Primorski Poštnina plačana v gotovini p .. Abb. postale I gruppo L01ia VU lil* Leto XXVIII. Št. 226 (8319) nevmk TRST, nedelja, 24. septembra 1972 PRIMORSKI DNEVNIK Je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni ((Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Kruta resničnost K rvava veriga dogodkov, ki se že četrtstoletja nepretrgoma vleče na Bližnjem vzhodu, je z mUnchenskimi tragičnimi dogodki, s povračilnimi terorističnimi napadi Izraelcev na palestinska begunska taborišča v Libanonu in Siriji in z eksplozivnimi pismi, s katerimi so člani palestinske ekstremistične organizacije ((Črta september« poplavili domala vsa izraelska diplomatska zastopstva na svetu (eno od pisem je ubilo izraelskega diplomata v Londonu), ponovno zdramila «omikand» zahodni svet In ga opozorila na kruto resndco: na strahoten položaj zasužnjenih in pregnanih narodov. Koliko vzvišenih besed je bilo v zadnjih dneh napisanih proti terorizmu palestinskih skrajnežev. Tudi mi smo ob napadu «čmega septembra« v olimpijskem naselju v Mtinch-nu zapisali med drugim: ((...Njihov neustavljivi notranji velelnik, da obrnejo pozornost javnosti na svojo narodno tragedijo, jih je pognal v dejanje, ki je naletelo na odpor, v dejanje, ki je nesprejemljivo, ki je nemoralno, zlasti še za ljudi, ki ga opravičujejo s sicer pravičnim bojem svojega naroda«. Da, pravični boj palestinskega naroda, ki se je v svojem obupu in tragični usodi, ki mu jo je odmeril prav naš «omikani» svet, začel s proglasitvijo izraelske države, z begom milijona Palestincev, ki so našli zavetišče v begunskih taboriščih, v katerih že 25 let živijo v nečloveških razmerah. Boj, ki se Je začel tragičnega 9. aprila leta 1948, ko je židovska teroristična skupina Irgun pod vodstvom Me-nahema Begina, poznejšega iz raelskega ministra, s pobojem 240 neoboroženih civilistov v arabski vasi Dedr Jasin, v katero so vdrli izraelski teroristi in s tanki, topništvom in strojnicami sejali smrt med moškimi, ženskami in otroki. Vsi, ki jih danes peče vest In ki so zapisali malemu palestinskemu narodu tako tragično usodo, kažejo danes nanj s prstom in ga postavljajo na zatožno klop, da bi svojo vest Pomirili. In ti tožitelji so našli sodnike in izvršitelje sodbe v Jeruzalemu. Tam so razsodili: miinchenske žrtve je treba maščevati, plačati mora palestinski narod, stlačen v begunskih taboriščih. Dali so ukaz: ameriški «phantorni« in francoski «miragi» so vzleteli in so s svojo dolgo, ((maščevalno roko« u-darili po ((krivcih«. Z napalm bombami in strojnicami so nar Padli palestinska begunska taborišča v Libanonu in Siriji, daleč od meje, pri Tripoliju bi Damasku. Se zdaj se točno de ve, koliko nedolžnih mož, °trok in žensk so pravzaprav Pobili. Nekateri pravijo več kot 200. Saj število ni važno. Važno je, da je bila ((izvršena obsodba«, da je bilo zadoščeno ((pravici«. In potem so Vdrli še s tanki in topovi v Ubanon. In tudi pri tem ((očiščevalnem« podvigu so padli civilisti, Palestinci, ženske in otroci. ((Omikani« svet je to kruto maščevanje zabeležil samo kot Povračilno dejanje Izraela, ki brani svoje ((življenjske koristi«. Nobene obsodbe. In če se j® kdo upal samo podvomiti v to «pravico», so mu Izraeloi Odgovorili: ((Židovski narod ne Priznava doktrine, ki pravi: Ce te kdo udari po desnem licu, Pomoli mu še levo lice. Izrael Pozna samo zakon maščevanja, zob za zob, kri za kri.« V resnici pa so to le izgovori. Podobne akcije so Izraelci napravili že mnogokrat. Z Ogovorom boja proti teroristom so sejah smrt med pa-Cstinski m civilnim prebivalstvom, med prebivalci sosednih Arabskih držav! S terorizmom boče Izrael zlomiti odpor palestinskega naroda ta preplašiti razdvojeni arabski svet, da “i klonil njegovi volji. In to J® samo del, tragični del do-bro načrtovane politike našita proti narodom, ki se prebujajo, ki se hočejo otresti stoletnih okovov kolonializma. *o niso prazne ta demagoške fraze, to so dejstva. Terorizem niso samo občasna nasilna dejanja skupinic palestinskih skrajnežev. Terorizem je predvsem uporaba strahovitih uničevalnih sredstev, ki jih Izrael uporablja proti Arabcem, ki jih Washington uporablja proti vietnamskemu ljudstvu, kjer preizkuša najbolj izpopolnjene znanstvene ta tehnične dosežke, da bi zlomil odpor vzhodnoazijskih narodov. Terorizem je nasilje vojaških in fašističnih diktatur nad južnoameriškimi narodi, nad grškim, španskim in portugalskim narodom. Terorizem so zločinska dejanja ustašldh ta drugih fašističnih zločincev, ki jih zahodni svet ščiti ta hrani. In končno je terorizem tudi gospodarsko, socialno in kulturno tlačenje nerazvitega dela sveta, kjer na milijone ljudi v Afriki, Aziji ta v Južni Ameriki živi v bedi ta umira od lakote ta bolezni. Kdor zapira oči pred tem terorizmom in obsoja samo nasilna ln obsodbe vredna dejanja peščice obupanih fanatikov, ta zavestno podpira zločine nad tolikšnim delom človeštva. SLAVKO ŠTOKA ZAOSTRITEV SINDIKALNEGA POLOŽAJA V ITALIJI Stavke gradbincev, zdravnikov in uslužbencev kemijske industrije Zelo verjetno bo prišlo do splošne vsedržavne solidarnostne stavke Polemike o sprejemu predsednika Leoneja pri papežu in o razporoki RIM, 23. — Gradbeni delavci so napovedali stavko, ki bo v sredo 27. septembra in ki bo zajela 1,400.000 zaposlenih. V skupnem sporočilu pravijo sindikati kategorije, da gre za odločen odgovor na stališče združenja gradbenikov, ki nočejo pričeti razgovorov o obnovitvi delovne pogodbe. Potrdili so tudi vsedržavno stavko zoravnikov bolnišnic, ki bo 25., 26. in 27. septembra in ki bo zajela tako zdravnike kot tudi pomočnike, ki zahtevajo razpis natečaja za zaposlitev večjega števila zdravnikov. Stavka zanima okrog 15.000 zdravnikov. Še ta teden bodo odločili u-službenci kemijske stroke, kako bodo zaostrili sindikalni boj, ker so se včeraj razbila pogajanja za obnovitev delovne pogodbe. Prva stavka bo 28. septembra, sledila pa ji bo še razčlenjena stavka, ko bodo uslužbenci kemijskih podjetij po 8 ur tedensko zapustili obrate. Z že do sedaj napovedanimi stavkami se nedvomno zelo zaostruje sindikalni položaj in je zelo verjetno, da bo v kratkem prišlo do splošne vsedržavne stavke, kar so predlagali kovinarji, ki bodo v kratkem pričeli pogajanja za obnovitev delovne pogodbe in ki žele dokazati, strnjenost in enotnost vseh sindikalnih organizacij v zvezi s pričetkom pogajanj o obnovitvi številnih delovnih pogodb. Vsa ta vprašanja, kot tudi preučitev razgovorov z vlado, bodo na dnevnem redu izvršnega odbora federacije CGIL, CISL in UIL, ki se bo sestal v sredo 27. in v četrtek 28. septembra. Predsednik vlade Andreotti je danes sprejel predsednika vsedržavnega združenja mesarjev Car-dino, s katerim je razpravljal o predlogih za znižanje cen mesa. Mesarji predlagajo, da bi znižali odstotek IVA ter uvedli lastno nadzorstvo nad cenami. O obisku predsednika republike Leoneja pri papežu Pavlu VI. se je razvnela živahna polemika Svečanost v Kulturnem domu v Buzetu ob 30 - letnici ustanovitve prve Istrske partizanske čete (Foto: M. Magajna) in z levice ter tudi drugih laičnih krogov prihaja do resnih obtožb, da je šlo za vmešavanje v notranje zadeve, ko je papež govoril o striktnem spoštovanju ustave in o pravici državljanov do samoodločbe in torej o razpisu referenduma o razporoki, kar je povezal z moralnim naukom cerkve o družini. Socialistični poslanec Lauricel-la je v tej zvezi ugotovil, da demokristjanska desnica izkorišča razporoko kot argument, da bi preprečila obnovitev sodelovanja med socialisti in demokristjani in da gre očitno za izsiljevanje. Preganjanje arabskih študentov v Zah. Nemčiji MONCHEN, 23. - Zahodnonem-ške oblasti so sklenile izgnati iz države egiptovskega študenta, ki je pomagal miinchenski policiji pri pogajanjih s palestinskimi gverilci, ki so napadli izraelske športnike v olimpijskem naselju. Študent Magdi El Gawhary stanuje v Miinchnu in je poročen z neko Nemko. Potem ko so se mu oblasti javno zahvalile za pomoč, so sedaj sklenile, da ga izženejo. Zaradi tega in drugih primerov je vsedržavna zveza zahod-nonemških študentov v Bonnu obtožila policijo, da politično preganja in diskriminira arabske študente ter ostro obsodila to početje. Položaj v Libanonu BEJRUT, 23. - Predsednik libanonske vlade Salam se je danes sestal z Arafatom in še dvema drugima voditeljema palestinskega osvobodilnega gibanja in se z njimi pogovarjal več kot tri ure. Po sestanku je Salam izjavil, da je libanonska vlada v stalnem stiku s palestinskimi voditelji, s katerimi sproti proučuje nastali položaj, da bi odstranili vse morebitne ovire. Na vprašanje nekega časnikarja o izraelskih grožnjah proti Libanonu je Salam izjavil, da Izraelci ne bodo nikoli prenehali z grožnjami in napadi. Glede izgovora, da Izrael napada svoje sosede zaradi navzočnosti palestinskih gverilcev, je Salam poudaril: «Jasno je, da Izrael, vsakokrat ko namerava izvesti nov napad, se sklicuje na ta izgovor. Vsi vedo, da ima Izrael resne osvajalne namene do Libanona«. Ameriška letala popolnoma uničila severnovietnamsko vas HANOI, 23. — Tukajšnja časopisna agencija je sporočila, da so ameriška letala preteklo sredo popolnoma uničila severnovietnamsko vas An Thuong in povzročila veliko število žrtev med prebivalstvom. Ameriška letala so poleg rušilnih in zažigalnih bomb trosila tudi bombe proti človeku in uničila poleg zasebnih stanovanj bolnišnice in šole. DEŽELNI URBANISTIČNI NAČRT IN SLOVENCI Mnogo se piše ta govori, da doživlja danes človeštvo eno svojih največjih razvojnih faz. Ta razvoj Je neustavljiv ta zato se moramo tudi z njim sprijazniti. Ljudje se seveda sprašujejo, kam bo ta razvoj pripeljal človeštvo in aM se ne bližamo kaosu Iz katerega bomo le težko našli Izhod. Ravno zato, da bi se temu Izognili, so nam tembolj potrebni instrumenti, ki tak razvoj koordinirajo, ga usmerjajo in mu dajejo dimenzije, ki naj bi bile v Skladu s človekovimi potrebami ta težnjami. Eden od teh instrumentov so tudi urbanistični načrti. Naša dežela Je prav v zadnjem času predložila osnutek urbanističnega načrta, ki naj bi predstavljal glavne smernice celotnega razvoja dežele tako na gospodarskem, kot na socialnem ta kulturnem področju. Spodbudno Je, da je ta načrt eden prvih deželnih urbanističnih načrtov v državi, za kar je treba dati deželi priznanje, da se je kot prva spoprijela s tako kompleksnimi problemi. (V nekaterih državah, tako na vzhodu kot na zahodu, so taki načrti doživeli že svoj razvoj). Vendar se nam porajajo ob predložitvi o-snutka bodočega deželnega ur- niimiiiiiiiiiniMiiiiiiMiiiiiiiimiiiiiiiitiiMiiiiiiimmiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiMiM RESNI DOKAZI 0 UBOJU CALABRESIJA Nardija in Luciana so prepeljali v Milan Oba fašista se obnašata, kot da se jih obtožbe ne tičejo • Pričetek formalne preiskave o uboju - Tri pričevanja Povezava z atentatom pri Gradišču? MILAN, 23. - Ob 19.25 so iz Coma pripeljali v Milan Giannija Nardija in Bruna Luciana, katera formalno dolže tihotapstva orožja in eksploziva. Istočasno pa so pričeli proti obema fašistoma preiskavo v zvezi z ubojem komisarja političnega oddelka milanske kvesture Calabresija. Nardija so prepeljali v velikem Danes v Fojdi zborovanje partizanov iz dežele F-JK Danes se v Fojdi zberejo bivši partizani in antifašisti iz vse dežele, da skupaj s proslavo osvobojenih področij Karnije in vzhodne Furlanije še enkrat poudarijo, kako je ljudstvu vse naše dežele tuj fašizem in njegovo izzivalno nasilje. Shod se bo pričel ob 9. uri s polaganjem vencev pred spomenik padlim v zgodovinski bitki proti nacifašistom, v kateri je jeseni 1944 sodelovalo vse prebivalstvo od Čedada do Tarčenta. Na zborovanju bosta govorila Ar-rigo Boldrini in Alfredo Berzantl. Scheel pojde v Peking čili, da bo zunanji minister Scheel 10. oktobra odpotoval na uradni obisk v Peking, kjer bo imel por govore za navezavo diplomatskih odnosov med obema državama. To je morda zadnje važno politično in diplomatsko dejanje Brandtove vlade pred novimi volitvami. ..........................................................................................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiii 0B NAVZOČNOSTI VISOKIH PREDSTAVNIKOV SR HRVAŠKE V Buzeta slovesna proslava 30, obletuice ustanovitve prve istrske partizanske čete V Buzeščini je med NOB padlo 658 borcev -Današnji program proslave (Od našega posebnega dopisnika) BUZET, 23. — Buzet in naselja Buzeščine so praznično razpoložena in okrašena. To središčno področja Istre namreč slavi pomemben zgodovinski dogodek — tridesetletnico ustanovitve prve istrske partizanske čete in s tem začetek tistega najteiijega, hkrati pa najbolj slavnega obdobja v svoji zgodovini, namreč zaključnega spopada s tujcem za narodno in socialno osvoboditev. V počastitev te obletnice je bilo danes v središču Buzeščine, več prireditev, med katerimi tudi slavnostna seja skupščine občine Buzet ter odprtje novega zdravstvenega doma na Goričici. V obnovljeni dvorani Narod- nega doma, kjer sta se na rdečem žametnem zastoru, ki je prekrival ves oder, blesteli dve letnici 1942 - 1972 se je zbralo veliko povabljencev in častnih gostov, med katerimi so bili tudi nekateri preživeli borci prve istrske partizanske čete, nadalje so bili tu predstavniki vojske ter oblasti in družbenopolitičnih organizacij, kot na primer član predsedstva SFRJ Milan Miškovič, Trem ustašem bodo sodili v Španiji Španska vlada še m’ odgovorila na zahtevo Švedske MADRID, 23. — Špansko ministrstvo za letalstvo je uradno sporočilo, da bo špansko vojaško sodišče sodilo trem ustašem, ki so 16 septembra preusmerili letalo skandinavske družbe SAS v Madrid. Tri zračne pirate so izročili vojaškim oblastem, ker predvidpva španski zakon, da se takim zločincem sodi pred vojaškim sodiščem, če so se poslu-žili groženj z orožjem. V istem poročilu je rečeno, da so ostalih šest Hrvatov izročili civilnim oblastem, ker niso mogli ugotoviti, da bi sodelovali pri preusmeritvi letala. Švedska vlada je že v tem tednu vložila uradno zahtevo, da Španija izroči vseli devet usta-ških zločincev in torej tri ki so preusmerili letalo kot tudi šest, ki so bili zaprti v švedskih zaporih. predsednik republiške konference Socialistične zveze delovnih ljudi Hrvatske dr. Ivo Morgan, predsednik hrvatske zveze združenj borcev Pero Car, predsednik vseh slovenskih in hrvatskih občin, ki mejijo z buzeško občino in drugi. Svečanost, na kateri so s posebnimi plaketami nagradili ne-kgjere najbolj zaslužne občane, je bila razmeroma kratka: po običajnih pozdravih je o zgodovini tega dela Istre v času zadnje vojne spregovoril podpredsednik občinske skuščine Ivan Rupe-na, ki je poudaril delež narodno-zavednih istrskih ljudi v času NOB, ko so istrski izgnanci, ki so se po zlomu stare Jugoslavije vrnili v svoje kraje, naleteli na plodna tla in s svojo dejavnostjo pospešili delo, ki so ga že prej opravljali domači rodoljubi. Ko je navedel nekaj imen, med katerimi tudi Oskarja Kovačiča, in nato poudaril, da je prva istrska partizanska četa nastala in delovala že leto dni pred zlomom fašistične Italije, je opisal njeno dejavnost in pot, ki je vodila tudi skozi ogromne žrtve, saj je Bu-zeščina v času NOB dala 650 mrtvih, 29 njenih vasi pa je bilo povsem uničenih. Toda te žrtve ljudstva niso ustavile v njegovi borbi, saj so se iz prve čete razvile v Istri nove čete, ki so prerasle v bataljone in brigade. mercedesu kjer je sedel med dvema karabinjerjema. Lase ima na kratko ostrižene, oblečen je bil v črn usnjen jopič. Fotografom se je najprej nasmehnil, nato pa se je zresnil, kakor da se ga vse skupaj nič ne tiče. O preiskavi sami ni posebnih novosti razen stvari, ki sta jih povedala odvetnika Dean iz Perugie in Papa iz Coma. ki sta prisostvovala prvemu zaslišanju obeh obtožencev, kot to predvidevajo nova določila zakonika o kazenskem postopku. Odvetnik Dean je dejal, da Nardi ni priznal, da je prevažal orožje in eksplozivni material in da trdi. da ne ve, kdo ga je postavil v avtomobil. Glede uboja komisarja Calabresija je seveda odvetnik mnenja, da njegov klient ni nič kriv in da je bil 17. maja v Milanu. Kje točno, odvetnik ni vedel povedati in je samo zagotovil, da bo pravočasno že pojasnil vse okoliščine. Včeraj so pokazali Nardija trem pričam in to «na a-meriški način*, tako da je bil postavljen skupaj z raznimi drugimi osebami. Milanski kvestor je danes povedal. da so med natančnejšo preiskavo mercedesa našli še drug material in med tem knjigo o Ge-stapu, propagandne brošure antiko-munistične republikanske španske legije, rokopise Mussolinija, veliko fotografijo Adolfa Hitlerja in drugo. Pozno zvečer te je izvedelo, da to v mercedetu našli tudi geografiko karto taverne Italije, na katero najprej nito bili pozorni. Nato pa to na karti odkrili tumljive znake In med njimi označen kraj Gradišče, kjer to v noči med 31. majem in 1. junijem bili v zatedi ubiti trije karabinjerji, ko to pregledovali zapuščen avto fiat 500. Geografsko karto sedaj proučuje politični oddelek kvesture v Comu. ...................................................................................im,n.... Giannija Nardija in njegovega Istra je na koncu vojne imela tri brigade, ki so sestavljale Istrsko divizijo. Ko je opisal junaško preteklost Istre, še posebej Buzeščine, je govornik prešel na dobo obnove in na današnje dni. S konkretnimi številkami je prikazal stanje ob koncu vojne, ko ni bilo v vsej Buzeščini niti enega najmanjšega industrijskega podjetja. Nato je prikazal razvoj do leta 1960, ko se je napredek komaj da zaznal, vtem ko je za nadaljnje razdobje, od leta 1960 do 1970, značilen nagel razvoj, ki obeta še veliko več za bližnjo bodočnost. Svoja izvajanja je Ivan Rupena podkrepil z vrsto podatkov in številk, vendar je tudi podčrtal, da so še nadalje potrebni krepkejši posegi, da se nadomesti, kar je bilo zamujeno. Po končani svečani seji so se gostje odpravili na Goričico, kjer je sledilo svečano odprtje zdravstvenega doma. Za jutri, nedeljo, je predviden še bogatejši program, ki se bo začel z budnico v zgodnjih jutranjih urah. nakar bo. po javnem koncerta na trgu, srečanje preživelih borcev prve istrske partizanske čete. ki se bodo sestali v Narodnem domu ob 10. uri (po jugoslovanskem času). Dobre pol ure pozneje bodo odkrili doprsni kip političnemu komisarju prve čete Avguštinu VivocH — Arsenu, ob 11. uri pa bo na Goričici množično zborovanje, na katerem bodo izročili odlikovanje predsednika republike maršala Tita prvi istrski partizanski četi. V popoldanskih urah pa so na programu športne tekme in bogat kulturno - umetniški program. FRANC UDOVIČ fašističnega pajdaša Bruna Ste-fanoja so prepeljali iz Coma v milanski zapor, kar ja očitno znak, da ja praiskava naredila pomemben korak napraj in da so Nardija kar tri priča spoznala za morilca komisarja Calabrasi-ja. Istočasno so tudi uradno sporočili, da so pričeli proti Nardlju preiskavo v zvozi z ubojem policijskega komisarja. S tam sa ja Izkazalo, da jo tudi pri tam zločinu bila edino pravilna «črna sled*, kot je te takrat opozarjala večina italijanskega tiska, In da gra za vedno jasnejše obrise širše fašistično • prevratniška zarota. Sindikalni položaj so je zaostrit, saj bodo ta teden stavkali gradbeni delavci, uslužbenci kemijskih tovarn in uslužbenci drugih kategorij. V Buzetu se je začela slovesna proslava 30. obletnice ustanovitve prve istrske partizanske čete. Na svečanosti v obnovljenem kulturnem domu so bili navzoči tudi visoki predstavniki socialistične republika Hrvaške. Ob tej priložnosti so odprli tudi nov zdravstveni dom. Proslava se bo zaključila danes s kulturnimi prireditvami in ljudskim slavjem. V dvorani pokrajinskega svata v Gorici sa ja včeraj pričalo zborovanja Zveza za obrambo o-groženih jezikov in kultur. Trajalo bo še danes, v prihodnjih dneh pa bodo o manjšinah v Italiji razpravljali v palači Attems. V Gorici se danes zaključi štiridnevno mednarodno tekmovanje pevskih zborov «Seghizzi». V obsoškem mestu že dva dni stavkajo občinski uslužbenci zaradi zavlačevanja rešitev nekaterih zahtev a strani občinske u-prave. V okviru akcija za skupen nastop za obrambo tržaškega gospodarstva pri rimskih oblasteh se je župan Spaccini včeraj raz-govarjal s predsednikom konzorcija za ronško letališča dr. Far-rarijam. Stranke sa že pripravljajo na novembrska volitve, zaradi česar je n.pr. PSI ia v glavnem sestavila kondidatno listo. Pokrajinsko vodstvo PSI ja nadalje določilo datum kongresa, ki bo 28. In 29. prihodnjaga meseca. bandstičnega načrta nekatere mdsli, za katere menimo, da je prav, da jih na tem mestu posebej poudarimo. Urbanistični načrt bo operativen v okviru naše dežele, dežele, ki je bila ustanovljena s posebnim statutom zato, ker Je v njenem okviru prisotna ta deluje številčno pomembna slovenska etnična skupnost. O-snutek deželnega urbanističnega načrta pa te prisotnosti ne upošteva v nobeni svojih komponent. V njem smo prisotni le kot številčni objekt deželnega prebivalstva ta ne kot subjekt s svojimi specifičnimi problemi ln potrebami. Lahko se zgodi torej, ta ne prvič, da postanemo zopet žrtev napredka. Kot žrtev pa lahko postanemo iz dveh razlogov. Prvič zaradi nerazumevanja odgovornih dejavnikov do naših problemov, ta drugič zaradi naše nezadostne prisotnosti v družbenem dogajanju, ki se dnevno odvija okoli nas. Prvi in drugi razlog sta med seboj tesno povezana. Zdaj, ko Je omenjeni urbanistični načrt v razpravi, in ko so njegovi predlagatelji pozvali vse stranke, ustanove in organizacije naj v razpravo tudi aktivno posežejo, je naša pravica in dolžnost, da to tudi storimo. Zavedati se moramo ln se pri tem soočati z realnostjo, da čim manjša bo naša prisotnost, tembolj bo družbeni razvoj obšel našo problematiko. Potisnjeni bomo na rob družbe same in bomo zares v njej postali, kar neka-teri tudi želijo, folklomo-turi-stična zanimivost. Sedanji deželni urbanistični načrt ali bolje njegov osnutek, ki ga je deželnemu svetu predložilo ustrezno odbomištvo za urbanistiko, nima namena postati zakonska norma, ki pravi ta to smeš napraviti in tega ne smeš napravila. Zelja predlagateljev je, da bi to bil le usmerjevalni instrument, ki določa metodo ta smernice, ki naj se jih ostali organi poslužujejo pri izdelavi lastnih nar Črtov. Kot že omenjeno, obravnava urbanistični načrt vse komponente družbenega življenja od smernic pri razvoju deželnega gospodarstva (industrija, kmetijstvo, turizem, itd.) do razvoja kulturne dejavnosti, od razdelitve cestnega o-mrežja do ureditve šolstva, od odvzemanja in dajanja pristojnosti občinam do ustanavljanja novih upravno-političnih e-not, kot so na primer regije. Gre torej tudi za vse komponente našega družbenega manjšinskega življenja. Tudi naša manjšina se smatra kot ena izmed družbenih komponent v deželi, vendar je bila v sedanjem osnutku načrta kot taka popolnoma prezrta. Ponovno smo prisiljeni protestirati, kajti ponovno smo bili diskriminirani. Toda kot družbena kom po nenta smo tudi tesno povezani s celotnim družbenim dogajanjem v deželi. Kaj pa če so splošne dežalne smernice delno ali popolnoma v nasprotju s smernicami razvoja, ki jih ima naša etnična skupnost? Kako bo ta skupnost na to reagirala? Kakšna bo ta reakcija ne more biti vseeno nikomur, najmanj pa nam. Tu ne gre več za problem kakšno smer bo zavzela določena veja gospodarstva, temveč gre za problem človeka z določenimi značilnostmi in tradicijami, ki živi na tem ozemlju svoje avtohtono življenje. Kot vidimo, ni malo vprašanj, ld zahtevajo proučitve in jasnih odgovorov. Naša dolžnost, dolžnost vseh Slovencev, ki delujemo v raznih strankah ta organizacijah pa je, da se s temi vprašanji soočamo, da damo svoj prispevek in zastavimo svoj vpliv, da bo v deželnem urbanističnem načrtu prisotna manjšinska problematika in da bo ta problematika zadobila take smernice, ki bodo omogočale naši etnični skupnosti nemoten vsestranski razvoj. DARIJ CUPIN Holandska kraljica odpotovala iz SFRJ BEOGRAD, 23. - Holandska kraljica Julijana in njen soprog princ Bernard sta da.ies popoldne s svojim spremstvom s posebnim letalom odpotovala • puljskega letališča v Haag. Na puljskem letališču se je od visokih go6tov poslovil predsednik Tito s soprogo. POLITIČNA KRONIKA KD in PSI na delu za sestavo kandidatnih list za volitve Med socialističnimi kandidati tudi dosedanji občinski odbornik Dušan Hreščak • Pokrajinski kongres PSI bo 28. in 29. oktobra V ponedeljek se bo prvič sestala posebna enotna komisija, ki jo je na svojii zadnji seji 15. septembra imenoval pokrajinski odbor KD in ji predseduje tajnik Sergio Coloni. Naloga komisije, v kateri so predstavniki vseh struj, je preučiti predloge, ki so jih do danes poslale komisije vseh sekcij in ločena gibanja stranke (žensko, mladinsko itd.). Komisija bo predvidoma dokončala svoje delo in predložila seznam kandidatov KD za novembrske občinske volitve v prvem tednu oktobra, vsekakor pred 10. oktobrom, ko bo treba liste predložiti na sodišču in se bo uradno pričela volilna kampanja. Kriteriji, ki so vodili komisijo pri izbiri imen niso samo polirič-nega značaja. Res je, da se KD j trudi, da bi sestavila enotno listo, ki je — kot trdi sporočilo tajništva — edino jamstvo, da bo vsa KD združeno nastopila v volilni kampanji z enotnimi stališči, je pa prav tako res, da mora — kot večinska stranka — izbirati tudi po kompetencah in znanju. Povsem razumljivo je, da bo velik del de-mokrfetjanskih svetovalcev vstopilo v občinski odbor. Zato morajo biti tudi tehnično pripravljeni in izvoljeni kandidati bodo morali u-strezati tehničnim zahtevam občinske uprave. Druga komisija, ki je prav tako na delu, oblikuje volilni in upravni program KD. Do sedaj je komisija preučevala pretekli občinski program. Točke programa, ki ga bo komisija izdelala čimprej in jih uradno sporočilo tajništva omenja so sledeče: krajevne finance in načrtovanje, urbanistika, ljudska stanovanja, promet v mestu in ceste, javna dela, higiena in zdravstvo, prevozne in industrijske storitve (komunalne usluge), upravne strukture in decentralizacija, ekološka vprašanja. Prihodnje del se bo sestala še tretja komisija. Njena naloga je preučitev deželnega urbanističnega načrta in nalog, ki jih leta nalaga občinski upravi. Pozno zvečer so v petek končali sejo tudi pokrajinski voditelji PSI. Najprej so določili datum pokrajinskega kongresa stranke, ki bo 28. in 29. oktobra, sekcijski kongresi pa se bodo pričeli 15. oktobra. Pokrajinski odbor PSI. kateremu je predsedoval podtajnik Branko Pahor, se je tudi izrekel o političnih temah, o katerih bo razpravljal vsedržavni kongres. Tako se. je za De Martinova stališča izreklo 14 članov odbora, ki pripadajo struji prof. Pesahteja, Pitto-nija in deželnega tajnika Tringa-leja; 8 članov pa podpira vsedržavnega tajnika Mancinija (gre za skupino Gianmija Giuricina); Nen-mjevi »avtonomisti* pa so zbrali glasove 4 članov (med njimi Ter-pin in Teimer), prav toliko pa Lotn-bardiieva levica, ki jo vodi Lucio Ghersi. Po neuradnih vesteh je odbor PSI odobril tudi kandidatno listo za volitve. Med kandidati so Pe-sante, Tringale, Kervin in Hreščak (struja posl. De Martina), Giuricin, Del Tutto, Sartoretto in Mislej (struja posl. Mancinija), Ghersi in drugi za »levico* ter Emilio Terpin, kot na jvidnejši predstavnik »avtonomistov*. Včeraj popoldne se je sestalo v Trstu deželno vodstvo PSI. Sestanka, na katerem so razpravljali o uveljavljanju zakona «865» o stanovanjski reformi, so se udeležili med drugimi deželni odbornik za urbanistiko De Carli, deželni tajnik PSI Tringale in arhitekt Semerani. Med zasedanjem so tudi razpravljali o občinskih volitvah, ki bodo v tridesetih občinah naše dežele. • Danes dopoldne bo v Fojdi proslava osvoboditve nekaterih predelov Karnije in Furlanije. Uradni govor bo imel predsednik odbora dežele Furlanije - Julijske krajine dr. Alfredo Berzanti, pred njim pa bosta spregovorila predsednik odbora za prireditev proslave Talotti in državni predsednik ANPI poslanec Boldrini. DANES NA OPČINAH Pokrajinski festival socialistične mladine V Prosvetnem domu na Opčinah se danes zaključi pokrajinski festival socialistične mladine. Kulturni program se bo začel ob 15. uri s koncertom godbe na pihala, nato bo prijateljska tekma med ekipo Krasa in ekipo Sloge. Ob 17. uri bo nastop pevskega zbora «Srečko Kumar* iz Repna in pevskega zbora »Rdeča zvezda* iz Saleža. Ob 18. uri bodo imeli kratke nagovore vsedržavni tajnik zveze socialistične mladine Roberto Villet-ti, Dušan Hreščak, Arnaldo PittonJ in tajnik mladinske zveze FGSI Franco Todaro. Kpncertu godbe na pihala iz Trebč bo sledil ples. Prazniki tiska KPI Daines ob 15. uri bo v ljudskem domu v Križu festival komunističnega tiska z nastopom pevskega zbora Vesna in kriške godbe na pihala. Govorila bosta Giorgio Ros-setti in Boris Iskra. Zvečer bo ples. Na današnjem prazniku komunističnega tiska v ljudskem domu Naselja sv. Sergija bodo govorili sen. Paolo Šema, član vsedržavnega vodstva zveze komunistične mla dine Ugo Poli in Ravel Kodrič. Zvečer bo ples. Sen. Vittorio Vidali pa bo govoril na prazniku komunističnega ti- NA VSEDRŽAVNEM TEKMOVANJU V VITTORIU VENETU Odličen uspeh mladega V' V” violinista Črta Siškoviča V finalnem tekmovanju B skupine (gojenci, ki so opravili peti letnik) je zasedel v hudi konkurenci tretje mesto ■ ska pri Korošcih, ki se bo začel ob, spremijevance ter i 15. uri. Nastopila bo domača godba. | deležna priznanja. Na letošnjem tekmovanju mladih violinistov v Vittoriu Venetu, je ponovno dosegel izreden uspeh Črtomir Šiškovič, gojenec šole Glasbene matice iz razreda prof. O-skarja Kjudra. V' B skupini, v kateri so nastopali violinisti, ki so opravili 5. razred študija, se je Črtomir Šiškovič v hudi konkurenci uvrstil v finale skupno s še štirimi drugimi nastopajočimi, v finalnem nastopu pa je včeraj o-svojil odlično tretje mesto. Uspeh našega mladega violinista je še toliko večji, ker je tekmovanje imelo vsedržavni značaj. Črtomir Šiškovič, ki se je tudi na tekmovanjih v prejšnjih Mih, tako v Italiji kot v Jugoslaviji, uvrstil vedno na prva mesta, je s tem še enkrat uveljavil svoje muzikalične kvalitete, obenem pa predstavlja njegov uspeh tudi priznanje šoli naše Glasbene matice in njenemu pedagogu prof. Kjuaru. Pri izvajanju skladb je Črtomira Siškoviča spremljala pri klavirju sestra Mojca Šiškovič - Panizon, ki je prav tako potrdila svoje velike sposobnosti diskretne in ubrane spremljevalke ter bila prav tako Več bomo o poteku tekmovanja v Vittoriu Venetu še poročali, že danes pa našemu mlademu mojstru Črtomiru šiškoviču iz srca čestitamo. miiiiiiiiMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiuiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii ODGOVOR MINISTRA GIOIE SENATORJEMA SEMI IN BACICCHIJU Televizijskih oddaj v slovenščini vlada za sedaj ne namerava uvesti Čudno in žaljivo govorjenje o plujem jeziku> - Zakaj za Slovence drugačna merila kot za južnotirohke Nemce ? Še pred poletnimi počitnicami smo poročali o vprašanju, ki sta ga komunistična senatorja Paolo Šema in Silvano Badcchi naslovila ministru za pošto in telekomunikacije z zahtevo po pojasnilih, zakaj Slovenci še nimamo svojega samostojnega televizijskega programa, kakršnega imajo že več let Nemci na Južnem Tirolskem. Šema in Bacicchi sta v svojem vprašanju oblikovala dovolj jasen predlog: RAI - TV naj bi poskrbela za redne slovenske televizijske oddaje, vsaj nekaj ur dnevno; programe naj bi nadzorovala posel na komisija, v kateri bi mora biti sami Slovenci, katere bi imenovale krajevne ustanove in deželni svet Furlanije - Julijske krajine. ----- Kmalu po predložitvi tega vprašanja se je v Italiji razbohotila polemika o izbirah pristojnega ministra Gioie (KD) glede barvne televizije in dvojnega sistema oddaj PAL in SECAM, ki je baje zahteval od države in podjetja izdatne in povsem neupravičene stroške. Težko bi si bilo pričakovati, b- ili da bi v ognju teh polemik mini- mo svoje televizijske programe v •iiuaiiiiiiiimiiimiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiuiiiiiimiiuiimuHiiiiiiiiHiimiHiiHHiiiiiiiMMiKiMitimiiiiiiiiiiiiiim V OKVIRU POSVETOVANJ 0 TRŽAŠKEM GOSPODARSTVU ŽUPAN SPACCINI SPREJEL PREDSEDNIKA LETALIŠČA Dr. Ferrari je župana seznanil z razvojem ronskega letališča in obsodil sklepe «Alitalie», ki dejansko osamljajo našo deželo župan Spaccini nadaljuje svoje pogovore s sindikalnimi in gospodarskimi predstavniki Trsta in dežele, da bi si ustvaril jasno sliko položaja in rimal čim širšo dokumentacijo za možen skupni nastop pri rimski vladi v obrambo tržaškega gospodarstva. V tem okviru se je včeraj srečal s predsednikom ronškega letališča, ki oskrbuje tudi naše mesto, dr Ferrari jem. Ta je županu orisal položaj, ki je nastal po sklepu državne letalske družbe »Alitalia*. da ukine vrsto letov in dejansko odpravi zveze, ki so prej obstajale z Beogra dom in Milanom. Dr. Ferrari je še posebej poudaril, da sklep državne letalske družbe dejansko hromi letališče in osamlja našo deželo, ki bi dejansko morala biti most med Italijo in vzhodnimi deželami. Dr. Ferrari je županu še posebej in dokumentirano dokazal, da je deželno letališče sodobno in dobro urejeno za kakršenkoli promet, saj lahko trdimo, da je med najsodobnejšimi v Italiji. To dokazuje tudi porast blagovnega in potniškega prometa skozi rtonke Tako župan- kakor ravnatelj konzorcija za letališče sta se strinjala, da je treba izvesti širokopotezno akcijo, ki naj letališču vrne značilnost prehodnega letališča v smereh vzhoda in Podonavja, se piravi Dunaja in Bavarske. Manifestacija solidarnosti z vietnamskim ljudstvom sinoči v Nabrežini V Nabrežini je bila -noči manifestacija solidarnosti z vietnamskim narodom, ki se je udeležilo še precejšnje število domačinov. Prisotne je najprej nagovoril posl. Škerk, podrobno pa je o ameriških tehnološko najsodobnejših uničevalnih sredstvih spregovorila prof. Laura Chitti, ki se je še posebej ustavila pri raznih plinih, defolia-rijskih sredstvih in elektronski voj- ni (»sensorji*. mikrofoni za vodenje letal, »naprave, ki vohajo ljudi* itd.). Dokumentacijo so spremljali diapositivi, ki jih je komentiral Stojan Spetič. Med zadnjim zasedanjem rajonske konzulte za Rojan, Greto in Barkovlje so izglasovali sklep, v katerem ostro protestirajo zaradi pomanjkanja avtobusnih zvez. Dolgotrajna stavka šoferjev Acegata je hudo prizadel- prebivalce teh rajonov, predvsem zaradi ukinitve proge štev. 5. Zat konzulta zahteva naj uprava Acegat podaljša progi štev. 11 in 30 vse do Rojana. V tem smislu so tudi poslali pismo predsedniku Acegat De Car-liju, v katerem poudarjajo, da prenaša breme pomanjkanja šoferjev samo nekaj rajonov, kar ni prav, saj bi ga moralo prenašati vse mesto. S podaljšanjem omenjenih dveh prog si bodo sicer avtobusi sledili v večjih presledkih, kar bo e-nakomemo prizadelo vse meščane, prebivalcem Rojana in Grete pa bo precej pomagalo iz stiske. Zlasti pa tistim, ki nimajo lastnega vozila in se morajo voziti na delo, v šolo ali po opravkih z javnim prevoznim sredstvom. Tiskovno ročilo, ki ga je izdala konz zaključuje še kar grozeče: »Če ne bodo sprejeli zahteve, katero pod pira s svojimi podpisi na tisoče občanov, bomo sprejeli vse tiste u-krepe, ki se nam bodo zdeli potrebni za rešitev vprašanja, še zlasti spričo skorajšnjegi odprtja šol.* ster Gioia sploh pomislil na slovenske televizijske oddaje. Pri tem pa velja vsekakor omeniti da se je o teh oddajah govorilo že dalj časa, predvsem pa med volilno kampanjo za obnovitev italijanskega parlamenta. Odgovor sta senatorja Šema in Bacicchi prejela II. septembra in se glasi: »Obveščam vas, da se RAI dolž-nostno zanima za potrebe narodnih manjšin in specifično slovenske manjšine v Furlaniji - Julijski krajini, kateri so namenjene vsakodnevne in široko razčlenjene radijske oddaje,— ■ -• .... Kar pa zadeva željo po televizijskih oddajah moram poudariti, da konvencija (med državo in RAI, op. ur.) v tej zadevi nikakor ne obvezuje koncesijskega podjetja (mišljena je RAI, op. ur.). Poleg tega velja omeniti, da bi uresničenje takih oddaj zahtevalo premostitev zapletenih vprašanj gospodarske, pravne in organizacijske narave, vas pa vsekakor opozarjam — glede oddaj v tujem jeziku v omenjeni deželi — da že preučujemo možnost, da bi v jezikovno mešanih področjih postavili repetitorje za oddajo tujih televizijskih oddaj v drugem jeziku. Vsekakor bo to vprašanje mogoče rešiti v okviru globalne obravnave zahtev jezikovno mešanih področij, ki zadevajo ta predmet, ko bo radijsko - televizijska služba preure jena.* Ministrov odgovor je povsem nezadovoljiv, tudi če odmislimo megleno nakazano možnost, da bodo vprašanje televizijskih odda: za slovensko manjšino v naši deželi reševali (kdaj?) v okviru globalne obravnave zahtev jezikovno mešanih področij in ko bo radijsko - televizijska služba preurejena. Predvsem je čudno in za nas žaljivo ministrovo govorjenje o »tujem jeziku*, saj slovenščina v naši deželi ni noben tuj jezik, temveč jezik avtohtonega prebivalstva. Nakazovanje možnosti 0 repetitorjih, ki naj bi nam omogočili sprejemanje ttujih televizijskih oddaj v omenjenem jeziku*, (ki jih v ostalem lahko gledamo že precej časa), rešuje vprašanje le predhodno, mišljeno kot trajna rešitev pa pomeni izigravanje naše pravice, da ima- i polili ta, Včeraj okrog 16.20 je gruča dolgolasih pobalinov na Trgu sv. Jakoba nesramno nadlegovala 76-let-nega upokojenca Paola Faventa iz Drevoreda D’Annunzio 7, kmalu nato pa ga je 16-letni Livio S. iz Ul. T. Vecellio 11 dohitel v Ul. deli'Industrie in ga pahnil na tla. Pri padcu na asfalt se je nesrečni Favento pobil po levi no® in dobil pretres možganov, zaradi česar se bo na nevrokirurškem oddelku moral zdraviti 10 dni. Karabinjerji s postaje v Istrski ulici so mladega pobalina aretirali. okviru italijanske radiotelevizije prav tako, kot jih imajo južnoti-rolski Nemci. Prav čudno se sliši, da za nas obstajajo zapletena vprašanja gospodarske, pravne in organizacijske narave, medtem ko za Nemce na Južnem Tirolskem teh vprašanj ni bilo, ali pa so bila rešena brez vseh težav še pred «pa-ketom*. Ali ni za vsemi temi ministrovimi besedami očitno pomanjkanje politične volje vlade, da bi pozitivno rešila upravičeno in utemeljeno zahtevo slovenske narodnostne skupnosti v Italiji po nekajurnem televizijskem programu v slovenščini, zahtevo, ki jo vsebujejo tudi vsi predloženi zakonski osnutki in 1predlogi za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v l-taliji? V DREVOREDU XX. SEPTEMBRA Preprečiti nadaljnje divjaške izbruhe Agenti letečega oddelka kvesture so včeraj ugotovili imena mladega dolgolasca in njegove mladoletne spremljevalke, ki sta predsi-nočnjim nesramno in divjaško premetavala mizice in stole slaščičarne »Zampolli* v Drevoredu XX. septembra, nato pa napadla lastnika lokala, 48-letnega Angela Fave-: ra iz Ul. Bonomea 176. V njuni družbi je bil še drug par, ki je prav tako sodeloval pri divjaškem podvigu. Mladi dolgolasec, katerega pa policisti še iščejo, je znani pretepač 2Ctletni Ferruccio Tamburini iz Koprske ulice 36, njegova spremljevalka pa je 15-letna M. E. iz Trsta. Ta divjaški napad, ki se vključuje v dolgo verigo podobnih napadov pretepačev in fašistov v Drevoredu XX. septembra, je povzročal ostro reakcijo pri lastnikih javnih lokalov v tem drevoredu, ki so sklenili se čimprej sestati, da bi sprejeli nekatere varnostne u-krepe, med katerimi tudi zahtevo po stalnem policijskem nadzorstvu v tem »pragozdeb drevoredu*, kot ga je označil funkcionar letečega oddelka kvesture major Mo-randini. Ljudski koncert v gledališču Verdi Običajno občinstvo koncertov v gledališču Verdi je morda izvajalo iz pobude, ki nudi dva koncertna večera po znižanih vstopninah, tudi njeno poprečno umetniško raven. Težko bi rekli, da se ni uštelo. Pa vendar je bil prizor dovolj žalosten, ko se je orkester po številu kmalu kosal z občinstvom Pod vodstvom mladega dirigenta in uveljavljenega kitarista Gianlui-gija Gelmettija in ob sodelovanju violista Luigija Albertija Bianchija je orkester gledališča Verdi posredoval glasbo Bartoka. Angleža Wal-tona in Brahmsa. V romunskih plesih oblikuje Bartok ljudsko gradivo s strogostjo glasbenega etnografa in z ljubeznivo skrbjo umetnika. Dirigent je nekaj prehodov pa le preromantično tolmačil, kar ni ljudskemu okusu, še manj pa Bartoku podobno. S koncertom za violo in orkester se je William Wal ton pravzaprav proslavil, ali sinočnje prednašanje te skladbe ni naredilo posebnega vtisa. Violist Bianchi se je izkazal z dovolj dodelano tehniko in dognamm zvokom, dasi je bila orkestrska spremljava večkrat premalo obzirna. Nazadnje je še Brahmsova druga simfonija v d-duru izzvenela plitvo in nezanimivo. Ravel Kodrič MEDNARODNA REVIJA FOLKLORNIH PESMI «Lucio Gapardi» ITALIJA: Zbor »ANTONIO ILLERSBERG* iz Trsta pod vodstvom Maria Strudthoffa ČEŠKOSLOVAŠKA: Zbor »KOšICKY SPEVACKY ZBOR UčITEL’OV * iz Košič, pod vodstvom Vojtecha Adameca ŠVEDSKA: Zbor »STOCKHOLMS STUDENT-SANGARFORBUND* iz Stockholma, pod vodstvom Larsa Blohma JUGOSLAVIJA: Zbor »KOČO RACIN* iz Skopja, pod vodstvom Tomislava Popova Koncert bo v gledališču POLI-TEAMA ROSSETTl jutri, 25. septembra ob 21. uri. Vstopnice bodo v prodaj’i v Pasaži Protti in pri blagajni gledališča pred pričetkom koncerta. • Razstava grafičnih del Georga Grosza v umetniški galeriji palače Costanzi je naletela na izreden odmev. Razstavo, ki jo bodo zaprli v torek, 26. t. m. ob 20. uri, si lahko ogledate še danes od 10. do 13. ure, jutri in pojutrišnjem pa od 10. do 13. in od 17. do 20. ure. Ne gre za «cantouato» V zadnji številki «II Meridiano di Trieste* smo z zanimanjem brali članek tSpie ACL1 in Zona B* v katerem pisec na zafrkljiv način obravnava izjavo obalnega komiteja ZK. Poleg drugega pisec trdi, da je bila izjava prenagljena in zaletava, kot tudi, da so se zaleteli vsi časopisi, ki so to izjavo objavili in med temi omenja tudi naš dnevnik. Ni naš namen, da bi tednikom *ll Meridiano di Trieste* polemizirali, ker pa smo bili tudi omenjeni kot zaletavci, ki so naredili 'n spremili na zadnji poti našega dragega sina in brata Emila Pupisa Fpsebfm^j^hvole darovalcem cvetja in vsem, ki so na katerikoli način počastili pjegov spomin. Družini PUPIS Tomaj, Opčine, Sesljan, 24. 9. 1972 • Redni letni občni zbor delničarjev tržaške pomorske družbe «Lloyd Triestino* ie 28. junija odobril o-bračun poslovnega leta 1971. Račun izkazuje skoraj 139 milijard lir prometa in 577,5 milijona primanjkljaja OBNOVLJENO PODJETJE GRUDEN Industrijska cona, Ul. Schmidi 52, TRST — specializirano v izdelavi okovja in okvirov iz aluminija, IŠČE kvalificirane delavce, vajence in tajnico. DOBRI DELOVNI POGOJI. Včeraj-danes iiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinimniiimaiiiiiiiiiimiimiiftMnmiiiiiunniiiiiiiiniiiiiimiiiiifiiifiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiijiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Danes, NEDELJA, 24. septembra NADJA Sonce vzide ob 6.54 in zatone ob 18.59 — Dolžina dneva 12.05 — Luna vzide ob 19.11 in zatone ob 8.30 Jutri, PONEDELJEK, 25. septembra UROŠ Vreme včeraj: naj višja temperatura 20,6. najnižja 13,8, ob 19. url 18,8 stopinje, zračni tlak 1013,5, pada, veter severozahodnik 4 km na uro, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje mimo, temperatura morja 20 stopinj ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 23. septembra 1972 se je v Trstu rodilo 13 otrok, umrlo je 17 oseb. Umrli so: 75-letni Domenico Valenti, 70-letni Ermenegildo Caprin, 63-letni Milano Znidarsich, 59-letni Giusto Dodič, 85-letna Gisella Zer-rer vd. Bend, 63-letni Riccardo Gal-lo, 59-letni Michele Englandi, 68- BIRME 1972 Presenetljivi velika izbira UR m ZLATNINF ZLATO 18/750%> - Velika izbira ur SEIKO -Posebni nopusti urama in »latama LAURENTI trsi Trieste. Uargu San torto 4 etni Luigi Della Rovere, 58-letoa firarina Lepre por. Etellacosa, 80-etni Giuseppe Agapito, 81-letna Jiuliana Simometto, 85-letna Lydia ! .ulligoi vd. Wildmann, 61-lefcni Vittorio Rocchelli. OKLICI: zdravnik Paolo Guštin in biolog, dr. Elana Benfi. pismonoša Giovanni Kaudch in uradnica Marisa Frare, delavec Sergio Milani in gospodinja Ludmilla Florov, učitelj dr. Carmelo Ceraulo in učiteljica dr. Gdamna Gubertini, u-radnik dr. Riccardo Scuto in uradnica Ludana Cavarzan, pek Walter Steiner in frizerka Adriana Divo, mehanik Antonio Sdlvagni in delavka Flora Porporati. električar Gian-franco Zuzich in frizerka Marina Alfieri, delavec Pietrantanio Valeri in frizerka Ester Finessi, pomorski komisar Rocco Auteri in gospodinja Ester Solieri, mehanik Claudio Udo-vidc in frizerka Rossana Lo Castro, uradnik Livio Scano in prodajalka Edvina Valenti, industrijski izvedenec Valerio Galvagni in študentka Nora Cucagna, železničar Antonio Maricchio in gospodinja Ljubosla-va Ferjandc, trgovski potnik Adriano Adami in uradnica Liliana Muf-fatto, zdravnik Giovanni Battdsta Ambrosio in modelistka Paola Ma-sutti, trg. potnik Claudio Suši in uradnica Lidia Gava, študent Eraldo Stefano Cantarelli in sanitetna asistentka Franca Cantarutti, delavec Nevio Baiz in frizerka Orietta Krasna, šofer-mehanik Giuseppe Mauro in gospodinja Maria Rosa Mocibob, elektromehanik Vincenzo Belardi-nelli in baristka Viviana Preister, upokojenec Mario Zoppolato in trgovka Luigia Declich, učitelj dr. Giampaolo Valdevit in univ. študentka Gabriella Gerin, trgovec E-manuele Laghi in računovodkinja Liliana Canziani, delavec Claudio Faktor in uradnica Laura Corbato, uradnik Edoardo Zizon in gospodinja Fiorenza Luches, uradnik Alessan- SKBOFLLX VSE ZA (CINO IN FOTOGRAFSKI MATER1AI Trst Ul. Mazzini 53. Tel. /33-361 Prijatelje In znance naprošamo da nas obiščejo dro Korošic in uradnica Neva Trampuš. tehnični pomočnik Dario Danieli in stevardesa Licia Codani, odbornik Luigi Fraccaro in bolničarka Franca Stradi, delavec Gior-gio Martin in delavka Anna Ivančič, delavec Valter Radakovic in učiteljica Patrizia Cellalia. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) Biasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo, Ul. Bemini 4; Al Castoro, UL Cava-na 11; Sponza, Ul. Montorsino 9 (Rojan). NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) Vielmetti; Borzni trg 12; Centauro, Ul. Rossetti 33; Alla Madonna del Mare, Largo Piave 2; SanCAnna, Erta ZAHVALA Vsem, ki so na katerikoli način sočustvovali z nami in počastili spomin naše drage AMALIJE SLAVEC se iskreno zahvaljujemo. Družine BEVK, ČUK, TERČON Dolina. Trst, Sesljan, 24. septembra 1972 ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so spremili v tako velikem številu na zadnji poti našo drago ženo, mater in nono MARIJO METLIKO por. BERTOK Posebna zahvala č. g. župniku Jakominu za obred. Mož Lazar, sinovi in hčere z družinami Trst, 24. septembra 1972 ZAHVALA Najtopleje se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob nenadni izgubi našega dragega VIKTORJA FONDA Posebna in prisrčna zahvala č. g. župniku, družinam Kapun, Križmančič, Kalc, Vidau, Drnovšček, Barbo, Petaros in Gašperšič, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, ki so pospremili pokojnika na zadnji poti. Žalujoči: žena, hčere, sestri, brat, družine Fonda, Racman, Bemetič, vnuki in vsi sorodniki Gročana, 24. septembra 1972 di S. Anna 10 (Kolonkovec). LOTERIJA BARI 52 40 S 53 23 CAGLIARI 26 43 36 20 44 FIRENCE 24 34 68 36 55 GENOVA 33 61 6 60 31 MILAN 50 1 24 72 48 NEAPELJ 81 79 18 54 39 PALERMO 38 71 37 87 30 RIM 46 28 53 17 59 TURIN 2 60 88 78 48 BENETKE 81 6 ENALOTTO 13 58 73 XII X X 2 X X 1 2 2 1 Kvote: 12 točk — 8.859.000 lir; 11 — 253.100 Ur; 10 - 24.500 Ur. ZAHVALA Ob bridki izgubi našega dragega nepozabnega BORISA ZOBCA se najprisrčneje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali in takorkoli počastiU njegov spomin. Zahvaljujemo se g. župniku Grmeku, pevskemu zboru m prosvetnemu društvu »F. Prešeren*, učencem in vaščanom iz Bo-Ijunca za njihovo veUkodušnost, ravnatelju in profesorjem srednje sole »Simon Gregorčič*, učencem iz drugih vasi, govornikom, darovalcem vencev in cvetja ter vsem, id so ga spremiU na njegovi zadnji poti. žena Fulvija se še posebno zahvaljuje vaščanom, ki so jo kot tujko prisrčno sprejeU medse in ji bili še posebno bUzu ter ji izkazali vso naklonjenost ob tej bridki izgubi. Žalujoči: žena Fulvija, sina Laris to Erik, oče, sestra ta drugo sorodstvo Boljunec, 24. septembra 1972 PnmoreEnSnSvmk PO NAČRTU ARH. ROMANA B01CA v RIŽARNA - spomenik odporništva bo dokončno urejena do pomladi Čimprej je treba poskrbeti za zaščito in ohranitev napisov v celicah - Kako napredujejo dela Kdor gre mimo Rižarne, že lahko Vidi, kako napredujejo dela za njeno ureditev, če ne bo vreme nagajalo, se bodo dela zaključila v aprilu ali maju prihodnjega leta. Izvedenci in delavci gradbenega podjetja CA RENA so se seveda najprej lotili zunanjih del, v pozni jeseni in pozimi Pa bodo opravili razna notranja dela. Začeli so v prvi polovici maja, Porušili so zgradbo ob vhodu na desni strani, kjer bo urejen park, preuredili so že zgradbo, kjer bo kapela, izkopali so jarke in položili cevi za kanalizacijo, prekrili strehe in z o-Pomimi zidovi podprli sleme osrednje zgradbe. Zravnali so notranje dvorišče in postavili 14 m visoko kovi-hasto znamenje na kraju, kjer se je dvigal krematorijski dimnik. Pred nekaj dnevi so se lotili najtežjega dela, to je izgradnje 11 m visokega zida iz železobetona, ki bo obkrožal in zapiral notranje dvorišče. Na eni strani je betonski zid visok že 8 m in ga bodo dokončali te dni, na drugi strani pa se že dviga železna mreža. Kot smo že poročali, je načrt za ureditev Rižarne izdelal arh. Romano Boico. V mali stavbi na levi strani bodo v pritljičju sanitarne naprave, v I. nadstropju pa stanovanje za čuvaja. Od glavnega vhoda do oboka pod osrednjo zgradbo, od koder je vhod v notranje dvorišče, kjer je bil na desni strani krematorij, bo 3 m širok koridor med 11 m visokima zidovoma iz železobetona. Na notranjem dvorišču, kjer je bil krematorij, bodo postavili 16 m dolgo in 12 m široko kovinasto ploščo. V osrednji CERKNO SE ZAHVALJUJE Ob otvoritvi šoje - spomenika NOB smo srečni in ponosni. Uspela solidarnostna akcija, velika naklonjenost, ki jo je pokazala javnost v Sloveniji in zamejstvu za to veliko pobudo, mnoga darila, ki jih je šola prejela — vse to nam dokazuje, da je med nami še živ čut solidarnosti, da so še žive vrednote, ki so se izoblikovale v NOB in da partizanski kraji in ljudje niso pozabljeni. Vsem, ki so kakorkoli prispevali, da se je ideja o šoli - spomeniku NOB uresničila, prisrčna hvala. Vsak prispevek je vgrajen v tem enkratnem spomeniku kot enakovreden člen. Šola - spomenik ni zgolj stavba, marveč močna moralna vez med vsemi, ki so jim vrednote osvobodilnega boja še vedno življenjsko vodilo Posebno zahvalo smo dolžni tistim, ki so za to akcijo dali pobudo in vsem, ki so tri leta neumorno in požrtvovalno delali ter dosegli, da .je solidarnostna akcija dobila slovensko razsežnost. Posebej se torej zahvaljujemo: pokroviteljskemu odboru in njegovemu požrtvovalnemu predsedniku, Primorcem dobro znanemu in priljubljenemu dr. Joži Vilfanu, pobudnikom akcije, tečajnikom VI. partizanskega tečaja, ki so bili steber in najaktivnejše jedro pri uresničevanju zamisli o šoli - spomeniku NOB in vsem članom delovnega odbora, komisijam, strokovnim sodelavcem, ustanovam, organizacijam in posameznikom, ki so s svojim delom nesebično pomagali, šolo sprejemamo kot dragoceno darilo, ki ga bomo znali ceniti. Prebivalstvo Cerkljanske Pionirski odred «Ludvik Ličar* na osnovni šoli Cerkno Kolektiv osnovne šole Cerkno Skupščina občine Idrija zgradbi bo v pritličju urejena velika dvorana za muzej (26,30 krat 14,60 m), nad njo do v prvem nadstropju prav tako velika dvorana za konference, prireditve, predavanja, zraven pa bodo uradni prostori za organizacije. Vhod v uradne prostore bo iz Ul. Rio Primario. Celice v pritličju na notranjem dvorišču bodo ohranjene, tako kot so zdaj. Pred svojim begom so esesovci porušili krematorij, niso pa utegnili uničiti celic, ki na vsakega obiskovalca napravijo močan, globok vtis. V teh celicah so se ohranili še nekateri napisi na stenah in vratih, zob časa, vlaga in prah pa jih neizprosno uničujejo. Prostor, kjer so celice, je zaprt, gradbeno podjetje ne bo tu opravilo nobenega dela. Ko smo o tem govorili z arh. Boicom, nam je zagotovil, da bodo delo za ohranitev in zaščito napisov opravili strokovnjaki. Upamo in upravičeno pričakujemo, da se bo to tudi zgodilo in da se bodo tega zelo odgovornega dela lotili čim-prej. Na dnevnem redu proračun za leto ’73 Seja upravnega sveta kmečke bol. blagajne Jutri ob 10. uri se bo na sedežu (Korzo Italija 31) sestal upravni svet pokrajinske bolniške blagajne, ki bo razpravljal o proračunu za leto 1973 in o drugih upravnih zadevah. Izlet Kmečke zveze Kmečka zveza bo letos priredila svoj tradicionalni članski izlet v GORIŠKA BRDA, na BOVŠKO, v VIPAVSKO DOLINO in okolico POSTOJNE. Ogledali si bomo razne kmetijske objekte pod strokovnim vodstvom. Prenočevanje bo v Bovcu. Izlet bo v soboto, 14. in v nedeljo, 15. oktobra. Vpisovanje v uradu Kmečke zveze v Ul. Geppa 9 vsak dan od 8. do 14. ure (razen v četrtkih, ko so uradne ure od 8. do 12. in od 15. do 13. ure) do 2. oktobra. Tajništvo KZ Okrog notranjega dvorišča Rižarne se že visoko dviga zid Iz železobetona niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin MATERE IN ŽENE PADLIH V NOB IZ ZAGORJA OB SAVI NA TRŽAŠKEM Tako prisrčnega srečanja še nismo doživeli... Pozdrav Dušana Furlana in zahvala Karla Pirnata **rr **• ' <8^, <*”» »V*-y I Dušan Furlan pozdravlja goste *iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiilim„i„limilll|l||||||||||||in|||||||||||||||||||(||||||||||||||||||||||||||||1|U|||||||||||||||||||||.iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiii Darovi in prispevki V počastitev spomina pok. prof. Rorisa Zobca daruje pekama Ota h Bol junca 2.000 lir za časopis «l>elo» in 2.000 lir za Slovensko amatersko gledališče v Trstu. Namesto cvetja na grob prof. Borisa Zobca darujeta Milko in Zofija 2.000 lir za Dijaško matico. V počastitev spomina prof. Borisa Zobca daruje Sonja z družino iz propade (gostilna) 2.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob drage bone Amalije Slavec daruje vnuk piorgio z družino 10.000 lir za Dijaško matico, 5.000 lir za ŠD «Breg» in 5.000 lir za Mladinski krožek v dolini. Namesto cvetja na grob prof. Borisa Zobca darujejo Bogomil Zobec 2.U00 lir, Izidor Zobec z družino 2.000 lir, Srečko Žerjal z družino 1.500 lir, ujec Štefan Maver 1.000 li,r barija in Elvira Maver 4.000 lir *a PD «France Prešeren*. V počastitev spomina prof. Boris a Zobca darujejo žena Fulvija z otrokoma oče Ivan ter sestra Marta * družino 10.000 lir za PD »France Prešeren*, 10.000 lir za šolo «Simon Gregorčič*, 2.500 lir za »Primorski dnevnik* 2.500 lir za slovensko gladilo KP «Delo». V počastitev spomina prof. Borisa Zobca daruje Jure Slokar 5.000 Jjr za šolo »Simon Gregorčič* v Dolini. V počastitev spomina pokojne strice Marike Gasperijeve daruje Bru-!Jo Gombač z družino iz Ljubljane 2®0 N din za šolo spomenik NOB v Cerknem. .Namesto cvetja na grob Viktorja P»nde daruje Justina Žagar por. Racman 4.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob none A-Jhalije Slavec daruje družina Igor puk 5.000 lir za ŠD «Breg* in ”■000 lir za Mladinski krožek v Dolini. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V BAZOVICI Viktor Maver (Mave) daruje 2.000 lir. b Balinarji iz Bazovice, Gropade in padrič darujejo 5.000 lir. ZA SPOMENIK PADLIM V NOB V KRIŽU .Namesto svetja na grob Josipa Stefančiča darujejo Julij Žerjal 2.000 lir, Rihard in Kristina Sedmak 3.000 lir. Namesto cvetja na grob Alberta Kodriča in Josipa Štefančiča darujeta Katerina Škarja in Karlina Ten-ce 3.000 lir. Ob obletnici smrti očeta Antona Košute daruje Danila Strgonšek 10.000 lir. Anton Tence (Nova Gorica) daruje 10.000 lir in Alojz Šemec (Križ štev. 489) 10.000 Ur. Vrispvrnjte ga DIJAŠKO MUK O! f Skupina mater in žena padlih j borcev ter invalidov narodnoosvo- 90 LET ŽIVLJENJSKE POTI! bodiinega boja iz zagorja °b TEREZE BUCIK Z GRETE ■ppprr že leta in leta objavljano v našem dnevniku kratke življenjepise tistih redkih mož in žena, ki so dosegli častitljivo starost. Ena izmed tistih je Terezija Bucik z Grete, ki je prav te dni slavila svoj 90. rojstni dan. Nihče bi ji tega niti ne prisodil, saj jih kaže veliko manj. Morda bi mogel kdo misliti, da je bilo njeno življenje udobno in bogato. Pa to ni niti najmanj res! Terezija Drašler vdova Bucik ni po rodu Tržačanka, ampak z vso pravico jo lahko štejemo za Tržačanko, saj je v našem mestu od leta 1907, ko se je poročila z želez- Ob povratku s poročnega potovanja se najprisrčneje zahvaljujeva vsem organizacijam in jav-him ustanovam ter posameznikom, ki so pripomogli, da je letošnje slavje kraške ohceti ta ko lepo uspelo. Posebej pa se Zahvaljujeva odboru Kraške hiše •n zadrugi Naš Kras za brezhibno organizacijo, vsem narodnim nošam, ki so s svojo številno udeležbo povzdignile vso Prireditev in vsem, ki so nam Poklonili toliko darov in cvetja. Par letošnje Kraške ohceti Nataša in Rado Andolšek STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Vas vljudno vabi k vpisu ABONMAJA za sezono 1972-73 REPERTOAR V ABONMAJU 1. Luigi Pirandello: 2. Eilibert Benedetič: 3. Ferdinand Raimund: 4. Dieter Forte: 5. Pregelj - Mejak: LE PREMISLI, GIACOMINO! PRAVILA IGRE KRALJ GORA IN LJUDOMRZNIK MARTIN LUTHER IN THOMAS MtlNZER AU UVOD V KNJIGOVODSTVO TOLMINCI 6. GOSTOVANJE DRAME SNG IZ LJUBLJANE 7. GOSTOVANJE DRAME SNG IZ MARIBORA IZVEN ABONMAJA Ljudski oder: Vojmil Rabadan: Mali oder: Ted Whitehead: Otroška predstava: Saša Škufca: KADAR SUČE SE ŽENSKI JEZIK NE ALPHA BETA JANKO IN METKA OSTALA GOSTOVANJA Balet SNG iz Ljubljane Dramsko kazalište »Gavella* lz Zagreba Mladinsko gledališče iz Ljubljane Mestno gledališče ljubljansko Primorsko dramsko gledališče lz Nove Gorice Vrste abonmajev Red A (premierski) Red B (prva sobota po premieri) Red C (prva nedelja po premieri) Red D (mladinski v sredo) Red E (mladinski v četrtek) Red F (okoliški — popoldanska predstava na dan praznika) premiera 13.500 lir 9.500 lir 3.000 lir ponovitve 7.000 Ur 6.000 Ur 3.000 Ur Cene abonmajev za sedem predstav Parter I. Parter H. Balkon Za vse predstave, razen premier, tudi letos razpisujemo družinski abonma. ki omogoča družinam skupni obisk z osnovnim abonmajem, h kateremu vsak nadaljnji član doplača po 2.000 Ur Mladinski abonma velja za vse sedeže in stane prav tako 2.000 lir. Po isti ceni nudimo a-bonma tudi invalidom. Abonma red okoliški stane 7.000 lir. Za cenjene obiskovalce tega reda bomo preskrbeli prevoz. Abonmaji so plačljivi v dveh obrokih, od tega prvi ob vpisu, drugi do 1. februarja 1973. ZA VSE DRUGE PREDSTAVE NUDI SSG SVOJIM ABONENTOM 50-ODSTOTNI POPUSTI VPISOVANJE ABONENTOV OD 18. SEPTEMBRA DO VKUUCNO 5. OKTOBRA V TRŽAŠKI KNJIGARNI, UL. SV. FRANČIŠKA 20, TEL. 61-792 TER PRI GLAVNI BLAGAJNI KULTURNEGA DOMA (VSAK DAN. RAZEN NEDELJ IN PRAZNIKOV. OD 8. DO 14. URE), UL PETRONIO 4, TEL 734-265. ničarjem Rafaelom Bucikom. Slavljenka se je rodila 21. septembra 1882 v Bistri pri Vrhniki kot četrta hči sedmero otrok. Iz Bistre je vsako jutro tako v lepem kot v slabem vremenu pešačila dobro uro v ljudsko šolo na Vrhniko v isto šolo kakor Ivan Cankar. Mati Terezija ima dober in čudovit spomin. Povedala nam je, da se je skupaj z drugimi sošolci večkrat ustavila pred čevljarsko delavnico, kjer je Cankarjev oče delal. Kot smo omeniU, se je leta 1907 preselila v Trst z možem. Ustvarila si je svojo družino. V zakonu je namreč povila pet otrok, od katerih so še štirje živi. Skupno z možem sta svoje otroke vzgojila v zavedne in napredne Slovence tez v ljubezni do materinega jezika. Kot vse slovenske železničarje so leta 1928 preselili v Italijo, in sicer v Vicenzo, tudi njenega moža in seveda vso družino, kjer so ostali celih deset let, do Rafaelove upokojitve. V času narodnoosvobodilne borbe so vsi v družini pomagali in delali v korist našega naroda. Na njenem domu na Greti so se od vsega začetka zbirali aktivisti OF. Otroci so poskušali fašistične zapore tako v Kopru kot v Trstu. Sin Drago pa se je boril v partizanih. Kljub razburljivim dogodivščinam. kljub slabim časom je mati Terezija pričakala tako visoko in častitljivo starost še pri zdravju in čudovitem spominu. Vsak dan bere Primorski dnevnik, katerega je zvesta naročnica od vsega začetka. Čestitkam njenih otrok, sorodnikov in prijateljev se pridružujemo tudi mi ter ji želimo še mnogo sreče in zdravja. M. M. | je bila na obisku na Tržaškem. Ti ' nevsakdanji gosti so se na Repen-tabru srečali z zastopniki Združenja invalidov narodnoosvobodilnega boja iz Trsta, s predstavniki Slovenske prosvetne zveze in s pevci zbora »Srečko Kumar* iz Repna. Srečanje je bilo zelo prisrčno. Tovariš Dušan Furlan je goste pozdravil ter jih obenem seznani! z deležem, ki ga je dalo primorsko ljudstvo v boju proti fašizmu in j.a svobodo. Izrazil je tudi željo po nadaljnjih podobnih srečanjih. Tovariš Karel Pirnat, predsednik združenja vojnih invalidov Zagorje-center se je zahvalil za prisrčen sprejem. Tudi on je naglasil potrebo po nadaljnjih stikih s tovariši v zamejstvu. Slovenske partizanske in narodne pesmi, ki jih je pel zbor »Srečko Kumar* pod vodstvom Mirka Guština so dale srečanju slovesen značaj. Oči marsikatere ženice so se orosile. Gosti so bili zelo presenečeni in so pohvalili zbor. Tovariš Pirnat je dejal med drugim: «Ne bom pretiraval, bilo je, skoraj bi rekel, enkratno doživetje*. Po «uradnem* delu srečanja se je razvil tovariški pogovor. Še in še so bile poudarjene želje po stikih po podobnih srečanjih. Tovariši iz Zagorja so p< vabil: pevce iz Repna, naj jih obiščeš. Dejali so. »Organizirali bomo koncertno prireditev. Zagotavljamo vam, da se boste tako, kot mi nocoj tu, tudi vi prijetno počutili v našem kraju. Naše združenje že dalj časa prireja podoone izlete. Povsod smo bili lepo sprejeli, a takega in tako prisrčnega srečanja, kol tu na Repentabru, še nismo doživeli.* MIRKO KAPELJ Bliža se novo šolsko leto Tržaška knjigarna že sprejema ki so predpisane na slovenskih šolah, obenem pa nudi svojim šoloobveznim obiskovalcem izbor vsakovrstnih šolskih potrebščin. Mačka, fotfoaitui TRST- ULICA SV. FRANČIŠKA 20. telefon 61792 Zbiramo gradivo o delih slikarja Alberta Sirka. Vljudno prosimo imetnike njegovih slik, da sporočijo svoj naslov Slovenski prosvetni zvezi v Trstu (Ul. Geppa 9, tel. 31-119). • Tržaška zavarovalna družba «Lloyd Adriatico di Assicurazioni e Riassicurazioni SpA* ie vzela pod svojo okrilje družbe »Tmmobiliare Irene SpA* iz Trsta, »Italioi SpA* iz Milana in »Cumnno Sari* iz Trsta. Omenjene družbe so prenehale poslovati kot samostojne organizacije. Slikarsko tekmovanje «0dkrivajmo kraške vasi» V nedeljo, 8. oktobra prireja Krožek absolventov slovenske trgovske akademije (KASTA) v Trstu tretje slikarsko tekmovanje na temo «Odkrivajmo kraške vasi» za slikarje dežele Furlanije - Julijske krajine v Trnovci. Kot lansko leto, bodo tudi letos tekmovalci razdeljeni v dve skupini: v samouke in profesionalce. Za obe skupini bodo na razpolago priznanja za najboljša dela. Dovoljen je vsak slog in vsaka slikarska tehnika, vključno čmo-belo risanje. Mera platen, oziroma osnov ni določena. Vsak slikar, ki se bo udeležil tekmovanja, bo moral predložiti v žigosanje svoja platna in sicer največ dve; komisiji pa bo izročil eno samo sliko po lastni uvidevnosti. Žigosanje bo v vasi sami s pričetkom ob 7.30 zjutraj, zaključilo pa se bo ob 13.30 Vsa dela, brez podpisov, brez o-kvira, brez vsakega prepoznavnega znaka, morajo biti izročena najkasneje do 15. ure. Žirija bo takoj po 15. uri začela ocenjevanje ter nagradila najboljša dela. Po nagraditvi bodo vsa dela do 19.30 na vpogled občinstvu. Slikarsko tekmovanje bo ob vsakem vremenu. uiiiiiiiimtiniiniiiiiiiiiiiiiiuiiiimimiiiiimumiiiiHmiiiiiuimimiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiitiiiininnui V Boljuncu so pokopali prof. Borisa Zobca Vedno nam je hudo pri srcu,- ko spremljamo znanca ali znanko na njegovi zadnji poti. Še huje nam je, ko nas prezgodaj zapusti mlad človek, prizadeven in dober, še poln dobre volje do dela, kot je bil naš nepozabni prof, Boris Zobec iz Bolj unča. Vsi, ki so ga poznali, se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da priljubljenega Borisa ni več med nami. Huda in kruta bolezen ga je nenadoma iztrgala svojcem. Bil je še pri moči, saj mu je bilo šele 43 let. Še prejšnji teden smo ga srečali na šoli «Šimon Gregorčič* v Dolini. ko se je zanimal za začetek novega šolskega leta. V ponedeljek je moral nenadoma v tržaško bolnišnico in je po dveh dneh izdihnil. Boris Zobec se je rodil 8. januarja 1929 v Boljuncu. Osnovno šodo je dokončal v svoji rojstni vasi, nižjo strokovno šolo v Trstu, nato pa v Ljubljani srednjo tehnično šolo. Diplomiral pa je na »Volti* v našem mestu. V službo na srednji šoli «Simon Gregorčič* v Dolini je stopil leta 1951 in je bil profesor tehnične vzgoje do zadnjega. Eno leto je bil tudi ravnatelj te šole. Poučeval je tudi na drugih slovenskih šolah na Tržaškem. V letih svojega poučevanja na srednji šoli v Dolini si je pridobil naklonjenost vseh učencev in prebivalcev dolinske občine. Vaščani iz Boljunca In lz vasi z vsega Brega so v velikem številu spremili Borisa na njegovi zadnji poti, da mu s tem izkažejo hvaležnost za njegova prizadevanja pri poučevanju njihovih otrok. Pogreba se je udeležilo tudi več ljudi iz mesta. Cvetje in vence so poleg svojcev prinesli tudi dijaki vseh razredov dolinske srednje šole, prijatelji in znanci ter domače prosvetno društvo »France Prešeren* katerega je bil pokojnik dolgoletni član. Po cerkvenem obredu, ki ga je opravil župnik Albin Grmek, je žalni sprevod krenil na domače pokopališče. Ob odprtem grobu se je v imenu njegovih kolegov poslovil od pokojnika dr, Tul, ki je v svojem kratkem nagovoru med drugim dejal: «Če o kom lahko govorimo Gubčeva knjižnica Ob 400. obletnici kmečkih uporov pripravljajo založbe «Partizanska knjiga* iz Ljubljane, «Založni-štvo tržaškega tiska* in «Spektar* iz Zagreba zbirko 30 knjig iz slovenske in hrvaške književnosti Obsežni izbor romanov, novel in pesmi bo zajemal preko 9000 strani in bo bralce seznanil z najrazličnejšimi zgodovinskimi in družbenimi dogodki iz naše starejše in novejše zgodovine Knjige bodo v celoti vezane v platno, tiskane na brezlesnem papirju in z barvnim ščitnim ovitkom V prednaročilu bo cena te izredno zanimive zbirke znatno nižja Prednaročila sprejema: Mačka. k*t\igatoia, TRST - ULICA SV. FRANČIŠKA 20 - Telefon 61-792 ENTE ITALIANO PER LA CONOSCENZA DELLA LINGUA E DELLA CULTURA SLOVENA Trst, Ul. sv. Frančiška 20 /III. vljudno naproša cenjene bralce, da bi svojim znancem in prijateljem italijanske narodnosti, ki se morda zanimajo za slovenski jezik in kulturo, posredovali naše obvestilo, da bodo meseca oktobra t. 1. spet začeli na našem sedežu v Ul. sv. Frančiška 20 /III. TEČAJI SLOVENSKEGA JEZIKA ZA ODRASLE IN ZA OTROKE Tečaji za odrasle bodo začetni in nadaljevalni, (za otroke posebni tečaj) in bodo trajali štiri mesece. Po končanem tečaju možnost nadaljevanja v drugem štirimesečnem tečaju. Informacije in vpisovanje vsak dan, razen ob sobotah od 18. do 20. ure. Zadnja pot Marije Bertok Pred sedmimi meseci smo obiskali na Kolonkovcu Marijo in Nazarija Bertoka, ki sta slavila zlato poroko. Oba sta bila takrat zdrava in ve- sela, toda po kratki bolezni je Marija v sredo. 20. t. m. umrla. Na njeni zadnji poti jo je spremilo na škedenjsko pokopališče mnogo prijateljev in znancev ne samo s Kolon-kovca temveč tudi iz Skednja, Sv. Marije Magdalene in iz samega mesta. Marija Metlika poročena Bertok ni bila doma s Kolonkovca, ampak domačini so jo imeli za svojo, saj je živela v tem predmestju več kot trideset let. Pokojnica se je rodila 16. avgusta 1902 na Škofijah v kmečki družini. Nekaj let po poroki z Naza-rijem Bertokom, se je z vso družino preselila na Kolonkovec, kjer je dolgo let obdelovala njivo ter prodajala zelenjavo. Naj ji bo lahka domača zemlja, svojcem pa izrekamo naše globoko ,sožalje. samo dobro, velja to brez dvoma za prezgodaj umrlega Borisa, ki mu je bila pri srcu družina, šolska mladina ter celotna vaška in narodna skupnost. Človek, ki ga v življenju vodi takšno načelo spoštovanja in plemenitosti do bližnjega, je izpolnil svoje bistveno poslanstvo na tem svetu*. Zatem se je od pokojnika poslovil Miro Kapelj kot njegov prvi slovenski učitelj. Na kratko je Kapelj obudil spomine na leto 1945, ko se je s pokojnim Borisom prvič srečal v zasilni učilnici ob navadni kuhinjski mizi. Pozorno je mladi Boris spremljal vsako besedo ter želel čimprej nadomestiti, kar mu je bilo, kot vsem nam, prikrajšano v letih režima žalostnega spomina. Nato je Kapelj dejal, da je Boris «ostal to, kar je bil že po naravi, skromen in dobrodušen, ostal je do kraja pošten, čeprav ni bil vselej deležen ustreznega razumevanja.* Ko so pogrebci z domačo zemljo zasuli krsto, je moški zbor »F. Prešeren* pod vodstvom Draga Žerjala zapel »Vigred*. Dragega Borisa bomo ohranili v najlepšem spominu. Užaloščeni ženi, sinovoma, očetu ter vsem sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje. M. M. SPLOŠNA PLOVBA piran-jugoslwiji Župančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon 73-881 (10 linij) Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorska prev o® z modernimi ladjami nosilno Stl 8.000 - 19.000 ton NA AFRIKA . JADRAN — LINIJA OKOLI SVETA — LINIJA JADRAN ZAHOD — PROSTA PLOVBA — POTNIŠKA SLUŽBA — SIMEX Ljubljana - samo stojna enota za uvoz-tzvoz grosistično trgovine ta tat stopanje tujih firm Za vse informacije se prom mo obrnite na upravo podjet ja v Piranu ali na naša pred stavnistva v Jugoslaviji in v inozemstvu. GOSTIŠČE «POD GRADOM» (v Mirnu pri Gorici) vam nudi prvovrstne domače specialitete. Vsako soboto glasba. Ob torkih zaprto - Tel. 72-036 Se priporočamo! POSTANITE ABONENT STALNEGA SLOV. GLEDALIŠČA! Izpolnite kupon in odpošljite ga na naslov: STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE, Ul. Petronio 4 34138 TRST STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE TRST - sezona 1972-73 NAROČILNICA Priimek In lme Naslov __________ Vrsta abonmaj*a Podpis PrTmoršlfcHinevnlfc GORIŠKI DNEVNIK 24. septembra 197t NEDELJA, 24. SEPTEMBRA PONEDELJEK, 25. SEPTEMBRA trst a trst a 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Po-8.05 Slov. motivi; 8.30 Kmetijska ročUa; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 oddaja; 9.00 Maža; 9.45 Glasba za orgle; 11.15 Mladinska igra: Paglavci pastirci; 12.00 Nabožna glasba; 12.30 Melodije; 13.30 Glas- Opoldne z vami; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Program za mladino; 18.15 Umetnpst in prireditve; 18.30 Brahmsova simfonija St. 4; 19.20 ba po željah; 15.15 Gogol: «Mrt- Jazzovska glasba; 20.00 športna tribuna; 20.30 Morje v slovenski literaturi; 22.10 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 15.10 Tradicije in zborovsko petje; 16.20 Simf. koncert; 19.30 Deželne kronike. KOPER 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 14.30, 17.30, 18.30, 19.30, 21.30 Poročila; 7.15 Glasba za dobro jutro: 8.00 Jutranja glasba; 10.15 Z nami je...; 10.35 Pisana glasba: 11.00 Orkester Mamtovani; 11.30 Pri- sluhnimo jim skupaj; 12.00 Glas- ve duše* — dramatizacija J. Lukeza; 17.00 Glasba in šport; 18.00 Baletna glasba; 18.40 Plošče; 20.00 Šport; 20.45 Pratika; 22.00 NedeJja v športu. KOPER 7.30. 8.30, 12.30, 19.30, 21.30 Paqočila; 7.15 Glasba za dobro jutro; 8.00 Dopoldanska glasba; 10.15 Z nami je...; 10.30 Ruske pesmi; 11.00 Melodije; 11.30 Prisluhnimo jim skupaj; 12.00 Pogovor s poslušalci; 12.05 Glasba po željah; 12.35 Zunanjepolitični pregled: 14.00 Dogodki in od- _ _____ _ __ mevi; 14.15 Zbor in orkester; 14.40 ba po željah; 14^00 športni po-Zvoki m glasovi; 15.30 Motivi iz nedeljek; 14.10 Počitek ob glas-fjlmav; 16.00 Nekaj plošč; 17.00 bi; 16.20 Samopostrežna glasbe-Deželni program; 18.00 Dva zbo- na oddaja; 17.30 Deželni spored; ra; 18.30 Glasba po željah; 19.45 18.00 Narodno - zabavna glasba; Nedeljski koktajl; 20.15 Na šport- 18.40 Od melodije do melodije; nih igriščih; 20.30 Prenos RL; 19.00 Športni pregled 19.10 Jug. 21.00 Glasba v večeru: 21.40 Or- pesmi in plesi; 20.00 Basist Da- kestri; 72.00 športna nedelja, rvilo Merlak: 20.30 Prenos RL; NACIONALNI PROGRAM 21.00 Glasba v večeru; 21.40 Iz Verdijeve Aide; 23.00 Prisluhnimo jim skupaj; 23.35 Godalni kvartet. NACIONALNI PROGRAM _______ 7.00, 8.00, 13.00, 15.00 20.00 Po- 13.15 Program z Buzzancotn; 14.00 ročila; 7.10 Jutranja glaisba; 8.00 Pod senčnikom; 15.30 Glasbeni Športni ponedeljek; 8.30 Jutranje 8.00, 13.00, 15.00, 20.00 Poročila; 8.30 Kmetijska oddaja: 9.00 Skladbe za godala; 9.10 Nabožna oddaja; 10.15 Nedeljske pesmi: 11.10 Opravljivci; 12.30 Hit parade: variete; 16.20 Popoldne z Mino; 17.30 Posebna športna oddaja; 20.25 Buzzati: «H deserte dei Tar-twrb: II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Plošče resne glasbe; 9.35 Veliki variete; 11.00 Program z Bongiomnm; 12.00 športna prognoza; 13.00 Kvizi narobe; 13.35 AMb gradimento; 14.30 Neapeljske pesmi; 15.00 Preizkušajo se diletanti; 15.40 Po svetu naokrog; 17.00 in 18.30 športna nedelja; 17.30 Glasba po željah; 20.10 Povratni vozni listek z Modugnom; 20.50 Operetna glasba. III PROGRAM pesmi; 9.15 Vi in jaz; 12.10 Plošče; 13.15 Hit parade; 14.00 Plošča sledi plošči; 16.20 Poletni program za mladino: 18.00 Podelitev nagrad »Italija 1972»; 19.00 Ekonomsko sindikalna panorama; 19.30 Pisana glasba; 20.20 Simf. koncert; 21.50 Plošče; 22.20 Povratni vozni listek z Omello Vanoni. II. PROGRAM 7.30. 8.30, 13.30. 19.30 Poročila; 8.40 Melodrama; 9.35 Orkestri; 9.50 Fogazzaro: »Piccolo mondo antico*; 10.05 Pesem za vsakogar; 10.35 Program za počitnice; 12.40 Al to gradimento; 13.50 Za-kai in kako?; 14.00 Plošče; 15.00 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Pisana glasba: 18.00 Rameau, Smetana: Brandeburžani na Češkem: 14.00 Rossinijeva komorna glasba; 14.45 Odrska glasba; 15.30 Ronald Millar: «11 caso Hcrvvard*; 18.00 Literarna oddaja; 18.30 Klasiki jazza; 19.15 Vsatoovečemi koncert; 20.15 Preteklost in seda- Ravel, Torroba in Dvorak; 19.00 Poje Claudto Villa; 20.10 Povratni listek z Omello Vanoni; 22.40 Alianello: «L'eneditš della priora» (nadaljevanka). III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.00 njost; 20.45 Flajano: »D topo della Liszotovi simfonični poemi; 11.45 sera*; 21.30 O beneškem festivalu SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 14.00, 20.30 Poročila; 7.50 Danes za va«; 8.30 Za kmetijske proizvajalce; 9.05 Radijska igra — Waldmann: »Stroji stavkajp»; 9.49 Skladbe za mladino; 10.05 Koncert iz naših krajev; 11.05 Še pomnite, tovariši... — Herbert Feis: Vprašanje druge fronte v 1942. letu; 11.25 Pesmi borbe in dela; 11.45 Naši poslušalci čestitajo; 14.30 Nedeljska reportaža: 14.50 Domači ansambli; Sodobna ital. glasba; 12.20 Plošče; 13.00 Grieg in Sibehus; 14.30 Dva kvarteta; 15.30 Stradela: «11 barchegglo*; 18.15 Gospodarska rubrika; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Vsaknvečerni koncert; 21.30 Simf. koncert. SLOVENIJA 7.00, 8.00, 9.00, 11.00, 14.00, 16.00, 20.30 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.06 Pravljice in zgodbe; 10.20 Ž. Petan - I. Petrič: Vojak z zlato glavo; 11.20 Pri vas doma; 13.10 Iz opisa B. Ami- 15.05 Slov. zemlja v pesmi in be- ča; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 sedi; 16.00 Veliki zabavni orkestri; 16.15 Humoreska tedna — Vi-dokove pustolovščine; 16.45 Nedeljsko športno popoldne; 18.45 Pevca Nana Mouscouri in Gilbert Becaud; ' 19.00 Marjan Marinc; «Weekend» — radijska igra; 19.37 Tuje pihalne godbe; 14.30 Pričakujejo vam...; 15.10 Pesmi stare Amerike; 16.40 Melodije; 17.00 »Vrtiljak*; 17.40 Orkester Češkoslovaškega radia; 18.10 Glasbeno popoldne; 19.15 Popevke in ritmi; 19.45 Kulturni globus; 20.00 Zabavni orkestri; 20.00 Lahko Lahko noč, otroci!; 20.15 Trio noč, otroci! 2015 Glasbene razglednice; 21.00 V nedeljo zvečer; 23.20 Godala: 00.05 Literarni nokturno — M. Peršorda: Večno življenje; 00.15 Štiri pozavne ITAL TELEVIZIJA 10.00 Maša; 12.00 Kmetijska oddaja; 15.00 Neposreden prenos športnega dogodka; 17.15 Disney-land; 18.00 Glasbeno - govorni spored; 18.55 Športne kronike; 19.55 Športni dnevnik in ital kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 A. Pallazzeschi: »Sorelle Matterassi*; 22 25 Športna nedelja: 23.10 Dnevnik. II KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Humoristična oddaja: »Dobri in hudobni*; 22.15 Sodobna Franeiia Avgusta Stanka; 21.00 Operni koncert; 22.30 Tipke in godala; 23.15 Za ljubitelje jazza; 00.05 Literarni nokturno — B. Bagola: Pesmi: 00.15 S popevkami no svetu. ITAL. TELEVIZIJA 18.15 Program za najmlajše; 18.45 Slike iz sveta; 19.15 Poly v Benetkah; Pippov ded; 19.45 Šport in ital. kronike: 20.30 Dnevnik; 21.00 Film: II delitto Du-prč; 22 55 Filmske premiere; 23.05 Dnevnik. II. KANAL 18.00 Proglasitev dobitnikov nagrade Italija 1972 ; 21.00 Dnevnik; 21.15 Srečanja 1972: Eno uro z Damenicom Cantatorjem; 22.15 Koncert pianista Vladimdra Ho-rowitza. DVE ZANIMIVI SREČANJI V GORICI Podrobno bodo razčlenili položaj narodnih manjšin v italijanski republiki Prof. Buratti včeraj poročal v dvorani pokrajinskega sveta na srečanju AIDLCM - Jutri začetek tridnevnega srečanja v palači Attems V Gorici sta v teh dneh dve za | nesporazumov z Avstrijci. Prof. Bu-ndmivi zborovanji o manjšinskih ratti je dejal, da združenje podpira vprašanjih. Včeraj popoldne se je v dvorani pokrajinskega sveta na Korzu Italija pričelo zborovanje zveznega odbora za etnične jezikovne skupnosti in deželno kulturo v Italiji in mednarodne zveze za obrambo ogroženih jezikov in kultur (AIDLCM). Zborovanje se bo nadaljevalo danes zjutraj v isti dvorani. V ponedeljek, torek in sredo pa bo v dvorani palače Attems osmo študijsko zborovanje o pravicah etnično-jezikovnih manjšin v priredbi italijanske sekcije »Ligue intemationale de 1’Enseigne-ment de 1’Education et la Culture populaire*. Na zborovanju, ki bo v palači Attems (člani te Lige so v precejšnji meri tudi člani prvega odbora, zaradi tega sta obe zborovanji sočasni in v istem kraju), bo prof. Corrado Grassi s turinske univerze in direktor italijanskega jezikovnega atlasa govoril o temi »Jezikovno-etnične manjšine v Italiji*, prof. Gustavo Buratti pa bo spregovoril o temi »Juridični položaj etnično-jezikovnih manjšin*. Ti dve poročili bosta jutri popoldne, zborovanje se prične ob 16.30. V torek zjutraj in popoldne bo diskusija o obeh poročilih, zborovanje se bo zaključilo v sredo zjutraj z odobritvijo resolucije. Včeraj popoldne se je v dvorani pokrajinskega sveta pričelo prvo zborovanje. Otvoril ga je predsednik AIDLCM prof. Gustavo Buratti iz Ivree v Piemontu. Podčrtal je dejstvo, da je zborovanje prvič v Gorici, v kraju kjer strnjeno živi slovenska etnična manjšina. Besedo je nato povzel podpredsednik pokrajine Marko Waltritsch, ki je v kratkem pozdravnem govoru dejal, da hočemo v Italiji živeči Slovenci doseči popolno enakopravnost na jezikovnem področju, hočemo iste stvari, Id so jih že dosegli južnotirolski Nemci, zaradi tega hočemo tudi podporo nekaterim osnutkom zakonov o varstvu manjšin, ki so jih predložili parlamentarci levičarskih strank. Prof. Buratti je nato podrobno analiziral zborovanje, ki ga je združenje imelo pred nedavnim v Celovcu. Takrat je prišlo do nekaterih Poročilo o včerajšnjih pevskih nastopih v okviru tekmovanja Seghizzi objavljamo na zadnji strani. manjšine povsod kjer bivajo; zaradi 'tega bo podpiralo južnotirolsko manjšino v Italiji, z enakim elanom tudi slovensko v Avstriji. Sledilo je tudi poročilo o obisku v Kalabriji, kjer živi številna grška manjšina, ki pa je obsojena na izumiranje zaradi hudih gospodarskih razmer. Povedal je tudi da so deželni svetovalci socialistične stranke predložili prejšnji teden v Piemontu zakonski osnutek o obrambi in razvoju tamkajšnjih piemontskih narečij. Na zborovanju, ki se bo nadaljevalo danes zjutraj, sodelujejo, med drugima župan občine Pieve di Li-vmallongo (Belluno) Bruno Trebo, zastopnik Kataloncev iz Sardinije Nonis, južnotirolski deželni svetovalec Pepi Poseh, zastopnik Provan-salcev iz Piemonta Osvaldo Coisson, zastopnik Grkov iz Kalabrije prof. Domenico Minuto, tajnik deželne sekcije AIDLCM Adriano Ceschia, poslanec Mario Lizzero, deželni svetovalec Drago Štoka, pisatelj Boris Pahor, bivši južnotirolski poslanec Hans Dieti. Prisostvoval je tudi pokrajinski svetovalec dr. Rolando Cian. Danes odpotuje iz Goriške številna skupina nekdanjih partizanov slovenske in italijanske narodnosti, pripadnikov ANPI, na protifašistično zborovanje v Foj-do. kjer bosta ob 10. uri govorila predsednik vsedržavnega odbora ANPI Boldrini in predsednik deželnega odbora Berzanti. K udeležbi vabimo vse demokratične in protifašistične prebivalce. POGOVOR 0 INVALIDSKI POKOJNINI je Med štirikratnim odprtjem rokov INAS-CISL rešila na stotine prošenj Katere dokumente zahtevajo - Ravnanje v skladu z zakonom - Avtonomna invalidska pokojnina sodi v izključno pristojnost naše zakonodaje - Kaj ni bilo storjenega Na županstvu v Števerjanu že nekaj tednov uslužbenci izpostave patronata INAS-CISL sestavljajo prošnje ter urejujejo postopek jugoslo-vainskih državljanov s področja bivše Julijske krajine za odkup razdobja 1920-1926, da si pridobijo pravico do invalidske pokojnine. Ko so vnovič odprli rok leta 1969, so samo nekateri zaprosili invalidsko pokojnino, pri sedanjem, četrtem odprtju roka pred dvema mesecema pa se je število interesentov zelo povečalo. «Samo pri nas v Števerjanu — nam je dejal uslužbenec patronata, smo doslej ugodili 100 prošnjam. Ker so se v Jugoslaviji razširile govorice, da pokojnina ni legalna, vas prosimo, da bi te ljudi pomirili, ker pokojnino izplačuje Italija in jo dobijo pri nas, če, seveda, izpolnjujejo vse pogoje.* Ko smo ga vprašali, kakšne do- S SESTANKA PROSVETARJEV IN ČLANOV ZVEZE BORCEV Društvo «Kras» Dol-Poljane se pripravlja na bližnjo sezono Zbor bo s pevskimi vajami začel že v torek - Potrjen uspeh letošnjega praznovanja - Šahovski tečaj in filmski večeri V petek zvečer so se na skupni seji sestali člani prosvetnega društva »Kras* Dol-Poljane in člani krajevne sekcije Zveze borcev iz Dola, da bi naredili zaključne račune in ocenili potek praznovanja, ki so ga organizira', pred kratkim. Splošno mnenje je bilo, da je praznik v celoti uspel, kljub hladnemu vremenu, ki je verjetno odvrnilo veliko obiskovalcev. Vsi so se strinjali s tem, da bo treba prihodnje leto pripraviti praznovanje prej, v okviru programiranja Prosvetne zveze. Kar se slednje tiče, so nekateri člani izrazili obžalovanje, da jim je pri organizaciji praznovanja premalo pomagala, četudi jim je za pomoč dala jasne obljube. Kritiko so izrazili tudi proti nekaterim članom, ki zanemarjajo svoje dolžnosti in se za društvo premalo zanimajo. Člani društva so si začrtali okvirno programsko delo. ki ga--bodo skušali izvesti v letošnji se- niifiiiiiiiiitimiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiimiauiiiiiiiiiiiiii STAVKA SE NADALJUJE ŽE DVA DNI PARALIZIRANE ODtlNSKE SLUŽDE IN URADI Višje uradništvo ne sodeluje v stavki - Jutri po mestu sprevod stavkajočih - V torek odločitev o morebitnem nadaljevanju stavke Tudi včeraj so bile skoro vse občinske službe paralizirane. Stavka sicer ni popolna, ker se je del uradniškega osebja in mestnih redarjev, vključno z najvišjimi funkcionarji občine, vzdržal stavke. Nekateri uslužbenci so namreč ugotovili, da jih ponudbe občinskega odbora zadovoljujejo in niso zaradi tega sodelovali v protestni stavki, kjer je večina uslužbencev in delavcev, nezadovoljna s predlogi občinske uprave. V dveh dneh so stavkali vsi delavci, del mestnih redarjev in večina uradništva. Občiaski uradi so sicer bili odprti in delali z zmanjšano kapaciteto, težav na občini ni bilo ker večina vsako- JUG. TELEVIZIJA OD 24. DO 30. SEPTEMBRA 1972 NEDELJA, 24. septembra 10.40 Ptujski festivali narodno zabavne glasbe; 11.12 Kmetijska oddaja; 12.00 Otroška matineja; 12.55 Mestece Peyton: 13.40 TV kažipot; 16.00 Motokros v Za-boku — prenos; 16.55 Atletika; Jugoslavija Španija — prenos; 18.30 Bukarešte: Košarka: Romunija Jugoslavija (ženske) prenos; 19. 15 Močnejše od življenja; 21.00 TV dnevnik; 21.30 Lice ob licu: 22.20 Kratek film: 22.30 Športni pregled: 23.00 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 16.55 Tekmovanie v atletiki: Španija Jugoslavija: 20.45 Predniki: »Otroštvo*; 21.15 Na poti k zvezdam: 2135 »Arni Boleyn» — PONEDELJEK, 25. septembra 10.05 Odprta univerza; 10.35 in 15.45 TV v šoli; 11.30 in 16.40 Angleščina; 11.45 in 16.55 Nemščina; 12.00 Glasbeni pouk: 17.10 Francoščina; 18.50 L. Suhodolčan: Medvedek na obisku: 19.05 Risanka; 19.15 Obzornik; 19.30 Kre-menčkovi — film; 20 00 Mladi za mlade; 20.45 Kratek film; 21.00 TV dnevnik; 21.30 D. Meichesner: Veliki dan Berte Laube — TV drama: 22 40 Kulturne diagonale; 23.20 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Rupert in čudežna žoga; 21.15 Poročila: 2130 »Kraljestvo džungle* — film; 22.00 Kmetija pri zelenih pašnikih: Liza in teliček; 22.30 Bet klub. TOREK, 26. septembra 16.35 in 15.45 TV v šoli; 11.40 Ruščina; 12.00 Splošna izobrazba: Ohrid; 16.35 Nemščina; 16.55 TV vrtec; 17.10 Angleščina; 18.50 M. K.vber: Patentirani krokodil; 19.10 Risanka: 1920 Obzornik; 19.35 Glasba in ritem; 20.10 Iz sveta oblikovanja: Osnove; 20.30 Radijske zveze v zdravstveni službi; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Harry Monter — film; 23.10 Likovni nokturno: Jože Tisnikar. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Rupert in metulji: 21.15 Poročila; 21.30 Džungla hazarda; 22.20 Usodno nebo iz druge svetovne vojne. SREDA, 27. septembra 9.20 TV v šoli; 12.00 Splošna izobrazba: Naš jezik; 18.40 Vitez Vihar — film; 19.05 Obzornik; 19.20 Plesni orkester RTV Zagreb: 19.55 Na sedmi stezi; 20.30 Naš ekran; 21.00 TV dnevnik; 21.30 M. Krleža; Leda; 22.35 Po sledeh napredka; 23.25 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Rupert na poti z vlakom; 21.15 Poročila; 21.30 Stara in nova Japonska — dokumentarna oddaja; 22 20 Predstava mlade generacije. ČETRTEK, 28. septembra 10.35 in 15.45 TV v šoli; 11.30 in 16.40 Angleščina; 11.45 in 16.55 Nemščina; 12.00 Francoščina: 17.10 Glasbeni pouk; 18.35 L. Suhodol čan: Zdravnik; 19.15 Obzornik 19.30 Vsi vlaki sveta — film 20.00 Mestece Peyton; 20.50 Cik cak; 21.00 TV dnevnik; 21.15 Amsterdam: Nogomet: Ajax - In- dipendiente; 23.00 Vohuni, agenti, vojaki; 23.25 Srečanje s tremi Vipavci: 00.00 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Rupert in Spinotto; 21.15 Aiax in Indipendiente; 23.00 Jazz. PETEK, 29. septembra 10.30 in 15.40 TV v šoli; 12.00 Angleščina: 17.10 Splošna izobrazba; Ohrid; 18.40 Zbor iz Wemi-geroda; 19.10 Obzornik; 19.25 0-perne arije; 19.45 Trajno goreče peči; 19.55 Ekonomsko izrazoslovje: Delitev dohodka; 20.05 Sodobniki: Pablo Neruda; 20.35 Ch. Chaynes: Koncert za trobento in orkester: 21.00 TV dnevnik; 21.25 Reportaža; 21.35 Strast pod bresti - film; 23.15 Kratek film; 23.30 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 21.00 Rupert in neznanec; 21.15 Poročila; 21.30 Goli led; 22.20 Poje Iva Zarricchi. SOBOTA, 30. septembra 10.35 TV v šoli; 18.45 Po domače na loškem gradu: 19.15 Obzornik; 19.30 V deželi klobukov — film; 19.55 Obisk v živalskem vrtu — barvna oddaja; 20.25 Na poti k zvezdam — barvna oddaja; 21.00 TV dnevnik: 21.30 »Sabor narodne pesmi* - prenos;22.30 Pribočnik njegove ekscelence — film; 00.00 TV kažipot; 00.20 Poročila. KOPRSKA BARVNA TV 20.45 Zabavna glasbena oddaja; 21.15 Poročila; 21.30 Obramba ima besedo; 22 20 Nastopa Jerry Le-wis. dnevnih ljudi, ki imajo opravke na občini, ni šla v te urade, prepričana da bodo zaprti. Včeraj zjutraj so trije sindikati CGIL, CISL in UIL sklicali sestanek uslužbencev. Sindikalisti so občinskim uslužbencem predočili svoje zahteve kot tudi protipredlo-ge občinske uprave. Stavka se bo nadaljevala tudi jutri in verjetno še v torek. Jutri bo po mestu manifestacija stavkajočih, v torek zjutraj pa bodo sindikati sklicali skupščino vsega osebja. Verjetno bodo lahko ob tej priliki razpravljali o odgovoru občinskega odbora, ki se bo po vsej verjetnosti sestal v ponedeljek popoldne, kljub temu da so iz Gorice odsotni nekateri odgovorni odborniki. V torek zjutraj bodo na sindikalni skupščini sklepali o stavki: nadaljevati jo ali jo prekiniti. Tridnevna stavka zdravnikov Jutri, v torek in v sredo bodo zdravniki stavkali tudi v splošnih bolnišnicah v Gorici, Tržiču, Krmi-nu in Gradežu. Stavno je oklical vsedržavni sindikat zdravnikov ANAAO in predvidevajo, da se je bodo udeležili, kot že ob preteklih podobnih priložnostih, vsi zdravniki. Stavko bodo ponovili prihodnji teden, in sicer v dneh 4., 5. in 6. oktobra. ANAAO javlja, da je do stavke prišlo ker 15.000 internih in začasno nastavljenih zdravnikov protestira proti odločitvi zdravstvenega ministra, ki se zoperstavlja zahtevam zdravnikov, ki bi hoteli obdržati delovno mesto. zoni. Veliko truda bodo vložili pred-vsem v to, da bi angažirali mladino, ki jo je v Dolu kar precej. Ob začetku šolskega leta bodo v domači čitalnici priredili filmske večere. Poleg tega bodo skušali privabiti šolsko mladino tudi na šahovski tečaj, ki ga bodo priredili v zimskih večerih Za tečaj bodo skušali dobiti mojstra, ki bi mladim pokazal prve korake na šahovnici. Nekateri člani so predlagali, naj bi društvo letos proslavilo 25-let-nico ustanovitve s kakim koncertom ali podobno proslavo. Zbor je trenutno neuglašen zaradi pomanjkanja pevskih vaj, vendar bi se to dalo vsekakor urediti, kajti prihodnji teden, v torek, se bodo začele redne pevske vaje. Z rednimi vajami bi zbor lahko nastopil že na oktobrski reviji zborov, ki jo bo pripravilo društvo »S. Kosovel* iz Ronk. Društvo »Kras* polaga veliko važnost tudi na šport. Med poletjem so začeli mladinci iz Dola trenirati odbojko kar na navadnem travniku. Člani so sklenili, da bodo šport gojili še naprej, vendar bi bilo za to potrebno vsaj zasilno igrišče. Mnenje nekaterih je bilo, da bi na prostoru, kjer so organizirali letos praznik, uredili zasilno cementno ploščo, ki bi služila tudi za ples. Vsi niso bil: istega mnenja, češ, da imajo odbojkarsko igrišče že v Doberdobu in da lahko mladinci in mladinke trenirajo tam. Za letos bodo v zimskih dneh vozili odbojkarje na trening v občinsko telovadnico v Doberdob, v prihodnje pa bodo o tem še razpravljali. V ponedeljek seja o gospodarskih gibanjih Gospodarski razvoj Gorice in njenega neposrednega okolja bo v ponedeljek zvečer predmet razprave na seji občinskega sveta. Županstvo je razdelilo svetovalcem dve poročili. Prvo je napisal prejšnji župan Martina in so ga svetovalci dobili že za časa njegovega županovanja, drugo pa je sestavila De Simonova uprava v zadnjem razdobju. Na podlagi obeh poročT se bo razvila razprava, ki naj ugotovi, če se naše mesto razvija dovolj skladno z ostalim področjem, zlasti v naši deželi. Prav gotovo bo govor tudi o zaostajanju nekaterih sektorjev in o ukrepih, ki naj odpravijo zamude, čeprav bo prosti coni posvečena druga seja, ni izključeno, da bo ta zelo važen inštrument v gospodarskih gibanjih našega mesta, predmet obdelave Seja se bo pričela ob 21. uri. Začetek tečaja za bolničarje Prejšnji teden so v umobolnici pričeli s tečajem za bolničarje -začetnike. Tečaja se tokrat udeležuje nad 30 ljudi. Uvodno besedo je imel ravnatelj bolnišnice dr. Ca-sagrande, ki je tečajnikom prikazal razne aspekte splošne medicine hotel sabotin nova gorica solkan telefon 21-079 Prenovljen in razširjen hotel s sodobno opremljenimi sobami, bifejem, kavarno, restavracijo In ban ketn'mi sobami za zaključene družbe Glasba za ples vsako soboto, nedeljo In o praznikih Prvovrstno pripravljene jedi in pristna domača vina in še posebej psihiatrije. Odbornik za osebje Waltritsch ;e nato dejal, da pokrajinska uprava sledi z zanimanjem tem tečajem, ki dajejo ustrezno kvalifikacijo bolničarskemu osebju. Dejal je čudi, da bodo tokrat tečajniki dobili za pose-čanje lekcij ustrezne denarne podpore in da bo verjetno že v prihodnjem letu rešeno vprašanje sta-leža za vse bolničarje goriške umobolnice, na podlagi c-žavnega zakona štev. 431. Ustrezni dekret je namreč v Rimu že pripravljen, manjkajo le nekatere birokratske formalnosti. OBVESTILA Zavod za socialno varstvo je razpisal natečaj za 8 uradniških mest, 6 tipkaric in 1 pomočnico. Kandidati ne smejo imeti manj kot 18 let tn ne več kot 35 let-Prijavo na posebnem obrazcu, ki ga imajo na sedežu INPS na Trav niku 1, naj prosilci vložijo najkasneje do 31. oktobra 1972. kumemte potrebuje, je dejal, da jih je potrebno sedem, in sicer; notarska izjava ki jo dobi v Italiji, da je delal pri nekem italijanskem podjetju; potrdilo o jugoslovanskem državljanstvu; potrdilo o zgodovinskem stalnem bivališču; zdravniško spričevalo o nesposobnosti za delo, ki ga v Števerjanu izstavi dr. Rutar; prošnja za odkup pokojnine; pooblastilo patronatu, da izvrši postopek; pooblastilo svojemu sorodniku v Italiji, da na pošti dvigne pokojnino. Do pokojnine imajo pravico tisti, ki so bili rojeni najkasneje do leta 1906. Način razlaganja tega zakona je različen za Trst in Koprščino, spet drugačen pa na Goriškem. Različno so ga tolmačile in ga še tolmačijo tud' sindikalne organizacije, odnosno njihovi patronati. Prejšnji dan smo navedli mnenje INCA-CGIL, danes navajamo mnenje INAS-CISL, ki ste nam ga posredovala pokrajinski tajnik CISL Padovan in načelnik urada INAS ColeBa. «želdva poudariti, da ne obstaja nikakršen dvom glede interpretacije zakona iz leta 1962 in je s tem v zvezi žeto jasno povedalo ministrstvo za delo v notranji o-krožnici generalnemu ravnateljstvu INPS od 2. decembra 1971. V njej je izrecno povedano, da so glede invalidske pokojnine izenačeni vsi delavci, ki se jih zakon tiče, in poziva pristojne urade, naj prošnje urejujejo po hitrem postopku.* Sindikalna predstavnika sta tudi opisala delovanje organizacije na Goriškem.* Mi delujemo v popolno korist zainteresiranih jugoslovanskih delavcev ter smo o tem seznanili tudi jugoslovanske sindikalne oblasti. Žal nam je če so vas nekateri viri informiranja slabo seznanili z izvajanjem zakona in s tem povzročili pomisleke pri jugoslovanskih oblasteh, da ne izdajajo več zaihtevanih potrdil. »Dodala ste še. da ne bo nihče opeharjen, če bo plačal 12.240 lir za odkup 6-letnega razdobja, ampak mu bodo znesek povrnili, če bo 5-letno razdobje, o katerem je beseda, prekratko ali »predolgo* za pridobivanje pokojnine. Pokazali so nam zajetne fascikle postopkov, ki so jih uspešno rešili med tremi poprejšnjimi razdobji, ko so žafcon'odprti, in med sedanjim odprtjem, ki je že četrto zapbrtidoma, ter pbvedali, 'da' že veliko število jugoslovanskih državljanov. prejema avtonomno'' pokoj: nino INPS v Italiji. tiiiiiiniiiiimmiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMnminitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiuiiiiiiiiiiina V SREDO POLET V MOSKVO V Standreško veliko pričakovanje Na izlet potuje večina pevcev zbora «0. Župan-čič» • Uresničuje se dolgoletna Lupinova želja Dvakrat so Štandreicem odpovedali izlet v Sovjetsko zvezo. In ko je vse kazalo, da se bo uresničil izrek: v tretje gre rado, so ujeli... letalo. Odpotovali bodo 27. septembra zjutraj in se vrnili naslednjo sredo. 4. oktobra ob 8 uri. Predstavnik prosvetnega društva «Oton Župančič* iz Štandreža, Kar-lič Nanut, nam je posredoval nekaj zanimivih podatkov o izletu, ki prijetno vznemirja vaščane. Že leto dni se pripravljajo nanj in jim povsem naravno te dni srce polje hitreje Iz Štandreža bo potovalo 25 oseb, nekaj jih bo iz Sovodenj, Rupe, Peči in Gorice, ostali pa iz Trsta in Ljubljane. »Skoraj tri četrtine pevcev odhaja na izlet. Vsi pričakujemo, da bomo v kakšnem klubu imeli priložnost zapeti nekaj naših pesmi,* je dejal ter pripomnil, da so se na izlet pripravljali že celo leto, ker so približno pred enim letom začeli zbirati sredstva za plačilo potovanja. Čeprav vemo, da je vse priprave na izlet vodil in uspešno zaključil odbor «Otona Župančiča*, ki se je poslužil strokovne pomoči potovalne agencije Aurora iz Trsta (na Brnik bosta odpeljala avtobusa iz Gorice in Trsta) pa je pobuda za izlet — če se oobro spominjamo — prišla od Franceta Lupina, štandreškega prosvetnega delavca, ki je želel uresničiti svoj dolgoletni sen, potovati v Rusijo, dokler je še pri zdravju in polnih močeh. Na to deželo ima lepe spomine, saj je tamkaj preživel dolga ujetniška leta med prvo vojno ter jih rad opisuje. Tudi ruske pesmi v sporedu štandreškega zbora, ko ga je še vodil Lupin, govorijo o intimni navezanosti našega znanca na rusko pokrajino še od njegovih mladih let dalje. Prihodnje dni se mu bo želja uresničila, s tem pa tudi želja toliko drugih, ki bodo skupno z njim poleteli z brniškega letališča. Smrtna nesreča v Italcantieri Ponovno »beli umor* v tržiški ladjedelnici. To je že tretja smrtna nesreča na ladji »Igara*. Ponesrečenec je mlad Genovežan, ki je sam opravljal nadurno delo na ladji. Iz vzrokov, ki nam še niso znani, je padel v globino 20 metrov in bil pri priči mrtev. 28-letni Euge-nio Pedemonte je v četrtek varil na ladji. Delavci ladjedelnice, ki so v petek zvečer opravljali nadurno delo, so ponesrečenca našli mrtvega. V bolnišnici so ugotovili, da se je hudo poškodoval po vsem telesu in izkrvavel r»a kraju nesreče. Smrtna nesreča v 'adjedelnici je žalostno odjeknila mec delavstvom v tem podjetju z državno udeležbo ter znova odprla še nerešena vprašanja varnosti na delu Zaradi njene pomanjkljivosti prihaja ravno v Italcantieri do smrtnih nesreč in s tem tudi do protestnih stavk delavcev, ki terjajo večjo varnost Predstavnik patronata INAS nam je povedal, da zakon deluje na dva načina. Tisti, ki so delali v krajih, ki spadajo sedaj pod Jugoslavijo, z odkupom let lahko zvišajo zavarovalno dobo v Jugoslaviji, in če jim manjka pet let, lahko z odkupom dosežejo minimalno število let za izplačilo pokojnine v Jugoslaviji. Prav tako lahko z odkupljenimi leti dopolnijo morebitna manjkajoča leta. V obeh primerih (če jim odkupljena doba ne pomaga do minimalnih let ali preseže zgornjo mejo) jim INPS povrne denar ter zanj niso opeharjeni, kakor smo bili prvotno obveščeni. V drugo kategorijo, upravičencev pa sodijo tisti, ki so bili zaposleni v krajih, ki sedaj spadajo pod Italijo in to tudi potrdijo v notarski izjavi. Tem prisodi INPS avtonomno invalidsko penzajo na podlagi italijanskih zakonov, izplačljivo v Italiji. Na vprašanje, kako je mogpče in po katerih določilih zahtevajo sindikati iz Trsta v obalnih občinah italijansko državljanstvo, so nam odgovorili, da so v Gorici, ki urejuje postopke za sosednje področje, vedno zahtevali potrdilo o jug®’ slovanskem državljanstvu ter delovali v popolni legalnosti. Upoštevanje navedene izjave in zajetne že rešene postopke prihajamo do spoznanja, da na posameznih področjih zakon različno tolmačijo in iz njega kujejo tudi politične spletke. Razlike pa obstajajo tudi v tolmačenju med posameznimi strokovnimi sindikalnimi službami, ki bi jih kazalo predhodno razčistiti, da bi se ravnali P® enotnih merilih in bili zato tudi čimbolj učinkoviti v zavarovanja interesov priletnih in za delo nesposobnih, o čemer je sedaj beseda. Osvetljeno z mednarodnih vidikov, kaimpr nedvomno sodi, kaže reševanje tega vprašanja nekatere slabosti, ki se ne bi pojavljale, če bi izvajalci zakona seznanili pristojne organe v Jugoslaviji — v skladu z dobro utrjeno prakso " kaj nameravajo storiti, da bi na tem vprašanju delali sporazumno in v obojestransko korist. Kino Gorica VERDI 15.30—22.00 »Dieci incredibil* giorni*. M. Jiobert in A. Perldn*-Barvni film. CORSO 15.00—22.00 »Le avventure dl Peter Pan*. Barvna risanka. CENTRALE 15.30-21.30 »Grande slalom per una rapina*. J. K. KiUy in D. Gaubert. Barvni film. MODERNISSIMO 15.00-22.00 »Deca-meron n. 3... le pid belle donne del Boccaccio*. Beba Lončar, S. Benus-si. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedano. V1TTORIA 15.30-22.00 «11 sanguina-rio*. O.Reed in J. St John. Barvni film. Mladini pod 18. letom prepovedan t riie AZZURRO 15.00 »Violenza a una bahf sitter*. S. George in O. Blaekmann-Barvni film. K.\CELSIOR 14.00 »Fratello Sole, Vr rella Luna*, G. Foulkner in M. Becker. Barvni film. PRINCIPE 15.00 »E continuavano * fregarsi un milione di dollari*. Le® Van Cleef in Gina Lollobrigida- SAN MICHELE 14.00 »Zorro, march*-se di Navarra*. B. Montealbano, M-Longo. Barvni film. \ovn Goric/1 na delovnem mestu. Delavci so okli- SOČA (N. Gorica) »Prvi mitraljez div cali stavko do ponedeljka. Zveza trgovcev v Gorici javlja, da bodo zimski umik v trgovinah uvedb 1. oktobra, sočasno z uvedbo legalne ure. Še en teden bo torej veljal poletni urnik trgovin. Razna obvestila Šolski patronat v Gorici javlja, da zapade 23. oktobra rok za predložitev prošenj za poučevanje v popoldanskih šolah (doposcuola). Prošnjo lahko vložijo učitelji in učiteljice, ki nimajo stolnega mesta. Rojstva, smrti in poroke ROJSTVA: Alessandro Grion, Lu-eda Menduni, Francesca Macorat-ti, Elena Fross, Kotia Dean, Paolo Toso, Elena Zanuttini, Mauro Ma-cor, Eriča Cosolo, Francesca Fio-rella. SMRTI: upokojenka 83-letna Aliče Cohen vd. Motta, upokojenka 77-let-na Zora Bait. upokojenec 62-letni Pietro Somaglia. POROKE: delavka Laura Nanut in šofer Gianfranco Russo, študentka Luciana Ballare in zavarovalni agent Roberto Martini, študentka Giulia Milocco in mehanik Graziano Antoci, uradnica Flavia De Colli in hidrotermični inštalater Flavto Or-tab, uradnica Elvira Turco in u-radnik Angelo Cumin, gospodinja Verena Bianchj in študent Silvano Kristančič. OKLICI: gostilničarka Olga Opara in gostilničar Silvestre Pilato, u-radnica Anna Komic in industrijec Giorgio Obvieri, delavka Giuliana Comelb in delavec Claudio Ton-chella, frizerka Ermelinda Marini in železničar Romano Tuni, uradnica Graziella Perego in industrijski izvedenec Antonio Emdlio Zwolf, delavka Ida Magliocca in podčastnik Vittorio Cosi. jega Zahoda*, amer. barv. film 16.00—IH.00 in 20.00. SVOBODA (Šempeter) »Bitka za Rim* ital.-nem.-amer. barvni film ob 1®-®® 18.00 m 20.00. RENČE »Rafael ali razvratnik*. fratl coski barvni film — ob 16. in 20. ŠEMPAS «Usoda ene ženske*, amef ški barvni film — ob 16. m 20. KANAL «Bitka za Rim*, ital.-nem--®" meriški barvni film — ob 16. in 2®-riški barvni film — ob 17. in 1®-*®" DESKLE »Dvoboj na Pacifiku*, ameriški barvni film ob 17.00- -19.30. PRVACINA »Dnevnik jezne gosl*0^!. nje*, ameriški barvni film — 16. in 20. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ve,- oan m ponori te dežu1’*1? lekarna Marzini, Korzo Italija 89. t®*-2443. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČ« Danes ves lan in ponoči le dežurn* lekarna Al Redentore, Ul. Fratri11 Roselli, tel. 72-340. DEŽURNI ZDRAVNIKI V Gorici, Sovodnjah in SteverjaO sta danes dežurna zdravnika: dr. *£ vero Gentilini, Travnik 37, tel. dr. Carlo Rutar, Travnik 55. tel. 221 • Za Krmin in okolico je danes dežuren dr. Giuseppe Culot, Ul. Nazl° nale 10, tel. 80050, šlovrenc. ZAHVALA Vsem, ki so sočustvovali z nami *n darovali cvetje ob izgubi natega dr* gega Ivana Boškina se najiskrenejše zahvaljujemo. žalujoča žena ln drugo aorote**® Sovodnje, 24. septembra 1972 KULTURA 24. septembra 1972 IN NAŠLI SMO POT... Govor predsednika DSP Cirila Kosmača pred Prešernovo rojstno hišo v Vrbi ob 100-let-niči Društva slovenskih pisateljev Prijatelji! Zrali smo se v Vrbi, zbrali smo se pred Prešernovo rojstno hišo. Prišli smo k svojemu pesniku, prišli smo k našemu pesniku. Pred vrati njegovega doma stojimo, in čeprav si morda tajimo, se na tihem le vprašujemo, katco je v nas. Naj v tem trenutku bo v nas tako, da bi se lahko odprla ta vrata in bi po sto triindvajsetih letih smrti pesnik lahko stopil pred nas in nas lahko z odprtimi rokami zadovoljno pozdravil s toplo besedo svoje Zdravljice: Prijatelj! Natanko pred sto leti so se pred pesnikovo hišo zbrali ustanovitelji Društva slovenskih pisateljev. Prišli so v Vrbo že naslednji dan po ustanovitvi, ker so čutili, da slovenska književnost rase iz Prešernovega slovenstva, da rase iz njegovega visokega in širokega evropskega duha’, da rase iz njegovega globokega pesniškega srca. V njegovo rojstno hišo so vejami spominsko ploščo — in ta hiša je od takrat bila l in bolj romarska pot slovenskega ljudstva, ki je na ~otiji nesvobodni zemlji v mukah in bojih zorelo v narod. Popolnoma jasno je, da smo se danes, ob stoletnici ustanovitve pisateljskega društva, tudi mi zbrali pred pesnikovo hišo. Nismo se zbrali zato, ker bi bil Prešeren nekakšen narodni mit ali spomenik preteklosti. Zbrali smo se zato, ker je bil Prešeren naš duh in naše srce in ker bi še danes moral biti živo življenje naše sedanjosti. Biti pesnik ni lahka usoda. Biti pesnik malega naroda je k tej usodi dodana še ena usoda. In biti pesnik nesvobodnega in neprebujenega naroda je še tretja usoda. Vse te usode je Prešeren možato sprejel z besedami: Stanu se svojega spomni, trpi brez miru! Iz tega nemirnega trpljenja je ustvarjal v najbolj gluhi provinci. Pisal je svojemu ljudstvu, ki niti ni bilo strnjeno v eni provinci, temveč je razsekano v raznih provincah živelo kot kmečka podprovinca. Pisal je še napol tlačanom, tako rekoč nepismenim, ljudstvu brez jezika, pisal je pesem gluhim, a vendar so ga slišali, ko je vzneseno kliknil preroške besede: Tje bomo našli pot, kjer si bomo sami volili vero in postave. In našli smo pot. Teh zadnjih sto let naše zgodovine je pomembnejših kakor prejšnjih tisoč let naše nezgodovine. S Prešernovim novim duhom smo dozoreli v narod in danes kot narod svobodno živimo v svobodni jugoslovanski državi. Vseh teh sto let so bili slovenski pesniki in pisatelji s svojim ljudstvom. Bili so v prvih vrstah in večkrat so ga celo vodili. Hodili so po poti, ki jo je utrl in usmeril Prešeren. Zavedali so se svojega poslanstva, kar so dokazali tudi v najusodnejših trenutkih naše zgodovine, v zadnji vojni, v velikem osvobodilnem boju, ko so vedeli, kaj je njihov dolg. Danes smo svoboden in suveren narod. Nismo več tlačanska, kmečka raja, smo razslojena družba z vsemi pridobitvami modeme civilizacije. In kakšen je danes naš dolg? Res smo veliko dosegli. Rešili smo naša poglamtria socialna in narodna vprašanja, a še morajo naši ljudje na tuje s trebuhom za kruhom in še so onstran meje deli našega narodnega telesa, ki črpajo moči za obstanek iz Prešernovega duha, iz njegovega slovenstva. Zato naš pisateljski dolg še zmeraj lahko vidimo v besedah, ki jih je Oton Zupančič skoraj pred petdesetimi leti govoril mladini: V Prešernovi besedi je centralna ideja slovenstva. A to slovenstvo ni nikaka omejena domačnost, nikaka sentimentalna idiličnost, nikak plah in ozkosrčen pogled na življenje. Ne, to slovenstvo je tako globoko kakor vse trpljenje človeškega srca z vsem obupom, strahom in strastjo, slastjo in bolečino, in je po duhu tako široko kakor ves svet... Ljubiti Prešernovo slovenstvo se pravi ljubiti to slovenstvo brez šovinizma, in ljubiti človeštvo in vse narode brez hlapčevstva in ponižanja: enak z enakim. Prešeren s svojo visoko knjigo, ki govori o človekoljubju, o bratstvu vseh narodov, nam je pridobil pravico stati v krogu kulturnega človeštva kot majhen, a ne brezpomemben člen. Te besede veljajo tudi danes. Mesto slovenskega pisatelja je še zmeraj v prvih vrstah, zakaj brez književnosti, brez kulture, brez narodne individualnosti, brez narodne zavesti bomo postali spet provinca in bomo v krogu kulturnega človeštva samo provinca. Naše poslanstvo je, da se to ne bi zgodilo. To je naš dolg! Prijatelji! Danes je naš praznik. In ta praznik ne bi smel biti samo praznik slovenske književnosti, temveč praznik nas vseh, ki živimo v tej deželi. Rad bi, da bi ta praznik lahko slavili s ponosom, Rad bi, da bi praznovali z mirno vestjo, da smo svoje pisateljsko poslanstvo opravljali in opravljamo, kakor ga je opravljal Prešeren. Ta praznik slavimo z radostjo, ker so se nam po pesnikovih preroških besedah vremena zjasnila, a hkrati ga praznujemo z vso zbranostjo, z vso skrbjo in prizadevnostjo da bi bila jasna tudi vremena naše prihodnosti. Želim, da bi se čez sto let še lahko zbrali pred pesnikovo hišo slovenski pisatelji in da bi bil še med njimi Prešernov duh. čim bolj se odmika čas, tem bolj se krepi naša sposobnost za ocenjevanje življenja, dogajanj in razvoja na raznih področjih dejavnosti, njihovega vpliva in pomena za bodoče generacije nekega naroda. Vedno se nam utrne tako razmišljanje ob življenjskih mejnikih. ki seveda pokažejo tudi prehojeno pot določenega dela, dela o-sebnosti, ki po svoji nadarjenosti in posebni zagnanosti zavzemajo o-paznejša mesta. Med te sodi tudi Makso Pimik, skladatelj, dirigent in vzgojitelj. Če začnemo pri njegovem vzgojnem delu, ga lahko razdelimo na tri obdobja, katerih vsako ima svoje posebnosti oziroma posebne nagibe. ki temeljijo na nujnih potrebah v smislu dogodkov in razvoja naše stvarnosti v zadnjih petdesetih letih, in seveda tudi svoj pomen, že pred vojno je mladi Pimik krepko poprijel za delo po maturi leta 1927 na učiteljišču v Mariboru, predvsem seveda na glasbenem področju, saj so ga poleg izrazite nagnjenosti k tej umetnosti vzpodbudili k nadaljnjemu delu tudi uspehi, ki jih je že prej kot dijak dosegel z nekaterimi zbori. Vzporedno s poukom na šoli se je poglabljal v glasbeni študij in se tudi kmalu vpisal na ljubljanski konservatorij, zaradi česar si je prizadeval in dosegel, da so mu omogočili mesto blizu Ljubljane, v Litiji. Znanja si je pridobival tudi v zborovski praksi v akademskem pevskem zboru pri Francetu Maroltu. Oprt na eni strani na širši horizont znanja in poglabljanj v bistvo glasbene umetnosti, na drugi pa prežet z duhom naprednih nagibov, je začel polagati klena zrna v mlada srca svojih u- .......niiMtiMiiMiiiiniiiiiiniiiiiiii""'"11........Innu...mn....iiinnii..........im...mm.......»“m..... OB IZIDU KNJIGE cMATJAŽ KOCBEK V.» Moč in nemoč poezije Matjaža Kocbeka Jaki razstavlja v Chicagu Slovenski slikar Joža Horvat - Jaki, ki je z velikim uspehom razstavljal lani v Trstu, je sedaj ponesel svoje pestre, barvite in fantastično figurozne slike čez Atlantik v ZDA, kjer razstavlja od 19. t.m. do 21. oktobra v Chicagu v znani galeriji «Jacques Baruch Gallery». Gornje vinjete so povzete po prospektu za to razstavo in ponazarjajo fantastično oblikovane živalske figure, ki so priljubljen objekt Jakijevega slikanja PESNIŠKI LIST 8 SKLEPA PRVI LETNIK KAKO SE JOLKA MILIČ SPOGLEDUJE S POEZIJO Velik uspeh soiahžniškega podviga Lipe iz Kopra in Založništva tržaškega tiska: uspeh pri pesnikih, kritikih, ljubiteljih poezije S poezijo Jolke Milič, razbori-te sežanske publicistke in prevajalke, je sklenjen prvi letni niz Pesniških listov: predstavilo se je osem sodobnih pesnikov, med katerimi so štirje ki so tako doživeli svojo prvo samostojno objavo. Uspešno se tako uresničuje pobuda, da bi sodobne slovenske pesniške ustvarjalce aktualizirali in popularizirali, mladim pa dali možnost, da svoje usmeritve v poeziji preverijo kar najhitreje. Že sami po sebi so take Pesniški listi pomembna osvežitev slovenskega založništva, ki je sicer se daj v nekoliko mrtvih vodah in se ukvarja zvečine z donosnimi reprezentančnimi izdajami (izjema so že dolgo let samo mariborska Obzorja), obenem pa predstavljajo te izdaje kvaliteten pre- mik v kulturni izmenjavi med osrednjo Slovenijo in zamejstvom in so dokaz ne samo plodnega sodelvanja dveh založb ampak tudi pričevanje o ustvarjalni moči zamejstva: listi jo tako prinesli dvojico zamejskih pesnikov, Fischerja iz Trsta in Metmoijo iz Gorice. Oblikovalec in opremljevalec prvega letnika je Klavdij Palčič, ki je za svoje delo prejel laskavih pori manj, prav tako je tudi tisk delo slovenske tiskarne v Trstu Pravkar je torej izšla zbirka Jolke Miličeve, ki predstavlja avtorico, ki je sicer bolj znana širom po Sloveniji kot našpičena publicistka, kot pesnico. Obsežen izbor, doslej največji v Pesniških listih, nam omogoča, da se z nje- u,,l,llllllll,lllllllllf1,ll,llllllllml,,lllllll,,,,l,l,,,lllll,llllllllllllln^ll,lll,llll■l■Bl■lllllllllllllllllllll«lllllllll^lllllllllll•llllllllllnl*nlllllllllllllllllllllllllllllllllllll,l,,,"|l|,,ll,,,l,,,l,,,l,,ll,l,,,,,,lll,,,,l,,l,,,,,,,,,,l,l,,l,,,l,,llll,ll,,,llll,,ll,,ll,M,lll SKLADATELJ, DIRIGENT IN VZGOJITELJ MAKSO PIRNIK - 70-L ETNI K Tragična smrt Jožeta Srebrniča v Soči mu je navdahnila čudovito «Smrt v Brdih» Življenje posvečeno glasbeni ustvarjalnosti in poustvarjalnosti ter glasbeni vzgoji mladih - Avtor čudovitega opusa partizanskih pesmi Divji stroj, ki puha paro. straši m vsako toliko koga povozi, to naj Oi bila Kocbekova poezija. Vendar se, nekje sredi poti, stroj utruui, zaduši ga lasten ritem m začenja se dolgčas. Bojevite besedne zveze zapustijo ring ih postanejo igrača, ki ne vznemirja več. Prične se stiska enoličnosti, stiska poezije. Tu si teroriziranje in anarhična jantazija zastavita vprašanje: do kdaj bo trajala najina moč, energija? Odgovor je enostaven: deklet ne izgubijo besede svoj določen pomen in nimajo več sebi ustrezajočega predmeta. Skratka, dokler so besede, besede v pravem pomenu in ne le glasovna gmota. Verz (na dnu moje duše je knedel) je ejekten in semantično nabit,' le dokler si predstavljamo masten knedel in dušo in ju povežemo v neverjetno zvezo: položimo pač knedel na dno duše. Ko naša predstava o knedlu in d uši zbledi, zbledi tudi moč verza. Zvočna krivulja nam je indiferentna. Srečali smo se pač s hudo dilemo sodobnega pesništva. Smo v krizi pesniškega materiala, v krizi besede. Krizo potrdi tudi nadaljnje branje. V labirintu neverjetnih, po stilu baročnih metafor, se pomenske zveze večkrat zrahljajo in nevarnost dremavice je blizu. Igra Postane mehanično pregibanje in drvi k dejanskemu koncu poezije. Kocbek se iz stiske rešuje s temperamentom in sunkovitimi, šokantnimi preokreti. To zmore dokler ohrani svojo agresivnost m moč osebnosti Nevarnosti, da Postanejo udarci nekaj navadnega, nebolečega, pa ne ubeži vedno. Kocbekov ples je pač ples na robu. Je ples, kjer lahko uživaš mnogo svobode, a si izpostavljen trajnim nevarnostim. Poezija je postavljena na kocko. Pesnik sicer večkrat zmaguje, a tudi izgubi. Takrat postane branje u-trudljivo in igra nezanimiva. Kocbekova poezija je torej uspeh in neuspeh, moč in nemoč. Verzi kot / potem se spomeniki pritajeno slečejo / nekje se oglasi skrivnosten slon / parkelj toči bencin / roke zadišijo po mentolu / kit se odvleče k frizerju / ribnik se prestavi za kos kruha / miši se drgnejo ob ure / okna se talijo / nekdo je 'J kopalnici pozabil kapilare / bikov rep histerično prižge petrolejko / (lues IS), so brez dvoma nabiti z energijo in šokirajo. Toda, po nekaj straneh branja se moč metafor krha. Neverjetno postaja verjetno, se pravi neučinkovito. Igra je navada. Proces je mogoč, ker branje poteka, hočeš nočeš, linearno in ne zadiha ob vsaki enoti, če ni posebno učinkovita. V sistemu Kocbekove poezije je to važen faktor, saj gre pri njem za izdelovanje agresivnega sveta igre, ne pa za tradicionalno pesnjenje, kjer služi beseda v prodiranju skrivnosti in resnic Jasno je, da če se svet igre razvleče in izgubi svojo notranjo energijo, je to neuspešen svet. V ugotavljanja moči in nemoči, pa moramo vendarle postaviti trdnejšo trditev o kvaliteti Kocbekove poezije. Zbirka V je torej precej kvalitetna stvaritev. Kocbek nam sicer ne predstavlja bistveno novih oprijemov, zna pa graditi temperamentne verze in sprožiti v igri silo in moč. Njegove pesmi kažejo na voljo po spopadu z bralcem in ureditvijo sveta. Negativne trenutke sem že omenil. Meja kvalitete je pač tam. kjer se Kocbekova poezija prevesi v nemoč. Podatki o knjigi: Matjaž Koc- bek V. Založila Založba Obzorja Maribor. Opremil avtor. Spremno besedo napisal Marko Slodnjak. Foto Tone Stojko. ACE MERMOLJA Pred desetimi leti se je svet temeljiteje seznanil s Solženici-nom Tedaj je začelo izhajati njegovo delo «En dan Ivana Deniso-viča* *. V teh dneh pa so v Angliji in v ZDA začeli vrteti film, ki je bil posnet po tej Solženici-novi noveli, ki je svojemu avtorju prinesla tudi Nobelovo nagra do. Če bo producent držal besedo, bodo konec oktobra film vrteli tudi v Parizu, hkrati pa se bo v Parizu pojavil v knjigarnah tudi Solženicinov roman »Leto 1914». čencev, ki jim je posvetil vse svoje življenje. Polagoma je začel zbirati mlade pevce v zbor in v vse bolj pridobivajoči praksi rastel z njimi, dokler ni njegovo prizadevanje na Rakeku, kamor je bil kasneje premeščen, dorastlo v blesteč mladinski zbor, ki se je postavil ob rame takratnemu že znamenitemu zboru »Trboveljskemu slavčku». Vojna je prekinila nadaljnje delovanje zbora, toda ne Pimikovega dela, ki ga je nadaljeval v narodnoosvobodilni vojni. In zdaj se začenja drugo razdobje, ki je imelo in ima še danes še poseben pomen za Primorsko in zamejstvo. Meseca julija 1944. leta je prišel iz Bele krajine na Lokve in od tam na Cerkljansko. Med drugimi nalogami je bila tudi ta, da usposobi učitelje za glasbeni pouk in vodstvo pionirskih zborov. Tako je začel predavati na prvem partizanskem učiteljskem tečaju v Tribuši. Kasneje je organiziral in vodil tečaje za pevovodje, pripravljal in pisal potrebni material, sestavljal pesmarice za pevske zbore, ki so se dvignili iz ilegale, komaj so se oglasile partizanske puške. Ni jih malo, bodisi med pevovodji bodisi med u-čitelji in učiteljicami, Id so bili priča njegovega neumornega dela in njegove mladeniško zagnane volje, s kakršno je v najbolj viharnih dneh vsajal klice lepote, zanosa borbene pesmi in z organiziranjem primorskih zborov pomagal k sproščenemu navdušenju, ki je izpod pritiska nad dvajsetletnega zatiranja naravnost privrelo iz dna prirode človeka tega slovenskega območja. Pimik je že v tem času položil temelje bodočemu glasbenemu vzgojnemu delu In že tedaj dal osnovo kasnejšemu in sedanjemu organizacijskemu okviru zborovskega petja na Primorskem — sledeč naravi in potrebam primorskega človeka, ki se najintenzivneje kulturno izživlja še danes prav v zborovskem petju. Le za neKaj časa je Pimik zapustil Slovensko primorje: potem ko je organiziral in učvrstil referat za glasbeno delavnost pri Pokrajinskem narodnoosvobodilnem odboru za Slovensko primorje in Trst v Trstu ter po kratkem sodelovanju na Tržaški slovenski radijski postaji, je odšel na novo dolžnost v Ljubljano, kjer je kmalu organiziral in pripravil mladinski zbor »Ivan Cankar*. Ta je prav tako odražal njegove posebne sposobnosti v pripravah in interpretacijah. Kmalu se je vrnil na Primorsko. Nad dve desetletji živi v Tolminu, kjer je nadaljeval svoje glasbeno pedagoško, ustvarjalno in poustvarjalno delo. Morda je bila glasbena vzgoja tukaj najpomembnejša in to z več vidikov: v zatišju svoje knjižnice, ki jo je občasno rahlo vznemirjal klavir, se je sistematično poglabljal v pedagoška vprašanja, sledeč novim tokovom glasbene vzgoje in glasbenim pojavom doma in v svetu. Nova spo- znanja in zaključki so mu pomagali v praksi k večji učinkovitosti pri delu z mladino, ki jo je budno spremljal v njenih nagibih, v njenem razvoju, v njenih potrebah in ji skušal pomagati v njeni življenjski in estetski rasti. Danes ni malo število tistih njegovih učencev, s katerimi se srečujemo na revijah in drugih nastopih otroških in mladinskih pevskih zborov, dobrih glasbenih pedagogov na šolah: osnovnih, srednjih in glasbenih. Ne- Prof. Makso Piratk kaj jih je danes celo izredno pomembnih glasbenikov ustvarjalcev ali dirigentov, ki so se uvrstili med pomembne nosilce slovenske glasbene kulture. Ni le slučajno, da je danes na Primorskem izredno razgibano zborovsko petje tudi med mladino na šolah, saj ima močno tradicijo iz korenin partizanstva. Ljudje, ki ga gojijo, preveva težnja po lepoti duha, ki v doživljajskem zadoščenju bogati življenje in vzbuja radostni vzgon za prizadevanja in delo, podobno, kakor je nekoč pesem budila zanos v borbi za svobodo. Ze mimogrede smo omenili Pimi-kovo delovanje z mladinskimi zbori Tudi kot vodja in dirigent mladinskih zborov je za razvoj na tem področju opravil pomembno delo, ki ga je prekinil šele predlanskim. Pri prvem zboru na Rakeku, ki se je iz tihega in sistematičnega dela v kratkem času pojavil v vrhunski izdelanosti nepričakovano, je poleg svojsko koncipiranih interpretacij presenetil tudi sodobno sestavljen izbran program: učinkoval je sveže in nas še bolj prepričal o vrednosti tedaj komaj nastajajoče sodobne mladinske zborovske literature. Takrat je nastop tega zbora ponovno potrdil upravičenost in nuj nost razvoja na ustvarjalnem delu, za novo glasbeno literaturo, ki se je v svojem nadaljnjem razvoju razrasla v številna kvalitetna dela. To dejavnost je Pimik skušal nadaljevati pri mladinskem zboru »Ivan Cankar* v Ljubljani in je zbor res pokazal podobne uspehe na svojih nastopih. Uspešno je bilo njegovo zborovsko delovanje na bivšem učiteljišču oziroma kasnejši gimnaziji v Tolminu, kjer je gojil zborovsko petje bodisi v posameznih razredih, kolikor je bilo dovolj pevk za sestavo zbora, bodisi v mešani postavi, v glavnem pa v skupnem dekliškem zboru. S temi je vsako leto prikazal rezultate sistematično zastavljenega dela, ki se je odražalo programsko v spoznavanju avtorjev starejše dobe in sodobnikov ter ljudske pesmi na eni, na drugi strani pa v prizadevanju za čim večjo glasovno kultiviranostjo, a poglavitna je bila vzgoja v muzikalni kul-turi, v oblikovanju pesmi, v interpretaciji, ki se je odražala v svojskih Pimikovih umetniško izraznih poustvarjalnih nazorih. V lepem, čistem petju, ki je temeljilo na izredno skrbnih pripravah, se je ostril estetski čut gojencev, ki jim je kasneje služil kot merilo pri vzgoji in pri zborovskem udejstvovanju. Tudi pri pouku glasbene zgodovine, zlasti pri obravnavanju posameznih obdobij in nastajanju in oblikovanju raznih izraznih slogov ie skušal biti čim bolj nazoren in otipljiv v svojih predavanjih in bil med prvimi. ki je spozna) pomen mehaniziranih pripomočkov in tako na luštno pobudo začel zbirati gramofonske plošče in magnetofonske trakove za predvajanja gojencem. In še to' še pred kratkim je predaval kar na treh gimnazijah: v Tolminu. Idriji in Ajdovščini, v zadnjih dveh menda še danes razdaja svoje znanje, čeprav je že v zasluženem pokoju. Marsikdo se je že vprašal zlasti med njegovimi kolegi, kaj oravza-prav žene tega kulturnega delavca. da ne more iz delavnega nemira. Odgovor je, kdor pozna Maksa Pimika nekoliko bližje in s kancem razumevanja za njegovo plemenito izživljanje, samo ta: izredna privrženost glasbi in ljubezen do ljudi, ki bi jim rad čim bolj pomagal do bogastva, ki ga ta u-metnost vsebuje in ki lahko še bolj oplemeniti človeka. Če bi bodočnost zabrisala danes tako jasno sliko v njegovem delovanju, ki smo ga do sedaj sku- šali strniti v teh nekaj vrst, bodo pa gotovo ostali obrisi tega dela, ki je tesno povezano z obdobji njegovega ustvarjalnega po- leta in obratno. Prav tako namreč lahko to razporedimo v tri razdobja: predvojno, med narodnoosvobodilno borbo in po vojni. V začetku je pobude prejel lahko že v prvi zbirki Otroških pesmi Marija Kogoja, ki so jih že po prvi svetovni vojni izdali v Trstu in v nekaterih kasnejših drugih zbirkah, posebno pa še ob vedno bolj rastočem mladinskem zborovskem petju v tedanji Slo- veniji, kamor so to dejavnost presadili primorski učitelji, ki so morali pred fašizmom zbežati, prav tako skladatelji, kakor Emil Adamič, Slavko Osterc in drugi, ki so se resno lotili sodobne mladinske zborovske literature. Ne mislim pri tem, da bi mu bili vzorniki, kajti Pirnik je že v svojih prvih delih — izhajal je iz šole Slavka Osterca — pokazal svojo samoniklo jedro, ki je vzklilo iz svete pristnega doživljanja bodisi osi arija jočega se na spomine iz lastne otroške dobe in kasnejše mlade rasti bodisi temelječega na spremljanju, vživljanju in sodo-življanju mladih bitij, obdanih z ritmom veselja in neugnanosti, r prisrčnih prizorih, v zazdbalnem .objemu, .v materinem, toplem, naročju itd. Med narodnoosvobodilno bor-'bo so nastale najlepše partizanske pesmi, ki odražajo tedanje grenkobe in razdejanja, pa tudi pogum IVAN SILIČ (Nadaljevanje na 5. strani) • « • Na seji predsedstva Združenja primorskih pevskih zborov 19.9.1972 je bil Makso Pirnik imenovan za častnega člana združenja zaradi zaslug na glasbenem, vzgojnem, ustvarjalnem in poustvarjalnem področju, zlasti pa še za pionirsko delo na področju mladinskega glasbenega življenja na Slovenskem, za velik delež v razvoju zborovske kulture na Primorskem in za bogat prispevek v zakladnico naše partizanske zborovske literature. no poezijo dovolj tehtno spoznamo. Vsekakor bodo za »poznavalce* slovenske poezije in pa Jolke Milič ti listi precejšnje presenečenje: v naš prostor namreč vnašajo svet drobnih zasebnih, običajnih stvari ljudje v njih se sučejo med vsakdanjimi predmeti, zaverovani so v svojo malo a dragoceno eksistenco. Pripoved v verzih teče sproščeno, linearna je, pogovorna: skoraj bi ji očitali ne-zgoščenost in ohlapnost, če ne bi slutili, da je za tem načinom Jolka Milič posebna, svojstvena zamisel o poeziji. Vse o čemer Miličeva pripoveduje, pa je zavito v tanko dokaj prozorno tančico hermetičnosti — kot da bi bila avtorica še malce negotova in sramežljiva glede svojih besed o ljubezenskih prepirih, izkušnjah, o življenjskih spoznanjih. Tudi močna čustvena osnova liričnega navdiha je nekoliko presenetljiva, saj so nekatere pesmi izrazito to poudarjeno emocionalne: čustva ljubezni, razočaranja, strahu obvladujejo nekatere pesmi, kot že dolgo nismo srečali v sodobni slovenski poeziji (Malomestna kronika 1-3, Kronika minulega časa 1 - 4, Dom, Tihožitje s strahom). Pesmi Jolke Miličeve so tako zanimiva in prijetna novost za slovenski prostor, posebno vidni srni--sel za drobne stvari, dogodke to občutja so pomembna »francoska* novost. In še zaradi nečesa so Listi Jolke Milič kar pravšnji: zdaj se bodo lahko nanjo spravili kritiki in avtorji to ji vračali dolgoletno »milo* za dragp. Pesnica se je namreč v njih kot vedno ▼ poeziji, čisto dovolj razprla in pokazala. Tudi to bo zanimiv nasledek Pesniškega lista d MARKO KRAVOS BERITE . mi m ■■■ ■■■ im ii i ■■ i ■■ m Fischer in Mermolja v slovaščini Kadar dočaka pesnik ali pisatelj prevod svoje pesmi ali proze v tuj jezik, je to skoraj vedno dokaz priznanja za ustvarjeno delo, potrdilo določene kvalitete ali vsaj zanimivosti, če že ne svojevrstne izvirnosti. Toliko bolj velja kot priznanje, če je prevoda deležen mlad avtor, kot sta Filip Fischer in Ace Mermolja, naša mlada zamejska pesnika, katerih pesmi (skupno s pesmimi Toneta Kuntnerja) so izšle v slovaškem prevodu v časopisu za literaturo in kulturo «Novy život* št. 3/72, ki ga izdaja založniško podjetje Obzor v Novem Sadu in ki je literarno glasilo slovaške narodne skupnosti v Jugoslaviji. Pod naslovom »Najmlajša slo- venska poezija* sta prevajalca Viera in Vinko Popitovci predstavila Fischerja in Mermoljo svojim bralcem razen z nekaj pesmimi tudi s krajšim informativnim zapisom z navedbo rojstnih in študijskih podatkov ter listov in glasil, v katerih sta doslej objavljala svoje pesmi. Tako so lahko bralci revije «Novy život*, ki izhaja že 24. leto vsak drugi mesec, zvedeli, da imamo Slovenci tudi izven državnih meja Jugoslavije in Slovenije svoje literarne ustvarjalce, to pa pomeni, da so preko literature prišli posredno v stik z našo manjšino. Poezija je torej še enkrat bila most medsebojnega spoznavanja in če gledamo pojav obeh naših mladih pesnikov v slovaški manjšinski reviji iz tega zornega kota. potem ima še poseben pomen. Prisluhnimo, kako odmevata v mehki slovaščini Fischerjeva in Mermoljeva pesem: ACE MERMOLJA SKRIftA NA P6JDE E sfcrini na pčjde našiel som dreveng križ, fotografiu tety, kttord bola mniška a Mussoliniho v bojovnej pčze, knihu Tiste a dedna noc, molcami zničeng zvrehnik, prdzdnu fVašku merlotu, kartg na duraka, ožltnutg dennik s bdshou «6, milg, už t’a niet», niekol’ko stargeh časopisov o oteov list, kečf bol ešte partizdn (dnes vgchutndva pokoj, fajku a papuče.) Mild mi ja td skriha na pdjde, a preto, že som az po črevd sgtg ženg a večere, zatvoril by som do nej svoju zarastenu tvdr a ako všetka td starina zostal bg som zaboreng do prachu. FILIP FISCHER: MRTVE ZVONY Včerag v noči prisnilo sa mi o zauzlengch zvonoch. Zo slarodavneho bronzu hroznejšie než smrt' rozVahla sa tichost’ ako tužba Bez ozveng •itiiilHiimumiiiiiitiiiiiiiMiiiiHiiHiiMmiimiiiiiimiimtiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiinnituiiMiiiiiiiiinHI JAN SEVERIN (JAROSLAV SVATON) Mornar brez jader Biografski roman o Josipu Resslu, izumitelju ladijskega vijaka Dve stvari sta, ki ju je takoj na začetku poročila o romanu Mornar brez jader, treba poudariti. Predvsem to, da se je Državna založba, ki je ta roman izdala v slovenskem prevodu (Branimir Kozinc), s tem delom oddolžila spominu izumitelja ladijskega vijaka Josipa Ressla, čigar življenje in delo je močno povezano z našimi kraji. Razen tega pa je slovenska založba dala priznanje tudi avtorju, češkemu pisatelju Janu Severinu (pravo ime je Jaroslav Svaton), ki je tudi povezan z našimi kraji, saj je nekaj let živel in deloval v Trstu in v Ljubljani Tako torej prihaja biografski roman o Resslu, ki sam po sebi sicer ne predstavlja kakega posebno velikega dela, med slovenske bralce s posebnim pomenom Pisatelj Jan Severin je, kot pove spremna beseda, deloval pred vojno v Trstu, kjer je služboval v ladjedelnici, potem pa na češkoslovaškem konzulatu v Ljubljani, na Reki to v Zagrebu, po zadnji vojni pa na češkoslovaškem ministrstvu za informacije kot referent za Jugoslavijo. Trst in Albanijo. še vedno je aktiven v Pragi, kjer živi v visoki starosti kot velik prijatelj Jugoslavije, posebno Slovencev. Jan Severin je napisal vrsto novel, nekaj romanov, med katerimi je še posebej pomemben roman o Josipu Resslu, pravemu izumitelju ladijskega vijaka. Usoda Josipa Ressla, ki ga je kot Čeha zaneslo v naše kraje, je znana. Bil je avtor številnih izumov in tehničnih novosti, med njimi ladijskega vijaka, ki pa so ga v tistem času pripisovali dru- gemu, angleškemu izumitelju. Tako se je Ressel zaman potegoval za priznanje avtorstva ter za uresničenje svojih idej in je pozabljen ter nerazumljen umrl v Ljubljani, kjer je tudi pokopan. Sicer pa je živel in deloval na Dolenjskem in v Ljubljani, v Trstu pa je delal svoje neuspele poskuse s parnikom Civetta. Pa tudi poročen je bil najprej s Hrvatico iz Bakra nato pa s Slovenko iz Višnje gore. Romam Brez jader, nam torej predstavlja življenje in delovanje Ressla, čeprav nam sicer vseh podrobnosti, zlasti iz življenja v naših krajih, ne pove Poudarjena je zlasti neuspela borba za ladijski vijak in priznanje avtor stva glede tega, pa Resslov žalosten konec v bedi in pozabljenju. Roman se dovolj zanimivo bere, je tudi pester, čeprav po svoji umetniški moči šibkejši, toda predstavljal bo vendar privlačno in poučno branje. Romanu ie Vladimir Murko napisal spremno besedo in z njo predstavil tako avtorja kot Ressla o katerem je Murko sam napisal tudi biografijo, katera je leta 1957 izšla pri Slovenski matici. Sl. Ru. Žirija za podelitev letošnjih nagrad »Bamus* je sklenila, da dodeli drugo nagrado mlademu beograjskemu skladatelju Milanu Mihajloviču za njegovo delo »Preludij, aria a finale za simfonični orkester*. Mladi skladatelj bo dobil pol milijona starih dinarjer. Nagrajeno delo bo prvič izvedel orkester beograjske filharmonije pod vodstvom Oskarja Danona LETOŠNJI XIV. MEDNARODNI SEJEM V BRNU SE JE ZAKLJUČIL GOSPODARSKA MANIFESTACIJA KI NAKAZUJE NOVE MOŽNOSTI Mogočna udeležba operaterjev iz Zahodne Nemčije - Italijanska udeležba je sicer dobra, vendar že statična - Češkoslovaški operaterji zahtevajo kakovostni premik (Od našega posebnega dopisnika) Za letošnji 14. mednarodni velesejem v Brnu je značilno naslednje dejstvo: udeležba Zahodne Nemčije je bila mogočna. Bila je to že nekakšna mirna invazija zahodnih Nemcev v starem moravskem mestu. Gospodarstveniki imajo po navadi zelo prefinjen čut in cesto prehitijo politike. Nemški gospodarstveniki so torej zaslutili, da se med Bonnom in Prago začenja novo obdobje. Sicer pa je bil prav Bonn — in to Brandtov Bonn — tisti, ki je v zadnjih tednih začel pospeševati sklenitev tiste pogodbe s Češkoslovaško, ki naj krona njegovo »Ostpolitik*, njegovo odprtje proti Vzhodu, pa čeprav je bil Brandt pred tem, da zaključi svojo sedanjo zakonodajo. V srednji Evropi se nekaj premika. Pravzaprav je veliko novega. In to je znak novega ravnotežja, ki se v skladu z dogajanji na svetu ustvarja v tem delu sveta. Pri tem pa je značilno to, da so bili drugi protagonisti letošnjega jesenskega sejma v Brnu Japonci, za katere, v razmerjih ter v okolju Daljnega vzhoda, velja isto, kar smo rekli za zahodne Nemce v Evropi. Vse to pa so znaki, čeprav nekoliko bolj izraziti, kakršne smo mogli zaslediti na velesejmu v Leipzigu, na mednarodni ekonomski manifestaciji, ki je bila do lanskega leta usmerjena na to, da pretrga obroč izolacionizma. V smislu bližnjega priznanja Nemške demokratične republike s strani številnih zahodnih dežel (Švice, Švedske, Finske, Avstrije, Francije) Leipzig spreminja svoj videz in zavzema podobo, ki je lastna izključno gospodarsko - trgovinskim prireditvam. Tu bi mogli mimogrede reči, da je Italija leipziški vlak zamudila. Ker niso imeli političnega zaledja, so bili italijanski operaterji v Leipzigu malone izločeni iz poslovnih operacij. Dobro in skorajda že tradicionalno pa je italijansko sodelovanje v Brnu, kjer se tako rekoč sleherno jesen otipava pula gospodarskemu sodelovanju med Italijo in Češkoslovaško. To sodelovanje je dobro, vendar na neki način tudi že nekoliko statično. Ne vsiljuje se namreč — in to priznavata obe strani — le količinski razvoj in napredek medsebojne izmenjave, pač pa se vsiljuje kakovostni premik, kakovostni skok. V , zvezi s tem je bila italijanska stran opozorjena, naj upošteva to, kar se dogaja v okviru COMECON in sicer v smislu medsebojnega gospodarskega dopolnjevanja v socialističnem svetu, ki je v deželah evropskega Vzhoda tako rekoč osnova velesejma v Brnu. V letu 1971 se je bilanca medsebojne izmenjave med Italijo in Češkoslovaško republiko na lahno premak- nila v prid češkoslovaške, seveda v odnosu na leto 1970. To dokazujejo naslednji približni podatki za leto 1971: češkoslovaška je izvozila blaga v Italijo v vrednosti 550 milijonov kron, iz Italije pa je uvozila blaga za 551 milijonov kron. Tu je razvidno ravnotežje. Leta 1970 pa je Češkoslovaška izvozila v Italijo blaga za 505 milijonov kron, uvozila pa za 572 milijonov. Vsekakor lahko govorimo o statičnosti, za katero pa ni kriva le italijanska konjunktura, pač pa moremo to statičnost naprtiti tudi nekaterim trenjem, ki so značilna za medsebojno izmenjavo med Italijo in Češkoslovaško, pa čeprav je ta izmenjava bolj bogata, bolj raznolika, kot z ostalimi deželami evropskega NA FILMSKIH PLATNIH Claude Chabrol; «La rupture» Claude Chabrol, eden izmed najboljših živečih francoskih režiserjev, je s filmom »La rupture» (Al-Vombra del delitto - Hallucination, 1970) ustvaril zanimivo delo, ki pa le ni med njegovimi najboljšimi. Chabrol je danes režiser, ki privede do skrajnih možnosti umetniško uporabo ljudskih filmskih žanrov, predvsem »suspense* filma (njegov zgled je Hitchcock). Ta uporaba gre preko običajne, kakršno lahko zasledimo pri starih režiserjih, ki so uveljavili svojo osebnost, čeprav so morali sprejemati zahteve filmske industrije in publike v izbiri sižejev in zvrsti. ChabrolotH filipi nastajajo namreč na podlagi proste izbire «av-torja» v popolnem pomenu besede; ta izbira pa se izraža prav preko ljudskih filmskih zvrsti, ki so seveda prestavljene v mojstrsko pripravljeno zgradbo. V rta rupture» se razvija Cha-biolova dialektika dobrega in zla, ki ni nikdar manihejska. Izraža se cela vrsta razmišljanj o ustanovah, o odnosih med osebami itd. Presunljivi so predvsem prizori s prodajalcem balončkov, a tudi mnogo drugih je skrajno zadetih. Vendar se nam film zdi šibkejši od drugih Chabrolovih del (omenimo le veliko mojstrovino «Que la bete meure — (Jcci-derd un uomo*). Tudi pri tem filmu je sodelovalo nekaj stalnih Chabrolovih sodelavcev: direktor fotografije Jean Rabier, avtor glasbe Pierre Jansen, izvrstna igralca Stčpha-ne Audran (Chabrolova žena) in Michel Bouquet. Igrajo še Jean-Claude Drouot, Mario David, Catherine Rouvel itd. S. G. Vzhoda. Italija skuša izvažati na češkoslovaško predvsem potrošno blago, uvažati pa iz Češkoslovaške surovine ter polfabrikate. Ni naključje, da je bila Italija na spomladanskem sejmu v Brnu. ki je posvečen predvsem potrošnemu blagu, na drugem mestu, takoj za ZSSR. češkoslovaški operaterji, navajajoč močan tehnološki razvoj, vztrajajo pri ponudbi večjih dobav strojev in predvsem orodnih strojev, ki prav gotovo zagotavljajo večji dobiček češkoslovaškemu nacionalnemu gospodarstvu, ker to blago vsebuje več izvršenega dela. Na področju tekstilnih strojev na primer morejo češkoslovaški operaterji zagotoviti prvovrstne izdelke, ki so močno avtomatizirani in za katere so prodali licence celo Združenim državam Amerike ter Japonski. V zvezi s tem pravijo, da bi prav ti stroji mogli pripomoči k prebroditvi sedanje krize na področju italijanske tekstilne industrije. Češkoslovaški operaterji pa ponujajo tudi obutev, pa čeprav se zavedajo, kolikšen prestiž uživa italijanska obutvena industrija. Z druge strani pa je češkoslovaška pripravljena — je bilo rečeno v Bmu — tudi kupiti, le če se to začne na temelju novih pogledov, če se to začne na osnovi, ki naj da večji in raz-ličnejši polet medsebojni izmenjavi med obema deželama. Dobre možnosti se nakazujejo na področju petrolejske in kemijske industrije, torej na področju, na katerem je češkoslovaška v zadnjih petih letih zabeležila napredek za 60 odst. Temu problemu češkoslovaški operaterji dajejo večji poudarek, ko podčrtujejo, da za razliko od inte-gracionističnih tendenc v okviru EGS, ekonomska integracija v socialistih nem svetu ne temelji na preferen cah, ki naj bi jih uživale države čla niče COMECON, in niti ne na di skriminaciji ostalih dežel in še naj manj na neki protekcionistični politiki ali pa pri ustvarjanju gospodarskih barjer v odnosih z dežela mi. ki ne sodelujejo pri njihovi e konomski integraciji. (Tu bi mogl mimogrede omeniti ponovno približa nje Jugoslavije COMECON). Ta načela so se v Bmu odrazila v realnosti, ki začenja dobivati konkretne oblike. Čeprav ima le bolj simbolično vrednost, je vredno omeniti podelitev cene zlate kolajne nekemu češkoslovaškemu in nekemu sovjetskemu podjetju, ki sta sodelovali, pri uresničenju nekega načrta. Za to skupno sodelovanje sta si podjetji /l$tp kplajnp (Iplili na pol. To dejstvo dokazuje, da doživljamo v o-kviru COMECON integracijo na produkcijskem področju, da tu beležimo nove pozitivne usmeritve pri tehnološkem posodabljanju, posebno na področju elektronike. Prav gotovo se za bodočnost postavlja izredno pomembno vprašanje, ki ga zagotovo ne moremo ločiti od političnih ravnotežij, ki se nakazujejo. In to tudi glede na iiiiiiiiiitniiiiiiiiniiiiMiiiiiiiimiiiiiiMiiiiriiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiMiiiiiiiimiiiiiifimiiiiiiiiiiiiH Parno letalo Baranovskega so preizkusili pred carjem Zgodovina letalstva je razmeroma mlada, ker je letalstvo mlado, pa čeprav izhaja človekova želja po letenju že iz stare mitološke dobe. ko se je Ikar orevisoko povzpel in nato treščil na tla. Toda če je zgodba o Ikaru le plod fantazije, oziroma podzavestne želje po letenju, smo imeli tudi vrsto konkretnih neuspelih poskusov letenja, začenši v Leonardom Da Vincijem in mnogimi drugimi, vse dokler ni pred sedmimi desetletji bratoma Wright uspelo, povzpeti se in leteti sto metrov z letalom, ki se je do današnjih dni razvilo v že monstruozno prevozno sredstvo, ki more prenesti do 50 in 60 ton bremena in hkrati leteti z brzi-no nad 1000 km na uro, vtem ko zmorejo lažja letala tudi brzino 3000 km na uro, to se pravi da potrebujejo iz srednje Evrope do ZDA kvečjemu tri ure. V zgodovino poskusov, kako premagati težnost Zemlje, pa spada tudi poskus petrograjskega, to se pravi leningrajskega profesorja Ivana Semjo-noviča Baranovskega, poskus, ki pravzaprav ni znan in v katerega tudi nekoliko dvomimo, pač pa objavljamo le to, kar so o tej zadevi pisali leta 1883, to se pravi pred 91 leti torej pred konkretnimi poskusi bratov Wright. Tedanje glasilo francoske vojske «Revue Militaire» je pod naslovom iTJsodna iznajdba* objavilo naslednji opis «epohalnega odkritja*. ki da «so ga demonstrirali tudi v Petrogradu* «pred predstavniki oblasti in carskega dvora*. Revija je o tem izumu zapisala naslednje: »Petrograjski profesor Ivan Sem-jonovič Baranovski si je omislil letalo na parni pogon, letalo, ki je uspešno letelo na demonstrativnem poletu v St. Petrsburgu (sedanjem Leningradu op. nr.). Leteči stroj sestoji iz širokega «cilindra», ki ima obliko velikanske čudne ptice. V notranjosti cilindra je izredno močan parni stroj, ki ga od zunaj ne vidimo, ki pa premika krila letala gor in dol, hkrati pa poganja tri vijake (propelerje op. ur.) katerih eden je na samem repu te čudne ptice, druga dva pa sta pritrjena s strani ob trup letala, in sicer tik ob kraju, na katerem se krila letala spajajo s trupom. Nekakšno veslo, ki ga moremo videti na desni in na levi strani repa, pa služi kot krmilo.* »Tisto, kar bi mogli slikovito opisati kot kljun te mehanične ptice, ni pravzaprav nič drugega kot posebno pripravljena odprtina, skozi katero prihaja zrak v notranjost »cilindra*. Ta zrak je potreben za to, da bi mogla posadka dihati, to se pravi, da se ne bi zadušila, hkrati pa je ta zrak potreben tudi za to, da bi mogel parni stroj delovati, to se pravi za izgorevanje pogonskega goriva (premog najboljše kakovosti). Ko se bo velikansko letalo premikalo po zraku z ogromno brzino 100 km na uro, bo iz njegovega zadnjega dela uhajal plaz dima in pare in gledalcu z zemlje se bo vse skupaj zdelo kot nekakšna repatica in bo pri naivnih ljudeh vzbujala splošen preplah. Mini prašiči za znanost še PO Sleherna gospodinja se je pred kakim desetletjem lahko bahala, če je vzredila tolstega prašiča, še raje če jih je izredila več, da je bilo v hiši dovolj masti za vse leto, da 'e bilo klobas za dobo napornejših del in da je bilo gnjati ali krač za praznike. Po navadi je gospodar pri nakupu mladičev pazil, da je izbral vrsto, ki je obetala, da bodo prašički naglo rastli, gospodinja pa je imela nalogo te možnosti izkoristiti in vzrediti debele prašiče. To je bilo nekoč na slehernem kmečkem domu, nekaj tega je ostalo danes na farmah. V Goettingenu v Nemčiji pa se prof. Peter Glodek ukvarja z nečim, kar je v popolnem nasprotju s tem, kar smo doslej omenili Skuša vzgojiti kar se da majhnega prašiča. In v tem mu je tudi uspelo. Na zavodu za živalsko genetiko na vseučilišču v Goettingenu sku- šajo vzrediti prašičjo pasmo najmanjših prašičev in doslej jim je uspelo zrediti prašiče, ki v največji rasti dosežejo le 32 kg. To pa je še vedno preveč in zato se bodo poskusi nadaljevali. Čemu skušajo vzrediti miniaturnega prašiča, če pa je to v nasprotju z logiko ekonomije? Že o-menjeni prof. Peter Glodek, ki vodi ekipo znanstvenikov, ki se s tem ukvarja, trdi, da bo njegov zavod vzredil prašiča, ki ne bo večji od podgane. Namen tega pa je naslednji: tako majhni prašiči bi služili kot poskusne živali v medicinskem raziskovanju — človeka. Zdi se sicer čudno, morda celo grdo, primerjati človeka s prašičem, dejstvo pa je, da je prašič zelo podoben človeku (nekdo bi pripomnil, da je bolj človek podoben prašiču kot pa narobe), ker ima prašič zelo podoben prebavni sistem, skoraj enak krvni obtok, ker se prašič nagiba k infarktu, k trombozi, itd. Prašič pride nadalje v poštev tudi zobozdravnikom ker je prašičja čeljust zelo podobna človekovi itd., itd.. evropsko varnostno konferenco. Če danes dežele COMECON nadaljujejo s svojim sistemom dvostranskih sporazumov z deželami Zahoda, kako se bo mogel ta kriterij uskladiti v bodočnosti, ko bo prišlo do popolnejše integracije v CO MECONU? Ali ne bo tedaj nujno realistično se lotiti perspektive trgovskih sporazumov ne le med posameznimi državami, pač pa med obema sistemoma? Sovjetski načrt za konvertibilni rubelj že ni več naključje. Razglabljanje nas je zavedlo daleč od velesejma v Bmu. Daleč, vendar niti ne tako daleč, če pomislimo, da se je v preteklih dneh v starem moravskem mestu v času štirinajstega mednarodnega velesejma, govorilo prav o tem, da so se postavljala prav ta vprašanja. MARIO DEZMANN Motiv s slikarske razstave, ki jo je Mario Magajna pripravil v Kraški hiši v Repnu o dosedanjih Kraških ohcetih ter o raznih dogodkih na Krasu IMnilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMillllllllllllHlllllllllllllllllllllliiUIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlillillMiiliiililiiMllllllllllllllllllllllllllllU V OKVIRU POBRATENJA MED OBEMA MESTECEMA Skofjeločani v Mediani (Bologna) navdušili ljudi z gorenjskimi plesi Skupno s plesalci cjavorske folklorne skupine* so obiskali Medicino tudi škofjeloški odborniki in gospodarstveniki in pevski zbor - Prisrčno vzdušje Nekronani kralj tankerjev- Onassis dejansko v krizi? Veliko svojih sredstev je sedaj vložil v gradnjo ladij za prevoz podzemeljskega plina - Je vse na kocki? Folklorna skupina Turističnega društva Javorje je v okviru praznovanja 11. obletnice prijateljskega sodelovanja Škofje Loke in Medicine uspešno prikazala več kot 3000 meščanom pobratene Medicine v bližini Bologne, stare ljudske plese in požela burno odobravanje. Stiki med pobratenima mestoma Škofjo Loko in Medicino v bolonjski pokrajini v Italiji so bili navezani že pred 11 leti na pobudo mednarodnega združenja mest. Osemindvajsetega maja 1966 pa je bilo na svečani skupni seji skupščine občine Škofja Loka in uradnih predstavnikov občine Medicina v Škofji Loki sklenjeno tudi, da se mesti pobratita in podpišeta skupno listino. Od tedaj se izmenjava uradnih delegacij, sodelovanje na turističnem, športnem in kulturnem področju redno in uspešno razvija. Največje razsežnosti je gotovo doseglo v pretejdem letu, ko je pod vodstvom Renata Santija, nam. župana v dneh od 2. do 5. julija obiskala Škofjo Loko petčlanska uradna delegacija Medicine, tej pa se je pridružil tudi namestnik predsednika bolognjske pokrajinske uprave Sergio Spiga, ki se ukvarja s problemi razvoja turizma. V dneh od 17. do 19. septembra 1971 po je sledil v Medicini obisk škofjeloške uradne delegacije, 47 odbornikov in 41 predstavnikov gospodarskih in družbenih organizacij iz šk. Loke, katerim so se pridružili re-nomirani pevci »Fantje s Prapot-na», ki so nastopili v okviru kulturnega programa pred italijanskim občinstvom in zapeli 7 domačih pesmi. Za letošnje praznovanje pobratenja, ki so ga organizirali italijanski gostitelji v dneh 16., 17. in 18. septembra je odpotovalo v Medicino poleg 4-članske uradne delegacije, ki jo je vodil predsednik SO Tone Polajnar, še 14 članov plesne folklorne skupine Turističnega društva Javorje v Poljanski dolini, vodja skupine, prevajalec in dva igralca tenisa. Trije loški mesarji pa so pod vodstvom Benjamina Nastrana poskrbeli, da so loške kulinarične specialitete okusili tudi občani Medicine. Italijanski organizatorji praznovanja so imeli letos zaradi obilnega dežja, ki je več dni, posebno v petek 15. septembra neprestano lil, poplave. Predsednik občine Argento Marangoni je ostal v soboto na svojem domu celo izoliran, ker je reka v bližini prebila nasipe in poplavila več kot meter na visoko mnoge ceste in tudi njegovo hišo. Treba je bilo organizirati reševanje in to je motilo organizacijo priprav in raz- govore med delegacijami Medicine, Škofje Loke in francoskega mesteca Romlylli sur Seine, s katerim imajo Medicinci tudi sklenjeno pobz-atenje. Navzlic takšnim in drugim težavam se je program praznovanja redno in skoraj nemoteno odvijal. Višek je dosegel v nedeljo zvečer (17. 9.), ko se je zbralo na glavnem mestnem trgu 3000 do 4000 ljudi ali četrtina prebivalstva občine. Takrat je nastopila na improviziranem odru plesna folklorna skupina TD Javorje. Javorški plesalci ljudskih plesov so pripravili pod vodstvom predsednika turističnega društva in koreografa Janeza Možina za nastop v Medicini v dneh delih o-sem ljudskih plesov: Mazolko, Zlnrišrit, šuštarsko in Šotež. V drugem delu pa: Krajcpolko, Špic-polco, Marzolinko in Kaplanovo polko. Občinstvo se je v pričakovanju nastopa šestih javorskih plesalskih parov (3 mladih in 3 starejših), nagnetlo okoli tribune. Vse je potekalo bolj spontano. Najprej je gledalcem med burnim ploskanjem po mikrofonu napovedal nastop bivši predsednik občine in eden izmed vodilnih predstavnikov KPI v občini in pokrajini Roberto Proti. Nato je prevajalec v italijanščini pozdravil številne zbrane občane gostujočega mesta, predstavil nastopajoče plesalce in povedal, da so nastali ljudski plesi, ki jih bodo videli, pred več kot sto leti v goratih predelih sevemozahodne Slovenije, med kmečkim ljudstvom po vaseh. Gledalci so molče in z izredno pozornostjo od začetka do konca doživeto spremljali ritem in plesne gibe. Po končanem prvem delu so se plesalci umaknili z odra, kot je bilo določeno v programu. Hkrati pa omogočili domačemu glasbenemu društvu njegov nastop. Premor pa so takoj izkoristili 7-10-letni otroci, stekli na oder in začeli plesati šuštarski ples. Nastop otrok in pa burno ploskanje tisočev gledalcev, ki je prisililo nastopajoče, da nekatere plese ponovijo, dokazujeta, s kakšnim veseljem in odobravanjem je italijansko občinstvo sprejelo javorske amaterske plesalce ljudskih plesov. Uspeh, ki so ga dosegli, je tem pomembnejši zato, ker so šele pred tremi leti ustanovili turistično društvo in ga začeli voditi. Toda ne umetniška raven, pač pa pristna domačnost je bila tista, ki je navdušila gledalce. Ko je prevajalec v prvem delu predstavil 62-letno Marjanco Peternelj iz Zg. Zetine kot najstarejšo članico skupine in povedal, da je mati 12 otrok ter da se počuti še tako močna, da bi plesala tudi celo noč, je občin- llllllinillllllllllllltllMIIIIIIIIIimillllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIimilllllllllllllllllllllllirfiHIIIIIIIIIIIIIIMIIIMIIIIIHIIIIIIIlllllllMIIIIIIIIII stvo burno zaploskalo. Podobno odobravanje je požel tudi 65-letni harmonikar Janez Dolenc iz Četene ravni. Seveda smo predstavili tudi najmlajšo članico skupine, Ivanko Rupar, in tudi njo so razživeti gledalci in občudovalci ženske lepote in energičnega ritma zasuli z viharnim ploskanjem. Približno uro je trajal plesni program. Veg čas so v trdem in naskočnem ritmu tako močno u-darjali škornji šestih parov moških nog in prav toliko ženskih čevljev po podu improviziranega odra, da so se tresli oporniki in deske, luči na odru pa poskakovale, da je kazalo, da se bo vsak hip zrušil oder s plesalci vred. Nekaj takega Medicinci še niso videli, toda rekli so nam, dia bi še radi videli, kajti tega ne bodo ne mogli in ne smeli pozabiti. Zato so v znak hvaležnosti podarili vsem plesalcem lepe šopke cvetja, ki jih je osebno izročil župan Marangoni. MAKS ZADNIK Morski pes z temnimi očali Vsem je znan začetek vzpona Onassisovega imperija. Leta 1922 se je v Argentini naselil mlad ambiciozen in sposoben sin grškega trgovca. Ustanovil je izvozno-uvoz-no podjetje in zaslužil prve milijone. Leta 1931 v največji krizi v pomorstvu je za skromno vsoto kupil prvih 6 tovornih ladij in pričel s svojo pravo kariero. Med drugo svetovno vojno je dal vse svoje ladje v najem zapadnim zaveznikom za 20 milijard lir. S to vsoto si je dal zgraditi nove ladje in jih registriral v tistih deželah, kjer so davki najnižji. Leta 1946 se je poročil z hčerko velikega grškega ladjarja Livano-sa in bil tako sprejet v zaključeno družbo velikih grških pomorskih magnatov. Nekaj let. kasneje se mu je ponovno nasmejala trgov-1 ska sreča: njegove kitolovke, ki I so lovile v peruanskih vodah, so zaustavile vojaške oblasti te dežele. Onassis je nemudoma izgladil spor in prodal vso svojo floto Japoncem. Leto kasneje je izbruhnila svetovna kriza v tej gospodarski panogi in ladje ležijo sedaj neuporabljene v japonskih pristaniščih. Hitre odločitve, poslovna brezobzirnost in zvijačnost so mu pridobili naziv »pirat* ali »morski pes*. Onassis je predvideval, da je bodočnost v pomorskih transpor tih tekočih tovorov, še posebno nafte. Zato si je zgradil ogromno floto (4,5 milijona ton), ki zaostaja samo za flotami velikih koncernov kakor so Shell, Esso in BP. Leta 1951 je na primer v nemških ladjedelnicah naročil 18 tankerjev po 50.000 ton, kar je bila tistikrat največja možna zmogljivost. Cena gradnje je dosegla skoraj dve tretjini njegovega takratnega bogastva. Druge dejavnosti Onassis se je spustil tudi v druge podvige. Poleg pomorskih družb ima sedaj svoja letalska podjetja (01ympic Airways in 01ympic A-viation); zainteresiran je v ladjedelnici Harland & Wolff v Belfastu, kupil je Banque du Depot v Genevi ter zgradil 01ympic Tower v New Yorku. Pred leti je bil i praktično tudi lastnik igralnic v 'Monte Carhr, dokler - nr prišlo -do-spora med njim in Ranierijem. Onassisa so prisili, da je prodal vse svoje delnice. Prav tako se govori, da bo moral prodati delnice banke v Genovi, ki je zadnje Veljaven od 24. do 30. septembra 1972 OVEN (od 21. 3. do 20. 4. ) V ljubezni vam pojdejo nekatere stvari na živce, ker vam bo nekdo nehote grenil življenje. Skušajte se prilagoditi potrebam in zahtevam ljubljene osebe. Na delu ostanite raje pri starem, da ne bo nepotrebnih »razporok*. Glavobol. BIK (od 21. 4. do 20. 5. ) čustveno življenje bo zelo zanimivo in razgibano. Ne prenaglite se in pustite, naj se stvari naravno razvijajo. Čas je ugoden za sklepanje pogodb m za denarne sporazume. Dokončajte neko delo, preden začnete drugo. Zdravje odlično. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Teden zagotavlja zelo simpatične dneve, toda priti utegne tudi do napetega položaja. Ne pretiravaj te sporov v nazorih z ljubljeno osebo. Pojdite v družbo dobrih prijateljev, da ne boste preveč malodušni. čaka vas dober zaslu žek. Zdravje dobro. RAK (od 23. 6. do 22. 7. ) Pomagajte ljubljeni osebi, da bo lahko I rešila svoje čustvene probleme. Mislite tudi na tista vprašanja, ki čakajo na rešitev. Od vas je odvisno, ali bodo vladali dobri odnosi. Zato bodite bolj strpni spričo slabosti drugih. Motnje v prebavi. LEV (od 23. 7. do 22. 8. ) Rešite se malodušja in otožnosti. Vaš čustveni položaj se bo potem kmalu izboljšal. Vsekakor prepustite se izbiri srca. Pojdite v družbo in zanimajte se za šport ali kulturne zadeve. Lotite se finančnih zadev z zaupanjem. Nervoza. Nocoj je na ital. TV na sporedu Palazzeschijevo delo »Sorelle Materassi* DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Ne bodite v skrbeh če nastanejo nasprotja v ljubezni. Vi sami se boste čutili nekako ranljive nasproti dejanjem oseb, ki vas imajo rade. če boste morali v družini razpravljati o kakšnem načrtu, ne vznemirjajte se. Zdravje srednje. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Čas ni najbolj primeren za hazard in za nevarna poznanstva. Ne uničujte soglasja, ki ste ga dosegli z velikimi žrtvami. Prav tako ni čas primeren za sklepanje novih prijateljstev, ker utegnete povzročiti razdor med starimi. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 21. 11.) Zvezde bodo vplivale tako, da boste živeli zelo srečno čustveno življenje. Močno se boste čutili povezane z ljubljeno osebo, s katero boste tudi uresničili nekj skupni načrt. Kažite več razumevanja za svojce, ki jim ni najbolje. Glavobol in nervoza. STRELEC (od 22. 11. do 20. 12.) čustveno življenje je pod sijajnim vplivom zvezd. Zato boste polni energije, zlasti, ker boste v prijetni družbi. Potovanja ali obiski vam bodo prinesli nekaj novega. Uresničili boste neki načrt, ki je povezan z vašim delom Zdravje kot že dolgo ne. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Med tednom vam bo mnogo oseb izrazilo svoje spoštovanje in simpatijo. Utegnejo nastati tudi nove zveze. Odnosi se bodo izboljšali tudi z ljudmi, ki so vas v zadnjem času nekam zanemarjali. O-beta se vam možnost postranskega zaslužka. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Vaši čustveni odnosi se bodo razvijali v vedrem in mirnem ozračju. Možnost prijetnih stikov ali novih simpatij. Imeli boste zanimive izkušnje z znanci iz tujine V družbi bodite taktni in ne skušajte vsiljevati svojih idej. Zdravje dobro. RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) Vpliv zvezd je zelo ugoden, čeprav ute-1 gne kakšen oblaček zasenčiti lepo razdobje v ljubezni. Prav vi morate obdržati vajeti v rokah in ne smete izpustiti tega. kar ste si v zadnjem času pridobili. Na delu ne bodite malomarni. Malo po čitka bi ne bilo odveč. (D čase zabredla v težave. Pred leti smo imeli tudi v Trstu Onassisov urad, a tudi ta se ni obnesel. P° skromnem letu životarjenja so a-gencijo zaprli. Slabe perspektive Sam mogotec pravi: Vsi gradijo nove ladje kakor nori. In to mora privesti v svetovno krizo. Kaj se je dejansko zgodilo? Nove države in mednarodni trgovski koncerni hočejo imeti svo-jo floto, ker nočejo biti odvisni od trenutne konjunkture tržišča. Tako družbe, ki vrtajo nafto, nabavljajo ladje in opravljajo prevoze do čistilnic v lastni režiji-Voznine samostojnih ladjarjev so zadnje čase padle na četrtino tistih, ki so veljale leta 1970. Odprtje Sueškega prekopa ali pa izgradnja novega naftovoda iz Rdečega morja do Sredozemlja po e-gjptovskem ozemlju pa bosta čisto gotovo še bolj pritisnila na cene. Trenutno je na razpolago kar 190 milijonov ton tankerskega ladijskega prostora. V normalnih trgovskih pogojih bi morali biti neizkoriščeni le štirje milijoni ton* kar spada v normalno poprečje, danes pa stoji kar 15 milijonov ton ladjevja in predvideva se, da se bo do konca leta ta številka še zvišala. Zaradi tega se je Onassis odločil, da bo potolkel svojo konkurenco kar na izvoru. Pridobil si je koncesije za črpanje nafte v Kanadi in na Aljaski ter je v pogovorih za nove koncesije v Iranu. Poleg tega je ugotovil, da prihajamo v obdobje intenzivnega prevoza podzemeljskih plinov. Zaradi tega je naročil v ladjedelnici Sener Tecnica Industriale y Naval S.S. iz Tlilbaa šest ladij * skupno uporabno prostornino 16.500 kub. m. Stroški izgradnje znašajo skoraj 400 milijard lir-To pomeni da je stari žilavi »morski pes*, ponovno stavil na kocko vse svoje premoženje. Mu bo tudi tokrat uspelo? Najbližnja bodočnost nam bo to pokazala. In še nasveti Novinarjem, ki so ga spraševali za nasvet kako doseči uspeh, je Onassis odgovoril, da je to zelo enostavno: slediti moramo le nekaterim normam in sicer: liani raj telo in duha po sistemi joga; bodi vedno ožgan od sonca. Ljudje združujejo počrnel obraz v zimskem času z dopustom in denarjem; stanuj vedno v zelo lepo opremljenem stanovanju, tudi če imaš samo toliko denarja, da bi si lahko najel le 'podstrešno sobo; prikaži se mnogokrat v najdražjih in ekskluzivnih barih, tudi če s* lahko privoščiš samo skromno pijačo: končno, ako potrebuješ denar, sposodi si ga vendar samo v velikih količinah. Vrni ga pa v predvidenem roku. Kakor vidimo je pot do uspeh® zelo enostavna. A vendar mislim, da Onassis ni povedal prav vseh svojih skrivnosti radovednim novinarjem. O. N. Tragična smrt (Nadaljevanje s 5. strani) in človeško toplino, ki jo je kljub vsej grobi vojni vihri naš človek ohranil nekje globoko v sebi ves čas borbe. Izražena je v poeziji in glasbi. Pripada mu čast, da je uglasbil prvo pesem o Titu na Slovenskem januarja meseca. leta 1943 pod naslovom «Po; zdrav Titu*. Istega leta je v Bell krajini v »Slovenski mladini* izšla pretresljiva »Vrnitev*, a na primorskih tleh ob tragični smrti Jože Srebrniča je nastala morda najlepša, globoko občutena pesem iz te dobe »Smrt v Brdih*. Tudi po vojni je napisal vrsto lepi*1 skladb za otroške in mladinske zbore, ki odražajo iskreno obču-tenost v vživljanju v otroški svet-Med temi pesmi, ki segajo že v svet dozorevajočega čustvovanja mladega rastnika. Pesmd je izdal v posebni zbirki ali jih je objavila mladinska glasbena revija »Gr-lica*, pri kateri sodeluje še danes. Napisal je tudi nekaj pesm* za odrasle zbore, samospeve, klavirske skladbe in godalni kvartet, vendar predstavljajo zborovske pesmd za mladino osnovno ustvarjalno delo, ki je bistveno pripomoglo k razvoju mladinske zborovske literature pri Slovencih ih bo bodočnost gotovo poudarila pomembnost tega doprinosa k celo kupni glasbeni kulturi. Kljub 70 letom je Makso Pir" nik še vedno poln mladostne delovne neugnanosti in še vedno priskoči rad na pomoč s svojim strokovnim znanjem in izkušnjami-Vživel se je v primorski svet ih ljudi, čeprav je iz Prelog pri Konjicah, kjer se je rodil 28. avgusta 1902. leta. Kot sin matere, poljedelske delavke, je zgodaj občutil tegobe in stiske proletarca, zato zna toliko bolj ceniti 'ep$e življenje in zadovoljstvo, ki ga P prinesel napredek ljudem, oropanim svobode in kruha. Ob koncu naj mu zaželimo zdravih let, ustvarjalne moči, enakp delavne razgibanosti. PnmorsMlffievnile ŠPORT ŠPORT ŠPORT 24. septembra 1972 PRIMORSKE NOGOMETNE EKIPE V SLOVENSKIH LIGAH! Prve točke za Koper in Piran Novi zmagi Izole in Primorja - Poraz Vozil - V Dekanih remi Koper in Izola Tretje kolo je bilo doslej najuspešnejše za primorska predstavnika v slovenski ligi, saj sta ostala prvič oba neporažena. Pri tem je bila Izola z novo zmago še tretjič uspešnejša od Kopra, ki je iztržil «samo» točko, vendar je gostoval, tako da je tudi njegov izkupiček dragocen. V Izoli je nastopil letos poprečni Aluminij. Domačini so po premoči v prvem delu povedli, vendar, žal, samo z enim golom, ki ga je dosegel Bučar. Kljub temu gostom ni uspelo resneje ogroziti zmage Izolčanov, temveč je, nasprotno, Gregorič deset minut pred koncem še povišal vodstvo svojega moštva. Koprčani so osvojili prvo in zato toliko bolj pomembno točko. V Celju so prišli prvi v vodstvo, potem ko je v 38. minuti Filipovič izkoristil e-najstmetrovko. Domači Kladivar je že sedem minut kasneje, tik pred odmorom izenačil, s tem pa je bil dosežen tudi končni rezultat tekme. Dobri rezultati so privedli Izolo na visoko tretje mesto. Drugouvrščena I-lirija ima le boljšo razliko v golih, medtem ko je na čelu Drava z vsemi možnimi točkami. V nedeljo bo Izola spet domačin, pričakuje pa eno najslabših moštev SNL, novince, mariborskega Kovinarja, tako da bi morala brez večjih težav zmagati. S tem Pa ima priložnost, da se prebije celo na prvo mesto. Drava bo imela namreč v Ljubljani težak spopad z bivšim istoimenskim drugoligašem, Ilirija pa kaj lahko zgubi tudi obe točki v ljubljanskem mestnem derbiju s Slavijo. Koper, ki ima v začetku precej težji razpored od Izole, je s samo eno točko seveda še na dnu, vendar u-pajmo, da bo že kmalu prodrl višje. V nedeljo potuje v Kidričevo, k nedeljskemu nasprotniku Izole Aluminiju, s katerim lahko igra vsaj neodločeno. Tahodna conska liga V ZCNL je ajdovsko Primorje doseglo že tretjo zaporedno zmago in je na lestvici prepričljivo v vodstvu. V nedeljo so Ajdovci gladko zmagali v Škofji Loki s tremi goli razlike. Batagelj je že v 3. minuti zatresel mrežo domačih, pol ure kasneje pa je bil uspešen Begič, ki je tako tudi v svo- MLADINSKI NOGOMETNI POKAL Mladinci Izole v polfinalu Adria - Izola 1:3 (1:2) MIREN. — Igrišče NK Adria pod Gradom, četrtfinalna tekma za mlajem tretjem prvenstvenem nastopu za 1 dinski pokal, vreme sončno, teren od- Primorje dosegel gol. Domačini so pred odmorom dali častni gol, v drugem delu pa še dva prejeli (strelca Kotnik in Jamšek). Novogoričani so naleteli na prvega resnejšega nasprotnika, vrhniškega Usnjarja in so doživeli boleč poraz. Vrhničani so dvakrat povedli. Domačini so prvič preko Lebana izenačili, drugič (pet minut pred koncem) pa je bilo za izenačenje praktično že prepozno. Že v pripravah je bilo o-paziti, da z novogoriško ekipo nekaj ni v redu, vendar v prvih dveh kolih zaradi slabih tekmecev to ni prišlo do izraza. V primorskem derbiju sta se v Dekanih domači Jadran in mirenska A-dria po zanimivi igri razšla z neodločenim rezultatom, ki ustreza dogajanju na igrišču. Domači so vodili že v 9. minuti (strelec Purger), izenačil pa je v začetku drugega dela Frančeškin. Bržkone sta obe ekipi lahko zadovoljni z neodločenim izidom. Piran je v Zagorju prišel do prvih točk s tesno zmago 2:1 (strelca Tončič in Simonovič), žal uspeh nad najslabšim moštvom ZCNL še ne daje veliko upanja za boljše rezultate v nadaljevanju. Tolmin je nastopil v Ljubljani o-slabljen, brez Goloba, Vukušiča in Ve-ličkoviča. Tudi z najboljšo postavo bi Tolminci ne nudili velikega odpora Slovanu, brez treh igralcev pa se jim je godilo še slabše in katastrofa je bila neizbežna. Kaže pa, da je tudi letos pred njimi težka sezona. V nedeljo bodo imela težko preizkušnjo Vozila, ki gredo v Litijo, in tudi Jadran, ki se bo doma spoprijel s Slovanom. Ekipo Primorja verjetno čaka četrta zmaga v tekmi s Savo na domačem igrišču. V Tolminu, kjer gostujejo škofjeločani, ni izrazitega favorita. V Miren pride Piran, ki bi bil zadovoljen že s točko. B. P. ličeh, gledalcev 60, sodnik Pahor (Nova Gorica). STRELCI: 1:0 Gravnar (9.’), 1:1 Lovrečič (31.’), 1:2 Božič (35.’), 1:3* Božič (60.’). ADRIA: Koglot, žibemik (Silič S.), Grančar, Silič E., Gulin, Faganeli, Pregelj, Petrovčič, Gravnar (Kuzmin), Čeme, Gajsar. IZOLA: Kocjančič (Kleva), Klun, Sinkovič, Kaligarič, Lovrečič, Bembič, Žbogar, Ipsa, Božič, Gojak, Jurič. Telesno močnejši Izolani so bili precej boljši od Mirencev in so zasluženo zmagali, njihova zmaga pa bi bila lahko še višja. S to zmago so se uvrstili v polfinale, v katerem se bodo najbrž pomerili z mladinci 0-limpije. B. P. KOLESARSTVO MILAN, 23. — Eddy Merckx bo 11. oktobra verjetno poskušal zrušiti svetovni rekord v enourni vožnji. Sedanji rekorder je Danec Ole Ritter, ki je v Mehiki prevozil v eni uri 48, 653 km. K uspehu pa mu je tam pomagala višinska razlika, kjer je bil zračni upor manjši. Merckx bo najprej preskusil več dirkališč, saj še niha med Vigo-rellijem v Milanu in olimpijskim stadionom v Rimu. Doslej sta mejo 48 km na uro presegla le Bračke in Ritter, ki sta se ukvarjala predvsem z zasledovalno vožnjo in šele nato s cestnimi dirkami. Košarkar Snaidera Bovone (v sredi) v preteklih dneh še vedno ni uredil svojega položaja pri tem videmskem klubu, ki ni hotel ugoditi vsem njegovim denarnim zahtevam OB ROBU OLIMPIJSKEGA DOGAJANJA! OLIMPIJSKA ODLIČJA BOGATA INVESTICIJA Za pročeljem amaterstva se skrivajo veliki zaslužki najuspešnejših olimpijskih tekmovalcev Atletu, ki je uspelo v Milnchnu ali Sapporu, v Rimu ali Londonu v Syd-neyu ali Helsinkih prvemu priti skozi cilj ali skočiti najvišje ali najdlje vreči svoje orodje, se odpirajo možnosti zlatega poklica. Začetni kapital: 6 gramov čistega zlata, ki pa je često več vredno od doktorskega naslova. Vsem je znano, da bi morali biti nastopajoči tekmovalci na olimpijskih igrah pravi amaterji, torej ljudje, ki ne prejmejo nobenega denarja za svojo udeležbo na tekmovanju in ne izkoriščajo svojega imena ter slovesa v reklamne ali slične namene. In vendar so le redki mirne vesti prisegli na zadnjih olimpijskih igrah. Vsi dobro vedo, da vrhunske uspehe ne do seže poprečen človek in so potrebne vsak dan dolge ure intenzivnega treninga, ki prav gotovo onemogočajo opravljanje rednega poklica. Bi morali torej biti amaterski športniki samo sinovi milijonarjev, ki se lahko preživljajo brez dela in ki s športom preganjajo dolg čas? Dosedanji predsednik mednarodnega olimpijskega odbora Brundage je skušal salomonsko rešiti ta gordijski vozel in je predlagal sledeče: kdor je dopolnil 25 iet starosti, ali je bil prisoten na dveh igrah ali je osvojil že eno zlato odličje mora biti črtan .......................................................................n......iiiiiiiiiihiiii.......................................................................................imiiiliiiiimuniiiuiiiiiiiiiiiiiiimiiu V TEKMOVANJ« ZA JUGOSLOVANSKI POKAL ZASLUŽEN USPEH OLIMPIJE V KOPRU Domačini so kljub porazu zadovoljili ■Pr, V l * .n p'• mu« lipi 'srPrf;* , r->' f-s •> ♦,V’ . I1'Ul* C c/, i ”•_ > . ' v '■ ■' 444/ : /4. 7 t7C ■Cf' ' >7 n i i 4 St?- ::;W’ ja - : / ' - Vil m. C hS *■ ' s * CuJv v H lipi t »e i ; ^ m 4 ženska odbojkarska ekipa Bora, ki je na skupnih pripravah na Ravnah, •tom je poslala pozdrave iz tega lepega koroškega mesteca. Borovke so »Udi odigrale prijateljsko tekmo proti tamkajšnjemu slovenskemu ligašu Fužinarju, katerega so premagale s 3:2 Koper - Olimpija 0:4 (0:1) Igrišče Kopra, primerno za igro, vreme sončno, gledalcev nad 1000, strelci: Rožič v 15. min. prvega polčasa, Ameršek v 52. min. (iz enajstmetrovke), Srok v 86. in Goleč v 89. min. Sodnik Bertok iz Kopra. KOPER: Pišlar, Novel, Kocjančič, Ivankovič, Filipovič, Pavletič, Dobrin, JVIorato, Arizanovič in Samec. OLIMPIJA: šarap, Rogič, Doganj-džič, Vogrinec, šišič, Klampfer, Rožič, Bečejac. Djekič, Ameršek in Srok. Olimpija je v prvih petnajstih minutah večkrat nevarno napadla in je zasluženo dosegla vodstvo, ko je žoga nepričakovano spremenila smer ter prevarala vratarja Pišlarja. Tudi v nadaljevanju so bili gostje boljši, vendar skrajno neučinkoviti, tako da so večkrat morali poslušati žvižgalni «koncert» občinstva. V drugem polčasu se položaj na i-grišču ni dosti spremenil in Olimpija je povišala vodstvo po nekoliko prestrogo dosojeni enajstmetrovki. Realizator je bil Ameršek, ki je žogo silovito poslal v desni spodnji kot vrat. Domačini so po tem zadetku večkrat močno napadli, vendar so se ob koncu kombinacij zmedli in obramba gostov je lahko zmeraj pravočasno posredovala. V zadnjih minutah igre pa je Koprčanom očitno pošla kondicija, tako da je Olimpija dosegla še dva zadetka. Ljubljančani s svojo igro vsekakor niso navdušili. Res pa je, da se niso preveč naprezali, hkrati pa so se tudi izogibali ostrih dvobojev. Olimpija je namreč v veliki stiski zaradi poškodbe Oblaka in še nekaterih drugih igralcev, pa bi zaradi morebitnih novih poškodb prišla še v hujše težave. Domačini so igrali vseskozi borbeno in doseženi rezultat je vsekakor časten. Treba je pohvaliti vse igralce. najboljši pa je bil vratar Pišlar. L. O. KOŠARKA ŠD Polet bo prihodnjo nedeljo priredilo prvo deželno tekmovanje Na Opčinah se za to tekmovanje mrzlično pripravljajo, saj bo to prva tovrstna prireditev v zamejskem športu. V PRVENSTVU C LIGE ŠPORTNI TEDEN V STEVERJANU Veliko zanimatije za namizni tenis Visoka zmaga Britofa v nogometu Števerjanska mladina je vnovič ves teden, dan za dnem merila svoje sposobnosti in si prizadevala, da bi kar največ dala od sebe. V nedeljo je bH na vrsti nogomet. Čeprav ni v števerjanu posebne nogometne tradicije, ker ni v .Brdih primernega prostora za igrišče, smo imeli prilike v NOGOMET TORONTO, 23. - Jutri bo v Kanadi predzadnja avtomobilska dirka za svetovno prvenstvo voznikov formule 1. Emerson Fittipaldi je že ■r, , . V!<’Ptlj matematično svetovni prvak, za 2ZSZHS2J2ZJZ tels*."»»*•»* v— n*. Tj-jestina prvič na svojem igrišču!*™* uij SaiSS Triestin a,. bo. danes prvič v letošnjem jJrtteistvu IgčaflA na domačih tleh. V gosteh bo imela enajsterico Solbiateseja, proti kateri bo skušala popraviti slab vtis iz prvega srečanja C lige. Po porazni igri v nedeljo proti Seregmi, so se Tržačani ves teden dobro pripravljali in so pokazali na treningih kar obetajočo igro. Tokrat se bosta v ekipo vrnila Var strni in Riva, nastopila pa bosta tudi Rakar in Caintagallo, ki bo v vratih nadomestil D’Ambrogia. V obrambi bo manjkal Macchia, ki si ni še opomogel pp poškodbi. Na treningih so se izkazali predvsem napadalci Rakar, Rizzato in Vasti-ni, ki so dosegli več kot deset golov. V nedeljo pa bo nastopil tudi De Luca, ki zairadi vojaških obveznosti ni bil prisoten na treningih. Verjetna postava Triestine proti Solbiateseju bo taka: Cantagallo, Frigeri, De Gasperi, Riva, De Luca, Scichiipne, Rakar, Brusadelli, Rizzato, D’Alessi, in Vastimi. skuM), ,,Kar devetkrat, se je potresla. mreža v njegovih vrat'h. Bri-tovci pa so dobili le en gel, ker je položaj na lestvici za svetovno prvenstvo tak: L Fittipaldi 61 točk, 2. Hulme 31, 3. SteWarf 27r4’.' Ic.kX 25. Fittipaldi je tako osvojil naslov šele petindvajset let. tošiPrikiniiaffio,iWu- svetwneSa P™ka je star bov v Gorici in v Krminu. Končarji pa so bili res sami «amaterji». Tekma je privabila lepo število navijačev, kar dokazuje, da bi i-mel ta šport precej možnosti za razvoj tudi v tej vasi, če bi le bilo za to prostora in bi se žoga, če jo pošteno brcaš, ne ustavila šele v Grojni ali Gorici. BRITOF - KONČARJI 9:1 GOLI: za Britof: Fattore 4, Makuc 3, Škorjanc Stanko 2. za Dolenji konec: Carollo Sergij 1. BRITOF: Hlede Rruno, Škorjanc Dušan, Stanko in Marko, Fattore, Macus, Maraž, Srebrnič. DOLENJI KONEC: Bocciu (Be-retta), Pintar, Carollo, Hlede F., Bulfoni, Dornik in Mužič. SODNIK: Terpin Marijan Gledalcev približno 130. v kotalkanju za »Trofejo Poleta*. I osvojil nizozemski Ajax. PARIZ, 23. — Jugoslovanski nogometaš Santrač je v Parizu prejel «bronasti čevelj*, ki ga francoski športni list «France - Foot-ball» podeljuje najboljšim evropskim strelcem. Prvo mesto je osvojil Gerd Miiller, član munchenske-ga Bayerna s 40 zadetki, drugi je bil Grk Antoniades (Panathinaikos) z 39 goli, na tretjem pa sta poleg Santrača še Harper (Aberdeen) in Lee (Manchester City) s 33 zadetki. Pokal za najboljši evropski klub j kazala Dornik Rinaldo in Škorjanc pa je letos drugič zaporedoma , Stanko, ki sta kar pometla z nas- Šporini teden se je nadaljeval z namiznim tenisom. Spodnji prostori župnijskega dama so bili kot mravljišče, toliko je bilo mladih, ki so igrali ali navijali za svoje. Med ženskami smo imela priliko gledati nekaj res nadarjenih igralk, ki bodo še kaj dosegle, če bodo imele zato dovolj volje. Loreta Maraž, ki je zmagala med ženskami, in obe Komjančevi kar dobro obvladajo lopar. Med moškimi pa sta se iz- iz seznama športnikov - amaterjev. Predlog je seveda propadel, saj nobena športna organizacija ni mogla zaradi prestižnih razlogov zanemariti velikih investicij, ki jih vlaga v vrhunske atlete. Tako nastajajo posebni poklici, ki omogočajo, da se atleti preživljajo. Mnogi športniki so študentje višjih šol za telesno kulturo, kjer prejemajo štipendije, drugi so zaposleni v vojaških enotah, kjer so praktično oproščeni vsake službe. Zmaga pomeni povišanje, kar ima seveda pozitiven odraz na njihove dohodke. Končno postajajo še nekateri bogati tudi na račun potnih stroškov. Tako na primer, vrhunski ameriški atlet ki bo nastopal na treh zaporednih mitingih v Rirnu, Parizu in Moskvi ne bo računal prevoznih stroškov pravilno (New York - Rim - Pariz - Moskva -New York) ampak čisto enostavno New York - Rim - New York, potem New York - Pariz - New York in tako dalje. Na poprečni turneji lahko znašajo razlike v stroških do 2 ali 3 milijonov lir. Zaradi tega mnogi atleti toliko potujejo, tudi če sami vedo, da nenehna potovanja mnogokrat škodijo njihovim atletskim uspehom. General Gromov, predsednik moskovske komisije za šport je izjavil: »Poklicni športnik je tisti, ki pred startom ve koliko bo zaslužil. Takih športnikov v Sovjetski zvezi ni. Denarna nagrada za zmagovalca je pa enostavno nagrada za dobre uspehe*. Znano je tudi, da je uradno neznani striček delil letos v MUnchnu vzhodnonemškim zmagovalcem nagrade, ki so znašale od 4 do 10 milijonov lir. Na tej »zlati* lestvici prednjačita danes Cassius Clay (zmagovalec v Rimu) in Joe Frazier (zmagovalec v Tokiu). Njuni dohodki (profesionalnih boksarjev) znašajo skoraj 2 milijardi lir. Njima sledita Jean Claude Killy (smučar, Grenobel) ter Peggy Fleming (drsalka na ledu, Grenoble), ki sta po cenah do danes zaslužila preko 600 milijonov lir. Tudi Johnny Weismueller (zmagovalec v plavanju leta 1924 v Parizu in leta 1928 v Amsterdamu) naj bi zaslužil skoraj 400 milijonov, a slavni svetovni rekorder Jesse Owens, štirikratni zmagovalec v Berlinu leta 1936 je baje zaslužil »samo* 50 milijonov. Drugim tekmovalcem je pa pomenila zmaga vstop »v višjo družbo in možnost za »zlato* P0-1?*?;,., jg baje naredila Sonja Henie. drsalka, ki se je kar trikrat poročila: prvi mož je pil Daniel Reid Topping., dedjč bankirjev; drugi Winthrop Gardiner, tovarnar in tretji Niels Onstand, ladjar. Armin Hary, reven kovač in kle- par pa se je poročil s Chrlstino Bagusat, milijonarko dedinjo tovarnarja motorjev in gradbenega materiala. Sedaj živi v njenem prelepem družinskem bavarskem gradu. Profesionalni športniki se sicer pritožujejo, da morajo dober del svojih dohodkov odšteti državnim blagajnam na račun davkov, managerjem, trenerjem in podobno. Zaradi tega pravi Jacques Anpuetil: »Amaterji so srečni — njihovi dohodki so neobdavčljivi*. Zato postaja znani rek »Šport in morala* anahronističen. Težnja po zmagi za vsako ceno, ki predstavlja osebni, državni in politični prestiž je skovala novo prislavico: Gorje tistemu, ki ne laže, in ki pošteno prizn* svoje dohodke*. O. K. KOLESARSTVO Danes na Opčinah dirka veteranov Danes bo na Opčinah kolesarska dirka veteranov, ki jo prireja tržaški klub »Veterani Cottur*. Na 26 km dolgi progi ae bodo pomerile na kronometer najboljSe dvojice iz dežele in nekateri odlični kolesarji iz drugih italijanskih dežel. Nastopila bosta tudi lonjerska kolesarja Maver in Bo-nano, ki bosta skušala na tej dirid doseči kar najboljšo uvrstitev, za kar imata tudi velike možnosti. Znano je, da je Bona no izredno hiter v začetnih kilometrih, nakar opeša proti konou in ne zdrži na dolgih progah. Maver pa pride do izraza šele proti koncu dirke. Ker je tokrat proga razmeroma kratka in torej ideailna za Banana, uspeh ne bi smel izostati. Že v dirki dvojic na kronometer v Padovi sta se odlično izkazala, saj sta na dvak-at dalljši pirogi prispela med prvo deseterico, ko je bila časovna razlika med prvo in deseto dvojico komaj dve minuti. Pripomniti moramo še, da je Maver že zmagal na tej dirki, čeprav v družbi z drugim kolesarjem. Poleg tega pa je letos že premagal vse najboljše deželne kolesarje prav v vožnji na kronometer n« isti progi, Ronano pa je prispel takoj za njim. • Izkušenost prvega m borbem**-drugega bi morali prispevati k dobri uvrstitvi. Potek proge: Opčine - Prosek -Gabrovica - Šerppolaj . Gabrovic* - Prosek . Opčine. Radi i oučumu, t I protniki. Prizorišče letošnje jubilejne 20. olimpiade v Skopju MILICA K A CIN- WOHINZ PRIMORSKI SLOVENCI POD ITALIJANSKO ZASEDRO 1918-1921* Odlomek iz knjige «Primorski Slovenci pod italijansko zasedbo 1918-1921», ki bo v kratkem izšla v sozalož-bi Obzorja Maribor in Založništva tržaškega tiska. (Izpuščamo opombe in navedbo virov). KRIZA SLOVENSKIH MEŠČANSKIH ORGANIZACIJ Slovenske meščanske stranke so se zadnje zdramile iz o-birtvičenosti, ki so jo povzročili nepričakovani dogodki ob kon-vojne. Z razpustom narodnih svetov, sredi novembra 1918 je javno politično delo Slovencev in Hrvatov praktično u-staviio. Izjemni sta bili že omenjeni izjavi slovenskega kluba ^ tržaškem občinskem odboru in svetu ter intervencija vipavske županske zveze z dne 2. februarja 1919, ki pa ni zadevala ^litdičniih, temveč gospodarska vprašanja. Sicer pa zveze gorkih slovenških županov, ki je bila ustanovljena proti koncu vojne z namenom, da pospeši obnovo dežele, okupacijske oblasti niso priznavale. Glavni razlog za mrtvilo slovensko-hrvaškega narodnega tabora je nedvomno iskati v splošni dezorientiranostl, ki je zavladala po okupaciji. Slovenci, ki jim je bito čedalje bolj jasno, da se italijanski okupacijski vojski ne bodo pridružile zavezniške sile in da se Italijani s tega ozemlja zlepa ne bodo u-maiknili, so položili vse upe v mirovno konferenco, na kateri bi morala, po njihovem mnenju, zmagati pravičnost v skladu z Wilsomovimi načeli o samoodločbi. «Vsi so bili prepričani,)) pravi Tuma v svojih spominih, «da bodo Američani z Wilsonom, po načelu samoodločbe, pridelili slovensko hrvatsko ozemlje Jugoslaviji. Teh svojih nad v mirovna pogajanja niso skrivali.* Upanja v ameriško pomoč niso gojili samo Primorci, temveč tudi ostali Slovenci v Jugoslaviji, pa tudi jugoslovanska delegacija na mirovni konferenci. Kljub temu pa to upanje ni moglo biti povsem trdno, vsaj pri tržaških vodilnih političnih delavcih ne, o čemer pričajo sporočila in ocene, ki so jih dobivali iz Pariza. Otokar Rybar, glavni predstavnik tržaških slovenskih narodnjakov, član jugoslovanske delegacije na mirovni konferenci, je bil v stalnih pismenih stikih z Josipom Vilfanom, ki je prevzel vodstvo stranke na Primorskem. Gotovo so sporočila in nasveti iz Pariza vplivali na razpoloženje in delovanje primorskih narodnjakov, zato bomo navedli nekaj ana-čilnejših ocen iz te korespondence. Ob zaostritvi odnosov, aprila 1919. leta, ko je italijanski ministrski predsednik zapustil konferenco, ker je Wilson sprejel arbitražo za Trst in Istro, je Rybar sporočal iz Pariza, da so Italijani nepopustljivi, da zahtevajo čedalje več, da Francozi podpirajo Lahe, ker jih le-td podpirajo v zvezi s Porenjem in da Cehi škodujejo jugoslovanski stvari, ko trde, da so edini že med vojno delovali za antanto. Dalje je ugotavljal, da so izgledi za uspeh Jugoslavije slabi, čemur je kriva tudi slaba propaganda, saj nihče ne ve, da je Kobarid slovenski, ker je italijanska nacionalistična organizacija Trento - Trieste vse prevpila. Hkrati je svetoval, naj se Primorci nikar ne začnejo pripravljati «na morebitno najhujše*, ker bi s tem pokazali, da namerava Jugoslavija popuščati. Ko je jugoslovanska delegacija izvedela za nov Wiisomov predlog, tako imenovano Wilsomovo črto, ki naj bi tekla od Karavank, prek Nanosa in Učke do Raše, je zgroženo zapisal, da je usoda Primorcev zapečatena, ker Wilson popušča Lahom. Vsaj Soško dolino, je treba rešiti, pravi Rybar in pesimistično nadaljuje, da so zahtevali plebiscit, pa jim nihče ne odgovori, še zaslišijo jih ne, da je slabše kot v Brest-IAtovsku. Tržačane je prosil, naj pošiljajo delegaciji pritožbe zoper okupacijo in obremenilno gradivo. V zvezi s predlogom predsednika teritorialne komisije, naj postane Reka z okraji Postojna in Idrija samostojna država, je dr. Cok, po naročilu Rybara sporoča) Vilfanu, naj Slovenci v Trstu prepričajo trgovske in delavske kroge, da bi priključitev teh krajev k Italiji povečala breapo selnost v Julijski krajini in škodovala gospodarskim interesom' in naj delujejo v smislu, da bi tudi Trat, Istra in Goriška pripadale predvideni «tampon» državi. Naj poleg peticij zainteresiranih krogov pošljejo k Wdlsonu deputaoijo, ki naj mu dokaže, da je edino logično vključiti v «tampon* državo vse sporno ozemlje. Ob izročitvi mirovnih pogojev Avstriji, 20. julija 1919, je Rybar ugotavljal, da so za Primorce posebno neugodne določbe o pridobitvi italijanskega državljanstva, zlasti pa določbe, po katerih bodo izročene vse zadruge, društva, obrtne koncesije «Lahom na milost in nemilost*, medtem ko druge države na ozemlju bivše Avstro-Ograke takih pravic niso dobile. ((Skušamo v obojnem oziru doseči spremembe, no brez posebnega upanja.* Vendar je Ml Rybar dovolj optimističen,, ko je dodal, da «žuganje z aneksijo po londonskem paktu, menda ni resno*. žal, nimamo dokumentov, po katerih bi lahko presodili, kako so voc&teljl primorskih Slovencev reagirali na sporočila iz Pariza in kako so uresničevali navodila. Le velike količine obremenilnega gradiva zoper italijansko okupacijo pričajo, da so billi aktivni, vsaj na tem področju. Precej gotovo pa lahko sklepamo, da je potek mirovnih pogajanj v prvih mesecih leta 1919 odločilno vplival na politično pasivnost slovenskih meščanskih strank na Primorskem. Na eni strani je obstajalo mnenje, da je treba počakati, da se stvari razbistrijo, na drugi strani pa je bilo nujno vzdrževati med prebivalstvom učenje v dober Md pogajanj, čeprav je bilo najbrž marsikomu docela jasno, da ta izid za Slovence ne bo dober. Naslednji razlog za pasivnost političnih strank je iskati v pomanjkanju političnih delavcev. Premnogi slovenski politični in kulturni delavci so po okupaciji odšli prek meje, bodisi zato, ker so bili prisiljeni (odpusti iz služb, izgoni), bodisi iz strahu pred internacijami ali iz obupa, zaradi negotove politične in gospodarske bodočnosti. Med emigranti je bilo zlasti mnogo uradnikov, učiteljev in intelektualcev drugih poklicev. V nekem italijanskem poročilu je zapisano, da so zapuščali Julijsko krajino ((najbolj fanatični* in da je odšlo iz goriške o-kolice, tudi ilegalno, okrog sto oseb, da bi v Jugoslaviji na daljevali politično delo. V nekem drugem poročilu o slovenski politični organizaciji poslanem v Ljubljano leta 1922 je rečeno, da so bili po okupaciji dezorientirani «predvsem tisti možje, ki so bili še v deželi, in ki so igrali nekdaj med narodom vo-’ dilno vlogo*. Toda še posebej je bil dezorientiran narod, ker so njegovi prvaki večinoma ostali «na važnih mestih v Jugoslaviji. .. in je zato izgubil čut, da ima nekje centralo, ki vodi politično življenje v deželi*. Te centrale dejansko ni bilo, nadaljuje poročevalec, kar je povzročilo, da so občine, posamezniki ali društva ukrepali po svoje ((kolikor ni stopila na dan popolna apatičnost in nekako leno čakanje na čudeže, ki k bodo dogodili v Parizu*. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 793 808 794 638 Podroinlea GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 833 82 Uprava TRST Ul. Montecchi 6/II Telefon 795 823 Oglaini oddelek TRST Ul. Montecchi 6/III Telefon 761 470 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej: polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. letna naročnina za inozemstvo 17.000 lir. V SFRJ posa- mezna številka 1.— dinar, mesečna 14.— din, letna 140.— din, Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 8 24. septembra 1972 Za SFRJ Tekoči račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno * upravni 300, legalni 400, osmrtnice m sožalja 200 lir. »Mali oglasi* 80 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pd oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije ori S P L Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT • Trst OBSEDNO STANJE NA FILIPINIH Vojaštvo in policija včeraj ponoči zasedla ključne položaje v Manili Aretirali so leaderje liberalne stranke * Vedno večja aktivnost ilegalne komunistične «Nove ljudske armade» - Predsednik Marcos napoveduje čistko ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOŠARKA PRED SEZONO 1972-73 MANILA, 23. — V soboto zjutraj niso prebivalci Filipinov našli v trafikah običajnih časopisov, niti niso mogli poslušati radijskih vesti. Na cestah so srečali vojake v bojnih uniformah, na strateških točkah in okrog predsedniške palače pa so videli po strojene tanke in precej vojaštva. PoJožaj je podoben v ostalih mestih Filipinskega otočja. Predsednik Ferdinand E. Marcos je v petek zvečer podpisal odlok o proglasitvi obsednega stanja. To je pričelo veljati včeraj ponoči ob dveh ko so vojaki nenadoma zasedli vseh 40 radijskih in televizijskih postaj ter vsa uredništva časopisov. Radijske postaje, ki oddajajo tudi v nočnih urah, so nenadoma utihnile, delo v tiskarnah časopisov se je ustavilo. Vojaki so zasedli tudi mednarodno letališče v Manili vendarle niso prepovedali poletov v inozemstvo. Le filipinski državljani ne smejo odpotovati. Niso pa možni poleti v notranjost države. Prekinjene so bile tudi vse telefonske zveze. Včeraj zjutraj so nekaj teh vez z zunanjim svetom obnovili, vendarle gre vse skozi strogo cenzuro. V noči od petka na soboto je proglasitev obsednega stanja napovedal poveljnik policije v Manili general Montoya, včeraj zjutraj pa je po radiu in televiziji govoril sam predsednik republike Marcos. Proglasitev obsednega stanja, »tega zadnjega obrambnega dejanja v prid svobodi in demokraciji*, je Marcos utemeljil s povečano aktivnostjo «Nove ljudske armade*, ki nadzoruje iz dneva v dan večje število vasi na Filipinskih otokih, ki je v nekaterih vaseh že ustano- NOČNI UPOR V VIDEMSKIH ZAPORIH Jetniki zahtevajo reformo življenjskih razmer v zaporih Protestna akcija se je zaključila včeraj opoldne Predvideni ukrepi proti nekaterim zapornikom VIDEM, 23. — Sinoči je prišlo do množičnega upora v videmskih zaporih. Okoli 50 zapornikov se je na kraju televizijskega programa uprlo ukazu, naj se vrnejo v svoje celice. Nekaterim se je posrečilo, da so prišli na dvorišče in se potem povzpeli na streho zapora. Njim so sledili še drugi zaporniki. Protestna akcija je trajala vso noč in še potem. Oblasti so obkolile zaporniške prostore z močnimi enotami policistov in karabinjerjev. Zaporniki so zahtevali pogovor z videmskim državnim pravdnikom dr. Driganijem. Ta se je pogovarjal z njimi skupaj z videmskim kvestorjem in drugimi predstavniki oblasti. Ker so bili pogovori neuspešni, so bili začasno prekinjeni. Zaporniki so nato zahtevali navzočnost generalnega pravdnika pri tržaškem prizivnem sodišču dr. Ponbrellija, ki pa še ni nastopil svoje službe v Trstu, ker je bil šele pred kratkim imenovan za generalnega pravdnika. Namesto njega je prišel v Videm dr. Alfrede De Franco, ki vrši v tem trenutku posle državnega pravdnika. Protestna akcija se je končala danes okoli poldne, ko je dr. Dri-gani sprejel v bistvu nekatere zahteve zapornikov. Med drugim je dovolil, da so se njihovi predstavniki srečali s predstavniki tiska. Tem so zaporniki pojasnili svoje zahtove. Te zadevajo naslednja vprašanja: reformo zaporov in kaznilnic, vsakdanje življenje v kaznilnicah, več srečanj z družinskimi člani in prijatelji, izboljšanje prehrane ter izboljšanje sanitarnih naorav. Po doseženem sporazumu so zaporniki odšli v svoje celice. Sod-nijske oblasti bodo uvedle preiskavo ter bodo kljub zahtevi pripornikov, da se ne uvede kazenski postopkek, ker gre za »kolektiven* protest, zasledovale posamezne krivce poškodovanja opreme v zaporu. ki je baje precej veliko Predvidevajo, da bodo premestili v druge zapore več desetin pripornikov. Zaplenili Jugoslovanu več kot tristo pištol MONCHEN, 23. - Munchenska policija jo zaplenila danes 329 pištol v stanovanju nekega jugoslovanskega državljana, ki živi v glavnem mestu Bavarske Neki policijski glasnik je pojasnil da je policija že dalj časa zasledovala moškega, ker je sumila, da je zapleten v nezakonito trgovanje z orož- jem. . Zanimivo je, da so bile pištole (kalibra 6,35 in 7,65) češkoslovaškega izvora. Policija je našla orožje v neki garaži, ki jo je jugoslovanski državljan najel v Miinchnu. V V Čudež v Dallasu DALLAS. 23. - V Dallasu se je zgodil čudež: že tri dni ni nihče umrl zaradi nena ravnih vzrokov. Policija pravi, da gre za nekaj izrednega za mesto, kjer beležijo vsak me sec poprečno 120 oseb, zade tih od strelov, in vsak dan 12 mrtvih iz razlogov, ki niso bolezen ali starost. Toda policisti niso optimisti zaradi tega in predvidevajo, da bo trenutno premirje goto vo nadoknadil, če ne celo presegel, nov val nasilja. »Številke se vedno izenačijo — je dejal neki pesimist — in videli boste, da bo tudi tokrat tako...» Po ameriško pač ... njegovem stanovanju pa so našli še 200 zapestnih ur, prstane z briljanti, ogrlice, zapestnice in večje vsote denarja. Vse kaže, da je šlo za pomembnejše tihotapske akcije, ki so zadevale več držav. Policija ni sporočila, kako se aretirani piše ter sploh ni pojasnila celotnega dogodka. RIM, 23. — Zunanji minister Medici je danes odpotoval v New York, vila ljudske odbore, ki je bila v zadnjem času moderno oborožena; razpolaga tudi z raketami in mi-nometalci, ki jih v Južnem Vietnamu uporabljajo partizani. »Nova ljudska armada* je vojaška veja ilegalne filipinske komunistične partije. Ustanoviti so jo leta 1968, šteje okrog 10.000 borcev in ima približno 100.000 podpornikov in somišljenikov. Marcos trdi, da je do obsednega stanja prišlo, ker se je v zadnjem času povečalo število raznih atentatov v državi. Zadnji je bil v petek zvečer proti obrambnemu ministru Juanu Ponče Enrilu (rešil se je ker ni potoval s svojim avtomobilom, marveč v onem svojega spremstva). Medtem ko Marcos krivi za atentate komunistične gverilce, trdi opozicija, da so atentate pripravili Marcos in njegovi pristaši s pomočjo Amerikaincev, da bi lahko imeli možnost uvesti obsedno stanje. V noči od petka na soboto je Marcosova policija aretirala vrsto parlamentarcev in drugih članov legalne liberalne opozicije. Najvidnejša oseba v zaporu je liberalni senator Benigno Aquinn, ki ga dolžijo, da je imel pred dnevi tajni sestanek s komunističnim prvakom Josejem Simonom. Na tem sestanku naj bi se menila kako odpraviti Marcosov nacionalistični režim. V manilske zapore so spravili tudi liberalnega senatorja Ra-mina Mitrama, neodvisnega senatorja Noseja Jioma, novinarja Ma-xima Soli vena. Obsedno stanje so v Filipinih proglasili prvič odkar je otočje postalo neodvisno. Marcos predseduje republiki od leta 1965 in se je v svoji politiki v vsem naslonil na ZDA. Položaj v državi je za vlado nevzdržen in vojska ima vsak dan manj oblasti. Marcos meni da bo v času obsednega stanja lahko očistil državo njemu nasprotnih elementov. Njegovi nasprotniki pa menijo, da je to njegov zadnji korak pred koncem. Po dolgem premoru se zopet začenja naša košarkarska aktivnost. Priprave ekip so v zamudi. Razna prvenstva pa se bodo začela čez mesec dni. Vzrok za zamudo pa je bil v glavnem v poskusu združitve dveh naših najvecjih košarkarskih društev, s čimer bi se omo-gacija sestava bolj kakovostne ekipe. Poskusi so se izjalovili. Nadaljevalo se bo po stari poti. V nobenem prvenstvu, kjer bodo nastopile naše ekipe, si torej ne moremo obetati vidnejših izidov. Naše sile so preveč razkrojene, da bi lahko enakovredno tekmovali z ostalimi tržaškimi društvi, ki so v zadnjem času uvidela važnost košarkarske aktivnosti, saj jim je prav ta omogočila velik dotok mladine. Ostaja nam torej dejstvo, da se moramo še z večjo resnostjo in požrtvovalnostjo lotiti dela z mladino v upanju, da bomo v svojih vrstah vzgojili dobre športnike in dobre košarkarje Bor - vprašanje rešitve pred izpadom Bor ostaja naše društvo, ki je številčno v košarki najmočnejše. Težav pa seveda ne manjka. Prva Borova ekipa bo tudi letos nastopila v D ligi. Letošnja postava bo dokaj okrnjena. V glavnem bodo nastopili le mladi igralci (nekateri celo mlajši mladinci). Ekipo bo treniral Mario Mari. S pripravami pa bo začel jutri. Cilj, ki si ga seveda zastavlja to moštvo, je rešitev pred izpadam. V D ligi bo letos 12 ekip, od teh bo ena izpadla. Rešitev pa ni utopija če bodo «plavi* zagrizeno igrali vsako tekmo, če bodo požrtvovalni na treningih. To prvenstvo se bo pričelo 12. novembra. Poleg tega bodo borovci nastopili v skoraj vseh mladinskih prvenstvih: pri mladincih, naraščajnikih, dečkih in v minibasketu. Tu-niiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiliiuiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiuaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii MEDNARODNO PEVSKO TEKMOVANJE «SEGHIZZI» V GORICI PRIPRAVE NAŠIH PETERK V DOKAJŠNJEM ZAOSTANKU Košarko bodo letos gojili tudi na Kontovelu; v Nabrežini in Dolini V narodnih pesmih izz val navdušenje mešani zbor «Koco Racin iz Skopja Tekmovanje v narodnem petju se nadaljuje danes - Zvečer slavnostni zaključek Med mešanimi zbori v polifoniji prvi bolgarski zbor «Morski zvuci» iz Varne GORICA, 23. — Med dobre mešane zbore, ki so tekmovali v polifonskem petju včeraj zvečer, lahko prištejemo poleg tistih, ki so tekmovali popoldne — še komorni zbor »Emil Mon-tia* iz Romunije, zbor »Vasas* iz Budimpešte, komorni zbor »St. Oth-mar* z Dunaja ter zbor »Morski zvuci* iz Vame. Iz včerajšnjega dopoldanskega in večernega nastopanja mešanih zborov so kot zmagovalci izšli naslednji zbori: 1. mesto si je priboril izvrstni bolgarski zbor »Morski zvuci* iz Vame, 2. mesto je pripadlo zboru »Cantori di Assisi*, 3. mesto pa je žirija prisodila zboru »St. Othmar* z Dunaja, dočim je 4. mesto zasedel zbor »Vasas* iz Budimpešte. Bilo je še nekaj dobrih mešanih zborov, čeprav niso prišli v poštev za nagrajevanje, vendar so pokazali resna prizadevanja in dosegli lepe uspehe. Sploh so si mešani zbori, zia-sti tisti najboljši, bili zelo blizu in je bila borba precej ostra. Poleg zborovske ubranosti je bila na tehtnici tudi zahtevnost izbranega programa izven obvezne pesmi. Sicer pa se je tudi tokrat razvilo živahno razpravljanje v zvezi z ocenami žirije posameznih zborov, kakor tudi v razvrstitvi le teh na prva štiri mesta. Tekmovanje mešanih zborov je pokazalo tudi zaznaven kvalitetni vzpon italijanskih pevskih zborov, kakor so poleg že nagrajenih še »Coro delle nove* iz Pescare, zbor »Giacomo Puccini* iz Grosseta in drugi zbori iz Furlanije - Julijske krajine, tako zbor »Giuseppe Peresson* iz Arta Terme, dalje »Giuseppe Tomat* iz Spilimber-ga, zbor »Latorate* iz Gemone in zbor »S. Ambrogio* iz Tržiča. Letos se je prijavilo na goriško mednarodno tekmovanje 25 zborov, nastopilo jih je 22. kar predstavlja lepo število. Danes popoldne je bila na vrsti ljudska glasba. Poslušali smo zbore iz Ptuja, Grosseta, Vallecorse, zbor »Alpe* iz Oderza, iz Budimpešte, Spi-limberga, San Marina, Reggio Cala-brie, Skopja, »Coro delle nove* iz Pescare, zbor St. Othmar z Dunaja in »Piccolo coro Padovano* iz Padove. Med prodornejšimi sta bila zbor »St. Othmar* z Dunaja in pa zbor »Kočo Racin* iz Skopja. Med italijanskimi zbori so se uveljavili »Piccolo coro Padovano*, »Coro delle nove*, zbor iz Spilimberga in Grosseta. Zbor iz Ptuja je nastopil danes namesto jutri, kakor je bilo na sporedu, ker je odpovedal zbor iz Tol-meča. Nastopil je z narodnimi in sicer s »Pisemce* Franceta Marolta, »Priljuben* v priredbi Marjana Gabrijelčiča in pa z makedonsko v priredbi skladatelja Gajdova »Se zapah odajceto*. Zvečer je bil v dobro zasedeni dvorani koncert z nastopom in nagraditvijo prvih treh zborov iz vsake kategorije v polifonskem petju. Nastopil je tudi otroški zbor osnovne šole iz Solkana pod vodstvom Cirila Siliča. O tem prvem zaključnem koncertu bomo zaradi pozne ure poročali v torek. Tekmovanje lz folklore se Po nadaljevalo jutri zjutraj, ko bodo nastopali mešani zbori in pa popoldne, ko bodo nastopili moški zbori in ženski zbori. Zvečer bo slavnostna podelitev nagrad vsem tistim zborom, ki so na področju folklore dosegli prva tri mesta. Slavnost bo otvoril «Coro dei piccoli cantori della citta di Trieste*. IVAN SILIČ Boji na meji med Tanzanijo in Ugando KAMPALA, 23. — Ugandski vojaški glasnik je danes povedal, da so v teku ogorčeni boji na obeh straneh meje blizu vasi Mutukula. Blizu tega kraja so se spopadle ugandske vojaške enote, gverilci in baje vojaške enote Tanzanije. Glasnik je izjavil, da so nasprotniki izgubili mnogo ljudi. Po sporočilu radia Uganda so ugandske vojaške enote prijele tudi nekega bivšega ministra vlade bivšega predsednika Ugande Miltona Oboteja. Ujeti gverilec naj bi bil Hohn Wagholi, ki je bil minister za javno upravo ter državne zadeve v Obotejevi vladi. Ugandske vojaške oblasti trdijo, da je bil VVagholi hudo ranjen in da je malo upanja, da bi ostal pri življenju. Sporočilo ugandskih oblasti govori o bojih na meji med Ugando in Tanzanijo ter celo v nekaterih pokrajinah Tanzanije same. Ta vest je precej vznemirila javnost, ker bi se lahko krajevni spopad med obema državama sprevrgel v pravcato vojno. Medtem ugandska vlada uporno zahteva, da se vsi ugandski Azijci z britanskim potnim listom izselijo iz Ugande v 48 urah. Iz Tanzanije še ni prišlo nobeno sporočilo glede bojev na obmejnih področjih med obema državama. Poveljnik tanzanijskih oboroženih sil je izjavil, da je stanje na meji, vsaj kolikor mu je znano, po polnoma normalno. RIM, 23. — Delegacija francoske sindikalne delegacije CGT se je danes sestala s predstavniki CGIL. Razpravljali so o gospodarskem in socialnem položaju v Franciji in v Italiji ter o gospodarskem položaju v Evropi na splošno. MBIKIBf PORTOROŽ ROULETTE CII EM IN DE FER RA! .CAHA BLACK JACK v novih prostorih GRAND HOTELA METROPOL di v teh kategorijah bo Bor naletel na ostro konkurenco, tako da bo vsaka zmaga težko vprašanje. Polet - naraščaju največja pažnja Tudi letos bo Polci; nastopil izključno v mladinskih prvenstvih: mlajši mladinci, dečki, mladinske igre, minibasket in morda mladinci. Poleg tega pa bo opensko društvo nadaljevalo z žensko košarko, katero so ponovno zaupali Adrija-nu Zavadlalu. Ženske so že začele s treningi. Nastopile bodo v mladinskem prvenstvu. Obenem pa bodo skušali sestaviti ekipo najmlajših, tako da bi si zagotovili naraščaj. Poletovci si z bližnjimi prvenstvi ne delajo posebnim utvar. Kakovost vseh prvenstev je znatno boljša. Manjša izbira pomeni manjšo kakovost. In — žal — pri Poletu umevno ne more biti take izbire, kot jo, na primer, imajo italijanska društva. Kljub temu pa smo prepričani, da poletovci ne bodo v nobenem prvenstvu igrali podrejene vloge. Pri dečkih in v prvenstvu mladinskih iger pa imajo resne možnosti, da se uveljavijo. Kontovel - mladina navdušena Pri Kontovelu je zanimanje in navdušenje za košarko dokajšnje. Trenerja Kafol in Starc imata polno dela, saj je mladine toliko, da lahko sestavita več ekip. Vsak začetek je seveda težak in društvo ne more letos pričakovati od svojih mladih bogve kakih rezultatov. Važno pa bo že to, da bodo fantje nastopili in si bodo tako nabrali izkušenj. Na Kontovelu so se treningi že začeli. Udeležuje se jih večje število mladih. V katerih prvenstvih bo Kontovel nastopil, bo moralo vodstvo še določiti. Sokol - s telovadnico možnost aktivnosti Sokol je lani začel z minibaske-tom. Odziv mladine je bil spodbuden. Začetek tečaja je bil važen predvsem zaradi dejstva, ker je lahko društvo računalo na odprtje nove telovadnice. Telovadnico bodo namreč odprli prav 14. oktobra letos. Možnost treniranja je torej zagotovljena. Če bodo domači voditelji znali izkoristiti tečaje mini-basketa, smo prepričani, da bo lahko Sokol računal na velik naraščaj. Breg - začetek s šolskim poukom Košarka se počasi razvija. Letos bo začelo s košarkarsko aktivnostjo DOMAČI ŠPORT DANES NEDELJA, 24. SEPTEMBRA 1972 NOGOMET MLADINCI 10.30 v Križu Vesna — Edera * * * 13.00 v Bazovici Gaja — De Macorl * » * 8.30 v Trstu, stadion «1. maj* Union — Costalunga NARAŠČAJNIKI • Pokal Pacco 9.30 v Dolini Breg — Edera PRIJATELJSKE TEKME 14.30 v Dolini Breg — Juventina * * * 16.00 v Križu Vesna — Olimpija • * • 16.00 na Proseku Primorje — Fortitudo • * * 14.00 v Trstu, Sv. Alojzij Domio — COOP NAMIZNI TENIS državni turnir PRVOKATEGORNIKOV 8.30 v Milanu Sodeluje tudi Sokol KOLESARSTVO 6. POKAL SV. JUSTA 9.00 na Opčinah Sodeluje tudi Adria PLANINSTVO REKREACIJSKO TEKMOVANJE V HOJI 11.00 na Nanosu Organizira SPDT tudi ŠD Breg. Nedvomno je za našo košarko to dejstvo zelo važno, saj bo ta panoga zajela tudi tisti slovenski predel, ki je zaradi športne dejavnosti in organizacije na sploh eden najuspešnejših. Letos bo Breg začel gojiti le minibasket. S tem bo seveda skušal zajeti v svojo sredo čimvee mladine. Tečaji minibasketa se bodo začeli s pričetkom šolskega pouka in bodo v Dolini. b. 1. NOGOMET Pro Gorizia po več letih danes zopet v D ligi Pro Gorizia bo danes po toli ko letih spet zaigrala v D ligi. Navijači nestrpno pričakujejo trenutek, še bolj kot navijači pa tudi igralci sami. Zaigrati v višji ligi pomeni namreč veliko zadoščenje. Goriška enajsterica se bo pomerila z ekipo iz Pordenona, ki bo vsekakor trd oreh. Kljub temu si voditelji ne delajo skrbi in so trdno prepričani, da bo enajsterica na domačih tleh pokazala marsikaj in si zagotovila zmago. Potrebovala bo tudi podporo občinstva, vendar ni s tem nobene težave, kajti stadion bo za to priložnost brez dvoma natrpan. V anticipirani tekmi 1. jugoslovanske nogometne lige je Beograd premagal Slobodo z 2:1. MARSEILLE, 23. — Pri francoski nogometni ekipi 01ympique je prišlo do afere, ki je zbudila v Franciji veliko pozornost: to društvo je namreč vložilo tožbo proti svojemu bivšemu predsedniku Le-clercu, ker naj bi oškodoval društvo za 670 milijonov lir. 20. OLIMPIADA V SKOPJU Močan odpor Brazilcev proti Jugoslovanom Največ točk imata še vedno obe nemški reprezentanci (Od našega dopisnika) SKOPJE, 23. — Jugoslovanski ša-histi so na šahovski olimpiadi naleteli v 4. kolu na močan odpor Brazilcev. Do prekinitve je samp najmlajši velemojster Ljubojevič premagal nasprotnika Nobrega, medtem ko sta se Ivkov in Trois sporazumela za delitev točk. Danes dopoldne je Gligorič v na dal jeva,nju partije matiral Germana, medtem ko je bila partija Rukavina — Toth ponovno prekinjena. Trenutni rezultat dvoboja Jugoslar vija — Brazilija je 2,5:0,5 (1). V današnjem 5. kolu so igrali Jugoslovani proti Japonski. Po treh odigranih partijah in eni prekinjeni vodi Jugoslavija s 3:0. Točke so osvojili Matulovič, Matanovič in Ljubojevič, Ivkov pa je svojo partijo prekinil. Partije 4. kola so se po nadaljevanju končale z naslednjimi rezultati: 1. skupina: Danska — Finska 2,5:1,5, Kuba — Dominikanska republika 2,5:1,5, Luksemburg — Sovjetska zveza 0:4. Vodi Sovjetska zveza s 14 točkami pred Dansko 10. 2. skuptina: Jugoslavija — Brazilija 2,5:0,5 (1), Sirija — Peru 0:4, Anglija — Švica 2,5:1,5, Ciper proti Japonska 1:1 (2). Po 2. kolu vodi Jugoslavija 12,5 (1), pred Perujem 12,5. 3. skupina: Bolivija — Maroko 2:2, Norveška — Indonezija 3,5:0,5, Poljska — Madžarska 2:2, Libanon — Škotska 0,5:2,5 (1). Po 4. kolu vodita Madžarska in Poljska, vsaka ima po 12. točk. 4. skupina: Zahodna Nemčija — Francija 3:1, Mehika — Islandija 0,5 proti 2,5 (1), Argentina — Nova Zelandija 2:2, Guernsey — Grčija 0:4. Vodi Zahodna Nemčija s 14,5 pred Islandijo 10 (1). 5. skupina: Portugalska — Izrael 2:2. Španija — Češkoslovaška 1:3, Hongkong — Mongolija 0:4, Malezija — Irska 1:3. Vodi češkoslovaška z 11,5 pred Portugalsko 10,5. 6. skupina: Italija — Kanada 1,5:2,5, Vzhodna Nemčija — švedska 3:1, Wa- | les — Turčija 2,5:1,5, Singapur — Malta 3:1 (Partija iz 3. kola: Malta — Wales 1:3). Vodi Vzhodna Nemčija s 14,5 pred Kanado 10,5. 7. skupina: Irak — Andora 3:1, Kolumbija — Portoriko 3,5:1,5, Bolgarija — Albanija 3:1, Avstralija — Nizozemska 0,5:2,5 (1). (Partiji iz 2-kola Kolumbija — Nizozemska 1,5:2,5, Nizozemska — Bolgarija 2,5:1,5). Vodi Nizozemska z 11,5 (1), Bolgarija 11 točk. 8. skupina: Filipini — Avstrija 2:2, Romunija — Iran 3,5:0,5, Faroer ^ ZDA 0:4, Devišo otočje — Tunizija 0:4. Vodi Romunija z 12,5, pred ZDA 12 točk. B. B. NOGOMET SANTA FE, 23. — Policija v tem mestu je sporočila, da bo aretirala tiste nogometne sodnike, ki tekem ne bodo sodili povsem nepristransko. Sodnikom grozi v tem primeru 30 dni zapora. HOKEJ NA LEDU MOSKVA, 23. - Kanadska profesionalna hokejska reprezentanca je v Evropi doživela še en poraz: premagala jo je namreč Sovjetska zveza s 5:4. Tekmo so si ogledali tudi Brežnjev, Kosigin, Podgomi in drugi predstavniki najvišjih sovjetskih oblasti. ■aiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiitiiiiii(iiiiiit:sss»::iiiiiiiM»'ISBI11** OBVESTILA SPDT vabi mladino s Proseka, Kontovela, iz Križa in ostalih okoliških vasi, da se dne 1. oktobra 1972 udeleži mladinskega izleta (predsmučarski trening). Zbirališče ob 13.15 na Križadi pri proseški avtobusni postaji. Otroke iz mesta vabimo, da se zberejo na rekreacijskem zemljišču (za športnim igriščem) v Bazovici-• * * SPDT sporoča, da se bo telovadba za mladince od Sv. Jakoba in 12 okolice pričela v četrtek, 28. t.m-v prosvetnih prostorih PD I. Cankar pri Sv. Jakobu. Začetek telovadbe je določen za 17. uro. im n n m n im m iiiiiiiu m iiiiiiiiiiiiiiii milili im im ■minili mn iniinninnnnnnnn mmsmnmnm pokal vladimira rauberja v trstu Bor zasedel med ekipami zelo dobro tretje mesto Zmagal je videmski Libertas - Udovič vrgel kopje preko 60 m Atletski miting za »Pokal Vladimira Rauberja* se je po pričakovanju končal z zmago videmskega Libertasa, ki je zbral skoraj dvakrat toliko točk kot drugouvrščeni CUS iz Trsta. Nepričakovano je bil v ekipni lestvici na odličnem 3. mestu Bor iz Trsta. Atletski miting je bil predvsem namenjen metu kopja, ker je bil pokojni Vladimir Rauber tudi sam metalec kopja. Na zaletišču so se zbrali skoraj vsi najboljši metalci iz dežele in rezultati so bili temu primerno dobri. Prvi je bil Saitz iz Trsta, ki je svoje orodje zagnal 65 m daleč. Le malo je zaostal Tiepolo iz Trsta, četrti pa je bil borovec Stojan Udovič, ki je po daljšem času ponovno dosegel met več kot 60 m. V ostalih panogah so bili najboljši rezultati doseženi v teku na 100 m in v teku na 110 m čez ovire. V sprintu je 1. mesto zasedel Videmčan Odorico, ki je pretekel progo v 10"9, drugi in tretji sta oba dosegla 11”. žal je manjkal najhujši konkurent O-dorica, Marion iz Trsta. če bi star-tal tudi on bi morda zabeležili celo dva rezultata pod 11”. Na visokih ovirah sta dva atleta dosegla manj kot 16" kar je za deželne razmere dobro. Zmagal je prav tako Videmčan Nadalutti s časom 15”6. V tej panogi je za malo zgrešil vstop v finale borovec Ruzzier, ki se je v predteku uvrstil na 4. mesto s časom 18”7, kasneje je Borov atlet zmagal v malem finalu s časom 18” 1, kar je njegov izenačen osebni rekord. Vojko Cesar je v metu krogle po pričakovanju metal dobro in sicer 12,71 m ter je zasedel 2. mesto. Isti atlet je bil 3. v skoku s palico, Švab pa 4. v isti disciplini, žal ta panoga ni prinesla zadovoljivih rezultatov, oba Borova predstavnika sta namreč skočila točno 3 m. Cesar je na naslednji višini poskušal kar s 3,50 m, žal, je trikrat podrl. Isto se je zgodilo Švabu na 3,30 m. Švab je nastopil tudi na 400 metrov. V predteku je dosegel razmeroma dober čas 53”4, v malem finalu pa je bil nekoliko slabši in progo je pretekel v 54”5. V teku na 1.500 m je v svoji skupini zmagal mladinec Oskar Grgič s časom 4'35”3. Žal, Borov atlet ni startal v močnejši skupini in se tako ni znal orientirati z ritmom teka. V močnejši skupini bi gotovo zasedel slabše mesto, vendar precej boljši čas. Na koncu so Borovi atleti nastopili tudi v štafeti 4x100 m in so zasedli 8. mesto s časom 48''8. Sicer so v tej panogi nastopili le za točke. REZULTATI: 400 m: 1. Tassini (Lib. Trst) 50"5 100 m: 1. Odorico (Lib. Videm) 10 "9 10.000 m: Blasig (Italcantieri Tržič) 33'7”5 4x100 m: 1. Libertas Videm 43"8 110 m ovire: 1. Nadalutti (Libertas Videm) 15" 6 met krogle: 1. Francescutto (Udi-nese) 13,96 m met kladiva: 1. Vertovec (CUS Trst) 42,54 m troskok: Coredig (Udinese) 13,49 m 1.500 m: 1. Gaggioli (Goriziana) 4’11”4 met kopja: 1. Saitz (Fiamma Trst) 65,30 m Ekipna lestvica: 1. Libertas Videm 275 točk, 2. CUS Trst 150, 3. Bor 54, 4. Fiamma 52, 5. Libertas Pordenone 52, 6. Goriziana 32. KOSTANCA, 23. - Romunka Argentina Meniš je danes postavila nov svetovni rekord v metu diska, katerega je zalučala 67,32 m. S tem je za 76 cm popravila dosedanji svetovni rekord Sovjetinje Faine Melnikove. * h ★ ZAGREB, 23. - V Zagrebu se je danes začelo meddržavno moško atletsko srečanje med Jugoslavijo in Španijo. Po prvem dnevu si je Jugoslavija priborila razmeroma tesno vodstvo 56:50. KOŠARKA dneh so Frizzatijevi dečki in na’ raščajniki odigrali kar 20 tekem- * katerih so zmagali kar 16-krat. Neo vomno lep uspeh za to društvo, ki goji izključno košarko za in je zaradi velikih organizacijski sposobnosti Attilia Frizzatija Pre” potovalo že skoraj vso Evropo- Sprejem, ki so ga bili deležni tržaški košarkarji na Poljskem. 3e bil zares odličen. Društvo iz Wro-clawa, Slask, je nudilo mladim igral" cem SABA vse pogoje za nastop6, izlete, obiske, zabavo. Skratka, ze" lo uspela turneja. KOLESARSTVO b. i- ABANO TERME, 23. - Enri?° Paolini je osvojil 45. kolesarsko d,r' ko po Venetu. 243,500 km dolg progo je prevozil v 6.15’ s P,n' 39,031 km na uro. V njegovem času sta prispela na cilj še Giuliani in Varini, pn.^L-sekundah pa je prispel kot četr“ Šved G. Pettersson. Gimondi r bil 13. SABA na Poljskem Tržaško košarkarko društvo SABA je od 5. do 19. septembra opravilo daljšo turnejo po Poljski. V 14 ............nuni.............................................nnilM«1*** ŠD ZARJA sklicuje svoj redni letni občni zbor v četrtek, 29. t. m. v Bazoviškem domu z običajnim dnevnim redom. Člani vabljeni. ODBOR 1. KOLO Bdogna - Juventus, Pierani Cagliari - Atalanta, 'Trono Lazio - Intemazionale, Lo Bello Milan - Palermo, Barbaresco Napeli - Ternana, Motta Sampdoria - Fiorentina, Branzoni Torino - L.R. Vicenza, Porcelli Verona H. - Roma, Torelli 2. KOLO Brindisi - Novara, Turiano Catania - Brescia, Reggiani Catanzaro - Ascoli, Cantelli Cesena - Genoa, Bianchi Foggia - Reggina, Carminati Lecco - Bari, Martinelli Mantova - Monza, Cali Perugia - Como, Ciacci Reggiana - Taranto, Mascali Varese - Arezzo, Prati A SKUPINA TiT^l5 2. KOLO Alessandria - Belluno, Del Fiand/3 Cremonese - Derthona, Meniču#1 Legnano - Udinese, Schena Padova - Cossatese, Cesari Pro Vercelli - Trento, Chioz®* Rovereto - Seregno, Fiumara Savona - Venezia (15.30) Barboni Triestina - Solbiatese, Vannucch Verbania - Piacenza, Fuschi Vigevano - Parma, Lupi