liha) a vsak 5etrtek. Cena mn Jo I K na leto. (Za Ncmfiijo S K 60 vin., ia Ameriko 10 druge tule drJave 4 K
> S
00 vin.) ■
• Posamezne Številke se prodajajo po 10 vin.
Spisi In dopisi bo pošiljajo : Uredništvu „Domol|uba", LJubljana, Kopitarjeva ulica. NaroSnlna, reklamacije in in-■eratl pai UpravniStvu „Doinoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Stev. 14.
V Ljubljani, dne 7. aprila 1910.
Leto XXIII.
Gosposki v premislek.
"V Ekeritu na Ogrskem, v satmar-skem komitatu, žalujejo. Ena noč je pomorila na stotine ljudi. Velikonočno hedeljo zvečer so napravili ples na lesenem podu judovskega krčmarja
fibrahama Vajsa. En balonček se užge, azpali smrekove vejice, ki so visels ob steni; vnamejo se ženskam lasje in obleka in naenkrat je vse v ognju. Vrata so ena sama; množica se vsuje proti njim; močnejši podero slabše na tla in skačejo preko njih; drugi izku-Šajo podreti steno; ž njo pa prevržejo streho nase in se pokopljejo v ognju in člimu. Nad tristo človeških bitij pokonča divji plamen. Namestu poda je kup žrjavice in pepela, ki se iz njega kade osmojeni človeški udje"; krokarji prilete na gostijo; psi pridrvč in izbirajo kose človeških trupel ter jih vla-Sijo po vasi. Tam pa plačejo v vsaki tiiši, marsikje jc ostala le kaka starka, Itak otrok. Živina muka gladna v hle-tfih; ostali ljudje tavajo obupani okrog; aa pokopališču pa pogreb za pogrebom, v nepregledni vrsti. (Glej podrobno porouilo!)
Ta dogodek sili tudi nas k resnemu premisleku. Plesov je tudi po naši domovini dovolj. Po naših postavah ima lajati licence zanje županstvo. Dobi |ih takorekoč vsakdo, za kakršenkoli prostor. Nečcmo tu govoriti o nravni, lušni škodi, ki jo ima ljudstvo od ple-Bov. To je reč, za katero se gosposka fce meni. Tudi o zapravljanju, ki se f>ospeSuje s plesi, ne maramo razpravljati, ker bi ta struna ravnotako ne Imela vpliva na gospodo, ki ima vlad-10 moč v rokah. Eno reč pa mora tudi laša gosposka vpoštevati in ta je: varnost aa življenje in zdravje.
Svoj čas se je pri nas pri cerkvenih slovesnostih mnogo streljalo z mož-narji. Sempatja se je kak fant vsled lastne nerodnosti poškodoval. Gosposka je to brž zagrabila in je streljanje brez posebnega dovoljenja, ki se sila težko dobi, prepovedala. Žandarji so natančni pri ti reči in stikajo za stre-ljavci, če se kje upajo brez dovoljenja na dan, kakor za najhujšimi hudodelci. Po nekaterih krajih so ti varhi miru in reda celo tako natančni, da garantirane, popolnoma nenevarne kanončke z nasajenimi bajoneti preganjajo.
Po gostilnah, kolodvorih in-drugih javnih krajih bereš nebrojno napisov, da te zadene stroga kazen do 300 kron, če pljuneš na tla. Gosposka je spoznala, da se s pljunki zanaša jetika; skrbna za zdravje se je torej lotila boja proti pljuvačem.
Valitanje pri mrličih je tudi gosposki za zdravje silno nevarno. Okrajni glavarji so že večkrat županstvom in župnim uradom poslali dolge litanije, ki se v njih živo opisuje, kako je to škodljivo in zahteva, naj se začne boj proti temu.
Za gledališke predstave, kjer so ljudje mirni in tihi, je tudi vse polno predpisov. Četudi ni niti najmanjšo nevarnosti, se vendar ne zmanjka sitnosti, s katero oko gosposke, ki je torej za nekatere reči silno bistro, pazi in skrbi, da bi se kaj ne primerilo.
Takih reči bi lahko našteli še celo vrsto. Nič ne rečemo proti temu, če se po pameti zabranja, kar škoduje zdravju in življenju. Zato pa smemo z vso odločnostjo obsoditi neodpustno vne-marnost, ki jo kaže gosposka za plese. Plesi so navadno ponoči, marsikje tudi na podih, kjer je nevarnost za ogenj velika. Prostori po gostilnah so majhni, slabo zračeni. Nabaše se vanje ljudi, da se drug drugemu umikati ne mo-
rejo. Dima od luči in tobaka vse polno, tla nesnažna; smrad od izlitih pijač in drugih nečednih vonjav se širi po plesiščih. Ljudje so razbeljeni vročine; plesavci, zlasti pa plesavke imajo lahno obleko. Ker so plesi navadno spomladi, pozimi in jeseni, ko je zunaj hladno ali celo mraz, ne more biti drugače, nego da se jih silno mnogo prehladi. Neštevilna četa mladih ljudi je že legla v grob, ker si je nakopala na plesih smrtno bolezen. Pljučnica, vroč-nica, največkrat pa jetika je vedna spremljevavka plesnega veselja.
Kaj nas uči vse to? Odgovor je lahek: Tista gosposka, ki preganja mož-narje in pljunke, ki se ob shodih in predstavah 'tako živo boji za zdravje avstrijskih državljanov, mora tudi iz-pregovoriti glede na plese odločno besedo. Licenca se ne sme dovoliti, kjer ni prostor za to. Mi bi sicer pač radi povedali hujšo zahtevo, toda ker govorimo gosposki, moramo izpustiti vse, česar ne razume. Skrb za zdravje in življenje pa mora razumeti. In če hočemo biti pravični in pošteni, moramo reči, da ogromna večina naših krčem nima sposobnih prostorov za ples. Kjer ni dovolj zraka, dovolj izhodov, dovolj stranskih prostorov, kjer se lahko plesavci brez nevarnosti ohlade, tam se ples ne sme dovoliti. Neumnosti se ne da drugače vzeti škodljiva stran, nego s silo. Zato je sila tudi tu potrebna. Ekeriti morajo postati nemogoči, bodisi že Elcerito, ki je v njem ogenj pokončal plesavce, bodisi tak, kjer jih kasneje konča pljučnica ali jetika. Zato zahtevamo od gosposke, naj izda na županstva sti'oga določila, kdaj in pod katerimi pogoji se smejo dajati licence.
Obračamo se na gosposko in ne na županstva. Vzrok je lahko umljiv. Naši župani imajo žalibog premalo moči, da bi se mogli ustavljati neumnosti, hudo-
1«
biji in umazani dobičkaželjnosti raznih ljudi. Ko bi odrekel licenco, bi bil ogenj v strehi. Par pijancev se povsod dobi, ki bi mu hodili kričat pred hišo, mu za kratek čas pobili okna ali naredili še kaj hujšega. Samo potem, če se bo mogel' sklicevati na uradni ukaz, bo mogel izvršiti svojo dolžnost. Tupatam je pa morda celo za kakega župana, kjer ima gostilno, potrebno, da gosposka napravi red glede na plese. Liberalci bodo seveda zatulili, kakor vselej, kadar se gre za kako ljudstvu koristno reč; barabe, ki so jim za par frakeljnov na razpolago, bodo tulile ž njimi. Matere in očetje naše mladine bodo pa zahvalili Boga, če se v tem oziru kaj doseže. Gosposka, zdaj imaš ti besedo!
Deželni zbor kranjski.
V daljšem govoru je potem pobijal nasprotne govornike načelnik naše stranke
dr. šusteršič.
Prav kratko hočem označiti stališče naše stranke glede razmer pri sodiščih. Osrednja vlada je dolžna paziti na to, da vlada v pravosodju popolna ravno-pravnost. V pravosodju mora veljati načelo, da je vsak sodnik strogo nepri-stransk in v sodni dvorani se ne sme postopati strankarsko v narodnih in političnih stvareh. (Tako je!) Sodniki naj gledajo, da se ne omaje zaupanje v sodišča, ker gorje, ako se to zaupanje omaje! (Demšar: Je že zdaj omajano!) Poziv dr. Trillerja naši stranki, da naj se zavzamemo za slovenske sodnike, je bil nepotreben. Mi izvajamo naroden program na celi črti. (Odobravanje.) Opozarjam ga le, da so to stvari, ki se dajo izvesti le s pravo, pravilno, energično in edino narodno politiko v državnem zboru. (Burno pritrjevanje.) Pa tudi vi ste dolžni tako delati. To, kako se izvršuje, je odvisno od razmer, v katerih smo do vsakokratne vlade. Sedanji vladi nasprotujemo. Mi smo tisti, ki smo dosledni v neizprosnem boju proti vladi. Želimo samo, da bi tudi vaša stranka izprevidela, da je dvojna narodna politika nemogoča! (Burno pritrjevanje.) Neobhodno potrebno je, da se manjšina podvrže večini. Mogoče, da se sedaj razmere na Dunaju izpremene v toliko, da bo mogoč skuoen nastop Jugoslovanov proti vladi. A poslanca Gangla očitanju, da sem se posmehoval siromaštvu učiteljskega stanu, moram najodločneje ugovarjati. Omenjal sem že na mnogih shodih, da je učiteljstvo res v slabih gmotnih razmerah in po-vdarjal, da silno želim, da bi se mu spanje zboljsalo. A obžaloval sem pa tudi, da dežela sedaj nima dovolj sredstev Ha razpolaganje, da bi se to izvršilo Ko se bodo zboljšale deželne finance, se bo tudi za učitelje vse potrebno storilo. (Odobravanje.) Ne govorim pa o sredstvih, katere je priporočal posl. Gangl. tfo polje je nevarno! Smrdi po demago-2i
giji! On je za odpravo dijet, plač deželnemu glavarju in deželnim odbornikom, a njegova, socialnodemokratična stranka se pa poteguje za upravičenost dijet, ker noče, da bi bilo poslaništvo samo za bogate priviligirane stanove. (Odobravanje. — Dr. Triller: Gangl je idealist!) Jaz sem tudi, a ta idealizem naj Gangl razklada v svoji stranki. (Ve-selost.) Kar se pa tiče izvajanj grofa Barbo, da se njegova stranka ni hotela več upirati razširjenju volivne pravice, je bil pa edini razlog, da se nobena stranka dalj časa ne more ustavljati večini ljudstva in da zelo majhna manjšina ne more vladati ogromne večine. (Pritrjevanje.) Mi, s štirimi glasovi večine, zastopamo 93.000 volivcev, napredna stranka 10.000, a nemška 300 volivcev, zato moramo tudi uveljaviti svoja načela. (Živahno pritrjevanje.) — Grof Barbo je dejal na krožnik našo stranko in jo je z velikim veseljem trančiral. (Veselost.) Očital nam je, da so bili naši predniki konservativci, a mi smo socialisti in demokrati. (Živahna veselost.) Naša stranka je konservativna, kar se tiče temeljev vsemu našemu ljudstvu, to je vere! (Burno odobravanje.) To bomo vedno branili in branili, ne da bi po nepotrebnem vlačili vero v javnost! (Živahno ploskanje.) Temelj našega ljudstva je kmečki stan! Njegove pravice branimo neizprosno! Mi hočemo ohraniti, kar je dobrega! Ni še dolgo, ko je ljudstvo z nekim spoštovanjem videlo v vsakem človeku z gosposko suknjo nekoga, ki mu ima pravico ukazovati. To je minilo! Ljudstvo se zaveda, da je ono gospodar, da je samosvoje. (Živahno pritrjevanje.) Mi srr.o socialna stranka! Kjer se gre za splošno korist, se mora umakniti korist posameznika! (Odobravanje.) Ce pravi grof Barbo, da je njegova stranka od naših prednikov podedovala konservativna načela, mu odgovarjam: Kar so imeli naši predniki dobrega, smo ohranili in nismo nič opustili, kar smo pa opustili, ni bilo nič vredno in to radi prepustimo stranki grofa Barbota. (Živahna veselost. — Burno pritrjevanje.) Proračun in računski zaključki kažejo, da je naš deželni odbor pridno delal. Zato izrekamo našim deželnim odbornikom popolno zaupanje. Naj vztrajajo na tej poti, nobene žrtve naj se ne boje, prepričani naj bodo, da bodo našli za pošteno delo zaslombo v našem ljudstvu. (Živahno odobravanje in ploskanje. — Govorniku čestitajo.)
V sklepnem govoru je
dr. Krek
dejal: Sedanja razprava je pokazala, da so v naši zbornici redne razmere. Toda če hočemo, da tako ostane, ne smemo prinašati v zbornico zasebnih razgovorov in čenč. (Dr. Tavčar: Tudi v listih ne!) Mi ne moremo biti odgovorni za dnevno časopisje, ki je svobodno in piše, kar hoče! Grof Barbo je govoril o zvezi z drugo stranko, in je to zvezo imenoval zavarovalno družbo. Seveda pa m povedal, če so se premije redno
plačevale! (Smeh.) Ne verno tudi če se škode izplačevale 1 (Viharna vose^ lost.) Govoril bom jasno. S stališča sy0<1 bodorniselnih strank je bila ta zvozi pametna. Stranke enotnih svetovnM naziranj morajo korakali skupaj! jj| svojega stališča so nasprotne stranka] imele popolnoma p.vv, da so si iiotclJ pridobiti ljudstvo. A usoda jim ni bi]J mila! Kdor pozna ljudstvo in je živel med njim, ve, da s proticerkveno gol njo pri ljudeh ne bo nič opravil. Odkril tih svobodomiselcev ne zaničujemo, I zaničujemo tiste, ki so želeli zveze Nemci, zveze s svobodomiselci, javn so pa to tajili in se sramovali. (Pntrjei vanje.) S takimi hinavskimi politifcj| nočemo imeti ničesar opravili ne j Ljubljani, ne na Dunaju! Vizir bodi j,i. sen na naši in na vaši strani! Intrigan. tov in hinavcev ne moremo trjieii! -, (Burno ploskanje.) O sodnih ra/. tioran ne bom dosti govoril. O tem naj govori advokatje. (Veselost.) A v sodni dvora, ni mora najti pravico sin zadnjega bajtarja, kakor jo najde sin prvega kneza, (Živahno odobravanje.) A na Dunaju so naši poslanci interpelirali zato, ker je nekdo pri sodišču iskal pravice, pa j; ni našel. (Živahno ploskanje. Govorniku čestitajo.)
Nato je vsa zbornica glasovala za prehod v podrobno razpravo.
V zadnji seji
zimskega zasedanja, dne 1. svečana, s je nadaljevala podrobna razprava o de. želnem proračunu za leto 1910. Potreb ščine so proračunjene na 4,883.786 f., Pokritja je 1.413.576 K in primanjk//s/ znaša 3.472.210 kron. Primanjkljaj s ' bo pokril s 40odsfotno deželno naklad« na državne davke. Kakor doslej in kar bo prineslo deželi 1,520.000 K s 40od-stotno naklado na vžitnino 480.000 K. a od piva so bo pobirala deželna naklada po 4 K od hektolitra pive, namesti j po 2 K, kakor se je pobiralo doslej, in to bo neslo deželi 430.000 K. Višja naklada na pivo je opravičena tudi zato, ker je naša dežela vinorodna in se pivo-pitje razširja na škodo naših vinograd' nikov, ki ne morejo spraviti svojega vinskega pridelka v denar, a tuji kapi' talisti, ki imajo v rokah pivovarne, njejo lepe dobičke pri prodaji piva.lsaj se jim z zvišano deželno naklado vsa) nekoliko otežkoči za nje koristonosni posel. No, kdor pa noče plačevati na klade na pivo, se ji lahko upre. Po tcffl računu bi še primanjkovalo 1,042.216K, kar se pa pokrije z državnim prišlekom, ki pa še ni določen, ako se pa i« ne bi dobilo, bo deželni odbor pokril primanjkljaj z izposojilom.
V podrobni razpravi je govoril P0' slanec Višnikar in se je »ogreval« li meščanske šole. Meščanske šole bodo ■ pospešile blagostanje (?). Povsod se viajI jih napravi: v Ribnici, Črnomlju, Mej tliki, škof ji Loki, Radovljici in splol> povsod, kjer ni kake srednje šole. Tak<| reči se jako lahko priporočajo, posebn« če ni treba skrbeti za denar. Meščan'1, ske šole pa vzdržujejo okraji. Le vpra'
|ti občine v krškem okraju, s kakim icljem vzdržujejo meščansko šolo.
Našteval je tudi vsote, ki jih je sjšnja liberalna večina deželnega |ora izdala za ceste in vodovode ter je itol s tem dokazati, da liberalci niso li sovražni kmečkemu stanu in kme-niso zanemarjali. Možiček pa ni po-idal, da so bile vsote, ki jih je prejš-Ja večina deželnega zbora dala v kme-[jske namene, naravnost beraške, če »omislimo, kako številen in kako važen e kmečki stan za našo deželo in naš larod.
DRŽAVNI ZBOR.
Kaj bo z državnim zborom po Veliki noči, se ne v6. Zahteve slovanskih poslancev so skromne, zato ne morejo alč popustiti. Odvisno pa je od nemške trmoglavosti, ali pride državni zbor do rednega delovanja, ali pa se razpusti. 3d preosnove kabineta nihče več ne pričakuje rešitve, ker treba s preosnovo poseči globje in izpremeniti ves vladni jistem.
Predpogoj rednemu delovanju državnega zbora se smatra sprava med Nemci in Čehi na Češkem in delovanje Eeškega deželnega zbora. Češka vsled lelonezmožnosti deželnega zbora silno trpi. Deželni zbor je sporočil namest-ništvu, da ustavi 26. marca z ozirom na slab finančen položaj dežele plačevanje najemščine za orožniške vojašnice na Češkem. Izkušalo se bo torej tudi radi tega omogočiti delovanje češkega deželnega zbora, in če se to posreči, se bo napravila parlamentarna večina ter sestavil delovni program. Toda splošno je prepričanje, da se poizkus češko-nemške sprave ne bo posrečil, ker Nemci nočejo odnehati od svojih zahtev in od obstrukcije.
Toda, če bi se godile narodne krivice samo Čehom, bi bilo malo. Kje so krivice, ki se godijo drugim Slovanom, l. pr. Slovencem na Koroškem in Šta-[erskem? Barabstvo, ki ga uganjajo na Koroškem nemški zagrizenci ravno v tem 5asu, je tako temna točka, kakor-Inih pozna malo zgodovina. Na prvi pbgled se ne vidi, da bi se Bienerthova /lada udeleževala vsenemških bojev na alejah, vendar je resnica, da je vlada lajmočncjši plašč, pod katerim se var-lega čuti protestantovska in svobodomiselna nasilnost. Tako na Koroškem it Štajerskem. Ravnotako se godi Slo-lanom drugod.
Za take »poklone« na eni strani, pa nisli vlada na drugi strani, da jo bodo lovanski poslanci podpirali in ji polagali reševati predloge, dane v korist Temcem in Lahom. Če se vsled tega ržavni zbor, ki se snide okoli srede prila, razpusti, — prav! Slovanom Je opolnoma vseeno in bodo pridobili na
svojih pravicah, če pride do novih volitev, bo »Vseslovenska Ljudska Stranka« pomedla še s to peščico jugoslovanskih liberalnih poslancev, ki še životari in kozle strelja na škodo ljudskim interesom. S slepoto je udarjen avstrijski državnik, kakor je po pravici povdar-jal dr. šusteršič na sijajnem shodu »Slovenske kmečke zveze« v Mariboru, ki bi preziral silo, ležečo v »Vseslovenski Ljudski Stranki« in moč, ki jo je zadobil »Slovenski klub« v državnem zboru. Nemccm se upira sklepati z urejeno bojno vrsto »Slovanske Enote« pošteno, moško spravo, ker si še sedaj ne morejo izbiti iz glave, da so minuli časi, ko so samovoljno gospodarili po Avstriji. Toda pride čas, ko bodo prisiljeni odjenjati v občutno njihovo škodo. Predsednik Bienerth sedaj bolj kot kedaj čuti, da se mu majejo tla pod nogami in da je izvzemši nemškega Freisinna zapuščen od vseh poslancev. Načelnik »Poljskega Kola«, dr. Glabin-ski, je Bienerthu izjavil, da noče biti več za posredovalca pri češko-nemških pogajanjih. To se pravi po domače, naj Bienerth le sam skrbi, kako bo potegnil svoj polomnjen voz iz blata. Bienerth se skriva za krono, kar pa mu ne bo pomagalo, ker ostane vedno le sam odgovoren za svoja krivična dejanja napram Slovanom.
Poslužila se je sedaj vladna stranka zadnjega, ne prav lepega sredstva, da se obdrži. Med strankami »Slovanske Enote« izkuša napraviti razdor. To kaže prvič na onemoglost vladne večine, drugič pa na to, da se dobijo v »Slovanski Enoti« elementi, ki so pripravljeni v sebične namene prodati interese zveze, ki ji pripadajo.
KOMUNIKE »JUGOSLOVANSKE ZVEZE«.
Žalostno je, da se nahajajo taki elementi ravno med jugoslovanskimi poslanci, ki se na vsak način hočejo prikupiti vladi in se ogrevati ob njihovi gorkoti. Kakor je znano iz zadnjega »Domoljuba«, je sestavila »Jugoslovanska Zveza« o svoji seji dne 18. marca komunike, kjer večina slovenskih liberalnih in hrvaških poslancev razpravlja o tem, kako nastopati proti laški pravni fakulteti v Trstu, ne da bi pri tem v misel vzela tudi slovensko vseučilišče v Ljubljani. Vendar je »Narodna Zveza« vseh jugoslovanskih poslancev sklenila, da ni nobene besede o laški fakulteti na Dunaju ali v Trstu, če se obenem ne zagotovi tudi slovensko vseučilišče. Vladni mož, Ploj, predsednik »Jugoslovanske Zveze«, je storil trojni greh: Izdal je slovenske upravičene želje po lastni visoki šoli, prelomil sklep »Narodne Zveze«, kateri tudi sam pripada, in podal prijateljsko roko vladi, proti kateri stojijo vsi slovanski poslanci v opoziciji. Da je Ploj s tem sklepom vladi precej ustregel, je jasno, ker je vlada pripravljena dati Lahom visoko šolo, prvič, da pridobi laške poslance v državnem zboru zase
in da malo popravi raztrgano zvezo med Avstrijo in Italijo. Ploj komunikeja ni hotel objaviti, ker ga je bilo najbrž samega sram tega sklepa. Hotel je, da izve za sklep samo dunajska vlada, doma je pa mož hotel ostati čist in nedolžen. Prvi je objavil komunike list »Bosnische Korrespondenz«, ki stoji z liberalnimi poslanci »Jugoslovanske Zveze« v prijateljskih odnošajih. Da ni bilo »Slovenca«, bi bil sklep ostal lepo prikrit slovenski javnosti, Ploj bi bil pa mirno užival sadove svojega dela. »Slovenec« je odkril to liberalno izdajstvo narodnih interesov. Kaj pa Ploj? Skril se je kakor polita žival čisto ponižno za liberalno časopisje, ki je stopilo zanj z vso silo v akcijo. »Slovenski Narod«, »Edinost«, »Narodni Dnevnik« so ubogljivo, kakor vedno, jeli trditi, da se komunikč nikakor ni sklenil in jeli napadati »Slovenca«. Toda slovenska javnost se s takim bobnanjem liberalnega časopisja, ki ga dobro pozna, ni dala odpraviti, temveč je zahtevala več jasnosti, tembolj, ko so razni slovanski in nemški časniki imeli v svojih dnevnih novicah še vedno nepreklii can komunike o seji »Zveze južnih Sla-vena«. Ko Ploj vidi, da s svojo zajčjo vlogo ne opravi nič in da ga prijem-ljejo njegovi lastni tovariši, ki niso ho* teli glasovati za tak sklep, se osokoli in slovesno izjavi v »Slovencu« in »Slovenskem Narodu«, da komunikeja ni več. Tako je Ploj zatajil lastno dete, od katerega je toliko pričakoval. — Poročali smo to suho dejstvo, bravec naj si sodbo napravi sam. Pripomnimo le eno: Ako bi bilo kaj več takih poslancev, kakor je Ploj in Co. in bi imeli tudi kaj moči v svojih rokah, tedaj bi si Nemci brezskrbno lahko mčli roke in bi Slovenci še dolgo, dolgo čakali na svoje vseučilišče.
OGRSKA.
Policija je zaslišala več prič o znanem škandalu v ogrskem, državnem zboru. Ministrski predsednik Khuen je dobil pod očesom težko poškodbo, ki se mu še ni zacelila. Pet poslancev je bilo povabljenih na policijo, kjer se jim je povedalo, da se jih zasleduje radi javnega nasilstva nad oblastmi. Poslanci so protestirali in izjavili, da bodo svojo nedolžnost lahko dokazali. — Nove volitve na Ogrskem bodo v prvi polovici julija. Upati je, da se razmere izboljšajo, ker se ljudstvo vedno bolj zaveda kake voditelje ima. V Szegvaru so na shodu napadli podpredsednika Justh-ove stranke, znanega kričača Hollo ter ga obinetali z gnjilimi jajci.
MONOPOL VŽIGALIC.
Avstrijsko finančno ministrstvo bo kmalu končalo priprave o uvedbi mo* nopola na vžigalice.
ITALIJA.
Novo ministrstvo je sestavljeno. Luzatti, ministrski predsednik je prevzel notranje zadeve; di San Giulano zunanje stvari; Fani justico; Facta
3>
finance; Spingardi vojsko; Leonardi mornarico; Crcdaro nauk in bogočast-je- Sacclii javna dela; Ciuffclli pošto; Raineri poljedelstvo. Kabinet je sestavljen iz liberalcev in zagrizenih radikal-cev. Ne motimo se, ako trdimo, da bo Luzatti izkušal biti vreden posnemovalec francoskega Brianda, ki je mo.na opora najljutcjšim sovražnikom katoliške Cerkve. Kakor kaže Luzattijeva preteklost, bo mož tega posla zmozen. — Malo pred Veliko nočjo je obiskal nemški kancler Bethmann - Ilollvveg laškega kralja. Lahi so že tako ustvarjeni, da jih mora vedno kdo spominjati na pogodbo, ki so jo sklenili. Prav zato se je tudi nemški kancler potrudil v Rim, da opomni Lahe na trozvezo in isto še bolj utrdi. Pruski poslanik v Vatikanu je priredil na velikonočni večer na čast kanclerju pojedino, ki so se je udeležili kardinala Merry del Val in Vanuielli in drugi cerkveni dostojanstveniki. — Kljub banketom v njegovo čast ni kancler nič kaj zadovoljen s svojim pohodom v Rim. Predno je prišel v Rim, je odstopilo Sonninovo ministrstvo, kar pomenja naravnost demonstracijo proti Nemčiji. Da bi kralj kanclerja, vsled tega razburjenega, potolažil, mu je pripel na prsa najvišji red, ki ga zamore dati, namreč Annun-tiatski red. Prejemši ta red, je dobil kancler pravico, da sme nazivati italijanskega kralja »ljubi moj bratranec«. Ako drugega ne, je zamogel Bethmann-Hollweg pokazati svojemu gospodu Viljemu v Berolinu vsaj čast, s katero odlikujejo tuje države njegovega kanclerja.
ABESINIJA.
Umrl je baje 30. marca cesar Mene-lik, znan po bojih, ki jih je imel z Lahi, kateri so mu hoteli vzeti njegovo državo. Menelik je bil znan z našim cesarjem Franc Jožefom in ga je spoštoval. Pokrajinski knezi so se uprli plačati davke po smrti Menelikovi. Istotako so odrekli vladi pokorščino. Tega se hočejo poslužiti Lahi, češ, novi kralj, komaj petnajstletni Lig g Jassu, ne bo mogel držati skupaj upornih abesin-skih rodov. Ker je novi kralj sin mogočnega kneza Mikaela, je upati, da bo brez Lahov uredil domače razmere, seveda, ako se sploh potrdi vest o smrti starega kralja.
Dve grozni nesreči.
1. V EKERITU NA MAŽARSKEM ZGO-RELO NA PLESU 340 OSEB.
Kraj nesreče.
nkolT mS ElTito,na 0^skem, ki šteje OKoli 2000 prebivalcev in 277 hiš se i p
v nekem skednju na velikonočno nedeljo priredil ples. Udeležilo se je plesa nepričakovano veliko ljudi, okoli 450. Cisti dobiček je bil namenjen za zgradbo protestantovske cerkve. Prireditolii so vse vhode v skedenj zabili in le pno eaino odprtino prosto pustili, skozi ka-
tero so mogle le posamezne osebe v skedenj; tako nobeden, ki ni imel vstopnico, ni mogel na plesišče.
Požar nastane.
Okoli polnoči vrže neki fant med plesom klobuk v zrak, ki se zadene v lampijon. Ta začne goreti in kmalu nato se razleti v bližini viseča petrole-jeva svetilka, takoj za njo cela vrsta petrolejk. V trenotku se vname slama in cel skedenj je bil hipoma v ognju. Drugi trdijo, da so se fantje, ki so bili popolnoma pijani, sprli in se razdelili v dve stranki. Nekaj fantov so vrgli iz skednja in zapalinili vrata. Fantje, ki so bili vrženi ven, so se maščevali, zažgali skedenj in tako povzročili grozno nesrečo. Kako je bilo, bo že preiskava dognala. Požar jc trajal samo deset minut, toda te so bile tem strašnejše.
Grozni prizori na pogorišču.
Ker so bili vhodi zabarikadirani, so bili plesalci kakor vjeti v pasti. O kaki rešitvi ni moglo biti govora. Obleka in lasje so sc vneli na ljudeh, ki so vsi iz sebe planili proti izhodom. Žene in dekleta so padle deloma v nezavest, deloma so jih moški pometali na tla, hodili po njih ter tiščali proti izhodu. Tu so sc bili s pestmi, sc suvali in brcali z nogami. Grozen krik in jok se je razlegal sedaj tam, kjer je še pred malo trenotki vladalo samo veselje in razkošje. Kako je moral divjati boj za življenje, sc sme sklepati iz kupov mrličev, ki so jih našli pred zaprtimi izhodi. Samo nekaj malega jih je bilo tako hladnokrvnih, da so si sami napravili luknjo v steno, skozi katero so se rešili. Toda ta stranska stena se je vsled silnega navala obupanih ljudi podrla, in goreča streha, ki se ni imela kam več naslanjati, se je zrušila in v ognju pokopala vso družbo.
Žrtve.
Našteli so 340 mrličev, veliko je težko poškodovanih, kakih 50 se jih je rešilo. Najmlajši mrlič je star eno leto, najstarejši 68 let, nad 130 jih ni bilo starih 13 let. Mrliči grozno izgledajo. Večina je brez glave, trupla poman-di 'ana, brez nog in rok. Eno žensko roko so našli, ki se je z nohtmi zadrla v neko moško roko. Neki devetleten otrok se je nekemu mladeniču, ki je ostal še živ, tako zagrizel v nogo, da so morali glavo iz noge izrezati. Zgorelo je tudi 16 vojakov, ki so prišli iz De-brecina na to plesno veselico. Igrali sta dve vojaški godbi; od teh so se rešili samo štirje godci. Več hiš v vasi je brez vseh prebivalcev, ker so vsi domači zgoreli; po drugih hišah so ostale doma le stare ženice in otroci. Najgroz-nejše poročilo je pa to, da je smrad, ki se je razširjal na pogorišču, privabil na stotine psov, ki so planili nad mrliče in jih glodali. Le s težavo so jih mogli odgnati.
Skupen grob.
Orožniki so le s težavo dobili ljudi za kopanje grobov. Končno so prepro-
sili dvajset ciganov, ki so kopali jauij in pokopavali mrliče. Za tiste, ki jj]j ni bilo mogoče izpoznati, so izkopal) skupen, devet metrov dolg in pet rne< trov širok grob, kamor so jih zagrebljj Ekeritski in satmarski zvonovi so ne< prestano zvonili. Katoliški župnik in protestantovski pastor sta skozi 24 m neprestano pokopavala. Na pokopali« šču je bilo vse polno žalujočih, ki so jokali za svojimi; ljudje niso hoteli z& pustiti pokopališča, tako da so jc mo rali orožniki s silo izprazniti.
Kdo je kriv nesreče?
Odgovoren za ekeritsko nesrečo jt< višji sodnik Keppessy, ker je dovolil; ples, ne da bi bil ogledal skedenj in od. redil potrebno. Sokriv je tudi krajni sodnik Potor, ki je bil blagajnik pri veselici in je ukazal zapahniti vclii;a vrata, da bi kdo ne odnesel vstopnim, | ki je znašala eno krono. Ce je bilo nalašč zažgano ali ne, šc ni dognano. j
Spomin — opomini
Listi pišejo, da na kraju nesreči postavijo spomenik ali pa muzej. Ali bi ne bil primeren kak bolj resen opomin? Potreben bi bil gotovo; saj listi so pisali, da so nekje v soseščini po tej strašni nesreči plesali kar naprej I
2. STRAŠNA ŽELEZNIŠKA NESREČJ NA NEMŠKEM.
Ekspresni vlak zavozil v vojaški vlak — Mrtvih in ranjenih 200 oseb.
V krasni okolici renske prestolih starodavnega Kolina, v Milhajmu ob Rcni je zavozil 30. marca ekspresni v\aY št. 174 na kolodvoru, ker ni bil tir prav postavljen, z vso silo v zadnji del vojaškega vlaka. Prvo poročilo jo trdilo, da je bilo mrtvih in ranjenih 50 osel' večinoma vojakov, a zadnja poročila navajajo, da je bilo ranjenih 186, mrtvih pa 20 oseb, po drugih poročilih pa celo 40 oseb.
Kako se je zgodila grozna nesreča.
Iz Hamburga se je pripeljal ekspresni vlak št. 174 pred Milhajm po* poldne ob pol 3. uri (po drugih poročilih ob 2. uri) in zavozil s polno silo v zadnji del vojaškega vlaka. Ekspresni vlak je prišel 16 minut prekmalu, tir zato ni bil prost in zaradi kratkega Časa vojaškega vlaka niso mogli prepeljana drug tir. Uradno se tudi poroča, fl so odpovedale signalne priprave. Strojevodja ekspresnega vlaka je izjavil da ni kriv, dasi je hitrejše vozil, kako! bi bil moral, ker mu je semafor (signal' no znamenje) kazal prost tir.
Grozen prizor na kraju nesreče. — 04* trgani telesni deli. — Rešilna ak#'
Ko je zavozil ekspresni vlak v voi jaški, se je čulo po groznem poku obup' no ječanje ranjencev. Ekspresni vlak je bil lc malo poškodovan, pet voz vojaškega vlaka je bilo pa popolno)«? razbitih, deloma so bili preknenje«1 dva voza sta se popolnoma obrnil3 tako, da so bila kolesa zgoraj I V (:'liS
fesnem vlaku se je vozilo 15 potnikov, ] so ostali popolnoma nepoškodovani, ^njen je bil v ekspresnem vlaku na >vi le višji natakar. Potniki ekspresija vlaka so čutili močen sunek, ki je dobro pretresel. Grozen je bil po-bd na ponesrečeni vojaški vlak. V Idnjem vagonu, ki je bil popolnoma Izbit, so bili ubiti menda vsi popot-Iki, noge so bile žrtvam deloma odtr-»ne, deloma popolnoma zmečkane.
: Kolodvorsko skladišče mrtvašnica.
Sunek pri trčenju obeh vlakov je Šil tako silen, da so klopi po vagonih Itrčile skup. Posledica je bila, da so bile noge vojakom pod kolenom popolnoma zmečkane. Grozen je bil prizor, ko so zdravniki rezali ranjencem hlače in so se pokazale razmesarjene in zlomljene noge. Večini ranjencev so morali Bdravniki takoj odrezati noge. Le malo Bih je bilo tako lahko ranjenih, da so imogli nadaljevati vožnjo. Strašno je Izgledalo tudi v kolodvorskem skladišču, ki so ga izpremenili v mrtvašnico I
Ves Dunaj za svojim županom Se vedno močno žaluje, ljubljenca src na miljone Luegerja smrt objokuje.
Bil res je prestolnemu mestu najdelavnejši voditelj, za celo Avstrijo našo pa prvi krščanski boritelj.
Naj mnogo takih junakov Slovenci prejmejo tudi, ker takih najbolj se bojijo
sovražniki cerkve in — judi. *
Slovenski narod pa joka ob grobu Antona Medveda, kot za pastirjem je svojim udana njegova čeda.
Bil pesnik — kot ni več nobeden, kar jih živi še med nami, a smrt mu vzela per6 je, In zdaj počiva pri — mami.
Tam gori na slavnem Turjaku je spletal svoj pesniški venec, on živel v delih bo svojih,
dokler bo živel — Slovenec. *
Bolj žalostne, kakor vesele le čujemo govorice, od blizu in daleč so sliši le tožne vedno novice.
Na Laškem spet gora Etna Iz žrela izbruha lavo, nad sto kilometrov široko
poplavila je vso planjavo. *
Na Ruskem imajo tatove, ki pa no vzamejo krone,
visoki so grofi in knezi,
ki kradejo kar na mUjone. *
Iz Serbije prišel kralj Peter v prestolno rusko je mesto pozdravit ruskega carja, iskat za sina nevesto.
Pa pravijo, da ni bil srečen, ko šla sta oba narazen, preveč je bil ruski car mrzel,
premalo pa bil je prijazen. *
Kralj Ferdinand iz Bolgarije pa šel je do Carigrada, gotovo pa ni šel le gledat, če raste sultanu brada.
Kako so prijazni vladarji,
ki nosijo zlate krone,
le trudijo vedno za „mir« se, —
pa bašejo puške, kanone 1 — •
Na Ogrskem grozna nesreča na plesu se je pripetila, da celo obširno državo je v žalost veliko vtopila.
Na praznik velike nedelje ljudi je zvabilo plesišče, a strašen požar jo spremenil v veliko ga — pogorišče.
Nad 300 ljudi je zgorelo, prestalo strašno trpljenje, od plesa so bili pozvani
vsi v drugo — večno življenje. *
Na Nemškem trčila skupaj sta dva spet osobna vlaka, vlak prvi je skoro bil prazen, žal drugi bil poln — vojaka.
Nazaj iz počitnic vojaki so vračali vsi se veseli, a mnogi med potjo nesrečno
za vedno slovo so vzeli. *
Pri Trstu nastala je bora in strašno ob morju je brila, cel vlak je z vsemi vagoni v nek jarek navzdol prebruila.
Žal, da so zraven Slovenci nekteri zgubili življenje, ko ravno v praznikih drugi
so praznovali: vstajenje. *
Poslanci tam v ogrskem zboru so stepli se kar krvavo, ministrom metali so knjigo in tintnlko kar na glavo.
Tako se ne dela za ljudstvo, pa vendar učijo Mažari: če se ne more z resnico,
pa s silo se naj gospodaril *
Nekteri trde, da komet bo uničil to zemljo za kazen, a upajmo: Bog jo še vodi, in strah pred kometom je prazen.
nnnr-innnnnnnnnnnan
"D □
□
LISTEK
aLauoannnanni
Črna žena.
Zgodovin, povest. — Priredil Javoran,
Kjer se prijazna, senčna cesta, ki pelje iz Radovljice proti Bledu, po-slednjič približa razdrapani strugi deroče Bohinjke, se dviga na desni strani poti orjaška, navpik štrleča pečina. Strahoma se bližaš temu resnobnemu ki'aju. Kajti dolinica, že itak dovolj ozka, postane na tem mestu tako tesna, da se cesta med savsko strugo in veliko skalnato steno komaj prebije na plan. Razen pritlikavega grmičja in nedostopnih, razjedenih duplin, po katerih lazijo modrasi, kuščarji in druga golazen, ne opaziš na tej skalnati steni ničesar. Praznična, a neprijetna tišina vlada tu na okrog od jutra do večera. Le tupatam zdrči med votlimi odmevi preperel kamenček na pot in nehote podvizaš korake, da se čimprej izogneš pretečim skalnatim čerem, ki samujejo kakor prežeče pošasti visoko nad tvojo glavo. Dokaj prijaznejša je okolica na nasprotni strani reke. Takoj ob strugi se prične nalahno vzpenjati rebrovito pobočje, čezinčez poraslo s temnimi borovci in vitkimi smrekami, ki preide polagoma v prostorno planoto, imenovano Kamnjck, ter končno meji ob skalnati plaz Špik, ki sega prav do prvih planinskih senožeti zelene Jelovice. Vzhodno od Kamnje-ka opaziš med gosto zasajenim sadnim drevjem nekaj belega zidovja in nekaj skromnih hišnih slemen. To je vasica na Brdih, ki ne šteje niti dobrih deset hiš.
Nemara bi šel skozi sotesko nemoteno dalje, ko bi te ne opozorilo, zdaj ko si prvi hip stopil na plan, nekaj posebnega. Pred očmi se ti razgrinja nebeško lepa dolina. Daleč na zahodu kraljuje v srebrnem siju in blesku mogočna skupina gorenjskih snežnih velikanov ter obdaja v svoji sredi Triglav, sivega očaka, ki je vedno krasan, kadar ga ugledaš: zjutraj, ko mu mlada zarja zlati razorano čelo; podnevi, ko mu lahne meglice božajo in venčajo ožgano lice; zvečer, ko ga poljubljajo zadnji žarki zahajajočega solnca. Na južni strani doline te vabijo brhki gozdovi Jelovice, ki se raztezajo stopnje-vaje, v drug nad drugim dvigajočih se pasovih daleč tja do škrbinastega Ba-bjega Zoba, ki čuva tesni vhod v divje-lepi Bohinj. In če se ozreš proti severu, te od daleč pozdravljajo sive stene in močni stolpi blejskega gradu, ravne poljane, bohotna polja in pisane senožeti, ki oklepajo na skrajnem koncu, kjer se svet nagiba že proti Bohinju, vas Ribno. Kakor srebrn trak se zrcalijo sredi doline med belim prodom in gostim vrbovjem sveži in čili valovi
Bohinjke, ki se vije zdaj sem, zdaj tja, zdaj zopet v mnogoštevilne stranske struge, zvezane med seboj s plitvimi bajerji in potočki. Ej, ta raznolika lepota, ta svečani mir, ki je razlit nad to rajsko pokrajino 1 Obstal bi človek ter gledal njena čuda božja, ki jih je roka Stvarnikova tako obilo natrosila na ta skriti košček slovenskega sveta. A da nisi že poprej mimogrede opazil čudne izpremembe tik ob poti! Glej, skalnata stena, ki te je doslej spremljala ob poti, je nenadoma izginila! Namesto pečevja opaziš na njeni severni strani sočne, tupatam močvirne livade, sadne vrtove in kopico prijaznih hišic, ki so raztresene po strmi bregovini. Ta vasica se imenuje Bodešiče. Vrh hrib-ca pa samuje starodavna cerkvica sv. Vida s počrnelim, od viharjev in vremenskih nezgod razpraskanim zidov-jem, s starinskimi slikami na zunanjih stenah in vegasto streho. Staro je to svetišče, bolj kakor mislijo njegovi sosedje. Zgradili so cerkvico, kakor poroča zgodovina, pobožni briksenski škofje, tedanji lastniki blejskega gradu, poleg svoje pristave ter jo močno utrdili zoper sovražnike.1 Da ji turški navali niso prizanesli, o tem priča še dandanes daleč naokrog znana podkev, ki jo je bil izgubil konj turškega jezdeca, ko je besneča žival treščila z nogo ob trda hrastova vrata. Še dandanašnji lahko vidiš to redko znamenitost, kajpada se blišči zdaj na vzvišenem kraju, pritrjena na pozlačenem križu vrh cerkvenega pročelja. .
Še starejša kakor cerkvica sv. Vida je bila v davnem času neka druga zgradba na nasprotni strani Bohinjke. Bil je to nepremagljiv in zloglasen gradič, ki si ga je bil postavil sredi 12. stoletja neki roparski vitez, da je odtod opravljal svoj nepošteni posel. Ljudje bo rekli gradiču Kamnjek — ime se je ohranilo do današnjega dne, akoprav o gradiču samem niti sledi ni več. Kakor lastavičje gnezdo je bila ta trdnjavica prilepljena na pečino, tako da je odtod njen gospodar lahko pregledal celo gorenjsko ravnino od Jelovice do Karavank. Mnogo je trpelo ljudstvo od hudega roparja. Slednjič je briksenski škof storil konec njegovim drznim na-silstvom. Poslal je pred gradič močno krdelo vitezov, ki so tako dolgo oblegali roparsko gnezdeče, da se je naposled vsled lakote moralo lepo vdati. iTedaj je gradič pogorel od vrha do tal. D roparskih vitezih na Kamnjeku ni bilo odsihdob nobenega sledu več. Njih rod je izumrl, celo ime se polagoma pozabilo Razvaline gradu, kar jih je
bilo ostalo, pa je začel glodati in iz-
podjedati uničujoči zob časa. Viharii in nahvi so odkrušili kamen za kam.
wianfda] nePremagljivo obzidje je lepega dne zagrmelo v prepad, kmalu nato se je sesul tudi njegov najja{£ branik - grajski stolp. Pozneje so se
1 Cesar Henrik II. Sveti je podaril blejska posestva 1. 1004 briksenske-mu škofu sv. Albuinu.
6i
med skrivnostnimi grajskimi razvalinami često dogajale čudne reči, zlasti Sen je zadela ljudstvo kaka nesreča, bodisi vojska, potres, »črna smrt«, ali pa najhujša šiba božja - Turčini. Prebivalci sosednjih vasi so videli pred vsakim nenavadnim dogodljajem v deželi na nekdanjem Kamnjeku belo ženo z žarečim obličjem, ki je posedala na grajskih razvalinah ter pretresljivo plakala in tožila. Slednjič je tudi ta prikazen minila in o beli ženi so pripovedovale samo še stare pravljice.
Koncem 15. stoletja, ko se vrši naša povest in je po teh krajih vladala blejska gosposka, je bila od roparskega gnezdeča na Kamnjeku videti le še mala, neznatna groblja. Nad to grobljo
. .. tretji je trdil, da je opazil »črno ženo" pozno ponoči in je videl, kako je plavala ravno nad mrtvaškim mosticein ...
je zevala sredi skalnatega plazu temna odprtina. Skozi odprtino si prišel v prostorno, a ne posebno globoko votlino. Ljudstvo je tedaj imenovalo ta kraj »Pri slepem Bogu«; na koncu votline je stal namreč lesen križ, na katerem je upodobil priprosti umetnik trpečega Zveličarja s slepimi očmi, pa tako ganljivo, da se je moralo vsakemu obiskovalcu milo storiti pri srcu, kadar ga je ugledal. »Slepi Bog« je postal kmalu mala božja pot, kamor so hodili iskat tolažbe in pomoči ne samo vašča-ni z bližnjih Brd in Bodešič, ampak s celega blejskega kota, kadarkoli se je tega ali onega lotila kaka očesna bolezen ali ga je zadela kaka druga grenka nadloga. Pot k »Slepemu Bogu« ni bila lahka stvar; kdor je hotel priti čez pečino, je moral biti trden v nogah in še trdnejši v glavi, da ni omahnil v glo-bočmo. Vila se je naprej z Brci po strmi
in opolzki senožeti, odkoder je potem vodila le dva čevlja široka stezica na. ravnost čez poševno pečino, kjer se je popotnik lahko oprijemal žice, ki je bi, la v ta namen pritrjena na železnih, y skalo zapičenih klinih. Zadnjih dvaji set metrov pred votlino je bila stezica, speljana po leseni, zibajoči se brvi, po takozvanem »mrtvaškem mostiču«, ki je bil narahlo pritrjen ob navpično skalnato steno in je bil na vnanji strani ograjen z nizko in trhlo ograjo iz desk. Da je bilo romanje k »Slepemu Bogu« res silno opasno, je pričalo znamenje, ki je bilo tik pred vhodom v votlino vdelano v živo skalo. Neokretni slikar je naslikal s kričečimi barvami, kako pada neki možak, ki mu je izpo, drsnilo na mostiču, v grozno globoči, no. Pod sliko pa je zapisal s starimi, napol posivelimi in izpranimi črkami;
Pomni človek, da povsod
ti preti ta smrtna pot!
Mili Kriste, ti nam daj
milost svojo — sveti raj!
V postu leta 1477. je povzročil neki dogodek med ljudstvom silno razburjenje. Kamnješki duh »bela žena«, se je zopet prikazoval. Toda sedaj ni bila več bela žena, ampak črna; prikazen je bila namreč po obrazu in po rokah oglječrne polti in je bila ode a v dolgo, snežnobelo krilo. — Nokdo jo je videl pri cerkvici sv. Vida na Pečeli, drugi jo je srečal na brdskih travnikih, tretji je trdil, da jo je opazil po/.uo ponoči in jo videl, kako je plavala mi grajskimi podrtinami, ravno nad »mrtvaškim mostičem«, četrti je čul ccfo njeno vzdihovanje in plakanje. Večina ljudi je verjela, da sc resnično prikazu-je duh, drugi pa so prezirljivo majali z glavami, toda govorica in šum sta. na« raščala od dne do dne.
Bilo je na tiho nedeljo proti večeru. V gostilni pri Mohorku ob blejskem jezeru je sedelo in modrovalo za miz« čvetero gostov: Anželj z Brd, Grahtfc s Sela, Matija, Globokarjev pastir « Bok, Pušavčev hlapec, oba iz Bodešic. — Za durmi, na klopici ob peči, pa jc spal, zvit v nerazločljiv klopčič, posta-ren možiček. To vam jc bil človek posebne vrste. Bil je krošnjar — kupčev1}1, je z žeblji — doma iz Krope in mu je; bilo ime Štefan. Toda ljudstvo ga 'fiM vsepovsod klicalo za Štefuljčka — ^'M patam so mu rekli tudi »KroparsW! možek«. Razpraskano in zgubano ob®< je, na katero je padalo nekaj širokih čopov sivkljatih las, kuštrave, čn% obrvi, izpod katerih je švigalo dvoj«! svetlih, čudovito živahnih oči, kak"1' bi gledala mlada podlasica, ki ne ni"J'® nikoli z njimi mirovati, upognjen M" | bet, kratke, sabljasto zakrivljene noge> j ki so pri vsakem koraku močno poce^J nile, tako da je bila možičkova hoja bolj podobna živalskemu puhtanju al
poskakovanju kakor navadni ClovesMJ hoji, cela postava v sivi prsteni oblek)i — tak je bil Kroparski možek. Povsod 1 in nikjer, zdaj na daljnem Hrvaško«1'! zdaj na Koroškem, je prehodil možcKl
*
^o leto vsaj dvakrat celo kranjsko [elo od Krškega in Črnomlja do Bo-ija, poznal vse ljudi in vse družine, tel vse skrivnosti, znal pozdraviti .ko bolezen na ljudeh in živalih. — r je bil sila premeten in zvest, je no-včasih celo kopico skrivnih nazna-C od doline do doline; govoril ni veli-.0, ali kadar mu je stekel jeziček, je uborelo iz njega kakor iz studenca in vselej zadelo na pravem mestu. Če mož-tu ni bila kaka stvar povšeči, se je lelal gluhega kakor štor in je na vsako neljubo mu vprašanje nalašč narobe »govoril; y resnici pa je imel ušesa $nka in občutljiva kakor ris, da je bilo treba kaj važnega ujeti. Marsikdo je ijal, da pri Štefuljčku ni vse v redu v a.vi, ta ali oni pa je bil mnenja, da je !§mara bolj pretkan in moder kakor isičji Fric, valpet na. blejskem gradu, vložek je ležal pri peči in se delal spe-iega, dasiravno je glasni hrušč razvne-ih pivcev čimdalje huje odmeval po sobi.
»Včeraj smo jo zopet popolnoma loločno videli iz Bodešič, kako je joka-ia in plakala na drugi strani Save,« je )ripovcdoval pastir Matija.
»Beži, beži, praznarija in slepari-a,« mu je oporekal Grahek, »nikar ne ienčaj dalje o tem, babjevernik!«
»Meniš, da je stari Osterc tudi ba-jjevernik? Ga pač še premalo poznaš »d te plati! In vendar ti priseže, kadar
hočeš, da jo je videl na Gregorjevo pri onih treh topolih, ko se je vračal iz Radovljice,« se je zagovarjal pastir.
»0 svetem Gregorju je bil letos ščep in ob taki priliki je že marsikdo v brinovem grmiču domneval strah ali v črnem kamnu kako grozotno pošast,« je odgovoril Grahek.
»Moj gospodar, Pušavec,« se je vte-knil hlapec Rok v pogovor, »je šel minulo sredo ponoči iz mesta in je srečal belo ženo pri savskem mostu — resnično in brez šale! — Pušavec ni izmišljotin ali veternjak, njegove besede so redke kakor zlato zrno, ali kar reče, stoji trdno kakor zid.«
»Dandanašnji se po cestah potika na večer vse polno sumljive potepuške drhali.«
»Rekel je, da jo je videl popolnoma natančno. Imela je ogljenočrno obličje in dolgo, čisto belo vlečko, ki se je peljala za njo kakor za našo graščakinjo. Ko je šel mimo prikazni, je ta trikrat zapored sklenila roke nad glavo, kakor bi molila.«
»E, navsezadnje bo ta kako nesrečno človeče, ki ga nosi mesec.«
»Ti — Žličarju se je prikazala, še preden se je zmračilo.«
»In Bregar jo je menda videl zara-na ob Savi, ko je že solnce pogledalo izza Grintavca. No, kaj praviš na to?«
»To je popolnoma gotovo zlagano,« je pripomnil Anželj; »še danes sem se
mudil pri svojem svaku Bregarju, pa mi še besedice ni črhnil o kaki prikazni. Nehajte vendar!«
»No, ta je zopet lepa!« se je zakro-hotal neverni Grahek. »Eden si nekaj izmisli, drugi nekaj pridene, tretji že umira od strahu, četrti se zlaže in tako postane iz komarja konj, da je naposled že pol dežele norčave.«
»Reci, kar hočeš, pa je le res!« je dejal hlapec nevoljen; »če govore o tem možje, kakršni je moj gospod&r in stari Osterc, ni vse od muh, ampak mora biti nekaj na tem.«
»In če sem jaz na lastna ušesa slišal njeno plakanje in ihtenje, mi menda ne bo pameten človek ugovarjal. Tega si ne pustim tajiti,« se je iznova oju-načil pastir Matija.
»A, kaj — slišal — slišal! To lahko vsak reče! Jaz ne verujem ne v belo ne v črno ženo,« ga je zavrnil Grahek odločno.
»In kaj ima bela žena kar naenkrat opraviti tukaj, to vas prosim,« je vprašal Anželj.
»Ker nas bo zopet udarila huda šiba božja — kuga ali Turki. Bog se nas usmili, saj pravim!« je zastokal hlapec.
Vsem je leglo pri teh besedah nekaj težkega na srce. Umolknili so drug za drugim in se zatopili v težke spomine, ki so bili združeni s tem imenom.
(Dalje prih.)

RAZGLED PO DOmOlllNI
Naš listek. Z današnjo številko za-Senjamo prinašati novo, zelo zanimivo sgodovinsko povest »Črna žena«, iS bo tudi s primernimi slikami ilustrirana. Ob sklepu bo povest izšla v posebni knjižici.
Liberalni Slovenci z vlado. Opeto-rano jc naša centralna vlada pokazala, |a ji niso pri srcu Jugoslovani. Kakor rlada proti Slovanom, tako bi morali losledno postopati Slovani proti vla-li. Ali pa je to v resnici? Slovenski tlub državnozborskih poslancev z dr. i&steršičem na čelu so nastopili odloč-10 proti vladi, ki je bila tudi vsled od-očnega nastopa naših poslancev v ve-iki zadregi. A liberalci? Te vodi zopet pana slepa zavist in so začeli ravno edaj, ko je stališče najbolj kritično, isati proti boju zoper vlado. To je na-avnost izdajalstvo! Radi bi se prodali rladi na škodo Slovanstva. A če se prašamo, kak more biti tej politiki ko-ec, ve vsak pameten človek, da nič rugega, kakor škoda Slovanov. Z li-eralnimi Slovenci si vlada itak ne mo-} dosti pomagati, ker jih je premalo, bcralni Slovenci pa kljub izdajstva d vlade ne morejo pričakovati druge-a, kakor prazne obljube.
Liberalno učitelj stvo tarna v svojem glasilu, da kmečko slovensko ljudstvo ne mara za učitelj stvo in ima mržnjo do učiteljskega stanu. Da to občutijo liberalni učitelji, je povsem umevno, saj slovensko ljudstvo ni slepo in vedno bolj uvideva, kam /odi liberalna gonja. Toda treba je pribiti: liberalnemu učiteljstvu ljudstvo ne zaupa, drugače pa sodi ljudstvo o učiteljih, ki so istega duha, kot ljudstvo. Krščanska zavest hvala Bogu vedno bolj raste med našim učiteljstvom in s to. zavestjo raste tudi naklonjenost ljudstva do učitelja. Ne izroča krščanskim učiteljem le svojih otrok v šolo, ker mora po postavi, ampak rado gre za učitelje tudi izven šole, kjer nastopa učitelj kot pravi vzgojitelj slovenskega ljudstva. Naravno pa je, da se liberalni učitelji čutijo vedno bolj osamljeni — in se bodo še bolj.
Ljndsko šolstvo. Imenovani so: Marija Modic za učiteljico v Cerknici; Henrik Lobe za nadučitelja na Krki; Alojzij Kolenc za Zagorje ob Savi; Ka-rol Perko za nadučitelja v Mirni peči; Ivana Mesec za černečo vas; Vilma Vi-dic za Poljane; Marija Kralj za Hrušico pri Ljubljani; Hermina Breindl za
Šmarje pri Ljubljani; Ana Erzin za Semič; Angela Zurc za Prečno.
Za 401etno zvesto službovanje je
dobil častno svetinjo delovodja južne železnice g. Franc Kirn v Bregu pri Borovnici.
Za tajnika Rafaelove družbe je
imenoval društveni odbor g. J. Koželja, sedaj stolnega koralista v Djakovem.
Odvetniško skušnjo je napravil g. dr. Hubert Souvan.
Na grmski šoli je imenovan R. Zdolšek za strokovnega učitelja.
Deželni odbor je dovolil mlekarski zadrugi v Št. Rupertu 10.000 K podpore za stavbo in opremo mlekarne.
V Ameriko se je pretekli teden odpeljalo zopet več kot 100 Slovenccv.
Notar Hndovernik umrl. V Kranjski gori je umrl g. Janko Hudovernik dne 29. marca t. 1.
Živinoreja. Živinorejski svet bo sklican od deželnega odbora začetkom maja. Poleg deželnih poslancev bodo v tem svetu zlasti zastopniki vseh živinorejskih zadrug. Živinorejski svet se bo posvetoval o veliki akciji za povzdi-go govedo- in prašičjereje. Grof Barbo in nadzornik Legvart sta kupila pri prešičjerejcu Holschu na Nemškem 33
merjascev in brejih svinj prve vrste za 11 000 kron. Ker se gre za vpeljavo plemena, se je za visoko ceno izbralo £ kar je bilo dobiti najboljšega.
Zvon ga je ubil. Na Šmarni gori je na velikonočni pondeljek ubil zvon 31-letnega posestnika Kopitarja iz Srednjih Gamelj. Ponesrečenec je v zvoniku tako nerodno ustavljal zvon, da ga je zvon vrgel ob zid in mu zmečkal glavo. Komaj so mu podelili sv. posled-nie olje, je-nesrečnež na mestu izdihnil. Ponesrečenec zapušča troje nepreskrb- ,
ljenih otrok.	. |
Važno za konjerejce. C. kr. mini- j
Btrstvo za deželno brambo namerava dne 9. aprila t. 1. (pričetek ob 8. uri dopoldne) nakupiti v Št. Jerneju na Dolenjskem 35 plemenskih kobil v starosti tri in pol do sedem let, katere mora- ! jo biti žlahtnega plemena in katerih j rod mora prodajalec dokazati. Cena znaša 800 kron. Kupljene kobile odda imenovano ministrstvo zopet nazaj prodajalcem v oskrbo, katere postanejo čez šest let zopet last prodajalca.
Varujte se agentov, ki prodajajo razne srečke (lože). Dognalo se je namreč, da se bavi veliko denarnih zavodov na Nizozemskem in drugod s prodajo premijskih sleparskih srečk. Ti papirji so brez vrednosti, zato pazite, da se ne daste oslepariti.
Imenovanje. Imenovan je za sek-cijskega šefa in generalnega ravnatelja zemljiško davčnega katastra v finančnem ministrstvu slovenski rojak dr. Vladimir Globočnink.
Odlikovanje. Preč. g. Ivan Berlic iz j Srednje vasi pri Bohinju je imenovan j za knezoškofijskega duhovnega svetni- j ka. Čestitamo!
Nesreča. Dne 20. sušca zvečer je na Trnovskem pristanu v Ljubljani padla mestna uboga Uršula Tome, ter se na nogi tako poškodovala, da so jo mo- j rali odpeljati v bolnišnico.	i
Odlikovanje. V predzadnji številki 1 se je vrinila jako neljuba pomota ,da je namreč preč. g. Valentin Aljančič, župnik v pokoju, imenovan za knezoškofijskega duhovnega tajnika. Glasiti bi se moralo za »duhovnega svetnika«.
Tridesetletnico škofovanja obhaja o. fra. Paškal Bukonjič, frančiškan, škof mostarsko-duvanski in apostolski vikar trebinske škofije.
Umrl je v Srednji vasi pri Šenčurju g. Miha Barle, oče št. .Jakobskega župnika č. g. Jankota Barleta. N. v p.
Pogreša se od 12. marca slaboumni 301etm Andrej Čemažar iz Tomačeve-ga. Postave srednje, lase temnokosta-njeve. Govorenja slabega, navadno na-glaša v besedah »1 in s«. Oblečen zelo slabo, ima rujavo zimsko suknjo, črno-križaste hlače, črni podolgasti klobuk. Ako bi ga slučajno kdo videl ali kaj izvedel o njem, se prosi, da bi naznanil v Tomačevem št. 47 pri Ljubljani ali vlagalki pri D. Hribatrju.
Kmetijska šola na Grmu je štela v I. tečaju zimske šole, ki se je z letošnjim šolskim leto na novo vpeljala, 8 učencev, in sicer 4 Dolenjce, 3 Gorenjce 8i
in Notranjca. Tečaj se je končal 23. marca in odšli učenci čez poletje domu, da se vrnejo na zimo v drugi tečaj. S 1 aprilom se je pričelo na šoli II. tečaj nove letne šole, katerega obiskuje 11 učencev. Ker je v tem tečaju tudi še 10 učenecev prejšnje dvoletne šole, ima Šola čez poletje skupaj 20 učencev.
Pogrebno društvo »Bratovščine sv. Jožefa« imelo je svoj redni letni občni zbor dne 19. marca v mali dvorani »Mestnega doma« v Ljubljani. Na dnevnem redu bila je med drugim tudi spremeba in izpopolnitev društvenih pravil. Bratovščina je ustanovljena, kakor je razvidno na prvi strani društvene knjižice, leta 1820. Torej nad 90 let obstoji že ta prekoristna bratovščina, ki skrbi ne samo zato, da se nje umrli člani pošteno in krščansko pokopljejo, ampak tudi zato, kar je mnogo važnejše, da se namreč že nad 90 let služijo sv. maše za vse žive in mrtve člane te bratovščine. Komu pač ni znano, kako kmalu je človek pozabljen po svoji smrti, ne samo od svojih prijateljev in znancev, ampak žal mnogokrat tudi od svojih najbližjih sorodnikov. _ Vsako leto 43 maš se bere za vse žive in mrtve člane in poleg tega pokopljejo se isti na stroške bratovščine. Na letošnjem občnem zboru se je pa sklenilo, da sc poleg tega bereta še dve sv .maši za vsakega umrlega člana takoj po njegovi smrti, kar dosedaj ni bilo. Opomni se pa, da velja to za člane, ki pristopijo k bratovščini po občnem zboru letošnjega leta 1910. — Želeti bi bilo torej, da oni, ki nimajo nikogar za seboj, da bi se jih spominjal po njih smrti, da se čimpreje vpišejo v to prekoristno bratovščino, kjer si z majhnimi prispevki lahko oskrbe, da se jih po smrti pošteno in krščansko pokoplje ter sc služi vsako leto 43 sv. maš za njih dušni blagor. Dalje bi se želelo, da pristopajo k bratovščini tudi taki, ki se jim glede premoženja ni bati, da bi se jih po smrti pošteno ne pokopalo, da tako gmotno podpirajo nje obstoj, to pa zlasti tudi z ozirom na to, ker zadnja leta vedno več članov umrje nego jih pristopi in lahko bi se zgodilo, da bi vsled tega nazadovanja morala morda bratovščina prenehati. Kdor želi k bratovščini pristopiti, oglasi sc naj pri društvenem tajniku, kjer se zvedo vsi pogoji za vstop in sicer vsak popoldan od 2. do 3. ure naprej: Prccl škofijo štev. 13, I. nadstropje.
□canczincacaizaacjcac^caacacsa □
Gorenjske novice
DnnaaaaananaDanaa
g Bohinjska Srednjavas. Shod pri sv. Duhu ob jezeru na velikonočno sredo, 30. marca, je bil izredno dobro obiskan. Iz obeh dolin se je zbra-j la nešteta množica ljudstva. Isti dan | zvečer je začelo snežiti. V poldrugem dnevu je padlo kakšnih 15— 20 cm snega, torej nas ni tako globoko zapadel,
kakor je bilo nekje čitati in bo skoraj izginil. — Na praznik Marijinega Oznanjenja se je vršilo slovesnovspre, jemanje novih članov v Marijino družbo. Sprejemal je vlč. gosp. lcano-nik Sušnik. Nanovo je bilo sprejemi 17 fantov in 23 deklet. —- 3. in 4. t. m; se je vršil v Srednji vasi poučuj kmetijski tečaj, na katerem jej J predavalo več gg. strokovnjakov, -j Dne 5., 6. in 7. t. m. je obiskovalo veg fantov iz Bohinja poučni sirarskj tečaj v novi vzorni sirarni pri Stari Fužini.
g Iz Dobrave pri Kropi se nam piseii
Navdušenje za izobraževalno društvo^? je veliko. Ljudstvo je vedoželjno. Ki zadnjemu predavanju na cvetno nede-'| Ijo je prišlo toliko ljudi, da je bila sok premajhna, ostati so torej morali nekateri med vratmi in v veži. Ves čas so prav marljivo poslušali govornika les bili s predavanjem prav zadovoljni; Prostorov manjka, prostorov. Vse bi šlo.
g Iz selške doline. Svoji k s v o -j i m. Edini, ki prodaja v Železnikih užigalice v korist obmejnim Sloveni cem, je gospod Lovro Boncelj, tudi nje« gova gostilna je prosta liberalne kuge, po vseh drugi se šopirita »Gorenjec:, in »Narod«. Kdor torej potrebuje kakšne reči, sedaj v6, kam mu je iti. Svoji k svojim! —Biro in ofer prežvekui . jejo liberalni oštirji železniškemu župniku. Če pa ne gredo okoličani in drugi vsako nedeljo po »ofru« v oštarijo, paj kriče na vse grlo: Bojkot, bojkot! Proi' s privandranim fajmoštrom! Počasi, počasi, ne prežvekujte stvari, od katere sami živite! — Zarjavele »klevi« kalne« device ne dajo miru »Slovenskemu domu«. Le počasi, prijatelj! V Železnikih so blizu skupaj kar tri sokolske hčerke poznega srpana, ki medle po njem, ki ga ni in ga ni. Pa tudi neka druga že čaka trideseto lelo nanj, ki ga od nikoder ni. Torej spravi najpred te pod »havbo«, ki jih velik« j bolj boli srček kot naše. — Sokoli gledajo na drugačne ljudi kakor »Čuki« in ne sprejemajo izmečkov, tako se bahajo sokoliči železniški. Na to rečemo dvoje: 1. Kar mi vržemoj vun, Sokoli vse sprejmejo. 2. Kdo jepj ležal lansko leto na angelsko nedeljo; zvečer blizu Zalega loga mrtev — h°'H čem reči, pijan kot kanon na cesli, J so se splašili konji in se bi bila lalil" zgodila velika nesreča, da bi bilo vse, voz in ljudje čez škarpo, da ni voz-; nik obdržal konj? Bil je to »dični« lezniški Sokol, ki se ima samo ženskah zahvaliti, da še živi in da ga ni razjar« jeni voznik vrgel čez škarpo. To so ^ res »drugačni ljudje«, in na te glc'^ Sokol ! — Buono apetito, Sokol! -
g Jesenice. Gorenjsko krščanska socialno delavsko politično društvo priredi dne 10. aprila popoldne ob P° 4. uri v »Delavskem domu« na Savi P° litičen shod za vse stanove. SomišlJc, niki, kmetje, obrtniki in delavci, P1'1' dite v obilnem številu na shod, na ka'5 terem bo poročal voditelj »VsesloveUI
ske Ljudske Stranke« g. dr. Ivan Šusteršič. Pokažite, da je Gorenjska v taboru Vseslovenske Ljudske Stranke s ;tem, da pri svojih znancih agitirate za gotovo udeležbo. Vstopnice se dobe pred shodom pri naših zaupnikih ter na dan shoda pri odboru. Naj ne bo našega somišljenika, da bi zamudil, ta Bhod.
g Koprivnik pri Bohinju. Veliko snega je iznova padlo pri nas, dasi-ravno je bilo starega še precej. Za voznike je to prav dobro, ker precej zaslužijo z lesom. — Nesreča. Andreju 'Jeklarju, po domače Klemenu, je poginila triletna, lepa kobila, ko ni mogla Btriti. Mrtvo je tudi žrebe. Škode je čez 1000 kron. A to še ni dovolj. Ko se je v zadnjih mukah žival vzpela, je padla nazaj ravno na gospodarjevo nogo in mu jo zlomila. Zares velik udarec za nesrečno družino. — 16 novih udov se je oglasilo za Marijino družbo. Mla-!deničev šest in deset deklet. Upamo, da ijih bo še nekaj. — Za novo družbino in društveno zastavo se kaj pridno nabira. iUčimo se tudi igro »Tihotapec«. Ko bo prišla zelena pomlad, vas bomo pa povabili, da nas pogledate.
g S Sela (ljubljanska okolica). Stari "dopisnik menda dremlje, bom pa jaz nekaj poročal. Dobili smo policaja, pa samo enega. Pet bi jih bilo treba, pa še ne bo zadostovalo. — Umrl je spoštovani gospodar Andrej Inglič na Selu, ud k. si. izobraževalnega društva in , Član Marijine družbe. Imel je lep pogreb. Marijina družba z zastavo ga je spremila, k. si. izobraževalno društvo z Jepim vencem in mnogoštevilnimi člani se je pridružilo. — K. si. izobraževalno društvo bo dalo darovati zanj v ne-!deljo, 10. t. m., ob 9. uri sveto mašo, ikatere naj se društveniki udeleže. — K. si. izobraževalno društvo bo v nedeljo, J10. t. m., popoldne ob 5. priredilo zopet Izborno zabavo. Nastopili bodo pevci, govoril bo g. dr. Jerše in dekleta bodo predstavljale igro: »Nežika z Bleda«. Moški in ženske pa bodo predstavljali Igro »Tri sestre«. Posebno oženjeni bo-'do v tej igri marsikaj dobrega profiti-rali. Torej udeležite se v obilnem številu!
g Iz šentpeterskega Posavja. Dragi »Domoljub«! Od veselja mi skače srce, iker si zadnjič prinesel, kar sem spisal. iPomislite! Prvič sem pisal, pa so bili z jnenoj kar zadovoljni. Iz mene še bo jnekaj: Danes moram pa kar zopet ne-ikaj napisati. Ljubi »Domoljub«, potrpi is menoj, sedaj je železo vroče, moram ikovati, moram pisati, od veselja moram pisati, bom pa potem nehal, ko se pero polomi. Najprej moram nekaj popraviti. Seveda novinec sem, sem pa zadnjič nekaj napačno pero obrnil, pa ni prav zapisalo. Zapisal sem, da je za naš harmonij dal Ivan Janež iz Hrastja le 1 krono, Ivan Plevnik pa 3 krone, Matija Kačar pa 5 kron. Pa tako-le bi moral zapisati: Ivah Janež je dal 10 K, Ivan Plevnik 5 K, Matija Kačar pa 2 K. Tako je prav. Menda ti trije gospodarji ne bodo hudi; saj vedo: novinec sem
in pa v veselju sem hitro naredil. To še od zadnjič. — Sedaj pa nekaj novega. Naše društvo kaj dobro dela. Vprašajte člane, pa boste slišali, kako so zadovoljni. Imamo že korajžo se pokazati. V nedeljo bomo že nekaj naredili. Peli bomo — že dobro znamo. Pa govor bomo imeli, pa še srečolov. Pridite nas poslušat in pogledat, videli in slišali boste, da je pri nas napredek doma. — Še nekaj moram povedati. Strašno se mi dobro zdi, kar je na veliko soboto naredil pri nas naš gospod kaplan. V neko hišo ni hotel iti blagoslovit velikonočnih jedil. Pa je završelo tisti dan, pa hudi so bili nekateri. So rekli, da so kaplani že štirideset let hodili blagoslavljat v ono hišo. Sedaj pa kar naenkrat nehajo. Tožili bomo kaplana pri škofu in proč mora iti, vzdigniti ga moramo. Tako so govorili. Jaz pa mislim tako-le: Če so štirideset let hodili blagoslavljat, so najbrž iz proste volje, iz prijaznosti to delali; silil jih ni nihče. Saj v cerkvi niso nikoli iz prižnice oznanili, da bo v Hrastju tudi v tej in tej hiši blagoslov, saj jaz nisem nikoli slišal tega oznanila, pa ga slišim vsako nedeljo. Potem so morebiti ljudje skozi 40 let zaslužili, da so jim posebej blagoslovili. Mislim si pa tudi na skrivnem to-le: Jaz bi tudi ne šel blagoslovit v tako hišo, v kateri se na shodu iz škofa norčujejo in čezenj zabavljajo. Kaplana pa s tožbo ne boste vzdignili. Le pojdite ga tožit! Pa jezili ste se tudi brez potrebe. Izvedel sem, da je gospod kaplan v pravem času naznanil, da v zasebni hiši ne bo blagoslovil. Mislim pa tudi to-le: V naši soseski imamo samo eno cerkev, v Šmartnem. Tukaj se opravljajo vsa bogoslužna opravila, tukaj se za vse bere sveta maša, tukaj se tudi za vse blagoslavlja. Do cerkve imamo pa vsi ravno iste dolžnosti in pravice. Torej se v cerkvi zbirajmo, ta bodi naše središče! — Adijo, pa brez zamere!
g Iz Mekinj. Stavba novega društvenega doma hitro raste iz tal. Zidarji se pridno sučejo, tesarji obsekavajo les, društveniki in prijatelji društva rado-voljno vozijo opeko, pesek in razne potrebščine, fantje poprijemljejo, kjer je treba: se je jo pesek, sekajo les. Ako ne bo zapreke, upamo, da bo ponosni dom krog Binkošti pod streho. Poročati pa moramo še žalostno novico. Nemila smrt nam je pobrala najmočnejšega mladeniča v fari, Orla Janeza Jana iz Godiča; bil je edini sin premožnih sta-rišev, star šele 26 let, edina njihova uteha; za društvo in dom je kar gorel in je v svoji bolezni večkrat potožil, ker ni mogel delati pri zidavi doma. Društvo mu je priredilo dne 30. marca po-poludne prelep, naravnost veličasten pogreb; od rojstne hiše do pokopališča so spremili truplo čč. gg. Leopold Ri-har, župnik neveljski; o. Albert Pire, prijatelj pokojnikov, in domači dušni pastir; spremilo ga je tudi 18 Orlov v kroju iz kamniškega okrožja, na čelu jim okrožni predsednik brat Maier. Društveni pevci so zapeli pokojniku tri mile žalostinke v slovo. Nosili so ga
Marijini sinovi. Ljudstva je bilo pri po-i grebu velika množica iz domačega kra^ ja in okolice, kar je pričalo, kako pri* ljubljen je bil »Guščev Janez«, ki je imel jako blago srce in ga ni poznal! sovražnika. Počivaj v miru, duša dragai in uživaj nebeško srečo pri Bogu in) Mariji, kateri si bil kot Marijini dnjw žabnik tako udan!	v
g V šmarei pri Kamniku je nenari doma umrla Neža Zobavnik. Zvečer je" šla še zdrava spat, a zjutraj so našli mrtvo v postelji. Žalujočemu možu1 Francetu Zobavnik, slikarju v Šmarcij, naše sožalje!
g Iz Notranjih Goric poročajo^ da bo kmalu prišel g. Tribuč iz Vičal tje. Pa ne inventarit, ampak kaline lo« vit. Ker lim na Viču ne drži več, misli pa v Notranjih Goricah nastaviti nove: limanice. Nekaterim fantkom je cclof obljubil, da jim kupi rdeče srajčke, če ga bodo ubogali in kot Sokoli priganja-« li kalinčke na njegove limanice. Nas je pa tukaj tako sram, da si ne upamo povedati, kateri fantički bi bili kalin« čki, kateri pa sokolčki. To bo kmalu povedal g. Kette, naš penzijonirani uči« telj. On je najbolj zvest pomagač in to-i variš Tribučev. On lovi po krčmah1 naše fante in jih vpisuje. Prav pridno mu baje pomaga mlajši Ilje, ki je bil tudi vojak in pravi, da bo že on koman-*' diral, ker že zna. Ta gospod učitelj itt Marinč so najboljši tovariši v Goricah, posebno pa, kadar bogati Marinč kaj! zanjga da. Takrat pa pogruntajo skupaj, kako bodo tožili prejšnjega gospo-1 da kaplana, ker jim je župana vzel. —? Le veselimo se, Notranjci, zdaj pride U nam on, ki nas ne bo samo rešil dose« danjih zmot, ampak nam jih pomnožil. Dosedaj smo enega liberalca poslušali, sedaj dobimo pa kar štiri. To je za nas gotovi napredek, če ne naprej, pa na-, zaj! — Notranjec,	.
aaaannc
Dolenjske novice
oaaaaaaaaannr
anan
D
□
□
D
d št. Rupert. Veličasten je bil poli« tični shod preteklo nedeljo. Govorila' sta deželni odbornik dr. Lampe in deželni poslanec župnik Hladnik. Ljudi je bilo samih mož in mladeničev čez 300. Sprejele so se z velikim navdušenjem tri resolucije, v katerih se izraža zaupanje poslancem Slovenske Ljudske Stranke, posebno deželnim poslancem dr. Lampetu, dr. Peganu za podporo mlekarni in dr. šusteršiču kot voditelju naših vrlih poslancev na Dunaju, in pa poziv, naj se z vsemi sredstvi dela1 proti vinskemu davku. O tem shodu več prihodnjič! — Mlekarska z a h druga v Št. Rupertu je dobila 10.000 kron deželne podpore. Liberalni hujskači okrog »Slovenskega Doma« in Ciril Metodove družbe — vam to ni prav! Le pišite še nam v zabavo — sebi in Ciril-Metodovi družbi, ki je v zvezi z lažnjivim kljukcem »Slovenskim do*
82
mom«, pa v sramoto! -»Slovenski Dom«, ki ga ima par liberalcev naročenega, je podoben ciganskemu psu, ki ima Torbo na gobcu in je še zraven priklenjen. Laja in laja, zdaj na škofa, zdaj na kaplane - zraven pa oblaja z ■vso bvalo Ciril-Metodovo družbo in nje odbornike. Le lajaj naprej — cigansKl pcs> _ se boš že izlajal! - P o gor e 1 a ,je zidanica posestniku Udovču iz IIo-ma in šlo je 45 strajhov vina po tleh! ->Na Cirniku bo semenj tisto sredo
pred Binkoštmi.
d Iz Radeč pri Zidanem mostu.
Mladeniški tečaj, ki ga priredi Z. T. O. Orel v Ljubljani v Radečah v nedeljo, 10. t. m., se vrši po sledečem redu: V 'soboto zvečer telovadba, V nedeljo od 8. do 9. ure tehnično predavanje, od 9. do 10. telovadba, od 10. do 11. sv. maša. Po maši telovadba in potem kosilo. Po kosilu zopet telovadba do 2. ure. Po krščanskem nauku pa se vrši v dvorani »Narodnega doma« javno ljudsko predavanje in potem se ponavlja po znižanih cenah velika ljudska igra, ki je že minulo nedeljo nad vse častno izpadla. Udeleženci celodnevnega tečaja «o vstopnine k predstavi prosti. Telovadbo in predavanja vodi ves čas načelnik Z. T. O. Orel v Ljubljani brat jVojteh Jeločnik. Obsavski fantje, .ave-tlajmo se važnosti tega tečaja in se ga udeležimo v obilnem številu. Na zdar!
d Z\irče pri Hinjah. Začela so se liam menda odpirati vrata v boljšo bodočnost! Razun ceste, ki'jo imamo, dobimo v kratkem še eno proti Hinjam in pozneje pa tudi še vodovod. Obe na-jiravi bosta za Sulio Krajino neprecenljiva dobrota. — V teku sedmih let se je naša podružna cerkev dokaj lepo prenovila. Presvetli gospod knezoškof so jo ob priliki birmanskega potovanja že dvakrat obiskali ter se o njej prav pohvalno izrekli. Pozabiti pa ne smemo, ila so naši Amerikanci s svojimi darovi veliko pripomogli, da je sedaj naša ccrkev ena najlepših podružnih ccrkvd .v Suhi Krajini.
d Iz Čateža pod Zaplazom. V dopisu iz Št. Lorenca ob Temenici v »Slovenskem Domu« št. 12. in iz Čateža št. 13., so se naši naprednjaki, kakor se sami imenujejo, lotili našega gospoda župnika. Res je, da so vas naš gospod župnik posvarili in opomnili, da se 'dajte v cerkvi obnašati dostojno, kakor se spodobi, da ne bodete motili drugih Sjudi v službi božji. In to je bila njiho-jva sveta dolžnost. Ali ne pripoznate, da Rte to zaslužili? Ne rečem, da ni nobeden izjema. Vprašam vas, odkod imate pravico v naši cerkvi glasno govoriti, pridige kritizirati in besedo božjo napak obračati; od kod? Ali mislite, da ste v gostilni ali v hlevu, kadar ste v ferkvi? Ali ne veste besedi Gospodovih: moja hiša je hiša molitve? Zato Ivam povemo, da po naši župniji in cer-(kvi šentlorenški liberalci ne bodo raz-jtezali svoje komande. Tukaj smo Čate jžani gospodarji in nihče drugi! Izpod itikate se tudi ob naš novi altar. Kaj pa vam mar, ali je vas kaj stal? Ali se je 72
komu kaj po sili vzelo, ali se m napravil prostovoljnih darov? - Radovedni ste tudi, kdo zida opekarno. Jaz pa vam povem, kdor je ud hranilnice in posojilnice na Čatežu naj pride na občni zbor, pa bo zvedel, kako se gospodari, saj se ne dela pod klobukom. Kdor pa ni ud, njemu pa nič mar, torej naj molči! Na dopis iz Čateža pa povemo, da se je dopisnik na vsa usta zlagal,' ko piše: med drugim je gospod župnik rekel, kdor mene zaničuje, ta zaničuje Boga samega. Ali se ne pravi to božjo besedo napak obračati! — Tolažite se, da boste vrgli gospoda župnika iz občinskega odbora. Pa vam povem, da delate račun brez krčmarja, ker pri volitvah ne bo odločevala vaša nasilnost, ampak večina glasov. — Pravite, da ste napredni. V čem pa napredujete? V sovraštvu do duhovnikov in cerkve, pa v ničemur drugem. Pred šestimi leti je bil v večini liberalen občinski odbor, torej v vaših rokah, pri predzadnjih volitvah vas jc ostalo 8 od 24 in pri prihodnjih volitvah ste ohranili le še dva. Pa pravite, da napredujete! Vemo, da so vam duhovniki trn v peti in kateri več stori in se najbolj trudi za blagor svojih, tistega najbolj blatite. Vemo, da imate prepričanje, da je samo liberalna stranka zmožna vas časno in večno osrečiti. Toda, kje je doslednost? Zakaj niso bili vaši predniki stanovitni do konca in so vsi pred smrtjo postali spokorni klerikalci? — Tako naprednjaštvo naj gre rakom žvižgat!
D □
n
notranjske novice
□
nauuaananannapaan
n Iz Podlipe pri Vrhniki. Vsakemu Podlipcu je znano, da se je veliko govorilo o vodovodu, pa možje, ki so iz same gole ljubezni do domovine prevzeli to v roke, so že menda vodo napeljali preveč na peščena tla, da je zlezla v zemljo in Podlipa je še vedno brez dobre pitne vode. — Več let se že zida mežnarija, pa enkrat ni sveta, drugič ni zopet denarja, nikdar pa ne volje Podlipcev. — Tudi šola se že zida, če povem približno, devet in devetdeset let, pa se še sedaj ne morejo dogovoriti glede prostora, — skoraj vsak gospodar bi jo rad imel na drugem kraju, kakor ponekod cesto mirno vsakega vogla! Če pa odgovarja skupni potrebi, o tem se pa ne razmišlja. Toliko zidamo, da smo s samim zidanjem in stavbami že spravili prejšnega gospoda župnika iz župnije, pa s svojim napredkom lahko izgubimo še sedanjega. Možje, pamet!
n S Stare Vrhnike. Kdor si hoče razvedrila in zabave, naj poroma na naš starodavni Kuren. Od te cerkvice se mu nudi kresen razgled po vrhniški okolici. Celo Triglav se vidi ob lepem vremenu čez druge hribe. Tako stare cerkve kakor je kurenska, se ne dobi daleč naokoli. y njej stoji neka omara,
ki ima letnico 1709. Koliko je pa cerkev stara, se ne v6. Kake pol ure naprej se pride na »Planino«, odkoder je še lepši razgled na vse strani. Pod to je razvalina nekdanjega gradu, katerega neka pravljica popisuje. Kdor ljubi lepoto narave in lepe razglede, naj jo le mahne na Kuren in ne bo mu žal. — Vžigalice na korist obmejnim Slovencem se dobivajo v trafikah g. J< Jesenovca in g. F. Verbiča. Kupuj mo samo te!
n Vrhniške novice. »Laži k o t vrag!« Na to Voltairejevo r§klo sta vzela patent brivec Miletič in njegov »deviški drag spomin« — Gradišnik, Ker se vsi dostojni Vrhničani vedno bolj oklepajo novega brivca, ne kaže seveda Miletiču drugega, nego vse mogoče laži gromaditi na kapelana. Česar se ne da v liberalnih gostilnah, pa po časopisih, da dobi Gradišnik vsaj kaj nagrade za svoje krpucanje. Miletič! Kateri izmed kaplanov jo zagro/.il: »Ker se ne morem maščevati nad vami, se bom maščeval nad vašimi otroci?« Komu in kdaj se je izjavil tako kak vrhniški kaplan? Bo najbrž težko odgovoriti! Mi pa povemo, kdo je govoril tako in imamo tudi priče za to na razpolago. Če hoče Miletič še naprej iskati »leka svojih ran« v lažeh, je lahko uver-jen, da se bo njegova brivnica še bolj praznila, kakor se že. Gradišniku pa svetujemo, naj rajši vporablja prosti čas za pripravo na svojo izkušnjo, nego da maže po liberalnih listih. Njegov gospodar, gospod Hočevar, gotovo ne bo imel ničesar proti temu! — Dob« duševnega prerojen j a se obeta Vrhniki. Vrhniški »sokol« napoveduje z mogočnim glasom ljudska predavanja, katera hoče prirejati na Vrhniki z njegovo pomočjo(!!) ljubljanska akademija. V knjižnici ima tudi 450 knjig, in do teh knjig ima pristop, kdor plača mesečno 20 vinarjev. Vrhniškim lit beralcem silno jiresedajo pogostna ljudska predavanja izobraževalnega društva ter njega knjižnica, ki nc šte-i je nič manj nego 910 izbornih knjig. In za vse te ugodnosti plačujejo člani le eno krono na leto. Liberalci morajo pa vedno »plozati« tisto narodno: »Žalost je vse — kamor ozrem se«. Vemo, da to ni posebno prijetno zanje, le dvomimo, če se bo na njihovi mizeriji v tem pot gledu kaj izpremenilo. — Drugi le tt ni k gospodinjske šole se je pričel s 1. aprilom. Da bodo imele go-jenke še več prilike, nego lansko leto, v posameznostih praktičneje se izuriti, se je sklenilo sprejeti v šolo kvečjemu 30 učenk, šola se bo v prihodnje v marsičem izpolnila. Pripravi se soba za, internat, ker se v bodoče skoro pokaže gotovo potreba zanj, napravi se za go-i jenke kopalna soba, pa tudi glede šol* skega poduka se bo marsikaj izpopolt nilo. — »Bogomil a«, ki je nabrala v 4 mesecih že 286 članic, je priredila na velikonočni pondeljek bogato obiskano veselico. Vprizorila se je z dobrim uspehom »Ljudmila«, glasbene točke pa je izvajal sekstet na lok pod moj-
sterskim vodstvom g. prof. Hybaška. — Delavce in delavke opozarjamo na domačo »skupino J. S. Z.« Naj se oklenejo sebi v dobro svoje strokovne organizacije! Vsako drugo nedeljo v mesecu ima skupina svoj sestanek v mali dvorani »Društvenega doma«. Pridite in oglejte si! Delavci in delavke, ne pozabite preizkušene resnice: »Pomagaj si sam, in Bog ti bo pomagal!«
n Idrijske novice. Novi okrožni z d r a v n ik dr. Indra ne bo — kakor se je zadnjič pomotoma poročalo — ordiniral v novem hotelu g. Didiča, ampak v mestni ubožnici v Idriji. — Duhovne vaje za moške je imel od 17. do 20. marca v tukajšnji župni cerkvi p. Emilijan Dovgan iz Sv. gore pri Gorici. Udeležba je bila obilna z ozi-rom na razmere v Idriji. — Sneg je p a d e 1 pri nas 25. in 31. marca, pa se je kmalu umaknil gorkemu pomladanskemu solncu. — Državne ceste v Z a 1 i letos ne bodo popravljali, ker nimajo denarnih sredstev za to, kakor se sliši praviti. Ker se živina na posameznih krajih silno muči, bi bilo vendarle umestno, da bi se vsaj ta slaba mesta takoj letos dala v red, kar gotovo ne bo tako silno obtežilo dovoljeni kredit za ureditev ceste. — Zadnja občinska seja dne 31. marca se je sukala večinoma o povrnitvi stroškov v občinsko blagajno radi nedovoljene prezidave mestne čitalnice. Sklenilo se je, proti sklepu deželnega odbora pritožiti se na upravno sodišče na Dunaju. ■—Tudi g. kateheta O s w a 1 d a so možje nosili po ustih, da je bilo veselje. Dobro se nam priporočujejo, ker vedno žvečijo o njem in ga vrhutega še vlačijo po predalih »Slov. Naroda«. •Mi se temu početju smejemo in bomo ravnodušno hodili svojo pot dalje, ne zmeneč se za bevskanje združenih nasprotnikov. Vsaj se tudi luna ne zmeni za lajajoče kužete. — Novačenje se je vršilo pri nas 30. in 31. marca in se je še precej dobro obneslo. Izmed približno 200 fantov so jih potrdili 62 v vojake. — Vzadnjištevilki »Naprej a« so prišli idrijski socialni demokrati do spoznanja. Spoznanje je prvi korak k poboljšanju. Pravijo, da bodo morali stroške za čitalnico plačevati sami reveži. Res je to deloma. Hoteli smo vas privesti do prepričanja, da bi v prihodnje ne nakladali nepremišljenih doklad na druge še revnejše ob-činarje. Če hoče frakarija imeti imenitne stavbe, naj jih postavlja na stroške svojih lastnih mošnjičkov. Za nas ostale reveže raznih strank v Idriji pa morajo zadostovati sedanji skromni prostori naših raznih društev. Ej, koliko Vas je že stala vaša strast, ko ste tako slepo drvili za liberalci in svojimi voditelji. Pa vas še bo, predno se popolnoma iztreznite. Krivi ste sami, če morate plačevati. Ni treba metati kamenja na popa Oswalda, ki deluje v imenu ob-činarjev. Lučajte rajši psovke popu Tončku Kristanu, ki vas je zopet tako imenitno speljal na led. — Nevarno
j e o b o 1 e 1 v Idriji č. g. Josip Alič upokojeni duhovnik tržaške škofije. Priporočamo ga v molitev. — I z p i t na gozdarski akademiji je prestal pred kratkim g. Šulgaj. Menda je iz Idrije prvi absolvent te akademije. Iskreno čestitamo. — Iz Jeličnega vrha. Naše naprednjake močno jezi, ker je okrajni šolski svet v Logatcu v svoji seji dne 24. februarja. 1910 imenoval mene za nadzornika šole na Gori. Dokaz temu je, ker je neko liberalče dalo duška svoji jezi z dopisom v »Slov. Narodu«. Dopisnik piše, da sem analfabetični samouk. S tem bi me rad smešil pred ljudmi zato, ker se ne strinjam z njihovimi liberalnimi nazori. A jaz sem zadovoljen; vkljub liberalnemu zabavljanju imam dovolj spoštovanja pri ljudeh. Pojasnim naj vam, kako izbirčni so naši naprednjaki pri imenovanju članov v krajni šolski svet. Dva člana sta bila izžrebana v krajni šolski svet. Potem je pa bilo županstvu ukazano, da naj imenuje v svoji seji zopet dva člana v krajni šolski svet. Seja je bila sklicana 22. decembra 1909. Jaz sem se je udeležil kot odbornik in sem predlagal v krajni šolski svet 2 člana, ki sta vešča branja in pisanja in sta bila že popred uda krajnega šolskega sveta. Naši naprednjaki pa so imenovali proti mojemu predlogu 2 taka Člana, ki sta gotovo bolj analfabetična kot jaz. No, saj liberalci niso izbirčni, samo da se človek strinja z njihovimi liberalnimi načeli. To je prav. — Anton Nagode.
n Vipavske novice. Zmaga S. L. S. Pri občinskih volitvah na Erzelju je dne 2. aprila v drugem in tretjem razredu zmagala naša stranka. S tem je odklenkalo liberalni vladi v naši občini. Vse bolj ali manj »kunštne« zvijače gosp. Terčelju niso nič pomagale. Adijo županski stolček! Zavednim volivcem, ki se niso dali terorizirati liberalcem, pa: čast in slava! Nevstrašeno naprej! — Novo tovarno bode sezidal švicarski bogataš dr. Guver ob Hublju na Vipavskem. V njej bodo izdelovali konzerve sadja in zelenjave za izvoz. S tem bo prišlo naše sadje do zaslužene veljave. Škoda, da je podjetnik — tujec! — Vse cvete v- naši dolini, tako da se nudi s hribov opazovalcu najlepši razgled po morju cvetja. — Občinske volitve bomo imeli v Vipavi tekoči mesec. Liberalci se že vesele, da bodo komandirali zopet neomejeno našemu trgu. Toda mi poznamo liberalce še od takrat, ko je bil naš poslanec liberalni Ferjančič. Nič se ni takrat storilo za našo dolino. Liberalci so bili veseli, da so dobivali dijete — blagor volivcev jim je bil deveta briga. Nanje so se spomnili šele ob volitvah. Upamo, da bode »Kmečka zveza« prečrtala račune liberalnim učiteljem in drugi gospodi. — »Narodni (?!) naprednjaki«, to so tisti ljudje, ki jih morajo kmečki fantje narodne zavesti učiti, kadar prvi nemškutarijo, hočejo vladati trgu. Najprej naj se ne sramujejo domače govoriti, potem naj se šele mešajo med volitve. Vipavci,
proč z gospodo, ki nemškutari! — Blizu 50.000 kron je namenil naš »klerikalni« deželni odbor za razne velekoristne naprave, ki se bodo gradile na Vipavskem. S tem se bode zelo odpomoglo mnogim potrebščinam. Seveda je bilo najprej treba, da so dobili »klerikalci« deželno krmilo v roke, liberalcem ni bilo mar Vipavcev. »Ti že tako »gvišno« naše volijo,« so si mislili, zato so pa dali »negvišnim« groš — Vii pavcem pa »knof«. No, Vipavci in »klen rikalci« so pa obrnili. — Po zaslugi naše stranke v deželnem odboru, je prišlo v zaželjeni tek vprašanje vi-t pavske železnice in regulacije Vipave. Minoli teden je bil v zadevi železnice v Ljubljani naš poslanec gosp. Perhavec, Slava delavnim gg. poslancem pri S, L. S.!
n Iz Erzelja pri Vipavi. Po v o 1 i ti
v a h. Volitve smo imeli dne 31. marca.: Nikdar ni bila udeležba še tolika, ko se-daj. Liberalni očka župan je vse zbob-nal, kar le giblje, na volišče. Pa tudi naša stranka ni držala rok križem. Vi obilem številu so nam namreč prihiteli na pomoč vrli sosedje Slapenci in v IIL razredu Odločili zmago. Zato jim izrekamo na tem mestu najtoplejšo zalivalo. Že prvi korak pri volitvah bilo je ne-i zaslišano izzivanje naših ljudi s tem, da je župan Terčelj izvolil v komisijo same najzvestejše pristaše liberalce. Ugovarjali smo, a kaj pomaga proti ta* ki samopašnosti ugovor! Druzega nam ni ostalo, kot voliti. In tako smo vkljub mnogim nerednostim in surovostim zmagali sijajno v 3. in 2. razredu, v prvem razredu pa podlegli z enim glasom, katerega je komisija neupravičeno zavrgla. Toda bodi, na to malenkost se ne bodemo ozirali. In če tudi bi ne bili zmagali, eno ste pa očka Terčelj lahko videli, in to je, da Vas in Vašega štaba Erzeljci ne marajo več! Zavednim Erzeljcem in Kodrečim vsa čast! Naprej za blagor ljudstva, proč pa s sebičnostjo in puhlim liberalstvom, ki je tlačil kot mora našo občino. Novoizvoljeni odborniki in namestniki S. L. S. se toplo zahvaljujejo za izkazano jim zaupanje pri izvolitvi in zagotavljajo volivce, da bodo vsikdar delovali za njihove in občine koristi.
n Dva shoda. V nedeljo popoldrja jc bil na Vel. Otoku pri Postojni shod, na katerem sta govorila dež. mlekarski nadzornik g. Legvart o živinoreji, poslanec dr. Žitnik pa o deželnem in državnem zboru. V ponedeljek je bil v Studencu navzlic jako slabemu vremenu dobro obiskan shod, na katerem je poročal poslanec Žitnik o načrtih raznih zakonov, ki se snujejo v prvi vrsti v povzdigo kmetijstva. Volivci so na obeh shodih izražali razne želje glede prepotrebnih cest in vodovodov. V istini je v tem oziru ta kraj še najbolj zanemarjen. Poslanec je obljubil, da bode vse storil, kar more po-* spešiti izboljšanje razmer.
n Sv. misijon na Uncu se je prav; dobro obnesei. Ljudstvo je že zdaj na-i vdušeno za krasne pridige gg. očetov;
Strmi 228
jezuitov. V znak hvaležnosti jo bilo na Marijin praznik, 4. t. m, darovanje v korist bodoče cerkve sv. Jožefa v Ljubljani. Darovanje sc je vršilo popolnoma na iz ljudstva samega izišlo željo v znak hvaležnosti in kot malo povračilo za trud gg. misijonarjev. To povdarja-mo, ker vemo, da nekateri časniki kaj radi trosijo laži o takih darovih. Dal l$og, da bi sv. misijon obrodil stotcren sad! C,g. misijonarjem kličejo hvaležni verniki: Obilo uspehov tudi drugod!
DaDnnaoa°PaaanaaB
D
□
D
Iz raznih kraieu
Daaaaann°noPaoaao
Trst in Istra. Na s v. J o ž e f a
d a n je prihitelo v Ricmanje veliko število romarjev, v prvi vrsti radi tega, ker sc jo ta in drugi praznik vršila služba božja. Cerkev je popravljena in .izgleda nad vse lepo. — M1 a d s a m o-m o rilec. Na Opčinah pri Trstu se je obesil neki 14-lctni mesarski vajenec, uslužben pri mesarju Ilrovatin, ker so mu brata potrdili v vojake, o čemur se j<; večkrat izražal. Ko so prišli ljudje, je bil že mrtev. — V novih iznajdbah v tatvini so v Trstu menda prvi. Kaj takega, kar se je pred kratkim zgodilo, se ni še menda čulo, namreč o tatvini ženskih las. Ko je šla neka 15-letna učenka iz šole domov, se ji je približal nek malopridnež in ji pristrigel kite pod klobukom. Odtrgati pa jih ni mogel, ker jo to zabranil klobuk. Ko je prišla deklica domov in srif-.Ui klobuk, so se ji odrezani lasje kar v-ejli na. tla. Torej niti lasje žensk niso vse varni pred tatovi. — R a z ž a 1 j e n j e Veličanstva. V mornariški vojašnici v Pulju jo nek vojak privezal kip na-.*?* cesarja na vrv in ga porinil po stopnicah, da je šel na kosce. Vojaška oblast skrbno poizveduje po zločincu. Pravijo, da je to storil nek iredentovsko nabujskani vojak, in taki ljudje hočejo imeti v Trstu svoje vseučilišče in vlada jim dela komjdimente. — Velika železniška nesreča pri Miljah. Pretočeni teden so divjali na Jadranskem morju in po sosednjih krajih hudi viharji. Vsled strašne burje so bili pnrniki v nevarnosti in tudi po mestih in vaseh so se zgodile razne nezgode. Zadnji dan marca je vlak lokalne železnice Trst-Poreč, obstoječ iz šestih s 180 potniki zasedenih vozov, pograbil pri postajališču Milje izredno moum sunek burje in ga prevrgel. Trije potniki, med njimi dr. Simčič. sodnik v Kopru, so bili mrtvi, trije težko in dvanajst lahko ranjenih. Vlak na tei \e buf3,a ^ večkrat prebrnila toda take velike nesreče pa še ni bilo.
VELIKANSK POŽAR V MEDVODAH.
»r J0"? i t m"jo P°?orela na Vrju pri Medvodah papirnica družbe Levkam-Josefsthal. Vnelo se je prostorih za papirne odpadke. Neumornemu delu požarnih bramb iz Pirnič, Sore in Ljub-52
ljane sc jc posrečilo, da je ostal požar omejen le na glavno poslopje vrjanske tovarne. Le temu, da je ponoči deževalo se je zahvaliti, da goreči pamrnati kosi niso zažgali več hiš. Ko se je podrla streha, je bilo ranjenih več oseb. Pravijo, da je škode blizu tri milijone kron. Vsled požara je prizadetih približno 200 delavcev in delavk; storilo se bo vse, da se jim odkaže delo v drugih tovarnah družbe.
PREVIDNOST
skrbne gospodinje
temelji na tem, da pri nakupu 3(athreiner 3(neippove sladne kave ne zahteva samo sladne kave ampak vsakokrat izrecno naglasa, da hoče [Kathreiner in vzame le take izvirne zavitke, na katerih se nahaja slika župnika ZKneippa kot varstvena znamka in ime CKathrciner. £e ti znaki jamčijo za pristnost D(athreinerja.
Z3 kratek čas
Uganka.
b v o z I o ž n a bos c d a.
Jv. Haloh.
Ko j i-. Gospod iz groba vi':n prifiol, jo grob njegov So vodno ga linel, mrlič vsakteri jih dobi, ko ho in ti rakov v zemljo položi; ima jih vsaka cesta, gora, hrib, povsod zadenefi nanj prav vsaki hip, So vsaki dom, Co jo kaj prida, so vedno lo na njem sezida. A Čudno, v zraku pa no obvisi, ker vedno proti zemlji on teži, otroci ž njimi se igrajo in letajo, čez nje skakljajo, nevaren on je tvoji glavi, seveda vsaki ne. ampak le pravi, le glej v življenje nekega svetnika, ki Cerkev ga fasti ko mučenika. So pa Se drugi v liiši bogatina, tam kjer doma bliščeča je zlatnina, na kronah, prsih knezov se blestijo čim ve^ji smo, tem dražji — govorijo, če ti le enega iraaS, za majhno ceno ga ne da4, posode ž njimi celo svete bogato večkrat so odete — zdaj črko prvo pa besedici izpusti m koj: Tako naj bo — izustil
REŠITEV UGANKE PRINESEMO V 16. ŠTEVILKI, REŠITVE SE PA SPRE. JEMAJO SAMO DO 16. APRILA 1910.
□auuuunnannuunaaa
Smešnfice
□aacacscacaaaacaacacsacn □
V gostilni.
V gostilni zapazi natakar, da je eden izmed gostov skrivaj vtaknil sre-brno žlico v žep. Ko čez nekaj časa do* tični gost natakarja pokliče k sebi in zahteva račun, vzame natakar svinč iik in začne glasno govoreč pisati: »To in to, toliko in toliko in« — reče s tihim glasom — srebrna žlica 50 K, je skupaj 60 K; ali jc tako prav?« — Gost ne zine nobene besede, plača in gre.
Pri zdravniku. »Jaz sem Vas preiskal in dognal, da imate kri zastrupljeno z nikotinom, ker preveč kadite!« — liolnik: »Saj ne kadim!«
—	»Kaj, ne kadite — zakaj pa mi niste tega poprej povedali?!«
Dosti razumljivo. »No, kako je v zakonu, prijatelj?« — »Nič posebno povoljno ne. Sem se sicer bogato oženil, pa denarja le ne dobim !a
—	»No, potlej si lahko zadovoljen. Dobil si bogato, pa tudi prav pametno ženo!«
Proti bolestim vsled žolčnega kamna
se vporablja od mnogih zdravnikov staro preizkušena Franc Jožef-ova grenčiea z izvrstnim uspehom. Ta rudninska grenčiea ima že od narave lastnosti rahlo in zanesljivo razkrajajočega sredstva v zelo veliki meri. Dnevna količina: 1 ko-
zarec poln segret in zavžit na tešče. — Pri nakupu naj se zahteva pristno „Franz Jožef-ovo" grenčico in naj se ne pusti si vsiliti kaj manjvrednega. 6
Tržne cene
za 100 kg. Ljubljana
V Ljubljani, dne 6. aprila 1910.
Cena
Deželni pridelki: Jj
Plenica......
Ri.........
A]d«........
Ječmen......
Ov«»........
Proso belo.... Proso rumeno Koruza stara . . Koruza nova . .
Leta........
Grah . . .....
Lancno seme .
Grailca......
Domača detelja Gorenjska repa Fliol Ribnldan Fižol Prepellčar Fliol Mandaton
Čebula......
Krompir......!
Zelje »vele Zelje kislo brez
soda.......
Repa sveia . . . Repa kisla brez
soda.......
Brinje.......
Kumna......
Orehi.......
Gobe suhe ....
Jeilce.......
Želod .......
Smrekovi storil.
Seno.......
Strma.......
Stelja.......
tO
M
Živina, meso
živa vaga:
Goveda pitana . Teleta težka . Teleta mata . . .
PraSIČI......
Koitrunl.....
Kuretninain drugo:
Maslo kuhano od K 4W— do . . Maslo surovo od K SIO — do ... Slanina sveia
Upeh)......
Slanina preka-
Jena .......
Mast svinjska . .
Loj.........
jajca 100 kom
Pitanci......
Golobi.......
Raca........
Gos.........
Koloiijatao blago sa debelo
Rli Rangon od
K * - Jo .... Kava Santos od K IW - do ...
Sladkor ......
Petrolej......
1 n 1». 101
135 10«
«0
190 -
200 -
«02 -*» —