Št. 42. IZHAJA VSAK DAN (odi ab nedeljah li praznikih ob i., ab ponedeljkih ab 9. »jutraj. Patamlloe Iter. se prodajajo po 3 nvfi. (fistot.) v mnogih libakarnah v Tretn in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Seiani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdov-Mini. Dornberfru itd. Zastarele IteT. po 5 nvč. (10 stot.) OCLA8I 8C RAČUNAJO NA MILIMETRE r birokosti 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oplodi po 8 »t. mm. osmrtnice, zahvalo, poslanico, oplasi denarnih zavodov no SO nt mm. Za oglase v tekstu li.-ta do 5 vrst 20 K, vsaka ••daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 stoL beseda, naj-Banj pa 40 stot. Oglase sprejema Inscratni oddelek uprave .Edinosti". — Plačuje se izključno le upravi „Edinosti". Platljlvo in tolljivo v Trstu, Trst, v nedeljo, 15. marca 1914. Tečaj XXXIX. ePINOST Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko. „ V edinotti je not t" NAROČNINA ZNAŠA za ceio leto 34 K, pol IcU 12 K, 3 mesece O K; na na- ročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne osirm. IirOOBlD« D« B.d.ljlk« lllUj« ..EDIMOflTI ' lllUl u «•10 Uto Krti 5*30, ■• pol lota Kron a ao. Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo lista. Nefranko-vana pisma a« ne aprejemajo In rokopisi »a ao vraflajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO! ulica S francaico d'Atalil 20. Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Lastnik konsorcij lista „Edinost". • Natisnila Tiskarna .Edinost*, vpisana zadruga z omejenim poroštvom v Trstu, Qlica S. Francesco d' Assisi fttev. 20. Po!tno*hranllnl(nl ralun !tev. 841-652. TELEFON It 11.57. Slavno uredništvo! Sklicujcm se na Vašo, Cesto mi izkazano lojalnost ter prosim, da z ozirom na vsebino goriimenovanega članka (»Edinost« štev. 33. in 35.) priobčite sledeče: 1.) V prvem članku (»Ed,« št. 33.) pravi K. člankar uvodoma: »Sredstva, pripomočki in način dela naj se le izpreminjajo, ali cili, ki si ga je postavil narod, pa mora ostati.« Ker smatra vsak logično misleči človek razna »društva« in razne »prireditve« za sredstva (ozir. »način dela«), in ne že za cilj, in ker so ta sredstva po besedah g. Člankarja podvržena s p r c m c m b i, in niso nikakoršne sakrosanktne institucije, tedaj sme biti tudi meni dovoljeno, da o koristi in pomenu nekaterih teh sredstev (društev in prireditev) dvomim«. Saj se je to že ponovno storilo v »Edinosti« od drugih strani. 2.) Drugi članek (»Ed.« 35.) pa je zgrajen na popolnoma napačni trditvi, češ, da sem podpisani izrazil (in to tudi v imenu »mladih« tovarišev) mnenje, naj se učitelj odtegne vsakemu javnemu delovanju. Za pričo kliče poročilo »Učit. Tovariša« o zborovanju trž. učit. društva. V ravno-tistem poročilu pa je brati črno na belem poleg cele vrste drugih zahtev do učit. društva tudi moje besede: Oživi na] se u-čiteljsko delo med ljudstvom, sistematično delo« i. t. d. Nočem trditi, da je g. člankar namenoma potvoril moje besede in pisal namenoma neresnico, vendar pa se moram čuditi njegovi veliki lahkomišljenosti v tej zadevi. • C. čitatelji sedaj sami lahko presodijo, koliko ostane še pozitivnega od vse šume v omenjenih dveh člankih nagromadenih fraz, podtikanj, sumničenj in napadov. — Razumeli bodo tudi, zakaj se s tem gospodom ne bom spuščal v prerekanje in pre-klanje po časopisih. Z zahvalo in odličnim spoštovanjem F. Kleinmayr. Ad 1.) — Ko se že g. Kleinmayr sklicuje na logiko, da bi konstruiral protislovja v izvajanjih v naših dveh tozadevnih člankih, mu odgovarjamo, da bo vsak logično misleči človek urnel izjavo v smislu, da naj se sredstva, pripomočki in način dela izpreminjajo, oziroma zamenjujejo le tedaj In le v toliko, kadar in v kolikor so se Izkazala neprimerna In neuspešna za nove čase. In vsak logično misleči človek bo u-mel, da smo, ko smo se uprli nastopu g. Kleinniayrja proti sodelovanju učiteljev v nestrokovnih in nestanovskih društvih, imeli v prvi vrsti pred očmi tista društva na tržaškem ozemlju, v katerih učitelji v resnici sodelujejo! Q. KIeinmayr pa ni nič diferenciral, marveč je govoril povšalno o društvih, »često dvomljive vrednosti«. Q. Kleinmayr naj torej odkrito pove, alt šteje med taka društva tudi naša pevska društva, Glasbeno Matico, Dramatično društvo, Sokola, Kmetijsko družbo in — Družbo sv. Cirila in Metoda?!! Kajti logika nam govori: ker učitelj sodelujejo, ali so sodelovali v teh društvih, smatra g. Kleimnayr, tudi ta društva »često dvomljive vrednosti.« Tako ocenjevanje tacih društev po-menja faktično oddaljevanje od našega ci- p O n M s T F 17 Rdeči mlin. Roman. Spisal Xavier de Montćpin. —Ko sem zopet stopil v čoln, sem ga pustil, da ga Je nesla voda dalje, sam sein se pa zatopil v premišljevanje. Monsieur mi je namreč obljubil, da poskrbi za mojo srečo, in zato bi mu rad s Itako prav posebno uslugo izkazal svojo hvaležnost. Da vas muči neznosen dolgčas in da potemtakem nujno potrebujete razvedrila, to mi je bilo jasno, kakor beli dan. Toda kako naj bi vam preskrbel razvedrila, v tem sem si, sam ne vem, kolikokrat, že razbijal glavo. Ce ne drugače, sem si dejal, je talio priložnost treba najti za vsako ceno, pa naj se zgodi, kar hoče. Ce je mlada deklica v resnici lepa in se torej izplača, da se bavite žnjo, potem sem našel sredstvo za vašo ozdravljenje. Prvo, kar se mi je potem zdelo potrebno, je bilo, da se prepričam o njeni lepoti. Ko se je začelo mračiti, sem privezal čoln nekoliko dalje proč od one hišice za grm ob bregu in sem se skril v neki jarek. Ko se je stemnilo, ste prišli obe dami iz vrta; bili ste obe popolnoma ogrnjeni in zakriti s pni*«'«-4 Ija: vsestranskega in modernega napredka Slovenstva na tržaškem ozemlju! Ad 2.) — Tudi tu noče g. Kleinmayr z barvo na dan. Pogrešamo tiste jasnosti, ki jo je neizogibno dolžan podati tisti, ki hoče dati javnemu snovanju naroda nove smeri. Povedati bi bil moral, v kaki smeri naj bi se po njegovih nazorih razvijalo novo delo učiteljstva med ljudstvom!« Tudi gospodu Kleinmayrju se ne stne zdeti čudno, če so v nas nastali dvomi in sumi glede njegovih namenov v tem pogledu. Sam je dal netiva takim sumom s svojimi zba-danji proti našemu političnemu vodstvu v zvezi z zasmehovanjem »pscvdorodoljub-stva« in sumničenjem naših zastopnikov v mestnem svetu glede tiste spomenice učiteljskega društva v prilog podučiteljem in suplentom, za kar ni imel nobene gotove podlage, kar je priznal sam s frazo, da je »dvomljivo, je-li bodo slovenski poslanci podpirali našo prošnjo«! Torej le — dvomljivo! Ne radi in tudi nismo namerovali sporočiti javnosti o drastičnem izreku nekega učitelja v javnem lokalu in v debati o sedanjem gibanju nove struje med uči-teljstvom. Ali, ker nam že g. Kleinmayr očita lahkomišljenost, moramo. Dotični u-čitelj je meTiil: »Najprej mi je šola, potem dolgo nič, potem... kup gnoja in zatem še-le narodnost!! In take izpovedi naj bi ne vzbujale v političnem vodstvu nezaupanja do novostrujarskega dela učiteljstva in naj bi naš list, kakor glasilo tega vodstva, ne dajal izraza temu nezadovoljstvu?!! Na čigavo adreso je šlo tisto zasmehovanje s »psevdorodoljubstvom«?! Kak namen je bil tistemu sumničenju naših zastopnikov?! Nu, morda ni bil namen. Ali praktični efekt, če bi bilo vse to upalilo med ljudstvom, bi bil neizogibno ta, da bi bila nastala zmešnjava v naših vrstah, da bi se struktura naše politične organizacije zrahljala in da bi namesto discipline prišlo razsulo. Ali pa treba šele pripovedovati, kaj bi to ravno v sedanjih kritičnih časih, ko naš boj z neizprosnim sovražnikom stopa v odločilni stadij, pomenjalo to za cilj, ki si ga je stavilo tržaško Slovenstvo?!! Ali da se umejemo. Kakor nikdo na svetu, tudi naše politično vodstvo ni nepogrešljivo. Toda, komur je na srcu stvar tržaškega Slovenstva, bo mirno in brez strupa govoril, kaj mu ni prav in česa želi. Kakor pa je nastopil g. Kleinmayr, je bil to prikrit ali vendar dovolj odkrit poizkus za zrevolucijoniranje duhov proti ljudem na vodstvu, ki so ves čas vestno delali in tudi dosezali uspehov, ki jih priznava ves svet in o katerih pričajo ravno dogodki zadnjih časov. Izvojcvali smo si s svojim političnim in kulturnim delom in z gospodarsko organizacijo tudi pred nasprotniki respekt in ugled. In udeležba na drugem zborovanju učiteljskega društva govori, da tudi velika večina učiteljev ceni nastop g. Kleinmayr-ja proti sodelovanju učiteljstva v naši narodni organizaciji istotako, kakor ga cenimo mi, iz česar sledi, da je očitanje lahkomišljenosti, zelo — lahkomišljeno! M glasovi o Albaniji. »Tribun a« primerja albansko deputacijo, ki je ponudila princu NViedskemu spodične v lice nisem mogel videti, izpo-znati sem pa mogel, da je zelo lepe rasti. In kako ljubko nožico ima! Monsieur, Pe-pelkini čreveljčki so jej veliko preveliki! — Ko ste se tako približno eno uro iz-prehajali po obrežju, ste se zopet vrnili v hišo. Jaz pa nikakor nisem hotel oditf, dokler nisem videl gospodične v lice. Ce bi bil šel za njima in ju ostrašil, bi mi ne bilo pomagalo prav nič. Pomagati setn si moral torej drugače. Vrt je ograjen z visoko živo mejo, Monsieur, splezati čez zid, je lahka stvar, toda gosta živa meja, samo trnje! Vendar pa sem hotel na vsak način v vrt, da pridem do hiše in morem pogledati skozi okno. Monsieur, blagovolite pogledati moje roke. Trnje mi jih je popolnoma razpraskalo, kajti moral sem skozi trnje. V hiši je bila luč. Nalahno sem se splazil do okna in skrivaj pogledal v sobo. In kaj sem videl? Moral sem se premagovati na vso moč, da nisem zakričal od samega začudenja. Lepota njenega še nekoliko bolestnega obrazka se ne da popisati. Mislite si najbujnejše iu najsijajnejše plave lase in potem pa temne, črne oči! Prava nebeška prikazen! Solnce božje! Človek bi izgubil pamet, če bi jo gledal dalje časa. Monsieur, na besedo poštenega rokovnjača, če le pogledate to deklico, se na mestu zaljubite vanjo! albanski prestol, z legendarnim argonavt-skim pohodom, ki je iskal zlato runo. To runo so sicer našli v osebi princa Wieda, ali zdi se z ozirom na kaos v Albaniji in na vstajo v Epiru, da ta argonavtski pohod še ni dokončan. Ta okolnost utegne tiste, ki sodijo nepristransko, dovesti k misli, da je najdeno zlato runo falzifi-k a t dunajske provenijencc. »Politika« piše, da obstoji poleg strank Kemal beja in Essad paše še avstrijska in italijanska stranka, ki se medsebojno — pobijata, ter da se v najnovejšem času snuje še tretja po agitirajočih bolgarskih komitadžih, ki hočejo uveriti Albance, da je princa \Vieda postavila Rusija po želji Srbov. Bolgarski agenti bi hoteli s tem ščuvati Albance proti Srbiji in jih skloniti k novim vpadom na srbsko o-zemlje. »S t r a ž a« ne veruje v iskrenost »radostnih čutstev« Albancev povodom sprejema princa Wieda in jim ne pripisuje važnosti. Pomisliti je treba, da so isti Albanci z enakim entuzijazmom pozdravljali svoje-časno mladoturško revolucijo, pozneje pa so se obrnili proti njej. Vendar želi Srbija novemu albanskemu vladarju najboljšega uspeha pod pogojem, da ne bo slušal bolgarskih in druzih aventuristov in da si bo prizadeval, da izbriše slabi vtis, ki ga je napravil v Pcterburgu sprejem Srbom sovražne makedonske organizacije. V slučaju pa, ako bi albanski vpadi zopet ogrožali Srbijo, bo ta prisiljena, ne le odbijati te vpade, ampak še dalje preganjati Albance in zopet in za vedno zasaditi srbsko-zastavo ob Adriji! Iz vseh teh glasov je razvidno, da je Srbija pripravljena pozabiti marsikaj in držati dobro sosedstvo z novo Albanijo. Da pa je pripravljena na drugi strani z vso odločnostjo braniti svoje državne interese, ako bi jih hotela nova Albanija ogrože-vati. Bodoče razmerje med obema državama je torej odvisno od previdnosti albanske vlade, oziroma od zmožnosti te za krotenje Albancev, ki se pač ne bodo mogli tako hitro privaditi rednemu državnemu življenju. Minole sobote se je vršil v „Nar. domu" II. občni zbor Občekoristne stavbne zadruge „Naš dom14 ob mnogoštevilni udeležbi zadružnikov. Občni zbor je otvo ril predsednik nadzorništva, g. dr. J u s t Pertot, razjasnivši, da je po smrti načelnika g. Furlana in radi odhoda odpo ravnatelja g. dr. Černeta po pravilih njemu pripadla ta naloga. Po svojem pozdravnem govoru se je v toplih besedah spominjal nepozabnega prvega rav natelja g. Vekoslava Furlana, ki ga je dolgotrajna bolezen in nemila smrt prerano ugrabila naši zadrugi, kateri je od nje ustanovitve z vnemo posvečal svoje naiboljše moči. Sporočil je nadalje, da je načelstvo moralo kooptirati na dve izpraznjeni mesti načelstva gg. Antona P i r n a t a in F r a n a Rusa, kateremu poslednjemu je bilo poverjeno knjigo vodstvo. Predsednik se je posebno zahvalil g. Rusu, da ie tako spretno in marljivo vršil ta posel. Nato je prečital blagajnik g. M a- vprašal Lascars. — Plavi lasje in črne oči! In slučaj naj bi me bil pripeljal v njeno bližino? Nemogoče! — Koliko pa je približno stara? — Šestnajst ali sedemnajst let. —Da bi se prepričal o njeni lepoti, bi jo moral videti sam. — Seveda, monsieur, videti jo morate in to se zgodi z največjo lahkoto, v hiši sami in z dovoljenjem stare guvernante. Moj načrt je popolnoma gotov. Preudaril sem vse težave. Monsieur, če se hočete prepustiti mojemu vodstvu, se zavežem, da poskrbim za to, da boste videli tega angela, in če hočete, že jutri zvečer. — Sauvagcon, ali ste čarovnik? — Monsieur, samo vam vdan sluga! IV. Pavlina. Daljše bivanje na deželi, v prosti in lepi božji naravi, v mirnem iu tihem kraju in pa neumorna skrbnost gospe Andouinove, vse to je tako blagodejno uplivalo na Pavlino, da je popolnoma ozdravela po svoji duševni bolezni. Okrevanje pa je bilo seveda le počasno. Izpočetka, ko se je duševno zopet prebudila, jej spomin na minuli čas še ni zavzemal jasnih iu opredeljenih oblik, dasiravno se je zavedala, da jej je očeta vzela smrt in da ona sama iu njena vzgojiteljica nosite v njegov spomin žalne obleke. S—' len še k tiskano poslovno poročilo na« čelništva za upravno leto 1913., ki je bilo že pred občnim zborom dostavljeno deležnikom in iz katerega smo 7.e posneli glavne podatke v „Edinosti" minole sobote. Poročilo naglasa med drugim. d;i je občutna gospodarska depresija minolega leta vplivala tudi na delovanje in razvoj toga zavoda. Zlasti, nadaljuje poročilo, se je pojavil splošen gospodarski zastoj, ki se mu tudi ta zadruga ni mogla popolnoma odtegniti. Zato se je nje delovanje omejalo na dovršitev započetih stavbnih podjetij in na proučevanje nadaljnili večjih načrtov, ki se imajo izvršiti v kratkem. Na vsak način so se pa na lanjskem občnem zboru izražene nade uresničile v polnem obsegu in glede nameravanih del se smejo deležniki upravičeno nadejati, da bo njih izvršitev za-mogla zadovoljiti one zadružnike, ki jim boao namenjena. Navzlic neugodnim okol-nostim se je vendar, nadaliuje poročilo, začel razvijati premoženjski položaj zadruge v ugodni smeri, — DoČim se je zaključilo minulo (prvo) upravno leto z izgubo K 134-17, izkazuje račun za leto 1913. že čisti dobiček K 90596, ki izhaja večinoma iz okolnosti, da je zadruga pri investicijah uporabljala v prvi vrsti glavnico vplačanih zadružnih deležev. Poročilo sklepa z najtoplejo zahvalo raznim činiteljem, ki so pomagali vodstvu zadruge na izvrševanju dokaj težavne naloge ; med drugimi hvaležno omenja posebno „T r ž a š k e p o s o j i 1 n i c c i n n r a-n i 1 n i c e", ki je najkrepkeje, finaciajlno in moralno podpirala „Naš domH; nadalje g. arhitekta Jos. Costaperaria, ki je stavljal svoje praktično strokovno znanje vodstvu zadruge rade volje vselej na razpolago. Dodatno k poročilu je g. predsednik podal še nekatera pojasnila in konkretne podatke o izvršenih stavbah in že nakupljenih zemljiščih na Skorklji, na Greti, v Kolonji in v Rocolu. Omenjal je nadalje, da se sicer še ni moglo ustreči drugim raznim željam posameznih zadružnikov, bodisi iz splošnih, že v poročilu omenjenih razlogov, bodisi vsled neugodnih lokalnih tež koč glede cen in lege stavbišČf posebno na periferiji in v posredni bližini mesta. Vendar so dosedanje delovanje in doseženi uspehi oh danih razmerah tako zadovoljivi, da smemo z zaupanjem in najlepšim pričakovanjem zreti v bodočnost tega našega najmlajšega narodnogospodarskega zavoda. Iz nadaljnega bilančnega poročila knjigovodje, g. Rusa, posnemamo, da znaSa vrednost stavb koncem leta 1913. K 52,207 in ona zemljišč K 41.276, skupaj torej vrednost nepremičnin K 93.483. Nasproti skupnemu imetju v znesku 95015 K stoje bremena za izposojila v znesku K 66..530; vplačani deleži so dosegli glavnico K 20.950. Število deležnikov koncem I. 1913. je znašalo 148 s 150 deleži. Poročilo nadzorstva, prečitano po g. dr. O b e r s n e 1 u, ki ugotavlja, da so računski zaključki v redu in poslovni uspehi zadovoljivi ter v skladju z nameni zadruge, je bilo soglasno odobreno. Istotako je bil sprejet brez vsake debate predlog načel-ništva In nadzorništva glede razdelitve či- 30. majnika Je dozdevno popolnoma pozabila. — Kaj ne, dobra moja gospa Andouino-va, — je vprašala nekega dne svojo guvernanto, — bila sem zelo bolna? — Da, ljubo dete, tako je. Toda čemu to vprašanje? — Ker se zavedam, da so mi vse moje duševne zmožnosti močno oslabele in da se moj duh, če poizkušam pogledati v preteklost, izgublja v neki motni temi. Prav tako se mi zdi, kakor da bi bila prav dolgo spala in bi me bile mučile grozne sanje. Toda oh, če se ne motim, so te sanje le preozko zvezane z resnico. Gospa Andouinova je povesila glavo in molčala, — O, nič se ne bojte, predraga prijateljica, — Je začela zopet Pavlina in prisrčno objela svojo guvernanto, — saj sem pogumna in močna sem dovolj, da morem poslušati tudi najhuje. Kedaj je umrl moj oče in zakaj sve tu na deželi? Ker je tako odločno zahtevala odgovora, je mislila guvernanta, da jej ne sme ničesar zamolčati, in zato jej je tudi povedala vse, kar je vedela in znala o smrti gospoda Talbota in kar je našim čitateljem že znano. Ko je gospa Andouinova dokončala svojo prinove«* le olu-'/Ha Pavlinim) dušo Stran II. EDINOST« št. 42. V Tratu, dne 15. marca 1914. stega dobička, v smislu, da se za sedaj ! zadružniki za razna pojasnila notranje na ne izplača nobena dividenda, ampak da ravi, katerim so odgovarjali Člani iz načel se pripiše znesek K ooo — rezervnim j ništva in nadzorništva, na kar je g. dr, zakladom in prenese K 5.90 na novi R y b a r v podučnem govoru pojasnjeval račun. [razloge, iz katerih so posamezni, manj za- Po pojasnilu dr. Obcrsnela o načinu upni in kratkovidni zadružniki izstopili, ali obrf štovanja hranilnih vlog v tekočem ra-| pa odpovedali svoje deleže, kar je sicer Čunu se je odobril njegov predlog, da se. zadrugi, a v še mnogo večji meri njim sa-obrestna mera teh hranilnih vlog ravna mim v škodo. Priporočal je zadružnikom, po vsakočasni obrestni meri, ki velja pri'naj v svojo lastno korist ostanejo zvesti „TržaSki posojilnici in hranilnici". | zadrugi in naj pridobivajo čim več novih Na predlog g. dr. O t. Rybara so deležnikov, da pride zavod čimprej do iz se potem per acclamationem vršile dopol-j datnejših in lastnih obratnih sredstev, nilne volitve. Novo načelništvo sestoji iz j Zehvalivši se zborovalcem na mnogo gg.: dr. Jos. Agneletto, Janko M a- številni udeležbi in zanimanju, je predsed 1 e n š e k, dr. Maks Obersnel, Anton nik ob zaključku zborovanja naznanil, da Pirnat, dr. Ernest Rekar in Fran'se bo urad zadruge „Naš dom" nahajal Rus, a nadzorništvo iz gg.: Ivan D e-i odslej v prostorih, kjer se nahaja „Splošna k 1 e v a, dr. Vek. K i s o v e c, Ivan M a r c,' hranilnica", v ulici T o r r e b 1 a n c a 41, dr. Just. P e r t o t, Jos, Prunk in Jos.1 kamor naj se obrača vsakdo, ki potrebuje Š o r n. j v zadružnih stvareh kakega nasveta ali Pri „slučajnostih" so vprašali nekateri1 pojrsnila. Italijanska divjaStua na triaiki Revoltelli. „Piccolo" v največji stiski. - Posredovanja. - Sangulln pobegnil v Zader. - Naši dijaki niso varni življenja. Italijanska univerza v Trstu gotova stvar. Predvčerajšnji krvavi dogodki na Rc-voltelli sn vzbudili v slovenskem tržaškem prebivalstvu velikansko razburjenje in nepopisno ogorčenje. Kdo bi si pa tudi tno-Kci misliti, da bi moglo priti tako daleč, da bi se morala naša mladina celo na zavodu, kjer naj bi dobivala izobrazbe za svoje resno moško življenje, celo z orožjem v roki braniti svoje življenje pred zločinskimi napadi svojih lastnih tovarišev, italijanske mladine, ki jc sledeč zloglasnim zgledom tržaške laške poulične sodrge kakor besna navalila nanjo z gorjačami, bokserji in drugim podobnim orožjem. Naše ljudstvo jc po vseh teli dogodkih popolnoma nverje-iio, da gre tu za dobro pripravljene napade, ki pa se, kakor so pokazali pred-snočnji dogodki, ne raztezajo samo na Re-voltello in naše dijaštve,, temveč naravnost na vse naše prebivalstvo v Trstu. Ce Slovenec izpregovorl slovensko besedo na ulici, je že v nevarnosti, da ga napade cela gruča laških banditov in potolče na tla. Hujskanja italijanskega časopisja in raznih drugih italijanskih člnlteljev so do-vedla tako daleč, da pripadniki slovanske tretjine tržaškega prebivalstva nismo več varni svolega življenja! Kako daleč pojde še to? Menda tako daleč, da nas bodo Italijani pobijali po ulicah, kakor se Jim bo zljubllo, da na tak način obvarujejo italijanski« značaj Trsta?! In to se tudi zgodi, kakor hitro pride v Trst italijanska univerza in žnjo stotine akademičnih hujska-čev, Izzivačev in pretepačev. To pa je tudi, kakor smo izvedeli iz popolnoma zanesljivega vira, ki je v najbližjih stikih z dunajsko vlado, popolnoma gotova stvar, da v kratkem italijanska univerza pride v Trst. V vladnih krogih zatrjujejo, da je v parlamentu In v gosposki zbornici večina za italijansko univerzo že zagotovljena. A kaj to znači za nas tržaške Slovence, to so pokazali dogodki na Revoltelli in ž njimi zvezano pobiianjc naših Hudi po tržaških ulicah! Kdo bo odgovoren za vse to? Na to vprašanje naj odgovori tista dunajska vlada, ki je vedno imela za svoje glavno načelo: hujskaj narod proti narodu, samo da sama vladam po svoji volil, ne pa po volji narodov! Včerajšnji »Piccolo« je tudi iskal vzrokov žalostnim dogodkom zadnjih dni, a našel jih je po dolgem zavijanju in besedičenju seveda v nas, v naših dijakih, v naši nezaslišani predrznosti, da se upamo v Trstu, v tem tako pristno in samo italijanskem Trstu kazati kot Slovenci! »Piccolo« v svoji stiski kar ni mogel priti do dogodkov samih, a ko je prišel do njih, si jc moral pomagati po svoji stari navadi z najnesramnejšimi lažmi, da bi vsaj kolikor toliko opral pred svetom svoje laške divjake in pokazal svetu naše dijaštvo kot izzivače, kot napadače. Sicer prav radi pritrjujemo »Pic-oolu», da je naša mladina pač nekoliko krepkejšili mišic kot pa do kosti izmozga-na italijanska toda da bi 14 naših šlo na zavod prav nalašč napadat nad 40 Italijanov in tako nosit svojo kožo naravnost naprodaj — ne, kaj takega more »Piccolu« verjeti le tisti, ki je vsled duševne hrane, ki jo črpa danzadnem iz »Piccola« že zmožen za neposredni vstop v znani zavod pri Sv. Ivanu. In naših 14 jc šlo napadat onih 40 s — praznimi rokami, ko so oni že ves dan pripravljali napad, mobilizirali cele voje poulične sodrge in so sami oborožili s pravcatimi rokovnjaškimi gorjačami! Oborožen je bil edini Slsgoreo; a če bi ne bil, bi bil danes najbrž že mrtev! 111 pa tako pametni naj bi bili naši dijaki, da bi bili šii napadat Italijane, prej pa avizirat policijo; saj so bili vendar opoldne rta policiji in je na njihovo prošnjo zasedlo redarstvo bližnje ulice. Piccolo je pač pokazal zopet enkrat, kako težko je zagovarjati po- polnoma jasen zločin. Z lažmi in obrekovanjem naše mladine pač ne opere svojih zločinskočrnih zamorcev! Včeraj jc bil ves dan na Revoltelli mir. Umljivo pa je, da se naše dijaštvo ni u-palo na Revoltello, kajti trdno jc prepričano, da bi gotovo prišlo do ponovnih napadov s strani Italijanov. Naše dijaštvo si ne upa niti na ulico, kajti uverjeno je prav tako trdno, da ga čakajo tudi na ulici napadi, ker je videti po ulicah vedno večje ali manjše skupine sumljivih ljudi, ki čakajo naših dijakov, da hi jih napadli. Zlasti ob večernih urah je stvar nevarna, In tako si snoči naši dijaki niso niti upali k svojemu pravnemu zastopniku, ker ima laško dijaštvo povsod nastavljene svoje straže, ki pazijo na vsak korak njihovih slovenskih in hrvatskih tovarišev. Sedaj Še le razumemo mi stavek profesorja Musaffia, ko je rekel, da jc tekom prihodnjega dneva dneva napraviti defiultlven sklep. Ta sklep je pač bil: Jugoslovanskemu dijaštvu se mora z vsemi sredstvi preprečiti nadaljnji obisk Revoltelle! Vabilo k ravnatelju. Jugoslovanski dijaki so dobili včeraj od ravnatelja Revoltelle povabilo, naj pridejo v ponedeljek ob poli 10 v ravnateljsko pisarno. Ravnatelj bo najbrž skušal stvar poravnati iti pomiriti razburjene duhove. Jugoslovanski dijaki sc seveda odzovejo ravnateljevemu vabilu. Zato pa opozarjamo žc sedaj varnostno oblast, da ukrene vse potrebno, da sc v ponedeljek dopoldne ne prigodi zopet kaj takega, kakor se jc dogodilo v petek popoldne. Revoltella zatvorjena. Včeraj je bil 11a Revoltelli razobešen razglas, podpisan po profesorju Savor-gnanu, s katerim se javlja dijakom, da so predavanja ustavljena. Pred vhodom stoji policijska straža. Aretlranci. — Posredovanje pri namestniku. Kakor smo izvedeli,'se nahajajo vsi a-retirani dijaki v preiskovalnih zaporih v nI. Tigor in jc policija že izročila stvar državnemu pravditištvu. Tekom včerajšnjega dneva je v stvari posredoval pri namestniku g. dr. B r 11 č i č. Pojasnil je namestniku vso zadevo in mu tudi izročil natančen zapisnik o izpovedbah našega dijaštva glede petkovih dogodkov. Namestnik je izjavil, da priloži ta zapisnik svojemu lastnemu poročilu, ki ga predloži osrednji vladi. Namestnik se jc dal natančno poučiti o vsej stvari in je nato nemudoma pozval k sebi ravnatelja državne policije, dvor. svet. pl. Manusija. (llede aretiranega Sis-gorea, ki se je branil z revolverjem, sc do-sedaj še ni moglo doseči, da bi bil izpuščen v svobodo. Preiskovalni sodnik dose-daj, kakor smo poizvedeli, še ni zaslišal obtožencev. Prepričani pa smo, da bo Sis-goreo takoj po končanem zaslišanju izpuščen v svobodo. ^ Sangulin pobegnil. Poročali smo včeraj, kako je nastopal tekmo vseli teli dogodkov oni Josip S a n-g u I i 11, ki je nazadnje le našel, kar jc iskal: obstrelil ga je Sisgoreo, ko je Sangulin že zamahnil, da bi ga s svojo debelo gorjačo pobil na tla. Mislilo se je izpočet-ka, da jc Sangulin težko ranjen, in zato tudi vil bil aretiran, dasiravno so vsi naši dijaki izpovedali soglasno, da jc bil on tisti, ki je udaril nekega našega dijaka dvakrat z vso silo in prav tako tudi napadel Sisgo-rca. Ko pa se je izkazalo, da je rana lahka, je bila zanj velika nevarnost, da na odpeljejo v ul. Tigor. In Sangulin se je znal vsaj začasno umekniti aretaciji. Včeraj zjutraj sc je odpeljal v Dalmacijo, menda v Zader, Na pomolu jc bilo več ljudi, ki so poznali Sangulina, in tu so videli ili čuli nekaj, vsled česar so sc s;iiiiega začudenja kar prijemali za glavo. In res, čujte: Tisti Sangulin, tisti zagrizeni, besni Italijan, ki je iz samega besnega narodnega sovraštva kakor divja zver divjal proti svojim slovenskim in hrvatskim tovarišem, je z mornarji govoril v najlepši, najčistejši — hrvaščini! — In ta človek jc — Italijan?!? Mladina vztrajaj! Skoro gotovo je, da to divjanje italijanskega dijaštva imelo za posledico, da se zatvori Revoltella za ves drugi semester. Cc sc pa ne zgodi to, bo v resnici stališče našega dijaštva ob podivjanih razmerah, ki vladajo na zavodu, zelo težavno. Kakor čujemo, namerava več hrvatskih dijakov bi cz ozira na to, ali se bodo predavanja nadaljevala, ali ne, zapustiti zavod in oditi domov. Mladina, ne tako! Bo] za pravico proti nasilniku le bil In bo vedno težak, toda prav tako pa Je tudi res, da v takem boju zmaga tisti, ki vztraja do konca! Bo] ti Jc bil vsiljen in dosedaj si ga — edino le v svojo obrambo In obrambo svoje In svojega rodu In jezika čast — vodila dostojno in častno. Mladina, vztrajaj na tej poti, in tvoja in tvojega naroda častna zmaga v boju za pravico ti ne odide! Saj v tem boju nisi sama, sal stoji za teboj ves tvoj narod, vsa Jugoslavija! _Pozdrav splitske občine. Naše dijaštvo jc sprejelo iz Splita sledeč brzojavni pozdrav, ki naj jo le še utrdi v njenem težkem boju. Brzojavka se glasi: »Raspravljajuć o doprinosu za hrvatske škole u Trstu splitsko općinsko viječe 0-gorćcnjcin bilježi napadaje na vas, na svetu nam materinju riječ u Trstu, gradu naših boljih uspomena, danas tržištu našega rada i poslovanja, odvodnoj žili naših tekovina, naših narodnih snaga i interesa^za svjesnu odbranu naše narodne časti. Šaljemo vam pozdrav zajedničke nam vjere u bolju budućnost. Općina Splita.« Domače vesti. Odborova ieja političnega drultva „Edinosti" se bo vršila v ponedeljek, dne 16. t. m. točno ob 3 popoldne v »Slovanski Čitalnici". — Vabljeni so vsi gg. odborniki, namestniki in deželni poslanci, da se seje gotovo udeleže, posebno po* slednji, ker se po končani odborovi seji vrši posvetovanje deželnih poslanev. Kakor gladen pes kost je pograbil včerajšnji »Piccolo« neko dunajsko brzojavno poročilo praških »Narodnih Listov« o znanem shodu jugoslovanskega dijaštva na Dunaju, na katerem je naše dijaštvo protestiralo proti italijanskim nasilstvom v Trstu ter ustanovitvi italijanskega vseučilišča, dokler vlada ne zadovolji jugoslovanskih kulturnih zahtev. K temu poročilu je namreč prilepljen sledeči dostavek: »— K temu dodajamo, da je narodna svobodomiselna stranka (m 1 a d oč e š k a!) odkrito za laško pravno fakulteto brez ozira . , . 4 ,. . , na to, kje se ustanovi. To pa zato, ker vsak odnesel par ur potem prestre ]eno roko iz kulturni narod, kakršen hoče biti češki no- Revoltelle..... najbrž za to, ker - se nI če in ne more braniti drugemu narodu,da udeleževal dogodkov! si pridobi potrebnih kulturnih zavodov od I Naj je kdo storil tudi kaj hudega, a ljudske šole pa do visoke šole. Prav zato, je potem mož, ki se ne zvija, in potajuje. ker sami zahtevamo drugo češko univer- marveč je pripravljen nositi odgovornost zo, moravsko, brnsko, moramo priznavati — mu ne moreš odrekati nekega spošto-vsakemu drugemu narodu avstrijskemu, vanja. Če se pa kdo dela, kakor da bi kar zahtevamo sami zase. Slovcnsko-hr- hotel požreti ves svet} a se potem, ko je vatske slušatelje dunajskih visokih šol pa kaj nevarnosti, kremži kakor otroče pred opozarjamo na dejstvo, ki so ga zamolčali, njimi, ki jih sovraži — to vzbuja le gnus. da so poslanci narodne svobodomiselne ,To je njihova karakterna potega: hinav« stranke prav tako odločno za izpolnitev slovenskih visokošolskih zahtev, kakor za izpolnitev laških zahtev. Za kaj takega mi nikdar nismo 11a razpolago, da bi kako visoko šolo uničili nasilno, kakor so to storili Nemci v Inomostu. K temu se ne ponižamo nikdar, da bi z brahijalnim nasiljem rabili univerzo. Ker pa hočemo, da bi vseučilišče moravske mejne grofije bilo v njenem središču, v glavnem mestu Brnu, ne moremo odbijati laške zahteve, da bi bila njihova pravna fakulteta nameščena v glavnem mestu dežele, v kateri prebiva največje število njihovih sorojakov.« Rekli smo, da je »Piccolo« pograbil to sporočilo »Narodnih Listov« kakor lačen pes kost, a obenem jc tudi povedal, odkod Na naslov »Narodnih Listov« in mlado-češke stranke pa le nekaj vprašanj? Ali mladočeška stranka res odobrava Peniž-kova načela v stvari italijanske pravne fakultete v Trstu? Če noben kulturni narod ne sme braniti drugemu narodu, da si pridobi potrebne kulturne zavode od ljudskih do visokih šol, zakaj potem trpe Mladoče-hi, da isti Italijani, katerim hočejo dati univerzo v Trstu, prav v istem Trstu odrekajo nam Slovencem celo ljudsko šolo?! In če vi Čehi zahtevate svojo univerzo v Brnu, kjer ste v manjšini, in na podlagi te zahteve priznavate upravičenost laške zahteve — seveda »edino le kulturne« — po laškem vseučilišču v Trstu; potem nam povejte, ali bi vi tudi tedaj, ko bi bili Čehi v Brnu v večini in bi Nemci zahtevali zase nemško univerzo v Brnu, smatrali to nemško zahtevo za kulturno, za zahtevo kateri morate ugoditi kot kulturen narod?! Italijanska univerza v Trstu je pred vsemi politična in daleč pozneje šele kulturna zahteva naših Italijanov, zahteva, katere uresničenje bi zadalo nam Jugoslovanom najhujši udarcc v našem političnem razvoju. Zato pa tudi imenujemo vsakega Slovana, ki bi preko nas in proti nam pomagal Italijanom do dosege tega najvišjega njihovega političnega cilja, naravnost izdajalca naših slovenskih, jugoslovanskih interesov, sploh izdajalca Slovanstva! In gospodje Mladočehi! Ali si boste svojo politiko v tako važnih, za vse avstrijsko Slo-vanstvo velepomembnih vprašanjih res dajali diktirati po raznih »Piccolovih« in ncpiccolovih — Penlžkih?! So pft£ fakl! Karakterna poteza na* šib Italijanov je, da so silni, sami heroji, dokler — se ni bati hudega. Čim pa se stvar zasukava na slabo stran, so ponižni, zatajujejo svoje — junaštvo in se — če treba — celo kremžijo. Ob vsaki demonstraciji so taki prizori nekaj navadnega na — policiji! Isti heroji, ki bi bili malo poprej najraje prokleli vso avstrijsko policijo za nekoliko metrov notri pod zemljo, in ki so se drli kakor da gredo v smrt za svoje srčne idejale, istim herojem se malo potem pred policijskimi uradniki šibe in tresejo kolena in prosijo zakremžljenimi obrazi — pardona, usmiljenja : iz herojev so postali vitezi Žalostne postave. Pa to naj bi že bilo, da se skušajo s tako komedijo izviti iz zanjk policije! Ali, kar je storil • predvčerajšnjim predpoldne tisti Sangulin, ki je prejšnjega večera divjal na ulicah nad svojimi slovanskimi kolegi, storil v našem uredništvu, kakor se je iz golega strahu pred-kakimi posledicami poniževal pred nasprotnikom, ki ga sovraži iz dna duše: to se mora gabiti! Da ste ga videli, kako ponižen je bil, kako nedolžen obraz je delal, kako je prisegal, da se ni udeležil dogodkov in da jih celo obsoja kakor nekulturne, in kako ie apeliral na našo lojalnost, naj ga razbremenimo od hude obtožbe fin isti Sangulin je stvo in pojačastvo Perfidno poročanje. Graška „Tages* post" skuša v svojih poročilih o predvčerajšnjih dogodkih na Revoltelli zvaliti vso krivdo na slovanske slušatelje, podtikajoč jim, da so provocirali ln da so oni organizirali napad, dočlm, da niso Italijani niti slutili, kaj se pripravka. To je sicer grda laž, kakor očitno Izhaja Iz včerajšnjega našega poročila, sestavljenega po povsem zanesljivih podatkih in na podlagi takoj protokolarlčno ugotovljenega materijala. Ali pričakovali smo kaj takega od naših ljubih Nemcev ln le čudili bi se, ako bi bilo drugače. Vso infamijo dopisnikov graškega lista pa ilustrira način, j'tT ta* vest,"kajtT«Piccoio«*prav^da priob" P°r°č» ° najdenem pri di- čuje tQ vest v »Nar. Listih« - »consigliere Ime™ma T*1* ^ Ji l imperiale Benitzek, loro corrispondente rem so našli revolver, glede bodal bok- parlamentare«, kar se pravi v sloveriščini: 8'irJev.in 8orJač Pa .Ustavlja preMgano: cesarski svetnik Penižek, njihov par- Min besehiagnamtel So zaplenili. Zakaj lamentarni poročevalec« no P°ve ~ komu ? 1 CitateUl ne iz • Za nas popolnoma zadostuje, da je po- ™d<>, da pri ^Janih, in naj mislilo, da slal to vest v svet ta Penižek. ki je kot po- 80 .tud ta Prl Slovanih. Se- ročevalec slovenskih listov leta in leta vo- veda' ker bi to ne biI° v 808lasJu 8 tralt-dil za nos s svojimi židovsko-birokratski- ta^^^mmma^^^^^^^^^mmmm mi poročili slovensko javnost in ni treba več, kot da konstatiramo le še to, da > Narodni Listy« z dne 12. t. m., kjer je pri-občena ona vest, niti z besedico ne pripominjajo, da je vest Penlžkovega izvora, da je potemtakem šel 2id k Zidu iu je Penižek sam sporočil ali naravnost »Piccolu- ali pa vsaj njegovemu dunajskemu poročevalcu, kar je napisal za »Nar. Liste« Italijanom v prilog, a nam Slovencem, Jugoslovanom v iikodo. Mimogrede naj še omenimo, da ime Penižek prihaja od — penezov. USTftEDNl BANKA ĆESKtCh SPORITELEN podružnic* * w v vU d«t PonUroaao 6,--vik Maor« I* Vloge na knjižice A Ai\ 01 Do ođp&T€d-Jn na tekoči račun ■ ™ ■ |2 |0 in rolL Stalne vloge h vloge po tekočem račun v u po dogovoru najugodnejše. w vajiij?, !i mm ■ • ouum Uradna nr» nd 1» '/, dop tn 2.'i B, »t, Veliki amerikanski „Cirkus Jurnik" Trst, ulica deli' Istria štv. 16 (Sv, |akob) Danes In vsak dan velikanske In zanimive predstave. Interesanten program. V Trstu, dne 15. marca 1914 EDINOST" št. 42. Stran Tli. vijo,da so dogodki prišli Italijanom povsem nepričakovano, in bi javnost mogla pogo-diti, da niso bili Italijani tisti, ki so nameravali in priprav.li napad! Nobeno sredstvo nI tem ljudem preslabo In pre-grdo, ko jim gre zato, da bi klevetali Slovane in jih postavljali v grdo luč. Kakor da so tiste gorjače, s katerimi so Italijani udrihali po slovanskih dijakih, samo izposoditi; razume se, da bode društvo jamčilo za to, da se nobena stvar ne poškoduje, ali izgubi. Vsi razstavni predmeti bodo tudi zavarovani. »Splošno slovensko žensko društvo« upa z razstavo »Jugoslovanska žena< oteti pozabljenju marsikatero lepo pristno domače delo ter hoče pokazati kolikor mogoče mnogo tega, kar je napravilo jugoslovansko Ženstvo pograbili ti nemški poročevalci, da bijojo tekom stoletij, ali kar je ž njim v kakršni žnjimi — resnico po glavi! Kes spadajo koli zvezi. Naj bi prihitelo na tem velikem ti ^ju^je v zvezo, saj jih spaja enaka mo-i in težavnem delu prav mnogo slovenskih, rallčna kvaliteta ! No, mi se nadejamo," hrvatskih in srbskih društev in rodoljubnih da uvedena preiskava ugotovi polno in J posameznikov na pomoč! Čisto resnico, in potem bodo osramočeni oni, ki sikajo na nas strup svojih laži in klevete. Kdo je Izzval konflikte ?! Ko so italijanski slušatelji na visoki šoli Kevol tella iz znanega razloga izzvali prvi kon flikt ter navalili na naše dijake in jih ne sramno žalili, so profesorji prosili naše dijake, naj ne spravljajo stvari v javnost, ker se stvar poravna mirnim potom, so naši dijaki obljubili in so tudi kavalirski držali besedo. Noben slovenski list ni prinesel naslednjega dne ni besedice o do godku. Kdo pa je prelomil besedo ? I Itali janski dijaki, ki so poslali v „Piccolo1 polno laži in zavijanj, vsled česar smo bili prisiljeni tudi mi, da smo s faktl »tonili v javnost v obrambo naših dijakov, po „Piccolu" nesramno žaljenih. To so neutujljiva dejstva, ki ne dopuščajo nobenega dvoma, kdo je izzval in hotel ta konflikti! Odbjrova seji .Matice Slovenske* dne 6. marca 1914. - Predsednik se je spominjal viteza Klodiča Sabladoskega, enega izmed redkih beneških Slovencev, ki so aktivno posegli v razvoj slovenskega naroda, ter poročali, da je bila Malica zastopana na Njegoševem slavju v Zagrebu. Prof. Anton Funtek je pristopil kot usta-novnik. „Zemljevida" druga korektura je definitivno urejena. »Šolska Matica" je prevzela še preostalo zalogo Rossmiissler-jevih „Štirih letnih časov". S krakovsko akademijo in s BTowawystvom Slavjan-skim" v Krakovu stopimo v zameno publikacij. — Pri poročilu iz Gospodarskega odseka se je razvila debata o povišanju Članarine. — V smislu pravil im^jo na skupščini dne 15. marca volilno pravico le tisti, ki so plačali članarino za 1913, ali za 1914, Poletni poltnl in buojavnl urad v morskem kopališču v Sesljanu se otvori že s 16. marcem t. 1. Družbi sv. Cirila In Metoda je poslal g. dr. Ant. Svigelj, advokat v Ljub-ljanl, K 10 iz kaz. poravnave Heleno Novak proti Mar. Ježek. G. dr. Janko Sernec v Celju je poslal K 10 mesto venca na na krsto pok. g. Viktorja Kaca v Mari-boru, Gostilničar na Št. Viški gori g. Ant. Pirh je nabral v veseli družbi 7 K IU v. Dne 5, t. m. se je vršila občinska volitev za I. razred v Trbovelja. Ogorčeno omizje narodnih volilcev je nabralo v gostilni Kukenberg na predlog, g. Ivana Pravdiča K b3-~ z geslom: Pri nas smo imeli pri volitvah izdajalce, Nočemo imenovati razne laži narodnjake, [8oc. dem. in klerikalce Te bodete itak vsi spoznali Kako so nas zahrbtno goljufali. Le eno Vam danes v obraz povemo, Da ml v boljšo bodočnost naše občine |zremo, Orali bodemo naše p^e in ledino, Čuvali našo rodno grudo in trboveljsko [občino, Podvojili prispevke dičnl Ciril Metodovi [družbi, Kateri bodemo stali od sedttf še bolj zvesto [v službi." Drože, od katerih ditfe tvrdka Makso Zalokar v Krakovem v Ljubljani, družbi 8v. Cirila in Metoda lepe prispevke, so podprle družbeno blagajno zopet s 100 K Zalokarjevo tvrd ko priporočamo. Jugoslovanska žena«. Junija meseca letošnjega leta priredi »Splošno slovensko žensko društvo« v Ljubljani razstavo »Ju goslovanska žena«, ki jo pripravlja že ne kaj let. Ta razstava se bo ozirala predvsem na narodna ženska ročna dela, na hišno industrijo jugoslovanskih narodov, v prvi vrsti slovenskega iti hrvatskega, pa tudi srbskega. »Splošno slovensko društvo« je že stopilo v zvezo z »Žensko udru-čke umjetnosti i obrta«, z »Udrugo učiteljica« ter z nekaterimi privatnimi osebami v Zagrebu. Za hrvatski oddelek razstave je najbolje skrbljeno. Treba še, da se zdru-go za usčuvanje i promicanje narodne pu-žijo vsi slovenski rodoljubi in rodoljubki-nje, ki imajo kake zbirke narodnega blaga, spadajočega pod poglavje jugoslovan-s' a, oziroma slovenska žena. Odbor se o-brača na vse Slovence in Slovenke širom slovenske domovine, da mu blagovolijo v svoji znani požrtvovalnosti prihiteti na pomoč, ter mu sporočiti, kje in kako bi bilo mogoče zbrati pristna slovenska narodna ženska ročna dela minole iu sedanje dobe, ženske in otroške narodne noše iz vseli | slovenskih krajev, pristno narodno poliM štvo, narodne igrače i. dr. Ker društvo ni-1 ma gmotnih sredstev, si bo treba pač vse Tržaika mala kronik. Trst, 14. marca. Aretacije Aretiran je bil 1 Dietni kovač Albert Sbona, rodom iz Gorice, ki je izgnan iz Trsta. Skušal je neki gospe v ul. Campanilo izmekniti denarnico, pri čemer pa so ga zalotil'. — V ul. della Guardia št. 42 stanujoči Peter Gabač, ro dom iz Reke, je bil aretiran, ker je ukradel v neki mlekarni v ul. Gatteri razne stvari. Ko ga je stražnik hotel odpeljati v zapor, se mu je ustavljal na vso moč, da ga je komaj spravil s seboj. Ponarejen angttikl denar. Ladijski kurjač, poletni Jakob Ivica, rodom iz Sinja v Dalmaciji, stanujoč v ul. Montuzza št. 2, je bil aretitan, ker je v Pavanovi gostilni v ul. Cavanna hotel plačati s ponarejeno angleško liro. Na staromestnem policijskem komisarijatu je izpovedal naj-preje, da je dobil denar od avstrijskega konzul 1 v Pireju, pozneje pa je rekel, da mu ga je dal neki mornar, ki ga pa ni poznal. Skoraj istočasno pa je prinesla na staromestni policijski komisarijat tudi po narejeno angleško liro neka gostilničarka iz ul. Lazzaretto vecchio. Dobila jo ie od nt kega človeka, ki ga ni poznala. Danes dopoldne pa ie neka vlačuga, ki stanuje v ul Punta del Forno št. 2, prinesla na komisarijat dve ponarejeni agleški liri, ki ju je dobila od dveh svojih „častilcev". Denar ima na eni strani sliko sv. Juriju, na drugi pa glavo kraljice Viktorije in je prav dobro ponarejen. Porotno sodišče. Boaenski Turek pred slovanskimi porotniki v Trstu. Pred porotniki je včeraj sedel na zatožni klopi 3iletni Jusuf Zahirovič, sin Muje in Šarife, rojen v Baljavini v okraju Varcarvakuf v Bosni in tja pristojen, mo-hamedanske vere? neoženjen, nepismen in še nekaznovan, ki je bil obtožen zločina ubojstva, izvršenega v Kantridi pri Volo-slcem dne 18. majnika 1913. na osebi Frana Nemetha. Razpravi je predsedoval deželnosodni svetnik dr. Stegu, a votanta sta bila svetnik Parisini in sodnik dr. Ulaga. Državno pravdništvo je zastopal državni pravdnik dr. Tomičić, a branil je obtoženca dr. Josip Mandič. Porotnikom so bili izžrebani sami Slovenci, in sicer gg.: Anton Babič, Jakob Bandel, Srečko Bartelj, Andrej Bizjak, Mihael Dujnovič, Viljem Fabiani, Peter Jeraj, Karol Malahan, Jakob iViankoč, Fran Popatnik, Josip Prebelič in Aleksander Žgur. Vsa razprava se je vršila v hrvatskem jeziku. Izpovedbe- dveh prič, ki ste znali samo madžarski, je tolmač, ker ne zna hrvatski, sicer prevajal na italijanski jezik, a je predsednik razprave potem njegovo tolmačenje prevajal na hrvatski. Obtožnica obtožuje Jusufa Zahiroviča, da je dne 18. maja 1. 1913. v Kantridi, ne z namenom, da ga umori, pač pa z drugim sovražnim namenom zabodel s šiljastim nožem Frana Nemetha, vsled česar je ta zadobil na levem stegnu rano, ki je povzročila njegovo skoraj neposredno smrt. Torej zločina ubojstva. V razlogih pravi obtožnica, da so šli Julija Farkas, Štefan Lakatoš, Štefan Ko-vacs in pokojni Fran Neineth v nedeljo, dne 18. maja 1. 1913 iz gostilne Julija Goldo v Kantridi ter se napotili proti Reki. Kakih 150 korakov daleč od gostilne so srečali Zahiroviča in nekega njegovega tovariša imenom Prezadoviča. Prvi štirje so prepevali madžarski, poslednja dva pa hrvatski. Zahirovič je zavpil: „Muči!" (molči!) ter dodal kletev, a potem udaril otroka, ki ga je Julija Farkas imela na rokah. Otrok je začel jokati, a Juliia Farkas je zavpila, na kar sta pristopila Kovacs in Nemeth, V tem je pa Zahirovič potegnil nož in žnjim sunil Nemetha. Zahirovič je bil včeraj že tretjič pred porotniki. Prvič je bila razprava odgođena, (Dalje na X s rani). SVOJI K SVOJIM t SVOJI K SVOJIM! Nova trgovina moškega blaga JOSIP SPEHAR - TRST ulica Santa Caterina itov. 9 - PSazza Nuova je bogato založena z najlepšim in najnovejšim moškim blagom za zimo po zelo zmernih eenah. IT SPECIJALITETA ANGLEŠKEGA BLAGA. Zobozdravnik dr.hinko Dolenc a» J« preselil is ultoe 8v. Laiarja ! v uiico Voldlrivo il 11 Ordinira iu aprejsma od 9—1, 3—6. Dvigalnlk na razpolag j. "M r i SPLOSNA HRANILNICA TRST, VIA TORRE BIANCA 41. VLOŽNA OBRESTNA MERA: 4 7,. 0000000 POLULETNA KAPITALIZACIJA OBRESTI 000 POSOJILA NA ZEMLJIŠČA iN POSLOPJA PO 57.»67,7O 0000000000000000000 ESKOMPT MENIC 0 LOMBARD00000000 PUPILARNA VARNOST 0000000000000 IC90: EDGnS JOSIP STRUCKEL Trst, vogal ul. Nuovs-S. Caterln« r.H moftVu svila Not prihod volnene« blaga t, in ienuke, sefir, batlst in por(Jir sa jop*-se. Svilenina in o :rasl(l zadnje novosti velik izbor Ugotovljenega peri Iti b n« metre, spodnje srajce modurd. Vezenine in dfobnur^e, propregd, za vene, trlii po izjumno mikih ceu tU. IDE Kleše dobi blojo po umrnlli cenah? ■V Edino le «trsoolnl monufaktuinefio blosa A. Lauienčič, Trst ul Nuova 40 (vogal ul. 8. ftlot anul) 'rodaje se: vsakovrstno zimsko moderno blago, volnene spodnje srajce za moške, ženske in otioke, fuštanj, trliž, plkve beli in delani; volnene in bombažnate odeje; perilo izgotovljeno in na meter; vse potrebščine za postelje. Drobni predmeti. Dr. PECIVIH Dr. PETSCHNIGG) M TRST, VIA S. CATERINA $TE«. 1 Zdravnik aa notrauje (splošne) boleiM 8;— 9 in 2—3 in Specijalist sa kolne 1> vodne (spolne) bolezni: lll/»—1 In 7—7*/» Fratetti Haubcr Trat, ulica Csrducci It 14 (ex Torrente) Zaloga ustrojenih kož. Velika icbera pottebSCin za Čevljarje. . Specijaliteta potrebščin sa aadlar|e. ARTURO M0DRICKY PrtiaJtlRloi »uf. bla|a Id tobalb prcduotii Trst, al. Belvedere 33. Šivane odeje od K 6 40 do 18 —, volnene K 3'— do 3*20, bel in pisan fuštanj, bombaževi in volneni trikoji za moftke, ženske in otroke; volnene in svilene Sarpe. Izdelano perilo. Platno na mero za rjuhe, žiranice, srajce, ovratnice, ovratnice, zapestnice, dežniki itd. Velikanska I »bera. ZMERNE CENE. Neverjetne cene Krami čevlji I Izredna trpeiioit I Moški, jako elegantni čevlji K 950 in 1250. Žemki čevlji, krasnih oblik K 950 in 1250. Vsled pozne sezone se prodajajo različni ženski čevlji, modernih oblik, ki so stali prej od n do 15 K, sedaj s 30 do 45 odsto popusta, t. j. po edini ceni 8 K par. Tovarna fifred franki Čevljarnica TRST • Corso štev. 27. Podrululea: ulica Cavana štev. II Vis h vis ul. Madonna del Mare. Dr. Korsano Specijalist za slfllltftne Is kotne bolezni Ima svoj ambulatorij v Trttu, v ul. San Lauaro It. 17,1, (1'aUzzo Uiaua) Za cerkvijo dv. Antona novega. Sprejema od 12 do I. In od n do 7 pop. ienske od 5 do 8 popoldne •trs ljubljanska kreditna banka podružnica ▼ Truta Oentrala: Ljubljana. Podrulnloe: Split, Golovec, Sarajevo, So-rloa In Oelje. ulica Oaserma II. rolofon : B 18. Blagajna |e od;rli on 9-127* iD2'/«-5 OoinlAka giavnloa: K 8,000.000 -Roiorvnl zakadi: K 1,000,000-— Izvršuje najbolje vse v bančno stroko spadajoče tranzakeije. Vlogo na knjižice 1 01 obrestuje • IO nafto. (rentni davek plaen banko iz svojega), vloge na tekoči in žiro-račun najbolje po dogovoru. Sprejema borzna naročila za vse tu^ in inozemske borze. Brzojavni naslov: Ljubljanska banka. asmfeflMMHBMBMHHMI Stran IV. „EDINOST « št. 42. V Trstu dne 15 januarja 1914 PEKI! Kupujte kvas M. GODINA izdelan iz pristnega žitnega Špirita. - Telefon št. 99. Trst - Piazza Siambatista Vico Štev, 7 - Trst Kupi naj se edinole v na3ih prodajalnah, ki se spoznajo po sledeči znamki Naj se ne da nihče zapeljati po oglasih, ki imajo namen, ponujati pod imenom „Singer" že rabljeno stroje in drugih tvrdk, ker naši stroji se ne dajejo preprodajalcem, temveč jih prodajamo direktno mi sami. Popravila Šivalnih strojev vsehziste-mov so izvršujejo takoj Cene zmerne. TRST - COUSO št. 20 - TRST UlilCA CARLO CHECfl št. 13. ULICA GIUSEPPE CRPRIN &T. 5. Josip Waldner Velika zaloga tu in inozemskih rlmes in trdega lesa Trst - via Media Št. 3 - Trst ĆEVLJARNICA f yfotona Javernika I v Trstu, ulica Farneto 33 LlttllHI ne priporočit davnemu občinstvu e« naročila po meri kakor tudi vsakovrstne poprave. Urlika zaloga olja, kisa in mila Piefro De Maifia Trst, via Giulia 72 (nasproti Dreherjeve pivovarne) fino namizno olje po 88 vin. in nI Postrežba na dom. Trat - ulio* deli* Teia 22 Telefon 615. Bukova in hraitova drva (razklana). Oglja „briketti* .Boulas" v velikih jajčilh oblikah za odprto ognjišče, štedilnike in sobne peči vsakega zistema. Nafta Koki, najnovejše in najboljše gorivo mesto oglja. Anthrszlt (angleški) v obliki orehov. Škotski preatog za peči. Drva, mehka, za netenje. Zanstnik za drva In oglje. Cm. kr. priv. Rluntone Adrtatlndl Slcarta v Tisto uatanotfljona leta 1638. Zavarovanja proti Škodi, povzročeni po ognja Btreli in eksplozijah. Zavarovala steklenih plošč proti razbitja. Zuvarovun a proti tatvini i vlomom. Zuvarovarya poSiljatev na morju in na suhem. Življenjska zavarovanja v najrazličnejših kombi naotyah. Delni fika glavnica ln rezerve dne 81. decembra 1912 K 175.540.187*98. Stanje mvarovalne glavnice na življenje (31. 13 1!)12) K f.34.593.429-80. Odkar obstoja družba, je bilo v vseh branSah U pUčano na škodah R 7.r>8.460.U6G-88. Zaolapotva v v»»h deiu.nlh glavalh Millk In vsiaijlU krajih Qjr Me oto «■•>!! i. ■•"Bodo velika lesovino v Sežnnl. Cenjenemu občinstvu v Sežani in okolici naznanjam, da Bem odprl v Sežani lištv. 191 pri glavni cesti blizu cerkve manufakturno trgovino z različnim blagom; v zalogi imam belo tkanino, platno, kotenino, šifon, barhent, flanelo, cefir in taten, nogovico, dežnike, vsnkovrstno galanterijsko blago itd. — Cenjeno občinstvo opozarjam na mrtva&ka potrebščine: krste, vence, Bveče, preproge itd. sploh vso mrli&ko opravo. Po dogovoru pripeljem p. n. odjemalcem to potrebščino tudi na dom. - Nizke cene in točna post e>ba Za obilna naročila so priporoča FRANC RbBEL, trgovec. Velika zaloga OLJA FRAN C0STANT1NI Trat — ulica 8. Lazzaro it 15 - blizu cerkve St. Antona Novega Trat Uelik izbor namiznega olja od 88 stof. liter naprej. ■a ^ntonŽerjal-Trsl priporoča svoje trgovine ;estvin ulica Uommerciale 18, b podrutnico ulica istria 6'. (Carbola egorn;a). - Prodaja se lito, >v«n, koru« b raznovrstne otrob ter moka tudi na debelo. N»Jlx>IJ»l Ccikl Tir. Perlezn postelje po ceni. j 1 kg ilvi|i, fobrtgi ptr|* 2 K ; iH.IJte Trti« * K 40; »rim« ni Ml belig* K >*l<); M«X» 4 K; taleg* dlaka-■t4» p»rj» K II. — Pri ntkupa 5 kg franko. Že napolnjene paralo* i« iteh«|«g», nleffga, modrega, belega »II rmenega platoa. 1 tukent 180 cm dolg, okoli 110 rut Alrok i ilrema Hladnima md, rinka 80 etn dolga, okoli «0 cm Uroka, napolnjen ■ norim, alrlm telo trpeinlm, dlakaitlua perjem IC 16 —; ■ •rednJim perjem K 10- j a drobnim k »4-— poiameanl tubi utl 10 K, U K, 14 K, 1« K; bUilne S K, K 3'SO, Kf. Tuheull 100 cm dolgi, 140 cm Uroki K !«•-, k 14 70, K 17 80, K J bUrln« 90 cm dolge, 70 cm Širok* K i 60, k t-iO. K 4-70 j Podtahentl li trdnega, piianega platna 180 cm dolgi, 116 cm Uroki K 11-80, K. 14 H0 PullJJk« proti poTtetJu od JC II - naprej franko. Menjara je dovoljena j ta to, kar n* ugaja, ae Trna denar. S. Benlsch, Deienlce 365, čeSKo. Bogato lluatrovanl oanlk gratla In franko Francesco Buda, zlatar Trat, ulica Soai'nata It. 1. Prodaja arebrnih in loviaastih nr, od 4 kron dalje, uhtni, prstani, vtrižice ii ameriknnskega doublć zlata izključno po priloinostnih cenah. Prodaja, kupuje In menjuje zlato, srebro ia drugo-cenoati. Ivrdka BUDA more prodajati po ne»erjetno niikib cenah, ker ne ia<>ja velikanskih avot ca luteuriioine prostore, razsvetljavo itd. itd., k>r mora koučno vao plačevati kupovnlec. -t- Siulio Ređ^lenen TMT, tOta fllmi CsriasaT Stav M Nki ta aeta, fctrylj«! . •Uitllftl aaet ta Mfefl^, alaktoatarapattltaa priprava, am mmmm^m lakalaalje. mmmmmmm S&ms&SSS »m»ix Mata UIIUM V pekarni in slaščičarni Serafin Siega & C.o v ulici det Bosco Štev. 18 ae dobiva svež kruh večkrat na dan; slaščice in biškoti vedno sveži. — Vina in likerji v steklenicah, moka iz prvih mlinov. — Postrežba tudi na dom. JURAJ KARAMAN Trst, ulic s Fouderla Ste v 6 priporoča svoje skladišče dalmatinskega vina Iz OmtSft ln sledefte svojo gostilne: t ule Scorzerla 4, t ul. Tlutore 8, t ul. Valdlrlro 14, ln Fasso S. Audrea 40. ^ ČEVLJARNICA Leonardo Reima Tnt.ul. delte Acque 4. Velika izbera moških, ženskih, otroških čevljev. Naročila ln popravita po zmernih cenah. Pristno brnsho sukno pomladna In poletna sezona 1914. Odreitk 3*10 m dolg / 1 0je olje, ampak „Emulzijo Scott" iz ribjega jetrnega olja, ki je bela kakor mleko in ratno tnko uspefina poleti kakor pozimi. Cenit originalni itekleuiui, ki h< d>birt v vseh lekarnah Kron 2-fiO Ako ne poSlj* 50 vinarjev v 'nnmlrah tvrdki „Hcutt k B wne O. n». b H III., D. ua> ter ne ob t. j priliki nkhcuje na ta oglaa, poMjtino potom ene le Velezaloga kolonijalnoga in špecerijskega blaga, deželnih pridelkov M. TRUDEN • TRST Rit a Grumnla Sfc. 12. - Telefon št. 231 lis 1615. Glavna zaloga in samoprodaja moke mlina „Luisen" V Budimpešti. Brzojavi: TRUDEN - TRST. Vinko Majdic, valjčni mlin v Kranju proizvaja najfinejše |>S(Mllije, BulgaHje, Nemčije in Anerllce je treba denar naprej poi fltl ZDRAVNIK Dr. D. KARAULA* cpeoljaJtfct u noU»nj« hol*ui b U kolanui •• dihalih (gtlo ta ao«) ordlnajt na tvojem stanovanja v Trsta. Corso iL 12 od 11 Vi do i Vl la od 4>/l do A Vi pupelđo« IELEFOI 177/IV. 'v Kifla - VlBO ofinavaUoA rnv:rsU rtrlfe le Ml ctije^ t njacaje talf eriaaUe« triporvt*»t »t< »4/aloradll mdTmvulknr t m* i i »ImiH/i*, kad** a« trihm p* •JmHtL 9 ;KUfcrraw i JI loUjnaml aa nunlh muUrti fe a W sdisToilklml «yili«rralL ^ liVoret ekai H KT' 1xUr*t >kt* Lekarna Serra^allo - Trst t S.rai VI. EDINOHT" At. 42 V Trstn, tl^t- 15. jiihioi 1014. Hranilno vlo^e sprejtuna od r-*»kega tudi će ni ad zadrugo, in jih obrestuje po 4 /« /0 večje zneske po dogovoru. Trgovcem otvarjn čekovne račune z dnevnim obreatovanjem. Uentni davek plačuje zadruga i/ svojega. Vlaga se lahko po eno krono. Priporoča male hranil ne skrinjice, ki ho posebno primerne za družino. rig. zadr. z neon, jam ul. S. Francesco št 2. I. nadstr. Posojila daje: i.a osebri krHit in n« zastave, proti rd- plačila po dogovoru. Uradne ure: v,#ki dan od 9 do 12 dop. in r,d 3 d > A pop. Pofit. hran. ruč, 75 679. — Tel.f. 10 04. v/ dobroznuni mesnic« Trst - toa lijrricra feciUL 9 Telefon »t. ?6—r»t». «>e prodala vedno prvovrstno goveje, telečje in keštrunovo, „ Janćjo in Kokošje meso. * Obit: Kuhanje govejih vamp,zaloga suhih osoljenih črev in sličnih izdelkov. Postrežba tudi na dom. — Cene smerne. ffigL <.m.i:\ -S% -fi ■" SKLADIŠČE šivalnih st.ojev in koles Luigi Gramaccini Trst, ulica Barriefa vecchia St 25 Cene Jopvorne. »r Plačilo n obroke Sprejme se poporavljanje šivalnih strojev vsakega zlstema. Prodaja Igel, olja In aparatov. Kupuje in prodaja že rabljene Šivalne stroje. coi II BI Anton Pečar Prva jugoslovanska tovarna glasovirjev Trst — via Farneto 8t. 42 — Trst. Izdeluje, popravlja, uglosuje, menjuje glasovirje, pijanine itd. ' Delo točuu, -■- i Cene nizko -- 3(je dobite dobro obleko? i V stari in dobroznani U prodajalnici oblek in blaga katero je prevzel Ciussppe Carlini - Trst Piazza S. Giaeomo štev. 2 (Corso). Bogat izbor moških In otroških oblek; paletot, ranglan, loden, izgotovljen po zadnih uzorclh, kaKor tudi izbor blaga za obleke po meri. Cone zinemo. Josip Gergič, Trst Roool — Molino a vento štev. 40 Prodajalna čevljev vseh vrst za moške, ženske in otroke in zaloga usnja. Sprejema naročila po meri in popravila Cene zmerne. 1'riporoča se za obilen obisk. Sblodltte osilo in dni n gorivo, petroleja in M materijala Josip Miceu Trst. m S. Cilliiio l Man). Telef.2832 vvKanamt&r&m*'* V trgovini pohištva v ulici 8an Oiovanni itev. 5 nadaljuje prodaja npalnlh In Jedilnih oob po jako zmernih popolnoma zadovoljivo In najboljlo postrežbo. ae oenah ter BRt rrl Zaloga izgotovljeaih oblek, 1 j Veliki Izbera oblek za gospođe in detke, sukenj, površnikov vseh kakovosti. 8()ecijttlileu v vesnji. Ishera voineaegu blaga 7—J NA. OBROKE tndl proti takojšnjemu pla-========= čilu Oeaa naj^meinejla. Mehanična kleparska delavnic* 7.a kov tiske izdelke G ua/oPilottimGius, ^ ustanovljena Inta 1814 TEL l.VJf, i.: Kiva Pcscatorl itev. 14 {[] SpadinUtctH: iadlfoke cref J1ko Pn Ul moda in Ak allla /« belo lit k mana• burma pluierlnu. Žlebov), cevt in zida« fibloge la vtiakeauovl v kosih po 'Jw (bret z vezave). rrr-----— 3E m\un CEREGATO •NBB TRST aaBBBBSS 'Jam po Han ttiaoomo fitev. 1 Priporoča cen), občinstvu avate trgovin« pisantfikih In SolsJdV p^trebScIs. ft« materijalom najboljSe kakovosti po K ? Izdiranje zob brez bolečin po 4J h Ordlnacijske ure: cd 8 dopol. do i pop. lu od 3 do f btšču. Ob nedeljah ia p časnikih od o do ta I! Izboljšajte promet v svoji nno4ilni 2 izvrstnim cnnlm SJU9UIIII plzonakim pivom ia Čolke do-niftke pivovarno v Čeftkih Badjejevioah. Naj vetja alovanaka ptfovaraa. Zaloga v Trstu: Schmid A Pelosi, via della Crociera. Pokusite pivo v slovanskem grandhotelu „Balkan", Trst, vojaški trg in v slovanskem hfltelu „Lacroma" v Gradežu. Zalege v LJubljani, Zagreba, Poli, Zadra itd. Kupujte Kollnsko cikorijo! Jtermangili Trst, >1. Crocca - 4 P if > Ciizabetina družba za parne mline (£H) Največje niiasko podietje v avstro-ogrski monarhi«. Produkcijska zmožnost: 22 mlL kg na loto, 59 vagonov aa daa ooo 0LAVNO ZASTOPSTVO I ! Ferdinand prst, trst ulica Mlramar štev. 21. ooo Žito in otrobi na debelo. i i * V ___y Barrlera vec hia S lat veliko z:logo mrtvaških predmetov. V«rri K ptrcalm« In blitra« v«nn1h t Mti*n* ilot, od umdnlh ovdlo • trikov Innaald. Bllkt nt piro«l«naitih ,l*itih n grabna aponiMlk*. Majnlij* ktikuaiiu »oa«. pomladno zdravljenje 1 Sirup Salsaparlftlia, 1 atoklonica , . K 1-00 Popolno ozdruvljonje cli Sirup jodurat, Hteklonica popolno ozdravi. KriiiHtilt 1-00 5 — 2— riCistilni čaj, f zavoj ....... , 120 <1 zavojev . , . , . „ 6,— lekarna JI jaleno" Tist — ulica S. Cilno — Trst Uparna in zlatarnica Rolmondo Bbloth Campo S. Giaeomo 5 v Mil Deiav kan«, fruitva Bogat labor natančnih, miShlh In ieaaklh ter Memblli ar. rega atnrjev Is najboljših Itlearaklk Sn ntmRklh tov> rea. Vudilnlkl od a K aaprej KAREL DELAMI po visokom c. kr. namestniltvn K9NCESI10NIRANI ZOBOTEHNIK Trst, ulica Betvedere It. 4. IH. nadat* ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4 Mina pr.nariki tovarna dvokdai , TRIBUNA" Oorloa, Trlalka ulloa 21. (prt| pli tvima Otriup). Zaloga dvaktltt, ilvalnlh in kmtll|tklh tlrtjtv, (rt-moftntv, oriatlrljonair Id. F. Batjel Otrlot, Stolna ul. 2-4. froitjt nt tbrtkt. Otnlkl frank*. NAZNANILO. čast ini jo naznaniti slav. obfiinatvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulici Caserma št. II, katera je preakrblicna z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno SVCŽ. Najfinejle vrsti moke. PrepeCenci, sla SSice, mrak pijače, kakor tudi vino ia likerii. Uljudno so priporuču ALOJZIJ OllLJ, (prej na trgu Caserma). Pekarna in slaščičarna Onorato Furlani Trst, ulica della Guardia 24. Podružnica Vojaški trg (Piaiza della Caserma) 4. Kruh večkrat na dan svoa, raaUftne moko, vsa vrsti biakotov tor prodaja raznih via tn likerjev v etehlsuioaV MT Trgovina rasna V PERUTNINE -mmm—m v bogati tlberi. mmmmmmm trst, kL Canpuiit». 15. - M. 751. Purani, ittkt, tm—, pistanal, Štajerski In lamaOI, sauhara. - DIVJADIM .i aala«, ama, *r*aiM, »kalna ]«r«aio« , fluani. 6a|n* maal* ln |aj>a. Vm h eenl, Sa ss al batt aikak Jt*m*-** Prodajalnici ur In dragoconatti O. Bucher (as drag Drafottsa Vekjata) TKI KTO Cena K. Je. Bef»a taba* ilalaalM. enkralM, mti Ia tapaik a>. Kupaja 1» auaja aUn alate ta *aA antoo a aoriaJ pntm atL -aapaika la fepnT^a vaakevieU« ubiabe. ila^alaa. tai lapM ara. DELO SOUDNO. CENE ZMERNE. Trst, Rua Batrlera Settefontane Prva udobnost Boruta izbera časnikov. P.vokrstne pijače. Hladila vseh vrst. Biljardi Soifert. Telefon 19 81 Polog kavarni se navaja tudi izvriten B U F F E T, kjer se prodajajo mrzla jedila, vino In Dreheijevo pivo. Sprejemajo no naročila na dom. Priporoča ho udani FRANJO ABRAM, lastnik. Troouci1 Peki * nistr bj,lsl,e ?ož-bjo ^^ n« * iisuvu. rtiu. nniocBlte pri domači tvrdkl. ki Vom postreže po konkurentnih cenah. j. j. SUBAH. Trst, V Trstu, dne 15. marca 1914. „EDINOST" St. A-2 Strmi ! 1 Brivnlce: Anton Novak, brivec vedcrc it. 57, s« toplo priporoča cen] slovenskemu občinstvu za mnocoiterltni ndlak. - SVOJI K SVOJIMI 1660 N'^ihnližo leanljanka dela »e iz ncljUUlja« vrlujejo t frizerskemu Rahnu And ItOJIOe t Trata, Acqued«lto 'JO. Izpadli laaie se kupujejo in »delujejo ae vaakovutna dela. D. brćna poatreiba. Oghdajts si itlofbi, da ae prepri. 1851 ćaie. Nnva hrivnirs Vi* " 4 » Prl- UIIVIIIU« poroča slavnemu <>bČinn/u. IM.ID) Muijević Jurii, bivii pomočnik V. Gjurina. 2000 Buffet: Pri lnrn^o eA cenjenemu Občinstvu Buffet rri|IUTU|fa 50 v ulici tihega Itev. b. To- iijo »e prvnmtna vina in pivo. 1801 čevljarji t Pilili PilfSA TRST, ulica Mollno a vento 11. rinjj rimu Prip0ro«a avojo prodajalnico Sevljev. letT " nobene čevlje, vae ■voiim 1" 2608 delavnim iv leluje po meri in prodaja po najniljih cenah. „nvoi< k niililrnuoil'1 čevljarnica z alato kolajn) v uuiinuvdllcft Genovi. Laetna delavnica. Sprejema naroČila po meri in popravlja. Cene zmrrne Jjrip Hacaiol, ulica Coati Itv. 38. 18t>4 VfalfllOa*nil*i ALBERT RAUBAR na Pro I .. „eku He d(bi vsakovrstne čevlje avstrijskih in nemlkih tjvsren. Ročno delo tfprojemajo ae popravila. • Iidpluje sa naročeni' i'evlje po meri. Će u^ u'aja se hbki zamenja h i I usti Gene stalna in smerne. 2502 Čevljarnica „Alla Sartorella" Trfit uHc* AreaU StT< — Velik« tzbcra obu-i«Ol obuvala aa goape in goipode. Sprejemajo se narofila ter poprave. Pene imerne. 1147 Fotografi t Mlilillhži •pnnoini so artistično foio^raflje re najljjUUOl kriltalu, porcelanu Itd. za privosV., ni>{:rcbne kamne in slično. — Zastopnik velike?-podjetja ta reprodukcijo artiatiMh fotografij j OIOVANNI PELIZZAKI, urar, Tnt, ulica Nuo*» •'t. 11 (palača Salem). UM autografa ——n^a,oT: Trst'ui ulica 7. delle Poste 10; tiorca. tiosposk« 4414 Olaaovirjl: Proti CaUeifia u'ic* Foraaee 18. Tovarna I I «ftll OflKOlUa in trgovin gU«ov>rjev in pianlnov. Razpoiiija na vse kraje. livrlujs vsakovrstna popravljanja. Dalo tajamčeuo. Gene amirni Svoji k svojimi •-M Oorlvo. lllOn fiflpmi L (naaledn. Ribarič) priporoča ■ van UOMIICH e*]cgo vnakovratnega otfja) drv in petroleja po nitki ceni, Po&llja tudi na dom, Trst, ulica 8quero nuo^o 15, teiefoi 2243 4032. Oostllae: Ifloiiio DiiliA priporoča cenj. občinstvu svo« malljo DUHU J0 goitllno ,A1 buoni uniči" v Trstu, ulica Belvedere Itav. 39, točilnico vina In piva v Trstu, v ulici Benvenuto Celiint It. i, go Milno „Al buon Almiiaan" v Rojanu, uL Montoraino fitev. 3, točilnico vina v Barkovljah (Bovedo), ulica Perarolo itav. 842 (hila Ščuka). Toči se prvovrstno diilmatinako Črno, beio in opolo vino ii Omila in pivo. , Gostilna Tomažič najboljše vipavsko, istrsko in dalmatinsko viuo pj najnižjih cenaa in Dreherjevo pivo. — Vedao veža kuhinja. Pagan L e a n g e r, voditeli. 2703 Pfinfisn^sm cenjenemu občinstvu svojo go* rnptirubillfl atilnobuffet. Točim prvovrstno Dreherjevo pivo na pipo, bret aparata i i vsakovrstno vino. — Trst, Oampo San Giacomo 19, nasproti cerkva Sv. Jakoba. Laatnlk Ludvik Tomineo. 180 i Gostilna ,Alla Civetta vecchia, Trat, ulica Valdirivo Itv. 27, se priporoča ta obilei obisk. Domača' kuhinja. Vsakovrstna vina in Dreherjevo pivo prve vrste. Lastnik Matej M e s c h I k. 1984 Ante Lisica, Trst Slsrff's: loga vina a pridruženo gostilno. — Vino ia Visa ii Prtljica prve vrate, tioatilna v ulici Casimiro Do nadoni It?. K la v ulici Canpo 8. Glaeoao it. 1B, v kateri ae prodaja tudi dalmatinski tropinovec, likerji ter vermout in maršala na drobno. V vseh go-Milrah ae prodaja ramovrstna gorka in mrtlajedila ter prvovrstno pivo. Oene smerne. - Priporoča se aa obilen obiak. 2790 Gostilna F. Strancar najboJjSa vina. Vipavsko lastnega pridelka. Istrska in druga vina, Dreheijevo pivo prve vrste. Cenjenim krčmarjem in odjemalcem na d-belo dostav, ljum vino pogubno na kolodvor, ali pa na dom. Zu pristnost jamčim. Dnevno cene nsgnij^jo. 1*814 Konsumno društvo v Lonjerju 'e priporoča »lavnemu občinstvu za oblen obisk, ker to(i samo domače vino prve vrste. 2039 Kleparji. Uzer Ivan, klepar "SfiSiS delavnico h prodajo vsakovrstnih kleparskih izdelkov. Isvriuje vsako naroČilo in popravo v delavnici sli izven po smernih cenah. Ulica Sette Fontane It. ai. — Svoji k svojim I 2443 Krojači t Ifrflio faino IVAN oob^an, m uiio IVIOJdUlIltd Pa«qnale Revoltella ali Chisdlei ia Monte It. 27, I. nad., se priporoča cenj. občia*tve ta vsakovrstna det«. Solidna postrežba, velika izbu naino*ei|ih anglelklh vzorcev. Itdeloje po dunajske« kroju__72*3 Mizarji i Rudolf Kompara roča cenjenemu občinstvu svrjo mizarsko delavnico. ItvrSuie vsa v to strozo spadajoča dela in popravljanj*. Načrti in prospekti na razpo! Po želji prihaja tudi na dom So y/ Anton Barucoa. SrSLJtS"™ ulica S. Francesco d' As«i«i 2, dvoritče. 2009 M. Majcen mitar v ulici Torquato Tasan (vogal Belvedeie) It. 28 se priporoča slavnemu občinstvu. Isdeluje spalne sobe in drugo p oh »t to. __2005 Mlekarne: UIO lin prstno, čajno masb I «r«te micau Orni graSki knh, dnflvnl dohodi v mlekarni LAAK, ulic* delle Postu 9. — Flijalka ,Monte Maggiore" ulica Oiulia 5. — Sprejemajo se naroČila ta „Plombir" (mrda smetana) garniran in navaden Olje, kis, milo. FR. BIAGGINI,Tr,t al,ai ^ 31 drugo. Prodaja olja, kisa, mila i/. 3 3 Papir, Velika zaloga papirja yP&> vrečic, prodaji pi zmernih cenah na drobno in debelo t/rdka tiASTONE Df)LLlSAlt, Vi« dei tielsi Itev. 16 ,ex Marang.ni". Telefon »U 27-81. 1312 ^nantacna Lriaia P^nort!! Trv. u'ic* Oiulia 4II)dl IId Sf 7 se [ riporoča za oVIen oM«k Pijače prve »r*te. IgSJ Stara grška žganiarna odlikovana a alato kolajno V Trat«. Via Onvaan S. Ta se do*>i ho**># ii be- likerj»»; »p^rf;^1)},,^ . |n frsncuH kranitki b^nifi*^, kr^tH sPvovec Jn ^rinlri trip'.jn »ee 1» Ta-*". Oens' oirks. Iiber grenčl". »5 apečend iJr^ki mutici I* ^ia. - Hi ort.>i 0 Amlrjj AitnuoDolo J104 Razni: FrJJllP 7nOInor avtorizovaai po jetnik za rvailu Lljdjlldr T,i«Uv(janje parketov in podov vs;iko vrsto ulica della Te-ta št. 3 a, nad. II., Trst. |H7I R97nfl2iliam n^jfinejJs okusna kranjska nd£|JU9Mjaill klobaso; velike no <0 Vi, Hoch-prima salam I. in Rnjati k(» po K 2 70; isto " po K 2 30 kg. SI. MODIC, ŠiJka pri Ljubljani Prnriain v nMjfm ae ''•j0 gosuin* I I "UdjU kavsrne, mlevsrne in drugi obrta obrati, hiSe, vile Itd. Pojasnila daja Kjlarlič, ki varna Oorso od 9—U. 3—9. telefon it. t* Pekarne t m\P AŽMANN »"t* ««•»■ "i JUOir M^mnlin priporoča svo|o pekarno . Novo pekarno SavM'.it" vak. Tnt, hv. M. M. zgonja 33 bil« .{reie/ič — Najfinujla mok;» • 3;>reioine pecivo. 25M Pohištvo: Pnhiitun ta p° '«>«mflfs< ruillstvu kih cenah, kate r« ae ne dob> yi> Rudolf Botinea l"; i" pri: poroča csi|snstnu obMnuvu svojo TAPE TA&8SO DELAVNICO, tzvriujs vsakovrstna fina in navadna dala, ki sp;ids|o v to stroko. Os!o solidno. Cens zmerne. 1803 Trgovine s prekajenlm mesom Prodajalna svinjine £ 18. Prodaja a; aveže in vsskovrstno prekajeno meso ka kor tudi vaakovratne klobaie, sir in salam. Priporoča se ta obilen obisk Kari Pulpan. Sa48 Priporočam ccnienemu občinstva tvoj buffc Točim prvovrstno Dreherjen pivo na pipo, bret aparsta, in mkovrstneia vina. Trst, ulica Fanttk itev. 24 (nasproti muzeja Revoltelle) Lastnik: JOSIP TOMAŽIČ. VoSčane. Jernej Kopač-Gorica VoSčene svoče in med. ul. Sv. Aatoi štev. 2. 292 J Železnlne: Medena obešala • Potrebičine z-ntlta rane in it aluminija, leseni predmsti In ž^leznin« zs domačo uporab), po cenah, da ae ni bati konkurence. — Obrnite se samo do Umberto Oascs, ulica Caserma itv. 14. 1692 Iflinieiaen železo, stare kovine; Anton Ueruec a IVUjlUJOin Trst, ulica Olmo It. 14. 18(ii 2ganjarne: Antnn Tlirlr eJina slovenska Žganjarna It 1IIIUII I umy H|0|l likerjev, v kateri hi dobe vaakovretni likerji, h nahaja v bližini „Narodnega doma" v Trsta, ul. Oarlo Ghega 10, voga ul. Oecilia. Edina zaloga dalmatinskega tropinovn Raspalila tudi na deželo 1152 Stalni krajevni agenti Tč^.r aprejmejo ali pa nastavijo » staluo plačo za prodaj« v Avotro-Ogr-ki dovoljenih srečk. — Ponudbe ped Merkur", Rruo, Nuugn.se li 20. 3*^43 If s o!n 7al'Q PrT0 kil< K 4 80; 100 l\l»lll AOljO k 10-- hiastovci. peveroii, luk itd. polUja po povzet.u Anton LINEK, Zn jino (Ztaiuil Ce&ko. 23S3 Najboljše kranjske KloOase s: komur! po 20 do'40 vlnarjov razpošilja u po povzetju od 10 K naprej. Pri večjem naročilu neka) popusta. Josip 1'rine, g<>-mluičar in izJelovaloo klobas — Selo fiiet. 23 pri Ljubljaui. 682 Velika zaloga beneikih otrobov, sena, ovsa, žica in moke lastnik Carlo Grego Trst, ul. Giuseppe Parini 14 (bivše skladišče Bartich & Co) Nizke eene. Najboljša kakovost. H/r A IVI Tli® VB ki nimiijo zadosti makai * »» da bi lahko redile lastne otroke, rabijo najboljfio moko,da pomnožijo in ojačijo lastno mleko BILO! Zaloga v lekarni „O A LENO" Trst, 3ta 8, Oiiino. Cona posamoznl SkatlJI K 2-50. Hans Sciieidler = zobotehnlk = .l&ffl! Dr. Ferdinanda Taniei Sprejema od 9—1 in od 3—6. Trat, Plazza C. Goldonl 81. 6 D. mu ROVAK « TUST VO(KLAiaU(M I to. vii tiitau/ao DUNAJ U Žganjarna F. Pečenko se jo zopet odprla v* ul. Scala Beivedere št, I (prihod \z ulico Mir^mar), Priporoča st svojim utarim obiskovalce« if obenem cunjeneinu občiuatvu. Restavracija FINDING Trat, via Ciligu 11 Vsake sedsl|s In prszsll PLES Vstop 50 stetfak, ps I 31 stat. K plssa tvlra Bsstaa flrdba Kupujte Nar. kolek. ZAHTIVAITl 4 V20RMren po najzmtr-nejilh cenah. Blago »rve vrste. Moderne oblike. Delo solidno in perfektno 1 _ I Sidro -Thymol-mazilo liiliko i'oikoilbn (ruti*), ti<>isr«lj«|i» ran. opeklina. Um« K - 80 Sidro-Liniment. Nadomestilo za sldro-Paln-Expell«r. Baistln« oltjlujats majiia z* prohlnj.nj., r«amaUs.A t r^.injo pn Hitih, itJ. St^UI i.ira K - 80. 1 *0 : Sl!!ri}-Albuinlr»at-žilizia-liiiktDra - Zn n.uloV, rvuoit In bl.dico. fii.ht.nlca K 140 Dobi t« Skoro v vsski S|i0t.kt «11 yt direktnu Or. Iickttr-]ivl apoteki „pri zlatem livu", Praga I. Clliabethitraiie 5. ijJR UP ko Trgovina jostvln kolonijalnoga blaga 3van Žniiarcic i Trat, ulloa Belvedera Itev, PrlporoAa e« oon|onamu občinstvu t« obiton oblak. Postrolba rudi dom In •• raipoAil|n blago po poAtl. Lastnico Vek. inldarltt. 9 I tvu na B H FR. P. ZAJEC L|ekl|eea, StaH • Izpralanl optik Spedjaliat aa tUi Ift Mpelaike. lelop »ieeietov. bereeaetMs daljaeiledov (Mee)lto LMtnadaUvmlMteHS-MčbIb obratom. Sioiensko konsumno druituo i Trst, ulica Laizarstto vocchio 31 se priporoča toplo vsem svojim udom in Slovanom sploh. Toči se izvrstno vipavsko, dalmatinsko in istrsko vino ter puntigatnsko pivo. Domača kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili. — Podtrežba točna. tjudaka BOGOMIL PINO Trst, allca Vlacaaso BeHInl «L IS (mm mm n. kinu uihd lofat tabot ar, w!llc, orrataik farilie, ahanot, pr-Itaasv, sspeatais 114. Konkurenćne cena, Pozor! Opoldne in zvečer abonement. Zelo ugodno. Izborna ku-hln|i In Badjejevliko pivo (brei nlavobola). Zmerne cena. RES UVHAGIJA-HOTEL BALKAN 8tran Vili. „EDINOST" 8t. 42. V Trsta, dne 15. marca 1914 Naše narodna - pol tično delo v Istri. Il tajniškemu poročili na občnem zbfmi „Polftič- ne^.i drufitva / i Hrvate in Slovenci* v Ntri" Razpust deželnega zbora. Stopajoč danes, pred to slavno skupščino, da podam kratko poročilo o delovanju tena društva v lanskem letu, in da navedeni kaj o občnem našem političnem položaju. ozreti se hočem najprej na najnoveji dogodek. Ki se je pripetil v nafcem političnem življenju. Dogodilo se je namreč v Istri to, do česar hi bilo moralo že davno priti: istrski deželni zbor, izvoljen leta 1008, ni mogel nikdar delovati in to radi skrajne nepopustljivosti vladajoče liberalne stranke, radi nečuvenega ničnega fanatizma, tako, da se je slednjič tudi vlada, ta večna zaščitni-ca naših Italijanov, videla primorana, razpustiti deželni zbor. To se je dogodilo dne -iu. jun u va rja tega leta. Nove volitve za deželni zbor. i Kakor je žc uradno javljano, se bodo volitve za deželni zbor vršile tekom me-' seča junija t. 1. Naša dolžnost bo. da po naših članih, po naši organizaciji ukrenemo potrebno, (iu mis te volitve ue najdejo nepripravljene, ker bodo te volitve kakor kaže, hujše nego katere poprej, in se bo z nasprotne strani z vso silo delalo na to, da bi nam odvzeli kak okraj, priznan za takega že po samem prvem kotimpromisu z Italijani, ki so ga naši nasprotniki že neštetokrat pogazili. ise huja borba, nego na volitvah, Čaka naše izvoljene zastopnike v deželnem zboru. Ali trdna je v nas vera, da naši zastopniki. kakor niso doslej, ne bodo tudi nadalje nikdar puščali iz vida narodnih interesov ter da jih bosta ob vsakem koraku vodila tista razsodnost in odločnost, s katero so znali dosedanji hrvatsko-slovenski zastopniki braniti interes in čast naroda, ki jim je poveril svoj glas. Priporočamo že sedaj, da se bodo v vseh vprašanjih, tičočih se volitev, naši volilei držali čim veče discipline, kajti le s složno in organizirano silo bomo mogli odbiti ljute navale nasprotnikov. Politično društvo, oziroma volilni odbor, razvije svojo bojno zastavo, a na tej bodo imena naših kandidatov. Do prigla-šanja teh je svobodno vsakomur, da brez obzira pove svoje mnenje; ali po proglašenju se umaknejo njihova imena v drugo vrsto in vseh nas mora voditi glavna misel, da sc borimo za skupno načelo, za isto plemenito stvar, a to je: za ravnopravnost našega naroda hrvatskega lit slovenskega imena v Istri z italijanskim delom te pokrajine«. Oseba Petra ali Pavla ne stne biti nikomur v oviro, da bi se ne boril z vsemi svojimi silami. Sicer bi podal dokaz o slabi narodni zavesti, o nikakem umevanju resnega položaja, v katerem se nahaja naša Istra. Takih Hrvatov in Slovencev gotovo ne bo v Istri iu sc zato nadejamo s polno pravico, da bodo volitve za deželni zbor v tem letu slične tistemu narodnemu plebiscitu leta 1907., ko je glas o lirvatsko-slovcuskih zmagali odzvanjal daleč preko mej Istre. Da-si nismo proroki, mislimo vendar, da se ne prevarimo, ko trdimo, da sc lice bodočega deželnega zbora istrskega v nacijoiialnem pogledu ne bo mnogo razlikovalo od nedavno razpuščenega dež. zbora, kadi še vedno nesodobnega in pro-tidemokratičnega volilnega reda bo večina prebivalstva Istre zastopana po manjšini poslancev in narobe, dočitu bi z volilnim redom, odgovarjajočim zahtevam pravičnosti, hkratu padla umetna deželno-zhorska večina. Splošni pregled. Dovolite mi tu, da se s par besedami ozrem na naši deželni zbor, čigar zgodovina je za naš narod, oziroma za naše poslance — zgodovina mučcuištvn. V prvih letih ustavnega življenja jc naš hrvatsko-slovenski narod mogel s težko muko poslati v zbornico četvorico poslancev. Bili so to prvi glasniki narodnega značaja naše Istre, prve priče, da jc popolnoma neresnična trditev o izključnem italijanstvu Istre. Tekom let, vsled silnih borb in velikih žrtev, odjemal se je nasprotniku okraj za okrajem in je tako število naših poslancev naraslo tia devet, dočim so jih imeli nasprotniki še vedno il. Dne JI. N. 1883 je naš sedaj osiveli narodni voditelj, g. dr. M. Laginja, izprego-voril v deželnem zboru istrskem prvo hrvatsko besedo (»b divjem kriku iu vrišču delelnozborskc večine in razuzdane so-drge na galerijah. Bil je ta krik iu vrišč podoben onemu, ki so ga dvignili latini okolo leta 801). po Kristu, zbrani na velikem sestanku na Ribani, kjer so soglasno sklenili, da se Ima i. trske Slovane ven vreči. Kakor sc pa tedanji sklep vsemožnih gospodarjev Istre vendar ni mogel nikdar uresničiti in so se Slovani vedno bolj Širili po Istri, tako tudi ta divji krik. ko so čuli prve hrvatske besede v deželnem zboru, ni imel nikakega uspeha. Hrvatska beseda se je širila vedno bolj, je vedno bolj odmevala po deželnozborski dvorani, in rs i več daleč čas, ko bo imela v zbornici tisto mesto, ki jej gre po številu hrvatskega iu slovenskega našega naroda v tej pokrajini. — Poznano vam je povsem dobro slavno leto 1907, ko sc je naš narod toli divno, nepričakovano, izkazal na volitvah za državni zbor. Tudi to je mal dokaz, kaj vsega bi dosegel ta narod, ako bi se izpreme-vi i I današnji volilni zistem v smislu pravice za vsakogar, kakor se je do neke mere iz-prcmcnil za volitve v državni zbor. Te krasno uspele volitve so morale imeti svoj vpliv tudi na volilni red za deželni zbor iti se je po dolgih pogajanjih in uplivanju vhdc — da-si je bilo nasprotovanja tudi s hrvatske strani — došlo do sedanjega volilnega reda, ki je, četudi ni popolnoma povoljen za nas, vendar manje slab od prejšnjega. Po tem zakonu smo imeli v nedavno razpuščenem deželnem zboru 19 hrvatsko-slovenskih poslancev, a Italijani 25. Dobili smo tudi dve mesti v; dežciiis.ni odboru, dočim smo imeli poprej in šc to i?e vedno — samo cucga dež.> odbornika; dobili smo tudi neke garancije, da dežclnozborska večina ne bo mo- „' gla v raznih važnih vprašanjih tako lahko majorizirati manjšine. Te deželnozborske volitve so se vršile leta 1908. Od tedaj so naši nasprotniki popolnoma izgubili glavo. Zatekali so se k vsem možnim nezakonitostim, prelomili so neštevilnokrat dano besedo, a vlada ne 1 samo da sc ni uprla temu, marveč jc sto-; ično zganila z rameni ter puščala, da stva-i ri tečejo dalje. Občutili smo tedaj jasno, da v tem ve- j denju Italijanov mora biti močan migljaj j od zgoraj, ki sc jc nanašal na vmešavanje vlade sosednje kraljevine Italije v naše notranje istrske razmere, kakor so to bistro in čisto izrazili naši poslanci, ko so vprašali vlado, naj jim pove, koliko upliva ima Italija na naše istrske razmere?! Naravno, da avstrijska vlada ni dala nikakega odgovora in ga ne da tudi v bodoče.! Izve se pa vendarle kasneje, ko se s časom t obelodanijo memoiri kakega današnjega j italijanskega državnika, kakor so bili nedavno obelodanjeni memoari italijanskega ministra-predsednika Crispija ter se jej doznalo za vse njegovo rovanje proti istrskim Hrvatom in Slovenccm, v kateri nedostojni gonji je bil poklical na pomoč celo — nemškega ccsafja!! Istrski deželni zbor, izvoljen I. 1908., se je sešel malokrat. Zadnjikrat se je sešel dne 18. oktobra 1910, ko so bili hrvatsko-slovenski poslanci prisiljeni, da s silo preprečijo nova težka kršenja, ki so jih hoteli Italijani storiti našemu narodu na škodo. Od onega dne so vrata deželne zbornice zaprta in sedaj stojimo pred novimi volitvami. Delo političnega društva. »Politično društvo za Hrvate in Slovence v Istri« se popolnoma zaveda borbe, ki nas čaka: borbe, ki bi mogla prinesti kako zmago, vsaj moralno, četudi ne materijalno vidno, ali ki bi nam mogla prinesti tudi kak poraz. Zato sc jc politično društvo pobrigalo iu je ukrenilo več korakov za čim čvrščejo organizacijo društva, za ujedinjenje narodnih sil, da sc čim bolje pripravimo, ko se naši nasprotniki z vso silo in veliko denarja vržejo na agitacijo okolo našega naroda. III Strojna tovarna KOnlgsfsId - Brno tovarna strojev in železniških vozov d. d. v Simmeringu prej H. D. Schmid _fffinijjsjcld pri _ Stroji za izdelovanje Seda in hlada po zistemu LINDE (z amonijakom) (čez 8400 naprav) in zistem z oglj. kislino Zfl MflLl IN UELIKl OBRAT Parni stroji, parni kotli, sesalke, motorji-cesfni valjarji in stroji za obdelovanje lesa v,,.„:.„________l.i i___ PATEIT.NI Dr. ing. vil dino Dompierija TRST - UL5C4 MERC&TO VECCHIO I - Tal. 440. Fraisc Pirec Trst, ulica deli* Industria št. 3 uljudno priporoča cenjenomu obfiinBtvu svojo Večkrat na dan svež kruh. Zaloga rnok« vsake vrste iz prvih mlinov. Vino in likerji v steklenicah. Slaifiice in raznovrstni bi&koti, Slovenski urar F. Pertot Trst. ulica Ca.;erma U tik Ljubljanske kredit se binke Kakor spremenjen so počuti vsakdo, ki je trpel na zapeki, iu je vsled uporabljanja Snxlehne'jevo kislo vode UUNVADI JANOS uravnal prebavljanje. Z novim stanjem života, gro potem duševna fillost in gibčnost roko v roki. Glavobol, slabo razpoloženje, izbruhi jezo, ki so povzročili toliko zla, so za vedno odstnanjeni in iz ognjeni. Zapeko treba radi tega vedno ozdraviti. V lastnem interesu naj vsakdo, ki je nagnjen k zapreki — in v našem stoletju kdo ne trpi vsled vednega sedenja na tej bolezni — rabi kislo vodo „Ilunyadi Janos*. A. Palme & C.o zaloga stcklonln In porcelana, Trst, ul. Campanile 21 Vsled zapretja prodajalne na drobno MT veliki popusti cen na vseh galanterijskih in artističnih predmetih iz porcelane, bisquits in kovine. Namizne servise in za umivalnike itd. t Frambois izboren sirup, nastavljen po K 1*66 liter. Pristna namizna vina za družino; viški opolo, bel in Črn, istrsko, furlansko in teran. Izborno in zajamčeno peneče vino. Sladki refošk, Asti in šampanjec. Bogata zaloga buteljk in dezertuih viu, likerjev, grenčicc in žganja ponuja in sprejema naročila tvrdka E. Jurceu. Trst, ul.Acqun-dolto 9. Telefon 236 R.8. Ceniki na zahtevo zastonj. Proti nervoznosti, telesni Šibkosti (v konva-lescenci, pri kroničnem pomanjkanju slasti) je nsjbo jSo redilo kecikrafoi) Isto so ie izkaz 'lo uepe'no (glasom kliničnih spriCeval), ker vsebuje tudi lecithin in drugo redilne snovi) tudi v slučaju Hachitis (angleška bolezen. — V slučajih novrastenije, nevrasteničnega glavob la, nespečnosti, epilepsije, deluje izbor.o BROM — LECIKRATON. V slučajih malokrvnosti ŽELEZNATI LECIKRATON pri pljučnih boleznih pa GNAJACOL — LECIKRATON 7.a Asthma in kožne bolezni JOD LECIKRATON. V prahu po 100 g in 250 g K 3 — K 8-40 v tabletah po 25 n 50 liorn. KI 50 - K 300 B!avm istoga LEkARNA PIZZUL CIGN0LA Trit torso 14 (Palača Trt ves). — Telefon 2724- H Gradbena, kulturnotehnična ter zemljemerska pisarna 3ng. ]. Skoberne S 3ng. D. gustmčlc ulica Jto»a štev, 32 :: Jrst trst ' Vi olje za siuh r i _ «l»'.r»n li'rv in Ura?-I jfe ^ UM!..]j 1 (»Itt. »tem UltU U««!? i; ritm ii en ant tudi «... j« 1. uiiuino 6t.Ll.nka .Uea K J -• navodilom u upor.tii, Pab.rt .. »«ia>> v „LEKARNI ZASKTri" Trtt Vin Nuoti» lw. -11 i-1 , ***>. * 'v C . «2« V. •; 'x*l v-tf »V 0mr i c? jI * h S ^ 2 5 i' ih listki! rd f il 1 " njim u; M » _ * v 2 Dobiva se v vseh tržaAkih l^Larnac, | m y'?t i >M -B ^ 3 o Ig Austro-Američana : brza zveza z Ameriko. : BLIŽNJi ODHODI IZ TRSTA: POT TTMRTA" 18- do Splita in Gruža, Drač-Valona, , , WX-» ATIJ-Jin. Neapelj, Almeria, Las-Palinas, B.-Alres in prlst. 21.^marča do Patrasa, Palerma, Alžira Največji konfort. - Električna razsvetljava in ventilacija. - Narodna kuhinja. Za informacije o prodaji prevoznih listkov I.. II. in razreda toliko zu Arncilko, kolikor za Patras, Palermo, Oadis in Las Palmas obrniti so ie na Urad za potnik« v Trstu, ulloa Malin plooolo It. 2, za tovor in blago pa pri G, Ttrahoohia & C o, Trat, ulloa Ponterosio it. 3, I. n. V Trstu dne 15. marca 1914 „EDINOST1 St. 42. Stran IX. Politično društvo je imelo lansko leto is večih in več manjih sestankov Širom vse Istre. Naše delo je šlo za tem, da sc število članov pomnoži, a ne samo članov na papirju, ampak takih, ki vrše svojo dolžnost. Prizadevali smo si in si prizadevamo, da se s pogostim sestajanjem društvenih zaupnikov po raznih občinah razpravljajo politična, prosvetna in gospodarja vprašanja v smislu novih društ. pravil, da edrži budna narodna zavest, pobuja zanimanje za javna vprašanja, da se narod vzgaja — ker samo tako delo ustvarja tisti pravi granitni temelj vsakemu napredku. Zal, da se naše nade niso vsikdar uresničile. Našli smo sicer lepo število delavcev na narodnem polju, ki so se vzlic poslom svojega poklica posvetili tudi delu pri našein političnem društvu, ali naleteli smo tudi na nekatere, ki bi bili po svojom položaju in po svojih sposobnostih dolžni, da prednjačijo drugim, ki pa smo imeli od njih le malo koristi. Naleteli smo na poznano indolenco nekaterih ljudi, na razne neumestne napade, ki naj bi bili — kritike. Zabolelo nas je večkrat v dušo, ko smo opazili bratske razmerice v nekaterih izpostavljenih krajih, ki nujno zahtevajo složnega dela, in bilo nam je težko, ko smo opazili, kako se nasprotnik smeje nad našo neslogo, in kako pazno zasleduje po naših novinah, čc je kje kaka sled naši neslogi — a, žalibog, bilo le tudi hrvatskih novin, ki so večkrat sprejemale in objavljale mnogo tega, kar bi bilo vredno le u-redniškega koša, ker je bilo plod hipne bratske mržnje. Politično društvo si je prizadevalo, da po možnosti odstrani zlo in jc deloma tudi \ spelo, a za bodoče sc nadejamo boljemu. Res je sicer, da sc tudi Italijani ne morejo pohvaliti, da jc pri njih vse v redu, aH razlika med našimi in njihovimi razmerami je velika. Oni imajo sukno in š karje v svojih rokah in treba na naši strani mnogo složne borbct da jim odvzamemo to vsemoč. Na omenjenih sestankih so bile sprejete razne resolucije splošne in specijalne važnosti za poedine kraje. Vse te resolucije so bile prijavljene kompetentnim faktorjem in obelodanjene v naših novinah; zato ni treba, da Jih tu ponavljam. Dopolnilna volitev v Puli In v X. mestnem okraju. Dne 18. 5. 1913 se je vršila dopolnilna volitev deželnega poslanca v Puli za mesto, ostalo prazno vsled odstopa poslanca Ritossa, a dne 16. 11. 1913 dopolnilna volitev v X. mestnemu okraju na mesto, ostalo prazno vsled smrti poslanca Cleva. Ta dva okraja sta v tujih rokah in politično društvo ni sodelovalo na teh volitvah. Na hrvatski strani je sodeloval le za afirmacijo začasno osnovan hrvatski volilni odbor in so se naši v Puli afirmirali z imenom hrvatskega kandidata, g. dr.a L. Scaliera, odvetnika v Puli; a v X. mestnem okraju z imenom gospoda Antona Hertoša, trgovca v Pazinu. Po zaslugi hrvatskih glasov v Puli je bila onemogočena izvolitev najhujega našega nasprotnika italijanske liberalne stranke in je bil izvoljen socijalist. Za reprociteto hrvatskega' vseučilišča. Zavedajoč se velike važnosti vprašanja reprocitete hrvatskega vseučilišča v Zagrebu z ostalimi vseučilišči, se Je politično društvo rado odzvalo predlogu občinskega zastopa v Buzetu, ki je v tem vprašanji prvi sprejel dotične resolucije, in se je predložilo vsem našim hrvatskim in slovenskim občinam, da tudi one složno povzdigujejo svoj glas, kar so že storile skoro vse naše občine, a oglaša se v tem vprašanju tudi naša posestrima Dalmacija potom svojih občinskih zastopstev. Za hrvatske liudske Sole. Politično društvo ima v svojih pravilih tudi skrb za prosvetne potrebe našega naroda. Največa prosvetna potreba našega naroda so ljudske šole v materinem jeziku. Mi sc, žalibog, nahajamo napram Italijanom v jako slabih razmerah. Oni so polni vsega, preskrbljeni s šolami z vsem niožnim luksusom, in že od davno zahtevajo za-se najviši učni zavod: vseučilišče. 1» to ne v kakem italijanskem mestu, ampak v kozmopolitični oazi, sredi slovan. iiiorja, v mestu Trstu. Mej tem, ko se Italijani bahajo s silnim denarjem in se svojo Lego Nazionale v edino svrho raznarodo \ tiiia našega naroda, se moramo mi z zobmi in nohti boriti za kako malo ljudsko Solo in moramo skrbeti za te šole tudi s privatnimi sredstvi preko naše velezaslu-žne družbe sv. Cirila in Metoda. Družba dela, kar n.ore, a vendar moramo tužnim srcem gledati, kako se na tisoče naše de- ce nahaja še vedno brez svojih šol ter mo-raio, ali zahajati v ptuje šole, ali pa sploh nimajo r.ikakc šole. Politično društvo se je večkrat zavzelo za 5»;ie in je bilo v dopisovanju z našo družbo in šolskimi oblastmi. Klic po komisarljatu. Pogubnost zistema, ki vlada v Istri in daja Italijanom vso moč, prisililo je našega velezaslužnega narodnega zastopnika in delegata g.a dra Matka Laginjo, da je nedavno povzdignil svoj glas pred samo krono, našim hrvatskim kraljem Franom Jos'pom I., kateremu je predložil, da se današnjemu težkemu stanju v Istri more napraviti konec, pa bilo tudi s pomočjo poštenega komlsarljata. Zdi se, kakor se čuje, da je ta poziv odP.čnega našega narodnega boritelja na najviše mesto imel svoj vspeh, kajti kakor se čuje, bi se bila vlada že izjavila, da se naši Italijani morajo sporazumeti s Slovani na podlagi pravičnih pogo]ev! Ako je temu tako, bodo naši Italijani, ki so brez vladne pomoči pravi slabiči, morali popustiti v svojem dosedanjem nezaslišanem postopanju. Bodi kakor-koli, na nas je, da nadaljujem po započeti poti. Z nami sta resnica in pravica in ti morata zmagati na koncu konca. Potreba pomoči. V tej težki narodni borbi nam treba mnogo ne samo moralne, ampak tudi materijalne pomoči. Politično društvo računa edino na svoje člane in moramo, žal, priznati, da je še mnogo članov, ki niso točni v plačevanju članarine, ki, četudi mala na sebi, vendar, ako jo plačuje večje število članov, daje možnost, da sc razvija društvena delavnost. Razmerje med nami in Italijani v denarnem pogledu je za nas jako nepovoljno. Oni imajo v svojih rokah deželno blagajno, iz katere padajo veči kosi za njihove pristaše, za naš narod pa le drobne mrvice in še to vsled silnega prosjačenja. Oni razpolagajo z večjimi in bogatejimi občinskimi blagajnami v mnogih občinah, ki bi po številu prebivalstva morale biti v hrvatskih ali slovenskih rokah. Vrhu tega je javna tajna, da dobivajo oni ne samo moralne, ampak tudi materijalne pomoči od zunaj, iz sosednje Italije. Lansko leto smo čitali, da je neki nepoznani italijanski rodoljub (čltaj: ITALIJANSKA VLADA) dal društvu »Dante Alighieri« tri milijone lir pomoči. Znano ie, da jc to društvo v zvezi z Lego, a ta z raznimi političnimi društvi naših nasprotnikov. Moramo nadalje uvaževati, da imajo Italijani svoje bogato središče v Trstu in da je darežljivost Italijanov mnogo večja, nego ona naših Ijudij. V svoje mračne svrhe, za svojo ofenzivno borbo trošijo Italijani s tistim oduševljenjem, s katerim bi morali mi trošiti za svojo defenzivno borbo. Samo mesto Trst je nabralo lansko leto za njihovo Lego okolo 250 tisoč kron, dočim je naša Družba dobila iz vseh hrvatskih pokrajin komaj okolo 155 tisoči! K£}r dajajo Italijani v svoje politične svrhe, o tem molče modro. Na vsak način morajo biti dotične svote ogromne. Dal Bog, da bi taka italijanska darežljivost vplivala na naše imoviteje ljudi, da bi položili obilen dar domovini na oltar potom naših narodnih društev v tej izpostavljeni istrski deželi, med katerimi društvi se nahaja tudi naše politično društvo, ki prav sedaj, v očigled volitvam, potrebuje nujno obilne pomoči, ne za kako objestno strankarsko borbo, ampak za pre-potrebno borbo za narodni obstanek, za najidealneje svrhe, ki si jih je možno misliti. Resnici na čast mora se priznati, da je italijanstvo Istre denarno bolje situirano, nego pa naš narod, ali temu treba iskati vzroka v prošlosti, ko je ves denar, vsa inoč bila osredotočena v rokah Italijanov, a naš narod jim je bil brezpraven saženj. V zadnji čas so nastale tudi težke denarne krize med našim narodom in po vsej monarhiji sploh, a te krize so povzročene največ po »modri« balkanski politiki, ki jo vodijo naši državniki na Dunaju na začudenje vse civilizirane Evrope. Oni politiki, ki stane davkoplačevalce monarhije neŠtevilo milijonov in silnih drugih neizra-čunljivih škod v trgovskem pogledu. In to vse za ljubav divje dežele, ki jo hočejo po sili prikazati kakor neodvisno državo, slavne Albanije, oziroma iz mržnje proti zmagonosnim maščevalcem Kosova. Izjemni položaj na meji. Morda bo ta pogubna politika, to neu-mevanje velikega jugoslovanskega vprašanja v habsburški državi, tega vprašanja življenske važnosti, imela tudi svoje do- bre posledice, ker ne prihaja vsako zlo do-ličniku vsikdar v škodo in zgodovina nam daja pouka v marsičem. Trdno vero imamo v boljo bodočnost našega naroda, ako se bo vsestransko zavedal svoje važnosti in moči, ako si bistro predstavi, kje mu gre za glavo in kje mu jc rešitev, in ako krene odločno in složno na to poslednjo pot. Z ozirom na to moramo zastaviti vse svoje sile, da kolikor možno ojačimo svoje vrste v Istri, kjer sc, kakor na meji, naši narodni interesi močneje kosajo z onimi drugorodnega življa; prizadevati si moramo, da povrnemo Istro na naravni tir in da jo povzdignemo iz današnjega težkega stanja sužinjc italijanske liberalne stranke. Cim močneja bo ta naša Istra, tem inir-nejo dušo pojdemo naproti nejasni bodočnosti, in bo tudi ostali del naše domovine močneji, vameji. Zaključna beseda. Na delo torej, bratje! Zberimo se vsi okolo političnega društva! Bodite mu člani ne samo z besedo, ampak z dejanjem! Plačujte redno svojo članarino, delujte na podlagi pravil političnega društva! Pravila sama po sebi so mrtva črka. Vi, za-vedneji Hrvatje in Slovocnci Istre, ste pozvani, da tej mrtvi črki daste življenje! Shajajte se pogosto, dogovarjajte se, širite narodno zavest, odpravljajte neslogo, ker je ta največji sovražnik naš! Polje dela je ogromno. Vsakdo, ako le hoče, rnore kaj storiti po svojih močeh, ne da bi se zaradi tega pojavljale osebnosti, ki so prava kuga na narodnem delu. Držimo sc čvrsto in sponiinjajmo se poučne pripovedke kralja Svatopluka, ki je v pripovedki o sedmero zvezanih šib dal svojim otrokom pouk, kaj vse more doseči sloga, ker samo: slogom rastu male stvari, a nesloga vse pokvari! nasledniki Priporočata cenjenim odjemalcem svoji velikanski zalogi vsakovrstnega manufakturnega ba|ga za zimsko sezono po najnižjih cenah, da se ni bali največje konkurence. — Se priporočata kot Slovenca 0. Milift F. Suimelj. Za pomladno gnojenja vseh žitnih polj, ttavnihov, pašnikov, eaunili vrtov in vinogradov je žlindra ZNAMKA Marto ZVEZDA veliko važnosti. — THOMASOVA ŽLtNDSA (znamka zvezdA) Imt za soboj 2e toliko anpebov, da jo rabijo vsi kmetovalci. — Priporoča se vslod tega vsem kmetovalcem, ki niso gnojili do*cdiy v »pomladi, da to poskmjjo. — R»dl morebitne rabe iste, naj hc vsakdo obrne na izključnega in odinega zastopnika Herman Turek db Oo. TRST - Via Sanita štev. 8 - Trst. CROATIA Zavarovalna zadruga v Zagrebu. Edina domaČa zavarovalnica. Ustanovljena leta 1884. — CENTRALA: Zagreb, v lastni hiši, vogal Marovske In Preradovlćeve ulice, - GLAVNO ZASTOPSTVO: Ljubljana, Novlsad, Osjek, Reka, Sarajevo. Podružnica v Trstu, via del Lavatoio št. II. ___Telefon 24-94.___ Ta zadruga prevzema pod ugodnimi pogoji sledeča zavarovanja: I) Na 21 vijanja. 1) Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja ln smrti. 2) Zavarovanje dote. raj« :i) Zavarovanje življenske rente. 2) Proti škodi po požaru« 1) Zavarovanje zgradb, (hi5, 2) Zavarovanje premičnin (pohištva, gospodarskih strojev, blaga itd.) zgradb in tovaren. prodajalniškega blaga, &) Zavarovanja steklenih šip Zadružno imetje v vseh dolih znaša........K 9,013.9:19.66 Letni dohodek premije s pristojbinami.......KI 4MA.2ft7.ff6 Izplačane škode..................K ff 361.169,»6 Sposobni posredovalci ln akviziterjl se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natančneje informacije daje Podružnica „Croatiae" Trst, via del Lavatoio št. I, H. n. ln glavno zastopstvo „Croatiae" v Ljubljani (tvrdka Kmet ln Sllvar). Zastopnik za Goriško: g. Franc Perko v-Trgovskem domu v Gorici. 21! M zavodih za pljučna zdravljenja. V. •• Med foni v DavosUjArosi, Meranu, Arku Ud. Jc kot dobro obneslo tredtfvo v »talni rabl.MftffiJf Hoche* olejis iu odstranjuje obolelosti sopll v primeroma kratkem iaau. SIROLINMRodtew 5e jako al as fen, tek prousročuio* ia u£inku|e melo ugodno m aploinl po£ufek. Tujimi zavoj a k t. - 5« dob! v vseh lekarnah EDLNOfcT" St. 42. V Trstu, dne 15. marca l J* 14 ker se priče niso odzvale vabilu, drugič pa se je vršila razprava brez prič in Zahirovič je bil oproščen. Državni pravdnik pa je vložil pritožbo ničnosti, kateri je najvišje sodišče ugodilo, ter razveljavilo razsodbo in odredilo novo razpravo. No, k včerajšnji razpravi so vendar prišle vse priče. Obtoženec Zahirovič je stanovitno in prepričevalno trdil, da je popolnoma nedolžen. Oni večer je on v Kantridi srečal družbo Madžarov, ki so se prepirali. Ko je šel mimo njih, mu je — re ve od kod - pi ileti'1 kamen v glavo in ga ranii na tilniku. Š I r nekoliko dalje, a kmalu so ga obkolili štirje Madžari, ki so ga dolžili, da je nekega ubil. Potem ie izvedel, da je bil neki Nemeth umorjen. On sploh ni nikdar iinel noža pri sebi. Na predsednikovo vprašanje, če je bil oni večer morda pijan, je rekel obtoženec, da ne, ker je bil spil le tri čaše piva, Ko ga je pa predsednik še vprašal, če je pil morda tudi kaj vina, je obtoženec rekel, da ne, ker mu njegova vera to prepoveduje, a Če sploh keaaj okusi kapljico vina, mu tega njegova vera ne dopušča drugače, nego da vino osoli. Zaslišani so bili na to kakor priče Julija Farkas, Štefan Lakatos in Štefan Kovacs; poslednji služi pri poljski artiljeriji ter je prišel na razpravo v vojaški obleki. Prva dva, ki no znata nego madžarski, sta bila zaslišana potom tolmača Vsi trije so izpovedali glasom obtožnice, a tu pa tam v protislovju med seboj. Ko jih je predsednik posamezno vprašal, kje je bil Zahirovič izročen orožnikom, so vsi trije trdili, da na licu mesta, kjer ie bil Nemeth zaboden, ali par korakov dalje, dočim je obtoženec trdil, da je bil izročen orožnikom na orožniški postaji. Orožniški postajevodja Rupert Friznik je pa povedal, da je Zahiroviča aretiral par korakov od orožniške postaje in 150 korakov od onega mesta, kjer je bil zločin izvršen. Isto tako je povedal orožnik Leopold Brandtner. Porotnikom je sodišče stavilo eno samo vprašanje, da li je Zahirovič kriv zločina ubojstva. Nato je govoril žastopnik državnega pravdništva dr. Totničič, ki je trdil, da je obto/enčeva krivda dokazana, in zahteval od porotnikov, naj pritrdijo stavljenemu jim vprašanju. Branitelj dr. Mandič je pa izpodbijal dozdevne dokaze ter n ed drugim rekel{ da pri vsakemu zločinu mora biti neki vzrok, a tu res ni nobenega vzroka, in zato je tem manj verjetno, da bi bil Zahirovič zakrivil zločin, ki se mu pripisuje. Omenil je protislovja, v katera so padle priče in dokaz val, da se takim pričam ne more verjeti. Izrazil je slednjič nado, da porotniki Zahiroviča oproste. Drž. pravdnik dr. Tomičič je na to repliciral in izpodbijal braniteljevo trditev, da ni bilo nikakega vzroka zločinu. „Mi vemo,* je dejal, „da je pok. Nemeth s svojo družbo prepeval madžarski, a obtoženec s svojim tovarišem hrvatski. Mi vemo, kako se bije boj med Hrvati in Madžari, vemo, da tli narodno sovraštvo med Hrvati iti Madžari, in to bi bil vzrok, ki ga smemo smatrati za zadosten, da povzroči zločin. Saj imamo o tem dokaz v včerajšnjih dogodkih na R e-v o 11 e 11 i, kjer se je iz enakega vzroka streljalo z revolver-j e m !* Branitelj je odgovarjal, da ta primer nikakor ne velja, ker se Nemeth in Zahirovič nista prej poznala, ker se onadva nista nikdar prej videla, dočim se vrši boj med našimi in italijanskimi dijaki na Revoltelli že dalje časa in so bili naši že pred 8 dnevi provocirani ter so se tudi včeraj le branili. Po predsednikovem reasumeju so porotniki i)o polurnem posvetovanju (načelnik g. Jakob Mankoč) zanikali vprašanje na ubojstvo z 8 „ne" proti 4 „da". Na podlagi tega pravoreka je sodišče Zahiroviča oprostilo in ga tako) izpustilo v svobodo. Pripomnimo naj, da je obtoženec, ker je mohamedanske vere, ves čas razprave imel Čepico na. glavi. Slovensko gledališče K današnji benefičnl predstavi nepoklicnih igralcev slov. gledališča v Trstu. Danes zvečer bo govoril z odra po daljšem času zopet enkrat naš priljubljeni romanopisec Jos. Jurčič. Jurčič! On je bil eden iztned prvih, ki nam je v svojih krasnih romanih pokazal naše ljudstvo, kako ono prepeva in uka, kako ono trpi in pla-ka. Zato smo si izbrali baš snov iz njegovega romana »Domen«, katero je predelal Cesnik v narodno igro. Ta igra se igra to pot prvikrat v Trstu in je sploh še malo znana po Slovenskem. Oodi se v času, ko so kmetje še tlačanili j oholim graščakom. Bogati, ponosni kmet Jurec, ki ima lepo hčerko Anko, jc svoj čas še kot otroka iz čistega usmiljenja vzel pod svojo streho Doinna, sinu uboge grajske dekle. Mete, ki sedaj r:a stara leta tudi je Jarčev kruli. Nihče razun Mete ne ve, kdo je Domnov oče, a ona sama skrbno čuva to tajnost. Naravno je, da sc med mladima v Jarčevi hiši razvije iskrena ljubezen. Ko pa ponosni Jurec to izve, spodi Domna kratkomalo iz hiše. Domini pa roji sedaj po glavi samo ena misel; kdo je njegov oče. Berač Urli, pravcati deseti brat, ki jc v svoji mladosti hotel poročiti lepo Meto, ga pripelje na pravi tir. Z grozo izpozna, da jc njegov oče toli sovraženi graščak Sova. To izpoznanje ga zadene kakor blisk iz jasnega neba. Sova sam izpozna nevarnost, ki mu preti od nezakonskega sina. Zato ga hoče na vsak način spraviti s poti. Odda ga biričem, da ga od-tirajo v vojake... v vojno. A Domen uide svojim biričem iu se vrne v rodno vas. Urli, v katerem šc vedno tli iskra sovraštva, dobro ve, da se Domen v svoji dobroti ne bo maščeval nad graščakom, zato pa 011 zažge graščakov grad. Sova vsled tega znori — pride iskat Urlia v Metino bajto, kjer leži ona na smrtni postelji. Urli hoče videti šc enkrat svojo nekdanjo zaročenko, pa hiti naravnost v svojo smrt, kajti Sova ga ustreli. Jurcc izpozna svojo zmoto in prosi umirajočo Meto, da blagoslovi navzoča zaljubljenca. Jc-li se je avtorju, g. Cesniku, popolnoma posrečilo, pokazati na odru to, v kar sc jc Jurčič tako lepo zamislil, presodilo bo občinstvo danes zvečer samo. Kar obstoji slovensko gledališče v Trstu, je prva benefična predstava nas nepoklicnih igralccv. Ni nas ravno malo in marsikaj lahko ustvarimo, čeprav nas veže čez dan naporna poklicna služba. Ali prirojeno nam veselje do gledališča nam daje, da pozabljamo vse, vse... »Kdor je enkrat stopil na deske, ki pomenijo svet, jim je zapadel,« pravi neki znameniti pisatelj in res je tako. Da je letos nastala v našem gledališču nekaka kriza, to pač ni naša krivda; zato pa upamo, da nam občinstvo ne odtegne svojiii simpatij. A. Boleslavski. Društvene vesti. Pevsko drultvo .Kolo" priredi dne 22. marca t. 1. „pevski večer" v dvorani Konsumnega društva v Rojanu. Ciril Metodova podružnUa pri Sv. Mar. Magdaleni bo imela svoj redni letni občni zbor v nedeljo dne 22. marca t. 1, točno ob 4 popoldne v dvorani „Gospodarskega društva" pri Tirolcu z običajnim dnevnim redom. Odbor se nadeja polno udeležbe o.l strani udov in neudov, posebno tudi od strani naših žena. Tr2aika podružnic® „Slov. plan. društva" vabi na redni občni zbor, ki se bo vršil v soboto, dne 21. marca, v gorenjem prostoru restavracije „Balkan" po sledečem redu: 1) Nagovor načelnika, 2) Poročilo tajnika, 3) Poročilo blagajnika, 4) Poročilo pregledovalcev računov, 5) Pon čilo jamskih upraviteljev, 6) Poročilo 0 namerovani zgradbi koče vrh Crne-prsti, 7) Raznoterosti. 1 Občni zb.r .Zveze Jugoslovanskih Železničarjev". — Danes, ub treh pop. ;se bo vršil v dvorani „Konsumnega društva" v R >janu IV. redni občni zbor Z. J. Ž. s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo predsedstva. 2. Poročilo tajnika. 3. ' Poročilo blagajnika, 4. Poročilo nadzorstva. 5. Volitev osrednjega odbnra, in sicer a) predsednika; b) enega oziroma dveh podpredsednikov; 12 odbornikov; d) 6 odbor-niških namestnikov. C. Volitev nadzorstva, in sicer 5 članov in treh namestnikov. 7. Razni predlogi centrale in podružnic. Ob 10 dopoldne se bo vršilo v isti dorani zborovanje delegatov. — Na zborovanju delegatov se bodo pretresali vsi predlogi centrale ln podružnic, o katerih bo potem definitivno sklepalo na občnem zboru. __ Narodna delavska organizacija Deželni odbor N. D. O. vabi za da-nei ob 10 dopoldne vse člane na važen društveni shod, ki se bo vršil v društveni dvorani, ul. sv. Frančiška 2, Potrebno je, da vse skupine agitiraj o za veliko udeležbo. V Nabrežlno je prišel včeraj neki Muller, poslan od vodstva klesarske organizacije z Dunaja; poklicali so ga na* brežinski ^socijalni domokrati, da uredi razmere v delavnici g. Cabarijo kjer socijalni demokratje — kot smo poročali — štrajkajo proti Članom NDO. — ! Splošno pa se govori, da priftne 1. aprila štrajk Ako Vos Pop*>*j Ooifcvo Boilcie i*J (•dovoljni, Kdor Se ne pozna Kathreinerieve Kneippove sladne kave, kupi na) si ie zdm en zavoi in nai io poskusi. .v. Za Isdelovanje le, le 23 let priljubljene In pristrcano najboljše kavine pijače Je bila sgra-jeraa nova velćka tvornica. Z najmodernejšimi sčroji in najboljšo napravo se je slovito Kath-reinerjevo postopanje za izdelovanje „pristnega Kathreinerja" še nadalje izboljšalo. ■ r m- . . (e ie bila Kathreinerieva 2e vedno od najboljšega naiboliSe, tedaj prekaSa v dovršeni sličnosti okusa zrnate kave sedai sama sebe. Aromatiina, izdatna, krepka, pri lem zdrava in poceni: Je Kathreinerjeva. m tuSSi TE3 v;-v itsSM .«/ . i" i •• L : "Ji JA-j tT^-T -Vf-'d.,, . .'P* V h J Ju p^JoCjp > U ™ V Trstu, dne 15. marca 1914. „ED1N0SF' it 42. Stran XI. vs h klesarskih delavnicah v Nabrežini vSii »ako so na svojem zadnjem shodu j. -nili. Bomo videli. Menda pa nimajo v ^r koliko poguma, ker je moral že jjradi majhnega štrajka pri Cahari)i pridati z Dunaja glavni zastopnik organi-f3Cije. Bržkone bodo zopet „mešetarili", |jakor je to pač njihova navada, ker iz (tntr,ilne ,,kase* Slovencem nič kaj radi De izplačujejo. _ Vesti iz Goriške. Iz Gorice. Prosim z oziromjna § 19 [jslc. /ak., da prinesete v prihodnji šte-vilki sledeči popravek z ozirom na dopis j2 Cioriškega na zadnji strani št 39 od četrtka 12. t. m. Ni res, da sem pisal Članek: „Učitelj-proletarec* v Naših Zapiskih in neki čla nek v Učiteljskem Tovarišu in ni res, da mi je dal g. Hreščak poprej svoje privo-ljenje. Ni res, da je dopisnik 1 — C videl lastne oči članek Učitelj-proletarec pisan s pisalnim strojem tipa in papirja, fcakor ga rabi podpisani. Edino resnično je, da sem sprejel dosedaj kot urednik Nas h Zapiskov dva lastnoročno pisana in podpisana članka učitelja Alojzija Hrešča-kn, ki sta izšla v zadnjih številkah Na-s h Zapiskov po inicijativi učiteljev samih. V Gorici, dne 13. marca 1914. Dr. H. Tuma. Iz Solkana. V Solkanu je bil minoli teden misijon. V nedeljo, 8. t. m., pa smo imeli pose ono slovesen sklep. Ves Solkan e bil zaradi tega pokoncu in iz sosednjih trajev je došlo k nam mnogo ljudi. Zvonovi v stolpu so peli in topiči so pokali. Pri trgovcu g. Alojziju Zimic so za->r!i hišna vrata in odšli prav vsi v cerkev. Med tem časom pa so prišli tatje skozi okno na zadnji strani hiše. Prebrskali so vse po hiši, iztaknili tudi denar, ter odnesli 1000 K. Potem so šli posetit mesarja g. Slamiča, in ker tudi tega niso našli doma, so si poiskali sami vstop v hišo. Tudi tu so preiskali, ali denarja pa slučajno niso našli, ker je tudi gospodar prod odhodom mislil na take ftosete in denar skril. • • * Sedaj pa še, kar se tiče na splošno cerkvenih svečanosti, bodi mi dovoljeno izreči tu svoje skromno mnenje. Že stara navada je, da se cerkvene svečanosti poveličujejo z zvonenjem in streljanjem. Poleg tega pa se razvešajo tudi zastave, v prvi vrsti na cerkvenem stolpu. Tej poslednji navadi so se začeli naši cerkveni krogi v zadnjem času nekam skrbno izogibati, posebno na Čisto slovenskih tleh? na deželi. V Gorici je drugače vtem oziru; tam razobešaio ob takih prilikah vsakovrstne zastave, samo slovenskih ne, dasi so udeleženci pri cerkvenih svečanostih skoraj vedno po veliki večini le Slovenci. — Na deželi pa se razobešanje zastav rado opušča. Menda se baje kakih neprijetnosti. Pač pa streljajo, dasi se pri tem mnogokrat dogajajo velike nesreče, kar je tudi dalo varstvenim oblastvom povod, da so že ponovno prepovedale cerkveno in vsako drugo slavnostno stre-Ijanje. Kar se pa slovenske narodne troboj-niče tiče, mislim da bi se bila pri današnji naši svečanosti prav lepo pedala z našega cerkvenega stolpa. Toaa avstrijski strah pred našo, od avstrijskih vladarjev potrjene trobojnice, mora biti jako velik, tako velik, da ga mora še cerkvena oblast pomagati nositi. Iz tega vidimo, kje so tisti, ki pomagajo avstrijski diplomaciji tlačiti naš že ttko strašno kilav in do zemlje ponižani narodni ponos. Slovenski kmet naj se ponaša z vilami in motiko, njegova paradna oprava bodi zamazana delavna obleka. Kar je več, ni za Slovenca. Kaj hoče torej kmet narodni trobojnici?! Iz Oorlca. Občinske volitve bo blizu. Magistratovci pač ne morejo dokazati svojih zaalug za meato, če pogledamo goriške ulice, kako ao v*e zanemarjene. Sedaj ie namerava odpreti nova cesta, ki bi vodila iz Stolne ulice naravnost do ljub* Ijanakega vrta, torej ravno po aredi meita in bila za Gorico v veliko korist. Gospod prošt Faidutti je za to določeni prostor popolnoma odstopil in dal magistratu 14-dnevni termin za odgovor. Goriški raefič »ni b-ez razlike narodnosti bi ta napredek svojega mesta gotovo odobravali. Saj je goriški magistrat na tisoče denarja izdal zi naprave, ki ni»o nič vredne, ter bomo videli sedaj, kaj bodo naredili goriški očetje ko ristnega za 'me?to ali potrebno cesto, al 00. Vesti iz Istre. j enkrat ustavi vsa nadaljna akcija ia da I bodo jugoslovanski dijaki odgovarjali edi-Oekaal. Dne 19 marca 1914 ob 4 no le na eventualna italijanska izzivanja, pop., se bo vršil občni zbor „Podružnice, Parlamentarna kriza, sv. Cirila in Metoda- v prostorih g. Jos. DUNAJ 14. (Izv.) Današnja skupna Piciga, župana v Dekanih. Noben zavedni' seja Čeških in nemških zaupnikov je Slovenec ne bi smel izostati od tega zbo- ostala brezuspešna. V ponedeljek se za- Prodajo se Stev. R vnta, okna. stopnjice, um* valniki itd. — ("lic* Piccardi __23i» Inteligentna gospodična, 1'ehinja. 21 let stara, svobodna, absot trgovske iole, z dolgo pisarniško prakso, (pi.ie na siroj) damska frizerka, ondulerka, veAča vseh Usuljarskih del .n nianicure, govori in čfako. hrvati jQ nemško, itte primerne službe. Ne reflektira na ve- , , , • ., P°"|mnenje, da ne pride sporazuma' V torek K^^rP^tterS^^V''? trebno, da se oklenemo vsi družbe, ki nam se bo obstrukciia zopet nadaljevala in bo H. nadstropje. __* 2Ž7 r""in —-----najbrže to zadnja se|a. —_—n' rovanja, ker ravno v zadnjem očigled italijanski nenasitnosti Času je v J upniki zopet snidejo, a splošno prevladuje rešuje otroke potujćevanja. Iz Opatije dne 12 marca: Sezona se pričenja, letoviščarji prihajajo od vseh Kdo je Josip Sangulin ? DUNAJ 14. (Izv.) Vaš poročevalec je Sprejme se Donato TIr Jramante H. strani, hoteli se polnijo, le nebo nam noče. izvedel o Josipu Sangulinu, voditelju biti milostno. Bilo je par dni lepo, a zdaj i voditelju italijanskih razgrajačev na trža« zopet slabo. Dva dni je neprenehema de-1ški Revoltelli, sledeče podrobnosti: San-ževalo, sinoči pa je celo snežilo nad gulin je rojen H r v a t, sin vaškega pogla-dežjem, tako, da so bili vsi vrhovi, po- varja v vasi Lukoran na otoku Ugljenu v sebno pa glava naše ponosne Učke, odeti]bližini Zadra. Niti oče niti mati ne znata takoj čevljarja fmo delo, v če I jamici Kocijančič, ulira __244 Pošten mladenič NasloV raznaSalca časnik lok Edinosti. i*če službo natakarja, pisarniškega slugo ali pove luseratni odde-_ 241 Proda se jt°;,a6kuhinj,kii omara - poka-takih niti besedice italijanskega in hoditi vedno v narodni dalmatinski noši. Občina je popolnoma hrvatska. Sin do 12. leta ni go* , je danes majes'.etično; vorll niti besedice italijanske. Tedaj pa je da je skoro ves sneg!zadrskim italijanskim šolam začelo primanjkovati učencev in lovili so učence povsod. Tako je prišel tudi Sangulin v Zader in sicer naiDrei v konvikt Tom- snežno odeti. Ali kakor da bi hotelo solnce zati da tukaj nima vreme delati zimskih „špasov zasijalo in grelo, aa je snoro ves z debelimi solzami že slovo vzel. Le Učka se posmehuje v svoji belini; tam solnce še nima toliko moči, da bi ga že zd^j premagalo. Šezona obeta biti lepa. Zdaj pričakujejo nadvojvodo Franca Salvatorja, potem pride sam naš „rešnik", ki nam dela slabo in dobro vsem v Avstriji — grof Berchtold „von Albanien", da se sestane z italijanskim ministrom San Giuiianom. Bosta pač zopet kaj skuhala proti sovražnikom Avstrije, t. j. Italijanom — a pardon, Slovencem... Srečni mi, ko imamo take skrbne varuhe! Kvarner se blesti v solnčnih žarkih, a po njem švigajo slikovite jadrnice ; danes je morje tako lepo, mirno, a včeraj tako nemirno, viharno, grozeče ... Isto-tako se naš tu bivajoči narod pušča striči, ali tudi pokaže kdaj, kai premore.. . Samo, da mu sovražnik prej ne zadrgne zanjke že ovite okoli mišičastega vratu. Lepo je sanjati o prihodnjosti, a grenko je gledati, kako se tujce vriva, kakor pi-jnvka v naše meso, v naše telo 1... Druge slovenske dežele. Dr. Kttiarjcv dan. Gorenjska sokol* ska župa v Kranju priredi v četrtek, dne 19. marca 1914. v Sokolski telovadnici v Kranju Dr. Kušarjev dan, spojen s Sroslavo 5ooletnice ustoličenja zadnjega oroškega vojvode na Gosposvetskem Polju. Spored; 1) Anton Foerster : „Podajmo si roke, Sokoli l", 2) M. Marinček: Predavanje: Sokolstvo in dr. Kušar, 3) Anton Foerster: „Pesem koroških Slovencev*, 4) Fr. Dolžan: Predavanje : 500-letnica ustoličenja zadnjega koroškega vojvode na Gosposvetskem Polju, 5) Nastop Članov: Va|e na konju in drogu, 6) Oskar Dev: Koroške narodne pesmi: a) Dober večer luba dakle, b) Gorjanska, 7) Nastop članic : Raja Ine vaje, 8) Alegorična skupina s petjem. — Začetek ob 5 popoldne. _ BRZOJAVNE VESTI. Jugoslovanske in italijanske demonstracije na Dunaju. V znamenju makaronov. DUNAJ 14; (Izv.) Danes so se zopet ponovile demonstracije jugoslovanskih dijakov na dunajski univerzi. Že okrog 4 zjutraj je zasedlo okoli 80 Hrvatov, Srbov in Slovencev vseučiliško rampo, a ob j zjutraj so se jim pridružili še drugi, da jih je bilo nad 300. Okrog 9 so prišli laški dijaki, a ko so videli Jugoslovane v znatni premoči, so se utneknili, ne da bi bilo prišlo do kakega spopada. Nato je prišel med jugoslovanske dijake rektor ar. Weckstein in jim izrecno izrekel priznanje na njihovem dostojnem in mirnem vedenju. Jugoslovansko dijaštvo je priredilo nato rektorju veliko ovacijo. V. smislu obljube, ki so jo dali rektorju, so Jugoslovanski dijaki Še pred 11. uro odšli z univerze, a so pred odhodom zapeli himno „Lepa naša domovina" in druge narodne pesmi. V dolgem sprevo du, v katerem je bilo nad 500 dijakov, so odšli pred sedež jugoslovanskih društev, kjer so se po ponovnem petju „Lepe naše domovine" mirno razšli. Med občinstvom, ki je gledalo dogod ke na univerzi, je vzbujalo veliko pozornost in mnogo smeha dejstvo, da so imeli vsi jugoslovanski dijaki za klobuki zataknjene — makarone. Kupili so jih več ška-telj in si jih potem razdelili med seboj. Nekateri so jih imeli zataknjene za klobukom kakor rožičke. Ko so prišli Italijani na vseučilišče so jim naši dijaki mahali z makaroni. Zvečer se je vršila sbupna seja vseh dijaških struj in se je sdenilo, da sc Soba meblirana !Xj ."3 rarnoto 4:1, vrata Iti. Na prodaj odda ij»'m v ulici 240 krava, čiste _ junica t«r 9 ček, ki tehta 120 kg. Pojasnila daje Al. Z Kanalu. švicarske pasme, tednov stari jun* " e k a v 2211 Sv. Jakobčani! pTroi?. ho Vam n ,rn.' t'arupo St. Gia-0omo.Htv.17_ nit ATA SOS I C. ,73 Soba in sicer najprej v maseo, da se je naučil laški, potem pa je šel na gimnazijo. V Zader je prišel s karakterističnim dalmatinskim kaparonom in n. stopnico rdečo čepico. Mature ni napravil. In to je sedaj voditelj — italijanskih razgrajačev ! UODra prilika I ! ! Učenjak obsojen v dveletno ječo. PETROGRAD 14. (Izv.) Znani uče-niak-slavist Baudoin de Courtenay je bil obsojen v dveletno ječo, ker je izdal brošuro proti ruskemu absolutizmu in centralizmu. Ban Skerlecz v Budimpešti. , _ BUDIMPEŠTA, 14. (Izv) Ban Sker-'ITOfla SO lecz je dospel danes semkaj ter konferi- sti,na-ral s hrvatskim ministrom Pejačevičem in z lepim razgledom odda s.. ,,ri mftjhn| družini v ulici Kisnrts *tew !», Ilf, nad —— -'1H Neverjetno nitka 1 . - cena ! Uela kmetiia na prodal - 6 minut od ceste Bazovica-Heroje PnmorsH. - N„lov: Ana Satelšek v Poreko (Tttra) v Škofijski palači. 207 Plesna Sola od 8 do 10 zvečer so v rji drnStva-' pri Sv. Jakobu. Proda onsumn. 212 ministrskim predsednikom, grofom Tiszo. Posvetovanje je veljalo zaciji hrvatske vlade. parlamentari- Plesne vaje rani „Narodnega »loma Šivalni stroj Singer po ugodni coni v ulici Petronio štev. 2, go-224 >t.> vršu vsako nedel do 10 zvečer v spodnji JO 01 Slovensko gledališče. V nedeljo, dne 15, t. m., ob 3.30 po poldne kot k r o n * k >-. za dvo uri dnevno ... m.u mi unuvno sprciino takoj družina v ulici S. Cilino 22» ko priporočamo najtoplje našim naročnikom. cenjenim dere 18, I. n., vrata 11. HO sprejme pur boljiih gospodov pri slovenski družini v ul. Ilelvo- 2:»| EpileptlCnl bolniki. Pomoč iz ozdravljenja se vam nudi potom polzkušenega zdravljenja. Trajna zdravljenja brez povrnitve. Bolnikom daje brezplačna pojasnila zdravniški zavod specijalista Dr. A. Szabo Budimpešta V. Grosse Kronen« gasse 18._ Prodajo se zemljišča na Greti 72 klaftrov "tw ww K 1800, pripravno za onega ki dela v prosti lukl. Pojasnila : Ivan Itaubar' m na G roti, blizu vodovoda. Proda se tudi hWc« I v ulici deli' Istrla Stv. 120,_ ^jj Proda se v ulici Oelsi 5. mlekarna h prodajo zelenjave in adja, vina in piva. JVeč se izv« zve 203 Berlitz Sclrnoi. Odlikovani zavod za podučavanje jezikov. FrancnBko, hrvatsko, slovensko, italijansko, angleško, nemško, i . , - . - -—- 2&MLJJ« Stanovanje Gospodična in hrano dobi po/iten delaveiB v ul. San Marco 4, III n (199 25- letna, intoligerjtnn, veSi^a slovenakega, Iti-lljanikega in učiliščni profesorji. Vsako sredo ob 0 uri zvečer brezplačne konference v francoskem jeziku. Poizkusni pouk brezplačen. Noro ravnateljstvo. Različni poboljški. Ravnatelj dr. Charles Vieillemar Trst ulica Sani ta 10 I. Za Informacije ia lekcije od 8 zjutraj do 9 ure zvečer. na deželo. Prijazne ponudbo je pošiljati na naslov „Inteligentna", poAtnole»eče. glavna poŠta, Trst. 221 Najnovejši stroj, pobiltvo. Štirje predill. unoeli Gilfl NALI OGLASI PS se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tiskane besede ne računajo enkrat več. Najtnhma pristojbina znafo 40 stotina. Več spalnih sob proda mizar Anton Mihalič v ulici deli' Istria 10, I. nadstropje. Lastno- ki rabi ca liranje Is ... - " ve«nj«, "lfgantoo »tirje predill, upogljiva mizica, K f50 arup jeanostovnejil K 110—, tretji za drutiniko rabo K 64-— h ise ui jam.tro za 3 let«. Izredna prilika samo v ulici 8 a Oiterim 7, dvorišče. 19« Na nrnriai in ,tol'l<,( izdelano priuro-ntt jjruudj ,to ga vrt. Proda .e u! polovično ceno proti takojnjemu pla'ilu. • Vili* Emi ia Pendice Bcurcola 353.__(9,1 ročno solidno in garantirano delo. Cene jako uizke. 2411 Prin/iMifa 00 ff°stilna Nno ulica Com-m|iurutd OD mercialo 7, kjer so toči'vi- pavsko, briško in istrsko vino, kraški teran in vcJno sveže pivo. Izborna kuhinja. - Priporoča se udanl Anton Ž m a v c, voditelj. 234 Proda se hišica pri Sv. Zgornji 800. Mariji Magdaleni 235 Odda se takoj soba z dvema posteljama v ulici Sorgente 7, II. desno. 2M Izboren pristni istrski med se dobi po ugodni ceni v ulici Farneto 7, I, levo """ zi-mljišče čez 1 < M K ► klaftrov po ugodni ceni. Naslov : Andrej Ho-gent, gostilničar „Pri cesarju* |K>d Obeliskom na Opčinah.__238 Proda sa Zemljišča v parcelah 80 ,,ro,lajrj 10 T'godni plačilni pogoji, Na prodaj okolici. Naslov Inser, odd. Edinosti. ugodni ceni. tudi hišice v 2<>') Orkestron Edinosti. dva velika na pruda j, za gostilno. Naslov Inseratni oddelek 244 Cenejša kava! Najfinejša Soja-Perl bobova kava, enako pečena, izvrstnega oknea in izdatnosti. Nikako žito ali pa sladje. Pošiljutve na vee kraje AvBtro-Ogrske. Poštne pošiljat ve netto 4 in pol kg. K 480 poštnine prosto Najcenejše in najboljše kavi enako blago. zsolnlco Kove „Sontoio" Kralj. Vinogradi 1573, Češke. Briljantna ekzisteaca Za prodajo nove izbOM6 kave (ne pečeni ječmen) se iščejo zastopniki ki bi obiskovali zasebnike proti proviziji 20%. Poskusni uzorci brezplačno. Franc Mrrsner. Kr. Vinogradi 1533. ALLA CITTA Dl LONDRA Oknsnn izbira pomladanskih oblek od navadne do najfinejše za gospode in dečke. Velika zaloga blaga za moške obleke, katere izdeluje moderna avtor, lastna krojač niča. Eleganten kroj po nizkih in poStenih TRST - ulica delle Poste št/. 5 - IVO KROŠEL - (jirej M. Salahni) - TRST CoSSfi V Trstu, dne 15. marca 1914 „EDINOST" 8t. 42. Za pomlad in poletje! Krasne obleke, površniki i. ir. za gospoie, dečke in otroke. Samo dobro blagol Trst, ulica Ponterosso 8, vogal ul. Nuova 13. fine, elegantne obleke, katere izdelujejo najboljši krojači £epe, res iobre obleke za moške oi kron 26* — naprej. Najnižje stalne cene JADRANSKA SANKA TRST, VIA CASSA Dl RISPARMIO 5 (LASTNO POSLOPJE). KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, rente, obligacije, zastavna pisma, prijoritete, delnice, srečke itd, VALUTE IN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje in blago ležeče v javnih akladi&čih. SAFE - DEPOSITS. PROMESE. Brzojavi: JADRANSKA. VLOGE NA KNJIŽICE K> « 4 ? od dneva vloge do dneva vzdiga. i Rentni davek plačuje banka iz j svojegB. OBRESTOVANJE VLOG na tekočem in žiro računu po j dogovoru. FILIJALKE: DU IMOVNI K KOTO K urni j ana METKOVIĆ OPATIJA SPLIT ŠIBENIK ZA DA It MENJALNICA. AKREDITIVI, ČEKI IN NA KAZNICE NA VSA TU- IN INOZEMSKA TRŽIŠČA. Živahna zveza z AMERIKO. REMBOURSNI KREDITI. PRODAJA SREČK RAZREDNE LOTERIJE. URADNE URE: 9-I21/,, a'/.-B. ESKOMPTUJE: srečke, devize in papirje. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgubi, revizija žrebanja srečk itd. brezplačno. STAVBNI KREDITI, REMBOURS-KREDITI Krediti proti dokumentom ukrcanja. BORZNA NAROČILA. INKASO, Telefoni: 1463, 1793 in 2676. = E8K0MPT MENIO. = Velika zaloga obuval za moške, ženske lia otroke čevljarnica Mskolič TRST al. O. Caprln 16, vog. ul. delit Guardia 22. Prevzema naroČila po meri in popravlja LASTNA DELAVNICA. Gostilna Max Trtt, Via Petronlo 7 (pri nov. trgu), Tofil se istrsko vino po 72 vin., na dom po 64 vin.; od 5 litrov naprej po dogovoru; domače črno in belo vino, kraški teran, vipavsko vino in Dreherjevo pivo. Točijo se tudi vsakovrst^,' likeri in žganje ter kava. Kuhinja vedno pripravljena z gorkim i in mrzlimi jedili. — Postrežba solidna. CIauamai I Ako se hočete ceno OlUVOnUl1 :::: obleči, pojdite :: v prodajalno izgotovljenih oblek ALLA C1TTA' Dl TRIESTE Trot, ulica Giooue Carduccl 40, kjer najdete obleke, paletot, ranglan za moSke in otroke, knkor tudi velik li-bor blaga za obleka po mrl. Hlače in srajce za delavke v veliki izberi. ALLA CITTADI TRIESTE TRST - Ulica GloiuA Carduccl it. 40. IZREDNA PRILIKA!! Jzgolovljene obleke za odrasle in za dečke, jesenske in zimsko suknje (palotots), ranglan; velika izbora manufakturnoga blaga, tudi na obroke. KonkuronCno cono. — ulica Barriora vecchia štev. 29, prvo nadstropji. Od 2 pop. do 7 mier Ivan Krže Trtt - Plazza O. Olovannl It. I koMaJakih ta kiotarakft n(nI AftlOf« UIb od loaa la plataala, Ural* brcat, 6*tatov la kad, ■odtokov, lopat, rdkt, aH h vao kbvnUlk kolov, Jotboaov la mM .ter aaaago dneft U. t&TS: Priporoča pL, nkiajako poaodo vaako vnte bodi od aessilaaa, m aalja aoulla, koaiterja ali eUka, aadaljo pa«—^ Uolka itd, - Za motUaMaijo pipo, Ugtfe la ateUaao posodo aa tko. Zobotehnltnl ambulatoril Ermanno Schultze Trst, ulica Caserma štev. 17, II. nadstr. Posebni zavod za umetne zobe brez ustne plošče. Plombiranje z zlatom, platinom in porcelanom. Vsa dela brez bolečin. Zrav-nanje krivo rastočih zob. Zmerne cene. Sprejema od 9 do 1 in od 3 do 6 popoldne. m—m Tehnična poslovnica mmm FRANC & KRANC, Trst, (prej Schnabl & Ca Succ) dobovotti Tfti|yoo B«|Hvrttaa)«o Mttrfo m kaaeto. pili, lpojai pila 1» aotorjo M aafOa. >l>tM „Diaaal« atojado la laftafe oatnjka. Lak—OMi aa kadi I« paro, Pravaraaja irio ladnatrijahlk tovarn kakor t UM n aoko, otrojl n proizvajanja olji, tovarn leda, »troji M kMIIOllMIO, stnM to toma aa oooMat, otrojl to aaaalha)a aa aiiaroko Ofcrt, oaatntoa kmijatav, droMjaalo raali&Mga blaga, kaaMoo tovam M. HaMMaajo aa oloktrlftee rovetflovo to praaaa moli. Kaktrlloe vaHaoto la *0 (Uft) aiatan Padratti, kakor tudi vadigaU aa blago. Stroji aa kotalko to Im obrti. iiOorio traoooMJa Sasalke to etvl vaako vnOL SkladiMo vaakovvatolk tekailaifc potnbUto. Voakovtatoo aovU tiedje to •troji m poljodalatva to prala aa vtoo. Olja, aaauhL pipa Itd. te .▲adoro" najbolji la a^aaa^U pokrov kil. ---PraradMl ki aMafe aantov aaloal. — — — C. HATTICH ar ar la kroaemetrlat Trat, allea Nnova It. 84. Ob priliki odpretja aore urara« la zlatarnico pri- Iiorotam avojo bogato za-cfo vsakovrstnih ilatlb »rebrnih la Joklealh ur. Specijaliteta t Natančne are aajboljiih tovoren U Oeaevo. Poprava ao It* vrlnjejo po Jake smernih cenah la s Jaaiatvon. RESTAVRACIJA flURORfl Trst, ulici Cirlucl flv. 11 Vsak večer od 7. do polnoči velik koncert pri katerem todeluje srbsko-nagjarski Opozarja se ceiy. občinstvo na izbrani spored različnih komadov in narodnih pesmi. Ob nedeljah in praznikih Matinee. i VSTOPNINA PROSTA.: Za mnogobrojan oblak se prlporoSa JOSIP DOMINES. Poleg renomirane« Goeiaovega piva aa toči pivo Keuchel-Brftu Is Kulmbaoha. Tržaška posoJilĐiea In hranilnica Poltno hranllnldnl raAun 10,004. Posojila daje na vk^jtibo, na menice, na zastave in na amortizacijo za d&ljSo dobo po dogovoru. Eskomptiue trgovske menice Hranilne vloge •prejema od vnakega, 6e tudi ni ad in jih obrestuje po *r 4 Vlo -m Vočjo itaioo vloga in vlogi na tekočI račun po dogovora. Kontni davek plačuje zavod sam. Vlaga se lahko po eno krono. Oddaja domade nabiralnika