Novičar iz raznih krajev. Sredinski deželni zbor (Central-Congregationen) v lom-barško-benečanskem kraljestvu bojo kmali spet svoje opravila započeli; ravno oklicani cesarski ukaz od 3. t. m. dopolnuje dotične pravila, ki jih je predpisal najvišji sklep od 15. julija 1. 1. — Po razpisu c. k. dnarstvenega ministerstva se ob novem letu ne bojo več cekini ptujih dežel za čolne plačila jemali, naši cesarski navadni cekini po 4 gold. 30 kr., suverendori pa po 13 gold. 20 kr. Kar pa se tiče srebernega dnarja nemške čolne zveze, ostanejo veljavne dosedanje postave. — Po starodavni šegi so ogerski j udje tudi letos prinesli cesarju na Dunaj ob godu sv. Martina dve pitane gosi. — Zadnjič, ko srno povedali, da je francozki politiki v Carigradu spodletelo, ker novoizvoljeni turški minister stoji na strani avstri-janske in angležke vlade, smo omenili, da je svet sedaj radoveden: kaj bo francozka vlada k temu rekla? In res se je oglasil berž višji vrednik časnika „Constitu-tionell-a", kterega vlada navdihuje, in je naravnost rekel, da nov sklic parižkega zbora je edini pomoček, da se poravna r a z p o r, ki je med francozko-rusovsko od ene, in pa med avstrijansko-angležko vlado od druge strani zavolj sp raz njen j a Moldave in Valahije od avstri-janske armade, černega morja pa od angležkih bojnih ladij. Al ta sostavek je preveč osupnil svet. Nemudoma se je tedaj oglasil pravi vladni časnik „Moniteur" in je rekel, da to, kar je „Constit." pisal, ni nikakor misel francozke vlade; če ste si v vseh poglavitnih zadevah edine vladi le v eni, malo važni, reči navskriž, se bo to dalo še popred poravnati, preden se parižki zbor začne; ,,sicer pa smo terdno prepričani, da se bo razpertija kmali poravnala in da ne bomo zašli v zadrego, da bi od ene strani zvezo z angležko vlado slabotili, od druge pa ne mogli spolniti dolžnost, v ktere smo se zavezali". Tako govori „Moniteuru in po njem cesar Napoleon. Te besede pa so še bolj osupnile svet kakor besede unega časnika , ker sedaj je očitno rečeno, da je raz por med francozko in angležko vlado gotov, in da francozka vlada ostane pri svojih mislih, angležki in avstrijanski nasproti. Kakošen kruh bo iz te moke, kdo ve! Nasledki politike, ki jo je prekucnil Ali-paša, se že kažejo; ,,Nordu" se telegrafira iz Pariza od 3. nov. važna novica: da je 7 angležkih linejnih ladij čer no morje posedlo. — Angležki časniki obdelujejo sedaj vsi ta spremen francozke politike in posebno Palmerstonov časnik „Morning Post" spuša grozne bombe zoper Ruse in njih politiko. — Iz Napolitanskega ni nič novega; govori se, da je več vlad prosilo papeža, naj se on oberne do francozke vlade, da bi se z lepo spravila napolitanska zapreka, al sv. oče se nek nočejo vtikati v te homatije. — Iz Rima se sliši, da se za 8. dan prihodnjega mesca pripravlja obširno pomilostenje ondašnjih političnih jetnikov. — Vdova-carica rusovska je v Niči na Laškem, kjer bo zavolj zdravja čez zimo ostala; kmali prideta tje tudi nje sinova: veliki knez Konstantin in pa Mihael. — Tudi Car-pentier-a, glavarja tiste velike tatvine v Parizu, kije okradel dnarnico železnice severne, so unidan vjeli na kmetih okrajne novo-jorške v severni Ameriki, kjer je pri nekem posestniku se za poljskega delavca vdinjal; 1000 piastrov je bilo obljubljeno, kdor ga zasači, in res so ga dobili ponoči, ko je ravno spal. — S prerokovanjem: ali človeka sreča ali nesreča čaka itd., se pečajo v Ame- 366 - Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis. — Natiekar in založnik: Jožef Blaznik. riki nektere ženske tako kakor pri nas branjevke s prodajo sadja ali kruha. Tako se bere v vseh časnikih Novega Jorka sledeče oznanilo: „Gospa Majerjeva prerokuje vsakemu o ženitvi, pravdi, premoženji, zdravji, smerti itd« Ona govori nemško, angležko in francozko, in je porok vsakemu za resnico". Da bi jo muri popil — tako slepa-ricol — Kako nevarno je včasih, ako le iskrica vžigavnih klinčkov na kako, če še tako majhno rano na roki prileti, je unidan spet žalostna skušnja učila, ko bi bil kmali neki brodnar iz Koblenca ob roko prišel; iskrica fosfor na mu je od prižigavnega klinčka šterknila na ranjeno roko, ki mu je v poli ure tako otekla, da so se zdravuiki bali, da bi je ne bilo treba odžagati; k sreči je vendar splahnil silni otok. — Od zadnjega potresa, ki je bil na Turškem in zlasti na otoku Rhodus-u 12. dan p. m. in ki je terpel eno minuto in 15 sekund (trenutkov), se slišijo sedaj žalostne reči; samo v mestu Rhodus-u se ceni škoda na 40 milijonov pijastrov; naj večja škoda je na tisti strani mesta bila, kjer prebivajo turki in judje. Tudi vseh 44 vasi tega otoka je bolj ali manj poškodovanih; 8 se jih je popolnoma poderlo. Tudi na terdi zemlji so čutili potres, pa ne tako hudo; na morji je 70 milj od Rhodus-a neko Llovdovo* ladijo tako streslo, da je kapitan jo ukazal ustaviti, misleč, da je na kakošno skalovje zadela.