RUSKA DEKLICA. * t; Leto 1905 je navadno leto ter ima 365 dni med temi je 68 nedelj in praznikov*. Leto 1905 je 6618. leto julijanske perijode, 8005. po stvarjenju sveta. — Židovsko leto 5665., ki se je začelo dne 10. kimovca 1904, je nadštevilo prestopno leto, ki ima 385 dni ter jenja dne 29. kimovca 1905, nakar se začne 30. kimovca židovsko leto 5666., ki je nadštevilno redno leto in šteje 355 dni. — Mohamedansko leto 1322, ki se je začelo 18. sušča 1904, je prestopno leto, ki šteje 355 dni in jenja 7. sušca 1905, nakar se prične 8. sušca prestopno mohamedansko leto 1323., ki šteje 354 dni. Časoštetje. Let Po štetju novejših Judov, ki se začne 1. 3760. pred Kristusovim rojstvom....................................5665 Po zgradbi Rima, 753 pred Kr. roj........................2658 Od Kristusovega rojstva...............1905 Od razdejanja Jeruzalema..............1836 Od ustanovitve Dunaja na mestu starega gorskega mesteca Veana 1605 Po konštatinopolitanski eri od zgradbe Carigrada, 330 let po Krist. roj...................1575 Od začetka selitve narodov.............1532 Odkar je bil premagan Atila na Katalonskem polju .... 1454 Od razpada zahodnjerimskega cesarstva ........1430 Od začetka turškega časoštetja (hedžra).........1323 Od Mohamedovega bega iz Meke v Medino.......1322 Od početka križarskih vojsk.............81° Od rojstva Rudolfa Habsburžanov v Avstriji.......687 Od nastopanja vladarstva Habsburškega v Avstriji .... 623 Odkar je bila velika kuga na Dunaju .........556 Od iznajdbe strelnega smodnika po Bertoldu Schwarzu ... 555 Od ustanovitve vseučilišča na Dunaju.........540 Od iznajdbe tiskarske umetnosti leta 1440 ..............465 Od odkritja Amerike.....•...........413 Od odkritja pomorske poti v Indijo po Vascu de Oama ... 408 Od prvega obleganja Dunaja po Turkih.........377 Od iznajdbe kolovrata...............375 Od gregorijanske poprave koledarja leta 1582. po papežu Gre- goriju XIII..................323 Od odkritja Avstralije...............294 Od drugega obleganja Dunaja po Turkih........221 Od iznajdbe drevesnega cepljenja s popkom po vrtnarju Holtu 175 Od iznajdbe parnega stroja po Jamesu Wattu (Angleško) . . 142 Od iznajdbe železnice po Edgeveorthu (Angleško).....127 Od smrti Marije Terezije..............125 Od odprave robstva v Avstriji po cesarju Jožefu II.....124 Od iznajdbe plinove razsvetljave...........104 Od vpeljave avstrijske cesarske časti v letu 1804............101 Od iznajdbe parobroda po Rob. Fultonu (Amerika)..........98 Od bitke pri Lipskem................................92 Od prvega poskusa z Resljevim vijakom za parobrode ... 75 Od iznajdbe elektro-magnetične telegrafije................61 Od iznajde šivalnega stroja............................60 Od nastopa vlade Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. v letu 1848......................................57 Od odprave tlake in desetine..........................57 Od podelitve februarske ustave........................45 Od odprave suženjstva v Severni Ameriki................42 Od odpretja Sueškega prekopa.....'..............37 Od vpeljave meterske mere v Avstriji....................30 Sodnijske počitnice. Ob nedeljah, kakor tudi na božični dan se ne smejo vršiti obravnave. Odreditev obravnave na kak drug praznik je dovoljena le, ako je nevarnost zamude (§ 221 civ,- pravd. r.). Kot prazniki morajo veljati: 1. in 6. prosinec, svečnica, ozna-nenje Device Marije, Kristusov vnebohod, velikonočni in binkoštni ponedeljek, dan presv. Rešnjega telesa, god sv. Petra in Pavla, vnebovzetje Marije Device, rojstvo Marije Device, god vseh svetnikov, preč. spočetje Marije Device, 26. gruden, dan deželnega patrona in razen tega za vsako sodnijo oni verski prazniki, ob katerih dneh v dotičnem sodnem kraju običajno miruje opravilni promet. Zadnjo vrsto praznikov določi in naznani predsednik deželnega nadsodišča za posamezne dele svojega področja (§ 44 just. min. odredbe z dne 5. vel. travna 1897, št. 112 drž. zak.). Sodne počitnice trajajo šest tednov; začno se pri vseh sodiščih dne 15. mal. srpana in trajajo do vštetega 25. vel. srpana. Med sodnimi počitnicami se vrše obravnave samo o političnih stvareh (§§ 222 in 223 civ.-pravd, reda in § 47 just. min. odredbe z dne 5. vel. travna 1897, št. 112 drž. zak.). Godovinska števila za leto 1905. Gregorijanski koledar. Zlato število..... 6 Rimsko število .... 3 Epakta ali lunino kazalo XIV Nedeljska črka .... A Solnčni krog..... 10 Letni značaj ali god. št. . 33 Julijanski koledar. Zlato število..... 6 Epakta ali lunino kazalo VI Solnčni krog..... 10 Rimsko število .... 3 Nedeljska črta .... B Letni značaj..... — Dvorni prepovedani časi, kadar so zaprta c. kr. dvorna gledališča. Dne 28. rožnika (na večer pred smrtnim dnevom Nj. Veličanstva cesarja Ferdinanda I.). Dne 9. kimovca (na večer pred smrtnim dnevom Nj. Veličanstva pokojne cesarice Elizabete). — Vsled posebnih zadržkov se prelože lahko ti dnevi po najvišjem odloku. Državni prepovedani časi. Javni plesi in bali so prepovedani zadnje tri dni velikega tedna, v dan presv. Rešnjega telesa in 24. grudna, o Veliki noči in Binko-štih. — Druge javne veselice, n. pr. koncerti in slične muzikalne priredbe, razstave itd., so prepovedane zadnje tri dni velikega tedna in 24. grudna. — Igre v gledališčih so prepovedane zadnje tri dni velikega tedna, v dan presv. Rešnjega telesa in 24. grudna. Na velikonočno in binkoštno nedeljo in 25. grudna se smejo gledališke igre predstavljati le v dobrodelne namene in z dovoljenjem dotične politične oblasti. __ Premakljivi prazniki. Za katolike in protestante. Ime Jezus..................................15. prosinca. Septuagesima..............................19. svečana. Pepelnica................. 8. sušca. Marija devica sedem žalosti................14. malega travna. Velika noč................................23. malega travna. Križevo (prošnji dnevi)...... 29., 30. in 31. velikega travna. Vnebohod................. 1- rožnika. Binkošti....................................11- rožnika. Sv. Trojica................................18. rožnika. Sv. Rešnje telo............................22. rožnika. Srce Jezusovo..............................30. rožnika. Angeljska nedelja............. 3. kimovca. Ime Marijino..............................10- kimovca. Roženvenska nedelja........... 1- vinotoka. Posvečenje cerkva..........................15. vinotoka. 1. adventna nedelja............ 3. grudna. Od Božiča do pepelnice je 73 dni ali 10 tednov in 3 dni. Pred-pust traja 60 dni ali 8 tednov in 4 dni. Po razglašenju Gospodovem je 6 nedelj, po Binkoštih 24, po sv. Trojici 23, predpustnih nedelj pa 9. Post se začne 8. sušca, konča pa 22. malega travna. Postna doba je 46 dni. — Novo leto pade na nedeljo, in Božič na ponedeljek. Za Grke in Ruse. Triodium . . Septuagesima Pepelnica . . 6. svečana. 13. svečana. 2. sušca. Velika noč . . . . Vnebohod ..... Binkošti..... 1. adventna nedelja 17. malega travna. 26. velikega travna. 5. rožnika. 27. listopada. Letni vladar za leto 1905 je solnce. Visoko z nebes sveti na nas jasno solnce, nam daje potrebno luč in oživlja vso zemljo. Solnce je središče našega planetnega zi-stema in potrebuje za svojo pot krog naše zemlje 365 in četrt dneva. Velikost našega solnca si lahko nekoliko predstavljamo, ako pomislimo, da je polumer solčne kroglje večji kakor dvojna daljava lune od zemlje; solčno telo pa je 350.000 večje od naše zemlje. Preiskava solnče lučne luči, ki nas obseva, je pokazala, da se mnogo različnih snovi naše zemlje, nahaja tudi v solčnem ozračju in sicer v obliki žarečega plina, če opazujemo solnce s potemnelim daljnogledom, opazimo večkrat na njem večje in manjše pege, ki se včasih hitro izpremene. Po daljnem in vztrajnem opazovanju teh solčnih peg so prišli opazovalci do tega spoznanja, da se solnce v teku 26tih dni enkrat zasuče krog svoje osi, in da je različnost skupin solčnih peg podvržena periodičnemu menjanju raztezajočemu se pri-lično čez 11 let. Sedaj se bližamo perijodi, v kateri bodemo videli najmanj solčnih peg, takozvanemu Sonnenflecken-Minimum. Letni časi. Pomlad se začne 21. sušca ob 8. uri 1 minuta zjutraj. Poletje se začne 22. rožnika ob 3. in 57 minut zjutraj. Jesen se začne 23. kimovca ob 6. uri 36 minut zvečer. Zima se začne 22. grudna ob 1. uri 10 minut popoldne. Mrkovi solnca in lune v letu 1905. (Čas je računan po srednjem dunajskem času.) V letu 1905 mrkne solnce dvakrat in luna dvakrat. V naših krajih bodemo videli oba lunina mrka in druzega solčnega. 1. Delni lunin mrk dne 19. svečana. Začetek ob 6 uri 59 min. zvečer. Konec ob 9. uri 12 minut zvečer. 2. Obročasti solnči mrk dne 6. sušca. Začetek ob 3 uri 25 minut zjutraj. Začetek obročastega mrka ob 4. uri 38 minut zjutraj, konec ob 7. uri 58 minut. Konec mrka sploh ob 9. uri 11 minut zjutraj. 3. Delni lunin mrk dne 15. vel. srpana. Začetek ob 3. uri 44 minut zjutraj, konec ob 5. uri 49 minut zjutraj. 4. Popolni solčni mrk dne 30. vel. srpana. Začetek ob 11. uri in 43 min. dopoldne. Konec ob 4. uri 43 min. Kvaterni postni dnevi. Za katolike: 15. sušca, 14. rožnika, 20. kimovca in 20. grudna. Za Grke in Ruse: 9. sušca, 8. rožnika, 21. kimovca in 14. grudna. Letni značaj. Leto 1905 je splošno suho, malo dežja in primeroma gorko. Spomladi je precej dežja, mal. travna nestanovitno, vel. travna lepo in suho. Poletje je spremenljivo in nevihtno, dnevi soparni, noči hladne. Poletje je v celem lepo, konča pa z viharji. Jeseni je prijetno, suho in lepo, zori in zmrzuje hitro, vendar mraz ni prehud. Zima ostra in konča z hudim mrazom. Knauerjev stoletni koledar prerokuje: Prosinec začenja z mrazom, 20. sneg do 27., deži in sneži do konca. Svečan vlažno, 9. do 10. lepo, nato zelo mrzlo, 28. dež. Sušeč: pričenja s slabim vremenom, nato južno; proti koncu so nekateri dnevi lepi in jasni. Mali traven v začetku mrzlo nato lepo in gorko, veter, dež, nevihte, potem mrzlo. Veliki traven v začetku pusto vreme, vetrovno, takoj nato lepo in gorko. Proti koncu mrzlo in nekoliko dežja. Rožnik najprvo lepo, potem dež, nestanovitno in mrzlo, pozneje vroče, nato dež. Mali srpan pričenja megleno, od 7. do 18. lepo gorko, nato dež in nevihta. H koncu lepo in gorko. Veliki srpan v začetku lepo in gorko, nato megleno in dež, večkrat nevihta, 20. do 25. lepo in gorko, h koncu dež in nevihta. Kimovec najprvo gorko in lepo, nato naenkrat dež, od 18.do 25. nestanovitno in vetrovno, potem megleno, mrzlo, semtertje prši dež, veter in sneg, od 21. do 27. močan dež, mešan s snegom, 30. megleno in mrzlo. Listopad v začetku dež in mraz, od 17.do 20. dež, nato do konca primeroma gorko. Gruden v začetku nestanovitno, nato mraz in sneg, 13 in 14. nalahno, potem zelo mrzlo, h koncu sneg. Deželni patroni. Češko: Janez Nepomuk (16. velikega travna) in Venceslav (28. ki m ovca). — Bukovina: Janez Novi od Suczave (14. rožnika.) — Dalmacija: Hijeronim (30. kimovca). — Galicija: Mihael (29. kimovca) z izjemo krakovskega okraja. — Koroško: Jožef (19. sušca). — Kranjsko: Jožef (19. sušca) in Jurij (24. malega travna), se praznuje dne 23. malega travna. — Krakovski okraj: Stanislav (7. velikega travna), se praznuje dne 8. velikega travna. Hrvatsko: Elija (20. malega srpana) in Rok (16. velikega srpana). — Primorsko: Jožež (19. sušca). — Moravsko: Ciril in Metod (5. malega srpana). — S p o d n j e a v str i j s k o: Leopold (15. listo-pada). — S p o d n j e a vs t r i j s k o: Leopold (15. listopada). — S o 1 n o-graško: Rupert (24. kimovca). — Šlesko: Hedviga (15. vinotoka). — Sedmograško: Ladislav (27. rožnika). — Slavonija: Janez Krstnik (24. rožnika). — Štajersko in Severno Tirolsko: Jožef (19. sušca). — Južno Tirolsko: Virgilij (26. rožnika). — Trst (mesto in okolica): Just (2. listopada). — Ogrsko: Štefan, kralj (20. velikega srpana). Vremenski ključ s katerim vsakdo lahko izve vreme za vse leto naprej, ako le v6, kdaj se luna izpremeni, to je: ob kateri uri nastopi prvi krajec J, ščip ©, zadnji krajec (J in mlaj Ta ključ je sestavil slavni zvezdogled J. W. Hersche! in dunajska kmetijska družba ga je leta 1839. spoznala za najzanesljivejšega. Pomeni pa, kadar se luna izpremeni. 0 uri Po leti Po zimi 0 uri Po leti Po zimi od 12. opol. do 2. popol. veliko dežja sneg in dež od 12. do 2. po noči lepo mrzlo, če ni jugozapad od 2. do 4. popoldne izpre-membno lepo in prijetno od 2. do 4. zjutraj mrzlo z dežjem sneg in vihar od 4. do 6. popoldne lepo lepo od 4. do 6. zjutraj dež sneg in vihar od 6. do 10. zvečer lepo pri sev. ali zapadu dež pri jugu ali jugozap. dež in sneg pri jugu ali jugozapadu od 6. do 10. dopoldne izpre-membno dež pri se-verozapadu sneg pri izhodniku od 10. do 12. po noči lepo lepo od 10. do 12. opoldne veliko dežja mrzlo in mrzel veter Opomba. Vse leto se razdeli na dva dela, t. j. na leto in zimo; za leto velja čas od dne 15. malega travna do 16. vinotoka, ostali čas pa velja za zimo. — Da se more na ta ključ bolj zanašati, nego na druge koledarje, prepričali so se učenjaki po večletnih opazovanjih. KOLEDAR 1905 Prosinec ali januar. Hrvatsko: Siečanj. — Češko: Leden. — Poljsko: Styczen. Rusko: fluBapb. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1. teden. Ko je bil Herod umrl. Luk. 2. 21. 1 2 3 4 5 6 7 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Novo leto. Obrezovanje Gosp. Makarij, opat; Martinijan škof. Genovefa, devica; Anter, papež. Tit, škof; Izabela, kraljica Telesfor, pap. m. Simeon, Stolp. Sv. trije kralji ali razglas. Gosp. Valentin, škof; Lucijan, mučenec. © Mlaj 5. ob 7. uri 15 min. zvečer. 2. teden. Ko je bil Jezus 12 let star. Luk. 2. 3) 8 9 10 11 12 13 14 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. po razglas. Gosp. Severin, opat. Julijan in Bazilisa, mučenca. Pavel I., papež; Agaton, papež. Higin, pap. muč.; Božidar, opat. Arkadij, mučenec, Ernest, škof. Veronika, d.; Bogomir; Leoncij, šk. Hilarij, škof; Feliks iz Nole, sp. Prvi krajec 13. ob 9. uri 8 min. zvečer. © Ščep 21. ob 8. uri 11 min. 3. teden. 0 ženitnini v Kani Galilejski. Jan. 2. 15 16 17 18 19 20 21 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. po razglaš. Gosp. Ime Jezusovo. Marcel, papež; Ticijan, škof. Anton, puščavnik; Sulpicij, škof. Sv. Petra stol v Rimu; Priska, d. m. Kanut, kralj; Marij in Marta, muč. Fabijan in Boštjan, mučenca; Neža, dev. muč.; Majnrad, opat. zjutraj. S Zadnji krajec 28. ob 1. uri 17 min. zjutraj. Dolgost dneva: od 8 ur 57 min. od 9 ur 33 min. Dan se zdaljša za 65 min. Solnce stopi 20. do 5. uri 50min. 4. teden. Jezus ozdravi gobovca. Mat. 8. 22 23 24 25 26 27 28 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrek Petek Sobota 3. po razglaš. Gosp. Vincencij, m. Zaroka Marije Dev.; Emerencijana. Timotej, škof; Babila, mučenica. Spreobrnitev Pavla ap.; Amand. Polikarp, škof. Pavla, vdova. Janez Zlatoust, cerkveni učenik. Julijan, škof; Marjeta, devica. 5 . teden. Jezus pomiri vihar na morju. Mat. 8. 29 30 31 Nedelja Pondelj. Torek 4. po razgl. Gosp. Frančišek S., šk. Martina, dev.; Janez, milošč., škof. Peter NoL, spoz.; Marcela, vdova. popold.v znam. vodnarja. _S)(3__ [§>£D PROSILEC. r=>^i Suečan ali februar. Hrvatsko: Veljača. — Češko: Unor. — Poljsko: Luty. RUSkO: eupajib. Dan Katoliška imena I Nebesna znamenja 1 2 3 4 Sreda Četrtek Petek Sobota Ignacij, šk., m.; Efrem, cerkv. uč. Svečnica. Darovanje Gospodovo. Blaž, škof; Oskar, škof. Andrej Kor., škof; Veronika, dev. 1 © Mlaj 4. ob 6. teden. 0 pšenici in ljuliki. Mat. 13. 12. uri 3 min. o polnoči. 5 6 7 8 9 10 11 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. po razgl. Gosp. Agata, dev. muč. Doroteja (Rotija), dev. m.; Tit, šk. Romuald, opat; Rihard, kralj. Janez Mat., spozn.; Juvencij, šk. Ciril Aleks., šk.; Apolonija, dev. m. Šolastika, dev.; Viljem, pušč. Adolf, škof; Deziderij (Željko). Prvi krajec 12. ob 5. uri 17 min. zvečer. 7. teden. 0 gorčičnem semenu. Mat. 13. © Ščep 19. ob 12 13 14 15 16 17 18 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. po razgl. Gosp. Humbelina, d. Katarina od Riči, d.; Jordan, zvel. Valentin (Zdravko), muč.; Zojil, sp. Favstin in Jovita, mučenica. Julijana, dev. muč.; Onesim, sp. Donat in tov., muč.; Konštancija, d. Simeon, škof; Flavijan, škof; 7. uri 49 min. zvečer. S Zadnji krajec 26. ob 11. uri 8 . teden. 0 delavcih v vinogradu. Mat. 20. 1 min. dop. 19 20 21 22 23 24 25 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. predpepeln. Julijan, sp.; Konrad. Evleterij, šk. muč.; Evharij, šk. Maksimiljan, škof; Eleonora, kr. Stol sv. Petra v Antiohiji. Peter Damijan, šk.; Romana, dev. Matija, apostol. Valburga, opatinja; Viktorin, muč. Dolgost dneva: od 9 ur 38 min. dolOur 59min. Dan se zdaljša zal uro21 min. 9. teden. 0 sejalcu in semenu. Luk. 8. Solnce stopi 19. ob 8. uri 33 min. 26 27 28 Nedelja Pondelj. Torek 2. predpepeln. Marjeta Kort., sp. Leander, škof; Baldomir, škof. Roman, opat; Rajmund, spoz. zjutraj v znamenje rib. _6)(3_ SVEČflfJ. csfi Kancijan s tovar.; Angela, dev. J iz Solnce stopi 21. ob 7. uri 29 min. zvečer v znam. dvojčkov. • 6)@_ VELilKI Tt^RVEJM. Rožnik ali junij. Hrvatsko: Lipanj. — ČeSkO: Červen. — Poljsko: Czerwiec. Rusko: Iioiib. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 Četrtek Petek Sobota Kristusov vnebohod. Juvencij, m. Marcelin, mučenec ; Erazem, šk. m. Klotilda, kraljica; Oliva, devica. ® Mlaj 3. 23. teden. Jezus govori o pričevanju sv. Duha. J. 15. ob 6. uri 54 min. zjutraj. 4 5 6 7 8 9 10 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. povelik. Frančišek Kar., spozn. Bonifacij, šk.; Valerija; Dorotej, m. Norbert, škof; Bertrand, škof. Robert, op.; Sabinijan, m. Medard, škof; Maksim, škof. Primož in Felicijan, m.; Pelagija, m. f Marjeta, kralj.; Mavrin, muč. $ Prvi krajec 10. ob 2. uri 2 m. popoldne. © 24.teden. Jezus govori o sv. Duhu in ljubezni. J. 14. Ščep 17. ob 6. uri 49 min. zjutraj. € Zadnji krajec 24. ob 8. uri 43 min. zvečer. 11 12 13 14 15 16 17 Nedelja Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Binkošti. Prihod sv. Duha. Barnaba. Binkoštni pond. Janez Fak., sp. Anton Padovanski, spoznavalec. f Kvatre. Bazilij, šk.; Elizej, pr. Vid, Modest in Krescencija, muč. t Kvatre. Franc R., sp.; Beno, šk. T Kvatre. Adolf, šk.; Lavra, n. 25. teden. Meni je dana vsa oblast. Mat. 28. Dolgost dneva: 18 19 20 21 22 23 24 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. pobink. Sv. trojica. Feliks in F. Julijana Falk., dev.; Gervazij in Pr. Silverij, papež; Florentina, dev. Alojzij (Vekoslav), sp.; Alban, m. Sv. Rešnje Telo. Ahacij, m.; Pavlin. Eberhard, škof; Cenon, škof. Janez Krstnik (rojstvo). Kres. od 15 ur 30 min. do 15 ur 45 min. Dan se zdaljša do 22. za 18 m. in se skrajša do 30. za 3 min. 26. teden. Prilika o veliki večerji. Luk. 14. Solnce stopi 22. ob 3. uri 49 m. zjutraj v znamenje raka. Začetek poletja. Najdaljši dan in najkrajša noč. 25 26 27 28 29 30 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek 2. pobink. Viljem, op.; Prosper, šk. Janez in Pavel, muč.; Rudolf, škof. Hema, vd.; Vigilij, šk.; Ladislav, t Leon II., papež; lrenej, spozn. Peter in Pavel, apostola. SrceJesusovo. Spomin sv. Pavla. _6)(c)_ r^si ^OŽJMIK-v- Hlali srpan ali julij. Hrvatsko: Srpanj. — Češko: Červenec. — Poljsko: Lipiec. Rusko: iMab. Dan Katoliška Imena Nebesna znamenja 1 Sobota Teobald, pušč.; Julij; Pambo, opat. © Mlaj 2. ob 6. uri 47 m. zvečer. i Prvi krajec 9. ob 6. uri 44 m. zvečer. © Ščep 16. ob 4. uri 29 m. zvečer. £ Zadnji krajec 24. ob 2. uri 6 min. popoldne Dolgost dneva: od 15 ur 44 m. do 14 ur 51 m. Dan se skrajša za 53 min. Solnce stopi 23. ob 2. uri 44 min. popoldne v znamenje leva. Začetek pasjih dni. 27. teden. Prilika o izgubljeni ovci. Luk. 15. 2 3 4 5 6 7 8 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. pobink. Obiskovanje Mar. Dev. Helijodor, škof; Bertram, škof. Urh, škof; Berta, devica. Ciril in Metod, škofa; Domicij. Izaija, prerok; Dominika, mučenica. Vilibald, škof; Pulherija, kraljica. Elizabeta, kraljica; Kilijan, škof. 28. teden. 0 velikem ribjem lovu. Luk. 5. 9 10 11 12 13 14 15 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. pobink. Anatolija, d.; Veronika. Amalija, dev.; Felicita, dev. Pij I., papež; Peter F., spozn. Mohor in Fortunat, mučenca. Marjeta, d. m.; Anaklet, p.; Evgen. Bonaventura, šk. uč.; Just, muč.; Henrik I., cesar; Vladimir, kralj. 29. teden. 0 farizejski pravičnosti. Mat. 5. 16 17 18 19 20 21 22 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 5. pobink. Škapul. D. M. Karm. Aleš, spoznavalec; Generoz, muč. Kamil Lel., sp., Friderik (Miroslav). Vincencij P., spozn.; Makrina. Marjeta, d. m.; Elija, pr.; Ceslav, sp. Danijel, pr.; Olga; Prakseda, dev. Marija Magd., spok.; Teofil, muč. 30. teden. Jezus nasiti 4000 mož. Mark. 8. 23 24 25 26 27 28 29 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 6. pobink. Apolinar, škof in uč. Kristina, dev. muč.; Roman, muč. Jakob, apostol; Krištof, muč. Ana, mati Mar. Dev.; Valens, m. Pantaleon, muč.; Natalija, muč. Inocencij, papež; Viktor, mučenec. Marta, d.; Beatriks, dev.; Olaf, kr. 31. teden. 0 lažnivih prerokih. Mat. 7. 30 31 Nedelja Pondelj. 7. pobink. Abdon in Senen, muč. Ignacij (Ognjeslav) Lojol., spozn. _6)(3_ MALI SRPAfl. Deliki srpan ali august. 31 dni. Hrvatsko: Kolovoz. — CeSkO: Srpen. — Poljsko: Sierpien. Rusko: ABiycTh. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 5 Torek Sreda Četrtek Petek Sobota Vezi Petra, ap.; Makabejski br. P o r c i j u n k u l a. Alfonz Lig., šk. uč. Najdba sv. Štefana; Lidija, vdova. Dominik, spozn.; Agabij, škof. Marija Devica snežna; Ožbolt, kr. © Mlaj 1. ob 5. uri — min. zjutraj. § Prvi krajec 7. ob 11. uri 14 m. zvečer. © Ščep 15. ob 4. uri 29 m. zjutraj. € Zadnji krajec 23. 'ob 7. uri 7 min. zjutraj. • Mlaj 30. ob2. uri 11 min. popoldne. Dolgost dneva: od 14 ur 49 min. do 13 ur 22 min. Dan se skrajša za 1 uro 27 m. Solnce stopi 23. ob 11. uri 56 m. opoldne v znam device. Konec pasjih dni. 32. teden. 0 krivičnem hišniku. Luk. 16. ? 8 9 10 11 12 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 8. pobink. Gospodova izpremenitev. Kajetan, spozn.; Donat, šk. muč. Cirijak, Larg in Smaragd, mučenci. Roman, m.; Emigdij, šk.; Afra, m. Lavrencij, mučenec; Hugon, šk. Tiburcij, muč.; Suzana, dev. muč. Klara, devica; Hilarija, mučenica. 33. teden. Jezus se joka nad Jeruzalemom. L. 19. 13 14 15 16 17 18 19 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 9. pobink. Hipolit in Kasijan, muč. f Evzebij, spozn.; Anastazija, dev. Vel. gosp. Vnebovzetje Mar. Dev. Rok, spoznavalec; Hijacint, duh. Liberat, m.; Sibila, d.; Benedikta, op. Helena, kraljica; Agapit, muč. Ludovik Toled., škof; Julij, muč. 34. teden. 0 farizeju in cestninarju. Luk. 18. 20 21 22 23 24 25 26 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 10. pobink. Joahim, oče Mar. Dev. Ivana Frančiška, vdova; Adolf. Timotej, mučenec; Hipolit, škof. Filip Ben., spozn.; Bogovoljka. Jernej, apostol; Ptolomej, škof. Ludovik (Ljudevit), kr.; Patricija, d. Cefirin I., papež; Samuel muč. 35. teden. Jezus ozdravi gluhomutca. Mark. 7. 27 28 29 30 31 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek 11. pobink. Srce Marijino. Avguštin, škof; Hermet, mučenec. Obglavljenje Janeza Krstnika. Roza Limanska, dev.; Feliks, m. Rajmund, spozn.; Izabela, devica. _G)(Q_ VELil^I SRPflJ^. = Kirnouec ali september. 3odni. Hrvatsko: Rujan. — CeSkO; Zari. — Poljsko: Wrzesien. Rusko: Cermopb. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 Petek Sobota Egidij, opat; Verena, dev. muč. Štefan, kralj; Antonin, mučenec. 36. teden. 0 usmiljenem Samarijanu. Luk. 10. Prvi krajec 6. 3 4 5 6 7 8 9 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 12. pobink. Angelska. Rozalija, devica; Ida, kraljica. Lavrencij Just., šk.; Viktorin, škof. Hermogen, muč.; Pelagij, muč. Bronislava, nuna; Regina, dev. muč. Mala gospojn. Rojstvo Marije Dev. Korbinijan, šk.; Gorgonij, muč. ob 5. uri 6 min. zjutraj. © Ščep 13. ob 7. uri 7 min. 37. teden. Jezus ozdravi deset gobavih. L. 17. zvečer. 10 11 12 13 14 15 16 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 13. pobink. Ime Marijino. Protin Hijacint, mučenca. Macedonij, šk.; Gvidon, spozn. Virgilij, muč.; Amijat (Ljubivoj), šk. Poviš. sv. križa; Notburga, dev. Nikomed, muč.; Evtropija, vdova. Ljudmila, vd.; Kornelij in Cipr., m. Zadnji krajec 21. ob 11. uri 11 min. zvečer. @ 38. teden. 0 božji previdnosti. Mat. 6. Mlaj 28. ob 10. uri 57 min. 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 14. pobink. 7 žalostij Mar. Dev. Jožef Kupertin, sp.; Tomaž Vil., šk. Januarij, šk. muč.; Arnulf, kralj, f Kvatre. Evstahij, m.; Suzana, m. Matevž, apostol; Mavra, dev. t Kvatre. Mavricij in tov., muč. T Kvatre. Tekla, dev. mučenica. zvečer. Dolgost dneva: od 13 ur 20 m. do 11 ur 45 min. Dan se skrajša 39. teden. Jezus obudi mladeniča v Najmu. L. 7. za! uro35 min. Solnce stopi 23. ob 7. uri 28 min. zvečer v znamenje tehtnice. Začetek jeseni. Noč in dan sta enako dolga. 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 15. pobink. Marija Dev., reš. ujet. Kleofa, spoznavalec; Firmin, škof. Justina, dev. muč.; Ciprijan, muč. Kozma in Damijan, muč.; Kaj, šk. Venčesl., kr.; Marcijal, m.; Salomon. Mihael, nadangel; Evtihij, muč. Hieronim, sp., c. uč.; Monorij, šk. r^-s) HIJVIOVHC. g>o Dinotok ali oktober. Hrvatsko: Listopad. — Cežko: Rijen. — Poljsko: Pazdziernik. RUSkO: Oicrnopb. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 40. teden. Jezus ozdravi vodeničnega. Luk. 14. $ Prvi krajec 5. ob 1. uri 52 min. popoldne. © Ščep 13. ob 12.uri —m. opoldne. Zadnji krajec 21. ob 1. uri 48 min. popold. © Mlaj 28. ob 7. uri 55 min. zjutraj. Dolgost dneva: od 11 ur41 min. do 10 ur 6 min. Dan se skrajša za 1 uro 35 m. Solnce stopi 24. ob 3. uri 6 min. zjutraj.v znam. škorpijona. 1 2 3 4 5 6 7 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 16. pobink. Rožnega venca. Leodegar, škof; Teofil, spoznavalec. Kandid, mučenec; Evald, mučenec. Frančišek Seraf., sp.; Edvin, kralj. Placid in tovar., muč.; Gala, vd. Bruno, spoznavalec; Fida, dev. m. Justina, devica; Marko, grof. 41. teden. 0 največji zapovedi. Mat. 22. 8 9 10 11 12 13 14 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 17. pobink. Brigita, vd.; Simeon sp. Dionizij, šk. muč.; Abraham, patr. Frančišek Borg., sp.; Gereon, muč. Nikazij, škof; Firmin, škof. Maksimilijan, šk. m.; Serafin, spozn. Edvard, kralj; Koloman, muč. Kalist, papež; Domicijan, škof. 42. teden. Jezus ozdravi mrtvoudnega. Mat. 9. 15 16 17 18 19 20 21 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 18. pob. Posvečevanje cerkva. Gal, opat; Maksima, devica. Hedvika, kr.; Viktor, škof. Luka, evangelist; Just, mučenec. Peter Alk., spozn.; Etbin, opat. Janez Kancijan, sp.; Felicijan, muč. Uršula, dev. muč.; Hilarijon, op. 43. teden. Prilika o kraljevi ženitnini. Mat. 22. 22 23 24 25 26 27 28 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 19. pobink. Kordula dev. muč. Severin, šk.; Peter Pashazij, sp. Rafael, nadangel; Kristina, muč. Krisant in Krišpin, m.; Bonifac, p. Evarist, p. muč.; Lucijan in Marcel. Frumencij, škof; Sabina, mučenica. Simon in Juda, ap.; Fidelij, m. 44. teden. Jezus ozdravi kraljičevega sina. J. 4. 29 30 31 Nedelja Pondelj. Torek 20. pobink. Narcis, šk.; Hijacint, m. Klavdij, mučenec; Marcel, muč. f Volfgang (Volbenk), šk.; Lucila, d. _6)(Q_ VIJSIOTOK- ec histopad ali nouember. Hrvatsko: Studeni. — Češko: Listopad. — Poljsko: Listopad. Rusko: Hoaopb. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 3 4 Sreda Četrtek Petek Sobota God vseh svetnikov. Vseh vernih duš; Just, mučenec. Viktorin, šk. m.; Hubert, šk.; Ida, kr. Karol Boromej, šk.; Modesta, dev. Prvi krajec 4. ob 2. uri 36 min. zjutraj. © Ščep 12. ob 6. uri 9 min. zjutraj. 45. teden. Prilika o kraljevem računu. Mat. 18. 5 6 7 8 9 10 11 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 21. pobink. Caharija, oče Jan. Krst. Lenart, opat; Sever, šk. muč. Prosdocim, škof; Engelbert, škof. Bogomir, škof; Deodat, mučenec. Božidar (Teodor), m.; Orest, muč. Andrej Avel, spozn.; Trifon, muč. Martin, škof; Mena, mučenec. 46. teden. Dajte cesarju, kar je cesarjevega. M. 22. S 12 13 14 15 16 17 18 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 22. pobink. Martin, pap. muč. Stanislav Kostka, sp. Didak, sp. Jozafat Kunč., šk. m.; Serapijon, m. Leopold, vojvoda; Jedert, devica. Edmund, škof; Otmar, opat. Gregorij, škof; Viktorija, mučenica. Odon, opat; Evgen, spozn.; Hilda. Zadnji krajec 20. ob 2. uri 31 min. zjutr. W 47. teden. Jezus obudi Jairovo hčer. Mat. 9. Mlaj 26. ob 5. uri 44 min. 19 20 21 22 23 24 25 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 23. pobink. Varstvo Dev. Marije. Feliks Val., sp.; Edmund, kralj. Darovanje Mar. Dev.; Kolumban, sp. Cecilija, dev. muč.; Maver, muč. Klemen, pap. muč.; Felicita, muč. Janez od križa, sp.; Hrizogon, muč. Katarina, dev. muč.; Jukunda, muč. zvečer. Dolgost dneva: od10ur 4 min. do 8 ur 52 min. 48. teden. 0 razdejanju Jeruzalema. Mat. 24. Dan se skrajša zal uro 12 min. 26 27 28 29 30 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek 24. pobink. Konrad, škof. Virgil, šk.; Ahacij, šk.; Valerijan, šk. Jakob iz Marke; Eberhard, škof. Saturnin, mučenec; Filomen, muč. Andrej, apostol; Justina, dev. Solnce stopi 23. ob 0. uri 3 min. po noči v znamenje strelca. _6)(Q_ LtlSTOPAD. -v- Gruden ali december. Hrvatsko: Prosinac. — teko: Prosinec. — Poljsko: Grudzien. RllSkO: JeicaOpb. Dan Katoliška imena Nebesna znamenja 1 2 Petek Sobota Eligij, škof; Natalija, dev. muč. Bibijana, mučenica; Pavlina, dev. $ Prvi krajec 3. ob 7. uri 35 min. zvečer. © Ščep 12. ob 0. uri 23 min. po noči. € Zadnji krajec 19. ob 1. uri 6 min. popol. @ Mlaj 26. ob 5. uri 1 min. zjutraj. Dolgost dneva: od 8 ur 50 min. do8ur36min. Dan se skrajša do 22. za 17 m. in se zdaljša do 31. za 3 min. Solnce stopi 22. obl. uri2min. popoldnevzna- menje kozla. Najkrajši dan in najdaljša noč. 49. teden. 0 poslednji sodbi. Luk. 21. 3 4 5 6 7 8 9 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 1. adventna. Frančišek Ksav., sp. Barbara, dev. muč.; Peter Zlat., sp. Saba, opat; Krišpin, mučenec. Miklavž (Nikolaj), škof. t Ambrozij, škof; Agaton, muč. Prečisto spočetje Mar. Device. Peter Forezij, škof; Sirij, škof. 50. teden. Janez Krstnik v ječi. Mat. 11. 10 11 12 13 14 15 16 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 2. adventna. Loretanska M. B. Damaz, papež; Trazon, opat. Sinezij, m.; Epimah, m.; Maksencij. Lucija, dev. muč.; Otilija, devica. Spiridijon, škof; Nikazij, škof. Jernej, škof; Kristina, devica. Evzebij, škof muč.; Albina. 51. teden. Janez Krstnik pričuje o Kristusu. J. 1. 17 18 19 20 21 22 23 Nedelja Pondelj. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 3. adventna, Lazar, škof; Berta. Gracijan, škof; Vunebald, opat. Nemezij, muč.; Favsta, vdova, f Kvatre. Liberat, m.; Peter K. Tomaž, apostol; Glicerij, muč. t Kvatre. Demetrij in Honorat, m. T Kvatre. Viktorija, d.; Dagobert. 52. teden. Janes Krst. poklican v prerokovanje. L. 3. 24 25 26 27 28 29 30 Nedelja Pond. Torek Sreda Četrtek Petek Sobota 4. adventna. Adam in Eva. Rožič. Rojstvo Gospodovo. Štefan, mučenec; Arhelaj, škof. Janez, evangelist; Fabijola, vd. Nedolžni otročiči; Kastor, muč. Tomaž, šk. muč.; Trofim, muč. David, kr.; Liberij, m.; Nicefor, m. 53. teden. Simeon in Ana oznanujeta Gospoda. L. 2. 31 Nedelja i Ned. pred novim letom. Silvester, p. g1/5 žrebanja 2. jan. 84 2. » 39 14. » 80 14. » 101 14. » 49 1. febr. 84 I. » 210 1. » 73 1. » 129 1. » 76 1. marc. 39 14. » 78 31. » 129 1. aprila 211 1. » 38 1. maja 130 1. » 39 1. » 77 1. » 73 14. » 102 14. » 50 2. junija 212 Vrsta srečk Saksonsko-Mein. srečke (žr. pr.) 3 odst. hamburške srečke (žr. pr.) 5 odst. ruske srečke iz leta 1864 2 odst. knež. srbske srečke Srbske državne srečke (tob.) Saksonsko-Mein. srečke (žr. pr. Turške srečke..... Finske srečke (žr. s.) . Brunšv. srečke (žr. s.) . Italijanske srečke križa 4 odst. bavarske srečke (žr. 5 odst. ruske srečke iz leta 1866 Brunšv. srečke (žr. pr.) Turške srečke..... 4 odst. badenske srečke (žr. s.) Brunšv. srečke (žr. s.) . . 4 odst. bavarske srečke (žr. pr Italijanske srečke križa . Finske srečke (žr. pr.) . . 2 odst. knež. srbske srečke Srbske državne srečke (tob.) Turške srečke..... Nominalna vrednost in vrednota (valuta) gld. tolarji rublji franki » gld. franki tolarji » lire tolarji rublji tolarji franki gld. tolarji » lire tolarji franki 7 50 100 100 10 7 400 10 20 25 100 100 20 400 175 20 100 25 10 100 10 400 Dobitek (po vrednosti srečk) žreb. premij J. s. s. 60. tol. 200000 80000 100000 5000 300000 135 100 13 9 400 žreb. premij » » 20000 | 33 žreb. premij 200000 60000 600000 135 26 400 žreb. premij 40000 35000 10000 80000 25000 300000 100 33 13 100 13 400 Dobitki zapadejo dne 1. febr. 1905 1. mar. 14. apr. 14. febr. 14. febr. 1. maj. 1. mar 1. maj. 31. mar. 9. febr. 1. maj. 14. jun. 31. jun. 1. maj. 1. jun. 30. jun. 1. jun. 9. maj 1. avg. 14. jun. 14. jun. 1. jul. 0 2. junija 38 30. » 130 1. julija 85 14. » 81 1. avg. 131 1. » 85 1. » 74 1. » 213 1. » 78 14. sept. 79 14. » 103 14. » 51 30. » 131 2. okt. 43 2. » 214 2. nov. 132 2. » 74 2. » 48 2. » 79 1. dec. 215 30. » 132 4 odst. badenske srrečke (žr. pr.) Brunšv. srečke (žr. pr.) .... Saksonsko-Mein. srečke (žr. pr.) 5 odst. ruske srečke iz leta 1864 Brunšv. srečke (žr. pr.) .... Saksonsko-Mein. srečke (žr. pr.) Finske srečke (žr. s.)..... Turške srečke . ....... Italijanske srečke križa .... 5 odst. ruske srečke iz leta 1866 2 odst. knež. srbske srečke . . Srbske državne srečke (tob.) . . Brunšv. srečke (žr. pr.) .... 3 ifi pol odst. libiške srečke . . Turške srečke......... Brunšv. srečke (žr. s.)..... Finske srečke (žr. pr.)..... 3 odst. oldenburške srečke . . . Italijanske srečke križa .... Turške srečke......• . . Brunšv. srečke (žr. pr.)..... gld. 175 175000 175 1. avg. 1905 tolarji 20 15000 26 30. sept. » gld. 7 žreb. premij 1. avg. » rublji 100 J. s. s. 135 rub. 1. okt. » tolarji 20 žreb. premij 30. sept. » gld. 7 10000 9 2. nov. » tolarji 10 žreb. premij 1. nov. » franki 400 600000 400 1. sept. »*) lire 25 20000 33 9. avg. » rublji 100 J. s. s. 135 rub. 13. dec. » franki 100 80000 100 14. okt. » franki 10 75000 13 14. okt. » tolarji 20 30000 26 30. dec. » tolarji 50 žreb. premij 2. jan. 1906 franki 400 300000 400 1. nov. 1905*) tolarji 20 žreb. premij 31. dec. » tolarji 10 10000 13 1. febr. 1906 tolarji 40 10000 40 1. febr. » lire 25 35000 33 10. nov. 1905 franki 400 600000 400 1. jan. 1906*) tolarji 20 15000 26 30. mar. » *) Turške srečke se izplačajo s 100°/0, najmanjši 60°/0. OPOMBA. Vse druge tu nenavedene srečke se ne smejo v Avstriji niti kupovati, niti prodajati ali sicer spraviti v promet; v slučaju, da se to zgodi, se konfiskujejo. Pismene pošiljatve, ki so z istimi v zvezi, pošta ne dostavlja, ampak jih izroči sodniji. LestVica za pristojbine koleko\A Lestvica I. Za menice i n tr govske denarne nakaznice. Za znesek do 150 K K -•10 čez 2700 do 3000 K K 2 — čez 150 » 300 » » -•20 » 3000 » 6000 » » 4 — » 300 » 600 » » -■40 » 6000 » 9000 » » 6 — » 600 » 900 » » -•60 » 9000 » 12000 » » 8 — » 900 » 1200 » » -•80 » 12000 » 15000 » » 10 — » 1200 » 1500 » » V— » 15000 » 18000 » » 12 — » 1500 » 1800 » » 1-20 » 18000 » 21000 » » 14 — » 1800 » 2100 » » 1-40 » 21000 » 24000 » » 16 — » 2100 » 2400 » » 1-60 » 24000 » 27000 » » 18 — » 2400 » 2700 » » 1-80 in tako dalje za vsakih 3000 K 2 K več, pri čemer se ostanek manj nego 3000 K smatra za celih 3000 K. V domačih deželah izdane menice, ako se kolekujejo po tej lestvici, ne smejo imeti daljšega plačilnega roka nego šest mesecev, v inozemstvu izdane pa ne daljšega nego 12 mesecev. Sicer pa se morajo kolekovati po lestvici II. Pod izrazom «domače dežele» se razumejo dežele, zastopane v avstrijskem državnem zboru, menice, ki niso izdane v okrožju teh dežel, veljajo za inozemske. Za menice, izdane v deželah ogrske krone, ostanejo še nadalje v veljavi določbe z dne 2. vinotoka 1868 1. in se mora pri teh menicah odračunati pri določevanju, koliko je od njih po sedanjem zakonu plačati pristojbine, znesek, ki se je pri izdaji menice plačal kralj, ogrskim financam s kolekovimi znamkami ali pa neposredno po propisih. Ako se kaka menica izda v več izvodih (sekunda, tertia itd.), se mora plačati od vsakega ista pristojbina, kakor od prvega. Od menic, izdanih v inozemstvu in glasečih se na inozemstvo, je plačati 4 v pristojbine za vsakih 200 K, ako kroži v naši državi. Ostanek, manjši nego 200 K, se smatra za celih 200 K. Pristojbine za menice, ki se izdajo v domačih deželah, plačati je poprej nego so se na papir, ki je namenjen za menico, podpisale stranke — za menice, ki so se izdale v inozemstvu, pa preden začne krožiti po naši državi, in če menica ni plačljiva, le v inozemstvu, pa vsekako tekom 14 dni, ko je prišla v domače dežele. Dolžnosti kolekovanja menic more se tako-le zadostiti. a) ako se rabijo kolekovane uradne golice; b) ako se rabijo uradne golice, ki pa niso zadosti kolekovane ali pa tudi druge golice, ali pa se golice niti ne rabijo, pa s tem, da se za toliko, kolikor je pristojbine, oziroma popolnilne pristojbine plačati, prilepi kolekov na zadnji strani papirja, na kateri se piše menica, predno se je menica napravila. Koleki se morajo pri zato pooblaščenem uradu z uradnim pečatom prekolekovati. Dan in mesec prekolekovanja, ako se že ne razvidi iz odtiska, mora dotični urad vpisati v vsako znamko. Uradno prekolekovanje se ne sme več izvršiti, ako ima papir že kak podpis izdajnika, prejemnika ali žiranta, ali sploh kak podpis stranke; vsako drugačno plačevanje s koleki, kakor prekolekovanje kolekov s privatnim pečatom kakega urada, ki za to ni upravičen, je neveljavno. c) Ako pa gre za plačilo pristojbine od menice, in sicer, ako je ta stran še nepopisana ob zgornjem robu; drugače pa po poslednjem inozemskem zapisku tako, da nad koleki ni nobenega prostora več za žirovanje ali kak drug zapis, in se ima preskrbeti, da se po točki b) tega paragrafa pravočasno uradno prekolekuje. Pisati čez koleke, kakor je bila dosedaj navada, ni več dovoljeno. Ako se kolekovina ni plačala ali pa vsaj v zakonitem znesku ne, ali pa ne pravočasno, ali pa ne na predpisan način, določa nov zakon globo, ki je petdesetkrat tolika, kolikršna je pristojbina po lestvici. Trgovskim nakaznicam že prej dovoljena ugodščina, da je od njih plačati le po 10 v, ako je njihov obrok k večjemu osem dni, velja še vedno. Za trgovske račune (note, konti, izkaze) se je odredilo, da so računi do 20 K kolekovine prosti, — čez 20 K do 100 K se plača 3 v, — čez 100 K pa 10 v pristojbine. Kolekovina se pa mora tudi plačati, ako se taki računi vpleto v tekst kakega trgovskega pisma. Globa kakor pri menicah. Lestvica II. Za pravna pisma. Do 40 K K -'14 čez 3200 do 4000 K K 12 40 » 80 » » —"26 » 4000 » 4800 » » 15 80 » 120 » » -'38 » 4800 » 6400 » » 20 120 » 200 » » —'64 » 6400 » 8000 » » 25 200 » 400 » » 1-26 » 8000 » 9600 » » 30 400 » 600 » » T88 » 9600 » 11200 » » 35 600 » 800 » » 2'50 » 11200 » 12800 » » 40 800 » 1600 » » 5'- » 12800 » 14400 » » 45 1600 » 2400 » » 7-50 » 14400 » 16000 » » 50 2400 » 3200 » » 10- Čez 16000 K se za vsakih 800 K plača 2 K 50 v, pri čemur ostanek, ki ne znaša 800 K, smatra za polnega. Po tej lestvici kolekujejo se dolžna pisma z dovoljenjem vknjižbe ali brez njega, pobotnice, odstopna pisma, plačilne nakaznice, razen trgovskih, zakupne pogodbe, stave, srečke privatnih loterij i. dr., in sicer se je pri dolžnih pismih določil znesek prejetega posojila, pri pobotnicah znesek prejetega plačila, pri odstopnih pismih znesek, za katerega se je pravica odstopila, pri nakaznicah nakazni znesek, pri zakupnih pogodbah skupni znesek zakupnine, pri stavah stavljeni znesek, pri srečkah privatnih loterij pa cena vsake posamezne srečke. Lestvica III. Za pravne posle. Do 20 K K -"14 čez 1600 do 2000 K K 12-50 20 » 40 » » -"26 » 2000 » 2400 » » 15 — 40 » 60 » » —"38 » 2400 » 3200 » » 20 — 60 » 100 » » -"64 » 3200 » 4000 » » 25 — 100 » 200 » » 1-26 » 4000 » 4800 » » 30'— 200 » 300 » » 1-88 » 4800 » 5600 » » 35 - 300 » 400 » » 2-50 » 5600 » 6400 » » 40'— 400 » 800 » » 5 — » 6400 » 7200 » » 45 — 800 » 1200 » » 7'50 » 7200 » 8000 » » 50- 1200 » 1600 » » 10- Čez 8Č00 K se plača za vsakih 400 K 2 K 50 v, pri čemur se znesek, ki ne znaša 400 K, smatra za polnega. Po tej lestvici se kolekujejo dolžna pisma, katera se glase na prinosnika, pogodbe za služenje, pogodbe delniških društev, ki se osnujejo za več nego 10 let, družbene pogodbe, potrdila o dobitkih v loteriji, pogodbe, s katerimi se kupi upanje premičnin, kupne in menjalne pogobe radi premičnin i. dr., in sicer je določilen pri dolžnih pismih znesek, na katerega se glasi; pri pogodbah v služenju znesek skupne plače, katero ima dobiti oni, koji stopa v službo — ako pa v pogodbi ni določeno, koliko časa ima služba trajati, se kolekovina odmeri po trikratni letni plači. Pri pogodbah delniških društev in družbenih pogodbah se kolekovina odmeri po znesku vkupne društvene glavnice, pri potrdilih o dobitkih, po znesku dobitka, pri kupnih, menjalnih in drugih pogodbah radi premičnin, po znesku vrednosti. Vloge, s katerimi se pri oblastvu naznanja samostojna vršitev prostega obrta, ali s katerimi se oblastvo prosi koncesije, ki je potrebna za vršitev obrta, morajo biti kolekovane: a) na Dunaju.............od prve pole K 12'— b) vmestih,kiimajonad50.000prebivalcev » » » » 8'— c) v mestih, ki imajo od 10.000 do 50.000 prebivalcev...........» » » » 6"— d) v mestih, ki imajo 5.000 do 10.000 prebivalcev...........» » » » 4'— e) v vseh drugih krajih........» » » » 3'— Ako treba še druge pole, kolekuje se z 1 K. Prošnje za tobačne trafike in loterijske kolekture, za dovoljenje da sme godba javno igrati, da smejo biti gostilne, krčme in kavarne čez policijsko uro odprte, da se smejo kazati znamenitosti, prirejati koncerti, gimnastične in gledališke predstave, se kolekujejo po 2 K od vsake pole. Pri prvih in drugih vlogah ima se pristojbina plačati tudi takrat, kadar se prosi ustno, ne da bi se zapisal zapisnik. Prošnje za sledeča prava: 1. Za podeljenje, potrjenje ali prenos plemskih stopinj, po-deljenje redov, dovoljenje smeti nositi inozemske rede, združenje ali poboljšanje grbov, dovoljenje za spremembe ali prenose imen, podeljenje častnih mest, častnih naslovov in drugih odlikovanj, združenih z obrtnimi podjetji, se kolekujejo po 10 K od vsake pole. 2. Zapodeljenje, priznanjeali potrjenjeprivilegijev, kamorspadajo tudi izključni industrijski privilegiji, se kolekujejo po 6 K od vsake pole. 3. Za podeljenje ali priznanje avstrijskega državljanstva, za podeljenje meščanstva ali občanstva ali za sprejem v občinsko zvezo, se kolekujejo po 4 K od vsake pole. 4. Prošnje za podeljenje potnih listov, za uvoz, izvoz in prevoz kuhinjske soli, tobaka, smodnika ali za dovoljenje za uvoz ali izvoz določenega blaga, ako je za to potrebno dovoljenje, se kolekujejo po 2 K od vsake pole. Splošne določbe c. Ur. pošte. g pomenja gram, kg kilogram. S pismeno pošto se pošiljajo navadna pisma, priporočena pisma, ekspresna pisma, dopisnice, tiskovine, vzorci blaga, poštne nakaznice, poštni nalogi in časniki in priporočene pošiljatve s povzetjem. Pisma. Pri frankiranju pisma se pritisne znamka na gorenjem desnem oglu sprednje strani pisma, nikakor pa ne na zadnji strani. Frankirana v avstro-ogrske kraje, v Bosno in Hercegovino namenjena, kakor tudi iz poslednjih sem dospela pisma do 20 g veljajo 10 v (v lokalnem prometu 6 v), nefrankirana pa dvakrat toliko. Pisma in pisemski zavoji ne smejo v Avstro-Ogrski, v Bosni in Hercegovini ter na Nemškem biti težji nego 250 g\ pismom ki se pošiljajo v druge države, ni to nobena meja, kar se tiče teže. Pisemski zavoji, odločeni za avstrijske dežele, ki tehtajo več nego 250^, morajo se oddajati pri tovorni pošti. Uradni pisemski zavoji pa smejo v Avstriji tehtati 2'/, kg; iz Avstrije na Ogrsko le 1 kg. Čez pismeno znamko se sme pisati naslov. Ako se pa nanjo pritisne privatna štampilija, ni veljavna. Za frankiranje se ne smejo rabiti iz pismenih kovertov izrezane znamke in koleki, ravnotako tudi ne poškodovane znamke, n. pr. take, katerim se je okrog odrezal beli rob. Znamke, ki so se že rabile, se tudi ne smejo več rabiti za frankiranje pisem. Priporočena pisma se morajo frankirati. Za domače in inozemske dežele zadošča, ako se pismo navadno zapre. V Nemčijo se priporočena pisma lahko pošiljajo tudi nefrankirano. Povpraševalna pisma (pristojbina 25 v) napravijo se lahko za vsako tudi nepriporočeno pisemsko poštno pošiljatev, ki ni prišla na določeni kraj. Dopisnice se smejo pošiljati tudi nefrankirane, ako se ne priporočajo (rekomandirajo). Vsakemu je dovoljeno dati si napraviti dopisnice po privatnem obrtu, vendar morajo, kar se tiče velikosti in moči papirja biti popolnoma enake uradnim. Na dopisnice se lahko tiska in zajedno piše, a to le na zadnji strani, kajti sprednja stran je namenjena le za prejemnikov naslov, kamor pa tudi pošiljatelj more napisati svoje ime ter take opomnje, ki se tičejo pošte. Dopisnicam v domačih deželah se lahko pripenjajo poskušnje ali vzorci blaga, ako se ne pišejo potem nanje nikakršne druge, nego za poskušnje blaga ali vzorce dovoljene pismene opombe, ter ako so frankirane za 10 v. Tiskovine se morajo frankirati in se tudi lahko priporočajo. Pošiljatve vezanih in broširanih knjig in odprte karte ne smejo biti nad 1 kg težke in se ne smejo bistveno razločevati od poštnih pošiljatev. V svetovnopoštnem prometu so dovoljene pošiljatve tiskovin do 2 kg teže, a ne smejo meriti na nobeno stran več kakor 45 cm. Razen naslova, datuma in podpisa na tiskovinah ne sme biti ničesar pisanega, tudi ne kaki dostavki. Izvzete so korekturne pole, katerim se smejo pridejati dotični rokopisi, poprave in rokopisne opomje, tičoče se tiska, dalje kurzni listi, trgovski cirkularji in ceniki (hektografirani vendar le po 20 ali več izvodov vkupe), pri katerih so dopuščene rokopisne ali mehaničnim potom napravljene izpre-membe cen, imena potnikov, načina naročevanja ali plačevanja. Posebni deli tiskanega teksta pa se smejo v ta namen podčrtati, da se opozori čitatelj na kako določeno mesto. Dalje je še določeno na tiskanih vizitnicah napisati natančnejši naslov in stan pošiljalca ter pristaviti običajne črke (n. pr.: p. f. itd.); na povabilih navesti ime povabljenca, dan, namen in kraj zborovanja; pri knjigotržnih naročilnih listih na zadnji strani pismeno imenovati naročene ali ponudene knjige, tiskani tekst sprednje strani pa deloma ali popolnoma prečrtati; tiskovne pomote popraviti. Poslovni papirji kakor: akti vsake vrste, vožna pisma, poslovni dokumenti, prepisi in izpiski aktov, muzikalijein sploh pisma, ki se ne morejo smatrati za pravno ali osebno dopisovanje, se smejo v prometu svetovne poštne zveze, izvzemši Nemčijo, pošiljati pod križnim zavitkom (tudi priporočeno) do 2 kg teže in 45 cm širjave. Vzorci se prevažajo v kraje avstro-ogrske države, v Bosno in Hercegovino, Belgijo, Bulgarijo, Črnogoro, Egipet, Francijo, Nemčijo, Grecijo, Veliko Britanijo, Italijo, na Portugalsko, Rumunsko, Srbsko, Špansko, Švico, Zedinjene države severne Amerike in v one turške kraje, kjer se nahajajo avstrijski poštni uradi, do 350 g- teže, drugam pa le do 250 g. Kar se tiče mere, ne smejo presegati na dolgost 30, na širo-kost 20 in na visokost 10 cm. Vzorcem in blagu za poskušnjo se ne sme priložiti nikako pismo. Na naslovu mora biti vsakokrat opomba «vzorec» ali «po-skušnja blaga». Na naslovu sme razen tega biti navedeno: Ime ali tvrdka od-pošiljateljev, tvorniško ali trgovsko znamenje poleg natančnejšega označenja blaga, številke in cene, teže in mere blaga ter koliko ga je na razpolago. Razen omenjenih podatkov se ne smejo dodajati takim pošiljatvam nikaka pismena naznanila ali kakršnekoli opombe. Tudi žive čebele se lahko pošiljajo po domačih krajih, na Ogrsko, v Bosno in Hercegovino, Nemčijo, v razne druge dežele kot blago za poskušnjo, ako so tako shranjene, da se pošta lahko prepriča o vsebini, in da ni pri prevažanju nikake nevarnosti. Pri nezadostno frankiranih pošiljatvah s tiskovinami, poslovnimi papirji in vzorci se zahteva nedostatek od prejemnika, in sicer dvakrat toliko, za kolikor so bile premalo frankirane. Popolnoma nefrankirane prej navedene pošiljatve se ne odpravljajo, nego se vrnejo pošiljatelju; če pa poslednji pošti ni znan, se postopa ž njimi tako, kakor z nedostavnimi pismi. Priporočene pošiljatve s povzetjem. Priporočene (rekomandirane) stvari se morejo pošiljati po Avstro-Ogrskem, v Bosno in Hercegovino in v nekatere tuje dežele (glej «povzetja v inozemstvu«) tudi s povzetjem, in sicer po domači državi ter v Bosno in Hercegovino do 1000 K, drugam pa do 400 K = 400 mark = 500 frankov. Pri takih pošiljatvah, za katere veljajo ravno iste pristojbine, kakor za navadno priporočene, se mora napisati na vrhu nad naslovom beseda «povzetje», ako so namenjene v inozemstvo pa «remboursement». Precej zraven ali pa spodaj naj se navede povzetni znesek s številkami, a krone tudi z besedo, in sicer vedno v denarni veljavi tiste države, kamor se pošiljatev glasi, tedaj v Nemčijo v markah, v Švico in Francijo v frankih itd. Pod zneskom pa mora pošiljatelj natanko in razločno zabeležiti svoj naslov. Da ne nastanejo kake pomote, je treba med tem naslovom in onim, ki označuje prejemnika, pustiti nekoliko praznega prostora. Kakor brž je prejemnik vplačal znesek in pošiljatev prevzel, odtegne dotični poštni urad od povzetnega zneska pristojbino za navadno poštno nakaznico in 10 v terjalnih stroškov, ostanek pa pošlje oddajalcu po nakaznici. Poštne pristojbine. Avstro-Ogrska in Nemčija: Pisma do 20 g (Nemčija le 15 g) 10 v (mestni promet 6 v), do 250^ 20 v (mestni promet 12 v), dopisnica 5 v; dopisnica z odgovorom 10 v, priporočitev 25 v (mestni promet 25 v), vzvratni promet 25 v (mestni promet 25 v), ekspres 30 v, tiskovine do 50 g 3 v, do 100g- 5 v, do 250 g 10 v, do 500 g 20 v, do 1000 g 30 v, vzorci v avstro-ogrske kraje in v Nemčijo do 250 ^ 10 v, do 350 g pa 20 v. Bosna in Hercegovina: Pisma 10 v do 20 g, dalje do 250 g-pa 20 v, kakor za Avstro-Ogrsko v Sandžak-Novi Bazar za vsakih 15 g 24 v. Ekspresne pošiljatve so dopuščene samo v kraje, kjer so pošte. Črnagora: Pisma za vsakih 15 g po 10 v, dopisnice 5 v (z odgovorom 10 v), za tiskovine in vzorce veljajo iste pristojbine kakor v Srbijo. Poslovni papirji niso dopuščeni. Srbija: Pisma za vsakih 15 g 15 v (v mejnem prometu, oziroma z Ogrskega 10 v), dopisnica 10 v (za Srbijo z odgovorom 20 v). Tiskovine, poslovni papirji, vzorci za vsakih 50 g 5 v, priporočila 25 v, vzvratni list 25 v, ekspres 30 v. Poštne nakaznice v domačih deželah. Za zneske do 20 K 10 v, do 100 K 20 v, do 300 K 40 v, do 600 K 60 v, do 1000 K 1 K. Poštne nakaznice v Bosno in Hercegovino in iz Bosne in Hercegovine so dopuščene do 1000 K in znaša pristojbina do 40 K 20 v, od 40 do 100 K 40 v; od 100 do 300 K 60 v; od 300 do 600 K 1 K 20 v in od 600 do 1000 K 2 K. Poštni nalogi posredujejo poplačevanje menic, računov, kuponov itd. in se morejo poslati na vse pošte avstro-ogrske države, v Bosno in Hercegovino ter v Turčijo, in sicer v Adrijanopelj, Beyrut, Konstatinopel, Solun in Smirno, kjer se nahajajo avstrijske pošte, slednjič tudi v Nizozemsko v znesku največ 1000 K — v Belgijo, Nemčijo, Egipet, Francijo (Algir), Italijo, Luksemburško, Norvegijo (naj se naredi naslov na pošte v Pragi), Rumunijo, Švedijo, Švico in Tunis do 800 K (800 mark ali 1000 frankov). Poleg uradnega vzorca (cena 1 v), adresira se terjatev utemeljujoči dokument (pobotan račun itd., toda znesek mora biti pisan s črkami) kot priporočeno pismo, n. pr.: «Na poštni urad v..... «poštni nalog». Kakor hitro je znesek plačan, prejme oddajalec poštnega naloga znesek, odštevši pristojbino poštne nakaznice in 10 v terjalnih stroškov za vsak dokument, na kateri se je dobilo plačilo- Ako se poštni nalog ne sprejme, pošlje se zastonj nazaj. Pristojbine so torej kakor za priporočena pisma, poštno nakaznico in vsako pobotnico itd. 10 v terjalnih stroškov. Poslati dokumente poštnega naloga na kakšen drugi kraj nego se je navel s prva, je dovoljeno. Denarne in tovorne pošiljatve. Denarna pisma: Za Avstro-Ogrsko do 250 jr 100 K vrednosti do 10 milj daljave 30 v, nad 10 milj 54 v, od 100 do 600 K do 10 milj daljave 36 v, nad 10 milj 60 v, za vsakih daljših 300 K 6 v več, — iz Avstro-Ogrskega v Nemčijo do 600 K vrednosti do 10 milj 36 v, nad 10 milj 60 v, za vsakih daljših 300 K pa 6 v več. Poštni zavoji (paketi): Za Avstro-Ogrsko do 5 kg do 10 milj 30 v, nad 10 milj 60 v; za zavarovanje pristojbina po 6 v do 100 K, od 100 K do 600 K 12 v; za vsakih nadaljnih 300 K pa 6 v več. Avstro-Ogrska in Nemčija: do 5 kg do 10 milj 30 v, nad 10 milj 60 v; za vsak nadaljni kg do 10 milj 6 v, 20 milj 12 v, 50 milj 24 v, 100 milj 36 v, 150 milj 48 v, nad 150 milj 60 v več; vrednostna taksa do 600 K 12 v, za vsakih nadaljnih 300 K po 6 v več. Pošiljatve se dopuščajo le do 50 kg. Za pošiljatve v Bosno, Hercegovino in Novi Bazar se plača do 500 g 60 v, od "2 kg do 5 kg 1 K. Za težje pošiljatve računa se do Imotskija ali Broda, gori navedena vozarina in vrednostna taksa odpadajoča za Avstrijo, najprej pa za vsaki kg 16 v vozarine in vrednostna taksa za vsakih 300 K 6 v več. Povzetja v domačih deželah se morejo pošiljati na vse pošte avstro-ogrske države do 1000 K. Za vsako pošiljatev s povzetjem se poleg vozarine plača še posebna provizija. Ta znaša za vsake 4 K 1 v, najmanj pa 12 v, tudi pisma se pošiljajo lahko s povzetjem. Povzetja brez navedene vrednosti do 250 g se pošiljajo s pisemsko pošto. Pošiljanje pisem v svetovni poštni zvezi. a) Pisma za vsakih 15 g 25 v, za dopisnico 10 v, z odgovorom 20 v; b) tiskovine: za vsakih 50 g 5 v do največje teže 2000 g; c) vzorci blaga za vsakih 50 g 5 v, najmanj 10 v, dopustna teža 350 g; d) trgovinski papirji za vsakih 50 g 5 v, najmanj 25 v, dopustna teža 2 kg; e) priporočitev 25 v, vzvratni list 25 v, ekspres 30 v.1) i) V katere inostranske dežele so ekspresne pošiljatve dopuščene, se izve pri vsakem poštnem uradu. Za dežele in kraje, ki niso pri svetovni poštni zvezi, se raču-nijo tudi ravno navedene pristojbine, razloček je samo ta, da se pošiljatve večinoma ne morejo priporočiti, dostikrat še celo ne fran-kirati do tistega kraja, kamor so namenjene in da se dopisnice smejo odpravljati le v Kaplandijo v južni Afriki. Poštne nakaznice v inozemstvo in sicer v Nemčijo, Belgijo, Chile, Kino (nemške poštne agenture v Shanghai, Tientsin in Tsintan), Kongo, nemško vzhodno Afriko, nemško južno-zapadno Afriko, Egipet, Francosko in Algerijo, Italijo, San Marino in Erytreo, Japonsko in Koreo, Kamerun, Kiatschou, Luksemburško, Črnogoro, Nizozemsko, Norveško, Portugalsko z Madeiro, Švedijo, Švico, Srbijo, Togo (samo v Klein-Popo in Lomž), Tripolis (ital. poštni urad), Tunis, Turčijo (c. kr. avstrijski poštni uradi do 1000 K); v Argentinsko republiko, Bolgarijo, Dansko, nemško Novo-gvinejo, Finlandijo, Anglijo, Irsko in kolonije, Malto, Maroko in francoski poštni urad Tanger, Nizozemska vzhodna Indija, Ru-munija, Samoa (nemški poštni urad Apia), Siam (samo v Bangkok in Chiengmai), Tripolis (francoski poštni urad), Zedinjene države v Ameriki, Zanzibar (francoski poštni urad) do 500 K; v Grško do 400 K in znaša pristojbina v Nemčijo do 40 K 20 v, potem pa za vsakih 20 K 10 v več; v druge dežele, izvzemši Črnogoro in Srbijo pa do 100 K za vsakih 25 K 25 v, črez 100 K pa za vsakih 50 K 25 v. Za Srbsko in Črnogoro veljajo ravno iste pristojbine kakor v Bosno in Hercegovino. Brzojavne poštne nakaznice so dovoljene: v Belgijo, Bolgarijo, Dansko, Francijo, Italijo (izvzemši Tripolis), Japan (in sicer le v Tokio in Yokohamo), Luksemburško, Nemčijo, Nizozemsko, Nor-vegijo, Rumunijo, Švedijo, Švico in Tunis, Egipet (a le v Ale-ksandrijo, Ismalio, Kairo, Port-Said in Suez), Srbijo in Črnogoro do 100 K. Poštni zavoji do 3 kg v inozemstvu po nizki vozarini so dopuščeni v naslednje dežele: Anglijo in kolonije, Apio (5), Argentinsko republiko, Ascension, Belgijo (5), Bolgarijo, Chile (5), Dansko (5), Egipet (5), Islandsko (5), Italijo (5), Japan (5), Kamerun (5), Kanado, Kitaj (5), Kolumbijo, Kongiško državo (5), Kostariko, Luksemburško (5), Malto, Meksiko, Nizozemsko (5), Norvegijo (5), Portugalsko, Rumunijo, Salvador, Srbijo (5), Straits-Settlemens (5), Španijo, Švedijo, Tanger, Togo (5), Turčijo (c. kr. pošte), Urugvaj, Zanzibar (5). Pri-stavljena številka (5) pomeni, da se v onih deželah sprejemajo pošiljatve po 5 kg teže. Povzetja v inozemstvo n sicer v Belgijo f, Nemčijo f, Angleško, Francijo črez Nemčijo f, Egipet, Helgoland, Italijo f, Luksemburško f, Nizozemsko f, Nor-vegijo f, v Francijo črez Švico v Dansko, Portugalsko, Rumunijo do 500 K, v Švedijo f, Švico f, Turčijo in severo-ameriške Zedinjene države se vzprejemajo do zneska 1000 K, v Srbijo do 1250 K avstr. velj., v dežele s f zaznamovane, se tudi vzprejemajo priporočena povzetja. Provizija znaša pri voznopoštnih povzetjih (izvzemši voza-rino) v Nemčijo in Švico 2 v za vsaki 2 K, najmanj pa 12 v; v Srbijo do 24 K 12 v, potem pa za vsake 4 K 2 v več, a v druge dežele 20 v za vsakih 20 K. Brzojavni cenik. taksa za vsako besedo: najmanjša taksa: Lokalne brzojavke: 2 v 40 v V Avstro-Ogrski.....-i V Bosno in Hercegovino . j V Bosni in Hercegovini . . 6 v 60 v V Nemčijo........J Za besedo velja do 15 črk ali 5 številk; naslov in podpis se ravno tako zaračunja kakor tekst. Evropski promet. Pristojbina za vsak telegram po 60 v temeljne takse in nastopne takse za vsako besedo, sestavljeno iz 15 črk ali 5 številk. Algir 26 v. — Anglija, Škotsko, Irsko in Kanarski otoki 26 v. — Belgija 21 v. — Bolgarija 16 v. — Črnagora iz Dalmacije 6 v, sicer 9 v. — Dansko 21 v. — Francija, Korzika in Monako 16 v. — Gibraltar 33 v. — Grško (celina), Evbeja in Poros 41 v. — Krf čez Trst 26 v, na druge otoke 44 v. — Italija, mejni promet 8 v, sicer 16 v. — Luksemburško 21 v. — Malta 37 v. — Nizozemsko 19 v.— Norvegija 32 v. — Portugalsko 33 v. — Rumunija 9 v. — Rusija (evropska) 24 v. — Srbija 9 v. — Španija (celina) 28 v. — Kanarski otoki 88 v. — Švedsko 24 v. — Švica s Tirolskega, Predarelskega in iz Lichtensteina 6 v, sicer 9 v. — Tripolis 68 v. — Tunis 26 v. — Turčija (evropska), čez Bosno 28 v, čez Trst 38 v. Važnejša določila poštne hranilnice. Vsi poštni uradi sprejemajo med navadnimi uradnimi urami tudi denar v svojo hranilnico in dajo po potrebi vsakršna pojasnila 0 vplačevanju in izplačevanju. Vložnik je vsakdo, kadar sam ali zanj kdo drugi vloži znesek večji kakor 1 K. Znesek mora biti s 50 deljiv. Vložnik sme imeti le eno poštno hranilno knjižico in te vrednost ne sme presegati 2000 K- Prvo vlogo mora vložnik sam vložiti, da se podpiše s svojim navadnim podpisom, v knjižici na določenem mestu in na nasprotnem potrdilu («protipisu») ter pove stan, kraj, dan, mesec in leto rojstva ter svoje stanovanje; izvoli si tudi lahko «geslo» (to je kako poljubno besedo, katera mu v mogočih slučajih spričuje lastninsko pravico), kar pa napiše le v «protipis», sam si jo pa dobro zapomni. Knjižica in nje vročba so brezplačne. Vsako vlogo vpiše poštni uradnik v knjižico in vrhutega pošlje vložniku poštni urad še prejemno potrdilo. Najmanjša vloga je 1 K, katero sprejemajo vsi poštni uradi. Za manjše zneske kakor 1 K so pa «poštne hranilne karte». Te karte z vtisnjeno 10 v znamko se dobe po vseh zalogah poštnih potrebščin po 70 v. Na tako hranilno karto se potem prilepi še devet 10 v poštnih znamk, kar znaša z vtisnjeno ravno 1 K. Te karte z znamkami izpolnjene sprejemajo potem vsi poštni uradi kot vloge po 1 K. Znesek od 2 K do 40 K se takoj lahko vzame iz poštne hranilnice pri vsakem poštnem uradu, toda pustiti se mora najmanj še 1 K v hranilnici za tisto knjižico. Znesek pod 2 K in nad 40 K je pa treba pri poštno-hranilničnem uradu na Dunaju odpovedati, na kar se prejme, ako je bila odpoved v redu, kmalu «plačilno nakaznico«. — Vloge se obrestujejo po 3 odstotke. Vložnik more zahtevati, da se za njegovo vlogo nakupijo državni obrestonosni papirji; mora pa tudi že tako vložiti v poštno hranilnico ter dobi posebno rentno knjižico. Obresti v poštni hranilnici so proste dohodninskega in tudi drugih davkov. Vložna knjižica poštne hranilnice je nedotakljiva last vložnikov, ne more se mu ne vzeti, ne zastaviti, pa tudi ne zarubiti. V čekovni oddelek stopi vložnik lahko tedaj, kadar vloži v poštno hranilnico najmanj 100 K, ki jih mora imeti vložene, dokler hoče ostati pri čekovnem oddelku. Glede zneska, ki to «osnovno vlogo» prehaja, lahko potem razpolaga in zahteva z ene strani, da se nakazane vsote vpišejo na njegov račun, z druge, da se poljubni zneski nakažejo katerikoli osebi ali tvrdki. Potrebne tiskovine za objavo pristopa z zavitkom, dajo poštni uradi brezplačno. Natančen pouk o poštni knjižici se nahaja v vložni knjižici. Natančem pouk o čeku in njega porabi z vzorcem položnih listov in čekov dobi se pri poštnih uradih brezplačno. Ploskovne mere. 1 danska milja........................................7.532 m 1 angleška milja......................................1.609 » 1 morska milja vseh narodov ........................1.852 » 1 francoska morska milja (= 3 morske milje) .... 5.556 » 1 norveška milja......................................11.295 » 1 ruska vrsta........................................1.067 » 1 švedska milja.................. . . 10.688 » 1 geografična milja ..................................7.420 » 1 stopinja ekvatorja = 15 geografskih milj •..........111.306 » (3_ O O O J g) Denar \^seh dežel. Relativni kurz najobičajnejših novčnih vrst v kronah. Amerika. Združene države. 1 dolar a 100 centimov . . K 4'93'h 10 dolarjev = 1 eagle, Južna Amerika 1 piaster (a 8 realov po 4 cuartille ali 100 centimov) ...» 5'11 Anglija. 1 funt šterlingov i 20 šilingov (Gw.) (Guin. 21 šil.).....................» 24-013i4 1 šiling k 12 pensov..............» V17% Arabija. 1 Moka-toiar a 80 kabirjev (1201/a Moka-tolar- jev = 100 avstrijskih Marije Terezije tolarjev) . . » 4'12 Argentinska ljudovlada. 1 peso fuerte........» 4 82 Avstralija. 1 funt šterlingov a 20 šilingov k 20 d. . . » 24.013.'4 Avstro-Ogrsko. 1 gld. — 1 gld. a 100 kr. = t: 85'06 . » 2 — in 1 krona a 100 vinarjev.........• . . » 1'— Belgija. 1 frank a 100 centimov1)...........» —'95'!^ Bolgarija. 1 lev (frank) a 100 stotink v zlatu.....» 1 — Običajni denar v srebru.............» —"93 Brazilija. 1 milreis (peso) v zlatu a 100 reisov . . . . » 2'58,,2 Ceylon. 1 rupija....... ...........» 2"35 . Dansko. 1 krona a 100 oer..............» 1'30 Egipet. 1 piaster (& 40 par)..............» —"25 Finsko. 1 marka k 100 pennijev...........» —'95'U Francosko. 1 frank a 100 centimov..........» —'95'U Grško. 1 drahem a 100 leptov.............» —'95'U Holandsko. Glej Nizozemsko. Italija. 1 lira a 100 centezimov............» —'95'U Japonska. Račun v deželi 1 itzebou.........» 1'76 Račun z Evropo 1 mehikanski srebrn dolar ...» 3'59 Kanada. Postavno kakor na Angleškem, v prometu 1 halif a 5 s......................» 5-88 Kitajska. 1 tael ali lieng a 10 tsienov, a 10 fenov 10 cashov............•.......» 7'52 1) 0 951/4 aH natančneje 0-95-23 Kuba in Portoriko. 1 piaster a 100 centimov.....K 5-10 Mehika. 1 peso k 8 realov a 4 kvartile .... . . . » 5i0 Nemčija. 1 marka a 100 pfenigov')..........» 1'171/a Nizozemsko. 1 gl. k 100 cent. (ali 20 stiblingov) ...» 1 99 Norveško. 1 krona = 100 oer............» 1-321/« Nova Granada. 1 peso a 10 dec. a 10 centov.....» 470 Paraguay. 1 piaster & 8 realov............» 5'18 Perzija. 1 doman =.................» 9'41 10 kranov, 1 kran =..............» —'947« 10 dimarjev, 1 dinar.....•........» - '09'4 Portugalsko, (conto de reis 1000 milreis) 1 milreis k 1000 reisov..................» 5"32 Rumunsko. 1 lej a 100 banijev......>......» -'95'4 Rusija. 1 zlat rubelj a 100 kopejk2)..........» 3'77 1 poiimperial (novejšega kova).........» 19'04'(2 Srbija. 1 dinar a 100 paraš..............» —'9574 Španija. 1 peseta a 100 cent..............» —"95 1 duros a 10 realov a 100 centimov.......» 4'93 Švedsko. 1 krona k 100 oer.............» 1'32'4 Švica. 1 frank a 100 rapov..............» —'95' 4 Turčija. Najnovejši denar: kos za 20 piastrov.....» 4"23 1 piaster (gerš) a 40 par............» —"21 Vzhodna Indija. 1 komp.-rup. a 16 annas a 12 pijes . » 2'35 !) 1-17y2 ali natančneje 1-17-56. 2) Papirnat rubelj ima menjajočo ažijo. Deželne barVe Anglija — rdeče-modro-belo. Avstro-Ogrsko — državna barva: črno-rumeno; avstr. ces. hišna barva: karminovo rdeče-belo; avstr.-ogrske vojne mornarice zastava: rdeče-belo-rdeče; avstr.-ogrske trgovske mornarice zastava: rdeče-belo-rdeče (spodnji kos je deljen v rdeče in zeleno). Badensko — rdeče-rumeno. Bavarsko — modro-belo. Belgija — črno-rumeno-rdeče. Bolgarija — belo-zeleno-rdeče. Črnagora — rdeče-belo. Dansko — rdeče-belo. Francija — modro-belo-rdeče. Grško — belo-modro. Hansa-mesta — belo-rdeče. Hesensko — belo-rdeče. eVropskih drža\A Italija zeleno-belo-rdeče." Meklenburg — rdeče-modro- rumeno. Nemčija — črno-belo-rdeče. Nizozemsko — rdeče-belo-modro. Norveško — rdeče-belo-rdeče. Ogrsko — rdeče-belo-zeleno. Oldenburško temnomodro-rdeče. Portugalsko — modro-belo. Prusija — čmo-belo. Rumunija — modro-rumeno-rdeče. Rusija — belo-modro-rdeče. Saksonsko — zeleno-belo. Srbija — modro-rdeče-belo. Španija — rdeče-rumerfo. Švedija — rumeno-modro. Švica — belo-rdeče. Turčija — rdeče-zeleno. Virtemberško — črno-rdeče. BarVe aVstrijsko-ogrskih dežel. Bosna in Hercegovina — rdeče-rumeno. Bukovina — modro-rdeče. Češko — belo-rdeče. Dalmacija — modro-rumeno. Galicija — modro-rdeče-rumeno, tudi rdeče-belo (poljsko) in modro-rumeno (rutensko). Gorica in Gradiška — belo-rdeče, rumeno-modro. Hrvaško in Slavonija — rdeče-belo-modro. Istra — rumeno-rdeče-modro. Koroško — rdeče-belo (srebro). Kranjsko — belo-modro-rdeče. Moravsko — rumeno-rdeče-modro. Ogrsko — rdeče-belo-zeleno. Reka —belo-modro in zeleno-rdeče. Solnograško — rdeče-belo in črno-rumeno. Spodnje-Avstrijsko—modro-zlato. Šlezija — črno-rumeno. Štajersko — belo-zeleno. Tirolsko in Predarelsko — belo-rdeče (Strelci: belo-zeleno). Trst — rdeče-belo-rdeče. Zgornje-Avstrijsko — belo-rdeče, tadi črno-rumeno.' ZABAVNI PEL Tiho Vi spomini Tiho, tiho vi spomini, daleč proč od me bežite, spečih ran mi ne budite, topi mir mi vsaj pustite! Tiho, tiho vi spomini! Mirno srce se ne gane, saj udarcev več ne čuti. Naj vihar, še tako ljuti, z vso močjo ob njega buti, mirno srce se ne gane. Tiho torej vi spomini, ki jedini mir kalite! Spečih ran mi ne budite, daleč proč od me zbežite, vi spomini, vi spomini! Oton Zupančič, i&g Neka prijetna utrujenost se te polasti, ko si po jedi odložil žlico. Rad si nekoliko časa počiješ. Iz kasete vzameš smodko ali pa si zviješ cigareto, potem sežeš po časnik, če ga še nisi čital, ali pa vzameš iz salona drobno knjigo, z zlatom obrezano, zložno sedeš v naslonjač in začneš čitati. Kaj lahkega ti ravno ugaja; mnogo misliti pa ne maraš, slediti globokim problemom se ne čutiš dovolj razpoloženega, toda pesmi, to je nekako prijetno šumljanje, ki tako odgovarja valovanju dimovih oblačkov, to boža tvoje uho. Že tisk je tako lep, vedno jednako dolge vrstice in kitice; pa tako hitro se prečita jedna stran, pri drugih knjigah pa stran kar konca nima. In vsebina je ravno nalašč. Kako lepo se govori o ljubezni, da se tudi v tebi oglašajo sorodni čuti, in o domovini, da i sam postaneš navdušen! Tako smo čitali svoj čas pesnike. In sedaj pa ne? Tudi sedaj jih lahko na ta način čitaš, toda ne bodo ti ugajali, ne boš jih prebavil, ker so pretežka hrana. Treba se je v nje poglobiti, sicer ti ostanejo nerazumljivi in nič ti ne pomaga pomilovalno zmigavanje z rameni nad novo strujo. Godi se ti s pesmimi tako kakor z modernim slikarstvom, ki se je kakor vsa umetnost pomladilo in prenovilo koncem minulega stoletja. In ti valovi novega naziranja in izražanja pripluli so tudi do slovenske umetnosti ter še le pravzaprav rodili slikarstvo in kiparstvo. Nas tu zanima le pesništvo in še to le v toliko, kolikor je zastopano v najnovejši zbirki (Čez plan) pesnika-voditelja Otona Zupančiča. Značilne razlike med starejšim in modernim pesništvom se kažejo v vsebini in obliki. Pred vsem ni več tiste lahkote, kakor smo je vajeni. Čitaš pesem, čitaš jo do konca, a še vedno ti ni popolnoma jasna misel. Poprej tega ni bilo. Večkrat ti je že napis vse povedal. Res, včasih si tudi moral ugibati, taval si takorekoč po temi, toda z zadnjo kitico, ali vsaj z zadnjo besedo, se je zasvetilo in hipoma ti je bila pesem jasna. Spominjam le na Aškerčevo balado Godec in na Gregorčičevo Eno devo le bom ljubil. Ta nejasnost, ki se kaže v mnogih pesmih — ne v vseh — je seveda nameravana in ne izvira iz pesnikove nezmožnosti, da izrazi razločno svoja čustva. Pesem hoče vplivati, in če so stara sredstva izrabljena, ičče se novih. In čim bolj so izvirna, tembolj so nam nenavadna in treba se nam je potruditi v pesnikovo delavnico, da ne delamo krivico. V svojih pesmih, posebno v poslednji zbirki je Zupančič razodel svoje nazore o poeziji, o življenju, podal je tudi lep kos lastnega razvitka in zato je vsebina značilna ne le zanj, temveč za novo strujo sploh. Poglejmo si torej vsebino! Pesniku niso rojenice trosile zlata v zibel. Podoben je ptiču Samoživu, ki je bil brez kril in slep na svet poslan. Ves rod se ga je sramoval, lastna mati ga je izdala. Na-tihoma so se odpravili vsi, pustili so ga samega visoko vrh pečine. Podoben je onemu ciganu, ki je bil ves gol, le z mrežo pokrit, ljudje pa so vsi imeli tople kožuhe. In pri tem je bil še velik humorist. Potaknil je prst skozi luknjico in se stresnil rekoč: «Fu, zunaj je mraz!» Usoda mu ni mila, in vendar hrepeni po šumnem vrtincu življenja. Saj ga tako vabi svet. Ali ne prihaja tam vila? Glej, kako je lepa, kakor bi jo bila lilija izpuhtela in v njene valovite lase se je vjela polnoč s svojimi zvezdami! Vedno bliže, že je pri oknu. Z blestečim prstom potrka na šipo in srebrni glas zazveni. In mladenič? Vzvalovalo je v njem, kri je zaplala. Toda pogledal je mater, svojo staro mamico, ki ji oči tle tako mrtvo ko trhel les. In te oči ga zadržujejo. In premagal se je, ostal je doma pri materi. A ni mu dalo miru. V sebi čuti moč in to hoče v svetu poskusiti. Kdo jezdi tam po beli cesti? Junak je, ponosen in visok, in jezdi daleč, daleč. Meč se mu blesti ob boku in konj pekeče. Zdaj je tukaj. Gredoč trešči ob okno in se niti ne ozre. In mladenič? Mati spozna njegovo hrepenenje, ne upa se mu braniti, le globoko vzdihne. In sin ji pade krog vratu in ostane doma. Že je mati blagoslavljala nebo, misleč, da ji je sin rešen. On pa venomer strmi iz kočice, ki je zanj premajhna. In ko napoči tretji zor, pride k materi, s povešeno glavo: Mati, prižgi mi svečo za sedem let — tak velik je svet, jaz grem za srečo ... In gre v svet poln hrepenenja, ki mu ga nikdo ne uteši. Nad seboj vidi le zlato zvezdo na lazurju in hoče razviti in razmahniti krila, da jo doseže. In takrat bi rad objel vsakega, vsakemu bi rekel brat. In prost bi bil vseh črnih strastij, prost vseh bolestij. Tje bi hotel iti, kjer so široke ravnine s svobodnim obzorjem, in drugič ga miče na mogočne višine s čarobnimi močmi in v goščave bi rad, kjer tuli vihar. Za trenutek ga prevzame tujina. Kako reven se mu zdi dom! Povsod mrak in strah. Jata vran kroži nad temnimi gozdi in zakriva zarjo in vrešči pogin. In domovina spi, a ne sladko in mirno, temveč še v sanjah ječi. In kako tudi ne? Saj je naš junak Črtomir, oni Črtomir, ki ga ni podrl tuji meč, temveč lastna nemoč. In ta Črtomir je vstal zopet iz groba in zagrizel se je kot volkodlak v rodna tla in ves dom je otroval s svojo robsko krvjo. In zato prihajajo od Drave, Save in Soče črne vesti v belo Ljubljano. . . . «Domoljubi» so papagaji, ki so se naučili par svečanih besed. In svoboda? To je smešna krinka, opičji obraz! Zato se mu dviga črn gnev v duši, podreti mora te «svete hrame». A kmalu se prepriča, da mu je tujina le mačeha. In vedno češče se ozira tje za gore, kjer se mu zdi tako mirno in milo. Rad bi pogledal za blestečo zarjo, rad bi domovini kaj ljubega in kaj dobrega povedal, v teh težkih dneh. In zdelo se mu je, da ga kličejo bratje na pomoč. Glas je bil prišel po noči, tako težak kakor iz grobov. In predrl je mreno, ki mu je doslej zakrivala brate, duša je zažarela, zazrl je luč in svet, ušel je iz samote, iz ječe. Prešinil ga je blisk, začutil je, da mu rasto peruti, mogočne kakor veje drevesa. In razmahnil je krila, tako široka, da mu sega desna perut do jutranje zore, leva do večerne zarje, in dvignil se v zrak. In kadar zgane svoja krila, prikloni se hrast do tal, oblaki planejo narazen. Perut se mu zadene zdaj ob drevje, zdaj ob skalovje, zdaj narašča, zdaj pojema. Povsod želi priti, kjer sluti kako veliko skrivnost. Povsod sliši glasove, ki zdaj vriskajo, zdaj jočejo. In v duhu mu nastanejo podobe, cel roj jih je, in jih gleda, gleda . .. Začetkom še temne in težke, a notranji vihar mu veli naprej. Plameneče oči mu kažejo pot. In ni več sam. Pridružijo se mu drugi orli in sokoli in prepodijo četo vran, ki zakrivajo zarjo novega dne. Malo jih je? Več ko mislite! Vsi borilci minolih vekov, ki se jim vi klanjate, vsi so njih sobojevniki. Mogočen plamen šviga iz davnine, preletel je vekove in prišel je do nas. In sedaj prihaja nova zarja, v globini duše jo čutimo in bliža se dan z demantno krono ter trka s srebrnimi prsti: «Bratje, kako je v vas? Soli vaše njive zorane? Zdaj zvezde ugodne vladajo, zdaj semena zlata padajo —» In kako se je domovina odzvala? Pesnik je bridko razočaran. Vseh živih dan je šel mimo, zamudili so ga. Preve-velika je perut pesnikova, presvetel je žar njegovega očesa, premajhen je rod, poskril se je. In vihar, ki ga pesnik čuti v prsih, je zaman. Saj tu je puščava, tu se izhruje, ne da bi ga kdo slišal, ne da bi kdo vedel zanj. Toda pesnika je zadelo še huje. Njegov najljubši prijatelj mu je umrl. Koliko je obetal! Njegove melodije so prodirale svetlo in zmagovito skozi noč. Bil je kondor, solncu brat, smeli sin svobode. Toda ujet je, zaprt, onemogel. V obupu vztrepetava s krili, zaletava se z glavo v rešetko, pri tem pa mu lijeta dva črna curka krvi ravno čez njegove oči. Kaj mu pomaga ponos očij, proti usodi je onemogel! Podoben je samotnemu plamenu, ki koprni kvišku, a se mora z vetrom boriti, ki ga pritiska na tla. Res Slovenec nima sreče: Dokler ne pade zadnje jasno čelo, ki lesketa na njem se večnosti poljub — grobovi tulijo .... Po prijateljevi smrti je pesnik sam kakor hrast, zmr-zujoč sred polja, ki na njem sedi vran. Nikogar nima več, da ga potreplje po rami, da bi mu gledal v odkrito, iskreno oko. A tudi ost njegovih verzov se ne blesti več kakor prej, ko je z njim tekmoval in si meril mlade moči. Tisti veliki dan, katerega se je tako veselil, je sicer prišel, a prišel je zastonj, v duši so ostale sence iz polnoči, in nikjer ni zarje, da bi jih pregnala. Nazaj si želi zlate mladosti z radostjo in sanjami in otroško lahkovernostjo. Toda odplula je kakor zlata večerna zarja in nastala je tema brez zvezd. Pred seboj vidi ovoj megle, ki se tako težko vzgane, na potu so krvave lise, sledovi krutih ran, povsod vidi trpeči obraz prijatelja, vse mu pravi, da ga čaka ista usoda. In vendar pesnik ne obupa. Ni li to večni zakon, da življenje zahteva zopet življenje? Mati omedleva, ko se odtrga sin. Vzlic tej temni neizprosni oblasti hoče nadaljevati svojo pot, naj si je tudi sam. Vzor mu je toreador, ki gre v boj, v smrt, toda njegov korak gre kakor potres od gor do gor. Poezija mu je meč, «svetlo nabrušen i v ognju i v strupu izkušen», in naj mu je nasproti magari ves svet. Ponosno pravi raznim poetom: Vi drugi imate ljubice, vi drugi imate den&r, a jaz — jaz imam po strani klobuk, pa kaj mi vse drugo mar. In spomini mu plavajo v tiste čase, ko je tudi njemu sijala ljubezen. Kolika sreča je takrat cvetela zanj! V temi je bil živel, toda solnce je zasijalo in postal je dan, jasen in vroč, posejan z demanti. Nebo se je zjasnilo nad njim in duhteče cvetje je priklilo iz mraka. In ljubico vodi za roko kot voljno jetnico med polji v duhteči poldan in mlada ljubezen vriska proti nebu svoj vihar. Lasje ji padajo čez obraz in s tresočimi rokami poseže v ta gosti mrak in pije srečo za dva. Zdi se mu, da se vozi skozi vseh sedem nebes. Od radosti je zagnal klobuk v vodo. In drugič zopet se poredno igra z dekletom za zagrinjalom in se smeji solncu, ki je zastonj poslalo tri snubce: drobne ptičke, rdeče rože in zlate žarke. Ponosen je kakor kostanj^ ki kipi kot kljubujoč smeh v nebo in izziva viharja moč. In po noči sanja o njej, kako ji bije srce z divjo silo, kako ji žarijo oči in on stega roko kakor drevo mladiko v maj. V tujini si želi perut nevihte, da poleti k njej, želi si zlatih oči solnca, da jo uzre črez hrib in trate. Njeno pismo mu zavede misli v jasne poljane, cvetoče in nepregledne, kjer drhti rosna trava in šumijo smreke le njima. Želi si biti nagerlin, ki se dekletu v jutranji pozdrav nagiba prav do ust. Njegovi duši sije maj in zvezde se mu zde tako nizko, da jih skoro dosega. In marsikdaj, ko ga je obdajal na okrog mrak, stopilo je dekle predenj kot sladek sen in njene oči so razžarele temo. Toda surovo življenje ga je odtrgalo od ljubice. In hodil je v brezzvezdnato noč, po blatnih cestah, iskal zvezd in ciljev, ko je vendar pri ljubici tako svetlo. In zopet je prišel nazaj, brez kesa, le na pol si je otresel prah od nečistih nog, ko je stopil zopet pred nedolžne njene oči. A vendar je bil varoval svojo ljubezen, kakor se ščiti z roko lučka, da je ne ugasne veter, ki pa v zatišju tem lepše zagori. In ko bi tudi padel kak madež na ljubezen, saj je brezmejna in nebo se ne žari nič manj, če se jedna zvezda utrne. Vedno pa mu ni bila ljubezen izvor sreče. Mnogokrat mu je bila kriva njegova nežna, nekoliko boječa narava. Podoben je onemu boru, ki se svoji ljubici smreki le od daleč klanja in ne pomisli kalinovega reka: «Ej tepec, kdor more, pa neče!» A tudi ljubica je nestalna. Ko se povrne k njej, se ravno hoče možiti, a z drugim. In pesnik jo svari, da se ji ne bo godilo kakor v pesni oni nezvesti Marici, ki je prišel njen pravi ljubček mrtev, po njo. Kratko je trajala ljubezen, vendar kako rad seje spominja! Prišla je kakor zlat oblak na večerno nebo, toda komaj ga je prav zagledal, že se je skril za črne oblake. Prišla je kakor pesem deklet iz daljave. Popotnik komaj obstane, in že se sliši samo odmev med strmečim drevjem, a tudi ta takoj potihne. Le kratko je gledal njene oči, poslušal njen zvonki glas, minilo je in ostalo ni drugega ko lepe sanje. Ljubica ga ne mara več, hladna je proti njemu, toda on veruje, da bo zopet prišla, ko ji ljubezen ugasne, in bo prosila: «Dragi, prižgi!» In če ne pride? Nič ne de. Dovolj burnih bojev mu je ljubezen že prinesla, in želi si dolgega spanja, da bi vse to pozabil. In res spal je dolgo, dolgo in ko se prebudi, čuti, da je srce mirno, svobodno veselo. Brezskrbno poje: Ah kaj so obljube in kaj so prisege deklet! Kdo še veruje vanje? Lej sapice pomladanje: tak ziblje se njih šepet od cveta na cvet. Tudi svoje svetovno naziranje nam pesnik o priliki odkrije. Čudi se morju, čegar zakon je njegova volja in on se klanja tej veliki volji, tej svobodni moči. Človek je proti temu nemirna bilka sred polja, ali pa trst, omahujoč v vetru. In skrivnost življenja? Temnousti grob prijateljev mu jo razodeva: bolest, samota, pogum ji je ime. To so menda glavne misli v njegovi poeziji. Podajati vsebino kakšnega umotvora je vedno kočljiva stvar. Nad pravim umotvorom je takorekoč razprostrt pajčolan, ki se takoj raztrga, če se ga količkaj nerodno dotakneš, in vendar se s pravim razumevanjem uživanje umetniške lepote še le prav poglobi. Že iz te kratke vsebine, ki je podana večinoma z izrazi pesnikovimi, se da slutiti velika pesniška moč in izvirnost. Vidi pa se tudi posebnost njegovega izražanja, njegove oblike. Tu se pesnik ni na nikogar naslanjal. Prekrasni so posebno njegovi primeri, ki so večinoma vzeti iz narave. Zlasti mogočne naravne prikazni, kakor vihar, grom in blisk igrajo posebno ulogo, če hoče naznačiti moč bodi si pesnika, mladeniča ali ljubezni. Orel, sokol, kondor mu je znak pravega pesnika. Sreča, veselje je le tam, kjer je svetel, jasen dan z zlatim solncem, čarobna noč z zvezdami, kjer so nepregledne daljave z belimi cestami, kjer klije cvetje in se razlega vesela pesem deklet. Toda takšnih krajev je le malo, večinoma se razprostirajo temni gozdi, kjer kraljuje mrak in vreščijo vrani. Značilna je pri njem tudi dalekosežna poosebitev. Pri njem vse živi, vsak pojav zadobi življenje primernega bitja. In v tem oziru je šel pesnik marsikdaj zelo daleč. Nič nam ni novega, če oblački na nebo priplavajo, tudi tega smo vajeni, da se v svojem nedolžnem veselju včasih med seboj poigrajo, nekaj drugega pa je, če se jih vpraša, soli nocoj pri svojih ljubicah spavali, in še dalje gre poosebitev, če oblački na to odgovarjajo: »Ne pri ljubicah, pač pa pri očetu oceanu smo spavali, pili smo tam grog, da smo se vsi opijanili, in potem smo celo noč pisane barčice premetavali.« Tudi tega še nismo prej vedeli, da si želje, ko gredo k ljubici vas, ne zmočijo svojih nožic, dasi je na polju rosa in visijo temni oblaki. Ne manj izviren je dan z de-mantno krono, ki trka s srebrnimi prsti na šipo. Še nekaj izgledov: duša je židane volje, kot bila bi pila kraški teran. — Njeno oko me je mimogrede poljubilo. — Spomini minolih let visijo nad menoj kakor zlate vejice. — Kmet je po brazdah škrjance nasejal, tako da prepeva vsa mlada njiva. — Vrstice pisma so tenke steze, postlane z rožicami. — Zarja plane čez goro kakor svetel konj, ki mu vihra zlata griva. — Veter brodi čez valujoči lan kakor po vodi. — Vihar jaha na vrancu oblaku. — Svetla noč je svilnat šator, ki plahuta nad črno pokrajino. — Grobovi tulijo. — Še v marsičem je z Zupančičem zavel drug veter po našem pesniškem polju. Toda naj te vrstice zadostujejo in po svojem pripomorejo, da se v tem in onem vzbudi veselje ali pa vsaj radovednost po najnovejši slovenski literaturi. T. Lardo. Pozdravi jo! Ti veter, ki od morja veješ, tako mehak, tako hladan, ki se ljub6 v obraz mi smeješ, ki lajšaš meni bedni stan, poleti v mojo domovino, poglej, kako se ji godi! Če ni li njenih lic milino potemnil spet oblak skrbij? Če se solzi, če milo joče in če ji rane krvave, obriši solze ji pekoče in rane, da jo manj skele! In ji šumljaj, da jo pozdravljam, da sem v tujini zvest ji sin, da jo pozdravljam, blagoslavljam ... Prinesi mi prsti v spomin! Ko po dolgem času sem domov korakal, sem po dolgem času spet enkrat zaplakal. Srce čut zgubilo v mrzli je tujini, a ga je dobilo znova v domovini. A. Novačan. Doma -č- Ojstrica na Štajerskem. (Fotografiral M. Helff). I Pater Sebastijan. Ant. Novačan. Iz morja se je dvignil mesec na nebo in pogledal skozi visoko gotsko okno dubrovniškega samostana v tesno meniško celico, kjer sva sedela s patrom Sebastijanom pri večerji. Tu in tam me je vprašal odkod in kam, a drugače 'a molčala. Nezaupni njegovi pogledi so često švignili po meni, in če so se slučajno srečali z mojimi, sem bil v zadregi in se na tihem jezil. Odvečerjava. On natoči kozarca, zažge si cigareto in tudi meni ponudi; potem se naslone nazaj na stol, objame z rokami trebuh in me pogleda. «Torej dijak — popotnik. Lepo. Izvrstno. Dobro za mladega človeka, da nekaj poskusi in da zajme ta ali oni nauk iz življenja samega za življenje. Pijte». Govoril je počasi, mirno. Oči so se mu svetile, ko je vzdignil čaši in nazdravil potnikom. Bil je starček, jaz sem mu jih prisodil šestdeset. Njegova krepka postava je bila podobna hrastu, ki izpostavljen neštetim viharjem stoji in vztraja. Spokorna frančiškanska uniforma mu je segala do peta. Prepasan je bil z belo vrvico, za katero je visel velik molek z debelimi jagodami. Lice mu je bilo razorano in v brazde je bila posejana žalost. Siva brada je padala po prsih. Pod visokim čelom se je bliskalo dvoje črnih, vlažnih očij, včasi tako čudno . . . Nežen veter je prinesel tiho rahlo pesem morskih valov. Pater Sebastijan se je ozrl na okno: «Lepa noč je zunaj.» Praznila sva čašo za čašo. Okoli najinih glav so kot pijani plesali balončki dima. Nikotin in vinski duhovi so naju omajali. Pater je govoril mnogo, čisto prostodušno in bila sva prijatelja. Kakor pri spovedi sem mu razodel svoje križe in težave, tudi nisem zamolčal, da vživam v sanjah mnogokaj lepega. «Ej mladost, mladost, jaz jo poznam. Skače po trnju in misli, da skače po zelenih livadah, pije strup in misli, da pije nektar. Sanja in zida rta oblakih palače z zlatimi okni in z biseri posute — sanja, sanja ... in ne ve, da so te sanje nevarne. Mladost ne razume življenja, zato se često žnjim spre. Ali življenje je močnejše, in mlad človek zabrede v obup in temo. Da bi se dvignil, je preslab in to — to so vaše sanje. Srečen je samo tisti, ki ostane trezen. V treznosti je sreča. Razum mora gospodovati nad srcem. To je pribito. Srce hrepeni po sreči, a pota do nje ne ve. Razum ga mora voditi. Morda se kedaj sami prepričate, da sreča človeška ni v uživanju, ampak v treznem spoznavanju.« Trčila sva. Izpraznil je čašo in napravil cigareto. «Kako modrujem! Sam nisem takšen. Nič ne oviram spominov, ki pridejo s sanjami v samotno mojo celico. In miru ni nikjer. V duhu ga iščem po širokem svetu, vem, da zaman, ker on se ne vrne več. Morebiti ga najdem v grobu, a kdo mi more to povedati?« Zadnje besede je izgovoril z žalostnim glasom. Zamišljeno je pogledal v strop in nadaljeval: «Pred mnogimi leti v sanjavi mladosti sva živela v Gružu z bratom — pokojnim bratom Ivanom. Ob morskem obrežju sva imela leseno hišico in velik ribarski čoln, jedino kar nama je zapustil oče. Bila sva mirna in zadovoljna ribiča. Tudi sva prevažala na drugo stran Rieke*. * Tako imenujejo v Gružu morsko ožino, ki se zajeda globoko v kopno. Ljubila sva drug drugega presrčno, bolj kakor morje. Mnogokrat sva veslala pod večer med njegovimi valovi. Nič se nisva dolgočasila. Jaz sem veslal, Ivan pa je igral na tamburico in pel. Da veste, kako je igral! Ganil me je vselej globoko in če bi mi bil rekel v takem trenutku, da naj skočim v morje, slušal bi ga bil. Neko čisto novo hrepenenje je vzbudil v meni, po nečem, za kar bi dal svoje življenje. Jaz sem mu bil hvaležen in sem ga ljubil. Ko sva se vračala, se je naslonil na čoln in gledal v morje, kjer so se zrcalile nebeške zvezde. Zjutraj vsakega dne pa sva prodajala ribe na trgu v Dubrovniku. A stopila je med naju tretja oseba in neusmiljeno raztrgala najino zadovoljno življenje. Sedela sva neko nedeljo popoldne na peščenem morskem obrežju in lovila ribe, se šalila in smejala. «Hej, dečki prevoziti!« Vstaneva in greva k čolnu. Čakala je družba izletnikov. Bil je to gospod svetnik iz Dubrovnika s svojimi prijatelji, s svojo soprogo in osemnajstletno Anko, hčerko jedinico. Vesla so se zabliskala v solnčnih žarkih in zdrčali smo črez morsko gladino. Prijatelji so se šalili, gospod svetnik se je smejal, gospa si je brisala potno čelo, Anka pa je strmela v morje. Po ramenih so ji padali krasni plavi lasje, silili ji poredno na čelo doli do sanjavih modrih očij. — Ah te oči! Niti morje na okolo, niti jasno nebo nad nami ni bilo tako lepo kot te oči. Z nežno ročico je mešala vodo in metala ribicam drobtinic. Če se je ozrla v mene, mi je nastalo vroče in na tihem sem jo imel rad. Ivan je razburjen dvigal vesla. Od čela mu je kapljal pot. Gledal je strastno, žalostno in divje obenem . .. Čoln je trčil ob drugi breg. Gospod sodnik je plačal prevoznino — in odšli so vsi . . . Ivan je strmel oprt na veslo za njimi, in ko so izginili za ovinkom, je legel v čoln in molčal. Veslal sem sam. Mučno, neizmerno težko mi je bilo. Najrajše bi bil zagnal vesla v vodo in potem samega sebe. In zakaj? Odkod so prišle te misli? Nikoli še ni bilo okoli mene tako prazno, tako zapuščeno. Vedno sem na nekaj čakal in zdelo se mi je, da mora vsak hip priti nekaj lepega, in da mi bode potem lepše, veselejše . . . Med tem sem doplovil h kraju, usidral in privezal čoln, stopil k bratu in mu rekel: «Kaj delaš, Ivan?» Vzdignil se je in sedel na rob čolna. Pogledal me je žalostno in rekel : «Nič, čisto nič.» Iz njegovih besed, iz njegovih očij sem spoznal, da je tudi njemu težko, ako ne še težje. Polagoma je nastala noč. In tisto noč se mi je zdelo prvikrat, da gleda mesec žalostno ravno na naju, da migljajo zvezde in namežikavajo nama, kot da nama hočejo povedati nekaj tajnolepega, da šumi morje neizmerno lepo, da šepečejo nedolžni vali čisto tujo pesem, ki bi se ne mogla zaigrati na Ivanovi tamburici. In gledal sem daleč tje, kjer se dotika nebo velikega morja, in zdelo se mi je, da vidim tam smehljajoč obrazek — Ankin. In tisto noč se me je prvikrat oklenil Ivan in se je jokal...» Pater Sebastijan je vzdihnil in me pogledal naravnost v oči. Zabolel me je ta pogled v dušo. Bil je velik in vlažen pogled, ter je preplašil moje sanje o lepi Anici. «Mineval je dan za dnevom. To so bili dnevi trpljenja, -dnevi vzdihov in nad. Jaz sem bil kot mrtev, Ivan pa se je klatil molče okrog. Izostajal je po dalje časa. Enkrat v skrbeh zaradi njega, sem ga šel iskat, in sem ga našel na pragu sodnikove hiše. Glavo si je podpiral z rokami in čakal . . . Oba sva izgubila blaženi mir, izgubila tiho zadovoljnost in iskala po različnih potih zaman. Tako dalje ni moglo, ni smelo več biti. In prišla je usodepolna noč, — da bi ne bila nikdar! Z bratom sva sedela na pesku pred hišo. Da vsaj za malo časa pozabim nemir, poprosim Ivana, da naj nekaj zaigra na tamburici. Ivan me sluša in jo prinese iz koče, se vsede k meni in začne igrati. Tihi, ubrani glasovi so tožno in nežno prodirali v mojo dušo. In ko je začel Ivan peti v čistem, zvenečem glasu, sem legel vznak in gledal v brez-zvezdno oblačno nebo. Ivan je pel : Ljubim tvoje globočine in šumljenje tvojih valčkov, ljubim tvoje zlate ribe, čarno morje, čarno morje. Ljubim tudi lepo Anko, bolj jo ljubim kakor tebe, lepša je ko tvoji valčki, čarno morje, čarno morje. Morda se ne boš jezilo, da jo ljubim bolj ko tebe, ker tako mi srce pravi, čarno morje, čarno morje. Iz prva je pel tiho, boječe. Z visokim glasom je ponavljaje: čarno morje, čarno morje... In morje, ko da ga je razumelo, je sililo k njemu in postajalo viharno. Ivan je utihnil in položil tamburico na stran. Za nekaj trenutkov sva se vdajala vsak svojim mislim. «Hej, hejo dečki!» zakričal je debeli glas. Oba planeva k čolnu. Kdo je neki tako pozno tukaj? «Prevozita naju na drugo stran!» zapovedal je mlad častnik in poleg njega je stala zagrnjena mlada deklica . . . Ivan izvleče sidro, ona dva posedeta in čoln zdrči v viharno morje. Okrog je bila temna noč, nebo je bilo zastrto z oblaki. V Dubrovniku je bila stolpna ura in jaz sem naštel deset udarcev. Ko smo bili nekako jednako oddaljeni od obeh bregov, odgrne si deklica obraz, častnik jo objame in poljubi. «Anka!» — zakriči Ivan, zažene vesla v vodo in skoči k njej. «Stoj! Kaj je to!» zavpije častnik. In v tistem hipu izvleče samokres, Anka ga prime za roko; toda bilo je že prepozno. Strel je počil v gluho noč in mesto da je pogodil Ivana, .zadel je Anko, ki je padla krvava v čoln. Nekaj trenutkov smo bili vsi iz. sebe. «Kaj si to napravil?« zakriči Ivan in plane z nožem" na častnika. In zopet je^.zagrmelo. jz* samokresa in jaz-sem vidgljvana s krvjo oblitega poleg mrtve Anke na dnu čolna. Nepopisna žalost, gnjev "^raSi. Ko zver skočim na častnika, zgrabim ga za vrat, on se me oklene krog pasa in oba padeva v morje. Motala sva se sem in tje po vodi. Meni se je slednjič posrečilo otresti se ga in z vsemi močmi sem priplaval do brega. Premočen do kože, razburjen ko nikdar sem začel bežati ob obrežju naprej v temno noč. Noge so mi krvavele, lice mi je gorelo. Med oblaki se je valil grom, ob strani je kipelo viharno morje. In jaz sem bežal, kam? Sam nisem vedel. Samo se še spominjam, da sem takrat nekam padel, in da se je potem razlila na moje ude neka rajska mehkoba. Ko sem se prebudil, je solnce ravno izšlo. Ozrl sem se po morju. Smehljalo se je nedolžno in bilo mirno, ko da se ni nič zgodilo. Čolna ni bilo nikjer. Ko sem se spomnil na preteklo noč, sem sedel na peščena tla in jokal, da bi se me bilo usmililo trdo kamenje. Da, da dragi, bilo je vzroka jokati se. Potem sem se podal v Dubrovnik. Po celem mestu so govorili o utopljenem častniku, ki so ga videli tistega večera s sodnikovo Anko, ko je šel, da se prepelje čez Rieko. Sodnik je dal stvar preiskati. Poslani ribiči pa so našli samo razbit čoln, o truplih ni bilo sluha ne duha. Poklicali so mene, da naj jim vse povem. Jaz sem rekel, da je tisto noč nastal vihar, ki nas je zagnal v odprto morje, da se '' JL. Ji* ' ■ • je čoln obrnil, in da senf^*jaz rešil s'plavanjem? 'Černu bi naj tudi bil govoril resnicd? ^ . Kmalu na to sem potrkal na samostanska vrata. In tu so me odgojili, da služim Stvarniku, me naučili marsikaj, samo tega ne, kako se dobi nazaj izgubljeni mir . . . Včasih stojim pozno v noči pri odprtem oknu svoje celice. Morje šumi in buči, in meni se za hip zdi, da čujem med tulečimi vetrovi ječanje bratovo. Podoba sanjavolepe Anice priplava k meni . . .» Pater Sebastijan je umolknil. Mesec se je skril za oblak. — «Pojdite svojim potem in želim, da ste srečnejši od mene. Spominjajte se povesti Patra Sebastijana in težko izgrešite svoje smotre.» Vstal je, želel mi je lahko noč in odšel s trdimi koraki. Jaz nisem mogel zaspati. Stopil sem k oknu in poslušal skrivnostno žalostno pesem morskih valov. Lepote Woje gledati ne smem. Lepote tvoje gledati ne smem, ker imenitna si, ker si bogata, bogatim so odprta k tebi vrata. Zakaj je pač tako, ne vem. Lepote tvoje gledati ne smem, ne misliti na tvoja jasna lica; a slutim, da si mi srca kraljica. Zakaj je pač tako, ne vem. Lepote tvoje gledati ne smem, ker imam ničkrat nič denarja, prezira vsak me «miljonarja», in tudi ti! Zakaj, ne vem. N. O. Beseda o Lužičanih. v Živimo še vedno v dobi Narodnih domov. Sovražna sila nas tlači k tlom, zadržuje narodni razvoj in stvarjati si moramo središča, kjer se zbirajo moči za narodno in kulturno delo. Tako so nastali v vseh večjih mestih, koder bivajo Slovenci, lepe stavbe, ki imajo poleg idealnega tudi realen pomen. So to vidni znaki slovenskega truda, kameniti spomeniki našega bivanja. V njih se razvija vse društveno življenje od skromne seje do najveličastnejše prireditve, v njih pa dobivajo gostoljubno streho tudi drugi činitelji, ki so važni za narodni prospeh. Tega velikega pomena Narodnih domov smo si tudi v svesti. Pokaže se to najjasneje ob otvoritvi. Ona velikanska množica ljudstva, kjer izginja razlika stanov, na vsakem obrazu veselje in navdušenost, vse pa prešinja osrečujoča zavest, da so premagane vse težave, končani vsi težki boji, vse to napravlja, da je taka otvoritev pravi narodni praznik. Toda danes se, ozrimo k narodu, kjer ima Narodni dom, ki se je letos otvoril, neizmerno večji pomen kakor pri nas. Je to namreč edini Narodni dom, kar ga narodič premore. Lužičani so bili nekdaj mogočna veja, ktero je tekom dolgega časa tuja sila odtrgala od slovanskega debla. Ležala je dolgo na tleh, venela in že se je računilo, kedaj bodo izginili zadnji njeni ostanki. Toda čudo, ono mogočno vršenje, s kterim se je vzbujalo slovanstvo, je dospelo preko tujine tudi do polpozabljenih Lužičanov, našlo tu rahel odmev, ki je pa zadostoval, da so se predramili iz spanja. In ko so pregledali svoje vrste, ustrašili so se svojega majhnega števila, le kakih 160.000 jih je, videli so, da so še vrh tega razdeljeni. Po veri so katoliki in protestanti, po bivališčih se delijo v Gornjo in Doljno Lužico, ki ima vsaka svoje pismeno narečje, politično spadajo prvi pod Saksonsko, drugi pod Prusko. In glej, ta narodič, v tako težkih razmerah obhaja svoje vstajenje in prerojenje. Vse je tam tako skromno, da vsaka malenkost zadobi največji pomen. Dogodki, ki bi pri drugih Slovanih se komaj s kratko notico omenili, tvorijo pri njih skoro življensko vprašanje. Vsaka sprememba v osebah ali v posestvih njih ozemlja, ktero je od vseh stranij obdano z nemškim morjem, je obenem zadeva celega naroda. Važnejši in narodno bolj probujeni so Gornjelužičani z duševnim središčem v Budišinu (Bautzen). Je pač Češko bliže in zlata Praga, kjer so več ali manj časa bivali nekteri njih voditelji, ne izgreši pri nobenem dovzetnem obiskovalcu svojega vtisa. Narodnostne razmere budišinske spominjajo po velikosti in razmerju na naše mariborske: okolica lužiška, v mestu nemško zastopstvo. In tu se sedaj na najlepšem kraju kot najkrasnejše poslopje celega mesta dviga ponosni «Serbski dom». O čemur so najboljši sinovi naroda blizu 50 let sanjali, to se je uresničilo. Up in strah, trud in žrtve, a tudi solze prepletajo njegovo zgodovino. Že davno so se oglašale želje, naj bi Matica Srbska, ki je središče vsega duševnega življenja, dobila lastno hišo. Leta 1873 je kupil takratni predsednik in vzorni rodoljub J. A. Smoler priprosto enonadstropno hišo v lepi legi in z velikim dvorom in vrtom za 19.300 tolarjev. In od takrat se začenja doba dolgotrajnega zbiranja, ki še vedno ni končana. Zbiralo se je doma — in sam kraljevski dvor je prispeval 700 mark —, zbiralo se je med drugimi Slovani, po malem in z velikimi težavami. Dne 21. aprila 1897. se je položi! temeljni kamen v o slavo petdesetletnice Matice, 1900 je bil dozidan manjši del, a 26. avgusta 1904 je bil ves Narodni dom dodelan in slavnostno otvorjen. Bila je to slavnost, kakršne še mali narod ni videl nikoli. Vse, kar se zaveda srbskega imena, priprosti kmet in voditelj, protestant in katolik so si veselo stiskali roke, zastopniki slovanskih na- rodov so prinašali svoja darila najmlajšemu bratu, brzojavni pozdravi so bili od blizu in daleč. Blagoslovil je poslopje predsednik Matice Srbske škof dr. Jur. Lusčanski. Namenjen je Narodni dom predvsem kot sedež Matice, ki je obenem njih znanstvena akademija, nadalje kot središče vsega Srbstva. V poslopju se nahaja razun velike dvorane, čitalnice, knjižnice še narodni muzej, tiskarna, ekspedicija vseh srbskih knjig, konvikt za srbske gimnazijce in učiteljiščnike, razun tega velika gostilna. Še celo na stajo za konje okoličanov se ni pozabilo. Čist dobiček, kterega bo poslopje svoj čas donašalo, je namenjen za izdajo ljudskih knjig in podporo dijakom. Koliko nad je torej stavljenih v ta Narodni dom! Da se jim te izpolnijo, je treba pred vsem dobrih voditeljev. Znamenja kažejo, da dosedanji voditelji ne ostanejo brez naslednikov. Ravno letos je za Lužičane nekako, jubilejno leto. Pred sto leti se jim je rodil prvi pesnik Zejler, pred 20 leti je umrl že imenovaui Smoler, prvi narodni buditelj, usta-novnik Matice in pravi začetnik Narodnega doma, pred 10 leti je umrl njegov veliki naslednik Mih. Hornik in letos obhaja svojo petdesetletnico sedanji duševni voditelj dr. Arnošt Muka. Kot učenjak slovi po vsem slovanskem svetu, Matica Srbska ga je izvolila častnim članom. Neumorno delaven je vzor idealnega rodoljuba, ki žrtvuje čas in denar v prospeh milega naroda, ki noče utoniti v nemškem morju. Če se ta mala peščica upa ustavljati smrtnemu objemu sovražnikovemu, smemo tudi Slovenci, ki živimo v mnogo ugodnejših pogojih, z zaupanjem gledati bodočnosti v obraz, če bi pa propadli, ne bo najzadnja — naša lastna krivda Hotinjski. -- Pozabljivost. Kdo se še ni pritoževal o pozabljivosti? Jezi se učitelj, da učenci tako hitro pozabljajo, jezijo pa se tudi učenci, ker dobe vsled tega marsiktero dvojko. Vsak dan nanese prilika, ko občutiš več ali manj neprijetne posledice pozabljivosti. Koliko si se moral učiti, koliko si že videl in slišal, vendar ogromni del vsega tega je propadel brezdanji pozabljivosti! In marsikdo je že modroval, čemu se toliko učiti in truditi, ko se vendar prej ali slej vse pozabi. In število takih tožb bi naraščalo v neskončnost. A le premalo se pomisli, da ima pozabljivosti svoje dobre strani. Ti se samo ne spomniš. Pomislimo, kolika dobrota je včasih za nas, da kakšne nam neljube dogodke pozabimo! Ko ti pokopljejo kterega tvojih dragih in ti srce žalosti poka, se ti zdi, da tega udarca ne boš mogel nikoli preboleti. In vendar, kakor neviden zdravnik prihaja k tebi čas, te boža, vliva ti vsak dan zdravilo v tvoje rane, vedno manj te skelijo, in niti sam se ne zaveš, da si ozdravel. Koliko gorja je razlitega po tej solzni dolini! Kaj bi bilo, ko bi nesrečnik nikdar ne mogel pozabiti vsaj za nekoliko časa svojih križev in težav! Toda čas je najboljši zdravnik, tudi najhujše rane izleči s pozabljivostjo. Sedaj tudi razumemo, kakšen pomen je imela pri starih narodih vera, da človek, ko gre na oni svet, pije pri vstopu iz reke Lete pozabljenje vsega zemeljskega življenja. A ne samo to. Pozabljivost nam je tudi potrebna. Brez nje bi bila naša duševna delavnica podobna tovarni, kjer se proizvaja neizmerna množica blaga, a ni ga kupca, ki bi to blago odjemal in delal potreben prostor. Naš duh prejema vsak trenutek novo tvarino, ki prihaja skozi duri naših čutov. Seveda je to le takorekoč surovina, ki se še le v tvornici predela: Ti ne vidiš barve, temveč kar pride v oko, to so le tresljaji neizmerno drobnega telesa, še finejšega ko zrak. In naš duh vedno dela, še v sanjah ne miruje, zdaj proizvaja novo, zdaj popravlja staro, nerabno blago pa odriva v stran. In le na ta način je mogoče, da spet lahko sprejmemo nove vtise, da se spet priučimo kaj novega. Le vprašajte dijaka in povedal vam bo, da je najtežje napraviti skušnjo istočasno iz več raznih predmetov. Kolika olajšava so skušnje zaporedoma, ko eno tvarino srečno odložiš, jo pozabiš, in nato ves aparat porabiš za novo snov. Pozabljivost nas torej razbremeni, sicer bi nam glava «po-č i I a» raznih skrbij in mislij, obenem pa nam omogoči nove vtise. Torej je vendar škoda tega, česar smo se učili? Tudi v tem oziru je drugače, kakor se vidi na prvi pogled. Pozabljivost je dvojna: začasna in popolna. Marsikaj mislimo, da smo že davno pozabili, toda pride slučaj in mi se takoj zopet spomnimo. Starček gleda deco, tu se spomni lepih otroških časov in tiha solza mu kane po velem licu. Če potujemo po tujih krajih, se nam obudi spomin na domače kraje, ki so tem podobni ali pa od njih različni. Kako to? Duševno blago, kar ga je odveč in kar se trenutno ne rabi, se sicer odloži, a ne za vedno, ampak dene se v shrambe, ki so zelo velike, globoke so kakor morje, in tje se po-grezujejo naše misli in želje. In kadar se duši zdi primerno, bodisi da sama hoče, ali da jo zunanji vplivi k temu prisilijo, takrat jih pokliče, ki čakajo v večji ali manjši daljavi od površja, in mi se spomnimo. Če slišiš znan napev, spomniš se besedila. Ko popotnik sliši v tujini glas zvona, se domisli svoje daljne vasi. Kolikrat so spomini predmet raznim pesnikom! Včasih se hočemo sami nečesa domisliti, posebno kakšnega imena ali kakšne letnice. Znano je, da se pri tem poslužujemo različnih načinov. Vsak ima svojo posebno navado. Marsikdaj nas stane dosti truda in časa, predno nam pride zaželjena beseda na misel, dasi nam je mnogokrat že «na jeziku». Vendar še ostane velikanska množica tega, česar noben spomin ne privleče več iz globine. Pregloboko je zakopano. Pa vsaj to je izgubljeno za nas? Niti to ne, dasi se na to najčešče pozabi. Kakor vidimo pri poslopju le zunanji del, skrit pa nam je temelj in notranji deli, ki pa vsled tega niso nič manj važni, tako je naše duševno življenje nekaka stavba, ki se gradi vedno naprej, bodisi da se na novo zida, ali da se izpolnijo razne vrzeli, ki smo jih svoj čas pustili, ali da se tvarina, ki prvotno mogoče ni bila na pravem mestu, primerno prestavi. In pri vsem tem delu opazimo samo to, kar se ravno dela, zavedamo se le tega, kar se godi na površju. Toda tudi vse ono, česar se ne zavedamo, je neizmerno važno za naše duševno delovanje. Vsak nov vtis, ki pride skozi naše čute, se mora, predno ga za vedno sprejmemo, še le ostali duševni vsebini prilagoditi, se z njo zednačiti kakor reka, ko se izliva v neizmerno morje. In vse to se godi podzavestno, mi opazimo le končni izdelek. Pri tem sodelujejo starejše predstave in tudi takšne, ki same ne pridejo nikoli na površje. Duša je kakor morje, globoko in široko, ki pa ima vendar svoje dno in obrežje. Prstan, ki ti pade v morje, se ti pač nikoli več ne prikaže, vzlic temu ne dvomiš, da je res v morju. Vse, kar vidiš, slišiš, občutiš, vse ostane v tem morju in se nikoli ne izgubi. Vsako naše duševno delo je torej odvisno od tega, kar smo svoj čas sprejeli. Iz tega se vidi neizmerna moč vzgoje. Marsikateri nauk, ki ga je dala skrbna mati svojemu sinu na pot v življenje, deluje še vedno, ko je spomin na mater že davno obledel, čeravno tako tiho in skrito, da se ga niti sam ne zaveda. Marsikomu so v rani mladosti vcepili neumno vero v strahove. In še pozneje, ko že davno več ne veruje vanje, mu je ob uri duhov, če je sam, tako čudno pri srcu, da se komaj obrani neprijetnih mislij. Pri vsem našem dejanju in nehanju delujejo ne le vzroki, ki se jih zavedamo, temveč še češče razlogi iz davnih, davnih časov. Ti skrbna mati gotovo ne razumeš, zakaj otroci potem vendarle niso vedno pridni, saj jim dovolj pridiguješ. Toda ne pozabi, da otroci tudi zunaj doma, cerkve in šole dosti slišijo in vidijo, in prepovedani sad zmirom bolj diši kakor dovoljeni ali celo vsiljeni. Torej tudi to, kar smo za vedno pozabili, ni za nas izgubljeno, temveč ima še posebno važnost pri vsem našem mišljenju in dejanju, pri našem značaju. In izrek: omika je to, kar smo pozabili, se glasi sicer zelo čudno, toda je v obilni meri upravičen. To, kar nam je na razpolago, je znanje, kar deluje podzavedno, je omika. —1— Ena noč na gori Sv. Urše. Štefekov Tona. «|^vala Bogu!» se nam je izvilo iz prsij, ko smo po 1 1 zadnjem ovinku stopili na planjavo Urške. Postali smo in smo se ozrli nazaj. Kakor krtine so se dvigali pod nami razni griči, med njimi pa so se vile globoko rezane doline. Stali smo in gledali in določevali kraje. Kje je naš preljubi Šoštanj! Danes zjutraj smo ga zapustili, zbrali smo se na tistem mostu črez Pako, ki so ga letos popravili, in šli smo, majhna družba, po lepem, dosti zložnem potu, ki nas je imel privesti do našega cilja. Lepo se je kazalo, toda polagoma so prijadrali na jasno nebo beli oblaki, začetkoma tako majhni in nedolžni, toda strast po združevanju jih je vedno bolj temnila in večala, segali so po solčnih žarkih, metali jih v svojo nenasitljivo malho, dokler niso zadnjega ujeli ... In pretvorili so iz njih svetle bliske in jih pošiljali med gromovitim krohotom in ploskanjem na zemljo. Obenem so odprli zatvornice in voda, kar so je bili mimogrede dvignili iz rek in potokov, je padala v tankih, poševnih curkih. Mi pa smo med tem ravno prišli do Šent Vida ter tam vedrili nad tri ure. Malodušnost se nas je že hotela polastiti, toda jaz sem sedel k oknu in tako dolgo iskal modrine na nebu, dokler je res nisem našel. Razmaknili so se oblaki in pustili majhno odprtino, ki se je pa vedno bolj širila. To nas je navdalo z novim upom, posebno ker je popoldan imela»priti še druga družba, razprli smo dežnike in odrinili dalje. In prišel je veter, zakadil se med oblake, jih razpršil in posamezne pognal tje 7 daleč za gore. Le malo jih je še ostalo, toda solnce je neovirano pošiljalo zopet svoje žarke na zemljo. Dobra volja se je zopet vrnila v družbo in niti razmočeni, mestoma grapavi poti je niso mogli skaliti. Vendar smo bili veseli, ko smo po zadnjem ovinku stopili na planjavo Urške in «hvala Bogu!» se nam je izvilo iz prsij. Solnce je bilo še za moža visoko, ko smo jo mahnili proti mežnarju, ki ima Šoštanjčane posebno v čislih. Odložili smo prtljago, nekaj prigriznili in šli smo zopet na prosto. Hladen veter je zapihal, ko se je solnce nagibalo k zatonu. Šli smo na oni leseni razgledni stolpič, že zaradi tistih štirih metrov, ki še manjkajo Urški do 1700. Na zapadu pa smo občudovali oni veličastni prizor, ki se na visoki gori vidi vse lepše kakor v megleni dolini. Ko se je žareča obla pogreznila za goro, začelo je ono čudovito prelivanje barv, ki je segalo vedno dalje, od oblaka do oblaka je skakalo, in konečno je žarela vsa zapadna polovica nebesnega svoda. In nato se je zopet umikalo, počasi je lezlo nazaj, dokler se ni popolnoma skrilo. Med tem pa so se užigale na nebu lučice, druga za drugo, kakor v cerkvi, kadar gre cerkovnik in prižiga svečo za svečo . . . In stisnil sem se za nizek grmič, ki je zadržaval hladno sapo vetra, prisedla je k meni moja novoporočenka in gledala sva na zlate zvezde in sanjala, kakor je že to navada ob takih prilikah. Med tem je prihajal mrak s hitrimi koraki. Iz dolin je prišel in vedno višje je lezel, včasih je kar od hriba do hriba skočil, zmirom hitreje, in prišel je k nam. In družba, ki se je bila prej nekoliko razkropila, se je zopet iskala, drug druzega je klical, in hiteli smo v varno zavetje mež-narjevo. Nismo ostali dolgo sami. Krepek, vesel vrisk je zaoril in potrkal na naše okno. Stopili smo iz hiše, in kmalu so se razločili glasovi, ki so prihajali čim bližje. Še nekaj časa in stiskali smo roke mladi, veseli družbi, ki se je bila v dežju odpravila popoldan iz Šoštanja. In zasedli smo ono dolgo mizo, ki je od nizkega vhoda na desni strani. Prtljaga je ležala po klopeh, po mizi, na oknu, sploh kjer je bilo kaj prostora. In prične se živahno gibanje in prijetna zabava. Ta obeša premočeno suknjo na vrv, ki visi nad pečjo, oni jemlje iz nahrbtnika nekaj zavitega, drugi zopet naroča pri mežnarju-krčmarju vina ali pa vkuhane ovčine. Mož ima danes polne roke, teka iz hiše v zadnjo sobico, ki mu je obenem klet, reže kruha in naliva. Komur predolgo traja, prinese si sam. Etikete se ne pozna. Če ni dovolj vilic, pomagajo roke, pipec nadomešča namizni nož. Ta se masti s klobaso, oni obira piško, tretji reže sir. Ženske se sučejo okoli ognjišča in pripravljajo čaj in pa seveda kavo. V velikih kozarcih in raznih skudelicah jo nosijo na mizo in gostoljubno ponujajo po vrsti. In pri vsem teče pogovor kakor neusahljiv vir, ki žubori zdaj glasno, zdaj pritajeno, toda neprenehoma. Od predmeta skače na predmet, tu se smeji banalni vsakdanjosti, tam se zadeva ob sladko skrivnost. Zvesti spremljevalec mu je smeh, včasih prisrčen, včasih pomešan z jezico. Kjer je slovenska družba, tam se tudi poje. Vesele poskočne pesmi, kjer se govori o vincu rajnem in o ljubezni, so tisti pritoki, ki dajo novo moč neusahljivemu viru, da narašča vedno bolj. In v tej veseli, mnogoštevilni družbi je potekel večer prav hitro. Ko pogledam na uro, vidim, da se je kazalec že precej pomaknil proti polnoči. Tiho pomignem svoji ženi in ne da bi v tem trušču kdo opazil, izgineva drug za drugim. Ne le utrujenost, temveč še bolj skrb za prenočišče je narekovala to nevljudnost. V podstrešju je le malo prostora in še manj postelj. Eden oddelek je za moške, drugi za ženske. Kaj mi je napraviti? Se li naj ločiva? In 7* spomnil sem se svečane obljube, ki sem jo storil nedavno pred oltarjem, da svoje žene ne zapustim, naj je noč, naj je dan, naj bliska ali grmi, in ostal sem pri njej v ženskem oddelku. V kotu je stala posebej postelja, to si prilastiva. Da nisem tega nikdar storil! Upihnem svečo in čez malo časa je noč dihnila sanje trudni glavi. Glasen šum me naenkrat vzbudi. Po stopnicah se slišijo koraki. Nerazločni zvoki mi prihajajo na uho. To je naša družba, ki odhaja k počitku. In v meni vstajajo slutnje, da le nisem prav napravil, ko sem premalo uvaževal naravno ločitev obeh spolov. Jaz se še bolj zarijem pod odejo. Vrata se odpro in z vžigalico v roki stopica naprej postarna gospa proti mizi, kjer stoji sveča. Slaba svetloba se razlije po zaduhlem prostoru. «Tam v oni postelji v kotu pa že nekdo spi!» vzklikne ena. Pritegnil sem sapo na se, boječ se, da pridejo gledat in me najdejo. Nerodno bi bilo. In strah me je držal za grlo, da sem komaj dihal. Povedati namreč moram, da se ženskih zelo bojim, kar sem oženjen. Niso prišle. Seštele so prazne postelje, napravile so kratek račun in pokazalo se je, da morajo po dve in celo po tri v eno posteljo. Gospa jih je razdelila po velikosti in širokosti — na to je bilo treba posebej paziti — in med smehom in zabavljicami so se uklonile tej mogočni volji. Nekako nezaupljivo odgrinjajo odeje. «Seve, tako ne boste spale kakor doma,» pravi gospa, ki je že večkrat tu prenočila. «Treba se bo malo stisniti. Vsaj mraza ne boste toliko čutile.» «Če so le postelje čiste!» vzdihne druga. Glasen smeh je bil v odgovor. In poskočile so pod odejo. Jaz sem si oddihnil, ko so svečo ugasle. Zdaj bom mirno spal, sem si mislil. Toda Bog ve, kaj se je zgodilo! Angelj miru in spanja je pač izgrešil pot na Urško, mesto njega pa se je prikradlo nekaj skrivnostnega, začaranega. In zaječalo je zdaj tu, zdaj zopet v onem kotu, zgenilo se je, postelja je zahreščala. Za malo časa je nastopil mir, a naenkrat se je zaslišal zopet bolesten vzklik, da me je v srce zabolelo. Kaj neki to pomeni? So li ležišča pretrda, da se nežno telo zvija bolečine ? Nemara jih mučijo hude sanje? In odmori miru so postajali vedno krajši, slišalo se je neprestano premetavanje in vzklikanje. In bal sem se samoten možak med tolikimi ženskami. Bog ve, če bi me moja zakonska polovica dovolj ščitila! «To je pa že preveč!» reče naenkrat razljučena gospodična. «Ti tudi?» «Jaz tudi!» «In jaz!» «In jaz!» se oglašajo zaporedoma iz raznih stranij. In ena vstane in prižge zopet svečo. Tiščal sem skupaj oči, da bi ne videl, a videl sem, kako so prihajale sence, večje in manjše, in zastirale slabo brlečo luč. In zdelo se mi je, da sem v špiritistični seji, ko se prikazujejo med čudnim prasketanjem duhovi iz davnih, davnih časov. Tudi to je minilo. Luč je ugasla in sence so izginile. Le zdaj pa zdaj se je slišal kak globok vzdih kakor ranjenca po bitki. Jaz pa sem same utrujenosti zaspal. Zjutraj na vse zgodaj, ko so drugi še spali, sem vstal in se hitro odpravil iz podstrešja v veliko sobo, kjer mi je žena kmalu skuhala čaj, da sem se nekoliko pokrepčal. Toda zmeden in prestrašen sem bil še ves tisti dan. Pripovedka o žitnem klasu. Začetkoma je žito imelo klasje, ki je segalo od tal do vrha. Takrat so bili dobri časi. Kruha je bilo na izobilje in matere so ž njim snažile svajo deco. In Bog se je razsrdil, prijel klas od spodaj, vlekel s prsti po steblu navzgor, tako da so klaski odpadali. Ko je bila roka že blizu vrha je začel psiček milo prositi. In na njegovo prošnjo je Bog roko odmaknil. Še zdaj se vidijo kolenca, kjer je roka počivala, a klas je ostal vedno tako kratek in še za tega se imamo zahvaliti psičku. Zato vedno dajajmo psom vsaj kruhove drobtine! Kam z njim? Sličica iz velikomestnega življenja. Češki Jan Neruda. ^li je bil čitatelj že kdaj rano na ulici? Jaz nočem čita-rl telja razžaliti, jaz vem, da je čitatelj nobel in mu ni treba vstajati pred devetimi — no vendar, slučajno? In če ga je torej slučaj spravil kdaj iz doma prej, gotovo je pri znani svoji bistrovidnosti zapazil, da na ulici niso samo ljudje, temveč tudi reči, kterih sicer tu ne vidimo. Kakor tudi pri znani njegovi duhovitosti ni dvoma, da je o teh rečeh premišljeval. Nekje pri hiši stoji stari vrč. Nekje kraj hodnika z žicami zvezan lonec. Nekje sredi ulice leži ponev. Kako so te reči-prišle tje? So li po noči ušle z nestraženih polic, a niso našle domu, ko se je zasvitalo? So li izgubile po kakem slučaju, pri ranem nakupovanju, svojo kuharico in zdaj čakajo tu kakor dobro izurjen pes, kteri osamel sede nemara sredi ceste in se ogleduje, dokler si ga gospod spet ne najde? — Dobro torej. Zdaj se govori o koleri in o pripravah na njo — prosim čitatelja, da me ne moti, da ne vpraša, v kakšni zvezi je to — le naj me pusti mirno pisati in pisati, na koncu se bo vendarle zopet spoznalo, da ne govorim preveč neumno! Torej: govori se o koleri. Kaj se ima neki vse napraviti, da bi se je obranil. Pred vsem: čistota stanovanja je neki pol zdravja. Desinfekcija zraka je tudi baje pol zdravja. Zdravo goveje, telečje in svinjsko meso je baje ravno tako pol zdravja. Dobro plzensko pivo je baje zopet pol zdravja. Summa summarum: če se pošteno pazi na vse predpise, je baje človek v dobi kolere 21/'2 krat bolj zdrav, kakor mu je pravzaprav treba. Zakaj pa bi natančno ne pazil na vse predpise, če so a) k mojemu zdravju, b) če izpolnjevanje uradnih predpisov človeka obenem navdaja z neizrečeno slastjo!? Ko sem si torej na najbližjem voglu prečital dotični magistratni razglas, sem takoj prekinil svoj sprehod in se vrnil domu. No — jaz mislim, čisto je tu dosti! Tla in pohištvo je pod vednim in skrbnim nadzorstvom moje Anče. Knjige so sicer le pod mojim lastnim nadzorstvom, toda domnevam se, da troha prahu jim niti ne škodi — saj bi sicer izgledale tako vsiljivo, tako bahato in neumno! In ostanek — hm, ostanka pravzaprav niti več ni. K večjemu torej postelja — toda kaj pa bi moglo biti na svetu čistejšega kakor postelja samca! Zglavnika kakor dva laboda. Odeja kakor plašč lilije. Rjuha kakor sneg. Pernica kakor buhta. Slamnjak-- slamnjak-- «Anča!» «Želite?» «Kedaj pa sem si dal zadnjič presipati svoj slamnjak?» «Tega jaz ne vem — kar sem tu, ne, — mora biti že sama rezanica.» Anča je pri meni šest let. Spominjam se nazaj, za teh šest let — spominjanje zaman! Kupil sem ta slamnjak, nadevan in prešit, še za časa svoje cvetne mladosti.-- «Anča!» «Želite?» «Tukaj le imate 75 krajcarjev — pojdite takoj k seno-kupcu po tri otepe slame — takoj pravim!« Anča leti. Anča privleče tri otepe slame. Zgrabi slamnjak, izpara, kar je bilo prešito, razpara šive, strese znotraj slamo. «Toda — kam pa damo to staro slamo!?» Vendar je ženski razum bistrejši kakor naš! To bi mi še dolgo ne prišlo na misel! Da, predno natlačimo na novo, Ljubno na Sp. Štajerskem. (Fotografiral M. Helff.) moramo vendar slamo spraviti ven a — kam ž jo? Vreči jo skozi okna, komu na glavo? «Kam pa se dava taka stara slama?« «Tega jaz ne vem!» «Hm», pravim nakrat, «tu imate denar, desetica je. Idite tam le v to visoko poslopje. Tam imajo jamo za smeti — dajte hišniku to desetico in on vam dovoli, da izsipljete slamnjak v jamo.» Saj moška pamet tudi ni ravno kar-sibodi! Šla je in prišla. Hišnik baje noče. V jamo da mečejo dekle tudi gorki pepel in slama bi se utegnila vneti. In jama bi tudi bila neki kmalu polna in kmet si sedaj ne pride po smeti, še le po zimi, zdaj ima neki dosti dela doma. «Kaj torej ?» «Jaz ne vem!» «Ej, ej!» vzkliknem za trenotek — moški možgani so čudovito plodni! — jutri je sreda, mestni voz pride po smeti! «Vzemite to desetico, dajte polovico smetarju, ki zvoni, polovico vozniku, in izsipljejo vam to sami na voz.» «Dobro, toda na čem hočete danes spati? Slamnjaka ne morem več dati na posteljo, je razparan, slama bi padla skozi deščice —» «Seveda — pa vendar — bom pač spal na tleh! Raz-položiva tisto stransko, dolgo blazino tamle z zofe na tla, na njej lepo posteljeva — in spal bom kakor knez — to bo imenitno!« Pa sem tudi spal kakor knez. In takoj rano je nesla Anča slamnjak v vežo pred vrata in čakala sva. Zvonar je prišel in jaz sem se takoj nagnil iz okna, da bi bil priča dogodka. Voz je pridrdral, Anča se je privalila s slamnjakom pred hišo. «In če bi mi dajali goldinar, jaz vam tega ne vzamem na voz — jaz ne smem, imam prepoved!« je zaklical voznik in udaril po konjih. Anča je vlekla slamnjak zopet domov. «To je že neumno!« pravim. «Da, to je neumno», je potrjevala Anča. «Tak vendar bodite za kaj — za Boga svetega! — vprašajte kje, kaj delajo drugi ljudje!» Anča leti. Za kakšno uro zopet prileti. «Najboljše da jo skurite v peči.» «No seveda — da se tega nisva domislila! Torej kurite! A veste kaj? Idite nekoliko po hiši povpraševat, če ne bodo kje pekli buhte in če bi ne hoteli pečno trobo pošteno podkuriti? Ali pa peč izplahniti — razumete?« Anča že zopet leti. In potem poroča, da ne bodo nikjer pekli buht in da si nikjer ne želijo peči izplahniti. Ona pa da zdaj mora že na trg in da se tudi ne utegne igrati s tem sežiganjem, torej zvečer. Pri tem da bi človek zmirom sedel. — No dobro! Prišel je večer in bilo je po večerji. Anča je začela vlačiti slamo, delati snopiče in jih porivati v peč. Jaz sem se vsedel v sobo k pisalni mizi in sem prisluškaval, kako je to iz kuhinje v dimnik lepo vleklo in bučalo. Kadil sem zadovoljno svojo viržinko — jaz to bučanje v dimniku imam zelo rad! Nagli šum pred hišo. Skočim v vežo in poslušam, kaj da se godi. Pri nas da ogenj leta iz dimnika in leta tje na tretjo streho. «Za Boga, Ančka — nehajte kuriti! Takoj s tem slam-njakom, kam v sobo, in če pridejo na nas, delajte se, kakor bi ne vedeli ne betvice. Ali je peč razgreta?« «1 kaj — od teh par snopičev — mrzla je skoro!» Niso prišli — hvala Bogu! Ogenj je nehal letati po strehah in ljudje na ulici so se za kakšno uro razšli. Prišel sem nevoljno v sobo. In zelo nevoljno sem zopet legel na tla. Naslednje jutro me je seveda zopet osvežilo. Takoj sem šel ven na poizvedovanje. Vprašal sem policijskega stražnika. Vprašal sem postreščka. Vprašal sem svoje znane gospe. — Stražnik je salutiral: «Tega jaz ne vern». Postrešček je navzdignil čepico: «Prosim, tega ne vem». Gospe so rekle jedna kakor druga: «Da, s takimi rečmi je križ!» «Dekle, dekle,» pravim zopet Anči doma, «to bo težava! — Toda nič ne pomaga, — tako le vendar ne pustiva! Ali znate papirnate zavitke delati — ne? No jaz Vas naučim, pojdite!» In ko jih je bil že lep kupček, vtaknil sem jih nekaj v žepe, šel zopet na sprehod in trosil zavitke, koder sem hodil. Ta dan sem bil na sprehodu še šestkrat. Drugi dan pa dvanajstkrat. Delal sem to tako štiri dni, a pokazalo se je, da sva iz slamnjaka izpraznila ravno majhen košček. In izračuni] sem, da bi moral sedem mesecev tako le hoditi. Gotovo mi ni treba še le praviti, da sem že stokal. Na nič drugega že nisem mislil. V glavi sem imel že samo slamo in pred očmi tudi slamo. Tam v tistem kotu sobe so stali trije snopi, tam v onem kotu moj ubogi slamnjak, a tam zopet z zofe tista dolga blazina — kam — kam obrniti oči!? In ko sem po noči legel na tla, klel sem in zmerjal, da je bilo že sramota. Spal nisem skoro nič, vstajal sem rano že pred solnčnim vzhodom in zbežal zopet takoj na sprehod. In pri jednem sprehodu se je torej zgodilo, da sem opazil na ulici baš one vrče, lonce in ponve, ktere je bistrovidni čitatelj seve opazil takoj na začetku tega članka. S temi vrči, lonci in ponvami je stvar tale: Vsak Pražan sme imeti kakšen vrč, oziroma lonec, a tudi ponev — v tem še ni prestopka in na to ni kazni. A zgodi se, da se n. pr. vrč razbije — a zdaj se to začenja! kam z njim!? Če ga vržeš na dvor, prisili te hišnik, da ga vzameš zopet lepo nazaj. Vržeš ga li na ulico, prime te stražnik. Vržeš ga li smetarju na voz, smetar ti ga vrže dol. Ne vzame ga niti za najlepšo napitnino, ima strogo prepoved. Dobro. Vzameš torej vrč po noči, greš peš z njim na ulico in postaviš ga neopazovan — no kamorkoli. A drugi dan pobere ga lepo smetar z ulice, tudi brez napitnine, in je dobro. — Navdala me je sramotna misel! Kaj pa, ko bi torej jaz in Anča pograbila po noči slamnjak, nesla ga tam kje za vogel in slamo izsipala!? Misel gotovo nelepa — nepoštena — protizakonita — toda priznam se: meni je ugajala! Človek oh, tako hitro postane hudoben! Seveda — jaz imam smolo. Naenkrat, bogve od kod, bode tam stala patrulja. Hotela bo, da to slamo zopet po-bašem. Jaz se bom branil, storim naposled še kak zločin z jezikom, zgrabijo me, odvedejo — naenkrat bode konec moje dosedanje občanske priljubljenosti — toda to je že vse eno — jaz — «Gospod — gospod —» je planila naenkrat Anča v sobo — «jaz že vem, kam s to slamo! Mlekarica — ta, ki tam le postaja z vozičkom — jo baje rada vzame, potrebuje doma stelje za hlev! Jutri ji to dava!» «Ali je to gotovo ?» «Gotovo!» Kaj imam še dalje reči!? Spal sem to noč dobro. A drugi dan sva nesla torej jaz in Anča slamnjak k mlekarici, ko je bila Anča seveda še enkrat vprašala, če naš darek v resnici tudi sprejme. Bil je to krasen trenutek! Ko nama je mlekarica podajala prazno vrečo zopet nazaj, bil sem prešinjen ginjenja, poljubil sem ji roko, objel vroče njeno kobilo in stopal nato z rosnimi očmi domov. A doma sva pograbila svežo slamo in natlačila torej znova. In ko je bil slamnjak zopet že poln, prijel sem Ančo, začel žvižgati, «Na zelenem travniku» in plesala v sva skupaj okoli slamnjaka, dokler se nama ni v glavi zavrtelo. To je cela zgodovina, tako kakor se je godila in kakor jo pripovedujem. Je lepa in časovna, sem z njo zadovoljen, končujem. V jeseni. Tihe gaje, bivše raje plašč jesenski krije, črez livade ovenele mrtvo burja brije. In s cvetlico smrti krute brani se bučela, vse povsod je že pogrebna pesem zazvenela. Vse povsod zdaj smrt v naravi žrtve si izbira, tudi po mladosti moji bolni se ozira. —n— Zadnji goldinar. Ant. Novačan. Noč! Veliki hotel je ves v lučih. Gospodje sedijo zunaj in pijejo kavo in se razgovarjajo in kimljejo z glavami. Natakarji letajo sem in tje, pozdravljajo, se klanjajo in zvijajo ko kače. Vedno prihajajo gostje. Služniki ponižno prosijo, da smejo nositi gospodom kovčege in elegantne suknje. In ko je vse v redu, čakajo pred vratmi. Pride gospod, potegne novčarko iz žepa, obrne se vstran — in vrže služniku nekaj v roko. Ta se priklanja, zahvaljuje in odide, pa pogleda v pest. Ni bogvekaj ali za šnops je dosti. — In pri žganju se povrne gospodom prodani ponos, kar ga je še ostalo v pasji navadi takih ljudij. Počasnih korakov vstopi mladenič. Ker ni lepo oblečen, ga natakarji ne pozdravijo . . . Oni namreč dobro razločujejo, kaj je lepa, kaj je slaba obleka. A poleg tega še ima na hrbtu potniško butaro — ne, tu se ne izplača pozdravljati s prisiljenim hrupom. Fant vpraša za hotelirja. Počasnih korakov pridrsa. Vidi se mu, da je že malo oškropljen. V ustih drži dolgo smodko, nos ima rdeč in s kalnimi očmi mežika ko stara baba. Črez prilični trebušček so razpete debele zlate verižice, morda za vsak slučaj, da se ne razpoči. Z lenim glasom vpraša potnika: «Kaj je, kaj želite?» «Prosim gospod, jaz sem kovaški pomočnik na potu. Noč me je prehitela, prenočišča ne dobim nikjer. Prosim za kotiček. Truden sem. Spal bi.» «Plača se pri nas najmanje krona.» «Ni cenejše?« «Ni! ni!» Tri krone še ima. Naj bo! Jedno da, pa si pošteno počije. Jutri bo štedil pri jelu. Sluga ga pelje v tretje nadstropje. «Evo sobe. Dajte krono!» «Kaj se tako mudi ?» «Pri nas se mora takoj plačati.« «Hm, Evo krone.« «Če boste kaj potrebovali, pride hišna. Samo pozvoniti treba dvakrat. Lahko noč!« «Lahko noč!« Če boste kaj potrebovali, pride hišna. Samo pozvoniti treba dvakrat. — Čudno! A glej, tu je zvonec. No čul je že, da so v hotelih hišne. Soba je lepa. Čista postelja — tu se bo spalo. Tu je sveča, tam pripravljena voda za umivanje, tam zopet veliko zrcalo. Pogleda se. Kako je suh —bled! To je od napornega potovanja, si misli in se razpravlja. Leže. Vroče je bilo danes —- soparno. Koliko je neki ura? Polnoči še ni menda. Ker mu je vroče, vrže odejo raz sebe. — Dolgo je že na potu. Lepše je bilo doma. Kako lepo je pelo kladivo po nakovalu! Včasih je tolkel z onim velikim, a oče je držal s kleščami razbeljeno železo. «Da se privadiš« je rekel, in on je tolkel. In prišla je tudi mati in se nasmehnila. «Kaj že z največjim? Močan je naš Pavle.« — «Glej, stara, kake, mišice ima!« — in to mu je ugajalo in on je tolkel, da je vse odmevalo. Postal je pomočnik. Nekega dne mu je rekel oče po kosilu : «Fant, treba bo po svetu. Vsak mora, da vidi življenje drugod, da spozna ljudi. No kaj?« Pavla je samega veselilo, da bi šel po svetu. Vendar ni očetu odgovoril. Teden pozneje je stal pozno v noči pri oknu ljubice Nežike in se poslavljal. «Z Bogom, Nežika,» je rekel, «ostani dobra! Kmalu se vrnem. Grem, da pogledam svet, da vidim ljudi. Srečno!» Ona je ihtela. Ovila mu je roke krog vrata in ga poljubila. Čutil je na svojem licu njene solze . . . Čudno mu je bilo. Ozrl se je v stran in najrajše bi bil zbežal od nje. Drugo jutro mu je polnila mati torbico in se je jokala. Oče je gledal v stran resno in žalostno. «Torej z Bogom, dragi!» Ganile so ga solze materine in očetova pobitost. Stisnil jima je roke in stopil na cesto. Bilo je še rano, rudela je ravnokar jutranja zora. * Ko je prišel do konca vasi, je zagledal Nežiko. Prihitela mu je nasproti. Na prsi mu je pripela rožmarin in duhteče nagrline. «Dokler ne ovenejo, spominjaj se mene, in tu nekaj malega za največjo silo!» V njegovi roki se je lesketal čisto nov srebrn goldinar. Bil je v zadregi, vendar se ga ni branil. Da, tako je bilo. Pavlu je bilo pri teh spominih težko in vzdihnil je globoko. Kakšni so nagerlini in rožmarin? Vstane, gre h kovčegu in vzame iz njega šopek, iz žepa pa goldinar. Šopek je suh, ovenel. «Dokler ne ovenejo, spominjaj se mene.» A zdaj so že uveli . . . Goldinar pa je še lep, srebrn. Nič se ni spremenil . . . Oči se mu vprejo v zvonec. — «Če kaj potrebujete, kar dvakrat pozvonite in pride hišna.» Kakšna je neki ta hišna? Mlada — živa... Kaj ko bi pozvonil, cin cin . . .? in prišla bi . . . Že je vstal in se bližal zvoncu. Ozrl se je, da ga kdo ne vidi. A čemu bi zvonil? Saj nič ne potrebuje. Cin... cin. On je pozvonil. Neka sladka groza ga spreleti. Jedva, da sope. Zunaj se začujejo lahki, hitri koraki. Vrata se odprejo in na sredi sobe obstane dekle, oblečeno v dolgo, prozorno haljo. Nežno se smehlja in vpraša: «Kaj hočete?» Pavle se strese. Takrat pa si je dobri angelj zakril obraz in bridko zaplakal. Doli v kavarni pijejo gospodje kavo in se razgovar-jajo. Kimljejo in dremljejo. In natakarji hitijo sem in tje, se klanjajo in zvijajo ko kače . . . Daleč tam v domovini sedi Pavlova mati in moli: «Oče naš za Pavla, da bi ga Bog vodil po pravi poti . ..» Na koncu vasi stoji pri oknu Nežika in se joče za Pavlom. Sam je v sobi. Leži in gleda srepo v temni strop. Nekaj ga tišči v prsih. Pred očmi mu vstajajo čudne slike. Nežna polna roka maha mu v pozdrav, dolgi črni lasje vihrajo nad njim. In vidi objokane oči, solze padajo na vihrajoče lase, in on se spomni Nežike. In po vsej sobi zaduhti šopek rožmarina in nagrlinov, ki mu ga je dala ona pri slovesu. «Dokler ne ovenejo, spominjaj se mene!» Tako je rekla ona, ki ga je ljubila in ga še ljubi tam daleč v domovini, v tihem zadovoljnem domačem selu. Tako je rekla njegova ljubica, kateri je on obljubil zvesto ljubezen. Toda šopek je ovenel, on jo je pozabil. In dragoceni dar . . . ? Težko, na jok mu je pri teh mislih. Vstane in sede na posteljo. Pogleda na vrata in na zvonec, spomni se hišne. Pljune in stopi k oknu. Zunaj je temna noč, oblaki se podijo po nebu. Lahek vetrič ga poljubi gredoč v čelo in zbeži naprej. Boli ga glava. Zopet ga nadlegujejo neprijetne misli. Nasloni se na okno in zasanja. Po široki, prašni cesti stopa. Noge so mu težke, v očeh ga peče in tečeje mu solze. Jedva da vzdiguje težko potno palico. Nad njim se ziblje škrjanček in poje neprestano. Kako trepečejo in se sipljejo iz nežnega grla veseli glasovi! Sreča ga mladenič. Na rami nosi motiko in si žvižga. Pozdravi ga in gleda ga z veselimi očmi. Leže na hrbet pod drevo. Klobuk si da na oči. Misli na dom, na stariše; spomni se slovesa in besed ljubičinih: «Dokler ne ovenejo . . .» Zaječi in plane po koncu. V srcu ga boli, peče . . . Napol bedi napol sanja. Misli se ne more otresti. Rad bi zadremal; glava mu je trudna. Lepi spomini ga za hip pridobijo. Ali prežene jih njegov veliki greh in on vzdihuje zaman. Naenkrat pa se vpraša po vzroku. Kdo je kriv, da beži mir od njega! Pred njegove oči stopi hišna, zaničljivo se smehljajoča . . . Razjezi se. Mir hoče imeti, zadremati sladko, pokojno . . . Nagne se črez okno, stegne drhteče roke po hišni, da jo zadavi, da se maščuje in da potem zaspi mirno, pokojno . . . Doli v kavarni sedijo gospodje in pijejo; trudne glave padajo, kimljejo, dremljejo. Nikdo ne čuje padca, niti ropota. Natakarji letajo sem in tje, in se klanjajo in zvijajo ko kače . . . Daleč tam v domovini sedi Pavlova mati na postelji in moli: «Oče naš za Pavla, da bi ga Bog vodil po pravi poti . . .» In Nežika na koncu vasi prisluškuje. Nekaj je potrkalo na okno. Tako je običaval Pavle. Vstane in odpre okno, a ne vidi ničesar. Samo veter duva, si misli in leže nazaj na posteljo in zaspi sladko, pokojno . . . Vurberg na Štajerskem. Kulturno-politična sličica. Uvod. Zasledovati kulturni napredek majhnega naroda je vedno zanimivo, že zategadelj, ker so tu razmere mnogo bolj priproste in jasne kakor pri velikih narodih. Pri majhnem narodu se takorekoč vidijo vse žile in žilice, po kterih se pretaka kulturno življenje, zasledovati se dajo včasih do prvega početka, vidi se njih križanje in medsebojni vpliv. Ne tako pri velikih narodih. Tam je kulturno življenje podobno pisanemu travniku, polnemu raznovrstnih rastlin; brez reda vidiš tu ponosno kipeče cvetke, ki s finim pre-ziranjem motrijo svoje sosede, tam zopet druge ponižno skrivajo svoje nežne glavice, in tam hrepeni kvišku cvetka, po-penja se proti solncu, toda bujna trava jo bo udušila . . . Povsod pisana družba raznih barv, razne velikosti, razne življenske moči. In pregled črez njo? Napravlja ti dovolj težave. Dva činitelja delujeta pri kulturnem razvoju vsakega naroda: zunanji in notranji. Neizmerno težke so razmere, pod katerimi vzdihujejo Slovenci. Zgubivši nad polovico svojega nekdanjega ozemlja so razkosani sedaj tako nesrečno, da so povsod razun Kranjske obsojeni v manjšino. In trd je kruh, ki jim ga lomi ohola večina. Žalostne politične razmere ne stvarjajo pogojev za uspešno delo na kulturnem polju. Manjka mu blagodejnega solnca, dušeče megle se plazijo okoli, manjka mu osvežujočega dežja, slabotne so cvetke, ki jih poganja. Srečnejši bratje in sosedje so nas vzbudili. Prišli so k nam in nas podrezali: «He, zunaj je že dan!» In izbrisali smo si spanec z očij, začudeno smo pogledali na to pestro življenje, potem pa hajd na delo. Zagnali smo se, hoteli smo jih dohiteti, toda zmanjkalo nam je moči in vztrajnosti. In razmahnili smo se v drugič, a zopet onemogli. — To je oni notranji faktor, ki ga pesnik Zupančič imenuje črtomirstvo. Iz bojevnika smo postali «narod hlapčevski, brez samozavesti, noseč tuji jarem pokorno in brez odpora.» In vse te poteze so začrtane v naši kulturni sliki. Miniaturna je vsled malega našega števila. Le malo je razlitih po njej svetlih žarkov, ki prihajajo tam od nekod daleč, daleč. Spredaj pa vrši vihar, pod kterim ječijo hrasti in se priklanjajo smreke. In zdaj pa zdaj zahrešči veja, se odlomi in z bolestnim vzklikom trešči na zemljo. Tako je bilo. In zdaj? Ali ne kažejo razni znaki, da se pripravlja nova zarja? Mladina je zgrabila za prapor in ga dvignila visoko. Nezaupno gledajo od strani razni dvomljivci, a vedno več se jih pridruži mladim «strelcem». Res, v tujini so dobili svoje navdušenje, toda zahotelo se jim je po domači grudi, po žitnem polju, kjer se sprehaja rudeči mak med zlatim klasjem. Iz cesarskega Dunaja in iz kraljeve Prage so prišli. In prinesli so nam prvi prerojenje slovstva in umetnosti, drugi pa nekaj češke delavnosti in žilavosti. S podrobnim delom naj se ljudstvo vzbuja k samozavesti in prosveti. Ljudske knjižnice, stalne in potovalne, in poljudna predavanja so cilj delovanja novoustanovljenim društvom po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem in Primorskem. Resna umetnost pa naj narod povzdigne in ga približa drugim kulturnim sosedom. Veliko važnost polagamo v dejstvo, da se je letos v proslavo kronanja kralja Petra in v spomin na stoletnico prvega ustanka srbskega naroda zbrala v Belemgradu jugoslovanska mladina. Pomislite, Hrvati in Srbi, Slovenci in Bulgari so se združili in sklenili še tesnejšo zvezo! Zastopniki štirih bratov so bili, ki jih je sovražna sila pognala v mrzli svet, da naj skrbijo vsak sam zase, skoro so že pozabili drug drugega, odtujili so se med seboj, marsiktera senca je vstala med njimi, toda zahrepeneli so po svidenju, da si podajo bratovske roke. Bili so akademiki, mladi in navdušeni, osnovali so mogočno organizacijo dijaško, ki bo obsegala vse štiri narode. Bili so zdravniki in naravoslovci, mladi in resni možje, ki se hočejo v naprej medsebojno podpirati v znanstvenem delovanju. Bili so umetniki in literati, mladi in vzneseni, ki hočejo s čopičem in dletom proslaviti domačo grudo in s tisočerimi jeziki govoriti o njeni lepoti. «V mlada srca, v mlade, a resnobne, svojih visokih ciljev krepko zavedajoče se duše se je položila v svečanostnih dneh beligrajskih kakor živa iskra sveta ideja vzajemnosti, ki pač ne ugasne nikdar več! Naša odrasla mladina, naši mladi možje so sklenili duševne vezi, ki morajo dati usodi jugoslovanske skupne naše domovine tak kulturen značaj, kakršnega bomo sami hoteli.» (Besede odličnega in odlikovanega literata F. Govekarja.) Od vseslovanske vzajemnosti smo torej srečno prijadrali vsaj do prvih korakov k jugoslovanski vzajemnosti. Morebiti v doglednem času pridemo tudi do — slovenske vzajemnosti, ktere nam je še bolj treba. Ljubljana še davno ni ono kulturno središče, iz kterega bi se kakor iz ogromnega rezervoarja razlivale na vse strani oplodujoče struge duševnega življenja. Vsaka dežela je še vedno preveč prepuščena lastni usodi. V morju tujine se potapljajo ogrski in rezijanski Slovenci, mi jih gledamo z bregov, do srca nas gane njih obupni krik, toda pomilovalno skomignemo z rameni in denemo roke — križem. Čemu jih naj izgubimo, ko smo itak tako maloštevilni ? Še celo v Ameriki se Slovenci krepko zavedajo svoje narodnosti. Kulturni pregled leta 1904. Leposlovje stoji večinoma v znamenju moderne. Sub-jektivizem, misticizem, simbolizem in kar je še takih lepih besed, vse je zastopano. Fino in minucijozno analizovanje duševnih dogodkov posebno pri otrocih ali pa v bolnem stanju fantazije in halucinacije pri ljudeh, ki jih je življenje naplavilo na breg, je priljubljen predmet modernih, kterega nam pokazujejo z blestečo zgovornostjo in rafin i ranimi gestami. In čim večja je tema, tem rajše posvetijo z bengalično lučjo vanjo. Zmagali so mladi modernisti, in drugi jim sledijo, če že ne v vsebini, pa vsaj glede zunanje oblike. Znani razpor se javlja tudi v slovstvu, toda tu je manj kvaren. Zastopniki nasprotnih si svetovnih naziranj korakajo mirno naprej, k večjemu se o priliki nekoliko obregnejo drug nad drugim. Slovstvu odpirajo svoje predale dosedanji glavni listi: «Ljublj. Zvon», «Dom in Svet» in «Slovan», ki se vsi jako lepo razvijajo in imajo vsak svoj krog sotrudnikov in čita-teljev. Iskreno se veselimo lepega napredka najmlajšega izmed njih, ki tudi drugod vzbuja občno pozornost. Vidi se, da ni bila utemeljena bojazen, češ da trije leposlovni listi med Slovenci ne bodo mogli uspevati. Razun teh je tudi Mohorjeva družba, ki je letos dosegla častno število 84.598 udov, in Slovenska Matica deloma gojila leposlovje. Izmed novih knjig, ki so prišle na knjižni trg, jih pripada večina poeziji. Prednost ima lirika. Najvažnejša je nedvomno knjiga Otona Zupančiča «Čez plan». Pesniški vzlet, njegova izvirnost in neustrašeni pogum, s kterim nam kaže brez «bolnih rož» težko in strmo pot v bodočnost, vsa razno- vrstnost njegovih čustev, izraženih v blestečih verzih, vse to pač ne more izgrešiti mogočnega vtisa pri čitatelju. Moderno tehniko je v svojih večinoma nabožnih pesmih, zbranih pod naslovom «V mladem jutru», uporabil Silvin Sardenko, nadarjeni pesnik in marljivi sotrudnik «Dom in Sveta». Istotako sta nam bila V. Spindler In R. Maister-Vojanov že deloma znana po svojih pesnih, raztresenih po raznih listih. «Zapihal je jug«, ko je bil Spindler v daljni Pragi in spomnil se je v lepih verzih svoje domovine. R. Maister je prvi pesnik, ki nam ga je dal častniški stan. Njegove «Poezije» gotovo najdejo mnogo častilcev. V epiki nam je letos podaril A. Aškerc «Četrti zbornik» svojih pesnij. Poleg že objavljenih nas je razveselil še tudi z novimi. Že samo ime Aškerc priča o njih notranji vrednosti. Podal nam je letos še drugo delo. Lotil se je one krasne pravljice o Ziatorogu, s ktero si je bil Baumbach pridobil toliko slave in ki nam jo je Funtek tako izborno poslovenil. Držeč se deloma tesneje sporočene pravljice je na drugi strani zajemal iz svoje bogate notranjosti ter ustvaril umotvor trajne vrednosti. Prijetno nas je iznenadil tudi S.Gregorčič, ki je letos slavil svojo šestdesetletnico. Poslovenil nam je iz hebrejskega izvirnika «svetopisemsko knjigo Job in psalem 118». Lepota in pesniška vrednost Jobove knjige, stare okoli 3000 let, je že od nekdaj vzbujala občudovanje vseh veščakov. — Tudi v «Dom in Svetu» izhaja prevod iste knjige iz peresa A. Medveda. Zanimivo bo oba primerjati. Lep korak naprej je tudi napravilo prevajanje Šekspira. K Hamletu je dodal I. Cankar letos še večnolepo tragedijo «Romeo in Julija,» O. Zupančič pa nam je podaril «Julija Cezarja.» Izpolnjuje se toraj pravilo, da pesnika prevajaj pesnik. Obeta se nam še od njega «Beneški trgovec», od Funtka pa «Kralj Lear». Tudi na Sofoklejevo Antigono se je pričelo misliti. V prozi so se nam oglasili letos dobri stari znanci. Ksaver M e š k o nam razkriva «Ob tihih večerih» svojo mehko, melanholično dušo. Ivan Cankar nas vodi po temni «Hiši Marije Pomočnice«, kjer vlada neizmerno trpljenje, ki čaka rešilne smrti. Josip Kostanjevec nam je podal II. zvezek «Iz knjige življenja«, ki kaže lep napredek marljivega pisatelja. A. Aškerc nam zanimivo popisuje svoja «Dva izleta na Rusko«. Janka Kersnika «Zbranih spisov« je izšel pod uredništvom dr. Iv. Prijatelja III. zvezek. Razun tega je proza dobro zastopana v vseh naših leposlovnih listih in tudi v Slov. Matici, kjer se odpadanje članov stavi baš na rovaš preskopo odmerjeni beletristiki. Poglejmo še v kratkem-k strokovnemu in znanstvenemu slovstvu! Tu so pogoji mnogo manj ugodni. Pri našem malem številu je vsaka stroka navezana na pomoč in podporo zunaj stoječih krogov. Zato je pri nas stroga znan-stvenost zelo omejena, če ne skoro izključena. Od pisateljev se zahteva, da si izbirajo «tudi širše kroge zanimajoče predmete« ter jim dajo lepo obliko. Da ni to v vsakem slučaju mogoče, je jasno. Kako si pomagajo učenjaki? Najnavadnejša pot je: pišejo nemški. Pridobijo si s tem slavno ime, seve zunaj v svetu le malokdo pozna njih slovensko pokolenje. Mi jih pa občudujemo, se ponašamo z njimi, objavljamo vsebino njihovih del, po njih smrti pa zbiramo za spomenike. Z zavidanjem gledamo na bogato dotirane akademije in univerze drugih narodov. Kako skromna je naša Matica s svojimi 3042 udi! Jezikoslovje in zgodovina sta nam še vedno najljubša in skoro edina predmeta. Za Spodnje Štajersko se je letos ustanovilo posebno Zgodovinsko društvo, ki je izdalo drobno knjižico in se tudi sicer spretno zastavilo k svojemu delu. Želimo mu mnogo uspeha in podpore. Tudi v srednješolskih izvestjih je nakopičenega dovolj duševnega dela. Anton Kuder je izdal «Menično pravo». V različnih strokovnih glasilih, h katerim je letos na novo dospel »Slovenski Sokol», se goji strokovno znanje. Znanstvena terminologija je bila že od nekdaj naša slaba stran. Glede medicine nam je letos odpomogel dr. A. Homan, veliki tehnični slovar pa se nam obeta. Konečno še besedo o naši upodabljajoči umetnosti! Še nedavno je bilo lahko o njej pisati, saj je bila še tako skromna. Toda letos je napravila z dunajsko razstavo v Miethkejevi galeriji tako ogromen korak naprej, da niso mogli verjeti tujci, ki so naenkrat opazili toliko nepoznanega bogastva pri teh mladih ljudeh, brez imena in brez slavne domovine, in verjeti niso mogli domačini, ki svojih lastnih sinov niso bili umeli. Nemški kritik piše med drugim o razstavi: «Tiho in ponižno je vstala daleč spodaj na Južnem Štajerskem in na Kranjskem vrsta slovenskih umetnikov, ki se šele bori z neustrašeno močjo in svežostjo za priznanje in enakopravnost v kraljevstvu umetnosti. Ni še dolgo, ko se ni vedelo o slovenski umetnosti nič ali pa vsaj prav malo. Izpremenilo se je to . . . Znamenito je, s kako globokim čuvstvom je izražen nacijonalni moment v teh umotvorih; pri nekterih slikah lahko govorimo vprav o narodnem slikarstvu . . .» (Po «Zvonu».) Naši mladi umetniki, ktere smo sami komaj po imenu poznali, predstavili so se samozavestno pred strogo dunajsko kritiko in slavili prave triumfe. Proslavili so sebe, proslavili so nas. Koliko večje zaupanje nas je torej navdajalo, ko so se imeli o priliki belograjskih svečanostij udeležiti tudi slovenski umetniki! Zaupali smo v nje in nismo se motili. Tudi tu so nastopali častno glede števila in kakovosti. In spoznali so se tu z jugoslovanskimi brati, kar ne more ostati brez ugodnih posledic. Velike važnosti za domačo umetnost so tudi razni spomeniki, ki so deloma že gotovi, deloma se še izvršujejo. Mislimo tu na spomenik cesarjev (Svit. Peruzzi), Prešernov in Vegov (oba Iv. Zajec). Dr. A. D. Politični pregled leta 1904. Politično življenje za Slovence leta 1904 ni bilo bogato na izrednih dogodkih dalekosežne važnosti. Splošni politični položaj je bil in je še za Slovence neprijazen. Navidezno prosvitlena vlada Korberjevega ministrstva je ležala kakor mora na slovenskem narodu. Kakor vsak uradniški režim rezal je tudi Korberjev Slovencem rane. Na dosego kakega političnega ali kulturnega uspeha, kjer bi vlada bila odločilna, še upal nikdo ni. O vprašanjih nastavljanja uradnikov v c. kr. uradih, zlasti pri sodnijah, zgodilo se je vse po pritisku nemškonacijonalne stranke. Slovenski poslanci so mogli le neznatno za nas ugodno vplivati. Državni zbor Slovencem ni prinesel n ič. Čehi so bili prisiljeni vstrajati nasproti vladi v ostrem odporu in vsled tega parlament ni mogel poslovati. Slovenci so bili na strani Čehov, pa pozitivnega niti eni niti drugi niso mogli nič doseči. Ker državni zbor ni posloval, tudi za Slovence ni nič ugodnega sklenil. Deželni zbori so bili istotako neplodoviti. Kranjski deželni zbor je moral biti vsled obstrukcije zaključen in je vsled tega gospodarstvo dežele vzlasti kmetijstvo mnogo trpelo. Obstruirala je katoliška narodna stranka. Ako hočemo vzrok kratko označiti, bil je isti vroča želja doseči zmago nad narodno napredno stranko, ktera je pa v obrambo svoje eksistence sklenila parlamentarno zvezo z žalibog nemškim veleposestvom. Ta boj se v dogledni dobi s silo ne bode dobojeval, ampak bode le narod kot celoto s časoma znatno oslabil. Rešitev bi mogla prinesti le sprava, do ktere je pa letos dalje nego sploh kedaj. Iz Kranjske torej slovenski narod letos ni mogel pričakovati niti gmotne niti moralične opore in je v dogledni dobi tudi dočakal ne bode. Na slovenskih vodilnih možeh je to grda pega. Goriški deželni zbor je posloval in so se Slovenci udeleževali parlamentarnega dela, dasi so v manjšini nasproti Lahom. Kaj izrednega se v goriškem deželnem zboru ni zgodilo. Štajerska je bila letos prostor živejšega političnega gibanja, zlasti kar se Slovencev tiče. Od cesarja je bil potrjen nov zakon o volini reformi, pri kteri so slovenski poslanci s svojo obzirno taktiko dosegli četudi neznatne vspehe. Dne 21. septembra je volila cela dežela 8 poslancev v splošni kuriji. Slovenci so se udeležili boja v treh volilnih okoliših ter sijajno prodrli v celjskem in ptujskem okrožju, v mariborskem okrožju na zmago ni bilo misliti, pa vendar so nastopili Slovenci s svojim lastnim kandidatom ter so še le pri ožji volitvi podpirali proti nemškemu nacijonalcu nemškega konservativca. Te volitve so bile principijelne važnosti, ker se je prvikrat volilo neposredno. V to svrho se je sklicalo širom dežele mnogo volilnih zborovanj in so bila politična društva prav pridno na delu, da so ljudstvo politično izobraževala. Upamo, da je vse to trajnega pomena. Ojačeni za dva nova poslanca so šli štajerski Slovenci v deželni zbor z resno voljo delati v blagor volilcev in so res marsikaj dosegli, zlasti deloma vspeh glede odprave 3. plačilnega razreda za učitelje. Daljne kulturne in gospodarstvene zahteve so hoteli nemški v večini se nahajajoči poslanci molče popolnoma odkloniti, a Slovenci so se čutili vsled tega v štajerskem deželnem zboru prvikrat prisiljene oprijeti se ob-strukcije ter so z uspehom zabranili rešitev proračuna, kar pomeni vsaj moralično zmago nad nemško ošabnostjo. Štajerskim Slovencem je letos pretila tudi velika nevarnost v okrajnih zastopih. V ptujskem okraju so Slovenci izgubili veleposestvo in s tem okrajni zastop, kar znači veliko nazadovaje in je občuten udarec za Slovence. V celjskem okraju je bila nevarnost istotako velikanska, pa po ljutem boju v reklamacijskem postopanju in pri volitvi sami so vsled sreče — žreba Slovenci dosegli zmago v veleposestvu in je okraj ostal še v slovenskih rokah. V drugih okrajih se to leto ni nič izpremenilo. Pač so pa bili Slovenci v veliki nevarnosti izgubiti važni narodni trg Šoštanj. Pa tudi tu se je slovenski navdušenosti naklonila zmaga. Na Koroškem Slovenci niso mogli priti do vidnih uspehov. Nasprotna vlada je storila drzen napad na slovensko posest pri sodnijah, hoteč zabraniti Slovencem rabo slovenskega jezika. Tozadevni boj za vzdržanje prejšnjih razmer je začel novi slovenski odvetnik v Celovcu g. dr. Brejc in so sklenili vsi slovenski odvetniki na odvetniškem shodu v Ljubljani protest zoper zatiranje slovenskega jezika na Koroškem. V Trstu so Slovenci pridno delali na tihem, zgradili «Narodni dom«, kakor goriški Slovenci «Trgovski dom», in še marsikaj. Državno sodišče je letos po dolgoletnem boju spoznalo pravico tržaških Slovencev do javnih ljudskih šol. Velikega moraličnega in kulturnega pomena je bil vse-sokolski izlet v Ljubljani, kterega se je udeležilo nad 10.000 slovanskih gostov. V jeseni so slovenski dijaki v Gradcu in na Dunaju vsled napadov nemških nacijonalcev nastopili iznova za pravice slovenskega naroda glede vseučilišča in zahtevali slovensko vseučilišče v Ljubljani. Boj zoper pačenje ljudstva s strani nemškutarskega «Štajerca» je s prav dobrim uspehom pričel »Slovenski Štajerc», ki razkriva v ugodnejših tiskovnih razmerah v Kranju gnjilobo odpadništva zlasti v ptujski okolici. Velikega gospodarskega pomena bo tudi «Kažipot,» ki se letos izda. Dr. V. K. J~lrVatska lira. Zarja beli se, kmalu zdani se, konja sedla mož, treba bo iti. Stara mu mati vince nataka, vince nataka, solze pretaka, solzice toči v ljubezni vroči: Bog daj, moj sinček,, zdrav mi odidi, zdrav mi odidi in zopet pridi, mamico staro najdi še živo! Verna mu ljuba sabljico daje, sabljico daje hudo jokaje, solzice toči, predno se loči: Bog daj, moj dragi, zdrav mi odidi, zdrav mi odidi in zopet pridi! Mamico staro najdi še živo, živo jo najdi v črni žemljici, ljubico verno pa v dvorih visokih, v belem gradiču tam za lesovi, že omoženo z mladim soprogom. Priletel cvet je iz tuje zemlje, pade devici v vince žareče. Sestra, sestrica, zvezda danica, odpihni cvet mi, napij se vinca! Cvet je priletel od tvojega ljubčka, od tvojega ljubčka iz tuje dežele. Naj oko bo in čelo vsem vam, bratci, veselo! II. Pera. Dan. jih, odplaval, umrl t\ je beli dan -kam izginil si ti, kje je tvoj stan ? Dan, ah, zlati moj dan, ne ugasni mi sveti vekomaj z očesi mi jasnimi! Bil žalosten je, mračen dan, osamljene sem obiskal grobove, razpadel kamen, križ strohnel, mrtvaške vonjal sem cvetove. Bil žalosten je, mračen dan, iz vseh gomil trohnoba diha — uvela sreča, mrtva roža, objela žalost me je tiha. Beskid. Beskid. 0QLA5I Pozor! a Znižane cene! s Pozor! Postrežba točna in solidna! kj -K-- Prva narodna, najcenejša in največja trgovina z urami, zlatnino, srebrnino in optičn. predmeti Rafael Salmič v CELJU n v Narodnem domu Vsa v mojo stroko spadajoča dela, popravila itd. izvršujem točno in ceno b Za dobro delo jamčim. Bogato ilustrovane cenike razpošiljam na zahtevo brezplačno in poštnine prosto. Največja in najraznovrstnejša zaloga! C/ L PREVZAME VSA V NJEGOVO STROKO SPADAJOČA DELA, KATERA IZVRŠI V NAJKRAJŠEM - ČASU PO KONKURENČNIH -CENAH. PRIPOROČA SE POSEBNO V IZDELOVANJE ŠOLSKIH KLOPI, VSEGA PISARNIŠKEGA POHIŠTVA TER VSEH V TRGOVINAH POTREBNIH MIZARSKIH ^ IZDELKOV. Stavbeni in umetni mizar M. Stojali ml. Teharje pri Celju ** Homeopatična lekarna. Naročila več kakor 10 K po pošti franko, Staroznana dež. lekarna pri Mariji pomagaj Ph. fflr. MIL9N-0 LESSTEH-a v Ljubljani (E. Svobode naslednik) Reseljeva cesta št. 1 (praven novega fm-Sosiposiep aobilejskega mostu c km hiši). Priporoča svoje dobro znane med. farm. izdelke in izborno delujoča domača zdravila kakor: Cvet zoper trganje In revmatizem 1 stek. 1 K, Planinski zeliščni sok lajša hripavost in zdravi kašelj, 1 stek. 1 K. Najboljši staroznani balzam, 1 stek. 20 v, tucat 2 K. Zdravilna želodčna esenca, 1 stek. 20 v, tucat 2 k, Metlic, ribje olje za slabotne, ugodnega okusa, 1 stek, 1 K, Melousine ustna in zobna voda, izbornega učinka, t stek. t K. Tannochinin-tinktura zoper izpadanje las, 1 stek. i K itd. Domača zdravila za živino. Redilna štupa za konje, govedo in prašiče, 1 zaboj 70 v. — Razen teb naštetih se dobivajo tudi vsa druga zdravila najboljše kakovosti vedno sveža po najnižji ceni. Po pošti na vse kraje razpošilja se vsak dan dvakrat. Kdor želi biti postrežen z dobrim blagom po solidnih cenah, naj se obrne na že dolgo obstoječo znano tvrdko Josip KoceVar («lje, HolodVors^c nI. 5. katera izdeluje vsakovrstne obleke po - najnovejšem kroju. - VeliHa zaloga tu- in inozetn. blaga, Bogataizber narejenih oblekzagospode, dečke in otroke, kakor tudi najfinejših zimsHih su^ettj, ulstroV, pelerin, ha-VeloKoV, poVršniHoV, letnih, spomladanskih in salonsHih oblcH itd. Postrežba točna in solidna! Cene nizke! Edino narodno pivo varniško podjetje! Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg v Ljubljani piporoča svojo veliko zalogo izbornega marčnega in bavarskega piva iz pivovarne Žalec in Laški trg. Družba potrudila se je urediti svoji pivovarni na najmodernejši način s tem, da si je omislila na Laškem popolnoma nove stroje, posebno stroje za umetno hlajenje vležalnih kleti in vrelnic v zvezi s strojem za izdelovanje ledu — vse po najnovejšem sistemu; postavila v obeh pivovarnah nove stekleničnice z najnovejšimi snažilnimi in napolnilnimi stroji, napravila v Žalcu moderne vležalne kleti z novim ledenicami ter si v svrho povzdiga narodnega podjetja in zboljšanja domačega piva nabavila tudi najboljše vrste surovin. Tako popolnoma moderno preustrojeni in z najnovejšim stroji opremljeni pivovarni proizvajali bodete najboljša piva, tekmovali z vsako tvrdko in prekašali vsa druga enaka podjetja ter delali čast domači industriji. Priporočamo se vsem p. n. krčmarjem, hotelom, restavracijam ter slavnem občinstvu v mnogobrojna naročila! Prvo večje narodno ]J1 industrijsko podjetje! VeliKa narodna trgovina manufaHturnega blaga Ti JfaroIVanič v r Cc5. Jožefa trg S „jVarodni dom". Priporoča veleč, duhovščini in slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo suknenega, mod« nega in volnenega blaga za moške in ženske obleke. Baržuna, pliša, svile in vsakovrstnih modnih olepšal. Perilnega blaga, berkalina, atlasov, barhanta, okstorta, damasta, letne in zimske pikete, lanene in pavolne bele tkanine, mizne garniture. Čipke, vezenine (štikarije), sobne preproge, linoleum, volnene zastore in vsakovrstne garniture. Potna in posteljna ogrinjala, istotako imam tudi vedno veliko zalogo najmočnejših svilenih robeev. Velika izber kravat, sraje, rokavie, nogavic, zavratnikov, modereev v vsaki velikosti komad od 92 _ vin. do 9 kron. Planinsko, slovensko in ju~ bilejsko platno. Slovenci! Svoji h svojim! Velika zaloga žime in perja. Sobne preproge vsake velikosti. —• Edino narodna steklarska trgouina FRAN STRUPI Graška cesta l CELJE Podružnica kjki « LAŠKEM TRGU a*«. ZALiOGA stekla, poreelana in kamenine, belgijskih in deških šip, svetilk, ogledal in zlatih robov za okvirje. < Velika izber namiznega posodjater istega za čaj in kavo, kakor tudi umi-sssvalnih garnitur, ss Bogata izber razno= vrstnega posodjaza privatnike, gostilne asa in kavarne, sss Za!op nagibnih izdelkov (okraski, V plnnn mn- jolike, ferro-cotfe, brona in kovine. Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in privatnih stavbah kakor tudi izvrševanje okvirja jev pri podobah. ss Najnižje cene! aa Najsolidneja in točna postrežba. Prva in najstarejša južnoštajerska tovarna na vodno moč na Teharjih pri Celju ŠTEFAN BOUCON se priporoča č. duhovščini in slav. obč. za napravo vsakovrstnega v to stroko spada-jočega dela. — Cene nizke, delo trajno. Vsprejema poprave in pletenja. Cenik franko in zastonj. Izdelovalnica elegantnih ameriških vrtnih mebljev. Anton Kumerc Ostrop s muli IiiBOdli pripoča v izdelovanje lesene nagrobne križe od najnavadnejše do najfinejše vrste, katere izvršuje točno po naročilu. Izvršuje tudi mline za sadje in grozdje kakor tudi sode in drugo sodarsko delo. Cene nizke. Postrežba točna. IVAN JAX & SIN = LJUBLJANA, Dunajska cesta štev. 17. NAJVEČJA ZALOGA šivalnih strojev, BB koles, godbenih BB B avtomatov in salnih strojev M pojasnila daje generalni rt take »SliPir v imim\ s v Gospodskih ulicah št. 12 ', a X p / v C na slučaj doživetja in smrti, doto otrokom, dohodke in pokojnine ter dovoljuje uradnikom, častnikom, profesorjem, učiteljem in upokojencem posojila proti prenotaciji na služnini, pokojnini, ženitveni kavciji itd. in v požarnem proti škodam po požaru. K 944,593.621-48 Zavarovani kapital . . . Zavarovalnine in vloge Izplačane škode in kapitali v I. 1903 ......« Rezervne in poroštv. zaloge « Pokojninski zalogi (uradniška in zastopniška) . « Premoženje, naloženo na vredn. papirjih, posest-v vih, posojilih na posestva « Členom odd. 1., 11. posodilo se je a) na police . . . « v b) iz upnega društva . . « Členom odd. IV. (požarn.) na hipoteke.....« Čisti dobiček 1.1903 iznaša v vseh oddelkih . . . « V 35. dobi svojega obstanka izplačala je banka «Slavija» svojim članom odd. I.—V. za škode in nagrade......« 6,913.740-15 4,362.590-29 27,205.580-77 1,887.397-12 28,599.981-63 2,403.165-60 2,623.074-88 3,299.424-90 155.755-75 78,324.623-17 JHL čol (T firio cesta š(eu. tt (pri gostilni M Grof) priporoča svojo najiz-vrstnejšo, doma žgano po najnižji ceni. II Kupujem tudi raznovrstne kože po najvišji ceni. Stalno in povsod znano domače sredstvo. Thierry Adolf lekarna,Angel varuh' v Pregradi pri Rogaški Slatini. Lekarnarja A. Thierry-a balzam povsod poznan in priznan. Sredstvo zoper slabo prebavljane in druge bolezni, ki so s tem v zvezi kakor vpehanje, zgagi, najnhnenju, slabemu odvajanju, napolnjenosti, želodčnemu krču, slabemu teku, ltataru, vnetjem, slabostim itd. Deluje blažilno pri krču in bolečinah, kašlju in rasopljenosti ter čisti. isto služi tudi v mnogih slučajih pri ranah in bolečinah. Pošilja se po pošti najmanj 12 malih ali o velikih steklenic K 5'— brez t roško v, 60 malih ali 30 velikih steklenic K 15'— brez stroškov. Pri malih prodajah v zalogah velja mala steklenica 30 vinarjev, 1 dvojna steklenica 60 vinarjev. Pazi naj se na edino zakonito, v prometu dovoljeno zeleno nunsko varstveno znamko ,,Ich Dien". Edino pravo. Ponaredbe te znamke in promet ter prodaja drugih zakonito nedovoljenih, torej tudi v prometu nedovoljenih balzamov, se sodnijsko preganja. ■a Adolf, lekarna pri Angelu varuhu v Pregradi pri Rogaški slatini. [iCH^DIENl Edino pravi balzam' iz lekarne angela varuha A. ThJerry-a v Pregradi . ' pri Rogaški Slatini. Lekarnarja A. Thierry Lekarna „Angel varuh" Lekarnarja A. Thierry-ja pristno centifolij-mazilo. Najzdravilnejše mazilo z najboljšim učinkom proti vnetju, deluje vsled temeljitega čistenja in omehčitve takoj jako blažilno in uspešno proti bolečinam ter odstranjuje vse tuje snovi vsake vrste. Je za turiste, kolesarje in jezdece neobhodno potrebno. Po pošti najmanj franko 2 lončka K 3'60. V mali prodaji v zalogah K 1'20 za lonček. Varuje se naj ponarejenja ter pazi natanko na poleg stoječo, na vsakem lončku užgano varstveno se znamko. Pri direktni naročitvi naj senaslavljana lekarno angelja varuha A. Tierry-ja v Pregradi v Rogaški Slatini. Zastonj dobite tiskano knjižico s priznal-nimi zahvalnimi pismi svojih neštetih dolgoletnih odjemalcev vseh dežel. Na zahtevo pošljem proti predpošiljatvi 20 vin. knjižico. Prosim zahtevajte knjižico od mene. Odjemalci dobe isto zastonj in poštnine prosto. Ako se pošlje znesek vnaprej, se lahko dopošlje dan prej, kakor pri poštnem povzetju ter odpadejo stroški istega. Priporočljivo je tedaj znesek takoj vposlati ter na odrezku nakaznice zapisati naročitev ter natančni naslov. A. Thierry-ja v Pregradi. Mirabile-Pain-Expeller le za zunanjo rabo. Presenečeno gotov učinek mazila zoper protin, trganje po kosteh, hudo kostenico v sklepih, bolečine v hrbta in križu, vražji tok, mrtvoudnost, zunanje pre-hlajenje, izvinitev, otekline v udih, vnetje itd., kakor tudi kot, zunanje krepčilo po vseh naporih in kot obvarovanje proti vsem navedenim boleznim. Pristno le z zgoraj stoječo firmo in varstveno znamko ter s kovinsko-mošičniin zatvorom firme izde-lovaleeve. — Manj kot dve steklenice se ne more poši-[ ICHDIEN^/I lj»ti i" staneti franko na vsako pošto Avstro-Ogrskega in Nemškega po poštnem povzetju ali za naprej poslani z*^ denar K s uo. 1 Schuta-Ma,rke|| Lekarna pri ,,Angelu varhu" Thierry-ja Adolfa v Pregradi pri Rogaški Slatini. Lekarna A.Thierry-ja pristna angleška Before > pomada za obvarovanje kože in boraks-milo- nima v sebi nikakih Škodljivih in prepovedanih snovi, najboljše mazilo zoper kožne nečistote vsake vrste. Odstranja solnčne pege, zakožne črve in vse nečistosti kože, gube in razkavost, podeli obrazu 111 rokam nežnost in čistost. Lonček z boraks-milom franko K 3 30. Naslovi na lekarno Thierry Adolf, tvornica za balzam v Pregradi pri Rogaški Slatini. Mnogoštevilna spričevala na pregled! HEMATIN-PASTILE po originalnem francoskem receptu prirejene iz pristnega Liebiškega mesnega ext,rakta v spojini s kemičnimi bistvi so najbolj zanesljivo sredstvo zoper bledico in malokrvnost ter zoper bolezni, ki nastanejo iz teh dveh. One redijo obenem tudi kri in so sploh redilne. Pri vseh znakovih pricenjajoče se bledice in malokrvnosti, ki se lahko spoznajo po lahkem opešan ju 111 pri slabosti mišic, srčnem utripanju, težkem dihanju, motenju prebavljanja, želodčnem krču, omotiei, trdovratnem glavobolu itd. dotičnega človeka, naj se ne zamudi pravočasno ustaviti nadaljevanje te bolezni. Zato naj vsak zaupno naroči Hematin-pastile, ki so edino zanesljivo sredstvo zoper bledico in malokrvnost. Hematin-pastile se za vsako naročilo narede, sveže v lekarni „Angel varuh" Tliierry Adolf v Pregradi pri Rogaški Slatini, Ena škatljica velja franko 4 K. Vsaka škatljtca mora imeti lastnoročni podpis izdelovatelja. Zagorijanski prsni sirup. Jako prijetno okusno sredstvo za odraščene kakor tudi za otroke vsake starosti proti krčevitem kašlju. prsnem in pljučnem nahodu, zaslizenju. bolestnem bljuvanju, prsnim boleznim, utešljivo in bolefine odstranjajoče pri vseh. tudi zastarelih boleznih na prsih in pljučih. — Cela steklenica stane franko 3 krone 30 vin. — Na vsaki steklenici mora biti kovinska mošnica z vtisnjeno mojo firmo. Izdeluje in dobiva se v lekarni. „Angel varuh", TMerry Adolf v Pregradi pri Rogaški Slatini. Lekarnarja A.Thiery-japristniangleški Haar-Resforer (tannonchi-nin-posnada.) Ona zadržuje izginitev las, prerani iz-padek in osivenje las, potemni že osivele lase, pospešuje rastenje las ter odstrani in zabrani vsako tvorenje luskinj. Lonček franko 3 K 30 v. Mnogoštevilna spričevala na vpogled. Naslov na lekarno Thierry Adolf, tvor-nica za balzam v Pregradi pri Rogaški Slatini. AftCP. fore. Pristno engleške Kaskara-Sagrada kri čistilne fcrogljice. i škatljica go vinarjev, i zavitek s 6 škatljami stane franko 3 krone 80 vin. — Posebno priporočljive za pospeševanje potrebe brez škodljivih nasledkov. Vsaka škatlja mora imeti lastnoročni podpis izdelovatelja A. Tkierry-ja. Kjer ni zaloge mojih izdelkov naj se naroči naravnost v lekarni „Angel varuh" Thierry Adolf v Pregradi pri Rogaški Slatini. D I G E S T I V pristno angleški univerzalni jedilni prašek in prašek za prebavljanje, ki ga izdeluje lekarna A. Thierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. Nedosegljivo in nepresežno domače zdravilo, ki krei>i želodec, vzbujatek, pospešuje prebavljanje, redi in krepča telo in lahko odpravi vsako težko prebavljanje, priporoča se posebno po povžitju premnogih in prekrepkih, mastnih in uapihujočih jedil ali preobilne pijače. Čisti tudi kri in ubrani začetek in razširjanje večine boleznih na prebavilih. Tega praška naj se vzame ena ali dve majhni žličici četrt ure po vsakem obedu s kupico vode ali še bolje dobrega vina in izpije naj se potem še pol kozarca vode ali vina. — 1 škatljica velja franko 3 K. — Vsaka škatljica mora imeti dokaz, da je prava, lastnoročni podpis izdelovatelja: „Thierry Adolf". — Kjer ni zaloge tega izvrstnega praška, naj se naroča naravnost in piše na A. Thierry-ja Adolf lekarno pri ,,angelu varuhu" v Pregradi pri Rogaški Slatini. Hemorhoidni prašek gotova pomoč, zdravi in odstranjuje hemorhoide (zlato žilo, krvni tok cev, zavozlanje). Rabiti le na zunaj! brez zadržka v opravkih. Natančneje pove navodilo za rabo. — Vsaka škatlja mora imeti moj podpis. Ena škatlja velja brez stroškov doposlano S K. — Pravi prašek je le dobiti naravnost iz lekarne „angel varnh" A. Thierry Adolf v Pregradi pri Rogaški Slatini. A. Thierry-ey prašek zoper kašelj raztvarja sliz in pomirjuje, 80 v ena škatlja, s pošto 1 K 20 v, franko samo ako se vpošlje znesek vnaprej. Thierry-ev balzam in centifolij-mazilo se sme radi jako ugodne ocenitve Ecole Supčrieure de Phavmacie v Parizu na Francoskem razpečavati ter naravnost na zasebnike razpošiljati. Z dekretom od dne 17. in 21. maja 1897 je dovolilo francosko ministrstvo na podlagi ocenitve Ecole Supčrieure de Pharmacie v Parizu uvoz in direktno razpečavanje na. zasebnike na Francosko na Thierry-evo centi-folij-mazilo in balzam. Ako je dovolitev uvoza mojih preparatov na Francosko v deželo, ki sploh ne priporoča tujih medicinskih izdelkov, ter dovolitev razpečavanja na zasebnike, kakor tudi ugodna ocena Ecole Supčrieure v Parizu o mojih preparatih jasen dokaz za popolno neškodljivost istih, poveča in potrjuje isto posebno v ozira na natančno tehnično izdelavo in učinek, dovolitev, ki sem jo dobil v novejšem času, da se dopušča moje preparate tudi na Rusko, ki je v tem ozira še kočljivejša. Na Francosko kakor tudi na Rusko se smejo zdravila pošiljati le po specialni oceni tamošnjih sanitetnih uradov ter le z dovolitvijo ministrstva za zunanje stvari in trgovino in je taka dovolitev le redka izjema. Po sklepu ruskega medicinalnega sveta od 2t>. februarja 1902, št. 138 in glasom uradne note carsko-mskega. ministrstva za viianje stvari, z dne 14. marca 190S, št. 2944, se mi je dovolil uvoz na Rusko. Tudi se je dovolilo direktno razpečavanje na zasebnike. Lekarnarja A. Thierry-a balzam in centifolij-mazilo. Ta sredstva, ki sta v svojem učinku neprecenljiva ne postaneta nikdar slaba. Ravno nasprotno, čim starejša tem boljša sta ter ne trpita ne po mrazu, ne po vročini ter se jih torej vedno lahko razpošilja. Učinkujeta skoro vedno z uspehom in odpomočjo. Seveda se ne sme nikdar uporabljati druga ponarejanja, ki se jih jako mnogokrat nadležno priporoča protizakonito. Ostane naj se vedno le pri teh dveh staroznanih, poštenih, cenili in zasiguranih a pri tem vendar ne škodljivih svetovnoznanih sredstvih, ki naj jih ima vedno vsaka rodbina za vse slučaje v zalogi. Kjer se jih ne dobi pristne z vsemi navedenimi znamenji se jih naj naroči naravnost ter naslovi. Na Adolf Thierry-a lekarno angela varuha v Pregradi pri Rogaški Slatini, Avstrijsko. Zastonj dobite tiskano knjižico s priznalnimi in zahvalnimi pismi svojih neštetih dolgoletnih odjemalcev vseh dežel. Na zahtevo pošljem proti predpošiljatvi 20 vinarjev knjižico. Prosim zahtevajte knjižico od mene. Odjemalci dobe isto zastonj in poštnina prosto. flnton Koštomaj 0 gostilničar J ^ Celje, flarodni dom. m Uljudno priporoča uedno sueže..... dobro marčno piuo, pristna, cena uina in pa najboljšo kuhinjo po ........ najnižjih cenah......... HdTEVŽ 5INKOVIČ niZflRSKI riOJSTER bOLQO POLJE 23 ** CELJE ** DOLQO POLJE 23 Lastnik mizarske delaunice z uodno silo urejene z najmodernejšimi stroji ...... u Št. Petru u Sauinski dolini. Priporoča se čast. duhovščini in p. n. občinstvu V izdelovanje Vseh staVbinskih in pohištvenih mizarskih del. Vsa dela izVršuje solidno in okusno V VsakoVrstnih slogih. Postrežba solidna in točna. Gene nizke. IS Martin Kolšeh, čevljarski mojster Ljubljanska cista CELJE Ljubljanska cesta se priporoča čast. duhovščini in p. n. občinstvu — v izdelovanje najraznovrstnejših obutev.— prevzame tudi Vsa popravila. ZA DELO IN KAKOVOST BLAGA SE JAMČI. Točtia postrežba. Cette zmcrtic. Velika zaloga pristnih belih in črnih vin iz lastnih in drugih priznanih vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro-ogrske monarhije v sodih od 56 I naprej. Na zahtevo pošilja tudi vzorce. — Cene zmerne. Postrežba solidna in točna. 0 CCLJU PRIPOROČA TRGOVSKE IN URADNE ZAVITKE OPOMINE,PISMEN PAPIR, VABILA IN VSPREJEMNICE. Hlbin Paradiž slikarski in plesHi mojster — Celje.-— Priporoča se čast. duhovščini in p. n. občinstvu v izvrševanje vseh v svojo stroko spadajočih del, kakor slikanje cerkva, šol, privatnih in drugih stavb, slikanje naslovnih desk in vsa plekarska dela. Vsa dela in naročila za proračune sprejemajo so v Celju, Glavni trg štev. 18. (pri gosp. Zabukošeku). Cene nizke. Solidna in točna postrežba. Ulnarsho in sadjarsko društvo 30 Brda v Gorici se priporoča zasebnikom, krčmarjem - in drugim v prodajo - pristnih brinih pridelav po zmernih cenah. Razpošilja na vse - kraje od 56 It. naprej. -— društva: Gorica, ul. Barzcllini št. 22. Da so vina naravna in pristna se jamči. V > zraven Figovca in FRANC ST&JFICU L3UBL3ANA, Morije Terezije cesta 1 Ačnikovega skladišča priporoča svojo veliko zalogo mlatilnic, slamoreznic, gepeljnov, trijerjev, čistilnic, preš za grozdje in sadje, pump in cevi za vodo, škropilnic za gnojnico, plugov, traverz, železniških šin, Portland- in Roman-cementa, peči, štedilnikov, kuhinjske oprave, kotlov, nagrobnih križev, tehtnic in uteži, demantov za steklo, sploh vse v železninsko stroko spadajoče predmete. 4 V j Izdelujem glasovirje in pijanine po najnižjih cenah Martin Ropaš c. kr. priv. izdelatelj glasovirjev v Celju. EDINI NiMODNI FOTOGRAF liiucn Pick u Celju PREJE ASISTENT C, KR. DVORNEGA = EOTOQRARA C. PIETZNERJA — (HOTEL ,PRI KRONI') LJUBLJANSKA CESTA se priporoča r. n, obč. u celju in okolici U IZURŠEUANJE KIAJRAZNOURSTNEJŠ IM fOTOGRAPU, SLIKARIJ IN SUETLOTISKOU ŽPECIJALITETA: RAZGLEDNICE- U NAJRAZNOVRSTNEJSIM MODERNIM IZPELJAUAH, SLIKA SE TO NAROČILU USAK DAN ■ IN OB USAKEM UREHENU = ZAGOTAVLJAM NATANČNO IN RAZNO IZURJENO DELO IN SOL. POSTREŽBO UELESROSTOUANJEM uiljem pick d 6 Jos.Zabukošek v Celju Glauni trg šteu. 5. se priporoča čast. duhovščini in p. n. občinstvu v izdelovanje najraznovrst-nejših oblek od navadnega do najmodernejega kroja, kijih izvršuje točno, solidno in ceno. Ker je moj sin Makso Zabukošek dovršil z najboljšim uspehom tečaj na tehničnem obrtnem muzeju na Dunaju, je vsakdo mojih p. n. naročnikov lahko prepričan, da bode z izvršitvijo obleke kar najbolj zadovoljen. LJUPLJANfl _ MOTEL ,PRI SLONU' - ž ž ANTON GNEZDE UDOUfl, LASTNICA. HOTEL PRUE UR5TE ..SREDI MESTA, BLIZU .. POSTNEGA IN BRZOJAVNEGA URADA, IMA 90 SOB „ Z VSO UGODNOSTJO, ,. SALON, JEDILNICO, KA-.. VARNO. - HOTELSKI .. .. OMNIBUS ODHAJA K .. VSAKEMU VLAKU.EKVI-...... PAŽE V HIŠI....... 1> TU JE EDINO KOPALIŠČE Z LJUBLJANSKIMI ŽELEZNIMI IN ŠOTNIMI KOPELI .. EDNAKE PRANCOVIM . .. KOPELIM POD VOD-.. STVOM G, VLADNEGA SVETNIKA PROP. DR. PL. VALENTE, IN PARNE, KROPILNE IN KOPELI V ........ BANJAH......... Trgovina s špecerijskim blagom, moko in deželnimi pridelki Franc Pečnik s Celje Wokaunov trg štev. 1 (v lastni hiši). Priporoča p. n. občinstvu svoje vedno sveže špecerijsko blago, moko in deželne pridelke. j n msm n c GLAVNI ZASTOPNIK BANKE «SLAVIJE» V PRAGI IN ZASTOP-NIK DRUGIH ZAVAROVALNIH G) - DRUŽB — Ivan Likar i V CELJU * KOVAŠKA ULICA 5. ZAVARUJE PRI BANKI «SLAVIJI» LJUDI IN OTROKE ZA ŽIVLJENJE TER POSLOPJA IN RAZNO BLAGO ZOPER POŽAR NA RAZLIČNE NAČINE PO NAJUGODNEJŠIH POGOJIH IN NIZKIH PLAČILIH; PRI DRUGIH ZAVAROVALNICAH PA LJUDI ZOPER NEZGODE ALI POŠKODOVAN J E TELESA, DENAR, HRANILNE KNJIŽICE IN BLAGO ZOPER TATVINO IN VLOM, TER ŠIPE IN STEKLO ZOPER POŠKODOVANJE PO JAKO UGODNIH POGOJIH IN PLAČILIH. G> | I <9 TRGOVINA S PAPIRJEM, PISALNIM IN RISALNIM K3KJMKIM POTREBŠČINAMI rsmkikjkj DR/TCOTIN UKIB/IK-J/I Rotovska ul. Z. CELJE Rotovska ul. Z. S— ' Priporoča svojo veliko zalogo raznovrstnega kancelijskega, I:' >'"'1' ^^^^ konceptnega, pismenega, dokumentnega, ministrskega, ovit- ^^^^ ■■■■ nega, svilenega in barvanega papirja, svinčnikov, peres, BB peresnikov, radirk, škatljice za peresnike, kamenčkov, tablic, OOO črnila, zavitkov belih in braVanih v vseh velikosti, trgovskih 000 knjig, molitvenikov, noticov i. t. d. Albumi za slike, dopisnice in poezije. Svete podobe male in velike, tintniki, stojala za slike, papirnate cevke, pismeni papirji v kasetah - in mapah. - Lastna zaloga vseh tiskovin za urade, šolskih zvezkov in risank Papirnate vreče za trgovce po originalnih tovarniških cenah. Izvrševanje štamhilij, I pečatnikov, vignet (Siegelmarke) za urade I kjkjki in za steklenice, mmm Trgovci in preprodajaci imajo izjemne cene. Cenike tiskovin in pisarniških potrebščin pošljem na zahtevo brezplačno. H j J Na debelo in drobno. N j S || I Solidno in točno postrežba. I £ * Grand Prix svetovna razstava Pariz 1900. K W restitucijski fiuid c. kr. priv. umivahia voda za konje. Cena steklenici K 2 80. Že 40 let v rabi v cesarskih konjušnicah, v večjih vojaških in civilnih hlevih. Rabi se za ojačenje pred in za zopet no okrepčanje po velikih naporih; pri zvinjenju, omrt.velosti mišic itd. usposablja konja k izvanrednim delom. I Z D E Korneuburški redilni prašek za živino diet . sredstvo za konje, govedo in ovce Cena škatfje K i'40, '/2 70 vin. Že 50 let v večini hlevov v rabi, če žival ne mara žreti, slabo prebavlja, če se hoče zlioljšati mleko in pomnožiti količino mleka pri kravah K W I Z D E Blister siv, močno drgnjenje, 1 lonček K roo. Kit za kopita umetna roženina, i palčica K rso. Mazilo za kopita zoper krhanje in lomljenje kopit i posodica s 400 g, K 2'oO. Kresolinovo mazilo sredstvo za ohranjenje kopita, i poso-tdiea pol kg, K 2'io. Milo za čiščenje domačih živali, i kos K —'80. Krepilna hrana za konje in govedo. 1 škatlja za Bkrat K —'60. Zabojček za lookrat 12 K, zabojček za aokrat 6 K. Prašek za prašiče dietično sredstvo za pospeševanje niaste-nja. Majhna škatlja K 1'20, velika škatlja K 2'40. Prašek za perutnino dietično sredstvo kot primes k hrani za kokoši, purane, race, gosi, labode, fazane itd. l zavoj K 1'—. KVVIZDOV FLUID Znamka kača. Fluid za turiste. Staroznano diet. kosmetično sredstvo (drgnjenje) za okrepčanje in vtrjenjemišic in lnnskulature človeškega telesa. Rabi se od turistov, kolesarjev in jezdecev k največjim uspehom v okrepčala po večjih naporih. ---Ilustrirani katalogi zastonj in poštnine prosto.-1- GLAVNA ZALOGA FRAN IVAN KW1ZDA c. in kr. ogr., kralj, rumui^ki in knežji bolgarski dvorni založnik. TJstan. 1850. Okrajni lekar v Korneuburgu pri Dunaju. Ustan. 1850. največja in najcenejša domača eksporfna tvrlho. Razpošiljanje blaga na vse kraje sveta. Poštna hranilnica št. 861.350. H. SUTTflEH uraruKronju, M&orna saloga ur, slafnfne in srebrnine. priporoCa svojo izbora zalogo finih in natančno idočih pravih šv carskih Žepnih ur, hodisi zlatih, srehrnih ali nikljevih, ter svojo zalooo stenskih ur in hu-hilnikov v veliki izheri; nadalje vseh vrst veriž c, obeskov, kljotev, tolarjev, iv, zvezdic. Najnovejši cenilci na zahtevanje iastonj in poštnine prosto. Za ure se garantira dve leti; vsaka stvar je od c. kr. kontroln. urada Stempljana. Ako naročeno blago ni po volji, se v teku 8 dni zameni ali pa se denar vrne. OPOMBA: Oa je moje blago res fino in dobro, dokaže dejstvo, da ga pošiljam ne samo v domače dežele, ampak tudi v inozemstva, kakor v Srbijo, Bolgarsko, Bene-čansko, Nemčijo in celo Ameriko. Od vseh teli krajev dobivam pa tudi mnogo pohvalnih pisem, katera so vsakemu za vpogled na razpolago. Cenik blizu 1000 podob zastonj in poštnine prosto. IVAN Repek se priporoča za napravo vsakovrstnih del kakor železne ograje, okove in različna konstrukcijska dela. Imam tudi v zalogi naj-raznovrstnejša štedilna ognjišča. Ognjišča po poslani meri se hitro in točno izvršujejo za ista prevzamem tudi zidarska dela ter — odgovornost glede dobre izvršbe. — Izdelujem tudi tclltlllCC vsake vrste kakor tudi premostne tehtnice (Briickenvvagen) ter prevzamem iste tudi v - popravilo. -- Dalje na- Vftr|OVftHP bodisi iz peljujem » \J\XKJ V VUV studencev, — vodnjakov ali hidravličnimi vidri. Gospod IYflN REBEK ključavničarski mojster V CELJVl Potrjujemo Vam, da ste prevzeli napravo vodovoda v «Zvezni hiši» oz. tiskarni in da ste to napravo v našo popolno zadovoljnost točno in natančno izvršili ter Vas tudi v ti stroki vsakemu toplo priporočamo. Odličnim spoštovanjem za: Zvezo slov. posojilnic Dr. J. Vrečko m. p. flse po tovarniških cenah. m Kadar prideš u Ipbljano blagouoli si ogledati u Spitalski ulici št. 5 tovarniško skladišče prue kranjske pošiljateljske trgovine suknenega in manufakturnega .. .. (oblačilnega) blaga turdke .. .. R. miKLjflUC. turdka razpošilja tudi na zahteuo, različne uzorce za moške in ženske obleke poštnine prosto, zadnje no-uosti z najnižjimi cenami zazna-............mouane............. Dsak naročnik zanesljivo dobro kupi in gotouo ceneje kot drugod. — Ker ima turdka u lijubljani tri prodajalne za na drobno in eno za na debelo, je lahko uerjetno, da je uedno sueže blago in zaradi mnogega nakupa pa tudi zelo ugodne cene. Za mnogobrojen obisk in naročila se priporoča R. Uliklauc. Prvo kranjska i vodno silo no turbino delujočo tovarna stolov FRAN SVIGELJ na Bregu, p. Borovnica, Kranjsko priporoča si. občinstvu duhovščini, imeteljem in predstojnikom zavodov in šol, krčmarjem in kavarnarjem, ravnateljstvom uradov, gg. - brivcem itd. - natančno in trpejno izdelane stole, fotelje, vrtne stole ^ nnsnluhe. naslonjače L t. i Blago je izdelano iz trdega, izbranega lesa, poljubno li-kano ali v naravni barvi - imitirano. - največja izber stolov, naslonjačev i. pgalnihoviztrstovine. Na željo pošlje tvrdka najnovejše obširne cenike z nad 80 slikami, iz katerih je razvidna oblika blaga in cene, zastonj in franko. Naročevalcem na debelo se dovoli znaten popust. Staubeni in galanterijski = klepar = » CELJU. Prevzamem vsa sfnbcii ii galanterijska dela, pokrivanje in popravljanje zvonikov brez odrov. Izdelujem strešna in sfavbinska dela iz najrazličnejšega moteri-jflla, kakor: iz lesnega cementa (Holpent), Bocin-kaste železne ploščevine, bakra itd. itd. Postavljam nove strelovode kakor tudi prevzamem v popravilo in prenovitev stare strelovode. Priznano točna postrežba. Cene nizke. Nova ulica štev. 11 - CELJE . Nova ulica štev. 11 Umetna in stavbena kamnoseška obrt z motornim obratom. Podobarski atelije. Cerkvena dela in grobni spomeniki. — Lastni kamnolomi. — ^ Priznano solidna in točna postrežba. —- O! :0 O! O