POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE 8000032 [Osrednja knjižnica Celje Muzejski trg 1 a I3OOO Celje_______ eeuiee ŠTEVILKA 8 LETO XLII 26. FEBRUAR 2010 CENA 1.35 EUR CRNI HUMOR V POGREBNEM PODJETJU (stran 11) _ . Vinarska v Solčavi rešila številne pereče probleme STRAN 12 m Državno prvenstvo smučarjev skakalcev do 20 let na Ljubnem STRAN 21 Trgovina Šmarno, Šmartno 74, Šmartno/Dreti, Trgovina Bočna, Bočna 63, G. Grad, SP Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad, Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3, Market Rečica, Rečica 115, Rečica ob Savinji, Trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, SP Foršt, Foršt 6, Ljubno, SP Ljubno, Plac, Plac 14, Ljubno SP Luče, Luče 105, Luče, SP Solčava, Solčava 17, Solčava PC Ljubija, Cesta na Lepo Njivo 4, Mozirje, 837-07-80 837-07-81 837-07-82 Železnina Gornji Grad, Attemsov trg 8, 839-44-20 Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno, 584-12-41 Železnina Luče, Luče 34, 584-40-24 Železnina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno, 838-80-43 Blagovnica Ljubno, Plac 14, Ljubno, 584-10-20 Tekstil Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad 584-30-36 584-51-32 584-50-05 839-43-20 584-75-09 838-80-84 838- 80-42 584-10-35 584-11-74 839- 43-10 839-43-30 Zadruga mozirje Zgomjesa vinjska kmetijska zadruga Mozrfe z.aa www.zkz-mozirje.com Ugodno PC Ljubija cokolino Tlakovci Robniki Betonske plošče det.persil Za čist in prijeten dom velika izbira čistil po ugodnih cenah PC Ljubija biogrena «k* konjski gnojit bioorganik tf prešita odeja 900x300cm vzglavnik puhek • bel, vzglavnik gosje perje - bež (Podlesnik, IGM, Stavbar...) v Blagovnici Ljubno tel: 584 10 80 in Tekstil» UGODNE CENE BARV ZA PLESKARJE JUPOL151 19.99 EUR 3aS SEMENSKI KROMPIR TER SEMENSKA KORUZA VELIKA IZBIRA IN UGODNE CENE UGODNO LAMINAT HRAST M2 5,7 EUR Ugodne cene zunanje in notranje keramike v Železnini Gornji Grad TEKMO SGD EK0-P0PUST 10 % felja za prednaročila za leto 2010 5 let garancije * kvaliteta po evropskih merilih * ugodno * Izdelujemo • vse vrste fasad sfe • notranje in zunanje strojne omete w • gradimo stanovanjske objekte Kmetijska preskrba Sp. Rečica 14, Rečica 8JMM3 Usodne cene UMETNIH GNOJIL tel:03/838-80-03 Šešče 48 a, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/642 643 poleti HLADNEJE Toplotno - izolacijski fasadni sistemi Pozimi TOPLEJE (Röfix, Baumit) www.termosgd.com J •^ižf L" U iß jREuriJA knjižnica C£*«Jč______________________________________________________________________________________ Tretja stran Približuje se nova Galaksija Prebivalci Zgornje Savinjske in Šaleške doline živimo v regiji, kjer že več desetletij prevladuje izrazito neuravnotežena struktura gospodarstva. Že samo podatek, da velike gospodarske družbe pri nas zaposlujejo približno dve tretjini vseh zaposlenih in ustvarijo približno tri četrtine vseh prihodkov, zgovorno kaže na zelo specifično sliko gospodarstva in na (pre)veliko odvisnost od velikih podjetij. Še posebej v kriznih ekonomskih razmerah lahko takšna odvisnost predstavlja tudi precejšnjo nevarnost. Drugi, prav tako zaskrbljujoč pokazatelj stanja v regiji je izrazit odliv visoko izobraženih kadrov, ki po zaključenem študiju praviloma najdejo zaposlitev v večjih mestih in tam tudi ostanejo. Ta pojavje v minulih letih bistveno prispeval k temu, da imamo sedaj v SAŠA regiji v primerjavi z državnim povprečjem slabšo izobrazbeno strukturo, nižja pa je tudi dodana vrednost na zaposlenega. Razlogov za ukrepanje je torej več kot dovolj. Predstavniki lokalnih skupnosti in gospodarstva so predlani oblikovali ambiciozno pobudo, da v SAŠA regiji nastane gospodarsko središče, ki bo postalo kompetentni center znanja, izkušenj in virov v mednarodnem merilu. Stem naj bi razvoj podjetništva v regiji dobil novzagon, v institucijah znotraj gospodarskega središča pa bi dobili priložnostza zaposlitev tudi visoko strokovni kadri. Gospodarsko središče SAŠA regije, ki se bo nekoliko futuristično imenovalo Galaksija, je zasnovano na treh stebrih s perspektivnimi dejavnostmi: energetika in obnovljivi viri energije, celovit inženiring in dizajn izdelkov ter storitev in ekologija ter okoljske tehnologije. V smislu infrastrukture bodo Galaksijo tvorili tehnološki park, poslovne cone in mrežni inkubatorji. Za razliko od razvpitega celjskega Tehnopolisa bo Galaksija lokacijsko razpršena po celotni regiji: tehnološki park bo v Velenju, poslovne cone na Ljubnem ob Savinji, v Nazarjah, Šmartnem ob Paki, Šoštanju in Velenju, mrežni inkubatorji za pospeševanje razvoja novih podjetij pa na Ljubnem, v Nazarjah in v Velenju. Terminskoje realizacija projekta gospodarskega središča SAŠA regije predvidena do leta 2015. Če nam bodo »zvezde naklonjene«, se bo takrat začela gradnja hitre ceste Velenje-Šen-trupert, ki bo tudi Zgornjesavinjčanom približala sodobno cestno povezavo. A do takrat je še daleč, zato se ne kaže preveč zanašati na tisto, kar šele bo, ampak storiti čim več in kar najbolje s tistim, kar imamo na razpolago ta trenutek. IZ VSEBINE: Tema tedna: Galaksija želi postati kompetentni center znanja in izkušenj.......4 Slovenska ljudska stranka: V stranki nova energija in pripravljenost za delo.......6 Občina Gornji Grad: Izgradnja kanalizacije odvisna od evropskih sredstev...7 Šmihel nad Mozirjem: Priprave na regijski in državni kviz so v polnem teku.8 Domoznanski večeri: Obrtništvo nekdaj v Zgornji Savinjski dolini 10 Rečica ob Savinji: Kiparska razstava Blanke Božič.....11 Creta: Veleslalomsko tekmovanje in druženje krajanov................. 17 (LR) ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 8,26. februar 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 330000000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Flelena kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR, za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi čdsopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Tema tedna D GOSPODARSKO SREDIŠČE SAŠA REGIJE Galaksija želi postati kompetentni center znanja in izkušenj Podpovprečna izobrazba prebivalcev SAŠA regije in gospodarstvo, odvisno od velikih podjetij, sta glavna pokazatelja potrebe po razvojnem prestrukturiranju celotnega območja. Ohranjanje konkurenčnosti in delovnih mest v regiji je nujno za gospodarski razvoj, h kateremu želi pripomoči tudi gospodarsko središče (GS) SAŠA regije. Glavni nosilec široko zastavljenega projekta je podjetje PV Invest iz Velenja. PROTI CILJU S PODPORO OKOLJA IN KONKURENČNIM IZOBRAŽEVANJEM Vizija nosilcev projekta je smela: GS SAŠA regije bo do leta 2023 postalo nosilno gospodarsko središče v Srednji in JV Evropi ter prepoznaven kompetentni center znanja, izkušenj in virov znotraj EU. Kot menijo na PV Investa jeza dobro umestitev gospodarskega središča v naše okolje potrebno imeti dovolj močno podporno okolje in poskrbeti za konkurenčnost v ponudbi izobraževanja. S takšno podporo okolja in izobraženega kadra lahko regija SAŠA postane del velikega energetsko investicijskega cikla, na katerega se pripravlja Slovenija. Zaradi podnebnih sprememb se namreč kaže priložnost v razvoju čistejših tehnologij za pridobivanje energij ter rabo naravnih virov. Poleg tega se bodo pojavljale vedno večje potrebe po novih inovativnih programih na področju okoljskih tehnologij in turizma ter zahteve na trgu po celotni izdelavi novih ekološko prijaznih izdelkov, ki temeljijo na novih materialih. DO LETA 2015 PREDVIDENE ŠTEVILNE AKTIVNOSTI Projekt GS SAŠA je sestavljen iz treh podprojektov. V načrtuje ureditev tehnološkega parka, za njegovo koordinacijo bodo poleg PV Investa skrbeli Mestna občina Velenje, Esotech in Gorenje. Drugi podprojektzajema mreže poslovnih con Šoštanj, Nazarje, Ljubno ob Savinji in Šmartno ob Paki. V tretjem podprojektu se načrtuje formiranje mrežnega inkubatorja, kjer sodelujejo občine Velenje, Nazarje in Ljubno. V prvi fazi aktivnosti, med leti 2010 in 2013, je predvidena vzpostavitev projektnega manage-menta za GS in celotno regijo, v okviru tehnološkega parka pa obnova stare elektrarne in objekta Esotech, nastanek centralnega objekta Tehnološkega parka Velenje, vzpostavitev inštituta za energetiko ter ureditev poslovne cone v Stari vasi. V naslednjem obdobju, v letih 2014 in 2015, koordinatorji GS načrtujejo ureditev mreže poslovnih con v Šoštanju, Šmartnem ob Paki, vzpostavitev regijskega mrežnega inkubatorja v Nazarjah in na Ljubnem ter centra odličnosti za napredne materiale in storitve, design ter inovativne tehnologije. Koordinatorji projekta GS SAŠA so na ustrezne vladne službe že poslali pobudo za umestitev GS SAŠA v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023. S tem so želeli opozoriti na trenutno odrezanost od direktnih finančnih sredstev za sofinanciranje podjetniškega okolja. Tatiana Golob if) * ... : Eisenkappel ... . I Slovenj Gradec® . £ Ćma - O na Koroškem i Šmartno pri Slov. Gradcu M £ Šoštanj ( Solčava i \ 1 TopoUicàQ ) s /' /v -S J Ljubno / ^ \ Scšlajjj r % O Mozirje Velenje © I #VELENJES n /O- Gornji Grad Nazarje Šmartinsko j. '■ f' - \ v teniškem JSÉjpp Legenda % 4P Mrežni podjetniški inkubator @ Tehnološki park 1 Poslovna cona % ŽŽ! Objekt v gradnji, dokončanje 2009 1 1 Območje SAŠA ( s ) w Objekt je načrtovan po letu 2013 ~ fJUIVblrtLt Žagarje ob Savi Šempeter "'--XyC'' Pretoki © Hrastnik s-£gvinia Al’ /CELJE Predvidene lokacije objektov gospodarskega središča Saša regije (vir. PV Invest, SAŠA Inkubator) Špela Kemperle, PV Invest d.o.o.: »Ob pregledu stanja na področju izvajanja projektov opredeljenih v Resolucijo o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023 je bilo na ministrslvu za gospodarstvo ugotovljeno, da se v zadnjih dveh letih planirane aktivnosti pri izgradnji devetih gospodarskih središč niso izvajale skladno z načrtovanimi. V ta namen je ministrstvo spremenilo koncept sofinanciranja projektov vzpostavitve gospodarskih središč. Konec lanskega leta je bil objavljen Javni poziv za predložitev predlogov projektov vzpostavitve gospodarsko - razvojno logistične infrastrukture nacionalnega pomena zrakom oddaje 15.1.2010. Predmet javnega poziva je bilo pridobiti konkretne predloge celovitih projektov za vzpostavitev gospodarsko razvojne infrastrukture nacionalnega pomena na urbanih območjih in na območjih z izkazanim razvojnim potencialom, s kritično maso znanja, z zadostno koncentracijo gospodarskih aktivnosti in razvojnih potencialov gospodarstva ter s prepoznanimi kompetencami in možnosti razvoja. Namen poziva je bilo preveriti interes, pripravljenost in sposobnost potencialnih prijaviteljev za izvedbo celovitih projektov v programskem obdobju do leta 2013. Po informacijah, prejetih iz ministrstva za gospodarstvo, je prispelo 42 celovitih projektov v vrednosti 2,3 milijarde evrov, predvideno sofinanciranje države pa znaša 1 milijardo evrov. Cilj javnega poziva je na podlagi analize prijavljenih celovitih projektov pridobiti podlago za pripravo javnega razpisa za sofinanciranje projektov v programskem obdobju, ki bo zagotavljal optimalno alokacijo razpoložljivih sredstev za ta namen v obdobju do leta 2013 v smislu doseganja zastavljenih ciljev ukrepa. Družba PV Invest d.o.o. je v imenu podpisnikov pobude - župani desetih občin in predstavniki desetih ključnih gospodarskih družb v Savinjsko-šaleški regiji - za vzpostavitev GS Savinjsko-šaleške regije prijavila celoviti projekt Gospodarsko središče Galaksija. Projektni partnerji želijo s celovitim projektom načrtno in trajnostno pristopiti k spodbujanju podjetniškega razvoja in inovativnosti v Savinjsko-šaleški regiji.« r~ ^ 4 V___/ Aktualno, Gospodarstvo r UPRAVNA ENOTA MOZIRJE (UE) Celotno delo Upravne enote ocenjujejo kot uspešno Na Upravni enoti Mozirje že vrsto let spremljajo, kako so stranke zadovoljne z njihovimi storitvami. Tudi lanska anketa je pokazala visoko stopnjo zadovoljstva, ki je nad slovenskim povprečjem. V letu 2009 so zmanjšali število zaposlenih, zmanjšali so porabo sredstev za materialne stroške, je med drugim v letnem poročilu za 2009 zapisal načelnik UE Mozirje Vinko Poličnik. Uporabniki so v anketi ocenili kakovost storitev s 4,52 od možnih 5. Posebej zadovoljni so bili s tem, da so bili takoj na vrsti. Takih je bilo 56,07 odstotka strank. Analizirali so tudi anketo o zadovoljstvu zaposlenih na UE. Tukaj je ocena 3,50, kar je najvišja ocena doslej. Tudi sicer se na UE trudijo, da svoje storitve čim bolj približajo uporabnikom. »Prizadevamo si, da od vrat do vrat pošiljamo papirje in ne stranke,« meni Vinko Poličnik, saj od strank ne zahtevajo dokazil o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco upravna enota sama ali drug državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila. Ena od oblik, kako storitve približati uporabnikom, so tudi krajevni uradi. Teh imajo šest po posameznih občinah. Vsi so opremljeni s potrebno računalniško opremo, da lahko uporabnikom približajo upravne storitve. Na krajevnih uradih je moč dobiti določene informacije in oddati vloge za vsa področja delovanja UE. V mesecu maju leta 2007 so na UE pričeli z delom za stranke tudi ob sobotah. Analiza kaže, Ena izmed treh vodilnih svetovnih institucij za ugotavljanje in ocenjevanje bonitete bank, Fitch Ratings, je potrdila dobro mednarodno bonitetno oceno Banke Celje. To je v zaostrenih gospodarskih razmerah velik uspeh, je odraz poslovne odličnosti, zaupanja in ugleda, ki ga banka uživa doma in v tujini. Po besedah analitikov ocena med drugim potrjuje pomemben položaj banke v regiji, dobro kapitalsko ustreznost in stroškovno učinkovitost. Dobra bonitetna ocena Banko Celje uvršča v kategorijo investicijsko sprejemljivih bank - sodi torej med bolje ocenjene banke srednje in vzhodne Evrope, ki imajo dodeljene bonitetne ocene in potrjujejo, daje zanesljiv poslovni partner. Sicer pa je Banka Celje v poslovnem letu 2009 poslovala v okviru načrtov in povečala obseg poslovanja za šest odstotkov, tako daje realizirala bilančno vsoto v višini 2,5 milijarde evrov. Obseg kreditov nebančnemu sektorju se je s 5,8- Načelnik Vinko Poličnik: »Naša prva skrb je zadovoljen uporabnik, pa tudi zadovoljen zaposleni javni uslužbenec.« (foto: Marija Lebar) da se število strank ob sobotah zmanjšuje. Tako je od maja do konca leta 2007 ob sobotah obiskalo UE 175 strank, v celotnem letu 2008jih je bilo 177, v letu 2009 pa je bilo teh strank le še 154. »Odbor za kakovost pri UE je generator aktivnosti Skupnega odbora za kakovost pri celotnem Up- odstotno rastjo povečal bolj kot v celotnem bančnem sistemu, med njimi so se krediti pravnim osebam povečali za 6,4 odstotka, fizičnim osebam pa za 3,6 odstotka. V okviru virov financiranja je Banka Celje v letu 2009 najbolj povečala vloge nebančnega sektorja, in sicer za 12,8 odstotka, od tega vloge pravnih oseb za 20,5 odstotka, vloge fizičnih oseb pa za 6,1 odstotka. Lanske poslovne rezultate so na nedavni seji obravnavali tudi nadzorniki Banke Celje, ki so se seznanili še z gradivom s področja notranje revizije in upravljanja s tveganji. Sprejeli so strateški plan notranje revizije za leti 2010-2012, program dela službe notranje revizije za letošnje leto, posodobljena krovna akta o sistemu notranjih kontrol in delovanju notranje revizije v Banki Celje. Nadzorni svet je sprejel prenovljeno strategijo in politiko upravljanja stveganji v Banki Celje. ID ravnem centru Mozirje. Zanjje naš odbor skliceval in pripravljal vsebine sestankov, pripravljal gradiva in poročila o delu« Tako Poličnik. »V upravni enoti se zavedamo, da so kakovost, učinkovitost in način delovanja ter ravnanja odraz naše usposobljenosti, strokovnosti, organiziranosti in vodenja. Naša prva skrb je zadovoljen uporabnik, pa tudi zadovoljen zaposleni javni uslužbenec, kar se že odraža v pozitivnih odzivih naših strank in lepih medsebojnih odnosih naših zaposlenih,« je vzaključku poročila zapisal načelnik Vinko Poličnik. Marija Lebar ( ‘Na kratko ZKZ Mozirje občutilo krizo Poslovni rezultati Zgomjesavinjske kmetijske zadruge Mozirje so bilo v okvirih pričakovanega. Direktor Andrej Presečnik pravi, da se je tudi na njihovem poslovanju lani odrazila svetovna gospodarska kriza. Vpliv je bil viden predvsem na področju maloprodaje, kjer je bila količinsko prodaja približno enaka kot prejšnja leta, so pa kupci posegali po cenovno ugodnejših artiklih. Stanje ni bilo dobro niti na področju odkupa mleka niti pri prodaji gradbenega materiala, kljub temu so ustvarili nekaj dohodka. ML Purnat ne bo več predsednik ČZ SAŠA Člani Čebelarske zveze zgornjesavinjsko šaleškega območja so izvolili novo vodstvo. Potekel je namreč prvi mandat, odkar so šaleški in zgornjesavinjski čebelarji združili moči in ustanovili skupno zvezo. Ta je bila nadaljevanje prejšnje tri desetletja delujoče Zgomjesavinjske čebelarske zveze. Marko Purnat se je odločil, da je po več mandatih predsedovanja v obeh zvezah čas, da preda položaj nasledniku. ML Pokaži, kaj znaš na Rečici ob Savinji »Ko bi vsa ljudstva na svetu našla pot do bližnjega...« so bile želje vokalne skupine rečiških osnovnošolcev z mentorico Darjo Goltnik in korepettorko Kristino Golob na zabavno glasbeni prireditvi Pokaži, kaj znaš. To sta predzadnjo nedeljo v februarju na Rečici ob Savinji že osmič zaporedoma ob številni dobro uigrani ekipi pripravila Jože Mlinar in Društvo harmonikarski orkester Primoža Zvira. MŠ BANKA CELJE D.D. Ohranila dobro mednarodno bonitetno oceno DELOVNO SREČANJE STRANKE SLS V BRASLOVČAH V stranki nova energija in pripravljenost za delo 3. razvojne osi ravno dejstvo, da lokalne skupnosti ne najdejo skupnega jezika.« (foto: Marija Sukalo) V Braslovčah je 16. februarja potekalo delovno srečanje vodstva Slovenske ljudske stranke s predstavniki mestnih in občinskih odborov v okviru regionalnih odborov spodnje in Zgornje Savinjske in Šaleške doline ter Koroške regije. V uvodnem govoru je predsednik stranke mag. Radovan Žerjav izrazil zadovoljstvo, da se je delo od njegovega zadnjega obiska pred nekaj meseci še okrepilo in da je čutiti nov zagon za delovanje med članstvom, kar je dobro še posebej pred letošnjimi lokalnimi volitvami. Uradni postopek evidentiranja kandidatov za župane se še ni začel, zato bodo konkretna imena znana v prihodnjih mesecih. Takrat bo več znanega tudi o županskih kandidatih v Zgornji Savinjski dolini. »Zagotovo pa se v stranki čuti nova energija in pripravljenost za delo,« Poslovanje v lanskem letu v šaleški kmetijski zadrugi ocenjujejo kot zelo dobro. Poslovali so z dobičkom, vlaganja v prenovo trgovine v Šmartnem ob Paki se že obrestujejo. Podajajo se tudi v dodatne kmetijske storitve in izkoriščajo tržne niše na drugih področjih svojega delovanja. DOBRI REZULTATI UKREPOV IZ 2008 Direktor Ivan Drevje povedal: »Poslovanje v letu 2009 ocenjujemo za zelo dobro, saj smo že v letu 2008 sprejeli ukrepe, ki so nam v veliki meri pripomogli k dobrim poslovnim rezultatom. V letu 2008 smo imeli osem mesecev svetovalca, s pomočjo katerega smo uredili in nanovo postavili poslovne procese, katerih sadove smo želi že v letu 2009. Seveda so učinki dolgoročni in tudi v leto 2010 gledamo z optimizmom in globalno krizo ocenjujemo kot priložnost, katero bomo izkoristili v dobro zadruge in še posebej kot dober servis našim članom in ostalim zvestim kupcem.« Poslovali so z dobičkom, kije pri- je med drugim povedal mag. Žerjav ter se na delovnem srečanju med drugim dotaknil kmetijske problematike, ki je sicer aktualna na celotnem območju Slovenije, in številnih merljiv z letom 2008 in razporedili ga bodo v obvezne rezerve, razliko pa v konkurenčni nastop na trgu v obliki marketinških aktivnosti in novih investicij v trženje alternativnih virov energije. NEDAVNA VLAGANJA SE OBRESTUJEJO »Lanskoletna velika investicija v povečanje in posodobitev trgovine v Šmartnem ob Paki že daje sadove, ki se odražajo v povečanem prometu in seveda zadovoljstvu zvestih kupcev. Imamo možnost širitve prodajnega asortimana, ki je zaželen v kraju in širše. Ena tržnih niš je ponudba čebelarske opreme in repromateriala, ki bo zaživela v mesecu marcu. Veseli smo zelo dobrega odziva strank na servis motornih žag in vrtnih kosilnic. Servis nadgrajujemo še s servisom BCS programa, kjer postajamo osrednji serviser za območje Šaleške doline, Zgornje in spodnje Savinjske doline ter Koroške. Skupaj s servisom nudimo tudi zelo konkurenčno prodajo strojev BCS programa drugih perečih lokalnih problemov. Pri tem je predsednik Žerjav poudaril, daje skupni jezik lokalnih skupnosti glede poteka 3. razvojne osi nujen v pogajanju z državo: »V SLS Direktor Ivan Drev: »Globalno krizo ocenjujemo kot priložnost, katero bomo izkoristili v dobro zadruge.« (foto: Marija Lebar) največjega italijanskega proizvajalca kmetijskih strojev, kakor tudi ostale znamke kmetijskega in vrtnega programa« še dodaja direktor Drev. POGUMNI NAČRTI ZA PRIHODNOST V letu 2010 načrtujejo širiti dejavnost v trženje alternativnih virov energije (sončna energija, lesni sekanci) in s tem pričeti novo ero, ki menimo, daje največja težava projekta 3. razvojne osi ravno dejstvo, da lokalne skupnosti ne najdejo skupnega jezika. Po našem prepričanju ne bo šlo drugače, kot da se te glede tega poenotijo in najdejo kompromis, ki bo sprejemljiv za vse. Šele nato se bodo lahko enotno, uspešno in učinkovito pogajale tudi z državo. Seveda imajo lokalne skupnosti, ki živijo v neposredni bližini avtoceste in ki 3. razvojne osi dejansko ne potrebujejo, veliko odgovornost do tistih državljank in državljanov v Savinjski in Koroški regiji, za katereje 3. razvojna os življenjsko pomembna. Tudi zaradi tega dejstva pričakujem veliko več pripravljenosti na pogovor in na sklepanje kompromisov. 3. razvojne osi pač ne moremo umestiti v zrak,« je bil kritičen mag. Žerjav. Marija Sukalo kot izziv bo še dodatni dokaz, da delujejo kot družbeno odgovorno podjetje tudi na področju varovanja okolja, pojasnjuje Ivan Drev. »Podajamo se v dodatne kmetijske storitve kombajniranja žit in siliranja koruze. V ta namen smo nabavili dva kombajna, s katerima bomo nudili kakovostno storitev. Investicija nas je prišla preko 200.000 evrov, ker se zavedamo, da lahko samo s kvalitetnimi stroji nudimo dober servis. Blagovna znamka SLODAR, pod katero prodajajo jabolčne krhlje in čips, jabolčni kis in naravnijabolčni sok, se je dobro prijela. Sedaj so v fazi večanja proizvodnje teh naravnih dobrot, v katere predelujejo lastna jabolka integrirane proizvodnje iz posestva Turn. Na Turnu poteka tudi projekt Čebelica Saša, ki bo poudarjal soodvisnost čebele in sadjarske sonaravne proizvodnje. Trenutno urejajo dokumentacijo za kmečko tržnico in zavetišče za male živali na Turnu, v sodelovanju z veterinarsko službo pa tudi kliniko za male živali. KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Trženje alternativnih virov energije OBČINA MOZIRJE Urejena razmerja med občino in gasil« Na sedežu mozirske občine so se 11. februarja poleg župana občine Mozirje Ivana Suhoveršnika zbrali predstavniki domačih prostovoljnih gasilcev in Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline. Podpisali so aneks k pogodbi, ki urejuje finančna razmerja med vsemi tremi. Gasilska dejavnost terja od gasilcev iz leta v leto več nalog in pristojnosti. Več dela seveda pomeni potrebo po več finančnih sredstvih, kijih mora zagotavljati občina. Zavoljo tega župan s predstavniki vsako leto k veljavno sprejeti in potrjeni pogodbi priloži aneks, v katerem je opredeljena višina sredstev občinskega proračuna, ki bodo nakazana za izvajanje gasilske dejavnosti. V Zgornji Savinjski dolini dobro in pov- ezovalno deluje tudi zveza, ki pa se prav tako financira iz občinskih proračunov. Dogovor med zvezo in župani je bil, da se v letošnjem letu višina finančnih sredstev nekoliko zviša, da bo lahko zveza še naprej izpolnjevala sprejete naloge. V letošnjem aneksu, ki sta ga po- leg župana podpisala še predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje Jože Zlatinšek in predsednik zveze Janko Žuntar je za delovanje zveze namenjenih 1.200 evrov, za delovanje mozirskih prostovoljnih gasilcev in izvajanje programa požarnega varstva pa 14.640 evrov. Sredstva bodo v gasilsko blagajno pritekala po dvanajstinah. Benjamin Kanjir Aneks sta poleg župana Ivana Suhoveršnika podpisala predsednik Prostovoljnega gasilskega društva Mozirje Jože Zlatinšek in predsednik zgornjesavinjske gasilske zveze Janko Žuntar (od desne) (foto: Benjamin Kanjir) PROJEKT GOŠO OBČINA GORNJI GRAD Izgradnja kanalizacije odvisna od evropskih sredstev Odplake se bodo odvajale na čistilno napravo Gornji Grad (foto: Marija Lebar) Na občini Gomji Grad so že v preteklem letu v načrtu razvojnih programov predvideli projekt za celovito rešitev Kanalizacije Bočna. Zato investicijo ima občina tudi pridobljeno gradbeno dovoljenje. Lani ni bil objavljen razpis evropskih nepovratnih sredstev za sofinanciranje infrastrukture, zato se investicija prenaša v letošnje leto. Župan Stanko Ogradi: »Za projekt Kanalizacija Bočna znaša ocenjena vrednost celovite investicije okrog milijon evrov. Na vplivnem območju Bočne je na črpališče predvidena priključitev okoli 600 populacijskih enot, za vplivno območje črpališča 2 na lokaciji Čeplje pa se predvideva priključitev okoli 400 populacijskih enot. Iz obeh črpališč se bodo odplake odvajale na čistilno napravo v Gomji Grad. Investicijo bomo izvajali fazno po letih glede na razpisne pogoje, končni rok izvedbe pa je avgust 2012.« Gre za sredstva iz tako imenovanega petega razpisa za predložitev vlog za sofinanciranje operacij regionalnih razvojnih programov in pridobitev nepovratnih sredstev. Razpis je bil objavljen letos konec januarja. Za celotno Savinjsko regijojevtem razpisu na razpolago za obdobje 2010 do 2012 kvota 26.238.894 evrov. »Pomemben podatek oziroma postopek pri prijavi na javni razpis je, da lokalne skupnosti ne smejo pričeti z izvajanjem operacije pred pridobitvijo sklepa o dodelitvi sredstev. Če se investitor za pričetek odloči prej, se ta del stroškov ne upošteva kot upravičen strošek,« pojasnjuje gornjegrajski župan Ogradi. Marija Lebar Združene občine lažje do razpisanih sredstev V letu 2008 je Občina Mozirje začela z aktivnostmi za gradnjo odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij ali krajše GOŠO. Pobudi so se pridružile tudi ostale zgornjesavinjske občine, razen Nazarij. V razpisnih pogojih so dosegli 94 točk, vendar je bilo to za dodelitev sredstev premalo. Kotje povedal vodja gospodarskega oddelka na občini Mozirje mag. Ivo Glušič, so leta 2008 izvedli anketo med prebivalci o interesu za storitve GOŠO. Zanimanje za projekt so pokazale tudi ostale občine naše doline in skupaj so se prijavili na razpis za državna in evropska sredstva na ministrslvo za gospodarslvo. Za sredstva so kandidirale številne občine iz vse Slovenije. Med njimi je bilo več takih, ki so dosegle sto točk in imele prednost pri dodeljevanju sredstev, tako da je denarja iz tega razpisa zmanjkalo. V letu 2009 so se k projektu izgradnje GOŠO zgornjesavinjskim zaradi medsebojne povezanosti in racionalizacije izvedbe pridružile tudi nekatere spodnjesavinjske občine. Takoje število gospodinjstev vtako imenovanih belih lisah naraslo preko 2.000. Gre za območja, kjer sedaj signala ni, komercialni operaterji pa zaenkrat nimajo interesa, da bi ga zagotavljali. V Mozirju, ki v imenu vseh občin vodi aktivnosti, so izvedli postopek javnega naročanja za izbiro izvajalca in zagotovili tudi 30-odstotno udeležbo sredstev iz- branega izvajalca, kar je možnosti za visoko število točk močno povečalo. Že lanijunija bi po zatrjevanju pristojnih na ministrstvu moral biti objavljen ponoven razpis, a ga vse do sedaj še ni bilo. Tudi zato ne, ker so prejšnji razpisi in postopki javnega naročanja v postopku revizije. Kdaj točno se bo na sredstva za GOŠO mogoče prijaviti, se trenutno ne ve. Kot pravi Glušič, upajo, da botočimprej. Marija Lebar 0 Iz občin, Organizacije OBČINA GORNJI GRAD Zaključen sklop predavanj ličimo se zdravih odnosov Mag. Ksenija Ramovš in prof. dr. Jože Ramovš sta predavala o sožitju med generacijami (foto: Marija Šukalo) V Gornjem Gradu so drugo sredo v februarju v tamkajšnjem kulturnem domu pripravili predavanje Sožitje med generacijami. O kakovostnem staranju in lepšem sožitju sta pregovorila mag. Ksenija in prof. dr. Jože Ramovš, socialna delavca z ljubljanskega Instituta Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. V predavanju sta poudarila, daje preživetje posameznika in družbe odvisno od nove solidarnostne povezave med generacijami. Sožitje med starši in otroki, med zakonci, med starimi in mladimi, pa je ena najbolj zaželenih vrednot. In kdor hoče kaj storiti za kakovostno staranje, mora medčloveško sožitje med generacijami vzeti resno. Priprava na starost se namreč vrši vse življenje, upokojitev pa je velika priložnost za zavestno pripravo na kakovostno življenje v tretjem življenjskem obdobju. Zato so pri tem dom, družina in domača sos- eska pomembni od zibelke do groba. Svojo izkušnjo v odnosu srednje generacije do starejših je predstavila tudi domačinka Veronika Purnat. Purnatova že več kot pet let vodi skupino starejših, kjer na srečanjih spregovorijo o svojih težavah in izkušnjah. Druženje z Ramovšema je bilo zadnje iz sklopa predavanj na temo Učimo se zdravih odnosov. Organizatorji srečanj, Osnovna šola Frana Kocbeka in občina ter zasebna ambulanta Irene Blažič Lipnik, so s predavanji pričeli sredi januarja. O rajskih otroških letih in peklenskih mladostnikih je spregovorila Majda Lasič Lončarič, Marinka Marovt pa je predstavila Dvajset sestavin zdravih odnosov med starši in otroki. Eno od srečanj je bilo posvečeno tudi raku črevesja in nacionalnemu preventivnemu programu SVIT. Marija Šukalo DRUŠTVO PODEŽELSKE MLADINE ŠMIHEL NAD MOZIRJEM Priprave na regijski in državni kviz so v polnem teku V Šmihelu se bo 27. marca odvijal regijski, 10. aprila pa državni kviz Mladi in kmetijstvo 2010. Tamkajšnje društvo podeželske mladine je lani namreč zmagalo na obeh, zato ima letos čast in dolžnost organizirati tako regijski kot državni kviz. Državno tekmovanje v znanju s področja kmetijstva razpisujeta Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Zveza slovenske podeželske mladine. V Šmihelu bodo v ta namen postavili prireditveni šotor, kjer se bodo konec marca najprej pomerile ekipe s celjskega območja, zmagovalne ekipe vseh regijskih tekmovanj vključno z lanskoletnimi zmagovalci iz Šmihela pa aprila še na državnem kvizu. Kot poudarja predsednik Društva podeželske mladine Šmihel nad Mozirjem Boštjan Goličnik, gre za velik organizacijski zalogaj, sploh za društvo, ki obstaja komaj dobro leto. Trenutno oblikujejo program prireditve, izdelujejo pa tudi finančno konstrukcijo projekta. Po Goličnikovih besedah so stroški kar precejšnji, zato se je društvo aktivno usmerilo v iskanje sponzorjev. Tekmovalci bodo letos pokazali svoje znanje s področja zelenja-darstva (kapusnice in stročnice), slovenskih avtohtonih pasem v živinoreji, varne hrane in delovanja podeželske mladine v evropskem prostoru. Predpisana literatura jim je na voljo na kmetijsko gozdarskih zavodih, izpostavah kmetijsko svetovalne službe ter v knjižnicah. Na kvizu sodelujejo tričlanske ekipe mladih s podeželja, od katerih dva člana ne smeta biti starejša od dvajset let, za tretjega pa ni starostne omejitve. V Šmihelu tekmovalno ekipo še oblikujejo. Na dan državnega kviza bo pred dogodkom najprej potekala okrogla miza na temo obstoj mladih na gorskih kmetijah. Temo je kot lanski zmagovalec predlagalo šmihelsko društvo podeželske mladine. Gostje okrogle mize bodo visoki predstavniki ministrstva za kmetijstvo, Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine, predstavnik organizatorja in drugi. Z veseljem bodo odgovarjali tudi na vprašanja poslušalcev, zato so na dogodek vabljeni vsi, kijih omenjena tematika zanima. Po končanem državnem kvizu bo za zabavo tekmovalcev in vseh obiskovalcev poskrbel ansambel Tapravi faloti. Irena Drobež Predsednik Društva podeželske mladine Šmihel nad Mozirjem Boštjan Goličnik (foto: Irena Drobež) KINOLOŠKO DRUŠTVO ZGORNJESAVINJSKE DOLINE p.p.79, 3330 Mozirje OBVESTILO! Vse ljubitelje štirinožnih prijateljev vabimo na vpis v spomladanski tečaj šolanja psov, v nedeljo, 7. marca 2010, ob 10. uri na društvenem vadišču v Varpoljah. Dodatne informacije na GSM: 051-436-607 - Dominik ali na e-mail: dhrovat@gmail.com. OBMOČNO ZDRUŽENJE UPRAVLJAVCEV LOVIŠČ KAMNIŠKO-SAVINJSKEGA OBMOČJA Divjad se vse bolj prilagaja urbanemu okolju Na prvo februarsko nedeljo so se v lovskem domu na Ljubnem ob Savinji zbrali člani Območnega združenja upravljavcev lovišč Kamni-ško-Savinjskega območja in strokovnjaki s tega področja. Ob desetletnici območnega upravljanja z navadnim jelenom ter letnem pregledu odvzema divjadi so pripravili letni posvet. V Kam-niško-Savinjsko območje je vključenih 19 lovišč, s katerimi upravljajo lovske družine. »Letni pregled odvzema divjadi je čas, ko ugotovimo, kaj seje naredilo prav, kaj narobe in kaj bomo v bodoče naredili še bolje,« je na dejal predsednik upravnega odbora združenja Milan Cajn-er. Poudaril je, da ceste na tem območju terjajo velik krvni davek pri srnjadi, poleg tega srne spreminjajo svoje navade in postajajo vse bolj nočne živali zaradi nemira preko dneva. Zaradi dobrega upravljanja v lanskem letu so se škode kmetom zaradi divjega prašiča prepolovile. »Zato,«je dodal Cajner, »je dobro upravljanje ključnega pomena.« Dr. Boštjan Pokorny z Inštituta za ekološke raziskave ERICo Velenje je predstavil raziskavo o divjih prašičih, v kateri so spremljali podatke o Predsednik Milan Cajner je poudaril, da so se zaradi dobrega upravljanja v lanskem letu škode kmetom zaradi divjega prašiča prepolovile gibanju, smeri gibanja in o odstrelu teh živali na osnovi GPS telemetrije. Rezultati so po besedah Pokornyja o živalih povedali veliko stvari, ki jih drugače ne bi vedeli. Predvsem so bili zanimivi podatki o tem, kje se zadržujejo prašiči, v katero smer se selijo in koliko lovišč lahko prehodijo v zelo kratkem času. Jure Cerarje predstavil pregled širjenja jelenjadi na Kamniško-Savinjskem območju. Poudaril je pomembnost spremljanja številčnosti jelenjadi in spregovoril o škodi na gozdnih kulturah, ki jo povzroči jelenjad. Zaradi gostega prometa je ob prehodu prometnejših cest jelenjad velikokrat žrtev prometnih nesreč. Vodja nazorske območne enote zavoda za gozdove Toni Breznik je pohvalil sodelovanje lovcev in gozdarjev in dodal, da je načrtovanje in raziskovanje pomembno za vse. Lovci so ob tej priložnosti na razstavo prinesli veliko lepih trofej. O kategorizaciji trofej je spregovoril Vojko Šemrov. In kot se za lovsko srečanje spodobi, so za uvod nastopili Savinjski rogisti. Štefka Sem ŠOLSKI CENTER VELENJE (ŠCV) Gastronomi na obisk v Zgornjo Savinjsko dolino z gosti, zato jim v velikem delu prepuščamo iniciativo. Tako pridobijo znanje in samozavest, ki sta pozneje v življenju neprecenljivi vrednoti,« je povedala ravnateljica Mateja Klemenčič. Sedanji program gastronomija in turizem je zamenjal prejšnje gostinstvo in turizem. »Naše dijake poskušamo čim bolj usposobiti za resnične situacije, v katerih se bodo znašli, ko bodo gostitelji. Dandanes ima turist oziroma gost drugačne zahteve. Poleg nastanitve, hrane in pijače muje treba ponuditi tudi zgodbo. Zato dijake spodbujamo, da sami oblikujejo različne animacije, igrice in pripovedi iz preteklosti, ki zanimajo današnje turiste,« prvi ravnateljica in dodaja, da pri njih poteka tudi izmenjava dijakov. Pravkar je skupina njihovih dijakov z mentorico na izpopolnjevanju na Švedskem, bili pa so tudi že v Italiji. Z izobraževalnim programom, razmerami na šoli in svojimi učitelji so zelo zadovoljni tudi dijaki. Franc Osojnik in Jožo Briševac, dijaka, sicer doma z Ljubnega ob Savinji, obiskujeta program že drugo leto. Na vprašanje, zakaj prav na to šolo in ne na katero drugo, odgovarjata: »Učenje tukaj ni nikoli dolgočasno, stalno se nekaj dogaja, veliko se naučimo tudi praktičnega dela, kar omogoča najsodobnejša učilnica - kuhinja. To znanje bo prišlo prav v nadaljnji poklicni karieri. Če bi se še enkrat odločala, bi spet izbrala ravno to šolo, kjer dijake spodbujajo k samostojnosti in ustvarjalnosti.« Marija Lebar Dijaki programa gastronomije in turizma Šole za storitvene dejavnosti v ŠCV Velenje bodo v okviru rednega praktičnega izobraževanja obiskali eno od turističnih kmetij v naši dolini. Pod vodstvom mentorice Marjane Novak in domače gospodinje bodo pokazali, kaj so se naučili v dosedanjem izobraževanju. Tudi sicer šola stremi po tem, da je učenje čim bolj pestro, seveda pa morajo imeti dijaki dobre delovne navade ob določeni stopnji discipline. Že lansko leto so dijaki gostovali na turistični kmetiji Loger, kjer so pripravljali kosilo iz jagnjetine. Tako sodelovanje se je pokazalo za zelo vzpodbudno, čeprav imajo na sami šoli odlično opremljeno kuhinjo, kjer izvajajo praktični pouk. Kako gostu pravilno ponuditi pijačo, ki bo tudi privlačna, se učijo v za to posebej opremljeni učilnici. »Želimo, da so naši dijaki zadovoljni, da se poleg teoretičnega znanja tudi praktično usposabljajo. Njihov poklic zahteva veščine komuniciranja Na šoli za storitvene dejavnosti v Velenju dijake spodbujajo k samostojnosti in ustvarjalnosti (foto: Marija Lebar) DOMOZNANSKI VEČERI V MUZEJU VRBOVEC V NAZARJAH Obrtništvo nekdaj v Zgornji Savinjski dolini Od februarja do maja in nazadnje še septembra bodo v Muzeju Vrbovec domoznanski večeri, na katerih bo publicist in domoznanec Aleksander Videčnik obravnaval teme iz lokalne zgodovine. Ugledni raziskovalec narodopisnega blaga je prejšnji četrtek spregovoril o obrtništvu nekdaj v Zgornji Savinjski dolini. Dolina je arheološko slabo raziskana, besedila in predmeti, ki dokumentirajo preteklost, pa razodevajo pestro rokodelsko zgodovino. Tako prvi pisni vir iz 12. stoletja poroča o mlinih, benediktinski urbar iz 15. stoletja pa za področje med Ljubnim in Nazarjami omenja mlinarje, žagarje, krojače, tkalce, sodarje, nožarje ... Aleksander Videčnikje poslušalcem predstavil rokodelske dejavnosti in razvoj cehovske organizacije. Ceh je bila stanovska organizacija rokodelcev iste stroke. Člani so morali spoštovati pravila in kodeks obnašanja, njihove navade so imele, kot se je izrazil govorec, »priokus diktature«, bili pa so bolj cenjeni kot obrtniki, med katere so prištevali trgovce in gostilničarje. Znanje so si nabirali celo v tujini; kot zanimivost je omenil, da so pri Majerholdu v Mozirju potujoči cehovski vajenci imeli na voljo izbo za tri dni in še pet goldinarjev povrh. Rokodelci Zgornje Savinjske doline, je nadaljeval, so bili člani celjskih cehov. V18. stoletju je gornjegrajska gospoda hotela zaščititi lončarje, a žal v času, ko sta najprej Marija Terezija, nato Jožef II. omejila pravice cehov; ti so postali zgolj obrtniška združenja, dokler jih v 30. letih 20. stoletja ni ustavila industrija. V Mozirju je bilo posebno veliko tkalcev, barvarjev in usnjarjev. Mozirsko sukno je šlo za med celo na Dunaju. (Aleksander Videčnik se je ob tem nasmejal, ko se je spom-nil, kako so hoteli Holandci kupiti eksponat - dvesto let stare hlače iz lodna.) Član celjskega usnjarskega ceha je bil Hofbauer, Lipoid je konec 19. stoletja delal vojaške barake, v Nazarje pa so ljudje hodili po usnjene čevlje v Mirensko čevljarsko zadrugo. »Obrtnija je zelo stara pri Slovencih,« je citiral časopisno vrstico iz leta 1890, koje narodopisni večer »šel h kraju«. Omenil je še nekaj de- ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE Izklop samopostrežnih terminalov Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) bo konec februarja izklopil samopostrežne terminale za potrjevanje kartic zdravstvenega zavarovanja v vseh območnih enotah, razen v Ljubljani in Mariboru. V tamkajšnjih enotah zavoda jih bodo ukinili aprila, julija pa še v ljubljanskem univerzitetnem kliničnem centru. V vmesnem obdobju bodo zato morali zavarovanci iz ostalih območnih enot ob obisku ustanov v ljubljanski in mariborski enoti kartico še vedno potrditi. Podatki so se do sedaj beležili na karticah, po novem pa jih bo zdravnik pridobil neposredno iz centralnih zbirk. Zavarovančeva kartica je ključ, s katerim dovoli- mo zdravstvenemu delavcu, da pride do naših podatkov. Sistem neposrednega elektronskega dostopa izvajalcev zdravstvenih storitev do podatkov zdravstvenega zavarovanja bo zagotovil večjo hitrost dostopa do podatkov in njihovo transparentnost. Lažje bo optimizirati stroške v sistemu, zaradi boljših analiz pa se bo povečevala tudi kakovost zdravstvenega sistemale prepričan generalni direktor ZZZS Samo Fakin. Na zavodu načrtujejo tudi brezpapirno poslovanje. Splošni zdravnik bo namreč zavarovance na nadaljnje preglede v drugih ustanovah naročal elektronsko, uvedli pa bodo tudi elektronski recept in elektronski karton. ID jstev (največ izobraževalnih tečajev za rokodelce je bilo na Ljubnem, v Gornjem Gradu, Mozirju in na Ljubnem so delovale obrtniške šole), nato pa se razgovoril še z radovednimi poslušalci. Andreja Gumzej Aleksander Videčnik o pričevalcih preteklosti, s katerimi se je srečeval na terenu: »Originalnost teh naših ljudi me drži pokonci.« (foto: AG) KONCERT OB DNEVU ŽENA IN MATERINSKEM DNEVU Goran Karan s šmarskimi pevci Drugo marčevsko nedeljo bo v Mozirju koncert hrvaškega glasbenika Gorana Karana, ki bo prepeval v družbi Vagabundo banda. Na odru se mu bodo pridružili pevke in pevci zmagovalnega zbora TV oddaje Spet doma MePZ Šmartno ob Paki, ki ga vodi Matjaž Kač. Za Goranom Koranom so tri desetletja stalne prisotnosti na hrvaški glasbeni sceni. Zmagovalec mnogih festivalov, kije solo kariero pričel leta 1997, je z odmevnim repertoarjem kmalu osvojil publiko bivših jugoslovanskih republik, tudi slovenske. V Sloveniji je reden gost koncertnih odrov, njegova pesem je pred letom in pol že odmevala v mozirski športni dvorani. MePZ Šmartno ob Paki je bil ustanovljen pred dvanajstimi leti. O njegovi kvaliteti pričajo strokovne ocene in rezultati iz pevskih revij ter tekmovanj. Lani so se v Šmartnem odločili za sodelovanje v oddaji slovenske televizije Spet doma. V bitki med sodelujočimi zbori so se sprva prebili v polfinale, kjer so zasedli prvo mesto. V finalnem obračunu jih je čakal zbor Znamenje iz Volč. V telefonskem glasovanju so prejeli dobrih 23.000 glasov, karje bilo za več kot 5.000 več od nasprotnikov. Tako Goran Karan kot pevke in pevci iz Šmartnega obljubljajo 14. marca nepozaben dogodek. Vstopnice za prireditev so na voljo v prostorih organizatorja koncerta, Zavoda za TKŠM Mozirje, kakor tudi na Petrolovih bencinskih servisih in ostalih pooblaščenim mestih Even-tima. Benjamin Kanjir DOBRODELNA PRODAJNA LIKOVNA RAZSTAVA Za otroke Haitija Likovnik Vlado Parežnik iz Mozirja bo razstavljal in prodajal svoja likovna dela vlastnem likovnem salonu v Mozirju, vgostilni Pikado klub (Bumbar) v Šmartnem ob Paki, v okrepčevalnici Rop na Homcu, v gostilni Podkrižnik v Teru in naturistični kmetiji Podvratnik v Raduhi od 15.2. do 15.3.. Celoten izkupiček od prodaje bo preko Unicefa namenil za pomoč prizadetim otrokom v potresu na Haitiju. Likovna dela so imaginarnih vsebin, različnih velikosti - od miniaturk do enega metra. Vsa so uokvirjena in pod steklom. IS KIPARSKA RAZSTAVA BLANKE BOŽIČ NA REČICI OB SAVINJI Prikazan tankočuten odnos do forme Kulturno društvo likovnih ustvarjalcev Zgornje Savinjske doline Gal in mozirska izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti sta v društvenih prostorih na Rečici ob Savinji 12. februarja pripravila kiparsko razstavo Blanke Božič in razstavo grafik članov društva Gal. S kulturnim programom so jo obogatili učenci nazorske glasbene šole in Ivana Žvipelj s svojo prozo. Razstavo je odprl župan Vinko Jeraj, kije izpostavil, daje razstava dokaz, da je mogoče v prostoru podob in izoblikovanju volumna življenjskega in figuralnega sveta slediti podobam misli in srca. Likovno kritiko o razstavljenih delih je pripravila muzejska svetnica mag. Milena Koren Božiček. Letušanka Blanka Božič se po besedah Koren-Božičkove s kipar- jenjem ukvarja zgolj zaradi zvedave ustvarjalne osebnosti. Njena ustvarjalna vnema je usmerjena v živalski in figuralni svet, odnos do forme je tankočuten. V trdih okvir- jih realizma se spoprijema z volumnom na značilno okoren način, kar po mnenju muzejske svetnica daje kipom osebnostno naglašen pečat. Do sedaj je Božičeva razstavljala na skupinskih razstavah na Rečici, v Termah Topolšica, Dravogradu, na Polzeli in v Velenju. Opažena inovativnost v modelaciji ji je za kip Čarovnice prinesla tudi certifikat kakovosti na izboru za kiparstvo v okviru Zlate palete v letu 2009. Grafika je ena od vej likovne umetnosti, pri kateri umetnik najprej naredi matrico v različnih materialih. Predvsem so to les, plastične mase, kovina, nato pa naredi odtis na papir. In tovrstne odtise - grafike je na ogled postavilo deset avtorjev društva Gal. Njihova dela so nastala v delavnicah likovnega pedagoga Robija Klančnika, akademskega kiparja Simona Macuha in akademskega slikarja Boga Dimovskega. Na njih je opaziti različno motiviko. Marija Sukalo Kiparka Blanka Božič (desno) pred grafikami avtorjev društva Gal (foto: Marija Sukalo) GLEDALIŠČE POD KOZOLCEM GOSTOVALO V GORNJEM GRADU Črni humor v pogrebnem podjetju Igralci Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki so minulo soboto v Gornjem Gradu odigrali komedijo Vinka Mčderndorferja Mrtve duše. Komedija je črno-rdeča, saj se barvna simbolika kaže kot boj med partizani in domobranci. Družinsko pogrebno podjetje Tukaj počiva d.o.o., ki ga sestavljajo oče Fredi, mati Helena, sin Rastis-lav, hči Matilda in Polde, se na Ras-tislavovo pobudo odzove na razpis ministrstva za okolje, da bi poskrbeli za izkop, identifikacijo in skupen pogreb žrtev vojne. V prijavi posredujejo lažne podatke, da bi se prikazali v čim lepši luči. Na razpis prispejo tri popolne prijave, ocenjuje jih minister Benjamin, ki je dober prijatelj grobarjevega sina in tako z zvijačo doseže, da zmaga Tukaj počiva d.o.o. Odkopavanja grobišč se prične in na podlagi ostankov jim Matilda določi imena, ki jih poišče kar v zbranih delih slovenskih pesnikov in pisateljev. Državni sekretarki na ministrstvu želita vplivati na Poldeta s podkupninami, saj želita, da bi se izkazalo, daje padlo več njihovih pripadnikov - partizanov oziroma domobrancev. Na skupnem pokopu žrtev pa pride do razkritja, medsebojnih obtoževanj in celo pretepa. Na sestanku družinskega podjetja Tukaj počiva d.o.o. sklenejo, da bodo imena žrtev poiskali kar iz zbranih del slovenskih pisateljev. Gledalci vseskozi sledijo tudi zgodbi mrtvih partizanov, domobrancev in pijančka Francija, ki ne pije več, ker je umrl. Le-ti se ves čas zabavajo z igranjem črnega Petra in prepevanjem, prav nič pa se ne obremenjujejo s tem, da so bili včasih vsak na svoji strani. V komediji ne manjka pravega grobarskega hu- morja, za katerega poskrbi »krema-tor« Polde, ki kuri kar vse skupaj, da je ceneje, žare polni s pomočjo tehtnice, da je v vseh isto, in če se kdo pritoži, prosi za sliko, ker le tako lahko ugotovi, če je pepel pravi. Poldeta je odigral znani »Strašni Jože«, Jože Robida. Štefka Sem Hotel Plesnik * * * * Vsako soboto in nedeljo Vam nudimo družinska kosila po ceni 10,00 EUR. Otroci do io. leta imajo kosilo brezplačno (en otrok na eno odraslo osebo). Vljudno vabljeni! Vaš Hotel Plesnik **** Tel.: 03-839 2300 Mami Francki in mami Tilki za 80. in za 70. rojstni dan Veselje in zdravje sta bisera dva, naj vama še v življenju sledita oba. Radi vaju imamo Miha, Domen, Nejka V ŠMIHELU SO PRAZNOVALI Valentinova 103 leta VŠmihelu nad Mozirjem, pri Lisjakovih, je bilo pred dnevi zelo slovesno. Ata Valentin Lesjak so praznovali stotretji rojstni dan, ki ga zavoljo dobre volje, večnega optimizma, razumnosti in košatih sivih las dobro prikriva. Življenje v medrebrju šmihelskih hribov nikoli ni bilo z rožicami postlano. Domačini so se za boljše življenje borili iz dneva v dan, za vsakdanji kruh pa porabili veliko več truda kot tisti, ki so živeli v dolini. Brez strojev, zgolj z lastnimi rokami, so obdelovali hribe in se trudili iz njih dobiti čim več dobrin. Kratkih poletij in dolgih zim se z vso razumnostjo in neomajnim spominom oče Valentin prav dobro spominjajo. Konec koncev imajo vtem hlad- nem in s snegom obilno obdarjenim časom na razpolago veliko trenutkov za obujanje spominov. Najraje to počnejo na krušni peči, kjer pre-dremajo vsaj pet ur na dan. Pravijo, da je navada železna srajca, in to pri Lisjakovem očeti! prav dobro in gotovo drži. Zato se pri njih dan od dneva ne loči veliko, saj dobrih navad pač ne gre spreminjati. Prav posebno pa sovtej kleni in ponosni kmečki družini, ki se ukvarja tudi s kmečkim turizmom, veseli vsakega obiskovalca. V času med kulturnim praznikom, ko oče praznujejo rojstni dan, in Valentinovim, ko godujejo, pride v hišo še prav posebno veliko ljudi. Med njimi vsako leto tudi mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Morda po nasvet po dolgem življenju ali zgolj s kopico dobrih želja. Tudi letos je bilo tako, ko sta z Valentinom nazdravila in si obljubila, da se ob letu osorej znova srečata. Benjamin Kanjir Valentin Lesjak (desno) in mozirski župan Ivan Suhoveršnik sta si obljubila, da bosta čez leto dni ponovno nazdravila (foto: Benjamin Kanjir) VINARSKA V SOLČAVI Šaljive novice CENTER STAREJŠIH GORNJI GRAD Stanovalci navdušeni nad Zabavno šaljiva prireditev Vinarska v Solčavi je na pustno soboto »rešila« številne pereče krajevne, državne in svetovne probleme ter še zadnjič v prepolni dvorani zadružnika občinstvo nasmejala do solz. Objekt, v katerem je dvorana, bodo namreč spomladi porušili. Zato so mladi Vinarji iz Kulturnega društva Franc Herle pozvali gledalce, da se prihodnje leto toplo oblečejo, kajti naslednja vinarska se lahko zgodi na prostem sredi Solčave. Reševanje tega problema so pustili za prihodnje leto, letos pa so se lotili vrste skečev, v katerih so si privoščili marsikaterega domačina. »Obrali« so tudi gostoljubje in »personal« gostinskih objektov na Solčavskem ter predstavili, kaj vse seje v njih zgodilo skozi leto. Izbirali so svoje naj talente, Peter Pijanko v studiu in Miha Kigav-sakosobotapivka na terenu pa sta pripravila poročila. V njih so se gledalci lahko informirali o slovenskem fal-conu in reševanju socialnih problemov, spravi med Arturjem Šternom in Salome, v kmetijskih nasvetih pa so se poučili o problemu »kolovratskega« hrošča. Vremenarka Seksi Mica je predstavila vreme na njihovem območju. Za zaključek programa je s svojimi življenjskimi izkušnjami poskrbel Škratek Občinarček, ki je svoje domovanje našel v pravljičnem gozdu, zaposlitevs priložnostnimi deli pa kar na solčavski občini. Marija Sukalo Škratek Občinarček je povedal Petru Pijanku, da, kolikor mu pač dopušča čas, v pravljičnem gozdu »popravlja« Sneguljčico. pustimi običaji Na pustni torek, dan, ko praznu- v avli doma. V pogovorih so se jejo vsi norci, so imeli v gorn- spominjali, kakoje bilo včasih, ko so jegrajskem centru starejših kar bili še sami mladi in so se našemili Stanovalci so z veseljem pričakali maškare (foto: Marija Lebar) dva posebna obiska. Najprej so jih obiskale šeme iz tamkajšnjega vrtca in šole. Opoldne so na obisk prišli pravi pravcati kurenti iz okolice Ptuja, da preženejo zimo in prikličejo pomlad. Da jim je mar za tradicijo, pa so pokazali tudi nekateri stanovalci, ki so se ta dan tudi sami našemili. V centru so se dogodka zelo veselili in pustne maske z velikim pričakovanjem in nestrpnostjo pričakali ter je bil pust pravi praznik. Sedaj tega ni več, saj tako na vasi kot v mestu ni več srečati »larf«, razen seveda na organiziranem karnevalu. Zato so še posebej veseli, ko pridejo na obisk maškare iz gornjegrajskega vrtca in osnovne šole. To tradicijo v centru gojijo že vse od začetka njegovega delovanja. Prav tako že več let prihajajo preganjat zimo kurenti iz okolice Ruja. Marija Lebar Piše: Aleksander Videčnik PLAČILO DELAVCEV Mojstri ali skupinovodje so sestavili delovno skupino in jo tudi vodili. Delavci sojim rekli kar mojster. Ko so prevzemali neko delo, so prijavili sestav skupine upravitelju Marijin-grada. Uprava se praviloma v sestav delovnih skupin ni vmešavala, saj so zaupali mojstru, da je zbral delovno učinkovite može. Mojstri so dobro ocenili vsakega delavca po znanju in delavoljnosti, preden so ga vključili v svojo delovno skupino. Ti mojstri sicer niso imeli strokovne izobrazbe, pač pa delovne in organizacijske izkušnje. Koje bil izplačilni dan za akordno delo, je ves denar prevzel mojster in ga porazdelil med delavce, včasih tudi izključno po delovnih učinkih posameznika. Ponavadi ob tem ni prihajalo do nesporazumov, saj so delavci v celoti zaupali svojemu mojstru. Na sploh je znano, da so bile te delitve denarja poštene, kar je verjetno posledica skupnega dela in življenja v planini in pri drugih težkih opravilih. Če je šlo za plačilo po šihtu, je denar največkrat prinesel gozdni čuvaj in ga razdelil po podatkih iz plačilne liste. Kdaj pa kdaj so izplačevali delavcem zaslužek na sedežu gozdnega revirja. Razpored delavcev je opravil mojster po svoji presoji. Pri sečni je razporedil dela, seveda je v skupini tudi sam delal. Tako so poznali "podirače", ki so podirali in razsekavali drevesa, ko so imeli žage, pa razžagovali. "Pocerji" so z "lupičko" (lupilnik) odstranjevali lubje in z malarinom (posebna sekira) odsekavali grče in "špron-cali" (robili čelo platanice). To so delali zato, da se les pri spravilu ne bi poškodoval. Poznali so še delo v "fabriki", tako so rekli skupini. To so bili povečini starejši delavci, ki so pripravljali razne dele (cveke) za Gozdni delavci v okolici buč riže. Ti so bili izključno le iz macesnovega lesa. Mimogrede, za rižo so potrebovali preko 30 različnih Cvekov, vsakega posebej so poimenovali. Nekaj teh izrazov: štosovci, zo-tlerci, japovci, križevci, polži in tako dalje. Seveda je vsaka vrsta cvekov imela točno določen namen in odrejeno mesto. PREHRANA V PLANINI Zapisano velja seveda za čas pred drugo svetovno vojno. Delavci, kjerkoli so že delali, so skrbeli za svojo prehrano sami. Če so delali v planini, so v ponedeljek, ko so šli od doma, prinesli v košu živila za cel teden. Le redki so imeli tedaj nahrbtnike. Ob svitu so krenili iz doline, da bi bili pravočasno na delovišču. Nosili so tudi potrebna oblačila, zato so bili koši kartežki. Kar pomislimo, da so hodili iz Luč do Grohata trde štiri ure, po vsem tem pa jih je čakalo še celodnevno delo. Kaj so jedli, kako so kuhali? Dejslvo je, da ni bilo skupne kuhinje, da je vsakdo pripravljal hrano za sebe sam. V vsaki bajti so imeli sodelavca, ki so ga imenovali "kuhar". Kuhal sicer ni, le pripravljal je vse potrebno okoli ognjišča. Taje zjutraj vstal kakšno uro pred drugimi in poskrbel, da so bili vsi lonci polni vode in da je na ognjišču gorel ogenj. Polni lonci so stali na robu ognjišča, tako je lahko vsak od delavcev zakuhal žitno kavo. Največkrat so imeli za zajtrk črno kavo in kruh, takšna je bila včasih tudi večerja. Za kosilo je bila običajno krompirjeva juha in polenta. Ajdova moka je bila predraga, zato so ajdove žgance redkeje kuhali. Znana jed je bila "trika", veljala je za pravi priboljšek. Potrebovali so posodo z dolgim ročajem. V raz- puščeno vročo mast so narezali sir, ki so ga raztopili. Friko so radi jedli s polento. Naj povemo, da so si friko lahko privoščili le tisti s kmetov, kočarji pa ne. Baje je ta jed romunska in sojo naši gozdni delavci spoznali, ko so delali po romunskih gozdovih. Še redkeje so si privoščili "masovnek", bodisi ajdov ali pšeničen. Priljubljena je bila tudi "žgankovka" (juha, v kateri se kuhala polenta). Dodali so ji malo kisa, če je bilo kaj mesa, pa še tega. DELOVNI DAN Če so delali na planini, je bil delovni dan največkrat od pete ure zjutraj do večera. Čeje bilo treba, so pričeli z delom že ob četrti uri zjutraj. Spali so v bajti ali skorjevki, kjer je bilo prostora za kakih 20 do 25 ljudi. Ležali so na pogradih, nad njimi so bile police, vsak delavec je imel svojo. Ob vhodu je stalo vedro z vodo, desno pa je bil prostor za orodje. Po sredini bajte je bilo ognjišče, to je bilo obloženo z lesom, gorišče pa je bilo zgrajeno iz kamenja in ilovice. Nad ognjiščem je bila nameščena "glista" (dva trama, na katerih so sušili drva, pa tudi oblačila). Veljalo je pravilo, da so bili na delovnem mestu ob določenem času. Za kosilo je bil premor dve uri. V tem času so tudi malo počili. Kuhar je imel veliko dela, da je uspel pravočasno zagotoviti vrelo vodo za kuho. Če so delali poleti v akordu, je trajal delavnik do osme ure zvečer. Kaki dve manj so delali ob ponedeljkih, ko so prihajali iz doline, in v soboto, ko so tja odhajali. NORMATIVI Okoli leta 1930 je veljalo, da je moral začetnik očistiti kakih 30 debel. Ko še niso uporabljali žag (pred letom 1903), je dober delavec naredil tri kubične metre. Ko so uvedli žage, je bila količina izdelka le neznatno večja, se pa je delo občutno olajšalo. Stari "olcerji" so pripovedovali, kako sojim od ročaja sekire pri razsekovanju otrdele roke, tako so si morali dlan za dlanjo masirati, da so stegnili prste. ORODJE Veljalo je pravilo, da so delavci sami skrbeli za svoje orodje. V Lučah je bil daleč poznani orodni kovač Ivan Žagar v Konjskem Vrhu. Izdeloval je vse vrste gozdarskega orodja, to orodje je slovelo po kakovosti. Opravljal je tudi popravila orodja. Zanesljivost njegovih izdelkov je privabila gozdne delavce v njegovo delavnico. Izdeloval je tudi "krampižerje" in "mačke". Te si je zamislil ugledni rižmojster, Franc Supin iz Luč. Bomo nadaljevali. r—~\ 13 KNJIŽNICA MOZIRJE Najpogosteje izposojeno gradivo v februarju ODRASLI: Gregory, Philippa: Druga sestra Boleyn, Brown, Dan: Izgubljeni simbol, Berg, Elizabeth: Reci, kdaj, Sparks, Nicholas: Viharna noč, James, Erica: Ljubezen in predanost, Meyer, Stephenie: Jutranja zarja, Sasson, Jean: Majada, iraška hči, Gatwood, Julie: Dar, Kluun: Vdovec. MLADINA: Smallman, Steve: Saj pošasti sploh ni!, French, Vivian: Princesa Katja in plešoča metla, Rowling, J. K.: Harry Potter. Svetinje smrti, Voimert, Julia: Škrat Brokolino ali Pametne glave so zdrave, French, Vivian: Princesa Karolina in čarobna vrtnica, Butler, M. Christina: Prav poseben dan. Žagi - robidnici; manjšo so uporabljali pri gradbenih delih v gozdu, večjo za podiranje dreves. Nasveti, Ljudje in dogodki Aditivi - nuja, moda, znanje, profit? MARIJA JURAK TROGAR svetovalka za prehrano Zadnja leta napredek prihaja tudi v naše okolje v obliki sodobnih velikih trgovin. Oddelki s špecerijo nam ponujajo na stotine prehranskih izdelkov iz surovin iste vrste samo zato, ker je živilska industrija ena izmed najbolj dobičkonosnih na svetu. Temu rečemo diverzifikacija proizvodov. Preprost primer tega uvajanja raznolikosti je na primer ta, ko ena mlekarna prodaja 50 različnih jogurtov. Zakaj? Zato, da bi v vsakem primeru kupili njihov jogurt. Za večanje raznolikosti in daljšanje roka trajanja živil proizvajalci uporabljajo razne tehnološke postopke in dodajajo številne aditive. KAJ SO ADITIVI? Aditivi ali dodatki v hrani so laboratorijsko proizvedene snovi sintetičnega ali naravnega izvora, kijih živilska industrija uporablja z namenom povečanja hranilne in senzorične vrednosti živil, s ciljem večanja obsega proizvodnje in dohodka. V tem ni nič slabega, saj moramo vsi živeti in ljudje moramo jesti. Zaplete se pri vplivu aditivov na naše počutje in zdravje. Zaradi upravičenih in nepotrebnih razlogov zadnja leta ljudje namreč jemo vse več te visoko obdelane hrane in z njo vnašamo vase vse več aditivov, ki povzročajo v telesu nesluteno zmedo v prebavnih in presnovnih procesih, lahko pa tudi pri delovanju zdravil. Pogosto take ugotovitve temeljijo bolj na predvidevanjih kot na pravih znanstvenih raziskavah, kajti praktično nemogoče je delati kontrolirane poskuse na ljudeh. Pri raznih anketah je vedno prisotna individualna presoja problema, ki je odvisna od številnih posameznikovih psihofizičnih lastnosti in drugih objektivnih dejavnikov. NALOGE ADITIVOV Dodatke v hrani delimo po njihovi funkciji v štiri skupine: - dodatki za izboljšanje hranilne vrednosti (vitamini, minerali, aminokisline, polnila); -dodatki za stabilizacijo, ki preprečujejo kvarjenje kot posledico mikrobioloških, kemijskih in fizikalnih sprememb (antioksidanti in kemijski konzervansi); - dodatki za izboljšanje barve, okusa in vonja (sladila, arome, barvila); - dodatki kot sestavni del proizvodnje živila (encimi, sredstva za bistrenje, nosilni plini, emulgatorji, —\ 14 x__y zgoščevalci, mikroorganizmi). Za poenostavitev in lažje razumevanje bi lahko rekli, da so aditivi vse, kar je poleg osnovnih sestavin v manjši količini prisotno v predelanem živilu. Ni vredno obremenjevati se s pomenom E-jev, raje jih čimmanj uživajmo. Zlasti naj jih čimmanj uživajo otroci, zato proč z živo pisanimi sladkarijami! TVEGANJE ZA ZDRAVJE Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da nekateri aditivi v hrani lahko pomenijo tveganje za zdravje potrošnikov v obliki alergij in drugih prehranskih občutljivosti. Zato je pomembno, da se zavedamo prisotnosti aditivov v hrani in se trudimo izbirati živila, ki so manj predelana. Morda Zveza potrošnikov Slovenije opozarja, da nekateri aditivi v hrani lahko pomenijo tveganje za zdravje potrošnikov v obliki alergij in drugih prehranskih občutljivosti. lahko hrano sami pridelamo, pripravimo ali dobimo pri kmetu, ki jo bolj naravno prideluje. Vsekakor je potrebno določeno znanje, razmislek in odločitev o izbiri. Najbolj enostavnoje iti vtrgovino in kupiti polpripravljena in pripravljena živila, a to gotovo ni najboljša izbira! Bolje je kupiti čimmanj predelana živila in hrano pripraviti doma brez kompliciranih postopkov in dodatkov; najbolj zdravo pa je hrano pridelovati na vrtu brez umetnih gnojil in škropiv. Morda je recesija ravno pravi čas za odločitev o drugačnem načinu življenja. VPRAŠAJMO BABICO Četudi naše babice (ali prababice) ni več, si predstavljajmo, da gre z nami v supermarket. Večino hrane ne bi prepoznala. Jejmo živila, ki jih lahko vsakdo po njihovi obliki prepozna kot hrano. Torej bomo za pripravo hrane uporabili le čimbolj nepredelana živila: svežo zelenjavo, sadje, moko, meso, mleko, jajca, sol. Jejmo manj, hrano dobro prežvečimo, od mize vstanimo napol siti, pijmo dovolj navadne vode. Jejmo pretežno rastlinsko hrano, liste in plodove (ne zgolj oluščena in prečiščena semena) in manjše količine nepredelanega raznovrstnega mesa. Preizkusimo se kdaj v lakoti, zlasti v drugi polovici dneva. Ni lahko, a bo zato naslednje jutro voda najboljša pijača, jabolko toliko bolj slastno, prebava pa odlična. bmo. 20 /ed Plače, plače, plače... V okviru Občinskega sveta zveze sindikatov smo sproti spremljali uresničevanje izplačil najnižjega osebnega dohodka in v lanskem polletju celo z zadovoljstvom ugotovili, da je bilo le 0,8 % vseh delavcev v občini, ki jim takšna plača ni bila zagotovljena. Po nepopolnih podatkih, s katerimi razpolagamo za december 1989, pa žal ugotavljamo, da se od zahtev sindikalne Uste na področju najnižjega osebnega dohodka bistveno oddaljujemo. Ugotavljamo namreč, da se je število delavcev, ki ne prejemajo te kategorije osebnega dohodka, za mesec december že približalo 10 % zaposlenih v občini. Ob tem podatku nismo samo izredno zaskrbljeni, ampak tudi ogorčeni. 30 /ed Peti kulturni teden je za nami V naši občini smo pred petimi leti začeli bolj organizirano spodbujati kulturno dejavnost. Povsod je bilo dovolj dobre volje za sodelovanje, povsod dovolj ljudi, ki so radi žrtvovali svoje proste ure, da bi z igro, petjem ali glasbo razveselili soljudi. Vsaka stvar pa ima dve plati, zato je dobro povedati tudi senčno stran. Če pridejo v nek kraj, ki je v preteklosti slovel kot kulturno razgiban, pevci, da bi razveselili poslušalce, teh pa je le 14, potem je treba reči, da je nekaj narobe. Morda se ob tem zamislijo gostitelji. Mnogo truda je potrebnega za dobro pripravljen koncert, potem pa se tako obnašamo, kot da ga v kraju ni. Ali morda niso zanj ljudje vedeli? bO led Vsak 19- prebivalec je storil prekršek V lanskem letu je občinski sodnik za prekrške kaznoval 856 oseb, ki so storile skupaj 1281 prekrškov. Od kaznovanih je bilo 124 oseb iz drugih občin, 752 pa naših občanov, ali vsak 19. občan občine. Na območju mozirske občine je že okoli 2000 motornih vozil, tako da pride vozilo na vsakega 8. občana, zato je razumljivo, da je bilo največ prekrškov s področj a prometa. Od prometnih prekrškov pade kar 270 prekrškov na tiste, ki so vozili brez vozniškega dovoljenja, med temi je bilo 39 mladoletnikov. Pod vplivom alkohola je opravljalo vozilo 78 oseb. Pripravila Tatiana Golob PREDSTAVLJAMO VAM: CITROEN DS3 Naj navduši tudi vas se konča pri podvozju in volanskem mehanizmu. Prav tu je Citroèn naredil velikanski razmak med klasičnim C3 in DS3. Vodljivost okretnost in užitek v vožnji so tu na prvem mestu. Okrepljene vzmeti, znižano podvozje, močnejši stabilizatorji in okrepljeni ležaji so povod za dirkaške užitke. Skratka, v marcu se na nemškem tržišču za dobrih 15.200 evrov obeta prikupen avtomobil, in kdor želi uživati vobliki in vzavistnih pogledih, je z DS3 na pravi poti! Igor Pečnik Končno nekaj zares dobrega! Po dolgem času me je namreč navdušila že fotografija avtomobila, ne da bi prej sploh prebral tehnične podatke. Ali sem pristranski ali ne, ocenite sami, ampaktale novi citroèn DS3 je resnično lep in resnično simpatičen. Bela barva, črna streha in svetleče se led dnevne luči. Zadek je seksi in prav lepo zaobljen. Se vam zdi, da opisujem minija ali škodo fabio z dvobarvno streho? Ne! Gre za izpeljanko citroena C3 z imenom DS3. Agresiven sprednji del z led dnevnimi lučmi mandljaste oblike se preko njih prelevi v položno vetrobransko steklo, ki v črnini nadaljuje svojo pot preko sprednjih stranskih stekel proti zadnjim in zadnjim oknom, ki deluje kot, da sedimo v letalu. No, zadeva je bila videna pri že škodi roomster, samo, da je tu obrnjena na zadnji del vozila. Zadek krasijo nežno zaobljene luči in avtomobil kot celota je resnično zapeljiv. Vsa zapeljivost novega DS3 se nadaljuje v njegovi notranjosti. Ampak pozor, zgodba DS3 se še nadaljuje, in sicer na njegovem poudarku na športnosti. Motor z 1.6 litra in podporo turbopuhala razvije 156 KM in navor kar 240 Nm pri skromnih 1.400 vrtljajih, kar pomeni veselje do pospeševanja v vsaki prestavi od šeststopenjskega menjalnika. Vse to podkrepi pospešek 8.1 sekunde do 100 km/h in kar 214 km/h končne hitrosti. Ampak zgodba se še nadaljuje in IZ-VRTINA TEDNA Kulturnik na tisoč in en način No, spet je udaril. Tokrat sredi njemu ljube Logarske doline v stilu vsestranskega kulturnika, ki seje lotil dveh prvakov slovenskega gledališča in filma. Boris Kobal in Franci Podbrežnik, med njima filmska in gledališka umetnica Bernarda Oman. Napetost med poslušalci in gledalci v Hotelu Plesnik je bila nekaj trenutkov prav morilska. Nato pa ... Kovačev Francije pognal urne prstke po klaviaturi, zvoki himne izpod Ojstrice so izvabili vzdihe olajšanja in »pista« je bila pripravljena za vzlet. Vzletela je kultura dialoga in perfekcionis-tičnega poznavanja obeh gostov, ki sta ob tednu kulture okrasila dogajanje, Kultura v zavetju narave. Na svoj spontan način so povedali mnogo resnic o sebi, o prešernih ljudeh in ne nazadnje o Prešernu. Je pa ob tem Franci še stopetič zapored izkazal vrhunski talent, igrivost v umetnosti komuniciranja, profesionalnost Za tiste, ki nočejo po trgu navzgor... Imam pravico, da sem drugačen. Res je tudi, daje drugačnost še vedno marsikdaj ožigosana kot norost. Na cesti ne eno ne drugo ne prinaša nič dobrega, zlasti če si vozniki mimo vseh prometnih predpisov kar sami določijo smer vožnje. Nekateri v Mozirju nočejo po enosmerni cesti navzgor po trgu. Luka Božorno-boserna iz znamenite novele Cirila Kosmača Tantadruj je zavrnil prijatelja v norosti, ko mu je ta ves Franci Podbrežnik je se stopetič zapored izkazal igrivost v umetnosti komuniciranja (foto: Jože Miklavc) in avtohtonost domačega, etnografskega izražanja. Tudi humor. Tudi satiro. Predvsem pa tisti kulturniški zanos, ki ga postavlja povsem vrh lojtrce kulturnikov v dolini od izvira do izliva Sav- inje. Jože Miklavc srečen povedal, da je našel pravi način za smrt: »Če bo navzgor, ne bo prava!« So podobni njemu ali imajo težave z orientacijo v prostoru in ne ločijo med zgoraj, spodaj, levo in desno? Tako kottisti, ki v iskanju bližnjic v krožišču pred upravno stavbo zavijejo takoj v levo, ko se pripeljejo iz šmihelske smeri. Očividci takih in podobnih prizorov si želijo, da bi imeli policisti čim večkrat zadnjo besedo, če že drugače ne gre. Andreja Gumzej OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Priznanje veleslalomistu Jožetu Urtlju V Osnovni šoli Nazarje so predali priznanje Jožetu Urtlju, letošnjemu osnovnošolskemu državnemu prvaku v veleslalomu. To sta ob prisotnosti učiteljev in učencev opravila ravnatelj Jože Kavtičnik in Urtljev trener Primož Jelšnik. Urtelj si je stopničke prislužil na Starem vrhu nad Škofjo Loko, na 10. državnem prvenstvu v vele- PROJEKT STAREJŠI ZA STAREJŠE Sestanek koordinatorjev Minuli petek so se na rednem sestanku sestali koordinatorji Koroško-Šaleško-Savinjske koordinacije projekta Starejši za starejše. Tokratno srečanje je gostilo Društvo upokojencev Rečica ob Savinji. Sestanki se odvijajo v občinah, ki so vključene v projekt Starejši za starejše. Projekt teče pod okriljem in s finančno podporo Zveze društev upokojencev Slovenije ter je pomembna vez med starejšimi. Prostovoljci in prostovoljke obiskujejo vse starejše občane in zbirajo podatke o življenju in eventualnih potrebah po pomoči, kijih nato (če je potrebno in če se anketirani strinja) posredujejo pristojnim službam. Mnogokrat zadostuje že kratek klepet prostovoljke, tako da se starejši zavedajo, da niso sami in še nekdo misli nanje. Vendar je osam- GLASBENA SOLA NAZARJE V Ijenost večji problem v mestih, v naših krajih je na srečo odtujenost med ljudmi zelo redko prisotna. Tokratni sestanek je bil pomemben predvsem zato, ker so se ga udeležile predsednica ZDUS dr. Mateja Kožuh Novak in Anka Osterman, ki sta uvedli projekt, in Lada Zei. Poleg pokrajinske koordinatorke Slavke Mioč, ki je sestanek sklicala, je bila prisotna tudi Ivanka Tofant, pokrajinska koordinatorka Celjske koordinacije. Kožuh-Novakova je koordinatorkam posredovala nekaj statističnih podatkov o delu skupin in povedala vrsto koristnih napotkov za nadaljnje delo. Koordinatorke so bile z vsebino sestanka zelo zadovoljne, ob koncu so izrazile željo, da se takšni dogodki še ponovijo. Karlina Mermal Zlatu generacija učencev V Celju in v Velenju je 17. in 18. februarja potekalo regijsko tekmovanje mladih glasbenikov celjskega in koroškega območja. Iz trinajstih glasbenih šol je nastopilo 161 učencev. Iz Glasbene šole Nazarje seje tekmovanja udeležilo sedem učencev in vsi so dosegli zlata priznanja. Sedaj jih čaka še državno tekmovanje. Glasbena šola Nazarje spodbuja svoje učence k tekmovanju, saj se na ta način odkrivajo nadarjeni in pridni učenci, kijih nato usmerjajo v nadaljnje glasbeno izobraževanje. Tekmovanje omogoča najboljšim učencem, da se udeležijo državnih in mednarodnih koncertov, ki potekajo ob tekmovanjih. Predvsem pa učenci s trdim delom med pripravami pridobijo veliko dodat-m nega znanja in izkušenj. Letos seje za tekmovanje v okviru Zveze slovenskih glasbenih šol odločilo sedem učencev, in sicer: na klavirju Jan Jurjevec in Ana Glušič, na flavti Sara Lamprečnik in Manja Pančur, na saksofonu Nika Čopar in iz petja Mojca Bitenc in Klara Praznik. Mladi glasbeniki so se na regijskem tekmovanju odlično izkazali in vsi po vrsti dosegli zlata priznanja. Sedaj se bodo s svojimi mentorji Ano Avberšek, Jernejem Marinškom, Bojanom Zemetom in Boštjanom Korošcem ter korepetitorjema Tonijem Acmanom in Milanko Črešnik pripravljali še na državno tekmovanje, ki bo potekalo od 15. do 21. marca. Fanika Strašek slalomu za kategorizirane in nekategorizirane smučarje ter deskarje. S tem je po Jelšnikovih besedah že drugo leto zapored postal državni prvak ter tako ek, Nadja Jelšnik in Mojca Cigale. Na Starem vrhu so se na belih strminah poleg Nazarčanov pomerili tudi nekateri drugi učenci osnovnih šol iz Luč, Mozirja in Rečice. Tik pod vrh Jožetu Urtlju sta priznanje in darila izročila ravnatelj Jože Kavtičnik (desno) in trener Primož Jelšnik (foto: Marija Sukalo) potrdil svoj velik talent in pokazal, da med netreniranimi smučarji v Sloveniji nima konkurence. Njegova odlična vožnja je pripomogla tudi k ekipni uvrstiti Nazarčanov na četrto mesto. Poleg Urtlja so se tja kot področni prvaki v ekipnem tekmovanju podali še Miha Gov- sta se od učencevzgornjesavinjskih šol uvrstila še Sandra Melavo z Rečice, kije bila pri deklicah šesta, in Urban Kopušar iz Luč, ki je bil med deskarji četrti. Med kategoriziranimi smučarji seje najvišje uvrstila Urška Marolt iz Mozirja, kije bila šestnajsta. Marija Šukalo Glasbeni delavnici Andreja Raka in Primoža Zvira vabita na 4. TEKMOVANJE HARMONIKARJEV ZA POKAL ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Predizborna tekmovanja: - 28. februarja ob 15.00 v dvorani gasilskega doma v Radvanjah - 6. marca ob 15.00 v Kulturnem domu na !• Ä tiltfMmmMifmmWw• ' Ino tekmovanje bo 2Niarca v Kulturnem domu v Mozirju Tekmovalci bodo tekmovali v treh starostnih skupinah: do 10 let, 11 do 15 let in nad 16 let. VELESLALOMSKO TEKMOVANJE IN DRUŽENJE KRAJANOV NA ČRETI Predpraznični smučarski užitki Prvo februarsko nedeljo so se na Čreti na smučišču Zavrh-Završnik na 822 m zbrali rekreativni smučarji in navijači iz krajevne skupnosti Kokarje. Športno društvo Dreta Kokarje je skupaj s Prostovoljnim gasilskim društvom Gorica ob Dreti, društvom tabornikov Rod Sotočje Nazarje-Kokarje in nazorskim planinskim društvom organiziralo veleslalom. Med mlajšimi je odličje odnesel Dejan Ugovšek, v kategoriji 16-35 let sta blestela Nina Štrucl in Janez Zagožen, v kategoriji 35-50 let je zmagal Matjaž Ugovšek, med starejšimi pa nepremagljivi Stanko Flere. Za razgibano tekmo sta poskrbela tudi Aleš Boršnak s starodobnimi dilcami in »big foot« Nino Krajner. Ker je bilo smučarjem v družbi domačinov zelo prijetno, bo veleslalom postal tradicija kokarske krajevne skupnosti. Za prihodnje leto se nadejajo, da se jim bo pridružilo še več ljubiteljev smučanja. Lucija Ročnik Tekmovalno preizkušnjo na Čreti je letos prestalo kar nekaj smučarjev s podporo zavidljivega števila navijačev in navijačic (foto: Lucija Ročnik) CICISMUCARJI IZ VRTCA NAZARJE Sporočilo iz termovke j y - a* > : . * 4 Vir L C . M'... - Vreme je bilo najprej kot naročeno in nam je prve štiri dni nudilo idealne pogoje za začetne zdrse na smučeh Javljamo se vam iz zasneženih Golf, kamor smo se po dolgotrajnih nižinskih pripravah v Vrtcu Nazarje odpravili cicismučarji. Vreme je bilo najprej kot naročeno in nam je prve štiri dni nudilo idealne pogoje za začetne zdrse na smučeh (joj, kako težko se je na začetku že samo pobrati). Postajali pa smo vedno boljši in že komaj čakali zaključno tekmovanje (ne samo vstati, temveč tudi smučati seje bilo namreč vedno lažje). Zadnjega dne pa nam je vreme pokazalo, na kaj vse mora biti pravi smučar pripravljen. Tako smo zaključno tekmovanje opravili v rahli meglici in rahl- emu sneženju - tudi prav, saj brez malo slabega vremena ne bi znali ceniti lepega. Zmagali smo vsi, ker smo premagali sami sebe. Starši, ki so prišli pogledat »tekmo« in se veseliti z nami, so imeli oči le za nas in snega ter megle skorajda niso opazili. Tega sporočila vam sploh ne bi pisali, če nas ne bi na koncu sneg zamedel in sedaj čepimo v igluju, ki smo ga k sreči našli. Kdor najde to sporočilo iz termovke in nas reši, mu za nagrado obljubimo petnajst mokrih čelad in trideset nedišečih nogavic (tudi mokrih). Lepo pozdravljeni in OP, OP, OP, OP, OP, OP, OP ... Robert Jarh Na Brezju, na domačiji Pustotnikovih, kjer sta si topel dom ustvarila Ida in Roman Mikek, so vikend predvsem moški izkoristili za obsežen projekt, ki so se ga najbolj razveselili otroci Grega, Mitja in mali Jure. Lotili so se izdelave »mega« snežaka. Za konec je na višino dobrih treh metrov dobil še lonec. PUSTNO SMUČARSKO TEKMOVANJE ZA NAJMLAJŠE V KRNICI Vsi veseli, vsi na stopničkah V zaselku Krnički Log v Krnici pri Lučah so domačini poskrbeli za pestro popoldne letošnje pustne nedelje. Na pobočju Robnikovih njiv so v organizaciji Smučarskega kluba Luče priredili smučarsko tekmovanje za najmlajše. Kar dvajset jih bilo na startu, med njimi dobra polovica predšolskih smučarskih navdušencev. Mladim nadebudnežem so vsem po vrsti pripadle stopničke, saj so bili vsi z enakim časom zmagovalci. Ure pač tega hladnega pustno obarvanega nedeljskega popoldneva menda niso lagale. Ostali tekmovalci in tekmovalke so bili razvršče- ni v več starostnih skupin, tako da so tudi osnovnošolci vsi prišli do zmagovalnih stopničk in s tem do zasluženih odličij. Odločitev pustnega vodstva tekmovanja je bila namreč takšna, da so bili tako ali tako vsi, ki so prevozili progo med najboljšimi. Volimpijskem duhu pač, kije nata način zavel tudi med vesele Krničane, ki so ob slastnih krofih, kuhanem vinu in kot se za pustni čas spodobi tudi v maskah, poskrbeli za času primerno prešerno vzdušje in vedro razpoloženje med sosedi in prijatelji. Franjo Atelšek Stopničke so zdržale težo vseh najboljših. Na letošnjem Evrosongu nas bo zastopala zanimiva ‘ V mešanica polke in roka, ki so jo v izvirno skladbo z _\ / naslovom Narodnozabavni rock združili Ansambel Roka Žlindre in stari rokerji Kalamari. Rečičanka Saša Zamernik seje v sobotnem predizboru predstavila s pesmijo Živim za zdaj, žal se v nedeljski finale ni uvrstila. V nedeljo se je občinstvu na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani in pred televizijskimi zasloni predstavilo 14 skladb. Sedem izvajalcev je napredovalo iz sobotnega predizbora, sedem pa se jih je na finale uvrstilo neposredno, na povabilo organizatorjev. V nedeljo so prepričljivo zmagali Ansambel Roka Žlindre in Kalamari. Tatiana v________________________________________________/ Pustopoljske znamenitosti letošnje zime Kam je šlo vse pivo? A je mene kdo kaj vprašal? Avtorja skulptur sta Maksimiljan Poličnik in Jernej Flere Mene coca-cola že ne bo obrnila. v Ljubiji Jožica Belak živi, ki 60. rojstni dan slavi. Zato želimo ti iz srca, da srečna bi bila, in naj ti Bog zdravja da! Domači A Bernardi za 30. rojstni dan Za rojstni dan ti zaželimo. : f»:■ *• I da vse življenje zdrava, srečna in vesela bi v ljubezni živela! Vsi, ki te imamo radi. PROSTOVOUNO GASILSKO DRUŠTVO LJUBNO OB SAVINJI PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GRUŠOVLJE Niso stali križemrok Priprave na praznovanje jubileja Predsednik ljubenskih prostovoljnih gasilcev Slavko Fludernik poudarja, daje bilo leto 2009 iz stališča večjih intervencij za njihovo društvo relativno mirno, kar pa ne pomeni, da so stali križemrok. Iz poročila poveljnika društva Tomaža Vreča na občnem zboru je razvidno, da so v letu dni pomagali pri petih intervencijah. Oktobra so med drugim organizirali pregled gasilnih aparatov občanov. Glede na število pregledanih aparatov vse več občanov skrbi za preventivo na področju požarne varnosti. Udeleževali so se tekmovanj, veliko pozornosti so posvetili tudi izobraževanju. Sodobna oprema, ki je po besedah predsednika društva Fludernika že kar nesramno draga, zahteva od gasilcev potrebna specifična znanja. Veliko truda in sredstev so vložili v vzdrževanje gasilskega doma, nepogrešljiva je njihova pomoč domačemu smučarsko skakalnemu klubu pri izvedbi tekem, pomagajo kulturnikom, planincem, skratka priskočijo na pomoč povsod, kjer jih potrebujejo. Zaslužnim članom so na občnemu zboru podelili priznanja za aktivno delo v društvu in v svoje vrste sprejeli nove člane. Na predlog ravnatelja OŠ Ljubno Rajka Pintarja bodo predvidoma 10. aprila v sodelovanju z gasilskimi kolegi iz Radmirja in Okonine izvedli evakuacijsko vajo na osnovni šoli. Korektno sodelovanje z različnimi društvi in vpetostdruštva v dogajanja v kraju je bilo očitno tudi iz pozdravov gostov, med katerimi kljub vsemu ni bilo predstavnikov občine, ki sojih gasilci glede na siceršnje dobrososedske odnose na tokratnem zboru vendarle pričakovali. Franjo Atelšek Po besedah predsednika društva Slavka Fludernika je sodobna gasilska oprema že kar nesramno draga (foto: Franjo Atelšek) »Stori, kar moreš s tem, kar imaš, in tam, kjer si,« je bil lani moto Prostovoljnega gasilskega društva Grušovlje. Po besedah predsednika Janka Prislana so namreč tudi sami čutili vpliv recesije. A ta ni vplivala na tovariške odnose, ki so pogoj, da so aktivnosti v preteklem letu v celoti realizirali. Tako so pripravili ocenjevanje suhomesnatih dobrot, opravili vzdrževalna dela na gasilskem domu in se podali tudi na strokovni izlet. Na operativnem področju so po besedah poveljnika Jožeta Žeraka posredovali le v dveh dimniških in enem kletnem požaru ter pri gašenju avtomobila. Svoje znanje so dopolnjevali na izobraževanjih in vajah v okviru občinskega poveljstva ter na tekmovanjih dosegali vidne rezultate. Tudi delo pionirjev, članic in starejših članov ni zanemarljivo. Le na področju mladine je čutiti vrzel, ki jo bo potrebno v prihodnje odpraviti. V letošnjem letu ne bodo delali le na animiranju mladine, temveč bodo delo usmerili v pripravo slavnostne prireditve ob 85-letnici delovanja društva, so napovedovali Predsednik Janko Prislan je prepričan, da recesija ni vplivala na tovariške odnose (foto: Marija Sukalo) na občnem zboru. Želijo namreč, da bi gasilstvo v kraju šlo po taki poti tudi v prihodnje, saj bo le takšno v dobrobit krajanov in ponos njihovih prednikov. Marija Sukalo PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠMARTNO OB DRETI Za nabavo cisterne še veliko dela Že v preteklem letu so člani PGD Šmartno ob Dreti precejšen del pozornosti namenili nakupu nove gasilske cisterne. Tudi v letošnjem delovnem načrtuje nabava GC 16/40 zapisana kot ena najpomembnejših nalog. Seveda gasilci sami sredstev brez znatne pomoči občine in krajanov ne bi zmogli, saj je celotna investicija vredna skoraj 170.000 evrov. Uspešni so bili tudi na razpisu za sredstva Gasilke zveze Slovenije. Za letošnje leto so si zadali tudi številne visoke cilje s področja operative, ne bodo pa pozabili na družabni del in sodelovanje z ostalimi društvi. Stalna naloga je vzorno urejen gasilski dom, kjer so lani napeljali novo elektro instalacijo, kar je bil pogoj za možnost uporabe novih dvižnih vrat, ki omogočajo hitrejši odziv v primeru intervencij. Letos jih čaka preureditev garaže za potrebe nove cisterne. Poleg hitrih in uspešnih intervencij na nekaj požarih in ostalih nesrečah, so sodelovali tudi pri pripravi Podoknice Nedeljskega. Uspešno so organizirali in se številčno udeležili krvodajalske akcije. Njihove desetine so bile zelo uspešne na različnih tekmovanjih. Zlasti veliko priprav in dela so vložili v organizacijo tako članskega kot mladinskega tekmovanja v okviru zgornjesavinjske gasilske zveze, zaupana pa jim je bila še organizacija tekmovanja za celotno SAŠA regijo. O izredno aktivnem delovanju v šmarškem gasilskem društvu sta na občnem zboru spregovorila tudi nazorski župan Ivan Purnatin predsednik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline Janko Žuntar. Za zaključek so bila podeljena tudi nekatera napredovanja v čin in odlikovanja. Marija Lebar Predsednik Miro Brezovnik je zadovoljen z delom v letu 2009 (foto: Marija Lebar) ( \ 19 __/ ODPRTO PRVENSTVO ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE V VELESLALOMU Med družinami najhitrejši Napotnikov! Člani Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje so drugi ponedeljek v februarju pripravili odprto prvenstvo Zgornje Savinjske doline v veleslalomu. Daje več kot 120tekmovalcev uživalo v smučanju po progi Lahovnica, so pripomogli delovna ekipa, kije skrbela za nemoten potek in varnost, dobro pripravljena proga ter seveda prijetno sončno vreme. V spretnosti in hitrosti so se skusili tako otroci vseh treh selekcij kluba organizatorja kot tudi številni drugi Zgornjesavinjčani. Najmlajši med njimi je štel pet pomladi, najstarejši pa nekaj več kot šest desetletij in pol. Tudi letos je bila posebnost smučarskega druženja ekipno tekmovanje družin, kjer so šteli rezultati obeh staršev in enega otroka. Za najboljši rezultat seje borilo 15 družin, kar je po besedah predsednice kluba Damjane Paulič svojevrsten rekord. Med najhitrejšimi družinami so bili Napotnikovi pred Jelšnikovimi na drugem in Pauličevimi na tretjem mestu. Prva mesta so si v različnih starostnih kategorijah s svojo borbenostjo in vztrajnostjo prismučati med cicibani letnik 2002 in mlajši: Sara Burger in Tadej Klemenšek, v kategoriji 9 -10 let: Nadja Jelšnik in Andraž Rosenstein, 11 - 14 let: Urška Marolt in Domen Lipnik, od 15 - 18 let: Nuša Suhoveršnik in Jure Šmigoc. V kategoriji ženske nad 51 let je slavila Marja Janžovnik, med moškimi nad 61 Janez Lah, v kategoriji 41-50 let: Ida Bitenc in Jelko Suhover- t šnik, 31 - 40: Boža Jelšnik in Tomaž Robnik, 20 - 30: Janja Mlakar in Stanko Klemenšek. Absolutno najboljši na tekmi so bili Tomaž Robnik s časom 31,27, Jelko Suhoveršnik je za njim zaostal Tekmovanje je potekalo na progi Lahovnica (foto: Marija Sukalo) 19 stotink, tretje mesto pa je pripadlo Nuši Suhoveršnik s časom 31,60. Odprto prvenstvo ni edina letošnja uspešno izpeljana naloga Gornjesavinjskega smučarskega kluba. Januarja so bili zelo uspešni pri organizaciji državnega tekmovanje za mlajše ter starejše dečke in deklice. To je bilo po mnenju trenerjev in strokovnjakov Smučarske zveze Slovenije organizacijsko eno najboljših tekmovanj, za kar ima zasluge delovna ekipa 40 članov kluba. Konec februarja jih čaka še smuk, marca pa 4. vseslovensko smučanje po starem. Marija Šukalo ZIMSKE OLIMPIJSKE IGRE -VANCOUVER 2010 Slab ekipni nastop slovenskih orlov Težko pričakovana ekipna tekma smučarjev skakalcev na veliki skakalnici se ni končala po pričakovanjih. Čeprav so največji optimisti po tihem računali na uvrstitev med prvih pet ali celo na medaljo, so nas naši fantje v postavi Primož Piki, Mitja Mežnar, Peter Prevc in Robi Kranjec tokrat razočarali. Prav nobeden od njih ni bil optimalen, kar je na koncu pomenilo zadnje, osmo mesto finala. Za razliko od njih pa smo spremljali izredno napet finalni obračun za medalje, kjer so Nemci tesno, vendar zasluženo zadržali drugo mesto pred Norvežani. Razred zase so bili tokrat ranjeni levi iz Avstrije, ki so najbližje zasledovalce premagali kar za 70 točk, kar je najboljši rezultat v zgodovini olimpijskih iger. Franjo Pukart ČETRTFINALE DRŽAVNEGA PRVENSTVA ZA OSNOVNOŠOLKE V ROKOMETU Nazarianke zopet v polfinalu Rokometašice nazorske osnovne šole so se z odlično igro v četrtfinalu državnega prvenstva za osnovnošolce kakor lani uvrstile v polfinale državnega prvenstva. V polfinalu se bo med seboj pomerilo 16 osnovnošolskih ekip iz vse Slovenije. Rokometno četrtfinalno druženje je potekalo drugi februarski torek, v nazorski športni dvorani so tekmovale še osnovnošolke iz Brežic in Litije. Prvi nasprotnik nazorskih rokometašic je bila Litija. Nazarčanke so skozi vso igro vodile, na trenutke celo s tremi goli razlike, vendar se gostje niso predale. Razlika v velikosti je pripomogla, da so Litijčanke tik pred koncem tekme rezultat izenačile na šest. V drugi tekmi je Litija premagala Brežice z 11:8. Nazarčankamjetako na zadnjitekmi za napredovanje zadostoval neodločen rezultat. Gostiteljice so bile zaradi rahle nezbranosti skoraj do konca tekme v zaostanku. Ko je že kazalo, da letos ne bodo ponovile lanskoletnega uspeha, je za preobrat poskrbela kapetanka Katja Krajner. N Deset sekund pred koncem tekme je namreč dosegla gol za izenačenje na deset. Tako so se lahko Nazarčanke že tretjič v zadnjih letih veselile uvrstilve v polfinale. Največ golov je za domačinke dosegla Špela Kramer Štiglic, omeniti pa velja še odlično obrambo vratarke Deje Praznik. Marija Šukalo Nazarske osnovnošolske rokometašice bodo že tretjič v polfinalu branile barve svoje šole (foto: Marija Šukalo) DRŽAVNO PRVENSTVO SMUČARJEV SKAKALCEV DO 20 LET NA LJUBNEM OB SAVINJI Matevž Slatinšek med »Top 10« V začetku februarja odpadlo tekmo državnega prvenstva starejših mladincev do 20 let so marljivi organizatorji Smučarsko skakalnega kluba Ljubno ob Savinji BTC nadomestili prejšnji teden. Na odlično pripravljeni veliki skakalnici s »K« točko 85 metrov se je pod žarometi v konkurenci posameznikov in ekipno pomerilo 57 skakalcev iz kar 18 slovenskih klubov. Med posamezniki je po izredno izenačenem boju slavil mladi Zagorjan Andraž Pograjc, ki je tesno, le za točko in pol, ugnal najdaljšega ta večer in že tudi občasnega reprezentanta Matica Kramaršiča iz Ljubljane. Tretje mesto je osvojil Matjaž Pungertar iz Mengša, dese- Najboljši posamezniki na tekmi na Ljubnem ob Savinji (foto: Franjo Atelšek) VELESLALOM ZGORNJESAVINJSKIH OBRTNIKOV NA GOLTEH Rekreacija in sprostitev za obrtnike terico pa je zaokrožil tokrat najboljši domačin Matevž Slatinšek, kije za dve mesti premagal svojega klubskega kolega Jaka Tesovnika. V ekipnem delu državnega prvenstva so po pričakovanju slavili favorizirani Ljubljančani Costella Ilirije, medtem ko seje srdit boj za drugo mesto med Alpino in Triglavom končal v korist slednjih. Omeniti velja še dober nastop domače ekipe, kije v postavi Slatinšek, Tes-ovnik, Djujič in Kukovič zasedla šesto mesto med vsaj dve leti starejšo konkurenco. Franjo Pukart Rezultati posamezno: 1. Andraž Pograjc SK Zagorje (85,5 m, 90 m) 245,51., 2. Matic Kramar-šič - SSK Costella Ilirija (87,91 ) 244, 3. Matjaž Pungertar - SSK Mengeš (86,87) 237,5,4. Jaka Hvala - SSK Ponikve (86 m, 89,5 m) 236, 5. Urban Sušnik - NSK Tržič Trifix (84,5,86,5) 233,... 10. Matevž Slatinšek - SSK Ljubno BTC (83,83,5) 221,12. Jaka Tes-ovnik - SSK Ljubno BTC (82,5, 83,5) 216,5... Rezultati ekipno: 1. SSK Costella Ilirija Ljubljana (885 t.), 2. SK Triglav Kranj 1 (862), 3. SSK Alpina Žiri (825,5), 4. SK Zagorje (820), 5. SSK Velenje (790), 6. SSK Ljubno BTC (778,5)... Območna obrtno-podjetniška zbornica Mozirje je ob slovenskem kulturnem prazniku pripravila na Golteh smučarsko družabno progo najhitreje prevozila Jasna Funtek, med moškimi pa so progo najbolje odpeljali v svojih starostnih kategorijah Jaka Matijovc, Marjan Dobro pripravljena proga je bila porok za številne dobre rezultate (foto: Marija Šukalo) srečanje. Tega so se udeležili nosilci dejavnosti, samostojni podjetniki in pri njih zaposleni delavci. Na letošnjem veleslalomu seje po progi Blatnik spustilo nekaj več kot petdeset smučarjev. Dobro pripravljena proga in sončno vreme sta bila porok za številne dobre rezultate v različnih starostnih kategorijah. Med ženskami je Benda in Stanko Klemenšek. Slednji je imel tudi absolutno najboljši čas proge, in sicer 33,88 sekunde. Po besedah vodje tekmovanja Janka Kopušarja, sekretarja zbornice, je bilo druženje priložnost za rekreacijo in sprostitev, obenem pa tudi za prijetno kramljanje stanovskih kolegov. Marija Šukalo MALI MARATON MOZIRJE Praznik teka na prvo junijsko soboto Mozirski tekači, ki se udeležujejo tekaških maratonov širom Slovenije, so v okviru Športnega društva Mozirje sprejeli odločitev, da v letošnjem letu tudi sami organizirajo tekaško prireditev. Potekala bo na prvojunijsko soboto. Redni udeleženci maratonov v Radencih, Sežani, Ljubljani in še kje so se odločili, da bodo v Mozirju organizirali maraton, ki naj bi v kraj po pričakovanjih privabil okoli 500 tekačev iz vse Slovenije. Trasa teka bo dolga 10.875 metrov. Organiziranih bo več kategorij in dolžin tekmovanj. Osnova bo mali maraton v dolžini 21.098 metrov. Za tiste vajene krajših prog bosta na voljo teka v dolžini desetter pet in pol kilometrov. Start in cilj z vsem spremljajočim dogajanjem bosta na pr- ireditvenem prostoru pred Mozirskim gajem. Na dan tekmovanja bo pri organizaciji sodelovalo preko 70 športnikov, ki bodo skrbeli, da bo vse potekalo brez zapletov. V ta namen organizatorji pričakujejo sodelovanje tudi s strani ostalih društev, ki delujejo v kraju. Sprotne informacije, kakor tudi obrazec za prijavo, se nahajajo na internetni strani www.mm-mozirja.com. Pred organizatorji je do dneva teka še veliko dela, tudi iskanje sponzorjev, ki bodo prispevali v darilne vrečke za sodelujoče. Zavoljo izrazitega in močnega interesa ter dobre volje organizatorjev lahko vsi sodelujoči pričakujejo organizacijo na najvišjem možnem nivoju. Benjamin Kanjir VIDNEJŠI DOSEŽKI TEKMOVALNE SELEKCIJE GORNJESAVINJSKEGA SMUČARSKEGA KLUBA MOZIRJE Zmagovalec na državnih tekmah Nejc Naraločnik, na mednarodnih uspešna Nuša Suhoveršnik Člani tekmovalne selekcije Gornje- dosegajo vidne uspehe. Večmesečni savinjskega smučarskega kluba treningi, suhi in zimski, slednji na-Mozirje na tekmah v sezoni 2009/10 jvečkrat na domačem smučišču, so ČRNA KRONIKA • PES BREZ NADZORA NAPADEL DRUGEGA PSA IN GA POŠKODOVAL Gornji grad: 15. februarja je bila občanka s svojim psom na sprehodu v Gornjem Gradu. Pri tem je srečala drugo neznano občanko s psom, ki svojega psa ni imela na povodcu. Ob srečanju je napadel njenega psa terga poškodoval. Z zbiranjem obvestil so policisti občanko identificirali, zoper njo bodo izdali odločbo o hitrem postopku zaradi kršitve Zakona o zaščiti živali. • SOSEDA NAPADLA OBČANKO Luče: 17. februarja ob 19.48 uri je občanka iz Luč obvestila policiste, daje njeno mamo napadla soseda. Policisti so na kraju ugotovili, daje oškodovanka šla v cerkev mimo hiše kršiteljice, kije nato fizično napadla oškodovanko. Kršiteljica je fizični napad ponovila tudi, ko seje oškodovanka vračala iz cerkve. Oškodovanka v fizičnem napadu ni dobila telesnih poškodb. Kršiteljico so policisti oglobili. • POZABIL DENAR NA BANKOMATU Rečica ob Savinji: 18. februarja je občan na bankomatu na Rečici ob Savinji opravil dvig denarja v višini 150 evrov in denar pozabil v reži bankomata. Ko seje čez približno pet minut vrnil nazaj, denarja ni bilo več. Naključnega najditelja denarja policisti pozivajo, da najdeni denar izroči na Policijsko postajo Mozirje. • ZASEŽENO VOZILO VEČKRATNEMU KRŠITELJU CPP Mozirje: 19. februarja ob 14.20 uri so policisti v cestnem prometu ustavili večkratnega kršitelja cestno prometnih predpisov (CPP), ki je vozil osebni avtomobil brez veljavnega vozniškega dovoljenja. Ker je bil v zadnjih dveh letih že trikrat obravnavan za hujše kršitve cestno prometnih predpisov, mu je bilo vozilo zaseženo. • ZAGORELE SO SAJE Bočna: 20. februarja popoldan sovdimniku stanovanjske hiše vOkoni-ni zagorele saje. Posredovali so gasilci PGD Okonina. Požarno stražo so vršili do izgoretja saj. Ob pregledu dimnika in prostorov so ugotovili, da materialna škoda ni nastala. • PARTNER JI JE GROZIL Bočna: 21. februarja ob 23.20 uri so policisti prejeli klic oškodovanke iz Bočne, kije naznanila, daje domov prišel njen vinjeni izvenzakonski partner, kije razbijal hišni inventar in grozil, dajo bo pretepel. Sama je od doma zbežala, pri tem pa je pustila bolno hči, ki ponoči ne sme biti brez nadzora. Policisti so po opravljeni intervenciji z zbiranjem obvestil ugotovili, daje v omenjeni družini s strani kršitelja prisotno nasilje že najmanj dve leti, in sicertako fizično kof psihično. Zaradi tega so policisti kršitelju odredili prepoved približevanja oškodovanki in njenemu domu, prav tako pa ga bodo kazensko ovadili. • PRIDRŽANJA VINJENIH VOZNIKOV Policisti so v preteklem tednu odredili pridržanje trem vinjenim voznikom, ki so huje kršili cestno prometne predpise. nik 15., Nejc Naraločnikseježal poškodoval. Med mlajšimi dečki tekmuje Jan Napotnik. Na državnem tekmovanju se mu je uspelo prebiti na 11. mesto, Urški Ostervuh pa v kategoriji starejših deklic na deveto. V kategoriji starejših dečkov sta vidnejše uspehe na tekmah za pokal vzhodne regije dosegla Luka Šinkovec (šesti) in Domen Upnik (deveti). Uspešna je tudi Nuša Suhoveršnik. Prva klubska tekmovalka na mednarodnih tekmah (FIS) seje v slalomu na Bjelašnici v BIH uvrstila na 5. in 13. mesto. O delu smučarskega kluba je Sonja Drev dodala: »Pred kratkim je bil GSK Mozirje organizator državnega tekmovanja. Tekma je po zaslugi pridnih članov kluba zelo dobro uspela in v klubu smo ponosni, ker smo bili deležni pohvale, saj je bila to, kot pravijo na Smučarski zvezi Slovenije, ena bolje organiziranih tekem.« Andreja Gumzej edini val, kise ne razbije, ZAHVALA Za vedno je zaspala naša draga Jerica Drnovšek rojena Lesjak (14.3.1928 - 14.2.2010) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nas tolažili in izrazili sožalje. Posebna zahvala dragim svojcem, prijateljem, sosedom inkrajanomLjubnegaob Savinji za izjemen govor ter darovano cvetje. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in pospremili v tako velikem številu na njeni zadnji poti. Žalujoči: hči Darja z družino, sin Igor z družino, sestri Ivanka in Milka Izola, 18.2.2010 obrodili sadove. Mlade tekmovalce trenira Bojan Napotnik. Nejc Naraločnik zmaguje na državnih tekmah (dve prvi in eno tretje mesto), na zmagovalno stopnico je stopil na veleslalomski tekmi za pokal Roka Petroviča v Kranjski Gori, kjer se je za zmago potegovalo več kot sto tekmovalcev. Prvi je bil na šolskem področnem tekmovanju in trikrat je slavil na tekmah vzhodne regije. Njegov vrstnik Klemen Hriberšekje bil najboljši četrti na tekmi vzhodne regije, dosežek pa je prav gotovo 6. mesto na državnem tekmovanju. Oba tekmujeta v kategoriji cicibanov. V kategoriji mlajših deklic so se na tekmi za pokal vzhodne regije uvrstile Urška Marolt na 2., Anja Drev na 5. in Julija Verbuč na 8. mesto. Anja seje 14. februarja na državni tekmi v Črni na Koroškem veselila svoje najboljše letošnje uvrstitve - 8. mesta; na tej tekmi je bila Urška Marolt 12., Jan Napot- Čeprav se tvoj glas več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te slišimo mi vsi, med nami si. V SPOMIN Mineva eno leto, od kar je tiho odšel od nas Franc Terbovšek - Boško iz Radmirja (28.5.1938 - 23.2.2009) Hvala vsem, ki s prijazno mislijo obstojite ob njegovem grobu in mu prižigate sveče. Vsi njegovi MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 oli 041/672-115 WWW. pog reb-mora n a. si Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. V SPOMIN Magda CIGALE (13.4.1971 - 22.2.2001) Hvala vsem, ki se je spominjate. Vsi tvoji Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče, ni več njegovega smehljaja, le trud in delo njego vih rok ostaja. ZAHVALA V 82. letu starosti nas je zapustil mož, oče, stari oče, pradedek Franc RAKUN (20.8.1928 - 12.2.2010) Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in zdravstvenemu osebju, ki ste njemu in nam v težkih trenutkih bolezni stali ob strani. Posebej se zahvaljujemo zaizrečene besede sožalja, darovane sveče in za svete maše. Še posebej se zahvaljujemo g. msgr. Vratanarju, g. župniku Luknarju, g. diakonu Stanku in Marku, govornikom ge. Aniti, g. Jožu in g. Francu, pogrebni službi Anubis, vsem gasilcem, praporščakom in pevcem. Hvala vsem, ki ste ga na njegovi zadnji poti pospremili v tako velikem številu. Žalujoči vsi njegovi! *1 Trdo delo in trpljenje spremljalo leje vse življenje. MRRR1B| bolezen neizprosna je bila, ZAHVALA 0b nenadni izgubi drage mame in ome Jožefe BERIČNIK (14.3.1934 - 14.2.2010) Iz Ljubije pri Mozirju Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku Sandiju Korenu za lepo opravljen pogrebni obred, govornici ge. Stanki Borovšak, pevcem, pogrebcem, praporščakom, izvajalcu Tišine, pogrebnima službama Raj in Morana ter g. Marjanu za organizacijo. Zahvala tudi kolektivu BSH Nazarje, Vrtcu Mozirje in Mercatorju p.e. Žalec. Žalujoči: sin Miran, hčerki Olga in Nevenka z družinami, brat Franc ter sestri Vida in Marta z družinami Za razvedrilo Doktor mu je svetoval, da naj se naužije gorskega zraka. H§@Sdp)S©®iSfe Ljubenca doleti vprašanje s strani Lučana: “In kako si zadnjič našel domov z zabave?” “Šel sem od hiše do hiše, zvonil pri vsakih vratih in pri tistih, kjer je vame priletel krožnik, sem vedel, da sem pri svoji ljubi ženki.” Delavca v galeriji obešata slike abstraktnega umetnika. “Sliko si obesil na glavo,” reče prvi. Drugi debelo gleda naneše-ne barve, obrača sliko, obrača glavo in reče: “Ne vem, kje je spodaj ali zgoraj. Meni je vse enako." “Ti bom jaz razložil. Spodaj je tam, kjer je umetnikov podpis.” Ko drugi delavec najde umetnikov podpis, se spet zagleda: “Ne, tudi tega ne razumem.” Jožek zavida sosedu Jožetu premoženje. Jože Jožku: “Jožek, zakaj me spravljaš v zadrego s to svojo zavistjo?” Jožek: “Jože! A ti zdaj od mene hočeš, da naj se delam, da ti ne zavidam, da mi boš potem lahko očital, da sem hinavski?” 2Mn»f@& Louis Armstrong: “Vsa glasba je narodna. Ste že kdaj slišali peti konja?” Menda smo eden redkih slovenskih medijev, ki se še nismo obregnili ob afero z bul-mastifi. Ups. V kateri bolnici sta preživela medene tedne? Velike sveče so po 15 let. Fonza in Gonzo pleskata ograjo. Gonzo je dlje časa tiho. Razmišlja, razmišlja, nato izjavi: “Nekoč bom še velik umetnik" Fonza: “No, dokler to nisi, se ti ni treba podpisovati na vsako desko ograje.” Nace v gledališki igri igra mrliča. In to že velikokrat zapored, saj njegova skupina pogosto nastopa. “Ali se ne naveličate igrati vedno eno in iste vloge, sploh tako stoične?” mu občudovalka postavi vprašanje. “Niti ne, saj vmes igram še v eni drugi drami.” “O, kaj ste pa tam?” “Bolnik v komi.” Tugo Mernik Starejši upokojenki se ozirata za nogometaši. Ena zavzdihne: “Uh, kaj bi dala, da bi jih imela spet vsaj 70!” r 1 Cvetke M koprive <£5 VEČNO MLADA Ženin pred gornjegrajskim centrom starejših: »A ne draga, za takele stvari človek ni nikoli prestar ali premlad?« Nevesta: »Še posebej, če pomaga pustu preganjati zimo in priklicati pomlad!« GROBARSKI HUMOR ŽIVIH DUŠ Polde (Jože Robida), glavni »kremator« v igri Mrtve duše: »Sem se specializiral za »kremiranje«, ko smo se na slaščičarski šoli učili delat' kreme, nisem pa najboljši v oživljanju, zato bom poskusil kar po domače.« Z ZLOMLJENO SMUČKO DO ZMAGE Aleš Boršnak, priložnostni smučar po starem: »Vse rezervne dele imam na zalogi, samo tegale pa nisem pričakoval... Zmaga starodobne kategorije pa je vseeno moja!« REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE: Škrila, kromat, ronek, Ove, mi, pust pust, kopt, ost, insert, vez, kardiologija, aktovka, oval, Lili, Vai, rt, gonohorizem, Ana, Usa, edem, LI, Est, Imeno, elektrik, sin, boks, ort, akt WBM MINI SLOVARČEK: ULEMA- ime za učene teologe pri muslimanih LUSINCHI- venezuelski politik- Jaime PAULUS- nemški feldmaršal- Friedrich AVERBAH- sovjetski šahovski velemojster- Jurij Pohod na Grintovec. Organizator: PD Mislinja. 27.2. Dodatne informacije: Tine Tajnik 041 /654-871, www.pdmislinja.si, pdmislinja@pzs.si. Tekmovanje v VSL za osnovnošolce na Golteh. Organizator: Športna zveza Prebold. 28.2. Dodatne informacije: telefon 040/ 507 404, szprebold@gmail.com. Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si, kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. Napovednik dogodkov • Petek (26. februar), ob 16.00. Kulturni dom Bočna Izliv Slapov (literarno izobraževalno srečanje)________________ • Petek (26. februar), ob 16.30. Knjižnica Mozirje Provljična ura za otroke: PaglavčekTonko je žalosten___________ • Petek (26. februar), ob 18.00. Jakijeva hiša, Nazarje Otvoritev razstave akad, slik. Andreja Pavliča_________________ • Sobota (27. februar), ob 19.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazorje : ŠRK Koši Šentjur (člani)_________ • Nedelja (28. februar), ob 10.00. Golte Smuk na progi Beli Zajec_______________________________________ • Nedelja (28. februar), ob 13.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Nazarje Input : Ilirija (mladinci)_________ • Nedelja (28. februar), ob 15.00. Dvorana gasilskega doma v Radvanjah Predizbomo tekmovanje harmonikarjev za pokal Zg. Savinjske doline • Sreda (3. marec), ob 16.30. Knjižnica Rečica ob Savinji Pravljična ura za otroke: Snežna princeska_____________________ • Sreda (3. marec), ob 18.00. Muzejska zbirka Mozirje in Mozirjani Domoznanski večer z Aleksandrom Videčnikom: Mozirski rokodelci • Sreda (3. marec), ob 19.00. Gostišče Grad Vrbovec Obe strani Everesta (Simona Pogač)______________________________ • Četrtek (4. marec), ob 16.30. Športna dvorana Nazarje Športno popoldne za predšolske otroke in njihove starše_________ ŽIVALI - PRODAM Prodam teličke 300 kg in traktorski transportni plato; gsm 051/302-934. Prodam teličko limuzin, staro 10 dni; tel. 051/419-914. Prodam teličko simentalko, staro 7 dni; gsm 041/226-251. Prodam teličko sivo-rjavo, staro en teden; gsm 041/783-489. Prodam telico simentalko, pašno, breja 9 mesecev; gsm 041/683-765. Prodam bikca starega 14 dni, sivo-rjave pasme; gsm 031/400-479. Prodam bikca mesne pasme, cca 150 kg; tel. 070/708-155 ali 583-51-15. Prodam mladiče border collie, čistokrvne, brez rodovnika; gsm 051/271 -674. Prodam domače mlade peteline; gsm 041/ 216481. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg - mesni tip; gsm 031/533-745. Kupim telico, brejo okrog 8 mesecev, simentalko ali sivko; tel. 051 /335-751. Kupim brejo kozo, molznico ali kozo na svežem mleku; gsm 041/216-481. DRUGO - PRODAM Prodam fižol sivček; gsm 041 /783-800. Prodam svežo, domačo ajdovo moko; gsm 041/216481. Ugodno prodam jogi »ecologie drean« 80 x 190; gsm 041 /806-001. Prodam usnjeno sedežno garnituro za 160 eur; gsm 031/793-693. Prodam snežne verige za traktor; samonak-ladalko sip 17; kosilnico bertolini dizel, kosa 110; gsm 031/774-520. Prodam 3-tonsko vitlo tajfun ter prtljažnik za avto - thule; gsm 041/513-755. Prodam reduktor - variatorski, zobat z zavoro, moč motorja 11 kW - ugodno; gsm 041/223-920. Prodam suhe colarice za ostrešje 10 m3, cena po dogovoru; gsm 041/585-813. Prodam seno v kockah ali menjam za bukova drva; gsm 041/783-569. Prodam 5 dopoldanskih smučarskih kart/ Golte; gsm 031/472-966. DRUGO - KUPIM Kupim kosilnico sip bobn. 135; gsm 031/ 774-520. DRUGO Podarim različna ženska oblačila št. 36 in 38; gsm 040/427-701. Košnjo vzamem v najem; gsm 041 /294462. Prosim, če mi kdo podari stari gramofon; 03/584-54-58. Iščem nekoga, ki bi mi izdelal spletno stran; tel. 059929-947 - Ana. VOZILA IN OPREMA - PRODAM Prodam renault elio, let. 1999, 157.000 prevoženih, 1.2,5 vrat; gsm 041/712-061. Prodam renault kangoo 1.6, 16 V, letnik 2007, 25.500 km; tel. 031/231-973._ Prodam citroen AX 1.1 TRX, solidno ohranjen, cena po dogovoru; gsm 031/336-480. Prodam golf II, 1.6 dizel, letnik 1991, 5 prestav, dobro ohranjen, 500 eur; gsm 031/458-941. NEPREMIČNINE Oddam sobe za delavce; gsm 041/423-152. V okolici Nazarij oddam opremljeno stanovanje (75 m2); gsm 041/423-152. Kupim hišo ali zazidljivo zemljišče v Mozirju in okolici (Radegunda, Lepa Njiva, Brezje, Dol-Suha, Rečica). Simona Pogač 041/641-380. MORDA STE ISKALI PRAV TO ALI STE ŽE RAZMIŠLJALI, KAJ BI LETOS STORILI DRUGAČE? * v Zima počasi odhaja in ALERGIJA prihaja! Se je čas! Za Vas in Vaše najmlajše. SOLNE TERAPIJE! 031/788-881. Grajska vrata d.o.o., Šmiklavž 3a, Gornji Grad. STEKLARSKA DELA TAMŠE, MOZIRJE Za ponudbo poglejte na www.steklarstvo-tamse.com ali pokličite gsm 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avto-prevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25, 1235 Radomlje. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno Ob Dreti. RAČUNOVODSKE STORITVE Nudim strokovno in ažurno vodenje vaših poslovnih knjig. Saša Poljanšek s.p., Radmirje 26, Ljubno, gsm: 031/633-192. MONTAŽA IN STORITVE Dobava, demontaža in montaža notranjih in vhodnih vrat. Polaganje gotovih in klasičnih parketov, laminatov, brušenje in lakiranje. Gsm 031/677-018. Tisa, Ivan Turk s.p., Žlabor 23, Nazarje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6,3332 Rečica ob Savinji. OBNOVA NOTRANJIH PROSTOROV svetovanje, polaganje keramike in pleskarska dela, 041/226-126. Petrin Igor s.p. Delce 27,3341 Šmartno ob Dreti. Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Možine, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. Vifa fferßerstein Od 12.00 cio 22.00 Presenetite svoje najbližje z domiselnim darilom! Podarite jim darilni bon Vile Herberstein za večerjo, kosilo ali kraljevsko nočitev v Vili! L 'Darifui lion ■ Rani> iL 1, !V>' #