J niške i i jpt Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jeiuane za celo leto 8 gold. 40 ki\, za pol let 1 old r? 0 k 90 kr., pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold. 10 kr., za četrt leta C 1 gold. 10 k za etrt leta V Ljubljani 4. januarija 1888. Obseg: Glogov belin. Uradne vesti e. kr. kmetijske družbe kranjske. vice. Trgovinska in obrtna zbornica. Nasledki „šnopsa". (Dalje.) Vprašanja in odgovori. Gospodarske no- Cujte > o čem se pogovarjata Štefan in Gašper! Naši dopisi. Novičar. Gospodarske stvari. Glogov belin. se goseničice, ki takoj prično svoje škodljivo delo s tem da prepredejo ali prevlečejo list z neko tenko svilo in mu oglojejo gornjo kožico. Pozneje pripredejo več oglo- danih in suhih listov z gosto prejo k vejam ter si na- velikem krdelu šarastih metuljev je mnogo rede zapredek ali mešiček, v katerem prezimujejo Ko sadnemu drevju prav škodljivih mrčesov. Dolgi vrsti jih pomladno solnce prebudi v novo življenje izlezejo na čelu je glog ali t bel ki je znan iz gnezda in začno z nova žreti, ter so toliko škod- povsod. Ker vestno zvršujejo od višega oblastva iz- ljivejše, ker požro brstje in cvetje do golega. Zdaj si dane ukaze, ki velevajo drevje čistiti gosenic in njih tudi spredejo veče gnezdo, v katerem se zbirajo zve- tudi čer ali pa ob slabem vremenu. Ko so se dvakrat ole-vile, rastejo hitro in ne zahajajo več v gnezdo, vendar se rade skupaj. Dorasle se razlezejo in si poiščejo primernega mesta, kjer se zabubijo bodi si na drevesu samem ali na vrtni ograji. Za štirinajst dni je metulj v bubi gotov in prodre ovoj in izpusti pri tem nekaj kapljic rdečega soka. Praznoverni ljudje, vi-devši te rdeče kaplje po tleh ali po rastlinah, mislili so dostikrat, da je padal kr dež Podoba 65. zapredkov, gine ta mrčes, Onod pa, koder županstvom in posamičnim gospodarjem teh naredeb ni man je vzpomladi vse polno metulja belina, in njegova gose niča pustoši vrte slej kakor prej Belina se najhitreje rešiš, ako po zimi obereš vse gosenične zapredke z drevja in jih sežgeš. Da je treba tudi metulje loviti in pobijati, razumeva se samo ob sebi, ali tak lov nikdar ne izda toliko in tudi ni tako lahek, kakor snemanje goseničnih mešičkov. Belin ima črno dlakavo oprsje in belo prašnata krila s črnimi žilami. (Glej pod. 65.) Njega belo kosmata gosenica ima šestnajst nog in je dorasla črez pol- Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe drugi palec (45%) dolga Glava in noge so črne, ti buh in boki modro sivi, po hrbtu se jej pa vlečejo črne proge in med njimi dve rjasti Buba je palec dolga, belkasta ali zelenkasta in črno pikasta Vrtni belin se prikaže navadno v drugi polovici Jos. Fr. Seunig, odborniki ali pa začetkom junija in leta po cvetji ali po kranjske. Seja glavnega odbora dne 4. decembra 1887. Posvetovanje je vodil družbeni predsednik gospod Gustav grof Thurn, navzoči so bili . Kastelic, baron Laza- podpredsednik maja seda okoli kaluž in mlak, kjer pije rini Časi jih je vse belo okoli take stoječe vode. Kmalu potem znese samica kacih 150 zlato rumenih jajec v kupčeku na zgornjo tajnik Lenarčič, Murnik, Povše, Robič, Witschtl in Gustav Pire. stran češpljevega, mareličnega Predsednik grof Thurn izroči podpredsedniku J. Fr. Seunig-u viteški križ Fran Josipovega reda, ka-hruškovega ali jabolč- terega mu je milostno podelil presvetli cesar ob petin- nega lista. Sredi julija časi tudi še prej izvale dvajsetletnici, odkar je odbornik družbeni. Predsednik prosi gosp. Seuniga, da blagovol v prid dražbi in deželi na korist se adalje delovati Franc Kastelic ml., trgovec v Kandiji, Josip Jaklič, župnik v Dolenji vasi, Glavni odbor pooblasti gospoda predsednika da Anton Mikaš, trgovec v Ljubljani. izreče gospodu ritmajstru Wildu zahvalo za izvrstno -- sodelovanje v konjarskem odseku. Odbornik g. Murnik poroča v imenu odseka za Vprašanja in odgovori. splošne reči o prošnji do deželnega zbora za povišanje letne redne podpore. Glavni odbor odobri predloženo prošnjo. Tajnik Pire predlaga v imenu živinarskega odseka, da se posvetovanje o sklepih občnega zbora, ki dan j Drugi odgo\ glede dobi na 114. vprašanje naša po/.ve- li ovac smo dobili stopno pismo od predsednika hebskega skega društv Jaz posebno priporočam friziško ovčje plem 1885 koder velijo naj se priredita živinski razstavi v Ribnici in Vipavi odloži za toliko časa, dokler bode rešena prošnja za podporo, ki je vložil jo odbor do deželnega zbora. Predlog se sprejme. Tajnik Pire predlaga v imenu živinarskega odseka, da družba priredi letošnjo pokrajinsko živinsko razstavo v Logatcu in da glavni odbor izreče gospodu logaškemu glavarju dr. Russu zahvalo za njegovo delovanje kmetijstvu v korist. Predlog se sprejme glavni odbor izrazi veselje svoje nad tem, da hoče okrajni zastop logaški sam tudi denarno pripomoči temu podjetju. Odbornik g. odseka o vlogi, To pleme sem vpeljal v hebsko deželo uspeva izvrstno. Ovce dajo zelo veliko mleka. Na Kranjskem bi to pleme gotovo prav izvrstno uspevalo. Ovce niso mehkužne, ampak prenašajo brez škode vse vremenske izpremembe. Na Kranjskem bi se jim gotovo veliko bolje morja. Glavna reč je, da imajo- ovce tega plemena veliko paše, ker v hlevu jim ne dene dobro. Mleko je godilo nego ob obalih viharnega severnega in posebno rabno za kater zelo drag. Jaz prodajam enoletne breje ovce po 20 gld., dveletne breje ovce po 25 30 gld Sedanji letni čas je ugoden za razpoši ljanje, ker ne trpe ovce toliko, kolikor po leti o veliki vročini Naslov Maverhoffer in Tasclnvitz, Post Aich bei Karlsbad Ravno o tej reči smo dobili od druge strani na Povše poroča v imenu živinarskega ki naj jo glavni odbor odpošlje do deželnega odbora, da se postava za povzdigo živinarstva tako prenaredi, da so občine zavezane imeti dobre plemenske bike. Nasvetovano vlogo glavni odbor odobri in sklene jo predložiti deželnemu odboru. Odbornik g. Povše predlaga v imenu živinarskega odseka, naj glavni odbor ne podpira prošnje občine mo- domačih. Volna je tudi finejša. D Maverhoffer Obmann und Landwirth slednje pismo Letošnjo spomlad sem dobil Frizlanda na Nemškem nekoliko ovac za poskušnjo. Pleme je iz- več mleka nego od treh vrstno, od ene ovce dobivam tega plem zelske, ki prosi c. kr. kmetijsko ministerstvo, da dovoli prevzeti subvencijskega bika za polovico cene Odvrnitev prošnje se utemeljuje, da je itak državna veg goličav. katere sem posadil uže tri leta po podpora zelo majhna, da so druge občine, ki so tudi to prosile, pa bile odvrnene, še revnejše, in da se biki želod varujem miši? Ali naj ga morda boko ? Ker je kostanjeva nastelja boljš sploh ne prodajajo dosti draže kot za polovico cene Glavni odbor sprejme ta nasvet. Prošnje šolskega vodstva imam na prodaj Vprašanje 115 Ličan v Ilirski Bistrici. Po hrastovih goziih svojih imam vrsti z želodom. Želod so pa miši redno pojedle. Kako naj adim bolj glo a od hrastove mislim omenjene goličave nasaditi s pitanim kostanjem v Cerknici za nekaj Obrnil sem se zaradi kostanjevi sadik do c. kr sadnega drevja ne usliši glavni odbor zato, ker nima takega drevja nič na razpolaganje. osrednje gozdarske drevesnice v Ljubljani, a odgovorili drugje bi mogel dobiti proti so, da jih nimajo Kje Odbornik g. Povše predlaga, naj družba posreduje plačilu 1000 do 2000 dve do triletnih sadik pitanega kmetovalcem o nakupu čistega deteljnega semena. Po daljši razpravi sicer umakne Povše predlog svoj kostanja? Kedaj je najugodnejš čas saditi pita ko > sprejme se pa predlog g. Murnika, ki slove: Posredo- stanj ? vanje za nakup deteljnega semena in sploh semena se je v to svrho potrebna de- Odgovor na G.) Proti gozdnim mišim ne morete ničesar v principu sklene, a ker pravega storiti Strupa ne smete rabiti zarad lovske postave Če sadite želod globoko, ne uspeva Najbolj narna podpora, počakati je rešitve prošnje, ki jo je ravnate ako želod stratificirate Kake tri do štiri vložil glavni odbor do deželnega zbora. tedne poprej, predno sadite želod, denite ga v zaboj Za nove ude so sprejeti od glavnega odbora gg. ter ga pomešajte z vlažnim peskom Zaboj shranite v Franc Zakrajšek, duh. pomočnik v Postojini Franc Jereb, posestnik v Zaplani, Franc Petkovšek, posestnik v Zaplani, ? primerno topli prostor Kadar požene želod 7nL dolge kali, takrat ga je čas saditi Sicer bode raslo goličavah hrastovega gozda vsako > Josip Jurca, posestnik na Vrhniki, Franc Korenčan, posestnik na Vrhniki Franc Kolbe, c. kr. poštar na Vačah, Dr. Marinko, c. kr. gimn. profesor v Rudolfovem po raje, nego hrast drugo dr To lahko izkusite v vsakem gozdu > Če posekate drevje, zraste na goličavi vselej drugo nego je raslo poprej. Sadik pitanega kostanja doboste gotovo v gospoda grofa Lanthierija gradu na Slapu. Kolikor nam je znano, morajo jih imeti tam tisoč, ki so ostanki nasadov sadjarske šole. Kostanjevo še več denarja so pa bili trdosrčni ljudje, ker so ga izposo jevali proti 10 drevje sadimo tedaj, kadar drugo sadno drevje. Morda aro na kuplj 30 °/ les. o obrestim ali pa so ga dajali za katerega so prav ceno dobivali ima tako kostanjevo drevje na prodaj kateri izmed Ako pa ni kmet o pravem času odrajtal lesa, iztožil našili bralcev ? Vprašanje 116 zadnj številki »Novic sujete napra služila taka za pri delitev gnojnice Bi je upnik dvojno aro. Taka dejanja so bil popi- oderuštvu. Neki gospod razloži vse to pritrjena na strani soda dobro ker ga prosi pomoči. Ta ni izostala imamo pr nas od na legnarjih vseh županstev i podobna glavarju in glavar pošlje do edi voza, ker župništev in vikarijatov ter do vseh težavno na zadnji pr prevažati sod? je pre- žandarmerijskih postaj po vsem glavarstvenem Koliko bi okrožnico, s kater okraji stala voznina za napravo do semkaj? Bojim se, da bi greh in prosi svari kmete takih pogubnih pre ne stala več nego napi sama. Morda je dobiti tako to naj mu naznanijo tiste, ki zlorabijo kme- nevednost in siromašt\ napravo v Ljubljani pri kakem tovarnarji? (J. M Na to so začeli Odg S.) du- Naprave za razdelitev gnojnice ni pri- njih besede so prav dobi hovniki s cerkvenimi govori ostro napadati oderuhe plivale. Zoper najhujš trjevati na stran soda, ker se ne zliva potem gnojnica tiralce kmetov so došle do glavarstva ovadbe za- počez pak po dolgem. Sicer pa morete, če Vam ni nič do tega, ako se omažeta se vrše pr naših adnj sodiščih preiskave prer tudi z gnojnico, napravo pritrditi kolesi in zadnja je imel v etičnem in gospodarskem na sod, če leži edi Gnoj se bode še vedno dobi nasledek. Iz našega in zdaj razglas oziru neprecenjen raz- oderuštvo skoro lavarstvenega okraja je izginilo popolnoma. Zdaj tirja vsak za izpo deljevala. Vprašali smo, koliko da stane vožnja do Vas. sojeni denar največ 6°/0 obresti in vsak Sporočimo Vam, kakor hitro zvemo dobiti take napravi ker je patentovana Ljublj ni okoristiti se kmetove zadrege se pazi preveč Tudi po drugih glavar- tudi ne sme nihče ponarejati, stvenih okrajih se godi našemu kmetu enako. Naj po Gospodarske novice. snemajo gospodje glavarji logaškega gosp. glavarja n ljudstvo jim bode hvaležno. - •. • * Licencevanje zasebnih žrebcev bode i za v nastopnih krajih: januvarija v Radovlj Gospod grof Thurn, predsednik c. kr. kmetijske barija v Kranji in 12. januvarija v Kamniku 1888. 10. ja- družbe in deželni gl družbe priporočal je živo kmetijske prošnjo za povišanje dežel podpo daljšem in od vseh strani odobravanem govoru je raz- korenito, zakaj ložil v deželnem zboru 22 t. m Pi daje c. kr. kmetijska družba vredna izdatnejše podpore * trtni uši na Kranjskem. Deželni zbor kranjski takole Razne reči. Konje, ki jih grize ali ujeda, v črevih t. j. kadar imajo koliko, ozdraviš po navodu izkušenega konjerejca je vzprijel predloge deželnega odbora glede trtne uši, kake dobi Vzemi čebulje in mlek ter kuhaj oboj kakor smo jih prijavili uže v a d n j številki. Razen tri ure. Na vsak liter mleka skupaj vzemi do teh predlogov bil je pa tudi vzprijet gospoda poslanca Stegnarja predlog, ki slove; Deželni odbor poljudno knjižico naj izda o ameriških trt in zasajanji je, sicer jo pa moi vinogradov s takimi trtami. Na predlog gospoda po ca Pfeiferja je sklenil deželni odbor napraviti ame dvanajst srednje velikih čebulj. Precedi mleko kuhano s čebuljami skupaj, ter napolni ž njim steklenice in jih dobro zamaši. Kolikor starejša je tekočina, toliko boljša daj rabiti takoj. Bolnemu konj polovico steklenice popiti ter ga odrgni le toliko s sla mo rišk trtnico tudi v kakem kraj ki ni vinoroden, zato da ima gorko kožo, nikako da se ne bode bati, da bi se zatrosila trtna uš. se potil. Potem ogrni konja z volnenim ogrtačem # Kmetijski nadaljevalni pouk preide s ne odleže bolezen pa ne toliko, da bi , Če janu- ponovr vse to še enkrat čez nekaj ur varijem 1888. 1. v področje naučnega ministerstva, ka- čene kože, shi Da ti jabolka ne zvenejo in dobodo zgrban tero je ukrenilo ta pouk preosnovati ter tesneje zve- peska med nja. Posodo postavi jih v zaboj ali sod ter naspi suhega zati z ljudsko šolo. * Kmetijski popotni pouk na Štajarskem so zelo razširili. Veči del troškov trpi dežela, vendar je obljubilo c. kr. kmetijsko ministerstvo na leto po 3500 gld. redne podpore. * Proti oderuhom v logaškem okraji. Vsak mesec ne zmr hladen prostor, kjer Ozebline j ki se gnoje, ozdraviš najhitrej ako jih skrbno varuješ nesnage, ako jih enkrat ali dvakrat dan izpereš z gorko vodo, potem dobro obi ter po po eden dan ima logaški okrajni glavar dr. Rus uradni dan v napravljajo prošnje in pritožbe o vojaških, obrtnih in Ta dan prihajajo kmetje v Lož in dvakrat za eno pičlo uro treseš z drobno stolčeno borovo kislino (ki je kupiš v v lekarni) in z obezo zavaruješ proti prahu. Ako prične rasti tako zvano divje meso, potresi rano enkrat ali jodoformom. Varuj ozebline drugih rečeh. Ob enem so si izposojevali kmetje ta dan potrebnega denarja za domače potrebe od ljudij, ki so prihajali v Lož od blizu in daleč. Tzposojevalci hudega mraza in velike gorkote. Ako ravnaš tako in ne rabiš nikakeršnih tolstih mazil, ozdraviš kmalu Trgovinska in obrtna zbornica. (Dalje.) e ta dopis slavne šopronske trgovinske zbornice zelo prikupljiv, in človek misli v prvem Površno prečita dogovoriti se o kapčijskih stvareh, izimne cene staviti, popuste dovoljevati, s kratka, za vsem težiti, da postane trgovinska zveza v obojem interesu zdrava in vspešna. ■ Vsak trgovec in vsak tovarnar, ki pošilja potnike, moral bi se po takem truditi in na vse pretege delovati trenutku, da so navedena dokazila prava ter da jih je da mu potnik tudi res doseže prej omenjene namene. smatrati za merodavna, kar se tiče omejitve pravice prejemanja denarjev trgovinskih potnikov. Toda aKo pobliže uvažimo razloge, ki jih ima ta predlog za podstavo, uve-rimo se brzo, da se, posebno glede na cislitavske trgovinske koristi, razlogi, ki jih je navela translitavska slavna šopronska trgovinska zbornica, dado ovreči. Na čelo ki ga ona zastopa, ne bi zadovoljilo niti tvrdek ki imajo take potnike, niti njih manjših kupcev v mestih in na kmetih. Ako te razloge natančneje prevdarimo, Toda žal! vsak dan se dogaja ravno narobe. Tovarnarji in trgovci niso navadno glede na kakovost trgovskih potnikov izbirčni. Vsakdo, ki se ponuja, je sprejet, imajoč najnedostatnejša navodila, takozvan 5 gld. potnik in potem poslan z naročilom, kar največ „storiti". Zdajci se prične pravi lov na Kupce, ki imajo voljo, ali je nimajo kaj kupiti, in še celo na zasebne kupce. Predaleč bi zašli. ko to govore bolj hoteli narisati vse slike Res je * proti predlogu nego za predlog slavne šopronske trgovinske zbornice. katere nam podaje često tak trgovinski potnik, te nepriličnosti, ki jih obžaluje v tem pogledu slavna šopronska zbornica, dogajajo se vsak dan, takorekoč so Bodi mi dovoljeno, govoriti tu natančneje o teh raz- na dnevnem redu. Zlasti boljši trgovci ne morejo se ličnih stališčih. Kakor znano, določuje član nadležnosti takih trgovinskih potnikov nikakor ubraniti 49. občnega trgovin- ter trpe radi vsakojake lokavosti mnogostransko gmotno skega zakonika: „te je (trgovinske potovalce) osobito škodo. Toda da se odstranile te nepriličnosti, treba smatrati za pooblaščene, pobirati kupno ceno od prodaj, je, da so gospodarji teh trgovskih potnikov bolj pazljivi ki so jih sami sklenili, ali pa za to dovoljevati plačilne in vestni. Njih prvih je dolžnost, da si moža, katerega roke. pošiljajo v svet, natanko ogledajo; oni naj bi tudi bolj Jednako, vendar še dalje sezajoče določilo je tudi pretehtali osebni značaj potnika, kateremu zaupajo svoje Dočim av- zastopstvo. Ne store li tega, potem se ne morejo pozneje v ogerskem trgovinskem zakonu v 45. strijski trgovinski zakonik, kakor rečeno, daje pravico pritoževati, ako imajo radi svoje površnosti škodo, trgovinskim potnikom, da smejo pobirati denarje samo „Glej, komu zaupaš", Rek je kakor povsod, v trgovin za prodaje, ki so jih sami sklenili, dovoljuje ogerski tr- skem življenji, tako tudi takrat umesten, kadar je izbi govinski zakon v praktičnem smeru še mnogo več, ker rati potnike, pooblaščuje trgovinske potovalce, „da smejo pobirati vse zaostale tirjatve svojega principala. u Slavna šopronska trgovinska zbornica teži samo po Vse to toraj, kar pravi slavna šopronska zbornica o sumljivih osebah, iz katerih izhajajo trgovski potniki, da s tem utemelji, da je treba trgovskim potnikom odvzeti tem, da se premene ta zakonita določila, ter navaja za pravico, prejemati denarje, ne velja nikakor po mnenju to razloge, naznačene v gornjem dopisu. odsekovem; kajti ravno radi tega, da je trgovec, ki raz- pošilja svoje potnike, primoran biti oprezen pri izbiranji potnikov, katerim daje pravico, prejemati denarje, pri- Odsek priznaje, da se tu pa tam dogajajo malver- zacije in proneverjenja pri trgovinskih potnikih j ali v daljnem teku tega izvestja nadeje so dokazati, da sred- stvo » preloženo po slavni šopronski trgovinski zbornici, siljen je v svojo korist jemati v službo samo poštene in zaupne osebe. Samo tedaj, ako se v vsakem pogledu kako odstraniti to zlo, ni pravo ter da se moramo truditi, odstrniti to zlo na čisto drug način. Vredno je, natanko pretresti vse nagibe, ki jih je navela slavna šopronska trgovinska zbornica, uteme- ljujoč svoj predlog, da se videlo, da ti nagibi ni- kakor ne govore za to, da se trgovinskim potnikom pridrži ta pravica pobiranja denarja, dobodemo poroštvo, da nam trgov ne bodo obiskavali neprikladni potniki. Ako bi hoteli odstraniti pravico, prejemati denarje, to bi značilo, zdanje nepriličnosti samo povečati in na ste-žaj odpreti vrata brezznačajnim potnikom in njih trgovini škodo nanašajočemu poslovanju. (Dalje prihodnjič.) Podučite stvari. vzela pravica, prejemati denarje. Najprvo je nejasno, ali bi slavna šopronska trgovinska zbornica rada v zmislu svojega predloga z učinjeno premembo sedaj veljavnih zakonitih določil ščitila prodajalca ali kupca, ali pa oba ob enem. Vsekakor smemo trditi, da je zakonita pravica trgovskih potnikov, prejemati denarje, ponajveč sicer v interesu trgovčevem, ali da je tudi v interesu kupčevem. Potnik ni samo prodajalec, ampak tudi posredovalec med proizvodnikom in trgovcem, ali med tem in proda- kmetovalcev med njimi ne ravno pičlo število celo takih Cuite 7 čem se pogovarjata Štefan Gašper! in Štefan: »Neprecenljive škode in obžalovanja vredno da se še v dandanašnjem naprednem času tako malo jalcem na drobno; poklican je oživiti obstoječe trgovin ki prištevajo boljšim, za prekoristno gnojnic ske zveze, nove pridobiti, račune in razlike poravnati, kot eno najboljših gnojilnih tvarin, nič ne zmeni u Gašper: „Kar si ravnokar povedal, kaj ne, da malo Uže sama ta bila bi po najinem računu vredna celih na-me cika? Pa kaj! Čeravno do sedaj še nikdar nisem 15 goli. 60 kr. Sedaj sam previdiš, da ti kapital dva- Tudi najsterih goldinarjev, katerega bi za „gnojničarja z raz- zabil gnojnice kot gnojila, vsejedno dobro živim, moj pokojni oče, blagega spomina, te smrdljive luže ni- prševaloico vred" potrosil, uže v prvem letu več, nego koli niso čislali; a živel je srečno in dobro, kar mora »oderuških obresti" donaša, če si le tudi gnojnico tudi tebi še znano biti. Da bi skega gnoja imel, pa sem zadovoljen; vedno zadosta hlev- modro in pametno vkoristil. Ali sedaj še dvomiš nad tem lahko shajam." brez gnojuice po- mojimi trditvami:' Gašper na to Štefan Dragi sosed! tem si ravno toliko po- 7) Ne! U » malo z ramami zgane in reče: Bogom'/ poslovi se od svojega soseda in gre vedal, kot bi hotel trditi: Da le vedno dosta mesa ves zamišljen domov. imel, za juho se potem še ne menim ne. Ali bodeš mar Ne dolgo potem in peljal je nekega dne skoz vas juho v lijak ali celo pod kap zlival in brez koristi za- hlapec na vozu naložen nov sod, imenom »gnojničar u Z vrgel? prišlo Gotovo ti kaj takega nikoli še na um ne „razprševalnico u vred. In čegav bil je nek ta hlapec? u odgovorom smo prec pri kraji, ako povemo, da je bil Gašper n Samo ob sebi se ume, da bilo tako po- Gašperjev. čenjanje nespametno-bedasto Vedel pa rad 9 kako Gašper od tistega časa naprej zelo skrbno pazi na moreš ti smrdljivo gnojnico z okusno juho primerjati?" gnojnico, da se mu kaj brez koristi ne poizgubi. Dobro Štefan: „To ti prec dopovem in dokažem. Juha in ukoristovana dela mu na njegovih zemljiščih prave ču- Le to mu je še vedno žal in hudo, da je popreje gnojn sta si vsaka po svojih redilnih lastnostih in na deže. svojem mestu popolno enaki. Močna krepka juha ima v toliko let ta — najboljši tekoči — gnoj tako malo sebi najboljše sokove in redilne snovi mesa samega; marno v svojo lastno škodo močna gnojnica pa tudi najboljše gnojilne snovi gnoja metal. vse koristi proč samega v sebi hrani. Kar je toraj tečna juha za okrep Vrli poboljšani Gašper vreden je, da se ga očitno opešanemu in lačnemu človeku, ravno to je tudi pohvali, ter da ga v tem obziru čilo gnojnica, kot tečno gnojilo, opustošenemu zemljišču Rekel si, da bi bilo neumno, tečno juho zameta vati; a tako grešno neumnost vendar-le sam uganjaš, ker gnojnico brez porabe zametuješ. Le malo natančneje vso stvar premisli, in priznal mi bodeš sam, da je temu tako/ slovenski kmetovalci od prvega do zadnjega skrbno posnemajo. Venceljnov. Nasledki šnopsa". 7? Gašper n Naj ti Omeniti hočem ti pa prec še nekaj drugega, česar mi pa ne bodeš tako lahko (Dalje.) Ko se nekega dne zopet sestanete, ogleda se Klara o el Se samo gnoj ti ni še nič pomaganega v okolo sebe ker pa nikogar ne opazi v koših, pletenicah in cajnah je tako na polje in druga motiti, oglasi se in zapeljivo reče n ki Glej jo utegnil Beta kako zemljišča spraviti ne moreš. Pred vsem ti treba za neumna in bedasta si še! Sreča te išče njenih bo to primernega soda ojničarj u In takega bi moral gatih rek zajemati se nikar ne vstavljaj. Misliš, da tudi jaz kupiti; stal bi me najmanj kakih m gol- tukaj v u ni boljšega in prijetnejš kruha dinarjev Povrhu tega moral bi si omisliti tudi še po ga do sedaj pri svojem tercijalskem gospodarj sebno pripravo za razškropljevanje gnoj katera bi skromno in pičlo uživaš. Je ga je in pa še koliko nego tako Le mi zopet druge štiri o oldinarje iz žepa spodila. Vsa ta pravega kraj za to moraš si preskrbeti; pa tudi tebi ropotija veljala bi me celih 12 gold kateri bi mi pa sami tega treba ni; bodem uže jaz sama vse tako vrav nikakoršnih obresti ne donašali. Toliko denarja bilo bi nala da bode za-te prav. Kar postavo, moč in lepoto kaj nespametno kar tako brez vse Koristi proč vreči, sploh zadeva poglej me dobro, kaka reva sem proti Ni to res?" v Štefan: „Le tebi nikar prehitro, dragi sosed moj! Kra- ; vendar si pa na mesec več kot petkrat toliko pri služim, nego si prislužiš ti pri svojem dosedanjem pu vica ti sicer živa na svet pride; verižice, s katero bi jo stem gospodarj a pole cr O tega pa tudi dobro jem in pozneje k jaslom priklepal, ti pa s saboj ne prinese Se tvoja mlada kravica ne zdi toliko vredna, da za-njo sladko vince cukam, ravno kolikor se mi ga poljubi Tudi mč ženske smo za to ustvarjene, da si veselega verižico sam preskrbiš idiva v najinem pogovoru za korak dalje. Gnojnico imaš uže; Ker mi tega ne ugovarjaš, življenja privoščimo ter si pri tem kolikor moč, veliko zaslužimo. Pusti tisto tvojo sedanjo sveto hišo in dol ta pa je gotovo tudi toliko vredna, da za pripravo, gočasno službo ? s katero ti jo bode moč na zemljišča spravljati, žrtvuješ v kateri mora mlado dekle, kakoršna si 3 pri ka- ravno ti, same puščobe poginiti; udinjaj se raj omenjenih 12 gld. Čakaj le, da še malo poračuniva! kem veselem krčmai za natakarico; videla boš ) kako Hektoliter dobre gnojnice vreden je najmanj 60 kr. Ako imaš nad pol hektolitra tekoče gnojnice. Veš pa, da ima leto ti bode vedno bolj vse po tvoji volj šlo početka se dve kravi v hlevu, daste ti na teden obe skupaj ti bode malo čudno zdelo a ko se enkrat vsega pri vadiš povem ti, da potem take službe za kaKoršino si 52 tednov, toraj dobiš v enem samem letu od dveh krav kot nalašč vstvarjena nikdar več ne popustiš." In res najmanj 26 hektolitrov tekočega gnoja; da, tudi še več. Beti zapeljivi mamon (denar) vedno bolj po glavi roji Hrepenenje, v kratkem in lahko veliko denarja pridobiti si, jo zapelje in preslepi. Par dni potem uže predstavi hudobna Klara Beto šolski vrt. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji kraj-nega šolskega sveta na Gočah za podporo za ondotni lastniku gostil e ta gostilna, 7) pri Zamorcu Na kakem bila i j ne bodem pripovedoval Ustno poročilo finanč o toliko rečem odseka o prošnji kraj- da gospodar sam nič vreden bil ni. nega šolskega sveta v Staremtrgu pri Poljanah za pod gled bila mu je Beta popolno všeč. Ko pa je od Klare Prec na prvi po- poro za razširjenje ondotne ljudske šole še izve, da je Beta dobra računan molitev dosta ne porajta, obljubi Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji žu ? plačo ter da za Boga in panstva v Senožečah za podpo koj precej boljšo oziroma vodoshrana. za napravo napajališča mesec, nego jo ima pri dosedanjem gospodarj 10 svojem. Ko Beta domov pride, odpove prec službo sta- zakona zastran prenaredbe Priloga 65. Poročilo upravnega odseka o načrtu remu gospodarj in po vidimo jo uže „pri Zamorcu" kot nafrKauo natakarico v službi. Iz početka ;;pri Zamorcu" Beti prav pogostoma ru- reteku novih šestih tednov 25. marca 1874, dež. zak. št deželne o zako dne ljiških knjig 12 o napravi novih zem na Kranjskem in o notranji uredbi teh knjig (k prilogi 44.) 11 dečica sramožljivosti obraz zaliva. Ker pa za Boga in ljenja priklad za okraj Ustno poročilo upravnega odseka glede dovo ceste za molitev nikdar dosti marala ni, pozabila ga je tu v prilo 60.) prav kratkem času popol 12. Ustno poročilo upravnega odseka o prošnji pre svojega spodi Kdor pa Boga iz srca bivalcev trebanjskih, da se potrebno ukrene za napravi si v njem satan svoj tron bila je od sedaj naprej tudi z Beto. Vraga taka kom- temeniške ceste gradbo t in 13. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji Ri- pij t' sta JO popolno v svoje krem- harda Dolenca, vodje vinorejske šole na Grmu, za letno A «1 « A > . . ' dobila, iz katere ji ni bilo nikdar več rešitve Preden je Beta „pri Zamorcu službo natakarice nagrado 200 gold. 14. Ustno poročilo upravnega odseka o tem, da se nastopila, imela je tam vsakovrstna sodrga mestnih spri- zdravniku-asistentu v blaznici na Studenci dovoli naslov dencev in pohajačev uže svoje pravo zavetje in shaja- , hišni zdravnik lišče ti bili so pa le iz najnižjih vrst od kar bila je Razp tekla prilogi 57.). e večinoma mirno pa ona tam, začeli so tja dan za dnevom v vedno večjem samo pri točki številu zahajati tudi spridenci iz bolj premožnih stanov, baron Apfalt 10. dnevnega reda prizadevala sta si nasprotna poslanca in Deschm Se ve, da ti so bili sami za-se v posebnih prostorih rešiti zgodovin Na te bolj premožne gosposke spridene lahkoživce je »Rappelgeschiess Beta vedno svoj posebni pozor obračala; naše dežele lepa nemška krajna imena, kakor na pr in » Gesindeldorf nostjo omotala je kmalu s svojo mede- umlj pa kaKor raz brez vsakega tako speha da se skoraj več rešiti mogel ni. Pri komur je le kaj okroglega ču , vedela in znala ga je toliko časa pridrževati ter Prihodnja javna seja je v četrtek dne 5. ianuarija tila tako obdelovati > da ga ob vse spravila (Dalje prihodnjič.) Naši dopisi. Iz Ljubljane Slavljenje Papeževega zlato deželnih zborov. Deželni zbor kranjski. obravnaval je včeraj sledeči duevni red: Branje zapisnika IX. deželno-zborske seje dne 28. decembra 1887. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. masnistva v Ljubljani. Slovesnost Papeževega zlatomaš ništva v Ljubljani postala je v resnici veličastna rega leta večer bilo je mesto ljubljansko pa Sta- tudi mnogo krajev v okolici in po vsi deželi krasno razsvit ljeno. Ljubljani odlikovala se je posebno razsvitlj frančiškanskega samostana mraku prej zvonilo 3. Priloga 62. Deželnega odbora poročilo o pre- ^ega leta dan se je po vseh cerkvah cele dežele po pol ure. No bila dopoludne ne glede na dru iskavah in delih, zvršenih v namen osuševanja račenske mestne cerkve, velika cerkvena slovesnost v škofij doline in njenih sosednih doli cerkvi sv. Nikolaj Ob pol 10 uri imel je slo- zakona, s kateri Priloga 63. Poročilo finančnega odseka o načrtu vesno, prazniku primerno pridigo prečastiti gospod ka se določujejo posamezne spremembe nonik in vodja seminiški dr. K ki je ,z vedno o postopanji glede pravic, podvrženih po cesarskem pa- skazano spretnostjo risal pomen papeštva in pa odlične tentu z dne 5. julija 1853, drž. zak št uravnanj prilogi 50.) 130, odkupu ali lastnosti očeta L XIII Radeče. Sv 5. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občin Po pridigi peli so milostljivi knezoškof dr. Misija slovesno sveto mašo, pri kateri so bili navzoči večinoma nico v Radečah Križ in Dvor za podporo za gozdno dreves- vsi dostojanstveniki v Ljubljani bivajoči. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji ob činskega odbora Sv. Križ pri šolo na Dobovcu. Radečah za podporo za Za večer ob pol 6. uri priredil je slavnostni odbor v resnici veličastno veselico v redutni dvorani, pri kateri je prijazno sodelovala tudi godba domačega peš- polxa št. 17. Redutna dvorana bila je polna najodličnejšega ljub- tukajšnje podkovske šole. Vsi so bili Kranjci ter dobi ljanskega občinstva, izmed katerega omenjamo samo n. vali podporo od centralnega odbora c. kr. kmetijske gg. knezoškofa dr. Misija, deželnega predsednika ba- družbe. Po vspehu se vrstijo ti učenci tako-le: Markelj rona Winklerja s soprogo, deželnega glavarja grofa Martin iz Zatičine, Zaje Janez iz Dola, Betica Jakob iz T h urna, dva generala, dva polkovnika, načelnike vseh Blok, Dolčič Jože iz Zadoorove, Proj Florijan iz Kranja. tukajšnjih uradov, državne in deželne poslance, stolni kapitel. mestnega župana Grassellija in podžupana Ponavljal je pa tudi skušnjo iz ogledovanja klavne živine in mesa posestnik France Babnik iz Bizovika ter Petričiča, oo. frančiškane, zastopnike in zastopnice skušnjo prestal z povoljnim vspehom. domačega plemstva, izmed domačega meščanstva vseh vrst pa toliko, da je bila dvorana v vseh prostorih pre- uce (jne 7 jn Čitalnica ljubljanska priredi ta predpust vese- napolnjena. 21. januarija ter 1 Slovesnost pričela se je s primernim nagovorom prelata dr. Čebašek ki s živo besedo opisaval nosti. Potem pela se je s spremstvom godbe pri kateri sta se odlikovala posebno a n. Tej krasni skladbi h i m in D ečm z 1z- pomen Papež še samopevca Med Forsterjevi sledil je slavnostni govor, katerega . ■JB^pB^r^ 1 ! S 1 HB mK rAdpr . IkIkM l . t * • H X j1^ 'iV" , ' i - >r Tj vf^.'A^r ^fifi M|KBWF * f-j-'1 redno spretnostjo sostavil in govoril člen slavnostnega odbora, vodja Fr. P o vse, opisujoč zlasti izredne znanstvene zmožnosti in zasluge modrega učenjaka in vladarja družbo krajih Papeža Leona XIII., njegove zasluge za človeško ploh izrekoma tudi za misijone v oddaljenih sveta Potem sledil je krasni moški zbor Kedojemar" s spremstvom vojaške godbe. Potem nastopil je kanonik Klun ter je v kratkem > krepkem govoru opisal velikanske zasluge vladajoče naše cesarske rodbine Habsburške za krščansko vero in cerkev ter sklepa z besedami cesarske pesmi. Pri teh besedah vzdigne se vse občinstvo, godba pa zagode cesarsko pesem > katero navzoči stoje pozdravljajo z živahnimi živio-klici. Konečno nastopi milostljivi knezoškof dr. Misija sam na oder govorniški, se zahvaluje slavnostnemu odboru, vsem sodelujočim in navzočim za čast in ljubezen skazano svetemu očeta, omenja dalje o pomenu svete cerkve, da ni sistema, temveč živ organizem, čegar de janski člen mora biti vsak kristijan, da postane deležen njenih milosti. Konečno gospod knezoškof naznanja, da so sv. oče vsled naznanila današnje svečanosti blagovolili brzojavno podeliti vsem danes tukaj navzvočiin svoj apostolski blagoslov. tem bila je Rončana sijajna slovesnost naši deželi slavil se je ta izreden praznik manj sijajno. Po vsi bolj ali tukajšnji podkovski šoli vršila se je dne 27. decembra pred c. kr. izpraševalno komisijo skušnja iz podkovstva za take kovače, kateri niso obiskavali pod kovske šole. Oglasilo se jih je 13 > vprvič napravilo je skušnjo 10 kovačev, 3 pa so jo ponavljali. Bilo je 9 Kranjcev > pa štajarski Slovenci. povoljnim vspehom prestalo je skušnjo dese ko- 1 vačev, dva moreta ponavljati skušnjo decembra 1888. leta eden kovač pa obiskavati šolo, ako hoče še dalje pečati se s podkovstvom. # Dne 28. decembra pa podvrgli so se skušnji iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Učenci in 9. februarija. Pred svečnico je sijajen (Vodnikov) ples, druga večera pa so veselice s petjem, igrami in plesnimi vajami. Za notarskega namestnika v Radoljici imenovan not. kandidat Aleksander Hudovernik. gosp po očetu svojem Radoljčan, na mesto uže delj časa bole-hajočega notarja Hoffmann-a. Stritarjevih zbranih spisov prišel je na svitlo snopič 27. rojakom to domačo zbirko. Državni poslanec dr. vitez Tonkli ponesrečil se je minulega tedna v torek, ko se je vračal od svojega Povodom novega leta priporočamo vsem posestva na Vrtovinu. Konji, nezadostno vpreženr j zvrnili so voz in doktor padel je tako nesrečno, da si je zlomil desno roko pod amenom ter se lahko po škodoval na glavi. Nadejamo se, da zasluženi rodoljub slovenski prav kmalu zopet okreva, da se vsaj zborovanja državnega zbora koj začetkom more vdeležiti. ^Slovenski pravnik", ki je izhajal uže leta 1881, 1882 in 1883, začel je z novim letom zopet izhajati. Vrednik in založnik gosp. deželni poslauec dr. Mosche, dobil je za nadaljevanje tega lista pet zadostno du- ševne podpore. Priporočamo toraj ta slovenski strokovni list, ki nam je neobhodno potreben, ako hočemo, da se vresniči slovensko uradovanje — vsem izobraženim rojakom najgorkeje. List, ki obsega po dve tiskani poli v osmerki, stane na leto samo 4 gold. v Sola za umetno štikanje v Ljubljani je dovoljena ker je tudi finančno ministerstvo pritrdilo predlogu na- učnega ministerstva. noči. Šola prične se bržčas o veliki Banjiluki obešen je bil dne 20. decembra Božo Mandič, morilec našega neustrašenega rojaka V. Laha, ki je kot misijonar šel v Bosno. Grosp. Perše, nadsodnijski svetovalec in državni pravdnik pri c. kr. deželni sodniji ljubljanski, prosil je za upokojenje. Zalivala. Povodom novega leta blagovolil je milostivi knez in vladika ljubljanski, prečastiti gospod dr. Jakob Missia izročiti mi sto in petdeset goldinarjev za mestne uboge. Usojam si potom javnosti izrekati najuaanejšo zahvalo na tem velikodušnem darilu. Ljubljani 1. dan januarija 1888. Župan: G-rasselli. Novičar iz domačih in tujih dežel Dunaja Skrbnim očesom opazuje ves svet politične dogodbe, pred vsem pa avstrijski narodi terih osodi se v prvi vrsti suče pereče vprašanje ka T) jska ali m 9 Voj priprave Ruske ob naših ga-vojakov, živeža in streliva liških mejah, nakopičevanje v sosednih nam pokrajinah še ni prenehalo, Ruska nikakor ne prikriva, da hoče strahovati našo državo in • i _ temu početju nasproti tudi naša država ne more in ne Minuli ponedeljek naznanil spremljevali so ga pri sprevodu, med katerim je sv. Oče vedno delil apostolski blagoslov. Po tihi sv. maši zapel je sv. Oče zahvalno pesem. Potem pomikal se je sprevod zopet nazaj. Sred cerkve postali so nosniki in sv. Oče dal je stoje z daleč okoli donečim glasom svoj blagoslov. Pri povračanji v Vatikan je množica papeža glasno pozdravljala. Vsi cerkveni zavodi in hiše bile so zvečer vitljene Za položaj pomenljiva je do rim sme rok križem držati se Korak ki nam kaž daj J b Voj položaj v vsi godba: Uže minuli teden obiskal je mestni župan ski, vojvoda Leop. Torlonija, kardinalvikarijž hi-ja s prošnjo, naj sv. Očetu izreče njegovo udanost minister zaukazal je namreč m čestitanj zlatomašništvu Temu koraku bil je oj m o raj Le, za e r v i s t h d d e 1 k nase t takoj da se atere so nove puške repetirke z 22 januarjem priti k ze go-8edemdnevnim pa nasledek, da je dne 30. decembra mestni župan prejel kraljevi dekret, ki ga vsled soglasnega sklepa ministerstva o d sta vi j a od županstva Časniki in vajam, nikom v reservi urijo v streljanji z novo puško. Tudi čast e priti koraK našega voj tem vajam. 3ga ministra imski so sedaj razdvojeni o tem Vidi se pa, poleg druzih sklenjen se zgodi, da iz pretenj je bil gotovo vojnem svetu, kaže, kako lahko naenkrat nastane britka resnica krvava vojska. Korak našega vojnega poveljništva je nove puške ne. temveč mestni odborniki je korak vladin opravičen ali ne. imajo uradni krogi laški, pa tudi Lah izdano besedo Lahi ali da vstrijski prezirati" to svečanost. Da odlični in veljavni možje glede tega sodijo drugače, po kazalo je čestitanje vojvoda Torlonij sicer po vsem naraven. Država žrtovala za Srbska Ministerska kriza, katera nastala milijonov da podajajo naši vojni ono pomen samo za to, da jih imamo spravlj vsled razpora med vladajočima strankama, je rešena in repetirka daj v boj in se prestrašila i. Borza je po tej nekoliko časa 75% čuje prednost, katero novici zaropotala renta padla je pod stopilo je na mesto Rističeve o ministerstva novo, radi kalno ministerstvo, Ker so v Skupščini radikalci v ve- čini V novem ministerstvu so: Sava Gruič predsednik danes pa se je zopet ojačila in renta se pla zopet po 76'80°/o. Poleg sKrbi za ohranenj in vojna, polkovnik Franasovič unajno, Milosavljevič notranje, Vuič finance. Po rešeni ministerski krizi do- miru pa se zavzimal volila je Skupščina, z 120 gl zoper 63 posojilo 20 ves političen svet tudi na Dunaji za slavnosti 501etnice milij potem pa je bilo vsled kralj mašništva Papeževega Tukajš te slavnosti bil so v veličastne rovanje pretrgano do 29. januarja, ne obeta sedanjemu ministerstvu dolg iga ukaza zbo- Javno menenje obstanka Vi Ogerska Na novoletni pozdrav zastopnikov deti da ima kralj odločno v roki stranke državnega zbora odgovoril je Koloman T Ogerska nikdar ne išče in ne bode iskala vojske i se m ne more da ako pa vsili, izpolnila bode svoje mesto. Več noče ker pesimizem ni opravičen in bi bil Izrekel je nado tudi Ruska Car je z Gačine starega leta dan pa pežu v Rim brzojavil tako r> Prosim sprejeti moja od kritosrčna voščila petdesetletnici vstopa Vaše sve- eči tudi vsak optimizem napačen. danes še, da se bode izognilo nevarnosti vojske. Nemška. — Uradni „Reichsanzeiger" razglaša z Ruskega ponarejena pisma, ter izjavlja, da je dosedanja preiskava pokazala, da nihče obdolženih, oziroma pod- tosti v duhovniški stan cerkve, kateri vladanje znalo izvesti Vaše sla tako izgledne usluge. Navdan želje, verske interese mojih rimskorkatoliških podanikov zagotoviti, ne dvomim, da mi bocle visoka modrost, o kateri ste dali toliko dokazov, dopustila, potrebe rim- sko-katoliške cerkve na Ruskem spraviti v soglasj s pisanih, ni zakrivil one pisave. Pisma so prav izmi-ena z namenom, nezaupnost sejati med evropejske države, po narejalci pa do sedaj še niso najdeni. Ako bi bila ta pisma istinita, smela bi Ruska Nemški po pravici očitati nepoštenost v ravnanji glede bolgarskega vprašanja. temeljnimi načel moje držav Aleksander u Žitna cena v L j ubij 31 decemb Hektoliter: pšenice domače 5 gold 1887. 85 k 7 gold kr. kr rži 4 gold turšiee 5 gold. 36 kr banaške soršice 6 gold. Laška Slovesnosti papeževe petdesetletnice prosa 3 gold. 74 kr 6 kr, ajd ječmena 3 gold. 41 kr. 3 gold. 90 kr ovsa 2 gold se niso nikier motile Vreme bilo je lepo, pa mrzlo 27 kr Krompir 2 gold. 48 kr. 100 kilogramov Krog Petrovega trga nastavljena je bila vrsta voja kov 5 katera je pustila vstopiti samo one, ki so poka V Kranj i 2. januarija zali vstopnice ed Ob pol 10 cerkvi in zunaj cerkve vladal je uri prinesli so sv. Očeta na stolu Hektoliter: Pšenica 5 gold. 85 kr Rrž 4 gold. 55 kr Oves 2 gold. 76 kr Turšica 4 gold. 54 kr Ječmen (sedia gestatoria) iz Vatikana v cerkev, kjer so ga nosili križem na desno in levo. Papeževi dvorniki 4 gold. 39 kr Ajd 4 gold. 22 kr 1 gold 54 kr. 60 kr Seno 2 gold kr Slama 100 kilogr Špeh 1 kilogr Odgovorni vrednik: Gustav Pire. • i . Tisk in založba: J. Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.