------    36    ------
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 8. Imam od kmetijske družbe kupljenega plemenskega bika, ki mi zelo ugaja, a ima razvado, da vedno drgne z rogmi. Na ljudi ni hud, a ob zid, jasli i. t. d. drgne pa tako močno, da sta rogova uže kar mehka kot les in močno oddrgnena. Dosedaj mi ni bilo mogoče z nobenim sredstvom biku odpraviti te razvade, in zato se obračam do Vas za svet? (M. P.   v 1.)
Odgovor: Ako ni kaka bolezen, zaradi katere bik tako močno drgne z rogovoma, je to razvada, katere ga bode ob njegovi starosti sedaj težko odvaditi. Ne vemo Vam dati o tej reči nobenega sveta, pozivljemo pa naše bralce, ako kedo o tem kaj ve, da nam blagovoli sporočati. Da se rogova daljnjega poškodovanja ohranita, dobro bi morda bilo pritrditi na njiju na en ali drugi način kapice iz železne pločevine.
Vprašanje 9. Se li sme hraaiti med v satovji v mrzli shrambi? (J. M. v R.)
Odgovor: Med v satovji obstoji iz voska in medu. Vosek se na mrzlem prav nič ne izpremeni, prej bi mu utegnila škodovati prevelika toplota. Glede medli velja isto. Med se izpridi, ako slad v njem kipi ter se dela alkohol (špirit, ki se na zraku izpremeni v jesihasto kislino. Slad pa kipi tem bolj, kolikor toplejši je zrak okoli njega (seveda do gotove mere). Iz tega vzroka se bode med bolje hranil v mrzli shrambi, nego v topli. Da pa organske snovi ne morejo gniti, bodi shramba zračna in suha.
Vprašanje 10. Naznanite mi kakšen sladkor je najboljši za krmljenje čebel, in kedaj je najugodnejši čas g sladkorjem jih krmiti? (J. M. v K.)
Odgovor: Krmljenje čebel s sladkorjem je le za silo, kadar ni več medli. Naravna krma je med, in kadar ga ne utegnete več dajati, tedaj pa dajte sladkorja, čim pozneje pričnete krmiti s sladkorjem, tem boljše je. Za krmljenje je najboljši kandisov sladkor.
Vprašanje 11. Jeseni sem se pripravil orehe saditi, a zaradi mnogih opravil sem se zakasnil, in ni mi bilo mogoče jih posaditi. Kako naj ravnam, da ohranim orehe kaljive do spomladi? (J. M. v K.)
Odgovor: Da niste orehov sadili jeseni, ne škoduje nič, marveč še prav je. Denite jih, v primerno pomešane, z vlažnim peskom velik zabojček, katerega pokrijte s pokrovom ter ga shranite v toplo klet. Orehi bodo pognali tu kali, in kadar pride spomladi čas saditi jih, vzemite jih pazljivo iz zaboja, da jim kalov ne odlomite, ter jih posadite na določeno mesto Ob saditvi pi tako e ravnajte: Zemlja bodi dobro zrahljana; v njo naredite luknjico in vanjo vtaknite vzkalivši oreh, in sicer tako, da mu koreninska kalica moli navzdol v luknjo; kalico pa poprej priščipnite, s tem jo prisilite, da se razraste. Seveda ]e treba potem oreh s prstjo pokriti ter tudi prst od vseh strani dobro k orehu pritisniti.
Vprašanje 12. Imam preko orala veliko puščo, katero hočem izpremeniti v ameriški vinograd. Ali morem dobiti v to delo kake podpore? (J. V. na Rz.)
Odgovor: Gotovo morete dobiti podpore. Med uradnimi vestmi tega lista je brati dotični razglas deželnega
odbora.
Vprašanje 13. Naša vas ima mnogo govedi, a nobenega napajališča. Ako bi delali tako napajališče, ali bi bilo mogoče dobiti kaj podpore in kolikšno ? (J. V. na Rz.)
Odgovor: Seveda morete dobiti podpore, in sicer naj prosi županstvo potom okrajnega glavarstva c. kr. deželno vlado v Ljubljani. Najboljše je, ako uradni dan, kadar pride glavar k vam, vprašate njega, kako hoče imeti prošnjo narejeno.
Vprašanje 14. Letos imamo s svinjami, katere mislimo klati, velik križ. Krme je obilo, a prašiči je ne marajo, še celo turščica jim ne gre v tek. Večinoma stoje, malokedaj se uležejo, ter so zelo nemirni. Ne le, da se nič ne debele, še hujšajo. Ljudje sploh koljejo, ker vidijo, da je brezuspešno krmljenje. Kaj bi bilo vzrok? (Fr. Sch. na R, pri M.)
Odgovor: Iz tega popisa ne moremo posneti, katera bolezen bi to utegnila biti, toliko vam pa vender svetujemo, da uprašate izkušenega živinozdravnika za svet, kajti bolezen je kužna, kar nikakor ni čuda ob takih svinjakih ter takem nastilu, kakor je pri nas navadno. Sestava svinjakov, zlasti njih tla, nadalje stelja, ravnanje s prašiči, nepravilno krmljenje itd., vse to skupaj naredi, da se časi izcimijo prav hude in nadležne kužne
bolezni, katere prašiče hitro more, ne da bi bilo mogoče kaj pomagati. Najboljše zdravilo proti vsem prašičjim boleznim je dober svinjak, ki je po leti hladan, po zimi gorak, vedno suh in brez smradu, suha stelja, dobra in večkrat izpremenjena krma, snaga in red.
Vprašanje 15. Blagovolite naznaniti, kedaj je čas smrekove storže za seme nabirati. Ali je čakati, da sami popadajo, ali jih treba trgati ? Kako je potem ž njimi ravnati? (J. R. v K. g.)
Odgovor: Storži se morajo pobrati do konca zime, ker spomladi popada seme iz njih. Storže, ki sami na tla ne padejo, treba potrgati. Storže potem sušite na rjuhah na solnci, da seme iz njih popada. Sušiti jih pa lahko tudi po pečeh, ki so navlašč za to narejene. Priporočamo vam sušilo na solnci, ker je za vas najcenejše. Seme ostane več let kaljivo.
(Dalje prihodnjič.)
------     37