pot! — Da ae učitelji pa omikajo in v omiki napredujejo, ni boljšega, kakor so vonder le učiteljski sbori, od katirih se pa žali-bog, akoravno so od visokega ministerstva zapovedani, lo malo malo sliši. — Kaven učiteljskih shodov bi pa učitele šc izurilo in za učiteljstvo sposobneje storilo, ko bi se postavim vsi učitelji kakega šolskega okraja pri vsakej šolskej skušbi «osli, da bi tako priložnost imeli, slišati kako tc alj uni uči in viditi kako sc ti alj uni pri učbi obnaša. To bi bilo po mojem mnenju prav koristno, in gotovo no brez vsega vspeha; posebno pa, kader bi se pokončanej skušbi, potem ko so učenci iz šole žo odšli, šolski ogleda s učitelji od učnega načina pri skušbi učijočega učitelja pogovarjal; in sccr tako, da bi moral vsak učitelj, kar je pri učnem načinu napČnega alj pomanklivcga zapazil, grajati; pa tudi svojo hvalo izreči črez to, kar je izverstnega in hvalevrednega slišal alj vidil. Zakaj ni učitelja, naj je že bolj alj manj izurjen, od katerega bi so drugi kaj dobrega naučiti ne mogli! Da bi sc pa ta koristna reč ložcjc vpeljala, bi jo morli tudi šolski prijatelji podpirati, in scer duhovni bi se morli v tem zastopiti, da bi učiteljem, ki so vcčidclj pičli pridnarju, po dokončanem delu, kako južino napravili in plačali.
Iz Dvora 2*2. marca 1854.	Lcsjak.
Rožice.
Glej, sncžec odlczcl
Tn bolj ko jim sije
sonce gorkö, Še lepše prihaja Njih krilce zlato.
Tak tudi otroci Cveteli naj bi, Naj v čednosti sveti Bi rastli novi. —
Na hribicu jc, In trata zelena
Pod njim se odpre. Iz travce pa rožce
Glavice mold, Obračajo milo
Prot soncu scrce.
Л. Praprotn ik
Velika noč v Idrii.
Tega zlatega časa se veseli vso — mladi iu in stari, bogati in revni.
Že r etiki hetertek\e v Jdrii cel den somenj; posebno Žene prav pridno kupujejo: cvebov, orehov, med», jajc in drugih reči nakupijo, daje kej. Otroci doma pomagajo, te sladkarije prebirati. To je veselo za otroke, ker se marsiktera sladka reč jim pod nos zmuzne.
Veliki petek fantiči že zjutraj pred cesarsko gostivnico "•oje in vojšake že komaj pričakujejo. Kudarji namreč, kteri so vojaški stan dostali, se po vojaško oblečejo in se puškami in sablami oborožajo. Ko pride pravi čas, se podajo vsi ukup v cerkev, in tam čast. g. dehanta spremijo, ko presveto režnje telo v božji grob položijo. Po štiri tih vojakov deržijo stražo pri božjem grobu: očesa ne preganejo, stojijo kot leseni alj železni. Veliki petek popoldne je nemška pridiga, h kterej se vsi uradniki in tisti podajo, ki nemško zastopijo.
Veliko sabo/o je zgodaj vse po koncu. Gospodinje komaj zaslišijo peteline peti, koj zakličejo svoje hčere: Alo! vstanite, petelini že kikerikikajo; alo! lc urno na noge! Činu pa žo neki sedaj vstati?
Ja čemu! testo je že na mizi, cvebi in druge reči zbra-ie, in valarji in pertje že pripravljeni. Zdaj rečejo mati: AnČika iz-valaj to testo, potem ga bove s cvebi natresle! Ančika stori, kar ji ukažejo, in tako potico naredi, ktero чeteborko" imenujejo. No Minka, pojdi v kuhinjo, in prinesi orehe (jedenca), ki so že stolčcni in na oknu leže, in natresi jih na testo. Taka potica se zove „orehorkai. t. d. Fantiči pa ti čas zaspani in kerme-žljivi gledajo, kako mati in sestre delajo. Oče jih u izbo sto-pivši pregovarjajo: Jdnczck, Tonček pojdita Se spat, da bota jutro mogla pri času vstati. Ali sinčka prosita očeta: Oj oče! pustite naju gledati, ker jo tako fletno! — Alj smeva ostati, in materi skledo deržali, da bo hitrej spod rok Slo?! Kateri oče bi tega ne dovolil? ali to se ve, da sinčka tudi včasih, kder mati kam drugam pogledajo, v skledo po cvebih peveneta. — Med tem, ko se potico (Urejajo in vzdigujejo, se v kotlu „iegen kuha. Ko je kuhan, se peč pomete, in žegen se v mlinec, to je tako tanjko testo, zavije, in potem ga denejo s poticami vred v peč, da se speče. Tako imajo matere do belega dno opraviti.
Jeme svilati, in oče fante popoklieejo, da naj odmolijo in ae v cerkev napravijo. Kantje vzemcjo gube s .seboj, da potem blagoslovljeni ogenj dotnu in na druge kraje prineso, kjer jih pa za Io že pirhi čakajo. Dopoldne se nosi iz cerkve ludi blagoslovljena voda. Ob desetih, ko gosp. deliant *gforijo" zapojo, sc zvonovi odvežejo, in slraža pride s lepimi pnšelci na kapah v cerkev. Ko zvonovi pervič zapojejo, imajo ženske navado, se pri studencih in potokih umivati, ker pravijo, da potem krasi i. d. n. ne dobe, nektera se tudi misli na ženina. Fantje s pirhi ttirfajo, jih dajajo sekati. Nekteri pirhe s smolo nalijejo, in tako lepo in umno pobarvajo, da jih komaj poznaš. Se ve, tla taki r»nmhijaki* vse pobijejo. Pa gorje mu, če kdo njegovo golulijo zasledi. Herbei mu prav dobro nabunkajo. — Doma se pa žegen, police, pirhi i. t. d. v jerbas nabašejo, s belo ruto pokrijejo, in potem v farovž alj pa na druge kraje, kamor g. duhovnik blagoslovit pridejo, prineso. Po blagoslovljenju pridejo žensko po žegen, in ga domu prineso. Proti večeru je po mestu še bolj živo; lučice se pripravljajo , ker se bode mesto razsvetilo; —■ nekteri pripravljajo tudi izrezane podobe in pismenke za okna in nad vrata. Proti mraku se pričnejo v cerkvi molitve. Po dokončanih molitvah se začnejo na cesarski gostivnici, ktera je nar bližje cerkve, lučice prižigali, ravno tako tudi po drugih hišah. Zdaj pa že čakajo v turnu zvonikarji. kdaj da se bode zapelo: Kristus je od smerti vstal! —
In glej! pri „znamcu* nad mestom jeme grometi, topovi in možnarji pokajo, zvonovi zvonijo, godbe in pesmi se razlegajo, lučice po celem mestu miglajo in zlate podobe in nadpisi se nad marsikterim oknom prehjajo, na .smukovem* se clo raketi mečlejo.
Tako se pomika procesija počasno in slovesno dalje in dalje, da pride čez „krajncev* most pred ,£elštev*, to jo na mesto, kjer pot v jamo pelje.
V Io globoko jamo vidijo ženske svoje možo, otroci svoje očete vsak dan iti, — in marsikteri se iz te jame ni več vernul domu, v jami ga je zasulo. Za to se tukej vse na kolena verže in med lim, ko se žegen daje čez to nevarno mesto, pobožno moli
in zdihne, da naj bi rudarji vsi srečni, zdravi in vesoli hodili v to jamo, in so spet tako na dom ventili.
Ko je v cerkvi vse dokončano, grejo ljudje domu in ne jedo druzcga kot šlrukelcov, to so ostanki in odrezki potic.
Nedelo se pa žcgen na vse jutro Že na mizo postavi; samo veliko se ga pa ne sme jesti, ker preveč žeja. Ženske gredo k pervej sv. maši, da morajo potem doma kuhati, vode in vina na-nositi in vse pripraviti. Možki tudi komaj čakajo, da bi bila druga sv. služba tudi skoraj pri kraju; doma na mizi se že kadi.
Pontlelek proti večeru gre veliko ljudi na plesišče k . Za-godu', pa želeti bi blo, da bi tudi pravi čas domu najdli!
Tako se velikonočni prazniki v rudarskem mestu Idrii obhajajo. Veliko sem že pozabil, pa povem, kar vem. Veliko ie mikavnega in lepega ima moje rojstno mesto. Da bi se najdlo kako domorodno pero, ki bi vse popisalo in našim vnukom ohranilo!
JožeT Eržen.
Zadovoljnost.
Ako mi menimo, da imamo uzrok nezadovoljni bili, moramo le na druge mislili, kterim se še litije godi, al kteri še več nadlog in zopernosl prestali imajo; polom bodemo zopet veseli in z svojo osodo (stanom) zadovoljni.
Tacega pripomočka se jc poslužil nek perzjanski učen mož, po imenu Lnkmnn, kakor to sam v svojih spisih pripoveduje, ki pravi: Nobena zopernost me ni preveč razžalostila, če se mi jc še lako hudo godilo, kakor le enkrat, ko sini bosonog hodil in nisim loljko denarja imel, da bi si par čevljev kupil. Grem toraj prav žalosten v Kufi v lempel. Ko sim lam človeka vgledal, ki ni nog imel, sim bil jaz z mojimi bosimi nogami kaj zadovoljen, in sim so sortno Bogu zahvalil, da sim še brez čevljev lioJiti mogel. Saj je bilo bolje brez čevljev, ko brez nog biti. Had bi bil ta človek brez Čevljev hodil, ko bi bil lo noge imel.
Kar ti Bog ni dal, po tem ne budi želje,
Kar ti Bog pa da, to vživaj prav;
Saj ima vsak stan svoje sladko veselje,
Vsak ima pa tud grenkih težav.	C.