Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • 4 • 457-468 457 Olga J a n š a - Z o r n HISTORIČNO DRUŠTVO ZA KRANJSKO (5. nadaljevanje) VIII. MESEČNI SESTANKI Mnogostranska dejavnost Historičnega društva se kaže pri pregledu poročil o mesečnih sestankih. Ker marsikatero predavanje v Mittheilungen ni bilo objavljeno, ampak drugod (Laibacher Zeitung, Blätter aus Krain, gimnazijska izvestja ipd.) in ker tudi Gratzyjev Reper- torium zur 50-jährigen Geschichtsschreibung Krains vseh obravnavanih tem ne upošteva, se mi zdi prav, da se ob vsebini mesečnih sestankov pomudimo malo dlje. Vsebinsko najbolj bogati so sestanki let 1856 in 1857. Preseneča tudi število udeležencev (30 in celo 40, v šestdesetih letih okrog 20) in število predavateljev, povprečno 4-5 na enem sestanku (v šestdesetih letih 2 r 3) . Seveda podajajo le povzetke svojih razprav in člankov, ki jih glasilo po navadi objavi že takoj v naslednji številki. Sestanki so bili vsak prvi četrtek v mesecu v društvenih prostorih in jih je vodil tajnik društva. Mesečni sestanki so se pričeli leta 1856, prej pa so posamezna predavanja uvrščali na letne občne zbore. Mesečne sestanke je pri­ rejalo tudi Muzejsko društvo, in sicer vsako prvo sredo v mesecu, vendar je bila tematika na teh sestankih skoraj izključno prirodoslovna, medtem ko je pri Historičnem društvu filološka, zgodovinska in literarno zgodovinska. Leta 1856 imamo kar devet vsebinsko pestrih mesečnih zborov (Monats-Versammlung). Poleg obeh tajmikov dr. Kluna in dr. E. H. Coste je najbolj pogosto predaval prof. Metelko, in sicer kar sedemkrat, sledijo Rebič, Nečasek, Jelovšek, Konšek, Egger, Elze. Izstopajo pro­ blemi v zvezi z avtohtonostjo Slovanov, vprašanje slovanstva Skitov in Sarmatov, Metelkova predavanja o slovenstvu in slovanstvu, Nečaskovi prispevki o zgodovini šolstva itd. Sestanek je 4. 4. 18561 pričel tedanji tajnik dr. V. F. Klun s predavanjem o dosedanjem delovanju zgodovinopisja na Kranjskem ter segel do Valvasorjeve smrti. Prof. Konšek je govoril o trgu Motniku, o njegovih privilegijih, grbu ipd.2 H. Costa je obravnaval izvor imena Triglav in menil, da je vprašanje še vedno odprto.3 Kot zadnji je nastopil prof. Egger s prvim delom obsežnega predavanja o sedemletni vojni. 15. 5. 18564 je Egger končal sedemletno vojno, ki v Mittheilungen ni bila objavljena; Klun je nadaljeval s temo o zgodovinopisju na Kranjskem od Valvasorjeve smrti do srede pet­ desetih let 19. stoletja. Klunovo predavanje je bilo objavljeno v Mittheilungen 1857, še prej pa na Dunaju.5 O omenjenem Klunovem tekstu govorim podrobneje v poglavju o vsebini Mit­ teilungen. Gimnazijski ravnatelj Nečasek je govoril o zgodovini ljubljanske gimnazije v zadnjih osemdesetih letih. Prof. Konšek je prebral opis rimskih vrat na Trojanah, ki so, kot je rekel, »blizu razpada«, podobno kot Fürstentafel (firštova miza)6 v Kamniških Alpah. Sklenjeno je bilo, da se bo Historično društvo pri centralni komisiji za raziskovanje in ohranitev stavbnih spomenikov Avstrije zavzelo za obnovo rimskih vrat na Trojanah. Kustos Jelovšek je govoril o Škofji Loki in nemških priseljencih v župniji Sorica.7 1 MHK 1856, str. 45. г MHK 1856, str. 69-70. 3 MHK 1856, str. 23Л 4 MHK 1856, str. 45. 5 Österreichische B l ä t t e r M r L ' t e r a t u r u n d K "nst . Beilage zur Österr. Kaiserlichen Wiener Zeitune 1857 št 2 ie ureial Leopold Schweitzer. Tu je Klun še istega leta objavil Die Habsburger in Rapperswill (št. 17 18 19) in Roienice' die Schicksal gottinen der Slowenen (št. 47). J. Bergmann je pisal o propadu Celjanov (1856, št. 46), tu je izšla zelo ugodna ocena Klunoveea D.plomatanum Carniolicum (1856, št. 11), ocena MHK in drugih glasil podobnih društev. Poleg tega X Ihajala Al gemeine Bibliographie für das Kaiserthum Österreich, tekoča bibliografija, kakršno je v MHK uvedel E H Costa ' «"gemeine 1S64 њЛТТЧ °? e1 Ì aA t U d^H- CA0Sta V SVK°Ìem d e l 1 R^ennnerungen aus Krain, str. 238-239 in napis na kamnu: Anno 1564. Die 29. Apnhs Carl. Archidux Austnae hie pransit. V Krajevnem leksikonu Slovenije (II str 184) najdemo podatek da i%di e d r l j U ( £ î K a T - - k i B Ì S t r Ì » ) 5 'Л1 ? kneŽjo,T i za ' - k j e ; S° V- Њ S , t 0 ! e 4 u o b e d o v a l e visoke osebnosti (tudi nadvojvoda Kari 1564), ker so bila tu obširna lovišča. Mizo so 1826 vojni skrivači, nasledniki rokovnjačev vrgli v rečno strueo- krai se še vedno imenuje Pri firštovi mizi. ' ' 7 MHK 1856, str. 45-47. 458 O. J A N S A - Z O R N : HISTORIČNO D R U Š T V O Z A K R A N J S K O 5. 6. 18568 je imel Klun spominski govor o pravkar umrlem dr. Richterju, sodelavcu Mit- theilungen v prvih letih. Obsežnejši članek o njem je objavil 1857 v Blätter aus Krain. Gim­ nazijski prefekt Rebič je predaval o ustanovitvi Emone,9 prof. Metelko pa o najstarejših jezi­ kovnih spomenikih slovanskih dialektov (o brižinskih spomenikih)10 H. Costa je opozoril na tri zanimive spise:11 rodovnik podeželskega pevca na Kranjskem Hansa Döllerja iz leta 1587, na idilo Soča in Ljubljanica grofa Edlinga iz leta 1781 ter na Valentinellijevo Bibliografia della Dalmazia e del Montenegro. Podal je tudi prispevek k statistiki Kranjske v letu 1780 v pri­ merjavi s sodobnostjo12. Prof. Konšek je podal prispevek k opisu gora na Kranjskem (ne­ objavljeno), medtem ko je Th. Elze predaval o numizmatiki.13 Na četrtem mesečnem sestanku 3. 7. 1856,M so predavali prof. Egger o habsburški prido­ bitvi Koroške15; prof. Weichselmann o Jazonovi pripovedki in današnji znanosti;16 Klun o cerkveni zgodovini Kranjske v 16. stoletju. Ob koncu sestanka je še prof. Melzer opozoril na v Ljubljani tiskano Tabellarische Darstellung der territorialen Entwickelung des österreichi­ schen Kaiserstaates. 7. 8. 185617 je bilo na sestanku rekordno število udeležencev. Prefekt Rebič je govoril o prazgodovini Slovanov in o Skitih, ki naj bi po njegovem bili njihovi neposredni predniki. Rebič je o tem govoril še večkrat, vendar se v glavnem poslušalci niso z njim strinjali. Prof. Metelko je bral svoj prispevek o najstarejšem slovanskem evangeliju, na katerega naj bi pri­ segali francoski kralji. Objavil ga je v Laibacher Zeitung.18 Kustos Jelovšek je podal izvleček iz svoje za tisk pripravljene zgodovinsko-topografske študije o Dolenjskih Toplicah, ki je temeljila na virih, dodal pa je tudi genealogijo Auerspergov od 11. stoletja dalje.19 H. Costa je govoril o zgodovini trgovske zakonodaje in poudaril, da je v nasprotju z liberalnoekonom- skimi zakoni novejšega časa starejša avstrijska zakonodaja prestopke v zvezi s preprodajo žita kaznovala z najstrožjimi kaznimi, celo s smrtjo.20 E. H. Costa je predstavil praznoverje na Kranjskem konec 17. stoletja in se pri tem v glavnem opiral na Valvasorja; objavil pa je predavanje v Zeitschrift für deutsche Culturgeschichte.21 Klun je prebral odgovor M. Kochu na napad v knjigi Ueber die älteste Bevölkerung Oesterreichs und Bayerns (Leipzig 1856), ki je, kot je zapisal poročevalec v Mittheilungen, napad na Slovence sploh in še posebej na Kluna in Trstenjaka . . . »M. Koch - ein enragirter Vertheidiger des Deutschthums, sowohl den Wälschen als den Slaven gegenüber - hat in der Hitze des Gefechtes zu Waffen gegriffen, die in einem wissenschaftlichen Kampfe besser wegbleiben. Verdächtigungen der politischen Gesinnung und Unterschiebung von Behauptungen, die man nie gemacht hat, sind Waffen, deren sich nach Klun's Ausführungen M. Koch bedient hat und die mit Leichtigkeit gegen den gekehrt werden können, der sich derselben bediente.«22 Ob zaključku sestanka je bila soglasno izrečena zahvala Klunu za njegovo dolgoletno in uspešno delovanje v Historičnem društvu. Morda je bil prav Klunov odhod iz Ljubljane vzrok za izjemno veliko udeležbo. 11. 9. 185623 je Rebič nadaljeval s predavanjem o Slovanih in Skitih, prof. Metelko je govoril o nekem napisu v kraju Obrne med Bledom in Bohinjem, ki ga omenja tudi H. Costa v svojih Reiseerrinerungen (str. 178) in ga je Metelko pred časom pokazal tudi prof. I. V. Grigoroviču z univerze v Harkovu, ko je na poti iz Srbije, Bolgarije in Makedonije prišel v Ljubljano. Prof. Weichselmann je predaval o grškem gledališču, H. Costa pa je ocenjeval Jahresheft des Vereines des krainischen Landes-Museums. Ocena je objavljena v Laibacher 8 MHK 1856, str. 45. 9 MHK 1856, str. 85-87. 10 MHK 1856, str. 97-99. 11 MHK 1856, str. 99-100. 12 Objavljeno MHK 1857, str. 12-13. 13 MHK 1856, str. 73-76. 14 MHK 1856, str. 55-56. ! S Predavanje ni objavljeno. 16 MHK 1856, str. 88-91. 17 MHK 1856, str. 71-72. 18 LZtg 1856, 13 avg. " M H K 1857, Str. 23-31. 2 0 MHK 1857, str. 77-78. 21 1. Bd., str. 113-131. 2 2 MHK 1856, str. 72. 23 MHK 1856, str. 80-82. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • 4 459 Zeitung.24 E. H. Costa je dal o Starejših pravnih predpisih Germanov le kratko pojasnilo (predavanje ni bilo objavljeno). Costa je poudaril, da je pravna izobrazba in kultura pri nas nastala pretežno na nemški osnovi, da pa obstajajo med starejšimi slovanskimi in german­ skimi pravnimi nazori mnoge podobnosti. 9.10. 185625 je E. H. Costa opozoril na Hicingerjeve raziskave v idrijskih arhivih, ki so dale pomembne rezultate za zgodovino idrijskega rudnika. Hicinger je kasneje objavil daljši članek o idrijskem rudniku v Blätter aus Krain.26 Ravnatelj Nečasek je podal statistiko ljub­ ljanske gimnazije v letih 1770-1857. Računski svetnik J. Steska je govoril o dvorni špitalski ustanovi v Idriji, ki jo je ustanovil cesar Ferdinand I. z darilnim pismom 8. 3. 1553 in je bila namenjena preskrbi za delo nezmožnih idrijskih rudarjev.27 Rebič je spet razvijal teorijo, da so Skiti in Sarmati Slovani; tega Mittheilungen niso več objavljale. Metelko je podal zgodo­ vinski pregled delovanja bratov Cirila in Metoda glede na Kranjsko. Posebej se je dotaknil Nestorjeve kronike, dela, ki bi moralo biti Slovencem zanimivo iz treh razlogov: bil naj bi prvi slovanski zgodovinopisec; ohranil je sporočilo, da so se Slovani prej imenovali Noriki; nje­ govo delo je pred 298 leti (1558) našel naš rojak Žiga Herberstein v Moskvi.28 6.11. 185629 je E. H. Costa nastopil proti Rebičevi teoriji o Skitih; podprli so ga še Egger, Miteis, Metelko, Nečasek, Elze.30 E. H. Costa je podal skrajšano vsebino društvu po­ slanega dela graškega zgodovinarja dr. Franza Ilwofa Beiträge zur Geschichte der Alpen- und Donauländer. I. Ueber die ältesten Bewohner Noricums (Graz 1856). Sicer ga je pohvalil, menil pa je, da niso bili Kelti najstarejši prebivalci Norika.31 Costa je prebral še odgovor ano­ nimnemu kritiku v leipziškem Literarisches Zentralblatt für Deutschland.32 Bibliotekarski skriptor Kosmač je dal podroben oris licejske biblioteke,33 Dr. H. Costa je poročal o delu J. Löwenthal: Geschichte der Stadt Triest, ki je pravkar izšlo. Posebej je opozoril na Löwen- thalovo biografsko skico papeža Pij a II (Aeneas Sylvius Piccolomini). Prof. Metelko je govo­ ril o členu zlate bule, ki določa, da se morajo sinovi volivnih knezov učiti slovanskih jezikov, in o Piccolominijevem opisu dolžnosti koroških vojvod, da pravde razsojajo v slovenskem jeziku.34 4.12. 185635 je Nečasek poročal o delu ljubljanske gimnazije v letih 1810—13, Kosmač pa nadaljeval poročilo o stanju licejske biblioteke. Ponovno se je oglasil Rebič s svojo skitsko teorijo, vendar ni dobil podpoore. Kljub temu je predaval o ustanovitvi in usodi Amazon- skega kraljestva kot izvoru slovanske veje Vendov. Tega predavanja društveno glasilo ni obja­ vilo, je pa v poročilu tajnika o mesečnih sestankih navedena nekoliko daljša vsebina. Metelko je govoril o gori Atos in dragocenih slovanskih rokopisih (objavil v Laibacher Zeitung). Leta 1857 je bilo poleg občnega zbora še osem mesečnih zborov. Velikokrat je bil navzoč deželni namestnik Chorinsky. Večkrat je prišlo do burne diskusije. 8. 1. 185736 je prof. Egger predaval o šolski drami v Celovcu glede na igralni program iz leta 1692, najden v ljubljanski biblioteki. Zajemala je snov iz križarskih vojn. Opozoril je na bogastvo kmečkih iger na Koroškem, ki se pogosto navezujejo na šolske drame. E. H. Costa je razpravljal o potrebi kritičnega pretresa v zgodovinskem raziskovanju in zgodovinopisju. Razlikoval je dve vrsti kritike, in sicer »visoko« in »nizko«. Zadnja se ne poglablja v preiskave resničnosti, medtem ko se visoka kritika loteva vprašanja resničnosti posameznih dejstev. Nečasek je nadaljeval o gimnaziji v času Ilirskih provinc, posebej o predpisu o pouku in disciplini 10. 8. 1810. Od omenjenih predavanj je bilo le Nečaskovo objavljeno v društvenem 2 4 LZtg 1856, št. 219. 25 MHK 1856, str. 93-94. 2 6 Pod naslovom Das Quecksilber -Berkwerk Idria von seinem Beginne bis zur Gegenwart je izšla Hicingerjeva razprava v Blätter aus Krain leta 1860 v več nadaljevanjih. 27 MHK 1857, str. 14-16. 2 8 MHK 1857, str. 92-94. 29 MHK 1856, str. 104-109. 3 0 MHK 1856, str. 107. 31 Glej ZČ 46, 1992, str. 54. 3 2 Glej tam str. 53. 3 3 MHK 1857, str. 61-66. 3 4 MHK 1857, str. 45-46. 35 MHK 1856, str. 106-109. 3 6 MHK 1857, str. 9-10. 460 O. J A N S A - Z O R N : H I S T O R I Č N O D R U Š T V O Z A K R A N J S K O _ _ _ glasilu.37 Metelko je govoril o ruskem učenjaku patru Maksimu in ga imenoval borca za slovansko slovnico v 16. stoletju.38 Kosmač je podal biografsko skico pred dvaindvajset leti umrlega Matije Čopa; bila je tudi objavljena.39. 5. 2.185740 je prof. Metelko govoril o cirilici. Zelo jo je hvalil, ker ima za vsak glas svoj znak, in menil, da v nasprotju z njo Trubarjev črkopis ni'popoln. Poudaril je, da sta cirilico hvalila že Popovič in Kopitar in tudi Čop se je podpisoval s ćirilskim č.41 Nečasek je spet govo­ ril o zgodovini gimnazije v francoski dobi, zdaj na podlagi korespondence med ravnateljem gimnazije v Ljubljani in onimi v Novem mestu, Kranju in Postojni, ki kaže na velike težave, ki jih je prinesla nova organizacija šolstva. E. H. Costa je govoril o 1852. leta ustanovljenem germanskem muzeju v Niirnbergu, ter pozval na podporo te ustanove s strani članov društva v denarju a!i predmetih. Omenil je še tri razprave, ki jih je društvo prejelo, Hicingerjevo o Mitrovi jami pri Črnomlju,42 Ilwofovo o Prinzingerjevem pisanju starejše zgodovine avstrij­ skih ljudstev43 in Trstenjakovo kritiko o Monetovih keltskih raziskavah.44 2. 4. 185745 je E. H. Costa prebral zahvalno pismo sekcijskega svetnika in častnega člana društva W. Haidingerja in sporočil, da je Jernej Lenček poslal za Mittheilungen bibliografijo 85 slovenskih tiskanih del, največ religiozne in slovnične vsebine, iz let 1583—1820.** Ob tem je Dežman opozoril na Čopovo bibliografijo, ki je vsebovala vse, kar se je slo­ venskega nahajalo v licejski knjižnici.47 Sledil je poziv društva podeželskim duhovnikom, naj posnemajo Lenčka, saj bodo tako rešili pred uničenjem marsikatero delo. Tajnik je prebral razpravo D. Trstenjaka o dveh besedah iz jezika starih Panoncev. V poročilu o mesečnem zboru je Costa ponatisnil celotno vsebino TrstenJakovega pisanja.48 Prof. Egger je govoril o pridigi, ki jo je imel pater Abraham a Santa Clara o Kranjski in Kranjcih 30. 8. 1705 na Dunaju v avguštinski cerkvi.49 Društveni kustos Jelovšek je opisal v ljubljanski stolnici ohranjeni nagrobnik škofa Martina iz Pična (Pedena) iz leta 1456.50 Metelko je govoril o uspehih slovanske filologije, zlasti o Miklošiču, pa tudi Šafafiku in Kopitarju. Maja 185751 je E. H. Costa prebral sestavek P. Hicingerja o škofih iz Emone.52 Potem je Nečasek govoril o vzgoji akademskih novincev od starih Grkov dalje. H. Costa je predaval o pasijonski igri, ki je bila zadnjič uprizorjena 1730 v Kranju in je ohranjena v Reigersfeld- Busetovi zapuščini. Metelko je nadaljeval temo o slovenski filologiji in o Miklošiču. Trste- njakova razprava o napisu Laburo ex voto . . . je bila prebrana, potem pa tudi tiskana v Mit- theilungen.53 E. H. Costa je podal kritiko statističnih tabel avstrijskega cesarstva, ki je bila objavljena'v 19. št. Blätter aus Krain. Junija 185754 je E. H. Costa seznanil navzoče z darili, ki jih je društvo prejelo v zadnjem času. Prof. Melzer je prebral predlog vikarja Hueberja iz Stare Oselice, naj bi v okviru društva ustanovili galerijo znamenitih mož (zbirko oljnih slik). Prisotni so se s predlogom strinjali. Nečasek je podal zgodovino ljubljanske gimnazije. Ta predavanja je objavil v gim­ nazijskih Izvestjih 1859, 1860, 1861. Župnik Elze je podal opombe v zvezi s Costovim raz­ pravljanjem v Blätter aus Krain k statističnim tabelam, posebej h kranjski statistiki. Tu se že 3 7 MHK 1861, str. 29-31. 3 8 Maksim Grk (1475-1556) je bil ruski cerkveni pisec, grškega rodu, od 1506. leta menih na Atosu. Leta 1518-je bil poklican v Rusijo, da bi iz grščine prevajal teološka dela. Zaradi kritike razmer v ruski cerkvi je bil obsojen kot heretik in vržen v ječo. Od 18. stoletja dalje ga v Rusiji častijo kot svetnika. MHK 1857, str. 78-79. 3 9 MHK 1857, str. 129-131. * MHK 1857, str. 19. 41 MHK 1857, str. 132-133. 4 2 MHK 1857, str. 11-12; 32-33. 4 3 MHK 1857, str. 41-44. 4 4 Trstenjak večkrat omenja Monetove članke v Österr. Blätter für Literatur und Kunst. 4 5 MHK 1857, str. 55-58. 4 6 MHK 1857, str. 89. 4 7 Ta bibliografija je bila v rokah Kastelica, pozneje E. H. Coste. 4 8 MHK 1857, str. 55-57. 4 9 Egger je ta govor objavil v Schulprogramm der Unterrealschule, 1857 in v gimnazijskih izvestjih za leto 1857. 5 0 MHK 1857, str. 124-125. 51 MHK 1857, str. 68-70. 5 2 MHK 1857, str. 105-108, 117-124. 5 3 MHK 1857, str. 79-81. 5 4 MHK 1857, str. 85-86. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 4 461_ čuti nasprotovanje skupine okrog Elzeja E . H . Costi. Sam Costa v poročilu o sestanku, ki ga je napisal za Novice, Elzejeve kritike sploh ne omenja.55 Metelko je, sklicujoč se na Kopitar­ jevo Wirklichkeit der Völker-Familien- und Ortsnamen für Geschichte und Sprachkunde, opozoril, kako so mnoga krajevna imena pri nas popolnoma napačno prevedena v nemščino (npr. Sinja gorica v Schweinbüchl, Jezica v Igelsdorf, Mirna peč v Hönigstein). 2. 7.18575 6 je tajnik Costa podal več obvestil o darovanih predmetih in opozoril na delo vojnogeografskega inštituta na Dunaju. Henrik Costa je govoril o procesijah velikega petka v Ljubljani. O predavanju imamo le daljši povzetek.57 Nečasek je nadaljeval z zgodovino ljubljanske gimnazije. Trstenjak je poslal razpravo o bogu Jarmogiusu (objavljena v Mitthei­ lungen).58 3. 9. 185759 je tajnik opozoril na 2. zvezek 1. dela Monumenta Habsburgica (Dunaj 1855), in na nemškega zgodovinarja Th. Mommsena in priprave na izdajo Corpus Inscrip- tionum Latinarum (CIL). Mommsen, ki je bil tudi na obisku v Ljubljani, je po Costovih bese­ dah menda mimogrede ošvrknil svoje predhodnike med drugim tudi sicer zaslužnega Rich- terja. Metelko je govoril o družbah za razširjanje sv. pisma, predavanju sv. pisma in nekate­ rih filoloških problemih. Rebič se je ponovno dotaknil Indo-Skitov. Kustos Jelovšek je govoril o pogodbi med prednikom V. Vodnika in Valvasorjem glede nakupa hiše v Krškem (1693). Oktober 1857.MNečasek je nadaljeval poročilo o ljubljanski gimnaziji za leta 1654—1660. Metelko je govoril o Slavinu Dobrovskega.61 Nato je tajnik prebral še Trstenjakovi razpravi o boginji Noreji in boginji Adsaluti.62 5.11. 185763 je Urbas podajal kritičen pregled doslej narejenega na področju geografije in topografije Kranjske. Poleg del jezuita Kircherja in Valvasorja je zlasti poudaril pomen Steinbergerjevega opisa Cerkniškega jezera. Urbasova razprava naj bi bila natisnjena v Mit- theilungen 1858, vendar se to ni zgodilo, prav tako nisem zasledila, da bi bila objavljena kje drugje.64 H. Costa je govoril o nekem rimskem spomeniku v Ljubljani. Prof. Metelko je potem prebral prispevek, ki ga je poslal župnik Namrè, zgodovinsko-topografsko monogra- fijo o Strugi, ki je bila še isto leto objavljena.65 Metelko je na to navezal nekaj filoloških raz- mišljanj. Ob koncu je spregovoril še dr. V. Klun, ki se je med povratkom iz Zadra ustavil v Ljubljani in povedal, da uživa kranjsko historično društvo v Nemčiji velik ugled.66 3. 12. 185767 je Metelko nadaljeval svoja razmišljanja o Slavinu, Urbas pa svojo geografsko-topografsko študijo o Kranjski. Društveni arhivar Germonig je precej obširno poročal o med društvenimi papirji najdenem rokopisu, ki opisuje navzočnost cesarja Jože­ fa II. v Ljubljani 20. in 21. marca 1784.68 Suplent prof. Mur je nato podal sestavek o Wallensteinu in tridesetletni vojni.69 Tajnik je ob koncu sporočil, da je prof. Mommsen po vrnitvi iz Istre obljubil, da bo za Mittheilungen napisal članek o rimskem spomeniku v Straži pri Krškem. V letu 1858 so objavljena poročila o petih mesečnih sestankih, vendar jih je moralo biti več, kar sklepom iz poročila občnega zbora, kjer so naštete poleg tem, obravnavanih na petih sestankih, še nekatere druge. Skupaj je bilo v tem letu prebranih okrog 25 večjih ali manjših predavanj. Zlasti v drugi polovici leta so poročila o mesečnih sestankih bolj redka, pa tudi šte­ vilo predavateljev upada. Med predavatelji se najbolj pogosto pojavljajo Jelovšek (štirikrat), 5 5 Novice 1857. str. 215. 5 6 MHK 1857, str. 100-102. 5 7 MHK 1857, str. 100-101. 5 8 MHK 1857, str. 108-113. 5 9 MHK 1857, str. 113-115. M M H K 1857, str. 133-140. 61 MHK 1857, str. 135 (poročilo mesečnega zbora). 6 2 MHK 1857, str. 135-140. 6 3 MHK 1857, str. 146. 6 4 Morda ima to kakšno zvezo s Costovim odstopom s tajniškega in uredniškega mesta. Urbas je namreč kasneje napisal knjigo o E. H. Costi in je bil očitno njegov dober prijatelj. 6 5 MHK 1857, str. 149-150. 6 6 MHK 1857, str. 146. 6 7 MHK 1857, str. 146-147. 6 8 MHK 1857, str. 146. w Zanimivo je, da je sorazmerno dosti predavanj na temo o Wallensteinu in tridesetletni vojni. Tema se pojavlja pogosto tudi v drugih avstrijskih revijah. Kot primer naj navedem Österreichische Blätter für Literatur und Kunst, ki je leta 1856 prav tako prinesla serijo člankov o Wallensteinu. 462 O. J A N S A - Z O R N : H I S T O R I Č N O D R U Š T V O Z A K R A N J S K O Rebič in Hicinger (po trikrat,), Metelko, Urbas, Nečasek (po dvakrat), E. H. Costa, Germo- nig idr. 7. 1.1858™ je Nečasek nadaljeval z zgodovino ljubljanske gimnazije z izvlečki iz latinsko pisanega dnevnika iz let 1661-1670.71 Metelko je podal v zvezi s knjigo dr. Ginzla Geschichte der Slavenapostel Cyrill und Method (1857) prispevek k zgodovini slovanske liturgije, pri čemer je posebej dokazoval, da je Metodova liturgija bolj blizu rimski cerkvi kakor grški. Viljem Urbas je nadaljeval s svojim pregledom dotedanjih prizadevanj na področju topogra­ fije Kranjske. Tokrat je govoril o vrsti del iz 18. in prve polovice 19. stoletja in zaključil svoja razmišljanja z delom H. Coste iz leta 1848. J. Mur je znova govoril o Wallensteinu. 4. 2.185872 je tajnik E. H. Costa prebral poročilo ing. Leinmüllerja o ruševinah pri Krškem, ki jih je ta označil kot starorimske grobove73 ter dve notici, ki ju je poslal P. Hicin­ ger. Prva govori o škofu Andreju Craniensis (ali Craynensis) ,74 druga pa se nanaša na nagrob­ nik vojvodinje Viride, hčere milanskega vojvode B. Viscontija, ki je bila leta 1425 pokopana v samostanski cerkvi v Stični. Metelko je prebral še sestavek o slovanski liturgiji v Primorju,75 tajnik pa je navzoče seznanil z darilom S. J. Heimanna z Dunaja. 4. 3. 185876 je na mesečnem sestanku V. Urbas nadaljeval ter zaključil svoje predavanje o dosedanji geografski literaturi o Kranjski.77 Kustos Jelovšek je govoril o ljubljanskem ško­ fijskem patronatu in predmestni fari sv. Petra, ki je leta 1702 obsegala 69 krajev, 1663 hiš in 10.873 duš.78 Prof. Konšek je prebral razpravo župnika Orožna o Mihaelu Tiffernusu, kjer je v nasprotju s splošnim mnenjem, da je bil ta znani protestant Kranjec (Carniola 1839, št. 13), Orožen postavil trditev, da je bil doma iz Laškega (Tuffer), da si je nadel ime svojega kraja in da je bil njegov vzgojitelj Erasmus Stich, meščan iz Laškega in ne iz Devina.79 Germonig je poročal o dosedanji ureditvi društvenega arhiva,80 tajnik pa o ureditvi biblioteke. Tajnik je prebral prispevek dopisnega člana na Dunaju dr. Fickerja, ki je poslal oceno dela kranjskega rojaka dr. J. Čižmana Die Unions-Verhandlungen zwischen der griechischen und römischen Kirche seit dem Anfange des 15. Jahrhunderts bis zum Concil von Ferrara, ter Hicingerjev dopis o doslej odkritih glagolskih rokopisih.81 To je bil zadnji sestanek, ki ga je vodil kot tajnik dr. E. H. Costa, potem je namreč zaradi vzrokov, ki sem jih že omenil v prejšnjih poglavjih, s tega mesta odstopil. Začasno je prevzel tajniške posle E. Rebič, ki je tudi pisal poročila o naslednjih sestankih, obenem pa se je kot predavatelj zelo aktivno vključil v delo društva. Pod njim je bil velik povdarek na starejši zgodovini. 10. 6. 185882 je Rebič predaval o starejši zgodovini Kranjske in zajel tudi področja od Gorice do Trsta v času cesarja Avgusta.83 1. 7. 185884 je kustos Jelovšek govoril o zgodovini ljubljanske deželne hiše (lontovž) na Novem trgu v letih 1467-1774.85 Rebič je prebral sestavek, ki ga je poslal polkovnik Anton Valenčič (vsebina ni navedena). V naslednjih mesecih rednih poročil o mesečnih sestankih ne objavljajo več, vendar pa iz poročila o občnem zboru Historičnega društva za Kranjsko 17. 3. 1859 lahko sklepamo, da je nekaj sestankov še bilo. Poročilo namreč navaja, da je Rebič v letu 1858 nadaljeval s predavanji o usodi Kranjske pod rimskimi cesarji, kar je tudi objavil,86 govoril o bivališčih in 7 0 MHK 1858, str. 11. 71 Deloma objavljeno v Programm und Jahresbericht des k.k. Obergymnasiums zu Laibach für das Schuljahr 1860. 7 2 Poročilo o tem sestanku v MHK 1858, str. 19. 7 3 MHK 1858, str. 48-49. 74 MHK 1858, str. 24-26. 75 MHK 1858, str. 40-41. 7 6 Poročilo o tem sestanku v MHK 1858, str. 19-20. 7 7 MHK 1857, str. 46-53. 7 8 MHK 1858, str. 45-48. 7 9 MHK 1858, str. 21-22. 8 0 MHK 1858, str. 23-24. 8 1 MHK 1858, str. 42-43. 8 2 MHK 1858, str. 50-51. 8 3 MHK 1858, str. 53-56. 8 4 MHK 1858, str. 50-51. 8 5 MHK 1858, str. 61-62. 8 6 MHK 1858, str. 77-78, 85-87; 1859, str. 1-3, 9-12. ZGODOVINSKI ČASOPIS 46 • 1992 • 4 463 dejavnosti Senonov v Italiji in današnji Kranjski87 ter o žalostni usodi arhivov tedanjega časa. Predaval je tudi suplent Radič o utrditvi Ljubljane na osnovi podatkov nekega rokopisa dunajske dvorne biblioteke. Nečasek je podal biografijo ljubljanskega gimnazijskega prefekta Inocenca Tauffererja.88 Jelovšek je govoril o zgodovini ljubljanske šentjakobske cerkve89 in o Hicingerjevi Zgodovini Novega mesta, glasbeni učitelj Kamilo Mašek pa o slovenskih ljudskih običajih. Novoizvoljeni tajnik A. Dimitz je že marca 1859 objavil vabilo k sodelovanju tako pri društvenem glasilu (pozival je tudi druge člane društva, živeče zunaj Kranjske) kot pri mesečnih sestankih, ureditvi zbirk ipd. Takole je zapisal: »Durch Dr. Klun's eifrige Bemü­ hung wurden monatliche Versammlungen des Vereines in's Leben gerufen, welche zur Anre­ gung des Sinnes für vaterländische Geschichte durch Vorträge über allgemein interessante Stoffe dienen sollten. Sie haben längere Zeit hindurch lebhafte Theilnahme gefunden und es ist lebhaft zu wünschen, dass diese Theilnahme sich erneuere. Mögen patriotische Mitglieder diesem Zwecke ihre Mitwirkung zuwenden durch Spendung kleinerer Vorträge und Skizzen über allgemein interessante Stellen der vaterländischen Geschichte und möge diesen Ver­ sammlungen ein zahlreicher Besuch werden, der dann gewiss nicht unbefriedigt bleiben wird.«90 Krog predavateljev je v letu 1859 v glavnem omejen na šest ljudi. To so L. Germonig (šest predavanj), E. H. Costa (štiri predavanja), P. Radič (tri predavanja), Nečasek (dve predavanji), Dimitz (dve predavanji), Jelovšek (eno predavanje). E. H. Costa se je torej zelo hitro spet vključil v delo društva, prav tako je med diskutanti večkrat njegov oče Henrik. Prvi mesečni zbor je bil 7. 4.1859.91 Na njem je govoril Nečasek o obisku cesarja Jožefa II. pri kranjskem stanovskem odboru 20. 4. 1787, ko so razpravljali o vzpostavitvi filozof­ skega študija v Ljubljani. Ta zanimivi prispevek so Mittheilungen objavile že v aprilski šte­ vilki.92 P. Radič je govoril o zaroki nadvojvode Ferdinanda II. z Marijo Ano Bavarsko leta 1600.93 E. H. Costa je, prvič po odstopu s taqjniskega mesta, govoril o ureditvi moravskega arhiva, ki naj bi bila zgled za ureditev kranjskega deželnega arhiva. Meseca maja je sestanek izostal zaradi vojne v Italiji. 9. 6.185994 je Nečasek predaval o temi Errichtung eines Studienconsesses am Laibacher Lyceum, E. H. Costa o zgodovini stanovstva na Kranjskem,95 L. Germonig o italijanskih kar- bonarjih in ljubljanskem kongresu 1821 (predavanje ni bilo objavljeno). 7. 7. 185996 je govoril P. Radič o Juriju Lenkoviču, deželnem glavarju Kranjske in gene­ ralu hrvatske vojne krajine, ki je umrl 1601.97 Kustos Jelovšek je podal historiat cerkve sv. Florijana v Ljubljani, L. Germonig izspregovoril o pesnitvi A. Grüna Nachruf an Prešeren v Vodnikovem spomeniku. V naslednjih dveh mesecih ni bilo mesečnih sestankov, kar je Dimitz pojasnil s šolskimi počitnicami in vojno. 6. 10. 185998 je predaval A. Dimitz o italijanski korespondenci ljubljanskega škofa Otona Friderika grofa Puchheima (1641-1664), najdeni v društvenem arhivu,99 L. Germonig o letu 1797, času prve francoske invazije na Kranjsko (neobjavljeno), E. H. Costa, o brošuri Josef a Lehmanna Deutschland, Oesterreich und Italien, Erinnerungblätter an die in September 1858 in Triest stattgefundene Conferenz der deutschen Eisenbahne-Verwaltungen (Leipzig 1859), ki se dotika tudi Kranjske, vendar z napakami. Costa pravi: »So hat L. von den wahren sprachlichen und nationalen Verhältnissen keine Ahnung und die einzige richtige Bemerkung betrifft die »Novice«, deren nachhaltiger Einfluss auf die Volksbildung hervorgehoben wird. Ebenso irrthümlich sind einige Angaben in Betreff der Gottscheewerer (eine unglicklichere 8 7 MHK 1858, str. 73. 8 8 MHK 1858, str. 97-98. 8 9 MHK 1858, str. 69-73. 9 0 MHK 1859, str. 24. 91 MHK 1859, str. 72. 9 2 MHK 1859, str. 25-27. 93 MHK 1859, str. 27-29. 9 4 MHK 1859, str. 72. 9 5 MHK 1859, str. 29-31, 35-39, 45-52. 9 6 MHK 1859, str. 72. 9 7 MHK 1859, str. 81-82. 9 8 MHK 1859, str. 82-83. 9 9 MHK 1859, str. 65-70. 464 O. J A N S A - Z O R N : H I S T O R I Č N O D R U Š T V O Z A K R A N J S K O Wortbildung lässt sich nicht leicht denken) u. dgl., sowie auch Gottschee kaum unter die »in der Nähe von Laibach liegenden Orte« gezählt werden kann.«100 3.11.1859101 je govoril P. Radič ob stoletnici Schillerjevaga rojstva.102 Spregovoril je o prevajanju Schillerjevih del v slovenščino ter obsežno obravnaval prevode iz raznih literatur v slovenščino. H. Costa je dopolnil celotno sliko Schiller j evega vpliva na našo literaturo z mislijo, da je študirajočo mladino ljubljanske gimnazije s Schillerjem seznanjal predvsem prof. F. X. Richter, ki je posebej predaval o trilogiji Wallenstein in o tridesetletni vojni, čemur je po Costovem mnenju sledil pravi Schiller j ev kult. Poleg tega se je Costa ponovno dotaknil vprašanja procesij na veliki petek v 18. stoletju, o čemer je govoril in pisal že leta 1857. Sledil je razgovor o prispevku J. Zahn» o privilegijski knjigi mesta Loke, ki je bil objavljen v Mittheilungen103 - o tem je poročal E. H. Costa. L. Germonig je podal sliko o zadržanju kranjskih stanov nasproti reformacijski cerkvi (neobjavljeno). 1.12. 1859104 je imel Dimitz predavanje o tridesetletni vojni, zlasti o bitki pri Leipzigu 1642. leta. Tega predavanja ni posebej objavil, je pa v tajniškem poročilu o tem mesečnem sestanku precej na dolgo poročal o tej temi, ki je sicer bila dokaj priljubljena tudi v drugih avstrijskih revijah. Dimitz se je te teme lotil, ker je imel na razpolago pisane vire na levem krilu poveljujočega grofa Hannsa Christopha Puchheima (brat ljubljanskega škofa Otona Ferdinanda). Germonig je govoril o nalogah zgodovinske komisije v Münchnu in o vlogi deželnih društev. E. H. Costa je opozoril na Schillerbuch, ki jo je pripravil kranjski rojak dr. Constantin Wurzbach. 5.1.1860105 je kustos Jelovšek predstavil obsežni historični atlas dr. Carla Hopla, ki je izšel v Gothi leta 1858, ter opozoril na rodovnike ter vrstne rede škofov, opatov idr. v tem delu,106 ki so pomembni tudi za slovensko zgodovino. Še posebej je opozoril npr. na seznam freisinškoh škofov, štajerskih mejhnih grofov in vojvod, na koroške vojvode, na celjske in goriške grofe, goriške nadškofe, briksenške škofe, tržaške škofe itd. Za posamezne osebe, pomembne za našo zgodovino, je Jelovšek dodal nekaj podatkov, zlasti glede posesti. Ob koncu je Jelovšek zapisal, da ob sicer temeljito opravljenem delu pogreša krajše biografske podatke za najbolj pomembne osebe. Dimitz je na podlagi starih kronik in novejših zgodo­ vinskih raziskav, predvsem Hammerjeve Geschichte des osmanischen Reiches podal pregled turških vpadov na Kranjsko v 15. stoletju. Prispevka ni posebej objavil, je pa v poročilu o mesečnem sestanku povzel vsebino.107 E. H. Costa je opozoril na Ilwofovo razpravo o turških vpadih na Štajersko.108 Nečasek je opozoril na letake, ki jih je našel pri študiju zgodovine ljubljanske gimnazije in so iz biblioteke avguštinskega samostana 17. in 18. stoletja. 9. 2. I860109 je tajnik Dimitz glede na pozornost, ki jo je namenil zadnji občni zbor vprašanju ureditve deželnega arhiva, prikazal, kakšna preddela so na razpolago. Nekaj dela je opravil že Fr. v. Hermannsthal leta 1845.u0 E. H. Costa je govoril o dopolnilu k Valvasor­ jevi Topoografiji Kranjske. V biblioteki umrlega V. Schildenfelda je bil med drugim ohranjen rokopis, ki je imel na 127 paginiranih straueh tekst, na 50 nepaginiranih pa nalepljene slike. Vsebina naj bi bila dopolnilo k XI. knjgi Valvasorjeve Slave.111 Po tem predavanju je muzejski kustos Dežman izročil E. H. Costi fascikel iz zapuščine prof. Richterja, ki jo je hra­ nil muzej. Tu je Costa našel še en dodatek in nadaljevanje omenjenega rokopisa. Sestavljalec sicer ni nikjer omenjen, vendar je že H. Costa domneval, da bi bil to lahko Franc Anton 1 0 0 MHK 1859, str. 83. 101 MHK 1859, str. 92. 102 MHK 1859, str. 85-88. 103 MHK 1859, str. 73-80. I M MHK 1859, str. 104-107. 105 MHK 1860, str. 13-14. 106 MHK 1860, str. 8-13. 107 MHK 1860, str. 13-14. 108 MHVSt, 9.1etnik, 1859. m MHK 1860, str. 20-22. 110 O tem glej poglavje o društvenem arhivu (ZČ, 1991, 581 ss). 111 MHK 1860, str. 15-18. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • 4 465 Breckerfeld,112 lastnik Starega gradu (Altenburg) pri Otočcu; s to domnevo se je strinjal tudi Dežman. 3. 5. I860113 je tajnik opozoril na darila društvu. E. H. Costa je komentiral popotno skico iz Lombardije in Benečije Adolfa Senonerja (izšlo v Moskvi 1860). A. Senoner je bil namreč v stalni povezavi s prirodoslovnim društvom v Moskvi, ki je v svojem glasilu objavilo njegova pisma sekretarju ruskega cesarskega državnega sveta dr. Renardu. Tako je nastalo 70 strani obsegajoče delo, katerega separatni odtis je prejel Costa. Predvsem je komentiral tisti del, ki se nanaša na Kranjsko. O južni železnici je Senoner napisal, da je bila zgrajena nepri­ merno in z velikimi stroški. Zelo pa je hvalil zanimanje za naravoslovje v Ljubljani, kjer je obiskal F. Schmidta in si ogledal njegove bogate zbirke žuželk in jamskih živali. Omenja tudi deželni muzej, K. Dežmana in njegove zasluge za raziskovanje deželne favne in flore, navaja Zoisovo, Hladnikovo in druge zbirke.114 H. Costa je spregovoril o novem spomeniku Ra- deckemu v Ljubljani.115 14. 6. I860116 je Jelovšek predaval o Ljubljani med julijem 1815 in koncem leta 1818. Podal je vsebino dnevnika Ljubljančana - gospoda S. (iz njega so črpali že Legat in drugi, ko so pisali o Francozih na Kranjskem).117 E. H. Costa je predstavil Klunovo knjigo Handels­ geographie ki je izšla 1860 in vodnik Dzimskega: Laibach und seine Umgebungen (1860). R. Schrei, ki se je prvikrat pojavil kot predavatelj, je govoril o samostanih klarisinj na Kranj­ skem, zlasti v Ljubljani.118 Učitelj jezikov Teubel je predložil zboru različna darila, med kate­ rimi je bil popoln seznam članov vseh avstrijskih jezuitskih kolegijev v letu 1773. Cantoni je predal društvu delo o najbolj znanih vrtovih Evrope v 18. stoletju, kar je bila pomembna pri­ dobitev za knjižnico. 5. 7. I860119 je Nečasek prebral Haupttabelle über den Zustand der Unterrrichtsanstalten im Herzogthum Krain, ki jo je 1792 sestavil Fr. Wilde.120 H. Costa je predaval o razvoju uprave na Kranjskem in v sosednjih deželah od leta 1522 do 1853, kar je objavil na Dunaju,121 v Mittheilungen pa je le povzetek.122 H. Costa je opozoril na štiristoletnico ustanovitve ljub­ ljanske škofije, ki bo decembra 1861. P. Radič je spregovoril o dveh cesarskih listinah iz 11. stoletja, ki se nanašata na Bled (1004, 1040). 4. 9. I860123 je E. H. Costa predstavil delo Bede Dudika o zgodovini Moravske, pou­ daril, da se Dudiku ne zdi nemogoče, da bi Slovani bili avtohtoni na tem ozemlju oziroma da so prišli že v 4. in 5. stoletju pred n. št. v Evropo, opozoril na poglavja o temeljih slovanske državnosti, o pokristjanjevanju v času Cirila in Metoda. Zaključil je z vprašanjem, kdaj bo dobila Kranjska svojega historiografa, in izrazil željo, da bi se to zgodilo, predno bo pre­ pozno.124 Tajnik Dimitz je prebral iz svojega dnevnika, kaj vse je ob pomoči društvenih poverjenikov videl na svojih potovanjih po deželi. Zlasti je hvalil prizadevanja dekana Gra- šiča iz Bistrice na Notranjskem. Precejse je razpisal o Loki in obžaloval, da so bile mnoge listine uničene s prodajo Terpinčevi tovarni papirja. Vendar je društvo prejelo precej novih. Opisal je nekatera arheološka izkopavanja zadnjega časa, predvsem na področju trebanjskega okraja in pri Moravčah. Muzejski kustos Dežman je omenil, da je neki pastir v Kamniških Alpah najdeno zlato fibulo prodal za 200 ft na Dunaj. 8. 11. I860125 je A. Jelovšek predaval o šolskih stavbah in učnih zavodih v Ljubljani. Predavanje ni bilo posebej objavljeno, je pa precej podrobno povzeto v rubriki o mesečnih 112 Franc Anton Breckerfeld je bil Linhartov sodobnik in z njim si je tudi dopisoval. Breckerfeld se je odzval prošnji Družbe za poljedelstvo v Ljubljani, naj člani pomagajo zbirati zgodovinsko gradivo in ga dajo na razpolago, da ga bo Linhart uporabil v svojem znanstvenem delu (o tem glej A. T. Linhart: Zbrano delo, 1. knjiga, str. 517). 113 MHK 1860, str. 46. 114 MHK 1860, str. 42-45. ш MHK 1860, str. 41-42. 1 1 6 MHK 1860, str. 52-53. " 7 MHK 1860, str. 55-59. 1 1 8 MHK 1860, str. 59-61. ' " M H K 1860, str. 61-62. 1 2 0 MHK 1860, str. 65-72. 121 Wanderer 3. 6. 1860. 122 MHK 1860, str. 61. 123 MHK 1860, str. 85-88. 124 MHK 1860, str. 77-79. 125 MHK 1860, str. 93-96. 466 O. ^NSA-ZORN: HISTORIČNO DRUŠTVO ZA KRANJSKO sestankih. Zdi se mi, da je ostalo precej neopaženo, saj ga današnji raziskovalci ne navajajo, čeprav prinaša mnogo zanimivega iz zgodovine šolstva. Tajnik Dimitz je predstavil novo delo P. Hicingerja Das Quecksilber Bergwerk Idria. Spregovoril je še o Krasu (po objavah v Lai- bacher in Triester Zeitung, po podatkih starih antičnih piscev in srednjeveških virih) ter pou­ daril naravno povezavo Krasa in Trsta s Kranjsko. E. H. Costa je opozoril na nekaj literarnih novosti in na zbirko centralnega arhiva za zakonodajo, upravo in statistiko na Dunaju, ki da ima marsikaj uporabnega tudi za našo zgodovino. 6. 12. I860126 je Dimitz prebral dve pismi Dobrovskega Valentinu Vodniku iz let 1806 in 1808.127 Predstavil je tudi dvanajst Kopitarjevih pisem iz let 1809-1813, pisana delno v slo­ venščini, delno v latinskem jeziku. E. H. Costa je znova opozoril na podobnost razvoja Kranjske in Moravske ter menil, da bi Kranjcem na področju zgodovinopisja morala Moravska biti za zgled. Hvalil je dejavnost moravskega stanovskega odbora in zgodovinsko- statistične sekcije Moravsko-šlezijske družbe in nekaterih posameznikov. Za konkretno predstavitev je izbral II. del 7. knjige Codex diplomaticus et epistolaris Moraviae (1854). Nato je predstavil še delo založnika Edvarda Hölzla iz Olomouca o kronovinah avstrijske monarhije. V prvi knjigi sta Moravska in Šlezija, druga knjiga pa naj bi zajela Češko in južne slovanske dežele (Kranjsko, Istro, Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo). Leta 1860 je bilo osem sestankov, na njih pa so nastopili povprečno po trije predavatelji. Predavali so E. H. Costa (sedemkrat), A. Dimitz (petkrat), Jelovšek (trikrat), Nečasek in H. Costa (po dvakrat), Radič, Schrei in Teubel. Vse manj je pravih predavanj, vse bolj se uveljavljajo poročila o literarnih dosežkih na področju zgodovine in geografije. Videti je pre­ cejšnje zanimanje za slovansko problematiko (pisma Dobrovski - Vodnik), za zgodovino šolstva, problem arhivov, turških vpa'dov ipd. 3. 1. 1861128 je imel ravnatelj Nečasek spominski govor ob smrti Franca Metelka. Tajnik Dimitz je govoril o 16 pismih J. N. Primica, prvega profesorja za slovenski jezik v Gradcu, Valentinu Vodniku iz let 1808-1813. 7. 2. 1861129 je Dimitz nadaljeval s Primčevimi pismi. 7. 3. 1861130 je H. Costa kot se mi zdi, prvikrat imel nekakšen političen govor, in sicer o razmerah na Kranjskem, po vsej ver­ jetnosti v zvezi z objavo februarskega patenta. Predlagal je, kaj naj bi bodoči deželni zbori razpravljali, predlagal vzpostavitev starih meja vojvodine, kot so po zgodovinskem pravu že stoletja obstajale in kot jih je on sam predstavil v Freihafen von Triest 1849 (pred kratkim pa Hicinger v Laibacher Zeitung). Prebrali so Leinmüllerjevo pismo o izkopavanjih pri Krškem, kustos Dežman pa je govoril o zbirki grobnih svetilk, ki jih hrani muzej. Naslednji mesečni sestanek je bil šele 1. 8. 1861.131 Zakaj taka zamuda, ni nikjer pojas­ njeno, vendar menim, da je primanjkovalo predavateljev, saj je zadnje čase v glavnem predaval le Dimitz. Dimitz je obširno govoril o vsebini gimnazijskih izvestij132 oziroma o raz­ pravah v njih. Mnogo prostora in časa je posvetil dvema slovensko pisanima Marnovima člankoma v gimnazijskih izvestjih in sicer Slovnice slovenskega jezika (1861) in Slovenskega cerkvenega jezika pravo ime, pervotno domovina in razmere proti sedanjim slovanskim jezikom (1860). E. H. Costa je spregovoril o treh novih zgodovinopisnih delih, ki so bila zanimiva tudi za »našo deželo«, o drugem delu Ilwofove razprave o turških vpadih na Štajersko133 o knjižici H. C. Wilh. Sillema o Primožu Trubarju134 in o Klunovi Allgemeine Geographie.135 126 МНК 1860, str. 106-107. 127 objavljeno v MHK 1861, str. 9-11, 17-19. 128 MHK 1861, str. 15-16. 129 MHK 1861, str. 23. 130 MHK 1861, str. 23-24. , 3 ' MHK 1861, str. 64; 69-70. 132 Programm und Jahresbericht des kaiserl. Obergymnasiums zu Laibach, 1860, 1861. 133 Fr. llwof: Die Einfälle der Osmanen in die Steiermark, MHVSt 10. zv. 1861. Prvi del tega dela je ocenjen že v MHK 1860, str. 6. ,M H. C. W. Sillem: Primus Trüber, der Reformator Krain's. Ein Beitrag zur Reformations-Geschichte Oesterreich's Erlangen 1861. XII +98 str. MHK omenjajo, da je avtor te knjižice šolski ravnatelj v kraju Oberschützen na Madžarskem (MHK 1861, str. 69-70). 135 Allgemeine Geographie, mit besonderer Rücksicht auf das Kaiserthum Oesterreich. Wien 1861, 290 str MHK 1861 str 71. Z G O D O V I N S K I Č A S O P I S 46 • 1992 • 4 467 5. 9. 1861136 je E. H. Costa podal predlog o združitvi Historičnega in Muzejskega društva. Spomnil je na spomenico prof. Richterja iz leta 1840 in tedanji načrt o vnovični oži­ vitvi Poljedeljske družbe za Kranjsko, ki bi imela šest sekcij, od teh eno za domoznanstvo, govoril tudi o sedanjih odnosih med društvoma o zbirkah, o pogojih za združitev, ipd. Kot glavni pogoj za združitev muzejske in društvene zbirke je predlagal nastavitev kustosa za zgo­ dovinsko (arhivsko) in bibliotekarsko zbirko. Obe naj bi bili odprti dvakrat tedensko za obis­ kovalce, tako kakor je to že pri naravoslovni zbirki. L. Germonig je precej obširno sprego­ voril o Marmontovih spominih, ki so izšli v nemščini.137 7.11. 1861138 sta mesečnemu sestanku prisostvovala oba najvišja predstavnika na Kranj­ skem, deželni glavar A. Codelli, ki je bil obenem ravnatelj društva, in deželni predsednik dr. Karel Ulepič, nekdanji tajnik društva. Dimitz je predaval o kranjskem rojaku jezuitu Hal- lersteinu,139 ki je umrl v Pekingu 1775, kjer je bil prefekt astronomske akademije in ga pri­ merjal z Barago in Knobleharjem. P. Radič je govoril o delu Antona Vramca Kronika vezda, ki je izšlo 1578 pri Mandelcu v Ljubljani in o Mandelčevi tiskarni na sploh.140 E. H. Costa je podal oris cesarske biblioteke v Petrogradu po publikaciji M. Korfa iz leta 1859. Korf je bil namreč častni član Historičnega društva za Kranjsko in tako je ta publikacija prišla v Ljub­ ljano. 5. 12. 1861141 je tajnik Dimitz govoril o zgodovini ljubljanske škofije; predavanja pa ni posebej objavil. Nato je predstavil še mladega in talentiranega štajerskega Slovenca Janka Purkmeistra-Vijanskega oziroma njegov almanah Nanos - slovenski zabavnik za leto 1862. P. Radič je spregovoril o nekrologih ob smrti nemškega zgodovinarja Friedricha Christo- pha Schlosserja. V letu 1861 se zdi kriza glede predavateljev še večja kot prej. Hicinger se je manj oglašal, Trstenjak pa sploh ne več. Tako kot predavatelje srečujemo le še Dimitza (šestkrat), E. H. Costo (trikrat), Radica (dvakrat), po eno predavanje pa so imeli Germonig, H. Costa in Dežman. Kljub temu je bilo sestankov še vedno sedem, na enem sestanku imamo po dva predavatelja. Še manj kot v letu 1860 bi mogli v letu 1861 reči, da gre za predavanja, ki slonijo na raziskovalnem delu oziroma delu na virih. V pretežni meri namreč prevladujejo teme, ki navzoče seznanjajo z novejšo historiografsku literaturo doma in v tujini. Takih ocen se v glav­ nem loteva E. H. Costa, ki mu je treba priznati široko poznavanje tedanje evropske litera­ ture. Dimitz pa je v glavnem povzemal zanimivejše članke o Kranjski, ki so izšli v sorodnih revijah. Leta 1861 je bilo veliko zanimanje za slovenstvo in slovanstvo (hvala Metalka, Primca, Trubarja, Vramca, Marnovih člankov, petrograjske biblioteke). Velike simpatije do Slovanov in še posebej do Rusov, ki se v tem času kažejo pri nas, so torej prodrle tudi v kranjsko historično društvo, čeprav jih najbrž vsi niso odobravali. 136 MHK 1861, str. 71-72. 137 Delo ima v nemščini naslov Denkwürdigkeiten; pripravil jih je dr. Burkhardt, izšlo v Halleju 1857. 138 MHK 1861, str. 81-89. 139 J. Zupan je o njem napisal epigram, ki je bil objavljen v Cbelici (1830) »Mat Krajna rodila, Jezuiti dobe, Pekinga častila, Kam Krajnic ne gre?« 140 MHK 1861, str. 84-89. 141 MHK 1861, str. 96-98. Zusammenfassung DER HISTORISCHE VEREIN FÜR KRAIN (5. Teil) Olga Janša-Zorn Monatliche Treffen wurden im Historischen Verein für Krain im Jahre 1856 eingeführt und fanden jeden ersten Donnerstag des Monats in den Vereinsräumen statt. Am erfolgreichsten und vielfältigsten waren sie vor allem in den Jahren 1856 und 1857, wo sich zwischen 30 bis 40 Hörer daran beteiligten. Hier kamen Beamte und Handwerker, Priester, Professoren u.a. zusammen. Anfangs wurden für ein Treffen 4 bis 5 Vorträge vorbereitet, und zwar in zusammengefaßter Form, 468 O. JANŠA-ZORN: HISTORIČNO DRUŠTVO ZA KRANJSKO um mehr Zeit der Diskussion widmen zu können. Es muß aber betont werden, daß diese Beiträge gewöhnlich sehr schnell zur Veröffentlichung kamen, im Vereinsblatt oder auch in anderen Zeit­ schriften. Überraschend ist das große Interesse für die Vereinstätigkeit zur Zeit des Neoabsolutis- mus und es scheint, daß ein großes Bedürfnis nach Zusammenkünften und Meinungsaustausch vor­ handen war, und da es keine anderen Möglichkeiten gab, traf man sich im Historischen Verein. Später in der Verfassungszeit ließ dieser Eifer nach. Die in den »Mittheilungen« veröffentlichten Berichte über die monatlichen Treffen zeigen eine große inhaltliche Vielfalt. Neben philologischen Fragen, mit denen sich vorwiegend Metelko befaßte, wurde über Geschichtsschreibung im allgemeinen und in Krain (E. H. Costa, V. F. Klun) im besonderen gesprochen, über Ortsgeschichte, berühmte Adelsfamilien in Krain; kirchenge­ schichtliche Beiträge behandelten die Geschichte des Bistums Laibach / Ljubljana, der einzelnen Kirchen und Klöster. Verhältnismäßig häufig war die Rede von der Geschichte des Schulwesens der Reformation, auch von den Bauernaufständen, von Türkeneinfällen und Türkenabwehr, auch von Kämpfen mit den Franzosen und von den italienischen Karbonari. Heftige Diskussionen löste Trstenjaks Theorie über das autochthone Wesen der Slawen aus. Aus der Wirtschaftsgeschichte sollen die Themen über die Geschichte des Bergwerks in Idrija und teilweise noch über die Geschichte von Handel und Verkehr erwähnt werden. Die Vortragenden beschäftigten sich vor­ wiegend mit dem Krainer Gebiet, nur in Ausnahmefällen auch mit Begebenheiten außerhalb von dessen Grenzen. Oftmals gedachte man bedeutender Ereignisse der europäischen historischen und literarhistorischen Vergangenheit, besonders bei Jubiläumsdaten. KRONIKA Časopis za slovensko krajevno zgodovino Sekcija za krajevno zgodovino Zveze zgodovinskih društev Slovenije že vse od leta 1953 izdaja svoje glasilo - »Kroniko«. Revija je ilustrirana in poleg poljudno-znan- stvenih prispevkov iz slovenske krajevne zgodovine pogosto objavlja tudi razprave in članke, ki po svoji problematiki presegajo ozke lokalne okvire. »Kronika« ima namen popularizirati zgodovino in zato poroča o delu zgodovinskih ustanov in objavlja ocene novih knjig, pomembnih za slovensko zgodovinopisje. »Kroniko« lahko naročite na sedežu Zveze zgodovinskih društev Slovenije, 61000 Ljubljana, Aškerčeva .12/1. Po izredno ugodnih cenah so na razpolago tudi večinoma vsi starejši letniki revije. V seriji »Knjižnica Kronike« so doslej izšle naslednje publikacije: - Milko Kos, SREDNJEVEŠKA LJUBLJANA, topografski opis mesta in okolice (1955), 96 strani. - Igor Vrišer, RAZVOJ PREBIVALSTVA NA OBMOČJU LJUBU ANE (1956), 72 strani. - Vlado Valenčič, SLADKORNA INDUSTRIJA V LJUBLJANI (1957), 68 strani. - Sergij Vilfan - Josip Černivec, ZGODOVINA LJUBLJANSKE MESTNE HIŠE (1958), 128 strani. - Peter Vodopivec, LUKA KNAFELJ IN ŠTIPENDISTI NJEGOVE USTANOVE (1971), 104 strani.