Pomina platea« v gvtovm.
Leto XX., št. 20
UpravnlStvo; Ljubljana, Knafljeva Q
—	Telefon «t 8122. 8128, 8124, 8125, 8126.
Inaeratni oddelek: Ljubljana, Selen* burgova uL — TeL 8492 ln 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg T,
Telefon St 2460. Podružnica Celje: Kocenova allea 1,
—	Telefon It 190.
Računi pr) poŠt ček zavodih: Ljubljana «t 11.842, Praga fidalo 78.180 Wien St 105.241.
Ljubljana, torek 24. JannarJa 1939
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znate mesečno Din 25.*—» Za Inozemstvo Din 40.—_
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 0, telefon 3122, 8123, 3124 3125. 3128 Maribor, Grajski trg St 7. telefon St 2455,
Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1, telefon St 65.
Rokopisi se ne vračajo
Arabski svet
Bližnji orient je že od nekdaj pomenil za Evropo ono področje, odkoder so ji prihajale domala samo vznemirljive vesti Tudi v zadnji dobi je tamkaj zopet prav nemirno, a ta nemir ima poseben značaj in izvira iz stanja in razmerij, ki jih predvojna doba ni poznala. Arabski svet bi mogli na kratko označevati kot vzrok in nosite-lja tega nemira, zakaj v njem tičijo klice novih napetosti in iz njega in njegovih problemov ter neuravnovešenih in neurejenih teženj izvirajo konflikti s Klobnosti. Njihovo ognjišče je sedaj v Siriji, sedaj v Iraku, pa se spet prestavi v Palestino, ali se prese-li v Egipt da se v kratkem vnovič vrne v Sirijo in v Palestino, kjer se je zasidralo najbolj trdno.
Palestinski problem povzroča Veliki Britaniji največ preglavic in prav sedaj se vršijo priprave za veliko konferenco zastopnikov arabskih držav z Anglijo Konferenca se bo sestala v Londonu ter naj dokončno razplete zamotani vozel palestinskih nasprotij. Kot priprava za londonsko konferenco so bili razgovori med arabskimi politiki v Siriji, kamor so pobegnili vodje uporniških ekstremistov iz Palestine in kamor se se podali nekateri od interniranih arabskih prvakov, ki so jih Angleži izpustili ter jim dali priliko, da se med seboj in z begunci pomenijo ter sestavijo predloge za konferenco. Druga serija razgovorov je bilia v Kairu, kjer so zborovale službene delegacije arabskih držav, kar pomeni še važnejšo pripravo za londonsko konferenco.
Dosedanja poročila iz Kaira se za Anglijo ne glasijo ugodno. Kakor drugod tudi tu prevladuje razpoloženje, ki za kompromis v palestinskem vprašanju ni dobra osnova. V teku razgovorov se je pokazalo, da so skoro vsi delegati za zahtevo, naj se doseljeva-nje Židov v Palestino takoj ustavi, a mandatna uprava naj se polagoma preuredi v samostojnost, podobno kakor se je zgodilo v Iraku. Ako se potrdi točnost teh zadnjih poročil, potem je zares težko razvideti, po kateri poti hi se pogajanja v Londonu mogla približati pozitivnemu uspehu. In res se že čujejo iz Anglije zelo skeptični glasovi glede uspeha bodoče konference. Toda Velika Britanija je uradno ja-^idla v Ženevi, da je dokončno opustila misel na delitev Palestine na židovski in arabski del ter da namerava predložiti diskusijo o bodočnosti Palestine posebni konferenci, za slučaj pa, da bi ta ne uspela,dabo vprašanje rešila pač na drug način. Ta napoved se glasi kakor pretnja, toda dosedaj se še ni nič razvedelo, kako solucijo imajo v Londonu v načrtu.
O palestinskem problemu se je že obilo razpravljalo, v zadnji dobi pa na 'tem bolj kočljiv način, ker se stika izredno komplicirano z enim najaktualnejših sodobnih svetovnih problemov, z židovskim vprašanjem. Arabska zahteva, naj se anulira Balfourjeva deklaracija ,ki proglaša Palestino za obnovljeno židovsko domovino, se ujema po svojem negativnem učinku s sodobno protižidovsko kampanjo. Ako pa pogledamo globlje v jedro spora, moremo ugotoviti, da mu leži izvor prav za prav drugje in sicer v prebujenju arabskega sveta, ki postaja čedalje bolj močno dejstvo. Arabski svet postaja v sodobnosti politična sila, dočim je bil še v preteklosti vsota nekega stanja, ki je bilo, dasi jezikovna, verska ter kulturnozgodovinska realnost, za praktično politiko zelo malo-pomembno. Turška oblast, ki se je pred svetovno vojno razprostirala preko glavnega dela arabskih dežel, je pomenila v oni dobi in dolga stoletja poprej politično realnost, ki je bila arabska skupnost ob njej le bleda abstraktnost. Zmagovita antanta je povzročila preobrat s tem, da je gospostvo Turčije skrčila na jezikovni turški teritorij, a arabske dežele uredila v samoupravne politične enote, ki so sicer ostale pod političnim varuštvom Francije in Anglije, a dobile dejansko toliko samostojnosti, da se je v njih začelo prav dobro razvijati samosvoje kulturno, gospodarsko in politično življenje. Irak. Sirija, Palestina, Trans-jordanija in Egipt so take arabske države, a v Arabiji v ožjem smislu so ostale nekatere povsem samostojne politične enote, med njimi Ibnsaudija kot največja, najmočnejša in najnaprednejša.
Arabski svet se mora tedaj v bližnjem Orientu predvsem Franciji in Angliji zahvaliti za svojo politično svobodo, ki je postala podlaga vsesplošnemu narodnemu procvitu. V svobodnih razmerah je tudi nacionalizacija Arabcev naglo napredovala in čedalje pogosteje in krepkeje se že čujejo glasovi o tesnejši združitvi arabskih dežel in držav, bodisi v obliki federacije ali kakorkoli. Nedvomno je mnogo pripomogla k napredku tega prizadevanja islamska skupnost, ki se čim
VČERAJ SE JE ZAČELA ODLOČILNA BITKA ZA BARCELONO
Katalonsko prestolnico obstreljujejo nacionalisti iz letal in s težko artiljerijo — Republikanci se obupno branijo
Barcelona, 23. jan. o. Danes se je pri- . se je končala ob 1. ponoči. O seji Je bilo čela odločilna bitka za Barcelono. Ze vče- ■ objavljeno naslednje poročilo:
k;i» j---s---—"" ----J— —1 Ministrski svet je sklenil, da ostane vlada v Barceloni, čeprav je pred kratkim ukrenila vse potrebno za vsako možnost, da se bo delo državne uprave lahko nemoteno nadaljevalo. •Ministrski svet je proučil položaj, ki je nastal zaradi sovražne ofenzive in sklenil 'menovati poseben odbor, v katerem bodo minister za delo, svetnik ministrstva za socialno politiko in barcelonski župan. Ta odbor bo načrtno izselil civilno prebivalstvo iz Barcelone. Nadalje je vlada sklenila proglasiti na vsem ozemlju obsedno stanje.
raj so bile izvršene velike uvodne pri prave za to borbo. Barcelono so Francova letala napadla nič manj kakor enajstkrat. Pri napadih je bilo ubitih 52 ljudi, ranjenih pa 141. Letalske bombe so povzročile ogromno materialno škodo po vsem mestu. Ob zori se je oglasilo Francovo težko topništvo, ki je nekaj ur hudo obstreljevalo barcelonska predmestja, pehota pa si je v dopoldanskih urah pod zaščito neštetih tankov polagoma in oprezno pričela krčiti pot proti katalonskemu glavnemu mestu. Po informacijah nekaterih novinarjev z bojišča so bili nacionalisti opoldne ponekod le še 15 km oddaljeni od barcelonske mestne meje.
Čim bližje pa prihajajo nacionalisti, tembolj srdite so borbe in tem hujši je republikanski odpor. Tako so dopoldne nacionalisti pri Montrellu po dolgem topniškem obstreljevanju republikanskih postojank prešli v napad. Več njihovih polkov je prodiralo proti republikanskim strelskim jarkom pod zaščito okrog sto tankov. Kljub ogromni premoči pa so bili odbiti.
V	popoldanskih urah so nacionalisti izvršili dva napada v odseku Villanueve, pri Sanpedru da Ribaš pa so republikanci prešli v protinapad. Zagnali so se proti sovražniku s tako silo, da se je moral umakniti za nekaj kilometrov. Republikanci so prodrli celo na levi breg reke Oradal in zavzeli več višin okrog San Pedra da Ribaš.
Nezadržno prodiranje nacionalistov
Burgos, 23. jan. w. Prvič od začetka državljanske vojne so Francove čete včeraj popoldne zagledale Barcelono. Peta navar-ska divizija je zavzela vrh Olesa de Bo. nesvals, 15 km vzhodno od Villafrance, odkoder se vidi Barcelona. Francove čete so na višini razobesile ogromno nacionalistično zastavo, ki mora biti vidna tudi v Barceloni.
Burgos, 23. jan. A A. Franco ve čete so zavzele mesta Sitges, Santedro de Ribaš, Santu Madaritu in Saturnino ter prekoračile reke Noyo. Včeraj so nacionalne čete napredovale okoli 9 km.
V	severnem delu bojišča so zavzele vas San Juda ter zelo važne postojanke ob rekah Segre in Llobregat ter dosegle cesto med Solsono in Seo de Urgelom. V teku zadnje ofenzive so nacionalne čete ujele 39.500 republikancev.
Kolona nacionalističnih čet se je približala Martorellu na cesti Igualada - Barcelona. Kraj je oddaljen 13 km od Barcelone. Snoči so Francove čete izvršile po dolgi topniški pripravi napad na Martorell. Pri napadu je sodelovalo tudi okoli 100 tankov.
150.000 falangistov je prekoračilo reko Llobregat ter začelo oblegati Manreso. Francove čete so zasedle v teku noči tudi kraja Capellades in Cardelo.
Saragossa, 23. jan. AA. (DNB) Na katalonski fronti prodirajo nacionalistični oddelki brez večjega odpora sovražnika. Nova taktika nacionalistične ofenzive skuša nasprotniku onemogočiti sleherni odmor in možnost utrjevanja. Vsi oddelki nacionalistične vojske so stalno v zvezi med seboj. Tako so se sestale včeraj pri Olivellu navarske divizije z maroškimi divizijami pod vodstvom generala Jague in obkolile republikanske postojanke severno od Villa-france del Panades ter zavzele 10 krajev in zajele tisoč sovražnikov.
i^prazsrnjejo
Barcelona, 23. jan. AA. Vlada je začela že pred nekaj dnevi izvajati ukrepe, da bodo državna uprava in razne druge ustanove v vsakem primeru lahko nemeteno delovale. Iz vseh ministrstev so začeli odnašati najvažnejše arhive in jih spravljati na varnejših mestih. Iz Barcelone so poslali vse osebe, ki so zaprte zaradi vohunstva ali drugih dejanj proti režimu.
Seja vlade, ki se je začela snoči ob 22.,
Zadnji obrambni ukrepi
Perpignan, 23 jahuarja AA. Havas. V španskih republikanskih krogih krožijo glasovi, da je Azana zapustil Barcelono, ter odpotoval v neznani smeri. Splošno smatrajo, da je Azana odpotoval v Valen-cijo ali Madrid. Vlada je odredila, da se utrdijo vsi vrhovi v okolici Barcelone enako, kakor je utrjena okolica Madrida Noč in dan kopljejo rove v okolici in oredmestjih Barcelone.
Barcelona. 23. januarja. AA. Reuter Katalonska vlada je izdala odredbo, da morajo biti ta teden vse trgovine in vse tovarne, ki niso v vojaških rokah, zaprte ter da morajo biti vsi delavci mlajši od 50 let ter vse žene nad 18. in 40. letom na razpolago vojaškim oblastem. Izjeme veljajo za osebe, zaposlene v vojnih tovarnah, bolnicah in trgovinah z življenjskimi potrebščinami kakor tudi za prometno osebje.
Republikanci pravijo, da bodo branil! hišo za hišo
Salamanca, 23. jan. AA (DNB) Nacionalisti imajo reko Ebro že več ko 100 km za seboj in so sedaj ob bregu reke Noye, ki se izliva v Llobregat. ki teče mimo Barcelone. V Salamanci so zvedeli, da so republikanci sklenili postaviti se ob reki Llobregatu tako po robu nacionalistom kakor ob Manzanaresn »v: Madridu. Prav tako so republikanci odločeni biti se za sleherno hišo in za vsako ulico kakor v Madridu. Republikanci mislijo, da bo edino takt. mogoče ustaviti prodiranje Francovih čet. Republikanci izjavljajo, da rajši vidijo, da se Barcelona spremeni v kup razvalin, kakor pa da kapitulira.
Nacionalistom se je včeraj posrečilo ponovno predret: republikansko Maginotovo črto in sicer vzhodno od Igualade proti jugu vse do brega reke Garrafe in zavzeti skoraj brez boja močno utrjene sovražne postojanke. Med drugim so nacionalisti zavzeli Chapal. odkoder se jasno vidi gorovje Monserrat pred Barcelono Kraia Alto in Gruchbajo, znamenita še iz časov Napoleonovih vojn, kjer je francoska armada doživela najhujši poraz, sta že v dosegu nacionalističnega topništva.
Hepbüfeaüslio vojno poročilo
Barcelona, 23. jan. AA. Republikansko vojno poročilo p-avi. da je sovražnik izvršil več hudih napadov v odseku pri Igua-Lidi, Villafranco del Panades in Saturni-nu de Nova. Poročilo priznava, da je sovražnik napredoval Nacionalistična letala so zopet bombardirala Rnrcelono. Valencij-sko letališče je doživelo pet letalskih napadov.
Delal repuMIIssrnski uspehi
na ost?ema?5urskem feopšču
Valencija, 23. jan. o. Na estremadurski fronti so bili danes odbiti vsi nacionalistični napadi. V odsekih Monterubiu in Sierri Quemada so bili nacionalisti poraženi. Republikanci so v gorovju Sparagos de la Sierra zavzeli vrh Cortilo.
o pri
Pariz. 23. jan. h. V političnih krogih živahno komentirajo današnji dolgi razgovor zunanjega ministra Bonneta s španskim zunanjim ministrom Del Vajom, ki je prispel iz Ženeve v Pariz. Del Vajo je obve-
dalje krepkeje uveljavlja in oživlja v arabskem nacionalnem duhu, ker je zmaga verskega liberalizma v Turčiji prenesla versko težišče nazaj v arabski svet. Islamska univerza v Kairu je postala poglavitno ognjišče panarab-skih nacionalnih prizadevanj in odtod deluje propaganda na vse strani v druge arabske dežele. Nič ni značilnej-šega, kakor da se je prav v zadnji dobi znova pojavil predlog, naj bi se po Turčiji ukinjeni kalifat obnovil, sedaj pa v Egiptu.
Več ko verjetno je, da bo arabski nacionalizem še nadalje napredoval in da se bodo njegova prizadevanja po sodelovanju Arabcev brez ozira na državne in deželne meje še nadalje stopnjevala. Vsearabska posvetovanja, ki so bila pred vojno povsem neznana stvar, so danes že kar na dnevnem redu. V medvojni dobi, ko je nastala Balfourjeva deklaracija, proglašena dne 2. novembra 1917, so bili o prebujenju arabskega sveta komaj prvi sledovi. V
atmosferi one dobe se je zdelo povsem preprosta in lahka stvar, ustvariti Zidom novo domovino v Palestini, zanemarjeni turški provinci, kjer niti ni bilo znano pravo razmerje med narodnostmi in verskimi skupinami. Danes pa moremo reči, da je razvoj prehitel Bai-fourjevo ustanovo in težko se je ubraniti vtisu, da se je preživela, še preden jo je bilo mogoče realizirati. V nasprotju stoji z načeli modernega nacionalizma na sploh in še posebej z osnovnimi težnjami arabskega nacionalizma. Ako bi bil v letu 1917. ta že v tolikem razmahu, kakor je dandanes, bi Balfour slovesne izjave v prid obnovi židovskega političnega doma najbrž nikdar ne bil podal.
Kako bo mogoče britanski politiki vztrajati na Balfourjevi besedi, pa obenem poravnati spor z arabskim nacionalizmom, to je oni gordijski vozel, okrog katerega se s toliko neodločno taktiko mota prizadevanje odločujoč v Londonu.	^^
stil francoskega zunanjega ministra o položaju v Španiji in ponovno prosil, naj Francija priskoči republikanski vladi na pomoč. Republikanska Španija ne zahteva, da bi Francija sama nepos'edno intervenirala, pač pa naj bi omogočila republikancem nabavo orožja in municije.
Zunanji minister Bonnet je takoj nato obiskal ministrskega predsednika Daladiera in ga obširno obvestil o razgovoru z Del Vajom Danes dopoldne je vojno ministrstvo izdalo potrebne ukrepe, da se oja-čijo francoske vojaške postojanke na meji ker bi dosedanje straže v primeru novega navala beguncev iz Katalonije Ie stežka uspešno skrbele za red in mir.
Bojazen v Franciji
Pariz, 23. jan. o. Zaradi uspešne Francove ofenzive v Kataloniji narašča vznemirjenje francoske politične javnosti. Kritiki francoske vlade ogorčeno nastopajo proti polslužbenim komunikejem, ki skušajo z nekim optimizmom paralizirati neugodne vtise vesti iz Španije Ti kritiki zatrjujejo, da bo Francova Španija z razvitimi zastavami šla v protifrancoski tabor in da so brez osnove vsa upanja, da bi jo bilo mogoče obdržati pri tradicionalni politiki španske nevtralnosti Nobenega dvoma tudi ni, da bo Nemčija odločno podprla zahteve Italije, ki jih bo postavila po zaključitvi španske državljanske vojske glede nove ureditve položaja na Sredozemskem morju.
Vznemirjenje Anglije
London, 23. jan. o. Veliko vznemirjenje so tu izzvale vesti iz zanesljivih virov, da si je Nemčija v zadnjih mesecih na španski obali zgradila 5 podmorničnih oporišč in sicer blizu Basaesa, nekaj kilometrov od francoske meje, v El Herolu, v Villi Garciji in dve v neposredni bližini Gibraltarja. Vsa oporišča imajo podzemeljske arzenale in delavnice za popravljanje podmornic ter so opremljena s težkimi ladijskimi in s protiletalskimi topovi Ker imajo tudi male nemške podmornice velik akcijski radij po 920 km, bodo s severne
španske obale prav Dover in Calais.
lahko ogražale tudi
Posvet med Londonom in Parizom
London, 23. jan. AA. DNB: V tukajšnjih političnih krogih trdijo, da se vodijo med Downingstreetom in Quai d' Orsayem živahni razgovori o bodoči angleški ln francoski politiki v Španiji, ker bi v primeru, da general Franco prihodnje dni zavzame Barcelono, bilo treba spremeniti smer do» sedanje angleške politike v Španiji ter sprejeti nove posebne sklepe. Kakor v Parizu, tako tudi v Londonu žele — vsaj tako se zdi — da se doseže gotovo soglasje glede sklepov in gotovo skupno stališče za bodoče. Zdi se pa, da obstoji med Dala-dierjevo in Chamberlainovo vlado zdaj edino soglasje, da jè treba nadaljevati s dosedanjo politiko nevmešavanja.
Španska debata v angleškem parlamentu
London, 23. jan. o. Prihodnji torek sä bo sestala spodnja zbornica, ki bo razpravljala o Španiji. Debato bo otvoril min. predsednik Chamberlain z ekspozejem o rezultatih svojega potovanja v Rim. Zastopniki laburistične stranke nameravajo na tej seji zahtevati, naj poslanska zbor* niča svobodno in neomejeno razpravlja o španskem vprašanju.
Danes bo glasovanje v francoski zbornici
Pariz, 23. jan h. Z največjo nestrpnostjo pričakujejo v vseh političnih krogih jutrišnjo sejo poslanske zbornice, na kateri bo z izjavami ministrskega predsednika Daladiera in zunanjega ministra Bonneta zaključena 10 dni trajajoča zunanjepolitična debata.
Ob zaključku bosta predloženi poslanski zbornici dve resoluciji Radikalno socialistična frakcija je predložila resolucijo, v kateri odobrava politiko nevmeševanja v španske zadeve in izreka vladi zaupnico. Socialistično-komunistična resolucija pa zahteva takojšnjo otvoritev meje napram Španiji.
V vladnih krogih računajo, da bo dobila prva resolucija 320 do 330 glasov, kar M pomenilo absolutno večino. Vlada si prizadeva, da bi dobila za to resolucijo čim več glasov. Resolucija je razdeljena na dva dela. Prvi del, ki govori o nedotakljivosti francoskega kolonialnega imperija, bo go_ tovo sprejet soglasno, drugi del, ki govori proti intervenciji v Španiji in za nadaljevanje politike nevmešavanja, pa bo naletel na odpor pri socialistih in komunistih, a morda tudi pri velikem delu radikalov.
Odhod grofa Ciana
Ob slovesu je dal na Rakeku jugoslovenskim novinarjem izjavo, polno zadovoljstva z obiskom v naši državi
Beograd. 23. januarja, e. Italijanski zunanji minister grof Ciano je snoči ob 0.10, prisrčno pozdravljen, zapustil prestolnico. Ciana so spremili do perona ministrski predsednik in zunanji minister dr Stojadinovič, italijanski poslanik Mario Indelli, nemški poslanik von Heeren, madžarski poslanik Besenjey, albanski poslanik Ta-hir Stira, prometni minister dr. Spaho, notranji minister Aeimovič prosvetni minister Jovanovič, minister pošte in brzojava Kujundžič in minister na razpoloženju Gjura Jankovk
V Ljubljani
Ljubljana, 23. jan. AA. Danes ob 10.08 se je peljal s posebnim vlakom skozi Ljubljano italijanski zunanji minister grof Galeazzo Ciano s svojim spremstvom. V imenu našega zunanjega ministrstva je spremljal grofa Ciana Vladimir Sokolovič, sve-nik zunanjega ministrstva, v imenu glavnega ravnateljstva državnih železnic pa višji svetnik Peter Bradvanovič.
Na ljubljanski železniški postaji so grofa Ciana sprejeli in pozdravili ban dr. Marko Natlačen, upravnik ljubljanske policije, ravnatelj ljubljanske železniške direkcije, italijanski generalni konzul v Ljubljani Maraldi z osebjem konzulata in drugi predstavniki.
Ko se je vlak ustavil, je stopil v salonski vagon grofa Ciana ban dr. Natlačen. Pozdravil je italijanskega ministra in mu želel dobrodošlico z željo, da bi razgovori, ki sta jih imela te dni grof Ciano in predsednik naše vlade dr. Stojadinovič na Belju in v Beogradu, prinesli čim večji in čim boljši uspeh za oba naroda.
Grof Ciano na ljubljanski železniški postaji ni izstopil iz salonskega vagona, temveč je ves čas, ko je vlak stal, ostal v svojem vagonu v razgovoru z banom. Odpeljal se je s posebnim vlakom proti Rakeku ob 10.24. Do meje so ga spremljali ban dr. Natlačen in več ljubljanskih novinarjev.
Na Rakeku
Na rakeško postajo, ki je bila vsa okrašena z italijanskimi in jugoslovenskimi zastavami, je pripeljal posebni vlak ob 11.40. Medtem ko je vlak stal na postaji, je grof Ciano sprejel jugoslovenske novinarje in jim dal tole izjavo:
»Vračam se zelo zadovoljen s svojega štiridnevnega potovanja in obiska v prijateljski Jugoslaviji. Kakor ste videli iz objavljenega komunikeja, je bil uspeh naše. ga dela zelp pomemben za pomiritev v tem delu Evrope. Ko zapuščam prijateljsko Jugoslavijo, moram posebno naglas iti svoja iskrena in globoka čustva do Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, ki me je za mojega obiska dvakrat sprejel s prirojeno ljubeznivostjo, ki je name napravila globok vtis. Imel sem zelo prisrčne razgovore z dr. Stojadlnovičem. Pri tej priložnosti sme sklenili nadaljevati naše sodelovanje,
Id se bo tudi v bodoče razvijalo v isti prijateljski smeri. Rezultati naših prijateljskih razgovorov so vam znani iz komunikeja, kjer je objavljeno vse, kar je važno.«
»Mislim,« je nadaljeval grof Ciano, »da je bil moj osebni kontakt z dr. Stojadino-vičem zelo pomemben, ker pomeni korak naprej pri razčiščanju položaja za pomiritev tega dela Evrope. Dr. Stojadinovič in jaz sva delala v prijateljskem duhu in bova sodelovala tako tudi v bodoče. Najboljšo voljo imamo, da olajšamo popolno pomiritev in splošno sodelovanje v Podu-navju. Vsako diplomatsko delo Italije v tem smislu se vrši v okviru osi Rim-Ber-lin, to .je fašistovske Italije in narodno socialistične Nemčije. Prosim vas, bodite tolmači mojih prijateljskih čustev, ki jih gojim do predsednika vlade dr. Stojadinoviča. Obenem vas prosim, bodite tudi nasproti jugoslovenskemu narodu tolmači moje zalivale za prisrčen sprejem. Hvaležen sem jugoslovenskemu tisku, da je odkrito podpiral naše delo in naše stremljenje, ki traja zdaj že dve leti. Jugoslovenski tisk ima veliko zaslugo, da je razmerje med Jugoslavijo in Italijo postalo tako. prijateljsko.«
Grof Ciano se je zalival il banu dr. Nati ačenu za prisrčen sprejem, nato se je pa pomudil z novinarji v neprisiljenem razgovoru. Salonski vagon italijanskega zunanjega ministra so v Rakeku priključili rednemu brzemu vlaku in grof Ciano je točno opoldne zapustil jugoslovenska tla.
V Trstu
Trst, 23. jan. AA. Na povratku iz Beograda se je italijanski zunanji minister grof Ciano popoldne nekaj časa zadržal na tržaški postaji Tu so ga pozdravili zastopniki krajevnih oblasti, velika množica ljudstva pa mu je na peronu priredila navdušene manifestacije.
Večerja pri knezu namestniku
Beograd, 23. jan. a. Snoči ob 20. sta Nj. Vis. knez namestnik Pavle in kneginja Olga priredila v Belem dvoru na čast grofu Cianu slavnostno večerjo, ki so se je udeležili italijanski zunanji minister grof Ciano, poslanik Guido Butti, beograjski italijanski poslanik Mario Indelli, poslanik baron Leonardo Vitetti ter ostali spremljevalci grofa Ciana in uradniki italijanskega poslaništva, z naše strani pa predsednik senata dr. Korošec, prometni minister dr. Spaho, vojni minister general Nedič z gospo, predsednik skupščine Cirič, naš poslanik v Rimu Hristič, beograjski župan Vlada Ilič, minister dvora Antič ter drugi odlični predstavniki.
?ostani in ostani član Vodnikove družbe!
„V Jugoslaviji ni
pr otižidovskega boja"
Važna Izjava predsednika vlade dr. Stojadinovléa
Pariz, 23. jan. AA. »Petit Parisien« objavlja razgovor svojega posebnega dopisnika s predsednikom vlade dr. Stojadino-vičem o židovskem vprašanju. Dopisnik omenjenega lista pravi: Ker so se v Inozemstvu razširili glasovi o morebitnih ukrepih proti Židom tudi v Jugoslaviji, se mi je od predsednika vlade dr. Stojadino-viča posrečilo dobiti tole izjavo:
»V Jugoslaviji ni protižidovskega boja. Drugačne vesti so netočne. Antisemitizma v Jugoslaviji ni. 80.000 jugosiovenskih Židov živi v popolni enakopravnosti z ostalimi državljani. Točno je le to, da smo v nekem posebnem položaju, že skor» 20 let je minilo, odkar smo sprejeli Žide, prav tako kakor smo sprejeli in prenašamo breme ruskih izseljencev, ki so prišli k nam po političnih spremembah v Rusiji. Naši izdatki za sprejem vseh teh izseljencev, za podpiranje siromašnih, za prehrano starejših ljudi, za šolanje otrok — da ne omenjam drugega — so ogromni, in gotov del teh izdatkov, posebno tisti, Id se tiče starcev, otrok in vojnih invalidov, še nadalje bremeni naše državne proračune. Ali je še kje kaka država kot naša, ki ne razpolaga z nagrmadenim bogastvom, a je mogla kljub temu sprejeti nove izdatke in bremena za nove begunce? Malokatera država v toliki meri podpira begunce, čim se je pojavilo vprašanje, ki izhaja iz dogodkov v Srednji Evropi, je morala naša vlada dati na znanje, da to preseljevanje ne more biti usmerjena v Jugoslavijo.
V ostalem pripominjam, da če bi »e pri nas postavilo vprašanje »prejemanja židovskih beguncev, bi bili verjetno vsi ju-goslovenski židje prvi, Id U se uprli, da se ne bi z njimi zgodilo teto kakor drugod. Ponavljam še enkrat, da pri nas nI antisemitizma. Stališče, ki smo ga kot nujnega sprejeli pred nekaj meseci, ostane nespremenjeno vse dotlej, dokler bodo židje dajali dokaze svoje lojalnosti, kar je bilo pri nas do zdaj vedno. To vprašanje se niti ne postavlja. Bodočnost bo torej odvisna od Židov samih. Edino pomanjkanje lojalnosti od njihove strani bi moglo spremeniti položaj. Vlada ni sprejela nikakega posebnega sklepa o preganjanju Zidov ali o prepovedi njihovega prihoda k nam. Začasno dani vizumi turistov ali tranzitni vizumi za vkrcavanje posebno za potovanje v Ameriko se oči vidno od strani zainteresiranih držav ne sme spremeniti v sredstvo za trajno bivanje v dotični državi. Ce so morali biti imejitelji takih vizumov pozvani k spoštovanju zakonov, očividno nI treba v tem videti kakšnega novega ukrepa, ki bi bil naperjen proti Židom. Francozi radi pravijo- Mi Imamo svoje siromašne ljudi. Mi Jugoslovani imamo, in to že zdavnaj, begunce iz vseh držav. Znano je. kaj to pomeni v Franciji, kjer je pred nekaj dinevi minister Bannet jasno govoril o ogromnih Izdatkih, ki ste jih vi plemenito prevzeli nase zaradi dotoka beguncev, Id ste jih sprejeli.«
Chvalkovsky poroča
čsl. zunanji minister Je sinoči obvestil osrednjo vlado o svojih razgovorih v Berlinu — Nemčija nI predlagala ne carinske, ne valutne unije
Poloiaj pri Barceloni pred odločilno bitko
ŽELEZNICA _ FRONTA 22. X* A FRONTA 1V I. 39 m»mm FfiONTA 22.1. 59
Francoski gospodarski stiki z evropskim
jugovzhodom
»Prager Taglblatt« je objavil v soboto uvodnik o francoski trgovini na evropskem jugovzhodu. V članku piše med drugim:
»Francoska vlada razvija ▼ zadnjem času živahno akcijo za vzpostavitev svojih trgovskopolitičnlh vezi z jugovzhodnimi državami. Z Jugoslavijo so že dober teden v teku gospodarska pogajanja, istočasno so v Parizu tudi zastopniki madžarske vlade, da bi navezali stike z me-rodajnimi francoskimi činitelji. Enako se 1z Bukarešte pričakuje prihod posebne delegacije .ki naj bi nadaljevala pogajanja, začeta ob obisku francoskega gospodarskega odpofi.'anstva v Bukarešti. Kot posebno značilno Je treba končno omeniti konferenco, ki so se je pod predsedstvom Daladiera udeležili vsi na gospo-
darskih vpražanjih intereslrani ministri Predmet razgovorov so bili trgovskopoll-tični odnošaji z državami srednje ln jugovzhodne Evrope.«
»Ako bi to povečano francosko trgovsko delavnost — pravi list dalje — smatrali za francosko trgovsko ofenzivo v jugovzhodni Evropi, bi šil predaleč. Gre pa vsekakor za popravo starih napak. V splošnem smemo torej sedanjo francosko gospodarsko aktivnost in istočasna trgovinska pogajanja z mnogimi državami tolmačiti predvsem kot željo po vzpostavitvi in utrditvi francoskega položaja na jugo vzhodnem evropskem trgu. Rešitev problema večje blagovne izmenjave med Francijo in jugovzhodom pa predpostavlja predvsem rešitev problema cen, ki je postal pereč zaradi razvrednotenja francoskega franka.«
Težavno reševanje potnikov s ponesrečenega kanadskega letala
New York, 23. jan. A A Po dveurni borbi z valovi se je posrečilo parniku »Eso Betown« rešiti 10 oseb ponesrečenega kanadskega letala »Cavalier«. (O nesreči smo poročali v ponedeljskem »Jutru« ) S parnika so zaradi burje le z veliko težavo mogli vreči potnikom ponesrečenega letala rešilne pasove ter jih potegniti na krov Rešeni potniki so bili na kraju svojih moči ter so izjavili, da sta dva potnika in en član posadke utonili, ker se niso mogli več držati zaradi utrujenosti na površju Nadalje so izjavili, da je katastrofa letala nastala tako hitro, da niso mogli pravilno uporabiti rešilne pasove. Iz New Yorka je prišel na kraj nesreče zdravnik, ki ie izjavil. da je stanje rešenih potnikov razmeroma dobro, razen kapetana Alegerso-
na, ki je bil poveljnik ponesrečenega letala »Cavalier«.
Ker je iskanje ostalih potnikov postalo brezupno, so reševanje ustavili. Po mnenju strokovnjakov je prišlo do nesreče zato, ker je karborator zmrznil in ker letalo ni bilo zgrajeno za polete v mrzlem podnebju. Panameriška letalska družba bo nadaljevala redni promet na črti New York—Bermudski otoki navzlic včerajšnji katastrofi Rešene potnike so danes prepeljali v New York.
Pariz, 23 jan AA. »Imperial Airways« objavlja, da so izmed treh ponesrečenih potnikov »Cavaliera« dva Američana in en Anglež. Uvedena bo stroga preiskava, da se ugotovi vzrok nesreče.
Praga, 23. jan. h. češkoslovaška javnost z velikim zanimanjem zasleduje razvoj odnošajev med češkoslovaško in Nemčijo. Vsi praški listi se obširno bavijo z obiskom zunanjega ministra dr. Chvalkovskega v Berlinu. Večerna izdaja »Češkega Slova« objavlja komentar pod naslovom »Niti carinska, niti valutna unija« ter piše med drugim, da bo nocoj zunanji minister dr. Chvalkovsky podrobno poročal ministrskemu svetu o svojih razgovorih v Berlinu in o rezultatih svojega obiska. Za enkrat, piše list, se lahko ugotovi samo to, da je predstavljal ta obisk srečen začetek nadaljnjih razprav, ki jih bodo vodili resorni ministri z merodajnimi nemškimi činitelji. Gre za kompleks konkretnih vprašanj z gospodarskega, kulturnega in splošno političnega področja. Ta vprašanja se nanašajo na interese obeh držav in na obojestranske narodne manjšine. Vesti, da bi bila nemška vlada predlagala češkoslovaški vladi sklenitev carinske ali valutne unije, izvirajo iz fantazije mednarodnih borznih špekulantov. Pogajanja glede položaja obojestranskih narodnostnih skupin se bodo vodila na osnovi popolne enakopravnosti in reciprocitete.
Praga, 23. jan. AA. (Havas). Predsednik češkoslovaške vlade Beran bo dal v četrtek izjavo na seji parlamentarne skupine poslancev in senatorjev nacionalne imi je. Na tej seji bo tudi Chvalkovsky podal ekspoze o svojem potovanju v Berlin.
Kreditna pogajanja v Londonu
London, 23. jan. h. »Daily Telegraph«
poroča, da so pogajanja češkoslovaške finančne delegacije za najetje posojila z jamstvom angleške vlade v preteklem tednu dobro napredovala. Splošno računajo s tem, da bodo še ta teden uspešno zaključena. Gre za celo vrsto vprašanj, ki jih je sprožil težavni problem češkoslovaških beguncev. Predvsem skušajo sedaj ugotoviti, ali se dajo ta vprašanja rešiti brez bistvenega povišanja doslej dovoljenega predujma v višini 10 milijonov funtov. Uvedeni so že koraki, da dobi češkoslovaška pri angleški narodni banki še nadaljnje predujme. vendar pa na trdnejši osnovi.
Prhala ostane podkarpatski minister
Praga, 23. jan. h. Minister podkarpatske vlade general Prhala je prispel snoči na poziv ministrskega predsednika Bereuna v Prago, da poroča o položaju v Podkarpatski Rusiji ter se udeleži konferenc strokovnega ministrskega odbora in seje ministrskega sveta, na kateri bo nocoj zunanji minister dr. Chvalkovsky poročal o rezultatu svojega obiska v Berlinu. Na merodajnem mestu ponovno demantirajo vse v gotovem delu inozemskega tiska raz-
London, 23. jan. o. Vlada Severne Irske (Ulstra) je poslala v London tako zvano črno listo irske teroristične organizacije. Na njej so imena članov uLsterske vlade j in drugih politikov, ki so jih irski terorl- j sti obsodili na smrt.	;
Chamberlain se je danes s svojo ženo vrnil iz Chequersa v London. Zanimivo je, da ga je na tej poti poleg njegovega osebnega detektiva spremljalo več policijskih organov. Varnostni ukrepi so bili potrebni zaradi akcije ilegalne irske teroristične organizacije. Tudi Downingstreet (predsedstvo vlade) je bil danes močno zastražen.
V Londonu so snoči močno zastražili t. zv. admiralski slavolok, ker je policija prejela zanesljive vesti, da ga nameravajo teroristi razstreliti. Medtem je angleška policija pri zasledovanju atentatorjev dosegla nekaj novih uspehov. Odkrila je skladišče razstreliva, v katerem je bilo okrog 2000 kg raznih razstrelivnih snovi.
V	zvezi s tem odkritjem je bilo aretiranih več ljudi. Kakor zatrjujejo, bodo v nekaj dneh prijeli tudi voditelje teroristične or. ganizacije.
London, 23. jan. AA. Snoči se je notranji minister severne Irske odpeljal v Belfast.
V	Londonu se je mudil tri dni. Pred odhodom je izjavil:
Odrejeni so vsi varnostni ukrepi v zvezi s položajem na severnem Irskem zaradi
širjene vesti o nesoglasjih, ki da so nastala med osrednjo češkoslovaško in avtonomno podkarpatsko vlado zaradi generala Prhale. Znova poudarjajo, da je bil general Prhala imenovan za člana podkarpatske vlade iz zelo tehtnih državnih razlogov. Res pa je, da so nekateri elementi v Podkarpatski Rusiji skušali to imenovanje preprečiti in hoteli vplivati na generala Prhalo, da svojega mesta sploh ne bi nastopil, šli so celo tako daleč, da so skušali vso zadevo spraviti na mednarodno polje, vendar pa se je ta manever popolnoma ponesrečil.
Obmejni incidenti likvidirani
Praga, 23. jan. w Češkoslovaški poslanik v Budimpešti je danes obiskal madžarskega zunanjega ministra grofa Csakyja in imel z njim daljši razgovor. Pri tem sta ugotovila, da so vsi obmejni incidenti prijateljsko poravnani. Obojestransko je bila izražena želja, naj bi se sklepi dunajske arbitraže pospešeno izvedli s pomočjo mešane komisije. Madžarski poslanik v Pragi je češkoslovaško zunanje ministrstvo uradno obvestil, da je madžarska vlada pristala na predloge, ki jih je v tem pogledu stavila češkoslovaška vlada. V najkrajšem času se bo sestala mešana komisija, da do kraja izvede dunajske sklepe.
Enotna češka skavtska organizacija „Junak"
Praga, 23. jan AA. CTK: Včeraj se je
v Pragi začel kongres češkoslovaških skavt-skih društev. Kongresa se udeležuje 800 delegatov. Na kongresu so sklenili ustanoviti enotno češko skavfcsko organizacijo pod imenom »Junak«, nato so pa izvolili podpolkovnika Vaclava Vrleta za vrhovnega poveljnika »Junaka«.
Volilna borba v Podkarpatski Rusiji
Chust, 23. jan. AA. Havas: Za volitve v avtonomni karpatsko-ukrajinski deželni zbor dne 12. februarja t. L so bile vložene tri kandidatne liste. Uradna lista je lista karpatsko-ukrajinske nacionalne stranke, na kateri kandidirajo tudi Čehi, Nemci, Madžari in Rum uni, drugo listo so vložili zastopniki ruske tendence, tretjo listo je pa vložila t. zv. pravoslavna enota. Zaradi sklepa vlade o prepovedi vseh strank razen stranke nacionalne unije se avtomatsko razveljavijo vse druge liste. Ker je včeraj pravoslavna enota vlo. žila tretjo listo, je prišlo do incidentov in so karpatskoukrajinska oblastva aretirala 11 oseb, članov odbora za vlož;tev te liste.
delovanja irskih republikancev. Vlada je odločena, da najenergičnejše iztrebi nezakonitost.
Minister je v Londonu obiskal več uradnikov na Downingstreetu in Scotland Yar-du, ker lahko podpre delo Scotland Yarda pri zasledovanju krivcev nedavnih incidentov v Veliki Britaniji.
Smrt znanega dunajskega nogometaša
Dunaj, 23. jan. w. V prvem dunajskem okraju so našli popoldne slovitega dunajskega nogometaša Matjaža Sindela in znano gostilničarko gostilne »Pri belem konjičku« Kamilo Castagnola zastrupljena s plinom. Gostilničarko. ki je še kazala znake življenja, so prepeljali v bolnišnico, dočim je pri Sindelarju zdravnik mogel ugotoviti samo še smrt. Ni še ugotovljeno, ali gre za nesrečen sluòaj ali za samomor. Sindelar jc bil najslovetejši avstrijski nogometaš m je sodeloval v neštetih mednarodnih tekmah ter je premnogokrat pripomogel k uspehu tako zvanega nekdanjega dunajskega »čudežnega teama«. Smrt popularnega športnika je izzvala v dunajskih športnih krogih ogromno senzacija
,, t 111 Beležke
Škofovska konferenca v Zagrebu
Letošnja konferenca katoliškega episko-pata v Jugoslaviji se prične danes dopoldne v Zagrebu in bo trajala tri dni. Kakor zatrjujejo zagrebški listi, bodo na konferenci v glavnem razpravljali o novi ureditvi sprejemanja Zidov v katoliško cerkev. Konferenco bo vodil zagrebški nadškof dr. Stepinac. Ze včeraj so prišli v Zagreb sarajevski nadškof dr. Sarič ter škofje Bonefačič iz Splita, Srebrnič s Krka, Mišič lz Mostarja, dr. Carevič iz Dubrovnika, dr Burič iz Senja, dr. Akšamovič iz Djakova, dr. Pušič s Hvara, Garič iz Banjaluke ln Budanovič iz Subotice.
Italijanske naravne težnje
Poluradna italijanska revija »Relazioni Internazionali« objavlja v svoji poslednji številki nov članek o italijanskih naravnih težnjah. Najprej poudarja, da se v tem pogledu po angleškem obisku v Rimu ni nič spremenilo, nato pa pripominja, da italijanska politika nI nasprotna Angliji. Ker pa je Sredozemlje življenjskega pomena za obe državi, ima Italija ne le pravico, temveč tudi dolžnost zahtevati od onih, ki se proglašajo za njene prijatelje, da ji priznajo pravice, ki ji jih daje pravičnost Italija hoče zmago generala Franca in uresničenje svojih naravnih teženj. Evropa mora izbirati med sodelovanjem in enostransko odločitvijo Italije, kar pomeni prav toliko kakor odločitvijo osi Rim - Berlin. Italijani prav dobro vedo, da so Francozi njih najhujši sovražniki. Zato bo Italija še bolj nespravljiva in ne bo iskala sporazuma Naroda obeh držav osi opozarjata na svoje zgodovinske in usodne cile, ki so dozoreli v njih zavesti. Evropska diplomacija ima pred seboj eno samo nalogo: olajšati razvoj in uresničenje tega gibanja italijanskega naroda V nasprotnem primeru je usoda Francije in njenega imperija zapečatena.
Protižidovska
internaclonala
Kakor poročajo italijanski in nemški listi, pripravlja nemška narodno-socialistič-na stranka v sredo. 25. t. m. veliko proti-židovsko zborovanje v berlinskem Sport-palastu. Na zborovanju bosta kot glavna govornika nastopila italijanski minister Farinacci in nemški okrožni vodja Julius Streicher, prvi voditelj protižidovskega gibanja v Italiji, drugi v Nemčiji. Berlinska prireditev se bo vršila v znamenju propagande za protižidovsko in-ternacionalo« od katere si v Nemčiji in Italiji mnogo obetajo.
Snremembe pri „Slovencu"
Namesto običajne ponedeljske izdaje »Slovenca« je včeraj že zjutraj izšel »Slo-vensiki dom«. V listu je bilo sporočeno, da je ponedeljska izdaja »Slovenca« ukinjena in da bo namesto nje odslej vsak ponedeljek izhajal zjutraj »Slovenski dom«, ki ob drugih dneh izhaja opoldne.
Združitev treh znanih dunajskih dnevnikov
Zabeležili smo že pred tedni napovedi, da se pripravljajo velike spremembe v dunajskem tisku in da se bodo nekateri dnevniki združili V soboto sta prvič izšla v skupni izdaji »Neues Wiener Tagblatt« in »Neue Freie Press««. Skupni list nosi zaenkrat oba naslova, »Tagblatt« kot glavni na slov in »Neue Freie Presse« kot podnaslov. Obliko je v glavnem obdržal »Tag-blattovo«. V uvodniku, v katerem razprav lja o izvršeni fuziji, napoveduje, da se bo sikupnemu listu v kratkem pridružil tudi »Neues Wiener Journal«. Novi skupni list bo poskušal »v harmoniji ohraniti v»e. kar je bilo doslej v teh treh listih dobrega in se je obneslo skozi desetletja«.
Na ta način bodo prenehali samostojno izhajati trije dnevniki, ki so v nekdanji habsburški monarhiji igrali izredno veliko. nam Slovanom navadno kaj malo na klonjeno vlogo. Znani so bili takrat in še pK) vojni tudi daleč izven avstrijskih mej. Vsi trije so začeli izhajati v liberalni eri Avstrije in ima vsak od njih za seboj že okrog 70 let. Prvi hud udarec jih je zadel z razpadom habsburške monarhije, drugi še hujši pa s priključitvijo Avstrije k Nemčiji Njihova združitev je menda zadnji poskus, da se ohranijo še v novi dobi
Predsednik klajpedskega direktorija
Te dni je bil sestavljen nov direktorij za klajpedsko ozemlje, ki opravlja funkcije nekakšne avtonomne vlade. Njegov novi predsednik je komaj 19 let stari Willy Ber-tuleit, ki velja za enega najožjih sodelavcev »klajpedskega Henleina« dr. Neuman-na. Kot njegov namestnik je že leta 1933 ustanovil tako zvano »socialistično narodno skupnost« kot nadomestilo za razpu-razpustila in vojno sodišče v Kovnu je v Litovska vlada pa je tudi to »skupnost« razpüstila in vojno sodišče k Kovnu je v znanem veleizdajnišketn procesu I. 1935 obsodilo Bertuleita na 12 let strogega zapora. Po lanskoletni februarski amnestiji je bil spet izpuščen.
Dr. Neumann sam je te dni ustanovil poseben »voditeljski krožek«, ki šteje 15 oseb, med njimi tudi Bertuleita. V prograr J mu, ki ga je objavil »Memeler Dampf-j boot«, poudarja Bèrtuleit med drugim, da ; priznava njegov direktorij narodnosociali-! stični svetovni nazor in da bo zato v vsem svojem delu postopal po nemškem zgledu. Direktorij pripravlja velike reforme zlasti ! v šolskem »istemu, pa tudi na vseh drugih področjih ljudske vzgoje Novi predsednik klajpedskega direktorija zastopa nadalje misel o združitvi Klajpede s tretjim raj-hom, kakor je to v volilni borbi odkrito ^ izjavil.
Nove določbe o državljanstvu v Rumuniji
Rumunski službeni list je objavil te dni spremembe rumunskega zakona o državljanstvu. Spremembe vsebujejo ostrejše določbe zlasti v pogledu izgube državljanstva. Zelo otežkočena bo od&lej tudi naturalizacija tujih državljanov. Inozemci, ki bodo zaprosili za rumunsko državljanstvo, I ne bodo imeli takoj političnih pravic, ka-
Seja veriSikacijskega odbora
Reograd, 23. jan. AA. Verifikacijskl odbor narodne skupščine je imel danes dopoldne sejo. člana odbora Miletič in Dra-škovič sta poročala o pritožbi, ki so jo na zadnji seji odložili. Odbor je pritožbo zavrnil, nato je pa začel proučevati pritožbe lz zetske banovine. Odbor je vse pritožbe zavrnil razen ene, ki je načelnega značaja. To pritožbo je odložil za prihodnjo sejo. ki je sklenjena za jutri ob devetih dopoldne.
Opozicijski blok
na Madžarskem
Budimpešta, 23 jan b. Kakor poročajo listi, je bil na banketu madžarskih opozicijskih strank, ki je bil v soboto, ustanovljen blok vseh opozicijskih strank Koalicija se bo imenovala »Združeni krščanski opozicijski blok«, pripadata pa ji predvsem Eckhardtova stranka malih poljedelcev in krščanskosocialna stranka S^trpnyavskega V parlamentu šteje novi blok okoli 80 poslancev.
Glavni govornik na opozicijskem banketu 1e bil bivši ministrski predsednik grof Bethlen. ki je navedel tudi nekaj podrobnosti o svojih poslednjih razgovorih z ministrskim predsednikom Imredyjem Ta mu je med drugim izjavil, da smatra sedanji parlament nesposoben za delo in da bo zato njegova vlada izvedla razne nujne reforme z uredbami. Bethlen je pripomnil, da se opozicija ne le ne bo upirala izvedbi aerarne reforme in uvedbi poostrene proti-židovske zakonodaje, temveč celo želi. da bi bili ti zakoni sprejeti še pred razpustom parlamenta, da bi se ti dve vprašanji ne mogli izrabljati v volilni kampanji
kor drugi državljani, temveč šele po poteku petletne preizkusne dobe. Tudi v javne službe bo mogel biti inozemec sprejet šele pet let po pridobitvi rumunskega državljanstva. Te omejitve veljajo tudi za izvrševanje advokatskega poklica.
Aretacije socialistov na Estonskem
V Revalu je bilo te dni aretiranih več članov nedavno prepovedane socialnode-mokratske stranke Obtoženi so, da so neki tajni organizaciji, v kateri so včlanjeni sami znani levičarski politiki, izstavljali ponarejene vozne listke in s tem omogočali raznim sumljivim osebam brezplačna potovanja m ad Revalom in finsko prestolnico. od koder so prenašali v skandinavskih državah tiskane propagandne letake proti sedanjemu režimu na Estonskem.
' NavzÄc napovedovanju, da bo repu. blik&naka vojska po umiku na nove obrambne črte ustavila prodiranje Franeovih čet, «o naciona,
listi tudi v preteklem tednu naglo ln skoro brez odpora napredova* li. po zavzetju TaTragone bo ob aball zasedli važno železniško križišče Vendreü, kmalu za tem pa Villanevo in bo se ▼ nedeljo ob morju približali Barceloni na 35 km. Proti koncu preteklega tedna so nacionalistične čete po zavzteju I guai ade m Calata pričele naglo prodirati tudi na srednjem delu katalonske fronte. Približale so se važnemu industrijskemu mestu Manresi. ki predstavlja tudi pomembno želežniško križišče. Mesto šteje 25.000 prebivalcev ln Je od. Barcelono oddaljeno 48 km. Severno od Manrese bo Francava čete že prekoračile reko Liobre-gat. Pričujoči zemljevid nam kaže stanje v nedeljo 22. t m., to Je mesec dni po pričetku ofenzive.
Poroka italijanske kraljične
Rim, 23. jan. AA. Dopoldne se Je na Kvirinalu poročila princesa Marija Savoj-ska s princom Luisom Bourbonskim. Mladima poročen c e ma na čast je bil ves Rim v zastavah. Pavlinska kapela, kjer je bila poroka izvršena, je bila vsa okrašen« z belimi vrtnicami. Med gosti ki so prisostvo-vali poroki so bili Mussolini, vsi člani diplomatskega zbora, predsednika senata in poslanske zbornice, člani vlade, visoki državni funkcijonarji, dvorne dame in dvorno plemstvo.
V pavlinsko kapelo je kraljevski »prevod prispel točno ob 11. Na čelu »prevoda sta bila kralj in kraljica, za njima ženin in nevesta, nato pa mnogi drugi kraljevski in prinčevski pari. med njimi bolgarski kralj Boris, bivši bolgarski kralj Ferdinand, bivši španski kralj Alfonz XIII. in princ Pie-montski. Priči sta bila za nevesto princ Piemontski in grof Turinski, za ženina pa francoska princa Covier in Gaetan Bour-bonski.
Tajna radijska postaja na Korziki
Pariz, 23. jan. h. Na Korziki posluje že
dalje časa tajna radijska postaja, ki vodi propagando proti Franciji ln zagovarja italijanske zahteve po odcepitvi Korzike od Francije. Francoskim oblastem se je naposled posrečilo izslediti to tajno postajo in preprečiti njeno nadaljnjo propagando.
Iz državne službe
Beograd, 23. jan. AA. Premeščeni so: učiteljica Frančiška Hajnšek iz Framerovca k Sv Juriju ob juž. žel., učiteljica Olga Skorbecki iz Šoštanja v Kulo; prof. Drago Domnik z meščanske šole v Mežici na meščansko šolo v Slovenjem Gradcu.
Beograd, 23. Jan. p. S kraljevim ukazom je upokojen Kuno Hočevar, direktor III. drž. real, gimnazije v Ljubljani (Bežigrad).
Beograd, 23. jan. A A. Za višjega kontrolorja na mariborski železniški postaji je imenovan Josip Ferk, višji kontrolor v pokoju.
Vremenska napoved
Zemunska: Toplota se bo v vsej državi znatno dvignila. Večja pooblačitev z dežjem v večji zapadni polovici. Nekoliko jasno utegne biti v vzhodnih predelih. Močan južni veter na primorju in v zapadnih krajih, zmernejši pa v vzhodnih krajih.
Dunajska: Zelo oblačno, v nižinah deževno, v hribih sneg.
Irskim teroristom so že na sledu
tÄffliJcnar in apostcl
Zapustil je milijon dinarjev za siromake
Maribor, 23 januarja
Po vseh Slovenskih goricah je v spos minu ime pokojnega veleposestnika in milijonarja Mesareca, ki je izpričal visoko stopnjo socialnega čustvovanja, ko je zapustil milijon dinarjev v prid slovenjegoriškim revežem in siromakom.
Mesarčev velikodušni dar je varno naložen v glavni hranilnici pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Zavod izplačuje od gornjega zneska odmerjene obresti. Ta denar se potem vsako leto razdeli med najpotrebnejše siromake, ki stanujejo po vseh občinah svetolenarškega sodnega okraja. Te dni bodo razdelili med pomoči potrebne okoli 40.000 dinarjev, katerih bodo deležni predvsem siromaki občine Velka.
Ob tem se ljudje hvaležno spominjajo pokojnega milijonarja Mesareca in njegovega skromnega, preprostega
1 življenja. Mesarec je stalno bival nä svojem posestvu pri Sv. Juriju v Slovenskih goric, v tem prelepem središču vinorodne, valovite slovenjegori-ške obmejne zemlje. Mesarec je imel veliko denarja, ki si ga je privarčeval. Ni pa imel nobenega otroka. Slovenje goričani se še danes spominjajo, kako je s kuhanim fižolom v žepu zahajal po svojih opravkih v Maribor, pa tudi v Gradec, kjer je nalagal svoj denar v tamkajšnji mestni hranilnici. Znana je tudi prigodba o pokojnem Mesarcu, kako so ga uradniki neke graške banke osumili in ga dali zapreti, ko je hotel naložiti večji znesek denarja v dotično banko. Bil je na zunaj preveč preprost in skromen, da bi ti uradniki mogli verjeti, da je ta denar sad vztrajnega dela. Po intervenciji dr Milana Goriška iz Sv. Lenarta so Mesarca izpustili na prosto Doma je bil Mesarec vedno bos. Ži-
Novo šolo v Stično!
Med Ljubljano in Novim mestom ni meščanske šole
Stična, 23. januarja.
StiSka šola je postala premajhna. V tesniti učilnicah se gnetejo učenci, da trpe otroci sami in so učni uspehi nezadovoljivi. Ali naj nadzidamo sedanjo šolo za eno nadstropje? Ali naj zgradimo novo šolo? Sodimo, da temelji niso dovolj močni za nadzidan je. Tudi dosedanja razdelitev v novem nadstropju ne bi bila smotrna, želimo torej novo šolo. Zgraditi jo je treba po vseh načelih modernega stavbarstva v pogledu higiene, unosnosti in smotrnosti. Nova šola naj bi stala v onem kraju, ki bo središče novega šolskega okoliša. Treba je ustreči v prvi vrsti otrokom, da ne bodo imeli predaleč v 6clo.
Se-ianji stiški šolski okoliš naj bi se
Moj prvi dopis
Dne 20. januarja 1893. je »Slovenski Narod« objavil dopis iz Črnomlja. »Naša čitalnica«. Bil je to moj prvi časniški dopis pred 46 leti. Obujam nekatere spomine ne zavoljo sebe, temveč za*o. ker utegnejo zanimati našo narodno javnost.
Konec leta 1892. je dobila čitalnica v Črnomlju nov odbor. Za predsednika je bil izvoljen sodnik Julij Bučar, mlad, zelo izobražen mož. Posebno veselje je imel do godbe in petja, v obojem je bil dobro podkovan. Bil pa je tudi vnet lovec in metu-Ijar. Pod psevdonimom Cucbitarius je ob-
uvil marsikateri zanimiv podlistek iz lovskega življenja v »Slovenskem Narodu«. Poleg Bučarja so bili v odboru: živino-zdravnik Makso Pavlin kot blagajnik, trgovec Janko Schweiger kot podpredsednik, odborniki: zemljiški knjigovodja Ivan Dovjak, trgovca Avgust Kune in Janko Pu-hek, jaz pa sem bil tajnik. Naloga novega odbora je bila, čitalniško življenje in delo za narodno prosveto v Črnomlju kolikor moči poživiti. Ustanovil se je takoj v za-četk u leta 1893. čitalniški mešani pevski zbor, ki ga je vodil sam predsednik. Obnovile so se gledališke piedstave, prirejati smo začeli vsakovrstne izpodbudne prireditve. To je bilo takrat res potrebno, saj je v Črnomlju vladal v precejšnji meri nemškutarski duh, ki je bil v posameznikih močno zasidran. Tik za Črnomljem je stala na Maverlu šulferajnska šola. Čitalnici je uspelo, da je močneje vzplamtela narodna zavest. Tajniku je bilo naloženo, izpc>dbujati z okrožnicami med člani in drugimi meščani zanimanje za čitalnico, vabiti jih v krog članstva in k sodelovanju pri prireditvah Na predsednikovo pobudo sem tudi napisal dop'S za »Slovenski Narod«, da še širša javnost zve kaj o nas in našem delu. Tiste čase, ko še ni bilo dolenjske železnice, smo bili v Črnomlju skoraj odrezani od sveta. Pošta iz Ljubljane je vozila ves dan. da smo prejeli »Narod« prejšnjega dne šele naslednji večer.
Kakorkoli, vsedel sem se za mizo in pričel pisati dopis. To smo vam takrat bili vestni dopisniki! Vsak stavek, oh, vsako besedo sem pretuhtal in pretehtal, preden sem jo zapisal, potem pa še vse popravljal in zamenjaval in na koncu še enkrat dopis na čisto prepisal. Vsega se še dobro spominjam. Dopis sem oddal na pošto in kar s strahom pričakoval, ali bo sprejet ali vržen v požrešni koš. In ko je prispel »Slovenski Narod« dne 21. januarja v Črnomelj pa je bil dopis v njem objavljen, se je takoj oglasil gospodar, pri katerem sem bil na hrani: »Poglejte no, danes je pa tudi iz Črnomlja nekaj!« Ko je dopis prečita!, je takoj pokazal s prstom name: »To je pa vase!« —
Da je bil dopis sploh priobčen. je že zbudilo majhno senzacijo. Ker je bil dopis strogo stvaren in se je nanašal na čitalnico, je žel priznanje domačinov, ki so se za narodno stvar zanimali. Kaj pa mislite, to ni bila majhna reč! Vzpodbuda mi je vlila pogum, da sem še dalje poročal v »Narod« o ondotnih čitalniških prireditvah in o drugih zadevah, dokler sem pač uči-teljeval v Črnomlju.
Od tedanjega črnomaljskega ČitalniSkega odbora sva pri življenju le še dva: g. Janko Puhek, ki je bil pozneje lepo dobo tudi črnomaljski župan, in pa moja malenkost. Če ne bi bil takrat dobil častnega tajniškega mesta pri čitalnici, ne vem, če bi se bil pozneje kedaj sploh še lotil dopisovanja v liste. Vsak še tako skromen začetek pa se z doslednostjo izpopolnjuje. Tako je bilo tudi v tem primeru. Vem, da 46 let ni številka običajnih jubilejev, toda, ker ne vem, če dočakam 50-letnico javnega dela. odnosno če jo tudi dočakam, bom li še sposoben za to ali ne — naj ostane ta spominek zapisan v izpodbudo vsem, ki gredo za nami in poprijemljejo za pero, da po magajo bogatiti kroniko naprednega slo venskega tiska.	Lovlo Perko.
razdelil v dvoje. Novi okoliš naj bi obsegal: Mleščevo, čemelo, Mrzlo polje, šker-janče, Vrhpolje Studenec, Stransko vas, Drago in morda tudi Hudo. Ossale vasi pa naj bi ostale pri stari šoli v Stični. Novo šolo naj bi postavili pri kolodvoru Stični, v naselj-u okrog železniške postaje. Z razdelitvijo šolskega okoliša bi dosegli, da ne bi imel noben otrok niti 2 km hoda do šole Stiska šola pa bi ravno ustrezala številu otrok, ki bi še ostali všolani v stiškem okolišu. A iz gori navedenih vasi je dovolj naraščaja za 4 razrede nove šole. Tako bi torej pridobili moderno šolsko poslopje, ctroci krajšo pot, učiteljstvo bi bilo razbremenjeno, učni uspehi bi bili mnogo boljši.
Da bi se nova zgradba do neke mere pocenila, naj bi bilo poslopje tako veliko, da bi bilo v njem ludi prostora za popolno meščanSKo šolo. Ugotoviti je treba žalostno dejstvo, da nimamo od Ljubljane do Novega mesta — torej na daljavo 7O km — niti ene meščanske šole. O potrebah in koristih meščanske šole ne bomo izgubljali besed. Današnja borba za ob-
I vino je sam pasel. Bil Je zelo razumen gospodar, ki mu je vse šlo gladko po načrtih. Tako se je dogajalo, da je svoje prihranke lahko nalagal po raznih denarnih zavodih. V tresorju svoje blagajne pa je hranil mnogo zlatnine, s katero so se potem drugi okoristili.
Milijonar Mesarec je imel tudi lepo urejeno pisarno. Tukaj je dajal pametne nasvete vsem, ki so prišli k njemu s prošnjo za pomoč in dober svet. Zmerom je bil pripravljen pomagati svojim sorojakom. Bil je res pravi ljudski apostol.
Prav je, da se sedaj, ko bodo številni revnejši prebivalci Slovenskih goric postali deležni blagodejnosti človekoljubne dediščine, ki prihaja leto za letom v revne slovenjegoriške kmečke hiše, spomnimo socialno čutečega in plemenitega tvorca te koristne ustanove.
stanek zahteva čim boljšo izobrazbo. Lahko je otrokom iz mest in okolice, težje pa je na deželi, še posebno pri nas, ki smo daleč od Ljubljane in Novega mesta.
Kdor pozna krajevni položaj, bo brž spoznal ,da je kolodvor Stična zemljepisno. prometno in gospodarsko središče vsega višnjegorskega sodnega okraja. Poleg tega teži k Stični vsa gornja krška dolina z občinami Krko Zagradcem, Am-brusom in deloma Žužemberkom. Zavoljo te medsebojne gospodarsko prometne povezanosti naj b? se občine Stična, št. Vid, Veliki Gaber, Krka, Zagradec, Ambras, Žužemberk ui Višnja gora združile na re-elni osnovi, da s skupnimi močmi in z ba-novinsko podporo zgradijo meščansko šolo pri kolodvoru v Stični. Vem, da Višnja-ni niso za to rešitev, ker želijo imeti meščansko šolo v svojem mestu, čeprav je Višnja gora čisto na robu našega okraja in leži precej stran od prometnega središča in stika cest iz Krške doline. Vendar kaže edmo, da zainteresirane občine po-krenejo pri odločujočih oblastvih vse potrebne korake, da se čimprej dvigne pri postaji Stični mogočen prosvetni hram, ki naj bi se dičil s ponosnim imenom našega rojaka pisatelja Josipa Jurčiča. Občina Stična bo na ta način postavila svojemu velikemu občanu najlepši in najtraj-nejši spomenik.	Štefan KlaVg.
Uboj zaradi meje
V silobranu je ubil nasilnega soseda
Ptuj, 22. januarja V vasi Vareji občina Sv. Vid pri Ptuju sta že dalje časa živela v sporih zaradi skupne meje soseda Jožef Kodrič in Janez Mlakar. Oba imata tam mali posestvi. Spori so iz dneva v dan naraščali in je nastalo hudo sovraštvo, ki je v soboto povzročilo katastrofo. Zahtevalo je življenje posestnika Kodriča. Tragedija se je odigrala takole: V soboto popoldne je Kodrič na do. mu precej popival in pijača ga je podivjala. Razgrajajoč se je napotil proti hiši posestnika Mlakarja Ko ga je ta zapazil, je iz strahu zaklenil hišna vrata in se umaknil v sobo. Kodrič pa se je z vso močjo uprl v vrata, ki so se udala ln znašel se je kar naenkrat pred svojim sosedom. Kodrič je kričal v Mlakarja in mu grozil s
smrtjo, pri tem se pa pripravljal, da ga dejansko napade. Ves ta spor je opazoval Mlakarjev 231etni sin Janez. Ko je videl, da je očetovo življenje ogroženo, je zagrabil v kotu sloneče še neobdelano toporišče in je Kodriča z vso močjo udaril dvakrat po glavi. Kodrič se je na mestu zgrudil nezavesten. Pobitemu so nudili takoj pomoč, obenem pa so obvestili orožnike v Leskov-cu. poklican je bil tudi reševalni avto iz Ptuja da ranjenega prepelje v bolnišnico. Vendar pa je Kodrič že med prenosom iz hiše na avto podlegel. Truplo so prenesli v mrtvašnico v Leskovec, kjer se je danes vršila obdukcija. Ubiti je imel od udarcev razbito glavo. Bil je star 39 let ter zapušča ženo in dva otroka. Janeza Mlakarja ml. so orožniki aretirali.
Za koš listja — zaklan
Lastnega bratranca je usmrtil iz sovraštva
Velika Dolina, 23. januarja Po odjugi, ki je z vso silo nastopila po dolnjem Posavju in osušila naše listnate gozdove, so začeli ljudje zahajati v hoste, da si za pomlad nagrabijo listja za steljo, ki jim je pošla. Tako se v letošnji zimi, ki je pokazala milo lice zelo zgodaj slišijo pesmi voznikov po šum ah in grabljic pri listju, žal, da je ravno zgodnje pripravljanje listja dovedlo tik na meji banovine,
že na hrvatski strani, do uboja
Dva brata iz družine Komerički, doma iz Klokočevca zraven Bregane, tik ob dravsko-savski meji v občini Podvrhu. sta bila v hudem sovraštvu že nekaj let- šlo je za mejo med gozdnima parcelama v širini dobrega metra, čestokrat sta se za dobro ped zemlje prepirala, čeprav sporno zemljišče ni presegalo vrednosti nekaj sto dinarjev, ker hosta ni donašala nobenemu
toliko, da bi se bilo vredno prepirati Toda zadeva je Sla tako daleč, da sta se začela tožariti, ker se nista dala mirno pobotati. Stroški pravde, ki je trajala nekaj let, so narasli na več ko petnajst tisoč dinarjev. Zato ni nič čudnega, da se je sovraštvo med obema stopnjevalo. Pa ne samo med bratoma, ampak mržnjo drug proti drugemu sta gojila tudi njihova sinova, bratranca Mato Komerički in Franc Komerički.
V četrtek 19. L m so oboji grabili listje na usodni parceli. Fanta obeh bratov sta bila budno na preži, da ne bi težaki prešli preko »meje« in na tujem nagrabili kakšen koš listja Naenkrat je zapazil Mato Komerički, kako grabi bratranec Franc na spornem delu parcele. Takoj je prihitel tja in začel vpiti. Beseda je dala besedo, oba sta trmasto trdila: »To je naše!« Iz besed je nastal prepir. Začele so grabi je peti svojo pesem, ko sta drug po drugem udarjala z njimi. Toda prepir je postal usoden, ko je Mato izvlekel iz žepa nož z vso silo napadel svojega bratranca in mu razparal trebuh na desni strani, da so mu izstopila čreva. Smrtno ranjenega Franceta so takoj odnesli do prve hiše. Pozvali so zdrav, nika g. dr. Djukiča iz Samobora, ki mu je nudil prvo pomoč in ga dal takoj odpeljati v zagrebško bolnico. Bilo je pa malo upanja. da bo ostal pri življenju. Včeraj je prišlo poročilo, da je France podlegel, žalosten dogodek v Klokočevcu 9e je ljudstva na meji obeh banovin močno dojmil.
Jtotreßno
neprestano opozarjati na »Bayer«-jev križ na Aspirin-tabletah? Pač, kajti vedno znova se pojavljajo patvorbe z nakano, okerisfiti se s sve-« tovnim slovesom Aspirin tablet.
ASPIRIN
TABLETE Ogl« reg. pod S. broj»m 32608 od 8. XI. 1938.
V smrt s kokainom
V Mariboru se je zastrupil tipograf Alojz Kodrič
Maribor, 23. januarja
Nc!ca družba je bila v nedeljo popoldne na nekem pogrebu na Pobrežju V družbi je bil tudi 38-Ietm tipografski pomožni delavec Alojzij Kodrič; stanujoč v Sokolski ulici 18 na Pobrežju. Družba je v neki gostilni v Mlinski ulici vese'o popivala in prijetno kramljala. Kodrič pa se n>i mogel razveseliti. Že ob vrnitvi 9 pogreba je žalostno zatrjeval svojim prijateljem, da ne bo dolgo, ko bodo tudi njega lahko pokopali. Družba ni tehtala njegovih žalostnih besed preveč resno.
Nenadno pa se je Kodrič dvignil in sc odstranil. Zunaj na hodniku gostilne se
je zgrudil. Bil je negiben. Njegovo truplo ni kazalo nobenih znakov življenja. Prijateljska družba je takoj obvestila o tem žalostnem in razburljivem dogodku policijo. Policijska komisija, v kateri je bil med drugim tudi policijski zdravnik dr. Zor-jan, je ugotovila Kodričevo smrt. Zdravnik dr. Zorjan je presodil, da se je Kodrič zastrupil s kokainom. Pri pokojniku 60 našli poslovilni pismi, ki kažeta, da je šel Kodrič v smrt iz obupa in zaradi neke razprtije s svojo prijateljico. Kodričevo truplo so prepeljali v mrtvašnico na pobre-Škem pokopališču. Bil je sncer dober in vesten delavec. Vsi, ki so ga poznali, pomi-lujejo njegovo bridko usodo.
Obup v celici
Ker mu beg ni uspel, se je sam ©adii
Ptuj, 23. jan.
V zaporu sreskega sodišča v Ormožu se je obesil 40 letni Ivan Straser, doma s Po-brežja pri Ptuju.
Ivan Straser je dne 16. januaria ponoči vlomil v trgovino kmetijske zadruge v Ormožu Nabral je kakih 80 kg špecerije. katero je ravno nalagal na kolo ko ga je zasačil nočni čuvaj in ga aretiral Ivan Straser je b;l na glasu nevarnega zločinca, saj se je šele 21 oktobra lani vrnil iz mariborske kaznilnice, kjer je bil odsedel 7 let robi je. Po ponovni aretaciji so mu zatorej na sodišču v Ormožu posvečali mnogo pozornosti in so pazili nanj, da ne bi pobegnil.
Včeraj proti večeru pa je Ivanu Stra-serju le uspelo, da je z železnim drogom dvignil zapah pri vratih celice Vrata so se udala in Ivan Straser se je čutil svo-
bodnega Ko pa se je znašel na hodniku in I je bil namenjen k izhodu, se je ravno pojavil jetničar, ki je v svoji duhaprisotnosti hitro zaklenil vhodna vrata, da Straser ni mogel na prosto. Obenem je jetničar priklical pomoč. Štraserja so nato ukrotili, ga zvezali na nogah ter ga posadili v drugo celico. Jetničar je imel nato nekaj minut drugega opravka. Ko pa se je spet vmil in pogledal v celico, je našel Štraserja obešenega na križu okenca Ivan Straser je v zdvojenosti. ker mu beg ni uspel, brž izkoristil nekajminutno jetničarjevo odsotnost Raztrgal je hlače v 6 cm široke trakove. katere je zvezal, se z zvezanimi nogami dvignil do križa na oknu in se sam sodil Jetničar je brž priskočil in prerezal trak, poklical je tudi zdravnika, toda rešitev je že bila prepozna. Zdravnik je ugotovil, da je srce pravkar nehalo biti.
Obsežne tatvine
so prišle včeraj pred celjsko sodišče
Celje, 23. januarja Pred sodnikom poedincem s. o. s. dr. Lo-betom se je zagovarjalo danes na okrožnem sodišču v Celju 14 oseb, ki so bile obtožene tatvin na škodo trgovca Karla Vrečica v Celju odnosno prodaje in nakupa ukradenega blaga.
Obtoženi so bili: 201etni trgovski pomočnik Ivan Končan iz Celja, 241etni mesarski pomočnik Karel Ribič iz Celja, 28-letni pekovski pomočnik Metod Vrbovšek iz Celja, 371etni mesarski mojster Franc Sovine iz Celja, 451etna gostilničarka Antonija Kodrunova iz Celja, neki dvajset-letnik iz Celja, 241etni posestnikov sin Alojz Sodin iz Stranic, 231etni posestnikov sin Konrad Fijavž iz Stranic, 261etni šofer
' Ivan Bobek iz Vojnika, 321etni delavec Miha Lipotnik iz Celja, 361etni sluga Vin-1 cenc Spiler iz Celja, 371etna zasebnica Amalija Sovinčeva iz Celja, 481etni posestnik Ludvik Sodin iz Stranic in 48-letna posestnica Kristina Sodinova iz Stranic.
Končan je bil obtožen, da je lani ukradel svojemu delodajalcu Karlu Vrečiču raznega blaga v vrednosti 47.350 din in ga razpečavaL Ostali obtoženci so bili obtoženi, da so to blago kupovali odnosno prodajali. Slednji obtoženci izjavljajo, da niso vedeli, da je bilo blago ukradeno.
Razprava je bila zaradi zaslišanja novih prič danes prekinjena in se bo nadaljevala v ponedeljek 30. t. m. ob 8.15 zjutraj.
Barba proti alkoholu, največjemu
sovražnik;; slovenskega naroda
Te dni je bila ustanovljena Liga proti alkoholizmu
»Ko vidim, da je znanost z neizprosnimi poskusi razveljavila vse stare razlage za pitje, potem je dolžnost vsakega poštenega človeka, da te znanstvene razlage tolmači in naznanja najširšim ljudskim množicam. Pri nas moramo že naposled nastopiti proti degeneraciji z alkoholom, danes je dolžnost zlasti zavednega, znanstveno mislečega in vedi zaupajočega zdravnika, pravnika, duhovnika, učitelja, sploh vsakega zavednega človeka, da z besedo in dejanjem oznanjuje: V interesu vsakega človeka, družine, razreda naroda in človeštva je: rešite se alkoholizma!« T. G. Masaryk
Na zadnjem treznostnem tednu od 28. maja do 4. junija preteklega leta je prof. Fran Jeran kot zastopnik ZKD med drugim izjavil, da nam treznost ni nujno potrebna le nasproti alkoholu, temveč tudi v vsem našem javnem delovanju in življenju. To je prav gotovo res, še bolj pa je resnica, da ima delo za alkoholno treznost prvenstveno pravico in da je treba zastaviti vse sile predvsem v to borbo. Posamezniki, tudi posamezna društva, so že dolgo pred svetovno vojno orali ledino in pripravljali tla uspešnejšemu delu. Svetovna vojna je delo prekinila. Po vojni, nekako 1. 1920, pa so protialkoholno delo obnovili. Iskali so predvsem vzrokov zakaj je to delo talko malo uspešno. Okrog 1. 1930. je zopet nastal skoro popoln zastoj dela in desinteresiranost javnosti za protialkoholno vprašanje. Niso pa mogli ostati brezbrižni vsi oni socialni delavci, ki 3Q v zvezi z alkoholnimi pijačami. Po-
javili so se novi delavci z novimi idejami. Alkoholizem so pričeli smatrati za socialno bolezen, ki mora biti v tesni odvisnosti od splošnih gospodarskih in socialnih razmer. Znanstveniki so se lotili proučevanja te odvisnosti. Pojavila se je trditev, da je prva velika krivica ki se otroku dogaja, ta, da je v pijanosti spočet. Slovenska ev-genika je ugotovila, da je vzrok pri naših manj nadarjenih otrokih v 84% alkoholna obremenjenost. L. 1937. smo dobili življenjsko bilanco Slovenije za leto 1921. do 1935. Za alkoholno vprašanje važne ugotovitve te bilance so nastopne:
1.	Slovenci gremo za zapadnimi kulturnimi narodi v pogledu bele kuge hitreje kakor v pogledu kulturnega napredka in 23odstotno zmanjšanje rodnosti v zadnjih 15 letih pomeni lahko usoden padec.
2.	Največjo splošno umrljivost imajo vinorodni kraji, kar dokazuje, da mora v teh krajih biti na delu činitelj, ki ga v drugih krajih ni in ki ne dopusti, da bi se tudi tukaj umrljivost zmanjšala tako kakor drugod.
3.	Največ novorojenčkov umrje v vinorodnih krajih.
4.	85% nezakonskih otrok se rodi v vinorodnih krajih.
5.	Umrljivost za jetiko je največja tudi v vinorodnih krajih.
6.	Prav tam je tudi največja umrljivost za kapjo in srčno napako.
7.	V vinorodnih krajih se izvrši največ umorov in ubojev.
Sicer vse te ugotovitve v življenjski bilanci Slovenije nikjer ne omenjajo alkohola, vendar pa je alkoholizem prav gotovo prvi činitelj tem zlom.
Take in enake ugotovitve sociologov in protialkoholnih delavcev so povzročile, da so prišli do naziranja, da se tiče protialkoholno vprašanje vsega naroda in da pri njega rešitvi mora delovati celotni narod.
Sestanek prizadetih društev in korpo-racij, ki je bil sklican L 1936., je bil prvi odmev takih spoznanj. Pričela se je nova faza v protialkoholnem gibanju, katere geslo je bilo: Ne več boj, temveč trezno premišljena gospodarska reforma in socialno-reformna politika, ki naj reši naš narod te mučne in dolgotrajne bolezni.
Anketa, ki jo je izvedel učitelj Vojko Jagodič s pomočjo banske uprave 1. 1937., je prinesla nove porazne ugotovitve o našem alkoholizmu, obenem pa obilico dragocenega gradiva za uspešno socialno in zdravstveno službo. Večina naših protialkoholnih delavcev, ki je doslej operirala z izsledki škodljivosti alkohola pri tujih narodih, je zdaj dobila v roke podatke o našem narodu, ki so zato tem pretresljive j ši in morajo vzbuditi vest vsakega resno mislečega človeka. Anketiranih je bilo 192.611 učencev osnovnih, meščanskih ln srednjih šol (to je 95% vse šolske mladine). Od teh je uživalo alkoholne pijač« 67%. Otrok, ki redno uživajo alkoholne pijače, torej pijancev med otroki, je 11.057, kar se pravi, da je pijanec vsak 15. otrok v starosti od 6. do 14. leta Vendar je to le povprečna številka za vso Slovenijo, medtem ko je v vinorodnih krajih pijanec že vsak 9. šoloobvezni otrok. Pijejo pa tudi že otroci v predšolski dobi in v tem pogledu sta nevednost in brezvestnost staršev brez primere. Celo dojenčkom dajejo piti vino in žganje, in to pri 34.77%. Po ugotovitvah Jagodičeve ankete ima opraviti posredno ali neposredno z alkoholom: 64% še nerojen:h otrok, 34% dojenčkov, 55% predšolskih otrok, 67% šoloobveznih otrok in 88% šoli odrasle mladine. Kako je pozneje v tem pogledu, pa povedo nastopni podatki;
Od 10.848 pijancev v Sloveniji je 6807 družinskih očetov, izmed katerih je 93% socialno slabo stoječih. Ti očetje imajo skupno 31.690 otrok.
Ni čuda, da so take številke zdramile našo javnost, da se je nekoliko bolj zavzela za protialkoholno vprašanje. Lansko leto se je vršil od 28. maja do 4. junija prvi slovenski treznostni teden, ki so se ga udeležile številne organizacije in zastopniki javnih korporacij. Takrat so zborovale zdravniška, pedagoška, gospodarska in družinska sekcija, ki so izdelale obširno resolucijo, ki so jo objavili takrat vsi naši dnevniki. V tem tednu je bil izvoljen tudi pripravljalni odbor za ustanovitev posebne lige proti alkoholizmu, ki naj zajame v svoje vrste vse organizacije, javne korporacije in vse delavce, ki hočejo in morejo sodelovati pri reševanju
Pretekli ponedeljek je bil ustanovni občni zbor Lige proti alkoholizmu. Polna dvorana je pričala, da je pripravljalni odbor dobro izvršil svoje dello in da je zanimanje javnosti in oblastev za to vprašanje postalo splošno. Na občnem zboru je bil izvoljen tale odbor: predsednik dr. Ivo. Pire, odborniki pa viš. sod. svetnik Kovač, učitelj Jagodič Vojko, učitelj Zor Miroslav, nadzornk Janko Grad, prof. Venceslav čopič, učiteljica Mira Engelmanova, načelnik socialnega oddelka Anton Kosi, načelnik prosvetnega oddelka prof. dr. Suš-nik, svetnik kmetijskega oddelka Vladimir Kuret, svetnik dr. Franta Mis, načelnik socialnega oddelka Svetel, apelacijski sodnik dr. Dolinar in konz. svetnik Kalan. V nadzorstvo so bili izvoljeni prof. dr. Gogala, ga. Klemenč čeva in ga. Golobova.
Na občnem zboru je bil sprejet- tudi poslovnik odsekov Lige proti alkoholizmu. Ustanovili so se znanstveni, pravni in propagandni odsek, ki jih bodo vodili strokovnjaki in vneti socialni delavci. Tako je n. pr. stopil na čelo znanstvenega odseka naš primani znanstvenik dr. Božo škerlj.
Kakor vsako leto, tako tudi letos «amo od 88. januarja do 11. februarja aa vb« naše blago, kljub našim znano lizklrn cenam Pri nas Je vsak komad vrt dno označen s ceno tn od te cene dobite ogromen popust!
TV M? ^IRfFICFt
Oglejte M sedanje cene t nafith Izložbah 1
veliki DODust
ANTON BRUMEC, LJUBLJANA, NASPROTI GLAVNE POSTE
Domače vesli
*	Z bartske uprave. Ban dravske banovine dr. Marko Natlačen 24. t. m. na bo sprejemal strank, ker je uradno odsoten.
•	Grob pesnika GunduJlča so naÄll. V
starodavni frančiškanski cerkvici Male brače v Dubrovniku so 16 dni odkrivali in odkopavali stare grobnice, da bi našli med njimi grob pesnika Ivana Gunduliča, čigar spomin bodo slovesno počastili letos ob 300-letnicl njegove smrti. V soboto proti večeru so vsi zvonovi starega svetišča zadoneli ln razglasili s tem vest, da je po dolgem trudu najden grob največjega dubrovniškega pesnika. V starih listinah so grobovi v stari frančiškanski cerkvi označeni s številkami in navedeno je, da ima grobnica, v kateri počivajo ostanki pesnika Gunduliča, številko 6. Grobovi v cerkvi pred glavnim oltarjem, za oltarjem in v zakristiji pa niso razvrščeni po zaporednih številkah in zato je bilo iskanje tako naporno, ker na mnogih grobovih zunaj na ploščah ni bilo številk ln so morali grobove odkrivati ln odkopavati kar po vrsti Obistinilo se je, kar se da sklepati iz zapiskov v starih listinah ln po ljud, skem izročilu. Grob s številko 6 so res našli pred glavnim oltarjem na severni strani. Pesnikov grob je pod stopnicami in balustrado glavnega oltarja, ki so bile napravljene v novejši dobi. Odkopali so že del plošče z grbom Gunduličeve rodbine in zdaj bodo odkrili vso grobnico.
Oni, ki mnogo jedo in veliko sede ter zaradi tega najčešče trpe na trdi stoiici, naj pijejo dnevno po eno čašo naravne »Franz-Josefove« grenčice, ki io je treba prej nekoliko segreti. Davno preizkušena »Franz-Josef o va« grenčica se odlikuje po svojem zanesljivem učinkovanju, prijetni uporabi in se dobiva povsod.
Ogi reg 8 br. 15 485-35
•	Advokatski Izpit je napravil g. Fran Satler iz Viničke vasi pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah, čestitamo!
♦	Predavanje o Hamburgu v Murski Soboti. Pod pokroviteljstvom Tujskopromet-ne zveze putnik v Mariboru in Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo je priredilo Tujskoprometno društvo v Murski Soboti 18. t. m. predavanje o Hamburgu in Bremenu. Namesto zadržanega g. Leona Potočnika je predaval g. Ivan Gabrič, potovalni uradnik iz Hamburga, ki je v le, pi slovenski besedi opisal svetovno pristanišče Hamburg. Velikanski obseg pristanišča in skladišč so prikazali različni res prvovrstni zvočni filmi in diapozitivi, ki sta jih predvajala gg. Reier in Patie. Dvorana Grajskega kina je bila nabito polna, posebno trgovci so se v Velikem številu udeležili predavanja. G. predavatelj je posebno poudaril važnost dnevnika za ekspertno in importno trgovino »Hamburger Fremdenblatt«, dalje je opisal velika paro-plovne Ln skladiščne družbe, kakor »Ha-pag«, »Hamburgerlagerhaus A. G.«, »Nord, deutscher Lloyd«, »Hamburg-Süd«, zvonar-no »Bohuma Verein«, kakor tudi še druga podjetja, ki imajo trgovske stike z vsem svetom. Predavanje se je vršilo kot recipročno za številna predavanja g. Leona Potočnika, lastnika »Bureau Jugoslavia« v Hamburgu, ki jih je priredil o Jugoslaviji po Nemčiji.
*	K nagradni križanki ponedeljskega »Jutra«. Nagradna križanka, ki jo je »Jutro« v svoji ponedeljek! izdaji začelo redno prinašati — za vsako križanko je kot prva nagrada razpisanih 100 din v gotovini — je med čitatelji vzbudila tako živahno zanimanje, da prejema uredništvo vsak teden na stotine rešitev. Prav zaradi tega živega odziva med občinstvom pa se je zoper križanko najbrž zagrizel tiskarski škrat, ki zmerom iznova poskuša zmešati štreno. Ta ponedeljek se mu je posrečila samo neznatna pomota: v razlagi križanke je med definicijami navpičnih besed treba Številko 15 razumeti kot številko 16. Sicer je vsak pozoren čitatelj že na prvi pogled opazil to zamenjavo, reševalce pa vendar še posebej opozarjamo na stvar.
*	pošiljka novih trdih orehov za klub »Metlo« je morala biti v nedeljo iz tehničnih razlogov žal izpuščena. Prosimo cenjene »Metlarje«, naj nabrusijo zobe za prihodnjo nedeljo!	^
*	Pokret oblastnega odbora Jadranske Straže v Beogradu za zgraditev doma JS
je koristna zamisel, ki naj bi jo podprli vsi pravi rodoljubi. Beograjska občina je podarila zemljišče, odbor pa je začel zbirati sredstva. Dom Jadranske Straže v Beogradu bo služil članstvu in naraščaju iz vse države s prenočišči, a v domu bo tudi dvorana za predavanja, čitalnica in pomorski muzej. Dom bo služil kot pomorska ljudska univerza in bo posvečen spominu blagopokojnega Viteškega kralja. Da bo zamisel čimprej ustvarjena je oblastni odbor JS v Beogradu izdal ob 20-letnici naše svobode na morju jubilejne znamke po dinarju. Znamke se že razpošiljajo in Jadranska Straža naproša vse članstvo in vse rodoljube, naj z njimi podpró koristno zamisel. Kolki so lepo izdelani in se naročajo pri Jadranski Straži v Beogradu, Hartwigova 9.
♦	Se enkrat: novo ogibališče Bes niča. Prejeli smo: Ogibališče v Besnici je skoraj izvršeno dejstvo. Iz tehnično promet, nih razmer je ogibališče več nego potrebno. Drugo pa je vprašanje, ali bi bilo rentabilno iz ogibališča ustvariti postajališče za osebni in tovorni promet Moj namen ni, polemizirati s člankoma, ki sta nedavno izšla v »Jutru« Odgovoriti hočem samo na dopis, ki je bil objavljen 8. t. m. in podpisan od nekega »Besnlčana«. Ta Besni-čan najbrž ni pravi Besničan, sicer bi moral vedeti, da se domačini ne ogrevamo za postajo Pa ne samo Besničani, marveč vsi okoličani iz vasi Rakovce, Zabukovja, Pševa, Sv Jošta. Javornika, Cepulj tja doli do Knap ter Okroglega, Naklega in Pivka, postajališče Sv Jošt, ki je bilo pred 54 leti zgrajeno od pokojnega posestnika Franceta Sedlarja iz Rakovce s pomočjo okoličanov in na njegove stroške, nam v vseh pogledih popolnoma prija. Postajališče Sv Jošt je za nas vse na najpriklad-nejši točki. Zato se nikakor ne moremo ogrevati za novo postajo Besnico, ki naj bi bila nič mani kakor za 3.5 km više proti Podnartu postavljena. Strinjamo pa se s predlogom za dobro cestno zvezo Besni-ca — Ovsiše odnosno Podnart. Za izgrad-bo te ceste naj bi se pristojna oblastva odločneje zavzela saj je sedanja cesta v ta ko obupnem stanju, da je prehod po njej iz kraja v kraj nemogoč.
ČRNO-BELA
%9
♦	Namesto venca na grob bivšega sodelavca in tovariša, rudniškega uradnika g. Hermana Kolbezna, so darovali nameščenci zunanjega obrata rudnika Trbovlje znesek 24fe din v podporni sklad za slepe otroke. Iskrena hvala!	-
•	Ustavljen je promet z motornimi vlaki na progi Dubrovnik—Sarajevo. Po nalogu železniške generalne direkcije so začasno ustavili promet z motornimi vlaki na progi Sarajevo—Dubrovnik, dočim je ostal promet z motornimi vlaki še na progah Sarajevo-—Brod in Sarajevo—Beograd. Ka. ko do go bo počival promet motornih vlakov na progi Sarajevo—Dubrovnik, ni znano. Turistični krogi upajo, da bo kmalu spet uveden.	»
*	Volka je jahal. V samotnem naselju Mladem Nagoričanu v kumanovski okolici je imel sin kmeta Djordjeviča nenavadno srečo v borbi z volkovi. Trije volkovi, pravi orjaki, so se že večkrat približali staji ter so bili kmet ln njegovi sinovi vsako noč na straži. Ono noč so volkovi stajo spet napadli m so čuvarji dva volka ubili, tretjega, o katerem so mislili, da je ranjen, pa so zasledovali. Ko se je 20 letni Stojan zveri približal, se je zver ustavila in ga hotela napasti. Stojan pa je skočil na njo in jo krčevito zgrabil za ušesa. Tako je jahal. volka precej daleč. Volk se je skušal z vsemi silami »jezdeca« otresti, a Stojan se je ravno tako čvrsto kakor z rokami tudi s koleni oklepal volka, i Dogodek pa bi se zanj gotovo slabo končal, če ne bi bili pastirji volka obkolili in pobili z goTjačami.
•	Pustu« prireditve ▼ BeU CSrinrt. Žo pred dolgimi leti si Je pridobila Bela Or-kva velik sloves s svojimi razkošnimi pustnimi prireditvami. Na karneval v Belo Crkvo je prihajala nekdaj velika gospoda iz Budimpešte in drugih mest in še zdaj privabijo te prireditve vsako leto mnogo tujcev, stalni gostje pa so veselja* ki iz vse Vojvodine, Srema in mnogi iz Srbije. Predstavniki vseh slojev Bele Cr-kve in okolice so zastopani v odboru, ki se trudi, da bi vsako leto kar se da razkošno, pestro in Šaljivo priredil svatbo ln konec princa Karnevala. Odborniki pustnih prireditev se hočejo letos Se posebno izkazati in se pripravljajo že zdaj z veliko vnemo na pustno proslavo.
•	Huda prometna nesreča pri Batajnici. V beograjski okolici v Batajnlci je že večkrat prišlo do hudih prometnih nesreč. Najbolj v spominu je ona v nedeljo 11. decembra zvečer po volitvah, ko je neki odvetnik iz Beograda 8 svojim avtomobilom kar podiral kmete, ki so se vračali iz gostoljubne hiše nekega volilnega agita, torja. Takrat «o bili trije mrtvi. Zdaj pa sta na nevarnem ovinku pri Batajnicl trčila skupaj dva avtomobila, eden iz Beograda, drugi iz Novega Sada. Beograjski avtomobil je šofiral sam lastnik avtotak-sija, vozila pa sta se z njim Jurist Vito-mir Popovič ln delavec žarko Llsovac. Pri karambolu sta bila oba potnika mrtva, šoferju pa se nI nič zgodilo, čeprav je bil avtomobil ves razbit. Z avtomobilom lz Novega Sada so se poleg lastnika vozili trije potniki, ki so bili le neznatno poškodovani, dočim se lastniku ni nič zgodilo. Vzrok hude nesreče je bila neopreznost in bo morala fiele preiskava ugotoviti, katerega od obeh vozačev zadene večja odgovornost.	-
•	Nevarna igra otrok z daljnovodom. V vasi Gorici v občini Leskovcu, ki drži skozi njo el. daljnovod, so trije šolarji metali v žice palice in kamenje v izolirne porcelanaste nastavke na drogih, s čimer so povzročili škodo 700 dinarjev. Orožniki so storilce izsledili in bodo morali njih starši povrniti storjeno škodo. To bo za starše precej trda kazen.
•	Pšenico so kradli. Vrtovšek Ivan iz Leskovca je opazil, da mu je v zadnjem času izginilo več vreč žita iz shrambe. Tatvi no je prijavil orožnikom v Krškem. V prijavi je osumil tatvine svojega hlapca Srše. na Franca, 141etnega pastirja Slavka ln 26 letnega Pirca Franca, ki so vsi iz Leskovca. Dolži jih, da so od meseca novembra odnesli iz shrambe devet vreč pšenice po 45 kg, šest vreč ajde in šest vreč koruze v skupni vrednosti okrog 1600 din. Sršen priznava, da je imenovano število vreč žita res ukradel svojemu gospodarju, zagovarja pa se, da ga je k temu nagovoril Pire, češ da bosta žito prodala, denar pa si delila. Na njegovo prigovarjanje da je odnesel gospodarju dve vreči v Pirčev listnjak, kjer ju je zakopal v listje, pri tem mu je pomagal pastir, ki zatrjuje, da ga je Sršen naprosil, naj mu pomaga nesti ti dve vreči v Pirčev listnjak. Kdo ln kam Je potem odnesel vreči, pastir ni vedel povedati. Sršen je vzel tudi ostale vreče ter jih sam prodal v Leskovcu. Izjavlja pa, da je ta denar izročil Pircu ter tako ni imel od te tatvine nobene koristi. Pire Franc odločno zanika, da bi bdi on nagovarjal Sršena k tatvini ali sploh sodeloval pri kraji žita. Zadeva se bo obravnavala pred sodniki v Krškem. m
Iz Lfsabljane
n— Deževni dan je bil včerajšnji ponedeljek. Po izredno toplih dneh minilega tedna se je v soboto zrak za spoznanje ohladil. Nedelja je bila še dokaj lepa, tudi nekaj sonca je posijalo na zemljo. V noči na ponedeljek se je močno pooblačilo, v ju. tru je jelo rositi, čez dan močno deževati, živo srebro je tičalo zjutraj na 6.4 nad ničlo, podnevi je bilo največ 9.4. Prijatelji narave, ki si žele do pomladi še nekaj sne. ga, se poželjivo ozirajo proti nebu, v planine, če bodo kaj kmalu priplesa'e snežinke. Treba bo še dotoka mrzlih vetrov, da se bo ozračje shladilo na stopnjo, ki bi bila pripravna, da nam pričara novo zimsko razpoloženje. Mnogi so seveda s tem stanjem zime kar zadovoljni.	»
u— Pod okriljem Prirodoslovnega dru. j Stva bo predaval drevi v mineraloški predavalnici univerze univ. profesor g. dr. inž Alojzij Kräl o fotoelasMčnih metodah v tehniki Začetek ob 18.15.
u— Prirodoslovno društvo bo imelo svoj redni letni občni zbor v ponedeljek dne 30 t. m. ob 18. uri v predavalnici mineralo škega instituta na univerzi. Po društvenih | pravilih opozarja odbor Člane, da pošljejo morebitne predloge odboru vsaj 5 dni po. prej. Vsi člani so najvljudneje vabljeni. j
u— Društvo sodnikov kraljevine Jugo slavije, sekcija Ljubljana, bo imelo izredni di-uštveni občni zbor v nedeljo, dne 5. februarja ob 10 dopoldne v razpravni dvorani okrožnega sodišča v Ljubljani z dnevnim redom: Sprememba pravil in slučajnosti Zaradi izredne važnosti dnevnega reda vabi * odbor društva k polnoštevilni udeležbi.
n— Narodna strokovna zveza v Ljubljani sporoča svojemu članstvu bi prijateljem, da je ustanovila svoj dramatični odsek, in vabimo vse tiste ki Imajo veselje do dramatike, da se prijav.Jo, in to v petek 27. januarja v prostorih tajništva NZS, kjer bo ob 20. prvi sestanek.
n— Sokolsko društvo Ljubljana IV vabi vse članstvo in naraščaj, da se udeleži pogreba tragično preminulega brata Janeza Zupančiča, ki se bo vršil v sredo 25. t. m. ob 16. Izpred glavnega kolodvora. Zbirališče pred kolodvorom v civilu z znakom. Zdravo! — Uprava.
u— Pobijanje ropota ln tresenje pri visokih zgradbah in strojnih napravah je naslov predavanja ing. Wemerja Genes ta lz Berlina, ki ga priredi drevi ob 20. Udru ženje jugoslovenskih inženjerjev in arili, tektov — sekcija Ljubljana, v svoji predavalnici v Kazini, Kongresni trg 1/TL. Vstop prost vsem, ki se zanimajo za ta sodobni in pomembni problem.
u— V počaščen je ge. Ane Koutne Je ga. Antonija Verovškova iz Ste pan je vasi št. 66. namesto venca darovala 150 din za mestne reveže. Dobrotnici revežev se mest. no poglavarstvo najlepše zahvaljuje. Počastimo rajne z dobrimi deli!
VELIKI ŽELEZNIC AR SKI PLES »SLOGE«
dne 11. FEBRUARJA t. I. NA TABORU !
Igrajo tri godbe !
Iz Celja
Obrtniška dela za Dečje zavetiftče v Trnovem Je mestna občina razpisala ter bo razpis objavljen v prihodnji številki »Službenega lista«. Kleparska dela so preračunana na okroglih 50.000 din. mizarska na 225.000 din, ključavničarska 30.000 din, za instalacijo vodovoda ln centralne kurjave bo pa potrebnih 900.000 din. da bodo ta dela skupaj veljala okrog 1.200.000 din To veliko zavetišče v državi bo svojemu namenu izročeno že letos V novem zavo du bo prostora v dnevnem zavetišču za 150 otrok, ki bodo dobivali tudi vso brezplačno hrano poleg tega bo pa imelo v internatu 32 otrok vso oskrbo, razen tega bo pa še v otroškem vrtcu prostora za 40 otrok.
u— Pr! Ljubljanski sadjarski in vrtnarski podružnici bo predaval v sredo dne 25. januarja t. I. g. Jože Kregar o tem, »Kako zalivamo rastlinam pozimi In poleti«. Začetek točno ob 19. uri Kemijska dvorana na I drž realni gimnaziji (realki), v Vegovi ulici. Vstop prost, člani in gostje vabljeni!
u— Ženski odsek »Soče« je uvedel družabne večere v Trgovskem domu. Prvi tak večer je bil pretekli četrtek Sočanom in drugim primorskim rojakom so se v prijetni družabnosti pridružili mnogoteri Ljubljančani Mladim kakor starim je bilo poskrbljeno za prijetno razvedrilo Predsednica gospa Minka Kroftova je izprego-vorila nekaj lepih izDodbudnih besed ki so veljale zlasti mladini Operna pevka ga. Vidalijeva je krasno zapela dve pesmi Nato se je pod vodstvom g. Jenka razvil plesni spored ob zvokih sokolskega jazza Vsi. ki so se udeležili tega lepega večera so vab'jeni, da pridejo jutrišnjo sredo točno ob 20 spet v Trgovski dom Pridite vsi in Drivedite s seboj še druse, plesnih vaj željne eosnode in gosoodične Vodil bo spet g Jenko in iural bo sokolski iazz Izkaznice daie tajništvo »Soče« na Kralja Petra trgu št. 8, od 10. in od 12. in od 16. do 18 ure.
o— Bolgarskemu akademiku je nekdo v soboto odnesel iz kavarne »Prešeren« zimsko suknlo. Prizadeti prosi storilca, nai vrne na univerzo vsaj 1ndek9 predavani ki se je nagajal v suknji in ki je zanj brez vrednosti
"•ostani iti ontani član Vodnikove družbe!
e— Uporaba celjskega mestnega g^ba-
Mestno poglavarstvo v Oelju razglaša: Razna društva so ponovno zaprosila mestno občino za dovoljenje uporabe celjskega grba pri razstavah, na društvenih objavah. Itd. Mestni svet, ki se je z zadevo bavil na seji 23. decembra, je sklenil, da se uporaba mestnega grba v splošnem načelno ne dovoli več. Zato naj društva ne vlagajo več prošenj na mestno poglavarstvo za dovolitev uporabe grba pri njihovih prireditvah odnosno njihovih publikacijah, ker bo mestno poglavarstvo vsako tako prošnjo odklonilo.
e— Ljubljanska drama bo uprizorila drevi ob osmih v celjskem gledališču učinkovito Niewiarowtczevo komedijo »Hollywood« v režiji g. Bratka Krefta. Sodelovali bodo ga. Mira Danilova ter gg. Jan, Debevec in Kralj Predstava Je za abonma, Neabonentl dobijo vstopnice v prodaji v knjigarni Slomškove tiskovne zadruge.
e— Bolničarskl tečaj »reškega odbora Rdečega križa v Celju je bil zaključen v nedeljo z javnimi izpiti v Zdravstvenem domu. Izpiti so obsegali vprašanja lz ana, to mi je, nege bolnikov in prve pomoči. V tečaju so predavali zdravniki gg. dr. Fischer, dr. Kozin, dr. plntarlč ln dr. Pod-pečan. Izpit je napravilo z odličnim uspehom 25 obiskovalcev tečaja. Ob zaključku izpitov je predsednik sreskega odbora RK g. dr. Juro Hrašovec Izrekel od bo rovo zadovoljstvo nad krasnimi uspehi, ki so pokazali. da so tečajniki z ljubeznijo in vztrajnostjo posečali predavanja. Zahvalil se je predavateljem, ki so požrtvovalno vodili tečaj in s svojimi temeljitimi predavanji zbudili zanimanje za učne predmete, dalje upravi javne bolnišnice, kjer so bile praktične vaje, in upravi Zdravstvenega doma za uporabo predavalnice. Z željo, da bi novi bolničarji pridobljeno znanje uspeŠL no uporabljali v smislu človekoljubja v korist Rdečega križa, je predsednik za, ključll Izredno lepo uspeli bolničarskl tečaj.
e— Celjska gasilska četa Je imela v soboto zvečer svoj 68. redni letni občni zbor. Predsednik g Dobovičnik je pozdravil za, stopnike občine starešino celjske gasilske župe, zastopnika vojaške oblasti kape ta na g. Toša in zastopnike tiska ter orisal glavna načela in naloge gasilstva. Iz poročila tajnika g Korena posnemamo, da ima četa 62 članov. Lani je sodelovala četa pri gašenju 15 požarov in sicer 5 v mestu in 10 v drugih krajih, če bi ne bila četa na>-stopila, bi znašala škoda zaradi omenjenih požarov okrog 5,455.000 din. četa je priredila 8 strokovnih redavanj o gasilski tehniki, 14 praktičnih vaj in 6 tovariških sestankov. Reševalni oddelek je izvršil lani 532 voženj. Oba reševalna avtomobila 3ta prevozila 6729 km ter prepeljala 521 bolni, kov in ponesrečencev. V ambulanci je pre* jelo prvo pomoč 67 oseb. Proračun za novo poslovno leto predvideva 109.227 din dohodkov in 126.571 izdatkov. Primanjkljaj znaša torej 17.343 din. Po poročilih ostalih funkcionarjev in poročilu starešine celj % ske gasilske župe o savezni skupščini so bile dopolnilne volitve v odbor.
e— Koncert zbora kromatičnih harmonik, ki so ga priredili dijaki iz Celja ln Ptuja v nedeljo popoldne v celjskem gledališču, je bil zelo dobro obiskan. Zbor kromatičnih harmonik, v katerem je bilo 5 Celjanov in 8 Ptujčanov, je izvajal narodne pesmi ter klasične in moderne skladbe. Zbor vodi g. Ciril Rakuša. Harmonikarji in harmonikarice se vadijo šele 7 do 21 mesecev. Uspeh je vprav presenetljiv. Zboru sicer še manjka dinamičnost ln prožnost, igra pa že precizno ln učinkovito. Kot solisti so se krepko uveljavili s težji, mi skladbami Sonja Rakuševa, brata Zvonko to Darko Koželj ter Herman Anto-lič iz Celja, v tercetu, ki ga je spremljal g. Rakuša, pa Srečko Berlič, Nadan Sev-nik ln Maks Wedssenstein iz Ptuja. Občinstvo je prirejalo harmonikarjem ln njihovemu učitelju in vodji g. Rakuši pri-srečne aplavze. Svojevrstni koncert, kakršnega v Celju še ni bilo, je dosegel velik uspeh. — R. P.
Ob 16., 19. ln 21. uri!
,>E ZAMUDITE PREKRASNEGA FILMA! Pretresljiva ljubavna tragedija dveh mladih ljudi obsojenih na smrt! — Razkošje ln Intrige na bivšem
carskem dvoru!	Prekrasna vsebina tega filma zadovolji
KINO UNION, tel. 22-21	vsakega gledalca!
Kneglnja Tarakanova
zemljo Dialogi v nemškem jeziku. riaSaSHESE^H
Film, ki je navdušil dosedaj vse obiskovalce. Napeti pretresljivi prizori med nebom ln Danes ob 16., 19. in 21. uri Kino Matica 21-24

i
Samo še danes in jutri imate priliko videti najlepšo filmsko revijo, v kateri e sodelujejo skoro vsi nemški filmski umetniki! V glavni If _,«ftf« cf 3VP I vlogi: La Jana, Vera Bergman, Ernst Fritz Fiirbringer. V M*tXi JI 9u*vC ■
Dovršen prikaz filmske tehnike — Inscenaci je — režije ln glasbene umetnosti! ■ KINO SLOGA, tei 27-30, ob 16, 19. in 21. uri	_ |
E. H. Efir:
Poštna zgodba
Pismonoša Imre si je ubijal glavo, kje naj dobi 200 pengov, M jih mora nocoj vrniti prijatelju Beli Tereku. Ugibal je, a ni našel Izhoda.
Bilo je breznadno, beračiti starega strica za posojilo. Kajti stan stric mu je nedavno tega odkrito povedal, da nečaku ne posodi niti ficka več, dokler bo Imre noč za nočjo tičal pri kvartah. Kakšnega predujma takisto ni mogoče dobiti Do prvega je de štirinajst dni. A tistih 120 pengov, ki jih prejme vsak mesec, bi sploh ne zadostovalo za vrnitev kvartopirskega dolga.
Imre je torej bil obupan, če nocoj ne prinese Beli Tereku tistih ušivih dve sto pengov, bo jutri zatožen pri poštnem predstojniku, pa bo lahko pobral šila in kopita in zapustil službo pri pošti
—	Imre!
Mladi pismonoša se je predramil iz za-mišljenosti in se okrenil. Pred njim Je stal sam poštni predstojnik.
—	Imre! — je rekel predstojnik. — Danes morate nadomeščati K irai i ja pri razdeljevanju pisem. Slabo nru je prišlo, pa je moral domov.
Imre je •popadel svojo čepico in se podal v sobo, kjer so pissmonoše delili pošto. Cela gora pisem, dopisnic in razglednic je čakala razdelitve.
Imre je čez čas ostal sam v sobi. In ko je enolično opravljal delo, mu je šinila v glavo misel, ki miu je pognala kri po vsem životu.
iz Büäfüipslia
Strela, ali naj res odpre katero od pisem? V Budimpešti pride dnevno na pošto najmanj sto navadn h pisem, v katerih je priložen denar. Tako delajo ljudje ki si hočejo prihraniti poštnino in nočejo postavati pred okencem kjer se oddajajo nakaznice. Le kdo bi ga mogel osumiti, če malce pogleda v eno ali dvoje pisem?
Prav tisti trenutek je Imre držal v rokah piano, kl je bilo nekoliko bohotnejše od drugih in se je šopirilo, Češ: V meni je nekaj več kakor samo pismo... Imre je potegnil z desn eo in že je bilo pismo odprto. Tresočih se rok je Imre segel v kuverto. In se Je grenko razočaral. Med pisemskim papirjem ni bilo nič drugega kakor fotografija neznanega lepotca.
Se ga je prevzela strast, že je Imre segel po drugem pismu in ga brž odprl. Pisarno je bilo dolgo, dolgo, zraven pa so ležali nekateri bankovci Imre je naglo pre-štel, bilo je natančno dve sto pengov! Imre je težko dihal. Strahovit razdvoj je vladal V njegovi glavi. Imre je bil res da lahko-m'seln, toda doslej še ve^no pošten dečko. Bankovce je vtaknil v žep potem je pozorno prebiraj težko čitljivo pisavo. Bilo je zap'sano:
— Ljuba "sestra! Pišem ti to poslednje pisemce v svojem življenju pišem ga v zelo nesrečni uri. Ti veš, da me je Francelj pred mesecem sramotno zapustil, že takrat sem se
odločila, da napravim konec svojemu ničvrednemu življenju. Ko zdaj vem, da moja ljubezen s Francljem ni ostala brez posledic, nimam več volje, da bi še dalje živela na svetu. Bolje bo, če grem v smrt, kakor da bi porod la nezakonskega otroka, kateremu ee ne bo godilo nič bolje kakor meni. ali pa še slabše. Pošljem Ti to pismo z dve sto pengi. to so moji edini prihranki. Tebi bodo gotovo prav prišli pa saj boš nemara še kakšne stroške imela z menoj. Moja gospoda se je odpeljala za nekaj dni k Blatnemu jezeru. Sama, čisto sama sem v stanovanju. Ko dobiš to pismo v Kečkemetu, me gotovo ne bo več pri življenju. Vsi pravijo, da je smrt a plinom najlažja ...
Imre ni mogel dalje brati Zameglilo se mu je pred očmi. Zdelo se mu je, da Ima zadrgnjen vrat. Živo je mislil na dekle, ki je pisalo to pismo. Kakor prej bankovce, je zdaj sunkovito spravil še pismo v prsni žep svoje uniforme. Stopil je v sosedno sobo in poklical prvega tovariša. Šepeta je ga je poprosil, naj ga nastopa prav kratek -Čas. ker mora po opravku. Potem je hitel na poštno dvorišče in zasedel prvo službeno kolo.
— Julka Szedök. Hatvany-ter 24 — tako je stalo zap'sano na hrbtu pisma. Imre je poznal to hišo, tod okrog je že neštetokrat r&snašal pošto. Da, tudi Julko pozna, seveda jo poèma. Strela, saj to je Bala in mlada deklina, prikupna gospodinjska pomočnica pri tovarniškem ravnatelju!
Imre se je presneto malo brigal za prometne predpise. Kakor hrt je dirkal po ulicah in cestah. Naposled se mu je zasvetilo nasproti belo pročelje gosposke hiše. Imre je skočil s kolesa ln d.rjal dve nadstropji navkreber, samo da bi dekle našel še živo. Svoj živ dan ne bo natrgal nobenega pisma, samo če še Julko spravi nazaj v ž vi jen je.
Vrata so bila od znotraj zaklenjena. Imre se ni obotavljal udaril je po vratni žpi potem je lahko od znotraj odklenil. Nasproti mu je šinil neprijeten smrad po p'inu. Imre je brž opazil, da so vrata ko-paJnice zamašena pri odprtinah s cunjami. Krepko se je uprl, sunil dvakrat, trikrat, in je stopil v kopalnico.
Na tleh je ležalo negibno mlado bitje. Imre je pr držal sapo, da ne bi še njega napadel plin. Naglih rok je zaprl oba petelina na kopalni peči potem je pograb 1 dekle, ki je bilo omoteno omahn lo s stola na tla. Ponesel je Julko v kuhinjo. Tam je brž odprl obe veliki okni. skozi kateri je bil tako lep razgled na prostrani vrt. Sveži zrak je v velikih tok h lil v kuhinjo.
Imre je reševalna dela opravljal naglo, pogumno in veselo. Da, veselo. Kajti tale drobna neumna Julka, ki jo je zdaj držal v naročju, je še živela. Ne, ni prišel prepozno!
Deklina je odprla oči zmedeno je pogledala ckoli sebe. Z dru "etra sveta se je aa-čudena vračala v ž vi jen je. Pogledala Je mladega plsmonošo, ki jo je tako voljno pestoval v naročju. In potem je prišlo tisto, kar- zmeraj pride pri velikih ženskih doživljajih: Julka se je naslonila Imre ju
na prsi in se Je jokala. O, kako se Je Jokala! še nikoli ni noben moški videl nobene ženske tako prisrčno jokati
Počasi sta se vendar začela pogovarjati ln Julki ni bilo treba dosti govoriti Bila Je močno prevzeta od plina, razen tega pa je Imre itak vedel vse, prav vse, zaradi česar je hotela Julka v smrt. Zdaj je bila na njem vrsta, da se odkritosrčno izpove. In izpovedal se je tako temeljito, da mu je vest bila resnično olajšana. Zaključil je takole:
—	Da, Jaz sem slab človek, gospodična Julka. Jaz sem čisto navaden tat. tako daleč sem se spozabil, če me zdajle date zapreti pa vam ne bom prav nič zameril.
Ampak Julka nI marala nobene zamere. Nasprotno, spoznala je, da Imajo tudi drugi ljudje težave in da tale Imre, ki Ji je po tako čudnem naključju rešil življenje, ne more biti slab človek, škoda bi ga bilo spraviti v Ječo.
—	Menda res vsak človek napravi kdaj kako neumnost! — je rekla Julka, da bi se oproetla.
Imre je prikimal. Izvrstno sta se razumela.
Bela Terek je ta večer dobil tistih pi-škavih dve sto pengov. Kvartopirski dolgovi so pač častni dolgovi. Imre pa poglej ni hotel več kvartopiriti čez mesec dni se je poročil z Julko. In sicer jo je vnel iz dveh razlogov: prvič, ker jo je imel rad, drugič pa. ker dobi oženjen poštni poduradnik dve sto pengov plače namesto sto ln dvajsetih.
e— Posipanje dovoza« oeate r Zavodni.
Mestna občina je razpisala oddajo prevoza gramoza in posipnega gradiva za posi« panje dovozne ceste v Zavodni pod bivšim 2imniakovim poslopjem Ponudbe je treba vložiti do vštetega 30. t. m. v vložišču mestnega poglavarstva.
e— Usoden skok pred avtobus. Ko Je vozil ljubljanski avtobus v nedeljo zvečer od Vranskega proti Celju, je okrog 19. v okctlld Vranskega skočil pred avtobus 32 letni brezposelni vrtnar Ferdinand Kumer iz Celja Avtobus Je zadel v Kumra ln ga odbil. Kumer je dobil hude poškodbe na glavi ln desni roki. Naložili so ga takoj v avtobus in ga prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Dijaški kuhinji v Celja sta darovali namesto cvetja na grob nepozabne Tajke Justinove rodbina Mikoličeva v Brežicah 100 din ln ga Milka Volčanškova v Brežicah 100 din.
e— Črno-bela reduta v Ljubljani 1. februarja. Reklamacije vabil in vse informacije za Celje in srez celjski: Klub Primork, odsek »Soče«. Celje (gge. šmid. Mikuletič). Organizirajte skupino mask, pridite na zacnjo elitno in reprezentativno prireditev v Ljubljani Sijajne dekoracije, maske, oprema, buffet vse to je tradicija črno-bele. Torej: rendez-vous na črnobedi!
Iz Maribora
a— Dogovor med mariborsko ln ljubljansko dramo. V zadnjih letih je bilo mnogo razpravljanja o potrebi izmeničnih gostovanj ljubljanske drame v Mariboru ter mariborske drame v Ljubljani Sedaj se je posrečilo doseči primeren dogovor Ob 201etnici Cankarjeve smrti dne 5 februarja bodo odkrili v ljubljanskem dramskem gledališču Cankarjev spomenik (Punatov doprsni kip) Ob tej priliki bodo uprizorili Cankarjeve »Hlapce« Ljubljanska drama bo gostovala v Mariboru 10 februarja s Cankarjevimi »Hlapci«, mariborska drama pa v Ljubljani 7. februarja s Cankarjevim »Kraljem na Betajnovi« S tem bosta obe drami najlepše, najprimerneje proslavili 201etnico smrti doslej največjega dramatika.
a— Združeni vzgojitelji malih živali so se zbrali k rednemu občnemu zboru v restavracijskih prostorih pri Senicl Poročali so predsednJi Franc Kenič, tajnik A. Pirš, blagajnik Roman Tomažič. Denarni promet izkazuje 18.000 din. O stanju društvene imovine, katere vrednost predstavlja preko 15.000 din, je poročal g. Berič. Sledila je vol .tev novega odbora: Fran Kenič predsednik, Pire podpredsednik, Pirš tajnik, Tomažič blagajnik, Berči gospodar Odborniki: Choc, Se.fridova, Sklenar, Ni-pič, Sernc in šmid Za izredne zasluge sta prejela društveni tajnik A. Pirš in tajnik golobarskega odseka g. Grmek zlati spominski kolajni.
a— Zveza Maistrovih borcev poziva člane, zlasti one, k, stanujejo v Mariboru ln bližnji okolici, da poravnajo še pred občnim zborom vso članarmo do leta 1939 v tajništvu naše Zveze v Mariboru, Kopališka ulica štev. 17 Narodni dom, ki uradu-je dnevno od 8 do 12 ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne.
a— Braniborova podružnica v Maribo. ru vabi člane in prijatelje na redni občni zbor v nedeljo 5 februarja ob desetih dopoldne v spodnji mali dvorani Narodnega doma Med drugim je na dnevnem redu volitev novega odbora.
a— Šahovske novice. Podrobni rezultati nedeljskih šahovskih tekmovanj, o čemer smo delno poročali v včerajšnji številki, so naslednji: prof. Stupan (Mariborski šahovski klub) : Vidovič (SK Železničar) 1 : 0, Kukovec (MšK) : Knecht] (ž) 1 : 0, Lobkov (MŠK) : Regoršek (Ž) 1:0 dr. Lippa j (MšK) : Babič (ž) 1 : 0, Ostanek (MŠK) : Mohorič (ž) 0:1, Stojnšek (MŠK) : Albaneže (2) 1 : 0, Strniša (MŠK) : Ferenčak (2) 1:0, Bien (MŠK) : Golež (2) remis, Küster (UJNŽB) : Ketiš (ž) 1 : 0, Marvin (U) : Fišer (2) 1 : 0, Reinsberger (U) : Zetovič (2) 0 :1, Peče (U) : Kovač (2) remis, Mišura (U) : Forray (2) 1 : 0, Rupar (U) : Pocajt (2) 1 : 0, čertalič (U) : Eferl 1 :0, šket (U) : Nosan (2) 1 : 0.
a— Vrnil se je iz Nemčije g. Franc Glaser, ki je bil v Nemčiji osumljen tihotapstva z devizami. S tem se je izkazalo, da ni govora o obsodbi na štiri leta robije.
a— Zadnja elitna tradicionalno lepa prireditev v Ljubljani je črno-bela reduta, 1. februarja v prostorih Zvezde. Originalne maske, dekoracije, vse bo odlično kot vedno na Črno-be J i. Reklamacije vabil za Maribor iz ljubeznivosti pri ge. Minki šorli-. jevi, soprogi notarja, Maribor, Aleksandrova 14.
a— Spet slinavka ln parkljevka. V okolišu Sv. Lenarta v Slovenskih goricah se je pojavila slinavka in parkljevka, ki je precej hudo prizadela slovenjegoriške kmetovalce Zaradi tega so tudi v zadnjem hipu odpovedali redni živinski sejem, ki bi moral biti pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah.
a— Za 1000 din nageljnov je Izginilo na Se nepojasnjen način iz stanovanja prodajalca cvetlic Ivana Batlukova na Glavnem trgu štev. 4. Policija poizveduje za storilcem
a— Ponarejeni kovanci so se pojavili med prekupčevalci na Vodnikovem trgu Zasebnica Josipina Adamič iz Vodnikovega trga je izmenjala pri nekem kmetu stotak Med kovanci je bil tudi ponarejen lOdinarski novec, ki ga je izročila policiji
Z Jesenic
s— Klub Primork vabi na črno-belo redu to dne 1. februarja v prostorih Zvezde. Po štirih letih bo črno-bela znova presenetila obiskovalce. Ta lepi in neprisiljeni večer je bil vedno družabni dogodek v plesni sezoni Ljubljane. Naj bi tudi z Jesenic prišle lepe maske in z njimi drugi obiskovalci. Vabila imata na Jesenicah ge 2ab-karjeva. lekarnarje va soproga, in ga. Vov-kova, odvetnikova soproga. Nanju izključno se obračajte!
Iz Ptuja
J— Veseloigra »Detektiv Megla«. Dramsko društvo je uprizorilo v petek 20. t. m. Jožeta Kranjca veseloigro »Detektiv Megla«, ki Je bila razmerno dobro obiskana. Režiserju moramo za njegove lepe zamisli čestitati Igra je bila deležna velikega aplavza. Repriza bo v petek 27. t. m. ob 20. v mestnem gledališču.
j— Nesreča. V Dobrini, občina 2etale, Je plezala po lestvi lOletna viničarjeva hči Skokova Frančiška V precejšni višini se ji je izdrl klir in je padla na tla. Poleg notranjih poškodb si je zlomi'a tudi roko.
j— Tat si je nabraJ mastnih kokoši. V soboto ponoči so imeli v ptujski hiralnici neljubega gosta Vlomil je v kokošnjak in odnesel 10 rejenih petelinov.
Gospodarstvo
Gostilničarji in ljubljanski proračun
Včeraj Je bil v kolodvorski restavraciji v Ljubljani sestanek članov Združenja gostinskih podjetij v Ljubljani, da zavzamejo svoje stališče k predlogu ljubljanskega proračuna Ze Številna udeležba je jasno pričala kako zelo so gostinska podjetja v Ljubljani obremenjena z občinskimi dajatvami Predsednik združenja g. Dolnlčar je na kratko pojasnil namen sestanka ln opisal borbo združenja za omiljenje občinskih dajatev, ki v nemali meri vplivajo na konkurenčno sposobnost ljubljanskih gostilničarjev, kavarnarjev in hotelirjev, na drugi strani pa predstavljajo v primeri z obremenitvijo drugih pridobitnih slojev naravnost krivico. Zlasti sta se v tem pogledu navajala davščina na potrošnjo ln davek na hotelske sobe. Vrhu tega se kritizira tudi uporaba teh občinskih dohodkov ki bi morali služiti izključno za pospeševanje tujskega prometa, a se uporabljajo tudi v druge namene, ki « tujskim prometom nimajo nikake zveze. Izvajanja predsednika sta izpopolnila še referata Je-liniča in Skrlepa. ki sta podrobno razčlenila predlog novega ljubljanskega prora-Cuna. nakar 1e predsedn'k banovinske zveze gostinskih združenj g Ciril Mal cen orisal zgodovinski razvoj teh davščin in poudaril krivico, ki se eodi naibolišim in naj-točne^m Hubl1ansk*m davkoplačevalcem V debato sta posegla kot zastopnika mestne obalne predsednik flnančneea odbora g. Bahovec in referent dr Grošell Oba «ta zafovaHaia finančno oolWko obMne kaiti tudi občini «e nalagalo velika bremena od strani države In banovine Nitma izvaiania sta zavračala gg Dolničar in Maicen pri čemer so zborovale! dajali izraza svolermi npTsdovolistvu s oritrieva-niem in mpdVMH Na Voncu le bila sočasno spreWa resolucija, ki navaja med drugim naslednje:
Resolucija
Člani gostinskega združenja v Ljubljani, zbrani na članskem sestanku dne 23. januarja 1939 v kolodvorski restavraciji v Ljubljani, so soglasno sklenili, da stavijo z oziro na razloženi proračun mestne občine ljuDljanske za leto 1939-40, naslednje predloge:
1 Hotelska davščina ki obremenjuje samo obrtno oddajanje sob. se mora zmanjšati vsaj na polovico, ker tako visoke dajatve Ljubljana ne prenese glede na po-set predvsem poslovnih ljudi in takih, ki pridejo po uradnih poslih Ker Ljubljana ni letoviško mesto kar dokazuje namen bivanja tujcev v našem mestu, se najmanj 95% gostov pritožuje pri hotelirju nad to visoko takso ker jim občina za to ne nudi ničesar Če hoče mestna občina kliub temu dobiti enako vsoto iz tega naslova, naj pritegne k obdavčenju s splošno daiatvijo vse privatne oddaialce sob. ki naj jo plačajo vsi oni ki prihajajo v naše mesto poslovno. ali kakorkoli, a ne bivajo v mestu stalno Izvzamejo naj se samo dijaki.
2.	Socialna davščina na potrošnjo naj se v celoti odpravi Ta davščina je krivična, ker jo plačuje samo gostinstvo S to davščino naj se obremenijo vsi pridobitniki ali pa naj se nihče ne obremeni Če že hoče občina pridobiti iz naslova potrošnje sedanje dohodke, naj obremeni vse. kar Človek kupuje ne sme pa posebno obremenjevati samo ied in pilačo v gostilni in kavami Gostinstvo že samo no sebi podpira številne pomoči potrebne, ker se vsakdo naiprvo zateče h gostilničarjem za Domoč v hrani.
3.	Spremeniio naj se določbe pri zaračunavanju vodarine tako, da bo štelo vsaj
Močno sezonsko nazadovanje zaposlenosti
Po podatkih Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu je bilo v novembru pri vseh krajevnih organih zava rovanih 728.481 delavcev in uameščeucev Sezonsko nazadovanje zaposlenosti se je zgodaj začelo, kajti v novembru je bil( povprečno število zavarovancev za 16 324 nižje nego v oktobru (prejšnje leto je zna šal padec od oktobra do novembra le 87271 Od septembra pa je skupno število zavarovancev nazadovalo že za 26 292. medtem ko smo lani od septembra do novembra zabeležili le padec za 7116 člauov, I. 1936 ia 1935. pa smo v tem razdobju zabeležili — v nasprotju z običajnim sezonskim gi banjem — celo povečanje števila zavaro vancev, in sicer za 5313 odo. za 5295 Ta razvoj nam kaže, da je naraščajoča teden-ca zaposlenosti (ob izločitvi sezouskib vplivov) prenehala.
V	primeri z novembrom 1937 smo imeli lani v novembru za 18.923 zavarovancev več (ta enoletna razlika je znašala v oktobru še 20.140, v septembru pa 38 099)
Povprečna dnevna zavarovana mezda je znašala v novembru 24.15 din to ie za 0 84 din več nego pred enim letom Celotni zavarovani zaslužek zavarovanih delavcev in nameščencev pa je znašal v novembru 448 milijonov din nasproti 413.6 milijona din v novembru 1937.
Težkoče našega izvoza v Nemčijo
V	ponedeljek so Imeli naši Izvozniki v Beogradu konferenco, na kateri so raz. pravljali o tečaju marke, o izvozu živine v Nemčijo, o nemških uvoznih kontingentih in obče o stališču, ki naj ga zavzemajo glede na nujno potrebo, da se zboljša organizacija izvoza v Nemčijo.
Glede problemov v zvezi z Nemčijo je bi. la sprejeta posebna resolucija. V njej ugotavljajo Izvozniki da se razdelitev nemških kontingentov ne more izvršiti, ker izvoz v Nemčijo ni centraliziran, temveč je posameznim nemškim uvoznikom prepuščeno da sklepajo trgovske posle v Jugoslaviji s komurkoli. Novi kontingent za prvo le, tošnje četrtletje je premajhen. Zaradi tega nastajajo velike diference med povpraševanjem nemških uvoznikov in ponudbami naših izvoznikov. Tako je nastal neugoden položaj da Nemci ne kupujejo blaga sorazmerno po vseh naših pokrajinah, braneč se pri tem predvsem različnih kvalitet. Izvozniki so se v resoluciji postavili na stališče, da bi bilo zanje najbolj ugodno, ako bi se mogli direktno pogajati z nemškimi uvozniki, kakor je bilo to prej mogoče. Pri naših in nemških oblasteh pa bodo skušali doseči iste kontingente
I 5 hotelskih sob za 1 privatno stanovanje z ' najvišjo najemnino, ki predvideva po voda rini dovoljeno množino vode po 500 litrov dnevno. Smatramo, da je krivično, če se zaradi dosedanje razdelitve nalaga ravno hotelom tako visoka obremenitev z vo-darino.
4 Zahtevamo, da se nujno uredi kontrola jedil, ki se ponujajo javno po cenah, ki ne morejo ustrezati dejanskim stroškom in tudi ne zakonu o živilih.
5)	Zato zahtevamo, da mestna občina takoj ustanovi urad, ki bi kontroliral vsa vina, ki se točijo v različnih manjših lo, kalih, da se prepreči prodajanje pijač, ki ne ustrezajo zakonu o vinu. Ponujanje takih psevdov ln po nizki ceni ogroža vse boljše naše obrate, ki hočejo točiti samo pristna vina. To mora ukreniti mestna občina na lastno pobudo, kakor hitro po lastnih organih opazi ponujanje vin po cenah, ki ne krijejo niti nabavnih stroškov pravega vina.
6)	Apeliramo na mestni svet, da prepove gostinske obrate na velesejmu in na ve-sellčnem prostoru velesejma po 20 uri, ker nam dela taka gostinska obrt, ki gotovo ne služi ugledu mesta in naši stroki pod zelo ugodnimi okolnostmi nepravilno konkurenco in nam jemlje goste ne samo za one dni, ko traja velesejm, temveč naj, manj dvakrat po 2 meseca na leto, saj se po vsakem velesejmu pozna rapiden padec konsuma v naših obratih, ki prenašajo tudi najstrožjo kontrolo.
7)	Apeliramo na merodajne činitelje, da ukrenejo vse potrebno, da bo naša obrt zadostno zastopana tudi v občinskem svetu. Po davčni mpči naše obrti nam pripada najmanj 5 mestnih svetnikov, ki bi tudi na tem mestu zadostno zastopali interese našega stanu, poleg interesov občanov. Sma-tramo, da je ta naša zahteva v skladu s pravilnim tolmačenjem tozadevnih določil, po katerih naj bodo posamezni sloji enakomerno zastopani
8)	Nujne predlagamo, da se za naše obrate poceni električni otok po 8 uri zve. čer, ker imajc po tej uri vse elektrarne preveč toka na razpolago. Cena toku naj se zniža vsaj na 1.50 din za kilovatno uro. saj bo tudi pri tej ceni elektrarna Se do« bro zaslužila Naši lokali morajo biti v nočnem času razkošno razsvetljeni ne moremo pa nositi tako visokih posrednih dajatev Uporaba električnega toka se bo pri znižani ceni gotovo mnogo dvignila ter bo občina dobila skoio enake dohodke od cenejšega toka, kakor pa sedaj od izredno dragega.
9)	Apeliramo na merodajne. naj ukrenejo vse potrebno, db se uredba o turističnih krajih tolmači na ta način, da morejo do-toöi'a te uredbe stopiti v veljavo v onih občinah, v katerih dosegajo prenočnine na posameznega posetnika vsaj število 5, ker le pri taki frekvenci je možno kriti vse neposredne dajatve, ki jih predvideva ta uredba. Ločiti je treba predvsem prehodna mesta in mesta 2 obiskom poslovnih ljudi od pravih letoviš' in zdravilišč.
10)	Zahtevamo oporo javnosti in prosimo zastopnike tiska, da vedno in povsod pravilno tolmačijo težnje in skrbi našega stanu, ker le na ta način je mogoče s so, delovanjem ustvariti mnogo dobrega za naš tujski promet ki edino more postati za našo revno Slovenijo še plodonosna gospodarska panoga
člani zbranj na današnjem sestanku pooblaščamo upravo našega združenja, da predloži te naše predloge k razgrnjenemu mestnemu proračunu na merodajnih mestih in jih podpre, ako je potrebno, še z drugimi dokazi.
kakor lani. V resoluciji končno zahtevajo, naj se tečaj nemške marke zopet dvigne na 14.30 din.
Poslabšana trgovinska bilanca Nemčije
Nemški državni statistični urad objavlja podatke o trgovinski bilanci Nemčije za leto 1938. ki ka že v primeri s prejšnjim letom bistveno poslabšanje Podatki za Nemčijo brez Avstrije kažejo, da se je nemški Izvoz v lanskem letu zmanjšal po vrednosti za 654 milijonov mark, in sicer od 5911 milijonov mark na 5257 milijonov mark. Uvoz pa je le v manjši meri nazadoval, in sicer za 19 milijonov mark, od 5468 milijonov mark v letu 1937 na 5449 milijonov mark v lanskem ietu. Medtem ko je imela Nemčija prejšnja tri leta aktivno trgovinsko bilanco in je izvozni presežek v letu 1937 dosegel 443 milijonov mark, je bila lanska trgovinska bilanca pasivna za 192 milijonov mark.
Podatki za Veliko Nemčijo (skupaj z zunanjo trgovino Avstrije) kažejo še večji uvozni presežek Trgovinska bilanca Velike Nemčije zaznamuje pri izvozu v vrednosti 5619 milijonov mark ln uvozu v vrednosti 6052 milijonov mark pasivni saldo 433 milijonov mark.
Zmanjšana pasivnost italijanske zunanje trgovine
V nasprotju z Nemčijo izkazuje Italija za preteklo leto zboljšanje trgovinske bilance. Italijansk izvoz se Je v primeri z letom 1937 povečal za 106 na 7959 milijo, nov lir. Vrednost uvoza pa se je zmanjšala za 2674 na 10 918 milijonov lir. Pasivni saldo italijanske trgovinske bilance se je torej zmanjšal na polovico, ln sicer od 5739 milijonov lir na 2959 milijonov lir.
Koliko je vredno zlato
V zadnjem tednu so se pri nas ustalili tečaji deviz na svobodnem deviznem trgu, in sicer na bazi 258 din za funt, medtem ko je lani do srede novembra veljal kot osnova tečaj 238 din. Tečaji ostalih deviz na svobodnem trgu se spreminjajo po tem, kakor se pač giblje intervalutarni tečaj funta. Tudi cena zlatu je zaradi tega ozko povezana s fluktuacijami tečaja angleškega funta, četudi so te fluktuacije v zadnjem času le malenkostne.
Na londonskem trgu se giblje sedaj cena zlatu na višini 148 sh 8% d za unčo. kar ustreza pri tečaju 258 din za funt ceni 61.70 din za gram čistega zlata, odnosno <51.700 din za kg òis'ega zlata. Po zakonu o denarju iz leta 1931 je prej znašala paritetna cena 37.736 din za kg čistega zlata.
Glede na zadnje spremembe svobodnih deviznih tečajev bi bilo na mestu, da bi
Narodna banka povišala tvojo odkupno osno za zlato, ki znaša sedaj okrog 50 din za
gram čistega zlata. Ce odkupna cena Narodne banka ne bo ustrezala dejanski vrednosti, ne bo privatno zlato našlo pot do Narodne banke navzlic deviznim predpisom in tudi ponudba od strani domače produkcije bo manjša, kar smo opažali ie zadnji dve leti, odkar obstoja dispariteta med nakupno ceno Narodne banke ln paritetno ceno na podlagi svobodnih deviznih tečajev.
Špansko dato je bilo prenešeno v Francijo
2e lani je republikanska vlada v Španiji precej zlata prenesla v Francijo ter ga deponirala pri Francoski banki. Sedaj poročajo iz Perpignana, da je republikanska vlada v Barceloni spričo prodiranja Franco vih čet v Katalonijo poslala v Pariz svoje preostale rezerve zlata in srebra, ki so last Španske banke, v Pariz. Na francosko obmejno postajo Porto Vendres je namreč te dni prispelo 7 tovornih avtomobilov, ki so pripeljali 45 ton zlata in srebra iz Barcelone. V pošiljki Je baje 40 ton zlata v vrednosti skoro 2 in pol milijarde dinarjev.
Gospodarske vesti
— Devize za potovanje na svetovno ras-
atavo v New Torte. Znano je, da na naših uradnih mestih podpirajo propagando za sodelovanje naših gospodarstvenikov na svetovni razstavi v New Yorku, na kateri sodeluje tudi naša država preko trgovskega muzeja v Beogradu Tudi »Putnik« dela živo propagando za poset razstave ln organizira skupna potovanla v New York Prvo potovanje le predvideno v aprilu Interesenti se seveda predvsem zanimajo za vprašanje, ali bodo dobili potrebna tuja plačilna sredstva za to potovanje, ki bo tralalo okrog 40 dni Narodna banka pa o tem še ni izdala nobenih ukrepov Družba Putnik je stavila predlog, da se dovoli Iznesti posetnikom newvorške razstave do 15 000 din deviz na osebo Narodna banka pa to vprašanle do7dn1 še n! rešila
= Zatiranje škodljivcev ln bolezen sadnega drevja. Ban dravske banovine Je izdal naredbo o zatiranju škodljivcev ln bolezni sadnega drevja, ki Je objavljena v »Službenem listu« od 21. t. m. Naredba vsebuje predpise o tem. kaj morajo lastniki zemljišč s sadnim drevjem Izvršiti v zvezi z zatiranjem škodljivcev ln bolezni. Predpisuje tudi kazni v denarju od 100 do 300 din v korist občinskega kmetijske-zaklada za one lastnike zemljišč, ki ne bi Izvršili predpisanih ukrepov vsako leto do 15 aprila.
= Semenski oves Iz češke. Lansko leto Je Kmetijska družba nabavila 1 vagon selekcioniranega semenskega ovsa. Kmetovalci ki so ta oves sejali, se hvalijo s 15 do 20 kratnim donosom, kar predstavlja za naše prilike velik uspeh, saj rodi naše domače seme le 6 do 10 kratno. Tudi letos namerava Kmetijska družba nabaviti češko seme iste vrste, ako se bo priglasilo dovolj interesentov Zaradi višje cene, ki jo češka selekcijska postaja letos zahte, va. se bo oves oddajal po ceni 4.20 do 4.40 din za kg, kar pa se bo šele po nakupu točno določilo. Ta navidezno večji Izdatek pa se bo po lanskih izkušnjah gotovo dobro Izplačal, saj je za njegovo kritje potrebno le povečanje donosa za 2»/* kratno količino semena Kar se pridela več. pa predstavlja čisti dobiček Interesenti naj javijo do 29 t. m Kmetijski družbi. Novi trg 3., koliko semena žele nabaviti, ker se bo seme kupilo le takrat, če se naroči dovoljna količina pri katen se uvozni stroški Izplačajo.
i si rt in
S Dobra prebava je poi zdravja! Lahko aormalno izpraznen je pri zagatenju, lenl-Ü v osti črevesja, omogočajo vam Artin j	dražeje dr. Wauden.
^ 2 komada din 1.50; 12 komadov din 8.—t Ü	60 komadov din 27.—.
Borze
23. jauuarja
Na jugoslovenskih borzah so se nemške klirinške ma»ke tudi danes trgovale po nespremenjenem tečaju 13.80. Prav tako se tečaji angleškega funta niso spremenili tn znaša specialni tečaj 238, svobodni tečaj pa 258 Na terminskem trgu so pe v 7agrebu trgovali nemški klirinški čeki za 15 februar in 15. mare po 13.75. za konec marca pa po 13-74. Grški boni so se trgovali v Zagrebu po 37.87 to v Beogradu po 37-50.
Na zagrebškem efektnem tržišču je bila Vojna škoda pri prijaznejši tendenci zakllučena po 472 (v Beogradu je bil zabeležen tečaj 473 — 474). Promet je bil še v 70/0 Investicijskem posojilu po »9, v 7"/o Blairovem posojilu po 93 (v Beogradu po 91.25) ln v delnicah PAB po 222.
DEVIZE
Ljubljana. Amsterdam 2384.70—2422.70 Berlin 1763 62 — 1781.38, Bruselj 742
—	754 Cu rib 995 — 1005. London 205.20 — 208.40 New York 4372.37
—	4432.37 Pariz 115.75 — 118.05, Praga 150 75 — 152.25, Trst 231.45 — 234.55.
Curih. Beograd 10. Pariz 11-6875. London 20 68, New York 442.50, Bruselj 74.80 Milan 23.28. Amsterdam 240, Berlin 177, Stockholm 106 45. Oslo 103.90, Köben-havn 92.3250 Praga 15.16. Varšava 83.50, Budimpešta 87, Atene 3.7750, Bukarešta 3.40.
EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 472 — 472.50, 4•/• agrarne 60 — 62, 4% severne agrarne 60 bL, 6*/» begtuèke 89.50 — 90, 6°/o dalm. agrarne 88.75 -89, 7% stabiliz. 97 — 98.50, 7®/o Invest. 99 — 100, 7°/o Seligman 99 den., 7°/o Blair 92 — 92.50, 8«/. Blair 90.50 den.; delnice: PAB 222 — 226, Trboveljska 185 — 190, Gutmann 35 — 45, šečerana Osijek 100 bl„ Osiječka ljevaonica 175 bi., Jadranska 320 den.
Beograd. Vojna škoda 473 — 474, 4«/o agrarne 61 den. (61-25), 4®/« severne agrarne 59 den., 6»/« begluške 90 — 90.25 (90), 6°/o dalm. agrarne 89.50 — 89.75 (89 50), 70/0 invest. 100 den., 7«/» Blair 91
—	91.50 (91.25), 8°/» Blair 97.50 — 99, Narodna banka 7700 — 7800 (7750), PAB 231.50 — 233 (231 — 232).
Blagovna triiSča
ŽITO
-f Novosadska blagovna borza (23. t. m). Tendenca neizpremenjena promet srednji. Pšenica: baška, sremska in slavonska 78
—	79 kilogram 148 — 150. Bi: baška 142.50 — 145. Ječmen: baški ln sremski, 64 65 kg 149 151. lari. 68 kg 180 185 Ove»: hnSki sremski In slavonski 165 — 167.50. Koraza: baška, pariteta » mima in Vràae 101 - 102; baška, pariteta Indjija in Vršac sušena 113 — 114.
M.-ka -"«ka t lana'sKa »O«« in »Osjs -240 — 250; »2«220 — 230; >5« 200 — 210; »6« 180 — 190; »7« 150 — 160; »8« 112.50
—	115. Fižol: baški in sremski beli, brez
vreč 287.50 — 292.50. Otrobi: baški, sremski in banatskl 95 — 100.
-f- Bodimpeštanska ternrfoska borza
(23. t. m.). Tendenca prijazna. Koruza: za maj 15.34 — 15.36.
ŽIVINA
+ Maribora*! svinjski sejem. Na svinjaki sejem 20. L m. je bilo pripeljanih 129 svinj, prodana pa 101. Povprečne cene so bile naslednje: 5 do 6 tedenski prasci 80 do 100 din, 7 do 9 tedenski 110 do 130 din, 3 do 4 mesečni 280 do 300 din, 5 do 7 mesečni 350 do 450 din, 8 do 10 mesečni 490 do 550 din, 1-letni 780 do 1010 din. Svinje so se prodajale po 7.50 do 9 din za kg živa teže.
Damski frizerji pripravljajo kongres
Ljubljana, 22. januarja. Klub dam-tkih frizerjev ln frizerk v Ljubljani objavlja naslednji oklic: Zgodovina damsko frizerske obrti v dravski banovini bo letošnjo jesen prvikrat beležila v Ljubljani kongres Zvez« klubov damskih frizerskih mojstrov za Jugoslavijo Sedmič bomo povzdigovali napredek damsko-frizerske stroke, z idealnim delom tekmovali ter darovali svoje znanje na žrtvenik skupnega napredka. Razpravljali bomo o svojih težnjah in vsak bo lahko spoznal, kako koristna je borba saveza klubov za splošni napredek našega stanu.
Ljubljana si bo štela v čast sprejemati mile goste iz naše širše domovine, ki bodo s strokovnim delom, ramo ob rami, branili čast Slovenije Na to delo so pozvani vsi brez razlike, od mojstra preko pomočnika do vajenca, da pomagajo dvigniti prapor našega strokovnega pokreta za napredek damsko frizerske obrti.
Naprošene bodo naše matice združenja: Ljubljana. Maribor in Celje, k sodelovat nju. Prepričani »mo, da nas bodo v tem podpirali V njih bomo našli skrbno mater, ki nam bo pomagala z nasveti in podporami. Izostati ne smejo organizacije pomočnikov in pomočnic za o&talimi tovariši in tovarišicami v naši državi. Ustanové naj sekcije ali klube in v njih izvežbajo svoje člane, da bodo na kongresnem friziranju častno zastopali pomočniške zbore.
Našemu učnemu naraščaju hočemo vcepiti v srce. da s skupnimi nastopi pridobi znanje damsko irizenske stroke, spozna svoje delo ter pripomore k napredku svoje stroke Njim velja ta klic in njihovim učnim mojstrom, da jih podprejo in & tem pripomorejo k boljši bodočnosti., ki nam ni bila dana.
Opozarjamo vse člane klubov v dravski banovini, da je njihova dolžnost vršiti poslanstvo s svojim prostovoljnim delom za napredek damsko frizerske stroke. Nikdo se ne sme izogniti Vsi moramo krepko prijeti za delo. V skupnosti je moč! To bodi naše geslo in dosežen bo naš cilj. Nikdo ne sme izostati pri tej manifestaciji, kdor uživa kruh vsakdanjega dela. Ako »e nisi še nikoli žrtvoval. Te danes kličemo, da pripomoreš a svojim deležem v delu ali kakorkoli k čim veličastnejšemu uspehu sedmega kongresa damskih frizerjev, ki mora biti v ponos naši Sloveniji in vsej Jugoslaviji
SOKOL
Jugoslovenski Sokou v New Torku so letos proslavili vstop v novo leto skupno z 12 drugimi jugoslovenskimi društvi in dvema godbama v češkem domu v tem mestu. Poleg velikega števila Sokolov ln ostalih Jugoslovenov je posetilo to prireditev izredno mnogo bratov čehoslovakov in tudi drugih Slovanov.
Naši rojaki v Amerik v Detroitu izdajajo svoj mesečnik »Jugosloven«, ki pri-občuje tudi razne sokolske vesti, saj je v tem velikem industrijskem mestu nekoliko jugoslovenskih sokolskih društev. Nekatera izmed njih nosijo plemenske nazive, druga jugoelovenske, kakor so pač člani orientirani po politični stra.nl. Decembrska številka »Jugoslovena« ponati-skuje iz »Sckoliča« članek s. Marijane 2eljeznove »O skromnosti«, kar kaže, da naši rojaki tamkaj čitajo tudi naše sokolske liste.
601etnica br. F. Stupke. član godbene-ga odbora OOS in poznani dirigent češke filharmonije v Pragi br. František Stup-ka je praznoval 18. t. m. svojo 601etnico. Udejstvoval se je od mladih nog v Sokol-stvu, najprej v Sokolu Žižkov, kjer je vodil kot mladenič prvi tamburaški zbor v Pragi. Po dovršenih študijah na konser-vatoriju je odšel kot profesor glasbe na konservatarij v Odeso, odkoder se je vrnil po prevratu v domovino ln deluje od tedaj v češkem glasbenem svetu tn v So-kolstvu. Na zadnjih dveh zletlh je dirigiral češkoslovaško filharmonijo pri zletnih scenah »Tyröeve sanje« in »Zgraditi in braniti«.
Vaine besede br. «OiOBto dr. BuKov8Ke-ga. V uvodniku 1. številke letošnjega »So-kolskega Vestnika« je napisal starosta SSS to ČOS br. dr. Bukovsk^ sledeče pomembne besede: »Svet, ki je videl razvojni napredek na X. vsesofcolskem zletu v Pragi se je lahko ponovno jeseni 1938. prepričal o tem, da narod, ki črpa nad tri četrtine stoletja življenjsko silo svojih pokolenj Iz vzgojnih virov Tyrševega Sokoletva, lahko premaga samo fizična sila, toda nravmestno to kulturno ne more biti onesposobljen to izločen iz nadaljne-ga razvoja. Ih to vemo zelo dobro tudi sami. Zato se pripravljamo na novo leto to hočemo razviti povečano to poglobljeno delovanje v vseh plasteh našega ljudstva.«
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Otvoritev razstave Italijanske knjige v paviljonu
Cvijete Zuzorič
Slama v opeki
Iz svetega pisma stare zaveze poznamo zgodbo o otrocih Lzraelovih, ki so morali izdelovati v Egiptu opeko, pa jim nadzorniki niso hoteli dajati slame, ki jo bila za to potrebna, čemu ta slama?
Ni bila brez pomena! Mnogo nam je do tega, da bi bili zidovi naših hiš topli. V vročih deželah je drugače, tam si želijo hladnih zidov. In sedaj sta dva raziskovalca v Gizeju v Egiptu odkrila, da so stari prebivalci Nilske doline dobro vedeli, kako lahko dosežejo ta namen. V opeko, ki so jo sušili samo na zraku, so mešali slamo. Ta slama pušča v notranjost hiš samo polovico toliko vročine, kolikor je prepušča moderna žeana opeka, ki nima te primesi. Opeka s slamo tedaj dobro izolira, kakor bi rekli danes. Egiptovski pazniki so s svojim ravnanjem škodovali tedaj svojemu ljudstvu bolj nego Izraelcem.
Tragičen konec filmske zvezdnice
Preprečena poroka
Energična gospodinja in imoviti farmar
Z 72 leti nikar ne mislimo več na poroko, to je vsaj naziranje energične go- | spodinje, ki skrbi že leta za starega, pri-lično imovitega farmarja Irvinga Briscola v Rochestru v Zeddajenih državah. Mister Bristol se je bil zaljubil v mlado gospodično, ki igra v rochesterski cerkvi na orgle, in ker gospodična njegovim ponudbam ni oila nenaklonjena, je sklenil, da se odpove samskemu stanu.
To pa ni bilo prav njegovi gospodinji, ki je z velikim hrupom izjavila, da je za poroko že prestar in naj si takšne misli izbije iz glave, da se mu ne bo smejalo vse mesto. Farmar pa je bil trdovraten, kakršni so pač stari ljudje, in je hotel
napraviti po svoje. Tedaj je našla gospodinja pripomoček, da je poroko preprečila.
Na dan, ko bi se bil moral poročiti, je farmarju skrila edine nedeljske hlače. Zaman je vpil in razsajal na vse pretege, hlač ni bilo od nikoder, v nedeljo zjutraj pa tudi ni bilo lahko dobiti novih hlač. Sicer bi mu jih ta aH oni sosed posodil, Bristol pa se je hotel na vsak način poročiti v svojih, ne pa izposojenih hlačah. In ni mu preostalo nič drugega, nego da je poroko preložil. To pa je mlado or-glarko spet tako ogorčilo, da se je zakonu z možem brez hlač splefo odpovedala. Gospodinja je torej dosegla svoj namen.
Pametna metoda
Neki angleSkl farmar goji v zimskem času travo s pomočjo elektrike kar v topli gredi. S takšno mlado travo krmi potem krave, ki dajejo več mastnega mleka. Od setve do »žetve« takšne sveže krme preteče komaj devet dni
Nj. Vis. knez namestnik Pavle, grofi Ciano in dr. M. Stojadinovič na razstavi italijanske knjige v Beogradu
Zaradi neprestanih atentatov irskih republikancev Je angleSka policija poostrila padzorstvo nad tvornicami to javnimi poslopji v Angliji
/ f
/
Pomenek v padalu
»Kaj pa je to tam?«
»Letalo — nekakšna kočija, ki potuje po zraku«.	(»Ric et Rac«)
Italijanski zun. minister grof Ciano ln predsednik vlade dr. Stojadinovič se peljeta z dvema krasnima belcema po lovsko srečo
Eksplozija v anilinski tvorni ci
V GLrieju pri Turimi je te dni eksplozija
porušila tvornico za anilinske barve. Raz-počil se je kotel. Silen zračni pritisk je odnesel streho, stene pa utisnil z vseh strani. Dva delavca sta bila pri. tem usmičena, dva pa ranjena. Zaradi eksplozije so tudi popokale vse šipe na hišaii v j okolici tvorniškega objekta.
VSAK DAN ENA
Ko je Nikolaj Gogolj napisal roman »Mrtve duše«, so prinesli knjigo na cenzuro in neki cenzor je v svoji preveliki uradni vnemi planil pokonci in udaril po mizi, rekoč:
»Gospoda — — knjigo s tem naslovom moramo brezpogojno prepovedati, kajti vsi vemo, da je človeška duša neumrjo-ča!«
Hiša brez ključavnice
$00 m pod 4810 m visokim vrhom Mont Bianca
Streha najvišje hiše v Evropi leži samo 500 m pod 4810 m visokim vrhom Mont-blanca. Temelj stoji seveda le nekoliko metrov niže. Ta »najvišja« hiša na celini je novo zavetišče na Montblancu. Hišica pokriva le 5krat 7 m površine. Meritve so pokazale, da morajo njene stene v viharju prenesti tudi pritfcik 11.000 kg. Betona niso uporabili za zidanje, ker niso vedeli, kako bi se to gradivo obneslo v stalnem polarnem mrazu. Odločili so se za duraluminij.
Ker je bilo zaradi negotovega vremena le mesec dni za gradnjo na razpolago, so morali že v naprej vse natančno pripraviti. Ves gradbeni material, ki je tehtal 7500 kg, so morali prenesti v tovorih po 40 do 50 kg na vrh. Samo eden izmed plezalcev si je lahko dovolil težji tovor, to je bil poklicni atlet Henri Blanc. Nesel je 70 kg.
Ko so bili v®i tovori zgoraj, je trajalo le 10 dni, da so hišico sestavili. Nepoučen človek bi bil precej presenečen, če bi stopil prednjo. Zaman bi namreč iskal vhoda, ki se nahaja pod streho. Pogosti snežni zameti ne dovoljujejo drugačnih vrat, ker bi jih sineg zakril in skozi luknjo ključavnice bi prišlo tudi dovolj snega v no-
tranjost, da bi se v segreti sobi pretopil v jezero. Kdor hoče noter, mora torej po lestvici navzgor. Tam najde pod nekakšnim zvonom padalna vrata, ki vodijo v notranjost in ki se vedno samodelno zaprejo.
IZREKI
čvrsta odločnost je najglcbokejäa modrost.
Kdo je mogočen? Tisti, ki Je bogat, a mu ne vedo naslednika...
Nobena sreča ne dvigne človeka tako visoko, da ne bi potreboval prijatelja.
Kdor je zadovoljen a svojo usodo, je srečen.
Svojo vrednost najlažje presodiš po tem, kako izvršuješ svojo dolžnost.
Zločini iz Tisoč in ene noči
Sin veletrgovea v Kairu je prodajal svoje žene javnim
hišam
ALI VEŠ
da je imel grški filozof Sokrat za ženo Ksantlpo;
da je dobila Amerika ime po Amerigu Vaspucciju zategadelj, ker Je bil Vespu-ci tisti, ki je največ pisal o odpravah v Južno Ameriko med 1. 1499 — 1504;
da je ležala Babilonija med rekama Evfratom in Tigrisom;
da so bili janičarji poturčeni krščanski otroci, ki so v ugodnih primerih napredovali do padišahovih telesnih stražnikov.
Položaj diplomiranih Židov v Nemčiji
Nemška vlada je izdala odredbo, ki ukinja veljavnost vseh diplom, zdravnikov, živinozdravnikov in lekarnarjev ži-doskega porekla z dnevom 31. januarja 1939.
Oficirski jubilej Göringa
Nemški feldmaršal Göring je te dni «Oavil 251etni jubilej svojega oficirskega poklica. Maršal je zdaj star 46 let.
mmmmm
PRISTOPA JTE K JČ LIGI !
Primer, kakršnih je le malo v kriminalni zgodovini, so obravnavali te dni pred kazenskim sodiščem v Kairu.
Zločini, zavoljo katerih se je moral zagovarjati Mohamed Faraghally s srvojo so-obtoženko, so podobni v vseh podrobnostih divjemu kolportažnemu romanu. Faraghally je sin uglednega kairskega veletrgovea in njegov oče si je želel, da bi njegov sin napravil diplomatsko kariero. To-
Schachtov naslednik
Dr. Walter Funk, naslednik bivšega nemškega gospodarskega ministra ln odstavljenega guvernerja nemške državne banke dr. Hjalmarja Schachta
Zastraženi objekti v Londonu
da navzlic odlični vzgoji je mladi mož kmalu zašel na kriva pota. Izgubljal je velike vsote v igri in nočnih zabavah. Vsa svarila njegovega očeta so bila zaman. Ko se je oče končno naveličal plačevati drage zabave svojega sina, je prekinil z njim vsak stik.
Namesto, da bi zdaj postal pameten in si izbral primerno deio, si je Mohamed izmislil nekaj neverjetnega Zvezal se je z lastnico zloglasnega podjetja in ji je ponudil, da ji bo za primerno plačilo dovajal mlada dekleta in ženske. Lastnica se je « tem strinjala in Faraghally je začel iskati »živo blago«. Prva njegova žrtev je bila Šestnajstletna, lepa mladenka, ki bi bila srečna, da je postala žena odličnega moža. Mohamed se je z njo namreč poročil, da bi jo lažje napravil za svoje orodje.
Dva dni po poroki je mladi mož povedel svojo ženo k lastnici zloglasnega podjetja, Fardus Harun el SamrL Prodal jo je po vseh pravilih. Sprva je zahteval zanjo 50 funtov šterlingov, potem se je zadovoljil s tretjino te vsote. Ko je mlada žena spoznala. kakšna usoda ji je namenjena, je začela besneti. Faraghally pa jo je prisilil k molku, češ da mu je kot žena dolžna slepo pokorščino in da je vsak odpor zaman.
V nadaljnjih mesecih se je ista nesramna igra ponavljala. Mohamed je iskal hčere ubogih družin kolikor mogoče daleč od Kaira, se z njimi poročil in jih potem prodajal svoji pajdašinji. Žrtve so bile sama mlada dekleta v starosti šestnajstih do sedemnajstih let Njihovim staršem se je izdajal snubec za bogatega trgovca. Oslepar-jena bitja so se morala vdati brez vsake zaščite svoji žalostni usodi. Na ta način je Mohamedu v dveh letih uspelo prodati nič manj nego petnajst deklet. Potem pa ga je doletela usoda. Sedemnajstletna Zed-nab je bila bistroumnejša od svojih tova-rišic. Faraghally ni vedel, da je nje ubožni oče nekoč videl lepše dneve, da je bil imo-vit in da je bila Zeinab deležna neke boljše vzgoje. Ko jo je zločinski mož spravil v zloglasno hišo, je začela najprvo z gladovno stavko. V tem času ni smel nihče v njeno sobo, ker je začela takoj besneti. Po dveh dneh pa je poklicala Fardus Ha-runovo in je izjavila, da ßi je premislila. Naj ji pošljejo kakšnega »gosta«. Kmalu potem je prišel res mlad moški, ki je takoj naročil šampanjca. A komaj je sedel, ga je energična Zeinab s krepkim udarcem pobila na tla, oblekla njegovo obleko in v moški obleki neovirano zapustila hišo. Se isto uro je viso stvar javila policiji.
Razprava je bila zelo dramatična. Vse prevarane Faraghallyjeve žene so bile pozvane k pričevanju in potrdile so vsebino obtožnice Faraghallyja so obsodili na 25 let prisrilne delavnice, Fardus Harun el Samra pa se bo pokorila v ječi pet let.
Iz Los Angelesa poročajo, da se je tam zastrupila Florence Lawrenceova, ena izmed prvih junakinj nemega filma predvojnega časa. štela je sicer 52 let, igrala pa ni že dolga leta. Neka filmska družba jo je zaposlovala v svoji pisarni, ker je bila nekdanja igralka že leta bolna. Svoje velike uspehe je doživljala v prvem času filma, ko igralk še niso navajali. Ker pa Je igrala zelo dobro, so ji ljudje dali ime »Biograph Giri«, po imenu tvrdke, zaka~ t ero Je nastopala.
Igrala je uloge, s kakršnimi se pona-ga jo danes zvezdnice. L. 1915. ji je težka nezgoda ustavila kariero. Sodelovala je v nekem prizoru z Matzom Mooreom, v kateri bi se morala udeleževati reševalnega dela v neki goreči hiši. Nje partner je prišel pri tem v nevarnost. LawTenceova mu j« pogumno prihitela na pomoč, pri tem pa se je tako opekla, da je bilo njenega nadaljnjega nastopanja v filmu konec.
Izgubljena bolha
Ko je nedavno dospel neki transport beguncev na Angleško, je zbudil posebno pozornost 81etni deček, ki je neutolažljivo jokal. Veliko je bilo presenečenje ko j« otrok na vse poskuse, da bi ga potolažili, odgovarjal z eno samo besedo: »Bolha-— bolha...«
Spočetka so mislili, da ga zfoada kakšna izmed teh neprijetnih živalic, nu, po» tem se je izkazalo, da Je bi imel v svoji domovini psa, ki ga je zelo ljubil, pa ga revček ni smel vzeti 8 seboj. Tedaj si je ulovil kot spomin nanj eno njegovih bolh, zapri Jo je v škatlico za vžigalice in nosil to pri sebi. Bolha pa je bila manj zvesta nego pes, med potjo mu je bila namreč ušla. šele obljuba, da bo dobil drugega psa z bolhami ga je potolažila.
Niagarski plesalec na vrvi umrl
V Galtu v Ontariu je umrl v starosti 83 let Charles Cromwell, ki je pred 64 leti na železni žici, sto pedi nad zemljo prečkal Niaganske slapove. Žica je bila dolga 908 pedi in so jo bili napeli z ameriške na kanadsko stran. Cromwell je prehodil to skrajno nevarno pot dvakrat tja in sem. Mnogo tisoč gledalcev je s pridržanim dihom opazovalo njegovo drznost. Vso pot je mladi mož opravil v pol ure.
Iz Aleksandrovega dvorca na lov
K nI turni pregled
K dvajsetletnici Glasbene matice v Mariboru
Za nami Je krasno uspeli simfonično-vokalni koncert naše emlnentne kulturne ustanove — mariborske Glasbene matice. S ponosom lahko zremo na dvajsetletno plo<ino delo tega zavoda vsi,, ki smo posredno ali neposredno v katerikoli obliki doprinaSali žrtve naši glasbeni Almi mater. NI bilo zastonj! Ako prelistamo kroniko tega zavoda, bomo večkrat obstali in se začudili. Poslanstvo, katero je ta zavod vršil v svojem dvajsetletnem požrtvovalnem delu, je veliko. Vprašajmo se samo, kaj Je pomenilo vse naše glasbeno delo, vanje pred ustanovitvijo mariborske Glasbene matice in kaj pomeni danes? Iz dobe slovenskega čltalniškega primitivizma, je ta zavod v kratki dobi dvajsetih let znal dvigniti naš glasbeni živelj na stopnjo svetovnega formata. Zbor, orkester in šola Glasbene matice so v tej dobi dosegli mnogo več, kakor so si prvotno začrtali, ali pa vsaj v polni meri in Izčrpno zadostili svojemu kulturnemu poslanstvu. Zavod stoji danes na glasbeno-vzgojni ln umetniški višini. Zavod je v svojem dvajsetletnem trdem in požrtvovalnem delu moral premagati tudi marsikatero krizo. Toda zreli ta preudarni možje, Id so »tali vedno na čelu tega zavoda, kakor tudi strokovno široko naobraženo učno osobje tega zavoda so se znali postaviti vsem tem neprilikam vedno v bran ter so premagali še tako težke čase. Da je mariborsko ob. čtastvo stalo vedno budno ob strani temu zavodu in v katerikoli obliki podpiralo zavod v njegovem nesebičnem delovanju, bi bilo odveč omenjati. Vsaka prireditev tega zavoda je bila vedno na umetniški višini in je pomenila za Maribor kulturni dogodek.
„Zbornik 39"
Ze dolgo ca^a. je Düo čullu potrebo revije, ki bi združevala in predstavljala v obliki svobodne kvalitetne izbire slovenske, hrvatske in srbske literarne delavce ter tako poudarjala tudi na slovstvenem področju skupnost Jugoslavije. Ce izvzamemo nekatere kratkotrajne poskuse, ni bilo revije že od Bartulovičevega »Književnega juga«. Nalogo te vrste si je zastavil četrtletnik »Zbornik 39«, ki je pričel izhajati v Ljubljani in čigar urednik je pisatelj Tone S e 1 i š k a r,
»Zbornik 39« bržčas ne bo mogel uresničiti ideala reprezentativne revije celotne literarne Jugoslavije, tem bolj, če bo — kakor naznačuje pravkar izišli prvi zvezek — bolj predstavi tel j ideološko skupinske povezanosti kakor pa kvalitetni prečiščevale« vseh struj in tribuna vseh pomembnejših stvarjalcev ne glede na ideologije, generacije in podobne razlike. Vsekako bi bilo želeti, da bi revija res »združevala vse. kar je najboljšega v slovenski, hrvatski in srbski književnosti, umetnosti in znanosti z njihovo lastno besedo«, kakor obeta v uvodni besedi. Ce hi se tak poskus posrečil v Ljubljani, bi bil tem pomembnejši. V kolikor bo »Zbornik 39« mogel biti vsaj uspešen posredovalec, četudi skupinski in kolikor bo mogel v beograjskem in zagrebškem kulturnem krogu zastopati kulturni nazor, kakor ga izraža v uvodni besedi, bo opravičil svoj obstoj. Uspeh teh prizadevanj pa bo očitnejši šele z nadaljnjimi zvezki V prvem zvezku prevladujejo slovenska imena, izmed Hrvatov in Srbov so zastopani Vasa Stajič (članek »Liberalizem u ruševinama« ). Dr. Dušan Nedeljko-vič (Kriza današnje civilizacije i jedan nov sintetizam«), Ma to Lovrak (odlomek »Roditelji malog D jure Trdaka«), N. Pejko (dve pesmi v macedonskem narečju), Gr-gur Karlovčan (lirika), dr. V. Bunič (»Kantova kritka materi j alizma« ), Josip Pavi-čič (»Kolač«), Cina Jote (lirika), dr. Lju-bomir Živkovič (»šta je ideologija?«), Miloš Savkovič (»Dva druga«), dr. M. Dj. Po-povič (»Racionalna zaštita dece«), V.Ku-kalj (Poslednji Popovič«) in avtorji neka/-terih prispekov v Pregledu.
Slovenski delež začenja Ivo Grahor z ideološko polemičnim esejem »Ob prerezu Evrope«. Pisec odklanja pesimizem o kulturi in demokraciji, kakor so ga vzbudili zlasti lanski septembrski dogodki, vendar iz njegovega ne posebno jasnega ta ne posebno logičnega sestavka ne dobimo slike, ki bi bila stvarno ugodnejša, razen öe se zadovoljimo z omamo idejno-dogniatične tolažbe. Tone Seliškar Je prispeval prozo iz življenja ljubljanske periferije »Tržaška cesta« in sonete »Češki sonet«, »Kitajski sonet« ta »žalostni sonet«. Z lepo prozo so nadalje zastopani Lojz Kraigher, Milan Kajč, Ivan Potrč ta Jože Kranjc, z liriko pa še Branko Rudolf, Miran Jarc, R.L. Petelinova. Miran Jarc objavlja prizor iz svoje tragedije »Vaška Antigona«. Stanko Janež razglablja v posebnem članku slovenski odnos do Ivana Cankarja. Ivan Bratko se bavi z narodno vsebino kmečkega vprašanja v Sloveniji, St. Janež označuje prof. Kidriča kot literarnega zgodovinarja, Ivo Grahor piše o novih slovenskih romanih, T. Seliškar pa o ljubljanskih umetnostnih razstavah.
»Prvi zvezek novega četrtletnika obsega deset tiskovnih pol in je okusno natisnjen. Prinaša tudi osem strani ilustracij z reprodukcijami izbranih slik in risb Villana be Babiča. Božidarja Jakea, Nandeta Vid-be Balriča, Božidarja Jakca, Nandeta Vidmarja, Frana Stiplovška, Franja Mraza, Ivana Generaliča. Ivana Cače, Vilka Ge-oana, Draga Vidmarja ta Maksima Sedeja.
»Zbornik 39« se naroča v Ljubljani, Gregorčičeva uL 23.
Zapiski
MANUEL GALVEZ, PRVAK ARGENTINSKIH PISCEV
Te dni sem prejel 326 strani obsegajočo knjigo s posvetilom:
Al doctor Anton De beljak, con alta estimación tatelectual, Manuel Gàlvez, Santa Fe 3018—Buenos-Aires, Argentina. Roman Hombres en soledad (Ljudje v samoti) je v Izdaji, namenjeni zgolj članom društva A. L. A. (amigos del libro americano, prijatelji ameriške knjige).
Znani konvertit riše lik nekaterih argentinskih razumnikov, pri čemer brni struna o pomenu raznih samot ali osamljenosti za človeškega duha, na primer o pampi, ki jo je opeval Méndez Arcona v verzih, kakršne umejo zlagati Francoz je Léon Paul Fargue, Saint-Léger, Léger ali Paul Eluard (1911. »Samota Je blagoslov«,
Kako je ta zavod v svoji plodni dva j, setletni dobi prirastel našemu občinstvu k srcu, smo se prepričali posebno na zadnjem koncertu. Dvorana Sokolskega doma je bila nabito polna, kar je treba še posebno upoštevati, če pogledamo obiske drugih koncertnih prireditev zadnjih desetih let. Vsi ki so se zavedali kulturnega poslanstva tega našega vzornega zavoda, so se zavoda tudi trdno oklepali in vsak uspeh, ki ga je v tej dobi zabeležila Glasbena matica v svoje anale, je bil uspeh celokupnega mariborskega življa.
Z žalostjo pa moramo ravno v tem veselem trenutku, ko gledamo s ponosom in na procvit tega zavoda, ob njegovi dvajsetletnici ugotoviti nov udarec, ki je zadel letos našo Glasbeno matico. Glasbeni matici so bili odpovedani prostori To je za zavod težak udarec — morda najtežji v vseh dvajsetih letih. Cas hiti, bliža se konec šolskega leta in novo šolsko leto se bo moralo pričeti brez vsakih perturba, dj, če hočemo zavod obdržati na sedanji višini Posebno po dovršenem dejstvu zadnje matične koncertne rireditve bi morali merodajni činitelji z vso vnemo prijeti za stvar ta rešiti zavod teh skrbi To pa čim prej, da bi pozneje odpadla vsa jadikova-nja po naših dnevnikih, ker spravlja takšno početje našo kulturno zrelost v slabo luč. Treba je zagotoviti naši prepotrebni glasbeno-kulturni ustanovi čim prej primernih prostorov ln to v centru mesta prepričani smo da so merodajni faktorji o tem gotovo že razmišljali in podvzeli že kakšne sklepe Potrebno pa bi bilo javnost, ki se v polni meri za zavod zanima, tudi tozadevno obvestiti.	—a—
je zatrdil bolnik. »Tako si večkrat o tem govoril. Vendar ti, književnik ne veš, kaj je samota, tista globoka, popolna, v kateri srečujemo Boga« (279).
Gàlvezovi junaki mnogo razglabljajo, predvsem o evropskih stvareh. Stara celina jim budi občudovanje: »Evropa es estupenda, maravillosa, co—lo—sai!« se začenja obsežni roman. Pozneje (291) po-
Južnsmn Američanu pomni Evropa predvsem Parla. A zanimivo Je, da nai naslovnik omenja še celo vrsto drugih krajev in pokrajin: Brno (1), Praga, čudovita s svojimi mostovi tn baročnimi cerkvami z Malo Strano, ženske najlepše (20).
Najožje rojake ostro biča: »Argentina« je malo človeški.., saj misli edino na svoje koristi, na zaslužek, na zabave! Nič ne misli na svojo in svojega bližnjega dušo.« (190)
Načenjajo se vsakovrstna misli: ptran-dellismo, bolcheviquismo itiL, kakor srečujemo na priliko vsakorodne ljudi: itali anos, espanoles, alemanes, franoeeea, irlandese s, vascoe, judios, noruegos, yugo-eslavoe... giriolibaneses (251).
Gàlvez se je rodil 1882 (Parana). Do* študiral je pravo v Buenos-Airesu. Z 20 leti je osnoval obzornik Ideas, glasilo njegovega pokolenja. Urejali so ga mladeniči ki so danes najuglednejši argentinski pisci
Potoval je po Evropi ln Iztoku. Od 1907., ko je izšla prva njegova knjiga: Notranja uganka (El Enigma Interior), je objavil nad SO snopičev. Prvi knjižni uspeh je dosegel z delom El Solar de la Raza (1913), obče Je zaslovel pa z romanom La Maestra Normal (1914). Njegov največji uspeh pa sa imenuje Nacha Re-gules (1918), povest o učiteljici, tiskana v silnih nakladah.
Na svetlo Je dajal verza, drame, romane, povesti razprave, životoplse. Od zgodovinskih romanov so trije povezani v celoto: Escenas de la Guerra del Paraguay, kl Jo je André Levlson v »Les Nou-velles Littéraires« Imenoval: argentinska Iiiada.
Gàlvezovi spisi so delno prevedeni na francoščino, angleščino, nemščino, italijanščino, ruščino, švedščino, češčino, bolgarščino, portugalščino, nizozemščino ta jidiš. Pred dobrim letom sem predlagal prof. dr. S—u, naj bi Véliko sredo (Miér-coles Santo) dal posloveniti
»Nacha Regules« je G&lvezu prinesla prvo Mestno nagrado za prozo, »El General Quiroga« pa prvo Narodno nagrado. Ustanovil je argentinski P. E. N. klub. Ko je lani na penklubskem shodu trčil na ravnatelja P. Golio, mu je začel recitirati njegove kitice iz Anthologie de la Poésle Yougoslave, dokaz kako se naglušni gospod zanima za vse svetovne slovstvene pojave. V uvodni pripomnji k najnovejšemu le-
Ha
bi ja Roig to mnenje: »Argentinec naj se
odpove Evropi Pozabi naj Jo. Evropa je	j poslovnemu umotvoru stoji stavek:
strup. Kdor je šel tja enkrat, se vrne	! sido... candidato para el Premio Nòbel
nesrečen za svoje žive dni. To vidim po	de literatura. Akcent na d je napaka:
svoji soseščini, med svojimi najboljšimi prijatelji. Potovanje v Evropo, ljubezen do Evrope je nezvestoba nasproti naši zemlji«.
švedski izumitelj smodnika se izreka: Nobél (cf. Der Grosse Herder, 8 Bd, 1934).
Anton Debeljak
SPORT
Pred občnim zborom organizacije 700 klubov
Nekaj zanimivih podrobnosti iz obsežnega poročila za redni občni zbor Jugoslo-
venskega nogometnega saveza
Nekaj statistike
V	preteklem poslovnem letu je bilo iz članstva saveza črtanih 52, na novo pristopilo pa je 71 klubov, tako da je skupno število klubov naraslo na 684. Po številu klubov je najmočnejši zagrebški podsavez, ki šteje 97 klubov, najmanjši pa cetinjski, ki ima vsega samo 14 klubov. Ljubljanski podsavez je skupno s skopljanskim s 56 klubi na tretjem mestu po jakosti
Sodniški odbor, ki v okviru saveza vodi nadzor nad vršenjem sodniških poslov, je imel letos v evidenci 521 saveznih sodnikov, katero število pa glede na število klubov nikakor ne zadošča ter bi jih moralo biti najmanj še dvakrat toliko Pri tem se dogaja še to, da mnogo tekem, do 2000 na leto. sodijo nekvalificirani športniki, predvsem bivši igralci, ki seveda za svoje delo niso nikomur odgovorni Zato je nujno potrebna živahna propaganda, da bi se čim več športnikov prijavilo v sodniške vrste Po številu sodnikov smo v ljubljanskem podsavezu precej revni, in sicer na tretjem mestu od zadaj, ker imamo vsega samo 13 sodnikov, in sicer 9 stalnih in 4 začasne.
Iz ostalih pregledov v številkah je zanimiva statistika nogometnih igrišč, ki kaže naslednjo sliko: ograjenih igrišč je v državi 206, neograjenih 174, tribune pa ima 84 nogometnih igrišč.
Nogometnih tekem je bilo lani odigranih skoraj 7500. od tega 89 mednarodnih, 56 medmestnih, nad 3000 prvenstvenih v pod-savezih in skoraj prav toliko še prijateljskih v raznih razredih Skrbi povzroča dejstvo, da se je od lani zelo zmanjšalo število tekem med mladino, kar pomeni, da naši klubi naraščaju ne posvečajo potrebne pozornosti Če bo šlo tako dalje, bo naš nogomet v kratki dobi zašel v zelo težak položaj.
V	stotine in stotine gredo številke o sejah in sestankih posameznih saveznih in podsaveznih odborov in iz njih se lahko približno oceni vsa ljubezen in ogromno delo, ki ju voditelji in prijatelji nogometa žrtvujejo za razvoj te športne panoge v državi.
Letošnji občni zbor Jugoslovenskega nogometnega saveza, za katerega vlada zaradi znane akcije zagrebškega podsaveza za osamosvojitev hrvatskega nogometa in usta novitev treh posebnih savezov v skupni nogometni organizaciji veliko zanimanje, bo prihodnjo nedeljo 29 t m. v Beogradu Kako bo potekel ta občni zbor glede zagrebškega predloga, se seveda ne more reči v naprej, kaže pa vse tako, da bodo Zagrebčani s svojim predlogom precej osamljeni in bo verjetno naš vrhovni nogometni forum najbrže lahko deloval dalje kakor je doslej.
Kakor vsako leto je savez tudi letos za občni zbor izdal obširno tiskano poročilo o svojem delu v pretekli poslovni dobi, iz katerega bi bile tudi za naše čitatelje zanimive nekatere podrobnosti:
Kaj nam je še treba?
Upravni odbor ugotavlja v svojem poročilu, da se je tudi v pretekler letu moč našega nogometnega sporta razvila in oja-čila. Savez se ravna v svojem delovanju po dveh osnovnih načelih, in sicer s popolnim spoštovanjem volje privatne iniciative in športno demokratično ureditvijo organizacije, kar mu je v glavnem omogočilo doseči", da postaja nogometni sport iz dneva v dan pomembnejši društveni in vzgojni faktor Savez šteje danes že 680 klubov z več stotisoči članov in še večjim številom opazovalcev, prijateljev in slmpatizerjev. V. našem športnem življenju je še cela vrsta vprašanj nerešenih, toda polagoma so naši odločilni faktorji le pričeli spoznavati, da je sport sestavni del razvoja in napredka vsakega kulturnega naroda Velik korak za izboljšanje razmer v njem je bil storjen z ukinitvijo taks na športne prireditve, vendar pa je ostalo še več perečih vprašanj nerešenih in tudi še ni nobenih izgledov, kako se bodo rešila Naši mladini Je treba za gojitev sporta predvsem igrišč, za katera je dozdaj privatna pobuda žrtvovala najmanj 30 milijonov dinarjev, vendar je vse to za velik narod, kakor je naš, samo kapljica v morju. Povsod drugod gradi stadione in igrišča država, v marsikaterih državah pomagajo graditi igrišča občine in druge samoupravne edi-nice, pri nas pa je v tem pogledu še vse na mrtvi točki. Važno vprašanje, ki ga bo treba čimprej premakniti, je tudi udeležba naše srednješolske mladine v športnem življenju, čigar rešitev zaenkrat zavirajo določbe zakona o srednjih šolah. Nikjer ni rečeno, da bi dijak, ki se posveti kontrolirani gojitvi sporta, ne mogel prav tako ali še bolj kakor zdaj, ko se posveča športu brez kontrole in na skrivaj, napredovati tudi v šoli. Poglavje zase tvorijo tudi tako imenovani divji nogometni klubi, ki bi jih bilo treba čimprej priključiti organiziranemu nogometnemu obratu, ker sicer takšen sport škodi športu na splošno, pa tudi klubom in nogometašem, ki so včlanjeni v savezu. Upravni odbor ugotavlja med drugim, da je savez izstopil iz Jugoslovenskega olimpijskega odbora, ker se ni strinjal z njegovimi pravili, ki zahtevajo za vse odločitve kvalificirano večino V ostalem pa je dal svojemu članstvu proste roke, da sodeluje v vseh olimpijskih organizacijah in prireditvah Upravni odbor navala h koncu, da je bil v prav dobrih odnošalih s tiskom, z vsémi nogometnimi organizacijami v tujini, predvsem pa je imel dobre in požrtvovalne pomagače v svojih 14 pod-savgzih.
Mednarodni odnošaji
Posebno poglavje je v omenjenem tiskanem poročilu posvečeno mednarodnim odnošajem našega JNS, v katerem vodi posle zunanjega tajnika g. Svetozar Popovič, znan tudi v svoji funkciji savezne-ga kape tana. Naš savez je bil z vsemi tujimi nogometnimi organizacijami v najboljših odnošarjffih. Z Bolgarijo letos ni bilo nobene tekme, ker je primanjkovalo terminov .nekaj krivde, da nI prišlo do živahnejših stikov, pa je tudi v tem, ker je moral savez posredovati pri FIFI zaradi zaščite interesov beograjske Jugoslavije. V prav dobrih odnošajih Je savez živel z Rumimi, dalje s Cehoslovaki, Poljaki Italijani, Nemci, Turki, Belgijci, Francozi Madžari, Portugalci tn Angleži. Letos bo JNS proslavljal 201etnico obstoja in mu je za fco priliko sama Anglija dala na razpolago svojo nogometno reprezentanco. To je velik uspeh naše zunanje politike v mednarodnem športu, ki ga nam priznavajo tudi veliki in močni savezi kakor je angleški.
H kraju je priključen pregled mednarodnih reprezentančnih tekem iz leta 1938 ki Jih je bilo vsega 8, in sicer Jugoslavija : Poljska 1 :0 (kvalifikacijska tekma za svetovno prvenstvo), Jugoslavija : Romunija 1 ; o (tekma za pokal kralja Ka-
rola H), Jugoslavija x ItaUa t*» •laviJa t Belgija 2:2, Jugoslavija i Oeft*o-Bjovaéka 1:3 (tekma :za pokal preddenta dr. Beneša), Jugoslavija : Rumimtja 1:1, (aa potati prezldenta dr. Beneša), Jugoslavija t Poljska 4 : 4 (tekma za pokal kralja Petra n) ln Jugoslavija B : Runi unija B 0:2. Skupna razlika golov lz teh tekem Je 10 : 16 v našo škodo.
Poročilu Je dodan še seznam vsefh klubov članov saveza in pa pregled inventarja, med katerim nahajamo tudi nekatere dragocene trofeje, ki so jih naši nogometaši v dveh desetletjih borb na zelenem polju prinesli s seboj od vseh strani sveta.
V nekaj vrstah
Na občnem zbora kolesarskega saveza
ki je bdi preteklo nedeljo v Zagrebu, je bUo precej burna Do prvega spora je prišlo še pred otvoritvijo, ln sicer zaradi tega, ker Je občni Zbor osporil aa veznemu delegatu Mihanoviču, da bi vodil zborovanje. Predsedstvo je neto prevzel predsednik zagrebškega podsaveza Slezak, na kar so bila verificirana poohlastiin vseh 57 zar stopanth klubov. Zelo dolga in huda je bila nato razprava o uvedbi komlsarijata v beograjskem podsavezu, ki se Je končala tako, da Je bü ta* komisar!Jat. za enkrat ukinjen začasno, bo pa po ureditvi nekaterih rormalhosti sploh odpravljen. Tajniško poročilo je predloži] znani delavec v tem savezu Ferrari, iz katerega je bilo razvidno ogromno delo, ki so ga lani opravili v tem športnem središču, zelo pa se je tajnik pritoževal da ta panoga pri nas ni uživala prav za prav nobene prave podpore. V tehničnem poročilu je bilo ugotovljeno. da je juniorsko državno prvenstvo pripadlo našemu ožjemu rojaku Pod-miljščaku, članu najmlajšega ljubljanskega kluba Edtastva, seniorsko pa vozaču Gradjanskega Pokupcu. Obširno kritiko vseh poročil Je sprožil delegat ljubljanskega Hermesa g. O trta, kl je najbolj kritiziral neupravičeno kazen za vozača Krdeli ja, izrečeno zaradi incidenta na tridnevni dirki okoli Hrvatske ta Slovenije. Precej dolgotrajna je bila slednjič razprava glede izvolitve nove uprave, temboJj, ker so se vsi delegati zavedali, da bo ta uprava ostala na poslu dolga tri leta. Z ogromno večino Je kot predsednik prodrl dosedanji predsednik Hin ko Rosenberg, ki pa že od lanskega leta ni hotel opravljati svoje funkcije za podpredsednika sta bila izvoljena Vrbanc in Slezak. za tajnika Ferrari in Bizjak, za tehničnega referenta pa nova moč S tu rman. Vsi ostali odborniki so po pravilih iz Zagreba. Med slučajnostmi je bila oproščena kazen vozaču Erdeli-ju in sprejet je bil tudi sklep, da bo državno kolesarsko prvenstvo letos v Ljubljani
Kako bodo Igrali hokej v Svici T
V	BaseJu so v nedeljo izžrebali moštva po skupinah za tekmovanje za svetovno prvenstvo na ledu, ki bo, kakor znano, od 3. do 12. februarja v Curihu in Baselu in katerega se bo udeležila tudi naša reprezentanca. Vseh 14 udeležencev je bilo razdeljenih v 4 skupine, in sicer takole: v skupino A: Nemčija Amerika, Italija in Finska, v skupino B: češkoslovaška, Švica, Latvija ln Jugoslavija, v skupino C: Kanada. Poljska ta Holandska ter v skupino D: Anglija. Madžarska in Belgija. Tekme v skupinah A ta C bodo v BaseJu, v skupinah B in D pa v Curihu. Iz vsake skupine se bosta dve najboljši moštvi kvalificirali za semifinale, toda rezultati semifinal nih tekem ne bodo veljali za finalne, kakor je bilo zdaj običaj pri teh tekmovanjih.
V	Parizu Je v nedeljo pred 40.000 gledalci francoska nogometna reprezentanca s 4 :0 (2:0) zmagala nad Poljaki Francozi so bili ves čas igre v premoči, medtem ko pri Poljakih razen vratarja, ki je preprečil še večjo nesrečo, ni bilo nikogar, ki bi se bil odlikoval nad ostalimi.
Lepe starke
Poskusite ta enostaven lahek način, da boste izgledali sveta in mlada
Lahkoatletsld podsavez V Ljubljani (službeno). Občni zbor podsaveza bo v nedeljo dne 29. t m. v Ljubljani v posebni sobi hotela Metropol-Miklič, L nad. Začetek občnega zbora ob 8.30 dopoldne. Dnevni red nespremenjen.
Smetana mleka in olivno olje, oboje prečiščeno — in pasterizirano — pomešana sta še s drugimi dragocenimi tajnimi sestavinami po slovitem receptu, po katerem w že dvajset let izdeluje bela nemastna krema Tokalon. Ona hitro hrani ln pomlajuje Vašo kožo. Odstranjuje gube ln pege 8 tena. Od nje Izgleda koža sveža ln mlada ter daje prijeten občutek in vonj. Dlačice ne rastejo več. Francozinje se kot celota smatrajo danes mnogo lepše, kakor so bile pred nekoliko leti Strokovnjaki pravijo, da se mora ta nenavaden pojav pripisati zelo povečani porabi kreme Tokalon. Vsak mesec se Jo proda do milijona tub. Tudi Vam je potrebno, da jo začnete še danes uporabljati, pa boste Izgledali vsako Jutro mlajša Uspešna učinkovitost Vam Je zajamčena v vsakem primeru, ah pa se Vam vrne denar.
Lahkoatletsld podsavez v Ljubljani (službeno). Sporočamo vsem klubom, da bodo redni gimnastični treningi za vse člane klubov JLAS od zdaj dalje v gimnaziji na Poljanski cesti ob sredah in petkih. Začetek vsakokrat ob 18.30.
Iz uredništva. V zadevi nastopa Franca Palmeta na skakalnih tekmah blizu Dunaja ta na Semmeringu nam je postal Smučarski klub Ljubljana naslednjo Izjavo: Palme se mudi zaradi študija na Dunaju ter je potom svojega kluba zaprosil pri JZSS za licenco, da sme v Nemčiji stai-tati za našo državo. Ker je letos v zelo dobri formi mu je klub kot tudi JZSS dal rad to dovoljenje. Ce cm poleg svojega poklicnega dela najde še čas za športno udejstvovanje in pokaže pri tem uspehe, je to po našem mnenju samo priznanje za njega ta v čast našemu smučarstvu in naši državi. Zaradi namigavanja o Metu gor. smučarjev izjavljamo, da se je izleta udeležilo 31 tekmovalcev našega kluba ln tudi večje število funkcionarjev kluba, M so se izletnemu odboru stavili na razpolago, kar nam bo gorenjski zimsko-sportni podsavez gotovo rad potrdii
Ali bodo spet uši na hmelju ?
Treba Jih bo takoj ob pojavit zatreti
Iz Savinjske doline nam pišejo:
Nedvomno je, da so lansko leto hmelj-ske ušice povzročile, da je bil hmeljski pridelek v Savinjski dolini tako pičel. Nalet ušic je bil nenaden, nepričakovan. Krilati zarod hmeljske ušice je prišel tako zviška da je naenkrat zasedel vsa hmeljišča. Hmeljarji niso bili pripravljeni na obrambo, pa tudi vedeli niso, s čim naj uši zatrejo. Nekateri so pričeli takoj s škropljenjem, vzeli pa so premočna sred, stva, s katerimi so rastlini več škodovali ko koristili. Ko so dobili prava ln točna navodila, pa so ušice povečini že opravile svoje delo. Največ so trpela hmeljišča ob robu Savinjske doline ter posamezne njive ob vodi, ob gozdih ln pri hišah. Ker je bil nalet ušic enkraten, istočasen, so za. sedle osamele kose obilno, medtem ko so se po obširnih nasadih bolj porazdelile, Hmeljska rastlina je zaostala v rasti tu ta tam pa je bila oelo uničena. Tudi oni nasadi ki so se nam zdeli lepi niso dali tega, kar je bilo od njih pričakovati.
Mnogi vprašujejo sedaj, kako bo letos? poglejmo, kaka je bik) s kapusovim belinam. Predlansko leto je uničil ponekod vse zeljnike. Lansko leto pa smo bili nanj pripravljeni ln smo ga zatrli takoj v za« četku. Pa ne samo mi! Tudi belinovi sovražniki so se medtem močno razmnožili ta ga ugonabljali tako da je bil drugI zarod že precej normalen. Letos pa opažamo v Savinjski dolini zanimiv, nenavaden pojav: povsod naletimo tudi sedaj pozimi v stanovanjih na sedmopikčaste polonice. V jeseni so pritisnile v stanovanja in pokrile ponekod polovico stropa. Odkod tolikšen naval polonio? Ličinka sedmopikča. ste polonice, ki živi le od listnih uši Polonico zato pogosto vidimò na hmelju in Je naravni sovražnik ušle, pa zaradi tega ze, lo koristna. Preteklo leto je bilo za njen razvoj ugodno; ličinke so Imele dovolj ušic, dovolj hrane. Zato se nam zdi, da nam bo prihodnje leto v pomoč proti hmeljski ušici precejšnja armada polonio» Pa tudi zalega ušic ne bo prevelika, če smo hmeljevino kmalu porezallln požgali USL ce v jeseni poginejo, potem ko so odlegle jajčeca. Ta jajčeca so prevlečena s trdo kožo ln prestoje vsako zimo. Precej smo jih pač uničili 8 hmeljevino. Ker pa Be
ušice često presele tudi na druge rastlin«, je možno, da se ušice zopet pojavijo.
Vsekakor pa nam uši v tem letu ne bodo napravile kake škode, ker bomo na tega škodljivca pripravljeni in ga bomo ta-koj ob pojavu zatrli.
Vlom v Trbovljah
Drzen vlom so snoči izvršili neaiani nepridipravi v Trbovljah V prvih jutranjih urah so se lotili Špančeve gostilne, dvignili krilo kuhinjskega okna in vdrli v gostilno, kjer so nasilno odprli ročno rmtakarlčtao blagajno ter ji pobrali ves dnevni Izkupiček v znesku nad 500 din. Pobrali so tudi večjo količino slivovke in si nabasali žepe z vsem živežem, ki so ga našli v lokalu. Nato so odšli proti Podlesnikovi trgovini kjer so kar z glavne ceste skušali vdreti v trgovsko skladišče, šum, ki so ga napravili z nasilnim odpiranjem vrat, je afcu-dil sosede hi tatovi so. se v bojazni, da Jih zasačijo pri delu, poskrili in pobegnili. Policija in arožništvo sta storilcem na sledu.
Iz
na deieli
VELIKI PODLOG. Kako posrečena Je
bila misel o uvedbi sejmov v VeL podlogu v občini Leskovcu pri Krškem, nam kaže čedalje večja množica udeležencev. Komaj tretji sejem od uvedbe, ln vendar se je trlo na sejmišču preobilo ljudi ln živine^ tako da je bilo veliko Sejmišče skoro premajhno. Sejmski odbor se je pobrigal, da so bila pota dohodna kljub prejšnjemu deževnemu vremenu. Ce ne bi bilo zapore zaradi slinavke, bi gotovo prišli na sejem tudi hrvatski kmetje. Veliko povpraševanje je bilo po prašičih, M so se tudi pro« dajali po ugodni ceni ' Skoro nič slabše ni bilo z govejo živino. Prihodnji sejem bo v mesecu juniju. — Kraji okrog Velikega podloga še zdaj nimajo električne razsvetljave kljub temu, da so preko svoj* občine prispevali: svoj denarni deleži in da je večina hiš dala urediti vse potrebno za spoj z daljnovodom. Letos bo tudi 'gasilska četa dogotovila svojo dvorano z gledališkim odrom, a bo na odru nemogoč« delo brez električne razsvetljav^
P. O.
42
Strel u piski Knjižnic)
Roman
Priča: »Neutegoma smo se peljali v Mardleigh Àbbey, ker mi je gospod Meredith rekel, da je v gradu pištola tega kalibra.«
Kronski sodnik: »Videti je, da vam je višji nadzornik Meredith veliko — eh — pomagal.«
Priča: »Seveda, seveda.«
Polkovnik Winter je zdaj opisal, kako so preiskali knjižnico in kako so našli v zidu drugo svin-čenko; poročal je tudi o odkritju sledov na žabičji gredi in o zaslišanju gospoda Fawcetta.
Meredith je kot naslednja priča samo povedal, kako je našel pištolo z glušilom v predalu Faw-cettove oblačilne mize. Nato je stopila pred sodnika nova priča, miren, sivolas mož s kratkimi vojaškimi brki.
Kronski sodnik: »Vi ste stotnik Hugh Bellamy, strelski izvedenec kriminalnega oddelka v Scot-land Yardu? Dobro. Ni se vam treba spuščati v strokovne tehnične podrobnosti, razložite porotnikom samo, kaj ste ugotovili zastran obeh repetir-nih pištol in zastran svinčenk.«
Priča: »Dobil sem webleyko in eoltko v preiskavo. Manjša svinčenka, ki so mi rekli, da izvira iz trupla, je nedvomno kalibra .35. Mimo tega smo neoporečno dognali, da je bila izstreljena iz Col-tove pištole, ki smo jo dobili v preiskavo.«
Kronski sodnik: »Ali bi to potrdili « prisego pred rednim sodiščem?«
Priča: »Da.«
Kronski sodnik: »Ali morete z Isto gotovostjo reči, da je večja svinčenka, ki se je našla v vrtnem zidu, izstreljena iz webleyke?«
Priča: »O tem ni nikakega dvoma... 45ka je... a če se ne smem spuščati v strokovne tehnične podrobnosti, je to dokaj težko razložiti.«
Kronski sodnik: »Vaš podatek nam tudi tako zadostuje, stotnik Bellamy. Ali razum dopušča misel, da bi bila manjša svinčenka izstreljena iz webleyke?«
Priča (z bežnim nasmehom): »Takšna domneva bi bila zelo nerazumna, kajti stvar je povsem izključena. Mimo tega je dokazano, da je bila manjša svinčenka v resnici izstreljena iz manjše pištole «
Kronski sodnik: »Pravite torej, stotnik Bellamy, da je svinčenka, ki jo je izstrelil lord Colchester iz tegale samokresa, tista, ki je tičala v vrtnem zidu?«
Priča: »Nedvomno.«
Kronski sodnik (zelo počasi, tehtaje vsako besedo): »Nadalje pravite, da je bila svinčenka, ki je ubila preminulega, izstreljena iz Coltove pištole?«
Priča: »eČ se smem zanesti na to, da izvira svinčenka iz trupla — da.«
Kronski sodnik: »To lahko smatramo za dokazano. Nihče ne dvomi o pravilnosti navedb štirih prič. Hvala vam, stotnik Bellamy. Naslednja priča je gospod Gerald Fawcett.«
Osumljenčeva izpovedb«
Ko je stopil Murr Fawcett k stolu za priče, na desno od kronskega sodnika, je bil njegov obraz potrt, hkratu pa kljubovalen. Ni se ozrl v ozadje, kjer so bili zbrani mardleighabbeyski gostje, pač pa je pogledal Johna Mereditha. Precej časa sta gledala drug drugega, mož, ki je bil osumljen umora, in mož, ki mu je šla vsa zasluga, da je bil ta sum nastal. Nato se je Fawcett nasmehnil, in prijaznost njegovega smehljaja je šla Meredithu čudno do živega. S kaj neprikladno živahnostjo je mladi človek sedel na stol.
Kronski sodnik: »Vi ste Gerald Fawcett?«
Priča: »Sem.«
Kronski sodnik (z rahlo nagubanim čelom): »Kaj ste delali v Mardleigh Abbeyu?«
Priča: »Kaj sem delal? Jedel, spal in kramljal.«
Kronski sodnik (strogo): »Gospod Fawcett, opozarjam vas, da šale pred kronskim sodiščem__niso na mestu.«
Priča: »To me preseneča.«
Kronski sodnik: »Izvolite se zadovoljiti s tem, da odgovarjate na moja vprašanja.«
Priča: »Doslej ste mi zadali samo enega; odgovoril sem in vam povedal, kaj sem delal v Mardleigh Abbeyu.«
Kronski sodnik: »Domnevam, da ste bili v hiši kot gost.«
Priča: »Vaša domneva je izredno pravilna.«
John Meredith je sam pri sebi kar stokal Mladi človek je ubiral povsem napačno struno. S tem J
(vedenjem se je mogel porotnikom samo zameriti Seveda, fant je bil še mlad in v preklicanih Škripcih, tako da si je hotel vsaj s kljubovanjem olajšati srce.
Kronski sodnik: »Kje ste bili, ko je počil strel?«
Priča: »Ne, ne, tako me ne ujamete! Če bi zdajle rekem: tam in tam sem bil, bi me vprašali: kako pa veste, da je prav tedaj počil strel. Morali bi me vprašati, kaj sem delal ob tem in tem času.«
Kronski sodnik (glasno): »Zahtevam, da odgovarjate na moja vprašanja in se vzdržujte takšnih opazk. Res bi rad vedel, kdo vodi obravnavo, vi ali jaz.«
Priča (neomajno): »To vam lahko povem: vi!«
Gospod Mallaby je buljil okrog sebe kakor razjarjen tjulenj. S težavo se je ohrabril in obnovil napad.
Kronski sodnik: »Povejte, kaj ste delali tisto popoldne, ko je doletela preminulega smrt?«
Priča: »Ali moramo res tako prežvekovati? Vso reč sem povedal že polkovniku Mergelwaterju -Sommerju, Hunnisettu in Meredithu. Kolikokrat naj jo še premei jem?«
Kronski sodnik (udari s plosko roko po mizi): »Odgovorite na moje vprašanje! Ti večni izvinki ne pričajo baš za verodostojnost vaših izpovedb.«
Priča (s stisnjenimi očmi mereč kronskega sodnika): To pomeni, da me pitate z lažnivcem?«
Stotnik Bellamy se je sklonil k Meredithu in mu zašepetal: »Ptiček je na najboljši poti, da si natakne zanko na vrat.«
MALI OGLASI
Službo dobi
Beseda 1 din davek 4 din, za éUro all dajanje naslova 5 din Najmanj
gl znesek I? din. Šivilja
samostojna dobi stalno službo v privatni hiši Plača 400 din in vsa oskrba. Naslov v vseh posi. Jutra.	1392-1
Izložbenega
aranžerja
iščemo. Ponudbe na Reklam Rozman, reklamno podjetje Ljubljana, Praža-kova 8-1.
999-1
Knjigovodjo
honorarnega, za popoldanske ure, sprejmem. Pred-»taviti se osebno od 14.— 16. Speti d Alojz, pasaža »Nebotičnik«.
1458-1
Postrežnico
»prejmem takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1459-1
Hotelska kuharica
prvovrstna ali kuhar, dobi t? ko j mesto v moderen hotel. Ponudbe s sliko in spričevali ter zahtevki na ogl. odd. Jutra pod »R. K. 400« 1017-1
Raznašalko
18 letno, iščem. Šelenbur-gova ulica 1. cvetličarna i>Cl ematis«.
1021-1
Službe išče
Vsetka beseda 50 pai da vel: 3 din. za šifro ai> dajanje naslova 5 din najmanjši znesek 12 dir
Brivski pomočnik
išče stalno službo. Werk Karel (salon Franchetti), Tviševa 20.
1461-2
INSERIRAJ V „JUTRU" !
Zaslužek
Beseda 1 din, davek din, za SUro ali dajanje naslova 9 din Najmanj šl znesek 17 din.
Vsa
strojepisna dela
sprejemam na dom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	720-3
Pouk
tteseda 1 din, davek » din, za šifro ali dajanje aaelova 5 din Najmanj ši znesek 17 din
Pouk v nemščini
iščem Ponudbe na og> odd. Jutra pod Na dom«	1447-4
Potniki
Beseda 1 din, davek i din, za šliro ali dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din.
Trgovski potnik
ki z lastnim avtom potuje po vsej banovini, prevzame dobro zastopstvo. Ponudbe na podružnico Jutra v Celiu pod značko »Vpeljan«.
1470-5
Dragocenost
Vsakovrstno zlate Kupuje po najviàjib cenai)
CERNE — juvellr -jubljana, Wolfova ut
tli Kil
deseda i din. davek a din, za šUro all dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din
Velika redkost!
Zelo dobro ohrajena odeja le v redkih primerih živečega amerikanskega bizona 2 X 1.70 m poceni naprodaj. Ponudbe pod »Bizon« na podružnico Jutra Maribor.	1474-6
Hiša v Beogradu
za 900.000 din
Nujna prodaja luksuzne hiše, zidane 1937.1., pritličje in tri nadstropja. Fronta 18 m; zemljišče 400 kv. m. — Točna renta din 120.000 letno. — Prodaja biro »ARGUS«, Beograd, Terazije l/I.
Cepljeno trsje
sadno drevje, divjake nudi Žiher Franjo, Zamulani, Sv. Marjeta pri Moškanjcih. — Zahtevajte cenik.
1473-6
Avto, moto
Beseda 1 din, davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj gl znesek 17 din
Motor 100 ccm
na pedale, ugodno prodam. Špunt, Komenskega 26.
1465-10
Stroji
Beseda 1 din, davek o din, za šifro ali dajanje laslova 5 din Najmanj gl znesek 17 din.
Stroj za
kuhanje kave
(Ekspres) ugodno prodam. Ogleda se lahko v bifeju Slamič.
1455-29
Beseda 1 din. davek o din, za šifro aH dajanje naslova 5 din Najmanj šl znesek 17 din
Družabnika
mladega, ali pomočnika išče advokat z ugledno pisarno v večjem mestu Slovenije. Ponudbe pod »Opora« na ogl. oddel Jutra.	1230 16
Posojilo
25.000 do 30.000 din poso j ila iščem na vknjižbo prvo mestno na vrednost din 200.000 Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Po sojilo 30.000«.
252-16
G. Ih. ßotman:
Kapitan Kozlostrelec gre leve lovit
Kapitan je brcal in suval kakor obseden. Z eno roko je izdrl bodalo, z drugo samokres, a kaj, ko zveri ni bilo moči zadeti; tako hitro, čedalje hitreje ga je vlekla čez drn in strn, da je bil kmalu podoben zmečkani tepki!
Beseda 1 din, davek j din, za šifro ali dajanje taslova 5 din Najmanj {il 33S302 (S
Hotel in kavarna
v prometnem kraju na Gorenjskem se odda v najem z vsem kompletnim inventarjem s — toplo ln mrzlo vodo Interesenti naj pošljejo ponudbe pod šifro »In dus tri jski kraj« na ogl. odd. Jutra.
1221-17
Mesarija
in ev. gostilna tik kolo dvora in v bližini romarske cerkve v Savinjski dolini oddam v najem oz na račun. Po nudbe na podr. Jutra v Celju pod Restavracija 50«	1427-17
Trgovino tudi
z gostilno
prevzamem v najem ev. kupim v večjem promet nem kraju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Promet«.
1262-17
Lokali
Besedf 1 din. davek din. za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj 61 znesek 17 din.
Restavracija na
prodajo
v Zagrebu. Potreben ka pital 200.000 din. Mesečni donos 8.000 din. Pismene ponudbe na »In terreklam, Zagreb, Ma-sarykova 28, pod »K-4638«.	1236-19
Mlečna restavracija
dobro idoča, radi bolezni naprodaj. Vprašati in ponudbe poslati n% »Alpa«. Zagreb, Frankopanska 5a.
1464-19
INSERIRAJTE
V »JUTRU*
Posest
Beseda 1 din, davek s din. za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj gl znesek 17 din
Posestvo
60 oralov na štajerskem prodam. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Donosno 997«.	1002-20
Parcelo
prodam za vrtnarijo, stanovanje in lokal. Aleksandrova c. št. 31, Pobrežje pri Mariboru.
1475-20
Novo vilo
dvostanovanjsko, parketira-no, kopalnice, umivalnice, pralnica, 640 kv. m vrta, prodam prav ugodno v Trnovem, Staretova ulica, za Parno pekarno.
1454-20
Ugodna prilika
se nudi za skupno zidavo vile pri Sv. Jožefu. Proda se tudi zemliišče samo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	1462-20

Beseda 1 din, davek s din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj ši znesek 17 din
Dvosob. stanovanje
z vsemi pritiklinami, oddam za takoj. Obirska ulica 28, Zgor. Šiška.
1469-21
Dvosob. stanovanje
parketirano, s kopalnico, umivalnico, pralnico in vrtom oddam prav ugodno. Vila za Parno pekarno, Staretova ul., Trnovo.
1453-21
Stanovanje
temeljito renovirano, 2 velikih sob s kuhinjo ;n kopalnico, oddam v najem proti din 760. — Ogleda se med torkom in četrtkom od 14. do 16. ure na Starem trgu 21, I. nadstr.
1460-21
Q335E5B35
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanjši znesek 17 din
Lepo mesečno sobo
sredi mesta, takoj poceni oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
1452-23
mju
Beseda 1 din. davek 3 din, za šifro ali dajanje naslova 5 din Najmanj gl znesek 17 Hin.
Sobico
za takoj oz. za 1 februar išče gospod. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Plačnik«.
1466-23a
Opremljeno sobo
iščem za takoj ali za 1. februar. Ponudbe na oglasni odd. Jutra pod šifro »Višji oficir«.	1166-23a
Gospod
išče separirano sobo, če mogoče v mestu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Snaga«.
1463-23a
Vil
Vsaka beseda 2 din. da vek 3 din. za dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 20 din
Vičanka!
Levi sosed iz kino Uniona Vas prosi za cenjeni naslov pod šifro »Ista pot«.
1477-24
I
Vsaka beseda 2 din. davek 5 din. za dajanje naslova 5 din, najmanjši znesek 20 din.
Pot do sreče
Knjigo in ostal« nformacne dobite zaston). ako se obr nete na poznanega psiho grafologa Karma ha Žalec.
31-37
: £ Klb ■ iN V EČ B A R V N' E
JUGOGRÀFIKA
wmr-ft

K
Prvovrstni trboveljski
PREMOG
brez prahu, boks, suha drva ondi
!. Pogačnik
BOHORIČEVA & Telet 20-59
Od Vas je
odvisno, da Imat* obleko vedno kot novo iato Jo pustite redno kemično filatiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6 Pralnica —
Vas stane posamezna številka »Jutra«, če si list naročite. Vrhu tega pa imate kot naročnik pravico do »Jutrovega« nezgodnega zavarovanja, po katerem izplača Zedi-njena zavarovalnica v Ljubljani svojcem smrtno ponesrečenega naročnika
Razpis licitacije
Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo imel v svojih službenih »rostorih v Zagrebu na dan 27. ianuarja 1939 L ob 11. uri, n. javno >fertalno licitacijo za oddajo pie-karskih in slikarskih del za adap t ci jo prostorov okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu.
Ponudbe je treba oddati najkasneje do tega roka v zapečateni kuverti z navedbo: »Ponuda za liči-'ačke i slikarske rado ve Okružnog ureda za osiguranje radnika v Zagrebu«.
Obenem s ponudbo je položiti kavcijo po odredbah Iicitacijskih logojev. Brzojavne, zakasnele ali ne po predpisih sestavljene ponudbe se ne bodo vzele v poštev.
Obrazci za sestavljenje ponudb se lahko dobe dnevno pri tehničnem odseku osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, soba 118, začasa uradnih ur proti vpla-ilu din 20.—.
V Zaerebu. 18. januarja 1939.
Štev. 951-1939.
Osrednji urad za zavarovanje delavcev
čitajte in »JUT
» •_• ^
širite R O e
Naše gledališče
DRAMA
Torek, 24.: Zaprto. (Gostovanje v Celjuf
Hollywood). Sreda, 25.: Upniki, na plan. B.
OPERA Torek, 24.: Zaprto.
Sreda, 25.: Evgemij Onjegin. Red Sreda. 4 Četrtek, 26.: Jolanta. Gianni Schicchi. Red čstrtek.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Torek, 24 ob 20.: Matura. B.
R
Torek, 24. januarja
Ljubljana. 11: šolska ura: čistoča — pol zdravja (dr. F. Mis). — 12: Pisana šara (plošče). — 12.45: Poročila. — 13. Napovedi. — 13.20: Citre solo (g. Vilko Skok).
—	14: Napovedi. — 18: Pester spored Radijskega orkestra. — 18.40: Odnos svetega do lepega (g. Fr. Terseglav). — 19. Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Vesela kronika. — 20: Slovenski vokalni kvintet. — 20.45: Koncert Radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila.
—	22.15: Odmevi iz Amerike (plošče).
Sreda 25. januarja
Ljubljana 12: Angleške skladbe (plošče).
—	12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Ruski zvoki (plošče). — 14: Napovedi. — 18: Mladinska ura: Amošt Adamič: Katastrofa v rudniku — zvočna slika. — 18.40: 20 let razvoja jug. socialne politike z vidika delavskega prava, (dr. B. Alujevič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura. — 19.50: Uvod v prenos.
—	20: Prenos Lz ljubljanske opere. V odmoru: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) ter napovedi in poročila.
Beograd 17.20: Orkester ln narodni nape vL — 20: Humor. — 20.50: Prenos koncerta. — 22.15: Petje. — Zagreb 20: Prenos opere iz Ljubljane. — Praga 19.25: češke pesmi. — 20: Operna glasba. — 21.10: Simfonični koncert — 22.20: Plošče. — Varšava 21: Klavirski koncert. — 22: Plošče. — Sofija 18: godba. — 18.45: Klavirske skladbe. — 10.15: Operni prenos. — 22: Lahka in plesna muzika. — Dunaj 121 Delavski koncert. — 13.15: Orkester. — 16: Vesela muzika. — 19: Impresionistična klavirska muzika. — 20.10: Dunajski filharmoniki. — 22.30: Dunajska glasba. — Berlin 20.10: Pester spored. — 22.30: Plesni orkester. — 24: Nočni koncert. — München 19.20: Pevska ura. — 20.10: Plesni orkester. — 21.20: Komorna glasba. — 22.30: Kakor Dunaj. — Pariz 19: Klavirski koncert. — 19.30: Lahka godba. — 20.30: Recitacije ln petje. — 21.30: Skladbe R. Straussa.
I
Zahvala
Vsem, ki so ob smrti našega predragega soproga, brata, svaka in strica sočustvovali z nami, Izrazili pismeno sožalje, poklonili krasne vence in cvetje, ter blagega pokojnika spremili na njegovem zadnjem potu izrekamo najprisrčnejšo zahvalo.
ČRNOMELJ, dne 21. januarja 1939.
Žalujoča soproga ANA ZAMPA in sorodniki
Umrl je naš dolgoletni član, gospod
ANTON FRITZ
mizarski pomočnik
Pogreb bo v torek 24. januarja ob 16. uri iz mrtvašnice splošne bolnišnice k Sv. Križu.
Vzornega zadružnika ohranimo v trajnem spominu.
LJUBLJANA, 23. januarja 1939.
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev Ljubljana—Vič
B
#
Potrti globoke žalosti naznanjamo vsem prijateljem in znancem, da je naš ljubljeni oče, gospod
RUT AR ANTON
TRGOVEC IN POSESTNIK
dne 21. januarja 1939. po kratki in težki bolezni za vedno zaspal.
Na zadnji poti ga spremimo dne 23. januarja na domače pokopališče.
GRAHOVO, 24. januarja 1939.
ŽALUJOČI OSTALI
Vsem sorodnikom, prijateljem ln znancem javljamo žalostno vest, da je naš sin, brat in svak, gospod
Zupančič Janez
v Skoplju nenadoma preminul.
Pokojnika bomo pokopali v Ljubljani v sredo, dne 25. t. m. ob 16. uri popoldne.
Pogreb bo z glavnega kolodvora k Sv. Križu. Blag mu spomin!
Starši, brat, sestri in ostali
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja fc ran Jeran, — Za Inaeratni del je odgovoren Alojz Novak, — Vsi v Ljubljani.