovanskih nogometašev -na čelu z zveznim selektorjem Ivico Osimom - v Seulu, sta Jugoslovane proti Španiji vodila zvezni kapetan Miljan Miljanič in trener Ivan Toplak. »Pod orožje« sta povabila šest domačih, še ne docela uveljavljenih nogometašev in deseterico, ki igra v tujini. Nastopilo jih je 12: Ivkovič, G. Jurič, Elsner, Hadžibegič, Radanovič, Baždarevič, Zl. Vujovič, Jankovič, B. Cvetkovič, Mlinarič, Milojevič (Kri-
Zavarov: 5 dni »počitka«
TURIN — Juventusov nogometaš, Sovjet Zavarov, ki si je poškodoval levo stegno na srečanju Juventus - As-coli, bo moral počivati štiri ah pet dni, tako da ga ne bo na tekmi proti Comu in morda tudi proti Brescii.
Izključen po 23 sekundah
ŽENEVA — Enajsto kolo švicarskega nogometnegsa prvenstva ni prineslo sreče Gabyju Matrchandu. Med srečanjem Aarau - Bellinzona je bil na igrišču vsega skupaj 23 sekund, ko ga je sodnik zaradi prekrška nad nasprotnikom brez pomišljanja izključil.
Knorr boljši od Scavolinija
BOLOGNA — V drugem srečanju košarkarskega turnirja v Bologni je
vokapič). Med njimi le G. Jurič in Milojevič igrata v Jugoslaviji, VS1 drugi pa v tujini.
Prav legionarji so v drugem polčasu prikazali izvrstno igro in povsem nadigrali gostitelje. Španci so z golom Michela (v 26') dobili prvi polčas, po odmoru pa se je podoba povsem spremenila. Izkušeni Jugoslovani so nenehno napadali in z goloma Baždareviča (v 46') in B. Cvetkoviča (v 82') zasluženo zmagah.
Najboljša sta bila neumorni Jankovič in prodorni B. Cvetkovič.
»Odlična predstava,« je po tekmi dejal Miljanič. »Naši "tujci" so igrali imenitno. Španci so nastopih z vsemi najboljšimi, a nam niso bili kos. Seznam igralcev za kvalifikacijske tekme za SP bomo morali povečati. Zelo sem zadovoljen.«
Španija je nastopila z naslednjo postavo: Zubizarreta, Chendo, Soler, Andrinua, Sanchis, Salinas, Martin Vasguez, Michel, Butragueno, Roberto Fernandez, Beguiristain.
BOJAN KAVČIČ
Knorr z 89:87 (52:47) premagal Scavoli-ni.
Fondriestu prva etapa
CEPAGATTI (Pescara) — Svetovni kolesarski prvak Maurizio Fondriest je v sprintu, v katerem je bil hitrejši od Baffija, osvojil prvo od dveh kro-noštafet za VN Evrope.
Uspeh lokostrelcev iz F-JK
TRST — Lokostrelci iz naše dežele so dosegli nov lep uspeh, saj so dokončno osvojili »Pokal Alpe-Jadran«. za katerega se je potegovalo 120 tekmovalcev iz Slovenije, ki je osvojila 2. mesto, Koroške in F-JK. Na prihodnji izvedbi naj bi udeležbo razširili še na Bavarsko, FIrvaško in Madžarsko.
Košarka: turnir Alpe-Jadran
S. Benedetto praznih rok
GIBONA - S. BENEDETTO	92:76 (42:43)
GIBONA: Nakič 9, Bečič 4, Dumančič, Anzulovič 16, Su-nara 15, Rizman 2, Vukičevič, Miličevič 30, Razič 15.
S. BENEDETTO: Gnecchi 13, Zaban, Borsi 12, Salvador!, Uršič, Ardessi 22, Marega, Aleksinas 16, Vitez 8, Hordges 5, Sartori.
ZAGREB — Prvi polčas in dober del drugega sta bila izenačena, dokler ni Čibona nekoliko uredila igre v obrambi. Tedaj je pri Goričanih popustila koncentracija, zmanjkala je natančnost, kar je sovpadalo z odhodom Hordgesa z igrišča (v 30. min.). Gibona, ki je bila sinoči brez Aleksandra Petroviča, se je tako oddolžila za poraz, ki ga je doživela v Gorici, v 1. kolu tega turnirja.
Lestvica zelene skupine: Gibona 6 točk (4 tekme), Benet-ton 4 (4), Zadar 4 (2), Fantoni 2 (4), San Benedetto 2 (5).
Poraz okrnjenega Jadrana
POSTOJNA - JADRAN	87:79 (41:34)
JADRAN: Starc 12 (0:1), Persi 4 (2:3), Čuk 8, Korsi, Arena 4 (2:2), Rauber 24 (8:10), Ban 25 (9:10), Daneu 2.
V nadaljevanju turnirja Alpe-Jadran so Jadranovi košarkarji v Postojni nastopih zelo okrnjeni, saj so igrali brez poškodovanih Gobba, Manzana in Sosiča, ki leži v tržaški bolnišnici.
Postojnski košarkarji so se predstavili kot homogena celota z nekaterimi odličnimi posamezniki, ki bi po mnenju Jadranovega pomožnega trenerja Jureta Krečiča lahko uspešno nastopali tudi v italijanski B-l ligi.
Glede na zdesetkano postavo je naša združena ekipa še kar zadovoljivo igrala, posebno pa sta se izkazala Rauber in Ban, ki sta bila tudi najboljša strelca v vrstah Jadranove peterke.
Že jutri čaka jadranovce nov nastop v okviru tega turnirja. V Dolini se bodo namreč ob 19. uri spoprijeli z mladinci zagrebške Gibone.
Po prvih letih nabiranja izkušenj
Vse zahtevnejši spusti za boljunske jamarje
V preteklosti so nekateri Boljunčani, čeprav povsem neorganizirano, večkrat zahajali v kraške jame, katerih je v bližnji Dolini Glinščice res veliko. Leta 1980 pa je skupina boljunskih fantov ustanovila Jamarski klub Boljunec. Klub se je kmalu vključil v jamarski odsek pri SPDT, kjer je že delovalo nekaj tržaških jamarjev. S tem se je začelo organizirano delovanje boljun-skega jamarskega kluba. K le-temu so leta 1982 pristopih nekateri novi člani, vsi iz Bo-Ijunca. Danes sta v njem izkušenejša Klavdij Bratoš in profesor Stojan Sancin, ob katerima so posebno aktivni Mitja Ota, Miran Zobec, Boris Žerjal in mladi Igor Žerjal. Občasno se jim pridružijo še nekateri drugi jamarji, tako da je vseh članov okoli deset.
Člani kluba se samofinansirajo. Opremo, ki je precej draga, si tako kupujejo sami. Sploh je zelo važno, da je oprema v odličnem stanju in to zlasti iz varnostnih razlogov. Na začetku so jamarji za svoje spuste uporabljali "klasične" jamarske lestve, nakar so, s posodobitvijo opreme, prešli samo na vrvno tehniko, ki je zanesljivejša. Za razsvetljavo pa uporabljajo še vedno praktične luči na karbid.
Člani JKB so se sprva spuščali v jame v Dolini Glinščice in na Tržaškemu Krasu ter tako pridobili dragocene izkušnje. V Dolini Glinščice so tudi odkrili jamo, ki so jo poimenovali Jama mladih. Najdba je važna predvsem z arheološkega vidika, kolikor so v jami našli bronasti gumb in fibulo ter stegnenico, ki je verjetno pripadala gospodarju obeh predmetov. Predmeta so spoznali za prazgodovinska.
Z včlanjenjem v Jamarsko zvezo Slovenije so naši jamarji lahko razširili svoje delovanje na območje onstran meje. Pričeli so tako z raziskovanjem jam ponikalnic na Ma-tarskem podolju in na socerbski planoti. Prav na tej planoti, v Ocizeljski pečini, so člani kluba opravili "akcijo", ki jim je prinesla največ zadoščenja. Spustih so se namreč kar 150 metrov globoko in dosegli še neraziskane rove. Pri tem so tudi dokazali, da prihaja voda s socerbske planote na dan v izvirih nad Dolino in v boljunskih izvirih Na Jami. Pred dvema letoma so prav iz večjega izvira Na Jami prečrpali vodo s pomočjo vodnih črpalk, kar jim je omogočilo, da so gladino vode v jami znižali za 6 metrov
in tako lahko prodrli 50 metrov globoko, do za človeka neprehodnega mesta.	,
Zadnja tri leta se elani JKB redno od; pravljajo na Kanin, kjer je možna, zaradi večje nadmorske višine, najdba precej gl°P' Ijih jam. Na Kaninu so jamarji odkrili najglobljo slovensko vertikalo, kar predstavlja velik uspeh. Gre za en sam jašek, ki navpjC' no pada do globine 260 metrov. Delo na Kaninu sedaj sloni na raziskovanju novih jam-Lani so si člani JKB nabavili še pgtap' Ijaško opremo, ki jim omogoča tudi raziskovanje sifonov, t. j. popolnoma poplavljenm delov rova, ki bi bili drugače nedostopni.
Aktivnim članom JKB želimo čimveč novih "podvigov".
WALTER KOREN
Nogomet: deželni pokal
Gajevci niso zdržali do kraja
GAJA - PORTUALE	1:3
GAJA: Zemanek, Stranščak, Kalc, Suhi, Daha Giacoma, Rismondo, Alfie-ri, Gregori, Aversa, Calligaris, Netti. STRELEC: Aversa
Kljub močni burji in dežju se je tekma redno odvijala. Ekipi sta predvajali precej agresivno in dopadljivo igro in si bili skozi celo srečanje povsem enakovredni. Proti koncu tekme pa je le prišla do izraza večja izkušenost gostov. Omenimo, da so pri Gaji manjkali nekateri ključni igralci.
Izključitvi pri Pro Gorizii
Disciplinska komisija je v zvezi z nedeljskimi srečanji meddeželne lige za eno kolo izključila igralca Pro Go-rizie Giacomettija, trener Del Neri pa ne bo mogel na igrišče do 22. t. m.
Septembrska številka Planinskega vestnika
S platnice se nam smeje Triglav, ki ga je v vsem njegovem siju posnel Tone Škarja, uvodni članek pa je napisal Tone Strojin ob 130. obletnici rojstva Henrika Tume. Janez Bizjak piše o konferenci o varovanju okolja, ki je bila 24. in 25. junija v mestecu Lindau ob Bodenskem jezeru, prof. Leskovar pa se posveča davnemu dijaškemu planinskemu društvu »Skuta« na mariborski gimnaziji. Zanimiv je članek Mateja Šurca, ki razmišlja o športnem plezanju, v rubriki o planinski literaturi pa je recenzija knjige ZTT o Ovčji vasi.
Septembrska številka Alp
Deveta številka Alp prinaša vrsto zanimivih člankov, od katerih bi omenili vedno zelo zanimivo in aktualno rubriko o zadnjih novostih v alpinizmu po svetu (vse več je imen Jugoslo-
vanov, kar je vsekakor hvalevredno), »alternativen« sestavek o upravnikih planinskih domov in pa rubriko o planinskih knjigah »Montagne di carta« (gore iz papirja).
Nagrajeni tudi smučarji 01ympie
Na sedežu olimpijskega odbora je bil občni zbor smučarskih društev go-riške pokrajine. Ob tej priložnosti so nagradili nekatere posameznike in društva, ki so se izkazali v zadnji sezoni. Med nagrajenci sta tudi Sergio Favretto in Barbara Conzutti, člana goriškega športnega združenja 01ym-pia, ki je bilo deležno posebnega priznanja zaradi uspehov v nordijskih disciplinah. Skupščino goriških smučarskih društev so sklenili z izvolitvijo odbora, kateremu bo za štiri leta načeloval prof. Martin Kranner.
Alan Švara
Bari - Parma Brescia - Cosenza Catanzaro - Padova Cremonese - Monza Empoli - Licata Genoa - Reggina Messina - Piacenza Sambenedettese - Ancona Taranto - Barletta Udinese - Avellino Lucchese - Spal Cagliari - Salernitana Ternana - Martinafranca
Alan Švara je začel s svojo športno dejavnostjo kot minikošarkar P.r*.®rnQV, Ob ustanovitvi nogometne sekcije je prestopil k nogometni ekipi ciciba ^ nakar je igral pri začetnikih in najmlajših. V tem prvenstvu se je	jnU,
soliden napadalec, tako da se je učleležil poskusnega treninga pri *0I" .ji nakar je prestopil k naraščajnikih Triestine. Nato je za dve leti op j6 igranje, a letos je ponovno pričel resno trenirati pri Bregu. Prejšnji ted Marijan Semec pravilno napovedal 6 izidov.
Balinanje: na turnirju v organizaciji Poleta
Številna udeležba in zagrizeni boji
Konec tedna je tudi balinarska sekcija openskega Poleta po enoletnem Premoru ponovno organizirala mednarodni balinarski turnir, katerega se je udeležilo kar petnajst od skupno šestnajstih povabljenih ekip. Vreme je bilo organizatorju izredno naklonje-no.Prvič so letos na Opčinah nastopili igralci ARCI San Luigi iz Trsta, s katerimi so Openci v zelo dobrih odnosih. Isto velja tudi za igralce Ponziani-ne. ki pa se zaradi službenih obvez-nosti niso mogli udeležiti sobotnega tekmovanja. Značilnost jutranjih izločilnih srečanj je bila izredno povprečna igra zamejskih ekip, ki so skoraj vse naletele na črn dan in so se mora-ie ena za drugo posloviti od nadaljnjega tekmovanja (Polet 1, Polet 2, Sokol *n Kras). To pa ne velja za presenetlji-ve Bazovce, ki so bili edini, ki so pre-nrostili prvo kolo, sicer na račun prve Postave Poleta. Na žalost so že v četrtfinalu naleteli na poznejšega finalista, Portualeja, ki je bil zanje pretežka ovira. To je bilo obenem edino četrtfinalno srečanje, ki se je zaključilo z gladko zmago, saj so bila ostala tri izredno napeta in izenačena prav do kraja. Polfinalni tekmi sta potekali enosmerno v korist sežanskega Tabora in Portualeja, ki sta se nato pomerila v finalu, v katerem ni manjkalo preobra-
tov. Najprej so povedli gostje (kar 7:1), pristaniščniki so jih nato z osmimi zaporednimi točkami prehiteli in ko je že vse kazalo, da je srečanje odločeno v njihovo korist, so imeli Sežančani še dovolj moči, da so jeziček na tehtniki dokončno prevesili na svojo stran in zasluženo osvojili prvo mesto. Izidi:
SKUPINA A: Zarja Bazovica - Polet "2" 13:3, Tabor Sežana - Erazem Postojna 11:0 brez boja. ZMAGOVALCA: Tabor - Zarja 13:1. PORAŽENCA: Polet "1" - Erazem 13:4. REPESAŽ: Zarja - Polet "V 13:2. UVRŠČENA: 1. Tabor, 2. Zarja.
SKUPINA B: Trsat - Ponzianina 13:0 brez boja, Polet "1" - Repentabor 13:2. ZMAGOVALCA: Trsat - Polet "V 13:9. PORAŽENCA: Repentabor - Ponzianina 13:0 brez boja. REPESAŽ: Repentabor - Polet "1" 13:7. UVRŠČENA: 1. Trsat, 2. Repentabor.
SKUPINA C: Kras - Izola 12:7, Por-tuale - Šiška 13:4. ZMAGOVALCA: Portuale - Kras 13:2. PORAŽENCA: Izola - Šiška 13:6. REPESAŽ: Izola -Kras 10:8. UVRŠČENA: 1. Portuale, 2. Izola.
SKUPINA Č: Skala - Sokol 13:10, Zarja Ljubljana - ARCI San Luigi 13:3. ZMAGOVALCA: Zarja Ljubljana -ARCI San Luigi 13:3. ZMAGOVALCA: Zarja - Skala 13:10. PORAŽENCA:
ARCI San Luigi - Sokol 13:3. REPESAŽ: ARCI San Luigi - Skala 13:10. UVRŠČENA: 1. Zarja Ljubljana, 2. ARCI San Luigi.
ČETRTFINALE: ARCI San Luigi -Trsat 13:12, Repentabor - Zarja Ljubljana 11:10, Tabor Sežana - Izola 11:10, Portuale - Zarja Bazovica 13:1.
POLFINALE: Portuale - Repentabor 13:8, Tabor Sežana - ARCI San Luigi 13:2.
FINALE ZA 1. MESTO: Tabor Sežana - Portuale 13:9.
Bazovci so se izkazali
Na pokrajinskem tekmovanju za trojke je ekipa Zarje v postavi Vrše, Sancin in Saba s tretjim mestom dosegla izjemen uspeh, kar je obenem prvi vidnejši rezultat, odkar se je pred začetkom letošnje sezone društvo vpisalo v UBI (italijanska balinarska zveza). Razigrani Bazovci so brezhibno igrali v prvih treh nastopih in iztržili ravno toliko zmag. Zataknilo se jim je v polfinalu in, čeprav so na začetku povedli s 3:1, niso v nadaljevanju zbrali nobene točke več, tako da so nasprotniku praktično pustili prosto pot do zmage. Bazovski predstavniki pa so prepričani, da nedeljski uspeh ni le muha enodnevnica. Gotovo jim bo vlil tudi dodatnih moči in vneme pred nadaljnjimi nastopi. (Z. S.)
Čupa skrbi tudi za deskarje
Jadralni klub Čupa je pred dnevi organiziral pred Sesljanskim zalivom regato za Jadralne deske. Na sliki vidimo zbrane organizatorje in tekmovalce Pred Cupinim sedežem v Sesljanu	(foto Klavdij Cibic)
Odbojka: ob koncu tedna
Naša društva v Lignanu
V Lignanu bo od danes do nedelje skupščina deželne odbojkarske federacije, na kateri bo tekla beseda o zdravstveni preventivi v športni dejavnosti. Ob sklenitvi seminarja, na katerem bodo sodelovala odbojkarska društva iz Furlanije-Julijske krajine, bodo nagradili najboljše šesterke, ki so se izkazale na raznih deželnih prvenstvih. Med njimi bo tudi goriška 01ympia, ki si je lani zagotovila napredovanje v državno ligo.
Vzporedno z deželno skupščino odbojkarskih društev bo v nedeljo na sporedu deželni turnir v miniodbojki »For Unicef«, na katerem bodo nastopile najboljše mlade postave miniod-bojkarjev in miniodbojkaric. Na turnirju bodo sodelovale tudi 4 slovenske ekipe in sicer Soča in Val v moški ter Soča in Bor v ženski konkurenci. Prva srečanja se bodo pričela ob 9. uri na Trgu Del Mare v Lignanu Pineta. (eč)
Nogomet: turnir Del Negro
Juventini 3. mesto
JUVENTINA - S. VITO AL TORRE
2:0 (1:0)
STRELEC: R. Molinari (2).
JUVENTINA: M. Molinari, Chizzo-llnL Travagin, Trevisan, Krpan, Cin-9erli, Frandolič, Tesolin, Tabaj, Del ^;egro, R. Molinari (Sermino, Bastiani, fegas).
, Z zmago proti ekipi S. Vito al Torre, j51 nastopa v furlanski skupini 2. ama-erske lige, si je Juventina zagotovila j mesto na turnirju Del Negro, ki ga Je organiziralo športno društvo iz Mo-
Štandrežci so na srečanju pokazali dopadljivo igro, kar daje dobro upati
letošnje prvenstvo, ki se bo začelo čez deset dni.
Bred samim začetkom uradne sezone bodo Grionovi varovanci odigrali ,e.Prijateljsko srečanje z Italo iz Gra-dišča, ki nastopa v promocijski ligi. iskrna bo v soboto, 17. t. m., ob 16. uri 119 stadionu Baiamonti.
Prejšnji konec tedna je bilo na Sokolovem igrišču v Nabrežini celih... 24 ur vse živo. Na sporedu je bil namreč že tretji zaporedni Sokolov košarkarski maraton. Tokrat se je tudi prvič zgodilo, da je ena od obeh ekip (zmagali so plavi proti belim z 2005:1851) presegla »magično« mejo dva tisoč točk
^	Dušan Jelinčič
Zvezdnate noči
Utrinki iz Karakoruma
Jutro se prevesi v žalostni dopoldanski čas. Na zunaj je vse kot prejšnje dni. Andrej nekaj veselo brunda, Mica pa ga nekaj glasno sprašuje, Pavle pili dereze, Silvo je vse bolj neviden in neslišenj saj ga že nekaj dni muči angina, Žare zavije vedno na obisk mimo našega šotora, Mojmir je kot vedno glasen in zmerno veder, Tomo povsod prisoten in radoveden čisto po svoje, Mišo je mnogo v jedilnici, Ničo morda nekaj pospravlja v šotoru, vse je torej po starem, tako da si celo predstavljam, kako bo, kot vedno, zvečer luč v Vikijevem šotoru gorela pozno v noč in kako se bo iz zveznikovega platnenega domovanja razlegala pakistanska glasba, toda, toda... čutim, da je v zraku, v tem poraženem vzdušju polnega vsakdanjosti, nekaj novega. Neka elektrika, neko naravnost nagonsko pričakovanje.
Pazljivo se v tej večkrat zasovra-ženi dopoldanski uri niča zazrem v dušo baznega tabora. Vse je tako kot vedno, vendar pa prisluhnem nevidnemu valovanju renčanja ranjenih levov. Ne morem zgrešiti. Alpinisti se premikajo po bazi kot ranjeni levi, ki komaj čakajo, da naskočijo svojo žrtev. Vsi so se zamislili v včerajšnji Vikijev program in se prepričali, da je odhod proti cilju edina možna odločitev. In danes so še tu. Toda ne za dolgo. Strast po naskoku je prevelika, mamilo je že začelo delovati. Mamilo osemtiso-čaka, kateremu se tu ne more odtegniti nihče.
Nenadoma zagledam Vikija in se skoraj prestrašim izraza na njegovem obrazu. Z njega odseva neka divja odločnost. Sedaj mi je vse jasno. Strast je prevelika, da bi ne bila poplačana. Viki bo prvi stopil na Broad Peak.
III. DEL
Odhod kot nuja
Okoli petih in pol, ko se dan nad ledenikom komaj prebuja in se kavke leno pretegujejo na moreni in plaho razpirajo svoje črne peruti, sem že v jedilnici in zajtrkujem ovsene kosmiče. Skupno z mano so v polmraku Viki, Silvo in Pavle, torej naveza, ki se odpravlja, da bo naskočila vrh. Tokrat gre torej zares! Prijetelji so nekam čudno tihi, morda celo mrki. Le Silvo reče: »Pretoplo je, to ni nobena Himalaja, saj smo okoli ničle, da še sneg ne bo dober!« Prav dobro se zavedajo, da je nanje padla izbira udarne naveze, tiste, ki bo naskakovala vrh, torej tiste, ki bo največ tvegala, vendar pa bo imela v primeru zmage največ zadoščenja. Prvi je tisti, ki ora ledino, prvi je tisti, ki gre v neznano, prvi je tisti, ki ga nato oblaki na obronkih snežnih opasti pozdravijo z vsemi častmi.
Zagledam se v te obraze. Neka usodna odločnost sije iz njih. Obrisi so ostri in globoko zarezani. Prepričan sem, da bodo uspeli. Vsaj oni, zavzdihnem sam pri sebi. Ne, tudi jaz bom uspel, vendar ne s tako mentaliteto, s katero čepim tu v ku-
hinji in čakam Mojmirja in Žareta, s katerima sem se včeraj neprepričano in polglasno zmenil, da se bomo odpravili do Dvojke. Ni ju, sicer pa se lahko do te višine okoli 6300 metrov, kjer stoji naša druga višinska postojanka, odpravimo tudi jutri.
Toda to ni nobena odločnost, nobena mentaliteta, noben princip, nobena načelnost: če pa danes ne gremo, se lahko odpravimo jutri. Če bi to bilo občeveljavno načelo, bi bilo osvajanje osemtisočakov vse lažje, zato pa tudi zmaga nad njimi dosti manj pomembna in prestižna. Ko pa dobro vemo, da so mnogi za vedno zamudili življenjsko priložnost, ker so se obotavljali le minuto preveč. Tu pa mirno razglabljam: če ne danes pa jutri. To je najboljši princip, da prespiš vse svoje življenje!
Poslovim se od tovarišev, za katere je bil ta odhod življenjska nuja, in se mešanih občutkov podam v šotor, kjer moji prijatelji še spijo. Pa jutri. Zakaj pa ne pojutrišnjem ali čez teden dni?
Kratek herojski dan
V dopoldanskih urah, kot že večkrat v prejšnjih dneh, dospeva z Ža-retom v bazo pod K2. Baza, ki stoče od bolečine. Preveč je bilo mrtvih. Ko se že od nje oddaljujeva, saj je najin današnji cilj vršnja baza na ledeniku Godvzin Austen, nam od daleč maha Wanda. Ni mi prijetno, ko jo vidim, saj se takoj spomnim na pogreb Liliane Barrard.
»Kaj je, Wanda?« enoglasno vprašava.
»Če gresta proti kitajski strani, glejta na levo proti pobočjem hriba, če bosta slučajno zazrla trupli Mau-ricea Barrarda in Tedija Piotrow-skega!« odvrne.
Kar vrže me. Ta stavek je izrekla tako naravno, saj se v tonu glasu ne razlikuje od recimo: »Veš, danes bo vreme držalo«, ali »Naši se vračajo z ledenika«. Toda tokrat me ta njena na zunaj pozirana neobčutljivost ne gane več. Prav dobro sem jo videl jokati ob nadavnem pogrebu njene prijateljice, sedaj pa si je spet nadela masko trdega in neobčutljivega alpinista, ki mirno govori o smrti svojih najbližjih znancev.
Z Žaretom se spogledava ter odgovoriva: »Nič ne skrbi, pazljivo bova gledala proti snežiščem.«
Sicer pa, kaj dela VJanda še tukaj? Že zdavnaj bi morala s helikopterjem odleteti v »civilizacijo«, saj je, vsaj za sedaj, svoje opravila, prav gotovo pa je sita leda, snega, mraza, predvsem pa smrti. Očitno se helikopterju pakistanske vojske nič ne mudi. Poznam zgodbe, ko so plezalci nebogljeno čakali na rešitev z neba po več tednov. Kaj je tudi to alpinizem? Čakanje in popolna nedejavnost in mirovanje? Kaj je alpinizem tudi to, da doživiš nekaj herojskih dni, v katerih se popolnoma izživiš, izžgeš ter psihično in fizično izvotliš, nato pa padejo nate, kot božja kazen, dolgi dnevi brezdelja in apatije?
. Že za prvo tekmo, ki bo v Bologni, le napoved težavna, saj bo na startu VeC solidnih konj. Poskusili bi s sk. 1, v kateri je hitri Gil del Lupo. V sk. 2 116 smemo prezreti Gexona, v sk. X pa moramo opozoriti na Lillis Frisanga.
Tudi druga tekma bo v Bologni, to-Krat pa je najresnejši kandidat za zma-9° Erving FC (sk. 2). Njegov najhujši skmec bo gotovo Ferlusson (sk. 1), ki 1® na zadnjih nastopih pokazal viden Napredek. Presenečenje lahko priparvi tscadrille (sk. X).
V Montecatiniju ima konkretne možnosti za zmago Estosa (sk. 2). Med Prvimi bo gotovo tudi Eroz (sk. X), v ospredje pa se lahko prebije še Flori-Clay OM (sk. 1).
. Tudi za dirko v Padovi je napoved Vegana. Vsekakor bi se še največ za-esli na Astra Pra (sk. 2). V sk. X bi menili Dilina (sk. X), čeprav bo v fugi vrsti. Za tako razdaljo je prime-o tudi Chigoa, prav tako iz sk. 2.
, Ka dirko v Firencah bi poskusili az0 s sk j v kateri je najsolidnejši I t m Ofifg v sk. X bo med protagonisti m Long Road, v sk. 2 pa treba opo-2°riti na VVitchacrafta.
Glavni favorit na dirki v Rimu je glede na trenutno dobro formo Don Alessandro (sk. X), Dosti ne zaostaja niti Zadijawa (sk. 1), napredek pa kaže Grattamacco (sk. 2).
Dirka tris
Dirka tris bo v Milanu, kjer bo star-talo 17 konj. Naši favoriti: Naylon (št. 5), Judy Stuarda (št. 10), Opernstar (št. 7). Za sistemiste: York (št. 11), Good Dancer (št. 4), Feilding Grey (št. 8).
	■	totip	
1. — prvi	1	2
drugi	X	
2. — prvi	2	
drugi	X	1
3. — prvi	2	
drugi	X	1
4. — prvi	2	
drugi	2	X
5. — prvi	1	
drugi	X	2
6. — prvi	X	
drugi	1	2
NOGOMETNA SEKCIJA BOR obvešča, da so se pričeli treningi otrok, in sicer ob ponedeljkih, sredah in četrtkih od 15.30 do 17.30, ter da se še nadaljujejo vpisovanja otrok.
RITMIČNI ODSEK
ŠK KONTOVEL
sporoča, da bo začel sezono 1988/89 za vse skupine dne 20. t. m. ob 16. uri v Kulturnem domu na Proseku, kjer bo tudi vpisovanje.
AO SPDT
prireja ALPINISTIČNI TEČAJ za vse. Vpisovanje ob sredah 21. in 28. t. m. na sedežu odseka (Ul. Carducci 8, II. nad.) od 20.30 do 21.30 ali pa telefonsko na štev. 227277, Papi Šport, Davor Zupančič. Tečaj obsega praktične lekcije (štiri nedelje v oktobru v Glinščici) in tri predavanja. Vabljeni!
PLAVALNI KLUB BOR organizira plavalno dejavnost v bazenu pri Alturi za začetnike in plavalce ob ponedeljkih in četrtkih s pričetkom 3. oktobra 1988. Prijave se sprejemajo po telefonu na št. 823293.
KOŠARKARSKA SEKCIJA
ŠD POLET
obvešča, da so treningi v minibaske-tu (za letnike od 1982 do 1977) vsak torek in četrtek od 16.00 do 18.00 v Prosvetnem domu na Opčinah. Treninge vodi prof. Marko Burger. Vpisovanje neposredno pred treningi.
Košarkarska sekcija nadalje obvešča, da bo prvi trening za letnike od 1972 do 1976 v ponedeljek, 19. t. m., ob 15.30 v Prosvetnem domu na Opčinah. Novi vaditelj za te kategorije bo Jadranov pomožni trener Jure Krečič.
Vsi fantje teh letnikov, ki bi se radi začeli ukvarjati s košarko, naj telefonirajo od 13.00 do 15.00 na št. 410476 (Jure Krečič) ali naj se predstavijo v ponedeljek, 19. t. m., ob
15.30	v Prosvetnem domu na Opčinah.
ŠD MLADINA
BALETNI ODSEK
obvešča, da se začne vpisovanje otrok oz. potrditev vpisa za novo sezono 1988/89 dne 19., 20. in 21. t. m. od 16. do 18. ure v prostorih bivšega vrtca A. Sirk v Križu.
ODBOJKARSKO DRUŠTVO BOR obvešča, da so se pričela vpisovanja v žensko miniodbojko (letnika 1977, 1978 in mlajše). Prijave najkasneje do 23. t. m. v Borovem športnem centru od 17.00 do 19.00 ali po telefonu št. 51377.
ŠD JUVENTINA
iz Štandreža obvešča, da so te dni pričeli s treningi ekipe cicibanov (letniki '78, ’79 in '80). Treningi so vsak dan od 15.30 dalje na štandreš-kem igrišču. Podrobnejše informacije interesenti dobijo pri Ladiju Mar-chiju (tel. 21514) in Dariju Frandoli-ču (78158).
SHINKAI KARATE CLUB obvešča, da so se začeli tečaji v karateju. Obvešča tudi, da so letos odprta vpisovanja za otroke. Informacije na tel. številki 227342.
ŠZ OLVMPIA
iz Gorice bo v kratkem pričelo z vadbo ritmične telovadbe, na katero vabi dekleta od 5. do 10. leta starosti. Prvo srečanje bo v ponedeljek, 26. t. m., ob 15.30 v telovadnici združenja. Podrobna pojasnila dajejo v trgovini K2 Šport in v Katoliški knjigarni.
Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 500.- din, naročnina za zasebnike mesečno 6.000.- din, trimesečno 17.000,- din, letno 60.000.- din, upokojenci in študenti mesečno 4.500.- din, trimesečno 12.000.- din, letno 45.000,-din. Za organizacije in podjetja mesečno 7.000.-din, letno 75.000.- din.
Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023
Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mal' oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI.
primorski
JL	dnevnik
16. septembra 1988
TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190
Odgovorni urednik Marko Waltritsch
■H”
italijanske
:asopisnih
likov FIEG
Ameriške oblasti s strahom čakajo na prihod najhujšega orkana v zgodovini človeštva
Po Jamajki je Gilbert opustošil Jukatan Toplota Mehiškega zaliva ga bo še ojačila
KINGSTON — »Človeško oko ni videlo še kaj takega, to je najhujša katastrofa v naši zgodovini.« Besede jamajskega premiera Edwarda Sea-ge le medlo prikazujejo razdejanje, ki ga je orkan Gilbert povzročil na tem karibskem otoku. Bolj srhljivi so prvi uradni podatki o škodi, saj ta znaša po prvih približnih ocenah kar 7 milijard dolarjev (10 tisoč milijard lir), kar je dveletni nacionalni dohodek te otoške države. Brezdomcev je več kot 300 tisoč, glede števila mrtvih in ranjenih pa ni točnih podatkov. Uradno naj bi v glavnem mestu Kingstonu izgubile življenje le štiri osebe, tem podatkom pa ne verjame nihče.
V borih sedmih minutah je Gilbert dobesedno zravnal Jamajko, otok z nekaj več kot 2 milijonoma prebivalcev. Na otoku ni električne energije in ne tekoče vode. Prav tako so pretrgane vse telefonske veze. Obe letališči, mednarodno v Kingstonu in turistično v Montegu Bay, sta zaprti. Pristajalne in vzletne steze je zalila voda, veter je porušil in odkril hangarje, Montego Bay pa je brez nadzornega stolpa, ker ga je orkanski veter zravnal z zemljo. O nepopisni sili vetra in razburkanega morja zgovorno priča trgovska ladja za prevoz banan, ki se je kljub orjaški teži znašla na boku daleč od svojega naravnega elementa na obali pri Kingstonu. Ob tem je popolnoma odveč navajati, kaj se je zgodilo z osebnimi avtomobili in ribiškimi barkami. Večina cest v Kingstonu je neprehodnih, saj so natrpane z izru-
vanimi drevesi, telefonskimi in električnimi žicami, s strešniki in z najrazličnejšim gradbenim materialom.
O položaju v drugih krajih otoka ni zanesljivih vesti. Novinarji, ki so po prehodu orkana preleteli otok, poročajo o številnih poplavljenih območjih, o zemeljskih plazovih in usadih. Neka krajevna radijska postaja je .navedla, da je samo v Montegu Bay izgubilo življenje kakih 30 ljudi, ko se je pod udarci vetra sesedla neka stavba. Končni obračun žrtev bo torej precej hujši od tistega, ki ga navajajo uradni viri. Premier Seaga je že zaprosil za 400 milijonov dolarjev pomoči.
V sredo zjutraj je Gilbert prispel na obale pripravljenega mehiškega polotoka Jukatana. Oblasti so predhodno izselile vse prebivalstvo in turiste s priobalnih otokov Contoy, Blanca, Mujeres, Cancum in Cozu-mel, slednji je med najbolj znanimi rajskimi otoki Karibov. Tak ukrep je
bil po vsem sodeč pravilen, saj je razbesnelo morje z valovi preko 5 metrov in z vetrom, ki je v posameznih sunkih že dosegel 300 kilometrov na uro, razdejalo te mehiške turistične bisere. Prav tako so izselili ljudi iz obmorskih krajev vzhodne obale Jukatana, skupaj več kot 120 tisoč ljudi. Polotok je odrezan od sveta, edina vez so vojaški radijski aparati. Napori vojske in oblasti so po vsem sodeč dali pozitivne rezultate, saj baje na kopnem ni bilo žrtev, gmotna škoda pa je ogromna. Pozive oblasti pa niso poslušale posadke 17 ribiških čolnov, ki so izginili v razbesnelem morju, tako da sedaj pogrešajo 306 ribičev. Brezdomci spijo v šolah, cerkvah, nogometnih stadionih in vojašnicah, ki so najbolje vzdržali napad razbesnelih elementov.
Mehiški center za napoved orkanov je sporočil, da je Gilbert prihrumel na obale Jukatana z vetrom, ki je pihal 300 kilometrov na uro, posamezni sunki pa so dosegli celo 350 kilometrov na uro. Ob prehodu preko Jukatana je orkan izgubil nekaj svoje moči, meteorologi pa poudarjajo, da ga bodo tople vode Mehiškega zaliva ponovno okrepile, preden bo danes ali jutri dosegel Teksas.
V teksaškem Houstonu si ljudje že delajo zaloge sveč, prenosnih radijskih aparatov, s tramovi in deskami utrjujejo okna in vrata, da bi lahko vsaj v trdnejših stavbah kljubovali orkanu.
Ameriške rAeteorologe skrbi, koliko energije bo Gilbert »nabral« ob prehodu preko Mehiškega zaliva, kjer so že evakuirali vse naftne ploščadi in preusmerili letalski in pomorski promet. Ob tem ne bo odveč, če navedemd, da nastajajo srednjeameriški harikeni (orkani) med 8. in 15. stopinjo severne zemljepisne širine nad morjem, ki ima od 25 do 26 stopinj Celzija. Prav ob kondenzaciji dvigajočega vlažnega in toplega zraku dobiva orkan svojo razdiralno energijo. V začetku se konglomerat vrtečih se oblakov in vetrov pomika le počasi, s hitrostjo kakih 25 kilometrov, na svoji poti dobesedno vpija energijo, da navadno doseže obalo ZDA s svojim energetskim viškom. Nad kopnim pa postopoma izgublja svojo moč.
Na slikah (telefoto AP): predsi-nočnji satelitski posnetek Gilber-ta, ko je bil nad Jukatanom (zgoraj); veter se je v Kingstonu poigral z dvomotornikom kot z nebogljeno igračko (spodaj).
Zračni vrtinec opustošil Comiso
COMISO — Sicilsko mestece Comiso, znano svoj čas zaradi polemik o namestitvi jedrskih raket, je včeraj zjutraj prizadel zračni vrtinec, ki je povzročil precejšnjo škodo. Vrtinec je opustošil predvsem polja v okolici mesteca, prizanesel pa ni niti Ijudenr Dokončna bilanca namreč govori o 35 ranjenih, med katerimi sta dva v resnem zdravstvenem stanju. Najhuje je bil ranjen neki 67-letni krajan, čigar avtomobil je med pustošenjem zavozilo s ceste. Neka 44-letna ženska pa tvega izgubo očesa.
Zaradi posledic zračnega vrtinca so morali za nekaj ur zapreti državno cesto številka 115, spričo precejšnje škode pa so mobilizirali večji skupini gasilcev iz Auguste in Raguse. Da je bil vrtinec zares silovit priča dejstvo, da je v središču Comisa prevrnil tri tovornjake, premaknil pa več žerjavov, Župan Comisa je od pristojnih organov zahteval, da bi mestece in njeno okolico razglasili za prizadeto območje.
Slabo vreme je včeraj prizadelo večji del Sicilije, tako da so iz številnih krajev poročali o zemeljskih usadih.
Črnci - poskusni kunci zoper aids
ARUSHA (Tanzanija) — Na tretjem mednarodnem mitingu za boj proti aidsu, ki te dni poteka v Tanzaniji, je prišlo do neljubega incidenta. Ravnatelj tanzanijskega raziskovalnega inštituta Solomon Mahlu je obtožil ameriške in evropske raziskovalce, da se poslužujejo črncev kot poskusnih kuncev, za testiranje novih zdravil.
Solomon Mahlu se je v svojem posegu obregnil zlasti ob kolego Roberta Galla, ki je dan prej napovedal, da nameravajo ameriški znanstveniki preizkusiti najnovejša cepiva proti virusu, ki povzroča aids, na temnopoltih prebivalcih Tanzanije. Že v preteklosti so Američani zbrali skupino »prostovoljcev« med najrevnejšimi prebivalci Zaira.
Ameriški znanstvenik Robert Gal-lo je seveda take obtožbe odločno zavrnil. Dejal je, da so njegove raziskave dobronamerne in da ne gre za nobeno obliko rasizma. »Zato, da preizkusimo nova zdravila,« je dejal Gallo, »nujno rabimo prostovoljce. Njihova razpoložljivost je znak velike humanosti, saj je zdravilo namenjeno milijonom bolnikov, katerih število žal stalno narašča.« Vsa doslej pripravljena cepiva proti aidsu pa imajo z razliko od drugih tovrstnih preventivnih snovi, veliko pomanjkljivost. Njihov učinek je namreč pri živalih popolnoma različen kot pri ljudeh.
Ansambel Inti-Illimani se vrača v Čile
Po 15 letih izgnanstva zadnji koncert v Rimu
RIM — Kdo se ne spominja čilske glasbene skupine Inti-Illimani, ki je v sedemdesetih letih prebredla vse festivale Unita? Zlasti iz generacije današnjih tridesetletnikov in štiridesetletnikov, ki so na valu mladostniške zagnanosti in navdušenja po vročem letu 68 čutili s trpečimi pod fašističnimi režimi in vzklikali z uporniki. Inti-Illimani so bili tedaj nekakšen simbol upornosti čilskega naroda proti Pinochetovi diktaturi. Otožni zvoki njihovih andovskih flavt so bili kot kriki trpljenja ponižanega ljudstva ter hrepenenja po svobodi. Tudi v Trstu smo jih imeli večkrat priložnost poslušati na festivalih Unita in Dela. Kupovali smo njihove plošče. Pa ne samo zato, ker so Inti-Illimani predstavljali glas Čila proti vojaškemu golpeju, temveč tudi zaradi melodioznosti in lepote njihovih motivov. Približali so del južnoameriške kulture evropskemu človeku, kulture, ki je ne more poteptati nobena diktatura in ki je najbolj avtentičen izraz svobode.
Z leti so šli Inti-Illimani nekoliko v pozabo, kot je sicer splahnelo zanimanje sveta za usodo čilskega ljudstva. Po petnajstih letih Pinochetove diktature pa se je pozornost spet usmerila v ta najjužnejši predel južnoameriške celine. Vojaški režim se je po petnajstih letih čutil dovolj močnega (ali pa preveč šibkega), da bi nadaljeval po stari poti ter obljubil referendum, da bi se ljudstvo demokratično (?) izreklo za ali proti hunti. Sestavilo je tudi seznam čilskih izgnancev, ki jim je dovoljen povratek v domovino. Med tristo imeni so tudi imena članov glasbene skupine Inti-Illi-mani. »Glas Čila« je takoj postal spet aktualen. In aktualen postaja paradoksalno ravno v trenutku, ko ga ne bo več med nami. Jutri bodo Inti-Illimani odpotovali v Santiago, kjer jih 24. t. m. čaka velik koncert za »NE« na referendumu.
Evropo je prav tako zapustil z vrsto poslovilnih koncertov. Glavni je bil predsinočnjim v Rimu, mestu, ki je čilske glasbenike posvojilo za petnajst let. »Bili smo ravno na
turneji v Rimu, ko nas je iznenadila vest o tragični nesreči, ki je doletela našo domovino«, nam je dejal Jose Seves, eden od članov skupine, ko smo po kratkem, zaradi dežja okrnjenem, koncertu na Trgu Farnese pokramljali z njim. »Takratna turneja, ki naj bi bila le kratek glasbeni sprehod po Evropi, se je čez noč spremenila v petnajstletno izgnanstvo.«
Kot jih je prevrat v domovini prikrajšal za povratek, tako jim je prinesel tudi precejšnjo slavo. Postali so simbol pričakovanja čilskega ljudstva po novi zarji in pomemben kažipot evropski mladini v strmine upornosti. Kot vsi izgnanci pa so s stalno pripravljenimi kovčki čakali, da se bodo razmere v domovini uredile, da bo Pinochet klonil. Pa ni klonil in če se sedaj Inti-Illimani nepopisno veselijo povratka domov, njihovo radost vendarle kali dejstvo, da se ne vračajo v svobodo, čeprav se z referendumom oblikujejo njene možnosti. In ravno zavest, da bo njihov glas odjeknil kot poziv ljudstvu, da izreče svoj »NE« Pinochetu, jim vlaga pogum.« Te dni smo prejeli nešteto telefonskih pozivov iz Čila od vsemogočih ljudi, naj se vrnemo,« nam je še povedal Jose, ki kljub radosti ob pričakovanju velikega dne in ob neštetih izrazih solidarnosti in voščil ne more prikriti napetosti. Kovčki, ki so jih Inti-Illimani že zdavnaj razdejali, so se spet napolnili in v njih je poleg velikih upanj tudi ogromno spominov na Italijo in Rim, ki jim je vsa ta leta nudil zatočišče in moč vztrajanja. V njem so se nekoliko postarali, ustvarili so si družine in umetniško dozorevali. Njihova glasba pa se je nalezla evropskih vplivov in morda precej izgubila na pristnosti. Pridobila pa je elemente večje kulturne širine, strpnosti in sožitja, kar bo dragocena umetniška in človeška prtljaga za novo življenje v še zmeraj tlačeni domovini.
DUŠAN KALC
Nenavaden bančni rop s srečnim razpletom
LONDON — V Prestonu so roparji pridržali kakih 70 bančnih uradnik National VVestminster Bank kot talce, potem ko so ponoči vdrli v balCj(e prostore preko podzemskega prehoda. Zlikovce je malo pred odprtjem jiji, presenetil policaj, zato so se le-ti odločili, da se maščujejo nad uradni , Policija je nemudoma obkrožila poslopje in angažirala več kot ^v®*an ostrostrelcev in več rešilcev za skrajni primer. Možje postave so za 50 skušali priti v stik z roparji, ko pa jim je končno uspelo vdreti v posloPv'^o-v njem našli le prestrašene talce, za roparji in denarjem pa nobenega st®