s w stflt pij- 0 # arti« the 200: m Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DELAVSKI DNEVNIK: ZA SLOVENCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni XIX. _ LETO XIX. i* P "L tM le' m A®' 0 lis r« it tre it' iis^ Si' loi be js !# mM\žion WW SE BOS »IEKIA CLEVELAND, OHIO, TUESDAY^ (TOREK) -;-lij SEPTEMBER 8, 1936. ŠTEVILKA (NUMBER) 212 Bri '^tomorna enje v Barceloni teče normalno Glavni odborniki JSKJ Vojna je doslej' že nad 60 tisoč! VI AC n *'«kih livlj V glavnem mestu Katalonije vlada vzoren red; trgovine, kavarne in restavracije so odprte in prebivalstvo o-življa ulice do polnoči. Tatovi in roparji so slabo vozili v Barceloni. jg materialne ško- ^ bo mogel zoper-^ dajies rebelnih čet, so enj ter po- / ui drugimi zmer-k nasprotuje- •»esio da bi se uničilo, pre- ^tako Dot^ v roke, da svojo odločnost, %%Hh v' mesto že na \e ®®®>jalisti in vladne skupi-anfT!^ ^ prebivalstvom, ""^'jo. "N mesta ne &^NA J * , "^ka oi, 1 "^^galska. — ^ zahteval v ki je do- ^''oveških ^ 60 ti- toce in nevštevši "^jard vj^ povzročila nad pet Re bo s^^!' "^^terijalne ško-Rebeli u kmalu konča-yJaaAroUmjo tn ped- '^^te ?f toda ' ^asi si«v° številčno moč-opremljene in Ameriški poročevalec Walter stvo potom časopisja, da bo v Duranty, ki se mudi že en teden'polni meri varovala lastninske v glavnem mestu Katalonije'pravice malih zemljiših in hiš- Barceloni, poroča ameriškim listom, da so se razmere v tem nih posestnikov in trgovcev in da se bo zaseglo samo velika kratkem Času korenito spreme- podjetja in veleposestva. nile: življenje v glavnem mestu avtonomne republike se je vrnilo povsem v normalne tire. Trgovine so zopet odprte in polne kupcev, kavarne in restavracije so natlačene gostov in uli- Kaj pa potem, ko zmanjka denarja, ki ga je katalonska vlada zaplenila fašistom, verskim institucijam, bankam in drugim raznim velikim koncer-nom, ki. jih je prevzela? vprašu PAUL BARTEL, glavni predsednik ce, ki so bile poprej zapuščene je Duranty. Oblasti odgovar- si p f^^elnih čet, so "1*^ Senera[r^^^^ konca. Re- ih, ^'fljučiv^^ več fron- ^ lačrtu v"^^^^^»ko, kar V.....,<^«^Uzevseh osem te- a doslej niso še L^' da dogodkov Lp^k najbrž ne bo °^ločena. ^ španH katero je u- f. civiin ^ P^h sedmih ^^0 lastnT^"^' itifl ^slert finančno IjJ^^'^jskih ^P°^"ega zastoja m po- b^^%i dolarjev »)la voČ ^6%% j® in temne ob desetih zvečer, so zdaj živahne pozno v noč. Elektrarne, ulična in podzemska železnica obratujejo normalno. Denarja, živil in raznega blaga je dovolj na razpolago in cene niso šle kvišku. Ljudstvo je postalo dobro razpoloženo in namesto strašečih govoric krožijo med njim dobre vesti. Duranty pravi, da je sprememba tako v fizičnem kot psihološkem pogledu naravnost presenetljiva. In vzrokov za to izboljšanje ni težko najti, pravi Duranty. Red in zakon sta bila uspešno vzpostavljena. Prve dni se je mnogo šepetalo o eksekuci-jah in res je, da je bilo postreljenih nekaj fašistov in vohunov, toda izmed vsakih štirih usmrčencev so bili trije roparji ali tatovi, ki so skušali izrabiti situacijo v svoj prid. Kakor v. Moskvi in Petrogradu pred devetnajstimi leti, tako so se tudi v Barceloni tekom revolucionarnih nemirov, zločinski karakterji poslužili starega trika, da so se predstavljali za reprezentante te ali one popularne organizacije ter tako v i-menu ljudstva ropali, kradli in celo morili. Toda v Barceloni se s takimi karakterji niso šalili: čim so zločinca izsledili, so ga postavili ob prvo steno in brez vsakih ceremonij ustrelili. Zelo važen faktor je obilica denarja. Vladni miličniki in člani delavskih organizacij lahko dobe prosto hrano in prenočišče v hotelih in restavracijah, ki jih je vlada določila zanje, dobijo pa tudi plačo in jim je bilo zapovedano, da morajo pošteno plačati vse, kar kupijo. jajo, da se bo tudi to premostilo, kadar bo potreba potrkala na duri, med tem pa da upajo dhraniti ljudsko zaupanje in prosto cirkulacijo denarja z resnično nakupno močjo in tako regulirati problem produkcije, distribucije in konzumiranja normalnim potom. "Navsezadnje to ni nobena socialna revolucija levice," pravijo oblasti, "temveč boj proti ultra-privili-giranim razredom, katerih padec odobravajo velike mase prebivalstva. In čeprav bo zatiranje te revolte vključevalo velike spremembe v socialni strukturi dežele, pa to ne bo udarilo nikogar razen majhne, brezsrčne in obsovražene peščice prebivalstva, dočim bo ogromni večini prebivalstvo prineslo hovb up3y ' nje, priložnosti in prednosti." najnilnj ^ j T"«*' J® civilna vojna trgovino . ^ .v RnroAloni Rflr« 'Snati pa bo naj-. bo mogoče J® P^- {fai ^^Rih r- V prvih PosvpA v Bar- frohf^ Slavno pažnjo V^koiii, •onti. kjer so njene Sj ^ treh p» pro- Od Kdta- Hv je deLi" Portugal-^liŽi _ ^ ^ rokah re-%alivq^!( pas ob Bis-k kon. " Sotwtiw " »»a S. ki pa je atr) »Unico O"' ^4904 kjer Pepper žiu v petek plin plačate lahko P"" in elektriko. v Barceloni zelo poživila. Barcelona je (lozdaj poslala že 40 tisoč mož na razne fronte in nadaljnih 60 tisoč mož se vežba, kar je brezposelnost za toliko olajšalo. Važen je tudi psihološki faktor, kajti dejstvo, da katalonske čete na vseh bojiščih stalno napredujejo, je odpravilo prejšnjo bojazen in vrnilo ljudstvu zaupanje vase in v vlado. Proces nacionalizacije večjih tovaren, departmentnih trgovin in drugih podjetij se nadaljuje v zmernem tempu. Vsa javno-napravna podjetja in banke, vzključivši Špansko banko, so že nacionalizirane, kar jasno pokaže, kaj misli Katalonija, ko govori o avtonomiji. Vlada je prevzela tudi inozemska podjetja kot tovarne Fordove in General Motors kompanije, obljubila pa je plačati za to primerno odškodnino. Ta proces je vzbudil precej vznemirjenja med malomeščanstvom in vladi se vidi spričo tega potrebno, ponovno zagotovljati prebival- Današnji obiskovalci V našem uredništvu so se danes oglasili sledeči delegati J. S. K. J.: Stanley Pechaver iz Ely-ja, Minn., gl. nadzornik John Kumše iz Loraina, John Bolha in John Opeka iz Barbertona, O. Martin Matekovich iz Gowande, N. Y., in Frank Kramar iz Sha-rona. Pa. Na obisku Mr. Anton Žagar in družina iz West Aliquippa, Pa., so prišli na obisk k Mr. Rodetu na 6310 Carl Ave., kateri st že niso videli zadnjih dvajset let. Žagarjevi si bodo ogledali Jezersko razstavo. Prijatelji iste lahko obiščejo na zgoraj omenjenem prostoru. Na obisku Na obisku pri Mr. Frank Per-kotu, 5119 Miller Ave. Maple Heights, O., se nahajata Mr. in Mrs. Frank Perko iz Indianapo-lisa. Mr. Ule je doma iz Cerknice, soproga pa iz Regrče vasi. Znanci so vabljeni, da jih obiščejo. Seja: Društvo Washington, št. 32 ZSZ, ima sejo nocoj ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih. — Člani naj za gotovo pridejo, ker bodo volitve in več važnih stvari na dnevnem redu. Na obisku Pri Mr. in Mrs. Joe Planine, 15810 Parkgrove Ave., se nahajata na obisku Mr. Hughe iz New Yorka in Mrs. Knaus iz Emporiuma, Pa. ANTON ZBAŠNIK. glavni tajnik LOUIS CHAMPA, glavni blagajnik ANTON J. TEHBOVEC, urednik-upravnik glasila Prijateljem sodnika Lauscheta Odbor, ki deluje za izvolitev sodnika Franka Lauscheta za municipalnega sodnika v Cleve-landu, sporoča, da je pravkar dobil polno zalogo prevlek za pnevmatiko (tire covers), lepakov za avtna.. okna, gumbov, kampanjskih kart, zastavic iz blaga in papirja itd., na kar o-pozarja vse prijatelje sodnika Lauscheta, ki bi mu radi na kak način pomagali do izvolitve. — Kdorkoli izmed njih želi dobiti te predmete, naj pokliče KEn-more 1119 M, nakar mu bodo dostavljeni iia dom, kdor pa želi priti ponje osebno, naj se zglasi pri Johnu E. Lokarju, 1097 E. 169 St. (med Grovewood Ave. in Lake Shore bulevardom) ali v slaščičarni Zak's Confectionery na vogalu E. 167 St. in Grove-wood Ave. Odbor bo vsem hvaležen za vsako pomoč, ki se mu jo bo nudilo. Odbor ima na razpolago tudi 3 čevlje široke in 5 čevljev visoke vokvirjene platnene kampanjske napise in če imate prostor, kar sporočite to na gornji naslov (Lokarjev) in odbor bo ukrenil ostalo. XV. redna konvencija JSKJ danes ot-vorjena JSKJ, druga najstarejša slovenska podp. organizacija v Ameriki, s ponosom kaže na vsestranski predek. na- Danes zjutraj je bila otvorje-na v Slovenskem Narodnem Domu na St. Clair Ave. XV. redna konvencija Jugoslovanske Katoliške Jednote, druge najstarejše slovenske podporne organizacije v Ameriki, ki je bila u-stanovljena leta 1898 s sedežem v Elyju, Min., kjer ima danes krasen dom, v katerem je nastanjen njen glavni urad. Na konvencijo je prišlo okrog 160 delegatov, ki zastopajo 186 društev iz 22 različnih držav. JSKJ šteje danes 20,375 članov in je vzlic depresiji tekom zadnjih štirih let tudi finančno močno napredovala. Premoženje JSKJ, ki je štelo pred štirimi leti $1,578,190.77, je znašalo letos 30. junija $2,-153,693.00, kar pomeni, da je naraslo za $574,502.23, v raznih podporah pa je v tem času razdelila $1,217,165.12. Upravni in obratni stroški jednote so v tem času znašali $191,938.89, kar vključuje izdatke za "Novo Dobo", ki je njeno glasilo. To pomeni, da so bili za $3,647.97 nižji kot prejšnja štiri leta. Sedanja solventnost jednote znaša 112.-42 odstotkov, dočim je znašala pred štirimi leti (1932) 104.49. Ob času zadnje konvencije pred štirimi leti je organizacija štela 19,556 članov, katero številko pa je padlo na 18,111, nakar se je obrnilo in JSKJ ni samo pridobila izgubljenih članov, temveč začela stalno naraščati, tako, da danes šte 20,375 članov v obeh oddelkih. Sinoči je bil delegatom in de-legatinjam prirejen svečan sprejem v S. N. D., ki se ga je udeležilo lepo število naših ljudi. Delegate so pozdravili med drugim župan Burton, kouncilman Ve-hovec in zastopniki bratskih podpornih organizacij. Pred delegacijo so nastopili tudi razni ženski telovadni oddelki. "Enakopravnost" čestita J. S. K. J. k njenemu sijajnemu napredku in želi, da bi se njena sedanja konvencija završila čim uspešnejše ter rodila čim več dobrega! Delegatom in delega-tinjam pa želimo, da bi se v Cle-velandu počutili čim bolj domače ter odnesli od nas kar najlepše vtise! Kultura v Washingtonu V Washingtonu se nahajajo na obisku John in Mary Tomsic, Mrs. Mandel in Gregorčičevi, ki pošiljajo čitateljem pozdrave. Pozor Zarjani Nocoj je nastop zbora Zarje na konvenciji JSKJ. Prosi se vse člane, da so navzoči v sobi št. 2 ob 7:30 zvečer. — Odbor. Denar zgubljen V soboto popoldne okrog 4. u-re se je zgubila na St. Clair Ave. od East 52 St. do E. 67 St., večja svota denarja. Pošten najditelj je uljudno prošen, da prinese" na 973 Addison Rd., kjer dobi lepo nagrado. Obisk iz Detroita V uredništvu se je danes oglasil znani kulturni delavec iz Detroita Frank Česen, ki se je mudil tekom praznikov na svoji farmi v Genevi, O. z družino vred. "ŠKRJANCKl" Starši "gkrjančkov so prošeni da se gotovo udeleže seje, katera se vrši v četrtek dne 10. septembra ob pol osmih zvečer v navadnih prostorih Slov. Društ. Doma na Recher Ave., Na dnevnem redu je jesenski koncert in več drugih važnih stvari. Starši se premalo zanimajo in ima s tem odbor mnogo več dela kakor je potrebno. Torej pridite vendar enkrat vsi na sejo, da kaj stvarnega ukrenemo. — Odbor. Roosevelt svari pred razrednim trenjem Presednik pravi, da njegova administracija ne bo omejila relifnih prizadevanj, "dokler ne bodo vsi delavci uposelni ob poštenih mezdah". Predsednik je tudi obljubil stabilizacijo cen farmerskih produktov. WASHINGTON. — Predsed-*'-- nik Roosevelt je v nedeljo govoril "izpred domačega ognjišča" ameriškemu ljudstvu ter poudaril, da mora Amerika zgraditi "urejeno ekonomsko demokracijo, od katere Bomo imeli vsi koristi", obenem pa svaril pred rat^rednim trenjem, ki je v drugih »deželah privedlo do diktatur. Roosevelt je obljubil ameriškim delavcem, da njegova administracija ne bo omejila svojih relifnih prizadevanj, dokler ne bodo vsi ameriški delavci u-posleni v privatnih podjetjih ob dostojnih mezdah, ter izjavil, da ima pripravljenih dva in pol milijona . dolarjev za povečanje Pokojna Mary Udragovič V nedeljo zjutraj je preminula v Lakeside bolnišnici hrvaška rojakinja Mary Udragovič, prej Levak in roj. Budrovič, stara 52 let. Doma je bila iz sela Kozarevec na Hrvaškem. V Ameriko je prišla 1. 1909 in živela do 1. 1920 v Barbertonu, potem pa se preselila v Cleve-and. Stanovala je na naslovu 15711 Trafalgar ave. Tu zapušča moža Louisa in hčer Cath-erin poroč. Pokopač, v Cantonu, O., pa brata Thomasa in v stari domovini sestro Ano Slobod-njak. Bila je članica dr. Water- zveznih posredovalnic za delo, Grove, No. 110 W. C. Poki poslujejo brezplačno. Far- g""®^ «« ^ dopol-marjem pa je obljubil, da se boj^lf^ njegova administracija dalje prizadevala vzdržati cene polje- delskih produktov na enaki višini tako v slabih kot dobrih letih. Tudi je sugestiral hranitev previška dobrih let za porabo v slabih letih. "Vsi ameriški delavci," je dejal predsednik, "tako možganski kot ročni delavci in vsi izmed nas, čijih dobrobit je odvisen od njihovega, vemo, da moramo zgraditi urejeno ekonomsko demokracijo, od katere bomo vsi imeli koristi in katera nas bo obvarovala pred takim zgrešenim ekonomskim vodstvom. zavoda A. F. Svetka v cerkev Marije Vnebovzete in na pokopališče Calvary. Prireditev za delegate Nocoj ob pol osmih se vrši v Slov. Nar. Dom v prireditev v zvozi s konvencijo JSKJ. na kateri bodo nastopili naši izvrstni v-okoli in samostojni pevski zbor ' Zarja", ki se ga po pravici nne-nuje najboljši slovenski pevski zbor v Ameriki. Prireditev bo nedvomno nudila vsem, ki jo bodo posetih, mnogo lepega užitka. Naši rojaki in rojakinje so vabljeni, da se prireditve udele- , . . , že in se seznanijo in pomenijo z kakršno nas le pred sedmimi le- , , ... , , ... • . v 1 « delegati m delegatinjami XV. ti privedlo na rob splošnega propada." Roosevelt ne vidi nobenih razrednih razlik v Ameriki. Odno-šaji med delavci in delodajalci morajo biti odnošaji med prostimi in enakovrednimi ljudmi, je dejal ter poudaril, da niso samo interesi vseh razredov povezani, temveč sta tudi mestni delavec in farmar ekonomsko med-zavisna. Predsednik je obširno govoril o hudem pustošenju, ki ga je povzročila na zapadu suša ter poudaril dolžnost zvezne vlade, (Dalje na 2. str.) št. Članicam dr. Waterloo Grove Članice društva "Waterloo Grove", št. 110 W. C., se prosi, da se gotovo udeležite molitve za umrlo sestro Mary Udragovič, danes ob 8. uri pri Svetku, 478 E. 152 St. Uspešna proslava Društvo Zavedni sosedje, 158 SNPJ, je minulo nedeljo proslavilo 25-letnico svojega obstoja s pestro prireditvijo v Slov. Društvenem Domu na Recher ave. Udeležba je bila velika in na programu so bili med drugim tudi Škrjančki in pev. zbor Slovan, ki so navzoče zabavali z izvrstnim petjem. Žganje na debelo Uprava državne trgovine o-pojnih pijač na E. 152nd St. sporoča, da zdaj prodaja razne žgane pijače na drobno in debelo. Gostilničarji s permiti zdaj lahko v tej trgovini kupijo žgane pijače na debelo( wholesale). Obisk iz Pennsylvanije Pri A. Logarju, 1031 E. 71 St., so se mudili tekom praznikov Frank Asnik in John Troha s soprogami in Mrs. Mastnak iz Strabana, Pa., ki so prišli pogledat clevelandsko razstavo. redne konvencije JSKJ. Vstopnina znaša 25 centov. Članicam št. 4, SDZ članice društva Sv. Ane, št. 4 SDZ, se opozarja, da se prihodnja seja ne bo vršila 9. septembra, temveč 25. sept. ob pol devetih zvečer v spodnji dvorani S. N. D. Članice, ki so dobile posojilo za asesment, so pro-šene, da prinesejo obresti, ki se jih bo sicer pripisalo k glavnici. — Mary Bradač, tajnica. Odbor Cankarjeve ustanove V četrtek zvečer se bo vršila v Slov. Delavskem Domu na Waterloo rd. seja odbora Cankarjeve ustanove in vsi odborniki so prošeni, da se je gotovo udeleže. Nadzorniki naj pridejo najkasneje do pol osmih, da bodo pregledali knjige. Mlad. zbor na Waterloo Starši otrok zgoraj imenovanega zbora žrtvujejo en večer in naj se udeležijo prvega sestanka dne 8. septembra, to je v torek ob 8. uri v Del. Domu. — Starši, ne pozabite, da otroci želijo peti! — L. Seme. 25-letnica poroke Mr. in Mrs. Anton Jerman, 663 E. 160 St., sta v četrtek v krogu svoje družine praznovala 25 letnico poroke. Mrs. Jerman je tajnica društva Coll. Slovenke, št. 22 SDZ. V Kanado V petek zvečer so odpotovali v Collander, Ontario, Kanada Mr. in Mrs. John Stibil z Norwood Rd., in Mr. in Mrs. Frank Miklavž z E. 71 St. STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PTO. * PUB. CO. VATRO J. GRILL, President 6231 ST. CLAIR A\'E.—HEnderson 5811 Issued Every Day Except Sundays and Holiday« Po raznaSalcu v Clevelandu, za celo leto ..........$530 U 6 mesecev ........$3.00; za 3 mesece ..........$150 Po pošti v Clevelandu za celo leto ................$6.00 ca 6 mesecev ........$3.25; za 3 mesece ..........$3.00 Za Zedlnjene države in Kanado za celo leto ......$4.50 Ba 6 mesecev ........$2.50; za 3 mesece ..........$1.50 Za Evropo, Južno Ameilko In druge inozem.'='te države Ea 6 mesecev ........$4.00; za celo leto ..........$8.00 Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. 104 POZDRAVLJENI, DELEGATJE JSKJ! Danes se je otvorila v Clevelandu konvencija druge najstarejše slovenske bratske organizacije ameriških Slovencev — J. S. K. Jednote, ki ima svoj sedež v Ely, Minn, Med nami je okrog 150 delegatov in delegatinj ter članov glavnega odbora, ki bodo v prihodnjih dneh kot najvišji predstavniki članstva svoje organizacije ukrepali glede njenega bodočega razvoja. Vsaka slovenska organizacija v A-meriki ima svojo posebno zgodovino, ki sama na sebi predstavlja pomemben komentar v razvoju življenja našega nase-Ijeništva v Ameriki. Prav tako JSKJ. Porojena je bila na ameriškem severo-zapadu, kjer so bile naše pijonirske naselbine, v zeleni Minnesoti, kot živ izraz idejnega razpoloženja, ki je prevevalo nase ljudi koncem minulega stoletja. V prvi tedaj že obstoječi bratski organizaciji je postalo za bolj dalekovid-ne med pijonirskimi naseljenci pretesno, ona ni več izražala njihove miselnosti in stremljenj, česar so se očividno zavedali bolj podzavestno kot pa zavestno, torej so šli ter položili temelj novi organizaciji, ki je za tiste čase in razmere pomenila korak naprej. Obdržali so sicer o-značbo "katoliška," toda to je bilo v večji meri bolj nekaka samt>-obrambna poteza, kakor pa izraz stremljenja. To je zlasti pokazal poznejši razvoj, v katerem je JSKJ dobila značaj v verskem oziru popolnoma nevtralne oziroma liberalne organizacije. V tem pravcu je ra-stla in se razvijala prav do današnjega dneva. Veliko bolj drastično pa so pijonirji JSKJ kolebnili proti levi v svojem narodnem čustvovanju. Oni niso več poznali "Kranjcev," celo preko meja Slovenije je poletela njihova domišljija, vsied česar so svoji organizaciji dali ime "Jugoslovanska." ^e se pomisli, da »e je to zgodilo pred 38 leti, tedaj moramo skoro strmeti nad dalekovidnostjo in vizijo teh naših pijonirjev. Komu se je takrat sanjalo, da se bo v bližnji bodočnosti porodila nova dežela z imenom Jugoslavija? O tej ideji so sanjali samo pesniki in pisatelji — bil je to le sen, pobožna poetiška želja, ki dozdevno tii imela z vsakdanjim praktičnim življenjem prav nobene zveze. Pa se je zopet pokazalo, da so sanjači bliže resnici kot takozvani realisti. Česar niso takrat razumeli niti mnogi takozvani študirani ljudje, to je čutil in slutil preprost slovenski našeljenec-delavec, ki ga je lov za kruhom poslal v daljno Ameriko! To je tista globoka poteza v značaju našega slovenskega naroda, katera nas je ohranila tekom stoletij ter nam dajala odpora, da smo vztrajali sredi največjih ponižanj ter ostali verni svojemu narodnemu geniju. Če to enkrat razutnemo, nas tudi ne more biti strah za bodočnost našega izseljenega naroda v Ameriki. Tak narod se bo izživel do skrajnosti in ne bo nikoli izginil brez sledu. Zavedajoč se te globoke resnice, iskreno in prisrčno pozdravljamo delega cijo 15. redne konvencije JSKJ. Problemi, pred katerimi stojite, so drugtičfti od onih, pred katerimi so stali pijonirji Vaše organizacije, ampak če jih boste reševali v istem globokem duhu in če boste poslušali neslišni glas genija, ki je spremljal slovenskega človeka skozi sto-(Dalje v 6. koloni) ENAKOPRAVNOST 8. septembra, Kako učakaš 140 let Prof. Sergej Voronov, sloviti pomlajevalec, je vprašal pred kratkim neko znano angleško i-gralko, ali bo hotela ueakati 140 let. Ko je malo začudeno, malo v zadregi pritrdila, je dejal: "To nikakor ni sama domišljija, temveč je mogoče, da človek doživi tolikšno starost. Človek dorase približno z dvajsetim letom in opazovanja nas uče, da dosežejo skoraj vse živali približno sedemkrat toliko let, kolikor so potrebovale do svoje MRAZ NE DE DOBRO ŽOL-CNEMU MEHURJU Zdravniki so že pogosto opazili, da spremljajo vdore hladnega vremena hudi žolčni koliki. Ker nastajajo ti koliki drugače zavoljo dietnih napak ali po razburjenju, so menili, da morajo biti med hladnimi vali in dietnimi pogreškami kakšne zveze, n. pr. te vrste, da jedo ljudje v mrzlih dneh več in tolsto hrano. Sedaj sta dva dunajska zdravnika dognala. ■ da že mraz sam na sebi ne de žolč-nemu mehurju dobro. Mraz sti-dozoreloati. zlkonu'bi ska, kakor znano žilje in mišič- moral tudi človek učakati 140 j«, na ta način vpliva na mnoge let — če bi živel pred vsem na žilne nevroze, tako na angmo prostem in bi vse njegovo du- pectoris. Francoz ernar je ševno življenje obstajalo samo pred mnogimi eti v ljubezni, joku in smehu. Ne- j škoduje mraz jetrom. or i srečni lov za eksistenco pa ga|^^ občutljiv zo cni me ui^ o uniči dosti prej in ga izrabi bolj istoril tedaj dobro, oe se čuva nego vse drugo. Sicer pa ostrejsega mraza. ženske v tem pogledu živalim | » tvt a bližje nego moški in imajo za- MADŽARSKE OSE to tudi boljše pogoje za dosego' visoke starosti." | Kakor poročajo iz Budimpe- vodstvom poljedelskega strokovnjaka prof. dr. Morrisa. Ta komisija je ugotovila, da so te ose posebno pripravne za po-končavanje škodljivih žuželk, posebno zloglasnega koloradskega hrošča, ki nestrpno ograža kanadsko poljedelstvo. S privoljenjem madžarskega poljedelskega ministrstva je 200 ljudi v mesecu dni nabralo poldrug milijon teh os, in sicer bub, ki bodo zlezle na dan šele na kanadskih tleh; Zaprli so jih v sedem zabojev in spravili z letalom v London, od koder bodo z ladjo nadaljevale potovanje v Kanado. ŠKRAT Voronov se mudi ta ;šte, je ta čas na poti v Kanado ^ j poldrug milijon os iz vrste "dir- Londonu, kjer se pogaja z ne-, gertifer." Pred časom se kim zaloznikom za angleško iz- Madžarskem ka-dajo neke svoje knjige o ziv- J Ijenju zivali. Spremlja ga nje- j _____ i, nekega gova mi6na, komaj J. S. K. J. FRANK E. VRANICHAR, 3. nadzornik in 1. odbornik združevalni odbor na, hči zdravnika. "Angležinje," je izjavil učenjak, "so moje najčešče paci-j entke. Prihajajo k meni ne sa-j mo da bi ostale lepe, temveč da' bi postale tudi spet krepke. Na I življenje stavi Angležinja precej! zahtev. Noče ostati samo skrb-j na žena in mati, temveč hoče nadaljevati tudi svoje športno' udejstvovanje, zahajati s svojimi hčerami na ples in krmariti svoj voz. Pol ure brez bolečin v operacijski sobi kakšnega mojega a-sistenta — in vrnilo se ji je petnajst let mladosti. Petnajsti let v tridesetih minutah, to je! vendar cene vredno! Pri tej priliki moram ugovarjati tudi zelo razširjenemu na-ziranju, da je presajanje opičjih žlez za pacienta sicer brez bolečin, za živali pa pomeni muko. Tudi glede tega se lahko vsak pomiri. Živali najprvo kloroformiramo in ko so nezavestne, jim odvzamemo žleze. Po tej operaciji skačejo prav tako veselo naokrog kakor prej." Iz stare domovine Obrtna razstava v Kamniku Kamnik, 25. julija. — Obrtno društvo za okraj Kamnik v Kamniku je ojunače.no po uspehih lanske razstave organiziralo tudi letos obrtno razstavo kamniških in okoliških obrtnikov. Obrtniki so pokazali za njo izredno veliko zanimanje, saj se je prijavilo razstavijalcev za tretjino več, kakor pa jih je bilo lani. Zastopane bodo najrazličnejše obiti: mehaniki, kleparji, orodni kovači, kolarji, pečarji, oblačilna stroka itd. Razstava ima brez dvoma velik pomen, saj propagira nakup domačih obrtnih, izdelkov in sploh domačega blaga. Naši skromni obrtniki nimajo nobene druge prilike, da bi lahko pokazali svoje solidne in cenene izdelke širšemu krogu odjemalcev. Če-pra\' so že lani nekateri skeptično gledali na obilno razstavo, jc vendar treba priznali, da je dosegla uspeh, kakršnega niti zlepa ni nikdo pričakoval. Požrtvovalnost prirediteljev bo brez dvoma tudi letos našla polno razumevanje, saj so dandanes take razstave, nadvse potrebne, ker so vzpričo vpadauja konzu-ma najboljša propaganda za nakup domačega blaga. Naši o brtniki nam bodo na razstavi po kazali svoje zmožnosti in sposobnosti, številni obiskovalci pa se bodo imeli priliko prepričati, da se morejo izdelki naših obrtnikov 'kosali z izdelki iz tujine in da jih lahko celo piekašajo. MATT ANZEi^u, 1.' podpredsednik JOSEPH MANTEL, 4. nadzornik GLAVNI POROTNI ODBOR: LOUIS M. KOLAR, 2. podpredsednik ANTON OKOLISH. predsednik DR. P. J. ARCH, vrhovni zdravnik NADZORNI ODSEK: JOHN SCHUTTE, 1. porotnik KUMSK, predsednik JOHN Tudi mi imamo take zamorce . . . Pred nekaj tedni so potrdili v francoski poslanski zbornici mandat senegalskega (Senega-lija je afriška francoska kolonija) poslanca Galanduja Djufa, črnega politika, ki igra pred svojimi nasprotniki zelo rad "divjega moža" in ki v svojih govorih v najčistejši francoščini silno rad ponavlja besede: Moja uboga, umazana zamorska glava . . Zadnje čase so tega črnca ponovno vprašali, kako je prav za prav z njegovim poslanikim mandatom. Dejal je, da ga to ne skrbi. "Če ga razveljavijo,'' je dejal kar moči resno, "se bom vrnil v Senegal in postal ljudožrc. Svoje nasprotnike bom kratko-malo pobil in požrl. Nato me bodo morali ponovno izvoliti. Vidite torej, da ni mogoče, da bi se me iznebili . . . ' Črni politik iz Senegalije seveda ni mislil resno, ker je za kaj takega že preveč "civiliziran." S tem pa ni rečeno, da na svetu ni takih politikov, ki ne bi bili pripravljeni storiti tudi tega, samo da bi se za vedno iznebili svojih nasprotnikov. Vzemimo na primer naše "zamorske" politike: če bi bile take reči dovoljene, bi nedvomno vsakega, ki ga je količkaj o-škropila kaka rdeča ali rožna barva, zadavili kot mladega mačka in požrli s kožo, dlako in kostmi vred . . . Bogme, lahko se štejemo za srečne, da smo v Ameriki za kaj takega še preveč "civilizirani" . . . namreč, da ni še dovoljeno pošiljati opozicijo kratko in malo in brez ceremonij naravnost v krtovo deželo! . . . Oni dan sem, videl v nekem časopisu naslov: "Kdaj bomo potovali na luno?" Jaz bi rekel, da bi bilo najboljše, da bi odrinili čim prej ko mogoče. Osebno, se ne bi prav nič obotavljal obrniti hrbta tej blaznici na planetu Zemlja ter se preseliti na luno, kjer bi vsaj ne imel večnega opravka s to frdamano blaznostjo, zabitostjo, hinavšči-no in hudobnostjo, ki so videti glavne "odlike"' našega časa. . . S čem neki se človek še pred rojstvom tako strašno zameri Usodi, da ga trešči v tako iz-maličenost in blaznost, ki jo lahko prenašajo brez notranje muke samo bebci?! — VALENTIN OREHEK, 2. porotnik JANKO N. ROGPAuJ. 1. nadzornik in tajnik združevalni odbor rose SVETICH, 3. •porotnica JOHN BALKOVEC, 2. nadzornik JOHN ZIGMAN. 4. porotnik ROOSEVELT SVARI PRED RAZREDNIM TRENJEM (Dalje iz 1. sir.) da z vsemi razpoložljivimi sredstvi priskoči na pomoč prizadetemu prebivalstvu, v prvi vrsti z relifnimi deli ob dostojni mezdi. Roosevelt je izjavil, da trošenje zveznega denarja take na mene ni nobeno zapravljanje. Če bi vlada zdaj ne priskočila na pomoč prizadetim farmarjem, bi se to pozneje kruto maščevalo nad vso deželo. Predsednik se je dva tedna mudil na potovanju po državah, ki jih je udarila suša, in je poudaril, da se mu je videlo značilno, da se nikjer niso pritoževali proti značaju relifnih projektov v posameznih krajih. O delavstvu je dejal, da je upravičeno do prav toliko spoštovanja kot delodajalci in da Lclavski dan "prihaja nam vsem in kdorkoli ga imenuje razredni praznik s tem izziva celotni koncept ameriške demokracije." degenerirane!' in "Los desastres de la guerra Španija, iso pred desetletji lirnejša dežela, se zvija v krčih ske vojne. Lz mesi, katerih iinoiui ^ zvenela kakor j)ravljica, združena s K dom bajnih oraiiževili g'ajev, siaiw maver.skih palač, s šumom po Puskiu"^^ vaiief>a (iua(lah|uivira, iz mest i^hu'c -in loreador.ske divje romantike, pi',™ ])oročila o težkem bi-alomornem klai# domovini najsmešnejšega in likrati n'r vzvišenega idealista dona Qui jota, ^ mi Pireneji, v katere se ne zag'aujaj" vetrovi afriških ])ušear, marveč segaJ" do iijili tudi ])rilivi afriške krvi v žile, vek oviti prilivi, ki so pod ^ ])0(luebjem soustvarjali ognjeviti tom])erament'— v tej deželi ni hila i ,a cija ali vojna nikdar narodna parad')' ^1« ' . v " . . 1']' s no je šlo zares, nikdar niso stedin .ško krvjo. Kakor je mehki slovanski skega naroda s])remeiiilo mešanje * ^ mi in pozneje s tatarskimi plwnen') š])ansko narodno dušo s])reniinjala ' kovala v dolgih tisočletjih skrivu^^J.^ mija rasnega mešanja: I beri so so ' Baski, le-ti s Kelti; ])ot!ej so na ^ vladali Kartažani, dokler si nit ^ rahstva, poganja divno cvetje %his' ^ lokturi in poeziji. In iz mnogih Ijenja in delnih osvoboditev pod legendarnih tiranov, nastane njena Španija s Filipom TI. Krislo osvojitev in kolonizacija ju^^nt? " •* (Cervantes, Calderon de la (h; Loyola. Sveta inkvizicija - - 'ko kih imen, koliko temnih protislo^U', grozot, ])ošastnih, nepreraČunlji^' španskega temperamenta! Dežela brez renesance. \ v I, {cM dežela l)(mipoznega liaroka. Tu se ji' časa ohranil, ])oleg fevdalnega ^ va srednjeveški način življfnja nja. V vsakem mestu mnogo i-j .samostani, na vsakem korakn v • Ti čil" zavite postave, asketski, mrki odtod so tudi vojaška disciplii"^ realizem jezuitov, eksallirana, . ^,.0 >0(1'-*® vei'iii iieo: la ])obožn()st svete Terezije. (li)ukiliotskega zaiie.seiijaštvii. strast (Iona J nana, strogi kocU'k> • sti, velika umetnost Velasa(iezii> ' [.qjI (Jove, romantika l)ikol)orl)e, ■; V .'v , . v . , ______1 • Ml"'' jr L-OSV ^ ^ k, ])olH)žno,st in verni fantovski P" ......... /'i.,—............in Dilr . llOi" S ljubezen Carmen, procesijo in 1^' k) prostem s kastanjetanii i" kakšna teiniiii SI lui ko kontrastov, Španija!_ . In nje pokrajina, kakor .1" / Cervante.sa ali iz (lovevili sli^' opisov Azirona in melanlioli''i" esejev Alaurica Barresa: PoUr lov rumene i)ustinje, kjer so ,V'*' ume goreeo vero zilrnževati s k^" izmed velikanov i'-'" - "i > u'" nosijo. .\'a koga izmed velikanov ki se v teh dneh krei pod te/'" 'I',j/, protislo\ i j in ki se s takim ^ fanatizmom lioi i zn svoj ',„ii rL na veliK|^^ nega pesnika \'ojne in i'e\'ol"^|l obraz, niij mislimo, ce ne n< pesnika \'ojne in I'e" " Los desest res de la gnerra, jf y •loscja de (lova y Ijicientes, Mill, leti rodil IJizn Zai'agoze. • ciklus "\'ojna l>nst<'sen.l''^j|| IK i,'t kil'' j'" meniti joč pr\'olno S.") mojslrsk'0 izd' je eno iiaj.^hivnejših nmetiiostin o grozotah vojm- in re\'olii('i,K'' zna knltui na zgodovina. , . (Dalje prihodnji^'' (Dalje iz 1. kolone) . letja, ga bodril in navdihovajj ^ lahko brez strahu, da bi ne bi' nalogam — služili boste n® organizaciji, temveč vsemu « r Ameriki, in končno tudi lom človeštva. , Pozdravljeni delegatje >0 15. redne konvencije v Cl®^ metropoli Aitieriike Slovenij®' septembra, 1936 ENAKOPRAVNOST SfitA-N 3, ^^Harski delavci" *ajo 'zunajnih' za unij" ®'ievitiH°^^ močne nadaiiu-i jekla, in železa dji ŠA ' enkrat v situa-dentov,"' večjih inci- komnal- • , ""^P^Sanda mašina pa jc žni pqi, , ° delu, da ta va- ^kr«td.8kreditirai M V javnosti in predo-poizkus za Tako sovraštva, "iiievi poročilo, ^0 smo na primer pred nekaj »tali ,vcev 85 odstotkov iziaed cleveland- r Jeklarskih T ^itiveianu-k izjavo T podpisa- dovojigj ^ ^ popolnoma za-^ So aho 1 ^'^P^'^ijsko unijo in '"■»k?. proti temu, da zunanja unija vme- ajo aedTf ^^^^ošaje, ki elavci in njibovi- Človeifn . ' ^išljiip ^•'eba imeti dosti Delavc'^ "^^.zume tako izja- ^ N dri!« ° podpisali, ker J« etljivo, Hi I resnicami, ki v rokah iskušeiie-ga zavajalca delajo vtis resnice. Pisec seveda nastopa v pozi delavskega prijatelja. Pri srcu so mu edinole delavci, katerim želi vse dobro na svetu. Zato jih očetovsko svari pred "profe-sijonaljmi" unijskimi organizatorji, ki prihajajo mednje kot volkovi v volčjih oblačilih, da bi zanetili "sovraštvo" med rlji-mi in jeklarskimi magnati, ki sicer utegnejo imeti kake malenkostne napake, ampak na dnu njihovih src tli le globoka in nesebična ljubezen do delavcev. Člankar med drugim tudi slovesno konstatira, da delavci v industriji jekla ne želijo bojev in štrajkov, kakor da je še kdaj kak pošten delavski vodja trdil kaj nasprotnega. In ker je sedaj v industriji jekla in železa zaposlenost še precej dobra, ali bi no bil višek nesmiselnosti, če bi se delavci tako daleč spozabili, da bi šli na stavko, ako bi jim baroni jekla v svoji neskončni modrosti ne hoteli dati pravic, da se organizirajo kot sami hočejo? "N "Prerokinja" - v resnici zločinka! v New Yorku zbuja veliko o-gorčenje afera neke zamorske lastnice kinematografa v zamorski četrti Harlemu, 67-letne Theodore Taftove. Ženska je pred nekoliko dnevi priredila gostijo za 150 otrok v starosti šest do deset let. Otrokom so servirali čokolado. Štirje o-troci so se potem zgrudili v strašnih krčih in so jih spravili v bolnišnico, kjer so izdihnili. Obdukcija je pokazala, da so bili ti štirje otroci, katerim je bila Taftova sorodnica, zastrupljeni. Taftovo so aretirali in so jo obtožili, da je s strupom u-morila še tri druge svoje sorodnike, starše sedaj umrlih otrok. Zakaj je to storila, ni mogoče dognati. ^ kazalo ni. Kar - Cz k 15 ■avcev ti da de- e, kalH zoperstavi- ^ bo(Jo 2fl ^ dvoma ni, ° plačali z j v eni ali drugi P" p™ pri-, da je ce-|i-j Otroci prinašajo denar listo Rjih ime prišlo pomeni, da v ci. ^0 vox Železa sploh ) Znano je, kako se Francija trudi, da bi zadržala nazadovanje svojih porodov. V prvi vr-[sti si^ušajo tam zmanjšati umrljivost otrok, v drugi vrsti razpisujejo nagrade za novorojence. razen ako e pridejo kot "N." '"Pljevanje jav-"^Sa mnenja to ne Visteniati;; je i [J^VDeg-q^ zastrupi jeva vodi- *% delaij^uicoja proti Vsote, ki jih dajejo za to na razpolago, so prav znatne. Tako prejme uradnik za svojega prvega otroka 660 frankov, delavec 240 frankov, kmet pa nič. Za dva otroka znaša doklada 1650 frankov, za delavce 600 frankov, kmet pa še vedno ne prejme nobenega daru. Za tri otroke znaša dar 2600 oziroma 1320 frankov, kmet pa prejme 120 frankov. Za štiri Med harlemskimi zamorci je uživala praznoverno čaščenje, ki je mejilo na strah. Smatrali so jo za prerokinjo, pri čemer ni motilo, da je bila napovedala konec sveta za čas, ki je že minil in sicer pretekel brez tega konca. Ko so jo pa gnali policisti, se je polastilo zamorcev silno ogorčenje. Na tisoče jih je priteklo, da bi staro .co-prnico linčali. Policisti so se morali umakniti ž njo v njeno hišo in se braniti množice toliko časa, da so dospeli večji oddelki njih tovarišev, ki so množico potem razgnali. Za to delo je bilo treba nič manj nego 500 policijskih uradnikov. Šele potem so aretiranko lahko odvedli. ŠPANSKA CIVILNA VOJNA SE BO ŠE VLEKLA (Dalje iz 1. str.) zdaj, ko se nahaja Irun v posesti rebelov, resno ogrožen. MADRID. — Nova španska vlada, ki ji načeljuje levičarski socijalist Caballero, je pripravila nov načrt za vojaške operacije proti fašističnim četam, katerega se bo začelo izvajati, čim ga odobri vojno ministrstvo. Načrt predvideva odločno združeno akcijo proti fašistom na vSeh frontah. Posebno važnost se posveča San Sebastianu in Toledu. Če bi rebelom uspelo konsohdi-rati njihove sile na severni fronti in rešiti toledske fašiste obleganja, bi se njihovim četam s tem odprla pot proti glavnemu mestu. Generalštabni polkovnik Jose Asension je bil imenovan za vrhovnega poveljnika vladnih čet v osrednji Španiji, s čemer j je prišla obramba Madrida pod njegovo komando, obenem pa mu je vlada podelila čin generala. Vojni minister je premijer Caballero. Mornariško in zračno ministrstvo je bilo združeno in načelstvo tega urada je bilo poverjeno socijalistu Prietu. Do formiranja sedanje levičarske vlade je prišlo po sugestiji predsednika republike Azane, docim je odstopil premijer Giral sam pregovoril socijalistične vodite Ije, da so prevzeli vlado v svoje roke. # k Na Frigidaire, radio, pralne stroje, kuhinjske peči ter drugo | pohištvo plačamo 45% na North American bančne vloge, ter dolar za dolar na delnice te banke. JERRY BOHINC 15704 Waterloo Road KEnmore 1282 i #1 čistimo in likamo vsakovrstne obleke Pridemo iskat Rogei Dry Cleaning 6526 St. Clair Ave. ki / tozadevno ob d*%k, čigar PUWC llh'^ne "ičlovefv^ daleko-^^^avniijg industrij- Lev v industriji je- otroke sc te številke zvišajo na 'kov , znanih me-I^OGO, 2250 oziroma 480 fran- ®^iew of Reviews) kov. Ta čas se kaže stremljenje, da bi se te nagrade po eni strani zvišale, po drugi strani pa, da bi se odpravile v tem pogledu razlike med posameznimi Posebno kmetsko pre-unijo v tej i živalstvo naj bi bilo deležno predstavljen 'Višjih nagrad, saj se nazadova-hladnokrven I prebivalstva kaže v zadnjih I ■ ®^ino ^ usodo de-! letih posebno hudo med kmeti. Oseb zadosti')" so zašli v slab gospodarski "^Gdtem Ko je i f%o (jp, ' kampanje!stanovi. v tejibivalstvo IS 's "nk- ' da bi nanrn ki o in! položaj. 81 MANNI—CSL. DRŽAVLJANI *^osti" in "ne-i Pred nedavnim si je pridobil, ^^nipak jeklarski!kakor znano, nemški pisatelj oiganizirani v I Heinrich Mann češkoslovaško and i državljanstvo, njegova nova cka ig v yO sami spu-1 domovinska občina je postalo Ponaf; so čla-1 mestece Proseč na češko-morav- 'Stisniti • m pq zaman de- ^ kon«. ga raz- ski visoki planoti. Sedaj si komplimenti I pridobil domovinsko pravico je v tem mestecu tudi sin Thomasa Manna, Klaus Mann, a kakor poročajo, se je oglasil z enako f I/-V 4 11^1 1 o A/T O T) n NEKAJ ZA VSE Grozdje smeš jesti šele potem, ko si ga pošteno očistil, to je oplaknil s čisto vodo. Površina grozdov je često ponesnažena ne samo po raznih pripomočkih, ki jih uporabljajo za pokončavanje škodljivcev, temveč tudi po bakterijah in prahu. Ambroise Pare pripoveduje, da je sloviti anatom Vesal umrl od strahu pri obdukciji neke ženske, ki ji je še bilo srce. Leva pljuča so glede prostornine in teže do desnih pljuč v razmerju kakor 10:11. Mesečno perilo, ki karakteri-zira dozorelost žensk, se prične danes tudi v normalnih okoliščinah prej in se končuje v poznejši starostni dobi nego v prejšnjih časih. J. C. Luckay, prej z odvetniki Bernsteen in Bernsteen, 1018— 1028 Standard Bldg., Cleveland, Ohio, naznanja, da se je preselil v nove odvetniške prostore na 1208—10 Standard Bldg., Cleveland, Ohio, kjer bo v družbi z Leo J. Rattay. Telefonske številke so MAin 0638 in MAin 3578. ANTON JVOVAK 6218 ST. CLAIR AVENUE Slovenska pekarija. Čestitke delegaciji in veliko uspeha želimo. GEORGE KUHAR 3846-52 ST. CLAIR AVE. Mesnica in grocerija. Iskrene čestitke delegaciji JSKJ in mnogo uspeha! @1 i i n ČESTITKE KONVENCIJI JSKJ v Mannili na Filipinih so zgradili cerkev, ki je vsa iz jekla. Odločili so se za ta gradbeni material, ker sc je pri zadnjih potresih izkazalo, da najbolje kljubuje naravnim katastrofam. sam. Išče se Mlado dekle za splošno hišno delo; mora živeti v okolici East 185 St. Poizve se na 762 East 185 St. t—i ' I—I od i lOHN PETERKA 1121 East 68th Street član št. 173, JSKJ, in zastopnik Enakopravnosti ili Boljše je kupiti hišo kot plačevati najemnino! 110 Arbor Rd., od St. Clair; Hiša /.i\. ciH) (Jru/ino. T sob in kopalni-r;i, vso v (lobrf»m stanju; NizUi $3950 10(04-6 Bom Ave., blizu St. Clalr- jii. zu 2 družini; 5 velikih boI) v vsakem stanovanju; lot 79x100. Pogoji: bančna financa----^4500 kopalnica v vsakem stanovanju; l'>t 'I 8x8 0: davki akAAru\ 312(1.nil leto.........$44VU 13704-0 Diopo Ave., stanovanje za 1612 FruHland Ave., od Mayfield Ud. ; 4 sobe; zidana in stucco hiša ; (jorkota na vroč zrak; lot 80 xI20. roKoji : Bančna fi- ^OAfin nanca__________________ «p^5WU THE CITY & SUBURBAN CO. VOGAL 15. nth in HURON PRospect 7666 i A, Soa; največ za vaše hranilne knjižice POSOJILNIC ^INVESTIRAJTE JIH V POHIŠTVO ^jnih "'zkih ccnali, i>o katerih vam nudimo pohištvo, bo-dobili najboljše cene za knjižice NA "^TERNATIONAL ALI CUSTODIAN I . v; J POSOJILNIC IZMENJAJTE VASE Hranilne knjižice istv, ZA » peči, radio, pralne stroje ali ledenice 'ZMKnjajtk VASE S20 »KLNKE ^ORTH AMERICAN BANKE nOLAR ZA DOLAR. PERSiSEK i f flUlilTIIRs CO' !ou Ru. I o.' 0 1 ■o. I »T« i I—rl ' trrl iments RIEND i 1=1® -Pozdravljeni delegati- in delegating e JŠKJ Želimo vam obilo uspeha pri vašem delu in veselega bivanja med nami t! Ttgovina z čevlji ' % 6410 St Clair Avenue \ ^ POZDRAV DELEGACIJI JSKJ! I ^ 7202 St. Clair Avenue želimo mnogo uspeha kotivenciji. # _ Ako nas obiščete vam bomo postregli z dobro pivo, vinom in žganjem. Iskrene čestitke ■ cenjeni delegaciji JSKJ ob pri-; liki 15. redne konvencije Želi mnogo uspeha \ %. SLOVENSKA ZLATARSKA TVRDKA FRANK GERNE MIRY GO.v V Slovenskem Narodnem Domu ^ » !• 6401 St. Clair Avenue ,) Priporočamo se cenjeni delegaciji 15. redne kohvencije Jugoslovanske Katoliške Jednote! KITE #616 St Clair Avenue-ENd. 9207 ' V PETEK — FISH FRY 1 ' A V SOBOTO — KOKOŠJA VEČERJA \ / KARL MRAMOR . \ 1140 East 67th Stteet | \ / GROCERIJA 1 1, Iskrene čestitke delegaciji Jugoslovanske Katoliške Jednote in mnogo uspeha! ^ 6527 St Clair Aveniie 1 M ! želimo vse najboljše in mftogo uspeha 15, redni konvenciji JSKJ. ^«1 /liiTT^I Trgovina z moško, deš-' ko in žensko opravo v Slov. Nar. Domu na 6407 St. Clair Ave. i # Čestitke delegaciji Jugoslovanske Katoliške Jednote in veliko uspeha želi i K VE) V®' 1 # # m # III * STRAi; 4. ENAKCPI^aV^*05T B. septembWi- Carica Katarina Zgodovinski roman rodje v njenih rokah. Vi pa mi boste pri tem pomagali? Potrebujem glasnika, ki mi bo vedno na razpolago, to pa boste vi, mladenič! — Jaz? — vpraša mladenič. Nedostatki "holly woodske kure" — Prekleta vešča, sleparka! Sedaj vidim, da ni tvoje prerokovanje vredno niti počenega groša! Vem za svojo bodočnost boljše kakor ti! Pojdi k vragu, čarovnica, — ne potrebujem te več! Grof Orlov je kakor omamljen odhitel iz hiše, tesneje se je zavil v svoj plašč in se napotil k svoji kočiji. Ne, ni mogel verjeti tega, kar mu je ciganka prorokovala. — Slavček — orel — neumnost, nezmisel, — čarovnija in sleparija! Grof Gregor Orlov pa vendar ni mogel na noben način pozabiti Marfinih besed. Ko se je naslednjega dne uta-boril na svoji ladji, ki je že plula po odprtem morju, se je zopet spomnil cigankinega prerokovanja. Orel mu bo zaril svoje kremplje v srce, — izkuljuval mu bo oči! Mar bo Katarina tako podla, da ga bo tako nesramno prevarala ? Orlov je jel premišljevati. Od- te? — vpraša mladenič, ki je bil oblečen v rusko gardno uniformo. — Sedite, moj dragi poročnik! — reče knez Gregor Orlov. Bližamo se kopnemu in radi tega moram govoriti z vami o zelo važnih stvareh. — Sestaviti morava načrt, kako bi prišla do pustolovke in jo odpeljala. — Povedal sem vam že, zaradi česa nas je Njeno Veličanstvo carica poslala v Benetke. Zaupal sem vam, da je naša dolžnost, da ujamemo pustolovko, ki je tako predrzna, da se izdaja za hčerko pokojne carice Elizabete. Ta ženska je postala zaveznica Poljakov in hoče s pomočjo Francozov vzeti carici prestol. — To je norost! — reče mladi .poročnik, se nasmehne in se pri kloni, ko mu je admiral ponudil dozo s cigaretami; — Neumnost je, vendar pa je stvar nevarna! — vzklikne Gregor Orlov. — Vidite torej, da ni naša naloga prelahka! Če bi se sleparka nahajala v Rusiji, bi bi- UVIDEVNA POŠTNA UPRAVA Po neki pomoti je mlada dama iz bližine Glasgowa na Škotskem prejela brzojavko, ki jo je nujno klicala v drugo mesto, z večurno zamudo. Naslovljenka je zamudila vlak in si je morala naročiti taksi. Glasgowska v Oxfordu se je vršilo zborovanje angleških zdravnikov, ki Ta mladi poročnik je bil Ne-! so med drugim razpravljali tu-mec, ki je prišel s svojimi starši |di o modernih metodah za shuj-V Rusijo še kot deček. Njegov o-išanje. Eden izmed zdravnikov _ 6e je bil znamenit učenjak, ala- je pri tem kritiziral tudi takof^^™ %r»ai zamudne izročit- zvano "hollywoodsko kuro. Iz-i ^ mladi ženski povrnila javil je, da je zdravniška veda|^j_,^j^^ avto. sin Arnold i spoznala to dieto ze davno za ven geograf, ki ga je carica Katarina poklicala v Rusijo. Tako je njegov prišel v kadetsko šolo, ker pa ga je carica protežirala, se mu je kmalu posrečilo stopiti v gardo. šel je v svojo kabino in se ni ce- la stvar lahka. Tedaj bi jo lahko lih dvajsetštiri ur prikazal na kmalu storili neškodljivo! Sedaj krovu. Moštvo je pripovedovalo da boli admirala glava. ' ' Polagoma se je znebil svojih žalostnih misli, vendar pa mu je v duši ostalo neko čudno čuv-stvo. Sedaj se je bližal Benetkam. Še samo dobro uro in njegove ladje bodo pristale v luki mesta, ki se imenuje kraljica morja. Z mrzlično nestrpnostjo je pričakoval prvo srečanje s Ka-tarinino tekmovalko. Ali je bila zares tako lepa, kakor so mu pripovedovali? Ali bo njena lepota delovala tudi nanj? Ah, neumnost! — Gregorja Orlova ni tako lahko ujeti v zanko, čeprav je vaba najlepša deklica na svetu! Mar ni spoznal in imenoval svojo najlepšo ženo, ki je kedaj živela — carico Katarino? Ali niso klečale pred njim že najlepše petrograj-ske dame? Ne! Zapeljati je mogoče samo mladeniča. Orlov pa se ne boji nobenega takega napada! Sicer pa so Benetke skrivale mnogo takih lepih žen! Poglejte na primer to lepo rdečelaso deklico, ki je ležala onesvešeena na klopi. Orlov si je moral priznati, da bolj dražestnega in lepšega bitja ni še nikdar videl. Ležala je z zaprtimi očmi in v mokri obleki, ki se je tesno oprijemala njenega telesa irt kazala vso lepoto. Njene majhne prsi so drhtele pod mokro obleko. Ha, Orlov si je priznal, da je ta žena vzbudila v njem občudovanje. Miorda bo govoril z njo. Gotovo ne bo zavrnila ruskega kneza, admirala mornarice in cari-činega miljenca! Kaj pa njen črnolasi zaročenec? Bah, njega bo podkupil z nekaj zlatniki in gondoliere bo z veseljem sprejel ponudbo! Orlov je o vseh ljudeh vedno mislil le najslabše. Iz lastne skušnje je vedel, da se je samo redkokdaj varal. Zato ga ni nikdar nobena stvar razočarala. Razočaranja doživljajo samo oni, ki so prepričani, da še žive ljudje, ki so dobri in so njihova čuvstva plemenita. I 104. POGLAVJE Na krovu rusk epiratiie ladje. Knez Gregor Orlov pozvoni, takoj za tem pa je stopil v nje- Mi popravljamo pralne stroje govo kabino mornar, ki je imel vseh Izdelkov, dalje vse elektrlč-Blužbo. ne predmete in radija. — Parts — Javite mojemu adjutantu, and Service at Reasonable pri da bi z njim rad govoril! — je ces — Radio Tubes of All Makes eapovedal admiral. Mornar je odšel iz kabine, nekaj trenutkov pozneje pa je stal pred Orlovim vitek mladenič. Gospod admiral, ukazuje- I # i # ) —T # T T # Trr—T#!-— napačno in da mora napraviti ij vsemu živčnemu sistemu trajno i škodo. Sploh se poskuša občin-i kamor so imeli dostop samo si.!=tvo z neštetimi recepti, M jih j novi ruskih plemiških rodbin. le na pol ali narobe m' ki naj bi pomagali do vitke li- pa ne smemo pozabiti, da se nahajamo na tujih tleh! Republika Benetke pazi strogo in ljubosumno na to, da nihče ne žali njenih pravic. — Čeprav ta republika ni tako mogočna, da bi se upala od krito nastopiti proti naši drža vi, mi je carica vendar izrečno naročila, naj se izogibljemo vsakega nepotrebnega hrupa. — O-pozorila me je sicer, da lahko u-porabim nekaj bomb v slučaju, da bi se beneške oblasti upirale, boljše pa je seveda, če storimo vse v največji tajnosti. —^ Lahko boste priznali tudi sami, da naša naloga ni lahka. Ne smemo tudi pozabiti, da imamo na razpolago samo pet ladij, Benečani pa so dobri in spretni mornarji! — Preostaja nam torej samo en izhod, to pa je — lokavost! — Težko mi je, toda vendar sem sklenil, da se bom zamislil v ulogo glavnega junaka in odigral tej ženi komedijo. Približal se ji bom, pretvarjal se in ji pripovedoval, kako neizmerno jo ljubim; upam, da se nam bo stvar posrečila! — Pošiljal ji bom dragocena darila, ker mi je carica dala v to svrho mnogo denarja, nekega dne pa jo bom povabil na ladjo na kosilo. Kosilo bo združeno z majhnim manevrom na morju, — potem pa se bomo oddaljili od obale, njej pa bom izjavil, da je aretirana! — Na ta način ne bomo raz-žaliti nevtralnosti. Beneška republika nam ne bo mogla ničesar očitati, mi pa, dragi moj, se bomo zabavali na krovu dokler ne bomo prispeli v Rusijo, kajti, kakor pripovedujejo, je caričina tekmovalka zelo lepa! — Pot do Kronstadta pa je dolga in dolgočasna! Načrt je izvrsten! — vzklikne mladi poročnik. — Gospod admiral, jaz vas občudujem! — Oh, ta načrt si je izmislila carica sama! Jaz sem samo o- Čeprav je Arnold že dolgo živel v družbi, ki je že davno izgubila čut za pravico, v družbi, ki ni razlikovala, kaj je dobro in kaj slabo, vendar ni pozabil svoje dobre vzgoje. Ko mu je grof Gregor Orlov, njegov admiral, povedal za kaj gre, se mu je kri v žilah skoraj ustavila. Katarinine tekmovalke ni poznal, čeprav jo je smatral za sleparko. Vendar se mu je smilila. Žal mu je bilo deklice, katero bodo tako ostudno prevarali. Ko mu je grof Orlov povedal, da ga je izbral, da bo igral eno glavnih ulog, v tej lopovski komediji, mu je postalo tesno pri srcu in mlad poročnik je ponovil svoje vprašanje: (Dalje prihodnjič) ANEKDOTA Dobrodošli v naselbino! Delegatje JSKJ Frank Klemenčič Painter and Decorator 1051 ADDISON ROAD HEnderson 7757 POZDRAV IN ČESTITKE! delegaciji 15. redne konvencije J. S. K i nije. Uspeh je vedno ta, da prinašajo več škode nego koristi. Dr. Mackenna je poudarjal,! da žive posebno ženske v bolje i situiranih družinah, kar se tiče hrane, popolnoma obnormalno., Žene, ki bi zajtrkovale istočasno in v isti obliki kakor njih. možje, so postale že redke. Sok | polovice oranže, malo suhorja! ali grobega kruha ter čaša čaja ^ ali kave, to je ves njih zatrjk. j MnogO USpeha 15. konven-'. Kosilo sestoji iz malo solate, sira ali prepečenca, popoldanski čaj je postal prava senca samega sebe, šele večerja je malo obilnejša. Rezultat je ta, da se želodec pri zadnjem obedu obremeni le s 60 do 70 odstotki tega, česar v resnici potrebuje. Posledice so težke motnje. Več zdravnikov je tudi odločno izjavilo zoper odstranitev plasti tolšče z operacijami. Na zadnje so sestavili jedilni načrt, ki upošteva angleški okus in spoznanja moderne medicine ter tudi zahtevo po vitki liniji. Po tem načrtu bi ženske lahko u-živale meso v majhnih količinah, jajca v omejenem obsegu, ovsene ali ržene kosmiče, kmet- Ko je bil prof. Bier še precej neznan, mlad zdravnik, ga je neki znanec nekoč vprašal, kako mu kaj gre. "No, ne morem se pritožiti," je dejal Bier. "Moja klientela rase od dne do dne." igki kruh, mleko in mlečne iz- "Kaj imate res toliko pacien-'delke, mnoga zelenjave i. t. d. tov?" je vprašal znanec. "Ne, toda delujem kot zdravnik za otroke," se je zasmejal Bier. ciji JSKJ! ■ GOLOBOVA RESTAVRACIJA 6314 ST. CLAIR AVENUE Dobra jedila — pivo. Vstavite se v gostilni "Ljubljana" na Veliki jezerski razstavi. preko JUŽNE PROGE Solnčna stran Atlantika Najhitrejša direktna proga VULCANIA SATURNIA REX 26. sept. — 15. okt. — 31. okt. SLIKOVITA PROGA PREKO GENOVE 15 ur ugodne železniške vožnje do vaše domovine (najhitrejši pamlk j. OAVOf A gyro-zgrajen na južni progi) oAVWlA parnlk na morju) 19. sept. — 3. okt. — 10. okt. — 24. okt. — 7. nov. Na naših parnikih boste dobivali najboljšo hrano, dobro postrežbo In luksuriozne prikladnosti, radi česar je postala Italian Line glasovlta. Za pojasnila in rezervacije se obrnite na kakega našega agenta ali na našo podružnico na: 1000 Chester Ave., Cleveland, Ohio Čestitke delegaciji JSKJ! MAKOVEC CANDY SHOPPE 6415 ST. CLAIR AVENUE Nar. Domu Obilo nspelia konvenciji JSKJ želi MIKE POKLAR Peiinzoil <>'asolinska postaja. Popravljalnica avtomobilov. East 43rd in St. Clair Ave. EN"(licott 9181 ANTON KOŽAR Gostilna 6721 ST. CLAIR AVENUE Najboljši uspeh želimo in kličemo "Pozdravljena de- |||| legacija 15. redne konven-! ^ cije Jugoslovanske Katoli- ^ ške Jednote!" I PI__I # i°i # I I I # I, I T .1 # Proda se Hiša za eno družino, 6 sob, na East 148 St., — Cena je $3,600, dobijo se dobri pogoji; prodaja lastnik. Pokličite GLenville 3190 VWWVWWWWWVVWVWWV^ KREMZAR & RENKO Radio aiid Appliance Co. 6518 St. Clair Ave. WWi/WVWWWUVVWVVVVWA ill I#' 1 i i m iE i I i i i Success and Best Wishes to the Delegates of the 15th Convention of the South Slavonic Catholic Union! The Inter-Lod CLEVELAND, OHIO The Medium through ivhich Cleveland Enfflish-con-diicted Lodge.s of l^raternal Organizationi^ vieet for befter mutual '>*»fl''>'standing, be it in athletic competitioti' social progromn. George Washingtons, No. 180, SSCU» and Betsy Ross, No. 186, SSCU, members of the Inter Lodge League. i I' '\y) i # I # Ji m) i i are # Jednote od I RACE'S DAIRY & ICE CRENI 1028 East 61st Street Cleveland, Ohio FRANK RACE, JR., lastnik Slovenska izdelovalnica sladoleda (Ice Cream) Podpirajte to zares domače podjetje! ČESTITKE i i' Delegaciji 15. redne konvencije Jugoslova Katoliške Jednote ODNIK FRANK J. L iDSk« FRANK AZMAN MESNICA 6501 St. Clair Avenue Iskrene čestitke delegaciji JSKJ in veliko JOHN PIANECXI P E K A R I J A 6036 St. Clair Avenue .ell i i !S>'l Pozdravljeni, vam kličemo, in želii^^o 15. redni konvenciji JSKJ. Ako želite dobre jedi se oglasite v MARTIN SORN RESTAV# 6034 St. Clair Avenue Mnogo uspeha in prijeten obisk glaV' ni delegaciji 15. redne konvencije dičn^ i I # , # i i i @ i, # i l THE LAKE ERIE BUL ! MATERIAL CO. I ' ^ I 5459 Hamilton Avenue-HEnd- ^ » I LUMBER # m FAJDIGAKLANCAR Pekarija v Slovenskem Narodnem D*""* 6413 St. Clair Avenue Čestitke celi delegaciji JSKJ ob rovanja. — želimo veliko uspeha! Čestitke delegaciji 15. konvencije r#.