POŠTNINA NA DOLGU Pohorska politika Nepodkupljiv list za pohorski narod CENAi n Pokori « in Kozjak Din 4'—, za Kobansko, Kranj« sko in drogo inozemstvo: 1 DOLAR Mesto telefona: Postrešček št 17 Leto XIII Ribniška kota, dne 31. fanuar/a 1931 Izhaja po potrebi in za potrebo Manifest pohorskemu narodu- fK Oh. politika tl naša. kam ušla si. kie sl? Zašumeli pohorski so lesi... 'Po — naroda póhorskega sómoodingJtvi Po —s sovražno Dolino spravni daritvi, Potem, ko je naro-d planinskih žrtev dovolj Odnesel iz meščanskobojnih polj Braneč svoje meje, ki so se zaprle,, Da ne bi te nizke kulture gor udrle, Podeč civili^RcVo, ki naturo liže Pà ohranivši Pohorju vse stare viže. in 10briišk-2 jn ribniške vse riže Ko je zavr,r°1 auto-in moto, še , B| ' bicikelj: Iz svojih dilc in, sank in kj*pelj samonikel, Ki sé je arnik: Areških zelišč napasel: Iz svojih tolstih ovc in kozlov samorasel, Ki v stari .veri hoicerjev je stanoviten, V tradicijah je .totPma s -mobiten, Ko zvesta mu ' beleži' letna kronika Da piska klarinet in še hrešči harmonika Ko štajeriše gode še poskočne, Ko ne p or n a še filme z”''*'"' Na ti bsttovi večno rovtarskih načel tCi *jlh*’le pohorski je narod zrel. ft.r p.S'/.oiVU planinski monopol /7 o " v črk? ji ?treh je SPD simbol,' Ko zgodovinske te rèsnice ugotavljamo, Vsem Kranjcem, Kóbancem in drugim I Wmm “\mo: Državo póhorsko mi ustanavljamo': Rem puhlicam Pohoriara Ad maiorem SPD gloriam. S(vot>odna jP(o&oraka) -D(rMava)S Na črkah treh portos in slava: A r' I’.’TÌÌh — molzna krava Pasoč se v. fratah, jasah, na glažutah Pri žgancih, siru, skutah, j Kjer o vos so nam sestre, kózli bratje, fS-W ; 1 S Planinska vlada. Vsi avtohtoni in državotvorni, T r' ' j1 ?:■>!-■ C Y?\ o rmOTTH. Smo neodvisni, smo visokostojni A ì'V' ni V državi naši dobrodošel vsak turist, Z državo našo je odpravljen potni list. Pri nas svoboden pisk. in vrisk — I svoboden tisk Svobódne enaparne ture — brez kontrole brez cenzure Brez pravnikov državnih brpz škandalov javnih Mi narod smo enakopravnih! Planinci! Pohorjani! — novi državljani! Pri Bajgotu vaš rotimo, — s to državo mi živimo: V nji veselja !e uživat, v nji svoj zadnji mir počivat! |:.SPDßfc* cresca*, floreat, vivati Pri Ribniški koči, 31. t- 1931. Čim doktor Davorin ie s vršil pravo, Je prišel v lepo Pohorsko državo. In v SPD ie kabinet že stopil zgodnjih let. Predsedniški turist — absolutist Je slavnoznan — tiran! Povsód — celò ori Bajgöt — despot! Med nebom in Pohorjem razpet Turistovški atlet. Noseč vse. kar planinsko leze ino gré Na glavi, ramnih. plečih cel naš SPD. Mož disciplin in veličin — planinski šin (Poznavalec cvička in še takih vin): ' Ministerski predsednik Davorin! Minister drugi Je »prosveten«, Na razni' dvorih ie poslanik, Družabnik v damskih krogih fleten (Sicer najboljši je botanik). Al’ rožca prava je. al’ plevel, To ga uči sam hožii Stvarpik, Na fantovska si orsa le nrioel En pušelc bridkih, liubosumnih arnik. Oa roža, «avžentroža čaka. PreJél kolajno bo minister Jakal Ministerski SPD predsednik agilni: Minister treti! — gradievlnskl Je arhitekt planinski. Telesnosti — ielenskosioke. Duševnosti — dolensko ie globoke. Je rojen v raznih kraiih na obroke. Četudi v grlu ni mu póhorski še krof, Zna vendar pesem jägarsko devetdesetih štrof. MožJ iz cvička porojenega, Le v cviček zatopljenega Ne zmoti še na ifletneiša planinka. Je njemu le Umetnost In Vržinkal Iz žena gleda, raita, špekulira. Mu koča Ribniška — najresnejša oviral Je literat — ie »človek iz samote«. Je advokat — ie »paragraf pomote«. Sò prišle nani finančne krize, V nervoznosti si nohte grize. In ko grozi mu še zadružnlški oolom, . Takrat se on lovi — za póhorski fantom. In gniavi. stiska, špara. Je zagovornik vseh planinskih taks. Za Ribniško ie treba para! Al’ ni takó Jinancmlnlster Maks? Minister vseh notranjih fe zadev Prav močnih tac — nolitični naš lèv. Zapisnikar — planinske gmalne Beleži, vodi — lavile talne; Je policijski detektiv — ooznà vsak knif. Pri sejah huda zver — v planinah amater. In "se za božji Ion — zato pri kočah Je stnr« Con. No. kdo le mar? — Živel minister »BožH — dar!« -, Po póhorskem telesu lazi.’ Po SPD trebuhu on gomazi. Al’ zdravo le sreč in drobio In obisti. Al’ tud’ na znotraj dobri so turisti Pri smukanju se v redroga pokaže. Vse pike gladko on pomaže. Pokliči ga in ga dobiš: Na belem noliu Rdeči križ. 'rij Al’ ni vrag, če le tak mule» tf- , ' ‘i (Mu epi pravilo Sekulc) Minister je brez avta — per pedes Aposto* lorum Z nami bodi »in s.ecula seču lorum« Amen! — On ne bo frdamen! O Bog mu dai — smuk v sveti ral — Minister zdravstva —• doktor Vekomaj! Iz SPD trebuha — duša kuka In dela ture In se smuka. Za n lo leti. io z mašami lovi ^ Minister vere — !o drž!. On zbira oóhorske ovčice, A so planinski kozli vmes. Jim ni do oóhorske resnice. Jim ni do póhorskih nebes. Antonius) Planinski evangelij nam razlagaj, Razgrni — póhorski brevir, Takó v nebesa nam pomaga! Minister božii— naš pastir! O. eden trdno se drži za ta ministrov stol, četudi kliče kufre gor, kufre dol Z nasveti je navezal on trgovske stike, Poznä vse internacionalne trike. Je za državo — s tem minister trgovine. In molze Kravo — š — oóhorske planine. Je tu ministerček 'M nemirni dirindajček, Ministerček za šume — nainridneiši bezlaj-ček! Je živo šijo — motovilp — ne Jelo ne pilo vedno hodilo! Na tilniku binglìà. z nogami.cepetà. Predsednik ga drži, da v šume ne zbezlà. Od vseh, W osebpostl še najbolj markantna. Ki vodi belo-rdeči referat Ki mu markacija Je nrav elegantna, Ki je stezicam, cestam dobri brat In vsem potem najvažnejši tolmač. Prometni ta minister ie: Merkšč! . In. vodi ribniško zadružno banko. KI dnevno mu beleži manko Ostanka deležev — minister Stanko! Dober le minister póhorske zoologije Živalske on nožna arenile. Zna delati posrečene prognoze, Predpiše potne doze Za pianlrske bike in planinske kozel' S peresom pohorskim nam vžgfe pobudo. Odkriva na papirju gorsko čudo. Novinarski minister — Udol Koló Je zavrtel in stroj Čez pisanoreklamni pašnik, Za SPD gre v boi, v boj Minister propagande — vrli Strašnik! A med ministri eden — prepirov vseh se« ialec Minister pravde — opoziciionalec! Bergoks —, ki kritični ljubitelj koč. Ima le v opoziciji svoio moč. Od nas se ie obrnil — proč In sam gredoč — Berg — oč! Ne zmeni se za celo kompanijo — Adiio! Märica — mož aprovizacile Skrbi za vse realne gracile. Gre ž nilm vsa kuhinja in vsa zaloga vinska: Minister je prehrane: Živio kuharca planin* skal čuvaii koč in njih oskrbe, varstva. Na drugi strani so ministri gospodarstva. Minister brez oortlella Izvršujoč povelja Na krilih SPD noleta. Zapel Je vsem: na mnoga leta Pohóricus poetai Urszofavne vesti. Inozemstvo. Tuzemstvo. Zanimiva mednarodna afera. LIMBUŠ, dne it, januarja o polnoči--- Izvirno poročilo našega posebnega poročevalca N. Bizgeca.) Kakor doznavam iz popolnoma zanesljivega vira, pripravljajo ter organizirajo tisti čestiti prebivalci ter mestjani mariborski, ki jih diči jo vzvišene ter odlične vrline neskaljenega ter neomadeževanega sam-čevstva, ali kakor se zlomku že pravi, viharen ter, gromovit »juriš« na Pohorsko vzpenjačo z namenom, da pospešijo akcijo za gradnjo omenjene vzpenjače, ker so interesi mariborskih samcev resno ogroženi z uvedbo novega davka na svojstvo ter lastnost samčevstva. Upäjo namreč, da se bodo z vsakodnevnim v »lüft-dviganjem« preko meja mariborskih širin in višin ter s stalnim prenočevanjem pri Mariborski koči in tam v bližini, izmuznili obveznosti plačevanja takozvane »samčevine«. Mariborski samci so namreč v svoji,prirojeni* bistrini pogruntali, da ni Pohorje niti mesto in niti trg, kjer obstoja obveznost odrajtavanja blago-čestite »samčevine«,- ampak pravzaprav čisto enostavno gorovje (pardon! — danes je država. — Op. ur.), kjer se v smislu zakona da,yčna obveznost »samčevine« nehava. Na drugi strani pa doznavam iz povsem verodostojnega -vira — pr’ moj ko-kuš, da je taku, če né verjamete me- ni Bizgecu, pa se pojte solit — da se pripravljajo mariborske »frajle« na temeljito protinakano, da iznajdljivim mariborskim samcem na vsak način štrene zmešajo in Pohorsko vzpenjačo onemogočijo. Kakor zatrjujejo v merodajnih krogih in kakor se celo že šušlja po kuloarjih lajterš-berškega ter kolonijskega javnega mnenja, so namreč mariborski samci mariborskim »frajlam« ali »samicam« precej všeč ter je razburjenje in vznemirjenje v taboru mariborskih Evinih potomk povsem 'razumljivo. In potem pravijo celo, da grozi nevarnost tiste davčne bolezni »sam-čitis« tudi oni drugi polovici samskega oziroma samičjega rodu. Spričo vseh teh velikih nevarnosti ni izključeno, da bodo mariborske samice spričo vztrajnosti ter neminljivosti znanih omreževalnih nakan ter poizkusov svoj načrt radi preprečenja Pohorske vzpenjače uveljavile. Ravno radi tega so — to sem jaz Nace Bizgec izvedel iz prvih virov — organizirale ogromen pohod k današnjemu planinskemu večeru. O dogodkih, ki so ob napetem vzdušju ter nevarnem ozračiu na bližnjem ob-- zorju, sledijo tekom noči od Vašega poročevalca, ki sem jaz Nacek Bizgec, še podrobna ter natančna poročila. £ep uspet} domače tvrdke. Jezerski vrh, 31. januarja. Že več 'let smo imeli priliko opazovati, da se naša zemlja nekam čudno,, neenakomerno maje. Iz neprestanih potresov;, poplav, 'rušenja hribov , in kabinetov, vojsk, 'kak in lakot, se jè moglo "sklepati; ^ gotovostjo, da nekaj na zemlji hi v; redu. Društvo narodov; ki čuva že-» meljfeki mir, je ustanovilo več -komisij, ki so pri preiskavi čudnih že-, meljskih pojavov, končno ugotovile, da je vzrok vsemu nemiru zemeljska os, ki se je v teku. stoletij toliko obrabila, da je na .njej se vrteča zemeljska obla nihala na . vse strani. Železo je bilo premehko in precejšnja . teža zemlje ga je oglodala. Društvo narodov je na podlagi izsledkov komisije razpisalo natečaj za dobavo nove zemeljske osi iž najboljšega železa. Licitacije so se udeležile vse svetovne železni-: REMŠNIK, 31. januarja. Kakor znano, se znani človekoljub in narodni mecen, kobanski metropolit g. Pavel Vidič že več let z njemu lastno energijo trudi, da bi podaljšal zvonik pri Sv. Pankracu. Znani so že poskusi, da bi ga'podaljšali z ognji, ki bi trajno 'goreli okoli zvonika. Ti poskusi so le deloma uspeli. Zvonik je namreč zidan iz lomljenega kamna, ki ima zelo majhen raztezni koeficient. Kljub temu so ga z vročino podaljšali za 124.6 cm, kar pa je za kobanski ponps premalo. Sklenili so zato, da ga podzidajo za ca. 150 m. Ali delali so račun brez krčmarja. Hajthverovski tisk je namreč naenkrat zatulil, češ, velika Avstrija ne bo stala v senci male kobanške dežele. Avstrijski ponos tega ne prenese. Landbundovci pa srdito kriče, da bi jemala senca zvonika, ki bi segala skoro do Gradca, solnčno luč njihovim poljem. Agrarni pogin dà bi bil neizbežen. Sedaj ima celo zadevo v rokah Društvo narodov. ? Obe državi pa na tihem mobilizirata. Velika Svobodna Pohorska Država je s celim srcem na strani male, a prijateljske države Kóbanske. narske tvrdke. Po daljši- debati je Društvo narodov danes sklenilo s 504 glasovi proti 1, ki ga je oddal neki zastopnik ljudožrcev, da dobavi novo zemeljsko os širom Pohorja najboljše znana železna firma PINTER & LENARI! Maribor, Aleksandrov» ctòta. Omenjena tvrdka dobavi ca 15.000 km dolgo zemeljsko os z vsem potrebnim manjšim in večjim priborom. Dobavi pa tudi vse štedilnike, nože, vilice, lonce, žage in nočne posode, vse žeblje in žico, kljuke in postelje, sploh vso železnino, ki jo bodo rabili delavci pri f montiranju zemeljske osi, Mi čestitamo domači naši firmi in njenima lastnikoma, ki sta oba priljubljena Pohorca. Ako bo od zdaj naprej zemlja pravilno funkcionirala, dobita brez dvoma tudi Noblovo nagrado. Telegrami potfrskit) svetnikou. S v. B o 1 f e n k: Pohrska uspejoča za gvišno zažihrana — ne bo šla po lufti — se bo vlejkla po zemli — Šmolda dejla zobe — Zloude plete Strike vun s sra-bota. — Sv. Bolfank: Marpoška koča dobila fibr — poklicali dvo fuma dohtarou — prišli toki. ko ludom očejse odpirajo no toki, kò jim zapiraio — konstatirali. nè rohli ' konkurencrematiš — mare srouta ležet — ni kous na planinski ples. — Sv. Oreh: Južni ženirji južno cesto trikrèt mirili — use glih niso prišli na vrh — bój kène vejo, kak visäko je Pohrje. — Sv. Oreh: Cesta douta na Ruše že blizo Dröve — 11 prcento pre-visäka, 7 preniska — usé tiči u žokli — letOšni fošenk u Rušah no pr Ruški pr sami kisli župi. — Sv. Oreh: Temoe-retura Ruške pod ničlo — padavine dvo nò nè Prtič milimetra— športne vade zmenkalO — na usé kroje rekordiš smuk. — Sv. Primož: Pohrski Tijek drgoč na ndeah — Ioni pr gospoude Večerniki u plonke butno — u koši šinik vun vrgo — drgoč frišn pr glavi nò zdrau pr jeziki. Po4>rs%o-/ogrska, Vun poprovo no cou prtopào pohorski Tijek. Jas sn lušn jóger, imdm Šamborja, imam zaubr-dékle z mojga Pohorja. Tam, kò drfvje cvéte nò se zeleni, u téstem kroji majo dékle spl. Zjutra zgouda ustönem, pojdem si po gvir, strejlam zajce, šnepe, dé mom poun kanlr. f Al moj Sämbor mlödi le tam. ta preži, na ta hram, kò majo dékle spl. • Zaj, kò pride zima, že usi gou’dni sa, pohrski srjSki že kasmótl.so; dom sl gr na kamplo mojga Šambora, poka zeksara prgnati zna. Oh, kelko drugih ludi, kò u težovah so, kò jih sounce peče, teško dejlajo, jas pa u senci iògam nò se tam hladim, kor pred mene pride, usé ustrelim. ZvéSer dékle vóbitn: nnjdi k men na štanf, dé ti bom pokdzao, kak lovi tvoj fant! jas sn lušn jóger, jas sn gare sin; če pred mene priđeš, pa si — hin. v Smrt odličnega mecena. . Urh Poživuik mrtev, j (Brzojavka ob sklepu lista.) RIBNICA na Pohorju, dne 31. januarja. Nenadne smrtrje umrl danes zjutraj ugledni pohorski meščan g. Urh Po-. živnik. Vsled debelosti ga je zadela kap. Zadnja leta ni prijel za nobeno delo več. Večinoma je potoval po Prlekiji in ostalem Orientu, ali pa prirejal neverjetno razkošne pojedine. Živel je od obresti deležev Ribniške koče. Hvaležnost bodočlt}. »Zdaj, ko se vzpenja že vzpenjača — za nòvi rod Igrače -y'ìjj Na pohorskih vršacev rajjjj Kò s »činkimi« avtomobili-Turist in smučar sili V zimskih plani in šum sijaj! Čemu še SPD. Ko že vsak otrok ve, Da tud’ brez njega gre.« Plan. ples In po&. Jezernik. Da zgradimo še letos pri »Cerkvici« Ribi niško kočo, Vse se v »Unionu« vrti Bakhu in Veneri v slast: j| V Ribniškem jezeru pa se nad hruščem Jei zernik togoti: Glej. da je nam ne zastre jeze njegove Vihar. Podlistek. Pomladanski islet na zeleno po fior je. Spisal Jurček Frnikula \ učenec I b razreda gimnazije. U petek zvečer je čital moj lubleni oče v večerhiku premilo štorijo »Sv. bòl-fenk in pohorske lisice«, ki si jo je /.mislil moj prelubi profesor Mišič. Pa je rekel: »Zdej mi je tud že vsé glih, zdej bom pa še jas-planine. Kar u nedelo grem s Jurčkom na pohorje.« Pa je rekla lublena mati da je to Čist prov zato ker je lahko mogoče, da naji bodo požrli pohorski vovki al pa medvedi in da ob nedelah ta star tako samo doma sitnar. U nedelo nato je naenkrat sjutrèj počil vesel in prijazen glas: »Alstn oštja aufbiks krucinesar ustan gor vražji sin grema na pohorje.« Bil je to moj lubleni oče. Kokr strela iz jasnega neba sem švignu iz gorke postele. Lubleni oče je bil že napravlen kokr prav turist. Imel je pisano lofsko srajco s rdečo kravato pa staro salonsko sukno pa kratke hlače pa potkovane šimičevlje pa na glav rjov hlbcilindr s kurjim peresom v rokah pa gorjačo. Kokr kak jelen sem se tudi jas oblekel v jirhastè hlače pa v očetovo sukno ki mi je benglaia dol do kolen. Na glavo sem dal srpsko sajkačo. Nato sma snedla za zajtrek skledo žgancof s kumercam. Lublena mati je medtem napolnila naherbtnik s 2 flašama vina, pa s kruhom pa s klobasam pa s jajci k zbranih spisov Jurčka Fmikule, ki bodo v kratkem izšli. i. t. d. Na use zgodaj ob 9tih zjutrej sma jo udarla na pohorske ledenike. Na grajskem trgu je pogledov lubleni oče žalostno proti jasnemu pomladanskemu nebu pa je žalostno zastokov: »Oštja huda matrenga bo dons morva se po-kroftat.« Nato sva šla v gostilno Kosovo in spila dva litra dalmatinca. Veselo kot ptička sva šla u avtobus ki gre v Razvanje. Not je blo vse polno ludi. Midva pa sva kar zapela prelepo pohorsko himno, ki jo je zložil pohorski pesnik Janko Glaser: Grdo je v dolini Lepo je v gorah. Pred avtomobili U hribih je gmah. Tu zajci lisice:-In druge zverine Veselo, skaklajo Cès hribe doline. Krog mene bezlajo Zdaj šek^ste krave. S pohorja pošiljam Prijatlom, pozdrave. Ena mlada luštna fletna punca me je prov lubeznivo pogledala pa je rekla da gresta zdéj pat in patašon na pohorje pa da bodo dons vse pohorske lisice zbežale al na korošk al pa na hrvašk. Tako sva jas in moj lubleni oče sled-nič prišla v razvajne. Lubleni oče je naložil men nahrbtnik na rame pa hajd najprej po ravnem potem pa naukreber. Hodila sva še par korakof bol deleč kokr eno slabo uro skor čist blizu do haba-kuka. Lubleni oče pa je ves čas stokov pa je rekel da so pri slovenskem planinskem društvu same ferdamarie žoune pa bizgeci pa žirafe ker postavjo oštarije na vrh hriba namest u dolino. Pa kako sva švicala? Kar teklo je od mene. Jas mislim da pravjo ludje Švici Švica zato ker ludje tako sakramensk švicajo ker hodijo vedno po hribih. Na-vsezadne pa je rekel moj lubleni oče: »Permejš ždej sem čist fertig in hin. Dej-ma se mal odđahnet.« Pa sva šla malo na stran na en majhen hribček kjer je bila lepa senca in kjer se je videlo malo naokol. Najprej sva spila obe flaši vina. Naenkrat se mi je odprl prelep razgled na prelepo slovensko domovino. Frančiškanska cerkev je mela kar štir turne, kalvarija je bla na piramid. Pa drava je valila bistre valove od ptuja- proti rušam. Moj lubleni oče pa ni nič videl ta lep razgled. Kar stegnu se je v senci pot košatim drevesom. Naenkrat je začel smrčat kokr kak star meh mrrh hrrharm mrh,-hrsk mrrh mrh. Glih takrat pa so šli po poti tri mlade mestne punce pa dva .gospoda. Ne vem al sta bila dva auskultanta al pa dva mesarska pomočnika. Kokr bi treiiil je obsta’a ena. punca. Pa je rekla: »Ah ješaš es dunert firhterlih! Jec hire regnen unt ih haben kajne marela njit. Ješas ih berde gone nos. Laufmer, laufmer.« Pa je tekla nazaj kokr kakšna lesica al pa kakšen meotor. Najprej je tekel za njo en gospod. Pa je rekel: »Pa majne zise Mici lauf net so.« Ona jè pa tekla kar naprej. Naenkrat pa so stekli vsi za njo kokr vevree. Ko so bli že vsi deleč stran se je zbudil lublei i oče. Pa sva pojedla vse kar je blo v nahrbtniku. Po} pa je rekel lubleni oče da je ždej že prepozn da greva na bolfehk pa da se pejva še malo spočit. Čes kake dobre slabe pol ure sva šla nazaj u razvanje. Tam je bla ena gostilna na gostilni pa plakat. Gor je blo napisan, da se vrši dons od prosvetnega društva »Bratstvo« ven predavanje o ifi'emvncm miru. Pri vratih je stal en kmečk fant. V en rok je imel odprt noš v te drug pa ročico. Pa je povabil mene in lublenega očeta not rekoč: »Aufbiks ferdamane krapavce kar sem pejta če mata kuraž.« Moj lubleni oče pà nima nč korajže zato ker je oženjen z mojo lubleno materjo. Pa sva kar zletela kokr dva pohorska šinkofca rta avtobus. Na kralapetra trg sva istopila. Pa je rekel lubleni oče. »Prelub sin Jurček. Strašen me matra žeja.« Pa sva šla v kavarno drava. Lubleni oče je naročil dva litra vina. Pa so prišle zraven kelnàrce Mici pa Frici pa Elza. Elza je rekla lublenemu očetu »no alter tep pist šon vider do.« Nato jo je moj lubleni oče uščipnil v bodlne pa tudi Frici pa mici. Pol je rekla Mici: »tu liber olter of kaufmeršam-pus.« Lubleni oče pa je rekel da ima zu-nej nekaj nujnega sp opravit. Pa se je držov kokr bi ga šraufal n trebuhu. Komaj pa sma Ma zunaj se je moj lubleni oče tako ustrašil, da sma kar stekla čes most. Čisto pa sma pozabla plačat vino v kavarni. Ob enih devetih zvečer sma prišla čist zmatrana domof. Lubleni oče pa je rekel lubleni materi da sma'bla na klopnem vrhu pa na Šumiku pa pri arehu pa pri bolfenk pa na mariborski koči pa da sva lačna pa-da je na Pohorju dober zrak. Prekrasno je naše .zeleno pohorje. Kadar bom enkrat velik bom namesto Senjora predsednik slovenskega planinskega društva. Ampak najprej bomo prestavil mariborsko kočo u razvanje. Jas Jurček Frnikula pa Mišič pa Glaser borna tudi napravil u Mariboru nov slo-vensk literarni klub »Zelena pohorska žouna« u čast Pohorju, ki ga vsi trije lubmo in opevamo iz fsega srca. Ribniška koca, 31. januarja 1931'. poHo^csvA pnirrnrv. Stran 3. Pohorska opozicija. Motto: gora ni nora! Vsaka dobra vlada ima opozicijo. To zahteva državniška, modrost in je tudi moderno. Zato si je tudi Pohorska vlada omislila opozicijo in je zato pametna in moderna. Ta opozicija pa ni tako huda in razgrajaška, kakor so druge opozicije. Pohorska opozicija jè zdrava in lojalna. Paktira z vlado in ruje zoper njo. Radi tega ima povsod velike uspehe. V preteklem letu je bilo delovanje opozicije posebno agilno« Bila je strah in trepet planinski vladi« Ce je le odprla ‘usta, so streputali ministrski stolčki. Po sedanjih modernih načelih nima nobene organizacije in tudi ne izdaja nobenega lista. Pač pa ima svoja gesla in ta vlečejo. Med svoje pristaše šteje stotisoče. To so vsi oni dolinci, .ki radi svojega zdravja ne lazijo na planine in se krčevito drže starega narodnega pregovora, da gora ni nora/ nego nekdo drugi. V preteklem letu je hotela planinska vlada postaviti novo hudičevo gnezdo in sicer Ribniško kočo. Opozicija se je krepko postavila po robu in je dosegla, da to gnezdo v tem letu hi bilo sezidano. Spočetka je spletkarila, da so ši Ribničanje in Mislinčanje skočili v lase, kje naj se pravzaprav ta koča postavi. Kakor je naravno in tudi pametno, so Ribničanje zahtevali' da piora stati na severni strani, Mislinčanje pa so bili za južno stran. Ta spor je. opozicija pridno izrabljala in prilivala olja medsebojnemu ognju. In planinska vlada ni mogla dolgo časa dobiti sveta. za. svojo kočo. Sele na izvestne intervencije se ji je to. končno posrečilo. Ko pa je bil svet pridobljen, se ni moglo začeti z zidanjem. Opozicija je tudi tu posegla vmes in nobeden zidar in nobena živina ni hotela na goro. Posebno Mislinčanje so se dobro držali in niso pomagali. Samo Ribničarji so se malo skuiali in pomagali, in še to le izjemoma. Vkljub temu pa niso pravočasno dobavljali materijala.. Tako so dosegli, da koča .letos še ne stoji. Planinska vlada pravi, da bo stala prihodnjo leto. Opozicija pa trdi nasprotno in pravi, da Ima ..celo tajne zveze z obema graditeljema, če pa bo že to leto postavljena, ji ne prorokuje dolgega življenja. ^Opozicija je taka, da je znala dobiti za kočo tako eksponirano mesto, da jo bo prvi vihar treščil nazaj v dolino, od koder je prišla. Pa tudi drugače 'se' je opozicija’zelo udejstvovala. V preteklem letu so odletele z dreves marsikatere tablice in markacije. Vse'to je zasluga raznih veleposestnikov, zvestih pristašev opozicije, ki so bdi tako požrtvovalni, da so dali celo markirana drevesa podreti. Vsem tem pristašem naj bo na, tem me-stui izrečena dolinska : zahvala in prizna,-nje»/planinskemu pleskarju Škofeku pa figa. ■ Najhujše hudičevo gnezdo je Maribor-ska.;koča. Da omami dolince, si je letos omislila celo kopalni bazen, vodovod, telefon in bogve kaj še. Zato je opozicija posvetila tej koči posebno pažnjo. Dosegla je, da gosti ne prihajajo iz bazena beli, marveč od mraza modri, da vodovod dela, Kadar se njemu poljubi, in da telefon ne telefonira. Opozicija je dosegla, da se je v neposredni biližini postavilo novo konkurenčno podjetje mestnih uslužbencev. In uspehi so se takoj pokazali. Obe koči sta si skočili v lase in se bodeta iz pametnih, konkurenčnih razlogov v doglednem času sigurno požrli. Opozicija si mane roke in mirno čaka dneva njune požrtije. Najvažnejše delo opozicije pa je v preteklem letu Pohorska vzpenjača. Pravilno slovensko bi se sicer morala imenovati Pohorska vlačuga. To ne morda radi tega,, ker se, njena zgraditev vleče kakor megla, marveč zato, ker bo vzpenjača vlačila gori ih doli. Ta vlačuga sicer še ni zgrajena, zgradila se pa bo, čeprav mogoče ne ravno na Pohorju. Taka železnica je dalekosežnega pomena za našo narodno gospodarstvo, ker namerava poseči precej globoko v narodne žepe. Zato se k njeni zgraditvi pristopa z vso pre vidnostjo in počasnostjo. Dosedaj je na potrebnem kapitalu zbranega že toliko, da, obresti krijejo redne pripravljalne .stroške. Če se bo. vsako-leto.nabralo toliko kapitala,, kakor letos, je zgraditev v 20. letih; sigurna. Vse to se seveda vrši Sporazumno z opoziciio. saass "Pohorske in dnevne vesti. Nova planinska postojanka. Odkar je mestna občina mariborska: kupila večji paket papirjev Ribniške koče, se opaža velikanski porast njenega zanimanja za tujski promet. Iz bogatih obresti omenjenih papirjev ustanovila je poseben fond, iz katerega je črpala moč, da je v kratki dobi dveh mesecev postavila na jugovzhodnem delu Glavnega trga gorski greben, za katerega nas mora zavidati marsikateri tujec. Z veseljem in hvaležnostjo zamoremO danes , konstatirati, da so se gg. občinski očetje vneli ža vse dobro, lepo in blago, vsled česar je moralo naše neumorno gasilno društvo nemudoma naročiti četrto motorno brizgalno. — Navedeno pogorje se razteza sporedno s tokom reke Drave. Njegovo podnožje sega skoraj do Osetovega nebotičnika, vendar je v tej soteski še toliko prostora, da se živahni mestni avtobusni promet nemoteno lahko razvija. — Naše ljudstvo, ki je v zadnjih letih, odkar stoji ta gorski masiv, čedalje raje posečalo njegove .višave, ne more dovolj prehvaliti. izbornega zraka ter bajnega razgleda, ki se planincu odpira s teh strmih vrhov. Zlasti ob večernih urah, ko zahaja solnce za daljnimi strehami Koroške ceste, je razgled čez široširni Glavni trg nepopisno lep. — Opažalo pa se je že dolgo, da manjka na vrhu primerno planinsko zavetišče. Neštetokrat se je zgodilo, da je noč prehitela neprevidne planince ravno na yrhu, da so morali klicati na pomoč, kèr je sestop , v temni noči smrtnonevaren. Policija, ki je ob takih prilikah vedno požrtvovalno hitela na pomoč,; žal ni mogla nuditi zanesljivega j varstva,- ker za gorsko reševanje ni primerno opremljena, s pendreki pa v divjem strmem skalovju ne more dosti opraviti. Zato ni čudno, da so iz planinskih vrst, ki rade posečajo to ljubko1 pogorje najnovejše tvorbe, že dolgo odmevali klici po odpo-moči. Oglašal se jp zlasti .srednji naš slan, ki so mu gorski velikani našega Pohorja med tednom težko dostopni, zlasti odkar si dovoljava ravnateljstvo Pohorske vzpenjače nekorektnosti, da iz 70.000 dnevno čakajočih, budi ..izbere le nekaj tisočev svojih miljencev, ki. jih pošilja ob prostih opoldanskih urah na ultravioletne višave šentbolfenskeva paradiža. — Sedaj si je narod odj’očil, da postavi na najvišjem vrhu grebena, nekako vizavi desni strešni odtočni cevi Očetove palače, udobno in prilazno planinsko kočo. Včeraj se je vršil ustanovni občni zbor stavbne zadruge., katere nalog^ in svetli cilj bo, ustreči tej splošni želji našega naroMa."" Vslecf bgrorfiiiegh navala se ’’e moral vršiti občni zbor na prostem. Široka težen'ka ravnina je bila natlačeno po’na zadruearjév, ki so postavitev koče sklenili soglasno. — Novo pogorje še ni dovršeno; flora poganja še’e ob vznožju, favna se še. skriva po nedostopnih votlinah, Ali zadetek je tu! Trdno smo prepričani, da. bo nova koča, ki še zgradi in' otvori še; v tekočem letu, zamašila; veliko, neprijetno vrzel, da jo bo zlasti naš:srednü stan obilno posečal, da bo pa nudila tudi učeniakom geologom priletno izhodišče za njihove študiiske izlete. Ta gorski greben je namreč točno iste geologične formacife kot sosedno Pohorie, katerega težko dostopni vrbovi sä jim delali dosedaj mnogo preglavic, k’ Vesela vest. Ob zakliučku lista ižye-mo, da je imel upravni svet Pohorske vzpenjače d. z o. z, danes dopoldne- séjo, Ribniška koča, 31. januarja 1931. na kateri je sklenil soglasno, da odstopi vso žico, ki je preostala od gradnje Pohorske vzpenjače, brezplačno stavbni zadrugi, ki se je včeraj ustanovila v svrho prepotrebne zgradbe planinske koče na gorskem masivu sredi glavnega trga. Svoj sklep utemeljuje upravni svet s tem, da je konkurenca Pohorski vzpenjači • nujno potrebna, ker leti silnega navala tujskega prometa sama ne more več zmagovati. Stavbna zadruga je darovano žico danes v opoldanskih urah prevzela. Dela za žično železnico se prično nekako okoli Sv- Jožefa. Razgraianie. Sinoči okoli osme ure je slišal stražnik na Grais.kem trgu močno razgrajanje, ki je prihajalo iz Aljaževe sobe hotela »Orel«. Ko je hotel posredovati, mu je hotelir uslužno pojasnil, da se vrši v klubovi sobi seja SPD Maribor in da se je g. načeltiik samo malo razburil, ker je en odbornik zamudil sejo za 3Ò sekund. Pogrešan. Mariborski prodajalec zdravilnih čajev, fotoaparatov in raznih specialitet g. Kunc je včeraj zvečer po seji kluba amaterkegljačev neznanokam izginil. Zadnji ga je baje še videl urednik »Zdravniške posvetovalnice«, dr. Ouinquagesima, a se ne ve prav spominjati, ali je šel po stopnicah gor ali dol. Za misteriozni slučaj se že zanima kegljaški klub, ki bo svojega zvestega člana sigurno spravil na pravi pod. Težka izguba. Znani mariborski planinec zimski športnik in Moro-Giafferi mariborske planinske opozicije, je o priliki otvoritve planinske koče pri Sv. Pankraciju na Kobanskem Kozjaku izgubil marcio in ugled. Ker je blizu deževna sezona, naproša poštenega najditelja (ki je bil spoznan), da mu vrné vsaj ma-relo, ugled si lahko obdrži. 50 polovniakov Bizelfeaf ha mariborskem kolodvoru. Tajnik SPD v. Mariboru bi imel naročiti za letošnji planinski ples 50 buteljk Bizeljca, da tako preko načelnikovega veta zadovolji tudi razborite bizeljca željne in žejne odbornike. V preveliki vnemi in priznani naglici pa je naročil 50 polovnjakov te žlahtne zajčje krvi. Ker se vse to vino najbrž ne letos in. ne prihodnja leta ne bo sto-čilo ria planinskem plesu, je tajnik izjavil, da bo event, prebitek sam prevzel in sani izpil do prihodnjega planinskega plesa. O zadevi bomo še spregovorili. 40 kg zapisnikov— edinstven rekord. Centralni tajnik SPD Maribor je zaprosil odbor, da bi mu dovolil, da donaŠa k sejam samo zadnjo (8.) knjigo zapisnika, ker so' mu vsi njegovi zapisniki preveliko breme, saj tehtajo nad 40 kilogramov. Odbor triu je ugodil v.toliko, da naj spravi zapisnike v kleti ■ svojega vinograda v Kamnici in dà se bodo vse seje vršile odslej tam. Kapitalistom, domačim ali inozemskim (tudi ameriškim) .se nudi ugodna prilika, da žrtvujejo svoj denar za občekoristne potrebne naprave na Pohorju in Kozjaku, tako elektrika, interurban. telef. zvezo z. Mariborom, dvigala v kočah, nabavo kuhinjske' posode, inventarja, radioaparatov i. t. d. Prijave sprejema iz prijaznosti blagajnik in vsi odborniki mariborske podružnice S. P. D. * Strašna nesreča. Včeraj dopoldne so potegnili iz nevelikega tolmuna bistrega Šumika truplo neznanega turista. Po krvavih Sledovih in polomljenih, deloma 'celo izruvanih bukvah in smrekah sklepajo, da je mladi nesrečnež padel z Jelenske peči, in od dolgotrajnega padca omamljen utonil v temnih globočinah Šumika! Nà lice mesta se je takoj podala sodna komisija od sodišča pri Bajgotu. Na prvi pogled je bilo ugotovljeno, da je truplo ležalo že več mesecev v vodi, nakar je navzoči. zdravnik konstatiral, da je vsaka pomoč izključena, ker je smrt že nastopila. Neznanec ni imel pri sebi nikakih listin, tako da je njegovo prepoznanje otežkočeno. Le po zelo obrabljenem jeziku z izredno močno korenino se da z veliko gotovostjo sklepati, da je bil blagi pokojnik Ljubljančan. Pri obdukciji so našli v želodcu ultravioletne žarke, ki so cikali nekoliko na sivo, v glavi pa one nevidne žarke, ki: grejejo pod kožo in ki jih je polna klet koče na Klopnem vrhu. Ubogo truplo ni sad samomora. Po mnenju komisije jp.nesrečo pripisovati dejstvu, da je bil nesrečnež prvič na Pohorju, kjer ni mogel kot naravne lepote nevajeni Kranjec, odoletl nebeški milini našega Pohorja.. Zvrtelo se mu je in padec je bil nato le posledica zemeljske privlačnosti. Nemalo pa se je komisija začudila, ko je truplu odstranila vrlo dobro ohranjene čevlje krasne forme ter je našla na nogah popolnoma suhe nogavice. Več mesecev z noganii v. vodi, nogavice pa suhe kot poper! Komisija je stala pred nemalo uganko. Šele po dolgotrajni preiskavi tega čudnega pojava je opazil bistroumni preiskovalni sodnik na levi strani čevlja vsem Pohorcem znano znamko: KARO-glič KARO-čevlji KARO-ška c 19 Planinska vlada si je letos -pomnožila roje vrste s smučarji. Ti bèli junaki se cer množijo kakor gobe po dežju. Opo-cija se jih pa vendar ne straši. Za rijib fonobitev skrbi že narava sama. Za tò posebno letos poskrbela. Še nobeno ■ugo leto niso odnesli toliko: razbitih av' in polomljenih nog, kakor letos, jih d’ice se pač ne morejo kosati s pevskimi drevesi. 2e vse to kaže, da opozicija ne drži ižem rok. Neumorno zasleduje sVdj ivišeni cilj, da vrača narod v naročje »lin. To zahteva interes države. V. doli ni nesreč. V dobro zakurjenih gostilih in z najboljšimi cigaretami parfuml- rartih kavarnah je zdravje dorila in ni nezgod. Tu so danes tudi stari naši običaji. Naši pradedje niso hodili v gore, naše ženske niso nosile hlač. Planinstvo, ta moderna norost, je začelo te skrajno priborjene običaje kvariti. Še celo Zlodeju Pribočniku (vulgo pri Beigot — op. ur.) to počenjanje ne gre v' glavo. Zato bo treba vse to odpraviti iti planinsko opozicijo čaka tu obilo dela. Gore so za Peteline in koze, ne pa za ljudi. S tem geslom štopa opozicija v novo leto Opomba uredništva: Uredništvo ne odgovaria za vsebino gornjega dopisa. S tem je bila uganka seveda popolnoma ' pojasnjena. Ko je bil še zdravnik! ukazal, ,da se mora truplo po možnosti pokopati, so, sestavili zapisnik, na kar so odšli ha malo okrepčilo v Hlebov dom. Ob prijetnem pomenku o »eprekoslji-vosti Karo-čevljev so naposled položili noge na mizo in zaspali. Bili so obuti vsi v Karo-čevlje, zato je bilo vsako prehla-jenje izključeno. Drugi dan sp se vrnili k Bajgotu in nadaljevali svoje uradne posle. Sprememba posesti. Društvo za varstvo živali in zakonskih mož je kupilo nedaleč d »Mariborske koče« velik pla-ninlski pašnik, kjer se bodo lahko pasli uradni šimeljni iz Maribora in okolice, ki so vsled dolgotrajnega prebivanja v zatohlih sobah zelo oslabel, tako da so, se, mu v globokih lakotničah že gnezdili gölöbii čujemoj dà riänierava pozneje agilno društvo tudi park pred Mestno hranilnico spremeniti v pašnik. Namenjen bo enakim konjičem z magistrata. Zgubljeno in najdeno. V svoji zamaknjenosti sem pred nekaterimi dnevi zgubil pravdo. Pošteni najditelj jo naj odda upravi našega lista pod šifro »Rajska ptica«. — Dne 15. avg. 1930 sem ob priliki pohorskega izleta zgubila nedolžnost. Pošteni najditelj na jo obdrži, ker je več ne potrebujem. Mica Kovačeva iz Počehove. — Dne 3. dec. 1930 sem zgubil v Mariborski koči v veseli vinski družbi zavest. Našel sem jo zopet dom?« ko me je sprejela žena. Hribolazèc. — -Najdeno. Našel sem zelo lep in dober izgovor za oženjence, ki hočejo iti zvečer v gostilno. Natančnejša, pojasnita da uredništvo našega lista pod šifro »Zelo važna odborova seja.« — Veselje do učenja je izgubil na Jezerskem vrhu 17!etni realec Hrabroslav Smuk. Pošteni najditelj se naproša, da ga odda v. konferenčni sobi na tukajšnji realki. Pohorska idila v zimi. V sedlu pr! »Cerkvici«, sredi črne noči, v-, vrtincu zimskih viharjev, desórientirani - smučar, tresoč se na zmrzlih udih, v snegu iri ledu čepi, išče »Zavetje pod Jezerskim vrhom« in se jezi na SpD, ker’ nobene zimske markacije ni, ne kliče v zavetje nobeden klopotec. Tedaj zaškripljejo vrata pod njim in črn, žareč dim mu puhne med smučmi in nogami v ledeni obraz in nosnici, da se hitro zave, in razgleda in ve, da. na strehi stoječ »Zavetišča«, v trepetu in strahu v daljavi iskal je sklonišča. Za pečjo že sedi, se reži in smeji im pisana družba smehlja se; z obraza mu, berejo razigranost vsi: v mestu hrez-dvomno še pobaha se. - ; Tj »Viržinodont« — najboljša zobna krema. Že stari Rimljani so poznali to čudovito-,sredstvo za negovanje -zob;".po obedu so kadili viržinke in pepel ^shranjevali v dragocenih posodah in žarah. Pri izkopavanjih v Pompejih so našli več takih žar. Prvotna domneva arheologov, da gre za pepel pokojnikov, je torej, zmotna, ä posodah je bil. pepel vir-Žink, 5 katerim so si mlade starorimske krasotice čistile zobe. — Nekaj ton vir-žinskega pepela, ki ga spravlja v promet znana, tukajšnja tvrdka Jugoslovansko viržinjersko podjetje d. z o, z., Vetrinjska ulica 34 pod imenom »Viržinodont« je, še v zalogi in se prodaja po zmernih cenah, ne glede na to, da so stroški za Surovine (izdelki drž. monopola!) zelo: vispki. Grosisti dobe primeren popust. - Nečuveno in nerazložljivo postopanje. Kakor nam poročajo, je neka tukajšnja priljubljena konjska mesarica nameravala za' Svečnico zaklati; kot priboljšek že kupljenega mastnega uradnega šimeljna, kar pa ji je bilo v tukajšnji'klavnici za-' branjeno. Vprašamo, ali je še kupna; pogodba sèdaj veljavna 'in kaj naj sploh z lepim,-sicer šepavim konjem počne? Mogoče ga vzame kaka planinska koča 'a rejo, da se lepa živalca do končne rešitve zadeve preživi/ Pohorske postojanke magnetična tla. Smuk! Pohorski in mariborski psi. Pa pride iz Maribora znan gospod i neobičajno lepo psico v prijazno pohorsko gostilno in si ga privošči,; kolikor mti jè. privoščil, njegov, mošnjiček. (Opomba istavca: Potem si .ga,.je že dosj/i^r^vo* (ščil!) Blizu njega pa je očividnbae dalje časa sedela ena pest pohorskih ajvarjev. Precej, če tudi malo v mègli, opazi eden; 'nenavadno domačo žival, in meni: '5 »Lajpega pesa mate.« »Eh, je le psica,« »Psica je tudi pes. Je že imela mlade?« »Že, enkrat.« , | r.\ . Vs,!v »Kaj pa košta en tak mlad kuži?«,, »Dva jurja.« »Kaaaj?« »Dva jurja.-« »Saj ni krava. Prokleti ded, misliš, da ;sem neumen. Če sem tudi pijan,, neumen pa nisem, Ti hudič mestni, boš me za norca meu? Dva jurja, bom Ti že poka-zau dva jurja; na Pohorju dobim tri cucke za en dinar. Dva jurja! Jaka, nabijmo ga s pesom vred. Kdo je nore? Kdo košta dva jurja, a?« In gospod z čudno psico Si z žajfo namaže podplate in kolikor mogoče naglo zgine pred razjarjenim drvarjem. Kaj pa je hotel, Se je na Pohorju tako huda pasja konkurenca? Napisal ter za »Pohorsko politiko« Sesta vil- . mariborski »firbec«, nazvan tu, - , • di-Kibic ali''Kälibri. Iz. trehribniških gajev sem vzletel ter večerih, v zimskih nočeh, v dobrodošlih se usmeril v višavja. Naredilo se je po kotičkih in tam blizu v zavetju goščav nekem višjem naključju, da sem obstal in gajev; drget telesa in trepet mišic, po-tam v bližini Mariborske koče in da sem življenje starosti .. . V tem je razodetje, od daleč motril pestro nedeljsko planin- da se tedaj porajajo v morda že poap-sko valovanje. In sem zastrmel 1. . Pa njenih žilah mladostni utripi. Slavo Vo-sem se dvignil ter vzprhutal dalje proti ronova rušijo pohorski vrhovi . . . »Kam Ruški koči. Tudi tamkaj se mi je enako pojdeš. jutri?« »Na Pohorje; saj veš, godilo, ko sem bulil tja v tisto dejanje zdravnik mi je tako priporočal.« »In kein nehanje nekaterih izletnikov; In sem daj se vrneš?« »Mogoče že jutri zvečer; zopet vzletel ter obletel, kar je postojank ni pa izključeno, da šele pojutrišnjem na pohorskih vrhovih. Jaz ubogi Kolibri! zjutraj.« »Pa je »ta stara« mirna in zado-Dotlej sem bil trdno prepričan, da so za- voljna?« Od začetka je meni Kolibriju koni narave takšni, da se namreč staro bilo nerazumljivo tisto radi naravnih za-druži s starim, mlado pa z mladim. Ko konov in da mlado k mlademu teži ter sem tako obletaval, kar je na Pohorju narobe. Sedaj pa mi je vse, kakor na in Kozjaku planinskih postojank, sem do- dlani. Morda je uprav v smislu teh na-živel prve rahle dvome glede neizpod- ravnih zakonov, da se medsebojne niti bitnosti omenjenih naravnih zakonov, pletejo, drugače. Radi . spremembe in pa Poslušajte torej mojo kolibrisko besedo — pomlajevanja. , ter izpoved: «H Tako pripoveduje. Kolibri in takšna so Z eno nogo in pol so že v grobu. Neka- njegova planinska dognanja. .Toliko ve ieri nekaj več, drugi nekaj manj, kakor Kolibri o planinah in podobnem. Morda jim je pač dano in namenjeno;': Pa bi člo- ie s teip PovZtočUtv vrstah mariborskih vek dejal, čemu dvigajo toli pogosto svo- zakoncev jipajhno zmedo. ali. celo-kaj dru-jo telesno celokupnost, nemalokrat že v sega. Gre pa samo za velike interese grob ali drugače telesno posebnost likro- planinstva ter vzvišenih njegdvih načel, jeno, da jo spravljajo tja gori. na vrho- In samo tem načelom služijo Kolibrijeva ve. Ja, tam zgoraj je razodetje posebne razkritja; zakaj Kolibri je trdno prepri-vrste: pohorske postojanke so namreč čan, da se bo v prihodnjem letu promet magnetična tla; Napisali so letos eno iz- ter pošet na raznih pohorskih postojan-med resnic ter jo stisnili v številko: pre- kah znatno povečal. Pazile bodo te »sta-ko 3000, litrov rujne pijače je steklo po re. v P. ■ Tildi :si: pusfitet delati: obleke brez -žepov in vam moram povedati, da so vsi ljube- vaša zapravljivost bo manjša. — G. N. zenski eliksiri prevara in vam izgublje- V. v P. Če ste res namenoma ženo pri-nega fanta ne morejo pripeljati nazaj, jatelja infiricali z nahodom s tem, da ste Svetujem vam, poiščite si drugega, naj- v njo dihali, naj vas kar toži, ima prav bolje kar na nocojšnjem planinskem pie- — samo dokaz bo težak. — »Vztrajnost«, su. — G. Mr. v L. Pravite, da ne more-: Vprašujete, če bi vam proteze sprednjih te spati, a mi niso znane razne okolščine. zob spopolnile brezzobo vašo lepoto in Morda vas tarejo skrbi, moti prometali zbudile pri vaši dulcineji čustvo liubezni. igranje klavirja vaše hčerke, če ne mo- Svetujem vam: poskusite, ker lepi zobje rete spati doma, poskusite enkrat v gle- zamorcev tudi pri Evropejkah mnogo dališču! — »Energičen«. Vašo voljo veliajo in vzbujajo ljubezen. — G. M. K. utrditi z zdravili, da bi v zakonu vi v Svi L. Da vaši ženi oteklina na tre-imeli-.prvo besedo im ne žena,..je nemo-, buhu kljub raznim mažam ne zgine,rad: goče. Utrdite ši jo- lahKp samo. s. špor- verjamem. Najbrže bo v trebuhu kaka: torn, kakor, smučanjem >po. strmih bre- »nova tvorba«, če se po 9 mesecih ne žuljkih in nlezahjem po prepadnih ste- bo zmanjšal, jo pošljite k bližnjemu; nah. — »Adonis«. Da bi bih dobili golšo zdravniku. — G. Č. v L. Bonte ;se, da od prestanega -strahu, pri lovu na.:ste si na Silvestrovo pri padcu >na,; glaVO divje svinje pod Bočem, skoro ne ob zmrznjen tlak, pretresli možgane.’ker1 morem verjeti., Mazame s staro pastor zgubite po poti o d 'ke^liania ' dom o vveč-rnastjo je tudi ne bi odpravijo.; Najbob'Séj Kratitavnptežie imvidite^ključavnico^biš-bo, da si golšo daste operirati in jo po-.nih ’VTat dvojiio. Pijte le kot pobornik tem lepo sbranieno v- špirit, poklonite! »Svete- voiske«. pri kegjianjU: limonado kot darilo kaki dobrodelni — »Nesrečnež*. Sredstva za preganjanje Gdč.'L. C. v M. Pri poljubovaniu-tudi, žeje po alkoholu z žejo po brezalkohol- naihofir-e rćcč’to ustnic pusti sledove. 11 *I ' • »i- • IS IX f. častit slovensko-planinski patriarh. Vseh naših gor in hribov angel varh! " Zamajal se ie že planinski, tvoi prestol In skoraj, skoraj, da — Sl Padel Đol! I A še premagal boš naš pohorski, kozjaški klane In še boš molil naš »plarilnski foženkranc«. Zivél predsednik-— Doktor Tominšek Franc! Po hori cu s. Repertoarni načrt SPD narodnega gledališča, v Mariboru, gostovanja pri vseh kočah na Pohorju. . Igra se skozi vse leto, zadnja igra samo 3. februarja. Drame: »Maks v škripcih« in »Bre* denarja« (Dr. Žnuderl v gl. vlogi). Nato: »V .Ljubljano jo dajmo« (Dr/ Senior)., »Hlapec Jernej !n njegova pravica« (Bezlaj), »Kozarec vode« (Dr. Sekula in Gajšek),- »Kralj na Betajnovi (Dr. Senjor), »Gospod senator« (I. Kravos). — »Mnogo hrupa za nič« (Dr. Bergoč). — »Divji lovec« (Gaišek). — »Pot okoli sveta v 80 dneh« (Pagon). »Sen kresne noči« (Zorzut). »Duh zemlje« (ravn. Zupančič). »R. U» R« (Dr. Senjor in vsi odborniki). Veseloigra: »Danes bomo tiči« (gospodarski odsek in vsi odborniki). — Ravnateljstvo. Zato raje ljubite brez barvila. — G. J. St. v K. če Vam je v Karpatih zmrznil nos, ne bi smeli čakati na zdravn. posvetovalnico v »Pohorski Politiki« celih 16 let. Če se vas še drži. vatli bo- lahko služil še 16 let. — G. L. Z v M. Receptov za siguren samomor ne smem naštevati v »Posvetovalnici«. Lepa smrt brez posledic je najprej' zmrzniti in se potem raztaiati kot sladoled. — G. D. G. v SI. G, Če vam pesniška žilica več ne bije,, ni to posledica hripe.' Morda ste se v tem času poročili ali pa napišite karkoli in pošliite »Samorodnosti«. — G. S. S. v A. c. Pravite, da ste si . pri padcu; iz tretjega nadstropja pretresli možgane tn da čutite bolečine v sklepih. Slednje- je mogoče odpraviti s »Franc Jožefovo« grenčico, radi možganov pa se obrnite do bližmeva zdravnika, da vam üh poišče. — »Politicus« na deželi. Od premnogih sei 'rada glava boli, nosebno če so združene z zavživanjem domačlh|%. keriev in traiato pozno v noč. Proti »mačku« Z tableti'aspirina. — Gdč. Lo1! K...,-M« če vas pri sedenju na barskih štolčkjh rada „popade taka omotica, cfa lahko hitro padete, se rnnrate sukcesivno nri^aditj na višine. Pn«k"«5+e dejati -izlete brez „snremstva v z^odmih -iufra- ■ p "■ iv\ ro"tJv TCoyiqV^ Potorie. tjrško.. Pstj'ò in \nšie. ho' tnatii. ___ »M Pil ? /r ' V' F'ncid’ii t prfpifp pii \ romanov.. Naročito si .»Pehoršj b poli-, tiko«! ;... :. ÉM j^sss^mimmamaaa Kdor ljubi sto] denar, Kdor želi brezskrbno starost, Kdor hoče osrečiti dediče, ta kupuje zadružne deleže za (vidi današnji oglas) ali pa pri katerikolem SPD odborniku (vidi naslovno skico, po kateri boš spoznal obraze odbornikov) Gospodarstvo. Roko na srce! Sovjetski Awnping Kobariške sosede je vrgel naše narodno gospodarstvo ob tla. Ves izvoz stoji. Elevator# iso prenapolnjeni naše zlate pšenice in koruze in po Dravi odhajajo prazni parobrodi v inozemstvo. To so tisti parobrodi, ki so še pred kratkim nosili našo dvobojnico (belo in rdečo piko) po vseh morjih v širni svet. Vitke smreke in, jelke, ,to pohorsko žito, raste v pragozdove in radi nizke cene ga nik-do več ne žanje. Pohorski granit je cenejši ko krompir. Pohorske gobe in brusnice, nekdanja mana za dolarske princeze in peneze, so še samo predmet poezije. Naše žlahtno vino je padlo na nivò cvička. Južno sadje izpod Rogle je postalo hrana prašičev in gnilobe. Kašče so polne, žepi pa prazni in naša dekleta brez Židanih nogavic. Imamo Mislinjsko, losipdolskò in Robijevo železnico ter Qlaserjevo rižo, štiri eminentne prometne žile, po katerih se je pretakalo naše bogastvo za lep denar v tuji svet. Na prvih dveh so ustavili vse brzovlake Ribniško sedlo, 31. januarja 1931. in dnevno 4 tovorne vlake ter reducirali polovico železniških uslužbencev, tretjo so demontirali, Glaserjeva riža pa je namenjena za muzej. Po naših bregovih se ne sliši več pesem: »Ko sem tak tolste ovce imel!« Edino, po čemur inozemstvo še povprašuje, je pohorski sneg. Ni čuda, da naša valuta pada. Poslednja ura je, da tu vmes poseže s krepko roko naša vlada. Skrajni čas je, da se stre koban-ski dumping in pokupi devize te koban-ske sosede. To ni tako težko. Naš finančni minister ima v svojem resoru še mnogo akcij Ribniške koče in Pohorske vzpenjače. Treba je opustiti pot ozkosrčne skoposti in je treba vreči te akcije na svetovni denarni trg, pa bo naša valuta stabilizirana. Mogoče tudi ne bi bilo slabo, če se Kobanski državi napove krvava ali vsaj gospodarska vojska, kajti tam je mnogo dolarjev. Naj o tem naš finančni minister in naši gospodarski činitelji razmišljajo, mogoče tako ob 3. uri zjutraj na današnjem planinskem zborovanju. Jaz póhorsko politiko prav rad imam, a po politiki trgovski se ravnam: n. pr. modna konfekcija — fo je moj resor; ženski in moški kroj — to je moi izvor; izbira plesnih toalet: »krep žoržet«, za dame s planin: »krep di šin«, za hrib in dol: »krep mongol«, za turiste, smučarje, za dilče: štoli, žemperji, čepice, kratko krilce. Imam zadnje pohorske novosti modne, cene so planinske, prav ugodne! Hodim le moderna pota: modeli moji so z Bajgota, sploh sem jaz moderen — v cenah zmeren. Saj jaz ne pravim se Predrag imè je meni IVAN PREGRAD Po póhorski politiki na Pohorje jaz prišel bom po politiki trgovski pa vi v Trgovski dom (Aleksandrova cesta) Živio póhorska planina! Živjo moja veletrgovina! Drogerije Farbarlje razne lumparije. Amaterske fotoaparate antiseptične vate y ; razne kemične salate. Suhe gobe šmir za zobe šmir za sobe razne vse maščobe. . Kje! . Kjer planinci in dolinke 'družije se radi, na Slovenski in Gosposki promenadi, kjer se vzdigne ulica v en klane, tam je Póhorc in Kobdnc vaš drogerijski MAKSO KANC Maribor, Gosposka ulica. HABAKUK, 31. januarja. Tečaji-devic M z1 malimi izjemami ostali nespremenjeni. — Med efekti je bila Pohorska vzpenjača zaključena za nekaj'točk nižje aego včeraj. Ta solidni papir trpi v zadnjih tednih všled okolnosti, da bo treba vsled ogromnega prometa že drugo leto prsmenjati žico. — Pohorska škoda še naprej čvrsta. — Med investicijskimi vrednotami je prišlo do zaključka v kozjih bobkih d. d. po 1002 in v Mariborski toči po 560. Tendenca v Pohorskem ba-senu je še naprej vrlo mlačna. — Papirji Ribniške koče ne notirajo več, ker so vsi spravljeni kot zlata rezerva v trezorjih Pohorske narodne banke. Lep napredek domače Industrije. Kozji bobki d. d., ki je bila ustanovljena pred tremi leti pri Sv. Primožu na Pohorju, se izredno lepo razvija. Popraševanje po ležajnih krogljicah za osišča, ki jih izdelujejo po posebni metodi iz kozjih bobkov domačega porekla, je neverjetno veliko. Letos so zgradili že tretjo peč. ki razvija nad 4000° C. Jeklenim krogljicam bije zadnja ura, ker so kozji bobki, primerno preparirani in žgani, trpežnejši, lažji, okroglejši in cenejši kakor vsak dosedaj rabljeni produkt iz kovine ali rude. Njih velikost še seveda ravna po velikosti koze; Pohorska potnica. Po Pohorju SPD plava, Šumi. šumi država ... Izpeli! me Akciia takoi! V pianine se spravim. Hribolazce zadavim. Pešhoii in plezaniu — boi! 6 Po telesu si suha. Te tare naduha. Živiš tja v en dan le na puf. Na javnem prikrita, Si v taihe zavita. Živ fakt si ali si. bluff? Čez rebra jo vsečem, S seboj vse povlečem Železnostrupena jaz kača. Kdo tvoja — sem druga? Mi prav’lo — »vlačuga«, A jaz sem>- »Pohorska vzpenjača!« Pohoricus. Ako je cenzura brez pohorskorežim-skega čuta in kruta, naj se zapre: odgovornega urednika Ludvika Zorzuta. Tiskala Mariborska tiskarna d. d., Maribor. Odgovarja; .Stanko Detela, Maribor. Kotiček za naše male planince Ime katerega velikega planinca vsebuje ta vizitka: n/aso Slavnik Rešitev v prihodnji številki »Pohorske politike«. Listnica uredništva. Radi nepremagljivih tehničnih težkoč in ker je zapadel sneg in uničil vse velike načrte odgovornega urednika, je morala v tej številki izostati slika planinskih otročičev pri Sv. Martinu na Pohorju in slika o smučarjih. Zamujeno, popravimo v prihodnji številki! GRAFIČNO PODJETJE MHUMUNI ISKARNA Sifa« §. Divjàk jaz čez Póhoije večkrat zdivjam, planince in smučarje dobro poznam; kar smučarskih, športnih potrebščin imam, jim v prassi pokažem, po ceni jim dam. A kaj pa, če tl il zdivjal nameri* mene, ko mlada ljubezen v planine te žene? Ej pust je poreden, je žensk sladkosneden* Prekmalu uspehov ljubezni pričakaš, namesto na Póhoije, v cerkev korakaš.., A bod’ brez skrbi, ket na Hm pride vsak; z vozičkom ti kmalu postreže Divjàk MARIBOR. GLAVNI TRG 17 Proč s podkovanimi čevlji! Proč z žulji na nogahI Vsak na gorskih stezah hitrejši od avtomobila. Znana In priljubljena konjska me- sarica ANJI OGRINC se priporoča p. t. turistom, kajti meso in izdelki (klobase po 1 Din) kupljeni v moji mesnici na Vrbanovi cesti absolutno nič ne uplivajo na dober glas, t. 3. štimco kupca, temveč garantirano samo na noge, ki postajajo sčasoma urnejše in krepkejše, kar je turistom eksistenčne važnosti. Lojze Ivan Cii Meljska c. 12 KOFETARNAIN RESTAVRARNA Pristen kraški teran, salame in mulce Zbirališče kegljaških razvad Vodovod v hiši, policijska ura pokvarjena Športniki mladi in veseli, Zdravja vedno so kipeli. — Vetrni jopič in smuški dres Obvaruje prehlada;.jih zares. Hubertus! in pelerine take, Iz dobre, pristne velblodje dlake, Očuvajo jih dežja in neurja In polt jim ne postane kurja. Kdor nima oblačila ta. Naj se na Pohórje ne poda. Gripa po cel! Evropi širi se Že, Tudi njega lahko lotila bi se. Vsa oblačila od glave-do pet nudi L. ORNIK Koroška devet Imam galanterije, imam parfumerije* in vse igračarije, različne drobnarije! (to so najlažje rime — Op. ur.) Potem vrvi, motvoze, sanke, pletenine. vse te reči zahtevajo planine. A to ni drago, le jaz sem Drago Rosina Zivjo póhorska planina ! 0 Maribor, Vetrinjska 26 Telefon 2920 ZAKAJ SE JE PODRL BABILONSKI STOLP? Ker ga nista zgradila inž. JE L E N E C in inž. ŠLAJMER MARIBOR, VETRINJSKA ULICA 30 Telefon 2212 ^^udilke ža turiste, ki radi zaspijo CJre, zlate, srebrne, (železne za one, ki jih radi zgubijo) Prazne blizu- in daljnoglede Elegantne verižice, kristalne, sklede V E3e mnogo drugih krasnih daril: prstanov, uhanov i. t. d. TVRDKA. Maribor, Ve’rin'ska 26 Avizo Ne verjamite nekemu fuk.. oglasu, H trdi, da po zavživanju gotove vrste mesa postanejo noge urnejše. Re$ pa le In za to trditev jamčim z vsem svojim premičnim' premoženjem in davčno močjo, da se pride z samo-drčem ali jnotovilom hitreje iz mesta. Miha Hohnjec KEJŽARJEVA UL. 4 uraduje ob nedeljah in praznikih od 14.—17. pri »Balonu«. Tel. 29—35. Izvoz vsakovrstne nogate živine, posebno pohorskih bikov, volov in tolstih ovc. Številni avtotaksi. Osebni voznik Kozamurnika. Za počasna in nepočasna potovanja posebni vozovi in znižane cene.