PoStnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16*—, četrtletno din 48*—, polletno din 96"—, celoletno din 192*—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v LjubljanL Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
77.
kos.
V LJUBLJANI dne 25. septembra 1940.
Letnik
XI.
VSEBINA:
478. Uredba o kaznovanju dejanj, s katerimi 6e ogroža redna preskrba z živili in ostalim blagom.
479. Uredba o kontroli zunanje trgovine.
480. Uredba o spremembah in dopolnitvah zakona o ustroju vojske in mornarice.
Uredba o razveljavitvi uredbe z zakonsko močjo o utesnitvi odsvojevanja nepremične imOvine v območju apelacijskega sodišča v Ljubljani in uredbe z zakonsko močjo o utesnitvi odsvojevanja nepremične imovine v območju apelacijskih sodišč v Novem Sadu in Zagrebu.
481
482. Odločba o ureditvi uporabe gumija
483. Maksimiranje cen železu.
484. Pisemske pristojbine za Slovaško.
485. Odločba o razširitvi veljavnosti kolektivne pogodbe v knji-goveški stroki na vso stroko v vsem območju dravske banovine.
486. Odredba o postavitvi novega predsednika izpitne komisije za posluževalce električnih naprav.
487. Spremembe v staležu banovinskih uslužbencev na območju dravske banovine.
Uredbe osrednje vlade.
478.
Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih z dne 16. septembra
1939.	predpisuje ministrski svet na predlog ministra za notranje posle in ministra za trgovino in industrijo tole
uredbo
o kaznovanju dejanj, s katerimi se ogroža redna preskrba z živili in ostalim blagom.*
Clen 1.
Občna upravna oblastva prve stopnje kaznujejo z zaporom do 30 dni in denarno do 3000 dinarjev osebe, zoper katere se vloži ovadba na sodišče zaradi kaznivega dejanja po uredbi z zakonsko močjo o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, uredbi o kontroli cen, uredbi o ukrepih za preskrbo prebivalstva in vojske s kruhom in uredbi o oljnatem semenju in jedilnem olju, če spoznajo, da se s prijavljenim dejanjem ovira ali ogroža redna preskrba z živili in ostalim blagom.
Ob neizterljivosti se nadomesti denarna kazen z zaporom tako, da se računa na vsakih 100 dinarjev po en dan zapora.
Kazen iz prvega odstavka ne izključuje storilčeve kazenske odgovornosti, kolikor je v njegovem ravnanju dejanje, za katero izrekajo kazen redna sodišča.
Člen 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 19. septembra 1940.; M. s. št. 1224.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle
Dragiša Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta dr. VI. Maček s. r.
(Sledijo podpisi vseh drugih ministrov.)
479.
Na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih predpisuje ministrski svet na predlog ministra za trgovino in industrijo tole
uredbo
o kontroli zunanje trgovine.*
Clen 1.
1. Uvoz in izvoz vseh vrst blaga se postavlja pod nadzorstvo direkcije za zunanjo trgovino. To nadzorstvo opravlja direkcija z uvoznimi in izvoznimi potrdili, ki se uvedejo postopoma za posamezne vrste blaga.
2. Minister za trgovino in industrijo predpiše po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino z naredbami, na ka-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne	* ^Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
21. septembra 1940., št. 217,	19.	septembra 1940., št. 215,
tere vrste blaga se uvaja uvozna ali izvozna kontrola in po katerih pogojih izdaja direkcija za zunanjo trgovino uvozna ali izvozna potrdila za to blago. Te naredbe dobijo obvezno moč po razglasitvi v »Službenih novinah«.
3. Blago, ki je z naredbo iz prednjega odstavka postavljeno pod uvozno ali izvozno kontrolo, je moči uvažati ali izvažati samo na podstavi potrdil, ki jih izdajajo direkcija za zunanjo trgovino ali od nje pooblaščeni organi (izpostave direkcije, oddelek za obrt, industrijo in trgovino pri banski oblasti in drugi uradi). Carinska oblastva ne opravijo uvozne ali izvozne ocarinitve tega blaga, če ni pri njem uvoznega ali izvoznega potrdila.
4. Direkcija za zunanjo trgovino izdaja uvozna in izvozna potrdila v okviru odobrenega izmenjevalnega načrta po členu 4. uredbe o direkciji za zunanjo trgovino, in to v mejah razpoložljivih oziroma potrebnih plačilnih sredstev, ki se določijo sporazumno z Narodno banko.
Člen 2.
1. Uvozniki in izvozniki blaga, ki je z naredbami iz prednjega člena postavljeno pod uvozno ali izvozno kontrolo, se morajo registrirati pri direkciji za zunanjo trgovino oziroma pri organih, ki so od nje pooblaščeni (izpostave direkcije, oddelek za obrt, industrijo in trgovino pri banski oblasti in drugi uradi). Pogoje registracije predpiše minister za trgovino in industrijo, ko izda naredbe o uvedbi uvozne in izvozne kontrole za posamezne vrste blaga. Ob tej priliki določi minister tudi znesek varščine, ki naj se položi pri registriranju.
2. Minister za trgovino in industrijo predpiše lahko po zaslišanju sveta za zunanjo trgovino in v sporazumu z banom banovine Hrvatske obvezno združevanje uvoznikov in izvoznikov posameznih vrst blaga v uvozniške in izvozniške zajednice.
3. Uvozniške in izvozniške zajednice morajo biti v sestavu prisilnih zajednic, ki obstoje za posamezne gospodarske stroke ali se osnujejo za vso državo ali pa ločeno za banovino Hrvatsko in za ostalo območje države. V takem primeru morajo te teritorialne zajednice ustanoviti svojo deželno zvezo ali centralo.
4. Naloga teh zajednic je, da predstavljajo svoje člane pri direkciji za zunanjo trgovino, predlagajo razdelitev uvoznih in izvoznih kontingentov in ustanovijo po potrebi poslovne centrale za skupno nabavo ali skupno prodajo tistega blaga.
5. Natančnejše določbe o ustroju, pravicah, dolžnostih in poslovanju teh zajednic predpiše minister za trgovino in industrijo sporazumno z banom banovine Hrvatske.
Člen 3. 'w
1. Direkcija za zunanjo trgovino sme po sklepu sveta za zunanjo trgovino izdajati uvozna potrdila proti obveznosti uvoznika, da nabavlja določeno kakovost blaga ali blago določenega izvora ali kupuje blago po določenih cenah.
2. Prav tako sme izdajati direkcija izvozna potrdila proti obveznosti izvoznika, da izvozi določeno kakovost blaga, kupuje izvozno blago ali ga prodaja po določeni ceni ali v določenem razmerju z izvozom zalaga državne ali banovinske ustanove.
3. Direkcija za zunanjo trgovino je upravičena zahtevati od vsakega uvoznika in izvoznika podatke o zalogah tega blaga, o cenah, po katerih je bilo blago kupljeno ali prodano v inozemstvu, kakor tudi vsa druga
pojasnila, ki so potrebna za vodit^V zunanje-trgovipske politike.
Člen 4.
1. Uvoznikom in izvoznikom, ki se pregrešijo zoper predpise te uredbe in naredb iz člena 1. te uredbe, sme direkcija za zunanjo trgovino ustaviti uvozna a)i izy0zha potrdila, začasno ali pa trajno.
2. Izvoznike in uvoznike, ki se ne držijo pogojev in ne spolnjujejo obveznosti, določenih v členu 3. te uredbe, sme direkcija za zunanjo trgovino poleg tega kaznovati tudi še z izgubo varščine, ki se položi pri registraciji za uvoz ali izvoz.
Člen 5.
Ta uredba stopi v veljavo na dan razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 18. septembra 1940.; M. s. št. 1222.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta dr. Vladko Maček s. r.
(Sledijo podpisi vseh drhgih ministrov.)
• m
480.
Ministrski svet predpisuje na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih M. s. št. 1118 z dne 16. septembra 1939. na predlog ministra za vojsko in mornarico tole
uredbo*
o spremembah in dopolnitvah zakona o ustroju vojske in mornarice.**
§ 1.
Tretji odstavek člena 17. se spreminja in se glasi:
»Pomožne vrste vojske so:
pirotehnične in smodniške edinice,
avtomobilske edinice,
vozarske edinice, ,
ekonomske edinice in
bolničarske edinice.
Poleg tega obstojita še specialni četi: obmejna četa in orožništvo.«
§ 2.
Člen 19. se spreminja in se glasi:
»Generalnoštabna stroka so generalnoštabni
častniki.
Generalnoštabna stroka se dopolnjuje s častniki vrst vojske in mornarice, ki imajo višjo vojaško izobrazbo in so bili na pripravi pri glavnem generalnem Štabu ocenjeni za sposobne, opravljati generalnoštabne posle.
Generalnoštabni častniki prejemajo posebno doklado za stroko; nje znesek določa v mejah proračunskih sredstev minister za vojsko in mornarico.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 31. avgusta 1940., št. 199/LXV11/574.
** »Uradni list« št. 191/42 iz 1. 1929./30. In »Službeni list« št. 16/2 iz 1. 1932.; k § 17. (čl. 71.) pa gl. tudi Je »Službeni list« št. 181/34 iz 1. 1939. (§ 124., t. 29.),
Organizacija in vse drugo o tej stroki se predpiše s kraljevo uredbo o glavnem generalnem štabu in ge-neralnoštabni stroki.«
§ 3.
Točka c) prvega odstavka člena 21. se spreminja in se glasi:
»c) V o j a š k i pisarji:
s podčastniki vojske in mornarice, predvsem ekonomskimi, z dovršeno podčastniško šolo, ki so preslu-žili v podčastniškem činu najmanj devet let na ustreznih strokovnih službah oziroma pri četi, pokazali na enoletni pripravi pri intendanturah štabov in pri zavodih in ustanovah ekonomske stroke ali na strokovnih položajih, določenih po formaciji, pri edinicah in ustanovah vojske in mornarice izobrazbo in sposobnost opravljati administrativne oziroma strokovne posle in napravijo predpisani izpit za nižjega vojaškega pisarja
IV.	razreda.«
§4-
V točki 5. prvega odstavka člena 24. se za besedama »avtomobilskih edinic« dodajejo besede: »z dovršeno podčastniško šolo«.
§ 5.
V točki 5. prvega odstavka člena 26. se v začetku stavka za besedama »inženirskimi podčastniki« dodajejo besede: »z dovršeno podčastniško šolo«.
§ 6.
V točki 6. prvega odstavka člena 28. se v začetku stavka za besedo »podčastniki« dodajejo besede: »z dovršeno podčastniško šolo«.
§ 7.
V točki 4. prvega odstavka člena 30. se v začetku stavka za besedo »podčastniki« dodajejo besede: »z dovršeno podčastniško šolo«.
§ 8.
Točka 2. člena 32. pod a) se spreminja in se glasi:
»2. s sanitetnimi podčastniki: izmed podčastnikov z dovršeno podčastniško šolo, ki so preslužili najmanj devet let kot bolničarski podčastniki, pokazali na enoletni pripravi pri slabih, zavodih in ustanovah na strokovnih položajih, določenih s formacijo, izobrazbo in sposobnost opravljati administrativne oziroma strokovne posle in napravijo predpisani izpit za nižjega sanitetnega pomočnika IV. razreda;«.
§ 9-
Točka 2. člena 38. se spreminja in se glasi;
»2. z veterinarskimi pomočniki: izmed podčastnikov z dovršeno vojaško-veterinarsko šolo, ki so preslužili v podčastniškem činu najmanj devet let, pokazali na enoletni pripravi pri vojaško-vgterinarskih ustanovah in četi na veterinarskih dolžnostih izobrazbo in sposobnost opravljati administrativne oziroma strokovne posle in napravijo predpisani izpit za nižjega veterinarskega pomočnika IV. razreda;«.
§ 10.
Prvi odstavek člena 42. se spreminja in se glasi:
»Služba v stalnem kadru se začne načeloma v tistem koledarskem letu, ko dovrši rekrut 21. leto starosti, in traja dve leti.«
§11.
Prvi in drugi stavek drugega odstavka člena 45. se vštevši z besedami »v soglasnosti s predsednikom ministrskega sveta« spreminjata in se glasita;
»Za jugoslovanske državljane, ki so se izselili in bivajo v kateri koli tuji državi stalno ali začasno ali so tam naturalizirani, ne velja da se odtegujejo službi v stalnem kadru, če se prijavijo ob času svojega nabora pa najdalj do dovršenega 27. leta starosti našim vojaškim oziroma diplomatsko-konzularnim predstavnikom v tisti državi in izjavijo, da so se kot jugbslovanski državljani in vojaški obvezniki pripravljeni odzvati ob mobilizaciji in v primeru vojne pozivu jugoslovanskih državnih obla-stev, in se ravnati po njih naredbi. Za osebe, ki se tako izjavijo, velja, da so uredili svojo vojaško obveznost, in če se do dovršenega 27. leta starosti ne vrnejo iz izsel-ništva v domovino na stalno ali začasno bivanje, so v mirnem času oproščeni službe v kadru. Natančnejše določbe o postopku v takih primerih predpiše minister za vojsko in mornarico.«
§ 12.
Clen 49. se takole spreminja:
V prvem odstavku točke 1. pod a) se namesto besed »devet mesecev« postavlja: »dvanajst mesecev«, namesto »14 mesecev« pa: »13 mesecev«; v drugem odstavku te točke se namesto »14 mesecev« postavlja: »18 mesecev«.
V točki 2. pod a) tega predpisa se namesto »devet mesecev« postavlja: »dvanajst mesecev«, namesto »14 mesecev« pa: »18 mesecev«.
V točki 3. tega predpisa se namesto »šest mesecev« postavlja: »dvanajst mesecev«, namesto »štirinajstmeseč-nega« pa: »osemnajstmesečnega«.
V točkah 1. do 5. pod b) tega člena se povsod, kjer je »devet (ih) mesecev«, postavlja: »osemnajst(ih) mesecev«.
§ 13.
V prvem odstavku člena 58. se v točkah 2. in 3. za besedama »Podnarednik« in »Narednik« vriva; »II. in
I.	razreda«; v točki 4. pa se črta beseda »Narednik« in
dobi naslednja beseda veliko začetnico.
§ 14.
Clen 59. se takole spreminja in dopolnjuje:
Točke a), b) in c) se spreminjajo in se glasijo:
»a) kaplarski za pomožne vrste vojske s pristavkom naziva edinice pomožne vrste vojske oziroma stroke; pirotehnični, smodniški, avtomobilski, vozarski, bolničarski, ekonomski kaplar itd.;
b) podčastniki po točkah 2., 3. in 4. člena 58. tega zakona: za veterinarsko stroko in za pomožne vrste vojske s pristavkom naziva stroke - edinice: veterinarski, podkovski podnarednik II. razreda, pirotehnični, avtomobilski, vozarski, bolničarski, ekonomski narednik
I.	razreda itd.;
c) nižji in višji častniški čini po točkah 5. do 11. člena 58. tega zakona: za avtomobilske edinice in za stroke s pristavkom naziva pomožne vrste vojske oziroma stroke: avtomobilski poročnik, sanitetni poročnik, artilerijsko-tehnični kapetan I. razreda, inženirsko-teh-nični major, zrakoplovno-tehnični polkovnik, zrakoplovni inženirski polkovnik, inženirski podpolkovnik, generalno-štabni major, generalnoštabni brigadni general itd.«.
Za točko c) se vriva nova točka č), ki se glasi:
»č) V avtomobilskih edinicah so tudi strokovni nižji in višji častniki s činom po točkah 5. do 10. čl. 58, n. pr. strokovni avtomobilski poročnik.«
Sedanja točka č) je poslej točka d).
§ 15.
Za četrtim odstavkom člena 60. se dodaje tale novi odstavek:
»Za podčastnike se vodijo posebni strokovni činovni imeniki (rangliste) po vrstah in strokah.«
§ 16.
Clen 65. se spreminja in se glasi:
»Podčastniki napredujejo v naslednje čine po starešinstvu, ločeno po vrstah vojske in strokah, na prazna formacijska mesta, če spolnjujejo tele pogoje:
a)	Občne:
1. Podčastnik mora imeti priporočilne ocene, in to v sedanjem činu za poslednji dve koledarski leti, za naslednji višji čin pa najmanj za poslednje koledarsko leto in priporočilne podatke za oceno v letu, v katerem naj napreduje.
2. V času, ko pridobi pravico do napredovanja, ne sme biti v redni kazenski preiskavi ali pod obtožbo; prav tako tudi ne sme biti v predhodni kazenski preiskavi zaradi kaznivih dejanj, ki imajo za posledico kazen na prostosti, večjo od dveh let.
3. Ne sme biti sodno kaznovan v poslednjem letu, računši od dne, ko je postala sodba izvršna.
b)	Posebne pogoje;
1. Za podnarednika II. razreda: da je preslužil kot kaplar najmanj šest mesecev, uspešno opravljal službo in uspešno dovršil podčastniško šolo ali šolo v komandi, v pomožnih vrstah vojske in v strokah pa, ki te šole nimajo, da je napravil predpisani izpit.
2. Za podnarednika I. razreda: da je uspešno preslužil v činu podnarednika II. razreda najmanj tri leta.
3. Za narednika II. razreda: da je uspešno preslužil v činu podnarednika I. razreda najmanj tri leta in napravil predpisani izpit.
4. Za narednika I. razreda: da je uspešno preslužil v činu narednika II. razreda najmanj štiri leta in od teh najmanj dve leti pri četi oziroma v strokah na ustrezni strokovni službi.
5. Za vodnika III. razreda: da je uspešno preslužil v činu narednika I. razreda najmanj štiri leta in od teh najmanj dve leti pri četi in napravil predpisani izpit.
6. Za vodnika II. razreda: da je uspešno preslužil v činu vodnika III. razreda najmanj pet let.
7. Za vodnika I. razreda: da je uspešno preslužil v činu vodnika II. razreda najmanj pet let.
Od predpisanih rokov za podčastniške čine se izvzemajo gojenci vojaških šol in vojaki, ki odslužujejo dijaški rok. Ti dobivajo te čine po predpisih o ureditvi teh šol.
Cas, ki ga prebije podčastnik kot državni gojenec na šolanju v državi ali v inozemstvu ali na posebni službi v inozemstvu, se mu šteje kot služba pri četi.«
§ 17.
Clen 71. se spreminja in se glasi:
' »Ko odsluži kaplar svoj obvezni rok v stalnem kadru, sme služiti še dalje pri narodni vojaški sili na ponovnem roku, ki traja šest mesecev. Ce kaplar do konca ponovnega roka ne spolni pogojev za napredovanje v čin podnarednika II. razreda, se odpusti iz kadra.
Ko odsluži podnarednik II. razreda svoj obvezni rok s stalnem kadru oziroma kaplarski ponoviti rok po pred-
njem odstavku, sme služiti še dalje v stalnem kadru na ponovnih rokih. Ponovna roka za podnarednike iz čete sta dva: prvi traja tri, drugi pa dve leti. Ko odsluži podnarednik II. razreda prvi ponovni rok treh let, sme po želji izstopiti iz stalnega kadra; v takem primeru dobi nagrado 4000-— dinarjev in se prevede v rezervo. Ko odsluži podnarednik II. oziroma I. razreda iz čete tudi drugi rok dveh let, se odpusti iz stalnega kadra z nagrado 8000— dinarjev, če ne izjavi želje, da bi poklicno še dalje ostal v kadru, in se prevede v rezervo. Prvi ponovni rok se šteje od dne odslužitve obveznega roka v stalnem kadru oziroma odslužitve kaplarskega ponovnega roka, drugi pa od dne odslužitve prvega ponovnega roka. Nagrada 4000'— oziroma 8000— dinarjev ni zavezana davku in drugim davščinam državnih, samoupravnih in občinskih oblastev.
Ko se podnarednik II. oziroma I. razreda po prvem ali drugem roku odpusti iz stalnega kadra, se sme povišati v čin rezervnega podnarednika I. razreda oziroma narednika II. razreda, če spolnjuje vse druge pogoje, določene s tem zakonom.
Podnarednik II. oziroma 1. razreda iz čete se sme po odslužitvi prvega ali drugega ponovnega roka, če izjavi tako željo, obdržati v kadru poklicno v podčastniških činih po istih pogojih, kakor podčastniki z dovršeno podčastniško šolo, po določbah tega zakona. V takem primeru prejmejo polovico nagrade, določene za odpustitev; druga polovica pa se vplača v uradniški pokojninski sklad v dobro sklada. O tem odloči glede na opravljanje službe in vedenje te osebe ter glede na proračunske možnosti vrhovni inšpektor vojaške sile oziroma komandant mornarice oziroma komandant zrakoplovstva vojske.
Ponovnih rokov za podčastnike iz podčastniških šol in za podčastnike iz čete po prednjem odstavku je pet. Prvi štirje trajajo po dve leti, peti pa je neomejen, vendar ne more biti krajši od dveh let. Ti roki se imenujejo: prvi, drugi, tretji, četrti in peti ponovni rok in se štejejo od začetka služenja na prvem ponovnem roku. Podnarednikom podčastniških šol se šteje prvi ponovni rok z dnem napredovanja v podnaredniški čin, pri podčastnikih iz čete pa z dnem po odslužitvi obveznega roka v kadru oziroma z dnem, ko preteče kaplarski ponovni rok.
Za dovolitev, ostati na vsakem ponovnem roku, je potrebno: da ima podčastnik za poslednje koledarsko leto priporočilno oceno in priporočilne podatke za oceno v letu, v katerem se dovoljuje rok, razen tega pa tudi povoljen predlog nadrejenega starešine.
Podčastnik, ki se mu dovoli, ostati na ponovnem roku, mora odslužiti predpisni čas v tistem roku; podčastniki, ki se dobivajo iz podčastniških in tem enakih šol, pa morajo odslužiti tudi še obvezni čas po uredbi o šoli.
Cas, ki ga prebije podčastnik v zaporu po sodni obsodbi, in čas, ki ga prebije v pripora nied redno kazensko preiskavo in pod obtožbo, se mu ne šteje v službo, če se spozna, da je obtoženec kriv, in se obsodi z izvršno sodbo, a ne izgubi čina, ali če se oprosti kazni, ker ni zadostnih dokazov, prav tako ne čas, ki ga prebije na begu.
Prvi ponovni rok godbenikov se začne z dnem napredovanja v II. nižji godbeniški razred; po trajanju pa so roki isti kakor pri podčastnikih. Določbe šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena veljajo tudi za godbenike,
Kaplarjem, podčastnikom in godbenikom dovoljujejo ostati na ponovnih rokih tisti nadrejeni starešine, ki imajo po določbah členov 62. in 69. tega zakona pravico, poviševati v tisti čin.
Odločbo, da se ne dovoljuje ostati na ponovnem roku, izdajo, kadar je to samo zaradi nepovoljnega predloga nadrejenih starešin, inšpektorji vrst vojske oziroma poveljniki oziroma oddelkovni načelniki ministrstva za vojsko in mornarico, ki so hkrati tudi inšpektorji tiste vrste vojske ali stroke.«
§ 18.
Drugi odstavek točke 6. člena 75. se spreminja in se glasi:
»Podčastnike in godbenike upokojuje v vseh navedenih primerih vrhovni inšpektor vojaške sile na predlog nadrejenih starešin.«
§ 19.
Clen 81. se takole spreminja in dopolnjuje:
Točka 3. pod I. z vštevši črko d) se spreminja tako, da se glasi:
»3. narednik II. ali 1. razreda iz kadra z dovršeno podčastniško šolo, ki je:
a) prebil v podčastniškem činu skupaj najmanj devet let in od teh najmanj osem let pri četi;
b) je ocenjen s strogim izborom častnikov na ko-mandantskih in komandirskih položajih svojega polka, štaba, zavoda ali svoje ustanove, da zasluži, da se mu dovoli opravljanje izpita za podporočniški čin, in sodno vobče ni bil kaznovan;
c) dovrši predpisani tečaj in napravi izpit za čin aktivnega podporočnika;
č) ni oženjen;
d) ob času pripustitve k izpitu ni starejši od 32 let;«.
Točke pod e) do h) ostanejo nespremenjene.
Za točko 2. pod II. se dodaje nova točka 3., ki se glasi:
»3. narednik II. ali I. razreda iz kadra z dovršeno podčastniško šolo, ki:
a) prebije v podčastniškem činu skupaj najmanj devet let in od teh najmanj osem let pri četi ali na ustreznih Strokovnih Službah;
b) ob času pripustitve k izpitu ni starejši od 32 let;
c) spolnjuje pogoje pod I. iz točke 3. pod b), c), č), e), f), g) in h) tega člena.«
Na koncu tega člena se dodaje nov oddelek III., ki se glasi:
>111. Pri avtomobilskih edinicah more postati aktiven strokovni podporočnik;
a) civilna oseba z dovršeno srednjo strokovno tehnično šolo z završnim izpitom, enako popolni srednji Šoli, ki se po odslužitvi obveznega roka službe v stalnem kadru pri eni izmed glavnih vrst vojske ali pri avtomobilskih edinicah in po opravljenem izpitu zn čin rezervnega podporočnika v tisti vrsti vojske kot uradniški pripravnik na enoletni pripravi v avtomobilski šoli in po opravljenem izpitu oceni kot sposoben za strokovno avtomobilsko službo. Take osebe se sprejemajo v čin strokovnega avtomobilskega podporočnika;
b) avtomobilski narednik II. ali I. razreda iz kadra * dovršeno podčastniško šolo, ki je prebil v podčastniškem činu skupaj najmanj devet let, pokazal na enoletni Pripravi in delu v avtomobilski šoli izobrazbo in sposobnost opravljati tehnične in administrativne posle pri avtomobilskih edinicah in napravil predpisani izpit za
strokovnega avtomobilskega podporočnika, pa spolnjuje potrebne pogoje pod I.«
§ 20.
V prvem odstavku člena 83. se za besedama »ali stroko« dodajejo besede: »ali iz stroke v stroko«.
§ 21.
V prvem odstavku člena 84. se črta beseda »avtomobilska«.
§ 22.
Na koncu točke 2. člena 85. se postavlja pika in se dodaje tale novi odstavek:
»Kandidate izbira izborni svet, čigar sestavo določi minister za vojsko in mornarico;«.
§ 23.
Na koncu člena 86. se dodaje tale novi odstavek: »Za častnike stroke s fakultetno izobrazbo kakor tudi z dovršenimi šolami stopnje višje šole vojaške akademije veljajo roki, predpisani pod a) te točke.«
§ 24.
Clen 87. se spreminja in dopolnjuje takole:
Drugi odstavek točke 3. se spreminja in se glasi: »Pri zrakoplovstvu: da ima kot kapetan II. razreda najmanj dve leti priznane letalske službe.«
Drugi odstavek točke 4. se spreminja in se glasi: »Pri zrakoplovstvu: da ima kot kapetan I. razreda najmanj dve leti priznane letalske službe, je ocenjen, da ima izobrazbo in sposobnosti poveljevati osnovni edi-nici zrakoplovstva in je napravil predpisani izpit za ta čin.«
Pred sedanjim tretjim odstavkom točke 4. se dodaje naslednji novi odstavek:
»Kapetani I. razreda vrst vojske, ki so ob času, ko pridobijo pravico, javiti se in opravljati izpit za majorski čin, na pripravi za prestop v tehnično stroko po določbah točke 1. člena 24. ter členov 26. in 28. tega zakona, opravljajo izpit, predpisan za tehničnega majorja iz tiste stroke, in jim velja opravljeni izpit kot izpit, napravljen za majorski čin njih vrste vojske. Ce se ne prevedejo v tisto stroko, njih izpit, napravljen za tehničnega majorja, ne velja za nadaljnje napredovanje v vrsti vojske, marveč morajo opraviti predpisani izpit za majorski čin njih vrste vojske; vendar se jim priznava čas, ki so ga prebili v majorskem činu do naknadno opravljenega izpita za majorski čin njih vrste vojske kot spolnjeni pogoj za nadaljnje napredovanje v vrsti vojske.«
Tretji odstavek točke 5. se spreminja in se glasi: »Pri zrakoplovstvu: da ima kot major najmanj dve leti priznane letalske službe in je najmanj eno leto uspešno poveljeval osnovni edinici zrakoplovstva.«
Tretji odstavek točke 6. se črta.
Točka 7. se spreminja in se glasi:
»7. Za brigadnega generala: da je dovršil nižjo šolo vojaške akademije ali njej enako šolo v inozemstvu ali dovršil višjo šolo vojaške akademije, če ni dovršil nižje šole vojaške akademije; da je najmanj dve leti uspešno poveljeval polku ali vojaškemu okrožju (pri artileriji polku ali samostalnim divizionom, pri inženirstvu pa, da je bil na ustreznem položaju) in uspešno dovršil ko-mandantski tečaj.«
Točka 8. se spreminja in se glasi:
»8. Za divizijskega generala: da je dovršil višjo šolo vojaške akademije ali njej enako drugo višjo vojaško
šolo v državi ali v inozemstvu, najmanj dve leti uspešno poveljeval edinici brigadne stopnje in ob času napredovanja poveljuje divizijski oblasti ali četi divizijske organizacije; da je pokazal z vsem svojim delom in življenjem, ko je služil v vojski, da se mu more poveriti poveljevanje diviziji in da se sme povišati v čin divizijskega generala.«
Točka 9. se spreminja in se glasi:
>9. Za armijskega generala: da poveljuje v času napredovanja armijski oblasti ali zrakoplovstvu in da je ocenjen, da ima izobrazbo, sposobnosti, velik vojaški ugled in zaupanje za najvišje poveljevanje pri narodni vojaški sili.«
Točka 10. se spreminja in se glasi:
>10. V vojvodski čin se sme povišati v vojnem času armijski general, ki se v vojni posebno odlikuje z uspešnim službovanjem, od katerega je odvisen uspeh vojne ali kake operacije.«
§ 25.
Za členom 87. se dodaje tole besedilo:
»Za pomožne vrste vojske.
Clen 87.a.
Za napredovanje avtomobilskih častnikov veljajo občni pogoji iz člena 86. zakona; morejo pa biti povišani največ v polkovniški čin in morajo spolnjevati tele pogoje:
za poročnika, kapetana II. razreda, kapetana I. razreda in majorja: pogoje iz točk 1. do 4. člena 87.;
za podpolkovnika: da je uspešno opravljal službo na položajih po formaciji;
za polkovnika: da je dovršil nižjo šolo vojaške akademije ali njej enako vojaško šolo v inozemstvu ali dovršil višjo šolo vojaške akademije, če ni dovršil nižje šole vojaške akademije; da je uspešno opravljal službe na položajih po formaciji in je ocenjen za sposobnega poveljevati avtomobilskemu polku.
Za napredovanje avtomobilskih strokovnih častnikov veljajo občni pogoji iz člena 86. zakona; vendar morejo biti povišani največ v podpolkov-niški čin in morajo spolnjevati tčle pogoje:
a) za poročnika: da je prebil najmanj dve leti kot podporočnik na službi pri avtomobilski in motomehani-ziranih edinicah;
b) za kapetana II. razreda: da je prebil najmanj štiri leta v podporočniškem in poročniškem činu na službi pri avtomobilskih in motomehaniziranih edinicah, v tem času uspešno opravljal njemu dodeljene posle, napravil predpisani izpit za ta čin in je ocenjen, da ima izobrazbo in sposobnosti za službe po formaciji za čin kapetana II. razreda;
c) za kapetana I. razreda: da je kot kapetan II. razreda uspešno opravljal njemu dodeljene posle in službe po formaciji za čin kapetana II. razreda in je ocenjen, da ima izobrazbo in sposobnosti za samostojno vodstvo poslov svoje panoge po formaciji za čin kapetana I. razreda;
č) za majorja: da je kot kapetan uspešno opravljal njemu dodeljene posle in službe, pokazal izobrazbo in sposobnost za samostalno delo, napravil predpisani izpit za ta čin in je ocenjen, da ima izobrazbo in sposobnosti za višje samostalne posle po formaciji za majorski čin;
d) za podpolkovnika: da je uspešno opravljal njemu dodeljene posle in službe po formaciji, da se je odlikoval s svojim delom in službovanjem in pokazal, da ima izobrazbo in sposobnosti za najvišje položaje pri avtomo-
bilstvu po formaciji za čin avtomobilskega strokovnega podpolkovnika.«
§26.
Naslov nad členom 88. in ta člen sam se spreminjata in se glasita:
»Za generalnoštabne častnike.
Clen 88.
Za napredovanje generalnoštabnih častnikov veljajo občni in posebni pogoji členov 86., 87., 168. in 169. tega zakona, in še posebej:
1. za majorja: da je poveljeval najmanj eno leto kot kapetan I. razreda osnovni edinici.
Opravljeni izpit, | redpisan za prevedbo v generalno-štabno stroko, velja tudi kot izpit za čin generalnoštab-nega majorja oziroma za čin majorja v vrsti vojske oziroma za čin korvetnega kapetana pri mornarici;
2. za podpolkovnika: da je uspešno poveljeval v majorskem činu bataljonu ali edinici enake stopnje ali uspešno opravljal posle na položaju po uredbi o formaciji za čin generalnoštabnega majorja;
3. za polkovnika: da je najmanj eno leto uspešno poveljeval v jnajorskem ali podpolkovniškem činu bataljonu ali edinici enake veljave;
4. za brigadnega generala: da je najmanj dve leti uspešno poveljeval polku ali vojaškemu okrožju in uspešno dovršil komandantski tečaj za generalnoštabne častnike.
Kandidat, ki ne pokaže na tem tečaju zadostne izobrazbe za generalnoštabnega brigadnega generala, se prevede v eno izmed vrst vojske; pri tem se mu prizna komandantski tečaj za generalnoštabne častnike kot spolnjeni pogoj za napredovanje v čin brigadnega generala vrste vojske.
Generalnoštabni polkovniki, ki se ne izberejo in pošljejo na ta tečaj, se prevedejo v eno izmed vrst vojske in pošljejo na komandantski tečaj tiste vrste vojske;
5. za divizijskega generala: da je najmanj dve leti uspešno poveljeval edinici brigadne stopnje ali najmanj toliko časa uspešno opravljal posle na položaju po uredbi o formaciji za čin generalnoštabnega brigadnega generala.«
§ 27.
Clen 89. se spreminja in dopolnjuje takole:
V točki 6. se črta besedilo od< besed »da je rešil uspešno naloge na karti.. .< pa do konca te točke.
V točki 7. se namesto besed »en pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba ali načelnik oddelka glavnega generalnega štaba v činu generala iz generalnoštabne stroke« postavljajo tele besede: »en generalnoštabni brigadni general«.
V točki 8. se črtajo besede »da je rešil uspešno naloge na karti pod vodstvom komisije, v katero spadata dva armijsk^ generala in en pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba pod predsedstvom najstarejšega«.
§28.
Oddelek pod a) člena 91. se takole spreminja in dopolnjuje:
V točki 7. se namesto besed »en pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba ali en načelnik oddelka glavnega generalnega štaba v generalskem činu iz generalnoštabne stroke« postavljajo besede: »en generalnoštabni brigadni general«.
V točki 8. se črta tole besedilo: »da je uspešno rešil naloge na karti pod vodstvom komisije, katere predsed-
nik je en armijski general, člana pa sta: en pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba in načelnik sanitetnega oddelka ministrstva za vojsko in mornarico ali sanitetni general, ki ga odredi minister za vojsko in mornarico«.
§ 29.
Clen 99. se spreminja in se glasi:
»Kot poveljevanje edinici oziroma opravljanje službe, ki ustreza zadevnemu činu, ki se zahteva s posebnimi pogoji po tem zakonu za napredovanje, se šteje tudi čas, ki ga prebije častnik na službah in položajih, ki jih odredi minister za vojsko in mornarico.«
§ 30.
Clen 102. se spreminja in se glasi:
»Ko dajejo komisije naloge kandidatom za čine, za katere so določene naloge po tem zakonu, morajo dati vsakemu kandidatu posebne naloge, tako da ne dobita dva ali več kandidatov enakih nalog. Kritiki nalog posameznih kandidatov smejo prisostvovati tudi vsi drugi kandidati.«
§31.
Clen 103. se spreminja in se glasi:
»Kandidati se pošiljajo na komandantski tečaj oziroma pozivajo na reševanje nalog na karti, preden se razporedijo na položaje tistega čina, za katerega je določen komandantski tečaj oziroma reševanje nalog.«
§ 32.
Na koncu prvega odstavka člena 106. se dodaje: »In-tendantski častniki smejo poveljevati ekonomskim edi-nicam.«
§ 33.
Na koncu točke 2. člena 129. se namesto besed »če sicer ustreza tudi ostalim pogojem pod I., točko 3., pod f), g) in h), člena 81. tega zakona« se postavljajo tele besede: »če ustreza tudi ostalim pogojem pod I., točko 3., pod f), g) in h), člena 81. tega zakona in se izbere«.
Na koncu tega člena se dodaje tale novi odstavek:
»5. obveznik zdravnik (lekarnar, veterinar), ki med službo v stalnem kadru ni napravil izpita za čin rezervnega sanitetnega (lekarnarskega, veterinarskega) podporočnika in nima več ko 50 let starosti, če po predhodnem dvomesečnem vežbanju in ko se mu na prošnjo dovoli opravljanje izpita, ta izpit naknadno napravi. Za dovolitev, opravljati izpit, je potrebna poleg spredaj navedenega tudi še priporočilna ocena po nadrejenem starešini glede izobrazbe, sposobnosti in vedenja takega obveznika na vežbanju. Za napredovanje v čin rezervnega podporočnika mora tak obveznik poleg opravljenega izpita spolnjevati tudi še ostale pogoje pod I., točko 3., pod f), g) in h), člena 81. tega zakona in biti izbran.«
§34.
V členu 131. se za »87.« dodaje: »87.a,«.
§ 35.
V točki 8. člena 133. se namesto »30 let« postavlja: »32 let«.
§ 36.
V drugem odstavku člena 147. se med besedi »sanitetni« in »častniki« vrivata besedi: »in lekarnarski«.
§ 37.
Clen 148. se od začetka pa do besed »3. Mornariški narednik-vodnik III., II. in I. razreda« spreminja in se glasi:
»Starešinski čini pri mornarici so:
Mornariški kaplar.
Mornariški podnarednik II. razreda.
Mornariški podnarednik I. razreda.
Mornariški narednik II. razreda.
Mornariški narednik I. razreda.
Mornariški vodnik III. razreda.
Mornariški vodnik II. razreda.
Mornariški vodnik I. razreda.«
§ 38.
Na koncu člena 149. se dodaje novi odstavek:
»Za mornariške podčastnike se vodi poseben činovni imenik (ranglista) pri štabu mornarice ali pri kakem drugem evidenčnem poveljništvu.«
§ 39.
Prvi odstavek člena 150. se spreminja in se glasi: »Mornariški kaplar obstoji v vseh panogah mornariške službe. Da napreduje kdo v čin mornariškega kaplarja, je potrebno, da odsluži kot mornar najmanj osem mesecev in uspešno dovrši tečaj ene panoge službe ali se prevede v tisto panogo službe na podstavi komisijskega poročila, razen mornarjev palubne panoge, za katere ni tečaja, ki pa smejo napredovati, ko odslužijo najmanj dvanajst mesecev v kadru mornarice.«
§ 40.
Clen 152. se spreminja in se glasi:
»Podčastniki napredujejo v naslednje čine po starešinstvu na prazna formacijska mesta, če spolnjujejo tele pogoje:
1. Občne pogoje po členu 65. tega zakona.
2. Posebne pogoje:
za mornariškega podnarednika II. razreda: da je uspešno dovršil eno izmed mornariških podčastniških šol ali služil najmanj 12 mesecev kot mornariški kaplar in uspešno dovršil kak strokovni tečaj ene službene panoge pri mornarici; mornariški kaplarji, pomorci in poklicni rečni brodarji pa da to zaslužijo s svojim strokovnim znanjem in napravijo izpit, predpisan za čin podnarednika II. razreda;
za mornariškega podnarednika I. razreda: da je pre-služil v činu podnarednika II. razreda najmanj tri leta pri mornarici in v strokah na ustrezni strokovni službi;
za mornariškega narednika II. razreda: da je uspešno preslužil v činu mornariškega podnarednika I. razreda najmanj tri leta pri mornarici in v strokah na ustrezni strokovni službi in napravil izpit;
za mornariškega narednika I. razreda: da je uspešno preslužil v činu mornariškega narednika II. razreda najmanj štiri leta v ustreznih pnnogah službe pri mornarici in na strokovni službi;
•za mornariškega vodnika III. razreda: da je uspešno preslužil v činu mornariškega narednika I. razreda najmanj štiri leta in napravil izpit;
za mornariškega vodnika II. razreda: da je uspešno preslužil v činu mornariškega vodnika III. razreda najmanj pet let;
za mornariškega vodnika I. razreda: da je uspešno preslužil v činu mornariškega vodnika II. razreda najmanj pet let in od tega najmanj tri leta v ustrezni strokovni službi.
Od rokov, predpisanih za podčastniške čine, se izvzemajo gojenci vojaških šol in tisti vojaki, ki odslužu-
jejo dijaški rok. Ti dobivajo te čine po predpisih o ureditvi zadevnih šol.
Čas, ki ga prebije podčastnik kot državni gojenec na šolanju v državi ali v inozemstvu ali na posebni službi v inozemstvu, se mu šteje kot služba pri četi.«
§ 41.
Na koncu člena 164. se dodaje tale novi odstavek:
>4. Mornariški podčastniki tehnične panoge, ki so preslužili v činu mornariškega podčastnika najmanj devet let, pokazali na enoletni pripravi izobrazbo in sposobnost opravljati administrativno-tehnične posle v stroki in opravijo predpisani izpit za višjega vojaško-tehnič-nega uradnika IV. razreda.«
§ 42.
Na koncu točke 2. člena 167. se postavlja pika in se dodaje tale novi odstavek:
»Kandidate izbira izborni svet, čigar sestavo določi minister za vojsko in mornarico;«.
§ 43.
Člen 169. se v oddelku pod a) od točke 6. do točke 9. spreminja, tako da se glasi:
»6. Za kapetana bojne ladje: da je najmanj eno leto uspešno poveljeval v činu fregatnega kapetana večji vojni ladji ali ustreznim ladijskim sestavom, za katere je po uredbi o formaciji mornarice določen kot komandant najmanj fregatni kapitan, in je vobče s svojim dotedanjim delom dokazal, da ima izobrazbo in sposobnosti poveljevati največjim vojnim ladjam ali ustreznim sestavom.
7. Za kontreadmirala: da je dovršil nižjo šolo pomorske vojaške akademije ali tej enako šolo v inozemstvu ali dovršil višjo šolo pomorske vojaške akademije ali tej enako šolo v inozemstvu, če ni dovršil nižje šole, ali da ima višjo mornariško izobrazbo, o čemer odloči izborni svet; da je najmanj eno leto uspešno poveljeval v činu kapetana bojne ladje večjim bojnim ladjam ali ustreznim sestavom na morju, za katere je po uredbi o formaciji mornarice določen kot komandant najmanj kapetan bojne ladje, in da je ob vojnih vajah na morju v vlogi komandanta sestava po komisiji, ki jo odredi minister za vojsko in mornarico, ocenjen, da zasluži napredovati v kontreadmiralski čin.
8. Za viceadmirala: da ima višjo mornariško izobrazbo, o čemer odloči izborni svet, in je dokazal z vsem svojim delom in življenjem, ko je služil pri mornarici, da se mu more zaupati poveljevanje ladjevju ali vodstvo največjih ustanov pri mornarici.
9. Za admirala: da ima višjo mornariško izobrazbo in je pokazal s svojo izobrazbo, uspešnim delom in dotedanjim poveljevanjem, ugledom in zaupanjem, da lahko načeluje celokupni mornarici.«
§ 44.
Clen 171. se spreminja in se glasi:
»Glede častnikov intendantske panoge ekonomske stroke v službi pri mornarici veljajo za napredovanje isti pogoji iz člena 89. tega zakona kot za napredovanje Častnikov intendantske panoge ekonomske stroke pri vojski, ob uporabi na ustrezne službe pri mornarici, le da se rešujejo naloge na karti po točki 7. člena 89. tega zakona pred komisijo, katere predsednik je komandant mornarice, člana pa sta: en generalnoštabni brigadni ge-
neral in načelnik ekonomskega oddelka ministrstva za vojsko in mornarico.«
§ 45.
Clen 174. se spreminja in se glasi:
»Določbe členov 88., 98., 99., 100., 101., 102. in 103. tega zakona veljajo po naliki tudi za mornarico.«
§ 46.
Na koncu točke 2. člena 187. se pika črta in se do-, dajo besede: »in se izbere.«
§ 47.
Clen 202. se spreminja in se glasi:
»Izpiti za posamezne čine (razrede) po tem zakonu z vštetim izpitom za čin majorja (korvetnega kapetana, višjega vojaškega uradnika IV. razreda) se smejo opravljati vsega skupaj trikrat ne glede na prestop v drugo obliko-vrsto vojske ali stroko-panogo službe; tečajev pred opravljanjem izpita za te čine, za katere so ti tečaji, pa se sme za ustrezni čin vsakdo udeležiti samo enkrat.
Udeležba pri komandantskih tečajih kakor tudi reševanje nalog na karti, če sta določena v členih 87., 88., 89. in 91. tega zakona, sta dopustna samo enkrat za ustrezni čin (razred) ne glede na prestop v drugo obliko-vrsto vojske ali stroko-panogo službe.
Opravljanje izpita za čin podporočnika oziroma nižjega vojaškega uradnika IV. razreda se šteje neodvisno od tega, kolikokrat se je opravljal izpit za čin vodnika
III.	razreda.
Natančnejše določbe o opravljanju izpitov vobče in o udeležbi pri tečajih se predpišejo z uredbo; pravila in programe pa predpisuje minister za vojsko in mornarico.«
§ 48.
V prvem odstavku Člena 210. se za besedo »fakulteto« dodajejo besede: »ali z dovršeno strokovno šolo, ki ima veljavo fakultete,«.
§ 49.
Za prvim odstavkom člena 225. se dodaje tale novi odstavek:
»Določba člena 121. tega zakona velja tudi za vojaške uradnike.«
Dosedanji drugi odstavek je poslej tretji odstavek.
§ 50.
V točki 4. člena 226. se za »136.« postavlja vejica in se dodaje: »137. in 138.«.
§ 51.
Clen 260. se spreminja in se glasi:
»Mesečne plače podčastnikov vojske in mornarice se
tčle:
Č i n	Plača	Plača	s periodnimi poviški	
		1	2	3
Vodnik I. razreda ......	825	905	985	1065
Vodnik II. razreda		700	750	825	
Vodnik 111. razreda		600	650	700	
Narednik I. razreda		500	550	600	
Narednik II. razreda		400	450	500	
Podnarednik I. razreda . . .	340	370	400	
Podnarednik II. razreda . ■. .	280	310	340	
,				
§ 52.
Člen 276. se spreminja in se glasi:
»Aktivnim podčastnikom in aktivnim godbenikom vojske in mornarice gre mesečna draginjska doklada po tejle razpredelnici:
Čin - razred	Osebna draginjska doklada			
	Oženjen, vdovec ali z ženo razdružen, z otroki			Samski, vdovec ali z ženo razdružen, brez otrok
	i. | n. | m.			Ne glede na draginjski razred
	draginjski razred			
Vodniku I. razreda . .	500	350	300	180
Vodniku II. in III. razreda	460	320	280	180
Naredniku I. in II. razreda	420	300	265	180
Podnaredniku I. in II. raz.	—	—	—	90
Godbenemu kaplarju . .	—	—	—	30
				
Gojenci vojaških šol, brez razlike Čina, nimajo pravice do te doklade.«
§ 53.
Za šestim odstavkom člena 292. se dodaje tale novi odstavek:
»Pravice, ki gredo po prednjih odstavkih aktivnim častnikom, vojaškim uradnikom, podčastnikom, kaplarjem in redovom, uživajo po istih pogojih zase osebno tudi rezervni častniki, vojaški uradniki in podčastniki kakor tudi obvezniki, dokler so na vojaški dolžnosti.«
§ 54.
Člen 359. se spreminja in se glasi:
»Za zalaganje vojaške sile v pripravljenem, mobilnem in vojnem stanju se sme odrejati po potrebi tudi rekvizicija.
Kako se rekvizicija vrši in vse drugo o njej predpisuje zakon o rekviziciji.«
§ 55.
Točka 2. člena 380. se spreminja in se glasi:
»2. Aktivni častniki, ki so se udeležili vojne 1914. do 1918. in so že imeli višji tečajni izpit (zrelostni izpit), smejo napredovati do vštetega polkovniškega čina, če spolnjujejo razen določenih šol vse druge pogoje, ki jih zakon določa.«
§ 56.
Člen 381. se spreminja in se glasi:
»Priznavajo se vsi z zakonom določeni pogoji za napredovanje v čin rezervnega majorja:
1. rezervnim kapetanom I. razreda, ki so vstopili v vojno leta 1912. in 1913. z že napravljenim izpitom za čin rezervnega podporočnika;
2. rezervnim kapetanom I. razreda, ki nimajo izpita za čin rezervnega podporočnika, toda so poveljevali v vojni 1914. do 1918. najmanj dve leti borski edinici-vodu ali večji od voda.
3. Prav tako se priznavajo vsi po zakonu določeni pogoji za napredovanje v čin rezervnega majorja tudi rezervnim kapetanom I. razreda;
a)	ki so vstopili v vojno leta 1914. z že napravljenim •zpitom za čin rezervnega podporočnika in bili na dan
1.	oktobra 1918. rezervni častniki, ali
b) ki so bili v vojni ranjeni ali odlikovani za hrabrost, po vojni pa bili na vežbi in so na njej dobili priporočilno oceno, ali
c) ki so izrečeni za vojne vojaške invalide.
Vse to, kar je spredaj predpisano, velja tudi za rezervne kapetane I. razreda, ki so imeli na dan 31. avgusta 1940. čin kapetana I. razreda.
S predpisom tega člena se ne morejo koristiti tisti rezervni kapetani I. razreda, ki so bili upokojeni ali katerih ostavka je bila sprejeta in so prevedeni v rezervo, najsi spolnjujejo zgoraj predpisane pogoje.
Vse rezervne kapetane I. razreda, ki spolnjujejo pogoje iz tega člena, sme predložiti minister za vojsko in mornarico po svoji oceni-izprevidnosti in po potrebi za povišanje v čin rezervnega majorja, razen tistih, ki so v predhodni kazenski preiskavi, v redni sodni preiskavi, pod obtožbo ali pa bili sodno kaznovani.«
§ 57.
Za členom 399.a se dodajejo tile novi členi:
»Člen 399.b.
Sedanji podnaredniki, naredniki in naredniki-vodniki vrst vojske in strok, ki bodo v tem činu dne 31. marca
1941.,	se prevedejo dne 1. aprila 1941., in sicer:
a) za podnarednike I. razreda tisti podnaredniki, ki prebijejo v tem činu najmanj tri leta in ni pri njih zadržka za napredovanje po doslej veljavnem členu 65. pod a) zakona, vsi ostali podnaredniki pa za podnarednike II. razreda;
b) za narednike I. razreda tisti naredniki, ki prebijejo v tem činu najmanj štiri leta in ni pri njih zadržka za napredovanje po doslej veljavnem členu 65., pod a) zakona, vsi ostali naredniki pa za narednike II. razreda;
c) za vodnike III., II. in I. razreda sedanji naredniki-vodniki III., II. in I. razreda.
Dalje napredujejo podčastniki po pogojih člena 81, zakona.
Člen 399.C.
Za prevedbo sedanjih mornariških podčastnikov v ustrezne podčastniške čine po spremenjenem predpisu člena 148. veljajo povsem določbe člena 399.b tega zakona.
Člen 399.Č.
Prejemki podčastnikov po spremenjenih predpisih členov 260. in 276. se začno izplačevati z dnem 1. aprila 1941.
Člen 399.d.
Sedanji častniki za generalnoštabne posle se prevedejo z dnem, ko stopi ta uredba v veljavo, za generalnoštabne častnike.
Člen 399.e.
Prevedbo častnikov, specializiranih za avto-vozarsko-prometno službo, za avtomobilske častnike kakor tudi pekarskih in rokodelskih podčastnikov za ekonomske podčastnike izvrši minister za vojsko in mornarico.
Člen 399.1.
Pogoji za poveljevanje po dosedanjih predpisih čl. 87. in 88. veljajo kot spolnjeni pogoji po spremenjenih predpisih teh členov tega zakona za vse polkovnike, ki so na dan 31. avgusta 1940. že prebili štiri leta v tem činu.
Člen 399.g.
Tzjemno od predpisov člena 81. tega zakona sme postati _do 31. decembra 1943, aktiven podporočnik tudi
vodnik III. ali II. razreda, če spolnjuje vse druge pogoje, predpisane v Členu 81. zakona.
Podčastniki, katerim je že dovoljeno opravljanje izpita za čin podporočnika oziroma nižjega vojaškega uradnika IV. razreda, napredujejo po doslej veljavnih predpisih tega zakona, če napravijo izpit do 31. decembra 1940.
Clen 339.h.
S predpisi spremenjenega člena 45. zakona se v enem letu, ko stopi ta uredba v veljavo, lahko koristijo tudi tisti jugoslovanski državljani, ki so dovršili 27 let starosti, a imajo manj ko 50 let starosti, če naši vojaški oziroma diplomatsko-konzularni predstavniki v teh državah spoznajo, da so jim opravičeni vzroki preprečevali, da bi doslej uredili svojo vojaško obveznost.«
§ 58.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 23. avgusta 1940.; M. s. št. 1161.
Predsednik ministrskega sveta in namestnik ministra za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r.
Podpredsednik ministrskega sveta VI. Maček s. r.
(Sledijo podpisi vseh drugih ministrov.)
481.
Ministrski svet predpisuje na podstavi člena 1. uredbe o spreminjanju obstoječih predpisov in izdajanju novih M. s. št. 1118 z dne 16. septembra 1939. tole
uredbo*
o razveljavitvi uredbe z zakonsko močjo o utesnitvi odsvojevanja nepremične imovine v območju apela-cijskega sodišča v Ljubljani št. 87.820 z dne 4. septembra 1936. in uredbe z zakonsko močjo o utesnitvi odsvojevanja nepremične imovine v območju ape-lacijskih sodišč v Novem Sadu in Zagrebu št. 15.860 z dne 18. februarja 1938., z vsemi spremembami in dopolnitvami.
Člen 1.
Razveljavljata se uredba št. 87.820 z dne 4. septembra 1936.** in uredba št. 15.860 z dne 18. februarja 1938. z vsemi spremembami in dopolnitvami.
Clen 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu dne 19. septembra 1940.; M. s. št. 1225.
Predsednik ministrskega sveta in hamestnik ministra za notranje posle
Dragiša Cvetkovič s. r.
(Sledijo podpisi ostalih gg. ministrov.)
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 21. septembra 1940., št. 217/LXXV/638.
** »Službeni Ust« št. 592/75 iz 1. 1936. in št. 375/61 iz
1.	1938,
482.
Na osnovi odst. 3. člena 2. uredbe o kontroli zalog blaga v zvezi z odločbo IV. št. 29.561 z dne 7. avgusta 1940. (»Službene novine« št. 181 z dne 9. avgusta 1940.) predpisujem sporazumno z banom banovine Hrvatske tole
odločbo
o ureditvi uporabe gumija.*
1. Prepovedujem uporabo gumija (kavčuka) za izdelovanje:
a) vseh vrst obutve, kamor spadajo tudi Specialni gumijevi škornji za opravljanje del v vodi in predmeti, ki jih obsega prejšnja prepoved, kakršni so opanke, čevlji, galoše, snežke ipd.;
b) vseh delov za obutev, kamor spadajo tudi plošče za opanke, podpetnike ipd.;
c) zunanjih in notranjih gum za avtomobilska kolesa, in
č) za ovijanje starih gum za avtomobilska kolesa (protektiranje) za vse tiste vrste teh avtomobilskih gum, ki se ne morejo izdelovati na podstavi dovolitve, predpisane v točki 2. pod b) te odločbe.
2. Izjemno od prednje prepovedi in moje odločbe
IV.	št. 29.561 z dne 7. avgusta 1940.** se dovoljuje uporaba gumija za izdelovanje:
a) specialnih gumijevih škornjev za opravljanje del v vodi in sicer za tiste vrste in količine teh škornjev, ki jih z odlokom dovoli ministrstvo za trgovino in industrijo;
b) zunanjih in notranjih gum za avtomobilska kolesa pri vseh vrstali tovornih avtomobilov, avtobusov in avtomobilov v službi vojske in javne rabe, katerih izdelovanje in količine dovoli z odlokom ministrstvo za trgovino in industrijo;
c) tistih vrst gumijevih plošč, ki so potrebne za delovanje strojev, aparatov, tehničnih in medicinskih instrumentov ali ki spadajo v njih sestav.
3. Prepoved uporabe gumija (kavčuka) stopi v veljavo za predmete iz točke 1. pod a) v 3 dneh, pod b) in č) v 2 dneh, pod c) v 10 dneh.	,
Vsi ti roki začno teči od dne objave te odločbe v »Službenih novinah«.
4. Tisti obrati v državi, ki hočejo dobiti dovolitev za uporabo gumija (kavčuka) za izdelovanje gum za avtomobile, omenjene v točki 2. pod b), morajo v 3 dneh po objavi te odločbe poslati neposredno ministrstvu za trgovino in industrijo prošnjo z navedbo vseh potrebnih tehničnih podatkov.
Če ministrstvo za trgovino in industrijo na tako prošnjo ne izda v 10 dneh po objavi te odločbe rešitve, po kateri bi obrat smel nadaljevati izdelovanje dovoljenih vrst avtomobilskih gum, sme obrat nadaljevati izdelovanje avtomobilskih gum še 5 dni. Če bi obrat v 15 dneh po objavi te odločbe ne dobil dovolitve za izdelovanje avtomobilskih gum, mora njih izdelovanje ustaviti.
Če dobi obrat dovolitev za izdelovanje teh vrst in količin avtomobilskih gum v 10 oziroma 15 dneh po
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 19. septembra 1940., št. 215/LXXIY/634.
objavi te odločbe, mora proizvodnjo tistih vrst avtomobilskih gum, za katere ni dobil dovolitve, ustaviti v 2 dneh po priobčitvi dovolitve.
5. Ustavitev proizvodnje predmetov iz točke 1. se ugotovi zapisniško na dan ustavitve dela vpričo predstavnika pristojnega občnega upravnega obiastva prve stopnje. V zapisnik je treba po stanju proizvodnje tistih predmetov v trenutku ustavitve zapisati količine, ki so pri podjetju in v njegovem skladišču ali pa na potu v podjetje, in to: 1. količino izdelanih predmetov, katerih proizvodnja se ustavlja, po njih vrstah in trgovskem nazivu. Količine in vrste izdelanih predmetov je treba izkazati posebej za prodane in še ne dobavljene, posebej pa za neprodane, in 2. količine preostalega surovega gumija.
Pristojna občna upravna obiastva prve stopnje morajo poslati na prošnjo tvrdke svojega uradnika, ki preizkusi v prostorih podjetja točnost zapisnika o ustavitvi izdelovanja teh predmetov iz gumija in overi ta zapisnik s svojim podpisom. Tako overjeni zapisnik mora tvrdka takoj po overitvi, najdalj pa v 3 dneh po izvršeni ustavitvi izdelovanja teh predmetov iz gumija poslati neposredno ministrstvu za trgovino in industrijo, za kar mora poskrbeti predstavnik tega obiastva.
6. Kdor se ne ravna po določbah te odločbe ali ravna zoper te določbe, se kaznuje s kaznijo iz člena 5. uredbe o kontroli zalog blaga.
V Beogradu dne 13. septembra 1940.; IV., št. 33.616.
Minister za trgovino in industrijo Andres s. r.
(Ta odločba je bila prvič objavljena v »Službenih novinah« z dne 16. septembra 1940., št. 212.)
483.
Maksimiranje cen železu.*
Po odstavku 4. člena 3. uredbe o kontroli cen določa urad za kontrolo cen tele cene za železne profile:
1. Za vse vrste železnih profilov se predpisujejo za trgovce na debelo, za proizvajalce in uvoznike tčle osnovne relacijske cene: Beograd din 5-55, Niš din 5 63, Skoplje din 5-55, Novi Sad din 5-58, Sarajevo din 5-55, Kotor din 5'58, Ljubljana din 5-55, Celje din 5-55, Maribor din 5-57, Subotica din 5'65, Pančevo din 5'61 in Petrovgrad din 5'67 za 1 kg.
2. Tem osnovnim relacijskim cenam smejo trgovci na debelo in uvozniki kot celokupne dodatke brez razlike pribiti še din 0-78 za 1 kg pri tehle prodajah:
a) kadar prodajajo prodajalcem na drobno paličasto (okroglo, štirioglato, ploščato železo in obroče za kolesa), betonsko in fasonirano železo (oglato, segmentno in fa-sonirano železo za ključavnice) v kakršnih koli množinah;
b) kadar prodajajo porabnikom katerega izmed profilov, navedenih zgoraj pod a), in znaša hkrati prodana množina:
1. več ko 1000 kg betonskega železa,
2. več ko 500 kg drugih vrst železa pod a).
Pri prodaji profilov pod a) naravnost porabnikom v množinah do 1000 kg betonskega, a do 500 kg ostalega železa smejo pobirati veletrgovci in uvozniki kot doplačilo še 25 par, tako da sme skupni pribitek na osnovno relacijsko ceno doseči največ din 1’03 za 1 kg.
3. Osnovnim relacijskim cenam smejo trgovci na debelo in uvozniki kot celokupna doplačila brez razlike pribiti po din 1-18 za 1 kg pri tehle prodajah:
a) kadar prodajajo v katerih koli množinah prodajalcem na drobno tčle profile: polokroglo železo, trakasto železje od 2 mm navzgor (normalno in specialno), železo za letve in okove za vrata, obročno (H), klinasto, bandažno in osmerprobno železo;
b) kadar prodajajo profile pod a) naravnost porabnikom v množinah hkrati čez 250 kg.
Pri prodaji profilov pod a) naravnost porabnikom v množinah hkrati do 250 kg smejo pobirati veletrgovci oziroma uvozniki kot doplačilo še 25 par, tako da doseže skupni pribitek na osnovno relacijsko ceno lahko največ din 1'43 za 1 kg.
4. Proizvajalci, kadar prodajajo prodajalcem na drobno naravnost profile, navedene pod 2.a), smejo pribiti osnovni relacijski ceni največ din 078 za 1 kg, pri prodaji profilov pod 3.a) pa din 1T8 za 1 kg ne glede na prodano množino.
Cene zunaj zgoraj navedenih krajev se smejo zvišati nad določeno maksimalno ceno tudi še za znesek prevoznih stroškov od najbližje zgoraj navedene relacije do kupčeve postaje.
Te cene se razumejo brez skupnega davka na poslovni promet in brez morebitnih krajevnih davščin.
Te maksimirane cene se ne nanašajo na prodajo po proizvajalcih naravnost porabnikom niti ne na prodaje po proizvajalcih veletrgovcem; vendar so dolžni za vsako zvišbo cen zahtevati odobritev po predpisih uredbe o kontroli cen, če ne spadajo njih cene pod kontrolo ministrstva za trgovino in industrijo po uredbi o kartelih.
S tem se razveljavljajo prejšnje določbe o maksimiranju cen železu.
Iz urada za kontrolo cen v Beogradu dne 18, septembra 1940.; št. 6775.
484.
Pisemske pristojbine za Slovaško *
Po odločbi ministra za pošto, telegraf in telefon št. 22.677 z dne 24. avgusta 1940. na podstavi posebnega sporazuma, sklenjenega z republiko Slovaško dne 9. avgusta 1940. leta, se pobirajo za pisemske pošiljke, ki se pošiljajo iz Jugoslavije v Slovaško, naslednje znižane pristojbine:
1. za pisma, težka do 20 gramov, din 3'—,
za vsakih nadaljnjih 20 gramov ali del te teže pa din 2'—;
2. za odprte dopisnice din 1*50;
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne	* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dna
21. septembra 1940., št. 217/LXXV/64QS	18.	septembra 1940., št. 214,
3.	za vrednostna pisma in zavoje z označeno vrednostjo za vsakih 300 zlatih frankov ali del tega zneska po din 5'50.
Z določbo sporazuma je dogovorjeno, da veljajo te pristojbine od 1. julija 1940.
Iz ministrstva za pošto, telegraf in telefon dne 14. septembra 1940.; št. 22.677.
Banove uredbe.
485.
VI. št. 21.352/3.
Odločba.
Veljavnost kolektivne pogodbe z dne 20. oktobra
1938.,	z dopolnitvami z dne 19. junija 1939., s katero se je v smislu § 5. zakona o zaščiti delavcev ter § 209. obrtnega zakona uredilo delovno razmerje med Društvom knjigoveških mojstrov dravske banovine v Ljubljani in Zvezno organizacijo Saveza grafičkih radnika Jugoslavije v Ljubljani za več kakor polovico podjetij te stroke ter za več kakor polovico delavstva te stroke, zaposlenega na območju dravske banovine,
razširjam
na vso stroko v vsem območju dravske banovine.
Ta kolektivna pogodba velja torej za vse obrate:
a) ki izvršujejo le knjigoveštvo,
b) ki izvršujejo knjigoveška in kartonažna dela in
c) ki izvršujejo usnjato galanterijo obenem s knji-goveškimi deli.
Razširitev veljavnosti kolektivne pogodbe sem odredil v smislu določila čl. 14., odst. 1., uredbe o določanju minimalnih mezd, sklepanju kolektivnih pogodb, poravnavanju in razsodništvu (Sl. list št. 103/15 iz leta 1937.).
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 12. septembra 1940.
Ban:
Dr. Natlačen s. r.
486.
[VIII. št. 8014/1.
Odredba.
Z odredbo kraljevske banske uprave z dne 27. decembra 1938., VIII. št. 3949/3, postavljenemu predsedniku izpitne komisije za posluževalce električnih naprav je funkcija prestala.
Glede na to se označena odredba na podstavi čl. 7. pravilnika o opravljanju izpita za posluževalce električnih naprav z dne 16. junija 1933. (Sl. 1. št. 416/65—1933) spremeni tako, da se na izpraznjeno mesto predsednika postavi g. dr. Trstenjak Alojzij, banski svetnik pri kraljevski banski upravi.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani
dne 20. septembra 1940.
Ban;
Dr. Natlačen s. r.
487.
Spremembe v staležu banovinskih uslužbencev na ob* močju dravske banovine.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 26. avgusta 1940., I. št. 7250/2—40, je bil postavljen dr. Kušar Valentin, sekundarni zdravnik VIII. položajne skupine v obči državni bolnišnici v Ljubljani, za prosektorja VIL položajne skupine v banovinski bolnišnici v Mariboru.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22. avgusta 1940., I. št. 1868/3, je bil postavljen dr. Milavec Vladimir, asistent VII. položajne skupine v banovinski bolnišnici v Mariboru, za asistenta VI. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 22.	avgusta	1940., I.	.št.	7705/1,	je	bil postavljen dr.	Pintarič Ivan,	uradniški	priprav-
nik v banovinski bolnišnici v Celju, za banovinskega sekundarija VIII. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 5. septembra 1940., I. št. 7058/4, je bil premeščen po potrebi službe Vrisk Karel, banovinski uradnik VII. položajne skupine pri sreskem načelstvu v Murski Soboti, k sreskemu načelstvu v Logatcu.
*
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 23.	avgusta	1940., I.	št.	6556/2,	je	bil postavljen Simonič	Niko,	banovinski	služitelj II.
položajne skupine v banovinski bolnišnici v Mariboru, za zvaničnika III. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odločbo kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 30. avgusta 1940., I. št. 7392/3, je prestala služba D o m a n j k u Rudolfu, banovinskemu slu-žitelju II. položajne skupine pri banovinski bolnišnici \f Mariboru.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani liska in zalaga tiskarna Merkur d. d. s Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek z Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 77. kosu XI. letnika z dne 25. septembra 1940.
Razglasi kraljevske banske uprave
V. No. 379/4.	2755	3-1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske kaiiovine v Ljubljani razpisuje za gradijo klinične predavalnice univerze kra-'Ja Aleksandra I. v Ljubljani A javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 14. oktobra 1940, ob 11. uri dop. ,v sobi št. 33 tehničnega oddelka v Ljub-jkni. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih strokov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase tako, da vpišejo Ponudniki v uradni izvod ponudbenega Poračuna — torej ne na lastne prepise r~ ponudbene enotne cene s številkami !n besedami za vse ponudbene zneske ln vse seštevke za vsa dela.
Razpisujejo se težaška, betonska, zidarska in železobetonska dela.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz raznaša o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 20. septembra 1940.
v-No. 315/5.	2710-3-2
Razglas
0 U javni pismeni ponudbeni licitaciji ?a oddajo težaških, zidarskih, betonskih '“železobetonskih ter tesarskih, krovcih in kleparskih del pri gradnji po-8,°pja državne tekstilne šole v Kranju. , Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje po od-fedbi g. bana od 12. IV. 1940., V-No. ?15/2 in na podstavi čl. 86. do 98. zagona o drž. računovodstvu z dne 6. mar-
1910. ter njegovih sprememb oziro-spopolnitev za prevzem in izvršitev Pavedenih gradbenih del
javno pismeno ponudbeno licitacijo ”a dan 8. oktobra 1940. ob 11. uri dop. * sobi št. 33 tehn. oddelka kralj, banske “Prave v Ljubljani, Gledališka ul. 8. Načrti in proračuni so interesentom razpolago med uradnimi urami v ®°bi št. 13 tehn. oddelka kralj, banske jPrave v Ljubljani, Gledališka ul. 8, oz. j® dobiti vse ponudbene pripomočke {jr?!i plačilu stroškov za vsako vrsto del l)r',tem uradu. Prošnje za izročitev lici-.““ijskih pripomočkov se morajo kolcati po tar. post. 260.a taksnega za-°na z državnimi kolki.
, Ponudbe je predložiti v zapečatenih vuyertah, in sicer tako, da ponudniki P>šejo v uradni izvod ponudbenega "°računa — torej ne na lastne prepise
1 Ponudbene enotne cene s številkami s besedami, ponudbene zneske in potezne postavke in vse seštevke za Vs“ debi.
Zapečatene ponudbe, opremljene z drž. in banov, kolkom, vsako prilogo z drž. kolkom za din 4'— in banov, kolkom za din 2'—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za prevzem gradbenih del pri gradnji poslopja drž. tekstilne šole v Kranju od ponudnika N. N.« neposredno predsedniku licitac. komisije med 10. in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše, nepravilno ali nepopolno sestavljene ali opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale.
Podjetniki oziroma interesenti se opozarjajo na II. dodatek k »Splošnim pogojem za javna gradbena dela in dobave«, veljavnim za to licitacijo, po katerem je dopuščena možnost event. naknadnega povišanja pogojenih cen ob pogojih tega dodatka, ki pa morajo biti, kolikor se tičejo analiz cen ter seznamov mezd in gradiva, izpolnjeni že ob predložitvi ponudbe pri licitaciji, sicer se poznejše prošnje za priznanje večjih cen nego bpdo ponudene, ne bodo upoštevale.
Kolkovina za ponudbo znaša:
1. do ponudbenega zneska dinarjev 20.000 - din 50'—,
2. nad din 20.000"— do din 100.000'— din 100"—,
3. nad din 100.000 do din 500.000 din 200"—,
4. nad din 500.000 do din 1,000.000 din 300"—.
Poleg tega mora biti vsaka ponudba še kolkovana z banov, kolkom v višini 50% zgoraj navedene državne takse.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristajalna vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša 5% od ponudbene vsote, zaokrožene navzgor na tisočake.
Kavcija se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri banovinski blagajni v Ljubljani, Erjavčeva c. 13, v vrednostnih papirjih oz. garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24 pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »R Pogodbe in dobave«. Kavčiio je tudi mogoče položiti v gotovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče III. četrtletje, odobrenje ministrstva za grad-be. da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in ne nad tri mesece staro potrdilo zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je hkrati z vročitvijo ponudbe predložiti odprto predsedniku licitacijske komisije. Po-
oblaščenci morajo predložiti poleg tega od.pristojne oblasti overjeno pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitacijah.
Banovinska uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne glede na višino ponudbene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
Ljubljana dne 17. septembra 1940.
*
K V. No. 281/70-1940.	2689-3-3
Razglas
o I. pismeni ponudbeni licitaciji za težaška, zidarska, betonska in železobetonska dela pri zgradbi okrožnega sodišča v Celju.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje po naročilu ministrstva za gradbe od 23. avgusta 1940., M. G. št. 33.579 in na podstavi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1910, ter njegovih sprememb oziroma spopolnitev za prevzem in izvršitev težaških, zidarskih, betonskih in železobetonskih del pri zgradbi okrožnega sodišča v Celju
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 7. oktobra 1940. ob 11. uri dop.
v sobi 33 tehn. oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ul. št. 8/III.
Načrti in proračuni so interesentom na razpolago in v vpogled med uradnimi urami v sobi 30 tehn. oddelka kraljevske banske uprave v Ljubljani, Gledališka ulica 8/III, oziroma je dobiti vse ponudbene pripomočke proti plačilu napravnih stroškov pri tem uradu.
Ponudbe je predložiti v zapečatenih kuvertah, in sicer tako, da vpišejo ponudniki v uradni izvod ponudbenega proračuna, torej ne na lastne prepise, ponudbene enotne cene s številkami in besedami, ponudbene zneske in posamezne postavke in vse sestavke za vsa dela.
Zapečatene ponudbe, opremljene z
državnimi kolki, vsaka priloga z državnim kolkom za din 4"—, morajo izročiti ponudniki ali njih pooblaščenci na dan licitacije z označbo »Ponudba za prevzem težaških, zidarskih in železobetonskih del pri zgradbi okrožnega sodišča v Celju« od ponudnika N. N. neposredno predsedniku licitacijske komisije med
10.	in 11. uro dopoldne. Po pošti pravočasno došle ponudbe se vzamejo s pogojem, ako ponudnik v njih navede, da so mu vsi pogoji znani in da jih brez pridržka sprejme. Poznejše, nepravilno opremljene ali brzojavne ponudbe se ne bodo upoštevale.
Kolkovina za ponudbe znaša:
1.	od ponudbenega zneska 3,000.000 do din 4,000.000'— din 600'—,
2.	nad din 4,000.000-— do 5,000.000-— din 700—.
Vsak ponudnik mora v ponudbi izrečno izjaviti, da v celoti pristaja na vse splošne in tehnične pogoje ter mora položiti kavcijo, katera znaša 10% od navzgor zaokrožene ponudbene vsote do 1,000.000-—, za presežek te vsote pa 5%, za domače podjetnike. »
Kavcija se mora položiti najkasneje na dan licitacije do 10. ure dopoldne pri davčni upravi za mesto Ljubljano v vrednostnih papirjih oziroma garantnih pismih, izdanih po denarnem zavodu v smislu čl. 86. zakona o drž. računovodstvu in registriranih v smislu čl. 24. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka »B pogodbe in nabave«. Kavcijo je mogoče položiti tudi v gotovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
O položeni kavciji prejme ponudnik blagajnično položnico. To položnico, nadalje potrdilo davčnega urada o poravnavi vseh davčnih plačil za tekoče III. četrtletje, odobrenje ministrstva za gradbe, da se sme ponudnik udeleževati javnih licitacij in ne čez 3 mesece staro potrdilo pristojne zbornice za trgovino, obrt in industrijo o sposobnosti je obenem z vročitvijo ponudbe predložiti odprte predsedniku licitacijske komisije. Pooblaščenci morajo predložiti poleg tega od pristojne oblasti overjeno pooblastilo, da smejo zastopati svojo firmo pri licitaciji.
Državna uprava si izrečno pridržuje pravico, oddati razpisano delo ne glede na višino ponudbene vsote ali tudi vse ponudbe odkloniti brez kake obveznosti.
Vsak ponudnik mora ostati v besedi 30 (trideset) dni po licitaciji.
Kr. banska uprava dravske banovine. .V Ljubljani dne 14. septembra 1940.
*
V-Št. 264/6-1940.
2674-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo drobnih kock in robnikov za tlakovanje državne ceste št. 2 od km 546.797, 40—549.143, 82 (Žabja vas—Novo mesto —kolodvor)
I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. oktobra 1910. ob 11. uri dop.
v sobi št. 19 odseka za državne ceste in mostove, Gajeva 5. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 2,141.762'50.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni desiii tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V.	Ljubljani dne 14. septembra 1940.
K. V-No. 203/13.
2672-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za dobavo malih kock za rekonstrukcijo drž. ceste št. 50 od km 75 + 414 — 76 + 660 (skozi Celje)
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. oktobra 1940. ob 11. uri dop.
v sobi št. 19 odseka za drž. ceste in mostove, Gajeva ul. 5 priti. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 840.720'—.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 14. septembra 1940.
*
K V-No. 203/12-1940.	2673-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo državne ceste št. 50 od km 75 + 414 — 76 + 660 (skozi Celje)
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. oktobra 1940. oh 11. uri dop. v sobi št. 19 odseka za drž. ceste in mostove, Gajeva 5, pritličje. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 950.620'—.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 14. septembra 1940.
*
K V-No. 263/7—1940.	2675-3-3
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje za rekonstrukcijo drž. ceste od km 546.797‘40 do 549.143'82 (Žabja vas—Novo mesto— kolodvor)
I.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 24. oktobra 1940. ob 11. uri dop.
v sobi št. 19 odseka za državne ceste in mostove, Gajeva ul. 5. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnih stroškov med uradnimi urami ravno tam.
Ponudbe naj se glase v obliki popusta v odstotkih (tudi z besedami) na vsote odobrenega proračuna, ki znaša din 3,229.733'97.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V.	Ljubljani dne 14. septembra 1940.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
Og 34/40-2.
2727
Uvedba postopka za proglasitev mrtvim.
Pirš Filip, rojen 28. aprila 1882. v Gostinci, občina Podčetrtek, srez Šmarje pri Jelšah, je odrinil ob izbruhu svetovne vojne v letu 1914. z 11. čdto 87. p. p. na rusko bojišče, od koder je v letu 1916. prišel na italijansko bojišče. Na tem bojišču je Pirš Filip baje 5. 10. 1916. pri Lokvici padel.
Ker je potemtakem verjetno, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 24. o. d. z., se uvaja na prošnjo žene Pirš Alojzije, Plinarsko naselje 96, Zagreb, postopek za proglasitev mrtvim ter se izdaje poziv, da se o pogrešancu poroča sedišču ali s tem postavljenemu skrbniku gosp. Prelogu Mihaelu, viš. pis. ofic. v pok. v Celju-Pirš Filip se poziva, da se zglasi prl podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi.
Po 1. decembru 1941. bo sodiščema vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim.
Okrožno sodišče v Celju, odd. L, dne 16. septembra 1940.
Og 31/40-1
*
2729
Amortizacija.
Na prošnjo Šarf Frančiške, zasebnke v Dolnji Ribnici št. 13, se uvaja postopek za amortizacijo vrednostnih papif' jev, ki jih je prosilka baje izgubil3: ter se njih imetnik pozivlje, da uveljavi v 6 mesecih počenši od 16. 9. 194"-svoje pravice, sicer bi se po preteku tega roka proglasijo, da so vrednostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev:
Hranilna knjižica št. 11.456 Hrami' nice mestne občine v Brežicah, glase#1 se na ime Zofiča Martina z vlogo J*1' narjev 10.238‘46 in hranilna knjižic* št. 11.258 Hranilnice mestne občine Brežicah, glaseča se na ime Bizj8 , Marije z vlogo din 6.097 56.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I-> dne 16. septembra 1940.
Og 30/40-2.
*
0726
Amortizacija.
Na prošnjo Zupanc Kristine, ruda^ jeve žene v Migojnicah št. 95, se uvaj^ postopek za amortizacijo vrednostni papirjev, ki jih je prosilka baje iz£,a bila, ter se njih imetnik pozivlje, „ uveljavi v 6 mesecih, počenši od 1“ ' 1940. svoje pravice, sicer bi se po Pr, teku tega roka proglasilo, da so vre nostni papirji brez moči.
Oznamenilo vrednostnih papirjev: Hranilna knjižica št. 17.857 Savinj8 posojilnice x Žalcu, glaseča se na
Zupanca Edvarda in Kristine, Migojnice, 8 stanjem din 1.Ž46 30.
Okrožno sodišče v Celju, odd. II., dne 18. septembra 1940.
*
01 P 1124/40-4.	2744
Oklic.
Tožeča stranka Brodej Anton, lovski j-Uvaj, Sp. Dolič 91, zastopan po dr. Juhartu Jožetu in dr. Belletu Ivanu, odv. v Celju, je zoper toženo stranko Stie-gerja Vernerja, trg. v Celju, vložila '°žbo radi din 911'— s prip.
Prvi narok za ustno razpravo je določen na 30. oktobra 1940. ob 8. uri pri torn sodišču v sobi št. 6.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, 8® ji postavlja za skrbnika Čremožnik Covro, odv. uradnik v pok. v Celju, *Tankopanska ul. 1, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler se ?ve zglasi sama ali ne imenuje poobla-8čenca.
Okrajno sodišče v Celju, odd. III.,
dne 16. avgusta 1940.
Dl P 1320/40—2.	2743
Oklic.
Tožeča stranka Skorja Jože, pos., Cehe, Cesta na Dobravo št. 23, ki jo zastopa dr. Vrečko Dragotin, odv. v Celju, to zoper toženo stranko nedol. Velenška Mihaela, nedol. Velenška Štefana in Oodol. Velenška Ivana, vsem neznanega bivališča, -vložila tožbo radi izbrisa bremen — sporni predmet din 1000'—.
Krvi narok za ustno razpravo je dotočen na 30. oktobra 1910. ob 8. uri pri tom sodišču v sobi št. 6.
Ker bivališče tožene stranke ni znano, 8e ji postavlja za skrbnika Čremožnik Covro, odv. uradnik v pok. v Celju, Krankopanska ul. 1, ki jo bo zastopal njeno nevarnost in stroške, dokler 8® ne zglasi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Celju, odd. III., dne 20. septembra 1940.
S 209/40—2.	<	2737
Razglasitev preklica.
, S sklepom okrožnega sodišča v Mari-Jtoru z dne 16. avgusta 1940., opr. št. J! 165/40—2, je bila Dem Julijana, po-*todelka, prej stanujoča v Močni št. 13, 8®daj v umobolnici v Novem Celju, za-r®di umobolnosti popolnoma preklicana. •. Za skrbnika je bil postavljen Dern j*v8uštin, posestnik v Močni št. 13. krajno sodišče v Mariboru, odd. V., dne 17. septembra 1940.
K 164/40-2.	2739
Oklic.
>. Tožeča stranka: Plut Martin, pos. na Lokvici št. 40. v Tožena stranka: Težak Martin, trgo-z lesom, na Hrastu št. 8.
Tožeča stranka Plut Martin je vložil jtofi toženi stranki Težaku Martinu ra-5.200'- spp k opr. št. P 164/40-1
za ustno razpravo se je do-
na dan 31. oktobra 1940. ob 8. uri dop.
pred tem sodiščem v sobi št. 20.
Ker bivališče tožene stranke po poročilu občine Metlika - okolica z dne
16.	9. 1940., št. 2317/1, ni znano, se postavlja g. Šavorn Ferdo, služitelj pri okrajnem sodišču v Metliki, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne pride sama ali ne imenuje sodišču drugega pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Metliki, odd. II.,
dne 19. septembra 1940.
*
Rz 18/40-2.	2721
Oklic.
Na prošnjo Lipuša Josipa in Marije, posestnikov v Oplotnici št. 90, zastopanih po Jerebu Radu, javnem notarju v Slov. Konjicah, se uvaja postopek za amortizacijo pri zemljišču vi. št. 55 k.
o.	Kot vknjižene terjatve Kočnika Mihaela iz kupne pogodbe z dne 21. 6. 1869. in prisojila 13. 9. 1881., št. 4368, v znesku po 109 fl 84 kr.
Vsi, ki imajo zahtevke glede te terjatve, se vabijo, naj jih prijavijo v enem letu, najkasneje do 28. 9. 1941.
Okrajno sodišče v Slov. Konjicah, odd. I.,
dne 18. septembra 1940.
I 1809/40-8.	-	2599
Dražbeni oklic.
Dne 30. oktobra 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sp. Hudinja vi. št. 425.
Cenilna vrednost: din 80.916’—.
Najmanjši ponudek: din 53.944’—.
Varščina; din 8092'—.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Celju, odd. VI.,
dne 21. avgusta 1940.
I 359/40-10.	<	2725
Dražbeni oklic.
Dne 30. oktobra 1940. ob osmih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Butoraj vi. št. 18.
Cfenilna vrednost: din 84370’49.
Vrednost pritekline: din 12.0"0’—.
Najmanjši ponudek: din 56.246-92.
Varščina: din 8437'25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Črnomlju, odd. II.,
dne 19. septembra 1940.
I 217/38.	2631
Dražbeni oklic.
Dne 28. oktobra 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Murski vrh-Zasadi vi. št. 18.
Cenilna vrednost: din 34.450'—.
Najmanjši ponudek: din 22.968’—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. II.,
dne 9. septembra 1940.
I 371/40-7.	2694
Dražbeni oklic.
Dne 30. oktobra 1940. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Briga vi. št. 82, 86, 96, 138, 173 in 183.
Cenilna vrednost: din 108.095’01.
Vrednost pritekline: din 10.320'—.
Najmanjši ponudek: din 72.039’50.
Varščina: din 10.805-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II.,
dne 13. septembra 1940.
•j;
I 656/39.	2518
Dražbeni oklic.
Dne 29. oktobra 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Križ vi. št. 238, 1020 in 1126.
Cenilna vrednost: din 29.408’—.
Najmanjši ponudek: din 19.605-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se no mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeii oklic, ki je riabit na uradni deski tega -odišča.
Okrajno sodišče v Kostanjevici, odd. II.,
dne 28. avgusta 1940.
I 682/40—6.	2477
Dražbeni oklic.
Dne 28. oktobra 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražAba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Anton vi. št. 191 do ene tretjine.,
Cenilna vrednost: din 1090—.
Najmanjši ponudek: din 1090'—.
Varščina: din 110-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je- priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 26. avgusta 1940.
I 3424/39.
*
2620
Dražbeni oklic.
Dne 29. oktobra 1940. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Slivnica vi. št. 18.
Cenilna vrednost: din 17.250-—.
Vrednost pritekline:	din 1725-—
(upoštevana v cenilni vrednosti).
Najmanjši ponudek: din 11.500'—.
Varščina: din 1725—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Ljubljani, odd. V. b, dne 24. avgusta 1940.
I 1413/40-8.
*
2684
Dražberti oklic.
Dne 28. oktobra 1940. o poli devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Sv. Magdalena vi. št. 296.
Cenilna vrednost: din 64.800—.
Najmanjši ponudek: din 43.200-—.
Varščina: din 6480'—.
Pravice, ki ne bi pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega •odišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 23. avgusta 1940.
I 5003/39—17.
*
2676
Dražbeni oklic.
Dne 30. oktobra 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Krčevina vi. št. 245.
Cenilna vrednost: din 310.875'—.
Najmanjši ponudek: din 155.437'50.
Varščina: din 31.087-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe,
te priglasiti sodišču najpozneje pri draž-»enem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati
glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 29. avgusta 1940.
•J;
I 1741/40-9.	2705
Dražbeni oklic.
Dne 30. oktobra 1940. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi, št. 27 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Šober vi. št. 31.
Cenilna vrednost: din 190.351'85.
Vrednost priteklin: din 5618-75.
Najmanjši ponudek: din 126.901-25.
Varščina: din 19.036'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Mariboru dne 31. avgusta 1940.
I 419/40-8.	2724
Dražbeni oklic.
Dne 28. oktobra 1940. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 35, prvo nadstropje, dražba nepremičnin po posameznih vložkih zemljiška knjiga Zagorica vi. št. 355, 113, 143.
Cenilna vrednost: din 79.545'60.
Najmanjši ponudek: din 53.030-—.
Varščina: din 7954'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Novem mestu, odd. II.,
dne 15. septembra 1940.
I 173/40-8.
*
2658
Dražbeni oklic.
Dne 30. o k t q b r a 1940. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zidane pritlične hiše (v kateri se izvršuje gostilničarska obrt), kleti, hleva, drvarnice, gospodarskega poslopja, zelenjad-nega vrta in dvorišča zemljiška knjiga Hotemež vi. št. 41.
Cenilna vrednost: din 34.475'—.
Vrednost pritekline: din 425-—, ki je že upoštevana v cenilni vrednosti.
Najmanjši ponudek: din 22.983'50.
Varščina: din 3.447'50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Radečah
dne 9. septembra 1940.
I 249/40—10.	2643
Dražbeni oklic.
Dne 29. oktobra 1940. ob 9.15 uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin vi. št. 42 k. «• Skale.
Cenilna vrednost: din 97.327'—.
Pritekline: din 12.812-—.
Najmanjši pdnudek: din 64.885—•
Varščina: din 9735-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draZ' benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. II., dne 5. septembra 1940.
I 222/40—12.	2640
Dražbeni oklic.
Dne 30. oktobra 1940. o b 9-1*! uri bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin vi. št. 1/0 k.«-Sv. Bric; vi. št. 4 k. o. Šalek.
Skupna cenilna vrednost: dinarje 86.081'—.
Pritekline: din 5805'—.
Najmanjši ponudek: din 57.390—
Varščina: din 8610-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražb®, je priglasiti sodišču najpozneje pri dra*" benem naroku pred začetkom dražb«, sicer bi se ne mogle več uveljavlja' glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.	v	•
Drugače pa se opozarja na dražbe" oklic, ki je nabit na uradni deski teg sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. II., dne 14. septembra 1940.
I 268/40-12.	*	2634
Dražbeni oklic.
Dne 30. oktobra 1940. ob o s bo pri podpisanem sodišču v sobi Št; dražba nepremičnin zemljiška Križe vi. št. 77 (enonadstropna hiša Retnjah št. 2 in pare. št. 456-travnike
Cenilna vrednost: din 51.157'50.
Najmanjši ponudek: din 34.105-50. Varščina: din 5115-75.	v.g
Pravice, ki bi ne pripuščale d raz '
je priglasiti sodišču najpozneje pri dr* benem naroku pred začetkom d ra* »j sicer bi se ne mogle več uveljavil® glede nepremičnin v škodo zdražit®1'' ki je ravnal v dobri veri.	j
Drugače pa se opozarja na dražb®^
oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
Okrajno sodišče v Tržiču, dne 9. septembra 1940.
teg9'
I 101/40—12.	2681
Dražbeni oklic.
Dne 30. oktobra 1940. ob de-ve t i h bo pri podpisanem sodišču v ?°bi §L 2 dražba nepremičnin zemljica knjiga k. o. Bistrica vi. št. 292 pare. C 529/3 pašnik (nova hiša pri Sv. Neži, “fezje, pritlična z vrtom).
Cenilna vrednost: din 107.907'50.
Najmanjši ponudek: din 71.938-50.
Varščina: din 10.791-—.
, Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, j6 priglasiti sodišču najpozneje pri draž-oenem naroku pred začetkom dražbe.' s'cer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ®i je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni °klic, ki je nabit na uradni deski tega s°dišča.
Okrajno sodišče v Tržiču, dne 9. septembra 1940.
^pisi v zadružni register.
Vpisale so se spremembe m dodatki pri nastopnih zadmgah:
DaS.
Sedež: Brezno.
Dan vpisa: 20. septembra 1940. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v rreznu, registrovana zadruga z neome-l^o zavezo.
Na skupščini dne 28. julija 1940. je ^druga sprejela nova pravila po za-“°nn o gospodarskih zadrugah z dne ll- 9. 1937.
Spremenjeno besedilo: Hranilnica in Posojilnica v Breznu, zadruga z neomc-loftim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov * Cm, da jim priskrbuje kredit po kar ajbolj povoljnih pogojih.
. Za dosego tega namena opravlja za-ruga sledeče posle:
C daje svojim zadružnikom posojila;
2.	budi in širi smisel za varčnost in Prejema od vsakogar hranilne vloge a vložne knjižice in na tekoči račun; j o. si pridobiva nadaljnja potrebna eoarna sredstva z izposojili;
4- nabavlja na račun svojih zadruž-*kov potrebna sredstva za kmetijsko v°izvodnjo in sprejema od svojih zakonikov njihove proizvode v komisij-? Prodajo;
, posreduje za svoje zadružnike v arovalnih poslih. rt Zadruga je bila ustanovljena za nemočen čas.
v | oslovni delež znaša din 5'— in se Pkfea ob pristopu.	,
j^sak zadružnik jamči za obveznosti yruge neomejeno in nerazdelno, j Zadruga objavlja skupščinske sklepe ,] ^ruge svoje priobčitve na razglasni Jski v svoji poslovalnici, vabila na 8 PpšČine pa tudi v listu »Narodni go-pf^ar« v Ljubljani.
k ^Pravni odbor sestoji iz 5 zadružniki' 'n se vo*' za dobo treh let. Vsako 0 izstopi ena tretjina odbornikov ta-
ko, da izstopita po prvem in drugem poslovnem letu po dva odbornika, po tretjem pa preostali odbornik.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno napisano ali natisnjeno ali s pečatiloin odtisnjeno firmo podpišeta svojeročno po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbrišejo se dosedanji člani načelstva Rebernak Rudolf. Stelzer Anton, Sagaj Marko in Lorenčič Vinko, vpišejo se pa na novo izvoljeni člani upravnega odbora: Jerič Ivan, pos. na Remšniku, Pavlič Vid, župnik na Remšniku, Helbl Lovrenc,,pos. na Remšniku in Volmajer Anton, pos. na Remšniku.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 19. septembra 1940.
Zadr II 84/15 — Zadr II 40/15 *
1156.
Sedež: Črna.
Dan vpisa: 14. septembra 1940.
Besedilo: Mlekarska zadruga v Črni, registrirana zadruga z omejeno zavezo.
Na skupščini dne 16, junija 1940. je zadruga sprejela nova pravila po zakonu o gospodarskih zadrugah z dne
11.	9. 1937.
Spremenjeno besedilo: Mlekarska zadruga z omejenim jamstvom v Črni pri Prevaljah.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema od svojih zadružnikov mleko in ga predeluje v razne mlečne izdelke;
2. vnovčuje za svoje zadružnike mleko in mlečne izdelke;
3. posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin in vnov-čevanje ostalih pridelkov.
Za dosego svojega namena zadruga nabavi in vzdržuje zgradbe in inventar.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 400'— in se vplača ob pristopu ali v treh mesecih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, pa tudi s pismenimi vabili.
Upravni odbor sestoji iz 3 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi ena tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti za to upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Izbrišejo se dosedanji člani načelstva: Šepul Franc, Adamič Ivan, Mlinar Andrej, Kompan Simon, Plaznik Ivan in Kordež Filip, vpišejo se pa na novo izvoljeni člaui upravnega odbora: Plaz-
nik Martin, rudar v Črni, Klavž Franc, pos. v Sp. Javorju in Modrej Peter, pos. v Zg. Javorju.
^krožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. IV., dne 12. septembra 1940.
Zadr IV 11/13 - Zadr II 31/13
*
1157.
Sedež: Kropa.
Dan vpisa: 9. septembra 1940. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Kropi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 7. julija 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	IX. 1937.
Besedilo odslej: Hranilnica in posojilnica v Kropi, zadruga z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov. Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas
Poslovni delež znaša din 15'— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Zadružniki jamčijo za obveznosti zadruge neomejeno z vsem svojim premoženjem in nerazdelno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodari v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 7. septembra 1940.
Zadr. IV 5/47.
H*
1158.
Sedež: Leše pri Tržiču.
Dan vpisa: 9. septembra 1940. Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Lesah pri Tržiču, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 28. junija 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Hranilnica in posojilnica v Lešah, zadruga z neomejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 4 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
8.	si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 5'— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Zadružniki jamčijo za obveznosti zadruge neomejeno z vsem svojim premoženjem in nerazdelno.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, po potrebi pa jih sme razglašati še na drug način.
Vpišejo se člani upravnega odbora:
Langus Jakob, pos., Peračica 7,
Bohinjec Anton, pos., Leše 13,
Valjavec Peter, pos., Leše 20,
Rozman Anton, pos., Peračica 8. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 7. septembra 1940.
Zadr. IV 6/48.
*
1159.
Sedež: Ljubljana:
Dan vpisa: 1. septembra 1940.
Besedilo: Gospodarska zadruga poštnih nameščencev v Ljubljani, registro-vana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 18. avgusta 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo odslej: Gospodarska zadruga poštnih nameščencev v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato:
1. sprejema in obrestuje hranilne vloge na knjižice in na tekoči račun,
2. pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z najemanjem kredita;
3. daje svojim zadružnikom kredite,
4. po potrebi posreduje za svoje zadružnike nabavo gospodarskih potrebščin. Ce potreba nanese, sme osnovati na posameznih krajih svoje poslovalnice.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 100’—, ki se mora vplačati ob pristopu v celoti ali ob pristopu ena četrtina, ostanek pa v treh zaporednih enakih mesečnih obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi poslovnimi deleži in še z njihovim trikratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati prvenstveno v poštnih strokovnih glasilih ali pa v dnevnikih, ki jih določi upravni odbor ali z okrožnicami.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 31. avgusta 1940.
Zadr. IV 2/29.
1160.	- *
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 9. septembra 1940.
Besedilo: Kreditna zadruga sodelavcev Vzajemne zavarovalnice, registrova-na zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 5. avgusta 1940. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Vzajemna kreditna zadruga v Ljubljani, zadruga z omejenim jamstvom.
Upravni odbor sestoji iz 9 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga ima namen, zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojili.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 100‘— in se mora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi p®* slovnimi deleži in še z njihovim trikratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoje priobčitve n* razglasni deski v svoji poslovalnici. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar* v Ljubljani.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani) odd III.,
dne 7. septembra 1940.
Zadr. IV 9/6. .
*
#161.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa; 24. avgusta 1940.
Besedilo: Zadruga državnih uslužbencev za nabavo potrebščin, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani-
Na izrednem občnem zboru dne 14. junija 1940. so bila sprejeta nova pravil2 v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo odslej: Nabavljalna zadrug* državnih uslužbencev, zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Upravni odbor podpisuje zadrugo ijj sicer tako, da pod napisano, tiskano a'1 s štampiljko odtisnjeno firmo zadrug0 pristavita lastnoročni podpis predsednik oziroma podpredsednik in en čla* upravnega odbora, ali če sta ta dva z*‘ držana, dva člana upravnega odbora-, Enega člana upravnega odbora sin0 nadomestiti uslužbenec zadruge po lZ' polnitvi predpisov § 14., odst. 2., kona.
Namen zadruge je:
1. da nabavlja in odstopa članom zlV* Ijenjske potrebščine, obleko, obuval0' kurivo, monopolske predmete, 'šolsjf potrebščine in druge predmete za njif osebno in domačo potrebo, sme pa dajati gotovo vrsto blaga ob pogoj1 člena 82. pravil tudi nečlanom (§ odst. 6., točki 3. in 6., zak.);
2. da osnuje in vodi za potrebe sV" jih članov radi povečanja dohodkov a zmanjšanja njihovih stroškov razna p°“' jetja, kakor kuhinje, menze, restavr cije, pekarne, mesarije in slično, dej* nice za obleko, perilo, obuvalo in dr ge domače potrebščine, kakor tudi dr
a podjetja za izdelavo in predel* laga in predmetov za potrebo član^ ’
3. da osnuje in vodi ali organi*1 zadružna prenočišča, letovišča in sli0, za svoje člane in njihove svojce ter *v ske internate za njihove otroke; ■.
4. da priskrbi sredstva za posloval z ugodnimi posojili, v kolikor ne z*.^ stujejo lastna sredstva in da zb jamstvene vloge od svojih članov;
5. da posreduje v vseh poslih ■** s, rovanja med svojimi člani in z*, nim zavarovanjem Zveze nabavlj**n zadrug državnih uslužbencev; -j
6. da zbira rezervni sklad in dr% sklade, s katerimi ustanavlja, vz
ali podpira sama ali s sodelovanj . zveze ali drugih zadrug razne soci* ^
1 dobrodelne, zdravstvene, gospoda0
I® kulturne ustanove v korist svojih «anov in njihovih svojcev;
7.	da pospešuje zadružno gospodarno in prosvetno izobrazbo svojih članov in vobče širi zadružno misel.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 100-— in se {Oora vplačati ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z 'vpisanimi ponovnimi deleži in še z njihovim devetletnim zneskom.
Vse razglase objavlja zadruga na vid-ae{n mestu v svoji poslovalnici, razpis °bčnih zborov z dnevnim redom pa tudi v svojem glasilu.
Zadruga lahko poleg tega razglaša Syoje objave in priobčitve še na drug Oačin; z neposredno dostavo članom z *elaki, plakati ipd. ter v lokalnih in arugih listih, zlasti v zadružnih glasilih, ^krožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III. dne 24. avgusta 1940.
Zadr. III 128/55.
u«,.	*
Sedež: Trbovlje.
Dan vpisa: 8. avgusta 1940.
Desedilo: »Počitniški dom«, zadruga * »tnejenim jamstvom v Trbovljah.
Na občnem zboru z dne 14. ju-Dja 1940 so bila sprejeta nova pravila, so prilagodena določbam zakona o pspodarskih zadrugah z dne 11. sep-‘embra 1937.
2.	Firma in sedež zadruge: »Počit-®’ški dom«, zadruga z omejenim jambom v Trbovljah.
. 3. Predmet poslovanja: Namen za-,uge je? pospeševati gospodarske ko-t|sU svojih zadružnikov, in sicer: a) graditi radi odmora in okrepčila .vejih članov počitniške domove, prireja* ierialne kolonije in izl 'o ter sploh krbeti za zdrav telesni in duševni raz-°i svojega članstva,
. podpirati svoje člane v primeru "°trebe, bolezni, ostarelosti itd.
^4. Zadruga je osnovana za nedoločen
s Poslovni delež znaša din 100 — in ve Plača pri vstopu v zadrugo ali pa ^rokih.
Jamstvo je omejeno. Vsak zadruž-3 Jamči z enkratnim zneskom 'vpisali delež°v.
j • Zadrugo zastopa upravni odbor, ki .sestavljen iz sedmih zadružnikov, iz-I jenih za tri leta. Vsako leto izstopa Aljina članov upravnega odbora. Fir-hori Za<lruge se podpisuje tako, da se W naPisano ali natisnjeno ali s peča-v/P odtisnjeno firmo podpišeta naj-ni dva član", upravnega odbora, od bo i^1 sme onega nadomeščati usluž-t|a»ec zadruge, ki ga po predhodni itj ®i odločbi skupščine za to poobla-„ Upravni odbor, tia' Zadruga objavlja svoje priobčitve V ^f-glasni deski v svoji poslovalnici, na skupščino se objavljajo poleg listu, ki ga določi upravni odbor, 'tožno kot trg. sodišče v Celju dne 8. avgusta 1940.
Zadr. .VI 11/13.
Konkurzni razglasi
1163.
2728
Potrditev poravnave izven stečaja.
Poravnalna zadeva Marovt Mihael, mesarski mojster v Celju, Dečkova c. št. 3.
Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil dolžnik Marovt Mihael s svojimi upniki pri naroku dne 16. septembra 1940. pri okrožnem sodišču v Celju, ki določa, da je prednostne terjatve in zahtevke, ki jih ne dosega poravnava, poravnati prvenstveno v celoti, ostali upniki pa dobijo 40% kvoto, plačljivo v desetih enakih mesečnih obrokih, od katerih zapade prvi obrok 60 dni po pravnomočnosti potrjene poravnave.
Okrožno sodišče v Celju, odd. I., dne 17. septembra 1940.
Por 6/40-17.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Št. 30.771/1940.
2745
Razpis
za uradniške pripravnike poštno-brzo-javne-telefcnske stroke.
Ravnateljstvo za pošto,' brzojav in telefon v Ljubljani razpisuje za svoje območje na podstavi §§ 2. do 5. zakona o uradnikih, člena 43. uredbe o organizaciji ministrstva za pošto, brzojav in telefon (Služb, novine štev. 109/XXXIX od 14. maja 1940.) in člena 1. pravilnika o sprejemanju in strokovnem izobraževanju uradniških pripravnikov poštno-brzojavne in telefonskg stroke:
1 (eno) mesto uradniškega pripravnika stroke po odst. 3. § 45. zakona o uradnikih (inženirja) in
12 (dvanajst) mest uradniških pripravnikov stroke po odst., 2. § 45. zakona o uradnikih.
V smislu čl. 50. uredbe o organizaciji ministrstva za pošto, brzojav in telefon se sprejmejo samo moški prosilci.
.Za mesto pripravnika po odst. 3. § 45. zakona o uradnikih mora prosilec imeti izobrazbo tehnične fakultete, elektrotehničnega ali elektrostrojnega oddelka.
Za mesto pripravnika po od«t. 2. §45 zakona o uradnikih mora imeti prosilec popolno srednješolsko izobrazbo v smislu čl. 3. uredbe o činu strokovnih šol od 1. maja 1933.
Sprejem v službo se vrši v smislu § 5. zakona o uradnikih na pismeno prošnjo, podprto z vsemi potrebnimi listinami, ki naj dokazujejo, da so izpolnjeni vsi pogoji iz §§ 2. do 4. zakona o uradnikih.
Izbrani kandidati bodo postavljeni, če bo službena zdravniška komisija, ki jih bo v smislu čl. 3. pravilnika o sprejemanju in strokovnem izobraževanju
uradniških pripravnikov poštno-brzojav-ne-telefonske službe pregledala, ugotovila, da je njihovo zdravstveno stanje zadovoljivo. Novopostavljeni pripravniki se morajo javiti na službo v smislu § 81. zakona o uradnikih v petnajstih dneh od dne, ko se jim je priobčilo, da so sprejeti; drugače se smatrajo za nesprejete.
Svojeročno napisane, pravilno kolko-vane prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi, pravilno kolkovanimi prilogami, je predložiti ravnateljstvu za pošto, brzojav in telefon v Ljubljani najkasneje do 31. oktobra 1940.
Ravnateljstvo za pošto, brzojav in telefon v Ljubljani
23. septembra 1940.
*
Agrarna operacija: Mali log.	2731
Štev. RU 799/35—33.
Razglas o razgrnitvi načrta
o nadrobni delitvi in ureditvi užitkov in uprave na skupnem zemljišču posestnikov iz Malega loga.
Načrt o nadrobni delitvi in ureditvi užitkov in uprave na skupnem zemljišču, vpisanem v vi. št. 122 k. o. Retje, bo na podstavi § 96. zakona z dne 26. 10. 1887., kranj. dež. zak. št. 2/1888, od dne 30. septembra do vštetega dne
14.	oktobra 1940. v pisarni občine Loški potok razgrnjen na vpogled vsem udeležencem,
Obmejitev načrta s kolči na mestu samem se je že izvršila.
Načrt se bo pojasnjeval dne 30. septembra 1940. v času od 14. do 15. ure (2.-3. ure pop.) ravno tam.
To se daje splošno na znanje s pozivom, da morejo neposredno kakor tudi posredno udeležene stranke svoje ugovore zoper ta načrt v 30 dneh od prvega dneva razgrnitve dalje, t. j. od dne 30. septembra do dne 30. oktobra
1940.	pri podpisanem komisarju za agrarne operacije II v Ljubljani vložiti pismeno ali dati ustno na zapisnik.
V Ljubljani dne 18. septembra 1940.
Komisar za agrarne operacije II: Dr. Maršič s. r.
T No. 1799/10.
*
2747 3-1'
Razglas.
Tehnični razdelek v Novem mestu razpisuje II. pismeno licitacijo za prepleskanje železnega mostu Čez Sopoto v Radečah v proračunskem znesku din 37.557‘56.
Licitacija bo v pisarni tehničnega razdelka v Novem mestu v četrtek dne
10.	oktobra 1940. ob 10. uri.
Nadrobnosti so razvidne iz razglasov pri tehničnih razdelkih dravske banovine.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Novem mestu dne 23. septembra 1940.
Št. 2867.
2714—2—2
Razglas o licitaciji.
Občina Koroška Bela razpisuje za oddajo gradbenih in obrtniških del pri dograditvi nove šole na Koroški Beli
II.	javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 2. oktobra 1940. ob 11. uri dopoldne v pisarni občinskega urada na Koroški Beli.
Pojasnila in ponudbeni pripomočki se dobe proti plačilu napravnik stroškov med uradnimi urami v občinskem uradu, oziroma jih interesenti lahko dobe po pošti.
Ponudbe je predložiti na proračunskih obrazcih tako, da se v te obrazce vpišejo ponudbene enotne cene in pripadajoči zneski. Skupna ponudbena vsota mora biti manjša od uradno ugotovljenega proračunskega zneska, ki znaša za:
din
1. zidarska	dela	....	695.035'96
2. tesarska	dela	....	37.877‘26
3. kleparska dela	.	.	.	53.475‘90
4. steklarska dela	.	.	.	37.245'36
5. ključavničarska	dela	.	25.850'48
6. parketarska dela	.	.	.	81.276 35
7. pečarska	dela	....	52.628'50
8. instalacijo elektrike .	58.562'—
skupaj 1,041.951'81
Kavcija znaša 5% ponudbene vsote, zaokroženo navzgor na tisočake.
Nadrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji, ki je nabit na razglasni deski tehničnega oddelka kraljevske banske uprave, okrajnih glavarstev v Radovljici in Kranju ter občin Bled, Breznica, Gorje, Jesenice in Koroška Bela.
Občina Koroška Bela dne 19. septembra 1940.
.j*
Upr. št. 1372/40.	2741-3-1
Razpis.
Obča državna bolnica v Ljubljani razpisuje na podstavi odloka ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje z dne 17. 9. 1940., S. št. 22.478/40, v skrajšanem roku 15 dni od prve objave v »Službenih novinah« eno (1) mesto zdravnika-uradniškega pripravnika.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po zakonu o uradnikih.
Prošnje s potrebnimi dokumenti je vložiti neposredno pri sanitetnem oddelku ministrstva za socialno politiko in ljudsko zdravje.
Iz upravne pisarne obče državne bolnice v Ljubljani dne 21. septembra 1940.
St. 128/6.	2690	3-2
Razpis.
Uprava državne bolnišnice za duševne bolezni v Novem Celju razpisuje na podstavi čl. 94. zakona o državnem računovodstvu II. ofertno licitacijo, in sicer:
14. oktobra 1940. za dobavo mesa, slanine in drobovine ter mleka,
15. oktobra 1940. za dobavo moke in premoga.
Licitacija bo vsakokrat ob 11. uri dopoldne v upravni pisarni te bolnišnice.
Dobavni in dražbeni pogoji so na vpogled vsak dan med uradnimi urami.
Iz uprave
državne bolnišnice za duševne bolezni v Novem Celju dne 16. septembra 1940.
Razne objave
2732
Vabilo na izredni občni zbor
delničarjev
»Elektroindustrije« d. d. v Ljubljani,
ki se bo vršil dne 7. oktobra 1940. o poli dvanajstih dopoldne v družbeni pisarni, Gosposvetska cesta 13.
Dnevni red:
1. Sprememba pravil.
2. Slučajnosti.
Upravni svet.
*
2750
Objava.
Podpisani Škerlak Peter, posestnik iz Domanjšovcev, razglašam, da sem Šanco Josipa, nezakonskega sina Šanca Marije, sedanje moje žene, pozakonil ter da nosi odslej ime Škerlak Josip.
Škerlak Peter, posestnik, Domanjšovci št. 81, p. Križevci, Prekmurje.
*
2669-3-3
Poziv upnikom.
Stavbena zadruga »Pohorski dom«, r. z. z o. z. v Mariboru, se je po sklepu občnega zbora z dne 8. julija 1940. raz-družila in prešla v likvidacijo. Pozivajo se event. upniki, da prijavijo svoje terjatve v zakonitem roku podpisani Stavbni zadrugi »Pohorski dom« r. z. z o. z. v likvidaciji, Maribor, Frančiškanska ul. 8/1.	Likvidatorji.
*
2688-3—3
Poziv.
Železniška družina, stavbna in kreditna zadruga železniških uslužbencev in upokojencev dravske banovine r. z. z o. z. v Ljubljani je stopila v likvidacijo in poziva svoje upnike, da ji prijavijo svoje terjatve.
Ljubljana dne 16. septembra 1940.
Likvidacijski odbor.
*
2740
Objava.
Ukraden mi je orožni list št. 422 z dne 20. 1. 1929., izdan od sreskega na-
čelstva v Kranju, za nošenje 1 lovske puške dvocevke in 1 brovvning pištole, in ga proglašam za neveljavnega.
Benedik Franc s. r> Stražišče.
5742
Objava.
Izgubil se je orožni list za posest in nošenje puške dvocevke 16 mm kal., gl&' seč se na ime Galun Štefan, Stoperce, in ga proglašam za neveljavnega.
Galun Štefan s. r., Stoperce.
*	2753
Objava.
Ukraden mi je bil orožni list reg' št. 2064 za posest in nošenje brovvning pištole kal, 6’35 mm, izdan dne 21. av' gusta 1937. od uprave policije v Ljub ljani, in ga proglašam za neveljavnegu-Grabnar Gašper s. r., Ljubljana.
❖
2752
Objava.
Izgubil sem izkaznico o poklicu izd*' no po banski upravi v Ljubljani le'8 1936. ter jo proglašam za neveljavno.
Grohar Anten, Sp. Otok, občina Brezje.
*
2743
Objava.
Izgubila se je prometna knjižica moško kolo z ev. št. tablice 31.348, g]8' seča se na ime Stojan Holobar, slik-mojster, Celje, in jo proglašam ne'e' ljavnim.
Holobar Stojan s. r.,
Celje.
*
2754
Objava.
Izgubil sem orožni list reg. št. 20364/3 za posest in nošenje puške dvocevke, dan od uprave policije v Ljubljani in g proglašam za neveljavnega.
Kregar Josip s. r., Ljubljana.
*
2730
Objava.	g
Izgubil sem dovolilo za posest eI1 lovske puške dvocevke, izdano od skega načelstva v Škofji Loki z %
17.	11. 1936., reg. št. 7/36, vlož. št. 238V1 in ga proglašam za neveljavno.
Pivek (Pivk) Matevž s r'' Hotavlje 31, obč. Trat*
*
2751
Objava.
Izgubil sem orožni‘list št. 226/29, ' dan od sreskega načelstva v Slovenj Gradcu in ga proglašam za neveljavne® Prevolnik Valentin s. f” Straže 53, pošta MislinJ8'
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: 1’nhnr Robert v Ljubljani. [Laka Ut zalaga Tlakama Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalek v Ljubljani.