PREDSEDNIK OBČINSKE SKUPŠČINE MIRAN GOSLAR O   KOMUNALNEM    GOSPODARSTVU   IN   ZEMLJIŠKI    POUTIKI
POIŠČIMO NAJUSTREZNEJŠE REŠITVE
Neurejene težave in problemi na ptfdročju komunalne dejavnosti se pod sedanjimi zaostrenimi pogoji gospodarske reforme iz dne-va y dan povecujejo. Obenem narašča in postaja vse bolj pogosta upravičena kritika občanov. Samo kritika pa ne izboljšuje ob-stojecega stanja. Potrebno je, da poiščemo ustrezne rešitve. Nujno je, da se vsestransko seznanimo s problemi komunalnega go-^p.°.."tva' urbanizma m zemljiške politike ter da vsi skupno poiščemo in uveljavimo najboljše in najbolj učinkovite rešitve teh knticnih  problemov. To naj  bo vsebina  bližnjih zborov volivcev in sej   občinske   skupščine   in   Ijubljanskega   mestnega   sveta.
POGLAVITNA VPRAŠANJA, o katerih bodo volivci predvsem razpravljali na svojih novemberskih zborih, so posvečena kritič-nim problemom komunalnega gospodarstva, urbanizma in ze-mljiške politike in sicer:
0 Analiza izvajanja letoš-njega programa komunalnih del, ki se financirajo iz občin-skega proračuna, iz sklada za ceste in iz sklada za komLnal-no  urejanje  zemljišč.
Letos 5rno najpomembrojša ureditvena komunalna dela izvajali na izvenmestnem ob-močju naše občine. Tu mora-mo predvsem omeniti rekon-strukcijo cest Tacen-Vodice, Medvode—Smlednik, kakor tu-di dovoznih poti, javne raz-svetljave in zelenice v novem naselju v Medvodah. Prebi-valci Vodic in Smlednika so dobili sodobno urejene asfal-tirane površine tudi v samih naseljih. V mestnem območ-ju naše občine smo letos iz-vajali le tnanjša dela (razen v
novi soseski S-6, kjer se iz prispevka investitorjev v celoti investirajo potrebna komunal-no pripravljalna dela).
V prihodnjem letu bo vse-kakor večja usmeritev na in-temivnejie korrvjnalnc ureja nje mestnih predelov naše ob-čine. Volivci bodo v zvezi s tem verjetno dali svoje pred-loge že na prvih zborih voliv-cev.
% Vsebinske spremembe v sistemu financiranja komunal-nega     urejanja     zemljišč    so
predvidene v osnLtkih repub-liških zakonov o prispevku za uporabo mestnega zemljišča in o urejanju in oddajanju gradbenega zemljišča. Tudi Ijubljanski   mestni  svet  bo  na
V teh dneh se ne spominjamo ob grobovih pokojnikov le  svojih
bližnjih,   prljateljev   in   znancev,   temveč   vsaj   v   mislih   pohitimo
tudi na mnoge skrite in tihe kraje, kjer so nešteti borci žrtvovali
svoja življenja za lepšo bodočnost novih generacij.
temelju   teh    zakonov   sprejel ustrezne odloke.
Bistvo teh sprememb je v tem, da bodo v prihodnje ko-ordinirano (vsak s svojimi sredstvi) sodelovali pri finan-ciranju kortiiunalnega oprem-Ijanja zemljišč:
-   investitorji    (samo   nakup in priprava zemljišča za grad-nje,  komunalni  priključki  itd.)
-  komunalne delovne orga-nizacije    (voaovoa,    elektrika, kanalizacija, snaga,  toplovod, plinovod  in   druga  individual-no komunalna  poraba  in sto-ritve)
Pred kratkim je prišlo do spre-membe v vodstvu občinskega komiteja ZKJ. Dosedanji poli-tični sekretar občinskega komi-teja ZKJ LUDVIK GOLOB je odšel na novo službeno mesto sekretarja mestnega komiteja ZKJ. Za novega političnega se-kretarja občinskega koraiteja ZKJ je bil izvoljen STANE PE-TERCA, ki se je vrnil iz visoke politične šole. Obema želimo na novih delovnih mestih mnogo uspehov.
—   občina   (ulice,    pločniki, javna   razsvetljava,  zelenice in druge   kolektivne    komunalne naprave in  poraba).
Komunalna reforma bo tako odstranila elemente preživele-ga administrativnega ekonom-skega sistema in postala del urbanske ekonomike, saj je komunalna  dejavnost nujno:
—  organsko  povezana  z  ur-bansko, zlasti pa stanovanjsko reformo,
—  potrebuje lastno materia!-no   bazo   in   objektivne   eko-nomske odnose in
—  uveljavlja načelo solidar-nosti vseh porabnikov (potrcš-nikov) v naselju. (Nadaljevanje  na   2.   strani)
(Nadaljevanje s 1. stranl)
NE GRE TOREJ ,,ZA" ALI ,,PROTI"
V javnih razpravah in na svojih zborih se volivci torej ne bodo odločevali, ali so ,,za" ali ,,proti" nujnim spre-membam v komunalnem go-spodarstvu, urbanizmu in zem-Ijiški politiki, temveč zlasti kakšne rešitve tega problema bi najbolj ustrezale učinkovi-temu zboljševanju tozadevnih razmer in pogojev v Ljubljani.
Občani naj dajo v svojih razpravah na zborih volivcev konkretne pobude, zlasti gle-de razdelitve mestnih zemljišč na cone, udeležbe krajevnih skupnosti pri zbranih sred-stvih, glede najbolj smotrnega upravljanja s sredstvi, kakor tudi glede sprejemanja najbolj ustreznega programa in čim-večjega vpliva na res racio-nalno in učinkovitejšo porabo sredstev.
0 Poenostavitev postopka la pridobitev lokacijskih in gradbenih dovoljenj bo prav tako pomembna zadeva jav-nih  razprav.
Volivci naj dajo ustrezne pripombe in predloge pred-vsem za spremembo predpi-sov o urbanizmu in urbanistič-ni inšpekciji in sicer tako, da se zagotovi večja samostoj-nost občinskih organov ter zmanjša število raznih dose-danjih soglasij drugih orga-nov (glej ,,Urbanizetn, gradnje in komunala" v prejšnji številki našega  lista!)
0 Problemi zemljiške politi-ke in pridobivanja zemljišč za gradnjo so zlasti zaostreni (od-
kar se cena zemljišč oblikuje po ,,prometni vrednosti"). V današnjem obdobju je postal lastnik zemljišča največja ovi-ra za urbanistično urejanje in smotrno gradnjo in sicer:
—  kadar svoje zemlje  noče prodati,
—   kadar   izsiljuje   pretirano visoko prodajno ceno,
—   kadar   po   svoje   parceli-ra zemljišča, ki so predvidena za gradnjo in pri tem tem ne upošteva   urbanističnih   načr-tov,
—  kadar parcelira in proda-ja   zemljišča,   ki    sploh    niso predvidena  za gradnjo  in  ta-ko     pospešuje     nedovoljeno (črno) gradnjo.
Občani naj bi predlagali ukrepe, na podlagi katerih bo prepovedana vsaka nova par-celacija zemljišč, preden bo izdelan urbanistični načrt. Kjer pa je ta sprejet, naj bo veljavna le tista parcelacija, ki ustreza sprejetemu urbanistič-nemu načrtu.
Prav tako so potrebni pred-logi občanov, da naj z ustrez-nimi ukrepi zemljiška renta, ki vpliva na različno ceno ze-mljišč (v zvezi z lokacijo, s ko-munalno opremljenostjo, kva-liteto glede gradbenih pogo-jev itd.)i gre predvsem za ko-munalno urejanje zemljišč, ne pa da se s pretirano visokimi prodajnimi cenatni steka v ro-ke lastnikov, ki nimajo prav nobene zasluge za to, da je zaradi širjenja mesta na po-deželje postala njihova kme-tijska zemlja  gradbena.
Miran GOSLAR