253ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
ZGODOVINSKI ^ASOPIS – LETNIK 60, 2006, 3–4 (134)
KAZALO – CONTENTS
Peter [ t i h, [estdeset letnikov Zgodovinskega ~asopisa ................................................................. 257
Sixty Volumes of Historical Review
RAZPRAVE – STUDIES
Rajko B r a t o ‘, Martin Tourski in njegovi stiki s Panonijo ..................................................... 259–281
Martin of Tours and His Contacts with Pannonia
Gustav P f e i f e r, Centralne funkcije {kofijskega mesta v srednjem veku. Primer Briksna ... 283–296
Central Functions of a Bishop Town in the Middle Ages: The Case of Brixen
Stanislav J u ` n i ~,  Kostel pod zadnjimi Langenmantli ........................................................... 297–325
Kostel under the last Langenmantl’s
Marko [ t u h e c,  Iz Lesc v Ljubljano po francosko. Prispevek k poznavanju jezikovne rabe
kranjskega plemstva v prvi polovici 18. stoletja ..................................................................... 327–344
From Lesce to Ljubljana in French: Linguistic Customs of the Nobility of Carniola
in the First Half of the 18th Century
Janez C v i r n, Boj za sveti zakon – II. del ................................................................................ 345–373
Fight for the Holy Matrimony – Part Two
Mateja R a t e j, Avtonomisti~na ideja v Slovenski ljudski stranki v letih 1923–1929
in vpra{anje dekoncentracije upravne oblasti v ~asu vlade Antona Koro{ca ......................... 375–395
Autonomistic Ideas in Slovene People’s Party in the Period between 1923 and 1929
and the Question of Deconcentration of Administrative Authority during the Government
of Anton Koro{ec
Sa{o K o m e r i ~ k i, Prepletanje individualnega in kolektivnega spomina
v zgodovinopisju ...................................................................................................................... 397–413
The Intertwinement of Individual and Collective Memory in Historiography
Mitja F e r e n c, Gospodarstvo Ko~evske v prvem desetletju po 2. svetovni vojni ................. 415–435
Economy of Ko~evsko in the First Decade after the Second World War
Viljenka Š k o r j a n e c, Ob tridesetletnici Osimskih sporazumov ........................................... 437–446
30th Anniversary of the Treaty of Osimo
ZAPISI – NOTES
Mojca K u k a n j a, Ustna zgodovina v osnovni {oli ................................................................. 447–457
Oral History in Elementary School
254 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
JUBILEJI – ANNIVERSARIES
Dr. Du{an Biber – osemdesetletnik (Damijan G u { t i n) .......................................................... 459–464
Du{an Biber – Octogenarian
Dr. Anka Vidovi~-Miklav~i~ – sedemdesetletnica (Miroslav S t i p l o v { e k) ......................... 465–466
Anka Vidovi~-Miklav~i~ – Septuagenarian
Prof. dr. Peter Vodopivec – {estdesetletnik (Marko [ t u h e c) .................................................. 467–472
Peter Vodopivec – Sexagenarian
KONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJE –
CONGRESSES, SYMPOSIA, SOCIETY EVENTS
New Research in German Intelligence History: Fifty Years of Bundesnachrichtendienst
1956 – 2006: The BND in Historical Context. Tutzing, April 7 – 9, 2006
(Ljuba Dornig [ u b e l j) ......................................................................................................... 473–476
New Research in German Intelligence History: Fifty Years of Bundesnachrichtendienst
1956 – 2006: The BND in Historical Context. Tutzing, April 7 – 9, 2006
(Ljuba Dornig [ u b e l j)
36. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Mogersdorf-Modinci. Mogersdorf,
4.–7. julija 2006 (Franc R o z m a n) ...................................................................................... 476–477
36th International Conference on Cultural History in Mogersdorf-Modinci. Mogersdorf,
July 4–7, 2006 (Franc R o z m a n)
OCENE IN PORO^ILA – REVIEWS AND REPORTS
Odluke dubrova~kih vije}a 1390–1392. Ur. Nella Lonza, Zdravko [undrica
(Ignacij Vo j e) ........................................................................................................................ 479–480
Maximilian Weltin, Das Land und sein Recht. Ausgewählte Beiträge zur Verfassungsgeschicht
Österreichs im Mittelalter. Hg. von Folker Reichert und Winfried Stelzer (Peter [ t i h) .... 480–481
Malefi~ne svobo{~ine Ljubljan~anov = Deren von Laibach Malefitzfreyhaittn: ljubljanski
kazenski sodni red (Peter [ t i h) ............................................................................................ 482–483
Tirol – Österreich – Italien. Festschrift für Josef Riedmann zum 65. Geburtstag.
Hg. von Klaus Brandstätter, Julia Hörmann (Peter [ t i h) .................................................... 483–484
Protestantizem, slovenska identiteta in zdru‘ujo~a se Evropa. Ur. Marko Ker{evan
 (Avgust L e { n i k) .................................................................................................................. 484–487
Jurij Perov{ek, Na poti v moderno: poglavja iz zgodovine evropskega in slovenskega
liberalizma 19. in 20. stoletja. (Miroslav S t i p l o v { e k) .................................................... 487–489
Milko Mikola, Zgodovina celjske industrije (@arko L a z a r e v i }) ......................................... 489–490
Mile S. Bjelajac, Generali i admirali Kraljevine Jugoslavije 1918–1941: studija o vojnoj
eliti i biografski leksikon (Bojan B a l k o v e c) ..................................................................... 490–492
255ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Zbornik Odsjeka za povijesne znanosti Zavoda za povijesne i dru{tvene znanosti Hrvatske
akademije znanosti i umjetnosti. Volumen 22 (Jo‘e M a ~ e k) ............................................. 492–493
Rad 492. Razred za dru{tvene znanosti. Knjiga 43 (Jo‘e M a ~ e k) ......................................... 494–495
Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru. Svezak 47 (Jo‘e M a ~ e k) ................. 495–497
OBVESTILA – INFORMATION
Navodila avtorjem ................................................................................................................................ 498
Guidelines for Contributor to Zgodovinski ~asopis – Historical Review
LETNO KAZALO – ANNUAL CONTENT
Letno kazalo Zgodovinskega ~asopisa 60, 2006 ......................................................................... 499–502
Annual Content of Zgodovinski ~asopis – Historical Review 60, 2006
256 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
257ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
[estdeset letnikov Zgodovinskega ~asopisa
S pri~ujo~o dvojno {tevilko se zaklju~uje {estdeseti letnik Zgodovinskega ~asopisa. Po-
dobno kot v ‘ivljenju posameznika, je tudi v ‘ivljenju neke revije to pomemben jubilej,
vreden, da se ga spomnimo in da si v spomin prikli~emo nekaj osnovnih dejstev, ki so zazna-
movala prehojeno pot in opravljeno delo.
Prvi zvezek Zgodovinskega ~asopisa, ki je na dobrih 240 straneh vseboval vse {tiri {tevil-
ke prvega letnika, je z letnico 1947 iz{el 12. junija 1948. Novi strokovni ~asopis slovenskih
zgodovinarjev je bil v ‘ivljenje priklican kot glasilo novega Zgodovinskega dru{tva za Slove-
nijo in je na svoj na~in odra‘al novi ~as, ki je nastopil s koncem druge svetovne vojne z vsem
dobrim in slabim, kar je ta vojna prinesla. A ~eprav je bil Zgodovinski ~asopis nova periodi~na
revija in je bilo Zgodovinsko dru{tvo za Slovenijo nova stanovska organizacija, to vendarle
ne pomeni, da sta bila brez korenin, tradicije in predhodnikov. Vse troje sega ‘e v 19. stoletje
in tradicija, na katero se Zgodovinski ~asopis lahko sklicuje, sega vse do Mitteilungen des
Historischen Vereins für Krain, ki so za~ele z izhajanjem 1. januarja 1846. Neposredni pred-
hodnik na{e revije pa je bil Glasnik Muzejskega dru{tva za Slovenijo (1919-1945), ki se je ob
preoblikovanju Muzejskega dru{tva za Slovenijo leta 1946 v Zgodovinsko dru{tvo za Slove-
nijo tudi sam preoblikoval v Zgodovinski ~asopis.
Tako kot {e na marsikaterem podro~ju ‘ivljenja takoj po vojni, so bili tudi za~etki Zgodo-
vinskega ~asopisa skromni in te‘ki in prvih 21 letnikov je imelo vsega skupaj 16 zvezkov.
Kasneje se je stanje bistveno spremenilo in {tevilka, ki je pred nami, je ‘e 134 zvezek Zgodo-
vinskega ~asopisa, ki je od leta 1980 v posebni Zbirki Zgodovinskega ~asopisa poleg tega
objavil tudi ‘e 32 monografij in zbornikov. V tem ~asu so v reviji objavljali prav vsi zgodo-
vinarji in zgodovinarke, ki so kaj pomenili ali pa sedaj nekaj pomenijo v slovenskem zgodo-
vinopisju. Zato se skozi posamezne {tevilke Zgodovinskega ~asopisa in njegove vsebine na
svoj na~in zrcali tudi zgodovina slovenskega zgodovinopisja po drugi svetovni vojni in skozi
njegove strani lahko sledimo poti, ki jo je to zgodovinopisje prehodilo.
Danes je Zgodovinski ~asopis glasilo Zveze Zgodovinskih dru{tev Slovenije, v katero se
je leta 1981 preoblikovalo Zgodovinsko dru{tvo za Slovenijo. To mu daje precej{njo {irino,
saj poleg vsebin, ki so relevantne za zgodovinsko stroko in znanost v o‘jem smislu, objavlja
tudi prispevke, pomembne ali zanimive za dru{tveno ‘ivljenje in dru{tvene ~lane. V tem
okviru posve~a Zgodovinski ~asopis {e posebno pozornost temam, ki so zvezane s poukom
zgodovine in z zgodovino v {oli. Tak{no {iroko usmeritev namerava revija ohraniti tudi v
bodo~e.
Peter [tih
odgovorni urednik Zgodovinskega ~asopisa
258 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
259ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
RAZPRAVE
Rajko Brato`
Martin Tourski in njegovi stiki s Panonijo
UDK 94(398)»3//« +235.5:929 sv. Martin
BRATO@ Rajko, prof. dr., Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, SI-1000 Ljubljana, A{ker~eva 2,
rajko.bratoz@guest.arnes.si
Martin Tourski in njegovi stiki s Panonijo
Zgodovinski ~asopis, Ljubljana 60/2006 (134), {t. 3–4,  str. 259–281, 105 cit.
1.01 izvirni znanstveni ~lanek: jezik Sn. (En., Sn., En.)
Prispevek obravnava tri vpra{anja, ki se navezujejo na osebnost in delo Martina Tourskega, pri ~emer avtor sprejema tako imenovano
dolgo kronologijo Martinovega ‘ivljenja (316/317–397). (1) Prikaz Martinove mladosti v Savariji je posve~en voja{kemu okolju, iz
katerega je izhajal, ter vpra{anju razvoja kr{~anstva v panonskem prostoru in posebej v Savariji v Konstantinovi dobi. (2) Martinov
obisk v Panoniji po odpustu iz vojske (357/358) in njegov spopad z arijanci osvetljuje okoli{~ine in oblike verskih spopadov med
pravovernimi in arijanci. Podoba, kot jo posreduje Vita s. Martini Sulpicija Severa, je skladna s podatki, ki jih prina{ata historiogra-
fija in polemi~na publicistika druge polovice 4. stoletja. Zanesljiva identifikacija Martinovih arijanskih nasprotnikov ni mogo~a. (3)
O ~a{~enju Martina kot {kofa s svetni{kim slovesom v panonskem prostoru v 5. in 6. stoletju ni podatkov. Na njegovo verjetnost ka‘e
zlasti ime in duhovna usmeritev {kofa Martina iz Brage, ki je izhajal iz panonskega prostora in je bil predan Martinovemu ~a{~enju.
Po propadu anti~nih struktur v Panoniji se je Martinovo ~a{~enje raz{irilo po karolin{kih zmagah nad Avari ob koncu 8. stoletja.
Avtorski izvle~ek
UDC 94(398)»3//« +235.5:929 sv. Martin
BRATO@ Rajko, PhD Full Professor, Department of History, Faculty of Arts, University of Ljubljana, SI-1000 Ljubljana,
A{ker~eva 2, rajko.bratoz@guest.arnes.si
Martin of Tours and His Contacts with Pannonia
Zgodovinski ~asopis (Historical Review), Ljubljana 60/2006 (134), No. 3–4,  pp. 259–281, 105 notes
Language: Sn. (En., Sn., En.)
Adopting the so-called long chronology of Martin’s life (316/317-397), this paper examines three episodes in the life and work of
Martin of Tours. Depicting Martin’s youth in Sabaria, the first chapter describes the military milieu of Martin’s early life and the
development of Christianity in Pannonia, and especially in Sabaria, during the reign of Emperor Constantine. The second chapter
discusses Martin’s visit to Pannonia after his release from the army (357/358) and his clash with the Aryans, which throws light upon
religious conflicts between members of the orthodox religion and the Aryans. It is impossible to establish an authentic identification
of these Aryan adversaries. The image of Martin that is described in Sulpicius Severus’s book Vita s. Martini is congruent with
historiographic data and with facts cited by polemic journalism of the second half of the 4th century. The last chapter discusses
possible, yet unsubstantiated adoration of Martin in Pannonia in the 5th and the 6th centuries. Martin’s status of a bishop with a holy
reputation is indicated primarily by the name and religious preference of Bishop Martin of Braga, himself born in Pannonia, who was
a devout worshipper of Martin of Tours. The adoration of Martin of Tours spread after the Carolingians defeated the Avars at the end
of the 8th century.
Author’s Abstract
V prispevku o Martinovih stikih s kr{~ansko Panonijo ‘elimo posebej izpostaviti tri teme, ki
se navezujejo na najve~jo osebnost zgodnjekr{~anske dobe iz panonskega prostora: rojstvo in
zgodnja leta v panonski Savariji, njegov kasnej{i in edini v literarnem izro~ilu opisani obisk
domovine v enem od prelomnih obdobij njegovega ‘ivljenja (zaklju~ek voja{ke slu‘be, oprede-
litev za asketski na~in ‘ivljenja, spopad z arianizmom) ter vpra{anje za~etkov in razvoja Mar-
tinovega svetni{kega ~a{~enja v panonskem prostoru in njegovem sosedstvu v 5. in 6. stoletju.
Prvi dve vpra{anji se nana{ata na prvih {est poglavij »@ivljenja sv. Martina« Sulpicija Severa,
katerih razumevanje in razlaga se tesno navezujeta na zapletena vpra{anja kronologije svet-
nikovega ‘ivljenja. Pri tretjem vpra{anju bomo posku{ali dati kratek oris sicer precej dolge poti
do uveljavitve Martinovega svetni{kega ~a{~enja na obmo~ju njegove domovine.
ZGODOVINSKI ^A OPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134) • 259–281
260
Avtor se zahvaljuje prof. Dorottyji Gáspár (univerza v Szegedu) za pomo~ pri zbiranju gradiva in za vodstvo pri
ogledu arheolo{kih ostankov Savarije. Prispevek je bil predstavljen v obliki referata na simpoziju »San Martino di
Tours: culto, storia e iconografia tra Italia ed Europa« (Tolmezzo, 24.–25. junija 2006) in kot vabljeno predavanje na
Filozofski fakulteti Univerze v Zagrebu (26. oktobra 2006).
1 J. ZEILLER, Les origines chrétiennes dans les provinces danubiennes de l’Empire Romain, Paris 1918 (izhodi{~na
{tudija za moderne raziskave); H. LECLERCQ, Illyricum, DACL 7/1, 1926, 89–180 (obse‘en enciklopedi~ni pregled).
Celotno panonsko obmo~je zajemajo tri starej{e {tudije mad‘arskih avtorjev: A. ALFÖLDI, Tracce del cristianesimo
nell’epoca delle grandi migrazioni in Ungheria. Studi ungheresi sul tardo impero (Quaderni dell’impero: Roma e le
province II), Istituto di studi Romani 1938 (kratka zgodovinska sinteza); L. NAGY, Pannonia sacra, Budapest 1938
(arheolo{ka monografija); T. NAGY, A Pannoniai kereszténység története a Római védörendszer összeomlásáig (Die
Geschichte des Christentums in Pannonien bis zu dem Zusammenbruch des römischen Grenzschutzes), Dissertatio-
nes Pannonicae II,12, Budapest 1939. Za razvoj v 4. stoletju nazadnje A. CEDILNIK, Ilirik med Konstantinom Velikim
in Teodozijem Velikim. Balkansko-podonavski prostor v poro~ilih Atanazija, Hilarija, Sokrata Sholastika, Sozome-
na, Teodoreta in Filostorgija, Ljubljana 2004.
2 Izbor novej{ih pregledov kr{~anstva v Panoniji po letu 1980 v kronolo{kem zaporedju objav po obmo~jih. (I)
Severna Panonija (Pannonia I, Valeria): E.B. THOMAS, Das frühe Christentum in Pannonien im Lichte der archäolo-
gischen Funde, v: Severin zwischen Römerzeit und Völkerwanderung, Linz 1982, 255–293; E. TÓTH, Das Christen-
tum in Pannonien bis zum 7. Jahrhundert nach den archäologischen Zeugnissen, v: E. BOSHOF, H. WOLFF, Das
Christentum im bairischen Raum. Von den Anfängen bis ins 11. Jahrhundert, Köln, Weimar, Wien 1994, 241–272;
D. GÁSPÁR, Christianity in Roman Pannonia. An evaluation of Early Christian finds and sites from Hungary, BAR
International Series 1010, Oxford 2002 (temeljni pregled z iz~rpno literaturo za mad‘arski prostor). (II) Ju‘na Pano-
nija (Savia, Pannonia II): @. DEMO (ur.), Od nepobjedivog sunca do sonca pravde. Rano kr{}anstvo u kontinentalnoj
Hrvatskoj (From the Invincible Sun to the Sun of Justice. Early Christianity in Continental Croatia), Zagreb 1994; B.
MIGOTTI, Evidence for Christianity in Roman Southern Pannonia (Northern Croatia). A catalogue of finds and sites,
BAR International Series 684, Oxford 1997 (temeljni pregled z iz~rpno literaturo za obmo~je severne Hrva{ke). (III)
Ostala obmo~ja Panonije: Severozahodni panonski prostor na ozemlju dana{nje Avstrije: R. PILLINGER, Frühes Chri-
stentum in Österreich. Ein Überblick an Hand der Denkmäler, Mitteilungen zur frühchristlichen Archäologie in
Österreich 5, 1993, 4–27. Jugozahodni panonski prostor na ozemlju dana{nje Slovenije: R. BRATO‘ (in kot sodelavec
T. KNIFIC), Cristianesimo antico nel territorio della Slovenia, v: A. TILATTI (ur.), La cristianizzazione degli Slavi
nell’arco alpino orientale (secoli VI-IX), Roma, Gorizia 2005, 109–143. Jugovzhodni panonski prostor (Sirmij in
Bassianae z okolico) na ozemlju dana{nje Srbije: N. DUVAL, Sirmium »ville impériale« ou »capitale«?, Corsi di
cultura sull’arte ravennate e bizantina 26, 1979, 53–90; v pripravi je 5. zvezek serije Sirmium z objavo zgodnje-
kr{~anskih najdb. Ju‘nopanonski prostor ju‘no od Save na obmo~ju dana{nje Bosne in Hercegovine: Dj. BASLER,
Spätantike und frühchristliche Architektur in Bosnien und Herzegowina, Wien 1993. (IV) Dragoceno gradivo za
1. Za~etki kr{~anstva v rimski Panoniji – Martinov panonski izvor in dru‘beno
poreklo
Panonija, najpomembnej{a rimska de‘ela v Podonavju, je bila po delitvi v dve provinci v
zgodnjem 2. stoletju v toku Dioklecijanovih upravnih reform dve stoletji kasneje razdeljena
na {tiri province. V ve~jem zahodnem delu sta bili ustanovljeni provinci Pannonia Prima in
Savia, na ozemlju Spodnje Panonije Valeria in Pannonia Secunda. Obse‘no ozemlje je z
osrednjim delom obsegalo dana{njo zahodno Mad‘arsko (prete‘ni del provinc Pannonia I in
Valeria) ter severno Hrva{ko (prete‘ni del provinc Savia in Pannonia II), vendar se je z
delom ozemlja raztezalo tudi na obmo~je Avstrije, Slovenije, Bosne in Hercegovine ter Srbi-
je. Dana{nja ureditev tega prostora se mo~no odra‘a na podro~ju arheolo{kih raziskav
zgodnjekr{~anskega obdobja. Ob malo{tevilnih, ve~inoma zgodovinskih sintezah in temat-
sko zasnovanih {tudijah, praviloma starej{ega datuma, ki zajemajo celoten panonski pro-
stor,1 se arheolo{ke raziskave praviloma nana{ajo na posamezne dele panonskega prostora,
kar ote‘uje pregled nad razvojem na celotnem obmo~ju. Arheolo{ka zapu{~ina je dokaj ob-
se‘na in se z raziskavami postopoma pove~uje. Po na{i okvirni evidenci zna{a okrog 20
zgodnjekr{~anskih cerkva, najmanj 84 napisov (iz najmanj 14 najdi{~) in veliko {tevilo drob-
nih predmetov kr{~anskega zna~aja, ki so bodisi sestavljali inventar zgodnjekr{~anskih cerk-
va bodisi so bili v osebni lasti kr{~anskega prebivalstva.2
R. BRATO@: MARTIN TOURSKI IN NJEGOVI STIKI S PANONIJO
261ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
celotno obmo~je Panonije prina{ata zbornika dveh simpozijev: R. MÜLLER (ur.), Christentum in Pannonien im ersten
Jahrtausend, Zalai Múzeum 11, 2002 (zbornik simpozija v Keszthelyju novembra 2000); M. [A{EL KOS, P. SCHERRER
(izd.), The autonomous towns of Noricum and Pannonia – Die autonomen Städte in Noricum und Pannonien. Panno-
nia I, Ljubljana 2003; Pannonia II, Ljubljana 2004 (prikazi novega stanja raziskav avtonomnih panonskih mest, ki
prina{ajo tudi ustrezne orise razvoja kr{~anstva).
3 Edicije Viktorinovih spisov s prevodi in komentarji: VICTORIN DE POETOVIO, Sur l’Apocalypse suivi du Frag-
ment chronologique et de La construction du monde (izd. M. DULAEY), SC 423, 1997; Viktorin Ptujski, Razlaga
razodetja in drugi spisi (izd. M. [PELI~), Celje 1999; VITTORINO DI PETOVIO, Opere (izd. M. VERONESE, Corpus scrip-
torum Ecclesiae Aquileiensis 2), Aquileia 2002; Temeljna {tudija: M. DULAEY, Victorin de Poetovio. Premier exégète
latin, Paris 1993. Izbor novej{e literature o Viktorinu: R. BRATO‘, Il cristianesimo aquileiese prima di Costantino fra
Aquileia e Poetovio, Udine, Gorizia 1999, 267–354; Isti, Verske razmere v Petovioni v drugi polovici 3. stoletja v
lu~i poro~il {kofa Viktorina, v: M. VOMER GOJKOVI~, N. KOLAR (ur.), Ptuj v rimskem cesarstvu. Mitraizem in njegova
doba, Archaeologia Poetovionensis 2, Ptuj 2001, 313–325; S. KRAJNC (izd.), Mednarodni znanstveni simpozij ob
1700-letnici smrti sv. Viktorina Ptujskega, Ptuj 2003.
4 Passio s. Quirini (Th. RUINART, Acta Martyrum, Ratisbonae 1859, 522–524); prim. Notitia dignitatum Oc. I 83
(corrector Sauiae); I 87 (praeses Pannoniae primae).
5 M. JARAK, Martyres Pannoniae – the Chronological Position of the Pannonian Martyrs in the Course of Diocle-
tian’s Persecution, v: R. BRATO‘ (ur.), Westillyricum und Nordostitalien in der spätrömischen Zeit, Ljubljana 1996,
263–289; R. BRATO‘, Dioklecijanovo preganjanje kristjanov v provincah srednjega Podonavja in zahodnega Balka-
na, v: S. KRAJNC (ur.), Mednarodni znanstveni simpozij ob 1700 – letnici smrti sv. Viktorina Ptujskega. Zbornik
razprav, Ptuj 2003, 29–98; isti, Die diokletianische Christenverfolgung in den Donau- und Balkanprovinzen, v: A.
DEMANDT, A. GOLTZ, H. SCHLANGE-SCHÖNINGEN (ur.), Diokletian und die Tetrarchie. Aspekte einer Zeitenwende,
Berlin, New York 2004, 115–140; isti, Verzeichnis der Opfer der Christenverfolgungen in den Donau- und Balkan-
provinzen, prav tam, 209–252; dopolnjena italijanska izdaja razprave: R. BRATO‘, Le persecuzioni dei cristiani nelle
province danubiane e balcaniche sotto Diocleziano, Quaderni Giuliani di Storia 25, Trieste 2004, 261–342.
Za~etki kr{~anstva v Panoniji padejo v 3. stoletje. Njegov izvor, zna~ilnosti in razvoj se
dajo rekonstruirati iz ohranjenih spisov {kofa Viktorina iz Petovione. Njegovi spisi odra‘ajo
dokaj razvito kr{~ansko ‘ivljenje, ki ga ozna~ujejo izraziti vplivi Vzhoda. Verska skupnost,
ki jo je vodil, je bila socialno dokaj razslojena, v njej so bile poznane, morda pa tudi raz{irjene
hereti~ne predstave pod vplivom gnosticizma in drugih duhovnih gibanj 3. stoletja.3 Poleg
Petovione je obstajal v tej dobi {kofijski sede‘ v Cibalah. Tamkaj{nji {kof Eusebius je umrl
mu~eni{ke smrti »mnogo let« pred Dioklecijanovim preganjanjem kristjanov, najverjetneje
v ~asu cesarja Valerijana (257 ali 259). V primerjavi z razmerami v drugi polovici 3. stoletja
se ka‘e kr{~anstvo v ~asu preganjanja kristjanov v dobi Dioklecijana in tetrarhov (od 303 do
teoreti~no 311) v bistveno bolj razviti obliki. [tevilo poznanih ‘rtev je bilo znatno (okrog 30
poznanih po imenu), vendar pa so bile – z izjemo {kofa Kvirina iz Siscije, ki je bil usmr~en v
Savariji – vse ostale po imenu poznane ‘rtve usmr~ene v Drugi Panoniji, med temi z eno
izjemo vse v Sirmiju. Preganjanje je bilo o~itno neenakomerno. Mo~no prizadeta je bila
kr{~anska skupnost v Sirmiju, ki je izgubila {kofa, ob njem pa {e nekaj desetin klerikov in
laikov (med njimi ve~ ‘ensk), prav tako je bilo v panonski metropoli usmr~enih nekaj kristja-
nov iz bli‘njega Singiduna v provinci Meziji. Edina po imenu poznana ‘rtev z obmo~ja zahod-
nopanonskega prostora in ena najbolj poznih v celotnem podonavskem prostoru je bil {kof
Kvirin iz Siscije. Ta ni bil usmr~en v svojem mestu, ki je bilo obenem glavno mesto province
Savije, temve~ v Savariji, glavnem mestu Prve Panonije. Kasnej{i spis o mu~eni{tvu (passio
Quirini) predpostavlja, da provincialni namestnik Savije ni imel pravice obsojanja na smrt,
kar se zdi nenavadna poteza. Provincialni namestnik je v vlogi sodnika na~eloma smel ob-
sojati na smrt. Poleg tega provinca Savija ni bila ni‘jega ranga od Prve Panonije; ~e sodimo
po podatkih, ki jih posreduje Notitia dignitatum, je imel kasneje njen upravnik celo vi{ji rang
(corrector).4 Za presenetljivo odsotnost omemb ‘rtev iz obeh severnih panonskih provinc,
Valerije in Prve Panonije, ni mogo~e dati jasnega in prepri~ljivega pojasnila. Verjetnej{i vzrok
kot majhna intenzivnost preganjanj je propad izro~ila o tamkaj{njih ‘rtvah zaradi katastrofal-
nega razvoja na obmo~ju obeh provinc severne Panonije v poznem 4. in zgodnjem 5. sto-
letju.5 Vsi {tirje {kofijski sede‘i na tleh Panonije, ki se omenjajo pred nastopom Konstantina
262
6 R. BRATO‘, Razvoj organizacije zgodnjekr{~anske cerkve na ozemlju Jugoslavije od 3. do 6. stoletja, Z^ 40,
1986, 363–395, zlasti 384–385.
7 SULPICIUS SEVERUS, Vita s. Martini 2,1 (izd. J. FONTAINE, SC 133, 1967, 254): Igitur Sabaria Pannoniarum
oppido oriundus fuit, sed intra Italiam Ticini altus est, parentibus secundum saeculi dignitatem non infimis, gentili-
bus tamen. (2) Pater eius miles primum, post tribunus militum fuit… Na tej podlagi tudi GREGORIUS, Historiae 10,31
(izd. B. KRUSCH, R. BUCHNER, Darmstadt 1977, vol. II, 400, III.: Fuit autem de regione Pannoniae, civitate Sabariae).
Dva avtorja pesni{kih biografij galskega svetnika sta sledila prozni biografiji Sulpicija Severa: (1) PAULINUS PETRO-
CORDIENSIS, De vita s. Martini I–VI (PL 61, 1007–1072) je v uvodnih verzih omenil njegov panonski izvor in poreklo
iz vi{jih slojev (Vita s. Martini 1,11–13 v PL 61, 1011 A: Quem (sc. Martinum) procul in nostram misit fecunda
salutem / Pannonia, haud humili generatum stirpe, tribunus / nam genitor, clarus meritorum laude …). (2) VENANTI-
US FORTUNATUS, Vita s. Martini I–IV (izd. F. LEO, MGH AA 4,1, 1981, 293–370) je omenil izvor iz panonske Savarije
(Vita s. Martini 1,45–46 (ed. cit., 296): … Martini gesta beati, / Pannoniae geniti qua clara Savaria vernat). Med
vzhodnimi viri sta Sulpicijevo oznako izvora (apò Sabareías tês Pannonías) povzela SOZOMENOS, HE 3,14,38 (SC
418, 1996, 134) in Synax. Eccl. CP, Nov. 10,3 (st. 211). O nenavadni oznaki dru‘bene pripadnosti (non infimis), ki jo
je prevzel tudi Gregor Tourski, prim. J. FONTAINE, SC 134, 1968, 434–436. Napredovanje Martinovega o~eta v voja{kega
tribuna je pomenilo pripadnost vite{kemu stanu (prim. A. DEMANDT, Die Spätantike. Römische Geschichte von Dio-
cletian bis Justinian 284–565 n. Chr., München 1989, 273–274).
8 PLRE I, 223–224 (Fl. Val. Constantinus 4); 933–934 (Flavius Valentinianus 7).
9 Notitia dignitatum Oc. V 9; 152; VII 82 (intra Gallias). Prim. D. HOFFMANN, Das spätrömische Bewegungshe-
er, Düsseldorf 1969, Bd. I, 226 (z op. 135 v Bd. II, 86); 261; 330; 405–407 (kot legio pseudocomitatensis).
10 Nam dostopen izbor avtorjev, ki dajejo prednost dolgi kronologiji: E. GRIFFE, La Gaule chrétienne a l’époque
romaine 1, Paris 1964, 270–298, zlasti 274; J. LAHACHE, Martino, vescovo di Tours, santo, Bibliotheca sanctorum 8,
1967, 1248–1279; J. FONTAINE, SC 134, 1968, 498–508; CH. MOHRMANN v: Vite dei santi IV, Verona 1975, XVIII–
XXI; 256–258 (J.W. SMIT, komentar k Vita Martini 2,2); J. FONTAINE, Martin (saint), Dictionnaire de Spiritualité,
fasc. 68-69, 1979, 687–694; R. VAN DAM, Leadership and Community in Late Antique Gaul, Berkeley, Los Angeles,
London 1985, 124; L. PIETRI, Martin von Tours, Theologische Realenzyklopädie 22, 1992, 194–196; kratko tudi Der
Neue Pauly 7, 1999, 964; nazadnje A. PER{I~, San Martino, »protomonaco« d’Occidente e testimone della spiritua-
lità di Aquileia cristiana, v: A. GERETTI (ur.), Martino. Un santo e la sua civiltà nel racconto dell’arte, Milano 2006,
41–77, zlasti 45 in 76).
11 H. DELEHAYE, Saint Martin et Sulpice Severe, Analecta Bollandiana 38, 1920, 5–136, zlasti 19–33; S. STANCLIF-
FE, St. Martin and his Hagiographer. History and Miracle in Sulpicius Severus, Oxford 1983, zlasti 111–133; kratki
kronologiji se pridru‘uje se tudi D. VON DER NAHMER, Martin v. Tours, Lexikon des Mittelalters 6, 1993, 344–345.
(od teh je bila Petoviona med upravnimi reformami priklju~ena Noriku), so le‘ali na ozemlju
ju‘nopanonskih provinc.6
^e sledimo biografiji Sulpicija Severa kot temeljnemu viru o Martinu, je bil kasnej{i galski
{kof svetni{kega slovesa rojen v panonski Savariji v dru‘ini, ki je pripadala privilegiranim
dru‘benim slojem. Njegov o~e je bil vojak, ki je kasneje, verjetno po odhodu iz Panonije,
napredoval v voja{kega tribuna (tribunus militum).7 S tem napredovanjem se je povzpel v voja{ki
hierarhiji dokaj visoko. Kot je znano, so se v posameznih primerih nosilci tega naslova celo
povzpeli na cesarski prestol, na primer Konstatin v letu 306, v letu 364 pa Martinov sodobnik in
panonski rojak Valentinijan.8 Ker se je nahajal v Savariji oddelek gardnih konjeni{kih enot
(legio palatina) z imenom Lancearii Sabarienses, bi mogli voja{ki poklic Martinovega o~eta
povezati s to voja{ko enoto, ki je bila kasneje prestavljena v Galijo.9
Pri prikazu Martinovih stikov s panonskim prostorom, iz katerega je izhajal, se ne more-
mo izogniti dvema zapletenima vpra{anjema kronologije, na katera na podlagi razpolo‘ljivih
virov ni mogo~e dati zanesljivega odgovora. Pri tem pu{~amo – razen v enem primeru – ob
strani kot zanemarljive vrednosti morebitna ~asovna zaokro‘evanja, ki so v posameznostih
vzrok za nekajletne razlike pri datiranju. Ker sporo~a Sulpicij Sever v biografiji samo relativ-
no kronologijo, v svojih Dialogih pa posreduje tudi zelo malo podatkov, ki bi omogo~ili
absolutno datiranje posameznih epizod iz Martinovega ‘ivljenja, se odpira zlasti pri razlagi
Martinove mladosti in za~etkov javnega delovanja nenavadno velika kronolo{ka vrzel dveh
desetletij: ali je bil Martin rojen (po tako imenovani dolgi kronologiji) okrog leta 31610 ali
(po tako imenovani kratki kronologiji) {ele okrog 336.11 V zvezi z epizodo, ki je za osvetlitev
R. BRATO@: MARTIN TOURSKI IN NJEGOVI STIKI S PANONIJO
263ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
12 Dialogi 2,6,3 (izd. C. HALM, CSEL 1, 1866, 187): Hic (sc. Magnus Maximus) Martinum saepius euocatum
receptumque intra palatium uenerabiliter honorabat…, pri ~emer avtor dodaja, da je bila po imenu neznana ce-
sarjeva ‘ena posebej prevzeta od Martinovih govorov.
13 Dialogi 2,7,4 (CSEL 1, 188–189): … Martino … iam septuagenario … regina seruiuit et ministrauit edenti…
(prim. C. STANCLIFFE, St. Martin, 133, z domnevo, da gre za retori~no pretiravanje). Martin je bil sprejet na dvoru {e
ob drugi prilo‘nosti okvirno v istem obdobju (385–386), ki jo opisuje Vita s. Martini 20,4–7. Ta obisk ob slavnostni
prilo‘nosti z ve~ izbranimi gosti prina{a epizodo, ki odra‘a za tisti ~as zna~ilen porast ugleda cerkvenih dostojan-
stvenikov v odnodu do nosilcev posvetne oblasti. Martin, ki je kot posebej po~a{~eni gost prvi nazdravil iz skupne
~a{e, te ni izro~il cesarju kot gostitelju in po rangu najvi{ji osebi pri omizju, temve~ svojemu diakonu(!), da bi na ta
na~in poudaril ve~jo veljavo duhovne oblasti nad posvetno. Gl. k mestu J. FONTAINE, SC 135, 932–938 (v epizodi
omenjeni consul Euodius je opravljal konzulat v letu 386; PLRE I, 297, s.v. Flavius Euodius 2; CLRE, a. 386). O
Martinovih odnosih s cesarskim dvorom gl. L. PIETRI, Naissance d’une cité chrétienne. La ville de Tours du IVe au
VIe siecle, Collection de l’École française de Rome 69, 1983, 77–83; H. HEINEN, Frühchristliches Trier. Von den
Anfängen bis zur Völkerwanderung, Trier 1996, 203–216.
14 Dialogi 2,13,3–4 (CSEL 1, 196).
15 Prim. C. STANCLIFFE, St. Martin, 129–133 (ob upo{tevanju tega dejstva avtorica zastopa kraj{o kronologijo).
Martinovih stikov s Panonijo osrednjega pomena, se postavlja vpra{anje, ali je bil ob svojem
prihodu v Panonijo zrel mo{ki pri {tiridesetih letih z velikimi ‘ivljenjskimi izku{njami (ve~
kot dve desetletji dolgo slu‘enje v vojski, {e nekoliko dalj{a privr‘enost kr{~anstvu) ali pa
kot dvajsetletni mladeni~, ki se je opredelil za asketizem in mu je nenavadno zgodaj uspelo
izstopiti iz voja{ke slu‘be.
Drugo vpra{anje kronologije, ki je prav tako bistvenega pomena za Martinov prihod v
Panonijo, je datiranje njegovega izstopa iz vojske: datiranje tega dogodka v ~as po uspe{nem
pohodu proti Alamanom jeseni leta 357, po najnovej{em predlogu celo eno leto kasneje,
izpodbija histori~nost njegovega prvega sre~anja s {kofom Hilarijem v Poitiersu po izstopu
iz vojske, saj je bil {kof neposredno po sinodi v Biterah (Biterrae, dan. Béziers) v aprilu ali
maju 356 izgnan v maloazijsko Frigijo. Martin naj bi odpotoval v Panonijo po kraj{em, ven-
dar nedolo~ljivo dolgem (aliquandiu) zadr‘evanju pri Hilariju, ki naj bi imel nanj izredno
mo~an duhovni vpliv.
Glede prvega vpra{anja se nam zdi dalj{a kronologija bolj verjetna, kljub vrsti tehtnih
pomislekov, ki so jih izrazili v tej zvezi Hippolyte Delehaye (1920) in pred dobrima dvema
desetletjema na sugestiven na~in Clare Stancliffe (1983), pridru‘ujejo pa se ji tudi nekateri
drugi raziskovalci. Pri tehtanju razlogov v prid ene ali druge razlage je odlo~ilnega pomena
en podatek: Sulpicij Sever poro~a v Dialogih – v obliki pripovedi Martinovega u~enca Gala
– da je samooklicani cesar Magnus Maximus v ~asu spopada s Priscilijanom in njegovimi
privr‘enci v {panski cerkvi (385), do katerega je zavzel svoje stali{~e tudi Martin kot tourski
{kof, sprejel Martina na dvoru v Treverih na zasebno ve~erjo. Obedovala sta samo Martin in
samozvani cesar, stregla pa naj bi jima po imenu neznana cesarica. Cesar in njegova ‘ena,
oba pravoverna kristjana, sta namre~ po Sulpicijevem poro~anju ve~krat povabila {kofa na
dvor, da bi se z njim pogovarjala o verskih vpra{anjih.12 Ob tem dodaja, da je bil Martin tedaj
‘e v sedemdesetem letu starosti (iam septuagenarius).13 Te‘ko si predstavljamo, da bi avtor,
ki je osem let kasneje (393/394) med zbiranjem gradiva za biografijo Martina obiskal,14
zagre{il tako veliko napako, da bi kot sedemdesetletnika ozna~il ~loveka, ki bi bil dejansko
star {ele petdeset let. Kljub dokaj retori~no oblikovani epizodi bi to ne pomenilo le pretira-
vanja, temve~ ponarejanje ‘ivljenjepisa.15 Gregor Tourski, {kof v Toursu v letih 573–594 ali
skoraj to~no dve stoletji za Martinom (371/2–397), je poleg tistih podatkov o svojem predhod-
niku, ki jih je dobil v Sulpicijevi biografiji in v drugih njegovih spisih, imel na razpolago tudi
kratke zapise o doma~ih {kofih, kakr{ne so sestavljali obi~ajno na {kofijskih sede‘ih in so
slu‘ili za kronikalno zasnovane sezname {kofov. Za Martina sporo~a na podlagi vseh razpo-
264
16 Gregorius, Historiae 10,31,3: izvolitev za {kofa anno VIII. Valentis et Valentiniani, torej 371–372; smrt v 81.
letu starosti (obiit … anno LXXXI. aetatis) po ve~ kot {estindvajsetletnem pontifikatu (Sedit autem annis XXVI,
menses IIII, dies XVII (morda le VII)). V Historiae 1,48 sporo~a letnico smrti: Arcadi vero et Honori secundo imperii
anno sanctus Martinus Turonorum episcopus … migravit ad Christum. Transiit autem … Attico Caesarioque conso-
libus (torej 397; gl. PLRE II, 1242; CLRE, a. 397). O kronologiji Martinovega pontifikata gl. L. PIETRI, Naissance
d’une cité chrétienne. La ville de Tours, str. 4.
17 Historiae 1,36: … Huius (sc. Constantini) imperii anno undecimo … beatissimus praesul Martinus apud
Sabariam Pannoniae civitatem nascitur parentibus gentilibus, non tamen infimis. Ob upo{tevanju datuma Konstan-
tinovega nastopa (25. 7. 306) se nana{a Gregorjeva oznaka okvirno na razdobje od srede leta 316 do srede leta 317.
O Gregorijevi kronologiji prim. S. STANCLIFFE, St. Martin, 115–118.
18 Vita Martini 3,6: Qua Martinus expectatione suspensus per biennium fere posteaquam est baptismum conse-
cutus solo licet nomine militauit. Stavek dopu{~a dvojno razlago: (a) ~e se zveza per biennium fere nana{a na pove-
dek militauit, je s tem ozna~ena dol‘ina slu‘enja; (b) ~e se zveza nana{a na suspensus, je zaklju~ek stavka – solo licet
nomine militauit – brez ~asovne omejitve (tako je s postavitvijo lo~il predvidel C. HALM (CSEL 1, 114), v tem smislu
sta stavek prevedla J. FONTAINE, SC 133, 259 in L. CANALI, Vite dei santi IV, 15; prim. C. STANCLIFFE, St. Martin,
126–128).
19 Vita Martini 3–4.
20 Prim. HIERONYMUS, Epistula 60,9 (… mihi non placent dilationes istae inperfectae servitutis Dei …).
lo‘ljivih virov letnico nastopa pontifikata (371/372), na dneve natan~no oznako ve~ kot {estin-
dvajsetletnega pontifikata ter smrt v 81. letu starosti v letu 39716, ob tem pa tudi letnico
rojstva, ki jo je – verjetno res na podlagi podatkov iz Sulpicijevih spisov – izra~unal sam
(enajsto leto Konstantinove vlade, torej 316/317).17
^etudi bi Gregor z izjemo dol‘ine pontifikata in datuma smrti vse ostale elemente krono-
logije izra~unal iz Sulpicijevega podatka, da je bil Martin v ~asu sprejema na cesarskem
dvoru v Treverih v letu 385 star sedemdeset let, se nam zdi dolga kronologija verjetnej{a. Ve~
razlogov govori po na{em prepri~anju zanjo, kljub nenavadnemu Sulpicijevemu »preskoku«
dvajsetih let ‘ivljenja, ki je glede na ~asovno trajanje enak ~asovnemu neskladju, po katerem
bi petdesetletnika ozna~il z izrazom septuagenarius. V biografiji sledi znameniti epizodi
Martinove delitve pla{~a v Amiensu in omembi njegovega krsta v starosti osemnajstih let (po
dalj{i kronologiji okrog 334/335, po kraj{i dve desetletji kasneje) omemba Martinovega (dve-
letnega ali bistveno dalj{ega) slu‘enja v vojski (torej do 336/337 oziroma 356/357).18 Za
naslednjo epizodo – odpust iz vojske med pohodi cezarja Julijana proti Alamanom – je mogo~e
postaviti na podlagi drugih virov absolutno kronologijo. Ker gre najverjetneje za dogodek po
nastopu jeseni 357, je odstopanje v primeru kratke kronologije malenkostno, v primeru dolge
kronologije pa zna{a okvirno dve desetletji, kar bi pomenilo, da je Sulpicij »presko~il« dve
desetletji Martinove voja{ke slu‘be.19
Medtem ko Sulpicij za morebitno dvajset let previsoko starostno oznako svojega vzor-
nika v letu 385 ni imel razloga, pa obstajajo razlogi, zaradi katerih bi Martinovo obi~ajno
dolgo slu‘enje v vojski (25 let) skr~il za dvajset let. Podoba Martina kot asketa in nato asketsko
‘ive~ega {kofa, ki bi bil pred tem ve~ kot dve desetletji vojak v elitni in dobro pla~ani gardni
enoti, bi v ~asu oblikovanja meni{kega ideala na kr{~anskem Zahodu naletela na odpor v
krogih doslednih zagovornikov tega ideala. ^e sodimo po Hieronimu so privr‘enci asketske-
ga ideala imeli zadr‘ke do tistih, ki so se posvetili asketskemu ‘ivljenju {ele po zaklju~ku
uspe{ne posvetne kariere, {e zlasti voja{ke. V takem njihovem ravnanju so videli nena~elnost,
njihovo predhodno slu‘enje dvema gospodarjema oziroma »nepopolno slu‘enje Bogu«.20
Pomisleki do upokojenih vojakov so obstajali tudi med lai~nimi kristjani, zlasti pa v sami
Cerkvi, ki je sku{ala onemogo~iti primere, da bi odslu‘eni vojaki zasedali mesta v duhovni{kem
poklicu ali postali celo voditelji cerkvenih skupnosti. Dva Martinova sodobnika na Petrovem
prestolu, Damas in zlasti Siricij, sta izrecno prepovedala prestop nekdanjih vojakov v
R. BRATO@: MARTIN TOURSKI IN NJEGOVI STIKI S PANONIJO
265ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
21 Prim. DAMASUS (SIRICIUS?), Epistula 10,7 (ad Gallos; PL 13, 1186; zadr‘ek do vojakov, ki bi lahko po sprejemu
krsta ‘iveli gre{no ‘ivljenje ali celo storili nasilna in krivi~na dejanja); SIRICIUS, Epistula ad episcopos Africae 2,III
(PL 13, 1158–1159: Item, si quis post remissionem peccatorum (torej krstu) cingulum militiae saecularis habuerit,
ad clerum admitti non debet); Epistula 10,7 (PL 13, 1186); gl. tudi A.H.M. JONES, The Later Roman Empire 284–
602, Oxford 1973, 923–924; 1386 op. 135 (s podrobnimi navedbami virov od 4. do 6. stol.).
22 Prim. Novella Valentiniani 7,3 (447); Codex Iustinianus 1,3,27 (466; splo{no se dovoljuje vstop v klerikalni
stan po zaklju~ku posvetne kariere, vendar so od tega izvzeti cohortales); prim. A.H.M. JONES, The Later Roman
Empire, 1386 op. 138–139.
23 O Martinu kot {kofu, pre‘etem z voja{ko mentaliteto, prim. Vita Martini 14,5; Epist. 3,13; Dialogi 2,11. R.
VAN DAM, Leadership and Community, 124–125 (z oznako »militant bishop«; avtor primerja njegovo kariero z
vrstnikom panonskega porekla cesarjem Valentinijanom); L. PIETRI, Naissance d’une cité chrétienne. La ville de
Tours, 64–67.
24 F. LOTTER, Severinus von Noricum. Legende und historische Wirklichkeit, Stuttgart 1976, zlasti 156–166.
25 Origo Constantini (Anonymus Valesianus I) 15–17 (izd. I. KÖNIG), Trier 1987, 40–42 in 116–129 (iz~rpen
komentar).
26 Passio s. Quirini 4–5 (Th. RUINART, Acta martyrum, Ratisbonae 1859, 523–524): (5) Cuius corpus non longe
ab eodem loco, ubi demersum fuerat, inventum est; ubi etiam locus orationis habetur. Sed ipsum sanctum corpus in
basilica ad Scarabetensem portam depositum, ubi major est pro meritis eius frequentia procedendi.
duhovni{ki stan;21 prestop pred zaklju~kom celotne voja{ke slu‘be (stipendiis non peractis)
je prepovedovala kasneje tudi cesarska zakonodaja.22 Martin je postal po zaklju~ku voja{ke
kariere, ki ga je o~itno trajno zaznamovala,23 najprej za okroglo poldrugo desetletje asket in
zatem voditelj asketske skupnosti, nato za ve~ kot ~etrt stoletja {kof. Voja{ko preteklost bi
mogli njegovi nasprotniki izkoristiti za napade nanj. Zato so obstajali tehtni razlogi, da je
Sulpicij njegovo voja{ko kariero skr~il na najnujnej{e podatke in s tem zameglil njeno pravo
podobo. V hagiografski knji‘evnosti pozne antike se ponuja vzporednica s stoletje kasnej{im
Evgipijevim @ivljenjem svetega Severina iz Norika. Avtor ni dal prikaza celotne Severinove
‘ivljenjske poti, pa~ pa je v celoti izpustil obdobje pred njegovo konverzijo v meni{tvo oziro-
ma pred njegovim prihodom v Norik.24
Iz razgibane, vendar v podrobnostih malo poznane zgodovine Panonije in posebej Sava-
rije v ~asu cesarja Konstantina, naj navedemo nekaj pomembnej{ih dogodkov. ^e se dr‘imo
dolge kronologije, pade Martinovo rojstvo v prelomni ~as: v prvi dr‘avljanski vojni med
Konstantinom in Licinijem je po Konstantinovi zmagi v bitki pri Cibalah (Cibalae, dan.
Vinkovci) v Drugi Panoniji (8. oktobra 316) ozemlje celotnega Ilirika pri{lo pod njegovo
oblast in bilo s tem priklju~eno zahodnemu delu cesarstva.25 V ~asu, ko je Konstantin ‘e
jasno kazal naklonjenost kr{~anstvu, so Martinovi star{i, ki so pripadali privilegiranim dru‘be-
nim slojem, obdr‘ali pogansko vero. V Savariji, glavnem mestu province Pannonia Prima, je
bilo kr{~anstvo ‘e raz{irjeno. V obdobju pred zmago kr{~anstva je bilo mesto prizori{~e
usmrtitve {kofa Kvirina iz Siscije (308), v vsem obmo~ju provinc srednjega Podonavja
najpoznej{e ‘rtve preganjanja kristjanov. O~itno se je dogodek mo~no vtisnil v spomin, saj
ga omenja cela vrsta virov. V poznem 4. stoletju je neznani avtor, najverjetneje prav v Sava-
riji ali vsaj v Prvi Panoniji, sestavil spis o {kofovem mu~eni{tvu, ki prina{a ve~ omemb
lokalnega zna~aja. V spisu se omenja skupina kr{~anskih ‘ena (Christianae mulieres), ki naj
bi obiskale zaprtega {kofa, prav tako navzo~nost kristjanov pri njegovi usmrtitvi. Passio omenja
najdbo {kofovih posmrtnih ostankov in nastanek molilnice (locus orationis) v bli‘ini kraja
najdbe ter kasnej{i pokop {kofovih posmrtnih ostankov v baziliki v bli‘ini severnih mestnih
vrat (basilica ad Scarabetensem portam), ki je postala romarski kraj (gl. sliko 1).26
Dosedanje arheolo{ke raziskave niso zanesljivo potrdile obstoja in lege obeh zgodnje-
kr{~anskih objektov, ki jih omenja passio Quirini, zato ostajajo vsi poskusi njihovega lokali-
266
27 Prim. E. TÓTH, Late Antique Imperial Palace in Savaria (The Question of the So-called Quirinus Basilica),
Acta Archaeologica Academiae Scientiarum Hungaricae 25, 1973, 117–137; isti, Der Mosaikfußboden der Aula
Palatina von Savaria, Acta Archaeologica Academiae Scientiarum Hungaricae 28, 1976, 301–317; kratko isti, Das
Christentum in Pannonien (op. 2), 246. Rezprezentan~ni objekt, ki so ga nekdaj razlagali kot Kvirinu posve~eno
cerkev, je Aula palatina, zgrajena v Konstantinovi dobi. Kvirinu posve~eno cerkev bi mogli iskati izven obzidja na
zahodnem grobi{~u. Prim. D. GÁSPÁR, Christianity, 116–118; 295: na podlagi najdbe ostankov rimskega mostu ~ez
reko Sibaris/Perint dolo~itev kraja Kvirinovega mu~eni{tva; hipoteti~na lega molilnice (locus orationis) ob zahod-
nem mestnem zidu; basilica ad Scarabetensem portam naj bi se ne nana{ala na severna mestna vrata proti Scarban-
tiji, temve~ na vzhodna mestna vrata. To hipotezo je zavrnil E. TÓTH, Lehet-e Scarbantiából Bassianát csinálni?
(Kann man aus Scarbantia Bassiana machen?), v: R. MÜLLER (ur.), Christentum in Pannonien, 295–300. Pregled z
literaturo do leta 2000 prina{a P. SCHERRER, Savaria, v: M. [A{EL KOS, P. SCHERRER (izd.), The autonomous towns of
Noricum and Pannonia – Die autonomen Städte in Noricum und Pannonien. Pannonia I, Ljubljana 2003, 53–80,
zlasti 54–55.
28 D. GÁSPÁR, Christianity, 122–125 in 296–299 (napisi in drobne najdbe); T. BUÓCZ, Lapidarium. Savaria
Museum, Szombathely 2003 (2. izd.), 114–119 (izbor napisov).
ziranja na hipoteti~ni ravni.27 Materialno in duhovno podobo lokalne kr{~anske skupnosti
osvetljuje kak ducat nagrobnih napisov, ob njih tudi ve~ drobnih najdb s kr{~ansko simbo-
liko, vendar z okvirnim datiranjem v kasnej{i ~as, nekako v drugo polovico 4. in za~etek 5.
stoletja.28 Velika ve~ina kr{~anskih napisov in drobnih najdb izhaja z vzhodnega grobi{~a,
R. BRATO@: MARTIN TOURSKI IN NJEGOVI STIKI S PANONIJO
Slika 1: Poznoanti~na Savaria (Szombathely; povzeto po D. GÁSPÁR, Christianity in Roman Pannonia.
An evaluation of Early Christian finds and sites from Hungary, Oxford 2002, str. 295 slika 340, ki se
opira na starej{o objavo E. Tótha)
Legenda: 1. Cesarska pala~a (aula palatina). 2. Severna mestna vrata, ki so vodila proti Scarbantiji,
dan. Sopronu (porta Scarabetensis). 3. Domnevna Martinova rojstna hi{a na obmo~ju neza-
nesljivo lokalizirane kr{~anske nekropole. 4. Kraj Kvirinovega mu~eni{tva. 5. Zahodna me-
stna vrata. 6. Amfiteater. 7. Ju‘na mestna vrata.
267ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
29 Prim. D. GÁSPÁR, Christianity, 114–115; 126.
30 Notitia dignitatum Oc. 9.28 omenja v Paviji delavnico oro‘ja (Fabrica Ticenensis arcuaria), kakr{ne so vodili
tribuni fabricae. O sholah in voja{kem tribunu v tej dobi prim. A. DEMANDT, Die Spätantike, München 1989, 234
(tribunus fabricae); 258 (scholae palatinae pod poveljstvom tribunov).
31 O zakonskem omejevanju poganstva v dobi Konstantinovih sinov (zlasti Konstancija II. v letih 354–356) gl.
pregledno K. NOETHLICHS, Heidenverfolgungen, RAC 13, 1986, 1149 – 1190, zlasti 1155–1157.
32 Vita Martini 2,2: Ipse, armatam militiam in adulescentia secutus, inter scholares alas sub rege Constantio,
deinde sub Iuliano Caesare militavit.
33 Vita Martini 4,7 (Postero die hostes legatos de pace miserunt, sua omnia seque dedentes); 4,9. O hagio-
grafskem motivu svetnika kot pomo~nika v bitki prim. F. LOTTER, Severinus von Noricum, 121–125.
kjer naj bi bila kr{~anska nekropola in kjer naj bi po kasnej{em srednjeve{kem ali {e poznej{em
izro~ilu stala rojstna hi{a sv. Martina. Zanesljivo je le to, da je bila na tem mestu najpozneje
v zgodnjem 12. stoletju (okrog 1102) zgrajena Martinu posve~ena cerkev. ^eprav spada
kr{~anska skupnost v Savariji na podlagi materialnih najdb med bolje poznane v Panoniji, ni
zanesljivo potrjena nobena najdba, ki bi jo mogli povezati z Martinom (»Martinova rojstna
hi{a«, v letu 1360 prvi~ omenjeni vodnjak pred cerkvijo, kjer naj bi bila ob Martinovem
obisku domovine kr{~ena njegova mati, »bazilika sv. Martina«, kjer naj bi ‘e v 5. in 6. stolet-
ju ~astili njegov spomin). Ker so Sulpicijeva poro~ila za lokalno topografijo neuporabna,
kasnej{e izro~ilo pa vse prej kot zanesljivo, ostanejo kot edino upanje arheolo{ke raziskave,
ki bodo morda postopoma osvetlile skicirana vpra{anja.29
Po preselitvi v Ticinum (Pavijo) je Martin odra{~al v severnoitalskem okolju, v dru‘be-
nem krogu, ki je bil zaradi o~etovega voja{kega poklica in za mo{ke potomce uzakonjene
dedne vezanosti nanj zaznamovan z voja{ko miselnostjo. Z napredovanjem v voja{kega tri-
buna (tribunus militum) je lahko Martinov o~e kot oficir vite{kega ranga poveljeval ve~jemu
voja{kemu oddelku (schola), ki je {tel praviloma 500 konjenikov. Tak voja{ki oddelek v
Paviji ni poznan, pa~ pa se omenja delavnica oro‘ja (fabrica), ki jo je tudi vodil oficir z
rangom tribuna (tribunus fabricae).30 Martinovi star{i so se kasneje (pred 357) o~itno vrnili
v Panonijo. ̂ eprav Sulpicij ne omenja kraja njihovega prebivanja, pa~ pa daje naj{ir{o mo‘no
oznako (intra Illyricum), si Martinov obisk »domovine in star{ev« (patriam parentesque)
najbolj smiselno predstavljamo prav v Savariji. Preselitev njegovih star{ev v kraj o~etovega
nekdanjega slu‘bovanja bi kazala na trajno navezanost na Panonijo in njeno z voja{kim duhom
pre‘eto dru‘beno elito, ki je le po~asi sprejemala kr{~anstvo. Kljub zakonskim omejitvam
poganstva v tej dobi so bili prestopi v kr{~anstvo dostikrat le formalni, mnogi pripadniki tega
sloja so tako kot Martinovi star{i {e naprej vztrajali v poganstvu.31 ^e bi sodili po Sulpicijevi
omembi (Vita Martini 5,3), da je Martin pred odhodom vedel za njihovo vztrajanje v pogan-
stvu, bi mogli domnevati obstoj pisemskih stikov z njimi.
Zelo zgo{~en prikaz Martinove voja{ke kariere temelji na treh osrednjih dogodkih: regi-
straciji med rekrute pri petnajstih letih, slu‘enju v elitni gardni konjenici (inter scolares alas)
v ~asu cesarja Konstancija II. in cezarja Julijana32 in odpustu iz vojske med Julijanovimi
pohodi proti Alamanom. Ker je Konstancij II. zavladal na Zahodu {ele po zmagi v te‘ki
dr‘avljanski vojni proti Magnenciju v poznem poletju 352, se omemba lahko nana{a na najve~
tri in pol letno obdobje med jesenjo 352 in koncem leta 355. Slu‘enje v gardnih enotah pod
cezarjem Julijanom se nana{a na pohode proti Alamanom v razdobju od zgodnjih mesecev
leta 356 do nastopa jeseni leta 357, ko je izstopil iz vojske. To mu je uspelo po velikem
uspehu rimske vojske pri Wormsu (civitas Vangionum). V tej epizodi nastopi Martin v vlogi
pomo~nika v bitki, ki z duhovnim oro‘jem brez prelivanja krvi premaga sovra‘nike (subactis
sine sanguine hostibus).33 Druga~e kot v ve~ini primerov, ko se sovra‘niki pred spopadom
spustijo v beg, se je tokrat epizoda zaklju~ila z njihovo nepri~akovano predajo. Kot je ugoto-
268
34 AMMIANUS MARCELLINUS 17,1,12 (Alamanni … metuque rei peractae uoluctirer congregati precibus et humili-
tate suprema petiere missis oratoribus pacem …), ki pred tem (17,1,10) datira dogodke v ~as po 23. sept. (aequinoc-
tio quippe autumnali exacto). Gl. T.D. BARNES, The military career of Martin of Tours, Analecta Bollandiana 114,
1996, 25–32.
35 AMMIANUS MARCELLINUS 17,10; LIBANIOS, Oratio 18,75–78. S to rimsko zmago je povezal Martinov odpust iz
vojske K. ROSEN, Julian. Kaiser, Gott und Christenhasser, Stuttgart 2006, 157–159. V tem primeru je bila nekrvava
rimska zmaga rezultat predhodnega uni~evalnega pohoda na sovra‘no ozemlje. O Julijanovih pohodih proti Alama-
nom prim. tudi D. GEUENICH, Geschichte der Alemannen, Stuttgart 1997, 48–50; K. BRINGMANN, Kaiser Julian,
Darmstadt 2004, 52–59.
36 Gl. op. 7. Prim. tudi A.V. NAZZARO, La Vita Martini di Sulpicio Severo e la parafrasi esametrica di Venanzio
Fortunato, v: Convegno internazionale di studio Venanzio Fortunato e il suo tempo, Treviso 2003, 171–210 (na str.
175–176 tudi o Vita s. Martini Pavlina iz Petrocordije).
37 SOZOMENOS, HE 3,14,41 (izd. J. BIDEZ, G. SABBAH, A.-J. FESTUGIERE, SC 418, 1996, 138). Hilarij je bil izgnan
po sklepu sinode, ki je imela oporo v cesarjevi verski politiki, potekal pa je v regularni pravni obliki. V nasprotju s
tem pa ima Martinov izgon iz Panonije poteze javnega lin~a.
38 SOZOMENOS, HE 3,14,38–40 (SC 418, 134–136, s komentarjem); prim. A. CEDILNIK, Ilirik (kot v op. 1), 166.
39 Edini zanesljivo poznani primer je izvolitev tribuna Mamertina, ki je okrog 470 poveljeval obmejni rimski
posadki v Faviani (dan. Mautern ob Donavi zahodno od Dunaja) za {kofa, ki jo omenja EUGIPPIUS, Vita s. Severini 4,2
(EVGIPIJ, @ivljenje sv. Severina, izd. R. Brato‘, Ljubljana 1982, 94 in 327–328).
vil T. D. Barnes, se ta nepri~akovani in za rimsko stran zelo ugodni izid spopada vsebinsko
ujema s poro~ilom Amijana Marcelina, ki ta dogodek postavlja v ~as po jesenskem enakono~ju
leta 357, ko so Alamani v strahu pred rimsko premo~jo prek poslancev zaprosili za mir, nakar
so se »trije posebno bojeviti alamanski kralji« s prisego zavezali, da se bodo dr‘ali dogovora in
ne bodo ogro‘ali Rimljanov.34 Podoben dogodek se je na okvirno istem obmo~ju pripetil leto
kasneje, pozno poleti 358, ko sta po prehodu rimske vojske ~ez Ren na obmo~ju Wormsa in
uni~ujo~em vdoru na alamansko ozemlje (po‘ig, rop in takoj{nja usmrtitev vseh, ki so se upira-
li) dva alamanska kralja v pore~ju Neckarja, Suomarius in Hortarius, prosila za mir in pristala
na vse rimske zahteve.35 Zdi se, da dogodek v letu 357, ko sta bili obe strani voja{ko dokaj
izena~eni, bolj ustreza Sulpicijevi pripovedi kot dogodek leto kasneje (tega je nedavno predla-
gal K. Rosen), ko je bila rimska stran v izraziti premo~i in je bila njena zmaga pri~akovana.
Avtorja kasnej{ih latinskih pesni{kih biografij, Pavlin iz Petrocordije (okrog 470) in Ve-
nancij Fortunat (okrog 575), sta v vsebinskem oziru dokaj zvesto sledila Sulpiciju Severu.36
Zaradi posebnih poudarkov je od Sulpicija precej odstopal cerkveni zgodovinar Sozomen v
kratkem orisu za~etkov asketizma v Evropi. Martina je ozna~il skladno s predlogo kot po-
tomca ugledne dru‘ine iz Savarije v Panoniji, vendar pa je v nadaljevanju o~etovo napredo-
vanje v poveljnika voja{ke enote (syntagmatárches, kar bi ustrezalo oznaki tribunus mili-
tum), pripisal Martinu. Nato je – brez kakr{ne koli oznake kraja dogodka – omenil njegovo
opredelitev za kr{~anstvo ter konverzijo v asketizem, takoj zatem pa njegovo asketsko ‘ivljenje
v Iliriku. Kot osrednji dogodek v njegovem kratkem povzetku Vite Martini je prikazan Mar-
tinov spopad z lokalnimi arijanskimi {kofi, ki se je zaradi njegovega vztrajanja v pravoverno-
sti kon~al s poni‘ujo~im javnim {ibanjem in izgonom. Zatem je Sozomen kratko omenil
Martinovo podobno izku{njo v Milanu, ko ga je tamkaj{nji arijanski {kof Avksencij izgnal iz
mesta. Izgonu iz Milana sledi opis asketske izku{nje na otoku Galinariji ob obali Ligurije.
Sozomen je izpustil Martinovo bivanje v Poitiersu in stike s Hilarijem; slednjega je le primer-
jal z Martinom in – nekoliko neto~no – vzporejal njuno usodo37. Kot naslednji dogodek iz
Martinovega ‘ivljenjepisa je nato predstavil njegovo izvolitev za {kofa in v tej zvezi omenil
njegovo ~udodelni{ko mo~ (celo obuditev mrtvega), ki ni zaostajala za dejanji apostolov.38
Sozomen tako posreduje – sicer na podlagi povr{nega in zato napa~nega branja Vite Martini
– prvi, vendar nepotrjen primer izvolitve nekdanjega voja{kega tribuna za {kofa, kakr{en je
zanesljivo poznan v vsej poznoanti~ni dobi samo v Noriku okrog leta 470.39
R. BRATO@: MARTIN TOURSKI IN NJEGOVI STIKI S PANONIJO
269ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Bralec poglavij o Martinu v Sozomenovi Cerkveni zgodovini dobi vtis, da se je prvi in
pravzaprav najpomembnej{i del Martinove ‘ivljenjske poti odvijal v Iliriku, kjer je kot prvi v
praksi uveljavil asketski ‘ivljenjski ideal in se nato sam spustil v brezupen spopad z arijansko
stranjo, ki je bila tedaj v izraziti premo~i. Zapis imena kraja, v katerem je Martin kon~no
prevzel {kofovsko dostojanstvo (en Tarrakínais) in ga navajajo vsi rokopisi, ustreza Teracini
(Tarracina) v ju‘nem Laciju, ne pa Toursu (Turoni) v Galiji.40 Tudi izobra‘eni gr{ki bralec
Sozomenovega dela, ki ne bi poznal latinskega izro~ila o Martinu, bi videl v njem ilirsko-
italskega asketa in bojevnika za pravovernost in nato italskega(!) {kofa. Napa~na oznaka
izvira verjetno iz pomanjkljivega poznavanja geografije Zahoda, ki ga moremo zaslediti pri
ve~ vzhodnih gr{ko pi{o~ih avtorjih iz pozne antike.
2. Arianizem v Iliriku in Martinovo soo~enje z arijanskimi {kofi Panonije
Martinov obisk star{ev v rodni Panoniji, ki ga moremo na podlagi datiranja izstopa iz
vojske najverjetneje v jeseni 357 postaviti okvirno v prvo polovico leta 358 (najpozneje v
leto 359, ne pa kot nekdaj v leto 356), je njegov edini stik s kr{~anstvom v Panoniji. Spopad
s tamkaj{njimi arijanci pomeni eno najte‘jih izku{enj v njegovem ‘ivljenju, ki je bila izmed
vseh najbolj bole~a. Panonske province oziroma v {ir{em smislu »Ilirik« so spadale med tista
obmo~ja rimskega Zahoda, v katerih se je arianizem (z razli~nimi vsebinskimi poudarki in
pod razli~nimi imeni) najbolj raz{iril.41 Do prvega stika tega obmo~ja z arianizmom je pri{lo
neposredno po nicejskem koncilu 325, na katerem je Arija in njegove privr‘ence (dva {kofa
iz Libije, ve~ duhovnikov in diakonov) doletela kazen izgona v Ilirik.42 Izgnanstvo, ki je
pomenilo ve~letno izlo~itev iz doma~e skupnosti, ni prepre~evalo nekaterih oblik delovanja
v novem okolju. Filostorgij poro~a, da je Arij v izgnanstvu sestavljal pesmi, ki jih je nato
uglasbil in na ta na~in pridobival za svoj nauk predvsem preproste ljudi.43 Kraj Arijevega
izgnanstva se v virih ne omenja. Interpretacija domnevne Arijeve upodobitve na opeki iz
kraja Kisdorog severovzhodno od Sopian (Sopianae) v provinci Valeriji je nezanesljiva, saj
napis ob zelo preprosti upodobitvi mo{ke osebe dopu{~a razli~no branje (Ario, Arso ali Arco;
gl. sliko 2).44 Tudi v primeru pravilnosti prve variante bi to kazalo na kraj izgnanstva le v
{ir{em, splo{nem smislu. Ob upo{tevanju kasnej{ega razvoja se zdi obmo~je panonskih pro-
vinc najbolj verjeten kraj Arijevega izgona. Kljub Arijevi rehabilitaciji (327/328) je Atanazij,
40 SOZOMENOS, HE 3,34,40 (izd. J. BIDEZ, J.CH. HANSEN, Berlin 1960, 125 vrstica 8: en Tarrakínais; to obliko
prina{ajo vsi v tekstnokriti~nem aparatu navedeni rokopisi), prav tako jo prina{a Synax. Eccl. CP, Nov. 10,3 (st.
211); zapis ustreza gr{ki oznaki za Tarracino (prim. oznako epískopos Tarrakinês v seznamu podpisnikov Lateran-
ske sinode 649; Acta Conciliorum Oecumenicorum, ser. II, vol. I, Berlin 1984, 398 {t. 78).
41 Bibliografija o arianizmu v Iliriku (v izboru): M. MESLIN, Les Ariens d’Occident 335–430, Paris 1967;
M. SIMONETTI, La crisi ariana nel IV secolo, Roma 1975; H.Ch. BRENNECKE, Hilarius von Poitiers und die Bischof-
sopposition gegen Konstantius II. Untersuchungen zur dritten Phase des arianischen Streites (337–361), Berlin,
New York 1984; Y.-M. DUVAL, Aquilée et Sirmium durant la crise arienne (325–400), Antichità Altoadriatiche 26,
1985, 331–379; R. BRATO‘, Christianisierung des Nordadria- und Westbalkanraumes im 4. Jahrhundert, v: Westil-
lyricum und Nordostitalien in der spätrömischen Zeit (izd. R. Brato‘), Ljubljana 1996, 299–362; Y.-M. DUVAL,
L’extirpation de l’Arianisme en Italie du Nord et en Occident, Aldershot, Brookfield, Singapore, Sidney 1998;
nazadnje iz~rpno A. CEDILNIK, Ilirik (kot v op. 1).
42 PHILOSTORGIOS, HE 1,9 (izd. J. BIDEZ, F. WINKELMANN, Berlin 1981, 10 v. 35–11 v. 16); A. CEDILNIK, Ilirik, 48
op. 21.
43 PHILOSTORGIOS, HE 2,2 (izd. J. BIDEZ, F. WINKELMANN, 13, v. 6–10 in 24–29); A. CEDILNIK, Ilirik, 48–49.
44 Kot Arijevo upodobitev jo je razlagala E.B. THOMAS, Das frühe Christentum in Pannonien (kot v op. 2), 285;
do te razlage je izrazil zadr‘ke E. TÓTH, Das Christentum in Pannonien (kot v op. 2), 244 (z branjem Ario ali Arso);
zavrnila jo je D. GÁSPÁR, Christianity, 58–59 in 240 {t. 143 (napis bere kot Arco).
270
45 ATHANASIOS, Epistula ad episcopos Aegypti et Libyae 7,4 (PG 25, 553 A); prim. A. CEDILNIK, Ilirik, 52–53.
46 HILARIUS, Collectanea antiariana Parisina, series B IV, 2,3 (izd. A. FEDER, CSEL 65, 1916, 158–159): Aucto-
res autem heresis Arrianae uel Aecianae Ualentem et Ursatium ceterosque eorundem consortes non nunc et quod
manifestari apud Inlyricum coeperunt, sed olim condemnatos esse manifestum est.
47 SULPICIUS SEVERUS, Chronica 2,35,1 (SC 441, 1999, 304, komentar na str. 437–438): Etenim duobus Arriis
acerrimis perfidiae huius auctoribus imperator etiam deprauatus …
48 ATHANASIOS, Apologia secunda 13 (PG 25, 269 C); HILARIUS, Collectanea Antiariana Parisina, Series A IV
1,7 (CSEL 65, 54).
ki je postal leta 328 {kof v Aleksandriji, prepre~eval Arijevo vrnitev in s tem podalj{eval
njegovo izgnanstvo, ki je trajalo celo desetletje, vse do sinode v Jeruzalemu (335).
Arijevo delovanje v izgnanstvu je o~itno obrodilo sadove. Atanazij poro~a, da sta bila
kasnej{a vodilna arijanska {kofa na tem obmo~ju, Ursacij in Valens, {e kot mladeni~a od
samega za~etka Arijeva u~enca;45 ali gre za u~enca v pravem ali prenesenem pomenu, se ne
da ugotoviti. Njuno tesno povezanost z Arijem, zlasti pa njuno vodilno vlogo med arijanci na
Zahodu, poudarjata Hilarij ter Sulpicij Sever: prvi navaja dokument iz leta 363, v katerem se
ozna~ujeta {kofa kot za~etnika arianizma na Zahodu46, drugi pa ju je ozna~il kot »dva Arija«,
ki jima je uspelo za krivo vero (perfidia) pridobiti cesarja Konstancija II.47 ^eprav je bil
Ursacij {kof v Singidunu v Prvi Meziji, se v posameznih zapisih ozna~ujeta s skupno oznako
»panonskih« {kofov.48
Za la‘je razumevanje verskih razmer v Panoniji v ~asu Martinovega prihoda naj samo v
grobih potezah predstavimo postopno {irjenje arianizma v Iliriku. Sinoda v Tiru (335), na
R. BRATO@: MARTIN TOURSKI IN NJEGOVI STIKI S PANONIJO
Slika 2: Stre{nik iz Kisdoroga z domnevno upodobitvijo Arija: a. fotografija b. risba (povzeto po D.
GÁSPÁR, Christianity in Roman Pannonia. An evaluation of Early Christian finds and sites from Hun-
gary, Oxford 2002, str. 240 slika 143, ki se opira na starej{o objavo E. Thomas).
271ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
49 M. SIMONETTI, La crisi ariana, 124–134; s podrobno z navedbo virov A. CEDILNIK, Ilirik, 54–66.
50 HILARIUS, Collectanea Antiariana Parisina, Series B II, 2, 4(12) (CSEL 65, 129); C. SOTINEL, Identité civique
et christianisme. Aquilée du IIIe au VIe siècle, École française de Rome 2005, 113–117.
51 M. SIMONETTI, La crisi ariana, 161–206; H.Ch. BRENNECKE, Hilarius von Poitiers, 25–64; nazadnje podrobno
z navedbo virov A. CEDILNIK, Ilirik, 72–165.
52 H.Ch. BRENNECKE, Hilarius von Poitiers, 65–90; A. CEDILNIK, Ilirik, 169–202.
53 Zelo podrobno H.Ch. BRENNECKE, Hilarius von Poitiers, 109–243; o razvoju v Iliriku CEDILNIK, Ilirik,
203–247.
54 O Julijanovem zadr‘evanju v Vieni gl. AMMIANUS MARCELLINUS 15,8,21; prim. H.Ch. BRENNECKE, Hilarius von
Poitiers, 246–247 (z oceno razli~nih mnenj o mo‘nih stikih med Hilarijem in Martinom).
55 Vita Martini 5,1–3; o Hilarijevem izgonu leta 356 gl. H.Ch. BRENNECKE, Hilarius von Poitiers, 230–243 (s
podrobnimi navedbami virov in literature).
56 VENANTIUS FORTUNATUS, Vita s. Martini 1, 75–87 in 155–160 (izd. F. LEO, MGH AA 4,1, 21981, 298); Vita s.
Hilari 9, 33 (izd. B. KRUSCH, MGH AA 4,2, 21995, 5); prim. H.Ch. BRENNECKE, Hilarius von Poitiers, 245–247 (z
mnenjem, da je Venancij korigiral Sulpicija); Y.-M. DUVAL, La Vie d’Hilaire de Fortunat de Poitiers: du docteur au
thaumaturge, v: Convegno internazionale di studio Venanzio Fortunato e il suo tempo, Treviso 2003, 133–151, zlasti
139 in 149 op. 51.
kateri sta prvi~ nastopila »panonska« {kofa, je z obsodbo Atanazija pomenila pomemben
uspeh arijancev.49 V ~asu pred, med in po koncilu v Serdiki (343), ki je bil zasnovan kot
ekumenski, pravoverni strani zaradi razkola – odhoda arijanskih {kofov – ni uspelo izkoristiti
sicer{nje {tevil~ne premo~i. Do zbli‘anja med obema taboroma ni pri{lo, arijanska stran v
Iliriku je okvirno v tem ~asu pridobila pomemben {kofijski sede‘ v Saloni. V tem obdobju so
sicer arijanci do‘iveli ve~ porazov: propadel je Valensov poskus, da bi postal {kof v Akvi-
leji,50 oba vodilna arijanska {kofa na Zahodu sta iz takti~nih razlogov celo preklicala svoja
stali{~a.51 Izbruh dr‘avljanske vojne med uzurpatorjem Magnencijem in proarijansko usmer-
jenim cesarjem Konstancijem II. v letih 350–353 je s svojim potekom odlo~ilno vplival na
spopad za prevlado v Cerkvi, ki je vseskozi potekal v tesni odvisnosti od politi~nih razmer v
dr‘avi. Odlo~ilna zmaga Konstancija II. v bitki pri Mursi v Drugi Panoniji septembra 351 je
posredno mo~no okrepila arijansko stran. Na prvi sinodi v Sirmiju (351) je bil v tej najpo-
membnej{i {kofiji v Iliriku odstavljen Fotin in ustoli~en arijanski {kof Germinij.52 Zmage
Konstancija II. na Zahodu so privedle do preobrata v Italiji in Galiji. Sinoda v Mediolanu
(355) je okrepila arijanski tabor na obmo~ju Italije. Posamezni pravoverni {kofje so bili iz-
gnani, drugi so popustili pritisku in vsaj formalno pristali v arijanskem taboru. Podobnega
pomena sta bili za Galijo sinoda v Arlesu 353 in zlasti sinoda v Biterrah spomladi 356, na
kateri je kazen izgona doletela Hilarija iz Poitiersa. Tudi v naslednjih letih je bila na Zahodu
arijanska stran ob pomo~i posvetne oblasti s cesarjem na ~elu zelo dejavna (druga in tretja
sirmijska sinoda 357), vendar pa ji ni uspelo nikjer prevzeti ve~ine med tedaj {e razmeroma
malo{tevilnimi {kofijskimi sede‘i.53
Za Martinovim izstopom iz vojske (najverjetneje jeseni 357) opisuje Sulpicij njegovo
prvo sre~anje s {kofom Hilarijem iz Poitiersa, ki v takem ~asovnem zaporedju ni mogo~e, saj
je bil slednji ‘e ve~ kot leto dni pred tem izgnan v Frigijo. Njuno kratkotrajno sre~anje si
moramo predstavljati v ~asu neposredno po sinodi galskih {kofov v Biterah (Biterrae, dan.
Béziers) spomladi 356, ko se je Martin, tedaj gardist (inter scholares alas) v spremstvu ce-
zarja Julijana, zadr‘eval v Vieni (Vienna), kjer bi lahko navezal stike s {kofom iz Piktavijev.54
Sre~anju, ko je bil Martin {e voja{ki obveznik in je bilo lahko le kratko in vezano na ugodno
naklju~je, je Sulpicij pripisal velik pomen.55 Nasprotno pa je Venancij Fortunat, ob koncu 6.
stol. presbyter in nato {kof v Poitiersu, ta dogodek izpustil(!) in postavil Martinovo potovanje
~ez Alpe in prek severne Italije v Panonijo v ~as neposredno po odpustu iz vojske.56 Hilarij je
bil v tistem ~asu v galskem prostoru eden redkih {kofov, ki je razumel bistvo arijanskega
spora in to posredoval drugim. Brez njunega stika si te‘ko predstavljamo, na kak{en na~in bi
272
57 J. FONTAINE, SC 135, 1075–1077; J.W. SMIT, Vite dei santi IV, 286 (v komentarju k Vita Martini 25,7–8 sta oba
avtorja opozorila na vpliv latinskega prevoda Atanazijeve Vite Antonii 72–73 na Sulpicija). O majhnem teolo{kem
znanju na Zahodu {e leta 341 (nepoznavanje nicejske veroizpovedi, slabo znanje gr{~ine) gl. SOKRATES, HE 2,20,1
(izd. G. Ch. HANSEN, Berlin 1995, 117); H.Ch. BRENNECKE, Hilarius von Poitiers, 23–24.
58 Vita Martini 5,1–2. Sulpicij omenja Martinov vstop v klerikalni stan po izstopu iz vojske (relicta militia), kar
z ozirom na ~as odpusta iz vojske (357/358, ko je bil Hilarij kot izgnanec v Frigiji) ni mogo~e. ^e je do sre~anja
pri{lo v ~asu sinode v Biterah spomladi 356, bi moral pristati na sprejem zadol‘itve (officium) eksorcista v ~asu, ko
je bil {e voja{ki obveznik. Prim. k zapletenemu mestu J. FONTAINE, SC 134, 542–552. O eksorcizmu gl. K. THRAEDE,
Exorzismus, RAC 7, 1969, 44–117, zlasti 106 (Martin).
59 Vita Martini 5,3: Nec multo post admonitus per soporem ut patriam parentesque, quos adhud gentilitas
detinebat, religiosa sollicitudine uisitaret, ex uoluntate sancti Hilari profectus est, multis ob eo obstrictus precibus et
lacrimis ut rediret. Maestus, ut ferunt, peregrinationem illam ingressus est, contestatus fratribus multa se aduersa
passurum: quod postea probauit euentus. O morebitnih drugih motivih za pot prim. M. MESLIN, Les Ariens, 42 in 64;
H. Ch. BRENNECKE, Hilarius von Poitiers, 243–247; A. CEDILNIK, Ilirik, 166–168.
60 Vita Martini 6,3: Itaque, ut animo ac mente conceperat, matrem gentilitatis absoluit errore, patre in malis
perseuerante; plures tamen suo saluauit exemplo. Kasnej{i pesni{ki upodobitvi dogodka prina{ata PAULINUS PETRO-
CORDIENSIS, De vita s. Martini I (PL 61, 1014 D) in VENANTIUS FORTUNATUS, Vita s. Martini 1,104–107.
61 Vita Martini 6,4: Dehinc cum haeresis Arriana per totum orbem et maxime intra Illyricum pullulasset, cum
aduersus perfidiam sacerdotum solus paene acerrime repugnaret multisque suppliciis esset adfectus – nam et publi-
ce uirgis caesus est et ad extremum de ciuitate exire conpulsus -, Italiam repetens ... Prim. PAULINUS, De vita s.
Martini 1 (PL 61, 1014D–1015A); VENANTIUS FORTUNATUS, Vita s. Martini 1,108–122. O cesarjevem zadr‘evanju v
Panoniji v tem ~asu pregledno P. BARCELÓ, Constantius II. und seine Zeit. Die Anfänge des Staatskirchentums,
Stuttgart 2004, 146–158, 238–241.
62 PAULINUS, Vita s. Martini 1 (PL 61, 1015 A; Martin kot stabili virtute potens…); VENANTIUS FORTUNATUS, Vita
s. Martini 1, 111–113 (Martin kot vir pius ergo sagax fideique fidelis athleta).
se lahko Martin spustil v boj proti arianizmu. Sulpicijeva proti koncu spisa (Vita Martini
25,8) zapisana oznaka Martina kot neizobra‘enega, celo »nepismenega« ~loveka (homo inlit-
teratus), je nesmiselna, saj je poseg na to podro~je zahteval teolo{ko razgledanost, ki je bila
v tistem ~asu na Zahodu dokaj redka.57
V ~asu tega sre~anja naj bi padla odlo~itev o obisku domovine, ki jo Sulpicij v duhu
hagiografske stilizacije prika‘e kot sanjsko videnje. Odgovor na vpra{anje, ali je Hilarij vpli-
val tudi na njegov izstop iz vojske in celo sprejem ni‘jega duhovni{kega dostojanstva (exor-
cista), zaradi nezanesljive kronologije in avtorjeve redkobesednosti ni mogo~.58 Glavni mo-
tiv za odhod naj bi bila ‘elja po spreobrnitvi star{ev, ki so vztrajali v poganstvu. Za te‘ko in
nevarno pot je dobil Hilarijevo privolitev (ex uoluntate sancti Hilari). Ali se za tem skriva {e
kak{en drugi namen potovanja (boj proti arianizmu?), lahko le ugibamo.59 Vsekakor si zaradi
zahtevnosti poslanstva la‘je predstavljamo Martina kot zrelo osebnost v srednjih letih kot pa
dvajsetletnega mladeni~a. Prihod v domovino je bil kronan z delnim uspehom: medtem ko je
mati prestopila v kr{~ansko vero je o~e vztrajal v poganstvu. Kot uspe{no predstavlja Sulpi-
cij Martinovo misijonsko delovanje, saj naj bi »{tevilne« (plurimos) pridobil za kr{~anstvo.60
Martinov spopad z arijansko duhov{~ino je Sulpicij pravilno postavil v ~as, ko je bil
arianizem »po vsem svetu«, {e zlasti pa v Iliriku zelo vpliven. Okvirna oznaka razmer je v
celoti ustrezna: to je doba druge in tretje sirmijske sinode (357), obenem ~as, ko se je Kon-
stancij II. zaradi vojne s Sarmati dalj ~asa (od jeseni 357 do pomladi 359) zadr‘eval v Sir-
miju. Vpliv arijanskih {kofov iz Ilirika na cesarja je bil v tem ~asu najbolj izrazit.61 Sulpi-
cijevo poro~ilo, da se je Martin z arijanskimi nasprotniki spopadel skorajda sam (paene so-
lus), dopu{~a mo‘nost, da je imel na svoji strani nekaj zaveznikov. Martinov neustra{ni na-
stop proti premo~nim nasprotnikom sta kasnej{a pesni{ka biografa stopnjevala v podobo
juna{kega boja, Venancij Fortunat mu je dal celo poteze mu~eni{kega agona.62 Besednemu
dvoboju v ostri obliki (acerrime) je sledil fizi~ni obra~un, ki naj bi bil najprej mu~en in
dolgotrajen (multa supplicia), nato pa bole~ in sramotilen (javno {ibanje in izgon iz mesta).
R. BRATO@: MARTIN TOURSKI IN NJEGOVI STIKI S PANONIJO
273ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Ker se fizi~no nasilje v ~asu verskih spopadov ve~krat omenja, Sulpicijeva pripoved kljub
verjetnemu pretiravanju v bistvu ustreza resnici. V ~asu arijanskih bojev v 4. stoletju je poz-
nanih ve~ primerov, ki segajo od ‘aljivega obna{anja (zmerljivk) in la‘jega fizi~nega nasilja
do huj{ih po{kodb, v posameznih primerih se omenjajo celo primeri s smrtnim izidom.63
Sulpicij ozna~uje Martinove nasprotnike kot sacerdotes. ^e sodimo po njegovi jezikovni
rabi (Vita Martini, Chronica, Dialogi), je s tem izrazom ozna~il {kofe, nikakor ne duhov-
nikov.64 Sozomen, ki je pol stoletja kasneje pri pisanju Cerkvene zgodovine zajemal iz njego-
vega spisa, je v povzetku epizode uporabil zanje oznako {kofov (epískopoi).65
Martinov spopad z arijanci si najla‘je predstavljamo v obliki javne disputacije, ki je zara-
di premo~i arijanske strani dobila obliko zasli{anja oziroma procesa proti Martinu. Primer
takega besednega spopada razodeva zapisnik zasli{anja pravovernega laika Heraklijana v
Sirmiju leta 366. Arijanski {kof (Germinij) je ob podpori dveh klerikov v navzo~nosti pri-
stranskega ob~instva, ki so ga sestavljali ni‘ji kleriki in laiki arijanske veroizpovedi, postav-
ljal vpra{anja svojemu nasprotniku. Ta se je branil sam, navzo~a pa sta bila {e dva njegova
somi{ljenika. Odgovore obto‘enca so spremljala posamezna dejanja fizi~nega in psihi~nega
nasilja nad njim, ki jih je spodbudil {kof v vlogi to‘nika, opravili pa navzo~i ni‘ji kleriki
(udarci po obrazu) oziroma proti koncu razgovora navzo~e ljudstvo (vpitje z gro‘njami). V
sklepnem delu obravnave je del ob~instva, ki se ni strinjal s {kofovim predlogom zmerne
kazni (izgon), zahteval ostrej{e postopanje. Arijanski kleriki so zahtevali od obto‘enega
takoj{en javni preklic vere, ki bi bil mo‘en le s fizi~no prisilo. Del ob~instva je z nekajkrat-
nim skandiranjem izrazil ‘eljo po smrtni kazni, ki bi jo lahko odredil provincialni namestnik
Druge Panonije (consularis). [kof je smrtni kazni odlo~no nasprotoval. Od pravovernih je
zahteval le, da se mu pokorijo, vendar pa kon~ni razplet ni povsem jasen.66
Vsekakor ka‘eta javna izvr{itev telesne kazni {ibanja (publice virgis caesus) ter izgon iz
mesta (de civitate exire conpulsus), da so bili Martinovi nasprotniki {kofje ali vsaj en {kof ob
asistenci arijanske duhov{~ine, samo kazen pa je nato odredil sodnik. ^e se epizoda nana{a
na Savarijo, bi v tej vlogi lahko nastopil provincialni namestnik Prve Panonije, saj {kof ni
imel pravice kazenskega sodstva.67 Pri tem moramo upo{tevati, da je Martin po svojem po-
reklu in kot veteran pripadal pravno privilegirani dru‘beni skupini (honestiores). Njeni pri-
padniki so bili na~eloma opro{~eni telesnih kazni in javne sramotitve. V dobi verskih bojev
in stopnjevanega verskega pritiska tega o~itno niso upo{tevali. Ravnanje arijanske strani z
63 Prim. R. BRATO‘, Christianisierung (op. 39), 323–324; A. CEDILNIK, Ilirik, 223–224 (zlasti op. 50); J. FONTAI-
NE, SC 134, 1968, 586–589.
64 Izraz sacerdos (sacerdotes) nastopa v v Martinovem ‘ivljenjepisu na petih mestih: Vita Martini 6,4 (perfidia
sacerdotum); 9,3 (Martin kot sacerdos); 10,9 (de Martini monasterio … sacerdos); 20,1 (sacerdotalis dignitas kot
oznaka za {kofovsko dostojanstvo); 26,5 (Martin kot summus sacerdos). Pri opisu cerkvene zgodovine 4. stoletja v
drugi knjigi Kronike, v kateri poro~a o arijanski hereziji in priscilijanskem sporu, je uporabil izraz sacerdo(te)s na
{estih mestih, vedno v pomenu {kofov: Chronica 2,36,1 (Marcellus et Photinus haeretici sacerdotes); 39,2 (Diony-
sius Mediolanensis sacerdos); 45,1 in 3 (optimi sacerdotes territi aut exilio deducti, sacerdotio pulsus); 46,3 (Yda-
cius Emeritae sacerdos); 47,2 (iudicio sacerdotum kot sklep sinode); prim. tudi Dialogi 2,12,3 (Martin kot tanti
nominis sacerdos).
65 SOZOMENOS, HE 3,14,38–40 (izd. J. BIDEZ, G. SABBAH, A.-J. FESTUGIERE, SC 418, 1996, 134–138).
66 Altercatio Heracliani laici cum Germinio episcopo Sirmiensi (PL Suppl. I, 1958, 345–350); prim. J. FONTAINE,
SC 134, 585–586. Druge analize tega zanimivega zapisa: M. MESLIN, Les Ariens, 69–70; M. SIMONETTI, Osservazioni
sull’Altercatio Heracliani cum Germinio, Vigiliae Christianae 21, 1967, 39–58; isti, La crisi ariana nel IV secolo,
Roma 1975, 383–385; Y.-M. DUVAL, Aquilée et Sirmium (kot v op. 38), 356–357; M. MILIN, O jednoj hristolo{koj
raspravi u Sirmiju IV veka (On one christological dispute in fourth-century Sirmium), Starinar 49, 1998, 203–214.
67 Da je bilo sodelovanje posvetne oblasti nujno, ka‘e zapisnik obravnave v Sirmiju 366. Del arijanskega ob~instva
je z vzkliki spodbujal {kofa, naj odvede obto‘ence k provincialnemu namestniku (consularis), da jih bo dal usmrtiti
(Altercatio…, PL Suppl. 1, 1958, 350).
274
Martinom se ujema s tem, kar se je v tem ~asu dogajalo na Zahodu. Oblast je pri postopanju
z verskimi nasprotniki praviloma upo{tevala njihov rang v Cerkvi, ne pa njihovega dru‘bene-
ga porekla. [kofe je doletelo izgnanstvo. Pripadniki duhovni{kega stanu so bili podvr‘eni
fizi~nim kaznim, ki so bile huj{e pri nosilcih ni‘jih dostojanstev. Laike je ve~krat doletela
celo smrtna kazen.68 Po Martinovem odhodu v Italijo in njegovi naselitvi v Milanu je sledil
primer podobnega nasilja arijanske strani: Martin je bil ‘rtev hudega preganjanja, pretrpel je
{tevilne muke in poni‘evanja ter bil kon~no pregnan iz mesta. Druga~e kot v prvem primeru
je tukaj preganjalec imenovan: to je bil arijanski {kof Avksencij.69
Epizoda odpira vpra{anje arijanske cerkvene organizacije v Panoniji sredi 4. stoletja,
posebej {e vpra{anje {kofijskega sede‘a v Savariji. Ker uvr{~a Sulpicij dogodek takoj za
omembo Martinove spreobrnitve matere in njegovega uspe{nega misijonskega prizadevanja,
bi mogli samo epizodo postaviti v Savarijo, uporabo mno‘inske oblike za {kofe (sacerdotes)
pa razlo‘iti kot pretiravanje. ^e bi se Martin besedno spopadel z dvema {kofoma ali ve~ in bi
mno‘inska oblika ne bila golo pretiravanje, bi mogli dogajanje prestaviti v eno od {kofijskih
sredi{~ ju‘ne, zlasti jugovzhodne Panonije, kjer je bila prevlada arijancev najbolj izrazita.70
Literarno izro~ilo ne omenja nobenega {kofa v Savariji. Poleg treh vodilnih arijanskih
{kofov v Iliriku, Ursacija iz Singiduna, Valensa iz Murse in Germinija iz Sirmija, katerih
pripadnost navedenim {kofijam je nesporna71, se omenja v Hilarijevih fragmentarno ohranjenih
zgodovinskih spisih ali bolje zbirki dokumentov ve~ le po imenu poznanih {kofov, ki so
glede na vsebinski kontekst njihovih omemb spadali v panonski prostor ali njegovo neposredno
sosedstvo. Med temi je v ~asu opisanih dogodkov s svojo aktivnostjo in dosledno pripadno-
stjo arijanskemu taboru izstopal {kof Gaj (Gaius), ki se z eno izjemo – Atanazij ga v pismu
aleksandrijskemu {kofu Epiktetu izrecno ozna~uje kot {kofa iz Panonije72 – pojavlja vedno
brez oznake svojega izvora. V virih nastopa v enajstletnem razdobju od 355 do 366, v katere-
ga pade Martinov obisk v Panoniji. ^e je bil Gaj {kof v Savariji, kot sodi ve~ina raziskoval-
cev, je bil prav on verjetni Martinov nasprotnik.73 Gaius nastopa v vrsti dokumentov takoj za
omembo trojice vodilnih arijanskih {kofov ali skupaj s posameznim med njimi. V dokumen-
tih koncila v Mediolanu leta 355 se je ohranil seznam 30 arijanskih {kofov, ki so podpisali
sinodalno pismo, naslovljeno na pravovernega {kofa Evzebija iz Vercelov. Med podpisniki,
R. BRATO@: MARTIN TOURSKI IN NJEGOVI STIKI S PANONIJO
68 Prim. SULPICIUS SEVERUS, Chronica 2,35,1 (SC 441, 1999, 304 in 438): … actique in exilium episcopi, saeui-
tum in clericos, animaduersum in laicos. Na Vzhodu, kjer so dobili spopadi ostrej{e oblike, je poznanih ve~ prime-
rov usmrtitve {kofov (prim. A. CEDILNIK, Ilirik, 224 op. 50). Da so pri izbiri kazni upo{tevali rang klerikov, ka‘e
ravnanje s pape‘evimi poslanci na dvoru Konstancija II. leta 355: Duhovnika Evterija so takoj izgnali, diakona
Hilarija pa najprej prebi~ali in nato izgnali (ATHANASIUS, Historia Arianorum 41; PG 25, 741A; prim. A. CEDILNIK,
Ilirik, 223–224). Martinovo kaznovanje je primerljivo s tem postopanjem.
69 Vita Martini 6,4: Ibi quoque eum Auxentius, auctor et princeps Arrianorum, grauissime insectatus est, multi-
sque adfectum iniuriis de ciuitate exturbauit.
70 To mo‘nost so dopu{~ali: E.B. THOMAS, Zur Quirinus- und Martinfrage in Sabaria – Frühchristliche Kontinui-
tät im westpannonischen Raum, Burgenländische Heimatblätter 43, 1981, 5–18, zlasti 13 (kraj dogodka Siscia ali
Sirmium, glavni mesti obeh ju‘nopanonskih provinc); R. BRATO‘, Christianisierung, 323 op. 97 (Sirmium ali Mursa,
v tej dobi dva glavna arijanska {kofijska sede‘a v Panoniji); D. GÁSPÁR, Christianity, 121 (okvirno v ju‘ni Panoniji).
71 O teh {kofih gl. M. MESLIN, Les Ariens, 67–84; podrobno z ob{irnimi navedbami virov in komentarji A. CEDILNIK,
Ilirik, passim (zlasti 217–225).
72 EPIPHANIUS, Haereses 77,3 (PG 42, 644 D: … Gaíon apò tês Pannonías …).
73 Prim. M. MESLIN, Les Ariens, 64–66; M. SIMONETTI, La crisi ariana (op. 39), 316; E. TÓTH, Das Christentum
in Pannonien (op. 2), 245 op. 8; Y.-M. DUVAL, L’extirpation de l’Arianisme…, X, 359–360; A. CEDILNIK, Ilirik, 374
(kazalo, s.v. Gaj). Dva druga~na predloga ob upo{tevanju starej{e, nam nedostopne literature, omenja D. GÁSPÁR,
Christianity, 115; 148–149: Cibalae (tako je domneval S. SALAGIUS, De statu ecclesiae Pannoniae. De antiquo eccle-
siae Pannoniae Patriarcha, Pécs 1784) ali Iovia (T. NAGY, A Pannoniai kereszténység (op. 1), 233 (indeks, s.v.
Gaius); to mnenje z zadr‘ki podpira tudi D. GÁSPÁR , Christianity, 115 in 149).
275ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
ki se navajajo brez pripadajo~ih {kofij, sta izhajala z obmo~ja Ilirika – poleg omenjene trojice
vodilnih arijanskih {kofov – tudi Gaius in ob njem manj izstopajo~i Paulus.74 Na koncilu v
Riminiju 359 in pri dramati~nih dogodkih, ki so ga spremljali, je bil Gaj vseskozi eden najo‘jih
sodelavcev trojice vodilnih arijancev. Koncil, na katerem so prevladovali pravoverni {kofje
Zahoda, ga je skupaj z vodilnimi arijanskimi {kofi Ilirika obsodil in to v pismu sporo~il
Konstanciju II.75 Na tej podlagi so obsodbo ponovili na sestanku delegacije zahodnih {kofov
v tra{ki Niki.76 Prav tako se omenja Gaj med devetimi poimensko navedenimi prejemniki
pisma sinode v Selevkeji, naslovljenega na arijanske udele‘ence sinode v Riminiju.77 Sinoda
zahodnih pravovernih {kofov v Lutetiji proti koncu leta 360 je Gaja obsodila z izob~enjem
obenem z drugimi vodilnim arijanci, pove~ini iz Ilirika.78
Ko je Germinij leta 366 predlo‘il novo, kompromisno veroizpoved, s katero se je oddaljil
od arianizma in se pribli‘al pravovernosti, so mu {tirje arijanski {kofje, ki so se zbrali v
Singidunu, poslali odlo~en protest. Poleg obeh vodilnih arijanskih {kofov Ilirika sta pismo
podpisala tudi Gaius in Paulus. Vsebina pisma ka‘e na prizadevanje, da bi odstranili nespo-
razum. To je bilo {e toliko bolj pere~e, ker so Germinijevi kleriki ‘e nastopili z ‘alitvami in
celo fizi~nim nasiljem, ~igar ‘rtev sta bila {kofa Gaj in ob njem prvi~ omenjeni Paladij (Pal-
ladius) iz Ratiarije v Obre‘ni Daciji, ki je po smrti obeh panonskih {kofov prevzel vodilno
mesto med arijanci v Iliriku.79 Germinijevo pismo skupini osmih {kofov, katerih izvor je le
deloma poznan, ka‘e na to, da se je za spor med Germinijem in skupino arijanskih {kofov
za~el zanimati tudi pretorijanski prefekt.80 Med privr‘enci Ursacija in Valensa nastopa v tem
~asu Paulus, domnevno iz ene od panonskih {kofij.81 Za nekaj arijanskih {kofov, domnevno
74 H.Ch. BRENNECKE, Hilarius von Poitiers, 165–166 op. 74 (v seznamu 30 podpisnikov se {kofje iz Ilirika
nahajajo na naslednjih mestih: na 2. Valens, na 3. Ursacius, na 13. Gaius, na 14. Paulus in na 15. Germinius). Prim.
tudi A. CEDILNIK, Ilirik, 222–223.
75 SOZOMENOS, HE 4,17,3 in 7; 4,18,8 (izd. J. BIDEZ, G.CH. HANSEN, 163–164; 166); HILARIUS, Collectanea
Antiariana Parisina, Series A 9,3 (CSEL 65, 96–97): … iuxta Ursatium et Ualentem, Germinium, Gaium; qui totiens
mutando, quod crediderint, omnes ecclesias turbauerunt… Placet, ut haeretici suprascripti damnentur…); gr{ko
besedilo obsodbe posreduje ATHANASIUS, De synodis 11 (PG 26, 700 C). Obsodbo prina{a pismo koncilskih {kofov
cesarju Konstanciju II., ki ga navaja HILARIUS, Collectanea, Series A 5,1,2 (CSEL 65, 82–83: … a supradictis turba-
toribus ecclesiarum (sc. Ursatio et Ualente) adsociato Germinio et Gaio … supradicti Ualens, Ursacius, Germinius
et Gaius …); gr{ko besedilo prina{a ATHANASIUS, De synodis 10 (PG 26, 697 C). O sinodi v Riminiju in vlogi ilirskih
{kofov na njej gl. A. CEDILNIK, Ilirik, 248–281.
76 HILARIUS, Collectanea, Series A 5,3,1 (CSEL 65, 86: … Ursacium, Ualentem, Germinium et Gaium …ut a
nostra communione segregarentur.).
77 HILARIUS, Collectanea, Series B 8,1 (CSEL 65, 174): Dilectissimis fratribus Ursatio, Ualenti, Magdonio,
Megasio, Germinio, Gaio, Iustino, Optato, Marciali et ceteris Ariminensis synodi legatis …
78 HILARIUS, Collectanea, Series A, 1,4,2 (CSEL 65, 45): Auxentium et Ursacium ac Ualentem, Gaium, Mega-
sium et Iustinum excommunicatos habemus secundum literas uestras… Prim. A. CEDILNIK, Ilirik, 287.
79 HILARIUS, Collectanea, Series B 5,1 (CSEL 65, 159–160): … a dominis nostris fratribus et coepisopis nostris
Ualente et Paulo admonitus … perlatores litterarum … ante praedictos dominos nostros fratres et coepiscopos
nostros Ualentem et Paulum adserebant …querella pro iniuria a quibusdam clericis tuis Palladio et Gaio fratribus et
coepiscopis nostris facta …Prim. Y.-M. DUVAL, Aquilée et Sirmium, 358–359; o Paladiju gl. M. MESLIN, Les Ariens,
85–92.
80 HILARIUS, Collectanea, Series B 6,1 (CSEL 65, 161: … quod de fide nostra Ualenti, Ursatio, Gaio et Paulo
displiceat.).
81 HILARIUS, Collectanea, Series B 5 (CSEL 65, 159–160); prim. M. MESLIN, Les Ariens, 62–63 ({kof v sosedstvu
arijanskih {kofij v Mursi, Sirmiju in Singidunu); 69–70; A. CEDILNIK, Ilirik, 294–296; 300. Kot Pavlov {kofijski
sede‘ so bila hipoteti~no predlagana naslednja mesta: (1) Savaria (J. ZEILLER, Les origines, 141; Martinov nasprot-
nik v Savariji naj bi bil Gaius ali Paulus); (2) Sopianae v ju‘nem delu Valerije (T. NAGY, A Pannoniai kereszténység,
209–210); Sopianae ali Bassianae vzhodno od Sirmija v Drugi Panoniji (D. GÁSPÁR, Christianity, 115; 149).
82 HILARIUS, Collectanea, Series A 6 (CSEL 65, 87). Avtorji dokumenta so navedeni v zaporedju: … Migdonius,
Megasius, Ualens, Epictetus et ceteri ….
276
z obmo~ja Ilirika, so ohranjene le posami~ne ali le nekajkratne omembe. Izmed teh sta bila
hipoteti~no postavljena na obmo~je Panonije arijanska udele‘enca sinode v Riminiju Migdo-
nius (ali Magdonius) in Megasius. Skupaj se omenjata na prvem in drugem mestu v pismu, ki
so ga s sinode v Riminiju naslovili na cesarja arijanski {kofje,82 zatem pa nastopata na tretjem
in ~etrtem mestu v seznamu naslovnikov pisma vzhodnih {kofov, ki so se zbrali na sinodi v
Selevkeji.83
Prihod Martina kot potujo~ega asketa predstavlja enega prvih primerov asketizma v Pa-
noniji. Sozomen je dal temu vidiku v razvoju kr{~anstva poseben poudarek, saj ga je postavil
na za~etek odlomka o Martinu. Po uvodni ugotovitvi, da »Tra~ani, Iliri in vsi tisti, ki ‘ive na
podro~ju, imenovanem Evropa, {e niso poznali meni{kih skupnosti, vendar niso bili povsem
brez mo‘, ki so se posvetili askezi«, je po imenu navedel samo Martina kot za~etnika asketiz-
ma na Zahodu. Pred Martinovim nastopom v vlogi asketa so bili primeri asketskega ‘ivljenja
v Iliriku ne le malo{tevilni, temve~ tudi kratkotrajni. Bili so vezani na navzo~nost asketsko
usmerjenih {kofov vzhodnega izvora, kot je bil Atanazij, ki je 345 potoval ~ez to ozemlje na
Zahod, ali {kofov, ki so se po njem zgledovali (Evzebij iz Vercelov, ki je pod Atanazijevim
vplivom postal asket {e pred izgonom na Vzhod v letu 355).84 Ko so se po koncu ve~letnega
izgnanstva pravoverni asketsko usmerjeni italski in galski {kofje vra~ali z Vzhoda, jih je pot
vodila ~ez ju‘no Panonijo, s postankom v Sirmiju: tukaj se je nekaj ~asa zadr‘eval najprej
Hilarij (v letu 360), dve leti kasneje pa Evzebij iz Vercelov.85 Ob prav redkih poro~ilih o
navzo~nosti pravovernih asketov v Panoniji, ki so izhajali od drugod in so de‘elo po kraj{em
~asu zapustili, se najstarej{a poro~ila o doma~ih asketih nana{ajo na anonimne pripadnike
arijanske veroizpovedi. Zapisnik o javni polemiki med sirmijskim {kofom Germinijem in
pravovernim laikom Heraklijanom v za~etku leta 366 omenja med navzo~imi tudi lokalne
arijanske askete in asketinje (servi dei in ancillae dei).86 Kot je znano, je v letu 378 milanske-
ga {kofa Ambrozija, ki je pripotoval v Sirmij, da bi se udele‘il volitev tamkaj{njega {kofa, v
katedrali fizi~no napadla ena izmed arijanskih asketinj.87
Z Martinovo bole~o izku{njo v domovini, njegovim odhodom v Italijo in kmalu zatem v
Galijo, prenehajo poro~ila o kakr{nih koli stikih s Panonijo. Po odhodu iz domovine je Mar-
tin ‘ivel {e okrog {tirideset let, okrog 13 let kot asket in za~etnik meni{tva v Galiji, nato ve~
kot 26 let kot {kof v Turonih. V ~asu njegove smrti (397) je bila Panonija v znatni meri
opusto{ena in deloma ‘e pod barbarsko okupacijo.88 Njegovo rojstno mesto je bilo ‘e v letu
374 kot neposredno zaledje v vojni proti Sarmatom in Kvadom iz~rpano, poleg tega so ga
prizadele ve~kratne naravne nesre~e, najverjetneje potresi. V letu 456 je uni~ujo~ potres mesto
zravnal z zemljo.89
R. BRATO@: MARTIN TOURSKI IN NJEGOVI STIKI S PANONIJO
83 HILARIUS, Collectanea, Series B 8,1 (CSEL 65, 174). Naslovniki dokumenta so navedeni v zaporedju: Ursa-
tio, Ualenti, Magdonio, Megasio, Germinio, Gaio, Iustino, Optato, Marciali et ceteris Ariminensis synodi legatis …
Prim. A. CEDILNIK, Ilirik, 279; 280 op. 123. D. GÁSPÁR, Christianity, 115; 149 postavlja enega od obeh {kofov hipoteti~no
v Savarijo.
84 Prim. kratko R. BRATO‘, Meni{tvo v rimskih provincah srednjega Podonavja in zahodnega Balkana, v: Vita
artis perennis – Ob osemdeseti obletnici akad. E. Cevca (ur. A. KLEMENC), Ljubljana 2000, 103–126, zlasti 107.
85 Y.-M. DUVAL, Aquiée et Sirmium (op. 39), 353–357.
86 Altercatio… (PL Suppl. I, 350).
87 PAULINUS, Vita Ambrosii 11,1 (Vite dei santi III, Milano 1974, 66: una de virginibus Arrianorum inpudentior
ceteris).
88 F. LOTTER (ter R. BRATO‘ in H. CASTRITIUS kot sodelavca), Premiki ljudstev na obmo~ju Vzhodnih Alp in
Srednjega Podonavja med antiko in srednjim vekom (375–600), Ljubljana 2005, zlasti 127–135 in 235–238.
89 O slabem polo‘aju Savarije v letu 374 poro~a AMMIANUS MARCELLINUS 30,5,14 (… Sauariam… eo inualidam
tempore assiduisque malis afflictam). Kasnej{e uni~enje mesta omenjajo Fasti Vindobonenses a. 455 (Chronica
minora I, MGH AA 9, str. 304, {t. 577): et eversa est Sabaria a terrae motu VII id. Septembr. die Veneris (datum
katastrofe, petek 7. septembra, ustreza letu 456).
277ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
3. Vpra{anje ~a{~enja sv. Martina v panonskem prostoru v 5. in 6. stoletju
Obstoja Martinovega svetni{kega ~a{~enja na obmo~ju rimske Panonije ohranjeni literarni
viri ne potrjujejo, prav tako se ga ne da dokazati z materialnimi najdbami. Nekaj poro~il s
konca 4. stoletja ka‘e na mo‘nost, da bi se svetni{ki sloves pokojnega tourskega {kofa raz{iril
tudi na obmo~je njegove domovine. Sulpicij Sever poro~a, da je po prizadevanju Martinovega
u~enca in Sulpicijevega prijatelja Postumijana postal svetnikov ‘ivljenjepis poznan tako reko~
v vsem kr{~anskem svetu; med evropskimi de‘elami se poleg Italije omenja raz{irjenost tega
spisa »v celotnem Iliriku«.90 Po Postumijanovem potovanju na Vzhod je postal poznan tudi v
tamkaj{njih meni{kih skupnostih, zlasti tistih, kjer so prebivali menihi zahodnega porekla.
Gotovo je izro~ilo o galskem {kofu poznal Hieronim, tedaj voditelj samostanske skupno-
sti v Betlehemu. Martinov generacijo mlaj{i rojak iz Ilirika (rojen okrog 347), ki je v svojo
»Kroniko« (zaklju~eno okrog 380) vklju~il nenavadno dolg in podroben zapis o panonskem
{kofu in mu~encu Kvirinu iz Siscije, je bil do Martina kot drugega rojaka v {ir{em pomenu
besede bolj zadr‘an. Ne da bi Martina imenoval, je v komentarju k Ezekielu (36,1–15) zavr-
nil milenaristi~no razlago konca sveta, ki jo je tourskemu {kofu pripisal »nedavno na{ Sever
v Dialogu z naslovom ’Gallus’«, pred tem pa so jo med latinskimi pisci zastopali Tertulijan,
Laktancij in Viktorin Ptujski. V Martinovem ~asu je bil milenarizem teolo{ko prese‘en in so
ga splo{no odklanjali.91
Na dveh mestih je Hieronim izrazil odklonilen odnos do takega ravnanja, kot ga Sulpicij
Sever pripisuje Martinu. Pri tem ni imenoval ne Martina ne pisca njegovega ‘ivljenjepisa. V
enem primeru, ki se nana{a na problem prestopa iz voja{ke slu‘be v asketsko ‘ivljenje, je
aluzija na Martina samo mo‘na, v drugem primeru pa je skoraj zanesljiva, saj Martinova
delitev pla{~a v Amiensu nima poznanih analogij. V pismu prijatelju Heliodoru (Epitaphium
Nepotiani) iz leta 396 – torej prej kot bi lahko dobil v roke Sulpicijev ‘ivljenjepis sv. Martina,
verjetno pa so ‘e kro‘ile govorice o epizodah iz njegovega ‘ivljenja – je Hieronim dokaj
kriti~no ozna~il ravnanje, kakr{no sre~amo tudi pri Martinu ob njegovem postopnem presto-
pu iz voja{ke slu‘be v asketsko ‘ivljenje. Kot zagovornik eremitskega ideala je namre~ zago-
varjal takoj{njo in popolno predanost asketskemu ‘ivljenju brez prehodnih oziroma »vmes-
nih« oblik. Zavra~al je neodlo~nost, nedoslednost in polovi~arstvo po posvetitvi asketskemu
idealu (conversio). Kdor opravlja po zaobljubi asketizmu {e naprej voja{ko slu‘bo, slu‘i v
uniformi enega gospodarja (cesarja) drugemu gospodarju (Bogu), in sicer skrivaj, saj se njegovo
asketsko obla~ilo (cilicium) skriva pod voja{kim pla{~em in sijajno uniformo gardista; z
obrazom, izmu~enim od posta, nastopa pred posvetnimi dostojanstveniki; uniformo nosi zato,
da bi lahko pomagal vdovam, sirotam, zatiranim in revnim.92
90 SULPICIUS SEVERUS, Dialogi 3,17,4 (CSEL 1, 215): … primum illum nostrum libellum non per Italiam tantum,
sed per totum etiam diffudit Illyricum. Prim. W. BERSCHIN, Biographie und Epochenstil im lateinischen Mittelalter I.,
Stuttgart 1986, 207–208.
91 HIERONYMUS, Commentarius in Hiezechielem 11,36 (CCSL 75, 500, vv. 654–664: … et nuper Severus noster
in dialogo cui ’Gallo’ nomen imposuit…); prim. SULPICIUS SEVERUS, Dialogi 2,14,1–4 (CSEL 1, 197). Tako kot drugi
milenari~ni spisi je pri{el tudi ta (opuscula Postumiani et Galli) na seznam t.i. apocrypha, spisov, ki jih je Cerkev
odklanjala kot neprimerne (Decretum Gelasianum 5,7,5; E. v. DOBSCHÜTZ, Das Decretum Gelasianum de libris
recipiendis et non recipiendis, Leipzig 1912, 56). Prim. C. STANCLIFFE, St. Martin (kot v op. 7), 298. O zavra~anju
milenarizma prim. R. BRATO`, Il cristianesimo aquileiese prima di Costantino fra Aquileia e Poetovio, Udine, Gori-
zia 1999, 330–332 (s podrobno literaturo).
92 HIERONYMUS, Epistula 60,9–10 (… mihi non placent dilationes istae inperfectae seruitutis Dei … qui sub
alienis signis deuotus miles fuit, donandus laurea sit postquam suo regi coeperit militare). Prim. C. STANCLIFFE, St.
Martin, 298–300, z navedbami analognih primerov prestopa iz voja{kega stanu med askete; o Nepotijanu, ki je bil
najprej vojak in nato asket, gl. Prosopographie chrétienne du Bas-Empire 2 (L’Italie chrétienne), izd. Ch. in L.
PIETRI, Roma 2000, 1535–1536.
278
V komentarju k Izaiji (iz obdobja 408/410, ko je lahko bral Sulpicijevo biografijo) se je
obregnil ob delitev obla~ila, kakr{no predstavlja Martinova delitev pla{~a v Amiensu. V njej
je videl pretiravanje, ki ni v skladu s Kristusovim priporo~ilom u~encem (Evangelij po Luku
3,11): »Kdor ima dve suknji, naj ju deli s tistim, ki nima nobene«. Tisti, ki tako ravnajo, ‘elijo
na ta na~in pridobiti javno naklonjenost.93 ^eprav je Hieronim zapisal, da tako ravnajo mno-
gi (plurimi), je pri tem vsakdo najprej pomislil na Martina kot prvega med njimi in s tem
zgled za kasnej{e posnemovalce. Hieronimovi kriti~ni opazki o isto~asnem »dvojnem« (posvet-
nem in duhovnem) ‘ivljenju in o pretiravanju s potezami nastopa{tva sta verjetno (zlasti
druga) odraz njegove zadr‘anosti do {irjenja Martinovega svetni{kega ~a{~enja v desetletju
po njegovi smrti.
Nasprotno pa eno generacijo kasneje Sozomen v svoji v Konstantinoplu napisani Cerkve-
ni zgodovini (okrog 443–448) do svetnika ni imel zadr‘kov, saj ga je prikazal kot bojevnika
za pravovernost, za~etnika asketizma v Iliriku in {kofa s svetni{kim slovesom.94 Vsekakor je
po Martinovi smrti pozitivno vrednotenje njegovega dela postopoma prevladalo. Po poro~ilih
galskih kronistov se je v prvi polovici 5. stoletja ‘e {irilo njegovo ~a{~enje,95 ki je v drugi
polovici 5. stoletja in nato v 6. stoletju dobilo precej{nje razse‘nosti; Martin ni bil dele‘en
svetni{kega ~a{~enja le v Galiji, temve~ sporadi~no tudi v [paniji in Italiji,96 {e ve~, njegovo
~a{~enje se je uveljavilo tudi na Vzhodu, kjer sta se kasneje na podlagi izro~ila o njem izo-
blikovali celo dve svetni{ki osebnosti, z datumom ~a{~enja na 10. in 12. november: (1) Mar-
tin, doma iz panonske Sabarije, ~a{~en v Iliriku, borec proti arijancem, asket na Galinariji in
{kof v Tarracini97 ter (2) Martin kot vojak, ki je prerezal svoj pla{~, asket in nato {kof v
galskem mestu Konstantina(!) ter ~udodelnik, ~a{~en v frankovski dr‘avi (Phrangía).98
O njegovem svetni{kem ~a{~enju v Panoniji v 5. in 6. stoletju se ni ohranilo nobeno
poro~ilo. Na sicer malo{tevilnih zgodnjekr{~anskih napisih Panonije se ne omenja nobena
oseba s tem imenom, ki bi mogla dobiti ime po svetniku. Na verjeten obstoj svetnikovega
~a{~enja v zgodnjem 6. stoletju ka‘e ime, posredno pa tudi ‘ivljenjska pot Martina iz Brage
(Bracara). Ob rojstvu med leti 510 in 520 v Panoniji (Pannoniae genitus) – najverjetneje v
njenem ju‘nem delu, ki je bil v okviru vzhodnogotskega kraljestva Teoderika Velikega – je
dobil ime po galskem svetniku panonskega izvora, kar je kasneje s ponosom poudarjal. Po
mladostnih letih v domovini in ve~letnem prebivanju na Vzhodu je po letu 550 od{el v Brago
v hispanski Galiciji, kjer je bil najprej ustanovitelj samostanske skupnosti (Dumium pri Bra-
gi), kasneje pa je postal {kof v Bragi in uspe{en misijonar med Svebi. Po lastnih besedah se
93 HIERONYMUS, Commentarius in Esaiam 16,58,7 (CCSL 73 A, 1963, 666, vv. 63–66: Quod et Dominus in euan-
gelio loquebatur: Qui habet duas tunicas, det alteram non habenti. Non enim unam iussit scindi et diuidi, quod multi
popularis aurae causa faciunt, sed alteram non seruari, augens praecepta iustitiae …); prim. Vita Martini 3,1–2.
94 Gl. zgoraj op. 37–40.
95 PROSPERUS TIRO, Epitoma chronicon (A. 433), ad a. 381 (Chronica minora I, izd. Th. MOMMSEN, MGH AA 9,
21981, 461); Chronica Gallica (A. 452) I, 4, ad. a. 379; V, 43, ad a. 398; VIIII, 48 (MGH AA 9, 646; 650; 652).
96 Prim. F. PRINZ, Frühes Mönchtum im Frankenreich, Darmstadt 1988 (2. izd.), 20–28, karti 1A in 1B v prilogi;
L. PIETRI, Naissance d’une cité chrétienne. La ville de Tours, 732–788; 798–831. Najstarej{i dokazi za obstoj ~a{~enja
sv. Martina v severnojadranskih de‘elah izhajajo iz druge polovice 6. stoletja: (1) upodobitev na ravenskem mozaiku
(Sant’Apollinare Nuovo, ok. 561; gl. W. URBAN, Iconografia di san Martino nei secoli, v: A. GERETTI (ur.), Martino.
Un santo e la sua civiltà nel racconto dell’arte, Milano 2006, 29–39, zlasti 30–32); (2) omemba upodobitve Marti-
novih dejanj v cerkvi sv. Justine v Padovi v okvirno istem ~asu (ok. 560–565; VENANTIUS FORTUNATUS, Vita s. Martini
4,674: …cuius habet paries Martini gesta figuris); (3) srebrni relikviarij iz zakladnice katedrale sv. Evfemije v
Grade‘u v obliki valja, okvirno iz 6. ali 7. stoletja, na katerem se med sedmimi svetniki omenja tudi Martinus (gl. S.
TAVANO v: A. GERETTI (ur.), Martino. Un santo…, 88–89).
97 Synax. Eccl. CP, Nov. 10,3 (st. 210 – 211).
98 Synax. Eccl. CP, Nov. 12,3 (cc. 217–218); podobno tudi Menologium Graecorum Basilii Porphyrogeniti
imperatoris jussu editum, Nov. 12 (PG 117, c, 156; Martin kot epískopos Phrangías).
R. BRATO@: MARTIN TOURSKI IN NJEGOVI STIKI S PANONIJO
279ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
je pri ustanovitvi samostanske skupnosti ravnal po na~elih svojega soimenjaka in vzornika.
Za baziliko, ki jo je zgradil, je pridobil relikvije Martina Tourskega. V tej cerkvi je tudi prejel
{kofovsko posve~enje. Za to cerkev je sestavil napis v 22 verzih, ki je po vsebini hvalnica
Martina Tourskega. Kot poro~a je z njegovim zgledom – ‘e v ~asu svoje mladosti – dosegel
pomembne uspehe pri misijonu med ljudstvi tedaj etni~no zelo heterogene Panonije. Njego-
vo misijonsko prizadevanje je zajelo kar petnajst prete‘no germanskih skupin, ob katerih se
omenjajo tudi Slovani. V pesmi je poudaril ~ude‘no mo~ relikvij Martina Tourskega, ob tem
omenil tudi svetnikovo nesporno priljubljenost v Galiji in hispanski Galiciji.99 Tudi na na-
grobnem napisu, ki ga je sam sestavil, je omenil Martina Tourskega kot svojega istoimenske-
ga patrona in zgled na ‘ivljenjski poti.100
Po propadu anti~nih struktur na obmo~ju srednjega Podonavja v drugi polovici 6. stoletja
ni nobenega poro~ila o tem, da bi se med izoliranimi preostanki kr{~anskega prebivalstva iz
antike ohranil spomin na galskega svetnika panonskega izvora. ̂ a{~enje sv. Martina je ponovno
zanesla v podonavski prostor frankovska dr‘ava v desetletjih po uni~enju avarske dr‘ave
(796), pri ~emer se omenja kot najstarej{a cerkev sv. Martina v neposredni bli‘ini panonske-
ga ozemlja v Traismauerju zahodno od Dunaja (okrog leta 833).101 Martinov rojstni kraj
nastopa v virih od konca 8. stoletja (791) oziroma za~etka 9. stoletja (805) dalje v obliki, ki
je identi~na zapisom iz antike (Sabaria).102
Pred sredino 9. stoletja je postal ta kraj upravno sredi{~e karolin{ke Vzhodne marke, z
anti~nim imenom nastopa tudi v dveh darovnicah iz leta 860.103 Kontinuiteto poselitve po-
trjujejo arheolo{ke raziskave, saj so se pri gradnji trdnjave v tej dobi oprli na tedaj obstoje~e
ostanke poznoanti~ne pala~e. Obstoj anti~nega imena do tega ~asa ka‘e na kontinuirano po-
selitev ostankov romanskega prebivalstva. Ker je bilo v tem ~asu ~a{~enje galskega svetnika
panonskega izvora v frankovski dr‘avi zelo raz{irjeno, je mo‘no, da je prav to izro~ilo pripo-
moglo k izbiri Savarije za upravno sredi{~e Vzhodne marke.104 Vendar pa na podlagi dose-
danjih arheolo{kih raziskav ni mogo~e dati odgovora na vpra{anje, ali so ostanki provincial-
nega rimskega prebivalstva ohranili ~a{~enje sv. Martina vse do te dobe, ali pa ga je ponovno
prinesla v ta prostor {ele frankovska oblast.105 Tako ne moremo dati odgovora na vpra{anje,
ali je v poznoanti~ni Savariji v 5. in 6. stoletju obstajalo ~a{~enje sv. Martina.
99 Versus Martini Dumiensis episcopi in basilica (izd. R. PEIPER, MGH AA 6,2, 1883, 194–195); prim. GREGO-
RIUS, Historiae 5,37. O Martinu iz Brage in o njegovem pomenu za {irjenje ~a{~enja sv. Martina Tourskega v [paniji
prim. F. PRINZ, Frühes Mönchtum, 37; L. PIETRI, Naissance d’une cité chrétienne. La ville de Tours, 475–476. O
Martinu iz Brage gl. J. [A{EL, Omemba Slovanov v pesmi Martina iz Brage na Portugalskem, Kronika 24, 1976,
151–158; isti, Opera selecta, Ljubljana 1992, 740–745.
100 Epitaphium Martini Dumiensis episcopi (izd. R. PEIPER, MGH AA 6,2, 1883, 195, verzi 3 in 5–6): Confessor
MARTINE, tua hac dicatur in aula: / … / Teque, patrone, sequens famulus MARTINUS eodem / Nomine, non merito, hic
in Christi pace quiesco.
101 Conversio Bagoariorum et Carantanorum 10 (izd. F. LO{EK, Hannover 1997, 120 v. 16); H. WOLFRAM,
Salzburg Bayern Österreich. Die Conversio Bagoariorum et Carantanorum und die Quellen ihrer Zeit, Wien, Mün-
chen 1995, 311–312 (zlasti op. 616).
102 Annales regni Francorum a. 791; a. 805 (izd. F. KURZE, Hannover 1895, 89; 119); Annales Fuldenses a. 805
(izd. F. KURZE, H. HAEFELE, Hannover 1891, 353); H. WOLFRAM, Salzburg Bayern Österreich, 120.
103 MGH Diplomata regum Germaniae ex stirpe Karolinorum 1. Die Urkunden Ludwigs des Deutschen, Karl-
manns und Ludwigs des Jüngeren (izd. P. KEHR, Berlin 1934), {t. 38 (iz leta 844?); 101 in 102 iz leta 860; prim. tudi
F. KOS, Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku 2, Ljubljana 1906, {t. 170 in 172; H. WOLFRAM, Salzburg,
120; 318–320.
104 Prim. E. TÓTH, Das Christentum in Pannonien (kot v op. 2), 247 (zlasti op. 24), z mnenjem, da je to izro~ilo
vplivalo na pomen kraja v karolin{ki dobi. O vlogi Savarije v 9. stol. gl. H. WOLFRAM, Salzburg Bayern Österreich,
120; 318–320.
105 E.B. THOMAS, Zur Quirinus- und Martinfrage in Sabaria (op. 67), zlasti 13–17; D. GÁSPÁR, Christianity,
114–115.
280
Seznam okraj{av:
CCSL Corpus Christianorum. Series Latina, Turnhout.
CLRE Consuls of the Later Roman Empire (izd. R. S. BAGNALL, A. CAMERON, S. R.
SCHWARTZ, K. A. WORP), Atlanta 1987.
Dialogi SULPICIUS SEVERUS, Dialogi, izd. C. HALM, CSEL 1, 1866, 152–216.
DACL Dictionnaire d’Archéologie Chrétienne et de Liturgie, Paris.
DNP Der Neue Pauly, Stuttgart.
GCS Die griechischen christlichen Schriftsteller, Berlin.
HE Historia ecclesiastica
MGH Monumenta Germaniae Historica, Berlin – Hannover.
MGH AA Monumenta Germaniae Historica. Auctores Antiquissimi, Berlin (ponatis
München).
PG J.-P. MIGNE (izd.), Patrologiae Graecae cursus completus, Paris.
PL J.-P. MIGNE (izd. ), Patrologiae Latinae cursus completus, Paris.
PLRE The Prosopography of The Later Roman Empire I (A. D. 260–395). Izd.
A. H. M. JONES, J. R. MARTINDALE, J. MORRIS, Cambridge 1975 (2. izd.).
RAC Reallexikon für Antike und Christentum, Stuttgart.
SC Sources Chrétiennes, Paris.
Synax. Eccl. CP Synaxarium Ecclesiae Constantinopolitanae (izd. H. DELEHAYE), Propy-
laeum ad Acta sanctorum Novembris, Bruxelles 1902.
Vita Martini SULPICIUS SEVERUS, Vita sancti Martini, izd. J. FONTAINE, SC 133, 1968,
248–345.
S u m m a r y
Martin of Tours and His Contacts with Pannonia
Rajko Brato‘
Examining three episodes in the life and work of Martin of Tours, the author had decided to adopt
the so-called long chronology of Martin’s life: from his birth in 316 or 317 (instead of 336) to his death
in 397.
Depicting Martin’s youth in Sabaria, the first chapter describes the military milieu of Martin’s early
life and the development of Christianity in Pannonia, especially in Sabaria, since the beginning of the
reign of Roman Emperor Constantine. Martin’s father was a military tribune (tribunus militum), the
title he had probably not attained until his departure from Sabaria to North Italian Pavia; his post in
Pavia could possibly be in the Imperial Roman lancearii Sabarienses unit. Several reasons speak in
favor of the theory that Martin had completely served his time in the army and was retired when he was
forty. His discharge from the army, which could be dated in the second, possibly even the third, year of
Julius Caesar’s campaigns against the Alamans, opens up the question of datation and circumstances of
Martin’s first encounter with Bishop Hilary of Poitiers.
After his release from the army in 357 or 358 Martin arrived to Illyricum to visit his parents. His
subsequent clash with the Aryans represents one of the pivotal events in his life. A representation of this
clash between Martin, an orthodox lay believer leading an ascetic life, who was later ordained an
exorcist, and Pannonian Aryans, described in a hagiographic text written by Sulpicius Severus, is in
accord with the one depicted by the historiography and polemical journalism of the second half of the
4th century. Confrontations between the Aryans and orthodox Christians usually took place in the form
of polemics, dialog, or texts, but could also result in physical violence. A positive identification of
R. BRATO@: MARTIN TOURSKI IN NJEGOVI STIKI S PANONIJO
281ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Martin’s Aryan adversaries in Pannonia is not possible. Martin’s arrival to Illyricum denotes an early
instance of monkhood in Illyricum, and the first in which the ascetic was a native of the area.
Very little is known about the adoration of Martin of Tours as a saint during the decades after his
death. Hieronimus, who was residing in Palestine at the time but was well acquainted with the situation
in Illyricum, was rather reserved toward him. There is no data on the worship of Martin in Pannonia in
the 5th and the 6th centuries. Martin’s status of a bishop with a holy reputation is indicated primarily by
the name and religious preference of Bishop Martin of Braga. Born in Pannonia, Martin of Braga was
later appointed Bishop in Hispanian Galicia and was a devout worshipper of Martin of Tours. The
adoration of Martin of Tours spread after the Carolingians defeated the Avars at the end of the 8th
century.
282 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
O ~em smo pisali v Zgodovinskem ~asopisu …
… pred petimi desetletji?
Tudi v kasnej{ih letih se Mir ni odrekel svojega sloga{kega koncepta, z oto‘nostjo se je spominjal
Slom{kovih, Einspielerjevih, Bleiweisovih, Tomanovih in Razlagovih ~asov, sodobne slovenske
politi~ne voditelje, klerikalne in liberalne, je {e leta 1901 takole ozna~eval: »@alostna usoda Sloven-
cev pa je hotela, da so dobili krmilo narodovo v roko mo‘je, ki niso delovali naprej v smislu prvobo-
riteljev, ki so na prvo stran politi~nega programa zapisali druge smotre in uvrstili narodnost med bolj
postranske zadeve. . . » Povsod opa‘amo le poudarjanje klerikalizma ali liberalizma, in tudi slavospe-
ve na korist zveze z Nemci, bodisi z liberalnimi, bodisi s konservativnimi.« (Janko Pleterski, Politi~ni
profil koro{kega ~asopisa »Mir« (1882–1920), Z^, 10–11, 1956–1957, str. 193)
… pred {tirimi desetletji?
Leta 1523 sre~amo nekajkrat, toda izjemoma, na kmetiji poleg gospodarjevega sina tudi sinovo
‘eno in enkrat poleg gospodarjevega brata tudi bratovo ‘eno. V kolono drugih sorodnikov v tabeli II
smo v{teli tudi gospodarjeve matere in brate. Kot je iz se{tevka razvidno, je bilo takih dru‘inskih
~lanov le zelo malo. – Posebno omembe sinove ali bratove ‘ene navajajo k misli, da so izjemoma {e
poznali na kmetijah neke oblike zadru‘nega ‘ivljenja. Toda taki primeri nastopajo tudi drugod in v
mnogo poznej{em ~asu; sklepanje na zadrugo bi bilo zelo tvegano. (Sergij Vilfan, Dav~ni privolitvi
Kranjske za leti 1523 in 1527 in popis prebivalstva gospostva Gradac iz teh let, Z^ 19–20, 1965–
1966, str. 224)
… pred tremi desetletji?
Leta 1892 je Ascoli pojasnjeval svoja stali{~a tudi do Slovencev v pismu gori{kemu odvetniku
Carlu Venutiju. Omenjal je nove razmere v Poso~ju, ko germanizacija pojenjuje in ko se morajo
Italijani soo~ati s Slovani, ki tudi ‘ele svoj prostor pod soncem. Za prebivalce ob So~i, med nje se
Ascoli {e vedno pri{teva, je prenehala nekdanja zgodovinska stvarnost. Nekdanje vpra{anje, ali naj
Gori~ani pripadajo neki nem{ki ali neki italijanski dr‘avi, je zamenjalo novo, ali naj novolatinsko
ljudstvo Poso~ja ostane romansko ali pa postane slovansko. Ascoli ne dvomi, da bo izid tekme v
korist romanskega prebivalstva. (Branko Maru{i~, Graziadio Isaia Ascoli in Slovenci, Z^, 30, 1976,
{t. 3–4, str. 296)
… pred dvema desetletjema?
Kanitz se je ustavil tudi pri notranjih te‘avah bolgarske dru‘be ter nakazal odnos nekaterih slojev
do narodnega gibanja. Bogati kme~ki ~orbad‘ijski trgovski sloj je bil po njegovem mnenju manj
zavzet za propagando neodvisnosti, saj je bil dele‘en pomembnih privilegijev, ker je podkupoval
korumpirane tur{ke uradnike. Po njegovem mnenju bi se na agitacijo mlado bolgarskih odborov iz
Bukare{te in Brajle lotil vstaje le del Bolgarov. Splo{no vstajo bi lahko pri~akovali samo, ~e bi katera
sosednjih velesil – Avstrija ali Rusija – neposredno spro‘ila vojno proti Tur~iji (Imre Ress, Spremem-
be v balkanski politiki Habsbur{ke monarhije v za~etku dualizma in Felix Kanitz., Z^ 40, 1986, {t. 3–4,
str. 448)
… pred desetletjem?
Kot dodaten, zelo mo~an razlog za lo~itev zakona je Suzana Felicita navedla spolno bolezen, ki
da jo je nalezla od svojega mo‘a. Ker se ji je v ~asu, ko je ‘ivela z mo‘em, vedno znova pojavljala,
tako da je bilo menda po mnenju zdravnikov ogro‘eno celo ‘e njeno ‘ivljenje, je {la najprej za dobro
leto ‘ivet v samostan Mekinje, pozneje pa {e na zdravljenje v Padovo. Padovanski zdravniki so ji
odlo~no odsvetovali obnoviti intimne stike z mo‘em, enakega mnenja pa sta bila tudi kranjska dok-
torja Janez Andrej de Coppinis in Janez Jurij Ker{inar, ki sta za sodi{~e napisala tudi ustrezni poro~ili.
Za kak{no spolno bolezen je tu {lo, j~ nemogo~e re~i, saj tudi zdravni{ka veda tistega ~asa {e ni dobro
razlikovala n.pr. sifilisa od gonoreje. V virih jo enkrat imenujejo »lepra«, drugi~ »caeltica infectio«
(Maja @vanut, Lo~itev zakona pred tristo leti, Z^, 50, 1996, {t. 3, str. 350)
283ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
* Prispevek je bil prvi~ objavljen v nem{kem jeziku v Pro civitate Austriae n. s. 11 (2006), 30–43. Zahvaljujem
se g. prof. dr. Ferdinandu Opllu (Dunaj) za dovoljenje za prevod v sloven{~ino. Iz~rpno navajanje virov je praviloma
opu{~eno, brez te‘av jih je mogo~e natan~no izlu{~iti iz navedene literature. Za napotke se zahvaljujem Giuseppeju
Albertoniju (Meran/Trient) in Leu Andergassnu (Brixen).
1 MGH SS XII, str. 19.
2 Prim. tudi JÜRGEN ZIESE, Wibert von Ravenna. Der Gegenpapst Clemens III. (1084–1100), Stuttgart 1982
(Päpste und Papsttum 20), 54–64, predvsem pa GIUSEPPE ALBERTONI, In loco horrido et asperrimo. La sede vescovile
di Bressanone tra Papato e Impero nel secolo IX [recte: XI], v: Stadt und Hochstift. Brixen, Bruneck und Klausen
Gustav Pfeifer
Centralne funkcije {kofijskega mesta v srednjem veku.
Primer Briksna*
UDK 347.235:262.3(450.32)»653«
PFEIFER Gustav, dr., Südtiroler Landesarchiv, I–39100 Bozen, Armando-Diaz-Straße 8
Centralne funkcije {kofijskega mesta v srednjem veku. Primer Briksna
Zgodovinski ~asopis, Ljubljana 60/2006 (134), {t. 3–4,  str. 283–296, 55 cit.
1.01 izvirni znanstveni ~lanek: jezik Sn. (En., Sn., En.)
Prispevek obravnava vlogo {kofijskega mesta Briksna kot centralnega kraja v srednjem veku. Mesto je opravljalo funkcije centra na
ve~ podro~jih, z razli~nim gravitacijskim radijem; predstavljalo je gospodarsko tr‘no sredi{~e osrednje doline reke Eisack, cerkveno-
kultno sredi{~e briksenske {kofije in sredi{~e teritorialnega gospostva oz. cerkvene kne‘evine z raztreseno posestjo na Tirolskem,
Koro{kem, [tajerskem in Kranjskem.
Avtorski izvle~ek
UDC 347.235:262.3(450.32)»653«
PFEIFER Gustav, PhD, Südtiroler Landesarchiv, I–39100 Bozen, Armando-Diaz-Straße 8
Central Functions of a Bishop Town in the Middle Ages: The Case of Brixen
Zgodovinski ~asopis (Historical Review), Ljubljana 60/2006 (134), No. 3–4,  pp. 283–296, 55 notes
Language: Sn. (En., Sn., En.)
Examined is the role of the diocesan town of Brixen in the Middle Ages. The major town in the area, Brixen functioned on several
levels: it was the principal economic and market center of the central valley of the Eisack River; a religious center of the Brixen
diocese; and the center of the territorial seigneury and of the ecclesiastical principality with estates scattered in Tyrol, Carinthia,
Styria, and Carniola.
Author’s Abstract
In loco siquidem horrido et asperrimo, in mediis nivalibus Alpibus, ubi fames assidua et
frigus pene semper continuum, locus ipse vicus est pro civitate, qui Brixanerium vocatur,
altissimis circundatus scopulis, ubi etiam vix nomen obtinetur christianitatis.1 – »V odbijajo~i
in surovi pokrajini, med zasne‘enimi gorami, kjer vladata nenehna lakota in skoraj nepretr-
gan zimski mraz, je kraj, imenovan Briksen, prej vas kot mesto, obdan z najvi{jimi vrhovi, ki
si skoraj ne zaslu‘ijo kr{~anskega imena.«
S temi markantnimi besedami ozna~uje Psevdo-Bardo v svojem delu »Vita Anselmi epi-
scopi Lucensis« z vidika pape{ke stranke prizori{~e {kofijske sinode junija 1080, na kateri so
pomembni nem{ki in predvsem severnoitalijanski {kofje ob navzo~nosti kralja Henrika IV.
odstavili pape‘a Gregorja VII. in postavili ravenskega nad{kofa Wiberta za novega pape{kega
kandidata.2 Razumljivo negativno nastrojena sodba tega dejanja s strani gregorijanca se med
ZGODOVINSKI ^A OPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134) • 28 –296
284 G. PFEIFER: CENTRALNE FUNKCIJE [KOFIJSKEGA MESTA V SREDNJEM VEKU. PRIMER BRIKSNA
bis zur Säkularisation 1803 / Città e principato. Bressanone, Brunico e Chiusa fino alla secolarizzazione 1803, ed.
HELMUT FLACHENECKER – HANS HEISS – HANNES OBERMAIR, Bozen 2000 (Veröffentlichungen des Südtiroler Landesar-
chivs / Pubblicazioni dell’Archivio della provincia di Bolzano 12), 115–129; strnjeno GUSTAV PFEIFER, Von »Prih-
sna« zu »Brichsen« – Beiträge zur Geschichte der Stadt Brixen im Mittelalter, v: Brixen. Bd. 1: Die Geschichte, ed.
BARBARA FUCHS – HANS HEISS – CARLO MILESI – GUSTAV PFEIFER, Lana/Bozen 2004, 89–161, tu 104 s.
3 Citirano po FRIEDRICH MERZBACHER, Die Bischofsstadt, Köln/Opladen 1961 (Arbeitsgemeinschaft für For-
schung des Landes Nordrhein-Westfalen, Geisteswissenschaften 93), 10 op. 13; prim. tudi na to sklicujo~ se opomin
pape‘a Zaharije Bonifaciju z dne 1. aprila 743: Meminis enim, carissime, quid in sacris canonibus precipimus
observare, ut minime in villulas vel in modicas civitates episcopos ordinemus, ne vilescat nomen episcopi. Citirano
po: Briefe des Bonifatius. Willibalds Leben des Bonifatius nebst einigen zeitgenössischen Dokumenten, ed. REINHOLD
RAU, Darmstadt 21988 (Ausgewählte Quellen zur deutschen Geschichte des Mittelalters – Freiherr-vom-Stein-Ge-
dächtnisausgabe IVb), 150.
4 V dokaj{nji meri je ~utiti vpliv za historiografske tekste tega ~asa tipi~nih toposov, v katerih Alpe nastopajo kot
nekultivirano ozemlje. Prim. ALBERTONI, In loco horrido (kot v op. 2), 127 s.
5 Glede funkcij centralnih krajev na splo{no prim. zbornik Zentralität als Problem der mittelalterlichen Stadtge-
schichtsforschung, ed. EMIL MEYNEN, Köln/Wien 1979 (Städteforschung A/8); HELMUT JÄGER, geslo »Zentraler Ort,
Zentralität«, v: Lexikon des Mittelalters 9, München 1998, 541–543; ROLF KIEßLING, Die Zentralitätstheorie und
andere Modelle zum Stadt-Land-Verhältnis, v: Zentren. Ausstrahlung, Einzugsbereich und Anziehungskraft von
Städten und Siedlungen zwischen Rhein und Alpen, ed. HANS-JÖRG GILOMEN – MARTINA STERCKEN, Zürich 2001, 17–40;
v {ir{em smislu tudi GERHARD FOUQUET, Hauptorte – Metropolen – Haupt- und Residenzstädte im Reich (13.–begin-
nendes 17. Jh.), v: Höfe und Residenzen im spätmittelalterlichen Reich. Ein dynastisch-topographisches Handbuch.
Teilbd. 1: Dynastien und Höfe, ed. WERNER PARAVICINI, Ostfildern 2003 (Residenzenforschung 15/I/1), 3–15.
6 V zvezi s tem ‘elim za stolno mesto Briksen in obe {kofijski mesti Bruneck in Klausen opozoriti na dve deli (v
pripravah na tisk) ERIKE KUSTATSCHER: Stadt und Land – Personelle und wirtschaftliche Beziehungen der Bewohner
von Brixen, Bruneck und Klausen zum ländlichen Umfeld ihrer Städte im Spätmittelalter (izide v zborniku razprav
zborovanja »Minderstädte – Kümmerformen – Gefreite Dörfer«, ki se je septembra 2005 odvijalo v Boznu, pod
uredni{kim vodstvom HERBERTA KNITTLERJA) kot tudi na za izid v letu 2007 v okviru »Veröffentlichungen des Südti-
roler Landesarchivs« predvideno in na {ir{i bazi virov temelje~o razpravo Die Städte des Hochstifts Brixen im
Spätmittelalter. Verfassungs- und Sozialgeschichte von Brixen, Bruneck und Klausen im Spiegel der Personenge-
schichte (1200–1550), ki med drugim obravnava tudi ta vpra{anja.
drugim odra‘a v navedeni omalova‘ujo~i oznaki Briksna, ki se mu tu odreka status {kofijske-
ga mesta (civitas). Poznoanti~na civitas velja za prototip {kofijskega mesta; najpozneje od
sinode v Sardiki (343) dalje se je dosledno ena~ilo {kofijski sede‘ s civitas in ozemlje {kofije
z njenim mestnim obmo~jem. Po kanonu VI te sinode naj bi bilo zaradi ohranjanja ugleda
{kofovske ~asti prepovedano imenovanje {kofov v vaseh (vicus) in majhnih mestih (modicae
civitates). Kjer za duhovno oskrbo zadostuje en sam duhovnik, naj {kof ne bi bil potreben.3
O~itno se »vita Anselmi« na to kanoni~no normo, nastalo na izku{njah iz sredozemskega
urbanega okolja, sklicuje pretirano polemi~no, pri tem pa le delno odslikava realno stanje.4
Korenine Briksna namre~ ne izvirajo iz poznoanti~ne civitas, temve~ iz karolin{kega
dvora (curtis). [ele okoli leta 990 pridobljeni rang {kofijskega sede‘a (sedes episcopalis) je
spro‘il proces razvoja v mesto. Tako najdemo kljub tej »za~etni ote‘evalni okoli{~ini«, delo-
ma ‘e v 10., jasneje pa v 11. stoletju, zna~ilne elemente srednjeve{ke civitas. S svojimi cerk-
veno-duhovnimi, pa tudi socialno-karitativnimi, gospostvenimi in upravnimi ustanovami,
kot tudi s svojo ugodno prometno-geografsko lego je Briksen v ve~ pogledih izpolnjeval
funkcije centralnega kraja.
V prvem delu tega prispevka ‘elimo na kratko osvetliti topografski in urbanisti~ni razvoj
Briksna, v drugem pa podrobneje preu~iti posamezne sklope centralnih dejavnikov, temeljev
za njegov {ir{i regionalni pomen, ki v dolo~eni meri predstavljajo prese‘ek Briksna v njego-
vem pomenu in privla~nosti.5 Pri tem je jasno, da v teh okvirih ni mogo~e podati neke iz~rpne
obravnave, temve~ zgolj strnjen in selektiven oris. V vpra{anja bli‘nje prostorske mobilnosti,
urbanega omre‘ja in odnosov mesta z njegovim zaledjem, vsa ozko povezana s centralnimi
funkcijami, na tem mestu ni mogo~e posegati.6
285ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
7 MGH DD Germ. Karol. 4, {t. 12 (901 IX 13).
8 Prim. NORBERT LEUDEMANN, Deutsche Bischofsstädte im Mittelalter. Zur topographischen Entwicklung der
deutschen Bischofsstadt im Heiligen Römischen Reich, München 1980, 127; DIETMAR WILLOWEIT, geslo »Immuni-
tät«, v: Handwörterbuch zur deutschen Rechtsgeschichte 2, Berlin 1978, 312–330; ISTI, Rechtsgrundlagen der welt-
lichen Herrschaft geistlicher Fürsten im Mittelalter, v: Annali dell’Istituto storico italo-germanico in Trento / Jahrbuch
des italienisch-deutschen historischen Instituts in Trient XXX (2004), 171–188, tu 172–178.
9 MGH D O II, {t. 14 (967 X 15).
10 Za briksenski stolni~ni kompleks prim. – z zgodovinskega stali{~a ne ravno v vseh pogledih prepri~ljivo –
delo LUDWIGA TAVERNIERA, Der Dombezirk von Brixen im Mittelalter. Bauhistorische Studien zur Gestalt, Funktion
und Bedeutung, Innsbruck 1996 (Schlern-Schriften 294), passim; sedaj tudi ISTI, Der mittelalterliche Dombezirk
von Brixen. Zusammenfassung der neueren Forschungen, v: Der Schlern 77/5 (2003), 18–35 in ISTI, Das Domstift
Brixen, v: Dom- und Kollegiatstifte in der Region Tirol – Südtirol – Trentino in Mittelalter und Neuzeit / Collegialità
ecclesiastica nella regione trentino-tirolese dal medioevo all’età moderna, ed. HANNES OBERMAIR – KLAUS BRAND-
STÄTTER – EMANUELE CURZEL, Innsbruck 2006 (Schlern-Schriften 329), 101–148, tu 121–127.
Topografija
13. septembra 901 je {e mladoletni kralj Ludvik Otrok na pro{njo in priporo~ilo {kofa
Zaharije {kofiji v Säbnu podaril curtis Prihsna, ki se je nahajal v Ratpotovi grofiji.7 To obse‘no
kraljevo zemlji{ko gospostvo v briksenski kotlini naj bi predstavljalo gospodarski temelj za
poznej{i prenos {kofijskega sede‘a iz Säbna v Briksen. S stali{~a {kofa je gospodarsko in
gospostveno usidranje v briksenski kotlini obenem slabilo polo‘aj grofa Ratpota v grofiji
Norital. Z daritvijo posesti se je na ra~un grofa raz{irilo tudi imunitetno obmo~je {kofa, z
drugimi besedami, omenjena curtis je bila izvzeta izpod neposredne Ratpotove oblasti.
Imuniteta je predstavljala temelj sodne oblasti {kofov, ki se je sprva omejevala na ni‘je
sodstvo, pozneje pa se je raz{irila {e na krvno sodstvo in kon~no celo presegla okvire samega
zemlji{kega gospostva – dva odlo~ilna koraka k poznej{emu mestnemu in teritorialnemu
gospostvu {kofov.8
Na prvo omembo nekega briksenskega {kofa naletimo v diplomi kralja Otona II., izdani
15. oktobra 967 v Briksnu, kjer se kot pri~a prisotni säbenski {kof Richpert navaja z oznako
Prihsinensis sanctae ecclesiae episcopus. To je bil sprva osamljen primer. [ele za ~as Rich-
pertovega naslednika Albuina postanejo dokazi o prenosu te‘i{~a iz Säbna v Briksen pogostej{i.
Vsaj okoli leta 967 je tu ‘e obstajala (neutrjena) naselbina, ki je lahko sprejela kralja Otona in
njegovo spremstvo na poti na kronanje v Rim.9 Prav iz tega ~asa izvira tudi zasnova katedral-
nega kompleksa, za sredo 10. stoletja obstajajo dokazi o obstoju stolnega kapitlja, ob koncu
stoletja se omenja stolni pro{t, nekaj mlaj{i so podatki o sholastu.
Druga~e kot v ve~ini okoli{kih civitates (Trident, Chur, Salzburg, Passau, Augsburg, Re-
gensburg itd.) Briksen ni mogel biti zgrajen na rimskih temeljih, pa~ pa je kot {kofijski sede‘
nova tvorba – verjetno na starem poselitvenem obmo~ju –, ki se je v temeljnih urbanih grad-
benih elementih in strukturah ravnala po ostalih civitates: v letih 1030/40 utrjeni katedralni
kompleks je obsegal {kofijsko cerkev, prvi~ omenjeno leta 977, in {e pred letom 1100 na
ju‘no stran stolnice prislonjeno cerkev Na{e Ljube Gospe, t.j. {kofijsko dvorno kapelo. Ali je
temu kompleksu v 11. stoletju pripadala tudi kapela sv. Janeza v kri‘nem hodniku, ali pa je
morda nastala okoli leta 1200 kot krstna kapela, ostaja zaenkrat odprto. Predhodnik poznej{ega
kri‘nega hodnika datira v ~as ob koncu 11. stoletja. Na zahodu katedralnega kompleksa stoji
{kofijski dvor, curia episcopalis, jugovzhodni del pa zasedajo stanovanjska in gospodarska
poslopja kapiteljskih duhovnikov.10
Za prenos {kofijskega sede‘a iz Säbna v Briksen je obstajalo ve~ razlogov: ugodnej{a
prometno-geografska lega Briksna na prehodu preko reke Eisack na pomembnem cestnem
kri‘i{~u, kot tudi v primerjavi s Säbnom neprimerno bolj{e mo‘nosti za urbano {iritev. Med-
286 G. PFEIFER: CENTRALNE FUNKCIJE [KOFIJSKEGA MESTA V SREDNJEM VEKU. PRIMER BRIKSNA
11 MGH D K II, {t. 103 (1027 VI 7) oz. D H IV, {t. 424 (1091 IX 2). Za izgradnjo gospostva briksenskih {kofov
prim. sedaj GIUSEPPE ALBERTONI, Die Herrschaft des Bischofs. Macht und Gesellschaft zwischen Etsch und Inn im
Mittelalter (9.–11. Jahrhundert), Bozen 2003 (Veröffentlichungen des Südtiroler Landesarchivs / Pubblicazioni
dell’Archivio provinciale di Bolzano 14).
12 MGH D F I, {t. 789 (1179 IX 16). K temu FERDINAND OPLL, Stadt und Reich im 12. Jahrhundert (1125–1190),
Wien/Köln/Graz 1986 (Forschungen zur Kaiser- und Papstgeschichte des Mittelalters = Beihefte zu J. F. Böhmers
Regesta Imperii 6), 53 s.; WILLOWEIT, Rechtsgrundlagen (kot v op. 8), 178–182. Kovno pravico, izkazano v Barbaro-
sovi diplomi, so briksenski {kofje izvajali le nekaj desetletij v kovnici v Innsbrucku v nekak{ni interesni skupnosti s
svojimi ande{kimi vazali oz. odvetniki. Prim. HELMUT RIZZOLLI, Münzgeschichte des alttirolischen Raumes im Mit-
telalter und Corpus Nummorum Tirolensium Mediaevalium. Bd. 1: Die Münzstätten Brixen/Innsbruck, Trient, Lienz
und Meran vor 1363, Bozen 1991, 37–49.
13 Glede pravnega pojava visokosrednjeve{ke imunitete stolne cerkve (urbs) je {e vedno merodajen KARL HOF-
MANN, Die engere Immunität in deutschen Bischofsstädten, Paderborn 1914 (Görres-Gesellschaft zur Pflege der
Wissenschaft im katholischen Deutschland. Veröffentlichungen der Sektion für Rechts- und Sozialwissenschaft 20),
za razlago pojma predvsem 32 ss.; prim. tudi REINHOLD KAISER, geslo »Bischofsstadt«, v: Lexikon des Mittelalters 2,
München/Zürich 1983, 239–245, posebno 242 s. in KARL S. BADER – GERHARD DILCHER, Deutsche Rechtsgeschichte.
Land und Stadt – Bürger und Bauer im Alten Europa, Berlin et al. 1999 (Enzyklopädie der Rechts- und Staatswis-
senschaft, Abt. Rechtswissenschaft), 293; za Briksen SIEGFRIED RIETSCHEL, Das Burggrafenamt und die hohe Geri-
chtsbarkeit in den deutschen Bischofsstädten während des früheren Mittelalters, Leipzig 1905 (Untersuchungen zur
Geschichte der deutschen Stadtverfassung 1), 76 s.; KARL FAJKMAJER, Studien zur Verwaltungsgeschichte des Hoch-
stiftes Brixen im Mittelalter, v: Forschungen und Mitteilungen zur Geschichte Tirols und Vorarlbergs 6 (1909) 1–21,
113–126, 209–249, 313–347, tu 212 s.; OTTO STOLZ, Politisch-historische Landesbeschreibung von Südtirol, Inn-
sbruck 1937–1939 (Schlern-Schriften 40), 405; TAVERNIER, Dombezirk (kot v op. 10), 149 s. in 171; OLIVER AUGE,
Stadtwerdung in Tirol. Ansätze, Erkenntnisse und Perspektiven vergleichender Stadtgeschichtsforschung, v: König,
Kirche, Adel. Herrschaftsstrukturen im mittleren Alpenraum und angrenzenden Gebieten (6.–13. Jahrhundert), ed.
RAINER LOOSE – SÖNKE LORENZ, Lana 1999, 307–364, tu 321–324; LUDWIG TAVERNIER, Grundherrschaft, Siedlung-
svielfalt, geschlossene Stadt. Anfänge und städtebauliche Entwicklung der alten Bischofsstadt Brixen im Mittelalter,
tem ko je moral {kof v Säbnu in njegovi okolici ra~unati tudi z odporom plemstva, se je lahko
v Briksnu pri oblikovanju novih upravnih in oblastvenih struktur v voja{kem oziru oprl na
zanesljive elemente {kofijske vazalitete in ministerialitete.
Leta 1027 je prejel briksenski {kof Hartwig od Konrada II. grofijo Norital skupaj z gro-
fijskimi pravicami v dolini Inna, v naslednjem letu je Salijec predal briksenski cerkvi klu‘e
pod Säbnom skupaj z mitnico, leta 1091 pa je sledila podelitev grofije v Pustri{ki dolini.11
[kof je bil odslej edini nosilec javnopravne oblasti. Te kompetence pa je le v omejenem
obsegu izvajal sam, v ve~ji meri jih je zaupal {kofijskim odvetnikom, t.j. v prvi vrsti grofov-
skim rodbinam, po izvoru s starega bavarskega naselitvenega ozemlja, posestno in oblastno
usidranim na omenjenem obmo~ju, iz katerih so v tem ~asu obi~ajno izhajali tudi sami {kofje.
Pristojnosti na podro~ju vi{jega sodstva, pridobljene ‘e s podelitvijo imunitete, so se s
podelitvijo grofovskih pravic {e raz{irile. S tem v obrisih razpoznavno delno mestno gospo-
stvo briksenskih {kofov je preraslo v polnopravno mestno gospostvo leta 1179 z razmeroma
pozno podelitvijo tr‘nega, kovni{kega, mitninskega, mlinarskega in sodnega regala.12
Katalog briksenskih {kofov iz 14. in 15. stoletja poro~a, da je {kof Hartwig (1027–1038)
dal zavarovati civitas z obzidjem. Medtem ko naj bi se to poro~ilo po starej{em naziranju
nana{alo na danes {e vidne ostanke {tirikotnega mestnega obzidja, sedaj na podlagi arheolo{kih
ugotovitev vemo, da je do obse‘ne gradnje mestnega obzidja pri{lo {ele v drugi ~etrtini 13.
stoletja. Podatek v {kofijskem katalogu se torej ne nana{a na poznej{e mestno obzidje, temve~
na utrjevanje obmo~ja imunitete stolne cerkve, t.j. o‘je okolice katedrale. Tu je treba v zgod-
njem obdobju ra~unati predvsem s kombinirano obrambno napravo iz zemlje in lesa v obliki
enojne palisade, ki jo je morda v letih 1030/40 zamenjalo enojno kamnito obzidje. Ograjeno
o‘je obmo~je stolnice je v pravnem oziru predstavljalo posebno, izvzeto ozemlje, cerkveno
imuniteto, kjer so poleg {kofa prebivali kanoniki in ljudje, ki so se v slu‘bi duhov{~ine ukvarjali
z raznimi gospodarskimi dejavnostmi.13 To mestno jedro s stolno cerkvijo, {kofijsko pfalco,
287ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
288 G. PFEIFER: CENTRALNE FUNKCIJE [KOFIJSKEGA MESTA V SREDNJEM VEKU. PRIMER BRIKSNA
v: Stadt und Hochstift (kot v op. 2), 85–113; ISTI, Der mittelalterliche Dombezirk (kot v op. 10), 18–25; GIUSEPPE
ALBERTONI, Il ruolo di vescovi e conti nello sviluppo urbano del Tirolo meridionale in età medievale (secoli XI–XIII),
v: Semifonte in Val d’Elsa e i centri di nuova fondazione dell’Italia medievale, ed. PAOLO PIRILLO, Firenze 2004,
39–63, tu 43–50; PFEIFER, Von »Prihsna« (kot v op. 2), 97–102; TAVERNIER, Domstift Brixen (kot v op. 10), 101–104,
121–127, 133–136. To, na podlagi pisnih virov, arheolo{kih in arhitekturno-zgodovinskih dognanj ter primerjave s
sosednjimi {kofijskimi mesti (Augsburg, Passau, Salzburg) tudi za Briksen dokazljivo obliko nastanka mesta vedno
znova, deloma polemi~no, po mojem mnenju pa glede argumentov neprepri~ljivo, postavljajo pod vpra{aj (npr.
FRANZ-HEINZ HYE, Die Städte Tirols. Bd. 2: Südtirol, Innsbruck 2001 [Schlern-Schriften 313], 153) ali pa preprosto
ignorirajo (prim. npr. JOSEF GELMI, Geschichte der Stadt Brixen, Brixen 2000 ali KARL WOLFSGRUBER, geslo »Brixen«,
v: Höfe und Residenzen im spätmittelalterlichen Reich. Ein dynastisch-topographisches Handbuch. Teilbd. 2: Resi-
denzen, ed. WERNER PARAVICINI, Ostfildern 2003 [Residenzenforschung 15/I/2], 83–85). Iz~rpna obravnava teh sta-
li{~ na tem mestu zaradi pomanjkanja prostora ni mogo~a.
14 Prim. GUSTAV PFEIFER, Ministerialität und geistliche Stadt. Entwicklungslinien in Brixen bis zur Mitte des 13.
Jahrhunderts, v: Stadt und Hochstift (kot v op. 2), 131–148, tu 137–139; ISTI, Von »Prihsna« (kot v op. 2), 111 s.
15 MONIKA PORSCHE, Stadtmauer und Stadtentstehung. Untersuchungen zur frühen Stadtbefestigung im mittelal-
terlichen deutschen Reich, Hertingen 2000, 232.
16 Prim. FRIEDERIKE KLOS, Das Heilig-Kreuz-Spital auf der Insel zu Brixen in seinen Anfängen, v: Der Schlern
62 (1988), 16–24; PFEIFER, Von »Prihsna« (kot v op. 2), 119–122.
17 Prim. PFEIFER, Von »Prihsna« (kot v op. 2), 105–109.
dvorno kapelo, cerkvijo sv. Mihaela (posve~eno leta 1038 in od 13. stoletja dalje v funkciji
‘upne cerkve) in kapiteljskimi zgradbami je bilo na severni in ju‘ni strani obdano z mestnimi
dvori najpomembnej{ih {kofijskih ministerialov; rodbine de Porta pri mestnih vratih (danes
Michaelstor, vrata sv. Mihaela), ki so bili obenem kastelani in mestni sodniki, ter rodbine
Rodank na ju‘ni strani.14
Vakuum mo~i, nastal po umoru kralja Filipa [vabskega in s tem povezanem odvzemu
oblasti grofom Ande{kim, so izkoristili tirolski grofje, ki so okoli leta 1210 iz rok Ande{kih
prevzeli odvetni{tvo nad briksensko {kofijo in takoj posku{ali uveljaviti agresivno politiko
teritorializacije. Ta potencialna nevarnost je morda odlo~ilno vplivala na mestne gospode
({kofe) pri pospe{enem oblikovanju u~inkovitega mestnega obrambnega sistema. V tem ~asu
nastalo mestno obzidje, ki je na zahodni in ju‘ni strani v ve~jih odsekih ohranjeno {e danes,
ni imelo le voja{ko-obrambne funkcije, temve~ je dalo ograjenemu mestnemu arealu idealni
geometrijski, reprezentativni obris. V ospredju torej ni bila le pragmati~na potreba obrambe
obstoje~ih delov naselbine, »temve~ je v tem prepoznati v prihodnost naravnano, ustvarjal-
no, na~rtno urbanisti~no dejanje«, kot je pred kratkim na podlagi razli~nih primerov z nem{kega
ozemlja ugotovila Monika Porsche.15
Poleg obmo~ja stolnice je mestno obzidje zajemalo tudi v letih 1240/50 zgrajeni {kofijski
grad (Hofburg) na jugozahodu, in obe vrsti hi{ me{~anske naselbine, ki sta bili verjetno
zasnovani ‘e v drugi polovici 12. stoletja. Pred mestom je ‘e pred letom 1157 na otoku sredi
Eisacka, jugovzhodno od {kofijskega dvora, nastal na pobudo kanonika in poznej{ega {kofa
Richerja {pital sv. kri‘a.16 Stolni pro{t Winther Neunbur{ki je od te ustanove leta 1233 prido-
bil sosednji otok (nasproti stolnice), ga gradbeno in obrambno utrdil in na njem postavil
nekaj hi{; tu je pozneje nastala mestna ~etrt Gries. Oblikovanje od {kofijske lo~ene kapi-
teljske menze, interna razdelitev kapiteljske posesti na prebende in obse‘en razkroj vita com-
munis, so privedli do nastanka kanoni{kih dvorov, ki so stali v Griesu, Runggadu in v nepo-
sredni sose{~ini stolne cerkve, na ju‘ni in jugovzhodni strani, in s tem do neke mere obliko-
vali lastno kapiteljsko ~etrt.17
Runggad, {e v 12. stoletju {ibko obdelano, vendar izkr~eno ozemlje na jugu mesta, so
zaznamovale {kofijske in kapiteljske pristave. Leta 1235 je {kof Henrik IV. izlo~il cerkveno
posest v spodnjem obrobju tega obmo~ja iz {kofijskega posestnega sklopa, jo osvobodil vseh
obveznosti in dajatev ter jo dal na razpolago lai~nim sestram, ki so se tam naseljevale in
289ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
18 Prim. MARTIN BITSCHNAU, Die baulichen Anfänge des Brixner Klarissenklosters, v: Icones Clarae. Kunst aus
dem Brixner Klarissenkloster / Arte dal convento delle Clarisse a Bressanone, ed. LEO ANDERGASSEN, Brixen 1999,
43–46; PFEIFER, Von »Prihsna« (kot v op. 2), 124–126.
19 Prim. PFEIFER, Von »Prihsna« (kot v op. 2), 122–124.
20 O tem kot tudi o tematiki, obravnavani v nadaljevanju gl. HELMUT FLACHENECKER, Brixen und Eichstätt im
Mittelalter. Zwei geistliche Städte im Vergleich, v: Der Schlern 66 (1992), 392–404, passim, in sedaj iz~rpno KLAUS
BRANDSTÄTTER, Verfassungskämpfe der Bürgerschaft Brixens im 15. und 16. Jahrhundert, v: Stadt und Hochstift (kot
v op. 2), 205–248. Glede splo{nih pogledov razvoja ustroja {kofijskih mest prim. BADER – DILCHER, Rechtsgeschi-
chte (kot v op. 13), 292–302 in GERHARD DILCHER, Die Bischofsstadt. Zur Kulturbedeutung eines Rechts- und Verfas-
sungstypus, v: Das Mittelalter. Perspektiven mediävistischer Forschung 7/1 (2002), 13–38.
21 Glede stolnega mesta kot »akumulacijskega sredi{~a duhovnega ‘ivljenja« prim. FRANK G. HIRSCHMANN,
Stadtplanung, Bauprojekte und Großbaustellen im 10. und 11. Jahrhundert. Vergleichende Studien zu den Kathe-
dralstädten westlich des Rheins, Stuttgart 1998 (Monographien zur Geschichte des Mittelalters 43), 446–455. Tukaj
v nadaljevanju nakazani aspekti so za Briksen raziskani {ele v nastavkih. Glede briksenskih {kofovskih grobov prim.
zdaj LEO ANDERGASSEN, Zum Selbstverständnis der Bischöfe im Spiegel ihrer Grabmäler. Eine Formtypologie am
Beispiel der Brixner Grabplatten, v: Römische Quartalschrift für Altertumskunde und Kirchengeschichte 98 (2003),
186–209; o arhitektonskih formulah nazadnje TAVERNIER, Domstift Brixen (kot v op. 10), 138–141. Knjiga stolnega
cerkovnika Veita Feichterja, za razumevanje tudi poznosrednjeve{kega religioznega ‘ivljenja v Briksnu in okolici
osrednji, ~eprav komaj obravnavani vir iz sredine 16. stoletja, je sedaj dostopen v novi izdaji: ANDREA HOFMEISTER-
WINTER (ed.), Die Schriften des Brixner Dommesners Veit Feichter (ca. 1510–1560). Bd. 1: Das Brixner Domme-
snerbuch, Innsbruck 2001 (Innsbrucker Beiträge zur Kulturwissenschaft, Germanistische Reihe 63).
organizirale po pravilih minoritov. Pred letom 1257 je tu nastal samostan klaris s cerkvijo,
kateremu se je sredi stoletja pridru‘il minoritski hospic.18
Sever mesta je obvladoval {pital sv. duha, ki ga je sredi 14. stoletja ustanovila briksenska
lai~na bratov{~ina in ki je skoraj preka{al stolni~ni {pital sv. kri‘a na otoku. Pri njem je ‘e v
drugi polovici 14. stoletja pri{lo do strukturne spremembe v nadarbinsko ustanovo.19 Poleg
tega so prostor na zunanji severni in severovzhodni strani mestnega obzidja zaznamovale
predvsem gospodarske stavbe in obrtni obrati, prav tako pa ob koncu 11. stoletja izpri~ana,
kot suburbium zasnovana tr‘na naselbina s svojo na~rtno uli~no zasnovo, ki je vsekakor ‘e v
13. stoletju izgubila svojo prvotno funkcijo.
Kar zadeva notranji ustroj Briksna, je ostal ta skozi ves srednji vek mesto pod {kofijskim
gospostvom. Do razvoja v me{~ansko-komunalno mesto, temelje~e na avtonomiji in neodvis-
nosti z oblikami korporativnega delovanja in samouprave, je tu pri{lo razmeroma pozno; v
polni meri se je tak{en ustroj uveljavil {ele v 16. in 17. stoletju.20 Briksenska mestna ob~ina
(gemain von der stat ze Prichsen) kot dejavna skupnost me{~anov se v virih pojavi leta 1336, ‘e
leta 1313 pa se prvi~ omenja mestno pravo (stat reht ze Brichsen). Njegova najstarej{a ohranjena
kodifikacija izvira iz let 1379/80 in v prvih ~lenih glede razmerja med me{~ansko ob~ino in
mestnim gospodom uzakonja prevladujo~o vlogo {kofa in njegovega najpomembnej{ega urad-
nika, mestnega sodnika. @upana je imel Briksen od leta 1385 dalje, pri ~emer je bila izvorna
pravica me{~anov do izvolitve ‘upana leta 1448 ukinjena in degradirana zgolj v pravico pred-
laganja kandidata. Leta 1497 oz. 1523 so me{~ani dosegli odobritev odbora dvanajstih prised-
nikov (cvelbarjev), ki pa je bil {ele leta 1595 oz. 1604 povzdignjen v svèt.
Briksen kot civitas sancta
[kofijska mesta so bila v prvi vrsti cerkveno-kultna sredi{~a. Briksen je kot {kofijski
sede‘ v zaklju~eni prostorski organizaciji {kofije z u~inkovito oblikovano mre‘o centralnih
krajev avtomati~no predstavljal sredi{~e. Stolni~ni kompleks s katedralo, z relikvijami, kot
tudi z grobovi svetnikov in {kofov, je bil prizori{~e svetni{ke liturgije in molitve, izhodi{~e in
cilj procesij ter romanj.21 Prav v ~a{~enju svetnikov se ka‘ejo prizadevanja {kofov oz. stol-
nega kapitlja po okrepitvi teh funkcij mesta.
290
22 MGH DD Germ. Karol. 1, {t. 50 (848 IX 4).
23 O tem in o tematiki, obravnavani v nadaljevanju, prim. GIUSEPPE ALBERTONI, Cassianus primus episcopus. San
Cassiano di Imola, primo vescovo di Sabiona, tra leggenda agiografica e dispute storiografiche, v: La norma e la
memoria. Studi per Augusto Vasina, ed. TIZIANA LAZZARI – LEARDO MASCALZONI – ROSSELLA RINALDI, Roma 2004
(Nuovi studi storici 67), 115–138, tu 134 s.
24 Prim. Siegel und Macht. Mittelalterliche Siegel aus dem Staatsarchiv Bozen, ed. ARMIDA ZACCARIA, Rovereto
2002, 62 s., {t. 13 [GUSTAV PFEIFER].
25 O tem zdaj poljudno JOSEF GELMI, Bischof Ingenuin von Säben. Ein Heiliger zwischen Rom und Konstantino-
pel, Brixen 2005, 48 s.
26 Prim. EDITH ENNEN, Frühgeschichte der europäischen Stadt, Bonn 31981, 107–109.
27 Prim. GEORG TINKHAUSER, Beschreibung der Diöcese Brixen. Bd. 1, Brixen 1851, 120; JOSEPH RESCH, Annales
Ecclesiæ Sabionensis nunc Brixinensis. Bd. III, Augustae Vindelicorum 1767, 606.
28 ALBERTONI, Cassianus (kot v op. 23), 137; »legenda S. Cassiani martyris« je delno edirana v: MAGDALEN
BLESS-GRABHER, Cassian von Imola. Die Legende eines Lehrers und Märtyrers und ihre Entwicklung von der Spätantike
bis zur Neuzeit, Bern et al. 1978 (Geist und Werk der Zeiten 56), 190–198.
29 Prim. LEO ANDERGASSEN, Vom ludi magister zum episcopus. Zur Ikonographie des Cassian von Imola, v: Der
Schlern 74 (2000), 358–403, tu 370–388.
30 ALFRED HAVERKAMP, »Heilige Städte« im Hochmittelalter, v: Mentalitäten im Mittelalter. Methodische und
inhaltliche Probleme, ed. FRANTI{EK GRAUS, Sigmaringen 1987 (Vorträge und Forschungen XXXV), 119–156, tu
132 in 136. Haverkampove ugotovitve glede stolnih mest na levem bregu Rena je u~inkovito poglobil HIRSCHMANN,
Stadtplanung (kot v op. 21), 432–446.
@e od karolin{kih ~asov so v Säbnu ~astili mu~enika sv. Kasijana Imolskega. V kraljevski
podelitvi za{~ite in imunitete iz leta 848 se säbenska cerkev prvi~ omenja kot constructa in
honore sancti Cassiani martyris.22 Pritrdimo lahko Giuseppeju Albertoniju, ki domneva, da
je zgodnje ~a{~enje sv. Kasijana povezano s spremembo metropolitske ureditve iz leta 798,
ko je bil Säben izvzet iz oglejskega patriarhata in dodeljen novoustanovljeni salzbur{ki
nad{kofiji.23 Preselitev {kofa iz Säbna v Briksen je prinesla o~itno spremembo in premik v
hierarhiji: Odslej nastopa kot novi patron prvi, okoli leta 590 preverjeno dokazani, säbenski
{kof Ingenuin, ki so ga od 10. stoletja dalje ~astili kot svetnika, medtem ko stopa Kasijan bolj
v ozadje. Ingenuinov kult je – poleg kulta mu~enika [tefana – spodbujal predvsem stolni
kapitelj; od zgodnjega 13. stoletja je nosil svetega {kofa v svojem pe~atu.24 V skladu s tradi-
cijo naj bi dal {kof Albuin kosti svojega svetega predhodnika prenesti iz Säbna v Briksen z
namenom, da bi poudaril kot tudi v kultnem smislu utrdil kontinuiteto {kofijskega sede‘a.25
Podobno kot v primeru Lütticha, ki je s prenosom relikvij sv. Lamberta v 8. stoletju prevzel
vlogo {kofijskega sede‘a Maastrichtu,26 se je tudi tu s translacijo relikvij in s prenosom {ko-
fijskega sede‘a prvotno manj pomembno naselje Prihsna prelevilo v civitas. Albuina, ki je
umrl okoli leta 1006, sta kler in ljudstvo od konca 11. stoletja dalje ~astila kot bla‘enega.
Njegov kult je {e spodbudil {kof Hartmann († 1164), ustanovitelj Neustifta (pri Briksnu), ki
je takoj na za~etku svojega episkopata 13. maja 1141 izkopal Albuinove relikvije in jih po-
lo‘il na glavni oltar katedrale.27 Verjetno je bil tudi Hartmann tisti, ki je dal nov zagon ~a{~enju
sv. Kasijana; morda v povezavi z novo stolni~no fasado. Pri tem je potrebno opozoriti, da
Kasijan v zgodnjem 13. stoletju, v ~asu prvih prizadevanj tirolskih grofov po oblikovanju
teritorialnega de‘elnega gospostva, ne nastopa ve~ kot mu~enik, temve~ kot (fiktivni) prvi
säbenski {kof – tradicija, ki sta jo povzela in propagirala predvsem Bartolomej Tridentinski
leta 1244 v svojem »epilogus vitae sanctorum« in za njim v letih 1271/82 Jakob Voraginski v
delu »legenda S. Cassiani martyris per fratrem Jacobum ordinis praedicatorum compilata«.28
V lokalnem slikarstvu je ~a{~enje svetnikov – kar je verjetno pogojeno z izgubami v baroku
– prihajalo do izraza {ele od 14. stoletja dalje.29
Kot je predvsem na primeru Triera poudaril Alfred Haverkamp, velja sakralna oprema
»za pomemben kazalec kvalitete mesta«. S sakralnimi stavbami so {kofje v nem{kem cesar-
stvu dajali svojim reziden~nim mestom tako reko~ »urbane razse‘nosti«.30 V obrisih pravkar
G. PFEIFER: CENTRALNE FUNKCIJE [KOFIJSKEGA MESTA V SREDNJEM VEKU. PRIMER BRIKSNA
291ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
31 K starej{im raziskavam LEA SANTIFALLERJA, Das Brixner Domkapitel in seiner persönlichen Zusammensetzung
im Mittelalter, Innsbruck 1924 (Schlern-Schriften 7) in KARLA WOLFSGRUBERJA, Das Collegiatkapitel Unserer Lieben
Frau im Brixner Kreuzgang, v: Südtirol. Land europäischer Bewährung, ed. FRANZ HIERONYMUS RIEDL, Innsbruck
1955 (Schlern-Schriften 140), 271–278 prim. zdaj TAVERNIER, Domstift Brixen (kot v op. 10), 106–114 oz. RAINER
LOOSE, Das Kollegiatstift Unsere Liebe Frau im Kreuzgang zu Brixen, v: Dom- und Kollegiatstifte (kot v op. 10),
171–192.
32 Glede Neustifta prim. zdaj THEOBALD INNERHOFER, Das Augustiner-Chorherrenstift Neustift, v: Dom- und
Kollegiatstifte (kot v op. 10), 223–238.
33 Dana{nji Marijin patrocinij stolnice (Mariae Himmelfahrt) izvira verjetno {ele iz posvetitve poznobaro~ne
zgradbe 10. septembra 1758 (prim. TINKHAUSER, Beschreibung, kot v op. 27, 138; EDUARD SCHEIBER, Zur Barockisie-
rung der Domkirche von Brixen, v: Der Schlern 77/5 [2003], 55–70, tu 65). V srednjem veku so poleg lokalnih
svetnikov Ingenuina in Kasijana kot zavetniki stolnice dominirali predvsem apostola Peter in Pavel, v zgodnjem
obdobju tudi [tefan. Odpustek Viennskega nad{kofa iz leta 1274 opisuje stolnico kot venerabilis ecclesia Brixinen-
sis in qua ut accepimus multa sanctorum corpora feliciter requiescunt precipue in honore principis apostolorum
sancti Petri sit consecrata (LEO SANTIFALLER [ed.], Die Urkunden der Brixner Hochstifts-Archive 845–1295, Inns-
bruck 1929 [Schlern-Schriften 15], {t. 179, 1274 VI 28), briksenski {kof Bruno omenja v svojem odpustku precipu-
um patronum ipsius ecclesie sanctum Petrum principem apostolorum et sanctos confessores Ingenuinum et Albui-
num, quorum corpora et alia plura sanctorum in ea feliciter requiescunt. (SANTIFALLER, Urkunden, {t. 195, 1274 VII
5). Notica, nastala ob posvetitvi kora in glavnega oltarja leta 1472 omenja zavetnike stolnice v naslednjem vrstnem
redu: Peter, Pavel, Kasijan, Ingenuin in Albuin (FRANZ ANTON SINNACHER, Beyträge zur Geschichte der bischöflichen
Kirche Säben und Brixen in Tyrol VI, Brixen 1828, 571).
34 HIRSCHMANN, Stadtplanung (kot v op. 21), 448.
35 Prim. TINKHAUSER, Beschreibung (kot v op. 27), 120 s.; KARL WOLFSGRUBER, Dom und Kreuzgang von Brixen.
Geschichte und Kunst, Bozen 1988, 6; HIRSCHMANN, Stadtplanung (kot v op. 21), 447 s.
36 Prim. npr. HAVERKAMP, »Heilige Städte« (kot v op. 30), 137 s.; HIRSCHMANN, Stadtplanung (kot v op. 21),
453 s.
37 Prim. LEO SANTIFALLER – HEINRICH APPELT (ed.), Die Urkunden der Brixner Hochstiftsarchive 1295–1336. II.
Teil, Leipzig 1943 (Brixner Urkunden 2), 437, {t. 25 s tabelo I, sl. 1; LADISLAO DE LASZLOCZKY, Gli stemmi e i sigilli
dei principi vescovi di Bressanone, v: Cultura atesina / Kultur des Etschlandes 5 (1951), 30–49, tu 42 s.; leta 1306
najdemo v napisu eksplicitno kot AGNVS DEI ozna~eno jagnje na pe~atu stolnega kanonika in arhidiakona Bertolda
(SANTIFALLER – APPELT, Urkunden, tab. III, sl. 10), kot {kofova grbovna podoba, predstavljena v {~itu, se prvi~ pojav-
lja na pe~atu {kofa Alberta iz Enna (1324–1336) (SANTIFALLER – APPELT, Urkunden, tab. I, sl. 4).
38 Nazadnje Siegel und Macht (kot v op. 24), 124 s., {t. 43 [GUSTAV PFEIFER].
predstavljena sakralna topografija Briksna s koncentracijo cerkva v stolni~nem kompleksu, z
obema kanoni~nima skupnostma (stolnim kapitljem in kolegiatnim kapitljem Na{e Ljube
Gospe v kri‘nem hodniku),31 pa tudi z neposredno pred mestnim obzidjem stoje~ima {pital-
skima cerkvama sv. kri‘a in sv. duha, kot tudi z obema bli‘njima konventoma, samostanom
klaris in leta 1142 ustanovljenim kolegiatnim kapitljem v Neustiftu,32 je zgovoren izraz civi-
tas sancta. Funkcija stolnega mesta kot »zbirali{~a svetnikov« (Haverkamp) se ne nazadnje
zrcali v patrocinijih cerkva. Tudi v Briksnu najdemo – po zaslugi primerov z levega brega
Rena dobro raziskano – stolni~no skupino s {kofijskimi zavetniki v stolnici,33 z Marijo v
cerkvi tik ob njej (cerkev Na{e Ljube Gospe) in Janezom Krstnikom v baptisteriju.34 Poleg
univerzalnih Petra in Pavla, prevladujo~ih zavetnikov stolnic v srednjem veku, so po vsem
cesarstvu v katedralah – na pomembnej{ih oltarjih ali kot za{~itnike kora oziroma kripte –
~astili spo{tovane svetnike, kakor so Martin, [tefan ali Nikolaj.35
Skupaj z grobovi svetnikov in relikvijami so cerkve v dolo~eni meri – kot nekak{no »dru-
go mestno obzidje« – sakralno krepile imunitetni zna~aj mesta. Stolnica ni po naklju~ju stala
v sklopu obzidja, cerkev sv. Mihaela s patrocinijem nadangela, ki brani in daje za{~ito, pa je
– kot lahko pogosto opa‘amo36 – le‘ala neposredno ob glavnih vratih stolni~nega imunitet-
nega ozemlja in mesta; ob Mihaelovih ali grajskih vratih. V tej povezavi je treba omeniti {e
en centralni simboli~ni element mesta, apokalipti~no jagnje, obenem grbovno ‘ival {kofije,
ki se v letih 1296/97 prvi~ pojavlja v pe~atu {kofa Landulfa,37 okoli 1300 pa kot pe~atna
podoba v mestnem pe~atu.38 Pri tem jagnjeta ne smemo imeti le za simbol {kofijskega me-
292
39 Prim. GÜNTER BANDMANN, Die vorgotische Kirche als Himmelsstadt, v: Frühmittelalterliche Studien 6 (1972),
67–93, tu 86 s. Apokalipti~no civitas Dei, nebe{ki Jeruzalem s sedmimi stolpi z upodobitvijo personificirane krepo-
sti kot nasprotje ’babilonske vla~uge’, najdemo v Briksnu na poznoromanski freski, umestljivi v leto 1240, na ju`ni
steni Marijine cerkve. O tem LEO ANDERGASSEN, Laster und Tugend – Babylon und Jerusalem. Die spätromanischen
Malereien in der Brixener Frauenkirche, v: Südtirol in Wort und Bild 45/4 (2001), 35–40, tu 36 s.; sedaj z datacijo
okrog 1210/20 WALTRAUD KOFLER ENGL, Sakrale Kunst in Brixen, v: Brixen, Bd. 2. Kunst, Kultur, Gesellschaft, ed.
HANS HEISS, CARLO MILESI in CHRISTINE ROILO, Bozen/Lana 2006, 19–110, tu 24–27.
40 FAJKMAJER, Studien (kot v op. 13), 223–225.
41 Podrobno JOSEF PRADER, Die Gerichtsbarkeit des Brixner Domkapitels, v: LEO SANTIFALLER (ed.), Festschrift
zur Feier des zweihundertjährigen Bestandes des Haus-, Hof- und Staatsarchivs. Bd. 2, Wien 1951 (Mitteilungen des
Österreichischen Staatsarchivs Erg.-Bd. 3), 152–196, tu 163–178.
42 Prim. FAJKMAJER, Studien (kot v op. 13), 218–220.
43 Prim. PFEIFER, Von »Prihsna« (kot v op. 2), 126.
stnega gospostva, temve~ lahko v njem vidimo tudi sklicevanje na civitas Dei, ki je bila tako
reko~ zgled vsakemu srednjeve{kemu mestu.39
Briksen kot rezidenca
Briksen pa ni bil le civitas sancta in sredi{~e {kofije, ampak tudi rezidenca cerkvenega
kneza in s tem tudi glavno mesto cerkvene kne‘evine, resda zaradi neizprosne zatiralne poli-
tike tirolskih grofov skr~ene v 13. stoletju le na nekaj de‘elskih sodi{~. Mesto je v zvezi s tem
opravljalo tudi vlogo centralnih gospostvenih, upravnih in sodnih funkcij.
Sodne funkcije so bile v Briksnu skoncentrirane na ve~ ravneh. Najprej je treba omeniti
cerkveno sodi{~e, ki je zasedalo v dvoru pred stolnico. Osrednjo vlogo je imel generalni
vikar; ta je ob koncu 14. stoletja nadomestil starej{e arhidiakone oz. arhiprezbitre, ki so pred
tem izvajali cerkveno sodstvo v {tirih arhidiakonatih. Njegove pristojnosti so se sicer nana{ale
na celotno {kofijo, vendar se je sposobnost njihove polne uveljavitve omejevala na ozemlje
cerkvene kne‘evine. V nasprotju s tem je bilo na ozemlju tirolskih ali gori{kih grofov cerkve-
no sodstvo praviloma omejeno zgolj na causae spirituales.40 Z delno eksempcijo je razpola-
gal stolni kapitelj. Njemu oz. predvsem dekanu je od 13. stoletja dalje pripadalo sodstvo nad
celotnim klerom v mestu in predmestjih (clerus civitatis et suburbiorum).41
Medtem ko je mestno sodi{~e do sredine 13. stoletja obsegalo le o‘je obmo~je mesta, je
imelo {kofijsko dvorno sodi{~e, pristojno za fevdne zadeve v cerkveni kne‘evini, bistveno
{ir{i delokrog.42 [kof je izvajal sodstvo tudi na svojih (zunanjih) gospostvih in posesti, pravi-
loma pa je to sodi{~e zasedalo v njegovi rezidenci v Briksnu (na {kofijskem trgu oz. v ’Hof-
burgu’), pri ~emer sta {kofa eventualno lahko nadome{~ala stolni pro{t ali pa pro{t kolegiat-
nega kapitlja v Neustiftu. Od druge polovice 14. stoletja so izpri~ani stalni dvorni sodniki. V
personalnem pogledu je bilo dvorno sodi{~e pristojno za dvorno slu‘in~ad, {kofijske urad-
nike in ministeriale v Briksnu, Niedervintlu, Salernu, Velthurnsu in Klausnu, njegova terito-
rialna pristojnost pa je obsegala hi{e pridvornega kompleksa v Briksnu, vse pristave, kmetije
na Spingserbergu, nekatere na Leonhardsbergu kot tudi jugovzhodno od Briksna le‘e~o vas
Sarns; prvotno je pod {kofijsko dvorno sodi{~e spadalo tudi sodi{~e Efas/Fassa.
Rezidenco briksenskega {kofa v njegovem stolnem mestu je najprej predstavljal palatium
episcopalis, zasnovan v povezavi s stolni~nim kompleksom. Od druge polovice 13. stoletja
dalje je ta stara pfalca izgubila primat v korist novozgrajenemu ’Hofburgu’. Leta 1386 jo je
{kof Friderik prepustil mestnemu sodniku, pozneje pa je bil palacium sede` mestnega gla-
varja.43
G. PFEIFER: CENTRALNE FUNKCIJE [KOFIJSKEGA MESTA V SREDNJEM VEKU. PRIMER BRIKSNA
293ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
44 Prim. FAJKMAJER, Studien (kot v op. 13), 325–329; PFEIFER, Von »Prihsna« (kot v op. 2), 113.
45 JOSEF PASSLER, Der Brixner Hofrat (einschließlich Kammer- und Kanzleiwesen) in der persönlichen Zusam-
mensetzung von 1537 bis 1702, Phil. Diss. Innsbruck 1969.
46 Prim. GUSTAV PFEIFER, Die Urkunden des Brixner Elekten und Bischofs Egno von Eppan (1240–1250). Eine
paläographisch-diplomatische Untersuchung, Staatsprüfungsarbeit am Institut für Österreichische Geschichtsfor-
schung, Wien 1992, 90–105. Od konca 13. stoletja dalje lahko opa‘amo obstoj doma~ih poklicnih pisarjev. Prim.
HEINRICH APPELT, Über Urkundenschreiber im Eisack- und Pustertal, v: SANTIFALLER – APPELT, Urkunden (kot v op.
37), 1–27. DOROTHEA OSCHINSKY, Die Urbare des Bischofs von Brixen im 13. und 14. Jahrhundert, Phil. Inaug.-Diss.
Breslau 1938, 16–22; MATJA‘ BIZJAK (ed.), Urbarji briksenske {kofije, Ljubljana 2006 (Srednjeve{ki urbarji za Slo-
venijo 5 = Thesaurus memoriae. Fontes 3). Na splo{no prim. zdaj ROGER SABLONIER, Verschriftlichung und Herr-
schaftspraxis. Urbariales Schriftgut im spätmittelalterlichen Gebrauch, v: Pragmatische Dimensionen mittelalterli-
cher Schriftkultur, ed. CHRISTEL MEIER – VOLKER HONEMANN – HAGEN KELLER – RUDOLF SUNTRUP, München 2002
(Münstersche Mittelalter-Schriften 79), 91–120.
47 Glede gospodarske uprave iz~rpno FAJKMAJER, Studien (kot v op. 13), 313 ss.
Z rezidenco je povezano tudi izoblikovanje dvora, institucionaliziranega centra gospo-
stva (oblasti) s ciljem na novo organizirati gospostvo iz enega sredi{~a. O dvornem sodi{~u
smo ‘e spregovorili. Po zgledu kraljevega dvora so v Briksnu ‘e v 12. stoletju nastali {tirje
dvorni uradi. [e v 12. in 13. stoletju so jih zasedale predvsem vodilne ministerialne rodbine,
k dejanskemu izvajanju dnevne slu‘be na dvoru pa so bili vsaj do sredine 13. stoletja priteg-
njeni familiarji in, kar zadeva urad komornika, tudi kleriki.44 [ele v 16. stoletju je dvorne
urade izpodrinila ustanovitev dvornega sveta kot centralne politi~ne oblasti.45
Na dvoru je bil nastanjen tudi {kofijski urad pisarja, ki se je od srede 13. stoletja postopno
razvijal v pisarno. [kof Henrik IV. iz Taufersa (1224–1239) je zaposloval posamezne pisarje
iz svoje lastne dvorne kapele, nato pa od leta 1233 dalje z Otonom Oglejskim (imperialis
aule notarius) profesionalno izobra‘enega pisarja. Pod {kofom Egnom (1240–1250) so za~ele
izstaviteljske izgotovitve listin prevladovati nad prejemni{kimi; poleg vrste prilo‘nostnih in
pomo‘nih (med njimi tudi notarjev) sta sedaj obstajala dva poklicna pisarja – pomemben
korak k zgostitvi in racionalizaciji oblasti v ~asu nara{~ajo~ega opismenjevanja v pravu in
administraciji. V prid omenjenemu intenziviranju pisnega poslovanja gospostva govori tudi
urbar za {kofijsko posest v petih upravnih enotah (officia) Briksen, Aufhofen, Anras, Lieser-
hofen in Bled, ki ga je dal v za~etku druge polovice stoletja (1253) sestaviti Egnov naslednik
Bruno iz Kirchberga.46
Pod {kofijsko dvorno upravo je spadala menzalna posest, druge funkcije gospodarskega
sredi{~a pa je imel Briksen tudi kot center gospodarske uprave obse‘nih cerkvenih zemlji{kih
gospostev in kot tr‘no sredi{~e. @e v drugi polovici 11. stoletja se omenjajo {kofijski urad-
niki, ki so jim bile zaupane gospodarsko-vodstvene naloge: cellerarius dominicus, officialis
in Brixinensis familie villicus. Najpozneje od sredine 13. stoletja dalje je bila {kofijska men-
za (mensa episcopalis) organizirana v urbarialne urade (officia), pri ~emer so bili briksenske-
mu uradu – sklicujo~ se na urbar iz leta 1253 – podrejeni majerji (villici) v Matreiu, Axamsu,
Thumburgu, Vintlu, Rodenecku, Sarnsu, Albeinsu, Völsu, Fassi, Latzfonsu, Vierschu, Rung-
gadu in dodatna raztresena posest. Uradom (oficijem) je na~eloval uradnik (officialis) ali
vicedom (vicedominus), najve~krat pripadnik {kofijske ministerialitete, ki je lahko obenem
prilo‘nostno nastopal kot sodnik ali oskrbnik.47
Briksen kot tr‘no sredi{~e
Briksen je bil kon~no najpozneje od konca 11. stoletja tudi tr‘no sredi{~e. V tradicijski
notici iz let 1085/97 se omenja zemlji{~e v briksenskem trgu, in Brixinensi mercato, s ~imer
294
48 Prim. npr. HERMANN JAKOBS, Vescovi e città in Germania, v: I poteri temporali dei vescovi in Italia e in
Germania nel Medioevo, ed. CARLO GUIDO MOR – HEINRICH SCHMIDINGER, Bologna 1979 (Annali dell’Istituto storico
italo-germanico in trento, quaderni 3), 286 s.; LEUDEMANN, Bischofsstädte (kot v op. 8), 186 s. Pred kratkim je
Ferdinand Opll upravi~eno opozoril, da je bila poselitvena struktura pravzaprav bolj kompleksna in da bi bilo pravil-
neje izhajati iz predpostavke o policentri~nosti (o ve~ prvotnih jedrih naselbine): FERDINAND OPLL, Das Werden der
mittelalterlichen Stadt, v: Historische Zeitschrift 280 (2005), 561–589, tu 576. Tudi za zgodnji ~as Briksna dopu{~ajo
ugotovitve arheolo{kih raziskav mestnega jedra mo‘nost obstoja ve~ zgodnjesrednjeve{kih poselitvenih jeder: GÜN-
THER KAUFMANN – STEFAN DEMETZ, Aus Brixens Vor- und Frühgeschichte – Vom Zeltdach zur Stadt, v: Brixen. Bd. 1:
Die Geschichte (kot v op. 2), 29–88, tu 79–82.
49 PFEIFER, Von »Prihsna« (kot v op. 2), 130 s.
50 Poleg starej{e razprave GERHARDA BÜCKLINGA, Die Bozener Märkte bis zum Dreißigjährigen Kriege, Leipzig
1907 (Staats- und sozialwissenschaftliche Forschungen 124) prim. zdaj MARKUS A. DENZEL, Die Bozner Messen und
ihr Zahlungsverkehr (1633–1851), Bozen 2005 (Veröffentlichungen des Südtiroler Landesarchivs / Pubblicazioni
dell’Archivio provinciale di Bolzano 21), 41–46.
51 Prim. FRANZ-HEINZ HYE, Städtepolitik in Tirol unter Meinhard II. und seinen Nachfolgern (bis 1363), v: Eines
Fürsten Traum. Meinhard II. – Das Werden Tirols, Schloß Tirol/Innsbruck 1995, 274–277, tu 275.
52 Prim. HANS VON VOLTELINI, Die ältesten Pfandleihbanken und Lombarden-Privilegien Tirols, v: Beiträge zur
Rechtsgeschichte Tirols. Festschrift zum 27. Deutschen Juristentage, Innsbruck 1904, 1–69, tu 28, 33 in 40 s.;
JOHANN E. SCHERER, Die Rechtsverhältnisse der Juden in den deutsch-österreichischen Ländern, Leipzig 1901 (Bei-
träge zur Geschichte des Judenrechtes im Mittelalter mit besonderer Bedachtnahme auf die Länder der österreichi-
sch-ungarischen Monarchie 1), 579–583; KLAUS LOHRMANN, Judenrecht und Judenpolitik im mittelalterlichen Öster-
reich, Wien/Köln 1990 (Handbuch zur Geschichte der Juden in Österreich B/1), 245–248; PFEIFER, Von »Prihsna«
(kot v op. 2), 132 oz. 138 s.
je mi{ljen kot obcestno tr‘no naselje zasnovani Altenmarkt, lociran zunaj stolni~ne imunite-
te. Topografska dvojnost obzidanega stolni~nega kompleksa in tr‘ne naselbine v sosednjem
predmestju je bila v {kofijskih mestih zgodnjega obdobja pravilo.48 S porastom lokalne trgo-
vine in trgovine na ve~je razdalje, s {iritvijo mesta in z nastavki me{~anske naselbine so se v
Briksnu odprle nove tr‘ne povr{ine: Pfarrplatz (‘upnijski trg), Kornplatz (‘itni trg) in Dom-
platz (stolni trg), ozna~evan tudi kot volovski (Ochsenplatz). Dotedanji glavni trg je s tem
izgubil svojo vlogo in so ga od 13. stoletja dalje – prvi~ 1223 – ozna~evali kot stari trg
(antiquum forum, forum vetus).49 Predvsem tedenski sejem je bil poleg {tirinajst dni trajajo~ega
letnega sejma ob vseh svetih v poznem srednjem veku prizori{~e trgovanja na kratke razdalje
in hkrati odraz vloge Briksna kot gospodarskega sredi{~a v osrednji dolini Eisacka. Sicer so
imeli briksenski sejmi prostorsko ozko omejen pomen. Bli‘ina leta 1202 prvi~ omenjenih
pomembnih bozenskih letnih sejmov, ki so tu dominirali nad transregionalno trgovino, pove-
zano s prekoalpskim tranzitom, je bila le preve~ ob~utna.50 Konkurenco tr‘i{~u v Briksnu sta
od druge polovice 13. stoletja dalje predstavljali tudi me{~anski naselbini Mühlbach in Ster-
zing, ustanovi Gori{ko-Tirolskih grofov.51
Indikatorja kratkotrajnega razcveta briksenskega tr‘i{~a (vendar tudi pokazatelja politi~nih
zasukov) sta prisotnost Judov v zgodnjem 15. stoletju in obstoj zastavljalnice (casana) ob
koncu 13. stoletja. Slednjo je, podobno kot v drugih tirolskih mestih, verjetno vodil konzisto-
rij florentinskih trgovcev. Letna zakupnina je zna{ala med 7 in 17 markami, medtem ko je na
primer zastavljalnica v Boznu tirolskemu de‘elnemu knezu vsako leto odvajala 120 mark. To
jasno odra‘a razliko med obema mestoma kot tr‘nima sredi{~ema okoli leta 1300. Briksen-
ska zastavljalnica, ki jo je leta 1294 ustanovil vojvoda Majnhard II., je obstajala le kratek ~as
in je s ponovno utrditvijo {kofove oblasti po letu 1303 ni ve~ zaslediti. V za~etku 15. stoletja
sta zastavljalno dejavnost, ozko povezano s trgovskim prometom in poslovnim vrve‘em, za
kratek ~as prevzela dva Juda s svojo slu‘in~adjo, za katere je {kof Ulrik I. leta 1403 izdal
poseben red. Tako kot dve stoletji prej zastavljalnica je ostala tudi prisotnost Judov v Briksnu
zgolj epizoda.52
G. PFEIFER: CENTRALNE FUNKCIJE [KOFIJSKEGA MESTA V SREDNJEM VEKU. PRIMER BRIKSNA
295ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
53 HELMUT FLACHENECKER, Eine vertane Chance? Die Rolle der bischöflichen Civitates im hochmittelalterlichen
Spannungsfeld zwischen Raumerfassung und Herrschaftsausbildung, v: Bischof und Bürger. Herrschaftsbeziehun-
gen in den Kathedralstädten des Hoch- und Spätmittelalters, ed. UWE GRIEME – NATHALIE KRUPPA – STEFAN PÄTZOLD,
Göttingen 2004 (Veröffentlichungen des Max-Planck-Instituts für Geschichte 206 = Studien zur Germania Sacra
26), 11–26, tu 13.
54 Prim. JOSEF RIEDMANN, Mittelalter, v: Geschichte des Landes Tirol. Bd. 1, red. v. JOSEF FONTANA, Bozen/
Innsbruck/Wien 21990, 291–698, tu 357 ss. in 426 ss; HERMANN WIESFLECKER, Meinhard der Zweite. Tirol, Kärnten
und ihre Nachbarländer am Ende des 13. Jahrhunderts, Innsbruck 1955 (Schlern-Schriften 124), 90–97, 136 s., 175
s., 270–272.
55 Prim. OTTO BRUNNER, Land und Herrschaft. Grundfragen der territorialen Verfassungsgeschichte Österreichs
im Mittelalter, Wien 51965, 230.
Sklep
Prehajam k sklepnim mislim. ^e je torej Briksen okoli leta 1080 iz Psevdo-Bardove per-
spektive, vpete v anti~no-sredozemske razmere, prej ustrezal oznaki vicus kot pa kanoni~nim
predstavam pojma civitas, ga lahko s preselitvijo säbenskega {kofa – ~e citiramo Helmuta
Flacheneckerja – ozna~imo za kraj »vi{je in najvi{je stopnje centralnosti«.53 Kot prizori{~e
svetni{ke liturgije in romanj (kot ville sainte po vzoru Rima in Jeruzalema), kot trgovsko
sredi{~e, utrjeno naselje, cerkveno in socialno-karitativno sredi{~e, kot upravno sredi{~e {kofije
in izoblikujo~e se cerkvene kne‘evine ter kon~no kot utrjena {kofijska rezidenca je Briksen
izpolnjeval pomembne funkcije centralnega kraja. Teh, samih po sebi ugodnih izhodi{~ pa
{kofom v spremenjenih politi~nih razmerah ni uspelo v zadostni meri usmeriti v izgradnjo
gospostva. Pritisk sosednjih tirolskih in predvsem pozneje tirolsko-gori{kih grofov Alberta
III. in Majnharda II., {kofijskih odvetnikov, ki so od 13. stoletja dalje s prevzemanjem {ko-
fijskih ministerialov in protipravno gradnjo gradov na {kofijskem ozemlju oklestili pozicije
briksenskih {kofov na zgolj nekaj okoli{kih in oddaljenih de‘elskih sodi{~, je bil preprosto
prevelik.54 [kofom ni uspelo oblikovati lastne de‘ele; cerkvena kne‘evina je v poznem sred-
njem veku de‘elno-pravno pripadala Tirolski in bila tako reko~ »inkorporirano« de‘elno
gospostvo; {kofje so od 15. stoletja dalje skupaj s kapitljem sedeli v tirolskem de‘elnem
zboru. Polo‘aj {kofov kot dr‘avnih knezov pa s tem ni bil ogro‘en.55 Briksen je ostal tudi v
stoletjih novega veka do sekularizacije leta 1803 rezidenca cerkvenega kneza, do leta 1973
sede‘ {kofa in s tem sredi{~e cerkvene kne‘evine in {kofije.
Iz nem{~ine prevedel Matja‘ Bizjak
Z u s a m m e n f a s s u n g
Am Beispiel Brixen: Zentralörtliche Funktionen einer Bischofsstadt im Mittelalter
Gustav Pfeifer
Nach der bekannten Charakterisierung Brixens in der »Vita Anselmi episcopi Lucensis«
entsprach die Bischofsstadt um 1080 aus der antik-mediterran geprägten Sichtweise Pseudo-
Bardos eher einem vicus als den kanonischen Vorstellungen einer civitas. Die Übersiedlung
des Säbener Bischofs nach Brixen (um 990) setzte aber eine stadtbildende Entwicklung in
Gang, so dass auch hier im späteren Hochmittelalter von einem Ort »hoher und höchster
Zentralität« (Helmut Flachenecker) gesprochen werden kann. Als ville sainte nach dem Vor-
296
bild von Rom und Jersusalem, als Stätte der Heiligenliturgie und Wallfahrt, als Marktplatz,
befestigter Platz, kirchliches und sozial-karitatives Zentrum, als Verwaltungsmittelpunkt des
Bistums und des sich ausformenden Hochstiftes, schließlich als feste Residenz des Bischofs
erfüllte Brixen wichtige, in diesem Beitrag näher untersuchte zentralörtliche Funktionen.
Diese an und für sich günstige Ausgangsposition konnten die Bischöfe aber in einem verän-
derten politischen Umfeld nicht ausreichend in den Herrschaftsausbau umsetzen. Zu groß
wurde ab dem 13. Jahrhundert der Druck der benachbarten Grafen von Tirol bzw. von Tirol-
Görz, der Hochstiftsvögte, die vor allem unter Albert III. und Meinhard II. mit der Abwer-
bung von Stiftsministerialen und der widerrechtlichen Errichtung von Burgen auf Hochstif-
tsterritorium die Positionen des Brixner Bischofs auf wenige Landgerichte rund um die Stadt
und in Streulage reduzierten. Den Bischöfen gelang keine Landesbildung, das Hochstift gehörte
im späten Mittelalter landrechtlich zu Tirol, war sozusagen eine »inkorporierte«, landsässige
Herrschaft, die Bischöfe erscheinen zusammen mit dem Kapitel ab dem 15. Jahrhundert auf
den Tiroler Landtagen. Die reichsfürstliche Stellung der Bischöfe wurde davon nicht berührt.
Brixen blieb auch in den neuzeitlichen Jahrhunderten bis zur Säkularisierung von 1803 Resi-
denz eines geistlichen Fürsten, bis 1973 Sitz des Bischofs und damit Vorort von Hochstift
und Diözese.
G. PFEIFER: CENTRALNE FUNKCIJE [KOFIJSKEGA MESTA V SREDNJEM VEKU. PRIMER BRIKSNA
297ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)ZGODOVINSKI ^A OPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134) • 297–325
Stanislav Ju‘ni~
Kostel pod zadnjimi Langenmantli*
1. Uvod
UDK 929.7:394(497.4 Kostel)“16“
JU@NI^ Stanislav, dr., Institut za matematiko, fiziko in mehaniko, SI-1000 Ljubljana, Jadranska 19,  stanislav.juznic@fmf.uni-lj.si
Kostel pod zadnjimi Langenmantli
Zgodovinski ~asopis, Ljubljana 60/2006 (134), {t. 3–4,  str. 297–325, 127 cit.
1.01 izvirni znanstveni ~lanek: jezik Sn. (En., Sn., En.)
Klju~ne besede: Kostel, Langenmantl, Valvasor, kme~ki upori, knji‘nice.
Opisujemo gospodarjenje kostelskih podlo‘nikov pod zadnjim gra{~akom iz rodu Langenmantlov. Z uporabo doslej neobdelanega
arhivskega gradiva obravnavamo kme~ke punte in premo‘enje gra{~akov. Arhivski podatki izvrstno dopolnjujejo zgodbe, ki jih je
Valvasor objavil v svoji Slavi. Vsebina zapu{~inskih inventarjev potrjuje nedavne arheolo{ke najdbe na gradu Kostel, knjige posle-
dnjih Langenmantlov pa najdemo celo v NUKu, ~eravno z lastninskimi zapisi drugih tedanjih gra{~akov.
Avtorski izvle~ek
UDC 929.7:394(497.4 Kostel)“16“
JU@NI^ Stanislav, PhD,  Institute for Mathematics, Physics and Mechanics, SI-1000 Ljubljana, Jadranska 19,
stanislav.juznic@fmf.uni-lj.si
Kostel under the last Langenmantl’s
Zgodovinski ~asopis (Historical Review), Ljubljana 60/2006 (134), No. 3–4,  pp. 297–325, 127 notes
Language: Sn. (En., Sn., En.)
Key Words: Kostel, Langenmantl, Valvasor, Peasant Rebelions, Libraries.
We researched the circumstances at Kostel manor under the last landlord of the family Langenmantl in the late 17th century. By using
some archive sources for the first time, we described the property of landlords and rebellions of their peasants in Kostel. Our archive
data are in surprisingly perfect agreement with Valvasor’s Ehre. Besides that, close connections were found between the Kostel
legacy inventories and the recent excavations at the Kostel castle, and between Langenmantls books and books of his contemporary
landlords preserved at the National and University Library of Ljubljana.
Author’s Abstract
1. Uvod
V prej{njih {tevilkah Z^ smo opisali razvoj gospostva Kostel do srede 17. stoletja.1 V
nadaljevanju preu~ujemo dokumente ARS, zapisane o Kostelu konec 17. stoletja.
Zatiranje tihotapstva je mo~no prizadelo gospodarjenje kostelskih kmetov. Razmeroma
premo‘ni kostelski gra{~aki so jih kljub temu obremenjevali s hudimi dajatvami; tako so
izzvali zagrizene upore. Seveda so ta kratko potegnili podlo‘niki, vendar je tudi gra{~aku
pogosto prav trda predla. Gra{~aki in kmetje, v~eraj{nji zavezniki proti tur{ki nadlogi, so se
postopoma prelevili v smrtne sovra‘nike.
* Raz{irjena ina~ica teksta je bila objavljena v: History of Kostel: 1500–1900: between two civilisations, SGSI,
Camp Hill, 2005.
1 Ju‘ni~, Kostel do konca 15. stoletja, Z^, 53/3 (1999) str. 295–323; Ju‘ni~, Kostel med poskusi naselitve
uskokov, Z^, 55/5 (2001) str. 35–65; Ju‘ni~, Kostel med zadnjimi tur{kimi vpadi in Zrinjsko-Frankopansko zaroto,
Z^, 58/3–4 (2004) str. 301–336.
298 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
2. Konec Zrinjsko-Frankopanske zarote in kostelski tihotapci
Leta 1664 je po nesre~nem lovu umrl hrvatski ban Nikola Zrinjski. Leta 1670 se je za~ela
Zrinjsko-Frankopanska zarota. Po na~rtih naj bi v njej pomembno vlogo odigral brodski
‘upnik Juraj Prpini}. Ta naj bi z 800 zarotniki prodrl ~ez Kostel na Kranjsko do Ko~evja;2
tam je gospodaril brat Turja{kega kneza. Knez je bil pravkar odstavljen z dunajskega dvora,
zato se je morda zarotnikom zdel primeren za zaveznika.
Kljub pripravam nasprotnikov sta general Josip Herberstein in kraji{ki stotnik Janez
Ernst Paradeiser zavzela Gorski kotar domala brez odpora. Aprila leta 1670 sta svojim vojakom
pustila izropati goranske hi{e in ljudi. Med mesti se je resno uprl le Brod na Kolpi, kjer so se
pod vodstvom ‘upnika Prpini}a cel dan branili pred vojaki.3 Herbersteinova vojska pod vod-
stvom Nikole Erdödya je kon~no v naskoku zasedla grad Zrinjskih na Brodu in posekala
njegovo posadko. Nato so Brod izropali, tako kot ostale goranske gradove pred njim.4
Stotnik Paradeiser je bil med Zrinjsko-Frankopansko zaroto leta 1670–1671 komandant
Gorskega kotarja med Brodom na Kolpi in morjem. Paradeiserji so po izvoru Koro{ci, kjer se
omenjajo ‘e leta 1284. V 16. stoletju so se naselili v Tr‘i~u, do konca stoletja pa so si prido-
bili {e Smlednik. Bili so med najpomembnej{imi kranjskimi dru‘inami ‘e od 16. stoletja.5 V
17. stoletju so imeli petindvajset gospostev, med njimi Lo‘ od leta 1613 in Mehovo, kjer so
2 Gorski kotar, Zbornik, Delnice, 1981, 55; Radoslav Lopa{i}, Karlovac, poviest i mjestopis grada i okolice,
Zagreb, 1879, str. 202.
3 Rudolf Strohal, Uz Lujzinsku cestu, 1935, Ponatis: Tiskara Rijeka, 1993, str. 172.
4 Dragutin Hirc, Gorski kotar: slike, opisi i putopisi, Zagreb, 1898. Ponatis: Tiskara Rijeka, 1993, str. 88.
5 Majda Smole, Gra{~ine na nekdanjem Kranjskem, DZS, Ljubljana, 1982, str. 39.
Slika 1: Rodovnik Langenmantov (ARS, Dolski arhiv, fasc. 119, str. 341).
299ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
bili zastavni gospodje od leta 1619. V 18. stoletju so imeli {e osem posesti na Kranjskem,
konec 18. stoletja pa so izumrli v mo{ki veji. Paradeiserji so bili v 16. stoletju plemi~i, v prvi
polovici 17. stoletja baroni; zastavni gospod Smlednika Aleksander Paradeiser pa si je prido-
bil naslov grofa.
Janez Ernst Paradeiser je bil zastavni gospod v Mehovem in lastnik tretjine gra{~ine v
Poganjcah od leta 1647 ter gospostva Pre‘a tik pred smrtjo leta 1688. Ko se je gra{~ina
Mehovo podrla, so na njenih razvalinah sezidali Ruper~i Vrh. Na novem poslopju je gospo-
daril J.E. Paradeiser v letih 1641 do 1657, leta 1688 pa je umrl kot poveljnik v @umberku.6
V ~asu Zrinjsko-Frankopanske zarote je bil kostelski gra{~ak Franc Adam baron Langen-
mantl; njegova bolj{a polovica je bila Marija Elizabeta rojena pl. Paradeiser,7 sestra Janeza
Ernsta Paradeiserja. Tako je bil kostelski gra{~ak baron Langenmantl v sva{tvu s kraji{kim
stotnikom Ernestom Paradeiserjem in je gotovo med zaroto podpiral koristi habsbur{ke hi{e;
njegovim protestantskim prednikom se je pri tem br‘kone nekoliko kolcalo. Stotnik Paradei-
ser je nagrabljene dragocenosti iz frankopanskih posesti v Novi Kraljevici in Bosiljevu spra-
vil na svakov grad Kostel.8
Posesti Petra Zrinjskega so zaplenili vklju~no z Brodom. Brodsko posestvo je dobil naj-
prej Petrov ne~ak Adam Zrinjski. Vendar so celo stoletje v letih 1671–1767 Gorski kotar
upravljali z dunajskega dvora s pomo~jo razli~nih fevdalnih, voja{kih in upravnih struktur.
Po smrti grofa Adama Zrinjskega v boju s Turki pri Slankamenu dne 19. 8. 1691 je naslednje
leto Notranjeavstrijska komora kupila brodsko gospostvo od njegove vdove, rojene grofice
Lamberg. Na tej posesti je Komora dosegala letne dobi~ke do 12.000 forintov.
S koncem Zrinjskega gospodarjenja v jadranskih pristani{~ih so nastopile hude te‘ave za
kostelske tihotapce. 31. 10. 1680 so v Ljubljani dolo~ili vi{ino kontribucije za posamezna
gospostva na Kranjskem. Langenmantlovemu posestvu v Kostelu je bilo dolo~eno 100 fl,
petkrat manj kot poldrugo stoletje pozneje.9 Dolgovi pri pla~evanju te kontribucije so bili
popisani v likvidacijskem izvle~ku po smrti F. A. Langenmantla leta 1681. V tem ~asu je za
name~ek leta 1679 in 1680 razsajala {e kuga po Dunaju, na [tajerskem, na Koro{kem, v
Gorici, na Hrva{kem, v Ljubljani in na Ko~evskem.10
18. 3. 1686 so iz Ljubljane poslali dopis o kmetih s posestev Kostel, Poljane in Lo‘, ki so
tihotapili ‘ito na Hrva{ko, konje in sol pa nazaj.11
Podobno je 5. 11. 1686 prejemnik iz Broda poslal dopis o podlo‘nikih gospostev Poljane
in Kostel, ki so ~ez Kolpo pri Brodu tihotapili sol proti Metliki.12 Brod je bil tu omenjen kot
carinska izpostava pri Pir~ah v Kostelu in ne na nasprotnem bregu reke na Hrva{kem, kjer se
je za nekdanje naselje Ribarsko uveljavil naziv Brod na Kolpi do dana{njih dni.
8. 11. 1686 je vicedom iz Ljubljane poslal dopis vdovi Mariji Elizabeti Langenmantl,
lastnici gospostva Kostel, in knezu Auerspergu, lastniku gospostva Poljane. Tudi to pot je
oblastnikom {la v nos sol, ki so jo Kostelci in Poljanci tihotapili v Bakar.13 To je obenem
doslej najpoznej{i evidentirani zapis, ki {e omenja Langenmantle kot lastnike Kostela.
6 Smole, n.d. 1982, str. 429.
7 Janez Vajkard Valvasor, Die Ehre dess Hertzogthums Crain, knjiga XI, Laybach-Nürnberg: Wolfgang Moritz
Endter, 1689. 11: 218.
8 Emilij Laszowski, Gorski kotar i Vinodol, Zagreb, 1923, str. 34; Igor @ic, restavrator v Pomorskom i povije-
snom muzeju u Rijeci, sporo~ilo 10. 1. 1994.
9 ARS, Stan.I, fasc.308 a, {k. 537, str. 1664; Smole, n.d., 1982, 234.
10 August Dimitz, Geschichte Krains, von der ältesten Zeit bis auf das Jahre 1813. Laibach, 1876, 4: 56; Boris
Golec, Ku‘ne epidemije na Dolenjskem med izro~ilom in stvarnostjo. Kronika. 2001, 49/1–2: 45, 57, 59.
11 ARS, Stan.I, fasc.310, {k.543, str. 201–202.
12 ARS, Stan.I, fasc.310, {k.544, str. 733.
13 ARS, Stan.I, fasc.310, {k.544, str. 745–746.
300 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
Poljanci in Kostelci naj bi natovorili sol v Bakru in jo mimo urada na Brodu prena{ali ~ez
reko Kolpo. Na ta na~in so se izogibali pla~ilu zakonitih pristojbin. Petnajst let po zatrtju
Zrinjsko-Frankopanske zarote je Bakar o~itno {e ostal zanimivo tihotapsko sredi{~e; dunajski
oblastniki so potrebovali kar nekaj ~asa za izkoreninjenje donosne in dobro organizirane
prepovedane trgovine.
12. 5. 1689 je Daniel Khern(ss), glavni oskrbnik na uradu Brod, poslal poro~ilo o kostel-
skem tihotapljenju soli.14 Zahteval je celo uporabo dolenjskega voja{tva, saj vojaki s carin-
skega urada sami niso mogli ustaviti tihotapljenja blaga po kmetijah, kjer so se tihotapci
dru‘ili v oboro‘ene tolpe. Celotno obmo~je spodaj ob Kolpi ni ve~ pla~evalo pristojbin ura-
du. Tovorili so sol proti Metliki po hrva{ki strani skupaj s Hrvati, ki prav tako niso prav radi
pla~evali zakonitih dajatev.
Zato je urad na Brodu prosil za kazensko ukrepanje proti upornikom pod Kostelom. Oblast
naj bi jih poklicala predse v Ljubljano in jim odmerila vzgojne kazni. Sami vojaki z urada
Brod niso mogli nadzirati in kaznovati Kostelcev na njihovih kmetijah, da bi prepre~ili upi-
ranje gosposki. Kostelci so si baje zaslu‘ili jezo de‘elne gosposke, saj bi morali prina{ati
pristojbine za sol oskrbniku na urad.
Nato je brodski uradnik na posebnem listu15 na{tel devet kostelskih »nepridipravov«, ki
jih je imel za voditelje tihotapcev. Doma~e vasi domnevnih gre{nikov niso bile zapisane,
vendar jih lahko ugotovimo po primerjavi z osem let starej{im likvidacijskim izvle~kom in s
krsti med letoma 1702–1719. Razen Zibarjev so bili tam popisani vsi navedeni priimki; med
osebami z na{tetimi imeni in priimki pa v poznej{ih zapisih manjkata Martin Grbac in Toma
Kajfe‘, ki ju zato te‘je lociramo v katero izmed vasi v Kostelu:
Martin Gerwes (Grbac), domnevno z mlina Grbac, zaselka Krkovih,
Martin Gregoriz (Gergori~) z Grbca,
Juri Gregoriz (Gergori~) od Fare,
Andre Lissez (Lisac) od Fare
Tomo Kaifesch,16
Gaspar Juraij,17
Jakob Ju‘ni~ (Juseniz) od Fare,
Jakob Stefantschitsch ([tefan~i~) od Fare in
Juvan Sibar (Zibar), verjetno iz Delu{a na hrva{ki strani Kolpe.
Polovica obto‘enih je bila od Fare, ki je bila zaradi primerne lege ob glavni cesti in ob
Kolpi poldrugo stoletje sredi{~e kostelskih tihotapcev. Po legendah naj bi prav tako tihotapili
podlo‘niki iz vi{je le‘e~ih vasi. Pomo~niki name{~eni na to~kah s pogledom na Kolpo so jih
med tihotapljenjem opozarjali na nevarnost zasede s klicanjem njihovih posebej zato
izmi{ljenih imen kot so bila Kozel, Zajec itd. Klicanje imen te vrste namre~ ni vzbujalo
pozornost biri~ev.18 Danes so tak{ni nadimki res zelo pogosti za hi{e v Colnarjih, Vrhu in
celo v Novih selih nekoliko vi{je nad reko Kolpo.
Dvanajst dni pozneje, 24. 5. 1689, je oskrbnik iz Ljubljane poslal dalj{i dopis de‘elnemu
vicedomu o tihotapstvu v Kostelu.19 Vicedom je podpisal in s pe~atom potrdil sprejem dopisa
14 ARS, Stan.I, fasc.310, {k. 546, str. 503–505.
15 ARS, Stan.I, fasc.310, {k. 546, str. 505.
16 Kajfe‘, br‘kone od Fare ali iz Banje Loke, Petrine, Potoka, Drena, Hriba oziroma Ajblja.
17 Juraj ni bil zapisan v Likv. izvle~ku iz leta 1681 (Liquidations Extrat oder ausstand register uber die von
weillandt Herrn Franz Adam Langenmantl, 1681, ARS, Zapu{~inski inventar, Lit. L, fasc. XXIX, {t. 27, {t. 2). Po
zapisu v krstni knjigi je postal ponosni o~ka leta 1704 v trgu Kostel.
18 Anton Ju‘ni~ iz Colnarjev, sporo~ilo, 23. 6. 1995.
19 ARS, Stan.I, fasc.310, {k.546, str. 507–511.
301ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
{tiri dni pozneje.20 Poro~al je, da je oskrbnik pred dvanajstimi dnevi oddal pismo o kostel-
skih podlo‘nikih in vojakih na osrednji urad; vojaki so proti tihotapcem ukrepali z oro‘jem.
Vendar so Kostelci {e vedno trgovali s soljo proti Metliki po hrva{ki strani, saj so vojaki
lahko ukrepali le na kranjski strani Kolpe. Pravne razmere niso bile urejene; tako ni bilo
mogo~e kaznovati kranjskih tihotapcev soli onstran Kolpe na Hrva{kem pod ogrsko krono.
Tihotapci so hitro in zvito spreminjali svoje tovorni{ke poti. Sol so prena{ali na Metliko,
prelagali pa so jo mimo mitni~arjev na Brodu in v Travi, ki so imeli na voljo premajhno
{tevilo vojakov. Visoka dvorna pisarna naj bi zato polovico stro{kov namenila za odkrivanje
tihotapcev soli od Broda in Trave vse do Metlike.
[tiri dni pozneje, dne 28. 5. 1689, je glavni oskrbnik na Brodu Daniel Khern poro~al
vi{jemu uradniku Henriku Mateju Schweigerju pl. Lerchenfeldu o voja{kem kaznovanju
hudodelcev na njegovem uradu. Henrik Matej Schweiger pl. Lerchenfeld (* 31. 8. 1640; †
1680/81) je bil gospodar Blagovice in Rocina ter kranjski vicedom. 7. 3. 1675 je bil imeno-
van za tajnika kranjskega de‘elnega glavarstva in »Assesor Pratorialium Judicirum«. Njegov
o~e z enakim imenom je vodil konjenike pri zatiranju kostelske vstaje leta 1640.21 Druga
‘ena Henrika Mateja Schweigerja starej{ega, Anna Susana de Trillegh, je umrla 2. 1. 1642.
Khern je poro~al o desetini, ki so jo uradno spravljali pri H. M. Schweigerju pl. Lerchen-
feldu v Blagovici vsakega {tiriindvajsetega v mesecu. Kostelske podlo‘nike so kaznovali
zaradi tihotapljenja soli proti Metliki. Visoki dvor na naj bi z vzdr‘evanjem voja{tva v Metliki
prepre~il nedovoljen dovoz soli v Metliko, Brod in Travo.
Dne 3. 12. 1696 so objavili znesek reparacij za posamezna gospostva na Dolenjskem.
Kostel je bil popisan skupaj s Poljanami in Metliko,22 na posebnem listu dne 14. 12. 1696.23
Kostelci in Ko~evarji so dajali po {tiri enote od skupno enainpetdeset enot dajatev na Do-
lenjskem.24
Dne 17. 5. 1697 je Johann Peer(ssia) z mitnice na Brodu poslal dopis, ki ga je sprejel in
podpisal Henrik Matej Schweiger pl. Lerchenfeld v Ljubljani tri dni pozneje.25 Dan poprej so
na mitnici ustavili kostelske kmete, ki so vozili vino za gra{~aka barona Androcho. Voja{tvo jih
je pobaralo po pla~ilu mitnine. V odsotnosti barona Androche so tovorniki zahtevali prosto pot
skozi mitnico na osnovi dovoljenj, ki naj bi jih imeli ‘e prej{nji gra{~aki Langenmantli.
Dne 20. 5. 1697 je Henrik Matej Schweiger pl. Lerchenfeld iz Ljubljane opisal iste pro-
bleme de‘elnemu glavarju.26 Povzel je tri dni starej{i dopis carinika o kostelskih podlo‘nikih,
ki so baje kar po nalogu barona Androcha tihotapili velike koli~ine ‘ita, vina, olja in ‘ivine
mimo mitnice. @e devet dni jim oskrbnik ni dovolil prepeljati vina preko mitnice. Baron
Androcha je utemeljil svojo prito‘bo na dokumentu svojega predhodnika barona Langen-
mantla. Seveda bi na tak na~in mo~no pospe{ili tihotapstvo kostelskih podlo‘nikov, ki bi
svoje blago prosto vozili skozi mitnico na Brodu; ne le svojo pija~o, temve~ celo ‘ito, ‘ivino,
olje in vino brez pla~ila predpisane ~etrtine vina mitnine. Zato jim prost prehod ni bil dopu{~en.
Pet dni pozneje, dne 25. 5. 1697, so v Ljubljani izdali odlok Henrika Mateja Schweigerja
pl. Lerchenfelda na osnovi ukaza glavnega oskrbnika mitnice na Brodu glede tihotapstva
20 28. 5. 1689 (ARS, Stan.I, fasc.310, {k.546, str. 514). Dopis omenja {e zidarja Marka Gergvenikcha, domnev-
no Gergori~a, ki je dobil 40 fl poravnave in {e nadaljnjih 40 fl za ureditev, skupno 80 fl.
21 ARS, Stan.I, fasc.310, {k.546, str. 515, 518 in 520; Rastko [vajgar, sporo~ilo 30. 3. 1995; Smole, n.d. 1982, 126.
22 ARS, Stan.I, fasc.312, {k.555, str. 1391 in 1393.
23 ARS, Stan.I, fasc.312, {k.555, str. 1472.
24 ARS, Stan.I, fasc.312, {k.555, str. 1679.
25 ARS, Stan.I, fasc.312 a, {k.556, str. 785–788.
26 ARS, Stan.I, fasc.312 a, {k.556, str. 791–793 in 796.
302 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
devetih tovorov inozemnega vina za barona Androcho. Tihotapljenje ‘ivil iz tujine seveda ni
bilo dovoljeno,27 ne glede na gotovo spo{tovanja vredno in upravi~eno baronovo ‘ejo.
Vzporedno z zatiranjem tihotapstva se je promet postopoma izbolj{eval. Med letoma
1698–1699 so na Brodu zgradili kamniti most ~ez Kolpo; njegovi temelji so {e danes vidni
nedale~ od mostu, ki povezuje oba brega reke. Ceno gradnje so zni‘ali s sekanjem v gra{~inskih
gozdovih, kamenje pa so pripeljali podlo‘niki za tlako.
V tem ~asu se je v Bakru razvila celo trgovina s tur{kimi ujetniki. Na Reki so zahtevali
ustanovitev vi{jega urada in nastavitev dodatnih paznikov na mitnici. Vendar ljudi niso mogli
odtegniti z Broda ali Trave, kjer so imeli le dva korporala, devet podru‘ni~nih uradnikov in
dva objezdnika.28 Carinski uradi so postajali vedno bolj vplivni; zlati dobi kostelskih tiho-
tapcev je odzvonilo.
3. Zapu{~inski inventar Ane Secunde Langenmantl iz leta 167729
V ~asu zadnjih velikih podvigov kostelskih tihotapcev je umrla Ana Secunda, ‘ena Fran-
ca Adama; pokopali so jo {tiri leta pred njenim sinom Francom Adamom mlaj{im, baronom
Langenmantlom. Po smrti Franca Adama mlaj{ega leta 1681 je v Kostelu nekaj let gospoda-
rila njegova vdova.30
Popis zapu{~ine Ane Secunde Langenmantl je 21. 12. 1677 opravil Rudolf Paradeiser.
Strani deset in enajst zapu{~inskega inventarja sta ostali prazni, ~eravno sta paginirani.
Zapu{~inski inventar so kon~ali na straneh devet in dvanajst z zapisom de‘elnega upravitelja
dne 21. 1. 1677.
Ob Ani Secundi je bil v zapu{~ini omenjen {e Franc Adam Langenmantl brez navedbe
baronstva. Le-ta naj bi prijazno in prijateljsko sprejel grofa Lamberga, svojega pastorka in
dedi~a.
Grofi Lambergi so bili ena najbolj raz{irjenih rodovin na Kranjskem. Od 15. stoletja dalje
so gospodovali na gradu Gutenberg, pozneje pridru‘enemu posesti Kamen pri Begunjah.
Tam so imeli celo dru‘insko grobnico. Sredi 16. stoletja so si Lambergi pridobili baronski
naslov. Lastniki Kostela so bili trinajst let. Zadnji dokument zapu{~ine Ane Secunde Langen-
mantl je bil datiran 13. 1. 1678. Obravnava inventar Ane Secunde Langenmantlove, ki ga je
ob strani podpisal Eberhard Leopold grof Blagaj († 31. 3. 1680). Blagaj je bil lastnik gra{~in
Bo{tanj pri @alni od leta 1652 in Zavrh v Spodnji Slivnici pri Grosupljem od leta 1668.
Blagaji so na Kranjsko pobegnili pred Turki, ki so jim v 16. stoletju odvzeli posestva v Bosni.
Pozneje so nakupili ve~ posestev na Kranjskem. Dru‘ina je ostala brez mo{kih dedi~ev v
za~etku 20. stoletja. Grof Blagaj je bil do leta 1649 gra{~ak v Podsmreki. Njegovi sorodniki
so bili zakupniki ko~evskega gospostva: leta 1547 Franc ter sin z enakim imenom in leta
1619 Nikolaj. Za Ursiniji grofi Blagaji so gospodarji Ko~evske postali Khisl (Kisli) v letih
1619 do 1641; leta 1623 so bili povzdignjeni v grofe s pridevkom »Ko~evski«. Od leta 1641
dalje je bilo ko~evsko gospostvo last grofov, nato knezov Turja{kih (Auerspergov), ki so bili
po 2. svetovni vojni razla{~eni. Lastniki ko~evskega gospostva so bili do leta 1418 Orten-
27 ARS, Stan.I, fasc.312 a, {k.556, str. 783–788.
28 Georg Widmer, Georg, Bausteine zur Geschichte des Gottscheerländchens, G.Kal, 1934, str. 54; Landesregi-
rungsarchiv Graz, 1698–X–36, fol.58 in 25.
29 Inventarium uber weillandt der Wollgebornen Frauen Frauen Anna Secunda Langenmantlin freise hinterlas-
senen verlassenschaft (ARS, Zap.inv. Lit.L.fasc.XXIX, {t. 25). Popisano 21. 12. 1677.
30 Branko Reisp, Grad Kostel, Obzorja, Maribor, 1990, str. 20.
303ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
bur‘ani, do leta 1456 pa grofi Celjski. Habsbur‘ani so imeli v letih 1457–1619 v lasti Ko~evje,
v letih 1457–1620 pa Kostel.
V ~asu gospodarjenja Langenmantlov v Kostelu so Ursini grofi Blagaji leta 1619 prodali
svoje pravice do Ko~evske. Ursiniji grofi Blagaji so bili le habsbur{ki najemniki in so zato
potrebovali cesarsko dovoljenje za prodajo pravic do posesti.31 Tako so bili sosedi Langen-
mantlov na osilni{ki, ko~evarski in poljanski strani najprej Blagaji grofi Ursini kot zastavni
gospodje, nato Khisl in od leta 1641 Turja~ani. Na hrva{ki (goranski) strani so bili sosedje
Langenmantlov sprva Frankopani knezi Kr{ki, fevdalni gospodarji Broda na Kolpi in Brod
Moravic v letih (1193) do 1577. Od leta 1577 do leta 1670 so jih nadomestili knezi Zrinjski.
V letih 1670–1692 je obe posesti upravljala Brodska Kurija, v letih 1692–1727 avstrijska
komora, v letih 1727–1766 grof Rajmund Perlas, v letih 1766–1872 grof Teodor Batthyany
in v letih 1872–1945 kneginja Viktorija Thurn-Taxis ter njeni nasledniki.
Tako so bili Kostelci dolga stoletja slovenski ‘ep med nem{ko govore~imi Ko~evarji in
Hrvati onstran Kolpe. V tem nenavadnem ‘epu pa se je nekaterim prav lepo godilo. Tako je
gra{~akinja Ana Secunda dala nekaj nase in se je znala prav lepo oble~i. Zapustila je skupno
enajst kril.32 @al ni zapustila prav veliko denarja, le krono 46 krajcarjev 2 denari~a. Bogatej{e
je bilo njeno okrasje, s katerim se je lep{ala v grajskih sobanah in ob {tevilnih dru‘abnih
obiskih. Imela je srebrni pas pre{it z dvanajstimi spoji. Posebnost je bil njen srebrni pas s
pozla~enimi ~leni; kose je lahko razstavila ali pa jih je uporabila za okras rok. Pas je {tel
skupaj devetnajst ~lenov. [e lep{a je bila zlata veri‘ica s 643 ~isto majhnimi sestavnimi ~leni
ali pa lovska pozla~ena lanena jahalna oprema s petimi ‘enskimi ve~ernimi oblekami sprav-
ljenimi v posodi. (str. 2) Baronica je imela tri enake navadne srebrne in zlate avbe za no{enje
in dve francoski avbi iz ~rne tkanine z lasasto povr{ino, ena od obeh s trakovi. Pri roki je bila
{e ena bela avba iz sukna z belimi trakovi, trije razli~ni ~rni ovratniki, dva tiskana ob{itka, iz
uporabnega sukna, tkanina iz starega damasta, druga iz ~rnega ‘ameta in {tiri gotove suknje
iz ~rne tkanine z lasasto pli{asto povr{ino. Na bujno pri~esko si je rada poveznila ~rni klobuk
s ~rnim {~itnikom ali pa kateri od dveh drugih klobukov; ni pa posebno ~islala stari klobuk,
ki ga je potomcem zapustila ‘e nekoliko strohnelega. (str. 3) Imela je zavihano ob strani ~rno
krilo iz petih delov. Starinsko ogrnjeno krilo, enkrat zo‘eno z belim krojem, drugi~ z belim in
s samo ‘imo, ob{ito ob strani z devetimi pasovi. Krilo srebrne barve. Francoska obleka s
krilom narejenim iz ‘ameta z volani, ob{itim s petimi pasovi, po~rnjenimi ob strani. ^rno
francosko obleko s kapuco. Lovsko krzno podlo‘eno s srebrom z majhnimi posrebrenimi
resami iz ko‘ drobnice in z odli~nim predpasnikom. @enski pla{~ podlo‘en s ~rnim ‘ametom
in s ~rno ko‘uhovino. (str. 4) Hrva{ki ‘enski krzneni pla{~ s kapico pri strani ob{it s srebrom.
@ametni pla{~ s pozlato. Irhasto krzno, na veliko ob{ito z zlatom in s strohnelo podlogo.
Drugo majhno, z zelo zarezanim blagom ob strani. Nadalje ~rno, pri strani povsem ob{ito s
klekljanjem. Enako ~rno starinsko iz ~rne kamelje ko‘e. Nadalje belo kot zgoraj, malo ob{ito.
[tirje srebrni ‘ivotci, obdani s ~rno svileno ~ipko. (str. 5) Drugi modre barve, ob{it s klekljanjem
modre barve, z eno srebrno zaponko »baba in dedec«. ^epica, ob{ita z zlatom in srebrom.
[tiri ~epice iz enakega blaga ob{ita z belim krojem. ^rno blago ob{ito pri strani in drugo iz
~rnega Kadiza. Nadalje eno iz belega priro~nega blaga, ob{ito s ~rnim krojem. Ko{ata ka-
mi‘ola. Par starih svilenih nogavic. Par drugih starih nogavic. Dve francoski namizni ~epici
(str. 7) Par zlatih zapestnic. Dva prstana, prvi z devetimi rubini, drugi z vdelanim diamantom
31 Anton Buri}, Povijesna antroponimija Gorskog kotara u Hrvatskoj. Goranska prezimena kroz povijest. Rijeka:
Dru{tvo za za{titu prirodnekulturne in povijesne ba{tine Gorskog Kotara, 1979, str. 33; Smole, n.d., 1982, str. 180, 98.
32 Marija Makarovi~ Marija in Eva Lenassi, Slovenska ljudska no{a v besedi in podobi, ^etrti zvezek, Kostel,
Ljubljana, 1989, str. 49; Inventarium, 1677, str. 1.
304 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
v obliki romba. @enska svetilka. Srebrna in pozla~ena skledica. Srebrni pozla~eni sod za
sladkor.
Gra{~akinja seveda ni var~evala pri oblekah: prav rada si je oblekla ~rno kombinirano
krilo, pri strani sedemkrat ~rno ob{ito. V~asih si je nadela ~rno kombinirano krilo in jopi~,
ob{it s srebrnimi in zlatimi ponikljanimi okrasi. Morda se ji je {e bolj prilegalo kombinirano
krilo vijoli~ne barve, petkrat ob{ito z gladkimi kroji. Ni pogre{ala niti krila iz kamelje ko‘e
srebrne barve, sedemkrat ob{itega s ~rnimi povezami, ki so jo naredile {e posebno lepo.
Zelo rada je uporabljala obla~ila iz lanu: dve suknji iz nem{kega platna, dvajset sukenj iz
doma~ega platna, tri pare ~rtkanih ko{atih pentelj. Na bogato pri~esko si je v~asih poveznila
katerega od {tirinajstih polcilindrov z Nem{kega ali {tirih iz doma~ega platna. Pri roki so bili
{e trije pari klobukov iz nem{kega platna z belimi povezami spodaj in petkrat potiskano krilo
iz doma~ega blaga. [e dva krila iz doma~ega platna, zadelanega z ‘al ‘e zarjavelo mre‘o. Pri
roki je bil {e par srajc iz nem{kega platna; svoje lep{e ~ase pa so {e pre‘iveli {tirje pari
platnenih zme~kanih in slabih nogavic ter deset navadnih srajc. V lepih obla~ilih se je na{a
dama Ana Sekucda udele‘evala dru‘abnih dogodkov, {e posebej ob lovu po ko~evskih,
Hrva{kih in seveda predvsem kostelskih gozdovih.
Slika 2:  Zadnja stran Langenmantlovega zapu{~inskega inventarja iz leta 1681 s pe~ati in podpisi (AS
Zap.inv, lit.L, fasc.XXIX, {t.27/1, stran 90).
305ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
4. Zapu{~inski inventar barona Franca Adama Langenmantla iz leta 168133
[tiri leta po Ani Secundi je umrl {e njen sin, prizadet od vsega hudega, kar ga je doletelo
med uporom nehvale‘nih podlo‘nikov. Njegova zapu{~ina je bila za sorazmerno odro~ni
Kostel prav tako izjemno bogata. Seveda v njej najdemo med potreb{~inami poslovnega
~loveka tedanjih dni polno zanimivih dokumentov, ki smo jih pogre{ali v zapu{~ini njegove
matere.
Osem strani dolg popis ‘enskih oblek in okrasja Ane Secunde z dne 21. 12. 1677 vsebuje
enain{estdeset razli~nih predmetov s skupno 127 kosi. Leta 1681 je njen sin Franc Adam
zapustil {est zlatih prstanov in deset kosov srebrnega nakita in posod.34 Vsekakor zavidanja
vredna premo‘na dru‘ina.
Med izkopavanji na gradu Kostel so na{li nekaj novcev iz Langenmantlove dobe, pred-
vsem dne 17. 8. 2000 izkopani severno nem{ki gro{ s sredine 17. stoletja in dne 21. 8. 2000
najdene {tiri bene{ke solde iz ~asa do‘a Giovannija Pesara;35 le-ta je zavladal 29. 3. 1658,
vendar je ‘e naslednje leto umrl. Poleg 860 gld je Franc Adam Langenmantl zapustil ve~
zlatih in srebrnih dragotin, predvsem prstanov ter okra{eno solnico. V zapu{~ini je bilo
osemin{tirideset dokumentov. V letih 1647, 1649, 1661, dvakrat leta 1675 ter leta 1679 so
dokumentirane poravnave za gospostvo Kostel, ve~inoma med sorodniki Langenmantli (do-
kumenta {t. 2 in 3).36
Gra{~ak je hranil lepo in dragoceno zbirko prstanov. Imel je gosposke pe~atne prstane iz
masivnega srebra in drugi zlati pe~atnik s podobo (str. 7), ki je bila prav tako na prstanu iz
jekla. Za posebne prilo‘nosti je bil tu zlati zahvalni prstan s ~leni; ali pa zlati, ~rno zastekljeni
prstan s tremi diamanti. Rad je nosil {e prstan iz bele plo~evine, pobarvan zeleno in rde~e.
Morda je prav del Langenmantlove zapu{~ine okrasni kamen za prstan iz svetlomodre zelene
paste, ki so ga 19. 8. 2000 na{li v tanki plasti na tleh kleti vzhodnega trakta gradu.37
Na{ gra{~ak se ni branil niti srebrnine; imel je zelo velik srebrni kotel za vsakdanjo rabo
in {e drugega manj{ega. Uporabljal je tudi srebrni in pozla~eni (str. 8) kotel ter pozla~eni no‘.
Tu je bila {e dokaj velika pocinkana in pozla~ena srebrna solnica; ob njej druge tri, povsem
pozla~ene. Sol je imel seveda rad; pri okusu se pa~ ni poznalo, da so mu beli zaklad prina{ali
podlo‘niki po krivih tihotapskih poteh.
Dalj{i zapis je obravnaval diplomo Ferdinanda III. z dne 4. 1. 1653, na kratko pa so
popisali osemin{tirideset listin iz Langenmantlovega dru‘inskega arhiva:38
1. Nakup gospostva Kostel od cesarja Ferdinanda II. dne 15. 11. 1620. Kupnina ni bila
zapisana.
2–3. Poravnava za gra{~ino z dne 27. 8. 1647 za 1000 fl v srebru, z dokumenti podpisanimi
dne 21. 8. 1649, 3. 10. 1661, 30. 4. 1675, 7. 5. 1675 ter 10. 8. 1679. Prve dve omenjata
sestri barona Franca Adama: Ano Marijo Langenmantl ter opatinjo Agato.
4. dokon~na pogodba za Kostel z dne 5. 9. 1665.
33 Inventarium uber weillandt dess Wollgebornen Herrn Herrn Franz Adam Langenmantl (ARS Zap.inv, lit.L,
fasc.XXIX, {t.27/1). Popisano 16. 7. 1681 po smrti Franca Adama barona Langenmantla, ki je zapustil mladoletne
dedi~e (@vanut, 1994, 186). Obla~ilni del zapu{~ine je obravnavala Makarovi~ (1989, 49).
34 ARS, Zap.inv. lit.L, fasc.XXIX, {t. 25 (1677) in {t. 27/1 (1681).
35 Tomislav Kajfe‘, Preliminarno poro~ilo o arheolo{kem izkopavanju na gradu Kostel, September 2000,
str. 4–5.
36 Inventarium, n.d., str. 7 in 8.
37 Kajfe‘, n.d., str. 4.
38 Inventaruim, n.d., str. 8–37.
306 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
5. pogodba med gospodi Kadiolivi}em in Georgom Gusi}em ter Francom Adamom Lan-
genmantlom glede 700 fl dedi{~ine od njihovih kmetij. Dokument je bil izdan dne 21. 7.
1661 skupaj z izvle~kom urbarja, potrdili in zadol‘nicami.
6. Pogodba med vicedomom Francom Adamom Ursinijem grofom Blagajem in Francom
Adamom Langenmantlom. F. A. Blagaj je bil od leta 1680 do smrti leta 1716 gra{~ak v
Bo{tanju pri @alni, jugovzhodno od Grosuplja s podru‘ni~no cerkvijo podlo‘no Sti~ni.39
Bil je potomec nekdanjih zakupnikov gospostva Ko~evje. Dokument je obravnaval tri
hube, ki jih je na gospostvu Bo{tanj (Weissenstein) kupil Langenmantl in so bile Blagaju
prepu{~ene po urbarju. Langenmantli so imeli poleg Thurna pod Brezovico {e druge po-
sesti na tem obmo~ju. Dokument je bil datiran 5. 9. 1680 in ni bil povezan s Kostelom in
kmetijami @lebe in Grglji ob meji z gospostvom Poljane, ki so bile prav tako zapisane v
likvidacijskem izvle~ku za leto 1681 kot lastnina Langenmantlov.
7. Pogodba med Petrom Zrinjskim in F. A. Langenmantlom za 400 dukatov z dne 16. 12.
1657
8. Poravnava z dne 4. 5. 1668 med Georgom Sigfridom pl. Lambergom, Marijo Mariolo
Mardoni, rojeno pl. Spaugstein, Juri}em, Ludwigom Galenom, Holstom Semeni~em z
Vipavskega, Marijo Salomo pl. Riessig, rojeno pl. Langenmantl in Ano Katrarino Zrinjski
pl. Lamberg, rojeno Raubar. [e pogodba med gospema Raubar in Langenmantl z dne 9.
1. 1663 in 6. 1. 1669. Juri} je bil morda potomec Sigmunda Juri}a, zakupnika Kostela leta
1494.
9. Pogodba med F. A. Langenmantlom, Hansom Wilhelmom Langenmantlom in Marijo
Salomo, rojeno Langenmantl, ‘eno Kri{tofa pl. Reissiga, za Thurn pod Brestanico iz leta
1641.40
10. Poravnava med F. A. Langenmantlom in pl. Gradezom glede dednih kmetij, podpisana
dne 20. 4. 1673.
11. Dopis F. A. Langenmantla Sigfridu Valentinu pl.Lichtenbergu glede posvojitve Langen-
mantlovega pastorka in s tem povezanih dohodkov. Datiran 22. 3. 1664.
12. Zavoj papirjev F. A. Langenmantla, ki se nana{ajo na 400 fl transakcij.
13. Odpoved gospe Lingus od F. A. Langenmantla v korist Hansa Wilfreda Langenmantla z
dne 15. 3. 1657.
14. Zadol‘nica F. A. Langenmantla z dne 16. 9. 1650 za znesek 170 fl.
15. Odpoved Hansa Wilfreda Langenmantla datirana dne 12. 9. 1635. Gotovo se je nana{ala
na njegove pravice do gra{~ine Kostel.
16. Zavoj dokumentov Ane Marije glede 8 fl 26 kr posojila F. A. Langenmantla.
17. Zavoj Langenmantlovih ra~unov.
18. Ukaz za F. A. Langenmantla z dne 4. 2. 1679 glede ureditve hlevov pri mitnici Brod na
Av‘laku. Tam je zagotavljal oskrbo in menjavo spo~itih konj za po{tne sle.
19. Zavoj kameralnih aktov o izvr{evanju vojnih nalog.
20. Paket registrov.
21. Paket poslanih pisem.
22. Paket zadol‘nic in drugih pisem.
23. Veliki paket s tremi sve‘nji o ugotovljenih puntarskih nemirih kostelskih podlo‘nikov.
Dokumenti so se gotovo nana{ali na upor iz leta 1679; zato je prav {koda, da danes niso
ve~ na voljo.
39 Mlinari~, 1995, str. 842.
40 Smole, n.d. 1982, str. 499.
307ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
24. Seznam kostelskih potrdil uradnih ra~unov za gozdne jase tr{ke ob~ine ter za pobotnice
mlinov pripadajo~ih gospostvu, katere je F. A. Langenmantl kot u‘ivalec zapustil svojemu
posinovljencu grofu G. S. Lambergu dne 1. 2. 1673. Popis vojakov celotne Marke na-
stanjenih pri F. A. Langenmantlu, Lambergu, Lichenwaldu ter Langenmantlovem pa-
storku grofu Georgu Sigfridu pl. Lambergu, podpisan dne 1. 2. 1673.
25. Nekateri podlo‘niki ko~evskega kneza Janeza Vajkarda Auersperga (* 1615; † 1677) so
ob prehodu skozi mitnico zagre{ili nasilje nad lastnikom Kostela F. A. Langenmantlom.
Na mitnici bi Langenmantlu morali oddati polovico, oddali pa so le tretjino mitnine. J. V.
Auersperg je postal dr‘avni knez leta 1653; leta 1669 je bil nemilostno odpu{~en s cesar-
skega dvora, 28. 4. 1673 pa je po bratu podedoval gospostvo Ko~evje.41 Tako je bil {ele od
nedavna Langenmantlov sosed; kot mogo~en svetovljanski gospod je prav nerad upo{teval
Langenmantlove zahteve.
26. Paket aktov F. A. Langenmantla o zapu{~ini njegove prve soproge.
27. Pogodba med F. A. Langenmantlom in trgovcem Adamom Schoslerjem glede zalog na
gradu Kostel in pobotnice.
28. Poravnava med F. A. Langenmantlom in gospo Elisabeto Hocfni zaradi dolgov gospostva
Kostel pri Janezu Sigfridu Paufergerju in zaradi zalog, datirano 10. 10. 1663.
29. Paket poslanic.
30. Pogodba z dne 5. 3. 1649.
31. Dve pobotnici o interesih gospodi~ne Marije Margarite grofice pl. Lamberg z dne 20. 1.
1680 in 25. 3. 1681. Vsebujejo, poleg drugih dveh pisem, {e zadnjo voljo Katarine, zapi-
sano v letih 1779 in 1780. Gre za manj kot {tiri mesece star dokument, ki ka‘e udele‘bo
grofov Lambergov pri upravljanju Kostela ‘e pred letom 1681.
32. Dne 22. 7. 1673 lastnoro~no zapisan osnutek zapu{~ine gospe Ane Secunde Langenmantl
sorodnice pl. Lambergov, rojene pl. Reiseig. Shranjen je bil poleg drugega testamenta,
datiranega dne 14. 9. 1664. Gospa Langenmantlova je na osnovi ‘enitnega pisma svojim
dedi~em zapustila v Kostelu name{~ene dobrine.
Popisali so {e pobotnico bratov{~ine »ve~nega Rozekrajca« iz Ljubljane; nana{ala se je
na gospoda barona Franca Adama Langenmantla v znesku 20 fl, datirana pa je bila dne
22. 4. 1681. Ro‘ni kri‘arji so bili ~lani tajne religiozno-misti~ne organizacije v 17. in 18.
stoletju na Nem{kem, v Rusiji, na Nizozemskem in o~itno celo na Kranjskem. Organiza-
cija je bila imenovana po legendarnem ustanovitelju Rosenkreutzu, ki naj bi ‘ivel dve ali
tri stoletji prej, oziroma po ro‘i v kri‘u kot znaku organizacije.
33. Potrdilo gospe Langenmantl, rojene pl. Reiseig, za stvari sprejete od Georga Sigfrida pl.
Lamberga; datirano 28. 12. 1677.
34. Paket aktov gospe Langenmantl, rojene pl. Reissig.
35. Pregled pologov grofa Georga Sigfrida pl. Lamberga ob pobotnici njegovega o~ima F. A.
Langenmantla glede zadol‘nice njegove ‘ene za 4000 fl njegovega denarja; ob original-
nem poro~nem pismu, datiranem dne 8. 2. 1668.
36. Zadol‘nica grofa Sigmunda pl. Gallenberga zaradi mlaj{ega grofa pl. Lamberga o pravi-
cah uporabe Langenmantlove lastnine, datirano 6. 4. 1673.
37. Poravnava med prejemnikom dedi{~ine Kostel grofom Georgom Sigfridom pl. Lamber-
gom in njegovim o~imom F. A. Langenmantlom, datirano 26. 2. 1678.
38. Druga poravnava med Ano Secundo Langenmantl in F. A. Langenmantlom zaradi dedi{~ine
pastorka Georga Sigfrida pl. Lamberga, datirano 1. 1. 1664.
41 Simoni~, 1939, str. 124.
308 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
42 ARS, Zap. inv. lit. L, fasc.XXIX, {t.27/1, str. 37–40.
Preglednica 1: Sedemindvajset knjig v zapu{~ini Franca Adama Langenmantla leta 1681.42
39. Zadol‘nica grofa Georga Sigfrida pl. Lamberga, ki bremeni Langenmantla ob posvojitvi
sina. Ob omembi Kri{tofa Langenmantla, datirano 14. 9. 1664; poravnava datirana 8. 4.
1673.
40. Paket poslanic grofa Georga Sigfrida pl. Lamberga za Langenmantla in druge.
41. Odlok o triletnem pooblastilu za 6 fl 5,3 kr letnih dotacij, datirano 17. 5. 1679.
42. Var{~ina Petra Eliosi~a, Toma O‘ani~a, Martina Jurkovi~a in Juana Frose pri gra{~aku
Langenmantlu zaradi njihove nesre~ne nepokor{~ine, datirano 17. 10. 1674.
43. Langenmantlova pobotnica za sprejetih 24 fl z dne 1. 5. 1657, datirano 11. 8. 1657.
309ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
44. Popis treh po{iljk obresti od glavnice 3711 fl, ki jih je Aleksander Corrini iz glavnega
mesta Ljubljane poslal Eleonori Langenmantl, datirano 25. 9. 1674.
45. Veliki paket z odpustki. Glede na to, da so luterani ostro nasprotovali odpustkom, so
potomci nekdanjih protestantov Langenmantlov celo v tem oziru sprejeli katoli{ki nauk.
46. Veliki paket s tremi sve‘nji.
47. Veliki paket z nekaterimi odposlanimi pismi.
48. Enaintrideset nedokon~anih pisem gospoda Langenmantla o podarjenem in pridobljenem
imetju.
Med dokumenti ni bilo ni~esar izrecno zapisanega o zaplenjenih Frankopanskih zakla-
dih, ki naj bi jih Johan Ernst Paradeiser domnevno prepeljal svojemu svaku Langenmantlu na
grad Kostel leta 1671, deset let pred zapisom zapu{~inskega inventarja. Seveda pa so nekate-
re od popisanih dobrin lahko neko~ pripadale Frankopanom.
Langenmantli so {e leta 1681 hranili protestantske knjige, ~eravno so se moral ‘e njihovi
predniki luteranstvu odre~i. Med njimi so bile nem{ka in slovenska biblija, hi{na postila in
razprava o evangeliju. Langenmantl ‘al ni imel Spangenbergove postile, ki jo je Jane‘ Weix-
ler prevajal na kostelskem gradu do leta 1563 po naro~ilu Matije Klombnerja, nekdanjega
pisarja de‘elnih stanov.43
Poleg vojvode sa{kega, Cicerona, Jeana Baptisteja Manzinija (* 1599; † 1664), klasi~nega
filologa Pietra Messie (Pedro Mexiá, * 1496? Sevilla; † 1552?), Daniella Bartolija (Daniel
Bartolis, * 12. 2. 1608 Ferrara; SJ 1623 Rim; † 13. 1. 1685 Rim),44 Dalmatina, Alfonsa de
Villegasa (Alonso, † 1534), Marka Avrelija in Petra Dasypodiusa (Hasenfranz, * okoli 1494
Frauenfeld; † 28. 2. 1559 Strassburg),45 je Langenmantl nabavljal tudi knjige manj znanih
avtorjev. Villegas je objavil {tevilne knjige o ‘ivljenju Marije, Jezusa in svetnikov, ki so jih
ponatiskovali {e poldrugo stoletje po njegovi smrti in so bile zelo priljubljene v Langenmant-
lovi dobi; vse so bila bogoslovnega zna~aja s {tevilnimi citati prerokov.46 Bene{ki izdaji
Mexiá in Villegasa hrani danes NUK v Ljubljani. NUKov izvod Mexiájeve knjige je bil, po
ekslibrisu sode~, neko~ last (Henrika) Mateja Schweigerja (pl. Lerchenfelda), gra{~aka na
Blagovici, Rocinu in v ̂ rnomlju; mo‘ je imel o~itno enak okus kot na{ Langenmantl. Schwei-
gerjeva knjiga je vezana v rjavo usnje; sprednje platnice, hrbet in zadnje platnice so povezani
s po petimi usnjenimi trakovi, medtem ko je pet trakov za zapiranje knjige ‘al uni~il neizpro-
sni zob ~asa. Knjiga je ponujala {tevilne podatke iz Plutarhovih pisem, spisov italijanske
dru‘ine Sforza in zemljepisne podatke o daljnih krajih kot so Borneo, Nikaragva, Antiohia
ali Kanarski otoki.47
Dasypodius je bil humanist in prijatelj Ulricha Zwinglija (* 1. 1. 1484; † 11. 10. 1531).
Dasypodius je bil sprva kaplan in pridigar v doma~em Frauenfeldu, nato pa {olnik in kon~no
43 Legi{a, 1956, 224; @agar, 1983, 145.
44 Danielo Bartoli, La poverta contenta. Descritta e dedicate a’ Ricchi non mai contenti. In Venetia: Per Li Baba,
1659 (NUK–4957).
45 Legi{a, 1956, 303, Poga~nik, 1968, 192. Peter Dasypodius, Dictionarium latino germanicum, et vice versa
germanocolatinum, ex optimus latinae linguae scriptoribus concinnatum: cui accesserunt nomina virorum, mulie-
rum, locorum & amnium in Germania, aliorumq(ue) multorum, ut plantarum, herbarum, arborum, fornesium lo-
quendi modi atque vocabula, &c. Quae tamen singula sub litera sua initiali facile reperientur, Argentorati: excude-
bat Theodosius Rihelius, po 1592 (NUK–R 5954); 1565 (NUK–35783); 1537 (NUK–6063).
46 Alfonso de Villegas, Nuovo Leggendario della vita di Maria Vergina immacolata madre di Dio. In Venetia:
Presso Benetto Miloco, 1675. (NUK– 21707), str. 465.
47 Pedro Mexiá, Mambrino da Fabrino, La selva di varia lettione, Venetia: Per Michele Tramezzino, 1544, 312
dvojnih strani, 16 cm. Ponatis: Pietro Messia, Della selva di varia Lettione di Pietro Messia parti cinque. Nelle quail
sono utili cose, dotti ammeastramenti, e varii discorsi appartenti, cosi alle scientie, com alle historie de gli huomini
e de gli animali. Venetia: Appresso N. Bevilacqua, 1560, 438 strani 8o (NUK–21387), str. 404.
310 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
dekan v Strassburgu. Njegov latinsko-nem{ki slovar je do leta 1600 do‘ivel kar 26 izdaj;
Langenmantli so znali dobro kupiti, nakupu pa je botrovala {e protestantska vera prednikov
Franca Adama Langenmantla. V NUKu ohranjeni izvod na 487 straneh 10x13 cm iz leta
1537 nima ekslibrisa. Drugi NUKov ponatis iz leta 1565 nima paginiranih strani; na obeh
lesenih platnicah sta ostanka po dveh kovinskih nosilcev zaponk za zapiranje ali celo zakle-
panje danes ‘e zelo izrabljene knjige.
Bartoli je bil rektor rimskega kolegija med letoma 1670 in 1674. Bil je eden najpo-
membnej{ih fizikov svoje dobe. Leta 1677 je primerjal dokaze za obstoj napetosti v starej{ih
teorijah tlaka nad vakuumom in sprejel sodobno prepri~anje. Objavil je odmevno zgodovino
jezuitov in je eden klasikov italijanske literature. V NUKu ohranjena Bartolijeva hvalnica
rev{~ini posve~ena bogatim je predvsem bogoslovno pisanje. Obsega 364 strani 10x6 cm, na
notranji strani sprednjih platnic pa je zapisana Kostanjevica (Landstrass) v razli~nih pisavah;
knjiga je bila neko~ last tamkaj{njih cistercijancov, kot nakazuje njen eksilbris.
Med Langenmantlovimi knjigami je bilo kar sedem italijanskih, trinajst nem{kih, pet
latinskih in po ena napisana v francoskem in slovenskem jeziku. Izjemno veliko italijanskih
knjig ka‘e, da so bili Langenmantli mo~no navezani na zahod, br‘kone preko pristani{~a na
Reki. V zapu{~ini Franca Adama Langenmantla tako najdemo ve~ knjig, ki pri~ajo, da je
poleg nem{~ine in latin{~ine bral celo francoskega Manzinija. Manzini je bil sploh eden
najbolj priljubljenih tedanjih italijanskih avtorjev, ki so ga prevajali v {tevilne jezike. V svoji
retori~no oblikovani knjigi brez kazala je v uvodnem nagovoru bralcu opisal Horacove boje
in poraze, Katona,48 poni‘anje Kleopatre,49 ljubezen v Parizu in sploh filozofijo ljubezni,
poroke in lepote; gotovo idealno branje za kostelskega barona. Prav zanimivo je, da je Lan-
genmantl nabavil francosko izdajo Manzinija, br‘kone natisnjeno v Parizu ali Lyonu, ~erav-
no je gotovo bolje obvladal italijanski jezik.
Ob dveh biblijah in ra~unskih knjigah najdemo v popisu Langenmantlove gra{~inske
knji‘nice {e komentarje Cicerona Paula Mantisa ter knjige o geografiji in zgodovini. Res
prijetno branje za dolge zimske ve~ere na kostelskem gradu, kjer je bil pod vzhodnega trakta
kar na ‘ivi skali v izredno vodoravni legi.
Poznej{i kostelski gra{~aki Androche so bili manj naklonjeni knji‘nim modrostim od
svojih predhodnikov Langenmantlov. Po popisu z dne 9. 2. 1759 je imela umrla baronica
Androcha na gradu Kostel sedemindvajset nem{kih in latinskih knjig zgolj z nabo‘no vsebi-
no. Po popisu 22. 12. 1763 za umrlim baronom Androcho so imeli na gra{~ini le pet vezanih
knjig. Ena med njimi je bila zgodovinska, ostale pa so imele teolo{ko vsebino. Po drugi strani
pa je bil o~e leta 1763 umrlega barona, Franc Ignac baron Androcha, ~lan ljubljanske akade-
mije Operozorov od leta 1711. Leta 1716 je napisal: »Genethiacon seu aupuri in felici partu
Serenissimi Arhiducis Leopoldi primogeniti«, vendar delo br‘kone ni iz{lo pri akademiji.50
Med knjigami kostelskih gra{~akov so poleg zelo uporabljanega Dasypodiusa (1565) ti-
ste velikega formata »in folio« lahko prav tako imele kovinska okovja, katerih po‘gane ostanke
so na{li med izkopavanji 31. 7., 11. 8. in 28. 8. 2000.51 Lesene v po‘aru uni~ene platnice
knjig so bile prvotno postavljene v kovinsko okovje z osmimi oja~itvami na robovih, pogosto
{e z mehanizmom za zaklep.
48 Giovanni Battista Manzini, Harangues académiques, Paris: Augustin Courbé, 1641. 30+666 strani, 18 cm
(NUK–2310). Str. 99.
49 Manzini, 1641. str. 144.
50 Steska, 1900, 10: 37–54, 77–94; Bren, 1918, 9: 213.
51 Kajfe‘, n.d., str. 3.
311ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Kostelski gra{~aki so bili prijatelji dobrih knjig in dobre kapljice vse do svojega usodne-
ga konca. O tem nam pri~a pogori{~e kostelskega gradu po francoskem ma{~evanju leta
1809, kjer so dne 18. 8. 2000 odkopali stopljeno steklo posod s prvovrstnim vinom in ‘ganjem,
katerega nesre~ni made‘i so za vekomaj zaznamovali domala vodoravna tla iz ‘ive skale v
kletnem prostoru velikosti 6 x 8 m vzhodnega trakta gradu. Klet je bila postavljena na jugu
niza ve~ neraziskanih bivalnih prostorov pod {estimi kamnitimi stopnicami, med katerimi je
bila zadnja {e za lesenimi vrati s podboji.52
Langenmantl je imel seveda nekaj nabo‘nih slik, med njimi veliko sliko Kristusove sod-
be in sliko ljube gospe Marije z otrokom Jezusom. Imel je {e majhen oltar~ek in zelo obrab-
ljen telovnik senjskega {kofa Simoliovi}a. Gra{~ak je posebej hranil rodovno deblo Langen-
mantlov v ~rnem toku, 53 ki je pozneje br‘kone romalo v Dolski arhiv.
Langenmantl je imel bogato opremljeno grajsko kapelo;54 tam je bila ma{na obleka iz
sivega ‘ameta, v sredi kri‘ in Kri‘ani iz zlatnikov z vsem pripadajo~im. Obleka je pripadala
podru‘ni~ni cerkvi Sv. Treh kraljev v 100 m ni‘je le‘e~em trgu Kostel. Drugo ma{no obla~ilo
z vsem blagom v ro‘nato rde~em damastu z majhnimi srebrnimi ~rtami je pripadalo ‘up-
nijski cerkvi pri Fari. Ma{no obla~ilo iz enakega ro‘nato rde~ega damasta je imelo srebrne
~rte. (str. 43) Grajski kapeli je prav tako pripadalo drugo mo{ko obla~ilo barve opeke, s
srednjim delom iz damasta barve slive, obrobljeno s svilo iz {i{kove raztopine ter ma{no
obla~ilo za legata, obrobljeno s svilo iz {i{kove raztopine. (str. 44) V kapeli so hranili ma{no
obla~ilo, oblikovano po ~rnem svitru iz surovega srebra z nekaj napakami. Drugo ma{no
obla~ilo obrobljeno s ~rnim damastom je pripadalo cerkvi pri Fari. Gra{~akov sacelan je
uporabljal tri ma{na obla~ila ali albe s sedali na dveh straneh, spraskano klekljano obla~ilo z
velikimi slikami, (str. 45) tri stara pregrinjala; prvo prenarejeno, drugo okra{eno s slikami.
Za ma{o so uporabljali dve svileni ~epici ter dva srebrna in pozla~ena keliha; eden od obeh je
pripadal farni cerkvi pri Fari. Pri roki so bili {e trije kelihi rde~e in ~rne barve ter misal, ki je
pripadal farni cerkvi.
Grajska kapela, posve~ena sv. Antonu, je bila postavljena v 14. ali 15. stoletju, br‘kone
kot prva cerkev v Kostelu.55 Na gradu ali v trgu pod njim je bil prvi sede‘ ‘upnije Kostel sredi
14. stoletja, preden so ga premaknili k Fari.
Med opremo grajske kapele so popisali le obla~ila, kelihe in misal. Verjetno sta bili v
grajski kapeli zgoraj omenjeni sliki Kristusove sodbe in Marije z otrokom. Oltar~ek popisan
za slikama je bil gotovo del opreme grajske kapelice. @al popis ne pove, kateremu svetniku je
bil oltar posve~en. Dne 13. 6. 1758 so imeli procesijo na gradu, na praznik sv. Antona Pado-
vanskega; prav on je bil domnevni patron kapele. Po matrikuli iz leta 1758 so na god sv.
Antona Pu{~avnika 17. 1. imeli ma{o v Slavskem Lazu; Slav~ani imajo tega svetnika {e
danes na stranskem oltarju, ni pa imel oltarja v grajski kapeli.56
V nadaljevanju inventarja so popisali mo{ka obla~ila,57 oro‘ja in potovalne potreb{~ine.
Strastni lovec gra{~ak je uporabljal {tevilne pu{ke in zaboje za naboje. Ena pu{ka je bila
pozla~ena in velika, dvajset drugih pu{k je br‘kone slu‘ilo za obrambo. [tiri pu{ke so imele
prirezane cevi; uporabljal je {e dve flinti, tri pu{ke {rotarice, tri karabinke in osem drugih. Tu
je bila {e navadna sablja, mo{ka smotka in stara univerzalna posoda. 39 te‘kih pu{k so dopol-
52 Kajfe‘, n. d., str. 3–4; Tomislav Kajfe‘, sporo~ilo v Ljubljani 15. 2. 2005.
53 Inventarium 1681, str. 4.
54 Inventarium 1681, str. 42.
55 @agar, 1983, 146.
56 Po @agarju (1983, 144, 146) naj bi bila tr{ka kapela posve~ena sv. Antonu Pu{~avniku.
57 Makarovi~, 1989, 49.
312 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
njevale {e {tiri namizne te‘ke pu{ke. V popisu ni bil omenjen majhen 20–30 cm dolg bronast
mo‘nar za opozorilne strele ter znamenja ob praznikih in proslavah, katerega dva ve~ja dela
so na{li med izkopavanji dne 21. 8. 2000.58 Ta mo‘nar je bil verjetno eden od {tirih 1,5
funtnih mo‘narjev s signalne to~ke na [krilju, ki so jih po prenehanju tur{ke nevarnosti pre-
nesli na grad Kostel.
Gra{~ak je imel pri roki {e {katlice iz stekla in kovine, {katlico iz jekla in {tiri no‘e z
obro~i.59 Za iskre vrance je hranil osem navadnih mo{kih sedel, pet navadnih parov ogrinjal,
pet konjskih oprem z ustreznimi kosi, dva ‘enska sedla in pregrinjalo za na mo{ko sedlo iz
svile barve ‘ameta s srebrnimi resami. Uporabljal je zadrgo ob{ito z zelenim suknom, rde~o
zadrgo okra{eno s srebrnimi in zlatimi resami pri straneh, ki jo je vdovi dal Langenmantl. Ni
manjkalo niti tkanje v obliki kri‘a, okra{eno s srebrom; tu so bile potreb{~ine za verska
opravila med potovanji, pripomo~ki za ro~na dela ter celo veliki zvonec.60
Med obla~ili je gra{~ak zapustil pribli‘no trideset obla~ilnih kosov in dodatkov: (str. 46)
popolno opravo visokega uradnika s suknji~em in hla~ami iz temnega francoskega sukna,
suknji~ in hla~e iz temnega holandskega sukna s srebrnim in pozla~enim bakrom (in) z dvoj-
nimi resami. Obla~ilo obrobljeno s ~rnim suknom, posrebren, pobakren in zaobljen. (str. 47)
Nadalje pono{ena stara uradna gosposka obleka z narejeno pentljo. Drugo obla~ilo z visoki-
mi prameni. Pozla~eno obla~ilo barve ‘ameta s pozlato za gospodi~ne. Drugo ‘ensko obla~ilo
s srebrnimi naramnicami, ob strani pobarvano. Stari klobuk. (str.48) Stari tesni grajski pla{~
za kopanje. Obla~ilo iz druge roke, ki ga je vdova pustila med Langenmantlovimi oblekami.
^rna kapa in {e druga moderne izdelave iz pono{enega ~rnega ‘ameta. (str. 49) Prej{nji po-
dobna kapa z zlatimi slikami iz resic za ko‘natim predpasnikom. Klobuk s podlogo in drugi
star, pri strani zelen klobuk. @upanski pla{~. Rde~ pono{en pla{~. Dunajska obleka svobo-
dnjaka s krilom in hla~ami iz rde~ega sukna s (str. 50) stranskimi resami, tudi s pe~ati. Lan-
genmantlov jahalni pla{~ iz belega blaga okra{en s posrebrenim bakrom ter {tirje rde~i pla{~i.
Lepa oprema je bila v grajski ~italnici; tako je bilo seveda prav glede na {tevilne ~udovite
Langenmantlove knjige. Popisali so mize,61 obla~ila iz ko‘uhovine,62 obe{alnike za obleke
in molitvene potreb{~ine,63 preproge in pokrivala.64 V kuhinji so uporabljali: navadne
58 Kajfe‘, n.d., str. 5.
59 Inventarium, 1681, str. 51–52.
60 Inventarium, 1681, str. 53.
61 Dvojna miza s pogrinjkom za deset kosil. Druga z namiznim prtom. Dva uporabna gladka namizna prta.
Razli~ni uporabni gladki mizi. Uporabni neenaki mizi, pokriti z brisa~o. (str. 58) Sedem tak{nih pokritih posod.
Namizni prt za vsakodnevno pokrivanje. Priro~ne mize za sedenje. Priro~na miza za sedenje s cunjami, deloma s
slikami in pi{~alkami, izdelana v rde~em. Nekoliko obrabljeni deli priro~ne potovalne mize. (str. 59) Potovalna
miza. Stara priro~na potovalna miza za vsakdanjo rabo. Namizno sukno, neocenjeno, in priro~na miza za vsakdanjo
rabo.
62 11 krzen, 21 blazin, 6 parov obutve, (str. 60) 9 stre‘ni{kih zavihkov, 15 blazin in dve omari.
63 Stranski obe{alnik s trajno namizno ali zdravni{ko svin~eno belo posrebreno omaro. Druga omara iz rde~ega
uporabnega atlasa, z mizo iz zelenega atlasa. Ve~ priprav za bogo~astje v rde~i (str. 61) omari, s plo{~o iz kosov
svinca. Drugo kot zgoraj iz sive svile v omari, s plo{~o v roza barvi na zlatem stolu. Dve razviti in ve~ pono{enih za
kuhinjo. Navadna vsakdanja ma{na obla~ila. Dve pregrinjali. Majhen krzneno obro~ iz spetega krzna. Posoda iz
krzna za med, povsem stara in raztrgana s pe~atom na ko‘i in (str. 62) belim ro‘natim trojnim ‘epom. Druga za
obe{anje na trinogu. [tirje kne‘ji obe{alniki ter druga dva obe{alnika iz zelenega lanu.
64 Polovi~ni tepih zelene in drugih barv za kuhinjo ali stopni{~e. (str. 63) Drugi kot zgoraj za belo stopni{~e z
razli~nimi drugimi barvami. Stari kuhinjski tepih. Rde~. Dva stara tepiha. Dva nizozemska pokrivala ter dva velika
in en majhen primerek.
313ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
posode,65 pocinkane posode,66 sve~e67 in sklede,68 posode iz medenine,69 bakrene posode70
in druge kuhinjske posode.71 V Langenmantlovo zbirko ali pa med posodje njegovih
gra{~inskih naslednikov so spadali med izkopavanji dne 11. 8. 2000 v grajski kleti najdeni
fragmenti glazirane sklede in fragmenti neglaziranih temno sivih kuhinjskih loncev z izviha-
nim usnjem ter nekaj beloprstne keramike.72
Gospostvo Kostel je imelo leta 1681 lastno enoto za merjenje povr{ine platna imenovano
palica.73 Niso izpri~ane posebne votle ali ute‘ne kostelske mere.
V grajskih skladi{~ih so hranili {e ‘ito in sol, smolo (mazila),74 ko‘e in mast.
Gra{~ak je imel skupno 51 ~ebeljih panjev; gotovo je bil velik ljubitelj medice. Poleg
medu so radi uporabljali {e vosek in druge ~ebelje pridelke, saj so v zapu{~ini popisali tudi
uporabne pe~ate.75 Med pohi{tvom so na{teli: to~ilne in pisalne mize,76 skrinje,77 dve veliki
potovalni palici iz jelovine, mize78 stoli79 in razna hi{na oprava. Popisali so jedilni pribor z
65 Str. 64: Priro~ni pribor za nalivanje. Zelo velika razklana posoda. Dve majhne posodi, 47 kro‘nikov, tri velike
sklede za sla{~ice, {tiri druge sklede primerne za sla{~ice in povsem polomljen namizni sod~ek. (str. 65) Tri majhna
soda. manj{e voja{ke majolike ter lahke toda uni~ene majolike iz stekla.
66 Deset srednje velikih in manj{a posoda za stiskanje. Dve ro~ki za vlivanje. Velika pokrovka za deset kro‘nikov.
(str. 66) Dve drugi majhni pokrovki. Zelo lahka pokrovka. Dve pokrovki velikosti ¾ ter za ~etrtino ve~ja pokrovka.
Druga enaka pol manj{a.
67 ^etrtina sve~e. Dve sve~i za merjenje, br‘kone z oznakami za ~as. Polovi~na sve~a.
68 Str. 67: Majhna skledica. Dve skledici iz smolnate zemlje s polovi~no prostornino. Druga, povsem enaka, za
dvorano v Mozlju kamor so Kostelci zelo radi romali. Skupna prostornina posod je merila 125 lb.
69 Lahka enaka posoda iz medenine; druga enaka zelo velika; medeninasta posoda in dve ‘elezni. (str. 68)
Merilo brez pripadajo~ega ‘elezja, s prostornino 5 lb. Drugo kot zgoraj, manj{e, prenosno, s prostornino 2,5 lb.
70 Posoda za premog, ki dr‘i 1/2 lb. [tiri velike in majhne posode, precej visoke, zdrobljene, s prostornino 21 lb.
71 [tiri prave vilice z roglji. (str. 69) Tri nerjave~e posode. Dve fini nerjave~i posodi. Dve majhni kri‘ni posodi
in ‘elezna posoda za repo.
72 Kajfe‘, n.d., str. 3.
73 Imeli so 34 in pol palic (Stab) kostelske mere sukanca, platna in dvojne niti, prenosni tok za potovanja z 137
lb, var~no nebeljeno torbico z 4 lb, var~no nebeljeno z 31 lb, (str. 70) prenosni tok iz grobe jutovine z 47 lb in tri kose
sukna iz grobe jutovine, vsak po dvajset palic kostelske mere. 1ft je meril {estdeset kostelskih palic.
74 Str. 71: 51 lb mazil v kosih, 56 lb drugih mazil v kosih in 45 lb ma‘e za mo{ke v kosih.
75 Str. 73: [tirje leseni pe~ati brez potovalnih potreb{~in. Dva druga srednje velika pe~ata iz jelovine. Dva cela
pe~ata. Stari pe~at iz jelovine.
76 To~ilna miza iz jelovine. (str. 74) Druga to~ilna (miza) iz bukovega lesa. To~ilna miza prebarvana sivo. Pori-
sana no~na omarica.
77 Tri bele skrinje iz jelovine. [tiri enako velike iz jelovine. (str. 75) No~na omarica s cvetovi vinske trte na
skrinji. Drugi kot zgoraj iz jelovine. Dva kot zgoraj.
78 Str. 76: Osem miz iz kostelske jelovine. Dve dolgi mizi iz kostelskega jelovine. Dva majhna kosa iz jelovine.
Dve pravi kuhinjski mizi. [tiri mize. Tabla. (str. 77) Dolga miza iz jelovine.
79 Le‘alni stol iz jelovine. Stari grajski stol v ~rnem usnju. Sedem grajskih stolov v rde~i kravji ko‘i. (str. 78)
Druga stola v enakem rde~em kravjem usnju. Stari grajski stoli v rde~em usnju.
Preglednica 2: Grajsko ‘ito
Preglednica 3: Mast na kostelskem gradu
314 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
no‘em in drugimi potreb{~inami iz ‘eleza, kar je bilo pogosto na Kranjskem ‘e v za~etku 17.
stoletja.80
V nadaljevanju so na{teli {e majhno skledico, zlato tehtnico z lastnimi ute‘mi in dve
{tudijski tehtnici. Velika ‘elezna tehtnica na obe{anje, zaprta z dveh strani. Med izkopavanji
avgusta 2000 so na{li kovinski ‘eton ali ute‘ hitre zlatarske tehtnice iz 17. ali 18. stoletja, ki
bi lahko bila povezana s tehtnico v Langemantlovi zapu{~ini
Dve le‘e~i raztegljivi mre‘i. (str. 79) Starej{a in novej{a mre‘a. [estnajst hi{nih mre‘.
Groba raztegnjena jutovina, ki sta jo obdelala {ivilja ali kroja~. Majhna naprava za sen~enje
o~i na sivo. Dva ‘elezna obe{alnika. Stenska ura.
Med kovinskimi arheolo{kimi najdbami izkopanimi avgusta leta 2000 so bili prav tako
deli tak{nega jedilnega pribora. Ob njem so na{li {e dva podstavka za likalnik. Med manj{imi
najdbami so bile zanimive ovalne ute‘i za ribi{ke mre‘e odkopane 17. 8. 2000, vlo‘ki za
nakit, deli kadilske pipe s kresilnim kamnom odkopanim 22. 8. 2000. Polstebri in obokani
stolp so bili sezidani iz lehnjakovih zidakov izrezanih v strugi potoka Ne‘ice okoli kilometer
jugozahodno pod gradom; zidake so vezali z apneno malto. V 18. stoletju so nasledniki Lan-
genmantlov bogato okrasili svetlo zelene glazirane pe~nice, ki jih je po‘ar leta 1809 seveda
zdrobil.81
V grajskih hlevih so Langenmantli imeli: {tiri konje,82 vola, dvanajst krav mlekaric, prav
toliko telet, pet jalovih krav, bika, {tiri triletne vole, tri enoletne vole, tri junice, dvanajst
pra{i~ev, 31 mladih pra{i~ev, 73 gosi za rejo, dva ko{truna, tri ovne, 60 ovac, 35 kozli~ev in
34 zajcev. Gra{~ak je dajal 155 glav ‘ivine kar v rejo svojim podlo‘nikom;83 to se mu je
seveda bogato obrestovalo.
5. Terjatveni register zapu{~inskega inventarja F. A. Langenmantla 17. 7. 168184
Konec leta 1680 je bil narejen likvidacijski izvle~ek s terjatvenim registrom na posestih
Franca Adama barona Langenmantla na Kranjskem. V posesti Langenmantlov sta bila Ko-
stel in Thurn pod Brestanico, vendar so popisali le terjatve od kostelskih podlo‘nikov. More-
80 @vanut, 1994, 161.
81 Kajfe‘, n.d., str. II.
82 Str. 80: Zelo lep velik konj star dvanajst let, z opravo, vreden 15 kron. Konj belec star osem let, z opravo,
vreden 10 kron. Majhen opremljen sokolar, star 7 let, vreden 8 kron. Podoben sokolar, ki ga je Langenmantl zapustil
‘eni.
83 Gregor je za gra{~aka redil 16 pra{i~ev, 3 gosi, 2 kozli~a, 2 ko{truna, (str. 83) {tiri konje in jagnje. V Banji
Loki pri Gregorju Klemen~i~u je imel gra{~ak v reji par sedemletnih volov. Pri Juriju Petranu par petletnih volov,
devet ovac in pet zajcev. Pri Jakobu Zdravi~u starej{em (str. 84) so tri krave za rejo, dve teleti, vol, bik, dva enoletna
voli~ka, bik, osem gosi za rejo, tri kozli~e, tri ovce in zajec. (str. 85) Pri Ne‘i Herentovi je par petletnih volov. Pri
Antonu Zdravi~u (Sdraiovichu) je par {tiriletnih volov. V Brigi pri Andreju Bri{kiju (Wriskhisu) je imel tri stare gosi
in kozli~a. (str. 86) V Jesenovem Vrtu (Essenpichel) je imel Juri Bri{ki v reji 12 starih gosk in 6 kozli~ev. Starej{a
Marta Bri{ki je redila dvanajst starih gosk, tri kozli~e, jagnje in {tiri konje. Pri Mihaelu Bri{ki je 10 starih gosakov,
4 kozli~i, (str. 87) konj in jagnje. Vimol: Pri Ivanu (Juvanu) Maietichu je imel 9 starih gosi in kozli~a. Kaptol: Simon
Zurll je redil {estletnega vola, tri krave za rejo, tele, (str. 88) 3 enoletne kozli~ke. Ograja in Perta{ Loka: Pri Juvanu
^rnkovi~u (Zerkhovitchu) trinajstletni vol. Nova sela: Pri Matiji Dela~u (Dillatschu) sedemletni vol. Pri Luki ^rni~u
(Zernitchu), sinu Matije, par {estletnih volov, stara krava za rejo s teletom. (str. 89) Pri »Vallaviz« par {estletnih
volov. Pri Juriju ^rnkovi~u par {estletnih volov. Pri Jakobu Clementschitshu iz »Dustl« dve kravi s telicama.
84 Liquidations Extrat oder ausstand register uber die von weillandt Herrn Franz Adam Langenmantl, 1681
(ARS, Zap. Inv., Lit.L, fasc.XXIX, {k.27/2). Popis dol‘nikov obsega 101 stran, naknadno o{tevil~eno 5–105. Tekst
se nadaljuje {e na straneh 106–108. Pisan je v mo~no okra{eni gotski kurzivi z eno samo roko. Listi formata A4 so
vezani v knjigo z mestoma po{kodovanimi platnicami.
315ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
bitne terjatve v Thurnu pod Brestanico niso bile navedene v dokumentu; tamkaj{nji podlo‘niki
br‘kone niso podpirali kostelskih puntarjev. @al {tirih nazivov vasi ali {ir{ih obmo~ij, podob-
nih poznej{im katastrskim ob~inam ni mogo~e z gotovostjo locirati.
Popis terjatev se za~ne s Ku‘ljem na str. 5–25. Sledi Stette,85 Bess dem Pacs,86 Hrib (str.
28–29), Unter der Alben87 itd. Popis se tako za~enja na zahodnem koncu gospostva Kostel
(Ku‘elj, Grivac) in nadaljuje na srednjem jugu. Nato na{teje {e severne vasi vse do Kaptola
in na koncu {e Rake in Jellene Drage pri Oskrtih (str. 85) z neporavnanimi dajatvami in
kontribucijo ob koncu leta 1680. Popis dol‘nikov je zajel ve~ kot pol kostelskih podlo‘nikov
in skoraj vse vasi.
Zaradi upora proti baronu Langenmantlu dne 10. 8. 1679 so morali podlo‘niki v trinajstih
letih poravnati stro{ke z denarno kontribucijo. Za vsako urbarsko hubo so pla~evali na roke
Langenmantlovemu stre‘niku ali uradniku Juvanu Kherkhovitschu.88 Tako so morali {tirje
podlo‘niki s kmetije Glad (Loka) pri Ku‘lju pla~evati po 9 gld 29 kr ter dodaten kupljenik
pridelkov. Ob tem so morali povrniti {e po 20 gld stro{kov zaradi upora. Juvan Kherkhovitsch
je bil br‘kone kmet s {estimi drugimi na polovi~ni kmetiji pri dana{njih Krkovih, kamor so se
njegovi predniki naselili kot uskoki. Vendar njegov priimek ‘e v za~etku 18. stoletja zasledi-
mo le v severnih delih Kostela, kjer je ohranjen {e danes;89 pri Krkovih pa Krkovi~ev ‘e
dolgo ni ve~.
Jezni gra{~ak je upornike kaznoval celo s krvavim sodi{~em, ki ga je Valvasor leta 1689
datiral »pred nekako osmimi leti«. Skoraj vse kostelske hube so bile dol‘ne poravnati {kodo
zaradi upora. Vsaka urbarska huba naj bi pla~ala po 20 fl. V likvidacijskem izvle~ku je bila
leta 1680 izpla~ana vsota od{teta od skupnega dolga. Tako v kon~ni vsoti dobimo preostanek
terjatev gra{~aka do podlo‘nikov. Vsota dajatev za povrnitev stro{kov gra{~aka zaradi upora
je zna{ala 1560 fl na 78 kostelskih hubah.90 Tr‘ani, kaj‘arji, mlinarji, prebivalci treh Langen-
mantlovih hub v gospostvu Poljane91 in nekateri drugi kmetje teh dajatev niso pla~evali;
verjetno se upora niso aktivno udele‘ili in so raje previdno po~akali da je {el ta kelih mimo
njih.
Na prvih 25 straneh in v nadaljevanju teksta se ob se{tevkih terjatev v denarju in naravi92
vseskozi ponavljajo {e stro{ki za obrambo de‘ele. Gre seveda za obrambo pred Turki, ki pa
‘e dolgo niso ve~ jahali skozi Kostel.
Dokument so zapisali desetletje po Zrinjsko-Frankopanski zaroti in tik pred tur{kim oble-
ganjem Dunaja leta 1683. Mimo krvavih kazni so morali uporni Kostelci {e trinajst let pla~evati
gra{~aku dajatve v denarju in naravi za povrnitev {kode. Nekateri kostelski podlo‘niki so,
br‘kone tudi po kazni, morali dajati {e dodatne dajatve ‘za obrambo de‘ele’. Druge so kar
odpeljali na sedemletno slu‘enje voja{~ine. Jok in stok po vsem Kostelu, saj se potomcem
uskokov in drugim Kostelcem lastna rev{~ina pa~ ni zdela samoumevna v primerjavi z boga-
stvom gra{~akom o katerem pri~ata zapu{~inska inventarja iz let 1677 in 1681.
Predhodnik Juvana Kherkhovitscha na mestu kostelskega uradnika je bil Janez Mlinc, ki
se omenja kot kaj‘ar in naseljenec pri Janezu Glorlezu brez ozna~be vasi.93 Krkovi~ je bil
85 [tajer (Likv. izvle~ek, 1681, str. 26–27).
86 Potok (Likv.izvle~ek, 1681, str. 27).
87 Planina (Likv.izvle~ek, 1681, str. 29).
88 Bedienter oder ambtman (Likv.izvle~ek, 1681, str. 7–8). Beseda »rebelion« je bila zapisana samo z enim »l«!
89 ARS, Zap.inv.1681/2; Krstna knjiga, 1702–1719.
90 Redna urbarialna dajatev »puntarski denari~« je v 16. stoletju zna{ala 2 kr (Gospodarska in dru‘bena zgodo-
vina Slovencev, 1980, str. 263).
91 Morda @lebe in Grgelj.
92 V merah »kuplenik«, tj. posoda, kupica.
93 Likv.izvle~ek, 1681, str. 97.
316 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
gotovo doma~in. Kot oskrbnik je pobiral voja{ke in druge davke za svojega zemlji{kega
gospoda. Med oskrbniki tujega rodu kostelskega gradu je bil pred njim izpri~an v virih Gre-
gor Gumpler pri Mihaelu pl. Pranbergerju leta 1514 in Kri{tof Werner kot pri~a pri popisu
cerkvenega imetja leta 1527.94
Leta 1681 so popisali {e devet deloma odkupljenih kmetij, od katerih je vsaka svoje obre-
menitve v celoti poravnala z desetimi kronami na leto in ni imela dajatev v naravi.95 Te
kmetije so bile v ‘upi Fara v vaseh: Slavski Laz (3), Fara (3) ter po ena v vaseh Padovo,
Lipovac in Sela; zaradi posebnega statusa te kmetije v starej{ih urbarjih niso bile zapisovane.
Njihove dajatve so se nana{ale le na obrambo de‘ele, ne pa na kontribucijo ali stro{ke zaradi
upora, ki ga nekateri pa~ niso podprli.
Sledil je popis dajatev od vrtov pri trgu Kostel;96 le-ti so sloveli po ~rni zemlji, posebno
primerni za vzgojo sadik zelja. Presajali so jih vsi obenem, kar na znak z grajsko trobento.
Med enajstimi pla~niki vrtov je bila celo ena pripadnica lep{ega spola. To je razmeroma
redko v tedanjih zapisih, ki so obravnavali predvsem mo{ke glave dru‘in in ob njih {e kve~jemu
vdove. Vrti~karji so se pisali: Jurkovi~ (2),97 Jak{i~, [u{tar, Mlinc (2), [malc, Vu~jak, Wurza
(2) in Krizmoni~. To je bil obenem najstarej{i delni popis tr‘anov, katerih priimki so le delo-
ma (Jurkovi~, Jak{i~, Mlinc) sovpadali s podlo‘ni{kimi. Za skupno petnajst hi{, triindvajset
vrtov in tri druga zemlji{~a so gra{~aku pla~evali 1 denari~ manj kot 55 fl dajatev za de‘elno
obrambo. Popisali so {e deset kaj‘arjev, ki so pla~evali skupno 51 fl 23 kr za de‘elno obrambo.
Leta 1681 so imeli v Kostelu pet ali {est mlinov na Kolpi in {tiri na potokih. Leta 1494 in
v prvi polovici 16. stoletja so imeli skupno celo {tirinajst mlinov. Ka‘e, da so v vmesnem
obdobju opustili predvsem mline na potokih, ki so bili za glavne stranke z vi{je nad Kolpo
le‘e~ih ko~evarskih kmetij manj zanimivi zaradi ve~je oddaljenosti. Ostala sta mlina v Jak{i~ih
in pri Grbcu (Krkovo), kjer sta mlinarja obdelovala {e del kmetije. Mlini ob Kolpi so z
dobi~kom mleli predvsem za Ko~evarje z vi{je le‘e~ih planot.
94 Franc Pokorn, Nedatirani zapiski, NA[Lj, [AL/7, fasc. 35, Fara pri Ko~evju v Kostelu.
95 Likv.izvle~ek, 1681, str. 85–92.
96 Likv.izvle~ek, 1681, str. 92–96.
97 Br‘kone pomotoma zapisano kot Jorkhovisch in Jerkhovitsch (Likv.izvle~ek, 1681, str. 92).
98 Likv.izvle~ek, 1681, str. 97–99.
Preglednica 4: Mlinarji na mlinih ob Kolpi leta 168198
317ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
99 Likv.izvle~ek, 1681, str. 100.
100 Poro~ilo Romana [nebergerja z Vrhnike, posestnika v Spodnjem Kostelu, 1996.
101 V oklepaju je {tevilo mlinov in kamnov v njih. Z znakom ® sta povezana ime mlina in ime mlinarja; ime
mlina je navadno povezano z nekdanjim mlinarjem. Pri lokaciji nekdanjih kostelskih mlinov na potokih ka‘e upo{tevati
{e ustna izro~ila, po katerih so imela Nova sela neko~ ‘ivo vodo, torej potok ob vasi (Miha Klari~ iz Novih sel,
sporo~ilo 20. 12. 1994).
Priimek mlinarja [nepergerja se leta 1681 omenja le {e med kaj‘arji. Po dru‘inski legen-
di naj bi bili [nepergerji oskrbniki gradu;100 po priimku sode~ so se v Kostel priselili z go-
spostva Sne‘nik. @iveli so v danes opu{~eni vasi Rebro pod trgom Kostel; tako so lahko mleli
pri Lukesci v Dolenjem potoku. Majeti~i so bili leta 1681 v Vasi, Padovem in Vimolu, vendar
so lahko mleli le v Vasi, saj drugod ni bilo primernih voda.
Preglednica 5: Mlini na potokih99
Preglednica 6: Mlinarji v kostelskih vaseh leta 1681; v oklepaju je {tevilo mlinov in kamnov v njih:
Preglednica 7: Mlini na potokih v Kostelu v letih 1494–1681101
318 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
Likvidacijski izvle~ek se je kon~al z na{tevanjem obremenitev treh Langenmantlovih
poljanskih kmetij.103 Vasi niso bile zapisane; domnevno gre za kmetije v ozki soteski Kolpe
na obmo~ju sodobnih Grgljev in Bilpe. Po podatkih s srede 18. stoletja so imeli tedanji ko-
stelski gra{~aki Androche v Poljanski dolini v lasti vas Radence, Kova~o vas domnevno v
Beli krajini in {e tretjo vas, katere ime ni bilo zapisano.
Langenmantlovi poljanski podlo‘niki so bili: Osterman, Milleschitsch, Patraz, Grischetit-
sch in Medvet. Posebno zadnja dva priimka nista bila doma~a v Kostelu; toliko ve~ medve-
dov je bilo na Ko~evskem, kjer je enega Valvasor vpletel celo v svojo domiselno zgodbo o
medvedjem lovu. Medved naj bi pometal {tevilne priganja~e iz vrst podlo‘nikov. Ko pa se je
ravno lotil kmeta s priimkom Medved, je medveda (seveda ‘ival) ustrelil turja{ki knez. Ljud-
je s priimkom Medved so pozneje kmetovali v Srednjem potoku nad @ago, po doma~e »Pri
Poljancu«; doma~i naziv Poljanc se gotovo nana{a na nekdanjo povezavo kmetije ali kmeta
na njej s poljanskim gospostvom.
Poljanci so Langenmantlu pla~evali skupno 102 fl 50 kr bremen, tudi kontribucije. Ven-
dar je na za~etku njihovega popisa omenjena »zgledna pokornost« poljanskih podlo‘nikov;
tako se verjetno niso pridru‘ili kostelskemu puntu proti Langenmantlom.
V vaseh ob Kolpi od Ku‘lja do Hriba, Fare, Slavskega Laza in Podna so kmetje dolgovali
skupaj 146,5 kupljenikov ovsa,104 68 koko{i, 465 jajc in 200 ~ehulj prediva.105 Predivo so
oddajali le Ku‘eljci in Lazarci. Nekateri mlini so morali oddajati {e ~rno moko.106
102 @agar, 1983, 31, 85 in 110–111.
103 Likv.izvle~ek, 1681, str. 101–104.
104 Po 18,48 l (Du{an Kos, Urbarji za Belo krajino in @umberk. Ljubljana: SAZU, 1991, str. 171).
105 280 g (Kos, n.d., str. 175).
106 Se{tevek pred koncem dokumenta na str. 105 je druga~en: 2518 fl 39 kr gotovega denarja, 135,5 {kafov ali
kupljenikov prosa, 109 kupljenikov ovsa, 64 koko{i in 512 jajc. Med dajatvami niso bile se{tete ~ehulje prediva
(Likv.izvle~ek, 1681, str. 9 v Ku‘lju in drugje).
Preglednica 8: Mlini in ‘age ob kostelski obali Kolpe102
319ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
V primerjavi z urbarjem za leto 1570 so se leta 1681 mo~no pove~ale dajatve jajc, koko{i
in prosa. Nekdanji usko{ki ov~erejci so se prilagodili novim razmeram in ~rede ovac za-
menjali s perutnino; blejanje je nadomestilo kikirikanje in podoba de‘ele je postala celo
akusti~no povsem druga~na. V Kostelu se je razvijala reja koko{i, ki seveda ni bila zelo
zahtevna; ‘enske so ji bile br‘kone kos kar brez pomo~i svojih soprogov.
Leta 1681 ni bilo zaostalih dajatev drv, medu, ovac, pra{i~ev in p{enice. To lahko pomeni,
da so leta 1681 Kostelci pla~evali dajatve predvsem v denarju, prosu, ovsu, koko{ih in jajcih,
ki se kot obremenitve omenjajo med terjatvami.
Denarna desetina je bila leta 1681 ‘e enotna in se ni ve~ delila na tovorjenje in podobno.
Na deloma odkupljenih kmetijah ‘upe Fara in na nekaterih drugih kmetijah ni bilo dajatev v
naravi.
6. Franc Adam baron Langenmantl in njegovi kostelski podlo‘niki v letih
1663 do 1681
Baron Franc Adam iz kranjske veje Langenmantlov je bil zadnji kostelski gra{~ak tega
rodu. Gospodaril je na gospostvu Kostel od leta 1663 do svoje smrti leta 1681.
Inventarja posesti ob smrti Ane Secunde baronice Langenmantl 21. 12. 1677 in Franca
Adama leta 1681 ka‘eta razko{no opremo, kar je gotovo nenavadno za razmeroma siroma{no
gra{~ino Kostel. Vsaj od leta 1678 so se vrstili odkriti spori med baroni Langenmantli in
kostelsko ‘upnijo, katere sredi{~e se je po koncu tur{ke nevarnosti iz Trga pod gradom Kostel
preselilo k Fari. Langenmantli so si prisvojili bero, ki so si jo lastili {e 26. 3. 1720, ko ‘e ve~
desetletij niso bili lastniki Kostela.107 @upniki so slej-ko-prej potegnili s podlo‘niki.
Spor se je zaostril, ko so leta 1694 Kostel kupili re{ki trgovci baroni Androcha. @upnija si
je prizadevala {tevilna bogoslu‘ja prenesti iz trga Kostel v priro~nej{e sredi{~e ‘upnije pri
Fari; gra{~ak se je zato prito‘eval naddiakonu v Ribnico.108 Androcha si je pred letom 1739
lastil celo odvetni{ke pravice, ~eprav je bil Kostel de‘elnokne‘ja ‘upnija. Pobiral je bero za
kaplana in razne desetine, celo od ribolova. @upnija je temu oporekala. @upnik doma~in
Klap{e je spor spravil pred sodi{~e v Gradcu; le-to je leta 1734 razsodilo v prid ‘upnije
Kostel. Kljub zmagi ali prav zaradi nje je moral Klap{e drugam, saj so mu postala kostelska
tla prevro~a.
Kostelci proti gra{~aku leta 1661
Dne 3. 10. 1661 so sestavili poravnalno pogodbo med gra{~akom baronom Langenmant-
lom in kostelskimi podlo‘niki. V 9. ~lenu te pogodbe je bilo podlo‘nikom z zagro‘eno kaz-
nijo prepovedano zbiranje, tudi ~e bi se jim res godila krivica.109 Seveda je bilo tako vse
skupaj krivi~no na kvadrat.
Kmalu za tem so leta 1662 Ko~evarji pregnali svojo gosposko.110 Gotovo sta bila oba
punta med seboj povezana, saj so se Kostelci in Ko~evarji prav radi dru‘no upirali {e od
~asov uboja ko~evskega gra{~aka Thurna poldrugo stoletje prej.
107 Majda Smole, Vicedomski urad za Kranjsko: 13. stoletje – 1747. Ljubljana: Arhiv Slovenije, str. 70
108 Anton Skubic, Zgodovina Ribnice in Ribni{ke pokrajine, Buenos Aires, 1976, str. 163.
109 ARS, De‘. gl. fasc. 42, opomba k 6. odgovoru na zasli{anju puntarskih delegatov dne 3. 1. 1767; Razstavni
katalog: Kme~ki punti na Slovenskem. Razprave in katalog dokumentov. Situla 13, Ljubljana, 1971, povzetek ob {t.
63, natisnjen v prilogi {t. 31.
110 Dimitz, 1875, 3: 24–25.
320 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
Kostelski punt leta 1674
Kljub dani obljubi so se Kostelci kmalu ponovno uprli. Tako so 17. 10. 1674 {tirje vodi-
telji upornikov morali ponovno obljubiti pokor{~ino.111 V ta namen so sestavili zadol‘nico
za var{~ino upornih podlo‘nikov Petra Eliosi~a, Tome O‘ani~a, Martina Jurkovi~a in Juana
Frose (Frisig). Verjetno je {lo za manj{i kme~ki upor opisan kot ‘nesre~na nepokor{~ina’. Ne
poznamo vi{ine var{~ine in kaznovanja puntarjev. Gotovo so bile kazni dovolj mile v primer-
javi s pravico me~a, ki jo je imel gra{~ak nad podlo‘niki.
V zadnjih letih gospodovanja so Langenmantli zelo privili svoje kostelske podlo‘nike.
Gra{~ak je br‘kone ‘ivel v grajskem poslopju in ni gospodaril le preko svojega oskrbnika;
kmalu se je zna{el v ‘ivljenjski nevarnosti, saj je Kostelcem zavrela starodavna usko{ka kri.
Kostelski punt leta 1679
Do ve~jega kme~kega upora kostelskih podlo‘nikov je pri{lo znova dne 10. 8. 1679, ko so
Kostelci sku{ali barona celo ubiti.112 Spori so se torej neznansko zaostrili. Po Valvasorju je
fevdni gospod enega voditeljev upora obsodil na smrt z obglavitvijo. Mori{~e je bilo na
gri~ku, br‘kone blizu gradu.
Na ravnini, kjer so danes hlevi pred trgom Kostel, naj bi v~asih stal velik hrast, na katere-
ga so obe{ali obsojence na smrt. [tor hrasta je bil viden {e v dvajsetem stoletju. Hrast je rasel
zunaj grajskega obzidja, saj smrtnih obsodb niso radi izvr{evali v gradu samem. Valvasor je
poro~al o kaznih z obe{anjem kme~kih puntarjev na krvavem sodi{~u v Kostelu {e leta 1680.
Kraj med vasjo Dela~ in trgom Kostel, kjer so se kazni izvr{evale, doma~ini {e danes
omenjajo;113 imenujejo ga »Pr’ gaugah«.
Kaznovani kostelski voditelj seveda ni ostal brez so~utnih rok sorodnikov in sodelavcev;
le-ti so mu na skrivaj toliko narezali vezi na rokah, da se je lahko iztrgal iz rok rablju in stekel
po bregu navzdol. Med begom je padel, pri ~emer se mu je strgala ‘e narezana vrv. Prostih
rok je nato zbe‘al v gozd. Rabelj mu je sicer pogumno sledil, vendar brez uspeha. Valvasor je
hudomu{no pripomnil, da je bila krvnikova motivacija pa~ veliko manj{a od ube‘nikove.
Temu seveda prav radi verjamemo. Be‘e~emu je, po Valvasorju, strah pred smrtjo dal jelenje
noge; rabelj pa se v gozdu ni po~util ravno varnega. Od tod je Valvasor spletel ene najbolj
posre~enih strani svoje Slave in opisal {e {tiri podobne dogodke po evropskih de‘elah. Tako
je beg kostelskega Robina Hooda primerjal z drugimi podobnimi dogodki svoje dobe in ga
tako umestil v zgodovino.
Upor in poskus umora sta Franca Adama Langenmantla tako prizadela, da je nepolni dve
leti pozneje umrl; zapustil je nose~o ‘eno (Marijo) Elizabeto.
111 ARS, Zap. inv.1681/2 33, dokument {t. 42.
112 Valvasor je opisal konec punta, ki naj bi se zgodil osem let pred izidom »Slave« (Valvasor, 1689, 3: 218 (XI.
knjiga)). Franc Cankar (Kostel ob Kolpi, Ko~evje, Turisti~ni dru{tvo, 1975, str. 9) navaja leto 1631, Reisp (n.d.,
1990, str. 18) pa »okoli leta 1680«. Gra{~inski urbar ob smrti F. A. Langenmantla leta 1681 navaja tudi posebno
kontribucijo, ki so jo kostelski podlo‘niki morali dajati gra{~aku zavoljo upora (ARS, Zap. inv. 1681/2). Cankarjeva
navedba se o~itno nana{a na zgodnej{i upor.
113 Jo‘e Primc, Okamneli mo‘ in druge zgodbe iz Zgornje Kolpske doline. Ljubljana: Kme~ki glas, 1997, str.
313; Sporo~ilo Tince Ga{parac iz Ko~evja, rojene Marin~ na Vrhu, september 1994.
321ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Franc Adam Langenmantl je Kostel zapustil vdovi, da z njim razpolaga v prid mladolet-
nega dedi~a, posinovljanca grofa Lamberga.114 Inventar v dokumentu {t. 1 je ob vdovi podpi-
sal {e njen o~e Johann Lorentz Paradeiser, od leta 1647 gra{~ak na tretjini gra{~ine v Pogani-
cah. Pod {t. 2 so popisali gra{~inske terjatve do kostelskih podlo‘nikov po likvidacijskem
izvle~ku ali registru. Dedi~ posestva Lamberg je imel zagotovljenih 5 % od doklad oziroma
cenitve gospostva v znesku 18.393 fl 46 kr 2 den. Dokument je na gradu Kostel dne 18. 7.
1681 podpisala komisija, ki so jo sestavljali: Jurij Apfaltern (Apfaltrer) grof Egg, grof Adam
pl. Purkgstall in Franz Albert pl. Scheiber. Naslovili so ga na cesarjevega zastopnika kneza
Janeza Siegfrida vojvodo Krumau kneza Eggenberga, gra{~aka v Logatcu konec 17. stoletja,
v Planini pri Rakeku od leta 1667 in v Postojni do leta 1681.115
7. Langenmantli na Kranjskem po prodaji Kostela
Langenmantli so izvirali iz nem{kega Augsburga, kjer so ‘iveli {e po prodaji Kostela.
Morda je z njihovim poreklom povezana severno nem{ka polovica novca Friedericha IV.
Hohenzollerna, mejnega grofa Brandenburg-Kulmbach (vladal 1495–1515; † 1536 Ansbach),
ki so ga na{li med izkopavanji na gradu Kostel dne 17. 8. 2000.116 V Augsburgu so Langen-
mantli imeli pomembno tiskarsko obrt; med drugim so tiskali biografijo in pisma znamenite-
ga nem{kega jezuita Athanasiusa Kircherja,117 profesorja matematike v Rimu.
Plemi{ka dru‘ina Langenmantlov ni bila v ve~ji meri prisotna na Kranjskem;118 omenjajo
se predvsem v zvezi z gospostvom Kostel ob Kolpi od srede 16. stoletja do zadnjega deset-
letja 17. stoletja. Franc Anton baron Langenmantl (* 1681/2; † 16. 5. 1750), sin Franca Ada-
ma, je kot seminarist {tudiral gramatiko pri ljubljanskih jezuitih119 in je tako podedoval o~etovo
navdu{enje nad knjigami. Ni‘je {tudije je ‘al kon~al ravno nekaj let pred ustanovitvijo vi{jih
{tudijev filozofije v Ljubljani. Leta 1705 je zakupil posestvo [kriljevo (Grailach) pri [entru-
pertu na Dolenjskem; s 44 in 2/3 kmetijami je bilo manj{e od Kostela. [kriljevo je vzel v
zakup od Marije Margarete, vdove Janeza Danijela barona Kheysella. Plemi~i s podobnim
priimkom Khisl (tudi Kisli ali Khisly) so gospodovali na Ko~evskem v letih 1619–1641.
V inventarju in cenitvi po smrti Janeza Krstnika barona Langenmantla je bila leta 1761120
popisana originalna okro‘nica z de‘elnokne‘jimi insignijami in svin~eni tok Ferdinanda II.
To je bil nadvse cenjeni spomin dedi~ev na brata Hansa Willhelma in Karla pl. Langenman-
tla, ki sta kupila de‘elnokne‘je gospostvo Kostel. Dokument o nakupu je bil datiran na Du-
114 Likv.izvle~ek, 1681, 107–108. Langenmantlova vdova naj bi, po drugih virih, ostala lastnica Kostela {e po
mo‘evi smrti (Valvasor, 1689, 11: 218; @agar, 1983, str. 48). Zadnji~ jo zasledimo kot vdovo imetnika gospostva
Kostel, ko je bila v Ljubljani 8. 11. 1686 podpisana pod dokument o tihotapljenju soli v Bakar po podlo‘nikih
gospostev Kostel in Poljane. Pod njo so podpisali {e kneza Auersperga, saj so bile od 6. 11. 1677 Poljane del njego-
vega fidejkomisa (ARS, Stan.I, fasc.310, {k. 544, str. 745–746). V naslednjih letih je Kostel prevzel grof Georg
Sigfrid, posinovljenec njenega mo‘a. Po drugih virih naj bi se posinovljenec imenoval Franz Josef grof Lamberg
(Polkovnik Edward Skender iz Mechanicsburga, sporo~ilo 25. 11. 1995).
115 Smole, n. d. 1982; ARS, Zap. Inv. {t. 27/1, str. 2 in 3.
116 Kajfe‘, n. d. str. 2
117 Valvasor, 1689, 11: 217; P. Athanasii Kircheri Vita a semetipso conscripta, mit seinen Briefen hrsg. Von
Ambr. Langenmantl, Augsburg 1684; Duhr, 1921, 4: 584.
118 Reisp, n.d. 1990, str. 20.
119 Ljubljanski klasiki: 1563–1965 (ur. @ivka ^rnivec). Ljubljana: Maturanti klasi~ne gimnayije, 1999, str. 126
in 237.
120 ARS, Zap. inv. Lit. L, fasc. 30, {t. 62 (1761) str. 28, 71 in dalje.
322 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
naju 15. 11. 1620121 in smo ga seveda zasledili ‘e v zapu{~inskem inventarju Janezovega
deda Franca Adama Langenmantla.
Janez Krstnik Langenmantl je bil sin Franca Adama barona Langenmantla in vnuk kos-
telskega gra{~aka, ki je bil prav tako Franc Adam. Poro~en je bil z Marijo Terezijo, rojeno
Flöding. O~e Franc Adam je bil lastnik gospostva [kriljevo s 44 2/3 kmetije ‘e vsaj leta
1707, ko je zanj sklepal dedno pogodbo z Jo‘efom Danielom grofom Reissingom in njegovo
‘eno Marijo Ano. Reissingi in Langenmantli so bili v sva{tvu ‘e v 17. stoletju, saj se je pred
letom 1641 Kri{tof pl. Reissing poro~il z Marijo Salomo pl. Langenmantl. Zakonca sta leta
1641 sklenila z Langenmantli poravnavo za Lanenmantlovo gospostvo Thurn pod Brestani-
co. Leta 1750 je Franc Adam baron Langenmantl gospostvo zapustil svojemu sinu Janezu
Krstniku, ki ga je obdr‘al do svoje smrti leta 1761. 7. 2. 1760 je na dra‘bi kupil {e gospostvo
Slatnik z 12 13/30 kmetijami. Po smrti Janeza Krstnika barona Langenmantla je bil narejen
likvidacijski izvle~ek za njegovo gospostvo Slatnik. Posestvo je bilo verjetno zadol‘eno,
tako da ga je dne 2. 5. 1766 za 21.532 gld na dra‘bi ponovno kupila Marija Terezija rojena
Flöding, vdova po Janezu Krsniku baronu Langenmantlu. O~itno je bil to njen dan, saj je isti
dan kupila {e drugo posest svojega mo‘a, [kriljevo; zanj je od{tela 21.523 gld. Samo nekaj
mesecev pozneje, dne 7. 8. 1766, je prodala gospostvo Slatnik. Dne 20. 4. 1785 je gospostvo
[kriljevo izro~ila svoji h~eri Karolini, poro~eni baronici Pittoni. Ta je dne 1. 5. 1799 [kri-
ljevo prodala za 18.820 gld. Leta 1779 je Kajetan pl. Langenmantl sklenil kupno pogodbo za
dvorca Langenthal in Sveti Jakob ob Savi s Kajetanom grofom Turja{kim (Auerspergom).122
Po Kajetanovi smrti so popisali knjige podobne tistim popisanim v kostelski zapu{~ini
Langenmantlov leta 1681, le da so jim leta 1761 dodatno navedli {e ceno. Tako je bila Histo-
ria dell’Orgine e guerre di Turchi, avtorja grofa Maiola Bisaieionija v ~etrtinskem formatu
ocenjena na 30 kr. Ista knjiga je bila v popisu knjig iz leta 1681 zapisana pod {tevilko 19;
knjige so bile o~itno dovolj pomembno blago, da so jih dedovali iz roda v rod. Kostelski
gra{~aki so radi brali zgodovinska dela o Turkih, saj so se hoteli pou~iti o svojih »dednih
sovra‘nikih«; podobno so po~eli drugi gra{~aki na Kranjskem.123 Langenmantli so po pro-
daji Kostela seveda odnesli s seboj {e svojo sorazmerno bogato knji‘nico.
Langenmantli so imeli v grbu dvojno ~rko »R«; po prodaji Kostela so postali zelo po-
membni plemi~i na [tajerskem. Sprva se je njihova posest osredoto~ila v pode‘elju okoli
Celja, tudi na Kozjanskem. V 18. stoletju so se vklju~ili v nova gospodarska gibanja in postali
imetniki po{te v Lebringu ju‘no od Gradca, ki jo je Jo‘ef Kajetan pl. Langenmantl 1. 5. 1765
prodal. Bil je cesarski svetnik in sreski na~elnik v Celju. Leta 1766 je bil povi{an v barona
»von und zu Langethal« po gradu, ki ga je dal sezidati na posesti Viziakenhoff; le-to je kupil
6. 8. 1764 od dr. Karla Kerna. Leta 1882 so imeli Langenmantli v lasti Alt-Eggenberg pri
Gradcu.
8. Grofje Lambergi, lastniki Kostela do leta 1694
Kostelski gra{~ak Franc Adam baron Langenmantl je leta 1680, leto dni pred svojo smr-
tjo, posvojil osirotelega otroka sorodnice svoje babice grofa Lamberga, rojenega leta 1673 v
Ortneku, gospodarja Ortneka,124 Ottensteina in Lichtenwalda. Vzgajal ga je v Kostelu, kjer
121 Podoben dopis z dne 5. 8. 1620 v ARS, Stan. I, fasc. 208, {k. 307, str. 10–12.
122 ARS, Zap.inv. Lit.L, fasc. 30, {t. 62, str. 28, 71 in dalje; Smole, n.d. 1982, str. 443, 487, 499, 251, 472.
123 ARS, Zap.inv. Lit.L, fasc. 30, {t. 62, str. 28–32; @vanut, 1994, str. 161.
124 Po Smoletovi (n.d. 1982) so Lambergi ‘e pred letom 1600 Ortnek prodali Mo{konom, nato Lichtenbergom.
323ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
je Lamberg postal njegov univerzalni dedi~. Grof Lamberg se je poro~il razmeroma star, {ele
leta 1717.
Leta 1684 je Valvasor obiskal Kostel in br‘kone ob tej prilo‘nosti dal narisati {e risbo
gradu, na kateri je grajska kapela nekoliko previsoko postavljena. Med potjo se je ustavil ob
izviru ponikalnice Bilpe na Kostelsko-Poljanski meji; silno se je ~udil, kako mo~no je laje‘
njegovega psa odmeval od sten nad Kolpo. Bakrorezec je upodobil psa, ki je lajal v Poljan-
skem gospostvu, ter Valvasorja s spremljevalcem na konjih pod {irokokrajnimi klobuki na
kostelski strani. Steno nad izvirom je upodobil kot ‘ivo bitje, izliv v Kolpo pa je bil skoraj
povsem nepora{~en,125 kar se je medtem docela spremenilo. Seveda ob Valvasorjevem obisku
ni bilo mostu ~ez Bilpo. Na Valvasorjevi sliki ni videti niti stene ob cesti z odtisom zmajeve
{ape; zmaj ga je baje naredil, ko se je s kranjske strani odrinil in sko~il na Hrva{ko stran
Kolpe. Ob strahovitem doskoku med brate Hrvate je dal ime sodobnima hrva{kima vasicama
Zgornji in Spodnji Lamani Dragi. S tem dejanjem seveda ni skalil bratskih odnosov tedanjih
domorodcev na obeh bregovih reke, kjer slejkoprej ljudje nosijo enake priimke in se ubadajo
s podobnimi ‘ivljenjskimi preizku{njami ne glede na vsakokratno barvo oblasti.
125 Branko Reisp, Kranjski polihistor Janez Vajkard Valvasor, Ljubljana, Mladinska knjiga, 1983, str. 145–146.
Slika 3: Valvasor ob reki Bilpi, da o psu niti ne govorimo. Valvasor in slu‘abnik jahata na kostelski
strani meje, pes pa laja s poljanske strani meje med gospostvoma Kostel in Poljane (Valvasor, 1689, 2:
235).
324 S. JU@NI^: KOSTEL POD ZADNJIMI LANGENMANTLI
  Kostelski urbar iz leta 1694
Leta 1694 je Franc Josef grof Lamberg prodal Kostel baronu Janezu Mihaelu Andro-
chi.126 Dobro poldrugo stoletje Langenmantlov v Kostelu je bilo s tem zaklju~eno. Ob pro-
daji Kostela je bil leta 1694 sestavljen glavni urbar. Tak{ni urbarji ob prodaji gospostev so
bili seveda nujni zaradi dolo~itve kupnine. ̂ eprav je bil urbar iz leta 1694 po tedanjih obi~ajih
pisan v ve~ izvodih,127 danes ‘al ni ohranjen. Leta 1766 je bil ta urbar ‘e izgubljen, saj ga
uporni Kostelci niso mogli dobiti na vpogled od svojega gra{~aka. Nekaj izvle~kov iz tega
urbarja se je ohranilo v kostelskih rectificirani dominikalnih aktih (RDA) iz 1750ih let. Pre-
pisi vsebujejo podatke o imenih, priimkih, kmetijah, vaseh, ‘upah, dajatvah, mitnini, ribolo-
vu, tlaki, pisanju dokumentov za podlo‘nike in tlaki v Kostelu; le-ti se nana{ajo na leto 1694
in ne na ~as pisanja RDA leta 1753 oziroma leta 1758.
9. Zaklju~ek
Kostel je konec 17. stoletja prinesel zavidanja vredno bogastvo gra{~akom Langenmant-
lom, komaj kak{no drobtinico z njihovih miz pa ubogim podlo‘nikom. Za name~ek je {e
postopoma odzvonilo donosnemu kostelskemu tihotapstvu. Razumevanja med gospodo in
kmeti je bilo na mah konec in zatirani narod je vzel pravico oziroma bolj kose in motike v
svoje ‘uljave roke. Nesre~a je pravzaprav doletela obe sprti strani; vmes pa so se spletle
najlep{e zgodbe kranjskih razrednih bojev, kar jih je ovekove~il Valvasor.
Razprava je dopolnjen del disertacije branjene leta 1999. ^lanom komisije akad. dr. Vasi-
liju Meliku, dr. Janezu Cvirnu in dr. Vasku Simonitiju se najlep{e zahvaljujem.
8. Uporabljene okraj{ave
ARS = Arhiv Republike Slovenije v Ljubljani.
De‘. glav. = II. Arhivi vrhovnih organov oblasti za Kranjsko, De‘elno glavarstvo.
Stan. = Arhiv de‘elnih stanov za Kranjsko.
Vic. = Arhiv vicedomskega urada za Kranjsko.
n. d. = Navedeno delo, velja tudi za dela citirana v Z^ 53/3 (1999) str. 295–323, v Z^
55/5 (2001) str. 23–60 in v Z^ 58/3–4 (2004) str. 301–336.
N[ALj = Nad{kofijski arhiv v Ljubljani.
RDA = Rectificirani dominikalni akti (ARS, Arhiv Vicedomskega urada za Kranjsko,
{k. 150, Kostel Herrschaft, No. 8, 14, 17, 22).
126 ARS, Zap.inv. Lit.A fasc. IV, {t. 77/5 str. 3 (1763).
127 Kos, n.d., str. 20, 87.
325ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
S u m m a r y
Kostel under the last Langenmantl’s
Stanislav Ju‘ni~
By using some archival sources for the first time, we described the conditions at the Kostel manor
in the late 17th century. The landlords Langenmantls’ urbars and the legacy inventories preserved in
archives of the Estates General and Viceroy of Carniola in Ljubljana were discussed.
The preserved sources helped us to light up the relations of Kostelans with their landlords. We
researched two legacy inventories written in 1677 and in 1681 to show how rich the landlords really
were. With the special concern we analyzed their library. We claimed that they followed the customs of
their time in modern reading and they preserved some Lutheran books from their own family tradition.
We compared Langenmantl’s books with the similar titles preserved at the modern National and univer-
sity library of Ljubljana.
Eventually, Lagenmantls had no deep understanding for the troubles of their peasants. After the
Turkish wars, there was more sharpness in their mutual relations and the strict payment of the taxes
became the need of the day. Even Valvasor was interested in Kostel rebellions and described them in
one of the most beautiful pages in his book. Our work is a very rare occasion of the extraordinary close
relationship between the archive sources and Valvasor’s more fiction oriented stories. We also claimed
some resemblances between the Kostel legacy inventories and the discoveries of recent excavations at
the east part of the Kostel castle.
326
ZBIRKA ZGODOVINSKEGA ^ASOPISA
Na upravi Zgodovinskega ~asopisa (SI-1000 Ljubljana, A{ker~eva 2, telefon +1 / 2411 200,
e-po{ta: zgodovinski.casopis@uni-lj.si) lahko naro~ite naslednje zvezke knji‘ne zbirke Z^:
1. Edvard Kardelj-Sperans in slovensko zgodovinopisje. Zbornik razprav. 1980, 44 str. – 1,00 ¤
2. Franc [ebjani~: [olnik in domoljub Adam Farka{ (1730–1786). 1982 (ponatis 1999), 28 str.
– 0,50 ¤
3. Zgodovina denarstva in ban~ni{tva na Slovenskem. Zbornik razprav. 1987, 134 str. – 3,00 ¤
4. Du{an Kos: Bela krajina v poznem srednjem veku. 1987, 76 str. – 1,60 ¤
5. Janez Cvirn: Boj za Celje. Politi~na orientacija celjskega nem{tva 1861-1907. 1988, 88 str.
– 2,00 ¤
6. Predrag Beli}: Prva tri desetletja jezuitov in Slovenci (1546–1569). 1989, 40 str. – 0,80 ¤
7. Marta Verginella: Dru‘ina v Dolini pri Trstu v 19. stoletju. 1990, 36 str. – 0,80 ¤
8. Rajko Brato‘: Vpliv oglejske cerkve na vzhodnoalpski in predalpski prostor od 4. do 8. sto-
letja. 1990, 72 str. + pril. – 1,60 ¤
9. Petra Svolj{ak: Slovenski begunci v Italiji med prvo svetovno vojno. 1991, 56 str. – 1,20 ¤
10. Bogo Grafenauer: Oblikovanje severne slovenske narodnostne meje. 1994, 44 str. – 1,00 ¤
11. Peter [tih: Gori{ki grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem. 1994,
266 str. – 6,00 ¤
12. Rajko Brato‘: Bitka pri Frigidu v izro~ilu anti~nih in srednjeve{kih avtorjev. 1994, 48 str.
– 1,00 ¤
13. Miha Kosi: Templarji na Slovenskem. Prispevek k re{evanju nekaterih vpra{anj
srednjeve{ke zgodovine Prekmurja, Bele Krajine in Ljubljane. 1995, 48 str. – 1,00 ¤
14. Marjeta Ker{i~ Svetel: ̂ e{ko-slovenski stiki med svetovnima vojnama. 1996, 88 str. – 2,00 ¤
15. Olga Jan{a-Zorn: Histori~no dru{tvo za Kranjsko. 1996, 320 str. – 12,00 ¤
16. Tamara Griesser Pe~ar – France Martin Dolinar: Ro‘manov proces. 1996, 317 str. – 12,00 ¤
17. Andrej Pleterski: Mitska stvarnost koro{kih kne‘jih kamnov. 1997, 60 str. – 2,00 ¤
18. Rajko Brato‘: Gr{ka zgodovina. Kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo.
1997, 268 str. – razprodano
19. Rok Stergar: »Vojski prijazen in za‘elen garnizon« : Ljubljanski ~astniki med prelomom
stoletja in prvo svetovno vojno. 1999, 88 str. – 3,00 ¤
20. Peter Rustja: Med Trstom in Dunajem. Ivan Nabergoj v avstrijskem dr‘avnem zboru (1873–
1897), 1999, 336 str. – 10,00 ¤
21. Herbert Grundmann: Zgodovinopisje v srednjem veku. Zvrsti – obdobja – posebnosti. Prev.
Janez Mlinar, 2000, 84 str. – 6,00 ¤
22. Ivan Vogri~: Slovenski knji‘evniki in 1 svetovna vojna. 2001, 46 str. – 2,00 ¤
23. Bo‘o Repe: Slovenci v osemdesetih letih. 2001, 86 str. – 6,00 ¤
24. Peter Rustja: Otokar RybáV v dunajskem parlamentu. I. del. 2001. 96 str. – 4,00 ¤
25. Erik Dolhar: Boj za slovenstvo Kanalske dolina. Od TIGR-a do volitev 1946. 2002, 368 str.
– 12,00 ¤
26. Rajko Brato‘: Gr{ka zgodovina. Kratek pregled s temeljnimi viri in izbrano literaturo.
(Druga, dopolnjena izdaja) 2003, 304 str. – 20,00 ¤
27. Janko Pleterski: Koro{ki plebiscit 1920. Poskus enciklopedicne razlage gesla o koro{kem
plebiscitu / Kärntner Volksabstimmung 1920. Versuch einer enzyklopädischen Auslegung
des Stichwortes »Kärntner Volksabstimmung«. 2003, 64 str. – 3,00 ¤
28. Peter Rustja: Otokar RybáV v dunajskem parlamentu II. del. 2003, 376 str. – 14,00 ¤
29. Regionalni vidiki slovenske zgodovine. 2004, 176 str. – 8,00 ¤
30. Janez Cvirn: Boj za sveti zakon. 2005, 111 str. – 10,00 ¤
31. Zwittrov zbornik, 2006, 95 str.  – 10,00 ¤
32. Mitsko in stereotipno, 2006, 369 str.  – 12,50 ¤
327ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Marko [tuhec
Iz Lesc v Ljubljano po francosko. Prispevek k poznavanju
jezikovne rabe kranjskega plemstva v prvi polovici
18. stoletja
UDK 316.343.32:372.880(497.4)»17«
[TUHEC Marko, dr. docent, Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, Univerza v Ljubljani, SI-1000 Ljubljana,
A{ker~eva 2, marko.stuhec@ff.uni-lj.si
O jezikovni praksi kranjskega plemstva v prvi polovici 18. stoletja
Zgodovinski ~asopis, Ljubljana 60/2006 (134), {t. 3–4,  str. 327–344, 110  cit.
1.01 izvirni znanstveni ~lanek: jezik Sn. (En., Sn., En.)
Raba jezika med kranjskim plemstvom ni imela samo sporo~ilne funkcije, temve~ tudi socialno in kulturno, zato je raba jezikov,
zlasti raba besed, stavkov ali celih besedil v  jezikih, ki jih  na Kranjskem  v vsakdanjem sporazumevanju niso uporabljali (franco{~ina)
delovala kot socialni in kulturni marker.  Analiza knji‘nic ka‘e, da je bila nem{~ina vodilni jezik bralne rabe kranjskega plemstva,
kljub temu da je  bilo najve~ knjig  latinskih. Izrazito vodilna vloga je nem{~ini pripadala tudi v pisnem sporo~anju. Bistveno ve~ja
navzo~nost franco{~ine kot pol stoletja prej pa je znamenje, da se je kranjska elita bolj  odpirala {ir{im kulturnim vplivom . Vloga
franco{~ine kot socialnega in kulturnega markerja se je kazala tudi v pisemskem diskurzu in v rabi francoskih besed za ozna~evanje
nekaterih vsakdanjih predmetov.  Sloven{~ina  je  kranjskemu plemstvu rabila za prena{anje vsakdanjih, trivialnih sporo~il in za
izra‘anje regresivnih psiholo{kih stanj. Na koncu se avtor dotika tudi jezikovne rabe in variabilnosti jezikovnega koda znotraj dru‘ine.
Avtorski izvle~ek
UDC 316.343.32:372.880(497.4)»17«
[TUHEC Marko, PhD Assistant Professor, Department of History, University in Ljubljana, SI–1000 Ljubljana, A{ker~eva 2,
marko.stuhec@ff.uni–lj.si
From Lesce to Ljubljana in French: Linguistic Customs of the Nobility of Carniola in the First Half of the 18th Century
Zgodovinski ~asopis (Historical Review), Ljubljana 60/2006 (134), No. 3–4,  pp. 327–344, 110 notes
Language: Sn. (En., Sn., En.)
Linguistic customs of the nobility of Kranjska did not merely have the communicational function, but also social and cultural
connotations. The use of words, expressions, sentences, or even whole texts in languages normally not used on everyday basis – such
as French, for instance – acted as a social and cultural indicator. An analysis of the nobility’s private libraries shows that even though
most of their books had been written in Latin, German was still the primary language. It was also the leading language used in
correspondence. A comparison with the situation half a century earlier shows a significant increase in the use of French, which points
to the fact that the elite started to open up to cultural influences from abroad. The use of French in correspondence and the usage of
French words in marking objects of daily use revealed its significant social and cultural functions. Slovene, on the other hand, served
for transmission of everyday, trivial messages and possibly for expressing regressive psychological conditions. Examined are also the
language use and the variability of the language code within a family.
Author’s Abstract
[estnajstega septembra leta 1740 je duhovnik Georg Seyfried pl. De Coppini napisal
pismo baronu Johanu Benjaminu Erbergu, varuhu svojega ne~aka Franca Andreja. Pismo je
eno od {tevilnih, ki jih je De Coppini med letoma 1740 in 1744 pisal Ebergu.1 Tinta, ki je tisto
poznopoletno soboto spolzela izpod De Coppinijevega prirezanega gosjega peresa, vodenega
s pisanja ve{~o roko, je s svojo sledjo zapisovala misli o na~rtovanem enoletnem bivanju
1 Arhiv Slovenije (dalje AS), Gra{~inski arhiv Dol, fsc. 66, str. 683–808. Pozneje je Johanu Benjaminu in njego-
vemu ne~aku Wolfu Danijelu ve~krat pisal tudi Franc Andrej. Zadnje pismo, namenjeno Wolfu Danijelu, je datirano
dne 4. maja 1767. Gra{~. Arh. Dol, fsc. 66, str. 907.
ZGODOVINSKI ^A OPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134) • 327–344
328 M. [TUHEC: IZ LESC V LJUBLJANO PO FRANCOSKO
sedemnajst let in pol starega Franca Andreja2 v Salzburgu. Georg Seyfried, ki je s pomo~jo in
z nasvetom grofa Gallenberga v Salzburgu mladeni~u na{el primeren penzion – menda
najbolj{ega v celem mestu – o na~rtu seveda ni mogel razpravljati, ne da bi se dotaknil stro{kov.
Tega vpra{anja pa brez odlo~itve varuha Erberga ni bilo mogo~e re{iti. De Coppini, benefi-
cijat pri cerkvi Bla‘ene device Marije v Lescah, je problem strnil v preprosto dilemo: »… ob
alda die ersparung der mitl oder die conduite unter denen Cavaliern zu erwehlen sey? das
letztere khan den pupillen so es wohl getroffen wird, zu grossen glück und vortheil dienen.
das erstere besteht des iahrs in 52 fl. der entschluss kann nicht leichtlich, als durch villfeltige
brieff wexlung visu respecto gemacht werden.«3 Kako se je zgodba razpletla in ali je mladi
De Coppini u‘il sre~o in korist prave plemi{ke socializacije v nad{kofovskem mestu, o kateri
govori sintagma conduite unter denen Cavalieren, pu{~amo ob strani. Na{o pozornost je
vzbudila De Coppinijeva jezikovna raba. Da je jezik, v katerem je napisal pismo, nem{ki, nas
seveda ni presenetilo; kaj drugega pa bi lahko realno pri~akovali od plemi{kega pisma, napi-
sanega na Kranjskem v prvi polovici 18. stoletja. Na{o pozornost je pritegnilo dejstvo, da ta
kratki navedek vsebuje tudi nekaj besed, ki niso bile nem{ke, ampak so izvirale iz drugih
jezikov: conduite, Cavalieren, pupillen, visu respetco. Tri od njih, conduite in visu respecto,
so bile zapisane po francosko oziroma latinsko, tako da so se ‘e po pisavi lo~ile od sicer
uporabljene kurzivne gotice. Ostali dve besedi, izvirajo~i iz italijan{~ine in latin{~ine, pa je
pisec pisma, oblikoslovno in po pisavi prilagodil nem{~ini.4 Besede in besedne sklope, pri-
vzete iz tujih jezikov najdemo tudi v drugih De Coppinijevih pismih Erbergu. ^eprav neka-
tere med njimi po uporabljeni pisavi izstopajo, se vendarle dovolj naravno prilegajo v ostalo
besedilo pisem kot sestavina De Coppinijevega pisemskega diskurza. Sicer pa rabe tujih
besed in sintagem ne najdemo samo v dopisovanju med De Coppinijem in Erbergom. V
pismih in pisnem izra‘anju nasploh dru‘bene in kulturne elite na Kranjskem v 17. in 18.
stoletju taka raba ni nenavadna. Tako {e bolj kot sama raba tujih izrazov v De Coppinijevih
pismih presene~a, kako De Coppini napi{e naslov. Na zunanjem zavihku pisma z dne 4.
oktobra 1740 stoji: »à Monsieur Jean Benjamin le Baron d’Erberg à Trieste«5, pisma, napisa-
na dne 15. januarja, 15 marca, 29 aprila in 29. julija 1744 pa nosijo naslov: »À Monsieur Jean
Benjamin le Baron d’Erberg à Labac«.6
S tem in nekaterimi drugimi zgledi – v glavnem so iz prve polovice 18. stoletja – ‘elimo
posredovati nekaj ugotovitev in tez o znanju in rabi jezikov med kranjskim plemstvom. Na-
slonili se bomo na raziskave, ki so jih v tej zvezi ‘e opravili zgodovinarji in slavisti.7 Hkrati,
ko posku{amo z novimi podatki obogatiti empiri~no bazo o tem vpra{anju, pa ‘elimo na
temo pogledati z nekoliko druga~nega zornega kota in opozoriti na dejstvo, da jezikovna raba
presega goli pomen prebranih, napisanih ali izre~enih besed. Tematika na{ega razmi{ljanja v
slovenskem zgodovinopisju in humanistiki seveda ni nova, saj je ‘e sama slovenska pre-
teklost polna vpra{anj, povezanih z jezikom in njegovo rabo. Srednjeve{ki jezikovni spome-
niki, jezikovno delo protestantov, prizadevanja razsvetljencev, jezikovno politi~ni spopadi in
boj za slovenski jezik v 19. stoletju, nasilno fa{isti~no poitalijan~evanje in nacisti~no
ponem~evanje so tiste enkrat nacionalno afirmativne in optimisti~ne, drugi~ travmati~ne zgo-
2 Franc Andrej je bil kr{~en februarja leta 1723. L. Shiviz von Shivizhoffen, Der Adel in den Matriken des
Herzogtums Krain, Gorica 1905, str. 63.
3 Kot v op. {t. 1, str. 683.
4 O po~asnem prilagajanju tujih samostalnikov nem{kemu oblikoslovju v zgodnjenove{ki nem{~ini glej: W.
Schmidt, Geschichte der deutschen Sprache. Ein Lehrbuch für das germanistische Studium, Stuttgart 19967, str. 334.
5 Kot v op. {t. 1, str. 688.
6 Isto, 782, 786, 794 in 798. Ob tem je treba povedati, da pri ve~ini De Coppinijevih pisem naslov ni ohranjen.
Podobno je naslavljal tudi Franc Andrej: »à Monsieur Randolffe Daniel le Baron d’Erberg à Lustall«, isto, str. 893.
329ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
dovinske vsebine, ki so z dolo~enega vidika dobro obdelane in v nekaterih recepcijah, inter-
pretacijah in rabah slovenske preteklosti tvorijo enega od pomembnih mitologemov. Da je
prisiljevanje v menjavo jezikovnega koda, posledica fa{isti~nega in nacisti~nega raznarodo-
vanja, v nekaterih najnovej{ih recepcijah, interpretacijah in rabah slovenske zgodovine potis-
njeno na obrobje, poudarjeno pa je revolucionarno nasilje upornikov proti raznarodovanju, je
pa~ cena demokratizacije, ki jo slovensko zgodovinopisje br‘~as mora poravnati, slovenski
kolektivni spomin pa na neki na~in integrirati. Vendar pa, naj se vrnem k temi razprave, raba
jezika nima samo politi~ne in nacionalno afirmativne konotacije, pa~ tudi izrazito socialno in
kulturno. Komunikacijska formula, ki jo je kmalu po drugi svetovni vojni ameri{ki psiholog
Harold D. Lasswell oblikoval kot vpra{anje »Who says what in which chanell to whom with
what effect?«8, se udejanja v socialni interakciji in je vpeta v {ir{i kontekst. Govorec in
nagovorjeni oziroma pisec in bralec v jezikovno dejanje, naj bo govorno ali pisno, vedno
prina{ata svoj socialni in kulturni kapital, ~ustva in intence, samo jezikovno dejanje pa se
odvija v tak{ni ali druga~ni socialni situaciji in v okviru vrste predpostavk, implikacij, inter-
pretacij in nevidnih pomenov.9 Eden od elementov tega socialnega in kulturnega kapitala je
tudi uporabljeni jezik, kanal v Lasswellovi terminologiji, ali z drugimi besedami jezikovni
kod. S tega vidika De Coppini besed conduite unter denen Cavalieren ni uporabil zgolj slu~ajno
kot enakovredno izbiro mo‘nim nem{kim besedam. Conduite pa~ ni navadno obna{anje in
Cavalier ni Ritter, dasiravno se obe besedi nana{ata na obvladovanje konja. Conduite, naj bo
uporabljen zavestno ali spontano, implicira dolo~en tip vedenja in kulture, zato tudi uporab-
ljena beseda deluje kot kulturni in socialni marker.10 Uporaba te besede implicira vse tiste
spremembe, ki so v zgodnjem novem veku preoblikovale plemi{ko individualno in kolektiv-
no vedenje in plemi~a, ~e nekoliko poenostavimo, iz surovega voj{~aka pregnetle v oficirja
vladarjeve vojske, uradnika vladarjeve uprave, galantnega svetovljana in kultiviranega dvorja-
na.11 Te spremembe je zelo dobro, ~eprav implicitno – toda ali niso prav implikature in nevidni
pomeni eminentno zgodovinarjevo delovno podro~je – izrazil Franc Henrik pl. Raigersfeld,
ko je leta 1717 iz Pariza o~etu napisal tole: »… wie mein gnediger vater weisst das ich noch
nichts von galanteri sachen habe und also koente ich mir etwas weniges allerzeit ersparren
damit ich mir doch einen schoenen degen oder tabakbixl … erkaufen könte … »12 Da je pisec
pisma nekdaj najbolj tipi~ni uporabni predmet viteza, me~, povezal s toba~nico pod pojmom
galanterija, ta pa je bila po definiciji »… feine Lebensart, Höflichkeit, Arten des Putzes wel-
che zur Mode und feinen Lebensarten gehören«13, pa~ pri~a o spremenjenem samorazume-
vanju in samopredstavljanju mladega plemi~a. Zato je br‘~as tudi conduite v De Coppi-
nijevem pismu bolj na mestu kot kak{na druga beseda. Kako uporaba jezika v konkretni
situaciji deluje ali ho~e delovati kot kulturni in socialni marker, si poglejmo na kratkem,
~asovno dosti bli‘jem zgledu. Konec tridesetih let prej{njega stoletja je neko mlado dekle
doma s Pristave pri ^rni na Koro{kem {la slu‘it v Zagreb. Ko je pri{la prvi~ na dopust, je na
avtobusni postaji v ^rni vpra{ala: »Molim lijepo gdje se ide za Pristavu?« Doma~ini, ki so
7 Glej opombe 78–82.
8 Navedeno po: A. Landwehr – S. Stockhorst, Einfürung in die Europäische Kulturgeschichte, Paderborn 2004,
str. 126.
9 Cf. G. Yule, The Study of Language, Cambridge 19962, str. 127 in dalje; G. Brown-G. Yule, Discourse Analy-
sis, Cambridge 1983, str. 27 in dalje; J. Verschueren, Razumeti pragmatiko, Ljubljana 2000, str. 35–79.
10 Cf. N. Parrott Hickerson, Linguistic Anthropology, Orlando 20002, str. 192.
11 Cf. R. G. Asch, Nobilities in Transition 1550–1700. Courtiers and rebels in Briatin and Europe, London–
New York 2003.
12 AS, Gra{~. Arh. Dol, fsc. 213, str. 13.
13 J. C. Adelung, Grammatisch-kritisches Wörterbuch der Hochdeutschen Mundart, 2, Dunaj 1808, str. 390.
330
dekle prepoznali, so jo namesto na levo poslali na desno. Mladenka sprva ne prizna poraza,
napoti se na desno proti Javorju, po nekaj korakih pa se obrne v pravo smer.14 Sprememba
jezikovnega koda tako ni prinesla za‘elenega u~inka, ustvariti videz velemestne urbanosti in
za~asno oblikovati drugo in druga~no identiteto. Prav nasprotno, njena jezikovna ma{karada
je celo postala predmet lokalnega nor~evanja.
Na~ina, kako so kranjski plemi~i v prvi polovici 18. stoletja rabili jezik(e), se bomo dotak-
nili v treh oblikah: bralni, pisni in govorni. Za~eli bomo z jeziki, v katerih so bile napisane
knjige v plemi{kih knji‘nicah. Plemi{ke knji‘nice je mogo~e rekonstruirati na podlagi
zapu{~inskih inventarjev. V zvezi z na{o temo smo izbrali inventarje, ki so nastali v desetletju
1751–1760. Med tema letoma so komisije popisale zapu{~ine 132 plemi{kih oseb. Kak{ne so
bile socialne zna~ilnosti te populacije? Najprej velja re~i, da izbrana populacija ne preslikava
zna~ilnosti celotnega kranjskega plemstva, saj so v njej nadreprezentirani mo{ki, vi{e plem-
stvo in starej{e osebe.15 V njej je nekaj posameznikov, ki so v ~asu svojega ‘ivljenja opravlja-
la pomembne funkcije v dr‘avni in de‘elni upravi. V dinamiki terezijanskih reform so neka-
teri med njimi svoje funkcije izgubili, nekatere so prav reforme postavile na funkcije, neka-
teri pa so bili na uglednih polo‘ajih tako pred kot po reformah. V prvo skupino sodita, deni-
mo, de‘elni mar{al grof Aleksander Auersperg, ki mu je funkcija ugasnila16, in leta 1751
penzionirani odve~ni de‘elni svetnik baron Jo‘ef Gvido Gallenfels.17 Popisovalci so na{li
knji‘nice v 76 zapu{~inah oziroma v 57,6 odstotka zapu{~in. V njih je bilo 8633 knjig. Popre~no
je bilo v vsaki knji‘nici 113 knjig. Primerjava s stanjem v za~etku stoletja poka‘e rahel dvig
v odstotkih in popre~nem {tevilu knjig v posamezni knji‘nici, saj so bile med letoma 1701 in
1710 popisane knji‘nice v 54,9 odstotka zapu{~in, v njih pa je bilo popre~no 108 knjig.18
Napredek v bralni kulturi torej ni bil posebno velik. Prav tako kot v za~etku stoletja je bilo
sredi stoletja med lastniki knji‘nic precej ve~ mo{kih in ti so imeli bistveno ve~je {tevilo
knjig kot ‘enske. Tudi sredi stoletja je nekaj velikih knji‘nic obsegalo velik del celotnega
knji‘nega gradiva. Najve~je knji‘nice so imeli baron Franc Henrik Raigersfeld z 2000 knji-
gami, grof Sigmund Anton Jo‘ef Ursini-Blagaj s 1009 knjigami in baron Johann Benjamin
Erberg s 749 knjigami. Prvi trije so torej imeli 3758 ali ve~ kot dve petini vsega inventiranega
knji‘nega gradiva Velike knji‘nice z nekaj sto knjigami so imeli {e baron Franc Mihael Er-
berg (547 knjig), sin Janeza Gregoja Dolni~arja Johan Anton pl. Thalberg (415 knjig), prav-
nik dr. Janez Hieronim pl. Merzenheim (386 knjig), baron Wolf Adam Erberg (353 knjig), dr.
Franc Anton pl. Knesenhof (331 knjig), baron Franc Ksaver Lichtenturm (328 knjig), baron
Karl Jo‘ef Valvasor (299 knjig) in pravnik dr. Franc Kri{tof pl. Bogataj (250 knjig). Med 100
in 250 knjig je imelo devet oseb, med 50 in 99 deset, med 25 in 49 pa sedemnajst. Enaintri-
deset oseb je imelo manj kot 25 knjig, dvajset od njih manj kot deset. V tem pogledu so
razmere nekoliko druga~ne kot so bile pol stoletja prej. ^e lahko za za~etek 18. stoletja
re~emo, da je bila velika knji‘nica tista, v kateri je bilo ve~ kot 50 knjig, lahko zdaj re~emo,
da je bila velika tista, ki je hranila vsaj 100 knjig, zelo velika pa tista z nad 200 knjigami.
Plemi~i, ki so brali, so v prvi polovici 18. stoletja brali ve~, kot so brali njihovi o~etje v drugi
polovici 17. stoletja, sploh pa precej ve~ kot njihovi dedje v prvi polovici 17. stoletja. Mo{ki
so imeli precej ve~ knjig kot ‘enske. Toliko na splo{no o knjigah.
M. [TUHEC: IZ LESC V LJUBLJANO PO FRANCOSKO
14 Ustni vir. Informator: Metka [tuhec (roj. l. 1929) , prof. slov. in ruskega jezika. Izjava z dne 10. marca 2006.
15 Podrobneje o osebah, ki so med letoma 1751 in 1760 zapustile inventarje glej: M. [tuhec, Materialna kultura
plemstva na Kranjskem v prvi polovici 18. stoletja, doktorska naloga, Ljubljana 2000, str. 10–17 in 45–54.
16 J. @ontar, Struktura uprave in sodstva na Slovenskem od srede 18. stoletja do leta 1848, Ljubljana 1998, str.
8 in str. 70.
17 AS, Reprezentanca in komora – resolucije, 1757, str. 180.
18 M. [tuhec, Rde~a postelja, {~urki in solze vdove Pre{eren, Ljubljana 1995, str. 82.
331ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Preden se lotimo jezikov, v katerih so bile napisane knjige v plemi{kih knji‘nicah, mora-
mo re~i, da so komisarji najve~jo knji‘nico, 2000 knjig barona Raigersfelda, popisali sumar-
no, tako da za skoraj ~etrtino knjig ‘e vnaprej ne moremo vedeti, v kak{nem jeziku so bile
napisane. Tudi v knji‘nicah, v katerih je sicer na~eloma zabele‘en naslov, je v~asih nemogo~e
identificirati jezik. V~asih pa komisarji deloma knjige popi{ejo z naslovi, deloma pa ne. Zato
smo uspeli identificirati le 5483 ali slabi dve tretjini knjig. Analiza jezikov postavlja tri
vpra{anja: koliko knjig je v kak{nem jeziku, v koliko knji‘nicah najdemo kak{en jezik in v
koliko in v katerih jezikih bere kak{en posameznik. Med knjigami, ki smo jih identificirali, je
najve~ knjig, 2952, latinskih (53,83%), nem{kih je 1674 (30,53%), italijanskih 520 (9,48),
francoskih 280 (5,81%) in slovenskih sedem (0,12%). Ostale knjige so bile v drugih jezikih.
Ve~inoma so bile te knjige dvojezi~ni ali trojezi~ni slovarji, nekaj je bilo {panskih, ena portu-
galska dve angle{ki. Ker je med lastniki velikih knji‘nic veliko pravnikov in uradnikov, je
velika zastopanost latin{~ine razumljiva. Ko pogledamo zastopanost posameznih jezikov v
knji‘nicah pa je rezultat seveda druga~en. Nem{~ino najdemo v vseh knji‘nicah, latin{~ino v
48 (63,1%), italijan{~ino v 38 (50,0%), franco{~ino v 27 (35,5%) in sloven{~ino v petih
(6,6%).19 V {tirih jezikih ima knjige 21 ali dobra ~etrtina tistih plemi~ev, ki so doma imeli
knjige. Jezikovna podoba plemi{kih knjig se je v primerjavi z za~etkom stoletja spremenila.
Vse te {tiri jezike najdemo sicer tudi v plemi{kih knji‘nicah, popisanih med letoma 1701 in
171020, vendar je sredi 18. stoletja precej ve~ francoskih knjig, kot jih je bilo v za~etku
stoletja.
Da je bila franco{~ina jezik z nara{~ajo~im ugledom med plemstvom na Kranjskem, ne
nakazujejo le francoske knjige v plemi{kih knji‘nicah in francoski izrazi za nekatere stvari,
dele stvari ali skupine stvari, ki sodijo v materialno kulturo. Chabaut, engageant, charnière,
contouche, portière, chatouille, galanterie, rechaud, tire bouchon, viole d’amour, l’eau de
reine in chaise percée, ki jih najdemo v inventarjih, pa~ povedo, odkod prihajajo nekatere
stvari, in kako se usidrajo v govorno prakso tistih, ki te stvari uporabljajo.21 Tako kot, deni-
mo, zapis »ciocholate« izdaja, odkod je v kranjski plemi{ki prostor prihajala ~okolada.
Franco{~ina, izraz francoske kulturne prevlade in politi~ne mo~i Francije, je bila tisti jezik,
ki ga je dru‘bena elita v 18. stoletju znala {irom Evrope.22 Très en vue je bila tudi na du-
najskem dvoru in jezikovno nadarjena vladarska dru‘ina jo je uporabljala v medsebojni pisni
komunikaciji.23 Tudi na Kranjskem najdemo plemi~e, ki je niso le ~itali, ampak jim je zlahka
tekla izpod peresa in se pri tem, kakor se zdi, niso prav zelo jemali k srcu negativnih stali{~,
ki jih je v zvezi s prevzemanjem in menda neumnim posnemanjem Francozov v modi vseh
vrst v Zedlerjevem Univerzalnem leksikonu izrazil pisec gesla Mode.24 Med takimi kranjski-
mi plemi~i velja na prvem mestu omeniti barona Raigersfelda. Baron {tevilnih francoskih
pisem ni po{iljal le poslovnim partnerjem,25 temve~ je v franco{~ini pri voja{kih veljakih
posredoval v prid dveh izmed svojih sinov, mladih poro~nikov,26 v franco{~ini je pisal prija-
19 Slovenske knjige imajo: W. C. pl. Siberau, baron F. X. Liechtenturm (Svetokri{kega), baron T. S. Creuzberg,
J. J. pl. Garzarolli in dr. pl. Knesenhoff. AS, ZI, fsc. 44 lit. S {t. 148, str. 20; fsc. 29a lit. L {t. 66, str 11; fsc. 9 lit.C
{t. 30, str. 30, fsc. 19 lit. G {t. 109. str. 34; fsc. 28 lit. k {t. 119, str. 97.
20 [tuhec, Rde~a postelja, str. 106 in dalje.
21 O vdoru franco{~ine v nem{~ino glej: P. von Polenz, Deutsche Sprachgeschichte vom Spätmittelalter bis zur
Gegenwart. Band II. 17. und 18. Jahrhundert, Berlin–New York 1994, str. 71 in dalje.
22 E. WieneIt, Die Kultur Frankreichs, Wiesbaden 1976, str. 129.
23 K. Pohl – K. Vocelka, Habsbur‘ani, Ljubljana 1994, str. 260, 275, 288.
24 J. H. Zedler, Grosses vollständiges Universallexicon aller Wissenscaften und Künste, XXI, col. 700–712.
25 AS, Gra{~. arh. Dol, fsc. 199, str. 599.
26 Isto, str. 290.
332
teljem27 in celo smrt svoje ljubljene soproge Marije Ane, je enemu od lastnih sinov sporo~il
v franco{~ini.28 Suh jezik biznismena: »Je vous suis bien obligé pour l’avis que vous me
donéz avec vôtre chere du 30 passé de l’heureuse retour de la Chine à Gothenbourg du navire
l’Union, et com vous avéz eu la bonté de m’avoir fait tenir l’action, je vous prie d’avoir aussi
celle de m’en faire avoir le retour en argent comptanat, aprèz que la vente sera faite de la
gargaison, en le faisant payer à Vienne au Sieur Jean Adam ... » 29, vljudna, ‘e kar poni‘na
pro{nja o~eta,30 ostroumne, a zagrenjene pripombe uradnika, ki ni prodrl s svojimi zamisli-
mi, o ljudeh v dr‘avni upravi: »Je suis persuadé que les intentions des Ministres sont les
meilleurs qu’on peut souhaiter, mais comme ceux ci sont toujours occupé des affaires plus
importantes, ils se reposent sur des autres de moindre calibre, dont ils ont meilleur opinion
qu’ils meritent et qui au lieu de s’employer tout du bon pour le bien public, traitent le tout
avec une froideur et indiférence inexcusable perdent le tems dans les conversations au jeu et
aux repas et ne travaillent ni se servent de l’authorithé et de la Protection des Ministres que
quand leurs interets particuliers le demandent …« 31 in naposled strtost ‘alujo~ega vdovca:
»La mort prematurée de ma trés chère et tres aimable Epouse etoit le coup le plus fatalle, que
je pouvois survivre et la perte en est pour moi inestimable ... Ma Tristesse na finira jamais, si
non, quand il plaira au Tout Pouissant de me revenir à ma chère Moitié pour louer Dieu
eternellement en sa Compagnie.«32 Razli~ni socialni polo‘aji, razli~na ~ustvena stanja
sporo~evalca, en jezik: oblikoslovno in skladenjsko precej pravilna franco{~ina s kar razno-
likim, dasi v~asih nekoliko stereotipno uporabljenim besedi{~em ter tu in tam samosvojim
pravopisom.
Toda Raigersfeldovo znanje in uporabljanje franco{~ine vendarle ni bilo ~isto obi~ajno,
saj je bil prejkone edini Kranjec, ki je v prvih desetletjih 18. stoletja dovolj ~asa prebil na
univerzi tako blizu francoske jezikovne meje,33 da se je v okolju, kjer je ob Flamcih ‘ivelo in
{tudiralo precej frankofonskih podanikov avstrijske Nizozemske, mogel priu~iti tudi ‘ive
franco{~ine. Poleg tega je nekaj ~asa prebil {e v Parizu.34 Zato sodim, da o na~inu, kako so na
Kranjskem percipirali vodilni evropski jezik tistega ~asa, bolje kot njegova pisma govorijo ‘e
omenjena pisma, ki sta jih duhovnik Jurij Seyfried De Coppini in njegov ne~ak Franc De
Coppini po{iljala baronu Janezu Benjaminu Erbergu. O njihovi vsebini smo ‘e govorili35 in
nas tudi na tem mestu Francovo potencialno bivanje v Salzburgu ali pomanjkanje spodnjega
perila ne bo zanimalo, pa~ pa se bomo osredoto~ili na naslov, napisan v franco{~ini, saj je po
na{em mnenju prav francosko napisani naslov pomemben za dojemanje franco{~ine v
kranjskem plemi{kem okolju. Kot vemo, sta ga po{iljatelja napisal takole: »À Monsieur Jean
Benjamin le Baron d’Erberg à Labac«36. Ali sta eden ali drugi od De Coppinijev znala kaj
ve~ franco{~ine kot korektno napisati naslov, je vpra{ljivo, vendar ne nemogo~e. Starej{i,
med svojimi 21 knjigami ni premogel francoskih37, knji‘nega fonda mlaj{ega ne poznamo.
M. [TUHEC: IZ LESC V LJUBLJANO PO FRANCOSKO
27 Isto, str. 471.
28 Isto, str. 580.
29 Isto, str. 523.
30 Isto, str. 505.
31 Isto, str. 238.
32 Isto, str. 587.
33 Primerjaj: Westerman, Grosser atlas zur Weltgeschichte, Braunschweig 1987, str. 114 in 127.
34 V Louvainu je bil od srede oktobra 1715 do za~etka julija 1716. Od septembra 1716 do januarja 1717 je bil v
Parizu. AS, Gra{~. arh. Dol, fsc. 201, str. 36–37. Raigersfeld na istem mestu tudi omenja, da se je na pot odpravil s
kolegom z Dunaja, kranjskim rojakom pl. Schmidthoffnom, toda kaseneje Schmidthoffna ne omenja ve~.
35 Glej zgoraj.
36 Glej op. {t. 6.
37 AS, ZI, fsc. IX lit. C {t. 38.
333ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Vemo le, da v inventarju njegovega o~eta pod rubriko knjige pi{e: »Ein Cathalogus librorum
litt A. signiert craft dessen die inberüehrte bücher der shazung nah nicht entworffen wor-
den.«38 Toda jezikovno znanje ali neznanje De Coppinijev pravzaprav niti ni bistveno, tudi ~e
imamo pri francoskem naslovu na pismih opraviti z maniro ali celo spakovanjem. Zakaj torej
pofrancozeni naslov na zunanjem zavihku pisem? V presojo ponujam naslednjo razlago.
Njeno izhodi{~e je odnos med po{iljateljema in naslovnikom teh pisem. Kakor vemo, je pri
tem odnosu {lo v prvi vrsti za odnos sodno dolo~enega varuha na eni strani in mladoletnega
varovanca in njegovega strica na drugi strani. Tak odnos je bil izrazito hierarhi~en, saj je
varuh nadome{~al o~eta in imel zato o~etovsko oblast. V obravnavanih pismih se je odnos do
varuha kazal s poudarjanjem poni‘nosti, odvisnosti in po~a{~enosti zaradi dejstva, da je va-
ruh prav Erberg, zanesljivi porok varovan~eve sre~e, in kot obljuba, z vso prizadevnostjo
storiti vse za ohranitev take milosti. Kazal se je tudi kot zadrega zaradi nadlegovanja in
odtegovanja od pomembnih zadev, s katerimi se je menda ubadal Erberg. Takole o tem Jurij
Seyried: »Zu dem so sehe ich dass, das hauptwerg zu vollziehen, das ist den pupillen alhin zu
lieffern, einige sorgen, oder ungellegenheit meinem gdigen herrn besonders in diser abwe-
senheit und wichtigen geshoften machen werdet: welche verdrislikheiten zu verhieten, und
umb dero bestendige gnad und protection mir und meinem Nepoten zu erhalten als unser
kostbaristen shaz: hab ich mich entshlossen ...«39 in takole Franc Andrej: »Gnödiger H.H
gerhab. Weillen ich die gelegneheit nicht habe Euro gd. persönlich aufzuwarthen und mit unt.
handtkhuss mich zu beurlauben, ... als habe ich shriftlich meine shuldikheit beobachten wol-
len, mich ferners in der hohe gnad und protection zu empfehlen, welhe hohe gden ich mit
allen möglihsten fleiss mir zu erhalten gewisslich suchen werde, als an welchen mein höh-
stes glükh gellegen ist.«40 Njihov odnos se je kazal z zagotovili, da varovanec in njegov stric
ne bosta storila ni~ zoper ukaze varuha, temve~ da si ‘elita varuhovih navodil in jih bosta
tankovestno upo{tevala, o tem, kako jih bosta izpolnjevala, pa bosta temeljito poro~ala:
» ... da bey werde ich aber also geflissen, dass mein gdiger herr Baron eine genauiste reittung
aller ausgaben dises gelts iberkhome, umb welche desto füeglicher und manierlicher abfoer-
dern zu khönen, bitte unt. so sie mich mit einer antworth begnaden: solche instruction weis,
und deitlich einzurichten ... ausser welcher ich kheines haars breith oder mein Nepote shrit-
ten werdet.«41 Izrazita hierarhija se je kazala tudi kot ponujanje pomo~i, predlogov ali go-
stoljubja: »Den 4. dits bin ich /Jurij Sigmund/ gesinnet die administration dern gülten in
namen des allerhöchsten zu ibernemen, von welchen ich die genauiste auskhunft dero h.
Nepoten /to je Erbergov ne~ak baron Wolf Erberg/ geben, ... bis wir die hochsterwinshte
gnad, Euer gd. alhier zu veneriern haben werde.«42 Poleg odvisnosti in podrejenosti zaradi
varu{kega odnosa velja upo{tevati tudi dejstvo, da je bil dru‘beni polo‘aj barona Erberga in
njegove rodbine v socialni mre‘i kranjskega plemstva43 mo~nej{i od polo‘aja De Coppi-
nijev.44 Samo kot primer ugleda in polo‘aja Erbergov navedimo dejstvo, da sta tako Benja-
min Erberg kot njegov ne~ak Wolf Danijel skupaj z grofi Barbo, Lichtenberg, Gablkoven,
Gallenberg in Wildenstein pri~ala pri sklenitvi poro~ne pogodbe med grofom Wolfom
Engelbrechtom Auerspergom in grofico Marijo Charlotto Gablkoven.45 Erberga sta se torej
38 AS, ZI, fsc. IX lit. C {t. 19, str. 63.
39 AS, Gra{~. arh. Dol, fsc. 66, str. 683.
40 Isto, str. 697.
41 Isto, str. 685, 686.
42 Isto, str. 705.
43 Glej: E. Umek, Erbergi in Dolski arhiv, 1.del, Ljubljana 1991, str. 13–18.
44 O De Coppinijih glej: SBL, I., str. 84.
45 AS, ZI, fsc. 3 lit. A {t. 53, str. 35.
334
gibala v dru‘bi najuglednej{ih kranjskih plemi~ev. Zato so bili tudi formalna in neformalna
mo~, zveze, vpliv, ugled, presti‘ in bogastvo na strani Erberga. Vrhu tega je bil Erberg kulti-
viran mo‘ z izjemno bogato knji‘nico,46 ki jo je v veliki meri oblikoval ‘e Janez Danijel
Erberg, Benjaminov o~e.47 [e ve~, Janez Benjamin je sodil med najbogatej{e kranjske plemi~e.
Med 120 plemi{kimi premo‘enji, ki so bila sredi 18. stoletja dovolj natan~no popisana in
ovrednotena, da so primerna za statisti~no obdelavo, sodi skoraj 92000 gld vredno premo‘enje
Janeza Benjamina med {est najve~jih.48 Tudi na~in, kako je Francov o~e Jo‘ef Sigmund De
Coppini postavil Janeza Benjamina Erberga za varuha svojemu sinu, namre~ kot varuha, ki
mu ni treba polagati varu{kih obra~unov pred komisijo ograjnega sodi{~a, ka‘e na neenako-
praven odnos med njima, ~eprav stari De Coppini, pla~ilni mojster, torej finan~ni uradnik v
Vojni in Morski krajini, in stanovski odbornik ni bil nepomemben, reven ali nekulturen ple-
mi~.49 Upo{tevaje na{tete momente pa je vendarle povsem jasno, da sta bila Jurij Seyfried in
Franc Andrej De Coppini v odnosu do Erberga v podrejenem polo‘aju. To dejstvo je motivi-
ralo tudi stil in strategijo njunega komuniciranja z baronom. Komunikacijo sta oblikovala
tako, da so poslana sporo~ila nagovarjala prejemnika onkraj svoje neposredne, ponavadi ne
prav posebej privla~ne vsebine. Pa~ zato, da bi vljudnost njunih pisem la‘je dosegla ‘eleni
u~inek. Prese‘ek v sporo~ilih je Erbergu dajal vedeti, da je svetovljan in mo‘ omike in da
okolica, tudi oba De Coppinija, to ve. Erberg tega seveda ni mogel razbrati iz lamentiranj o
pomanjkljivi zalo‘enosti svojega varovanca s srajcami, nogavicami, robci in spodnjimi hla~ami
ali iz pro{enj za ustrezna sredstva. To je bilo pa~ tisto neprivla~no in morda nadle‘no. Pre-
se‘nost sporo~ila sta De Coppinija dosegla tako, da sta na za~etku za kratek ~as spremenila
jezik, ki sta ga sicer uporabljala v komunikacijski verigi: naslov sta namesto v obi~ajni nem{~ini
napisala v franco{~ini.50 Deset francoskih besed »A Monsieur Jean Benjamin le Baron d’Er-
berg à Labac« je tako seglo ~ez svoj osnovni pomen in namen najti naslovnika. Tak namen,
namre~ najti naslovnika, so, denimo imele francoske besede »Monsieur. Monsieur Sebastien
de Raigersfeld present per Vienne en Autriche à Labac«, oziroma »Madame. Madame Marie
Isabelle de Raigersfeld à Labac«51, s katerimi je januarja leta 1717 v Parizu svoja pisma
star{em naslavljal Franc Henrik pl. Raigersfeld. Toda pri tem, kako sta De Coppinija naslav-
ljala pisma Erbergu, pa~ ni {lo samo za to, da bi pismo na{lo Erberga. Njun na~in pisanja
naslova bolj kot o tem, kam je bilo pismo namenjeno, spregovori o Erbergih in De Coppi-
nijih, pa tudi o dru‘benem okolju, v katerem so se gibali. ^e namre~ franco{~ina ne bi mogla
igrati vloge ozna~evalca, s katerim se kak{ni osebi lahko pripi{eta pozitivni lastnosti svetov-
ljanstvo in omika, sprememba sporo~evalnega koda ne bi imela nobenega smisla. Prav tako
ni verjetno, da bi bila ‘elena interpretacija spremenjenega koda vezana le na tri osebe, zaple-
tene v omenjeno dopisovanje.52 Pozitivna interpretacija francoskega naslova na pismu je bila
M. [TUHEC: IZ LESC V LJUBLJANO PO FRANCOSKO
46 AS, ZI, fsc. 13 lit. E {t. 36.
47 Glej: M. [tuhec, Kranjsko plemstvo v ~asu Almanachovega delovanja na Kranjskem, B. Murovec – M. Kle-
men~i~ – M. Bre{~ak (ur.) Almanach in slikarstvo druge polovice na Kranjskem, Ljubljana 2005, str. 120.
48 [tuhec, Materialna kultura, str. 162.
49 Ob inventuri leta 1740 je njegovo premo‘enje brez gospostva Lesi~je zna{alo 8968 gld. Med drugim je imel
bogato zbirko slik, vredno 1247 gld. AS, ZI, fsc. IX lit. C {t. 19, str. 167 in 64. ^e dodamo {e 11000 gld in 300
dukatov kupnine za gospostvo, kupljeno leta 1710, je bilo njegovo celotno premo‘enje vredno nad 20000 gld. O
kupnini glej: M. Smole, Gra{~ine na nekdanjem Kranjskem, Ljubljana 1982, str. 257.
50 O pojmu in elementih komunikacijske verige glej tudi: Funk – Koleg, Sprache 1. Eine Eiführung in die
moderne Linguistik, Frankfurt an der Main 1974, str. 31 in dalje; D. [kiljan, U pozadini znaka, Zagreb 1985, str. 21
in dalje.
51 AS, Gra~. arh. Dol fsc, 213, str. 10 in 6.
52 Franco{~ino v pismih ‘e sredi 17. stoletja in v drugi polovici 17. stoletja uporabljajo nekateri plemi~i. Francoski
so naslovi, deli pisem ali kar cela pisma. Glej: AS, Gra{~. arh. Dol, fsc. 129. Primerjaj tudi M. @vanut, Koresponden-
ca, dveh kranjskih plemi~ev iz sredine 16. stoletja. Z^, 43, 1989, {t. 4.
335ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
mogo~a le v okviru dru‘bene konvencije, ki se je oblikovala v {ir{em socialnem in kulturnem
okolju. Temu okolju so pripadali tudi Erberg in De Coppinija.
In res najdemo v 18. stoletju v pisnem sporo~anju kranjskega plemstva franco{~ino {e v
drugih primerih. Podobno kot De Coppinija je septembra 1724 statusno in socialno podrejeni
Ivan Martin Khönig naslovil pismo grofu Sigfriedu Baltazarju Gallenbergu: »Monsieur Si-
gefrois Walthasar le comte et segnieur De Gallenberg Chambellan de S. M. Imp. Catholique
Pnt Egkh«.53 Franco{~ino pa so plemi~i rabili tudi tam, kjer je {lo za manj formalne in bolj
enakopravne odnose. Pravkar omenjeni grof Gallenberg je konec julija 1734 sestavljeno pis-
mo sinu Sigmundu za~el takole: »Monsieur. Liebster Sigmund, was du mihr bey lezter brief
shreibst ... »54 Septembra 1743 je francosko naslovil pismo grof Königshaus, ki je z Dunaju
pisal grofu Antonu Auerspegu.55 Francoskih je na stotine strani v dopisovanju med Raigers-
feldom in njegovima sinovoma Johanom in Johanom Lucasom, oziroma v jeziku pisem Jea-
nom in Jeanom Lucasom.56 Sicer pa, ko je Anton pl. Breckerfeld leta 1790 v svoji topografiji
Novega mesta pisal o svojem o~etu Johanu Sigmundu, po njegovem mnenju enem od tistih
Novome{~anov, ki si v tej topografiji zaslu‘ijo omembo, je med o~etovimi odlikami posebej
poudaril tudi njegovo jezikovno podkovanost: »Das latein, italienisch und französisch war
ihm so geläufig als das deutsch und krainerisch.«57 @al o franco{~ini starega Breckerfelda ne
morem soditi, ker sem na{el le eno njegovo pismo z dne 11. aprila 1753, v katerem tedaj
trinajstletnemu Antonu v latin{~ini sporo~a, da se mu je zdravje izbolj{alo in da se v za~etku
velikono~nega tedna vra~a iz Ljubljane domov v Novo mesto ter mu naro~a, naj pozdravi in
uboga svojega gimnazijskega ravnatelja: »Dominum Vestrum Praefectum cujus mandata di-
ligentissime vobis observanda sunt, humanissima salute impertior.«58 Zanimivo pa je, da je
Anton na rob pisma najbr‘ kasneje zapisal: »C’est la première lettre que j’ai reçue de mon
père.«59 Tudi Anton je znal zelo dobro francosko. Tega ne ka‘e samo pravilna skladnja pre-
teklega dele‘nika s predmetom v zgornjem navedku, ampak predvsem brezhibna franco{~ina,
ki jo je uporabljal v dopisovanju s sinom Adolfom iz let 1803–1804.60 Ker pa so ta izjemno
zanimiva in osebna pisma, ki ka‘ejo {e ne dvajsetletnega Adolfa kot ob~utljivega in risarsko
nadarjenega mladeni~a s prav romanti~nimi koncepti ‘ivljenja in narave, hkrati pa tudi njegovo
s pritajeno depresivnostjo podlo‘eno osebnost, in Antona kot skrbnega in razumevajo~ega
o~eta, ‘e izven ~asovnega okvira na{e teme, bomo njihovo analizo predstavili drugi~.
V plemi{ko okolje, v katerem je dolo~eno vlogo igrala tudi franco{~ina, pa niso sodili le
mo{ki, temve~ tudi ‘enske. Pri tem ne mislim nujno na raz{irjenost znanja franco{~ine med
kranjskimi plemkinjami, pa~ pa na dejstvo, da so bile plemkinje nepogre{ljivi del dru‘bene-
ga in dru‘abnega ‘ivljenja. Hodile so na gostije in v gledali{~e. Poznale so pravila vedenja in
navade v medsebojnem ob~evanju. Primera kranjske plemenita{inje, nagovorjene v franco{~ini,
ki si ga bomo ogledali, res ne smemo posplo{evati in za vsako ceno interpretirati v ‘eleno
smer. Toda v zgodovini pa~ ni primerov, ki bi bili zvedljivi samo nase in razumljivi zgolj iz
sebe samih. Kakor ni primerov, ki bi jih lahko brez ostanka pojasnili z dru‘benim. Zato
dejanja posameznika niso le rezultat njegove enkratnosti in neponovljivosti, pa~ pa so {e
precej bolj rezultat njegove vpetosti v mre‘o dru‘benih odnosov, ‘ivljenjskih pogojev in
53 AS, Gra{~. arh. dol, fsc. 134, str. 201.
54 Isto, str. 400.
55 AS, Gra{~. arh. Dol, fsc. 119, str. 58.
56 AS, Gra~. arh. Dol, fsc. 213, str. 248–767 in 768–854; in fsc. 214, str. 187–853 in 1008–1407.
57 AS, Gra{~. arh. Dol, fsc. 127, str. 34.
58 AS, Gra{~. arh. Dol, fsc. 120, str. 456.
59 Isto.
60 Isto, str. 365–485 in 644–657. Pisma so pisana v nem{~ini, franco{~ini in italijan{~ini.
336
materialnih in nematerialnih danosti, ki jih morda najbolj strnjeno povzamemo s konceptom
‘ivljenjske oblike.61 Zato tudi primer, ki se ga bomo dotaknili, ni le primer zase, celo ob
povsem verjetni predpostavki ne, da mu ob {e tako vztrajnem brskanju po arhivskem in dru-
gem gradivu ne bi na{li para. [e ve~, mislim, da je zelo verjetno, da je zadeva v obravnava-
nem ~asu in prostoru izjema, ne glede na to, koliko in kako preteklost pu{~a sledove, ki jih
zgodovinarji kot take dojemamo.
Za kaj je torej {lo pri zadevi? [lo je za literarno delce z naslovom Zgodba o grofu Arcu, ki
ga je tr‘a{ki @id Israel Levi podaril Mariji Ani pl. Raigersfeld, rojeni baronici Erberg.62
Napisano je v franco{~ini, vendar je original italijanski in ga je v franco{~ino prevedel Levi.
Levi je prispeval tudi posvetilo. Vsebina {estinpetdeset strani tanke knji‘ice v formatu dva-
najsterke je solzava in raz~ustvovana pripoved o ljubezni med grofom Sigismundom Arcom,
zadnjim potomcem pomembne rodbine s posestvi v Italiji in Nem~iji, in nadvojvodinjo Klav-
dijo Felicito, Habsbur‘anko iz tirolske veje. Ker se Klavdija Felicita poro~i s cesarjem Leo-
poldom, postane ljubezen neuresni~ljiva. Nadomestilo zanjo je Arcovo vdano slu‘enje cesa-
rici. Po cesari~ini smrti se grof odpove svetu in odide v samostan, kljub vabljivim mo‘no-
stim, ki mu jih ponuja ovdoveli cesar. Delce, polno ideolo{kih konotacij in stereotipov,
prikazuje plemi~a, ki v skladu s katoli{kimi vrednotami svoje fizi~ne in du{evne popolnosti
ne zlorablja, temve~ se po kratkotrajnem, a ne preglobokem padcu v rahel greh, namre~
spogledovanje s Klavdijo Felicito, sprijazni z du{evnim trpljenjem in ljubezen sublimira naj-
prej v zvesto slu‘enje, kasneje pa v religiozno kontemplacijo. Ko se je Levi odlo~al, v kak{ni
obliki in v kak{nem jeziku naj svoje darilo predstavi Mariji Ani, se je najbr‘ odlo~al na
osnovi ene od naslednjih dveh mo‘nosti. Prva mo‘nost je bila, da je kot dolgoletni Raigers-
feldov znanec dovolj dobro poznal tudi literarni okus in interes njegove ‘ene ter vedel, da zna
francosko. Njeno vsaj pasivno znanje franco{~ine dokazujejo pisma, ki jih je dobivala v
{tiridesetih in za~etku petdesetih let. V franco{~ini ji je med letoma 1741 in 1752 z Dunaja in
iz Bruslja pisal baron Vajkard Hallerstein.63 Francosko, dasi nekoliko po principu pi{i kao {to
govori{ 64, je tudi pismo z za~etka januarja 1748. V njem vojvodinja Hollstein ob‘aluje odhod
Marije Ane z Dunaja: »nous regrettons tout les jours plus vostre departe et je croy que vous
en este bien persuade«65, ji vo{~i sre~no novo leto in poklepetlja {e o tem in onem. Druga
mo‘nost, zakaj je Levi izbral franco{~ino, pa je, da je njena literarna nagnjenja in znanje
jezikov predpostavil na podlagi splo{nih zna~ilnosti okolja, ki mu je Reigersfeldova pripada-
la. Zato je presodil, da bo s prevodom in hvalospevom v franco{~ini njenim duhovnim vrli-
nam prav ubral ~ustvene strune in se ji prikupil: »D’ailleurs Madame j’ay cru que dans cette
pieuese et veritable Histoire qui n’a eté imprimé par de iuxtes raisons et que je l’ay traduite
d’un manuscrit italien, votre très-noble esprit y trouvera une honnête complaisance, faisant
reflexion aux avvenemens humaines unis à la vertu, et aux circonstances, qui consent sans
doute beaucoup d’emotion.«66 Hkrati pa se je hotel dobro zapisati tudi pri Raigersfeldu, kajti
pogum, kot pravi, da si je drznil podariti knji‘ico, je na{el v dolgoletnem slu‘enju in prijatelj-
M. [TUHEC: IZ LESC V LJUBLJANO PO FRANCOSKO
61 O konceptu, ki ga je prvi uporabil Huyzinga, glej: P. Münch, Lebensformen in frühen Neuzeit, Frankfurt am
Main–Berlin 1995, str. 19.
62 Histoire du Comte d’Arco traduite de l’italien par Israel Levi consacree à Madame Marie Anne de Reiger-
sfeld nee baronesse d’Erberg. AS, RKP 17r.
63 AS, Gra{~. arh. Dol, fsc. 213, str. 893–924.
64 »… j’espere ma cher ragersfeld daprendre au premier des nouvelle de vostre heureusse arive a labach ...« AS,
Gra{~. arh. Dol, fsc. 214, str. 104.
65 Isto.
66 Kot v op. 63, str. 2.
337ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
stvu z njenim mo‘em, ki se odlikuje z modrostjo in dobroto.67 Levi je torej nagovoril oba
zakonca: mo‘a preko ‘ene in ‘eno preko mo‘a in v ta namen uporabil franco{~ino. Toda ali
ni Raigersfeld sam ‘e dolgo pred Levijem Marije Ane nagovoril v franco{~ini? Ali ni na
prstan, ki ji ga je podaril ob snubitvi decembra 1724, dal vgravirati fidel et constant in tako v
franco{~ini pri snubitvi navzo~i javnost sporo~il, katere njegove lastnosti so najpomembnej{e
za sre~en zakon?68
To pa ni edini primer nagovarjanja plemi{ke ‘enske v franco{~ini. Z »Madame« je, reci-
mo, za~enjal kostelski gra{~ak baron Franc Adam Androcka pisma, ki jih je po{iljal svoji
‘eni Mariji Ani. Poleg tega je na naslov v franco{~ini pripisal njeno dekli{ko ime: »Nee
Damme de Gerra Roesemantis«.69 Podobno, ‘enskam namenjeno, je franco{~ino uporabil
tudi baron Leopold Apfaltrer. Ko je avgusta leta 1778 pisal ‘al meni neznanemu plemi~u
(naslovna stran pisma namre~ ni ohranjena) v zvezi z rodoslovnimi vpra{anji svoje dru‘ine,
je pisal v nem{~ini. Toda ~isto na koncu, v post scriptum, je zamenjal jezik: »Je vous prie de
presenter mes très humbles respects à Mesdames vôtre chère moitié et votre chère Mere et à
Mdlles vos belles soeurs.«70 ^eprav baron ni neposredno nagovarjal dam, (pomislimo pri
tem s kan~kom so~utja do naslovnika na kombinacijo ‘ensk, ki jih je imel pod streho: kak{ne
mo‘nosti za vsakovrstne nena~elne koalicije!) je bila zanj sprememba jezikovnega koda
spo{tljivo, galantno in nasploh ustrezno jezikovno ravnanje z ‘enskami. Ne samo pozdravi,
{ele franco{~ina izra‘a v pravi meri baronov odnos do ‘ensk v naslovnikovi okolici. O njih
velja govoriti druga~e kot o sicer{njem predmetu pisma. Franco{~ina tako spet zaigra vlogo
ozna~evalca, izra‘anje v njej, ~eprav le z nekaj besedami, torej dolo~eno jezikovno vedenje,
pomeni ve~ od gole vsebine. Ubogi Gladi~, lahko ob tem pomislimo. Ubogi Inermis! Njego-
va galomizija je bila res popolnoma razoro‘ena.71
Za konec z enim stavkom povzemimo na{e razmi{ljanje o vlogi franco{~ine pri kranjskem
plemstvu: franco{~ina je bila podobno kot Erbergov me~ z zlatim ro~ajem sestavina
semioti~nega vedenja plemstva, oblika samoreprezentacije in socialne distinkcije. Pri tistih,
ki so znali kaj ve~ kot le korektno napisati naslov na pismo, pa je izra‘ala tudi dolo~eno
izobrazbeno raven, potencialno sposobnost za sprejemanje modernih idej, komuniciranje z
dru‘beno elito v ve~jih politi~nih in kulturnih sredi{~ih in prilagajanje vedenjskim standar-
dom velikega sveta. S tem pa franco{~ina ka‘e na kozmopolitske sape, ki so vele v sicer
nekoliko odro~ni, semiperiferni habsbur{ki provinci. Bled, bi ji rekli Francozi!72
Kaj pa sloven{~ina? Po mnenju nekaterih raziskovalcev, je nem{ki poliglot Elias Hutter s
tem, da je v svoji ve~jezi~ni izdaji Biblije »uvrstil med svetovne jezike tudi sloven{~ino,
… pripomogel k njeni mednarodni uveljavitvi.«73 V plemi{kih knji‘nicah je skoraj ni. Toda
ali to pomeni, da je bila iz plemi{kega sveta na Kranjskem v prvi polovici 18. stoletja povsem
izrinjena? Seveda ne. Pomeni le, da njeno mesto ni bilo v knji‘nicah. Rezultatov protestant-
ske knji‘evne dejavnosti, ki jih tu in tam najdemo med knjigami v lasti plemi~ev {e tja do
67 Isto, str. 1.
68 Cf. M. [tuhec, »Ah, Ljubi bog, kako bi si bil mogel umi{ljati, da si mi jo bil namenil«! Ta veseli dan ali
Raigersfeld se ‘eni, v: D. Miheli~ (ur.), Gestrinov zbornik, str. 211.
69 S. Ju‘ni~, Zgodovina Kostela od konca 15. do konca 19. stoletja. Doktorske disertacija. Fara pri Kostelu
1998, str. 220.
70 AS, Geneal. tab. in debla, fsc. A–F, Apfaltrer.
71 Jurij Andrej Gladi~, operoz z imenom Inermis – Neoboro‘eni – , je namre~ spisal bojevito latinsko pesem
zoper Francoze. Glej: K. Gantar, Operozi in latinska verzifikacija, v: K. Gantar(ur.), Academia operosorum, Ljublja-
na 1994, str. 97 in dalje.
72 Cf. A. Grad, Francosko-slovenski slovar, Ljubljana 1984, str. 140.
73 Glej: A. Dular, Iz zgodovine tiskarskih privilegijev, Z^, 1998, 52, {t. 1, str. 31.
338
srede 17. stoletja in malo ~ez,74 ~e so pa~ utekle po‘igalni{ki vnemi rekatolizatorjev, v inven-
tarjih iz srede 18. stoletja seveda ni ve~ najti. Ne prav dosti bolje se je odrezalo pi~lo katoli{ko
knji‘evno delo. Mogo~e je sicer, da popisovalci kdaj pa kdaj za pamet in konceptualni aparat
sodobnega zgodovinarja niso dovolj razvidno zabele‘ili kak{ne knjige in se za njo skriva
slovensko delo, mogo~e je tudi, da bi kak{no slovensko knjigo na{li v kak{nem od inven-
tarjev, ki jih v na{i obravnavi nismo zajeli, in mogo~e je kon~no, da so imeli slovenske knjige
v svojih knji‘nicah tisti plemi~i, katerih imetje sploh ni bilo popisano. Toda to splo{ne podo-
be ne bi prav ni~ spremenilo. Sloven{~ina, ki jo je uporabljalo plemstvo, je bila jezik ustnega
sporo~anja. Povsem se strinjam z M. @vanut, ki je z empatijo, lastno bolj zgodovinarkam kot
zgodovinarjem, za 16. in za~etek 17. stoletja zapisala, »da je bil prvi jezik ve~ine kranjskega
plemstva, v katerem so dobili v otro{kih letih tudi osnovno versko vzgojo, sloven{~ina. To je
bil jezik pestunj in varu{k, celotne slu‘in~adi, va{kega duhovnika in vse kme~ke okolice, ki
so predstavljali svet plemi{kega otroka v njegovih najne‘nej{ih letih.«75 O tem, da so kranjski
plemi~i tudi v prvi polovici 18. stoletja v veliki ve~ini znali slovensko, oziroma natan~neje,
znali tisto razli~ico govora, ki jo je uporabljalo lokalno prebivalstvo, ne more biti dvoma. Saj,
ali ni Anton pl. Breckerfeld celo zapisal, da je njegov o~e znal latinsko, italijansko in francos-
ko tako gladko kot nem{ko in kranjsko, in s tem iz kranj{~ine napravil ene od referen~nih
to~k, s katerima je primerjal o~etovo znanje tujih jezikov?76 Uporaba sloven{~ine v komunka-
ciji med pripadniki razli~nih dru‘benih slojev je pa~ izvirala iz funkcioniranja vsakdanjega
‘ivljenja tako na pode‘elju kot v mestu. Zato sta bili tudi jezikovna kompetenca in perfor-
manca77 posameznih plemi~ev prilagojeni jezikovni strukturi njihovega okolja in konkret-
nim govornim situacijam. Prav isto je veljalo tudi takrat, kadar so plemi~i v sloven{~ini
komunicirali med seboj. Primeri, o katerih pi{ejo @vanutova,78 Merku,79 Koruza,80 Stone81
in Dular82, to potrjujejo. Jezikovna kompetenca in performanca v sloven{~ini grofice Blagaj
in grofa Gallenberga, ki ju navaja @vanutova, sta temeljili, denimo, na me{anici slovenskega
in hrva{kega idioma, ki so ga govorili na podro~ju ob kranjsko hrva{ki meji, oziroma na
dolenj{~ini.83 Jezikovna performanca baronice Marenzi izdaja jezikovno kompetenco, na-
slonjeno na ljubljanski, notranjski in tr‘a{ki govor, tista njene matere pa korenini v ljubljan-
skem in notranjskem nare~ju.84 Vendar pa vpra{anja o obvladovanju oblikoslovnih in skla-
denjskih prvin in pravil, ki omogo~ajo jezikovno kodiranje/dekodiranje torej jezikovno kom-
petenco in vpra{anja, ki jezikoslovno obravnavajo posami~no uporabo jezikovne kompeten-
ce v dolo~eni dru‘beni situaciji, to je jezikovno performanco, niso predmet zgodovinarjeve
analize, saj zanjo ni ne metodolo{ko in ne konceptualno opremljen. Zgodovinar lahko le
sprejme in smiselno uporablja spoznanja lingvistike. Tisto, kar pa zgodovinska stroka zlasti
M. [TUHEC: IZ LESC V LJUBLJANO PO FRANCOSKO
74 M. @vanut, Od viteza, str. 35; M. [tuhec, Rde~a postelja, str. 101.
75 @vanut, Od viteza, str. 34.
76 AS, Gra{~. arh. dol, fsc. 127, str. 34.
77 O jezikovni kompetnci in performanci glej: Funk-Kolleg, Sprache 1, str. 57–59.
78 @vanut, Od viteza, str. 32–35.
79 P. Merku, Slovenska plemi{ka pisma, Trst 1980.
80 J. Koruza, K problematiki slovenskega preroda, Jezik in slovstvo 21, 1975/6, str. 107–111.
81 G. Stone, Slovenski jezik v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske, Valvasorjev zbornik, Ljubljana 1990.
82 J. Dular, Slovenska plemi{ka etiketa, Obdobje baroka v slovenskem jeziku, knji‘evnosti in kulturi. Obdobja 9.
Ljubljana 1989.
83 @vanut, Od viteza, str. 35. @vanutova sicer pi{e, da je pismo pisal Mordax Gallenbergu, vendar je avtor Jo{t
Jakob Gallenberg, naslovnik pa Wolf Ferdinand Mordax. AS, Gra{~. arh. Dol, fsc. 129, str. 673. Dolenj{~ina pa
seveda ostane. V zvezi s temi pismi in sloven{~ino pa {e tole: korespondeca med Gallenbergom in Mordaxom obsega
okoli 500 strani. Na teh straneh je precej francoskih stavkov, a le devet slovenskih besed.
84 Merku, Slovenska, str. 10, 12.
339ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
v zvezi z jezikovno kompetenco in performanco more in mora analizirati, sta vsebina izgo-
vorjenega ali napisanega in dru‘beni kontekst vsebine. S te plati se ka‘e plemi{ka sloven{~ina
kot nosilka trivialnih sporo~il in kot izrazno sredstvo nekolikanj regresivnih psiholo{kih stanj.
O tem, da ni ni~ jedel pi{e Gallenberg, o svojih »~ernih ku~mah in pla{~cih« grofica Blagaj85,
hipohondri~no Coraduzzijevko pa ob tem, da opravlja, te~nari in brblja, najbolj zanimajo
zajci, koko{i, ribe, arti~oke in vino.86 In ~e ‘e za karakteriziranje plemi{ke sloven{~ine upo-
rabljamo anatomsko topografijo, se zdi, da na~inu njene rabe vsaj toliko, ~e ne {e bolj kot
izraz jezik srca87 ustreza izraz jezik ‘elodca. Slovenska plemi{ka etiketa, izpri~ana ‘e v pro-
testantskih delih in v nekaterih tekstih iz 17. in 18. stoletja,88 pa pravzaprav s trivialnostjo
zgoraj navedenih vsebin nima kaj dosti opraviti, saj je vsako civilizirano komunikacijo treba
za~eti in zaklju~iti v skladu z dru‘benimi pravili, ki uravnavajo obna{anje, tudi jezikovno, v
konkretnem prostoru, ~asu, situaciji in dru‘benem sloju. Tudi razvitost in gibkost slovenske-
ga jezika, ki je svoje prve zvezdne trenutke do‘ivel s protestantskimi jezikovnimi prizade-
vanji, je bila za na~in uporabe sloven{~ine med plemi~i prav malo pomembna. Raba jezika
pa~ ni nujno povezana s strukturiranostjo in sposobnostjo jezikovnega koda za izra‘anje
zahtevnih sporo~il, zlasti ~e so za zahtevnej{e jezikovne ravni in rabo prikladnej{i drugi
jezikovni kodi, ki so bolj strukturirani, z dalj{o tradicijo, bolj razviti, la‘je dostopni, bolj
samoumevni in nenazadnje tudi bolj agresivni. Kranjski plemi~ prve polovice 18. stoletja je
imel za oblikovanje vsebinsko zahtevnej{ih sporo~il pravzaprav kar bogato izbiro. Ob nem{~ini
tudi latin{~ino, pa {e italijan{~ino89, hrva{~ino90 in v~asih, kot smo videli, celo franco{~ino.
Ne vsi plemi~i, seveda. Plemi~ je jezike uporabljal v skladu z dru‘insko prakso, znanjem,
izobrazbo, dru‘beno situacijo, obliko in namenom sporo~anja. Vsak pa~ ni bil Raigersfeld, ki
je izpri~ano menjaval nem{~ino, italijan{~ino, latin{~ino in franco{~ino, najbr‘ pa je znal tudi
portugalsko in holandsko.91
Razmi{ljanja o jezikovni praksi kranjskih plemi~ev zaklju~imo z analizo {e treh konkret-
nih zgledov. ^e smo ob pismih De Coppinijev Erbergu in drugih primerih analizirali funkcijo
85 @vanut, Od viteza, str. 35.
86 Merku, Slovenska, str. 28 in dalje.
87 @vanut, Od viteza, str. 34.
88 Dular, op. cit.
89 Glej poro~ne pogodbe med baronom Vidom Jakobom Oberburgom in Jo‘efo Antonijo pl. Lazarini, Jakobom
Antonom pl. Garzarollijem in Margareto pl. Kupferschein in Bartolemeom Garzonijem in Argeneto Felicito pl.
Giuliani. Garzoni je {e skoraj trideset let po poroki, leta 1740, »in Lubiana« v italijan{~ini napisal potrdilo o prejeti
doti. AS, ZI, fsc. 39 lit. O {t. 17. str. 63; fsc. 19 lit. G {t. 114, str. 5; fsc. 19 lit. G {t. 116, str. 7 in 14. Nekateri pa se
podpisujejo v italijan{~ini na dokumente, ki so sicer pisani v nem{~ini. Pod poro~no pogodbo med baronom An-
drocko in baronico Gerra se je po italijansko kot Francesco Ignazio podpisal ‘eninov o~e. Prav tako v italijan{~ini
kot »padre dello sposo« se je podpisal na poro~no pogodbo med Francom Rajmundom pl.Franchijem in Marijo
Fran~i{ko pl. Lassperger tudi Sebastiano Bonaventura Franchi. Pod poro~no pogodbo med Francem Mihaelom
Purgerjem pl. Purgom in Marijo Konstancijo pl. Schluderbach se je na nevestini strani podpisal Agostino Codeli De
Fahnenfeld Testimonio. Giovanni Giorgio de Raab pa se je v italijan{~ini podpisoval kot inventurni komisar in v
italijan{~ini je leta 1759 tudi napisal oporoko. Glej: AS, ZI, fsc. 3 lit. A {t. 64, str. 17 in fsc. 15 lit. F, {t. 52, str. 45, fsc.
37 lit. P {t. 144, str. 23; fsc. 28 lit. K {t. 96, str. 92; fsc. 39 lit. O {t. 17, str. 62. AS, ZI, Test. III. Lit. R {t. 60. O
nekaterih vidikih jezika v poro~ni pogodbi med Oberburgom in Lazarinijevo glej spodaj.
90 V hrva{~ini je pisana ena od poro~nih pogodb med Jo‘efom Leopoldom Bonazzijem in njegovo drugo ‘eno
baronico Silli. Druga pogodba je pisana v nem{~ini. AS, ZI, fsc. 7 lit. B {t. 73, str. 36–40. Hrva{ko je leta 1728 pisal
tudi grof Matija Aichelburg de‘elnemu glavarju grofu Wolfu Vajkardu Gallenbergu. Glej: AS, Gra{~. arh. Dol, fsc.
132, str. 274–277. O uporabi hrva{~ine glej tudi: M. @vanut, »To ie moia uola«: Po sledeh nekega testamenta iz 17.
stoletja, Z^, 52, 1998, {t. 4, str. 494 in dalje.
91 Primerjaj: M. [tuhec, Ah ljubi bog, str. 203, op. 7. V zvezi z nizozem{~ino ka‘e omeniti tudi pesem, ki jo je
baronu Janezu Benjaminu Erbergu za Bo‘i~ leta 1726 v Den Haagu napisal in likovno opremil neznani avtor. Glej:
AS, Gra{~. Arh. Dol, fsc. 66.
340 M. [TUHEC: IZ LESC V LJUBLJANO PO FRANCOSKO
zamenjave nem{~ine s franco{~ino v pisni komunikaciji, si bomo v prvem primeru ogledali
zamenjavo nem{~ine s sloven{~ino v govorni. Pri drugem primeru, ki tudi razkriva menja-
vanje jezikovnega koda, se sicer ne da tako enozna~no kot pri prvem ugotoviti, iz katerega
jezika je bila plemi{ka dru‘ba zbrana ob poroki, premaknjena v nem{~ino, vendar primer
nudi dovolj snovi za razmislek o prakti~ni uporabi jezikov med plemi{ko elito. Tretji primer
pa zadeva kombinacijo italijan{~ine in nem{~ine. Vir za prvi primer je Raigersfeldov dnev-
nik,92 drugi vir je Dolni~arjeva dru‘inska kronika,93 tretji vir je poro~na pogodba med baro-
nom Vidom Jakobom Oberburgom in Jo‘efo Antonijo pl. Lazarini.94
Poglejmo si najprej relevantni odlomek iz Raigersfeldovega dnevnika, ki se je, dasiravno
‘e zdavnaj objavljen95, kakor vse ka‘e, izmuznil budnim varuhom in sodnikom vsega v slo-
venskem jeziku zamrmranega, pri{epetanega, stisnjenega med zobmi, izre~enega in
zare~enega, napisanega in mi{ljenega, najbr‘ zato, ker v celotnem besedilu sloven{~ine ni
niti za {~epec in je vrhu tega {e dobro skrita. Takole Raigersfeld: »14. /januar 1725/ war ich
in der Comedie, wo ich M/eine/ L/liebe/ das erstmahl gesehen und zu kennen das gluck
gehabt. /..../Ich sasse in der zweyten Reyhe und die Fräuleins nebst andern Frauenzimmer in
der ersten Reyhe. Der B. Kushland mein bald darauf gewordene Shwager sagte mir auf crai-
nerishe ich solte aufstehen er wolte mir eine lepa Punza zeügen?«96 Za analizo jezikovne
performance v navedenem odlomku je klju~na zamenjava sporo~ilnega koda, preskok iz
nem{~ine v sloven{~ino: »Shwager sagte mir auf crainerishe«. Ta preskok je bil povsem
nedvoumen in se ga je avtor spisa Raigersfeld zavedal {e takrat, ko se je v retrospektivi
sprehodil po tistih postajah svojega ‘ivljenja, ki so se mu v trenutku pisanja zdele najpo-
membnej{e. Ko razmi{ljamo o jezikovni rabi v navedenem odlomku, so pomembni naslednji
vidiki: dru‘beno in dru‘abno okolje ali situacija, za~etek in konec komunikacije v sloven{~ini
ter vsebina, nana{alnost in motiviranost slovenskega dialoga. Dru‘beno okolje in dru‘bena
situacija nista vpra{ljivi. Gledali{~e s socialno elito na predstavi. Gledali{~e, ena od oblik
plemi{ke dru‘abnosti, kjer plemkinje in plemi~i kramljaje tkejo in parajo zveze in zavezni{tva,
i{~ejo in najdevajo poglede in nasmehe, opazujejo druge, ka‘ejo sebe, oddajajo in sprejemajo
znake. Ta z obleko, tisti z lasuljo in srebrno toba~nico, oni spet z gibom, dr‘o telesa ali
na~inom govorjenja. Ali je {lo v na{em primeru za predstavo v nem{~ini, ali pa je bila v
gosteh kak{na italijanska komedijantska skupina, ne vemo. Jezik na odru nas ne zanima. O
jeziku v dvorani pa lahko brez posebnega tveganja re~emo, da je bil obi~ajni pogovorni jezik
ob~instva nem{~ina. Sloven{~ina nikakor ni mogla biti. ^e bi bila namre~ sloven{~ina kot
pogovorni jezik ob~instva v stanovskem gledali{~u nekaj vsakdanjega, Raigersfeld ne bi bil
imel nobenega vzroka za to, da se ob njej ustavi. Dejstvo, da ga je baron Ku{lan nagovoril
»auf crainerishe«, se mu je torej zdelo tako nenavadno, da je to zapisal. Dasiravno nenavad-
na, pa je sloven{~ina vendarle mogla zveneti na kraju, kjer se je zbirala dru‘bena elita v
ve~jem {tevilu. To pomeni, da tudi v kulturni ustanovi ni bila v polo‘aju manjvrednega socio-
lekta.97 Kot sta jasni prizori{~e in situacija dogajanja, je jasen tudi za~etek komunikacije v
sloven{~ini. Ku{lan je za~el po slovensko s pozivom Raigersfeldu, naj vstane, in nadaljeval,
da mu ho~e pokazati lepo dekle. Nejasen pa je konec komunikacije. Nikakor ne moremo
ugotoviti, ali se je sloven{~ina nehala ‘e z Raigersfeldovim sprehodom ob prvi vrsti, ko ga je
92 AS, Gra{~. arh. Dol, fsc. 201, str. 102–104. Glej tudi v zgornji opombi omenjeno razpravo.
93 Peter Radics, Die Familien Chroniken krainischer Adeliger im 16. und 17. Jahrhundert. MMK, 17, 1904.
94 AS, ZI, fsc. 39 lit. O {t. 17, str. 63.
95 A. Luschin – Ebengreuth, Die Freiherrn von Reigersfeld. GMDS, 12, 1931, str. 26.
96 Kot v op. 92, str. 102.
97 To je bilo tudi stali{~e J. Koruze. Primerjaj: Koruza, K problematiki, str. 110. O konceptu sociolekta glej: B.
Imhasly – B. Marfurt – P. Portman, Konzepte der linguistik. Eine Einführung, Wiesbaden 1982(2), str. 204.
341ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
kot strela z jasnega zadelo ob pogledu na {tirinajstletnico iz dolske gra{~ine, ali pa se je
nadaljevala s Ku{lanovim vpra{anjem in Raigersfeldovim domnevnim vznesenim odgovo-
rom. Prav tako ni jasno, ali je Raigersfeld sploh spregovoril kak{en slovenski stavek. Ker na
to vpra{anje ne moremo odgovoriti, se dotaknimo zadnjega vidika analize prvega sre~anja
na{ega junaka in njegove bodo~e neveste, dotaknimo se realne vsebine, na katero se nana{a
sporazumevanje v sloven{~ini med obema ‘lahtnima gospodoma in njene psiholo{ke motivi-
ranosti. Ta stvarna vsebina je Ku{lanovo usmerjanje Raigersfeldove pozornosti na privla~no
dekle. V ozadju je torej opazovanje ‘enske, neke vrste vizualno opravljanje dveh mo{kih.
Kadar mo{ki opazujejo ‘enske in jih tako kot Ku{lan ocenijo za privla~ne, pa seveda nikoli
ne gre le za nevtralen estetski u‘itek. Ku{lanova »lepa Punza« je imela eroti~no konotacijo,
opazovanje lepe Punze pa je bilo seksualno motivirano. Tako se sloven{~ina, za plemi~e
menda sublimni jezik srca, kakor sodijo nekateri, desublimira in se morda poka‘e tudi kot
jezik falusa. Sicer pa: za tako uporabo sloven{~ine so kranjski ‘lahtni gospodje imeli dovolj
prilo‘nosti.98
Drugi primer je, smo rekli, Dolni~arjeva dru‘inska kronika. V njej Janez Gregor Dolni~ar
precej na kratko omenja svojo poroko februarja 1684 v Marijini kapeli na Ajmanovem gradu,
oddaljenem pol ure od [kofje Loke. Poleg tega, da zapi{e, kje in kdaj se je poroka zgodila,
vo‘njo svatov s petnajstimi sanmi in strupeni mraz, navede tudi tole: »NB. Der lakherische
Stadtpfarrer hat die teutsche Redt gethan …«99 Iz dejstva, da je avtor besedila posebej omenil
nem{~ino kot jezik ‘upnikove pridige, o vsebini pa mu izpod prirezanega gosjega peresa ni
spolzela niti ena sama samcata kapljica tinte, je prejkone jasno vsaj dvoje. Prvi~: ‘upnikova
nem{~ina ni bila samoumevna. ^e bi bila, Dolni~arju, po letu 1688, ko je bil hkrati z o~etom
poplemeniten, von Thalnitscharju s predikatom von Thalberg,100 ne bi bila zbudila toliko
pozornosti, da jo je posebej omenil in omembo {e posebej poudaril z NB, torej nota bene. S
tem NB. je avtor v strukturi informacij o svoji poroki nem{~ino v poro~ni pridigi postavil na
isto pozicijo kot nenavadno strupeni mraz na poro~ni dan 13. februarja: »NB. NB. War eine
solche grimige Kelten dergleichen nie erhört worden.«101 Obe dejstvi, ‘upnikova nem{~ina
in strupeni mraz, sta bili za Dolni~arja zanimivi, vredni zapisa, nekaj, kar pade v o~i, skratka:
nota bene. NB. ^e je torej poznej{i ljubljanski kronist in operoz nem{~ino v kapeli Ajmano-
vega gradu dojel kot zanimivost, sklepam, da je bilo v njegovem pojmovnem aparatu, s kate-
rim je sprejemal in urejal svet okoli sebe in se nanj odzival, vsaj {e nekaj prostora za kak drug
jezik, primeren za bo‘ji hram in pridigo na njegovi poroki, ne glede na to, kako reflektirano
ali kako spontano je vsaj {tirijezi~ni Dolni~ar oblikoval lastno jezikovno prakso v razli~nih
dru‘benih situacijah, oziroma se odzival na jezikovno prakso svojega okolja.102 Na podlagi
tega premisleka ponujam tezo, da je v ozadju analiziranega stavka »Der lakherische Stadt-
pfarrer hat die teutsche Redt gethan« Dolni~arjeva podmena, da bi {kofjelo{ki ‘upnik mogel
izbrati tudi kak drug jezik, potem ko je bil opravil latinski poro~ni obred. Ali naj bi to bila
sloven{~ina ali italijan{~ina, jezik iz Benetk izvirajo~e nevestine dru‘ine Zanettijev,103 sicer
ne moremo zanesljivo vedeti. Najbr‘ pa je bila v Dolni~arjevem pojmovnem svetu in dru‘be-
nem okolju vendarle sloven{~ina tisti drugi jezik, ki bi ga Dolni~ar tudi lahko pri~akoval v
pridigi ob svoji poroki. Vsekakor pa Dolni~arjevo reflektiranje ‘upnikove jezikovne prakse
98 Primerjaj: M. @vanut, Lo~itev zakona pred tristo leti, Z^, 50, 1996, {t. 3.
99 Citirano po: Radics, Familien-Chroniken, MMK 17, 1904, str. 5.
100 Primerjaj: SBL IV, str. 74.
101 Kot v predzadnji opombi.
102 Dolni~ar, ki je {tudiral v Gradcu, Ingolstadtu in Bologni je poleg latin{~ine brez dvoma dobro znal nem{ko in
italijansko. Primerjaj: SBL IV, str. 74.
103 P. Blaznik, [kofja loka in lo{ko gospostvo (973–1803), [kofja Loka 1973, str. 289, 290.
342 M. [TUHEC: IZ LESC V LJUBLJANO PO FRANCOSKO
ka‘e na menjavanje jezika v Dolni~arjevem socialnem okolju in vsakdanjem ‘ivljenju, naj-
br‘ tudi na sami poroki. Drugo, kar je jasno iz obravnavanega besedila, pa je naslednje:
{kofjelo{ki ‘upnik je za jezik svoje pridige izbral nem{~ino ne oziraje se na druge jezikovne
mo‘nosti, ki jih je {e imel na voljo. To je moral storiti s premislekom in upo{tevanjem obi~ajne
jezikovne prakse ljudi, ki se jim je namenil govoriti, in prilo‘nosti, zaradi katere so se ti
ljudje nameravali zbrati. In nem{~ino je izbral kljub temu, da je govoril v grajski kapeli, ki je
bila le pi~le pol ure oddaljena od kraja, kjer so par desetletji kasneje na Veliki petek v sloven{~ini
igrali pasijonsko igro. Ob enem izmed najpomembnej{ih in najslovesnej{ih dogodkov v
plemi{kem – in seveda ne le plemi{kem – ‘ivljenju, ob poroki, je ‘enina, nevesto in zbrane
svate nagovoril v tistem jeziku, ki je bil po njegovi presoji pa~ najbolj primeren za pomen
dogodka in socialni status poslu{alcev, v nem{~ini. Sodim, da je bila za izbiro jezika pomembna
kombinacija obojega, dogodka in dru‘benega polo‘aja udele‘encev dogodka. Sloven{~ina je
bila morda res mednarodno uveljavljeni jezik, kakor tudi trdijo nekateri, toda o~itno ne do-
volj, da bi jo ‘upnik malega kranjskega mesteca uporabil v nagovoru ‘eninu, po etni~nem
izvoru Slovencu, in nevesti iz dru‘ine sicer italijanskega porekla, ki pa je ‘e nekaj desetletji
prebivala v tem istem malem mestecu.
Tretji primer za ve~jezi~no jezikovno prakso najdemo v poro~ni pogodbi iz leta 1741
med Oberburgom in Lazarinijevo. Tisto, kar je v njej zanimivo v zvezi z rabo jezikov, ni
dejstvo, da je bila napisana v italijan{~ini, saj na italijan{~ino naletimo {e v kak{ni drugi
poro~ni pogodbi ali oporoki. Zanimivi so podpisi. Osebe na ‘eninovi strani, Oberburgi, so se
dosledno podpisali v italijanski varianti: ‘enin kot Giacomo Vitto B. De Oberburg, prva ‘eni-
nova pri~a brat Anton Jo‘ef kot Antonio Jesope B. de Oberburg in druga pri~a ‘eninov drugi
brat Wolf Anton celo kot Bolfgango Antonio B. De Oberburg.104 Nevestina stran pa daje bolj
pisano podobo. Nevestin o~e se je podpisal kot Franco Pietro De Lazarini, ostali Lazariniji pa
so uporabili nem{ko varianto: nevesta Josepha Antonia von Lazarini, njena mati Marija Ana
von Lazarini gebohrene freyin von Raunach ter brata Adam Danijel von Lazarini in Franz
Carl von Lazarini. Toda {e ena nevestina pri~a po materini strani, najbr‘ njen stric, sicer
duhovnik, je uporabil italijansko razli~ico: Giovani Ernesto l. b. di Raunach.105 V gra{~ini
»in Jablaniz castello della solita Abbitazione dell’illmo Sig. Franco Pietro de Lazarini«106, se
je torej pokazalo, kako fluentne so bile meje jezikovne rabe in kako so v dolo~enih situacijah
potekale skozi isto dru‘ino. Plemi~i iz Jablanice, sosednjega Zemona, [ilentabora in Trnove-
ga107, torej iz podro~ja med Trstom in Reko, so se br‘~as brez posebnih problemov sporazu-
meli o italijan{~ini kot jeziku, v katerem so zapisovali, da bo nevesta prinesla 1000 gld dote,
se zato odpovedala dedi{~ini, ‘enin pa ji bo prispeval 2000 gld. Ko pa so se podpisovali, se je
pokazala ve~slojnost in odprtost jezikovne rabe konkretnih ljudi v konkretnem ~asu, prostoru
in polo‘aju. Oberburgi, ki niso bili italijanskega porekla, so se ob tej prilo‘nosti prilagodili
mo‘ni rabi jezika v krajih blizu italijanske jezikovne meje in nevestini dru‘ini, zlasti njene-
mu o~etu. Podpisi Lazarinijevih pa so bolj zapleteni za interpretacijo in odpirajo {e vrsto
vpra{anj. Raba jezika ob podpisovanju poro~ne pogodbe, dru‘inske zadeve, ni le vpra{anje
zavestnega ali spontanega izra‘anja pripadnosti tej ali oni kulturi. Je tudi rezultat osebnostne
dinamike podpisnikov, v kateri ima svoje mesto tudi dru‘inska dinamika in identifikacija s
104 Sorodstvene vezi so razvidne iz inventarja. Glej: AS, ZI, fsc. 39 lit. O {t. 17, str. 16 in 17.
105 Isto, str. 65. Za sorodstvo med Lazariniji glej: Schivizhoffen, str. 286. Da je bil Giovani Ernesto Raunach
duhovniki, pri~a dokument popisan v Oberburgovem inventarju. »Ein durch herrn Johan Ernesten von Raunach
freyherrn, pfarern zu Dolina …« Kot v predzadnji opombi, str. 15.
106 AS, ZI, fsc. 39 lit. O {t. 17, str. 63.
107 Iz Zemona so prihajali Oberburgi, gospostvo [ilentabor je bilo v lasti barona Giovanija Ernesta Raunacha,
Trnovo je bilo v lasti barona Volfganga Antona Oberburga. Glej: Smole, str. 568, 480, 503.
343ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
star{i. To, kar zbode v o~i, je, da se tako kot mati ni podpisala le h~i ampak tudi dva odrasla
sinova. Ali to pomeni, da je bila vloga matere Marije Ane Lazarini, rojene v baronski dru‘ini,
v odnosu do otrok toliko pomembnej{a od o~etove, da je prevladala ob ravnanju, ki je bilo
hkrati dru‘insko in usmerjeno izven dru‘ine? Odgovora na to vpra{anje za zdaj ne morem
dati. Sodim pa, da je vpra{anja te vrste treba postaviti in iskati odgovore nanje v razpr{enih in
nekoherentnih podatkih o vsakdanjih rutinah, saj usmerjajo pozornost od iskanja potrditev o
tem, da je ta ali oni plemi~ znal slovensko, in navdu{enja ob vsakem najdenem dokazu, k
temeljnim histori~no antropolo{kim temam, kakor so socializacija, osebna in kolektivna iden-
tifikacija, reprezentacija in samoreprezentacija, vedenje, tudi jezikovno, v dolo~enih social-
nih ambientih in okoli{~inah in k podobnim temam. V okvir takih vpra{anj velja postaviti
tudi podpise barona Androcke, pl. Franchija, pl. Garzonija, pl. Codellija in pl. Raaba.108 Pri
Giovanniju Giorgiu De Raabu opazimo isto zna~ilnost kot pri Lazarinijih: ~lani iste dru‘ine
uporabljajo v enaki situaciji razli~ne jezike. Medtem ko je Giovanni Giorgio februarja 1759
v Brezovici napisal oporoko v italijan{~ini, jo je njegov brat Franc Xaver aprila 1758 v Ljub-
ljani spisal v nem{~ini. V oporokah oba zapu{~ata tretjemu bratu. Prvi »al carissimo frattelo
Carlo De Raab tutti I miei vestimenti«109, drugi pa »meinem lieben bruder Carl von Raab
1000 fl.«110
S u m m a r y
From Lesce to Ljubljana in French: Linguistic Customs of the Nobility of Carniola in the First
Half of the 18th Century
Marko [tuhec
The paper explores the use of mother tongue and foreign languages among the elite of Carniola in
the first half of the 18th century. The author stresses the fact that linguistic usage is more than just the
meaning of written, read, or spoken words. The use of language in a social interaction or in a broader
context namely does not reflect only political and nationalistic tendencies of the speaker but also im-
plies social and cultural connotations. During an interaction, which takes place in diverse social circu-
mstances and contains a number of presumptions, implications, interpretations, and undertones, the
speaker and the addressee always bring in their own social and cultural capital, emotions, and inten-
tions. Language usage and customs, especially the use of certain words, sentences, or longer texts is
therefore a distinctive social and cultural indicator.
The paper examines language use in written texts, in spoken language, and in reading habits. An
analysis of legacy inventories shows that in that period more than one half of the books in the libraries
of the nobility were still written in Latin. This is probably due to the fact that many of them were books
on theological questions and on law, and that a number of their owners were in legal profession. A little
less than one third of the books were written in German, less than ten percent in Italian, almost six
percent in French, and a mere tenth of a percent in Slovene. However, an analysis of languages repre-
sented in these books shows a somewhat different picture. All libraries contained books in German,
sixty percent of them had Latin books, one half had books written in Italian, a third had books in
French, and five percent of them contained books in Slovene. It is hardly surprising that German was
the leading language of books read by the nobility of Carniola; just as often it was used in correspon-
dence. Compared to the situation in the 17th century, the significant increase of books written in French,
the leading language in Europe of that time, indicates that Carniola was starting to open up to the world.
108 Glej zgoraj op. 89.
109 AS, Test. III lit. R {t. 60.
110 AS, Test. III lit. R {t. 59.
344 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Since from the viewpoint of important social, cultural, scientific, political, and economic processes
Kranjska, like a number of other Slovene and neighboring lands, was a relatively unimportant country,
it eagerly received and filtered, though in its own specific way, cultural and other innovations from
abroad.
Social and cultural impact of French was equally visible in correspondence. Letter abounded in
French expressions and sentences, and French words were used to denote certain objects in legacy
inventories such as, for instance, chaise percée or tire bouchon. Some aristocrats chose to write entire
letters in this language. Especially interesting for this author were Gallicized names of addressees on
envelopes, which had clear social implications. By addressing a letter with A Monsieur Jean Benjamin
le baron d’Erberg à Labac and sending it from Lesce to Ljubljana the purpose of the sender was clearly
more than finding the person to whom the letter had been addressed; his letter indicated that the addres-
see was a man of the world, and that the sender was well aware of that. As far as the use of Slovene is
concerned, the author agrees with other scholars that usually the nobility could speak Slovene or at least
its local variants. What is more, it needs to be mentioned that Slovene, along with German, was the
language of reference with which Anton von Breckerfeld measured the linguistic dexterity of his father,
Johann Sigmund, in Latin, Italian, and French. Yet the nobility of Carniola used Slovene mostly to
transmit everyday, trivial messages and possibly to express regressive psychological conditions.
The paper concludes with a study of linguistic codes and their variability within noble families. An
analysis of signatures on a marriage contract from 1741, written in Italian, shows the multilayered
character and flexibility of language use of concrete people in a concrete period of time and place, and
with a clearly defined social status. The groom’s relatives, the Oberburgs, signed the contract with the
Italian variant of their names. The bride’s family, the Lazarinis, chose both possibilities: together with
some other relatives, the bride’s father wrote his name in the Italian variant while the bride, her mother,
her two brothers, and some other family members preferred to write their signatures in German form.
While it is true that these signatures cannot provide a reliable answer about the identification of adult
children with their parents, the dynamics of their relations and the general language use within this
family, such questions need to be asked. Their answers, which can be found in fragmented, incoherent
data on everyday routines, draw attention to basic cultural-historical, sociohistoric, and historical-an-
thropological themes such as socialization, personal and collective identification, representation and
self-representation, and behavior in different social milieus and circumstances.
345ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Janez Cvirn
Boj za sveti zakon – II. del
UDK 347.62(497.4)”17/19”
CVIRN Janez, dr., red. profesor, Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, SI-1000 Ljubljana, A{ker~eva 2,
janez.cvirn@ff.uni-lj.si
Boj za sveti zakon – II. del
Zgodovinski ~asopis, Ljubljana 60/2006, {t. 1–2 (133), str. 345–373, 170 cit.
1.01 Izvirni znanstveni ~lanek; jezik Sn. (En., Sn., En.)
Od jo‘efinskega poro~nega patenta (1783), ki je institut zakonske zveze podredil dr‘avni regulaciji, je bila poro~na zakonodaja eden
izmed glavnih kamnov spotike v odnosih med katoli{ko cerkvijo in dr‘avo ter civilno dru‘bo. V predmar~nem obdobju dialog med
dr‘avo in cerkvijo ni prinesel rezultatov. Neoabsolutisti~ni re‘im pa je po sklenitvi konkordata (1855) cerkvi prepustil nadzor nad
institutom zakonske zveze. Z majskimi zakoni (1868) je spet za~elo veljati drugo poglavje ob~ega dr‘avljanskega zakonika (1811),
hkrati pa so uvedli institut »civilne poroke v sili«. Toda nekatera dolo~ila ob~ega dr‘avljanskega zakonika (zadr‘ek verske razli~nosti,
absolutna nerazvezljivost katoli{kih zakonov) so se mnogim liberalno usmerjenim ljudem zdela vpra{ljiva ‘e z vidika enakopravnosti
dr‘avljanov pred zakonom. Od {estdesetih let 19. stoletja so se zahteve po reformi poro~nega prava (uvedba obvezne civilne poroke,
mo‘nost razveze katoli{kih zakonov) iz leta v leto stopnjevale, dokler se niso v letih pred prvo svetovno vojno razrasle v pravi
kulturni boj, ki je odmeval tudi v slovenskih de‘elah.
Avtorski izvle~ek
UDC 347.62(497.4)”17/19”
CVIRN Janez, PhD, Full Professor, Department of History, Faculty of Arts, University in Ljubljana, SI-1000 Ljubljana, A{ker~eva 2,
janez.cvirn@ff.uni-lj.si
Fight for the Holy Matrimony (Part Two)
Zgodovinski ~asopis (Historical Review), Ljubljana 60/2006, No. 1–2 (133), pp. 345–373, 170 notes
Language: Sn. (En., Sn., En.)
Since 1783, when the marriage bill introduced by Joseph II legalized civil marriage, marriage legislation had been one of the princi-
pal sources of dispute between the Catholic Church and the state and its civil society. In the period preceding the March Revolution
the dialog between the Church and the state yielded no palpable results. After the 1855 concordat, the neo-absolutistic regime
transferred control over marriage legislation to the Church. With the 1868 May regulation, the second chapter of the 1811 General
Civic Code was once again in force, followed by the introduction of the »civil marriage in emergency«. Yet many liberal-minded
people voiced the opinion that from the viewpoint of equality before the law certain provisions in the General Civic Code, such as the
issue of religious differences and the absolute prohibition of Catholic divorce, were extremely questionable. Since the 1860’s, the
demands for marriage reforms, for instance the introduction of compulsory civil marriage and the possibility of  Catholic divorce,
became more and more pronounced. In the years before to the First World War, they had bloomed into a fierce cultural struggle that
resonated also in Slovene lands.
Author’s Abstracts
Civilni zakon v sili
Ko se je jeseni 1868 okrepil boj katoli{ke cerkve zoper majske zakone, se je del nem{ke
ustavoverne stranke vedno bolj nagibal k radikalni re{itvi problema. Novi »stari« zakoni, ki
so institut zakonske zveze spet podredili dr`avi in nekoliko upo{tevali versko razli~nost
dr`avljanov, so namre~ {e vedno bili v nasprotju z dolo~ili decembrske ustave iz leta 1867.
^eprav slednja formalno ni ve~ priznavala nobene dominantne dr`avne religije, ampak le
legalno priznane verske skupnosti, tudi majski zakoni niso anulirali dolo~ila § 111, ki je –
skupaj z dvornima dekretoma iz let 1814 in 1835 – uvajal zadr`ek katoli{tva.1 [e vedno je
1 § 111 ODZ se je glasil: »Vez veljavnega zakona se more med katoli{kima osebama samo s smertjo enega
zakonskega dru`eta razdreti. Ravno tako nerazre{ljiva je vez zakona, ~e je le ena stran `e ob ~asu sklenjenega zakona
katoli{ke vere bila.« Dvorni dekret z 26. 8. 1814 je dolo~al, da se »nekatoli{ki kristjan« po veljavni razvezi zakona ne
ZGODOVINSKI ^A OPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134) • 345–373
346 J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
veljal tudi zadr`ek verske razli~nosti, ki je onemogo~al sklepanje porok med kristjani in Judi
(ter muslimani). Zato so v nem{kem »ustavovernem« taboru tudi po sprejemu majskih zako-
nov (1868) nadaljevali s prizadevanji za ureditev poro~nih zadev v duhu lo~itve cerkve in
dr`ave.
V ta okvir sta sodila dva zakona z dne 31. decembra 1868, ki sicer nista bistveno posegla v
(pred)pravice katoli{ke cerkve. Zakon »zastran posku{nje, spraviti med sabo zakonske, ki ho~ejo
lo~eni biti«,2 ki je ukinjal dol`nost treh spravnih poskusov pred pristojnim `upnikom, je vlada
sprejela zaradi odpora katoli{ke cerkve pri izpolnjevanju tistega dolo~ila zakona o zakonski
zvezi z dne 25. maja 1868, ki je od `upnika zahteval, da pred za~etkom postopka lo~itve trikrat
posku{a spraviti zakonca in jima ob neuspehu izda potrdilo. Ker `upniki zakoncem, ki so se
`eleli lo~iti, potrdila o trikratnem poskusu sprave marsikje niso hoteli izdati, je vlada raz{irila
pristojnost civilnih sodi{~ tudi na postopek sprave. »Dol`nost, v §§ 104, 107 in 132 ob~. dr`.
zak. nalo`ena zakonskim, da morajo sklep, lo~iti se, svojemu rednemu du{nemu pastirju razo-
deti, je preklicana. Svobodno jim je pa, ~e ho~ejo ta sklep svojemu rednemu du{nemu pastirju
razodeti in izprositi od njega pismeno spri~evalo o tem, da je on posku{al spraviti jih…, da je pa
to bilo zastonj.«3 ^e zakonca nista `elela trikratnega spravnega poskusa izvesti pred `upnikom
ali jima le-ta ni hotel dati potrebnega potrdila, so trikratni spravni poskus (z osemdnevnim
zamikom) izvedli na sodi{~u, pred uradnim za~etkom lo~itvenega postopka.4
Zakon o me{anih zakonih pripadnikov razli~nih kr{~anskih konfesij, ki ga je vlada sprejela
v `elji po emancipaciji nekatolikov,5 pa je v bistvu nadgradil dva ministrska odloka z dne 30.
januarja 1849 (RGBl 1849/107) in 14. julija 1854 (RGBl 1854/193), ki sta deloma spremeni-
la dolo~ila §§. 71 in 77 ODZ.6 Pri poroki med katolikom in »nekatoli{kim kristjanom« sta se
lahko mladoporo~enca po lastni presoji odlo~ila, ali se bosta poro~ila pred katoli{kim ali
nekatoli{kim duhovnikom.7 »Kadar gre za zakon med raznovernimi kristjani, naj se slovesna
izreka privolitve v zakon oddaja vpri~o dveh svedokov (pri~) pred rednim du{nim pastirjem
bodi `eninovim bodi nevestinim ali pa njegovim namestnikom.«8
Zaradi odpora katoli{ke cerkve majskim zakonom se novo »me{~ansko ministrstvo« s
Carlosom Auerspergom na ~elu ni `elelo odlo~iti za radikalnej{e korake, ki so jih v dr`avnem
zboru zahtevali nekateri ustavoverni poslanci. Glavni razlog za obotavljanje je gotovo ti~al v
stali{~u Franca Jo`efa, ki je `e na prvi seji vlade po razglasitvi majskih zakonov dal svojim
ministrom jasno vedeti, da ne bo dovolil nadaljnjih posegov v pravice katoli{ke cerkve: »Z
razglasitvijo teh treh zakonov je na podro~ju zakonodaje ustvarjeno novo stanje, ki bo trajno
le tedaj, ~e se bo pustilo pri miru. Pri~akujem torej, da bo na~in izvajanja in izpolnjevanja
omenjenih sklepov na upravnem podro~ju tak, da bo pregnana vznemirjenost, ki jo je morda
povzro~ila njihova formulacija, in da se bo ~edalje trdneje dokazalo, da je do njih pri{lo samo
zato, ker je bilo neogibno treba spremeniti ustavni sistem.«9
more poro~iti s katolikom (do smrti svojega zakonskega tovari{a iz prvega zakona). Dekret z dne 17. julija 1835 pa
je dolo~al, da se ne sme »oseba, ki je bila ob sklenitvi zakona akatoli{ka, pa je kasneje prestopila v katol. cerkev in
bila razvedena od svojega nekatoli{kega soproga, ob `ivljenju tega skleniti nobenega veljavnega zakona.« Prim.:
Lapajne, Za odpravo pojma »zakonski zadr`ek, str. 10.
2 RGBl 1869/3; prim. tudi Ehevorschriften, str. 46–50.
3 RGBl, 1869/3, § 1.
4 RGBl, 1869/3, § 2.
5 RGBl 1869/4.
6 RGBl 1869/4; § III; Ehevorschriften, str. 51.
7 RGBl 1869/4, § II; Ehevorschriften, str. 53.
8 RGBl 1869/4, § II.
9 Bled, Franc Jo`ef, str. 312–313.
347ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
To se je jasno pokazalo `e januarja 1869, ko je poslanec dr. Eduard Sturm v dr`avnem
zboru stavil predlog za sprejem zakona o obvezni civilni poroki.11 Vlada, v kateri so sicer
sedeli njegovi strankarski tovari{i, je menila, da bi `e parlamentarna obravnava Sturmovega
predloga lahko prilila olje na ogenj nezadovoljstva katoli{kega tabora, zato je naredila vse,
da bi pri{el ~im kasneje v parlamentarno proceduro. Konfesionalni odbor, ki se je na njegovi
podlagi ukvarjal s pripravo osnutka ustreznega zakona, se je le po~asi in zmerno loteval svoje
naloge.
Odlo~itev vlade je novinarju Pollacku pravosodni minister Herbst pojasnil takole: tudi
vlada naj bi bila na~eloma za uvedbo obvezne civilne poroke in torej tudi za Sturmov osnutek
tozadevnega zakona, vendar meni, da za obravnavo Sturmovega predloga ni primeren trenu-
tek. Sturmov zakonski osnutek naj bi bil »v nasprotju z religiozno-katoli{ko vestjo prebi-
valstva«,12 zato naj bi bilo iz takti~nih razlogov z obravnavo tak{nih in podobnih predlogov
bolje po~akati.13 S tem `eli vlada prete`no katoli{kemu prebivalstvu dokazati, da njeni dote-
danji ukrepi niso bili naperjeni zoper cerkev ali vero, ampak da je vrnila dr`avi zgolj tiste
pristojnosti, ki ji gredo.
Ko je novinar Pollack Herbstu zatrdil, da se mnogi navdu{ujejo nad obvezno civilno
poroko, mu je Herbst odgovoril: »prebivalstvo Dunaja in intelegentnej{i del me{~anstva dru-
gih mest pri tem ni odlo~ilno; treba je ra~unati z veliko ve~ino manj izobra`enih in samostoj-
no misle~ih ljudi, na katere ima, kot je znano, odlo~ilen vpliv duhov{~ina.«14 In je dodal:
»Priti z novimi zakoni, ki bi jih utegnili razumeti kot poseg v pravice katoli{ke cerkve, bi
pomenilo okrepitev tiste agitacije, ki vladi `e tako prina{a dovolj neprijetnosti.«15
Med razlogi za obotavljanje je Herbst navedel naslednje: »Vlada… upravi~eno domneva,
da bo kler prenehal z opozicijo zoper majske zakone, ~e ne bo novih posegov v pravice
katoli{ke cerkve.«16 Tak{no zagotovilo naj bi vladi dal nek »odli~en predstavnik klera in
klerikalne stranke«. Ker si vlada `eli predvsem mir, da bo imela dovolj ~asa za »druge po-
membne naloge«, bi bilo po Herbstovem mnenju nesmiselno zavrniti »ponujeno roko spra-
ve«.17
Ko je Pollack izrazil prepri~anje, da bi vlada morala nadaljevati z liberalnimi reformami
in na novo urediti odnose s cerkvijo, mu je Herbst odgovoril: »Ja, ali mislite, da bo parlament
sogla{al z uvedbo obvezne civilne poroke? Pravim vam, da je to dvomljivo `e pri poslanski
zbornici, ve~ine v gosposki zbornici pa za kaj takega zagotovo ne bi bilo mogo~e pridobiti«18
Toda najve~jo oviro naj bi po Herbstovem mnenju predstavljal cesar. Tudi ~e bi vlada sogla-
sno podprla Sturmov predlog, tudi ~e bi predlog dobil podporo v poslanski in gosposki zbor-
nici, zagotovo ne bi dobil cesarjeve sankcije, kar naj bi Franc Jo`ef vladi nedvoumno sporo~il
preko grofa Taaffeja.19
10 Heinrich Pollak, Dreissig Jahre aus dem Leben eines Journalisten: Erinnerungen und Aufzeichnungen, Bd. 2,
Wien 1895, str. 118.
11 Pollack, Dreissig Jahre aus dem Leben eines Journalisten, str. 119.
12 Pollack, Dreissig Jahre aus dem Leben eines Journalisten, str. 120.
13 Ibidem.
14 Pollack, Dreissig Jahre aus dem Leben eines Journalisten, str. 121–122.
15 Ibidem.
16 Ibidem.
17 Ibidem
18 Pollack, Dreissig Jahre aus dem Leben eines Journalisten, str. 123; o cesarjevem stali{~u do reformnih pred-
logov glej: Fritz Fellner, Kaiser Franz Joseph und das Parlament, v: Mitteilungen des Österreichischen Staatsarchivs
9, 1956, str. 312 in sl.
19 Kolmer, Parlament und Verfassung, II, str. 41.
348 J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
Tudi Taaffe-Hasnerjeva vlada se je cerkvenopoliti~nih vpra{anj lotevala oportunisti~no.20
Poslanec dr. Carl Rechbauer je 26. januarja 1870 v dr`avnem zboru med drugim predlagal,
naj bi konfesionalni odbor spet za~el z obravnavo osnutka zakona o civilni zakonski zvezi.21
Osnutek zakona, ki je izhajal iz na~ela, da je zakon izklju~no civilna pogodba, neodvisna od
cerkvenih dolo~il (in kot tak pod dolo~enimi pogoji razvezljiv), je konfesionalni odbor po-
slanski zbornici posredoval 22. marca 1870, toda za njegovo obravnavo ni bilo dovolj ~asa.22
Tako je poslanska zbornica 31. marca 1870 sprejela le besedilo zakona (cesarjevo sankcijo je
dobil 9. aprila 1870) o zakonskih zvezah med osebami, ki ne pripadajo nobeni v Avstriji
»zakonsko priznani« cerkvi ali »verski dru`bi«.23 Zakon, ki ni pomenil ve~jega posega v
pravice in pristojnosti katoli{ke cerkve, je za osebe, ki niso pripadale nobeni v dr`avi prizna-
ni verski skupnosti24 ali so se razgla{ale za »brezverce« (konfesionslos), dopu{~al mo`nost
sklepanja civilne poroke v sili. Mladoporo~enca sta se lahko poro~ila pred okrajnim gla-
varjem ali `upanom ob~ine z lastnim statutom.
Kmalu po odpovedi konkordata 30. julija 187025 so se odnosi med dr`avo in cerkvijo
(tudi glede instituta zakonske zveze) za~eli po~asi normalizirati. Katoli{ka cerkev, ki se je
sprva o~itno bala, da bo pri{lo do mno`i~nega sklepanja civilnih porok (v sili), se je lahko
kmalu prepri~ala, da nova zakonodaja ni prinesla bistvenih sprememb. Civilne poroke v sili
so bile izjemno redke in o~itno tudi nepriljubljene.26 Vseeno pa so vna{ale napetosti v odnose
med dr`avo in cerkvijo, ki civilnih porok (v sili) ni priznavala. Nasprotno. [kofje so kato-
likom, ki bi se poro~ili le civilno, grozili celo z izob~enjem.27 [tevilne prito`be zoper tak{no
in podobno ravnanje cerkvenih poglavarjev so dosegle tudi dr`avni zbor, zato so nekateri
poslanci predlagali uvedbo kazenskega postopanja zoper cerkveno nepriznavanje in
neupo{tevanje dr`avnih zakonov.28 Toda tako radikalnih ukrepov si vlada ni hotela privo{~iti.
Auerspergova vlada je na podro~je cerkvenih in konfesionalnih razmer posegala izjemno
previdno, saj je `elela prepre~iti vsak morebiten konflikt s cerkvijo. @e leta 1871 vlada za~ela
pripravljati zakon, s katerim naj bi uredili polo`aj katoli{ke cerkve in drugih verskih skupno-
sti v skladu z ustavo in zgodovinsko danimi razmerami, ter zakon, s katerim naj bi pravico
spregleda posameznih poro~nih zadr`kov odvzela de`elnim oblastem in jih dala v pristojnost
politi~nih okrajnih oblastev (okrajnih glavarstev).29 Toda priprava zakonskih predlogov se je
vlekla. Tik pred prekinitvijo zasedanja dr`avnega zbora je minister Stremayr (3. junija 1872)
v odgovoru na interpelacijo poslanca Carla Rechbauerja poudaril, da vlada osnutkov ustrez-
nih cerkvenopoliti~nih zakonov {e ni dokon~ala, ker je preoblo`ena z delom. Liberalna ve~ina
v dr`avnem zboru se je zadovoljila s Stremayjerjevo obljubo, da bo osnutke poslala v poslan-
20 Ibidem.
21 Kolmer, Parlament und Verfassung, II, str. 42.
22 RGBl 1870/51; Ehevorschriften, str. 54–55; Kolmer, Parlament und Verfassung, II, str. 42.
23 »Starokatolike«, ki niso priznavali dogme o pape`evi nezmotljivosti, je dr`ava uradno priznala za versko
dru`bo z ukazom ministrstva za uk in bogo~astje z dne 18. 10. 1877 (RGBl 1877/99), pripadnike »mohamedanske
vere po hanefiti{kem obredu« pa {ele z zakonom z dne 15. julija 1912 (RGBl, 1912/159). Prim.: Hans Hoyer, Die
altkatholische Kirche, v: Die Habsburgermonarchie 1848–1918, Band IV. Die Konfessionen, Wien 1985, str. 616–632;
Karl Gabriel, Bosnien-Herzegowina 1878. Der Aufbau der Verwaltung unter FZM Herzog Wilhelm v. Württemberg
und dessen Biographie, Frankfurt am Main 2003, str. 88–100.
24 Za odpoved osovra`enega konkordata je dr`ava izkoristila razglasitev dogme o pape`evi nezmotljivosti, ki jo
je razglasil 18. 7. 1870 prvi vatikanski koncil. Prim.: Eder, Der Liberalismus in Altösterreich, str. 174–178.
25 V Ljubljani so prvo civilno poroko v sili sklenili {ele leta 1872. Prim.: Zgodnja Danica, 12. 7. 1872. Civilni ali
svetni zakon.
26 Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 250.
27 Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 250–251.
28 Ibidem.
29 Ibidem.
349ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
ske klopi na za~etku novega zasedanja. Ker pa tudi v sedmi sesiji dr`avnega zbora vladni
zakonski osnutki niso pri{li v poslanske klopi, je 13. marca 1873 poslanec Rechbauer vlo`il
novo interpelacijo; v njej je vlado spra{eval o obljubljenih zakonskih predlogih o ureditvi
polo`aja katoli{ke cerkve in obvezni civilni poroki.30 Odgovora ni dobil, saj je 24. aprila
1873 cesar zaklju~il sedmo sesijo, 7. septembra 1873 pa je razpisal nove direktne volitve v
dr`avni zbor.31
Potem ko je cesar v prestolnem govoru (5. novembra 1873) izrazil `eljo, naj novi parla-
ment zama{i praznino, ki je nastala po ukinitvi konkordata,32 je vlada pohitela. 21. januarja
1874 je poslancem predstavila {tiri zakonske osnutke, s katerimi naj bi dokon~no uredili vsa
sporna razmerja med dr`avo in katoli{ko cerkvijo.33 V nem{kem liberalnem taboru so se
mnogim poslancem zdeli osnutki polovi~arski. Zlasti jih je motilo, da se noben zakonski
osnutek ni dotikal reforme poro~ne zakonodaje v smislu obvezne civilne poroke.34 Predstav-
niki nem{ke levice so z razli~nimi predlogi posku{ali dose~i dopolnitev zakonskih osnutkov.
Poslanec Josef Kopp je tako na seji 21. januarja 1874 – sklicujo~ se na cesarjev prestolni
govor – predlagal, naj poslanska zbornica izvoli poseben 36-~lanski odbor, ki naj po obrav-
navi vseh do tedaj stavljenih predlogov (bodisi s strani vlade ali poslancev) izdela potrebne
osnutke zakonov proti zlorabi duhovni{ke oblasti, o dr`avnem nadzoru nad verskimi zdru`enji,
o pravnem polo`aju starokatoli{kih cerkvenih ob~in, o predizobrazbi kandidatov za duhovni{ki
stan, o zakonski zvezi in civilnem vodenju mati~nih knjig.35 Pri utemeljevanju svojega pre-
dloga (podpisalo ga je {e 32 poslancev) je Kopp {e posebej poudaril nujnost uvedbe obvezne
civilne poroke. Toda njegov predlog v dr`avnem zboru ni dobil potrebne podpore. Zanj je
glasovalo le 57 poslancev, proti pa jih je bilo 147.36 Ve~ina poslancev je glasovala za predlog
poslanca Pergerja, naj Koppov predlog posredujejo `e obstoje~emu konfesionalnemu odbo-
ru, kjer pa se seveda dolgo ~asa ni premaknil iz mrtve to~ke.37
Katoli{ki tabor je takoj za~el napad na vladne zakonske osnutke38 in bil pri tem deloma
uspe{en. Pod njegovim vplivom gosposka zbornica ni hotela potrditi zakona o pravnem
polo`aju samostanskih skupnosti, tako da so maja 1874 dobili cesarjevo sankcijo le zakon o
zunanjem pravnem polo`aju katoli{ke cerkve, zakon o verskem sladu in zakon o zakonskem
pripoznanju verskih skupnosti.39 Poskus, da bi reformirali poro~no pravo, je popolnoma pro-
padel.
Podobno kot v letih 1868/69 pa je bila nova verska zakonodaja za cesarja maksimum,
preko katerega ni hotel stopiti. Na drugi strani pa je liberalna ve~ina v dr`avnem zboru kmalu
morala spoznati, da v spremenjeni politi~ni in gospodarski situaciji po zlomu dunajske borze
ne more ve~ igrati na »kulturnobojne« strune. Med prebivalstvom, ki se je v gospodarski
krizi zna{lo v nezavidljivem socialnem polo`aju, so se hitro prijela antiliberalna gesla: glavni
30 Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 271, 277.
31 Kolmer, Parlament und Verfassung II., str. 286.
32 Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 315.
33 Ibidem.
34 Wiener Zeitung, 22. 1. 1874.
35 Wiener Zeitung, 27. 1. 1874.
36 Wiener Zeitung, 27. 1. 1874; Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 315.
37 Npr. Katoli{ko dru{tvo v Slovenj Gradcu je 8. 2. 1874 sprejelo resolucijo, s katero je ostro napadlo osnutke
novih zakonov kot kr~enje pravic katoli{ke cerkve. Marburger Zeitung, 15. 2. 1874.
38 RGBl 1874/50; RGBl 1874/51; RGBl 1874/68; prim. tudi Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 315;
Ulrike Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-Hungary: The Second Marriage of Franz Conrad von Hötzen-
dorf, v: Austrian History Yearbook, XXXII, 2001, str. 75.
39 Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 313.
350
krivec za zlom dunajske borze in gospodarsko krizo je postal brezbo`ni liberalizem.40 Zato je
ve~inska staroliberalna struja v cerkvenopoliti~nih vpra{anjih za~ela voditi poudarjeno
oportunisti~no, prera~unljivo politiko, ki je naletela na ostro kritiko radikalnej{ih poslancev
nem{ke ustavoverne stranke. Vlada se ni hotela spu{~ati v boj z mlini na veter, ampak je zgolj
posku{ala na ~im la`ji na~in uresni~iti obljube, ki jih je dala `e pred sklicem novega, na
direktni volilni pravici izvoljenega parlamenta. Vse radikalnej{e predloge mladoliberalnih
poslancev je odlo~no zavra~ala,416 jih posku{ala omiliti ali celo izigrati. Tak{na taktika vlade
je pri{la do polnega izraza tudi pri nadaljnjih predlogih za reformo poro~ne zakonodaje.
Januarja 1874 v poslanske klopi poslani vladni zakonski osnutki so zanesli kulturni boj
tudi na slovensko politi~no prizori{~e. [tirje slovenski liberalni dr`avnozborski poslanci so
na Dunaju odlo~no podpirali predlagane konfesionalne zakone. Poleg dr. Josipa Vo{njaka se
je za njihov sprejem najbolj anga`iral dr. Radoslav Razlag, ki je s svojim nastopom v dr`avnem
zboru (7. marca 1874) slovenskim liberalcem priboril precej simpatij nem{kih ustavover-
cev.42 O tem je Vo{njak 25. marca 1874 poro~al v pismu Josipu Jur~i~u: »Sploh imamo
Mladoslovenci precej prijetno stali{~e in dasi nas je malo, nas vendar zelo spo{tujejo. Raz-
lag, kakor se mi ka`e, ima morebiti res {e imenitno prihodnost. S svojim govorom o konfe-
sionalnih vpra{anjih si je pridobil dosti simpatij celo med dunajskim ob~instvom. Cesar sam
je `e popra{al, kdo so ti ’Jungslovenen’. Zato je bilo prav pametno, da nismo stopili v noben
klub.«43
Slovenski narod je seveda odlo~no podprl stali{~a mladoslovenskih poslancev. Zlasti Fran
[uklje in Janko Kersnik ter istrski duhovnik Lovro Rakovec (Cismontanus) so se v listu
odlo~no zavzeli za sprejem predlaganih zakonov in s svojim pisanjem privedli kulturni boj
»do pravih pravcatih mlaku`«.44 Nasprotno v katoli{kem Slovencu niso imeli nobenega po-
sluha za predlagane spremembe. V vladne predloge se je najbolj zaletaval neki Kaulus (ve-
rjetno Karel Klun), ki je slovenske liberalne poslance zaradi zavzemanja za konfesionalne
zakone ozna~il za izdajalce.45 Toda `e kmalu po sprejemu novih zakonov so mladoslovenci
za~eli opu{~ati »kulturni boj«. Slovenski narod je 8. julija 1874 pomirljivo zapisal: »Nam
vsem je po{tenih kompromisov potreba«.
Konfesionalni odbor je za pripravo novega poro~nega zakona in zakona o vodenju civil-
nih mati~nih knjig, ki ju je 21. januarja 1874 predlagal poslanec Kopp, oblikoval poseben
komite, ki pa dolgo ~asa ni pri{el do konkretnih sklepov.46 Njegovi ~lani so sicer menili, da bi
bilo bolje, ~e bi isto~asno reformirali formalno in materialno poro~no pravo, toda hkrati so se
dobro zavedali, da za tako radikalen poseg v obstoje~e poro~no pravo ~as ni najbolj prime-
ren. Na~rt celovite reforme so tako kmalu opustili in so se raje skoncentrirali na izdelavo
novele k poro~nemu pravu, s katero naj bi ukinili v §§ 63 in 64 ODZ vsebovane poro~ne
zadr`ke.47 Toda tudi z delom na delni spremembi poro~ne zakonodaje je komite le po~asi
napredoval. Do februarja 1875 so se njegovi ~lani uspeli zediniti le o tem, da je zakonska
40 Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 314.
41 Prim.: Fran [uklje, Iz mojih spominov, I. del, Ljubljana 1988, str. 108.
42 Ivan Prijatelj, Slovenska kulturnopoliti~na in slovstvena zgodovina 1848–1895, III., Ljubljana 1958,
str. 358–359.
43 Ibidem.
44 Slovenec, 17. 2. 1874; Prijatelj, Slovenska kulturnopoliti~na in slovstvena zgodovina 1848–1895, III., str. 358.
45 Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 334.
46 § 63 ODZ se je glasil: »Duhovni, ki so `e vi{je posve~enje prejeli, kakor tudi redovne osebe obojega spola, ki
so slovesno obljubo brezzakonstva storile, ne morejo veljavnih zakonskih pogodb skleniti.« § 64 pa je dolo~al:
»Zakonske pogodbe med kristjani in osebami, ki niso kristjanske vere, se ne morejo veljavno skleniti.«
47 Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 334.
J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
351ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
zveza izklju~no civilna pogodba; kmalu je postalo jasno, da z vpeljavo obvezne civilne poro-
ke spet ne bo ni~.48
Zaradi po~asnega dela komiteja je poslanec Kopp 19. novembra 1875 v dr`avnem zboru
vlo`il nov predlog zakona, s katerim bi spremenili tudi dolo~ila §§ 111, 116 in 119 ODZ
glede razvezljivosti me{anih zakonov v smislu anuliranja zadr`ka katoli{tva.49 Koppov pre-
dlog je 26. novembra 1875 pri{el v prvo branje, toda s 97 proti 91 glasovi so se poslanci
odlo~ili, da ga ne bodo dali v nadaljnjo obravnavo konfesionalnemu odboru.50
Ne dolgo zatem, 1. decembra 1875, je konfesionalni odbor podal svoje poro~ilo o delu na
zakonskih osnutkih v smislu zahtev poslanca Koppa z dne 21. januarja 1874. Odbor je izdelal
ve~ predlogov sprememb materialnega poro~nega prava, vsebovanega v ODZ. Medtem ko je
manj{ina v konfesionalnem odboru predlagala enostavno razveljavitev §§ 63 in 64 ODZ, je
predlog ve~ine predvideval nekaj sprememb, ki so se dotikale poro~nih zadr`kov katoli{tva,
verske razli~nosti, vi{jega reda in slovesne obljube za ~lane kak{nega od pape`a potrjenega
reda. Ve~ina je predlagala tak{no spremembo § 63 ODZ, s katero bi odpadla zadr`ek vi{jih
redov (~e bi redovnik izstopil iz katoli{ke cerkve) in slovesne obljube (z izstopom iz reda).51
Ob ukinitvi § 64 je ve~inski predlog predvideval tudi ~rtanje zadnjega stavka § 111 ODZ, ki
je dolo~al: »Ravno tako nerazre{ljiva je vez zakona, ~e je le ena stran `e ob ~asu sklenjenega
zakona katol{ke vere bila.« § 116 ODZ naj bi se v bodo~e glasil: »Zakon dovoljuje nekato-
li{kemu zakoncu, da iz navedenih razlogov predlaga razvezo zakona, ~etudi se druga stran
priznava h katoli{ki religiji.«52
Oba predloga konfesionalnega odbora je poslanska zbornica za~ela obravnavati 1. fe-
bruarja 1876. Po specialni debati (8. februarja 1876) je ve~ina poslancev zavrnila predlog
manj{ine, ki je zahtevala enostavno ukinitev §§ 63 in 64 ODZ (z 90 proti 81 glasovi) in s 100
proti 68 glasov sprejela predlog ve~ine.53
^eprav je Zgodnja Danica po sprejemu osnutka zakona v poslanski zbornici skupaj s
poslancem Pfüglom menila, da gre za »napad na katoli{ko cerkev« in »razdjanje hi{nega
miru«,54 ni predvidena sprememba nikoli stopila v veljavo. V gosposki zbornici osnutek
zakona namre~ ni dobil zelene lu~i, ~eprav je tudi konfesionalna komisija gosposke zbornice
priznavala, da je reforma konfesionalno zasnovane poro~ne zakonodaje nujno potrebna.
V generalni debati v gosposki zbornici se je o osnutku zakona (19. in 20. februarja 1877)
razvila nadvse `ivahna debata. Za sprejem zakona se je prvi zavzel dr. Felder, ki je visoki
zbor seznanil s podatkom, da je bilo na podlagi zakonske novele iz 9. aprila 1870 samo pred
dunajskim magistratom sklenjenih 382 civilnih porok v sili, kar naj bi dokazovalo, da je v
praksi § 64 ODZ nehal veljati `e leta 1870.54 Sekcijski {ef Konrad Schmid je opozoril zlasti
na nevzdr`nost § 111, ki da je direkten povod za sklepanje t. i. sedmogra{kih oz. ogrskih
48 § 116 je dolo~al: »Postava dopu{~a nekatoli{kemu zakonskemu dru`etu, iz imenovanih vzrokov za razvezo
prositi, ~e je tudi druga stran k katoli{ki veri prestopila.« § 119 pa je glede razveze zakonov (nekatoli{kih kristjanov)
dolo~al: »Razvezanim je sicer sploh dopu{~eno, zopet v zakon stopiti; vendar se s tistim noben veljaven zakon
skleniti ne more, ki so po dokazih, pri razvezi dozvedenih, s pre{estvom, z na{untovanjem, ali na drug kaznjiv na~in
k razvezi priliko dali.«
49 Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 334–335; Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-Hungary,
str. 80.
50 Wiener Zeitung, 9. 2. 1876; Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 335; Kosec, Katoli{ko zakonsko
pravo, str. 117.
51 Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 335.
52 Wiener Zeitung, 9. 2. 1876; Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 336–337; Harmat, Divorce and Re-
marriage in Austria-Hungary, str. 75–76.
53 Zgodnja Danica, 11. sve~ana 1876.
54 Wiener Zeitung, 20. 2. 1870.
352
porok. ^eprav se mu je zdel osnutek zakona nezadovoljiv, je vseeno predlagal, naj gosposka
zbornica za~ne s specialno debato.55 Najodlo~neje pa se je za sprejem osnutka zakona zavzel
sloviti profesor Anton von Hye. V svojem nastopu je zlasti kritiziral rasisti~ni § 64 ODZ, ki
ne dopu{~a porok med kristjani in Judi. Opozoril je, da je v Franciji, Italiji, Porenju, Belgiji
in Angliji, kjer so `e zdavnaj ukinili poro~ni zadr`ek razli~nosti vere, izginilo tudi »rasno
sovra{tvo« med kristjani in Judi. To naj bi dokazovala tudi poro~na praksa v Galiciji, kjer so
kr{~ansko-judovski zakoni povsem obi~ajni: »Po mnenju mo`, ki najbolje poznajo de`elo, so
najbolj{i zakoni v Galiciji tisti, ki nastanejo tako, da Judinja navidezno prestopi v kr{~anstvo
in se poro~i s kristjanom. S svojo pridnostjo prinese v hi{o red, postane du{a dru`ine, ~eprav
v svojem srcu {e vedno ohrani pripadnost svoji stari veri; vseeno pa mirno dopusti, da po ̀ elji
mo`a otroke vzgajajo v kr{~anskem duhu.«56
Toda v razpravi so prevladali odklonilni toni predstavnikov katoli{ke cerkve in visoke
aristokracije. Dunajskega knezo{kofa Kutschkerja je motila `e ukinitev § 64, ki je bil uperjen
zlasti zoper Jude. Konservativni du{ni pastir je bil prepri~an, da bi svobodno sklepanje porok
med kristjani in Judi v dru`beno in duhovno `ivljenje vneslo grozovito zmedo. »Kako pa bo
izgledala `ivljenjska skupnost, {e zlasti pri ni`jih slojih prebivalstva, v kateri en zakonec
praznuje sabat in drugi nedeljo, prvi kr{~anske in drugi judovske praznike, v kateri en zako-
nec brez pomislekov u`iva hrano, ki jo drugemu prepovedujejo predpisi njegove religije.«57
[e zlasti ostro je nastopil proti predlagani spremembi § 111, saj je v njej videl liberalni napad
na na~elo nerazvezljivosti zakona. »Stranka, ki… `eli vzpostaviti dru`bo na protikr{~anskih
podlagah, se zaveda, da zavzema med institucijami, ki smo jih podedovali od na{ih pred-
nikov, zakon prvo mesto. […] Zato si ne gre delati iluzij, da je razvezljivost zakona le etapa
na poti k uni~enju kr{~anskega instituta zakona.«58
Tudi kardinal Schwarzenberg je v predlagani spremembi § 111 videl le prvi korak k
absolutni razvezljivosti zakona,59 zoper predlagani osnutek zakona pa so se med drugim
izrekli tudi knezo{kof dr. Eder, dvorni svetnik vitez Arneth in grof Leo Thun. Na koncu je
ve~ina ~lanov gosposke zbornice (20. februarja 1877) s 57 proti 22 glasovom podprla kom-
promisni predlog kneza Friedricha Liechtensteina, ki je (19. februarja 1877) v imenu 15
~lanov gosposke zbornice predlagal »solomonsko« re{itev: »V trdnem pri~akovanju, da bo
visoka vlada v bli`nji prihodnosti predlo`ila celovit civilni poro~ni zakon, naj visoka zborni-
ca preide na dnevni red mimo od komisije predlo`enega zakonskega osnutka.«60
^eprav je bil Liechtensteinov predlog motiviran s pri~akovanjem, da bo vlada v bli`nji
prihodnosti izdelala celovitej{i civilni poro~ni zakon, je revizija poro~ne zakonodaje za dol-
go ~asa ostala le pobo`na `elja. Konfesionalni odbor poslanske zbornice je sicer `e 23. fe-
bruarja 1877 sklenil za~eti z delom na noveli zakona o porokah. 1. januarja 1878 se je na
predlog dr. Sturma celo ogrel za sprejem zakona o obvezni civilni poroki. Toda pod pritiskom
nagodbenih pogajanj z Ogrsko in voja{kih priprav na okupacijo Bosne in Hercegovine so v
odboru in dr`avnem zboru na celotno zadevo kmalu pozabili. Za razliko od Badna (1869),
[vice (1874), Prusije (1874) in nem{kega rajha (1875), kjer so z uvedbo obvezne civilne
poroke dopustili mo`nost razveze katoli{kih zakonov,61 so v Avstriji vztrajali na nerazvezlji-
55 Ibidem.
56 Wiener Zeitung, 21. 2. 1877.
57 Wiener Zeitung, 20. 2. 1877.
58 Ibidem.
59 Wiener Zeitung, 21. 2. 1877.
60 Wiener Zeitung, 20. 2. 1877; prim. tudi Kolmer, Parlament und Verfassung, II., str. 338; Harmat, Divorce and
Remarriage in Austria-Hungary, str. 75.
61 Prim.: Weber-Kellermann, Die deutsche Familie, str. 59.
J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
353ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
vosti katoli{kih zakonov. Tak{no stali{~e pa je bilo po mnenju Wilhelma Fuchsa »v kri~e~em
nasprotju z nazori ljudstva, in sicer tako izobra`enih kot manj izobra`enih stanov«.62
Sedmogra{ke in ogrske poroke
Katoli{ki lo~enci, ki so se `eleli po lo~itvi vnovi~ poro~iti, so si posku{ali pomagati z
obhajanjem obstoje~e zakonodaje. Ko je 26. novembra 1875 poslanec Josef Kopp v dr`avnem
zboru zagovarjal svoj osnutek zakona o reviziji poro~nega prava v smislu njegove liberaliza-
cije, je med drugim opozoril na eno izmed oblik zaobhajanja poro~nega prava v Avstriji.
Obi~ajno naj bi namre~ postalo, da (katoli{ki) zakonci, ki se po lo~itvi od postelje in mize
zaradi »zadr`ka katoli{tva« ne morejo v drugo poro~iti (vse do smrti svojega partnerja),
odhajajo v Cluj, kjer prestopijo v protestantsko ali unitarno cerkev, se razve`ejo in potem
ponovno poro~ijo. Kopp je v svojem govoru aludiral na t. i. »sedmogra{ke poroke« (imeno-
vane tudi »clujske poroke«), ki so se od konca {estdesetih let precej raz{irile in so postale
glavna oblika, kako zaobiti ne`ivljenjsko poro~no pravo v Avstriji.63
Pravni temelj za t. i. »sedmogra{ke poroke« je bila posebna konstitucija obeh protestant-
skih (luteranske in kalvinske) ter unitarne cerkve na Sedmogra{kem in velikih kompetenec
cerkvenih sodi{~e omenjenih verskih skupnosti. Na Sedmogra{kem so bile obe protestantski
in unitarna cerkev povsem enakopravne s katoli{ko `e od konca 16. stoletja. Avtonomija
obeh protestantskih in unitarne cerkve ni bila omejena tudi potem, ko je Sedmogra{ka pri{la
pod Habsbur`ane. Jo`efov poro~ni patent, ki so ga na Ogrskem in Sedmogra{kem vpeljali
leta 1786, ni nikoli za`ivel, Leopold II. pa je ga je moral preklicati. V zakonu XXXIV/1791
so jasno zapisali, da je ureditev poro~nih zadev v jurisdikciji cerkvenih sodi{~ omenjenih
cerkva. Pravica sedmogra{kih cerkvenih sodi{~, da razsojajo v poro~nih zadevah, je bila
priznana tako od avstrijske kot kasneje od ogrske vlade.64
Patenta, s katerim so v ~asu neoabsolutizma razglasili ODZ na Ogrskem in Sedmo-
gra{kem,65 sta priznavala pravice in pristojnosti cerkvenih sodi{~ protestantov in unitarcev
na Sedmogra{kem. Neokrnjene je pustila tudi nova ogrska zakonodaja po dualizmu. § 14
zakona LIII/1868 in § 36 zakona LIV/1868 sta potrjevala stare pristojnosti cerkvenih sodi{~
na Sedmogra{kem.66 Toda za mo`nost razveze katoli{kih zakonov je bilo pomembno dolo~ilo
§ 8 ogrskega interkonfesionalnega zakona LIII/1868, ki je dolo~al, da konfesionalno na~elo
ni vezano na osebo, ki je zapustila dolo~eno konfesijo: za katolike, ki so prestopili npr. v
protestantizem, »zadr`ek katoli{tva« ni ve~ veljal in so lahko svoj katoli{ki ali me{ani zakon
razvezali.67
To pravno situacijo so po letu 1868 za~eli izrabljati avstrijski dr`avljani (katoliki), ki so
se `eleli razvezati in ponovno poro~iti.68 Kako so zaob{li zadr`ka katoli{tva in zakonske
62 Wilhelm Fuchs, Die sogenannten Siebenbürgischen Ehen und andere Arten der Wiederverehelichung ge-
schiedener österreichischer Katholiken, Wien 1889, str. 19.
63 Podrobno o »sedmogra{kih porokah«: Fuchs, Die sogenannten Siebenbürgischen Ehen, str. 21–51; Harmat,
Divorce and Remarriage in Austria-Hungary, str. 80.
64 Fuchs, Die sogenannten Siebenbürgischen Ehen, str. 21–31; Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-
Hungary, str. 81.
65 Patent z dne 29. 5. 1853, RGBl 1853/99, in z dne 29. 11. 1852, RGBl 1852/246.
66 Fuchs, Die sogenannten Siebenbürgischen Ehen, str. 31–32; Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-
Hungary, str. 81.
67 Ibidem.
68 Prvo »sedmogra{ko poroko« naj bi leta 1871 sklenila h~i nekega uglednega dunajskega me{~ana. Fuchs, Die
sogenannten Siebenbürgischen Ehen, str. 52.
354
zveze? Najprej se je bilo treba pred cislajtanskim sodi{~em lo~iti od mize in postelje, nato
prestopiti v protestantsko ali unitarno cerkev, si pridobiti ogrsko dr`avljanstvo69 in se na
Sedmogra{kem, v Cluju, kjer je bil sede` omenjenih cerkvenih sodi{~, razvezati. Ponovna
poroka razvezanega zakonca je lahko potekala v eni izmed sedmogra{kih `upnij, {e ve~krat
pa kar na Dunaju – pred s strani ogrskih cerkvenih oblasti delegiranim evangeli~anskim
duhovnikom. Pogostnost porok pred delegiranim duhovnikom je bila posledica strahu pred
u~inki § 507 avstrijskega kazenskega zakonika.70 Ta je predpisoval kazen vsakomur, ki bi {el
v tujino z namenom, da se tam poro~i v nasprotju z dolo~ili doma~e zakonodaje.71
Celoten postopek je februarja 1877 v gosposki zbornici plasti~no opisal profesor Anton
von Hye: »^e se `elijo katoli{ki zakonci v drugo poro~iti, lahko brez te`av storijo tako (~e le
imajo dovolj denarja), da odlo`ijo avstrijsko dr`avljanstvo in v tujini prevzamejo drugega, se
tam razve`ejo in ponovno poro~ijo. Ko se vrnejo v Avstrijo, si lahko spet pridobijo prej le
navidez odlo`eno dr`avljanstvo in njihov zakon je pravno nedotakljiv. To velja tudi za Ogr-
sko. Prej so morali kandidati hoditi vse do Cluja in tam prestopiti med kalvince, sedaj pa
hodijo v Bratislavo ali [opron, kjer bodisi sprejmejo dr`avljanstvo, ali pa – razen ~e niso
bogati ali ~e jim javni polo`aj tega ne dopu{~a – zaprosijo za dopust, prevzamjo tamkaj{nji
domicil in se poro~ijo. Avstrijski pravniki in sodi{~a imajo glede veljavnosti teh porok razli~na
mnenja. – Ali je normalno, da o najsvetej{ih zadevah vlada tak{na nejasnost? Obstajajo zakon-
ske skupnosti, nad katerimi visi Damoklejev me~, da bodo njihove otroke imeli za bastarde.
Vendar to {e ni najhuj{e. Popolnoma nesprejemljivo je, da je lahko mo`, ki pogosto zaseda
najvi{ja mesta v dr`avi, po § 507 kazenskega zakonika obsojen zaradi prekr{ka sklenitve
prepovedanega zakona v tujini in celo zaradi zlo~ina bigamije.«72
Veljavnost »sedmogra{kih porok,«73 ki so bile v praksi dostopne le vi{jim dru`benim
slojem, sprva ni bila sporna. Toda zaradi zgra`anja javnosti, ki se je z njimi prvi~ seznanila
ob Koppovem predlogu v dr`avnem zboru, je vlada morala reagirati. Po letu 1877 so avstrij-
ska sodi{~a sedmogra{ke poroke redoma razgla{ala za ni~ne. 16. julija 1878 je ministrstvo za
uk in bogo~astje prepovedalo sklepanje porok pred delegiranimi evangeli~anskimi duhov-
niki. 22. oktobra 1879 pa je sedmogra{ke poroke (sklicujo~ se na §§ 62 in 111 ODZ ter na
razsodbo najvi{jega dr`avnega sodi{~a iz januarja 1879) razveljavil odlok ministrskega pred-
sednika in notranjega ministra grofa Eduarda Taaffeja.74 »Neki cislajtanski katoli{ki soprogi,
ki so bili lo~eni od mize in postelje, preselili so se na Erdeljsko, da bi se izognili zadr`ku
69 Slednjega je dobil vsak, ki je na Ogrskem prijavil stalno bivali{~e in je – ~etudi fiktivno – bival na Ogrskem
vsaj {est tednov. Obi~ajno je bilo prijavljanje stalnega bivali{~a v eni zmed ob~in bratislavske ali {opronske `upanije.
Prim.: Fuchs, Die sogenannten Siebenbürgischen Ehen, str. 21–22.
70 Fuchs, Die sogenannten Siebenbürgischen Ehen, str. 23, 34; Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-
Hungary, str. 81.
71 § 507 se je glasil: »Kdor njemu znan zakonit zadr`ek zakona zamol~i in se poro~iti da, preden je, kakor gre,
spregled zadobil; ali kdor se v tujo de`elo poda, ondi zakon sklenit, kateri po de`elnih zakonih ni dopu{~en, je kriv
prestopka, in se kaznuje s hudim zaporom od treh do {estih mesecev, zapeljivca pa je vsigdar ojstreje kazniti. – Zapor
naj se {e tudi poostri, ~e se je eni strani zadr`ek zamol~al, in je ona tako bila po nedol`nem k ni~nemu zakonu
premotena«. Prim.: Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku, I. zvezek, Kazenski zakon, Ljubljana 1889.
72 Wiener Zeitung, 21. 2. 1877.
73 Po 1. 1. 1876, ko je na celotnem ozemlju nem{kega rajha za~ela veljati nova poro~na zakonodaja, so se
pojavile tudi ti. »nem{ke poroke«. [lo je za podoben postopek kot pri »ogrskih porokah«. Katolik, ki se je `elel v
drugo poro~iti, si je moral pridobiti nem{ko dr`avljanstvo, nato pa pred pristojnim nem{kim sodi{~em vlo`iti to`bo
za razvezo zakona. V primeru, da se je v Avstriji ̀ e lo~il od postelje in mize, je – po pridobitvi nem{kega dr`avljanstva
– spro`il le postopek za spremembo lo~itve v razvezo. Prim.: Fuchs, Die sogenannten Siebenbürgischen Ehen,
str. 84–91.
74 Fuchs, Die sogenannten Siebenbürgischen Ehen, str. 52–54.
J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
355ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
75 Kosec, Katoli{ko zakonsko pravo, str. 105; prim. tudi Fuchs, Die sogenannten Siebenbürgischen Ehen, str. 51;
Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-Hungary, str. 82.
76 Fuchs, Die sogenannten Siebenbürgischen Ehen, str. 54.
77 Fuchs, Die sogenannten Siebenbürgischen Ehen, str. 70–76.
78 Ibidem; Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-Hungary, str. 83–84.
79 Prim.: Moritz Csáky, Die römisch-katholische Kirche in Ungarn, v: Die Habsburgermonarchie 1848–1918,
Band IV., Die Konfesssionen, Wien 1985, str. 289–301; Adriányi, Geschichte der katholischen Kirche in Ungarn,
str. 213–223.
80 Od konca stoletja je v Avstriji iz{la cela vrsta bro{ur, ki so bralce seznanjale z ogrskim poro~nim pravom in
najhitrej{im na~inom pridobitve ogrskega dr`avljanstva z adopcijo. Avstrijski katolik, ki se je `elel na hitro razvezati
(in v drugo poro~iti), je lahko pri{el do ogrskega dr`avljanstva preko adopcije – proti pla~ilu. Cene za posvojitve, ki
so jih ubobo`ani ogrski plemi~i celo ogla{evali v ~asopisju, pa so bile precej visoke, tako da so lahko na ta na~in
pri{li do ogrskega dr`avljanstva le premo`nej{i. Prim.: Ernst Gerö, Eheschliessungs- und Trennungsfreiheit, in Un-
garn. Praktisches Wegweiser für Advokaten, Justiz- und Administrationsbehörden, Heiratslustige, insbesondere für
geschiedene, oder beabsichtigende Ausländer katholischer Ehe, Budapest 1910.
81 De`elno sodi{~e na Dunaju je {e 12. februarja 1907 razveljavilo zakon neke biv{e avstrijske dr`avljanske, ki
je po lo~itvi od postelje in mize v Avstriji prevzela ogrsko dr`avljanstvo in se na Ogrskem v drugo poro~ila z ogrskim
dr`avljanom. V razsodbi je sodi{~e poudarilo: »Der § 62. des a. b. G. B. ist aufgebaut auf den Grundsatzen der guten
Sitten, daher von öffentlich rechtlichem Interesse; er enthält ein absolutes, indispensables Ehehindernis. Der Ehewer-
berin mangelte bei Eingehung der zweiten Verbindung die persönliche Fähigkeit. Ausserdem wurde die ungarische
Staatsbürgerschaft eingestandenermassen nur erworben, um das österreichische Gesetz zu umgehen; dazu kann aber
das österreichische Recht niemals seine Hand bieten.« Prim.: Anton Stergar, Kako bo pri nas z ogrskimi zakoni?, v:
Voditelj v bogoslovnih vedah, letnik XI., 1908, str. 286–287.
obstoje~ega zakona. Tam so prestopili k unitarski ali tudi evangelijsko-reformirani krivoveri,
pridobiv{i si za ta slu~aj ogersko dr`avljanstvo, in z dovoljenjem unitarske oziroma evange-
lijsko-reformirane zakonske sodnije sklenili nov zakon. Vrniv{i se v Cislajtanijo zahtevali
so, da se njihov zakon sklenjen na Erdeljskem, prizna dr`avno-veljavnim. Taaffe je odgovo-
ril: ne«.75 Odlok je – v skladu s § 78 ODZ – delegiranim evangeli~anskim duhovnikom pod
kaznijo prepovedal sklepati poroke nekdanjih avstrijskih dr`avljanov (katoli~anov), ki so
prevzeli ogrsko dr`avljanstvo in prestopili v protestantizem zgolj zaradi razveze zakona.
Hkrati je za neveljavne razglasil tudi zakone, ki so jih nekdanji avstrijski (novope~eni »ogr-
ski«) dr`avljani sicer sklenili na Ogrskem, a so se po poroki stalno naselili v Avstriji.76
Po izdaji Taaffejevega odloka je »privla~nost« sklepanja sedmogra{kih (ogrskih) porok
mo~no upadla. K temu je prispeval tudi novi ogrski zakon o dr`avljanstvu (1879), ki je za-
ostril pogoje za pridobitev ogrskega dr`avljanstva. (Odslej ga je bilo mogo~e pridobiti {ele
po petletnem bivanju na Ogrskem).77 Za sklepanje sedmogra{ki porok so se tako odlo~ali le
ljudje, ki jih ni motil prevzem ogrskega dr`avljanstva in domicil na Ogrskem. Ti so lahko s
pridom izkoristili tudi luknjo v ogrskem zakonu o dr`avljanstvu, ki je dopu{~al (§ 8) mo`nost
takoj{nje pridobitve dr`avljanstva preko adopcije.78
Po sprejemu novega ogrskega poro~nega zakona 9. decembra 1894 (veljati je za~el s 1.
januarjem 1895), ki je uvajal obvezno civilno poroko in razgla{al za razvezljive tudi katoli{ke
zakone (§ 29),79 se je formalna mo`nost sklepanja »sedmogra{kih« (»ogrskih«) porok bi-
stveno pove~ala. Z uveljavitvijo novega zakona se je bilo namre~ na Ogrskem mogo~e direktno
razvezati brez poprej{njega lo~itvenega postopka (v Avstriji) in konverzije v protestantizem
oz. unitarstvo. Edini pogoj za razvezo (in ponovno civilno poroko) je ostalo le {e ogrsko
dr`avljanstvo, ki pa ga je bilo {e vedno mo~ pridobiti tudi z adopcijo.80 Toda zaradi nujnega
prevzema ogrskega dr`avljanstva, veljave Taaffejevega odloka (1879) in razsodb najvi{jega
sodi{~a, ki tak{nih porok nekdanjih avstrijskih dr`avljanov v Cislajtaniji ni priznavalo,81 se
praksa sklepanja »ogrskih porok« ni preve~ raz{irila. Do porasta »ogrskih porok« ni pri{lo
niti po razsodbi najvi{jega dr`avnega sodi{~a z dne 18. junija 1907, ki je v nasprotju s Taaf-
356
82 Razsodba je med drugim poudarila: »Ehen von Ausländern seien nach den betreffenden Auslandsgesetzen zu
beurteilen, alle anderen Erwägungen müßten hinter diesem Prinzip umsomehr zurücktreten, als die Haager Ehere-
chtskonvention auch dieses Prinzip zum Durchbruchbringe.« Prim.: Anton Stergar, Kako bo pri nas z ogrskimi
zakoni?, str. 286–287; prim. tudi Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-Hungary, str. 89.
83 Anton Stergar je iz razsodbe najvi{jega dr`avnega sodi{~a pretirano sklepal: »Odslej bodo vsi zakonski
nezadovoljne`i lahko leteli na Ogrsko in se tam dali po svoji volji lo~iti in znovi~ poro~iti; izvzeti bodo le siromaki,
ki nimajo ob ~em iti na Ogrsko. S tem je hotelo nadsodi{~e menda nadelati pot za bodo~i civilni zakon, s katerim
ho~ejo gotovi krogi osre~iti avstrijske narode«. Anton Stergar, Kako bo pri nas z ogrskimi zakoni?, str. 286–287
84 Podrobneje o Hötzendorfovi poroki: Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-Hungary, str. 91–103.
85 Po navedbi Josefa Redlicha naj bi cesar Conradu dejal: »Sie sind ja als Soldat auch Ungar, natürlich sollen Sie
die Bewilligung bekommen.« Prim.: Das politische Tagebuch Josef Redlichs 1908–1919, II. Band 1915–1919, Be-
arbeitet von Fritz Fellner, Graz–Köln 1954, str. 62–63.
86 Hribarjevega lo~itvenega spisa mi v fondu De`elnega sodi{~a ni uspelo najti. Iz ohranjenih domovinskih
listov je razvidno, da se je moral lo~iti v prvem desetletju 20. stoletja. Pri ljudskem {tetju leta 1900 je bil {e vedno
poro~en z Emilijo, roj. Griga (1850–1926), medtem ko je pri {tetju leta 1910 `e vnesena oznaka: »gerichtlich ge-
schieden«. Zaradi `ivljenja v »konkubinatu« je bil Hribar dele`en zgra`anja s katoli{ke strani. [e posebej gorak mu
je bil ljubljanski knezo{kof Anton Bonaventura Jegli~, ki ga je ob sedemdesetletnici opomnil, da `ivi v grehu. 20.
septembra 1921 je Jegli~ v svoj dnevnik zapisal: »Iz Slovenca sem izvedel, da je pokrajinski namestnik Hribar v~eraj
izpolnil 70 let. Danes sem mu pisal: ’iskreno ~estitam za to milost, `ele~, da zadnja leta svojega `ivljenja uporabite
ne le v korist narodu, ampak tudi za svojo ~asno in ve~no sre~o. Starost nam kli~e v spomin besede: ’Memento mori!’
’da bi svoje `ivljenje uravnavali na pot sre~ne smrti v bo`ji milosti.’ – To sem mu pisal, da ga nekoliko opozorim na
njegovo `ivljenje. Od prve `ene je lo~en, `ivi pa kar o~itno z drugo, z njo hodi povsod, tudi na slu`benih potih.
Skrajna nesramnost! Veliko pohuj{anje! Ne ka`e nastopiti zoper njega javno in slu`beno, pa~ pa naj javnost izve, da
sem ga privatno posvaril.« (Jegli~, Dnevnik, 21. 9. 1921). Mesec in pol kasneje je Jegli~ dnevniku zaupal: »Dne 14.
XI. sem se moral zve~er vdele`iti ’@alnega orkestra’ po †kralju Petru. Prireditev je bila zelo resna. Razen ene Foer-
sterjeve pesmi, so peli kompozicije v stilu pravoslavne cerkve. Meni so se dozdevale lepe, segajo~e v srce, primerne,
drugim so se dozdevale dolgo~asne. Pri{el je tudi pokrajinski namestnik Hribar s svojo concubino – imel je toliko
takta, da mi je ni predstavil.« (Jegli~, Dnevnik, 14. XI. 1921). Ob koncu leta 1922 pa je Jegli~ spet zapisal: »V
nedeljo smo praznovali rojstni dan kralja. V stolnici je bila zelo spodobna slovesnost. Namestnik me je povabil h
kosilu. Ker sem izvedel, da njegove prile`nice ne bo zraven, sem se odzval. Zve~er je bil koncert Glasbene Matice,
ki obhaja 50-letnico ustanovitve. Pod vodstvom Hubada so krasno zapeli. Namestnik Hribar je pri{el s svojo konku-
bino, ki je na prvem mestu sedela. Jaz sem se mu ogibal, nisem je pogledal. Popra{ujem se, ali smem {e dalje
mol~ati, ker je skandal javen? In kaj bo, ako ta nesre~ni Hribar umrje, pa cerkvenega pogreba ne bom mogel dopu-
stiti? Nekoliko mislim, da bi mu v novem letu zadevo razlo`il kar natanko, ne ve~ prikrito, kakor do sedaj.« (Jegli~,
Dnevnik, 19. 12. 1922). Hribarjeva prva `ena Emilija je umrla 19. 3. 1926 v ljubljanski mestni ubo`nici na Japljevi
ulici 2. Dne 28. 3. 1926 se je Hribar v drugo poro~il s svojo »konkubino« Milico Gori~anovo.
J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
fejevim odlokom in uveljavljeno sodno prakso razsodilo,82 da je treba – v skladu s haa{ko
konvencijo o zakonskem pravu iz 12. junija 1902 – »zakone tujcev… presojati po ustreznih
zakonih tujih dr`av«.83 Ogrske poroke so {e naprej ostale »dostopne« le redkim, finan~no
neodvisnim ljudem. Oktobra 1915, torej v teku vojne, je mo`nost »ogrske poroke« izkoristil
celo {ef general{taba Franz Conrad von Hötzendorf, ki si je – po posredovanju nadvojvode
Karla – za nekoliko sporno poroko s pravkar na Ogrskem razvezano Gino von Reininghaus
pridobil posebno dovoljenje cesarja Franca Jo`efa,84 ~etudi sam ni prevzel ogrskega
dr`avljanstva.85 Velika ve~ina od postelje in mize lo~enih katolikov, ki so se `eleli v drugo
poro~iti, pa se je morala zadovoljiti z `ivljenjem v konkubinatu. Tipi~en primer je bil npr.
ljubljanski `upan Ivan Hribar, ki je po lo~itvi od svoje prve `ene Emilije, roj. Griga dvajset
let `ivel v konkubinatu s svojo nekdanjo kuharico Milico Gori~anovo. Z njo se je v drugo
poro~il {ele leta 1926, deset dni po smrti prve `ene.86
357ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
87 Dr. L. v. Mitteis, Die Reformbedürftigkeit des österreichischen Eherechtes, v: Neue Freie Presse, 21. 1. 1906
(Morgenblatt).
88 Toda zaradi do skrajnosti zaostrenih nem{ko-~e{kih odnosov, ki so kmalu eskalirali v (obnovljeni) obstruk-
ciji, njun predlog ni vzbudil skoraj nobene pozornosti. Enquete, str. 27–28; Voglerjev predlog omenja tudi Josip
Gruden, Kulturnobojni na~rti, v: ^as 1912, str. 8.
89 Slovenka, IV., 1900, {t. 1; prim. tudi Sabina @. @nidar{i~, Ora et labora – in mol~i, `enska!, cf*, Ljubljana
2000, str. 64.
90 Danica [Elvira Dolinar], ki je menila, da postaja v dr`avah, »kjer so lo~itve dovoljene«, zakonska zveza
»bla`ja, plemenitej{a, idealnej{a«, je bila seveda dele`na ostrih kritik v katoli{kem ~asopisju. Prim.: Slovenec, 24. 2.
1900; glej tudi Nina Vodopivec, Ivanka An`i~ Klemen~i~, v: Splo{no `ensko dru{tvo 1901–1945. Od dobrih deklet
do feministk, ur. Nata{a Budna Kodri~ in Aleksandra Ser{e, Ljubljana 2003, str. 296.
91 Dru{tvo so ustanovili 9. aprila 1904, statute pa so mu potrdili avgusta 1904. Po navedbah njegovega predsed-
nika Fritza Riedererja z za~etka leta 1905 naj bi dru{tvo {telo med 200 in 400 tiso~ ~lanov. (Riederer je pri tem imel
v mislih okoli 200.000 uradno in {e enkrat toliko dejansko lo~enih katoli{kih zakoncev v Avstriji). Dru{tvo je imelo
svoje izpostave v vseh ve~jih mestih Avstrije. Dunajska izpostava naj bi {tela 38.000 in gra{ka 8.000 ~lanov. Dru{tvo
je izdajalo svoj list Blätter der Geschiedenen. Prim.: Enquete, str. IV., 2–3, 17, 129, 186; Harmat, Divorce and
Remarriage in Austria-Hungary, str. 76.
92 Prim.: Waltraud Heindl, Aspekte der Ehescheidung in Wien um 1900. Grenzen und Möglichkeiten der Erfor-
schung des Problems, v: Mittelungen des Österreichischen Staatsarchivs 33, 1980, str. 219– 246.
Obnovitev zahtev po obvezni civilni poroki
Po sprejemu liberalne poro~ne zakonodaje na Ogrskem (1894) je bila Avstrija (Cislajta-
nija) ena izmed redkih evropskih dr`av, ki je vztrajala na konfesionalnem poro~nem pravu.87
Na prelomu stoletja je bilo avstrijsko poro~no pravo v resnici kuriozum, primerljiv le {e z
razmerami v [paniji, zato so se v javnosti okrepile zahteve po celoviti reformi ob~ega
dr`avljanskega zakonika. Liberalni zagovorniki reforme poro~nega prava so sprva – podob-
no kot v {estdesetih in sedemdesetih letih – operirali predvsem z ustavnopravnimi argumenti.
V nasprotju s stali{~i najvi{jega dr`avnega sodi{~a so mnogi menili, da je konfesionalno
poro~no pravo, vsebovano v ODZ (zlasti ~len 111), v nasprotju z dr`avnim temeljnim zako-
nom o pravicah dr`avljanov, saj da ne zagotavlja enakosti pred zakonom. V tem smislu sta
oktobra 1901 poslanca Vogler in Tschan v poslanski zbornici stavila predlog spremembe
~lenov 63, 64 in 111 ODZ, ki je bil identi~en z zakonskim osnutkom, ki ga je poslanska
zbornica sprejela `e v letu 1876.88 Kmalu pa so v javni razpravi prevladali eti~ni, nravstveni
in socialni argumenti.
V prvi {tevilki ~etrtega letnika `enskega lista Slovenka (1900) je Danica [Elvira Dolinar]
v ~lanku Svobodna ljubezen in zakon89 ugotavljala: »Vkljub najve~ji svobodi v izbiranju
zakonskega druga, vkljub najvestnej{ega plemenskega izbora (Zuchtwahl) se bodo pa vendar
vedno primerjali i slu~aji medsebojnih zvez, v kojih zakoncih nikakor ne bodo na{li za`eljene
harmonije, bodisi da sta se varala ̀ e u`e pri izbiranju, bodisi da sta se {ele pozneje divergujo~e
razvila, da je moral nastati razkol med njima. V takem slu~aju jima mora biti svobodna
lo~itev brez vsih zlih posledic, kajti naravnost kruto je vezati siloma dva ~loveka, ki si v vsem
docela nasprotujeta; kajti zakon, v katerem zakonca ne harmonirata, ni ve~ zakon.«90 Podob-
na stali{~a so zagovarjali zlasti v 9. aprila 1904 na Dunaju ustanovljenemu Dru{tvu katoli{kih
lo~encev (Verein katholisch geschiedener Eheleute),91 ki si je najbolj gore~e prizadevalo za
razveljavitev ~lena 111. Zlasti v socialisti~nem delavskem in `enskem gibanju pa so vedno
bolj opozarjali tudi na socialne in gospodarske razse`nosti problema. Ob padanju {tevila
sklenjenih zakonskih zvez in so~asnem hitrem nara{~anju {tevila lo~itev (katoli{kih) in razvez
(nekatoli{kih) zakonov, ki ga je od konca 19. stoletja bele`ila avstrijska statistika v vseh
avstrijskih de`elah in pri vseh dru`benih slojih (zlasti med delavstvom in me{~anstvom po
premo`enju),92 se jim je zdela zgolj reforma lo~itvenega prava preozka. Ob uvedbi obvezne
358 J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
civilne poroke in mo`nosti razvez katoli{kih zakonov so predlagali celovito reformo ODZ, s
katero naj bi predvsem izbolj{ali pravni polo`aj zakonskih `ensk (in lo~enk). Splo{no av-
strijsko `ensko dru{tvo (Allgemeine österreichische Frauenverein)93 je tako leta 1904 malo
pred tem ustanovljeni komisiji za revizijo ODZ94 poslalo peticijo, s katero se je zavzelo ne le
za uvedbo civilne poroke in mo`nost razveze katoli{kih zakonov, ampak za zakonsko priz-
nanje konkubinata, pa~ v smislu zagotovitve pravic »konkubin« do primernega vzdr`evanja
in dedovanja.
Vsa razli~na stali{~a so pri{la do polnega izraza v anketi o reformi poro~nega prava,95 ki
jo je (v sodelovanju z Dru{tvom katoli{kih lo~encev) med 27. januarjem in 24. februarjem
1905 izvedla Kulturno politi~na dru`ba (Kulturpolitische Gesellschaft).96 Vodstvo dru{tva je
k sodelovanju v javni anketi povabilo vrsto znanih dunajskih intelektualcev razli~nih politi~nih
usmeritev. Med njimi so prevladovali liberalno usmerjeni pravniki in visoki dr`avni urad-
niki, ankete pa sta se udele`ila tudi dva znana katoli{ka intelektualca in nekaj eminentnih
predstavnic `enskega gibanja.97
Razen obeh katoli{kih udele`encev ankete, Adolfa Letha in Victorja Kienböcka, ki sta
ognjevito zagovarjala na~elo nerazvezljivosti katoli{kih zakonov,98 se je velika ve~ina
udele`encev ankete zavzela za ~imprej{njo reformo poro~nega prava v Avstriji. Sodelujo~i
~lani Dru{tva katoli{kih lo~encev so v prvi vrsti zahtevali ukinitev § 111 ODZ in uveljavitev
razvezljivosti katoli{kih zakonov. Predsednik dru{tva Fritz Riederer, ki je v ~lenu 111 videl
»nasilje nad ~lovekovimi pravicami« najhuj{e vrste, je menil, da je ~len 111 neeti~en, saj da
je veliko bolj moralno razvezati spodletel zakon, kot pa ohranjati zakonsko zvezo od postelje
in mize lo~enih zakoncev. Z lo~itvijo naj bi se namre~ »vez« med zakoncema popolnoma
pretrgala (edino, kar ju {e povezuje, je to, da mora en zakonec pla~evati alimente), toda
zaradi § 111 si lo~ena zakonca ne moreta ustvariti novega »ognji{~a«. Absolutni zadr`ek
katoli{tva, vsebovan v § 111, sili lo~ene zakonce, da `ivijo v konkubinatu, s tem pa so izpo-
93 Leta 1893 ustanovljeno Splo{no `ensko dru{tvo je bilo prva `enska organizacija v Avstriji. Med prominentni-
mi ~lanicami so bile Auguste Fickert, Marie Schwarz in Rosa Mayreder. Dru{tvo je bilo nestrankarsko in je bilo
odprto tako za socialdemokratsko kot kr{~ansko socialno orientirane `enske. Prim.: Waltraud Heindl, Frau und
bürgerliches Recht. Bemerkungen zu den Reformvorschlägen österreichischer Frauenvereine vor dem Ersten Welt-
krieg, v: Politik und Gesellschaft im Alten und neuen Österreich. Festschrift für Rudolf Neck zum Geburtstag, Hrg.
Isabella Ackerl, Walter Hummelberger und Hans Mommsen, Band I., Wien 1981, str. 136–139; Harmat, Divorce and
Remarriage in Austria-Hungary, str. 77.
94 Komisijo za revizijo ODZ, ki naj bi zakonik »prilagodila spremenjenim gospodarskim in dru`benim razme-
ram«, so na pobudo nestorja avstrijskega pravoznanstva, predsednika najvi{jega dr`avnega sodi{~a dr. Josefa Unger-
ja ustanovili maja 1904 pri pravosodnem ministrstvu. Prim.: Heindl, Frau und bürgerliches Recht, str. 135.
95 Prim.: Protokolle der Enquete betreffend die Reform des österreichischen Eherechtes (vom 27. Jänner bis 24.
Februar 1905), Wien 1905.
96 Kulturno politi~na dru`ba, ki jo je leta 1902 ustanovila skupina dunajskih socialno liberalno usmerjenih
intelektualcev z dr. Robertom Scheuom na ~elu, je v obliki javnih anket izvajala neodvisne raziskave o vitalnih
dru`benih problemih, kot npr. o reformi kazenske zakonodaje, dr`avnem subvencioniranju umetnosti, reformi sred-
njega {olstva itd. Nekatere dru`bine ankete so imele velik vpliv na pripravo potrebnih sodnih in pravnih reform ter na
spremembo vladne politike. Ena izmed njenih najodmevnej{ih anket je bila prav anketa o reformi poro~nega prava.
Prim.: John W. Boyer, Freud, Marriage and Late Viennese Liberalism: A Commentary from 1905, v: The Journal of
Modern History, Vol. 50, No. 1, 1978, str. 72–102.
97 Boyer, Freud, Marriage and Late Viennese Liberalism, str. 87.
98 Adolf Leth je menil: »Die Ehe kann nicht gelöst werden, weil sie eben mehr als ein Vertrag ist, weil sie eben
ein Sakrament ist.« Dr. Victor Kienböck pa je poudaril: »So lange der Staat auf dem Standpunkte der Ehe als der
staatlich anerkannten, staatlich legitimierten, die Gesellschaft begründenden Form der Geschlechtsgemeinschaft
steht, dann muß die Unauflöslichkeit der Ehe statuirt werden…« Prim.: Enquete, str. 233, 236 (Leth); 79–82; 84
(Kienböck).
359ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
stavljeni hudemu socialnemu pritisku, ki je {e zlasti krut do »`ena« (konkubin) in (nezakon-
skih) otrok.99
Za nekatere druge razpravljalce, med njimi so prevladovali pravniki, so bili sporni tudi
nekateri drugi ~leni ODZ. Dr`avnozborski poslanec dr. Ludwig Vogler se je tako – kot oktob-
ra 1901 v poslanski zbornici – zavzel za revizijo (oz. odpravo) §§ 63, 64 in 111 ODZ. Menil
je, da je zahteva po razvezljivosti katoli{kih zakonov popolnoma upravi~ena, toda hkrati je
predlagal, naj razveze ne bi bile prelahko dosegljive. »Zakon ni ~ebelnjak, v katerega lahko
pri enih vratih vstopi{ in pri drugih izstopi{. Z dovolitvijo razveze zakona naj bi ustvarili
mo`nost, da se v najte`jih primerih, ko je skupno `ivljenje za zakonca postalo neznosno in
nemogo~e…, tak zakon pripelje do popolne lo~itve.«100 Za dolo~ujo~o navedbo »upravi~enih
razlogov« za razvezo zakona (pa~ po francoskem, nem{kem in ogrskem zgledu) se je v raz-
pravi zavzela tudi velika ve~ina drugih razpravljalcev. (Dr. Moritz Benedikt je menil, da bi
morali razvezo zakona nujno dovoliti v primerih »izrojenosti«: pri zlo~incih, patolo{ko obre-
menjenih ljudeh in obolelih za te`kimi nalezljivimi boleznimi).101 Precej osamljeno je bilo
stali{~e Gustava Scheua, ki je zagovarjal na~elo absolutne razvezljivosti zakonov: »Ne sme-
mo pozabiti, da je tudi pri sklepanju zakonov najvi{ji princip svoboda. Zakaj naj bi ta princip
svobode veljal le pri sklepanju zakonov, ne pa tudi pri lo~evanju?«102
Posamezni razpravljalci so se dotikali tudi nekaterih drugih pere~ih problemov poro~ne
zakonodaje v Avstriji. Znani mirovnik Alfred Fried iz Berlina je med drugim opozoril, da je
z nepriznavanjem zakonov, ki so jih v tujini povsem pravilno sklenili (nekdanji) avstrijski
dr`avljani, avstrijsko poro~no pravo v popolnem nasprotju s haa{ko konvencijo o zakonskem
pravu iz leta 1902.103 Predsednik Kulturno politi~ne dru`be Robert Scheu je navrgel tezo, ~e{
da »je nasprotje med katolicizmom in nekatolicizmom v bistvu nasprotje med interesi mo{kega
in `enske« in da je t. i. katoli{ko stali{~e v bistvu »`ensko stali{~e«.104 Social-demokrat
Jakob Brod pa je obstoj instituta »zakona« povezal z obstojem kapitalisti~ne dru`be: »Dok-
ler obstoji na{a dana{nja kapitalisti~na dru`ba, ki je le druga oblika starega barbarstva, se bo
ohranilo tudi barbarstvo zakona. [ele ~e zmaga socializem, se bo uveljavil premi{ljen zakon,
v katerem `ivijo drug z drugim tisti, ki se ljubijo – in v trenutku, ko se ne ljubijo ve~, odidejo
vsak na svojo stran.«105
Medtem ko se je ve~ina mo{kih udele`encev ankete osredoto~ila na vpra{anje nujne re-
forme lo~itvenega (razveznega) prava, so zlasti `enske udele`enke opozarjale, da bi lahko
bila lo~itvena zakonodaja, ki ne bi vsebovala posebnih za{~itnih dolo~il za poro~ene `enske,
slab{a od obstoje~e.106 Grete Meisel-Hess, nauglednej{a predstavnica `enskega gibanja, ki je
sodelovala v anketi,107 je `eleno reformo presojala z zornega kota me{~anske `ene, ki ni bila
ekonomsko samostojna in za katero bi lahko lo~itev (razveza) pomenila korak v socialno
negotovost. Menila je, da zakonodaja sicer ne bi smela prepovedovati razvez zakona, da pa bi
99 Enquete, str. 17–20; 71. Leopoldina Palletta, ~lanica Dru{tva katoli{kih lo~encev iz Gradca, je v nepopustlji-
vosti katoli{ke cerkve pri obrambi § 111 videla razlog, da se je veliko ~lanov dru{tva »upravi~eno« pridru`ilo giba-
nju Los von Rom. (Prim.: Enquete, str. 68–70).
100 Enquete, str. 22–28.
101 Enquete, str. 47–52.
102 Enquete, str. 60–64.
103 Enquete, str. 177–178.
104 Enquete, str. 3–4, 16
105 Enquete, str. 21.
106 Boyer, Freud, Marriage and Late Viennese Liberalism, str. 88–89.
107 Grete Meisel-Hess je kasneje postala pomembna ~lanica Zveze za za{~ito mater (Bund für Mutterschutz),
vplivnega zdru`enja za `enske pravice, ki ga je leta 1905 v Berlinu ustanovila Helene Stöcker. Prim.: Boyer, Freud,
Marriage and Late Viennese Liberalism, str. 88–89.
360
morala nova zakonodaja obvezno vsebovati dol`nost mo`a, da skrbi za svojo razvezano `eno
in otroke ter natan~no dolo~iti razloge za razvezo zakona. (Brez utemeljenega razloga naj
razveza ne bi bila mo`na). Iz istih razlogov je odlo~no zavrnila idejo o t. i. »za~asnih poro-
kah« (Ehen auf Zeit), ki jo je razvil angle{ki pisatelj George Meredith: »^e bi lahko po
desetletni pogodbi mo` odpovedal zakon kot kak{no stanovanje, ki mu ni ve~ pogodu, bi to
privedlo do tega, da bi bila `ena brezpogojno na slab{em.«108
Kamilla Theimer, ki so jo na Slovenskem bolj spoznali {ele ob njeni aferi z Janezom
Evangelistom Krekom, se je – kot je poudarila – ankete udele`ila v prvi vrsti kot `enska (in
ne kot katoli~anka). Na~elno se je zavzela za sprejem novega, interkonfesionalnega poro~nega
prava (slednji naj bi bil kulturna potreba), ki bi uzakonil obvezno civilno poroko, toda hkrati
je – s stali{~a `ene – nastopila proti radikalnim posegom v lo~itveno oz. razvezno pravo. ^e
bi reforma uvedla razvezo, ki bi bila odvisna od svobodne volje enega izmed zakoncev (kot je
predlagal Gustav Scheu), bi ceho pla~ala `ena, kar naj bi se kazalo tudi v ZDA. Zakon bi
moral nujno vsebovati natan~no dolo~eno razvezne razloge, pri ~emer bi moral izhajati iz
interesa `ene in otrok. Theimerjeva je predlagala tudi {ir{o reformo ODZ glede odnosov med
spoloma. Opozorila je na vrsto dolo~il ODZ, ki so uzakonjala podrejen polo`aj `ene nasproti
mo`u, kot npr. pravico mo`a, da `eni prepove, da bi se zaposlila, da izbere kraj bivanja
dru`ine in da upravlja z `eninim premo`enjem. Menila je, da bi bilo ob reformi lo~itvenega
prava potrebno izvesti tudi ustrezno reformo lastninskega prava.109
Tudi Henriette Herzfelder, ki je sicer bila najbolj bojevita `enska udele`enka ankete, je {e
bolj kot Kamilla Theimer z vsemi topovi udarila po avstrijskem ODZ. Do vpra{anja razvez
katoli{kih (in me{anih) zakonov ni zavzela jasnega stali{~a, toliko jasneje pa je poudarila
nujnost celovite reforme ODZ v smislu `enske emancipacije. Nevzdr`no se ji je zdelo, da
ODZ `ensko obravnava kot »nemo~no, nezrelo kreaturo, ki jo mora voditi mo`«.110 V svojih
stali{~ih je izhajala iz zornega kota me{~anskih poro~enih `ensk, medtem ko se stali{~
nara{~ajo~ega {tevila name{~enk in delavk ni dotikala. Za njo je bila primarna dru`bena
vloga vsake `enske vloga zakonske `ene in matere, kar pomeni, da njeno zagovarjanje pravic
`ensk ni bilo preradikalno.111
Od znanih udele`encev ankete so bila nadvse zanimiva stali{~a Sigmunda Freuda, ki je
organizatorjem ankete poslal pisni odgovor (prebrali so ga 8. februarja 1905).112 Na anketno
vpra{anje: »Ali naj bo zakon nerazvezljiv? Tudi po dejanski lo~itvi?«, je Freud povsem ne-
dvoumno odgovoril: »Nerazvezljivost zakona nasprotuje pomembnim eti~nim in higienskim
na~elom in psiholo{kim izku{njam. [e posebej nepravi~na je do `ensk, ki so zaradi naravnih
okoli{~in prisiljene vstopiti v zakon v rani mladosti, ko so za zakon du{evno popolnoma
nezrele, in ki so zaradi dru`benih pri~akovanj prisiljene vstopiti v zakon brez poznavanja
ljubezenskega `ivljenja.«113
Freudu se je zdela »sukcesivna poligamija« (torej mo`nost razveze in vnovi~ne sklenitve
zakona) povsem zdru`ljiva s kulturnimi normami moderne dru`be, saj bi uzakonitev mo`nosti
razveze deloma pomenila zgolj sankcioniranje obstoje~ih razmer. Za reformo poro~ne zako-
nodaje v smislu mo`nosti razveze zakona pa se je Freud zavzel tudi zaradi negativnih posle-
dic spolne vzdr`nosti: »Zagovarjam stali{~e, da lahko le neznatna manj{ina sre~no konstitui-
J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
108 Enquete, str. 15.
109 Enquete, str. 86–95; Boyer, Freud, Marriage and Late Viennese Liberalism, str. 89–90.
110 Enquete, str. 210–219; Boyer, Freud, Marriage and Late Viennese Liberalism, str. 90.
111 Enquete, str. 210–219.
112 Enquete, str. 76–77; Freudov odgovor je ponatisnjen tudi v prilogi Boyerjevega ~lanka Freud, Marriage and
Late Viennese Liberalism, str. 99–102.
113 Ibidem.
361ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
ranih ljudi izvaja spolno abstinenco brez {kode… Za veliko ve~ino pa je spolna abstinenca
preko dalj{ega `ivljenjskega obdobja skoraj nemogo~a.«114 Spolna potla~itev naj bi obvezno
povzro~ala najrazli~nej{e oblike nervoz in imela tudi druge psihi~ne posledice. Za mo{ke z
normalnim spolnim `ivljenjem, {e zlasti, ~e se ukvarjajo z intelektualnim delom, naj ne bi
predstavljala ve~jega problema le za~asna spolna vzdr`nost. Dalj{a spolna abstinenca pa naj
bi jim povzro~ala hude posledice, saj naj bi vse svoje psihi~ne mo~i porabili za boj proti
sku{njavi, pri tem pa izgubljali energijo in potrebno samozavest.115 Enako hude naj bi bile
psihi~ne posledice spolne vzdr`nosti pri `enskah, saj naj bi bil del »kultiviranih `ensk« `e
obsojen na frigidnost.
Ob zaklju~ku ankete je Kulturno politi~na dru`ba sprejela resolucijo (30. marca 1905), ki
se je – v skladu s predlogom poslanca Voglerja – povsem nedvoumno zavzela za ~imprej{njo
reformo poro~ne zakonodaje:
»Reforma avstrijskega poro~nega prava je neizgibna, nujna naloga zakonodaje, s katero
ni mogo~e odla{ati do splo{ne revizije ob~ega dr`avljanskega zakonika. Reformo je treba
izvesti tako, da se vzpostavi enotno dr`avno poro~no pravo in da se {e posebej ukinejo verski
zadr`ki verske razli~nosti, vi{je posvetitve, zakonske vezi in katoli{tva, in da se pod ustrezni-
mi pogoji, najmanj enakimi kot pri nekatoli{kih zakonih, omogo~i razvezljivost zakona.«116
Kulturni boj
Kmalu po objavi resolucije in ankete se je za~el uresni~evati poziv, ki ga je v teku anket-
nih razprav na prisotne in {ir{o javnost naslovil poslanec Julius Ofner: »Vsi, ki priznavajo, da
dana{nje poro~no pravo du{i socialni institut [zakona], se morajo povezati, saj lahko obstojo~e
avstrijsko poro~no pravo izni~i le mo~na sila.«.117 @e poleti 1905 je na dr`avni zbor in pravo-
sodno ministrstvo naslovila peticijo za reformo poro~nega prava Zveza avstrijskih `enskih
dru{tev (Bund österreichischer Frauenvereine), ki so jo na pobudo Marianne Hainisch usta-
novili leta 1902 kot nekak{no krovno organizacijo nestrankarskih `enskih dru{tev.118 V peti-
ciji je Zveza med drugim zahtevala uvedbo obvezne civilne poroke in mo`nost za razvezo
katoli{kih zakonov `e na podlagi »nepremostljive zoprnosti«.119 Peticija je zahtevala
izbolj{anje polo`aja tistih `ensk, ki so bile lo~ene po svoji krivdi. Tudi njim naj bi (~e bi bile
brez sredstev) mo`je po lo~itvi zagotavljali primerno pre`ivnino, upravi~ene pa naj bi bile
tudi do dela skupnega premo`enja.120
V skladu z resolucijo, ki so jo konec marca sprejeli udele`enci ankete, je jeseni 1905
Dru{tvo katoli{kih lo~encev spro`ilo {iroko zastavljeno in dobro organizirano akcijo javnih
zborovanj in zbiranja podpisov za razvezljivost katoli{kih zakonov,121 ki so jo pozorno sprem-
114 Ibidem.
115 @e pred Freudom je podobno stali{~e zagovarjal psiholog dr. Wilhelm Stekel. Sklicujo~ se na stali{~e Richar-
da Kraft-Ebinga je menil, da je seksualna abstinenca enaka onaniji in pogost vzrok za te`ke `iv~ne bolezni. Prim.:
Enquete, str. 66.
116 Enquete, str. V.
117 Enquete, str. 228–232.
118 Heindl, Frau und bürgerliches Recht, str. 133, 135–136.
119 Heindl, Frau und bürgerliches Recht, str. 140–145.
120 Ta zahteva je bila uperjena zoper diskriminatorni §. 1237 ODZ, ki je dolo~al, da v zakonu, ~e ni posebnega
dogovora, obdr`i vsak »soprog lastnino svojega premo`enja«. V drugem odstavku je dolo~al, da pri tem, kar eden
soprog v zakonu pridobi, nima drugi soprog nikake dele`nosti. »V dvomu se domneva, da je pridobitev soprogova«.
Prim.: Fran Mohori~, Stali{~e `enske v avstrijskem pravu, v: Slovenski pravnik 1915, str. 164.
121 Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-Hungary, str. 76.
362
ljali tudi v slovenskem katoli{kem tisku: »Dru{tvo ’katoli{kih’ lo~enih zakoncev ho~e na
vsak na~in izsiliti preosnovo dr`avnega zakonskega prava v tem zmislu, da se odstrani iz
njega kr{~anski pe~at in uvede t. zv. civilni zakon. Glavne to~ke te preosnove bi bile: 1.
Zakoni se ne sklepajo ve~ v cerkvi (vsaj pred dr`avo veljavni ne; na Ogrskem in Francoskem
je celo pod kaznijo prepovedano poro~iti se prej v cerkvi, kakor pred dr`avnim uradnikom,
sicer je cerkvena poroka zasebna stvar ali bolje ’parada’ poro~encev), ampak pred dr`avnim
uradnikom – v kaki zakajeni pisarni. S tem je zakonu odvzet vsak vi{ji pomen, odvzeta mu je
vsa poezija, in je potisnjen do suhoparne juridi~ne formalnosti. 2. Judje se bodo smeli neovi-
rano `eniti s kristjani; kr{~anska kri Judom od nekdaj di{i, zato se Izrael zelo poteguje za
reformo kat. zakona… 3. Propadli in odpadli katoli{ki duhovniki in redovniki se bodo smeli
`eniti – po zgledu Martina Lutra. 4. Poglavitno pa je, da se odpravi nerazvezljivost zakonske
zveze ter lo~eni lahko vsak ~as sklenejo nov zakon. – Zagovorniki preosnove so se po`urili in
za~eli zbirati podpise, zlasti po mestih. Uredni{tva liberalnih listov, razne gostilne, agentje in
luteranski predikantje so se hitro zavzeli za to stvar in kjer ni druga~e {lo, poslu`ili so se la`i
in zvija~e – saj liberalni smoter posve~uje sredstva. Nabralo se bojda krog 300.000 podpisov,
morda tudi ve~.«122
Akcijo Dru{tva katoli{kih lo~encev je dejavno podprla vrsta drugih dru{tev, strokovnih orga-
nizacij in znanih posameznikov iz kulturnega in politi~nega `ivljenja, tako da je do za~etka leta
1906 uspelo zbrati ve~ sto tiso~ podpisov. Novembra 1905 je akcijo s posebno resolucijo pod-
prla odvetni{ka zbornica ^e{ke (v njej so zahtevali ukinitev §§ 63, 64 in 111 ODZ),123 konec
januarja 1906 pa je za~elo zbirati podpise pod peticijo za temeljito reformo poro~nega prava {e
pra{ko ̀ ensko dru{tvo Frauenfortschritt.124 Akcijo so ves ~as odlo~no podpirali zlasti vsenem{ko
usmerjeni dr`avnozborski poslanci (Derschatta, Tschan, Voelkl, Noske, Eisenkolb, Wrabetz,
Iro, Ellenbogen, Resel in Malik), ki so februarja 1906 izdali oklic: »Some{~ani! Med vsemi
dr`avami na svetu ima Avstrija najbolj nazadnja{ko postavo o zakonu. Zbralo se je na tiso~e
katoli~anov, ki zahtevajo reformo katoli{kega zakona. Zahtevamo le, kar je uvedeno `e po vseh
kulturnih dr`avah, namre~ da zopet lahko sklenejo zakon lo~eni katoli~ani«.125
Razse`nosti gibanja, ki so ga javno podpirali tudi »vsenem{ki« zagovorniki gibanja Los
von Rom, so vnesle nemir v katoli{ki tabor. Toda avstrijski episkopat je reagiral {ele potem,
ko so se novembra 1905 v justi~nem odseku dr`avnega zbora (predsedoval mu je slovenski
liberalni poslanec dr. Andrej Ferjan~i~) poenotili o predlogu poslanca dr. Tschana, ki je pred-
videl mo`nost vnovi~ne (civilne) poroke od postelje in mize lo~enih katoli~anov.126 »^im se
je izvedelo, da je ta reformni na~rt v justi~nem odseku `e toliko dozorel, da se bode o njem v
doglednem ~asu `e lahko meritorno razpravljalo v parlamentu, je bil ves klerikalni Izrael
pokonci.«127 Novembra 1905 so se na Dunaju na peti splo{ni avstrijski katoli{ki konferenci
zbrani {kofje odlo~ili, da bodo z organizirano protiakcijo odlo~ilnim krogom v dr`avi jasno
dokazali, da velika ve~ina avstrijskih katoli~anov podpira »zadr`ek katoli{tva« in nerazvezlji-
vost zakona128 in da so argumenti Dru{tva katoli{kih lo~encev neutemeljeni. »Kot najva`nej{i
J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
122 F., K., Razporoka in svobodna {ola, v: Voditelj v bogoslovnih vedah, 1906, str. 220–222.
123 Marianne Tuma von Waldkampf, Zur Reform des österreichischen Eherechts, Leipzig 1907, str. 14.
124 Tuma von Waldkampf, Zur Reform, str. 16.
125 Slovenec, 2. 3. 1906.
126 Slovenski narod, 22. 2. 1906.
127 Ibidem.
128 »Na Dunaju so se zbrali {kofje, ki so prokleli nameravano reformo zakonskega prava in pozvali na najodlo~nej{i
odpor in boj proti tej nakani vse pravoverne katolike. Izdali so se posebni kolici, podpisani od raznih klerikalnih
kapacitet, med katerimi seveda tudi ni smel manjkati dr. [uster{i~, na dobro in verno katoli{ko ljudstvo, naj z vso
odlo~nostjo protestuje proti nameravanemu atentatu na sveti katoli{ki zakon.« Slovenski narod, 22. 2. 1906; prim.
tudi: Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-Hungary, str. 76.
363ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
dokaz navajajo nasprotniki veliko {tevilo konkubinatov, v katerih `ive lo~eni zakonci, ki se
ne smejo zopet `eniti, torej je moralna potreba za doti~ne stranke in za dr`avo samo, da se ti
konkubinati pozakonijo, t. j. da se s civilnim zakonom dovoli razporoka in sklenitev novih
zakonov. A ta razlog je pi{kav. Civilni zakon prvi~ pred vestjo in pred Bogom ne more nikdar
divjega zakona spremeniti v pravi zakon, k ve~jemu pokrije nenravno goloto na zunaj s pla{~em
legalnosti, drugi~ je pa prazna utopija, da bi civilni zakon zmanj{al ali celo odpravil konku-
binate, ampak le omaja zakonsko zvezo in pospe{i prelomitev zakonske zvestobe ter dosled-
no vodi do popolnega razpada zakonske zveze sploh. ^love{ki razbrzdanosti, ki jo imenujejo
’slobodo’, postane s~asoma tudi civilni zakon nadle`en in nepotreben, zatorej pro~ tudi `
njim. Dokaz za to nam je stara rimska dr`ava in pa dana{nja Francija.«129
Februarja in marca 1906 so se po vseh ve~jih mestih monarhije »vr{ili {tevilno obiskani
protestni shodi na veliko jezo rde~ih zagovornikov ’proste ljubezni’ ter du{evno zaspane in
nravno gnile bur`uazije.«130 »Duhov{~ina je uprizorila po vsej Avstriji pravcato kri`arsko
vojno proti napovedani reformi dr`avljanskega zakonika.«131 Akcija zbiranja podpisov zoper
»razkristjanjenje zakonske zveze« je v vseh avstrijskih de`elah odli~no napredovala. Od slo-
venskih de`el je bila {e posebej uspe{na v ljubljanski {kofiji, saj se je zanjo odlo~no zavzel
ljubljanski knezo{kof Anton Bonaventura Jegli~. V nedeljo, 18. februarja 1906, so v vseh
cerkvah na Kranjskem duhovniki »grmeli proti onim brezbo`nikom, ki so stegnili pregre{ne
svoje prste proti svetosti katoli{kega zakona. V najtemnej{ih barvah so se slikale ljudstvu
posledice nameravane reforme in pri tem se pre~astiti bo`ji namestniki tudi niso stra{ili se
poslu`evati o~itih la`i. – Tako so na primer pripovedovali v veliko zgra`anje neukega ljud-
stva, da se namerava uvesti tak zakon, ki bo trajal samo dve do tri leta; ako se bo mo` naveli~al
svoje `ene, jo bo pahnil od sebe, jo z otroki vred prepustil bedi, sam si bo pa vzel drugo. Ko
so s takimi in enakimi bajkami nahujskali ljudstvo, so jeli nabirati med njim podpise za
protestno izjavo proti nameravani reformi. In sedaj lazijo cerkovniki in razni drugi far{ki
agitatorji od hi{e do hi{e, od rodbine do rodbine in bera~ijo podpisov. Zlasti so se spravili na
`enske, ki so najlo`je dostopne njihovim la`em in farbanjem, da bodo ba{ `enske najbolj
usmiljenja in ob`alovanja vredne stvarce pod bo`jim solncem, ako se izvede reforma
dr`avljanskega zakonika. No, a tudi otrok ne zani~ujejo pri nabiranju protestnih podpisov,
dasi pravijo, da naj doti~ne izjave podpi{ejo samo osebe, ki so `e dovr{ile 14. leto. Tako so na
primer morale na tukaj{njem zavodu mater Ur{ulink podpisati protestno izjavo celo deklice
10 do 12 let.«132
Celotno akcijo je budno spremljal ljubljanski {kof Anton Bonaventura Jegli~, ki je 10.
marca 1906 svojemu dnevniku zaupal: »Protestni podpisi zoper razdru`itev zakona prav do-
bro napredujejo… Uradniki in u~itelji slabo podpisujejo; prista{i Naroda se branijo in ne
marajo… Na pri`nici in pri shodih se ljudstvo podu~uje«.133 V njegovi re`iji (in re`iji prvaka
SLS dr. Ivana [uster{i~a) se je 11. marca 1906 odigral tudi dobro obiskani protestni shod
katoli{kega `enstva v veliki dvorani Uniona (po navedbah Slovenca naj bi se ga udele`ilo
okoli 3000 `ena), ki je pomenil vrhunec »slovenske« katoli{ke akcije proti »razporoki«.
Glavne `enske govornice, tako iz me{~anskih kot delavskih vrst, so v svojih nastopih
jasno demonstrirale svojo odlo~enost »braniti `ensko ~ast«.134 Josipina Kos je zahtevo po
uvedbi civilne poroke z mo`nostjo razveze zakona ozna~ila za »verski boj«, ki se mu je treba
129 F., K., Razporoka in svobodna {ola, v: Voditelj v bogoslovnih vedah, 1906, str. 220–222.
130 Ibidem.
131 Slovenski narod, 22. 2. 1906.
132 Slovenski narod, 22. 2. 1906.
133 Jegli~ev dnevnik, 10. 3. 1906.
134 Slovenec, 12. 3. 1906.
364
zoperstaviti. »Ali nimamo `e itak dovolj boja? Vse je sprto in razbito. Zdaj nam ho~ejo
zanesti {e med katoli{ke rodbine, med stari{e ino otroke nov boj, verski boj, ki je najhuj{i, ker
ima globoke korenine v veri in ker se gre za ve~ni blagor. Me no~emo tega boja! Zatorej pro~,
pro~ s tistim, ki nam ga usiljujejo. Dol`nost `ene je pomirjevati. Mir je tudi cilj na{ega nasto-
pa. Ob pragu na{ih rodbin se mora ustaviti verski boj. Sveti{~e rodbine je na{e, otroci so na{a
in bo`ja last. Bodimo trdne in neomajane! Delujmo vzajemno za splo{ni blagor! Kli~imo
navdu{eno na{im nasprotnikom: ’Roke pro~!«135
Gospa Pliber{ek je zahtevo po razporoki postavila v kontekst aktualnega socialnega
vpra{anja, ki da je sicer vpra{anje ~love{ke dru`be, »a tudi vpra{anje posameznikov, …
vpra{anje `ene, vpra{anje otrok.« »Vsi bi bili radi sre~ni, kolikor je pa~ na zemlji mogo~e,
vsi, tudi `ene, tudi otroci. A glejte, kaj so izna{li rde~i osre~evalci ~love{tva: Radi bi, da bi
jim postava dovolila, kadar bi se jim zljubio, lo~iti zakon, pustiti `ene, pustiti otroke v
zapu{~enosti in rev{~ini. – Kaj bi jim bila potem mar `ena, ki jim jev nesebi~ni ljubezni
`rtvovala vse, kaj bi jim bili mar otroci, sirote, ki bi hrepenele po o~etovi skrbi, ljubezni! A
o~e bi dobro `ivel drugod, `ena in otroci pa naj poginejo. To bi bil zmisel nove postave za
nas! – Sramota vsem, ki so za tako postavo! Me `ene protestujemo v svojem imenu, v imenu
vseh mater, v imenu vseh otrok, protestiramo proti vsaki postavi, ki bi poizkusila poru{iti in
oskruniti kr{~anski zakon!«136
Gospa Bengalija je menila, da bi bila tak{na postava zgrajena na »lahkomiselnosti«, go-
spa Kumer pa je opozorila, da bi bil tak{en zakon obenem tudi sku{njava za `eno. »Zato pro~
s tako postavo, ki je podla sku{njava! Pro~ s postavo, ki dvomi o na{em po{tenju in se laska
le strastem!«137 Gospodi~na Bu~ar je s stali{~a delavk opozorila na pogubne posledice razpo-
roke za `enske delavke: »Veliko mladih deklet je, katere morajo iti v svet iskat in prislu`it si
kruha, naj si `e bode v tovarne ali razne slu`be. Trpka je usoda delavke in le malo veselja daje
~love{ka dru`ba delavki, in le malo {~itijo postave `ensko delavko. Biti mora skromna in z
malim zadovoljna, da se pre`ivi. Ako se pa `e delavki, ki je prosta, ne godi predobro, potem
si pa ve predstavite `ensko, katera je po razporoki lo~ena od mo`a, katera nima druzega,
kakor kopico majhnih otrok, s katerimi je tako reko~ vr`ena na cesto na milost ali nemilost.
Kako naj taka `ena pre`ivi sebe, kako naj vzgoji deco, kje naj vzame potrebnega `ive`a, kje
naj dobi kruha za svoje otro~i~ke? Pa mi bode morebiti kdo ugovarjal, ~e{, saj bode moral
mo` tudi kaj skrbeti za otroke. Bogati mo`je mogo~e, kako pa naj poskrbi delavec? V velikih
delavskih dru`inah komaj shajajo sedaj, ko `ivita mo` in `ena skupno, sedaj jim ni~ ne osta-
ne, ko prinese mo` zaslu`ek samo ’eni’ `eni, in potem bo prinesel denar tisti, s katero bo `ivel
in skrbel za otroke tiste `ene s katero bo skupaj, a za zapu{~eno mu ne bo ni~ ostalo, kakor
mu sedaj ni~ ne ostane. ^e je kdo, potem je delavska `ena upravi~ena protestirati in sicer
odlo~no protestirati proti razdru`itvi zakonske zveze. Jaz mislim, da se sogla{ate z menoj, ~e
pravim: Civilnega zakona ne maramo (Burni klici: Ne maramo ga!), me priznamo samo en
zakon, katerega je ustanovil Bog in katerega u~i in {~iti sv. kat. cerkev. Sedaj nastopa mila
pomlad in narava se probuja od zimskega spanja. Tudi `enstvo ljubljansko se probuja in
vstaja in kli~e poslancem in celi javnosti: Postave, katere tako globoko segajo v na{e ̀ ivljenje,
postave, ki se ti~ejo tudi nas, teh postav ne bodete delali brez nas! (Burno odobravanje.)«138
Gospodi~na Marija Klepec je poudarila, da je kr{~anski zakon tudi zakrament; kot tak da
je svet in nerazru{ljiv, »kakor je nerazru{ljiva resni~na, sr~na ljubezen«. »Kr{~anski `eni je
J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
135 Ibidem.
136 Slovenec, 12. 3. 1906.
137 Ibidem.
138 Slovenec, 12. 3. 1906.
365ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
`ivljenje ve~ kakor golo v`ivanje. Kr{~anski `eni je zakon in `ivljenja nekaj resnobnega,
nekaj sve~anega, daritev za blagor rodbine in bo`ja slu`ba. Zato kr{~anska `ena vztraja tudi
v te`kih urah, vztraja iz ljubezni do rodbine, vztraja iz ljubezni do Boga. Kakor je vojak, ki
prelomi domovini dano besedo ter pobegne izpod zastave, izdajavec, ki ga ustrele, – tako so
tisti, ki bi radi prelomili in poteptali prisego svete in ve~ne zakonske ljubezni, izdajavci
rodbine, izdajavci otrok, izdajavci – `ene!«139 Zadnja med `enskimi govornicami je nastopi-
la sicer neporo~ena sestra Janeza Evangelista Kreka Cilka, ki je svoj agan`ma na shodu
utemeljila z besedami: »^e se v boju proti kr{~anskemu zakonu ve`ejo o`enjeni in neo`enjeni
liberalci in social-demokratje, se v njegovo obrambo moramo dru`iti vse brez razlo~ka!«140
Seveda pa sta bila glavna govornika na protestnem shodu mo{ka: poslanca dr. Schweitzer
in dr. Ivan [uster{i~. Schweitzer, ki je v dolgem govoru obra~unaval s tezo o zakonu kot
navadni civilni pogodbi, je bistvo zahteve po uvedbi obvezne civilne poroke plasti~no orisal
kar s primerom iz Jur~i~evih Rokovnja~ov. »Rokovnja~ in rokovnja~ka, ki sta se hotela vzeti,
sta pri{la pod veliki hrast pred rokovnja{kega glavarja, ki ju je poro~il z besedami: In nomine
patre, vzemi jo na kvatre, ~e bolj{o dobi{, pa jo zapusti{!« Zahtevo po razvezi katoli{kih
zakonov je zavrnil predvsem s stali{~a otrok in `ena: »@ena pusti v zakonu svojo najbolj{o
mo~, najlep{a leta, potem pa pri razdru`bi bi bila pahnjena v bedo.« Svoj govor je zaklju~il z
besedami: »Ako se vpelje splo{no razdru`evanje zakona pade ̀ ena nazaj na stali{~e su`enjstva
iz kojega jo je re{ilo kr{~anstvo. Eno`enstvo pravijo tudi tisti, ki ho~ejo razdru`bo, je edino
kulturnega ~loveka dostojen na~in zakona. Ako se razdru`ba in potem nov zakon dovoli, pa
dobimo mnogo`enstvo, samo da ne bo obenem imel mo` ve~ `en, ali vendar v kratkem ~asu
lahko zaporedoma. Padli bi na stali{~e mnogo`enstva paganov in Turkov.«141
S podobnimi argumenti je nastopil tudi prvak SLS dr. Ivan [uster{i~, ki pa je vendarle
menil, da je zahteva po reformi poro~ne zakonodaje izrazito kulturnobojna: »Nasprotniki so
zato nasprotni nerazdru`ljivosti zakona, ker so nasprotni vsemu, kar je kr{~ansko. S tem
ho~ejo kr{~anstvo zadeti v `ivo, ho~ejo ga razbiti s tem, da razbijajo kr{~ansko rodbino. V
rodbini je mo~ kr{~anstva, vsaka rodbina je trdnjava za na{e versko prepri~anje in je ve~
vredna, ko vsa okrajna glavarstva in vse sodnije.« Zato si ni mogel kaj, da v svojem govoru
ne bi udaril po liberalnem dr`avnozborskem poslancu dr. Andreju Ferjan~i~u, ki naj bi kot
na~elnik dr`avnozborskega pravnega odseka javno podprl zahtevo po razvezljivosti katoli{kih
zakonov. »Jaz sicer ne vem, kake `ene imajo Ferjan~i~evi volilci v gorenjskih mestih, vendar
sem prepri~an, da `ene ne bodo zadovoljne s takim poslancem in da bodo mo`je skrbno
prikrivali te zasluge Ferjan~i~eve; drugega namre~ Ferjan~i~ za svoje volilce sploh ne stori.«142
@enski protestni shod v Unionu, ki se je v sklepni resoluciji odlo~no postavil v bran
zakramentalnemu zna~aju zakonske zveze,143 je bil velikanska pika na i uspe{ne akcije zoper
139 Ibidem.
140 Ibidem.
141 Slovenec, 12. 3. 1906.
142 Slovenec, 12. 3. 1906; zaradi te izjave je bil Ferjan~i~ tudi kasneje ve~krat tar~a napadov katoli{kih listov. Ob
obstrukciji NNS v kranjskem de`elnem zboru zaradi de`elnozborske volilne reforme je njegovo »igranje« na kravji
zvonec Slovenec (4. 4. 1906) opisal takole: »Ferjan~i~ se je kot na~elnik pravnega odseka dr`avnozborskega, kakor
znano, izrazil, da mu civilni zakon ni nesimpati~en. Najbr` zato so nekatere liberalne dame ozalj{ale hurov` ali kravji
zvonec, na kojega kot muzikali~en mo` danes igra v de`elnem zboru, s trakom modre barve, znakom upanja. Najbr`e
upajo, da on pomaga u`ivotvoriti civilni zakon. Kako ̀ alostno so videti Tav~arjeve neozalj{ane rene poleg Ferjan~i~evega
lepo ozalj{anega kravjega zvonca! Da, da, Andrej jim ni nesimpati~en. Ali pa morda kravji zvonec?«
143 Na zborovanju sprejeta resolucija se je glasila: »Dne 11. marca 1906 v dvorani hotela ’Union’ v Ljubljani
zborujo~e `enstvo odlo~no protestuje proti temu, da bi se katoli~ani kakorsikolibodi, posredno ali neposredno, silili
odrekati zakonski zvezi zakramentalni zna~aj, ter jo smatrati kot navadno pogodbo. Shod pri~akuje in zahteva od
previdnosti dr`avnikov, da se v Avstriji ne bode potom postave kr{ilo na~elo, da je katoli{ki zakon zakrament in
nerazru{ljiv.« Slovenec, 12. 3. 1906.
366
zahtevano reformo ODZ. Od {tirih in pol milijona podpisov, kolikor jih je uspelo zbrati
katoli{kemu taboru v celotni Avstriji, jih je Kranjska prispevala ve~ kot 5%,144 kar je bil v
resnici izjemen rezultat. O~itno je katoli{kemu taboru ljudi uspelo »prepri~ati«, da je na~elo
civilnega zakona samo po sebi »nemoralno« in da z njim dr`ava nagovarja posameznika, naj
`ivi razuzdano: »Glej, ~e ostane{ trden v zakonski zvestobi, bo{ nosil breme `ive dni, tega pa
ti ni treba, pusti svojo nadle`no polovico, jaz ti takoj pomagam in dovolim, da si poi{~e{
drugo, in ~e se te naveli~a{, zopet drugo itd. To je pa~ nagrada za zakonsko nezvestobo; pred
dr`avno postavo je bedak, ki kroti svoje strasti ter zakonsko breme potrpe`ljivo nosi, ko mu
dr`ava nudi drugo in ~love{ki po`eljivosti udobnej{o pot.«145
V liberalnem taboru so ̀ e v teku akcije zbiranja podpisov posku{ali opozarjati na nevzdr`-
nost argumentov katoli{kega tabora. »Klerikalci agitirajo proti gori navedenemu zakonske-
mu na~rtu zlasti s tem, da pravijo, da je z reformo v nevarnosti kr{~anski zakon. – Postava o
nerazdru`ljivosti zakona med katoliki, za ~igar odpravo se je na{ parlament izrekel `e leta
1868 (sic!), je v veljavi samo {e v [paniji, ki so jo popje `e docela uni~ili, in v na{i ljubi
Avstriji, ki se ji napoveduje ista usoda! Ali ne `ive milijoni katolikov v Nem~iji, Franciji,
Italiji in [vici, katerih zakoni so lo~ljivi, v po{tenem kr{~anskem zakonu?!«146 [tiri dni po
velikem katoli{kem protestnem shodu v Unionu je prvak Narodno napredne stranke dr. Karl
Triller v svojih politi~no-programskih razmi{ljanjih pred shodom strankinih zaupnikov tako-
le formuliral stali{~e NNS do vpra{anje reforme poro~nega prava: »Pri reviziji ob~nega
dr`avljanskega zakona je gledati, da se izvedejo naravne konsekvence iz stali{~a svobode
katoli{ke cerkve. Uvesti je obligatni civilni zakon, pri ~emer pa se mora pustiti katoli~anom
popolna svoboda, da se smejo dati tudi cerkveno poro~iti. Vse postavodajalstvo o zakonskem
pravu spada izklju~no v delokrog dr`ave. Cerkev lahko u~i, kar ho~e, to je njena pravica,
lahko tudi u~i, da je smrtni greh, ~e se zakonski lo~ijo, ali dr`ava je suverenska in njo ti nauki
pri urejevanju cerkvenih razmer ~isto ni~ ne brigajo. Dr`ava ima dol`nost javne razmere
urediti potrebam in pravi~nosti primerno, potreba in pravi~nost pa zahtevata, da se zakonsko
pravo reformira tudi v tem oziru, da se odstrani nerazdru`ljivost katoli{kega zakona.«147 Dva
dni kasneje (17. marca 1906) so liberalci – v organizaciji Splo{nega `enskega dru{tva – v
Mestnem domu pripravili javno predavanje ~lana dru{tva Akademija dr. Frana Novaka o refor-
mi zakonskega prava, s katerim so `eleli dokazati, »da ho~ejo na{i starokopitni konservativci in
reakcijonarni mra~njaki a la dr. [uster{i~ in dr. Schweitzer… s svojimi la`mi ljudstvo preslepiti
in jim vzeti pogled v bistvo reforme zakonskega prava, ki se zdaj namerava uvesti«.148
Nadebudi strokovnjak je v svojem predavanju (po mnenju Slovenca naj bi {lo zgolj za
zmes »svobodomiselnih besed natol~nic in golih nedokazanih fin-desiécle-trditev«)149 pre-
gledno predstavil vse bistvene argumente zagovornikov reforme in se kot pravnik za reformo
poro~ne zakonodaje zavzel `e zaradi nujno potrebne uveljavitve ustavno zajam~ene enakosti
dr`avljanov pred zakoni in dosledne lo~itve cerkve od dr`ave. »Modernost zakonskega prava
je uvedena `e skoraj v vseh drugih dr`avah in da se uvede pri nas, je skrajna potreba. Za to so
trije principi: 1.) enotnost postave za vse dr`avljane, 2.) odpadejo vsi oni zadr`ki in vse one
dolo~be, ki izvirajo iz ozirov do razli~nih izpovedovanj, 3.) razdru`ljivost zakona. Dr`ava je
opravi~ena dolo~iti enotnost te postave in ne briga cerkev prav ni~.« Toda glavno pozornost
J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
144 Podatek je na III. katoli{kem shodu avgusta 1906 navedel dr. Somrek; Prim.: Slovenec, 28. 8. 1906.
145 F., K., Razporoka in svobodna {ola, v: Voditelj v bogoslovnih vedah, 1906, str. 220–222.
146 Slovenski narod, 22. 2. 1906.
147 Slovenski narod, 15. 3. 1906; prim. tudi: Zvonko Bergant, Slovenski klasi~ni liberalizem, Ljubljana 2000,
str. 99; 177.
148 Slovenski narod, 20. 3. 1906.
149 Slovenec, 21. 3. 1906. Liberalci – za razporoko.
367ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
je Novak namenil spodbijanju »zmotnih« trditev (katoli{kih) nasprotnikov reforme, ~e{ da
bo »civilen zakon spodkopal vero« in moralno `ivljenje ter pove~al {tevilo razvez zakonov.
Prav zaradi nerazvezljivosti zakona, ki da spodbuja konkubinat, naj bi bilo moralno `ivljenje
v Avstriji na bistveno ni`ji stopnji kot v dr`avah, »kjer imajo uvedeno reformo zakonskega
prava«. Strah pred pove~anje razvez (in socialnih posledic) pa se mu je zdel popolnoma
neutemeljen. V zvezi s tem je poudaril, da dr`ava nikakor ne namerava dovoliti, da bi se
»ljudje razdru`evali in razporo~ali, kadar bi se hoteli, ampak bo natan~no dolo~ila, kdaj se
smejo in kdaj ne; sicer pa bo dr`ava proti zlorabi razdru`ljivosti lahko vsak ~as napela stro`je
svoje vajeti.«150
Novakovi argmenti so navdu{ili »skoraj polno« dvorano Mestnega doma, {e zlasti ~lanice
Splo{nega `enskega dru{tva,151 ki so predavanje `elele izdati v posebni bro{uri, da bi jo »v
ve~ tiso~ izvodih« razdelili med ljudstvo, »da se pou~e {ir{e mase, kaj je resnice na tej refor-
mi zakonskega prava in kako jih na{i po`re{ni in ~asti`eljni duhovniki vle~ejo za nos s svoji-
mi velikanskimi la`mi.«152 Toda prireditev, s ktero so `eleli liberalci vesoljni slovenski jav-
nosti pokazati, kako da so na `enskem protestnem shodu v Unionu »z la`mi zabijali `eblje v
krsto, kamor so polo`ili resnico, ki je zanje mrtva stvar,«153 na »izid« katoli{ke protestne
akcije na Kranjskem ni imela prav nobenega vpliva. Dan po Novakovem predavanju je namre~
ljubljanski knezo{kof Jegli~ v svoj dnevnik z zadovoljstvom zapisal: »Poslali smo na Dunaj
protestne pole z 230.600 podpisi. Deo gratias!«154
Zoper zahteve po reformi poro~nega prava (zlasti zoper zahtevo po razvezljivosti katoli{kih
zakonov) se je konec avgusta 1906 izrekel {e tretji katoli{ki shod, na katerem so zborovalci
ponovili vse »klasi~ne« argumente katoli{kega tabora.155 »Novost« je bilo le stali{~e de`elno-
zborskega poslanca dr. Schweitzerja, ki je na drugem slavnostnem zborovanju shoda zavra~anje
razvezljivosti zakonov utemeljil tudi z narodnoobrambnimi argumenti:
»Ali bi bilo koristno za na{ narod, ako bi se njega mo`je takoreko~ po postavi navajali in
pozivali, da prelomijo zvestobo, ki so jo obljubili v slovesni obliki, obljubili pred oltarjem?
(Odobravanje.) Ali bi bilo koristno za na{ narod, ako bi se navajale `ene, kakor nekdaj matro-
ne v starem Rimu, v dobi, ko je Rim `e propadal, da bi {tele svojo starost ne po letih, ampak
po {tevilu mo`, od katerih so se `e lo~ile?! (Veselost. Odobravanje in ploskanje.) Slavni zbor!
Mislim, da bi bilo to za na{ narod {kodljivo, da bi bilo to naravnost pogubno za na{ narod!
(Odobravanje in ploskanje.) Tega nas u~i rimska zgodovina, in jaz pravim: Logika pravnih
150 Slovenski narod, 20. 3. 1906.
151 V Slovencu so se takole ponor~evali iz navdu{enja prisotnih `ensk nad Novakovimi argumenti: »Liberalke,
ki so odklonile udele`bo pri veliki manifestaciji kr{~anskega `enstva, so pri{le, da jih pou~uje neizku{en mladeni~ o
razporoki. Ker niso ugovarjale, najbr`e sogla{ajo. Lepa tola`ba za njihove mo`e ali – `enine! @enska, ki demonstrira
za lo~itev zakona, je ~isto protinaravna prikazen. Kako naj pa upajo liberalke od svojih mo`, ali liberalne gospodi~ne
od svojih bodo~ih izvoljencev zvestobo in ljubezen do smrti, ~e pa same demonstrirajo za ljubezen na obroke in za
razporoko?« Slovenec, 21. 3. 1906. Liberalci – za razporoko.
152 Slovenski narod, 20. 3. 1906.
153 Ibidem.
154 Jegli~ev dnevnik, 18. 3. 1906.
155 Poro~evalec o resoluciji glede katoli{kega zakona dr. Somrek je med drugim poudaril: »Dr`ava sku{a pov-
sod, da obrne svoje postave v {kodo svete cerkve. To je storila `e leta 1868, ko je dala postavo o svetem zakonu in
posegla v pravice cerkve. Le cerkev ima pravico o kr{~anskem zakonu odlo~evati, ker je zakon zakrament. Tudi o
veljavnosti in neveljavnosti zakona nima dr`ava odlo~evati in bi se ne smela v delokrog cerkve vtikati `e zaradi tega,
da ne {koduje blagru svojih podlo`nikov. Kako {kodljiv je civilni zakon tudi za dr`avo, spri~ujeta Francoska in
Ogrska. Morala propada, zakonske zveze se lahkomiselno sklepajo in razdru`ujejo, otroci so nepreskrbljeni, oropani
varstva svojih stari{ev in ~esto pokvarjeni. Kaj treba torej storiti, da dr`ava ne vpelje civilnega zakona? Treba je
soglasnega ugovora. Katoli{ko ljudstvo je `e ugovarjalo proti tej nakani s tem, da je vlo`ilo protest proti razporoki,
opremljen s {tirimi in pol milijoni podpisov«. Slovenec, 28. 8. 1906 (Priloga).
368
principov je vedno ista. Princip, ki je enkrat pokazal svojo {kodljivost, je in ostane {kodljiv.
(Pritrjevanje.) Ne bodem tajil, posameznik je radi nerazdru`ljivosti zakona jako nesre~en. To
je lahko mogo~e. Toda ~lovek je lahko nesre~en zaradi mnogih re~ij. Zemlja je pa~ dolina
solz. To pravijo tudi nasprotniki vere in cerkve, ki so tudi mnogokrat z zemljo nezadovoljni.
(Veselost.) Mi pa pravimo: Bolj{e je, da je radi nerazdru`ljivosti zakona nesre~en kak posa-
meznik, kakor pa, da postane, ako se vpelje razporoka, nesre~no vse ljudstvo! (Gromoviti
`ivio-klici in freneti~no ploskanje.)«156
^eprav so se po »katoli{kem plebiscitu« v javni politi~ni debati kulturnobojne teme hitro
umaknile vpra{anju dr`avnozborske – in na Kranjskem tudi de`elnozborske – volilne reforme,
ki jo je nameravala izvesti Gautscheva vlada, nasprotniki obstoje~e poro~ne zakonodaje niso
mirovali. Izjemno aktivni sta bili Dru{tvo katoli{kih lo~encev in leta 1906 ustanovljeno Dru{tvo
za reformo poro~nega prava (Eherechtsreformverein).157 ^lani Dru{tva katoli{kih lo~encev s
^e{ke so leta 1906 poslancu Tschanu poslali opuban dopis, v katerem so vladi grozili kar z
»revolucijo«: »Visoko spo{tovani gospod, prosimo vas, da {e naprej vztrajate v velikem boju za
poro~no reformo. Na kolenih vas prosimo da naredite vse, kar je mogo~e, za na{o osvoboditev
iz su`enjstva §§ 111 in 67 ODZ, da bomo kon~no postali svobodni. Prosimo vas, da poslansko
zbornico obvestite, da je na ^e{kem 100.000 katolikov pripravljeno iti ’Pro~ od Rima’, z njimi
pa {e dodatnih 100.000, ~e bo poro~na reforma padla. Prosimo vas, da vlado in visoko zbornico
takoj seznanite z na{ih klicem v sili in ju opozorite, da so katoli{ki lo~enci na ^e{kem – kljub
obstoje~im paragrafom – celo pripravljeni, da se poro~ijo v drugo; s tem bodo vlado postavili v
te`ak polo`aj, saj bo prisiljena obsoditi na tiso~e ljudi. To pa bo na ^e{kem povzro~ilo revolu-
cijo. Prosimo vas, v zadnjem trenutku posvarite vlado. To je na{e zadnje svarilo vladi«.158 Na
podlagi tega sta poslanca Tschan in Vogler julija 1906 podkomiteju justi~nega odbora spet
izro~ila predlog za revizijo poro~nega prava (v njem sta zahtevala ukinitev §§ 63, 64 in 111
ODZ), ki pa – kot leta 1901 – ni pri{el v proceduro dr`avnega zbora.159
Dru{tvo za reformo poro~nega prava se je ves ~as svojega obstoja ravnalo po stali{~u
svojega predsednika Ernesta Viktorja Zenkerja, ki je ki je prepri~an, da zgolj ~akanje na
dobro volje cerkve in novo konstelacijo politi~nih sil v parlamentu ne bo prineslo sprememb.
Menil je, da mora biti vsak, ki si `eli reforme poro~ne zakonodaje, pripravljen na »kulturni
boj«.416 Na dobro obiskanem zborovanju dru{tva 8. februarja 1907 na Dunaju so sklenili
pred bli`ajo~imi se dr`avnozborskimi volitvami vse kandidate (ne glede na njihovo strankar-
sko pripadnost) pozvati, naj se v dr`avnem zboru potegujejo za pravice katoli{kih lo~encev,
{e zlasti za ukinitev §§ 111 in 67.160 Dne 3. marca 1907 je dru{tvo v Pragi soorganiziralo
veliko zborovanje za reformo poro~nega prava, ki so se ga udele`ili tako Nemci kot ^ehi. Na
zborovanju so z odlo~nimi govori nastopili vsi vidnej{i voditelji gibanja za reformo, med
njimi tudi Ernst Viktor Zenker z Dunaja in prof. T. G. Masarýk iz Prage.161
Marianne Tuma von Waldkampf je v svoji knjigi leta 1907 upravi~eno ugotavljala: »Re-
formi avstrijskega poro~nega prava, obvezni civilni poroki, nasprotujejo mo~ni sovra`niki!
To je boj na `ivljenje in smrt. Na eni strani se vodi s svetle~im oro`jem resni~nega raz-
svetljenstva in prave nravnosti, na drugi pa z mra~nja{kimi zvija~ami detroniziranih inkvizi-
J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
156 Slovenec, 28. 8. 1906 (Priloga).
157 Dru{tvo za reformo poro~nega prava (Eherechtsreformverein) je delovalo vse do leta 1934. Do leta 1919 je
bil njegov predsednik Ernst Viktor Zenker. Dru{tvo je izdajalo revijo Die Fessel. Zentralorgan für Eherechtsreform.
Prim.: Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-Hungary, str. 76–77.
158 Prim.: Tuma von Waldkampf, Zur Reform, str. 15.
159 Ibidem.
160 Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-Hungary, str. 77.
161 Tuma von Waldkampf, Zur Reform, str. 15.
369ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
cijskih sodnikov, s pastirskimi pismi, bojnimi pridigami, agitacijo in {~uvanjem, {e zlasti
`ensk (predvsem ̀ ensk iz ljudstva!), ki jim pravijo, da bodo z uveljavitvijo zahtevane poro~ne
reforme mo`je dobili pravico, da jih, ~e jim ne bodo ve~ v{e~, po`enejo od doma in si vza-
mejo mlaj{e.«162 V tak{nih razmerah predlogi za reformo poro~ne zakonodaje, ki so jo v letih
do prve svetovne na pravosodno ministrstvo in komisijo za reformo ODZ naslavljala razli~na
strokovna zdru`enja, npr. spodnjeavstrijska, {lezijska, ~e{ka in {tajerska odvetni{ka zborni-
ca, Zveza nem{kih odvetnikov na ^e{kem, pa ob~ani {tevilnih ob~in in ~lani dru{tev,163 niso
imeli pravih mo`nosti za uspeh.
Zadnji ve~ji poskus za pripravo ustrezne reforme poro~nega prava v dr`avnem zboru so
bili predlogi, ki so jih julija 1911 vlo`ile (neodvisno druga od druge) tri parlamentarne sku-
pine: »svobodomiselci« (Ofner, Zenker), social-demokrati (Leuthner, Wutschel in tovari{i)
ter nem{ki liberalci (dr. Mühlwert). Predlog nem{kih liberalcev je zahteval le razveljavitev
§§ 63 in 111 OD. »Prvi odreka veljavnost `enitvam duhovnikov in redovnikov, drugi dolo~a,
da se more zakonska zveza med katoli~ani le vsled smrti enega izmed zakoncev razdru`iti«.164
Bistveno kompleksnej{i je bil predlog social demokratov, ki je zahteval, »naj se predlo`i
parlamentu v {estih mesecih na~rt postave o preosnovi dolo~eb splo{nega dr`avljanskega
zakonika o zakonskem pravu, in sicer v tem zmislu, da bode zakonsko pravo za vse dr`avljane
brez verske razlike enakomerno urejeno, da se uvede obligatni civilni zakon in da se ~rta §
111 dr`. zakonika (ki dolo~a za katoli~ane nerazru{nost zakonske zveze). Enako naj se predlo`i
na~rt postave, ki izro~a upravo rojstnih, poro~nih in mrli{kih zapisnikov politi~nim oblastim,
in slednji~ na~rt postave, ki dolo~a snovanje in zastopstvo `upnijskih ob~in (Pfarrgemein-
den) v dopolnilo zakona z dne 7. maja 1874 o vnanjih pravnih razmerah katoli{ke cerkve«.165
Tudi predlog »svobodmiselcev« (Ofnerja in Zenkerja) je predvideval odpravo zadr`kov vi{jih
duhovni{kih redov, slovesne redovne obljube, verske razlike (med kristjani in nekristjani),
zakonske vezi (§ 111), paragrafov, ki zadevajo poroke Judov (§§ 123 do 136), uvedbo obli-
gatne civilne poroke in civilno vodenje mati~nih knjig.166
Kljub tak{nim in podobnim predlogom pa do reforme poro~nega prava ni pri{lo. Ministr-
stvo za pravosodje, ki je dobivalo vedno ve~ peticij, ni imelo namena spreminjati zakono-
daje.167 Predsednik dr`avnega vrhovnega sodi{~a Joseph Unger, ki se je sicer zavedal nujno-
sti reforme, je – iz strahu pred kulturnim bojem – nasprotoval ukinitvi § 111 ODZ (zadr`ek
katoli{tva), medtem ko o uvedbi obvezne civilne poroke ni niti resno razmi{ljal. V zakonu o
potrebnih dopolnitvah ODZ, ki ga je gosposka zbornica sprejela 19. decenbra 1912, poro~no
pravo ni bilo niti omenjeno.168 Novela k ODZ, ki je stopila v veljavo 12. oktobra 1914,169 se
lo~itvenega prava ni dotikala. Pokazalo se je, kako prav je imel Adolf Leth, ki je med anketno
razpravo (1905) zagovornikom reforme navrgel, da v trenutni politi~ni situaciji ne morejo
ra~unati na uspeh, ~e ne pripravijo reformega predloga, ki bo sprejemljiv za vse strani, tudi
za katoli{ko.170
162 Tuma von Waldkampf, Zur Reform, str. 16.
163 Heindl, Frau und bürgerliches Recht, str. 146.
164 Josip Gruden, Kulturnobojni na~rti, str. 9.
165 Gruden, Kulturnobojni na~rti, str. 9.
166 Ibidem.
167 Harmat, Divorce and Remarriage in Austria-Hungary, str. 77.
168 Ibidem.
169 RGBl, 1914/276.
170 »Ihre Sache ist keine bedeutende politische Angelegenheit und Sie versuchen es mit aller Macht, diese zu
einer solchen zu machen, nicht ahnend, daß Ihre Sache um jeden Zoll Politik verschlechtert wird. Wenn Sie politisch
klug sind, müssen Sie trachten, Ihre Forderung in eine Form zu bringen, die am meisten geeignet ist, von allen Seiten
akzeptabel gefunden zu werden. Die Politik ist in Österreich heute in völliger Stagnation…« Enquete, str. 239.
370
Podobno kot Adolf Leth171 so se za dosledno konfesionalizacijo poro~nega prava (dr`ava
naj bi imela izklju~ne pristojnosti zgolj nad civilnimi zakoni v sili) in zaostritev pogojev za
lo~itve zakonov zavzemali tudi v katoli{kem taboru na Slovenskem. Josip Gruden, ki je leta
1912 komentiral zadnje reformne predloge v dr`avnem zboru, je poudaril: »Zahteva enotne-
ga zakonskega prava za vse konfesije ne pomeni drugega kakor ’razkristjanjenje zakonske
zveze’.«172 Re{itev je videl v udejanjenju stali{~, ki jih je v razpravi o zakonu o zakonski
zvezi 21. oktobra 1867 v dr`avnem zboru navrgel `e `upnik Lovro Pintar: »Ako se nahajajo
v Avstriji ljudje, ki niso ne katoli~ani, ne razkolniki, ne protestantje, ne `idje, naj dr`ava te
ljudi zbere in zanje napravi civilni zakon. Katoli~ani, razkolniki, protestantje in `idje ga ne
potrebujejo«.173
Z u s a m m e n f a s s u n g
Der Kampf um die Heilige Ehe
Bemühungen um eine Reform des Eherechts vom 18. Jahrhundert bis zum Zweiten Weltkrieg
Janez Cvirn
        Die Reformation, die einer säkularisierteren Variante der Ehe Tür und Tor öffnete, bedeutete
den Beginn eines langwierigen Prozesses, in dessen Verlauf sich der Staat die Kompetenzen über das
Institut der Eheschließung, einschließlich Scheidungsrecht,  »aneignete«. In der Habsburgermonarchie
wurde die Trennung zwischen dem sakralen und dem weltlichen Aspekt der Ehe durch das josephini-
sche Ehepatent vom 16. Januar 1783 vollzogen, das – unter dem Einfluss des Gallikanismus – vom
Prinzip der doppelten Natur des Ehebündnisses ausging. Dem Standpunkt entsprechend, dass die Ehe-
schließung als »natürlicher Vertrag« (contractus naturalis) erst durch die priesterliche Einsegnung den
Charakter eines Sakraments erhält, unterstellte das Ehepatent das Institut des Ehebündnisses zur Gänze
der staatlichen Regulierung.
Die Bestimmungen des josephinischen Ehepatents, die (zusammen mit dem »jüdischen« Ehepatent
vom 3. Mai 1785) in fast unveränderter Form in den ersten Teil der josephinischen Kodifikation des
Zivilrechts aus dem Jahr 1786 übergingen, dann aber auch in das zweite Hauptstück des 1811 erlasse-
nen Allgemeinen Bürgerlichen Gesetzbuchs, stießen auf heftigen Widerstand des österreichischen Epi-
skopats und des Heiligen Vaters selbst. Obwohl das Patent (und das Allgemeine Bürgerliche Gesetz-
buch) hinsichtlich der mehrheitlich katholischen Bevölkerung in größtmöglichem Maße die Prinzipien
des kanonischen Rechts berücksichtigte, fand sich die Kirche nie mit der staatlichen Aufsicht über die
Verleihung von Dispensen zur Eheschließung ab, so wenig wie mit der Nichtanerkennung einiger kirch-
licher sowie mit der Einführung einer Reihe staatlicher Ehehindernisse, vor allem aber mit der Zustän-
digkeit von Zivilgerichten bei allen Ehe(Scheidungs)-Streitigkeiten.
Auf Betreiben Fürst Metternichs bemühten sich Staat und Kirche im Vormärz, die strittigen Fragen
in Form eines Konkordats auszugleichen. Da die Kirche auf der bestehenden Ehegesetzgebung beharr-
te, brachten die Verhandlungen keine Ergebnisse. Ein Nachgeben gegenüber den Forderungen des öster-
reichischen Episkopats kam für den österreichischen Staat erst nach der Revolution von 1848 in Frage.
Das Endergebnis langwieriger Verhandlungen zwischen Staat und Kirche war der Konkordatsvertrag
von 1855, der die kirchlichen Forderungen fast zur Gänze berücksichtigte.
Gemäß Art. 10 des Konkordatsvertrags wurde am 8. Oktober 1856 ein Kaiserpatent erlassen, durch
welches das neue Gesetz in »Ehesachen« der Katholiken des österreichischen Kaiserreichs verkündet
J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
171 Adolf Leth je leta 1906 izdal knjigo z naslovom Zur Reform des österreichischen Eherechts (Wien 1906), v
kateri se je zavzel za poostritev dolo~il glede lo~itev zakonov (str. 4).
172 Josip Gruden, Kulturnobojni na~rti, str. 12.
173 Josip Gruden, Kulturnobojni na~rti, str. 14.
371ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
wurde (es trat am 1. Januar 1857 in Kraft). Mit diesem Gesetz stellte die römisch-katholische Kirche
wieder die absolute Aufsicht über das Institut der Eheschließung her, wie sie sie vor Erlass des josephi-
nischen Ehepatents innegehabt hatte. Das neue Gesetz, das die Bestimmungen des zweiten Haupt-
stücks des Allgemeinen Bürgerlichen Gesetzbuchs ersetzte, lehnte sich zur Gänze an die Bestimmun-
gen des kanonischen Rechts an, wobei gleichzeitig Streitigkeiten in Ehe(scheidungs)sachen den kirch-
lichen Gerichtsinstanzen (Konsistorien) überwiesen wurden. (Zivilgerichte entschieden lediglich über
zivilrechtliche Wirkungen der Eheschließung).
Das Konkordat stieß gleich bei seiner Verkündigung auf den Widerstand des liberalen Bürgertums,
des hohen Beamtentums und der Armeespitze. Nach der Wiederaufnahme des Verfassungslebens wur-
de die Forderung nach Aufhebung des Konkordats bald zu einer der Hauptforderungen des deutschen
liberalen (verfassungstreuen) Lagers. In den Vordergrund der politischen Debatten trat das Konkordat
und seine Bestimmungen jedoch in den Jahren 1867/68, als der Reichsrat das Vorkonkordats-Eherecht
wieder geltend machte und erweiterte.
Durch das Ehegesetz vom 25. Mai 1868 wurden die Vorschriften des zur Zeit des Konkordats
suspendierten Hauptstücks des Allgemeinen Bürgerlichen Gesetzbuchs über das Eherecht für Katholi-
ken wieder in Kraft gesetzt. Die »Gerichtsbarkeit in Ehesachen der Katholiken« wurde wieder den
weltlichen Gerichtsbehörden überwiesen. Die wesentliche Neuheit des Gesetzes stellten die Bestim-
mungen »über die bedingte Zulässigkeit der Eheschließung vor weltlichen Behörden« dar, führte das
Gesetz doch das Institut der »Notzivilehe« ein. Das Gesetz über die interkonfessionellen Verhältnisse
vom 25. Mai 1868 erleichterte die Schließung von Mischehen zwischen Katholiken und »nichtkatholi-
schen Christen«.
Die »Maigesetze« stießen auch in den slowenischen Landen auf schärfsten Widerstand der katholi-
schen Kirche. Der Lavantiner Bischof Maximilian Stepischnegg und der Ljubljanaer/Laibacher Bi-
schof Jernej Vidmar lehnten das neue Gesetz über die Eheschließung (vor allem das Institut der »Not-
zivilehe«) entschieden ab. Der Einzige, der die neuen Gesetze öffentlich unterstützte, war der liberale
Mariborer/Marburger Anwalt Dr. Janko Sernec, der deswegen der Kritik des katholischen Blattes Zgodnja
Danica ausgesetzt war.
Die neuen («alten«) Gesetze, die das Institut der Eheschließung wieder dem Staat übertrugen und
in gewissem Maße auf die religiösen Unterschiede zwischen den Bürgern Rücksicht nahmen, standen
noch weiterhin im Widerspruch zu den Bestimmungen der Dezember-Verfassung von 1867, die formal
keine dominante Staatsreligion anerkannte, sondern nur die gesetzlich anerkannten Religionsgemein-
schaften gelten ließ. Im Gegensatz zur Verfassung behielten die »Maigesetze« den Paragraph 111 des
Allgemeinen Bürgerlichen Gesetzbuchs bei, der – zusammen mit den Hofdekreten von 1814 und 1835
– das absolute Ehehindernis des Katholizismus einführte (im Unterschied zu Evangelischen und Juden
kam für die Katholiken nur die Trennung von Tisch und Bett in Frage, nicht jedoch auch Scheidung und
Wiederheirat). Noch weiterhin blieb das Hindernis des religiösen Unterschieds in Kraft, das die Ehe-
schließung zwischen den Christen und Juden (sowie Muslimen) unmöglich machte. Aus diesem Grund
setzte man im deutschen »verfassungs-treuen« Lager auch nach Erlass der »Maigesetze« (1868) die
Bestrebungen um eine Regelung der Ehesachen im Geiste einer Trennung von Kirche und Staat fort.
Die Forderungen nach Einführung der obligatorischen Zivil-Eheschließung, Annulierung des abso-
luten Ehehindernisses des Katholizismus und Möglichkeit der Scheidung der katholischen Ehe (und
Möglichkeit der Wiederheirat), die die deutschen Liberalen bis zur zweiten Hälfte der siebziger Jahre
hartnäckig im Reichsrat vertraten, brachten jedoch  keinen Erfolg. Wegen des Beharrens auf der Unauf-
löslichkeit der katholischen Ehe machten sich nach 1868 die sogenannten »siebenbürgischen« bzw.
»ungarischen« Ehen breit. Jeder von Tisch und Bett getrennte Katholik, der zum zweiten Mal heiraten
wollte,  konnte sich nach Siebenbürgen begeben, dort die ungarische Staatsbürgerschaft annehmen, in
die evangelische oder unitarische Kirche übertreten, sich scheiden lassen und zum zweiten Mal heiraten.
Nach Einführung der obligatorischen Zivilehe in Ungarn (1894) wurden auch in Zisleithanien For-
derungen nach einer Reform des Eherechts laut. Zu Beginn des 20. Jahrhunderts setzten sich verschie-
dene Bewegungen, vor allem der 1904 gegründete Verein katholisch geschiedener Eheleute und die
1902 gegründete Kulturpolitische Gesellschaft für die obligatorische Zivilehe und die Möglichkeit der
Scheidung der katholischen Ehe ein. Letztere führte zu Beginn des Jahres 1905 eine Umfrage unter
namhaften österreichischen Intellektuellen durch, die sich alle für die obligatorische Zivilehe und die
372 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Möglichkeit der Scheidung der katholischen Ehe aussprachen. Auf diese und ähnliche Forderungen
antwortete Ende des Jahres 1905 das österreichische Episkopat mit einer Unterschriftenaktion gegen
Veränderungen der Ehegesetzgebung. Bis Ende März 1906 sammelte man nur in Krain gut 230.600
Unterschriften gegen die Einführung der obligatorischen Zivilehe und die Möglichkeit der Scheidung
der katholische Ehe (um 5% aller Unterschriften in Österreich).
Stimmen für und gegen die Reform waren bis zum Ersten Weltkrieg vernehmbar, wobei sich so-
wohl Befürworter als auch Gegner auf eine merkliche Zunahme von Ehescheidungen beriefen, die die
österreichische Statistik seit dem Ende des 19. Jahrhunderts verzeichnete. Gab es in den Jahren 1882-
1885 im Durchschnitt 645,2 Trennungen und 81,7 Scheidungen pro Jahr, verzeichnete man in den
Jahren 1901-1905 im Durchschnitt bereits 1763,8 Trennungen und 232,4 Scheidungen pro Jahr. Der
Trend stagnierte während des Ersten Weltkriegs, um  unmittelbar nach dem Krieg für kurze Zeit rasch
anzusteigen.
Der Kampf um eine Reform des Eherechts wurde auch in der Zwischenkriegszeit fortgesetzt. Wäh-
rend in den meisten europäischen Staaten bereits in den Jahren vor dem Ersten Weltkrieg (oder unmit-
telbar danach) das ehemalige konfessionelle Eherecht durch das allgemein gültige zivile Eherecht er-
setzt worden war, herrschte im konfessionell äußerst vielfältigen Königreich der Serben, Kroaten und
Slowenen in diesem Bereich ein totales Chaos. Das säkularisierte materielle Eherecht hatte nur in
einem Teil des neuen Staates Geltung. In der  Wojwodina und im Zwischenmurgebiet galten die Be-
stimmungen des ungarischen Gesetzes über die obligatorische zivile Eheschließung von 1894 für An-
gehörige aller Glaubensbekenntnisse und für Konfessionslose. In Slowenien (einschließlich Übermur-
gebiet) und in Dalmatien blieb das im zweiten Hauptstück des österreichischen Allgemeinen Bürgerli-
chen Gesetzbuchs von 1811 enthaltene Eherecht für Angehörige aller christlichen Konfessionen, für
Juden, für Konfessionslose und Muslime in Kraft. In Kroatien und Slawonien galten die Bestimmun-
gen des zweiten Hauptstücks des österreichischen Allgemeinen Bürgerlichen Gesetzbuchs für nichtka-
tholische und nichtorthodoxe Christen (also für Evangelische, Altkatholiken u.a.) sowie für Juden und
Muslime. In Serbien galten für Angehörige der orthodoxen Kirche die Bestimmungen des Bürgerlichen
Gesetzbuchs vom 11. März 1844, die jedoch mit dem orthodoxen Kirchenrecht weitgehend abgestimmt
waren. In allen anderen Staatsteilen galten (der Form und dem Inhalt nach) konfessionelle Eherechts-
bestimmungen. In Bosnien und der Herzegowina hatte das konfessionelle Eherecht für Muslime, Ju-
den, Katholiken, Orthodoxe und Evangelische (gemäß Gesetz vom 14. April 1883) Geltung, in Monte-
negro und Kroatien-Slawonien  für Orthodoxe und Katholiken. Das Chaos im Bereich des Eherechts
wurde durch die in der Praxis parallel existierende zivile und kirchliche Jurisdiktion in Ehesachen nur
noch vergrößert. Das verstaatlichte (zivile) Eherecht galt für alle Bewohner der Wojwodina und des
Zwischenmurgebiets sowie Sloweniens und Dalmatiens. In Kroatien-Slawonien galt die zivile Juris-
diktion für Evangelische, Juden und Muslime (und Altkatholiken) sowie für Serben aller christlichen
Konfessionen (Angehörige der orthodoxen und katholischen Kirche ausgenommen). In Bosnien und
der Herzegowina galt sie für Muslime, über die die »staatlichen Schariatsgerichte« das Recht sprachen.
Das kirchliche Eherecht galt dagegen für Orthodoxe, Katholiken, Evangelische und Juden in Bosnien
und der Herzegowina, ferner für alle Bewohner Montenegros, für Orthodoxe und Katholiken in Kroati-
en und Slawonien sowie für Orthodoxe (Paragraph 99 des Bürgerlichen Gesetzbuchs) und Katholiken
(Konkordat vom 24. Juni 1914) in Serbien.
Chaotische Zustände manifestierten sich vor allem im Bereich des  Trennungs(Scheidungs)-Rechts.
In diesem Bereich gelang es dem Staat nicht, die Gleichheit der Bürger vor dem Gesetz geltend zu
machen. Zum Zankapfel wurde bald das absolute Ehehindernis des Katholizismus, dessen rechtliche
Grundlagen das österreichische Hofdekret vom 26. August 1814 sowie Paragraph 111 des österreichi-
schen Allgemeinen Bürgerlichen Gesetzbuchs bildeten, wo die Unauflöslichkeit der katholischen Ehe
festgeschrieben war. Für die katholischen Ehegatten war lediglich eine Trennung von Tisch und Bett
erreichbar, nicht jedoch die Scheidung der Ehe und die Möglichkeit einer neuen Eheschließung, wäh-
rend nichtkatholische Christen, auch wenn mit einem Katholiken verheiratet, ihre Ehe scheiden lassen
und eine zweite Ehe eingehen durften, obwohl nur mit einer nichtkatholischen Person.
Als der Staat nach der Einführung der Diktatur im Jahr 1929 die konfessionellen Zustände mit
besonderen Gesetzen zu »regeln« begann, wurde das Chaos im Bereich des Eherechts noch größer. Die
neue Gesetzgebung ermöglichte es den Katholiken, durch den Übertritt zum islamischen oder orthodo-
J. CVIRN: CIVILNI ZAKON V SILI
373ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
xen Glaubensbekenntnis das absolute Ehehindernis des Katholizismus zu umgehen. Der/die katholi-
sche Ehemann/-frau, der/die zum zweiten Mal heiraten wollte, trat zum islamischen oder orthodoxen
Glaubensbekenntnis über, erwirkte die Scheidung der Ehe und heiratete zum zweiten Mal. Wegen die-
ser Praxis wurden in den dreißiger Jahren Forderungen nach der Einführung der obligatorischen Zivil-
eheschließung laut. Für die obligatorische Zivileheschließung setzte sich – außer den Juristen – vor
allem die Frauenbewegung ein, an einer Reform der Gesetzgebung war aber auch die katholische Kir-
che interessiert, die seit der Gründung des neuen Staates um die Schließung eines Konkordats bemüht
war. Derartige Initiativen blieben jedoch fruchtlos. Bis zum Zerfall des ersten jugoslawischen Staates
herrschten im Bereich des Eherechts chaotische Zustände. Der Übertritt zum islamischen oder orthodo-
xen Glaubensbekenntnis als Mittel zur Erreichung einer Ehescheidung und einer neuen Heirat wurde
zur üblichen Praxis, die sich auch einige bekannte Slowenen zunutze machten.
374 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
ZVEZA ZGODOVINSKIH DRU[TEV SLOVENIJE
je med drugim izdala:
27. zborovanje slovenskih zgodovinarjev,  Ljubljana 1994 : zbornik. – Ljubljana, 1994.
Sosed v ogledalu soseda od 1848 do danes : 1. zasedanje slovensko-avstrijske zgodovinske komisije, Bled
1993. – Ljubljana 1995.
Slovenija v letu 1945 : zbornik referatov. – Ljubljana 1996.
@ivljenje in delo Josipa @ontarja : ob stoletnici rojstva. – Ljubljana, Kranj 1996.
Razvoj turizma v Sloveniji : zbornik referatov z 28. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Bled 1996. –
Ljubljana 1996.
Slovenija 1848–1998: iskanje lastne poti : mednarodni znanstveni simpozij, Maribor 1998 – Ljubljana
1998.
Mno‘i~ne smrti na Slovenskem : zbornik referatov z 29. zborovanja slovenskih zgodovinarjev, Izola 1998.
– Ljubljana 1999.
Temeljne prelomnice preteklih tiso~letij : zbornik referatov s 30- zborovanja slovenskih zgodovinarjev,
Rogla 2000. – Ljubljana 2001.
Zainteresirani lahko kupijo knjige na sede‘u ZZDS v Ljubljani, A{ker~eva 2 (tel. 01/241-1200). ^lani
ZZDS imajo 25 odstotni popust, {tudentje pa 50 odstotni popust.
375ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
1 Jugoslovanski klub je bil leta 1919 oblikovan parlamentarni poslanski klub Slovenske ljudske, Bunjevsko-
{oka~ke in Hrvatske pu~ke stranke.
Politi~ni katekizem ali kaj mora vsak dr‘avljan vedeti o politiki?, Ljubljana 1920, str. 40; Glej tudi: Neda
Engelsfeld, Prvi parlament Kraljestva Srba, Hrvata i Slovenaca – Privremeno narodno predstavni{tvo, Zagreb 1989,
str. 112.
Mateja Ratej
Avtonomisti~na ideja v Slovenski ljudski stranki v letih
1923–1929 in vpra{anje dekoncentracije upravne oblasti
v ~asu vlade Antona Koro{ca
UDK 329.7(497.4)»1923/1929«
RATEJ Mateja, dr., asistentka, ZRC SAZU, Filozofski in{titut, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 2, mratej@zrc-sazu.si
Avtonomisti~na ideja v Slovenski ljudski stranki v letih 1923–1929 in vpra{anje dekoncentracije upravne oblasti v ~asu vlade
Antona Koro{ca
Zgodovinski ~asopis, Ljubljana 60/2006 (134), {t. 3–4,  str. 375–395, 136  cit.
1.01 izvirni znanstveni ~lanek: jezik Sn. (En., Sn., En.)
Klju~ne besede: SLS, avtonomisti~ni program, dekoncentracija uprave, trialisti~ni na~rt, na~rt o {irokih samoupravah Vojislava
Marinkovi}a.
Avtorica v prispevku obravnava razvoj avtonomisti~ne ideje v Slovenski ljudski stranki, ki je v letih 1923–1929 predstavljala gibalo
njenega politi~nega delovanja. Ve~ji poudarek namenja spremembi politi~ne taktike Slovenske ljudske stranke po sklenitvi sporazu-
ma Pa{i}-Radi} poleti 1925 in konceptoma dekoncentracije upravne oblasti ter trialisti~ne dr‘avne ureditve v ~asu vlade Antona
Koro{ca.
Avtorski izvle~ek
UDC 329.7(497.4)»1923/1929«
RATEJ Mateja, PhD, Assistant, The Institute of Philosophy Scientific, Research Centre of The Slovenian Academy of Science and
Arts, SI-1000 Ljubljana, Novi trg 2, mratej@zrc-sazu.si
Autonomistic Ideas in Slovene People’s Party in the Period between 1923 and 1929 and the Question of Deconcentration of
Administrative Authority during the Government of Anton Korošec
Zgodovinski ~asopis (Historical Review), Ljubljana 60/2006 (134), No. 3–4,  pp. 375–395, 136 notes
Language: Sn. (En., Sn., En.)
Key Words: SLS (Slovene People’s Party), autonomist program, deconcentration of government, trialistic plan, Vojislav Marinkovi}’s
expanded home-rule plan
Examined is the development of autonomist ideas in the Slovene People’s Party (SLS). Between 1923 and 1929, this concept
represented the central motive in the Party’s political platform. Of special interest are the Party’s altered political tactics after the
Pa{i}-Radi} agreement in the summer of 1925 and the concepts of deconcentration of administrative power and of trialistic state
regulation under the government of Anton Koro{ec.
Author’s Abstract
Poslanci Jugoslovanskega kluba1 so ustavnemu odboru Ustavodajne skup{~ine Kraljevi-
ne SHS 12. februarja 1921 predlo‘ili ustavni na~rt, ki je predvideval delitev dr‘ave na {est
avtonomnih pokrajin (Srbija, Hrva{ka in Slavonija z Med‘imurjem, Bosna in Hercegovina z
Dalmacijo, ^rna gora, Vojvodina, Slovenija s Prekmurjem), od katerih bi imela vsaka svojo
pokrajinsko skup{~ino in pokrajinsko vlado kot najvi{ji izvr{ni organ pokrajinske samoupra-
ve. Le-ta je bila predvidena na podro~ju notranje, finan~ne in socialne politike ter pravosod-
ja, za obrt, trgovino, gradbeni{tvo, gozdarstvo, rudarstvo, kmetijstvo (posebej pri izvedbi
ZGODOVINSKI ^A OPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134) • 375–395
376 M. RATEJ: AVTONOMISTI^NA IDEJA V SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI ...
2 Branislav Gligorijevi}, Parlament i politi~ke stranke u Jugoslaviji (1919–1929), Beograd 1979 (dalje: Gligo-
rijevi}), str. 104; Mom~ilo Ze~evi}, Slovenska ljudska stranka in jugoslovansko zedinjenje 1917–1921. Od majni{ke
deklaracije do vidovdanske ustave, Maribor 1977 (dalje: Ze~evi}, Slovenska ljudska stranka), str. 357–358, 363 in
388–389; Jurij Perov{ek, Programi politi~nih strank, organizacij in zdru‘enj na Slovenskem v ~asu Kraljevine SHS
(1918–1929), VIRI 13, Ljubljana 1998 (dalje: Perov{ek, Programi politi~nih strank), str. 77–79.
3 Sporo~ilo Hrvatom in Slovencem ob odhodu Jugoslovanskega kluba iz konstituante, Stra‘a, 22. 6. 1921 in,
Slovenski gospodar, 23. 6. 1921, str. 1.
4 Uredba o razdelitvi dr‘ave na oblasti; Zakon o ob~i upravi; Zakon o oblastni in sreski samoupravi, Uradni list
Pokrajinske uprave za Slovenijo, Ljubljana {t. 49/15. 5. 1922, str. 313–321; Josip Hohnjec, Odvojeno mi{ljenje
Jugoslovenskoga kluba. Stenografske bele{ke Narodne skup{~ine Kraljevine SHS. Redovan saziv za 1921–22, I.
knjiga, br. 13/god. II, str. 245; Proti nazadnja{kim nakanam oblasti in srezov. Iz govora poslanca @ebota, Slovenski
gospodar, 6. 4. 1922, str. 1–2; Jurij Perov{ek, Unitaristi~ni in centralisti~ni zna~aj vidovdanske ustave, v: Prispevki
za novej{o zgodovino, {t. 1–2/1993, str. 19–21; Ferdo ^ulinovi}, Jugoslavija izme|u dva rata, I. knjiga, Zagreb 1961
(dalje: ^ulinovi} I.), str. 351; Miroslav Stiplov{ek, Slovenski parlamentarizem 1927–1929. Avtonomisti~na prizade-
vanja skup{~in ljubljanske in mariborske oblasti za ekonomsko-socialni in prosvetno-kulturni razvoj Slovenije ter za
udejanjenje parlamentarizma, Ljubljana 2000 (dalje: Stiplov{ek), str. 42–43.
5 Prav tam.
agrarne reforme) ter na podro~ju izobra‘evanja in verskih zadev. V podro~je pristojnosti
pokrajinskih skup{~in bi spadal administrativni nadzor nad organi pokrajinske samouprave,
sprejemanje pokrajinske zakonodaje in pokrajinskega prora~una ter razpolaganje s pokrajin-
skim premo‘enjem. Besedilo ustavnega predloga je vsebovalo avtonomisti~ne dr‘avnoprav-
ne zahteve, ki jih je Slovenska ljudska stranka (SLS) sprejela v svoj program.2
Ustavodajna skup{~ina je 28. junija 1921 sprejela vidovdansko ustavo, ki je uvedla strogo
centralisti~no obliko dr‘avne ureditve. Poslanci Jugoslovanskega kluba so Ustavodajno
skup{~ino demonstrativno zapustili ‘e 13. junija 1921, dva dni kasneje pa so v izjavi za
skup{~ino poudarili privr‘enost oblikovanju ustavne parlamentarne demokracije, ki jo je
centralisti~ni ustavni na~rt po njihovem mnenju onemogo~al. Izjavo so zaklju~ili z obvezo,
da bodo po sprejetju ustave nadaljevali s prizadevanji za njeno revidiranje do dokon~ne
politi~ne, gospodarske in kulturne enakopravnosti Srbov, Hrvatov in Slovencev.3 V ustavnih
dolo~ilih utemeljen narodni unitarizem je v dvajsetih letih 20. stoletja do skrajnosti zaostril
nacionalno vpra{anje. Kot logi~na posledica nacionalnega unitarizma je bil v ustavo vgrajen
tudi dr‘avni unitarizem, utemeljen v dolo~ilu o izvr{evanju upravne oblasti; dr‘avna uprava
se je izvajala po oblasteh, okro‘jih, okrajih/srezih in ob~inah. Oblasti so lahko imele do
800.000 prebivalcev, na~elovali pa so jim od kralja imenovani veliki ‘upani. Eden prvih
ukrepov vlade po sprejetju ustave je bila ukinitev De‘elne vlade za Slovenijo in njenih avto-
nomnih uradov 9. julija 1921. Na ~elu s pokrajinskim namestnikom Ivanom Hribarjem je
bila 2. avgusta 1921 uvedena Pokrajinska uprava za Slovenijo, ki je bila prehodnega zna~aja;
njene pristojnosti so bile v letih 1924–1927 postopno prenesene na ministrstva, velike ‘upa-
ne in oblastne skup{~ine.4
Z uvedbo Pokrajinske uprave za Slovenijo so bili ukinjeni vsi avtonomni uradi, s tem pa
tudi upravna dvotirnost med dr‘avnimi in pokrajinskimi organi. Vlada je 26. aprila 1922
razglasila tri uredbe, s katerimi je pravno vzpostavila centralisti~ni pravni sistem, kakr{nega
je dolo~ila vidovdanska ustava. Za razliko od Uredbe o razdelitvi dr‘ave na oblasti je Uradni
list Pokrajinske uprave za Slovenijo Uredbo o ob~i upravi in Uredbo o oblastni in sreski
samoupravi imenoval zakon, kar je bilo pravno neto~no, saj uredb ni sprejela Zakonodajna
skup{~ina, ampak jih je v kraljevem imenu razglasila vlada. V SLS so omenjene pravne akte
skladno s svojim avtonomisti~nim programom zavrnili, saj so le-ti predvidevali delitev Slo-
venije v dve upravni enoti.5
377ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
6 Razpust Narodne skup{~ine, Slovenec, 22. 12. 1922, str. 1; Proglas Jugoslovanskega kluba, Stra‘a, 27. 12.
1922, str. 1; Poslanci Jugoslovanskega kluba svojim volilcem, Slovenski gospodar, 4. 1. 1923, str. 1–2; Slovenci in
Hrvati!, Slovenec, 24. 12. 1922, str. 1–2.
7 Stiplov{ek, str. 60.
8 Seja na~elstva SLS, Stra‘a, 22. 12. 1922, str. 2; Sodite po delih! Vsem, ki so dobre volje! Ka‘ipot slovenskim
volivcem v boju za slovensko samostojnost, Tajni{tvo Slovenske ljudske stranke, Ljubljana 1923 (dalje: Sodite po
delih!), str. 42–43, 45–46, 48, 70–76.
9 Zbor zaupnikov Slovenske ljudske stranke za Slovenijo, Stra‘a, 7. 2. 1923, str. 1–2; Zbor zaupnikov SLS,
Slovenec, 6. 2. 1923, str. 1–3; Volilni shod somi{ljenikov Slovenske ljudske stranke v Mariboru, Stra‘a, 14. 2. 1923,
str. 5; Volilni shod SLS v Mariboru, Stra‘a, 21. 2. 1923, str. 3; Volilno zborovanje na{e stranke v Mariboru, Stra‘a,
23. 2. 1923, str. 3; Veli~asten shod SLS v Mariboru, Slovenec, 22. 2. 1923, str. 1; Sijajni shod v Mariboru, Slovenec,
23. 2. 1923, str. 2.
10 Podrobneje o tem glej: Mateja Ratej, Slovenski politi~ni katolicizem s posebnim poudarkom na razvoju
dogodkov na [tajerskem med leti 1923 in 1929, doktorska disertacija, Univerza v Mariboru (dalje: Ratej, Slovenski
politi~ni katolicizem), str. 18–45.
11 Sre~ko Kosovel, Separatisti, v: Zbrano delo, 2. knjiga, Ljubljana 1974, str. 59.
Stranke Jugoslovanskega kluba so pred volitvami v Narodno skup{~ino leta 1923 izdale
skupni razglas volivcem, v katerem so zahtevale revizijo vidovdanske ustave v smislu
uresni~itve avtonomisti~nega programa.6 V SLS so program za volitve v Narodno skup{~ino
predstavili v bro{uri Sodite po delih! Vsem, ki so dobre volje! Ka‘ipot slovenskim volivcem v
boju za slovensko samostojnost. Na podlagi pravice do samoodlo~be slovenskega naroda so
zahtevali preureditev dr‘ave na temelju {iroke politi~ne, gospodarske in kulturne avtono-
mije, kar je bila pomembna nadgradnja strankinega ustavnega na~rta iz leta 1921.7 Program
je predvideval federativno dr‘avo Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov s skupno zunanjo,
obrambno ter deloma finan~no politiko. Skupne dr‘avne zadeve bi urejal osrednji parlament,
v vsaki od avtonomnih pokrajinah pa bi oblikovali tudi pokrajinske skup{~ine in njim pod-
rejene vlade. Med zakonodajne pristojnosti pokrajinskih skup{~in bi sodila organizacija uprave
in sodstva, opredelitev razmerja med Katoli{ko cerkvijo in dr‘avo z dolo~itvijo cerkvenih
pravic in dol‘nosti ter {olska zakonodaja. Poleg tega bi pokrajinski parlament nadzoroval
razvoj gospodarstva, {olstva, zdravstva in socialne politike. Z geslom Prva in glavna re~ v
politiki je po{tenost! so pred volitvami zavrnili razpravo o obliki vladavine kot vpra{anje
drugotnega pomena.8
SLS je na podlagi avtonomisti~nega dr‘avnopravnega in katoli{kega kulturnega progra-
ma v spremenjenih dru‘benih, politi~nih, gospodarskih in kulturnih razmerah po prvi svetovni
vojni obnovila in okrepila svoje delovanje ter si do volitev v Narodno skup{~ino leta 1923
zagotovila trdno politi~no izhodi{~e za dosego svojih programskih ciljev. Strankin na~elnik
Anton Koro{ec je na zboru zaupnikov 5. februarja 1923 v Ljubljani in na volilnem shodu 21.
februarja 1923 v Mariboru med drugim dejal, da stranka ni bila {e nikoli tako mo~na in
organizirana.9 Z visoko volilno zmago na skup{~inskih volitvah je dosegla prevladujo~ po-
lo‘aj v slovenskem politi~nem prostoru, k ~emur je pripomogla izpopolnjena in prenovljena
notranja struktura in mo~na mre‘a zadru‘nih organizacij na pode‘elju ter posledi~no u~inkovita
mobilizacija slovenskega volilnega telesa na podlagi strankinega avtonomisti~nega dr‘avno-
pravnega programa.10 Kot tenko~uten opazovalec politi~nega dogajanja, ki ni pripadal nobe-
ni stranki, je mladi slovenski pesnik Sre~ko Kosovel v tistem ~asu zapisal kritiko uzakonjene
ideje o troedinem jugoslovanskem narodu: »Na{ ideal je evropski ~lovek, razli~en po svojih
obrazih, a samo eden v svojem velikem stremljenju: ljubiti vse ljudi in v tej ljubezni delati. Ali
je narod separatisti~en, ~e ho~e ‘iveti? ^e se ho~e razvijati sam v svoji smeri, ~e ho~e izkri-
stalizirati svoje telo v svojem duhu. Bodimo eno po duhu in ljubezni, a ohranimo svoje lastne
obraze.«11
378 M. RATEJ: AVTONOMISTI^NA IDEJA V SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI ...
12 Na~elen sporazum med SLS, Spahom in Radi}em, Slovenec, 28. 3. 1923, str. 1.
13 Gligorijevi}, str. 150–151.
14 Preludiji za razgovore o sporazumu, Stra‘a, 26. 3. 1923, str. 1.
15 Seja izvr{evalnega odbora SLS, Slovenec, 29. 3. 1923, str. 1; Jurij Perov{ek, Oblikovanje programskih na~rtov
o nacionalni samoodlo~bi v slovenski politiki do ustanovitve Neodvisne delavske stranke Jugoslavije (december
1922–april 1923), v: Zgodovinski ~asopis, {t. 1–2/1984, str. 10 in 18.
16 Radikalna izjava o sporazumu, Slovenec, 30. 3. 1923, str. 1; ^ulinovi} I., str. 412; Gligorijevi}, str. 150.
17 Ivo Peri}, Stjepan Radi} 1871–1928, Zagreb 2003, str. 368.
18 Besedilo zagreb{kega protokola, Slovenec, 15. 7. 1923, str. 1; Markov protokol, Jutro, 16. 7. 1923, str. 2;
Ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ljubljana 1925, str. 36–37.
19 Komunike o skupni seji na~elstva in vodstva SLS; Komentar k zagreb{kim pogajanjem, Slovenec, 15. 4.
1923, str. 1; Predsporazum, Stra‘a, 16. 4. 1923, str. 1; Pogajanja za sporazum, Domoljub, 18. 4. 1923, str. 1; Nova
vlada, Stra‘a, 2. 5. 1923, str. 1; Razgovor s Koro{cem, Slovenec, 6. 5. 1923, str. 1; Seja vodstva SLS v Celju,
Slovenec, 10. 7. 1923, str. 1.
20 Govor dr. Janka Brejca na zboru zaupnikov SLS, Slovenec, 7. 11. 1923, str. 2; Josip Horvat, Politi~ka povijest
Hrvatske 1918–1929. Kronika doju~era{nje hrvatske politike, Zagreb 1989, str. 261.
21 @enevska deklaracija je bila podpisana 9. novembra 1918 med Nikolo Pa{i}em kot ministrom za zunanje
zadeve in predsednikom srbske vlade, Antejem Trumbi}em kot predsednikom Jugoslovanskega odbora, ter Anto-
nom Koro{cem kot predsednikom Narodnega vije}a. Podpisali so jo tudi predstavniki srbske Narodne skup{~ine in
predstavniki Jugoslovanskega odbora. Poudarjala je na~elo pravice narodov do samoodlo~be in je pomenila uspeh
politi~nih prizadevanj Antona Koro{ca in Anteja Trumbi}a, vendar njena dolo~ila niso bila uresni~ena, saj je Nikola
Pa{i} odstopil z mesta predsednika srbske vlade ter s tem razveljavil sklenjeni sporazum. O spominih Antona Koro{ca
na ‘enevska pogajanja glej: Silvo Kranjec, Koro{~evo predavanje o postanku Jugoslavije, v: Zgodovinski ~asopis, {t.
15–16/1961–1962, str. 226–228; Ferdo ̂ ulinovi}, Dr‘avnopravna historija jugoslavenskih zemalja XIX. i XX. vijeka,
2. knjiga, Zagreb 1959, str. 184–189; Ze~evi}, Slovenska ljudska stranka, str. 152–153 in 157.
Opozicijske stranke so po velikem uspehu avtonomisti~ne dr‘avnopravne ideje na skup-
{~inskih volitvah 27. marca 1923 v Zagrebu sklenile ve~stranski sporazum o skupnem nasto-
pu v okviru Federalisti~nega bloka proti vladi Nikole Pa{i}a, prvaka Narodne radikalne stranke
(NRS), najmo~nej{e stranke v dr‘avi, oziroma proti dr‘avnemu centralizmu.12 ^lanice novo
nastalega bloka, med katerimi je bila s Hrva{ko republikansko selja~ko stranko (HRSS; po
letu 1925 HSS) in Jugoslovansko muslimansko organizacijo tudi SLS, je povezovalo
prepri~anje, da je vpra{anje notranje ureditve dr‘ave mogo~e re{iti le na podlagi revizije
ustave s soglasjem predstavnikov v Kraljevini SHS zdru‘enih narodov.13 V SLS so si v pro-
cesu povezovanja opozicijskih strank prizadevali za splo{no sprejetje strankinega avtono-
misti~nega programa;14 med prednostna vpra{anja so postavili delovanje za dosego politi~ne
in gospodarske samostojnosti Slovenije, ~eprav je stranka ob vstopu v Federalisti~ni blok
sprejela koncept federativne oblike dr‘avne ureditve kot del dr‘avnopravnega programa.15
Federalisti~ni blok je imel po skup{~inskih volitvah v Narodni skup{~ini skupno skoraj
dve tretjini poslancev, zato je moral Nikola Pa{i} v aprilu 1923 podporo za sestavo vlade
iskati pri njegovem vodstvu.16 Pogovori 12. in 13. aprila 1923 v Zagrebu so se zaklju~ili s
podpisom protokola sporazuma, za katerega se je uveljavilo ime Markov protokol.17 Proto-
kol zagreb{kega sporazuma je predvideval sistiranje 95. ~lena vidovdanske ustave, ki je dolo~al
upravno razdelitev dr‘ave na oblasti, vpra{anje o reviziji ustave pa je uvr{~al med temeljna
vpra{anja prihodnjih pogajanj. SLS je sporazum v zameno za podporo samoradikalski vladi
Nikole Pa{i}a zagotavljal pravico do zamenjave uradnikov pokrajinske uprave in imenovanja
pokrajinskega namestnika v Sloveniji. Dolo~be protokola sporazuma za Hrva{ko (ki so veljale
tudi za Slovenijo) so ob~inskim odborom dodeljevale pravico do volitve ‘upanov, pravico do
pomilostitve politi~nih zapornikov in pravico do ukinitve avstrijskih kazenskih patentov.18
V SLS so protokol obravnavali kot predsporazum, kot pogodbeno dolo~itev sporazuma
oziroma kot stipuliranje besedila za sklenitev kon~nega narodnega sporazuma.19 Pripisovali
so mu pomen temeljne pravne listine za revizijo ustave na podlagi avtonomisti~nega dr‘av-
379ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
22 Federalisti se posvetujejo o opozicijonalnem bloku, Jutro, 2. 1. 1924, str. 1; Prvi korak k reviziji ustave,
Slovenec, 8. 3. 1924, str. 1; Razgovor z Radi}em in Spahom, Domoljub 4. 4. 1923. str. 162; Pogajanja za sporazum,
Domoljub, 18. 4. 1923, str. 1; Politi~ni polo‘aj, Domoljub, 13. 3. 1923, str. 1; Dvoboj med Hohnjecem in Pa{i}em,
Slovenec, 8. 6. 1923, str. 1.
23 Taktika Jugoslovanskega kluba, Stra‘a, 30. 7. 1923, str. 1; Podrobneje o tem glej: Ratej, Slovenski politi~ni
katolicizem, str. 56–79.
24 Marinkovi}ev na~rt je bil objavljen 28. decembra 1923 v osrednjem glasilu Demokratske stranke Demokra-
tija; besedilo na~rta glej tudi: Branislav Gligorijevi}, Demokratska stranka i politi~ki odnosi u Kraljevini Srba,
Hrvata i Slovenaca, Beograd 1970 (dalje: Gligorijevi}, Demokratska stranka), str. 354.
25 Glej npr.: Nad{kofijski arhiv Ljubljana (dalje: N[AL), Anton Bonaventura Jegli~ (dalje: Jegli~), Dnevnik, 20.
1. 1924; Tajen demokratski na~rt o samoupravah, Slovenec, 19. 10. 1923, str. 1; Zbor zaupnikov SLS, Slovenec, 6.
11. 1923, str. 1–2; Govor Janka Brejca na zboru zaupnikov SLS, Slovenec, 7. 11. 1923, str. 2; Predlog Voje Marinkovi}a
o samoupravah sprejet, Slovenec, 22. 12. 1923, str. 1; Za revizijo in proti njej, Stra‘a, 2. 1. 1924, str. 1; Odgovor na
apel, Slovenec, 8. 1. 1924, str. 1; Na{i poslanci na shodih, Slovenski gospodar, 10. 1. 1924, str. 3; Organizacija {iroke
ljudske samouprave, Stra‘a, 18. 1. 1924, str. 1; Konferenca Koro{ec–Davidovi}, Slovenec, 19. 1. 1924, str. 1.
26 Nevzdr‘en polo‘aj vlade, Slovenec, 11. 12. 1923, str. 1; Gligorijevi}, str. 160–161; Atif Purivatra, Jugoslaven-
ska muslimanska organizacija u politi~kom ‘ivotu Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, Sarajevo 1977, str. 170–171.
27 Soglasni sklepi na konferenci federalisti~nega bloka, Slovenec, 27. 1. 1924, str. 1.
28 Poro~ilo Koro{ca v Jugoslovanskem klubu, Slovenec, 30. 1. 1924, str. 1; Pape‘eva navodila klerikalcem?,
Jutro, 31. 1. 1924, str. 1.
nopravnega programa SLS,20 zato Anton Koro{ec kljub nezaupanju do Pa{i}eve taktike po
izku{nji ‘enevske deklaracije21 ni ‘elel zavre~i mo‘nosti za sklenitev (narodnega) sporazu-
ma z najmo~nej{o srbsko stranko.22 Nikola Pa{i} je tako 30. aprila 1923 ob podpori poslan-
cev Jugoslovanske muslimanske organizacije in Jugoslovanskega kluba sestavil drugo homo-
geno radikalsko vlado; 7. junija 1923 je zatrdil, da bo vlada nadaljevala politiko le v okviru
izvajanja na~el vidovdanske ustave, zato se je vodstvo SLS odlo~ilo nadaljevati politiko v
okviru Federalisti~nega bloka.23
V Jugoslovanski demokratski stranki kot najmo~nej{i opozicijski stranki v Narodni
skup{~ini je pri{lo v decembru 1923 do diferenciacije, ki je oslabila vpliv unitaristi~no in
centralisti~no orientiranega Svetozarja Pribi}evi}a ter omogo~ila prista{em Ljubomirja
Davidovi}a sprejetje politike pribli‘evanja Federalisti~nemu bloku. Njihov po predlogu Voji-
slava Marinkovi}a preoblikovan program o spremembah dr‘avne uprave je predvideval
raz{iritev pristojnosti samoupravnih organov v oblasteh.24 Vodstvo SLS je bilo priklju~itvi
Davidovi}eve skupine avtonomisti~nemu bloku zaradi prizadevanj po sklenitvi narodnega
sporazuma na~eloma naklonjeno, vendar na prvem sre~anju predstavnikov Federalisti~nega
bloka z Davidovi}em 12. oktobra 1923 ni pristalo na Marinkovi}ev program kot nadomestek
za svoj avtonomisti~ni dr‘avnopravni program.25 Odnos opozicijskih partneric do predstav-
nikov Jugoslovanske demokratske stranke se je izbolj{al {ele po odhodu Svetozarja Pribi}evi}a,
ki je 25. marca 1924 ustanovil Samostojno demokratsko stranko in vstopil v Narodni blok
Nikole Pa{i}a. Pribi}evi}u so se priklju~ili tudi slovenski demokrati, ki so predstavljali
najve~jega politi~nega konkurenta SLS v Sloveniji, medtem ko so bili prista{i Ljubomirja
Davidovi}a po preoblikovanju Jugoslovanske demokratske stranke organizirani v Demokrat-
ski stranki.26
Na konferenci Federalisti~nega bloka v Zagrebu 26. januarja 1924 so se predstavniki
SLS, HRSS in Jugoslovanske muslimanske organizacije dokon~no zedinili o poglobitvi med-
sebojnega sodelovanja.27 ^lani izvr{nega odbora SLS so med pogajanji izrecno poudarjali
to~ke avtonomisti~nega programa, kar je pri politi~nih nasprotnikih zbujalo domneve o od-
daljevanju SLS od Federalisti~nega bloka.28 Po koncu te‘avnega usklajevanja mnenj glede
revizije ustave, za katero se Davidovi}eva skupina ni jasno izrekla, in glede na~rta o samo-
upravah Vojislava Marinkovi}a, ki naj bi postal temelj skupnega programa o reorganizaciji
380 M. RATEJ: AVTONOMISTI^NA IDEJA V SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI ...
29 Prva skupna seja opozicije; Vlada se maje, Jutro, 5. 2. 1924, str. 1; Opozicionalni blok, Domoljub, 6. 2. 1924,
str. 74–75; Opozicija pri~akuje Pa{i}eva iznenadenja, Jutro, 10. 2. 1924, str. 1; Razpolo‘enje za opozicionalni blok,
Slovenec, 12. 2. 1924, str. 1; Marinkovi}ev na~rt kot osnova upravnega programa opozicijonalnega bloka, jutro,
12. 2. 1924, str. 1; Snovanje opozicijonalnega bloka, Stra‘a, 13. 2. 1924, str. 1; Odlo~ilni dnevi v Beogradu, Jutro,
13. 2. 1924, str. 1; Radi}eva izpreobrnitev, Domoljub, 13. 2. 1924, str. 90; Delo za opozicijski blok, Jutro, 14. 2.
1924, str. 1; Demokrati in revizija ustave, Jutro, 15. 2. 1924, str. 1; Posvetovanja opozicije, Jutro, 16. 2. 1924, str. 1;
Zagreb{ka posvetovanja o opozicionalnem bloku, Jutro, 17. 2. 1924, str. 1; Opozicijonalni blok, Jutro, 23. 2. 1924,
str. 1; Kup~ija, Domoljub, 14. 5. 1924, str. 1.
30 Dva bloka, Slovenec, 29. 1. 1924, str. 2; Marinkovi}ev na~rt kot osnova upravnega programa opozicionalnega
bloka, Jutro, 12. 12. 1924, str. 1; Posvetovanja opozicije, Jutro, 16. 2. 1924, str. 1; Zagreb{ka posvetovanja o opozi-
cionalnem bloku, Jutro, 17. 2. 1924, str. 1; V ~em opozicionalni blok sogla{a?, Slovenec, 20. 2. 1924, str. 1.
31 Opozicijski blok je gotov, Jutro, 8. 3. 1924, str. 1; Opozicionalni blok ustvarjen, Slovenec, 9. 3. 1924, str. 1.
32 Gligorijevi}, str. 160 in 377.
33 V ~em opozicionalni blok sogla{a?, Slovenec, 20. 2. 1924, str. 1; Gligorijevi}, str. 160; Isti, Demokratska
stranka, str. 359; Atif Purivatra, Jugoslavenska muslimanska organizacija u politi~kom ‘ivotu Kraljevine Srba, Hrva-
ta i Slovenaca, Sarajevo 1977, str. 171.
34 Osnovanje bloka proti Pa{i}evi vladi, Slovenski gospodar, 13. 3. 1924, str. 1.
35 Avtonomisti~ni program SLS, Slovenec, 15. 2. 1924, str. 1.
36 Konferenca opozicionalnega bloka, Slovenec, 5. 7. 1924, str. 1; Opozicija zahteva izredno sklicanje Narodne
skup{~ine, Slovenec, 10. 7. 1924, str. 1; Pa{i} demisijoniral, Slovenec, 18. 7. 1924, str. 2; \or|e Stankovi}, Nikola
Pa{i} u Narodnoj skup{tini, Beograd 1998, str. 333.
37 Gligorijevi}, Demokratska stranka, str. 384–385.
38 Nova vlada, Stra‘a, 28. 7. 1924, str. 1.
39 Skupino disidentov NRS je vodil Stojan Proti}, Nastas Petrovi} pa je kot ~lan in kraljev zaupnik v Davidovi}evi
vladi prevzel pomemben resor notranjega ministrstva. V SLS so bili skupini izjemno naklonjeni, saj so spri~o Pa{i}evih
centralisti~nih te‘enj le v njej videli mo‘nost uresni~itve politike narodnega sporazuma. Srbska obsodba Pa{i}eve
politike, Stra‘a, 7. 7. 1924, str. 1; Posvetovanja politikov, Slovenec, 22. 7. 1924, str. 1; Vladimir Ma~ek, Memoari,
Zagreb 1992, str. 67.
dr‘avne uprave,29 je izvr{ni odbor SLS Koro{cu zaupal pooblastila za delovanje v okviru
strankinega programa in omilil stali{~e do Marinkovi}evega na~rta.30
Dober mesec dni kasneje, 7. marca 1924, so Ljubomir Davidovi}, Vojislav Marinkovi},
Anton Koro{ec in Mehmed Spaho parafirali sporazum o sodelovanju, 8. marca 1924 pa so v
Beogradu podpisali protokol o ustanovitvi Opozicijskega bloka.31 Prvaki Jugoslovanske demo-
kratske stranke, SLS in Jugoslovanske muslimanske organizacije so sklenili programska neso-
glasja prese~i z osredoto~enjem na zlom re‘ima Nikole Pa{i}a, na oblikovanje prehodne
vlade za izvedbo skup{~inskih volitev in na re{evanje vpra{anja dr‘avne ureditve na podlagi
revizije vidovdanske ustave.32 Vodstvo HRSS k sporazumu opozicije formalno ni pristopilo,
vendar je predstavnikom Opozicijskega bloka ‘e 2. marca 1924 zagotovilo sodelovanje v
okviru {ir{ega Opozicijskega bloka.33 V SLS so povezavi pripisovali velik pomen;34 pred
podpisom sporazuma so izpostavili zahteve svojega avtonomisti~nega programa in nujnost
kon~ne reorganizacije dr‘ave na njegovi podlagi, iz ~esar lahko sklepamo, da Anton Koro{ec
s pristopom k Opozicijskemu bloku ni sprejel uresni~evanja skupne politike na podlagi pre-
oblikovanega Marinkovi}evega samoupravnega na~rta.35
Nikola Pa{i} je 17. julija 1924 ponudil kralju svoj odstop z utemeljitvijo, da ni mogo~e
vzpostaviti sodelovanja s predstavniki parlamentarne opozicije, ki se niso bili pripravljeni
odpovedati zahtevam po reviziji ustave.36 Zaradi zaostrovanja politike Opozicijskega bloka
in velike finan~ne krize (depreciacija dinarja), ki jo je povzro~ila politi~na kriza, se je kralj
Aleksander odlo~il za zamenjavo re‘ima.37 Predstavniki Opozicijskega bloka so 27. julija
1924 pod predsedstvom Ljubomirja Davidovi}a sestavili vlado,38 v katero je vstopila tudi
skupina Neodvisnih radikalcev,39 vlado pa so podpirali poslanci Zemljoradni{ke in Nem{ke
381ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
40 Hrvoje Matkovi}, Svetozar Pribi}evi} i Samostalna demokratska stranka do {estojanuarske diktature, Zagreb
1972, str. 150.
41 Vladna deklaracija, Slovenec, 7. 8. 1924, str. 1–2; ^ulinovi} I., str. 432–433; Gligorijevi}, str. 170.
42 Ve~ o kompromisni re{itvi idejne predpostavke o nacionalnem unitarizmu v okviru vidovdanske ustave glej:
Ferdo ^ulinovi}, Dr‘avnopravna historija jugoslavenskih zemalja XIX. i XX. vijeka, 2. knjiga, Zagreb 1959,
str. 271.
43 Svetozar Pribi}evi}, Narodno edinstvo ali narodni sporazum, Jutro, 24. 10. 1926, str. 1.
44 Razpust Narodne skup{~ine, Slovenec, 7. 11. 1924, str. 1; ^ulinovi} I., str. 435.
45 Slovenskemu narodu!, Slovenec, 7. 11. 1924, str. 1; Stra‘a, 10. 11. 1924, str. 1; Slovenski gospodar, 13. 11.
1924, str. 1.
46 Boj za obstoj in svobodo Slovenije, Tajni{tvo Slovenske ljudske stranke, Ljubljana 1924, str. 11–17 in 83–85.
47 Podrobneje o tem glej: Ratej, Slovenski politi~ni katolicizem, str. 88–100.
48 Sestanek na~elnikov opozicije, Slovenec, 3. 2. 1925, str. 2; Dr. Koro{ec o polo‘aju, Slovenec, 4. 2. 1925,
str. 1; Sklepi na~elnikov opozicije, Slovenec, 5. 2. 1925, str. 1; Obvestilo opozicijonalnega bloka, Slovenec, 13. 2.
1925, str. 1; Blok narodnega sporazuma o volitvah, Slovenec, 14. 2. 1925, str. 1; Seja opozicionalnih voditeljev,
Slovenec, 25. 2. 1925, str. 2; Blok narodnega sporazuma in kme~ke demokracije, Slovenec, 26. 2. 1925, str. 1;
Podrobneje o tem glej: Ratej, Slovenski politi~ni katolicizem, str. 101–107.
49 ^ulinovi} I., str. 470–474 in 476; Gligorijevi}, str. 200–201 in 203; Isti, Demokratska stranka, str. 455–456.
50 Govor Josipa Hohnjeca ob sprejemanju deklaracije vlade Nikole Pa{i}a, Stenografske bele{ke Narodne
skup{~ine Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, {t. 14/7. 6. 1923, 6. redno zasedanje, str. 394; Toplice in politika,
stranke ter D‘emijeta.40 V programski deklaraciji z 12. avgustom 1924 je bila kot glavna
naloga vlade opredeljena umiritev notranjepoliti~nih razmer in sklenitev narodnega sporazu-
ma.41 Poleti 1924 je tako politika narodnega sporazuma, ki so ji ~lanice Federalisti~nega
oziroma Opozicijskega bloka sledile od skup{~inskih volitev leta 1923 za dosego revizije
vidovdanske ustave, do‘ivela svoj vrhunec. Po padcu vlade oktobra 1924 se niso pove~ale
dejanske mo‘nosti za ustavne spremembe, vendar je ideja narodnega sporazuma, ki je v
svojem bistvu zavra~ala na~elo narodnega unitarizma,42 dobila zanesljivo legitimacijo na
najvi{ji dr‘avni ravni, pri tem pa je dejavno sodelovalo tudi vodstvo SLS oziroma Anton
Koro{ec.43
Nikola Pa{i} je 6. novembra 1924 oblikoval manj{insko vlado s predstavniki Samostojne
demokratske stranke, kralj pa je 10. novembra 1924 razpustil Narodno skup{~ino in razpisal
skup{~inske volitve za 8. februar 1925.44 Poslanci Jugoslovanskega kluba so v nagovoru
volivcem 7. novembra 1924 poudarili nujnost revizije ustave,45 volilni program SLS za
skup{~inske volitve – bro{ura Boj za obstoj in svobodo Slovenije – pa je ponovno zahteval
uvedbo zakonodajne avtonomije v Sloveniji.46 ^eprav je opozicijski polo‘aj SLS, na katere-
ga je v obdobju med skup{~inskimi volitvami leta 1923 in 1925 odlo~ilno vplivala centralisti~na
politika Nikole Pa{i}a, omogo~il strankinemu vodstvu dosledno vztrajanje na to~kah
avtonomisti~nega programa, je bil ta na parlamentarnih volitvah leta 1925 zadnji~ v dvajsetih
letih 20. stoletja vodilna in zmagovita (stranka je dobila 20 mandatov v Narodni skup{~ini)
volilna parola SLS.47
Stranke Opozicijskega bloka so po skup{~inskih volitvah oblikovale mo~no parlamentar-
no zvezo – Blok narodnega sporazuma in kme~ke demokracije.48 Osrednja to~ka programa
je bila zahteva po spremembi dr‘avne ureditve za oblikovanje samoupravne parlamentarne
monarhije angle{kega tipa, vendar je pri{lo 27. marca 1925 do nepri~akovane spremembe
politike HRSS, ki je radikalno spremenila razmerja med parlamentarnimi politi~nimi stranka-
mi: strankin prvak Stjepan Radi} je v sporazumu z Nikolo Pa{i}em priznal legitimnost vidov-
danski ustavi in dinastiji Kara|or|evi}, stranko je preimenoval v HSS, za uresni~itev politike
narodnega sporazuma pa je pristal na sodelovanje tako z opozicijskimi kot z vladnimi stranka-
mi.49 Prizadevanja za revizijo vidovdanske ustave s tem niso ve~ imela realnih mo‘nosti za
uspeh, ~emur se je v novih politi~nih razmerah prilagodilo tudi vodstvo SLS.50
382 M. RATEJ: AVTONOMISTI^NA IDEJA V SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI ...
Stra‘a, 12. 9. 1923, str. 1; Ob razvalinah svojih nad, Slovenski narod, 6. 7. 1925, str. 1; Veli~asten shod dr. Koro{ca
v Bre‘icah – govor dr. Koro{ca, Slovenec, 5. 10. 1926, str. 1; Zbor zaupnikov Slovenske ljudske stranke – govor
dr. Antona Koro{ca, Slovenec, 16. 11. 1926, str. 1; Velik govor dr. Antona Koro{ca na Vrhniki, Slovenec, 4. 1. 1927,
str. 1; Josip Hohnjec, O ustavi na{e dr‘ave, v: Slovenci v desetletju 1918–1928. Zbornik razprav iz kulturne, gospo-
darske in politi~ne zgodovine, Ljubljana 1928, str. 299 in 311.
51 Ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ljubljana 1925, str. 18 in 51.
52 Ivan Ribar, Politi~ki zapisi, Beograd 1948, str. 221; Svetozar Pribi}evi}, Diktatura kralja Aleksandra, Zagreb
1990, str. 89; Hannah Arendt, Izvori totalitarizma, Ljubljana 2003, str. 346 in 351.
53 Ustava Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, Ljubljana 1925, str. 51.
54 Josip Hohnjec, O ustavi na{e dr‘ave, v: Slovenci v desetletju 1918–1928. Zbornik razprav iz kulturne, gospo-
darske in politi~ne zgodovine, Ljubljana 1928, str. 338.
55 Leta 1924 je Opozicijski blok {tel 75 poslancev oziroma 145 s HRSS. Primerjaj izide volitev v Narodno
skup{~ino 18. marca 1923 in 8. februarja 1925 v: ^ulinovi} I., str. 406 in 455.
56 V tem smislu je avtonomisti~no stali{~e SLS razumel tudi Anton Koro{ec: »Toda mi bi s tem (opustitvijo
avtonomisti~nega programa po vstopu HSS v vlado, op. MR) ne likvidirali vpra{anje sporazuma, pa~ pa bi likvidi-
rali svojo stranko.« Protest Ljubljane – govor dr. Antona Koro{ca, Slovenec, 15. 9. 1925, str. 1–2; Glej tudi: Poglavje
o dosledni politiki, Slovenski narod, 12. 7. 1924, str. 1; Joso Jurkovi}, Samouprava in avtonomija, v: Slovenski
pravnik, {t. 11–12/1932, str. 338–339.
57 Arhiv Republike Slovenije, fond: Bogumil Remec, Pismo Frana Kulovca z dne 19. 3. 1925.
58 Vladimir Ma~ek, Memoari, Zagreb 1992, str. 63.
59 Opozicijonalni blok kompakten, Slovenec, 1. 5. 1925, str. 1; Komunike {ir{ega opozicionalnega bloka, Slove-
nec, 11. 6. 1925, str. 1; Komunike opozicije, Slovenec, 26. 6. 1925, str. 1.
60 Koro{ec je 7. junija 1925 na seji vodstva stranke v Celju med drugim dejal: »Dr‘avno edinstvo torej sprejema-
mo, narodno edinstvo pa, ~e se pod tem razume, da moramo prenehati biti Slovenci, kratkomalo odklanjamo.«
Osmega februarja 1926 je v razpravi o prora~unu za leto 1926/1927 v Narodni skup{~ini prav tako spregovoril o
***
Zakonodajno oblast v Kraljevini SHS so predstavljali kralj in Narodna skup{~ina, zato so
o ustavnih spremembah odlo~ali skupno. ^e bi spremembo ustave predlagal kralj, bi poslan-
ce seznanil o nameri, razpustil Narodno skup{~ino ter razpisal volitve v konstituanto.51 Mo‘no-
sti za to so bile izredno majhne, saj se dr‘ave naslednice Avstro-Ogrske monarhije zaradi
zna~ilne politi~ne dezintegracije po prvi svetovni vojni niso ~utile dovolj stabilne, da bi opu-
stile centralizirani dr‘avni aparat.52 O spremembah ustave so po ustavi Kraljevine SHS lahko
odlo~ali tudi poslanci Narodne skup{~ine, vendar se je moralo v tem primeru za revizijo
izre~i 3/5 vseh poslancev;53 poslanci Jugoslovanskega kluba so se, denimo, v svojem ustav-
nem osnutku iz leta 1921 zavzemali, da bi o spremembah ustave lahko odlo~ala absolutna
ve~ina vseh poslancev v Narodni skup{~ini.54
Po skup{~inskih volitvah 8. februarja 1925, na katerih je SLS dosegla absolutno ve~ino
glasov predvsem na podlagi zahteve po reviziji ustave, je bilo v Narodni skup{~ini skupno
315 poslancev, kar pomeni, da bi moralo predlog o spremembi ustave podpreti vsaj 189
poslancev, Blok narodnega sporazuma in kme~ke demokracije pa je po izstopu HSS {tel le 71
poslancev (pred tem 138).55 Vodstvo SLS se je zato pri~elo odmikati od zahteve po uvedbi
zakonodajne avtonomije v Sloveniji, ki je kot politi~ni ideal predstavljala gibalo56 strankine-
ga delovanja, in se pri~elo pribli‘evati NRS.57 Anton Koro{ec je po pisanju podpredsednika
HRSS Vladimirja Ma~ka v zasebnem pogovoru leta 1924 pojasnil svoje gledanje na spre-
membe politi~ne taktike: »Uvjeren sam da se centralizam ne}e mo}i trajno odr‘ati, ali }e jo{
treba vremena, a dotle moramo gledati izbiti u sada{njoj situaciji pogodnosti koje se mogu
izbiti.«58
Predstavnike SLS je zavezoval sporazum opozicijskih strank, vendar je Anton Koro{ec
nadaljnjo politiko stranke do Bloka narodnega sporazuma in kme~ke demokracije uravnaval
glede na razvoj odnosov med NRS in HSS.59 Ob poudarjanju dr‘avne enovitosti (toda
zavra~anju narodne)60 je v ospredje njegovih politi~nih prizadevanj stopilo delovanje za diskre-
383ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
nesprejemljivosti narodnega unitarizma za slovenski narod: »Vam Srbom je lahko govoriti o narodnem edinstvu.
Mogo~e bi tudi jaz tako govoril, ~e bi bil Srb. Vi nimate ni~esar izgubiti, ampak samo dobiti. Nam je te‘ko, ki imamo
narodno zgodovino, ki je, ~eprav je ‘alostna, vendarle lepa, nam je te‘ko, ki imamo narodno kulturo, lepo bogato
literaturo, mi s tem ne moremo sogla{ati.« Govor Antona Koro{ca na seji vodstva SLS, Slovenec, 9. 6. 1925, str. 1;
Prora~unski govor dr. Antona Koro{ca, Slovenec, 9. 2. 1926, str. 1–2.
61 Predstavniki Demokratske stranke so decembra 1925 formalno odklonili federativno dr‘avno ureditev in v
svoj program sprejeli na~rt o {irokih samoupravah Vojislava Marinkovi}a, ki v dopolnjeni verziji na~rta, sprejeti na
kongresu Demokratske stranke 14. decembra 1925 (osnovna verzija je bila sprejeta decembra 1923), ni jasno obliko-
val zahteve po reviziji ustave, hkrati pa je bila tak{na interpretacija glede na formulacijo besedila mo‘na.
»1. Krug nadle‘nih oblastnih samouprava mora se znatno pro{iriti upravo do granica do kojih je to mogu}e, a da
se sa~uva na~elo apsolutnog i bezulovnog jedinstva dr‘ave. Zadr‘avaju}i za dr‘avu sve ~isto politi~ke i op}e dr‘avne
poslove (diplomaciju, vojsku, sudstvo, policiju, prosvjetnu politiku, vjere, op}e dr‘avne finansije) i poslove gdje je
centralizovanost uprave pogodba pravilnosti narodno ekonomskog razvitka (saobra}aj, po{te, telegrafi, telefoni) sve
druge poslove koje je sada dr‘ava uzela na sebe i vrlo ih nesavr{eno vr{i treba prenijeti na samoupravna tijela, a u
glavnom na oblasti ima pre}i vedi dio sadanje nadle‘nosti centralne uprave u ministarstvima: trgovine, socijalne
politike, poljoprivrede i voda, i prosvjete i gotovo sva nadle‘nost ministarstva: nar. zdravlja, gradjevina i {uma i
rudnika.
2. Nadzor dr‘avne vlasti nad samoupravnim telima treba da je ograni~en na to, da ona ne iza|u iz granica koje
im je zakon radi za{tite dr‘avnih interesa i gra|anskih prava postavio. U krugu svoje nadle‘nosti samoupravne
oblasti treba da su potpuno samostalne. Ni u kom slu~aju ne mo‘e se ostaviti dr‘avnoj upravnoj vlasti da samouprav-
ne odluke zadr‘ava od izvr{enja izato {to bi po njenom naho|enju a protivno naho|enju zakona te odluke bile
protivne dr‘avnim i oblasnim interesima. Svaki preventivan nadzor (kao na primjer potrebu prethodnog odobrenja
od strane kakve dr‘avne administracije) ukiniti. Isto tako ukinuti i sve zakonske odredbe, kojima se ograni~ava
samostalnost odluka samoupravnih tela, a koje nemaju za njih za{titu vi{ih dr‘avnih interesa ili pojedinih va‘nih
na~ela dr‘avnog zakonodavstva. Jednom re~i i u samoupravnom ure|enju ima se provesti na~elo jedinstva vlasti i
jedinstva odgovornosti. Naravno da se sve ovo ne odnosi na poslove delegirane nadle‘nosti, gdje zakon poveri
samoupravnim telima ili samoupravnim organima izvesne poslove dr‘avne vlasti da je za nju, u mesto nje i pod
njenim uputstvima svr{avaju. Po{to su u tom slu~aju samoupravni organi u stvari samo besplatni dr‘avni organi i
pravo nadzora dr‘avne vlasti nad njima za te poslove mora ostati neograni~eno.
3. Stvoriti samoupravnim telima potpuno nezavisnu finansijsku bazu za potpuno samostalno i nazavisno finan-
ciranje. Financijska nezavisnost je neophodna pogodba stvarne samouprave. Toga radi moraju se izvesni izvori
prihoda potpuno ustupiti samoupravnim oblastima. Prirodno je »jer u ostalom jedino mogu}e »da to budu izvori
prihoda teritorijalnog karaktera, i to u prvom redu prihodi onih privrednih izvora, koje dr`ava prema stanju svoje
administracije nije u mogu}nosti da eksploati{e s kori{}u: {ume, rude, mineralne vode i banje, vodene padove itd.
Nad svim tim objektima dr`ava bi zadr`ala pravo svojine u koliko ga ima, ali bi ih predala na rukovanje i u`ivanje
oblastima. Ve} otvorene rudnike uglja, gvo`dja i soli, koje dr`ava ve} eksploati{e mogla bi i dalje zadr`ati, u koliko
to zahteva potreba. Zatim i pored toga, po{to bi ovakvim samoupravnim ure|enjem jedan veliki deo dr`avnih izda-
taka pre{ao na lokalne samouprave trebalo bi ovima ustupiti i sve neposredne realne poreze, ostavljaju}i im da ih
sami prema svojim potrebama smanjiju ili pove}avaju.
4. U vezi sa svim gornjim reformama, potrebno je u svima administracijama, koje moraju ostati centralisane,
izvr{iti »koliko je to mogu}e »dekoncentraciju nadle`nosti (pod~rtala MR), te da se jedne strane izbegne nagomila-
vanje poslova u ministarstvima, a s druge pove}a odgovornost neposrednih izvr{ilaca zakona i poja~a nadzor nad
njima.«
Odluke kongresa Davidovi}eve Demokratske stranke, v: Govor dr. V. Marinkovi}a u Zagrebu 14. marta 1926;
Odluke kongresa Davidovi}eve Demokratske stranke odr‘anog 12., 13. i 14. decembra u Beogradu, Zagreb 1926,
12–15; Glej tudi: Gligorijevi}, Demokratska stranka, str. 465; Lojze Ude, Zna~ilnost zadnjega volilnega boja in
dana{nji notranjepoliti~ni polo‘aj v svitu borbe za samostojno zdru‘eno Slovenijo, v: Mladina, {t. 1/1927–1928, str. 18.
62 Glej npr.: N[AL, Jegli~, Dnevnik, 19. 7. 1925; Govor Antona Su{nika ob sprejemanju deklaracije vlade
Nikole Pa{i}a, Stenografske bele{ke Narodne skup{~ine Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, {t. 49/22. 7. 1925, 40.
redno zasedanje, str. 496–501; Govor Ljubomirja Jovanovi}a ob sprejemanju deklaracije vlade Nikole Pa{i}a, Ste-
nografske bele{ke Narodne skup{~ine Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, {t. 52/25. 7. 1925, 43. redno zasedanje,
str. 550–558; SLS vedno dosledna, Na{a Stra‘a, 27. 4. 1925, str. 1; Govor dr. A. Koro{ca o politi~nem polo‘aju v
dr‘avi na seji vodstva SLS, Slovenec, 9. 6. 1925, str. 1; Protest Ljubljane – govor dr. Antona Koro{ca, Slovenec, 15.
9. 1925, str. 1–2; Veli~asten zbor zaupnikov SLS v Mariboru – govor dr. Antona Koro{ca, 22. 9. 1925, str. 1–3;
ditacijo politike Stjepana Radi}a in pribli‘evanje politiki NRS tako, da je kot pogajalsko
izhodi{~e sprejel raz{irjeni na~rt o samoupravah61 Vojislava Marinkovi}a za ~im ugodnej{o
izvedbo oblastne samouprave v Sloveniji (kot jo je predvidevala ustava).62
384 M. RATEJ: AVTONOMISTI^NA IDEJA V SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI ...
Uvodnik, Jutro, 24. 9. 1925, str. 1; Stali{~e Slovenske ljudske stranke v sedanjem polo‘aju – govor Antona Koro{ca,
Slovenec, 30. 9. 1925, str. 1; Govor dr. Koro{ca v Ptuju, Slovenec, 8. 12. 1925, str. 2; Dr. Koro{ec o stanju v dr‘avi,
Slovenec, 1. 1. 1926, str. 2; Velik govor dr. Antona Koro{ca na Vrhniki, Slovenec, 4. 1. 1927, str. 1; Dr. Koro{ec zopet
med Hrvati, Slovenec, 27. 1. 1926, str. 1.
63 Veli~asten zbor zaupnikov SLS v Mariboru – govor dr. Antona Koro{ca, Slovenec, 22. 9. 1925, str. 1; Po zboru
delegatov SLS, Slovenec, 23. 9. 1925, str. 1; Po shodu delegatov SLS v Mariboru, Na{a Stra‘a, 23. 9. 1925, str. 1; Dr.
Koro{ec o predstoje~i dezertaciji SLS, Slovenski narod, 23. 9. 1925, str. 1; Uvodnik, Jutro, 24. 9. 1925, str. 1; Odmev
Koro{~evega ponujanja v Beogradu, Jutro, 24. 9. 1925, str. 1; Slovenski klerikalci se ponujajo vladi, Slovenski
narod, 26. 9. 1925, str. 1; Ali je mogo~e sodelovanje z SLS?, Slovenski narod, 1. 10. 1925, str. 1.
64 N[AL, Jegli~, Dnevnik, 18. 9. 1925; 19. 9. 1925; 30. 9. 1925; Nesoglasja med klerikalci?, Slovenski narod, 6.
9. 1925, str. 2; SLS v mu~ni krizi, Jutro, 25. 9. 1925, str. 2; Kr{~anski socijalisti so slabe volje, Slovenski narod, 1.
10. 1925, str. 2; Razkol v SLS, Jutro, 6. 10. 1925, str. 2; Nara{~ajo~ odpor proti dr. Koro{cu, Jutro, 11. 10. 1925, str.
2; Revolucija v SLS, Jutro, 6. 11. 1925, str. 2; Upor starej{e duhov{~ine proti SLS, Jutro, 18. 3. 1926, str. 2.
65 Glej npr.: Protest Ljubljane – govor Antona Koro{ca, Slovenec, 15. 9. 1925, str. 1; Govor dr. Koro{ca v Ptuju,
Slovenec, 8. 12. 1925, str. 2; Prora~unski govor dr. Antona Koro{ca, Slovenec, 9. 2. 1926, str. 1; Govor na~elnika
SLS na ob~nem zboru Jugoslovanske kmetske zveze, Slovenec, 5. 5. 1926, str. 1; Dr. Koro{ec v Dom‘alah, Slove-
nec, 27. 7. 1926, str. 2; Shod SLS v Trebnjem – govor Antona Koro{ca, Slovenec, 10. 8. 1926, str. 1; Veli~asten shod
dr. Koro{ca v Bre‘icah – govor dr. Koro{ca, Slovenec, 5. 10. 1926, str. 1; Zbor zaupnikov SLS – govor Antona
Koro{ca, Slovenec, 16. 11. 1926, str. 1–2; Velik govor Antona Koro{ca na Vrhniki, Slovenec, 4. 1. 1927, str. 1; Govor
Antona Koro{ca na predvolilnem shodu v Ljubljani, Slovenec, 18. 1. 1927, str. 1; Zbor zaupnikov SLS v Ljubljani –
programati~ni volivni govor dr. Koro{ca, Slovenec, 5. 7. 1927, str. 1–2; Koro{ec Anton, Ljubljanski volivci!, Slove-
nec, 6. 7. 1927, str. 1; Klerikalna avtonomija, socialisti~na samouprava, Delavska politika, 9. 7. 1927, str. 1; Zname-
nit (programati~ni) govor dr. Koro{ca v Kranju, Slovenec, 2. 8. 1927, str. 1–2; Bit na{e stranke, Slovenec, 8. 7. 1927,
str. 1; Dr. Koro{ec v Rajhenburgu, Slovenec, 17. 8. 1927, str. 2; Delo zastopnikov Slovenske ljudske stranke, Ljublja-
na 1928, str. 3; Ljubljana je govorila – govor dr. Koro{ca, Slovenec, 9. 9. 1927, str. 1; Slovenskim volivcem za 11.
september 1927, Ljubljana 1927, str. 51 in 58.
66 V katoli{kem tedniku Domoljub so kot odgovor na pisanje Kmetijskega lista (glasila Samostojne kmetijske
stranke) distinkcijo med pojmoma avtonomija in samouprava razlo‘ili aprila 1925: »Da te samouprave, ki jih ho~e
centralisti~na ustava, niso zakonodajne, je ~isto jasno, ker ne morejo napraviti niti enega zakona, ampak samo
takoimenovane uredbe. /…/ O avtonomiji, t. j. o lastni zakonodaji, se pri takih samoupravah ne da govoriti. Kdor kaj
takega govori ali namenoma druga~e govori, kakor misli, ali pa vse zadeve ne pozna.« Oblastne samouprave, (Novi)
Domoljub, 15. 4. 1925, str. 1; Glej tudi: Predlog za parlamentarno kontrolo dr‘avne uprave – govor Andreja Gosarja,
Slovenec, 21. 11. 1926, str. 1.
67 Glej npr.: Ignac Rutar, O vsebini avtonomije in samouprave, v: Slovenski pravnik, {t. 1–2/1927, str. 25–29;
Joso Jurkovi}, Samouprava in avtonomija, v: Slovenski pravnik, {t. 11–12/1932, str. 325–327.
Anton Koro{ec je na~rte strankinega vodstva o mo‘nosti prihodnjega sodelovanja z najve~jo
srbsko stranko pred javnostjo prvi~ predstavil na zboru zaupnikov SLS mariborskega volil-
nega okro‘ja v Mariboru 20. septembra 1925. Zavrnil je zahtevo njenega vodstva po formal-
nemu odstopu od osrednje programske zahteve – uvedbe zakonodajne avtonomije,63 kar je
obenem pripomoglo k postopnemu umirjanju odnosov med Antonom Koro{cem in
kr{~anskosocialnim krilom ter delom na~elniku nenaklonjene duhov{~ine v SLS.64 Po spo-
razumu Pa{i}–Radi} so pri~eli v stranki pomensko izena~evati izraza {iroka samouprava in
zakonodajna avtonomija,65 kar je bila posledica prilagajanja politi~ne taktike.66 Avtonomija
(gr{ko avtós nómos) v dobesednem prevodu ozna~uje lastno zakonodajo, zakonodajno pravi-
co, ki jo dr‘ava sporazumno deli z avtonomnimi enotami, medtem ko je samouprava posa-
meznim dr‘avnim enotam podeljena pravica do udele‘be v zadevah javne uprave – slednja je
bila uresni~ljiva v okviru vidovdanske ustave, avtonomija pa v Kraljevini SHS ni imela prav-
ne podlage.67 S stali{~a pravne stroke nesprejemljiva interpretacija je bila s politi~nega vi-
dika potrebna, saj je vodstvu SLS omogo~ila usmeritev realne politike v izvedbo oblastne
samouprave, in isto~asno lojalno dr‘o do lastnega avtonomisti~nega programa.
Aktivno delovanje SLS v okviru opozicijskega parlamentarnega partnerstva poleti 1926
ni pomenilo pove~evanja zanimanja njenega vodstva za oblikovanje skupne politike opozi-
385ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
68 Delovanje opozicije, Slovenec, 12. 6. 1926, str. 1; Celokupna opozicija proti nettunskim konvencijam, Slove-
nec, 16. 6. 1926, str. 1; Popolna nedelavnost sedanje vlade, Slovenec, 18. 6. 1926, str. 2; Seja opozicionalnih vodi-
teljev, Slovenec, 1. 7. 1926, str. 1.
69 Glej npr.: Dr. Koro{ec v Dom‘alah, Slovenec, 27. 7. 1926, str. 2; Dr. Koro{ec o svoji zavo‘eni politiki, Jutro,
28. 7. 1926, str. 2; Nekaj pojasnil na govor dr. Koro{ca, Kmetski list, 28. 7. 1926, str. 1–2.
70 N[AL, Jegli~, Dnevnik, 1. 11. 1926; Komentarji in kombinacije, Slovenec, 14. 10. 1926, str. 1; Politi~ni
polo‘aj po obnovitvi RR vlade, Jutro, 19. 10. 1926, str. 1; Vlada in sodelovanje SLS – izjava dr. Koro{ca, Slovenec,
19. 10. 1926, str. 1; Uzunovi~ vabi SLS v vlado, Slovenec, 21. 10. 1926, str. 1; SLS v sredi{~u politi~nega dogajanja,
Slovenec, 23. 10. 1926, str. 1; Kapitulacijska pogodba radikalcev s slovenskimi klerikalci, Jutro, 24. 10. 1926, str. 2;
Va‘na izjava dr. Koro{ca, Slovenec, 27. 10. 1926, str. 1; Priznanje ustave, Slovenec, 28. 10. 1926, str. 2; SLS v tihi
kompaniji z vlado, Jutro, 29. 10. 1926, str. 2; Izjava dr. Koro{ca, Slovenec, 3. 11. 1926, str. 1; Zbor zaupnikov
Slovenske ljudske stranke – govor dr. Antona Koro{ca, Slovenec, 16. 11. 1926, str. 1; Shod zaupnikov SLS v Celju,
Kmetski list, 17. 11. 1926, str. 1–2.
71 ̂ asopisni glasovi o SLS, Slovenec, 22. 10. 1926, str. 2; Ali in kedaj bodo volitve v oblastne in srezke skup{~ine!,
Slovenski gospodar, 11. 11. 1926, str. 1; Velik govor dr. Antona Koro{ca na Vrhniki, Slovenec, 4. 1. 1927, str. 1–2;
Stiplov{ek, str. 77.
72 Izjava dr. Koro{ca, Slovenec, 3. 11. 1926, str. 1.
73 Radikali o vstopu SLS v vlado, Slovenski narod, 23. 10. 1926, str. 1; Oja~eno nasprotje med radikali in
klerikalci, Slovenski narod, 31. 10. 1926, str. 1; Zbor zaupnikov Slovenske ljudske stranke – govor dr. Antona
Koro{ca, Slovenec, 16. 11. 1926, str. 1–2; Shod zaupnikov SLS v Celju, Kmetski list, 17. 11. 1926, str. 1–2; Ali je to
po{teno?, Kmetski list, 24. 11. 1926, str. 1–2; Zbor zaupnikov SLS v Celju, Jutro, 16. 11. 1926, str. 2.
74 Oja~eno nasprotje med radikali in klerikalci, Slovenski narod, 31. 10. 1926, str. 1; Uzunovi} znova vabi SLS
v vlado, Slovenec, 28. 12. 1926, str. 2; Beograd si ‘eli vlade Srbov, Hrvatov in Slovencev, Slovenec, str. 2; Klerikalci
se {e pogajajo za vstop v vlado, Jutro, 28. 12. 1926, str. 1; Radikalni klub o vstopu SLS v vlado, Slovenec, 30. 12.
1926, str. 1; Velika debata v radikalskem klubu, Jutro, 30. 12. 1926, str. 1; Nova klerikalna ponudba g. Uzunovi}u,
Jutro, 30. 12. 1926, str. 1; Uzunovi} odklanja razgovor s klerikalci, Jutro, 31. 12. 1926, str. 1; Anton Koro{ec, Ob
novem letu, Slovenec, 1. 1. 1927, str. 1.
75 Radi}evci z demago{ko obto‘nico proti Maksimovi}u, Slovenec, 5. 2. 1927, str. 1; Izbruhi Pavla Radi}a proti
{kofu dr. Jegli~u, Slovenec, 27. 2. 1927, str. 1; Govor Stjepana Radi}a na sestanku v Ptuju, Kmetski list, 4. 5. 1927,
str. 1.
76 Po samoupravi k avtonomiji, Slovenec, 27. 11. 1926, str. 1.
cijskih strank.68 Koro{ec v javnih nastopih ni izpostavljal zahteve po uvedbi zakonodajne
avtonomije v Sloveniji,69 sre~anja strankarskih prvakov ob koncu leta 1926 pa je izkoristil za
pribli‘evanje vladni NRS.70 S tem je ‘elel dose~i ~imbolj ugoden polo‘aj za SLS do izvedbe
volitev v oblastne skup{~ine in po volitvah zdru‘itev ljubljanske in mariborske oblasti ter
prevzem upravnih funkcij v Sloveniji.71 Koro{ec je 2. novembra 1926 za ~asnik Slovenec
povedal: »Na{ program je eminentno dr‘avotvoren in dalekovidno reformatori~en,«72 ni pa
pristal na formalno odpoved avtonomisti~nemu programu stranke.73
Pri{lo je do zamrznitve pogajanj med NRS in SLS, ki pa so bila za~asne narave, saj
pripravljenost na nadaljnje pogovore za vstop SLS v vlado na nobeni strani ni zamrla. Vod-
stvo SLS se je v prizadevanjih za vstop v vlado sklicevalo na zaostritev mednarodnega po-
lo‘aja Kraljevine SHS po sklenitvi Tiranskega pakta med Kraljevino Italijo in Albanijo no-
vembra 1926,74 vlada pa je stranki omogo~ila nemoteno volilno kampanjo za volitve v obla-
stne skup{~ine.75 »Samouprava, ~e {e tako slaba in {ibka, mora biti za~etek politi~ne in
gospodarske avtonomije Slovenije, za~etek konca centralizma, opora in orodje v rokah slo-
venskega naroda, slovenska narodna samoupravna zakonodajna zbornica.« 76 Geslo, s kate-
rim je SLS konec novembra 1926 stopila v volilno kampanjo za volitve v oblastne skup{~ine,
je pomenilo nadaljevanje politike, ki je po sporazumu med Stjepanom Radi}em in Nikolo
Pa{i}em postala prevladujo~a strategija za uveljavljenje strankinega programa. Vodstvo je ‘e
maja 1922 sprejelo sklep, da se bo stranka udele‘ila volitev v oblastne skup{~ine in preko
386 M. RATEJ: AVTONOMISTI^NA IDEJA V SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI ...
77 Parcelacija Slovenije in Hrvatske, Slovenec, 13. 11. 1923, str. 1; Anton Koro{ec, Na{ volivni program, Slove-
nec, 28. 11. 1926, str. 1; Nepobolj{ljivi dr. Koro{ec, Jutro, 30. 11. 1926, str. 2; En korak bli‘e avtonomiji, Domoljub,
2. 12. 1926, str. 1.
78 Klerikalna dvoli~nost, Jutro, 4. 1. 1927, str. 2; Ogor~enje nad klerikalno volilno bro{uro, Slovenski narod, 1.
1. 1927, str. 1; Nova vlada, Kmetski list, 9. 2. 1927, str. 1; Na~elo samouprave in avtonomije naj zmaga!, Slovenski
gospodar, 6. 1. 1927, str. 1; Na novo delo za avtonomijo Slovenije, Ljubljana 1926, str. 3, 8–10 in 21.
79 Na~elstvo Slovenske ljudske stranke, Slovenskemu ljudstvu!, Slovenec, 21. 1. 1927, str. 1–2; Sodite po delih!,
str. 42–43, 45–46, 48, 70–76; Na novo delo za avtonomijo Slovenije, Ljubljana 1926, str. 3–6, 7–8 in 20–22.
80 Zborovanje SLS v Celju, Slovenec, 22. 2. 1927, str. 1.
81 Nastop nove vlade, Slovenec, 2. 2. 1927, str. 1; Velik govor Svetozarja Pribi}evi}a v Narodni skup{~ini, Jutro,
17. 2. 1927, str. 1; Govor Stjepana Radi}a na sestanku v Ptuju, Kmetski list, 4. 5. 1927, str. 1; Ivan Ribar, Politi~ki
zapisi, Beograd 1948, str. 194; Gligorijevi}, str. 216.
82 Gligorijevi}, str. 210–215, 219 in 249; Isti, Razlike i dodirne ta~ke u gledi{tu na nacionalno pitanje izme|u
Radikalne i Demokratske stranke 1919–1929, v: Jugoslovenski istorijski ~asopis, {t. 3–4/1969, str. 154.
njih uveljavljala svoj avtonomisti~ni program, ~eprav je nasprotovalo zakonom, ki so opre-
deljevali dr‘avno upravo.77
V tajni{tvu SLS so konec leta 1926 izdali bro{uro z naslovom Na novo delo za avtono-
mijo Slovenije, v kateri so predstavili negativne vplive centralisti~ne dr‘avne ureditve na
politi~ni, gospodarski in kulturni razvoj Slovenije.78 Poudarili so potrebo po zmanj{anju {te-
vila oblasti na nekaj pokrajinskih enot, hkrati pa {e natan~neje kot v avtonomisti~nem pro-
gramu iz leta 1921 diferencirali pristojnosti samoupravnih enot. S prikazom uspe{nega delo-
vanja kranjskega de‘elnega zbora pred letom 1918 so sku{ali utemeljiti delovanje prihodnje
oblastne samouprave na podlagi {irokih pristojnosti samoupravnih organov in mo~nega dr‘av-
nega finan~nega zaledja. Medtem ko so v volilni bro{uri za skup{~inske volitve leta 1923
Sodite po delih! Vsem, ki so dobre volje! Ka‘ipot slovenskim volivcem v boju za slovensko
samostojnost v SLS govorili o oblikovanju pokrajinskih skup{~in z zakonodajnimi pristojno-
stmi v federativni dr‘avi Slovencev, Hrvatov, Srbov in Bolgarov, pred oblastnimi volitvami
niso ve~ zahtevali revizije ustave, temve~ so uresni~itev zakonodajne avtonomije Slovenije
opredelili kot svoj dolgoro~ni politi~ni cilj.79
Zmaga SLS na volitvah v oblastne skup{~ine januarja 1927 je pomenila, da je velika
ve~ina volivcev v Sloveniji odobravala politiko strankinega vodstva, ki je po vstopu HSS v
vlado poleti 1925 vztrajajo~ na avtonomisti~nih idejnih izhodi{~ih iskalo mo‘nosti, da bi z
noveliranjem zakonodaje o oblastnih in sreskih samoupravah doseglo raz{iritev pristojnosti
oblastnih samouprav in tako pripravilo osnovo za uvedbo zakonodajne avtonomije v upravno
zdru‘eni Sloveniji.80 Ko je Koro{ec po izstopu HSS iz vlade 1. februarja 1927 podpisal koali-
cijsko pogodbo z mandatarjem Nikolo Uzunovi}em, ta od njega ni zahteval javne odpovedi
avtonomisti~nemu programu, saj je v najmo~nej{i slovenski stranki iskal zaveznika v boju
proti hrva{ki opoziciji, ki je bila po volitvah okrepljena.81
V obdobju, ko je vlade sestavljal Nikola Uzunovi} (od 8. aprila 1926 do 17. aprila 1927),
je poglabljanje notranjih razlik v strankarskih organizacijah oslabilo njihov politi~ni vpliv.
Zaradi neizrazitih programskih usmeritev strank, nejasnih politi~nih opredelitev njihovih
vodstev in {ibke strankarske organizacije so bile v tem obdobju zna~ilne {tevilne politi~ne
krize zakonodajne in izvr{ne oblasti, ki so v maju in decembru 1926 dosegle vrhunec; to je
mo~no pove~alo politi~no mo~ kralja Aleksandra v smeri prevzemanja izvr{ne oblasti v svoje
roke. SLS se v opisanih razmerah kot edina opozicijska stranka ni izrecno odpovedala zahte-
vi po reviziji vidovdanske ustave in je odklanjala dr‘avni centralizem.82
Dan po odstopu Nikole Uzunovi}a z mesta predsednika vlade je 17. aprila 1927 koali-
cijsko vlado oblikoval minister za vere v Uzunovi}evi vladi in vodja skupine Ljubomirja
387ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
83 ^ulinovi} I., str. 493–496; Metod Miku‘, Oris zgodovine Slovencev v stari Jugoslaviji 1917–1941, Ljubljana
1965, str. 351–352.
84 Slovenec v nedeljo, Slovenec v~eraj, Jutro, 17. 6. 1927, str. 2; Na{a stranka, Slovenec, 19. 6. 1927, str. 1;
Velepoliti~na nedelja na Bledu – izjava Antona Koro{ca, Slovenec, 12. 7. 1927, str. 1; Odmevi pakta med Koro{cem
in Vuki}evi}em, Jutro, 12. 7. 1927, str. 2; Ministrski predsednik v Mariboru in Celju, Slovenec, 13. 7. 1927, str. 1;
Negativna in pozitivna politika, Slovenec, 15. 7. 1927, str. 1; V na{i dr‘avi, Slovenski gospodar, 21. 7. 1927, str. 3;
Na{a parola, Slovenec, 31. 7. 1927, str. 1; Dr. Koro{ec o takozvanem blejskem sporazumu, Slovenec, 13. 8. 1927,
str. 1; Vuki}evi} o blejskem sporazumu, Slovenec, 18. 8. 1927, str. 2; G. Vuki}evi} v Ljubljani, Jutro, 20. 8. 1927, str.
2; Govor ministrskega predsednika Vuki}evi}a v Ljubljani, Slovenec, 21. 8. 1927, str. 2; Govor dr. Koro{ca v Mariboru,
Slovenec, 31. 8. 1927, str. 2; Vuki}evi} soglasno izvoljen – govor Velimirja Vuki}evi}a, Slovenec, 4. 10. 1927, str. 1.
85 Dr. Koro{ec o takozvanem blejskem paktu, Slovenec, 13. 8. 1927, str. 1.
86 Negativna in pozitivna politika, Slovenec, 15. 7. 1927, str. 1; Velepomembne izjave g. Vuki}evi}a, Slovenec,
17. 8. 1927, str. 1; Blejski pakt je le pristanek SLS na Vuki}evi}ev program, Jutro, 17. 8. 1927, str. 1.
87 Sijajno uspeli shodi dr. Koro{ca v Morav~ah, Kamniku in [kofji Loki, Slovenec, 6. 9. 1927, str. 1; Koro{~ev
program v besedah in dejanjih, Jutro, 7. 9. 1927, str. 2; Delovni program nove vlade, Slovenec, 22. 9. 1927, str. 1.
88 Glej npr.: »Mi sami in samo mi«, Jutro, 6. 7. 1927, str. 2; Ivan Pucelj, Programati~ni volilni govor dr. A.
Koro{ca, Kmetski list, 13. 7. 1927, str. 1–2; Definitivna kapitulacija g. Koro{ca pred dr‘avnim in narodnim edin-
stvom, Jutro, 9. 7. 1927, str. 2; France Filipi~, Anton Koro{ec in marksisti, v: Prispevki za novej{o zgodovino, {t. 1/
1991, str. 87; Nade‘da Jovanovi}, Politi~ki sukobi u Jugoslaviji 1925–1928, Beograd 1974, str. 216–217.
89 Glej npr.: Klerikalna politi~na morala ali SLS v Beogradu, Jutro, 6. 8. 1927, str. 2; Dr. Koro{ec – srbijanski
radikal!, Kmetski list, 28. 9. 1927, str. 1; V Beogradu belo, v Sloveniji ~rno, Jutro, 24. 7. 1928, str. 2; Igor Rosina,
Avtonomija Slovenije in SLS, Kmetski list, 25. 7. 1928, str. 2–3; Dvoli~na vloga dr. Koro{ca in njegove stranke,
Jovanovi}a v NRS Velimir Vuki}evi}.83 Vodstvo SLS je sredi junija 1927 opustilo opozi-
cijsko dr‘o, programsko zahtevo po uvedbi zakonodajne avtonomije pa je povsem izpodrini-
la ideja o samoupravni in enakopravni Sloveniji v okviru Kraljevine SHS.84 Anton Koro{ec
je bil po skup{~inskih volitvah leta 1923 v stalnih stikih s predstavniki NRS, ki so se po smrti
Stojana Proti}a zdru‘evali okrog predsednika Narodne skup{~ine Ljubomirja Jovanovi}a;
mednje je spadal tudi Vuki}evi}, ki je poleti 1925 postal Koro{~ev najpomembnej{i politi~ni
zaveznik. Zaradi avtoritete Nikole Pa{i}a, ki je vztrajal na formalni odpovedi od strankinega
avtonomisti~nega dr‘avnopravnega programa, in Vuki}evi}evega podrejenega polo‘aja v NRS,
se je njuna zveza polno udejanjila s sklenitvijo Blejskega sporazuma, ki sta ga politika pod-
pisala 11. julija 1927.85
Uredniki politi~nih ~asnikov so s {tevilnimi komentarji sporazuma med Antonom
Koro{cem in Velimirjem Vuki}evi}em deloma bla‘ili obi~ajni poletni izpad politi~nih vesti,
glavni razlog za njegovo veliko odmevnost pa je bila novica, da je vodstvo SLS v okviru
delovnega programa vlade kot nadomestilo za splo{no zakonodajno avtonomijo Slovenije
doseglo pristanek vlade na dopolnila k Zakonu o oblastni in sreski samoupravi o pove~anju
zakonodajnih in finan~nih pristojnosti oblastnih samouprav.86 V zameno za to je sprejelo
vladni volilni program, ki je obsegal izena~itev davkov, preganjanje korupcije, reorganiza-
cijo oblastne samouprave in stabilizacijo odnosov s sosednjimi dr‘avami.87 Zaradi predvolil-
ne kampanje je bil Blejski sporazum pred skup{~inskimi volitvami 11. septembra 1927 upo-
rabljen za diskreditacijo SLS, na kar opozarjata primera iz Samostojne demokratske stranke,
ko je njeno centralno vodstvo pripisovalo glavni razlog za sklenitev sporazuma poskusu revi-
diranja ustave za dosego zakonodajne avtonomije, medtem ko so v slovenskem demokrat-
skem taboru sporazum ovrednotili kot izdajo strankinega avtonomisti~nega programa.88
Smernice delovanja, ki jim je stranka sledila po politi~nih spremembah v dr‘avi julija
1925, so od njenega vodstva zahtevale hkratno prizadevanje za ohranitev avtonomisti~ne
identitete v sferi centralisti~nih interesov vlade. To je pri politi~nih nasprotnikih porodilo
o~itek o nena~elni, dvojni politiki Antona Koro{ca v Beogradu in Ljubljani,89 o programskem
388 M. RATEJ: AVTONOMISTI^NA IDEJA V SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI ...
Jutro, 17. 11. 1928, str. 2; V Beogradu centralisti, na Hrvatskem avtonomisti, Jutro, 27. 12. 1928, str. 1; Janov obraz
klerikalne politike – Svetozar Pribi}evi} o klerikalnih revizijonisti~nih projektih, Jutro, 28. 12. 1928, str. 1; Janko
Prunk, Politi~ni profil in delo dr. Antona Koro{ca v prvi Jugoslaviji, v: Prispevki za novej{o zgodovino, {t. 1/1991,
str. 38.
90 Slovenski knji‘evnik leve katoli{ke usmeritve in prista{ mladinskega kri‘arskega gibanja Bo‘o Vodu{ek je v
razmi{ljanju o etiki in politi~ni miselnosti Slovencev podvomil v iskrenost slovenskega avtonomisti~nega stali{~a z
utemeljitvijo, da je v svojem jedru nagnjeno k sklepanju politi~nih kompromisov, zato je obsodil sklenitev Blejskega
sporazuma. Bo‘o Vodu{ek, Etika in politi~na miselnost Slovencev, v: Kri‘ na gori, {t. 6–7/1926–1927, str. 105; Glej
tudi: Lojze Ude, Zna~ilnost zadnjega volilnega boja in dana{nji notranjepoliti~ni polo‘aj v svitu borbe za samostoj-
no zdru‘eno Slovenijo, v: Mladina, {t. 1/1927–1928, str. 20; Lojze Ude, Revizija ustave, v: Svobodna mladina,
{t. 6–7/1928, str. 133–134; Slovenski centrum, Slovenec, 18. 8. 1927, str. 1; Va‘en programati~en govor dr. Koro{ca
v Ptuju, Slovenec, 23. 8. 1927, str. 1.
91 Podrobneje o tem glej: Ratej, Slovenski politi~ni katolicizem, str. 165–190.
92 Prav tam.
93 Krvavi dan v Narodni skup{~ini, Slovenec, 21. 6. 1928, str. 1; Poslanca Pavle Radi} in dr. Basari~ek, Jutro,
21. 6. 1928, str. 1.
94 Vuki}evi} in Koro{ec v avdijenci, Slovenec, 26. 6. 1928, str. 1; Borba v vladi za demisijo, Jutro, 30. 6. 1928,
str. 1; Demokratski poslanski klub, Jutro, 4. 7. 1928, str. 1; Tudi socijalisti zahtevajo razpust Narodne skup{~ine,
Jutro, 4. 7. 1928, str. 1; Igor Rosina, 20. junij 1928 in Slovenci, Kmetski list, 4. 7. 1928, str. 1.
95 Preden je Aleksander poveril mandat za sestavo vlade na~elniku SLS, je sku{al vlado oblikovati tudi general
Stevan Had‘i}, ki je oktobra 1924 povzro~il krizo in padec vlade Ljubomirja Davidovi}a. Njegov mandat za sestavo
vlade ni pomenil neparlamentarnega re{evanja vladne krize, podprlo ga je tudi vodstvo SLS. V vladi Antona Koro{ca
je prevzel resor za vojsko in mornarico, kar je bila izbira kralja kot vrhovnega poveljnika oboro‘enih sil. Delovna
vlada generala Had‘i}a, Slovenec, 13. 7. 1928, str. 1; Nevtralna vlada; Razgovori generala Had‘i}a, Slovenec, 14. 7.
1928, str. 1; ^ulinovi} II., str. 301; Milan Stojadinovi}, Ni rat ni pakt, Rijeka 1970, str. 184.
96 Dr. Koro{ec je sino~i dobil mandat, Slovenec, 25. 7. 1928, str. 1; Mandat za sestavo vlade ima dr. Koro{ec,
Jutro, 25. 7. 1928, str. 1.
popu{~anju v zahtevi po reviziji vidovdanske ustave ter o vsebinski izpraznjenosti avtonomi-
sti~nega programa.90 Dejansko odstopanje od avtonomisti~nega programa je pred skup{~in-
skimi volitvami leta 1927 zaostrilo tudi notranja nesoglasja v SLS in poglobilo spor s kr{~an-
skosocialnim krogom.91
Vodstvo SLS je s sklenitvijo Blejskega sporazuma dobilo mo‘nost {irokega uresni~evanja
oblastne samouprave v Sloveniji, kar je bil prevladujo~ politi~ni interes po dokon~nem ne-
uspehu pobud za revizijo ustave in uvedbo zakonodajne avtonomije poleti 1925. ^eprav se je
zavedalo, da bi utegnila sklenitev sporazuma negativno vplivati na strankin volilni rezultat,
prilo‘nosti za tesno sodelovanje z vlado pri izvedbi volitev ni ‘elelo zamuditi.92 SLS je tudi
po skup{~inskih volitvah leta 1927 ohranila 20 poslanskih mandatov. ^eprav sprememba
politike stranki ni povzro~ila politi~ne {kode, o odzivu slovenskih volivcev na Blejski spo-
razum zaradi kratkega ~asovnega intervala med sklenitvijo sporazuma in volitvami ter zaradi
dejstva, da je bila SLS prevladujo~a politi~na sila v Sloveniji, na podlagi rezultata volitev ne
moremo upravi~eno sklepati.
Prvak HRSS Stjepan Radi} je bil 20. junija 1928 v Narodni skup{~ini hudo ranjen v
atentatu (umrl je 8. avgusta 1928 v Zagrebu), v katerem je ~rnogorski poslanec NRS Puni{a
Ra~i} smrtno ranil tudi poslanca HSS Pavleta Radi}a in \ura Basari~eka.93 Politi~ni krizi po
atentatu in pritiskom {tevilnih politi~nih in nepoliti~nih organizacij je 4. julija 1928 sledil
odstop Velimirja Vuki}evi}a z mesta predsednika vlade.94 Kralj je po neuspelem poskusu
generala Stevana Had‘i}a95, da bi oblikoval vlado, 24. julija 1928 poveril mandat za sestavo
vlade Antonu Koro{cu, ki je 27. julija 1928 sestavil koalicijsko vlado in v njej opravljal tudi
funkcijo ministra za notranje zadeve.96 Obse‘en zakonodajni program vlade je med drugim
vseboval zavezo o prilagoditvi zakonskega na~rta o osrednji upravi za t. i. dekoncentracijo
upravne oblasti: »Posamezna ministrstva bodo v upravi z vso marljivostjo skrbela, da se v
389ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
97 Deklaracija Koro{~eve vlade, Slovenec, 3. 8. 1928, str. 1; Jutro, 3. 8. 1928, str. 2.
98 Veljko Mratovi}, Nikola Filipovi}, Smiljko Sokol, Ustavno pravo i politi~ke institucije, Zagreb 1986, str. 342.
99 Arhiv Srbije i Crne Gore (dalje: ASCG), fond: Jovan Jovanovi} Pi‘on, {t. 80, fasc. 30, Na~rt zakona o central-
ni upravi, 22. 10. 1921; ASCG, fond: Narodna skup{~ina Kraljevine Jugoslavije, {t. 72, fasc. 7/15, Predlog zakona o
centralni upravi, 31. 12. 1923; 12. 5. 1926; Zakon o centralni upravi, Slovenec, 3. 7. 1926, str. 1; Dr. Gosar proti
vladnemu na~rtu o centralni upravi, Slovenec, 4. 7. 1926, str. 1; Centralizem ali avtonomija – govor dr. Hohnjeca,
Slovenski gospodar, 15. 7. 1926, str. 1; Zakon o centralni upravi – govor poslanca Smodeja, Slovenec, 25. 11. 1926,
str. 1; Zakon o centralni upravi v zakonodajnem odboru sprejet, Slovenec, 5. 3. 1927, str. 1.
100 Gligorijevi}, str. 114–115.
101 ASCG, fond: Narodna skup{~ina, {t. 72, fasc. 7/15, Predlog zakona o centralni upravi, 13. 11. 1926 in 15. 12.
1927; Delovni program nove vlade, Slovenec, 22. 9. 1927, str. 1.
102 Vlada razmi{lja o decentralizaciji uprave?, Jutro, 20. 4. 1928, str. 1; Seja ministrskega sveta, Slovenec, 12. 5.
1928, str. 1; Vedno ve~ avtonomije, Slovenski gospodar, 16. 5. 1928, str. 3; Centralizem – obsojen na smrt!, Sloven-
ski gospodar, 21. 6. 1928, str. 2.
103 Pokrajinski arhiv Maribor, fond: Anton Koro{ec, Spisek prista{ev SLS med sodniki, dr‘avnimi pravdniki in
nara{~ajem na obmo~ju Slovenije, 6. 10. 1924; Stenografske bele{ke Zakonodavnog odbora Narodne skup{tine
Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, Beograd 1925, Zasedanja z dne 18. 6. 1925, str. 110–121; 23. 6. 1925,
str. 161–169; 24. 6. 1925, str. 204–212; 27. 6. 1925, str. 241–245; 7. 7. 1925, str. 291; 8. 7. 1925, str. 299–301; 29.
7. 1925, str. 307; 1. 8. 1925, str. 342–343 in 366; Glej tudi zasedanje z dne 19. 6. 1925, str. 125–127; Jelka Melik,
Kazensko sodstvo na Slovenskem 1919–1929, Ljubljana 1994, str. 40.
104 Glej npr.: Dr. Koro{ec v Dom‘alah, Slovenec, 27. 7. 1926, str. 2; Dr. Koro{ec o svoji zavo‘eni politiki, Jutro,
28. 7. 1926, str. 2; Nekaj pojasnil na govor dr. Koro{ca, Kmetski list, 28. 7. 1926, str. 1–2.
105 Gligorijevi}, str. 228.
106 Zakon o centralni upravi v zakonodajnem odboru sprejet, Slovenec, 5. 3. 1927, str. 1.
najvi{ji meri razbremenijo osrednje oblasti pri poslih, ki jih morejo ni‘je instance radi poz-
navanja razmer bolje in hitreje izvr{evati. Ako po obstoje~ih zakonih ne bi bilo mogo~e zado-
stiti ‘eljam ljudstva, bo vlada predlo‘ila narodni skup{~ini nove zakonske predloge. Ker nosi
ljudstvo velika bremena za dr‘avno upravo, je na{a dol‘nost, da mu damo dobro in po{teno
upravo. V duhu teh preosnov za dekoncentracijo upravnih oblasti se bo prilagodil zakonski
na~rt o osrednji upravi, ki je ‘e pred narodno skup{~ino.«97
Kot zadnjo razvojno stopnjo avtonomisti~nih prizadevanj SLS pred uvedbo diktature si
omenjeni zakonski na~rt oglejmo pobli‘e. Pravna teorija dekoncentracijo razlaga kot prvo
stopnjo decentralizacije dr‘avne uprave, pri kateri je del poslov centralne uprave prenesen na
posamezne njej podrejene upravne (pokrajinske) enote.98 Po neuspelih poskusih oblikovanja
Zakona o centralni upravi leta 1921 in 1923 je vladni kabinet Nikole Uzunovi}a predlog
omenjenega zakona maja 1926 ponovno predlo‘il v obravnavo Zakonodajnemu odboru Na-
rodne skup{~ine,99 ki je bil oblikovan kot organ za izena~evanje zakonodaje.100 Poglavje o
reorganizaciji dr‘avne uprave je jeseni 1927 vseboval tudi program vlade Velimirja
Vuki}evi}a,101 v ~asu Koro{~eve vlade pa so tekle priprave za obravnavo vladnega predloga
v Narodni skup{~ini.102 Poslanci Jugoslovanskega kluba so v teku spremembe politike SLS v
drugi polovici leta 1925 v Zakonodajnem odboru Narodne skup{~ine ob pretresu predlogov
o dr‘avnem to‘ilstvu/pravdni{tvu (Andrej Gosar, Jakob Hod‘ar) ter o tisku (Josip Hohnjec,
Franc Smodej) izvajali glavni politi~ni pritisk proti centralisti~ni dr‘avni ureditvi,103 saj za-
radi pribli‘evanja vladi v javnosti niso izpostavljali svoje opozicijske dr‘e.104 ^eprav se 2.
junija 1926 niso izrekli za podalj{anje delovanja omenjenega odbora, ki je kr~il zakonodajno
funkcijo Narodne skup{~ine,105 so bili s kon~nim besedilom Zakona o centralni upravi ob
njegovem sprejetju v odboru marca 1927 zadovoljni.106
Stali{~e SLS do vladnega predloga Zakona o centralni upravi ob koncu leta 1926 in v
za~etku leta 1927 ni bilo izklju~na posledica takti~nega pribli‘evanja vladi, temve~ prizade-
vanj za dosego ~im ve~jih samoupravnih pristojnosti v oblasteh. Poslanec Jugoslovanskega
kluba Josip Hohnjec je nasprotoval dr‘avnemu nadzoru nad financami v oblasteh, Andrej
390 M. RATEJ: AVTONOMISTI^NA IDEJA V SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI ...
107 Stenografske bele{ke Zakonodavnog odbora Kraljevine SHS, 1. knjiga 1926–1927, Pretres zakona o centralni
upravi, 13. 11. 1926; 20. 11. 1926; 24. 11. 1926; 26. 11. 1926; 26. 1. 1927, str. 124–125; 139–142; 147–150; 162–165;
194–197; 203; Delovanje opozicije, Slovenec, 12. 6. 1926, str. 1; Seja opozicionalnih voditeljev, Slovenec, 1. 7.
1926, str. 1; Predlog za parlamentarno kontrolo dr‘avne uprave – govor dr. Gosarja, Slovenec, 21. 11. 1926, str. 1;
Razprava o zakonu o centralni upravi, Slovenec, 27. 11. 1926, str. 2.
108 Omenjen del besedila Zakona o centralni upravi se je glasil: »V delokrog ministrstev, vsakega za njegov
delokrog, spadajo dr‘avni posli glede organizacije dr‘avne oblasti, vrhovno vodstvo celokupne dr‘avne uprave,
vrhovni nadzor nad upravno oblastjo in organi, kakor tudi posli, ki so pridr‘ani za delokrog ministrstev s posebnimi
zakoni, izvzem{i dosedanjega zakona in uredbe o ustroju ministrstev in pa pripravljanje zakonskih predlogov.« Raz-
prava o zakonu o centralni upravi, Slovenec, 27. 11. 1926, str. 2.
109 Ministrski predsednik je 25. avgusta 1928 za predsednika omenjene komisije imenoval nekdanjega demo-
kratskega velikega ‘upana mariborske oblasti Otmarja Pirkmajerja. Uredba o ustanovitvi in ustroju komisije za
ureditev uprave, Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, {t. 74/7. 8. 1928, str. 530–531; Iz Slu‘benih novin
Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, {t. 91/22. 9. 1928; Za izbolj{anje
dr‘avne uprave, Mariborski ve~ernik Jutra, 26. 10. 1928, str. 1.
110 Predlog za parlamentarno kontrolo dr‘avne uprave – govor dr. Gosarja, Slovenec, 21. 11. 1926, str. 1; Raz-
prava o zakonu o centralni upravi, Slovenski narod, 21. 11. 1926, str. 1.
111 Nova vlada in njeni ~lani, Stra‘a, 30. 7. 1924, str. 1; G. Vuki}evi} o sporazumu z dr. Koro{cem; Tudi Voja
Marinkovi} za sporazum, Slovenec, 16. 7. 1927, str. 2; Popolno soglasje med Marinkovi}em in Vuki}evi}em, Slove-
nec, 20. 7. 1927, str. 1; Va‘en programati~en govor dr. Koro{ca v Ptuju, Slovenec, 23. 8. 1927, str. 1; Pripovedke
g. Koro{ca v Ptuju, Jutro, 23. 8. 1927, str. 2; Sijajno uspeli shodi dr. Koro{ca v Morav~ah, Kamniku in [kofji Loki,
Slovenec, 6. 9. 1927, str. 1; Marinkovi}ev ekspoze o zunanji politiki, Slovenec, 24. 11. 1927, str. 1–2; Ekspoze
zunanjega ministra, Jutro, 24. 11. 1927, str. 1.
112 Prora~unski govor dr. Antona Koro{ca, Slovenec, 9. 2. 1926, str. 1–2; Govor dr. Koro{ca na shodu v Maribo-
ru, Slovenec, 31. 8. 1927, str. 2; Davidovi} tipa semintja, Slovenec, 16. 9. 1927, str. 1; Voja Marinkovi}-Ljuba
Davidovi}, Slovenec, 12. 10. 1927, str. 1; Davidovi} napada, Slovenec, 28. 10. 1928, str. 1; Lepe besede Ljube
Davidovi}a, Jutro, 28. 10. 1928, str. 1.
113 Marinkovi}ev na~rt kot osnova upravnega programa opozicijonalnega bloka, Jutro, 12. 2. 1924, str. 1;
Avtonomisti~ni program SLS, Slovenec, 15. 2. 1924, str. 1; Zunanjepoliti~ne smernice Voje Marinkovi}a, Slovenec,
24. 4. 1927, str. 3; Skrajno miroljubno stali{~e na{e vlade, Slovenec, 29. 4. 1927, str. 1; Seja na~elstva in vodstva
Gosar pa je predlagal spremembo imena zakona v Zakon o vrhovni upravi in predelavo vlad-
nega na~rta na na~in, da bi posamezna ministrstva izvajala le nadzorno funkcijo nad oblast-
mi, ki bi dobile izvr{ilne pristojnosti.107 Zakonodajni odbor je sprejel del njegovega predloga
besedila, ki je po mnenju vodstva SLS predstavljal ustrezno izhodi{~e za nadaljnje usklajevanje
o dekoncentraciji uprave.108 Minister za notranje zadeve Anton Koro{ec je 3. julija 1928
izdal Uredbo o ustanovitvi in ustroju komisije za ureditev uprave, ki je dolo~ala sestavo
kolegialnega strokovnega telesa za pripravo predlogov zakonov, uredb in predpisov, nana{a-
jo~ih se na organizacijo dr‘avne uprave;109 poslanec Jugoslovanskega kluba Andrej Gosar se
je za to zavzemal ‘e ob obravnavi vladnega predloga Zakona o centralni upravi v zakonodaj-
nem odboru Narodne skup{~ine 20. novembra 1926.110
Na~rt o dekoncentraciji dr‘avne uprave oziroma predlog Zakona o centralni upravi v ~asu
Koro{~eve vlade tako ni bil predmet usklajevanja z avtonomisti~nim dr‘avnopravnim pro-
gramom SLS, temve~ s predelanim na~rtom o {irokih samoupravah Vojislava Marinkovi}a.
Vodja desnega krila v Demokratski stranki Vojislav Marinkovi} je postal z inavguracijo vla-
de Velimirja Vuki}evi}a aprila 1927 eden vodilnih politikov v Kraljevini SHS, ki mu je uspe-
lo konsolidirati odnose s Kraljevino Italijo po sklenitvi italijansko-albanskega sporazuma
novembra 1926. Marinkovi} je u‘ival politi~no podporo in veliko zaupanje Antona Koro{ca,111
kar je bilo vidno zlasti po spremembi politike HSS julija 1925, ko se je pri~ela SLS odmikati
od opozicijske politike in nekdanjega zaveznika Ljubomirja Davidovi}a.112 Vezala so ju po-
dobna stali{~a glede vpra{anj jugoslovanske zunanje politike, najintenzivneje pa sta sodelo-
vala v usklajevanju Marinkovi}evega na~rta o {irokih samoupravah z avtonomisti~nim dr‘av-
nopravnim programom SLS.113
391ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
SLS, Slovenec, 10. 5. 1927, str. 1; Bivanje dr. Koro{ca v Belgradu, Slovenec, 26. 5. 1927, str. 1; Nova varijanta
blejskega sporazuma, Slovenec, 14. 8. 1927, str. 1; Izjava Marinkovi}a o notranjih in zunanjih problemih, Slovenec,
18. 8. 1927, str. 1; Dr. Marinkovi} o svojem blejskem boravku, Jutro, 18. 8. 1927, str. 1; Marinkovi}ev ekspoze o
zunanji politiki, Slovenec, 24. 11. 1927, str. 1–2; Ekspoze zunanjega ministra, Jutro, 24. 11. 1927, str. 1; Na{a
politika je vseskozi miroljubna, Slovenec, 3. 1. 1928, str. 1; Zunanjepoliti~na debata v finan~nem odboru, Jutro, 3. 1.
1928, str. 1; Anton Koro{ec, Balkanska politika, v: Socialna misel, l. V/1926, str. 146 in 148; Vo|a govori: li~nost,
izjave, govori i politi~ki rad vo|e Hrvata dra. Vladka Ma~ka, ur. Mirko Glojnari}, Zagreb 1936, str. 83.
114 Josip Hohnjec, O ustavi na{e dr‘ave, v: Slovenci v desetletju 1918–1928. Zbornik razprav iz kulturne, go-
spodarske in politi~ne zgodovine, Ljubljana 1928, str. 314.
115 Izprememba ustave – v pri~akovanju odgovora predsednika vlade, Slovenec, 9. 11. 1928, str. 1.
116 Deklaracija Koro{~eve vlade, Slovenec, 3. 8. 1928, str. 1; Jutro, 3. 8. 1928, str. 2; Gligorijevi}, Demokratska
stranka, str. 465.
117 Znamenita izjava Nj. Vel. kralja Aleksandra, Slovenski gospodar, 23. 1. 1929, str. 1; Pari{ki list Matin o
razmerah v Jugoslaviji, Slovenski gospodar, 30. 1. 1929, str. 2.
118 Dr. Koro{~ev na~rt za razdelitev dr‘ave na tri pokrajine, Mariborski ve~ernik Jutra, 14. 12. 1928, str. 1; Josip
Hohnjec, O ustavi na{e dr‘ave, v: Slovenci v desetletju 1918–1928. Zbornik razprav iz kulturne, gospodarske in
politi~ne zgodovine, Ljubljana 1928, str. 335; Perov{ek, Programi politi~nih strank, str. 78.
119 Dr. Koro{~ev na~rt za razdelitev dr‘ave na tri pokrajine, Mariborski ve~ernik Jutra, 14. 12. 1928, str. 1;
Trialisti~na preureditev dr‘ave?, Slovenski narod, 14. 12. 1928, str. 1; Nade‘da Jovanovi}, Politi~ki sukobi u Jugo-
slaviji 1925–1928, Beograd 1974, str. 328; Mom~ilo Ze~evi}, Neki pogledi na politi~ku delatnost Antona Koro{ca
1918–1940, v: Prispevki za novej{o zgodovino, {t. 1/1991, str. 69–70.
120 Po pisanju demokratskega glasila Slovenski narod bi prevzem gospodarskih institucij v Sloveniji potekal po
naslednjem na~rtu: »Vsi mestni in ob~inski sveti, v katerih imajo samostojni demokrati ve~ino, med temi tudi ljub-
ljanski ob~inski svet, bodo razpu{~eni in postavljeni komisarji. Na ta na~in bi pri{li tudi v odbor mestne hranilnice
samo klerikalci. Nato bi s finan~nim zakonom spremenili volilni red za ob~ine tako, da bi onemogo~ili samostojnim
demokratom ve~ino. Komisarji bi se postavili v vseh ob~inah za dalje ~asa, da ubijejo akcijo samostojnih demokra-
tov. Razen tega bi bile razpu{~ene vse podru‘nice kmetijske dru‘be, v katerih imajo ve~ino SDS in SKS, ter se
postavili komisarji, ki naj bi izvedli v teh podru‘nicah nove volitve. Osrednji urad za zavarovanje delavcev (dalje:
OUZD) v Zagrebu bo razparceliran v pokrajinske avtonomne bolni{ke blagajne. S sestanka ljubljanskih klerikalcev
je bil ‘e predlo‘en sli~en predlog in na~rt ministru socijalne politike Bari}u, ki pa ga je odklonil, kar je izzvalo v
krogih SLS veliko nezadovoljstvo (glej tudi: Interpelacija poslanca Smodeja, Slovenec, 20. 1. 1926, str. 1; Novo
ravnateljstvo OUZD v Ljubljani, Slovenec, 20. 10. 1927, str. 1). Poslopje dru{tva Kazino, v katerem se nahajajo
prostori in uradi SDS, naj bi se odvzelo samostojnim demokratom ter dodelilo ljubljanski ob~ini, tako da bi se morali
samostojni demokrati izseliti iz poslopja. Zaradi prepre~enja imenovanja in nastavljanja uradnikov, ki pripadajo
Vodstvo Demokratske stranke je zahtevo po dekoncentraciji uprave izrazilo ‘e v svojem
ustavnem na~rtu pred sprejetjem vidovdanske ustave.114 Po sklenitvi sporazuma Pa{i}-Radi}
leta 1925 je predelan Marinkovi}ev na~rt kot delovni program sprejelo tudi vodstvo SLS.115
Na~rt ni zahteval ustavnih sprememb in je zavra~al federalizem, tak{ne poudarke pa je Anton
Koro{ec izpostavil tudi v deklaraciji vlade avgusta 1928;116 kralj Aleksander je v za~etku leta
1929 po poro~anju Slovenskega gospodarja izjavil novinarju francoskega ~asnika Matin:
»Pripraviti moramo liberalni in decentralisti~ni sistem, ki pa naj obenem predstavlja duhov-
no in teritorialno edinstvo Jugoslavije.«117
Ob vladnem predlogu reforme dr‘avne uprave se je v drugi polovici leta 1928 pojavil
na~rt o trialisti~ni dr‘avni ureditvi, ki so ga jugoslovanski ~asniki zaradi njegove skladnosti z
avtonomisti~nim dr‘avnopravnim programom SLS povezovali z Antonom Koro{cem.118
Upravo v treh federalno-konfederalnih enotah s skupnimi mejami, zunanjo politiko, vojsko
in komunikacijami bi po tem na~rtu prevzele najmo~nej{e politi~ne stranke v dr‘avi: NRS in
Samostojna demokratska stranka v Srbiji, Makedoniji, ^rni gori ter v ve~jem delu Bosne in
Hercegovine; HSS v Slavoniji, Dalmaciji in preostanku Bosne in Hercegovine; ter SLS v
Sloveniji. Vsaka od treh pokrajin bi imela svojo pokrajinsko vlado, skupen parlament pa bi
tvorili delegati pokrajinskih zborov in gospodarskih ter stanovskih zdru‘enj.119 V Sloven-
skem narodu objavljen na~rt o razdelitvi dr‘ave je v podrobnostih predvideval popolno pod-
reditev Slovenije politi~nemu nadzoru SLS120, s ~imer bi stranka lahko pri~ela uresni~evati
392 M. RATEJ: AVTONOMISTI^NA IDEJA V SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI ...
opozicijskim strankam, se imajo postavljati samo oni uradniki, za katere bo poseben klerikalni akcijski odbor izdal
odobrenje ter izjavil, da so povsem zanesljivi. Treba je paziti, da vse ob~ine in druge samouprave ter javne ustanove
in korporacije nalagajo svoj denar v klerikalne banke. Tu se misli predvsem na OUZD. Nadalje se ima strogo gledati
na to, da bodo vse dobave, licitacije, dra‘be itd. dodeljene izklju~no klerikalcem. V skrajni potrebi je dolo~eno, da se
onemogo~i opoziciji vsako delovanje, v prvi vrsti seveda v Kme~kodemokratski koaliciji zdru‘enim strankam.« Kle-
rikalci pripravljajo obznano za Slovenijo, Slovenski narod, 13. 12. 1928, str. 1.
121 Vera in politika – govor poslanca dr. Josipa Hohnjeca na taboru na Velesovem, Slovenski gospodar, 7. 10.
1926, str. 1–2; Idejno podro~je SLS, Slovenec, 22. 4. 1926, str. 3; Na{a stranka, Slovenec, 25. 5. 1927, str. 1.
122 Koro{ec-Vuki}evi}evi na~rti za revizijo ustave, Jutro, 20. 9. 1928, str. 1; Koro{~eva izjava novinarjem, Slo-
venec, 7. 11. 1928, str. 1; Teritorialno raz{irjenje oblastnih samouprav in dekoncentracija uprave, Jutro, 9. 11. 1928,
str. 1.
123 Branislav Gligorijevi}, Kralj Aleksandar Kara|or|evi}. Srpsko-hrvatski spor, Beograd 2002, str. 303 in 345.
124 Uvodnik, Jutro, 30. 12. 1928, str. 1.
125 Stali{~e vodstva SLS do ustavnih sprememb ob koncu leta 1928 ponazarjata tudi odlomka iz uvodnikov
uradnega glasila SLS Slovenec: »Kaj pomaga Hrvatom vpiti, da ustave ne priznajo, ~e pa dejansko morajo po njej
‘iveti in se je dr‘ati /…/ Za vsako dr‘avo so ustavni boji najnevarnej{i in ne more hoteti iskrenega sporazuma tisti,
kdor ho~e s pomo~jo sporazuma zagnati dr‘avo v vrtinec ustavnih bojev.« Razprava o amputaciji kon~ana, Slovenec,
9. 9. 1928, str. 1; Opozicija ima besedo, Slovenec, 11. 11. 1928, str. 1; Glej tudi: Slavnostna seja oblastne skup{~ine
– govor predsednika dr. Leskovarja, Slovenec, 30. 10. 1928, str. 7.
126 Razprava o vladni deklaraciji – govor Josipa Hohnjeca, Slovenec, 8. 8. 1928, str. 1; Govor poslanca s. Petejana
v debati o deklaraciji vlade, Delavska politika, 15. 8. 1928, str. 1.
127 Slu‘bena napoved demisije vlade, Jutro, 30. 12. 1928, str. 1; Odlo~itve {e ni – komunike, Slovenec, 30. 12.
1928, str. 1; Dr. Koro{~eva vlada v ostavki, Slovenski narod, 31. 12. 1928, str. 1.
128 Kraljev manifest na narod – Mojemu dragemu narodu, Vsem Srbom, Hrvatom in Slovencem!; Zakon o
kraljevski oblasti in vrhovni dr‘avni upravi, Jutro, 7. 1. 1929, str. 2; Zakon o za{~iti javne varnosti in reda v dr‘avi,
Slovenec, 8. 1. 1929, str. 1.
tudi svoj katoli{ki kulturni program.121 Na~rt je zahteval revizijo ustave in v dani politi~ni
situaciji ni imel realnih mo‘nosti uresni~itve, saj ni bilo mo~ o tem pri~akovati nikakr{nega
soglasja parlamentarnih politi~nih strank, ki so po ustavi spro‘ile postopek za spremembo
ustave.122 Ustavne spremembe je lahko predlagal tudi kralj, ki pa je na uvajanje {irokih samo-
upravnih pristojnosti upravnih enot pristajal le pod pogojem izklju~itve zgodovinskih po-
krajin kot merila za oblikovanje upravnih enot.123
Uvodni~ar Jutra je konec decembra 1928 povzel nasprotja med razli~nimi koncepti o
preoblikovanju dr‘avne uprave: »V Beogradu {e vedno govorijo samo o raz{irjenih samo-
upravah, o nekakem pove~anju oblasti, kar pomeni prakti~no samo prevalitev ogromnih bre-
men na ramena oblasti, ne pa saniranje centrale. Formula ’raz{irjenih samouprav’, ki jo je
svoje~asno skoval dr. Marinkovi}, se je pre‘ivela. Na drugi strani so ekstremne zahteve po
samostojnih dr‘avah v raznih odkritih in prikritih formulah istotako nemogo~e solucije jugo-
slovanskega ustavnega problema.«124 Tudi vodstvo SLS se je zavedalo neuresni~ljivosti na~rta
o trialisti~ni dr‘avni ureditvi. V strankinih ~asnikih o njem zaradi Koro{~evega polo‘aja ni
tekla nikakr{na javna razprava.125 Ko je {tajerski poslanec SLS Josip Hohnjec 7. avgusta
1928 v razpravi o deklaraciji vlade med drugim povedal: »V na{i dr‘avi je samouprava zajam-
~ena v ustavi in raznih zakonih. V kolikor te odlo~be ne zadostujejo za etabliranje prave,
resni~ne in {iroke samouprave, bi se morale izpopolniti,« je slovenski socialisti~ni poslanec
Josip Petejan ugotavljal: »Ob‘alovati moram, da (Josip Hohnjec, op. MR) v svojem govoru
ni omenil, kako si to decentralizacijo zami{lja in pa niti z besedico ni omenil stali{~a njegove
stranke, ki ga je zastopala vse do onega dneva, ko je stopila v to vlado.«126
Anton Koro{ec je 29. decembra 1928 napovedal svoj odstop z mesta predsednika vlade z
obrazlo‘itvijo, da so se koalicijske partnerice zna{le pred nepremostljivimi ovirami v re{evanju
notranjepoliti~ne krize.127 Kralj je kot nosilec dr‘avne oblasti 6. januarja 1929 razveljavil
vidovdansko ustavo, razpustil Narodno skup{~ino, in na podlagi Zakona o kraljevski oblasti
in vrhovni dr‘avni upravi razglasil diktaturo.128 SLS je diktaturo sprejela kot korak k sklenit-
393ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
129 N[AL, Jegli~, Dnevnik, 6. 1. 1929; Parlamentarna re{itev nemogo~a!, Slovenec, 6. 1. 1929, str. 1; Program
nove vlade, Slovenec, 9. 1. 1929, str. 1; Nova vlada in njene naloge, Slovenski gospodar, 16. 1. 1929, str. 1; Na{a
smer, Slovenec, 17. 1. 1929, str. 1.
130 Seja na~elstva SLS, Slovenec, 28. 12. 1928, str. 1; Jutro, 28. 12. 1928, str. 2.
131 Na{a smer, Slovenec, 17. 1. 1929, str. 1.
132 Prora~unski govor dr. Antona Koro{ca, Slovenec, 9. 2. 1926, str. 1–2; Novope~eni klerikalni nacijonalisti,
Jutro, 21. 10. 1928, str. 2.
133 Anton Koro{ec je novinarju belgijskega ~asnika L’Independance Belge v intervjuju, ki so ga septembra 1928
objavili tudi slovenski ~asniki, povedal: »Ne smete pozabiti, da je na{ narod na svoji prvi stopnji. Vsi mi, i Srbi i
Hrvati i Slovenci, moramo preiti in pre‘iveti dalj{o evolucijo. Nivelizacija se bo izvedla na veliko vi{jem nivoju,
kakor je sedanji. Razlike, ki so danes med nami, so veliko, veliko premalenkostne v razmerju na pot, ki jo bomo
prehodili. /…/ Verujte mi, nimajo prav tisti, ki se boje nivelizacije, kajti ta bo nastopila {ele po dolgi, dolgi evoluciji,
po dolgem razvoju.« Dr. Koro{ec o svoji nalogi, Slovenec, 25. 9. 1928, str. 1; Dr. Koro{ec o politi~nem polo‘aju,
Jutro, 25. 9. 1928, str. 2.
134 Zakon o za{~iti javne varnosti in reda v dr‘avi, Uradni list ljubljanske in mariborske oblasti, {t. 5/17. 1. 1929;
Slovenec, 8. 1. 1929, str. 1.
135 Slovenska ljudska stranka razpu{~ena; 1905–1929, Slovenec, 23. 1. 1929, str. 1; Tajni{tvo SLS v Mariboru,
Slovenec, 24. 1. 1929, str. 6; Razpust tajni{tva SLS v Mariboru, Slovenec, 27. 1. 1929, str. 6; Tajni{tvo SLS v Celju,
Slovenec, 25. 1. 1929, str. 1.
136 Novinar, esejist in odgovorni urednik Slovenca v letih 1941–1945 Ruda Jur~ec je leta 1934 v razpravi Rea-
lizem v slovenski politiki takole utemeljeval nujnost transformacije politi~ne ideologije SLS: »V sodobni dr‘avi je
nemogo~a politi~na organizacija, ki bi slonela na katolicizmu. /…/ Ta reorganizacija (slovenskega katolicizma, op.
M.R.) bi se nujno izvr{ila v istem kompromisarskem duhu, v katerem trenotno tonejo tudi predstavniki falzificirane-
ga slovenskega liberalizma. /…/ Ne gre za nikako ideolo{ko anticipacijo ali pa za umik iz na~elne pozicije. Gre le za
vi narodnega sporazuma in kot dokaz o pravilnosti svoje politike, v okviru katere je leta 1921
zavrnila centralisti~no dr‘avno ureditev.129 Njeno na~elstvo je 27. decembra 1928 v odsotno-
sti Antona Koro{ca v Celju na podlagi dose‘kov v razvoju oblastne samouprave sklenilo
nadaljevati s politiko narodnega sporazuma do uresni~itve programskega cilja, ki ga je po
vstopu HSS v vlado poleti 1925 opredeljevalo geslo: po samoupravi k avtonomiji.130 Z vizijo
o oblikovanju korporativnega (stanovskega) parlamentarizma se je v ~lanku Na{a smer, ki ga
je 17. januarja 1929 objavil Slovenec, ponovno izreklo za reorganizacijo dr‘ave na podlagi
strankinega ustavnega na~rta iz leta 1921.131 Posredno je zavrnilo tudi narodni unitarizem, o
katerem je Koro{ec javno nazadnje govoril v svojem odmevnem prora~unskem govoru fe-
bruarja 1926,132 kot predsednik vlade pa je razvijal teorijo o postopni »nivelizaciji« in stapljanju
jugoslovanskih narodov.133
Novi predsednik vlade Petar @ivkovi} je 6. januarja 1929 izdal Zakon o za{~iti javne
varnosti in reda v dr‘avi, ki je med drugim prepovedal delovanje politi~nih strank z verskim
in plemenskim obele‘jem;134 ukaz o razpustu SLS je iz{el 22. januarja 1929.135 ̂ eprav strankin
avtonomisti~ni program na oblastnih in parlamentarnih volitvah leta 1927 ni bil v ospredju
volilne kampanje, je SLS iz njega ~rpala pomembno politi~no mo~, ki je temeljila na katoli{kem
kulturnem in trdnem socialno-gospodarskem programu. Razvoj strankinih avtonomisti~nih
dr‘avnopravnih prizadevanj v Narodni skup{~ini med leti 1923 in 1929 je potekal od zahtev
po uresni~itvi avtonomisti~nega dr‘avnopravnega programa v okviru opozicijske politike
narodnega sporazuma v letih 1923–1925, preko prilagajanj raz{irjenemu programu o samo-
upravah Vojislava Marinkovi}a po vstopu HSS v vlado poleti 1925, do nedokon~anih uskla-
jevanj Marinkovi}evega na~rta z vladnim predlogom Zakona o centralni upravi oziroma z
na~rtom o dekoncentraciji dr‘avne uprave pred uvedbo diktature. Avtonomisti~ni dr‘avno-
pravni program SLS je bil v ~asu vlade Antona Koro{ca vklju~en v realno neizvedljiv na~rt o
trialisti~ni razdelitvi dr‘ave, ki je tvorce slovenskega katolicizma postavil pred problem pre-
oblikovanja idejnih izhodi{~ SLS – predlogi re{evanja kot pogoj za ohranitev enotnosti slo-
venskega katoli{kega tabora pred uvedbo {estojanuarske diktature niso bili predstavljeni.136
394 M. RATEJ: AVTONOMISTI^NA IDEJA V SLOVENSKI LJUDSKI STRANKI ...
S u m m a r y
Slovene People’s Party’s Autonomist Ideas in the Period between 1923 and 1929
and the Question of Administrative Authority Deconcentration under the Government
of Anton Koro{ec
Mateja Ratej
In February 1921, Yugoslav Club deputies presented a draft constitution containing autonomist
requests under state law in the Constitutional Assembly of the Kingdom of the Serbs, Croats, and
Slovenes (SHS), and on June 28, 1921 they abstained from voting on the adoption of the Vidovdan (St.
Vitus’s Day) Constitution that introduced a centralistic form of government. For the purpose of election
to the National Assembly in 1923, the Slovene People’s Party (the SLS) presented its platform in a
pamphlet entitled Sodite po delih! Vsem, ki so dobre volje! Ka‘ipot slovenskim volivcem v boju za
slovensko samostojnost (Judge by Results! To All Men of Goodwill! Guidelines to Slovene Voters in
Their Struggle for Slovenia’s Independence), which was an upgrade of the Party’s constitutional draft
from 1921. After winning a landslide victory in assembly elections, the Party became the leading poli-
tical party in Slovenia. After the assembly elections on March 27, 1923, the HRSS (Croatian Republi-
can Peasant Party), the Yugoslav Muslim Organization, and the SLS concluded a multilateral agree-
ment on joint action within the Federalist Bloc against state centralism. In the process of integration of
opposition parties, the SLS strove for a general acceptance of its autonomist platform and included a
concept of federal form of government in its platform on joining the Federalist Bloc. In 1923, the
primer minister Nikola Pa{i} had to find support for forming his government with the Federalist Bloc
leadership: the so-called Marko’s Protocol provided for a temporary abrogation of Article 95 of the
Vidovdan Constitution that laid down an administrative division of the country into provinces (the so-
called oblasti). The SLS attributed to the Protocol the significance of the basic legal instrument for
constitutional review on the basis of the Party’s autonomist platform under state law; however, the
agreement was never implemented. In December 1923, the followers of Ljubomir Davidovi} from the
Yugoslav Democratic Party started approaching their views to those of the Federalist Bloc. SLS leader-
ship did not agree to their platform on changes in state administration reshaped on the proposal of
Vojislav Marinkovi}, which provided for expansion of competences of the provinces’ self-governing
bodies. In March 1924, Ljubomir Davidovi}, Vojislav Marinkovi}, Anton Koro{ec and Mehmed Spaho
signed a protocol for establishing the Opposition Bloc. Before signing the agreement, the SLS set out
the requirements of its autonomist platform. In July 1924, representatives of the Opposition Bloc for-
med a new government with Ljubomir Davidovi} as president. This represented the climax of the
policy of national consent; however, the government’s resignation several years later did not result in
improved possibilities of constitutional changes.
The Slovene People’s Party’s electoral program for assembly election on February 8, 1925 included
repeated requests for legislative autonomy in Slovenia. After the assembly elections, Opposition Bloc
parties created a Bloc of National Consent and Peasant Democracy and demanded setting up of a self-
governing parliamentary monarchy. After the Pa{i}-Radi} agreement was concluded in the summer of
1925, efforts for a revision of the Vidovdan Constitution no longer had any real chances of success;
therefore, the SLS started moving away from its demand for instituting legislative autonomy in Slove-
nia and moved closer to the National Radical Party (NRS). It adopted Vojislav Marinkovi}’s expanded
self-government program as a negotiating position in order to facilitate the introduction of regional
to, ali si bo nova politi~na generacija mogla priboriti ono mesto v slovenskem kulturnem ‘ivljenju, ki naj na{emu
narodu ustvari novim razmeram ustrezajo~ realen politi~ni program.« Tudi pesnik Sre~ko Kosovel je ‘e septembra
1925 v pismu prijatelju zapisal: »(SLS, op. MR) ima dobre organizatorje, a ‘e tiso~krat preperelo ideologijo. /…/
Klerikalci znajo delati, vsa ~ast jim, toda v bistvu so nazadnja{ki. Oni spreminjajo samó taktiko.« Ruda Jur~ec,
Realizem v slovenski politiki, v: Sodobnost, l. II/1934, str. 243–244 in 247; Sre~ko Kosovel, Pismo z dne 1. septem-
bra 1925, v: Zbrana dela, 2. knjiga, Ljubljana 1974, str. 402–403.
395ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
self-government in Slovenia (as provided for by the constitution). At the end of November 1926 the
SLS launched its electoral campaign for regional assemblies with a brochure that called for the imple-
mentation of Slovenia’s legislative autonomy as a long-term political objective. Without publicly re-
nouncing the Party’s autonomist platform, Anton Koro{ec signed in February 1927 a coalition agree-
ment with Nikola Uzunovi}, who was given mandate to form a new government. In mid-June 1927,
Koro{ec abandoned his opposition stance, and the platform requirement for introduction of legislative
autonomy was entirely superseded by the idea of a self-governing Slovenia having equal rights within
the Kingdom of the Serbs, Croats, and Slovenes. In April 1927, the government was formed by Velimir
Viku}evi}, who became Koro{ec’s major political ally in the summer of 1925; their alliance was fully
consolidated with the conclusion of the Bled Agreement on July 11, 1927. Notwithstanding this fact,
the Party’s leadership carried out also the last election campaign with an accentuated state-constituting
stance pursuant to the autonomist program under state law in the 1920’s. Following the assassination of
Croatian deputies in the National Assembly in June 1928, Koro{ec formed a new government on July
28. Its extensive legislative program included a commitment to adjusting the legislative framework of a
central administration for deconcentrating administrative authority, which represented the last stage in
the development of SLS’s autonomist efforts before instituting dictatorship of King Alexander. At the
time of Koro{ec’s government, it was not the subject of harmonization with SLS’s autonomist platform
under state law but with the modified plan for broad self-government devised by Vojislav Marinkovi}.
In the second half of 1928 it was accompanied by a plan for a trialistic system of government, which the
critics associated with Koro{ec due to its consistency with SLS’s autonomist platform under state law.
The plan called for a review of the constitution; however, there was no real potential for its implemen-
tation. Before King Alexander declared dictatorship on January 6, 1929, the SLS decided at its conven-
tion in Celje on December 27, 1928 to pursue its policy driven by the motto »from self-government to
autonomy«; however, it pronounced itself again in favor of reorganization of the state according to the
Party’s constitutional plan from 1921. On January 22, 1929, an order for dissolution of the Slovene
People’s Party was published, marking the failure of the creators of Slovene political Catholicism to
resolve the issue of system transformations.
396 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
HISTORIA
znanstvena zbirka oddelka za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani
V zbirki HISTORIA, ki jo izdaja oddelek za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani, so do
sedaj iz{le monografije:
Avstrija. Jugoslavija. Slovenija. Slovenska narodna identiteta skozi ~as : zbornik, Lipica,
29. maj – 1. junij 1996. – Ljubljana 1997.
Mojega ‘ivljenja pot : spomini dr. Vladimirja Ravniharja. – Ljubljana 1997.
Janez Per{i~, @idje in kreditno poslovanje v srednjeve{kem Piranu. – Ljubljana 1999.
Miku‘ev zbornik. – Ljubljana 1999.
Dragan Mati~, Nemci v Ljubljani. – Ljubljana 2002.
Slovenci v Evropi. – Ljubljana 2002.
Meje v jugovzhodni Evropi: kultura in politika. – Ljubljana 2004.
Slovensko-avstrijski odnosi v 20. stoletju = Slowenisch-österreichische Beziehungen im
20. Jahrhundert. – Ljubljana 2004.
Rok Stergar, Slovenci in vojska Slovenci in vojska, 1867–1914. – Ljubljana 2004.
Stiplov{kov zbornik. – Ljubljana 2005.
Janez Mlinar, Podoba Celjskih grofov v narativnih virih.  – Ljubljana 2005.
Navedene knjige lahko dobite na Filozofski fakulteti, v knji‘nici oddelka za zgodovino,
Ljubljana, A{ker~eva 2 (tel. 01/241-1200).
397ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
1 ^lanek je povzet iz mojega magistrskega dela Druga svetovna vojna v individualnem in kolektivnem spominu
v Beli krajini.
2 Enciklopedija Slovenije, 2. zvezek, geslo Bela Krajina, Mladinska knjiga, Ljubljana 1987, str. 187.
Sa{o Komeri~ki
Prepletanje individualnega in kolektivnega spomina
v zgodovinopisju1
UDK 930.2(497.4 Bela krajina)
KOMERI^KI Sa{o, mag., samostojni svetovalec, Univerza v Ljubljani, SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 12, sasokome@hotmail.com
Prepletanje individualnega in kolektivnega spomina v zgodovinopisju
Zgodovinski ~asopis, Ljubljana 60/2006 (134), {t. 3–4,  str. 397–413, 43 cit.
1.01 izvirni znanstveni ~lanek: jezik Sn. (En., Sn., En.)
Klju~ne besede: zgodovinopisje, Bela Krajina, individualni spomin, kolektivni spomin, historizacija spomina
Prispevek jemlje kot izhodi{~e prese~i{~e individualnega in kolektivnega spomina na primeru Bele krajine in dogodkov med drugo
svetovno vojno. Sledi analiza in predstavitev obstoje~ih virov, ki so bili uporabljeni v magistrskem delu ter njihova teoretska ute-
meljitev. Osnovna teza ~lanka je pokazati na vpliv dru‘benopoliti~nih skupin in dru‘be kot celote na posameznika ter hkrati nakazati
smer ali vodilo v zgodovinopisju, ki bi lahko ponudilo najbolj iz~rpne odgovore na vpra{anja razvoja dru‘benih enot.
Avtorski izvle~ek
UDC 930.2(497.4 Bela krajina)
KOMERI^KI Sa{o, MA., Consultant , University in Ljubljana, SI-1000 Ljubljana, Kongresni trg 12, sasokome@hotmail.com
Intersection of Individual and Collective Memory in Historiography
Zgodovinski ~asopis (Historical Review), Ljubljana 60/2006 (134), No. 3–4,  pp. 397–413, 43 notes
Language: Sn. (En., Sn., En.)
Key words: historiography, Bela krajina, individual memory, collective memory, historization of memory
The starting point of the contribution is the intersection of individual and collective memory in the case of Bela krajina and the events
of WW2. It is followed by a presentation and analysis of existing sources used in the MA thesis, as well as their theoretical back-
ground. The basic claim of the article is to show the influence of socio-political collectives and society as a whole on the individual,
and to indicate the strand or guidelines in historiography which could offer the most thorough answers to the question of the develop-
ment of social entities.
Author’s Abstract
Bela krajina je bila v ~asu druge svetovne vojne ali natan~neje v letih 1943 – 1945 parti-
zansko osvobojeno ozemlje. Iz te pokrajine so krenile mnoge partizanske akcije na Dolenjsko
in Notranjsko. Po kapitulaciji Italije leta 1943 so ^rnomelj zasedli borci tretjega bataljona
Tom{i~eve brigade, pripadniki »bele garde« pa so se iz ^rnomlja umaknili novembra leta
1943 in od takrat naprej v Beli krajini ni bilo stalne sovra‘ne postojanke.2
Na ozemlju Bele krajine in ^rnomlja (kot takratnega sredi{~a partizanske Slovenije) so
potekala {tevilna zborovanja, sprejemi, kulturno-umetni{ke prireditve in razstave. V ^rnom-
lju in okolici so delovale razne delavnice (oro‘arska, {iviljska, sedlarska, mizarska), pa tudi
livarna in elektrarna. Me{~anska {ola v ^rnomlju je bila spremenjena v prvo partizansko
realno gimnazijo. V mestu so imele sede‘ vse pomembne voja{ke in politi~ne institucije. V
mestu so delovali Znanstveni in{titut, Denarni zavod Slovenije, Odsek za notranje zadeve,
ZGODOVINSKI ^A OPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134) • 397–413
398 S. KOMERI^KI: PREPLETANJE INDIVIDUALNEGA IN KOLEKTIVNEGA SPOMINA V ZGODOVINOPISJU
3 Tone Ferenc, Ljudska oblast na Slovenskem 1941 – 1945, tretja knjiga Mi volimo, Mladika, Ljubljana 1991,
str. 5.
4 Glej opombe 13-15.
5 Marta Verginella, Ljudje v vojni (Druga svetovna vojna v Trstu in na Primorskem), Knji‘nica Annales 9,
Zgodovinsko dru{tvo za ju‘no Primorsko, Koper 1995.
Odsek za sodstvo, Verska komisija, kemi~no-farmacevtski laboratorij sanitetnega oddelka
G[ NOV in POS, ki se kasneje razvije v tovarno Lek, radio OF, prva partizanska veterinarska
ambulanta v Sloveniji ter prva meteorolo{ka postaja NOV in POS. V ^rnomlju sta potekali
tudi ustanovni skup{~ini Slovenskega ~asnikarskega dru{tva in Strokovne zveze u~iteljev in
profesorjev. V Beli krajini se je organizirala in pridobila prve politi~ne oblike tudi slovenska
dr‘avnost, ki je razvidna v nekaterih pomembnih zgodovinsko-politi~nih dogodkih, med nji-
mi velja omeniti prvo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v ̂ rnomlju (SNOS)
19. in 20. februarja leta 1944. Na tem sre~anju so bili postavljeni temelji za kasnej{i samo-
stojni politi~ni razvoj Slovenije v nekdanji SFRJ in za njeno neodvisno dr‘avnost. Slovenski
narodnoosvobodilni odbor je tako postal prvi slovenski parlament.3
Kljub velikemu pomenu, ki ga je Bela krajina imela v zgodovinskem kot tudi dru‘be-
nopoliti~nem pogledu za ~asa vojne, je njena vloga v povojnem ~asu zbledela. Tudi zgodo-
vinski spomin na vojni ~as se je okrnil, navkljub vsem zgodovinsko pomembnim dogodkom,
ki so se dogodili na njenih tleh. V povojnem ~asu se tudi slovensko zgodovinopisje ni veliko
ukvarjalo z zgodovino Bele krajine, ne z obdobjem druge svetovne vojne, {e posebej pa ne s
povojnim obdobjem (~e izvzamemo re‘imska dela, ki so za objektivno preu~evanje zgodovi-
ne skorajda neuporabna).4 Zaradi te vrzeli, {e posebej pa ker v delih, ki so nastala, ni bilo
»mesta« za {tudij mentalitet, sem se odlo~il za uporabo druga~nega historiografskega pristo-
pa. Opravil sem analizo ‘e obstoje~ih pisnih virov ter ustnega gradiva, saj bi druga~e z politi~no-
zgodovinskimi deli, ki se ukvarjajo z »narodno tvornimi dogodki«, te‘ko predstavil {ir{o
miselnost posameznika.
Tak{nih prijemov slovensko zgodovinopisje ni veliko uporabljalo, vendar se je z razvojem
zgodovinopisja predvsem po letu 1960 v Zahodni Evropi, zlasti v Franciji, raziskovalno polje
spustilo iz vi{av velikih politi~nih oseb na tla navadnih smrtnikov, tudi dru‘benih marginal-
cev. Je pa tako usmerjeno zgodovinopisje pokazalo, da zgodovinske spremembe niso samo
rezultat neke skupine ljudi ali posameznikov, ki na osnovi imaginarnih ciljev ustvarjajo zgo-
dovino.
Raziskovalci so tako za~eli preu~evati posameznike v dru‘bi in ne ve~ ali ne samo »veli-
kih« zgodovinskih oseb. V dru‘beno-socialnem pogledu so stopili na plano ljudje, ki niso bili
»velike« politi~ne osebnosti takratnega ~asa, temve~ navadni dr‘avljani. Potreben je bil zgodo-
vinski obrat k tlom, da bi razumeli in odkrili politi~no, socialno, gospodarsko ravnanje takrat-
nega posameznika. Da je lahko zgodovinar za~util tla, je moral predmet raziskovanja poeno-
staviti, spremeniti izmero opazovanega. Za~elo se je razvijati zgodovinopisje malega ~lo-
veka.
Z odkrivanjem zgodovine »malih« ljudi se je pojavila potreba po odkrivanju, tudi v zgo-
dovini pozabljenih pokrajin. V slovenskem kontekstu je primer ene od zgodovinsko najbolj
prezrtih pokrajin prav Bela krajina. Toda v samem zgodovinopisju je {e bolj kot pokrajina
ostal prezrt in zapostavljen ~lovek, ki je tu ‘ivel. Tako je bilo pri~ujo~e delo poskus obuditve
zgodovinskega spomina na ~as druge svetovne vojne in povojnega obdobja. Pravilnost take-
ga pristopa se poka‘e v razpravi Ljudje v vojni,5 kjer so avtorji osvetlili do‘ivljanje vojnih in
povojnih dogodkov s pomo~jo spomina na ozemlju Trsta in okolice. V ospredju razprave so
socialno-zgodovinske spremembe, ki jih je do‘ivel in proizvajal mali ~lovek.
399ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
6 In{titut za slovenski jezik Frana Ramov{a, ZRC SAZU, Slovar slovenskega knji‘nega jezika, DZS in AMEBIS
d.o.o., Ljubljana 2000.
7 Primo Levi, Potopljeni in re{eni, Studia humanitatis, Ljubljana 2003, str. 17.
8 Primo Levi, Potopljeni in re{eni, str. 20.
Pri poskusu razvijanja teoretskih podmen sem si lahko pomagal prete‘no, da ne zapi{em
izklju~no, z deli tujih avtorjev, posebej z delom Maurica Halbwachsa Kolektivni spomin.
Vendar pa je bilo zaradi velike ~asovne oddaljenosti originalnega izida in slovenskega prevo-
da knjige (leta 1968 je iz{la v Franciji, leta 2001 v Sloveniji) potrebno poiskati tudi druga
dela novej{ega datuma, ki se ukvarjajo z individualnim in kolektivnim spominom. Gre pred-
vsem za sociolo{ke in antropolo{ke {tudije, ki so pove~ini rezultat interdisciplinarnega sode-
lovanja in ki so mi omogo~ile uvid v rezultate primerljivih {tudij o individualnemu in kolek-
tivnemu spominu v drugih okoljih in obdobjih.
Pri definiciji individualnega in kolektivnega spomina se ne moremo izogniti ob~emu
razmi{ljanju in definiranju, ki nam ga ponujajo ob zgodovini tudi druge dru‘boslovne vede.
Doslej take problematizirane rabe individualnega in kolektivnega spomina v slovenskem
prostoru, {e posebej, ~e vzamemo v pretres spomin na vojni ~as, ni bilo veliko. To pomeni, da
sem se spustil na tla {e slabo ali pomanjkljivo obdelanega polja zgodovine. Prav zaradi tega
je bilo potrebno poiskati pravo ravnovesje med sociolo{ko-antropolo{kimi {tudijami in zgo-
dovino.
Enotne definicije pojmov individualni (posameznikov), kolektivni (skupinski) in zgodo-
vinski spomin ni oziroma se mestoma pojavljajo skozi razli~na znanstvena dela. Ta nedosled-
nost je vidna tudi pri mojem poskusu definicije spominov. Skozi samo besedilo se definicija
spomina ne spreminja, je pa vsekakor prestopila imaginarni prag, ki spomine ume{~a v ‘e
dolo~ene okvire.
Spomin je sposobnost ~loveka, da lahko predstave, misli in podatke v zavesti ohrani in
obnovi. Tak{no definicijo spomina najdemo v Slovarju slovenskega knji‘nega jezika.6 ^e
obnovimo navedeno misel, ugotovimo, da je spomin tudi obnavljanje ‘e do‘ivetega. P. Levi
je proces obnavljanja in spreminjanja spomina opisal takole: »Poznamo nekaj spominov, ki v
posebnih okoli{~inah potvarjajo spomin: travme – pa ne le mo‘ganske; vpliv ’konkuren~nih
spominov’; stanja spremenjene zavesti; potla~itve. Toda spomin tudi v normalnih razmerah
po~asi pe{a, obrisi bledijo in prihaja tako reko~ do fiziolo{ke pozabe, ki prizanese le redkim
spominom…Vaja – v tem primeru pogosto obujanje spominov – vsekakor ohranja spomine
sve‘e in ‘ive …, ob prepogostem obujanju spominov pa lahko zapademo v stereotip, v togo,
izpopolnjeno in olep{ano obliko, ki se izka‘e za u~inkovitej{o; ta izpodrine nepredelani spo-
min in se razbohoti na njegov ra~un.«7
Individualni spomin je spomin posameznika na pretekle dogodke, ki so lahko pozitivne
ali negativne narave in so lahko skupek sre~nih spoznanj, dogodkov ali pa posameznika
travmatizirajo. Prav zaradi vedno druga~nega spleta ‘e omenjenih dogodkov se posameznik
popolnoma samosvoje in na samo njemu razumljiv na~in odzove na pretekle dogodke. Kot
omeni Levi, se spomin posameznika transformira zaradi ve~ razli~nih vzrokov, kar pa ima za
posledico predruga~en, v veliki meri dru‘bi ali specifi~ni dru‘beni skupini v{e~en predelan
spomin. Ali lahko zaradi omenjenega procesa transformacije spomina posameznika, ki sode-
luje v njem, obto‘imo predruga~enja in laganja? Potrebno je najti odgovor na vpra{anje, ali
je sprememba spominjanja nastopila zavestno ali nezavedno. Posameznik si lahko za~enja
povsem zavestno izmi{ljati scenarij, ki je spremenjen in kot tak popravljen ter tako manj
mu~en od resni~nega. Ko ga ponavlja sebi in drugim, se meja med resnico in la‘jo ~edalje
bolj bri{e. Na koncu za~ne verjeti v svojo pripoved.8 Pri tem pili in popravlja manj verjetne
400
9 Gorazd Makarovi~, Slovenci in ~as. Odnos do ~asa kot okvir in sestavina vsakdanjega ‘ivljenja, Knji‘na
zbirka Krt, Ljubljana 1994, str. 323 – 328.
10 Primo Levi, Potopljeni in re{eni, str. 9.
podrobnosti, ki se ne ujemajo med seboj ali s celoto dogodkov, ki so sprejeti kot resni~ni.
Lahko bi tudi na za~etku lagal zavestno, a sedaj la‘e nezavedno. Vendar je tak tihi prehod od
la‘i do samoprevare »koristen«, saj tisti, ki la‘e nezavedno, la‘e bolje in bolje odigra svojo
vlogo, seveda pa mu tudi bolj verjame dru‘ba, katera ga obkro‘a. Ko posameznik za~ne svoj
spomin spreminjati, popravljati na to~kah manj verjetnih podrobnostih, z namenom, da se
spomin posameznika pribli‘a oziroma poistoveti s spominom dolo~ene dru‘bene skupine,
lahko tak spomin imenujemo kolektivni (skupinski) spomin.
Kolektivni spomin je spomin skupine in je kot tak ‘e predruga~en in spremenjen, v
dolo~enih primerih pa je lahko tudi izmi{ljen in la‘en. Dru‘bena skupina povzame kolektivni
spomin, ki je rezultat zbli‘evanja in poenotenja spomina posameznikov. Posamezniki so bili
na tak{en ali druga~en na~in pri~e nekemu dogodku, sodelovali so pri njem in prispevali k
dolo~eni dru‘beni spremembi. Da dru‘bena skupina prevzame skupen spomin, mora razviti
dolo~ene metode in prijeme, ki zbli‘ujejo in hkrati ohranjajo spomin na taiste dogodke. Ko-
lektivni spomin skupine se mora preoblikovati in hkrati umestiti v dru‘bo na tak na~in, da ne
bodo dogodki, ki so izmi{ljeni ali mistificirani, popolnoma spremenili toka zgodovinskega
spomina. Spomin dolo~ene dru‘bene skupine se zato velikokrat navezuje na dolo~ene politi~ne
in dru‘bene razmere v sami dru‘bi. Ker je v dru‘bi vedno ve~ razli~nih politi~nih skupin, ki
si skozi kolektivni spomin lastijo zasluge za spremembe na podro~ju politi~nega in dru‘be-
nega razvoja ostale dru‘be, je v pri~ujo~em primeru potrebno omenjene kolektivne spomine
primerjati med seboj in jih umestiti v okvir njihovega nastajanja. Umestitev kolektivnega
spomina dolo~ene dru‘bene skupine ali pa kar vseh skupin v dru‘bi v zgodovinski spomin
dru‘be/nacije je neizvedljiv in predvsem nepotreben proces. Dru‘bene skupine menijo, da je
kolektivni spomin, ki so ga razvile, ekvivalenten zgodovinskemu spominu celotne dru‘be in
ga je zato potrebno le pravilno predstaviti, da ga tudi ostali deli dru‘be sprejmejo. Zaradi
ume{~anja kolektivnega spomina dru‘bene skupine v zgodovinski spomin se posamezne sku-
pine poslu‘ujejo specifi~nih prijemov, metod in procesov. Ob nastanku omenjenih procesov
se predvsem zaradi razli~nih politi~nih in dru‘benih interpretacij zgodovinskih dogodkov
pojavi cenzura specifi~nih segmentov zgodovinskih dogodkov. Cenzura ali tudi o‘enje zgo-
dovinske zavesti prebivalstva poteka sistemati~no in je prisotno pri vseh politi~nih sistemih
in ne samo pri komunisti~nem, kot omenja Gorazd Makarovi~ v delu Slovenci in ~as.9 V
dru‘beni in politi~ni zgodovini dr‘ave je vedno zmagovalec (zmagal pa je na dru‘beno-poli-
ti~nem prizori{~u) tisti, ki je gospodar »uradne« resnice in s katero lahko manipulira po mili
volji.10 Politi~na ali dru‘bena orientiranost zmagovalca pri predstavljanju njegove »resnice«
nima nikakr{nega vpliva.
Zgodovinski spomin je spomin, ki se razvije v dalj{em ~asovnem obdobju in ga dru‘ba
povzame. Da se spomin ohrani v dru‘bi, mora vsebovati spomin na dogodke ali na dogodek,
ki je bil podkrepljen z dokazi o resni~nem obstoju dogodka oziroma dogodkov. Kot tak se
zgodovinski spomin umesti v zgodovinski proces, kjer je dele‘en raziskovanja in hkrati po-
trjevanja s strani zgodovinske stroke. V dru‘bi ima zgodovinski spomin veliko vlogo, saj
dolo~a uspeh posamezne dru‘beno-politi~ne skupine, v njenem boju za prevzem oziroma
ohranitev oblasti. Zato so poskusi spreminjanja oziroma revizije zgodovinskega spomina v
dru‘bi prisotni tako v okoljih demokracije kot v tranzicijskih dru‘bah. Skozi dru‘beno-politi~en
proces razvoja dru‘be se zgodijo razli~ni ekscesi. Te ekscese posku{a vladajo~a politi~na
skupina zamol~ati ali pa jih potisniti v zgodovinsko pozabo, kar pa ima vedno le obraten
S. KOMERI^KI: PREPLETANJE INDIVIDUALNEGA IN KOLEKTIVNEGA SPOMINA V ZGODOVINOPISJU
401ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
11 Prav tam, str. 14.
u~inek. Ali, kot razmi{lja P. Levi: »Zavedati pa se moramo, da je potrebno vsako ‘rtev objo-
kavati […], vendar ne moremo vseh njihovih dejanj postaviti za zgled.«11 Zato je potrebno
vzpostaviti dolo~eno razdaljo, preko katere lahko presodimo in umestimo omenjene ekscese
s pomo~jo znanstvenih metod v sam zgodovinski proces.
Vedno pa bo prisotna potreba oziroma ‘elja posameznika ali politi~ne skupine, da si skozi
prikrojeni zgodovinski spomin ustvari tak{no podobo, ki bo pri~ala prihodnjim rodovom o
veliki (skoraj vedno tudi pomembni) vlogi, ki jo je posameznik ali skupina v dru‘bi imela/imel.
Analiza in umestitev spomina posameznika, skupine, dru‘be v okolje zahteva komplek-
sen pristop. Da bi lahko razumeli procese, ki privedejo do transformacije spomina posamez-
nika skozi kolektivni spomin v zgodovinski spomin, je potrebno uporabiti interdisciplinarni
pristop. Sam sem uporabil:
1. Empiri~no metodo,
2. Neempiri~no metodo, s pomo~jo raziskovalne metode:
– analiza in interpretacija primarnih virov (razli~nih listin, dokumentov)
– analiza in interpretacija sekundarnih virov (strokovna literatura in ~lanki)
– zgodovinska analiza, posebej primerjalno-zgodovinska analiza (primerjava razli~nih
procesov, pojavov v razli~nih zgodovinskih obdobjih).
Metodolo{ko tako lahko obravnavamo kakovost dolo~enega pojava v dolo~enem zgodo-
vinskem obdobju in ga primerjamo z drugimi pojavi, da lahko tako prika‘emo spremembe ali
povezanosti z drugimi zgodovinskimi dogodki ali obdobji. Gre za preu~evanje zgodovinske-
ga dogajanja, ki se je, ukoreninilo v individualnem in kolektivnem spominu.
Kot metodo pri zbiranju podatkov sem uporabil intervju. Razgovor oziroma intervju je
potekal med spra{evalcem (menoj) in intervjuvancem, in sicer vodeno. Intervju je bil vsebin-
sko razdeljen na tri dele. Namen tak{ne zasnove je, da lahko s tremi konceptualno razli~nimi
vpra{anji poi{~em skupne to~ke razli~nih predvojnih ter medvojnih konceptov oziroma filo-
zofij, razmi{ljanj o urejanju in izgraditvi dru‘be (konzervativne in levi~arske, socialisti~ne
oziroma komunisti~ne politi~ne opcije).
Intervju je slonel na naslednji teoreti~ni predpostavki: razli~ne politi~ne opcije (me{~anski
stranki na eni strani in komunisti~na stranka na drugi strani) so posameznika potisnile v
aktivno spreminjanje dru‘be. Teh aktivnosti in predvsem mo‘nosti spreminjanja dru‘be se
sam v mnogo~em ni zavedal. Zato je pristopil k eni izmed ponujenih dru‘benih opcij, ki so se
aktivno vklju~ile v novonastale razmere in za~ele spreminjati dru‘beno okolje, predvsem
zaradi zunanjih dejavnikov in ne toliko zaradi njegovega lastnega spoznanja.
Tako je bil spomin intervjuvanca v mnogo~em prepleten ali se je celo identificiral s
prevladujo~im uradnim zgodovinskim spominom. Prav zaradi nasprotij, ki so bila in {e ved-
no obstajajo med politi~nimi opcijami glede razlage polpretekle zgodovine, zasledimo mo~no
evociranje in vzdr‘evanje neosebnih oziroma skupnih spominov, ki so jih posamezniki inkor-
porirali zaradi pripadnosti dolo~eni politi~ni usmeritvi.
Da je lahko intervjuvanec potrdil kolektivni zgodovinski spomin dru‘bene skupine, ki ji
je pripadal, ga je moral natan~no opredeliti in umestiti v sosledje dogodkov, ki so zgodovin-
sko pomembni ali pa so le obrobni v spominjanju na pretekle dni. Intervjuvanec se je moral
za natan~no opredelitev in umestitev svoje izku{nje opreti na svoj individualni spomin, na
spomin, ki je bil lo~en od kolektivnega spomina specifi~ne skupine (borci NOB, ujetniki v
tabori{~ih, aktivisti OF) in v ve~ji meri ni bil pre‘et s politi~no doktrino lastne politi~ne
opcije, temve~ je njegov osebni, avtobiografski spomin. Prav skozi spomine posameznika
najdemo skupne to~ke in hkrati razlike v isti dru‘beno-politi~ni skupini.
402
12 Marc Bloch, Apologija zgodovine ali zgodovinarjev poklic, Studia Humanitatis, Ljubljana 1996, str. 104.
13 Marjan Kocmur, Odprti grobovi: Bela krajina joka, Samozalo‘ba, Buenos Aires 1970. V letu 2003 je iz{lo
zgodovinsko delo Slovensko domobranstvo 1943 – 1945 Borisa Mlakarja, Slovenska Matica, Ljubljana 2003, ki pa
ne zajema specifi~nosti Bele krajine, temve~ povzame ‘e ugotovljene trditve zgodovinopisja (str. 96).
14 An~ka ^erin, Po partizanski Beli krajini: Zbor pionirjev Jugoslavije, ^rnomelj, 12.  junij 1982, Zveza prija-
teljev mladine Slovenije, Ljubljana 1982.
15 Drago Von~ina, Kronika {olstva med NOB v Beli krajini, Borec, Ljubljana 1978.
Zaradi ~asovne oddaljenosti je bil tudi spekter intervjuvancev omejen, kar je pomenilo,
da je bilo zaradi manj{e skupine {e ‘ive~ih udele‘encev voja{kega spopada te‘je poiskati
individualne odgovore na dolo~ena vpra{anja ali navsezadnje tudi zato, kot je zapisal Marc
Bloch: »Med razli~nimi vrstami la‘i laganje samemu sebi {e zdale~ ni najmanj pogosto, in
beseda iskrenost zajema malce preohlapno vsebino, zato bi bilo treba vpeljati kar precej
odtenkov, ~e bi jo hoteli ukrotiti. Ni pa tudi ni~ manj res, da se marsikatera pri~a moti v dobri
veri.« 12
Pregled in analizo kolektivnih spominov in zgodovinskega spomina sem opravil, s pomo~jo
knji‘nega gradiva, ki je bilo zbrano v knji‘nem fondu knji‘nice v ^rnomlju. V tem kontekstu
bom tudi kratko obnovil vsebini knjig in ~lanke, ki so pomembni za razumevanje procesov
individualnega in kolektivnega spominjanja.
Iskanje del je potekalo v javnem zavodu ^rnomelj (knji‘nici), ki je po letu 1991 ve~ji del
knji‘nih enot, katere so se vsebinsko ukvarjale z NOB, umaknil iz knji‘nic v skladi{~a, tako
je bilo zaslediti zelo malo knji‘nih del. Tudi ~asopisnih ~lankov o dogodkih med drugo sve-
tovno vojno je bilo manj, kot pa bi lahko pri~akovali. Spominov »druge strani«, tu mislim na
spomine ~lanov in pripadnikov va{kih stra‘ ter domobrancev, v knji‘ni~nem fondu ni bilo
najti. Najdena je bila le knjiga spominov na ‘rtve povojnih pobojev13, ki je bila napisana v
tujini.
Knjige in ~lanki, ki so bili najdeni v knji‘nici in so bili izdani s strani takratne biv{e
oblasti, so bili »narejeni« v sklopu takratnega (povojnega) pojmovanja zgodovinskih dogod-
kov in tudi ohranjanja zgodovinskega spomina. Zgodovinski dogodki v knjigah in ~lankih so
obravnavani enoplastno, s prevladujo~im politi~nim diskurzom tistega obdobja. Kar je konkret-
no pomenilo, da je bil zgodovinski spomin ume{~en v takratni dru‘beno-politi~ni sistem.
Zaradi ponavljajo~e oblike in zapisa dolo~enih knji‘nih zvrsti ter nekaj ~lankov je bila
narejena analiza dveh del, ki v povpre~ju odsevata knji‘ni fond, Po partizanski Beli krajini14
in Kronika {olstva med NOB v Beli krajini.15 Izbrani deli sta reprezentativni tako glede spo-
mina kot tudi same teme, ki jo obravnavamo. Poleg tega omenjam tudi ~lanke tujih avtorjev,
ki so se vsak v svojem okolju lotili analize etni~nega, politi~nega in nacionalnega spomina na
primeru posameznikov in dru‘benih skupin. Omenjene ~lanke sem vzel v pretres zaradi in-
terpretacije ponujenih odgovorov, ki jih lahko ob dolo~eni meri znanstvene distance, umesti-
mo v na{ dru‘beni prostor, kajti vpra{anja, na katere so opozorili avtorji v ~lankih, veljajo z
manj{imi spremembami (glede zgodovinskih dejstev) tudi za slovenski primer (predvsem po
letu 1990). V omenjenem obdobju se posku{a ponovno vrednotiti (tako politi~no kot tudi
dru‘beno) dolo~ena zgodovinska obdobja in dogodke. Posledi~no so omenjeni poskusi pri-
vedli do poskusov spreminjanja samega zgodovinskega diskurza in hkrati do javnega pose-
ganja politi~nih strank v analizo in predstavitev zgodovinskih obdobij in dogodkov.
Omeniti je potrebno, da si politi~ne stranke posku{ajo krojiti in prilagajati zgodovino-
pisje ne zato, ker si prizadevajo za jasnej{e razumevanja polpretekle in pretekle zgodovine,
temve~ zaradi svoje vloge v sedanjih politi~nih razmerjih ter ‘elje po prevladi na politi~nem
polju z unov~evanjem zgodovine. Zato je bilo potrebno pri oblikovanju zaklju~kov upo{tevati
S. KOMERI^KI: PREPLETANJE INDIVIDUALNEGA IN KOLEKTIVNEGA SPOMINA V ZGODOVINOPISJU
403ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
politi~ne in dru‘bene pogoje, v katerih so dolo~ena knji‘na dela in ~lanki nastali in jih tudi v
lu~i takratnih ugotovitev zgodovinsko ovrednotiti.
Sprejemanje zgodovinskega spomina dru‘be je bilo vedno oblikovano v kontekstu politi~-
nega in dru‘benega. Ozna~ili bi ga lahko za neke vrste vsiljevanje kolektivnega spomina
specifi~ne dru‘bene skupine ostali dru‘bi.
Zbirka ~rtic Po partizanski Beli krajini je nastala ob 40-letnici Zveze pionirjev Jugosla-
vije, ko je v ^rnomlju potekalo sre~anje pionirjev Jugoslavije in ob tem dogodku so izdali
knji‘ico.
V knji‘ici zasledimo poleg pozdravnih govorov in citatov Josipa Broza tudi tekste takrat-
nih vodilnih uslu‘bencev v javnih ustanovah, ki v svojih tekstih razlagajo zgodovino Bele
krajine in dogodke med drugo svetovno vojno. Ob njih najdemo {e tekste osnovno{olcev in
srednje{olcev, ki se spominjajo dogodkov med drugo svetovno vojno, ki so jih do‘iveli sami
ali pa so o njih sli{ali ob pripovedovanju nekoga drugega (star{ev, sorodnikov, prijateljev). V
omenjenem delu zasledimo le opis dogodkov brez posebne razlage in analize. Tako je te‘ko
lo~iti spomin posameznika od kolektiva, v omenjenem delu, kajti spomin posameznika se je
tu popolnoma podredil kolektivnemu spominu. Na tej to~ki teksta se lahko vpra{amo, ~e je
tak{no zapisovanje zgodovine {e vedno zapisovanje po spominu,16 spominu, ki je lasten samo
posamezniku, ali pa je to spomin, ki ga narekuje dr‘ava oziroma politi~na organizacija?
Menim, da je odgovor na to vpra{anje ve~plasten. Vsekakor je takratni povojni politi~ni
sistem narekoval in ob tem privzgojil dolo~ene segmente kolektivnega spomina: uveljavljal
je gledanje na dogodke le z vidika zmagovalca, nepriznavanje napak zmagovalca, izogibanje
temam, ki niso splo{no sprejemljive (teme povezane z Cerkvijo, spolnostjo, dru‘beno ne-
enakostjo). Lahko govorimo o spominu, ki ga sprejme in ga dovoli uporabljati dr‘avni sistem
oziroma prevladujo~a politi~na opcija.
Toda da je dr‘ava lahko kolektivni spomin distribuirala oziroma ga spustila na raven
spomina posameznika, je potrebovala nek realen dogodek, na katerega se je lahko navezova-
la (v na{em primeru na osvobodilno borbo v Beli krajini). Ali ~e zapi{emo druga~e, dr‘ava je
potrebovala socializacijo spomina v karseda {irokem pomenu, da ga je lahko poistovetila z
individualnim spominom. Da je to dosegla, se je poslu‘evala dolo~enih ritualov, ki so se
glede na kulturo dru‘be razlikovali, vendar so ne glede na razli~nost nosili enako sporo~ilo:
spomin, ki je bil v osnovi imaginaren, je bilo potrebno skozi dolo~en obred (praznovanje
obletnice pionirjev Jugoslavije na primer) socializirati in ga postaviti oziroma vnesti v realni
svet te dru‘be.17
Druga izbrana knjiga nosi naslov Kronika {olstva med NOB v Beli krajini. Knjiga je
razdeljena v tri sklope, ki se med seboj dopolnjujejo. V prvem delu je opisana izvedba in
organizacija pedago{kih procesov in vzgojno-politi~nih te~ajev ter uni~evanje belokranjske-
ga {olstva s strani okupatorja. Drugi del knjige sestavlja kronika posameznih belokranjskih
{ol, zasedbe le-teh s strani okupatorja, ovire pri pouku, ‘rtve medvojnega nasilja, ki so sode-
lovale pri pedago{kem procesu v Beli krajini. Tretji del knjige vsebuje statisti~ne podatke o
srednjem {olstvu: koliko dijakinj in dijakov je hodilo v srednje {ole med vojno, iz katerih vasi
in mest, koliko so bili oddaljeni od srednje {ole.
Vsi trije sklopi knjige imajo veliko {tevil~nih podatkov, zaradi ~esar bi lahko sklepali, da
so se njeni avtorji {e posebej potrudili verodostojno prikazati zgodovino omenjenih dogod-
kov v Beli krajini. Knjiga je napisana v »politi~no korektnem jeziku« tistega ~asa, kar pome-
ni, da so misli, ki jih avtor naslavlja na bralca, politi~no »preverjene« in potrjujejo pravilnost
16 James Fentress, Chris Wickham, Social memory, Blackwell, Oxford UK & Cambridge USA, 1992, str. 46.
17 James Fentress, Chris Wickham, Social memory, str. 47.
404
takratnih politi~nih resnic in dru‘benega razvoja skupnosti. Ideje, ki se nakazujejo iz omenjene-
ga dela, ka‘ejo bralcu edino pravo usmeritev, ki ji je prvotna naloga podrejenost individual-
nega spomina kolektivnemu in s tem razmi{ljanju in branju zgodovinskih dejstev tako, kot
ho~e oziroma zahteva takratni dru‘beni red oziroma sistem.
V knjigi so omenjeni tudi Romi, ki jih avtor imenuje »cigane« in so predstavljeni zelo
negativno. Avtor je bil namre~ pri~a omenjenim izdajstvom partizanov in simpatizerjev OF s
strani pripadnikov romske skupnosti v Beli krajini ({e posebej omenja »cigana Jureta«, ki naj
bi bil samooklicani vodja ovaduhov). V knjigi zato te‘ko lo~imo individualni in kolektivni
spomin, saj se oba prepletata in ne najdemo informacije o virih, na katere se je avtor uprl, ko
ni bil pri~a posameznim dogodkom. Ker je zgodbo oblikoval preko ve~ virov (tako ustnih,
kot pisnih ), je verjetno nastala iz ve~ plasti razli~nih zgodb, zdru‘enih v enotno zgodbo.
Zaradi bolj poglobljene analize, ki je nisem mogel narediti samo z uporabo slovenskih
del, sem raz{iril polje raziskovanja. Uporabil sem razprave treh tujih avtorjev, ki so posku{ali
vsak na svojem primeru poiskati povezave med individualnim in kolektivnim spominom.
Dogodki, ki so jih obravnavali avtorji so bili analizirani na treh razli~nih ravneh in so zadeva-
li tri razli~ne segmente dru‘be: vpra{anje etni~ne manj{ine, politi~no vpra{anje manj{ine
oziroma vpliv spomina na politi~no oblikovanje spomina (opozicijsko in pozicijsko pojmo-
vanje enakega zgodovinskega dogodka v okviru politi~nih strank) in vpra{anje spomina ljud-
stva, katero v takratnem ~asu ni bilo priznano kot narod.
Prvi ~lanek je delo Davida W. Blighta z naslovom Prek znanstvene diskusije: Frederic
Douglas in borba za spomin na dr‘avljansko vojno.18 V ~lanku avtor opisuje sre~anje ~rnih
aktivistov in borcev proti su‘enjstvu leta 1883 v Washingtonu. Sre~anje je bilo organizirano
v ~ast Fredericu Douglasu. Na sre~anju so lahko udele‘enci izkazali spo{tovanje do gosta in
njegovega prizadevanja za abolicijo. Ob sre~anjih pa se je izvr{ila ritualna ceremonija, v
kateri so »skovali kolektivni spomin in ga prenesli med naslednje generacije«. Dogodek, ki
jim je bil v oporo pri prena{anju kolektivnega spomina, je bil »masaker« v kraju Pottawato-
mie, kjer so vsi udele‘enci prevzeli navidezno vlogo otrok tam ubitega ~lana skupnosti Johna
Browna.
Vzrok za sprejem »krivde« na svoja ple~a le‘i v spoznanju, da bi lahko udele‘enci sre~anja
naredili ve~ za osvoboditev su‘njev, vendar se zaradi svojega polo‘aja v dru‘bi niso hoteli ali
mogli izpostaviti. Z ugotovitvijo, da so se pove~ini ravnali in delovali po nasvetu starej{ih, so
zaprisegli, da bodo varovali izro~ilo Johna Browna. Samo izro~ilo Johna Browna dejansko
ne vklju~uje ni~esar, na kar so zaprisegli udele‘enci tega sre~anja.
»Z uvajanjem neresni~nih dejstev in potvarjanjem lastnega individualnega spomina ko-
lektivnemu (zgodovinskemu) spominu ne postane neka poljubna kreacija, temve~ je verjeten
scenarij za sre~anje z racionalno preizku{njo. Vsekakor je v naravi posameznika, da zapolni
manjkajo~e dele svoje biografije s spominom, ki mu ga je predstavila skupnost in se ga sam
ne spominja ali pa ga ni do‘ivel.«19
V naslednjem ~lanku Vizija povojnega (Politi~ni spomin in pri~akovanja v 40-tih letih v
Franciji)20 nam avtor Jon Cowans podaja svoje razumevanje kolektivnega in zgodovinskega
spomina, ki izhaja iz analize razli~nih politi~nih gibanj in strank v Franciji tistega ~asa.
Avtor najprej predstavi kvizlinga mar{ala Petaina in njegov proces oblikovanja spomina,
pri izoblikovanju predstave o tako imenovanem »novem redu«. Zaradi hitrega poraza poleti
18 »For Something beyond the Battlefield«:  Frederick Douglass and the Struggle for the Memory of the Civil
War, The Journal of American History, March, 1989, str. 1156 – 1158.
19 Prav tam.
20 Jon Cowans, Vision of the Postwar, History & Memory, Fall 1998.
S. KOMERI^KI: PREPLETANJE INDIVIDUALNEGA IN KOLEKTIVNEGA SPOMINA V ZGODOVINOPISJU
405ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
1940 in s tem politi~nega zloma III. republike je bila Francija v nezavidljivem polo‘aju. Da
bi lahko mar{al Petain prevzel odgovornost podpisa kolaboracije z nacisti, je prebivalstvo
opomnil na spremembe, ki so jih do‘iveli po prvi svetovni vojni. Tako je mar{al Petain v
spomin ljudi posku{al priklicati demokracijo III. republike, kot tudi na obdobje cesarstva ter
hkrati ju unov~iti pri na~rtovanju prihodnosti, ki jo je prikazal skozi pretekli pove~ini misti-
ficiran zgodovinski spomin. Kolektivni in hkrati zgodovinski spomin Francije je zdru‘il na
negaciji polpreteklega zgodovinskega obdobja takratne Francije.
Proces negacije kolektivnega in zgodovinskega spomina preteklih dveh desetletij, je mar{al
za~el z transformiranjem besedila bur‘oazne revolucije iz leta 1789 in politi~ne ureditve III.
republike, ki jih je imenoval »stari re‘im«.21 V svojih radijskih sporo~ilih je iskal potrditve o
gre{nih, kaoti~nih, nestanovitnih ~lanih parlamenta in njihovem egoisti~nem, hedonisti~nem,
»enakopravnem« in nediscipliniranem socialnem etosu. Ko je omenjal nezmo‘nost demo-
krati~nega upravljanja z dr‘avo v preteklosti, je hkrati nakazoval potrebo po novi ureditvi.
Zgled za »Novi red«, kot je politi~no ureditev imenoval, je seveda povzel po takratni politi~ni
filozofiji nacisti~ne stranke oziroma po Hitlerjevem Mein Kampfu. Neke vrste opravi~ilo, s
strani mar{ala Petaina za povzemanje nacisti~ne filozofije, je bila razlaga o nezmo‘nosti
dojemanja preteklosti in s tem zgodovinskega spomina francoske dru‘be. Zaradi omenjene
nezmo‘nosti je bilo potrebno storiti »dru‘beni in politi~ni kompromis«, katerega rezultat naj
bi se opazil v ‘rtvovanju dolo~enih politi~nih in predvsem dru‘benih idealov za novi dru‘be-
ni red. Zato naj bi se za~ela pod njegovim vodstvom v letu 1940 pripravljati ustava, ki naj bi
umestila s pomo~jo hierarhije in avtokracije nov in uspe{nej{i dru‘beni red. Da bi lahko nova
dru‘bena ureditev funkcionirala, je bilo potrebno v polje imaginarnega umestiti nek nov
kolektivni in zgodovinski spomin, ki bi konstantno opominjal dru‘bo na pretekle izgubljene
bitke in ljudem podajal nauke. Objektivna dejstva, ki se pojavijo ob tak{nem transformiranju
kolektivnega in zgodovinskega spomina, pa so govorila prav nasprotno o inverziji prej{njega
sistema, ki so ga posku{ali mistificirati in oddaljiti iz spomina dru‘be. Da je del francoske
dru‘be verjel v tako predstavljen kolektivni in zgodovinski spomin, je bilo krivo predvsem
politi~no in vojno ozra~je prvih let vojne.22 Dejstvo, da se je dru‘ba kasneje obrnila proti
tak{nemu pojmovanju ureditve, je bilo posledica stanja na boji{~ih druge svetovne vojne, ki
je posledi~no spremenilo razmi{ljanje dru‘be in preoblikovalo njen kolektivni in zgodovin-
ski spomin.
Odpor, ki se je razvil v Franciji je imel pripravljenih ve~ scenarijev za prihodnost dr‘ave.
Za to je bila kriva razli~na politi~na usmeritev ~lanov odporni{kega gibanja (komunistov,
socialistov, konzervativcev, republikancev). Besedila, ki jih je izdalo odporni{ko gibanje, so
bila usmerjena pove~ini v sedanjost (kjer so zagovarjala taktiko »sedi in ~akaj«, z razvojem
dogodkov pa so za~eli pozivati na oboro‘eni odpor proti re‘imu Vichyjske republike in
nacisti~nim okupatorjem) in v prihodnost, kjer pa je bilo zaslediti neenotnost stali{~ o nadalj-
nji politi~ni ureditvi Francije. Prav neenotnost politi~nih stali{~ je bil razlog, da so se pojavi-
la besedila o preteklem ~asu pred vojno, kjer sta obe politi~ni opciji posku{ali s svojim
ume{~anjem kolektivnega in zgodovinskega spomina pridobiti na svojo stran francosko po-
pulacijo.23 V svojih besedilih sta uporabljali podoben besednjak o nestanovitnem in neu~inko-
vitem predvojnem demokrati~nem politi~nem re‘imu. Obe strani sta si poskusili prikrojiti ali
podrediti zgodovinski spomin. Lahko bi rekli, da je imel spomin funkcijo imaginarne prihod-
nosti, ki bi bila bolj{a in uspe{nej{a tako politi~no kot tudi ekonomsko in socialno. Zato so
21 Jon Cowans, Vision of the Postwar, str. 7.
22 Prav tam, str. 8.
23 Prav tam, str. 11.
406
bile razlike v dojemanju spomina in oblikovanju le-tega v dru‘bi najbolj opazne v predstavit-
vi zgodovinskega in kolektivnega spomina, ki sta ju obe strani interpretirali vsaka s svojega
zornega kota.
Za de Gaulla je bil zgodovinski spomin popolnoma negativna izku{nja, (mi{ljeni so dogodki
polpretekle zgodovine, ki so usodno vplivali na dru‘beni in politi~ni razvoj Francije med in
po prvi svetovni vojni) in kot tak ni zmogel ponuditi pozitivnega modela oblikovanja dru‘be.
Menil je, da bi bilo za francosko dru‘bo bolj{e, ~e bi lahko kon~no izlo~ila vse bole~e »razvaline
preteklosti«.24 Prav nasprotno pa sta KPF (Komunisti~na partija Francije) in SFIO (Socia-
listi~na stranka Francije) obto‘ila predvojno bur‘oazno vlado za neu~inkovitost in neupo-
{tevanje tradicije Francije, saj ni bila dr‘ava nikoli voja{ko pora‘ena, temve~ so jo politi~ni
krogi zbrani okoli mar{ala Petaina potisnili Hitlerju v roke.
Obenem pa je bilo pri obeh politi~nih strankah opaziti te‘njo po prevzemu oblasti skozi
delavsko revolucijo. Delavski razred je bil po prepri~anju obeh politi~nih strank najbolj{i
porok za spremembo ali za ohranitev dru‘benega in politi~nega sistema. V besedilih obeh
strank je opaziti za~etek mistifikacije in ritualizacije oboro‘enega spopada, predvsem se opazi
poudarek na vseh tragi~no preminulih udele‘encih oboro‘enega spopada. Namen prenosa
zgodovinskega spomina, ki so ga poustvarile politi~ne stranke in gibanja na polje politi~nega
spopada je bil vsiliti tedanji dru‘bi svojo razli~ico zgodovinskega spomina. Tak{en namen so
lahko omenjena zdru‘enja dosegla s sklicevanjem in opominjanjem na ‘rtve, ki so padle
oziroma so bile usmr~ene, s strani nacistov in kvislin{ke vichiyeve oblasti. Rezultat omenjenega
procesa je bil, da je tako zgodovinski kot tudi kolektivni spomin hkrati prepletel preteklost s
sedanjostjo v imenu politi~nega boja in obenem ohranil spomin ter pomiritev borcev z vsemi,
ki so padli za svobodno Francijo. Kljub temu je opaziti razliko med golisti in komunisti ter
socialisti, kjer se posku{a na novo definirati zgodovinski spomin na dogodke pred vojno, kjer
je bilo nemogo~e dose~i med omenjenimi strankami politi~ni konsenz. Zato sta nasprotni
politi~ni strani zgodovinski spomin ohranili in ga predstavljali javnosti bipolarno nasprotno:
de Gaullova stranka je krivdo za poraz in nezmo‘nost organiziranja obrambe dr‘ave prenesla
na predvojni demokrati~ni izvoljeni parlament, ki so ga prikazali v zgodovinskem spominu
kot glavnega krivca za neuspe{ni dogovor med takratnimi politi~nimi opcijami, medtem ko
so bili krivci za komuniste in socialiste le bur‘oazija ter kapitalisti (~lani taistega predvojne-
ga parlamenta), ki so blokirali delo vlade.
Zaradi prepletanja imaginarnih in realnih dogodkov v zgodovini je nastalo v dru‘bi ve~
razli~nih pojmovanj predvojnega obdobja. Na razli~ne poglede na to obdobje je imel velik
vpliv kolektivni spomin skupin, ki so zaradi svojega polo‘aja v skupnosti distribuirale svoje
videnje pretekle zgodovine, kar je rezultiralo v nezmo‘nosti velikega dela francoske javno-
sti, da bi realno precenil oba politi~na programa, ki sta jim ga ponujali omenjeni stranki,
hkrati pa je velik del dru‘be postal apati~en tako do zgodovinskega kot do kolektivnega
spomina. Rezultat politi~ne borbe na polju zgodovinskega spomina je bil ta, da so se zgodo-
vinska dejstva marginalizirala in umaknila mistifikaciji ter ritualizaciji pred in medvojnih
dogodkov, ki sta slu‘ili povojnim dru‘benim spremembam.
V zadnjem analiziranem ~lanku Matti Bunzl »V politiki in semantiki spomina Avstrije:
Spomenik proti vojni in fa{izmu na Dunaju«25 prika‘e problem prezentacije zgodovinskih
dogodkov, ki jih dr‘ava Avstrija no~e ali ne zmore prikazati kot zgodovinski proces, temve~
24 Omenjena in velikokrat povzeta izjava de Gaulla, vendar se opazi pri avtorju ~lanka, da je bila vzeta iz
konteksta.
25 Matti Bunzl, »On the Politics and Semantics of Austrian Memory: Vienna?s Monument against War and
Fascism«, History & Memory, Winter, Fall 1995, str. 7 – 40.
S. KOMERI^KI: PREPLETANJE INDIVIDUALNEGA IN KOLEKTIVNEGA SPOMINA V ZGODOVINOPISJU
407ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
jih deli na zgodovinske dogodke in ustvarja imaginarij zgodovinskega in kolektivnega spo-
mina, ki ne vklju~uje spomina posameznika v dru‘bi. Avstrijsko zgodovinopisje pojmuje
obdobje druge svetovne vojne na ozemlju dana{nje Avstrije kot obdobje, v katerem je nacisti~ni
okupator zavzel in prisvojil dana{nje avstrijsko ozemlje. Kar je sila nerazumljiva trditev,
kajti statisti~ni podatek nam pove, da je bilo v~lanjenih v nacisti~no stranko (v odstotkih)
najve~ prav dr‘avljanov Avstrije.
V letu 1988 je prestolnico Avstrije pretresel kulturni in politi~ni {kandal, vzrok katerega
je bila postavitev spomenika ‘rtvam vojne in fa{izma priznanega avstrijskega umetnika Alfreda
Hrdlicka. Spomenik bi moral biti postavljen na prominentnem Albertplatzu, kjer je bilo med
vojno v zavezni{kem zra~nem bombardiranju ubitih nekaj sto ljudi. Tedanji ‘upan (~lan social-
demokratske stranke) se je z postavitvijo spomenika strinjal, obe opozicijski stranki (Ljud-
ska stranka in Stranka svobodnjakov) pa se nista in sta predlagali dve nadomestni lokaciji in
sicer obe na predmestnih, turisti~no neatraktivnih lokacijah.
Vzrok za tolik{en odpor do postavitve spomenika je potrebno po avtorjevem mnenju
poiskati v volilni kampanji tedanjega predsednika Avstrije Kurta Waldheima,26 med katero je
pri{la na dan njegova aktivna udele‘ba v nacisti~ni stranki, in obto‘bah, da je osebno zakrivil
smrt civilistov. Takrat je avstrijska dru‘ba reagirala enotno in prikazala napad na omenjenega
kandidata za predsednika republike kot napad svetovne javnosti na integriteto dr‘ave Av-
strije. Predvsem so bile omenjene ZDA in svetovna judovska skupnost, ki naj bi bila {e
posebej sovra‘na do Republike Avstrije in njenega predsedni{kega kandidata. Ob tem pa se
je pojavilo vpra{anje zgodovinskega in kolektivnega spomina dr‘avljanov Avstrije.
Razlaga zgodovinskega dogodka se je opirala na pravno razlago o izginotju Avstrije kot
dr‘ave od priklju~itve 1938 pa do konca druge svetovne vojne. Ker Avstrija kot dr‘ava ni
obstajala, ni mogla nositi krivde za dogodke, ki so jih spro‘ili nacisti, pa~ pa je bila zaradi
priklju~itve Tretjemu Rajhu sama ‘rtev nacisti~ne Nem~ije. Tako je bil uradno zasnovan mit
o »Drugi republiki«, ki ga je sprejela avstrijska dru‘ba in je s~asoma postal ‘e dogmati~en.
Dejstva, ki nam jih predstavi avtor spomenika Hrdlick, pa govorijo o druga~ni vlogi Avstrije
tistega zgodovinskega obdobja. Takratna Avstrija je imela leta 1942 sedemsto tiso~ ~lanov
nacisti~ne stranke, ob osvoboditvi Avstrije je bilo prebivalstvo pove~ini pasivno in se ni uprlo,
kar pomeni da je raje bilo pora‘eno, kot pa da bi bilo osvobojeno od tuje vojske. V ~asu
priklju~itve dr‘ave Avstrije k nacisti~ni Nem~iji in kasnej{ega obdobja, so me{~ani Dunaja
(in ne zgolj nacisti) sodelovali v mu~enju in preganjanju Judov (avtor omenja 5700 pre‘ive-
lih od ve~ kot sto tiso~ pred vojno ‘ive~ih pripadnikov judovske skupnosti ).27 Na Dunaju so
bili poznani tako imenovani »{~etkasti trgi«, kjer so Judje z zobnimi {~etkami ~istili trge.
Odgovor oziroma del odgovora o nastanku in ohranitvi mita (o nevpletenosti in sodelovanju
dr‘ave Avstrije z nacisti~no Nem~ijo, z razlago ker je pravno-formalno leta 1939 bila
priklju~ena k Tretjemu Rajhu) lahko poi{~emo tudi v povojnem delovanju mednarodne skup-
nosti, ki ni nikoli nalo‘ila Avstriji bremena krivde. Avstrija je bila opro{~ena kakr{nekoli
odgovornosti za vojno. Tako njeni prebivalci niso nikoli ~utili posebne odgovornosti ali kriv-
de za omenjene zgodovinske dogodke. [e ve~, s pomo~jo mita o Avstriji kot ‘rtvi je kolektiv-
ni in zgodovinski spomin ohranil idejo o ‘rtvovanju in neodgovornosti prebivalcev Avstrije
za dogodke med vojno, krivde za omenjene dogodke torej niso poiskali pri sebi temve~ v
imaginarni preteklosti skupnosti, ki ni obstajala. Tak{na razlaga medvojne zgodovine je ostala
26 Afera Waldheim se je razplamtela, ko tedanji kandidat in kasneje izvoljeni kandidat za predsednika Avstrije ni
hotel umakniti kandidature zaradi svojega aktivnega sodelovanja v drugi svetovni vojni na strani nacisti~ne Nem~ije.
27 Matti Bunzl, »On the Politics and Semantics of Austrian Memory: Vienna?s Monument against War and
Fascism«, str. 11.
408
nespremenjena skoraj {tirideset let. Kandidatura in kasnej{a izvolitev Waldheima za predsed-
nika Avstrije ter reakcije svetovne skupnosti na omenjene dogodke kot tudi postavitev spo-
menika ‘rtvam vojne in fa{izma na Dunaju so mo~no omajale mit o kolektivni ‘rtvi nacije.
Zato so bili argumenti, ki so se jih poslu‘evali zagovorniki mita o ‘rtvi pove~ini demago{ki
in hkrati nesposobni, da bi razkrili zgodovinsko te‘o poteka pred in medvojnih dogodkov. V
besedilih, ki so branila ne le predsedni{kega kandidata, temve~ dr‘avo Avstrijo, se je pokaza-
lo, da je za ohranitev mita in s tem Avstrije potrebno uporabiti demago{ki besednjak o ogro-
‘enosti »o~etnjave«. V javnem prostoru se je prikazoval napad na predsedni{kega kandidata,
kot napad na »na{o avstrijsko zgodovino« (in obenem na »na{» zgodovinski spomin), kot je
izjavil predsednik ljudske stranke Alois Mock.28
Del avstrijske dru‘be pa ni sprejemal tako predstavljene uradne razlage zgodovine. Del te
skupine, imenovane Neues Österreich, je bil tudi kipar Alfred Hrdlicka, ki bi moral postaviti
spomenik ‘rtvam vojne in fa{izma. Kljub mnogim nasprotovanjem, ki so jih vodili ~lani
ljudske in svobodnja{ke stranke ter medijev (~asopis Die Krone je zbiral podpise Dunaj~anov,
da bi tako prepre~ili postavitev spomenika),29 je bil spomenik postavljen na Albertinaplatzu.
Kot omenja avtor, je sedanjost uzakonjena skozi predstavo preteklosti, medtem ko je pre-
teklost predstavljena skozi pogajanja v sedanjosti. Zaradi uspeha postavitve spomenika si je
avtor ustvaril tolik{no integriteto, da je na {tirih lo~enih skulpturah upodobil zgodovino Avstrije
v letih 1938-45. S tem dejanjem je poru{il do tedaj sprejeti status quo o zgodovini dr‘ave.
Posameznik je snoval/izoblikoval individualni spomin, vendar je bil ta spomin samocen-
zuriran, ~e se ni ujemal z modelom, ki ga je predstavljal prevladujo~i kolektivni spomin
dru‘bene skupine, ki je prevzela oblast. Da lahko govorimo o tak{nem na~inu spominjanja,
je bilo potrebno v dru‘bi ustvariti dolo~ene pogoje, ki so vnaprej ustvarjali polje za tak{ne
vrste spomina na pretekle dogodke oziroma zgodovino.30
Vsak dogodek, ki se je zgodil v preteklosti, ima svojo zgodovino sosledja, ki ga umesti v
kolektivni spomin. Vsak dogodek v kontekstu kolektivnega spomina ni tako pomemben, da
bi se ga posameznik ali dru‘ba spominjala. Pa vendar je lahko za obstoj dolo~enega politi~nega
sistema, re‘ima ali ureditve, za njegovo nemoteno delovanje tak dogodek potreben. Zato se
nek zgodovinski dogodek mistificira, kjer kolektivni spomin dru‘be realnost dogodka spre-
meni v nekaj imaginarnega, neotipljivega. Lahko bi rekli, da dogodek pridobi nek »transcen-
dentni« kontekst. Z obstojem mita nam ho~e neka dru‘bena skupina skozi svoj kolektivni
spomin privzgojiti druga~no gledanje na racionalen zgodovinski dogodek. V sami zgradbi
mita je ~utiti borbo, odpor in kon~no zmago obstoje~ega dru‘benega reda oziroma
hegemonisti~ne opcije nad nasprotnikom. V na{ih primerih zaupanje v mit meji ‘e na kultno
~a{~enje. Sam mit in s tem tudi kolektivni spomin producira dr‘ava, ki pa mora konstantno
vzdr‘evati spomin na obstoje~i mit. Zato prireja komemoracije, zbore in sre~anja, kjer obuja
spomin na mit. Kajti kolektivni spomin, ki ga dr‘ava dose‘e na na~in, ki je opisan, je kratko-
trajen in vezan na dolo~eno politi~no opcijo (spomini, ki so opisani v delu so za zdaj{nje
generacije zanimivi le v kontekstu nekega zgodovinskega obdobja in nikakor ne obujanja
mita).
Kolektivni spomin kot tak ni enoplasten, temve~ lahko trdimo, da je kolektivnih spomi-
nov ve~. Dru‘ba oziroma skupine, ki so v dru‘bi prisotne, v posameznih ~asovnih obdobjih
»proizvedejo« dolo~ene spomine, ki imajo skozi ‘e omenjeno ~asovno funkcijo razli~ne
dru‘bene rabe. Kolektivni spomin, ki ga predstavlja besedilo druge knjige, ima popolnoma
28 Prav tam, str. 15.
29 Prav tam, str. 18.
30 Paul Connerton, How societies remember, University Press, Cambridge 1995, str. 6.
S. KOMERI^KI: PREPLETANJE INDIVIDUALNEGA IN KOLEKTIVNEGA SPOMINA V ZGODOVINOPISJU
409ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
druga~no funkcijo, kot jo je imel kolektivni spomin v knji‘ni zbirki Po partizanski Beli kraji-
ni. Tu je namre~ spomin v funkciji sedanjosti: ne poveli~uje zgodovinskega dogodka kot
posameznega dogodka, temve~ pove‘e dogodke v enoten kolektivni spomin ali model, ki
ima le eno zgodovinsko resnico, katere naloga je umestiti preteklost v sedanjost in reprodu-
cirati ter prevzeti takratne ideje v samo dru‘bo.31 Menim, da je bil namen pisanja v tak{nem
slogu prenesti polpretekle zgodovinske dogodke s pomo~jo kolektivnega spomina, ki je tu
diferenciran kot dr‘avni spomin, na sedanjost, na takratni povojni ~as, v kontekstu »nepoza-
bljanja« herojske dobe. V omenjenih primerih zasledimo tudi individualni spomin, katerega
avtor uporabi le, da poudari razliko v dejanjih okupatorja in osvoboditelja. Individualni spo-
min je v popolnoma podrejenem odnosu s kolektivnim, lahko bi rekli »politi~nim«, spomi-
nom. Spomin je popolnoma »socializiran«, kar pomeni, da je spomin postavljen na polo‘aj
razlagalca dolo~enih zgodovinskih dogodkov.
Ker se ob tak{nem prikazovanju zgodovinskega spomina relativizirajo dolo~eni specifi~ni
elementi preteklosti, lahko avtor prika‘e le skupno preteklost, ki je pav{alno primerljiva s
preteklostjo celotne dru‘be. Pomen dolo~enih simbolov, ki jih avtor poudari je pomenljiv –
ne samo za dolo~eno skupino, temve~ za dru‘bo kot celoto. Ker pa so ljudje bili v takratni
dru‘bi manj pobo‘ni32 (vsaj javno se religija ni omenjala prav pogosto) in so se manj zaveda-
li pomena simbolov in obredov, je v nekaterih pogledih normativna zmo‘nost simbolov zelo
velika, ker ni nadzorovana. Tako ti simboli u~inkujejo, kot dru‘beno nasprotje, ki je daljno-
se‘no, saj se kratko malo {iri prek ~ustvenih izku{enj… Ta mo~na ~ustvena nasprotja so
nevidna, torej nedol‘na, a vendar prav zato nevarna. Tako proizveden kolektivni spomin ima
zato ve~ funkcij. Ena pomembnej{ih je poudarjanje enotnosti ter zagotavljanje lojalnosti
ljudi do obstoje~ega dru‘benega reda oziroma pridobivanje konsenza za le tega. To nalogo
lahko opravi religija (pomen je lahko sakralni in pomeni religijo kot cerkveno institucijo ali
pa profano, kjer je religija mi{ljena, kot politi~na opcija oziroma prepri~anje). Nalogo reli-
gije lahko uporabijo realisti~no, kot pravo kolektivno predelavo, v nekaterih pa so bistvene
oblike posredne predelave, pri katerih so podobne in metafore druga realnost, ki nadomesti
materialno realnost. V tej vzporedni realnosti so tako dovoljeni misli in ~ustva, ki v realnosti
niso dovoljena, zato da jih lahko udoma~imo in nadziramo v praksi.33
Omenjene dru‘bene procese je tako potrebno upo{tevati, ker nam razkrivajo transforma-
cijo zgodovinskega spomina (kolektivnega in individualnega) preko oblik, ki nastajajo skozi
proces negacije spominjanja posameznika in dru‘be, ki se odziva na spremembe in interese,
ki se porajajo v njej.34 V omenjenih knji‘nih delih sta to procesa spreminjanja in kasnej{e
ohranitev nove politi~ne ureditve in dru‘benega reda.
F. Douglass je v ~lanku For Something beyond the Battlefield opisal spreminjanje indivi-
dualnega spomina s pomo~jo procesa kolektivizacije v kolektivni spomin. Proces transfor-
macije ni bil izvr{en zaradi potvarjanja zgodovinskega spomina, temve~ je bil namen posta-
viti ena~aj med kolektivnim in zgodovinskim spominom specifi~ne etni~ne skupnosti in jo
skozi proces enakosti kolektivnega in zgodovinskega spomina povezati in zdru‘iti v trdo
politi~no in obenem dru‘beno priznano skupino, nacionalno celoto. Potrditev zgodovinske
ideje o priznavanju nacionalne skupine skozi enotni kolektivni in zgodovinski spomin, bi
31 Eric J. Hobsbawm, The social function of the past: Some Questions, The Past and Present Society, Balliol
College, Oxford 1972, str. 2.
32 Luisa Accati, Po{ast in lepotica (O~e in mati v katoli{ki vzgoji ~ustev), Studia humanitatis, Ljubljana, 2001,
str. 207.
33 Luisa Accati, Po{ast in lepotica (O~e in mati v katoli{ki vzgoji ~ustev), str. 212.
34 Lyn Spillman, When Do Collective Memories Last?, Social Science History, 22 (1998), str. 451.
410
poiskali v potrditvi s strani ve~inske dru‘bene skupnosti, ki bi tej skupnosti priznala pravico
do dru‘benega in politi~nega obstoja.
Obstajajo pa tudi procesi spreminjanja zgodovinskih dejstev skozi politi~ne in dru‘bene
spremembe, kjer se oblikujejo kolektivni in zgodovinski spomini politi~nih strank. Indivi-
dualni spomin tu je postranska zadeva in je kot tak nepomemben, v vseh treh primerih (v
opombo ~lanek Jona Cowansa) je opazna tendenca h kolektivnemu, skupinskemu spominu.
V politi~nih govorih in besedilih ni zaznati te‘nje k individualnemu spominjanju dogod-
kov posameznega ~lana skupnosti. Tak{na te‘nja k enotnemu kolektivnemu spominu je
pri~akovana, saj je bila dru‘ba pahnjena v spremembe, ki so nanjo imele daljnose‘ne posle-
dice. Prav zaradi specifi~nih razmer, ki so botrovale k temu, da je prevzel vodilno vlogo v
oblikovanju zgodovinskega spomina kolektivni spomin, se je v povojni Franciji razvila v
dolo~enih univerzitetnih krogih histori~na smer, ki je povzemala individualni spomin kot
glavno vodilo pri ponovnem preu~evanju historicizma: pomemben je bil posameznik in ne
ve~ kolektiv.
Primer urejanja kolektivnega in zgodovinskega spomina lahko sprejemamo kot kompro-
mis med izgubo nacionalne identitete in obstojem nacije zaradi zunanjih politi~nih spre-
memb v prvem primeru omenjenega ~lanka, medtem ko ostala dva lahko pojmujemo kot
politi~no borbo za prevzem oblasti v povojni Franciji.35
Obe politi~ni opciji sta jemali zgodovinski spomin in z njim kolektivni spomin skupnosti
kot model, v katerem so pri~akovanja in spomini posameznika uporabljeni v sedanjosti in so v
opomin taiste dru‘be, da bi bila se je potrebno izogniti ponovitvi preteklosti v prihodnosti. Obe
politi~ni opciji uporabljata kolektivni spomin kot neke vrste membrano, skozi katero vsak po-
sameznik vlije svoj individualni spomin in ga tako poenoti. V membrani tako ostanejo vsa
dejstva, ki bi lahko dolo~eni spomin precizirala in ga dolo~ila v zgodovinskem obdobju. Kolek-
tivni spomin mora ostati v dolo~enem segmentu ~asovno in zgodovinsko nedefiniran.
Dolo~eno ~asovno obdobje v vojni je bilo za obe stranki ~as politi~ne in tudi idejne dezo-
rientacije. Zato omenjenega zgodovinskega obdobja ne zasledimo v kolektivnem in ne zgo-
dovinskem spominu obeh politi~nih strank obdobja do let 1943–44. Zasledimo pa ga v ko-
lektivnem in zgodovinskem spominu ostalega dela dru‘be, ki je prav zaradi nezmo‘nosti
obeh politi~nih opcij dovolila nastanek in razvoj Vichyjske republike. Torej dela dru‘be, ki je
sprejel kolektivni in zgodovinski spomin zaradi svojih lastnih dru‘benopoliti~nih interesov.
Spomin, ki se je zgledoval po nekem imaginarnem obdobju ali, ~e povzamemo avtorjev citat,
je »zgodovina stalno na pre‘i za spominom, kjer je njena naloga, da ga preseneti in uni~i.«36
Trije primeri, ki smo jih predstavili v besedilu, potrjujejo omenjeno tezo. Vse tri politi~ne
opcije so gradile svojo razlago zgodovine na spominih skupnosti, ki pa so vnaprej zakoli~ili
svoje videnje zgodovine in kolektivnega spomina. Uporabili so proces mistifikacije dolo~enih
zgodovinskih dogodkov, ki so imeli velik vpliv na dru‘bo. Ali se je skupnost, ki ji je dolo~ena
skupina vsiljevala svoje videnje zgodovinskega spomina, zavestno odlo~ila reducirati oziro-
ma pozabiti dolo~ene segmente individualnega spomina, da bi lahko ostala v dolo~enih dru‘be-
nih okvirih?
Odgovor lahko najdemo v knjigi Paula Fussella (Velika vojna in moderni spomin),37 kjer
avtor opi{e psiholo{ki pojav, ki ga je leta 1926 analiziral Carl Jung: »Vojna, ki se je kon~ala
pred nekaj leti, se v moji zavesti {e ni kon~ala, temve~ se je nadaljevala naprej«. Tak{no
35 Samo zaradi metodolo{kega pristopa obeh politi~nih opcij je primerjava s takratnim politi~nim stanjem v
Sloveniji primerljiva (predvsem med in malo manj po vojni ).
36 Jon Cowans, Vision of Postwar, str. 29.
37 Paul Fussel, The Great War and Modern Memory, Oxford university press, New York/London 2000.
S. KOMERI^KI: PREPLETANJE INDIVIDUALNEGA IN KOLEKTIVNEGA SPOMINA V ZGODOVINOPISJU
411ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
stanje duha je bilo v Franciji prisotno v letih 1940-46. [tiridesetletni Francoz je na primer
pre‘ivel dva svetovna spopada, veliko gospodarsko depresijo, medvojne politi~ne konflikte,
kolaboracijo dela dru‘be, osvobodilno borbo in kasnej{i politi~ni boj za oblast. Zaradi dru‘be-
nega obsega dogodkov, ki so vplivali na posameznika, je bil taisti posameznik nezmo‘en
poiskati, se upreti ali se spominjati svojega individualnega spomina, ki bi se moral transfor-
mirati v kolektivni in zgodovinski spomin. Postal je ujetnik spominskega dru‘benega okvira
takratnega ~asa.
Politiki oziroma politi~ne stranke uporabijo zgodovinski in kolektivni spomin zaradi seda-
njosti, natan~neje: z uporabo spomina so na politi~no polje vnesli nov model politi~nega
boja. Z mistifikacijo in nedoslednim prikazovanjem zgodovinskih dogodkov so oblikovali
sedanjost oziroma kolektivni in zgodovinski spomin dru‘be. Individualni spomin je bil izlo~en
iz procesa oblikovanja zgodovinskega spomina, v dru‘bi so bili sprejeti le spomini posamez-
nika, ki so kolektivni in zgodovinski spomin zgolj potrjevali. Temeljna razlika se torej ni
vr{ila med spominom in zgodovino, temve~ med obstoje~imi politi~nimi opcijami stranka-
mi, ki so tako preteklost in prihodnost odslikavale s svoje politi~ne perspektive.
Kak{ne so dru‘bene posledice tak{nega ravnanja s kolektivnim in zgodovinskim spomi-
nom, lahko vidimo v zadnjem analiziranem ~lanku, kjer je bil individualni spomin na~rtno
umaknjen iz dru‘benega in politi~nega konteksta. Prav s postavitvijo spomenika in hkrati
razlago zgodovinskega obdobja, ki uradno ni obstajalo, je avtor spomenika spro‘il ponovni
proces transformacije individualnega spomina v kolektivnega ter zgodovinskega. Uradna
objava besedila pa je ogrozila mit o avstrijski »Prvi republiki« kot ‘rtvi nacizma ter je mnoge
ljudi »spomnilo« na individualni spomin, ki ni bil ve~ v tolik{ni meri ekvivalenten uradnemu
kolektivnemu oziroma zgodovinskemu spominu dr‘ave. S postavitvijo spomenika ‘rtvam
vojne in fa{izma naj bi se za~ela strokovna razprava o zgodovinskem spominu prebivalcev
Avstrije v letih 1938–45. Razprave ni bilo (vsaj ne ob postavitvi spomenika, leta 1988/90),
mit o ‘rtvi pa je {e vedno prisoten, saj se omenja vse ‘rtve nacizma in se izogiba specifikaciji
dolo~enih skupin. S pomo~jo mita so se sproducirali najbolj bizarni rituali in ceremonije
(praznuje se konec zavezni{ke okupacije Avstrije, medtem ko se o vpra{anju holokavsta in
antisemitizma v Avstriji komajda razpravlja). Avstrija po interpretaciji avstrijskega zgodovi-
nopisja ni obstojala v ~asu nacizma, potemtakem tudi dr‘avljani Avstrije ne bi bili odgovorni
za zlo~ine nacistov, ker naj jih uradno ne bi bilo. Ali kot je zapisano: »Bolj, ko pod~rtavamo
njihovo krivdo, bolj poudarimo na{o brezpogojno nedol‘nost.«38 Tudi spomenik na Alberti-
naplatzu ima kratek zgodovinski spomin, saj ne omenja velikih te‘av, ki so jih @idje imeli in
jih {e imajo v Avstriji kot dr‘avljani drugega redu.39 Avtor spomenika je v podajanju dejstev
za nastanek spomenika dejal, da ni nikoli razmi{ljal, da je ustvaril skulpturo samo za ‘rtve
‘idovske skupnosti. Ob tej izjavi je Hrdlicka vede ali nevede priznal mit o ‘rtvi republike, saj
postavil problem preganjanja @idov na margino zgodovinskega spomina ter tako izni~il
mo‘nost spreminjanja zgodovinskega spomina.
V analiziranih delih smo bili pri~a umikanju (zavestnemu in nezavednemu) individual-
nega spomina v korist kolektivnega. Kolektivni spomin ima tako nalogo mistificiranja in
ohranjanja dogodka za poznej{e generacije, vendar je spomin pre~i{~en in vsebuje le dogod-
ke, ki so dru‘beni ter oblasti sprejemljivi ter v skladu z njeno verzijo preteklih in polpreteklih
dogodkov. Individualni spomin je tako postavljen v vlogo potrjevalca ‘e omenjenih dru‘be-
nih dogodkov, ki so bili takrat ‘e razgla{eni za zgodovinske. Torej je bil tudi posameznik hote
ali nehote vpet skozi svoj spomin v dolo~eno dru‘beno skupino, ki je zagovarjala svoje videnje
38 Wolfgang Benz, Holokavst, Vita activa, Ljubljana 2000, str.127.
39 Prav tam, str. 28 – 31.
412
zgodovine in s tem upravljala z zgodovinskim spominom, ki pa je bil mnogokrat ena~en z
kolektivnim spominom te skupine.
Zaradi na{e lastne vpetosti v razli~ne dru‘beno-politi~ne dejavnosti v dru‘bi, lahko povza-
memo sam proces, kot interaktivni proces. Zato je samo raziskovanje, kot tudi analiza mnogo-
krat ote‘ko~eno. Tu opozarjam predvsem na politi~ni vpliv na zgodovinarja/raziskovalca in
pa tudi vpletanje samega zgodovinarja v dru‘beno-politi~ne spremembe, kjer ni ve~ zgolj
opazovalec, temve~ aktivni udele‘enec. Tako je tudi raziskovalno delo pod zavestnim ali pa
nezavednim vplivom sedanjosti. Kako se izogniti tak{ni pasti?
Odgovor je podal Maurice Halbwachs: »Svoje delo lahko opravljamo le, ~e se namenoma
postavimo ven iz ~asa, ki so ga do‘ivele skupine, ki so prisostvovale dogodkom in so bile z
njim v bolj ali manj neposrednem stiku in ki bi se jih zato lahko spomnile.«40
Pomembno je, da je raziskovalno delo opravljeno s pomo~jo znanstvenih metod in ne na
osnovi politi~ne ali dru‘bene ideologije, kot je bilo mnogokrat v preteklosti in se dogaja tudi
sedaj.
Ob koncu sestavka bi rad {e omenil vlogo zgodovinopisja pri razvoju celotne dru‘be.
Zgodovina kot znanstvena veda je bila in bo vedno pod pritiskom politi~nih elit, ki bodo
‘elela skozi razli~ne interpretacije zgodovinskih dogodkov predstaviti svoja politi~na nazi-
ranja in tako posredno vplivati na mi{ljenje dru‘be. Kajti dru‘bene skupine, ki so na oblasti,
vedno povzamejo le del zgodovinskega spomina, kar pomeni, da sam proces historizacije
spomina zajame le del dru‘be. Zgodovinopisje se lahko tak{nih vplivov obrani le tako, da se
»odstrani« s polja politi~nega in tako ne podle‘e dnevnopoliti~nim hotenjem razli~nih dru‘be-
nih skupin. Pa vendar ni zgodovina ni~ drugega kot sosledje posameznih generacij, od kate-
rih vsaka izkori{~a materiale, kapitale, produkcijske sile, ki so jih zapustile vse poprej{nje
generacije, in zato po eni strani v popolnoma spremenjenih okoli{~inah nadaljuje dejavnost
in po drugi strani s popolnoma spremenjeno dejavnostjo modificira stare okoli{~ine, »in to je
zdaj mogo~e spekulativno tako obrniti, da se kasnej{a zgodovina naredi za smoter prej{nje.«41
Tako lahko ugotovimo, da bolj ko se {irijo mo‘nosti izkori{~anja razli~nih dru‘benopoliti~nih
produktov, tem bolj se raz{irja vpliv zgodovine kot razlagalke in povezovalke omenjenih
dogodkov.
Ob tej misli lahko sklenemo, zakaj se individualni spomin podreja kolektivnemu. Posa-
mezniki vsekakor razlikujejo, katera od obeh vrst enakosti ima ve~ prednosti: tista, ki vsem
dr‘avljanom ugodnosti porazdeli enakomerno, ali tista, ki jih razdeli glede na usluge vsakega
posameznika.42 Tako je vsak posameznik te‘il k pripadnosti dru‘beni skupini, ki je bila na
oblasti oziroma je imela mo‘nost vpliva na posameznika. Zatorej je vpliv dru‘benopoliti~nih
skupin in dru‘be kot celote na posameznika tista smer ali vodilo v zgodovinopisju, ki bi
lahko ponudilo najbolj iz~rpne odgovore na vpra{anja razvoja dru‘benih enot. Kajti na{e
pravo preu~evanje zgodovine je preu~evanje ~love{kega stanja, a obenem je ~lovek zadnji
predmet preu~evanja modreca.43
40 Maurice Halbwachs, Kolektivni spomin, str. 118.
41 Karl Marx, Friedrich Engels, Izbrana dela, Cankarjeva zalo‘ba, Ljubljana 1977, str. 43.
42 Jean Jacques Rousseau, Razprava o izvoru in temeljih neenakosti med ljudmi, zbirka Prevodi, Ljubljana 1993,
str. 106.
43 Jean Jacques Rousseau, Razprava o izvoru in temeljih neenakosti med ljudmi, zbirka Prevodi, Ljubljana 1993,
str. 109.
S. KOMERI^KI: PREPLETANJE INDIVIDUALNEGA IN KOLEKTIVNEGA SPOMINA V ZGODOVINOPISJU
413ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
S u m m a r y
The Intertwinement of Individual and Collective Memory in Historiography
Sa{o Komeri~ki
As a scientific discipline, history has always been subject to political pressures. By employing
different interpretations of historic events political elites wish to present their political views, thus
influencing public opinion. Social groups that are in power always tend to adopt only a part of historical
memory, which indicates that the process of historization of the memory includes only one segment of
society. In order to avoid political influence of different social groups historiography has to withdraw
from the politics, which is the only way to remain unbiased and impartial. Yet history is but a sequence
of generations that exploit materials, capital, and means of production left to them by previous genera-
tions. It is therefore possible to say that an increased possibility of exploitation of different sociopolitic
products increases the capacity of history to interpret historic events.
Now it becomes clear why collective memory becomes subordinate to collective memory. People
are obviously clearly aware which of the two kids of equality has more benefits: the one that distributes
privileges to its citizens on an equal basis, or the one that grants them according to each individual’s
merits. Each individual therefore strives to belong to the social group in power that possesses the grea-
test ability to influence that person. This is why the influence of sociopolitic groups and society as a
whole on the individual is the orientation in historiography that can produce the most comprehensive
answer to the question of the development of social units. The true historical orientation is the study of
the human condition. At the same time, the human is the ultimate object of study of the sage.
414 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
PRISPEVKI ZA NOVEJ[O ZGODOVINO
In{titut za novej{o zgodovino izdaja osrednjo slovensko zgodovinsko revijo za problematiko novej{e zgodovine Prispevki
za novej{o zgodovino. Revija izhaja ‘e od leta 1960, najprej kot Prispevki za zgodovino delavskega gibanja, od leta 1986
pa pod sedanjim imenom. Sprva je bila revija usmerjena izrazito v zgodovino delavskega gibanja in narodnoosvobodilnega
boja, z leti pa je raz{irila krog predstavljane zgodovinske problematike na celotno zgodovinsko dogajanje na Slovenskem
in {ir{e v drugi polovici 19. stoletja in v 20. stoletju. Sedaj je to revija za novej{o slovensko zgodovino; izhaja enkrat ali
dvakrat letno. V reviji objavljajo sodelavci In{tituta za novej{o zgodovino in tudi drugi zgodovinarji znanstvene razprave,
strokovne ~lanke, histori~no dokumentacijo, knji‘na poro~ila in ocene ter teko~o letno bibliografijo sodelavcev In{tituta.
Revijo, tudi ve~ino starih letnikov, lahko naro~ite na In{titutu za novej{o zgodovino, Kongresni trg 1, 1000 Ljubljana,
telefon: 200 3120 / faks: 200 3160. Naprodaj je tudi v vseh ve~jih slovenskih knjigarnah.
415ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
1 Termin Ko~evska v knjigi uporabljam za tisto obmo~je, na katerem so – bolj ali manj strnjeno kot narodno
me{an otok sredi Slovencev – {est stoletij, do leta 1941, prebivali nem{ki prebivalci – ko~evski Nemci (Ko~evarji).
Poleg dela okraja Ko~evje je sodilo ozemlje {e v okraja Novo mesto in ^rnomelj. Ve~ glej v: Mitja Ferenc: Ko~evska
– pusta in prazna. Nem{ko jezikovno obmo~je na Ko~evskem po odselitvi Nemcev, Ljubljana 2005 (v nadaljevanju
Ferenc, Ko~evska – pusta in prazna), str. 20–28.
Mitja Ferenc
Gospodarstvo Ko~evske v prvem desetletju po 2. svetovni
vojni
UDK 940.531.44:33(497.4 Ko~evsko)
FERENC, Mitja, dr. docent, Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta, Univerza v Ljubljani, SI-1000 Ljubljana, A{ker~eva 2,
ferenc.mitja@guest.arnes.si
Gospodarstvo Ko~evske v prvem desetletju po 2. svetovni vojni
Zgodovinski ~asopis, Ljubljana 60/2006 (134), {t. 3–4,  str. 415–435, 95 cit.
1.01 izvirni znanstveni ~lanek: jezik Sn. (En., Sn., En.)
V razpravi avtor obravnava gospodarstvo na Ko~evskem v prvem desetletju po koncu 2. svetovne vojne. Nekdanje nem{ko jezikovno
obmo~je je po odselitvi ve~inskega nem{kega prebivalstva, zaplembi njihove lastnine in zaradi vojnega pusto{enja do‘ivelo ve~jo
{kodo kot druga obmo~ja na Slovenskem. Vasi po vojni niso obnovili, kolonizacijo pa so dopustili le v okviru zaposlovanja v
dr‘avnem kmetijskem posestvu in kme~ko-delavskih zadrugah, obse‘na zemlji{~a pa namenili ‘ivinoreji.
Avtorski izvle~ek
UDC 940.531.44:33(497.4 Ko~evsko)
FERENC, Mitja, PhD, Assistant Professor, Department of History, Faculty of Arts, University in Ljubljana, SI-1000 Ljubljana,
A{ker~eva 2, ferenc.mitja@guest.arnes.si
Economy of Ko~evsko in the First Decade after the Second World War
Zgodovinski ~asopis (Historical Review), Ljubljana 60/2006 (134), No. 3–4,  pp. 415–435, 95 notes
Language: Sn. (En., Sn., En.)
Examined is the economy of the region of Ko~evsko in the first decade after the Second World War. Once a German linguistic area, this
region suffered greater damage than any other part of Slovenia because of the departure of its German majority population, confiscation
of their property, and war devastation. Villages have never been rebuilt and colonization was allowed only if colonists took employment
in the state-owned farming complex or in farming cooperatives. Extensive land areas were reassigned for cattle breeding.
Author’s Abstract
Ko~evsko1 je njeno ve~insko prebivalstvo leta 1941 nenadoma in skoraj v celoti zapusti-
lo. Izselitev ko~evskih Nemcev, vojno opusto{enje in povojno propadanje ter na~rtno ru{enje
so imeli za neko~ razvito kulturno krajino usodne posledice. Danes so obse‘ni deli nekdanjega
kultiviranega ozemlja prera{~eni z gozdom, naselja poru{ena in odstranjena. Nekdanja nasel-
binska kultura je skoraj v celoti izbrisana. Velika sprememba celotne krajine na Ko~evskem
je primer, ki bi mu po obsegu dale~ naokoli te‘ko na{li enakega. @ivljenje na Ko~evskem se
danes dogaja samo na nekaterih obmo~jih, pa {e tam ne upo{teva nekdanjih posebnosti in
zna~ilnosti te pokrajine.
Usoda naselbin in hi{
Polovica vasi na Ko~evskem je konec vojne pri~akala opu{~ena in je po koncu vojne
ve~inoma niso naselili. Zadnji uradni popis prebivalstva v Kraljevini Jugoslaviji l. 1931 je na
nekdanjem nem{kem jezikovnem obmo~ju na{tel 3779 stanovanjskih poslopij, narodnostni
ZGODOVINSKI ^A OPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134) • 4 5–435
416
2 Arhiv Republike Slovenije (dalje ARS), Ministrstvo za finance (v nadaljevanju MF), f. 122 (Cankarjeva); Ve~
o tem glej Mitja Ferenc: [tetje prebivalstva in hi{ 15. julija 1945 na obmo~ju okrajnega izvr{nega ljudskega odbora
v Ko~evju. Kronika, 43/1995, {t. 3, str. 69–76.
3 Ferenc, Ko~evska – pusta in prazna, str. 575–586.
4 ARS-II, Predsedstvo slovenskega narodnoosvobodilnega sveta (v nadaljevanju PSNOS) – Odsek za gospodar-
stvo, oddelek za gozdarstvo, f. 473/I, Osnutek gospodarstva na Ko~evskem takoj po osvoboditvi, 25. 1. 1945, 6 strani.
Po predvidevanjih bi na 32.800 hektarjev pa{nikov lahko sprejeli najmanj 10.000 glav ‘ivine. Obmo~je bi go-
spodarsko razdelili na {est odsekov (ko~evsko-mozeljski, goteni{ko-ko~evsko-re{ki, ~rmo{nji{ko-poljanski, starolo{ki,
koprivni{ki in podpre{ki), ki bi bili povezani z mestom Ko~evje kot sredi{~em pokrajine. Vsakemu obmo~ju so v
osnutku predvideli najbolj primerno kmetijsko dejavnost ter ocenili, katere vasi so primerne za obnovo in naselitev.
V vsakem odseku bi uredili plan{arije (skupno osemnajst), ki bi jim dodelili poljedelsko in pa{ni{ko zemljo povsem
uni~enih vasi. Teh namre~ ne bi obnavljali. Za ureditev, obnovo in izgradnjo so na~rtovalci predvideli {tiri leta.
5 Marko [u{tar, Predlog za ustanovitev gospodarske ekonomije na podro}ju po‘ganih vasi Pogorelec, Podsteni-
ce, [tale, Ribnik, Travnik, Resa, Topli vrh in Komarna vas, 24. 2. 1945, elaborat, ARS-II, PSNOS – Odsek za
kmetijstvo, f. 474/II, 4.
kataster ko~evskih vasi l. 1936/37 pa 4391, od katerih je bilo ‘e 1262 opustelih ali v ru{evinah,
torej vsaka tretja do ~etrta hi{a. Rezultati za~asnega popisa julija 1945 so prikazali, da je bila
nenaseljena kar polovica (89) od 176 naselij.2 Podobno je bilo ob popisih l. 1948 in 1953, ko
je bilo nenaseljenih 91 oziroma 99 naselij.
Ob koncu vojne je od 3945 stanovanjskih hi{ bilo po{kodovanih ali uni~enih skoraj dve
tretjini (65% oz. 2548), kar je skoraj enkrat ve~ od slovenskega povpre~ja. Tak{nega velikega
uni~enja na nekem strnjenem obmo~ju ni do‘ivela nobena slovenska pokrajina in tudi ne
noben okraj v Sloveniji. Kljub temu da je Ko~evska imela le 1,9 % stanovanjskih hi{ na
Slovenskem, je {tevilo uni~enih in po{kodovanih hi{ leta 1945 pomenilo 14,4 % vseh v Slo-
veniji. Nekatera obmo~ja na Ko~evskem so ostala tako reko~ brez uporabne hi{e ali pa le z
redkimi hi{ami. Najve~je uni~enje in razselitev so do‘ivela naselja predvojnih ob~in ^rmo{-
njice, Stari Log in Koprivnik, kjer redko katera vas ni bila uni~ena.3 Uni~eni ali mo~no
po{kodovani so bili tudi malo{tevilni industrijski obrati v Ko~evju in na pode‘elju. Zato je
bila obnova pode‘elja in mesta Ko~evje za oblast v Ko~evju najbolj pere~e vpra{anje. Izseli-
tev ko~evskih Nemcev in po‘ig njihovih vasi, pa tudi ‘rtve med slovenskim doma~ini med
drugo svetovno vojno, so povzro~ili, da je po osvoboditvi na Ko~evskem prebivalo le nekaj
ve~ kot tretjina – okoli 6500 prebivalcev – kot ob popisu prebivalstva l. 1931. Tudi ob popisu
l. 1991 njegovo {tevilo ni doseglo {tevila iz l. 1931.
Razmi{ljanja o obnovi gospodarstva med vojno
Razprave o povojni gospodarski obnovi na Ko~evskem so se za~ele {e pred koncem vojne
in so potekale predvsem v gospodarskih odsekih predsedstva SNOS, Znanstvenem in{titutu
in [tudijski komisiji. Znane so tri {tudije ureditve gospodarstva na Ko~evskem po vojni, od
katerih je le ena zajemala celotno obravnavano obmo~je, drugi dve pa tisti del, ki je bil pod
nadzorom NOG. Osnutek gospodarstva na Ko~evskem takoj po osvoboditvi, ki ga je v za~etku
leta 1945 izdelal gozdar Jo‘e @agar, je predvideval, da bodo zemljo ko~evskih Nemcev upo-
rabili predvsem za »vzorno ‘ivinorejo in pa{ni{tvo«. Na gospodarskih osnovah naj bi nastal
»vzoren veleobrat«, vzgled drugim pri ‘ivinorejskem in pa{ni{kem gospodarjenju. Ko~evska
naj bi postala samostojna gospodarska enota z dvema glavnima gospodarskima panogama:
‘ivinorejo in gozdarstvom.4
Tudi po drugih dveh na~rtih bi Ko~evsko namenili ‘ivinoreji in gozdarstvu ter kolektivni
obdelavi.5 Dosledno nobenega izmed na~rtov po vojni niso uporabili. So pa ko~evska zemlji{~a
M. FERENC: GOSPODARSTVO KO^EVSKE V PRVEM DESETLETJU PO 2. SVETOVNI VOJNI
417ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Na~rt za kolektivno izkori{~anje ozemlja biv{e ob~ine ^rmo{njice je predvidel, da bi na tedaj nenaseljenem
obmo~ju, na podlagi kolektivizma vpeljali gospodarstvo, ki bi bilo urejeno po sistemu sovjetskih kolhozov – kombi-
natov. Avtor Stevo Klavs je menil, da bi bila Ko~evska najbolj idealna pokrajina za vpeljavo kolhozov (okrog Roga
jih je predvidel 5–7), ker je bila nenaseljena in ni imela konservativnih elementov, ki bi ovirali skupno izkori{~anje.
Na drugih obmo~jih Slovenije bi kolhoze ustanovili {ele na podlagi uspehov na Ko~evskem. ARS-II, PSNOS –
Odsek za kmetijstvo, f. 474/IV, Na~rt za kolektivno izkori{~anje ozemlja biv{e ob~ine ^rmo{njice, 17. 3. 1944, 18
strani.
6 V obnovitvene zadruge so se zbrali vsi prizadeti prebivalci iz poru{enega kraja. Izvolili so odbor, ki je zastopal
zadrugo, pregledal in ocenil {kodo ter dolo~il prednost pri dodeljevanju pomo~i. Postale naj bi najvi{ja stopnja
zadru‘ne oblike z organiziranjem ve~ine o{kodovancev v urejene skupnosti. Prek obnovitvenih zadrug je dr‘ava
dodeljevala posojila in podpore. Leta 1945 jih je v Sloveniji delovalo 120.
7 ARS, Ministrstvo za gradnje (v nadaljevanju MG), f. 403, Oddelek za kmetijske gradnje, na~rt obnove za leto
1946, 12. 1. 1946; ARS, fond Planska komisija LRS, (v nadaljevanju PK), f. 1, m. 1, Vpra{anja gradenj in obnove v
federalni Sloveniji. Poro~ilo o uspehih in organizaciji dela, statisti~ni podatki, november 1945.
8 Zgodovinski arhiv Ljubljana (v nadaljevanju ZAL), Okrajni ljudski odbor (v nadaljevanju OLO) Ko~evje, o.
548, Letno poro~ilo poverjeni{tva za komunalne zadeve OLO Ko~evje, 27. 12. 1949.
9 ZAL, NM, Okro‘ni LO NM, f. Tajni{tvo 1946, Zapisnik sestanka okro‘ne na~rtne komisije, 3. 6. 1946.
10 ARS, MG, f. 387, Statistika planskega oddelka ministrstva za gradnje, Obnova pode‘elja LRS (poru{enost,
dosedanja obnova, program za leto 1947), 21. 2. 1947.
11 ZAL, NM, Okro‘ni ILO NM, f. Oddelek za gradnje, Zapisnik sestanka obnovitvene komisije okraja Ko~evje,
10. 4. 1946.
– tako kot so predvideli ‘e v osnutkih – namenili predvsem ‘ivinoreji in gozdarstvu ter kolek-
tivni obdelavi. [e najbolj je povojna zasnova gospodarstva na Ko~evskem primerljiva z osnut-
kom Jo‘eta @agarja.
Obnova pode‘elja
V Sloveniji so obnovo pode‘elja vodile tehni~ne baze in obnovitvene zadruge.6 Najprej
so te baze opravljale tehni~na upravna dela pri obnovitvenih zadrugah, ko pa se je to delo leta
1946 preneslo na obnovitvene zadruge, so jih preuredili oziroma ukinili.7 Na Ko~evskem
njihova vloga zaradi razseljenosti ni bila tako pomembna kot drugje. Tehni~no bazo Ko~evje
so ustanovili {ele v za~etku leta 1946. Ve~ino obnovitvenih zadrug so na Ko~evskem ustano-
vili jeseni 1945 (v Dragi, Ko~evju, Ko~evski Reki in Koprivniku, obmo~je pa so krile {e
obnovitvene zadruge Toplice, @u‘emberk, Dolenja vas, ^rnomelj, Petrova vas, Stari trg ob
Kolpi in Semi~). Zadruge so obnavljale le zgradbe v vaseh, ki so {e ostale naseljene. V nasled-
njih letih so jih ukinjali in oktobra 1949 sta na Ko~evskem delovali le {e dve.8 Obnovo so
nato izvajala krajevna in okrajna gradbena podjetja ter delavnice.
Obnova na Ko~evskem ni potekala po na~rtih. Ovirala jo je zlasti nedokon~ana koloniza-
cija. Do srede leta 1946 so v okraju Ko~evje obnovili le devet odstotkov uni~enih poslopij.9
Natan~nih podatkov o uspehu obnove za obravnavano obmo~je v prvih povojnih letih ni
mogo~e navesti, saj so podatki le na ravni okrajev, pa {e ti se med seboj zelo razlikujejo.
Odstotek obnovljenih poslopij v prvih dveh letih po osvoboditvi ka‘e, da so v okrajih, kjer je
bila poru{enost najve~ja, obnovili najmanj{i dele‘ hi{. Tako so v okraju Ko~evje obnovili le
24 % poslopij, v ^rnomlju 27 % in v okraju Novo mesto 40 % poslopij.10 Tudi v letih 1948 in
1949, ko naj bi se obnova pode‘elja bli‘ala koncu, je bilo stanje podobno. Oblasti so za to
krivile zlasti obnovitvene zadruge.
Pregled nad obnovo v okraju Ko~evje je v l. 1946 vodila obnovitvena komisija, ki jo je
vodil in‘enir Vladimir Sorokin.11 Maja 1946 je izdelala in predlo‘ila na~rt, ki je predvideval,
da je mo‘na obnova lesne industrije, ‘ivinoreje in sadjarstva. Skupnega gospodarskega na~rta
418
12 ZAL, NM, Okro‘ni ILO NM, f. Oddelek za gradnje, Zapisnik sestanka obnovitvene komisije okraja Ko~evje,
6. 5. 1946.
13 To so l. 1946 sestavljali predsednik Rudolf Podlogar in 6 ~lanov (Franc Gor{e, Oskar Kopitar, Jo‘e Zalar,
Mirko Vri~ko, Alojzij [ega, Janez Pahulje). V l. 1947 je bil njen predsednik Jo‘e Ko{ir, ki je v okrajnem komiteju
KPS Ko~evje bil referent za gospodarska vpra{anja.
14 ZAL, OLO Ko~evje, {k. 14, o. 305, Zapisnik 1. in 2. redne seje okrajne na~rtne komisije v Ko~evju, 6. in
17. 8. 1946.
15 ZAL, OLO Ko~evje, {k. 14, o. 305, Poro~ilo okrajne na~rtne komisije Ko~evje, 3. 12. 1946.
16 ZAL, OLO Ko~evje, o. 1088, Poro~ilo o delu IO OLO Ko~evje za skup{~ino OLO Ko~evje, 28. 8. 1951.
17 ARS, MG, f. 6., Uprava za izgradnjo vasi. Plan obnove za leto 1949, 14. 2. 1949.
18 ARS, Vlada Republike Slovenije (dalje VRS), {k. 11, Odlo~ba {t. 90, 2. 2. 1949.
19 ARS, VRS, {k. 1546, o. 303, Odlo~ba vlade LRS {t. 1796/2–50, z dne 6. 1. 1951.
20 ZAL, OLO Ko~evje, o. 1088, Poro~ilo za l. 1948 poverjeni{tva za lokalno gospodarstvo OLO Ko~evje, 17. 2.
1949.
za obnovo na sestanku niso mogli sestaviti, zato so sklenili, da obnovitveni na~rt izdelajo po
odsekih (Ko~evje, Ribnica, Sodra‘ica) in ga nato po{ljejo v odobritev gospodarskemu svetu
v Ljubljano. So pa menili, da bo obnova ko~evskega odseka zaradi razseljenosti te‘ka. Za
kolonizacijo so predvideli naselja blizu prometnih povezav, bolj oddaljena pa za dr‘avna
posestva in zadruge.12
Od poletja ali jeseni 1946 in v l. 1947 je predloge za obnovitvena dela v okraju Ko~evje
dolo~ala okrajna na~rtna komisija Ko~evje.13 Najve~ja zneska v letu 1946 sta bila predvide-
na za graditev dr‘avne ‘age v Ko~evju in obnovo stanovanjskih zgradb v Ko~evju,14 za l.
1947 za obnovo pode‘elja, v naslednjih letih pa za elektrifikacijo, izgradnjo in popravilo
vodovodov in cest.15 Vendar zaradi pomanjkanja delovne sile niso mogli koristiti v celoti
vseh kreditov.16
Obnovo pode‘elja je v okraju vodila Uprava za izgradnjo vasi.17 Februarja 1949 je za
gradnjo stanovanjskih in gospodarskih poslopij in izvajanje stavbnih obrti na kmetijskem
sektorju vlada LRS ustanovila Splo{no gradbeno podjetje Rog, Ko~evje.18 Ukinili so ga 31.
12. 1950.19 Do konca leta 1948 so v okraju na pode‘elju zgradili 344 stanovanjskih in 340
gospodarskih poslopij, v l. 1949, ko naj bi se obnova pode‘elja kon~ala, pa naj bi dogradili
oz. obnovili 117 stanovanjskih in 66 gospodarskih poslopij. Okrajna uprava za komunalne
zadeve je skrbela za ureditev videza naselij, odstranjevanje {e obstoje~ih ru{evin, nepotreb-
nih starih napisov, ureditev gnojni~nih jam, vodnjakov, vodovodov, kanalizacije ipd.20
Po mnenju pristojnih v okraju obnova pode‘elja ni potekala po predvidenem na~rtu, saj
so ga dosegli le 38 %, ob 96 % porabi posojila. Za tak{no razliko so bile krive obnovitvene
zadruge, ki bi morale obnoviti 181 stanovanjskih in 23 gospodarskih poslopij, a so skupno
obnovile le 78 poslopij.
Vpra{anje obnove opu{~enih naselij
V povojni obnovi ni nih~e razmi{ljal o obnovi popolnoma uni~enih ko~evskih vasi na
odro~nej{ih obmo~jih (Ko~evski Rog), saj so imeli dovolj dela pri obnovi vasi po dolinah in
odpravi v vojni povzro~ene gmotne {kode. V na~rtih za obnovo v l. 1945 in 1946 so predvi-
deli za obnovo le vasi, ki so bile le delno poru{ene in ki so bile {e naseljene ter po mo‘nosti
blizu prometnih zvez. Tudi v naslednjem obdobju, ko so zaradi industrializacije pritegovali
ljudi s pode‘elja v mesta za industrijsko delovno silo, ni nih~e pomi{ljal na obnovo popolno-
ma uni~enih krajev. Tiso~e po‘ganih poslopij je zato kmalu docela propadlo in se spremenilo
v kupe kamenja. Obnova na stotine uni~enih zgradb v opu{~enih vaseh ni bila niti mo‘na, saj
ni bilo ne delovne sile in ne gradbenega materiala. Vpra{anje pa je tudi, ali bi obnova opu{~enih
M. FERENC: GOSPODARSTVO KO^EVSKE V PRVEM DESETLETJU PO 2. SVETOVNI VOJNI
419ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
21 ZAL, OLO Ko~evje, o. 1088, Zapisnik seje OILO Ko~evje, 11. 7. 1945.
22 Odlo~ba o ustanovitvi industrijskih rudarskih {ol v Zagorju, Velenju in Ko~evju, Ur. l. LRS, {t. 18–90, z dne
6. 6. 1950; Odlo~ba o ukinitvi industrijsko rudarske {ole v Ko~evju, Ur. l. LRS, {t. 18–82, z dne 24. 6. 1952.
23 Nande @u‘ek: Povojni utrip Ko~evja in Ko~evske. 500 let mesta Ko~evje, Ko~evje 1971, (dalje @u‘ek, Povoj-
ni utrip), str. 141–196.
24 ZAL, OLO Ko~evje, o. 1088, Zapisnik seje OILO Ko~evje, 25. 9. in 23. 11. 1945.
vasi sploh bila smotrna. Nenaseljena obmo~ja so izkori{~ali le za ko{njo, deloma pa{o in
sadjarstvo. Obnova je bila odvisna od materialnih in denarnih sredstev, delovne sile, koloni-
zacije. Vsega tega na Ko~evskem ni bilo mo~ urediti. Zemlji{~a so dajali v za~asen zakup
zasebnikom in sosednjim okrajnim in krajevnim ljudskim odborom ter organizacijam.
Obnova rudarstva in industrije
Kot v vseh dejavnostih je bilo tudi na podro~ju industrije, gradenj in komunale ob koncu
vojne veliko opusto{enje. Obnovitvena dela so na Ko~evskem potekala le v rudarski, tekstil-
ni in lesni industriji. Malo{tevilno industrijo na Ko~evskem, osredoto~eno v Ko~evju, sta
predstavljali obe tekstilni tovarni, v rudarstvu premogovnik, v lesni industriji pa nekaj ‘ag. V
drugih panogah podjetij ni bilo. V prvem petletnem planu je bil glavni cilj v okraju Ko~evje
industrializacija in elektrifikacija.
@e kmalu po osvoboditvi so usposobili premogovnik. Decembra 1943 so partizanske eno-
te ob napadu na Ko~evje uni~ile rudni{ko elektrarno in druge rudni{ke naprave. Rudnik je
zalila voda, tako, da ga okupator ni mogel ve~ uporabljati. Obnovitvenih del so se po vojni
lotili skoraj v vseh slovenskih rudnikih in tudi v rudniku Ko~evje. Kljub {tevilnim oviram je
bil za izkori{~anje usposobljen dnevni kop. Do prve polovice julija so na rudniku popravili
bager in druge naprave. Postavili so transformatorsko hi{ico ob Rin‘i in namestili transfor-
mator, napeljali manjkajo~e elektri~no omre‘je in dobavljali premogovniku zadostno koli~ino
elektri~ne energije.21 Konec septembra je ta dosegel le 35 % predvojnega izkopa. Rudarstvo
je bilo v povojnih letih na Ko~evskem ena glavnih gospodarskih panog, saj je bil premogov-
nik do l. 1965 najmo~nej{e industrijsko podjetje na Ko~evskem. @e leta 1946 so v rudniku
nakopali 58.000 t premoga, naslednje leto pa ‘e skoraj 100.000 t. V 50. letih so nakopali po
50 vagonov lignita na dan, skoraj vsak sedmi zaposlen (aktivni) prebivalec je delal v rudniku.
Sredi leta 1950 so v Ko~evju celo ustanovili triletno industrijsko rudarsko {olo, ki pa so jo ‘e
~ez dve leti ukinili.22 Enega od vi{kov izkopa je rudnik dosegel l. 1960 s skoraj 200.000 t.
Takrat so zaradi te‘av in nejasnih perspektiv ukinili izkop na dnevnem kopu in pre{li le na
jamsko odkopavanje. Izkop je po modernizaciji rudnika (nova separacija 1960) {e nara{~al
(1970. leta 214.000 t). Zaradi premajhnih zalog so rudnik v za~etku 70. let za~eli opu{~ati,
zaprli so ga februarja 1978, rudarje pa so nameravali prekvalificirati v kovinsko stroko (ITAS).
Maja 1971 sta se v ta namen zdru‘ili podjetji ITAS in Rudnik Ko~evje.23
Med 12 podjetji v tekstilni industriji, v katerih so potekala l. 1945 v Sloveniji obnovitve-
na dela, je bila tudi Tekstilana Ko~evje, ki je bila med vojno zelo po{kodovana. Delno je bila
poru{ena zgradba predilnice, zelo pa so bili po{kodovani tudi stroji. Kotlovnica je bila skoraj
uni~ena. Vse stene na ju‘ni strani tovarne so bile po{kodovane ali uni~ene, uni~ena je bila
tudi streha in okna na tovarni. Jeseni 1945 je z nekaj stroji ‘e obratovala, do konca novembra
so njene stroje obnovili do 75 %, zaradi preslabega elektri~nega toka pa je bilo polno obrato-
vanje onemogo~eno.24 Podjetje je bilo registrirano za izdelovanje mikane volnene preje, tka-
nin iz mikane volnene preje na industrijski na~in. V letu 1955 je 237 zaposlenih izdelalo
420
25 Vinko Rakovi~: Tekstilana, Povojno obdobje 1945. do 1971. leta. Tekstilana Ko~evje. 50 let, Ko~evje 1971,
str. 85–111.
26 ZAL, OLO Ko~evje, o. 1088, Zapisnik seje OILO Ko~evje, 11. 7. 1945, 25. 9. in 23. 11. 1945.
27 ARS, VRS, {k. 14, Odlo~ba vlade LRS {t. 523 o ustanovitvi LIP Ko~evje, 30. 7. 1949.
28 ZAL, OLO Ko~evje, o. 130, Dopis javnega to‘ilca za MLO Ko~evje okro‘nemu javnemu to‘ilcu v Novem
mestu, 5. 3. 1946.
29 ZAL, OLO Ko~evje, o. 713, Zapisnik 5. redne seje LO mestne ob~ine Ko~evje, 21. 5. 1953.
30 ZAL, OLO Ko~evje, o. 205, Dr‘avna trgovinska in gostinska podjetja okraja Ko~evje, 12. 12. 1946.
31 ZAL, OLO Ko~evje, {k. 15, o. 436, Seznam vseh gostinskih obratov kateri delujejo. Zakon o ljudskih odborih
je omogo~al KLO ustanavljanje in vodenje ter nadzorovanje krajevnih ustanov za {iroke ljudske sloje kot so: obrtne
delavnice, brivnice, pekarne, gostilne, hotele, menze itd.
138,7 t preje, l. 1960 pa s 287 delavci ‘e 286 t.25 Bila je po mo~i drugo industrijsko podjetje
na Ko~evskem (za premogovnikom). Tekstilne tovarne platna in nogavic Horak (prej Triglav,
oz. Slavoteks) niso obnavljali, ker je bila preve~ po{kodovana, uporabljali so le njeno elek-
trarno. Poslopje so namenili drugim dejavnostim. V 50. letih so na njenem mestu zgradili
kemi~no tovarno Melamin. Za proizvodnjo niso usposobili tudi tekstilne tovarne Alojza Kre-
sseta. V njej je za~asno delovala gimnazija.
V lesni industriji so v l. 1945 usposobili ‘age v Ko~evju (Jakomini, Ba{tar & Arko),
Gr~aricah (^inkel) in Podpreski (Mikli~). Ve~ina ‘ag na pode‘elju je bila povsem uni~ena
med vojnimi operacijami (Podstenice, Gla‘uta, Ribnik, Ponikve, Novi Tabor, Ravne, Mrzli
Studenec, Ple{ itd.), za nekatere, ki so bile manj po{kodovane (npr. Ko~evska Reka – Meditz),
pa so sklenili, da jih ne bodo obnovili, ker ne bi bile rentabilne. Za racionalno delo oz. obno-
vo ‘ag bi morali stare parne stroje zamenjati z novimi oz. z elektri~nimi. Kmalu po osvobo-
ditvi so usposobili tudi mlin v Ko~evju (Perz) in obnavljali po{kodovano elektri~no napelja-
vo vasi v okolici Ko~evja.26 Kljub temu, da se je {tevilo ‘ag v primerjavi z obdobjem med
obema vojnama zmanj{alo, so v Ko~evju nameravali zgraditi novo lesno industrijo, kjer naj
bi se zbral ves strokovni kader. Namesto manj{ih lesnoindustrijskih obratov so ustanovili
ve~je Lesnoindustrijsko podjetje Ko~evje. LIP Ko~evje je prevzelo od LIP Ribnica, ki je bilo
ustanovljeno maja 1948, lesnoindustrijska obrata Ko~evje – Tom{i~ (prej Forembaher oz.
Ba{tar & Arko) in Ko~evje – Bra~i~ (prej Zurl & Comp.), imenovana po narodnih herojih.27
Tretjo zaplenjeno oz. nacionalizirano ‘ago Jakomini so preimenovali v [e{kovo ‘ago, prav
tako po narodnem heroju Jo‘etu [e{ku.28 @age so sodile pod upravo gozdnega gospodarstva
razen ‘age v Gr~aricah, ki jo je jeseni 1947 prevzelo dr‘avno kmetijsko posestvo. V okviru
krajevnih ljudskih odborov so bile ustanovljene tudi mizarske delavnice krajevnega pomena
(Ko~evje, Stara Cerkev). Da bi v Ko~evju ~imprej razvili lesno-predelovalno industrijo, je
mestna ob~ina odobrila priklju~itev gospodarskega podjetja Mizarstvo – Ko~evje, ki je bilo
pod upravo mestne ob~ine, k LIP Ko~evje, s ~imer naj bi se proizvodnja pohi{tva pocenila.29
V obdobju med obema vojnama je bila okoli petina trgovine Ko~evske v mestu Ko~evje.
Po 2. svetovni vojni so se razmere spremenile tako, da je bila ve~ina trgovine v Ko~evju, na
pode‘elju pa je bila preskrba {ibka. Po vojni je bilo treba strogo nadzirati razdelitev blaga, ki
je bilo na voljo prebivalcem, potrebno je bilo za silo obnoviti trgovske lokale, ki so bili skoraj
vsi po{kodovani. To so opravljali prek kmetijskih zadrug, imenovanih NAPROZE. Trgovske-
mu osebju so pomagali pri razdeljevanju zlasti va{ki odbori. V okraju Ko~evje je bilo ustanov-
ljeno dr‘avno trgovsko podjetje NAVOD s sede‘em v Ribnici. Konec leta 1946 so bila na
ko~evskem delu obravnavanega obmo~ja slede~a dr‘avna trgovinska in gostinska podjetja:
»Mlekopromet« Ko~evje, »Bata« Ko~evje, »Vino« podru‘nica Ko~evje, gostilna ^inkel
Ko~evje, restavracija Kolodvor Ko~evje, kavarna Ko~evje, gostilna @eljne, gostilna »Pri lipi«
v Stari Cerkvi, gostilna »Pri kolodvoru« Stara Cerkev, Dr‘avna lekarna Ko~evje.30 Gostilne
so delovale {e v Livoldu, Moravi, [talcerjih, Travi in [alki vasi.31
M. FERENC: GOSPODARSTVO KO^EVSKE V PRVEM DESETLETJU PO 2. SVETOVNI VOJNI
421ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
32 ZAL, OLO Ko~evje, o. 548, Letno poro~ilo poverjeni{tva za turizem in gostinstvo, 26. 12. 1949.
33 ZAL, OLO Ko~evje, o. 713, Zapisnik 16. seje LO mestne ob~ine Ko~evje, 9. 6. 1954.
34 ZAL, OLO Ko~evje, o. 504, Poro~ilo za leto 1947 odseka za delo OLO Ko~evje.
35 ZAL, OLO Ko~evje, o. 548, Letno poro~ilo poverjeni{tva za industrijo in obrt OLO Ko~evje, 27. 12. 1949.
36 ZAL, OLO Ko~evje, o. 1088, Zapisnik 14. redne seje OILO Ko~evje, 18. 11. 1950.
37 ARS, fond Ministrstvo za trgovino in preskrbo LRS (dalje MTP), f. 37, Okro‘nica ministrstva za trgovino in
pre-skrbo LRS {t. 126/1, 6. 4. 1946.
38 ARS-I, CK KPS, f. 25, Zapisnik 18. seje ekonomske komisije, 10. 7. 1946.
Leta 1948 so z zakonom o nacionalizaciji onemogo~ili nadaljnje opravljanje {e tistim
zasebnim trgovcem, ki so se do takrat obdr‘ali. Organizacijo trgovske mre‘e so raz{irili, tako
da so preuredili 7 NAPROZ v 22 kmetijskih zadrug, iz podjetja NAVOD pa ustanovili Okraj-
ni magazin, ki je imel v okraju 34 poslovalnic. V l. 1951 so trgovsko mre‘o preuredili. Vsak
gostinski obrat v zadru‘nem in dr‘avnem sektorju je deloval samostojno. Na obravnavanem
obmo~ju okraja Ko~evje je bilo l. 1949 10 gostiln in gosti{~ z 18 poslovalnicami (Ko~evje 7,
Morava 3, Podpreska 2, Ko~evska Reka, Trava, Stara Cerkev, @eljne in Livold po 1).32 Junija
1954 so sklenili preurediti trgovinsko mre‘o v okraju, saj sta trgovski podjetji Trgpromet in
Mestni magazin imeli na obmo~ju mestne ob~ine vsaka po 14 poslovalnic, zaradi ~esar ni
bilo prave konkurence. Sklenili so, da se vsaka poslovalnica osamosvoji kot samostojno trgov-
sko podjetje. Glede gostinskih podjetij pa so sklenili, da na obmo~ju mestne ob~ine ne bi bilo
nobene zasebne trgovine.33 Konec 50. let so bila v Ko~evju {tiri grosisti~na podjetja: Trgo-
promet, Klas, Promet in Tobak. Poleg teh pa sta bili v Ko~evju {e veliki poslovalnici Petrola
in Koteksa. Iz Ko~evske so izva‘ali predvsem les, tekstil, premog in plemensko ‘ivino, uva‘ali
pa predvsem surovine za tekstilno industrijo in gradbeni material ter blago za preskrbo prebi-
valstva, predvsem sadje in zelenjavo. Trgovina je bila konec 50. let predvsem v rokah kmetij-
skih zadrug, ki so imele svoje sede‘e v vseh ve~jih krajih.
[tevilo obrtnikov in obrti na Ko~evskem je po vojni nazadovalo. Leta 1948 jih je v okraju
Ko~evje bilo 297,34 naslednje leto pa le 227.35 Obrt na Ko~evskem ni bila enakomerna razvi-
ta, nekaterih obrtnikov je primanjkovalo, posebno zunaj mesta. Po vojni se je razvijalo le
obrtni{tvo v socialisti~nem sektorju.36 Slaba stran socialisti~nih obrtnih delavnic je bila, da
so bile nerentabilne in niso imele dohodkov. V drugi polovici 50. let se je zasebna obrtna
dejavnost, predvsem kovinska, nekoliko bolj razmahnila.
Pomemben del zaslu‘ka je prebivalcem Ko~evske pred 2. svetovno vojno nudilo
kro{njarjenje. V prvih dveh letih po vojni vpra{anje kro{njarstva {e niso dokon~no re{ili,
vendar pa so oblasti imele namen, da ga odpravijo. V Sloveniji so vpra{anje kro{njarjenja
uredili z okro‘nico 6. 4. 1946, s katero so dovolili kro{njarjenje v smislu veljavnih obrtnoprav-
nih dolo~il. Dovoljenje za kro{njarjenje se je smelo izdajati izklju~no le za predmete doma~e
hi{ne izdelave, npr. suho robo. Najva‘nej{i pogoj za izdajo dovoljenja je bila politi~na pri-
mernost. Ni se gledalo na interes prosilca, ampak predvsem na to, ali je bilo opravljanje tega
obrtnega poslovanja v javnem interesu. Kro{njarjenje se je lahko opravljalo le na podlagi
izrecnega pismenega dovoljenja okrajnega ljudskega odbora za dobo enega leta, ki ga je po
preteku lahko podalj{alo. Vsa stara kro{njarska dovoljenja so bila neveljavna.37 O kro{njarjenju
je razpravljala julija 1946 tudi ekonomska komisija pri CK KPS in menila, da je predlog za
prepoved kro{njarjenja na~elno pravilen, vendar pa upo{tevajo~ socialno stanje in tradicijo,
zaenkrat ne bo mogo~e prepovedati prodaje doma~ih proizvodov. Menili pa so, da je potreb-
no usposobiti zadruge za nakup in prodajo doma~e robe.38 Gospodarski odsek OLO Ko~evje
je konec l. 1946 obvestil krajevne ljudske odbore, da naj se »kro{njarjenje ~im bolj omeji in
da se dragocena delovna sila obdr‘i, bodisi na zemlji, ki mora biti obdelana, bodisi vklju~i v
422
39 ZAL, OLO Ko~evje, {k. 15, o. 387, Seznam {t. 756/3, 16. 6. 1947.
40 ZAL, OLO Ko~evje, o. 1088, Zapisnik 5. rednega zasedanja OLO Ko~evje, 11. 5. 1947.
41 ZAL, OLO Ko~evje, o. 548, Letno poro~ilo poverjeni{tva za lokalno industrijo in obrt OLO Ko~evje, 27. 12.
1949.
42 ARS, VRS, {k. 1, m. 2, Pregled pomanjkanja stanovanj v najva‘nej{ih mestih Slovenije, 31. 8. 1945.
43 ZAL, OLO Ko~evje, o. 1088, Zapisnik seje sveta za gradbene in komunalne zadeve OLO Ko~evje, 6. 6. 1952.
drugo produktivno delo.« Oblast je z birokratskimi ovirami ote‘evala pridobivanje dovoljenj.
Pro{nje za podalj{anje kro{njarskega dovoljenja za l. 1947 so prosilci morali vlo‘iti pri pri-
stojnem krajevnem ljudskem odboru in prilo‘iti 6 listin, med katerimi tudi potrdilo zadruge
v Sodra‘ici, da ne nasprotuje kro{njarjenju. Krajevni ljudski odbor je moral ob pro{nji odgo-
voriti na vrsto vpra{anj o prosil~evem socialnem, politi~nem, gospodarskem itd. polo‘aju ter
o dotedanjem ukvarjanju s kro{njarjenjem. Celoten spis so nato poslali okrajnemu obrtno
pravnemu referentu v Ko~evju, ki je izdajal prosilcem dovoljenja. Dovoljenje so dobile le
osebe, ki so se ‘e od nekdaj ukvarjale s tem poslom, in ki se niso ukvarjale le s prodajo,
temve~ tudi s popravljanjem izdelkov na domovih kmetovalcev in jim je bilo kro{njarjenje
edino mo‘en na~in pre‘ivljanja, poleg tega so morali biti prosilci politi~no zanesljivi. Sez-
nam oseb, ki so poleti 1947 pla~ale takso, ka‘e, da kro{njarjenja na nekdanjem jezikovnem
obmo~ju skoraj ni bilo ve~, saj so bile med 141 osebami le {tiri iz Ko~evja, iz okoli{kih vasi
pa noben.39 Na skup{~ini OLO Ko~evje, 11. 5. 1947, so pooblastili OLO Ko~evje, da ukine
vsa kro{njarska dovoljenja za kro{njarjenje ljudem pod 45 leti, pusti pa ta dovoljenja starej{im
kro{njarjem, ~e so izpolnili 45 let, ~e so sami izdelovali suho robo, ~e so bili nezmo‘ni
drugega dela, ~e ne bodo kro{njarili s prevoznim sredstvom (vozmi in vpre‘no ‘ivino npr.).40
S temi ukrepi je oblast v bistvu zatrla kro{njarjenje, zna~ilno za Ko~evsko pred 2. svetovno
vojno. Vpra{anja doma~e obrti niso zadovoljivo re{ili niti v naslednjih letih, ~esar so se v
okraju tudi zavedali. Izdelovanje suhe robe se je l. 1949 izvajalo prek podjetja DOM, kar pa
je bilo v veliki meri nezadovoljivo.41
Prometno Ko~evska ni bila odprta in razvita. Glavna prometna ‘ila skozi Ko~evsko je
bila cesta Ljubljana – Ko~evje – Reka. Pre~nih zvez med dolinami je bilo malo. Posebno
odmaknjena je bila Dragarska dolina, ki je gospodarsko te‘ila k ^abru. Pomembno povezavo
je imela ‘eleznica Ko~evje – Ljubljana, ki pa se od 1967. leta dalje uporablja le za tovorni
promet. Zaradi omejenih mo‘nosti ‘elezni{kega prometa, je konec 50. let prevozni{ke storitve
prevzemalo hitro razvijajo~e se podjetje »Avto« Ko~evje, ki se je razvilo iz poslovalnice
DAPS v Ko~evju. Leta 1947 je imela poslovalnica DAPS v Ko~evju le 3 avtobuse, ki so
vozili v Novo mesto, Osilnico in Travo. Za uspe{no gospodarstvo pa je bilo pomembno, da
ob izbolj{anju in modernizaciji krajevnih cest modernizirajo predvsem cesto Ljubljana –
Delnice, zgraditi pa bi morali ceste ob Kolpi (Fara – Dol), Struge – Polom.
Mesto Ko~evje
Neurejeno mesto in ru{evine so bili {e nekaj let po osvoboditvi pri~a opusto{enja, ki ga je
Ko~evje do‘ivelo v vojnem ~asu. Zlasti njegov osrednji del, ki je bil ve~inoma poru{en zaradi
bombardiranj in bojev. Konec avgusta 1945 je bilo v Ko~evju poru{enih 53 in po{kodovanih
264 stanovanjskih zgradb, okrog 220 dru‘in pa je bilo brez stanovanja.42 ^eprav so velik del
investicij v okraju porabili za obnovo samega mesta, so v za~etku petdesetih let okrajne
oblasti ugotavljale, da se povojne obnove niso lotili dovolj organizirano, kar so morali nado-
knaditi v poznej{ih letih. Zaradi tega je bila raven dru‘benega standarda nizka.43
M. FERENC: GOSPODARSTVO KO^EVSKE V PRVEM DESETLETJU PO 2. SVETOVNI VOJNI
423ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
44 ZAL, NM, Okro‘ni ILO NM, f. Oddelek za gradnje, Dopis okrajnega obnovitvenega podjetje Ko~evje PNVS,
28. 5. 1946.
45 ZAL, OLO Ko~evje, o. 1088, Zapisnik druge redne seje OILO Ko~evje, 11. 2. 1948.
46 ARS-I, CK ZKS, f. 25, Poro~ilo z okro‘ja Novo mesto, dne 2. 5. 1946.
47 ZAL, OLO Ko~evje, o. 569, Konferenca sveta planske komisije OLO Ko~evje, 11. 10. 1949.
48 ZAL, OLO Ko~evje, o. 1088, Zapisnik seje sveta za gradbene in komunalne zadeve OLO Ko~evje, 6. 6. 1952.
49 ZAL, OLO Ko~evje, o. 713, Zapisnik devete seje LO mestne ob~ine Ko~evje, 19. 11. 1953.
Ker je bil zaradi ru{evin ogro‘en cestni promet in bi morali celo zapreti glavno ulico v
Ko~evju, so januarja 1946 ustanovili Okrajno obnovitveno podjetje, da z delavci Zavoda za
prisilno delo Ko~evje in vojnimi ujetniki opravi najnujnej{a dela pri ~i{~enju mesta ter manj{ih
popravilih na raznih stavbah. Od za~etka februarja do srede maja 1946 so odstranili vse
najnevarnej{e ru{evine po prometnih ulicah in prehodih, usposobili so glavno ulico za pro-
met, izdelovali stre{no opeko, popravljali stara okna in vrata. Iz mestnih ru{evin so pridobili
400.000 ope~nih zidakov, 400 kubi~nih metrov peska, 1400 kubi~nih metrov kamna in lom-
ljenca ter okoli 10.000 traverz in starega ‘eleza. Pri tem so opravili 10.482 ur udarni{kega
dela.44 Februarja 1948 so okrajne oblasti sklenile ~imprej odstraniti ru{evine gradu.45 V na-
slednjih letih so ru{evine odstranjevali in jih uporabljali kot gradivo pri obnovi. Do leta 1953
so na kraju, kjer je stal grad, uredili park s spomenikom.
Ko~evje si je vse od konca vojne prizadevalo za izdelavo urbanisti~nega na~rta mesta.
Naro~ili so ga lahko {ele leta 1949 pri Projektivnem zavodu v Ljubljani. Pred tem je obnova
potekala le po smernicah.46 Najpomembnej{a dela so bila predvsem ureditev mesta, napelja-
va vodovoda, tlakovanje ceste skozi mesto in gradnja stanovanj.47 Zlasti pomanjkanje sled-
njih je bilo najbolj pere~e.
Porabo ve~ine obnovitvenih sredstev okraja za obnovo mesta so utemeljevali s tem, da je
bilo Ko~evje med tistimi predeli Slovenije, kjer posledic vojne {e niso odpravili, da so bile
komunalne naprave v mestu po osvoboditvi zelo slabe; predvsem je to veljalo za kanalizacijo
in vodovod. Slednji je bil med vojno po{kodovan in ni ustrezal zdravstveno-higienskim zahte-
vam, zaradi ~esar so se pojavljale razne bolezni in epidemije, leta 1951 celo tifus.48 Leta
1952 so za izbolj{anje komunalne dejavnosti preuredili komunalno podjetje in ustanovili tri
gospodarske ustanove: Upravo dr‘avnih zgradb, Upravo mestnega vodovoda in Snago. Isto
leto so v Ko~evju popravili ve~ dr‘avnih zgradb, izbolj{ali komunalne naprave, predvsem pa
opravili obse‘na obnovitvena dela na mestnem vodovodu. Za~eli so graditi hotel, trgovsko
stanovanjsko zgradbo, obnavljati upravno poslopje mestne ob~ine, zgradili so kovinsko delav-
nico in uredili ve~ gostinskih obratov. Leta 1956 je bila cesta skozi Ko~evje v glavnem tlako-
vana, asfaltirali so ceste v sosednjih vaseh. Delno so v mestu uredili kanalizacijo, vodovodno
omre‘je, elektri~no omre‘je in parke. Za leto 1954 so na~rtovali izgradnjo jezu na Rin‘i,
pokopali{~e na Trati, vodovod proti rudniku, kanalizacijo na Trgu svobode, cesto Ko~evje –
rudnik, kopali{~e in tr‘nico.49
[e bolj kot pred 2. svetovno vojno se je industrija na Ko~evskem osredoto~ila na samo
Ko~evje. Mesto, v katerem je bila ve~ kot tretjina (leta 1945 23 %, leta 1953 30 %, leta 1961
40 %) vsega prebivalstva Ko~evske, je bilo zelo mo~no gospodarsko sredi{~e, v katerem je
{tevilo prebivalstva nenehno nara{~alo. S svojo industrijo je omogo~alo tudi rast naseljem v
okolici. Po vojni se je Ko~evje razvijalo v izrazito industrijsko, delavsko, name{~ensko in
{olsko mesto. Ker so se razvijajo~a industrija, uprava in {ole osredoto~ile v Ko~evju, je po-
stalo najbolj pere~e stanovanjsko vpra{anje, saj so se novi naseljenci Ko~evske naseljevali
ve~inoma v mesto in sosednje vasi. Povpre~na stanovanjska povr{ina je v Ko~evju zna{ala
celo manj kot v Ljubljani, kjer je bil stanovanjski problem {e zlasti pere~. Tudi v krajih blizu
Ko~evja so bile razmere podobne. V primerjavi z drugimi slovenskimi mesti je bila v Ko~evju
424
50 Ko~evje je imelo 448 zgradb, od teh 328 dr‘avnih, ter 742 stanovanj, od teh 592 dr‘avnih; 236 poslovnih
prostorov, od teh 205 dr‘avnih, 81.308 m2 zazidane povr{ine – 68.079 m2 dr‘avne, od 43.307 m2 stanovanjskih
povr{in je bilo 33.749 m2 dr‘avnih, od 28.533 m2 sobnih povr{in je bilo 22.078 m2 dr‘avnih.
51 ZAL, OLO Ko~evje, Zapisnik enajste seje OILO Ko~evje, 21. 6. 1951.
52 ZAL, OLO Ko~evje, o. 713, Zapisnik {este redne seje LO mestne ob~ine Ko~evje, 3. 7. 1953.
velika ve~ina hi{ v dr‘avni oziroma dru‘beni lasti. Leta 1950 je bilo dr‘avnih 73 % zgradb (v
Ribnici npr. le 12 %), 80 % stanovanj, 87 % poslovnih prostorov, 84 % vseh zazidanih povr{in,
78 % stanovanjskih povr{in, 77 % sobnih povr{in.50 Stanje zgradb je bilo iz leta v leto slab{e.51
Sredi petdesetih let so eno- in dvodru‘inske hi{e v dru‘beni lasti prodali, vendar predvsem
tam, kjer jih je upravljalo mesto oziroma ob~ina.52 Na pode‘elju, kjer so stanovanjska po-
slopja upravljala dr‘avna kmetijska posestva in gozdne uprave, pa stanovanjskih zgradb niso
prodajali.
Gospodarski problemi
Razvojna preusmeritev gospodarstva
Izselitev ko~evskih Nemcev in vojno pusto{enje sta mo~no spremenila tamkaj{nje politi~ne
in gospodarske razmere. Ko~evska je bila obmo~je, ki je do‘ivelo najve~je spremembe v
dru‘beni sestavi zemlji{~ na Slovenskem. Na podlagi odloka Predsedstva AVNOJ so
nepremi~nine leta 1941 izseljenih ko~evskih Nemcev t.i. emonskih posesti podr‘avili. Na
ozemlju z izrazito zasebno obdelovalno sestavo zemlji{~ so uvedli velikopotezno socialisti~no
gospodarstvo z druga~nim obdelovalnim na~inom, ki je spremenil obliko, velikost in upora-
bo ter lastni{tvo zemlji{~. Izpraznjeno obmo~je je torej omogo~alo popolno gospodarsko
preusmeritev.
Prva leta po vojni je bil ko~evski okraj gospodarsko razdeljen v dve obmo~ji: ko~evsko in
ribni{ko, od katerih je bilo slednje gospodarsko mnogo mo~nej{e, predvsem zaradi zasebne-
ga sektorja, ki med vojno ni utrpel toliko {kode. Ko~evsko obmo~je pa je bilo razseljeno in je
po mnenju oblasti imelo mo‘nosti za razne gospodarske preusmeritve, saj so bila zemlji{~a v
dr‘avnem sektorju.
Gospodarstvo na Ko~evskem se je po osvoboditvi razvijalo predvsem v dr‘avno in za-
dru‘no obliko, v kateri je bila zaposlena velika ve~ina prebivalstva. Obravnavano obmo~je se
je od drugih razlikovalo, ker je bilo redko naseljeno in je bila lastnina »v glavnem socia-
listi~nega zna~aja«. Gospodarski na~rt so zato morali sestaviti po druga~nih merilih. Za glav-
ne gospodarske panoge so dolo~ili rudarstvo, kmetijstvo, gozdarstvo in lesno industrijo. V
kmetijstvu je bila v ospredju ‘ivinoreja, nato sadjarstvo, poljedelstvo pa le za zagotavljanje
krmske baze. Druge gospodarske dejavnosti so bile {e tekstilna in gradbena industrija (opekar-
ska in kerami~na), medtem ko je bil dele‘ turizma, obrtni{tva in trgovine ter drugih dejavno-
sti manj{i. Po vojni je bilo treba na Ko~evskem poleg izgradnje industrije in ureditve gospo-
darjenja z obse‘nimi kmetijskimi in gozdnimi povr{inami re{evati {e mnoge druge proble-
me: vodno preskrbo, elektrifikacijo in promet, pa tudi {olstvo in zdravstvene razmere, pred-
vsem pa nenehno pomanjkanje delovne sile.
Vpra{anje ponovne poselitve (kolonizacija)
Pomemben del gospodarske obnove Ko~evske naj bi predstavljala ponovna naselitev
obmo~ja. Vendar izpraznjene Ko~evske, ki je bila v Sloveniji najobse‘nej{e obmo~je, predvi-
M. FERENC: GOSPODARSTVO KO^EVSKE V PRVEM DESETLETJU PO 2. SVETOVNI VOJNI
425ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
53 ARS, MKG, Na~rt kolonizacije okraja Ko~evje, {tev. 127/2, 20. 7. 1946; ZAL, OLO Ko~evje, {k. 14, o. 313,
Dopis na~rtne komisije OLO Ko~evje ministrstvu za kmetijstvo VLRS 8. 10. 1946; ARS, MF, f. 49 (Cankarjeva),
Kratko poro~ilo o delu agrarne reforme in njenem nadaljnjem delu, 10. 4. 1947.
54 Zdenko ^epi~, Agrarna reforma in kolonizacija v Sloveniji (1945–1948), Maribor 1955, str. 401.
deno za notranjo kolonizacijo, pri izvajanju agrarne reforme niso naselili. Za naselitev je bila
predvidena predvsem nekdanja posest ko~evskih Nemcev – emonska zemlja. Ministrstvo za
kmetijstvo je konec l. 1946 ugotovilo, da individualna naselitev ni primerna za Ko~evsko.
Kolonistom zemlje zato niso dodeljevali v last, kot drugod na Slovenskem, temve~ le v u‘itek.
Individualna kolonizacija, kolikor jo je bilo, je bila ustavljena, naseljevanje je bilo mogo~e le
v okviru ustanavljanja kmetijsko obdelovalnih zadrug in zaposlitve na dr‘avnem kmetijskem
posestvu in v gozdnem gospodarstvu.53 Ko~evski so namenili posebno vlogo, kjer naj bi
zgradili veliko-potezni in idealni vzorec socialisti~nega kmetijskega gospodarstva. Zato po-
novna, individualna naselitev na nekdanjih posestvih ni bila dovoljena. Pri izvedbi koloniza-
cije pa so se pokazale vse povojne zna~ilnosti, ki so Ko~evsko spremljale neposredno po
vojni na vseh podro~jih: poru{ena in izpraznjena naselja, tako, da ni bilo stanovanjskih in
drugih mo‘nosti za naselitev tak{nega {tevila kolonistov, da bi vasi ponovno o‘ivele, dalje
veliko pomanjkanje delovne sile, gradbenega materiala in denarnih sredstev, neurejeni oz.
pomanjkljivi katastri.54 Da Ko~evske niso naselili v predvidenem ~asu in obsegu, so bili tudi
subjektivni in tudi politi~ni razlogi. Glede na popolno opusto{enje in uni~enje polovice
ko~evskih vasi, poslopij, deloma pa tudi ‘e kmetijskih zemlji{~ mno‘i~nej{a individualna
naselitev niti ne bi bila mogo~a brez izdatne pomo~i dr‘ave.
Tudi v 50. letih so v gospodarskih na~rtih Ko~evske najva‘nej{i pomen pripisovali nase-
litvi, predvsem o‘je Ko~evske. Za naselitev so tedaj predvideli predvsem ljudi iz prena-
seljenih in poljedelsko revnej{ih obrobnih krajev, t. j. Kostelske doline, Osilni{ke kotline,
Lo{kega Potoka in Suhe krajine. [e zmeraj so nameravali naseljevati le v tiste vasi, ki so
imele mo‘nosti za razvoj, t. j. vasi ob cestah in v dolinah ter vasi zunaj glavnih pota in
komunikacij.
Pomanjkanje delovne sile
Zaradi neuresni~ene kolonizacije je bilo med najve~jimi te‘avami pri obnovi Ko~evske in
v urejanju socialisti~nega gospodarstva na Ko~evskem pomanjkanje delovne sile. Odlaganje
kolonizacije in nato njena dokon~na opustitev v obliki in na~inu, kot so si jo v za~etku zamis-
lili, sta imeli za posledico, da so na Ko~evskem {e naprej ostala obse‘na nenaseljena obmo~ja.
Zaradi neustreznih delovnih in ‘ivljenjskih pogojev so se najve~je te‘ave s pomanjkanjem
delavcev pojavljale pri dr‘avnem kmetijskem posestvu in tudi v dr‘avni gozdni upravi. Po-
gosto se je zgodilo, da so se delavci, ki so se odlo~ili za delo na Ko~evskem, zaradi neustrez-
nih bivalnih in ‘ivljenjskih razmer kmalu odlo~ili za odhod na delo drugam. Oblast je zato
posku{ala pomanjkanje delovne sile na Ko~evskem re{evati na razli~ne na~ine: z vojnimi
ujetniki, tako imenovanimi povratniki, sezonskimi delavci, pritegovanjem delovne sile iz
drugih okrajev, delavci iz drugih republik FLRJ, mladinskimi delovnimi akcijami, tujimi
delavci, osvobojenimi vojnimi ujetniki, prisilno kolonizacijo, zaposlitvijo obsojencev v ka-
zenskih tabori{~ih, sezonsko zamenjavo delavcev gozdarskega in kmetijskega podro~ja ter {e
druga~e.
Nasploh je bilo v prvih povojnih letih v kmetijstvu te‘ko dobiti civilne delavce, saj so ti
odhajali na delo v industrijo in gradbeni{tvo, kjer so bile bolj{e razmere pri kraj{em delov-
nem ~asu. Pomanjkanje delovne sile je bilo tako pere~e, da so podjetja v Ko~evju prevzemala
426
55 ZAL, OLO Ko~evje, o. 434, Mese~na poro~ila odseka za delo.
56 ZAL, OLO Ko~evje, o. 1088, Zapisnik trinajste seje OILO Ko~evje, 3. 12. 1948.
57 ZAL, OLO Ko~evje, o. 1088, Zapisnik ~etrte redne seje OILO Ko~evje, 26. 3. 1948.
58 ARS, Ministrstvo za kmetijstvo (v nadaljevanju MK), f. 62, Zapisnik sestanka upravnikov in sezonskih briga-
dirjev, 31. 10. 1949.
59 ARS-I, CK KPS, f. 26, Zapisnik OK KPS Ko~evje, 12. 5. 1947.
60 Mitja Ferenc: Nem{ki vojni ujetniki v Sloveniji, tipkopis.
61 ZAL, OLO Ko~evje, o. 434, Mese~no poro~ilo odseka za delo za junij 1947.
delavce drugim podjetjem, in to z bolj{imi delovnimi razmerami, kar je seveda povzro~alo
negodovanja. Prito‘be, da delavcem ponujajo bolj{e pogoje, so bile usmerjene predvsem na
Gozdno gospodarstvo Ko~evje, ki naj bi odvzemalo delavce okrajnemu gradbenemu podjetju.
Delavce so predstavniki podjetij prestrezali kar na ‘elezni{ki postaji in jih zaposlili mimo
posredovalnice za delo, ki tako ni mogla imeti pregleda nad dogajanjem.55
Konec leta 1948 so v okraju potrebovali 4000 delavcev. Na~rtovali so po ve~ deset ali ve~
sto delavcev iz posameznih okrajev, vendar do uresni~itve ni pri{lo.56 Pri ob~asnih, sezon-
skih prihodih delavcev na Ko~evsko (tudi po ve~ sto delavcev hkrati) je ostajal odprt problem
njihove nastanitve.57 Ko je leta 1949 Uprava dr‘avnega posestva Ko~evje sku{ala primerno
nastaniti sezonske delavce, ki jih je direkcija RKGS (Republi{ka kmetijska gospodarstva
Slovenije) s te‘avo dobila ve~inoma iz Prekmurja, se ti po izteku pogodbe, zaradi slabih
okoli{~in (stanovanje, obutev, obleka) ve~inoma niso odlo~ili ostati na Ko~evskem.58 Kljub
temu so se z leti nekateri sezonski delavci odlo~ili ostati na Ko~evskem; naselili so se in
ustvarili dru‘ine.
Maja 1947 je Ko~evsko zapustilo tudi ve~ delavcev iz Hrva{ke, predvsem so bili to gozd-
ni delavci na Rogu. Od{li so domov, ker je hrva{ka oblast, ki ni dovoljevala odhodov delav-
cev v Slovenijo, njihovim dru‘inam odvzela ‘ivilske nakaznice.59
Prvi dve leti po vojni so na Ko~evskem za delo uporabili veliko vojnih ujetnikov, ki pa so
jih leta 1948 izpustili in tudi prej niso pomenili stalne in zanesljive delovne sile. Notranje
ministrstvo je namre~ vojne ujetnike nenapovedano in tudi sredi delovne sezone preme{~alo
drugam. Najve~je {tevilo vojnih ujetnikov sta zaposlovali dr‘avni gozdni upravi Ko~evje
(marca 1946 celo 470) in Ribnica (septembra 1946 okoli 150) ter dr‘avno posestvo Ko~evje
(septembra 1946 okoli 110). Zaposleni so bili tudi v rudniku Ko~evje in po raznih podjetjih,
najve~ pa v okrajnem gradbenem podjetju, junija 1947 jih je bilo celo 280. V ve~jem {tevilu
so delali {e v izpostavi Dr‘avnega trgovskega podjetja @ivinopromet, kjer jih je ve~ kot 200
poleti 1946 kosilo travo.60
Leta 1947 in 1948 so oblasti iz obmejnega pasu Gorenjske in [tajerske izselile do zdaj
neznano {tevilo oseb in jih v tako imenovani prisilni kolonizaciji nastanile na Ko~evskem, v
vaseh pod upravo dr‘avnega kmetijskega posestva. Tako je bilo ‘e julija 1947 naseljenih
okoli 200 izseljencev iz obmejnega pasu [tajerske. Njihove razmere so bile zelo slabe. @iveli
so v po‘ganih vaseh in so si morali najprej urediti primerna stanovanja, barake. Pri tem so se
sre~evali s te‘avami oskrbe z vodo, s pomanjkanjem obutve, perila in oblek ter {e drugimi
zagatami.61 Za dr‘avno kmetijsko posestvo so bili pomemben vir delovne sile.
V Ko~evju je bilo zaradi pomanjkanja delovne sile zaposlenih tudi ve~ tujih dr‘avljanov,
med katerimi so prevladovali italijanski dr‘avljani, ki jih je bilo poleti 1948 okoli tiso~.
Decembra 1949 je bilo v okraju Ko~evje okoli 550 tujih dr‘avljanov, od tega kar 466 italijan-
skih delavcev. Ve~ina Italijanov je delala v rudniku Ko~evje, gradbenem podjetju Rog (okoli
230), GAP – Ko~evje, tabori{~u v Mlaki, gradbi{~u Silos in na ekonomiji ministrstva za
notranje zadeve (MINOT) v Kne‘ji Lipi. Odnos do njih je bil v vseh podjetjih slab (tako s
M. FERENC: GOSPODARSTVO KO^EVSKE V PRVEM DESETLETJU PO 2. SVETOVNI VOJNI
427ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
62 ARS, VRS, {k. 31, o. 12/49, Poro~ilo podkomisije za inozemske delavce pri IOOF Slovenije, 10. 12. 1949;
ARS-I, CK ZKS, f. 22, m., Poro~ila ekip OKKPS, Poro~ilo komisije po vpra{anju Italijanov, 8. 8. 1949.
63 ZAL, OLO Ko~evje, o. 614, Seznami tujih delavcev po podjetjih.
64 ZAL, OLO Ko~evje, o. 504, Seznam delavcev in name{~encev pri gozdni upravi Koprivnik s stanjem 31. 5.
1948.
65 ARS, MKG – gozdarstvo, f. 24, Dopisi DGU Stra‘a, Ribnica, Ko~evje, 23., 27. in 30. 12. 1946.
66 ZAL, OLO Ko~evje, o. 434, Mese~no poro~ilo odseka za delo OLO Ko~evje ministrstvu za delo, 6. 6. 1947.
67 ZAL, OLO Ko~evje, o. 504, Mese~no poro~ilo za september 1948 odseka za delo OLO Ko~evje.
68 ZAL, OLO Ko~evje, o. 702, Osnovne smernice za sestavo perspektivnega gospodarskega na~rta okraja Ko~evje
(v nadaljevanju Osnovne smernice).
69 V prvi skupini so bile Dobrepolje, Velike La{~e, Sodra‘ica, Ribnica in Dolenja vas, ki so bile po svoji naselje-
nosti, gospodarski razvitosti na vi{ji stopnji od drugih v okraju. V drugo skupino so spadale ob~ine Lo{ki Potok,
Kostel in Osilnica, ki so bile gosto naseljene, gospodarsko manj razvite in zaradi hribovitosti poljedelsko manj
sposobne. Tu ni bilo ekonomske perspektive, razdrobljeno kmetijstvo namre~ ni moglo pre‘ivljati prebivalstva.
70 Osnovne smernice.
strani slovenskih delavcev kot s strani drugih tujih dr‘avljanov).62 [ovinizem do Italijanov se
je nekajkrat sprevrgel tudi v fizi~ni obra~un. [e sredi leta 1950 je bilo v splo{nem gradbenem
podjetju Rog zaposlenih {tirinajst tujih dr‘avljanov, v gozdarskem podjetju Ko~evje trinajst,
v rudniku Ko~evje 61, na poverjeni{tvu za industrijo in obrt KLO Ko~evje pa so imeli na
seznamu trinajst tujih delavcev.63 Tudi dele‘ delavcev iz drugih jugoslovanskih republik je
bil precej{en. V nekaterih podjetjih {tevilo delavcev, rojenih na Slovenskem, ni dosegalo niti
polovice, na primer v Gozdni upravi Koprivnik.64
Za novo oblast so pomenili pomemben vir delovne sile tudi povratniki (izseljenci, ki so
‘iveli in delali v tujini {e pred vojno, po koncu vojne pa so se vrnili v domovino), saj je bilo
po osvoboditvi v Sloveniji na tem podro~ju veliko povpra{evanje. Vrnitev izseljencev je ime-
la poleg gospodarskega tudi politi~ni pomen. Na~rti o njihovi naselitvi v po‘ganih ko~evskih
vaseh se niso uresni~ili.65 Prvi povratniki z dru‘inami so pri{li v Ko~evje iz Francije. Junija
1947 je bilo v okraju Ko~evje enaindvajset izseljeni{kih dru‘in s 133 ~lani.66 Pri zaposlitvi
povratnikov ni bilo ve~jih te‘av, saj so bili ve~inoma kvalificirani delavci. Prete‘no so jih
zaposlili v premogovniku. Izseljenci so pogosto naleteli na slab odnos doma~inov, zaradi
neustreznih ‘ivljenjskih in delovnih razmer se je septembra 1948 precej povratnikov, pred-
vsem tistih, ki so delali v premogovniku, odlo~ilo za odhod na delo v premogovnik Ra{a.67
Gospodarski na~rt okraja Ko~evje l. 1952
Leta 1952 je gospodarski svet OLO Ko~evje sestavil Osnovne smernice za sestavo perspek-
tivnega gospodarskega na~rta okraja Ko~evje,68 po katerih se je gospodarstvo okraja bolj ali
manj uspe{no razvijalo. V teh smernicah sta pomemben del zavzemala obnova in naselitev
okraja, predvsem o‘je Ko~evske. Za naselitev so sedaj predvideli predvsem ljudi iz obrobnih
krajev, iz kostelske in osilni{ke doline, Lo{kega Potoka in Suhe krajine. Zavedali so se, da je
potrebno dose~i, da bi bila naselitev na Ko~evsko zanje zanimiva. Za obnovo so predvideli
predvsem tiste vasi, ki so imele mo‘nosti za razvoj, to pa so bile vasi ob cestah in v dolinah.
Menili so, da je nujno re{iti stanovanjsko krizo, predvsem v Ko~evju.
Okraj, ki je bil po gospodarski sestavi in v politi~nem pogledu zelo raznolik, je imel po
preureditvi leta 1952 dvanajst ob~in, ki so bile po svoji gospodarski sliki razli~ne in so jih
glede na kakovost njihovega gospodarskega na~rta razdelili v tri skupine. Ob~ine z obravna-
vanega obmo~ja so spadale v tretjo skupino (Ko~evje, Mozelj, Ko~evska Reka in Draga).69
Od drugih so se razlikovale, ker so bile redko naseljene in je bila lastnina »v glavnem
socialisti~nega zna~aja.«70 Za to skupino ob~in, ki so bile med vojno najbolj prizadete, je bilo
428
71 Osnovne smernice.
72 Predvsem je bilo premalo vodovodnih in{talaterjev (le eden za 22.062 prebivalcev okraja), pe~arjev in zi-
darjev (dva za celotni okraj), elektroin{talaterjev in dimnikarjev (le trije), urarjev ({tirje), avtomehanikov (samo
{est). Od brivcev je bil po eden na 1409 prebivalcev, pekov in soboslikarjev je bilo po eden na 2206 prebivalcev.
treba sestaviti gospodarski na~rt po druga~nih merilih. Ker so bila ta obmo~ja z izselitvijo
ko~evskih Nemcev prazna, so se tja naselili iz vseh krajev, »v glavnem primitivni ljudje,
nestalni delavci, kajti ‘ivljenjski pogoji so tu zelo te‘ki«.71 Poleg kmetijstva in gozdarstva je
bilo tudi drugo gospodarstvo v socialisti~nem sektorju, zasebnih obrtnikov pa je bilo tod zelo
malo. Glavne gospodarske panoge so bile kmetijstvo in ‘ivinoreja, pa tudi sadjarstvo.
Najpomembnej{a v kmetijstvu je bila ‘ivinoreja, v glavnem govedoreja, v manj{i meri
ov~arstvo in svinjereja. Tretja skupina, o‘ja Ko~evska, pa tudi prva skupina ob~in, naj bi
imeli v ‘ivinorejski industriji najpomembnej{o vlogo. Vendar bi bilo potrebno tako v
socialisti~nem kot v zasebnem sektorju zgraditi moderna krmi{~a oziroma hleve. Svinjerejo
in perutninarstvo naj bi razvijali le v bli‘ini prometnih povezav, govedorejo in ov~arstvo tudi
v odro~nej{ih legah. Predelava mleka in mesa naj bi bila glavni cilj v ‘ivinoreji, s ~imer bi
pove~ali mo‘nosti za stalno zaposlitev in naselitev ljudi. Za vzpostavitev in razmah pa{ni{tva
pa bi morali razmejiti poljedelske in gozdne povr{ine ter izbolj{ati zara{~ene ko{enice in
pa{nike. Za uspe{no ‘ivinorejo bi bila potrebna izgradnja hlevov tako v socialisti~nem kot v
zasebnem sektorju in ureditev vodne preskrbe ter pove~anje in izbolj{anje pa{ni{tva oziroma
krmske baze. Najpomembnej{o vlogo v ‘ivinoreji so predvideli za tretjo skupino ob~in, za
o‘jo Ko~evsko in Kmetijsko-gozdarsko dr‘avno posestvo Ko~evje.
Za gozdarstvo so menili, da je v prvih povojnih letih izkori{~anje gozdov presegalo prira-
stek, zato je bila predvsem pomembna izdelava na~rta za gospodarsko izkori{~anje ko~evskih
gozdov. Predvsem za o‘jo Ko~evsko sta bili nujni arondacija med zasebnim in dr‘avnim
sektorjem in razmejitev glede lastni{tva.
Nelo~ljivo povezana z razvojem in organizacijo gozdarstva je bila lesna industrija, pri
kateri zaradi zmanj{anja zalog lesa v gozdu razvoja lesne predelave ni bilo mogo~e predvide-
ti. Predvsem naj bi lesno maso predelali v kon~ne izdelke in ne ve~ v polizdelke. Za drobno
lesno obrt so predvideli, da se osredoto~i v sodobno opremljenih delavnicah na zadru‘ni
osnovi. Mo‘nosti za razvoj industrije za predelavo lesa so videli predvsem v Lo{kem Potoku
in Sodra‘ici. Na~rtovali so vzpostavitev kovinske industrije v Ko~evju, in to iz dotedanje
klju~avni~arske ter kleparske delavnice.
^eprav rudarstvo ni imelo dolgoro~nih mo‘nosti, naj bi predvidenih dvajset let delovanja
pomenilo osnovo za gospodarski razvoj okraja.
V obrtni{tvu so bile razmere za razvoj predvsem za suhorobarstvo, urarstvo, lon~arstvo,
sodarstvo, kolarstvo, kleparstvo. Premalo pozornosti so posve~ali skrbi za razvoj krajevnih
podjetij (delavnic), obrtni{tva in doma~ih obrti. Po mnenju vodstva so bile sicer razmere v
obrtni{tvu v dr‘avnem in zasebnem sektorju zadovoljive, razen v prvih letih po vojni na
ko~evskem obmo~ju, kjer je obrtnikov zaradi posledic vojne in odselitve ob~utno primanjko-
valo. Kljub temu je bilo leta 1951 nekaterih obrtnikov premalo.72 Analiza obrtne dejavnosti
zasebnega in dr‘avnega sektorja je pokazala, da je imel zasebni sektor 230 obratov z 272
zaposlenimi, dr‘avni sektor pa 47 obratov z 214 zaposlenimi (4,5 zaposlenega na obrat).
Obrtniki torej v svojih delavnicah skoraj niso zaposlovali ljudi (1,18 zaposlenega na obrat).
Komunalna dejavnost se ni razvila v tak{ni meri, kot bi bilo potrebno, zaradi poru{enosti
naselij med vojno in po{kodovane komunalne oskrbe. Vzroki so bili predvsem v preveliki
pozornosti, posve~eni proizvodnji, v ovirah pri dobavljanju potrebnega materiala in v po-
manjkanju delovne sile. Komunalna dejavnost se je omejevala le na razdeljevanje stanovanj,
M. FERENC: GOSPODARSTVO KO^EVSKE V PRVEM DESETLETJU PO 2. SVETOVNI VOJNI
429ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
73 ZAL, OLO Ko~evje, {k. 15, o. 451, Predlogi za ureditev kmetijskega gospodarstva na ko~evskem ozemlju in
sklepi k na~rtu za ureditev kmetijskega gospodarstva na Ko~evskem, 25. strani.
74 ARS, MKG – gozdarstvo, f. 23, Zapisnik o izlo~itvi zemlji{~ za Dr‘avno posestvo Mahovnik, 12. 8. 1946.
75 Upravnik Ivan Oblak je v poro~ilu ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo zapisal: »Na posestvu ni bilo ni~
razen zapu{~enih in deloma razru{enih stavb in zapu{~ena Ko~evska zemlja.« V l. 1946 so uredili v Mahovniku in
Gotenici zasilne svinjake, medtem, ko so v Borovcu, kjer so bile vse hi{e poru{ene, le kosili; ARS, MK, f. 40, m.
Uprava dr‘avnega posestva Mahovnik, poro~ilo, 7. 10. 1946; .
ne pa tudi na njihovo vzdr‘evanje in obnovo, predvsem v dr‘avnem sektorju. Mnogokrat je
dopu{~anje majhnih pomanjkljivosti na primer delno prekritje strehe, popravilo ‘lebov, po-
pravilo odvodnih cevi in podobno, ki bi sicer pomenili le majhne izdatke, ~ez nekaj let
povzro~ilo veliko {kode.
Kmetijstvo in gozdarstvo
Kmetijstvo
Zaradi objektivnih in subjektivnih razlogov ni bilo mo~ ponovno poseliti Ko~evske, pred-
vsem njenih odro~nej{ih obmo~ij. Na zaplenjenih zemlji{~ih s poru{enimi in po‘ganimi na-
selji je bilo treba organizirati kmetijsko proizvodnjo. Ponovna vklju~itev v poljedelsko izra-
bo celotne pokrajine ni bila ve~ mogo~a. Glede na obseg zaplenjenih zemlji{~ je nenaseljena
Ko~evska postala najidealnej{a za organiziranje socialisti~nega dr‘avnega kmetijskega pose-
stva, na katerem so sestava kmetijskih povr{in, geografski polo‘aj, raz~lenjenost tal, pedolo{ka
sestava zemlji{~, pomanjkanje delovne sile itd. zahtevali usmeritev v ‘ivinorejo.
Naselitev in gospodarska ureditev Ko~evske je potekala po na~rtu, ki ga je pripravilo
ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo v za~etku l. 1947.73 Ta je izhajal iz ugotovitve, da
metode in oblike gospodarjenja nekdanjih lastnikov niso ustrezne in ne morejo biti primer za
na~rtni razvoj in ureditev novega kmetijskega gospodarstva na Ko~evskem. Ugotovili so, da
ima okoli 78.000 ha veliko izrazite naravne pogoje za ‘ivinorejo, in to predvsem govedorejo
in ov~erejo. Menili so, da je ve~ina povr{ine ozemlja z razru{enimi in po‘ganimi vasmi edino
ustrezna za vklju~itev v dr‘avni sektor, ker ji za kolonizacijo manjkajo osnovne mo‘nosti
(stanovanjska in gospodarska poslopja, inventar itd.). V dr‘avni sektor so imeli namen vklju~iti
okoli 18.000 ha kmetijskih povr{in (njiv, travnikov, pa{nikov), zemlji{~a pa upravno razdeliti
na osrednjo upravo dr‘avnih kmetijskih posestev na Ko~evskem s sede‘em v Ko~evju in
sedem oskrbni{tev (Mahovnik, Rajndol, Onek, ^rmo{njice, Gotenica, Nem{ka Loka, Stari
Log) s pristavami, v katere bi bila vklju~ena okoli polovica (87) naselij z obravnavanega
obmo~ja. Nekatera od njih so bila v celoti po‘gana, ve~ina pa nenaseljena. Glavna naloga
oskrbni{tev bi bila skrb za uvedbo poljedelstva, sadjarstva in ~ebelarstva, a v prvi vrsti pa{ni-
{tva. Tako naj bi za pa{o povrnili polovico t. i. pa{ni{kih gozdov. Dokler oskrbni{tev niso
ustanovili, so zemlji{~a dajali v letno izkori{~anje raznim zadru‘nim in va{kim skupnostim.
Na~rtovalci so posebno pozornost namenili razvoju ‘ivinoreje. Zaradi ugodnih naravnih da-
nosti (predvsem primerna vi{ina, podnebne razmere, zadostne povr{ine zemlje), so namera-
vali urediti tak{ne objekte, ki bi pomenili dvig celotne slovenske ‘ivinoreje. Za kolonizacijo
je na~rt predvidel 6 obmo~ij.
Dr‘avno kmetijsko posestvo v Ko~evju se je razvilo iz dr‘avnega posestva Mahovnik, ki
je od 15. 10. 1945 s skupno povr{ino 890 ha obstajalo iz uprave in posestva v Mahovniku in
iz pristav v Gotenici in Borovcu.74 Uprava je za~ela poslovati spomladi 1946.75 Ko so kon~ali
priprave za organizacijo dr‘avnega posestva na Ko~evskem, je posestvo v Mahovniku pre-
430
76 ZAL, OLO Ko~evje, {k. 15, o. 440, Ekspoze uprave dr‘avnega posestva Ko~evje za skup{~ino OLO Ko~evje,
na dan 11. 5. 1947.
77 ARS-I, CK ZKS, f. 140, Poro~ilo OK KPS Ko~evje, 28. 9. 1952.
78 ARS, VRS, {k. 954, o. 274, Odlo~ba vlade LRS {t. II 274/1–52 o ustanovitvi dr‘avnega gospodarskega
podjetja v republi{ki gospodarski upravi »Kmetijsko – gozdarsko posestvo Ko~evje«, 14. 3. 1952.
79 ARS-I, CK ZKS, f. 200, Poro~ilo konference OK KPS Ko~evje, l. 1956; f. 116, Poro~ilo sekretarja OK KPS
Ko~evje Rudolfa Klari~a za konferenco OK KPS Ko~evje, 5. 8. 1951., f. 178, Zapisnik okrajne konference ZK
Ko~evje, 12. 3. 1954.
vzelo nase naloge za~etne baze, iz katere so organizirali in o‘ivljali predvidena oskrbni{tva
in pristave, kot je to predvidel na~rt za ureditev kmetijskega gospodarstva na Ko~evskem.
Maja 1947 so ‘e delovala 4 oskrbni{tva (Onek, Stari Log, ^rmo{njice, Koprivnik) in 2 prista-
vi (Ferdreng in [talcerji).76 Posestvo, ki v za~etku skoraj ni imelo zaposlenih (delovno silo so
do l. 1948 tvorili predvsem vojni ujetniki), je bilo sredi l. 1949 po {tevilu delavcev in name-
{~encev najve~je med 8 dr‘avnimi posestvi v Sloveniji. Zemlji{~a so skoraj v celoti sestavlja-
la posestva ko~evskih Nemcev. Zaposlovalo je okoli 1300 delavcev in name{~encev – skoraj
~etrtino vseh na dr‘avnih posestvih v Sloveniji in je bilo najmo~nej{e gospodarsko podjetje
na Ko~evskem. Na posestvu so bila prva leta obstoja zelo te‘ke ‘ivljenjske razmere za zapo-
slene, saj je primanjkovalo marsi~esa in so ga omenjali kot eno slab{ih dr‘avnih kmetijskih
posestev v Sloveniji. Polo‘aj pa se je v 50. letih izbolj{eval.77 Ker so struktura gospodarstva
in naravni pogoji zahtevali ve~jo povezavo kmetijstva z gozdarstvom, so marca 1952 ustano-
vili eno dr‘avno gospodarsko podjetje v republi{ki gospodarski upravi »Kmetijsko – gozdno
posestvo Ko~evje« (KGP Ko~evje).78 Celotno posestvo je konec 50. let merilo 45.343 ha, od
tega le 8,3 % obdelovalnih povr{in. Kot druga podjetja na Ko~evskem, je tudi ono pre{lo ve~
stopenj razvoja in preureditev ter dosegalo ve~ ali manj pomembne proizvodne uspehe. Ko je
v za~etku l. 1953 vlada LRS ustanovila Dr‘avno posestvo Sne‘nik Ko~evska Reka, sta z
ve~ino kmetijskih in gozdnih zemlji{~ v dru‘beni lasti gospodarili KGP Ko~evje in Dr‘avno
posestvo Sne‘nik, v manj{em obsegu pa na novome{kem in ~rnomaljskem delu obmo~ja {e
KGP Novo mesto in kmetijska zadruga ^rnomelj.
Zasebni kmetijski sektor
Zasebni kmetijski sektor na Ko~evskem je bil malo{tevilen. Ozna~evala sta ga razkosa-
nost in lastninska razdrobljenost zemlji{~. Svoje je pripomogla tudi starostna sestava kme~kega
prebivalstva, saj je dele‘ ljudi, starej{ih od 60 let, ‘e presegal petino. K slabemu polo‘aju
zasebnega kmetijstva so pripomogli tudi drugi vzroki: neugodne naravne razmere, oddaljenost
od industrijskih sredi{~, nejasna agrarna politika, razslojevanje kme~kega prebivalstva in
izpraznitev kme~kega obmo~ja z odselitvijo ve~inskega prebivalstva ter nadaljnje praznjenje
kmetijskih obmo~ij. V kmetijski pridelavi je zato glavno vlogo imelo dr‘avno kmetijsko
posestvo. Oblast je s pozitivnimi podatki o gospodarjenju KGP Ko~evje in posestva Sne‘nik,
dokazovala velike prednosti velikih socialisti~nih posestev nad malimi individualnimi. To je
utemeljevala s tem, da dr‘avni sektor z manj{im {tevilom zaposlenih obdeluje ve~je povr{ine.
Pri tem pa so zanemarili podatke o neobdelanosti, slabi organizaciji, nezadovoljstvu, privile-
giranosti dr‘avnega sektorja. Tako so zaradi pomanjkanja delovne sile raje pustili, da so
ostale povr{ine nepoko{ene, kot pa da bi oddali ko{njo v polovi~no izkori{~anje zasebnikom,
kar so predlagali pristojni v okraju.79 Zaradi spremenjene lastninske sestave po 2. svetovni
vojni je v okraju Ko~evje izrazito prevladoval tako imenovani socialisti~ni sektor lastni{tva.
Razmerje med zasebnim in dr‘avnim lastni{tvom je bilo na obravnavanem obmo~ju kar 1 : 10.
M. FERENC: GOSPODARSTVO KO^EVSKE V PRVEM DESETLETJU PO 2. SVETOVNI VOJNI
431ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
80 Popis stanovni{tva 1961, Knjiga XV, Poljoprivredno stanovni{tvo. Rezultati za naselja, Beograd 1966.
81Popis poljoprivrede 1960. Knjiga I. Osnovni podaci individualnih gazdinstva po naseljima, Beograd 1964.
82 Kmetijsko obdelovalne zadruge z predvidenim {tevilom dru‘in: Ko~evska Reka 15, Novi Lazi 15, Slovenska
vas 8, Stara Cerkev in Konca vas 15, Gorenje 10, Breg in Mlaka 10, @eljne in Klinja vas 15, [alka vas 10, Dolga vas
10, Livold 20, ^rni Potok in Zaj~je Polje 15, Mozelj 10, Koprivnik 15.
83 ZAL, OLO Ko~evje, Na~rt dela pri kolonizaciji, {tev. 178/1, 14. 3. 1947, glej tudi Zdenko ^epi~: Agrarna
reforma v Sloveniji, Ljubljana 1992, str. 402.
84 ARS-I, CK ZKS, f. 69, m. OK KPS Ko~evje, Analiza okraja Ko~evje, 30. 6. 1949.
85 ARS-I, CK KPS, {k. 28, 1. Zbor zadru‘nikov Slovenije, 7. 1. 1950.
86 Le pol odstotka zemlji{~ so v zadrugo vlo‘ili kmetje, 1,5 % pa je bilo va{ke zemlje ali pa je bila zemlja v
najemu. Zadrugi v Livoldu in Nem{ki Loki sta prejeli zemljo samo iz zemlji{kega sklada, le v Ko~evski Reki so bili
manj{i deli zemlji{~ v lasti kmetov, v najemu ali pa od va{ke skupnosti. Vse tri zadruge so z izjemo nekaj po{kodovanih
hi{ bile brez vsakr{ne opreme, zaradi ~esar so bile potrebne velike nalo‘be in je bila ‘ivljenjska raven zadru‘nikov
razmeroma nizka.
87 ARS-I, CK ZKS, f. 95, Analiza zbora KDZ Poljane, 7. 3. 1950; ARS, MPo, f. 1, vpis kmetijske zadruge v
Poljanah v zadru‘ni register, 25. 2. 1949.
Leta 1960 je bilo na Ko~evskem 1142 kmetijskih gospodarstev, ki so imela skupaj le
3959 hektarjev povr{in, medtem ko so imeli ko~evski Nemci pred izselitvijo 3007 kme~kih
gospodarstev v skupni izmeri 47.529 hektarjev, kar 60 % vseh gospodarstev pa je bilo ve~jih
od deset hektarjev. Uvajanje socialisti~nega gospodarstva je privedlo do tega, da je bilo kar
71 % kmetov brez posestva (v Sloveniji 10 %).80 Opremljenost kmetij je bila slaba. Plug je
imelo komaj vsako peto gospodarstvo, elektri~na lu~ je svetila na 976 kmetijah. Od sedem-
najstih naselij, ki takrat niso imela elektrike, je tretjina v naslednjih letih opustela. Le vsaka
~etrta kmetija je imela delovno ‘ivino.81
Kme~ke obdelovalne zadruge
V za~etku zami{ljene mno‘i~ne individualne kolonizacije na Ko~evskem niso uresni~ili.
Od jeseni 1946, predvsem pa od pomladi 1947, ko so sprejeli na~rt za ureditev kmetijskega
gospodarstva na Ko~evskem, so oblasti pogojevale kolonizacijo z ustanavljanjem kme~kih
delovnih zadrug. Predvideli so ustanovitev trinajstih kmetijskih obdelovalnih zadrug s 165
dru‘inami, predvsem v okolici Ko~evja.82 V vaseh, kjer zadrug niso na~rtovali, pa koloniza-
cije sploh ne bi izvajali.83 ^lanstvo oziroma vstop v zadrugo je bil za koloniste pogoj za
naselitev. Prvotne koloniste (predvsem v ^rmo{njicah, Gotenici, Polomu in Nem{ki Loki),
ki so se naselili v letih 1945 in 1946, so ‘eleli v~laniti v kme~ke obdelovalne zadruge oziro-
ma v dr‘avna posestva, kar jim je ve~inoma tudi uspelo. Od predvidenih zadrug so ustanovili
le ~etrtino. Konec leta 1948 so imele vse tri kme~ke obdelovalne zadruge na nekdanjem
jezikovnem obmo~ju (Livold, Ko~evska Reka, Nem{ka Loka) 2283 hektarjev zemlje (2,9 %
obravnavanega obmo~ja) in so {tele 72 dru‘in.84 V primerjavi s slovenskim povpre~jem so
bile zadruge na Ko~evskem ve~je.85 Vse tri v letih 1946 in 1947 ustanovljene zadruge na
obravnavanem obmo~ju so nastale iz dr‘avne zemlje, ki je bila prej last ko~evskih Nemcev
ter so naseljenci avtomati~no pre{li v »socialisti~ni sektor«.86 Na obravnavanem obmo~ju
okraja ^rnomelj in Novo mesto so marca in aprila 1949 ustanovili {e kme~ko obdelovalno
zadrugo v Poljanah87 in kmetijsko delavsko zadrugo Stra‘nji Vrh. ^lanstvo oz. vstop v za-
drugo pa je bil za koloniste pogoj za naselitev. Vendar kolonisti, naseljeni v okviru ustanav-
ljanja kme~ko-obdelovalnih zadrug na Ko~evskem, zemlje niso dobili v last. Tudi ohi{nice
so obdelovali na podlagi najemne pogodbe. Tak{ni pogoji so odvra~ali ljudi za naselitev in
vklju~evanje v zadrugo. Gospodarjenje v KDZ je temeljilo na skupnem delu po brigadnem
432
88 ARS-I, CK ZKS, f. 21, Poro~ilo komisije o stanju v kmetijsko obdelovalnih zadrugah okrajev Ko~evje in
^rnomelj, 5. 8. 1949.
89 ZAL, OLO Ko~evje, o. 1088, Zapisnik seje OILO, 22. 10. 1951.
90 ARS-I, CK KPS, f. 28, Poro~ila s terena, 3. 1. 1950.
91 ARS-I, CK ZKS, f. 143.
92 ARS-I, CK ZKS, f. 140, Poro~ilo OK KPS Ko~evje, 28. 9. 1952.
93 ZAL, OLO Ko~evje, {k. 15. o. 451, Na~rt za ureditev kmetijskega gospodarstva na Ko~evskem.
M. FERENC: GOSPODARSTVO KO^EVSKE V PRVEM DESETLETJU PO 2. SVETOVNI VOJNI
(skupinskem) sistemu in normah ter na skupnih proizvajalnih sredstvih. Skupaj je na Ko~ev-
skem bilo 5 kme~ko-obdelovalnih zadrug s 393 zadru‘niki.88
Te‘ave pri skupni obdelavi zemlje, preskrbi, predvsem z obutvijo in tekstilom, te‘ave z
nastanitvijo, nesoglasja med zadru‘niki glede velikosti ohi{nic, pomanjkanje ‘ivega in mrtvega
inventarja, odvzem gozdnih povr{in zadrugam l. 1951, so imele za posledico, da so delovne
zadruge na Ko~evskem v razvoju zelo zaostajale kar je vodilo v njihovo ukinitev. Okrajne
izvr{ene oblasti so du{ile pobudo in moralo zadrug, predvsem v primerih ob dodelitvah
pa{nikov, podelitvah invalidnin, {olnin, re{evanju stanovanjskih problemov, elektrifikaciji,
zdravljenju, nepravilnem kaznovanju itd. Vse pogostej{i so bili izstopi iz zadrug. Oblasti so
narekovale odpu{~anje ~lanov zadrug, ki so se zaposlili v drugih podjetjih in naro~ale pod-
jetjem, da naj ne zaposlujejo ljudi, ki so nepravilno izstopili iz zadrug.89 V za~etku 50. let je
bil polo‘aj v teh zadrugah v primerjavi z zasebnim sektorjem veliko te‘ji, dohodki zadru‘nikov
so bili nekajkrat manj{i od obrtnikov. Zato so iskali delo drugod in niso nasprotovali vklju~itvi
v dr‘avno posestvo, kjer so bili zagotovljeni mese~ni prejemki. Zadruga v Ko~evskih Polja-
nah je bila v za~etku l. 1950 »tik pred razsulom«, saj ni imela jasne prihodnosti.90 Ukinili so
jo 1952. leta.91 Poleti 1952 so kmetijskemu dr‘avnemu posestvu priklju~ili zadrugo v Livol-
du, zadrugo v Ko~evski Reki pa so priklju~ili ekonomiji Borovec.92 Zadruga v Nem{ki Loki
je nekaj ~asa {e obstajala, zadruga na Stra‘njem Vrhu pa je obstajala do ukinitve l. 1955.
Gozdarstvo
Razla{~ene in zaplenjene gozdne povr{ine so bile po vojni nacionalizirane, izlo~ene so
bile iz zemlji{kega sklada in niso bile namenjene razdeljevanju. Postale je dr‘avna last, s
katerimi so upravljale dr‘avne gozdne uprave (in njim podrejena oskrbni{tva) v Stra‘i, Rib-
nici, Ko~evju in ^rnomlju. Ko~evske gozdove so delili v tri vrste: urejeni gozdovi, ki so se
izkori{~ali na podlagi gozdnogospodarskih na~rtov (gozdovi kneza Auersperga); zasebni
gozdovi posestnikov, ko~evskih Nemcev, t. i. pa{ni{ki gozdovi, ki so zrasli na povr{inah, ki so
bile v katastru najprej vpisane kot pa{niki in so se v ta namen tudi uporabljali. Velik del pa se
jih je zaradi zanemarjenega gospodarjenja za~el spreminjati v gozd. Urejeni gozdovi so osta-
li pod dr‘avno upravo. Priklju~ili so jim biv{e zasebne gozdove ko~evskih Nemcev, ki so
mejili na nekdanje veleposestni{ke gozdove in tiste, ki z njimi niso bili povezani, a so v vi{jih
legah predstavljali ve~je komplekse. Vse druge gozdne povr{ine zaplenjenih in razla{~enih
zasebnih gozdov so dali v upravo okrajnim in krajevnim ljudskim odborom. T. i. pa{ni{ke
gozdove so nameravali vrniti prvotnemu namenu, razen tam, kjer so se ti ‘e spremenili v
prave gozdove. Zaradi zelo slabe donosnosti poljedelskih povr{in ter nezmo‘nosti ‘ivinoreje
zaradi visoke lege so kmetijska zemlji{~a okrog nekaterih vasi v celoti prepustili zara{~anju.93
Prostrani ko~evski gozdovi so Ko~evski pomenili mo~no gospodarsko podlago ter omogo~ali
zaposlitev v gozdarstvu, in to mnogo bolj od slovenskega povpre~ja. Od 5405 zaposlenih oz.
433ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
94 Popis stanovni{tva 1953, Knjiga XIV, Osnovni podaci o stanovni{tvi. Podaci za naselja prema upravnoj
podeli u 1953 godini, Beograd 1960.
95 Milan Ciglar: Raziskave o posledicah izpraznitve gozdnate kulturne krajine, prikazane na primeru Ko~evske.
Doktorska naloga na gozdarski fakulteti Albert-Ludwigove univerze v Freiburgu, Breisgau, ZRN, In{titut za gozdno
in lesno gospodarstvo pri Biotehni{ki fakulteti v Ljubljani, Strokovna in znanstvena dela, 64, Ljubljana 1978; isti:
Propad in ponovno porajanje kulturne krajine na Ko~evskem. Varstvo narave, 7/1973, str. 5–24.
aktivnih prebivalcev nekdanjega jezikovnega obmo~ja na Ko~evskem leta 1953, jih je bilo v
gozdarstvu zaposlenih 458 oz. 8,5 %, v Sloveniji pa le 1,4 %.94
Spremembe, ki jih je Ko~evska do‘ivela, so povzro~ile proces ponovne prevlade gozda,
ki je de‘elo hitro spremenila v bistveno druga~no krajino. Zara{~anje gozda je bilo povezano
najprej z izselitvijo prebivalstva in z odlo~itvijo v prvih povojnih letih, da obse‘na nenase-
ljena obmo~ja nimajo mo‘nosti obnove in zato niso primerna za ponovno naselitev. Po
natan~nih raziskavah so ugotovili, da je gozd od konca prej{njega stoletja do za~etka 70. let
20. stoletja pridobil nazaj ve~ kot 300 kvadratnih kilometrov, kar je ve~ kot tretjina celotne
povr{ine obravnavanega obmo~ja. Ob tak{ni spremembi je Ko~evska dosegla najvi{ji dele‘
gozdnatosti na Slovenskem.95
S u m m a r y
Economy of Ko~evsko in the First Decade after the Second World War
Mitja Ferenc
In 1941, the majority of the population living in the region of Ko~evsko suddenly departed. The
departure of the Germans, who represented the majority in this area, the ravages of war, and the post-
war decline and systematic destruction, had dire impact upon the once well-developed region. By the
end of the war, one half of 176 settlements in the area had been abandoned, and most were not settled
again. Almost two thirds of the houses had been damaged or fully destroyed, which is almost once more
than the Slovene average. After the war, only a third – roughly 6500 - of the residents remained. The
few industrial plants in Ko~evsko had been destroyed or badly damaged.
During the period of reconstruction not much thought had been given to the possible repair of the
almost totally destroyed villages situated in remote spots such as Ko~evski Rog; there had been more
than enough work in the damaged villages in the valleys. 1945 and 1946 restoration plans envisaged
solely the renovation of the villages that had been only partly damaged, still inhabited, and as close to
traffic routes if possible. During the following years, when industrialization lured the rural population
to the cities that needed industry workers, nobody thought about the totally destroyed villages of Ko~ev-
sko. Thousands and thousands of burned-down buildings disintegrated into piles of stones. During this
period, the vast abandoned fields had been used only for haymaking. Tracts of land were temporarily
leased to individual farmers and neighboring district or local people’s committees. Everybody was
waiting for the colonization plan to be put into effect. With the exception of fruit picking in the abando-
ned villages of Ko~evsko there was no economic activity there, and during the initial years after the war
the expansive stretches of land remained uncultivated.
Although initially planned for inner colonization the abandoned parts of Ko~evsko remained unset-
tled when the land reform was put into practice. The Ministry of Agriculture established that the area
was not suitable for individual settlement. The plans to colonize the land formerly owned by the Ger-
mans, however, were realized, but instead of starting with individual colonization the authorities proce-
eded to set up state-owned agricultural cooperatives and a large state-owned farming complex. The
only available jobs were either on the farming complex or in forestry. Unlike in other parts of Slovenia,
colonizers had only been able to receive usufruct land. This was because Ko~evsko had been intended
for the construction of extensive socialist agricultural farms. Moreover, individual colonization of the
434 M. FERENC: GOSPODARSTVO KO^EVSKE V PRVEM DESETLETJU PO 2. SVETOVNI VOJNI
totally ruined villages and already partly damaged farming land would not have been possible without
substantial pecuniary aid from the state.
Constant shortage of workers was one of the major concerns in the renovation of Ko~evsko and in
setting up socialist economy in the region. Since the initial plan of colonization was first postponed and
later finally abandoned, expansive areas remained unsettled. Unsuitable work and life conditions cau-
sed a shortage of workers on the state-owned farming complex as well as in the state forestry admini-
stration. The authorities tried to solve this problem in a number of ways: by bringing in the prisoners of
war, the so-called returnees, seasonal workers, released prisoners of war, convicts from penal camps,
and youth work brigades members, by enlisting work force from other regions of Slovenia, other Yugo-
slav republics, or abroad, by forced colonization, by seasonal exchange of forest and agricultural areas
workers, etc.
The departure of the German population from Ko~evsko and the ravages of war strongly altered
political and economic circumstances in that area. The vacated areas offered the possibility of a total
economic restructure. Aside from a mine and several textile factories Ko~evsko had had very little
industrial tradition, all of it concentrated in the town of Ko~evje. During the first Five-Year Plan the
principal objectives in the district of Ko~evje were industrialization and electrification.
After the Second War, the principal economic activity in Ko~evsko was the development of state
and cooperative economy. The area differed from others mainly in that it was very sparsely settled, with
the property that was “mainly of socialistic character.” Economic plans thus had to be tailored to diffe-
rent standards. Since until 1965 the local coalmine was the strongest industrial enterprise in the area the
principal economic sector was the mining industry, followed by agriculture, forestry, and timber indu-
stry. The leading agricultural activity was cattle breeding, followed by fruit growing; if cultivated at all,
the land served only to acquire fodder for the cattle. Of relative importance were textile and building
industries; tourism, trade, and commerce were of lesser importance.
Even more than before the Second World War, the industry concentrated in Ko~evje whose popula-
tion was more than one third of the total population of the Ko~evsko region. The town’s need for
industrial workers spurred the growth of other places in its vicinity. Ko~evje grew into a distinctly
industrial, working-class town with schools and work opportunities. For several years after the war, its
untidy streets and ruins, and especially the town center that had been mostly destroyed by bombs and
fierce fighting, still bore witness to the devastation during the war. Even though a large part of post-war
investments had been allotted for its repair these had not been well-planned and carried out, which
explains why the standard of living was so low in Ko~evsko. These mistakes had to be corrected in later
years.
The confiscated land with its destroyed and burnt-down villages had to be prepared for cultivation.
According to the 1947 plan by the Ministry of Agriculture and Forestry extensive confiscated areas
were destined for cattle breeding and for the purposes of the state farming complex in Ko~evje, which
was the strongest economic establishment in the region. During its initial years, the living conditions of
its employees were extremely harsh. Since the beginning of 1953, when the government of the People’s
Republic of Slovenia founded the Sne`nik Ko~evska Reka State Farm, most of the agricultural land and
forests had been managed by KGP Ko~evje and the Sne`nik State Farm, and, to a lesser degree, by KGP
Novo mesto and the ~rnomelj Agricultural Cooperative.
The private sector of Ko~evsko was scarce, with fragmented plots of land. The life of farmers who
owned their land was far from easy. Mostly elderly, they lived in harsh living conditions far from
industrial centers, in areas that were almost deserted and from which even the remaining few inhabitan-
ts were leaving for towns. They were further handicapped by the vague agricultural policy of the state
and could hardly compete with the state farming complex. In 1960, Ko~evsko had 1142 private farms
with a total of mere 3959 hectares of land. By presenting the positive results of agricultural operation on
state farms the state wished to demonstrate their profitability over with small, privately-owned farms.
Instead of the thirteen originally planned agricultural cooperatives the state set up only five, with a
total of 393 members. The settlers who had been brought to the area during the period of establishing
these cooperatives were not given the land in permanent possession but were only tenant farmers. At the
beginning of the 1950’s the situation of the members of the cooperatives was far less advantageous
when compared to the private sector. Their income was several times smaller than the income of trades-
435ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
men. Because of this, members of the cooperatives did not object if their land was annexed to the state
farming complex where steady monthly wages ensured a better livelihood.
On the other hand, the vast forests of Ko~evsko represented a strong economic basis and ensured
employment in forestry more than in other areas of Slovenia. This was the area that in Slovenia expe-
rienced the greatest changes in the structure of land ownership. With the introduction of socialist eco-
nomy privately-owned land was greatly reduced. Land confiscation, replacement, annexation of adja-
cent lands, colonization, overgrowing of pastures and grassland, and in some places even fields, all of
these greatly changed the outlook of the area. In the course of the 20th century, forests reclaimed over
300 square kilometers of arable land, which is more than one third of the entire area of Ko~evsko.
436 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
[olska kronika
Zbornik za zgodovino {olstva
Slovenski {olski muzej v Ljubljani izdaja svoje glasilo, ki izhaja kot vsakoletni zbornik s tradi-
cijo leta 1964 nastalega zbornika {olsko-pedago{kih muzejev v Ljubljani, Zagrebu in Beogra-
du. Kot specializirana slovenska revija za zgodovino {olstva in pedagogike predstavlja v~eraj{nji
utrip na{ih {ol in je s svojim sporo~ilom obrnjena h koreninam, iz katerih raste tudi dana{nji
{olski dan.
Revija je odprta za zgodovinarje, pedagoge, slaviste in vse {olnike, pa tudi za zgodovinske
kro‘ke, ki s svojimi prispevki predstavljajo raziskovalne rezultate s podro~ja zgodovine {olstva
od {tudij, do objav virov, spominskih zapisov in poro~il o publikacijah. Objavlja pa tudi biblio-
grafijo za slovensko zgodovino {olstva.
Zbornik za zgodovino {olstva – [olska kronika je na voljo naro~nikom in drugim na sede‘u
uredni{tva v Slovenskem {olskem muzeju, Ple~nikov trg 1 v Ljubljani.
437ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
1 Razprava temelji na arhivskih dokumentih iz osebnega arhiva avtorice. Arhiv vsebuje komplet gradiv, ki sta ga
avtorici v hrambo prepustila Milo{ Mini} in Boris [nuderl. Sestavljajo ga: Dokumenti Saveznog sekretariata za
inostrane poslove (SSIP) Jugoslavije za tajna pogajanja iz arhiva zunanjega ministra Milo{a Mini}a (dalje: AMM),
dokumenti iz arhiva jugoslovanskega poobla{~enca za tajna pogajanja Borisa [nuderla (dalje: AB[); Viljenka [korja-
nec, Jugoslovansko-italijanska pogajanja v letih 1974–1975 o dolo~itvi meddr‘avne meje (Osimo). Doktorska diser-
tacija, Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za zgodovino, Ljubljana 2005, str. 426–441.
2 Rimska vlada se vse do danes ni otresla t. i. »londonskega sindroma«. Ve~ o tem Jo‘e Pirjevec, Slovensko-
italijanski odnosi od leta 1915 do danes, v: Annales 8/96, Koper 1996, str. 9.
Viljenka [korjanec
Ob tridesetletnici Osimskih sporazumov
Uvod
UDK 327(45:497.1)»1974«
[KORJANEC Viljenka , dr., profesorica zgodovine in sociologije, specialistka za mednarodne odnose, Gimnazija Be‘igrad,
SI-1000 Ljubljana, Peri~eva 4, viljenka.skorjanec@guest.arnes.si
Ob tridesetletnici Osimskih sporazumov
Zgodovinski ~asopis, Ljubljana 60/2006 (134), {t. 3–4,  str. 437–446, 30 cit.
1.01 izvirni znanstveni ~lanek: jezik Sn. (En., Sn., En.)
Avtorica predstavlja ve~plastnost te‘avne pogajalske poti, ki je uspe{no pripeljala do podpisa Osimskih sporazumov in njihove
ratifikacije. Tako je bilo dokon~no re{eno mejno vpra{anje med Jugoslavijo in Italijo. Slednja je priznala sukcesijo sporazumov tudi
z novo dr‘avo Slovenijo. Ob upo{tevanju dr‘avnih meja kot opore sodelovanja, je Osimo danes {e posebej v duhu razmi{ljanj
sodobne Evrope.
Avtorski izvle~ek
UDC 327(45:497.1)»1974«
[KORJANEC Viljenka , PhD, Professor of History and Sociology, Specialist for international Relations, Gimnazija Be‘igrad,
SI-1000 Ljubljana, Peri~eva 4, viljenka.skorjanec@guest.arnes.si
30th Anniversary of the Treaty of Osimo
Zgodovinski ~asopis (Historical Review), Ljubljana 60/2006 (134), No. 3–4,  pp. 437–446, 30 notes
Language: Sn. (En., Sn., En.)
Described is the complexity of the troubled negotiation procedures that led to the signing of the Treaty of Osimo and its ratification.
The Treaty represented the final conclusion of the border issue between Yugoslavia and Italy. The latter also recognized succession of
the Treaty with the independent state of Slovenia. Since resolved border issues represent the basis for cooperation between states the
Treaty of Osimo reflects, particularly today, the spirit of modern Europe.
Author’s Abstract
V zgodovini slovenskih (jugoslovanskih) meddr‘avnih odnosov z Italijo (do l. 1991) pred-
stavlja kompleks pogajanj za dolo~itev meddr‘avne meje med Italijo in Jugoslavijo (1974–
1975), povezan s podpisom Osimskih sporazumov (OS), peti in zaenkrat zadnji kronolo{ki
mejnik.1 V pri~ujo~em prispevku je ob obletnici podpisa OS poudarek na analizi pogajalske-
ga procesa, ki je pripeljal s podpisom pogodbenih dokumentov do uspe{ne re{itve tedaj odpr-
tih vpra{anj s sosednjo Italijo. Ve~plastna obravnava slovensko-italijanskih odnosov, ki je
plod ve~letnega raziskovalnega dela, bo {ir{e obdelana v monografiji.
Korenine pogajalskih stalnic, ki so prepoznavne v odnosu s sosedo Italijo v 20. stoletju,
segajo vse do leta 1915, ko je Italija z Londonskim paktom prestopila v tabor antantnih sil in
si izborila prednosti v kasnej{ih pogajanjih in predstavlja pomembno izhodi{~no to~ko za
razumevanje italijanske pogajalske pozicije in njenega vedenja v dvajsetem stoletju.2 Po
ZGODOVINSKI ^A OPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134) • 437–446
438
3 Ve~ o tem Viljenka [korjanec, Jugoslovansko-italijanski odnosi v lu~i dubrovni{kega sre~anja zunanjih mini-
strov 1973, v: Zgodovinski ~asopis, Ljubljana 2001, l. 55, {t. 3–4, str. 465–487.
4 Ve~ o tem Viljenka [korjanec, Neuspeh jugoslovansko-italijanskih diplomatskih pogajanj v letu 1973, v: Zgo-
dovinski ~asopis, Ljubljana 2003, l. 57, {t. 1–2, str. 147–162.
Mirovni pogodbi (MP) 1947 je italijanska stran pospe{evala izseljevanje in spodbujala ekso-
dus Italijanov iz ozemlja, ki je pripadlo Jugoslaviji. Tako so hoteli mednarodni javnosti poka-
zati krivi~no odvzeta ozemlja in s tem ustvarjati primerno vzdu{je za zahtevo po vrnitvi cone
B Svobodnega tr‘a{kega ozemlja (STO) Italiji. Pritiski optantov in tr‘a{kih reakcionarnih
krogov so v italijanski javnosti skupaj z neofa{isti~no propagando ustvarili negativno klimo
za dogovarjanje z Jugoslavijo. Sicer{nje nespo{tovanje pogodbenih obveznosti je razvidno
tudi po parafiranem Londonskem memorandumu o soglasju (LMOS) leta 1954, ko so se
izgovarjali, da je stanje s cono B STO le za~asno ter zavla~evali z dokon~no re{itvijo mejne-
ga vpra{anja. Zahtevali so {e manj{e popravke ob ‘e dolo~eni meji po MP. Zagotavljali so, da
njihova vlada de facto sicer priznava mejo po LMOS, da pa je potrebno de iure najti drug
pravni naziv. Hkrati so {irili mit o ohranitvi lastne suverenosti v coni B STO in uspeli, da je
italijansko javno mnenje la‘je sprejelo LMOS. Na tako ravnanje je vplivala predvsem ob-
mejna politi~na struktura, pa tudi vplivi in ravnanje italijanskih dr‘avnih organov, zlasti Mi-
nistrstva za zunanje zadeve (MZZ). Rimska vlada se je zavarovala tudi s politi~nimi in diplo-
matskimi sredstvi in ni predlo‘ila LMOS v ratifikacijo parlamentu.
Italijanska administracija, zlasti MZZ, je pripravljala predloge politi~nim strankam in
vladi z namenom zavla~evanja in nere{evanja odprtega mejnega vpra{anja. Dejstvo je, da je
bilo za Italijane 10 let po izgubljeni vojni te‘ko odpirati rane in se po teoriji o suverenosti
odre~i pravic glede STO. V vmesnem ~asu je prihajalo do nekaterih tajnih sre~anj diploma-
tov na nivoju posebnih ambasadorjev, vendar le z namenom prikazovanja dogovarjanj z Jugo-
slavijo. Tovrstno ravnanje je spro‘alo na jugoslovanski strani stalni dvom v resnost italijan-
skih namer vse do ratifikacije OS, ob nastanku dr‘ave Slovenije pa tudi na njeni strani.
Intervencija Sovjetske zveze na ^e{koslova{kem 1968 in strah pred Bre‘njevo doktrino
sta pokazala, da lahko odnosi z Jugoslavijo postanejo krizno ‘ari{~e v Evropi. Hladna vojna,
posebno pa starost predsednika Josipa Broza Tita, je pripomogla k odlo~itvi italijanske vla-
de, da je potrebno re{iti odprta vpra{anja z Jugoslavijo. Zato je zunanji minister Italije Giu-
seppe Medici leta 1968 predlagal paket osemnajstih to~k, ki je predvidel spremembo de-
markacijske mejne ~rte po LMOS v dr‘avno mejo z ozemeljskimi dolo~bami. Paket osem-
najstih to~k je bil sprejet kot pogajalska platforma za nadaljnja pogajanja na sre~anju mini-
strov Medicija in Mini}a marca 1973 v Dubrovniku. [lo je za bistven kakovostni premik v
meddr‘avnih odnosih, saj je italijanska stran ponudila, da se v Dubrovniku namesto prej{njih
izvedencev imenuje dva diplomatska poobla{~enca, ki bi pripravila predlog kon~nega spo-
razuma, hkrati so bili postavljeni konkretni roki za izpolnitev obvez. Ob uradnem tajnem
diplomatskem kanalu sta ministra na {tiri o~i dolo~ila {e en poseben, neuradni vzporedni
kanal za tajna pogajanja politi~nih poobla{~encev, v kolikor bi uradna tajna diplomatska
pogajanja ne napredovala.3 Politi~no vodstvo Italije, zlasti stranka Kr{~anske demokracije
(KD), je ‘elelo preko drugega kanala vzpostaviti neposredni dialog vzporedno z dr‘avnimi
odnosi, ki jih je usmerjala diplomacija.
^etudi je Mini} ‘e v Dubrovniku ocenil italijansko pobudo za delo politi~nih tajnih po-
gajalcev kot edino realno mo‘nost za dosego sporazuma, so se nadaljevala neuspe{na po-
gajanja diplomatskih predstavnikov do konca leta 1973. Pogajanja kljub strokovnosti kadrov
niso obrodila sadov, saj sta imela diplomatska poobla{~enca od svojih vlad preozek manevr-
ski prostor, njuno delo je bilo ‘e vnaprej obsojeno na neuspeh.4
V. [KORJANEC: OB TRIDESETLETNICI OSIMSKIH SPORAZUMOV
439ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
5 Stenografske bele‘ke sa sastanka odr‘anog u Kabinetu saveznog sekretara za inostrane poslove druga Milo{a
Mini}a o Italiji, 11. 1. 1974 u 9h, Stenogram kolegija SS o Italiji, SSIP, Kabinet saveznog sekretara, str. pov., steno-
grafisala Tea To{. AMM; Informacija o jugoslovensko-italijanskim odnosima i platforma na{eg daljeg postavljanja,
najstro‘ije poverljivo, SSIP, I. uprava, 20. 2. 1974. AMM.
6 Pooblastilo italijanskega zunanjega ministra Alda Mora Eugeniju Carboneju z dne 11. 7. 1974. AMM.
7 Boris [nuderl: Informacija o razgovoru sa dr. E. Carbone-om 19. 5. 1974 u Piranu, Ljubljana, 20. 5. 1974.
AB[; Delovni dnevni zapiski poobla{~enca 1973–1974. AB[.
8 Govor predsednika Tita v Sarajevu, 15. 4. 1974: Odlo~en odgovor na{ih narodov na revan{isti~ne poskuse
Italije, v: Spoljnopoliti~ka dokumentacija, Beograd 1974, {t. 2. Izdanje Instituta za med‘unarodnu politiku i privre-
du, str. 87–92.
9 Zaklju~ci sa sastanka odr‘anog kod PP SIV i SS M. Mini}a 4. 6. 1974. O na{em prakti~nom postavljanju
prema Italiji u narednom periodu. (Interni delovni dokument brez glave, naslovnika in podpisnika.) AMM; Nedati-
rani stenogram brez naslova (junij 1974). AMM; Pismo Borisa [nuderla Edvardu Kardelju, Beograd, 15. 7. 1974.
AB[; Informacija poobla{~enca o razgovoru sa dr. E. Carbone-om 17. 7. 1974, Ljubljana, 17. 7. 1974. AB[; Pismo
Borisa [nuderla Sergeju Kraigherju, 20. 7. 1974. AB[.
Geneza jugoslovansko-italijanskih pogajanj 1974–1975
Zaradi skrbi, da bi na jugoslovanski strani problem internacionalizirali, je januarja 1974
zunanji minister Aldo Moro prvi~ po ve~mese~nem ~akanju povabil na obisk jugoslovanske-
ga ambasadorja Mi{o Pavi}evi}a.5 Pod vplivom stranke KD je Moro {ele leta 1974 podpisal
pooblastilo Eugeniju Carboneju za konkretno specialno misijo, ki jo je vseeno ‘elel postaviti
pod o‘ji nadzor svojega ministrstva.6 Tovrstna Morova dr‘a odpira vpra{anje, zakaj drugi
kanal ni za‘ivel ‘e prej, torej v letu 1973.
Italijanski pogajalec Carbone in jugoslovanski Boris [nuderl sta vzdr‘evala ob~asne stike,
vendar pa drugi kanal v tem ~asu {e ni za‘ivel, saj je po njegovi vzpostavitvi pri{lo do enolet-
nega zastoja.7 Po zaostritvi dvostranskih odnosov, ostrih diplomatskih notah in govoru pred-
sednika Tita, je pri{lo do pozitivnega premika na italijanski strani. Predsednik Tito je namre~
v svojem govoru v Sarajevu z dne 15. aprila 1974 poudaril, da ‘eli Jugoslavija z Italijo dobre
odnose, da mnogi na Zahodu ne ‘elijo priti do evropske varnosti in da nam ni treba nikomur
popu{~ati ter dajati nobenih koncesij.8
Predsednik vodilne italijanske stranke KD Giulio Andreotti se je po mednarodnih ocenah
stanja med obema dr‘avama z govorom v Vidmu maja 1974 javno opredelil o nameri Italije,
da sklene z Jugoslavijo ustrezni sporazum. Na zboru alpincev je po navedbi ~asopisa Il tempo
z dne 5. maja 1974 podal v zvezi z jugoslovansko-italijanskimi odnosi izjavo, ki je v nada-
ljevanju pozitivno vplivala na jugoslovansko postopno sprejemanje italijanske pobude za
pogajanja. Povedal je, da je eden od pozitivnih korakov zunanje politike Italije vrnitev k
odprtim in prisr~nim odnosom s sosednjimi dr‘avami. Motivi sodelovanja z Jugoslavijo naj
popolnoma prevladajo miroljubne in lojalne razlike glede posameznih vpra{anj, kar mora
italijanska stran ponovno potrditi v interesu tako italijanskega kot jugoslovanskih narodov.
[e ve~, vsi se morajo zavedati, da ohranitev manj{inskih kulturnih in jezikovnih zna~ilnosti
ne slabi, ampak krepi skupno ‘ivljenje naroda.
Vrh stranke KD je v znamenju bli‘ajo~ega se zasedanja Konference o evropski varnosti
in sodelovanju (KEVS) v Helsinkih in temeljnega na~ela o dokon~nosti dr‘avnih meja oce-
nil, da nere{eno mejno vpra{anje {koduje globalni italijanski politiki. Po popravku italijan-
skega pooblastila je julija 1974 jugoslovanska stran naknadno ‘e po prihodu italijanske dele-
gacije na Strmol dokon~no sprejela njihovo pobudo za pogajanja posebnih politi~nih
poobla{~encev.9 Pogajanja so potekala v popolni tajnosti s presledki na Strmolu od julija do
440
10 Pismo Eugenija Carboneja Borisu [nuderlu (v italijanskem jeziku), Strmol 8. 10. 1974. AB[; Stenogram
Predsedstva SFRJ (november 1974). AMM; Stenografske bele‘ke sa 18. sednice Predsedni{tva Socijalisti~ke Fede-
rativne republike Jugoslavije, odr‘ane 23. 12. 1974 u 10.00 }asova na Brionima, dr‘avna tajna (pod~rtano), steno-
grafisala Tea To{. AMM.
11 Bele‘ka o razgovorima o zoni odr‘anim sa italijanskom radnom grupom u Strmolju 7. i 8. 8. 1974, strogo pov.
br. 11, 13. 8. 1974, radjeno u 4 primerka. AB[.
12 Boris Miko{: Pro memoria o vodogospodarskih vpra{anjih na meji z Italijo, Republi{ki sekretariat za urbani-
zem, strogo zaupno – sl. Ljubljana, 22. 8. 1974. AB[; Boris Miko{: Radna grupa, Ljubljana, 2. 9. 1974. AB[.
13 Radko Mo~ivnik, Boris [nuderl: Na~rt re{itve mejnih problemov z Italijo, dr‘avna tajna – najstro‘je zaupno,
Ljubljana, 14. 8. 1974. AB[.
novembra 1974.10 Pokazalo se je, da v italijanski vladi tudi tedaj {e ni bilo pravega soglasja,
saj se je Moro v pogovoru z Mini}em na zasedanju Generalne skup{~ine Zdru‘enih narodov
v New Yorku septembra 1974 izgovarjal, da ni bil seznanjen o pobudi dela na tajnem drugem
kanalu in izrazil nesoglasje za tako re{evanje spornega vpra{anja brez udele‘be kadrov iz
MZZ. Vendar so pogajanja na Strmolu potekala naprej ob so~asnem iskanju politi~nega so-
glasja v Rimu. Italijanska stran je ‘elela odstop cone B STO in s tem dokon~no potrditev
meje med dr‘avama prikazati v lu~i naj{ir{ih novih gospodarskih ugodnosti, predvsem indu-
strijske cone, ki bi zaradi politi~nih razlogov segala na ozemlje cone B STO in sicer je bila
najprej iz italijanske strani predlagana lokacija ob morski obali, nato pri Ospu ali na Socer-
bu.11 Zahteva po coni je bila za Italijo condicio sine qua non za kon~ni sporazum. Poleg tega
so bili predvideni {e nekateri veliki gospodarski projekti (plovni kanal So~a-Sava), ener-
getski objekti, vodno gospodarstvo in razne oblike gospodarskega sodelovanja v interesu
lokalnega prebivalstva – cestne povezave, novi mejni prehodi itd.12
Pogajanja so obsegala tudi nekatere korekture dr‘avne meje po MP v smislu funkcional-
nih povezav in provizori~nih situacij npr. na Kolovratu, Sabotinu, glede vasi v Brdih in Gori-
ce. Jugoslovanska stran je vztrajala, da se nikjer ne bo korigirala meja, kjer ‘ive jugoslovan-
ski dr‘avljani.13
Ob odlo~ujo~i vlogi predsednika dr‘ave Tita in zunanjega ministra Mini}a je v procesu
pogajanj na jugoslovanski strani ve~insko te‘o prevzela slovenska stran. Poobla{~eni pogaja-
lec je bil Slovenec, ki se je o klju~nih vpra{anjih posvetoval tudi s slovenskim vodstvom,
predvsem z Edvardom Kardeljem in Sergejem Kraigherjem. V pogajalski skupini je bil ob
poobla{~enem pogajalcu [nuderlu za mejno vpra{anje dolo~en prav tako Slovenec, diplomat
Zveznega sekretariata za zunanje zadeve (ZSZZ) Radko Mo~ivnik. Tudi izvedenci, ki so
ob~asno sodelovali v zvezi s posami~nimi vpra{anji, so bili ponavadi Slovenci. Jugoslovan-
ska pogajalska skupina je bila stalna, na italijanski strani je bil ob poobla{~enem pogajalcu
Carboneju stalni ~lan le Ottone Mattei, diplomat MZZ, sin beguncev z Reke, druge izveden-
ce so ad hoc vklju~evali v delo po potrebi.
Bistvo pogajanj je predstavljala pogajalska triada. Italijansko pogojevanje dokon~nosti
mejnega vpra{anja z ustanovitvijo industrijske cone je jugoslovanska stran povezala z zahte-
vo po raz{iritvi dolo~il Posebnega statuta iz leta 1954 tudi na ozemlje izven biv{e cone A
STO, kjer ‘ivi slovenska manj{ina v Italiji. Nepopustljivost jugoslovanske strani je podalj{ala
pot do sporazuma za nekaj mesecev, saj brez dolo~ila o posebnem manj{inskem ~lenu ni
hotela kon~ati pogajanj. Italija ni ‘elela take dolo~be v pogodbi, saj bi zanjo pomenila med-
narodno obvezo, vpra{anje manj{inske za{~ite bi raje re{evali z unilateralnimi obveznostmi
(preambula, mednarodne univerzalne deklaracije, parlamentarna sve~ana izjava). Jugoslo-
vanska zahteva po manj{inskem ~lenu je pomenila prekinitev pogajanj, vendar so po kratki
V. [KORJANEC: OB TRIDESETLETNICI OSIMSKIH SPORAZUMOV
441ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
14 Manjine, radni nacrt 1, strogo poverljivo: Sve~ana izjava vlada, 6. 9. 1974. AMM; Osnutek ~lena 5, 27. 9.
1974. AMM; Nedatiran kasnej{i osnutek: ^len 5. AMM.
15 Zemljevid z naslovom: Situacija nakon pregovora, 16. – 17. 11. 1974. AMM.
16 Pismo Eugenija Carboneja Borisu [nuderlu (v italijanskem jeziku), Strmol, 20. 11. 1974. AB[; Pismo Borisa
[nuderla Eugeniju Carboneju (v italijanskem jeziku), Strmol, 20. 11. 1974. AB[.
17 Boris [nuderl: Zabele‘ka o razgovorima 14. i 15. 3. 1975 u Dubrovniku sa dr. E. Carbone-om, strogo pover-
ljivo. AB[; Boris [nuderl: Zabele‘ka razgovora sa dr. E. Carbone-om 15. 3. 1975, strogo poverljivo. AB[.
18 Radko Mo~ivnik: Pregled va‘nijih predloga koje je italijanska strana u~inila u toku razgovora SSS Mo~ivnika
u Rimu, 16. 5. 1975. AMM.
19 Stenogram Predsedstva SFRJ: tre}a ta~ka dnevnog reda – Neka aktuelna pitanja jugoslovensko-italijanskih
odnosa, Brioni, 11. 7. 1975. AMM.
krizi italijanske vodilne politi~ne stranke vendarle na~elno pristale na manj{inski ~len, ~igar
vsebina bi veljala za slovensko manj{ino v Italiji.14
Glede morske meje je italijanska stran na Strmolu zaradi ugreza te‘kih tankerjev pri plov-
bi v pristani{~i Trst in Tr‘i~ zahtevala spremembo izhodi{~nih to~k za razdelitev teritorialnih
voda. (Pokazalo pa se je, da so si predvsem ‘eleli zagotoviti {ir{a ribolovna podro~ja na na{i
strani, kjer je ve~ji ribji fond.) Jugoslovanska stran je odklonila ta argument in odobrila kori-
dor skozi svoje morje (od rta Savudrije mimo Debelega rti~a).15 To koncesijo je kasneje
potrdila tudi Republika Slovenija.
Na Strmolu so pripravili skupna besedila sporazuma o vseh odprtih vpra{anjih med dr‘ava-
ma in pogajanja bi bila lahko kon~ana.16 Italijanska stran bi morala le {e potrditi dogovorjeno,
vendar so zahtevali {e drugo fazo ponovnih pogajanj marca 1975 v Dubrovniku, kljub temu,
da so sprva prosili le za formalni sestanek proceduralne narave med poobla{~encema. V
nadaljevanju je jugoslovanska stran morala pristati na okle{~eno vsebino manj{inskega ~lena,
del vsebine pa so prenesli v preambulo. Dubrovnik je bil izbran simboli~no, da se tudi Hrva{ka
pojavi v delu poobla{~encev.17 Kljub zagotovilu italijanskega poobla{~enca, da so s tem
iz~rpane vse njihove zahteve, so nato aprila v Rimu ob urejanju besedil sku{ali pose~i v ‘e
dogovorjene vsebine.18
Kljub temu pa v tretji fazi pogajanj med poobla{~encema v Strunjanu junija 1975 italijan-
ska stran ni ve~ sku{ala spreminjati dogovorjenih vsebin. Jugoslovanska stran je v korist
Italije sprejela le ozemeljski popravek na Sabotinu in s tem omogo~ila parafiranje tekstov
sporazuma. V Strunjanu torej ‘e sledimo uradnim diplomatskim pogajanjem, ko sta oba
politi~na poobla{~enca postala vodji dr‘avnih delegacij (pooblastilna dokumenta obema po-
gajalcema s strani politi~nih vrhov sta bila napisana kasneje). Narava pogajanj se je spreme-
nila v diplomatska in se kon~ala s parafiranjem meddr‘avnega sporazuma v francoskem jeziku.
Pogajanja so {e vedno potekala v najve~ji tajnosti v protokolarni stavbi Izvr{nega sveta Slo-
venije. Strunjan so izbrali zato, ker je sodil v cono B STO. V Strunjanu so bili parafirani
dokumenti na uradnem papirju obeh zunanjih ministrstev.19
Ves ~as dela poobla{~encev je bila na jugoslovanski strani prisotna previdnost. Jugoslo-
vanska stran namre~ ni bila prepri~ana ali ne gre na italijanski strani le za taktiko pridobi-
vanja ~asa in v danem trenutku za neuspeh pogajanj okriviti Jugoslavijo. Taka razmi{ljanja
so obremenjevala tudi delo v Strunjanu, ko je zaradi nezaupanja pri{lo do krize v jugoslovan-
ski delovni skupini. Metoda dela ka‘e na temeljite priprave za pogajanja in pravilne analize
prepoznavanja taktike zavla~evanja in premikanja korak naprej in dva nazaj med posami~nimi
sre~anji poobla{~encev.
V nadaljevanju so na italijanski predlog izpustili poprej predvideno fazo diplomatskih
pogajanj in jo nadomestili avgusta 1975 v Beogradu z uradnim parafiranjem pogodbenih
dokumentov meddr‘avnega sporazuma v ZSZZ v prisotnosti jugoslovanskega zunanjega
442
20 Pooblastilo italijanskega zunanjega ministra Mariana Rumorja Eugeniju Carboneju z dne 4. avgusta 1975.
AMM; Pooblastilo Milo{a Mini}a Borisu [nuderlu z dne 6. avgusta 1975. AMM; Ve~ o spominih italijanskega
ambasadorja v Beogradu v ~asu osimskih pogajanj Giuseppe Walter Maccotta, Osimo visto da Belgrado, v: Rivista
di Studi politici Internationali, Firence 1993. l. 60, {t. 237, str. 55–67.
21 Bele‘ka poobla{~enca o susretu sa Carbonejem 19. 10. 1975 u Beogradu. AB[; Bele‘ka poobla{~enca o
susretu sa dr. E. Carbone-om 30. 10. 1975 u Beogradu, dr‘avna tajna, Beograd, 3. 11. 1975. AB[; Vabilo zunanjega
ministra Mariana Rumorja Borisu [nuderlu na ve~erjo (v italijanskem jeziku) dne 10. 11. 1975 v Castel S. Pietro v
Osimo. AB[.
22 Izve{taj o susretu podpredsednika Saveznog izvr{nog ve}a i saveznog sekretara za inostrane poslove Milo{a
Mini}a sa ministrom inostranih poslova Republike Italije Marijanom Rumorom u Ankoni (Italija) 10. 11. 1975 i
potpisivanju ugovornih instrumenata o grani~nim i drugim pitanjima izmedju SFR Jugoslavije i Republike Italije,
Savezno izvr{no ve}e, 38 – 4 br. str. pov. 407/75, 25. 11. 1975, SSIP, Beograd. AMM; O tem tudi Sergij Premru, Pot,
ki so jo nakazali pred 30 leti, {e ni do konca prehojena. Spomin na »lov« za krajem podpisa zgodovinskega sporazuma,v:
Primorski dnevnik, Trst, 11. 11. 2005, l. 61, {t. 263, str. 5.
23 TANJUG, Odlikovanje za delovni prispevek, v: Delo, l. 18, {t. 221, 21. 9. 1976, str. 2; TANJUG, Tito odliko-
vao grupu jugoslovenskih funkcionera, v: Politika, Beograd, l. 73, {t. 22616, 21. 9. 1976, str. 1.
ministra Mini}a in italijanskega ambasadorja Giuseppeja Walterja Maccotte.20 Jugoslovan-
ska stran sprva ni razumela, zakaj je moralo priti po Strunjanu do {e enega parafiranja tekstov
sporazuma, namesto da bi pri{lo kar do podpisa sporazuma. Po razpravi v jugoslovanski
skup{~ini in v italijanski poslanski zbornici, kjer so pooblastili zunanja ministra za podpis
sporazuma, je italijanska stran ponovno sku{ala pogojevati podpis sporazuma s popravki ‘e
dogovorjene mejne ~rte in raz{iritvijo industrijske cone.
Preobrat je predstavljal Carbonejev prihod v Beograd konec oktobra 1975, ko je poudaril
italijansko pripravljenost za ~imprej{nji podpis sporazuma. Predvidena pokojninska reforma
bi lahko spro‘ila v Italiji novo vladno krizo, zato sta predsednik vlade Moro in zunanji mini-
ster Mariano Rumor ‘elela ~imprej podpisati sporazum z Jugoslavijo. Carbone je ponudil
kon~no mo‘nost podpisa sporazuma za 10., 13. ali 14. november, jugoslovanska stran je
izbrala prvi datum. V primeru podpisa sporazuma v Rimu bi po italijanskem mnenju lahko
pri{lo do neprijetnih zapletov. Tik pred podpisom sporazuma so na italijanski strani prosili le
{e za spremembi v izrazoslovju, kar je jugoslovanska stran sprejela.21
V Castel del Monte San Pietro v Osimu pri Anconi, v gradi~u, ki ga je dal na razpolago
grof Leopardi, sta nato v dvorani oro‘ij ministra podpisala sporazum ob prisotnosti italijan-
skega in jugoslovanskega tiska. Pri tem je bilo {e posebej poudarjeno, da bosta obe vladi ob
prilo‘nosti ratifikacije sporazuma v svojih parlamentih vsaka posebej prebrali deklaracijo o
politiki do manj{in. Okoli{~ine ob podpisu sporazuma niso prinesle bistvenih presene~enj.22
Dr‘avi sta tokrat dosegli dvostranski sporazum, kar predstavlja bistveno razliko glede na
pogajanja, ki so leta 1954 pripeljala do LMOS. Na italijanski strani so se vse do ratifikacije
sporazuma 1977 vra~ali k ‘e dogovorjenim, usklajenim stali{~em in postavljali nove zahte-
ve, vendar neuspe{no.
[e pred ratifikacijo OS je predsednik Tito odlikoval jugoslovansko pogajalsko skupino
»za izredne zasluge pri pripravah sporazuma med SFRJ in Republiko Italijo«. Pri tem je
pri{la do izraza zavezanost uradni diplomaciji, saj je v tedanjih ~asopisih, ki so objavili sez-
nam odlikovancev povsod na prvem mestu nekdanji jugoslovanski ambasador v Italiji in
tedanji ~lan sveta federacije Pavi}evi}, kljub temu da v procesu pogajanj zelo dolgo sploh ni
vedel za obstoj le-teh, saj so potekala izven institucionalnih okvirov. Predsednik dr‘ave je
vzporedno »za izredne zasluge pri delu, pripravah in sodelovanju delegacije SFRJ na KEVS,
ki je bila lansko poletje v Helsinkih« odlikoval tudi nekatere funkcionarje in uslu‘bence
ZSZZ. Mini} je predal odlikovanja 20. septembra 1976 na posebni sve~anosti v ZSZZ.23 V
zvezi s pogajanji za Osimo je zanimivo, da je vsak odlikovanec najprej dobil t. i. »potrdilo«
V. [KORJANEC: OB TRIDESETLETNICI OSIMSKIH SPORAZUMOV
443ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
24 Socialisti~ka federativna republika Jugoslavija, Predsednik republike, Kancelarija ordena Beograd: Uverenje.
Ukaz, broj 68 od 20. 7. 1976. Kot zanimivost naj navedem, da je z istim ukazom {t. 68 ob svoji tridesetletnici obstoja,
»za izredne zasluge in uspehe pri delu, ki ima pomen za razvoj zgodovinske vede v SR Sloveniji in prispevek
napredku zgodovine delavskega gibanja«, red zaslug za narod z zlato zvezdo dobilo tudi Zgodovinsko dru{tvo
Slovenije, v: Uradni list SFRJ, 31/408, 17. 6. 1977, str. 1318. Slovenski zgodovinar Bogo Grafenauer je bil isto~asno
odlikovan z redom dela z rde~o zastavo, Ferdo Gestrin pa z redom republike s srebrnim vencem. O tem Tone Ferenc,
Trideset let zgodovinskega dru{tva za Slovenijo, v: Zgodovinski ~asopis, l. 30, 1976, {t. 3–4, str. 224, 232.
25 Odlikovanja. Ukaz predsednika SFRJ, {t. 68, Beograd, 20. 7. 1976, v: Uradni list SFRJ, 31/408, 17. 6. 1977,
str. 1315. Ve~ o rangih odlikovanj izvedencev ter posameznikov za zasluge pri sodelovanju na KEVS v Helsinkih,
str. 1318–1319.
26 Dimitrij Rupel, Uvodni nagovor (Opening address), v: Osimo – mednarodne in lokalne razse‘nosti ob 30-
letnici sporazumov (Osimo nella prospettiva storica della contiguita tra gli Italiani e Sloveni). Mednarodni znanstve-
ni sestanek. Ljubljana, Koper, 10.–11. 11. 2005. Glasnik ZRS Koper, l. 10, {t. 7, str. 13.
27 Ve~ o uresni~evanju Osimskih sporazumov: Tone Polj{ak, Trideset let kasneje. Organiziranost Jugoslavije in
Slovenije za izvajanje Osimskih sporazumov, v: Svobodna misel, Ljubljana 2005, l. 43, {t. 21, str. 9–10.
28 Osimski sporazumi. Serija XIV, 4. zv. Knji‘nica Skup{~ine SFRJ, Beograd 1977, Sekretariat za informacije
skup{~ine SFRJ; Osimski sporazumi. ^rtomir Kolenc (ur.). Zalo‘ba Lipa, Koper 1977.
z dne 20. julija 1976, kjer se to~no navaja tudi vrsta odlikovanja.24 Uradni list (UL) Socialisti~ne
federativne republike Jugoslavije (SFRJ) je navedeni ukaz predsednika dr‘ave objavil {ele
17. junija 1977, ko je bil sporazum z Italijo ‘e nekaj mesecev ratificiran. [ele iz UL se vidi,
da je v resnici najvi{je odlikovanje dobil poobla{~enec [nuderl in sicer orden zaslug za narod
z zlato zvezdo. Pavi}evi}, ~lana pogajalske skupine Aleksandar Jeli} in Mo~ivnik ter Zvonko
Peri{i} (ki je aktivno sodeloval v diplomatskih pogajanjih do leta 1973) so dobili ni‘je in
enako odlikovanje, t. j. red dela z rde~o zastavo, ~lan pogajalske skupine Novak Pribi}evi} je
bil odlikovan z zaslugami za narod s srebrnimi ‘arki, Veselin Pupovac pa je kot ~lan pogajal-
ske skupine dobil red jugoslovanske zastave z zlato zvezdo na ogrlici. Odlikovanja so prejeli
tudi izvedenci, ki so ob~asno sodelovali pri pogajanjih.25
Ob tridesetletnici podpisa OS je slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel ocenil pripra-
ve in podpis sporazumov »kot primer, kako je s pripravljenostjo in dobro voljo obeh strani,
na bilateralni ravni, kljub skoraj nere{ljivim odprtim vpra{anjem /.../ uspelo priti pogajal-
cem, skritih pred o~mi javnosti, do zglednih meddr‘avnih dogovorov«.26
Osimski sporazumi od ratifikacije do danes
Po ratifikaciji OS 1977 so v obeh dr‘avah ustanovili komisije za spremljanje in izvajanje
sporazumov, za kar so imenovali koordinatorje tako v ZSZZ kot v italijanskem zunanjem
ministrstvu, pa tudi na republi{ki ravni Slovenije in Hrva{ke. OS in njihovo kasnej{e
uresni~evanje so bili, kar se jugoslovanske strani ti~e, plod ve{~in slovenskih pogajalcev.
Mejno vpra{anje, ki je pogojevalo vsa ostala vpra{anja, je bilo z OS dokon~no re{eno. V
praksi je bila v nadaljevanju v celoti obele‘ena dr‘avna meja, razre{eno vpra{anje dr‘avljan-
stva za osebe, katerih status je bil po koncu druge svetovne vojne zaradi nedefinirane meje
med dr‘avama na obmo~ju STO sporen, razre{eno vpra{anje od{kodnine za italijansko na-
cionalizirano imetje, vra~anje nepremi~nin, podpisan je bil sporazum o priznavanju
visoko{olskih diplom in sporazum o skupni obrambi pred to~o. Zgrajeni sta bili cesti na
Kolovratu in pod Sabotinom, noveliran je bil tudi Videmski sporazum.27 Plovni kanal So~a–
Sava je bil ogromen projekt, ki ni bil ekonomsko upravi~en. Ostala pogajalska vpra{anja so
prav tako do potankosti obdelana in v pogodbi za obe strani obvezujo~a.28
Tudi po kon~ani ratifikaciji v letu 1977 so na italijanski strani sku{ali {e kaj pridobiti, kar
pa jim zaradi doslednosti na jugoslovanski strani ni uspelo. Prosta industrijska cona, ki je
444 V. [KORJANEC: OB TRIDESETLETNICI OSIMSKIH SPORAZUMOV
predstavljala z italijanske strani pogoj kon~nemu sporazumu, v nadaljevanju zaradi negativ-
nih vplivov italijanskega javnega mnenja ni nikoli za‘ivela, ~eprav je bila njena lokacija
dolo~ena (Se‘ana). Italijanska vlada je odstopila od njene uresni~itve.
Italijanska stran je priznala kontinuiteto veljavnosti OS tudi z dr‘avama Slovenijo in
Hrva{ko. V UL Italije so bili OS objavljeni 8. septembra 1992 in postali polnopravno velja-
ven mednarodni akt med Italijo in Slovenijo. @e od oktobra 1992 naprej se je ponovno za~ela
stopnjevati dejavnost skrajno desni~arskih sil v Tr‘a{ki pokrajini. Menili so, da je Rim zapra-
vil prilo‘nost, ko bi v novih razmerah, s tem ko je uradno priznal Slovenijo kot naslednico
OS, lahko iztr‘il ve~. Italija je izkoristila diplomatsko {e neizku{eno slovensko vlado s posta-
vitvijo zahtev za posodobitev oz. nadgradnjo OS in koncesijami. Na njihovi strani pa niso
izvr{ili obveznosti do pripadnikov slovenske manj{ine v Italiji. Desni~arske sile v Italiji so
obnovile trditve o neveljavnosti sporazumov in postavile zahteve po pogajanjih o od{kodnini
za zapu{~eno in nacionalizirano lastnino ter vra~anje nepremi~nin optantom nekdanje cone
B. Kljub temu, da prosta industrijska cona nikoli ni za‘ivela, so celo zahtevali, naj se izbri{e
iz vsebine sporazumov. Zahtevali so za{~ito italijanske manj{ine kot celote, ki ‘ivi v dveh
novonastalih dr‘avah v Sloveniji in Hrva{ki. Oglasil se je tudi Rim z izjavo, da je treba
sporazume posodobiti, ~e{ da so nekateri deli zastareli. Bistvo teh novih zahtev je bilo, da bi
z odprtjem enega vpra{anja za~eli revizijo OS v celoti in po posameznih vpra{anjih. Nato je
Italija pogojevala ratifikacijo pridru‘itvenega sporazuma k EU in dosegla s [panskim kom-
promisom spremembe v slovenski zakonodaji. Italijanski parlament je po {tevilnih predhod-
nih oviranjih marca 1998 kon~no ratificiral pridru‘itveni sporazum med EU in Slovenijo.
Septembra 1997 se je po vseh zapletih za~el tudi formalni postopek za odobritev zakon-
skega osnutka v korist slovenske manj{ine v Italiji. Njegova odobritev je trajala vse od 15.
julija 1971 in se kon~ala 12. julija 2000. V senatu italijanskega parlamenta je bil Za{~itni
zakon dokon~no odobren 14. februarja 2001. S tem je Italija slovensko manj{ino po dolgih
desetletjih ‘ivljenja pod Italijo formalnopravno priznala. Veljavnost mednarodnopravnih
dokumentov odpira vpra{anje njihove implementacije v praksi in spo{tovanja na~ela pacta
sunt servanda, kar se je na italijanskem primeru pokazalo vse do danes kot vpra{ljivo. Tako
se danes kljub sprejetju Za{~itnega zakona njegovo izvajanje onemogo~a. Odstranjujejo se
dvojezi~ni napisi v okolici Trsta, pa tudi javna raba sloven{~ine je vse bolj omejena ne le v
mestu, ampak tudi v nekaterih do sedaj povsem slovenskih ob~inah na pode‘elju. Italija vse
do danes ne ~rpa sredstev iz depozitnega ra~una po Rimskem sporazumu, na katerega je
Slovenija izpla~ala svoje obveznosti za povra~ilo nacionaliziranega imetja v biv{i coni B
STO.
Zaklju~imo lahko, da predstavljajo OS uresni~itev mo‘nega. Zaradi ‘ivih dolo~il bodo
tudi v prihodnje na dejanski ravni predstavljali ustavo odnosov med Slovenijo in Italijo.
Italijanska odlo~itev za Osimo je pomenila tudi njeno samostojno odpoved imperialnim me-
todam Londonskega pakta in zavestno vrnitev k demokrati~nim na~elom njenega lastnega
preporoda o etni~nih mejah z dr‘avami, ki so se osamosvojile tudi po izvirnem italijanskem
zgledu. S tem poudarkom, ki nadgrajuje pravilo o nespornosti obstoje~ih dr‘avnih meja kot
opore sodelovanju, je Osimo danes {e posebej v duhu razmi{ljanj sodobne Evrope.29 V {ir{em
29 Janko Pleterski, Osimo v zgodovinski perspektivi sose{~ine Italijanov in Slovencev (Osimo nella prospettiva
storica della contiguità tra gli Italiani e Sloveni), v: Osimo – mednarodne in lokalne razse‘nosti ob 30-letnici spo-
razumov. Mednarodni znanstveni sestanek. Ljubljana, Koper, 10.–11. 11. 2005. Glasnik ZRS Koper, l. 10, {t. 7,
str. 21.
445ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
kontekstu slovensko-italijanskih odnosov na osnovi preteklih in sedanjih izku{enj pa je razvi-
dno, da nas ~aka te‘avno sosedstvo tudi v prihodnje.30
S u m m a r y
30th Anniversary of the Treaty of Osimo
Viljenka [korjanec
After the 1954 London Memorandum, the Italian side used the legal aspect of the agreement as a
pretext for stalling over the final resolution of the border delineation issue, claiming that the situation
with Zone B of the Free Territory of Trieste was merely temporary. Italy also requested several minor
corrections near the border already defined by the Paris Peace Treaty. Due to the events in Czechoslo-
vakia and the advanced age of President Josip Broz Tito the Italian foreign minister, Giuseppe Medici,
proposed in 1968 a package of eighteen items. The package included the suggestion that the demarca-
tion line that had been defined by the London Memorandum became a state border with territorial
provisions. The package was accepted as a negotiation platform for further dialog at the meeting of
ministers Giuseppe Medici and Milo{ Mini}, which was held in Dubrovnik in March 1973. Alongside
the official diplomatic channel the two ministers privately agreed on a special, parallel channel for
secret negotiations of political mandataries. The parallel channel was designed as an alternative that
would allow the negotiations to continue if the official –  likewise secret – diplomatic negotiations
could not progress any further.  The Italian initiative for negotiations outside of institutionalized fra-
mework, with the two countries precluding their departments of foreign affairs, proved to be the only
realistic possibility for reaching an understanding. At the end of 1973, when the other channel was not
yet active, the diplomatic negotiations ended without any success. After several harsh diplomatic notes
and President Tito’s speech in Sarajevo Giulio Andreotti, leader of the Christian Democratic Party of
Italy at the time, in his speech in Udine in May 1974 publicly announced Italy’s intention to reach an
appropriate agreement with Yugoslavia. In view of the forthcoming Conference on Security and Coope-
ration in Europe in Helsinki and the fundamental principle concerning the finality of state borders, the
leaders of the Christian Democratic Party estimated that an unsolved border issue was compromising
global Italian politics. After a correction to the Italian mandate and the arrival of the Italian delegation
at Strmol in July 1974, the Yugoslav side accepted the Italian proposal of negotiations between special
political mandataries. Negotiations at Strmol were followed by negotiations in Dubrovnik and Strunjan
in 1975. After initialing the wording of the agreement in Belgrade the Treaty was finally signed in
Osimo. Although the Italian side continually tried to gain certain points after the final ratification in
1977 the Yugoslav side remained adamant. The claim for a joint free industrial zone, stipulated as the
Italian condition for signing the agreement, was never realized although its location had already been
determined; Italy withdrew this claim some time later.
When Slovenia and Croatia became independent states the Italian side recognized the continuity of
the Treaty of Osimo. Yet soon afterwards it demanded its revision, primarily to obtain compensation for
the optanti, Italian citizens who had fled to Italy after WWII; that claim was rejected by Slovenia.
Slovene entrance in the European Union was conditioned by Italian claims that resulted in the Spanish
Compromise and the subsequent change of Slovene legislature. To this day, Italy has not yet withdrawn
any funds from the fiduciary account to which Slovenia has been regularly remitting compensation,
agreed upon under the Roman Agreement, for nationalized property in former Zone B of the Free
Territory of Trieste. Together with already-agreed upon provisions, the Treaty of Osimo represents the
realization of what was possible at that time. Since resolved border issues represent the basis for coope-
30 Ve~ o tem Bo‘o Repe, Slovensko-italijanski odnosi od Londonskega memoranduma do osamosvojitve Slove-
nije, v: Jo‘e Pirjevec (ur.), Gorazd Bajc (ur.), Borut Klabjan (ur.): Vojna in mir na Primorskem. Zalo‘ba Annales,
Koper 2005, str. 323–337.
446 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
ration between states the Treaty of Osimo reflects, particularly today, the spirit of modern Europe.
Italian lack of respect for the pacta sunt servanda principle in the 20th century, however, indicates a
troubled relationship also in the future.
447ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
ZAPISI
Mojca Kukanja
Ustna zgodovina v osnovni {oli
Uvod
Ustna zgodovina je v na{em osnovno{olskem prostoru premalo zastopana. Vklju~itev v
u~ne na~rte in delo pri pouku ter izven njega bi izredno koristilo u~encem tako na podro~ju
razvijanja dolo~enih spretnosti in sposobnosti kot tudi na podro~ju razumevanja, analiziranja
in vrednotenja zgodovinskih dogodkov. Navsezadnje, vendar ne najmanj pomembna, pa je
aktivna vklju~enost u~enca pri raziskovanju preteklosti – preko primarnih virov in z njimi
povezanih neprecenljivih pri~evalcev.
V nadaljevanju je prikazan alternativni pristop projektnega dela na podro~ju ustne zgodo-
vine, ki ga lahko u~itelj zgodovine uporabi pri delu z u~enci, ravno tako so podani predlogi,
kako u~ence vklju~iti v projektna dela, jih nau~iti pravilnega pristopa pri uporabi ustnih
virov, razumevanja, analiziranja in interpretiranja izre~enega. Izrednega pomena je, da je
ustna zgodovina zastopana na vseh stopnjah in fazah vzgojno-izobra‘evalnega procesa ter v
heterogenih oddelkih.
1. Ustna zgodovina
Ustni zgodovinski viri so zgodovinski viri, ki s pomo~jo ustnega izro~ila ohranjajo zgo-
dovino. To je razvidno predvsem iz zgodb star{ev oziroma starih star{ev, mitov, bajk, legend
ipd. Ustna zgodovina, ki je opredeljena kot ustno izro~ilo oz. pripoved, je pomemben vir
odkrivanja, raziskovanja in nadaljnjega interpretiranja zgodovine. O ustni zgodovini lahko
govorimo tudi kot o sistemati~nem zbiranju zgodb pre‘ivelih pri~ zgodovine, katere so ne
glede na rasno, socialno, politi~no ali versko pripadnost pri~evalca klju~ni element sestav-
ljanja zgodovine in kot take jih moramo skrbno varovati pred izginotjem (Moyer, 1999).
Termin »zgodovina« izhaja iz gr{ke besede historia, ki ozna~uje spra{evanje in s spra{e-
vanjem pridobljeno znanje, vesti, nauke ter opisovanje in pripovedovanje preteklosti (Gross,
1989, str. 21). V starogr{kih besedilih se zgodovina (pojmovno) pojavlja kot spra{evanje in
zapisovanje v obliki liri~nega besedila ali kronolo{kega dnevni{kega zapisa dolo~enih dogod-
kov. Tudi v srednjeve{kem latinskem jeziku se pojem zgodovine nana{a na spra{evanje in
pripoved.
Ustna zgodovina je bila v tak{ni ali druga~ni obliki vedno integralni del zgodovinarjeve-
ga poklica in dejavnosti. Njene korenine segajo ‘e v ~as Tukidida in Herodota, s katerima se
je uveljavilo mnenje, da struktura pri~evanj temelji na preverljivih pri~evanjih, neposrednem
opazovanju in pri~anju zanesljivih pri~. Herodot je namre~ pred pisnimi pri~evanji v ospred-
je postavil osebno pripovedovanje in skladno s tem so njegove raziskave temeljile predvsem
448
na ustnem izro~ilu (Momigliano, 1988). Herodotu je kljub oznakam za la‘nivca, uspelo nare-
diti spo{tovanja vredno zgodovino na podlagi ustnega izro~ila in tistega, ~emur je bil sam
pri~a.
Po drugi svetovni vojni je ustna zgodovina postala kriti~na to~ka in hkrati izreden doda-
tek tradicionalnim virom zgodovinske dokumentacije. Opredeljena je kot intervjuvanje ude-
le‘encev oz. ekspertov dolo~enega podro~ja z namenom razsvetlitve in ohranitve njihovih
spominov, mnenj in izku{enj (Everett, 1992). Materiali in pri~anja ustne zgodovine vsebujejo
informacije, ki so plod subjektivne izku{nje pri~evalca in katere v pisnih zgodovinskih virih
ter dokumentacijah te‘ko zasledimo.
Ustna zgodovina ima potemtakem nalogo ohranjevanja in varovanja osebne interpreta-
cije intervjuvanca, misli, ob~utkov in videnja, ki so obogatena z dodatnim gradivom kot so
fotografije, pisma, dnevni{ki zapisi ipd. Kon~ni produkt, bodisi posnet ali zapisan, odra‘a
trud intervjuvanca in intervjuvanega v izgrajevanju edinstvenega zgodovinskega poro~ila oz.
edinstvene pripovedi. Pri tem moramo biti pozorni na spoznanje, da ustna zgodovina niso
nepotrjene govorice oz. »~en~e«, temve~ preverjena in dokazana dejstva, ki jih mora na tak{en
ali druga~en na~in analizirati in postaviti v pravilen zgodovinski kontekst, avtor oz. tisti, ki
opravlja intervju (zgodovinar).
1.1 Uporaba ustne zgodovine
Za pravilno uporabo ustne zgodovine moramo poznati vse njene pomanjkljivosti in inten-
zivnosti. Dober intervju zgodovinarja mora zagotavljati poznavanje podro~ja spra{evanja,
oseben vpogled v ‘ivljenje intervjuvanca in pisne anekdote, ki so povezane z dolo~enim
obdobjem oz. dogodkom, ki ga ‘elimo raziskati s pomo~jo pri~evanja. Najve~je napake, ki so
se zgodile v interpretiranju in zapisovanju zgodovine, so plod slabega dela zgodovinarja in
nepoznavanja tehnik ustnega pri~evanja.
Vrste intervjujev, kot jih omenja Stephen E. Everett, so naslednje:
– ‘ivljenjepis pri~evalca: intervju je osredoto~en na ‘ivljenje individuuma in njegovo delo;
– predmetni oz. tematski intervju: pridobivanje informacij o to~no dolo~enem dogodku,
temi;
– izhodni (kon~ni) intervju: namenjen je pri~evalcem, ki zaklju~ujejo neko ‘ivljenjsko pot,
poglavje, delo, ki so ga opravljali v obdobju, ki ga raziskujemo;
– trenutni intervju: posebna vrsta intervjuja, ki poteka v ~asu nekega dogodka (med vojno),
ki ga raziskujemo (1992).
Pripravljalna stopnja: izbira podro~ja raziskovanja (teme) in s tem povezanih pri~evalcev
(intervjuvancev); vzpostavitev stika z intevjuvanci (cilji, nameni raziskave, osebna predsta-
vitev ipd.); preu~itev literature in drugih virov o dogodku, ki ga ‘elimo raziskati z ustno
zgodovino; na~rtovanje vpra{anj (pravilen izbor narave vpra{anj) in ustrezno potrdilo o dovo-
ljenju opravljanja intervjuja s strani pri~evalca.
Intervju – »trenutek resnice«: dobra opremljenost z vsemi potrebnimi pripomo~ki (kase-
tofon, mikrofon, video kamera, dodatne baterije, pisala, papir, drugi dodatni viri); priprava
ustreznega okolja za izvedbo intervjuja (mirno, pomirjujo~e); predstavitev intervjuvanca,
teme in drugih pomembnih podatkov (na snemalno napravo); samozavest, samokontrola in
spro{~eno vodenje intervjuja; brez vsiljevanja svojih vnaprej pripravljenih vpra{anj; sprotno
ozna~evanje, pripisovanje naslednjih vpra{anj; spodbujanje intervjuvanca, da sproti pojas-
njuje dolo~ene nare~ne besede; brez prekinjanja pri~evalca med odgovarjanjem na vpra{anje;
brez strahu pred trenutki ti{ine (pri~evalcu moramo dopu{~ati dovolj ~asa za premislek in
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
449ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
odgovor); vpra{anja na listu morajo biti zgodovinarju v oporo, ko se odgovori intervjuvanca
oddaljujejo od dolo~ene tematske problematike; zaradi utrujenosti obeh akterjev je
priporo~ljivo izvajanje intervjuja v intervalih (dve do tri ure) z vmesnimi kratkimi premori
(Everett, 1992).
Obveznosti po opravljenem intervjuju: po opravljenem intervjuju lahko pri~evalec na hi-
tro poslu{a svoja pri~evanja, ki jih dopolnimo na svoj list z vmesnimi opombami. Posnetek
moramo ustrezno prepisati (v celoti ali v skraj{ani obliki). Obveznost, ki ne sme biti spregle-
dana, je tudi zahvalno pismo intervjuvancu s kopijo posnetega intervjuja (oz. naknadnim
zapisom). Vse pridobljene materiale in vire moramo skrbno shraniti in rezultate tudi predsta-
viti {ir{i javnosti.
2. Ustna zgodovina v {oli
U~ni na~rt zgodovine v osnovni {oli opredeljuje splo{ne in operativne cilje predmeta po
razredih devetletne osnovne {ole, kjer pa ni omenjena ustna zgodovina kot integralni del ciljev,
ki naj bi jih u~enci osvojili (1994). Pri ciljih ni navedeno, da naj bi se u~enci lotili aktivnega
raziskovanja preteklosti v doma~em kraju, dru‘ini, svojcih in prijateljih ter posledi~no vredno-
tili, primerjali in analizirali pisne zgodovinske vire z ustnimi. Npr. cilj: seznanjanje z vlogo
virov in literature pri pojasnjevanju preteklosti, pomenom muzejev in arhivov ipd.
Operativni cilji za {esti razred sicer navajajo, da u~enci spoznajo ustno izro~ilo z zgodo-
vinsko tematiko, ki pa slu‘i zgolj za poznavanje in opredelitev novih pojmov in virov. Aktiv-
nosti, ki so povezane z aktivno vklju~itvijo u~enca pri samostojnem vrednotenju zanesljivo-
sti in objektivnosti omenjenih virov, ni.
Ustni viri so v u~beniku za 6. razred osemletne osnovne {ole navedeni kot manj zanesljivi
viri, kar pa je manj primerna oznaka (Jan{a-Zorn, Miheli~, 1994, str. 5). Na tak{en na~in so
ustni viri predstavljeni kot »nezanesljivi«, njihova uporabnost pri pri~evanju preteklosti pa
kot »neverodostojna«. U~ence bi morali navajati na dejstvo, da ne obstaja absolutno zanes-
ljiv vir oz. popolnoma objektiven pisni ali ustni zgodovinski vir, zatorej morata biti oba
enakovredno zastopana in uporabljena pri preu~evanju preteklosti.
2.1 Vklju~evanje ustne zgodovine v u~ni na~rt osnovne {ole
U~ni na~rt zgodovine od 6. – 9. razreda devetletne osnovne {ole eksplicitno ne ume{~a
podro~ja ustne zgodovine med cilje, ki jih morajo u~enci osvojiti (2003). Vendar pa moramo
pri tem upo{tevati dejstvo, da je ustna zgodovina s tehnikami, ki jih morajo u~enci poznati,
uporabna na vseh stopnjah izobra‘evanja. Prav tako pa je pomembna zaradi interdisciplinar-
ne naravnanosti, saj omogo~a raziskovanje in vklju~evanje drugih predmetnih podro~ij.
Nekaj napotkov o pomembnih vidikih in poteh vklju~evanja ustne zgodovine v {olski
kurikulum:
1. Na za~etnih stopnjah bi morali ustno zgodovino s svojimi tehnikami vklju~iti na stopnje
izobra‘evanja s pomo~jo intervjujev, ki naj bi potekali med u~enci, u~enci in u~itelji ter
drugim {olskim osebjem. Vpra{anja bi morala obravnavati teko~o problematiko, razume-
vanje preteklosti, razli~nih tipov dru‘ine, tradicij, otro{tva, dru‘be pred desetletjem ali
ve~, napredka v dru‘bi, sprememb itd. Z intervjuvanjem v dru‘ini, soseski, med prijatelji,
v {ir{i dru‘bi in drugod, bi u~enci razvijali sposobnosti razumevanja sveta v vseh svojih
razli~icah in se spopolnjevali na pomembnih podro~jih socialnih ve{~in. Izpostaviti je
450
treba spretnost, ki jo u~enci lahko razvijajo preko ustne zgodovine, to je poslu{anje.
Poslu{anje drug drugega je namre~ vrednota in spretnost, ki pa je v na{ih {olah vse manj
zastopana.
2. V {olsko delo in u~ne priprave bi morali vklju~iti ve~je {tevilo {olskih projektov, ki bi
temeljili na ustni zgodovini. Projekti so lahko tudi o‘je problemsko naravnani, spodbujati
pa bi morali interdisciplinarnost in aktivno delo u~encev. Primeri projektov so lahko:
razli~ne porazdelitve vlog v dru‘ini neko~ in danes, delo neko~ in danes, hrana, moda,
{ola in u~itelji itd. Celoletni projekti pa so dalj{i, zahtevnej{i in problemsko raz~lenjeni.
Smiselno je, da si jih u~itelji zgodovine in drugih predmetov skupno dolo~ijo na za~etku
{olskega leta, se medsebojno povezujejo in sodelujejo.
3. U~ence bi morali navajati na poslu{anje zvo~nih posnetkov razli~nih intervjujev pri~,
pripovedi, pesmi in drugega iz na{e preteklosti. Po poslu{anju raznih zgodb iz preteklosti
bi morali sestaviti klju~ne povzetke in jih primerjati z dana{njimi dogajanji, vrednotami
in ‘ivljenjem.
4. U~itelj zgodovine bi moral ve~krat letno povabiti v goste osebo, ki bi jo pred u~enci tudi
predstavil in intervjuval. Tak{en zgled bi u~encem koristil pri poslu{anju tako u~itelja in
njegovih tehnik spra{evanja, kot tudi gosta, njegovih izku{enj in spominov. V spodbudnem
okolju lahko u~ence navajamo na postopno samostojno delo, ki naj bi sprva temeljilo na
aktivnosti in zgledu u~itelja, nato pa na samostojnem delu in vodenju intervjuja u~enca.
5. V raziskovalno delo bi morali vklju~iti samostojno raziskovanje dru‘inske zgodovine indi-
viduuma (rodoslovje).
2.2 Vrednost ustne zgodovine v osnovni {oli
Ustna zgodovina prina{a mnogo prednosti, ki jih drugi primarni viri ne premorejo v tolik{ni
meri. U~itelji zgodovine se pri svojem delu lahko poslu‘ujejo vrste zgodovinskih virov kot
so; ~asopisi, pisma, dnevni{ki zapisi, fotografije, zapisani spomini in drugi dokumenti. Ven-
dar pa ima klju~ni pomen ravno ustna zgodovina, ki pa je v na{em osnovno{olskem sistemu
tudi najslab{e zastopana. Ustna zgodovina bogati u~en~evo razumevanje preteklosti in aktiv-
nosti v razredu, hkrati pa je pomembna spremljevalka skozi celo ‘ivljenje, saj razvija {iroko
paleto sposobnosti in znanj (Walbert, 2006a). Prednosti uporabe ustne zgodovine so nasled-
nje (Walbert, 2006c):
Ustna zgodovina omogo~a spoznavanje preteklosti iz razli~nih zornih kotov u~enca, s
katerimi se ne soo~a v {olskem ~tivu in drugem gradivu. Na tak{ne na~ine dopu{~a vstop na
tista obmo~ja, ki jih pisni viri skorajda ne bele‘ijo (spomini, izku{nje pri~evalcev ipd.). U~enec
s tem spoznava dru‘bene, socialne, politi~ne in individualne razse‘nosti interpretacije zgo-
dovine.
Ustna zgodovina razvija spretnosti in sposobnosti posameznika (pravila uporabe inter-
vjuja, uporabe razli~nih virov, analiziranje, poslu{anje, interpretiranje, kriti~nost itd.). Spret-
nosti, ki jih u~enec osvaja in uri, so najbolj intenzivne na podro~ju samostojnega razisko-
vanja in pisanja (ve{~ine pravilnega zapisovanja) ter na podro~ju kriti~nega mi{ljenja. U~enci
spoznajo, da zgodovina ne pripada zgolj pomembnim politi~nim voditeljem, generalom in
dogodkom, ki so povezani s politi~nimi spremembami, temve~ vsem ljudem, ki so te dogod-
ke do‘ivljali preko lastne izku{nje, miselnosti in vrednot.
Ustna zgodovina omogo~a nadome{~anje pisnih virov z informacijsko-komunikacijsko
tehnologijo. Brez ustne zgodovine bi v sodobnem ~asu izgubili zgodovino in spomine posa-
meznika. U~enca pri tem navajamo na uporabo IKT pri svojem delu.
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
451ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Ustna zgodovina dopu{~a spoznavanje preteklosti skozi razli~ne informacije, spomine,
misli in prepri~anja. Skozi ustno zgodovino ne obravnavamo preteklih dogodkov zgolj
kronolo{ko, objektivno in tematsko naravnano, temve~ se pri preu~evanju lahko poglobimo v
~ustva, upanja, osebno izku{njo, razo~aranja, dru‘insko zgodovino intervjuvanca. Pomemb-
na je tudi zaradi obravnave vseh ljudi in ne zgolj vodstvenih politi~nih osebnosti, saj v pri~anju
najpogosteje nastopajo »mali ljudje«, ki so v pisnih virih izpu{~eni.
Ustna zgodovina dovoljuje uporabo raznovrstnih vpra{anj, ki jih zgodovinar (u~enec)
postavlja intervjuvancu po lastni presoji. U~enec z vnaprej pripravljenimi vpra{anji presoja,
katero je v dolo~enem trenutku smiselno uporabiti. Do odgovora, ki ga ‘eli raziskati, pa mora
prihajati postopoma z vrsto drugih podvpra{anj, ki mu pomagajo pri kon~nem analiziranju in
interpretiranju. Sestava vpra{anj, ki morajo slediti namenu in ciljem intervjuja, je za u~enca
te‘ka naloga, ki pa jo mora opraviti samostojno (u~itelj je zgolj usmerjevalec in pomo~nik,
ko ni izhoda).
Ustna zgodovina zagotavlja vpletenost pri~evalca pri obnavljanju preteklih dogodkov in
mu s tem omogo~a zagovarjanje svojih interpretacij, misli in spominov, ki so lahko v nasprotju
z zapisanimi viri.
Pomembnost ustne zgodovine je tudi v razse‘nosti medosebnih odnosov in interakcij,
humanosti in empati~nosti, razumevanju in odgovornosti, ki jo lahko pri u~encih razvijamo.
Razvoj ~ustveno-socialnega podro~ja je pri u~encih izrednega pomena.
Ustna zgodovina je uporabna tudi kot vodilo pri spreminjanju zakoreninjene osredo-
to~enosti zgodovine, saj odpira nova podro~ja preiskovanja in z njimi podira zapore in pre-
grade med generacijami, u~itelji in u~enci ter celotnim zunanjim svetom. V zapisovanju zgo-
dovine pa vra~a pomenskost in vrednost vsem ljudem, ki so preteklost izkusili in pre‘iveli, v
besednem zapisu, ki jim daje ob~utek pripadnosti in aktivne vpletenosti v izgrajevanju pre-
teklosti (Thompson, 1988, str. 22).
Poleg omenjenega ima ustna zgodovina tudi druge pomembne vloge kot npr. prikazovati
u~encu, kako skrbeti za ustne vire, izro~ila, primarne vire ter kje odkrivati njeno objektiv-
nost, kriti~nost in verodostojnost podatkov. Kot navaja Potrelli, ki ustne vire ume{~a med
pripovedne, so posneta pri~evanja ponavadi uni~ena, ostanejo nam samo zapisani viri (1991).
Morali bi poskrbeti, da ohranjamo tako ustne posnetke, zapise, pisma in drugo pomembno
gradivo.
Prav tako Potrelli opozarja na verodostojnost ustnih virov in subjektivnost, saj nam ustni
viri govorijo o tem, kaj so ljudje ‘eleli narediti, kaj so naredili, kaj jim je ‘al, da so naredili in
kaj bi lahko naredili (1991, str. 67). ^e strnemo napisano, nam ustni viri povedo veliko ve~ o
dogodkih samih, vklju~ujo~ emocionalne primesi, razmi{ljanja in vrednotenja preteklih do-
godkov, kot zgolj jasna dejstva poteka dogodkov. U~ence moramo na tak{ne interpretacije
zgodovine navajati, kot tudi na dejstvo, da ne obstajajo la‘ni ustni viri in la‘ni pri~evalci.
Kajti vsak dogodek je interpretiran in do‘ivljen na podlagi lastnih psiholo{kih okvirov, stop-
nje razumevanja in vrednotenja, zatorej poudarjanje o la‘nivosti ustnih virov ne bi smelo ve~
tako pogosto prihajati v ospredje.
3. Priprava in vloga u~itelja
U~itelj mora pri pou~evanju zgodovine uporabiti ~im ve~je {tevilo virov, ki tako ali druga~e
pri~ajo o preteklosti. Kljub dragocenosti primarnih virov in njihovi vsestranski uporabi, so
le-ti v u~nem procesu zelo malo uporabljeni, saj prevladujejo pisni viri in {olsko ~tivo. Poleg
raziskovanja s pomo~jo primarnih virov bi moral u~itelj zgodovine u~ence navajati na skrbno
varovanje ostankov preteklosti.
452
Projekti in programi, ki naj bi jih organiziral in vodil u~itelj zgodovine, bi morali temeljiti
na razvoju: verbalnih sposobnosti in poslu{anja; sposobnosti debatiranja, argumentiranja;
socialnih ve{~in (sodelovanje, timsko delo, interaktivnost); razumskih predstav o socialnih
in dru‘benih spremembah; empati~nosti in razumevanju drugih generacij; sposobnosti izbi-
ranja, razvr{~anja, analiziranja in interpretiranja ustnih virov; kriti~nosti in objektivnosti;
sposobnosti pisanja in izra‘anja pri predstavitvi svojih spoznanj (Ross, 1984, str. 433).
Poleg na{tetih sposobnosti in ve{~in, ki bi morale slu‘iti kot integralni cilji projektov
ustne zgodovine v osnovni {oli, so v nadaljevanju predstavljena izhodi{~a, po katerih bi se
morali u~itelji ravnati pred pri~etkom dela z u~enci (Walbert, 2006b). Izhodi{~a so prila-
gojena slovenskih osnovno{olskim u~nim na~rtom.
U~iteljeva priprava na projektno delo bi morala obsegati naslednje cilje:
1. Namen projekta oz. naloge (delni in kon~ni cilji): temeljit premislek in skladno s cilji
izbor podro~ja raziskave. Najprej mora u~itelj pomisliti na znanja in spretnosti, ki bi jih
morali u~enci osvojiti in nato dolo~iti projektno nalogo.
2. ^asovna porazdelitev dela: ustna zgodovina in z njo povezane metode dela zahtevajo
veliko ~asa, zato si ga mora u~itelj vnaprej zelo dobro organizirati. ^asovna porazdelitev
dela mora obsegati: izbor teme in diagnosti~no preverjanje znanja; preu~itev izbrane teme;
izbor oseb, ki bodo intervjuvane; izbor dodatnih virov; spoznanje s tehnikami in metodo-
logijo ustne zgodovine; sestava vpra{alnika; izpeljava vseh intervjujev; prepis oz. povze-
tek intervjuja; diskusija in argumentiranje svojega dela z drugimi; {ir{a predstavitev dela.
3. Metodologija dela – u~enje pristopov pri delu z intervjuji: u~enci se bodo o ustni zgodo-
vini in opravljanjem intervjujev najve~ nau~ili, ~e se bodo te zahtevne naloge lotili profe-
sionalno.
To pomeni, da jih moramo v metodologijo dela uvesti kot prave zgodovinarje, z vsemi
fazami, ki jih morajo poznati in jih nadaljnje tudi obvladati. Pri tem se morajo uriti, imeti
ve~ prakti~nih vaj dela z intervjuji in si pri delu pomagati z dodatno literaturo, medmre‘jem,
avdio-vizualnimi pripomo~ki in drugim.
4. Oblike dela – individualno, v paru ali skupinsko: ker ustna zgodovina zahteva dolgotraj-
no raziskovanje in je zahtevno opravilo za individuuma, ki se z njenimi postopki dela {ele
soo~a, je smiselno, da u~itelj dovoli, da u~enci delujejo v manj{ih skupinah. Prav tako je
potrebno dolo~iti, ali bodo intervjuje opravljali individualno ali v skupini. Naloge so
porazdeljene, u~enci pa pri tem delujejo v soodlo~anju, sodelovanju in timskosti.
5. Soodlo~anje u~encev pri izboru intervjuvancev ali samostojna odlo~itev u~itelja: u~enci
so zagotovo veliko bolj navdu{eni in motivirani, ~e sami izberejo osebe, ki jih bodo inter-
vjuvali. V takih primerih ponavadi izberejo dru‘inske ~lane, svojce ali prijatelje.
6. Kako nadaljevati po opravljenem intervjuju: u~ence je potrebno navaditi na prepisovanje
intervjuja (oz. klju~nih povzetkov), katere skrbno shranimo v {olski arhiv ali {olsko knji‘ni-
co. ^e so rezultati projektnega dela zelo dobri in uporabni za nadaljnje raziskave, je
smiselno, da jih podarimo zavodu ali muzeju. Poleg tega je pomembno, da intervjuvanci
podpi{ejo obrazec, s katerim se strinjajo, da je njihovo pri~evanje lahko zapisano in pred-
stavljeno {ir{i javnosti.
7. Oprema: u~itelj mora dobro poznati vso opremo, ki jo pri intervjuju lahko uporabi, nada-
ljnje pa se mora odlo~iti ali bodo u~enci pogovor posneli ali si samo zapisovali. Vendar
moramo upo{tevati dejstvo oz. kriti~no to~ko ustne zgodovine, ki naj bi se ohranjala v
ustnem zapisu in ne pisnem. U~itelj mora imeti na razpolago snemalno napravo/predvajal-
nik in druge potrebne pripomo~ke, s katerimi bo delo potekalo nemoteno. U~ence mora
na delo s tehnolo{kimi pripomo~ki tudi ustrezno pripraviti in usposobiti.
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
453ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
8. Kaj naj u~enci naredijo s »surovim« intervjujem: u~itelj se mora zavedati, da je dobesed-
no prepisovanje intervjuja zelo dolgotrajno delo. Bolje je, da u~ence navaja na pisanje
povzetkov ali predstavljanje najbolj zanimivih pri~anj v obliki zgodbe. Lahko pa naredijo
tudi vsebinski povzetek v obliki vsebinskega kazala, ki bo prikazoval vsebino intervjuja
po kraj{ih naslovih in podnaslovih vklju~ujo~ klju~ne besede ali kraj{e povzetke.
9. Kon~no poro~ilo: u~itelj mora imeti dobro vizijo kon~nega dela oz. predstavitve projekta
ustne zgodovine. To lahko obsega predstavitev posnetka pogovora, pisno predstavitev v
obliki izvle~ka, ~asopis ipd. Poleg tega mora vklju~iti tudi fotografije, dokumentacijo in
druge vire, ki so povezani z raziskovalnim obdobjem ali osebo. Umetnostno oz. tehni~no
nadarjeni u~enci pa lahko izdelajo kratek dokumentarni film oz. prika‘ejo posnetke inter-
vjuja na velikem platnu.
10. Povratna informacija: povratna informacija se nana{a na {ir{o skupnost oz. osebe, ki smo
jih intervjuvali. Ti ljudje so nam namre~ podarili neprecenljivo darilo, saj so nam bili
pripravljeni razkriti dragocene spomine preteklosti. U~enci se morajo zavedati, da se je
potrebno zahvaliti v obliki ustne zahvale, darila in jih obravnavati s spo{tovanjem. U~enci
in u~itelji se skupno odlo~ijo, v kak{ni obliki se bodo zahvalili.
4. Ustna zgodovina in projektna dela
Razli~ne oblike dela, projektne naloge in drugi pristopi, ki naj bi jih u~itelj zgodovine
uporabil pri delu z u~enci v ~asu pouka in izven njega, so lahko naslednje.
4.1 Dru‘inska zgodovina in dru‘insko drevo (rodoslovje)
Dru‘inska zgodovina omogo~a raziskovalcu, ki je hkrati njen sestavni del, neomejen do-
stop do razli~nih informacij. Kot privilegiran uporabnik teh informacij pa ima lahko razisko-
valec veliko ovir, ki jih je potrebno vnaprej razumeti in spoznati. Kot pravi antropologinja
Kikumura, imajo zunanji raziskovalci (v na{em primeru u~enci) dostop do avtenti~nosti in
veliko bolj objektivnih informacij, kot pa tisti, ki prihajajo znotraj dru‘ine. Po drugi strani pa
imajo dru‘inski ~lani dostop do va‘nih vsebin, ki so drugim prikrite in so ponavadi pogojene
z razumevanjem, empati~nostjo, jezikom, tradicijo in vrednotami dru‘ine in dru‘inske zgo-
dovine (1986). Pri raziskovanju dru‘inske zgodovine in izgrajevanju dru‘inskega drevesa
moramo u~ence voditi k cilju, da pri tem primarno izvejo ~im ve~ o sebi in svojih koreninah
ter posku{ajo razumeti ~as, v katerem so ‘iveli stari star{i. U~ence lahko motiviramo z vna-
prej pripravljenimi vpra{anji, ki pa jih samostojno dopolnijo glede na podro~je, ki ga ‘elijo
raziskati (hrana, poroka, dru‘ina, delo ipd.).
Primer raziskovalnega dela – Vpra{anja za raziskovanje dru‘inske zgodovine za u~ence
U~enci imajo na razpolago vpra{anja, na podlagi katerih si izberejo vire in osebo, pri
kateri bodo posku{ali priti do odgovorov: Kaj pomeni tvoj priimek? Od kod izvira? Ali so te
poimenovali po kak{nem predniku? Po komu in zakaj? Imena star{ev in starih star{ev vklju~no
z vzdevki. Datumi rojstva in porok vklju~no s kraji. Opi{i svoje otro{tvo (glede na spremem-
be v dru‘bi, ki si jih kot otrok najbolj ob~util). Ali ste se selili? Kam in kdaj? Ali se spominja{
svojih pra-dedkov in pra-babic? Kaj ti je najbolj ostalo v spominu? Zapi{i imena. Katera
oseba iz tvojega otro{tva ti je ostala v spominu? Kdo je bil takrat najstarej{i? Katero opravilo
si kot otrok sovra‘il? Katera iznajdba je po tvojem mnenju najpomembnej{a, ki se je zgodila
v ~asu tvojega ‘ivljenja? V ~em se dana{nji svet razlikuje od tistega v tvojem otro{tvu? Ali
454
ste imeli kdaj kakr{nokoli pomanjkanje v dru‘ini (hrana, obleke ipd.)? Kaj si najraje po~el v
prostem ~asu in kdo so bili tvoji prijatelji? Kako je izgledalo dru‘enje s star{i? Kaj ste po~eli?
Primer je uporaben za u~ence, ki ‘elijo izvedeti ve~ o sebi in svojem otro{tvu. Spoznanja
lahko zapi{ejo in prika‘ejo v obliki kratkega filma (s fotografijami, dokumentacijo ipd.) ali
pa osebne knji‘ice. Poleg tega pa morajo izdelati (zgraditi) dru‘insko drevo ali si pomagati z
ra~unalni{kimi programi, ki so jim na voljo (kot npr. ra~unalni{ki sistem Best family tree
software).
4.2 Zgodovinski projekt »nona, povej mi ...«
Naslov: Nona med drugo svetovno vojno
Ker ‘elimo projektno delo pri ustni zgodovini umestiti v ~as in prostor, v katerem so
u~enci nezavedno prepleteni s svojimi bli‘njimi in njihovo preteklostjo, bomo projekt po-
imenovali po noni, ki na primorskem ozna~uje babico oz. staro mamo. U~enci morajo v
projektno delo vklju~iti karseda veliko {tevilo primarnih in drugih virov, s katerimi bodo
raziskali in prikazali ~as, v katerem je ‘ivela pri~evalka – nona ali pa pri~evalec – nono. Sem
spadajo stare obleke, fotografije, pisma, razni dokumenti, dnevni{ki zapisi ipd. Poleg poslu{anja
pri~evanja nonine preteklosti in intervjuvanja z vpra{anji, ki so vnaprej premi{ljeno izbrana,
lahko u~ence popeljemo v svet lirike, ki so jo predniki v vojnem ~asu poslu{ali in peli. Lirika
tistega ~asa se razlikuje od dana{nje, in to je vodilo, po katerem u~ence usmerjamo, da ana-
lizirajo pesmi (npr. partizanske) in jih primerjajo z dana{njo tematiko, ki je v liri~nih besedi-
lih najbolj zastopana.
U~itelj si mora pred pri~etkom projektnega dela sestaviti pripravo, ki naj bi obsegala:
osnovne podatke o projektu, didakti~no-metodi~ne podatke in vzgojno-izobra‘evalne cilje.
Glavni cilj projekta je, da u~enci spoznajo pomembnost ustne zgodovine kot integralnega
dela preteklosti. Delni ali precizni pa so naslednji: U~enci samostojno razi{~ejo preteklost;
Razvijejo verbalne spretnosti; Razvijejo kriti~nost in objektivnost pri interpretiranju zgodo-
vinskih dogodkov; Analizirajo in primerjajo zgodovinska dejstva s pomo~jo drugih virov;
Razumejo prostor in ~as dogajanja ter razvijejo ‘ivljenjsko pomembne lastnosti; humanost,
empati~nost, ~ustvovanje ipd. Sledi na~rt o ~asovni omejenosti projekta, priporo~ljivi staro-
sti u~encev in seznamu le-teh, uporabnih virih in dodatni literaturi.
Koraki projektnega dela
Diagnosti~no preverjanje znanja: Uvod se za~ne z diskusijo v razredu z namenom prever-
janja znanja u~encev o tematiki projekta. Poleg tega je dobro, da si u~itelj zapi{e tiste u~ence,
ki lahko opravijo intervju in tiste, ki ga ‘al ne morejo opraviti, lahko pa priskrbijo veliko
drugih virov. Diskusija mora temeljiti na odprtih vpra{anjih u~encev in kon~ni u~iteljevi
razlagi.
Analiza fotografij in drugih virov: U~itelj poka‘e u~encem fotografije iz ~asa, ki ga bodo
raziskovali. Fotografije analizirajo in zapi{ejo, kaj jim le-te predstavljajo ter vpra{anja, ki so
se jim ob analiziranju porodila in jih bodo zastavili v svojem intervjuju. Fotografije lahko
prikazujejo razli~ne izseke ‘ivljenja, narave, ljudi in podob druge svetovne vojne. Pomemb-
ne so zaradi raziskovalne naravnanosti, ki jo pri u~encih spodbudijo, saj ponujajo veliko
informacij in hkrati veliko odprtih vpra{anj, do katerih bo pri{el u~enec s samostojnim ra-
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
455ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
ziskovanjem. Na podlagi fotografij si lahko u~enec zastavi nekaj hipotez ali raziskovalnih
vpra{anj, ki bodo izto~nice pri sestavi intervjuja. U~itelj zgodovine lahko naredi okolje
u~encem veliko bolj avtenti~no, ~e pri prikazovanju fotografij ali odlomkov dokumentarnega
filma in v ozadju predvaja glasbo tistega ~asa. Pri analiziranju fotografij u~encem sestavimo
naloge oz. delovni list, v katerega zapi{ejo pomembna spoznanja. Primer delovnega lista za
analizo fotografij vklju~uje objektivno opazovanje (Opi{i vse, kar vidi{ na fotografiji; oblike,
strukture, pojave, ljudi itd. Izogibaj se subjektivnosti in osebnim ~ustvom, ki so povezani
fotografijo); subjektivno opazovanje (Opi{i ~ustva, asociacije in sodbe, ki jih ~uti{ ob opazo-
vanju fotografije. O ~em razmi{lja{? Kaj ~uti{? Kaj te veseli? Jezi?); znanje (Ali lahko ume-
sti{ fotografijo v ~as in prostor, ki si ga ‘e spoznal?); sklepe (Lastni zaklju~ki, misli in spoz-
nanja).
U~enci lahko odgovorijo na naslednja vpra{anja: 1. Kak{na vpra{anja se ti porajajo oz.
spro‘ajo ob pogledu na fotografijo? Zapi{i jih. 2. Kaj vse {e ‘eli{ izvedeti? 3. V kak{nih
okoli{~inah je slika nastala? 4. Kako so ljudje oble~eni (~e so na fotografiji), kak{na je nara-
va? 5. Kaj ti povedo izrazi na obrazu ljudi? 6. Kaj je vplivalo na stanje, ki ga vidi{ na fotogra-
fiji (ljudje, narava ipd.)? 7. Ali te karkoli presene~a? 8. Kaj bi ljudje oz. pojav na fotografiji
potreboval? 9. Kaj je unikatnega na fotografiji, ki jo je ‘elel shraniti za spomin fotograf oz.
oseba, ki jo je posnela? Itn.
Poleg fotografij pa u~enci analizirajo tudi pisma, zapise, liri~na besedila in dokumenta-
cijo. Npr. u~enci preberejo pesem in jo analizirajo. Neznane nare~ne besede samostojno
razi{~ejo in besedilo postavijo v ~as in prostor, v katerem je nastalo. Poistovetijo se z avtorjem
besedila in zapi{ejo, kak{ne okoli{~ine so ga pripeljale do zapisa liri~nega teksta. Na tak{en
na~in lahko interpretirajo veliko besedil, ki so se rodila v vojnem ~asu (npr. partizanske
pesmi) in jih umestijo v {ir{i dru‘beni in politi~ni kontekst.,Vpra{anja, ki jih pri analizi upo-
rabimo, so: Kdo je avtor besedila, kdaj in zakaj je nastalo? Ali je besedilo zapisano na podla-
gi osebne izku{nje ali pri~evanja nekoga drugega? Namen besedila? Ali je nastalo z dolo~enim
upanjem, vizijo? Ali je avtor kritiziral ali obsojal? itd.
Povezava obrvnavanih primarnih virov z dru‘bo – intervju: Intervju je faza, ki sledi obrav-
navanju tematskih vsebin s poglobljeno uporabo drugih virov, ki nam pomagajo razumeti in
interpretirati obdobje, ki ga raziskujemo. Intervju poteka po ustaljenih korakih- u~enci (z
u~iteljevo pomo~jo) ga morajo vnaprej pripraviti in le-ta mora pripeljati do ‘elenega cilja oz.
namena projektne naloge. Teme, ki jih lahko u~enci uporabijo v svojih intervjujih, so nasled-
nje: dru‘ina, {ola v vojnem ~asu, delo otrok, hrana, obleke, strah pred sovra‘nikom, migra-
cije in veliko drugega.
Izvedba intervjuja: Intervju mora potekati po dolo~enem zaporedju in v spro{~enem
vzdu{ju. U~enec sledi svojim vpra{anjem, ki pa ne smejo biti edino vodilo intervjuja. Smi-
selno je, da zaprosi pri~evalca – nono tudi za drugo gradivo in vire, ki slu‘ijo kot spomin
preteklosti.
Zapis intervjuja: Izre~ene besede je v isti obliki zelo te‘ko prenesti na list papirja, zato je
smiselno, da poda u~itelj vnaprej dobre napotke o tem, kako naj u~enci opravljen intervju
zapi{ejo. Intervju morajo ve~krat poslu{ati in izbrati misli in odgovore pri~evalca glede na
zastavljeno vpra{anje. Za u~ence je najbolj{e, da intervju zapi{ejo v obliki kratkih povzetkov
na zastavljena vpra{anja ali v obliki zgodbe, ki jo prika‘ejo po kronolo{kem zaporedju pri~anja
none.
Analiza opravljenega dela: Po opravljenem delu morajo u~enci svoja spoznanja in hipo-
teze ponovno preveriti in jih argumentirati u~itelju in drugim so{olcem. S pomo~jo vpra{anj,
ki jih pripravi u~itelj, pregledajo ali je cilj ustrezal namenu. Vpra{anja so lahko v obliki
ocenjevalnega obrazca. Predloge, pripombe in pohvale u~enci zapi{ejo in jih posredujejo
456
u~itelji, saj bodo le-te izbolj{ale kakovost {olskega projektnega dela pri ustni zgodovini.
Poleg samoocenjevalnega obrazca lahko u~enci sestavijo kriterije, po katerih bodo ocenjeva-
li delo svojih so{olcev. Delo pa mora po vnaprej postavljenih kriterijih oceniti tudi u~itelj z
opisno oceno, ki mora biti v funkciji nadaljnjega spopolnjevanja in povratne informacije, s
katero se bodo u~enci {e veliko nau~ili. Poleg zapisane oblike samoocenjevalnega obrazca
lahko u~enca spodbudimo k razmisleku o svojem delu z naslednjimi vpra{anji: Ali sem izbral
pravo osebo za raziskovanje dolo~enega zgodovinskega problema? Ali sem se dovolj dobro
pripravil za intervju? Ali sem med intervjujem pravilno uporabljal vso zahtevano opremo?
Ali so bila vpra{anja dobro izbrana? Ali sem dovolj dobro motiviral in postavljal vpra{anja?
Ali sem bil dovolj objektiven pri interpretaciji povedanega? Ali sem bil med opravljanjem
intervjuja subjektivno naravnan in zapleten v pogovor? Ali sem se med intervjujem dobro
po~util? Ali se moram v ~em {e izpopolniti? Ali ‘elim {e opravljati intervjuje? Ali sem svoja
spoznanja kriti~no in verodostojno podkrepil? Ali sem pripravil izvirno predstavitev, ki bo
{ir{i javnosti ostala v spominu? Ali sem se intervjuvancu ustrezno zahvalil? itd.
Predstavitev projekta {ir{i javnosti: Ker je kon~ni rezultat trdega dela in novih spoznanj
zmeraj potrebno predstaviti, se morajo o obliki predstavitve vnaprej dogovoriti u~enci in
u~itelj zgodovine. Predstavitev je lahko v obliki predvajanega filma, ki ga morajo tehni~no
urediti u~enci, zvo~nega posnetka pogovora oz. intervjuja, knji‘ice o noni in njenem ‘ivljenju
z vrsto drugih primarnih virov, ki predstavitev pribli‘ajo poslu{alcu in jo obogatijo. U~enci si
morajo prizadevati, da vklju~ijo obleke, pisma, fotografije, morda tudi kulinari~no zna~ilnost
(polento), pesmi tistega ~asa in veliko drugega. V goste lahko tudi povabijo pri~evalko, ki jih
bo odgovorila na zastavljena vpra{anja, ki jih niso dobili preko predvajanega intervjuja in
predstavitve.
Zaklju~ek
Z ustno zgodovino u~enci do‘ivljajo nepopisne ob~utke, saj so ujeli in obdr‘ali nekaj
dragocenega iz preteklosti. Z izborom spominov in izku{enj pri~evalca vstopajo v druga~no
preteklost, kot so je vajeni iz pisnih virov. Ustna zgodovina je uporabna tudi pri delu z vsemi
u~enci, saj z njo razvijajo kriti~nost, zavest o pomembnosti pri~anj in vrednotenju razli~nih
virov.
Delo pri razli~nih projektih ustne zgodovine blagodejno vpliva na razvoj spretnosti in
sposobnosti, ki so v ‘ivljenju individuuma nenadomestljive vrline. U~enci s samostojnim
raziskovanjem preteklosti, vezmi, ki jih spletajo s primarnimi viri, interpretacijo in vredno-
tenjem, dosegajo pomembne cilje, ki bi jih z delom preko sekundarnih virov te‘ko dosegli.
Na u~ence ima metoda razgovora s pripovedovanjem ve~ji vpliv kot zapisana beseda, saj
pusti veliko prikritih sledi, ki se ukoreninijo v spomin in zavest u~enca ter so pomembna
sopotnica skozi celo ‘ivljenje.
Z vstopom v svet ustne zgodovine, pripovedi in ustnega izro~ila u~itelji ponudijo u~encem
nekaj pristnega in avtenti~nega, saj se soo~ijo z realno mo~jo zgodovinskih ostankov, dogod-
kov, posledic in izku{enj pri~evalca. S spodbujanjem in razvijanjem ustne zgodovine v {oli
se lahko u~ence vpelje v svet zgodovinarjevega dela in rekonstrukcije zgodovine.
L i t e r a t u r a
Everett, S. E. (1992). Oral history. Techniques and Procedures. Washington: Center of Military history.
www.army.mil/chm-pg/books/oral.htm (maj, 2006).
ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
457ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Gross, M. (1989). Historijska znanost. Zagreb: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani (gradivo za
interno uporabo).
http://www.genealogy.about.com (maj, 2006).
http://www.trialware.in (maj, 2006).
Jan{a-Zorn, O., Miheli~, D. (1994). Stari in srednji vek. Zgodovina za 6. razred osnovne {ole. Ljublja-
na: DZS.
Kikumura, A. (1986). Family life histories. V: The oral history reader (2005). New York: Routledge,
str. 140–-144.
Momigliano, A. (1988). Razprave iz historiografije I. Ljubljana: Studia humanitatis.
Moyer, J. (1999). Step-by-step guide to Oral history. www.dohistory.org/oralhistory.html. (maj, 2006).
Portelli, A. (1991). What makes oral history different. V: The oral history reader (2005). New York:
Routledge, str. 63–74.
Ross, A. (1984). Children becoming historians. An oral history project in a primary school. V: The oral
history reader (2005). New York: Routledge, str. 432–447.
Thompson, P. (1988). The voice of the past. Oral history. V: The oral history reader (2005). New York:
Routledge, str. 21–28.
U~ni na~rt za zgodovino v osnovni {oli. (1994). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za {olstvo.
U~ni na~rt: program osnovno{olskega izobra‘evanja. Zgodovina (2003). Ljubljana: Ministrstvo za {olstvo,
znanost in {port; Zavod Republike Slovenije za {olstvo.
Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobra‘evanja. Uradni list RS, {t.12/91.
Walbert, K. (2006a). Oral history and student learning. www.learnnc.org/articles (maj, 2006).
Walbert, K. (2006b). Ten questions for planning an oral history project. www.learnnc.org/articles (maj,
2006).
Walbert, K. (2006c). The value of oral history. www.learnnc.org/articles (maj, 2006).
458 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
KRONIKA
~asopis za slovensko krajevno zgodovino
Sekcija za krajevno zgodovino Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije ‘e vse od leta
1953 izdaja svoje glasilo »Kronika«. Revija je ilustrirana in poleg poljudno-znanstvenih pri-
spevkov iz slovenske zgodovine pogosto objavlja tudi razprave in ~lanke, ki po svoji problema-
tiki presegajo ozke lokalne okvire. »Kronika« ima namen popularizirati zgodovino in zato poro~a
o delu zgodovinskih ustanov in objavlja ocene novih knjig, pomembnih za slovensko zgodovi-
nopisje.
»Kroniko« lahko naro~ite na sede‘u Zveze zgodovinskih dru{tev Slovenije, 1000
Ljubljana, A{ker~eva 2/I. Po izredno ugodnih cenah je na razpolago tudi ve~ina starej{ih let-
nikov revije.
459ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
JUBILEJI
Dr. Du{an Biber – osemdesetletnik
Petindvajsetega maja letos je praznoval osemde-
setletnico dr. Du{an Biber, upokojeni znanstveni
svetnik In{tituta za novej{o zgodovino, zgodovi-
nar z iskrivo, ~esto tudi polemi~no besedo.
Du{an Biber spada med tiste slovenske zgodo-
vinarje, ki jim znanstvena pot ni bila polo‘ena v
zibko v premo~rtni liniji od izbire {tudija do upo-
kojitve, pa~ pa je v zgodovinopisje pri{el po ve~
prelomih, tudi pod pritiskom ~asa, ki nikakor ni bil
enostaven. Bibrova generacija 1926 z ljubljanske
klasi~ne gimnazije je do‘ivela vse tisto, kar je odra{-
~ajo~im, ki so smeli in celo morali naenkrat odra-
sti, prinesla druga svetovna vojna. Biber je po svo-
jem izvoru Ljubljan~an, rodil se je in svojo mla-
dost pre‘ivel v najo‘jem centru mesta, na Miklo-
{i~evi ulici, ~eprav je, kot se sam izrazi, plod so-
kolske ideje. O~e Josip, Ljubljan~an, ban~ni urad-
nik, navdu{en Sokol, je mamo Vido Perhavec, ki je
bila prav tako Sokolica, le da v Trstu, spoznal na
sokolskem sre~anju.
Petnajstletni Du{an Biber je ‘e v prvem letu okupacije sodeloval v odporni{kem gibanju,
junija 1942 je izkusil koncentracijsko tabori{~e Gonars in nato Monigo. To ga je scela opre-
delilo; po izpustu iz tabori{~a februarja 1943 je septembra, ko so se za nekaj dni odprli
ljubljanski bloki, krenil v partizane. Ker je znal pisati, je kmalu postal propagandist v brigad-
nih {tabih in pripadnik partizanske »sedme sile«. Sam pravi, da se je med svojim partizan-
stvom najbolje po~util v 2. brigadi VDV na Primorskem. Konec vojne je preko baze Glavne-
ga {taba NOV in POS v Biogradu na moru pri{el spet na slovensko ozemlje v Prekmurju, v
misiji General{taba JA, ki je bila poslana v tedaj od Rde~e armade zasedeno Prekmurje. V
rodno Ljubljano se je vrnil sredi maja prek kaoti~ne [tajerske in takoj pre{el v mirnodobno
slu‘bo, ~e lahko prva povojna leta sploh tako imenujemo. Kot novinar se je najprej udejstvo-
val pri Ljudski pravici. Med njegovimi ~lanki naj omenim prvi povojni ~lanek o zaporu v
Begunjah, ki je nastal v ~asu, ko so se vrhovi slovenskega agitpropa odlo~ili, da je treba
bralce posebej spomniti na vrsto zlo~inov in nasilja, ki so ga povzro~ili okupatorji in domo-
branci (bilo je to isto~asno s skrivnim pobojem domobrancev). @e dva meseca pozneje je
urednikoval v obnovljenem Kme~kem glasu, glasilu OF namenjemu kme~kemu prebivalstvu.
Njegovi najbolj plodni novinarski leti sta bili tisti, ko je postal v za~etku leta 1947
zunanjepoliti~ni urednik Ljudske pravice. Novinarska slu‘ba se je kon~ala za Bibra s krahom.
Spletka v uredni{tvu, kjer 22-letni urednik ni bil vsakemu po godu, ga je v skrajno napetih
460 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
~asih po resoluciji informbiroja pripeljala v roke UDBe. Aretirali so ga 13. septembra 1949
in do februarja 1950 je sedel v zaporu na Poljanskem nasipu. O~itno mu niso mogli dokazati
kaj dolo~nega (nek njegov kolega funkcionar je v tedanji maniri zapisal, da sicer ni inform-
birojevec, njegovo delo pa objektivno koristi informbiroju), saj je bil po pol leta izpu{~en.
Vendar mu posredovanje za sozaprto kolegico ni prineslo miru; ‘e po desetih dneh je bil spet
aretiran in to pot odrejen za 6 mesecev ’dru‘beno koristnega dela’, kot se je reklo jugoslovan-
ski ina~ici policijske internacije. Trpko v~asih pove, da je gradil Litostroj. Psihi~ni zlom ga je
pripeljal na Psihiatri~no kliniko, kjer se je ve~ mesecev zdravil pod imenom Tone [korjanc,
s katerim so ga prijavili policijski organi. Po izpustitvi ga je dru‘ba uvrstila med za~asne
invalidske upokojence. Aretacija, zapor, internacija in psihiatri~no zdravljenje so pomenili
popoln prelom v zasebnem in poklicnem ‘ivljenju. Slu‘bo v Ljudski pravici je samoumevno
izgubil dan po prvi aretaciji, obnovili so mu jo marca 1950, a zanj kot novinarja ni bilo
zaposlitve in tudi zakon ni vzdr‘al strahotne preizku{nje. Njegovo ime se je pojavljalo, kot
lahko danes vidimo v arhivskem gradivu, {e ve~ let na policijskih listah informbirojevcev. S
svojim prizadevanjem je dosegel pozneje v {estdesetih letih tiho rehabilitacijo, s pomo~jo
Dru{tva novinarjev LR Slovenije so mu tudi naknadno priznali leta brezposelnosti za svobodno
novinarsko delo.
Med zgodovinarje je za{el na nasvet svojega prijateljsko naklonjenega zdravnika dr. Kano-
nija, ~e{ da bo tam zanj mirnej{i in za njegovo preve~ direktno in iskreno izra‘anje manj
nevaren pristan. Vpisal se je na zgodovino na Filozofsko fakulteto v Ljubljani, kjer je sep-
tembra 1957 diplomiral. Zaposlili ga niso. Namenjen naj bi bil za enega od sodelavcev usta-
navljajo~ega se In{tituta za novej{o zgodovino. Med ~akanjem so mu ’kadrovniki’ namignili,
da Institut za dru{tvene nauke v Beogradu razpisuje nate~aj za znanstvene {tipendiste. Prija-
vil se je, bil izbran med ve~ kot dvajsetimi kandidati in tako 2. decembra 1958 v jugoslovan-
ski prestolnici za~el, pa tudi skoraj 16 let nadaljeval svojo raziskovalno in znanstveno kariero
zgodovinarja. Odrejeno mu je bilo podro~je jugoslovansko-nem{kih odnosov med obema
vojnama. Svojo promocijo za doktorja znanosti je kljub temu dosegel na ljubljanski univerzi.
Doktoriral je leta 1964 s temo o jugoslovanskih Nemcih v tridesetih letih: Nem{ka narodno-
stna manj{ina v stari Jugoslaviji s posebnim ozirom na nacisti~no gibanje. Biber je v njej
pokazal na oblike in vzvode, ki so vodili k nacifikaciji precej raznorodne nem{ke manj{ine v
Kraljevini Jugoslaviji, pri ~emer je uporabil ‘e iz nem{kih arhivov zbrane vire. Disertacijo je
dve leti pozneje dopolnjeno izdal v knji‘ni obliki in zanjo leta 1967 prejel nagrado sklada
Borisa Kidri~a.1 Vsaj v slovenskem prostoru velja za {e vedno temeljno delo, na katerem so
raziskovalci gradili raziskovanja nadaljnje usode nem{ke manj{ine.
Prvih deset let svojega raziskovalnega dela na in{titutu v Beogradu se je posve~al pred-
vsem omenjeni tematiki, jugoslovansko-nem{kim odnosom v zadnjem desetletju pred svetovno
vojno, ob ~emer je svoje raziskovanje osredoto~al na nem{ko-jugoslovanske diplomatske
odnose, stike in konflikte zlasti v letih, ko je bil predsednik vlade Milan Stojadinovi}. Poleg
‘e omenjene knjige o nem{ki manj{ini v Jugoslaviji in ve~ razprav o nem{ki politiki v kon-
tekstu manj{ine in politike Kraljevine Jugoslavije2 je njegova {tudija o Simovi}evem dr‘av-
nem udaru 27. marca 1941 in ostalem dogajanju zadnje tedne pred napadom na Jugoslavijo
eden od najbolj opaznih rezultatov raziskovane tematike. Vzporedno z raziskovalnimi rezul-
tati je tudi strokovno napredoval, od {tipendista do asistenta, znanstvenega sodelavca do
vi{jega znanstvenega sodelavca.3 Leta 1969 je ob reorganizaciji zveznih in{titutov pre{el v
1 Nacizem in Nemci v Jugoslaviji : 1933–1941. Ljubljana : Cankarjeva zalo‘ba, 1966, 480, [16] str.
2 Npr. O padu Stojadinovi}eve vlade. V: Istorija XX. Veka. Zbornik radova 8, Beograd 1965.
3 The Yugoslav Coup d’Etat : 27th March 1941. V: John Ericson, David Dilks (ur.): Barbarossa : the Axis and the
Alies. Edinburgh 1994.
461ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
In{titut za sodobno zgodovino jugoslovanskih narodov in narodnosti (Institut za savremenu
istoriju) v Beogradu, kjer je dosegel naziv znanstvenega svetnika.
Konec {estdesetih let je Biber s svojo zna~ilno elokvenco zaznal nov neiz~rpen rudnik –
deklasificirane britanske in malo pozneje ameri{ke vire iz obdobja druge svetovne vojne, ki
so se ravno odpirali raziskovalcem, med njimi pa so bili najbolj intrigantni tisti o usodi Jugo-
slavije tik pred in med drugo svetovno vojno, pa tudi tik po vojni. To je opredelilo vse njego-
vo nadaljnje raziskovanje, saj je temi posvetil vse svoje sile naslednjih dvajset let zaposlitve
in {e po upokojitvi. Prvi~ se je sicer sre~al z obdobjem druge svetovne vojne ‘e med zbira-
njem gradiva o Jugoslaviji v mikrofilmanem italijanskem in nem{kem gradivu, ki ga je hra-
nila ameri{ka vojska v Alexandrii pri Washingtonu; za ve~ raziskovalnih institucij v Beogra-
du je namre~ izbiral za jugoslovansko zgodovino zanimive posnetke.
Fonde v takratnem Public Record Office (danes National Archives) v Londonu, ki so se
nana{ali na Jugoslavijo, je sistemati~no pregledoval, pripravljal preglede vsebin in kolikor so
dopu{~ala sredstva tudi kopiral gradivo. [e danes velja, da je od jugoslovanskih zgodovi-
narjev prebil najve~ ~asa v londonskih arhivih in tudi najbolj sistemati~no pregledal na Jugo-
slavijo nana{ajo~e se gradivo.4 Rezultati raziskovalnega dela, za katerega je bil dobro uspo-
sobljen, saj je teko~e obvladal angle{~ino kot tudi nem{~ino, franco{~ino in italijan{~ino, so
najprej dosegli visoko popularnost; pripravil je namre~ za objavo cele serije dokumentov.
Za~el je sicer z problemom mar~nega dr‘avnega udara leta 1941 v Jugoslaviji, kjer mu je
vodilni beograjski ~asnik Politika objavil obse‘en feljton. Sploh je Bibra kot zgodovinarja
mo~no obele‘evala njegova novinarska ‘ilica in izku{nja; neko~ je celo poudaril, da mu je
bila kot zgodovinarju, ki se ukvarja z mednarodnimi odnosi, izku{nja zunanjepoliti~nega
urednika dragocena, celo bolj kot zgodovinarska izobrazba. Vsekakor je ostal publiciranju v
javnih glasilih zvest vse svoje raziskovalno obdobje. V obliki podlistkov v zagreb{kem Vjes-
niku je izdal tri ob{irne serije dokumentov o zavezni{ki politiki do Jugoslavije in do odpor-
ni{kega gibanja, tudi za ~as po vojni.5 Serijo je ~asnik, niti sam ne ve na ~igavo posredovanje,
prekinil potem, ko je prinesla prve dokumente o problemu povojnih pobojev.
Tematiko odnosov obeh zahodnih zaveznikov do Jugoslavije v ~asu druge svetovne vojne
je dr. Biber pozneje, ko je z ve~ raziskovanji v arhivih lahko zaokro‘il svoje poznavanje
gradiva, obdelal v vrsti razprav. Mnoge so bile pripravljene za nastope na znanstvenih konfe-
rencah, okroglih mizah in predavanjih. Udele‘il se jih je v Evropi in Ameriki okoli {tirideset,
pove~ini z referatom, sicer vsaj z diskusijo. Nekatere od razprav so dostopne tudi v sloven-
skem zapisu, v na{ih zgodovinarskih in drugih revijah ali jugoslovanskih revijah. V njih je
obravnaval posamezne vidike vojnega delovanja ameri{kih in britanskih misij v Jugoslaviji,
ki je bilo povezano z razpetostjo med jugoslovansko vlado v Londonu in Kairu, Dra‘o Mihailo-
vi}em v njegovih vlogah ministra v vladi in vodje oboro‘enega (odporni{kega/kolaborant-
skega) gibanja v Jugoslaviji in narodnoosvobodilnim gibanjem Josipa Broza Tita.
Poglavitno njegovo delo s to tematiko je znanstvena izdaja medvojne korespondence med
voditeljem odporni{kega gibanja v Jugoslaviji ter poznej{im ministrskim predsednikom vla-
de DFJ Josipom Brozom Titom in britanskim premierom Winstonom Churchillom.6 Kores-
pondenca in druga slu‘bena dokumentacija, ki zajema teden manj kot dve vojni leti, je {e
4 Tone Ferenc: Dr. Du{an Biber – {estdesetletnik. V: PNZ, 26, 1986, 1–2, str. 204.
5 Otvorena tajna arhiva britanske diplomacije, Vjesnik u srijedu, 21, 1972, {t. 1047, 1049–1068; Kako je tajna
diplomatija krojila sudbinu nove Jugoslavije. Vjesnik u srijedu, 21–22, 1972–1973, {t. 1073–1089; Nova Jugoslavija
u sudbonosnim poratnim trenucima. Vjesnik u srijedu, 22, 1973, {t. 1110–1124.
6 Tito – Churchill, strogo tajno : [zbornik britanskih dokumentov 28. maja 1943 – 21. maja 1945]. Ur. Du{an
Biber). Zagreb : Globus, 1981, XLVII, 591 str.
462 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
vedno bogat vir za prou~evalce tako interpersonalnih odnosov in motivov, kot {e bolj pred-
vsem postopnega (pre)oblikovanja britanskega pogleda na jugoslovansko situacijo in seveda
vsakemu, ki ne gradi na celoti dostopnih virov v britanskem dr‘avnem arhivu, vir odli~ne
raziskovalne informacije, pa tudi izhodi{~e za prou~evanje posebnih in novih vpra{anj. Knji-
ga je iz{la v veliki nakladi v vzporednih izdajah za srbohrva{ki in slovenski trg, dobila je tudi
nagrado vstaje slovenskega naroda.
Ko je dr. Biber izdal to svoje pomembno delo, je bil ‘e nekaj let zaposlen v In{titutu za
zgodovino delavskega gibanja v Ljubljani, kjer se je po lastni ‘elji za menjavo okolja, ustalit-
vi dru‘ine in prizadevanju tedanjega ravnatelja in{tituta dr. Toneta Ferenca zaposlil oktobra
1974, z delovno nalogo, da raziskuje mednarodni polo‘aj Jugoslavije v drugi svetovni vojni.
To svojo nalogo je, ne glede na to, kako so se imenovali projekti, v katerih je bil vklju~en,
opravljal do upokojitve v letu 1992; v pokoj ni {el povsem po svoji volji, ~eprav je zbral ‘e
ve~ kot dovolj slu‘benih let. Po tedanji ureditvi je moral in{titut ve~ let vsaki~ ponovno
razpisovati njegovo delovno mesto. Prihod dr. Bibra je pomembno okrepil raziskovalni kader
in{tituta, {e pomembneje pa je, da je raz{iril njegovo raziskovalno podro~je, ki je bilo zelo
usmerjeno na slovensko okolje, v tematiko mednarodnih odnosov. V ljubljanskih delovnih
letih je dr. Biber nadaljeval zbiranje gradiva v tujih arhivih; to po~etje je bilo zaradi restrikcij
znanstvenega denarja konec sedemdesetih in vsa krizna osemdeseta leta kaj naporno po~etje.
Tako kot spo~etka, si je dr. Biber pri raziskovanju v tujih arhivih pomagal z prijavami za
{tipendije (v {estdesetih letih je imel UNESCOvo, Fulbrightovo, Fordovo) in celo donacijo
katerega od slovenskih podjetij. Posvetil se je predvsem namenu, da bi pregledal gradivo
vseh zavezni{kih misij, ki so kakorkoli pri{le med vojno na slovensko in jugoslovansko ozemlje
in mu je to v veliki meri uspelo. Res pa se je odpiralo in se {e odpira vedno novo gradivo, v
zadnjih letih njegovega raziskovanja tudi v ameri{kih arhivih gradivo ameri{kega Urada za
strate{ko slu‘bo (OSS). Polotil se je tudi tega gradiva. Pred leti je z odmevnim referatom
nastopil na velikem posvetovanju o delovanju te slu‘be.7 Njegovo celovito obdelavo vseh
misij sicer {e ~akamo, je pa obdelal v razpravah in ~lankih vrsto misij in objavil tudi ve~
njihovih poro~il in {tudij.8 Med njimi je posebej omeniti objavo zaklju~nega poro~ila Petra
Wilkinsona o slovenskem partizanstvu.
Ne moremo mimo pomembne vloge dr. Bibra v mednarodnem zgodovinopisnem prosto-
ru. @e po svoji raziskovalni tematiki, {e bolj po pogosti prisotnosti v tujih arhivih in {tevilnih
skrbno gojenih stikih z nem{kimi, britanskimi in ameri{kimi zgodovinarji je bil tisti, ki je
specifi~no podro~je slovenskega in jugoslovanskega zgodovinopisja povezal z zahodnimi
zgodovinopisji v ~asih, ko to ni bilo niti nujna zahteva, {e manj samoumevno. Njegovo med-
narodno udejstvovanje je obrodilo sadove tako v sodelovanju pri organizaciji in tudi vsebin-
skih nastopih na mednarodnih in bilateralnih konferencah in predavanjih v doktorskih semi-
narjih univerz Yale in Stanford, v Londonu in Beogradu, po drugi strani pa z imenovanjem za
predstavnika Jugoslavije v mednarodne zgodovinarske forume. Dolgo je bil v osemdesetih in
devetdesetih letih (od 1984) predsednik jugoslovanskega komiteja za zgodovino druge sve-
tovne vojne in nato, po 1991, predsednik slovenskega komiteja za zgodovino druge svetovne
vojne, pa tudi v sami organizaciji je bil izvoljen na eno od podpredsedni{kih mest, bil je tudi
~lan uredni{kega odbora revije Histoire de la deuxièmme guerre mondiale. Leta 1985 je bil
glavni organizator pomembne bilateralne britansko-jugoslovanske okrogle mize o koncu druge
7 Failure of a mission : Robert Mc Dowell in Yugoslavia, 1944. V: The Secret War : the Office of Strategic
Services in World War II. (ur. George C. Chalou). Washington 1992, str. 194–217.
8 Zavezni{ke in sovjetske misije ter obve{~evalne slu‘be v NOB. Borec, 1990, 43, {t. 1–3, str. 77–138; NOB
Slovenije v zavezni{kih dokumentih. Borec, 2001, 53, {t. 588/590, str. 213–218.
463ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
svetovne vojne v Sloveniji, ki je obravnavala ve~ino {e danes ‘go~ih vpra{anj, od problema
zasedbe Julijske krajine do poboja domobrancev.9 Najbr‘ je v veliki meri njegova zasluga, da
se je v sedemdesetih letih za~elo plodno izmenjevanje mnenj med jugoslovansko in britansko
stranjo (v njej so se zelo aktivirali nekateri nekdanji britanski ~lani misij v Jugoslaviji) o
vojnih letih, kar je po mnogih ledenih letih v britansko-jugoslovanskih stikih odprlo nove
horizonte.
Kolega Biber je bil z svojo {iroko razgledanostjo, anga‘iranostjo, dobrimi informacijami
iz tujine in od kolegov po Jugoslaviji v osemdesetih letih tisti, ki se je od slovenskih zgodo-
vinarjev najbolj anga‘iral v polemikah z novo srbsko (zlo)rabo novej{e zgodovine, ki je
spremljala in celo pripravljala Milo{evi}ev pohod. Njegove ocene del Vladimirja Dedijerja,
Veselina \ureti}a, in {e koga so odra‘ale jugoslovanski pogled slovenske strani, ~eprav so
njegove polemike izra‘ale njegove poglede in ne poglede ’ljubljanske zgodovinarske srenje’,
ki je bila marsikdaj tudi pomanjkljivo informirana o dogajanju. Zavzemal se je za resnost in
verodostojnost v pisanju o zgodovini, politiki pa naj politi~ne re~i raz~istijo med seboj. Z
zgodovinske perspektive lahko vidimo, da so vsaj nekatera tovrstna dela sicer razpirala tudi
polje do tedaj prou~evanega, glede zlorabe zgodovine v politikanske namene, v populisti~no
mobilizacijo srbskih mno‘ic pa je bila njegova slutnja ve~ kot pravilna. Dr. Biber se je sicer
potrudil, da je svojo tovrstno kritiko razvil v obliki resne obravnave z upo{tevanjem premis
vede.10 Manj, ~eprav ne z manj neposrednosti in polemi~ne ostrine, se je anga‘iral v sporih
glede revizije slovenske zgodovine druge svetovne vojne v devetdesetih letih prej{njega sto-
letja, omenimo le pomembno temo, vpra{anje {kofove spomenice iz septembra 1942.
V pokoju je spo{tovani kolega ‘e petnajsto leto, kar je podobno dolgo obdobje kot so bila
njegova beograjska in ljubljanska in{titutska leta. Kot ve~ina zgodovinarjev s svojim razisko-
valnim delom ni odnehal tudi po upokojitvi, ~eprav ni eden tistih, ki meni, da mora v pokoju
postoriti vse, kar ni utegnil med zaposlitvijo. Kolikor mu je slu‘ilo zdravje, je do pred nekaj
leti {e vedno veliko potoval v tujino, kjer se je odpiralo novo gradivo; pomagal je tudi Zvezi
zdru‘enj borcev pri vzdr‘evanju mednarodnih stikov z britanskimi veterani. Prizadela ga je
izguba kolegov in prijateljev njegove generacije, zlasti sira Williama Deakina, s katerim sta
bila dobra prijatelja. Slovenijo je zastopal na konferenci o judovskem zlatu v letu 1997,11 v
zadnjih letih je nastopil na mednarodni konferenci v Kopru in jubileje kolegov svoje genera-
cije po~astil v ve~ njim posve~enih zbornikih.12
Kot za generacijo mlaj{i svojega starej{ega kolega ne morem poznati enako kot genera-
cija njegovih sodelavcev; marsikaj mi je poznano iz legend in govoric, marsikaj tudi iz pogo-
vorov z jubilantom. Tako kot starej{i ga tudi njegovi mlaj{i kolegi cenimo zaradi njegove
izredne na~itanosti, briljantnega spomina, poznavanja zadev iz zgodovine in sedanjosti in
povezovanja obojega, pa tudi zaradi tega, ker nam je vedno natresel polno informacij iz
ozadij, saj je veljal vedno za dobro obve{~enega, pa~ zaradi svojega zanimanja in razpeljanih
9 Konec druge svetovne vojne v Jugoslaviji. Borec, XXXVIII, 1986, {t. 12.
10 Prim. Nau~na kuliserija jednog politi~kog pamfleta : u povodu knjige V. \ureti}a Saveznici i jugoslovenska
ratna drama. ^asopis za suvremenu povijest, Zagreb, 17, 1985, {t. 3, str. 95–119; Historiografija izmedju politike i
politikanstva. V: Historija i suvremenost. Zagreb 1984, str. 247–251.
11 Yugoslav monetary gold 1939–51. V: Nazi gold : the London conference, 2–4 december 1997. London: The
Stationary Office, 1998, str. 411–415; Jugoslovansko monetarno zlato 1939–1951 : dopolnjeno besedilo referata,
predlo‘enega mednarodni konferenci o nacisti~nem zlatu, London, 2.–4. decembra 1997. Zgodovinski ~asopis, 1998,
52, {t. 2, str. 195–200.
12 Velika Slovenija – Zdru‘ene dr‘ave Evrope?. V: Vojna in mir na Primorskem : od kapitulacije Italije leta 1943
do Londonskega memoranduma leta 1954. Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-raziskovalno sredi{~e,
Zalo‘ba Annales: Zgodovinsko dru{tvo za ju‘no Primorsko, 2005, str. 147–150, 465–467.
464 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
zvez. Marsikomu imponira tudi njegov duhovit, ~esto ironi~en ali sarkasti~en slog pogovora
in diskusije. V tem oziru ga ’okovi’ in{titutskega dela niso ovirali, saj je vedno rad nastopil v
zgodovinarski, predvsem pa {ir{i javnosti s kak{no noti~ko, polemiko ali dopolnitvijo. Meni
namre~, da daje zgodovinarju nastop v {ir{i javnosti mo`nost za ve~ji odmev, vendar pa ga
izpostavlja ve~jim pritiskom, ki se jih je treba nau~iti prena{ati. Spo{tovanemu kolegu jubi-
lantu, ki lahko s ponosom re~e, da njegovo delo nadaljujejo tudi raziskovalci mlaj{ih genera-
cij, iskreno ~estitam in mu `elim ob dobrem zdravju izpeljavo ~imve~ od {tevilnih zamisli!
D a m i j a n  G u { t i n
465ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
1 Zgodovinski ~asopis 50, 1996, {t.1, 145–146.
Dr. Anka Vidovi~-Miklav~i~ – sedemdesetletnica
Ob zadnjem jubileju kolegice znanstvene svetni-
ce dr. Anke Vidovi~-Miklav~i~ sem zapisal, da ka‘e
ob~udovanja vreden znanstveno-raziskovalni ustvar-
jalni zagon, z zadovoljstvom pa ugotavljam, da enako
ugotovitev lahko poudarim tudi ob njeni sedemdeset-
letnici. Tudi po upokojitvi leta 1999 redno prihaja na
In{titut za novej{o zgodovino, kjer deli svoj delovni
kabinet s {e dvema zaslu‘nima in{titutskima upoko-
jencema, znanstveno svetnico dr. Milico Kacin-Wohinz
in znanstvenim svetnikom dr. Francetom Kresalom.
V t.i. »upokojenskem« kabinetu vlada zagnano delov-
no vzdu{je, ki ka‘e, da konec delovnega razmerja pri
zgodovinarjih ne pomeni take prelomnice kot pri
ve~ini drugih poklicev. Anko Vidovi~-Miklav~i~ red-
no sre~ujemo v ~asopisnem oddelku Narodne in uni-
verzitetne knji‘nice, v {tudijski sobi na INZ, kjer so
nam na voljo tudi osrednji ~asniki za obdobje med vojnama, ter v arhivskih in drugih ustano-
vah, kjer prizadevno zbira in preu~uje gradivo za nove raziskovalne teme. Ob tem naj pouda-
rim, da se na{i jubilantki pozna, kako je kot strokovni vodja bibliografske skupine na nekdanjem
In{titutu za zgodovino delavskega gibanja najprej opravljala dokumentacijske naloge in si je
prek njih pridobila dragocene izku{nje na hevristi~nem podro~ju. Posebna odlika njenih del
je prav dejstvo, da temeljijo prete‘no na preu~evanju razli~nih virov.
K biografskim podatkom, ki sem jih navedel od {estdesetletnici, naj dodam le dva, in
sicer, da je Anko Vidovi~-Miklav~i~ senat Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani leta
1998 izvolil v naziv znanstvene svetnice in da se je po petintridesetih letih dela na IZDG–
INZ upokojila. Od nad 120 bibliografskih enot iz obdobja 1968-1995 sem v jubilejnem ~lanku
ob {estdesetletnici1 poudaril zlasti pomen dveh monografij. V nagrajenem delu Slovenski
‘elezni~arji pod italijansko okupacijo v Ljubljanski pokrajini (1980, 471 str.) je osvetlila
oblike narodnoosvobodilnega boja ‘elezni~arjev, ki je bil zaradi narave njihovega dela pose-
bej pomemben. Kot mentor doktorske disertacije Mladinske organizacije in gibanja v
me{~anskem taboru na Slovenskem 1935–1941 sem v oceni leta 1992 poudaril njene vsebin-
ske in hevristi~ne odlike ter pomen za slovensko zgodovinopisje med vojnama. Ko je po
predelavi in dopolnitvah leta 1994 iz{la pod naslovom Mladina med nacionalizmom in kato-
licizmom: pregled razvoja in dejavnosti mladinskih organizacij, dru{tev in gibanj v liberal-
no-unitarnem in katoli{kem taboru v letih 1929-1941 v jugoslovanskem delu Slovenije (XXVI
+ 265 str.) je do‘ivela pohvalne odmeve v recenzijah. Omenimo naj le zadnjo oceno, ki
ugotavlja, da je to delo »v bistvu prvi podrobnej{i pregled slovenske zgodovine v tridesetih
letih 20. stoletja, saj avtorica ne obravnava le mladinskih gibanj …, ampak tudi vrsto osrednjih
466 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
vpra{anj tedanjega politi~nega dogajanja. Nekateri dejavniki so v knjigi prvi~ sistemati~no
in kriti~no predstavljeni …«2
Ta monografija je bila Anki Vidovi~-Miklav~i~ tudi pomembno izhodi{~e za nadaljnje
raziskave v zadnjem desetletju, v katerem je svoj znanstveno-strokovni opus obogatila za
skoraj dve petini enot in sedaj obsega okoli 200 razli~nih del, od samostojnih publikacij,
razprav, strokovnih ~lankov, bibliografij do recenzij in poro~il. V njih je obravnavala po-
membno idejno-politi~no, organizacijsko in akcijsko problematiko v katoli{kem, liberalnem
in socialisti~nem taboru, posebej pa naj omenimo prikaze mladinskih, kme~ko-stanovskih,
narodnoobrambnih in ‘enskih gibanj, v kronolo{kem pogledu pa je prikazala ‘ivljenje Slo-
vencev v prvi Jugoslaviji s poudarkom na tridesetih letih.
Navedemo naj le nekaj dose‘kov zadnjega obdobja. Med razpravami naj posebej opozo-
rimo na osvetlitev idejnopoliti~nega zna~aja Slovenske ljudske stranke v drugi polovici tri-
desetih let ter duhovne vloge Ehrlicha v stra‘arskem gibanju in odnosa {kofa Ro‘mana do
njega. V delu Preteklost sodobnosti (1999) je med izbranimi poglavji iz slovenske novej{e
zgodovine prikazala politi~ne in idejne zna~ilnosti na Slovenskem v obdobju 1929–1941.
Tehten je dele‘ jubilantke v velikem projektu INZ Slovenska novej{a zgodovina: od progra-
ma Zedinjena Slovenija do mednarodnega priznanja Republike Slovenije 1848–1992 (2005).
V tem pomembnem delu slovenskega novej{ega zgodovinopisja je za ~as od kraljeve {esto-
januarske diktature leta 1929 do aprilske vojne leta 1941 obdelala 12 tem iz zgodovine vseh
treh tradicionalnih politi~nih taborov ter tudi politi~na gibanja zunaj njih, tako tudi ljudsko-
frontno in narodnoobrambno gibanje. Za zadnje knjige Enciklopedije Slovenije je napisala
nad 20 gesel, s skupaj 58 prispevki pa sodi med tiste zgodovinarje, ki so obdelali zanjo
najve~ tem. Rezultate svojih raziskav je podala tudi v ve~ preglednih ~lankih v reviji Zgodo-
vina v {oli. Zna~ilnost jubilantkine raziskovalne dejavnosti v zadnjih letih so tudi krajevno-
zgodovinske razprave o politi~nem ‘ivljenju in drugem dogajanju v posameznih okrajih in
ob~inah v obdobju 1929-1941. Mikro{tudije o devetih okrajih in treh ob~inah so dragocene
zlasti zato, ker osvetljujejo posebnosti posameznih manj{ih obmo~ij, ki v splo{nih orisih ne
morejo priti dovolj do izraza. Anka Vidovi~-Miklav~i~ je objavila svoje razprave v vseh
osrednjih slovenskih zgodovinskih revijah ter v {tevilnih jubilejnih in tematskih zbornikih.
Tudi v zadnjem ~asu je nastopala z referati na simpozijih, tako na Ro‘manovem in Ehrlicho-
vem simpoziju v Rimu, na posvetu ob 60-letnici OF, na zborovanju slovenskih zgodovinarjev
in na posvetu o Angeli Piskernik. [tevilna jubilantkina dela zadnjega desetletja so nov drago-
cen prispevek k novej{emu zgodovinopisju ter jo uveljavljajo kot pomembno raziskovalko
slovenske zgodovine med prvo in drugo svetovno vojno.
Za bogato znanstveno-raziskovalno delo zaslu‘i Anka Vidovi~-Miklav~i~ vse priznanje.
^eprav imam status sedemdesetletnika le kratek ~as, naj ji zaupam, da ta jubilej pri udejanjanju
delovnih na~rtov ne pomeni predaha. Jubilantka pa na~rtuje {e veliko novih raziskav. V ime-
nu sodelavcev, kolegov in prijateljev na{i Anki iskreno ‘elim, da bi uspe{no uresni~evala
svoje raziskovalne in osebne ‘elje tudi v prihodnje.
M i r o s l a v  S t i p l o v { e k
2 Walter Lukan, Zgodovinopisje o Slovenski ljudski stranki: za obdobje od za~etka leta 1980 do konca Kraljevi-
ne Jugoslavije leta 1941, Histori~ni seminar, Zbornik predavanj 2001–2003, {t. 4, Ljubljana 2003, 202–203.
467ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Prof. dr. Peter Vodopivec – {estdesetletnik
V~asih pride ime skupaj z obrazom, v~asih je obraz
pred imenom in se mu ime pridru‘i pozneje, ali pa
sploh ne, kdaj drugi~ pa je najprej ime, ki dobi po igri
naklju~ja ali neizbe‘nosti usode, kdo bi vedel, svoj
obraz. In potem obraz in ime ostaneta skupaj. Obraz
se po~asi stara, ime pa ostaja isto, ~eprav se asocia-
cije, povezane z njim spreminjajo. Dalj ko koga poz-
na{, ve~ vsebin je povezano z imenom. S Petrom Vodo-
pivcem in menoj, oziroma z menoj in Petrom Vodo-
pivcem je bilo najprej ime. Za novo leto 1977 sem,
gimnazijec, od star{ev dobil v dar Svetovno zgodovi-
no Cankarjeve zalo‘be. @e ob prelistavanju kazala sem
ugotovil, da so besedila poleg izvirnih avtorjev za
doma~o rabo dopolnjevali tudi slovenski zgodovinarji.
Vendar med njimi ni bilo tistih znanih profesorjev, ki
sem jih ‘e v osnovni {oli spoznal kot avtorje u~benikov ali zgodovinskih ~itank, ali ki so se tu
in tam pojavljali na televiziji in suvereno in enosmiselno pojasnili kak{en dogodek iz pona-
vadi bli‘nje preteklosti (O, bla‘eni ~asi, ko nam na TV zaslonih eni {e niso kar naprej razla-
gali, da je zemlja sto‘~asta, drugi pa, da je kockasta!), temve~ neki Per{i~, neki Vodopivec,
neki mag. Prunk in neki mag. Rozman. Knjigo sem prebral, ta imena brez obraza pa sem
pospravil nekam v bolj odro~na in le z brle~o lu~ko osvetljena zakotja svojega spomina.
Ko sem konec septembra naslednjega leta, takrat bruc, stal pred oglasno desko na PZE za
zgodovino FF in prepisoval urnik, je ta najavljal: petek ob 8.00, dr. Peter Vodopivec, Ob~a
zgodovina 1750-1918, I. in II. letnik. Vendar ime, ki se je od novega leta 1977 do septembra
1978 podalj{alo za dr., tisti zadnji septembrski petek {e ni dobilo svojega obraza, saj ob
razpisani uri v predavalnici {t. 18 ni bilo ne imena, ne obraza, kaj {ele obeh skupaj. Pojasnilo
je par ur potem prispeval prof. Gestrin. Da tisto {olsko leto, je rekel na za~etku ure, predavanj
pri Petru Vodopivcu ne bo, ker je Vodopivec na izpopolnjevanju v Parizu. Nato je za~el nava-
jati literaturo o srednjem veku. [olsko leto je minilo, spet je pri{el konec septembra s {tuden-
tovsko gne~o pred oglasno desko in spet je na urniku pisalo: petek ob 8.00, doc. dr. Peter
Vodopivec, Ob~a zgodovina 1750-1918, I. in II. letnik. Skoraj natanko tako kot leto dni prej,
le da se je dodatek pred imenom spet nekoliko podalj{al. Pozneje se dodatek nekaj ~asa sicer
ni ve~ dalj{al, temve~ le spreminjal. Od leta 1984 je na urniku in drugih obvestilih pisalo izr.
prof. dr., od leta 1990 pa red. prof. dr. Ko sem torej konec septembra 1979 prepisoval urnik,
me je naenkrat ob{la misel, da utegne biti nekdo po letu dni bivanja v Parizu neznosno u~en
in presit vsakr{nih modrosti, ki jih morda ne kani samo stresati pred {tudenti, ampak jih od
njih tudi zahtevati na izpitu. Moje bojazni niso bile ~isto iz trte izvite, saj mi je na nekem
drugem oddelku predaval neki mladi mo‘, ki se je bil pred tem izpopolnjeval v Parizu. Vir-
tuozno puhaje obla~ke cigaretnega dima ob vzpodbujanju {tudentov, naj tudi sami pri‘gejo,
je tako u~eno predaval, recitirajo~ Freuda in Marxa, Lacana in Marxa, Althusserja in Marxa,
Hegla in Marxa, Saussurja in Marxa, Marxa in Marxa, … da se je le redkim posre~ilo delati,
468 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
da razumejo, o ~em govori. Vendar sem se v zvezi z Vodopivcem pomirili, br‘ ko je ime
naposled dobilo svoj obraz. Res je, da je imel obraz brado, tako kot jo je imel obraz prej
omenjenega profesorja. Vendar ni bila marksovsko ko{ata, bolj bi lahko rekli, da je bili
nemarksisti~no kratka, dasiravno ne tehnokratsko polizana. Tudi obla~kov cigaretnega dima
ni spu{~al proti stropu predavalnice in se pri tem zami{ljeno u~eno zazrl nekam tja jenseits
des Lustprinzips, ali vehementno tekal od enega konca predavalnice do drugega. Prav na-
sprotno, deloval je blago (oh, so {epnile nekatere kolegice) in umirjeno, govoril pa je jasno in
povsem razumljivo. Vodopivec kot predavatelj mogo~e ni bil ble{~e~ retorik – morda je zato
ve~krat rekel, da bi se {tudentje pri didaktiki zgodovine morali u~iti govorni{kih spretnosti,
namesto da ‘ve~ijo suhe teorije o u~nih smotrih in ciljih –, vendar smo {tudentje kmalu
ugotovili, da vsebino njegovih predavanj in zlasti seminarjev odlikujejo globina, izjemna
{irina, izvrstno poznavanje sodobnega zgodovinopisja in metodolo{kih in konceptualnih di-
lem, ki jih je v humanisti~ne in dru‘boslovne discipline prinesla postmoderna paradigma, in
neideolo{kost. Njegovo globino smo opazili predvsem v zavra~anju poenostavljenih,
posplo{enih in shematskih sodb o zgodovinskih fenomenih 18. in 19. pa tudi 20. stoletja, naj
je {lo za sodbe o francoski ali ruski revoluciji, za diskusije o me{~anstvu in njegovi vlogi v
evropski in slovenski zgodovini, ali za razumevanje odporov modernizacijskim procesom.
Osupljiva {irina se je spet in spet pokazala pri sistemati~nem sintetiziranju velikanske koli~ine
podatkov in v suverenem obvladovanju drugih humanisti~nih disciplin in poznavanju razli~nih
umetnosti, zlasti knji‘evnosti, ki jo je smiselno vpletal kot nelo~ljivi del splo{ne zgodovine
in jo razumeval tudi kot odprta vrata za vstop v preteklost. Strindberg, Ibsen, Asturias ali
gledli{ka predstava Missa in A minor so bili prav tako navzo~i na njegovih urah kot Robes-
pierre ali industrijska revolucija. Sploh je literatura njegova velika ljubezen. Najbr‘ ne zato,
ker je rojen na isti dan kot Miroslav Krle‘a, br‘~as bolj zato, ker je odra{~al v dru‘ini izo-
bra‘encev, kjer je dobival celo vrsto razli~nih intelektualnih spodbud. Vodopiv~evo zani-
manje za knji‘evnost se je nenazadnje jasno pokazalo s tem, da je na FF poleg zgodovine in
sociologije {tudiral tudi primerjalno knji‘evnost. Tehtnost spremnih besedi k Rothovi Ra-
detzkijevi kora~nici in zbirki ju‘noameri{ke kratke proze O obliki sveta je zato povsem logi~na,
kot je naravno Vodopiv~evo zanimanje za fenomenologijo. Zato se ne gre ~uditi, ~e smo v
seminarju ob Ariesu, Foucaultu, Vovellu in Soboulu brali tudi Volkmarja Schlucka. [tudentje
smo kmalu opazili, da ta mladi, priljubljeni in nadvse tovari{ki profesor, ki zna pozorno
prisluhniti {tudentskim stali{~em in mislim, s svojo razgledanostjo in znanjem ne u‘iva ve-
likega ugleda samo med kolegi svoje generacije, ampak tudi med tistimi zgodovinarji, ki so
v za~etku osemdesetih letih veljali za prvake zgodovinske znanosti na Slovenskem. Pravza-
prav je Peter Vodopivec ‘e takrat sodil mednje in stari gospodje so ga kot sebi enakega tudi
sprejemali. Ugled pa je u‘ival tudi v {ir{em jugoslovanskem prostoru. @e res, da mu je beo-
grajski profesor A. Mitrovi} na interkatedrski konferenci {tudentov zgodovine v Skopju leta
1981 v razpravi o takrat vro~i temi Kosovu zabrusil: »Ne}ete me valjda vi u~iti, {ta je isto-
rija!«, toda kaj je zgodovina, je tega sicer tako briljantnega srbskega zgodovinarja in intelek-
tualca nekaj let pozneje podu~ila kar zgodovina sama in pokazala, kdo je v tisti diskusiji
videl dalj. Ta Vodopiv~eva daljnovidnost je izvirala tudi iz ‘ivega zanimanja za aktualno
dogajanje, ki si ga je te{il z branjem vseh mogo~ih revij in ~asopisov. Kaj so pisal Danas,
Nin, Start ali Politika, je poznal domala tako dobro kot to, kar je pisalo v Delu, Dnevniku,
Na{ih razgledih ali Problemih. Vodopiv~ev renome pa ni bil omejen samo na jugoslovanski
prostor, pozorno so mu prisluhnili tudi tuji, zlasti avstrijski, nem{ki, francoski in ameri{ki
kolegi. Vodopivec, ki dobro govori ve~ tujih jezikov, je namre~ ‘e zelo zgodaj za~el predstav-
ljati rezultate svojega znanstvenega dela v tujini. Na njih ni samo pokazal, da slovensko
(oziroma do leta 1991 jugoslovansko) zgodovinopisje pozna {e kaj ve~ kot zgolj marksisti~ni
469ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
ali nacionalni interpretacijski okvir, temve~ tudi da so med slovenskimi zgodovinarji tudi
tak{ni, ki izvrstno poznajo sodobne historiografske prijeme. Kako cenjen je v tujini, pri~ajo
vabila na tuje univerze. Kot gostujo~i profesor je po ve~ mesecev predaval v Gradcu, Celov-
cu, Clevelandu in Budimpe{ti, z vabljenimi referati pa se je predstavil domala po vsem svetu,
tudi na Japonskem in v Avstraliji. Peter Vodopivec je ‘e od za~etka svojega znanstvenega
dela kazal izrazit interes za epistemolo{ka vpra{anja in za sodobne historiografske usmeritve.
Res je seveda, da so tudi drugi zgodovinarji uvajali novosti v raziskovanje preteklosti. Obrat
od iskanja vzrokov zgodovinskih fenomenov do iskanja pomenov, ki jih nosijo, ali premik od
{irokih socialno zgodovinskih tem z dru‘benimi razredi kot akterji zgodovinskega dogajanja
k temam iz vsakdanjega ‘ivljenja posameznikov, ki sodita med zna~ilnosti postmoderne hi-
storiografske paradigme, so nekateri slovenski zgodovinarji nekako naravno izpeljali bolj
kot posledico svojih ‘ivljenjskih izku{enj ali svoje zgodovinopisne nadarjenosti. Vodopivec
pa je bil prejkone prvi, ki je prehod od modernega v postmoderno zgodovinopisje tudi reflek-
tiral. Njegovo ~lanstvo v ustanovnem uredni{kem odboru zalo‘be Studia humanitatis, ki si je
zadala za cilj prevesti in izdati paradigmatska dela sodobne humanistike in dru‘boslovja, je
izviralo prav iz razmisleka, da je treba slovensko zgodovinopisje bolj sistemati~no odpreti
novim smerem in pogledom, ga zasnovati bolj interdisciplinarno in mu dati na voljo tudi
ustrezno teoretsko orodje. Med temami, ki jih je Vodopivec v zvezi z epistemolo{kimi vpra{anji
najbolj ostro zastavljal, je bilo gotovo vpra{anje ideolo{kosti in vplivanja ideologije in poli-
tike na zgodovinopisje. Skladno z njegovimi izrazito neideolo{ko zasnovanimi predavanji, je
bilo tudi temeljno izhodi{~e, da raziskovanje preteklost ne sme biti instrument v funkciji
politi~nih in ideolo{kih ciljev sedanjosti. Zgodovina torej ni nadaljevanje politike z drugimi
sredstvi. To izhodi{~e pa ni pomenilo brezbri‘nosti in neanga‘iranosti. Prav nasprotno. Peter
Vodopivec je bil in je {e anga‘iran ~lovek. Po dru‘inski tradiciji in prepri~anju je nedvomno
levo usmerjen, vendar je hkrati izrazito svobodomiseln, demokrati~en in odprt. Ali je zato kaj
~udnega, ~e ga v dinami~nem ~asu konca {estdesetih in za~etka sedemdesetih let najdemo v
uredni{tvu Tribune in vodstvu {tudentskega gibanja, v za~etku osemdesetih pa v uredni{kem
odboru Nove revije, ki je tako odlo~ilno vplivala na dogajanje v tistem desetletju? Neideo-
lo{kost zgodovinopisja torej za Vodopivca ne pomeni prosto lebdenje intelektualca nad stvar-
nostjo, pa~ pa argumentirano intelektualno poseganje vanjo, poseganje, ki na ra~un ciljev ne
izdaja profesionalnih meril, pa~ pa vedno ostaja na ravni njihovih najostrej{ih standardov.
Vodopiv~eva kriti~nost zato po letu 1991 ni otopela. ^e se je v osemdesetih letih spoprijemal
z ideologizacijo, ki je bila tipi~na za razkroj socializma, se v neodvisni in demokrati~ni Slo-
veniji loteva ideologemov, ki jih rojeva politi~ni in idejni pluralizem. Pri~akovanja, da bo s
koncem socializma konec ideologij, se seveda niso uresni~ila. Namesto ene in enotne ideolo-
gije je ve~ razpr{enih z bolj zabrisanimi mejami. Vsaka od njih pa si na svoj na~in prisvaja in
instrumentalizira tudi preteklost. ^e je Vodopivec v~asih kriti~no razmi{ljal o paradnih te-
mah, avtorjih, alibijih in zgodovinskih mitih socialisti~nega sistema – na tem mestu se velja
spomniti njegovega referata leta 1985 v Neumu na Tednu marksisti~nih razprav, ki ga ni
kon~al s kakim priljubljenim Marxovim navedkom, ampak s Cicerom, ali na leto dni starej{a
razmi{ljanja na temo zgodovina – ideologija, ki so bila objavljena v Problemih – se v novej{em
~asu spoprijema z ideolo{ko motiviranim prevra~anjem podobe o preteklosti in z novimi
miti. Ob dveh tehtnih analizah, razpravi na mednarodnem posvetu o historiografiji na prosto-
ru biv{e Jugoslavije iz leta 2004 in ob referatu na zadnjem zborovanju slovenskih zgodovi-
narjev pred mesecem dni v Kranju, je eden od prakti~nih odgovorov na novo ideolo{ko kon-
taminiranje in pola{~anje preteklosti njegova obse‘na sinteza Od Pohlinove slovnice do samo-
stojne dr‘ave. Prav zaradi ohranjanja ostrih profesionalnih standardov Vodopivec ni nikoli
trdil, da je tisto, kar je v~eraj veljalo za belo, danes nenadoma ~rno, ali da je to, kar je danes
470 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
zeleno, v~eraj bilo modro. Za take radikalne spremembe v razumevanju zgodovinskih poja-
vov namre~ le zelo zelo redko najdemo tehtne razloge. Eno od polji, ~e ne celo boji{~, na
katerem si Vodopivec prizadeva uveljaviti kriti~no, neideolo{ko, profesionalno in za name~ek
{e zanimivo, celo slikovito obravnavanje preteklosti, je pouk zgodovine v {oli. Ko sta bili
njegovi h~erki {e osnovno{olki, se je pogosto zgra‘al nad ideolo{kimi vlo‘ki pri pouku.
Spominjam se, kako je neko~ pripovedoval, da je njegova starej{a h~i, takrat prvo{olka, pri{la
iz {ole in spra{evala, kdo da so ti »gomunisti«. @e konec osemdesetih let si je prizadeval za
reformo zgodovine v {oli in je skupaj z nekaterimi kolegi pripravil predlog u~nega na~rta za
zgodovino v osnovni {oli. V samostojni Sloveniji je bil vrsto let predsednik maturitetne ko-
misije. Uspe{no je sodeloval tudi na vrsti mednarodnih kongresov o pouku zgodovine pri
Svetu Evrope. Samo upamo lahko, da so njegova prizadevanja, oblikovati moderen in zani-
miv u~ni na~rt za razli~ne stopnje {olanja, ki u~enca navaja k samostojnemu razmi{ljanju,
obrodila trajne sadove. V zadnjem ~asu namre~ nekatera znamenja neprijazno napovedujejo
obra~anje k ponovnemu ideologiziranju in instrumentaliziranju pouka zgodovine v osnovni
in srednji {oli, k zgodovini kot nadaljevanju politike. V {oli je premalo nacionalnih vsebin,
tarnajo eni. Da dijaki ne poznajo nekaterih, za razvoj slovenskega naroda pomembnih in
zaslu‘nih oseb, jim pritrjujejo drugi. Premalo je poudarjena samobitnost Slovenskega Naro-
da, jadikujejo tretji. Osamosvojitev je zanemarjena, vijejo roke ~etrti. Jugoslavija je v u~benikih
prikazana preve~ pozitivno, grmijo peti. Zdi se, da bo imel Vodopivec v tej zvezi {e veliko
dela. Vodopivec si je zelo prizadeval tudi za obogatitev in modernizacijo univerzitetnega
{tudija zgodovine in za ekspanzijo Oddelka za zgodovino na FF. Njegovi pogledi na to, kaj
naj univerzitetni program {tudija zgodovine ponudi {tudentom, pa se ‘al razlikujejo od novih
programov, v katere nas prisiljujejo univerzitetne in dr‘avne oblasti. @e nekaj let Peter Vodo-
pivec ni ve~ eden od nosilnih stebrov Oddelka za zgodovino. In kakor nam je mnogim njego-
vim kolegom in nekdanjim u~encem ‘al, da je od{el in si zaposlitev poiskal na In{titutu za
novej{o zgodovino in k imenu dodal {e znanstveni svetnik, se zdi, da je od{el v zadnjem
trenutku, preden je univerza zbolela za shizofrenijo bolonjske reforme. V zvezi z njegovim
delom na univerzi velja {e posebej poudariti {tevilna mentorstva pri diplomskih nalogah,
magisterijih in doktoratih. V mentorski funkciji ni vsiljeval svojih pogledov in re{itev, temve~
je diplomante, magistrante in doktorante predvsem usmerjal in vzpodbujal k zastavljanju
lastnih vpra{anj in iskanju izvirnih re{itev.
Kljub zanimanju za vrsto stvari, je Peter Vodopivec v prvi vrsti raziskovalec preteklosti.
Njegov raziskovalni opus je obse‘en in raznovrsten. Zajema ~as od 17. do konca 20. stoletja,
~eprav je ~asovno te‘i{~e vendarle na {e vedno dolgem obdobju od konca 18. stoletja do
za~etka 20. stoletja. Vodopivec torej ni specialist za tri ali {tiri leta zgodovine. Poglavitni
tematski sklopi njegovega znanstvenega dela se raztezajo od gospodarske in dru‘bene zgo-
dovine, preko kulturne in idejne zgodovine do nacionalno-politi~ne tematike. Rezultatov
svojih raziskav ni objavljal samo v doma~ih znanstvenih revijah, {tevilne, prevedene v nem-
{~ino, franco{~ino, angle{~ino, italijan{~ino in druge jezike, so na{le bralce na tujem. Peter
Vodopivec je brez dvoma eden od najuspe{nej{ih in najbolj kvalitetnih ambasadorjev sloven-
skega zgodovinopisja in slovenske humanistike in dru‘boslovja sploh v svetu. Odlike njego-
vega raziskovanja preteklosti in razmi{ljanja o njej so br‘~as najbolj pri{le do izraza v obse‘-
ni monografiji Od Pohlinove slovnice do samostojne dr‘ave, zato ka‘e prav to delo vzeti za
zgled njegovih raziskovalnih prijemov. Prva med odlikami je izjemen smisel za sintezo. V
omenjenem delu je Vodopivec zajel ve~ kot dve sto let dolgo, po svojih zna~ilnostih silno
dinami~no obdobje, ki ni samo pripeljalo etni~no, jezikovno in kulturno sicer sorodnega, a
glede realnih socialnih, politi~nih, gospodarskih in kulturnih povezav {e zelo razbitega »slo-
471ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
venskega« prebivalstva druge polovice 18. stoletja, ki se mu o kak{nem slovenstvu {e niti
sanjalo ni, do samostojne nacionalne dr‘ave, ampak se je tudi v drugih ‘ivljenjskih segmen-
tih bolj korenito spremenilo kot katerokoli drugo, dve sto let dolgo obdobje v ~love{ki zgo-
dovini. Zajeti tako razli~ni obdobji, kot sta druga polovica 18. stoletja in konec 20. stoletja v
smiselno, znanstveno neopore~no, s podatki izredno bogato, a hkrati teko~o pripoved je ‘e
samo po sebi izjemno pomemben dose‘ek, ki ga v slovenskem zgodovinopisju oziroma {ir{e
v slovenski humanistiki in dru‘boslovju redko najdemo. Obvladovanje obse‘ene literature in
velikega {tevila informacij, iz katerih je avtor s skrbno analizo pretehtano izlu{~il temeljne
zgodovinske dogodke, procese in strukture so naslednje odlike Vodopiv~evega dela in omenjene
knjige. Iz njih izvira tudi naslednja bistvena kvaliteta: Vodopivec preteklost zajema v vsej
njeni kompleksnosti. Kompleksnosti pa ne razumeva samo tako, da uravnote‘eno prika‘e
vse segmente dru‘benega ‘ivljenja od politike preko dru‘be, gospodarstva, kulture, mi{ljenja
in vsakdanjega ‘ivljenja, temve~ tudi zavestno upo{teva izhodi{~e, ki je v modernem zgodo-
vinopisju izrazito navzo~e, da so namre~ zgodovinski procesi in strukture v sebi protislovni,
zgodovina pa je pot, polna kri‘i{~, kjer zgodovinski procesi ubirajo poti, ki se ne v za~etku,
ne na koncu ne zdijo vedno logi~ne ali najbolj{e. Slovenska preteklost je torej v Vodopiv~evi
optiki precej razprta struktura. To ne pomeni, da je njeno odvijanje povsem naklju~no, ali
odvisno od volje in intenc njenih akterjev. Pomeni, da tisti zgodovinski rezultat, ki se zdi v
retrospektivi skoraj nujen, z zornega kota posameznih zgodovinskih obdobji v obravnavanih
dveh stoletjih {e zdale~ ni bil tako nujen, ampak je posledica interakcije {ir{ih neosebnih in
kolektivnih dejavnikov in procesov, ki niso zadevali samo slovenskega prostora in ljudi, ki so
na tem prostoru ‘iveli, in zavestnega delovanja posameznikov, malih skupin, lokalnih skup-
nosti, profesionalnih skupin in dru‘benih razredov na Slovenskem in njihovih zavestnih in
nezavednih motivov, intenc, potreb in interesov. [ir{i procesi in delovanje razli~nih skupin se
je hkrati odvijalo z razli~nimi ritmi in intenzivnostjo in je vedno znova ustvarjalo nove in
druga~ne izhodi{~ne pogoje, mo‘nost in prisile, v katerih so delovali razli~ni akterji in so se
oblikovali spet novi procesi, strukture in vznikali novi dogodki. Slovenska zgodovina zad-
njih dveh stoletji tako ni ne sosledje etap v uresni~evanju tiso~letnih sanj o samostojni dr‘avi
in ne nenehen narodni vzpon, ki so ga onemogo~ale »temne« sile razli~nih provenienc,
omogo~ale pa osebe, o katerih dana{nji dijaki menda ne vedo dovolj, temve~ zavit, zapleten
in v sebi protisloven proces. Vodopivec zato nedvomnih vzponov in nedvomnih padcev ne
meri z vatlom kon~nega rezultata, temve~ je v izhodi{~u in izpeljavi zavezan temeljnemu
na~elu historizma, da namre~ velja zgodovinske fenomene v prvi vrsti presojati z vidika
~asa, v katerem so nastali in da jih je treba tudi identificirati na na~in, ki preteklosti ne dela
sile. S tem nevsiljivo in v berljivem slogu, predvsem pa argumentirano spreminja pogled na
slovensko preteklost na na~in, ki tudi med profesionalnimi zgodovinarji {e zdale~ ni udoma~en.
Tak{en pogled pa nenazadnje onemogo~a ideologizacijo, prila{~anje in instrumentalizacijo
preteklosti, oziroma jih vsaj ote‘uje. Ali smemo upati, da se bo Vodopivec na na~in, kot je
predstavil slovensko zgodovino v zadnjih dveh stoletjih, kdaj lotil tudi evropske preteklosti?
Argumentirana kriti~nost, distanca, nenehno samospra{evanje o lastnih koceptualnih in
metedolo{kih izhodi{~ih, sposobnost prisluhniti razli~nim stali{~em in jih razumeti, mnogo-
plastnost in tenko~utnost analize in {irina zornega kota, ki omogo~a videti preteklost scela,
so skupaj z izjemno obse‘no podatkovno bazo in splo{no erudicijo tiste zna~ilnosti, ki Vodo-
pivca postavljajo v sam vrh slovenskega zgodovinopisja.
Skoraj natanko trideset let je minilo, odkar sem prvi~ naletel na ime Peter Vodopivec in
dobrih sedemindvajset let, odkar sem temu imenu pridru‘il obraz. Z vidika zgodovine je to le
kratek hip, z vidika ~love{kega ‘ivljenja dolgo obdobje. V tem ~asu se je Vodopiv~ev obraz
472 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
spremenil, lasje in brada so osiveli, ime pa zapisalo med najbolj ugledne sodobne slovenske
intelektualce. Zato ob pogledu na njegovo delo res smemo pritegniti O. Wildu, ki je ob neki
prilo‘nosti duhovito pripomnil: »Zgodovino lahko dela vsak, pi{ejo pa jo lahko samo veliki
mo‘je.«
M a r k o  [ t u h e c
473ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
KONGRESI, SIMPOZIJI, DRU[TVENO @IVLJENJE
New research in German intelligence history: Fifty years of
Bundesnachrichtendienst 1956 – 2006: the BND in historical context
Tutzing, 7. – 9. april 2006
Akademija za politi~no izobra‘evanje v Tutzingu je skupaj z IIH-A priredila vsakoletno konferen-
co, ki je bila letos posve~ena petdeseti obletnici nastanka nem{ke obve{~evalne slu‘be. Glede na to, da
bo septembra ve~ja proslava tega jubileja v ZDA, je bila ta konferenca pravzaprav delovna priprava na
bolj mno‘i~no obiskan dogodek. Slednji bo zabele‘il tesno sodelovanje med obve{~evalno slu‘bo BND
in CIO, ki je nastalo v ~asu ‘elezne zavese proti novemu nasprotniku, ki je bil enim – t. j. Nem~iji –
nasprotnik ‘e v ~asu druge svetovne vojne, medtem ko je bil drugim – torej ZDA – v ~asu vojne
zaveznik.
Konferenca se je odvijala v prostorih Akademije, ki jo je ustanovil leta 1957 bavarski parlament kot
nadstrankarsko ustanovo in ki jo {e vedno financira, kar ji omogo~a svoboden akademski status. Glav-
no podro~je delovanja Akademije je delo s civilnimi dru‘benimi gibanji, vse od ustanovitve pa jo odlikuje
mo~na protinacisti~na usmeritev. V njenem okviru je bila ustanovljena leta 1993 tudi IIHA – mednarodna
zveza za zgodovino obve{~evalnih slu‘b, sprva iz raziskovalcev in akterjev, ki so se ukvarjali z ameri{ko
obve{~evalno slu‘bo in odnosi z nem{ko BND, kasneje pa so se jim pridru‘ili tudi raziskovalci iz
mnogih dr‘av. Danes {teje ‘e 110 ~lanov iz vsega sveta, manj kot polovica je Nemcev, zastopani pa so
tudi raziskovalci iz dr‘av biv{ega vzhodnega bloka. Zveza izdaja tudi svoj strokovni ~asopis, v katerem
objavlja strokovne prispevke, sku{a pa na to tematiko izdajati tudi knjige.
Konferenco je odprl prof. dr. Wolfgang Krieger z univerze v Marburgu, ki je pozdravil 80 udele‘en-
cev iz mnogih dr‘av, med drugim tudi iz ZDA, Nizozemske, Danske, Izraela, Slovenije in Rusije. V
razliko od prej{njih konferenc, ki so potekale izklju~no v angle{~ini je bila tokrat polovica referatov v
nem{~ini. Tudi vnaprej pripravljenih sinopsisov ni bilo.
Prvi referent je bil Hans Hennig Crome, biv{i direktor BND, ki je imela svoj sede‘ v Pullachu,
hkrati tudi sede‘u izpostave ameri{ke obve{~evalne slu‘be CIA v Nem~iji. Njegov referat z naslovom
»Organizacija Gehlen kot predhodnica BND« je podal kratek oris razmerij med OSS kot medvojno
obve{~evalno slu‘bo ZDA, njeno preobrazbo najprej v CIC in nato v CIA in njen interes, da potem, ko
je le nekaj dni po smrti Adolfa Hitlerja v roke ameri{kih obve{~evalnih oficirjev padel Richard Gehlen,
med vojno vodja oddelka t. i. zunanje obve{~evalne slu‘be nacisti~ne dr‘ave, njegovo vedenje izkori-
stijo za boj proti novemu nasprotniku – sovjetski obve{~evalni slu‘bi. Zna~ilno za delo Organizacije
Gehlen je bilo, da ni bila legalna, bila pa je uporabna. Zdru‘evala je podro~je zbiranja informacij od
~love{kih virov – danes imenovano HUMINT (human intelligence), kot tudi s pomo~jo tehni~nih sred-
stev – SIGINT (signal intelligence). Pri ~love{kih virih pa je jasno, da je njeno mre‘o tvorilo biv{e
osebje gestapa, najbolj zloglasne hitlerjeve tajne politi~ne policije, ki pa ni moglo zasesti vodilnih mest
v organizaciji – lahko so bili le terenski obve{~evalci. Vodilna mesta so bila pridr‘ana voja{kim
obve{~evalcem. S strokovno oznako lahko re~emo, da je Gehlen svoje delo iz obve{~evalnega (med
vojno) spremenil v protiobve{~evalno delo. Z ustanovitvijo BND so se uresni~ile Gehlenove sanje o
obnovitvi nem{ke obve{~evalne slu‘be, vendar brez njega, saj so Britanci in Allen Dulles uskladili
stali{~a, da mora novo slu‘bo voditi nekompromitirana oseba. Tako se je za~elo uspe{no petdesetletno
sodelovanje ameri{ke in nem{ke obve{~evalne slu‘be.
Naslednji referent je bil Helmut Müller Engbergs iz berlinskega BSTU. Naslov njegovega prispev-
ka je bil »KGB proti BND. Primer nem{ke preiskave«. Gre za sodelovanje vzhodnih Nemcev s sovjet-
474 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
skimi obve{~evalci po istih vpra{anjih – torej, kdo od biv{ih gestapovcev dela za ZDA in kako mu
podtakniti ~imve~ dezinformacij. Po njegovem mnenju so Ameri~ani zasegli arhive STASI-ja – zadeva
je bila v tisku imenovana Rosenholz – zato, da bi ugotovili, kje so jim »pu{~ale« informacije in so jih
{ele ~ez deset let vrnili Nemcem. Seveda ostaja odprto vpra{anje, ali so vrnili vse. Tako organizacija
Gehlen kot KGB sta delali z Nemci na podlagi »Bruderschafta«. Torej so Nemci »bratsko« pomagali
vzhodni (KGB) kot tudi zahodni (CIA) obve{~evalni slu‘bi. Novo obve{~evalno slu‘b so zato v Nem~iji
zasnovali druga~e in jo poimenovali v Slu‘bo za za{~ito ustave.
Po referatu se je razvila zelo zanimiva in obse‘na razprava, v kateri so soo~ali razli~na stali{~a o teh
vpra{anjih, predvsem ali je organizacija Gehlen sploh obstajala ali je bila zgolj konstrukt, kot trdi
referent ter o naravi dvojnih in trojnih agentov in komu lahko v obve{~evalnih slu‘bah sploh verjame-
mo. Kot dokaz delovanja so omenili eno najpomembnej{ih akcij za anga‘iranje prebe‘nikov iz Vzhod-
ne Evrope za informatorje in agente CIE, ki se je imenovala »Red Socks«, katere del je bila tudi orga-
nizacija »Gladio«, ki sta jo vodili skupno britanska MI6 in CIA. V njej so biv{e dr‘avljane vzhodno
evropskih in drugih dr‘av (tudi Jugoslavije) uporabili izklju~no v namene pridobivanja informacij proti
Sovjetski zvezi na podlagi njihovega antikomunizma.
Po ve~erji je bil kot posebni gost povabljen ambasador v pokoju in nekdanji direktor BND iz Mün-
chna dr. Hans Georg Wieck, ki se je v svojem referatu »50 let – pogled nazaj in naprej – perspektive
BND« ozrl tako na preteklost kot na prihodnost slu‘be, ki jo je vodil v najbolj ob~utljivem in tudi za vse
Nemce najbolj sre~nem ~asu zdru‘evanja obeh nem{kih dr‘av. Po izobrazbi je zgodovinar in je dokto-
riral na univerzi v Hamburgu na temo iz zgodovine Kraljevine Jugoslavije, bil je zahodno nem{ki
minister za obrambo, ambasador v Tirani, Moskvi, Bruslju in New Delhiju ter kot ‘e omenjeno {ef
BND med leti 1985-1990. Glede na svoje izku{nje je izrazil mnenje, da je vlada vse od leta 1946 do
1999 zanikala dejstvo, ki ga danes prizna – to je, da potrebuje nasvete BND. Drugi dejavnik, ki ga je v
referatu poudaril je, da mora biti vsaka obve{~evalna slu‘ba pod parlamentarnim nadzorom in da mora
biti ta nadzor zakonsko urejen. Danes je za ureditev teh vpra{anj v Evropi Nem~ija model in vzor.
Seveda pa se je tudi Nem~ija veliko nau~ila iz svojih napak. Na vpra{anje kdaj je obve{~evalna slu‘ba
uspe{na in kdaj neuspe{na, si sam odgovarja, da je uspe{na takrat, ko je njen uspeh to, kar je uspeh
naroda. Zato je bil najve~ji uspeh BND, da je v sodelovanju z oboro‘enimi silami uspela zagotoviti
mirno zdru‘itev dveh nem{kih dr‘av v eno dr‘avo – domovino vseh Nemcev. To je dosegla BND na ve~
na~inov. Prvi~ z metodo anketiranja od leta 1985, ko je spra{evala ljudi, kak{no je njihovo mnenje o
zdru‘itvi. Druga naloga BND je bila pridobiti za to re{itev Gorba~ova, ki se je z njo strinjal, ovire pa so
bili drugi v njegovi okolici. Ko je bil Wieck ravno v ~asu smrti mar{ala Tita leta 1980 ambasador v
Moskvi, je na vpra{anje sodelavcev o mo‘nem razpadu Jugoslavije odgovoril, da bo Jugoslavija razpadla
v {estih mesecih potem, ko se ne bo ve~ bala sovjetske gro‘nje. Zmotil se je – ne v ~asu, ampak v
vrstnem redu – saj je Jugoslavija razpadla prej kot pa Sovjetska zveza, ki je bila v nepredvidljivem
stanju vse od padca berlinskega zidu. Vizija Gorba~ova je bila, da se Rusija vrne v Evropo. Za to pot so
se odlo~ili tudi Poljaki, Romuni in tako je pri{lo postopno do padca ‘elezne zavese in mnoge teh dr‘av
so danes ‘e ~lanice Evropske skupnosti.
Seveda je imela BND razen uspehov tudi neuspehe. O njih je govoril njegov predhodnik, po njego-
vem mnenju pa je bila tudi operacija Gehlen dvomljiva iz moralnih razlogov, saj je podirala tisto, kar je
bil temelj povojne evropske ureditve, t. j. antinacizem. Lahko bi se spremenila v velik polom, k sre~i pa
se je prej kon~ala.
Drugi dan se je za~el s skupnim prispevkom dr. Matthiasa Uhla iz nem{kega zgodovinskega in{tituta
v Moskvi in dr. Armina Wagnerja iz Voja{ke akademije v Dresdnu, ki sta predstavila, kako je BND
opazovala stale‘ sovjetskih voja{kih enot v NDR. Glavni cilj tega nadzorovanja je bil kvantifikacija
obsega prisotnosti voja{kih enot SZ v Vzhodni Nem~iji in hkrati poskus soo~anja obve{~evalnih do-
se‘kov. Arhivsko gradivo je dostopno do leta 1961, t. j. do izgradnje Berlinskega zidu. Podatek, ki so ga
posredovali je bil, da je imela SZ na podro~ju NDR skupno 500.000 oboro‘enih mo‘. [lo je tudi za ~as
najve~je pripravljenosti v zvezi s kubansko krizo. Podatki so bili tudi grafi~no prikazani skupaj s kriti~no
analizo virov. Glavna pripomba v razpravi je bila, da pri tem opazovanju BND ni bila sama, saj sta ji
pomagali tudi britanska in francoska obve{~evalna slu‘ba, saj je tak kontingent vojakov pomenil nepo-
sredno gro‘njo varnosti tudi za te dr‘ave in NATO.
Dopoldanski del se je zaklju~il z referatom dr. Paula Maddrella z univerze v Aberystwyth v Welsu
na temo »Kako je Mf’S porazila BND 1961-1989«, torej premo~ Stasija nad zahodno nem{ko
475ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
obve{~evalno slu‘bo. O tej temi je napisal tudi knjigo »Spying in science«. Premo~ Stasija nad BND je
ocenil tako visoko, kot je bil uspeh MI5 v ~asu vojne proti Abwehru. V razpravi je bil seveda najbolj
prizadet Wick, ki je v delu opisanega obdobja vodil BND. Kljub takti~ni oz. trenutni premo~i STASI-ja
pa je po njegovem mnenju dolgoro~no ali strate{ko zmagala BND, saj je z zdru‘itvijo Nem~ije, ki je
niti uspehi STASI-ja niso mogli prepre~iti, opravila zastavljeno nalogo.
Popoldanski del je za~ela edina ‘enska in najmlaj{a udele‘enka konference mag. Stefanie Waske,
ki sicer {tudira politi~ne vede v Tübingenu, zdaj pa pripravlja doktorat na univerzi v Marburgu pri prof.
Kriegerju na temo »Zadeva Falfe in parlamentarna kontrola nad BND v nem{kem parlamentu«. Podala
je primer mo‘a, ki je bil od leta 1943 v slu‘bi RSHA v [vici, leta 1945 se je predal Britancem in delal
kot agent provokator in kot tak delal najprej za sovjetsko in od leta 1951 za Gehlenovo obve{~evalno
slu‘bo. Leta 1958 so ga aretirali in {ele ~ez pet let so ga obsodili na 15 let je~e in ga leta 1969 zamenjali
za ujetega agenta STASI-ja. Na tem konkretnem primeru je referentka pokazala, kak{en je bil namen
uvedbe parlamentarne kontrole. Vlada je hotela biti bolje obve{~ena od tiska, ki je o zadevi pisal na
podlagi svojih virov. Seveda gre pri tak{nem odtekanju informacij za zlorabo obve{~evalnih informacij
v politi~ne namene. Po drugi strani pa ravno iz politi~nih razlogov pride do prikrojevanja informacij.
Da bi zagotovila parlamentarno kontrolo, so morali zato v dr‘avi najprej sprejeti ustrezno zakonodajo,
kar je bila naloga izvr{ne oblasti. Rezultat tega pristopa je tudi seznanitev javnosti z arhivi STASI-ja,
katere glavni namen je bil prepre~itev ponovne uporabe vohunov, torej onemogo~iti »recikliranje«, kot
se je to zgodilo z organizacijo Gehlen.
Predzadnji referent je bil Günter K. Weisse iz Balingena, ki je govoril o tehni~nih obve{~evalnih
opravilih in sodelovanju med BND in zvezno vojsko. Govoril je le o odprtih virih informacij, ki zajemajo
elektronsko obve{~evalno slu‘bo in komunikacijsko obve{~evalno slu‘bo, ne pa o dekripciji in {pijo-
na‘i v o‘jem pomenu besede. Ta del slu‘be zajema pojem SIGINT in se je na podlagi izku{enj med
vojno razvil v obdobju od leta 1945 do 1950 in sicer najprej kot nujni del spremljanja letalskega prometa.
Zadnji referent tega dne je bil prof. dr. Anthony Glees iz univerze Brunel v Londonu, ki je predsta-
vil STASI-jeve operacije v Veliki Britaniji kot gro‘njo Britaniji. [tudij o obve{~evalnih slu‘bah je v
Veliki Britaniji zelo razvit, saj imajo celo dva in{tituta in dr. Glees je predstojnik enega od njiju. Zato je
bil eden od namenov njegove prisotnosti na konferenci, da bi tudi v Nem~iji pomagal vklju~iti {tudij
obve{~evalnih slu‘b v akademski svet, kar je v Britaniji ‘e obi~aj. Prednost tega je, da ‘e skozi razpravo
o dolo~eni problematiki lahko soo~i{ razli~na stali{~a in se tako morda izogne{ napakam pri delu. Sam
je eden izmed treh avtorjev knjige o STASI-ju. Knjigo je pisal tako, da je vsako trditev zapisano v
dokumentih posku{al preveriti z izjavami oseb, s katerimi je naredil intervju. Pri tak{nem na~inu dela
ga kljub objavi ni nih~e to‘il, ~eprav je v Veliki Britaniji zakonodaja glede osebnih pravic zelo stroga.
Osnovni namen njegove knjige je bil, da obdela obdobje po letu 1971, ko je po operaciji »Foot« Anglija
izgnala 1200 agentov KGB in je s tem mislila, da je naredila vse. Namesto njih pa so za~eli delati agenti
STASI-ja in to ne le s {pijona‘o, ampak tudi s subverzivno dejavnostjo povezano z IRO, ki se je KGB v
Veliki Britaniji zaradi ogro‘anja svojih interesov ni nikoli poslu‘eval. Po njegovi oceni je MI5 podce-
njevala to subverzivno dejavnost, kar je njena najve~ja napaka. Druga napaka po njegovem mnenju pa
je, da je slu‘ba – kakor so mu povedali – baje uni~ila vse svoje gradivo o STASI-ju. Ker je bila za Veliko
Britanijo prioriteta BND, se za konkuren~no slu‘bo ni zanimala. Za NDR pa so bile prioriteta Velika
Britanija, ZDA in Francija in zato je po avtorjevem mnenju vsak, ki je delal za STASI resno ogro‘al
Veliko Britanijo.
Po predstavitvah je bila zve~er {e redna letna konferenca IIHA, zadnji dan, torej v nedeljo pa sta
bila na vrsti {e dva prispevka. Prof. dr. Shlomo Shpiro iz univerze Bar – Ilan iz Tel Aviva je predstavil
prispevek »HUMINT operacije BND in MOSSADA pod tujo zastavo«. Operacije pod tujo zastavo se v
obve{~evalnem besednjaku imenujejo operacije, v katerih se agenti, ki so jih anga‘irali za dolo~eno
nalogo, ne zavedajo za koga delajo, saj se jim tisti, ki jih anga‘ira predstavi kot predstavnik druge
dr‘ave. Tako so npr. Izraelci anga‘irali v sedemdesetih letih palestinske {tudente, ki so {tudirali v Nem~iji,
ki prav gotovo ne bi hoteli delati za Izrael. Podobno je potekala rekrutacija ve~ drugih ljudi iz bli‘njevzhodnih
dr‘av, najve~ji odmev pa je imela uspe{na akcija zajetja njihovega idejnega vodje {ejka Yassina. V
razpravi je bilo tudi omenjeno, da sodelovanje s prijateljskimi dr‘avami – kot je bil primer Eda Brajnika
v imenu Jugoslavije oz. Slovenije – ne spada med tak{ne operacije, saj so sodelovali zavestno in z
enakimi interesi na skupnih na~elih antinacizma.
476 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Posvetovanje se je zaklju~ilo z zadnjim referentom Robertom Nowakom, svetovalcem poljskega
ministrskega predsednika iz Var{ave, ki je predstavil prispevek: »Poljska in BND v hladni vojni«. Refe-
rat je pisan na podlagi gradiva poljskega »In{tituta za spomin«, ki je zasnovan po vzgledu Gauckovega
in{tituta, a tudi ta hrani v glavnem gradivo II. oddelka poljske obve{~evalne slu‘be – torej tistega, ki se
je ukvarjal z notranjimi nasprotniki. Tudi na Poljskem so opazili rekrutiranje organizacije Gehlen do
leta 1956. Na ideolo{ki pritisk s strani radia »Deutsche Welle« so odgovarjali z uvedbo raznih radio-
oddajnih postaj, ki pa ni bilo uspe{no v odvrnitvi Poljakov od prozahodnih vzorcev, s katerimi jih je
vzpodbujala BND. Po razpravi je bilo nekaj vpra{anj o vlogi generala Jaruzellskega leta 1981 oz. o tem,
kako ga ocenjujejo Poljaki sami. Ugotovljeno pa je bilo, da mnogo knjig obravnava obdobje od leta
1945 do 1953, medtem ko naprej ne se‘ejo, tudi zaradi pomanjkanja virov na drugi (ruski) strani.
Konferenca je bila zaklju~ena s sklepom, da bo naslednje leto ponovno organizirana v Nem~iji,
tema pa bo predvidoma posve~ena ekonomski {pijona‘i.
L j u b a  D o r n i k  [ u b e l j
36. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Mogersdorf-Modinci
Mogersdorf, 4. – 7. julija 2006
Kot je razvidno iz poro~ila o 35. simpoziju Mogersdorf-Modinci (gl. Mojca Peternel v Z^, {t. 1,
2006, str. 225–226) slovenska stran prvi~ od prirejanja tega simpozija ni sodelovala ne z referatom in ne
z delegacijo, udele‘ila sta se je le dva predstavnika na posebno povabilo {tajerskih gostiteljev. Leta
2006 je bil polo‘aj bolj razveseljiv, saj sta spet nastopila dva referenta, ki sta si prevajanje sicer morala
pla~ati sama, slovenska stran pa je bila zastopana tudi z deset~lansko delegacijo, sicer najmanj{o do-
slej, pa vendarle. Vendar se to ni zgodilo zato, ker bi se mariborska univerza spet odlo~ila sodelovati pri
tem simpoziju, ki nepretrgoma traja ‘e od leta 1969 in je bila kot skupnost mariborskih visoko{olskih
zavodov tudi ustanovna ~lanica, pa~ pa se je to zgodilo s popla~ilom dolga hrva{ke delegacije iz leta
2003. Mariborski univerzi se ta simpozij zdi previsok finan~ni vlo‘ek. Najti bo treba nekoga drugega,
ki bi bil pripravljen ta projekt peljati tudi dolgoro~no, ali pa ga res opustiti. Za leto 2006 se je anga‘iral
In{titut za novej{o zgodovino, ki je s pomo~jo Ministrstva za kulturo tudi izdal gradivo simpozija s
Ptuja iz leta 1998 in s tem je slovenska stran odpravila zamudo, ki je mariborska univerza ni mogla ali
pa ni hotela odpraviti dolgih sedem let. Izstop mariborske univerze iz tega mednarodnega sodelovanja,
ki je bilo vrsto let eno najbolj paradnih oblik sodelovanja Maribora na znanstvenem podro~ju, ni povzro~il
nikakr{nega odmeva v medijih, ne v mestu, ne na univerzi in tudi v stroki ne. Ostale dr‘ave udele‘enke
se sicer trudijo, da bi Slovenija ostala zraven, vendar se mi zdi, da stvari {e niso dokon~no re{ene. Glede
na koncept simpozija bi bilo sicer najbolj naravno, da je pomo~ ljubljanskega in{tituta nadvse dobrodo{la
in hvalevredna.
Omenim naj, da so v zadnjem letu iz{li kar {tirje modin{ki zborniki, in sicer poleg ‘e omenjenega
slovenskega {e: Kíszek 1996, Koprivnica 2002, in Nagyatád 2004 ({e z letnico izdaje 2005). Zdaj
~akajo na izid {e simpoziji: Gradec 1987 in 1999, Radgona (Radkersburg) 2005 in pa seveda leto{nji
Mogersdorf 2006. Kíszek 2001 pa je pred izidom, saj so bile korekture ‘e razposlane.
Letos je bil simpozij v kraju, kjer je bila v njegovi bli‘ini leta 1664 znana bitka s Turki in je iz tega
kraja tudi iz{la ideja o tem simpoziju. Vas Mogersdorf je bila letos ‘e deseti~ gostiteljica in ~eprav vas
nima kak{ne posebne infrastrukture, se organizatorji zelo potrudijo in s svojo prijaznostjo in ustre‘lji-
vostjo nadomestijo tisto, kar je drugod na vi{jem nivoju. Hrva{ka in slovenska stran je prizori{~e sim-
pozija spreminjala, Mad‘ari pa podobno kot Gradi{~anska ostajajo zvesti Kíszegu, ki je bil prireditelj
‘e sedemkrat, pa tudi [tajerci so z eno samo izjemo organizirali svoj simpozij vedno v Gradcu.
Tema leto{njega sre~anje je bila »Zdravstvo v panonskem prostoru od 16. do 18. stoletja.« Ostali
~lani mednarodnega organizacijskega komiteja bi sicer raje videli, ~e bi se nadaljevala tematika prej{njega,
477ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
vendar ima organizator po statutu pravico, da sam izbere temo. Zato pa se bo tematika iz lanskega leta
nadaljevala leta 2007 v Kíszegu in bodo na sporedu dru‘bene elite v 19. stoletju.
Uvodni referat o strukturah zgodnjenovove{kega zdravstva v panonskem prostoru je imela Sonja
Horn, Gradi{~anka, sicer pa direktorica in{tituta za zgodovino medicine na Dunaju. Gert Polster je
prikazal za~etke zdravili{~a Bad Tatzmannsdorf, János Varga iz Pécsa pa je govoril o epidemiji kuge na
Ogrskem v 17. stol. in za{~iti pred njo. Lilla Krász iz Budimpe{te je razpravljala o zdravnikih in zdra-
vilcih ter pacientih na Ogrskem v 18. stol., Andrej Hozjan s Pedago{ke fakultete Univerze v Mariboru
je predstavil mo‘nosti za zdravstveno rehabilitacijo oficirjev Vojne krajine do konca 18. stol., Dragica
^e~ je imela referat o razvoju zdravstva v slovenskem panonskem prostoru do leta 1770. Osije~an
Bruno Atali} je govoril o kugi kot vzroku za institucionalizacijo zdravstva in za razvoj Osijeka v 18.
stol. Elfriede Huber-Reismann iz Gradca je predstavila medicinsko oskrbo na [tajerskem v 18. stol.,
Monika Grass iz gradi{~anskega Grosshöfleina pa je referirala o mo‘nostih za zdravstveno rehabilita-
cijo skrbi za zdravje na Esterházijevih posestvih na severnem Gradi{~anskem do 18. stol. Zelo zanimiv
je bil referat Carlosa Watzka iz Gradca o oblikah zdravljenja psihi~nih obolenj v zgodnjenovove{ki
[tajerski. @eljko Dugac iz Zagreba pa je govoril o Jeanu Baptistu Lalangu kot prosvetljencu na podro~ju
izobra‘evanja na Hrva{kem. @al sta odpadla referata Benedeka Varge iz Budimpe{te, ki naj bi prikazal
retorike o spol{nem zdravstvu na Ogrskem od 16. do 19. stol. in pa Zite Déaky iz Gödöllöja, ki naj bi
govorila o zdravstvenih razmerah na ogrskem pode‘elju v 18. stol.
Pokazalo se je, da je bila leto{nja tema dele‘na manj odziva in zanimanja publike, bilo je manj
diskusije kot obi~ajno, kar je po svoje razumljivo, saj je to podro~je zgodovine manj raziskano, je zelo
specifi~no in se z njim ukvarja manj zgodovinarjev kot pa z drugimi temami. Tudi diapozon referatov je
bil zelo razpr{en, ne samo v celoti gledano, pa~ pa tudi znotraj posameznih dr‘av. Pokazalo se je, da je
znanje angle{~ine med udele‘enci manj raz{irjeno, kot bi bilo pri~akovati in zato bo odslej konec ene
najve~jih odlik nekdanjih modin{kih sre~anj: simultanega prevajanja v {tiri jezike, odslej tudi angle{~ine
ne bo ve~. Stro{ki prevajanja so preveliki in nobena od dr‘av prirediteljic jih ni pripravljena pokrivati.
Odslej bo vsaj zaenkrat vse le v nem{~ini, tako referati kot tudi diskusija. Ker je pa prodor angle{~ine
vse mo~nej{i, najbr‘ ne bo dolgo, ko bo ta postala lingua franca tudi v Mogersdorfu.
Prireditelji so se letos {e posebej potrudili in ob za~etku simpozija pripravili zelo ilustrativno raz-
stavo dokumentov in fotografij mogersdorfskih simpozijev od 1969 do 2006. @e obi~ajna ekskurzija
nas je letos vodila v okolico Mogersdorfa in v del naravnega parka Raab-Prség-Gori~ko, zadnji ve~er
pa je popestril {e koncert opernih arij pevcev in pevk dunajske Volksoper. De‘elni arhiv Gradi{~anske
je v redakciji prizadevnega mag. Leonharda Pricklerja pripravil publikacijo o mogersdorfskih simpo-
zijih od za~etka 1969 do leto{njega, v kateri so predstavljeni vsi simpoziji s tematiko, krajem sre~anja,
naslovi referatov in opozorilom, kateri zbornik je iz{el ter kdaj in kateri {e ni. Na koncu je dodan tudi
seznam referentov, ki ka‘e, da je bilo na dosedanjih 36 simpozijih 289 referentov, med njimi 52 sloven-
skih. Slovenski referenti so imeli 78 referatov, ker so nekateri nastopili ve~krat, najve~krat Vasilij Me-
lik, ki je referiral kar {estkrat. Podatki te bro{ure ka‘ejo, da ta simpozij, ~eprav se ukvarja z geografsko
omejenim podro~jem, ka‘e veliko vitalnost, 31 izdanih gradiv simpozijev pa pri~a, da je to geografsko
podro~je zdaj ‘e bistveno bolj raziskano, kot je bilo pred desetletji in da so prav vse dr‘ave udele‘enke
nanj po{iljale svoje najprominentnej{e predstavnike zgodovinske, umetnostnozgodovinske, literarne in
kulturne stroke. To velja tudi za slovensko stran, ~e omenim le nekaj imen (Grafenauer, Vilfan, Melik,
@ontar, Prunk, Simoniti, [tih, Cvirn, Perov{ek) in res bi bilo {koda, ~e bi se to sodelovanje zdaj kon~alo.
F r a n c  R o z m a n
478 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
479ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
OCENE
Odluke dubrova~kih vije}a 1390–1392. Ur. Nella Lonza, Zdravko [undrica. Zagreb : Hrvatska
akademija znanosti i umjetnosti, Dubrovnik : Zavod za povijesne znanosti u Dubrovniku, 2005. 454
strani. (Monumenta historica Ragusina ; 6)
Kljub temu, da je od smrti enega najmarkantnej{ih in najbolj razgledanih arhivarjev dubrovni{kega
arhiva dr. Zdravka [undrice (1915–1995)1 minilo ‘e deset let, {e vedno izhajajo njegova dela, ki so plod
njegovega raziskovalnega dela bogatega dubrovni{kega arhivskega gradiva.2 Trideset let je z vso preda-
nostjo slu‘il arhivski stroki, trideset let je nesebi~no pomagal vsem, ki so ~rpali za svoja znanstvena
dela bogastvo enega najbolj ohranjenih arhivov. Njegova soproga prof. Pavica [undrica je njegovo
bogato zapu{~ino poklonila Zavodu za povijesne znanosti HAZU v Dubrovniku. Ker sta bila dva teksta
dokon~ana, ju je Zavod objavil kmalu po predaji zapu{~ine v svoji reviji Anali. Gre za znanstveni
razpravi: »Otrovi u Dubrova~koj Republici« (Anali, 36, 1998, str. 45–120) in »Obavje{tajna slu‘ba
Dubrova~ke Republike« (Anali 37, 1999, str. 157–204), ki je objavljena tudi v angle{~ini. Obe razpravi
dopolnjujeta sliko o tej edinstveni republiki ob vzhodni obali Jadranskega morja. Kot plod sodelovanja
med Zavodom in Dr‘avnim arhivom Dubrovnik je iz{la leta 2002 nova izdaja »Statuta Dubrovni{ke
republike« iz leta 1272 s prevodom Zdravka [undrice. V zapu{~ini Zdravka [undrice so bili odkriti tudi
prepisi iz serije Reformationes in to neobjavljeni deli zvezka 28 za leto 1390 in zvezek 29 za leti 1391
in 1392. Ta rokopis je Zavod prepustil svoji sodelavki Nelli Lonza, da ga je primerjala z originalom,
popravila nekatere napake in tekst pripravila za tisk. Tako je sedaj pred nami {e zadnja knjiga zapis-
nikov dubrovni{kih svetov iz 14. stoletja.
Med temeljne vire za zgodovino dubrovni{ke republike uvr{~amo sklepe dubrovni{kih svetov, orga-
nov oblasti: velikega in malega sveta ter sveta napro{enih (senata). Sklepe teh organov ozna~ujemo z
izrazom »reformationes«. Pred izdajo statuta iz leta 1272 so sklepe zapisovali v listinah, po objavi
statuta, pa so jih od 60. let 13. stoletja dalje vpisovali v posebne knjige. Prve knjige zapisnikov svetov
so se ohranile od leta 1301 dalje, vendar z ve~jimi ~asovnimi presledki, ki so rezultat po‘arov in uni~evanja
arhivskega gradiva. Sto let so kancelarji, ki so prisostvovali sejam, registrirali sprejete sklepe skupaj v
isto knjigo po ~asovnem sprejetju sklepa. Med seboj so bili pome{ani sklepi vseh treh svetov. Ker je bil
ta na~in vpisovanja sklepov zelo nepregleden, so po letu 1378 v posebnem delu knjige lo~eno vpisovali
sklepe velikega sveta, po letu 1387 je v knjigi zapisnikov imel vsak svet lo~eno poglavje. Posebno
vpisno knjigo za vsak svet posebej pa so v Dubrovniku vpeljali po letu 1415. Knjige sklepov vseh treh
svetov, razvr{~ene v posebne arhivske serije, so danes eden najpomembnej{ih delov arhivskega fonda
Dubrovni{ke republike.3 Vsebinsko so knjige vseh treh svetov zelo vsestranske in zanimive, saj najde v
njih raziskovalec odgovore na celo vrsto vpra{anj povezanih z bogatim notranjim ‘ivljenjem dubrovni{ke
komune oz. republike, kot tudi odnosov s sosednjimi dr‘avami.
Prvi raziskovalci dubrovni{kega arhiva, so se kmalu zavedali, kako koristno bi bilo izdati zapisnike
dubrovni{kih svetov, kajti zapisniki ne razkrivajo le sliko dr‘avnih organov oblasti in prakso njihovega
delovanja, temve~ tudi omogo~ajo razkrivanje trgovskih odnosov Dubrovnika po kopnem in po morju
z drugimi de‘elami, diplomatske odnose in vsakodnevno dogajanje. Tega posla se je lotila proti koncu
19. stoletja Jugoslovanska akademija znanosti i umjetnosti (danes Hrvatska akademija znanosti i umjet-
nosti), ki je izdala prve knjige zapisnikov v seriji Monumenta Ragusina – Libri Reformationum knj.
1 I. Voje, Dr. Zdravko [undrica (l9l5–1995), Arhivi, XIX/1–2, Ljubljana 1996, str. 226–227.
2 Nenad Vekari}, Bibliografija Zdravka [undrice, Anali zavoda za povijesne znanosti HAZU u Dubrovniku,
XXXIV, Dubrovnik 1996, str. 235–239.
3 Acta Minores Consilii, ser. V; Acta Consilii Maiores, ser. VIII; Acta Consilii Rogatorum, ser. III.
480 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
I–V4. Prepise sta izdelala Ivan K. Tkali~i} s sodelavci in Josip Gelcich. Izdaja je danes ‘al zastarela
zaradi nezanesljive transkribcije, izpu{~enih delov teksta in drugih pomanjkljivosti. V 50. letih 20.
stoletja je ta projekt znova obudil Mihajlo Dini}, ki je pod okriljem Srbske akademije nauka i umjetno-
sti nadaljeval z izdajanjem sklepov svetov. Zapisnike je izdal v dveh zvezkih. Prvi za~enja z letnico
1379 (takrat se kon~ajo »reformationes« v seriji JAZU Monumenta Ragusina), drugi pa kon~a s kon-
cem leta 1389.5 Dini}eva izdaja zapisnikov je mnogo bolj{a od prej{nje, vendar se ni dr‘al izvirne
strukture, temve~ je sklepe vseh treh svetov razvrstil po kronolo{kem principu.
Kot je v uvodu zapisala soavtorica nove izdaje sklepov dubrovni{kih svetov Nella Lonza, je bil
zvezek pripravljen za objavo v dveh fazah. Prvo fazo je opravil Zdravko [undrica, drugo pa ona. Med
obema fazama je nekaj desetletij, ki predstavljajo plod dela dveh avtorjev, ki se nista nikdar sre~ala, niti
poznala. Vendar je rezultat ta, da je delo opravljeno po najsodobnej{ih metodah izdajanja tovrstnih
virov ter bi bil Zdravko [undrica gotovo zadovoljen s strokovno neopore~nim pristopom soavtorice.
Nella Lonza nas v uvodu podrobneje seznanja s svojimi odlo~itvami glede transkribcije tekstov za tisk,
pri ~emer je upo{tevala kriti~ne pripombe na predhodne izdaje »reformationes« ter se primerjalno oprla
na podobne izdaje tekstov v mestih na podro~ju Dalmacije in Italije. Zapisnike svetov so pisali kance-
larji, ki so bili na podlagi razpisov sprejeti v dr‘avno slu‘bo. Na podlagi rokopisov je ugotovila, da so
zapisnike, ki so objavljeni v predstavljeni knjigi, pisali trije kancelarji. Zapisniki svetov so do 18.
stoletja pisani v latin{~ini. Iz zapisnikov dubrovni{kih svetov, ki so predstavljali original, so pomembne
sklepe trajnega pomena in splo{nega zna~aja prepisovali v posebne zbirke dubrovni{kih zakonov in
predpisov. Zakoni in uredbe, ki so iz{li do leta 1460, so bili vpisani v t. i. Zeleno knjigo (Liber viridis),
od leta 1460 do propada republike pa v t. i. Rumeno knjigo (Liber croceus).6 Razpoznaven je pri odlo~anju
in glasovanju za posamezne predloge ustaljen poslovnik. V teh zapisnikih prihaja do izraza pristojnost
posameznih svetov. Pristojnosti svetov pravzaprav niso bile urejene s predpisi, temve~ so pogosto temeljili
na ustavni praksi, ki se je postopoma oblikovala. Iz posameznih primerov je razvidno, da pristojnosti
niso bile strogo razdeljene, temve~ se posamezni primeri usmerjajo od enega sveta na drugega. V zad-
njem zvezku sklepov je objavljenih 2000 sklepov sprejetih v vseh treh svetih. Kratka vsebinska oznaka
vsakega sklepa je objavljena na levi strani, enako kot na originalu. Uvodni tekst je objavljen tudi v
angle{~ini in italijan{~ini. Izdajo zapisnikov sklepov dubrovni{kih svetov je N. Lonza opremila s tremi
kazali: osebnim, krajevnim in stvarnim.
Z izdajo poslednjih dveh ohranjenih zvezkov zapisnikov dubrovni{kih svetov iz 14. stoletja, je ta
serija dobila svoj zaklju~ek. S tem je postala dostopna tistim raziskovalcem dubrovni{ke zgodovine 14.
stoletja, ki nimajo mo‘nosti za dalj{i ~as bivanja v Dubrovniku, ki potrebujejo kontrolo za ‘e izpisane
tekste, ali pa {tudentom, ki si s pomo~jo tiskanih tekstov pridobijo paleografsko ve{~ino za obvladanje
originalnih pisav kancelarjev. Brez dvoma je izdaja Sklepov dubrovni{kih svetov (1390–1302) {e bolj
odprla dubrovni{ki arhiv in ga pribli‘ala raziskovalcem.
I g n a c i j  Vo j e
4 V zbirki Monumenta spectantia historiam Slavorum Meridionalium, knj. X., XI–XII, XXVII–XXIX, Zagreb
1879–1897.
5 Odluke ve}a Dubrova~ke Republike, I, Zbornik za istoriju, jezik i knji‘evnost srpskog naroda SANU, III/15,
Beograd 1951; Odluke ve}a Dubrova~ke Republike, II, ZIJKSN, III/21, Beograd 1964.
6 Liber viridis (1984) in Liber Croceus (1997) je izdala SANU v redakciji Branislava Nedeljkovi}a.
M a x i m i l i a n  We l t i n, Das Land und sein Recht. Ausgewählte Beiträge zur Verfassung-
sgeschichte Österreichs im Mittelalter. Hg. von Folker Reichert und Winfried Stelzer. Wien, Mün-
chen : R. Oldenbourg Verlag, 2006. 574 strani. (Mitteilungen des Instituts für Österreichische Geschi-
chtsforschung, Ergänzungsband ; 49)
Maximilian Weltin je ime, ki je poznano, ali pa bi vsaj moralo biti poznano vsem raziskovalcem
zgodovine visokega in poznega srednjega veka na jv. cesarstva. S svojimi raziskavami je ta, pravkar
upokojeni dolgoletni arhivar Spodnjeavstrijskega de‘elnega arhiva in ~lan In{tituta za avstrijske zgodo-
481ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
vinske raziskave, bistveno prispeval k novemu razumevanju razmerja med de‘elnim plemstvom in de‘el-
nim knezom ter s tem tudi k novemu razumevanju oblikovanja zgodovinskih de‘el. Podro~je njegovega
zanimanja je bila v prvi vrsti t. i. Verfassungsgeschichte mejne grofije in vojvodine Avstrije in s tem
de‘el Zgornje in Spodnje Avstrije in to odslikava tudi knjiga, ki jo kratko predstavljamo. V njej je
zbranih devetnajst razprav, ki jih je avtor prvi~ objavil med letoma 1973 in 2003 v zelo razli~nih in
deloma tudi te‘ko dosegljivih publikacijah. @e zaradi tega jih je bilo smiselno ponatisniti na enem
mestu. Poleg tega nam tako zbrane in kronolo{ko nanizane razprave dobro dokumentirajo napredek
raziskav, ki je bil dose‘en z deli Maximiliana Weltina na podro~ju avstrijske de‘elne zgodovine ter na
podro~ju metodolo{kega in teoreti~nega pristopa k temi. Za tu ponatisnjene Weltinove razprave je zna~ilen
izrazit problemski pristop in pestrost obravnavanih vsebin, le zaklju~ni prispevek ima zna~aj sinteze.
Prevzet je iz knjige, ki je v okviru s strani Herwiga Wolframa izdane Avstrijske zgodovine obravnavala
obdobje med 1122 in 1278 in katere glavni avtor je bil Heinz Dopsch, v njem pa je Weltin obravnaval
oblikovanje de‘ele Avstrije. V njem je Weltin povzel rezultate svojih tridesetletnih raziskav in ponudil
novo podobo de‘elnega razvoja Avstrije, tako da ga lahko beremo tudi kot povzetek knjige, ki jo pred-
stavljamo.
Weltinovo raziskovalno delo se navezuje na raziskave Otta Brunnerja o ustavno-pravni zgodovini,
ki so kulminirale v eni najbolj pomembnih in najbolj originalnih knjig na podro~ju medievistike 20.
stoletja, v delu Land und Herrschaft (1939, 5. izdaja je iz 1965, kateri pa so sledili {e {tevilni ponatisi).
V njej je Brunner problematiziral in tematiziral vpra{anja in pojme, ki presegajo avstrijske regionalne
okvire ter postavil definicije, ki so pomembne za razumevanje visoko in poznosrednjeve{ke zgodovine
tudi drugod, vklju~no z na{im prostorom. Posebna pozornost in pomen je bila pri tem namenjena poj-
mu de‘ela, ki je bila definirana kot plemi{ka, po de‘elnem pravu ‘ive~a skupnost oseb (Personenver-
band), katere bistvo opredeljuje de‘elno pravo. Izhajajo~ iz teh Brunnerjevih izhodi{~ in na podlagi
lastnih raziskav, je Weltin pri{el do nekoliko druga~nega zaklju~ka, ki pravzaprav pomeni precizacijo
Brunnerjevih kategorij. Po njegovem prepri~anju je mogo~e srednjeve{ka ustavno-pravna razmerja ustrez-
no predstaviti le s konsekventno uporabo osebnozgodovinskega pristopa. Posledi~no ena~i Weltin de‘elo
s plemi{ko skupnostjo (Der Adel ist das Land!), ki je po njegovem kategorija, ki je nadrejena de‘el-
nemu pravu. To pa ima za nalogo, da regulira funkcioniranje posamezne plemi{ke skupnosti in nenehno
interakcijo med njo in de‘elnim knezom, tako, da razume Weltin oblikovanje de‘ele kot konsenzualni
in ne konfliktni proces med de‘elnim plemstvom in de‘elnim knezom. Plodnost in uporabnost tak{nega
pristopa zrcalijo prav razprave, objavljene v tej knjigi, ~eprav je potrebno po drugi strani tudi dodati, da
diskusija o teh vpra{anjih o~itno {e zdale~ ni zaklju~ena. Tako je npr. pred kratkim Weltinove formula-
cije precej rezervirano obravnaval Othmar Hagender (v zborniku, posve~enemu Josefu Riedmannu, ki
ga prav tako predstavljamo v tem zvezku Zgodovinskega ~asopisa), ki je gotovo eden najbolj{ih pozna-
valcev tako avstrijske de‘elne zgodovine kot tudi nasploh ustavno-pravne zgodovine.
Ne glede na to je knjiga Maximiliana Weltina, v kateri so zbrane njegove izbrane razprave o de‘elni
zgodovini (Avstrije), koristno in potrebno branje za vsakogar, ki ga zanimajo ustavno-pravna vpra{anja
visokega srednjega veka, problematika oblikovanja de‘el ali pa funkcioniranje plemi{kih skupnosti.
Nenazadnje je prebiranje te knjige zelo koristno tudi za vse, ki se ukvarjamo s slovenskim srednjim
vekom. To velja tako v vsebinskem oziru, saj so npr. nekatera vpra{anja, ki jih je Weltin re{eval v okviru
avstrijske zgodovine {e kako pomembna tudi za nas (npr. vzrok, ~as nastanka in tendence »De‘elne
knjige Avstrije in [tajerske« – Landbuch von Österreich und Steier), kjer se omenjajo tudi za~etki
Maribora, ali pa oblast Otokarja II. PVemysla v Avstriji, kar je pomembno tudi za razumevanje njegove
oblasti na [tajerskem in s tem tudi pri nas), {e bolj pa v metodolo{kem oziru, saj je njegova tovrstna
spoznanja mo‘no s pridom recipirati tudi pri preu~evanju slovenskega srednjega veka, ki je po svoji
zgodovini tako ali tako nelo~ljivo povezan z avstrijskim. Ob‘alujemo le lahko, da nima knjiga nobene-
ga registra, kar bi njeno uporabo bistveno olaj{alo in jo naredilo bolj prijazno.
P e t e r  [ t i h
482 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Malefi~ne svobo{~ine Ljubljan~anov = Deren von Laibach Malefitzfreyhaittn : ljubljanski
kazenski sodni red. Ljubljana : Zgodovinski arhiv, Graz : Institut für österreichische Rechtsgeschichte
und europäische Rechtsentwicklung der Karl-Franzens-Universität, 2004. 219 strani. (Gradivo in raz-
prave ; 25)
To je knjiga, ki bi se jo {e kako razveselil pokojni pravni zgodovinar Sergij Vilfan. Njena izdaja
pomeni namre~ uresni~itev njegove dolgoletne ‘elje, saj je v njej objavljen eden najpomembnej{ih
pravnih spomenikov, ki jih hranijo slovenski arhivi in ki je pomemben tudi v {ir{em evropskem okviru.
Formalno gre za privilegij cesarja Maksimilijana I., izstavljenega 20. avgusta 1514 v Gmündu, s kate-
rim je cesar v funkciji de‘elnega gospoda Kranjske (in mestnega gospoda Ljubljane hkrati) podelil v
vsebinskem oziru ljubljanskim me{~anom pravico do samostojnega izvr{evanja krvnega sodstva in
hkrati v privilegiju tudi dolo~il z njim zvezane postopke, vrste kaznivih dejanj in kazni. Ljubljansko
mestno sodi{~e je s tem privilegijem dobilo zna~aj privilegiranega de‘elskega sodi{~a in je lahko raz-
sojalo tudi v najte‘jih kriminalnih dejanjih, za katere je bila zagro‘ena smrtna kazen.
Malefi~ne svobo{~ine Ljubljan~anov, kot so izdajatelji po novem in povsem po zgledu nem{kega
izvirnika (Deren von Laibach Malefitzfreyhaittn) poimenovali ta dokument, ki je bil dosedaj v strokov-
ni literaturi poznan ‘e pod ve~ razli~nimi imeni (krvosodni red, kriminalni sodni red, hudodelstveni red
ipd.), so ena prvih samostojnih uzakonitev kazenskega prava v Evropi. To je razlog, da privilegij ‘e
dolgo ~asa zbuja pozornost (pravnih) zgodovinarjev in da ima tudi nadregionalni pomen. Skupaj s
sodnim redom za de‘elsko sodi{~e Wolkenstein iz 1478, tirolskim malefi~nim redom iz 1499, malefi~nim
redom za Radolfszell iz 1506 in sodnim redom za Bamberg iz 1507 predstavlja eno prvih kodifikacij
kazenskega prava v cesarstvu in mu gre zato, kot re~eno, pomembno mesto v razvoju kazenskega prava
tudi v evropskem kontekstu. Je pa hkrati res, da Ljubljan~ani svojih »malefi~nih svobo{~in« verjetno
niso dolgo uporabljali, saj so jih v praksi ‘e kmalu za~ele izpodrivati druge kodifikacje kazenskega
prava, kot je kazenski red cesarja Karla V. iz 1532 (Constitutio Criminalis Carolina), ki je veljal za
celotno cesarstvo, ali pa 1535 izdan red za de‘elska sodi{~a na Kranjskem kralja Ferdinanda. Toda
kljub temu, da kak{ne omembe vredne uporabe malefi~nega reda v ljubljanski sodni praksi po 1532 ni
zaznati – vsaj tako ugotavlja v iz~rpni {tudiji Boris Golec – so ga Ljubljan~ani skozi stoletja smatrali za
del svojih mestnih pravic oziroma svobo{~in in so ga dali zato vpisati v vse {tiri mestne privilegijske
knjige. Nazadnje se je to zgodilo {e leta 1792, ko malefi~ni red tudi formalno ‘e ni ve~ veljal, saj je
1791 izvr{evanje krvnega sodstva pre{lo z Ljubljane na novoustanovljeno c. kr. mestno in de‘elsko
sodi{~e.
Nemara je prav tipi~no slovensko, da neposredna pobuda za kriti~no objavo tega pomembnega
dokumenta ni pri{la iz doma~ih logov, ampak s strani In{tituta za avstrijsko pravno zgodovino na Uni-
verzi v Gradcu, s katerim je bil Vilfan, ki je tam honorarno predaval in pri katerem je ta ideja tudi dolgo
~asa tlela, tesno povezan. Je pa kljub temu potrebno poudariti, da je objava knjige, ki je poleg bolj
reprezentativne (bibliofilske) izdaje do‘ivela leto kasneje tudi la‘je dostopno {tudijsko izdajo (kateri je
dodana tudi izdaja na CD plo{~ku), v kon~ni posledici rezultat zglednega sodelovanja avstrijskih in
slovenskih in{titucij in posameznikov. Zato je tudi razumljivo – in iz razlogov bolj{e mednarodne recepcije
tudi povsem upravi~eno –, da so vsi prispevki v knjigi, ki so v glavnem nastali kot rezultat simpozija o
obravnavanem malefi~nem privilegiju, objavljeni dvojezi~no – slovensko in nem{ko.
Uvodni del knjige predstavlja edicija Malefi~nih svobo{~in Ljubljan~anov. Uvedena je z dobrimi
fotografskimi reprodukcijami 7 folijev obsegajo~ega privilegija, ki ob temu slede~i transkripciji Bo‘a
Otorepca predstavljajo tudi dober {tudijski pripomo~ek za vsakogar, ki se ho~e nau~iti pisarni{ke goti-
ce zgodnjega 16. stoletja. (Mimogrede naj omenim, da je pripravil Bo‘o Otorepec ‘e leta 1998 skupaj
z Draganom Mati}em z izdajo izbranih listin taistega Zgodovinskega arhiva Ljubljana (za ~as 1320–
1782) {e en zelo uporaben paleografski priro~nik.) Transkripciji sledi prevod v moderno sloven{~ino,
ki ga je opravil pravni zgodovinar Marko Kambi~ in z njim se kon~uje edicijski del publikacije. Sledi
mu pet razprav, ki so z razli~nih vidikov povezane z ljubljanskim malefi~nim redom oz. kazenskim
pravom pri nas. Gernot Kocher (Graz) tako obravnava {ir{i zakonodajni okvir ljubljanskih malefi~nih
svobo{~in, Markus Steppan (Graz) je svojo pozornost namenil (za dana{nja pojmovanja zelo krutemu)
sistemu kaznovanja v obravnavanem redu, Boris Golec (Ljubljana) je sku{al ugotoviti, v kolik{ni meri
so se dolo~be ljubljanskega malefi~nega reda uporabljale v sodni praksi, Marko Kambi~ (Ljubljana)
483ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
podaja precej splo{en oris kazenskega prava na Slovenskem do 1848, Jelka Melik (Ljubljana) pa po tem
letu. Delo zaklju~uje glosar manj znanih nem{kih pravnih pojmov iz Malefi~nih svobo{~in Ljubljan~anov,
ki ga je sestavil Borut Holcman (Maribor).
P e t e r  [ t i h
Tirol – Österreich – Italien. Festschrift für Josef Riedmann zum 65. Geburtstag. Izd. Klaus
Brandstätter, Julia Hörmann. Innsbruck : Wagner, 2005. 691 strani. (Schlern-Schriften ; 330)
Josef Riedmann, kateremu je posve~en obse‘en jubilejni zbornik razprav ob njegovi petin{est-
desetletnici, je dobro poznan tudi slovenskim zgodovinarjem – {e zlasti medievistiom. Gre za rednega
profesorja srednjeve{ke zgodovine in pomo‘nih zgodovinskih ved na univerzi v Innsbrucku, kjer deluje
‘e od leta 1969, ko je postal asistent pri Josefu Rainerju. Riedmann, ki je svojo znanstveno in razisko-
valno pot za~el na In{titutu za avstrijske zgodovinske raziskave na Dunaju, kjer je sprva sodeloval pri
ediciji listin Friderika I. Barbarosse, projektu, ki ga je uspe{no vodil in zaklju~il Heinrich Appelt, se je
v medievisti~nih krogih uveljavil s svoji habilitacijskim delom o povezavah grofov in de‘elnih knezov
Tirolske z Italijo do 1335 (Die Beziehungen der Grafen und Landesfürsten von Tirol zu Iitalien bis zum
Jahre 1335). Delo je iz{lo leta 1977 pri Avstrijski akademiji znanosti (katere ~lan je od 1982 tudi
Riedmann sam) in z njim je avtor pokazal, kako pomembna je bila Italija (zlasti njeni bankirji in tudi
razni potentati-uzurpatorji, ki so kontrolirali severnoitalijanska mesta) za politiko tirolskih grofov na
kontaktnem prostoru med Nem~ijo in Italijo. To delo – kot tudi vsa zgodovina tirolskega prostora, s
katerim je bil slovenski stoletja dolgo povezan zlasti preko {kofije v Briksnu, pa tudi druga~e – je
pomembno tudi za raziskovalce slovenskega srednjega veka, saj je od srede 13. stoletja naslov tirolskih
grofov (in nato tudi polo‘aj prvih tirolskih de‘elnih knezov) nosil visokoplemi{ki rod, ki se je imenoval
po Gorici. Radij delovanja gori{kih grofov je tako segal od severnega Jadrana do najpomembnej{ih
alpskih poti, ki so povezovale nem{ki in italijanski prostor in ene in iste grofovske osebe (pa tudi
njihovo ministerialno spremstvo) lahko spremljamo ob So~i, koro{ki Dravi, Etschu, Innu ali pa tudi ob
Padu, Brenti ali Livenzi. Med temi je bil gotovo najpomembnej{i tirolsko-gori{ki grof Majnhard IV., od
1286 tudi koro{ki vojvoda, ki je svoje »kne‘je sanje« tudi v resnici udejanjil z oblikovanjem de‘ele
Tirolske in temu knezu je bila 1995 prav pod znanstvenim vodstvom Riedmanna namenjena velika in
odli~na de‘elna razstava na gradu Tirol in v samostanu Stamms, ki je vsaj na simbolni ravni za kratek
~as zdru‘ila od 1918 razdeljeno in s strani Majnharda IV. ustvarjeno de‘elo.
S tem smo ‘e pri drugi veliki temi Riedmannovega zgodovinopisnega udejstvovanja – tirolski de‘elni
zgodovini. Tudi tu je njegov prispevek ve~ kot zgolj opazen in njegovo najpomembnej{e delo na tem
podro~ju so zagotovo njegovi teksti, ki jih je napisal za danes standardno delo o zgodovine Tirolske
(Geschichte des Landes Tirol), med katerimi izstopata {tiristo strani dolg pregled srednjega veka v
prvem zvezku (prvi~ iz{lo 1985) in sedemsto strani dolg pregled sodobne zgodovine (1918–1970) v
~etrtem zvezku (prvi~ iz{lo 1988) omenjene zgodovine.
Vsekakor ni ravno veliko medievistov, ki se suvereno ukvarjajo tudi s sodobno zgodovino in to
dejstvo se lepo zrcali tudi v Riedmannu posve~enemu jubilejnem zborniku: paleta 49 prispevkov, ki so
jih napisali njegovi prijatelji, kolegi in u~enci, se namre~ razteza od anti~ne pa do sodobne, povojne
zgodovine in v njih so nagovorjene zelo razli~ne teme, s katerimi se je Riedmann ukvarjal na svoji
profesionalni poti in ki smo jih zgoraj lahko nakazali le zelo okvirno. Na tem mestu nima nobenega
smisla na{tevati vse prispevke, ki izvirajo izpod peres avtorjev iz Nem~ije, Italije, ^e{ke in seveda
Avstrije in ki v zborniku – zanimivo – niso urejeni kronolo{ko, ampak abecedno. Omeniti velja le, da se
tematsko v prvi vrsti navezujejo na zgodovino Tirolske in Avstrije, na odnose z (italijanskim) jugom in
na pomo‘ne zgodovinske vede. Med njimi bo zanimivo branje zagotovo na{el tudi slovenski zgodovi-
nar, pa naj ga zanimajo vpra{anja povezana s problematiko srednjeve{kih de‘el (Hagedener, Nieder-
stätter), diplomatiko (Härtel, Wolfram), briksen{kimi {kofi (Bitschnau), Janezom Vetrinjskim (Stelzer)
ali pa tudi z ju‘notirolskim vpra{anjem po 1945 (Gehler) itd.
Jubilejni zbornik je vsekakor lep poklon in lepo darilo Riedmannu ob njegovem ‘ivljenjskem praz-
niku in tudi ob zaklju~ku njegove profesorske kariere na univerzi v Innsbrucku, ki jo z za~etkom {tu-
484 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
dijskega leta 2006/2007 kon~uje kot eremitirani profesor. Nemara najlep{e darilo pa si je pripravil kar
sam, ko je leta 2005 (skupaj z Walterjem Neuhauserjem) v innsbru{ki univerzitetni knji‘nici, v majh-
nem srednjeve{kem pergamentnem kodeksu, odkril prepise okrog 130 dosedaj nepoznanih pisem in
mandatov cesarja Friderika II. in njegovega sina Konrada IV. iz 13. stoletja (gl. npr. http://www.uibk.ac.at/
ipoint/news/uni_und_forschung/271893.html). Sre~na najdba, ki so jo nekateri tirolski mediji primer-
jali kar z odkritjem prazgodovinskega Ötzija, je zlasti pomembna za kratko dobo vladanja Konrada IV.,
katerega biografija bo morala biti na podlagi novo odkritih pisem napisana na novo. Od Josefa Ried-
manna, ki je svojo pot medievista za~el s sodelovanjem pri ediciji listin Friderika I. Barbarosse, lahko
tako sedaj pri~akujemo {e objavo novoodkritih dokumentov Friderika II. in Konrada IV. Lep{ega
zaklju~ka univerzitetne kariere si profesor medievistike skorajda ne more ‘eleti!
P e t e r  [ t i h
Protestantizem, slovenska identiteta in zdru‘ujo~a se Evropa. Ur. Marko Ker{evan. Ljubljana :
Znanstvenoraziskovalni in{titut Filozofske fakultete, 2006. 457 strani.
Pri~ujo~i zbornik vsebuje razprave in {tudije, ki so nastale v okviru ve~letnega (2002–2005) ra-
ziskovalnega projekta »Slovenska identiteta in zdru‘ujo~a se Evropa: pomen protestantizma«, ki ga je
vodil prof. dr. Marko Ker{evan. Cilj raziskave lahko strnemo kot iskanje odgovora na temeljno vpra{anje,
kak{ne so potrebe in mo‘nosti, da se protestantizem pojavlja kot ena od povezovalnih ter hkrati razliko-
valnih sestavin slovenske identitete, t. j. slovenske zunanje prepoznavnosti na eni in notranje samozave-
sti na drugi strani, v procesu vklju~evanja v zdru‘ujo~o se Evropo (Evropsko unijo).
V tem kontekstu velja spomniti, da s(m)o se Slovenci nacionalno oblikovali v okviru svojega (po-
sebnega knji‘nega) jezika; prav pri konstituiranju sloven{~ine kot knji‘nega jezika je imel za~etno in
pionirsko vlogo slovenski protestantizem 16. stoletja. Vnovi~no odpiranje vpra{anja potencialne vloge
protestantske sestavine slovenske identitete je bilo nedvomno vzpodbujeno in povezano z novo situa-
cijo, nastalo ob osamosvojitvi Slovenije oziroma vzpostavitvi slovenske dr‘ave in njene vklju~itve v
Evropsko unijo, hkrati pa raziskovalno za‘eleno in potrebno, saj je bilo potrebno te (protestantske)
sestavine ponovno pretehtati in ovrednotiti znotraj (slovenske) identitete same in pri njenem soo~anju z
evropskim okoljem. In prav v tem je smiselnost, aktualnost in vrednost opravljenega raziskovalnega
projekta.
Avtorji/avtorice so v svojih raziskavah, razpravah in {tudijah izhajali iz elementov teoretske analize
problema sodobne nacionalne identitete ter {e posebej analize razmerja med nacionalno identiteto,
knji‘nim jezikom in protestantskim kr{~anstvom v slovenskem primeru, kakor tudi analize odnosa do
slovenskega protestantizma v (kon)tekstih, posebej relevantnih za oblikovanje nacionalne (samo)zavesti
in kulturne memorije.
Marko Ker{evan v uvodni in hkrati sintetizirajo~i {tudiji z naslovom Slovenci in protestantizem
namenja osrednjo pozornost teoretski konceptualizaciji naroda/nacije in nacionalne identitete, pa tudi
vpra{anjem specifi~nosti slovenske nacionalne identitete in njenega (pre)oblikovanja v ~asu in prostoru
ter vlogi jezika, religije/protestantizma, kulture in dr‘avnosti pri tem. Nedvomno gre za tehten in aktua-
len prispevek k teoretskim diskusijam o opredeljevanju nacionalne identitete nasploh in slovenske {e
posebej, kot tudi za poseg v razli~ne vidike razhajanj ob ocenjevanju pomena slovenskega protestantizma.
S teoretskimi vpra{anji razmerja med nacionalno identiteto, nacionalizmom in religijo se ukvarjata
tudi naslednji dve {tudiji. Andrej Kurillo v razpravi Religija in nacionalizem poudarja – na podlagi
opravljene analize razmerja med etni~nimi, religioznimi in nacionalnimi komponentami konfliktov v
jugovzhodni Evropi, kot podro~ju, ki ga je modernizacija zajela razmeroma pozno –, da je do nacional-
nih konfliktov za~elo prihajati {ele v obdobju formiranja nacionalnih dr‘av, in sicer z njihovo potrebo
po trdnosti in brezprizivnosti nacionalnih lojalnosti. Sabina Mihelj v prvem delu svoje {tudije Prote-
stantizem in slovenski nacionalizem – izhajajo~ s stali{~a, da »vsako vzpostavitev nove dr‘ave ali za-
menjavo politi~nega re‘ima praviloma spremljajo procesi predelave kolektivnih identitet, kolektivnih
memorij in simbolnih prostorov ter nanje vezanih praks, tekstov, predmetov, pravil in simbolov« –
kriti~no pose‘e v sodobne teoretske razprave o narodu in nacionalizmu, v drugem delu pa podaja skrb-
485ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
no dokumentiran analiti~en pregled podob in vlog, ki jih ima protestantizem v slovenski kolektivni
memoriji; gre za analizo medijskih reprezentacij ob Dnevu reformacije v letih 1992–2003 (Delo, Dnev-
nik, Ve~er, Dru‘ina).
Naslednji vsebinski sklop tvorijo razprave, ki se posve~ajo problematiki protestantizma na nekate-
rih posebej ob~utljivih podro~jih mednacionalnih odnosov v 19. in 20. stoletju (Koro{ka, [tajerska,
Prekmurje). Anja Zalta v svoji prvi {tudiji (Protestantizem med koro{kimi Slovenci) sledi zgodovinske-
mu razvoju protestantizma na avstrijskem Koro{kem; ugotavlja, da reformacija, ki se je med koro{kimi
Slovenci razmahnila v 16. stoletju, predstavlja temelje oblikovanja slovenske narodnostne skupnosti. V
prispevku namenja posebno pozornost slovenski vasi Zagori~e, ki velja za »trdnjavo« slovenskih prote-
stantov na avstrijskem Koro{kem ter fenomenu koro{kega bukovni{tva, pisateljevanja ne{olanih ljudi,
ki je v dobi narodnega prebujanja v 18. stoletju predstavljal ‘ivi most med reformacijo in knji‘evnim
delom. V naslednji razpravi (Protestantizem na slovenskem [tajerskem v prvi polovici 20. stoletja) nam
ista avtorica predo~i pojav t. i. obnovljenega protestantizma med nem{ko manj{ino; gre za manj{inski
protestantizem znotraj te manj{ine, ki je bil s svojo takratno usmerjenostjo in cerkveno organiziranostjo
pomembna vzpodbuda njene (nem{ke) narodne samozavesti in opora njeni narodni, tudi bojevito
nacionalisti~ni usmeritvi in organiziranosti. V tem kontekstu avtorica obravnava vlogo leta 1889 usta-
novljene organizacije Südmark (organizacije za gospodarsko utrjevanje slovenje{tajerskega nem{tva),
ki je s podporo evangeli~anskega duhovnika Ludwiga Mahnerta v letih 1906–1914 izvedla kolonizacijo
okolice [entilja in dravske doline, da bi vzpostavila »nem{ko mosti{~e« do Maribora. Prispevek v
nadaljevanju izpostavi te‘ave, s katerimi se je spopadal nem{ki seniorat in evangeli~anska skupnost v
Mariboru v obdobju med obema vojnama, ter pojav zveze Kulturbund in njene povezanosti z evangeli-
~ansko cerkvijo v Sloveniji.
Franc Kuzmi~ v razpravi Evangeli~anska cerkev in protestantizem v slovensko-mad‘arskih odnosih
v Prekmurju v 20. stoletju poudarja, da so bili prekmurski evangeli~ani vse do razpada avstroogrske
monarhije upravnopoliti~no povezani z evangeli~ani na Mad‘arskem. Razpad monarhije in nastanek
nove dr‘ave SHS je pomenil za prekmurske evangeli~ane veliko negotovost pa tudi (kot se je kasneje
pokazalo) upravi~eno bojazen, saj so prihajali v ve~insko katoli{ko Slovenijo in {ir{e v pravoslavno
Jugoslavijo, ki jim ni bila vedno naklonjena. Zato ne presene~a, da so se v ~asu druge svetovne vojne
skoraj vsi evangeli~anski duhovniki in u~itelji opredelili nazaj k mad‘arski dr‘avi, saj jim je ta ponovno
nudila zavetje v verskem in politi~nem pogledu. Avtor opozarja, da je jezik bogoslu‘ja in {ole v tem
prelomnem ~asu ostal prekmur{~ina in ne (kakor bi pri~akovali) mad‘ar{~ina. Prav tako ne gre spregle-
dati, da prekmurska evangeli~anska duhov{~ina v politi~nem smislu ni sodelovala z okupatorjem, zato
jim povojna oblast ni mogla o~itati kolaboracije. Sodelovanja slovenskih evangeli~anov z mad‘arskimi
naslednjih petindvajset let po drugi svetovni vojni (zaradi politi~nih zaostritev po sporu z informbi-
rojem) ni mo~ zaznati v javnih informacijah. [ele v obdobju samostojne Slovenije ponovno za‘ivi in se
okrepi medsebojno sodelovanje, {e posebej na duhovnem in kulturnem podro~ju, zaklju~uje pisec.
V ta sklop se posredno navezuje tudi prispevek Mihaela Kuzmi~a [vicarska reformacija in njeni
vplivi na Slovenskem, ki obravnava manj poznan in raziskan (a nikakor ne zanemarljiv) vpliv in pomen
povezav med »{vicarsko« (kalvinisti~no, cvinglijansko, anabaptisti~no) reformacijo in slovenskim pro-
storom od 16. stoletja (Zwingli, Calvin in Bullinger so s svojimi spisi in korespondenco vplivali na
Trubarja in njegov krog ter posredno dosegli tudi ogrske Slovence) do danes, ko predstavljata aktiven
del reformacijskega nadaljevanja {vicarskih teologov v Sloveniji Reformatorska kr{~anska skupnost v
Sloveniji in Reformirana evangelijska cerkev. Avtor poudarja, da je vpliv {vicarske reformacije v slo-
venskem narodnostnem prostoru {e zmeraj odmeven, tako v praksi reformirane cerkve kot tudi v nauku
evangelijskih cerkva. Vse ve~je zanimanje zanj med religiologi, raziskovalni projekti in zanimanje tujih
misijonarskih organizacij za delo v Sloveniji pa nakazuje {e ve~ji vpliv v prihodnosti, zaklju~uje M.
Kuzmi~.
Sledi sklop treh {tudij, ki jih je napisal Nenad Hardi Vitorovi}. Prva, Protestantizem v polemikah ob
{tiristoletnici Trubarjevega rojstva, predstavlja reprezentativen pregled polemik, ki so v zvezi z vredno-
tenjem slovenskih reformatorjev 16. stoletja izbruhnile znotraj slovenske javnosti na za~etku 20. sto-
letja, ko se je pribli‘evala 400-letnica Trubarjevega rojstva (1908), in so svoj vi{ek dosegle neposredno
ob njej. Pisec ugotavlja, da so te polemike kon~ale obdobje dominacije izrazito negativne recepcije
reformacije in njenih protagonistov na Slovenskem, ki so jo od pri~etka polariziranja slovenskega
486 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
politi~nega prostora na »klerikalce« in »liberalce« v drugi polovici 19. stoletja zastopali predvsem v
vrstah katoli{ke inteligence. Izbor polemik se omejuje na slovenska publicisti~na, poljudnoznanstvena
in strokovna besedila od preloma stoletij do let 1908/1909, ko je France Kidri~ recepcijo slovenske
reformacije postavil na znanstvene temelje in s tem polemiko zaklju~il.
V naslednji {tudiji, Protestantska »politi~na teologija«: Jürgen Moltmann, Miroslav Volf, Eber-
hard Jüngel, N. Vitorovi} predstavi teolo{ko misel omenjenih treh vplivnih predstavnikov sodobne
protestantske »politi~ne teologije«. Pisec poudarja, da omenjeni teolo{ki misleci s pojmom »politi~ne
teologije« ne posku{ajo utemeljiti posebne teolo{ke discipline niti spolitizirati cerkve, temve~ ‘elijo
prebuditi zavest o politi~ni razse‘nosti sleherne teologije in tako pokristjaniti cerkveno politiko in politi~ni
anga‘ma kristjanov; gre namre~ za razmerje kristjanov do dru‘b, dr‘av, kultur, narodov itn., ki jim
pripadajo, ali z drugimi besedami – za njihovo razmerje do javnosti in celotne sfere politi~nega. V tem
kontekstu poudarjajo, da je ravno temeljno evangelijsko prepri~anje – da je resnico vere dopustno
uveljaviti zgolj z oznanjanjem besede, brez gro‘nje svetne oblasti – prispevalo k uveljavitvi za novove{ko
dru‘bo zna~ilnega pluralizma, ki je s svoje strani u~inkovita varovalka pred mo‘nostjo totalitarnih
zlorab sekularizacije. @e zato mora kr{~anska cerkev imeti pozitiven odnos do pluralizma, ~eprav ta
navidez »relativira« njen lastni obstoj.
V razpravi Evropske protestantske cerkve in zdru‘evanje Evrope N. Vitorovi} podaja pregled razvoja
specifi~no protestantskih stali{~ v zvezi s procesi evropskega zdru‘evanja od za~etnih prizadevanj, ko
ve~ina evropskih protestantskih cerkva {e ni bila naklonjena projektu zdru‘ene (zahodne) Evrope, prek
obrata, ki se je pri~el leta 1989 s padcem berlinskega zidu, in ki se je prepri~ljivo izrazil na prvem
evropskem evangelijskem zborovanju v Budimpe{ti leta 1992, do dana{njih stali{~ v zvezi s predlogom
pogodbe o evropski ustavi in z nadaljnjo {iritvijo, {e posebej vpra{anjem ~lanstva Tur~ije. V tem kon-
tekstu je bila ustanovljena Ekumenska komisija za evropsko sodelovanje, katere cilj je bil apelirati na
zahodnoevropske cerkve, naj svoje ~lane spodbujajo, da bi si s treznim in pragmati~nim politi~nim
anga‘majem prizadevali za izgradnjo ~loveka dostojne dru‘be, kar v primeru evropskih dr‘av vklju~uje
tudi njihovo gospodarsko in {e zlasti politi~no zdru‘evanje kot zagotovilo miru in stabilnosti.
Geza Filo v zaklju~ni {tudiji Pregled sodelovanja slovenske Evangeli~anske cerkve s protestantski-
mi cerkvami in ustanovami v Evropi poudarja, da je bila Evangeli~anske cerkev v Republiki Sloveniji
kljub pozni dolo~itvi pravnega polo‘aja (kot mednarodni cerkveno-pravni subjekt se pojavi {ele leta
1952) na razli~ne na~ine navzo~a med slovenskim ‘ivljem in to od za~etka svoje organiziranosti v ~asu
reformacije. Avtor v prvem delu pregledno predstavi razvoj sodelovanja med Evangeli~ansko cerkvijo
na Slovenskem in protestantskimi (ve~inoma luteranskimi) cerkvami drugod po Evropi (na Mad‘ar-
skem, Slova{kem, Danskem, v nekdanji Jugoslaviji, Italiji, Avstriji in Nem~iji), v drugem pa predstavi
mednarodne ustanove in organizacije, v katere je vklju~ena ali z njimi sodeluje slovenska Evangeli~anska
cerkev (Svetovna luteranska zveza, Gustav-Adolf-Werk, Martin-Luther-Bund, Skupnost protestantskih
cerkva Evrope /Leuenber{ka cerkvena skupnost/, Ekumenski svet cerkva idr.). Avtor izpostavi, da v
zdru‘eni Evropi ‘elijo protestantske cerkve biti instrument za svobodo, demokracijo, pluralizem in
~lovekove pravice; {e ve~, protestantske cerkve (ne vsaka zase, ampak skupno) v Evropi, ki se zra{~a v
politi~no in ekonomsko unijo, ‘elijo svoj protestantski profil vnesti v »evropsko zra{~anje«.
V dodatku zbornika so v prvem prispevku predstavljene ugotovitve iz diplomske naloge Sonje
@agar o vizualno-simbolnih obele‘jih protestantizma v slovenskem prostoru, v drugem pa Izbrana bi-
bliografija besedil o protestantizmu na Slovenskem, ki jo je izdelal Alojz Cindri~ za obdobje 1995–2005;
gre za nadaljevanje bibliografije, ki jo je za obdobje do leta 1995 izdelal Franc Kuzmi~ (objavljena v
Zborniku sobo{kega muzeja, 1995/4).
Izvirne, tehtne, aktualne razprave in {tudije, ki tvorijo organsko celoto, pritrjujejo klju~ni (hipo)tezi,
da je protestantizem v svoji jezikovno-kulturni vlogi in dedi{~ini dejansko in smiselno vklju~en v slo-
vensko kulturno memorijo oziroma memorije, skozi katere se vzpostavlja in izra‘a slovenska nacional-
na identiteta. Nedvomno je pomembna ugotovitev raziskave, da se slovenska dru‘ba s protestantskim
elementom ka‘e kot dru‘ba, katere odprtost temelji tudi na izrazito produktivni zgodovinski recepciji
protestantizma/reformacije kot enega glavnih evropskih duhovnih tokov. Potemtakem je slovenski pro-
testantizem zgodovinski dokaz in sodobna garancija, da je slovenska dru‘ba ob vsem prevladovanju
katoli{tva sposobna verske raznolikosti in njene produktivne aktualizacije tudi v oblikah, ki niso posle-
dica priseljevanja in globalizacije. Zato ustrezno vklju~evanje protestantske vsebine v slovensko iden-
487ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
titeto, v (samo)zavest in (samo)podobo Slovencev in Slovenije, lahko naredi to identiteto in to (samo)-
podobo bolj diferencirano, zato bolj odporno in hkrati bolj odprto pri sre~anju z raznolikostjo evropske-
ga in globaliziranega svetovnega prostora. Avtorji/avtorice zaklju~ujejo z aktualno mislijo, da bolj argu-
mentirana in tudi bolj diferencirana podoba protestantskega elementa v kompleksnosti slovenske iden-
titete olaj{uje promocijo Slovenije kot odprte dru‘be navzven in njeno uresni~evanje navznoter.
Av g u s t  L e { n i k
Jurij Perov{ek, Na poti v moderno: poglavja iz zgodovine evropskega in slovenskega liberaliz-
ma 19. in 20. stoletja. Ljubljana : In{titut za novej{o zgodovino 2005. 285 strani. (Zbirka Razpozna-
vanja = Recognitiones ; 1)
In{titut za novej{o zgodovino je lansko leto za~el izdajati dve knji‘ni zbirki Ekonomska knji‘nica
in Razpoznavanja, obe pod uredni{tvom dr. @arka Lazarevi}a, z namenom, da v njih raziskovalci objav-
ljajo svoje tematsko zaklju~ene prispevke. Za prvi zvezek Razpoznavanj je dr. Jurij Perov{ek pripravil
14 obravnav iz zgodovine evropskega in slovenskega liberalizma 19. in 20. stoletja, torej iz tematike,
kateri v okviru preu~evanja politi~ne zgodovine novej{ih obdobij posve~a {e posebno pozornost in iz
katere je leta 1996 objavil svojo prvo monografijo Liberalizem in vpra{anje slovenstva oziroma o nacio-
nalni politiki liberalnega tabora v letih 1918-1929. Za objavo je izbral obravnave iz zgodovine evrop-
skega in slovenskega liberalizma po kriteriju, da z njimi opozori »na posamezne vidike v njegovem
razvoju, ki zaslu‘ijo, da jih ponovno poudarimo ali pa o njih posebej spregovorimo, ~e doslej {e niso
bili podrobneje obdelani« (10). Gre torej za vsebinsko in kronolo{ko raz{iritev problematike, ki jo je
obdelal v navedeni monografiji, posebej tudi glede posebnosti liberalizma v evropskem in slovenskem
okviru, kar je rezultat znanstveno-raziskovalnega dela v okviru razli~nih in{titutovih projektov, njegove
izsledke pa je ‘e sproti objavljal v znanstvenih revijah ali posredoval z referati na simpozijih. Glede na
tematiko je v knjigi posamezne obravnave smotrno povezal v {tiri problemske sklope.
Liberalni tabor se je moral tako kot konservativni in socialisti~ni tabor opredeljevati do vseh aktual-
nih problemov od konca 18. stoletja dalje, zlasti do razvoja gospodarstva, nacionalnega in socialnega
vpra{anja, problematike demokracije in dr‘avne ureditve z vidika ustavnosti in parlamentarizma, podro~ja
umetnosti in znanosti ter temeljnih filozofskih, svetovnonazorskih in idejnih vpra{anj, posebej do vlo-
ge Cerkve in vere v dru‘benem in politi~nem ‘ivljenju, v 20. stoletju pa tudi do komunizma in fa{izma.
Pri tem se je liberalizem na {tevilnih podro~jih teoreti~no in prakti~no uveljavil »kot zgodovinski ustvarja-
lec modernega«, od tod tudi naslov knjige. Glede liberalnih opredelitev do vseh navedenih problemov
so ob enakih ali podobnih stali{~ih vidna tudi razhajanja med liberalizmom v Evropi in na Slovenskem,
pogojena zlasti s posebnimi razmerami v posameznih okoljih.
Ta ka‘ejo ‘e {tirje obravnave v prvem problemskem sklopu o odnosu liberalizma do socialnega
vpra{anja, ki je imel svoje razli~ne posebnosti v zahodnoevropskih dr‘avah in na Slovenskem. Avtor se
je osredoto~il zlasti na prikaz Schulze-Delitzschevega zadru‘nega gospodarskega sistema v Nem~iji in
na njegovo prilagoditev v slovenskem liberalnem zadru‘ni{tvu oziroma na problematiko socialnega
liberalizma v evropski in slovenski politi~ni misli in praksi do preloma 19. v 20. stoletje. Za slovensko
liberalno zadru‘no gibanje je Perov{ek poudaril, da je sicer pomenilo »enega od redkih so~asnih vpli-
vov evropskega liberalizma na slovenski narodnopoliti~ni in gospodarski razvoj«, toda »ni imelo so-
cialnorefermne vsebine« (244). Z liberalnimi zadrugami po Schulzejevih na~elih so bili v Sloveniji
ustvarjeni zlasti gmotni pogoji za kulturnopoliti~no emancipacijo ter za rast slovenskega narodnega
gospodarstva in kapitala. Slovenski liberalizem za razliko od evropskega ni posve~al posebne pozorno-
sti socialnemu vpra{anju in programskemu udejanjanju idej socialnega liberalizma.
V drugem problemskem sklopu Perov{ek obravnava odnos slovenskega liberalizma do katoliciz-
ma, za katerega je poudaril, da se je usklajenost med njim in evropskim liberalizmom »na politi~nem in
idejnem podro~ju pokazala v kriti~nem vrednotenju vloge in polo‘aja Cerkve v dru‘bi« (246). Nanj je
pomembno vplivalo dejstvo, da je imel v primerjavi z dobro organiziranim in zelo aktivnim katoli{kim
taborom slovenski liberalizem podrejeno vlogo na politi~nem in socialnem podro~ju, prevlado pa le v
gospodarstvu. Idejne, dru‘bene in politi~ne nazore slovenskega liberalizma konec 19. in v prvi polovici
488 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
20. stoletja ponazarjajo stali{~a dveh liberalnih prvakov Ivana Tav~arja in Ivana Hribarja ter prikaza
odnosa liberalnega tabora do ljubljanskega knezo{kofa Antona Bonaventure Jegli~a in do kr{~ansko-
socialnega ideologa Janeza Evangelista Kreka. V to problematiko delno posega tudi predstavitev pole-
mike med Ale{em U{eni~nikom in Mihajlom Rostoharjem o veri, narodnosti in etiki iz let neposredno
pred prvo svetovno vojno. Primerjava stali{~ obeh liberalnih voditeljev ka‘e, da so bila tudi v odnosu do
navedene problematike med liberalci dolo~ena razhajanja, avtor pa je posebej poudaril, da sta imela
pritisk politi~nega katolicizma in »neizgrajeni programsko politi~ni koncept in ekskluzivisti~na svobo-
domiselna naravnanost« slovenskega liberalizma za posledico, da ta ni »prevzel vlogo suverenega demo-
krati~nega korektiva« in da se je obsodil »na nerazsodno zavra~anje vsega, kar je imelo katoli{ki pred-
znak« (246). Ivan Hribar je podobno negativno ocenil tudi fa{izem in komunizem, sicer pa je bilo za
liberalni tabor zna~ilno, da se je ob protikatoli{kem stali{~u po prvi svetovni vojni usmeril tudi izrazito
protikomunisti~no.
V tretjem sklopu z naslovom Med narodom, politiko in dr‘avo je Perov{ek poglobil in dopolnil
zlasti izsledke iz omenjene monografije, z razpravo o Jugoslovanski nacionalni stranki in vpra{anju
slovenske banovine 1939-1941 pa je podrobno prikazal tudi njen odnos do re{itve enega temeljnih
dr‘avnopravnih vpra{anj konec tridesetih let. V tem problemskem sklopu je posebej pomembna primer-
java odnosa nem{kega liberalizma do vpra{anja naroda in dr‘avne ureditve s stali{~i Jugoslovanske
demokratske stranke in Samostojne demokratske stranke do teh dveh temeljnih problemov v dvajsetih
letih. Perov{ek je ob enakih pogledih na unitarnocentralisti~no ureditev dr‘ave posebej opozoril na
veliko razliko, kajti nem{ki liberalizem je svojo opredelitev do dr‘avne ureditve utemeljil na zgodovin-
sko izoblikovani narodni skupnosti brez pruske hegemonije, slovenski liberalizem pa je »ob{el nacio-
nalni problem« s poudarkom »izni~iti slovensko narodno individualnost v korist nami{ljenega jugoslo-
vanskega naroda, obenem pa je podprl velikosrbski hegemonizem« (246). S tem so se liberalne politi~ne
sile onemogo~ile pri veliki ve~ini Slovencev, ki je videla mo‘nosti za svoj razvoj in napredek v utrjevanju
narodne samobitnosti in avtonomisti~no-federalisti~nem polo‘aju Slovenije v prvi Jugoslaviji.
V ~etrtem sklopu je Perov{ek osvetlil dve prelomnici v strankarskem in mednarodnopoliti~nem
razvoju slovenskega liberalizma, in sicer ustanovitev Jugoslovanske demokratske stranke leta 1918 in
odnos Jugoslovanske nacionalne stranke do vojne v letih 1939–1941. Oblikovanje JDS je pomenilo
strnitev dotedanjih liberalnih strank v enotno »organizacijo vsega naprednega jugoslovanstva« s sodob-
nim programom, prilagojenim razmeram ob koncu prve svetovne vojne, s katerim so se tudi na Sloven-
skem uveljavile ideje socialnega liberalizma, toda le za kratek ~as. Za~etek druge svetovne vojne pa je
zahteval tudi opredelitev slovenskih liberalcev do njenega zna~aja in poteka. Poudarjali so njen totali-
tarni zna~aj ter spopad ideologij demokracije, fa{izma in komunizma v njej, pri ~emer so imeli veliko
vlogo tudi velikodr‘avni interesi, glede usode jugoslovanske dr‘ave pa so se opredelili za njeno obram-
bo z vsemi sredstvi. S patriotsko opredelitvijo so se slovenski liberalci ogradili od prevladujo~e politike
t. i. prilagajanja evropskih liberalnih politi~nih strank v soo~anju z groze~o nevarnostjo fa{izma in
nacizma.
Jurij Perov{ek je s smotrnim izborom in predelavo ‘e objavljenih obravnav (pri tem je upo{teval
tudi vsa najnovej{a zgodovinopisna spoznanja, ki se navezujejo na obravnavano problematiko) ter njihovo
povezavo v programske sklope s svojim novim delom osvetlil vse poglavitne vidike idejnega in organi-
zacijskega razvoja ter dejavnosti slovenskega liberalizma, ki so postopoma spodkopavali njegovo mo~,
da »je vedno bolj bledel kot dejavnik slovenskega dru‘benega in politi~nega ‘ivljenja. Ob koncu prve
Jugoslavije se je politi~no iz~rpan ter narodno in socialno izkoreninjen razcepil na mno‘ico razli~nih
strank in skupin« (246-247), ki so se ob skupnem izvoru lo~ile z razli~nimi stali{~i do vseh temeljnih
problemov tedanje dobe na Slovenskem. Zna~ilnosti slovenskega liberalizma ter njegova strinjanja in
odstopanja od idej in delovanja zahodnoevropskih liberalnih politi~nih strank je avtor posebej poudaril
v tehtnem povzetku. Za evropski okvir je bilo posebej pomembno Perov{kovo raziskovalno delo v
znanstvenih in{titutih v Mainzu in Bonnu.
V predgovoru je Perov{ek na{tel vsa relevantna zgodovinopisna in politi~nofilozofska dela, v kate-
rih so obdelani posamezni idejni, organizacijski in akcijski vidiki liberalizma na Slovenskem, in kate-
rim se pridru‘ujejo izsledki v njegovi knjigi. Zanjo je navedel tudi doma~e in tuje neobjavljeno in
objavljeno arhivsko gradivo, uradne publikacije, ~asnike in revije ter literaturo, na katero se je oprl pri
svojem pisanju. Ob sklepu naj poudarimo, da je najnovej{e Perov{kovo delo nov dragocen prispevek k
489ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
slovenski politi~ni zgodovini 19. in 20. stoletja, posebej k osvetlitvi slovenskega liberalizma kot enega
od treh tradicionalnih idejnopoliti~nih taborov na Slovenskem.
M i r o s l a v  S t i p l o v { e k
M i l k o  M i k o l a,  Zgodovina celjske industrije. Celje : Zgodovinski arhiv, 2004. 279 strani.
V odmaknjenosti od prevladujo~e pozornosti zgodovinarske srenje je bila ‘e pred ~asom v Celju
predstavljena zanimiva knjiga. Zanimivost knjige pa ne izvira iz nekega »mainstream« toka, temve~ iz
njene o‘je vsebinske usmerjenosti. V ospredje postavlja problematiko gospodarske zgodovine. In to
celjsko industrializacijo, kot osrednji proces, ki je temeljito predruga~il gospodarsko in socialno podo-
bo Celja v zadnjih dveh stoletjih. Ta tematika avtorju ni tuja, saj je ‘e podpisal nekaj knjig iz tega
ob{irnega raziskovalnega podro~ja. Tokrat je bil avtorjev zamah znatno {ir{i in to upravi~eno, saj le
obravnave na dolgi rok, tudi na lokalni ravni, najbolj celovito izri{ejo dinamiko in obliko sprememb, ki
se je kazala v postopnem prehajanju proti gospodarstvu industrijskega zna~aja.
Knjiga je po svoji strukturi in pristopu enostavna, kombinira kronolo{ko-pregledni in deloma pro-
blemski pristop. V kon~nem to pomeni, da je tudi nazorno pregledna. V dobro avtorja je nedvomno {teti
tudi dejstvo, da se je ob obi~ajni razpetosti zgodovinarjev med obravnavo kolektivitet na ravni procesnosti
in individualnosti gospodarskih subjektov, v konkretnem primeru to pomeni obravnavo na ravni posamez-
nih podjetij, odlo~il, da bolj izpostavi industrijske panoge oziroma posamezne podjetni{ke usode.
Rezultat te namere je razdelitev obse‘nega, za zgodovinopisno obdelavo pa nedvomno zahtevnega,
histori~nega procesa na tri ~asovna obdobja, ki so znotraj sebe smotrno in nedvoumno definirana glede
na povezovalne dru‘beno-politi~ne in socialne okoli{~ine. Prvo poglavje zajema obdobje do druge
svetovne vojne. Kot intermezzo mu sledi dogajanje med drugo svetovno vojno, da bi avtor knjigo
u~inkovito zaklju~il s povojnim obdobjem do za~etka devetdesetih let preteklega stoletja, do opustitve
socializma in hkrati tudi Jugoslavije. Uporabljena periodizacija torej sledi uveljavljeni historiografski
koordinatni shemi.
Prvo in zadnje poglavje sta strukturirani po enakem dvodelnem vzorcu. Avtor najprej predstavi
splo{ne zna~ilnosti celjske industrije in nato preide na oris posameznih podjetij znotraj pano‘no zaokro-
‘enih skupin. Na ta na~in je avtor dobil prilo‘nost, da izpostavi lokalne celjske zna~ilnosti na obzorju
{ir{ih dru‘benih in ekonomskih ozadij, ki so determinirala tudi dinamiko in vsebino industrializacije na
Celjskem. Od tega vzorca je avtor odstopil v obravnavi ~asa med drugo svetovno vojno. Razumljivo,
saj je vsesplo{nemu vsiljevanju nem{ke podobe javnega ‘ivljenja neizogibno sledilo tudi ponem~enje
posameznih gospodarskih podjetij. In na tej ravni se dogajanje bistveno razlikuje od predvojnega ali
povojnega obdobja.
Temeljna celjska specifika, ki obvladuje ~as do druge svetovne vojne je slovensko in nem{ko rival-
stvo za prevlado v mestu. Gospodarska sfera v tem politi~nem prerivanju ni mogla ostati in tudi ni
ostala nedotaknjena. Politi~ni konflikt je zaznamoval tudi proces celjske industrializacije, zlasti v ~asu
do prve svetovne vojne. Nacionalizem je bil dodatna spodbuda marsikateremu podjetni{kemu podvigu,
a tudi neuspehu, na slovenski ali nem{ki strani. Tako lahko, so~asno kot v politiki ali na ban~nem
podro~ju, tudi na terenu industrijskega dela opazujemo oblikovanje dveh na nacionalni lo~nici ute-
meljenih gospodarskih skupnosti. Res pa je tudi, in to velja mo~no poudariti, da ta lo~nica ni bila
neprehodna. V interesu dobi~ka posameznikov jo je bilo mnogo la‘je prestopiti oziroma prese~i kot pa
v kontekstu politi~nih ali socialnih relacij, kar avtor tudi ilustrira.
Obravnava celjskih razmer izpostavlja tudi drugo pomembno zna~ilnost. Avtor namre~ ugotavlja,
da je med celjskimi podjetniki zaslediti dale~ najve~ trgovcev. Hkrati to dejstvo postavlja v {ir{i inter-
pretativni okvir akumulacije kapitala. Za uspe{en zagon industrijskega podjetja je poleg ideje, ki je
temeljno izhodi{~e, in {e marsikatere druge osebnostne in pridobljene lastnosti, potrebno v prvi vrsti
imeti predvsem zadostni kapital. In obrtni{ke in rokodelske spretnosti – dale~ od tega, da bi bile odve~
ali celo ovira – niso bile odlo~ilni pogoj. In rezultat? Sorazmerno manj podjetij, ki bi po organski poti
pre{la pot od obrtni{kih delavnic do industrijskih hal. ^e pa so ‘e krenila po tej poti, je bilo potovanje
praviloma dolgo.
490 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Kot tretje, kar velja izpostaviti v obravnavi celjske industrializacije, je vloga tuje podjetni{ke pobu-
de. Tako kot v {ir{em slovenskem prostoru tudi celjsko industrializacijo v pomembnem dele‘u spodbu-
dijo in zaznamujejo podjetniki od drugod, tudi iz precej oddaljenih krajev. Prinesejo voljo, zamisli in
kapital. To nedvomno govori o obsegu doma~e podjetnosti in konkuren~nih zna~ilnosti slovenskega
okolja, konkretno celjskega.
^e v ~asu pred drugo svetovno vojno lahko govorimo o raznovrstnosti zasebnih podjetni{kih praks,
oblik in pobud, pa je bilo v obdobju po drugi svetovni vojni vsega tega konec. Vkalupljenje gospodar-
ske dejavnosti po enotnem vzorcu je bilo vsesplo{no in dosledno. Prostora za lokalne posebnosti ni
moglo in tudi ni smelo biti. Proces odpravljanja predvojne gospodarske strukture je imel zunanji odraz
v zaplembah in podr‘avljenju zasebnih podjetij. Ta prehod avtor slikovito prika‘e na primerih posa-
meznih podjetij oziroma usod njihovih lastnikov. Nemalokrat, ali bolje re~eno praviloma, so bile te
usode, nedolgo tega {e pomembnih in cenjenih mo‘ in ‘ena, tragi~ne, celo zelo tragi~ne. Dokaj podrob-
no predstavi tudi oblike, zna~ilnosti in dose‘ke socialisti~ne industrializacije v petdesetih letih. Nato pa
presenetljivo v skromni pregledni obliki zaklju~i z vi{kom socialisti~ne industrializacijske vneme, ki jo
je ozna~ila globoka gospodarska kriza v osemdesetih letih, kar je davek stanju arhivskega gradiva, na
katerem tudi temelji knjiga.
Popotnica, ki spremlja natis in izid knjige Milka Mikole o celjski industrializaciji je ve~pomenska.
Ni mo~ prezreti, da po svoji vsebini in izpovedni mo~i pomembno dopolnjuje celovitost podobe celjske
preteklosti. Avtor je zaznal in se je potrudil s svojim delom premostiti obstoje~o vrzel v obse‘nem
seznamu del na temo celjske zgodovine. Na drugi strani pa ima tudi {ir{o vplivnost. Prav gotovo jo
bodo redno jemali v roke raziskovalci, ne le celjske temve~ tudi slovenske preteklosti. Pri pisanju
gospodarsko zgodovinskih pregledov bo knjiga Milka Mikole nedvomno {e dolgo nepogre{ljiva na
seznamu literature oziroma citiranih del. Njeno uporabnost pa bo poleg vsebinskih razlogov ohranjal
tudi natan~en osebni register, ki omogo~a enostaven dostop do podatkovnih informacij.
@ a r k o  L a z a r e v i }
M i l e  S .  B j e l a j a c,  Generali i admirali Kraljevine Jugoslavije 1918–1941: studija o voj-
noj eliti i biografski leksikon. Beograd : Institut za noviju istoriju Srbije, Dobra, 2004. 362 strani.
Beograjskega zgodovinarja Mileta Bjelajca poznamo kot avtorja ve~ {tudij o vojski prve jugoslo-
vanske dr‘ave (Vojska kraljevine SHS 1918–1921, Vojska kraljevine SHS/Jugoslavije 1922–1935).
Pred dvema letoma je izdal knjigo, ki je zanimivo dopolnilo omenjenima. Gre za prikaz elite starojugo-
slovanske vojske, ~e kot elito razumemo najpomembnej{e ~astnike t. j. generale in admirale.
Nastanek starojugoslovanske vojske je poseben proces, ki ga je uokviril nastanek nove dr‘ave, v
katero so se zdru‘ile razli~ne skupnosti in tako tudi razli~na vojska oz. vojaki. Dolo~en vpliv je imelo
tudi dejstvo, da so se v enotno vojsko Kraljevine SHS zdru‘ile zmagovalke in pora‘enke iz prve svetov-
ne vojne.
Prvo poglavje nas vpelje v nastanek generalitete v novo nastali dr‘avi in opozori na nekaj vpra{anj,
ki so se pojavljala. V zvezi z generali nove skupne vojske naj omenim le, da so bili l. 1919 v skupno
vojsko sprejeti 3 generali in 3 admirali iz nekdanje avstoogrske vojske. Vsi trije generali pa so bili ob
upokojeni ‘e do l. 1923.
Sprejem nove zakonodaje l. 1923 je dolo~il tudi pogoje za napredovanje v generala in admirala. (O
tem je govora v drugem poglavju.) Glede na velikost vojske je bilo predvidenih 150 generalskih mest.
[tevilo se je kasneje pove~alo na ve~ kot 180. Polkovnik ali general ni‘jega ranga je lahko napredoval
le, ~e se je izpraznilo generalsko mesto. To se je lahko zgodilo, ~e je general od{el na mesto vojnega
ata{eja ali bil razporejen v rezervo.
Tako reko~ ves ~as stare Jugoslavije je v voja{kem vrhu tlelo nezadovoljstvo zaradi nespo{tovanja
zakonskih meril za napredovanje, zaradi protekcije posameznikov ali o~itnega spregledovanja drugih.
Ti o~itki so bili usmerjeni tudi na kralja Aleksandra. V tej knjigi Bjelajac, podobno kot v prej{njih
{tudijah, dokazuje, da ne moremo govoriti o oviranju nekdanjih avstoogrskih ~astnikov v njihovem
napredovanju. Povsem drugo vpra{anje pa je zanimanje za voja{ke poklice pri posameznih narodih.
491ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Naslednji dve poglavji sta posve~eni odnosu kralja Aleksandra, in po njegovi smrti kneza Pavla, do
generalov. Podrobno so opisani postopki imenovanj na nekatere pomembne polo‘aje. Seznanimo se
lahko z Aleksandrovim nespornim primatom v voja{kih vpra{anjih. Opisana je tudi posebna vloga
generalov ob politi~ni krizi, od poletja l. 1928 do za~etka l. 1929, ki je na koncu pripeljala do neparla-
mentarne vlade, ki jo je vodil kraljev zaupnik general Petar @ivkovi}.
Bjelajac ob{irno opi{e okoli{~ine dr‘avnega udara 27. marca 1941. Med vzroki za dr‘avni udar
navaja tudi nezadovoljstvo vojske tako z notranjo, kot z zunanjo politiko. Spoznamo vodje udara (gene-
rale Kosi~a, Ili}a in Simovi}a) in njihove medsebojne povezave, ki pri nekaterih segajo vse v ~as {olanja.
O tragi~ni usodi voja{ke elite govori poglavje Silazak sa istorijske scene 1941–1945. Poraz v april-
ski vojni je jugoslovanske generale porinil v razli~ne usode. Tako jih je veliko {tevilo uspelo oditi v
emigracijo, kjer so sku{ali delovati naprej. Mnogi so kon~ali v ujetni{kih tabori{~ih. V domovini so se
pojavili v slu‘bi NDH, v Nedi}evi Srbiji, iskali stike z Dra‘o Mihajlovi}em … Konec vojne je za
mnoge pomenil, da so ostali brez domovine, saj so ostali v tujini, kjer pa so se organizirali na razli~ne
na~ine in poskrbeli za svoje pre‘ivetje.
Zadnje poglavje pred leksikalnim delom nam predstavlja dru‘beni status in zna~aj voja{ke elite.
Bjelajac pi{e, da je bilo skoraj tri ~etrtine (368 od 502) generalov rojenih v mestih in trgih. Vsi ostali,
razen 13, za katere ni na{el podatkov, so bili rojeni na vasi. Med generali, ki so svojo voja{ko kariero
za~eli v Avstro Ogrski, jih je bilo kar nekaj iz nekdanje Vojne krajine, kar je bilo povezano tudi z
njihovim voja{kim poreklom. Pri mnogih je bil namre~ tudi o~e vojak. Zanimivo je socialno poreklo, ki
ga je lahko identificiral pri 30 odstotkih generalov. Dve tretjini star{ev (Bjelajac govori o poklicu oz.
socialnem izvoru star{ev, vendar gre vsaj pri poklicu predvsem za poklic o~eta) te skupine generalov je
bilo javnih uslu‘bencev (mdr. politi~ni funkcionarji na razli~nih ravneh, ~astniki), ve~ kot petina jih je
bila samostojnih podjetnikov (predvsem trgovci) oz. obrtnikov ali v svobodnih poklicih, desetina star{ev
je bilo kmetov. Bjelajac opozarja na dejstvo, da je bilo veliko primerov, ko sta bila brata ali ve~ bratov
~astnikov, ki so se povzpeli do generalskega ~ina – 29 generalov je imelo brata istega ~ina. Po Bjelajcu
je voja{ka kariera omogo~ala napredovanje po socialni lestvici in pridobivanje vi{jega ugleda v dru‘bi,
ki se je naglo socialno razslojevala, a po~asi gospodarsko razvijala. Avtor nato opisuje primere dru‘in-
skih povezav razli~nih generalov, npr. s kom so bili sorodstveno povezani v sva{tvu, preko porok svojih
otrok itd. Prostor je namenjen tudi generalskim soprogam, njihovemu izvoru in njihovim dru‘inskim
povezavam. Kako se je voja{ki poklic v dru‘inah generalov nasledil, nam pove podatek, da je od 64
sinov 49 generalov postalo aktivnih ~astnikov. Veliko {tevilo generalskih sinov je {tudiralo, kar pa velja
tudi za precej{en del generalskih h~era. Zadnje odstavke poglavja o socialnem statusu generalov je
Bjelajac namenil prikazu gmotnega polo‘aja generalov v stari Jugoslaviji. Tu je zanimivo prebrati,
kako je bilo urejeno pla~evanje generalov. Danes so nam zanimivi dodatki, ki so bili del pla~e, npr.
dodatek za ‘eno, stanovanje, za kurjavo, draginjski dodatek ali planinski dodatek. Posamezni generali
so svoj gmotni polo‘aj izbolj{evali z dotami svojih soprog, z dedi{~inami. Po upokojitvi so mnogi
vstopili v gospodarstvo. Praksa je bila, da so vi{ji poveljniki v posameznih krajih stanovali v okolju, ki
je bilo primerno njihovemu dru‘benemu polo‘aju. V primeru prekinitve dela v vojski, upokojitve ali
npr. smrti so se morali dru‘inski ~lani izseliti iz slu‘benega stanovanja v 3–4 mesecih. Voja{ka stano-
vanja so lahko najeli le poro~eni ~astniki. Samski so obi~ajno stanovali v posebnem delu voja{nice ali
so najemali stanovanja pri zasebnikih. Avtomobili so tudi v stari Jugoslaviji povzro~ali spremembe v
transportu in tudi v dru‘benem ugledu. Uporaba avtomobila je bila dolo~ena zelo natan~no. Za osebno
rabo so lahko imeli avto le vojvoda Bojovi}, kraljev adjutant, pet poveljnikov armadnih okro‘ij (armij-
ska oblast), poveljnika mornarice in letalstva ter poveljnik mesta Beograd. Osebna uporaba avta je bila
mogo~a tudi, ~e je nekdo na prireditvi zastopal kralja, vojnega ministra ali poveljnika armadnega okro‘ja.
Po Bjelajcu je zanimivo, da med omenjenimi uporabniki ni na~elnika Glavnega general{taba.
Najobse‘nej{i del knjige je biografski leksikon 502 generalov in admiralov starojugoslovanske
vojske. Bjelajac je zbral in objavil podatke o rojstvu in smrti posameznika, o njegovem {olanju, slu‘bo-
vanj in napredovanju. Navaja tudi podatke o odlikovanjih, ki so jih prejeli posamezniki. Na koncu je
dodal {e dru‘inske razmere, kjer poleg star{ev generala oz. admirala na{teva tudi podatke o soprogi in
njenem poreklu, ter podatke o morebitnih sorodstvenih zvezah, predvsem sva{tvu. Za la‘je iskanje
oseb v leksikalnem delu, ima knjiga na koncu {e seznam generalov z navedbo strani, kjer je njihov
‘ivljenjepis.
492 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Zadnji del knjige nam ponuja v branje in analizo {estnajst preglednic. Preglednice prina{ajo sezna-
me voja{ke strukture od predvojne Srbije do ~asa tik pred napadom na Jugoslavijo leta 1941. Za la‘je
spoznavanje o ~asu {olanja je uporabna tabela o razredih {olanja v srbski vojski. Pogosto je bilo zanimi-
vo vpra{anje tako v strokovnih krogih, kot v {ir{i publiki, o zastopanosti narodov, ki so ‘iveli v Avstro-
Ogrski, v najvi{ji voja{ki strukturi stare Jugoslavije. Med 502 generaloma in admiraloma najdemo 63
nekdanjih ~astnikov avstroogrske vojske, od tega jih je bilo 17 rojenih na slovenskem ozemlju.
Knjiga je vsekakor uporaben pripomo~ek za raziskovalce voja{ke oz. zgodovine nasploh. Uporab-
na je tudi kot zanimiv leksikon za ljudi, ki potrebujejo nekaj informacij o polo‘aju generalitete in jih
zanimajo ‘ivljenjske zgodbe posameznikov. Morda lahko knjigi zamerimo le izostanek celotnega oseb-
nega registra. @e omenjeni seznam generalov je omejen le na strani v biografskem razdelku. Tako
pogre{amo navedbe drugih strani, kjer se omenjajo posamezniki, in seveda bi v seznam oseb sodili {e
ostale osebe, omenjene v knjigi.
B o j a n  B a l k o v e c
Zbornik Odsjeka za povijesne znanosti Zavoda za povijesne i dru{tvene znanosti Hrvatske
akademije znanosti i umjetnosti. Zagreb : Hrvatska akademija znanosti i umjetnosti, 2004. 315 stra-
ni. (Volumen ; 22)
Kot ‘e nekaj let nazaj, bomo tudi tokrat predstavili zadnjo publikacijo v naslovu omenjene hrva{ke
zgodovinske ustanove. V njej tokrat prevladujejo prispevki z dalmatinsko tematiko.
Damir Karbi} objavlja razpravo: [ubi}i Bribirski do gubitka nasljedne banske ~asti (1322) (str. 1–26).
Avtor kriti~no obravnava dosedanjo historiografijo o hrva{kem plemi{kem rodu [ubi}ev Bribirskih in
sicer od prvih omemb v virih do izgube banske ~asti bana Mladena II. leta 1322. Gre za primer izjemne-
ga vzpona nekega plemi{kega rodu v srednjeve{ki mad‘arsko-hrva{ki dr‘avi. Vzpon [ubi}ev-Bribir-
skih je bil najvi{ji v zadnjih desetletjih 13. in v prvih desetletjih 14. stoletja. V tem ~asu so postali
[ubi}i skoraj samostojni vladarji, ki so v svojih rokah zbrali pomembne urade in polo‘aje v kraljestvu
in so dominirali v okolnih obmo~jih, zlasti v Bosni in Humu. Aktivno so sodelovali tudi v mednarodni
politiki. Razprava je oris vzpona in padca [ubi}ev skozi 11 generacij v 220 letih.
Kre{imir Ku‘i} objavlja ~lanek: Gdje je i kad Toma Arhi|akon do‘ivio hrvatska vjerovanja vezana
za pomr~inu mjeseca – doprinos interdisciplinarnoj metodi istra‘ivanja (str. 27–33). Split~an Toma
Arhi|akon (1200–1268) je bil zaupnik ne le doma~inov temve~ tudi pape‘ev in je opravil vrsto diplo-
matskih in mirovnih misij. Toma je pisec najpomembnej{e kronike hrva{kega srednjega veka. Poleg
krajevnih, dr‘avnih in cerkvenih dogodkov je zapisoval tudi astronomske pojave. Gre za son~na mrka
iz let 1239 in 1241. Presenetljivo je, da v njegovem delu ni nobenih datiranih navedb o luninem mrku,
obstaja pa notica o hrva{kem praznoverju v zvezi s tem mrkom. Na nekem potovanju v domovini je bil
ob luninem mrku pri~a verovanju, da je mogo~e po‘re{ne demone z lune pregnati z ropotanjem po
kovinskem posodju.
Branka Grbavac je prispevala kraj{o razpravo: Prilog prou~avanju ‘ivotopisa zadarskog plemi}a
Franje Jurjevi}a, kraljevskog viteza (str. 35–54). Na podlagi objavljenega in neobjavljenega gradiva je
prikazano delovanje kraljevskega viteza Franja Jurjevi}a, ki je bil najpomembnej{i ~lan zadrske plemi{ke
dru‘ine Jurjevi}. Jurjevi} ima najve~ zaslug za vzpostavitev in ohranitev an‘uvinske vladavine posebej
v Zadru, pa tudi v drugih dalmatinskih mestih. Zaradi svojih zaslug je zasedal pomembna mesta ne le v
upravi mesta Zadra, temve~ tudi drugod. Za to je dobil od kralja Louisa plemstvo v rangu kraljevskega
viteza. Od 1358 do svoje smrti je bil trogirski knez. V prvem delu razprave so biografski podatki o
vitezu Jurjevi}u in ~lanih njegove o‘je dru‘ine. Pomemben vir za prou~evanje Jurjevi}evega ‘ivljenja
je njegova oporoka, napisana v Trogiru 1377, ki je objavljena v drugem delu razprave. Iz nje so razvid-
ne zveze, ki jih je imel s posvetnimi in cerkvenimi strukturami srednjeve{kega Zadra in Dalmacije.
Sabine Florence Fabijanec objavlja obse‘no razpravo: Dru{tvena i kulturna uloga zadarskog trgov-
ca u XIV. i XV. stolje}u (str. 55–120). Avtorica zelo iz~rpno prikazuje dru‘beno in kulturno vlogo
trgovcev v srednjeve{kem Zadru. Najprej obravnava njihovo stanovsko pripadnost in politi~no vlogo v
zvezi s skupinami, ki so jim pripadali, »ve~jo« (majores) in »manj{o« (minores), ki sta se vzpostavili ‘e
493ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
v 11. stoletju. Iz prve je iz{el patriciat (nobiles cives), iz druge pa me{~ani (cives). Nadalje obravnava
gospodarsko podlago dru‘benega statusa trgovcev pod razli~nimi vladavinami ter njihovo dru‘insko
‘ivljenje (o~etovsko ljubezen, odnose v zakonski zvezi), kulturni prispevek (trgovec mora biti prosvet-
ljeni ~lovek in se zanj spodobi, da ima stalno umazane roke od ~rnila) in versko aktivnost (pobo‘nost v
‘ivljenju in neposredno po smrti).
Stjepan Krasi~ objavlja zelo zanimivo razpravo: Po~eci hrvatskog visokog {kolstva u okviru ranih
sveu~ili{nih gibanja u Europi (str. 121–172). Razprava obravnava zgodovino visokega {olstva v Evropi
in na Hrva{kem. Razdeljena je na tri dele. V prvem delu je govora o za~etkih visokega {olstva v Italiji in
Franciji, ki sta zaradi posebnih zgodovinsko-kulturnih okoli{~in tedaj na tem podro~ju prednja~ili v
Evropi. Posebna pozornost je namenjena pravno-zgodovinski razlagi zapletenih nazivov za visoke {ole
s posebnim ozirom na pojem generalnega u~ili{~a (studium generale) kot sinonima za najvi{je
visoko{olske ustanove ali univerze. Drugi del obravnava visoko {olstvo v dominikanskem redu, ki je pri
tem prednja~il med vsemi cerkvenimi redovi, s posebnim ozirom na njegovo visoko{olsko usmerjenost,
{olski program, akademske naslove in vrste u~ili{~, pri katerih so vrh tvorila generalna u~ili{~a. V
tretjem delu avtor raz~lenjuje zgodovinsko-politi~ne in kulturne odnose Hrva{ke s sosednjo Italijo kot
zibelko visokega {olstva, kar je 1396 privedlo do ustanovitve prvega u~ili{~a na hrva{kih tleh, v Zadru.
Natan~no so opisane politi~no-kulturne razmere, ki so omogo~ile njegovo ustanovitev, njegov ustroj,
akademske naslove, ki sta jih podeljevali dve fakulteti (teolo{ka in filozofska), njegov mednarodni
zna~aj, pravni polo‘aj v Bene{ki republiki ter razmere, v katerih je delovalo vse do ukinitve, v ~asu
francoske okupacije Dalmacije leta 1807.
Iva Kurelac je napisala kraj{o razpravo: Illyrica Historia Fusta Vran~i~a (str. 173–187). Med deli
tega znamenitega renesan~nega u~enjaka, ki se nana{ajo tako na humanisti~ne in naravoslovne discipli-
ne, je tudi manj znani rokopis Illyrica historia, fragmenta ex variis Historicis, cum Latinis, cum Grae-
cis, hinc inde collecta a Fausto Verancio Siceno, Episcopo Chanadiensi.V razpravi je opisan rokopis in
analizirana zastopanost citatov posameznih avtorjev v njem.
Lovorka ^orali} objavlja razpravo: Iz pro{losti Boke – tragom iseljenika s poluotoka Lu{tice u
Mlecima (XVI.–XVIII. stolje}e) (str. 189–211). Bokeljski polotok Lu{tica le‘i na jugozahodni strani
Tivatskega zaliva. Iz njega so se v 16. do 18. stoletju izseljevali ljudje v Benetke. Avtorica je na podlagi
arhivskega gradiva, ki je shranjeno v Dr‘avnem arhivu v Benetkah, kakor tudi listin, ki jih hranijo na
sede‘u Bratov{~ine sv. Jurija in sv. Trifuna preu~ila osnovna dejstva iz ‘ivljenja in dela teh izseljencev.
Raz~lenjena so ~asovna obdobja izseljevanja v Benetke, prikazani so njihovi poklici in gospodarske
mo‘nosti kakor tudi mesta stanovanja v Benetkah. Avtorica prikazuje tudi vsakodnevno ‘ivljenje pri-
seljencev znotraj njihovih dru‘in, njihove prijateljske in poslovne zveze, najprej med sonarodnjaki s
{ir{ega obmo~ja vzhodnojadranske obale. Raziskala je tudi odnos priseljencev do bene{kih verskih
ustanov posebej pa do Bratov{~ine sv. Jurija in sv. Trifuna.
Lovorka ^orali} je prispevala zadnjo razpravo: Zadarski kapetan XVII. stolje}a – Ulcinjanin Do-
minik Kati} (str. 213–233). Kati} je bil ~astnik v bene{ki vojni slu‘bi v Zadru v prvih {tirih desetletjih
XVII. stoletja. Na podlagi izvirnega gradiva iz Dr‘avnega arhiva v Zadru so predstavljene Kati}eve
dru‘inske, poslovne in prijateljske razmere, kakor tudi njegov materialni status in premo‘enje. Na
podlagi listin izhaja, da gre za ~astnika, ki se je v celoti prilagodil novemu kraju, kjer je osnoval dru‘ino,
z obse‘nimi poslovnimi operacijami pa si je v mestu in na sosednjem otoku Pa{manu pridobil veliko
nepremi~nin (hi{, zemlji{~ in posestev). V ~asu od leta 1620 do 1641 je zasnoval poslovne zveze s
{tevilnimi Zadrani, patriciji in uglednimi me{~ani, obrtniki, okoli~ani ter delavci iz mesta in okolice.
Kati} je zadrske cerkvene ustanove obdaroval z oporo~nimi legati. Kati} je pomembna osebnost iz
obdobja, ko je bila Dalmacija zdru‘ena pod dr‘avno upravo Bene{ke republike.
Objavljenih je 22 recenzij oz. prikazov, med njimi dveh slovenskih del in sicer Ignacija Vojeta:
Poslovna uspe{nost trgovcev v srednjeve{kem Dubrovniku (Ljubljana 2003) in Darka Darovca: Davki
nam pijejo kri (Koper 2004). Objavljen je tudi in memoriam hrva{kemu zgodovinarju Miroslavu Kurel-
cu (1926–2004).
J o ‘ e  M a ~ e k
494 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Rad 492. Razred za dru{tvene znanosti. Knjiga 43. Zagreb : Hrvatska akademija znanosti i
umjetnosti, 2005. 334 strani.
Ta zbornik predstavljamo zato, ker je v njem nekaj zgodovinskih razprav, pa tudi v drugih (sociolo{kih
in ekonomskih) razpravah je zelo zaznaven zgodovinski vidik.
Zvonimir Baleti~ objavlja razpravo: Ekonomski liberalizam i ekonomska znanost (str. 1–45). Avtor
uvodoma opisuje paradoks moderne svetovne zgodovine, da dramati~na intelektualna, socialna in
politi~na vrenja dvajsetega stoletja niso tretjemu tiso~letju prenesla nikakr{ne trajne in dragocene
dedi{~ine glede razumevanja sveta in modrosti ravnanja in obna{anja. Njegova razprava je pravzaprav
en sam kriti~ni pretres neoliberalizma, ki se sku{a tudi pri nas v gospodarstvu in dru‘bi ~edalje bolj
uveljaviti. Neoliberalizem se je kot najnovej{a varianta ekonomskega liberalizma v zadnjih tridesetih
letih vsilil po svetu kot dominantna ekonomsko-politi~na doktrina dru‘benega razvoja. Izhaja pred-
vsem s stali{~a interesov in svobode zasebno-lastni{kega kapitala, ponuja pa se kot projekt ekonomske
organizacije sveta na tr‘ni podlagi. Ta doktrina zagovarja privatizacijo in deregulacijo gospodarskih
dejavnosti, liberalizacijo mednarodnih gospodarskih tokov in sistemati~no zmanj{evanje dr‘avnih po-
segov v gospodarstvo. Propad komunizma kot mo‘nega alternativnega sistema in potreba po vra~anju
{tevilnih dr‘av z dr‘avnim upravljanjem gospodarstva na tr‘ni sistem, je dal neoliberalnemu gibanju
nov in krepak zamah. Evolucijo takih stali{~ je spremljal in podpiral razvoj ekonomske znanosti, njena
dominantna smer pa mu je slu‘ila kot pomembna teoreti~na in ideolo{ka podpora.
Jak{a Barbi} je prispeval razpravo: Primjena obi~aja u hrvatskom trgova~kom pravu (str. 47–87).
Avtor razmi{lja o predpostavkah, ki se v hrva{kem trgovskem pravu zahtevajo za uporabo obi~ajev.
Poudarja pomen teh obi~ajev kot vir trgovskega prava, ki ima samo zelo heterogene izvore. To pa je
posledica {iroko uveljavljene avtonomije v ureditvi trgovskih odnosov. V srednjem veku so bili trgov-
ski obi~aji najpomembnej{i na~in ureditve odnosov med trgovci, lex mercatoria pa je kot enotno pravo
trgovcev, ki so ga tvorili v glavnem obi~aji, bilo pravo merodajno za ureditev tedanje trgovine v vsem
evropskem prostoru. Z nastankom nacionalnih dr‘av in s tem v zvezi sprejemom nacionalnih kodifika-
cij, ki so postale temelj za urejanje odnosov v trgovini, se je pomen trgovskih obi~ajev zmanj{al. Avtor
obravnava tri obdobja, skozi katera je pre{lo pravno urejanje trgovskih obi~ajev v hrva{kem trgovskem
pravu.
Lujo Margeti}, upokojeni profesor pravne zgodovine na univerzi na Reki, objavlja obse‘no razpra-
vo: Etnogeneza Slavena (str. 89–144). Pisec posku{a razre{iti problem etnogeneze Slovanov na podlagi
virov iz najstarej{e preteklosti, posebej iz zapisov Prokopija in Jordanesa. Poleg teh kot vire (ne nujno
direktno za Slovane) omenja {e avtorje: Agatija, Malala, Marcelina, Menandra, Teofilakta Simokrata,
Ivana Antiohijskega, Victorja Tonnenennsisa, Chronicon Paschale, Ravenskega anonima, Zosima,
Amijana Marcelina in Pseudo-Cezarija. Te razpravo na kratko ni mogo~e prikazati, zato naj omenimo
le, da Margeti} kot enega glavnih elementov za nenadno hitro {irjenje Slovanov v Srednji in Vzhodni
Evropi v 4. in 5. stoletju {teje njihovo povezanost s Huni.
Eugen Pusi} je napisal razpravo: Organizacija i upravne organizacije (str. 145–234). Organizacije
so v ~love{kem ‘ivljenju zastopane vedno in povsod, od porodni{nice do pogrebnega podjetja. Organi-
zacije imajo izjemno velik potencial za ustvarjanje dobrega in zlega. Kot zgled za slednje navaja nem{kega
sociologa Wolfganga Sofskyja, ki se je na univerzi v Göttingenu habilitiral z delom o nem{kih koncen-
tracijskih tabori{~ih v obdobju od 1933–1945. Pod vtisom svojega ukvarjanja s koncentracijskimi
tabori{~i je 1997 izdal knjigo »Traktat über die Gewalt«, ki se kon~uje s sklepom, da je zverinstvo
~loveka proti ~loveku taka konstanta ~love{kega obna{anja, da je vsaka ideja o napredovanju ljudske
civilizacija iluzija, da je vsaka ljudska kultura ~ista izmi{ljotina. Koncentracijska tabori{~a so bile orga-
nizacije in to redne organizacije nem{ke dr‘avne uprave, znotraj ministrstva za notranje zadeve, finan-
cirane iz dr‘avnega prora~una. Pusi} seveda razmi{lja tudi o funkcioniranju organizacij in ugotavlja, da
organizacije kot dru{tvene strukture i{~ejo ravnovesje med stabilnostjo in prilagodljivostjo in se hkrati
sre~ujejo s sodelovanjem in nasprotovanjem. Pri upravnih organizacijah je ravnovesje bli‘e stabilnosti.
Pri njih se nasprotovanje te‘je kombinira s sodelovanjem kakor pri organizacijah, ki so izpostavljene
trgu.
Ljerka Schiffler objavlja razpravo: Europski kontekst hrvatske kulture i diplomacije (Povijesno-
filozofski pristup) (str. 235–259). Avtorica v delu opisuje nekatere temeljne filozofske predpostavke in
495ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
sestavine umevanja, biti, narave, metod in organizacije doma~e ve~stoletne, kontinuirane diplomatske
dejavnosti v horizontu {ir{ega evropskega duhovnozgodovinskega in kulturnega prostora. Upo{tevajo~
dolo~ene kulturne vzporednosti, sorodnosti in prepletanja opozarja na {irok razpon vpra{anj in vidikov
(antropolo{ki, eti~no-moralni, pravni, ekonomsko-trgovski, politi~ni, verski itd.) opozarja na dela in
dejavnost {tevilnih mislecev v bogati plejadi avtorjev od najbolj zgodnjega obdobja do konca 18. stolet-
ja, uglednih humanistov, eruditov in polihistorjev, piscev, filozofov, zgodovinarjev, govornikov, »ambasa-
dorjev« hrva{ke filozofije in znanosti, seveda tudi pomembnih diplomatov, konzulov, emisarjev in svet-
nikov po vsej Evropi in v domovini. Med njimi so imena: I. Stojkovi}, N. Modru{ki, E. T. Andreis, I.
Polikarp Severitan, M. A de Dominis, K. Ranjina, N. V. Gu~eti}, S. Gradi}, F. in A. Vran~i}, A. Dudi},
B. Stay in J. Kri‘ani}.
Nik{a Stan~i} je prispeval razpravo: Grafija i ideologija: Hrvatski narod, hrvatski jezik i hrvatska
latinica Ljudevita Gaja 1830. i 1835. godine (str. 261–296). Ljudevit Gaj je v knji‘ici »Kratka osnova
horvatsko-slavenskoga pravopisanja« predlagal reformo hrva{ke latini~ne pisave, leta 1835 pa v ~lanku
»Pravopis« v Danici spremenjen predlog »Kratke osnove«. Predlo‘eno pisavo je zasnoval na monogra-
femskem na~elu. Gajeva hrva{ka nacionalna ideologija, koncepcija standardnega jezika in njegov
fonolo{ki sistem ter sistem pisave tvorijo med seboj povezano celoto. Razlika med Gajevim predlogom
v »Kratkoj osnovi« in onim v ~lanku »Pravopis« je iz{la iz spremembe nekih elementov Gajeve ideolo-
gije in njegove koncepcije standardnega jezika v sklopu kontroverz o oblikovanju hrva{ke preporodne
nacionalne integracijske ideologije in sicer na podlagi srednjeevropskega jezikovnega modela nacio-
nalne ideologije ter sodobnih slavisti~nih jezikovnih klasifikacij in njihove funkcije v tedanji slovenski
in srbski nacionalni integracijski ideologiji.
Zadnja razprava je od Alice Wertheimer-Baleti} z naslovom: Populacijska politika u razvijenim
europskim zemljama (str. 297–330). Avtorica obravnava zna~ilnosti, probleme in rezultate pronatalisti~ne
populacijske politike v razvitih evropskih dr‘avah v drugi polovici 20. stoletja, s posebnim ozirom na
Francijo, kjer je populacijska politika eksplicitnega tipa in [vedsko, kjer ima ta zna~aj implicitnosti.
Rezultati, ki jih je populacijska politika v teh dr‘avah z ukrepi pronatalisti~ne populacijske politike
dosegla, so v tem, da se je upo~asnilo padanje fertilitete, njena {tevil~na vrednost pa je ostala vi{ja
kakor v dr‘avah, kjer take politike ni bilo.
J o ‘ e  M a ~ e k
Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru. Zagreb : Hrvatska akademija znanosti i
umjetnosti, Zadar : Zavod za povijesne znanosti, 2005. 435 strani. (Svezak ; 47)
Kot ‘e ve~ let doslej, ‘elimo tudi tokrat predstaviti zadnjo publikacijo v naslovu omenjene zgodo-
vinske ustanove v Zadru.
Stanko Piplovi~ iz Splita objavlja razpravo: Recikliranje arhitektonskih i skulpturalnih elemenata u
Saloni (str. 1–25). Na podlagi retrospekcije gradbenih ostankov anti~ne Salone na terenu in z uporabo
pisnih virov se v delu ugotavlja in opisuje proces izrabe starej{ih plasti za oblikovanje prostorov novega
namena. Pri tem se zaradi temeljitih sprememb dru‘benih in gospodarskih razmer, ko se je to dogajalo
v najve~jem obsegu, niso upo{tevale prej vzpostavljene likovne in arhitektonske vrednote. Nastajale so
diskontinuitete v ustvarjanju in velike spremembe v strukturi in funkciji mesta. V zadnjem razdobju
svojega obstoja se je rimsko mesto transformiralo vsebinsko in vizualno. Ta proces se je manifestiral na
poseben na~in z degradiranjem dekorativnih stvaritev s prej{njih, pogosto monumentalnih stavb v na-
vadno gradivo za zidavo novih. @e v antiki so te neusmiljeno pusto{ili in jih uporabljali za navadne
kamnolome.
Jelena Kolumbi~ iz Zadra je prispevala obse‘no razpravo: Grbovi zadarskih plemi}kih obitelji (str.
27–98). Zadar je mesto z ve~tiso~letno preteklostjo. V svoji dolgi zgodovini je uspel ohraniti svojo
politi~no in gospodarsko samostojnost. Slednjo je zahteval od vsake nove oblasti. Komuno je upravljal
komunalni svet, ki so ga sestavljali ugledni me{~ani – patriciji, ki jih imenujemo plemi~e, ~eprav niso
imeli stanovske organizacije kakor plemi~i v ostali Evropi. V resnici so bili mestna aristokracija, ki je
prevzela oblast v svoje roke in do 14. stoletja prerasla v zaprto skupino, v katero niso mogli priti novi
496 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
~lani vse do konca bene{ke vladavine. Tedaj je v Zadru bilo zelo malo plemi{kih dru‘in, pa je bene{ka
oblast plemi{ko ob~ino dopolnila z novimi ~lani. Do 15. stoletja zadrski plemi~i niso imeli grbov.
Odtlej se pojavljajo prvi grbi na stavbah in dokumentih. Avtorica je opisala posamezne plemi{ke dru‘ine
in s slikami predstavila njihove grbe.
Mladen An~i} iz Zadra objavlja razpravo: Inventar splitskoga kancelara i javnog bilje‘nika Tome
Colutii de Cingulo (Prilog poznavanju prvih humanisti~kih krugova u Dalmaciji) (str. 99–148). Na
podlagi ohranjene inventure zapu{~ine splitskega kanclerja in javnega notarja, magistra Tome Colutii
de Cingulo, ki je bila sestavljena po njegovi smrti 1434, pisec rekonstruira razmere, v katerih je deloval
magister Toma. V okviru te rekonstrukcije posebno pozornost namenja orisu kroga ljudi, s katerimi je
on vzdr‘eval bolj intenzivne dru‘bene stike. V tako orisani kontekst je vnesel podatek o 80 zvezkih
knjig, kolikor jih je omenjeni kancler v svojem ‘ivljenju imel. Na tej podlagi postavlja tezo, da gre za
prvi humanisti~ni krog v Splitu.
Emil Hilje z Univerze v Zadru objavlja razpravo: Zadarski graditelj Vidul Ivanov i njegovi sinovi
(str. 149–190). Zadrski stavbenik Vidul Ivanov je zapisan v stotinah arhivskih virov, ki dokazujejo, da
je v drugi ~etrtini 15. stoletja bil najbolj zaposlen in najbolj cenjen stavbni mojster v Zadru. V razpravi
so na{teti cerkveni objekti, ki jih je gradil ali obnavljal. Delal pa je tudi zasebne hi{e in sodeloval z
drugimi zadrskimi stavbeniki. Vidulovi sinovi Nikola, Juraj, Jakov, Frane in Antun so nadaljevali o~etovo
obrt in so v drugi polovici 15. stoletja imeli pomembno vlogo v zadrskem stavbarstvu.
Kre{imir Ku‘i} iz Zagreba je napisal razpravo: Prilog biografiji nekih Ka~i}evih vitezova te pod-
rijetlu stanovni{tva njihova kraja (str. 191–224). Motiviran z verzi p. Andrija Ka~i}a Mio{i}a je pisec
na{el vrsto biografskih podatkov o nekaj osebah iz Dalmatinske zagore, ki so se izkazali s svojim
juna{tvom v Morejski vojni 1684–1699. Iz navedenega je dobil dodatno potrditev o bene{ki politiki do
prebivalstva osvobojenih obmo~ij. V drugem delu razprave so rekonstruirana migracijska gibanja in
u~inek islamizacije na tem obmo~ju v razdobju od konca 15. do konca 17. stoletja.
Pijo Mate Peji} iz Dubrovnika objavlja razpravo: Dva biskupa iz reda franjevaca (str. 225–246).
Gre za p. Antuna Primovi}a (1625–1703) in p. Vinka Lupi Vukovi}a (1641–1709), ki sta oba bila ~lana
Dubrovni{ke fran~i{kanske province. Primovi} je bil najbolj znan fran~i{kan druge polovice 17. sto-
letja. Rojen je bil v bogati in ugledni dubrovni{ki patricijski dru‘ini. V redu je bil izbran za provinciala.
Po stra{nem potresu v Dubrovniku 1667, ga je tamkaj{nja vlada poslala na evropske dvore iskat pomo~
za ponovno zidavo mesta. Pape‘ ga je 1669 imenoval za trebinjsko-mrkanjskega {kofa. To te‘ko slu‘bo
je opravljal 34 let pod hudim tur{kim pritiskom. Ostro se je boril proti pravoslavnemu pe}kemu pa-
triarhu, ki je 1674 izposloval pri sultanu ferman, po katerem so bili tudi katoli~ani podlo‘ni pravoslav-
nemu patriarhu. P. Vinko Lupi Vukovi} bi lahko slu‘il za zgled, kako se je bilo tudi v preteklosti mogo~e
vsaj v cerkveni hierarhiji povzpeti visoko. Rodil se je v konaveljski vasi Radov~i}i v revni dru‘ini. V
rani mladosti je v Dubrovniku slu‘il pri nekem trgovcu, nakar so ga sprejeli v fran~i{kanski samostan,
kjer je dosegel izobrazbo in vstopil v ta red. Kot nadarjenega fanta so ga poslali na fran~i{kansko
u~ili{~e v Italijo. Tamkaj je postal zelo znan samostanski profesor za razli~ne predmete in govornik.
Mantovski vojvoda Ferdinand Karel ga je imenoval za dvornega teologa in pridigarja. Leta 1702 ga je
pape‘ imenoval za stonskega {kofa. Stonska {kofija je bila silno revna in brez lastnih duhovnikov.
Njegova zasluga je, da je pridobil nekaj duhovnikov, med njimi enega, ki je postal nad{kof v Sofiji. Bil
je zelo skromen, na njegovem grobu ni njegovega imena.
Milko Brkovi~ iz Zadra nadaljuje z objavami Zadarsko-polji}ke isprave iz XVIII. stolje}a (str. 247–
289). Avtor obdeluje 17 izvirnih listin v {ir{em smislu iz 18. stoletja. Ve~ina je bila napisana v Zadru,
vse pa se nana{ajo na Polji}ko republiko, ki je bila v tem ~asu pod bene{ko oblastjo oz. pod njenim
generalnim providurjem za Dalmacijo in Albanijo s sede‘em v Zadru. Pisane so v hrva{kem jeziku z
bosan~ico oz. hrva{ko cirilico oz. glagolico, kakor so to pisavo imenovali Polji}ani vse to obdobje.
Lovorka ^orali} je napisala kraj{i ~lanek: Zadarski kanonik – Skadranin Giovanni Campsi (str.
291–303). Giovanni Campsi je bil po rodu iz katoli{ke dru‘ine iz Skadra. Bil je {tudent Ilirskega kole-
gija v Loretu, doktor prava, bli‘nji sodelavec zadrskega nad{kofa Vicka Zmajevi}a ter ve~ kakor 40 let
kanonik zadrskega stolnega kapitlja. Na podlagi spisov zadrskih notarjev v Dr‘avnem arhivu v Zadru
so prikazani njegovi odnosu s tedanjimi cerkvenimi ustanovami v Zadru, z zglednimi posamezniki ter s
pripadniki izseljencev z obmo~ja Bene{ke Albanije. V prilogi je objavljena njegova oporoka in kodicil
iz 1775.
497ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Tado Or{oli} iz Zadra objavlja tudi za na{e razmere zanimivo razpravo: Nova~enje i vojna obaveza
u Dalmaciji za vrijeme druge austrijske uprave (1814–1890) (str. 305–324). V delu je predstavljeno, v
kak{ni obliki, kdaj in kako so opravljali nova~enje ter koliko ~asa je trajala voja{ka slu‘ba v Dalmaciji.
Sistemati~no nova~enje se je v Dalmaciji za~elo {ele leta 1852, ko se je ta pokrajina popolnoma vklju~ila
v avstrijski voja{ki sistem. Nova~enje in trajanje voja{ke slu‘be je bilo tedaj nepravi~no usmerjeno
predvsem na ni‘je socialne plasti, posebej na kme~ke mladeni~e. [ele po uvedbi splo{ne voja{ke obvez-
nosti 1868 je voja{ka slu‘ba trajala enako za vse dr‘avljane avstrijske monarhije, ne glede na dru‘beni
status. Z uvedbo domobranstva v istem letu, ki se 1890 izena~uje z redno armado, je bilo voja{ko
slu‘enje mogo~e tudi v tej oboro‘eni formaciji, vendar z znatno kraj{im rokom kakor v redni armadi.
Mladeni~i iz Dalmacije, ki jim do tega avstrijskega obdobja nikoli ni bilo treba slu‘iti v nobeni armadi,
z izjemo nekaterih, ki so slu‘ili v lokalni mornarici, so se s~asoma vendar pokorili in navadili na avstrij-
ski na~in slu‘enja v domobranstvu ali armadi.
[ime Peri~i} iz Suko{ana (Zadar) objavlja kraj{i ~lanek: Doprinos Rafe Arnerija hrvatskom narod-
nom preporodu u Dalmaciji (str, 325–340). Uglednega politika s Kor~ule dr. Rafe Arnerija ni zajel
Hrvatski biografski leksikon. Upo{tevale pa so ga nekatere druge podobne publikacije. To pomanjklji-
vost ‘eli avtor popraviti in v delu predstavlja njegov politi~ni lik in njegov prispevek k hrva{kemu
narodnemu preporodu v Dalmaciji. Arneri je bil vzgojen proitalijansko, vendar se je pod vplivom svojega
gimnazijskega profesorja-duhovnika preusmeril v hrva{tvo. Deloval je kot notar v malem kraju Blato
na Kor~uli, vendar se je {e zelo mlad uveljavil v hrva{ki napredni stranki, ki si je prizadevala za zdru‘itev
Dalmacije z bansko Hrvatsko. Arneri je bil tako reko~ stalni ~lan ob~inskega sveta na Kor~uli, dolgolet-
ni tamkaj{nji ‘upan in poslanec v de‘elnem zboru v Zadru. Zelo dobro so opisane politi~ne razmere,
zlasti borbe s proitalijanskimi avtonoma{i, ki so tudi po zaslugi Arnerija s~asoma izgubili skoraj ves
vpliv. Opisano je tudi zdru‘evanje narodne hrva{ke stranke s hrva{ko stranko prava.
Tihomir Raj~i} iz Splita je prispeval ~lanek: Srpski nacionalni pokret u Dalmaciji u XIX. stolje}u
(str. 341–361). V delu je prikazan proces, kako se je osamosvojilo srbsko nacionalno gibanje v avstrij-
ski Dalmaciji kot vi{ek njegovega razvoja v prej{njih obdobjih. Najprej so prikazane uvodne faze bolj
ali manj samostojnega razvoja srbskega nacionalnega gibanja v 19. stoletju in njegove osamosvojitve v
letih 1879 in 1880. Posebna pozornost je namenjena osvetlitvi sprememb politi~nega, dru‘benega in
ideolo{kega okvira, v katerem je omenjeno gibanje delovalo. Na koncu je prikazan polo‘aj Srbske
stranke v kontekstu tedanje dalmatinske politike.
Ton~i [titin z Univerze v Zadru je napisal pregledni ~lanek: Utapanje Saveza zemljoradnika u
Dalmaciji u HRSS nakon 1923. godine (str. 363–380). Na podlagi literature in dostopnih arhivskih
virov presoja avtor pojav, delovanje in vpliv Saveza zemljoradnika u Dalmaciji po nastanku Kraljevine
Jugoslavije (pravilno SHS) s posebnim poudarkom na intenzivne strankarske spore in kon~no vstop
stranke v Radi}evo kme~ko gibanje.
Marjan Dikli} iz Zadra objavlja pregledni ~lanek: Vrsi ou~i drugoga svjetskoga rata (str. 381–392).
Vas Vrsi le‘i {tiri do pet kilometrov od starohrva{kega kraljevskega mesta Nina. Gre za mikrogeo-
grafsko in mikrozgodovinsko predstavitev omenjene vasi, ki je zanimiva le bolj lokalno, zato je tukaj ne
ka‘e podrobneje prikazovati.
Objavljeno je devet prikazov zgodovinskih publikacij, od tega ena povsem slovenska in sicer od
Alenke Cedilnik: Ilirik med Konstantinom Velikim in Teodozijem Velikim (Ljubljana 2004), druga pa
je delno slovenska in sicer: Friedrich Lotter, Rajko Brato‘, Helmut Castritius: Völkerverschiebungen
im Ostalpen-Mitteldonau-Raum zwischen Antike und Mittelalter (Berlin, New York 2003).
J o ‘ e  M a ~ e k
498 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Submission Instructions for Authors
The Editorial Board of Zgodovinski ~asopis shall accept only those texts that will comply with the
following instructions:
– Each manuscript has to be furnished with the correct address of its author, including his or her
phone number and, if possible, his or her electronic address (e-mail).
– Manuscripts should be submitted both in printed and in electronic form, saved on a disc (the file
should be named after the author).
– Treatises and articles should include a summary on two (unless arranged otherwise) pages at the
most and an abstract whose length should be between five and ten lines. Both should contain the
author’s academic title, profession, position, institution in which the author is currently employed,
and its address.
– Footnotes should be written at the bottom of every page and in unified form. Full citation title
should be listed only when mentioned for the first time; later it should be abbreviated.
– Figures (photographs, maps, slides, etc.) should be in black and white and enclosed separately. All
figures should be carefully labeled and numbered to avoid any mistakes. Figure legends and cap-
tions should be printed both on a separate sheet of paper and enclosed in electronic form (in 300 dpi
resolution and saved in TIF /Tagged Image File/ format).
All submissions should be sent directly to the Editorial Board address:
Uredni{tvo zgodovinskega ~asopisa, Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta
A{ker~eva 2, SI – 1000 Ljubljana, info@zgodovinskicasopis.si
Z g o d o v i n s k i  ~ a s o p i s  E d i t o r i a l  B o a r
Navodila avtorjem prispevkov za Zgodovinski ~asopis
Uredni{tvo bo sprejelo le tiste prispevke, ki bodo oddani v skladu s slede~imi navodili:
– vsak prispevek mora vsebovati to~en naslov avtorja, vklju~no s telefonsko {tevilko in po mo‘nostjo
z elektronskim naslovom (e-mail);
– prispevki morajo biti oddani v dvojni obliki: na disketi (ime datoteke (file) naj bo ime in priimek
avtorja) in odtisnjeni na papir;
– v kolikor gre za razpravo ali ~lanek, mora prispevek obvezno vsebovati povzetek (v okvirnem
obsegu dveh strani, razen v izjemnih primerih) in sinopsis v obsegu pet do deset vrstic, ki naj
vsebuje tudi avtorjev akademski naziv, poklic in delovno mesto ter ustanovo, kjer je zaposlen in
njen naslov;
– opombe naj bodo pisane enotno, na dnu vsake strani. Celoten naslov citata naj bo le ob prvi naved-
bi, nato okraj{ano;
– slikovno gradivo (fotografije, zemljevidi, ipd.) naj bo ~rno-belo in prilo‘eno posebej. Legende (po-
dnapisi) k slikovnemu gradivu naj bodo natisnjene na posebnem listu in hkrati prilo`ene v elektron-
ski obliki, skenirane v resoluciji 300 dpi in shranjene v obliki tif(f). Slikovno gradivo naj bo ozna~eno
na na~in, ki ne bo dopu{~al zamenjav podnapisov.
Gradivo po{ljite na naslov uredni{tva:
Uredni{tvo zgodovinskega ~asopisa, Oddelek za zgodovino, Filozofska fakulteta
A{ker~eva 2, SI – 1000 Ljubljana, info@zgodovinskicasopis.si
U r e d n i { t v o  Z g o d o v i n s k e g a  ~ a s o p i s a
499ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
LETNO KAZALO – ANNUAL CONTENTS
Peter [tih, [estdeset letnikov Zgodovinskega ~asopisa ..................................................................... 257
Sixty Volumes of Historical Review
JUBILEJI – ANNIVERSARIES
Prof. dr. Ignacij Voje – osemdesetletnik (Sa{o J e r { e) ..................................................................... 5–9
Prof. PhD Ignacij Voje – Octogenarian
Bibliografija prof. dr. Ignacija Vojeta: 1986–2006 (Nata{a S t e r g a r) ........................................ 11–21
Prof. PhD Ignacij Voje’s Bibliography 1986–2006
RAZPRAVE – STUDIES
Toma‘ L a z a r, Voja{ki sistemi v prvi kri‘arski vojni .................................................................. 23–47
Military Systems in the First Crusade
Robert K u r e l i }, Status Celjskih grofova kao kne‘eva Svetog Rimskog carstva ..................... 49–68
The Position of the Counts of Cilli as Princes of the Holy Roman Empire
Borut K l a b j a n, ^ehi v zalivu. ^e{ka prisotnost v Trstu od leta 1848 do prve
svetovne vojne .............................................................................................................................. 69–94
The Czechs in the Bay. The Czechs in the Bay of Trieste between 1848
and the First World War
Boris M. G o m b a ~, Slovenska socialna demokracija v Trstu 1889–1900 ............................... 95–121
Slovene Social Democracy in Trieste in the Period between 1889 and 1900
Vladislav  B.  S o t i r o v i },  Srpska politi~ka desnica i srpsko nacionalno pitanje
u Trojednici krajem XIX veka ................................................................................................. 123–137
Serbian Political Right and Serbian National Question in Triune Kingdom at the end of 19th c.
Irena S e l i { n i k,  Podoba ‘enske v letu 1918 skozi prizmo politi~nih ~lankov .................... 139–156
The Image of a Woman in the Year 1918 through Prism of Published Material
Alenka Ve r d i n e k, Atentati v Bolgariji, Romuniji in Albaniji med obema vojnama
in odmevi nanje v Slovencu in Jutru ....................................................................................... 157–187
Assassination Attempts in Bulgaria, Romania, and Albania during WWI and WWII,
and Reactions upon Them in Slovenec and Jutro Newspapers
Rajko B r a t o ‘, Martin Tourski in njegovi stiki s Panonijo ..................................................... 259–281
Martin of Tours and His Contacts with Pannonia
Gustav P f e i f e r, Centralne funkcije {kofijskega mesta v srednjem veku. Primer Briksna ... 283–296
Central Functions of a Bishop Town in the Middle Ages: The Case of Brixen
ZGODOVINSKI ^ASOPIS – LETNIK 60, 2006
500 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Stanislav Ju`ni~, Kostel pod zadnjimi Langenmantli .............................................................. 297–325
Kostel under the last Langenmantl’s
Marko [ t u h e c, Iz Lesc v Ljubljano po francosko. Prispevek k poznavanju jezikovne rabe
kranjskega plemstva v prvi polovici 18. stoletja ..................................................................... 327–344
From Lesce to Ljubljana in French: Linguistic Customs of the Nobility of Kranjska
in the First Half of the 18th Century
Janez C v i r n, Boj za sveti zakon – II. del ................................................................................ 345–373
Fight for the Holy Matrimony – Part Two
Mateja R a t e j, Avtonomisti~na ideja v Slovenski ljudski stranki v letih 1923–192
in vpra{anje dekoncentracije upravne oblasti v ~asu vlade Antona Koro{ca ......................... 375–395
Autonomistic Ideas in Slovene People’s Party in the Period between 1923 and 1929
and the Question of Deconcentration of Administrative Authority during the Government
of Anton Koro{ec
Sa{o K o m e r i ~ k i, Prepletanje individualnega in kolektivnega spomina
v zgodovinopisju ...................................................................................................................... 397–413
The Intertwinement of Individual and Collective Memory in Historiography
Mitja F e r e n c, Gospodarstvo Ko~evske v prvem desetletju po 2. svetovni vojni ................. 415–435
Economy of Ko~evsko in the First Decade after the Second World War
Viljenka Škorjanec, Ob tridesetletnici Osimskih sporazumov ................................................... 437–446
30th Anniversary of the Treaty of Osimo
ZAPISI – NOTES
Razvoj slovenskega kemijskega izrazja (Miha T i { l e r) ........................................................... 189–205
Development of Chemical Terminology in Slovene
Kompetence u~itelja za~etnika zgodovine v Veliki Britaniji, Franciji in Sloveniji
(Danijela T r { k a n) ................................................................................................................ 207–222
Competence of a Novice Teacher of History in Great Britain, France, and Slovenia
Mojca K u k a n j a, Ustna zgodovina v osnovni {oli ................................................................. 447–457
Oral History in Elementary School
JUBILEJI – ANNIVERSARIES
Dr. Du{an Biber – osemdesetletnik (Damijan G u { t i n ) ......................................................... 459–464
Du{an Biber – Octogenarian
Dr. Anka Vidovi~-Miklav~i~ - sedemdesetletnica (Miroslav S t i p l o v { e k) .......................... 465–466
Anka Vidovi~-Miklav~i~ – Septuagenarian
Prof. dr. Peter Vodopivec – {estdesetletnik (Marko [ t u h e c) .................................................. 467–472
Peter Vodopivec – Sexagenarian
501ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
IN MEMORIAM – IN MEMORIAM
Terezija Traven (1. 10. 1910 – 30. 10. 2005) (Jurij P e r o v { e k) ............................................ 223–224
KONGRESI, SIMPOZIJI IN DRU[TVENO @IVLJENJE –
CONGRESSES, SYMPOSIA, SOCIETY EVENTS
35. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Modinci, Bad Radkersburg, 5.–8. julij 2005
(M. Mojca P e t e r n e l) .......................................................................................................... 225–226
35th International Conference on Cultural History. Modinci, Bad Radkersburg,
July 5 – 8, 2005
HEIRNET konferenca in seminar (History Educators International Research Network),
London, 14.–15. julij 2005 (Danijela T r { k a n) ................................................................... 226–228
HEIRNET (History Educators International Research Network) Conference and Seminar.
London, July 14 – 15, 2005
37. letna konvencija Ameri{kega zdru‘enja za napredek slavisti~nih {tudij, Salt Lake City,
3.– 6. novembra 2005 (Matja‘ K l e m e n ~ i ~ ) .................................................................... 228–230
37th Yearly Conference of the American Association for the Advancement of Slavic Studies.
Salt Lake City, November 3 – 6, 2005
New research in German intelligence history: Fifty years of Bundesnachrichtendienst
1956–2006: the BND in historical context. Tutzing, 7.–9. april 2006
(Ljuba Dornik [ u b e l j) ......................................................................................................... 473–476
New Research in German Intelligence History: Fifty Years of Bundesnachrichtendienst
1956 – 2006: The BND in Historical Context. Tutzing, April 7 – 9, 2006
(Ljuba Dornig [ u b e l j)
36. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Mogersdorf-Modinci. Mogersdorf,
4.–7. julija 2006 (Franc R o z m a n) ...................................................................................... 476–477
36th International Conference on Cultural History in Mogersdorf-Modinci. Mogersdorf,
July 4–7, 2006 (Franc R o z m a n)
OCENE IN PORO^ILA – REVIEWS AND REPORTS
Ignacij Voje, Slovenica – balcanica: zgodovinske {tudije (Peter [ t i h) ................................... 231–232
Du{an Kos, Vitez in grad: vloga gradov v ‘ivljenju plemstva na Kranjskem, slovenskem
[tajerskem in slovenskem Koro{kem do za~etka 15. stoletja (Matja‘ B i z j a k) ................ 232–233
Sima ]irkovi}, Desanka Kova~evi}-Koji}, Ru‘a ]uk, Staro srpsko rudarstvo
(Ignacij Vo j e) ........................................................................................................................ 233–237
Danijela Juri~i} ^argo, Lilijana @nidar{i~ Golec, Vodnik po urbarjih Arhiva Republike Slovenije:
1. zvezek: urbarji v zbirki urbarjev in fondih zemlji{kih gospostev (Jo‘e M a ~ e k) ................... 238
Ingeborg Jaklin, Das österreichische Schulbuch im 18. Jahrhundert: aus dem Wiener Verlag
rattner und dem Schulbuchverlag (Anja D u l a r) .................................................................. 239–240
502 ZGODOVINSKI ^ASOPIS • 60 • 2006 • 3–4 (134)
Marta Verginella, Suha pa{ta, pesek in bombe: vojni dnevnik Bruna Trampu‘a
(Aleksej K a l c) ....................................................................................................................... 240–243
Sebastian Ritchie, Our man in Yugoslavia: the story of a Secret Service operative
(Ljuba Dornik [ u b e l j) ......................................................................................................... 243–248
Aly Götz, Hitlers Volksstaat: Raub, Rassenkrieg und nationaler Sozialismus
(Jo‘e M a ~ e k) ........................................................................................................................ 248–251
Odluke dubrova~kih vije}a 1390–1392. Ur. Nella Lonza, Zdravko [undrica
(Ignacij Vo j e) ........................................................................................................................ 479–480
Maximilian Weltin, Das Land und sein Recht. Ausgewählte Beiträge zur Verfassungsgeschicht
Österreichs im Mittelalter. Hg. von Folker Reichert und Winfried Stelzer (Peter [ t i h) .... 480–481
Malefi~ne svobo{~ine Ljubljan~anov = Deren von Laibach Malefitzfreyhaittn:
ljubljanski kazenski sodni red (Peter [ t i h) .......................................................................... 482–483
Tirol – Österreich – Italien. Festschrift für Josef Riedmann zum 65. Geburtstag. Izd. Klaus
Brandstätter, Julia Hörmann (Peter [ t i h) ............................................................................. 483–484
Protestantizem, slovenska identiteta in zdru‘ujo~a se Evropa. Ur. Marko Ker{evan
 (Avgust L e { n i k) .................................................................................................................. 484–487
Jurij Perov{ek, Na poti v moderno: poglavja iz zgodovine evropskega in slovenskega
liberalizma 19. in 20. stoletja. (Miroslav S t i p l o v { e k) .................................................... 487–489
Milko Mikola, Zgodovina celjske industrije (@arko L a z a r e v i }) ......................................... 489–490
Mile S. Bjelajac, Generali i admirali Kraljevine Jugoslavije 1918–1941: studija o vojnoj eliti
i biografski leksikon (Bojan B a l k o v e c) ............................................................................ 490–492
Zbornik Odsjeka za povijesne znanosti Zavoda za povijesne i dru{tvene znanosti Hrvatske
akademije znanosti i umjetnosti. Volumen 22 (Jo‘e M a ~ e k) ............................................. 492–493
Rad 492. Razred za dru{tvene znanosti. Knjiga 43 (Jo‘e M a ~ e k) ......................................... 494–495
Radovi Zavoda za povijesne znanosti HAZU u Zadru. Svezak 47 (Jo‘e M a ~ e k) ................. 495–497
OBVESTILA – INFORMATIONS
Navodila avtorjem prispevkov za Zgodovinski ~asopis ..................................................................... 252
Guidelines for Contributor to Zgodovinski ~asopis – Historical Review
Navodila avtorjem prispevkov za Zgodovinski ~asopis ..................................................................... 498
Guidelines for Contributor to Zgodovinski ~asopis – Historical Review
LETNO KAZALO – ANNUAL CONTENT
Letno kazalo Zgodovinskega ~asopisa 60, 2006 ......................................................................... 499–502
Annual Content of Zgodovinski ~asopis – Historical Review 60, 2006