OSREDNJA KNJIŽNICA ma i ***" ZUPAN BOJCA s.p. Vransko 41 ~ “ 1@siol.not Gsm:041 -623-327 •8-981 Okft;227S9307 IZDELAVA MASIVNIH BUKOVIM POSTELJ, OMARIC IM KOMOD TER PRODAJA VSEM VRST LATOFLEXOV IM VZMETMIC. JUTEKS Leto V! • številka 10 • cena 350 S/T • 27. oktober 2004 Ložnica 53 a Anketa 3310 Žalec V55J tel.: 03/ 712 07 00 Zadovoljni z izidom volitev? faks: 03/ 712 07 55 str. 8 TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. GOTOVLJE 31, 3310 ŽALEC - Trgovina tel.: 03/713 34 50 03/713 34 52 - faks: 03/713 34 54 - Kmetijska preskrba Šempeter: 03/703 84 70 Kultura Nušine pesniške slike str. 19 * MESTNI PLINOVODI i' I S IH IH L C I i \ I' I I N \ ti . . ■> PE Žalec, Ul. Ivanke Uranjek 1 tel: 7132 320 fax: 7132 321 Uradne ure: Ponedeljek in petek: 11:00-12:00 Sreda: 11:00-12:00 in 16:00-17:00 Savinjska dolina ima tri poslance Savinjski poslanci (od leve j Ivan Jelen, Franc Sušnik in Lojze Posedel Prvo oktobrsko nedeljo smo Slovenke in Slovenci volili poslance v državni zbor. V novi sestavi državnega zbora se je razmerje moči političnih strank spremenilo v korist Slovenske demokratske stranke, ne glede na strankarsko barvo novih poslancev pa smo Savinjčani lahko zadovoljni z dejstvom, da smo od enajstih iz pete volilne enote dobili kar tri poslance. Od 1.634.402 volilnih upravičencev se jih je volitev udeležilo 60,65 odstotka. Izvoljenih je bilo 29 poslancev Slovenske demokratske stranke, 23 poslancev Liberalne demokracije Slovenije, 10 poslancev Združene liste socialnih demokratov, CVETLIČARNA EMI - GASILSKI DOM POLZELA Tel.: 572 03 19,041 787 916 Del. čas: pon. - petek od 8. do 12. ure in 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure, nedelja 8. do 10. ure S KUPONOM SVEŽI IN SUHI ARANŽMAJI 10% REZANO CVETJE LONČNICE SVEČE POPUST OD 27. 10. DO 30. 11. 2004 ŽALNA FLORISTIKA ZA SUHE IN SVEŽE ARANŽMAJE ggrag KOTfllK H fm. GRADNJE IN SUKOPIESKRRSTVO 2^0 Igor KOTNIH, S.P. Komiz Nikolo Teslo 6, 3310 Žolec SUKOPl€SKRRSKR IN ZIDRRSKR D€lfl KOMPL6TN6 FINRLIZRCIJ6 06J6KTOV TOPIOTN6 IN HLRSIČN6 FfìSfìD€ xe od /e/a ž'365 GSM 041/612 283 Telefon/faks 03/710 30 97 Telefon 03/710 30 96 6-mail igor.kotnik@siol.net 9 poslancev Nove Slovenije, 7 poslancev Slovenske ljudske stranke, 6 poslancev Slovenske nacionalne stranke in 4 poslanci Demokratične stranke upokojencev. V 5. volilni enoti je bila udeležba 60,87-odstotna. V 4. volilnem okraju 5. volilne enote (Žalec I) je imelo volilno pravico 16.644 državljanov, izkoristilo jo je 62,56 odstotkov volilnih upravičencev, v 5. volilnem okraju pa je bila udeležba 64,58-odstotna (volilnih upravičencev je bilo 17.312). V 4. okraju sta dobila poslanski mandat Lojze Posedel (LDS) in Ivan Jelen (DeSUS), v 5. volilnem okraju pa je poslanec ponovno postal Franc Sušnik (SDS). Le peščica glasov je odločila, da nima Savinjska dolina še četrtega poslanca, saj je Ljubo Žnidar (SDS) v 4. okraju dosegel najboljši volilni rezultat, vendar je na ravni volilne enote dosegel 5. mesto. Po štetju glasov iz tujine ga je prehitel Franc Jazbec. Več o volilnih rezultatih si lahko preberete na strani 8. Lojze Posedel, Ivan Jelen in Franc Sušnik poudarjajo, da bodo kljub različni strankarski pripadnosti v parlamentu dobro sodelovali, predvsem v korist Savinjske doline. Tako kot Franc Sušnik bo tudi Lojze Posedel mandat župana opravljal nepoklicno. K. R. Lekarna z novo podobo Žalska lekarna je v teh dneh dobila novo podobo. Po končani obnovi in razširitvi tistega dela lekarne, ki je namenjen strankam, pa obnovitvena dela še niso zaključena. V ostalih prostorih lekarne namreč zdaj poteka zamenjava dotrajanih inštalacij, ko pa bo obnova v celoti končana, bodo pripravili tudi uradno odprtje prenovljene lekarne, je povedala direktorica JZ Žalske lekarne mag. Lidija Pavlovič. V času obnovitvenih del lekarna ni zaprla svojih vrat, pa Pidi preselila se ni na začasno drugo lokacijo, saj v bližini zdravstvenega doma ni bilo za to dejavnost primernega prostora. Strankam so izdajali zdravila na Sprednji del lekarne je nekoliko razširjen. Žalec, Savinjska cesta 87, tel.: 03/713 26 60,713 26 66 Nagrade: 3 kg, 2 kg in 1 kg kave Tropic 1. Milena Pavkovič, Hmeljarska 3, Žalec 2. Milica Laznik, Podvrh 113, Braslovče 3. Josip Zdravec, Steletova 10, Ljubljana drugi strani lekarne, dostopni skozi zdravstveni dom. Zdaj je spet odprt glavni vhod, v lekarni pa kljub obnovi že pripravljajo svoje tradicionalne akcije, kakršna bo ob svetovnem dnevu diabetesa. K. R. a s 1 I 1 i i 1 Naslednji Utrip bo izšel v sredo, 24. novembra. 1 i s 1 i i 1 s a Oktober smo pričeli z volitvami in dobili veliko novih poslancev. Nadaljevali smo ga s tednom otroka, letos na temo Evropa mladim - mladi Evropi. Sledil je teden vseživljenjskega učenja, ves mesec pa je posvečen tudi požarni varnosti. To pomeni, da seje v vseh šolah in vrtcih odvila vrsta zanimivih dogodkov in projektov, da so številne ustanove, od kulturnih, izobraževalnih do športnih in drugih, odprle svoja vrata ter se predstavile širši javnosti. In tudi vsa prostovoljna gasilska društva so odprla vrata gasilskih domov (zgornji posnetek je iz Žalca), potekala so tekmovanja, srečanja in operativno-taktične vaje, katerih poudarek je letos na gašenju požarov na kmetijah. Preveč je bilo vsega, da bi mogli o vsem poročati na 32 časopisnih straneh, a zagotovo boste v njih začutili oktobrski utrip Savinjske doline, ki so ga dopolnile tudi trgatve in pobiranje drugih jesenskih darov. Ja, oktober je očarljiv mesec, če ga znamo pogledati s prijaznimi očmi. November nas bo že spomnil na zimo. Letos bomo na zadnji oktobrski dan kazalce ur prestavili za eno uro nazaj - na zimski čas. Ki pa ni le čas mraza in sivine, saj nam bo december spet postregel z vrtincem praznovanj, prireditev in obdarovanj. Morda je veliko prezgodaj začeti razmišljati, kako razveseliti svoje najdražje v tistih dneh. Ali pa tudi ne - morda se bomo uspeli izogniti potrošniški mrzlici in podariti kaj takšnega, kar se bo zares dotaknilo duše obdarovanca. In kaj je še bolj dragocenega od časa, ki ga posvetimo drugemu? j -—r ' Si c B=y\R pve ©km® »n vret® ŠTORE, tel. 03/780 55 80 www.stoparlbdesign.si Imamo kar iščete, naredimo kakor želite ! PROIZVODNI PROGRAM: • INOX Branko ZOTTEL, s.p. todi za vino • INOX Cesta žalskega tabora 19,3310 ŽALEC milni za grozdja tel.: 710 13 70, faks: 710 13 71 INOX mobitel: 041 635 868 milni za labolka NOVO - vodne stiskalnice za sadje Oktober2004 Občina Žalec Državna revizorka v šolah V začetku oktobra so se žalski svetniki sestali na 16.redni seji občinskega sveta. Na dnevnem redu je bilo 14 točk, najprej pa je svojo dejavnost predstavil Pokrajinski muzej Celje. Zatem so svetniki prisluhnili poročilu o ugotovitvah pri notranjem revidiranju poslovanja osnovnih šol in vrtca za poslovno leto 2003. Notranja revizija poslovanja šol in vrtcev je bila opravljena po sklepu občinskega sveta, niso pa bili povod za to kakšni sumi o nepravilni in nenamenski porabi denarja, je povedal župan Lojze Posedel. Revizija je pokazala nekaj nepravilnosti, državna notranja revizorka Brigita Frlin Novak je opozorila predvsem na neupoštevanje pravilnika o oddaji naročil male vrednosti. Nekatera opravljena dela, za katera je revizorka ugotovila neskladje, so bila sicer interventna, nekaj napak je bilo pri obravnavanju potnih stroškov, pri Osnovni šoli Griže pa je sporen najem kredita brez vednosti ustanovitelja, to je občine. Kredit je bil najet zaradi likvidnostnih težav, zato sama poraba teh sredstev ni sporna. O tem, ali je občina za to šolo res dala premalo denarja, ah pa bi bilo mogoče bolj gospodarno poslovanje, bo treba ugotoviti v podrobnejših razgovorih med občinskimi strokovnimi službami in vodstvom šole, je povedal župan. Občina bo skupaj s šolo in Krajevno skupnostjo Griže preučila tudi problem starega kombija šole, za katerega je državna revizorka ugotovila, da so stroški njegovega vzdrževanja previsoki in bi zato bilo bolj smotrno kupiti novega ah kako drugače organizirati prevoz v in iz šole. Seveda je ob tem bistven dejavnik varnost otrok. V nadaljevanju seje so žalski svetniki prisluhnili poročilu o naravnih nesrečah v kmetijstvu v lanskem letu in aktivnostih v zvezi s tem v letošnjem letu. Škodo so ocenjevali enkrat po toči in dvakrat po suši. Za prijavo škode po suši sta bila dva roka, v prvem je vloge oddalo 262 kmetijskih gospodarstev, v drugem pa je občinska komisija prejela še 52 vlog, skupaj to pomeni skoraj polovico vseh kmetijskih gospodarstev. Končna ocena poškodovanosti vseh kultur znaša skoraj 800 milijonov tolarjev. Občina je 6 milijonov tolarjev namenila za pokritje stroškov pokojninskega zavarovanja za 144 zavarovancev za dobo treh mesecev. Zapletlo pa se je z državno pomočjo. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je z izdajanjem končnih določb in izplačevanjem sredstev državne pomoči zaradi naravnih nesreč lani pričela septembra letos, kar nekaj kmetov pa mora že prejeto akontacijo vrniti. Akontacija je bila namreč izračunana na osnovi površin, za katere so upravičenci prijavljali škode, ne pa na osnovi vlog, oddanih v letošnjem lem. Odbor za kmetijstvo občine Žalec bo od ministrstva zahteval pojasnilo glede izračuna dodeljenih sredstev, nerazumljivih odločb in tudi zahteval spremembo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki govori o tem, da do odškodnine niso upravičeni Usti z območja namakalnih sistemov. Pridelek je namreč uničevala tudi vročina. V prvi obravnavi so žalski svetniki sprejeh predloge pravilnikov o sofinanciranju kulturnih programov ljubiteljske kulture, kulturnih projektov in programov na področju turizma. Sprejet je bil tudi pravilnik za oddajo javnih naročil malih vrednosti, kompleks starega Juteksa pa je bil izločen iz odloka o ureditvenem načrtu za staro mestno jedro in se bo urejal s samostojnim lokacijskim načrtom. Kompleks ima novega lastnika, v njem pa naj bi bil med drugim zgrajen tudi dom za ostarele. K. R. MODRA ŠTEVILKA (((•08013 64) Objavljamo brezplačno številko, na kateri lahko občanke in občani dobijo informacije o telefonskih številkah organov v stavbi Občine Žalec v Žalcu. Z odliko opravljena matura Zlati maturanti v prvi vrsti, med njimi direktor občinske uprave Stojan Praprotnik V Savinov! hiši je bil v petek zvečer sprejem za tiste maturante iz žalske občine, ki so v minulem šolskem letu na maturi dosegli najboljši uspeh. Letošnji zlati maturanti so Eva Tavčer s 1. gimnazije Celje, Neža Pogorelčnik in Petra Kos z Gimnazije Center Celje, Franci Sopotnik iz Splošne in strokovne gimnazije Lava ter Darja Doberšek, ki je opravila poklicno maturo na UPI-Ljudska univerza Žalec. Na sprejem so bili povabljeni tudi ravnatelji osnovnih šol, ki so jih obiskovali omenjeni maturanti, ter seveda starši. Zbrane je pozdravil direktor občinske uprave Stojan Praprotnik, čestital maturantom in izrazil prepričanje, da bodo tako uspešni kot na maturi tudi v prihodnje. S kulturnim programom je sprejem popestril solist Sebastjan Podbregar ob klavirski spremljavi Primoža Mavriča. K. R., foto: T. T • TURISTIČNI • KOTIČEK • Sedemindvajseti september je svetovni dan turizma. Za letošnje leto je Svetovna turistična organizacija (WTO) izbrala dve temi, in sicer šport in turizem. Šport in turizem se dopolnjujeta in povezujeta, kar se predvsem kaže v njunih skupnih ciljih: graditvi mostov razumevanja med različnimi kulturami, tradicijami in načinom življenja, spodbujanje miru in dobre volje med ljudmi in spodbujanje dejavnega načina preživljanja prostega časa. Profesionalni športniki pogosto potujejo v različna mesta in države, da se udeležijo velikih športnih prireditev, kot so olimpijske igre, razna svetovna prvenstva. Tudi ljubiteljski športni navdušenci mnogokrat ’’podredijo” svoje počitnice planinarjenju, pohodništvu, kolesarjenju ... Tudi mesto Žalec z okolico nudi možnosti povezovanja turizma in športa; urejene planinske poti in pešpoti, kolesarske poti, tenis igrišča, sodoben in urejen Športni center Žalec... I parno, da bo v prihodnosti povezovanje turizma in športa v Žalec pripeljalo še več športnikov in turistov. V okviru svetovnega dneva turizma je TIC Žalec po Žalcu popeljal učence 4. razredov I. OŠ Žalec. Ogledali so si Savinovo hišo, cerkev sv. Nikolaja, obrambni stolp in Zotlovo kovačijo. Svoje vtise so učenci strnili v uganke, pesmice in opise. DAN TURIZMA Ponedeljek, 27. septembra, je bil dan turizma, lepa barva je turkizna. Savinovo hišo smo obiskali, poročno dvorano pobližje spoznah. V njej lepe orgle spijo, stoli pa strumno, kot vojaki stojijo. V tej hiši ustavil se je Savinov čas, preteklost prinesel je med nas. Smo se med ogledom dobro počutili in marsikaj novega naučili. KATJA ČEHOVIN ŽALEC Kako opisati to malo mesto, ki je obenem tako veliko? Trgovin ima toliko, da jih komaj preštejem vse, kjer tudi, če kaj narobe gre, vem, da imam vse, kar srce poželeti sme. In kako lep je Žalec, ko napoči pomlad, ko se drevje prebuja, ko rožice cveto, ko ptički pojo. Poletje v Žalcu zanimiva je stvar, saj mi Žalsko noč prinese v dar. In ko vrtiljaki prispo, mamici spraznim denarnico. Ja, res je lepo moje mesto, kjer ni tragedija, če slučajno stečem čez cesto. Rada ga imam, ker toliko ljudi poznam, ker se lahko tu varno igram. Ja, zato ga rada imam! ANA BUDEŠ, 4. a Že petsto let v Žalcu stoji, v njej stara obrt živi. Tam še danes v peči gori, ko kovač železo topi. (kovačija Zotel) JASNA TURNŠEK Ob cerkvi stojiš, ponosno se držiš. Trije ste bili ostal si le še ti, spominjaš nas na turške dni. (turški stolp) ANJA JEŽOVNIK, 4. b MOJE MESTO ŽALEC Danes smo si šli ogledat mesto Žalec. Zraven nas je šla tudi gospa, ki nam je pokazala razne znamenitosti. Žalec je postalo mesto 29. 9-1964. Znan je po hmelju. Ima razne znamenitosti, kot so Savinova hiša, kovačnica, cerkev, turški stolp, park ... V Savinovi hiši je živel Risto Savin. Tam se je rodil kot šesti - zadnji otrok trgovske družine. Ko je prekinil študij, je vstopil v vojaško službo. Njegova vojaška kariera je trajala več kot 38 let. V Savinovi hiši so bile razne slike, uniforma, naslonjači... Spodaj pa je bila galer- ija. Odšli smo in se ustavili pri kovačnici. Gospod, ki je tam delal, nas je povabil noter. Stara je okoli 400 let. 350 let je že kovačnica. Se pravi, da tam kovači delajo že 350 let. Kovači ne okujejo samo konjev. Izdelujejo tudi razne stvari iz železa. Včasih so vse delali na roke. Dandanes pa si pomagajo z glasnimi stroji.Gospod nam je povedal, da je nakovalo staro 95 let in da železo najprej stopijo in nato dajo v vodo, da se shladi. Videli smo tudi tehtnico, ki so jo uporabljali včasih. Gospod, ki m dela, je že deveti kovač v tej hiši. Naslednik je njegov sin. Se pravi, da bo ta že deseti kovač v tej žalski kovačnici. Ko smo se nagledali, smo odšli v cerkev. V cerkvi ministriram že približno dve leti. Na vsakem oknu je kaj naslikano. Maše potekajo vsako nedeljo ob osmih in desetih zjutraj. Ministranti in duhovnik počakajo v zakristiji na začetek maše. Ljudje pa prihajajo in se posedajo v klopi. Ko je ura osem ah deset se maša prične. Med mašo pojejo različne pesmi. Zraven cerkve sv. Nikolaja je turški stolp. Ogledah smo si ga. TAirški stolp je bil zgrajen leta 1840. Slovenci so se skrih vanj in se tako branih pred Dirki. Turški stolp ni bil samo eden, bilo jih je več. Ko smo si ogledah to znamenitost, smo spregovorili o starih hišah. Stare hiše so imele okna z oboki. Na nekaterih oknih so bile pritrjene nekakšne železne rešetke. Žalec ima tudi trgovine, restavracije, razne stavbe, osnovno šolo... Končali smo pogovor in vrni h smo se na UPI. JERNEJA BOŽIČ, 4. a Letos malo stroškov s prevozi vode Letošnje poletje ni skoparilo s padavinami, tako da gasilci niso imeli veliko dela s prevozi pitne vode. Kljub temu pa so gasilci PGD Zavrh, Drešinja vas in Griže opravili za dobrih 137 tisoč tolarjev prevozov. Po sklepu občinskega sveta jim bo občina iz sredstev stalne proračunske rezerve povrnila polovico teh stroškov. Do povračila stroškov prevozov pitne vode v višini 50 % so po nedavno sprejetem novem pravilniku upravičena le tista gospodinjstva v občini, ki nimajo možnost priključitve na javno vodovodno omrežje oziroma je izvedba njihovega priključka povezana z velikimi finančnimi sredstvi. Občinske strokovne službe so z Javnim komunalnim podjetjem Žalec dogovorjene, da upravičenost do povračila označijo na delovni nalog, ki je obvezna priloga k zahtevku PGD za povračilo stroškov. Prav tako do navedenega povračila niso upravičena gospodinjstva, ki onemogočajo gradnjo javnega vodovodnega omrežja s tem, da ne dovohjo, da bi trasa predvidenega vodovodnega sistema potekala po njihovem zemljišču. K. R. RAZPIS - PLUŽENJE SNEGA Občina Žalec objavlja javno zbiranje ponudb za izvajanje pluženja snega na lokalnih cestah, javnih poteh in nekategoriziranih cestah v ožjih lokalnih skupnostih občine Žalec. Predmet ponudbe je izvajanje pluženja snega na lokalnih cestah, javnih poteh in nekategoriziranih cestah, s katerimi v zimi 2004/2005 upravljajo ožje lokalne skupnosti - Mestna skupnost Žalec in krajevne skupnosti. Izvajanje pluženja se razpisuje za zaključene celote glede na potek cest. Ponudniki lahko dobijo razpisno dokumetacijo na sedežu Občine Žalec, Ul. Savinjske čete 5, 3310 Žalec, soba 40, 2. nadstropje. Rok za oddajo ponudb je 10 dni od objave v časopisu Utrip. Občina Žalec umgt Občina Žalec oktober2004 3 Savinjske doline Sedmi projekt bo ugledal luč sveta Temeljni kamenje mozaik vsesodelujočih pri investiciji. Svoj del sta prispevala tudi župan občine Vransko Franc Sušnik in ravnateljica žalske glasbene šole Tanja Cehner. Nikolaja višja od človeka Kako zelo si učenci in učitelji žalske glasbene šole želijo in potrebujejo novo šolo, lahko sklepamo že iz slovesnosti ob položitvi temeljnega kamna. Glasba je odmevala daleč naokoli, ob tej priložnosti pa je igralo več orkestrov, ki delujejo v okviru šole, ter Godba Zabukovica. Po dolgih letih prizadevanj, pogovorov in dogovorov ter nastajanja idejnih projektov naj bi nova, dovolj velika glasbena šola odprla svoja vrata jeseni leta 2006. Glasbena šola Risto Savin Žalec je bila ustanovljena pred 47 leti, že približno 17 let pa so stara prizadevanja za gradnjo novega, dovolj prostornega objekta. Vpis učencev je vsako šolsko leto večji in letos žalsko glasbeno šolo ter njene dislocirane enote v Preboldu, na Polzeli, Vranskem in v Braslovčah obiskuje že 457 učencev. Poučuje jih 33 učiteljev glasbe. V septembru 2006 bodo učenci in učitelji končno dočakali boljše pogoje za delo. Po dolgih letih usklajevanj in izdelavi že sedmega idejnega projekta, vmes pa se je razdelila tudi nekdanja občina Žalec, je bil dosežen dogovor o sofinanciranju med Ministrstvom RS za šolstvo, znanost in šport ter občinami Žalec, Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor in Vransko. Mozaik temeljnega kamna so položili državna sekretarka na ministrstvu za šolstvo Judita Kežman Počkaj, župani Lojze Posedel, Franc Sušnik, Ljubo Žnidar, Vilko Jazbinšek in Marko Balant ter podžupan Franc Škrabe, seveda pa tudi ravnateljica glasbene šole Tanja Cehner. Župan Lojze Posedel je ob tem povedal, da je ponosen, da je vseh šest spodnje-savinjskih občin znalo stopiti skupaj in se dogovoriti o gradnji. Mladi glasbeniki dosegajo vrhunske dosežke, poleg talenta pa so za njihovo uspešno glasbeno pot potrebni tudi ustrezni prostorski pogoji za delo. Župan je tudi zagotovil, da ne gre za prazne obljube, čeprav je bila položitev temeljnega kamna le nekaj dni pred volitvami. Vsem kolegom županom, državni sekretarki in ravnateljici je izročil vrčke oblikovalca Oskarja Kogoja. Vrednost investicije je ocenjena na več kot 250 milijonov tolarjev, gradnja pa se bo pričela predvidoma januarja prihodnjega leta. Nov objekt bo zgrajen za sedanjo glasbeno šolo (kjer bo pozneje parkirišče) ob Domu n. slovenskega tabora. Položitev temeljnega kamna je bila zadnja v programu prireditev ob prazniku občine in mestne skupnosti Žalec, potekala pa je 29- septembra, prav na praznik mestne skupnosti. K. R., foto: T. T. Kar v prvem letu zrase višje od človeka, je uspeh. Tako pravi ljudska modrost o gojenju trte. In cepič najstarejše trte na svetu - 400 let stare žametne kavčine z mari-borskga Lenta, ki so ga ob obrambnem stolpu v Žalcu posadili ob nastopu polno- pravnega članstva Slovenije v Evropski uniji, je do letošnjega oktobra zrasel v visoko trto. V nedeljo so jo krstili za Nikolajo. Kljub poznemu oktobru je potomka najstarejše trte na svetu še vsa zelena in živa, kar pomeni, da so ji izbrali dobro lego in da je bila dosedanja nega primerna. Njen skrbnik Bogomir Rotovnik je imel z njo do sedaj bolj malo dela, je povedal, samo nekaj zaščitnega škropljenja je bilo potrebnega. Zdaj je prišel čas za jesensko gnojenje, ob tej priložnosti pa so pripravili kratek kulturni program in v skladu s starim vinogradniškim običajem trto krstih. Po besedah žalskega župana in poslanca Lojzeta Posedela so se ob vseh predlogih imen vedno znova vračah k najbhžjemu sosedu trte, to je zavetniku župnijske cerkve, tako da je obveljalo ime Nikolaja. Kot je ob tem povedal župnik pater Viktor Arh, obreda krsta trte v cerkvenih knjigah ni, je pa v svetem pismu zapisano, naj vse žive stvari dobijo ime po človeku. Nikolaja letos še ni obrodila, kot je povedal Bogomir Rotovnik, pa naj bi prve njene grozde poskusih prihodnjo jesen. Takrat bo trta že potrebovala 6 do 8 metrov visoko oporo. Zbrani ob njenem krstu pa so se posladkali z nekaj grozdi z mariborske ’’materex, predvsem pa z moštom in domačimi dobrotami, ki so jih pripravile članice društva podeželskih žena občine Žalec. Nekaj misli o trti in vinu je povedala Lidija Koceh, ob spremljavi harmonikarja pa je pel Dušan Banko. Nikolaja je medtem uživala v soncu, vetriču in pozornosti. Gotovo bo te prihodnje leto še vehko več, sploh če bo dobro obrodila. K. R. Pater Viktor Arh je trto krstil za Nikolajo, desno župan Lojze Posedel z grozdi z Lenta, levo skrbnik trte Bogomir Rotovnik Nevladne organizacije in promocija zdravja Letina končno dobra Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje Slovenije, ki ga vodi Viktorija Rehar in ima sedež v Žalcu, je v petek pripravilo 2. nacionalno konferenco, na kateri so govorili o prispevku nevladnih organizacij k učinkovitosti promocije zdravja. Ta je zagotovo velik, so med drugim ugotovili na konferenci, saj veliko akcij, ki jih začnejo nevladne organizacije, postane kasneje del vladnih kampanj za promocijo zdravja. Druga nacionalna konferenca je bila v dvorani žalskega gasilskega doma, kljub številnim vabilom, tudi županom slovenskih občin in njihovim strokovnim delavcem, pa je bila udeležba bolj skromna. Od županov se je konference udeležil le župan Kidričevega. Na začetku konference je sodelovala tudi Gordana Pavlekovič, predsednica hrvaškega društva za promocijo zdravja. Eden od poudarkov konference je bil, da nevladne organizacije za svoje prostovoljno delo potrebujejo priznanje in materialno podporo, saj pomembno prispevajo k zmanjševanju stroškov za zdravje. K. R. Savinjski hmeljarji so letos končno dočakali dobro letino. Kljub temu da se je zaradi nekoliko bolj hladnega in vlažnega vremena doba vegetacije hmelja nekoliko zavlekla, s tem pa tudi obiran- X času pred volitvami so ob Savinji pri Vrbju pripravili priložnostno slovesnost ob dokončanju del na delu obrežja Savinje, o čemer smo poročali že v prejšnji številki Utripa. Takrat je minister za okolje in prostor Janez Kopač povedal precej zanimivosti o dosedanjih in načrtovanih delih na porečju Savinje. je, prvi podatki pritrjujejo oceni, da gre letos za dobro letino tako po količinah kot kakovosti. Speciahstka za hmeljarstvo pri Kmetijsko-gozdarskem zavodu Celje Irena Friškovec je povedala, da Ministrove poglede in načrte, ki naj bi zmanjšali nevarnost poplav, predstavljamo tokrat. In kaj je minister Kopač, ki se glede na rezultate volitev poslavlja od te funkcije, povedal na slovesnosti v Vrbju? ’’Dela na povodju Savinje še zdaleč niso končana. Zadnjih 15 let smo prešli kar nekaj kriz. Do začetka 90. let smo imeli Samoupravno interesno pridelek dosega nekdaj običajnih 1.700 kilogramov hmelja na hektar. Kljub vsemu o natančnih številkah še ne poročajo, saj certificiranje hmelja še ni končano, odkup pa poteka lahko tudi do februarja, je povedala direktorica Hmezada Export-importa Martina Zupančič. Na svetovnem trgu je hmelja dovolj, saj večinoma povsod poročajo o dobri letini, kar pomeni, da cene skupnost za vode. Zbiral se je sisov-ski prispevek. Denarja je bilo relativno dovolj in se je tudi vode kar lepo urejalo. Na začetku 90. let se je spremenil tudi pogled na reševanje tovrstne problematike. Takrat so vodarji nenadoma poštah ’’sovražniki” okolja, sredstva za te namene pa so se zelo zmanjšala. Prevladala je nova doktrina, da morajo reke teči čim bolj naravno. To se je potem poznalo deset let, saj ni bilo več organiziranega upravljanja z vodami in tudi denarja je bilo v proračunu za te namene vsako leto manj. Leta 2002 smo po dolgih mukah sprejeli nov zakon o vodah in postavili novo organizacijsko strukturo za vzdrževanje voda. Ustanovljen je bil sklad za vode. V njem se namensko zbirajo sredstva od koncesij za hidroelektrarne in od vodnega prispevka. Ta denar je namenjen za investicije protipoplavne varnosti. Na novo smo postavili Inštitut za vode in na novo uredili pogodbena razmerja z vodnogospodarskimi podjetji. Vse te organizacijske spremembe so tej državi vzele najmanj deset let in to se seveda pozna pri kakovosti vzdrževanja protipoplavne varnosti. Najhuje v vsej ostajajo nizke. Je pa v začetku oktobra vse slovenske hmeljarje pretresla vest o požaru na Hmelini v Radljah ob Dravi, v katerem sta zgorela sušilnica in skladišče hmelja največjega slovenskega hmeljarja Jožeta Časa. Ogenj je uničil povsem novo hladilnico in tudi okoli 250 ton hmelja. Po prvih neuradnih ocenah naj bi bilo škode za okoli pol milijarde tolarjev. K. R. Sloveniji je prav na Savinji in zato smo v letu 2001 pristopih k izdelavi projektne dokumentacije za ureditev protipoplavnih nasipov na območju od Ločice do Vrbja. Vsega skupaj v dolžim 6,5 km brežin. V letu 2002 smo že začeh z urejevanjem brežine pri avtopohgonu Ločica (400 m), danes pa slovesno pozdravljamo drugi del tega projekta, ki se bo izvajal tudi v prihodnje, saj je vključen v program vodnega sklada. V izdelavi je tudi državni lokacijski načrt za ureditev povodja Savinje kot celote, vse od njenega toka v Zgornji Savinjski dohni do izliva v Savo pri Zidanem Mostu. Ko bo ta lokacijski načrt sprejet, bomo začeh z izgradnjo vrsto pomembnih objektov za vzdrževanje poplavne varnosti vzdolž celotnega toka Savinje." Kako bo to problematiko urejala nova vlada in ah bo nadaljevala tam, kjer je sedanja končala, zaenkrat ni mogoče reči. Vsekakor pa bi bilo za dobrobit ljudi, ki živijo ob Savinji in so ogroženi zaradi poplav, prav in primerno, da bi se zastavljeni načrti izpolnjevali, ne glede na to, kdo bo imel v rokah škarje in platno. D. Naraglav PONOVNI POZIV OBČANOM ZA VLOŽITEV VLOG ZA VRAČANJE VLAGANJ V JAVNO TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE Občina Žalec obvešča občane, ki so z namenom pridobitve telefonskega priključka sklenili pogodbe s KRAJEVNO SKUPNOSTJO, naj svoje zahtevke vložijo na sedežih krajevnih skupnosti v času uradnih ur. ČAS, V KATEREM BODO KRAJEVNE SKUPNOSTI SPREJEMALE VLOGE NA PREDPISANIH OBRAZCIH (prejmete jih na krajevnih skupnosti), JE OD 1. OKTOBRA 2004 DO 2. NOVEMBRA 2004. OBČINA ŽALEC Dela na porečju Savinje se bodo nadaljevala Minister Janez Kopač na slovesnosti ob zaključku de! protipoplavne nabrežine pri Vrbju oktober2004 Občine Na Vranskem se bodo kmalu greli z lesno biomaso Sprejeli pravilnik o dodeljevanju socialnih pomoči Kotlovnico gradi podjetje CMC Celje. Na Vranskem gradijo s pomočjo ministrstva za okolje in prostor in agencij kotlovnico ter toplotno vodno omrežje za izpeljavo projekta daljinskega ogrevanja z lesno biomaso. Projekt je vreden 561 milijonov tolarjev, poskusno pa naj bi kotlovnica pričela obratovati konec tega meseca. Zato tudi ni naključje, da je na Vranskem ob dnevu biomase Občina Tabor in občina Braslovče imata dokaj tesne stike z zamejskimi Slovenci v Italiji. Zaslugo za to ima zlasti kulturno delovanje enih in drugih in medsebojna izmenjava kulturnega ustvarjanja. Tako v Braslovčah kot v Taboru gojijo medsebojno sodelovanje z zamejskimi Slovenci iz Boršta in Doline pri Trstu. Oboji so se letos udeležili prireditev ob občinskem prazniku občine Braslovče. Že prvi dan so žene iz Boršta v prenovljeni avli stare šole evropskih regij potekalo slovensko srečanje Zveze društev za biomaso. Namen srečanja je bil predvsem seznaniti javnost z različnimi možnostmi uporabe lesne biomase glede varovanja okolja. Sedaj poteka tudi izgradnja toplovoda v trgu Vransko, obenem pa tudi izgradnja kanalizacije. Po predvidevanjih naj bi se za ogrevanje v prvi pripravile razstavo ročnih del, ki je bila na ogled vse dni v času praznika. Ob dnevu odprtih vrat na Žovneku so si gostje z zanimanjem ogledali ta kulturni spomenik. Še bolj pestro in zanimivo je bilo naslednji vikend, ko so Braslovče obiskali županja Fulvija Premolin z možem Dorjanom, ravnatelj dolinske šole Emil Bole z ženo Vando, predsednik planinskega društva Slavko Slavec z ženo Anico, predstavniki prosvetnega društva Boršt-Zabržec Boža Hervatič, Ladi Vouk, Loredana Hervatič, Adriano Slavec, Marija Sedmak, Albino Hervatič, Zmaga Sedmak in drugi. V fazi odločilo približno 120 gospodinjstev, zato bodo pričeli tudi z vgradnjo individualnih toplotnih postaj. Po besedah vranskega župana Franca Sušnika naj bi se po poskusnem obratovanju konec tega meseca prvi naročniki že lahko greli na lesno biomaso, graditi pa bi začeli tudi nadaljnje vode, saj je za tovrstni način ogrevanja veliko povpraševanja. Razlog za tako veliko povpraševanje je najverjetneje v stalnem naraščanju cen naftnih derivatov in plina. Strošek uporabnikov v vranskem sitemu je ob prehodu na ogrevanje z lesno biomaso le v prevezavi obstoječega hišnega sistema centralnega ogrevanja na toplovodno postajo, ki jo v objekt vgradi investitor, to je Energetika projekt, d.o.o., Vransko, in znaša od 30 do 50 tisoč tolarjev. Povprečna cena enega kubičnega metra lesne biomase je približno 1500 tolarjev, kar je po sedanjih cenah od tri- do štirikrat ceneje od plina. T. Tavčar Letušu so se udeležili slavnostne seje ob občinskem prazniku, naslednji dan pa pohoda od izvira do izliva. Dan so skupaj z gostitelji zaključili na Gora Oljki. Nedelja ni prinesla tistega, kar naj bi zaokrožilo praznovanje praznika in njihov obisk v Braslovčah. Ob nenadni smrti domačega župnika so odpovedali trški sejem, ljudje pa so se zavih v tiho žalovanje. Svoje bivanje v prijateljski občini so tako zaključili z mirnim sprehodom v Podvrhu. D. N. V začetku oktobra so se preboldski svetniki sestali na 21. redni seji. Med drugim so sprejeli poročilo o izvrševanju proračuna občine za leto 2004 v prvih osmih mesecih, v drugi obravnavi potrdili odlok o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč, župana pooblastili za podpis menjalne pogodbe za nezazidana stavbna zemljišča med Občino in Tekstilno tovarno Prebold, po hitrem postopku pa potrdili tudi pravilnik o dodeljevanju socialnih pomoči. V preteklih letih so preboldski svetniki jeseni sprejemali rebalans proračuna za tekoče leto, tokrat pa je župan Vinko Debelak predlagal, da to storijo ob koncu leta, ko bo povsem znano gibanje proračunskih prihodkov in odhodkov. Kljub temu pa so bile potrebne določene prerazporeditve, zato so svetniki na predlog župana v letošnji proračun, delno pa v proračun za leto 2005 vključili nekatere investicije, za katere je občina pridobila sofinanciranje države. Za izgradnjo šolskih športnih igrišč so namenih 18 milijonov tolarjev, od tega jih bo ministrstvo za šolstvo letos prispevalo 5, prihodnje leto pa še 5 milijonov tolarjev. Za dokončanje gradnje kanalizacije v Dolenji vasi in izgradnjo kanala pod cerkvijo v Preboldu so namenih 30 milijonov tolarjev, za ureditev šolske knjižnice v nekdanji mah telovadnici pa 18 mihjonov (1,3 milijona bo prispevalo ministrstvo za kulturo). Ker je občina solastnik objekta Vanilije v Latkovi vasi, bo sofinancirala polovico stroškov za obnovo strehe, to je 3 milijone tolarjev, 2,5 milijona so namenih obnovi dimnikov na graščini (v primeru prenosa objekta na občino, čemur pa trenutno denacionalizacijski upravičenci nasprotujejo oziroma žehjo, da se do rešitve postopka nič ne spreminja). Za izdelavo prostorskih ureditvenih pogojev in lokacijskih načrtov so dodatno namenih 12 mihjonov tolarjev, 3 milijone pa za obnovo gasilskega doma v Sv. Lovrencu in 1,5 milijona za izgradnjo sanitarij v planinskem domu pod Reško planino. Po besedah župana se zaradi teh postavk višina letošnjega proračuna ne bo povečala. Na oktobrski seji so preboldski svetniki potrdili tudi nov odpiralni čas Občinske knjižnice Prebold. Ta je ob ponedeljkih odprta za interno delo, ob torkih od 11. do 15. ure, ob sredah in četrtkih od 14. do 18. ure, ob petkih pa od 12. do 15. ure. Po krajši razpravi so se svetniki tudi strinjali s predlogom, da so članarine oproščeni vsi člani preboldske knjižnice, s čimer žehjo povečati število članov. Pravilnik o dodeljevanju socialnih pomoči v občini Prebold je bil sprva predviden za prvo obravnavo, po razpravi pa so ga svetniki potrdili tudi v drugi obravnavi, tako da bi čim prej pričel veljati in bodo lahko občani začeli oddajati vloge za dodehtev enkratne denarne pomoči. Enkratna denarna pomoč je namen- jena za nakup ozimnice in kurjave, šolskih potrebščin, plačilo šolskih kosil osnovnošolcev, doplačilo šole v naravi in letovanj socialno ogroženih otrok, doplačilo zdravstvenih storitev in ortopedskih pripomočkov invalidov, za druge stroške in izdatke oziroma za premostitev trenutne materialne ogroženosti, pri čemer se upoštevajo socialne razmere upravičenca, ki se ocenijo v sodelovanju s Centrom za socialno delo. Namenjena je tudi za regresiranje obveznih dejavnosti učencev iz socialno ogroženih družin. Višina enkratne denarne pomoči je najmanj 10.000 tolarjev in največ do višine enega minimalnega dohodka samske osebe oziroma družine. Izjemoma se lahko poveča za 50 %. Denarna pomoč se praviloma izplača neposredno izvajalcu, izdajatelju računa za blago ah storitev, za katere je upravičenec vložil prošnjo. Zelo polemična razprava se je razvila proti koncu seje, ko je župan Vinko Debelak predlagal, da razmislijo, ah naj občina prične postopek za oddajo koncesije za splošnega zdravnika. Čeprav trenutno v preboldskem zdravstvenem domu delata dva splošna zdravnika, kaže, da lahko spet pride do težav. S koncesijo bi zdravnika dobili za daljše obdobje, vendar pa so nazadnje po precej burni razpravi sklenili, da s tem predlogom še počakajo, zlasti zaradi slabih izkušenj z zasebnim zobozdravnikom in po mnenju preboldskih svetnikov premajhnim nadzorom nad delom zasebnih zdravnikov. „ O poslovanje brez pripomb, 6 milijonov za obnovo cerkve ... Sodelovanje z zamejskimi Slovenci Skoraj 12 ton nevarnih snovi V občinah Spodnje Savinjske doline je pred dnevi potekalo zbiranje nevarnih odpadkov, ki ga je izvajalo podjetje Javne naprave Celje. Zbirali so odpadna motorna in jedilna olja, premaze, lepila in smole, ki vsebujejo nevarne snovi, kisline, pesticide, baterija in akumulatorje, zavržena zdravila, električno in elektronsko opremo, pršila in druge nevarne snovi. 635 občanov je skupaj oddalo kar 11.819 kg teh odpadkov. Največ nevarnih odpadkov so zbrali v občini Žalec (5.468 kilogramov), v občini Braslovče 2.515, v Preboldu 1.736, na Polzeli 1.448, na Vranskem 398 in v Taboru 264 kilo- gramov. Zanimiv je tudi podatek o količinah posameznih odpadkov. V občini Žalec so tako zbrali 1.836 kg odpadnega motornega olja, 925 kg premazov, lepil in smol, 385 kg baterij in akumulatorjev, 334 kg zavržene električne in elektronske opreme, 271 kg embalaže, ki vsebuje nevarne snovi, 66 kg zavrženih zdravil, 309 kg pesticidov itd. V občini Braslovče so prebivalci oddali 600 kg odpadnega motornega olja, 100 kg jedilnega olja in maščob, 373 kg lepil, smol in premazov, ki vsebujejo nevarne snovi, 267 kg pesticidov, 709 kg baterij in akumulatorjev, 102 kg embalaže, ki vsebuje ostanke nevarnih snovi, 38 kg kislin itd. V občini Polzela so od skupno 1.448 kg zbranih snovi zbrali 470 kg premazov in lepil, 502 kg baterij in akumulatorjev, 93 kg električne in elektronske opreme, 100 kg jedilnega olja in maščob, 59 kg pesticidov itd. V občini Prebold je na prvem mestu odpadno motorno olje (684 kg), sledijo jedilno olje in maščobe (420 kg), lepila in razni premazi (210 kg), baterije in akumulatorji (123 kg), električna in elektronska oprema (143 kg) itd. V občini Vransko so od skupno 398 kg nevarnih snovi občani oddali 211 kg premazov in lepil, ki vsebujejo naravne snovi, v občini Tabor pa od skupno 264 kg 57 kg zavržene električne in elektronske opreme, 24 kg pesticidov itd. T. Tavčar STAVBNO KLEPARSTVO /m IN KROVSTVO 7 V-A _____JOŽE-LIUANA STROŽER, s.P. £ vami Ze KASAZE 69/E, 3301 PETROVČE Tel.: 03/714 01 00, Faks: 03/714 01 01, GSM: 041/690 023, 041/608 312 20 let SANACIJA STREH, IZDELAVA IN MONTAŽA ŽLEBOV. Pokrivanje CREATONA In ostalih kritin ter tesarska dela. Vranski svetniki so na 11. redni seji občinskega sveta med drugim obravnavali tudi odlok o zaključnem računu proračuna občine Vransko za leto 2003. Zaključni račun sta pred tem pregledala nadzorni svet, ki ga vodi Marija Jug, in državna notranja revizorka Zdenka Habe iz revizijske hiše M revizija in svetovanje iz Vojnika. Pri pregledu ni bilo ugotovljenih kršitev zakona ali kakega drugega odloka ali predpisa, ki jih je sprejelo vodstvo občine Vransko. Je pa državna notranja revizorka zapisala dve priporočili, in sicer, da naj občina v inventuro popisa za leto 2004 vključi manjkajoče popise stanj sredstev in obveznosti do virov sredstev in da naj zagotovi pravilno evidentiranje dolgoročnih in kratkoročnih finančnih obveznosti v analitičnih evidencah. Svetniki so po krajši razpravi potrdili zaključni račun proračuna za lansko leto. V nadaljevanju so bili svetniki seznanjeni s polletnim poročilom izvrševanja proračuna ter sprejeli sklep o sofinanciranju gradnje prizidka Planinske koče Čreta v višini enega milijona tolarjev, prav tako so sprejeh sklep, da se za obnovo cerkve sv. Martina v Podvrhu v naslednjih petih letih nameni pet milijonov tolarjev, za obnovo kapele v Čepljah pa 60 tisoč tolarjev. Svetniki so bili seznanjeni tudi s pol- letno informacijo o varstveni problematiki na območju občine Vransko. Po razpravi so sprejeli sklep, da se za projektno dokumentacijo za avtobusna postajališča v Prekopi in za prehode nameni 600 tisoč tolarjev. Svetniki so v svet zavoda OŠ Vransko-Tabor potrdili Vlada Reberška in Štefana Jošta in obravnavali še nekaj premoženjskopravnih zadev. Med pobudami in vprašanji svetnikov velja omeniti pripombo Marjana Pečevnika, zadeva pa izredno slabo avtobusno povezavo med Vranskim in Žalcem ter Celjem, zaradi česar so največkrat v težavah bolniki, ki hodijo na specialistične preglede v celjsko bolnišnico, in dijaki. T. T. AVTO HIŠA Migojnice 140, 3302 GRIŽE • PRODAJA VOZIL • PRENOS LASTNIŠTVA • ODKUP VOZIL • MENJAVA RABLJENO ZA RABLJENO VOZILO tel.: 03 / 571 82 22 GSM: 041 629 093 ______www.daca.si_______ Delovni čas: od 8. do 17. ure od ponedeljka do petka y UGODNI BANČNI KREDITI, KREDIT NA POLOŽNICE, LEASING DO 6 LET • VAŠE VOZILO VZAMEMO V KOMISIJSKO PRODAJO IN GA PRODAMO PO VAŠI CENI Za obisk se priporočamo in se vam zahvaljujemo. Občine oktober2004 Vsako leto bolj prijazni do okolja Med ogledom lokalnega zbirnega centra kosovnih odpadkov v kamnolomu Andraž Ob prazniku občine Polzela so namenu predali zelo pomembno pridobitev na področju varovanja okolja. V kamnolomu Andraž nad Polzelo so namreč odprli lokalni zbirni center za kosovne odpadke. Slovesnosti so se med drugim udeležili župani sosednjih občin, direktor Javnih naprav Celje Ivan Čerič, njegov pomočnik Marko Zidanšek, lastnik podjetja Ekoplan in kamnoloma Predrag Šinik in drugi. Zbrane je najprej nagovoril polzelski župan Ljubo Žnidar, ki je poudaril, da občina Polzela na področju ravnanja z odpadki vsako leto stopa korak za korakom na poti okolju prijaznejšega obnašanja. Investitorja lokalnega zbirnega centra za kosovne odpadke sta Občina Polzela in Javne naprave Celje, vrednost pa znaša kar 31 milijonov tolarjev. S tem se bo v občini zmanjšalo število črnih odla-gabšč, čez leto ab dve pa naj črnih odlagaUšč ne bi bilo več. Vsa gospodinjstva polzelske občine so pridobila možnost odlaganja odpadkov na posebej urejena mesta ne glede na čas in vremenske pogoje. V zbirnem centru so nameščeni štirje 15 in 20 kubičnih metrov vehki zabojniki, ki omogočajo ločeno odlaganje papirja in lepenk vseh vrst, vebkosti in obbk, stekla vseh velikosti in oblik, vključno z embalažo iz stekla, plastike, vključno z odpadno embalažo iz plastike in sestavljenih materialov, odpadkov iz kovin, vključno z odpadno embalažo iz kovine, lesa, vključno z odpadno embalažo iz lesa, drugih organskih odpadkov, gradbenih odpadkov, gum in drugega. Pomočnik direktorja Javnih naprav Celje Marko Zidanšek je občini Polzela čestital za projekt, ki ima za okolje vebk pomen. V nadaljevanju je Predrag Šinik najprej predstavil svoje podjetje, nato pa poudaril pomen lokalnega zbirnega centra, saj je le-ta osnova za začetek sistema ločenega zbiranja odpadkov v gospodinjstvih in drugod, kar je edina pot k ohranitvi čistega naravnega okolja. Povedal je tudi, da so v zadnji dveh letih namenili v najnovejšo tehnološko opremo 2 mibjona evrov, za izgradnjo regijskega predelovalnega centra za gradbene odpadke pa bodo namenih še dodatnih 2 mibjona evrov. S prerezom traku so center predah namenu Ljubo Žnidar, Marko Zidanšek in Ivan Čerič. T. Tavčar V Presarjih nov križ S slovesnosti. V nedeljo popoldne se je v zbralo veliko vaščanov, ki so Presarjih v občini Braslovče prišli na blagoslovitev križa. OBČINA PREBOLD Hmeljarska cesta 3, 3312 Prebold tel.: (03) 703 64 00 faks (03) 703 64 05 obvešča, da je objavljen razpis splošnih pogojev za pridobivanje proračunskih sredstev na področju kmetijstva v letu 2004. Vlagatelji uveljavljajo sredstva po tem razpisu na podlagi pisne vloge za drugo obdobje od 1. 5. 2004 do 31. 10. 2004. Vloga je predpisan obrazec, določen za posamezni ukrep, in predpisana dokumentacija k vlogi. Obrazci so na voljo na spletni strani občine (www.prebold.com), dobite pa ga tudi na OBČIM PREBOLO, Hmeljarska cesta 3, PREBOLD, v sprejemni pisarni ali pri Antonu Vesolaku, tel.: (03) 703 64 00, kjer vloge tudi oddate, in sicer najkasneje do 20. novembra 2004 na način, kot je navedeno na obrazcu vloge. Upravičenci do finančnih intervencijskih sredstev so fizične osebe, ki opravljajo kmetijsko dejavnost oziroma storitve za kmetijstvo in imajo stalno prebivališče oziroma sedež v občini Prebold, ter pravne osebe, povezane s kmetijsko dejavnostjo. OBČINA PREBOLD ŽUPAN Vinko DEBELAK, 1. r. Kot sta povedala govornika, novi domači župnik Milan Gosak in župan Marko Balant, je na istem mestu stal križ že prej, ob njem pa lipa in nobenemu od njiju čas ni prizanesel. Drevo se je začelo sušiti, križ je propadal, Kristusa pa se je polastil nekdo od lažnih ljubiteljev cerkvene umetnosti. Storili so, kar morajo storiti ljudje, ki spoštujejo naravno in kulturno dediščino. Upajo, da se bo bpa obrasla in pomladila, nov križ z Zvehčarjem pa bo vaščanom skupno znamenje spoštovanja preteklosti in krščanskih vrednot. Hkrati je križ znamenje, da so vedno in povsod ljudje, ki radi prispevajo in naredijo kaj za svojo skupnost. Zato se je župan ob blagoslovitvi zahvalil vsem, ki so kakor kob sodelovati pri ponovni postavitvi križa. Za svečano vzdušje je poskrbel mladinski cerkveni zbor. T. Tavčar Srečanje najstarejših Polzelanov Med govorom podžupana Stanka Novaka Tudi ob letošnjem prazniku občine Polzela so pripravili srečanje starejših občanov, ki se je pričelo s sveto mašo za bolne in ostarele v župnijski cerkvi. Mašo je daroval Janez Bračun, z druženjem pa so nato nadaljevali v bližnjem gostišču. Srečanje, ki je namenjeno krajanom, starim osemdeset in več let, je pripravilo Društvo upokojencev Polzela. Na PolzeU živi pribtižno sto krajanov te starosti, srečanja pa se je udeležila dobra polovica. Zbrane je najprej pozdravil podžupan občine Polzela Stanko Novak, nato pa je udeležencem srečanja spregovoril župan Ljubo Žnidar, ki je izrazil željo, da bi dandanes, ko nas vse pesti pomanjkanje časa, vendarle našb čas drug za drugega ter da bi se ob letu ponovno srečah. Predsednica Društva upokojencev Polzela Gertruda Terčak se je v svojem govoru zahvatila občini, ki je srečanje denarno podprla. Za izkazano pozornost se je organizatorjem srečanja v imenu starostnikov, med katerimi je bil tudi najstarejši Polzelan Leopold Tanjšek, ki je letos dopolnil 95 let, zahvalil Lovro Ogris. Srečanje je popestril kvintet Lastovka. T. T. Gradnja igrišč je stekla Na prostoru ob OŠ Prebold so znova zabrneli gradbeni stroji. Ob OŠ Prebold so v začetku tega meseca znova zabrneli gradbeni stroji. Delavci CM Celje so namreč pričeli z gradnjo zunanjih športnih površin, ki so bile zaradi gradnje telovadnice več ali manj neuporabne za kakovostno športno vadbo in igranje iger z žogo na prostem. Ta investicija, katere pogodbena vrednost je v višini 53 milijonov tolarjev, se bo izvajala v dveh fazah. V prvi fazi bodo urediti in z robniki obrobili ter asfaltirati celotno športno površino, veliko 2800 m2. V sredi te površine bodo igrišča za košarko, rokomet in odbojko ter prostor za skok v daljino. Okrog igrišč bo speljana atletska steza, ki bo omogočala izvedbo treningov in tekmovanj v tekaških disciplinah. Za prvo fazo bodo iz proračuna nameniti 20 milijonov tolarjev, v drugi fazi, ko naj bi celome asfaltne površine prevlekli s posebno maso Polytan, pa naj bi za to nameniti še nekaj več denarja. Odločitev o nadaljevanju te investicije je v rokah svetnikov, ki se bodo o tem izrekli na eni od prihodnjih sej. D. N. Počastili spomin na talce Med govorom podžupana Stanka Novaka Na dan praznika občine Polzela, 2. oktobra, ki ga praznujejo v spomin na leto 1942, ko so Nemci v Mariboru ustrelili dvanajst Polzelanov, je bila pred spomenikom žrtvam narodnoosvobodilne vojne, kamor so položili venec, spominska slovesnost s kulturnim programom. Zbrane je pozdravil predsednik Občinske organizacije zveze borcev narodnoosvobodilne vojne Polzela Avgust Palir, o prazniku in o usodnosti dogodkov pred 62 leti pa je spregovoril podžupan Stanko Novak. Med drugim je poudaril, da bi nam morale biti žrtve druge svetovne vojne v opomin in zgled za marsikatero vrednoto tudi v prihodnje. V kulturnem programu so nastopiti mladinski pevski zbor, ki ga vodi Mija Novak, in učenci polzelske osnovne šole. Po zaključku je sledilo družabno srečanje borcev. T. Tavčar .Pv MGNEMERi d.o.o. ■ CELJE Mariborska c. 86, Celje Tel.: 03/428 62 70 www.avtodeliregnemer.si - VRHUNSKA HLADILNA TEKOČINA (koncentrat - fluorescenčno rumena) 11..719,00 SIT - SREDSTVA PROTI ZMRZ. VODE ZA ČIŠČENJE VETROB. STEKLA (koncentrat) IL...S01,00 SIT - METLICE BRISALCEV BOSCH -10 % - KATALIZATOR UNIVERZALNI ŽE OD 22BOO,00 SIT naprej - PLOČEVINA, SVETLOBNA TELESA IN HLADILNIKI -LAMBDASONDE: - Ilica - 7.080,00 SIT -3 Uče - 12312,00 SIT - 4 žice - 13.068 flO SIT oktober2004 Po DOLINI Na posvetu govorili tudi o liku gasilca Žalska gasilska zveza vsako leto v oktobru pripravi posvet za vodstva prostovoljnih gasilskih društev. foto: T. T. Veliko krvodajalcev Oktober je mesec požarne varnosti. V tem času gasilska društva pripravijo še dodatne aktivnosti in se predstavijo širši javnosti. Gasilska zveza Žalec, ki združuje 35 prostovoljnih gasilskih društev iz občin Žalec, Polzela, Braslovče, Tabor in Vransko, je v dvorani žalskega gasilskega doma pripravila tradicionalni posvet predsednikov, poveljnikov in tajnikov prostovoljnih gasilskih in industrijskih prostovoljnih gasilskih društev. Na tradicionalnem posvetu so pregledali program aktivnosti v mesecu požarne varnosti, ki ga je povzel poveljnik zveze Franci Naraks. Že pred tem so govorili o uporabi pitne vode iz hidrantnega omrežja. Kot je povedal direktor Javnega komunalnega podjetja Žalec Matjaž Zakonjšek, je v Spodnji Savinjski dolini več kot 350 hidrantov. Zadnjih osem let vgrajujejo večinoma nadzemne hidrante, kar financirajo občine. Gasilci na prostovoljni osnovi pregledujejo hidrantna omrežja, okvare pa po njihovem pozivu popravi Javno komunalno podjetje. Okvar hidrantov je precej, vzrok za mnoge pa je uporaba hidranta s strani nepooblaščenih krajanov. Matjaž Zakonjšek je gasilce tudi pozval, da vsako leto oddajo poročilo o porabljeni vodi za gašenje, tekmovanja, vaje in druge gasilske aktivnosti, saj za te količine državi ni potrebno plačati tako imenovanega vodnega povračila. Javna komunalna podjetja morajo namreč plačati vodno povračilo državi za vso porabljeno vodo, ki teče preko števcev na vodnih zajetjih oziroma črpališčih. Žalska komunala je morala letos za porabljeno vodo v letu 2002 in 2003 plačati kar 15 miijonov tolarjev vodnega nadomestila, to je razlika za vodo, ki ni bila porabljena in zaračunana gospodinjstvom in drugim pora-bnikom. Sicer pa so si v žalski gasilski zvezi v mesecu požarne varnosti med najpomembnejšimi nalogami zadali dokončanje ažuriranja operativnih in alarmnih načrtov v vseh društvih, pripravljajo dneve odprtih vrat gasilskih društev, pregledah so, ponekod še bodo, hidrantna omrežja, sodelovali v vseslovenski preventivni akciji Požari na kmetiji, organizirah pa tudi vaje gašenja, tako v okviru društev kot na ravni zveze. 16. oktobra je bilo v Preboldu srečanje gasilk, ki ga je komisija za gasilke pri žalski zvezi organizirala skupaj z Gasilsko zvezo Prebold. V Taboru je bilo srečanje veteranov. V nadaljevanju posveta so se seznanili z delovanjem komisij pri Gasilski zvezi Žalec, govorih pa so tudi o liku gasilca in elektronskem poslovanju. K. R. Z zadnje akcije na Polzeli Območna organizacija Rdečega križa Žalec in krajevna organizacija RK na Polzeli sta v mah dvorani Kulturnega doma na Polzeli pripravili krvodajalsko akcijo za Zavod za transfuzijo krvi. Letošnje druge akci- Popravek uredništva V septembrski številki Utripa je bil na strani 6 napačen podnapis k sliki ob članku Politika, torta in umetnost. je se je udeležilo 180 krvodajalcev, med njimi je bil tudi Marjan Žagar, ki je kri daroval že stoštirikrat. Organizatorki akcije in ljubljanski zavod za transfuzijo so bili z udeležbo zelo zadovoljni. Pravilen podnapis je: Dani Klinc, Janko Melanšek, Ljubo Žnidar, Romana Jordan - Cizej, Hans Gert Poettering, Jožica Sovine, Janez Janša in Franc Sušnik. T. T. Kviz gasilske mladine GZ Prebold Gasilska vaja na Zajčevi koči Skupni posnetek prvih treh ekip iz vsake kategorije V dvorani Prostovoljnega gasilskega društva Groblja so drugo soboto v oktobru pripravili gasilski kviz za mladino Gasilske zveze Prebold. Mladi gasilci so se na tovrstnem tekmovanju srečali že tretje leto. Prvi kviz je bil organiziran v Sv. Lovrencu, lani so ga izpeljali gasilci Kaplje vasi, letos pa je organizacijo prevzelo PGD Groblja. Mladi gasilci so tekmovali v dveh starostnih kategorijah, in sicer mlajše pionirke in pionirji v starosti od 7 do 10 let ter mlade gasilke in gasilci v starosti od 11 do 14 let. Iz vsakega gasilskega društva je lahko v vsaki kategoriji nastopila ena ekipa. Tekmovanje za mlajšo kategorijo je zajemalo teme iz požarne preventive, gasilske abecede, splošnega gasilskega znanja, znanje vezanja vozlov, sestavljanje lika in šaljivo igro. V starejši kategoriji so mladi gasilci morah pokazati še znanje iz poznavanja gasilskega orodja. Tekmovanje je vodila predsednica mladinske komisije pri gasilski zvezi Prebold Katarina Grenko, znanje je ocenjevala posebna komisija, za pravo navijaško in tekmovalno vzdušje pa so poskrbeli gledalci posameznih gasilskih društev. V mlajši kategoriji so bili najuspešnejši mladi gasilci iz Kaplje vasi, na drugo mesto se je uvrstila ekipa iz PGD Prebold-Dolenja vas-Marija Reka, na tretje pa ekipa iz Groblje. V starejši kategoriji je zmago slavila ekipa iz Groblje, druga je bila ekipa iz Kaplje vasi in tretja ekipa iz Matk. Priznanja, medalje in nagrade sta mladim gasilcem podelila predsednik PGD Groblja Vojko Kolenc in predsednik Gasilske zveze Prebold Jože Veber. Čestitke je ob tej priložnosti mladim gasilcem izrekel tudi podžupan občine Prebold Franci Škrabe in jim zaželel dober uspeh tudi na regijskem tekmovanju. D. Naraglav Gasilci za pokal CRing Prehodni pokal za ženske desetine bo eno leto krasil gasilsko vitrino v Vrbju Zadnje gasilsko tekmovanje GZ Prebold so tudi letos organizirali gasilci PGD Groblja. Tekmovanje se je odvijalo na dveh lokacijah. Na prostoru Športnega centra Latkova vas so se na meddruštvenem tekmovanju med sabo pomerili starejše gasilke in starejši gasilci, ob gasilskem domu na Groblji pa je potekalo tekmovanje v hitrostni mokri vaji za članice in člane. Med osmimi moškimi veteranskimi ekipami so zmago slavili veterani PGD Šinkov Ihm, drugi so bili veterani PGD Matke in tretji veterani PGD Šmartno ob Paki. Med veterankami so bile najuspešnejše gasilke PGD Polje, na drugo mesto so se uvrstile veteranke PGD Šmartno ob Paki, na tretje pa veteranke PGD Šinkov Ihm. V mokri hitrostni vaji foto: P. Lukman V okviru meseca požarne varnosti je taborsko občinsko gasilsko poveljstvo v sodelovanju s Planinskim društvom Tabor v soboto, 16. oktobra, izvedlo gasilsko vajo na Zajčevi koči. Kot je povedal poveljnik občinskega poveljstva Ivan Derča, so za priprave porabili vehko več truda, časa in načrtovanja, kot bi ga, če bi ’’zagorelo” kje v dolini. Zajčeva koča (742 m) stoji namreč na severnem pobočju Kisovca (1021 m) in je z avtomobilom skorajda nedostopna. ’’Najzahtevnejše je bilo zagotoviti vodo. Od cisterne z vodo pa do koče smo morah položiti skoraj petsto metrov gasilskih cevi, kar pa je bila dobra izkušnja, če bi se kaj podob- nega zares zgodilo,” je prepričan Derča. Sirene so se po taborskih vaseh oglasile okoli 15. ure in gasilci so se hitro odzvali. Pri gašenju ’’požara” so sodelovali člani treh gasilskih društev, PGD Ojstriška vas-Tabor, PGD Loke in PGD Kapla-Pondor, in se izkazali kot dobro uigrana ekipa. Preizkusih so zmogljivost posodobljenega voznega parka in gasilske tehnike. Ob uspešnem zaključku in analizi vaje sta gasilce pozdravila tudi župan občine Tabor Vilko Jazbinšek in predsednik Planinskega društva Danijel Topovšek. Mesec oktober predstavlja višek aktivnosti v gasilskih društvih. Poleg večje gasilske vaje, ki je letos potekala pod geslom Požari na kmetijah, organizirajo tudi druge aktivnosti, kot so preventivni pregledi gospodinjstev in gospodarskih objektov, pregledi hidrantnega omrežja, preventivni pregledi gasilnih aparatov in dnevi odprtih vrat gasilskih domov. M. Leskovšek so bili med člani najuspešnejši gasilci PGD Kaplja vas, na dmgo mesto se je uvrstila desetina iz Vrbja, na tretje pa desetina iz Latkove vasi. V konkurenci članic, kjer sta sodelovati le desetini iz PGD Vrbje in PGD Matke, pa so bile boljše gasilke iz Vrbja. Prehodni pokal CRinga bo tako za eno leto krasil gasilsko vitrino Kaplje vasi in Vrbja. Sicer pa gasilci GZ Prebold še niso končati z letošnjimi aktivnosti na področju usposabljanj. V tem času poteka tudi vrsta aktivnosti ob mesecu požarne varnosti. D. N. OPTIKU " MODRIM, u p. Rimsko cesto 35, 3311 ŠCMPCTCR, lei.: 03 / 700 06 30 Delovni čas: pon. - pet. od 8. do 18. ure, soboto od 8. do 12. ure. PR€Gl€D VIDA: SRGDR, 24. 11. 2004 Akcija korekcijskih očal za ceno 9.990,00 in 15.000,00 sit se nadaljuje! Obiščite nas in videli boste bolje! OPTIKA éfìmem*\ Avto GALANT SLAVICA MARN, s.p. Vransko 18/b, 3305 Vransko Tel.: (03) 572 51 06, 041 508 655 IZDELAVA IN MONTAŽA IZPUŠNIH LONCEV IN CEVI * za osebna vozila * lažja tovorna vozila * traktorje * *delovne stroje * motocikle * športne izpuhe * Po DOLINI oktober2004 Kruh ob svetovnem dnevu hrane Letos so se v akcijo vključili tudi Preboldčani Območno združenje Rdečega križa Žalec se je leta 2002 prijavilo k sodelovanju v evropskem projektu Hunger day - svetovni dan hrane, ki so ga poimenovali Drobtinica. Najprej je akcijo izpeljala Krajevna organizacija RK Šempeter. Lansko leto se je akciji pridružila tudi Krajevna organizacija RK Žalec, letos pa še Krajevna organizacija RK Prebold. Ideja za tovrstno akcijo se je že pred leti porodila na Finskem. Leta 2000 so jo uspešno izpeljali na Poljskem. Leta 2001 je bila pod idejnim vodstvom poljskega RK in s pomočjo Mednarodne federacije Rdečega križa in Polmeseca iz Budimpešte uspešno poskusno izvedena tudi na Slovaškem in v Sloveniji. Pri nas je akcijo izvedlo Območno združenje Rdečega križa Slovenske Konjice in ob tem doseglo izjemen uspeh. Glede na rezultat so se pri RK Slovenije odločili ta projekt ponuditi vsem območnim združenjem. Med prvimi petimi območnimi združenji je bilo tudi savinjsko združenje RK s sekretarko Majdo Pilih, glavno organizatorko te humanitarne akcije pri nas. Letošnja akcija (ta poteka po vsej Evropi na isti dan, in sicer 16. oktobra) je potekala pred Blagovnico Mercator v Šempetru, Blagovnico Mercator v Preboldu in Blagovnico Žana - Supermarket Mercator v Žalcu. Na stojnicah pred trgovskimi centri so mladi prostovoljci ob sodelovanju starejših aktivistov RK prodajali podarjeni kruh pekarne Fijavž iz Šempetra in pekarne Kuder iz Levca. Kruh so prodajah po enotni ceni 300 tolarjev, izkupiček pa bo tudi tokrat namenjen za prehrano socialno ogroženih otrok na vseh treh osnovnih šolah. Na vseh treh stojnicah so prodah 330 kg kruha. Skupaj s prostovoljnimi prispevki so zbrali 151.106 SIT. K temu denarju pa je treba prišteti še donacije, ki so jih namenih BL&Utrip, Ferko, d.o.o., Brane Špeglič - Petrol Žalec, Zvone Štorman in drugi, ki naj bi denar za to še prispevali. Z lanskoletnim denarjem, zbranim s to akcijo, je 7 otrok OŠ Šempeter pol leta prejemalo brezplačno malico, na I. OŠ Žalec pa so s tem denarjem krili stroške prehrane v poletni šoh v naravi 10 učencem. Kot je povedala Majda Pilih, so z letošnjo akcijo zelo zadovoljni. Za uspeh pa se iskreno zahvaljuje vsem, ki so kakor koh pripomogli k temu, da bo imelo zopet določeno število otrok iz socialno ogroženih družin brezplačno malico ah prehrano na šolskem letovanju. D. Naraglav Poskrbeti za tiste, ki težje dobijo delo Občina Žalec in LAS - lokalna akcijska skupina za preprečevanje uporabe in zlorabe dovoljenih in prepovedanih drog občine Žalec sta ob tednu vseživljenjskega učenja pripravila okroglo mizo na temo Zaposlovanje težje zaposljivih oseb. Poudarek je bil na zaposlovanju nekdanjih uživalcev drog, tistih, ki so na metadonski terapiji, in oseb s težavami v duševnem zdravju. Kot primer dobre prakse je bil predstavljen primer zaposlovanja v žalskem dnevnem centru Želva in dnevnem centru Evreka. Tak način bodo kot dobro prakso skušali prenesti tudi v druge lokalne skupnosti, je med drugim povedala Marjeta Ferlan Istinič z ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. 0 programih za tako imenovane težje zaposljive osebe sta govorih Alenka Rumbak z Zavoda RS za zaposlovanje z območne službe Celje in Biserka Štopfer z območne službe Žalec. Poleg programov prekvalifikacije sta omenili agencijo za posredovanje začasnih del, ki bo ustanovljena v okviru ministrstva za delo. Nekdanji uživalci bodo verjetno laže dobili začasno zaposlitev, ki bo osnova za njihovo nadaljnjo zaposlitveno pot. Zdaj jih delodajalci namreč zelo neradi zaposlujejo za Natalija Zupančič ob Danilu Basletu pred Dnevnim centrom Želva Geodetske storitve UREJANJI MEJ, DELITVE PARCEL, GEODETSKI POSNETKI, ZAKOLlCBE, BTNINE, SPREMEMBE RABE ZEMLJIŠČ I GRADNJI, INŽENIRSKA GEODEZIJA VRIŠI OBJEKTOV, VPISI ETAŽNI LASTNINE, SPREMEMBE RABE ZEMLJIŠČ, GEODETSKI NACRTI PO KONČANI ORADN Projektiranje Nepremičnine , A NIZKI ORAOMJE, CENITVE NEPREMIČNIN PROJEKTIRANJE HlS PO VAŠI ŽELJI OD ZAČETKA DO Geoprojekt H T«lu 03/710-38-10 ASM: 03+/ 305-814 Šlandrov t/011, Žalac www.0aoprojakt.sl nedoločen čas, ker se bojijo težav. Izkušnje z zaposlovanjem nekdanjih uživalcev drog so zelo različne, od izrazito pozitivnih do zelo negativnih. Res pa je tudi, da mnogi nekdanji uživalci ali tisti s težavami v duševnem zdravju takoj izgubijo delo, ko delodajalec izve za njihovo težavo. Mnogi zato ob zaposlitvi ne povedo, kakšne težave imajo, kar je še bolj tvegano. Kot je povedal dr. Radomir Mojovič, vodja velenjske metadonske ambulante, tisti na metadonski terapiji nimajo zmanjšanih delovnih sposobnosti. Sicer pa zaposhtev pomeni ekonomsko in s tem tudi socialno vključenost v družbo. Ministrstvo pripravlja več programov za posamezne kategorije socialno izključenih, je povedala Marjeta Ferlan Istinič. Natalija Zupančič, strokovni vodja dnevnih centrov Želva in Evreka, je predstavila njihove izkušnje z zaposlovanjem nekdanjih odvisnikov, ob dobrih izkušnjah pa izpostavila tudi nekaj problemov. Eden od teh je zelo nizka izobrazbena struktura. Mnogi nimajo končane niti osnovne šole in čeprav je osnovna šola brezplačna tudi za odrasle, se zaradi slabe samopodobe ne vključujejo v tovrstno izobraževanje. Vehko laže bi bilo, če bi ta program lahko končali kar v prostorih Želve, je povedala Natalija Zupančič, Alenka Rumbak pa je dodala, da je to stvar dogovora j._ mgè ™ 1 Doktor Radimir Mojovič v Evreki ob dnevu odprtih vrat SERVIS BELE TEHNIKE SERVIS IN MONTAŽA OUNIH GORILNIKOV DANILO PIKE s.p. Starovaška ul. I 3311 Šempeter Telefon: 03/570 20 70 GSM: 041 709 186 POPRAVILA: • PRALNIH STROJEV, • ŠTEDILNIKOV - plin, elektrika, • GRELNIKOV VODE, • SUŠILNIKOV, • MALIH GOSP. APARATOV, • OSTALA ELEKT. POPRAVILA SERVIS IN MERITVE OLJNIH GORILNIKOV in zagotovitve dovolj velike skupine. Natalija Zupančič je izpostavila tudi premajhno povezanost z gospodarstvom. Na okrogli mizi je kot predstavnik gospodarstva sodeloval le sekretar žalske Zbornice zasebnega gospodarstva, ki pa je med drugim poudaril, da imamo sicer veliko brezposelnih in težje zaposljivih ljudi, hkrati pa podjetja in obrtniki neuspešno iščejo mnoge profile poklicev. Ob ustrezni prekvalifikaciji za deficitarne poklice bi mnogi takoj dobih delo. Zbornica in občina pa ne moreta podeliti štipendije za deficitarne poklice. Pa ne zaradi pomanjkanja denarja, ampak ker ni zanimanja za te poklice. K R. Praprotnikovi potre bujejo pomoč Gradnja nove hiše poteka počasi. O težkem položaju družine Praprotnik iz Pariželj pri Braslovčah je bilo že veliko povedanega in napisanega. Pred časom smo pozivali tudi k dobrodelni solidarnostni akciji, vendar ima družina še vedno nedograjeno pritlično hišico v Rakovljah pri Braslovčah. V družim sta dva člana s hudo mišično distrofijo, 23-letni Aleksander in 48-letna Metka. Prav zaradi tega so se odločili za izgradnjo pritlične zgradbe. Za dokončanje lete bi potrebovali še vsaj 6 milijonov SIT (v denarju ah materialu), saj oče in mož Srečko marsikaj uredi sam, pridno pa pomaga tudi hči Lidija. Vljudno pozivamo posameznike, podjetja in ustanove, da solidarno pomagamo družini Praprotnik do dograditve lastnega doma v Rakovljah št. 38. Namenski TR družine Praprotnik je odprt pri Banki Celje, št. 06394-6583145468. Denar lahko nakažete tudi na TR Medobčinskega društva invalidov Žalec pri Banki Celje, št. 06000-0920631082 - za družino Praprotnik. Že vnaprej se vsem za solidarnost in dobroto iskreno zahvaljujemo. Po sklepu 10 Medobčinskega društva invalidov Žalec predsednik Janez Meglič AVTODELI IVA d.o.o. PRODAJA REZERVNIH DELOV ZA AVTOMOBILE. KOMBIJE. MOTORJE IN KOLESA. Delovni čas: od 8. do 12. ure, od 14. do 18. ure, sobota od 8. do 12. ure. Savinjska ulica 31, 3311 ŠEMPETER, tel: 03/700 16 11 oktober2004 Osrednje teme Volivci so se odločali za uveljavljene stranke Po volitvah evropskih poslancev smo Slovenci v začetku tega meseca izvolili nove poslance državnega zbora. Na prvi strani ste lahko prebrali, kako je bilo z volilno udeležbo in kdo iz 4. in 5. volilnega okraja S. volilne enote je bil izvoljen, v nadaljevanju pa objavljamo število glasov, ki so ga prejele posamezne liste oziroma kandidati v dveh spod-njesavinjskih okrajih. To so uradni rezultati, kot jih je na svojih spletnih straneh objavila Republiška volilna komisija. V 4. okraju so kandidati oziroma liste dosegli naslednje število glasov: Ljubo Žnidar (SDS) 31,82 % (3241 glasov); Lojze Posedel (LDS) 26,16 % (2665); Peter Thaler (SNS) 8,72 % (888); Ivan Jelen (DeSUS) 6,75 % (688); Drago Podgorelec (Nsi) 6,33 % (645); Karmen Špiljak (ZLSD) 6,18 % (629); Majda Virant (SLS) 4,11 % (419); Karmen Fijavž (Aktivna Slovenija) 2,76% (281); Robert Smodej (Stranka mladih) 2,26 % (230); Vesna Škodnik Gabrovec (Slovenija je naša) 0,85 % (87); Anuša Juntez 0unijska lista) 0,81 % (82); Jani Ulaga (Za podjetno Slovenijo) 0,76 % (77); Samo Verstovšek (Stranka ekoloških gibanj) 0,53 % (54); Brigita Obrez (GŽS, ZZP, ZNS, NDS) 0,48 % (49); Milan Kovačič (Zeleni Slovenije) 0,41 % (42); Bojan Širec (Demokratska stranka) 0,38 % (39); Ivan Vrabič (Stranka slovenskega naroda) 0,35 % (36); Dejan Zalezina (Naprej Slovenija) 0,20 % (20); Maja Mohorič Taler (Združeni) 0,14% (14). V 5. volilnem okraju pa so volivke in volivci glasovah takole: Franc Sušnik (SDS) 33,46 % (3662 glasov); Boža Verdev (LDS) 21,72 % (2377); Mateja Perger (Nova Slovenija) 8,84 % (967); Martin Vošnjak (SNS) 8,35 % (914 - v volilni enoti je dosegel drugo mesto, takoj za Zmagom Jelinčičem Plemenitim); Anton Repnik (DeSUS) 5,68 % (622); Nikolaj Rak (ZLSD) 5,67 % (621); Anton Grobler (SLS) 5,14 % (563); Matjaž Jazbec (AS) 3,84 % (420); Franc Rančigaj (Slovenija je naša) 2,01 % (220); Danijel Novak (Stranka mladih) 1,68% (184); Marija Kumer 0unijska Usta) 0,81 % (89); Stane Grobelšek (Zeleni) 0,62 % (68); Jani Ulaga (Za podjetno Slovenijo) 0,56 % (61); Samo Verstovšek (Stranke ekoloških gibanj) 0,38 % (42); Jožef Rižnik (GŽ, ZZP, ZNS, NDS) 0,37 % (40); Martin Retko (Naprej Slovenija) 0,26 % (28); Miroslav King (Demokratska stranka) 0,25 % (27); Bojan Rihter (Stranka slovenskega naroda) 0,24 % (26); Maja Mohorič Taler (Združeni) 0,13 % (14). In kaj so o rezultatih volitev za Utrip povedali izvoljeni poslanci? Franc Sušnik (DeSUS): “Moram reči, da sem pričakoval precejšnje izboljšanje glede na pretekle državnozborske volitve, tako visokega rezultata pa v resnici ne. Naša stranka je iz opozicije prešla v pozicijo in kot smo jasno zapisali v predvolilnem programu in tudi povedali voUvcem, bomo zdaj nadaljevali z vsem tistim, kar je bilo dobro. Na določenih področjih, kjer je vlada po naši oceni delala slabo, pa bomo naredili korake v smeri izboljšanja razmer. V petek sem bil izvoljen za predsednika mandatno-imunitetne komisije državnega zbora, kar bo zahtevalo nekaj več moje prisotnosti v Ljubljani, vendar bo delo v občini Vransko teklo kot do sedaj. Ob ponedeljkih bom tudi poslej prisoten v svoji poslanski pisarni in opravljal občinske zadeve. Prepričan sem, da bomo vsi trije izvoljeni poslanci iz Spodnje Savinjske doUne zagotovo dobro sodelovali, še posebej v tistih specifičnih zadevah, ki se tičejo te doline.” Lojze Posedel (LDS): “Glede ocene izida volitev lahko na kratko rečem samo to, da imajo volivci vedno prav. Gotovo so obstajah in obstajajo razlogi, da so se odločbi za to spremembo in da so posameznim strankam dah toUko glasov, kot so jih. To je nesporno dejstvo. Vse ostalo so lahko ocene nekoga, ki ve več, drugega, ki ve manj, koga, ki je užaljen, aU koga, ki je zdaj poln zmage. Bistveno je, da so mandati razdeljeni in od tu naprej je potrebno samo trdo delo. S svojim rezultatom sem zagotovo zadovoljen glede na podatke, kako so vohtve v tej volilni enoti in okraju potekale pretekla leta. V 5. volilni enoti sem dosegel za stranko najboljši rezultat, čeprav so kandidirah kar štirje bivši poslanci in en minister. Toda v končni fazi Uidi to ni pomembno, čeprav osebni občutek zagotovo ni slab. Glede dela v opozociji aU vladni koaliciji pa je tako, da niti v stranko niti v parlament nisem šel za to, da bi vladal, ampak predvsem zato, da bi s svojim znanjem in načinom dela pripomogel, da bi bilo delo parlamenta še bolj uspešno, da bi bih odnosi med posameznimi strankami še boljši. Mishm, da bo naša dolina vehko pri- dobila. Franc Sušnik je v vladajoči SDS, Ivan Jelen v DeSUS-u, ki bo najbrž prav tako v vladajoči koaliciji, naša stranka bo v opoziciji, ampak kot kolegi bomo zagotovo dobro sodelovah. Naš občinski svet ima kar dva poslanca in vse to je za doUno zelo dobro. Upam samo to, da ne bo preveč poUtičnih tem in izčrpavanja, kot je soditi že po razpravah o sedežnem redu. Za samo delo v občinski upravi pa mislim, da ne bo težav. Sedanja ekipa že nekaj časa dela skupaj, vodje oddelkov so sposobni in med seboj povezani, tudi direktor občinske uprave že toUko časa opravlja to vlogo, da zadeve obvladuje. Sama bhžina Ljubljane, sploh po odprtju avtoceste čez Trojane, pa bo omogočila, da bo redko kateri pomemben sestanek potekal brez prisotnosti župana, čeprav bom to vlogo opravljal neprofesionalno. Na naslednji seji žalskega občinskega sveta bo namreč predlagana sprememba statuta, da bo župan občine to funkcijo opravljal nepokhcno. Glede na to, da imamo samo enega podžupana in da je eno mesto podžupana nezasedeno, pa razmišljam o tem, da povabim koga k sodelovanju kot drugega neprofesionalnega podžupana. To se bom odločil po četrtkovi seji, odvisno od reakcije svetnic in svetnikov glede na mojo odločitev, da opravim ta mandat župana do konca. Ah bom vztrajal kot poslanec in neprofesionalen župan, je odvisno od napora, pa tudi družine, zaenkrat pa ne vidim težav. Tildi glede tega, aU bom še enkrat kandidiral za župana, še nisem razmišljal, moram pa reči, da sem kar presenečen, koliko kandidatov za župana se je naenkrat pojavilo. Je pa za tako odločitev prezgodaj.” Ivan Jelen (DeSUS): “Če ocenjujem izid vohtev s staUšča naše stranke, se mi zdi, da smo nazadovah in da smo dobili premalo glasov glede na število slovenskih upokojencev. Očitno so njihove glasove dobile tudi druge stranke. Ljudje so zeleh spremembe in s tega vidika menim, da smo pravzaprav lahko zadovoljni, da smo sploh iztržili tak rezultat in imamo zdaj enako število mandatov kot v prejšnjem sklicu. Glede svoje izvolitve pa menim, da moraš imeti pri našem volilnem sistemu vehko srečo, da prideš noter. Pomembno je, v katerem vohlnem okraju kandidiraš, kohko glasov v celotni volilni enoti dobi stranka, ob tem pa moraš imeti še največji odstotek glasov izmed kandidatov svoje stranke v volilni enoti. Nisem bil tak junak, da bi bil prepričan v izvolitev, na koncu pa sem vendarle uspel. Vsako stvar, ki sem jo do sedaj opravljal v politiki in prej v podjetju, v katerem sem bil zaposlen, sem opravljal odgovorno in tudi v državnem zboru bo tako. Deloval bom v dobrobit Savinjske dohne, tudi za svoj kraj, če se bo dalo, predvsem pa za upokojence oziroma starejšo generacijo. Prva seja državnega zbora je bila bolj spoznavanje. Spoznal sem, da bo potrebno resno delati, brati, dah so nam vehko materiala. Upam, da bomo dobro sodelovah in da se bomo kdaj dobih s celotno volilno enoto. Všeč mi je, da smo vse takoj potrdili - v enem dnevu. K. R. anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa • anketa Zadovoljni z izidom volitev? Prvo oktobrsko nedeljo smo slovenski volivci na novo premešali karte. Dobrih šestdeset odstotkov volilnega telesa, ki je odšlo na volišča, je karte razdelilo tako, da imajo adute v rokah slovenski demokrati. Savinjčanke in Savinjčane smo povprašali, ali so se volitev udeležili in kako so zadovoljni z rezultati, ki prekinjajo 12-letno vladavino Liberalne demokracije Slovenije. Sergej Potočnik: ”Če povem odkrito, se vohtev nisem udeležil, saj vse stranke obljubljajo približno isto, ■ malo od tega pa potem tudi uresničijo. Pravzaprav nisem vedel, komu bi dal svoj glas, čeprav sem imel zadnje čase malo večjo simpatijo do Janševe stranke. Če bi šel volit, bi verjetno volil SDS. Od nove vlade pričakujem, da bo delala bolje in da ne bo denar ostajal samo v Ljubljani. Upam, da nas Janša ni "nategnil" in da bo Usto, kar je obljubljal, tudi izpolnil. Sicer pa bomo to kmalu videh, najpozneje pa čez štiri leta, ko bodo nove vohtve.” Ivan Hribernik: "l izidom vohtev sem zelo zadovoljen. Tudi sam sem glasoval za to opcijo, saj je bil že K-—— čas, da se je prekinila \ dolgoletna I 1 vladavina ^ p LDS. Za nobeno gr - ^ državo ni dobro, če je na oblasti tako dolgo ena stranka, saj postane preveč zavarovana vase in ne vidi dovolj dobro, kaj se dejansko dogaja. Od nove vlade pričakujem, da bo pravičneje delovala na vseh področjih. Da bo manj korupcije in drugih nepravilnosti, ki smo jim bih priča v minulih letih. Ob tem pa je tudi dobro, da bo tudi opozicija sedaj močna in bo lahko uspešno nadzirala delo nove vlade. Če ta ne bo uspešna, pa bomo čez štiri leta volih druge.” Silva Korošec: ”Na vohtve hodim redno in tudi teh sem se H udeležila. Svoj glas sem kot pristaš liberalne demokracije dala žalskemu županu Lojzetu Posedelu. Ker je izvoljen za poslanca, lahko rečem, da sem v tem pogledu povsem zadovoljna, manj pa seveda z rezultatom, ki ga je LDS dobila kot stranka. Vlada bo sedaj v rokah druge politične opcije, ki se bo imela priložnost izkazati in popraviti vse tisto, kar so kot opozicijska stranka očitah Drnovškovi oziroma Ropovi vladi. Vsi bomo veseh, če bodo pri tem uspešni. Obljube je lažje dajati kot uresničevati, vsekakor pa ne bi smeh pozabljati na malega človeka in njegove nizke osebne prejemke.” Janez Zupanec: ”Na vohtve sem seveda šel. Kot nekdanji poslanec LDS-a nekako razumem, da je bil po H12-letni vladavini rezultat vohtev rahel šok za Liberalno demokracijo Slovenije. Vendar se te sunkovite spremembe dogajajo po vsem svetu. To je normalno. Ljudje enostavno pričakujejo, da bodo s spremembami pohtične sestave vladajočih na oblasti doživeli spremembe na bolje. LDS lahko sedaj tudi v opozicijski vlogi pokaže, kako močna in vredna ter učinkovita stranka je. Vladajoči garnituri pa žehm vse najboljše, kajti zavedam se, da jih čaka ogromno težkih nalog, ki jih bo potrebno reševati. Z lastnih izkušenj vem, da je vehko težje biti pozicijski kot opozicijski poslanec. Sedaj se bo reklo: "Delat!” Zelo pomembno bo, kako učinkovita bo vladna koalicija, po dragi strani pa lahko na vladanje vpliva zelo kakovostno delo opozicije. Žehmo si lahko le, da bi vlogi v tem mandatnem obdobju bih opti- malni, kar bo dobro za vse nas.” Milan Gajič: ”Z volilnimi izidi sem zadovoljen, čeprav bo kar težko sestaviti novo vlado. Upam, da bo Janša vsaj polovico tega, kar je obljubljal pred volitvami, tudi izpolnil. V tem primeru bo življenje nas državljanov bistveno boljše. Sicer pred volitvami vsi obljubljajo, kaj od tega uresničijo, pa je drugo vprašanje. Žehm si, da tokrat ne bi bil razočaran, čeprav tudi razumem, da ni tako enostavno nekaj narediti čez noč. V štirih letih pa se mora nekaj spremeniti na bolje. Če bodo uspešni, bodo od nas vohvcev nagrajeni z novim zaupanjem, če ne, pa bomo svoj glas ponovno dah drugim.” Marjana Peternelj: "Volit sem šla. Rezultati so takšni, kot so. Težko bi rekla, ah sem zadovoljna ah ne, saj nisem vohla ne LDS ne SDS. Oboji so veliko obljubljali, kaj od tega pa bodo sedaj naredili, pa bomo še videh. Tako kot vsi si tudi jaz želim, da bi se izpolnilo čimveč obljub in da bi bilo življenje nas Slovencev čim lepše. Predvsem bi morala nova vlada poskrbeti za zaposlitev, zlasti mladih, saj bodo sicer izgubili vso voljo do dela in per- spektivo za nadaljnje življenje. Kako bodo v novi vladi reševali to problematiko, ne vem, saj je brezposelnost precejšnja, gospodarski položaj marsikaterega podjetja pa napoveduje še povečanje tega števila.” Senad Zehič: "Ker ni zmagala Liberalna demokracija Slovenije, ki sem jo tudi volil, z rezultatom vohtev seveda ne morem biti zadovoljen. V prihodnjih mesecih oziroma naslednjih štirih letih bo znano, kako uspešna je bila nova vlada. Če bomo vohvci ocenili, da ni izpolnila tistega, kar je obljubila, potem bo zagotovo prišlo do novih sprememb. Do novega zasuka, ki bo dal priložnost novim strankam. Sicer pa mishm, da bo nova vlada imela kar težko delo, saj ji bo pod prste gledala močna opozicija. Tako pa je tudi prav, saj bo prisiljena čim bolje izpolnjevati volilne obljube, kar bo v dobrobit vseh nas državljanov.” Vlado Guberac: "Če sem iskren, sem nad tem, kar se je zgodilo na teh volitvah, tudi sam malo presenečen. Nisem pričakoval poraza lib-e r a 1 n e demokracije, še manj pa tako prepričljive zmage socialnih demokratov. Očitno je, da smo se ljudje naveličali ene in iste vlade, enih in istih ljudi in da smo si zaželeh sprememb. Sedaj lahko le upamo, da smo se odločili prav in da bo nova vlada pokazala vse svoje sposobnosti in znanje in nam zagotovila boljše pogoje za življenje. Vsekakor bo največ naredila, če bo uspela zagotoviti nova delovna mesta in izboljšala socialno varnost družin. Seveda pa ne eno ne drugo ne bo lahko, saj vpliva na to tudi svetovna politika.” i ^J^n^ z izidom vo-htev končno zadovoljen. Po 12 letih prevlade ene stranke je bil že skrajni čas, da se pohtično kolo obme. Za nobeno državo ni dobro, če ima eno in isto garnituro na oblasti, saj postane preveč vzvišena in samozadostna. Spre-memba je zato zelo pomembna. Od nove vlade si predvsem žehm, da bi tisto, kar je obljubljala, v čim večji meri tudi izpolnila. Moja pričakovanja so precej velika. Vlado čaka težko delo, vendar mislim, da ima dovolj izkušenj in znanja ter sposobnih ljudi, ki bodo uspešno peljali voz naprej. Sicer pa se pustimo presenetiti. Mislim, dav pozitivni smeri.” D. Naraglav Osrednje teme oktober2004 občine Vransko trenutno ni nobenega)- Čeprav še nista minila cela dva meseca novega šolskega leta, so opravili že veliko dela. Računalniška učilnica se ponaša s petimi novimi računalniki (kar je seveda zasluga že prejšnje ravnateljice), pobelili so garderobo, v kateri bodo te dni postavili novo opremo. Popraviti je bilo potrebno nekaj radiatorjev, čaka pa jih zahtevna sanacija strehe. Na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju so izvedli tehniški dan, za njimi sta že naravoslovni in športni dan, praznovali so teden otroka. Vključili so se Uidi v EKO projekt, ki ga vodi Katja Mejač, sicer profesorica matematike in proizvodno-tehnične vzgoje. Zunaj šole so posadili cvetje, uredili skalnjak, tudi učilnice in notranjost šole so polepšali z lončnicami, večino so jih prinesli kar od doma. Varčujejo z energijo in vodo, zbirajo odpadni papir, posebno pozornost pa posvečajo dobrim medsebojnim odnosom. Sprejeli so tudi nov hišni red. V vsaki oddelčni Leto, polno izzivov II. osnovna šola Žalec je ena tistih šol, ki so novo šolsko leto pričele z novim vodstvom. Po upokojitvi Danijele Puncer je postala ravnateljica Danica Vončina Veligošek, ki se skupaj z zaposlenimi in učenci veseli nekaterih novosti in pridobitev na šoli, ima pa tudi veliko načrtov za v prihodnje. “V tem šolskem letu bomo dah gracije za vsako ceno marsikdaj otrokom narejena škoda. “Vztrajanje v rednih osnovnih šolah ima za takega otroka tudi sekundarne posledice: čustvene in vedenjske motnje, občutek manjvrednosti, zelo težko se prilagajajo in socializirajo. Če vztrajajo, morajo ponavljati razrede, mnogi ne končajo osnovnega šolanja. Na naši šoli delo prilagodimo posameznemu učencu na Ravnateljica Danica Vončina Veligošek v računalniški učilnici s petimi novimi računalniki prednost posodobitvi vzgojno-izo-braževalnega dela v smislu novih pristopov, pridobivanju in ustvarjanju učnih pripomočkov in gradiv, nadgradili bomo timsko delo in sodelovali v projektu EKO, saj bomo tudi na naši šoli izvajali projektno učno delo. Ob tem že drugo leto intenzivno izvajamo in sledimo zahtevam devetletne osnovne šole,” je povedala Danica Vončina Veligošek, univ. prof. def.. II. osnovna šola Žalec je šola s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom. Tako kot na drugih šolah imajo dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti, delovno prakso, športne, naravoslovne in kulturne dneve, pa seveda šolo v naravi. “Razvijamo sposobnosti, interes in potrebe otrok, vključujemo se v projekt Mladi raziskovalec, pojavih se bomo na vsakem razpisu, kjer lahko sodelujemo. Lani smo pričeli z devetletko v 7. razredu, tako da imamo letos v devetletki 7., 8. in 2. razred. Žal pa nimamo vpisanega 1. razreda. Pri usmerjanju otrok imajo namreč zadnjo besedo starši in ti se večinoma pritožijo na odločbo o preusmeritvi. Tako otrok kljub razvojnim in učnim težavam oziroma zmanjšanim sposobnostim še naprej obiskuje osnovno šolo.” Pri tem je po mnenju Danice Vončina Veligošek s pretiranim poudarjanjem in izvajanjeminte- podlagi individualiziranega programa, poskrbimo za celotno oblikovanje osebnosti s poudarkom na pridobivanju in obhkovanju delovnih navad, tudi preko delovne prakse v yadnjih dveh razredih. Učenci po zaključeni osnovni šoh lahko nadaljujejo šolanje na skrajšanih 2,5-letnih programih, pa tudi naprej, pri tem pa so lahko zelo uspešni.” pravi ravnateljica. Letos šolo s prilagojenim programom obiskuje 27 učencev, oddelke vzgoje in izobraževanja. Šolski okohš je fleksibilen in odvisen od potreb otrok in želja staršev, pravi Danica Vončina Veligošek. Ustanoviteljice šole so spodnjesavin-jske občine, učenci pa letos prihajajo tudi iz občine Laško in Mozirje (iz skupnosti je ekokotiček, ki ga učenci zelo skrbno urejajo. Nastaja logotip ekošole, imeli bodo tudi svojo eko-himno. Skratka, učenci so se tako kot učitelji z veliko zavzetostjo lotih novega projekta, pri tem pa sodelujejo tudi starši, je povedala Katja Mejač. Ravnateljica Danica Vončina Vehgošek ob vsem tem napoveduje še ustanovitev šolskega sklada, da bodo lahko tudi tako poskrbeli za dodatno izboljšanje pogojev dela in oblikovanje učnih gradiv. Eden od virov financiranja šolskega sklada bo tudi prihodek od prodanih izdelkov, ki jih naredijo učenci in učitelji. Tildi tako se bodo skušah čim bolje vključiti v svoje okolje, ob tem pa si zagotoviti kakšen dodaten izlet ali didaktično gradivo. K. R. Katja Mejač, vodja projekta EKO šole ob eko kotičku 2/9 in 4/8 razreda Šport in druženje Več kot petdeset zaposlenih v Domu Nine Pokom na Grmovju se je pred dnevi s kolesi odpravilo po Savinjski dolini. Pred odhodom jim je srečno pot zaželela direktorica doma Zdenka Ferlež, moto srečanja pa je bilo sproščeno druženje ob športni aktivnosti. Zaposleni v Domu Nine Pokom se namreč zavedajo, da je ob njihovem zahtevnem delu v domu pomembno tudi dobro počutje v delovni sredini. Kolesarsko srečanje so zaključili ob prijetnem medsebojnem draženju v idilični naravi Preserskega jezera. Športne in fizične moči, ki so jih pridobili, bodo izkoristili za repu-bliške športne sindikalne igre, na katerih so bili že dvakrat zlati ekipni zmagovalci med vsemi socialnimi zavodi v Sloveniji. T. T. Učenje - naložba za prihodnost $ prvim septembrom so se znova odprla vrata osnovnih in srednjih šol, s prvim oktobrom pa se je pričel izobraževalni ciklus tudi za študente. Z novo izobraževalno sezono so pričele tudi ustanove, ki so v pretežni meri namenjene izobraževanju odraslih. Ena takšnih je tudi UPI - Ljudska univerza Žalec, ki se ponaša z že skoraj tridesetletno tradicijo. O njihovem poslanstvu in delu smo se pogovarjali z direktorico univerze prof. Franjo Centrih. Prof. Franja Centrih ”UPI - Ljudska univerza Žalec je javni zavod za izobraževanje odraslih. Ponosni smo na svojo skoraj tri desedetja dolgo tradicijo. V vseh teh letih smo nudili pestro paleto zanimivih, sodobnih in privlačnih programov, tako v okviru formalnega kot neformalnega izobraževanja. Zavedamo se, da so za kakovostno izvajanje izobraževalnih programov potrebni dobri predavatelji in prijetno učno okolje. Zato se vedno znova trudimo slediti novostim in za svoje sodelavce izbiramo strokovno usposobljene, prijazne ljudi, ki pri svojem delu uporabljajo metode, prilagojene poučevanju otrok, mladine in odraslih. Trudimo se, da je udeležencem čas, ki ga preživijo v naši družbi, čim prijetnejši in seveda koristen. Živimo z okoljem in sledimo njegovemu utripu. Naš kolektiv se vsako novo šolsko leto trudi dopolniti in popestriti izobraževalno ponudbo. V minulem šolskem letu smo ponudili več novosti. Med drugim program ekonomske gimnazije, tečaj joge, šolo učinkovitega obvladovanja stresa, tečaj dobri prijatelji - dobri starši, delavnici o človekovih pravicah in dolžnostih ter sodobna tajnica. Vseskozi se vključujemo nidi v mednarodne projekte, med drugim smo bili vključeni v projekt Phare 2000 - evropski jeziki za sodobnega menedžerja, ki se ga je udeležilo in ga lani jeseni uspešno opravilo 36 udeležencev. Pripravili smo različne delavnice in okrogle mize, s katerimi želimo aktualne teme približati čim širšemu krogu ljudi. Ena izmed zelo zanimivih in brezplačnih oblik izobraževanja, ki jo ponujamo, so tudi študijski krožki. Tako smo v preteklem šolskem leta v okvira le-teh pripravili štiri teme, in sicer: Beremo v angleščini, Napolnimo življenje z glasbo, Pomladite se, živite dlje in Beremo z Manco Košir. Ti krožki in druge novosti so še dodatno popestrili in obogatili naše delo. Nekakšna krona minulega obdobja pa je bila zaključna slovesnost s podelitvijo spričeval za opravljeno poklicno maturo oziroma zaključnim izpitom. Še posebno smo veseli, ker se tudi letos lahko pohvalimo z zlatima maturantkama. Tokrat sta to Janja Kotnik in Darja Doberšek. Vedno znova smo ponosni na naše udeležence, ki dosegajo dobre rezultate, in zato se veselimo novih srečanj in nasmejanih, vedoželjnih obrazov, ki prihajajo v našo družbo z namenom, da jim pomagamo na poti k njihovim ciljem.” In kakšna bo letošnja izobraževalna sezona? ’’Letošnjo sezono bo še posebej zaznamovalo dejstvo, da je Slovenija postala članica EU, v kateri ima znanje še posebno veljavo in je temeljnega pomena za uveljavitev in razvoj tako posameznika kot celotne družbe. Od znanja, izobraženosti in usposobljenosti je odvisno, kako uspešni bomo na trgu delovne sile doma in v tujini, kako kakovostno življenje bomo živeli, kakšno prihodnost si bomo zagotovili. Več kot dva tisoč mladih in odraslih nam vsako leto izkaže zaupanje, ko se vključijo v kakšnega od izobraževalnih programov, ki jih ponujamo. Več tisoč občanov in občank pri nas poišče nasvet, informacijo ali pomoč pri naših svetovalcih in mentorji, številna podjetja in organizacije nas poiščejo kot partnerje pri izobraževalnih projektih. Že doslej smo izvajali številne programe, ki zagotavljajo temeljno izobrazbo in usposobljenost za delo in nadaljnje izobraževanje, organizirali smo verificirane in neverificirane jezikovne tečaje, tečaje poslovnega jezika in osvežitvene tečaje. V sodelovanju s Filozofsko fakulteto Ljubljana izvajamo verificirane izpite o znanju slovenščine na osnovni ravni, smo študijski center Fakultete za upravo Ljubljana, Pedagoške fakultete Maribor in Fakultete za organizacijske vede Kranj, smo tudi pooblaščeni izpitni center Državnega izpitnega centra za zunanje preverjanje znanja angleškega in nemškega jezika na osnovni in višji ravni in ne nazadnje smo izpitni center in center usposabljanja za evropsko računalniško spričevalo. Poleg naštetega organiziramo izobraževanja po meri podjetij. V okviru Svetovalnega središča Žalec, Centra za informiranje in svetovanje ter Središča za samostojno učenje omogočamo brezplačno učno pomoč in svetovanje. Zavedamo se, da je vseživljenjsko učenje ključnega pomena za bogatejšo osebno življenje, hitrejšo gospodarsko rast in ohranjanje družbene povezanosti, zato ostajamo na dosedanji poti, kjer ne bo manjkalo novih programov in drugih novosti.” D. N. GEODETSKE MERITVE PARCELACIJE, UREDITVE MEJ, OBNOVE MEJ, VRIS OBJEKTOV, ETAŽNI NAČRTI, ZAKOLIČBE OBJEKTOV, POSNETKI ZA LOKACIJE, KATASTER KOM. NAPRAV, MERITVE ZA PROJEKTIVO, INŽENIRSKA GEODEZIJA, ■|T( GPS MERITVE, NEPREMIČNINE Pv 1 ^ Šlandrov trg 20, Žalec, tel. 03/71 20 200 www.geo-inzenihng.si ZEMELJSKI PLIN VAS VEDNO GREJE CENEJE! Preverite! Oktober2004 Podjetništvo Polzela na modni reviji Utrinek z revije Tovarna nogavic Polzela, d.d., praznuje letos 77-letnico obstoja. Na modni reviji, ki so jo pripravili za svoje domače in tuje kupce v Ljubljani, je predsednik uprave Alojz Dosier med drugim poudaril, da je v tem kolektivu še vedno zaposlenih 670 delavcev. Do konca letošnjega leta naj bi po besedah predsednika uprave prodali 21 milijonov parov nogavic, od tega jih bodo največ izvozih in ustvarili nekaj več kot 4 milijarde tolarjev prihodka. Ob letošnjem polletju so poslovah z dobičkom. Na modni reviji, v organizaciji Studia Maje Ferme iz Velenja, plesne šole Spin, Mojce Rabič in ob pomoči številnih strokovnih sodelavcev in sponzorjev, so s štirimi kolekcijami za vse generacije prikazali, kako popestriti letošnjo jesen in zimo ter prihajajočo pomlad in poletje. Novost so običajnim hlačnim nogavicam, nogavicam in dokolenkam dodane nadkolenke in gamaše. Gladkost izdelkov prekinjajo z vzorci v obliki mrež, kvadratov, črt in drugimi fantazijskimi domislicami. Klasične barve, črne in rjave tone so dopolnili z rdečo, oranžno, bordo in vijoličasto barvo ter z raznimi odtenki modre in zelene. Za pomlad in poletje prihodnje leto predlagajo poudarke v precej močni roza, rumeni, sinje modri, svetlo rdeči in zeleni barvi. Poleg nogavic v prihajajoči sezoni pod svojo blagovno znamko ponujajo tudi dodatni program ženskega in moškega perila ter ženske in moške pižame. T. Tavčar OBVESTILO! “UJEMI SVOJ POKLIC” - REGIJSKA PROMOCIJA POKLICEV Kdaj? 18. in 19. november 2004 od 9.30 dalje Kje? ŠOLSKI CENTER CELJE gostje: * 18. 11. - BEPOP * 19. 11. - ALYA Vabljeni! Razvojna agencija Savinja, giz Na osnovi Pravilnika o delu odbora za razvoj obrti in podjetništva Žalec ODBOR ZA RAZVOJ OBRTI IN PODJETNIŠTVA ŽALEC ponovno objavlja sklep o razpisu 19- natečaja za dodelitev posojil za pospeševanje obrti in podjetništva na območju občin Braslovče, Tabor in Žalec. L Razpisuje se javni natečaj za dodelitev posojil v skupnem znesku najmanj 50,000.000,00 SIT (petdeset milijonov tolarjev). n. Posojila se bodo prednostno dodelila prosilcem za investicije v dejavnosti, ki odpirajo nova delovna mesta, za proizvodne dejavnosti, katerih programi imajo večji vpliv na razvoj območja občin - ustanoviteljic, za izvozno usmerjene dejavnosti, za dejavnosti, ki uvajajo ekološko čiste tehnologije, za dejavnosti, ki bodo dale pozitivne ekonomske učinke v skladu s kriteriji za prestrukturiranje gospodarstva, za dejavnosti, ki zagotavljajo najmanj 1 novo delovno mesto za dobo, ki ne sme bid krajša od dobe vračanja kredita, in za dejavnosti, ki ustrezajo drugim kriterijem pravilnika. m. Pravico kandidiranja na natečaju imajo pravne in fizične osebe s sedežem oz. stalnim prebivališčem v občinah Braslovče, Tabor in Žalec. IV. Posojila se bodo dodelila za najdaljšo dobo vračila 5 let, po nominalni obrestni meri 5,58 % (določena na letnem nivoju in je nespremenljiva). Najmanjši znesek posojila je 1 mio SIT, največji pa 5 mio SIT. V. Kandidati za posojila naj svojo vlogo skupaj z zahtevano dokumentacijo oddajo do vključno 15. novembra 2004 oziroma do 15. vsak naslednji mesec, v kolikor razpoložljiva sredstva ne bodo razdeljena že pri prvi obravnavi vlog, na naslov: Razvojna agencija Savinja, Odbor za razvoj obrti in podjetništva, Ulica heroja Staneta 3, Žalec, s pripisom: “19. natečaj - NE ODPIRAJ.” Vlogi morajo priložiti: • kratek poslovno-investirijski načrt v skladu z navodili za izdelavo investicijskega programa, • potrdilo o vpisu v register obratovalnic oz. v drugi ustrezni register oz. sklep o vpisu družbe v sodni register ab potrjeno vlogo o pričetem postopku za ustanovitev, • potrdilo o poravnanih davkih in prispevkih oz. BON 2 za družbe, • bilanco stanja in bilanco uspeha po zadnjem zaključnem računu, • izjavo o predvidenem načinu zavarovanja posojil, • druga dokazila glede na namen posojila (predračun, gradbeno dovoljenje ...), • kopijo obrazca M-l za trenutno zaposlene delavce. VI. Prijavljeni kandidati bodo o izidu razpisa obveščeni najkasneje v 30 dneh od roka za vložitev vlog. Nepravočasno prispelih in nepopolnih vlog upravni odbor ne bo obravnaval na tekoči seji. vn. Posojila se bodo dodeljevala preko Nove Ljubljanske banke, d.d., s katero je Razvojna agencija Savinja sklenila pogodbo. Vffl. Sklep se objavi v Utripu Savinjske doline. Opomba: • Dodatne informacije lahko dobite pri članih odbora ali na tel. 713 68 60 (Danica Jezovšek - Korent). Nova jabolka fuju kiku Na Sadjarstvu Mirosan v Kasazah pri Petrovčah se je na predstavitvi možnosti pridelave in prodaje novega klona jabolk sorte fuju kiku in sistema zaščite proti toči Frustar zbralo približno sto sadjarjev, svetovalcev, profesorjev in gostov iz Italije, Avstrije in Slovenije. Zbrane je uvodoma pozdravila direktorica Sadjarstva Mirosan Marina Bukovec, ki je med drugim dejala, da v Sadjarstvu Mirosan pridelujejo jabolka na približno 120 hektarjih in letno vzgojijo več sto tisoč sadnih sadik. Tehnični direktor Sadjarstva Mirosan Vlado Korber pa je poudaril, da so se znašli v obdobju, ko jim naša, do sedaj vodilna sorta idared ne nudi več ekonomske varnosti v prihodnje. Z njo se dogaja podobno kot s sorto gloster in mel-rose v prejšnjem desetletju, le da je sedaj bojazen večja, saj je delež te sorte v Sloveniji zelo velik. Na njihovih trgih jim z nizko ceno idareda in jonagolda konkurirajo Poljaki, Srbi in Hrvatje, zato se edina možnost kaže v posodobitvi sortimenta s sortami, ki so v Evropi že vpeljane. To so novi kloni sort breubuma, gale in fujija, ki jim ob zlatem delišesu in jonagoldu nudijo možnosti prodaje na nove trge, seveda le v vrhunski kakovosti. Fuji kiku predstavlja novo možnost, je svetovna sorta, ki je v Evropi šele na začetku. S svojim slajšim okusom, sočnostjo, dobro skladiščno in odlično polično obstojnostjo dosega najvišje cene. Lani je bil v Italiji ustanovljen Kiku pool Evropa, katerega član je tudi Sadjarstvo Mirosan, pooblaščen za trženje jabolk, pridelanih pod to blagovno znamko v Sloveniji. Jabolka se lahko prodajajo kot fuji ah pod imenom blagovne znamke kiku, vendar le takrat, ko dosegajo predpisano kakovost. O klonu kiku sta govorila tudi gosta iz Italije in Avstrije oče klona Luis Braun in Kurt Mayer iz firme Kiku. V drugem delu so se udeleženci srečanja seznanili s sistemom zaščite pred točo Frustar, ki temelji na več Tudi na Mirosanu bodo del plantaž že imeli pokritih z mrežo. kot dvajsetletnih izkušnjah uporabe mrež. V tem času so bili dodobra preizkušeni vsi materiah, uporabljeni pri postavitvi sistema. Sistem temelji na lesenih ali betonskih stebrih. Poleg zaščite pred točo nudi mreža tudi zelo dobro zaščito pred sončnimi opeklinami, blaži pa tudi vročino in s tem temperaturne šoke. O tem sta spregovorila Johann Pfummerl iz Avstrije in Peter Zadravec, saj imajo tudi v Mirosanu del nasadov na tak način že zaščitenih. T. Tavčar Del udeležencev srečanja Razvojna agencija Savinja, giz obvešča JAVNI RAZPISI V TERU Ministrstvo za gospodarstvo - Javni razpis za spodbujanje neposrednih tujih investicij v obdobju 2004 in 2005 (Ur. list RS, št. 11/2004) Rok za oddajo vlog je 8. 3. 2005 do 12. ure. Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport •Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, ukrep 1.4 gospodarska infrastruktura in javne storitve (Uradni list RS, št. 53, z dne 14. 5. 2004). Razpis bo odprt do konca leta 2006. - Javni razpis za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj - ESRR, Ukrep 1.1 spodbujanje razvoja inovacijskega okolja (Uradni list RS, št. 39-42, z dne 23. 4. 2004). Razpis bo odprt do konca leta 2006. Prvo odpiranje prispelih vlog bo 10. junija 2004, drugo 9- julija 2004, tretje 10. septembra 2004. Nadaljnja odpiranja bodo vsake tri mesece (začenši december 2004) 10. v mesecu do porabe sredstev. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve - Javni razpis za sofinanciranje promocije poklicnega izobraževanja in deficitarnih poklicev ter povezovanja študentov in delodajalcev v šolskem letu 2004/2005 (Uradni list RS, št. 107, z dne 1. 10. 2004). Rok za oddajo vlog je 29. 10. 2004 do 14. ure. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo Javni razpis za dodeljevanje sredstev za spodbujanje naložb v sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v obdobju 2003-2005 (projekt GEF) Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 28. 2. 2005. Prvo odpiranje bo v petek, 4. julija 2003. Naslednja odpiranja bodo izvedena vsaki drugi petek v naslednjih mesecih do porabe sredstev. (Uradni list RS, št. 53-54, z dne 6. 6. 2003) Javni sklad RS za razvoj malega gospodarstva - Novi razpis za prevzemanje poroštev za dolgoročne kredite Razpis JSMG (Ur. 1. RS, št. 80, z dne 23. 7. 2004) Rok za prijavo je odprt od objave razpisa do skupne odobritve sredstev v razpisanem obsegu oziroma najkasneje do 30. 11. 2004. -Javni razpis za odobritev dolgoročnih investicijskih kreditov za mikro, nova podjetja. (Ur. list RS, št. 32/2004). Zadnji rok za prijavo je 25.10. 2004. -Javni razpis za odobritev dolgoročnih kreditov s premijami za materialne in nematerialne investicije malim in srednje velikim podjetjem v letu 2004 (Uradni list RS, št. 44-47, z dne 30. 4. 2004). Roki za oddajo vlog so: 10.10. 2004,10. 11. 2004 in 30.11. 2004. Gradbeni inštitut ZRMK, d.o.o. - Javni razpis za prijavo za ocenjevanje in podelitev znakov kakovosti v graditeljstvu 2004 (Uradni Ust RS, št. 119-120, z dne 5.12. 2003). Javni razpis bo odprt do 31. novembra 2004 Ekološko razvojni sklad, Republike Slovenije, javni sklad -Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 29LI04A (Uradni list RS, št. 7-8, z dne 30.1. 2004). Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 29-10. 2004. - Javni razpis za kreditiranje okoljskih naložb 30P004A (Uradni list RS, št. 44-47, z dne 30. 4. 2004). Razpis je odprt do porabe razpisanih sredstev oziroma najkasneje do 20.12. 2004. TUJI RAZPISI • Razpisi v okviru programa PHARE, CARDS in ISPA. Več informacij na spletni strani: www.pcmg.si AKTUALNO INFO TOČKA ZA STRUKTURNA SKLADE Razvojna agencija Savinja je od 1.9- 2004 začela z aktivnostmi v okviru izvajanja promocijskih aktivnosti v vlogi informativnih točk za strukturne sklade za leto 2004. Projekt delno sofinancira Evropska unija. Dodatne informacije na Razvojni agenciji Savinja, Ulica heroja Staneta 3,3310 Žalec. Tel.: 03 713 68 60, faks: 03 713 68 70,, www.ra-savinja.si, ra.sav-inja@zalec.si Podjetništvo oktober2004 Direktor podjetja Novem Žalec Ivan Podpečan ob predaji donacije Dnevnemu centru za otroke in mladostnike Podmornica Ob praznovanju obdarovali otroke Podjetje Novem Žalec se je ob praznovanju svoje 15-letnice in odprtju nove hale odločilo tudi za nekaj donacij. 900 tisoč tolarjev so namenili za programe, posvečene otrokom. Kot je povedal direktor podjetja Ivan Podpečan, so 400 tisoč tolarjev prispevali za 2. dobrodelno akcijo NT&RC Podarimo morje otrokom. 250 tisoč tolarjev so podarili Dnevnemu centru za otroke in mla- dostnike Podmornica. Ivan Podpečan je donacijo ob dnevu odprtih vrat centra prejšnjo sredo izročil direktorici Centra za socialno delo Žalec Ireni Pražnikar. Program Podmornica namreč poteka v okviru centra, v izdatni meri pa ga sofinancira Občina Žalec. Prav tako 250 tisoč tolarjev je podjetje Novem daroval Nogometnemu klubu Žalec za delo z mladimi. K. R. Roman Brglez Pekama-slaščičarna-trgovina Vransko 17, 3305 Vransko Pekama in trgovina Vransko 703 30 30; trgovina Žalec 713 30 82; slaščičarna Žalec 713 30 83; trgovina Griže 713 30 80; slaščičarna Petrovče 713 30 84; kiosk Celje 428 20 62; trgovina Ostrožno 428 20 60; trgovina Vrbje 713 30 86; bar Vrbje 713 30 87; slaščičarna Šempeter 703 30 46; slaščičarna Polzela 703 30 48; trgovina Zagorje ob Savi 566 02 80. Spoštovani naši zvesti kupci! Čas hitro, kar prehitro teče. Še pred kratkim smo se kopali v bazenih, jezerih, v morju ... sedaj pa že posegamo po jopicah, plaščih in toplih oblačilih in obutvi. Zima že počasi trka na vrata, kakšen je sneg, pa je v višje ležečih predelih že pokazala konec septembra. Upajmo, da ne bo prekmalu pokazala svojih zob in da bomo imeli še kaj lepih jesenskih dni. Jesen je letos bogata z darovi, teh pa seveda nikoli ne manjka v naših lokalih, ki vam vse leto, dan za dnem, delajo družbo in so vam v zadovoljstvo. Še dober mesec in začel se bo veseli december, ko bodo v naše domove prihajali dobri možje: Miklavž, Božiček in dedek Mraz. Da bo veselje vaših otrok čim večje, vas vabimo, da si darila zanje priskrbite v naših lokalih. Ob teh in tudi drugih nakupih naj vas spremlja misel na naš slogan Zvestoba se nagrajuje in vaši nakupi bodo še prijetnejši, bogatejši in z mislijo na naše vsakoletno druženje. Kolektiv prijaznih ljudi BRGLEZ d.o.o. Prebold Smo podjetje za proizvodnjo, prodajo in montažo dimniških sistemov Schiedel v sestavi mednarodnega koncema Schiedel. Za vzdrževanje elektronaprav jakega in šibkega toka iščemo ELEKTRIKARJA VZDRŽEVALCA Pogoj: KV električar Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas s poskusno dobo 6 mesecev. Prijave s kratkim življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: SCHIEDEL d.o.o. Prebold, Latkova vas 82, 3312 Prebold. Novem na široko odprl vrata Podjetje Novem car interior design, d. o. o., Žalec, je eno tistih podjetij, ki so izšla iz tako imenovanih tranzicijskih časov slovenskega gospodarstva in zapisala zgodbo o uspehu. Pred 15. leti je žalski Juteks skupaj z nemškim podjetjem Empe ustanovil hčerinsko podjetje, ki se je usmerilo v avtomobilsko industrijo in po kar nekaj kriznih letih zraslo v enega največjih in najuspešnejših podjetij v regiji. V začetku letošnjega oktobra so 15-letnico Novem proslavili z odprtjem nove proizvodne hale, na široko odprli vrata obiskovalcem in gostili direktorje vseh podjetij iz skupine Novem ter zaposlene iz evropskih podjetij tega koncerna. Koncem oziroma skupina Novem ima štiri tovarne v Nemčiji, eno pa tudi v Italiji, na Češkem, v Žalcu, Detroitu in Hondurasu. Ta čas odpirajo še tovarni v Atlanti in na Kitajskem. Celotna skupina proizvaja okrasne notranje dele za avtomobile iz lesa, aluminija in plastike, s čimer obvladuje 11 % svetovnega tržnega deleža. Žalski Novem, ki se ukvarja samo z lesom, pokriva kar 6-odstotni svetovni delež, na kar je direktor Ivan Podpečan zelo ponosen. Zlasti zato, ker gre za proizvodnjo okrasnih delov v avtomobilih, na kar so kupci še posebej občutljivi, zato mora biti kakovost vrhunska. Ta čas ima podjetje Novem Žalec 390 zaposlenih, število pa še narašča in bo v začetku prihodnjega leta doseglo 410 zaposlenih. Lani so dosegli 25 milijonov evrov prodaje in 7-odstotni dobiček, letos pa planirajo 31 milijonov evrov in 8-odstotni dobiček. Glede na to, da imajo delo zagotovljeno s pogodbami do leta 2012 in da že potekajo pogajanja za obdobje po preteku tega časa, je Ivan Podpečan prepričan, da bodo imeli tudi v prihodnje 10-odstotno rast prodaje in 1-odstotno točko rasti dobička. Znotraj skupine se odlikujejo po sodobni organizaciji podjetja, zlasti pa po inovativnosti. Kar pet velikih strojev so izdelali sami. Nasploh je vse pri njih rezultat lastnega znanja, razen robotov. Prav tako je direktor poudaril, da je vsa delovna sila s celotnim vodstvom podjetja domača, čeprav je podjetje v stoodstotni lasti tujcev, ter da danes podjetje izpolnjuje vse zahteve varovanja okolja in da težav z okoliškimi prebivalci zaradi morebitnega onesnaževanja ni več, kar velja tudi za sosednji Juteks. Doslej je proizvodnja potekala v najeti Juteksovi hali, ki pa je postala premajhna in za proizvodne zahteve že neprimerna. Zato so letos zgradili 7.600 kvadratnih metrov veliko proizvodno halo. Vrednost investicije je 720 milijonov tolarjev, dodatnih 480 milijonov pa so investirali v visoko avtomatizirano proizvodno opremo. Kar polovico sredstev so zagotovili iz lastnih virov, ostalo pa koncem, je na tiskovni konferenci pred odprtjem hale povedal direktor. spomnil začetkov sodelovanja s podjetjem Juteks in Milanom Dolarjem. Poleg čestitk je Ivanu Podpečanu izročil ček v višini 5.000 evrov. Komu in za kakšne namene bo Novem ta denar porabil oziroma daroval, se bodo odločili sami. Čestitke in darilo - grafiko Rudolfa Španzla z motivom lestenca za svetlo prihodnost - je dodal tudi žalski župan Lojze Posedel. Novo halo sta odprla najstarejša delavca Pavla Horvat in Trak sta ob Ivanu Podpečanu prerezala Pavla Horvat in Ivan Breznikar. Priložnostne svečanosti ob uradnem odprtju hale so se poleg delavcev in drugih gostov udeležili tudi zaposleni iz evropskih podjetij Novem ter direktorji vseh podjetij tega koncerna. Igrala je Godba Tekstilne tovarne Prebold, zapel pa Dekliški pevski zbor Galicija. Zbrane je pozdravil in na kratko predstavil pomen nove pridobitve direktor Ivan Podpečan. Zatem je spregovoril eden od treh direktorjev skupine Novem Werner Daniel. Med drugim se je Ivan Breznikar. Naslednji dan so v Novem na Ložnici pripravili dan odprtih vrat, nad številom obiskovalcev pa so bili prijetno presenečeni. Zaposleni so se pomerili na tradicionalnem nogometnem mmirju, ki so ga zaključili v šotoru pred dvorcem Novo Celje. V novi hali je bila na ogled tudi razstava učencev osnovne šole Petrovče, ki so pod vodstvom Nuše Božiček svoje izdelke ustvarili iz proizvodnih ZZG Žalec z več kot tisoč člani Zbornica zasebnega gospodarstva Žalec je strokovna organizacija, v katero se po obrtnem zakonu obvezno združujejo fizične in pravne osebe, ki opravljajo dejavnost na obrten, obrti podoben način ali izdelujejo izdelke domače in umetne obrti ter prostovoljni člani, ki gospodarsko dejavnost opravljajo na neobrtni način. Po tej razporeditvi je v žalsko zbornico vključenih trenutno 992 obveznih in 67 prostovoljnih članov. Skupno jih je torej 1059, od tega jih ima status fizične osebe oziroma s. p. 989 članov, 69 podjetij je registriranih kot družba z omejeno odgovornostjo, 2 podjetji pa sta družbi z neomejeno odgovornostjo. O tem, kakšna je struktura članstva oziramo dejavnost, ki jo opravljajo, kakšna je naloga zbornice in katere aktivnosti ter projekte imajo v sedanjem času, smo se pogovarjali s sekretarjem ZZG Žalec Danilom Basletom. ’’Največ članov zbornice je avtoprevoznikov, ki v strukturi članstva zavzemajo 25,63-odstotni delež. Sledijo jim kovinarji s 13,51-odstot-nim deležem. Na tretjem mestu so avtoremontno servisne dejavnosti z 10,45-odstotnim deležem. Njim sledijo lesarji z 9,75 odstotki in gostinci z 9,47-odstotnim deležem. Na šestem mestu so z 8,08 % trgovci in cvetličarji, s 7,80 % jim sledijo frizerke in kozmetičarke. Osmo mesto zasedajo intelektualne dejavnosti s 6,13-odstotnim deležem, s 3,9 % deveto mesto zavzemajo tekstilci, na desetem mestu so z 2,23 % peki in slaščičarji, z 1,67 % so enajsti tiskarji, aranžerji in papirna Sekretar ZZG Žalec Danilo Basle galanterija, predzadnje mesto zasedajo kemični čistilci z 0,97 %, najmanj pa je plastičarjev, ki zavzemajo le 0,42 odstotka strukture članstva,” je nadvse nazorno predstavil strukturo članstva po dejavnostih Danilo Basle in razložil naloge, ki jih zbornica opravlja. ’’Naloge, ki jih opravlja zbornica, so zelo obsežne. Poleg vodenja obrtnega registra je naloga zbornice opravljanje javnih pooblastil in izdajanje javnih listin, zastopanje vseh članov in njihovih interesov pred državnimi organi in organi lokalne skupnosti, organizacija aktivnosti na področju ekonomskih odnosov in pospeševanje poslovnih odnosov na domačem in tujem trgu ter vzpodbujanje uvajanja novih tehnologij in metod dela. Naše delo posvečamo tudi izobraževanju in svetovanju. Pri izobraževanju omogočamo izobraževanje v zvezi z novimi zakoni in predpisi, pridobivanje funkcionalnih znanj, računalniško izobraževanje, tujih jezikov, aktivno sodelujemo pri izvajanju dualnega sistema izobraževanja, pri izvajanju mojstrskih izpitov in pri promociji deficitarnih poklicev. Nadvse pomemben pa je lasten štipendijski sklad, ki pa ni izkoriščen tako, kot bi lahko bil. V letošnjem letu smo razpisali kadrovske štipendije za deset deficitarnih poklicev, vendar je bil odziv zelo slab, saj smo uspeh podeliti le dve štipendiji.” V letošnjem letu so na ZZG Žalec izpeljali že več kot dve tretjini začrtanega programa, pravi Danilo Basle. Organizirana so bila najrazličnejša izobraževanja. Od varstva pri delu do računalniškega izobraževanja. Izobraževanja so bila financirana v vrednosti 15.000.000 SIT. Udeležilo se jih je okrog sedemsto članov zbornice oziroma pri njih zaposlenih delavcev. Zunaj je tudi že nov razpis in z njim tudi nove možnosti za pridobivanje različnih znanj. ’’Zelo smo veseli, da smo v okviru letošnjega obrtnega sejma uspeli pritegniti vse občine z našega območja, ki so predstavile svoje možnosti razvoja, še posebno na področju razvoja prostora, se pravi prostorov za gradnjo obratovalnic in drugih gospodarskih objektov. Poleg vseh občin sta na predstavitvi sodelovali tudi Razvojna agencija Savinja in UPI - Ljudska univerza Žalec s svojimi programi. Osrednja tema, predstavljena na obrtnem sejmu, je bil razvojni program podeželja, ki se ravno tako pripravlja za vseh šest občin, ki delujejo v okviru naše zbornice. Sicer pa smo imeli v minulih tednih in mesecih precej dela zaradi spremembe obrtnega zakona oziroma uveljavitve predpisa, ki za upravljanje obrtnih dejavnosti iz tako imenovane A-liste obrtnih dejavnosti v bodoče zahteva mojstrski izpit. Ljudje so pohiteli, da so ujeli še stare pogoje, ko mojstrski izpit še ni bil obvezen za opravljanje dejavnosti. Program pridobivanja mojstrskih izpitov za klasične obrtne dejavnosti poteka v Sloveniji že dalj časa. Naziv mojstra za posamezno dejavnost si je pridobilo že več kot 2000 samostojnih obrtnikov, v prihodnje pa bo ta številka hitreje naraščala. Vsakdo, ki bo želel začeti z obrtno dejavnostjo, bo moral imeti opravljen mojstrski izpit. Kdor obvlada svoj posel, mu izpita ne bo težko narediti, vsekakor pa bo potrebno pogledati v knjige, saj se samo od sebe ničesar ne naredi.” Sekretar ZZG Žalec Danilo Basle ob tem še poudarja, da se velja zamisliti glede nedodeljenih kadrovskih štipendij za deficitarne poklice. Čeprav gospodarstvo nujno potrebuje ljudi določenih poklicev, se mladi zanje ne odločijo, čeprav bi takoj dobili delo in še štipendijo. D. Naraglav IJ ATRIJ Stanovanjska zadruga z. o. o. POSLOVNA ENOTA ŽALEC; UUca talcev 1/a, 3310 ŽALEC Tel.: 03/713 32 10, GSM: 051 352 603 E-mail: sz-atrij@siol.neL ww.sz-atrij.si ŽALEC: prodamo stanovanje v bloku 4, ca 200 nr bivalne površine v dupleks izvedbi, 5/6 nadstropje, cena 25.000,ooo SIT; CEIJE - Plava laguna: prodamo 2-sobno stanovanje 86 m2,3 nadstr., 1.1979, opremljena kuhinja in obnovljena kopalnica, cena 17.500.00 SIT; PREBOLD: prodamo hišo 1. 1972, ca 200 nr biv. povTŠine, vel. parcele 2.200 nr, cena 25.000.000 SIT; P ROS ENIŠKO: - posestvo 1,6 ha, travnik, stan. zgradba, ca 200 m1, manjše gospodarsko poslopje, lepa lokacija na ravnini, dober dostop, cena 40.000.000 SIT; ŠEMPETER: - prodamo hišo 1.1955, K * P, velikost ca 80 m', v podaljšku z večjo delavnico in pokritim manipulativnim prostorom, ogrev. CK olje, velikost parcele 750 m1, cena 18.000.000 SIT. oktober2004 Podjetništvo ftiristični večer s podelitvijo priznanj V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu je 27. septembra, prav na dan svetovnega dneva turizma, potekala zaključna prireditev letošnjega projekta Najlepši kraj, hiša in kmetija, ki ga pod pokroviteljstvom Občine Žalec vsako leto organizirata Zavod za kulturo, šport in turizem in Zveza turističnih društev občine Žalec. Glavni cilj projekta je izboljšati kakovost življenja in spodbujati razvoj urejenega in zdravega okolja ter s tem poskrbeti za turistično privlačnost krajev in učinkovitejšo promocijo občine Žalec. Prireditev je povezoval popularni radijski voditelj in igralec Jure Sešek, ki je uvodoma postregel z zanimivim gledališkim nastopom v podobi Martina Krpana. Za prijetno vzdušje so v nadaljevanju poskrbeli tudi Modrijani. Prireditve sta se udeležila tudi predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič in župan občine Žalec Lojze Posedel. Poudarila sta pomen tovrstnega pro- jekta, ki se zrcali skozi urejenost krajev, hiš in kmetij pa tudi šol in gospodarskih objektov tako v Žalcu kot drugih krajih občine. Posebej sta izpostavila dosežke mesta Žalec v tekmovanju evropskih mest Entente florale, na katerem je Žalcu uspelo osvojiti srebrno plaketo. Marjan Rožič je v svojem govoru precej besed namenil tudi svetovnemu dnevu turizma, ki ga Slovenija ceni in spoštuje. ’’Svetovni dan turizma ni le zanimiv dogodek, ampak tudi priložnost, da se ozremo okrog sebe in ugotovimo, kaj je Slovenija na tem področju že naredila oziroma še mora narediti. Svetovni dan turizma torej predstavlja za vso Slovenijo in za vsak kraj v državi pomemben dan. To še kako velja za vašo občino in mesto Žalec, saj ste naklonjeni novim ide- jam, novim izzivom. Svetovni dan turizma predstavlja nov pogled na turizem, tisti, ki uspeva povezovati neposredne človeške vrednote z mednarodnimi razsežnostmi, z mednarodnim sodelovanjem narodov skozi turizem. Skozi turistični razvoj vzpodbuja hitrejši razvoj držav, hkrati pa nas spominja in dokazuje, kako je mogoče s povezovanjem vsega, kar razumemo pod pojmom turizem, dosegati učinkovitejši ekonomski, socialni in prostorski razvoj. Slovenija se lahko iz vseh dogodkov, povezanih s svetovnim dnevom turizma, marsikaj nauči tudi v svoj prid. Ob tem pa je treba reči, da Slovenija s svojimi izkušnjami, s tem, kar dela na področju turizma, na področju urejevanja okolja, povezovanja kulture, naravnih danosti, zgodovine, bogastva narodovih običajev, prispeva pomemben delež k temu, da je Evropa, ta nova Evropa, v kateri smo tudi mi, zanimivejša, privlačnejša in odprta za medsebojno izmenjavo vsega tistega, kar turizem daje. V turizmu je najslabše, če se zapiraš vase, v podjetniški koncept turizma, če se zapiraš v krajevno, občinsko, regionalno območje in misliš, da veliko prispevaš k turističnemu razvoju. Svetovni dan turizma nas spodbuja, da igramo v turizmu na odprte karte, da smo sposobni vzdrževati sile, pamet, znanje, rezultate z namenom, da bi bili še učinkovitejši. Ravno s to učinkovitostjo lahko v Sloveniji veliko dosežemo. Žalec je nedvomno ena od tistih slovenskih občin, ki se ne pustijo uspavati, ampak težijo k vedno višjim ciljem, k novim rezultatom. Naj bo tako tudi v prihodnje, saj po zaslugi Žalca in drugih slovenskih krajev, ki v tekmovanju evropskih mest dosegajo dobre rezultate, Slovenija postaja še bolj prepoznavna in uveljavljena,” je med drugim povedal predsednik Turistične zveze Slovenije Marjan Rožič. Letos se je povabilu k sodelovanju na tekmovanju odzvalo kar 38 lastnikov hiš, kmetij, gospodarskih objektov in krajev oziroma zaselkov, ki so se potegovali za naslov najlepši. V sklop projekta Turistične zveze Slovenije Moja dežela, lepa in gostoljubna so bile zajete tudi osnovne šole. Priznanja in nagrade sta dobitnikom podelila predsednica Zveze turističnih društev občine Žalec Ivica Čretnik in župan Lojze Posedel. Udeleženci slovesnosti so si ogledah tudi posnetke s popoldanskega obiska bivšega predsednika države Milana Kučana v Žalcu, ki si je v spremstvu župana in nekaterih drugih ogledal objekte in okolico nekaterih dobitnikov priznanj. V kategoriji za najlepšo hišo je prvo mesto osvojila družina Turnšek iz Šempetra. Ocenjevalna komisija je v svoji obrazložitvi zapisala: ”To hišo, v kateri Mitja Turnšek skrbi za kondicijo in zdravje mnogih Savinjčanov, so uredili iz gospodarskega poslopja. Z dobro premišljeno preureditvijo in novim izgledom se hiša lepo umešča v okolje in vendar je hkrati čisto posebna. Z magistralne ceste Celje-Ljubljana, ki vodi mimo hiše, se ponuja pogled na lepo fasado in okolico, ki še posebej poudarja skrbno vzdrževano cvetje in zelenje pred hišo. Lepo urejen je tudi dostop s severne strani in tlakovano dvorišče.” Priznanje za drugo mesto med najlepšimi hišami je prejela družina Ocvirk s Ponikve, za tretje pa družina Lešnik iz Šempetra. Za najlepšo kmetijo je komisija izbrala kmetijo družine Kolenc iz Podloga. V obrazložitvi so zapisah: ’’Kolenčevi iz Podloga se ukvarjajo s proizvodnjo mleka in pitanjem govedi. Gospodarju Oskarju, ki se ukvarja tudi s prevozi, in njegovi ženi Minki pomagajo pri delu trije otroci. Kjer je ljubezen, se najde tudi čas. Hiša z gospodarskim poslopjem je lepo urejena in bogato okrašena s Slovenije Matjan Rožič med svojim govorom cvetjem. Gospa Minka skrbi, da rože cvetijo na oknih in balkonih skozi vse leto.” Komisija je drugo mesto dodehla kmetiji družine Vasle s Ponikve in tretje kmetiji družine Lužar iz Podloga. Za najlepši gospodarski objekt v okviru mesta Žalec je prvo mesto osvojilo podjetje Kana, d.o.o., Žalec. ’’Poslovna stavba podjetja Kana je bila zgrajena v letu 2001 na mesni, kjer je prej stala starejša stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem, ki je imelo v enem delu tudi sušilnico hmelja. To so simbohčno ohranili v arhitekturi novega poslovnega objekta, in sicer v jugozahodnem vogalu, ki je v obeh straneh nagnjen navzven, s čimer simbolizira hmeljevke. Objekt je zasnovan sodobno kot kombinacija montažne in klasične gradnje, z uporabo sodobnih materialov. Krasi pa ga tudi lepo urejena okohca z urejenim dvoriščem, parkiriščem in zelenicami.” Drugo mesto med gospodarskimi objekti je zasedlo podjetje Spekter, d.o.o., iz Ložnice in tretje Era, d.d. Za najlepši kraj ah del kraja je komisija tokrat izbrala kraj Šempeter, na drugo mesto se je uvrstilo naselje pri stari podružnični šoh Velika Pirešica, na tretje pa zaselek Zalog, Gotovlje. Ocenjevalna komisija je v obrazložitvi za Šempeter med drugim zapisala: ”V Šempetru so načrtno pristopih k ureditvi in olepšanju kraja. Posebno skrb so namenih prenovljenemu centru kraja s Petrovim spomenikom, prijaznemu sprejemu obiskovalcem ob vstopu v kraj z zelenjem in cvetjem, preureditvi vhoda v antični park in informiranju obiskovalcev z namestitvijo turističnih informativnih tabel. Visoka kultura krajanov se odraža na lepo vzdrževanem krajevnem pokopališču, prijazni in urejeni osnovni šoh, lepo ohranjeni baročni cerkvi sv. Petra, vzorno urejenih fasadah in vrtovih zasebnih hiš kakor tudi poslovnih objektov.” V sklopu projekta Turistične zveze Slovenije Moja dežela, lepa in gostoljubna, katerega sestavni del je tudi projekt Zveze turističnih društev občine Žalec Najlepši kraj, hiša in kmetija je komisija izbrala letos tudi dve osnovni šoh, in sicer podružnični osnovni šoh Liboje in Ponikva. D. Naraglav Nagrajenci s predsednikom TZ Slovenije Matjanom Rožičem, županom Lojzetom Posedelom in predsednico Zveze turističnih društev občine Žalec Ivico Čretnik Vzpodbujanje podjetništva Utrinek iz delavnice Kako podjetnik postavi meje sebi in drugim Na Razvojni agenciji Savinja smo v mesecu septembru in oktobru 2004 v okviru dni podjetništva Žalec 2004 organizirali dve regionalni in dve lokalni srečanji na temo vzpodbujanje podjetništva. Tri srečanja so bila namenjena javni predstavitvi poklicnega uveljavljanja žensk, eno regionalno srečanje pa je bilo namenjeno vzpodbujanju in ustvarjalnosti podjetništva med mladimi. Vsa srečanja so bila izvedena v okviru javnega naročila Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo. Prvo regionalno srečanje smo pripravili 21. septembra 2004 v prostorih Obrtne zbornice Celje. Srečanja so se udeležile podjetnice, potencialne podjetnice, promotorke poklicnega uveljavljanja žensk in vse tiste, ki se zavedajo, kako pomemben je lahko prispevek žensk v gospodarskem in socialnem razvoju naše regije. Državna svetnica in direktorica zavoda Meta Marta Turk je predstavila strategijo razvoja programa Poklicno uveljavljanje žensk in njene trenutne rezultate. Direktorica RA Savinja Danica Jezovšek - Korent in predsednica Združenja kooperativ Slovenije Jadranka Vesel sta predstavih podporo poklicnemu uveljavl- janju žensk v državah OECD s poudarkom na socialnem podjetništvu v primerjavi s Slovenijo ter možnosti poslovnih izmenjav in kooperacij kot poti do mednarodne konkurenčnosti. Za udeleženke pa so bile na srečanju najbolj zanimive predstavitve konkretnih podjetniških izkušenj, ki so jih predstavile podjetnice Nina Polajžer, Biserka Klajnšek in Ana Špat. Ob koncu srečanja sta Danica Jezovšek - Korent in Marija Serdoner - Lavrenčič predstavih pasti socialnega podjetništva na primeru projekta Socialna oskrba - zaposlitvena priložnost ter družinskega servisa in prisotne seznanili s podporno mrežo ter skupnimi projekti, ki so lahko dejavnik razvoja in generator zaposlovanja v naši regiji. V četrtek, 23. septembra 2004, smo v prostorih Občine Žalec izvedb lokalno srečanje na temo javna predstavitev poklicnega uveljavljanja žensk na podeželju. Srečanja so se udeležile kmečke ženske - podjetnice in potencialne podjetnice ter tiste, ki razmišljajo o osebnem dopolnilnem delu na domu. Osrednja gostja je bila Mihaela Logar z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. V sklopu tematike Podjetnost žensk na kmetiji je podrobno predstavila Enotni programski dokument (EPD) in ukrepe, ki jih bo na njegovi osnovi preko razpisov podpiralo oz. jih podpira ministrstvo. Udeleženke je seznanila s spremembami predpisov, ki so v uradnem postopku sprejemanja, izpostavila pa je tudi področja sodelovanja med Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter PCMG. V nadaljevanju so Danica Jezovšek - Korent, svetovalka na KGS - KGZ Celje Andreja Žolnir in vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti ter kmetijstvo na Upravni enoti Žalec Melanija Žvikart predstavile podporno okolje in programe za razvoj podjetništva na podeželju v naši regiji. Ob koncu je sledila delavnica z naslovom Razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji ter dela na domu, ki jo je vodila svetovalka iz podjetja Inveì, d.o.o., Velenje Sandra Bera. V soboto, 2. oktobra 2004, smo v prostorih Razvojno, inovacijsko in tehnološkem središču savinjske regije (RITS) izvedb regionalno srečanje s področja vzpodbujanja podjetnosti in ustvarjalnosti mladih v savinjski regiji PODJETNIŠTVO = MLADOST. Srečanja so se udeležiti predvsem dijaki, nekaj pa je bilo tudi študentov in osnovnošolcev. Po uvodnem pozdravu Danice Jezovšek - Korent je predstavnica LPC Celje Tatjana Štinek predstavila Info točko za strukturne sklade. Delovanje svoje organizacije pa sta predstavila tudi Mirko Zorin s Podjetniškega centra Rogaška Slatina in direktorica UPI-Ljudske univerze Žalec Franja Centrih. V nadaljevanju je sledila predstavitev centrale učnih podjetij Slovenije ter nastop dijakov 4. letnika ekonomske šole v Celju. Mladi podjetniki so nas preko svojega podjetja Mavrica, d.o.o., seznaniti s celotnim poslovanjem takega podjetja. Sledila je delavnica z naslovom Kako podjetnik postavi meje sebi in drugim, ki jo je vodil Robi Lisac, Agencija Žarek iz Velenja. Udeleženci so na zabaven način pridobiti osnovna znanja o postavljanju mej ob praktičnih vajah, zaigranih situacijah in delu v skupinah.. Ob koncu srečanja pa so se predstavile tudi podporne institucije: RITS Celje, ZZG Žalec, ČIPS - inf. mesto Žalec, ISIO -Svetovalno središče Žalec in Racio razvoj, d.o.o., Celje. Za obogatitev programa pa so poskrbeti tudi donatorji s svojimi izdelki: ŠTEFAN FIJAVŽ, s.p., Šempeter v Savinjski dolini, VANEK ROTER, s.p., Šentrupert; ROMAN BRGLEZ, s.p., Vransko; MERCATOR, d.d., Žalec; MLEKARNA CELEIA, Petrovče; VITAL MESTINJE, Podplat; ERA, d.d., Žalec; COCA COLA HBC SLOVENIJA, d.o.o., Žalec, AERO, d.d., Celje in CETIS, d.d., Celje. Učenka Sara Štinek je ob koncu srečanja zapisala: ”Na takšnih srečanjih se spoznamo mladi, ki nas zanimajo podobna področja. V praktičnih delavnicah se dopolnjujemo med seboj in predvsem izvemo kaj novega. Bilo je super in mislim, da bi takšnih druženj lahko bilo še več.” Zadnja delavnica v tem sklopu je bila v torek, 12. oktobra 2004, ko smo v prostorih Svetovalno izobraževalnega centra v Slovenskih Konjicah izvedli lokalno srečanje na temo javne predstavitve poklicnega uveljavljanja žensk iz podeželskih občin, ki vstopajo ati se vračajo na trg dela: ”Z novimi znanji do uspešne poklicne kariere - če znam tudi zmorem.” Srečanja so se udeležile brezposelne osebe, potencialne podjetnice, ženske, ki vstopajo ah se vračajo na trg dela. Danica Jezovšek - Korent je v prvem delu udeleženkam predstavila program poklicnega uveljavljanja žensk. V sklopu te tematike je predstavila podporno podjetniško mrežo in skupne projekte razvoja človeških virov. V nadaljevanju je beseda stekla o socialnem podjetništvu. Predstavljene so bile ključne značilnosti socialnega podjetništva v svetu in pri nas ter pasti socialnega podjetništva na primeru projekta Socialna oskrba - zaposlitvena priložnost ter družinskega servisa. V nadaljevanju je sledila delavnica Z novimi idejami do uspešne poklicne kariere - če znam tudi zmorem, ki jo je vodila Lih Škomik. V popoldanskem delu je sledila delavnica z računalnikom do lažje in večje konkurenčnosti. Udeleženke so pridobile osnovna spoznavanja uporabe računalnika v primeru pisanja ponudbe za delo in pošiljanja le-te preko elektronske pošte. Z aktivnostmi v sklopu dni podjetništva Žalec 2004 smo nadaljevati tudi v času tedna vseživljenjskega učenja od 18. do 24. oktobra. Na RA Savinja smo pripraviti dan odprtih vrat in imeti odprta telefona z informacijami o vavčerskem sistemu svetovanja ter s svetovanjem s področja elektronskega poslovanja. Ksenja Kovačič Foto: K. K. Politične stranke oktober2004 Tekma je končana Volitve so za nami in dovolite mi, da se v imenu naših kandidatov, gospe MAJDE VIRANT in gospoda ANTONA GROBLERJA, vsem volivkam in volivcem, ki ste svoj glas oddali zanju, najiskreneje zahvalim. Prav vsak glas je štel v dobro spremembam, ki smo jih želeli doseči, da bomo pri vodenju in odločanju o pomembnih stvareh v parlamentu lahko prispevali tudi svoj delež. Zbrali smo veliko glasov, vendar premalo, da bi nas v parlamentarnih klopeh zastopal poslanec SLS-a iz naše doline. Med 40 % ljudi, ki niso odšli na volišča, je bil tudi sorazmeren delež naših potencialnih volivcev, ki pa jih tokrat žal, tako kot tudi druge stranke, nismo uspeli prepričati, da se volitev udeležijo. Na teh volitvah smo prispevali svoj delež k političnim spremembam. SLS se je jasno, nedvoumno in vnaprej opredelila, da je dosedanja oblast najodgovornejša za veliko razraščanje korupcije in popolne centralizacije Slovenije ter povečevanje socialnih razlik, zato želimo prispevati k oblikovanju drugačne politične večine. Volilni rezultati so sicer po voliščih zelo različni in verjetno lahko samokritično ugotovimo, da smo imeli vsaj na nekaterih voliščih večji potencial, kot smo ga dejansko izkoristili. Tega se moramo zavedati, če želimo uspešno zastaviti priprave na lokalne volitve. Tudi te volitve so pokazale, da smo močni tam, kjer smo uspešni s svojimi občinskimi svetniki, aktivnostjo občinskih odborov, prisotnostjo v gospodarskih, prostovoljnih, humanitarnih in drugih združenjih. V Sloveniji smo dosegli rezultate med 1,3 in skoraj 28 % v različnih volilnih okrajih. Volitve smo uspešno izpeljali z izredno aktivno volilno kampanjo, ob popolnem angažiranju naših kandidatov z medijskimi in javnimi soočenji. V času volilne kampanje je ob hudi konkurenci zelo težko uspešno prepričati volivce in narediti dober rezultat, še posebno v tistih sredinah, kjer je močno zakoreninjeno prepričanje in mišljenje, sedaj že lahko rečemo bivše vladajoče stranke - poraženke. Z vami včeraj, danes, jutri! Takšen bi moral biti moto, vodilo in obljuba pri delu vsakega funkcionarja, ki nas zastopa v tej državi. Namreč mandat, ki je podeljen poslancem, ministrom, predsedniku vlade, predsedniku države, je podeljen s strani volivk in volivcev, v smeri zaupanja v dobrem in v slabem. V upanju dobrega sodelovanja s poslanci, ki so bili izvoljeni v državni zbor in so bili predlagani sicer na listah drugih strank. V dolini imamo kar tri. Vsem iskreno čestitamo in želimo uspešno parlamentarno delo, Savinjski dolini pa poskušajmo vrniti gospodarski pomen in blaginjo, kot jo je imela nekoč. JanezJager Prispevka do zaključka redakcije nismo prejeli. SDS Bila je nedelja, 3. oktober 2004. Trenutek resnice je napočil po 19- uri. SDS je tokrat očitno prevzela vlogo vodilne politične opcije v državi in s tem odgovornost za naslednji mandat. Ta hip so vsa ugibanja o sestavi nove vlade zgolj špekulacije. Jasno je le eno, Slovenija je postala bolj evropska, saj so volivke in volivci spoznali dejstvo, ki je v Evropi že dolgo stalnica; brez sprememb ni možno krmila države premakniti nikamor. Peta volilna enota je po uradnih rezultatih dobila štiri poslance SDS-a: Mira Petka, Franca Sušnika, Mirka Zamernika in Franca Jazbeca. Imena povedo dovolj, zato jim zaupamo. Ponosni smo nanje in veselimo se z njimi. V žalskem občinskem svetu pa bosta odslej sedela kar dva poslanca DZ. Župan Lojze Posedel je bil izvoljen s strani LDS-a, Ivan Jelen pa s strani DeSUS-a. Obema iskrene čestitke in dobre želje za uspešno zastopanje interesov občine. O napovedih, kakšna bo vlada, kdo bodo ministri in podobne stvari, je še mnogo prehitro govoriti. Najprej je potrebno opraviti vsa povolilna opravila, ki so natančno predpisana, prav tako so predpisani roki, v katerih je to potrebno opraviti. Ob izidu naslednje številke Utripa bo položaj že dokaj, če ne že povsem jasen. Svet pretresajo dogodki, ki imajo vse prej kot prijeten značaj. Dviganje cen nafte, nasilje v Iraku in Izraelu, naravne katastrofe (tajfuni, poplave, potresi), napetosti zaradi odpuščanja delavcev, na drugi strani pa hiter razcvet in odpiranje Kitajske, ki za ekonomska gibanja sicer pomeni tržno nišo, vendar za sabo pušča posledice v Evropi in Ameriki. Prav tako je napeto v ZDA, kjer je rezultat bitke za prvega moža še vedno neodločen; vsaka napoved bi bila neodgovorno tveganje. V predvolilnem času, ko se obljube delijo na vsakem koraku, so pripravili tudi prireditev ob polaganju temeljnega kamna za novo glasbeno šolo. Vsi smo bili tam, besede, glasba, načrti, a nekaj dni po tem me je eden od učencev vprašal: ’’Učitelj, lepo vas prosim, povejte mi, zakaj so tisti strici in tete lagali?” Začudeno sem ga pogledal in ni mi bilo jasno, kaj mah mož misli, zato sem ga vprašal, za kakšne laži gre. Pa mi je nadobudnež prepričljivo odgovoril: ”Če bi položili temeljni kamen, bi danes, ko sem šel tam mimo, ta kamen moral tam tudi biti, a ga ni. Tam je vse tako, kot je bilo prej. Torej ni nič res, vsaj jaz jim ne verjamem.” Tako je to z obljubami. Otroške glave ne doumejo abstrakcije in dokler ne vidijo, ne verjamejo. Dejstvo pa je, da v otroškem duhu ni prav ničesar pokvarjenega. To neobremenjeno razmišljanje mladostnika sem omenil iz enega preprostega razloga. V mesecu septembru sem zapisal nekaj besed o značaju. Eden izmed stavkov se je glasil: ”Če je izgubljen značaj, je vse izgubljeno.” S tem želim ponovno poudariti, kolikšen pomen bi morah imeti značaj, beseda, dejanje, obljuba. Ker se vse to dogaja v času našega bivanja, tudi ni razloga, da se v različnih sferah uporabljajo različna merila. Ko je z izgubljenim značajem izgubljeno vse, je izgubljen tudi tak človek. Za 00 SDS Žalec Januš Rasievwicz Zahvala volivkam in volivcem V imenu Združene liste socialnih demokratov se iskreno zahvaljujem volivkam in volivcem, ki so nam na nedeljskih volitvah izkazali zaupanje. Dosežen rezultat pomeni, da je socialna demokracija modernega evropskega tipa v Sloveniji dokončno pognala korenine z uspehom na evropskih volitvah in z zadovoljivim uspehom na državnozborskih volitvah. V Združeni listi socialnih demokratov bomo štorih vse, da upravičimo zaupanje volivk in volivcev, ki so se pogumno odločili glasovati za socialno demokracijo. S temi besedami se je predsednik Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor zahvalil vsem volivkam in volivcem na državnozborskih volitvah. To priložnost izkoriščam, da se tudi v imenu Območne organizacije ZLSD Spodnje Savinjske doline, Mladega foruma ZLSD, Ženskega foruma ZLSD in v imenu obeh kandidatov Karmen Špiljak in Nika Raka zahvalim za vso podporo na volitvah. Zahvaljujem se celotnemu volilnemu štabu ZLSD, ki je aktivno sodeloval v predvolilni kampanji. Glede na veliko število vloženih list ZDRUŽENA USTA socialnih demokratov na volilni imenik, ocenjujemo rezultat srednje dober, saj smo na nekaterih voliščih pridobili več glasov kot pred štirimi leti, žal pa na drugih izgubili nekaj glasov. Volivke in volivci so nam zaupali 10 sedežev v državnem zboru. Prepričan sem, da bo poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov dobro odigrala svojo vlogo in dodatno prispevala k prepoznavnosti stranke. V 5. volilni enoti je bil ponovno izvoljen Bojan Kontič iz Velenja. Ne glede na volilni rezultat, ki je prinesel presenetljiv zasuk v desno, je rezultat volitev pokazal prisotnost za Združeno listo socialnih demokratov v političnem prostoru. To, da smo tretja najmočnejša stranka, nam mora biti vzpodbuda za intenzivnejšo delo v naslednjem obdobju. Nemajhen del volivcev je pokazal, da nam zaupa, torej se moramo začeti pripravljati na občinske volitve čez dve leti. Ni razloga, da na te volitve ne bi bdi pripravljeni tako stranka kot tudi naši volivke in volivci. Predsednik 00 ZLSD Spodnje Savinjske doline Roman Virant Območni odbor Demokratične stranke upokojencev Slovenije za Spodnjo Savinjsko dolino in izvoljeni poslanec gospod IVAN JELEN se iskreno zahvaljujeta volivkam in volivcem za izkazano zaupanje. *LDS LIBERALIMA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Spoštovane članice in spoštovani člani ter simpatizerji Liberalne demokracije Slovenije v Savinjski dolini. Najlepše se Vam zahvaljujemo za Vašo udeležbo na volitvah. Veseli in ponosni smo, da smo na volitvah dosegli odličen rezultat in da imamo našega člana v slovenskem parlamentu. Skupnemu uspehu bomo nazdravili z moštom ob pečenem kostanju v soboto, 30. oktobra 2004, ob 11. uri na Mestnem trgu v Žalcu. Vljudno vabljeni! I0 00 LDS Žalec Prispevki političnih strank niso lektorirani v uredništvu. oktober2004 Po DOLINI Pestre Unescove dejavnosti Minuli mesec je bil za vse Unescove ASPnet šole zelo dejaven. Zvrstilo se je veliko najrazličnejših prireditev, med njimi velja izpostaviti mednarodni Unescov tabor v Piranu z naslovom Korenine in krila, svetovni dan miru in 13 gorniški tabor v Vratih. Pri vsem tem so aktivno sodelovali tudi učenci Unescove šole iz Griž. Skupaj z mentorico Unescove šole iz Griž Bredo Veber so se učenke osmega razreda Lara Udovič, Katja Štante in Urška Ratajc udeležile mednarodnega Unescovega tabora Korenine in krila v Piranu. Na taboru je sodelovalo 21 šol iz Avstrije, Italije, Poljske, Madžarske, Norveške, Romunije, Namibije, Hrvaške, Srbije in Črne gore ter Slovenije. Kot so povedale predstavnice griške šole, so v dopoldanskem času delale v petih projektnih skupinah: identiteta, turizem, dediščina, okolje in mirovništvo. V popoldanskem času pa so ustvarjali ob plesu, pisali pesmi, iskali skriti zaklad, se vključili v forum proti terorizmu, obiskali soline in solinarski muzej, muzeje v Piranu, Akvarij. Svojim sovrstnikom pa so udeleženke tabora iz Griž na srečanju Unescovih šol predstavile Savinjsko dolino, občino Žalec, kraj Griže in šolo. Nekaj dni kasneje so se ob mednarodnem dnevu miru na OŠ Griže priključili svetovni akciji saditve dreves. Akcija z naslovom Okolje in mir - ENO (Environment On line) je bila vodena s Finske. Več kot 40 držav je sadilo drevesa ob dogovorjenem času, natanko ob 12. uri po njihovem lokalnem času. Prva drevesa so posadili v Avstraliji, nato pa, kot bi sledili soncu, so drevesa posadili v Aziji, Evropi in Afriki ter nazadnje v Severni in Južni Ameriki. V OŠ Griže so ob tej priložnosti posadili drevo ginko. Prav v tem času je v Vratih potekal tudi 13. gorniški tabor, ki ga je orga- Ob svetovnem dnevu miru Po 50 letih znova prvošolčki Skupinski posnetek nekdanjih prvošolčkov V prostorih libojske osnovne šole so se minuli petek zbrali nekdanji učenci, ki so v prvi razred vstopih leta 1954. Takrat so svoje znanje nabirali v stari šoli, ki je stala na območju današnje deponije gramoza tamkajšnjega kamnoloma. Kljub temu da stare šole ni več, spominov na tisti čas ne manjka. V vsej razsežnosti so znova zaživeli najprej v učilnici nove šole, nato pa v gasilskem domu, kjer je potekalo srečanja, ki je bilo prvo tovrstno po petdesetih letih. Jubilejnega srečanja, ki ga je v sodelovanju z Jožetom Hrovatinom organizirala Marica Babič, se je udeležilo 14 nekdanjih prvošolčkov, ki so pridobivah prva znanja ob pomoči učitelja Špacapana in drugih učiteljev, od katerih pa nihče ne živi več. Vsi udeleženci so s strani libojske šole prejeh posebne obeske, prav take, ki so jih prejeli tudi letošnji prvošolčki. Marica Babič je Slovesna predaja igral Veselja na novih igralih ni manjkalo. V vrtcu Prebold so ob tednu otroka organizirali prireditev Športno popoldne s starši. Prireditev je imela tudi slovesno ozadje, saj so ob tej priložnosti namenu predali nova igrala, ki so jih v igralno okolje vrtca postavili že pred časom. Nova igrala, ki so polepšala dvorišče vrtca, so bila financirana s pomočjo sredstev iz občinskega proračuna, sponzorjev in staršev otrok, ravno tako tudi ograja okrog igrišča. Prireditev so pričeli otroci, ki so staršem in drugim udeležencem prireditve zapeli nekaj pesmic. O pomenu novih pridobitev je spregovorila vodja vrtca Majda Rajh. Poudarila je, ”da varno, sodobno in urejeno igrišče omogoča otrokom spodbudno igro, predvsem pa krepi njihove telesne sposobnosti. Otroci se ob takšnem druženju naučijo socialnih stikov, čustvene reakcije, nadzora nad delitvijo igrač. Poleg teh lastnosti pa se naučijo vsestransko uporabljati igrala, kar vpliva na njihov trenutni in poznejši gibalni razvoj. Nova igrala in hkrati dobro ograjeno dvorišče, ki je bilo v preteklosti velikokrat tarča vandalskega početja, so resnično velika pridobitev.” V nadaljevanju se je Majda Rajh še enkrat zahvalila vsem, ki so pripomogli k sedanji podobi dvorišča. S podžupanom občine Prebold Francem Škrabetom in z nekaterimi otroki so nato slavnostno prerezali trak z baloni. D. N. Škratki na olimpijadi nizirala Unescova OŠ Mojstrana. Z OŠ Griže sta se tabora udeležila Jaka Šalej in Matjaž Krašovc - Anderlič. Skupaj z drugimi člani tabora sta opravila kar nekaj izletov v gore, se udeležila športnega plezanja, prikaza reševanja v gorah, predavanja z diapozitivi o Triglavskem narodnem parku in pohoda po naravoslovni učni poti. Kot sta povedala, si je bilo zelo zanimivo ogledati tudi Triglavski muzej, manjkalo pa ni tudi raznih družabnih in kulturnih dejavnosti s spoznavnim večerom, kvizom in tabornim ognjem. Kot pravi Breda Veber, je delovanje v Unescovih ASOnet šolah res nekaj lepega in prijetnega. Danes so veseh, da so v tej družbi. Poštah so šola, ki je razpoznavna v Sloveniji, dobili so vehko novih prijateljev, stkali veliko novih vezi, obiskali vehko krajev in taborov po vsej Sloveniji. Vsepovsod so bili lepo sprejeti. Njihova srca so radostna, glave pa polne novih znanj in spoznanj. Pripravljeni so za medsebojno sprejemanje in prijateljsko povezovanje, skrbijo za okolje, kultamo identiteto, pridobivajo občutek za svoje lastne pravice ter dolžnost in odgovornost do drugih. D. Naraglav poskrbela tudi za rumene rutice in reprodukcijo shke stare šole. Srečanje je bilo zelo zanimivo, saj se večina skorajda ni spoznala. Marsikdo se z nekdanjimi sošolci ni videl že 40 let. Ob druženju so na dan prišli zanimivi dogodki in trenutki, ki so zaznamovali njihovo mladost in leta, preživeta v šolskih klopeh tega kraja, ki sta mu stoletje in več dajala pečat rudnik in keramična industrija. D. N. Obisk Kostelja TI) Šempeter se je že pred leti odločilo za širjenje znanstev s turističnimi društvi po Sloveniji. V ta namen vsako leto ob zaključku glavne turistične sezone organizirajo strokovno ekskurzijo oziroma raziskovalni in spoznavni izlet v katerega izmed predelov naše domovine. Letos so se v TD Šempeter odločili, da raziščejo in spoznajo področje Kostela, področje, ki se razprostira Osnovna šola Polzela in vrtca Polzela in Andraž so na Gori Oljki pripravili škratovo olimpijado, ki se je pričela s pohodom škratov - varovancev vrtcev na Goro Oljko. Med potjo so se opremili za športne aktivnosti, v katerih so se pomerili na olimpijskem prizorišču na vrhu Gore Oljke. Tekmovali so v teku čez ovire, skoku v daljino, karateju in košarki ter maratonskem teku okoh cerkve. Najprej so prižgali olimpijski ogenj, južno od Kočevja ob mejni reki s Hrvaško - Kolpi, ki daje zanimive in prijetne možnosti za preživljanje dopustniških dni. Kostel je bil zadnjih 50 let zaprto vojaško območje. Najbolj gosto naseljena vas, katerih je na tem področju kar 54, šteje namreč le 9 prebivalcev. Danes je Kostel znan po čisti Kolpi, neokrnjeni naravi in ugodnem podnebju, posebno primernem za srčne bolnike, saj temperatura zaradi Kolpe najmanj niha celo v najbolj vročih poletnih tokrat je bila to škratova lučka, zaključili pa so z zabavo škratov ob glasbi in sladkanju s pečenim kostanjem, jabolkami in palačinkami. Škrate, bilo jih je približno dvesto, so spremljali njihovi starši, tako da je bila druščina na olimpijadi zares številna, mah tekmovalci pa so se zelo dobro izkazali in vsi prejeh medalje. K pestrejšemu vzdušju je prispeval tudi lep in prijetno topel jesenski dan, vesel živžav pa je odmeval vse do doline. T. Tavčar dneh. Poleg tega stanuje na področju Kostela nekaj optimistov, ki se poskušajo ukvarjati s kmetijstvom. Ko jim pridelki končno uspejo, si jih za nedeljski zajtrk privošči mlada medvedja družina. Le-teh je namreč v Kostelu precej, toda domačini so se naučih živeti v sožitju z njimi. Po njihovem zatrjevanju v vseh teh letih ni bilo na področju Kostela nobenega primera, da bi medved napadel človeka. D. N. Marne škratovke in očki škrati so, medtem ko so njihovi otroci tekmovali, pripravljali kostanj za peko. Med premagovanjem ovir Sì 55let NOVO V TRGOVSKEM CENTRU LEVEC _ _ _ v družbi prijetnih ljudi Mercator M O D I A N A ZA VAS SO SPREMENILI PRODAJNI ASORTIMAN, SEDAJ LAHKO KUPITE TEKSTILNE IZDELKE PRETEKLIH SEZON PO ZELO UGODNIH CENAH PONUJA VAM NOVE MODELE KAKOVOSTNE MODNE IN ŠPORTNE OBUTVE. ♦ ČAKA VAS ZANIMIVA IZBIRA ŽE PRIPRAVLJENIH SVEŽIH ALI TRAJNIH CVETLIČNIH ARANŽMAJEV PO UGODNIH CENAH. éTÌ&mmdY"' PRVO SOBOTO V MESECU NOVEMBRU IN DECEMBRU * VAM NUDIJO 10 % POPUST. OD 14.10. DO 16.11.2004 LAHKO IZBIRATE V BOGATI PONUDBI TEPHOV IN TEKAČEV. KUPLJENE TEKAČE BREZPLAČNO ZAROBUO. eLori SLOV ERUA LOVENIJE KUPITE ALI PODARITE NOVO SREČKO »UJEMI ME«. V SUPERMARKETU LAHKO IZBIRATE SVEČE ŽE OD 95,00 SIT NAPREJ. bar PITKA V HLADNIH DNEH NAJ VAS V BARU POGREJE ČAJ ALI KAVICA. PRIDITE V TC LEVEC! Savinjske doline KT Po DOLINI oktober2004 Med slavnostnim prerezom traku ob odprtju prenovljenega objekta Upokojenci na olimpijadi V oktobru je Društvo upokojencev Ponikva organiziralo že 4. športno olimpijado. Pred začetkom tekmovanj so pripravili manjšo slovesnost ob odprtju obnovljenih prostorov nekdanje gasilske garaže. V uvodu slovesnosti je približno 100 udeležencev tega športnega srečanja prisluhnilo ubranemu petju kvarteta Grmada iz Celja, nato pa besedam predsednika Zveze društev upokojencev občine Žalec Ivanu Jelenu. Obnovljeni objekt sta s prerezom traku, skupaj z Ivanom Jelenom, predala namenu najstarejša športnika DU Ponikva 76-letna Cirila in 72-letni Martin Zagoričnik. Po končani slovesnosti so pričeli s tekmovanji. Posamezno so se udeleženci olimpijade med seboj pomerili v metanju krogov, pikada, krogle in v streljanju z zračno puško, društva pa tudi v vlečenju vrvi. V tej disciplini so bili najuspešnejši organizatorji, na drugo mesto se je uvrstila ekipa DU Šempeter, na tretje pa DU Gotovlje. V metanju krogov sta zmagovalca postala Katica Mine iz DU Šempeter in Ivan Jelen iz DU Ponikva, pri metanju pikada sta bila najuspešnejša Cvetka Keiner iz DU Gotovlje in Martin Zagoričnik iz DU Ponikva, v metu krogle sta zmago slavila Štefka Veler in Ivan Jelen s Ponikve, v streljanju z zračno puško pa sta bila najboljša Berta Povše in Ivan Kričej iz DU Šempeter. D. N. V Klepetalnici ročnih del tudi Nika Najmlajša med udeleženkami krožka ročnih del je 7-letna Nika Mežnar. Poletja je konec in tudi dober mesec koledarske jeseni je že za nami. Dnevi so vse krajši, noči vse daljše. To je čas, ki ga ljudje preživljamo na različne načine. Nekateri ob gledanju televizije, ob branju časopisov in knjig, poslušanju glasbe, drugi si krajšajo čas z družabnimi igrami, gredo na Kolo za zdravo telo Povprečna starost upokojencev - kolesarjev je 66 let. Pohorski čebelarji na obisku Na povabilo Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline Žalec so savinjske čebelarje pred kratkim obiskali člani Čebelarskega društva Lovrenc na Pohorju. Kot je povedal tajnik Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline Jani Puckmeister, ki je goste vodil po dolini, je bil obisk vračilo gostoljubja, ki so ga savinjskim čebelarjem pred časom izkazali kolegi iz Lovrenca na Pohorju.. Gostje so si z zanimanjem ogledali Rimsko nekropolo v Šempetru, jamo Pekel, obiskali polzelske čebelarje, Goro Oljko in srečanje zaključili s kosilom v športnem centru v Šeščah. Tovrstna druženja so zelo koristna, saj je čebelarstvo po Sloveniji zelo raznoliko, zato si lahko čebelarji ob takih priložnostih izmenjajo svoja znanja in izkušnje, ki jih pridobivajo pri delu. T. Tavčar Vse več ocvetličenih Cevzaijeva domačija v Andražu Turistično in hortikulturno društvo Polzela sta tudi letos izvedla razpis za ocvetličenje stanovanjskih hiš, blokov, kmetij, objektov različnih namembnosti in njihove okolice. V razpisu je sodelovalo 4$ prijavljenih, kar je največ doslej. Petčlanska komisija je imela zelo težko delo, saj je naletela na zares bogato ocvetličenje in skrbno urejenost. Pri svojem delu je upoštevala usklajenost barv, rast, negovanost in splošno ureditev okolice. Na priložnostni slovesnosti ob občinskem prazniku so podelili 18 zlatih, prav toliko srebrnih in 6 bronastih priznanj. Vse možne točke (100) pa sta dobili domačiji Cevzarjevih in Brunškovih v Andražu. T. T. Gostujoči čebelarji pri Čebelarskem domu na Polzeli, kjer jih je pozdravil predsednik ČD Polzela in predsednik Čebelarske zveze Spodnje Savinjske doline Radivoj Verbnjak. Gališki planinci ustanovili društvo ogled kakšne filmske ali gledališke predstave ali se ukvarjajo z raznimi konjički, kamor sodijo tudi ročna dela. Ker je delo v družbi prijetnejše, so se na pobudo Ivanke Falant že lani zbrale žene iz Galicije in organizirale Klepetalnico ročnih del. ”S prijateljico sva se lansko jesen vključili v Univerzo za III. življenjsko obdobje občine Žalec, in sicer v krožek ročnih del, kjer sva se marsikaj naučili. Razmišljala sem, zakaj ne bi tudi v Galiciji ustanovili Mepetalnico ročnih del. Ideja je padla na plodna tla in sedaj že nekaj mesecev preživljamo ponedeljkove večere ob ročnih delih,” je povedala Ivanka Falant. Ponedeljkovi večeri so tako priložnost za prijetno druženje, klepetanje in osvajanje novih ročnih tehnik pletenja, vezenja, šivanja ... Pod njihovimi rokami nastajajo vedno novi in novi izdelki, ki so lepo darilo za njih same pa tudi za njihove domače, prijatelje, znance in še koga. V program aktivnosti, ki jih izvaja Društvo upokojencev Letuš, je vključeno tudi kolesarjenje. Program društva se izvaja že osem let - odkar društvu predseduje Franc Škruba. Njemu gre zahvala, da društvo deluje, da sodeluje z drugimi društvi in s Krajevno organizacijo RK ter z občino Braslovče in Krajevnim odborom Letuš. Vsako leto se naša delegacija udeleži srečanja upokojencev Slovenije, pripravimo enodnevni izlet z avtobusom in dva ah tri nakupovalne izlete na Madžarsko. Vsako leto poskrbimo tudi za zaključek leta in tako je naš celotni program izčrpan. Viktor Zorec Večeri so tako koristno izrabljeni, velikega pomena pa je tudi družabnost, ki bogati njihovo življenje v tretjem življenjskem obdobju. Čeprav je večina udeleženk znala že marsikaj narediti, so nova znanja vedno dobrodošla. Delujejo povsem samoiniciativno. Njihov namen je predvsem ob prijetnem druženju ohranjati tovrstna ročna dela, se naučiti še kaj novega in za to navdušiti tudi mlajše. V letošnjem letu se jim je pridružila 7-letna Nika Mežnar iz Velike Pirešice. Nika je zelo spretna pri vezenju in dovzetna za učenje. Pod njenimi ročicami nastajajo lepi izdelki, ki so v ponos in veselje njeni babici, ki jo je vpeljala v ta svet, in njenim staršem. Sicer pa naj bi, kot pravi Ivanka Falant, tovrstne ročne spretnosti v obliki krožka poskušali prenesti tudi med osnovnošolce njihove šole na Trju. V okviru Planinskega društva Žalec je več kot 19 let delovala Planinska sekcija Galicija. Ker je bila sekcija že prevelika, so se njeni člani odločili za ustanovitev novega planinskega društva. Ustanovni občni zbor je bil 11. septembra letos, člani pa bodo formalno prestopili iz žalskega v novo planinsko društvo s 1. januarjem 2009. Kot je povedal Ivan Podpečan, je bila ločitev od PD Žalec izpeljana s soglasjem in brez težav. Obe društvi bosta še naprej sodelovali in nekatere aktivnosti organizirah skupaj. Gališki planinci so sicer znani po veliki zagnanosti in delavnosti. Pred dvema letoma so obnovili še staro leseno kočo na Gori (Kunigundi), tako da je sedaj v obeh kočah res vehko prostora za obiskovalce. ’’Posebnost planinske sekcije oziroma zdaj planinskega društva Galicija je tudi način dežuranja na omenjeni planinski postojanki. Vsako nedeljo ah praznik je oskrbnik na Gori ena ah več družin. Tako imamo v oskrbo vključenih 75 družin in nekaj posameznikov. Ker vsi delajo brez nadomestila, je lahko ves zaslužek namenjen za osnovno planinsko dejavnost. Sekcija Galicija ima tudi pet zelo aktivnih vodnikov, ki vsako leto organizirajo več kot 10 pohodov. Planinsko društvo Galicija vabi na obisk naše Gore, samo 569 m visoke in z lepim razgledom na Celjsko kotlino in Savinjsko dohno, vse dosedanje obiskovalce, pa tudi tiste, ki tam še niste bik,” je še povedal Ivan Podpečan. D. Naraglav K R. FOTO Z06ÜM fotografski In digitalni studio Šlandrov trg 41, Žalec tel.: 710 08 88 preslikave/ ùv korekcije/ starik jetiaqrapj/ fmne&rn 3 -► plačaš/ 2 Vesela jesen na Gomilskem Preboldski Gaj znova tudi kamp Turistično društvo Gomilsko je tudi letos organiziralo tradicionalno prireditev z naslovom Vesela jesen na Gomilskem. V štirih dneh se je zvrstilo več različnih prireditev. Osrednja prireditev pa je bila namenjena starejšim krajanom. V soboto, 16. oktobra, so v dvorani Doma krajanov skupaj s KS Gomilsko organizirali srečanje krajanov, starih 70 in več let, in podelili priznanja za najlepše urejeno domačijo, kar sodi v okvir akcije TZ Slovenije Naša dežela, lepa in gostoljubna. Prva v nizu prireditev letošnje Vesele jeseni na Gomilskem je bila obarvana športno. Organiziran je bil namreč odbojkarski turnir ženskih ekip za pokal Turističnega društva Gomilsko. V dvorani Doma krajanov Gomilsko so se med sabo pomerile odbojkarske ekipe s Polzele, iz Prebolda, z Vranskega in Gomilskega. Najuspešnejša je bila ekipa z Vranskega, ki si je zmago priborila že tretje leto zapored in tako tudi osvojila prehodni pokal v trajno last. Naslednji dan je bil posvečen kulturi. Na kulturnem večeru se je občinstvu predstavila nekdanja sokrajanka, zdravnica na Kliničnem centru v Ljubljani prim. dr. Beata Končan - Vračko. V kulturnem programom so nastopili člani KD Gomilsko, prireditev pa je povezovala Magda Šalamon. Po končanem pogovoru z gostjo so odprli razstavo likovnih del Herbija Končana, očeta gospe Beate. Sobota je bila namenjena likovnemu ustvarjanju otrok. Približno trideset nadobudnežev je pod men- torskim vodstvom Tine Lesjak in pokroviteljstvom Steklarstva Lukane risalo na steklo. Osrednjo prireditev v soboto zvečer, namenjeno predvsem starejšim krajanom, je vodila Maja Laznik. V kulturnem programu so nastopih oktet Gomilsko, učenci OŠ Gomilsko in Melanija Vezočnik. Priznanja za najlepše urejeno domačijo so letos podelili domačiji Gračner iz Zakla, domačiji Frančiške in Karla Cizeja iz Šmatevža, domačiji Klančnik iz Grajske vasi in domačiji Eme Sajovic z Gomilskega. Predsednica TD Božena Kosu pa je po sklepu odbora turističnega društva podehla dve posebni priznanji, ki sta jih prejela ob 100-letnici obstoja in delovanja PGD Grajska vas in Ženski (prej dekliški) pevski zbor Gomilsko za 30-letno prepevanje. Zadnji dan so v Domu krajanov Gomilsko pripravili kmečko tržnico, na kateri so sodelovali predelovalci sadja in zelenjave, čebelarji, gospodinje, ki pečejo kruh, pecivo in sušijo bučnice, ter obrtniki, trgovci in članice društev kmečkih žena. D. Naraglav V občini Prebold imajo turisti možnost kampirati kar v dveh kampih, in sicer v kampu Dolina in kampu Savinja. Pred leti je deloval tudi zelo priljubljen kamp Preboldski Gaj. Slednji že dolgo ne deluje več. Po zaslugi Petra Remšaka iz Gornjega Grada ter občine Prebold pa naj bi kamp pri- hodnje leto znova zaživel. Mladi podjetnik Peter Remšak, vehk ljubitelj jadralnega padalstva, se je letos resno lotil dela. Celotno področje je očistil, poravnal in nasadil novo travo. Prav tako je postavil leseni objekt, v katerem bosta recepcija in družabni prostor za goste kampa. Uredil je Uidi elektrifikacijo, odvodnjavanje in še vrsto drugih del, ki bodo zagotavljale prijetno bivanje v kampu. Ta bo tudi primemo ograjen. V prvi vrsti naj bi kamp služil zlasti ljubiteljem jadralnega padalstva, saj je v neposredni bhžini eno od zelo znanih in priljubljenih vadišč jadralnega padalstva v Sloveniji. Ob vseh perspektivnih napovedih, ki bi se naj začele uresničevati v začetku poletne sezone, pa se postavlja vprašanje, zakaj gredo h načrti nekomu v nos. Neznanci so pred časom popisah na novo postavljeno hišico. Besedila, s katerimi so nepridipravi popisah brunarico, so zelo neposredna in kažejo na nevoščljivost ah na odločen upor proti nekomu, ki bo s svojo dejavnostjo zožil prostor tistim, ki so se radi zadrževali v razpadajočih hišicah nekdanjega kampa. Peter Remšak upa, da bo potem, ko bo kamp zaživel, vse drugače, predvsem pa bo pod stalnim nadzorom. D. Naraglav Z napisi primitivnih nočnih pisarjev popisana bodoča recepcija kampa Od svetovnega prvaka do doktorja Od leve proti desni: Franci Petek, Peter Kavčič in Anka Krčmar Teden vseživljenskega učenja je bil letos posvečen športu, zato je Medobčinska matična knjižnica Žalec na pogovor povabila slavnega športnika, ki je dozorel v doktorja geografije, Francija Petka. Številne zbrane je pozdravila direktorica knjižnice Anka Krčmar. Besedo je nato predala domačinu Petru Kavčiču, znanemu športnemu komentatorju, ki je s Francijem Petkom spletel zanimiv pogovor. Obudila sta spomine na njegovo uspešno športno kariero in poklicno pot, ki je zgled aktivnega in kakovostnega življenja. Od neugnanega dečka, smučarskega skakalca, svetovnega prvaka do doktorja geografije je dolga pot, z vehko preizkušenj, trdega dela in volje. Pa srčnosti z nasmehom, ki nam je tolikokrat polepšal dan na številnih tekmovanjih v smučarskih skokih. In tega znamenitega nasmeha, ki nikoh ne zapusti njegovega obraza, smo bili deležni tudi v žalski knjižnici. Franci Petek je povedal vehko zanimivih dogodivščin iz časov, ko je bil vrhunski športnik - od začetka svoje kariere smučarskega skakalca do svetovnega prvaka. Večer sta popestrila kitarista profesorica Marija Alatič in Luka Agrež. Tavčar Kozmetični salon TIJA za vas in vašo lepoto Jana Sitar - Čučak med svojim delom Prav v tem času mineva leto dni, odkar je v Žalcu začel delovati Kozmetični salon TIJA. Za lepši izgled svojih strank poskrbi kozmetičarka Jana Sitar - Čučak. Jana Sitar - Čučak je 13 let skupaj z možem in sinom živela v arabskem Dubaju. V tem času je opravila kozmetično šolo v Londonu in nato v Dubaju odprla svoj kozmetični salon. Kot kozmetičarka je delala v hotelskih centrih. Predlani se je vrnila v Žalec, kjer je odprla kozmetični salon. V svojem lepotnem salonu Jana Sitar - Čučak strankam omogoča nego obraza z liftingi, to je s posebno proceduro prod gubam, razne nege kože s sadnimi kislinami, wrap-ing za razstrupljanje organizma, anticeluhtni program, masaže in še vrsto drugega. Jana je tudi edina v Žalcu, ki izdeluje umetne nohte. Strankam je v svojem kozmetičnem salonu na Mestnem trgu 4, poleg zehščne drogerije Pur in nasproti Mercatorjeve blagovnice Žana, na voljo od 9- do 12. in od 14. do 18. ure. Sicer pa jo lahko pokličete tudi po telefonu 5719719- Slepi in slabovidni na Hom 177 slepih in slabovidnih udeležencev pohoda s spremljevalci in vodniki Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Celje je ob pomoči 10 vodnikov PD Zabukovica organiziralo pohod slepih in slabovidnih iz vseh krajev Slovenije. Tovrstni pohod je bil že 34. Vsako leto je organizator pohoda drugo medobčinsko društvo. Udeleženci letošnjega pohoda so se podali na Hom, ki je priljubljena izletniška točka Savinjčanov. Pohoda se je udeležilo 177 slepih in slabovidnih iz Medobčinskih društev slepih in slabovidnih Novo mesto, Maribor, Ptuj, Celje, Ljubljana, Kranj, Koper in Nova Gorica. Udeleženci so se zbrali v Grižah, kjer so si pod vodstvom upokojenih rudarjev ogledah muzej rudarjev oziroma premogovništva, ki je spremljalo življenje ljudi v teh krajih stoletje in pol. Po ogledu muzeja so se odpeljali v Zabukovico, kjer je bil nekoč rudnik, nato pa so se v spremstvu planincev - vodnikov PD Zabukovica podah na pot proti Homu. Med pohodniki je bilo 15 povsem slepih, vsak od njih pa je imel s sabo svojega vodnika. Sicer pa so bik nekateri izmed njih tudi že na Triglavu. Predsednik Medobčinskega društva Novo mesto Janez Škem, tajnik Medobčinskega društva Koper O poplavi pred štirimi desetletji I foto: T. T. Tatjana Kač med pripovedovanjem o poplavni moči Savinje Domoznanski oddelek Medobčinske matične knjižnice Žalec hrani veliko pomembnega in zanimivega dokumentarnega gradiva. Med pripravami na razstavo ob 50-letnici hude povodnji v Celju je Tatjana Kač z domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje našla v Žalcu tudi veliko fotografij in zapisov o poplavi, ki je Savinjsko dolino prizadela v noči s 24. na 25. oktober leta 1964. In tako je Tatjana Kač v žalski knjižnici pripravila tudi razstavo o poplavi v Savinjski dolini. Poleg Medobčinske matične knjižnice Žalec je razstavo omogočila delniška družba Nivo, gradnje in ekologija, Celje. Razstavljeno gradivo in takratni odmev medijev na povodenj pa je predstavila Tatjana Kač. Med drugim je povedala, da je bila prva izpričana poplava v Savinjski dolini leta 270 našega štetja, ko je bilo opustošeno Drago Šajn in referentka za šport pri Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Celje Inka Fras so povedali, da so planinski pohodi izjemno dobrodošla oblika rekreacije in delovanja članov njihovih društev. Pohode prilagajajo svojim sposobnostim, ob tem pa spoznavajo in opazujejo naravo, tisti povsem slepi s posebnimi čutih in z dotikom. Za uspešno izpeljano akcijo se je organizatorjem na Homu zahvalil rimsko grobišče v Šempetru. Samo v 20. stoletju je Savinja s pritoki štirikrat povzročila katastrofalne povodni: leta 1901, 1933, 1954 in 1964. Čeprav so po lem 1901 začeli z regulacijami, je Savinja vedno našla pot iz struge na manj utrjenih predehh. Leta 1954 je izbruhnila po sedemnajstdnevnem deževju, od tega je šest dni lilo skoraj neprekinjeno. Glede na hudourniško naravo, sestavo tal in dejstvo, da se lahko moč Savinje poveča tudi štiristokrat, je malo verjetno, da jo bomo kdaj uspeh povsem ukrotiti. Ob tem je res, da ima voda vedno manj prostora, kamor bi se lahko razlivala in ki ne bi bil pozidan. Predstavnik Nivoja je k temu dodal, da se je koncept varovanja pred poplavami v Sloveniji nekohko spremenil. Namesto nenehnega zviševanja in utrjevanja brežin nova idejna zasnova predvideva gradnjo nasipov nekohko stran od brežin Savinje. Z zapornicami bi ob poviševanju vodostaja nadzorovano razlivali vodo na razhvna območja znotraj omenjenih nasipov, nato pa jo prav tako nadzorovano spuščali nazaj v strugo. Razhvna območja naj bi bila nepozidana, lastniki zemljišč pa bi za to prejeli odškodnino. Vendar pa bo potrebno še vehko truda in dogovarjanj za uresničitev zasnove. Seveda pa tudi denarja, saj je projekt ocenjen na 7 milijard tolarjev. K. R. predsednik Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Edi Vodeb. Pred nedavnim so se na Hom podah tudi udeleženci tradicionalnega 24. pohoda krajanov in planincev. Ta je bil letos zaradi slabega vremena okrnjen, saj se je pohoda udeležilo manj pohodnikov kot prejšnja leta. Organizatorji si želijo, da bi jim bilo vreme prihodnje leto bolj naklonjeno, saj bodo praznovali srebrni jubilej. D. Naraglav Napovednik oktober2004 OBČINA POLZELA Sreda, 3. november, ob 6.58 pohod okoli Ljubljane; odhod vlaka z železniške postaje na Polzeli; DU Polzela; (Ema Drofenik, 572 01 20). Sobota, 13. november, ob 6. uri 18. pohod po Levstikovi poti od Litije do Čateža; zbirališče na parkirišču Občine Polzela; (Zoran Štok, 041 754 778). Sreda, 17. november, ob 6.58 pohod na dom Alme Kalin nad Pečovnikom-Celjska koča-Resevna; odhod vlaka z železniške postaje na Polzeli; DU Polzela; (EmaDrofenk, 572 01 20). Petek, 26. november, ob 16. uri 77. pohod na Goro Oljko; odhod izpred bifeja DU Polzela; DU Polzela; (Ema Drofenik, 572 01 20). Sobota, 27. november, ob 7. uri pohod na Krim; zbirališče na parkirišču Občine Polzela; (Zoran Štok, 041 754 778). OBČINA ŽALEC TOREK, 2. november, do PETKA, 5. novembra, ustvarjalne delavnice za učence osnovnih šol: glasbena (Glasbena šola Žalec), igralska (Dom II. slovenskega tabora), plesna (G3 Gotovlje) in retorična (Savinov salon Žalec) vsak dan od 9-00 do 12.30; ustvarjanje iz gline (avla Doma II. slovenskega tabora) vsak dan od 12.30 do 15.30 (prijave zbirajo na vseh osnovnih šolah v Spodnji Savinjski dolini, cena udeležbe je 1000 sit, plačate pri vodji delavnice). PETEK, 5. november, ob 16. uri NOGOMET, STAREJŠI DEČKI: ŽALEC - BREŽICE; ŠC Žalec; informacije: NK Žalec (041 675 713). SOBOTA, 6. november, ob 9. uri EKIPNO DP V JU JITSU, OŠ Šempeter; informacije: Ju-Jitsu klub Aljesan (041 719 586). SOBOTA, 6. november, ob 7.30 POHOD NA TROJANE, odhod izpred KS Griže; informacije: Društvo Partizan Griže (041 727 217). SOBOTA, 6. november, ob 19. uri Gledališka predstava KD Dekani -“Ljubezen iz Salamonovega oglasnika”; Dom krajanov Vrbje; KD Vrbje. NEDEIJA, 7. november, ob 8. uri POHOD NA GORO IZ ŠMARTNEGA V ROŽNI DOLLNI; informacije: PD Galicija (710 02 08). PONEDELJEK, 8. november, ob 18. uri prireditev ob zaključku ustvarjalnih delavnic: COOLTURA MLADIH; Dom II. slovenskega tabora Žalec. SREDA, 10. november, ob 17. uri Mladinski abonma za OŠ Žalec: OBUTI MAČEK; Špas teater; Dom II. slovenskega tabora Žalec. ČETRTEK, 11. november, ob 17. uri Cicibanov abonma in izven: GREMO NA VLAK; Gledališče Unikat; Dom H. slovenskega tabora Žalec. SOBOTA, 13. november, ob 19. uri Prevzem motorne brizgalne in martinovanje; Dom krajanov Vrbje; PGD Vrbje. SOBOTA, 13. november, ob 20. uri MARTINOVANJE; TD Petrovče v sodelovanju z Društvom savinjskih vinogradnikov; Dvorana hmeljarskega doma Petrovče; Informacije: TD Petrovče (031 727 456). SOBOTA, 13. november, 1. REGIJSKO TEKMOVANJE PEVSKIH ZBOROV ”OD CELJA DO KOROŠKE 2004”; JSKD Žalec - OI Žalec; - ob 13-30 in 17 uri - ob 20. uri razglasitev rezultatov; Dom II. slovenskega tabora Žalec. SOBOTA, 6. november, ob 17. uri POHOD OD LITIJE DO ČATEŽA, odhod izpred PD Žalec; informacije: PD Žalec (710 02 08). ČETRTEK, 18. november, ob 20. uri abonma narodno-zabavne glasbe in izven: KINO ŽALEC ART PROGRAM Sobota, 6. november, ob 20. uri WILBUR SE HOČE UBITI REDNI PROGRAM 7. 11. ob 18. uri KRALJ ARTHUR ob 20. uri TERMINAL 14. 11. ob 18. uri KRAVJA FARMA ob 20. uri BOURNOVA PREMOČ 21.11. ob 18. uri UBILA BOM BUIA 2 28.11. ob 18. uri MOJA .MALA NAVIHANKA VEČER GEOGRAFSKE PESTROSTI; zabavah vas bodo: Ansambel Petra Finka, Štrki, Vitezi Celjski in podokničar Franc Pestotnik; Dom H. slovenskega tabora Žalec. PETEK, 19. november, ob 20. uri abonma klasične glasbe in izven: TRIO LORENZ; piano Primož, violina Tomaž in violončelo Matija Lorenz; program: Haydn, Dvorak, Rahmainov in Turin; Dom II. slovenskega tabora Žalec. PETEK, 19. november, ob 19. uri VEČER S ČARODEJEM JANIJEM JOŠOVCEM IN GOSTI IZ BELGIJE; Hmeljarski dom Petrovče. Sobota, 20. november ob 19. uri Koncert harmonikarjev DU Vrbje z gosti “Glasba nas združuje in razveseljuje"; Dom krajanov Vrbje; DU Vrbje in KD Vrbje. NEDEIJA, 21. november, ob 7. uri POHOD NA KREMŽARJEV VRH; odhod izpred PD Žalec; informacije: PD Žalec (031 320 242). PONEDELJEK, 22. november, ob 20. uri KONCERT FOLKLORNEGA ANSAMBLA LIN-0 IN DALMATINSKE GRUPE IZ DUBROVNIKA; Dom II. slovenskega tabora Žalec. TOREK, 23. november, ob 20. uri gledališki abonma torek in izven: REGLNALD ROSE, DVANAJST JEZNIH MOŽ; MGL, Dom II. slovenskega tabora Žalec. SREDA, 24. november, ob 20. uri POLJUB ZA LAHKO NOČ; gostovanje gledališča Sahrikon, Dom II. slovenskega tabora Žalec. SREDA, 24. november, ob 15.30 1. ZIMSKI ATLETSKI POKAL SPRINT-KO ZA OSNOVNOŠOLCE, ŠC Žalec; informacije: AK Žalec (031 322 749). ČETRTEK, 25. november, ob 19. uri HUMANITARNI KONCERT; Medobčinsko društvo invalidov Žalec in JSKD OI Žalec; Dom II. slovenskega tabora Žalec. PETEK, 26. november, ob 19. uri ODPRTJE RAZSTAVE LIKOVNIH DEL BENA KREŽETA; Savinov salon Žalec. SOBOTA, 27. november, ob 18. uri KOŠARKARSKI TURNIR TROJK, Podružnična osnovna šola Trje; informacije: Športno društvo Hofrein (070 720 464). NEDELJA, 28. november, od 10. do 17. ure 1. ADVENTNI SEJEM, dvorec Novo Celje; ob 17. uri ADVENTNI KONCERT (klavir Tjaša Gorišek), avla dvorca Novo Celje; informacije: TD Petrovče in ZKŠT Žalec (03/712 12 66). PONEDEIJEK, 29. november, ob 17. uri (do PETKA, 3. decembra 2004) 1. DRŽAVNA LIGA V ŠAHU, Celjski dom, Celje; informacije: Šahovski klub Griže (051 338 323). TOREK, 30. november, ob 17. uri SKUPŠČINA ZVEZE ŠPORTNIH DRUŠTEV OBČINE ŽALEC; Dom II. slovenskega tabora Žalec; informacije: ZŠD in ZKŠT Žalec (041 743 022). Več informacij: TIC Žalec, tel.: 710 04 34, e-mail: zkst.dc@siol.net (mna mj H OBČIM BRASLOVČE OBČINA BRASLOVČE v sodelovanju s PROSVETNIM DRUŠTVOM BRASLOVČE, KULTURNIM DRUŠTVOM GOMILSKO in KULUTRNIM DRUŠTVOM LETUŠ vabi v petek, 19. novembra 2004, ob 20. uri v Kulturni dom Letuš na drugo predstavo gledališkega abonmaja občine Braslovče v izvedbi gledališke skupine KD Galicija z naslovom TAT, KI NE MORE in v režiji Jožeta Krajnca. OBČINA PREBOLD Sreda, 27. oktober, ob 19. uri Pokal SPAR 2004 za člane (KK Prebold : Maribor Brnik); Športna dvorana Prebold; KK Prebold; (Jani Laznik, 041 793 688). Petek, 29. oktober, ob 17. uri komemoracija pri osrednjem spomeniku žrtvam vojne; Prebold; Občina Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). MEDOBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA ŽALEC Ob DNEVU SLOVENSKIH SPLOŠNIH KRIŽNIC vas v soboto, 20. novembra 2004, ob 17. uri vabimo v dvorano Doma II. slovenskega tabora Žalec na ogled Kmeclove monodrame NAVDUŠENJE LOVRA TOMANA v izvedbi gledališkega igralca in direktorja Osrednje knjižnice Kranj Anatola Šterna. Brezplačne vstopnice dobite v delovnem času Medobčinske matične knjižnice Žalec. Sobota, 30. oktober, ob 8. uri Kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold; Občina Prebold; (Občina Prebold, 703 64 00). Nedelja, 31. oktober, ob 10.30 maša za žrtve povojnih pobojev v cerkvi v Marija Reki, po maši ob 11.45 pri križu molitev in blagoslov pokojnih; Marija Reka; Župnija Marija Reka; (Franc Serec, 572 41 83). Petek, 5. november, ob 19. uri zaključna prireditev akcije Naš kraj lep in urejen; dvorana Prebold; Občina Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 6. november, ob 9- uri Kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold; Občina Prebold; (Občina Prebold, 703 64 00). Nedelja, 7. november, ob 9. uri KVIZ gasilske mladine savinjsko-šaleške regije; telovadnica OŠ Prebold; komisija za mladino GZ; (Katarina Grenko, 041 969 526). Sobota, 13. november, ob 8. uri planinski pohod LETUŠ - DOBROVLJE - VRANSKO; ob 8. uri izpred OŠ Prebold; PD Prebold; (Mojca Jezernik, 041 771 478). Sobota, 13. november, ob 19. uri H. SKL - vzhod (KK Prebold : KK Ruše) ; Športna dvorana Prebold; KK Prebold; Qani Laznik, 041 793 688). Petek, 19. november, ob 19. uri gledališki abonma OB LETU OSOREJ; Špas teater: Boris Kobal, Bernarda Oman; dvorana Prebold; DPD Svoboda Prebold in Občina Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Sobota, 20. november, ob 9. uri Kmečka tržnica; parkirišče pred OŠ Prebold; Občina Prebold; (Občina Prebold, 703 64 00). Sreda, 24. november, ob 19. uri Filmski obanma TISTEGA LEPEGA DNE; dvorana Prebold; DPD Svoboda Prebold in Občina Prebold; (Nuša Dvoršek, 705 35 40). Petek, 26. november, od 16. do 19. ure smučarski sejem; prostori OŠ Prebold; Smučarski klub Prebold; (Vlado Žuža, 041 736 I6I). Sobota, 27. november, od 8. do 17. ure smučarski sejem; prostori OŠ Prebold; Smučarski klub Prebold; (Vlado Žuža, 041 736 I6I). KOMEMORACIJE OB DNEVU MRTVIH ŠEMPETER 28. oktober ob 9- uri; POLZELA 29. oktober ob 11. uri; ŽALEC 29. oktober -ob 10. uri pred glavnim spomenikom, - ob 11.30 pred I. OŠ v Žalcu; BRASLOVČE 29. oktober ob 11. uri; TABOR 29. oktober ob 13. uri; GOTOVLJE 29. oktober ob 10. uri; VELIKA PIREŠICA 29. oktober 10. uri; PETROVČE 29. oktober ob 10.30; VRBJE 29. oktober ob 16.30; PREBOLD 29. oktober ob 17. uri; VRANSKO 30. oktober ob 11. uri pri spomeniku na Gorici, v spomin na 174 ustreljenih partizanov pred 60 leti; PONIKVA 31. oktober ob 10. uri; GOMILSKO 1. november ob 9- uri; GRIŽE 1. november ob 14. uri; Ob svetovnem dnevu diabetikov, 14. novembru, vas Lekarna Žalec vabi na merjenje sladkorja in holesterola v krvi ter krvnega tlaka v soboto, 13. novembra, od 9- do 13. ure v prostore lekarne. Napovednik prireditev je samo okvirna informacija o prireditvah. Datum in uro lahko organizatorji spremenijo tudi po objavi v Utripu, za kar v uredništvu nismo odgovorni. oktober2004 Kultura Literarni večer za ženske duše Večer spomina na pisatelja Janka Kača kmetija, na drugem denar, na tretjem V Krajevni knjižnici Petrovče je bil 12. oktobra spet nepozabno lep večer, posvečen v povojnem času po krivici zapostavljeni slovenski pesnici Adi Škerl. Zasluge, da se je zgodil prav v našem kraju, ima Metoda Uranjek, dolgoletna animatorka knjižnične kulturne dejavnosti. V Petrovče je privabila znano Celjanko, profesorico Boženo Orožen, ki je z veliko mero poznavanja slovenske književnosti predavala o bridki usodi svoje sodobnice Ade Škerl. V povojnih letih, ko je nekaj veljala le poezija boja in obnove, je njena prva pesniška zbirka Senca v srcu iz leta 1949 naletela na gluha ušesa pri tedanji literarni kritiki. Šele letos, ko je pesnica slavila svojo 80-letnico, so ji, žal, z veliko zamudo priznali pravo veljavo. O Adinem bridkem življenju, deležna je bila le materine ljubezni, je tekla beseda profesorice Orožnove, dopolnjevana s premišljeno izbranimi elegičnimi pesmimi ene najboljših poetin slovenske ženske poezije. Zelo doživeto, na trenutke ganljivo, so jih deklamirale Marjana Lešnik, Breda Šip, Irena Srebot - Črepinšek in Pavla Gostečnik. Dijakinja Lina Pavlič -Zupanc pa je s svojo violinsko spremljavo dodala literarnemu večeru še kanček otožnosti. Hvala vsem, ki ste nam ga posredovale. Tanja Predan - Knez Delavsko prosvetno društvo Svoboda Prebold in Občina Prebold sta tudi letos organizirala Večer spomina na pisatelja Janka Kača. Gledališka skupina DPD Svoboda je ob tej priložnosti uprizorila Kačevo zgodbo Slivovka, občinstvu pa so se predstavili igralci, ki so pred leti sodelovali pri uprizoritvi Kačeve igre Moloh. Večer so s kulturnim programom zaznamovali še MPZ Šešče, mladi harmonikarji Emanuela Goropevšek, Primož Vasle in Gal Dolinar ter predsednica preboldske Svobode Milena Sedminek, ki je tudi osvetlila lik Janka Kača in njegova literarna dela. Janko Kač je bil s svojimi književnimi deh tako v času življenja kot tudi po smrti oblikovalec Spodnje Savinjske dobne. Njegova moč je v tem, da je monotonemu vaškemu življenju vdihnil živahnost in dinamičnost. S tem je za vedno dal pečat dolini, čeprav mu le-ta desedetja ni namenjala večje pozornosti. Posebne pozornosti je bil deležen šele ob 100-letnici rojstva, še največkrat pa so se nanj spomnili preboldski gledališčniki, ki so na oder večkrat postavili zgodbo iz njegovega romana Moloh. Janko Kač je bil pisatelj, padar in botanik, kar lahko preberemo tudi na plošči na njegovi rojstni hiši. Za padarja sta ga ’’naredila” zdravniški študij ter notranja zavzetost pomagati ljudem, zlasti kmečkemu življu. Precej svojega življenja je posvetil botaniki. Prizadeval si je povečati pridelek žita, zlasti pšenice, zato se je ukvarjal s križanjem rastlin in intenzivno preučeval hmelj. Njegovo pisateljsko delo je nedvomno tudi zaradi tega usmerjeno h kmečkemu človeku, njegovemu spoznavanju in ugotavljanju, kaj je glavno vodilo v življenju kmeta. Prišel je do spoznanja, da je na prvem mestu grunt - postave oz. zakoni in na četrtem bog oz. vera. Največja vrednost v njegovih delih je opisovanje kmečkih opravil in živahen, s primeri bogat jezik. Njegova dela so se rojevala in nastajala v domačem okolju, na osnovi življenja, ki mu je bil priča. Njegova literarna žetev šteje pet knjig. Svojo prvo zbirko zgodb in črtic Med padarji in zdravniki je izdal leta 1932 v svojem 41. letu življenja, kar je za pisatelja ah pesnika že kar pozno obdobje. Njegova druga zbirka črtic Pisane zgodbe je luč sveta zagledala dve leti kasneje. Vrh njegove ustvarjalnosti predstavlja roman Grunt, ki je bil izdan med obema že omenjenima zbirkama črtic leta 1933. Snov za ta roman je zajemal iz polnega domačega življenja na Groblji. Njegov drugi roman Moloh, ki mu je nadel ime po nenasitnem mitološkem božanstvu, pa je segel v čas industrializacije Prebolda, ki jo pooseblja Tekstilna tovarna Prebold. V tem romanu opisuje spremembe v značajih in življenju vaščanov, ki jih je povzročila tovarna, ki je v romanu predstavljena kot pošast, ki žre ljudi. Zadnje Kačevo delo Na novinah je bilo napisano malo pred začetkom druge svetovne vojne, natisnjeno pa leta 1942. Ta njegov zadnji spis je v medvojnih letih močno deloval na ljudi in njihovo domoljubje. Privlačna sila je bil duh po domači zemlji, predvsem pa nezmotljiv optimizem, ki je bil tudi sicer pomemben in potreben sopotnik tistega časa. Tokratni večer spomina na pisatelja Janka Kača je bil v vseh pogledih prijetno kulturno doživetje, za kar gre organizatorjem vse priznanje. Ne moremo pa mimo dejstva, da je bilo nastopajočih več kot občinstva, kar organizatorje postavlja pred dilemo, ah se je sploh še vredno truditi in pripravljati tovrstne kulturne prireditve. D. Naraglav Na spominskem večeru so bili posebne pozornosti deležni nekdanji igralci Kačeve igre Moloh (od leve) Janko Pirc, Manja Holobar, Ivan Pilko in Jožica Ocvirk. Ob 110-letnici prepevanja v Gotovljah Glasba združuje ljudi in odpira srca. V Gotovljah se to dogaja že 110 let. V devetdesetih letih 19. stoletja so namreč tu pričeli, kot prvi v Savinjski dolini, z organiziranim petjem. Pobudo za to je dal znani organist in zaveden Slovenec Anton Goršek, predsednik društva Kmetovalec. Kulturno društvo Gotovlje in MPZ Gotovlje sta se odločila, da 110-letni jubilej zborovskega petja in visok jubilej moškega pevskega zbora obeležita s slavnostnim koncertom v petek, 12. novembra, ob 19- uri v dvorani Kmetijske zadruge Gotovlje. Na koncertu bodo sodelovali učenci podružnične osnovne šole Gotovlje, ženski pevski zbor Žetele, Pevke treh vasi ter domači ženski in moški pevski zbor. Prireditev bo povezoval Matjaž Romih, slavnostna govornica pa bo Tatjana Žgank - Meža. ’’Zgodovina zborovskega petja je v Gotovljah res bogata. Vse do začetka Predsednik MPZ Gotovlje Danilo Florjančič L svetovne vojne beležijo naši predhodniki številne nastope, med vojno pa je bilo njihovo delovanje oteženo, saj je morala večina pevcev na fronto. Zbor je ponovno zaživel v letih 1925-1927, saj sta takrat delovala v Gotovljah kar dva zbora, tako kot tudi sedaj. Takratni gotoveljski učitelj in vehk rodoljub Milan Apih omenja v svojih spominih ’’dobro uvežban mešani pevski zbor” pod vodstvom organista Antona Gorška. Učitelj Milan Apih pa se je odločil za moški pevski zbor - sprva je iz vrstnikov sestavil oktet, imenovan Rdeči oktet, ki je izvajal težavnejše, moderne pesmi. Leta 1929 je gotoveljske pevce prevzel sin prejšnjega zborovodje Jurij Goršek; cerkvene pevce je še nekaj časa vodil Anton Goršek. V letih 1930 do 1941 se je povečalo število pevcev, prav tako pa Uidi število koncertov in nastopov. Še posebno so bih ponosni na nastop na radiu Ljubljana leta 1933, saj se je to posrečilo le malo kateremu podeželskemu zboru. Iddi v času okupacije pesem v našem kraju ni zamrla, čeprav je bilo zaradi odsotnosti mnogih pevcev delovanje močno okrnjeno. Težko je bilo tudi prva leta po vojni, saj nekaterih nekdanjih pevcev ni bilo več med živimi. Praznino so počasi zapolnjevali novi pevci in zborovsko petje je kmalu znova polno zaživelo. Spet so se vrstili nastopi doma in drugod, samostojni koncerti, sodelovanja na raznih Razstava lovcev v knjižnici Krajevna knjižnica Liboje je ob obletnici svojega delovanja pripravila zanimiv večer s predstavitvijo delovanja Lovske družine Gozdnik Griže. Ob tej priložnosti so na ogled postavili tudi lovsko razstavo. Idejo za predstavitev delovanja lovske družine in postavitev razstave je dala vodja knjižnice Sonja Feldin. Pri postavitvi razstave in predstavitvi delovanja društva sta sodelovala člana LD Griže Dani Petek in Bojan Dosedla. Večer so s svojim nastopom popestrili in polepšali tudi Savinjski registi. Knjižnica v Libojah se s to razstavo in z drugimi aktivnostmi lepo vključuje v delovanje te krajevne skupnosti, ki se s svojim vodstvom trudi biti med prepoznavnimi kraji v Savinjski dolini in izven nje. D. N. Razstava bo v času odprtosti knjižnice na ogled do konca novembra. pevskih revijah, oddajah. Slovesno so bile obeležene pomembnejše obletnice prepevanja. Še posebno vehko pozornost pa smo v Gotovljah namenih 100-letnici prepevanja in ob tej priložnosti smo izdali monografijo. Sedanji moški pevski zbor, ki deluje pod umetniškim vodstvom Zdenke Markovič, šteje trenutno 22 pevcev. Bilo nas je že tudi več, vendar je tudi naš zbor, tako kot verjetno tudi drugi zbori, soočen z odstopi in pristopi. Vsakega pevca, ki odstopi bodisi zaradi bolezni ah drugih vzrokov, nam je žal. Zbor se gradi in oblikuje iz posameznikov in vsak manjkajoči del občuti celota. Pravi, zanesljivi pevec ne zraste čez noč, ure in ure so potrebne za usklajenost, zvočnost in natančnost. Vsaka pesem pa je po svoje lepa, je doživetje, ki ostane v duši. Naj se petje s 110-letno tradicijo v našem kraju torej nadaljuje, naj razveseljuje vse tiste, ki pojejo, in tiste, ki jim je pesem namenjena. Naj izkoristim to priložnost in se zahvalim vsem, ki bodo pripomogli k uspešnemu praznovanju visokega jubileja.” je povedal Danilo Florjančič, predsednik MPZ Gotovlje, ki v imenu Kulturnega društva Gotovlje in MPZ Gotovlje vabi na slavnostni koncert zlasti vse tiste, ki so kakor koli povezani z zborovskim petjem v Gotovljah in Savinjski dolini. D. Naraglav Udeleženci letošnje kolonije na Gori Oljki Kolonija prijateljstva na Gori Oljki Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Žalec, Občina Polzela in likovna sekcija Kulturno-umetniškega društva Polzela so na Gori Oljki pripravili 14. likovno kolonijo prijateljstva, ki je trajala tri dni. Kot je povedala vodja kolonije Jožica Ocvirk, so udeleženci slikali v poljubni tehniki po načelu Kar oko vidi in duša čuti, roka nariše. Iz širšega celjskega območja so se kolonije udeležili Breda Oberžan, Veronika Svetina, Irena Guček, Viktorija Meh, Jože Hohkraut, Ibro Džumhur, Oskar Sovine, Tjaša Ocvirk, Štefka Kordež, Kristina Kočevar, Blaž Jelen, Naja Bedek, Mateja Pevnik, Jožica Sovine, Judita Cukjati, Borut Holl, Vid Hanžič, Julijana Juhart, Janko Melanšek, Anica Tamše, Stella Muzlovič, Marko Fužir, Dušan Kovač, Irena Pevnik, Savina Vybihal, Marija Jelen, Andreja in Katarina Slokar, Tadeja Ogris, Slavica Pavšek in Heda Vidmar - Šalamon. Kot strokovni sodelavec se je kolonije udeležil Arpad Šalamon, ki je med izdelki amaterjev izbral od vsakega udeleženca eno sliko za razstavo, ki je na ogled v mah dvorani Kulturnega doma na Polzeli do 7. novembra vsak dan od 9- do 11. in od 14. do 17. ure. T. Tavčar NEPREMIČNINE prodamo, kupimo, posredujemo in svetujemo. Hql, d. o. o., Parižlje 15 BIRO ZA CENITVE TER MENEDŽMENT NEPREMIČNIN Šlandrov trg 40/11, Žalec 041649 234, 710 03 60, 705 03 20 (od 8.3O do 9-30) Kultura oktober2004 N ušine pesniške slike Nuša Ilovar med številnimi obiskovalci njenega literarnega večera Zagotovo eden najlepših večerov v življenju Nuše Ilovar iz Žalca se je zgodil pred dnevi v Salinovi hiši, kjer je številnim ljubiteljem poezije predstavila svojo novo pesniško zbirko z naslovom Slike v mislih. Izid zbirke je velik uspeh za vsakega pesnika, za 34-letno Nušo pa je še toliko večji, saj jo že od rojstva omejuje cerebralna paraliza. Kot že velikokrat doslej je še enkrat dokazala, da je z močno voljo mogoče doseči skoraj vsak cilj. Zaradi bolezni je svoje otroštvo in zgodnjo mladost preživljala v specializiranih zavodih. Vikendi doma so ji bili zato še posebej dragoceni, njeno ustvarjalno življenje pa se je pravzaprav pričelo, ko se je za stalno vrnila domov. Prvo veliko željo, ki je dolgo nikomur ni zaupala, si je z izidom romana Strah pred samoto izpolnila za 30. rojstni dan. Leta 2001 je izšla njena prva pesniška zbirka Klovnom življenja. Pred dvema letoma se je včlanila v celjsko literarno društvo, zmagala pa je že tudi na literarnem natečaju revije Mentor. Nuša se lahko pohvali še z drugimi zmagami. Prav gotovo je najpomembnejša tista, ki jo je na ustavnem sodišču izbojevala za vse invalide, ki niso težko duševno prizadeti, pa do takrat niso imeli volilne pravice. Seveda je ob tem treba dodati, da ji je družina v veliko podporo, zlasti mama Anica. Pesniško zbirko Slike v mislih je uredil profesor hrvaškega in latinskega jezika Marko Landeka iz Vinkovcev. Z Nušo se je spoznal pred tremi leti s pomočjo Lidije Koceli, medmrežje pa je omogočilo nadaljnje sodelovanje. Ob predstavitvi pesniške zbirke je Marko Landeka povedal, da tudi za Nušina dela velja, da je vsako naslednje boljše od prejšnjega. Predvsem pa ga je pri njej presenetila tematska pestrost pesmi. Lidija Koceli, programska direktorica za kulturo ZKŠT Žalec, je v spremni besedi k pesniški zbirki med drugim zapisala: ’’Pesmi Nuše Ilovar so izraz resnice in najglobljega hrepenenja človeka, individuuma, ki se premalo zaveda svoje lastne enkratnosti. Zunanji svet doživlja na zelo omejen način, saj biva v telesu, ki ne dopušča svobode gibanja in govora, a se je ta dotika in grobo posega v njeno mehko sredico. Skozi poezijo skuša izraziti in izpolnjevati potrebe, za katere je v veliki meri prikrajšana. Skozi poezijo se kaže močna percepcija sveta, ki jo obkroža in izpolnjuje; izrazita vizualizacija vsega doživetega in z njo pretvarjanje doživetega v emocionalne pesniške slike, ki se bralca enostavno morajo dotakniti.” Strokovno pomoč pri nastajanju pesmi je nudil Branko Molek, oblikovanje naslovnice in ilustracije pa je prispeval Božidar Zavšek Dare. Zbirka je izšla v samozaložbi, ob pomoči Občine Žalec in Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec. Nušine pesniške slike so na prvi predstavitvi pesniške zbirke brali Neja Petek, Katra Petriček in Jaša Koceli. Nuša je bila nad njihovo interpretacijo navdušena, prav tako nad velikim številom obiskovalcev tega literarnega večera. Vsem se je zahvalila s pomočjo svoje mame Anice. In nihče ni dvomil, da se bo kmalu lahko udeležil podobnega literarnega večera. Pa še tisto, kar skuša Nuša dopovedati vsem ljudem: ”Ni res, da ne morem komunicirati s svetom. Samo drugače se sporazumevam!”. K. R. Pester program abonmajev Na večeru jubilantov - ansambel Lojzeta Slaka na žalskem odru z voditeljem Matjažem Romihom, za sceno pa je tokrat poskrbela Elica Bele. Z jesenjo se prične tudi nova sezona abonmajskih predstav. Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec je lani kot novost uvedel abonma klasične glasbe, letos pa mu je dodal še abonma narodnozabavne glasbe. Kot je povedala poslovna direktorica Zavoda za kulturo, šport in turizem Žalec Tanja Razboršek Rehar, je največ zanimanja za gledališki abonma za odrasle, niso pa zadovoljni z vpisom v mladinski gledališki abonma, ki prav tako ponuja kakovostne predstave za mladino. Ponedeljkov in torkov gledališki abonma za odrasle sta zaenkrat najbolj množična, ponedeljkov je razprodan, za torkov abonma pa je še možen vpis. Prva predstava ponedeljkovega abonmaja - Dvanajst jeznih mož - je že bila, zaradi bolezni enega od igralcev pa so si torkovi abonenti namesto te predstave ogledah monokomedijo Hagada. Po besedah Tanje Razboršek Rehar bo ta predstava kot nagradna, Dvanajst jeznih mož pa si bodo lahko torkovi abonenti ogledah v novembru. Cicibanov gledališki abonma bo imel sedem predstav, od tega so si najmlajši eno že ogledah. Vpisanih je približno 250 abonentov. Kakšna vstopnica za izven je še na voljo, sicer pa zaradi posebnosti malega občinstva vseh sedežev Zavod ne namerava prodati. Z vpisom mladinskega gledališkega abonmaja v zavodu niso zadovoljni, vendar ga bodo zaradi vzgojnega vidika ohranjali, dopolnih pa z odkupom posamezne predstave za učence predmetne stopnje katere od osnovnih šol. Abonma je tudi še mogoče kupih s popustom, saj je ena predstava že bila na ogled, kupih pa je možno tudi vstopnice za izven. Tudi abonma narodnozabavne glasbe, ki ga je Zavod tokrat organiziral prvič, je že postregel z Večerom jubilantov, na katerem so nastopih ansambel Lojzeta Slaka, Šhrje kovači in Beneški fantje. Sledil bo še večer geografske pestrosh, v decembru večer mladih narodnozabavnih ansamblov, nato večer ljudskih napevov in večer narodnozabavne glasbe s pevci zabavne glasbe. Ta petek pa bo tudi prvi koncert abonmaja klasične glasbe. V Žalec prihaja Tartini kvartet, sledil pa bo koncert Tria Lorenz, decembra slavnostni koncert Orkestra slovenske vojske s sohstoma, nato pa bosta gostovala še Trio Ritratto deh’ amore in Duet Ivkovič - Trinajstič. V oba glasbena abonmaja je vpis še možen, je povedala Tanja Razboršek Rehar in poudarila dve prednosti abonmajske vstopnice: ni čakanja v vrsti in sprotno obveščanje o prireditvah. K. R., foto: D. N. Uspešen koncert v Turčiji Pianistka Magdalena Navodnik iz Žalca je junija letos magistrirala na Visoki školi Ino Mirkovič v Lovranu. Po dolgem času si je privoščila res brezskrbne počitnice, potem pa je prišlo povabilo iz Turčije, naj v mestu Gaziantepu nastopi s samostojnim klavirskim recitalom. Pred dnevi se je navdušena nad sprejemom turškega občinstva Magdalena vrnila domov. Kot je povedala, je koncert organizirala turška slikarka Mizyal Karabiber Nacaroglu, ki je v Slovenijo prišla s svojim Mizyal Art Centrom oziroma malimi slikarji, ki so se udeležbi razstave v galeriji otroških likovnih del na celjskem gradu, ki jo vodi Mihajlo Lišanin. Magdalena Navodnik je takrat sodelovala kot prevajalka iz angleščine. Z Mizyal sta se dogovorih, da bo igrala na odprtju razstave v mestni hiši 1,5-mili-jonskega Gaziantepa, potem pa jo je presenetila s povabilom, naj s samostojnim recitalom nastopi v koncertni dvorani tamkajšnje univerze, ki jo obiskuje kar 8000 študentov. Po počitnicah so tako sledili trije tedni res intenzivnih vaj, je povedala Magdalena Navodnik. V Turčiji se je počutila zelo dobro, ljudje so zelo prijazni, radi se pogovarjajo. Thdi nad odzivom publike, ki je nekohko drugačna od slovenske, je bila prijetno presenečena. Koncertni program je izbrala kar iz magistrskega izpitnega programa. Poleg Haydna in Prokofieva je zaigrala tudi Savinovo Sarabando ter Chopina in dve skladbi Rahmanina in Kreislerja. To je bil šele drugi klavirski koncert v tej dvorani s 400 sedeži, tako da je bil klavir skoraj popolnoma nov. V mestni hiši pa je igrala na ’’čudovit” Steinbackov klavir. Njen nastop so na naslovnici zabeležili kar šhrje časniki. Glede na to, da je takšnih kulturnih dogodkov bolj malo, bo Magdalena gotovo kmalu ponovno nastopila v Thrčiji. K. R. Magdalena Navodnik z rektorjem univerze v Gaziantepu Letos gledališki in filmski abonma Občina Prebold in DPD Svoboda Prebold sta za sezono 2004/2005 pripravila gledališki in filmski abonma. Filmski abonma je novost, saj si filmskih predstav z izjemo filma Na svoji zemlji, ki je bil prikazan ob letošnjem dnevu državnosti, v preboldski kinodvorani ni bilo mogoče ogledati že nekaj let Z abonmajem se odpira tudi možnost ogleda filmov za učence preboldske osnovne šole. ja Ob letu osorej (igrata: Bernarda Oman in Boris Kobal), Denis in Ditka (igrata: Jernej Kuntner in Mojca Partljič), monokomedija Čishlka Marija (igra: Mojca Partljič) in monokomedija Pavlek (igra: Aljoša Ternovšek, dobitnik žlahtnega komedijskega peresa na natečaju za najbolj žlahtno komedijsko pero izvirne slovenske komedije sezone 2003/2004 na Dnevih komedije v Celju). Abonmajske vstopnice so bile Prizor iz gledališke predstave Slovenec sem domače, gledališke skupine, kije zaključila abonmajsko sezono 2003/2004. V filmskem programu je zajehh šest filmov, in sicer Vesna (1953), Ne čakaj na maj (1957), Tistega lepega dne (1962), Cvetje v jeseni (1973), Na svidenje v naslednji vojni (1980) in Outsider (1997). Na preboldskem odru pa se bodo v okviru gledahškega abonmaja zvrstile naslednje gledališke predstave: komedija Marjetka, str.89 (igrata: Mojca Funkl in Gojimir Lešnjak - Goje), romantična komedi- najprej ponujene lanskoletnim članom gledahškega abonmaja, ki so si jih lahko priskrbeli do 6. septembra, zatem pa so bile na voljo tudi ostalim občanom. Cena abonmajske vstopnice za sezono 2004/2005 znaša 3.000 tolarjev. Prva predstava letošnjega abonmaja je bila pred dnevi, ko sta se na odru v komediji Denis in Ditka predstavila Jernej Kuntner in Mojca Partljič. D. N. Razstava del Bogdana Potnika Bogdan Potnik med svojimi razstavljenimi deli V Savinovem razstavnem salonu v Žalcu bo do 11. novembra odprta razstava likovnih del Bogdana Potnika. Odprtja razstave se je udeležilo veliko ljubiteljev te kulturne zvrsti, zbrane pa je uvodoma pozdravila programska direktorica za kulturo na Zavodu za kulturo, šport in turizem Žalec Lidija Koceli. O avtorju Bogdanu Pomiku in o njegovem delu je kritičarka Marlen Premšak zapisala, da hsh, ki spremljajo slikarsko pot Bogdana Potnika, komajda verjamejo, da ga pred več desedehj niso hoteh sprejeh na ljubljansko likovno akademijo. Zanjo je bila in je pomembna predvsem spretna in zgovorna črta in prav črta je hsh likovni element, na katerem sloni Potnikovo ustvarjenje vse od začetka do danes. V prvi vrsti je prepričljiv risar in šele potlej slikar. Bogdan Potnik je slikar starega kova, predstavnik slikarske generacije, ki trdno vztraja v mejah mimetičnega upodabljanja s prepoznavnimi motivi tako v krajinarstvu kot v figuraliki. Je avtor, ki rad spontano riše, niza krokije in skice, na hitro zasnuje človeško potezo in položaje ter v portrete vnaša psihološke karakteristike in značilne poudarke. Bogdan Potnik, upokojeni inženir strojništva, se je rodil leta 1927 v Zabukovici, sedaj pa živi v Kamniku. Svoja slikarska dela je razstavljal na 32. samostojnih razstavah in sodeloval na številnih razstavah mahčnega društva, na revijah likovnih skupin Slovenije, na ekstemporih v Sloveniji in Italiji, pomenljivih razstavah v okviru slikarskih kolonij doma in v tujini ter za svoja dela prejel več priznanj in nagrad. V programu je sodeloval citrar Peter Napret, razstavo pa je odprl žalski župan Lojze Posedel. T. Tavčar Uspešni mladi atleti V počastitev 17. oktobra -spominskega dneva Mestne občine Murska Sobota - so tamkajšnji prizadevni športni delavci tudi letos pripravili tradicionalni Oktobrski ulični tek. Ena najstarejših tradicionalnih tekaških prireditev v Sloveniji, letos je doživela že 39- izvedbo, poteka v strogem mestnem središču, kar ji daje poseben čar, saj se vselej ob progi zbere množica gledalcev. Tako je bilo tudi letos, ko se je kljub hladnemu in deževnemu vremenu na 540-metrski krožni progi po mestnih ulicah v različnih starostnih skupinah pomerilo 152 tekmovalcev. Ponovno so bili med njimi tudi mladi tekmovalci (letnik 1992/93) iz Adetskega kluba Žalec. Dobro zastavljen program dela z mladimi v klubu ter načrtno in zagnano delo njihove trenerke, nekoč zelo znane tekmovalke v tekih na dolge proge Anice Živko iz Celja, je tudi v Murski Soboti obrodilo sadove. Štafeta deklic v sestavi Sandra Planinac, Mateja Guberac in Veronika Zupan je prepričljivo osvojila prvo mesto, dečki (Timi Zuka, Erik Grm in Robert Živko) pa so, kljub temu da so tekmovali v skupini s starejšimi, le z zaostankom dveh sekund končali na drugem mestu. Ponovitev rezultata deklet pa jim je pravzaprav preprečila smola oziroma težave z orientacijo enega od žalskih adetov v trenutku, ko se jim je zmaga že nasmihala. Dokaz, da so za še večje uspehe potrebna tudi tekmovanja, na katerih mladi športnik pridobi tudi prepotrebne tekmovalne izkušnje, ki mu jih ne morejo dati še tako naporni in marljivi treningi. Sicer pa so tudi zadnji uspehi iz Murske Sobote še ena potrditev, da so v AK Žalec dobro zastavili program dela z mladimi in da imajo na novem športnem objektu s 400-metrsko adetsko stezo iz umetne snovi dobre pogoje za delo. Ker zgledi vlečejo, se je po pregovarjanju svojih varovancev v članski kategoriji pomerila tudi njihova trenerka. Napotke, ki jih je mladim dajala pred tekmovanjem, je morala v praksi izkazati med svojim tekom. Kljub temu, da ji čas zaradi vse večje angažiranosti na trenerskem področju ne dopušča več tako zagnanih treningov, je na 2,7 kdometra dolgi progi v absolutni razvrstitvi članic osvojda odlično drugo mesto. Mladi člani AK Žalec so letošnjo tekmovalno sezono skleniti na maratonu v Ljubljani, kamor so odpotovali v najštevdčnejši zasedbi doslej. O tem jesenskem slovenskem tekaškem prazniku pa več v naslednji številki. A. G. Mladi žalski atleti odlično po ulicah Murske Sobote Odslej liga brglez.com Športno košarkarsko društvo KOŠ Polzela bo letos organiziralo že 11. savinjsko košarkarsko ligo, tokrat z novim imenom LIGA BRGLEZ.COM. Tekmovanje se bo pričelo 21. novembra 2004, kot vsa pretekla leta pa se bodo vse tekme igrale ob nedeljah dopoldan v športni dvorani na Polzeli. Pravico nastopa imajo tudi registrirani igralci, tako da lahko tudi letos pričakujemo nastop številnih zvenečih imen. Dveletno prevlado ekipe iz Velenja bodo letos poskušati ogroziti domačini s Polzele, za katere sta nastop potrdila tudi Veljko Petranovič in Matjaž Cizej. Rok za prijavo ekip je 5. novem- ber, 7. novembra pa bomo v gostišču Štorman v Parižljah opraviti žreb. Največje števtio ekip za izvedbo ligaškega tekmovanja je 12. Pozivamo vse organizirane košarkarske ekipe, da se udeležijo tekmovanja. Prijave in informacije na tel. številki 03/705 04 23 ali 03/572 26 64 in na GSM 041 381 463. ŠKD KOŠ Polzela Košarkarski turnir naselij Športnokošarkarsko društvo KOŠ Polzela je v počastitev občinskega praznika 2. oktobra pripravilo že 5. tradicionalni košarkarski turnir naselij občine Polzela. Tekmovanje je potekalo v športni dvorani na Polzeti. Ekipa Polzela je s 57 : 28 premagala ekipo Andraž/Dobrič, ekipa Ločica pa s 56 : 51 ekipo Breg, Orova vas, Podvin in Založe. V tekmi za tretje mesto je slednja z 49 : 37 premagala ekipo Andraž/Dobrič, v tekmi za prvo mesto pa je s 55 : 40 Polzela premagala Ločico ob Savinji. V zmagovalni ekipi Polzela so igrati Branko Bi?jak, Marko Gaberšek, Boštjan in Predrag Milčič, Beno, Igor in Samo Pungartnik, Marko Slokar, Goran Štor in Dani Turnšek. $KD KOŠ i 1 Il W3\| J j 1 .GWW? V IL Od leve proti desni stojijo Branko Bizjak, Predrag Milčič, Goran Štor, Marko Gaberšek, Boštjan Milčič, Marko Slokar; čepijo Dani Turnšek, Samo Pungartnik, Igor Pungartnik in Beno Pungartnik. Uspešen začetek jesenske sezone Slovenska ju jitsu zveza in ju jitsu klub Katana iz Dobove pri Krškem sta prvo soboto v oktobru organizirala mednarodno prvenstvo Slovenije v ju jitsu borbah. Tekmovanja se je udeležilo 280 tekmovalcev iz osmih evropskih držav in desetih slovenskih ju jitsu klubov. Med tekmovalci je bilo tudi pet članov iz ju jitsu kluba Aljesan Šempeter, ki so domov prinesti štiri zlate medalje in zasedli eno peto mesto. Zlato medaljo so si priboriti Tadej Kostanjšek pri kandidatih do 56 kg, Luka Melanšek v kategoriji kadetov do 44 kg, Barbara Stipošek pri kadetinjah do 46 kg in Marko Cokan pri mladincih do 55 kg. Manj sreče je imel Nejc Kuder, saj je klub veliki pripravljenosti na to tekmovanje osvojil 5. mesto pri mladincih do 76 kg. Ju jitsu klub Aljesan Šempeter bo v sodelovanju z občino Žalec in pokroviteljem Viva, d. o. o., iz Celja organiziral ekipno državno prvenstvo v ju jitsu borbah za kadete in mladince. Državno prvenstvo bo 6. novembra v osnovni šoti Šempeter, organizatorji pa si želijo, da bi si tekmovanje ogledalo čim več gledalcev. A. J. 12. pohod po obronkih KS Ponikva Planinska sekcija Ponikva je izpeljala že 12. pohod po obrobju krajevne skupnosti. Pohoda, ki je letos potekal po severni strani KS Ponikva, se je udeležilo kar 350 pohodnikov, ki so uživali v lepem vremenu, lepotah razgibane ponikovske pokrajine in gostoljubnosti domačinov. Zmagovalna ekipa (od leve proti desni: Karolina Ferme, Pavlina Glušič, predsednik DU Vrbje Ernest Lužar, Romana Jurhar in Tilka Breznik) Posebej veselo je bilo na najvišji točki Ponikve - Apnu (525 m), kjer je bilo dobro poskrbljeno za jedačo, pijačo in glasbo, in na postojankah v Stebovniku in Podkraju. Vsem, ki ste kakor koti pomagati pri izpeljavi pohoda, se odbor PS Ponikva iskreno zahvaljuje. Dani Jelen Ponovno državne prvakinje Konec septembra je v Škofji Loki potekalo državno prvenstvo v streljanju z zračno puško za upokojenke in upokojence Slovenije. Na tekmovanju so sodelovale tudi strelke DC iz Vrbja in obranile lanskoletni naslov državnih prvakinj. Strelke iz Vrbja so tako ponovno osvojile naslov najboljše ekipe DU v Sloveniji, uspeh pa je s prvim mestom posamezno dopolnila še Romana Jurhar. Iz ZD UO Žalec sta se tekmovanja udeležiti še dve ekipi, in sicer ženska ekipa strelk iz Šempetra, ki je osvojila 3. mesto, in moška ekipa strelcev, ki je zasedla 8. mesto med 19- ekipami. M. C. Primož uspešen tudi v Zagrebu Od 24. do 26. septembra so se predstavniki slovenskega konjeniškega športa v preskakovanju ovir udeležili turnirja SAMSUNG NATIONS CUP GRAND PRIX v Zagrebu, na katerem je sodelovalo 10 ekip. V slovenski ekipi so biti Matjaž Čik s konjem Chanel, Tomaž Läufer s konjem Quintana G, Luka Založnik s konjem Topas in Primož Rifelj s konjem Chico. Primož Rifelj je s konjem Chico na višini l60 cm preskoke opravil brez napak v dovoljenem času in tako pridobil pravico za nastop v polkvalifikacijah za nastop na evropskem prvenstvu. V preskakovanju ovir na višini 135 cm je osvojil četrto mesto. Na tekmi v preskakovanju ovir na višini 160 cm za GRAND PRIX ZAGREB 2004, ki je potekalo v nedeljo popoldne, je sodelovalo 45 jahačev iz različnih evropskih držav. Od Slovencev je poleg Primoža Riflja s konjem Chico nastopil tudi Luka Založnik s konjem Topas. Luka je zasedel 12., Primož pa 14. mesto. H. M. Sport oktober2004 V državnem rokometnem prvenstvu za članice je ekipa Celeia Žalec v 5. kolu minulo soboto gostovala pri ekipi Krim Eta Malizija in srečanje izgubila z rezultatom 33:19- Ob polčasu je bilo 12:9, kar kaže, da so bile Žalčanke v prvem delu enakovreden nasprotnik. Po 5. kolu so z dvema zmagama, dvema neodločenima rezultatoma in enim porazom na prvenstveni lestvici na petem mestu. z Dunaja. V svoji vrstah imajo same naturalizirane igralke.” Po tednu dni so na povratni tekmi v telovadnici I. OŠ Žalec Žalčanke zmagale z rezultatom 19 : 18 (polčas 11:8). Srečanje se je na obeh straneh pričelo s precejšnjo nervozo, gostiteljice bi sicer že v prvih minutah lahko vodile, vendar Stefanovičevi kar dvakrat ni uspelo premagati odlične avstrijske vratarke, kar pa so Avstrijke kaznovale in v 3- min. povedle z 1 : 2. V nadaljevanju odlična Stevanovičeva in za 2. min. izključene Cielochove Žalčanke priborile prednost 3 golov (11: 8), kar bi zadostovalo tudi za napredovanje. V drugem delu si je v 32. min. poškodovala gleženj Strmškova, za nekaj časa jo je nadomestila Jeričkova. Avstrijke fizično močnejše in za glavo višje od mlade žalske ekipe so nato prevzelo pobudo in s hitro igro in natančnimi streh dosegle delni izid 2 : 7 in v 37. min. izenačile (13 : 13). Po izenačenem rezultatu sta se ekipi menjavah v vod- Avstrijke izločile Žalčanke Ekipa ženskega rokometnega kluba Žalec, ki je v minuli sezoni osvojila drugo mesto v državnem prvenstvu in kar je največji uspeh žalskega ženskega rokometa v državnem prvenstvu, se je tako uvrstila tudi ne evropsko sceno. Prejšnja leta so Žalčanke nastopile v pokalu EHF, tokrat pa v višjem razredu v pokalu pokalnih zmagovalk. Žreb je novi ekipi, ki se imenuje Celeia Žalec, ekipo pa sestavljajo mlade igralke, prinesel v 2. krogu tega tekmovanja ekipo iz Avstrije Mc Donalds iz Wienar IVeustadta. V prvi tekmi so igralke Celeia Žalec gostovale pri Avstrijkah in srečanje izgubile z rezultatom 26 : 24. Ob polčasu so sicer vodile Žalčanke (13 : 12). Srečanje so pričele zelo dobro, vodile z 2 :0, v 14. min. vodile s 7 :4 in tako dobile Uidi prvi del srečanja. V drugem delu je bilo srečanje vse do 43. min. izenačeno, nato pa so v 53-min. s 25 : 20 povedle Avstrijke. Do konca srečanja so se Žalčanke borile in ob koncu izgubile. Za ekipo Celeia Žalec so gole dosegle: Irman 3, Petrinja 4, Stevanovič 7, Strmšek 2, Kikanovič 1, Novak 1, Sotler 1, Jeriček in Čerenjak 4. Po tekmi je trener Žalčank Aleš Filipčič dejal: ’’Mislim, da je rezultat zelo varljiv. Avstrijke so za glavo višje in fizično močnejše in so v lanski sezoni igrale za znano evropski ekipo Hypo Banke stvu, nobena ekipa pa ni vodile več kot za gol razlike. Zadnji 2. min. srečanja so imele Žalčanke priložnost. Za 2. min. je bila izključena Avstrijka Mozova, ki je dobila zaradi dveh rumenih kartonov rdeč karton, Žalčanke pa so tedaj vodile z 19 : 18 le kratek čas, znak sirene pa je nato prekrižal račune Žalčankam, da bi se uvrstile v nadaljnje tekmovanje. Trener Aleš Fihpčič je bil z zmago zadovoljen, raje pa bi videl, da bi se uvrstile v nadaljnje tekmovanje pokala pokalnih zmagovalk. Žalčanke bi morale doseči le še en gol. T. Tavčar obramba žalske vratarke Barbare Gorski in po izenačenju s 3 : 3 v 9 min. sta se ekipi menjavah v vodstvo za gol vse do 25. min. (8:8), nato pa so si z odlično igro, dobro igro v napadu Petrinje, Čerenjakove, Borec z velikim srcem Judo je borilni šport, ki se po zaslugi Urške Žolnir sedaj ponaša tudi z olimpijsko medaljo. Poleg nadvse uspešnih judoistk, Urške, Petre in Lucije, pa imamo Savinjčani v tem borilnem športu tudi zelo uspešnega moškega predstavnika. To je Rok Drakšič iz Griž, ki sodi med najuspešnejše judoiste v Sloveniji. Od nedavnega je tudi mladinski vice prvak Evrope. Iddi Rok Drakšič je član celjskega judo Rok Drakšič v eni izmed borb m evropskem prvenstvu v Sofiji, kjer je postal mladinski vice prvak Evrope kluba Sankaku in trenira pod vodstvom Marjana Fabjana. Rok je začel obiskovati tečaj juda na griški šoli in se hitro razvil v zelo zagrizenega in nepopusdjivega borca. Tekmovati je začel leta 1996. Na klubskem tekmovanju v Grižah je osvojil 5. mesto. Z vehko vnemo je treniral naprej. Postal je državni prvak med mlajšimi dečki, nato med starejšimi dečki, med kadeh in med mladinci. Kot mladinec se je letos maja udeležil članskega državnega prvenstva v Velenju in zasedel drugo mesto. Z obzirom na to, da so bik njegovi tekmeci od njega starejši pet in več let, lahko pričakujemo, da bo postal kmalu tudi državni prvak v članski konkurenci. Rokova bera medalj in naslovov je res velika. Med vehke uspehe gre zapisah tudi njegovi tretji mesh tako v kategoriji kadetov kot mladincev na evropskem prvenstvu za kadete in mladince leta 2002 in drugo mesto na olimpijadi mladih v Parizu leta 2003. Vrhunec njegove dosedanje kariere pa je zagotovo srebrna medalja na evropskem mladinskem prvenstvu v Sofiji v kategoriji do 60 kilogramov. Rok Drakšič je dijak 4. letnika srednje šole za gradbeništvo v Celju. Zelo dobro mu uspeva usklajevati šport in šolo, pri čemer ima tudi precej razumevanja v šoh, saj je zaradi tekmovanj velikokrat odsoten. Vehko podporo ima tudi pri starših, mami Veri in očetu Francu, ki ga vozita na treninge. Judo je Roku in bratu Toniju, ki je prav tako uspešen tekmovalec, saj je na državnem prvenstvu za člane osvojil 3. mesto, postal del življenja. In kot pravi Rok, naj bi tako bilo še dolgo, saj novih izzivov ne manjka. Eden takšnih je evropsko prvenstvo do 23 let, ki bo potekalo prihodnji mesec v Ljubljani. D. Naraglav Nove okrepitve OK SIP Šempeter: Gregor Bevc, Silvester Cestnik, Goran Cestnik, Beno Božič OK SIP Šempeter V mesecu avgustu so s treningi pričeli tudi odbojkarji odbojkarskega kluba SIP Šempeter. Ekipa, ki nastopa v drugi državni odbojkarski ligi, je pričela novo sezono z močno spremenjeno sestavo, saj so iz ekipe odšh kar štirje igralci (Zlatko Pulko, Rudi Zupanc, Klemen Hrastovec in Uroš Zupanc), vendar so uspeh pripeljati v klub štiri nove igralce, in sicer Bena Božiča in Silvestra Cestnika, ki se vračata v igro po sezoni počitka, Gregorja Bevca, ki je prišel iz ekipe Šoštanj-Topolšica, in Gorana Cestnika, ki je zadnjih nekaj let igral v avstrijski ligi. Zamenjava je bila potrebna tudi na mestu trenerja, ki je postalo odprto po odhodu mariborskega strokovnjaka Petra Možiča. To vrzel je zapomnil Tadej Ferme, ki si je za pomočnika trenerja izbral Sebastjana Cilenška. Šempetrani začenjajo hgo z optimizmom in potiho merijo na vrh druge lige. ’’Kljub spremenjeni ekipi smo zadovoljni z začetkom sezone in organizacijo kluba. Upamo, da bo pred nami uspešno leto.” pravi kapetan ekipe Marko Bojinovič, eden izmed pomembnih členov ekipe Dejan Udrih pa dodaja: ”Ne smemo se zaleteti proh previsokim ciljem, kot je uvrshtev v prvo hgo, ampak začnimo raje z dobrimi igrami in se osredotočimo na sredino lestvice. Če pa bo igra dobra, pa nikoh ne veš...” Šempetrani so dobro začeh hgo, saj so v prvem krogu s 3 : 0 v gosteh premagali ekipo OK Hoče. M. C. Visoka zmaga Hopsov Hopsi s Polzele v letošnji košarkarski sezoni nastopajo v 1. B slovenski košarkarski ligi in to z mladimi domačimi igralci. V 2. kolu so v domači dvorani gostili ekipo Ilirije in jo premagali z rezultatom 117 : 77. Hopsi so že na samem začetku pokazali, da si ne bodo dovolili spo- drsljaja v domači dvorani, po agresivnem začetku so v 3. minuti že vodih 9 : 0 in ob koncu visoko zmagah. Za Hopse so koše dosegli: Godler 7, Cehner 6, Rizman 26, Tajnik 14, Arčan 20, Podvršnik 3, Vaši 12, Jovanovič 15 in Goropevšek 14. Uspešni so bili tudi v pokalu Spar. V 2. kolu so doma s 91:81 premagali KK Celje. _ ~ Mlada polzelska košarkarska ekipa s trenerjem Igorjem Puško in pomočnikom trenerja Romanom Urbanijo V orientaciji 32 ekip Že na začetku odličja Mladinski odsek Planinskega društva Dobrovlje-Braslovče je pripravil prvo kolo savinjske orientacijske lige Braslovče 2004, ki je potekalo v Grajski vasi in njeni okolici. Prijavljenih je bilo kar 42 ekip, zaradi slabega vremena pa se je tekmovanja udeležilo 32 petčlanskih ekip iz petih planinskih društev Spodnje Savinjske doline. V kategoriji 5. in 6. razred devetletke je zmagala tretja ekipa Planinskega društva Braslovče, v kategoriji 7. in 8. razred prva ekipa Planinskega društva Braslovče, v ka- tegoriji mladincev do 26 let ekipa Planinskega društva Zabukovica, v kategoriji članov od 26 do 40 let ekipa Planinskega društva Prebold, v kategoriji veteranov ekipa Planinskega društva Braslovče in v kategoriji družin družina Žolnir iz Planinskega društva Žalec. Tekmovalci Karate sekcije Shito-ryu Trnava so se pod vodstvom Matjaža Čedeta udeležili mednarodnega turnirja na Madžarskem, na katerem je sodelovalo 280 tekmovalcev iz Slovenije, Makedonije, Srbije in Črne Gore, Hrvaške, Madžarske in Romunije. Mladi karateisti sekcije iz Trnave so uspešno pričeli novo tekmovalno sezono, saj so v izredno močni konkurenci osvojili kar nekaj odličij. V katah posamezno je Stanislav Pančur v kategoriji kadetov osvojil 3. mesto in bron, mladince pa je odlično zastopal Tadej Vodlak, ki si je priboril zlato medaljo. V katah je ekipa kadetov (Tadej Vodlak, Grega Šketa in Matic Šketa) osvojila drugo mesto oziroma srebrno medaljo. Tudi v športnih borbah je v kategoriji mladincev znova blestel Tadej Vodlak, ki je premagal vse nasprotnike in osvojil še eno zlato medaljo. Pri kadetih sta 3-mesto osvojila Stanislav Pančur in Aleksander Krajnc. Trener Matjaž Čede je bil seveda z uspehi svojih varovancev zadovoljen, tako da pričakuje novo uspešno sezono. T. Tavčar Zmagovalci prvih dveh kategorij učenci OŠ Braslovče z mentorico Ireno Kumer K. R. Oktober2004 Bralci pišejo / NASVET Pisma bralcev Vikend seminar v Termah Ptuj Nismo še prav dolgo včlanjeni v društvu Sožitje, zato je bil vikend seminar za našo družino prva tovrstna izkušnja. Seminar je organiziralo Medobčinsko društvo Sožitje Žalec oziroma predsednica društva Darja Cencelj in blagajničarka Franja Vilč. Poln avtobus zadovoljnih otrok in odraslih z motnjami v duševnem razvoju ter njihovih staršev in sorodnikov je v četrtek, 23. septembra, odpeljal v Terme Ptuj. Kmalu po prihodu smo se nastanili v garsonjerah in bungalovih. Že prvi vtisi so bili nadvse prijetni. V petek nam je vodja Varstveno delovnega centra Slovenske Konjice Nataša Rudež predstavila življenje in delo njihovih varovancev. Za nas tema predavanja sicer še ni bila aktualna, saj je sin Blaž star šele trinajst let, vendar sva bila z možem enakih misli, in sicer si želiva, da bi nekoč najin sin dopoldneve preživljal v tako ustvarjalnem ozračju, s tako sposobnimi in toplimi ljudmi, kot je Nataša Rudež. Sledilo je predavanje o skrbi za naše zdravje in zdravje naših otrok, predvsem v smislu preventive. Sobota je bila namenjena predvsem družabnosti. Popoldne smo se odpeljali proti eni izmed turističnih kmetij, kjer smo ob domačih dobrotah in glasbi preživeli čudovito popoldne in večer, ki se je sprevrgel v vsesplošno rajanje. Zaplesali smo, zapeli in prenesli dobro voljo tudi na ostale goste na kmetiji. V nedeljo nam je na izredno zanimiv način, podkrepljeno z resničnimi primeri, direktor zveze Sožitje Tomaž Jereb predstavil spremembe v zakonodaji. Po kosilu smo si ogledah še muzejske zbirke v ptujskem gradu, nato pa smo krenili proti domu. Naša pričakovanja so se izpolnila. Še več, bila so presežena. Spoznah smo ljudi, s katerimi nas vežejo podobne težave in občutja. Moram povedati, da večinoma optimistično zremo na svojo življenjsko usodo. Zato nas pogosto zbode, ko nas starši zdravih otrok (sicer z dobrim namenom) pomilujejo: "Res škoda, ker vaš otrok ni zdrav!" Z možem naju takšno gledanje prizadene, ker se nama zdi, da je z našim Blažem duhovno zrasla vsa družina, da je naša povezanost najbrž globlja kot v mnogih "zdravih” družinah. Pomembno je videti pozitivno plat te usode. Naši otroci so večinoma zelo nežni, sočutni, iz njihovih ust ne slišiš grobih kletev ne žalitev, zelo malo verjetnosti je, da bi zašli v svet kakršnih koli nevarnih omam. Mar ni to, posebej še v današnjem svetu, zadosten razlog, da sprejemamo svoje otroke kot družinski blagoslov in ne kot bolečino, s katero nam bi lahko bilo prizanešeno? Zahvaljujemo se, gotovo v imenu vseh udeležencev na tem seminarju, za odlično organizacijo, za premišljeno izbrane predavatelje in enkratno vzdušje. Marija Kronovšek z družino, Parižlje Spoštujmo življenje vseh živih bitij! Naš uničevalski odnos do živali in narave je nezaupanje v stvarnikovo delo. Ne samo človeški, tudi živalski in rastlinski svet sta njegovo delo. Brez teh tudi življenje človeka ne bi bilo mogoče. Tako pa imamo vse manj občutka, namesto da bi se kot pametni in razumski ljudje čutih odgovorne. Narava se maščuje in se bo maščevala človeku za njegovo brezobzirno, kruto uničevanje sveta. Ah se vpraša rejec Živah, kako se počuti žival v takšnih ah drugačnih hlevih? Množične živalske prireditve so kričeč primer mučenja Živah. Te Živah so le objekt neusmiljenega izkoriščanja do svojega bednega, krutega konca. Vedno več Živah mučijo, na njih delajo poizkuse, množica ljudi uživa in se zabava v cirkusih, na konjskih in pasjih dirkah in še bi lahko naštevali. Zunaj postaja hladneje, megla in prvi mraz opozarjata, da zima ni več daleč. Prosto živeče Živah si iščejo zavetje pred mrazom. Kaj pa čuvaji, varuhi domov, zlasti kmetij, ki so noč in dan privezani na verigah? Ti psi si pač sami ne morejo pomagati, odvisni so od gospodarja, dobrega in razumskega ah brezvestnega, krutega lastnika, ki mu je malo mar, da žival trpi. Zaščitniki Živah vedno ponavljamo in opozarjamo na osnovne pogoje za pse: suha in topla zavetja pred mrazom, dobro toplotno izolirana uta z nepremočljivo streho. Uta naj ne bo na vlažnih, mokrih deh, naj bo dvignjena od tal, naj ne bo na prepihu, kajti psi, prepuščeni vremenskim spremembam, kaj hitro zbohjo za revmo. Poskrbimo, da naše Živah ne bodo trpele. Posebno so občutljivi kratkodlaki in mladi psički. V hudem mrazu spada pes v hlev ah v hišo. T\idi izdaten topel obrok zdrave hrane pripada psu vsaj dvakrat na dan, mladi psički pa se do enega leta starosti hranijo večkrat na dan. Tudi pozimi potrebujejo dovolj, po možnosti tople vode. Veriga privezanih psov naj bo dolga štiri do pet metrov, pes pa mora imeti usnjeno ovratnico, ki ga ne sme stiskati ah drgniti. Če pes biva v pesjaku, naj ta ne bo premajhen. Pse ne puščajte osamljene, spustite jih vsaj enkrat, da se sprostijo. Verjemite, psi trpijo, če so vedno priklenjeni ah zaprti v pesjaku. Ne ubijate Živah na krut način, to je človeka nevredno dejanje. Nič kohko je zavrženih, preganjanih, brezdomnih mačk in psov. Prosimo vse dobre ljudi, da skupaj poskrbimo zanje, ne pozabimo pa tudi na ptice. Pomagajmo našim sopotnikom na Zemlji, bitjem, ki nas ne morejo prositi za besedo, ampak nas le z žalostnim pogledom opozorijo nase. Članica Društva za varstvo in proti mučenju živali Štefka Kurent Spoštovane občanke, spoštovani občani! Upanje je nekaj mehkega, kar se spusti na dušo in zapoje melodijo brez besed, nikoh ne obmolkne in najslajše zveni ob nevihti. Kot svetnik občine Žalec in Libojčan bi se vam rad javno zahvalil za številčno podporo, ki ste mi jo namenih na letošnjih volitvah za poslanca v državni zbor. Vaša podpora me obvezuje, da bom še naprej trdno, pošteno in odločno deloval v dobrobit občine in države Slovenije, obenem pa me navdušuje in prepričuje, da resno razmislim o kandidaturi za župana naše občine. Zdi se mi, da bi morah v življenju več tvegati, kajti v življenju največ tvegamo, če nič ne tvegamo. Obstajajo namreč reči, o katerih smo prepričani, da so lepe in dobre, zato moramo hrepeneti in verjeti vanje. Lep pozdrav! Matjaž Jazbec Svetniška pisarna Občinski svetnik Matjaž Jazbec obvešča vse občanke in občane, da bo v mesecu oktobru začela delovati svetniška pisarna na naslovu Kasaze 40 - naselje Porence. Svetniška pisarna bo odprta vsako sredo od 17. do 20. ure, kjer boste lahko podah svoja vprašanja, pobude in predloge, ki bodo dobrodošli za delovanje občine Žalec. CENITVE nepremičnin in premičnin za vse namene. Hql, d. o. o., Parižlje 15 705 03 20, 041 649 234 50% POPUST ZA STORITVE V KOZMETIČNEM SALONU od 1.11 - 15.11. 2004 NEGA OBRAZA £m#£> sedaj že za 3.300,00 ČIŠČENJE Z MASKO sedaj že za 2.250,00 PEDIKURA sedaj že za 1.500,00 IZKORISTITE PRILOŽNOST velja le z izrezanim kuponom! JI — (kuponi in popusti se ne seštevajo). r — »■ — — — “ — “ — — — — — — — — — — — — — — — ~ — — — — — — — — — — — — ^ ! KUPON - 50%, velja od 1. do 15. novembra 2004 ; Vabljeni tudi v DROGERIJO IN PARFUMERIJO CHARLI v v na Slandrovem trgu 41, Žalec, tel.: 571 59 90, od 8. do 19. ure ŽALSKE LEKARNE SVETUTETO Zobje in ustna higiena Vsak zob ima korenino (eno ali več) in krono. Korenina tiči v čeljustni jamici, krona pa moli iz nje. Sluznico, ki pokriva čeljust, imenujemo dlesen. V sredini zoba je vođina, napolnjena z rahlim tkivom, ki se odpira z drobnim kanalom na koncu korenine. Na tem mestu vstopata v zob živec in krvna žilica, ki skrbi za prehrano zoba. Vse to imenujemo zobna pulpa. Zob še zdaleč ni mrtev del telesa, marveč je z živcem in krvnimi žilicami povezan s telesom. Zob je iz koščene zobovine, ki jo na kroni pokriva še trša sklenina ab emajl; korenino v kosti pa obdaja cement. Ko se nasmešek naših malčkov prelevi iz brezzobega v takšnega z zobkom, je veselje staršev neizmerno. Zasnove za zobe nastajajo pri otroku že v času nosečnosti in že v tem času se prične skrb za zobe. Mlečni (prvi) zobje praviloma izraščajo med šestim mesecem in tretjim letom starosti. Hkrati s tem pa se prične tudi skrb za zdravje in lep videz mlečnih zob. Mnogi podcenjujejo te prve zobe, saj so prepričam, da niso potrebni pretirane nege, ker tako kmalu izpadejo. Ko izraste prvi mlečni zob, se prične pod njim razvijati stalni zob in nezdrav prvi zob lahko poškoduje nastajajoči zob, kar je lahko vzrok za kasnejše težave s stalnimi zobmi. Otrokovi mlečni zobje "držijo mesto” novim zobem. Zaradi prezgodnje izgube mlečnih zob se lahko medzobni prostori skrčijo, še preden izraste nov zob. To je lahko tudi eden od vzrokov za kasnejšo potrebo po ortodontskem aparatu. Takoj, ko se mlečni zob pojavi, je potrebno pričeti s čiščenjem. Priporočljiva je uporaba ščetke s kratko glavo in zelo mehkimi ščetinami. Vaš otrok lahko že kmalu prične sodelovati v vsakodnevni skrbi za zobe, toda temeljito čiščenje dokončajte starši. Nekako do 8. leta bo otrok potreboval pomoč pri negi zob. Prvi stalni zob se v ustih pojavi okrog 6. leta, ko izraste prvi stalni kočnik (šestica, ker je šesti v vrsti zob), mlečno zobovje pa je v celoti nadomeščeno s stalnim med 12. in 13. letom. Izsledki raziskav kažejo, da zobna gniloba (karies), ki nastane med 6. in 12. letom, v kasnejših letih povzroča ponavljajoče se težave z zobmi. Zobni karies nastane zaradi škodljivega delovanja kislin, ki nastajajo v ustih iz sladkorjev pod vplivom bakterij, na zobno sklenino. Če si zob ne umijemo po vsakem obroku, imajo bakterije v ustih na voljo obilne količine sladkorjev, kar pomeni tudi večje količine kislin, ki nažirajo zobno sklenino. Na naše zobe se v ustih neprenehoma nalagajo zobne obloge ali t. i. plak. Plak je mehak, lepljiv biofilm sestavljen iz ostankov hrane in bakterij. Če ostane na zobeh, v nekaj dneh zaapni in ni obloga več mehka, ampak postane trša, imenovana zobni kamen. Tega lahko odstrani samo zobozdravnik. Če nastale zobne obloge redno in pravilno odstranjujemo, ne bomo preprečevati samo zobnega kamna, ampak tudi obolevanja dlesni ter slab zadah. Zdrava dlesen je na dotik čvrsta in svetlo rožnate barve. Vneta dlesen pa je rdeča in že na dotik zakrvavi. Vnetje dlesni (gingivitis) je največkrat posledica slabe ustne higiene. Če mislite, da dobro skrbite za vaše zobe in usta, se vam dlesni občasno lahko vnamejo. Vnetje povzročijo ostanki zobnih oblog z bakterijami ob robu dlesni in v medzobnih prostorih. Parodontalne bolezni so bolezni obzobnih tkiv in se ponavadi razvijejo iz vnetja dlesni, če to ni pozdravljeno. Vnetje dlesni napreduje in okvari globlje ležeča tkiva, predvsem kost. Kost se prične zaradi toksinov, ki jih proizvajajo bakterije in vnetja, razgrajevati in zato vedno manj čvrsto oklepa zob, kar na koncu vodi v majavost in izgubo zoba. Ko izgubimo stalne zobe samo na eni čeljusti ati na obeh, postanemo lastniki tretjih zob ati zobne proteze bodisi na eni bodisi na obeh čeljustih. Pogosto je potrebno kar nekaj časa, da se človek privadi na nove zobe. Tildi te zobe je potrebno redno čistiti, saj lahko v nasprotnem primeru pride do nalaganja glivic in obolenj ustne sluznice. Predvsem je potrebno temeljito očistiti površine proteze, ki pridejo v stik z dlesno in nebom. Priporočljive in predvsem praktične za uporabo so tablete za čiščenje protez, ki tudi razgradijo ostanke hrane. Zobje pomembno sodelujejo pri prebavljanju hrane, vendar le zdravi zobje so tisti, ki nam dobro služijo. V skrbi zanje je potrebno narediti vse, da čim dalj časa ostanejo v naših ustih. Uživanje hrane, ki jo je potrebno dobro zgristi in prežvečiti, pomaga krepiti dlesni in ohranja položaj zob v ustih. Kaj pa sladka hrana? Priljubljena je še posebej pri otrocih. Poskusimo jih navaditi pitja nesladkanih čajev, sadnih sokov brez dodanega sladkorja, saj sadje že samo po sebi vsebuje sladkor, še najbolje pa je, da pijejo kar navadno vodo. Seveda jim ne bomo odrekli prav vsega, kar je povezano s sladkorjem, zaželjeno pa je, da sladek obrok pojedo naenkrat in si potem takoj umijejo zobe. Zavedati se je potrebno, da so človeški zobje organ, ki povečini ne vzdrži do konca življenja. Samo s skrbno nego jih lahko ohranjamo v naših ustih dolgo časa. Nenazadnje pa ne smemo pozabiti tudi na redne obiske pri svojem zobozdravniku. Pa lep in bleščeč nasmeh vam želim! Saša Krajnc Smajila, mag. farm. ZAKON JE PREDVSEM DOLG POGOVOR (3. del) TEORIA IZBIRE - nadaljevanje Ko se pričnete zavedati, da je postal odnos med vami in partnerjem napet, je čas za iskanje rešitve, ki bi okrepila odnos, ne da bi se pustili zapeljati v izražanje svoje moči. V takem trenutku morate upoštevati položaj vašega partnerja, ne glede na to, da se hudo moti. Partner je zmožen povzročiti veliko škode sebi in drugim v času, ko ga ne morete nadzi- rati (npr. v službi). Ko je sam, ga lahko nadzorujete samo preko moči vajinega odnosa. Kako dobiti ’’vojno”? Teorija izbire uči, da lahko zmagate v neki bitki na ta način, da "nasprotnika” kaznujete, nadzirate, vendar boste redkokdaj dobili vojno. Če pri reševanju težav škodite vajinemu odnosu, sta oba na izgubi. Npr. kolikokrat ste nekaj rekli, pa takoj pomislili, da tega ne bi smeh izreči. Vedeli ste, še preden ste odprli usta, da boste škodovali vajinemu odnosu. Ko uporabljate teorijo izbire, vedno razmišljajte in ukrepajte tako, da ohranjate in krepite vajin odnos, zato lahko takrat, ko se znajdete v napetem stanju, uporabite moč za pogajanje. Uničevalne navade ves čas prežijo v ozadju vašega uma, da se uveljavijo. Morda jih je bolje potisniti nazaj, da se boste navadili na uporabo teorije izbire. Če imate s svojim partnerjem težave, je to posledica dolgotrajnih dogajanj med vama. Gre za (ne)vključenost, odklop, odtujenost, nepovezanost, vase zaprtost... Povezovalne navade Svoje ravnanje nadomestimo s povezovalnimi navadami: s skrbnostjo, zaupanjem, poslušanjem, podpiranjem, prijateljstvom, spodbujanjem. Ne čakajte na težave. Že zdaj ustvarjajte povezovalne navade. Skoraj takoj bodo začele krepiti vaš odnos. Ne mislite, da je vašemu partnerju samoumevno, da ga imate radi. Nenehno se morate truditi, da se boste z njim povezah. Spodbujajte ga in poslušajte. Naučite se uporabljati humor, saj boste z njim laže iz vajinega odnosa pregnali uničujoče navede. Šalite se na račun prejšnjih vajinih odnosov. Ko bo partner uporabil katero od uničujočih navad za vas, mu to pokažite s humorjem in ne z zamero, zmerjanjem, zatiranjem, očitki... Morda pa vas preseneča, da pri nekaterih ljudeh uničujočih navad nikoh ne uporabite. To so vaši dolgoletni prijatelji. Čeprav mogoče res vemo, kaj je prav za druge, če se ti ne strinjajo, je uveljavljanje naših prepričanj ponavadi katastrofalno. Če se ozrete po svoji družini in prijateljih, boste ugotovili, da so najsrečnejši tisti, ki ne trdijo, da vedo, kaj je prav za drugega, in ki skušajo nadzirati le sebe. Ugotovili boste, da so najbolj nesrečni tisti, ki vselej poskušajo nadzirati druge. Pri zunanjem nadzoru gre zlasti za nadzorovanje drugih, pri teoriji izbire pa za to, da pustimo druge pri miru in poskušamo nadzirati sebe. Tako ohranimo dobre odnose s tistimi, ki so nam dragi. Potrebo po moči in ljubezni lahko zadovoljite le tako, da pridobite spoštovanje, zaupanje in ljubezen. Če ljudi poskušamo nadzirati, nam morda sicer lahko uspe obdržati njihovo ljubezen, nikoh pa nas ne bodo spoštovali ah nam zaupali. Kadar nas kdo spoštuje, nam zaupa in nas ljubi, se počutimo močne. Težave s partnerjem se pojavljajo tudi zaradi tega, ker niste sposobni iz obstoječega odnosa dobiti toliko ljubezni in pripadnosti, kolikor želite. Prav to željo neposredno tlačite, če uporabljate vehko zunanjega nadzora. Kadarkoli imate z nekom stik, Uidi če je neznanec, se boste z njim bolje razumeli, če ne boste rekli ah štorih ničesar, kar bi vaju ločevalo. Vedno boste občutili, kdaj se oddaljujete, kajti zaradi primarne potrebe po ljubezni in pripadnosti smo zelo občutljivi na tovrstno dogajanje. Ob katerem koh ločevalnem vedenju boste kot droben glas zaslišali bežno, a pomembno opozorilo Pazi, lahko izgubiš stik. Izogibajte se uničujočim navadam in jih nadomestite s povezovalnimi. mag. Irena Potočnik, dipl. soc. del. (Vir: W. Glasser, Nesrečni najstniki) Mladi oktober2004 Mladi športni novinarji poročajo Fant, ki hiti uresničevat svoje sanje Žan Pušnik je učenec 8. razreda devetletne šole v Grižah. Svojo ljubezen do belih strmin je pokazal že v zgodnjem otroštvu in jo neguje še danes. Ima status športnika, ker je zaradi priprav in treningov veliko časa odsoten od pouka. Tudi za naš intervju smo ga komaj ujeli, saj se je v šolske klopi s priprav vrnil šele pred kratkim. Pravijo, da profesionalni smučarji stopijo na smuči že zelo zgodaj. Kdaj si ti pokazal željo po treningih na belih strminah? Trenirati sem začel pri dveh letih in pol pri SK Gozdnik, kasneje pa sem prestopil k SK Velenje. Torej treniraš že kar nekaj let. Kdo te podpira in vzpodbuja? Večino podpore dobim od staršev, pri trenerju, predvsem pa je to moja želja in volja. Treningi postajajo verjetno vsako leto bolj naporni in zahtevnejši. Kako bi na kratko opisal svoj trening? Začnem z ogrevanjem - gimnastičnimi vajami. Sledi večkratni spust po strmini. Nato vožnja med vratci, kijih postavi trener, in za konec spet nekaj spustov po strmini. Preko medijev slišimo in vidimo, da imajo športniki na pripravah svoje kuharje, ki jim pripravljajo posebno prehrano. Je tudi na tvojih pripravah tako? Ne, posebne prehrane zaenkrat nimam. Pijem vse, kar je za pod zob. Vsi skupaj po končanem turnirju Dobri rezultati, še boljše uvrstitve Hokej na rolerjih navdušuje Res lahko sklepamo, da navdušencev za ta zanimiv šport ne manjka. To potrjujejo tudi mladi hokejisti, saj navkljub močnemu petkovemu nočnemu deževju v soboto, 2. oktobra, ni manjkalo zanimanja za zadnji letošnji turnir. Tokrat so si po zelo izenačenih borbah prvo mesto priigrali fantje iz Pirešice, člani Športnega društva Hofrein, ki so bdi v finalu pretrd oreh celo za ostre zobe ekipe iz Kasaz Sharks. Za tretje mesto sta palice prekrižali moštvi iz Žalca in z Brega pri Polzeli. Slednji so na koncu slavili ter dodah, da komaj V četrtek, 14. oktobra, je v izvedbi I. OŠ Žalec potekalo občinsko prvenstvo v malem nogometu za starejše dečke. V prvem krogu so Žalčani z 2 : 0 premagali Grižane, medtem ko so bili mladi nogometaši iz Petrovč premočan nasprotnik Šempetra-nom. novi turnirji in morda celo ligaško tekmovanje. Nadaljnji razvoj množičnosti v hokeju na rolerjih v Žalcu in okolici pa je v veliki meri odvisen tudi od tega, ah bo igrišče v ŠC Žalec dobilo novo asfaltno podlago. Dejstvo pač je, da tako mlajši kot tudi starejši vse pogosteje zahajajo igrat hokej v Tabor, kjer je podlaga boljša in s tem tudi manjša obraba koleščkov na rolerjih. Za 3- mesto so se borili nogometaši iz Šempetra in Griž, zmagah so slednji. V napeti finalni tekmi z zanimivim razpletom pa so z rezultatom 3:2 slavili Petrovčam ter se tako uvrstili na področno tekmovanje. Martina Žagar, I. OŠ Žalec V času, ko jesen obarva Ustje, je že tradicionalno na sporedu področno šolsko ekipno atletsko tekmovanje. V množični konkurenci sta se na stadionu AK Kladi var predstavili tudi ekipi dveh šol iz naše občine in z dosežki nekaterih posameznikov opo-zoriU nase. Pri reprezentantkah žalske I. OŠ velja izpostaviti 2. mesto Veronike Zupan v teku na 1000 metrov, bronasto kolajno Ane Rijavec v teku na 300 metrov, medtem ko so le za las za uvrstitvijo na stopničke zaostale Maja Polšak (60 m), Melanija Pintar (skok v višino in štafeta 4 x 100 metrov). V ekipni razvrstitvi so dekleta končala na četrtem mestu. Pri fantih so se učenci OŠ Petrovče ekipno zavihteli na 7. mesto, pri čemer so se najbolj izkazali člani četrouvrščene štafete 4 X 100 metrov, z enako uvrstitvijo pa tudi obetavni skakalec v daljino Lovro Kumer. Zbir odličnih uvrstitev zaokroža Gregor Brglez, šesti najhitrejši v teku na 60 metrov. Ana Rijavec in Monika Mlinarek, I. OŠ Žalec čakajo pomladi, ko bodo na vrsti Mladi ’’rolerji” iz Žalca in okolice Petrovški nogometaši na področno prvenstvo Vehko si odsoten, ü sploh ostane kaj časa za druge dejavnosti? Zelo malo časa ali skoraj nič, saj treniram vse dni v tednu. Ko grem na priprave, sem odsoten ves teden, včasih še več. Ah si kdaj pomislil, da ob vseh teh odrekanjih in naporih ima še smisel vztrajati? Ne, nikoli mi kaj takega še ni prišlo na misel. V tem športu preprosto uživam in verjamem, da bom nekoč uspešen smučar. Smučanje je očitno tvoja največja ljubezen. Te morda zanima še kak drug šport? Ja, šport, ki je podoben smučanju - to je smučanje na vodi. Večina športnikov ima svoje vzornike. Nam zaupaš svojega, če ga imaš? Seveda ga imam. Moj vzornik je Američan Bode Miller. Ker je uspešen smučar in ima najlepšo tehniko smučanja. Si žehš nekoč po beh strmini spustih za državno reprezentanco Slovenije? Da, to so moje sanje že od prvih spustov. Žana Basle, OŠ Griže Kobulkine ustvarjalne delavnice na I. OŠ Žalec Med 4. in 10. oktobrom je potekal teden otroka, ki se je letos odvijal pod geslom Evropa mladim - mladi Evropi. Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki je glavna organizatorica tedna otroka, je v svoji poslanici ob tej priložnosti opozarjala na položaj otrok v evropskem prostoru ter na ustvarjanje pogojev za uresničevanje njihovih elementarnih pravic, zapisanih v Konvenciji o otrokovih pravicah. V tem tednu so se po vsej Sloveniji na državni in lokalni ravni zvrstile številne prireditve. Aktivnostim smo se pridružile tudi učiteljice OPB z učenci. Kobulka je maskota naše šole, zato smo srečanje v sredo popoldan na šolskem igrišču poimenovali Kobulkine ustvarjalne delavnice. Naša šola spada tudi med ekošole, zato so v delavnicah prevladovali predvsem naravni materiah. Naši ekofrajerji so izdelovali lutke in sončnice, nizah zapestnice ter ogrlice, slikali na majice, ličkali koruzo... Največja gneča pa je bila pri učenkah s predmetne stopnje, ki so svojim mlajšim prijateljem s poslikavami rok privabile zadovoljne nasmehe na obraze. Na koncu smo se posladkali še s kuhanim kostanjem in sočnimi jabolki. Se vidimo prihodnje leto! Irena Žgank Golič Teden otroka na OŠ Polzela Tudi letos je bilo v času tedna otroka, torej od 4. do 9-oktobra, na OŠ Polzela zelo pestro, saj so pripravili splet različnih dejavnosti pod naslovom Evropa v šoli in nenasilje. V ponedeljek so učenci pričeli z uro oddelčne skupnosti. Otroci so z razredniki spregovorih o šibkih točkah življenja in dela na šoh, prisluhnili pa so tudi šolski radijski oddaji in besedam ravnateljice šole Valerija Pukl. Na osnovi razprav in ugotovitev o nasilju v oddelčnih skupnostih bodo delegati razpravljali tudi na šolskem parlamentu, ki bo kakšen teden kasneje. Sedmošolcem je v ponedeljek in torek gospa Marjana Jager iz ZD Žalec predavala na temo nekajenje. V sredo so se učenci odpravili na ekskurzijo po Sloveniji. Odšh so na Gorenjsko, si ogledah dinarsko pokrajino in obiskali Tehniški muzej v Bistri. Sicer pa so ta teden organizirah tudi športne dneve za učence od prvega do petega razreda, in sicer pohode v Slatino, Preserje, k lovski koči v Založe in po poteh občine Polzela. Pripravili so literarni natečaj na temo Evropa v šoh in nenasilje, že Utrinek s prireditve Korajža velja drugo leto pa so učenci na sestanku šolske skupnosti pod vodstvom gospe ravnateljice oblikovali jedilnik za malico po svojih željah, šola pa je poskrbela tudi za sladko presenečenje - sladoled. Učenci prvega triletja so se v četrtek zabavah ob gledališki predstavi Šola za klovne, vanjo pa so jih popeljale kar njihove učiteljice. Vrhunec dogajanja je bila v tem tednu glasbena prireditev Korajža velja, na kateri so se predstavih mladi glasbeni talenti. M. K. Obljubljena dežela V petek, 8. oktobra 2004, smo imeli učenci 9. a-razreda klepetalnico z gospodično Urško Poljanšek. Pogovarjali smo se o človekovih pravicah in to na zelo zanimiv način. Najprej je vsak učenec na hst napisal tri pravice, ki naj bi veljale v novi dežeh, ki smo jo odkrili sami. Potem smo se razdelili v štiri skupine po več učencev. Izmislili smo si ime te dežele in skupaj sestavih deset pravic, ki bi veljale v tej dežeh. Vse to smo zapisah na hst papirja. V moji skupini smo dežeh dali ime Majunune - po začetnicah naših imen - Martin, Jure, Nuša, Neja. Ko smo napisah vse pravice, ki so se nam zdele pomembne in potrebne za dobro razvito in urejeno državo, smo to predstavih razredu. V listih le bilo zapisanih vehko dobrih pravic, med njimi so bile obvezna šolska izobrazba, zdravniška in socialna pomoč, zagotovljene službe itd. Vsi pa smo si želeh varno državo brez ogrožanja in nasilja, ki vlada povsod po svetu, oz. nekakšno obljubljeno deželo, v kateri bi bili srečni do konca svojih dni. Ura nam je bila nadvse všeč, kajti vsak izmed nas bi rad odkril deželo, v kateri bi lahko sam urejal državo. Neja Dvornik, 9- a-razred Prvi jesenski dan Danes je prvi jesenski dan. Listje je porumenelo. Živah si pripravljajo zalogo za zimo. Včasih vidim veverico, ki skače po drevesu in si pripravlja hrano. Pri nas v Andražu nam je jesen prinesla novo šolo. Zelo je lepa in mislim, da bo takšna tudi ostala. Nika Gaberšek, POŠ Andraž, 4. razred Prvi jesenski dan je in vsi komaj čakamo na jutri. Kajti jutri bo odprtje čisto nove šole v Andražu. Nastopali bomo vsi otroci in tudi vrtec. Plesale bodo dekleta ples z obroči, fantje ples medvedki in vrtec ples miške. Vsi pa se jezimo na vremensko napoved, ker je napovedan oblaček in dež. Ampak, ne glede na vreme, se vsi vesehmo odprtja šole. Ob podrtju stare šole smo potočili nekaj solz, saj je bila šola stara 116 let. Upamo, da bo jutri lepo vreme. Aleksander Turnšek, POŠ Andraž, 5. razred Danes je prvi jesenski dan. Sonce še sije in ptički še letajo po nebu. Vsi se vesehmo jutrišnjega odprtja nove šole v Andražu. Upamo, da nam bo jesen jutri podarila lep dan. Plešah bomo medvedke, miške in ples z obroči. Zelo se moramo potruditi. Če bo jutri sijalo jesensko sonce, bomo še bolj veseh ob posaditvi nove hpe in rezanju traku. Ob cesti pred šolo stojita dva prelepa mlaja, v njunem ozadju pa se že barva hstje preostalih gozdnih dreves. Mishm, da bo letos zelo lepa jesen in tudi jutrišnji dan nam bo še dolgo ostal v spominu. Barbara Melanšek, POŠ Andraž, 5. razred oktober2004 Savinjske zgodbe Zlatoporočenci... ... Vikica in Franc Sopotnik Zlata poroka je za mladoporočence tako daleč, da o njej ne razmišljajo. Vendar pa v toku let, ob spletanju domačega ognjišča, ob skrbi za otroke in drug za drugega, ob radostih in tegobah, ob zdravju in bolezni petdeset let hitro preteče. Petdeset let skupnega življenja sta praznovala tudi Franc in Vikica Sopotnik iz Šešč. Obred civilne poroke sta v hotelu Prebold opravila župan Vinko Debelak in Henrik Krajnc, cerkvenega pa v preboldski župnijski cerkvi domači župnik Franc Serec. Franc se je pred osemdesetimi leti rodil v Šeščah. Imel je dva brata; prvi je umrl v rani mladosti, drugega pa mu je poleg očeta vzela vojna. Tudi sam je izkusil krutost vojne, saj je bil v ujetništvu v Afriki, domov se je vrnil kot partizan. Z bolno mamo sta skrbela za domačijo in kmetijo. V letih po vojni je spoznal Vikico, ki se je kot dvojčica rodila v Parlžljah in je imela še pet bratov in sester. Uidi njej je vojna vzela brata. V mladosti je z brati in sestro igrala pri ansamblu, njena ljubezen je bila tudi igra in ta ju je z možem družila, saj sta bila oba aktivna igralca. Vikica je v mladih letih za domačo igralsko skupino napisala tudi dramsko delo. Po poroki sta Franc in Vikica, navajena kmečkega dela, nadaljevala z delom na kmetiji v Šeščah. V zakonu so se jima rodili štirje sinovi in hči. Vzgojila sta jih v zavedne Slovence z delovnimi navadami. Njuna največja bolečina je bila izguba sina Francija. To bol danes blažijo vnuki, ki so njun ponos. Ker sta uspešno kmetovala, sta sinu Vikiju, ki je ostal doma, pustila dobro podlago za nadaljnje delo. Dokaj dobrega zdravja še danes z veseljem po svojih močeh pomagata pri delu. I. Tavčar Tako so po zlati poroki nazdravili zlatoporočenca, priči in župan Vinko Debelak. ... s pridihom Jurčiča in njegovega Krjavlja Jurčičev Krjavelj s svojim mečem opravlja neformalni poročni obred. Na Colavi nad Preboldom, sta že pred časom znova dahnila svoj DA za nadaljnje skupno življenje zlatoporočenca Pavla in Štefan Likovič iz Matk. Na njunem poročnem slavju se je zbralo približno sto sorodnikov, sosedov in prijateljev. K temu praznovanju je pomemben delež dodal tudi Krjavelj iz Jurčičeve povesti Deseti brat, ki je opravil poročni obred in nasmejal občinstvo. Zakonca Pavla in Štefan Likovič že petdeset let živita v prijetnem okolju pod Kamnikom, Colavo in Mrzlico na domu Štefanovih staršev, ki so se tja preselili iz Griž že pred drugo svetovno vojno. V času vojne je bila Štefanova družina izseljena v Nemčijo, od koder sta se vrnila le Štefan in oče. Mama je umrla v izgnanstvu, dva brata sta bila ustreljena kot talca, eden pa je padel v partizanih. Tako sta ostala sama z očetom in tremi sestrami. Leta 1954 se je Štefan poročil s sosedovo Pavlo z Uplaznikove domačije, na kateri se je očetu Matevžu in mami Angeli rodilo sedem otrok, od katerih sta dva umrla. Pavla je bila njuna najmlajša hči. Štefan in Pepca sta si spleda svoje družinsko gnezdo, v katerem sta nudila prijetno zavetje svojima hčerama Miri in Sonji. Za preživetje ni bila dovolj le majhna kmetija, zato sta si poiskala delo v Tekstilni tovarni Prebold. Pavla je tam preživela 19 delovnih let, Štefan pa ves čas zaposlitve in se z delovno dobo več kot 40 let leta 1981 tudi upokojil. Danes preživljata jesen svojega življenja skupaj s hčerjo in njeno družino. Dela jima ne manjka, saj rada kmetujeta in skrbita za živino. Poleg tega pa je Štefan aktiven član gasilskega društva, kjer kot gasilski veteran skupaj s svojo desetino dosega zelo dobre rezultate ne le na območnem nivoju, ampak tudi v državi. Je tudi že več kot 50 let aktiven član Lovske družine Prebold. Pavli in Štefanu so v veliko veselje tudi vnukinja in dva vnuka, prav tako pa se rada udeležita kakšnega izleta. D. Naraglav sejni sobi Občine Polzela opravila župan Ljubo Žnidar in matičarka Milena Lukač, cerkvenega pa v polzelski župnijski cerkvi dekan Jože Kovačec. Zakonca sta se morala že kot otroka spoprijeti z vsakdanjim delom, da sta številni družini živeli brez pomanjkanja. Anton se je kot mlad fant zaposlil v tekstilni tovarni v Preboldu, zadnjih 20 let pa je bil zaposlen v podjetju SIP Šempeter. Alojzija se je s štirinajstimi leti zaposlila v tovarni nogavic na Polzeli. Spoznala sta se na plesnih vajah, vnela se je ljubezen, ki sta jo pozneje potrdila s poroko, tokrat pa tudi z zlato poroko. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, Dragica, Darko, Kristina in Tonči. Največ veselja pa jima delajo dva vnuka in tri vnukinje. Otroci z družinami ju radi in pogosto obiskujejo. Zadovoljna sta, ker sta še vedno dobrega zdravja. T T ... Šalamon iz Ločice Prav veselo je bilo praznovanje zlate poroke Antona in Alojzije Šalamon iz Ločice ob Savinji. Kako tudi ne, saj izhaja Alojzija, ki se je rodila leta 1934 kot peta izmed sedmih otrok, iz vesele in petju predane družine. Anton, ki je štiri leta starejši, pa je privekal na svet kot tretji izmed šestih otrok na Vranskem. Civilni obred zlate poroke sta v Z obreda civilne zlate poroke Salamonovih Helena Travner, 90-letnica V družino najstarejših občank in občanov Polzele se je zapisala tudi Helena Travner, ki je pred časom dopolnila 90 let. Helena se je rodila v Jurovskem Dolu v Slovenskih goricah leta 1914. Leta 1952 se je v Mariboru poročila s Karlom Travnerjem. Po štirih letih sta se zakonca preselila v Savinjsko dolino in se leta 1958 s štirimi otroki vselila v svojo hišo na Polzeli, kjer danes živi skupaj s sinom Dragom in njegovo družino. Mož Karel je delal v tovarni Garant na Polzeli, ona pa je gospodinjila in šivala. Zelo jo je potrla smrt sina, pozneje pa je izgubila še moža. Stara leta ji vedri šest vnukov in šest pravnukov, sicer pa je še dokaj dobrega zdravja in bistrega duha. Ob njeni 90-letnici sta jo obiskala tudi župan Ljubo Žnidar in podžupan Stanko Novak in ji v imenu soobčanov zaželela vse dobro ter ji izročila šopek in priložnostno darilo. T. Tavčar Helena Travner s Stankom Novakom in Ljubom Žnidarjem težko. Mož je bil rudar v Rudniku Zabukovica, Marija pa je gospodinjila in skrbela za deset otrok, od katerih živi še sin in pet hčera. Marija je že 35 let vdova. Zdravje ji kar dobro služi. Je dokaj vitalna in bistrega duha. Za branje ne potrebuje očal. Zelo rada gleda televizijo, predvsem pa spremlja vse dogajanje doma in po svetu in je s tem zelo na tekočem. Njena jesen življenja je tako kljub starosti lepa in zanimiva. V veselje so ji tudi njeni vnuki in pravnuki. D. Naraglav Najstarejša krajanka KS Liboje Marija Vajncerl v družbi Matjaža Jazbeca in Uroša Feldina Najstarejša krajanka Liboj V Krajevni skupnosti Liboje je najstarejša krajanka Marija Vajncerl. Pred kratkim je dopolnila 92 let. Ob tej priložnosti so jo obiskali predstavniki krajevne skupnosti in ji polepšali dan s šopkom rož in priložnostnim darilom. S to gesto sedanje vodstvo uresničuje zadano nalogo, da bodo obiskali vsakogar, ki bo dopolnil devetdeset let in več, ter novorojenčke, ki šele stopajo na pot življenja njihove krajevne skupnosti. Marija Vajncerl živi v naselju Sončni hrib, v nekdanjih rudniških prostorih, ki so sedaj njena last. V isti stavbi živi tudi njena najmlajša hči Mira, ki ji tudi kuha, pere in ji pomaga preživljati jesen življenja, ki je bilo dokaj 90 let Terezije Petrovič Terezija Petrovič je pred dnevi praznovala 90. rojstni dan. Ob njenem jubileju so jo v imenu društva upokojencev Kasaze-Liboje obiskali Marijan Videc, Vlasta Dolenc, Martina Maček, Zorka Godler in Franci Čretnik ter ji ob voščilu podarili darila in šopek. Slavljenka Terezija je bila obiska pri njeni hčeri Ivici Feldin na Bmici nadvse vesela, saj je rada v družbi, rada se veselo zabava, pove kakšno šalo in zapoje tudi kakšno lepo slovensko narodno pesem. Terezija se je rodila v Šoštanju v Sedminekovi družim s šestimi otroki. Od njih živijo še dve sestri, stari 93 in 92 let, ter brat, star 79 let. Z osmimi leti je morala s trebuhom za kruhom v rejništvo. Nato se je vse do poroke preživljala po dninah. Njena življenjska pot v mladosti je bila težka. Poročila se je leta 1944 z Matijem Slavljenka Terezija Petrovič in predsednik DU upokojencev Kasaze-Liboje Marjan Videc Petrovičem, ki je umrl leta 1979-Stanovala sta v Slovenskem Dolu. Mož je bil zaposlen kot šofer v rudniku Liboje, Terezija pa je gospodinjila in nudila pomoč mnogim mladim družinam - mamicam, saj je vzgajala in varovala njihove predšolske otroke. Za njeno skrbno opravljeno delo in izkazano ljubezen so ji otroci hvaležni še danes. Sedaj preživlja svoje starostne dni v bloku upokojencev v Dobriši vasi. V stanovanju si še vedno gospodinji sama, seveda pa jo hči Ivica med tednom pogosto obišče, ob vikendih pa preživi vesele dni v družinskem vzdušju pri hčeri in njenem možu Vančiju ter ob svojih dveh vnukih, pravnuku in pravnukinjah na Bmici. Zmernost, skromnost, dobra volja in optimizem je njen recept za dolgo življenje. Ob slovesu so ji zaželeli dobrega zdravja in še mnogo let. F.Č. ... Ada in Ivan V dražbi številnih svatov sta 50-let-nico zakona, zlato poroko, praznovala 76-letni Ivan in 70-letna Ada Tekavc z Gomilskega. Zlatoporočno mašo je bral domači župnik Martin Cirar, za slovesno vzdušje pa je poskrbelo sedem vnukinj, ki so vse glasbenice. Ivan se je izučil za mesarja, delal je v Hrastniku in Celju in se leta 1987 upokojil kot skladiščnik pri Hmezadu Strojni Žalec. Ada je kot dekle pomagala na domači kmetiji svojih staršev Julije in Jakoba Korošca. Ko se je na kmetijo priženil Ivan, sta nadaljevala v skrbi za gospodinjstvo, družino in kmetijo. V zakonu so se jima rodili Jani, Tanja in Vojko, ki so staršem podarili sedem vnukinj. Zlatoporočno slavje se je nadaljevalo v športnem centru v Šmatevžu. Dedku in babici so vnukinje pripravile vrsto presenečenj in s petjem in igranjem poskrbele za veselo vzdušje. Kot pravita Ivan in Ada, sta na svoje deklice zelo ponosna. Morda so prav njuna ljubezen, dobrota in radodarnost ob drugih lepih značajskih lastnosti razlog, da sta še vedno dobrega zdravja in polna optimizma. Tavčar Zlatoporočenca Ada in Ivan Tekavc Savinjske zgodbe oktober 2004 Srečno otroštvo - uspešno življenje Dr. Beata Končan Vračko je priznana zdravnica, specialistka nevrologije, ki že leta živi v Ljubljani in je zaposlena na nevrološki kliniki. Kot vrhunska strokovnjakinja veliko potuje po svetu, a Gomilsko je trdno zasidrano v njenem srcu. Pa tudi na Gomilskem se še vedno radi spominjajo Beate in družine Končan, zato so v okviru prireditev Vesele jeseni na Gomilskem pripravili odprtje razstave slik Herberta Končana, z njegovo hčerjo Beato Končan Vračko pa se je pogovarjala Magda Šalamon. Spomini so kar prehitevali eden drugega, sodeč po njih, pa je že srečno otroštvo zagotovilo nadvse uspešno poklicno pot dr. Beate, za katero je značilno, da si za pacienta vedno vzame veliko časa. V svoji pripovedi je razkrila nekaj ključnih trenutkov in oseb, ki so v njej utrdili samozavest, da zmore veliko. Njena mama je bila rojena na Gomilskem, oče pa izhaja iz Gotovelj, čeprav je njegova družina živela v Šoštanju, kjer so imeli trgovino. Od svojega 2. leta je Beata živela na Gomilskem, oče je kmetoval, čeprav je po duši umetnik in je ves čas ustvarjal, zlasti ponoči, se je spominjala njegova hči. Veliko njegovih slik je ostalo na Gomilskem in prav te so krajani prinesli na omenjeno razstavo. Herbert, ki je star 87 let in z ženo že nekaj let živita v Celju, se zaradi težav z zdravjem večera na Gomilskem ni mogel udeležiti. Dr. Beata je vse življenje rada hodila v šolo, je povedala. In to zlasti zato, ker je imela v prvem razredu tako dobro učiteljico, res pa so tudi doma imeli veliko knjig. V šolo je šla s šestimi leti in je bila zmeraj najmlajša, kar ji ni bilo všeč. Še danes hrani knjigo Charlesa Dickensa, ki ji ga je ob koncu prvega šolskega leta za izredno prizadevanje in šolske uspehe podelil občinski ljudski odbor Gomilsko s predsednikom Ivanom Brišnikom. Takšna spodbuda se ji zdi neprecenljiva. Zelo rada je hodila tudi v cerkev, všeč ji je bil latinski del obreda. Župnik pa ji je tudi pogosto rekel, naj kaj zaigra na harmonij. Že z osmimi leti je namreč začela hoditi v glasbeno šolo v Celju. In župnik ji je podaril tudi latinsko vadnico. Vedno je komaj čakala konca počitnic, takrat je tudi obirala hmelj in si kaj lepega kupila za šolo. Dr. Beata Končan Vračko Radovednost in bistrost sta bili njeni odliki in zanimanje za medicino se je tudi kmalu vzbudilo. Kako se ne bi, ko pa je bila priča, da je njen oče kar z navadno nitjo zašil kokoši trebuh, potem ko jo je povozil avto. Ne le, da je kokoš preživela, še debela jajca je nesla. Tudi njen stric Oskar je bil kirurg. Veliko dogodivščin je nanizala dr. Beata, ki se je njeni sovaščani še vedno spominjajo kot deklice z lepimi kitkami. In ki je med drugim poudarila: ’’Svoboda otroštva je velik blagoslov. To, da starši pusti- jo, da otrok sledi svojim željam in interesom.” Dr. Beata je v Celju končala gimnazijo. Ker je avtobus vozil samo dvakrat na dan, je bila po šoli v zavetišču ah v glasbeni šob, kjer pa se je spet veliko in rada učila. Kmalu je med tednom stanovala v Celju. Ko je hodila mimo celjske bolnišnice, si je želela, da bi v njej delala kot zdravnica. Ko jo je profesorica fizike vprašala, kaj bo študirala, ji je zaupala željo po medicini in hkrati malo podvomila, če bo zmogla tako zahteven študij. Pa ji je profesorica rekla: ”Oh, vi pa to že boste.” S tako popotnico je bila bolj prepričana vase in res ni nikoh padla na izpitu. Malo slabe vesti je imela, ko se je zaposhla v Kliničnem centru v Ljubljani in ne v celjski bolnišnici, a je bila zato na vse bolnike ”s svojega konca” še posebej pozorna. Tudi moža si je našla v Celju, imata dve hčeri. Včasih nista mogli razumeti, da mami toliko pomenijo pacienti, da zaradi njih prihaja tako pozno domov. A dr. Beata Končan Vračko ni samo zdravnica, je tudi človekoljub in ljubitelj umetnosti in vsega lepega. Tista umetniška plat, ki jo je najbrž podedovala po očetu, ji pomaga premagovati tudi manj lepe strani njenega poklica. K.R., foto: T. T. V Levcu prizadevni Krajevna organizacija Rdečega križa Levec je tako kot druge tovrstne organizacije v dolini vpeta v življenje svojega kraja in na različne načine pomaga premagovati tegobe vsakdanjega časa starejšim, bolnim in vsem, ki so potrebni pomoči. V organizacijo, ki jo vodi Izidor Tohč, je včlanjenih pribhžno 150 ljudi. Dejansko aktivnih članov je sicer precej manj, vendar pa so kljub temu uspešni in prepoznavni. Med akcijami ne gre prezreti rednih mesečnih merjen krvnega tlaka, sladkorja in holesterola, preven- tivnih zdravstvenih predavanj za starejše, akcij zbiranja oblačil in drugih aktivnosti, organiziranih na območnem in republiškem nivoju. Posebno skrb namenjajo tudi obiskovanju starejših in bolnih. Enkrat letno se podajo na izlet. V septembru so se podali na Primorsko, pri izvedbi pa so jim pomagali Marjan Knez Zidarstvo Levec, Pekarna Peter Kuder Levec in Mercator Ljubljana, poslovna enota Levec. Vsem se KO RK iskreno zahvaljuje. Vso zahvalo pa izreka tudi vsem tistim, ki na kakršen koh način pomagajo uresničevati njihovo poslanstvo. d. n. Članice in člani Krajevne organizacije RK Levec na Debelem rtiču, kjer ima RK Slovenije svoje objekte za letovanje otrok in mladine. Krst klubskega letala Aeroklub Prebold je letošnjo jesen dosegel pomembno delovno zmago in tako obrnil nov list v zgodovini društva. Uresničili so namreč že dolgo tlečo željo po lastnem ultra lahkem letalu. Pridobitev so proslavili s krstom letala in društvenim srečanjem. Sedaj imajo svoje letalo, ki bo delalo družbo motornim zmajem nad Preboldom in Savinjsko dolino. Aeroklub Prebold je bil ustanovljen leta 1996, po dejavnosti pa sodi med uspešno delujoča društva v občini Prebold. Glavno zaslugo za ustanovitev društva ima Edo Potočnik, ki ima veselje do letenja že iz mladostnih dni. Učil se je leteti z jadralnim letalom, pozneje pa si je kupil motorni zmaj, s katerim se je naučil leteti v Levcu v Aeroklubu Celje. Zaradi nenehnega prevažanja zmaja na letališče v Levec se je odločil za lastno pristajalno stezo. Prostor za to je našel ob reki Tmavci. Vzletna in pristajalna steza je dolga več kot 300 m. Edu so se pridružili tudi nekateri drugi ljubitelji letenja z zmaji in skupaj so zgradili hišo, v kateri je dozorel sklep o ustanovitvi letalskega kluba. Kmalu nato so se lotih tudi izgradnje hangerja - garaže za svoje zmaje, s čimer je odpadlo zamudno sestavljanje in razstavljanje ter prevažanje plovil. Velika garaža pa ni namenjena zgolj shranjevanju zmajev, ampak omogoča tudi prire- janje različnih prireditev. Klubsko življenje se je močno razmahnilo, saj je članstvo kar naenkrat naraslo na 50 članov. K temu je svoje prispevala tudi ustanovitev modelarske sekcije, ki je v klub privabila tudi veliko število mladih. Ob vsem tem pa je bila vse močnejša želja po lastnem ultra lahkem letalu. V ta namen so organizirah veliki letalski miting, nato še enega, toda denarja se ni nikoh nabralo dovolj. Letos se jim je ponudila dobra priložnost, da uresničijo večletno željo. Letalo je italijanske izdelave letnik 2000, vendar zelo kakovostno in na izgled kot novo. Njegovo matično letališče je bilo prej v Slovenje Gradcu, sedaj pa je to Kaplja vas. Za letalo bo moral klub plačah 2,8 mi-hjona tolarjev. Polovico denarja so uspeh zbrati že prej, ostalo pa bodo morah plačah v roku dveh let. Upajo, da bodo našh tudi kakšnega sponzorja. Kot je povedal predsednik kluba Edo Potočnik, sedaj vse tiste, ki bi želeh sami leteh z letalom, čaka dodatno usposabljanje, predvsem praktično letenje, saj bo potrebno za pridobitev izpita opraviti pribhžno 30 ur letenja skupaj z inštruktorjem. Ker imajo v klubu tri pilote, od tega dva inštruktorja, to ne bo povzročalo težav. Njihova kraljica UL Biba 4 pa je tudi sicer po funkciji šolsko dvosedežno letalo z dvojnima komandama. D. Naraglav Krst letala s šampanjcem Nenavadni zbiralec Tone Brinovšek iz Andraža nad Polzelo že vrsto let zbira stare radijske aparate, med njimi pa se najdejo tudi televizorji, ure, gramofoni, fotoaparati in še marsikaj drugega. V bližini stanovanjske hiše si je zgradil objekt, v katerem ima manjši muzej radijskih aparatov. Po poklicu je radiomehanik. Več kot 18 let je bil zaposlen v Gorenju, sedaj dela pri velenjskem Toplovodu, čez dve leh se bo upokojil in potem v celoh posvetil svojemu konjičku. ’’Radijske aparate, ki jih dobim, spravim, če se le da, v prvotno stanje, najraje pa imam tiste stare z elektronkami. Starejše aparate imam najraje in se jim bolj posvetim. V zbirki je pribhžno 300 radijskih aparatov, večina od teh jih še vedno deluje, nekaj je zares starih, drugi pa čakajo, da se bodo postarali. Najstarejši je aparat znamke Telefunken iz leta 1934.” Tonem so aparate podarili prijatelji, nekatere pa je našel v smeteh ah na odpadu. Kot pravi, jih ljudje radi podarijo, ko se prepričajo, da ne bodo končali v smeteh. Značilno za zbiratelje starih predmetov je, da se srečujejo s težavami zaradi po-man-jkanja rezervnih delov. Spominja se, ko je leta 1967 v smeteh končal cel tovornjak starih radijskih aparatov. Nekaj rezervnih delov za aparate ima shranjenih od prej, nekaj pa jih dobi tudi iz Nemčije. Veliko časa je Tonetu vzelo tudi urejanje muzeja. Tako lahko obiskovalcem pokaže vse Juretov zadnji skok Savinjčani se lahko pohvalimo tudi z dosežki v zimskih športih. Po zaslugi Matjaža Debelaka iz Braslovč imamo dve olimpijski medalji v smučarskih skokih in nekaj drugih dobrih dosežkov iz obdobja bratov Debelak. Precej let pozneje se je med perspektivne smučarske skakalce zapisal tudi Jure Jerman iz Matk, ki je kot član državne reprezentance prvi poletel 190 m in postal slovenski rekorder. Letos pa je Jure skočil še v zakonski stan. Svojo izvoljenko Sabino je poiskal v Vrbju, kjer je zelo razgibano kul- turno, športno in družabno življenje. Jure se je moral s poročnimi pričami zelo truditi, da so mu fantje iz Vrbja prepustih svojo sovaščanko. Postavljena šranga je bila trdna, njeni pogajalci pa neizprosni. Poleg čedne vsote denarja, ki jo je Jure izplačal za svojo izvoljenko, je moral preko številnih preizkušenj; med drugim tudi prati plenice, na koncu pa s skrhano žago prerezati debelo leseno šrango. Sabino Cokan je nato lahko odpeljal pred matičarja. Vrbenčani so se še enkrat izkazali kot dobri organizatorji, hkrati pa mnogim, ki so spremljali šranganje, popestrili dan. D. N. na enem mestu, prej pa je imel, kot sam pravi, razloženo po spodnjem delu stanovanjske hjše in v kletnih prostorih, kar ženi ni bilo preveč všeč, čeprav ga pri zbirateljstvu podpira. Toneta Andražani dobro poznajo, saj je domačin, tu in tam pa jim popravi kakšen aparat. Kot pravi, je to počel zaradi veselja. Meni, da je bil radio v petdesetih letih prejšnjega stoletja statusni simbol, pomenil je več kot danes avto. T. Tavčar Sabina in Jure s pričama in svati pred trdno šrango in neizprosnimi šrangarji Cesta je postala kmečko dvorišče oktober 2004 Naša dediščina Knjige, zapisi, dokumenti, spomini (11. del) RIMLJANI Iz opisov kamnoseških delavnic v lapidarju Pokrajinskega muzeja v Celju je razbrati, da so Rimljani v Založah lomili lokalno vrsto apnenca. Pri gradnji grobišč v Šempetru so uporabljali okrašene kamne (pohorski marmor in peščenjak). Iz obilice marmorja (okoli 6000 kosov) so bile izluščene in do leta I960 postavljene na ogled štiri velike grobnice (Vir: Enciklopedija Slovenije). V Šempetru v Savinjski dolini so postavljene štiri grobnice, skrinje z bogatim in mnogopomenskim reliefnim okrasjem iz časa med koncem 1. in koncem 2. ah zgodnjim 3- stoletjem. Najmlajši spomenik in nagrobnik je v obliki plošče. Našli so tudi več arhitekturnih členov. V vzhodnem delu naselja je v zelenici vidna trasa rimske ceste (6 m široka magistralna Emona-Celeia) in doris drugih grobnih skrinj. Vsi nagrobniki so sodih k pokopališču pomembne velike družine provincijskega plemstva, ki je moralo imeti v bližini svoje osrednje posesti (Kolšek, 1997). Pokopališče je v drugem stoletju uničila poplava, ko je Savinja zalila dolino. Značilna lega na starem rečnem bregu v Ločici pri Polzeli, kjer so na tleh še sledovi vojaškega tabora iz polnega 2. stoletja. Vzhodno od Groblje, med Bregom in Ločico je stala utrdba n. italske legije, postavljena okoli leta 170. Ivan Dolinar v knjigi Zgodovina Latkove vasi (Prebold 2004) navaja: "L. J Po ustnem izročilu naj bi bil pri domačiji 45 a v zlati krsti pokopan rimski ah francoski vojskovodja. /.../ Ah ni na pohodu proti Dunaju na Groblji prespal sam Napoleon?” V knjigi navaja tudi domnevo, da so imeli Rimljani na Groblji manjšo postojanko. V steni farne cerkve sv. Pavla v Preboldu je vzidana kopija poznorimskega nagrobnika škofa Gavdencija (izvirnik v Pokrajinskem muzeju v Celju). Vprašanje je, zakaj ni na steni še prevod nagrobnika. Vir: Iva Curk, Arma virumque...! (DZS 1998) V lapidariju je bogata zbirka mil-nikov, na katerih je bila zabeležena razdalja od enega mesta do drugega. Milnike so postavljah tudi v srednjem veku. Tako je stal milnik ob beh cesti v Šempetru. Na njem je zabeležena razdalja do Dunaja in Trsta. Danes stoji milnik pred Rimsko nekropolo v Šempetru. Marsikaj odkrije tudi knjiga Ignaca Orožna Celjska kronika (1854). V njej je zapisano, da je vojskovodja Septrima Sever kot cesar z velikimi stroški v naših krajih popravil ceste in mostove v Šempetru, da je bil v Šempetru najden spomenik, postavljen Ursu, duhovnemu celjskega templja, da so Madjarji večkrat pridirjali v naše kraje in tu strašno divjali. Kamor koh so prišli, so požigali cerkve, ženske za kite zvezah in jih s sabo gnali, moškim pa iz teles rezah srca in jih tople pojedli. Pili so človeško krvi, mrliči pa so jim bili za mize in klopi. V letih od 1754 do 1760 je grof Anton Galsruk pozidal novoceljsko graščino poleg gradiča Bromberg po načrtu cesarskega gradu Schönbrunn. Pripovedujejo, da so streho od gornjega celjskega gradu prestavili v Novo Celje. 1471 so prihrumeli v naše kraje 'Turki. Avgusta 1480 so Hirki za tri dni zasedli Novi Klošter, 1492 so napadli Celje, leta 1478 pa je cesar Ferdinand IV. ukazal, da morajo prevozniki blaga v Celju prizadeti Žalec in druge kraje ob beh cesti. Istega leta je moral cesar urediti plačilo mitnine. Celjani so se pritožili, ker so morah žalskemu mitničarju plačevati mitnino. 1524 je nadvojvoda Ferdinand ukazal, da se mora blago s Ptuja prevažah po beh cesti skozi Vojnik, Celje in Žalec. Prevoz blaga mimo Laškega v Ljubljano je bil prepovedan. In še nekaj o naravnih nesrečah Leta 166 je rimska vojska prinesla v dohno kugo. Leta 456 je bila v Savinjski dolini huda lakota, leto 820 je bilo nerodovitno. Ljudje so umirali od gladu. Leta 873 so kobilice v dolini pojedle ves pridelek. 4. maja 1201 je bil silovit potres. V tem času je bilo porušenih mnogo hiš in gradov. Leta 1261 je v dolini ponovno huda lakota in svinjska kuga. 1270 so ljudje umirali od gladu. Mrliče so zakopavah v velike jame. 1306 so kobilice ponovno priletele v dohno. Bilo jih je tohko, da so zakrile sonce. V dolini so vse požrle. Leto 1347 je bilo tako deževno in mrzlo, da ni moglo dozoreti niti sadje niti vino. Leta 1349 je v naših krajih ponovno morila kuga, leta 1449 tudi na Kranjskem, Štajerskem in Koroškem. Leta 1474 so prišle v naše kraje ponovno kobilice, z njimi pa lakota in kuga. 792 je po dolgem dežju prišlo do poplav, v katerih je umrlo veliko prebivalcev doline in poginilo vehko živine. Leta 1256 je bilo sredi julija obilno deževje in voda je pokrila dohno. 2. septembra 1550 je Savinja zalila dolino, mostove in porušila brvi. 16. oktobra 1824 je bila velika povodenj. 6. maja 1851 je povodenj odnesla most v Petrovčah in griško brv. O poplavah in o naravnih nesrečah po letu 1500 pa v naslednji številki ' l^‘l Franc Jež,ovnih Naše veteranske organizacije članice Svetovne veteranske federacije Kmalu po 2. svetovni vojni je bila 29. 11. 1950 v Parizu ustanovljena Svetovna veteranska federacija (SVF) kot samostojna nevladna organizacija, v katero so se vključile vse vojaške enote z vseh kontinentov, ki so sodelovale v antifašističnem zavezništvu. Osnovne usmeritve SVF so bile spoštovanje načel Ustanovne listine OZN in človekovih pravic, mednarodnega prava in ohranjanje dosežkov protifašističnega boja. SVF je prod poizkusom popravljanja zgodovine. Danes pa je še posebej aktualno zavzemanje SVF za mir, za mimo urejanje meddržavnih sporov, je proti vojaškim posegom brez soglasja OZN, prod mednarodnemu terorizmu in se bori za ustavitev verskih in etničnih krvoločnosti. S strani SVF je obsojena tudi enostranska vojaška intervencija ZDA v Iraku. Posebna skrb pa je namenjena zakonskemu urejanju statusa vojnih veteranov ter reševanju njihovega socialnega in gmotnega vprašanja, kot tudi otrok in vdov. Ker je bila Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije (NOV) na Teheranski konferenci 1. 1943 spre- jeta v prodhiderjevsko zavezništvo in so jo od takrat dalje zavezniki vsestransko podpirati, tako z orožjem, intendantsko in sanitetno opremo ter tudi s prehrano, je bila Zveza borcev (danes Združenje borcev in udeležencev NOB) včlanjena v SVF. Po osamosvojitvi Slovenije pa je SVF sprejela v svojo organizacijo tudi društvo Veteranov vojne za slovenijo (WZS), veteransko društvo SEVER pa je v fazi sprejemanja. SVF je v času po ustanovitvi sprejemala v članstvo tudi veteranske organizacije osvobodilnih gibanj po svetu in končno tudi t. i. Plave baretke - udeležence v mirovnih misijah. Tako danes SVF združuje 180 združenj iz 85 držav in šteje skupaj 27 milijonov članov. Seveda pa v tej organizaciji ni mesta za člane kolaborantskih enot iz 2. sv. vojne, med katere sodijo tudi naši domobranci. V svetu SVF imajo naše organizacije tudi enega člana sveta in namestnika. Ko smo v letošnjem letu stopiti v družbo evropskih držav v EU in tudi NATO, je prav simbohčno, da smo se ravno v tem času odločiti za prvo skupno srečanje vseh treh veteranskih društev, pa čeprav smo že doslej pripadali SVETOVNI VETERANSKI FEDERACIJI in pred led podpisali tudi listino o sodelovanju. Srečanje smo v dogovoru z županom občine Žalec Lojzetom Posedelom umestiti v program občinskega praznovanja, in sicer v soboto, 18. septembra 2004. Zato se mu v imenu vseh treh veteranskih društev za sponzorstvo in sodelovanje pri organizaciji posebej zahvaljujemo. In ker je bilo to prvo skupno srečanje, smo pripraviti obsežen program, ki je predvsem v dopoldanskem času na srečanje privabil vehko število obiskovalcev in šolskih otrok. Medtem ko so ekipe tekmovale v tenisu, batinanju, pikadu in metanju krogov, sta Slovenska vojska in pohcija prikazati občinstvu svojo opremo in oborožitev. Na ogled sta bila na stadionu postavljena tudi vojaški in policijski helikopter. Zelo zanimive, predvsem za mladino, so bile vožnje z vojaškimi oklepnimi vozili. SV je sodelovala tudi s promo-cijskim-propagandnim materialom za vstopanje v oborožene sile države. Po zaključku dopoldanskega programa se je ob 14. uri pod velikim šotorom pričelo družabno srečanje s kulturnim programom, ki se ga je udeležilo približno 400 članov. Medtem ko nam je SV iz svoje kuhin- V spomin na zmagovalno bitko Podžupan občine Vransko Vlado Rančigaj med svojim govorom na Čreti Dobrovlje ostajajo simbol savinjskega uporništva in spomina na čas II. svetovne vojne, ki je zahtevala veliko število življenj tudi v Spodnji Savinjski dolini. Spomin na tiste čase živi in se ohranja, verodostojen dokaz tega je tudi vsakoletno srečanje na Čred, kjer je leta 1941 potekala prva frontalna bitka I. Štajerskega bataljona. Letos je Creta obeležila 63-letnico takratnega dogodka, ki je kar dobro zamajal samozavest nemškega rajha in njihovih pomagačev. Na slovesnosti na Čreti, ki so jo organizirali Območno združenje borcev in udeležencev NOB Spodnje in Zgornje Savinjske doline, Društvo izgnancev Slovenije - občinski odbor Žalec, Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo in veteransko društvo Sever - odbor Žalec, se je zbralo več kot tisoč udeležencev iz Spodnje in Zgornje Savinjske dotine. Biti so iz vrst članov ZZB, mladine, planincev, pripadnikov drugih veteranskih organizacij, predstavnikov občin in drugi. Najprej so prisluhniti slovenski himni, ki so jo zaigrati člani Godbe na pihala Prebold, nato pa jim je zaželel dobrodošlico podžupan občine Vransko Vlado Rančigaj, ki je v nadaljevanju kot osrednji govornik na kratko osvetlil bitko na Čreti in njen pomen ter izpostavil družine z Dobrovelj, ki so podpirale NOB in svojo domoljubnost plačale z življenji enega ati več družinskih članov. Sledil je bogat kulturni program, v katerem so nastopiti godbeniki Godbe na pihala Prebold pod vodstvom Milana Posavca, harmonikarji DU Vrbje z umetniškim vodjem Alfonzom Lesjakom, pevci MePZ iz Tabora z zborovodjem Milanom Kasesnikom, vokalist Dušan Banko in recitatorka Jožica Ocvirk, ki je celotno prireditev tudi vodila. Ob zaključku so zbranim spregovorili še nekateri gostje iz drugih območnih borčevskih organizacij, v imenu glavnega odbora ZZB NOB Slovenije pa je udeležencem spregovorila Ela Ulrih - Atena. Slovesnost je z besedami zahvale nastopajočim in udeležencem proslave sklenil podpredsednik Območne borčevske organizacije Spodnje Savinjske doline Viljem Petek. D. Naraglav Ohranjanje spomina na neoddajo orožja V spomin na neoddajo orožja JLA so pri območnem združenju ZWS Žalec že pred petimi leti medse povabili vse družine, ki so v letu 1990 sprejele v hranjenje orožje teritorialne obrambe, policije in strelske zveze. S helikopterjem so jih popeljali na ogled doline in nad njihove domačije. Ob tej priložnosti so bila tem družinam podeljena tudi posebna priznanja Zveze veteranov vojne za Slovenijo Slovenska družina. Prvo srečanje družin so pripraviti v Marija Reki nad Preboldom, kjer sta orožje hraniti domačiji Lobnikar in Artelj. Naslednje srečanje so pripraviti na domačiji Satlerjevih v Založah, tretje srečanje pa je bilo na Dobrovljah, kjer so bile gostiteljice družine s tega območja. Prvi krog je bil tako sklenjen in tako so lanskoletno srečanje znova pripravili Marijarečani. Na srečanju v Marija Reki so se dogovorili, da bo naslednje srečanje na področju občine Polzela. V soboto, 16. oktobra, so se srečati v zavetju planinskega doma na Gora Oljki. Žal vreme tokrat udeležencem ni bilo naklonjeno, a so se imeti kljub temu lepo. Na Gori Oljki je zbranim v imenu družin s tega območja, ki so skrivale orožje, zaželel dobrodošlico Viti Čremožnik. V imenu območne organizacije je zbrane nagovoril predsednik Zdenko Terpin, ki je bil v času neoddaje orožja zaposlen na TO v Žalcu. Tako kot vsako leto pa se je srečanja tudi tokrat udeležil nekdanji komandant 81. območja TO Žalec Adi Vidmajer, ki je zagotovo med najzaslužnejšimi, da so se iz Žalca kamioni JLA v Celje vrniti brez orožja. O poteku takratnih dogodkov je spregovoril tudi na srečanju in poudaril pomen in vlogo, ki so jo odigrale družine pri hrambi orožja. Med gosti letošnjega srečanja sta bila tudi župana žalske in polzelske občine Lojze Posedel in Ljubo Žnidar ter podžupan občine Vransko Vlado Rančigaj. Župana in podžupan so izrazili zadovoljstvo nad to obliko druženja družin, ki je ena od vsakoletnih nalog Območne organizacije ZWS za Spodnje Savinjsko dolino. Vsem predstavnikom družin sta izrekla priznanje za njihov takratni pogum. Udeleženci srečanja so ob obujanju spominov na tisti čas in dogodke, ki so temu sledili, tudi zapeli. Druženje so izkoristili tudi za ogled cerkve na Gori Oljki in s petjem preizkusili njeno zvočnost. Drugo leto se bodo srečali na Dobrovljah, v Domu borcev, kjer je bila v času desetdnevne vojne za Slovenijo tudi baza za ubežnike iz JLA. D. Naraglav Skupinski posnetek udeležencev srečanja na Gori Oljki je postregla s pasuljem, smo nadaljevati s popoldanskim programom, v katerem so sodelovati voditeljica in recitatorka Jožica Ocvirk ter ansambel Golte in komisije za podeljevanje priznanj. Družabnega srečanja so se udeležili tudi župana občin Žalec in Polzela Lojze Posedel in Ljubo Žnidar, ki je sprejel tudi obvezo, da bo naslednje leto gostitelj našega skupnega srečanja občina Polzela, načelnik UE Marjan Žohar in minister dr. Rado Bohinc. Uvodoma so skupno srečanje pozdraviti predstojniki veteranskih društev, veterane pa so nagovoriti tudi oba župana in minister, ki je spomnil, da je vsako društvo prispevalo svoj delež k samostojnosti Slovenije. Viljem Petek Zanimivosti / Križanka oktober2004 Življenje v avtomobilu, a le v filmu ,! « Ifc 1 Kot vse izgleda, bomo Savinjčani postali znani tudi v filmskem svetu. Silvo Javornik, moderator na radiu Celje, in Borut Ribič iz Multistudia Žalec sta se namreč skupaj z nekaterimi drugimi ljubitelji filma odločila posneti celovečerni film. Nekaj izkušenj s tem imata že iz leta 1999, ko sta posnela krajši film - kriminalko in se z njo predstavila na tekmovanju amaterskih filmov v Mariboru. Film je bil v konkurenci 35 filmov po kakovosti uvrščen na 7. mesto. S tokratnim filmom se bodo udeleževali filmskih festivalov, želijo pa si, da bi se z njim lahko predstavili tudi v tujini in v kinodvoranah. Ekipa 35 ljubiteljev filma se je tega podviga lotila v prvih dneh oktobra. Snemali so v Žalcu, Grižah, Šeščah, Podlogu in Gotovljah. Snemanje je potekalo po scenariju, ki ga je več mesecev skupaj z Ribičem pripravljal Silvester Javornik, ki igra v filmu tudi eno od glavnih vlog. Kot pravi Ribič, je bilo pri snemanju veliko improvizacije in tudi večina teksta je tekla spontano, kar se je pokazalo za zelo dobro, saj je bila ekipa res odlična. Med snemanjem je bilo ogromno smeha in vse je potekalo res na zelo zabaven, a hkrati tudi na profesionalen način. Komična drama, katere zgodba govori o dvojici, ki je na podlagi stave morala sedem dni preživeti v avtomobilu, brez možnosti, da bi iz njega izstopila, bo zagotovo do solz nasmejala gledalce. Zgodba se začenja v gostilni, kjer stavijo in podpišejo pogodbo za dva milijona tolarjev, ki velja le v primeru, če bosta zdržala teden dni v avtomobilu. Joško (Silvester Javornik) in Pero (Peter Lah) se ob stavi nista zavedala, kaj pomeni toliko časa preživeti v tesnem avtomobilu. Uresničevanje tega se sprevrže v pravcato zabavo. Iz vozila nista smela niti na veliko potrebo, znajti se je bilo treba, kako priti do hrane in pijače, kako dvigniti denar na bankomatu, kako natočiti v avto bencin ... Pomagala sta si z mimoidočimi in številnimi drugimi, ki sta jih srečala. Eden izmed glavnih igralcev je imel v filmu zaradi tega težave z družino in s svojimi nadrejenimi v službi, saj o stavi nista smela nikomur povedati, drugače bi le-ta propadla. V avtomobilu se jima četrti dan stave pridruži še avtostopar (Luka Ostružnik) in mora z njima zdržati do konca stave v vozilu, ki jima jo je kljub vsem zapletom uspelo dobiti. V filmu se zvrsti nadvse veliko komičnih dogodkov. Še posebno komičen bo prizor, v katerem se glavna akterja stave srečata s kmetom (Ivanom Pinterjem), ki ne more razumeti, kaj delata z avtom na njegovi njivi, a jih nato s traktorjem le potegne z nje. Kljub temu da je bilo veliko improvizacije, napak Borut s svojo ekipo ni dopuščal. Posneto je bilo 30 ur materiala, z natančno montažo pa naj bi film trajal približno 90 minut in bil tako uvrščen v rang celovečernih filmov. Film ima zaenkrat le delovni naslov Film 2004. Multistudio Borut Ribič in Silvester Javornik zato iščeta predloge za naslov. Vse predloge lahko pošljete na naslov Multistudio, Ul. Rista Savina 1, 3310 Žalec. Najboljši predlog bo nagrajen. D. Naraglav avtor JANEZ K0RENT ZAŠČITNO OBLAČILO UŽIVANJE HRANE beo SORTNO VINO VODENA BULA POJAV PRI GORENJU OLUŠČENA PROSENA ZRNA SEDI- MENTNA KAMNINA INDIJSKA VDOVA NEZNANEC OBUKA Ž. IMENA MESTNA ČETRTV LONDONU FELIX ? DE VEGA OVČJI KAL V OGREVAN MESTO NA NIZ0Z. GLAVNI ŠTEVNIK SL ROKOMETAŠ (MARKO) PETER KOLŠEK SL OPERNI PEVEC, BASIST NAČIN VEZENJA IZLETN. TOČ KAPRI P0LZEU I RAJKO LOTRIČ IGRALKA BEG0VIĆ ZVER IZ DRUŽINE KUN, SMRDUH PRUETEN VONJ SODOBNI SL SLIKAR BRONASTA JUH REKA V PRVINA KALCUEV Q1MENEC TONOVSKI način OBUKA SOCVETJA STAR OBIMAN RSATEU (JUHANI) NOETOV SIN, PRAOČE HAMIT0V RADON ŠVICAR DRŽAVNIK (GUSTAVE) DRAMATIK PREPIR SLPRED- FR. FILM. IGRALKA ŽAREČ DELEC SNOVI TROPSKI SADEŽ RAZUM ZAČETNIK ARIANIZMA REKA V PRITOK TIBERE INDU. RS. MESNA QRKU- ÌA01A PLITEK OR-ZALIV LURNAST SADEŽ IGRALEC PACINO GLASBENIK PESNIK šopov NEM. PIS. SEIDEL KEGLJAŠKI DIVJI KOZEL NEUMNICA IT. FILM. IGRALKA (CLAUDIA) GLAGOL NAČIN, TRPNIK PARNA KOST V USTIH N. SKLAD. MESTO V HITER IN VITEK LOVSKI PES RASTLINA ZA OLJE RSATEU HANSSON ANG. RSATEU (HAROLD) SL ■SMUČIŠČE NASILJE NEM. IGR. IKARIN) HOMERJEV EP LAHEK ŠPORTNI ■fČČUL SRED1ŠĆ E risba KIH KRAJ PR CEUU OVADITFII GLAVNO MESTO ARMENUE ŠVIC. DRŽAVNIK (ADOLF) PREBIVA-EEC HALOZ KONEC POLOTOKA VEUKA VEŽA ULOMJENO ŠTEVILO PRED- SEDNIK SAZU (BOŠTJANI VDOVAJ. IFNNONA IGRALKA ÜL PASENJE NEM. AVTO GL MESTO GR BOG. UMETNOSTI VELETOK V AFRIKI VULKAN NA HURNIH ERfiU SPISEK TISKOVNIH UL JESENSKA VEK STOIFTIF IGRALKA Ml RASTUN. BOLEZEN TREBUŠNA MAST SCHILLER VOKALNA SOUSTKA PEVEC JUERGENS STATIV RIM. VOJ- NORDU. BOGINJA MORJA NENADNA ..SMRT KRAUEVIČ V ERJ MAHA-BHARATA RADU. NAPOVED. KOROŠEC ŠALJIVEC, pavuha LOJZE SLAK Da DEBELEGA ,CR£i'LSA NEKD.HRV. KOŠARKAR -ÌÌMHI IVAN LEVAR . SKUPNO ŠTEVILO TISKANIH IZVODOV IGRALKA IVANIČ SL GLASBENA DRUŽINA PIŠATE- UICAB. NJAT1N AM. RIM. BRALKA (JENNIFER) NEKD. TURŠKI VELIKAŠ UTRIP MESTO NA POUSKEM SLONOV ČEKAN Rešitev nagradne križanke Rešitve križanke, objavljene v septembrski številki Utripa: OKRASNI-LESENI-DELI-V-AVTOMOBILIH-NOVA-PROIZVODNA-HALA-LOŽNICA-PRI-ŽAICU. Izžrebani nagrajenci: 1. Pavlika Pihler, Dolenja vas 80, Prebold; 2. Tone Voglar, Griže 69, Griže; 3. Hedvika Žagar, Petrovče 216, Petrovče. Nagrajenci prejmete nagrade v uredništvu Utripa. 28 oktober2004 ir Živimo z zemljo Varovanje gozdov Ob pripravi Uredbe o varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot pripravljalec uredbe in Zavod za gozdove Slovenije kot pripravljalec strokovnih osnov želita še pred sprejetjem nove uredbe informirati lastnike gozdov in tudi javnost o pomenu varovalnih gozdov in gozdov s posebnim pomenom. Osnova za pripravo uredbe je Zakon o gozdovih, podrobnejši kriteriji za opredelitev posameznih funkcij gozdov, ki so osnova za določitev varovalnih gozdov, pa so podani v Pravilniku o gozdnogospodarskih in gozdnogojitvenih načrtih. Gozd je pomemben, pogosto nepogrešljiv sestavni del krajine. Še posebej prihaja to dejstvo do izraza v zaostrenih ekoloških razmerah, kjer gozdovi varujejo sebe, svoja zemljišča, nižje ležeče predele, ali tam, kjer je zelo poudarjena katera koli ekološka funkcija. Gospodarjenje s takšnimi gozdnimi površinami je popolnoma podrejeno zagotavljanju ugodnega stanja posamezne ekološke funkcije. Kot so sporočili z Zavoda za gozdove Slovenije - območne enote Celje, so bili v celjskem gozdnogospodarskem območju varovalni gozdovi izločeni že v okviru osnovnih ureditvenih načrtov. Takrat so bile te površine odmerjene tudi na terenu. Kriterij za opredelitev je bila varovalna funkcija gozda. Dejansko so to površine, na katerih je zaradi ekoloških razmer gospodarjenje zelo težavno ali povsem nemogoče. Z odločbo so bili taki gozdovi prvič opredeljeni v lem 1991 z ureditvenim načrtom za gozdnogospodarsko območje. Z novimi spoznanji o pomenu gozda, kakor tudi z zakonskimi določili, pa postajajo zelo pomembne tudi preostale površine z izjemno poudarjenimi ekološkimi funkcijami. To se nanaša predvsem Farma VETERINARSKA AMBULANTA Podlog 1,3311 Šempeter Telefon, faks: (03) 700 15 75 Dežurna služba: 050 646 202 Ambulantni čas: pon,- pet.: 7.00 - 9.00, 17.00-18.00 sobota, nedelja: 7.00 - 9.00 na površine z izjemno poudarjeno biotopsko funkcijo v kmetijski in urbani krajini Savinjske doline in vzhodno od Slovenskih Konjic, je povedal vodja odseka za načrtovanje pri celjski območni enoti zavoda za gozdove Andrej Strniša. ”Z novo uredbo bo obseg razglašenih varovalnih gozdov razširjen tudi na te površine. V našem gozdnogospodarskem območju, kjer usmerjamo gospodarjenje z gozdovi na skupaj 72.908,77 ha gozdnih površin, je v nov predlog varovalnih gozdov zajetih 3-164,17 ha gozdov.” Kaj pa gozdovi s posebnim namenom? Po določilih Zakona o gozdovih so to tiste gozdne površine, na katerih so izjemno poudarjene socialne funkcije gozdov. Tudi v teh se lastniki srečujejo s prilagojenim režimom gospodarjenja. "V celjskem gozdnogospodarskem območju je največji kompleks površin gozdov s posebnim namenom izločen v okolici mesta Celje. V okviru opredelitve za novo uredbo smo izločili gozdne površine, na katerih je izjemno poudarjena zaščitna funkcija gozdov, teh je 462,37 ha, in pa gozdne rezervate, ki jih je na celjskem območju 217,77 ha. Posebno pozornost posvečamo gozdnim rezervatom, ki so prvenstveno namenjeni raziskovanju naravnih razvojnih procesov v gozdovih. Največ gozdnih rezervatov je v pogorju Boča in Donačke gore, dva pa sta tudi v območju Pohorja, to sta Rogla in Rakovec. Z nastajajočo uredbo bo na teh površinah pričel veljati najstrožji varstveni režim, kar pomeni popolno prepoved poseganja v gozdni ekosistem. Večina gozdnih rezervatov na našem območju je v državni lasti,” dodaja Andrej Strniša. Več informacij je mogoče dobiti na spletni strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (www.gov.si/mkgp/slo/aktualno.php), spletni strani Zavoda za gozdove Slovenije (www.sigov.si.zgs), pa tudi na območni enoti Zavoda za gozdove pri vodji odseka za načrtovanje (03/544 19 64). K. R. DRUŠTVA PODEŽELSKIH ŽENA Spodnje Savinjske doline KGZS Zavod Celje Izpostava Žalec VABILO Zgodba o gojenju jagodičja je tako stara kot vrtnarjenje. Gojenje, obiranje in uživanje lastnega pridelka nudi veliko zadovoljstva. Vsekakor je najprivlačneje zobati jagode neposredno z grma. Toda pojavljajo se vedno nove vrste in sorte različnih slastnih plodov. Ali jih poznamo in kako jih gojimo? Vse o pestrem izboru in gojenju jagodičja nam bo povedala specialistka mag. Darinka Koron s kmetijskega inštituta Slovenije. Predavanje bo v sredo, 10. novembra 2004, ob IO. uri v balkonski sejni sobi v Hmeljarskem domu v Žalcu (Žalskega tabora 1). Vabljeni vsi ljubitelji vrtnarjenja! Jemanje vzorcev zemlje za kemično analizo Jesensko-zimsko obdobje je pravi čas za odvzem talnih vzorcev za kemično analizo. Z njo boste dobili podatke o založenosti vaših zemljišč s hranili. Tako ne boste več gnojili na pamet, pač pa na osnovi dejanskih potreb. Itidi na ta način lahko zmanjšate stroške pridelave, kajti dodali boste le toliko hranil, kot je potrebno. Na travnikih vzamete vzorce zemlje do globine 6 cm, na njivah pa jemljete vzorce iz globine 20-30 cm. Vzorčite lahko s posebno sondo, ki jo zabodete v zemljo, jo zavrtite in izvlečete zemljo. Zemljo, ki se je nabrala v žlebu sonde, s posebnim kovinskim predmetom očistite in daste v vrečko. Količina vzorca iz ene enote rabe (glejte subvencijsko vlogo D-obrazec) je 1 kg. Za en vzorec je seveda potrebnih več vbodov s sondo po celotni površini v obliki črke S ali cikcak. Če nimate sonde, lahko vzorčite z lopato. Vsi, ki boste vzorce jemali z lopato, morate zemljo POGREBNE STORITVE h/art Ropotar, s.p. tel.: 700 It, 85 GSM: 061 613 269 GSM: 06 1 7t,8 90t, StaroVaška ul. 12, Šempeter DetoOni čas: od 00. do 26. ure JKOPLESKARSTVO /HN um m \STICNIH FASAD Herman Albin Soseska 12, 3312 Prebold Tel.: 031705 30 52 Faks: 03/705 30 51 najprej premešati v vedru in nato odvzeti 1 kg premešanega vzorca tal za analizo. Pri vzorčenju se izognite robovom in morebitnim pregno j enim delom enot rabe. Na ta način boste zagotovili povprečen vzorec. Vsak vzorec mora biti opremljen z naslednjimi podatki: ime in priimek lastnika, točen naslov, ime parcele, kultura, globina odvzema in želene analize. Tako opremljen vzorec oddate v ustrezen laboratorij. Osnovna kemična analiza zemlje zajema določitev kislosti (vrednosti pH) in podatek o količini rastlinam dostopnega kalija in fosforja. Če ste se odločili za integrirano pridelavo poljščin, vam morajo v laboratoriju določiti tudi količino organske snovi in magnezija. Na osnovi rezultatov kemičnih analiz vam bomo lahko izdelali gnojilni načrt za vašo enoto rabe. Vsi, ki ste se odločili za integrirano pridelavo poljščin (SKOP - IPL), pa ne pozabite na kontrolo dušika v tleh (vsaj N03-N) po spravilu pridelkov na 10-odstotnem deležu števila njiv, na katerih pridelujete glede oskrbe z dušikom zahtevnejše poljščine (koruzo, pšenico, hmelj ...). Te analize po predhodnem dogovoru delamo tudi na sedežu kmetijske svetovalne službe v Žalcu (cena analize 1000 sit). KGZS, Izpostava Žalec EU STANDARDI ZA KMETIJSTVO UKREPI: 1. VARSTVO OKOLJA 2. VARSTVO RASTLIN 3. VARSTVO PRI DELU 1. VARSTVO OKOIJA: • urejena gnojišča in gnojne jame s kapacitetami skladiščenja za 6 mesecev, • gnojenje kmetijskih površin samo na podlagi analize tal in gnojilnega načrta, • presežek živinskih gnojil nad 2,5 GVŽ/ha KZU mora kmetija porabiti na naslednje načine: oddati s pogodbo drugemu lastniku KZU ah predelati in v različnih oblikah prodati na trgu ah jih odstraniti v skladu s predpisi o ravnanju z odpadki. Način vlaganja: • izvajanje ukrepa (na obrazcu K-l-Popisni Ust za EU standard Nitratna direktiva), • prilagajanje ukrepu (na obrazcu K-l - Popisni Ust za EU standard Nitratna direktiva, K-2 - Potrdilo o prejemu sredstev iz občinskega proračun, K-3 -Sporočilo o zaključku investicije za ukrep - podpora izvajanju EU standardov na kmetijskih gospodarstvih, na obrazcu K - Zahtevek za plačila za ukrep - podpora izvajanju EU standardov na kmetijskem gospodarstvu za leto 2004). 2. VARSTVO RASTLIN: • opravljen tečaj za FFS, • testirana škropilnica z veljavno nalepko, • ustrezno skladiščenje FFS, ustrezni prevozi FFS, ustrezna priprava brozge, čiščenje naprav in posode, osebna varovalna oprema, ravnanje z ostanki in embalažo. Način vlaganja: • izvajanje ukrepa (na obrazcu K - Zahtevek za plačila za ukrep -podpora izvajanju EU standardov na kmetijskem gospodarstvu za leto 2004). Obvezne priloge: • kopija potrdila o pridobitvi znanja o varstvu rastiin za izvajalce ukrepov z vpisano številko KMG-MID, • kopija poročila o pregledu naprave za nanašanje FFS. 3. VARSTVO PRI DELU: • pridobljena izjava o varnosti z oceno tveganja za delo na kmetiji, • opravljen tečaj iz varstva pri delu, • opravljeni zdravniški pregledi, • zagotoviti preglede in meritve delovnega okolja, • zagotoviti nadzor, testiranje in meritve delovne opreme in pripomočkov. Način vlaganja: • izvajanje ukrepa (na obrazcu K - Zahtevek za plačila za ukrep -podpora izvajanju EU standardov na kmetijskem gospodarstvu za leto 2004). Obvezne priloge: • kopija izjave o varnosti s podatki o strokovnem delavcu in organu s številko dovoljenja za delo ah kopijo izjave o varnosti s fotokopijo potrdila o opravljenem strokovnem izpitu iz varnosti in zdravja pri delu s številko spričevala, • kopija dokazila o usposobljenosti za varno in zdravo delo za vsakega delavca, • kopija potrdila službe medicine dela o zdravstveni sposobnosti za opravljanje kmetijske dejavnosti za vsakega delavca, • kopija potrdila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije o vključitvi v obvezno zdravstveno zavarovanje za vsakega delavca. Vloge lahko posredujete do 31. decembra 2004 na Agencijo za kmetijske trge in razvoj podeželja, Dunajska 160, 1000 Ljubljana. KGZS, Izpostava Žalec SAVINJSKA VETERINARSKA POSTAJA, d. o. o„ ŽALEC Celjska cesta 3/a, Žalec Telefon: 03/713 20 50, 713 20 52, mobitel dežurni: 041 616 786 24 UR NASVETI IN NAROČANJE OBISKOV: PONEDELJEK - SOBOTA od 7. do 9. ure, NEDEUA IN PRAZNIKI od 7. do a ure. AMBULANTA ZA MALE ŽIVALI: DELOVNI ČAS: PONEDELJEK - PETEK: od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure, SOBOTA od 8. do 11. ure. IZPOSTAVA VRANSKO telefon: 03 / 703 34 90 Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 9. ure. IZPOSTAVA POLZELA telefon: 03 / 703 34 80 Mali oglasi / Informacije oktober2004 MALI OGLASI V Savinjski dolini kupim starejšo hišo ali manjšo kmetijo. Takojšnje gotovinsko plačilo. Tel.: 041 454 999- CIPRESE SMARAGD in NAVADNE ZA ŽIVO MEJO ugodno prodam. Tel.: 041 317 588. Hiter tempo življenja, stres, skrbi, vse to teži k temu, da je dobro narediti nekaj zase. V kolikor se želite naučiti SPROSTITVENIH TEHNIK IN HATHA JOGE, vas vabimo, da se nam pridružite v centru Žalca. Pokličite: 041 469 095 (Darja), 041 708 734 (Rudi). STANOVALA - PRODAM Mariborsko Pohorje - Bolfenk, nov opremljen apartma, 48 m2. Inf. tel.: 03/713 26 00. Celje - Glazija, novo dvosobno GARANT, d. d., POLZELA Industrijska prodajalna POLZELA tel.: 03/703 71 30, 703 71 31 UGODNO V NOVEMBRU SESTAVLJIV PROGRAM ZA OPREMO DNEVNIH SOB - OLJKA Znižanje cen regalov iz programa G-2000 Ugodna ponudba kuhinj PAMELA, spalnic KAJA in regalov za opremo dnevnih sob OLJKA z dostavo in montažo 30 % popust na 1. generacijo kosovnega pohištva (pisalne mize, računalniške mize, omarice za čevlje, video omarice, klubske mize) Ugodna in pestra ponudba otroških in mladinskih sob NAVDUŠENJE OB SLOVENSKI KAKOVOSTI! Delovni čas prodajalne: od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. Informacije po tel.: 03/703 71 30, 703 71 31, E-mail: info@garant.si Internet: www.garant.si GARANT « POHIŠTVO ZA VAŠ stanovanje, 84,28 m2. Inf. tel.: 03/713 26 00. Velenje - Foitova, trisobno obnovljeno stanovanje, 71 m2. Inf. gsm: 051 807 009- POSLOVNI PROSTORI V najem oddamo pisarniške, proizvodne, skladiščne, sejne prostore na Hmeljarski ulici v Žalcu, različnih velikosti v skupni izmeri do 9000 m2. Inf. tel.: 03/713 26 00. V Celju oddamo v najem dve opremljeni pisarni, velikost 10 m2. Inf. tel.: 03/713 26 00. Trgovine z gradbenimi materiali sam éJoa J UK A S ISO 9002 PRODAJNI CENTER LATKOVA VAS TRGOVINA NAZARJE Tel.: 03 570 22 50, 03 570 22 53 Tel.: 03 839 41 90, 03 839 41 91 Faks: 03 570 22 51 Faks: 03 839 47 72 VSE ZA GRADNJO IN OBNOVO NA ENEM MESTU VAM NUDIMO VSE - OD TEMELJEV DO STREHE: zidake, armaturne mreže, betonsko železo, cement, apno, malte, hidro in termo izolacije, betonsko galanterijo, barve, lake in premaze, keramiko, kopalniško opremo, fasadne sisteme, stavbno pohištvo, vse vrste kritin, električno in ročno orodje, opremo za gradbeništvo, elektro in vodovodni inštalacijski material, vrtičkarski in kmetijski program. Prodaja tehničnih in gospodinjskih plinov STORITVE GRADBENEGA INŽENIRINGA IZVAJANJE VSEH VRST GRADBENIH IN VZDRŽEVALNIH DEL RAČUNALNIŠKO PROJEKTIRANJE KOPALNIC Z IZVEDBO V salonu keramike širok izbor keramike in kopalniške opreme Prodaja Schiedel dimnikov z montažo po ugodnih cenah Ugodna ponudba izdelkov iz vinogradniškega kletarskega programa in posod za spravilo kmetijskih pridelkov. Dostava na dom, ugodni bančni krediti, plačilo na odlok preko trajnika. Kartica zvestobe vam prinaša popuste in številne druge ugodnosti. Prodajna akcija skupine Dtopdom od 15.10. do 6.11.2004, več kot 100 izdelkov po zelo ugodnih cenah. v SAM-u NISI NIKOLI SAM! TEHNIČNA TRGOVINA - SERVIS, d.o.o. te/, trgov °tOV^e ^'3310 Žalec (obvoznica Žalec nasproti Pe*r°'^ . 56 9 ' 'na: 713 34 50, 52. faks: 713 34 54, servis: 713 3 delov ure 15 ni do cas od od do sobota 20 LIKALNIK BOSH TDA1302 j_ • LIKANJE S PARO ALI BREZ • BARVA BEL0/ZELENA • 1200 W . - RADIATOR PREMIERE 1507 • 1500 W GLASBENI STOLP SONY MHC RG330 • PREDVAJA CD; CD-R; CD-RW; MP3 • DALJINSKI UPRAVUALEC • IZMENJALEC ZA 3 CD • DVOJNI KASETOFON ZAMRZOVALNA SKRINJA FHE 30B GORENJE • NETO PROSTORNINA 3071 • ODEBELJENA IZOLACIJA • ROČNO 0DTAUEVANJE VGRADNA PECICA B 9000E GORENJE •TELESKOPSKA VODILA • HLADILNI VENTILATOR • EK0CLEAN EMAJL VGRADNI POMIVALNI STROJ GVI6530 GORENJE • 12 POGRINJKOV • POPOLNOMA VGRADNI • 5 PROGRAMOV POMIVANJA •POPOLNI AQUA STOP ZAMRZOVALNA OMARA F 6311W GORENJE • NETO PROSTORNINA 274I • 3 PROSTORI ZA HITRO ZMRZOVANJE • ROČNO ODTAUEVANJE I - I STEKLOKERAMICNA PL0SCA ECT 68 C-HL GORENJE • SENZORSKO KRMILJENJE • BRUŠEN ROB • HI-LIGHT GREI »EN ROB 1*3' oktober2004 Kronika Mar prav zares odšel je tja, v neznano? Kako je mogel, ko smo mi še tu...? Nositi moramo vsak svojo rano, molče, da mu ne^zmotimo miru. (S. Makarovič) ZAHVALA Za vedno nas je zapustil SLAVKO ARTELJ iz Marija Reke (20. 2. 1946 - 10. 10. 2004). Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani in v velikem številu počastili njegov spomin. Hvala za vse darovano. Zena Nani, sinova Matej in Jure z družinama V SPOMIN JOŽETU MATKU iz Miklavža pri Taboru Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. Ni več tvojega smehljaja, le delo tvojih pridnih rok ostaja... Leto dni v grobu spiš, a v naših srcih še vedno živiš. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke. Vsi tvoji Odšel si, kakor tiha reka, a spomini nate ostajajo in spremljajo človeka. V SPOMIN JANEZU ROGLU - ŽANI JU iz Griž (13. 1. 1935 - 23. 10. 2003) Hvala vsem, ki mu poklonite trenutek časa in z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Vsi njegovi Kje si žena, mati naša, kje je mili tvoj obraz, kje je roka tvoja, ki skrbela je za nas...? ZAHVALA V 74. letu starosti je za vedno zaspala naša ljubljena žena, mamica, stara mama, babica, sestra in tašča ELČKA DERČA iz Trnave 35. V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato smo iskreno in iz srca hvaležni vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, gospodu župniku in vsem ostalim, ki so nam tako ali drugače stali ob strani, nam pomagali, darovali in nas tolažili s prijazno besedo. Skupaj jo bomo ohranili v najlepšem spominu. Žalujoči: vsi njeni Prazen dom je in dvorišče, zaman oko te naše išče. r 1» Ni več tvojega smehljaja, le trud in delo tvojih rok ostaja. w "'■Jb- ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 58. letu starosti zapustil dragi mož, oče, brat in stric JANEZ ZAVERLA iz Liboj (11. 2. 1947 - 26. 9. 2004). Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, darovali sveče in cvetje. Zahvala Lovski družini Griže, gospodu Burjami za izrečene besede ob slovesu. Hvala rogistom za odigrane žalostinke, gospodu Mlinariču za ganljive besede slovesa in pogrebni službi Ropotar. Posebno se zahvaljujemo sosedi Ivanki in prijateljici Evi za nesebično pomoč v težkih trenutkih. Žalujoči: žena Mira in sin Boštjan z Brigito Glej, zemlja si je vzeta, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti (S. Makarovič) ZAHVALA ob boleči izgubi drage sestre, tete in sestrične ne; AVA PUH z Gomilskega (& 1.1916 - a 10. 2004). V težkih trenutkih nismo ostali sami. Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalja, darovali cvetje in sveče. Posebna zahvala velja gospodu Janezu Hočevarju za denarno pomoč, Domu starejših občanov Ormož, PGD Gomilsko, sosedom ter vsem njenim prijateljicam, ki so ji v času njene bolezni stale ob strani. Zahvaljujemo se tudi vsem, ki ste nam ponudili kakršno kob pomoč, in vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Hvala. Žalujoči: brat Janko, nečaki Danijela, Karmen in Zvonko z družinama, sestrična Rozina ter bratranec Jože Povsod vaju duša čuti, ne vidi vaju oko... V SPOMIN TONČKI « IVANU (15. 1. 1925 - 13. 5. 2003) (29. 7. 1933 - 24. 10. 2000) PRAŽNIKAR V življenju vama ni bilo lahko, skromno in tiho sta živela, za nas sta delala, skrbela, vsakomur pomagala, želela. Za dobroto vajinih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala, in spomin edini, ki ostane močan nad vsem, in to je le privid resnice. Hči Saša, mož Milan, vnukinja Špela in vsi, ki so vaju imeli radi in spoštovali. POGREBNA SLUŽBA in CVETLIČARNA MORANA Aleksander Steblovnik s.p., Parižlje 11 c, Braslovfie TEL 03 700 06 40 Zaman bil je tvoj boj, zaman bilo je vse trpljenje, bolezen bila je močnejša kot življenjsko hrepenenje. ZAHVALA Ob izgubi drage mame, tašče, babice prababice in tete MARIJE JUG, roj. ŠILIH, iz Žalca, Cesta Žalskega tabora, (la 4 1916 -10. 10. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekali sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Hvala tovarni Juteks za poklonjen venec, griškemu pevskemu zboru za podarjene sveče in Mestni skupnosti Žalec - gospodu Kisovaiju. Posebna zahvala Savinjskemu oktetu, patru Jožetu za lepo opravljen cerkveni obred in sveto mašo, pogrebni službi Ropotar in družini Iva Juga, ml., za posebno skrb. Žalujoči: vsi njeni Oh, kako boli, ko vidiš, kako iz dneva v dan usihajo življenjske moči. To veš ti in vemo mi, ki smo bili s tabo vse trpeče dni. ZAHVALA Ob smrti naše predrage VIKTORIJE SMIGOC iz Pariželj 72 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej se zahvaljujemo družinam Lenovšek, Irmančnik, Krbavac, gospodu Janezu Božiču, kolektivu Tovarne nogavic Polzela, njihovemu govorniku za ganljiv govor ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih slovesa stali ob strani. Družini Smigoc in Cafuta Ptice pojejo, ker ne znajo jokati. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice, prababice in sestre FANIKE MARINC iz Prebolda (10. 2. 1915 - 27. 9. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli ustna in pisna sožalja, darovali cvetje, sveče, za svete maše, dar za cerkev ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Posebno hvaležnost izražamo družini Draksler za vse lepe trenutke, ki so jih delili skupaj z njo, in za ganljiv govor ob slovesu ter gospe Pavli Mlakar. Hvala njenim iskrenim prijateljicam. Zahvaljujemo se dr. Kovačeviču in patronažni sestri Martini za pomoč. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred, cerkvenemu zboru za lepo petje v cerkvi in pevcem za odpete žalostinke, govorniku in pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej še enkrat HVALA. Hvala Ti za Tvoje veselje, dobroto in močan duh, ki bo živel v nas. S spoštovanjem in ljubeznijo vsi njeni Kronika oktober2004 Prižiga se luč spomina, v srcu ostaja tiha bolečina. Ko gledamo naokrog, povsod so sledovi tvojih pridnih rok. V SPOMIN Mineva žalostno leto, odkar si nas za vedno zapustil, dragi mož, ati, dedi, svak in stric STANKO VIDMAJER (1. 5. 1927 - 13. 10. 2003). Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke. Žalujoči: vsi njegovi Pridnost, poštenje, trpljenje tvoje je bilo življenje. Upanje z ljubeznijo do nas za boljä čas vodilo za vse nas. Hvala ü za vse, kar za nas storila si ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in sestre JOŽEFE N IK1 LAVŽIN iz Vrbja (L a 1922 - 12. 10. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem ter kolektivoma ELEKTRO Šempeter in CRing Šempeter, ki ste se poklonili njenemu spominu, darovali cvetje, sveče in za svete maše, izrazili sožalje in jo pospremili k večnemu počitku. Posebna hvala duhovniku patru Viktorju, pevcem, govorniku, pogrebni službi Ropotar ter dr. Lesjaku in patronažni sestri gospe Urški. Vsem še enkrat hvala. Žalujoči: sin Janko, hčeri Marinka in Jožica z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija JOŽETA ARNŠKA iz Gotovelj (la 1.1920 - 4 9. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za ustno in pisno sožalje ter darovano cvetje, sveče in za svete maše. Hvala gospodu župniku iz Šempetra za opravljen obred, gospodu Drstvenšku za govor ob slovesu, hvala pevcem iz Gotovelj za odpete žalostinke in gospodu za odigrano Tišino. Hvala tudi pogrebni službi Ropotar in sosedoma za nošenje pra-porja. Lepa hvala vsem, ki ste mi v času njegove bolezni stali ob strami. Žalujoča žena Vida in sin Edi z družino ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta BOJANA LAZNIKA iz Zabukovice (28. & 1950 - 26. 9. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sostanovalcem, sosedom in znancem. Hvala PD Zabukovica, Društvu invalidov Žalec, Kolesarskemu društvu Trbovlje, judo klubu Sankako Celje, dijakom ŠC Celje (razreda S-2c in G-2c) z razredničarkama, ki so ustno izrazih sožalja, darovali cvetje in sveče. Hvala govorniku, pevcem in izvajalcem Tišine, pogrebnima zavodoma Morana in Strahovnik, duhovniku za opravljen obred ter vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Žena s sinovoma Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, ni več tvojega nasmeha, utihnil je tvoj glas. A vsepovsod ostajajo sledi tvojega dela. V SPOMIN & novembra bo minilo prvo leto, odkar smo se za vedno poslovili od tebe, dragi mož, ati in dedi VLADO GORIŠEK iz Žalca. Hvala vsem, ki se ga spominjate. Žena Vida in vsi njegovi Odšel si tja, kjer ni gorja ne bolečin, kjer zdaj uživaš večni mir. V SPOMIN 17. oktobra je minilo žalostno leto, odkar je za vedno utihnilo tvoje od bolečine utrujeno srce, dragi mož, ata in dedi MILAN POTOČNIK s Ponikve pri Žalcu. Hvala vsem, ki se ga radi spominjate in obiskujete njegov grob. Njegovi: žena Marjeta in sin Milan z družino Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki hudo boli ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube žene, mame in babice VLADIMIRE STAKNE iz Letuša 82 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, bivšim sodelavcem ter znancem za izraženo sožalje, darovano cvetje, sveče in svete maše in vsem, ki ste nam kakor koli pomagali v težkih trenutkih. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se pevcem za odpete žalostinke, gospe Ani Mariji iz Velenja za lajšanje bolečin, govorniku za besede slovesa in pogrebni službi Morana. Iskrena hvala še enkrat vsem, ki ste z nami delili bolečino. Žalujoči: mož Stanko in hčerka Stanka z družino Ni te več med nami Nihče tvojega glasu ne sliši Bolečine hude si prestal, zdaj boš tiho, mimo spal, a v naših srcih za vedno boš ostal ZAHVALA Ob boleči izgubi moža, očeta, starega očeta, pradedka, brata in tasta JOŽETA GOVEJŠKA iz Pongraca (9. a 1930 - 21. 9. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki ste ga pospremili na zadnji poti, nam izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna zahvala osebju koronarnega oddelka bolnišnice Celje, ki so mu pomagali in ga vzpodbujali v zadnjih urah njegovega življenja. Lepa hvala tudi gospodu župniku za opravljen obred, gospodu Dušanu Banku za poslovilne besede, pevcem kvarteta Idila, godbi na pihala Zabukovica ter gospodu za odigrano žalostinko. Hvala pogrebni službi Ropotar, nosilcu prapora, Krajevni skupnosti Griže in gospodu Francu Britovšku. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi Zahvale za novembrsko številko Utripa sprejemamo v uredništvu Utripa Savinjske doline do petka, 19. novembra, tel.: 712 12 80, faks: 712 12 76. Uredništvo je v Domu II. slovenskega tabora Žalec (Kulturni dom), Aškerčeva 9/a, Žalec. Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala, in večno lep spomin na te. ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage APOLONIJE ČRETNIK z Brega pri Polzeli 5(Va (& 2. 1918 - 15. 10. 2004) se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, iskrenim prijateljem in Tovarni nogavic, d. d., Polzela. Zahvala tudi vsem in vsakemu posebej za darovano cvetje, sveče in svete maše. Iskrena hvala osebju Splošne bolnice Celje - gospe dr. Manci Podlesnik Šoštarič in gospodu dr. Cukjatiju. Prav tako zahvala gospodu dekanu Jožetu Kovačecu in gospodu župniku Stanku Celcu za opravljen obred, gospe Dorici za poslovilne besede, pogrebni službi Morana, pevcem, trobentaču za odigrano Tišino, nosilcem prapora in vsem, ki so jo pospremili k večnemu počitku. Žalujoči: hči Ida, vnukinja Ida in ostalo sorodstvo V SPOMIN LEOPOLDU RANCIGAJU z Brega pri Polzeli (6. 10. 1944 - 19. 8. 2000) Zdaj ne trpiš več, dragi, zdaj počivaš. Kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opuščen za nas, odkar te več med nami ni. Hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu in prižigate sveče. Njegovi: žena Ida, hči Ida in ostalo sorodstvo Tvoje srce je omaggio, tvoj dih je zastal, a spomin nate bo za vedno ostai ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega očeta in dedija JANEZA ZAJCA iz Založ 41, Polzela (30. 8. 1929 - 23. 9. 2004) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in za svete maše, nam ustno in pisno izražali sožalje ter nam v težkih trenutkih kakor koli pomagali. Vsem in vsakomur še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sin Janez z družino Oktober2004 Zanimivosti Športne površine v vseh vaseh in naseljih Najboljši po programu IPO-I Kinološko društvo Pluton je v začetku tega meseca na svojem poligonu na Ložnici pripravilo regijsko tekmovanje šolanih psov. Tekmovanje je bilo posvečeno prazniku občine Polzela. Vodja tekmovanja je bil predsednik društva Radovan Viđali, ki je povedal, da so bili z udeležbo na tekmovanju zadovoljni, saj je bilo prijavljenih 52 psov oziroma njihovih vodnikov, nekaj tudi iz tujine. Po programu IPO-I je prvo mesto dosegla Maša Zalar iz KD Ljubljana s psom Žilom, po programu IPO-II je zmagal Sejad Hajlovac z Ronom Polluxom (ŠK Celje), v IPO-III je bil prvi Mirko Flere iz KD Ljubljana s psico Bo v. Rotenmilan, po programu ISP-A je zmago slavil Dominik Hrovat iz KD Zg. Savinjske doline s psico Ajšo, po programu ISP-B-BH, kjer je bila konkurenca najmočnejša, pa je zmagala Duška Bučer iz SKD Celeia s psom Bellfast v. d. Našel, drugo in tretje mesto pa sta si razdelila Bojan Klančnik iz domačega KD Pluton s psico Zvezdo in Franc Grabler s psom Bartos Tibomemet Bo iz KD Trbovlje. K. R. Darovi narave Pred kakšnim mesecem je narava obdarila hlev Žoharjevih iz Šešč pri Preboldu. Nemalo so bili presenečeni, ko so prišli v hlev, kjer je skrbna mati svinja skotila kar sedemnajst mladičev. Veliko skrb so posvetili temu, da bi ves zarod ohranili pri življenju; krmili so jih ločeno, tudi na otroški cucelj. Izkazalo pa se je, da ima narava vedno svoj prav. Na koncu jih je preživelo le dvanajst, toliko kot lahko pričakujemo, da jih bo ob normalnih pogojih preživelo. M. Železnik Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, Zdravstveni dom dr. Jožeta Potrate Žalec in Atletski klub Žalec so v soboto dopoldne v sklopu aktivnosti ob tednu vseživljenskega učenja na atletskem stadionu v Žalcu pripravili Cooperjev test hoje na 2 kilometra. Namen testa je, da vsak udeleženec ugotovi, v kakšni telesni pripravljenosti je. Testa se je udeležilo 90 občanov, večinoma starejših. Kot je povedal Uroš Vidmajer iz Zavoda za kulturo šport in turizem, so bili z udeležbo na tem prvem testu, glede na izredno slabo vreme v prejšnjih dneh zadovoljni, v prihodnje pa predvidevajo po dva takšna testa letno, tako da bo naslednji spomladi prihodnje leto. T. Tavčar Prijeten izlet Območno združenje ZZB NOB je organiziralo zanimiv izlet, ki so se ga udeležili zlasti kondicijsko dobro pripravljeni člani. Za zniževanje povprečne starosti udeležencev pa je poskrbelo tudi nekaj njihovih vnukov. Pisana druščina si je najprej ogledala Snežno jamo. S pomočjo vodnika so podzemni svet spoznali v vsej njegovi lepoti in prisluhnili glasbi, ki jo je na kapnike zaigral njihov vodnik. Poseben, čaroben občutek so ogledu jame dajale tudi karbidne svetilke. Po ogledu jame so se po prijetni poti preko planine Arte podali na planinsko kočo na Loko. Udeleženci izleta so se naužili tako podzemnega kot nadzemnega na- ravnega bogastva in si napolnili pljuča s svežim jamskim in gorskim zrakom. Ob odhodu z Raduhe so se slikali pri veliki skali v podnožju planinske koče, ki se je bog si ga vedi kdaj prikotalila v ta prostor in tukaj ostala kot zanimiv kraški osamelec. D. N. Udeleženci izleta ogradili z visoko ograjo. Poleg tega so postavili klopi in uredili okolico. Investicija je občino stala dober milijon in pol tolarjev, kar pa ni veliko v primerjavi z namembnostjo in zadovoljstvom vseh, ki to igrišče uporabljajo. Ob slovesni predaj igrišča je župan Vinko Debelak mladim nogometašem, ki jih v tem blokovskem naselju ne manjka, izročil nove mreže za gole. Mladi pa so mu v znak hvaležnosti izročili nogometno žogo. Sledila je tekma ob odprtju igrišča, na katerem so se med sabo pomerili svetniki občine in nogometna ekipa blokovnega naselja. Zmagah so slednji, kar je še dokaz več, koliko jim to igrišče pomeni. V nadaljevanju pa se je zvrstilo še več tekem med mlajšimi selekcijami. Srečanje je bilo popestreno tudi z družabnimi igrami, med katerimi je bilo nadvse atraktivno vlečenje vrvi. Tokrat so bili močnejši svetniki, ki so se tako ’’maščevali” za poraz v nogometu. Šolani psi tekmovali Cooperjev test Med udeleženci je bih tudi precej žensk. Mladi rod nogometašev iz blokovnega naselja Na zelenici. V občini Prebold se lahko pohvalijo s pestrim športnim udejstvovanjem občanov. K temu nedvomno prispevajo tudi urejene športne površine, ki jih imajo tako rekoč v vseh vaseh občine in na različnih lokacijah v samem Preboldu. Prejšnji mesec so slovesno predah namenu tudi obnovljeno nogometno igrišče v blokovskem naselju Na zelenici. Igrišče so s treh strani Ekipa svetnikov z županom, ki je sicer klonila v nogometu, a bila zato uspešnejša pri vlečenju vrvi. določeno poveljniško mesto od koder se usmerja vodenje intervencije. Domače društvo in PGD Prebold sta za gašenje najprej uporabljala vodo iz gasilskih cistern, potem pa so vodo črpali po verižnem sistemu iz potoka Kolje. Operativno - taktična vaja ’’Coljava 2004”, katere elaborat sta pripravila Boris Golavšek in Zvone Romih, je zelo dobro uspela. To sta na analizi vaje ob zaključku potrdila tudi predsednik in poveljnik GZ Prebold Jože Veber in Branko Verk. Čestitke za dobro opravljeno nalogo je gasilcem izrekel tudi župan občine Prebold Vinko Debelak, ki je ob tem poudaril pomen nenehnega usposabljanja, saj je le tako mogoče pričakovati učinkovite intervencijske posege, kakršnega so prikazali tudi na tej osrednji vaji, na kateri je sodelovalo 78 operativnih gasilcev iz sedmih gasilskih društev GZ Prebold. D. Naraglav Gasilci ’’gasili” v Matkah V mesecu požarne varnosti je Gasilska zveza Prebold tudi letos izvedla osrednjo operativno - taktično vajo, in sicer na domačiji Uplaznikovih v Matkah. Namen vaje ’’Coljava 2004” je bil preveriti usposobljenost in opremljenost operativnih enot GZ Prebold za posredovanje ob večjem požaru. Po predpostavki vaje je pri spravilu krme prišlo na elektromotorju puhalnika do požara. Požar se je razširil na gospodarsko poslopje kmetije, zaradi močnega vetra pa še na stanovanjsko hišo, kozolec in silose. Lastnik kmetije je o požaru obvestil Regijski center za obveščanje in alarmiranje, ki je aktiviral PGD Matke in PGD Prebold - Dolenja vas - Marija Reka. Vodja intervencije je po prihodu na kraj požara in ogleda stanja zahteval, da RECO odredi aktiviranje še preostalih društev v GZ Prebold, Elektro Celje in Policijo. Po prihodu na prizorišče požara gasilske enote postopajo po navodilih vodje intervencije. Že takoj na začetku intervencije pa je evakuirana živina, odrejena zapora ceste in Z osrednje vaje GZ Prebold Utrip Savinjske doline, naslov uredništva- Aškerčeva 9/a, (Dom D. slovenskega tabora), 3310 Žalec, telefon: 03/712 12 80, telefaks: 03/712 12 76, elektronska pošta zkst.utrip@siol.net; nenaročenih tekstov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo, izdajatelj: Zavod za kulturo, šport in turizem Žalec, odgovorna urednica Ksenija Rozman, člani uredniškega odbora: Lojze Posedel, Ferdinand Haler, Jože Meh, Roman Virant, Ivan Jošt, Januš Rasiewicz, Tatjana Žgank - Meža, Rajko Cestnik, Ksenija Rozman; uredništvo: Darko Naraglav, Tone Tavčar, Ksenija Rozman, tajnica uredništva: Marija Cilenšek, lektorica: Nina Markovič, tehnični urednik: Marginalija -Vasja Knapič, oblikovanje in prelom Marginalija - Darinka Knapič, tisk: Delo TČR, d.d., Dunajska 5, Ljubljana, naklada: 14.000 izvodov, cena časopisa je 350 SIT.