606 M. DRNOVŠEK: ODMEVNOST TBUNKOVE KNJIGE »-AMERIKA . . .« - 606—609 
M a r j a n f D r n o v š e k 
ODMEVNOST TRUNKOVE KNJIGE »AMERIKA IN AMERIKANCI« 
V LETIH 1912—1913 
V Širokem valu evropskih izseljencev, ki so v drugi polovici 19. stoletja, tja do 
prve svetovne vojne, zapuščali staro domovino v nadi, da najdejo boljši kos kruha 
y Ameriki, so bili vtopljeni tudi slovenski izseljenci, maloštevilni v odnosu do odha­
jajočih iz velikih evropskih narodov, vendar mnogoštevilni za majhen slovenski na­
rod. Poznavalci ocenjujejo, da je pred prvo svetovno vojno zapustilo naše kraje okoli 
280.000 ljudi, in sicer največ iz Kranjske. To je bil največji eksodus slovenskega na­
roda v njegovi zgodovini. 
V letu, ko se je na svoji prvi vožnji iz Evrope v Amerikoipotopil Titanic (aprila 
1912), ki je v podpalubju prevažal evropske izseljence, med njimi tudi Slovence, in 
v letu, ko je izšla povest Jakoba Alešovca ,Ne v Ameriko!', je začel Jurij Matej Trunk, 
župnik pri Sv. Križu v Beljaku, v samozaložbi izdajati v 12 zvezkih delo .Amerika in 
Amerikanci', ki je izšla tudi v knjižni obliki v Celovcu z letnico 1912.1 Prvi zvezek 
obsežnega dela je prišel pred bralce v začetku leta 1912. Končna knjiga obsega 608 
strani. Zaradi bogate likovne opreme ilustratorja Ivana Vavpotiča in številnih foto­
grafij je predstavljala izdaja take knjige tudi velik dosežek tiskarne Družbe sv. Mo­
horja v Celovcu. 
Dve tretjini dela je avtor posvetil razvoju severnoameriških držav, njihovemu 
političnemu, »duševnemu in socialnemu« življenju in gospodarstvu, zadnjo tretjino pa 
priseljevanju Slovencev ter njihovemu življenju in delu v novi domovini. Zadnji dve 
poglavji je namenil prikazu zgodovine slovenskih naselbin in znamenitim, v Ameriki 
živečim Slovencem. Trunk je Ameriko obiskal štirikrat v letih 1909—1911, ko si je 
nabral vtise o deželi.2 2e na prvih dveh obiskih (pomladi 1909 in od oktobra 1909 do 
aprila 1910) mu je rojila po glavi misel, »-da bi o Ameriki kaj napisal«, kot pravi v 
Spominih, vendar šele tretje in predvsem četrto potovanje, (maja 1911 in jeseni istega 
leta) sta bila najpomembnejša za nastajajoče delo: »...Zanimanje za Ameriko se je 
osredotočijo okoli spisa.«3. Ker je imel avtor živ stik z izseljenci in njihovo novo do­
movino in ker je knjiga izšla v letih najhujšega izseljevanja Slovencev v Ameriko, so 
njegova spoznanja toliko bolj zanimiva danes, ko jo vzamemo v roke tudi kot svoje­
vrsten vir raziskovanja izseljenske zgodovine pred prvo svetovno vojno* Knjiga se 
tekoče bere, saj jo je pisala vešča roka ne samo poznavalca teme, temveč tudi po­
ljudnega pisanja. 
Komu je bila Trunkova knjiga namenjena? Izšla je v času, ko je bilo izseljevanje 
množično in so se država in mnogi posamezniki zavedali negativnosti tega pojava. 
Številni slovenski javni delavci, npr. Krek, Adlešič in drugi, so se zavedali tragičnosti 
odhajanja, predvsem mladih slovenskih moči, čez «-lužo«. Časniki so objavljali svarila 
pred izseljevanjem, izšlo je nekaj brošur z navodili za izseljence, kot npr. Sušteršičev 
,Pouk rojakom Slovencem' (Jolliet, 1903) in .Kažipot za izseljence' (Ljubljana, 1904) in 
v Ljubljani je bila leta 1907 ustanovljena podružnica avstrijske Družbe sv. Rafaela, ki 
je pomagala izseljencem s praktičnimi napotki za pot in podobno. Trunk se je za­
vedal resnosti izseljevanja, zato je v uvodu zapisal: »...Zaradi tega spisa naj bi no­
ben Slovenec po nepotrebnem ne zapuščal domovine in se podal čez morje. Kdor pa 
misli, da že mora iti, naj iz spisa spozna deželo, v katero se podaja...«. 
Knjiga je bila torej namenjena bodočim izseljencem, da bi bolje spoznali Ame­
riko, o kateri so med ljudmi krožile razne zgodbe o bogatenju na hiter in lahek način, 
o deželi, kjer se cedita med in mleko in ležijo dolarji kar po cestah. Realnost je bila 
trpka, saj so se mnogi slovenski fantje s podeželja, navajeni življenja na prostem, 
v Ameriki zaposlili v rudnikih in tovarnah. In ne samo njim, knjiga je bila name­
njena tudi ameriškim Slovencem, saj je Trunk zapisal v Spominih o svojem prvem 
potovanju: »...Dosti je tu naših, ki še niso nehali biti Slovenci, ostali so v kulturnih 
stikih s staro domovino...«. V .Ameriškem družinskem koledarju 1928' je v članku 
.Slovenske knjige in brošure, ki so izšle v Ameriki' avtor Frank Zaitz uvrstil Trun-
kovo knjigo .v ta seznam z utemeljitvijo: »... To sicer ni ameriška knjiga. Njen ured-
1 Trunk Jurij Mate] (1870—1973), borec za pravice koroških Slovencev, pisatelj. Izseljenski 
zgodovinar In časnikar (glej SBL, 23. zvezek, Ljubljana 1982, str. 226—227). 
„ . . ° t e n Y415111 3 e P!sal v celovškem ,Miru' : Jurij Trunk, Iz popotne torbe (V Ameriko), 1909/ St. 40—48, 1910/št. 1—5. 
» J. Trunk, .Spomini', Celje 1950, str. 45. 
4 Podobno delo je leta 1925 napisal Jože Zavertnik z naslovom: .Ameriški Slovenci. Pregled 
splošne zgodovine Združenih držav, slovenskega naseljevanja in naselbin In Slovenske narodne 
podporne jednote'. Delo je izšlo v Chicagu. 
- ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 . 4 607 
nik je prišel v Ameriko s posebnim namenom, da jo spiše in potem se je vrnil ter jo 
Izdal» na Slovenskem. Ker je namenjena predvsem ameriškim Slovencem in piše o 
njih, jo tu omenjamo.« 
In kakšna je bila prodaja knjige? Omenili smo že, da jo je izdal v samozaložbi, 
kar je pomenilo za izdajatelja velik finančni podvig in hkrati tveganje glede prodaje. 
Tudi kupce je zbiral sam z novicami o izdaji prvega zvezka v številnih slovenskih 
časnikih, ki' so vsebovale ' tudi povabilo k naročilu z njegovim polnim naslovom, 
možno, pa jo je bilo naročiti tudi po knjigarnah. Cena posameznega zvezka je bila za 
Evropo 1 krona, za Ameriko 30 centov. Na začetku izhajanja posameznih zvezkov je 
napovedal končno ceno knjige v višini 10 K za Evropo in 3 dolarje za Ameriko, vendar 
je bila končna cena vezane knjige 12,50 K. Tudi Slovenec je opozoril, da je ves pro­
jekt: »...videti ria .prvi pogled drag... v primerjavi z Mohorjevimi in Matičnimi 
knjigami... A če Trunkovo delo.primer jamo z novimi knjigami, ki jih izdajajo nem­
ške tvrdke, bomo,morali pripoznati, da cenejše ne more biti.«5 Glede na Trunkov 
zapis v Spominih, finančnega dobička s prodajo posameznih zvezkov in knjige ni imel, 
čeprav je morebitni pribitek namenil »narodnim potrebam na Koroškem«.8 Razočaran 
je bil že nad odmevom prvih dveh zvezkov, saj se je na platnicah tretjega, ki je iz­
šel maja 1912, pritoževal nad nizkim številom naročnikov, ki iz Amerike ni doseglo 
niti števila 100.7 Nedvomno je bila to tudi posledica izdajanja dela v samozaložbi, saj 
Trunk ni imel dovolj denarja za »Inserate« v časnikih in drugod kot npr. Katoliška 
Bukvama iz Ljubljane, ki je istega leta izdala tudi Alešovčevo ,Ne v Ameriko!' in 
Finžgarjevo ,Pod svobodnim soncem'. Knjigi, posebno slednja, sta bili pogostokrat 
predstavljeni slovenskemu bralcu v obliki oglasov ali krajših tekstovnih prikazov. 
Le kratek zapis v .Slovencu' nam pove, da je Trunkov tekst imel v rokah po­
znavalec slovenske socialne problematike dr. Janez E. Krek, ki: »...je pisatelju dejal, 
da mu je knjiga iz srca pisana!«8. • 
Omenili bomo-odmeve o izhajanju Trunkóvega dela v nekaterih takratnih slo­
venskih glasilih in revijah. V kolikor je katoliški .Slovenec' kar obširno poročal o 
Trunkovem delu, je bil liberalni ".Slovenski narod' bolj redkobeseden, socialistična 
.Zarja' pa ni namenila knjigi niti skromne omembe. Kljub temu, da so mnogi časniki, 
npr. .celjski .Narodni list' ali ljubljanski ,Dan' s podnaslovom .Neodvisen političen 
dnevnik', imeli rubriko .Književnost* ali .Prosveta' s poročili o novih publikacijah, niso 
poročali o Trunkovi knjigi. Nedvomno je imela svoj pomen tudi nazorska usmerje­
nost, ki nam po-nepopolnem pregledu slovenskih časnikov tistega časa vsiljuje misel, 
da je Trunkova knjiga doživela največji odmev v katoliških listih, manjšega v libe­
ralnih, skoraj nobenega pa v socialističnih glasilih, ki so izhajala leta 1912 in v prvi 
polovici leta 1913. To seveda ni pravilo, saj tudi katoliški .Domoljub' ni prinesel no­
bene informacije o Trunkovi-knjigi, medtem ko je Alešovčeva povest ,Ne v Ameriko!' 
doživela.kar tri pohvalna poročila in mnogokratno reklamo v okviru izdaj Katoliške 
Bukvarne iz Ljubljane.9 - • ' 
2e konec januarja 1912 jè'.Slovenec' napovedal Trunkovo delo. Ob izdaji prvega 
zvezka je že podal širši komentar napovedane knjige: »... ki jo slovenska javnost že 
dolgo pogreša in pričakuje. Amerika! Kaj vsebuje za nas ta beseda! Minoli so dnevi, 
ko so drveli ljudje od vseh strani v Zlato Kalifornijo, želeči in upajoči izkopati si kje 
zakladov iz zlatih tal! Ali tok ljudi v nekdaj tako bujno deželo ni prenehal, na­
sprotno, poglobil se je; izkopal si je strugo do naše domovine in od tu teče leto na leto 
potok slovenske krvi tja čez širno morje. Na stotisoče je Slovencev že tam, tisoči in 
tisoči se jim vsako leto pridružijo, iščoči primernega zaslužka, ki jim ga domovina ne 
more vselej in povsod ponuditi. Zanimanje za Ameriko se zbuja povsod, zato je tolike 
hvale vredno, da tudi našemu slovenskemu ljudstvu pove knjiga, kakšna je ta Ame­
rika! Da se našemu ljudstvu opišeta, življenje in delo v daljni tujini, ne da se vabi 
ljudi iz domovine v temno tujo zemljo, marveč le z namenom, da se narod vobče po­
uči in da se zabeleži za zgodovino velezanimiv kulturni pojav naših dni. — G. J. Trunk 
je kot spreten potopisec znan. Na opetovanih obiskih v Ameriki je važnejše stvari 
videl sam in jih zamore iz očigleda opisovati!10 Tako je prvi zvezek predstavil .Slo­
venec', ki je konec junija istega objavil odlomek iz Trunkovega dela o čikašHh klav­
nicah.11 
Tudi katoliški .Gorenjec' ni zaostajal v informacijah o delu na začetku izhajanja, 
saj je o njem poročal kar trikrat, že pred .Slovencem' pa je objavil odlomek o čikaških 
klavnicah.12 Ce vzamemo v roke še ,Mir'. glasilo koroških Slovencev, nas najprej pre-
» .Slovenec-, ät. 57, 9. 3. 1912. 
" Isto. 
7 ,Mir-, št. 20. 18. maja 1912. 
" .Slovenec-, št. 57, 9. 3. 1912. 
» .Domoljub', št. 8 (22. 2. 1912), št. 9 (29. 2.) In St. 14 (4. 4. 1912). 
n .Slovenec', št. 57. 9. 3. 1912. Knliževnost : J. Trunk, Amerika m Amerikanci. 
1 1 .Slovenec, št. 146. 28. 6. 1912. Listek: ,v velikih klavnicah'. 
» O Trunkovi knjigi je poročal v št. 6 (10. 2. 1912), ät. 14 (6. 4.) in v št. 37 (14- 9. 1912), odlo­
mek z naslovom .Velike klavnice' pa so objavlH v rubriki .Gospodarski del v št. 21, 25. 5. 1912. 
608 M. DRNOVŠEK: ODMEVNOST TRÜNKOVE KNJIGE »AMERIKA . . .« 
%vî« Ï?™?JÏÏJÏ ?£** ^™*™' 43- konec februarja, na Trunkovo delo v primer-
i ^ ï f î A Pn oceni drugega zvezka je nepodpisani zapisal: -Svoje 
to delo n î f v ^ ^ l e
e « ^ b a n J U b 0 J 0 S P ? d Pisatelj podal v Šestem zvezku. V s e k a l bo 
t д 1 н Г л ^ ^ c i ^
n e 3 ä - e m U ra2potrivanju o izseljevanju. Samo molčati o izseljevanju 
1Л^Ж.lzse"evaï"a n ? zadržuje, pač pa ima mnogo slabih posledic. Ce bi se bila 
n Ä \ a l a ( ^
e l J r i e . b o l i b r i g a l a i n g a spravila, če ga žVni mogla ustavi« v 
pravi tok, bi bilo izseljevanje vsej državi v večjo korist kakor pa sedaj 5« 
nosr°nW 0 | ÌHh1S? Ä f , k e ™Z% 0 b « n s k a u P r a v a ' - « 3e imela rubriko ,Književ-
«МАГ''1 °Trunkovem d e l u ' б е р ™ je posveea,a veliko 
M ^ P Ä ? v "îaS 2 a n i m a ' к а к Д е п 3 e b n odmev knjige v takratnem revialnem tisku, 
Ki je objavljal ne samo poročila, temveč prave ocene književne bere na Slovenskem 
drMfi»AWWfc? w r t 3 i 'ITS!* 1 ( m , a r c a 1 9 1 2 ) o b j a v " ^ 1 1 0 tednika za leposlovje 
tlilČn ?ŽX -P **?' M , J e Podaril splošna pričakovanja od knjige, ki bo stala avtorja 
S ï « l ^ I Z ^ Ä S * ^ e u g o t a v V a l ocenjevalec, hkrati pa jo je tudi toplo prt-
SÎÏS? ™ ° S S ^ P ? l e g d ™ b n e g a z a P i s a o nadaljnjih izdajah zvezkov je izšla ob-
širna ocena dotedanjega.izhajanja po izdaji devetega zvezka.18 Ocenjevalec P T ie 
, ^ Ä ™ z n a n s t v e n ?s t . vendar hkrati mikavnost podajanja tematike z velikim po-
I ™ P t m Г . . И najširše sloje ljudi. Pohvalil je ureditev dela in originalnost tek-
» 52« «° i î Î S A , d e l a ' k l g o v ? r i ° naseljevanju Slovanov in posebno Slovencev: 
™™üf*!? ' ? h T™nknašim izseljencem podaja, so najboljši...«, s tem, da bo v 
osmem delu avtor zbral še gradivo o zgodovini slovanskih naselbin: »...in mu bo 
zgodovinopisec slovenskega naroda za ta trud gotovo zelo hvaležen ...«. Edino kritično 
pripombo je imel na avtorjev optimističen pogled na Ameriko, ki bi jo moral opisati 
tudi z bolj senčne strani. Zaključek poročila pa je nadvse zanimiv: »... Trunkova 
t n l J K ' i ' S O d l 1 к п*1 2 п 1«> Y s a k eSa našega inteligenta in v roke tudi možem v najširših 
Krogih, le mladini je ni priporočati, dokler se izseljevanje, ki prihaja večjidel iz sla-
^ L ! 0 S p m d o a r S . k i h J a z m e r v domovini, ne poleže«." V četrti številki ,Dom in sveta' 
(aprila 1913) je objavljena kratka notica o izidu 10., 11. in 12. zvezka ter o izdali ce­
lotnega dela v lepi vezani knjigi, ki jo je notičar vsem toplo priporočal. 
„»„ T ? ? iCa,S'' ^ n s t v e n a revija Leonove družbe, ni zaostajal v pohvalah Trunko-
П п f% ? S * 1 ^ 3 e o c e n o napisal »AU.« (urednik Aleš Ušeničnik), ki pa 
A™ -.Î n e k ° " k ( > b 0 " kritičen: »...Najlepša v celi knjigi so poglavja o življenju 
Amenkancev. Zdi se pa, da je nanosil pisatelj tuintam presvetle barve in podal pre-
ldealno sliko o Amerikancih in amerikanskih razmerah. Poglavje o trustih se nam ne 
! ™ l i L h a r m 3 1 ?, s U k o ' W,' 0 * e Prej naslikal. Večino bo kajpada najbolj zanimalo 
poglavje o amerikanskih Slovencih. 2al, da tu podatki niso popolni. Vendar si bo 
mogoče ustvariti tudi iz teh precej jasno podobo. Mnogo svetlega in veselega, mnogo 
S3- ™, ì e . m n ~ g a l n s l l n o kos tnega. . . Tudi pisatelj sklepa: AKO LE MORES, OSTA-
NI DOMA. Zares lepo delo tudi izobražencem toplo priporočamo.«» Medtem ko je 
^Napredna miser, časopis za napredno kulturo, namenila Trunkovemu delu sicer po­
hvalno notico, pri čemer je poudarila zanimivost in poučnost dela, nista Veda' dvo-
mesečnik za znanost in kulturo in ,Naši zapiski*, socialna revija, niti omenili dela» 
Suhoparno informativna sta bila tudi ,Slovan', mesečnik za književnost, umetnost in 
prosveto in ,Ljubljanski Zvon', mesečnik za književnost in prosveto. V slednji je bil 
ocenjevalec P. Novak, ki je med drugim zapisal : »... Sesti del govori dovolj nepri­
stransko o senčnih in solnčnih straneh izseljevanja...«. Poudaril je važnost sedmega 
m osmega dela: »... posvečena Slovencem v Ameriki... Sestava zgodovine slovenskih 
naselbin je bila seveda združena z mnogimi težkočami, in je po mnenju pisateljevem 
,v marsičem pomanjkljiva', vendar je zbral, kar mu je bilo mogoče.«*1 
Trunkovo delo odlikuje tudi bogata slikovna oprema 110 fotografij in enakega 
števila Vavpotičevih ilustracij. .Slovencev' ocenjevalec ie posvetil slikovnemu delu 
celo več pozornosti kot vsebini po izdaji prvega zvezka.» Vavpotič je bil v tem času 
glavni ilustrator Družbe sv. Mohorja in je užival velik ugled, posebno po ilustriranju 
Jurčičevega Desetega brata. Ze omenjeni ocenjevalec je bil vzhičen: »Kako je lep 
slovenski mladi delavec, ki stoji knjigi na pročelju, kako so krasne in šegave vinjete 
in začetnice!« Prvemu zvezku je bil priložen tudi zemljevid Združenih držav Ame­
rike, ki ga kasneje v knjigi ne najdemo. Tudi ostali ocenjevalci so hvalili lepe ilustra­
cije, samo v .Gorenjcu' so bili odklonilni do njih, češ, da so preveč »amerikanske« in 
ÎÎ 'L?1 1 3 1^1 l e P ° r o ö a l v 5*- ». 2«- 2- 1912, št. 14, 8. 4., St. 30, 6. 5. Jn ät. 38, 21. 9. 1912. 
" .Mil", št. 14, 6. 4. 1912. 
" ,Dom ln svet', št. 3, 1912. 
" Isto, št. 6, 1912 ln št. l, 1913. 
17 Isto št. 1 1913 
» ,Cas', zv.'ï, 3 ln 6, 1912 ter zv. S, 1913. 
19 ,Cas', zv. 3, 1913. 
80 .Slovenec, št. 57, 9. 3. 1912. 
*• .Napredna misel', i/zv. 1, 1912. 
a .Ljubljanski zvon', 1913. str. 164. 
ZGODOVINSKI ČASOPIS 43 • 1989 • 4 609 
po izdaji petega zvezka je ocenjevalec kar odkrito zapisal : »... Slike v knjigi so če­
dne, samo Vavpotičeve inicialke so karikature, ki kaze resno kn j igo . . . « " 
2e samo ta kratek sprehod po nekaterih slovenskih časnikih in revijah nam po­
trjuje, da je Trunkova knjiga imela odmev v takratnih glasilih. Večina je pohvalila 
tako tekstovni kot likovni del knjige, čeprav je bilo tudi nekaj kritičnih pripomb. 
Koliko so jo brali bodoči slovenski izseljenci, žal, ne vemo, predvidevamo pa lahko, 
da je bilo njihovo število majhno, saj je bila knjiga le precej draga. Posebno vpra­
šanje pa je odmevnost Trunkovega dela .Amerika in Amerikanci' med našimi izse­
ljenci v ZDA, to pa je že predmet posebne razprave. 
RAZPRAVE FILOZOFSKE FAKULTETE 
1985 
Narava in determinanta zavestnega odločanja 
(Janek Musek) 
Glosarij zbornika bratov Miladinovih 
(Stefan Kociančič — Dragi Štefanija) 
Dvanajstero mesecev 
(Nataša Golob) 
r 
1986 
Zgodovina urbanih oblik Kostanjevice na Krki 
(Jelka Pirkovič) 
Slovensko-poljski slovar — poskusni snopič 
(Tone Pretnar — Božena Ostromecka) 
Slovenci v evropski reformaciji 
Slovenski jezik v znanosti, 1 
1987 
O prvih cerkvah in pražupnijah 
(Janez Höfler) 
Črnomelj 
(Stane Bernik) 
Lokev skozi čas 
Karolinška arhitektura na Slovenskem 
(Ivan Stopar) 
Rimska lončena posoda 
(Iva Curk). 
1988 
Etnološka stičišča, 1 
Slovenska kratka pripovedna proza 1892—1918, Bibliografija 
(Gregor Kocijan) 
Janez Benigar 
(Irene Mislej) 
Razprave FF izdaja Znanstveni inštitut Filozofske fakultete Univerze Ed­
varda Kardelja v Ljubljani, Aškerčeva 12, tel. (061) 332 611, int. 201. Knjige 
lahko kupite z naročilnico ali pri prodajalcu knjig v avli fakultete in v 
Kulturno-informacijskem centru Križanke, Trg francoske revolucije 7, 
Ljubljana. 
a .Gorenjec', št. 37, 14. 9. 1912.