Poštnina platMM v gotovim.
V Ljubljani, dne 9. novembra 1933.
Štev. 14.
Letnik LXXIV. (Sol. leto 1933J34.)
Učiteljski tovariš
Stanovsko poliiiško glasilo J. t/. C/. — selccf/e xa dravsko banovino v CJublfanl
■e . _	_.	=== Pi idiJH.. ht	Lfnl¥ H F HI» i it« mlim M. Rtktpittm — n«i»ii. *hfrmJdrmmik pt—m — *prtj,mmm~. Ukmj* mmk irtritk. Mmrmimtnm
e Mesečna pruoga »M*rosveia« hm. h h»*. u ^¿u	oiui.»^!.«!».»,^^
Engelbert Gangl 60 letnik
	umw m ¿¿^Mit
	
	
	HHK JfflS^^HHEpf . |Hprgjr
	m u -* ¿AI^BBBmbHHBI^' ' žir' JJmß"- >'ßvm 4 jMr W
	
r t • i	. SR ^ ™ t. '¡i
Iz .Sok. Prosvete"
Iz vrst slovenskega učiteljstva je izšlo lepo število mož, ki so s svojim delom utirali nova pota in utrjevali temelje kul* turnemu in gospodarskemu dvigu svojih rojakov. Prvak med njimi, znan in poznan ne samo med jugoslovanskimi učitelji, ampak med vsem našim narodom, pa tudi med slovanskimi narodi preko mej naše širne in svobodne domovine, je ENGEL* BERT GANGL.
Hoteč koristiti in pomagati svojemu narodu, si je izbral najlepši in najčastnej* ši, četudi najtežji poklic. Postal je učitelj in vzgojitelj mladine, dobro vedoč, da je to treba dobro pripraviti za borbo življe* nja, ker je le dobro vzgojena in z nacio* nalnim duhom prežeta mladina bodočnost naroda.
Gangl kot učitelj
ni izbiral mest in iskal udobnosti, prijel je za delo tam, kjer so mu ga odkazali. Oklenil se je mladine, šole in naroda z vso dušo in vršil je svoje poslanstvo z vso vnemo, vztrajnostjo in požrtvovalno* stjo.
Tovariš med tovariši je cenil in spo* štoval svoje sodelavce, poslušal njihova življenjska izkustva in modre nasvete.
Lastna pridnost in želja po samoiz* obrazbi sta ga dvigali višje in višje. Ko je bilo treba mladini dobrih učnih knjig — šolskih beril, se je učitelj Gangl lotil z vso vnemo in ljubeznijo tega dela. Podaril je mladini vrsto »beril«, katerih po* polnosti še danes ni nikdo prekosil.
Kako pa tudi ne, saj je
Gangl priznan pesnik in pisatelj.
Prežet z vso dušo ljubezni do mladine, ji je poklanjal skoraj leto za letom bogate darove svojih duševnih sil. Kdo naj našteje vse, kaj je napisal svoji mladini, vnemajoč in navdušujoč jo za vse lepo in dobro!
Hotel pa je še ožjih in trajnejših vezi z narodovim podmladkom. Ustanovil je list »Zvonček«, ki mu je bil urednik in neumorni sotrudnik. V »Zvončku« je kramljal učitelj * urednik * pesnik Gangl, kakor le on zna.
pripovedne in pesniške vsebine je v raznih znanstvenih in leposlovnih listih.
Znana so njegova dramatska dela, ki so bila večkrat z uspehom igrana. On išče, resnico, lepoto in dobroto, temelje resni* čne umetnosti, ki jih nosi sam globoko v srcu.
Gangl pa je in ostane v prvi vrsti uči* tel j. On ljubi ta poklic, ki mu je solnce življenja, zato zastavlja van j vse in se ne boji trpljenja in preganjanj. Z vsemi silami se trudi, da združi slovensko učitelj* stvo v močno stanovsko organizacijo. Kaj je bil
Gangl kot organizačni delavec,
kaj je bil on nekdanji »Zvezi«, ni mogoče dovoljno poudariti. Preogromno je to de* lo, velike so žrtve, kil jih je on doprinesel v prid učiteljske skupnosti in moči.
Nekoliko moremo doumeti njegovo veliko delo, ako prelistamo letnike »UčU teljskega tovariša«, kjer se je prvič oglasil 1. 1892.'Od tedaj je bil Gangl stalni sotrud* nik stanovskega glasila, v katerem je vzbu* jal stanovsko zavest in zanimanje za prosvetno delo.
Da pa je mogel svoje sile, svoje globoko socialno čuvstvovanje polno uvelja* viti, je sprejel kandidaturo za deželnega poslanca in bil izvoljen s častno večino.
Gangl kot poslanec in politik
ni pozabil, da je učitelj. Z vso njemu dano odločnostjo in s svojim bogatim govorni* škim darom je branil pravice zatiranih in preganjanih, med katere je spadalo tudi tedanje učiteljstvo.
Ko je postal leta 1900.
Gangl urednik Učiteljskega tovariša,
je zastavil svoje pero krepko in odločno v obrambo stanu in njegovih pravic. V »Učiteljskem tovarišu« je tistega leta podal izjavo, da bo zastopal interese jugoslo* vanskega učiteljstva, zato bo objavljal spise v slovenskem in hrvatskem jeziku, da s tem uresničimo in oživotvorimo oni prekrasni ideal, ki navdušuje vsakega pra* vega Slovana — namreč združenje in zbli* žanje jugoslovanskega naroda.
Koliko je moral Gangl pretrpeti zara* di uredništva in duhovnega vodstva uči* teljstva, more doumeti le tisti, ki je poznal
tedanje čase in politične razmere. Vse tet daj mogočne sile so bile edine v tem, da uničijo srbofilski »Učiteljski tovariš« in njegovega urednika, našega borca in idej* nega voditelja.
Urednik Gangl je trajno pripravljal slovensko učiteljstvo na oni veliki dan, ki je moral priti. Njegovo delo je rodilo to, kar je želel in hotel, uedinjenje in udruže* nje vsega jugoslovanskega učiteljstva.
Ko ga je leta 1919. klicala dožnost in potreba na drugo odgovorno mesto, je odložil uredništvo »Učiteljskega tovariša«, ko si je stekel z njim nevenljivih zaslug za našo stanovsko zavest in skupnost.
Gangl pa ni bil samo idealen organi* zatorični delavec in probuditelj slovenske* ga učiteljstva,
Gangl je tudi gospodarski organizator.
Njegovo delo so razne učiteljske go* spodarske organizaci je in ustanove, kakor »Učiteljska tiskarna«, »Učiteljska hranil* niča in posojilnica«, »Učiteljski konvikt«, sedaj »Učiteljski dom« i. dr., ki danes pro* spevajo v ponos inicijatorju in organizatorju, pa v krepko podporo učiteljskemu stanu v idejnih borbah. Gangl je imel glo* boke vpoglede in je dobro čutil, da bo moč učiteljske organizacije jaka le tedaj, ako bo imela močno in trdno oporo v zdravih gospodarskih ustanovah. Ta misel je bila prava, ki je rodila sedanje močno, odpora in dela zmožno edinico v Jugoslo* vanskem učiteljskem udruženju. Načelo, da je treba vsaki idejni organizaciji krep* ke gospodarske osnove, ostane veljavno za danes in za bodoče, zato mora sleherni učitelj slediti tej veliki zamisli našega ju* bilanta.
Po prevratu 1. 1918. je zasijalo narod* nemu šolstvu in učiteljstvu solnce svqbo* de. Tedaj je stopil na čelo prosvete
Gangl kot višji šolski nadzornik.
Z mladeniškim ognjem se je lotil naš jubilant organizatoričnega dela na šol* skem in prosvetnem polju s polnim razu* mevanjem in srcem. Razmah, ki ga je te* daj doživelo npše šolstvo, je tako velik in tako vsestranski, da si prej niti v sa* njah nismo mogli nekaj enakega predstav* Ijati. Otvarjale so se nove narodne in me* ščanske šole, otvarjali novi razredi. Na Koroško in v Prekmurje so hiteli navdu* šeni učitelji — narodni borci, da poneso našo besedo in ljubezen do nove države med do tedaj zasužnjeni narod. Plemenit v duši, blag v srcu, vnet za napredek šol*
stva in procvit narodne prosvete v osvq* bojeni domovini, je vršil Gangl z vso vne* mo visoke in odgovorne posle v zadovolj* stvo učiteljstva in šole. S ponosom smo zrli vanj, našega tovariša in voditelja. Pre* dobro nam je vsem njegovo delo v spo* minu, zato ga ni učitelja, ki ne bi ime\ Gangla samo v hvaležnem spominu, am* pak tudi v srcu.
Ljubezen do naroda in želja po svo* bodi in bratstvu je zanetila v njem Tyr* ševe ideje, da je postal
Gangl navdušen s o k o l s k i de* I a vec in propagator s o k ols k e idej e.
Že leta 1910. je bil izvoljen za pred* sednika društvu »Sokolski dom v Idriji« in še tisto leto za prvega župnega starosto v Logatcu. Z besedo in peresom je spod* bujal »Sokole« in narod k narodnemu in sokolskemu delu.
Takoj po vojni vidimo med prvimi delavci za oživijenje »Sokola« brata Gan* gla, ki kot načelnik izobraževalnega in čas* nikarskega odseka dela, bodri in navdu* šuje. Videč, da je bodočnost sokolstva v mladini, ustanovi list »Sokolič«.
Gangl Sokobborec se dviga vidno v sokolskih vrstah. Leta 1921. ga izvolijo za namestnika staroste JSS. Njegov preudar* ni in odločni nastop, ki je vedno v skladu s sokolskimi načeli, mu pridobiva širom domovine v sokolskih vrstah neomajano spoštovanje in zaupanje. Po dr. Oražmovi smrti je postal starosta sokolskega saveza.
Ko pa je bila z zakonom ustanovljena vsedržavna viteška organizacija »Sokola kraljevine Jugoslavije«, tedaj mu je bila podeljena najvišja čast in največje odliko* van je, saj je bil postavljen za prvega pod* starosto. Ta čast in veliko priznanje za njegove žrtve, napore in uspehe, je odjek* nila po vsej državi, posebno pa še v uči* teljskih vrstah. K tem velikim odlikova* njem smo počaščeni po bratu Ganglu vsi učitelji.
Kot 60*letnik stoji GangUborec krep* ko na čelu mogočni narodni armadi. Leta, delo in napori mu niso uklonili telesa, ker ga obvladuje in krepi močna duša, prožeta iskrenega nacionalizma in prave sokolske ideje.
Izvršeno delo v prid šole in učitelj* stva, prosvete in nacionalnega preporoda naroda naj ga krepi tudi v bodoče, da bo nam kot tovariš*učitelj in Sokobborec še dolgo vrsto let kazal pot, po kateri nam je hoditi, da bomo pravi vzgojitelji svojepji naroda in vredni borci za svobodo velike Jugoslavije.
Jože Župančič, Litija:
Ob jubileju učiteljskega in sokolskega vzornika
Letos, o Martinovem bo dopolnil Engel-bert Gangl svoj 60. rojstni dan. O Ganglu pisati je res skoro odveč, saj ga pozna domala vsak šolarček bodisi iz učnih knjig, bodisi iz pripovedovanj svojih učiteljev, pozna ga vsa naša jugoslovanska javnost, njegovo ime pa izgovarjamo po najbolj odročnih naseljih z ljubeznijo in z vdanim spoštovanjem tisoči in tisoči, ki se prištevamo k mogočnim sokolskim armadam.
Odveč bi bilo pisanje o Ganglu tudi iz razloga, ker je brat Engelbert sam vtelešena skromnost, ki gotovo ne prenaša bučnih besedi in laskavih priznanj. Vendar vršimo le svojo prijetno dolžnost, če ob čestitem jubileju našega tovariša napolnimo predal »Učit. tovariša« z ugotovitvami, kaj pomenja naš jubilant za učiteljski stan, za sokolski pokret, za našo literaturo in za splošni napredek našega naroda in države. Že pred desetletjem, ko je stal petdesetletnik Gangl še v aktivnih vrstah učiteljskega stanu in organizacije, je iznesel »Učiteljski tovariš« uspehe Ganglove-ga dela pred naše stanovske vrste. Od tedaj je stopil med nas nov učiteljski rod, temu naj pokažemo znova uspehe našega vzornika, — ne kakor je rečeno njemu v pohvalo, saj vemo, da zanika jubilant vsak osebni kult, — naše besede naj veljajo zgolj uspehom in pokretu, s katerim je povezano Gan-glovo ime in njegova oseba v naših vrstah.
Iz Metlike, središča nežne pokrajine belih rojakov, se je napotil v šole, odločil se je za učiteljski poklic, nakar se je odpravil kot 19-letni mladenič na prvo službeno mesto v Budanje nad Vipavo. Ko je dobil službo v Ljubljani, se je precej lotil dela v učiteljski organizaciji, ki je bila tedaj še majhna in slabotna. S pojavom iniciativnega in odločnega
Gangla pa je zavel nov duh v učiteljskih vrstah. Učiteljska organizacija je napredovala v mogočnem zaletu: številčno in s tem seveda vzporedno tudi idejno. Gangl je bil tisti, ki je spoznal, da uspeva stan le. če bo naslonjen na gospodarske temelje in na močan tisk.
Podlaga vsemu je bila »Učiteljska tiskarna«, ki so jo kupili od prejšnjega lastnika Kleina za 48.000 kron, danes pa predstavlja milijonsko imetje. Pred 35 leti je sprožil zamisel ustanovitve mladinskega lista, izšel je »Zvonček«, ki mu je bil on sam pazljiv vrtnar in 25-letni urednik. Do pred vojne je bila »Naša bodočnost« glasilo naše napredne mladine, vez med učiteljstvom in narodnimi starši pa je vzdrževal list »Domače ognjišče«, ki ga je istotako uničila vojna vihra. Vsem trem listom je kumoval ob rojstvu Gangl, ki je pomagal ustanavljati še »Učiteljsko hranilnico in posojilnico«. »Učiteljski konvikt« in druge naše ustanove. Prelistajte starejše letnike našega stanovskega glasila, v njih najdete obilico člankov izpod Ganglovega peresa — odločnih, borbenih in polnih upanja v vero lepših dni! V orumenelih listih »Učiteljskega tovariša« pa je skrito mnogo, mnogo Ganglovih sil, saj jih je spočetka soureje-val (od 1. 1898. do 1903.), kasneje pa je bil tudi glavni urednik »Učiteljskega tovariša«.
Poglavje zase je sodelovanje tovariša Gangla kot vodnika v naši stanovski organizaciji, tako v predvojnih letih, med vojno, zlasti pa še po vojni, ko je bila prav njegova zasluga, da se je po burni, viharni ustanovni skupščini rodila vsedržavna učiteljska organizacija, utemeljena na jugoslovanskem nacionalnem principu.
Ker je sokolsko delo predvsem vzgojno, je že po tem dejstvu samo logično, da vidimo pri sokolskih poslih v aktivni tvornosti pripadnike učiteljstva: od otroških vrtcev do univerz. Nobeno drugo nacionalno delo
—	razen sokolskega — ne združuje v enem smotru in v istih smereh pripadnikov učiteljskega poklica v najširšem pomenu te besede.
Seveda so izjeme. Vzroki so različni, predaleč bi zašel, ako bi jih hotel navesti in vse do zadnjega ovreči kot neutemeljene in stvarne. To bi mogel z lahkoto, ker mi Sokoli nikogar n e silimo k sokolskemu delu, nimamo pravice nikogar klicati na odgovornost. Glavni vzrok pasivnosti je slepa vera v načelne nasprotnike sokolskega pokreta. Ta slepa vera pa daje učitelju slabo spričevalo o samostojnosti mišljenja, presojanja in od-ločevanja. Ne daje ji stvarne osnove niti bajka o našem brezverstvu.
V moji rodovini smo vsi sokolski
—	ne vem do kolikega kolena nazaj, kolikor nas pač še danes živi. A v tej sokolski rodovini ni o brezverstvu ni duha ni sluha. A logično bi moral biti ravno jaz največji brezbožnež na svetu! Razločujem pa politiko od vere in imam v svoji vesti strogo začrtano raz-dvojnico med eno in drugo. Borim se z moralo proti vsakemu zlonamernemu poizkusu, da bi preplavila duševnost našega naroda mešanica in slepilo tega, kar ne sodi skupaj in kar skriva za mračnimi zavesami sebične in nemoralne smotre.
O Sokolstvu sem v domovini in zunaj nje govoril neštetokrat. Napisal sem o sokolski ideji in o Tyrševih naukih že osem knjižic — pet v prozi, tri v verzih — števila člankov po vseh mogočih časopisih doma in drugod niti ne vem: vse zaradi tega, da bi dal vsakemu možnost objektivne presoje ideje same in sredstev, ki idejo prenašajo v življenje, in da dam izraza svojemu globokemu prepričanju: So-kolstvo ie narodu neogibno potrebno, delo o Sokolstvu je nacionalna in državna dolžnost! A to dolžnost smatraj vsak kot prostovoljno prevzeto sotrudništvo na iz-gradbi nacionalne kulture jugosloven-ske zemlje in našega naroda, da bo prvi med prvimi na vsem svetu!
Bratje in sestre iz učiteljskega sta: nu stoje z menoj vred v nesebični službi domovine. Ta zavest je tako ja-ka, da ¡e ne more omajati nobena zunanja moč.
Ukvarjam se z mislijo, da bi podrobneje pisal o vlogi učiteljstva v sokolski službi naroda in domovine. A prehiteva me čas in sprotno delo se kopiči vsak dan. Ne vem, če bom sploh mogel izvršiti vse načrte. Če ne, — vzemite, bratje in sestre, za, dobro vse, kar sem povedal in napisal doslej. Potrudite se tudi sami. da se izpopolnite v spoznavanju ideje, kar vas najprej in najbolj približa k njeni lepoti in veličini. Oni sta mi dajali moč in svežost v vseh borbah življenja — naj kažeta tudi vsem vam pot k vzorom lepote, dobrote in resnice.
Teiaj brezposelnih učiteljskih abiturientov v Ljubljani
Brezposelnost, ki je zajela vse stanove po vsem svetu, ni prizanesla tudi učiteljskemu stanu pri nas. Že tretje leto čakajo absolventi učiteljišča na službe. Samo v dravski banovini je njih število veliko (okrog 800), v vsej državi pa čaka na zaposlitev 3000 mladih učiteljev. O tem so več ali manj ugibali in poročali naši časopisi, mladi absolventi pa so, prepuščeni samim sebi, čakali in iskali najrazličnejših poti, da se vsaj s kakršnokoli zaposlitvijo za silo pretolčejo v dobi brezposelnosti.
Končno so sklenili, da si sami poiščejo in poskrbijo izboljšanje. Združili so se v »Odsek brezposelnih učiteljskih abiturientov« in se naslonili na JUU, sekcijo za dravsko banovino. Z lastno iniciativo so pripravljali in pripravili tečaj, ki se je vršil od 19. do 21. oktobra t. 1. Da se je tečaj sploh mogel vršiti, je pripomogla banovina, ki je prispevala 1500 Din, dalje sekcija JUU. ki je prispevala za finansiranje tečaja 4000 Din. Mrio-" go so pripomogla tudi razna sreska učiteljska društva, ki so tečaj gmotno podprla. Ljubljansko učiteljsko društvo je darovalo 500 Din, sresko društvo Celje 300 Din, Radovljica 300 Din, Rogatec 300 Din, Šoštanj 100 Din, Slo-venjgradec 100 Din in Laško 100 Din. — Zato se »Odsek brezposelnih učiteljskih abiturientov« najprisrčnejše zahvaljuje banski upravi, sekciji JUU za izkazano pomoč ter vsem sreskim učiteljskim društvom, ki so v tako veliki meri materialno podprla tečaj.
Tečaj, ki ga je vestno in odlično organiziral odbor, v katerem so tov. Tomšič Janez kot predsednik, tov. Hosnar, Jordanova, Dou-ganova, Turkova, Jenko Metoda, Zamljen Jože, Hameršak Emil in Jagodic Vojko, je imel predvsem namen najti in uporabiti vse poti, ki bi pripomogle k izboljšanju položaja brezposelnih učiteljskih abiturientov. V ta namen je prej omenjeni odbor proučil vse
možnosti, ki bi pripomogle nastavitev brezposelnih. Drugi namen tečaja je bil, da bi dal brezposelnim pobudo za marljivo delo tudi v času nezaposelnosti.
Tečaja, ki se je vršil v dnevih 19., 20. in 21. t. m. v dvorani Delavske zbornice, se je udeležilo ca 300 brezposelnih abiturientk in abiturientov. Zastopani so bili absolventi ljubljanskega in mariborskega učiteljišča. Tečaj je otvorila v četrtek 19. t. m. dopoldan podpredsednica sekcije JUU, ga. Engelmanova, ki je v svojem govoru naglasila, da sekcija z zanimanjem sledi delovanju in težnjam brezposelnih abiturientov in da bo podvzela vsa, kar je v njeni moči, za izboljšanje njih položaja.
Zatem je bil izvoljen odbor tečaja, v katerega so prišli tov. Tomšič Janez kot predsednik ter tov. Marion Sikst in Hameršak Emil.
Besedo je povzel predsednik Tomšič, ki je pozdravil načelnika prosvetnega oddelka banske uprave gosp. Jos. Breznika, podpredsednico sekcije JUU go. Engelmanovo, gg. predavatelja dr. Ozvalda in g. Poharca, ter vse navzoče. Predlagal je, da pošljejo tečaj-.niki brzojavne pozdrave prosvetnemu ministru gospodu dr. Stankoviču, gospodu ministru dr. Albertu Kramerju, gospodu ministru Ivanu Puclju in gospodu banu dr. Dragu Ma-rušiču, kar je bilo tudi storjeno. Predsednik je nadalje prečital pozdravno pismo gospoda ministra dr. Kramerja, v katerem pravi, da imajo brezposelni v njem svojega zaščitnika. Pismene pozdrave sta poslala tudi gg. ministra Ivan Pucelj in Uzunovič.
V nadaljnjem govoru je predsednik poudarjal, da je to prvi tečaj brezposelnih učiteljev v naši zgodovini, izražal je krepko nacionalno misel, ki preveva prav v?e mlade brezposelne abituriente ter ljubezen do ju-
Pred leti je stopil Gangl v pokoj kot višji šolski nadzornik in dvorni svetnik, in tedaj je posvetil vse proste sile sokolski ideji še bolj kakor preje. Sokolstvu se je posvetil že kot mlad učitelj v Idriji. Avstrijska oblastva so videla v njem nevarnega sovražnika in so ga ocenila kot: »Hetzrednerja«, urednika »des serbophilischen Lehrerblattes« itd., v službi so ga preganjali z vsemi sredstvi ter so z namenom, da ga preženo, ukinili njegov razred. Pognali so ga tudi v vojno, a njegove volje niso uničili. Gangla je poplačala Usoda za vso trnjevo pot slovenskega hlapca Jerneja obilo. Sam kralj Aleksander ga je postavil na čelo organizacije, ki ji starostuje njegov prvorojenec, prestolonaslednik Peter. Ne samo v mejah naše države, po vsem slovanskem svetu je sokolski vojvoda brat Engelbert Gangl med najbolj popularnimi osebami.
*
Gangl pa je tudi med najbolj plodonos-nimi našimi književniki. Naše šolarske knjižnice hranijo kopico mladinskih knjig, ki jih je poklonil mladi generaciji naš pesnik in pisatelj. Učiteljstvo še vedno s pridom uporablja Ganglovo čitanko. Ne mine niti ena šolska, sokolska ali sploh nacionalna akademija, v kateri ne bi bil zastopan Gangl kot lite-rat. Obogatil pa je od 1. 1896., ko je napisal za CMD igrico »Materine sanje«, tudi našo gledališko literaturo, njegov »Sin« je preveden celo v srbohrvaščino in poljščino. V nedogled bi se razširil naš stolpec, ko bi podrobno navajali še ostale zasluge jubilanta kot govornika, novinarja, kritika, podrobnega nacionalnega delavca; sploh menda ni po-prišča v javnem udejstvovanju, koder se ne bi v teku svojega povsem narodu in državi poklonjenega življenja pojavil naš jubilant.
Ko izrekamo našemu vodniku in vzorniku najiskrenejše čestitke k 60. rojstnemu dnevu, si želimo dvojega:
Naj ga ohrani Usoda še mnogo, mnogo let med nami, zdravega in delovnega, kakor doslej!
V	naših vrstah pa naj najde mnogo, mnogo posnemalcev, da bo rastel vsak posameznik našega stanu navzgor — v kraljestvo Dela!
Tako bodi!
*
V	namenu, da čujemo ob pomembnem življenjskem jubileju tudi jubilantove besede, sem ga poiskal v njegovi delovni sobi v pisarnici »Učiteljske tiskarne«.
Engelbert -Gangl je povedal svojim stanovskim tovarišem in bratom Sokolom te-le besede:
V	pogledu odnosa učiteljstva do Sokolstva je moje stališče popolnoma jasno in nedvoumno. Izraziti ga moram čisto na kratko tako: Nikjer v slovanskem svetu — torej tudi v Jugoslaviji — ni dano nacionalnemu učiteljstvu toliko možnosti za delo med najširšimi plastmi naroda, kakor v Sokolstvu.
V	naši državi večina učiteljstva to moje stališče pravilno umeva in ga v praksi izvaja v polnem obsegu. Na letošnji glavni skupščini JUU v Ljubljani sem to izrecno naglasil. poudarjajoč. da bi bilo v mnogih sokoiskih društvih in četah sokolsko delo nemogoče brez požrtvovalnega sotrudništva bratov in sester iz učiteljskega stanu. Osebno poznam na tisoče učiteljev in učiteljic v vseh predelih naše države in v slovanskem svetu, ki zavzemajo v našem Sokolstvu vodilna mesta v upravi in prosveti, v tehničnem delu, v statistiki, v socialnem skrbstvu, v časopisju — sploh v vseh panogah tako bogato in vsestransko razčlenjenega sokolskega vzgojnega delovanja.
Fant od fare
Zapozneli nekrolog t tov. Antonu Farčniku.
Takole se pehamo v vrtincu življenja, da često komaj opazimo, kako odpada list za listom tudi z drevesa našega stanu. Drug za
Anton Farčnik.
drugim dozorevajo in odhajajo mirno in spokojno tja, kjer ni bojev za obstanek, kjer ne razsajajo strasti in kjer ni življenje utesnjeno z obziri in predpisi, tja, kjer vlada večen mir in pokoj...
In vendar je bil marsikdo izmed njih cel mož, ki je dajal leta in leta pravec življenju v svojem kraju. Marsikdo je bil močan in ne-porušljiv steber, na katerega se je naslanjal ves okoliš, kadar je potreboval dela, kadar je iskal sveta in pomoči v stiskah življenja. Marsikdo izmed njih je bil kakor svetilnik ob razburkanem valovju življenja, ki je kazal pot do rešitve obupanim in potapljajoeim.
Pa so odšli od nas tiho in neopaženo. In mi nismo našli tople besede ob njihovem slovesu, nismo našli trenutka, da bi jim napisali par skromnih besedi v spomin!
Tudi to dejstvo je trpek znak naše dobe, ki človeka goni in podi, da ne pride do oddiha, da ne najde samega sebe. Pri takih stvareh se zanašamo drug na drugega in konec-je ta, da ne stori nihče nič v tem oziru.
Tako - le je bilo približno tudi z našim fantom od fare, s pokojnim tovarišem Antonom Farčnikom.
Že 29. junija je za večno zaspal. In še-le sedaj ob dnevu, posvečenem spominu vseh mrtvih, mu pišem skromno posmrtnico.
Komaj dobrih deset let sem poznal tega izrednega moža, ki je vodil šolo in življenje v Polzeli polnih trideset let. Pa ne samo šola in življenje na Polzeli, ampak tudi stanovsko življenje učiteljstva v vranskem okraju je bilo v njegovih rokah. Saj je predsedoval društvu celih dvajset let. V okrajnem šolskem svetu pa ga je zastopal in branil celo dvajsetpet let.
Že ti kratki podatki povedo dovolj glasno, da je bil pokojni Farčnik izreden mož in zaslužen tovariš, res, fant od fare, kar je tako rad rekel vsakemu, kogar je imel rad in ga cenil.
Dasi je bilo med nama skoraj trideset let starostne razlike, vendar sva se kaj hitro našla, umela in spoprijateljila, ko je 1. 1922. prišel v Maribor uživat zasluženi pokoj k svojemu zetu tov. Tušaku. Prav rad je ob-
navljal spomine. Posebno pri srcu pa mu je bila naša Koroška, katere ni mogel pozabiti. V Celovcu je namreč po dovršenih šestih gimnazijskih razredih študiral eno leto na učiteljišču, napravil maturo in šel službovat 1. novembra 1875. v Kotmaro vas. Kmalu na to je prišel v Glinje in zatem v Šmarjeto pri Borovljah, kjer si je izbral življenjsko družico in ostal ondi deset let. Ker pa so bile takrat na Štajerskem bolj urejene šolske razmere in tudi večji prejemki, je prosil za Polzelo in jo tudi dobil.
Ne paragrafi, ampak srce je takrat velevalo vsakemu pravemu učitelju, da se ni udejstvoval samo med štirimi šolskimi stenami, ampak tudi izven šole. In pokojni Farčnik, ki je bil učitelj v najlepšem pomenu besede, se je udejstvoval povsod, kjer je bilo potreba. Sodeloval je pri posojilnici, pri Sokolu, pri CMD. Mnogo bojev mu je provzro-čala nekaj let na Polzeli šulferajnska šola. Vsled njegovega vzornega šolskega in izven-šolskega dela je morala naposled klavrno propasti, kar mu je bilo v veliko zadoščenje.
Daleč na okrog je bil znan njegov šolski vrt, katerega je gojil z veliko ljubeznijo sebi v ponos in veselje ter Polzelanom v korist.
Ko je šel 1. 1922. po štiridesetletnem vzornem delovanju v pokoj, je tudi v Mariboru kaj hitro našel samega sebe in — delo. Po smrti pokojnega Mihaela Nerata je bil imenovan za krajevnega šolskega ogledo na krče-vinski šoli. kjer je opravljal ta častni posel vzorno več let. V tistih letih je bila sedaj v vsej državi najmočnejša in najvzornejša mariborska Nabavljalna zadruga drž. uslužbencev šele v početku razvoja. Naš Farčnik je pri njej sodeloval v nadzornem odboru polnih šest let.
Že v prvih letih po prevratu si je mariborsko upokojeno učiteljstvo osnovalo svoj krožek ter imelo redne mesečne sestanke, da je gojilo tovarištvo, obnavljalo svoje spo-
naškega vladarja, ki je vodil državo v težkih dneh do boljših časov.
K besedi se je oglasil načelnik prosvetnega oddelka g. Jos. Breznik, ki je pozdravil vse zborovalce in vzbudil v njih upanje na boljše čase, nakar se je pričel dnevni red, obstoječ iz predavanja g. E. Gangla in predavanja g. univ. prof. dr. Ozvalda.
1.	»Učitelj in sokolstvo.« Mesto g. prvega podstaroste Sokola kraljevine Jugoslavije E. Gangla, ki se je opravičil radi nujne poti v Beograd, je predaval g. Poharc, ki je prečital
Tvrševe poslanice najvažnejše odisj^tvke^ Sokolstvu"
2.	»O vzgoji in vzgojevalcih« je predaval dr. Ozvald. V izčrpnem in globoko zasnova-vanem predavanju je predavatelj pokazal nekatere probleme sodobne vzgoje in ugotovil razna dejstva pri vzgoji in vzgojiteljih, ki so vredni, da se zanimamo zanje. Med drugim je dejal, da se čuti pri starših vedno manj sposobnosti za vzgojno delovanje, kar naj nadomesti učitelj v šoli. Predavanje je vzbudilo zanimivo debato, v katero so posegali udeleženci tečaja.
Na popoldanskem sporedu je bilo predavanje g. dr. Gogale, ki je predaval o temi »Življenje vzgaja«. Analiziral je vrednote, ki jih je ločil v duhovne in materialne ter jih razporedil po njih višini. Nadalje je ugotovil, da je današnji človek dal prednost materialnim vrednotam in zgubil smisel za duhovne vrednote, kar se kaže v našem življenju. Zaključil je, da je itreba najti' sintezo med duhovnimi in materialnimi vrednotami in da leži delo na onih redkih posameznikih, v katerih so živo občutene duhovne vrednote. Tudi o tem predavanju se je razvila zanimiva debata.
Za dr. Gogalo je predaval g. šolski upravitelj Štrukelj Ivan. »Iz prakse učitelja in šol. upravitelja«. Pokazal je praktično plat učiteljevega dela in življenja ter opozoril na razne stvari, ki jih sreča učitelj na kmetih ter pokazal kako naj se ravna, da bo prav. Njegovim izvajanjem so sledili poslušalci z velikim zanimanjem.
Večeri so bili namenjeni debatam. Predavatelji so bili iz vrst brezposelnih abiturientov.
Prvi debatni večer je obsegal referat tov. Jagodica, ki je govoril »O potrebi in ustanovitvi potovalnega fonda« ter koreferat tov. Uratariča »O potrebi ustanovitve odseka prijateljev vaške kulture« ter koreferat tov. Turkove »O potrebi naše pomoči na vasi«.
Za uvod v debatni večer je zapel oktet nekaj narodnih pesmi. Referent Jagodic je govoril o prednostih in lepotah počitniškega potovanja, kjer dijak spozna svojo zemljo in ljudi ter si razširi svoje duševno obzorje. V debati so zborovalci sklenili, da bo nalašč zato izvoljeni odbor realiziral zamisel ustanovitve potovalnega fonda.
Tov. Uratarič je poudarjal, da se mora učitelj zanimati za narodne običaje in narodno blago, ker le tako more prodreti v dušo ljudi. Tov. Turkova pa je pokazala, kako naj se učiteljica praktično in koristno udejstvuje pri izvenšolskem delu.
Dopoldanske ure naslednjega dne so bile namenjene hospitacijam na ljubljanskih osn. šolah. Zborovalci so se razdelili v več oddelkov in prisostvovali pouku v raznih razredih, da so tako dobili vsai bežen utis in vpogled v delo svojih starejših tovarišev, ki že vrše svoje poklicno delo. Popoldne so se zopet zbrali v dvorani Del. zbornice, kjer sta jim predavatelja ga. Skulj-Grumova ter g. nadzornik Andrej Skulj osvetlila praktično plat učiteljevega dela in poklica. G. Skulj je govoril o delu in nalogah podeželskega učitelja, ga. Skulj-Grumova pa je referirala o temi »Učiteljica na deželi«. Iz obeh referatov so si poslušalci ustvarili sliko, kakšno delo in naloge jih čakajo, ko bodo vstopili v službo kot učitelji. — Za uvod v drugi debatni večer je zopet zapel kvartet nekaj lepih narodnih pesmi, kar je ustvarilo primerno razpolože-
mine ter se borilo za svoje pravice. Pri teh sestankih ni nikoli manjkalo našega fanta od fare, dokler mu je dopuščalo zdravje. Tovarištvo mu je bilo prav tako potrebno kakor vsakdanja hrana. Zato je ob vsaki priliki rad zahajal med učiteljstvo in ž njim kramljal o časih, ki so bili.
Posebno vneto pa je zasledoval razvoj in napredek Učiteljskega doma v Mariboru. Med upokojenim učiteljstvom je zbiral članarino in ob raznih prilikah darove. Zbral je tekom let nad 3000 Din za naš dom in dočakal. da se je njegova zamisel uresničila.
Človeško življenje je še vedno nerazrešena uganka. To so pokazala tudi zadnja leta Toneta Farčnika.
Pred par leti smo v ožjem domačem krogu obhajali njegovo osemdesetletnico. Rojen je bil namreč 17. maja 1851. v Žalcu. In ob svoji osemdesetletnici je bil mož še čvrst in raven kakor sveča. Brada mu je začela sto-prav siveti. Na glavi pa si mu težko našel siv las. Gladko lice mu je bilo še mladostno rdeče. Njegov duh je bil še prožen in spomin zanesljiv. Šalil se je z nami in prerokovali smo mu, da dočaka še devetdesetletnico in celo stoletnico.
Pa je prišlo drugače.
Kmalu nato je začel duševno nenavadno naglo propadati. Spomin in zavest sta ga tako naglo zapuščala, da še nisem doživel takega slučaja. V družbo ni več zahajal. In kadar sem ga obiskal na domu. kjer ga je negovala z vso ljubeznijo njegova hčerka, gospa Tilda Tušakova, ni bil več mogoč razgovor. Le smehljal se je in kvečjemu ponovil zadnjo besedo vprašanja.
In tako je ta vzoren, značajen in zaslužen mož po dveh letih hiranja odšel za vedno iz naših vrst skoro neopaženo.
Naj bo vzglednemu šolniku in tovarišu vsaj v teh vrsticah ohranjen spomin.
nje. Za pevci je nastopila tov. Stana Zemlja-kova s problemom ženskega vprašanja. V svojem referatu je nakazala razne strani tega vprašanja, ki kažejo dejansko stanje današnje žene. Za njo" je spregovoril tov. Jenko Metod »O našem odnosu do ženskega gibanja«. Orisal je razvoj ženskega gibanja od začetka do danes ter skušal podati objektivno sliko tega gibanja s svetle in senčne strani. Ko je končal, se je vnela najbolj zanimiva in živahna debata, v katero so zlasti posegale tovarišice. Vendar do končnega zaključka debata ni privedla, kar je dokaz, da je to vprašanje težko in zamotano.
Tretji in zadnji dan je privedel zanimanje zborovalcev do vrhunca. Dopoldne je predaval tov. Jagodic Vojko o temi: »Naši pogledi za poglabljanje učitelja v milje delovnega ljudstva«. K zborovanju je prispel tudi predsednik JUU, sekcije za dravsko banovino g. Ivan Dimnik, ki je v daljšem govoru pozdravil zborovalce, jim orisal njih dejanski položaj in naglašal pomen državljanske vzgoje. Obenem je poudaril veliko skrb in zanimanje sekcije za izboljšanje bednega stanja 'brezposelnih abiturientov.
Popoldne je prišel na vrsto težko pričakovani referat predsednika »Odseka brezposelnih abiturientov« tov. Janeza Tomšiča. Orisal je položaj brezposelnih, naglašal njih težko socialno stanje in posledice tega stanja na duševnost brezposelnih. Poudaril je, da je odbor odseka proučil vse možnosti zaposlitve ter pokazal sadove napornega dela odbornikov, ki so s pomočjo statistik prišli do zaključka:
1.	da je v naši banovini 3783 osnovnošolskega učiteljstva (med temi 2369 učiteljic), razredov j.e 3505, razrednih učiteljev pa 3384; torej manjka 121 učna oseba;
2.	da je banovina dosedaj nastavila 56 učiteljev kot dnevničarje;
3.	da imajo nekateri razredi po 100, 150 ali celo 200 učencev. Če se uvedejo paralelke, bi dobilo mesta ca 165 učiteljev;
4.	v banovini je okrog 100 učiteljev s polno službeno dobo, ti naj se upokojijo, njih mesta pa naj zavzamejo brezposelni abitu-rienti. Poleg tega so še doslej nezasedena nekatera mesta;
5.	da ni bil še nihče nastavljen na mesta, ki jih je predpisal letošnji »budžet«.
Potemtakem je praznih mest toliko, da bi se namestila vsaj ena učiteljska generacija iz 1. 1931.
Veliko polemik je že povzročilo vpiaša-rjjp_fjobro situiramh poročenih učiteljic. Da so si bili zborovalci čisto na jasnem, je odbor izdelal statistiko poročenih učiteljic in do-
gnal, da bi prišle v poštev le 103 učiteljice, ki so poročene z dobro situiranimi (trgovci, posestniki, inženjerji, sodniki, zdravniki, častniki etc.).
Na podlagi tega je bilo na tečaju sklenjeno, da odsek ne bo zahteval upokojitev poročenih učiteljic, ker moramo iskati rešitve drugod, ne pa v svojem stanu.
Predsednik je nadalje poročal, da je odbor izdelal poslanico, ki jo bodo delegati osebno izročili g. prosvetnemu ministru in mu poročali o položaju. Prepise poslanice pa bo odbor razposlal vsem gg. ministrom, senatorjem, nadalje vsem poslancem dravske banovine in vsem poslanskim klubom v državi, da bodo v budžetni parlamentarni debati zahtevali izredne kredite.
Odbor je poiskal stike s tovariši ostalih banovin. Iz nepopolnih statistik, ki jih je prejel je razvidno, da je v primorski banovini 30 brezposelnih, v vrbaslki banovini 70, v mo-ravski banovini preko 100 ali pa še več. Iz ostalih banovin niso poslali poročil.
Ves tečaj je pokazal, da je stanje brezposelnih abiturientov sila neugodno. Vendar upamo, da bo brezposelna mladina ohranila svoj optimizem in da ~bo kljubr neugodnim razmeram~ošrala zvesta sama s~eBT~in narodu, 3a bo s svojim korakom v življenje pokazala svojo zrelojrTjn sposobnost.
Kot zaključek tečaja se je vršila v soboto 21. t. m. zvečer akademija, kjer je nastopil kvartet z lepo izvajanimi točkami, dalje je nastopila tov. Milena Trostova, ki je dovršeno igrala na klavirju dve točki, Kosovelovo »Balado« je občuteno deklamiral Niko Slapar, vse poslušalce je očarala tov. Majda Lovše-tova s svojim petjem, nalašč za ta tečaj je tov. Jagodic spisal dramatsko sliko »Film našega življenja«, ki prikazuje pot mladega diplomiranega pedagoga od dne, ko prejme diplomo preko deložacije, beganja za podporo, redkih svetlih trenutkov in ekstaze do spoznanja, da je rešitev le v aktivnem delu.
Tečaj sam je dosegel, da so prisotni brezposelni spoznali svoj položaj in se razgibali, da bodo v času brezposelnosti zaposlili svojo duševnost s samoizobraževanjem.
Odsek pa je dobil pobudo za nadaljnje delo. Posredoval bo na merodajnih mestih za službe in skrbel, da jih bodo prejeli predvsem najstarejši in najbolj potrebni. Skrbel bo tudi za to, da bodo izginile protekcije in pripomogel k pravični razdelitvi mest.
Obenem si je nadel nalogo, da izvede podrobno organizacijo brezposelnih, ki naj skrbe za svoje duhovno izpopolnjevanje ter si obenem z združenimi močmi pribore tudi vse materialne dobrine, ki jim po pravici gredo.
DAMSKI jesenski in zimski PLAŠČ,
Nizka cena!
ki vam ga dobavi
DRAGO GORUP & Co.
LJUBLJANA, Miklošičeva c. 16 I.
je zadnje mode, najboljše kvalitete, prvorazredno delo.
Nizka cena!
Splošne vesti
— Stoletnica gimnazije v Kragujevcu.
Letos 5. novembra je praznovala gimnazija v Kragujevcu 100 letnico svojega obstoja, ki je v teku stoletja morala pretrpeti mnoge težkoče, dokler se ni razvila v eno izmed najbolj organiziranih in najuglednejših naših gimnazij. Ko jo je knez Miloš otvoril, je rekel, da hoče, da se v njej poučujejo oni predmeti, ki se poučujejo po takih evropskih šolah. Drugega učnega načrta ni bilo, ker ni bilo niti učnih knjig za razne predmete. Skrb za vse to je bila prepuščena pedagoški umetnosti in vestnosti profesorjev, ki so vse to sami izdelali. Šele 1. 1838. je predpisalo ministrstvo na kneževo odredbo prvi učni načrt za to gimnazijo. Iz te gimnazije so izšli mnogi voditelji srbskega naroda in gimnazija velja še danes za prvorazreden zavod. Proslave stoletnice znamenite srednje šole se je udeležil tudi Nj. V. kralj Aleksander I. S svojo prisotnostjo pri tej proslavi je naš vladar pokazal, kako zelo ceni delovanje tega zavoda za povzdigo kulture med srbskim delom našega naroda.
f Tovarišici gospe Ivančič-Dev
Poletje je minilo, prišla je jesen. Listje odpada. Odpadel je tudi najstarejši list v Ljutomeru.
Vedno še vedrega duha, vedno blagega srca. In ko smo najmanj pričakovali, je šla od nas. Tiho, kakor je bilo tiho njeno življenje v zadnjih letih. Spoznala sem jo, ko je bila vzgojiteljica - učiteljica pri ugledni rodbini Hudovernikovi v Ljubljani. Že takrat sem občudovala njene pedagoške sposobnosti.
Leta 1876. je odšla v Ljutomer, kjer je učiteljevala na osnovni šoli celih 40 let.
Ni bila le vzorna učiteljica. Vzgajala je tudi svoje učenke, katere je objela z vso svojo prav materinsko ljubeznijo. Inteligentna, naobražena, vzorna gospa se je ob strani svojega — žal prerano umrlega — soproga navduševala za narodno probujenje. Pri vseh narodnih prireditvah je sodelovala in vcepila svojim učenkam ljubezen do naroda, ljubezen do naše lepe domovine.
Bila je pa tudi dobra, vsikdar ljubezniva tovarišica.
Njena gostoljubnost — obče znana.
Vsakdo, kdor jo je poznal, jo je vzljubil in spoštoval. — šla si od nas, gospa Nina, brez slovesa. A me, ki si nam bila tako dobra, tako ljuba. Te ohranimo v najlepšem, najblažjem spominu. Draga Nina. počivaj mirno v Bogu in uživaj sad svojih dobrih del!
—	Upokojitev g. Mostahiniča. Z ukazom Nj. Vel. kralja od 9. oktobra je upokojen g. Mostahinič Anton, profesor moškega učiteljišča v Beogradu. — G. Mostahinič je bil delj časa šef odseka v prosvetnem ministrstvu, kjer se je pokazal kot vztrajen in marljiv delavec. Sedaj pa stopa v zaslužen pokoj.
—	Delovno občestvo voditeljev kmetsko-nadaljevalnih šol. V ponedeljek 6. novembra dopoldne so imeli v Celju v okoliški šoli zborovanje učitelji kmetsko - nadaljevalnih šol. Natančnejše poročilo sledi.
—	Nacionalne, gospodarske in socialne institucije; podpiranje. Odi. kraljevske banske uprave. Kraljevska banska uprava z zadovoljstvom ugotavlja, da je učiteljstvo tako v mestih, posebno pa še na deželi vsestransko zaposleno z izvenšolskim delom in da so tudi uspehi tega dela lepi. Sreska načelstva se vabijo, naj povsod z vsemi razpoložljivimi sredstvi podpirajo iniciative učiteljstva za prirejanje kmetijskih in gospodinjskih tečajev za ustanavljanje Sokola ali sokol, čet, pevskih društev, čitalnic, šolskih odrov in drugih gospodarskih in socialnih institucij.
—	Vpisovanje učencev v manjšinske šole. (Odlok kraljevske banske uprave.) Dogaja se, da vpisujejo starši iz šolskih okolišev, kjer ni manjšinskih razredov, v te razrede spadajoče otroke v manjšinske razrede sosednje šole. — Tako prešolanje pa po zakonu ni dovoljeno, saj pravi § 46. zakona o narodnih šolah v svojem 3. odstavku: V krajih, kjer so šoloobvezni otroci narodnih manjšin, ki po svojem številu ne morejo imeti pouka v materinem jeziku, morajo ti otroci hoditi v šolo z državnim učnim jezikom. Sreska načelstva naj od podrejenih šolskih upraviteljev in krajevnih šolskih odborov zahtevajo strogo izvajanje zakona. Glede vpisa otrok v manjšinske šole z ozirom na njih narodnost prejme naslov poseben ministrski odlok pod IV. No. 14470/1. V krajih, kjer je jugoslovanski živelj v manjšini, mora biti temu zajamčen pouk v materinščini. Učitelj ie v tem primeru dolžan poučevati v oddelkih.
—	Gg. Gustav Šilih, Matija Senkovič in Ivan Tomažič so v »Učiteljskem tovarišu« od 3. novembra 1933. »s. r.« potrdili, da so hudi na me, in ne samo na me, ampak hkratu i na vse tiste ljudi pa reči, ki so tako ali tako v zvezi z menoj. A huda volja se jim, »ak' prav uči me v revah skušnja moja«, jemlje največ odtod, da ne jezdim na njihovih konjičkih. Odgovoriti pa bi na zagrene-lost in zastrupitev njihove duše ne znal pri-kladneje, negoli s Sprangerjevimi besedami, ko sem v uvodu k predavanjem letošnjega zimskega semestra svojim slušateljem in slu-šateljicam dejal: »Kot raziskovalec govorim v pojmih in kategorijah. Toda govorim samo tistim, ki znajo vse to zopet izpremeniti v v življenje, dejanje in ljubezen.«
K. Ozvald.
—	Še eno pojasnilo k Antauerjevi knjigi »Do stvarnega uka v elementarnem razredu«. V zadnji številki »Učiteljskega tovariša« z
dne 2. t. m. je med splošnimi vestmi priobčeno pojasnilo trojice odbornikov Slovenske šolske Matice iz Maribora v pogledu založbe zgoraj omenjene knjige. Ker tudi to pojasnilo imenuje podpisano zadrugo, ki jo navaja predgovor in priporočilo same knjige, a tudi ocenjevalec v »Jutru«, češ, zakaj ni tega dela založila Učiteljska tiskarna, smo primorani, da v interesu dobrega imena naše zadruge dodajamo nastopno pojasnilo: Antauerjev rokopis smo izročili v oceno trem strokovnjakom. Vse te tri ocene so bile take, da smo morali založbo odkloniti. — V Ljubljani, dne 7. novembra 1933. — Učiteljska tiskarna v t Ljubljani, r. z. z o. z.
E. L. Gangl: Moja pot. Učiteljska ti-i r.skarna se je odločila, da natisne in založi Ganglove zbrane spise za mladino. Pred nami je prvih pet zvezkov v elegantni opremi in lepem tisku. Ilustracije je narisal prof. Šaša Šantel. Gangl se je mladini priljubil, zato bo rada segla po lepi zbirki, da si obogati svojo knjižnico s celokupno mladinsko literaturo svojega ljubljenca. V prvi knjigi so pripovedni spisi, med drugimi: Najboljše' zdravilo in Vinski brat. V drugi so povesti: Stric iz Amerike, Beraška vas, Boštjančičev dom in Logarjevi. V tretji knjigi so povesti: Zadnja pot, Po meso in moko, Pri Makovih, Zlato mesto. Povesti Kapetan Hrnjak in Tatič so v četrti knjigi. V peti knjigi so zbrane nastopne gledališke igre: Pod milim nebom, God tete Klotilde, Beli dvorec, Filozof, Materine sanje. Teh pet zvezkov je že izšlo in se naročnikom razpošiljajo. Do Velike noči pa izide še ostalih pet knjig. V šesti knjigi bodo zbrane gledališke igre, v sedmi in osmi bo zopet pripovedna vsebina, v deveti legende, basni, pravljice in pripovedke, v deseti pa pesmi. Vseh deset knjig bo obsegalo 100 tiskovnih pol. Cena elegantno v celo platno vezani knjigi je 42 Din. vsej zbirki ob takojšnjem plačilu 320 Din. Zbirka pa se naroča tudi proti dvanajst mesečnim obrokom po 32 Din. V pol-usnie vezana zbirka stane 120 Din, v celo usnje vezana pa 180 Din več. Priporočamo nabavo res lepe zbirke, ki bo kras vsem šolskim in otroškim knjižnicam. Naj ne bo nobene šole, ki si ne bi naročila Zbranih Ganglovih opisov za mladino in s tem obogatila svojo knjižnico in postavila našemu Ganglu v njej lep spomenik.
— A. Mohor — Kosovska drama. Ker
se bližajo državni prazniki, opozarja avtor
»Kosovske drame« cenjena šol. upraviteljstva, da ima še nekaj zaloge. Naroča se pri avtorju Maribor, Ob jarku 6, ter stane komad 5 Din. Mnogo upraviteljev pa je že v preteklem šol. letu igrico naročilo in prejelo, a še ne plačalo. Naprošajo se. da malenkostno vsoto čim prej poravnajo.
Osebne zadeve
— Praktični učiteljski izpiti v Ljubljani
so bili na drž. učiteljski šoli v dneh od 20. do 28. oktobra t. 1. pod predsedstvom direktorja Nandeta Marolta. K izpitu se je oglasilo 10 kandidatov in 19 kandidatk. Izpit so položili z odličnim uspehom: Zakovšek Josip, učitelj v Sv. Križu, srez Krško; s prav dobrim uspehom: Bon Alojzija, učiteljica v Podgradu, srez Novo mesto; Levičar Marija, učiteljica v Št. Vidu, srez Litija; Pire Milena, učiteljica v Šenčurju, srez Kranj; Pizzulin Rudolf, učitelj v Vel. Laščah, srez Kočevje; Potokar Rafaela, učiteljica v Sv. Križu, srez Litija; Svetina Frančiška, učiteljica v Kapelah, srez Brežice; Žlebnik Ema, učiteljica v Orehovici, srez Novo mesto; z dobrim uspehom: Aljančič Marija, učiteljica v Trebelnem, srez Krško; Dežman Alojzij, učitelj v Gotenici, srez Kočevje; Gabrič-Iskra Marija, učiteljica v Boh. Bistrici, srez Radovljica; Kobal-Fischer Helena, Kamnik; Kraje Justina, učiteljica pri Sv. Antonu, srez Brežice; Kramar Fran, učitelj na Blanci, srez Brežice; Majnik Anton, učitelj _v Žvirčah, srez Novo mesto; Rihar Rozalija, učiteljica pri Sv. Miklavžu, srez Laško; Skalamera Neda, učiteljica v Brigi, srez Kočevje in Zazula Pavla, učiteljica na Vrhu pri Sv. Treh Kraljih, srez Logatec. Re-probiranih je bilo 5 kandidatov in 6 kandidatk. Istočasno pa je položila Zirkelbach Ljubica, otroška vrtnarica v Št. Vidu nad Ljubljano, praktični vrtnariški izpit z dobrim uspehom. — Ravnateljstvo drž. učiteljske šole v Ljubljani. Direktor: N. Marolt.
—i Napredovali so: Bezjak Justina, za-bavilja v Ptuju v IX. skupino; v VIII. skupino: Vižintin Rudolf, učitelj iz Sv. Jurja v SI. gor.; Prešeren Vida, učiteljica iz Banja-loke; Puppis Alojzij iz Nedelice; Potočnik Pavla iz Donačke gore; Kocuvan Milan iz Dobj a; Parfaut Barbara iz Vidoncev; Poznik Ana iz Ptuja; Poberaj Viktorija iz Šmartna ob Paki.
Izjave k sporu v organizaciji JUU
SEKCIJA JUU ZA SAVSKO BANOVINO
je poslala z dopisom od 31. X. 1933. priloženi dopis s prošnjo v objavo in s pripombo, da naj se smatra kot odgovor na poziv k anketi v »Učit. tov.« z dne 26. okt. 1933. Dopis glasi:
OBAVIJEST UČITELJSKIM DRUŠTVIMA
SAVSKE BANOVINE poslije sjednice glavnoga odbora JUU u Beogradu 19. i 20. oktobra 1933:
»U vezi sa ranijom obavijesti naše sekcij-ske uprave pred nedavno održanu sjednicu glavnoga odbora Jugoslovenskoga učiteljskoga udruženja priopčuje se sada učiteljskim dru-štvima i učitelj stvu Savske banovine, da se i na skupštinama kao i u čitavom svom društve-nom radu treba pridržavati smjernica u saop-čenju glavnoga odbora iz sjednice od 19 o. mj., koje je dano u »Narodnoj prosvjeti« br. 17 od 22. o. m., time, da je u našu organizaciju spo-menutim odlukama glavnoga odbora vračeno potpuno redovno stanje u svim pravcima nje> noga djelovanja. Dosljedno tomu neče se ni u komu slučaju sazivati izvanredna učiteljska skupština niti če se provoditi izbor novoga iz-vršnoga odbora do redovne skupštine Udruženja u avgustu 1934. g., kada se svršava tro-godišnji period čitavoj glavnoj upravi. Ujedno se učiteljstvo upozoruje na izjavu pretsednika Udruženja Damnjana Rašica u istom stale-škom listu br. 18 od danas, kojom je napo-sljetku potpuno utvrdeno, da pretsjednik na ovogodišnjoj skupštini u Ljubljani ni.je ničim i nikako povrijedio ili dijelio učiteljstvo jugo-istočnih krajeva u pogledu nacijonalnoga shva-čanja odnosno opredeljenja. Sve ovome protiv-ne vijesti ne odgovaraju pravom stanju stvari, svojevoljne su i nisu niukoliko mjerodavne.«
Uz ovo saopčenje prilaže Vam se ujedno kominike iz spomenute sjednice glavnoga odbora (glej »Uč. tov.« št. 12 z dne 26. X. 1933), u potpunom tekstu, a tako i tačan tekst iz govora pretsjednika Damjana Rašica na skupšti-
Dr. Matko-vo knjigo Problem stigmatizacije v luči medicine
najtopleje priporočamo vsem g. učiteljem
Knjiga je po svoji vsebini izredno zanimiva. pisana pa skozi in skozi v lahko razumljivem, lepem slogu. Obravnava problem, ki mora zanimati vsakega izobraženca, predvsem pa tudi pedagoga nič manj kot zdravnika. 100 strani, 11 prvovrstnih slik. Cena Din 40'—. Naroča, se pri
UPRAVI ZDRAVNIŠKEGA VESTNIKA GOLNIK.
ni u Ljubljani (gl. »Uč. tov« št. 6 dne 14. IX. in »Uč. tov« št. 13 z dne 2. IX. 1933), u avgustu, iz koga se nesumnjivo vidi, da je opozicija taj pasus njegova govora poslije ljubljanske skupštine iskrivila i prikazivala u skroz pro-tivnom značenju, dok ono što je zaista pretsjednik Rašič rekao u pogledu jugoslovenske nacijonalne ideologije može s punom savjesti da potpiše svaki učitelj i učiteljica s područja naše sekcije.
Skrečemo pažnju svima društvima, da na dalj im svojim jesenskim skupštinama o. g. po-stupe isključivo vodeni razlozima i stalnom brigom ogromne večine glavnoga odbora (fak-tično stanje u čitavom glavnom odboru sada je u omjeru tačno 27 članova večine prema 9 članova opozicije, koji su izjavili, da če se apstinirati od rada), i da se nikako niko ne da-de navesti na sklizav put »izjava nepovjere-nja« izvršnom odboru, prvo s toga, što učiteljstvo i organizacija u Savskoj banovini ne samo da nemaju nikakvih povoda za to, nego, naprotiv, imadu mnogo razloga za puno povje-renje i zahvalnost centralnoj upravi na čelu s pretsjednikom Rašičem za svu njihovu brigu i prijateljstvo prema nama, i drugo, što takve izjave ne bi bile niukoliko ni ozbiljne obzirom na spomenute odluke glavnoga odbora, ko j ima su sva preporna pitanja u Udruženju riješena tako, da če konačno o njima odlučiti jedino redovna skupščina Udruženja, i niko drugi.
Jednako upozoravamo sva naša društva, da ne povjeravaju ni izjavama, ni pisnju u li-stovima kao ni nikojim drugim sretstvima opozicije, jer sve to u največoj večini niti odgova-ra istini u pogledu navoda, niti može da doprinese sredivanju prilika u Udruženju, pogoto-vo, kada bi. da se postupilo u glavnom odboru prema predlogu opozicije, naša organizacija došla u položaj, da se u njo j uvede iznimno stanje, protivno kako pravilima i poslovniku tako i svim dobroshvačenim interesima našega reda i organizacije, a što se nije dogodilo još nikada dosad.
Ovom prilikom moramo, nažalost i protivno našem shvačanju i osječanju, da naglasimo karakterističnu činjenicu, da je naša opozicija u glavnom odboru, — koja je, uostalom, sada u glavnu našu upravu došla prviput, s novim ljudima, — nastojala da bilo kojim načinom razbije slogu i poredak u našim re-dovima ovde, a pod firmom neke nove stale-ške »ljubavi i mira«, dok sama opozicija od unanred postavljenoga svoga ultimatuma ni.je htjela Ida otstupi ni za najmanju sitnicu. pa sva odgovornost za njihovo odvajanje i nada isključivo na njih. Još treba istaknuti. da. prvo, ne stoji da ie učiteljstvo banovina Vardarske, Moravske i Zetske iednodušno u »osudi« pretsjednika Rašica, nego smo se nvierili, da današnja momentana opozicija Rašičeva imade
ppet i te kako jaku opoziciju protiv sebi u tim banovinama, a posebno nikako pjjp sigurno pij^ je večina, stvarno u banovini Drinskoj i p gradu Beogradu, dok u preostalih pet sekcija, koje čine apsolutnu večinu i društavp i članstva, opozicija imade vrlo malo uporišta. Na društvima u našo j banovini, i na sv j jesti našega članstva, kao najbrojnijega u JUU, te-zište je sada situacije, te da se za jedno s ostalim prijateljskim sekcijama, i istomišljenicima i u sekcijama opozicije, provede do redovne zemaljske skupštine prijeko potrebno ozdravljenje u našem Udruženju.
UČITELJSKA TISKARNA
Ljubljana — Frančiškanska ulica 6
Moramo da ispravimo i novinske vijesti sa saopčenjem opozicije poslije sjednice glav-noga odbora, da nikakve predloge ni izjave opozicije ni je potpisao novi pretsjednik sekcije za Drinsku banovinu, štaviše, on se nije ni apstinirao od rada u glavnom odboru, več je prisustvovao svima sjednicama dokraja. Uz opoziciju iz ovih krajeva (kada su tako več po-dijelili i ovaj put opozicijonari našu organiza-ciju) pristao je jedan jedini član, Dušan Šestan iz Ptuja, dok su uz večinu na saradnji i jedan član iz Moravske banovine te pretstavnik sekcije grada Beograda.
Uvjereni, da se naša društva i članstvo ne-če dati na kolebanje ni u ovoj prilici, molimo, da se sva ova naša saopčenja procitaju u cije-losti u svima jesenskim skupštinama, da se ima puno povjerenjp kako u sekcijsku takoiucen-tralnu upravu, sve do redovne skupštine, pogo-tovo, kada je sekcijska uprava u največem za-uzimanju oko sredivanja učiteljske imovine i opravaka učiteljskih domova u Zagrebu, a glavna uprava u Beogradu u jednakom radu za finansijsko unapredenje Udruženja i na zastu-panju naših životpih interesa u različnim vrlo važnim pitanjima, kao i da se iskaže priznanje na dosadašnjoj svijesti učiteljstva Savske banovine, uz naše srdačne drugarske pozdrave.
Pretsjednik sekcije JUU — za savsko banov.: Gjuro Logomerac, tajnik sekcije: Ljubo-je Babič; članovi glavnoga odbora iz Savske banovine: Julka Patriarh. I potpretsjednik JUU, Josip Pezelj, Jovan Milojevič.
Učiteljski pravnik
STANARINA UČITELJSTVA NARODNIH ŠOL
Ministrstvo prosvete je z odlokom z dne 26. IX. 1933. O. N. br. 62464 popolnilo svoj prvotni razpis glede postopka pri obravnavi spornih stanarin z dne 23. VI. 1933. O. N. br. 43086 nastopno:
»1. protiv presude Upravnog suda ima se pravo žalbe podnositi Državnom savetu ne u roku od 30 dana, kako je u pom. raspisu omaškom naznačeno prilikom prepisivanja, več u roku od 15 dana po prijemu presude.
2. u slučaju kada opština neče da izda nikakvo rešenje i posle 3 meseca od dana kada je naročitim aktom ponovno traženo, neče se podnositi tužbu nadležnom Uprav-nom sudu, kao što je rečeno u pom. razpisu, nego če stranka tražiti kod nadležne nadzorne vlasti (za gradove banska uprava, za opštinska poglavarstva sresko načelstvo) radi toga da ova prisili opšt. vlast na vršenje dužnosti t. j. na izdavanje ■ rešenja.«
Učitelj stvo naj torej pri enventuelnem vlaganju pritožb zaradi sporne stanarine upošteva navedena navodila ministrstva prosvete.
Mladinska matica
—mm Prva številka »Našega roda« je
— sodeč po poročilih s šol — precej ugajala. Tiskala se je v nakladi od 20.000 izv. Število naročnikov je padlo od lanske 1. številke za 1.500. Na mnogih šolah se je število naročnikov celo zvišalo, vendar imamo Še precej šol, kjer ni niti enega naročnika. Med temi so tudi večrazredne šole in ne baš v
najrevnejših krajih. Nekdo nam je svetoval, naj bi navedli spznam teh šol.
Druga številka »Našega roda« bo še bolj zanimiva in pestra kot prva. To bo Miklavževa številka. Na uvodnem mestu prinese Pregljevo poslanico slovenski mladini ob pisateljevi petdesetletnici. Ob obletnici smrti velikega mladinskega pisatelja Milčinskega se nam je posrečilo dobiti še prav zanimivo satirično zgodbo, ki bo mladini za posladek. Tudi najmlajši pridejo s to številkp na svoj račun. Z raznimi prispevki so zastopani še Magajna. Ribičič. Klemenčič. Mara Husova, Milkovič, Černejeva, Tauferjeva in dr. Ilustracije pa so izdelali Bambič, Gaspari, Ja-kac, Pirnat in Trpin. Zanimiv bo opis turneje »Trboveljskih Slavpkov«. — Ta številka bo imela novo naslovno stran. Na noyo se vpelje tudi rubrika »Otroška delavnica«, ki je morala zadnjič zaradi pomanjkanja prostora izpasti.
KNJIGARNA
UČITELJSKE TI/KARNE
Ljubljana — Frančiškanska ulica 6
Popust na cenah pri naših knjigah se je
obnese!. V teh treh tednih smo razprodali toliko knjig, da imamo od nekaterih letnikov le še nekaj izvodov. Pošle so pa popolnoma: Kresnice I, Kresnice II, Kresnice V, Pod grajskim jarinom, Mizica, pogrni se, Lu-kec išče očeta, Zgodbe kavke Katke Sad-jarčki, Zgodbe z Južnega morja in Botra z griča.
•
Številke nekompletnega letnika »Našega roda« 1932/33 t. j. št. 3, 4, 5, 6, 7, 8 oddajamo pri naročilu nad 20 izvodov po 20 par samo, da izpraznimo zalogo. Opozarjamo na to izredno priliko posebno siromašne šole.
Šolski radio
—r. VII. teden. V torek dne 14. novembra bo predaval g. Viktor Petkovšek »Kako se pripravlja narava na zimsko spanje.« Spored: 1. Letni časi v koledarju in v prosti naravi. 2. Mrtva priroda in zima. 3. Zima in spremembe v rastlinskem svetu. 4. Vpliv zime na živalstvo. V petek dne 17. novembra bo imel g. Pero Horn vzgojno predavanje »Moje laži« po sledečem sporedu: 1. Kdaj lažem? 2. Zakaj lažem? 3. Samoljubje •— laž. 4. Kako se odvadim laži?
Stanovska organizacija JUl
Iz sekcije
—s Podpore za tečaj brezposelnih učit. abiturientov. Vsa ona sreska učiteljska društva, ki so sklenila dati podporo za tečaj brezposelnih učiteljskih abiturientov, prosimo. da denar takoj nakažejo blagajni sekcije. Vodstvo sekcije je plačalo že v naprej vse stroške tečaja.
—s Obrambni sklad in pravni konzulent. Večina društev, t. j. 17 je že poslala sklep glede pravnega konzulenta in obrambnega sklada. Radi nujnosti poslovanja prosimo še ostalih 16 društev, da o predmetu sklepajo in nam pošljejo poročilo.
—s Evidenca neorganiziranega učiteljstva. Ob priliki zadnjih premestitev in upokojitev se je pokazala nujna potreba, da društva vodijo evidenco neorganiziranega učiteljstva. Zgodijo se primeri, da se obračajo na vodstvo sekcije za intervencije tudi nečlani. V takih primerih so nam seznami neorganiziranega učiteljstva v smislu naše okrožnice 511 z dne 16. 9. 1933. neobhodno potrebni.
—s Javno udejstvovanje učiteljstva. 10
učiteljskih društev je že poslalo poročilo o javnem udejstvovanju. Kakor je razvidno iz poslanega materiala, se nekatera društva dobro zavedajo važnosti teh poročil. Neko društvo je izdelalo seznam res vzorno z jasno razvidnimi rubrikami: ime. kraj službovanja, delovanje in funkcije pri občinah, kulturnih, socialnih, gospodarskih in drugih ustanovah. Pohitite s poročili!
—s Poslovnik za stanovsko razsodišče.
Sklep glede poslovnika za stanovsko razsodišče je dostavilo šele eno društvo. Na prvem zborovanju naj bi društva sklepala tudi o poslovniku.
—s Pristop k učiteljskim gospodarskim ustanovam. Pred kratkim sta pristopili dve društvi z deleži kot zadružnika k Učiteljski tiskarni in k zdraviliškemu domu v Rogaški Slatini. Pozdravljamo te ukrepe in toplo priporočamo pristop vsem društvom in vsem tovarišem.
—s Zaščita članstva. V letošnjem poslovnem letu od 1. VIL dalje je sprejelo vodstvo sekcije 59 zaščitnih primerov. V večini primerov je zaščitno postopanje uspelo, za druge je pa delo v teku. Iz velikega števila primerov je jasno razvidno, kako važna je zaščita članstva.
—s Sekcija je bila zastopana. Na povabilo ZKD se je udeležil slavnostnega občnega zbora v nedeljo 5. novembra 1933 predsednik tov. Dimnik. Pozdravil je navzoče v imenu JUU in jim tolmačil organizačno stališče do kulturnega in gospodarskega delovanja med narodom. — Na pripravljalni seji za spominsko obletnico Rapaliske pogodbe je zastopal sekcijo tov. Gregorič. Predavanje
Učiteljska knjigarna
podružnica
Maribor — Tyrševa ulica štev. 44
se bo vršilo 12. novembra v Ljubljani. — Na delovnem občestvu voditeljev kmet. gospodinjskih nadaljevalnih šol, ki se je vršilo 6. nov. v Celju, je bila sekcija na povabilo banske uprave zastopana po tov. A. Skulju.
iz druitev:
VABILA:
= JUU SRESKO DRUŠTVO KAMNIK
zboruje dne 18. nov. točno ob 9. uri v hotelu »Miklič« v Ljubljani s sledečim dnevnim redom: 1. Predavanje o postanku svetovja in življenja na njem (tov. Peterlin). 2. Delovni program za leto 1933/34. 3. Pravilnik o di-scipl. postopku v organizaciji. 4. Stanovske zadeve in predlogi. 5. Slučajnosti. — Udeležba strogo obvezna. Odbor.
Novosti na knjižnem trgu
—k E. L. Gangl: Tyrševo poslanstvo. So-
kolska knjižnica 10. zvezek, izdala Jugoslovanska Sokolska Matica. V knjižici je v jasni luči prikazana duhovna podoba ustanovitelja So-kolstva — dr. Miroslava Tyrša. Knjižica bo prav dobro služila bratom in sestram na sa-veznih, župnih in društvenih prednjaških in prosvetnih tečajih. V knjižici imajo na razpolago predavatelji ob raznih svečanostih in prireditvah in pri vzgojnem delu v društvih primerno in zbrano snov. S tem zvezkom »So-kolske knjižnice« je b^ez dvoma ustreženo "bčim koristim in potrebam našega Sokolstva. Toplo priporočamo!
—k Pavel Golia, »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Kot 11. zvezek zbirke »Slovenske poti«, ki jo izdaja Tiskovna zadruga v Ljubljani, je pravkar izšla nova, še ne uprizorjena veseloigra pesnika in dramatika, ravnatelja ljubljanske drame Pavla Golie »Kulturna prireditev v Črni mlaki«. Nova veseloigra je nekaka naša komedija zmešnjav. — Okusno opremljena knjiga stane Din 32'— in se dobiva v knjigarni Tiskovne zadruge, Ljubljana, Šelenburgova ulica 3.
NA DELO ZA NAŠE DOMOVE! VSA NAROČILA POTOM UGP.
Oddelek za učila
Ljubljana Maribor
—k Materinski jezik u našim narodnim školama (Metodika radne obuke u nižim i vi-šim osnovnim, gradanskim i nižim srednjim školama) od Saliha Ljubunčiča. V knjigi je vsestransko obdelan najvažnejši šolski predmet za vseh osem šolskih let. V knjigi je tudi lepo število ilustracij. Knjiga ima 250 strani velike osmerke in stane 40 Din. Naroča se pri pisatelju v Zagrebu. Džordžičeva ul. 17.
Listnica uredništva
Zaradi pičlega prostora nismo mogli objaviti vseh poslanih prispevkov. Pride na vrsto! Prosimo oproščenja.
MALI OGLASI
Mali oglasi, Id slulljo t posredovalna la socialne namene občinstva, vsaka beseda SO par. Najmanj!* znesek Din 5*—
FR. P. ZAJEC
izprašan optik Ljubljana, Stat i trg 9
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
ZAMENJAVA.
Kateri tovariš bi zamenjal svoje učiteljsko mesto z mestom v Kostanjevici na Krki. — Ponudbe na upravo »Učit. tov.« pod »Kostanjevica«.
Šolske knjige
za vse kategorije šol in po najnovejših izdajah
šolske zvezke
vsakovrstne, za šolske in domače vaje
šolske potrebščine
za vse mogoče šolske zahteve Vam nudi vedno
KNJIGARNA UČITELJSKE TISKARNE
LJUBLJANA, FRANČIŠKANSKA ULICA 6 — MARIBOR, TYRŠEVA ULICA 44
KDOR OGLAŠUJE TA NAPREDUJE!
fELETRGOTINA
F. König
C E L J E
##
Velika izbira igrač, galanterijskega blaga in gramofo» nov, kakor tudi žepnih predmetov in raznih kovčegov.
Za dame
elegantne damske plašče in kcstume, od cenejšega do finega, izgotavljamo po meri
Za gospode
vsakovrstne obleke in površne suknje po meri, že od nizkih cen navzgor
Za dame in gospode
vsa športna oblačila kakor: trenčkoti, dežni plašči, pum-parice, vsakovrstne specialne jopiče za šport, ter vsa smučarska oblačila
Za deco plaščki
K. PUČNIK
šelenburgova ulica Stev. 1
nasproti kavarne „Zvezda"
: :
Za cenjeno učiteljstvo znatno nižje cene in ugodnosti odplačevanja!
ffiUKan
RADIRKA
ZA NAVADNE KOPIRNE IN BARVNE SVINČNIKE
GÜNTHER WAGNER k. d.,