Poštnina plačana v gotovini. Leto X XIII. januarja I94I Posamezna številka Um štev. 1 Upravništvo in uredništvo »DOMOVINE« Ljubljana, . Knafljeva ul. št. 5/II. nad., telefoni od 31-22 do 31-26 Jxg|gg|g| Račun poštne hranilnice, podruž. v Ljubljani št. 10.711 * Naročnina za tuzemstvo: četrtletno 11.—, polletno 22.— celoletno 44.— dinarjev; za inozemstvo: četrtletno 15.—•, polletno 30.—, celoletno 60.— dinarjev (piijaiet em i« pt tcteCiteam f1J)omoiittft4t $eCita v»o 6reco v ttcctm t itu ur* dniitvo iti uprctnilt* o Službeno glasilo naših gasilcev »Gasilec« objavlja uvodnik »V resnih časih« in pravi med drugim: »Danes smo pred Bogom in ljudmi odgovorni in obvezani obvarovati ;n ohraniti našo Jugoslavijo. Jugoslavija je bila bojni klic sredi vihre zadnje svetovne vojne. Jugoslavija je bila tista nezlomljiva sila, ki je vodila srbskega vojaka skozi vse borbe za zedinjenje. Jugoslavija je bila eno samo veliko upanje naših žen in deklet leta 1917., ko so nabirale podpise za majsko deklaracijo Jugoslavija je bila sen naših očetov in fantov v lovražnih strelskih jarkih. Jugoslavija je danes naša trdna in neomajna vera, naše nezlomljivo upanje, na"a življenjska moč v teh usodnih časih evropske zgodovine. Jugoslavija je bila ustvarjena zalo, da bodi na veke srečna domovina našega naroda. Danes moramo biti pripravljeni na vse žrtve. Z Jugoslavijo stojimo in z njo pademo. Z Jugoslavijo smo povezani na življenje in smrt. Izven nje za nas Slovence ni narodnega ne državnega obstoja. Samo v Jugoslaviji je Slovencem zajamčen svoboden verski, narodni, gospodarski in prosvetni napredek.« če to® tre bomo brez oklevanja Tednik »Napred«, gle.slo beograjskega vseučiliškega profesorja dr. Mihaj.a lika, Ki je sodeloval pri sestavi sibonrva^skega sporazuma, objavlja uvodnLt z naslovom »Dr- žavo je treba braniti!« V uvodniku obračunava »Napred« z onimi redk m', m/doduš-ireži in tujimi plačanci, ki skrivaj posku a-jo širiti med ljudstvom prepričsn:e. da bi bilo brez smisla iti v boi za neoJv snost in svobodo države. Med drugim p šo: »Tem sejalcem duha vda^e lohko re"emo. da po izdaialci ali na vel;k^ šWe. V niši zgodovini ie vr=* k^ko^ d^vo1^ p-;,noro" za to, da ma'a Srbija in še imni?a Č~na g^n n:s+a ok^vli snustit' se v borbo z v^"mi stlami. k^k^r sta jih sa*ni n~ed-tavlia'i. Snre*eli s+n borbo, jo t'Hi zrra<»ovH-* končali in z~d!rili svoie ivrVv^-^vo z npsv-ho-Mmi Wt' h1 »»eV d -zptfnvorvk' vd^i"1 še1? k '■n-M"! za n'*'1 osvobajanje. k"> so nas' n-a'ed'1 ™ l"1- Sar>,w»5 t"T>-.vi f^v^lilli pq vn'"'-^ O"' T>o r>renr:činiu bi rro- | rala ostati raja večna raja in služiti še danes tujim gospodarjem. Naš narod je doživel že marsikatero ba bo, v kateri so bile nasorotnikove si e m o-go večje od njegovih. Sprejel jih je vedr ga čela, ker se je zavedal, da s; bo od očala v njih usoda niegove svobode in neodv s o-sti. Zakai naj bi bil danes drugač-n? Č co postali drugi večji in racčnejši. -ud: m; n-smo tisto, kar smo b'M pred 1 t\ Jug- lo-vani smo poznali doslej v našem v^neni postopku samo eno glavno na"e'o: ed ovo-riti na vsak napad z obrambo in č -o p~ei s nrotinnriadom S tnk'*n p^st^psnj-m smo Pisali naislavn^e stran' 7rTodovin"> 'n si rrrbo^li Fnoštov?"4«. ki ga uživajo dane** riri drugih narod'h Ju<*os-?n'Ma se N> hr—'ili! N' •a l"" k' bi opravičeval vdaio Mi n° bo^-no n1'kJ"ir 1 vira^vali ki1-o ie m1"1*^"1 s~vr" ■ "" Hi j --,1.1 «„ -rs. j Porjii s° bomo z njim, kakor so sn bo- rli naši očetje.« fflgga naši Časopis Leonove družbe »Čas«, ki velja za znanstveno glasilo slovenske duhovščino, objavlja izpod peresa profesorja bogoslovja dr. Janeza Janžekovna uvodni1-. »O"-) odločilni uri-'. V njem pravi nissc med drugim: »Stara pravda je izvojevana. Svobodni smo. Kraljuje nam kralj slovanskega jedka in krvi. Naee je vojaštvo od najnirrara do najvišjega. Naši so uradniki, na*i učitelji, n.aea duhovščina. Tisočletni sen slovenskega naroda .'3 postal sladka resnica, Toda svetovne vojne, ki nam je prinesla svobodo, ni konec. Zopet smo J v vojni. Njene odločitve bodo še mnogo bolj i vašne, kakor so bile pred. dvajsetimi leti. Ži-- < rv y~s r'1 ]o: i' : rv,-.-? "i^ s . ^ hudo. Ne vedo, kam bi se skrili, kam bi pobeT-nili, kako bi govorili, kam se urmerili, da bi bilo za vse primere prav. Vse jim pride na misel, vse nevarnosti naštevajo, vsa skrivali "oa poznaio, vse možnosti za beg so preudarki, na vsako hlapčevstvo so se prinrav:!!. v«« nrf1" na misel, samo eno ne: kako bi se brK*r'.i. Zajci!« Nato razpravlja dr. Janžekovič o vlogi pra- vih mož v zdajšnih hudih časih in pravi, »da mora biti danes za nas vse ena skrb nad vsemi drugimi skrbmi: da rodu, ki prihaja, ne zapravimo svobode, ki so nam jo predniki priborili s svojo k njo. Prehitro smo se navadili svobode. V delu, skrbeh in prepirih med gradnjo naše države je izobraženi naš sloj skoro čisto pozatil, da je bila njegova prva naloga slehernemu slovenskemu človeku pomagati, tla se zave, ?-ai nam je svoboda in kaj nam je domovina. Tako doživlja marsikdo rso dvajsetih letih samostojnega življenja zdajšne odločilne dni manj pripravljen kakor ob prevratu. Res je še mnogo neurejenega pri n~~. Odnos med tremi brati še zmerom novzroča majhna trenja. Tudi pri nas doma ni vse v redu. Tarejo nas težave. Toda, kateri narod je brez njih? Resnica pa je samo ena, da vse te težave lahko premagamo e"no mi sami, ako si ohranimo svobodo. Smo mlada država. Vsak gospodar mora nekaj let rrarati, da postavi svoje posestvo na noge in niti v saniah ne misli, da bi ga zato prepustil sosedu in postal hlapec, ča si ohranimo svobodo, si bomo počasi vse drugo sam? uredili. Gorje mu pa, kdor danes postane sučen. Kdor misli, da bi mu kot S'ovenc.u kje drugie lahko bolje šlo kakor v lastni državi, zasluži, da bi mu s kramocm nužčali! Dokler obstoji moč",a Jugoslav" ia in imaš njen potni list, si močan in neodvisen. Priroda slovenskega človeka je taka, da se mora upreti vsaki sui.nosti. Slovenski kmet je potomec onih junakov, ki so braniii slovensko zemijo pred turškimi vpadi, in onih puntarjev, ki so golih rok nasKakovah tuje graščine. Ta siovensid kmet ne bo nLiuar uopastil, da bi prišla njegova zemlja, ki je danes svobodna, spet pod tujce. Naši otroci ne smejo postati sužni! Ne, svoje svobode ne daino nikoli več, četudi bi jo morali braniti saii.o z zobmi in nohtu Tisočkrat ljubSa smri kakor suženstvo! bvojo zemijo hočemo braniti do konca. Svobodno naj jo prevzamejo na5i otroci, samo v svobodni zemlji bodo tašrao počivale naša kosil. V borbi za svobodo ni rasii.ie med pristaši strank, ni delavca in bogatina, ne izobraženca in preprostega človeka, marveč vsi smo samo eno.« V zaključnem poglavju prihaja dr. Janžekovič do zaključka: »Včasih smo slišali o francoskih katoličanih očitek, češ da so ti ljudje najprej Francozi, potem šele katoličani. Kaj če bi nas kdo vpraial, kaj smo prej, Slovenci ali katoličani ? Vprašanje ni jasno. Kaj pomeni tisLi »prej«? Če pomeni »prej« časovno prednost, potem je odgovor lahek. Po času srno prej Slovenci, ker smo se kot Siovcaoi rodili, kristjani pa smo postali šele po Kristu. Toda tako se vprašanje ne stavi. Danes ima kaioiičan v Jugoslaviji tako svobodo kakor menda n-iijar (.rugje v Evropi, če bi se pa le kdaj v bodočnosti p:;; • ■■? ''a ta c a ' na ce/crno ra ksno vprašanje jasen krščanski odgovor: Mi katoliški Slovenci bi ostali v narodni državi in pretrpel: v njej, če bi bilo treba, meeenStvo za svojo vero. Vse drugo je strahopetno, nezna-čajno in zato nekrščan3ko. Edino na ta način bi ohranili svojo narodnost in svojo vero, z narodnim odpadništvom bi izgubili oboje, za-, kaj izdajstvo naroda je v očeh kristjana smrtni greh, kolikor ga ne izgovarjata nepoučenost in slaboumnost. Odpaeti od naroda, da lahko ostanem katoličan, bi se torej reklo greški, da se zveličam. Nesmisel! Sicer pa, kako r j ostane narod katoliški, ako neha biti narod? Q&n*»'■•■ V kočevskem okraju so podružnice Kulturbunda: v Kočevju, Dolgi vasi, Livoldu, Spodnji Topli Rebri, Gotenici, Dolnji Brigi, Grčarcah, Knežji Lipi, Kočevski Reki, Koprivnici, Mozlju, Nemški Loki, Borovcih, Po-Ijarfah, Stari cerkvi. Starem logu, Šaljki vasi, Zajčjem polju jn Blatniku Nadalje piše omenjeni nemški list, da je zbiranje Nemcev v Sloveniji v glavnem končano. Pripominja pa list, da v Kulturbundu še niso vsi tisti, ki spadajo med Nemce Nastopajoče leto bodo podružnice Kulturbunda po navedbi omenjenega lista prinravliale svoje članstvo v prvi vrsti za zgodovinske naloge na svoji rodni zemlji. Rejcem svinj grozi zaradi padca Ze nekdaj so slovele dolenjske svinje ne farno doma, temveč tudi izven mej. Tako je bilo izvoženo zlasti iz Trebnjega vsako 3 -to posebno veliko zaklanih živali. Me'd prejšnjo svetovno vojno je tudi trgovina s svinjami zelo trpela vse do prevrata, ko je trg spet oživel. Izvažali so Dolenjci svinje v Avstrijo, Nemčijo, Švico in Italijo. Iz trebanj- ske,' mireriske, šentlovrenske, miriiopeške in dobrniške doline so vozili kmetje na trg in v Trebnjem so poslovali stalno domači in 'tuji trgovci ali njih zastopniki. Posebno mnogo so izvažali v zimskem času. Bili so časi, ko so imele svinje prav lc?pe cenb. Takrat Se je kmet s prodajo nekaj reienih živali lepo opomogel, saj ni bila draginja tolika, ka- kor je danes. Pa so prišle izvozne omejitve, posebne obdavčitve jn še druge nevšečnosti, pritisnilo je še vsesptos^o pomanjkanje denarja in trgovina s svinjami na Dolenjskem je začela nazadovati in danes še od daleč ni tako donosna, kakor je bila nekdaj. Pred tedni so bile cene sicer spet pnlično ugodne, a zadnje dni so začele znova zelo padati in upanje rejcev je splavalo po vodi. Mnogi so.za vzrejo svinj, kupili znatne količine drage .turščice. danes pa, ko so cene svinjam spet nizke, so bile vse žrtve zastonj. Izguba, ki preti kmetom, je nenadomestljiva ^n se je bati,, da ne bo padec cen resno ogrozil naše gosppdarje, ako cene svinjam ne bodo . postavljene v pravilno razmerje s cenami turščice. To vprašanje pa je treba rešiti takoj, da ne bodo rejci kmetje, ki jim že tako; prede trda v vsakem pogledu, gospodarsko'uničeni; ' ' Smrt zglednega narodnjaka ■ . > • - ■*■> "Zagorje ob Savi,' decembra. Te dni je v (splošni bolnišnici v Ljubljani* z^tisnil oči g. Ognjeslav Fincinger, vnet nacionalist, kakršnih je malo na našem podeželju. ^Rodil se je v Račah pri Zidanem mostu 1. 1883, v kovaški obrti pa se je izučil v Kamniku, kjer je kmalu dobil prijatelje v sokolski telovadnici. Postal je znan kot telovadec .in ivaditelj, ^ato ga je Sokol v Trbovljah povabil v Trbovlje in mu preskr-bel službo. Izvoljen je bil za načelnika, čeprav je bil še zelo mlad. Stremil je po osamosvojitvi in se .nju je že po kratkih .letilv pomočniškega dela posrečilo kupiti v Šmart-nem, pri Litiji fužine. V Šmartnem je prijel krepko za delo pri vseh naprednih in narodnih društvih. Po krvavih septembrskih dogodkih 1. 1908. se je ustanovil Sokol Litija - Šmartno, kateremu je bil soustanovitelj in prvi načelnik, njegova žena ga. Pranja pa neumorna na-čelnica. Sodeloval je tudi pri pevskem društvu »Zvonu« in pri Kmečki hranilnici in, posojilnici. Zraven je. krepko zastopal napredno misel v občinskem odboru v Šmart-..nem pri Litiji. f - Leta 1930. je kupil v Šklendrovcu pri Zagorju posestvo in vodno silo, kjer je zgradil vzorno urejene fužine. Zagorje je dobilo,.z njim moža, ki se $ (?al dela in napora za napredek kraja samega, in ki si je neustrašno boril za papredno in sokolsko mjsql. Deloval je neumorno pri Sokolu in je .bil prvi namestnik staroste. Poleg tega je predsedoval Obrtnemu društvu, Narodni odbrani, krajevni organizaciji Jugoslovenske nacio-naljne stranke v Polšniku in sreskemu qd-boiu Jugoslovenske nacionalne stranke v Litiji. Samo po sebi je razumljivo, da je bil tudi član vseh ostalih naprednih in in dobrodelnih društev.. Imel je vsepovsod prijateije. Tudi nasprotniki so ga visoko cenili. Kjerkoli se je pojavil, povsod je njegova beseda mnogo zalegla in'naletela na topel odmev. Vse nje-_ govo življenje je bilo zares en sam delovni dan. Vajen oblikovati trdo železo je vzgojil v čvrstem-nacionalnem in sakolskem duhu svojo družinico, kateri je bil skrben in dober oče. Ne objokujejo ga samo svojci, temveč vsi, ki smo ga poznali, posebno pa Sokol, ki je z njim izgubil vnetega delavca in borca. Iz Ljubljane so prepeljali blagega pokojnika z avfofurgonom v Zagorje ob Savi, kjer ga je Sokol položil na mrtvaški oder v So-kolskem domu. Pogreb moža, ki je bil zmerom neomajen narodnjak in zmerom neumorno delaven, je pričal, kako visoko smo ga cenili všf, ki smo z njim sodelovali. Brat Ognjeslav Fincinger, ki počivaš zdaj na pokopališču v Zagorju, ostal nam' boš zmerom ' v najlepšem sptiminu! Slava Ti! -Tvoji rod-' bini naše iskreno sožalje! ', 'v ' ^ PEEICA Gospod: »Vi §te,.mi tprej ^zaračunali tudi pranje,srajce,' katero ste,izgubili? To je nesramno!« '•' ~ ( Jerica: »Zakaj? Saj seni srajco izgubila šele potem, ko sem jo bila že oprala ...« Zunanji minister dr. Aleksander Cincar-Markovič je dal za božične praznike dopisniku zagrebških »Novosti« izjavo, v kateri je med drugim povedal: »Mislim, da je zdaj v drugem letu vojne v Evropi vsakomur jasno, kako smo si morali vsak dan prizadevati v naši zunanji politiki, da bi Jugoslavijo ohranili izven spopada in zavarovali njene koristi. Jugoslavija gre odločno in vztrajno za tem, dat se izogne vsem zunanjim zapletkom, in da v tem delu Evrope prispeva za mir. Zlasti se neprenehoma prizadeva, da bi na vseh svojih mejah dosegla ozračje najglobljega zaupanja in da bi z vsemi sosedi ohranila najboljše prijateljstvo in miroljubne odno-šaje. Po zaslugi takšne politike je bilo Juro-slaviji prizanešeno s težavami, ki so jim danes izpostavljeni mnogi evropski narodi. Pri delu za mir Jugoslavija ne izgublja niti za trenutek izpred oči potrebe po lastni varnosti in neprestano dela vse, kar terja položaj, da bi si to varnost v vsakem oziru zagotovila S svojim mirnim vedenjem v zdajšnjem spopadu in s svojim zmernim in iskrenim stališčem je, kakor vidimo, ustvarila pri vseh narodih, v prvi vrsti pa pri svojih sosedih, občutek popolnega in prijateljskega zaupanja. Prijateljstvo z našima velikima sosedoma, Nemčijo in Italijo, temelji na naših bitnih koristih in se je zadnja leta jasno pokazal ves učinek tega sodelovanja. Želim tudi posebej poudariti prisrčnost odnošajev med nami in Madžarsko. To se je tako vidno pokazalo te dni ob obisku madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja v Beogradu in v podpisu madžarsko-jugoslovenske pogodbe o stalnem prijateljstvu in večnem miru, pogodbe, ki je naletela pri obeh državah na splošno odobravanje. K trdnemu položaju Jugoslavije prispeva v zelo veliki meri naša notranja pomiritev, ki je tako jasno in močno prišla do izraza v srbsko-hrvat-skem sporazumu. Mislim, da smemo z vso pravico reči, da je zunanja politika vlade, izvajana pod smernicami Nj. Vis. kneza namestnika, rodila najboljše uspehe. Ameriški predsednik Roosevelt je imel te dni velik govor ameriškemu narodu, ki so ga prenašale vse ameriške radijske postaje. V govoru je napovedal še večjo ameriško pomoč Angliji in demokratskim državam, češ da je to potrebno tudi za ameriško varnost. Rekel je tudi, da se bori Anglija junaško proti osvajalcem sveta. Svoje rojake pa Amerika ne bo poslala v Evropo, ker tega nihče ne zahteva. Iz angleškega ministrskega predsedništva je bilo uradno javljeno, da je za novega angleškega veleposlanika v Washingtonu imenovan zunanji minister lord Ha'ifax. Mesto zunanjega ministra pa je prevzel dozdajšnji minister za vojsko An-thony Čden. Minister za vojsko je postal kapetan David Margason. Na mesto lorda Halifaxa je za predstavnika vlade v gorni zbornici imenovan lord Cramborne, ki ostane še nadalje minister za dominione. Imenovanje lorda Halifaxa za veleposlanika v Zedinjenih državah je bilo po Reuterjevi vesti na odločujočih ameriških mestih sprejeto zelo ugodno. V Ameriki menijo, da je bil lord Hali-fax. zato izbran za naslednika lorda Lothi-ana, ker so mu najbolje znani angleški voj7 ni načrti in ker ga smatra ministrski predsednik Churchill za najsposobnejšega za to opravilo. Lord Halifax bo aprila prihodnjega leta izpolnil 60 let starosti. Zunanji minister je poslal leta 1938. po Edenovem odstopu. Novi zunanji minister Eden šteje zdaj 43 let. Prvič je postal zunanji minister pred petimi leti. Tedaj je sledil siru Samuelu Hoareu in se je njegovo imenovanje označevalo kot poostritev angleškega nastopanja nasproti Italiji. Eden je veljal zmerom za odločnega nasprotnika diktatorskih vladavin ter je odstopil pomladi leta 1938. prav zaradi nasprotstva proti Chamberlainovi po- mirjevalni politiki do Italije. Ko je lani nastala vojna, je bil Eden takoj imenovan spet za ministra, v Churchillovi vladi pa je postal letos v maju minister za vojsko. Tudi novi predstavnik vlade v gorni zbornici lord Cramborne je pred dvema letoma istočasno z Edenom odstopil z mesta podtajnika za zunanje zadeve zaradi nasprotstva do Chamberlainove politike. Nbvi vojni minister Margason šteje 50 let. »Neue Zurcher Zeitung« objavlja iz Sofije dopis o bolgarski zunanji politiki in pravi med drugim: »Bolgarska zunanja politika ostane neizpremenjena. Ne govori se sicer več o nevtralnosti, verjetno zato ne, ker bi ta beseda komu ne bila všeč, toda na drugi strani tudi na trde, da bi bila Bolgarija stopila v stanje »nevo-jujoče se države«. Bolgarija torej ostaja nevtralna, vendar pa iz razumljivih razlogov ne želi', da bi se to preveč poudarjalo. Bolgarija zasleduje trenutno nasl daje zunanjepolitične smotre: želi ostati izven vojne, ohraniti narodu mir. hkratu zagotov ti varnost in neodvisnost države in braniti vse življenjske pravice bolgarskega naroda.« Bolgarski vladni list »Dnes« prinaša na prvi strani članek pod naslovom »Med Bolgarijo in Jugoslavijo« in pravi med drugim tole: Te dni je bila v zunaniem ministrstvu izvršena izmenjava ratifikacijskih dopolnilnih protokolov k trgovinski pogodbi med Bolgarijo in Jugoslavijo, ki so bili podpisani že 12. februarja. Izvedba tega dejanja pomeni nesporno nov znak za pravo pot, po kateri gredo danes bolgarsko jugoslovenski odnošaji. Zveze med obema sosednima državama se nadaljujejo in razvijajo v okviru poffodbe o večnem prijateljstvu, ki je bil leta 1937. podpisan med Sofijo in Beogradom. Prijateljstvo me.d obema bratskima državama postaja čedalje bolj raznovrstno po vsebini, in to še bolj prispeva k ojačenju zvez med Bolgari in Jugosloveni. Madžarski listi objavljajo v božičnih številkah izjave svojih državnikov in politikov. Bivši madžarski ministrski predsednik grof Bethlen obravnava v svoji izjavi tudi položaj južnovzhodne Evrope Med drugim pravi: »Za ohranitev miru v južnovzhodni Evropi je velikega pomena jugosloven-sko-madžarski sporazum, ki ga smatram za temeljni kamen mirovne ugrad be v tem delu Evrope, j Pobuda zanj je nedvomno izšla od madžarskega regenta Horthyja. Brez pridržka verujem, da bodo jugoslovensko-madžarski odnošaji v svoji novi ureditvi pospešili gospodarsko sodelovanje in zavarovali nacionalno samostojnost malih narodov v okviru nove Evrope.« Pred prazniki je imel papež Pij XII. govor, ki ga je prenašala tudi vatikanska radijska postaja. Med drugim je dejal papež, da ves svet vznemirjen gleda na nesrečo in gorje, ki sta nastali zaradi zadnje vojne. Tudi za časa vojne, a posebno po njej je dolžnost cerkve, da se z vsemi svojimi silami posveti zdravljenju strašnih ran, ki jih - povzroča ta vojna. Moja skrb je posvečena posebej vojenm ujetnikom. Srečen sem, da sem lahko po svojih zastopnikih poslal tem nesrečnikom vsaj besede tolažbe. Nato je papež opozoril na govor, ki ga je imel pred letom dni in v katerem je podal svoje stališče glede osnov miru, ki bi se moral opirati na pravičnost. Te besede veljajo tudi danes. Ni zadeva cerkve, da pristane na en ali drugi način, ki si med seboj nasprotujejo in se vsak opira na svoje lastno naziranje o sredstvih, s katerimi naj bi se dosegla in izvedla preobrazba Evrope zaradi boljše bodočnosti. Osnovni pogoji vsakega novega reda so: zmaga nad sovraštvom, ki zdaj razdvaja posamezne narode, zmaga nad medsebojnim nezaupanjem, zmaga nad načelom, po katerem ii I'RAN 3 iSisusS •■- naj bi bila korist osnova prava, zmaga nad preveč zaostrenimi nasprotstvi v svetovnem gospodarstvu, tako da bi s» vsem državam zagotovila naravna sredstva, ki jih potrebujejo za življenje, zmaga nad samoljuojem, na katerega mesto ie treba postaviti iskreno vzajemnost in bratovsko sodelovanje med narodi. Angleško letalsko in notranje ministrstvo javljata, da je bil v noči na 28. decembra izvršen ;«!o močan napad nemških bombnikov na London. Napad je trajal štiri ure. Vrženo je bilo mnogo bomb. Mnogo oseb ie bilo ubito in mnogo ranjeno. Več hiš je bilo razdejano ali poškodovano. Npstalo je mnogo požarov, ki pa so bili vsi hitro obvladani. Po nekaj dneh mira med prazniki se je znova začelo letalsko uničevanje. Nemška letala prihajajo nad Anglijo, a angleška nad Nemčijo in nemška oporišča v zasedenem ozemlju. Angleške ofenzivne operacije okrog Bar-die v Afriki se po vesti iz Kaira nadaljujejo. Anfleško topništvo neprespano obstreljuje italijanske utrdbe okrog Bardie. V tem pripravljalnem o<»niu, ki mu bodo nedvomno v kratkem sledili novi odločni napadi pehote, v veliki meri podpira angleško topništvo tudi letalstvo, ki n^restano bombardira Bardio in okolišne italijanske utrjene postojanke. Angleška vojska dobiva tako po morski kakor tudi po kopni poti neprestano nova ojačenja v moštvu in materialu. Pravijo, da bo angleška vojska kmalu izvršila odločilen napad na Bardio. Po vesteh iz Italije bo italijanska vojska Bardio odločno branila. Na grško-italiianskih bojiščih v zadnjih dneh ni bilo posebnih dogodkov. Ze pred dnevi so Grki zavzeli H;maro in nekatere vasi, med njimi Rin. Ujeli so tudi nekaj italijanskih vojakov in zaplenili večje množine vojnega materiala. Po grški vesti se gršVa vojska zdaj počasi bliža Elba-sanu. Ob obali prodirajo Grki proti' Valoni. Druge vesti pravijo, da .se Italijani pripravljajo na protiofenzivo. Iz Čungkinga prihajajo vesti, da bo nastopajoče leto Kitajska pripravljena že za protiefenzivo proti Japoncem. Kitajci razpolagajo že zdaj z redno vojsko treh miliionov mož, novi oddelki pa se še urijo. Kitajske tvornice orožja in municije, ki so bile prenesene v notranjost države, iz-deluiejo čedalje večje količine vojnega materiala. — Po neki vesti je bilo predzadni teden preko ceste skozi Birmo poslano na Kitajsko za tri milijone dolarjev vojnega materiala. Po ameriških vesteh nameravajo VrmrS vojaško zasesti tudi nezasedeno Francijo. Baje bodo Nemci postavili Lavala namesto maršala Petaina za predsednika Francije. Ista vest trdi tudi, da imajo maršal Petain in drugi člani njegove vlade za primer nemškega posredovanja že pripravljena letala, da zbeže iz Vichyja v francoske kolonije v Afriki. Atenska agencija poroča: Glavni poveljnik grške vojske general Paoa^os je poslal dnevno povelje vojakom, v katerem pravi, da se jim zahvaljuje za iunaštvo, za ču-svobode in za pojmovanje grških rasti. Grči i a ie v ooprVni svobodi rra^no^ala božične praznike. Jezus Kristus in Mati božja, pravi Pa^pco" boHa m^om z vami in bosta b'afosloviJa naš trud. Iz Washingtona javljajo: Na posvetu tiska ie i?""vil nredc*d">:'' Fccšcvelt, da posveča zelo velik romen načrtu, ro kat^rcr' H —iz- delale po 500 lo.vskih letal na dan. Ta načrt določa, da riri bi W «. i "vrho preurejena pod enotnim vodstvom vsa avtomobilska industrija v Zedinjenih državah. Rocsevelt je deial, da bi biio ioococ-i na podlagi takega načrta že v teku rol leta i-z^e-: lovati dnevno po 500 kovinskih lovskih le- . »-AJU-3 tal, kar bi zelo pomagalo ameriškemu oboroževalnemu načrtu. Na vprašanje nekega novinarja ,kaj meni v nemški poluradni izjavi, da bi. odstopitev nemških trgovinskih ladij v Ameriki Angliji pomenila »vojno dejanje«, jfe odgovoril Roosevelt, da nima o taki izjavi še nobenega službenega poročila. Prav tako ni hotel Roosevelt pojasniti pisanja japonskih listov, ki poročajo, da Žedi-njene države kličejo svoje ladje z Daljnega vzhoda in da so odpoklicale tudi del svojega tamkajšnjega državniškega in konzularnega uradništva. SFStVO mmmBBMumtammmaamsaBma Sejmi 2. januarja: Dobova pri Brežicah, Sv. Julij ob južni železnici (okolica), Ribnica pri Kočevju, 'Radohova vas: , 3. januarja: Dolenji Logatec; 4. januarja: Domžale; 7. januarja: Metlika, Šmartno pri Litiji; 11. jaguarja: Planina pri Sevnici. Vrednost denarja Na naših boržah smo dobili 27, decembra v devizah (prve šteyi!ke služben? tečaji, druge v oklepajih tečaji na svobodnem trgu): ' 1 angleški funt za 174.57 do; 177.77 (za 215.90 do 229.10) din; 1 ameriškjdolnr za 44.25 do 44.35 (za 54.80 do 55.20) din; 1 švicarski frank za 10.29 do 10 39 (za 12.71 do"12.81) din. [ . Vojna škoda se je trgoya!a v. Beogradu po 466 din. .Nermka klirinška marka ie bila po 17.72 Ho 17.92 din. i Drobne vesti Z načrtnim gospodarstvom bo'zagotovljena prehraria prebivalstva. Minister za kmetijstvo »dr. Branko Cubrilovič je imel v radiu predavanje o prehrani prebivalstva naše države. Med drugim je izjavil, da je vprašanje kruha zdaj prav tako, važno za odločitev v vbjni kakor vprašanje zmage na bojišču. Tu.di pri nas smo spoznali, da je treba svobodno gospodarstvo počasi zamenjati z načrtnim. Preko ravnateljstva za prehrano se je ministrstvo za kmetijstvo postopno 'iznrem:m"a'o v ministrstvo za narodno prehrano. Kar se tiče prehrane prebi- valstva naše države v letošnji zimi, je treba ugotoviti, da bi glede na zaloge hrane ne bila ' težavna,, ^če bi ne bilo izjemnih razmer. Kruha je pri nas za vse dovolj, vprašanje prehrane je pa odvisno od nas in naše volje. Potrebno bo pa načrtno gospodarstvo, če hočemo zagotoviti prehrano prebivalstva naše države čez zimo. =* Izpostava direkcije za trgovino s tujino v Ljubljani. Mirister za trgovino in industrijo dr. Andres je predpisal naredbo o ustanovitvi, delovnem območju in ureditvi izpostave direkcije za zunanjo trgovino v Ljuhljani. — Mestna hranilnica v Kranju se združi z Banovinsko hranilnico. Na nedavni seji občinskega odbora v Kranju, kateri je prisostvoval tudi sreski načelnik g. dr. Vidic, je bila kot glavna točka dnevnega reda združitev Mestne hranilnice z Banovinsko hranilnico. V dolgem poročilu je predsednik finančnega odbora ii^ f dolgoletni predsednik upravnega odbora Mestne hranilnice g. Fock tolmačil občinskim odbornikom stanje hranilnice in potrebo po združitvi z imenovanim zavodom. Predlog združitve je bil skoro soglasno sprejet. = Znižana cena jedilnemu olju. Te dni je bil v ministrstvu za trgovino in industrijo posvet o. cenah jedilnega olja. Na posvetu se je po daljši razpravi sklenilo, da se navzlic neugodnim okoliščinam, pod katerimi delajo tvornice na- področju izven Hrvatske znižajo tvorniške cene jedilnega olja od 20.79 na 19.58 din kakor v banovini Hrvatski, da pride do enotne cene v vsej državi. IVANJKOVCI. Tukajšni gasilski četi je daroval g. Lovro Petovar 150 din namesto venca na krsto rajnega Antona Sigmundta. Lepa hvala! IVANJKOVCI. (Smrtna kosa). Pred dnevi je v Brebrovniku na svojem posestvu umrl nagle smrti dvorni' svetnik bivših avstrijskih državnih železnic g. d?. Anton Sigmundt. Bil je v 77. starosti in po rodu iz graške obite-lji, ki že poseduje tukaj sto let vinograde. Ža mlada leta in dopuste je med aktivno službo preživljaj tukaj. Pred kakimi 15 leti je bil upokojen in od tedaj naprej je s svojo družino stalno prebival tukaj med vi- nogradi, ki jih je zelo ljubil. Zavoljo svojega veselega in mirnega značaja je bil tukaj povsod ?elo priljubljen. Pokopali so ga v Mariboru na evangeličanskem pokopališču. Blag mu spomin! LJUTOMER (Smrtna kosa). Te dni smo pokopali ključavničarskega mojstra gospoda Karla Karbo. Pokojnik je bil doma iz Radoslavcevin se je po vojni naselil v Ljutomeru, kjer si je kmalu pridobil glas dobrega obrtnika. S pridnim delom je ustvaril svoji družinici lep dom. Postavil je hišo z delavnico, katero je neprestano izpopolnjeval. Toda pred leti se ga je lotila zavratna bolezen. Moral je delo v delavnici jmstitj, le nadzoroval ga je še do zadnjega. Smrt ga je rešila trpljenja. Vzela je njegovi soprogi, rojeni Rusinji, ki jo je bil pokojnik privedel s seboj iz ruskega ujetništva, skrbnega moža, sinu Valku pa ljubečega očeta. Častna udeležba na. pogrebu, je pričala, kakšen ugled je užival Karb^. v Ljutomeru in okolici. Nekaj časa je bil pokojnik tudi član občinskega odbora. Pevski zbor mu je zapel pred hišo in na pokopališču v slovo lepi žalostinki. Ohranimo marljivemu obrtniku časten spomin! Njegovi družini na»j sožalje, MALA NEDELJA. Sokolška četa uprizori v svojem toplo zakurjenem domu v nedeljo 5. januarja ob 4, uri velezabavno burko »Gosposka kmetija«. Igralci y kmečkih vlogah bodo govorili v domači prleški govorici. Ker je smeh zdravju potreben, vabljeni vsi prijatelji zabave od blizu in daleč! SV. URBAN PRI PTUJU; (Smrtna kosa). Pred dnevi smo spremljali na poslednji poti blago go. josipino Bezjakovo, vdovo po nadučitelju in mater ge. Vrečkove in učiteljice-vrtnarice gdp. Justine Bezjakove. Pogreba so se udeležili številno ueiteljs.Vo iz Ptuja in bližnje okolice, spiska deca in številni vaščani. Pokojnica je bila; splošno priljubljena. V ganljivem govoru se je posloyil od nje ob odprtem grobu domači župnik g. Razbornik. Dobri ženi naj bo lahko domača zemlja j_ \i Prekmurja Na smrt obsojeni Makovec pomiloščen. Poročali smo o razpravi proti Karlu Ma-kovcu, ki je julija v Štrigovi umoril svoje dekle Mimiko1 Repoyo in njenega spremljevalca Viktorja Raizbergerja. Obsojenec se je pritožil proti Msoki kazni na apelacijsko sodišče, "ki je ugodilo in spremenilo smrtno kazen v dosmrtno ječo. Potem se je le nekako'zavedla. »Dober dan vsej gospodi!« je,rekla in se po starinsko priklonila. ' Potem se je obrnila k Berti: »Dober dan, gospodična. Prihajam z vašega stanovanja; Vratar mi je erkel, da ste šli sem, pa sem prišla. Srečna sem, da sem vas dobila, ker mi je mož velel,,naj se na vsak način vrnem k. njemu. Nisem izprva hotela, ker sem vam obljubila, da bom ostala v Bel-levilleu. Toda, kako naj, ostanem? Niste mi plačali, denar sem pa potrebovala. Mož je nagovarjal, naj nssem otroka v najdeniš-nico. Toda k sreči sem danes slišala, da so pisali listi, da vas bodo izpustili. Hitro sem vzela otroka in odhitela na vaše stanovanje. Peš sem morala prehoditi vso dolgo pot, ker nisem imela niti solda več.« »Dosti!« je vzkliknil kapitan. »Kdo vam je izročil to dete?« »I, gospodična!« »Kdaj«? »Dva meseca sta že pretekla, plačala mi je pa šele za enega.« »Dva meseca!« je vzkliknil Crozon in oši-nil ženo z besnim pogledom. »Da, dva meseca. Otrok ima n^kaj, dni več.« " ; ' > »Kje ste dobili otroka? Zakaf šo ivam ffa izročili? Odgovorite »Ali ste mar s policijo, gospod?« »Odgovorite! Drugače vas 'bom daP žapreti. čim prekoračite prag te hiše!« ' " . »Mene da bi zaprli? Vi? Jaz sem poštena ženska! Moj rnož dela v veliki pralnici, jaz pa likam perilo. Gospodična nama je1 dajala prati svoje perilo. Ko sem nekega ponedeljka prišla k njej, me je vprašala, kli tje; bi'sprejela stanovanje. Izročila mf je otroka^h vse »Rada«, sem. jireftla. Zahtevala pa je od mene, da bi se prešelila v mefeto in mi1 je ponudila povračilo stroškov za stanovanje, poleg tega pa še' po štirideset frankov na mesec. Lahko si mislite; da sem r&da to sprejela. Naslednji dan sem se vrnila, gospodična pa me je odvedla v neko hišo, kjer je »zame najela stanovanje. Izročila mi 'j 'otroka ftn vse je bilo v redu.« ' 1 • > »Ali mati ni nikoli prišla pogledat otroka?^ nestrpno, vprašal Croeon. i • »Mati? Kaj vem za mater? To me nič ne briga in zanjo sploh vprašala nisem.« <»Tega vam pa ne verjamem! Da'ni nobena druga ženska prihajala k vam?« v v •• »Nikdar nisem videla nikogar drugega kakor to gospodično. To je sveta resnica, gospod, kakor je meni1 Virginija Ndmi^r ime. K" sebi je Vzela; vsa}? cjan : otroka za kakšno uro, potem riti 'ga je pa prinesla nazaj. To jte trajalo vSe do ?ačefk'a prihodAjega tedna, ko mi ie našla drugo, stanovanje.«. ' * '■»Kdaj, ,fe'bilo to?« je besno vprašal Crozon. \ t ■ - o . »Da, prišla je neko soboto' pO polnoči. Teden dni pr^j je sploh ni bilo k meni. Le vsakdan mi je poklala nfeko deklico, ki me je vprašala, ali itfe ne zasleduje kakšen mo-' ški, ko se z otrokom sprehajam. In prav ti- sto soboto me je na cesti ustavil neki moški in me vpi^aš^}; čigav jfe otrok. Prosila sem ga,' naj me.'pusti1 v miru, toda zasledoval me je prav do vrat hiše, kjer sem stanovala. To sem' takbj povedala tistemu dekletu. Rekla mi je, naj zvečer ne ležem, ampak naj bom" pripravljena, da se ponoči preselim. Da bo takrat prišla gospodičha. ..« »Ali je'-prišla?« • •«»• 1 " »Sevedi! Odpeljali sva se v ulico Pueblo, Soba ni bila »takšna »kakor prva, pa sem bila vendar nja zadovoljna. Drugo jutro je prišel gospodar k meni in mi je povedal, da je soba plačana,za mesec dni naprej. To sem ta-; koj .sporočila, svo.jerpij možu, ki pa nad tem ni bil naydušpn. Upala sem, da bo gospodična kmalu spet prišla. .Ni je.bilo. V ponedeljek sem zvedela, da so j.o zaprli., Čakala sem, potem pa . .„>< »JMolčite«, je vzkliknil Crozon. »Zdaj vem že, dovolj L« • ., Obrnil se je Je svoji ženi in se .hotel vreči nanjo, toda B^rta mu je zastavila pot: • ;>Ali ste sljšali?« j,e mračno vprašal kapitan,. »Ta ženska je povedala resnico. Vi ste me varali, in yaša seslja vam je pomagala. Vedel sem, da neki neznanec išče otroka. Vsi stegni lagali!«4 »Obsodite mene, toda ne rkJevet^jte svoje žene!« jfeSevalno postajo, da bi ga odpeljala v bolnišnico, toda bilo je že prepozno. Pokojni!^.ie bil. odličen šolnik. Spisal je za meščanske, šole,zgodovinske knjige in slovenske čitanke. Zapustil je užaloščeno soprogo gp, Ano, rojeno Kamenškovo, in pet nepreskrbljenih ^trok- Najstarejši sin Smilian je pravnik, Hudo prizadeti rodbini izrekamo jaaše i^kreuoj.sožalje. , * * Dr. Miljulin Zarnik umrl. V Ljubljani, je umrl upokojeni magistratni ravnatelj , da je Matilda nedol-' žna. Ali boste še zdaj tajili, da ste delali za; svojo.sestro? A-li boste mar trdili,'da ste po-j magali kakšni svoji prijateljici? No, kar njeno ime mi povejte, da se prepričamo!« »Kaj? Ali mislite, da ,bom svojo prijatelji-j co izdala zdaj, po vsem, kar sem za njo storila? Da, prijateljico imam, ki je grešilaUn i prevarila svojega1 soproga1. Zelo nesrečna je. I Ponudila sem ji1 roko. Skrbela sem za nesreč-1 nega otroka, ki ga mati ni mogla vzgajati, j ■ Deklica bi bila umrla, ce-se ne bi jaz brigala! zanjo. Ali je mar to zločin? Moja- vest je mirna- in ponosna sem na to, da sem poslušala glas svojega srca.« <:' Kapitan je bil spet ves zmeden in ni vedel, kaj naj stori. Sedel je in se zagledal predse. Berta je bila že prepričana, da je (■Matildo rešilai . t <" 4 »• •-..>* < Tedaj pa je dojilja napravila novo neumnost. Stopila je h gospodični Lesterelovi. De-f klica je pogledala gospo Matildo in se ji nasmejala. »Poglejte,' gospa,« je dej&la dojilja, »Otrok vas ne pozna, pa bi vas le rad poljubil.« In pomolila ji je deklico, da so.se njene ustnice dotaknile malega čela. Kapitan' je planil kvišku, razjarjen kakor gad, pograbil nož in planil proti svoji ženi: * »Nesrečnica, ti si mati tega otroka! Ubil ■bom tebe in njega!« , * . Berta je p^iskočila^ da bi ga prestregla. »Ne "boste se- dotaknili moje hčere',« je odločno rekla, - i ■ i ■ »Vaše hčere?* je vzkliknil Crozofi. »Drznete se reči," džt'je to vaša'hči?« J »Da. Drznem se. Jaz sem njena mati in znala jo bom braniti!« »Nesrečnica! Tu pred vsemi ljudpri pripo- ] vedujete, da ste zavrgli svojo dekliško čast!« »Vem, kaj delam! Vem, ,da sem izgubljena! Lahko bi bila svojo sramoto zakrila,' toda vi ste me prisilili, da je nisem smela zamol-čati. Naj vam bog to odpusti! Za svoj greh še bom i.ddVolj ' kesala in se bom'še. Toda srečna boni v zavesti, da.sem rešila Matildo.« »Kdo mi more jamčiti-, da spet ne lažete?« »-Ali še dvolriilte? Kako bi jaz* mogla naprtiti tujo sramoto na svoja ramena? Ne pozabite, da pozna dojilja mene, samo mene In 'da sem jaz?'V zarporu molčala samo zaradi tega,'da ne bi' bil ilioj nedolžni otrok omadeževani« 1 • i" ! 5 - ■ Nastal je kratek molk. Kapitan je zagnal nož na mizo. Potem je dejal z zaipolklim glasom«^ »' \ * . ■ »Pojdite vsi! Ostati hočem sam s svojo ženo. Odnesite tega otroka!« Dojilja, ki je bila vsa prestrašena in ki se je že zavedala, da je ona s svojo' nespretno-stjo zakrivila ta mučni prizor, je komaj še čakala, da je hitro šla. Prav tako tudi go-ska CambryjeVa. Berta ni vedela, kaj naj stori, toda sestra ji je namignila, naj pusti ftjo in njenega moža sama. ' »Gospod Crozon,« je Berta tiho rekla, »ne bom se jezila na vas, ker ste tako govorili z menoj. Jeza vas je zapeljala tako daleč, in vem, da se tega zdaj že kesate. Vaše srce je plemenito. Oba prosim, da mi moj greh odpustita-in da me ne preklinjata... Saj sem jaz že tako dovolj nesrečna.« »Pojdite,« je tiho rekel Crozon in glas se mu. je tresel. »Mislim, da 'vaju ne, bo zanimalo, kako sem-padla. Ta skrivhost pojde z mano v grob... morda kmalu . N'ti Matilda je ne bo nikoli zvedela. Zbogom!« Po teh1 besedah je. Berta objela svojo sestro in šla za dojiljo. Gospa Cambryjeva je stisnila rokto kapitanovi ženi, pozdravila hladno še njega in prijela Berto pod roko. Ko so šli po stopnicah, je dejala gospa dojilji:" : , > »Tu imate sto frankov! Vrnife se domov! Povejte možu, da ste našli mater tega otroka in pričakujte riaju prav kmalu.« Dojilja se je zahvalila ftr odšla proti domu. Lepa vdova in Berta sta sedli v voz in .ko je kočijaž zapiral vratca, je gbspa Cam-htjrjeva ganjeno rekla: > J »Berta! To kar st'e pravkar govorili, ni bilo resnično.« , , , »Res ni bilo.<- je jecljala Berta. »jaz sem izgubliena, toda rešila sem Matildo!« »Čudoviti ste! Takoi poMem h gospodu Darcviu. naj izda nalog, da ustavijo vsako zasledovanje proti vam « »Ničesar mu ne recite, rotim' vas! Usmilite se moie ubose sestre « »S tem, da ste rekli, da je ot^ok vaš, ni vaša sestra pri vsej zadevi prav nič več prizadeta Ts+o boste ponovili pred ^preiskovalnim sodmkom « »Gospod Darcy mi ne bb veriel, pa bo uvedel preiskavo še proti moji sestri.« »Zakaj? Sodnik mora odkriti samo to. kie ste bili v ti§ti usodni noči. Zd&j je to prav preprosto Izprašal bo dojiljo in' žensko, ki vas ie takrat odvedla v opero, ali,ne?« »Ne s tem fei izdala skrivnost, ki ni samb moja ...« »Ki jo bo gospod Darcy tako in tako hitro odkril.' Samo. poveHte mi Se to, fcčo je bil? tista ženska Saj ste se z njo vred peljali V opero?« t jemo božič mirno. Za to dobroto se moramo zahvaliti samo temu, da smo se po zaslugi naporov naših voditeljev in nositeljev držali nauka Sinu božjega: Mir med ljudmi! Še nekaj vas prosim ob letošnjem božiču. Prosim Bega in vas, da bi to, kar smo doslej dosegli v odnosu do drugih narodov, izv^d i tudi med seboj. Če tega nismo dosegli dj-slej, storimo vsaj o božičnih praznikih in odstranimo vse, pogosto tudi brezpredmetne prepire. Vedimo, da je to glavni p~goj za napredek hrvatskega kmečkega ljudstva in drage nam domovine Jugoslavije.« * Zaradi prehrane je vsak strah neesno-van. V ministrstvu za kmetijstvo je bilo posvetovanje o prehrani. Prisostvovali so mu minister za kmetijstvo dr. Cubrilovič in glavni ravnatelj direkcije za prehrano dr. Cošič. Šlo je za splošno vprašanje oskrbe posebno siromašnejših krajev s krušno moko in drugimi življenjskimi potrebščinami. Po splošnem mnenju odločujočih čkuteijev se razvija vprašanje prehrane zadovoljivo, tako da je bojazen v tem pogledu neosno-vana. * Slovenski mesarji so zborovali. V Koša-kovi restavraciji v Ljubljani je bil te dai občni zbor Zveze združenj mesarjev in kio-basičarjev, ki se ga je udeležilo lepo število odposlancev iz vseh krajev S ovenije. Namesto odsotnega predsednika g. Jakoba Dimnika, ki je te dni na svojem domu pri Devici Mariji v Polju obhajal 701etr,:oo rojstva, je zborovanje vodil podpredsednik g. Matevž Hafner iz Škofje Loke. Na predlog celjskega odposlanca g. Matije Esiba j? bil predse."....''. g Dimnik ;•• soglasno odobri vijo izvoljen za častnega člana. Tajnik zveze g. Zan je poročal o težavah, ki jih preživlja mesarska obrt v teh čssih vojnih zmed, nato pa je bila preči tana obširni:, resolucija, o kateri se je. razvil živahen, razgovor. Največ zanimanja je zbudilo vprašanje o pravilnem določanju cen surovim kožam, mesu in mesnim izdelkom. Tudi vprašanje o presfcrbi Slovenije s solio za mesarsko obrt je bilo živahno obravnavano. V zadnjem času se opaža znatno pomanjkanje soli. ki jo merar-ji v večji množini potrebuieio zlasti zdaj. ko se je začela doba za izdelovanje rajnih mesnih izdelkov, soljenia mesa in slanine. OdDOslanci so grajali ravnanje nekaterih političnih oblastev prve stopnje pri do^čeva-niu cen. Zborovalci so sklenili naprosit1' bansko upravo, naj izd-> naMn? nnv«dPa sresldm načelstvom o določanj1.' rn t'le+ini in ropsu pr< če-nr^" n''1" tsn zasH:- »Da. Čakala me je v vozu.« »Kar zdelo se mi je tako. On vas bo vprašal, kako dolgo ste ostali na plesu v operi in kam vas je potem odvedla. Še nocoj bo vse urejeno. Povejte mi ime in stanovanje te vaše najboljše priče.« »Prav imate, gospa. Bolje je, da vam vso natanko povem. Ta ženska služi v hiši, k;er se je dekletce rodilo. Zelo rada ima mejo sestro. Ko sem se bala, da me zasledujejo, sem njo pošiljala k dojilji. Viktorija ji je ime, zelo mlada je še, služi pa pri neki go-spej Verdonovi v Rožni ulici na Me-. ; . -tru. Lahko jo bo dobil... Toda če gospod Darcy vpraša za žensko, ki je v tisti ulici rodila?« »Ne bojte se tega! Lahko raz.skuje, kolikor hoče. Njemu ni potrebno, -da bi komu polagal račune in vaš položaj bo razumel. Vse mu bom pojasnila, tudi to kar se je pravkar zgodilo pri Crozonovih. Samo Ga-stona bo malo bolelo, če bo zvedel, kakšni greh ste prevzeli na svoje rame.« »Če mu stric ne bi povedal, bi mu jaz sama.« »Na poroko z njim pozabljate!« »Na to ne m:slim več. Moram skrbeti za Matildinega otroka. Vsakdo mora misliti, da sem jaz mati tega otroka. Zdaj vam mora biti jasno, gospa, zakaj ne morem postati Ga-stonova žena.« »Ali ga niti sprejeti ne mislite več?« »Samo toliko ga bom sprejela, da mu vrnem besedo, ki mi jo je dal.« »Za boga, Berta. ne prenaglite se. Ne od-loč te se za nič, dokler ne govoriti; s preiskovalnim sodnikom! Še danes ga moram poiskati, da boste zvečer že čisto prosti. Potem bom prišla k vam in se bova pomenin, šijo pristojna strokovna združenja mesarjev in klobasičarjev. Zbor se je izjavil tuli za zvišanje plač državnim nameščencem, da bodo ustrezale današnjim življenjskim razmeram. Monopolska uprava naj poskrbi za zadostno količino živilske in industrijske soli, da prehrana prebivalstva ne bo trpela škode. Po zborovanju so mesarji ostali na skupnem kosilu, nato pa se je večje odposlanstvo z avtobusom odpeljalo k Devici Mariji v Polju k svojemu novemu čatne-mu članu g. Jakobu Dimniku na obisk. V gostoljubnem Dimnikovem domu se je razvila prisrčna domača slovesnost. * Občni zbor Delavske zbornice. Te dni je bil občni zbor Delavske zbornice v Ljubljani. Od. 60 imenovanih odposlancev se ga je udeležilo 47. Razprave so bile prav kratke. Proračun za prihodnje leto je za približno 1.2 milijona din višji od dozdaišnjega in je bil soglasno- odobren. Za novega predsednika Delavske zbornice je bil izvoljen urarski pomočnik Jože Jonke, predsednik slovenskega Juporasa. Svobodna strokovna združenja, ki v Delavski zbornici n;so zastopana (Narodna strokovna zveza, Jugoslovanska strokovna zveza in Strokovna komisiia) so prhale za občni zbor upravnemu odboru Delavske zbornice dopis, v katerem predlagalo, naj se razmere v Delavski zbornici urediio na ta način, da poda ostavko zdaišnia uprava in tako omogoči ministru za socialno politiko in narodno zdravje, da imenuie novo upravo v sporazumu z vsemi strokovnimi združenji. Ta predlog na občnem zboru ni prišel v razpravo. * Podražitev beograjskih listov. Beograjski dnevniki objavljajo sporočilo Združenia lastnikov listov, ki pravi, da se bodo 1. januarja podražili tudi beograiski listi. Sporočilo pravi, da so bili izdaiatelji listov postavljeni pred izbiro, ali občutno zmanjšati obseg listov ali pa povišati naročnino in ceno v podrobni prodaji. Po temeliitem preudarku so se odločili za drugi izhod. Listi se bodo odslej prodajali po 2 din izvod, mesečna naročnina za glavne dnevnike pa bo znašala 44 dinarjev. * Omejitev gostilniških in plesnih prireditev. Glede na resnost položaja zdaišnega časa je ban dravske banovine odredil: Plesne prireditve se smejo dovoljevati samo za čas od 31. decembra do vštetega 25. februarja (pustni torek);, in sicer le društvom in kor-poracijam, ki so že doslej prirejale svoje vsakoletne plesne prireditve in nudijo do-Vo?5no ir>.rnr'v*o. de bo prireditev potekla v i: i o treie < storiti. Zdaj sva pa pri vašem clomu. Za nekaj ur vas bom zdaj zapustila. Raeunajte n;me.< Voz je obšla!. Berta je objela svojo zaščit-nico. Gospa Cambrvjeva se je odpeljala dalje. »Moj bog,« je dejala Berta, ko je stopala po stopnicah hiše, ki je v njej stanovala, »daj srečo tej dobri ženski, reši Matildo, reši njenega otroka in vzemi moje življenje!« XIV. Dva dneva po zabavi, pri kateri je markiza Barancosova zbrala vse, kar je bilo v Pari-ru elegantnega, se je odpeljala na svoj veliki grad na kmetih, kamor je povabila nekaj gostov, med njimi tudi stotnika Nointela. Markiza ga je povabila na lov že tisti večer v operi, potem pa še po plesu v svoji palači. Po tistem prizoru z gumbom na koncu ko-tiljonskega plesa si je moral stotnik sam pri sebi priznati, da si še ni na jasnem o marki-zini krivdi. Nointel se je odpeljal na lov, ne da bi bil vedel, kaj se je med tem zgodilo z Gasto-nom in njegovim stricem, z gospo Cambrv-jevo in s Crozonom. Sklenil je celo, da ne bo na te ljudi sploh milsil, dokler se ne vrne spet v Pariz Sandovil, kamor se je Nointel peljal, je ležal sedemdeset milj od Pariza v zapadni smeri. Od železniške postaje je bil oddaljen dobri dve milji. Stotn;k se je odpeljal ob eni popoldne in je računal, da bo prišel v grad h kosilu, ki ga imaio v Franciji šele zvečer. Na postaii ga ie že čakal voz, da ga odpelje do gradu. Ob. vhodu v to razkošno poslopje je stal vratar, ki mu je povedal, da ____DOMOVINA g t. 1 MHMlfl MiflBSL...» CtfM&kaKb tnAjSUkU. auj&i^ redu. Plesne prireditve se smejo dovoliti največ do 2. ure zjutraj. Pol ure po tem času morajo biti prostori izpraznjeni. Plesne vaje posameznih društev se smejo vršiti naj dalje do vštetega pustnega torka. Gostilničarjem se ne smejo izdajati dovoljenja za plesne prireditve. Paziti se mora, da gostilničarji n» bodo izrabili društev, da bi pod njihovimi imeni prirejali plese na svoj račun. Trajna podaljšanja policijske ure se ne smejo dovoljevati. Za poedine primere se. sme dovoliti podaljšanje policijske ure največ do 2. ure zjutraj. Predpisi naredbe o odpiranju in zapiranju v gostinskih podjetjih z dne 4 julija 1. 1935. se morajo strogo in pravilno izvajati. Sreskim načelstvom in policijskim ob-lastvom je naročeno, da te odredbe najstrožje izvajajo in ne dopuščajo nobene izjeme. * Koroški drobiž. Ob koncu novembra se je oženil mladi posestnik Jakej Sado.šek po domače Peruč v Lobniku. Nevesta mu je bila pridna Micka Slanovčeva Pečnikava iz Lepena Po poročnem obredu je g. dekan mladi par prisrčno nagovoril in mu žeiel obilo blagoslova na novi življenjski poti. — V Globasnici se je oženil Foltej Šajn, po domače Rihkov iz Podiune z Angelo Lodran-'ovo iz Večne vasi. Ženin je bil včasih eden naiboliših igralcev globasniškega prosvetnega društva in strumen poveljnik gasilcev. Ril je tudi občinski odbornik. Nekai dni za FrHeiem se ie poročil tudi njegov brat Anej 7. Nanco Woelbl iz Podiune. Obilo sreče! — Pnkraiinski vod'ja Kutschera ie v D "brli ve-si odnrl otročki vrtec, ki je peta tovrstna zgradba na Koroškem. — V Celovcu ie bilo v novembru 22 prometnih nesreč, pri katerih so se tri osebe smrtno ponesrečile. Policija bo v bodoče nastopala najstrožje proti krivem. * Hrina se širi po Sloveniji in terja že smrtne žrtve. Ta je v zaeorski dolini terjala že več žrtev. V kotredeškem okolišu skoraj ni hiše, da bi ne imeli bolnika. Kdor je podvržen prehlajenju, se bolezni naglo naleze in ie srečen, če se je reši brez posledic. Na Štefanovo so pokopali 84J.etnega rudniškega staroupokojenca Jožeta Slaka iz Bevškega. Še isti večer je umrl 681etni upokojeni rudniški strojnik Vinko Venger iz Zagorja. * Smrt pod kolesi lokomotive. Prejšni ponedeljek popoldne se je v bližini železniške postaje na Javorniku pripetila huda nesreča. 351etni delavec Miha Kalan, ki je bil zaposlen v železarni na Javorniku, stanoval pa je v Kamni gorici, se je napotil na Jesenice, da h' nekupil potrebni živež za svoio dru- markiza kosi ob osmih zvečer, da pa se gostje že prej sestanejo v dvorani. Imel je dosti časa, da se je preoblekel. Ob pol osmih ga je prišel sluga iskat, da ga je odvedel v dvorano, ki je v velikem poslopju ne bi bil tako lahko našel. Šla sta po dolgih, zavitih hodnikih in prišla do visokih vrat. Sluga jih je odprl in za-klical: »Gospod stotnik Nointel!« Kakšen začetnik bi se bil komaj znašel v ogromni dvorani, kjer so bili sami neznani obrazi. Nointel je vljudno pozdravil skupine neznancev, potem pa so se na drugem koncu odprla druga vrata in pokazala se je markiza Barancosova, lepša kakor kdaj prej, vsa v dragih kamnih. Nointel ji je stopil naproti, a v trenutku, ko jo je hotel pozdraviti, je zagledal na njenih prsih gumb, ki ga mu ga je bila takrat na plesu vzela. N; mu dala časa, da bi se bil zbral. »Dobrodošli!« je vzkliknila in mu ponudila belo roko. , »Nestrpno sem vas že "pričakovala. Če vas no bi bilo nocoj, bi se bila najbrž vrnila v Pariz.« »Kako, gospa? Svoje goste bi bili kar tako pustili?« »Saj bi znali iti na lov tudi brez mene. Moji rojaki so, in vajeni so moiih mušic.« »Pa res. Menda sem jaz tu edini Francoz.« »Ali vam je žal, da ste prišli in da ste v taki družbi?« »Nasprotno! Še vesel sem, da niste povabili tudi k?kšn% mojih znancev.« »Gospod Prebord se je na vso moč trudil, da bi ga povabila. Nisem povabila niti vaše-r,-, ]^arcy j a, ker sem želela, da bi imela samo vas.« ( Da 1 j e) žino. Ko je živila dobil, je vzel hitro pot pod noge, da bi na Javorniku še ujel osebni vlak. V bližini Hafnerjeve gostilne na Borovljah jej krenil v strm breg, da bi prišel prej na postajo. Ko.je šel po železniškem tiru, je bil z znaki opozorjen ,da se bliža osebni vlak z Jesenic. Ker pa ni vedel, po katerem tiru vozi vlak na postajo, se je umaknil na desno, potem pa spet na levo. Bil je ves zbegan. Pri tem je tako nesrečno padel, da je obležal tik pred lokomotivo, ki ga je odbijala pred seboj kakih 30 m. Naposled pa je prišel pod kolesa, ki so mu hudo poškodovala glavo in odrezala desno nogo nad gležnjem. Ponesrečenca je reševalni oddelek gasilske čete KID na Javorniku takoj prepeljal v bolnišnico fcratovske skladnice, kjer so se zdravniki zaman trudili, da bi mu rešili življenje. M^ha Kalan je delal v tvornici Kranjske industrijske družbe 7 let. Bil je trezen, priden in vesten delavec, doter mož in skrben oče dveh nepreskrbljenih otrok. Bodi mu ohranjen lep spomin, hudo prizadetim svojcem pa naše sožalje! * Nenadna smrt v cerkvi. V opatijski cerkvi v Celju se je pripetil na Štefanovo razburljiv dogodek. Med maso se je nenaauo nezavestna zgrudila 5Dlema, v Leoben v bivši Avstriji pristojna zaseonica Marija Ba-žmčeva, ki je stanovala na Dečkovi česa v Celju in je bila nemška državljanka. Gospo so takoj prenesli v cerkovnikovo stanovanje in jo poskušali spraviti k zavesti,, toda ves trud je bil zaman. Umrla je za srčno kapjo. * Smrt zaradi slabe peči. V M^lju p±i Mariboru imata zakonca Josip in Alojzija S_e-mannova svoje stanovanje. Mož je bil obra-tovodja v tvornici v Melju. Ker ju te ani predolgo ni bilo na spregied, so stanovalci v isti hiši postali pozorni in obvestili o tem gospodarja in policijo. Ker tudi na ponovno trkanje ni bilo odgovora, so vdrli v stanovanje s silo. Ko so stopili v sobo, ss iim je nudil strašen prizor. Oba ^akonca sta ležala nezavestna na postelji. Poklicali so takoj mariborska reševalce. Alojzijo, ki je še kazala nekaj znakov življenja, so prepelia i takoj v bolnišnico, njenega moža pa kljub dveurnemu prizadevanju z umetnim dihanjem niso mogli spet zbuditi k ž'vljenju. Vzrok nesreče je bil v tem, da sta zakonca zvečer zakurila peč, od koder pa je. ker je bila neč slaba uhajal ogljikov monoksid * Požar v Cirniku. Ko je gosooda'- J fin" z Cirenski iz Cirnika te dni šel pi opravkih v sosedno banovino, se je vnnlq šupa bliVu mVrrnve biše. O^pni' je zaiel • tudi noles ?u- pe stoječ skedenj, ki pa k sreči ni zgorel, ker so domači pravočasno nastopili proti ognju. Domnevajo, da je ogenj nastal zavoljo tega, ker je domači 41etni sinček Tonček vtaknil gorečo Vžigalico v kup slame. * Smrten skck z dravskega mestu v Mariboru. Nedavno zvečer je skočil trgovski pomočnik Janko Belina z državnega mostu v Mariboru tako, da je padel na tla v Dravski ulici. Pri padcu je dobil smrtne poškodbe. Zdravniška pomoč je bila zaman. V bolnišnici je Belina umrl za poškodbami. * Sin, ki je v nujni obrambi ubil svojega očeta, oproščen. Pred letom dni je župan Stojan Jovanovič iz Cetirca pri Kumano-vem oženil svojega sina, toda kmalu se je sam zaljubil v svojo snaho. Začel jo je nadlegovati, toda snaha ga je odklanjala. Nekega večera je poslal sina v vinograd stra-žit, sam pa je začel trkati na snahina vrata. Toda sin se je bil nenadno vrnil domov, ker mu je postalo slabo. Ko je oče začutil, da se okrog hiše nekdo premika, je ustrelil iz samokresa in zadel sina v koleno. Sin je padel. Ne da bi bil vedel, kdo je streljal nanj, je sprožil svojo puško in zadel neznanca pred sobo svoje žene. Ko je šel gledat, --je našel svojega očeta mrtvega. Pred sodiščem so vsi domači in sosedje izpričali, da je bil oče Jovanovič nasilnež in da je sin streljal le v svojo obrambo. Zato je bil sin oproščen vsake kazni. * Vest ga je grizla pa se je sam prijavil. Delavec Franjo Deželak, ki je bil uslužben pri rudniku v Rtanju, je prišel na sodišče v Zaječaru in zaprosil, da ga zapro, ker je zagrešil velik greh. Sodniku je začel pripovedovati, da se je bil zaljubil v neko žensko, ki ga je znala pripraviti do tega, da je ponarejal podpise in opeharil svoje tovariše za nekaj tisočakov. Ko pa je prišel k sebi, ga je tako pekla vest, da je pobegnil iz Rtanja in šel na pot z namenom, da se prijavi sodišču. Tako je tudi storil. Ker na sodišču takih prizorov niso vajeni, so najprej vprašali vodstvo rudnika, kaj je na tem resnice. Od tam so dobili odgovor, ki je potrdil Deželakove navedbe, in takoj nato so nesrečnika zaprli. Ko so mu sporočili, da se mu je izpolnila želja, je bil vesel in se oddahnil, češ da bo imel zdaj vsaj mir pred vestjo. * Preprečen roparsH napad na pošto. Nedavno so se v Središču ob Dravi razširile govorice, da se pripravlja roparski napad na poštno blagajno pri Sv. Bolfenku na Kogu. Mcržtz LUte: 2 Povest iz preteklih časov »Mislim, saj se je že z uspehom preizkusil na odru. Kar mu še manjka, izpopolnjuje z vnetim ,študijem pod vodstvom dobrega učitelja. Seveda zdaj bolj slabo živi. Mati mu pošilja manjše zneske, ker mu oče ne da" več nikakega denarja, češ da se mora prej otresti svojih, kakor oče označuje njegovo nagnjenje. Ni pa nikakega upanja, da bi se pobotala.« Med pogovorom sta mladi dami ostali daleč za starejšimi, ki so šli naprej. Ko sta prišli do jase v gozdu, sta šele opazili, da ju svetnik s svojima spremljevalkama čaka nekaj sto korakov naprej. Helenin oče >e bil vzel klobuk z glave in si brisal pot s čela. Nenavajen poti navkreber je bil precej zmučen. Zdajci je stopil mlad, ubožno oblečen človek iz gozda. Trenutek je okleval, se ozrl na vse strani, nato pa se približal skupini izletnikov in izročil obema gospodoma listek. na katerem je bilo z neokretno roko napisano: »Gluhonem nesrečnik prosi za dar.« Mladi berač je vzel denar, ki so mu ga dali, se v zahvalo priklonil in izginil s hitrimi koraki med drevjem v isti smeri, iz katere je bil prišel. Pojav in nagli odhod mladega berača sta bila tako nenavadna, skrivnostna, da sta se oba moža vprašujoče spogledala, kakor bi bila drug od drugega pričakovala pojasnila o čudnem človeku. »Res čuden način beračenja,« je menil sodni svetnik. »Pa silno se mu je mudilo,« je pripomnil doktor. »Morda mu je šlo samo za tole tukaj in ne za beračenje,« je rekla gospa Sternova in prijela za klobuk, ki ga je Stern še zmerom držal v roki in v katerem je ležalo neko pismo. Pismo je bilo naslovljeno na sodnega svetnika Sterna. Svetnik ga je naglo odprl. V pismu je bilo tole besedilo: »Varujte se še enkrat križati mojo pot. Drugič se najbrž ne bom prostovoljno umaknil.« — Podpisa in datuma ni bilo. »To ne more veljati meni!« je rekel stari gospod, še enkrat prebral besedilo in nato znova pregledal naslov. »Vendar pa ni dvoma, da je pismo namenjeno meni. Neznanec me mora torej poznati.« Doktor je vzel pismo, si ogledal pisavo in pisanje spet zmajaje z glavo vrnil svetniku Sternu. »Ce bi vam ne bila ime in oseba Tautenber ga čisto neznana,« je dejal, »bi skoro mislil, da je pisec tega pisma Tautenberg. Vsaj čudno obnašanje tega moža bi opravičevalo tako domnevo. Mogoče pa je to pismo v zvezi s kakšnim dogodkom v vaši praksi.« »To bi bilo mogoče. Nemogoče pa mi je vedeti, kdo bi to bil. ker sem kot odvetnik imel že nešteto primerov v sv/o jih rokah. Večina je smatrala te govorice za čenče. Orožništvo, ki je tudi slišalo govorice, pa je vestno hodilo stražit pošto in ugotovilo, da govorice niso bile brez podlage. Opazili so med drugim dva tujca, ki sta hodila pošto skrivaj ogledovat. Dognali so, da je pripravljala napad tolpa, ki je imela svftj sedež v Dragoslavcih v Medjimurju. Drago-slavci so več ko tri ure oddaljeni od Sv. Bol-fenka. Počasi so se ugotovila tudi že posamezna imena, tako da so orožniki iz Mačin-cev pred dnevi lahko vse zlikovce zajeli. Med roparji je tudi neki trgovec Novak, ki je bil najbrž njih vodja. * Velik vlom v zlatarsko trgovino na Bledu poiVsnien. V noči na 30. avgust je bil izvršen na Bledu velik vlom. Ljubljanska tvrdka Božič, trgovina z zlatnino, urami in dragulji v Frančiškanski ulici, ima na Bledu sezonsko podružnico. Ob koncu sezone letos pa so vlomilci odnesli zlatnine, dragih kamnov in ur za mnogo nad 100.000 din. Za vlomilci dolgo ni bilo • sledu. Zdaj pa so oblastva odkrila tatove. Imena še niso dana v javnost. * Predrzen tat. Na Vidmu ob Savi je te dni ponujal v nakup večjo množino vreč raznim tamkajšnjim trgovcem neki 20-letni Stepan •'•* 7.~orHSič» pr; Zagrebu. Pozneje, ko je Stepan že odkuril neznanokam, je orožnikom naznanil trgovec Engelsberger iz Krškega, da mu je nekdo iz skladišča v bližini postaje na Vidmu ukradel 80 praznih vreč. Dognano je, da so Stepanove vreče bile "lastnina trgovca Engelsbergerja. * Nevarna vlomilska družba na Murskem polju. Prebivalstvo Murskega polja se je nekoliko oddahnilo,- ko je izvedelo za aretacijo vlomilske družbe v Kokoričih. A že so se izvršili novi drzni vlomi. Nova tatinska družba je izvršila dva vloma. Nedavno zvečer, ko so se spravili pri Senčarjevih v Lukavcih k počitku, so šli tatovi na delo. Skozi okno so se splazili v sobo, v kateri ni nihče spal,, in so tu pobrali vse, kar jim je prišlo pod roko. Na sveti večer pa so tatovi poskušali srečo v Noršincih pri posestniku Mihaelu Be-lecu. Ko so domači pozno ponoči ugasnili luči in legli k počitku, so vlomilci tiho zlezli v večjo sobo. Tu ni spal nihče, imeli pa so Belčevi tam omare z obleko in pokrite postelje. V sobi so tatovi vse prebrskali. Iskali so potovo denar. Naposled so odnesli štiri moške obleke, večje število moških srajc, dvocevno lovsko puško, samokres, nov dežnik, ženske nizke in visoke čevlje, svilene ženske robce in naboje za puško. V sosedni Morda se hoče kdo maščevati, ker sem dobil sodni proces za njegovega nasprotnika.« Obe mladi dami sta medtem prišli k obema možema in mala družba je nadaljevala pot proti vrhu gore, ki so ga kmalu dosegli. Pravni svetnik je bil očitno slabe volje in ta slaba volja se je lotila tudi drugih. Zaradi tega so izlet skrajšali in kmalu nastopili pot proti domu. Med potjo so kakor v zadregi zelo malo govorili. Zato so bili vsi veseli, ko so naposled stopili v svoje sobe. 3. V četrtem nadstropju stare hiše v vseuči-liškem mestu je stanoval Robert Stern skupno s prijateljem visokošolcem Hansom Las-sendorfom v skromni sobici. Lassendorf je študiral medicino Robert je bil moral opustiti svoje prejšno lepo stanovanje in se preseliti v to skromno sobico, ker mu oče ni več pošiljal denarja. Kar mu je pošiljala mati brez očetove vednosti, je zadoščalo komaj za najmanjše življenjske potrebščine in za ubožno sobico. Toda Robert' z lahkoto odrekel razkošju. Tako zelo je ljubil umetnost in prepričan je bil, da bo po tej poti prišel do časti in slave. Robert je bil vitke, lepe postave s prijaznim, pametnim in odkritim obrazom. Njegov lepo doneči glas ga je zlasti usposabljal za poklic gledališkega umetnika Kljub napornemu študiju odrske umetnosti je obdržal svojo mladeniško veselost in kljub marsikateri grenki uri, ki mu jo je povzročil spor z očetom, ni izgubil vere v svojo lastno moč. Zdaj je sedel na oglu stare zofe in študiral vlogo neke gledališke igre. Za pisalno mizo pa je sedel orijatelj Lassendorf in držeč v rokah človeško lobanjo študiral njeno sestavo. STRAN 8 nag —— sobi sta spala gospodar in gospodinja, ki pa 'tatov nista č,ula. Prestrašila sta se, ko sta na božič hotela k maši, a nista našla nobene obleke, drugo pa vse razmetano. Kdor bi o ukradenih predmetih kaj vedel, naj to javi orožnikom v Ljutomeru. Gotovo ista družba e poskušala srečo še pri dveh posestnikih isto noč in na božič, a je bila povsod pregnana. v' ! • kode. Sreča je bila, da nista bili zažigalni bombi V tem primeru bi bila škoda gotovo mnogo Večja, zlasti ker ie pihala • ostra burja. Škoda še ni ugotovlisna^ sodijo pa, da znkša ive? milijonov dinarjev.. 11 Snežni zameti tm% p?? vlakovni (pernat O božičnih praznikih je bil železniški pro- j: ■met povsod zelo živahen. Pri nas so vlfvki " vozili še precej v redu, drugod so pa imtii velike zamude, zlasti v Liki in Gorskem 'Ko- i taru, kjer je brila ostra burja. Mcdio je ta- ■ ko, da je sneg na mnogih krajih zatrpa!: železniško progo. Na liški progi so m;stJ>.li ver j liki snežni zameti in prvi vlak, ki je vccril po tej progi na božični dan. j'e obtičal, v snegu. Enaka usoda je doletela drugi niški vlak. Zato So ustavili -.• .< . -v . »Morda še kaj bolj-Jegd,« je odvrnil pismonoša. »Imam priporočeno p;smo za gospoda Sterna. Pfbslm, gospod Stern, da potrdite prevzem p;sma,« »Odpri pismo ti,« je rekel Robert in medtem ko se je podpisovala tiščal pismo svojemu priiatelju. O f ; , ,< »Srečnež, dovoli, da te.objamem!« je vzkliknil Lassendorf in viharno potegnil prijatelja na svoje prsi. »V piSmii ti: sporočajo, da si sprejet na mestno gledališče v T ...« Kakor nem je strmel bodoči gledališki igralec zdaj v mladega tnPža. 'zdaj,,v pismo. Dolgo časa ni mogel spregovoriti bespdiae. »Tu imate, srežonosec,« je dejal'Lassendorf pismonoši in mu Stisnil v roko novie^. »Skrbite pa tudi zame, da mi boste čini prej prinesli kaj denarja!« raždin je obtičal v srtežnem' zametu vlak, ki je imel potem skoraj štiri ure i zamude. V snegu je obtičal vlak na progi Križevci— Bjelovar. Skoro na vseh progah zagrebške železniške direkcije so bile o božičnih praznikih velike prometne ovire. Samo na progi Zagreb—Beograd vlaki niso obtičali v snegu, a imeli so velike zamude. Največje prometne ovire "so bile zaradi snega razen na liški tudi na prpgi Varaždin •—Koprivnica. Iz Varaždina so poslali na božični dan lokomotivo s snežnim plugom. Takoj za postajo Rasinjo je zavozila lokomotiva v dobra dva metra visoke snežne žamete, da ni mogla naprej ne nazaj. Na postaji Rasinja sta ostala dva tovorna vlaka, ki tudi nista mogla. ne naprej ne nazaj. Pomožni vlak, ki je bil krenil iz Varaždina ob 19. uri, se je-moral iz Ludbrega vrniti, ker za-' radi snežnih žametov ni mogel nikamor. ;Tako je bil ustavljen ves železniški promet. Zadnje dni, ko So ponehali, snežni zameti, so proge v glavnem spet očistili. Popotnikova torta 3§Iefnka Goriške mame Št. Jurij pri Celju, decembra ' Na prijaznem domu v Št. Juriju pri Celju je praznovala 85-letnica ljubezniva Goriška mama ga. Neža Osetova, ki je kljub svoji visoki starosti še vedno čila. Rodila se je na sveti večer 1. 1855. v Kranj-čah na trdni kmetiji Gračnerjevi-, Njena mati je bila skrbna gospodinja in oče vzoren gospodar, Mlada leta je preživela ga. Osetova na svojem gojstoliubnem don^u in pridno pomagala" opravljati staršem vsa dela. šolo je obiskovala v. Št. Juriju. S hvaležnostjo se spominja svojih učiteljev Roškerja in škofleka. Po končani šoli se Je pri materi naučila vseh gpspodinjskih opravkov, ki jih mora znati dobra gospodinja. V okolici je kmalu zaslovela kot pošteno in marljivo dekle. Ko je imela 25 let, jo je kot ženo .odvedel na svoj dom Janez Oset-Goriški. Mladi gospodar in gospodinja sta se takoj z ljubeznijo oprijela dela. Pc?°stvo se i? od leta do leta širilo. Rodbinska srečo je povečalo še rojstvo petih otrok, katerim je Goriška mama žrtyovala vso svojo ljubezen in jim i vcepila v srce odločno narodno zavest. ' " . . * «■- t >Mt)j učitelj, ki je bil prej režisei v me-Vmom gledališču v T..., mi je priskrbel^ to nameščenje je menil Robert, ko je? bil 'pismonoša šel. »On mi je svetoval, naj vložim prošnjo za sprejem na to gledališče. Nedvomno, me je tudi priporočil.« »A vse . to mi šele zdaj pripoveduješ?« »Oprosti,, Hanj, upanje na sprejem je .bilo tako majhno, da sem rajši o prošnji mol-,Čal« ■ , fif;r . . . , t ' »Ali se boš za svojo vlogo danes še dalje pripravljal?« »Grem s tebdj, toda najprej h Gretici, poltem pa k Mohrmannu. Ali'me hočeš spremljati?« : Visokošolec je prikimal. »Prav imaš, Robert, najprej k izvoljenki, nato pa k svojemu učitelju. Oba se najbolj zanimata za tvojo usodo in zato morata oba tudi najprej izvedeti za tvojo srečo.« • Oba mladeniča sta zapustila svojo sobico in stopala v predmestje, kjer hiše niso več tako visoke ka&or v sredini mesta in kjer je polno vrtov in drevoredov. Kmalu sta stopila v majhno, staro hišo, prekoračila vežo in prišla v prostoren vrt, ; na katerega zadnem koncu je stalo majhno vrtno poslopje. Vrt je pričal o veliki brigi in čistosti. Traftice so bile lepo-zelene, pota so bila posuta z zdrobljenim kamenjem in v sredi Vrta je veselo šumljal majhen vodomet. Tudi mEllk hiša je bila lična in čista. Zelena miza z vrthimi stoli je stala pred hišico in za mizo je. sedela majhna starejša že-ma z naočniki na« nosu in vezenjem v rokah. Poleg nje pa mlado,-ljubko dekle, prav ta-j ko sklonjeno nad ročnim delom. Obe -sta Vzdighili glavi, ko-sta zaslišali korake. Mladenka je kmalu vstala in stekla prišlecema • nasproti, nato pa se vrgla Robertu okoli vratu. .»Veselo vest prinašam Gretica,« je rekel bodoči gledališki igralec, ko je bil pozdravil tudi malo ženico, mater mladega dekleta, in s spremljevalcem vred sedel za vrtno mizo. ' * Vnrašuioč pogled Gretice ga je zadel. Namesto odgovora ie Robert vzel pismo iz žepa in ga dal mladenki Roke so se ji lahno tresle ko je brala pismo, in dve solzi sta ji zdrknili, po licu, ko je bila vse prebrala. Mo^če mu je dala roko. , , »Upal sem. da se boš te novice razveselila, a zdai vidim le solze!« ji je zašepetal Robert »Mislil sem, da si moja močna, razumna deklica.« Ihte ie Gretica naslonila svoj obraz, obdan š plavimi kodri, na prsi mladega moža. Medtem ie tudi mati prebrala pismo. »Čestitam vam « je dejala mati in vrnila Robertu p'smo. »Gretiei pa morate že oprostiti. gdspod Stern, če je žalostna zaradi bližajočega se slovesa. Samo da ne boste ubogega otroka pohabili v pestrem življenju svojega novega poklica.« »Upam, da ste v času, ko hodim k vam, 'dobili o meni boljše mnenie, gospa Sieber-•tova,« je vzkliknil Robert in pritisnil jx>liub na čelo mladenki. »Moia prva m;sel, ko sem .bil odprl to pismo, je bila posvečena Gretiri, saj sem se s spreiemom v gledališče za vel'k •korak približal easu^ko bo Gretica lahko za zmerom moia. Prav zaradi tega sem bil .pisma še posebno vesel.«: »Zaupam vam, Robert,« je odvrnila mala žena. »Spoznala sem "v vas poštenegd človeka. Ti. Gretica. pa" boš to naibrž-kratko ■dobo Robertove-odsotnosti že prenesla.« »Tudi meni je žal, da odhaja moj najbolj- let v Žalcu in Slovenjem Gradcu, nato je bil imenovan za poštarja v Trbovljah. Z izredno vestnostjo je vršil odgovorno službo čelih 34 let Rajnki je bil mož blagega srca in zmerom narodno zaveden. Bil je dober mož svoji gospe Ani, S katero je nedavno obhajal zlati zakonski jubilej, in dober oče sinovoma Pavlu in Vojtehu. L. 1923. se je po 461etnem službovanju naselil kot upokojenec v Trbovljah. Vsi, ki smo starega gospoda poznali in spoštovali, iskreno sočustvujemo s prizadeto ugledno rodbino in ji izrekamo iskreno sožalje! Ga. Osetova' je morala preboleti tudi udarce, že 1. 1903. je izgubila svojega moža. Po moževi smrti ji je bil v gospodarstvu velika opora najstarejši sin Ivan, ki je že v mladih letih zaslovel kot vzoren sadjar in dober gospodar; Toda prišla je svetovna vojna in Ivan je že v začetku vojne leta 1914. padel V Galiciji. Silno je pretresla mater ta žalostna vest. Dolgo je žalovala, a obupala m, ker je vedela, da je še potrebna njena pomoč m gospodarstvu, ki ga je s svojo hčerko Marico v hudih razmerah vojnega časa lepo vodila. V dobi pomanjkanja je njena darežljiva roka obdarovala marsikaterega siromaka. Sinovi France, Andrej in Miloš so po končanem šolanju zapustili domačo hišo in si izbrali svoje poklice. France je postal železniški uradnik in se je že pred vojno z veliko marljivostjo udejstvoval pri Družbi sv. Cirila in Metoda in drugih narodnih društvih. Zato so ga avstrijska oblastya takoj ob nastanku vojne aretirala. Prepeljali so ga z mnog? m i drugimi narodnjaki v graške zapore, kjer je prestal mnogo gorja in si zrahljal tudi svoje zdravje. Ker mu niso mogli dokazati ničesar obtežil-nega, je bil izpuščen in nameščen v bližini Dunaja. Po prevratu se je naselil v Mariboru in pridno obiskoval svoj dom in podpiral v gospodarstvu svojo mamo. Zdaj se je za stalno' naselil na domu svojih staršev, Andrej in Miloš sta postala trgovca in živita v Mariboru. Andrej je bil pred prevratom lastnik Tolstega vrha pri Guštanju, Tako so mu bile razmere na Koroškem dobro znane. Zato je bil po prevratu predsednik narodnega sveta za Koroško. S svojim rojakom junakom Malgajem je skušal rešiti Koroško in jo priključiti svobodni državi. Kljub napornemu delu se mu to ni posrečilo. Od vse Koroške se je priključila naši državi le Mežiška dolina s svojim rudnim bogastvom. Pisatelj Prežihov Voranc se v svojem delu »Požganici« s hvaležnostjo spominja Andreja Oseta kot odločnega borca za svobodo Koroške. Najmlajši sin Miloš je bil pred vojno trgovec na narodno ogroženi Muti, k.ier se je udejstvoval v narodnoobrambnih društvih. t>o prevratu se je naselil v Mariboru, kjer je svajo trgovino razširil v veletrgovino. S svojo marljivostjo in sposobnostjo je storil za obmejni Maribor veliko delo, ki je pripomoglo k nacionalizaciji , našega obmejnega mesta. Ko smo z nepopisnim veseljem dočakali dan svobode, se je tega dogodka posebno razveselila Osetova mama, saj so se vsi otroci razen'enega vrnili v domačo hišo. Leta 1921. se je hči poročila na lepo Cajhnovo domačijo na Teharje, kjer ši prijatelj,« se je vmešal Lassendorf v pogovor, »vendar pa sem vesel njegove sreče.« »Ne bom se več jokala, Roberti-« je rekla Gretica in si obrisala solze. »Čeprav mi bo življenje brez tebe pusto In samotno, ga vendar hočem mirno prenašati in upati v lepšo bodočnost.« •. j . "»>. » »Tako je prav!« je veselo vzkliknil mladi umetnik,« zdaj si spet čisto moja pogumna deklica. Zdaj pa morava še k svojemu učitelju, da se mu zahvalim za priporočilo. Na svidenje zvečer!« ; 3 Mlada moža sta odšla. Gretica -ju je spremljala do hišnih vrat. . »Drevi ne bodi preveč pozen!«'je zaklicala odhajajočima. f s i i .i . 4. ! "; ;' /, . % »Gospodje in dame, igra se začenja,« je dejal nameščenec igralne banke ob enajsti uri dopoldne precej številni .družbi, zbrani v igralnem salonu enega izmed odličnih kopališč ob Taunusu, kjer je v času naše povesti bilo igranje še v bajnem razmahu. Družba je sedela okoli velike igralne mize. ^ i i t % • V kupe denarja in bančnjh listjcov, ki so ležali nakopičeni pred igralci, je prišlo gibanje. Lične grabljice so segale sem in tja po mizi, da se ali: grabile dobitke ali pa dajale na določena mesta nove vstavke. Od daleč so se te grabljice videle kakor velikanske pajkove noge. Hladnokrvno .so nameščenci odstranjevali izgubljeni denar in roka voditelja igre je metala z elegantno, kretnjo srečnim dobitnikom. znake, ki jim jih je naklon j evala, usoda,, Bilč so s#6'fo' le starejše dahuv ki so sedele okoli mize, medtem ko so gospodje .stali za njimi in sestavljali gost venec. je po enoletnem srečnem zakonu postala žrtev materinstva, kar je bil spet hud udarec za go. Osetovo. Čestitkam ge. Osetovi' ob njeni 85 letnici se pridružujemo vsi, ki jo poznamo! Še mnogo zdravih let! 1 " ' f .f , Preraita smrt vzornega šolnika t ^ ■ Hotič pri Litiji, decembra. V Ljubljani je umrl te dni g. Ivan Škafar, šolski upravitelj v Hotiču pri Litiji. Pri nedavnih poplavah je vračajoč se domov iz Litije moral bresti po preplavljeni banovinski cesti. Pri tem se je prehladil in dobil pljučnico, ki mu je zdaj pretrgala nit življenja. Štel je šele 35 let. Rajnki je nastopil prvo službo po maturi na barjanski šoli v Ljubljani. Nato je služboval nad sedem let v Tomišlju, odkoder je bil po službeni potrebi premeščen na Vače, kjer je ostal tri leta. Nato si je izbral za svoje službeno mesto Hotič, kjer je zastavil vse svoje sile za napredek šole. Toda kruta usoda je mlademu nacionalistu prekrižala račune." Sam je izgotavljaVin daroval šoli najrazličnejše predmete za učne pripomočke. Kot odličen risar je napravil ob lastnih izdatkih mnogo'risb in načrtov, da so služili pouku. Nagačeval je ulovljene živali, da jih jeuvrstil v zbirko učil. V prejšnjih letih je telovadil pri'Sokolu na Taboru v Ljubljani, bil je telovadec in prednjak na Preserju, na Vačah pa sokolski prosvetar in načelnik. V Hotiču je bil vnet zbiratelj narodnih umetnin. Z očetom železničarjem sta si od ust pri-trgovala prihranke, da sta si postavila lično hišico na Cesti v Mestni log v Ljubljani, kjer bi tudi sam rajnki nekoč po upokojitvi imel svoj lastni krov. Počivaj mirno v preranem grobu domače slovenske zemlje, ki si jo ljubil do zadnjega diha! Umrl f e mož starega kova Trbovlje, decembra Po daljši bolezni je umrl v starosti 85 let g. Pavel Krulej, starejši upokojeni upravnik pošte. Z njim se je od nas poslovil mož kre-menitega kova, ki čedalje bolj izginjajo iz naših vrst. Po rodu je bil iz Gotovelj pri Žalcu. Poštno upravno službo je vršil nekaj Med redkimi gospodi, ki so prišli dovolj zgodaj, da so lahko dobili še sedež, je bil tudi starejši mož, poleg katerega je sedela mlada, lepa dama. Beli aristokratski brki so mu viseli od gornje ustnice na bleščeče bel ovratnik, na prstu se mu je svetil briljant in pred njim na mizi je -ležal znaten kup denarja in vrednostnih papirjev. Tudi lepa dama je imela pred seboj precejšnjo vsoto. Oba sta napeto in ne brez strasti sledila igri. Kazalo pa je, da nista imela sreče. Oči starega moža so se pohlepno vpirale v bleščeče se zlatnike in v kup blagajniških listkov, ki jih je imel vodja igre pred seboj. Zavistno je gledal znatne zneske, ki jih je zmerom in zmerom dobival mlad mož, stoječ za njim, medtem ko je bil denar starega gospoda navidezno samo zato tu, da mu ga je neusmiljena igralska usoda neprestano krčila. Denar pred njim je vidno izginjal. Ta tudi denar njegove lepe sosede je kopnel čedalje bolj, čeprav je ta zmerom stavila le po en zlatnik. »Prekleto!« je godrnjal mož z brki in si nemirno popravljal zlate naočnike. »Še enkrat stavim na ,črno'. Zdaj moram dobiti!« Vzel je večje število zlatnikov in jih postavil na mesto, od koder so bile grabljice pravkar pograbile izgubljeni znesek. Z vročično napetostjo je čakal odločitve. Ustnice je imel trdno stisnjene, temna rdečica je ležala na njegovih licih, ki so zdaj pa zdaj živčno vzdrgetale. Z gorečimi očmi je sledil poteku igre. Spet je izgubil. Kakor kremplji peklenskega poglavarja so segle grabljice voditelja igre po mizi in odnesle zlatnike starega gospoda tja na veliki kup. Stari mož se je naslonil na stolov hrbet Iz življenja ameriških rojakov Cleveland, decembra V Eas Worcestru sta se poročila Dona Rodetova in Maynard Pičrce' Nevesta je hči ugledne slovenske rodbine Petra in Bar-? be Rodetove, ženin pa je francoskega rodu. Zlato poroko sta praznovala nedavno v Jolietu Janez in Marija Kambičeva. Zakonca Kambičeva imata 10 otrok in 31 vnukov in vnukinj. On je doma iz Sodjega vrha pri Semiču, ona pa iz Grabrovca pri Metliki. V Clevelandu je umrl Anton Zakrajšek,, star 54 let, doma iz Rude pri Velikih Laščah. Zapušča ženo Rozo, rojpno Hrašov-čevo, dve hčeri in enega sina. Dalje s6 umrli v Clevelandu: Julija Trohova, rojenj 2a-garjeva, stara 44 let, doma iz Prežida, odkoder je prišla v Ameriko leta 1913, Fran Šraj, star 75 let, doma iz Št. Vida pri Stični, in Janez Lekan, star 70 let, doma iz Šmarjete pri Toplicah na Dolenjskem. V Imperialu je umrl Janez Potočnik, star 53 let, doma iz Lučne v Poljanski dolini. V Chicagu so umrli: Janez Korenčan, star 47 let, doma iz Horjula, Janez Kosmač, star 40 let, doma iz Selc pri Škofji Loki. V Luzernu je umrla Frančiška Miheliče-va, stara 75 let, doma iz okolice Kamnika, v Elcoru Margareta Hafnerjeva, rojena Travnova, doma iz Vodic na Gorenjskem, v Keewatinu Pavel Krpan, star 85 let, v His-holmu Franc Juretič, star 67 let. V Nilesu se je smrtno ponesrečil Janez Černe, star 51 let, doma iz Spod. Kašlja pri Devici Mariji v Polju. V Luzcrni se je ustrelil Simon Matjan, star 50 let, iz Sepla pri Kamniku. i ntako slonel nekaj trenutkov negibno in s priprtimi očmi. Njegova soseda ga je lahno sunila z roko. -»Opazujejo te,« mu je zašepetala. »Pojdiva, sreča nama danes dosledno obrača hrbet.« Začudeno, kakor bi ne bil razumel njenih besed, je pogledal dekle. »Šla naj bi, Malvi-na?« je tiho rekel. »Šla naj bi zdaj, .ko sem pustil tu celo premoženje? To je slab nasvet, po katerem se ne bom ravnal. Poskusiti hočem, ali mi muhasta boginja sreče res ni prav nič naklonjena.« Preden je mogla Malvina to preprečiti, je že zgrabil ves preostali mu kup bankovcev in zlatnikov ter ga postavil tokrat na ,rdeče.' »Rdeča je barva sreče, črna je barva sihr-ti!« je zasikal skozi zobe, »Poskusiva enkrat z rdečb barvo.« Mrtvaški mir je zavladal ob mizi. Del igralcev je bil opazil, da je stari gospod svoj zadni denar postavil na tehtnico sreče. Čeprav v igralnicah ne poznajo resničnega usmiljenja, je vendar marsikatero oko z zanimanjem opazovalo starega gospoda in marsikateri igralec, čigar srce še ni bilo čisto otopelo, je iskreno zaželel staremu, od nesreče zasledovanemu gospodu, da bi bil tokrat med dobitniki. Usoda je kmalu odločila. Malomarno so segle usodne grabljice po vstavku starega,gospoda. Trenutek pozneje je bilo mesto, na katero je bilo usmerjeno zadno upanje starega gospoda, prazno. Videla 'se je zdaj le pusta zelena prevleka mize, kjer je še pred nekaj časom ležalo razprostrto vse premoženje moža. Vse to bogastvo je'Maj spravljeno v blagajni igralne banke. (Dalje) - ■■■■■ Srečno novo leto želijo sorodnikom, znancem in prijate Ijem: Beograd. Orožniški narednik Vinko Javornilc | (Dramije pri Celju) s soprogo Faniko in sin- i čkom V:ikom. S Bcr. _ . anc in Ana Zupančič. Cetin,e. Slovenski fantje in možje orožniki: narednik vodnik Selič Josip, naredniki orožniki Tancer Alojz (Bezena), Štrukelj Franc (Kompolje), Kolman Emil in mala Milka z Nežiko (Postojna), Kranj Alojz (Zitni-ca), Mirnik Jožef (Trnovlje) s Terezijo, Drač Janez (Zusem), Kreso Jožko (Soteska), Ber-glez Karlo, Cestnik Anton (Sv. Pavel pri Preboldu), Martin Radovan (Praproče pri Novem mestu), Oštir Jožef (Bušeča vas), Karba Ignac (Mala Nedelja), podnaredniki Znidar-čič Avguštin (Šiška), Lukan Janez (Trzin). Cajetina. Orožniški narednik Hovič Franc (Dol pri Ljubljani) s soprogo Minko (Beriče-vo) in sin Francek. Ljubljana. Redov bolničar Vinko Jugovic (Sv. Duh pri Škof ji Loki). Makarska. Orožniški kaplar Jožef Gašparut. Ravna Reka. Slovenski fantje, zaposleni v rudniku: Gustav Fabjan (Krmelj); Henrik Kastelic (Dobrava pri Dobrniču); Jože Praprotnik (Plešivec pri Velenju); Avgust Vozelj (Golče pri Litiji); Martin Koče (Moravče); Vehar Viktor in Ogrič Ivan (Idrija); Vinko in Janez Garantin (Vače pri Litiji); Vok Ivan (Pohorje); Vinko Mastnak (Št. Lenart nad Laškim); Avgust Lipovšek (Luko-vica); Jože Štrumbel (Ig pri Ljubljani); Stanislav Preskar Senovo pri Rajhenburgu); Dionizij Pšeničnik (Poljčane); Viktor Lapor-nik (Št. Rupert pri Laškem). Rostuša. Graničar Jaka Soline (Sv. Jurij pri Celju). Rtanj. Franc Koprive, Steber Ivan (Presečno), Guček Ivan, Gračner Ivan (Zamšlek), Tržan Jože (Dobje). Valjevo. Rangus Anton, Mokotar Ernest, Bec Stanko, Mrak Stanko, Vasle Adolf, Ko-m^li Franc, Zurman Vlado in Fikaš Štefan. Vladimirovo. Orožniški narednik Klepec Julij s soprogo' Reziko in Vrbnik Andrej s soprogo Pavlino in sinčkom Andrejčkom. Sisevac. Glavni rudn. nadzornik Trunkl Karlo,. nadzornik Martin Grčman, kovaški mojster Ivan Šoln, Alegro Bogomil in žena Anica, Fanika Ocepek. Pepca Grčman, Marija Trunkl in Franc Šoln. * Aubing pri Miinchenu (Nemčija). Slovenski delavci: Prus Slavko (Metlika), Zugelj Jožef (Dobravice), Guštin Mirko (Metlika), Šuklje Jožef (Lokvica), Mavretič Nikolaj (Drašiči), Brunskcle Alojz (Črnomelj), Slane Alojz (Slanina vas), Lukek Jože (Grabrovec), Vrbas Anton (Grabrovec), Kralj Anton (Geršiči), Muc Jožef (Primostek). Castrop (Nemčija). Vrščaj Jože, Pungrčar Franc, Petrle Anton, Brzin Anica, Zore Franc, Mrvar Franc, Vizjek Franc, Anderlič Franc, Štancar Vinko, Zaplotar Matko in Brzin Leopold. Saar (Nemčija). Kukavičič Ivan (Senovo), Pirnat Franc (Leskovec pri Krškem), Ostrelič Anton (Artiče), Jelene Miha (Razbor-Loka), Martinčič Jakob (Svibno), Bernardič Vinko (Stari grad), Romih Alojz (Dobje-Prevorje). i@ praiap v resi V zatnjem času je začelo v novomeškem srezu primanjkovati moke, ki se že v skoro nobeni trgovini ne more več dobiti. Prizadeti so zlasti peki, ki ne morejo več peči kruha in z njimi najsiromašnejži sloji, ki so prisiljeni kupovati kruh pri pekih in ki so tako brez, najpotrebnejše hrane. Vzrok pomanjkanja moke more biti le v prepočasnem poslovanju oblastev, ki so dolžna skrbeti za ljudsko-prehrano. Hudo se ie občutilo pomanjkanje moke ob praznikih, ko si -vsak še tako siromašen človek želi nekaj priboljška. Tokrat pa siromaki niso imeli niti kruha. Kmetje, ki imajo vsaj nekaj lastnega pridelka, zclaj še niso zavezani na nakup moke. Pozneje pa bodo morali tudi kupovati moko, ker so med njimi le redke izjeme, katere im?-o lastnega žitnega- pridelka dovolj za vse leto. Naj bi odločujoči činitelji pospešili svoje i poslovanje, da bi imelo ljudstvo pravočasno j dovolj najpotrebnejšega živila. Zanimivo; X Potop angleškega torpednega rušilca. Angleška admiraliteta je sporočila, da se je torpedni rušilec »Acron«, ki mu je poveljeval kapitan Wilson, potopil. Torpedni rušilec »Acron« je bil oborožen s štirimi večji-mr in sedmimi manjšimi topovi in osmimi torpednimi cevmi. Posadka je štela 138 oficirjev in mornarjev. Pri potopitvi je nekaj mož izgubilo življenje. X Slovaški državljan jc zaklal v Bratislavi mladega Nemca. Te dni je na ulici v glavnem mestu Slovaške v Bratislavi po kratkem prepiru zaklal z nožem 22 letni slovaški državljan Rudolf Slavicki 16 letnega Jožefa Tulisa, člana nemške .mladinske stranke. Jožef Tuliš je umrl za ranami, ko so ga peljali v bolnišnico. Morilec je pobegnil, toda so ga kmalu aretirali. Po poročilu slovaškega notranjega ministrstva, ki je takoj odredilo strogo preiskavo proti morilcu, ki zdaj služi vojaški rok v slovaški vojski, bodo morilca postavili pred vojaško sodišče. Podrobnosti o vzroku uboja niso znane. Nemške vesti označujejo ta dogodek za političen umor. X Obsodba vohunov pred sodiščem za zaščito države v Rimu. Te dni se je zaključila pred posebnim sodiščem za zaščito države razprava proti skupini ljudi, ki so bili v službi neke tuje sile in so zanjo vohunili po raznih krajih Italije. Na smrt z ustreli-tvijo sta bila obsojena Aurelio Cocozza, ki se je izc'0ial za trgovskega zastopnika, in nameščenec vojne mornarice Francesco Ghe-zzi iz Taienta. Na dosmrtno robijo so bili obsojeni nameščenec vojne mornarice Bare-lio, Gubitta in njegova žena, na 30 let ječe Gosova iz nekdanje Avstrije in Domini,' na 27 let Merlini, nadaljnjih 16 obtožencev pa na robijo po 10 do 20 let. Trije obtoženci so bili oproičeni, ker jim ni bilo mogoče dokazati nikake krivde. Oba na smrt obsojena vohuna sta bila ustreljena v trdnjavi Bra-vezzi v bližini Rima. X Šest novih mest v Italiji. Zavod za gradnjo stanovanjskih hiš v Italiji poroča, da bodo v Milanu v kratkem času položili temelje za šest novih mest. Vsako izmed teh mest bo naselbina za delavce in bo imelo 15.000 do 20.000 prebivalcev. Imenovali jih bodo po prvakih fašistične stranke. X Smrtna kazen zaradi verižništva. Dunajski listi poročajo, da je bil v Stralsundu usmrčen trgovec Kari Winter, ki ga je bilo posebno sodišče v Stettinu obsodilo na smrt zaradi verižništva. Winter si je s ponarejenimi dobavnicami preskrbel večjo količino masla, masti in klobas ter blago nato prodajal brez živilskih izkaznic in po višjih cenah kakor so dovoljene. Bil je obglavljen. X Nezvestoba v sanjah še ni resnična nezvestoba. Neka Američanka je zahtevala ločitev zakona in je dokazovala nezvestobo svojega moža z gramofonskimi ploščami, ki jih je snemala, ko je mož v sanjah govoril. Žena je morala poslušati, kako si je njen mož v spanju z raznimi ženskami izmenjaval nežne misli. Ni sicer dvomila v njegovo zakonsko zvestobo, toda njegovo vedenje v spanju je označevala za »grfeh v mislih«. Sodišče je imelo neprijetno nalogo odločiti, ali je mož v resnici kriv ali ne. Odločiti je moralo o tem, ali je priznati sanjam pomen, kakršnega jim pripisuje razočarana žena. Sodišče je po dolgem posvetovanju razsodilo, da sanje ne veljajo, in je ločitev odklonilo. Kupuj domača blago! Za kuhinfo Zdrobcv pečenjak s prekajeno (povojeno) svinjino. V liter vrelega mleka deni košček sirovega masla, žličko soli in dve pesti na drobne koščke sesekljane kuhane prekajene ali posojene svinjine. V to vsuj med vednim mešanjem pol litra pšeničnega zdroba. Ko se nekoliko zgosti, naglo vlij mešanico v ponev, v kateri imaš že kakšne tri žlice razbeljenega masla ali primerno količino razbeljene masti, nato pa v pečici speci lepo rumeno Mlečna kaša zabeljena s sirovim maslom. V poltretji liter vrelega mleka deni pol litra v vroči, večkrat premenjeni vodi debro oprane kaše. Pusti vreti okoli pol ure. Potem kašo osoli s pol žlice soli, premešaj in stresi v skledo. V skledi jo zabeli z majhno količino razpuščenega sirovega masla. Ta jed je prav zdrava za večerjo. Svinjska rebra z limonovim sokom. Rebra dobro potolči, nasoli, potresi z majhno količino popra, z r.a drobno zrezano čebulo in peteršiljem ter speci v vroči masti. Ko so rebra rumena, odlij mast, prilij nekaj žlic juhe in nekoliko limonovega soka ter jih v tem do mehkega prepraži. Stara kokoš v cmaki s krvjo. Zakolji staro kokoš ali petelina in kri prestrezi v kis. Zaklano žival očisti, prereži čez nolovico in deni v dobro pološčen lonec, prideni polovico korena, čez pol prerezano čebulo, lorberjev list, nekaj klinčkov, kakšne tri cele popre in toliko vina,-vode in kisa (v enakih delih), da stoji čez kokoš ali petelina. Dobro pokrij in pusti počasi vreti kakšni dve uri. Medtem pa daj v drugo kožico dve žlici sirovega masla in spenjenemu prfdeni malo čebule. Ko je čebula rumena, dodaj dve žlici moke in košček sladkorja. To zalivaj s sokom od kokoši, prideni tudi kis s krvio. Ko prav dobro prevre, razreži kokoš (petelina) in ves sok nanj precedi. Dodaš lahko malo limonovega soka. Praktični nasveti Krompir, sadje in zelenjavo moramo zavarovati pred mrazom. Ce imamo te zaloge v kleti, tedaj pazimo na to, da bo kle.t v mrzlem vremenu zaprta. Po potrebi zamašimo okna in vrata s papirjem ali drugim primernim tvorivom. V večjem mrazu pokrijemo zaloge še s slamo, vrečami in podobnim. V jedilnih shrambah in omarah, ki so ob zunanjih stenah, bi utegnila živila v mrzlem vremenu tudi trpeti. Zato morajo biti ti prostori in te omare tedaj isto tako skrbno zaprte. V hudem mrazu obložimo stene z nekoliko plastmi časopisnega papirja. Tol-šče, kakor maslo in mast, se sicer ne pokvarijo, če so n& mrzlem, postanejo pa trde. Pred rabo jih postavimo v zakurjen prosi or. Vse za testo potrebne reči imej nekaj časa na toplem. Preden začneš delati testo, imej kratko časa na toplem mleko, jajca, sol, kuhal ni co, skledo s presejano moko, desko za gnetenje in valjanje testa, prtič za pokrivanje ttsta in d ugo., Kdaj je kvas neuporabljiv. Sveži kvas je mehak in ima prijeten, nekoliko kiselkast okus. Stari kvas pa je suh, včasih plesnivo pikast in neprijetno diši. Vendar pa tudi tak kvas ni zmerom čisto neporaben, samo mani izdaten je. Preiskusiš ga tako, da deneš v lonček tri žlice mleka, košček sladkorja in malo zdrobljenega kvasa. To pusti na toplem Ako se ta kvas vzdigne šele v desetih minutah prav malo, ni za rabo. Liubliana Nedelja, 5. januarja: 8: Jutranji pozdrav. — 8.15: Veseli godci. — 9: Napovedi, poročila. — 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. — 9.45: Verski govor. — 10: Dvorak:, Rusalka, fantazija po open (plošče). — 10.15: Koncert Delavskega glasbenega društva. — 11: Koncert (sodelovali bodo: Ivanka Ribičeva, Vekoslav Janko in radijski orkester). — 12.30: Objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Plošče po željah. —r 16.30: Tisk ZFO (prof. Franc Jcsenoyec). — 17: Kmetijska ura: Gospodarska navadila in tržna poročila. — 17.30: Domači spored (radijski orkester). — 19: Napovedi, poročila. 49(SQ:,,Slovenska ura: Slovenski vo-kaWL*ytf*tet — 20.30: Citraški trio iz -Trbovelj — 2.1.i5* Grieg: Prva in druga suita v/ Peer Gynta (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Mandolina in kitara (An-tunovic, Novak). Ponedeljek, 6. januarja: 9: Jutrni pozdrav. — 9,05: Napovedi, poročila. — 9.15: Z dobro voljo v, novi dan (plošče). — 9.45: Verski goypr, — JO: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. — 11.15: Obisk pri Mozartu (pljO-šče). — 11.45: Flavta in klavir: Slavko Korošec in profJ M. Lipovšek. — 12.30: Objave. — 13' Napovedi — 13 02: Praznični koncert (docent Karlo Rupel in radijski orkester). «»• 17: Kmetijska u«-a- Nova bole-1 zen pri svinjah (dr. Širne Zibert) — 17.30: Radijski salonski orkester (Vinko Novšak). — 18.15: Veselo rajanje (plošče). — ll>: Napovedi. poročila^ — 19.30- Frančiškanski cerkveni zbor. - 20.15: Koncert na dveh k'avirjih (Jadviga Poženel-Štrukljeva in He-ribert Svetel). — 21- Citrarji igrajo (plošče) — 21.15: Večerni koncert radijskega orkestra. — 22: Napoyedi. poročila — 22.15: Iz naše narodne zakladnice (plošče) Torek* 7..januarja. 7: Jutrni pozdrav — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15- Pisan ven ček veselih>zviokov (plošče). — 12 Vsega malo (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi — 13 02: Radijski orkester. —-14: Poročila, objave. — 17.30- Domači-trio.- — 18.10; Celo solo- prof Oenda Šcdlbauer, 18.40: Pomen Uvemikovega ustvarjanja v tehniki (prof. Adlešič). — 19: Napovedi, poročila. '-/■'19.25: Nacionalna ura —> 19.50: Šolska posvetovalnica (prof Ktbin Boje) — 20: Koncert operne glasbe (Tea Lahošc-va, Ivan Franci in radijski orkester). — 21 30 Veseli itapevi (plošče). — 22: Napovedi, poročila. Sreda, 8. januarja: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Pisan ven-ček veselih zvokov, (plošče). — 1.2: Za krav tek čas (plošče). — 12.30: Poročila, oKiave. — 13: Napovedi. — 13.02: Šramcl »Štirje fantje«. — 14: Poročila. — 17.30: Pisana šara (plošče) — 18- Mladinska ura: a) Obisk v kHšarni. b) Delaj z nami (Zor) — 18 40: Trubarieg/ nastop, in nrvq slovenska kniifta (prof. Simon Lenarčič). —■ 19- Napovedi, poročila. — 19.25- Nacionalna ura. — 1950: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz opernega gledališča. (v nr.vem nHmo"i glasbeno predavanje ravnatelia Vi'ka TJVmširja, v drugem odmoru napovedi, poroči'a) t Četrtek, 9. januarja: J: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. -»- 7.15:- Pisan ven-ček veselih zvokov (plošče). — 12: Vesel drobiž (plošče). — 12.30: Poročila, objave/ — 13: Napovedi — 14: Poročila. — i7.30:; Pisan spored radijskega orkestra. — 18.40: Slovenščina za Slovence (dr Rudolf Kola-rič). — 19: Napovedi, poročila — 19 25: Nacionalna ura. — 19.50: Deset minut zabave. — 20J^Clfcvinski konšče)..--1-3:, J z naših logov ,in„krajev (plošče). 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 14.10: Tujskoprometna poročila: Naši smuški izleti. — 17.30: Salonski kvartet. — 18.10: Ženska ura: Zimska pomoč (Vera Adleši-čeva). — 18.30: Plošče. — 18.40: Francoščina (dr. Stanko Leben). — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura. — 19.50: Za planince: Prva pomoč v steni (dr. Bre-celj). — 20: Pridržano za prenos. — 22: Napovedi, poročila. Sobota, 11. januarja: 7: Jutrni pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7 15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.15: V pi sani vrsti* bodo skrbele za voljo prešerno plošče, vesele. — 12.30: Poročila, objave..— 13: Napovedi. — 13.02: Radijski salonski orkester (vodi Petrič). — 14: Poročila. —. 17.30: Otroška ura: Trije potepini (članice narodnega gledališča). — 17 50: Pregled sporeda. — 18: Radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.25: Nacionalna ura — 19.40: Mandoline igrajo (plošče). — 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). -- 20.30: Mežiška ovset. Po rokopisu Hanzeja Kuharja bodo izvajali mežiški rojaki. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Šramel »Škrjanček«. e najvplivnejši i¥S tOV Nekega pomlaunega jutra leta 1905. se je napotil vitek avstralski novinar William Do-nald v uredništvo lista »Sydney Daily Te-legraph«, kjer je služboval že štiri leta. in našel na pisalni mizi pismo iz Honskonga Poleg'primernegar čeka" je bilo V pismu1 tudi vabilo, naj pride v Hongkong za glavnega uredili iva velikega hongkon^škega 'angleškega flaSopisa. Nikdar ni Donald zapustil1 Avstralije Bfi je zelo presenečen. Spraševal se je, k-alf9„jje mogoče, da je prišel do take časti. Punuctl 6 je 'sprejel. Ko je čez štiri tedrie priSei v Hongkong na Kitajskem, mu je izdajatelj "časopisa pripovedoval zakaj je padi a odločitev prav na njega, neznanega 'DdhkldaY13; 3ydneya v Avstraliji Že pred enim letom je iskal glavnega uredn;ka Nekega prijatelja, ki ga. je poklic večkrat zanesel na (5ot po Daljnem vzhodu, je naprti-' sil, naj mu poišče novinarja angleške narodnosti1, ki ne pije alkoholnih pijač ker je imel s takšnimi že zelo slabe izkušnje Pfijat«lj je šel na pot. Obiskal je uredništvi časopisov v Singapuru m Melbourneu v~San Franciscu. Šanghaju, Kalkuii jn Svd-neyu, govoril z novinarji, lirn ponuial alkoholne pijane in vsak je prijel za kozarček Eno teto ,,e ua.ialo, 'dokler ni trčil tii \Villla-rria Donaida. ki_ je odklonil kozaieek Tako je mladi faovinar prišel na vplivno mesto v Hongkong. Wiliiam Donald. se je hitro vživel v novi? razmere in novo delo. Mlad. marljiv in čat>ti-. hlepen je pridno preučeval kitajska vprašanja in je kmalu postal znan in cenjen po , vsej Vzhodni Aziji. Qče kitajske revolucije .veliki Sunjaisen je stopil v..zvezo z,,njim /e pred letom 1912..,. ko je kitajska , dinastija padla jn je bila ustanovljena-kitajska republika.' iDonald irnu 'je dajal nasvete v. vseh vprašanjih, ki<.so se tikala 'odnosov med Kitajsko in Anglijo. Ko je po revoluciji Sun-j&tsen izdefnval no^o kitajsko ustavo, je bil Donald njegov najvažnejši in najvplivnejši 'svetovalec. Dcnald je često zahajal na Sunjatsenov dom, kjer je spoznal tudi njegovega zeta, mladega kitajskega nacionalista Cangkajška. Postala sta dobra prijatelja. Donaldov vpliv na mladega moža je od dne do dne naraščal, čeprav Donald ni nosil obleke državniškega uradnika, niti ni znal besedice kitajski, česar še danes ne zna. S Cangkajškom je rasel tudi Donaldov vpliv. Ko je postal Cangkajšek vodja kitajske nacionalne vlade, je imenoval Donaida za svojega svetovalca.' Donald je odložil uredništvo hongkonškega časopisa in je šel za svojim velikim prijateljem v Nanking. Ves čas je ostal tam, posredoval pri vseh razgovorih med Kitajsko in Anglijo in Združenimi državami. Pazljivo je spremljal razvoj odnošajev med Sovjetsko Rusijo in Kitajsko. Dosegel je sporazum z rdečo kitajsko vojsko, ki je stopila v službo Cangkaj-škovo. imel je tako močan vpliv na kitajske generale in guvernerje kitajskih pokrajin, da je lani mnoge pregovoril, ko so se že hoteli sporazumeti z zmagujočimi Japonci na severnem Kitajskem. » Ko se je kitajska vlada po padcu Nankin-ga -preselila .vv^Čimgking,- je Donald zvesto sledil Čangkajšku. Stanuje v enonadstropni hišici v predmestju Cungkinga, obdani z velikim vrtom. Zelo rad prebira časopise, posluša radio, čita in odgovarja na pisma. Vsako jutro gre v Čangkajškov paviljon in igra golf s Capgkajškovo ženo, slavno in ze-ki ugledno ženo na Kitajskem. Potem-se Donald, ki šteje zdaj že sedem križev, z vednim nasiiieškom na .obtasu. • vrača skozi hrupne ulice spet na svoj dom. Na poti rad počeh-lia po glavi kakega zamazanega čmc^asega Kitajčka. ■ Dvakrat na teden obleče staromodni, že davno preozki smok ng, in se odoe'je s starim avtomobilom na kosilo k Čangkajšku. Zunanja politika je glavni predmet r^z^o-vorov pri teh kosilih. Pri neki taki priliki se mu je posrečilo potolažiti Cangkajška. ki je bil že čksto obuoan. ker so Angleži zaprli pot skozi Birmo. Pri nekem drugem kosilu mu ie svetoval, naj izrabi angleško-;a>x>nsko r.apctoct in pregovori Angleže, da bodo spet orlorli za Kitaisko ž:vlien!sko važno birmansko not Pri nas'fdn-:'°m kosilu je bil Donald izledno dobre voliš. 2e od daleč je mahal z roVam; in klical Can?kaj'V;ku: »London sporoči. da bo birmanska pot spet odprta To je William Donald,,neuradni kitajski mih-r-.ter za zunanje zadeve., ki ;e svo;o drur 9o ■domovino re.^1 iz mnogih obuonih oolo-■žpiev Za dejstvo da je na Daljnem vzhodu An-ra biti hvaležna neznanemu avstra'sk°mu no-vinarju. ki igra golf in prez ra alkohol X Mraz po vsej Evropi. Pri nas smo imeli te dni okoli 20 stopinj Celzija pod ničlo. V Sloveniji je zima spet malenkost popustila, medtem ko je prav huda po nekaterih hrvatskih krajih Enako hud mraz je po ostali Evropi ,Celo v Španiji je zavladala zadnje dni zplo ostra zima z visokimi snežni^ni zameti. Mesto. San Sebastian, ki ima navadno mile_ zime, je. globoko pod snegom. Promet je na mnogih mestih prekinjen. Tudi v- večjem delu zasedene Francije vlada ostra zima. V okolici Toulousea, ki slovi zaradi svojega blagega podnebja, je kazal toplome\-pretekle dni 12 stopinj pod ničlo. , >< Majhen potres v Ameriki. Pred dnevi so imeli v nekaterih državah Amerike drugi lahek potres v minilem letu. Potresne sunke so občutili v Ne\v ?Yorfei(,; Montrealu, Ottawi, Scrantonu in na Rhode Islandu. V Ontariu so zabeležili tri potresne sunke. X Oblika ušes pove značaj človeka. Pravijo, da tudi ušesa govore o značaju človeka. Nizko stoječa ušesa baje povedo, da je tak človek odločnež, ki postane lahko nasilen. Mahedrava ušesa ima človek, ki je živahen in delaven. Prislonjena ušesa imajo počasni in leni ljudje. Toda taka ušesa dokazujejo notranjo uravnovešenost, medtem ko dokazujejo mahedrava ušesa prepirljive, srborite in neuravnovešene ljudi, ki se radi upirajo in vsiljujejo svoje mišljenje drugim. Cim manjše je uho, tem bolj vase je zaprt človek, in čim večje je uho, tem bolj zaupljiv je. Dolgo in ozko uho pomeni preračunanega m lokavega človeka. Zelo izbočen lc/k ušesne školjke pomeni, da je tak človek borben. Duhoviti ljudje imajo nenavadno razvit gornji rob ušesne školjke, obenem pa pomeni-: nepristopnega človeka. Močne krivine ušosne školjke pomenijo dobrodušnost in nežnost. X Starostno zavarovanje kmetov v Bolgariji. NemSki poročevalski urad javlja: V so-bran u v Sofiji je zdaj r» dnevnem redu zakonski predlog kmef-skcga nvnstra BaT-jar.ova o staros'nem zavarovanju kmetov. Zekorski načrt do^ča, da bo vsak kmet, ki bo Mno rlrčal 100 levov, ro 60. letu starosti dobival 300 levov mesečno. Domnevp'o, da bo v prvi dobi po uveliavljeniu tega zakona dobivalo starostno rento 130.000 kmetov. i. uasu umetno esemo Mostin 81 iannr vsakdo ? iiajnntnu -i rosiki pi i|>i hvj izbotno. ohstoino in zdravo domačo pit ičo Cona 1 steki '» "'•< lir-25 . po pošti din 45 2 steklenici po pošti din 75 . 3 steklenice po pošti din 100 - 8 din. po po sti i j 4 zav. po pošti 43. Znameniti grafo og F 1. Karmah te Je odioMI Izdelati Va-n horoskop. Njegova pnznana sposoonost videti prlhodnjost v življenju drugih, ne glede na razdaljo, meji na čudovl tost Grafo og P. T. Karmah Vam pove po resnici vso Vašo usodo,. Kdaj lah ko dosežete uspeh ali naj dete srečo tako v pogledu ljubezni, trgovine, loterije Itd Njegov popis minulih, sedanjih ln bodočih dogodkov vzbudi Va';e začudenje ln presenečenje. Ne bodite otožni, ne ladlkujte, kajti vse se o pravem času obrne na bo je. Sporočite ml Vaš naslov ln povem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti ln preteklosti več i.ego bi smatrali za zmožno. Kupci knjige »NaS život ln okultne tajne« dobijo vse gori omenjeno brezplačno. Poš Ijite še danes natančen nas ov ln rojstne podatke ter v naprej 30.— din za knjigo »Naš život ln okultne tajne« na čekovni račun 17455. na točno ln stalno adreso: _7S. JCortttah Žatec ZADOVOLJNOST Vam prinese Novo leto, če se ravnate po nasvetih »ŽENE IN DOMA«. Zahtevajte eno številko zastonj od uprave, Ljubljana 103. Naslovi inserentov oglasov s iitrami ostoneio *troar »oini SREČNO IN VESELO NOVO LETO 1941 želiio svo^m cenjenim odjemalcem ter se priporočajo za obMen ob:sk trgovine mešanega bliga. nakuD ja^c. putra, m-sla, zabele, sv'n'sk:h kož. Sta^a zamenjava bučn:c. sončn;c in rinsa za prvovrstno ol*e N° zale': A1rta. E^pflr'^ ~o- sa. Most'n, Sedovin, Red:n, M~stelin. M--s'in Emona sveče za sv^er>!co. Slnv-ko Senčar. Mela NedeFe C;r;l S~nčar. 300 r*N TE^ENSIO lahko vs~k zeslr^i s nrod-^an^m ali deloven^m Po^He znrmko za odgovor. Jos B-1'č 7. BU"OVE FLCDE kupu;e po dnevni ceni »Obnova«, Maribor, Jurčičeva 6. MOSTOVA ESENCA ..MOSTIN" „REDIN" REJ3IL&I PHASEi; »KED1N« za prašiče. — ^sak kmetovalec si lahko nitro in z majhnimi strosni ziedi svo.r p ••■ Zadostuje že 1 zavitek za 1 prašiča lei stane 1 zav. din. 3 zav po pošti 35 c.in, din Mnogo zahvalnih pisem. Pazite, pravi »Redin« in »Mostin« se dobi samo z gornjo sliko in ga prodaja za kranjski del Slovenije drogerija KANC. I.jubljana, Židovska nI. 1 a. Za štajerski del Slovenije In Prekmurje pa samo drogerija RANO, Maribor, Gosposka ulica 34. Na deželi pa zahtevajte Redin in Mostin pri vašem trgovcu ali zadrugi, ker si prihranite poštnino. „Drava" ie prava zavarovalnica malega človeka NOVOST! SAMO DIN 49-50 8t «2.31X1 AuKer ur» pravi Švicarski stroj. Dobra kvaliteta lep k r o m I r a o okro* C pismeno trurarioij^ Din 49.50 Ste? 62.301 lata • osvetljenimi kazalci ln «teviifin!co (Radium) Din 59.50 lahtevalte cenik b am ga pošlje »> tanj ln postnim profft.p I Ljubljana 6 Lastna protokollrana tovarna ur » Sviol. ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN KATALOG MARIBOR, Sodna ulica 1 — v lastni palači. MEINEL HER0LD m TVORNia CUZBIl MARIBOn _Si. H>4 BREZPLAČEN POUK V IGRANJUTl rjcnnnccirc ; i n ' -i i i □ rj p rl O □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□rrnnnoc: - □ a rečno in veselo novo leto 1941 želi SKVim odjemalcem in prjateljem Zanki Tovarna oi a, tineža. lakov in barv družoa z o. z* g LJL BI JANA l -i MEDVODE — MARIBOR - NOVI S-*D i inannnacianGnDaaDnanconnonGnGDDoni u2 SlE2?J2, VZ^Ojlt Izšla je nova knjiga »SPOLNO ŽIVLJENJE«, katero' vsem toplo priporočamo. Greh je, ne povedati pravočasno mladini, kako je prišla na svet. ne ji zaupati skrivnosti življenja. Pisatelj pravi v uvodu »Povejmo ljudem resnico in obvarovali jih bomo pred lažmi in zablodami!« Zato naj čita knjigo »Spolno življenje« zoreča mladina m vsak odrasel človek Knjiga obsega 11 zanimivih poglavij in stane s poštnino vred samo Din 20.—. Namenjena je predvsem onim. ki si ne moiejo kupiti dragih knjig o tem vprašanju. Nakažite denar na poštni čekovni račun štev. 14 675 (Hranilnica »MOJ DOM«, Ljubljana), ah pošljite v znamkan na naslov: J E. Knjižna centrala, Ljubljana, Dvofakova 8a. NUJE Ravljen: ^OdbS bfGZ &FOZ& Klabund: pj0gf . &aSPIfffe> Ravljen: Čma Thompson: Majerjeva: Rudarska balado Broširana knjiga: din 10.-Vezana kn/iga: din 15.■ «1 CEST* LJUBLJANA KNAFLJEVA ULICA 5 Izdaja za konzorcij »Domovine« Josip Relsner. Urejuje FUip Omlailič Za Narodno tiskarno Fran Jeran.