Poštnina plačana v gotovini. NOVEMBER 1 p Vsi svet. 2 S Ver. duše 3 N 21. pob. 4 P Karel ) B T Gaharija 6 S Lenart 7 C Janez 8 P Bogomir 9 S Teodor 10 N 22. pob. © 11 P Martin 12 T Avrelij 18 S Stanislav 14 C Jozafat 15 P Leopold 16 S Otmar V 30 dneh 17 N 23. pob. 18 P Odon € 19 T Elizabeta 20 S Feliks V. 21 C Dar. Mar. 22 P Cecilija 23 S Klemen 30 številk za 24 N 24. pob. 25 F Katarina 26 T Silv. • 27 S Vtrgilij 28 C Gregor 29 P Saturnin 30 S Andrej 12 Din „GLAS NARODA" LJUBLJANA. — NEBOTIČNIK Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 20 Din. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ni. 23. Tel.: 2566, int. 3069 Maribor, Aleksandrova c. 16. Tel. 2290. Celje, Prešernova 6/1 NARODA G i. Uprava: Gajeva 1. Telefon 3855. - Ček. račun: Ljubljana št. 14.614. Oglasi po cenlkn. Pri večkratnih objavab popust Maribor, Aleksandrova c. 16. TeL2290. Celje, Prešernova 6/1 Št. 200 Izhaja vsak dan V Ljubljani v ponedeljek, dne 18. novembra 1935 e Napet položaj v Afriki Pred veliko ofenzivo Italijanov Maršal Badoglio je odpotoval v Abesiniio — Veliki sovražnik: dež in bolezni Addis-Abeba, 17. novembra. AA. Reuter poroča: Visoki abesinski uradnik je vest o odstavitvi generala de Bona sprejel z velikim zadovoljstvom. Izjavil je, da je to najboljši dokaz, da Italijani s svojim dosedanjim prodiranjem niso zadovoljni. — Neki drugi funkcionar pa je izjavil, da je treba zdaj računati z novo italijansko ofenzivo, kjer bodo hoteli pokazati nove uspehe. Za nas bo dobro, je dejal, če bodo Italijani skušali prodirati še bolj proti severu, čim slabše bodo njihove prometne zveze, tem bolje bo za naše napade skozi njihove črte. Položaj na ogadenskem bojišču Addis-Abeba, 17. novembra. AA. Poročilo Havasovega poročevalca: Položaj na ogadenskem bojišču je takle: Italijanske čete, ki •So se 10. t. m. nahajale kakih 80 km od pagaburja, so zdaj v bližini tega mesta. Zdaj se nahajajo pred abesinsko trdnjavo 'Mologaj. Verjetno je, da gre za sprednje Oddelke italijanske vojske, ne pa za njeno Glavno silo. — Ras Nasibu se je. vrnil v ^židžigo. V Hararju krožijo glasovi, da bo-do prihodnji teden hudi boji. Abesinci so ^;'dno prepričani, da Italijani s svojim napadom na Džidžigo ne bodo uspeli. Hudi boji v dolini Fafane Rim, 17. novembra. AA. Havas poroča: Po vesteh iz Mogadiša je prišlo 30 km severno od Sasabane pri tamošnjih vodnjakih v dolini reke Fafane do hudih bojev. Spopadli so se abesinski oddelki, ki so izpraznili Gorahaj, in kolona generala Ma-lettija. Abesincev je bilo kakih 1000. Italijani so pobili okrog 300 Abesincev, 300 pa so jih ujeli. Po končanem boju so se Italijani z velikim plenom municije vrnili v svoje položaje. Dež ovira boje Harar, 17. novembra. AA. Poročevalec Havasa javlja: Tu krožijo vesti, da so italijanska letala včeraj bombardirala vas v bližini Džidžige. O bojih pri Dagaburgu ni nobenih poročil. V Hararju in v večjem delu ogadenske pokrajine je zopet začel padati dež. Dež ovira bojna dejanja, zlasti operacije italijanskih čet. Harar, 17. novembra. AA. Reuter poroča: V ogadenski pokrajini je začelo močno deževati. Zaradi tega je veliko število tankov obtičalo v blatu. Malarija se je razširila med italijanskimi vojaki. Zaradi nalivov in bolezni vrše napade na abesinske položaje samo letala za bombardiranje, škoda je neznatna. Badoglio je odpotoval v Abesinijo Neapelj, 17. novembra. AA. Danes odplu-jeta iz tukajšnjega pristanišča v vzhodno Afriko dva parnika z letalskim gradivom, v ponedeljek pa odpotuje maršal Badoglio, novi vrhovni poveljnik v Vzhodni Afriki. Spremljalo ga bo več generalštabnih oficirjev. Potoval bo na parniku »Sanio« v Masa vo. Z istim parnikom pojte tudi skupina novinarjev in kakih 2000 strokovnih delavcev. Addis-Abeba, 17. novembra. AA. DNB poroča: Po abesinskih poročilih s severnega bojišča je italijansko prodiranje v makal-ski pokrajini proti reki Takazi ustavljeno. Kakor se tu poroča, vodijo posamezni abesinski oddelki severno od Makale za hrbtom italijanskih čet gerilsko vojno proti sovražnikovim zvezam v zaledju. To delovanje abesinskih oddelkov povzroča Italijanom velike izgube in jih ovira pri njihovem prodiranju. Po abesinskih poročilih napadejo ti oddelki iznenada in večinoma ponoči italijanske kolone, ki prenašajo municijo in živila v bližino bojišča. Italijanske čete niso še nikjer prekora-račile reke Takaze. V Alabueli so Italijani dogradili letališče. Njihova letala lete vsak dan proti jugu. ■iHBMaiiaiiaBBnliM Graditelju Jugoslavije •Sušak. 17. novembra. A A. Sušak je danes na zelo sveč; n'način proslavil odkritje spomenika viteškega kralja Aleksandra I. Zedinitelja. Svečanost odkritja se je začela z govoromo, ti ga je imel sušaški župan g. Jurišič. Za njim je povzel besedo kr. namestnik dr. Ivo Perovič, ki je izvajal: Leto dni je tega, kar smo bili zbrani tu na Sušaku v spoštljivi ljubezni, ki smo jo dolžni olagopokojnenm viteškemu kralju Zedinitelju. Danes pa stojimo pred tem veličastnim spomenikom, s katerim postavlja Sušak vidno zna-meiije svojih čuvstev napram največjemu pobor-kjku in najhrabrejšemii delavcu tiste misli in tiste volje, ki je skozi stoletja in stoletja pre-si.|ijaia srca in duše najboljših naših mož, umet-111tov in junakov, ki so vsi hoteli tisto, l orodje, ne pa gospodar sveta in človek ne njegov suženj. Regulirati moramo ■—odnkeiio in kouzum. Zaščitna carina je upravičena le tedaj, če varujemo svojo produkcijo, toda industrija izrablia zaščito v svojo korist, ker zvišuje cene. Ne pustimo izrabljati konsumenta! Regulirati moramo n. pr. produkcijo tekstilne industrije, da bo izdelala le toliko, kolikor rabimo. Karteli odločajo in določajo cene in karteliran je pravzaprav danes vsak obrtnik, saj določa cene sporazumno. Če pa določim množino produkcije, izločim konkurenco. Ker mi ie s lem odjem zagotovljen brez rizika, pa delavca lahko pošteno plačam. Na enem kraju naše države je perutnina. žito in dri go zastonj, drugje pa draginja in glad! Treba i - pravilne razdelitve, kar velja tuj za delo in breznoselnost. Kje je rešitev’ Ni treba, da bi bili avtarki-sti. Ustvarimo velik gospodarski blok. kr se nam javlja že v Mali antanti in Balkanskem sporazumu. Razširti moramo polje gospodarskega udejstvovanja. Na obzorju je Panevropa, a ideal je svetovno skunno gosmidarstvo. Zato ni brez pomena Društvo narodov, ko sklepa sankcije s sodelovanjem vseli. Odpirajo se pa poti za pravilno izmenjavo blaga, za pravično določevanje cen blagu in delu. Težke so sankcije za nas. a prevzeti jih moramo, sai se z uiimi borimo za mir. ki i;> tudi vreden oltčila. Če bo DN imelo s sankcijami nsneh. bo lahko v bodoče z večjo enegijo vplivalo tudi nn gospodarstvo. Bremena bodo padla in izboljšala se bo gospo larska kriza. Končam z željo po solidarnosti med narodi, ki naj z mirom uredi svetovno gosoodarstvo ter nslvari zadovoljno človeštvo in s tem prinese srečno bodočnost tildi nam! ~ Zamispeni poslušalci so skoraj pozabili na aplavz, ki ga je pravzaprav sprožil šele nadzornik g. Urbančič z lepo izrečeno zalivalo. Spori Umi® si ie mitmiia vstop v ligo Ilirija : Hašk 2:1 (2:0) Ljubljana, 17. novembra. 'Danes popoldne je bila odigrana na igrišču Primorja zadnja kvalifikacijska tekma za vstop v državno ligo 1936. Ker je bila tekma izredne važnosti za oba naša kluba in ker se je odločalo tudi o prvaku naše skupine, se je kljub izredno slabemu deževnemu vremenu zbralo na igrišču prav lepo število gledalcev, ki eo tudi prišli deloma na svoj račun, niso pa imeli prilike zasledovati lepe nogometne borbe, ker je bil za tako teren preveč razmočen in spolzek. V tej tekmi je Ilirija sigurno in popolnoma zasluženo premagala Haška z rezultatom 2:1. Igra sicer nj bila na višini, vendar pa je na splošno zadovoljila. Do skrajnosti mehak in razmočen teren ter velike luže na igrišču so onemogočile vsako kombinacijo zlasti v polju. Radi tega je Ilirija dosti lažje uspevala, ker je igrala večji del na prodore preko hitrih kril, od katerih je bil Doberlet dosti koristnejši. Ice na desnem krilu je skvaril mnogo akcij z offsidei. Notranji trio je bil prav dober. Zlasti Lah se je odlilioval s svojimi streli. Pa tudi sicer je igral bolj požrtvovalno kot običajno. V srednji vrsti, ki je bila tudi najslabši del moštva, se ni nihče obnesel. Zlasti Varšek je vse preveč letal po igrišču, pa ga kljub temu nikjer ni bilo. Obramba je bila prav solidna, toda Rožič bi vseeno lahko branil dobljeni gol. Pri Hašku pa ni noben del moštva mogel prav razviti svoje običajne igre. Leva stran napada je sicer predvedla par prav lepih napadov, toda vsled nemogočega terena tudi oni niso mogli razviti svoje znane kombinacijske igre. V srednji vrsti sla bila Gayer in Kunst nekoliko boljša. Od branilce^ je bil.Siivak boljši. Grims pa dobljenih golov ni mogel braniti. Kratek potek igre: Ilirija nastopi v postavi: Rožič-Brglez, Žitnik-Unterreiter, Varšek, Sočan-Ice, Lah, Pikic, Grintal, Dobertel. — Hašk: Grims-Slivak, Golac-Wolf, Gayer, Kunst-Fink, deren. Horvat, Leinert, Sram. Začetni udarec ima Hašk. Takoj v začetku Jlirija hitro prodre po levem krilu, toda brez i uspeha. Igra je spočetka jako živa in neprestano I prehaja z ene na drugo stran. Toda kakih lep-jših kombinacij igrači radi slabega terena ne j morejo razviti. V 13. min. strelja Ice prvi kot za Ilirijo. Isto se ponovi v 22. min. V 23. min. strelja Unterreiter z 20 m prosti strel, toda v aut. V 26. min. pa zabije Lah iz solo prodora iz 18 m s silno bombo v desni gornji kot prvi gol. 1:0 za Ilirijo. V 40. min. strelja Hašk prvi kot. Takoj nato pa še drugega. V 42. min. prodre Doberlet po levem krilu in da Grintala krasen predložek, ki ga slednji z glavo pretvori v gol. 2:0 za Ilirijo. Takoj za tem doseže Hašk kot, in do konca polčasa se razvija igra pred vrati Ilirije. Toda .rezultat se ne menja. V drugem polčasu začne Ilirija in že takoj v prvi minuti doseže kot. V 17. min. da Leinert lep predložak Sramu, ki potegne še par mehov in strelja mimo Rožiča tik ob levi prečki v gol. 2:1 za Ilirijo. V 8. min. strelja Lab s 16 m prošli slrel proti Hašku in žoga se odbije od mešanega zidu v aut. V 18. min. strelja Ilirija kot. V 20. min. Rožič v lepem padu odbije nevarno žogo, ki jo pa zopet strelja Kunst, toda k sreči v aut. V 23. min. Ilirija zopet izsili kot. Pet minut nato pa Hašk zabije drugi gol, ki ga pa sodnik ne prizna radi offsidea. Malo za tem prodre napad Ilirije po levi strani in doseže samo kot. V 23. min., izključi sodnik Slivaka radi napada na Dober-leta. Pred golom Haška se stvori v 36. min. gneča, v kateri ima Ilirija ponovno priliko zvišati rezultat, toda tudi ta gre mimo. V 41. min. doseže Ilirija še en kot, nato pa do konca igre ostane rezultat neizpremenjen . Tekmo je prav dobro sodil Dunajčan g. Lockwenz. V predtekmi so zmagali janiorji Ilirije : Reki 2:1 (1:1). Gradjanski :Primerje 2:1 Po končanem kvalifikacijskem tekmovanju za vstop v ligo 1936. so klubi zavzeli mesto, ki jih kaže spodnja tablica. Gradjanski ju Ilirija vstopita naravnost v ligo, Hašk pa mora odigrati še celo vrsto kvalifikacijskih tekem. Primorje pa seveda izpade. Gradjanski Ilirija Hašk Primorje 14:10 10:14 15:13 8:10 (5) (5) (6) (8) Ostale kvalifikacijske tekme Beograd: BSK (rez.) —Radnički (Kragujevac) 1:2 (0:1). Skoplje: Jugoslavija (Beograd) — Slavlja (Skoplje) 5:1 (4:1). Novi Sad: Vojvodina — Sparta (Zemun) 3:2 (2:0). Osijek: Slavija (Olijek) — Grafičar (Osijek) 4:1 (2:1). Banjaluka: Concordia (Zgareb) — Krajišnik 1:1 (0:1). Vel. Kikinda: Žak (V. Kikinda) — Žak (Subotica) 1:0 (1:0). Cross country Ilirije Dopoldne je priredila smučarska sekcija Ilirije cross-coutry tek, na katerem so bili doseženi tile rezultati: 12 km (jun. 14—IG) 1. Janežič Jože Kamnik 13.52 2. Žgajnar Vinko Korotan 13.59 3. Končan Ivan Jug. Celje 14.08 4. Bela Ivan Jug. Celje 15.09 5. Zorman Cirii Ilirija 15.48. 3 km fjnn. 16—18) 1. Kotnik Jože Ilirija 14.50 2. Končan Karl Jug. Celje 16.01 3. Žerjav Rude Korotan 16.07 4. Blaznik Fran Korotan 16.26. 7 km (seniorji) 1. Starman Lado (Sm. K. L j.) 32.43 2. Krpan Milan Primorje 32.47 3. Kvas Janko Ilirija 33.00 4. Dolinšek Alojz Korotan 33.05 5. Lombar Franc Sm. K. Lj. 37.12 C. Bunšek Viktor Jug. Celje 37.35. BSK v svici BSK je na svoji turneji odigral svojo poslednjo tekmo v Sankt Gallenu s tamošnjim klubom in zmagal z rezultatom 3:0 (2:0). Italijansko nogometno prvenstvo Torino: Torino—Sanpierdarena 3:0. Milano: Ambrosiana—Juventus 4:0. f Genova: Genova—Alessandria 0:0. Roma: Lazio—Milan 2:0. Trst: Triestina:Palermo 5:0. Joe Louis ne bo počival na svojih letos priborjenih lavorikah. Po zmagah nad Levisky-m, Car-nero in Baerom se bo Louis zaradi treninga že 3. decembra pomeril z Baskom Paoli-nom. 29. decembra se bo boril s svojim rojakom Castanago v Havani. V januarju pa bo nastopil še proti Johnny-ju Risku v Clevelandu in Charlie Retzlaff-u v New-Yorku. Tri viniiariie pogorele do tal Sedem Hudi se le komaj rešilo iz plamenov Ogromna škoda Ptuj, 17. novembra. Ko se je v petek 15. t. m. okrog 21. ure vračal iz svojega vinograda Hojnik Jože, po-' eestnik iz Brezovca, je opazil v Preradu v daljavi kakih 300 m, da se dviga plamen nad viničarijo Kolariča Alojza iz čajevcev, v kateri ni nihče stanoval. Leseno in s slamo krito poslopje je bilo že vse v plamenih, ko je prišel na kraj. Gorela je pa tudi že viničarija Sirec Ane, v kateri sta stanovala viničarja Kandrič Franc in Marija s 5 otroci v starosti od 1 in pol do 10 let. Ko je Hojnik opazil, da stanovalci še vsi spe, je pričel na vso moč kričati in jih buditi. Oče in mati sta pograbila še speče otroke ter jih odnesla iz hiše. V splošni zmedenosti, ki je nastala, je Kandrič mislil, da se nahaja še en otrok v gorečem poslopju, zato je skočil v hišo, v teni trenutku pa se je zrušilo ostrešje in mu zaprlo izhod. Že ves omamljen od dima je napel poslednje moči in se pognal skozi plamen. 3 pomočjo žene in Hojnika se mu je rešitev posrečila. Na njem je pa gorela obleka ter je lobil po obrazu, obeli rokah, nogah in prsih hude opekline. Požar se je razširil tudi na vi- ničarijo Bec Alojzije, v kateri je stanovala vi-ničarka Vilčnik Marija s svojini očetom. Gasit je prihitelo polno vaščanov in gasilci iz Po-lenšaka. Gašenje je otežkočalo pomanjkanje vode, ker so bili vodnjaki kmalu vsi izpraznjeni. Lastnikom in stanovalcem je pogorelo prav vse do tal. Škodo cenijo na najmanj 45.000 Din. Najbolj prizadeta je lastnica viničarije Sirec Ana in njen viničar Kandrič. Sirčeva je sicer imela poslopje zavarovano, vendar pa ni plačala zavarovalnine že 3 leta. Kandriču pa je pogorela vsa obleka in pohištvo, torej vse kar je sploh imel. Nima niti obleke več za svojo 7 člansko družino, vrhu tega pa ima še nevarne opekline. Kolarič in Bec pa imata škodo deloma krito z zavarovalnino. — o— Huda nesreča. Sakelšek Karol, ISletni elektrotehnični vajenec pri zadružni elektrarni v Ptuju, je hotel sneti s trhlega električnega droga žico, ter izmenjati trhel drog z novim. Ko je priplezal do vrha in pričel z delom, se mu je že popolnoma trhel drog spodaj prelomil. Padel je in pri tem zadobil hude notranje poškodbe. Odpeljali so ga takoj v bolnišnico. Mariborska nedelja II i mi—IIIIHM I Mili llllllllllll IlirilllWIll IliIlIlilMIl II ll■lllllllllllll^ i lil II I II IMI IM m im Slovo priljubljene gledališke igralke Draffutinovičeve Maribor, 17. novembra. Mariborsko Narodno gledališče je bilo v soboto zvečer pozorišče redkega in prisrčnega slavja. Pred izbranim občinstvom, ki je do zadnjega kotička napolnilo hišo, je slavila mariborska priljubljena gledališka igralka štefa Dragutinovičeva štiridesetletnico delovanja na odru, obenem pa se je tudi poslovila od gledališča in Mariborčanov, ker odhaja v pokoj. Ob tej priliki je gledališče uprizorilo Frankovo veseloigro »Vihar v kozarcu«, kjer je slavljenka igrala glavno vlogo. Pred začetkom predstave so se zbrali na odru vsi gledališki igralci z upravnim in umetniškim vodstvom na čelu. Sredi odra je bila postavljena miza polna cvetja in daril. Ko se je dvignil zastor in se je ob strani glavnega režiserja pojavila slavljenka, je zabučal v avditoriju aplavz, ki kar ni hotel ponehati, šele po nekaj minutah je lahko pristopil k slavljenki upravnik gledališča dr. Brenčič, ki ji je čestital k jubileju in se obenem od nje poslovil v imenu gledališke uprave. Poudaril je nje- KINQ UNION Danes ob 14. uri ffrafj džungle Matineja z enotnimi cenami Din 4'50 Danes oh 16.. 19.15. 21.15 Cigan baron Zibajoči valčki Johanna Straussa, besneči čardaš, romantična zgodba, ciganske gosli in kri Predprodaja vstopnic od 11. do 12.30. ne zasluge za mariborsko gledališče in obenem izrazil željo, da bi Dragutinovičevi še bila dana možnost nastopiti pred mariborskim občinstvom in na mariborskem odru. Za njim je v imenu igralcev čestital in se poslovil glavni režiser Jože Kovič, ki je v lepih besedah orisal trnjevo, a vedno svetlo pot, ki jo je prehodila umetnica v štiridesetih letih dela za oder. Gdč. Cerinškova je čestitala Dragutinovičevi v imenu Kola jugoslovanskih sester in ji izročila lepo spominsko darilo. Nato Je gledališki tajnik Danilo Gorinšek prečital številne pismene in brzojavne čestitke, ki jih je prejela umetnica iz vseh krajev Jugoslavije. S solzami v očeh se je za vse čestitke zahvalila jubilantka Dragutinovičeva in naslovila posebno prisrčne besede dijaškemu parterju. Dejala je: »Ti, zlata mladina, pa ljubi to gledališče, kot sem ga ljubila jaz! To mi bo v največji dar ob mojem slovesu.« Po kratkem odmoru je sledila predstava »Viharja v kozarcu«, kjer je jubilantka v vlogi gospe škorčeve znova potrdila sloves izborne karakterne komičarke. Občinstvo se je gotovo nasmejalo do solz in ni štedilo p priznanjem. Ob koncu predstave ljudje kar niso hoteli iz gledališča. Vedno znova je morala Dragutinovičeva pred zastor. Mladi Sokoli - mrtvemu bratu Naraščaj Sokola Maribor I. je v soboto zvečer počastil spomin pokojnega brata Tomija Jenšca z mladinsko akademijo. V telovadnici inž. podčastniške šole se je zbralo lepo število občinstva, ki je z veliko pozornostjo sledilo sporedu. Izredno okusno je bil pripravljen oder, ki ga je krasila velika slika pokojnega Jenšca, ki jo je narisal br. Zlatko Zej. Spored je obsegal spominski nagovor, telovadne, recitacijske in glasbene točke, ki so jih naraščajniki, nara-ščajnice in moška deca izvajali v veliko zadovljstvo občinstva, ki ni štedilo s priznanjem. čisti dohodek akademije je na- Orjaški bokser Romun Gogea Mitu, ki je prišel te dni v Pariz in pozval rokoborce na boj. Ta velikan je 2‘26 m visok. Preden se ne spoprime, seveda ne moremo vedeti, ali je njegovo rokoborsko znanje v primernem razmerju z njegovo telesno višino menjen postavitvi nagrobnega kamna br. Tomiju Jenšcu. Z otročički pod mostom Zasebnico Josipino Selinškovo je hišni posestnik Roman Ploj v Smetanovi ulici 51 deložiral. Reva ni vedela, kje bi si poiskala stanovanje, pa so jo predvčerajšnjim z vsem pohištvom in dvema otrokoma postavili na cesto. Obupana mati je odšla na mestno občino, da bi se je tam usmilili in dali vsaj otrokoma streho. Toda zaman, za njene prošnje so bili gluhi, na občini se je ni nihče usmilil. Ker si uboga žena ni vedela drugače pomagati, se je z vsem pohištvom in otrokoma vred preselila pod oboke državnega mostu, kjer prezebava že dve noči. Strašno... Gorje onim, ki so krivi! — kaj naj rečemo drugega. Za Omerzo se zanima Včeraj popoldne je prišel neki neznani mladenič k trafikantinji Mariji Eignerjevi v Vrtni ulici ter jo prosil za časopise, ki so pisali o nedavni aretaciji in smrti roparja Omerze. Trafikantinja mu je ustregla in poiskala časopise. Med tem pa je mladenič prebrskal mapo za znamke in ukradel več sto znamk ter tako Eignerjevo oškodoval za veliko vsoto. Nato je predrznež kupil po en izvod »Glasa naroda« in »Jutra« in neznanokam izginil. Za skrivnostnim mladeničem, ki se še sedaj zanima za Omerzovo usodo, poizveduje mariborska policija. češki slikar Platzer bo razstavil v Mariboru Pravkar je prispel v Maribor z uspele turneje po Jugoslaviji slavni češki slikar in upokojeni polkovnik František Platzer, kjer bo prihodnje dni otvoril razstavo svojih umetniških del. Njegovo ime je znano v vseh večjih evropskih mestih, kakor v Parizu, Neaplju, Nici, Monte Carlu, San Remu, prepotoval je tudi vso Španijo, Italijo. Francijo. sedaj pa še Jugoslavijo. Povsod so vzbudila njegova krasna olja veliko zanimanje in nedvomno da bo usnel tudi v Mariboru, kjer bo razstavljal v času od 28. novembra do 6. decembra 1.1. Celiska nedelia Celje, 17. novembra Izredna skupščina Združenja krojač sv in krojači«; se je vršila v hotelu -Pošti« ob 7)7 uri. Izredni občni zbor je vodil g Streinigg Ivan, ki je bil od banske uprave dne 22. avgusta t. 1. postavljen združenju za komisarja. Kol znano, je svojčas od notranjega nesoglasja pri združenju, katero šteje 183 članov, nekaj odbornikov odstopilo in je bil tak odbor nesklepčen. Združenje je že stara organizacija. Občnega zbora se je udeležil tudi zastopnik TOI dr. Pretnar. Po poročilu komisarja, ki je opravljal vse posle, je bil po kratkem mestoma razburkanem posvetovanju izvoljen po glasovnicah novi od-b • in sicer predsednik Anton Uršič, podpredsednica Marica Marn, odborniki pa Filipič Alojz, Špur Alojz, Oražn Anton, štiftar Justina, Končan Marija in Ojstriž Frančiška. Namestniki pa Grilanc Justina, Lešnik Rudolf in Knrba Cirila. Združenje, katero ima za sabo že lepo vrsto tudi starejšili pobornikov obrtniške krojaške organizacije, pričakuje od svoje nove uprave čim največ delavnosti in od oblasti vso podporo. Slikar Klein, ki slika z nogo razstavlja prav umetniške slike v dvorani Mestne hranilnice. Razstavo je danes poselilo mnogo Celjanov, zlasti mladine. Otvorjena bo le še nekaj dni. Zanimivo je gledati, kako nariše invalid Klein v 10 minutah z nogo sliko. Umetniške slike delala tudi Kleinova žena in 12 letni sin. Tudi ženske so zborovale Ob 10 dopoldne se je zbrala k 1. občnemu zboru v malo dvorano Narodnega doma Sekcija jugoslovanske ženske zveze v Ljubljani, katera ima včlanjenih 17 različnih organizacij žena, in sicer Dom učiteljic r. z. z o- z,., Društvo mestnih uradnic Ljubljana. Društvo diplomiranih babic Ljubljana, Društvo dipl. sester Ljubljana, Klub poštno tel. uradnic. Kolo jng. sester, Celje, Vojnik, Trbovlje. Slovenjgradec, Mariborsko žensko društvo. Splošno žensko društvo Ljubljana, TKD Atena Ljubljana, Zveza akademsko izobraženih žen Ljubljana. Zveza gospodinj Ljubljana, Zveza gospodinjskih pomočn’c LiuhLana, Ženski pokret Ljubljana in Ženski Svet Ljubljana. Zborovanje je vodila predsednica S°kciie ga. Minka Govekarjeva. navzoča na je bila tudi prc' .ednica Zveze iz Beograda ga. Petkovič, ter blizu 80 članic, kot zastopnic posameznih omenjenih društev. Iz poročil, ki so bila podana na obč. zboru, naj omenimo, da današnje žene zahtevajo med drugim tudi volilno pravico, za kar so pred letošnjimi volitvami izdale na vse slovenske poslanske kandidate vprašalne pole, kjer so se vsi kandidatje razen enega izjavili za žensko volilno pravico. Razen drugih neštetih prošenj in pritožb, naj omenimo mnogo intervencij glede uveljavljeni i ženskih pravic. Izvaja ee tudi akcija proti redukciji dravinjskih doklad, za kar se je izvolil tudi pp" sehen akcijski odbor. Za zdravlienje spolnih bolezni hočejo žene tudi nastavitev zdravnic-žensk, ne moških. Energično se zavzemam tud» za svetovni mir ter splošno organizacijo žen vseh poklicev za dosego skupnega nastopa, kadar zahtevajo njih interesi. Odklanjajo vsako zapostavljanje v družinskem kol javnem življenju. Popoldan ob 15 pa je predavala ga. StebP j Ves #faf@d nai gre ¥ boi proti ieiiki Z oljčnega zlbsra Marodns protitubsrknlozne lige v Ljubljani. Fond za protijetične naprave Ljubljana, 17. novembra. Danes dopoldne se je nekaj minut po 10 pri-eel v veliki dvorani OUZD V. redni občni zbor Narodne protituberkulozne lige v Ljubljani. Preds. dr. .lože Bohinjce je pozdravil prisotne zastopnike banske uprave, mestne občine, drugih oblasti in korporacij ter vse zborovalce. Ugotovil je sklepčnost in iakoj prešel na dnevni red. Novi dispanzerii - najiepši sad dela Iz predsedniškega poročila posnemamo ugotovitev, da se delo vseh NPTL bliža h končni konsolidaciji. Pravila v novi spremembi osvajajo načelo popolne finančne in upravne avtono-niije posameznih edinic. V minulem poslovnem letu si je NPTL s članki, vlogami in osebnimi intervencijami prizadevala zainteresirati oblast in javnost za svoje človekoljubno delo. Javnost kaže za ligino delo še premalo umevanja in za-ninianja, pač pa zaslužijo pohvalo časopisi, ki z vso uvidevnostjo priobčujejo vse članke in obvestila in tudi sami iniciativno podpirajo prizadevanja protituberkuioznega gibanja. Zlasti je časopisje v protituberkuloznem tednu v polni meri opravilo svojo nalogo. Pri banski Upravi je bila liga deležna pomoči in so pokazali zanjo umevanje vsi činitelji: g. ban sam, Nemec Karl Jansen, ki je zmagal na tek-tnah v dviganju uteži v Parizu in postal evropski mojster načelnik zdravstvenega oddelka dr. Mayer in referent za tuberkulozo, primarij dr. Neubauer. Pred meseci je sprejela Nj. Vel. kraljiva Marija 10-člansko deputacijo NPTL. Kraljica si je v 3 urnem razgovoru dala pojasniti in vsestransko razložiti pomen vsega gibanja in dela. Trajen uspeh tega bo ustanovitev Fonda Nj. Vel. kraljice Marije za ustanavljanje protiluberku-loznih naprav in ustanov. Delo centralne Jugoslovanske lige na ni zadovoljivo in je videti, kakor da obstoja ta organizacija samo za — reprezentacijo. Letos bi se bil moral vršiti v Sarajevu 11. jugoslovanski protituberkulozni kongres, ki ga pa ni bilo. Upati je, da bo kongres vsaj prihodnje leto. Najučinkovitejše je bilo delo naše lige pri Ustvarjanju novih dispanzerjev. V zadnjem letu sta bila otvor jena dva nova dispanzerja: v Ptuju in v Murski Soboti, s strani Higienskega zavoda pa ekspozitura dispanzerja v Rogatcu. V načrtu je bila tudi ustvaritev potujočega dispanzerja, za kar je ministrstvo obljubilo Din *0.000'— podpore. Ostalo pa je doslej samo pri - obljubi. Nujna bi bila še ustanovitev dispanzerja v Novem mestu in še nekaterih krajih, za protituberkulozni teden pa naj bi bil v bodoče čas stalno določen, da se vsi činitelji lahko pripravijo nanj in delo primerno urede in po-globe. NPTL je letos začela izdajati svoje glasilo Mlelo proti tuberkulozi«. List je prvi te vrsle V Jugoslaviji, a jo našel doslej še premalo od-hieva. Letna naročnina znaša Din 10’—. Urejuje R. dr. Tomaž Furlan, asistenl zdravilišča Golnik. Predsednik se je loplo zahvalil učiteljstvu Sa sodelovanje, s povdarkom pa je tudi omenil *udno postopanje naših življenjskih zavarovalec, k; izkazujejo v svojih bilancah čedne dočeke, pa se jim niti ne zdi vredno odgovarjati «a vloge, ako NPTL prosi podpore. — Končno Poročilo slavlja za_ vzgled uspešno delovanje ,.,0tibib. lig na Češkoslovaškem, kjer je umr-.,.,081 po zaslugi tega dela padla od 18 smrt-„‘u slučajev na 10.000 v letu 1927 na 13 slu-ulov na 10.000 v letu 1934. 2elje po bolnišnici za jetične 1) Tf'P’ško poročilo je nato podal dr. Frani 1 ,rvi‘; Upravni odbor je imel ß sej, nadzoru Kivnih PTL je -10. Nekatere žal ne de 3o v' Skupno število članstva znaša 6349 a ~ '-'Ou, od ostalih pa ni podatkov. želi, da bi postavili blagopok. kralji v ol,rin-' iU. ^Tfl'111!e*'11 v Ljubljani spomenil hioi/i , uuPušnice za tuberkulozne, vendar n vjt"‘a "oseci sporazuma z odborom za posta morI,T>.menlka' T)ose"la ie 'c toliko, da pojdi presežek, ki bi »stal od zbirke zr likovni spomenik, v te namene. Dispanzerjev je 9, nekaj pa jih je v pripravi. V nadaljnjem se poročilo dotika vprašanja počitniških kolonij za otroke, ki jih ogroža tuberkuloza, društvenega glasila, organizacije protituberkuioznega tedna, obvezne prijave oseb z odprto tuberkulozo, priporoča ligine kolke in propagandne tablice itd. Posebno izčrpno obravnava poročilo izolacijo jetičnikov v primernih zavodih in zlasti izolacijo neozdravljivo bolnih. Po blagajniškem poročilu, ki ga je podal blagajnik g. R. Čelesnik, je primarij dr. Neubauer poročal o protituberkuloznih dispanzerjih v Dravski banovini To zelo zanimivo poročilo bomo objavili v eni sledečih številk. V debato k poročilom je poseglo več zdravnikov z umestnimi predlogi. V imenu nadz. odbora je dr. Zaje podal poročilo in predlagal razrešnieo s polivalo, kar je bilo soglasno sprejeto. V novi odbor so bili na predlog dr. Fetticha oziroma dr. Alujeviča izvoljeni dr.. Jože Bohinjce za predsednika, za odbornike pa gg: dr. Al. Devičnik, dr. Fr. Debevec, Filip Uratnik, Rado Čelesnik. dr. Neubauer, dr. O. Fettich, inž. R. Lah, ravnatelj Evgen Lovšin, dr. Mastnak Lavoslav, dr. Ivo Pirc, dr. Ivan Ples?, dr. Tominšek (Maribor), dr. Ivič (Celje) in dr. Vidic (Kamnik). Lista je bila sprejeta soglasno, nakar je dr. Prodan prečital tole resolucijo. Brez moralne in materialne pomoči države in banovine v borbi proti tuberkulozi ne more Narodna PTL v Ljubljani izvrševati stavljenih si plemenitih nalog. Zato si dovoljujemo kr. bansko upravo prositi, da pri sestavi proračuna za leto 1936-37 uvažuje sledeče potrebe, ki naj dobe realen izraz v proračunu: 1. Podpora za zdravljenje siromašnih jetičnih bolnikov. 2. Subvencija zdravilišča Golnik v svrho znižanja oskrbnine. Golnik mora postati ljudsko zdravilišče z oskrbnino, ki ne bi smela biti višja od oskrbnine v bolnicah. Danes je zdravilišče dostopno le premožnim slojem. 3. Podpora Narodni protituberkulozni ligi, kot predstavnici Zasebnega protituberkuioznega skrbstva. — 4. Podpora za otvoritev gozdne šole in obda-nišča v Ljubljani. 5. Kredit za nastavitev dveh skrbstvenih sester v protituberkuloz-nih dispanzerjih. 6. Kredit za nastavitev zdravnika-ftizeologa za strokovno vodstvo in nadzorstvo protituberkuloznih dispanzerjev. 7. Nastavitev zdravnika-ftizeologa v mariborski bolnici. — Ako pa kr. banska uprava ne bo mogla upoštevati vseh gornjih potreb pod 1. do 7., jo naprošamo, db vstavi v proračun za leto 1936 vsaj znesek Din 500.000 za podporo protituberkuioznega gibanja v dravski banovini. Za njim pa dr. Alujevič tole: Ko polaga narodna PTL v Ljubljani račun za poslovno leto 1935, se v prvi vrsti zahvaljujemo časopisju Dravske banovine, ki jo je v njenih težnjah vedno radevolje podpiralo ter je osobito v protituberkuloznem tednu priobčevalo razne informativne članke, s katerimi se je dvignila moralna vrednost protituberkuioznega gibanja. Tudi razni javni činitelji, kakor kraljevska banska uprava, so nas gmotno podprli, ravno tako nekateri denarni zavodi in podjetja, vendar moramo izreči svoje obžalovanje, da niso doumele v polni meri našega delovanja razne življenjske zavarovalne družbe, večji denarni zavodi, pa tudi večja industrijska podjetja, ki imajo v svojih proračunih predvidene za dobrodelne svrhe primerne zneske. Tudi pogrešamo zanimanje za naše gibanje od strani posameznih občin. Ne reflektiramo na visoke zneske, vendar bi naše občine dokumentirale svoje zanimanje za našo zvezo tudi že s tem, ako bi v svoje proračune vstavile vsaj skromne zneske kot podporo za našo zvezo. Na vse, navedene faktorje apeliramo, da se spominjajo naše zveze pri razdelitvi v svojih proračunih predvidenih podpor, širšo javnost pa prosimo, da se nas spominja ob raznih prilikah, kakor smrtnih slučajih, porokah itd. Tudi naj pristopajo prebivalci dravske banovine k našim krajevnim organizacijam in jim s sedanjo skromno članarino pripomorejo k čimvečjemu razmahu in čim uspešnejšemu boju proti tuberkulozi! Obe resoluciji sta bili soglasno sprejeti, nakar je predsednik ob 12.45 zaključil pomembni občni zbor Gias slovenske žene Materinska posvetovalnka Otrok je materi vse in mati je otroku vse. To je zlata resnica, ki je zapisana v slehernem srcu zemljana. Kaj ne bi žrtvovala mati vse za svojega otroka? Kaj nima vsak otrok celo v starosti trenutkov, ko se spominja svoje zlate mamice kakor angela varuha, ki ga je naklonila božja Previdnost vsakemu človeku na težki življenski poti... Ko matere več ni, je njen duh z otrokom v dobrih naukih, ki mu jih je dala in v ljubezni, ki mu jo je izkazovala svoje dni. Mnoge matere se v marsičem razlikujejo od naših predvojnih mamic (četudi je v bistvu vsaka prava mati prispodoba predvojne matere, izjema so pač le izrodki), pa' tudi otroci so se izpreminili v marsičem. Matere marsikdaj potarnajo: »Glej jih, drugačni so, kakor smo pa bili mi! Kaj naj storimo z njimi?«. In dobre mamice prelijejo marsikako grenko solzo za svojega izgubljenega sinčka ali nesrečno hčerko. In zakaj? Ne vedo si pomoči. Žive v novih razmerah, ki so tudi nje preoblikovale ter merijo svoje sodobne malčke s predvojnimi. Svetovna vojna j« globoka zareza v duhovnem življenju vsega človeštva, torej tudi v posameznikovem. Prelomili smo s starim, medtem ko si še nismo ustalili svojih smernic. Mi iščemo novo, nosimo v sebi staro, medtem ko so naši malčki pravi otroci naše razrvane sedanjosti, ki ji je najmočnejša označba »naglica«. Odtod izvira nesoglasje med materjo in otroki. Tako nesoglasje je bilo tudi v preteklosti, ni pa bilo tako močno začrtano in tudi ne pri vseli otrokih enako. Mnoge matere ne doumevajo tega naravnega prenagljenega razvoja ter se žaloste nad svojimi otroki. Mati ne sme obupavati nad svojim otrokom, mati mora verovati van‘. Včasih je težko, materino r-ce je zlato ter išče na skrivaj poti k otroku... T< je edina prava pot. Ne pa, da fsče otrok v materi svojo pomoč, mali mu jo mora dati sama od sebe. A kako? Poznati mora svojega otroka, t. j. poznati mora njegovo dušo, kar gotovo ni lahko. Ravno tako težko pa je tudi voditi otroka po pravi poti mimo vseh nevarnosti za otrokov značaj. Mnoge matere si ne vedo pomagati. V ta namen je otvorila »Jugoslovanska majka« v Ljubljani materinsko posvetovalnico, ki bo dostopna vsaki materi. Vsaka mati naj brez sramu potoži svoje gorje — mi ji bomo nasvetovale po svojih najboljših močeh. Imen in krajev ne bomo priobčevale, le začetne črke — tako, da bo za mogla vsaka mati iztresti pred nas pošarico svojih skrbi z otroki, nakar ji bomo me x dobrim nasvetom uripomogle k pravi vzgoji njenega otroka Vse tozadevne dopise naj pošljejo matere na naslov načelnice »Jugo-slovaiuke majke« v Ljubljani — prof. Marijana Želj eznova-Kokalj. Ljubljana, Mar ni o n tova ulica št. 14, in to najkasneje vsakikrat do četrtka, da bi uvrstile vprašanja in odgovore v prihodnji ponedeljski številki »Glasa naroda«, ki mu tem potom izrekamo najtoplejšo zahvalo, ker nam je odstopil rubriko v »Glasu slovenske žene« in s tem dokazal, da ceni vzgojno delo »Jugoslovanske majke«. Pomagati materi pri vzgoji njenih otrok, je vzvišeno delo za svoj narod in svojo narodno državo. Me matere se zavedamo, da so otroci naši — naš up — in da bo vsak dobro vzgojen otrok dober državljan. V tem znamenju vas pozdravljamo, matere, in vas vabimo v naš krog v srečo sebi, svojim otrokom in naši lepi Jugoslaviji. Me matere, čuvamo Jugoslavijo, kajti, kar bomo položile našim malčkom v dušo, to jim bo ostalo. In me hočemo, da bodo naši otroci in njih potomci čuvali na veke nesmrtne ustvaritve našega Viteškega kralja Aleksandra L, Zedšnitelja. V materinski posvetovalnici bomo priobčevale tudi krajše članke o vzgoji in dušeslevju otroka kakor tudi ocene mladinske književnosti in koristnega čtiva za matere. Čuvajmo Jugoslavijo! --O-- Beto-modra kr?Umka v Liubliam V ozkem krogu, v tihi skromnosti so začele žene svoje veliko delo z oranjem ledine, ki nima tekmeca niti pri velikih kulturnih narodih — ustanovile so namreč žensko založbo z namenom, izdajati dela slovenskih pisateljic ter tako širiti smisel za slovenskih žena knjigo med našimi ženami. Veljalo je namreč obče načelo, da mi nimamo ne pisateljic ne pesnic ne znanstvenic. To načelo je krivično. Koliko del naših avlork je raztresenih po raznih listih in mesečnikih, toda splošne slike o umetniškem delu naše avtorke ni imela naša javnost, še manj pa naša žena-bravka. Brez dvoma je bila v tem pogledu velika verzel v našem splošnem duhovnem razvoju, saj je bila slovenska žena-mati čuvar jezika in duhovnih vrednot svojega naroda. In zakaj ne bi bila žena tudi ustvariteljica, ki črpa iz svoje bogate duše? Tako se je godila težka krivica naši ženi avtorici, ki je vedno delila usodo svojega naroda. Po osvobojenju se je sprostila tudi ona, začutila je svojo moč in zavrgla vse očitke o svoji manjvrednosti s tem, da je vstopila v krog prve slovenske in jugoslovanske ženske založbe — k Belo-modri knjižnici. Kaj nam je dala do danes »Belo-modra« knjižnica in kaj nam še obeta? V idealnem naporu in v težkih časih je ohranila založba svoj program: dati možnost slovenski pisateljici izdajati svoja dela ter šele nato širiti žensko prevodno literaturo, zlasti jugoslovansko, slovansko in drugo. Ne moremo mimo, da ne povemo javnosti njene najnovejše knjige, ki je že skoraj pripravljena za lisk: »Izbrano delo Vide Jerajeve v izdaji prof. Marje Borštnikove«. Knjiga bo obsegala na 140 straneh poleg izbora iz pesmi, ki jih je pesnica objavila v revijah in zbirkah leta 1908. in leta 1921. tudi nekaj doslej še neobjavljenega gradiva, med drugim otroško spevoigro »Desetnica«. Kdo ne pozna Vide Jerajeve? In kdo ne bi izpopolnil svoje domače knjižnice s tem biserom naše ženske književnosti? V predplačilu stane v platno vezana 30 Din, broširana 20 Din ter 3 Din za poštnino. Naroča se: Belo-modra knjižnica«, Ljubljana, Prečna ulica. K Vidi Jerajevi se bomo še povrnile, prej pa moramo še prerešetati o knjigah, ki jih je »Belo-modra knjižnica« že podarila našim ženam. Najnovejša modna kaprica Pari zank France Lavtižar petdesetletnik Danes obhaja svoj 50. rojstni dan ugledni ljubljanski obrtnik, mesarski mojster Franc Lavtižar. Rojen je bil 18. XI. 1885 v Grosupljem kot kmetski sin. Mesarske obrti se je izučil v Ljubljani, kjer se je tudi osamosvojil. G. Lavtižar je bil 9 let predsednik mesarske zadruge. V stanovskih vprašanjih je vedno zastopal interese svoje&a si.anu, pri tem pa ni bil nikoli nesocialen, ampak je kazal vedno in v vsakem položaju toplo umevanje za številne socialne naloge današnjega zamotanega družabnega ustroja, življenje, oziroma usoda mu ni bila vedno naklonjena in je moral, kakor marsikdo, prestati več hudih udarcev, vendar ni nikoli klonil, ampak je tudi v najhujših razmerah ohranil vero v uspeh poštenega dela. G. Lavtižar je splošno znan dobrotnik in pospeševatelj naših kulturnih in prosvetnih društev, zlasti Sokola. Preko malenkostnih osebnih razločkov se on vedno postavi na stran splošnih interesov. Zato je tudi kot dejansko naroden in socialno čuteč človek znan širom naše domovine in je bil znan tudi tržaškim Slovencem še pred vojno, kjer so ga vedno z veseljem sprejemali v svojo družbo v Narodnem domu. Vse težave, bridkosti in radosti deli z njim verno njegova življenjska družica, gospa Angela, ki si jo je izbral iz Stične. — Ob tem pomembnem življenjskem dnevu želimo vrlemu obrtniku in njegovi družini v nadaljnjem delu obilo uspehov! —o— Nagradni teta/ ieoaka za Uprava velesejma razpisuje natečaj za osnutke lepakov iumiskega velesejma v letu 1936. Osnutki morajo biti iz venem umetniško za litografični tisk, največ v dveh barvah. Format osnutka mora obsegati 70x100 cm. Besedelo: XVI. velesejem v Ljubljani. 30. maj — 9. junij 1936. črke besedila morajo biti dobro čitljive. Avtor prvonagrajenega osnutka je zavezan sestaviti v litografič-nem zavodu tudi besedilo v petih drugih jezikih. Natečajniki morajo poslati z geslom opremljene osnutke do 15. decembra t. L opoldne ravnateljstvu Ljubljanskega velesejma. Obenem morajo poslati svoj natančen naslov v zapečateni kuverti, na kateri je označeno geslo osnutka. Nenagrajene in neodkupljene osnutke lahko dvignejo natečajniki med 15. januarjem in i. februarjem 1936, Določene so sledeče nagrade: za 2 tisoč Din, za 500 Din in dve po 250 Din. Avtor prvonagrajenega osnutka dobi polovico nagrade takoj, drugo polovico pa, ko predloži litografični zavod poizkusni odtis. — Uprava Ljubljanskega velesejma. Ponedeljek, 18. novembra Ljubljana: 12.00 Venčki vsake vrste (plošče) — 12.45 Vremenska napoved, poročila - 13,00 Napoved časa, objava sporeda, obvestila — 13.15 Reproducirana glasba — 14.00 Vremensko poročilo, borzni tečaji — 18.00 O boleznih srca, ožilja in krvi (dr. B. Magajna) — 18.20 Koroške narodne (plošče)) — 18.30 Tri obredla iz Žile (Vilko Ukmar) - 19.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporeda, obvestila — 19,30 Nacionalna ura — 20 00 Prenos iz stolnice: cerkveni koncert — 21.15 Prenos II. dela opere iz Beograda, v odmoru napoved časa, vremenska napoved, poročila, objava sporedu. X Nacionalna ura. Ob 19.30 bo predaval skladatelj Zorko Prelovec o 301etnici ljubljanskega pevskega društva »Zvon«. Prenos iz Ljubljane. Angleški list »Manchester Guardian«, eden izmed vodilnih angleških listov, je nedavno priobčil daljši članek o češkoslovaški armadi in o Sokolstvu. Zanimalo bo tudi našo javnost, kaj in kako sodi angleški opazovalec o telesni vzgoji čehoslovakov. »Tekom zadnjih let« piše člankar, »so Če-hoslovaki posvetili povečano pažnjo telesni vzgoji in telesni izurjenosti ter odpornosti svojega naroda. V ta namen se prirejajo razne konference in vse telesnovzgojne organizacije poudarjajo potrebo čim intenzivnejše telesne vzgoje z geslom: Krepi svoje zdravje. To gibanje se na severu izredno širi in je zajelo stare in mlade. Izlet na češkoslovaško mi je nudil priliko priti v stik pred vsm s sokolskim pokretom, pri čemer sem s joznal uspehe njegovega odličnega dolgoletnega delovanja. Sokola sta ustanovila 1862 dr. Tyrš in Fiigner. Skozi vso dobo, ko so se Čehoslo-vaki borili z.a svojo svobodo, se je Sokol ne samo vzdržal, ampak se tudi širil, krepil in prodrl tudi v druge slovanske dežele. Središče sokolskega gibanja je Praga, kjer sem videl v T^r.ševem domu in drugod izredno zanimive zbirke slik, fotografij in trofej, ki kažejo nazorno ves razvoj Sokol- „Frunček güii” Dober den! Dovolte mi, da se van kak olikani človilc najprle predstavin! Jaz sen Franček po krsti, Žalec po domačen Pikee. Duma sen v Štibelci, pošta Peč. Vsakšo nedelo me lehlco vidiš v Lotmerki pri mesi. Zaj bon van poveda, kaj me je zaena včela pičila, ka sen se v toten »Glosi naroda«, zgla-sa. Kak si venda mislite, je moj kšeft nos taj vtikati, ke me nič ne packa. No, zadjič enolc sen »Slovenca« šteja, pa, sen vida, ka majo nekšega »Glosa naroda« na piki. Zato pa sen si, ka bi bole toto stvar od blizi vida, tote cajtinge, kak so tote vrste notri načrbe-kane, naroča. Šteja sen je vsakši den, pa sen vida, ka so ne nikoka »protikršajnska« ali »maronska« stvar. To pa me je tak daleč spravio, ka sen si bahato misla: »Če »Glos naroda« ve k meni priti, zakaj bi pismo moje visokosti ne prišlo v njega!« Kak vidiš Hibi perjatel, se je to tildi zgodilo. o Sokolstvu stva v teku minulih let. Posetil sem tudi ogromni stadion, kjer se vrše razni veliki zleti in nastopi, kjer se snidejo vsakih šest let Sokoli k skupnim impozantnim nastopom in k tekmam v raznih panogah. Sokolski zleti so vedno velik dogodek in pravi narodni praznik Prage, kjer napolnijo njene ulice nepregledne vrste Sokolov in Sokolić. Predsednik (starosta) češkoslovaškega Sokolstva je dr. Bukovski. Zveza se deli na 52 žup, te pa v mnogoštevilna društva, ki deluj:'“) v pravcu sokolskih načel, član Sokola more postati vsak zdrav človek — ne glede na starost, žene in deklice tvorijo velik odstotek pripadništva. Mnoge župe delujejo vzorno in se vzdržuje iz članskih prispevkov in iz dohodkov župnih zletov. H koncu piše poročevalec: »Ali bi ne bil že čas in ali bi ne bilo zelo koristno, da bi razni naši mladinski in telesnovzgojni pokreti navezali tesnejše stike s češkoslovaškim Sokolstvom in z ostalimi organizacijami drugih narodov, ki sistematično in enotno skrbe za resnično in usnešno telesno vzgojo? Vsi se moremo še učiti — drug od drugega.« Zakaj sen se jaz, Franček Pikee za »Glos naroda« odloča? Zato, ka vidin, da je trezen pa pameten. Zadosti dugo smo se že stran-kočov šli! Zakaj bi se mi kmetje mogli za gospodsko kast metati? Hujskali so nas sen in pa ta, da že človik ne zna, če še je tisti kak včera. Še enok: Zadosti dugo smo bli razdvojeni! »Glos naroda« je tisti, ki si je zbra za svoj cilj: Sloga naroda! In ker jaz ven, da »Glos naroda« če biti v resnici narodni glos, van priporočin: »Naročiti ga, čitajte gaf« Pa tildi pišite, da, de pun glosov iz narodnih vrst! Če se hote po ten ravnali, bode Prlekon pa vsen Slovencon še kda dobro šlo! Tistih cajtov nam Hibi Bog čimprle daj, pa tildi tistih, ka do liidje sami znali, kje so tisti, ki jin dobro če jo! Za gnes je zadosti, ka sen van opisa sebe, pa zakaj sen se zglasa, driigič pa bomo na enem štacjuni dol stopli, pa ga pregledali. Srečni bot e! Pozdrav od Frunčeka Žalca. ss. Slovenska šolska matica svojim naročnikom in naročnicam Ob usodnem klicu ..*/•*.» > >'.* ,o. .... i vu AMW pr v’i’tvA čuti odbor Slo.enske šolsKe matice dolžnost, aa opozori dolgoletne, zveste člane in članice ter naše pedagoško-kulturne ustanove na sledeča dejstva: Šolska matica je po svojem namenu, bistvu in zgodovini učiteljska pedagoška organizacija, ki je zrasla iz občutne in žive potrebe vzgojniške-ga poklica. Njene publikacije dajejo že desetletja slovenskim učiteljem in učiteljicam strokovno izobrazbo in kulturo. Naš čas in njegove zahteve pač niti kraj vseh sedanjih stisk in težav ne more v duši pravega učitelja in učiteljice zatreti duhovnih potreb, ki so pred več kot 30 leti rodile šolsko matico in so danes še mnogo glasnejše in večje. Pedagoška kultura, ki jo Matica goji po najboljših močeh, ne sme podleči v borbi našega učitelja in učiteljice s sedanjim trdim življenjem, ker bi to v našem kulturnem pr' --sinju bil vse prevelik korak nazaj. Upajoč na polno razumevanje in nadnUnjo zvestobo svojega članstva, odbor Slovenske šo' ske matice niti najmanj ne misli na kako likvidacijo, temveč pripravlja za to leto tri, ali če bo finančno mogoče, celo štiri aktualne knjige, in sicer 1. Tradicionalni Pedagoški zbornik z bogato in vseskozi sodobno vsebino (reforma učiteljske izobrazbe, današnja mladina, početki slovenske šole, Horacijeva dvatisočletnica itd.). 2. Nadaljevanje Bohinjčeve geografije, ki jo učitelj in učiteljica pri svojem delu na višji narodni šoli nujno potrebujeta. 3. Hesseuovo kritično razpravo »Petnajst let sovjetske pedagogike« ali pa Senkovičevo »Novodobno šolsko ; delo« — oz1, oboje. Ako pa bi se vkljub prej omenjenim dejstvom vendarle zmanjšalo dosedanje lepo in častno število naročnikov in naročnic, bi Matica morala skrčiti obseg letošnjega knjižnega daru. V tem primeru bi se članom in članicam del vplačane naročnine štel za prihodnje leto. Odbor Slovenske šolske matice se trdno nadeja, da se naš učitelj in učiteljica ne bosta izneverila svoji pedagoški književni instituciji. V tej veri prosi svoje člane in članice, naj kot doslei obnovijo naročilo na Matične publikacije (30 Din) ali pri svojih poverjenikih ali pa naravnost pri odboru, in sicer najkasneje do 15. decembra. — Odbor Slovenske šolske matice. Ganljivo slovo od smrtno ponesrečenega radarja Zagorje, 14. novembra. V poznem jesenskem popoldnevu se je zagorska dolina pripravljala, da spremi k zad- njemu počitku nesrečno preminulega rudarja Toneta Groznika. Nebo je bilo pokrito s te-mnosivimi oblaki, ki so obrobljali vrhove okoliških hribov in se globoko spuščali nad črno dolino. V četrtek popoldne se je. zbrala ogromna množica ljudi pred pokojnikovim domom. Prišli so od blizu in daleč vsi, ki so ga poznali, da se zadnjič poslove od dragega pokojnika. S posebno deputacijo so prišli trboveljski in hrastniški rudarji in steklarji. Na mrtvaškem odru je ležal mladi Tone ves obsut z venci in šopki zadnjih jesenskih cvetov. Po cerkvenem opravilu pred hišo je pevski zbor »Loški glas« zapel žalostinko, nakar se je začel premikati žalni sprevod proti zagorskemu pokopališču. V sprevodu za križem so stopali člani kolesarskega društva s kolesi in venci, njegovi ožji prijatelji, za njimi njegovi stanovski tovariši, ki so nosili nebroj vencev in za njimi pa otroci z velikimi šopki cvetja. Tužni glasovi žalnih koračnic rudniške godbe so odmevali po zagorski dolini. Ob odprtem grobu so se od pokojnika poslovili rudarji iz Hrastnika in Trbovelj. Med drugimi pa se je od domačinov poslovil Taufer Slavko, ki je orisal pokojnikovo trnjevo pot v težki borbi za vsakdanji obstoj, katero mu pa je kruta usoda prekrižala in ga rešila vsega trpljenja. Dotrpel si, dragi Tone, mi pa ostanemo, a pridemo mogoče že kmalu za Teboj! Po govorih so med ihtenjem svojcev žalostno odmevale žalostinke pevcev. Mnogo oči se je orosilo, ko so udarile prve grude na krsto. Trden mrak je že legel na dolino, ko je množica razloženih src in globoko ganjena začela zapuščati Tonetovo poslednje domovanje. Letalka Jean Batten iz Nove Zelandije, stara 25 let in povrhu še lepa, ki je startala v Zahodni Afriki v Dakarju in istega dne proti večeru pristala na drugem koncu Atlantskega oceana v Port Natalu Angleži so podarili Abesincem potujočo vojno bolnišnico. Pred odhodom njenega osebja v Abesinijo je eanterburški nadškof blagoslovil bolničarsko zastavo z rdečim križem in vse tov. avtomobile ekspedicije DNEVNA PRATIKA Ponedeljek, 18. novembra. Katoličani: Hilda. Pravoslavni: 5. novembra. Galaktion. DEŽURNE LEKARNE Sušnik, Marijin trg. 5, Kuralt, Gosposvetska cesta 4, Bohinec ded., Cesta 29. oktobra štev. 31. jarnovič — Ocvirk: S poli.. . Eberhart pri Bratislavi, 3. nov. V Celju je bilo določeno svidenje in odhod. Prav tovariško in z vsemi potrebnimi navodili iii nauki so naju spremili do vlaka, nakar sva odbrzeli proti Mariboru. Tu morava prestopiti •in 'je časa cele 3 ure! Ta nesrečna prtljaga! Preden urediš in se rešiš kovčkov, preden ti po milosti božji sprejmejo vse v garderobo, preteče kar dobra ura. Maribor je v glavni razgibanosti, ko zapirajo trgovine in se prične promenada, pa midve nimava več časa. Potrditev potnih listin in zamenjava denarja. Radi tega sva brez skrbi. Nama ga ne morejo prav nič zapleniti, saj je samo par dinarjev premoženja v denarnici...! Ko romava na vlak, naju potegne za rokav neka pristna Zagrebčanka, ki pravi, da potuje v Beč, pa je je strah same — naju pa prav nič! Vlak nas ‘potegne v novembrsko noč. Prostora je dovolj, da še prav potniško raztegnemo in razložimo prtljago. Ostalih potnikov je prav malo in še na teh vidiš utrujenost in zaspanost. V strahu, da bi na avstrijski meji morali plačati carino tudi za najino popotnico, ko pre-moreva samo 3 šilinge, se pridno podlagava in hitiva izpraznjevati. Čim bolj se bližamo J)t. liju, tem bolje sva razpoloženi. — Meja! Točno ne vem, kje sva jo prekoračili, vendar sva se še v predoru med Št. Ujem in Špil,jem prav tesno držali za roke in mislili na najine domače kraje — Dramlje in Št. Jurij ob Taboru. V Špilju pregled prtljage. Midve se razgo-va rjava kar z rokami — kdo bi govoril nemško. bodiva tudi v takem položaju dobesedno zavedni Slovenki! Sicer pa naju prav dobro razumejo. Tovarišica se jezi. Vse so ji prebrskali, je najbrže preveč začudeno in sumljivo izglodala, jaz bi pa prav lahko nesla veliko, veliko tisočakov s seboj. Pa saj jih nimam. Povsod in vse je odpovedalo. Vse take postavke za podpore in pomoč kmetskih ljudi so bile že izčrpane! Tako sva tudi midve doživeli prav žalostno spoznanje, Id ga nama je tem teže pozabiti in preboleti tukaj, ko vidiva, koliko dado v Češkoslovaški za naše kmetske ljudi, za agrarne interese posamezniki in država. Vlak drvi v tihi novembrski noči, že na avstrijski strani je ob progi razsvetljeno pokopališče — vseh vernih duš dan je. Še tesneje se stisnejo v nama — ti obrazi, utrujenost, Avstrija, govorica, noč...! Na spanje je prav malo upati, luči so pogasili v vlaku, zunaj pa je lepa, jasna noč. Tako sva v mesečini videli počivajočo zemljo in čutili veliko vročo željo, da bi bilo vse to naše, da bi bili država brez mej, ki bi se tesno družila z zemljo, kamor naju vozi vlak — s polji naših bratov Čehoslovakov. V vagonu so vsi redki potniki zaspali, smrčanje in ropot drvečega vlaka, je čudno vplival na najino razigranost. Utihnili vsa. Koliko lepote nama je nudila ta tiha, čudovita noč, ta lepa mesečina, Semmering! Tunel! Bele breze, temni bori! Jasne zvezde, zopet tunel! Črna tema v gozdu! Visoka skala! Prepad, polje in bele ceste pred nami! Oči so . gledale, misli so se ustavile na podrobnostih, v srcu pa je vzklila želja: Daj, ostani ti lepa noč, da bo duša lahko sanjala, sanjala... Potniki vstopajo, zaspanci se prebujajo. Najina sopotnica je dobila družbo, pravega Avstrijca v zeleni obleki z zelenim klobukom. Ona govori hrvatsko — bogve kako sta se razu- mela? Zunaj pa je zgodnje jutro in nepredirna megla. Ljubljančani so varni pred plinskimi napadi, misliva pa, da so tudi Dunajčani pod okriljem zaščitnice — megle. Na nesrečo morava na Dunaju zopet prestopiti in hoditi od Južnega na Vzhodni kolodvor. Pri tem pa sva doživeli prvo velemestno nezgodo! Tik pred Vzhodnim kolodvorom vprašava moža kako daleč še morava tovoriti, a nama najprvo prijazno vzame kovčke in pravi, da nama pokaže. Prav rade prepustiva, da se nama vsaj roke odpočijejo. Drag pa je bil ta počitek. Ža dobro voljo in uslugo mu dava 1 šiling — saj imava še Kč v papirju in par naših dinarjev. A mu ni dovolj, naj mu bo še 1 Kč, pa še dinarje hoče, ki jih prav dobro pozna ko je našteval: edin, dva, tri... Več mu pa res ne dava. Seštejmo: 12'95 Din! Na račun takega avstrijskega kavalirstva pa sva se vso pot smejali. Končno nama je na vlak moral pomagati še neki gospod, ki pa ni zahteval nič; edina usluga, katero so nama izkazali. Usedeva iie z upanjem, da skoro odbrzimo naprej, naprej! Proti Marchenggu nas megla zapušča in lepo solnee pozdravlja rosna polja! Kako naj opišem prve vtise, ki so jih na naju napravila ta ravna polja, žito sejano v vrstah do nepreglednih daljav, slama zložena v ogromne skladovnice, repa, pesa obrezana kar na njivi in zelenje spravljeno v kupe za gnojenje? Ljudje pa delajo kljub nedelji, nalagajo, obrezujejo! Kako bi bilo pri nas v takem primeru? Ob tiru pa sedi na pšenici zajec in se prav nič ne vznemirja, ko drvimo mimo. Tu je gotovo veliko divjačine, ko pa je vagon poln lovcev — oboroženih do zob. Kako sp gledali tega nedolžnega dolgouha? Pa bil je' samo trenutek, vlak vozi hitreje, menda imamo zamudo. Ne- hote čutiva, da se bližamo avstrijsko-češki meji. Le trije potniki še ostanemo. Da je potrebno v Marenbergu prestopiti, ni-9va vedeli in sva prav mirno sedeli v vagonu in čakali, kdaj nas potegnejo naprej. Šele sprevodnik, ki je pregledoval vagone, naju opozori, da morava na drug vlak, kjer naju pa kar v »špalirju; sprejme celo krdelo čeških in avstrijskih carinikov, železničarjev in sam bog ve kake uniforme, vse so bile tu. Midve se kar pripraviva za pregled in odpreva kovčke. Vrsta preglednikov za potne in vozne lisike, prtljage, i tako da že človek obupava nad koncem teh ceremonij! Potniki, ki pa vstopajo tu, pa dobivajo vozne listke kar od sprevodnikov. Bi se to obneslo tudi pri nas? Krasno nedeljsko jutro je na ozemlju Češkoslovaške. Prazen želodec naju opozarja na popotnico. Ko sva pa alresavali ostanke štajerskih kur. savinjskih bučnic in drameljskega grozdja, naju nagovori prijazen gospod, če nisva j iz Ljubljane Kolika radost! Slovaki so nama j poslali nasproti gospoda, da nama _ dokažejo slovensko gostoljubnost. Zdaj bova rešeni skritega strahu, ki naju je že objemal — kako se znajti v Bratislavi. Na kolodvoru nas čaka avto, a kovčki nimava več skrbi, mirno se odpeljemo proti »pabedelskem museum«. kjer naju pozdravijo agrarni akademiki in predsednica Zveze čsh žen. Vendar še nisva na mestu. Eber-hart je oddaljen od Bratislave 18 km, tam vrši danes na šlatui zeniedeljske skoly sjav-nostna otvoritev šesttedenskega tečaja za češkoslovaška dekleta, a midve sva edini tuji državljanki. V upanju, da si tudi midve pridobiva novega znanja o agrarni demokratski republik1-se vozimc z avtom po široki cesti do Eberbarta- Izdaja »Narodna prosveta« v Ljubljani, zadruga z. o. z., predstavnik 1 Albreht, za uredništvo odgovarja Milan Zadnek, tiska tiskarna »Merkur«, predstavnik 0. Mihalek. Vsi v Ljubljani.