flaii vodife! i in poslanci n* delu. Ki^ttinslui iveza za Stajfrsko s KoroJkim in Prek-> »»¦rjem se je ustanovila na praznik Sv. Treh Kraljev v Mariboru. Nadaljevanje ustanovnega občnega zbora je bile župansko zborovanje t Celju 10. januarja. Ob* «borovanji: v Mariboru in v Celju sta bili krasno obiskani. Govorili so: dr. Korošec: o socialnih in kulturnih ¦alogah občine. Njegov govor prinašamo na uvcdnem •mestu. Dt. Leskovar, župan maribcrski: o avtonomiji ^>Win. Prvt počeiki občinske avlonomije segajo v leto 1848, ko je revolucija strla absolutizem. Prvi zakon o občinah je bil v Avstriji izdan leta 1862 ter je določil -^plošne smernice za celo državo, do-čim so deželni zbo>ti lcta 1864. z oboinskimi redi natančneje uredili posloT«nje občfri. Občine so dobile precejšnjo samostojnost in relike pravice skoro v vseh stvaroh, ki se tičejo jav¦aega življenja. Z ureditvijo poslovanja sta nastala za »bčino dva delokroga. V lastnem dclokrogu opravlja ob•čiua svoje premoženje in gospodarstvo, koje se uredi z vsakoletnim proračunom ter vodi skoro vse tiste posle, ki se tičejo občine in občinarjev. V prenešem delokrogu ¦jbčrna sodeluje z oblastmi v korist državljanov, re sme pa biti izvršilni organ oblasti, za kar bi danes radi «bftine napravili. Občinam so odvzeli njihove grt>e t<?r jih nadomestili z državnimi. Iz njih hočejo napravili oajnižje državno-upravne edinice, pri katerib bi drža¦va nastavljala uradništvo. Polagoma bi tako naše občine degradirali za priganjače političnih slrank, ki majo «blast v rokah. Lasten delokrog bi potem popolnoma prenehal. Že danes so občine zelo okrnjene, kar se vidi na primer pri postavljanju učiteljev. Skrb za ceste ho«Łejo občinam odvzeti in o popravfjanju in vzdrževanju J»i odločale še samo gradbene direkcije. Za popravilo <est bi se pobiral poseben davek, ki bi se seveda stekal v Beograd, odkoder ga ne bi lako lahko dobili nazaj; <;«ste bi se pa morale popravljati s kulukom, katerega •ano Slovenci že pred leti zavrgli. Obramba občine in njene avtonomije je mogoča le, če se vse občine in njih predstavniki strr.ejo v.celotno orgar.izacijo, kot je Županska zveza. Mjcna naloga je, strogo paziti na vse •napade na občinsko avtonomijo ter branili pravice na5ih občin. Podlaga svobodne države je svobodna občina m svobodno občino liočemo imeti. Dr. Leskovarjev govor prinese v celoti glasilo Zupanske zveze, »Občinska nprava«. Tajnik Krajnc je govoril o pomenu Županske zveze in nje organlzaciji. Nato je bilo sprejetih več resolucij, med njimi sta najvažnejši naslednji: 1. Skrb za občinske cesie in mostove spada v laslni delokrog obiine (par. 24 točka 3 obč. reda); stroške za to krije občina z lastnimi davki (par. 69) ali pa z ročnim delom in priprego (par. 77). Zato odločno odklanjamo uvedbo kuluJka. Protesliramo tudi proti vsem predpripravam za uvedbo kuluka, osobito proti zahtevi izkazov o davčnih zavezanch, ki županom povzročajo samo mnogo dcla in truda. Ta zahteva je tem manj uteineljena, ker hnamo državne davčne urade, ki imajo točen pregled •vseh davkoplačevalcev. 2. Županska zveza protestira proti navadi, da se občinski uradi uporabljajo kot dostavitelji za razne oblastne odloke. Tako poslopanjc povzroča županom neprimerno mnogo truda in stroškov, ki so tem manj potrebni, ker imamo za to državne tpoštne urade. V Končno je bil izvoljen odbor Županske aveze. Ustanovni občni zbor Županske zreze v Mariboru je brzojavno pozdravila Županska zveza za Slovenijo v Ljubljani in njen načelnik, bivši poslanec g. Stanovnik. Dolgoše-Zeikovci-Pobreže-Sv. Miklavž. V nedeljo, •ine 24. t. m., bo po cerkveaem opraviJu predipoldne v Marija n« Brezju prii Zupaacu shod S!">veas!ke Ijudske stranke, na fcaterem 1» govorii poslaiaec Fraiajo Zebot Pridi.tel V Ienarčkem okra]u je Sloveaska ljudska stranka prif ¦rediila v zadajem tedtnu celo vrsto Iepo uspelih shodov, ki so se VTŠi&i tudi ob delavaikih. Za celi okraj Sv. Leaart je bil okrajrii zbor zaupnikov v Sv. LeaaTtu dne 7. januarja. Predsedoval mu e g. Gomilšek. Krajevai shodi so se vrSrli aasledaje dai pri Sv. Rupertu (tudi za Sv. Barbaro). v Spodnjih Žerjavcih, pri Sv. Beaediiktu ia pri Sv. AtvK Na •vseh shodih je poročal poslaaec Fraajo Z e b o t. Pevsod se je ljudstvo izrazilo, da sloji ogTomaa večiaa aa^roda aa ©traai aaših poslancev. Vse obsoja izdajalsko postopaa-je RadJčevcev ia tajjh protilkmets-ko politiko. Ljuodstvo je tudi trdao aa straai aaš'h Skofov, ki se borijo za pravice katoIi<^aaov. V Slnvensklh goricah niti en človek ni odpadel od Sloveaske Ijudske stranke, amjpak nasprcitao! Maogo taJcith, ki so pri Sv. Aai m Mariji Saežai še radin ič voKii Radiča, so prišli zopet aazaj k aaši straakr. Pri Sv. Ani v Slov. gor. smo imeli dae 10. t. m. po pozTvi sv. maši' zelo dobro obiskaa shod, aa katereoa je go voršl aaš poslaae-c Frainjb Zebot Ko smo po shcdu biii v DjAištveaem domu v razgovoru z aašiim posl^acem in najn je oa da"ial razna aavodila, pridrvi ves b!ed v dvoraao aeki Seyfriedf okrašea z orjumskim znakcnt. in kliče jK)slaaca Žebota na odgovor. Mož je meada mislH, da je naš poslaaec strahope;ec Ln da bo kar aa kolena padel pred ajega. Žeibot ga je smeh!fajoče zavrail in ns dolgo za tem se ]e že aahajial Seyfried aa svežen\ zraku. Res žl-eht so aa^i Aaovčani, da aimajo prav aobeaega usmiljeaja z Gorišekoviiai IjudraiF Poslanec dr. Hohnjec je v aeclelfo, 10. jatnvua-rja, govoril aa političaem zi>orova.a]u v Zrečeh. Zbcrovalcem je raztoimečil g"lavne d-otjodke iz runaive politike v zadm^-em času ter pod-at aatzojj-ao sirko rvašlh aotraajepolft čaJh razmer. Voli-lci so ajagova izva]aia;a \*-zeli i vplikiia odobravaaem aa znaaje ter so njemu m polKiki Jit-goslovtnskegva ikluba JtzreldJ popolno zaupanje. Obenem se )e vršil oben! zbor krajevn^a pctitiSn^ društv* jsSHraSa,« Drov štvo je biio u5tamovlj€W) leta 18Q8, torej v dobi. fco je nafi narod boril težko borbo z* svoj cbstanek tex iroa velifee zasluge za probujo narodave in podittčne zavesti med pr*jjd»vaistvom tega kraja. O dmštveaem delovan^u, njejovih načeiih, ciljih in uspeJvih. je poročai doinaiči hipnik duh. sve.aik Karba, ki Je odboraiik diruštva od njegov«ga iače*ka. Izvoljen j« bil povečini stari odbor. V okraju Marenberg se je vrršil v soboto, dne 9. t m-» S€eteivek v Viiingi, aa katerem je poročal poslaaec Vladl Pušeajak o političaem položaju m o delu poslaacev od vo&itev do dariašai)eiga da-eva. Obljuibil jer da bo ,priredJ več veCj-ih shodoA-, ko bo deio v fiiriaitvjnem odiK>ru> ra<fl katerega mora bLti večjmoma v Beogradiu, končano. V okrau Gomjigrad sta se vr§ila na praznik, <fn* 6. t m., dva dobro obistema sboda v Rečici ob Saviiaji in na Fabrežju. Poslanec Vlad. Puš«njak Je razprav^jal o po voiitvaib nastalL si-tuaciji, o sporatzumu med Pašičeam itn R«s dičeirn ia o gospodafrski politik: sedarvTe vlade. Po gworu se je razvila dbata o ramih krajevaih razrmerah m potrel>ahr o pritožbah splavar ev, o poslovarvju bolnišlke blagajne itd.7 o pretk-aivih davklh. — Dne 7. t. m. se je vršii v Goinjenvgradu sestanek pristašev SLS iz župaiij GorrvjiSgTed, Novaštifta ia Bočaa, na katerem J* po poročikt o polit:5ni situaciii poslaaec Vlad. I-Hišeajaik poj-asnjeval obdačenj« v aaši draavt in kritfficoval državao gospodarstTO. V debati se ]e g-ovcrilo o aotran^ ia zimanji politfki, o pog-ui>r,(>9li Radičeve politike, katero vse obsoja, o volitvah v oMastae skupščime itd. Jugoslov&nskcmu klutbu ra poslaacu \1ad. Pušenjabu se je izrekla zaupaica, sa katero so g-lasovali tudi pristaši aasprotaih. srtranlc. — Nadail|rv;i shodi se jbodo vršili, ko bo poslaaf-c Vlad, Pušeaiak, Jci mora radi sej fmačnefa odbora večincnma biti v Beogradu, ptrošt. Savinjska dolina. V nedeljo, dae 17. t. m., priaredi posianec H o d ž a r političen shod v Sv. Jurriiju ob Taboru z'\rtTaj po prvi nvaši v ceT>kv©ai hiši. Popoldaa se vrši shod1 na Gomilskpm po večeraicah v prostoriih požairae bramibe. Pristaši SLS vablieiu!