Izhaja vsak četrtek. Cena mu ]• 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 v, ta Ameriko In druge tuje države 4 K 60 v.) — Splal In doplal »e pošiljajo i Uredništvu ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice štev. 2. Naročnina, reklamacije In Inaeratl pa, Upravniitvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice š«. 2. SLOVENSKEMU LJUDSTVU V PODUK IN ZABAVO, i Imeratl ae sprejemajo po sledečih cenah i Enoatopna petltvrata (leatlna ..Domoljubov«" ilrlne 34 mm) atane zaenkrat 30 v. Pri večkratnem objavljenju primeren po-puat po dogovora. — Poaameine številke ae prodajajo po 10 v. Čekovni promet poštno-hranllnlčnefa urada štev. 824.797.--—• Štev. 25. V UuMJnnl, dnt 21. lunlla 1906. mm. Kmetijski Mi. Žalostno je za človeka, če je bo-an, ali če mu kaj potrebnega manjka. >e žalostnejše pa je, če sicer ve, da bolan, da mu manjka, pa ne vč tje in kaj. Drugemu se še pomagati ie more. Naš kmečki stan moramo koraj šteti v to drugo vrsto. Vsak '6, da se mu slabo godi, če pa vpra-iaš, kje je bolezen, slišiš toliko aznovrstnih odgovorov, da nič ne reš, pri čem si. Naštejmo po vrsti ;lavne bolezni, ki jih raznovrstni tmetijski padarji pripisujejo kmetu: 1. Za vsakim oglom slišiš: kmet e pregosposki. Časih je bilo dobro, o je vžival samo svoje pridelke, Jblačil svojo volno in platno, obuval e v svoje usnje. To se mora iz-»remeniti. Nazaj v stare čase! — Taki lici kličejo mrliče iz grobov. Umrli o in ne dad<5 se več vzbuditi. Bom->až je cenejši od prediva; tovarniški zdelki, ki se izdelujejo v ogromnih nnožinah na stroje, morajo izpod-initi ročne. Kmet mora danes pri-elovati to, kar največ nese, kar se ajdražje proda. Kar potrebuje, lahko upi na trgu. Da kupuje kmet hrano o obleko, ni napačno, slabo je le, če 'n tem prestopa prave meje, če sega v zapravljivost in razkošje. Pije se preveč; to se da omejiti in se mora predrugačiti, sicer res ni mogoč napredek. Ravno tako je s predrago, nališpano obleko, ki se zanjo tudi po nepotrebnem izmečejo leto za letom ogromne svote. Pri tem pa ne mislimo kroja. Da se kroj izboljša in izlepša, proti temu noben pameten človek ne more nič imeti. Ce je obleka lepšega, ličnejšega kioja, to nikomur nič ne škoduje. Zato bi na primer pač nihče ne mogel po pameti ugovarjati, ko bi na primer naše ženske poleti nosile slamnike, pozimi klobuke namesto rut. Bilo bi bolj zdravo in samo po sebi cenejše. 2. Druga vrsta padarjev kliče: Zboljšati se mora gospodarstvo. Kmet mora imeti več zmisla za napredek. Uči naj se, kako se zboljša polje, travnik, pašnik. Rabi naj pravilno gnojila domača in umetna! Svinjaki in hlevi se morajo izpremeniti, živinsko pleme nadomestiti z boljšim, povzdigniti umno sadjarstvo, čebelarstvo, perotninarstvo, skrbeti za gojzde. Ti nauki so lepi in koristni Z njimi se res povzdignejo kmetovi dohodki. Toda samo to mu še ne pomaga. Če gredo pri tem njegovi stroški vedno bolj kvišku, gre vendarle navzdol. 3. Zato pa kličejo tretji: Dohodki se morajo pač zvišati, toda hkrati se morajo znižati stroški. Delavskih moči treba kmetu. Davki se mu mo-morajo znižati. Država mora zapreti meje, da ne pridejo kmečki pridelki in živina iz tujih krajev z nižjo ceno k nam, in ne potlačijo cene našim pridelkom. Železnice morajo biti tudi malemu kmetu v korist. Prometna sredstva sploh se morajo temeljito izboljšati. Z veliko in upravičeno vnemo se zahteva, da se vojaško breme za kmeta zniža. Važne zahteve! Kdor jih premišlja, natančno spozna, kako važna je za kmeta politiška zavednost. Le če bo imel glavno besedo v državnem in deželnih zborih, bo mogoče izpolniti te zahteve. Toda tudi uresničenje teh zahtev še ne more rešiti kmečkega stanu. Končnega ozdravljenja ne bo, ko bi se vse to, kar dosedaj imenovani padarji priporočajo, do pičice zvršilo. Za danes povemo samo glavni vzrok, ki to dokazuje. Ko se zvišajo dohodki, oziroma znižajo stroški, raste s tem tudi cena zemljiščem in s tem vknjiženi dolgovi. Kdor kupi zemljišče, ali tisti, kateri ga kot dedščino prevzame, ni nič na boljšem, marveč celo večkrat na slabšem. ProtialKoholni zbor. Alkohol earuje. Tudi naš narod mu y kruli sužnjosti tlačanl in oddala tribut solza in krvi; na tisoče živili sil in nebrojno svojega imetja 11111 poklada pred tiranski prestol. Žrtev toliko ln narod tako šibek 1 In le trezni narodi imajo bodočnost! Ali ne sili samo po sebf geslo na dan: Na boj proti alkoholizmu? Boj pijanstvu, da se ohranijo naše sile delu za prosveto in napredek, da sc ukreše svobode zarja! Boju treba vojakov, vojakom srca in vežbc. Protialkoholni boj išče pogumnih src, izvežbanih umov. Najde jih po poduku. Ni ie plemenite iskrice vržene med naš narod, ki bi ne bila našla goriva med njim; ni ga plodovitega zrna, ki bi mu v slovenskih dušah ne bilo ugodnih tal! Zanetimo iskro, zasejmo semena! Iskro izobrazbe, seme poduka v alkoholnem vprašanju, — evo, tega nam treba! Pa bo ognja, bo žetve! Najprej izobrazba, — potem delo in boj; na konec zmaga in mir in svoboda! Temu cilju nasproti hiti z napetimi jadri, poln upov in poguma »Abstinent«, ko sklicuje v nedeljo, dnč 15. julija t. I. PROTIALKOHOLNI ZBOR v Ljubljano, hotel »Union«. Celi ta dan ima služiti alkoholnemu vprašanju. Od 9.— 12. iu od 2.-6. bodo predavanja. Beri, kdo in o čem: Dr. Brecelj: Alkohol in duh. Dr. Krek: Alkohol in produktivni stanovi. Kr. Avsec: Alkohol in narod. L. Smolnikar: Zgodovina protialkohol-nega gibanja. Dr. Dolšak: Alkohol in telo. Prof. E. Jarc: Alkohol in inteligenca. I. Podlcsnik: Abstincnčne organiza - cijc. L. Lenart: Kako razširimo abstiiienčno gibanje. M. Moškerc: Alkohol in tisek. Po vsakem predavanju svoboden razgovor. Zvečer od 8. ure dalje ob godbi in petju prijateljski sestanek. Kdo naj pride? Prijatelj in neprijatelj, abstinent in pivec, moški in ženska — vsi dobro došli! Iskreno vabimo zastopnike izobraževalnih in delavskih društev, vse, ki delujejo ali žele delovati v narodni javnosti, vse, ki jim je na srcu narodov napredek, vse, ki ljubijo ne le z besedo, marveč v de-janju . . . Udeleženci se zglasite do 8. julija t. I. pismeno ali ustmeno tajniku »Abstinenta« Iv. Podlesniku v Ljubljani. Vstopnina za zbor in veselico stane K L—. V Ljubljani, dnč 14. junija 1906. Odbor društva »Abstinent«. Političen pregled. IZ NAŠEGA DRŽAVNEGA ZBORA. V parlamentu se je zopet začelo delo kakor smo že zadnjič omenili. Delo v zbornici je sicer večkrat prekinjeno vsled tega, ker istočasno zborujejo delegacije in obrtni odsek ter odsek za volivno preosnovo. Najvažnejše vprašanje minulih državnozborskih dni je, ali dovoli zbornica vladi začasni proračun ali ne. ZAČASNI PRORAČUN. Kaj jc državni proračun? Vsaka država, vsaka dežela in konečno tudi vsaka občina mora od časa do časa, da more prav urediti svoje gospodarstvo, napraviti s številkami določen načrt za prihodnjo dobo. Ta načrt se večinoma dela za eno leto in se imenuje bud-žet ali proračun. To nalogo Ima tudi naš parlament, katero je pa žal, od leta 1897. samo enkrat rešil. Baš zato si je vlada vedno pomagala ali s paragrafom 14, ali le z ustavno dovoljenim začasnim proračunom. Kake posledice ima tako gospodarstvo, pokazalo se je pred kratkim prav jasno. Brez nadzorstva državnega zbora more širokovestna vlada napraviti dolgove, ki presegajo vse meje. Ze minulo leto je proračunski odsek rešil dobro polovico državnega proračuna, glede proračuna za tekoče leto ni črlinil niti besede, ker ni bilo časa. Ministrski predsednik Gavč je bil dobil začasni proračun do 1. julija. Prvi julij je že tu — državnega proračuna, ki bi bil dovoljen od parlamenta, pa še nI nikjer. Zato se jc vlada obrnila minule dni na parlament, ki naj ji zopet podaljša začasni proračun do konca letošnjega leta in naj ji dovoli pobirati davke v določeni meri in meji. Ker je večina poslancev izprevidela, da bi odpoved proračuna več škodila parlamentu, oziroma po njem zastopanemu ljudstvu, nego vladi, jc zbornica z dvotretjinsko večino sprejela nujnost predloga in je vladno predlogo odkazala odseku, Proti so glasovali Rusini in sicer zato, ker vlada v Galiciji podpira Poljake proti Rusinom. Dr. S u š t e r š i č pa je izjavil v imenu »Slovanske zveze«, da glasuje za nujnost predloga. Tega pa ne stori na ljubo vladi, kateri »Slovanska zveza« ne more izraziti zaupanja, marveč le zato, da pospešuje ozdravljenje parlamenta. Najvažnejša pravica parlamenta je, da se o pravem času posluži svoje ustavne pravice glede državnega proračuna. To pa jc sedaj mogoče le z nujnim predlogom, zato bodemo glasovali za nujnost. Odločno in izrecno pa ugovarjamo, da bi se iz tega glasovanja morda izvajal sklep, kako bodemo glasovali o proračunu samem. VOLIVNA PREOSNOVA. Prvo stvarno glasovanje v odseku je iz-palo v prid Jugoslovanom. Prva je bila na vrsti Dalmacija in tozadevno bili so sprejeti vsi predlogi »Slovanske zveze«, koje je stavil in utemeljeval poslanec dr. Ivčevič. Gotovo ne gre precenjevati uspeh, ki s» je dosegel glede Dalmacije proti ugovoru vlade. Vse-kako jc dobro znamenje, da je bila prva bitka, v koji so stali Jugoslovani, dobljena. Zasluga za to gre pametnemu delovanju »Slovanske zveze«, osobito izbornemu utemeljevanju predlogov po načelniku dr. Ivčeviču; pa tudi ravno tako delovanju načelnika dr. Šušteršiča, ki je z vplivanjem na razne stranke vedel ustvariti gotovo večino za dr. Ivčevičeve predloge, kljub proti uporu italijanskih poslancev, ki so hoteli in upali vsaj ohraniti vladno predlogo. Razdelitev okrožij je sedaj v resnici pametna, praktična in odgovarja željam vseh dalmatinskih zastopnikov. Bog daj, da bi složnim poslancem »Slovanske zveze« tudi še v bodoče bilo naklonjenih v odsekih mnogo uspehov. Čaka jih mnogo, mnogo težji del njihove naloge. V odsekovi seji £ dne 13. junija bile so rešene kar tri dežele: Gornja in Dolnja Avstrija in Solno-graška. Rešene so tedaj štiri dežele, ostane v rešitev še 13 dežel. Dne 15. junija je prišla tia vrsto Štajerska, a razprava še ni bila končana in se je nadaljevala v torek popoldne. Glede okrajev na Štajerskem bode v odseku huda borba. Kakor se čuje. hočejo Nemci le s tem pogojeni dovoliti Slovencem na Štajerskem 7. mandat, ako sc jim dovolita dva iloVa nem. ška mandata, in sicer 4. mandat za inesto Gradec iu poseben mandat za mesto Kočevje, Dalje zahtevajo Nemci še dva mandata ua Češkem. Ta nemška licitacija jc že naravnost ostudna. Vedno nove nemške zahteve utegnejo končno pristuditi volivno preosnovo tudi najodločnejšim zagovornikom. Vedno in po-vsod naj velja dvoj la mera. Zastopniki »Slo-vanske zveze« imaio v odseku jako težavni) stališče, ker se nit' na vse člane slovanskih strank v vsakem slučaju ne morejo zanašati Ako n. pr. Slovenci in Hrvatje podpirajo Ru-sine, izgube podporo Poljakov. Ako Čehi kujejo sporazuniljenja z Nemci, vežejo si roke glede slovenskih zahtev. Poslanci »Slovanske zveze« bodo storili svojo dolžnost. NEMŠKI ŽELEZNIŠKI MINISTER IN NOVA ŽELEZNICA. Dr. Dcršata je postal železniški minister kot darilo nemški ljudski stranki. Dr. Dcršata je od nekdaj velik nasprotnik Slovencem, kar jc kazal ves čas v svojem političnem delovanju iu jc ravno zaradi tega bil tudi izvoljen za načelnika nemške ljudske stranke. Zdaj prihaja sam obiskovat novo karavanško železnico in kakor smo poizvedeli, jc njegov glavni namen, da( ponemči vso upravo in da nastavi na tej progi nemške uradnike. Dolžnost vseh prizadetih oseb, zlasti občin, skozi katere gre nova železnica, jc pa, da sc oglase iu zahtevajo, da sc železniški minister ozira na slovenski značaj naše dežele. Ako pa nastavi nemške uradnike, naj sc zaveda vse občinstvo svoje narodne dolžnosti in ž njimi občuje edino le v slovenskem jeziku. Ne smemo pustiti, da bi tuj j i teptali pri nas po zakonu nam zajamčeno enakopravnost na naših tleli! PROTIMAZAR. DEMONSTRACIJE NA DUNAJU. Na Dunaju jc bila minul onedeljo velikanska krščansko - socialna demonstracija proti Mažaroni, ki se je jc udeležilo po kr-ščansko-socialnih glasilih 40 do 50 tisoč oseb. Namen demonstrantov ni bil nikakor, da bi nastopili s silo proti ogrski vladni palači, kjer je zborovala ogrska delegacija. Množica jc nameravala demonstrirati lc s protimažar-skimi klici in s petjem cesarske pesmi. Reditelji sami so skrbeli, da je množica hitro korakala mimo palače. A mažarski delegati so se norčevali stoječ pri oknih iz množice. Kazali so s prsti Dtinajčanoni na svoje vratove, češ, naj se obesijo. Neki Mažar je pljunil na množico, neki drug Mažar jc pa vrgel škorenj na množico. Množici je zavrela kri, dvigati so sc jclc pesti in palice. Pa še v tem razburjenju so prilivali Mažari olje na gorečo žerjavico iu neki mož je vrgel pepel cigarete na množico. Nato šele so pričeli metati demonstranti palicc proti oknom. Pa Mažari so šc vedno izzivali množico. Krščansko-soci-alni demonstranti so priredili burne pozdrave nadvojvodi Franc Ferdinandu iu njegovi soprogi, ki sta se slučajno peljala v dvornem vozu na trgu pred mestno hišo, ko se je pravkar vršil shod. Nadvojvoda se je prijazno zahvaljeval. AVSTRIJSKA DELEGACIJA. Zadnje dni zborujeta delegaciji — avstiii-ska in ogrska. Proračunski odsek avstrijske delegacije jc razpravljal o proračunu ministrstva za zunanje stvari. Nad ministrom n zunanje stvari, Goluhovskim, se nekateri delegati pritožujejc zaradi njegove politike z Italijo; drugi ga zopet prijemajo zaradi Rumimije Grške in Turčije. Češki poslanec Kramaf ie izrazil dvom, da bi bil mogoč gospodarski odpor proti Ogrski, če ne moremo razpolagati , vsej carinski politiki. Naglašal je dalje, da nizv eza ne spada več v svetovno politiko, lahtevai je točnih pojasnil glede avstro-nem-,'kc zveze. Povdarjai jc pri tej priliki, da zaplule Nemčija na Balkanu drugačne načrte, ukor Avstrija. DR. ŠUŠTERŠlC O AVSTRIJSKI POLITIKI NA BALKANU. I>r. Šušteršič ie v delegacijah nekako ta-Kilc govoril o naši balkanski politiki: Vsakdo n tudi minister za zunanje stvari mora pri-;i:ati, da tu ne napredujemo in da moramo mkazati le malo uspehov. Naša balkanska po-inka ni pametna. Nc pridemo naprej, čc nc-ailiko zaropotamo proti Turčiji ali proti kaki iiali balkanski državi. Pametna balkanska po-iiikii bi morala gledati, da pridobimo zaupane balkanskih narodov. Avstrija ima tako to-iko ugodnosti, kakor nobena druga država n žalihog teh ugodnosti ni porabila. Ta ugod-iiisl so Jugoslovani, s katerih pomočjo bi si ia lahek način pridobila zaupanje, sta pa takti Ustriia, kakor tudi Ogrska postopali sovra-iki proti Jugoslovanom tako v državi, kakor udi na balkanskem polotoku. Oovornik opo-:arja na dejstvo, da važni Jugoslovan, okraji, i piipadajo monarhiji, niso niti zvezani s pri-nemimi prometnimi sredstvi z državo in da etino zanemarjajo Dalmacijo. Sc danes ni vezana Dalmacija naravnost s središčem Iržave. Najbolj naravno in prav "bi se rešilo u vprašanje glede zveze Dalmacije z državo progo čez Ogulili in Novo mesto. USTOLICENJE ŽUPANA V TRSTU. V Trstu jc bil 12. junija nanovo ustoličen upau Satidrineli. Lahousko časopisje izvaja i toplega govora vladnega zastopnika veliko uiago svo.ie stranke. Pa jili jc le malo poteg-lil princ liohcnloe in jim dal marsikatero za-išnico, katere pa tržaški mestni očetje vsled vi i je trde kože niso čutili. Knez Hohenloc r v svojem govoru namreč zahteval, da sc al za tržaško mesto predloži nov volivni red a podlagi splošne in enake volivne pravice; eiuii naj se pridruži nov občinski red, ki naj streza časovnim zahtevam. ANARHISTI ŠE VEDNO NA DELU. V Rimu je priredilo kakih 300U anarhistov demonstracijo. Klicali so: »Živela anarr i»JitT• »Smrt kralju!« »Proč z meščanstvom, 'latlo, duhovniki, proč s papežem« itd. Vlada •i dovolila, da bi sc' nastopilo proti anarhični. Dopustili so cclo, da so zasmehovali inarliisti orožnike in vojake. Smešno je bilo, :<> so se pričkali anarhisti s socijalisti pri ob-lodu, kdo odkorakaj prvi. Anarhisti so hoteli iilkorakati na čelu. a tega socijalisti niso do-'"lili. Poslcdica jc bila kratek boj s palicami. Nastop anarhistov je značilen za italijanske aziuere ob času, ko so našli šele pred par edni anarhistične bombe v Jakinti in ob času luarhističnega napada na španskega kralja v nadridu. RUSKI DRŽAVNI ZBOR. V ruskem državnem zboru obravnavajo ualje časa razpravo o poljedelskem vpra- ■juijii. Priglašenih je še čez sto govornikov. Razprave so jako burne, ker poslanci zahte- razdelitev zemljišča med kmete, čemur £ vlada ustavlja. Med poslanci je razširjen [Me ua ntsko meščanstvo. Oklic opozarja, 1:1 l1" v tekočem mesecu izvršenih mnogo »irtiiih obsodb v mnogih mestih. Zato po-[lvUc oklic meščane, naj podpišejo poziv na 'touarja, da odgodi izvršitev smrtne kazni 10 easa, ko bo ruski državni zbor odpravil "lrtuo kazen. V RUSIJI NEKDAJ IN SEDAJ. Velike izpremenibe so sc dovršile v Rusiji za kmeta od časa, ko jc car sklical državni zbor. Poprej kmet ni mogel priti do svoje pravice, ker ni imel človeka, da bi sc potegnil zanj. Niti v zvezi z drugimi niti sam ti i mogel priti do carja, da bi mu razložil svoje bedno stanje. O svojih potrebah jc mogel govoriti z uradniki, seveda spoštljivo, odkrivši sc pred njim. Opravil ni nikjer nič, na pritožbo pri ministrstvu ali pri carju misliti, je bilo kar najstrožje prepovedano. Tako jc bilo stanje ruskega kmeta pred nedavnim časom. Sedaj je bolje. Nobena postava ne more priti v veljavo brez odobrenja državnega zbora, In v državnem zboru so iz veČine samo kmetje, ki delajo postave, proti katerim nc morejo nič narediti. "TtšSSŠ Listek. V smrtni nevarnosti. »Gospod nadinšpektor, prosim vas, da me čimpreje odpustite iz službe«. »Kaj? Gospodična telegrafistinja, vi hočete zapustiti svojo službo, zakaj pa?« »Ker živini v razmerah, v kakršnih bi celo kak mož korenjak nerad živel. Kaj naj počne-po noči ubogo, komai devctnajstletno dekle samo na postaji, ki stoji na samoti, tako daleč okrog ni žive duše. Ko bi vedeli, kako strašno dolge so noči, ki jih preživim tu in koliko groze in strahu užijem, tedaj bi se moji prošnji gotovo nc čudili. Ob sedmih zvečer zapusti uradnik, ki ima po dnevu službo, postajo in sc odpelje z vlakom. Tedaj nastopim službo jaz in jo zvršujem do jutra. Pogosto divja po noči vihar in stresa postajno poslopje, da vse ropota. Iz daljave se čuje tulenje zverin in vedno sc bojim, da bodo prirjttle sem in me raztrgale. Lahko bi sc prigodilo, da bi me napadel kak ropar in čc bi klicala na pomoč z nadčloveškim glasom, bi me nihče ne slišal tu na samoti. In ta strah se ponavlja vsako noč, vsako noč iste strašne ure, — ne, tega ne prenesem več. Ce bi šlo tako dalje, se mi mora zmešati. Prosim torej, da me odpustite iz službe.« »Rad verjamem, da so vaše tožbe popolnoma opravičene, vendar s tem še ni rečeno, da morate službo pri železnici zapustiti. Prosite rajši, da vas prestavijo.« »To sem že storila, pa sem dobila odgovor, naj počakam, da bo kako pripravno mesto prazno. A Bog ve, koliko časa bi bilo treba šc čakati, morda še mesece in mesece, a odločila sem se za trdno, da več kot štirinajst dni ne ostanem tu.« »Recimo torej, šc en teden. Zagotovim vam v osmih dneh drugo bolj pripravno mesto. Ali pod tem pogojem še ostanete v službi?« »Da, ostanem, ker se zanašam na vašo besedo. Torej en teden botn še prenašala strah in grozo, potem pa upam na rešitev iz tega položaja.« »Zanesite se na-me, le pogum! Z Bogom.« »Z Bogom!« Ta pogovor se je vrši! v Severni Ameriki na majhni železniški postaji, ki je stala na samoti, daleč proč od vsakega človeškega bivališča, med železniškim nadinšpektorjem in ondi nameščeno telegrafistinjo Rozo M. Z lahkim srcem je zrla železnična uradnica za odhajajočim nadzornikom. Sladko upanje na boljše čase jo je prevzelo. Še en teden I • • « Silno počasi sc je -premikal kazalec na uri dalje. Ce bi se ne bilo čulo nihanje, bi bila Roza mislila, da stoji. Ob dveh ponoči pride mimo postaje brzo-vlak. Ce bi kak popotnik hotel vstopiti na postaji, mora dati telegrafistinja prihajajočemu vlaku znamenje, da obstoji. Ta vlak je sploh edini, ki vozi ponoči mimo postaje. Ura je torej šc le enajst, torej jc do brzo-vlaka šc cele tri ure časa. Kako naj si skrajša ta neskončno dolgi čas samotarska uradnica £ Nekam tesno jc nocoj Rozi pri srcu. Sedla jc k pisalni mizi in začela pisati uradne račune in naznanila, ki jih mora predložiti svojim predstojnikom. A delo ji ni šlo od rok. Vzela je v roko knjigo in sc skušala zatopiti v povest, ki jo jc že prejšnji dan z zanimanjem čitala. A nocoj sc ji jc zdela povest dolgočasna in dulio-morna. Nejevoljna jc odložila knjigo in se skušala malo razvedriti s petjem. Zapela jc s svojim nežnim in finim glasom nekaj pesmic, ki so čudno odmevale v samotni sobi To jo jc nekoliko pomirilo iti razvedrilo. V tem se ji zazdi, da je čula zunaj korake. Posluša.--Kdo bi pač bil tu? Da bi na tej postaji kdo vstopil na pouočni brzovlak, to se primeri le redkokdaj. Zunaj sc začuje govorjenje iu trkanje. »Kdo je?« zakliče preplašeno Roza s tresočim glasom. »Popotniki, ki bi se radi odpeljali z brzo-vlakom, odprite!« Uradnica jc odklenila oprezno vrata, a v tem hipu jih je nekdo z vso silo odrinil in osem orjaških, oboroženih in v halje zavitih mož jc pridrlo v sobo. Roza jc videla, da je izgubljena. V glavo ji ie šinila misel, da jo more rešiti le hladnokrvnost in pogum. »Dokler ste mirni in tihi, sc vam ne ho zgodilo nič žalega. Kakor hitro se pa drznete klicati na pomoč, vas ustrelim. Ste razumeli?« zagromel jc nad njo načelnik roparjev. »Kaj pa želite?« vprašala je boječe. »Ko bote slišali,da prihaja brzovlak, boste stopil sami ven pred postajo in dali vlaku znamenje, naj obstoji. Gorje, če date kako drugo znamenje. Strogo bomo pazili na vas in naše puške bodo pri tem merile na vas.« »Za Boga, kaj mislite vendar narediti? Spravili me bote ob službo. Ce se zgodi vlaku kaka nesreča, bom kriva jaz in pognali nte bodo s sramoto in preklinjevanjem od tod. Oj kaj bo, kaj bo!« Jokajc in zdihovajc se zgrudila na stol pri mizi, kjer jc bil brzojavni stroj. Naslonila se jc na mizo in jokala, da bi se je bil moral kamen usmiliti. Celo roparji so jo začeli tolažiti, češ, da ona ne bo nič kriva tega, kar se bo z vlakom zgodilo, ker sc osmero korenjakom na noben način nc more ustavljati. Tudi se ji nc bo zgodilo nič žalega, čc bo mirna in bo vse ubogala, kar ji bodo veleli. To jc Rozo navidezno nekoliko potolažilo in dobila jc toliko poguma, da jc vstala, V tem se jc oglasil brzojavni stroj. Roparji so se spogledali. »Proč od mize, vi brzojavite«, zadri sc je eden nad njo. »Saj ni mogoče, saj vidite, kje imam roke.« »Kdo pa brzojavi?« »Sosedna postaja, vidite, aparat deluje, četudi stojim šest korakov proč od mize.« In res se je brzojavni stroj oglašal, čulo se je enakomerno vtripanje in čim dalje je trajalo to, tembolj je žraela v Rozinem srcu iskrica tipanja na rešitev. . * * • Kolodvorska ura je kazala tri četrt čez polnoč. Torej je do brzovlaka še več kot eno uro. Roparji so posedli po dolgi klopi, ki jc bila v sobi, telegrafistinja pa se je stisnila v kot na stol in v hudem strahu pričakovala, kaj se bo zgodilo. Roparjem je postalo dolg čas. Eden izvleče iz žepa zamazane karte in vsi se udeleže igre. Poglavar roparjev skrbno pogleduje na svojo uro, kot bi oni na steni ner zaupal. Zdaj in zdaj pa zabičuje svojim tovarišem, da se natančno ravnajo po navodilih, ki jim jih je dal že med potjo. Roza je spoznala iz njegovih besedi, da bota dva napadla strojevodjo na vlaku, dva oropala pošto, dva potnike, dva pa z napetimi puškami pazila na vlak in vsakega takoj ustrelila, ki bi se drznil le količkal ustavljati. Načelnik roparjev bo pazil med tem na Rozo, da ne ubeži. Ravno so končali igro, nekateri so pospravili dobiček, drugi se jeze nad zgubo, že so spet razdeljene karte, — v tem hipu zažvenke-tajo v oknih šipe in kot bi trenil se pokaže ne-broj puškinih cevij v sobo in zunaj zadoni gro-niovit glas: »Roke kviško, če ne streljamo!« Roparji so planili po koncu in vsi zbegani dvignili roke v zrak. V tem hipu se odpro vrata in notri pridere vrsta oboroženih poli- cajev. Po kratkem, a hudem boju so roparje razorožili in zvezali. Z groznimi kletvami so si ti tolažili svojo jezo in skušali potrgati svoje vezi, a ni šlo. S prvim vlakom so jih odpeljali v ječo, Rozo pa v bližnje mesto v bolnico. Prestani strah jo je spravil na bolniško posteljo. Še le čez pet tednov jc toliko okrevala, da je mogla priti p;ed sodišče, kjer so jo zaslišali o dogodku one strašne noči. Tu se je še le zvedelo, kako je bilo mogoče, da je tako nenadno, a vendar še pravočasno prišla zanjo rešitev. Vsa obupana in potrta se je zgrudila Roza, kot smo slišali, na mizo, kjer je bil brzojavni stroj. Dolgi zmršeni lasje so ji pokrili roke, ko se je naslonila z glavo na mizo in tako je neopaženo dosegla tipalo pri brzojavu in brzo-javila. Z glasnim jokom in zdihovanjem je udu-šila glas, ki se je pri tem čul pri stroju. Brzo-javila je parkrat za vrstjo besedi: »na pomoč«, in: »roparji, nujno!« Ko jo je ropar porinil od mize proč, je bila brzojavka že zdaviiaj oddana in ko je začel stroj delovati, jc prihajal že odgovor: »Le pogum, predno bo ura ena, ste rešeni.« Z izvanredno hitrostjo so na bližnji postaji sestavil poseben vlak, poklicali policaje in kmalu je vlak oddrdral proti kraju, odkoder je prišla brzojavka. Pol ure pred postajo je vlak obstal in oprezno in tiho so stopali policaji proti postaji. Neopaženi so se približali poslopju in ni še minulo četrt ure, so bili roparji že vsi zvezani in ukročeni. Sodišče jim je odmerilo zasluženo kazen. Pogumno Rozo pa, ki je s svojo hladnokrvnostjo in prebrisanostjo rešila brzovlak gotove nesreče, so odlikovali ne samo pri železnici, temveč tudi popotniki, ki jih je rešila, so ji izrekli priznanje in zahvalo ter ji poslali krasno darilo. Razgled po domovini. Prihodnja številka »Domoljuba« bo zadnja, ki jo prejmo naročniki, ki še sedaj niso storili svoje dolžnosti. Kdor do konca meseca ne pošlje naročnine, mu bomo seve list ustavili, naročnino pa izterjali. Prosimo torej, po-služire se pravočasno prejetih položnic. V Novem mestu se je ustrelil trgovec in posetnik Adolf O u š t i n starejši, iz dvocevne lovske puške in je bil takoj mrtev. Star je bil samomorilec 68 let in poveljnik novomeškega ognjegasnega društva. Vzrok samomoru so bile denarne zadrege in slabe premoženjske razmere. Premeščeni so bili v ljubljanski škofiji sledeči gg. kaplani: Frančišek Š k u I j iz Starega Loga kot župni upravitelj na Toplo Rebro; Alojzij P,e r z iz Kočevske Reke v Stari Log: Josip K r a k e r iz Črmošnjic kot župni upravitelj v Kočevsko Reko. Stalni pokoj je dovoljen č. g. Ljudevitu Jenkotu, župniku pri sv. Duhu (v Trnu). G. L. Jenko se je naselil pri božjepotni cerkvi v Ška-ručni. Cesar in dr. Šusteršič. Pri zadnjem sprejemu avstrijskih delegatov je nagovoril presvetli cesar tudi zastopnika kranjske dežele v delegacijah, našega voditelja in državnega poslanca, g. dr. Ivana Š u s t e r š i č a. Ko ga je cesar zagledal, je pristopil k njemu in mu prijazno rekel: »Veseli me, da vas zopet vidim. Vi ste bili že večkrat v delegaciji. Letos so nove delegacije in prav je, da so navzoči že izkušeni delegati.« S temi prijaznimi besedami je izrečeno laskavo priznanje iz cesarjevih ust dr. Šusteršiču, da je izkušen delegat. Milan Ivančič, posestnik v Medvodah je naznanil, da je odklonil izvolitev v odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske, ker se je ta izvolitev smatrala kot izvirajočo iz politiških nagibov. Litanije za očitno službo božjo so popolno pošle. V kratkem izide drugi natis. Vojska na Daljnem Vzhodu. Ravnokar je izšel ter bil razposlan 17. snopič tega krasnega dela, ki obsega štiri tiskovne pole. V kratkem mu sledi še enak snopič in s tem bo to zanimivo delo dovršeno, kakor je bilo prvotno določeno. Krasna vsehina, kakor tudi nad 250 ilustracij priporoča to delo v obilno naročevanje, ki se bo tudi v celoti dobilo, vezano v originalne platnice. Naroča se pri upravništvu »Dom in Sveta« v Ljubljani. Važno za posojilnice. »Zadružna zveza« naznanja, da je z dvema rekurzoma prodrla | pri višjem državnem sodišču glede zadrug. Deželno sodišče je zahtevalo za posojilnice le večje deleže, višje državno sodišče pa je priznalo opravičenost tudi majhnim deležem. Dalje ni hotelo priznati deželno sodišče določbe o pravilih, da se sme, ako je prvi občni zbor nesklepčen, drugi občni zbor vršiti čez pol ure. Tudi temu rekurzu je višje državno sodišče Sorška razprava se bo kmalu vršila pred deželnim sodiščem v Ljubljani. Toženi so razni prijatelji sorškega nadučitelja Grmeka, A on kot glavni hujskač hodi brez skrbi po Sori, državno pravdništvo ga pusti pri miru. Priče dokazujejo, kako lmjskajoče je ljudi nagovarjal. V Ljubljani je silno drago goveje meso, a mesarji še vedno zvišujejo cene. Kupujoče občinstvo je radi tega silno ogorčeno. Uradniki so imeli shod pretekli tederi, na katerem so obsodili to zvišanje cen pri mesu in zahtevali od mestnega magistrata, da poseže vmes. Zupan Hribar, ki je tako ostro nastopil proti kmetom, ki so hoteli podražiti mleko le za par vinarjev, se ne upa nastopiti proti mesarjem, ki so cene mesu jako povzdignili, dasi živina ni nič dražja vtem času. Vzrok, radi kojega se ne upa Hribar nastopiti proti mesarjem in varovati meščanstvo, kar bi bila njegova dolžnost, je ta, da so mesarji v večini njegovi volivci in volijo skoro vedno z liberalno stranko pri občinskih volitvah. Kmetje se pa ne zmenijo za Hribarja in njegovo liberalno bankrotno stranko., zato je pa tako strogo bil zoper nje. Toda odpomoč zoper to podraženje mesa se že bliža. Pretekli teden je jela prodajati mesarica Zan-Porenta na stojnici meso po precej znižanih cenah. Naval občinstva k tej stojnici (štant) je bil velikansk. Gospodinje se niso mogle razvrstiti. V nekaj urah je bilo razprodanega mesa okolu 500 kilogramov. Na stotine ljudi]" je moralo oditi, ker niso mogli priti na vrsto. Želeti je v prid občinstva, da se postavi še več takih stojnic. Društvo »Abstinent« je priredilo v »Rokodelskem domu« v Ljubljani 10. t. m. jako dobro obiskano veselico. Govorila sta abstinenta gg. dr. Krek in Anton Medved. Na sporedu so bile dalje deklamacije, petje in igra »Pot do srede«. Abstinenčno gibanje se vedno bolj širi. Društvo šteje že nad 200 udov. Odlikovanje. Županstvo občine Sv. Mihci na Notranjskem je dne 10. t. m. imenovalo v svoji seji č. g. Karola L e n a s s i j a, duhovnika istotam, za častnega občana. Čestitamo! Kje zajema »Slovenski Narod« svojo uče- nost. Znano je, da je .»Slov. Narod« eden najbolj nesramnih in podlih slovenskih listov. V nobenem drugem listu ni toliko napadov na vero, na katoliško cerkev, na duhovnike, ka-kar v njem. In odkod to izvira? Narodovi uredniki vohajo povsod, da iztaknejo kako brošuro ali kako knjigo, ki jo je spisal kak odpadnik ali brezverec in iz nje ponatisnejo vse strupene članke. Kar so pisali razni odpadniški časopisi in še p'šejo, to zagleda čez nekaj časa luč sveta v »Narodu«. Tedaj vir, iz kojega zajemajo liberalci vso učenost, so protestantski, odpadnišk listi in njih brošure. In to grdobijo požirajo dan za dnevom naročniki tega lista. Dober vek! Potres so čutili pretekli teden v Novem mestu. V Črnučah so slovesno blagoslovili novi spomenik umrlega g. župnika Janeza Kobilica, ki je deloval tu 19 let kot župnik. Na grobu sta pri tej priliki imela primerna govora sedanji g. župnik M e k i 11 c in nadučitelj g. Iv. C e r a r. Domači pevski zbor je zapel žalo-stinko »Nad zvezdami«. Važno za konjerejce. Ker se letos mnogo težkih konj izloči iz vrste plemenskih žrebcev ter se bo vsled tega moralo nakupiti več novih, težkih, pinegavskih žrebcev, se vabijo vsi konjcrejci, ki imajo v posesti dobre in za pleme sposobne žrebce mrzle krvi, pinegavskega ali belgijskega plemena, da jih ponudijo v nakup konjerejskemu odseku v Ljubljani. Dotični žrebci se ogledajo ob priliki tamošnjih preitio-vanj. Domača tvrdka za parkete v Trebnjem na Dolenjskem jc kaker znano v večjih poslopjih pokladala ijarkete, tako tudi v zavodih Sv. Stanislava v Št. Vidu in gradu Plevna, lastnini K-ministerskega predsednika barona Becka v popolno zadovljnost. Otvoritev železniške proge Jesenice. — Progo bo otvoril sam prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand. Pretekli teden je nadzoroval progo novi železniški minister dr. Derschatta. Rezervisti. Ravno sedaj, ko imajo ljudje največ dela s košnjo, so poklicali rezerviste k vojaškim vajam. Pa letos se je zgodilo nekaj posebnega. Okolu 700 rezervistov pojde k gorskim vajam in zato rabijo dolge gorske palice. Vojaška uprava je pa zaukazala, da si mora vsak rezervist sam nabaviti palico. Pretekli teden so letali po Ljubljani rezervisti, ki so iskali dolgih palic. Poleg škode pri delu na- pravljajo oblasti ljudem še nepotrebne stroške. Treba bo našim poslancem zopet zaropotati na Dunaju nad vojnim ministrom. Izmed 28terlh prvi. Leta 1891 je zapustilo 28 bogoslovcev semenišče in se podalo v dušno pastirstvo. Petnajst let je dobro držal ta venec. Letos se je usušila prva cvetka, č. g. Jakob Mat jan. Bil je eden najkrepkejših, vendar je popustil prvi delo v vinogradu Gospodovem, dočim so se drugi slabotniki dobro okrepili. Uredniku Bogoljuba so v zadnjem letu bogoslovja že vse uredili za pot v večnost in mu že namazali voz, da bi se gladko peljal v nebesa, pa še danes in vedno krepkeje suče pero in giblje jezik na čast božjo in našo srečo časno in večno. Preden so se ti tovariši ločili jiapravili so si lepo zavezo, da bodo vsi za vsacega, ko uinrje, maševali in razun tega še vsako leto za umrle vsak eno sv. mašo opravili. Blagi tovariš Jakob je prvi deležen te bratovske ljubezni, za zadnjega bodo pa tovariši v nebesih, ker se gori ne mašuje, litanije molili. +V knezoškoiijsko Alojzijevišče v Ljubljani se bodo letos — in sicer zadnjikrat — sprejemali gojenci za tretji, izjemoma tudi za četrti in peti razred. Dijaki, ki žele biti na novo sprejeti v zavod, naj se takoj ob koncu šolskega leta predstavijo osebno alojzeviškemu vodstvu. Dijaki novemeške in kranjske gimnazije naj prineso osebno prošnje v Alojzijevišče dne 17. julija. Prošnje naj bodo naslovljene na knezoškofijski ordinarijat. Priloži naj se jim a) krstni list, b) vsa dosedanja gimnazijska spričevala, c) izpričevalo ubožnosti, ako se prosi za brezplačni sprejem ali znižano plačilo. Vsi v Alojzijevišče sprejeti dijaki bodo nadaljevali svoje študije na I. državni gimnaziji v Ljubljani. — Vodstvo Alojzijevišča, — Ljudska slavnost v Preski. »Krščansko socialno delavsko« in »Kršč. - soc. izobraževalno društvo v Preski« vabita na ljudsko slavnost ki bo v nedeljo, dne 1. julija 1906 na Preski pri Medvodah .Spored: 1. Ob 8. uri zjutraj sv. maša za udeležence s cerkvenim govorom g. dr. Kreka. 2. Od 9. dopoldne do I. popoldne drugi vseslovenski delavski shod v »Društvenem domu«. 3. Ob 2. popoldne pete litanije pred župno cerkvijo na Preski. 4. Bla-goslovljenje novega »Društvenega doma« z govorom g. dr. Kreka. 5. Ljudska veselica z godbo, petjem itd. Opomba. Kdor se želi udeležiti drugega vseslovenskega delavskega shoda, naj to naznani uredništvu »Naše Moči«, ki sklicuje shod, da dobi vstopnico. K obilni udeležbi vabijo prireditelji. I i Prečast. prelat in mestni župnik šentjakobski Jan. Rozman obhaja dnč 22. t. 1. svojo z I a t o m a š o. Da praznuje ta redki dan kar najbolj slovesno, izvolili so farani šentjakobski poseben odbor, ki naj uredi vse potrebno, da bode prilika pokazati ne samo fari šentjakobski, temveč celi beli Ljubljani, kako ljubijo in spoštujejo župljani svojega v delu in skrbi za njih osivelega dušnega pastirja. Kakor smo mogli izvedeti, je pripravljalni odbor ukrenil že vse potrebno, da bode ta dan, dan zlatemaše, tudi dan veselja in slavja. Podrobnosti je obljubil pripravljalni odbor naznaniti pozneje. — Ker se veseli preč. gospod prelat urtanosti ne samo svojih faranov, temveč tudi iimogobrojnih svojih znancev in prijateljev v Ljubljani in po celi domovini — pričakujemo Po pravici, da bode slavnost zlate maše v fari šentjakobski nekaj posebnega, nekaj lepega. Romanje na sv. Goro se vrši dne 14. in 15. julija. V soboto, dne 14. julija, okoli 11. ure dopoldne, odhaja poseben vlak iz Ljubljane v Gorico in se vrne v nedeljo, dne 15. julija, okoli 9. ure zvečer v Ljubljano. Vožnja stane Gc in nazaj v II. razredu K 10.50, v III. razredu pa K 6.90. Ta cena pa velja samo za tiste rotnarje, ki vstopijo v Ljubljani. Romarji, ki se nam pridružijo na postajah med Ljubljano iu Št. Petrom na Krasu, naj vzamejo na dotični postaji navadni retur-listek, da se jim tako cena nekoliko zniža. Vlak bo stal na vseh teh postajali. Vendar pa tudi romarje, ki vstopijo na teh postajah, prosimo, naj sc po dopisnici javijo pri vodstvu tretjega reda sv. Frančiška v Ljubljani, da se jim more preskrbeti prostor na posebnem vlaku. Da se romanje tem lažje in tem lepše uredi, naj se vsakdo oglasi, Kakor hitro mogoče. Tisti, ki vstopijo v Ljubljani, naj blagovolijo takoj pri zgla-šenju vplačati tudi vsaj polovice voznine. Pošilja se ali frančiškanskemu vratarju ali vodstvu tretjega reda v Ljubljani. Vozni listki za poseben vlak se bodo dobivali zadnje tri pred odhodom vlaka pri vratarju frančiškanskega samostana. Do sedaj so bili naši romarji vsako leto izredno zadovoljni, zato upamo, da se bo tudi letos našega romanja udeležilo veliko vernih Slovencev in vnetih častivcev Marijinih. — Vodstvo trejega reda. ZMAGA »SLOVENSKE LJUDSKE STRANKE«. Se i ce pri Škofji Loki, 16. junija. Pri občinskih volitvah izvoljeni vsi kandidati »Slovenske Ljudske Stranke«. Liberalci se niso udeležili, ker jim odlok upravnega sodišča še vedno roji po glavi. Sedemsto kron kazni so morali šteti v občinsko blagajno, ker so pred tremi leti zabranjevali izvolitev župana in niso hoteli hoditi k občinskim sejam. +Duhovitosti liberalnih učiteljev. Za procesijo presv. Rešnjega Telesa so se v raznih krajih, kjer so župniki načelniki krajnega šolskega sveta, liberalni učiteljčki zmenili, da nagajajo na sledeči način. Ravno preden se je pričela cerkvena slavnost, ko je bil župnik že v zakristiji, mu naznani učitelj, da ne more razsvetliti šolskih oken. Duhovnik je seveda odgovoril, naj naredi tako, kakor druga leta, a dobi odgovor, da ni krajni šolski svet ničesar sklenil o stroških in da torej ne bo okrašenja. In tako na več krajih šole, ki so po navadi blizu cerkve, niso bile razsvetljene kot spomenik učiteljskega oslovskega liberalizma. Na ta način si hočejo ti ljudje zaslužiti zaupanje ljudstva in — višje plače. Gorenjske novice. Iz kamniškega okraja. g Liberalci v Kamniku sami uvidevajo, da ni nič s Krautom. Samo vprašanje je, kdo bi mu mogel biti vreden naslednik. Prvi pogoj je: Član telečje družbe. Zato baje uradniki pravijo: boljšega ne bi mogli dobiti kot nožarja Koschierja. Ta ima vse dobre, lastnosti na sebi. Kraute, Kraute taki ie so bratje vaši. No pa se vendar ni treba bati. g Zlajfar misli postati veletrgovec. Kakor že zadnjič omenjeno namerava napraviti tudi prodajo manufakturnega blaga in res smo kmalu nato zapazili da je razobesil cajhaste hlače. Ne vemo pa, ali je to naznanilo razširjene štaeunc, ali strašilo za vrabce. Vemo pa, da bo s tem vsaj ljudi odganjal. g Vedlinovo vprašanje v mestni hranilnici, zakaj dvigajo naloženi denar in kam ga bodo naložili, že preseda tako ljudem, da se bodo še bali imeti posla z njo. g Umrla je v Kamniku Marija Hrome, mati č. g. župnika Hromca po dolgi bolezni. N. v m. p. ! g Kraut, Koschier in Comp. zleteli so ob krasnem vremenu v Bistrico hladit si prevročo kri Zabava izvrstna, mokrote dosti od zunaj in znotraj. g V Moravčah nameravajo ustanoviti novo posojilnico. Pravila so že potrjena. Poso- jilnici načeluje g. A. Cerar, posestnik v Moravčah. V odboru so najvrlejši možje cele doline, večinfi župani. Posojila bo obrestovala po 5 odstotkov, hranilne uloge pa po 4inpol odstotke. Uradovalo se bo zastonj, kar je gotovo velevažnega pomena. Nova posojilnica bo »v prvi vrsti za korist in napredek gospodarstva, zato jo iskreno pozdravljamo. Gg. ustanoviteljem pa kličemo: mnogo uspeha! Le nevstra-šeno naprej, za vami je ljudstvo. g Liberalni modrijani — smešne stvarce. Iz moravške doline se poroča: Čudni so današnji naprednjaki. Citn manj so izobraženi, tem več vedo. Človeku se niti ne sanja, liberalci vedo že v preroškem duhu. Ti vidijo še celo stvari, ki se nikdar ne gode. To jih povzdiguje v nadnaravno kulturo. Koliko slepih kmetov se ponosno drži, ko so v liberalni družbi, dasi še brati in pisati ne znajo. Biti na razbito harfo liberalizma je menda neka posebna vrsta olike. Kdor je liberalec, je zaveden kmet, drugače je zabit mračnjak. Tudi v višjih stanovih je razlika. Marsikdo mnogo študira, a nič ne ve, liberalni petošolec pa je najvišji učenjak. Napredni pa mnogo vedo, če se tudi nič ne uče. Seveda, ta vednost izvira iz »SI. Naroda«. Ta list je tako surov, da ga popolnoma označiti ne moremo. Ni čuda, da so gospodje okoli tacega časnika zagrizeni sovražniki kmeta. Ti bi ga utopili v žlici vode. Naj-grše ga zaničujejo, noben izraz jim ni presurov Drugačni pa so ob času volitev. Takrat se hli-nijo, ti zgrabljivi volkovi. Gorje mu, kdor jim verjame. Kdor meni, da mu liberalci kaj pomagajo se temeljito moti. Kdor ima z liberalci kaj opraviti, se vselej opeče. Ti ljudje vsak majhen prepir najraje končajo s tožbo. »Tožit le tožit«, je njih pravilo. Nasledek tega je sovraštvo, dolge pravde in ogromni stroški. Tako daleč pride kdor jih posluša. Zato je treba našim vo-lilcem več poguma, več samozavesti. Ko se je drtijski župan Hušnikar poslavljal od županskega stolčka, je po Drtiji kar vrelo. Liberalci, so upili, žugali, prosili in jokali. »Zdaj bodo videli, kaj bo«, so pravili, strašne obč. naklade, za župana ni nihče več sposoben, sploh: občina se bo podrla. Mi smo s strahom čakali zadnjega dne. Tudi »napredni« so se bali; drugače bi ne bili skovali ugovor radi volitev, katerega so poslali v Gradec prizivnemu sodišču. Naš odbor je izvolil ta čas novega župana. Nov odbor dobro deluje, ker skrb za blagor občine mu je prva skrb. Vse gre v najlepšem redu, le o liberalnem rekurzu ni ne duha ne sluha. Šele prve dni junija je dobilo županstvo obvestilo, da je pritožba liberalne garde neutemeljena. Liberalni rekurz je bil torej rešen čez poldrugo leto, brez vsacega uspeha. Ah, kako je vendar mogoče zavrniti kaj tacega, kar slavno napiše agent Hušnikar in podpiše njegov kolega Nace. Prvemu je gotovo žal za črnilo, Nace pa naj si globoko zapomni, kdaj je toliko »ongavil« da je za njegovo ime zvedelo ceio prizivno sodišče. d Moravške novice. Romarski shod na Limbarski gori o binkoštih je bil dobro obiskan Romarjev se je kar trlo. Ta božja pot sv. Valentina postaja vedno slavnejša. Semkaj prihajajo trumoina množice s Primorskega in zelene Štajerske. Kat. izobraževalno društvo dobi v kratkem novo zastavo. — Volitve se radi raznih vzrokov niso vršile meseca maja, ampak bodo enkrat tekom poletja. Zanimanje med volilci je veliko. Da bi le nikomur ne zlezlo srce v hlače. Zato korajžo. — Treščilo je v podružno cerkvico sv. Nikolaja. Strela je po cerkvi grozno gospodarila. Osmodila je hudo skoraj novo bandero, poškodovala zvonik in razbila velika vrata. g Iz Ihana. Zopet moremo nekaj hvalevrednega poročati iz našega kota. V nedeljo 10. t. m. popoldne nam je izobraževalno društvo priedilo kaj prijetno veselico. Pevci in pevke so izborno zapeli štiri niične pesmi, da tako so se izvežbali pod neutrudnim pevo-vodjem, da smo čtili tudi naudušeno »Budilno« Ferjančičevo. Vsa čast! Prav izvrstno so nato igrali naši vrli mladeniči ginljivo in podučilo igro »Sanje«. Poštena izobrazba in zabava ta je nekaj vredna! Pogumno naprej! Živeli pošteni mladeniči in možje! Novice Iz Št. Vida nad Ljubljano. +Dr. Žirovnik na napačni poti. Nas vsa-kikrat boli, če vidimo, da se da mlad mož zapeljati liberalni stranki in se peha zanjo. Na tej poti mora vsakemu izpodleteti prej ali slej, in obžalujemo, da smo morali mlademu dr. Žirovniku ob njegovem obnašanju pri občinskih volitvah v Št. Vidu to povedati. V naše začudenje nam je poslal g. Žirovnik sledeče pismo: Slavno uredništvo »Slovenca« in »Domoljuba« v Ljubljani. Z ozirom na članek »Žirovnikov cvet in sad v Št. Vidu nad Ljubljano« v »Slovencu« št. 131 in z ozirom na trditve »Domoljuba« št. 23 pod »Novice iz Št. Vida nad Ljubljano« blagovolite sprejeti v svoja cenjena lista sledeče pojasnilo. Ni res, da sem trdil na volišču, da sem videl dr. Šusteršiča sedeti na dan volitve v pisarni v Ljubljani, da bi s tem hotel premotiti volilno komisijo, da bi razveljavila pooblastilo. Res^pa je, da sem trdil, da sem zvedel, da bo dr. Šusteršič prišel ta dan zjutraj v Ljubljano in da ga bo torej mogoče dopoldan dobiti v pisarili. Na izrecno vprašanje vladnega komisarja sem odgovoril, da g. dr. Šusteršiča sam nisem videl, temveč da sem le to zvedel. V volilnem zapisniku se je toraj tudi samo zapisalo, da sem jaz zvedel to, ne pa da sem sam videl dr. Šusteršiča. Tudi nisem nikjer ponudil svojega pričevanja za to, kar bi bil prav gotovo storil, če bil v resnici kaj tacega trdil. Vem, da namenoma ne delate nikomur krivice. Zato pripisujem vse tozadevno pisanje na ro vaš neljube pomote, katero blagovolite resnici na ljubo popraviti, za kar Vam bom gotovo jako hvaležen. — Z odličnim spoštovanjem dr. Janko Žirovnik. Informirali smo se takoj in poizvedeli, da to pismo dr. Žirovnika ne odgovarja resnici. Bilo je namreč takole: ko je hotel voliti pooblaščenec dr. Šusteršiča, je ugovarjal dr. Žirovnik : »Protestiram zoper to pooblastilo, ker je dr. Šusteršič v Ljubljani in ki torej sam lahko pride volil. Jaz sem bil dopoldne v pisarni in sem govoril z dr. Šusteršičevim koncipijentom on (dr. Šusteršič) pa je sedel za mizo in pisal«. Na vprašanje, ali ima za to priče, je odgovoril dr. Žirovnik: »Imam jih«. Na odgovor, da je dr. Šusteršič, če je res sedel za mizo, lahko pisal kaj za državni zbor, je rekel dr. Žirovnik: »Ja, pisal je govor za jutrašnji politični shod, ki ga bo imel v »Unionu«. — Pri sestavi volilnega protokola ga je vladni komisar še enkrat vprašal: »O. dr., ali ste videli dr. Šusteršiča v pisarili?« »Dr. Žirovnik odgovori: »Ga nisem videl, ampak telefonično sem vprašal, če je doma. Odgovorilo semi je, da sedi v pisarni in piše.« — Tako dr. Žirovnik.Tisti dan pa dr. Šusteršiča ni bilo v Ljubljani, in ostane torej še vedno odprto vprašanje, ki je dr. Ži-rovniku tako neljubo: »Kako je mogel irditi nemogoče stvari pred komisijo s tako gotovo- stjo? « Res obžalujemo mladega dr. Žirovnika da je vsled svojega občevanja z liberalci pri šel v izkušnjavo na tak način nastopati pri vo litvah. Škoda fanta, saj bi bilo lahko še kaj iz njega, pa na ta način si ne bo naprej pomagal — Dobili smo tudi izjavo pristašev g. Žirov nika, ki pravijo, da pri zadnjih občinskih vo litvah niso stali nasproti S. L. S. kot liberalci ampak da je bil le boj radi občinskega gos podarstva. Tudi mi dotičnim volilcem ničesar ne očitamo, a da moramo ožigosati nastop Ži-rovnikov, je pa iz povedanega dovolj jasno — Iz Št. Vida nad Ljubljano. Za občinske svetovalce so bili binkoštni ponedeljek izvo ljeni: Valentin Cirman, posestnik, mesar in načelnik domače hranilnice; Valentin Mrak, posestnik; Lovrenc Florjančič, posestnik; Albert Vodnik, posestnik in kamnoseški mojster; Ivan Zavašnik, posestnik; Franc Erjavec, posestnik; Simon Juvan, posestnik in krojaški mojster; Jože Arhar, posestnik in izarski mojster. — Hranilnica in posojilnica je imela tekom dveh mesecev prometa 43.000 kron, vložilo se je nekaj nad 21.000 kron. Ze ta začetek kaže, da bo hranilnica tudi v Št. Vidu na mestu. Vloge sprejema po štiri in pol odstotka, posojila daje po 5 odstotkov in 5 in pol. — Čitalnica bo letošnje leto obhajala 40letnico svojega obstanka. - - Čuden nestvor se vidi na verandi hiše Franc Bizjaka p. d. Jana v Vižmarjih. Na 12 cm debeli brezi je zrasla velika gobafrki ima, kakor pravijo, podobo medveda. Radovedni Ljubljančani jo hodijo baje v trumah gledat, domačini pa zbijajo pri tem svoje šale. Treba le samo še določiti, katera goba potrebuje več mokrote, ona na brezi, ali tiste Ljubljančanov. g Iz Št. Vida nad Ljubljano. P o t r es smo zopet imeli preteklo soboto ne četrt čez poldne. Spremljalo ga je močno bobnenje, kakor bi bil kdo nedaleč ustrelil. Otroci, ki so na hribčku nad Št. Vidom v gozdu brali borovnice, so čutili, kako sta sunek in bobnenje prihajala od zavodov sem, torej prav od vz. sev. vzhoda proti jugu, kakor so označili na ljubljanski potresni opazovalnici. Potres je bil tako močan, da so se slike na stenah majale in se je v zidu čulo škripanje. — Veselica s predavanjem v čitalnici ne bo 1. julija, ampak teden pozneje, v nedeljo dne 8. julija. To pa vsled slovesnosti blagoslovljenja društvenega doma, ki se vrši 1. julija v Preski. — Procesije sv. Rešnjega Telesa so se tudi udeležili gojenci iz škofovih zavodov s svojimi gg. profesorji iu prefekti. Nastopili so tudi ve-teranci s svojo društveno godbo, kar je slovesnost zelo povzdignilo. — Nove orgije je postavil mojster Milavec v kapelici knezo-škofijskih zavodov. Orgije imajo 16 registrov iu inanuala. Brez dvoma bodo veščaki izrekli najugodnejšo sodbo o tem krasnem najnovejšem aelu mladega mojstra. Darovala sta te orgije iz hvaležnosti nekdanja alojznika gg. kanonika in vodja dr. Lesar in dr. Karlin. Vi-sokočastita gospoda si lepšega spomenika pač nista mogla postaviti. — Sadje za letos še precej dobro kaže, kljub temu, da se je grdi majev rujavi hrošč, ki je grozovito mesaril po hrastih in bukvah, loteval tu in tam tudi sadnega drevja. — V e s e I i co za napravo gasilnega orodja je napravilo preteklo nedeljo vižmarsko gasilno društvo. Veselica je bila prav dobro obiskana. Iz kranjskega okraja. g Ljudski prijatelji. Iz kranjski okolice se nam poroča, da je »Slovenski Narod« v št. 131 napadel hranilnico in posojilnico v Šenčurju. Dotično vest je posnel po »Gor.« I Med drugim pravi, da posojilnica daje poso. jila po pet in pol do šest odstotkov; s 6 od. stotki so dandanes že tudi oderuhi zadovoljni, No, pri nas pa vemo le to, da hranilnica in po-sojilnica v Šenčurju daje posojila Jc po 5 in pol. Vemo pa tudi to, da jemlje kreditu« društvo v Kranju po šest od sto na vknjižbo, torej mora pol procenta več kot v Šenčurju plačati tisti, ki jemlje posojilo v Kreditnem društvu. V to društvo naj vtakne »Gorenjec« in za njim tudi »Narod« svoj nos iu potem naj zapiše na koncu v članku o ljudskih prijateljih: »Kreditno društvo v Kranju daje posojila po 6 odstotkov, s 6 odstotki pa so dandanes že tudi oderuhi zadovoljni.« Kje so torej ljudski prijatelji? Le nikar bolj farbat, kakor ure! Vsa »farba« sc ne prime! g V Šmartnu pri Kranju priredi taino.šnje »Izobraževalno društvo« v nedeljo, dne 2{ t. m., po krščanskem nauku predstavo: »Krč-mar pri zvitem rogu«. Pri tej priliki nastetpi prvič taniburaški zbor, ki šteje 23 članov. Moški zbor zapoje tudi par lepih pesmic. Žabniške novlee. g Puntarje so imenovali v Žabnici tiste, ki so se svoječasno upirali ustanovitvi župnije. Vprašamo pa: Kateri so večji »puntarji«, tisti, ki so se upirali ustanovitvi manj potrebne župnije ali tisti, ki se upirajo zgradbi, oziionia temeljiti popravi skrajno potrebnega župnišča. g Župnija brez župnišča se lahko imenuje Žabnica, kajti —- 104 leta stara je stavba, ki se menda pač le v javni zasmeh imenuje »žtipnišče«. No, čs bi se popravila zgoraj, v sredi in spodaj, bi bila dobra za kaplanijo. Za župnišče pa, kjer morajo biti poleg župni-kovega stanovanja še prostori za župni urad. arhiv, izpraševanje o priliki birme, misijouov, konferenc itd., bi bilo pa potreba tudi kaj pri-zidati. Kako prostorne palače se zidajo za razne druge urade in šole! Toda našim »ta kunštnim«, ki si »ta velik porcijon« modrosti domišljujejO, to ne gre v glavo, češ, »župnišče« naj se za silo le popravi, ampak zidati nič! Na, zdaj pa imaš! Res, kakoršna glavica, taka govorica! Ker se naj torej »farovž« brez zidanja in ob sebi umevno zato tudi brez zidarja popravi, se tem potoni z vso resnobo išče čevljar, ki bi hotel s »šoštarskiin popom« popravo žabniškega »farovža« izvršiti. — g Mežnarije ni v Žabnici, smo zadnjič rekli. Danes še dodamo, da tudi za organista ni stanovanja. g Za koštrunom skočijo slepo tHdi ovcc v prepad, pravijo, četudi jim pastir skuša zabra-niti. Žabničani, nikar tako vi! Ne pobirajte v svojo pogubo nespametnih in večkrat pregrešnih korakov za liberalnimi koštruni. Slepec ne more slepca voditi. g »Osa« donaša svoj »med« v žabniško bralno drušvto. Dober želodec morajo imeli udje, da jim »cera« tako »košto« 1 g »Denar in domačin« to je geslo Koče-varjev. V Žabnici tudi! Kaj bo drugo! g Izvrstno je bilo pojasnilo s palico v Domoljubu učenjaku v Turjaku, ki mu vse na-tura dela. Dobro naj si je zapomnijo tudi žab-niški »naturalisti«. Tudi niašina vlake prt'; važa; ali se je pa mašiha sama naredila? In ali ne potrebuje pri vožnji strojevodje? g Težko je moralo biti cerkveno bandero na veliko soboto, ker se ga niso upali žabniški fantje pri procesiji nositi. No, na Telovo so pa le premagali strah in rešili fantovsko čast! Da bi le še premagali predsodke in se vsaj nekateri ojunačili stopiti v Marijino družbo! g Zelenih vej ob potih in svetilcev ob strani neba smo pogrešali pri procesiji na praznik sv. Rešnjega Telesa. g Potres smo čutili v Žabnici dne 16. t. !»• ob 12. uri 18 minut pop. h raznih krajev Gorenjske. g Iz Nove oselice. Strela. Binkoštni ponedeljek popoldne je treščilo v Likarjev kozole v Javorjevein dolu. Razven zidanih stebrov je vse zgorelo. Ko bi bil drug veter in da ni močno deževalo, bi bila velika nevarnost za hišo an hlev. — Sreča v nesreči. Binkoštni torek je Jerneju Mlakarju v Cerkljanskem vrhu padel vol v kapnico (štirno), globoko 10 metrov, v kateri je bilo dva in pol metra vode. Prednoso zapazili nesrečo in ljudi skup poklicali, je preteklo dve uri in pol in vendar -— hvala Bogu in sv. Janezu — so potegnili vola živega in zdravega iz vodnjaka. Imejte vodnjake ograjene. — Zahvala. J. Pagon, ki mu je belo nedeljo strela uničila gospodarsko poslopje, je isto s pomočjo zavarovalnice in bližnjih sosedov zopet postavil. Pri tej priliki zahvaljuje vse, ki so mu pri tem kakorkoli pomagali; zlasti še Tratarje, Staro-osličane in Zirovce za denarne prispevke. Bog plačaj vsem I g Iz Cerkelj. Izjava. Podpisani odbor in nadzorstvo »Hranilnice in posojilnice« v Cerkljah odločno zavrača sumničenje z dne 19. maja t. I., da upravnih stroškov posojil-ničnih za I. 1905 ni toliko, kakor jih izkazuje letni račun in namigovanje, da se v tej svoti skrivajo kake nagrade odbornikom ali celo poneverjenie. Podpisani prevzemajo za izkazano svoto popolno odgovornost proti zadružnikom in vsaki zakoniti oblasti, proti »Go-renjčevim« dopisnikom pa nikake nimajo. Izjavljajo pa, da bi bili ti stroški še precej večji, ko bi si bil bivši načelnik kaplan Janez B e -š t e r zaračunil le svoje izdatke v denarju za pota k sodniji, ki jih je imel radi nujnih poso-jilničnih pravd; pa si jih ni, za kar mu tu izrekamo javno svojo zahvalo in zaupanje. V Cer-Ijah, dne 14. junija 1906. Franc Dolinar, načelnik, m. p., Jožef Likosar, m. p., Leop. Kolbe-zen, m. p., Franc Kepič, m. p., M. Kern, m. p., Ivan Stare, m. p.. Bučar Janez, m. p., Luka Pavlič, m. p. II. izjava. Nisem odgovarjal in tudi ne boni na osebne napade v »Gorenjcu«, ker mi ne morejo vzeti dobrega imena pri poštenih ljudeh. Kako pa sodijo »Gorenjčevi« dopisniki in pristaši o meni, mi je pa prav vse eno. l oda »Gorenjec« 19. maja 1. I. sumniči v prvi vrsti mene, kot bi bil vzel ali prejel kako svoto od »Hranilnice in posojilnice« v Cerkljah. S tem očividno neče krasti samo meni dobrega imena, ampak hoče ob zaupanje pripraviti »Hranilnico in posojilnico«, ki je tako potrebna in koristna za celo občino. Zato pa v obrambo »Hranilnice in posojilnice« razpisujem nagrado 1000 K tistemu, ki mi dokaže, da sem kdaj prejel ali vzel od »Hranilnice in posojilnice« v Cerkljah le en vinar pod katerimkoli imenom. Zaslužek je lahek, hiter in gotov, ker sem vložil zgoraj omenjeno svoto pri županstvu v Cerkljah. Obrekovalci, na noge! V Cerkljah, dne 14. junija 1906. Janez Bešter. g Iz Kamne gorice. Delavsko bralno društvo v Kamni gorici naznanja svojim prijateljem in somišljenikom, da se veselica z igro »Pravica se je izkazala« ni vršila 4. t. m. in •udi ne 10. t. m., kakor je bilo na posebnih povabilih naznanjeno. Društvo zaradi neugodnega vremena ni moglo vprizoriti te igre. Sedaj jo naznanja na dan 24. t. m. Spored bo: Petje moškega in ženskega zbora in igra .Pravica se je izkazala«, burka v dveh dejanjih s Petjem. Ker društvo ne bode razpošiljalo posebnih povabil, zatoraj vabi na tem mestu k obilni udeležbi odbor. VžjiSs., Dolenjske novice. Iz litijskega okraja. d Litija. Došle so pred tednom tri sestre-križarke iz reda sv. Frančiška, da prevzemo nadzorstvo nad deklicami-delavkami v litijski predilnici. Toda »štala« še vedno ostane z vsemi njenimi čudnimi »navadami«. Sicer pa tudi redovnice ne morejo nič pomagati, dokler ne spreobrnejo tovarnarja samega, gospoda Schwarza. On bo še nadalje zatiral delavstvo, utrgaval plače, kaznoval itd. In »Domoljub«, kot ljudski list bo v prihodnji številki v daljši notici osvetlil nekatere slučaje. — Procesija sv. Rešnjega Telesa prošlo nedeljo je bila prav krasna ob krasnem vremenu. Udeležilo se je je tudi skoraj polnoštevilno uradništvo z gosp. okrajnim glavarjem na čelu. d Šmartno. Poročil Se je iz vrle katoliške hiše posetnik Janez Breznikar naJJstji z Frančiško Golob, dne 11. junija. — Cujemo, da je hišo v Šmartnem 46, v kateri je živel rajni gospod župnik Golob, kupil tukajšnji trgovec g. Šeleker za 2400. — Nagle smrti so bile v zadnjem času pogosto tukaj. Nagloma je umrla Marija Mandelj s kota. Opoldne je še kuhala, pomila, ob 5. uri je bila že mrtva. — Isti dan je nagloma 'umrla tovarniška delavka Jera Gliha. — Zaklali so Stančevega hlapca Janeza 21. maja. Zvečer je bil še zdrav. Drugo jutro je umrl. — Na kolodvoru litijskemu pa sta se ponesrečila dva sprevodnika iz Maribora. —- In 17. junija zjutraj so našli na Ustji Ljubiča mrtvega v postelji. Prejšnji večer je še rekel, da gre drugo jutro na božjo pot v Štango, pa mu je prišel Bog sam na-sprot. To da misliti, da molimo: Nagle in ne-previdene smrti reši nas, o Gospod! — d Zagorje. Toča ie napravila v naši dolini precej škode. Stari ljudje pravijo, da ne pomnijo tako debele toče. — Procesija sv. Rešnjega Telesa je šla letos po stari poti. Glažarji in premogarji se je niso udeležili z zastavama. Cobalu spet nekaj prede. Pa to je samo majhna nevihta, ki pokaže, ko se poleže, očeta zagorske domovine v lepši luči, sijajnejši in trajnejši gloriji. 1 d Stanga. Velikansk je bil letos shod sv. Antona v nedeljo 17. junija. A opazili smo, da je premalo gg. spovednikov za tolike množice. Zato prosimo, da bi se tudi v tem oziru vernim romarjem kolikor mogoče postreglo. Zadnjič smo poročali, da so malopridni mladi famini z nožem ranili Janeza Kovača iz Lazov. Menili smo, da ne bo posebno nevarno. Pa rana na levi roki je bila tako nevarna ,da je prerezana srčna žila, zato je ranjencu odteklo mnogo krvi. Roka je začela gnjiti; moral je v ljubljansko bolnišnico, kjer so mu roko odrezali, pa še ni gotovo, bo li okreval ali ne. To stori »šnops« in ponočeva-nje. — Podružnica v Kanderšaku je dobila vse tri nove zvonove. Največ zaslug zato ima sedanji cerkveni ključar Janez Mali. Bog mu povrni obilni trud, ter mu dodeli še isto gorečnost za čast božjo, katero je imel do sedaj! Belokranjske novice. d Shod v Drašičih pri Metliki na Binkoštni ponedeljek popoldan se je lepo vršil v navzočnosti 90 samih vrlih mož iz Drašičke žu-panije. Lepo je bilo to zborovanje in kakor iz srca je govoril vsem g. metliški kaplan in pokazal pot in cilje, po katerih hodijo liberalni poslanci in nasprotno pot po kateri gredo ljudski poslanci, prijatelji kmeta in delavca. Sklenili so sledeče resolucije: 1. Shod zaupa popolnoma poslancem S. L. S. in jim kliče: »Naprej do zmage za pravice slovenskega ljudstva, kar nam more in mora dati volilna preosnova«. — 2. Pozivlje poslance, naj zastavijo svoje moči za pridobitev belokranjske železnice. — 3. Priporoča svojemu poslancu, da bi delal na skorajšnjo preložitev ceste pod Dra-šiči in za potrebni vodovod. — Govorila sta še g. Vraničar, poslovodja v kmetijskem društvu v Metliki in Jož. Vukšinič o dolžnostih za» družnikov. Svoji k svojim! Še več takih shodov in več takih mož trdnih in značajnih! Kdor še ni član, naj pristopi! d Darovi za trifarsko cerkev: Preč. g. Trček, dekan v Šmarji 20 K, č. g. Janko Za-krajšek v Vavti vasi 10 K, č. g. K. Meznaršič župnik, Primorsko 10 K. Bog povrni! d Iz Amerike so poslali za Trifare g. Ra-muta iz Metlike, 418 K, darovali so: Jure Lon-čarič 6 K, J. Ramuta 2 K, Ivan Lončarič*2 K, Ivan Simončič 1 K,Ramuta in sin 2 K,in drugi. Bog plačaj in Marija Trifarska. Druga imena vsa se bodo objavila v Amerikaiiskem Slovencu. — Za baldahin poslal je gospod J. Ne-manič iz Rosalnic 55 K. Bog povrni in obudi mnogo posnemovalcev! Radeške novice. d V resnici zasluženi zaslužni srebrni križec se je podelil v nedeljo nečemu orožniku na Zidanem mostu. Neka ženska, delavka pri cementni tovarni in mati štirih malih otrok je padla v Savinjo. Deroča voda jo je že nesla od Moserja do Juvančiča. K sreči pride mimo nek orožnik, vidi nesrečo in se vrže v vodo. Ako bi pozneje ne prišli na pomoč še drugi ljudje, bi najbrže oba vzela voda, tako se je pa posrečilo oba rešiti. Junaškemu orožniku se je pripelo v nedeljo z veliko slavnostjo zaslužni križec. d Nesreča se je prigodiia v nedeljo na Širjem pri Zidanem mostu. Imeli so procesijo in pri tej priliki so streljali. Nabili so smodnika v še razgret možnar, smodnik se je vnel in ranil dva mlada železničarja. Enemu jc udaril v obraz, a ga menda ni nevarno poškodoval, drugemu je pa odtrgal nekaj prstov na roki. d S Kuma bo v soboto zvečer krasno opazovati kresove po Dolenjskem in po Štajerskem. Naj bi se slovensko planinsko društvo kaj zavzelo za naš sveti K u m. Tako krasnega razgleda kot z našega dolenjskega velikana menda ni z nobene slovenske gore. Naj bi bilo samo še dobro in čedno poskrbljeno za postrežbo in s prenočiščem in naredilo nekaj reklame. Sicer pravijo, da sedanji mežnar bolje postreže kot prejšnji, a bi se dalo še marsikaj brez posebnih stroškov in težav izpopolniti. Pod prejšnjim mežnarjem so se n. pr. rjuhe prale samo enkrat na leto in sicer pred velikim shodom; potem so se pa celo leto turisti in drugi, ki so slučajno prilezli na Kum in hoteli tam prenočiti, dali v iste postelje. Kadar se je približal turist vrhuncu, skrila se jc mežnarjeva žena v grmovje, da bi mu ne bilo potreba kuhati kave in mežnar je stregel jako nerodno. Ko ga je n. pr. nek tujec vprašal, če ima kaj vina, odgovoril je: Imam ga že, ali kaj bom pa sam pil, če ga vam dam?« Taka je naša podjetnosti d Naše ljudstvo je tako dobrosrčno, kot malokatero, a še jako zaostalo. Deloma so neugodne krajevne razmere, ker je kraj gorat m m nikjer mnogo hiš skupaj, povzročilo, da se ni moglo mnogo delovati. Živi vedno po vzgledih in izročilih svojih očakov; večinoma dela kot črna živina, včasih pa spet lahkonii-šijeno zapravlja. Hrani se redno jako slabo, a pred prazniki se peče in cvre, kot bi se bližalo sedem egipčanskih suhih let. Po praznikih sc gre pa k šintarici, da spet pozdravi želodec. V boleznih pomaga šintarica, o nesrečah pa copernija in vraža in tako gre dalje. d Radeče napredujejo., da postajajo skoraj velikoinestne. Imamo električno luč, kateri se ni treba skriti pred ljubljansko, ravno dozi- dana je krasna nova šola, ki ima lepo lego na gričku nad trgom. Na pročelju bo imela na vrhuncu veliko uro, ki bo podnevu oznanje-vala otrokom, kedaj je treba v šolo, ponoči pa električno razsvetljena kazala pijancem, kedaj je treba iz krčme. Sicer je pa bilo šole v resnici že krvavo potreba. Stari prostori so popolnoma pretesni in skrajno nezdravi. Sopa-rica in duhovi, ki vladajo po njih, delajo-celo odraslemu človeku bivanje v njih nemogoče, ako niso vsa okna odprta. Iz drugih krajev Dolenjske. d V Strugah so naš ljubljeni knezoškoi obhajali svoj god. Ribniški gospod dekan so jim v krogu duhovščine v izbranih besedah voščili srečo, izrazili udanost in ljubezen duhovščine do Presvetlega. Knezoškof so na po-vratku v Ljubljano obiskali znano božjo pot sv. Antona na Zdenski rebri, da se mu zopet priporoče še za nadaljno varstvo in pripro-šnjo. Tudi bi ne bilo napačno, kakor se je glasilo neko voščilo, da bi jim sv. Anton spro-sil čudodelno moč najti skritih zakladov, katerih bi potrebovali za svoje tako plemenite in človekoljubne namene. d Za vsakim voglom slepar, če pa tega ni, je pa sleparica. Zadnje dni je neka ženska pe- hajo v listih in po krčmah čez »farje«, sramote svetost zakona itd. Ali ni to grda nehva-ležnost nasproti onemu gospodu? Res škoda zanj, krasno je govoril in še lepše je pel, zato ga bodo še najtežje pogrešali na koru. Tako je lepo bilo, ko je pel vsaj en moški glas, sedaj se bodo pa zopet slišale same tanjke »štim-ce«. Botr daj, da bi bilo kmalo kaj drugače! d Vendarle izjava! Za žive in mrtve se je nekdo rotil, da ne da od sebe nikake pismene izjave, a sedaj jo je pa le dal v nekem časopisu in sicer — med inserate in jo obrnil proti »neki osebi«. Sedaj pa povejte ljudje božji, kako naj pošten človek odgovarja na izjavo, obrnjeno na anonimen naslov! Res, ošabnost pa iz nje izvirajoča neumnost nekaterih ljudi ne pozna meje. d Dolga ušesa mora imeti urednik »Slov. Naroda«. Stvari, o katerih »neka oseba« ni z nobeno živo dušo govorila, razven z onim človekom, ki je podpisal to imenitno »izjavo«, so prišle dobesedno v »Narod«. Ta človek pa trdi, da ni v prav nobeni zvezi s temi dopisi; torej je moral »Narodov« vrednik sam slišati dotične besede, kar je pa mogoče le, če njegova ušesa sezajo od Ljubljane pa doli do Št. Vida! d Kako ime zasluži človek, ki je zgolj cerkveni kruh, pri tem pa vpričo mladih ljudi nina: Sedeži I. vrste 1 K, II. vrste 60 vin. I||. vrste 30 vin., stojišča 20 vin. K obilni ude-ležbi najuljudneje vabi odbor. d Popravek. Sklicujoč se na § 19. tisk. zak. zahtevam z ozirom na notici: »To vse natura sama dela« in »Liberalna čitalnica se snuje v Turjaku« v štev. 21 lista »Domoljub« z dne 23. majnika 1906, da priobčite v prihodnji številki lista »Domoljub« naslednji popravek : Ni res, da sem o priliki procesije svetega Marka dan v gostilni »pri Prajerci« razlagal ljudem, da je molitev in da so procesije ne-spamet, ker vse to, kar se zgodi na svetu, natura dela. Ni res, da bi bili ljudje nad mojim govorjenjem kako ogorčeni in ni resnica, da bi me bili postavili pod kap. Ni res, da vabim 14- do 18-letne fantke, da bi jih pripravil za čitalnico in naredil iz njih liberalce in ni resnica, da nisem dobil drugega kot enega konjskega hlapca in par smrkavcev. Ni res, da bi bil v kaki hiši govoril take besede, da mi je vsled tega rekel gospodar, ki je liberalec: »Gospod učitelj, v mojo hišo nimate več priti, jaz imam otreke.« Ni res, da bi mi bil kak gospodar te besede izjavil. Res je marveč, da podučujem otroke, kakor mi to nalaga Šolski zakon in da mi v izvrševanju svojega šolskega poklica nihče ne more ničesar očitati. S spoštovanjem Joško Bergant, učitelj v Turjaku. — Ta oopravek prinašamo danes brez do-stavka. Prihodnjič več. Notranjske novice. Vipavske novice. n Procesija sv. R. T. se je v Vipavi kaj lepo izvršila. Lepo vreme, lepo petje in skoraj ves vipavski trg v zastavah. Udeležil se je procesije visokorodni gospod grof Karol Lan-thieri v uniformi c. in kr. ritmojstra, navzoč je bil tudi g. svetnik Nosan z vsemi uradniki c. kr. sodnije vipavske; prisotna je bila tudi c. kr. žendarmerija. In lepo je to in prav, da tudi c. kr. uradniki dajo javno čast Njemu, ki je tudi njihov najvišji Gospod in vladar. S tem in edino le s tem si bodo pridobili pri našem dobrem in vernem ljudstvu spoštovanje in zaupanje, katerega mora imeti vsak uradnik, ako hoče uspešno izvrševati svojo službo. Zato se nam je pa zdelo nemalo čudno, da od slavne c. kr. davkarije vipavske ni bilo nikogar pri procesiji, čeprav so bili povabljeni. Hm, hm! n Očka Mesosnel misli, ker se je s kaplanom skregal, da mora biti tudi na Boga jezen. No, pa saj je tudi prijateljstvo z vragom nekaj vredno; kajti en sam vrag več vč in razume, kot vsi vipavski liberalci skupaj z Mesesne-lom vred. n Punčuh župan! Glas gre po dolini, da bo nadučitelj Punčuh izvoljen za župana v Vrhpolju. Zakaj pa ne? Punčuh je silno vplivna oseba ne samo v vipavski dolini, ampak v celi kranjski deželi. Ce treba, se gre kregat v vipavsko sodnijo in sodnija trepeta. On je dalje velik prijatelj dohtarja s kravjim zvoncem. Pa »kaso« ima in to je dandanes največ vredno. Pa tudi učen je Punčuh, brati zna in pisati ne samo slovensko, ampak tudi nemško. Pa da mi nihče ne reče, da bo trpela šola, če bo imel Punčuh toliko služb! Kaj šola! Plače najpoprej zvišajte, potem bomo šele govorili o šoli. Sploh so ,ia vrhpoljski otroci tako brihtni, da precej vse znajo, samo če Punčuha vidijo. Pa tudi pobožen je Punčuh. Ce treba, vam govori tako ginljivo in pobožno, da noben fajmošter ne pridiguje tako pobožno. Z mirnim srcem mu gospod župnik vrhpoljski poveri pridigarsko službo, ako se je že naveličal pridigovati Vrhpoljcem. Zoper g--' '^mmm Ladje 8 katerimi je Kolumb odkril Ameriko. harila po župniščih za staro cerkveno obleko in namesto stare obljubuje novo. Toda kar je poslala ni bilo nikomur podobno. Pa tudi v denarjih je hodilo navskriž. Z ženskami v takih stvareh je treba biti še mnogo opreznejši kot z moškim, sploh pa verjeti nikomur. d Iz Št. Vida na Dolenjskem zdihuje par ondotnih liberalcev v »Narodu«, da jih krč lomi, kadar berejo »Domoljuba«. O ti nesrečni »Domoljub«, da imaš tako malo usmiljenja! Nam se revčki smilijo, zakaj krč je nevarna bolezen. A čudno se nam zdi, od kedaj se jih jih je polastila taka silna »švahost«, saj kolikor jih mi poznamo, jih je bilo včasih vendarle videti nekaj v hlačah. No, morda so pa v splošnem malo pretiravali, prav radi jim pa verujemo, da se jih je res lotila ta bolezen, ko so brali v zadnjem »Domoljubu« notico: «Od nekod za povsod« in pa ono od »hvaležnih šentviških faranov«. d Tako ganljive pridige so poslušali skozi cela dva meseca ti liberalci, pa so se vendar tako malo poboljšali. Kakor so prej, tako tudi še sedaj zabavljajo čez škofa, lažejo in udri- farnega duhovnika zmerja s »hinavcem« in drugimi lepimi izrazi, potem pa, namesto, da bi dal zahtevano malenkostno zadoščenje, išče od različnih liberalcev po deželi kakih »dokazov* zoper njega in laže, oziroma pusti lagati o njem osebno in po listih, da je v zadoščenje zahteval stvari, katerih v resnici nikdar zahteval ni? In kako Ime zaslužijo oni, ki takega človeka zagovarjajo, mu dajejo potuho ali ga celo naravnost gonijo v ta ostuden boj zoper duhovnika? Upamo, da bo glavni govornik Slivnik pri prvem prihodnjem izletu šmartinske požarne brambe povedal in razjasnil, če tudi to spada k naturi liberalca. d Iz Žužemberka. Vabilo k zabavnemu večeru, katerega priredi »Slovensko katol. izobraževalno društvo v Žužemberku« v nedeljo, dne 24. junija ob 4. uri popoldne v društveni dvorani. Spored: 1. Farkaš: »Hej Slovenci«; 2. SicherI: »Zagorski zvonovi«, udarja društveni tamburaški zbor. 3. SicherI: »Škr-jančku«, poje društveni moški zbor. 4. »Naj-denček«. Igrokaz v enem dejanju. 5. »Zamujeni vlak«. Saloigra s petimi prizori. Vstop- »klerikalce« pa Punčuh samo takrat pozabav-lja, kadar to zaslužijo. Krega pa jih samo zato, da bi jih poboljšal, ne sovraži jih pa ne. Ne vem torej, zakaj ne bi bil Punčuh župan. Čestitamo torej že naprej novemu županu. Ako sploh kdo, Punčuh bo izvozil zavoženi občinski voz vrhpoljski iz blata, ker je velik prijatelj dohtarja s kravjim zvoncem. Kar malo pozvonila bosta z dohtarjetn, pa bo šlo. Živel torej novi župan! Vrhpoljci, pripravite — »tane«! n Na Gočah že eno leto ustanavljajo župnik), pa je ne morejo ustanoviti. Tamošnji gospod kurat že eno leto živi od »hifta«. Stara plača je potekla, nove pa ni. C. kr. deželna vlada je sicer že meseca aprila naročila gosp. c. kr. okrajnemu glavarju, naj vso stvar pospeši z vso hitrostjo in naj pride na Goče. — Zdaj bo že skoraj mesec julij, a njega ni, njega od nikoder ni. Pa pravite, da železnica iz Postojne v vipavsko dolino ni potrebna! n Sušo bomo Imeli na Vipavskem, ako ne bo skoraj dežja. V naravi je torej suša; po gostilnah pa zlasti ob nedeljah in praznikih kar teče od mize. Kakor vidite, ljudje božji, nam Vipavcem še ni prav nič hudega. Dobro se nam godi, še predobro. Štajerske novice. Nov slovenski list. Brežiški Slovenci so 9. t. m. sklenili, da bodo izdali krajevni tednik z nasovom »Posavska straža«. Izdajal in tiskal sc bo v »Zadružni tiskarni« v Krškem. Smer lista bo narodno-radikalna in njegova naloga bo Slovence brežiškega okraja navajati k geslu: Svoji k svojim! Ako hočejo merodajni krogi, da bo list dobro vspeval, morajo poskrbeti, da bo pisan tudi v krščanskem duhu. Vera in narodnost, to dvoje je treba vedno združevati. Še nekaj veselega iz Brežic. Prihodnjo jesen nameravajo sklicati v bližini Brežic ljudski tabor. Ta misel se je sprožila po dogodkih letošnjih praznikov. — Na shodu 9. t. m. se je nadalje sklenilo ustanoviti za brežiški okraj »Narodni svet«, za nakupovanje in zidanje hiš pa stavbinsko društvo »Lastni dom.« Mačji dom so ustanovili raznim mačkom in inačicam v Gradcu. Kdor ima kako mačko odveč, jo lahko odda v oskrbo v »Mačji dom«. V tem domu se mačkam prav dobro godi: poskrbljeno je za primerno hrano, za svež zrak, za potrebno mačjo telovadbo. Novi mlnisterski predsednik baron Beck ima v bližini Žalca lepo graščino Plevno, kjer ie v prejšnjih letih dalj časa bival in se tudi slovenščine priučil. Štrajk črevljarskih pomočnikov v Gradcu ie sedaj končan. Pomočnikom so zvišali plače za deset odstotkov. Vrhunec protestantovske hudobije. Nemški list »Marburgerca« prinaša dolgo poročilo o zadnji škofovski vizitaciji frančiškanske cerkve v Mariboru. Tu pripoveduje, kako so se otroci mučili, ker so bili pri dolgi škofovi maši. Na to poročilo pravi nesramni protestantovski dopisnik: Na tako mučenje otrok gre edini od-Kovor: Proč od Rima«, ali z drugimi besedami: odpad od katoliške cerkve. Puška se je sprožila Ivanu Ivančiču iz Stare vasi pri Vidmu, ko je šel s Francetom Koritnikoin na lov. Ko je namreč čakal na divjačino, je prišla mimo njegova sorodnica. Začel se je z njo pogovarjati in se je pri tem naslonil na puškino cev. Puška se je sprožila jn strel je šel Ivančiču naravnost v prsa. Kljub zdravniški pomoči je nesrečni lovec knialu umrl. Novi živinski sejmov). V Konjicah bodo odslej počenši z 31. avgustom t. !. štirje novi živinski sejmovi: 5. januarja, 31. avgusta, 1. marca in 4. novembra. Dr. Anton Korošec kot državni poslanec. Dne 10. t. m. se je predstavila deputacija krajevne skupine državnega društva c. kr. poštnih in brzojavnih uradnikov za kraje Celje, Ptuj, in Zidanmost. To odposlanstvo je razo-delo g. poslancu bedno stanje teh uradnikov in njihove želje. G. poslanec je izjavil, da se strinja z njihovimi željami in da bo njihove težnje zagovarjal v državnem zboru. — 12. t. m. je g. dr. Korošec v državnem zboru interpeliral justičnega ministra radi uporabe cenilcev v gornieradgonskem sodnijskem okrožju. Štajerski rojak v Ameriki ponesrečil. V rudniku Cuatro, države Kolorado je ubilo ru-darja Janeza Vrabič, doma iz Št. Jurja ob Južni železnici. Zopet nesreče na Južni železnici. Pretečeni teden se je v Trbovljah ponesrečil sprevodnik Feliks Vizjak. Revež je oče osmih otrok Nesreča se je zgodila, ker se je vlak premaknil, predno je ponesrečeni prišel izpod vozov. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. Najbrže mu zlobne namene zasledujejo naši verski in narodni nasprotniki. V Borovljah so stavkali pekovski pomočniki. Končala sc je stavka z zmago pomočnikov, ki dobe boljšo plačo. Tudi prvi maj bodo morali mojstri všteti med praznike. Soc. demokracija ima na Koroškem precej moči. Naj pazijo merodajni krogi, da ne bo prepozno. Nemški uradniki na novi železnici. V Svetni vasi v Rožu je nastavljen v popolnoma slovenskem kraju nemški uradnik, ki ne razume nič slovenskega. Treba bo paziti na imenovanje železniških uradnikov. Naši slovenski poslanci ne smejo pozabiti, da je sedaj železniški minister dr. Derschatta zagrizen Nemec. Nemški šulferajn, ki ponemčuje slovensko mladino namerava ustanoviti v Borovljah in v Železni kaplji otroška vrtca. Koroški rodoljubi pozor! Iz raznih krajev. Novice iz Amerike. »Nova Domovina« izhaja sedaj v Clevelandu kot dnevnik. — Mestna hiša v San Pranciscu pred potresom. bo treba odrezati levo roko, katero mu je vlak nevarno poškodoval. — Na Južnem kolodvoru v Mariboru je 12. t. m. pregledovalnemu ključarju Josipu Tharda zmečkalo 3 prste na roki. — V bližini Marijinega gradca je dohitel vlak železnišKega uslužbenca Jožefa Močivnik; ker se ni mogel hitro umakniti, ga je stroj pahnil v stran s tako silo, da je obležal takoj mrtev. Koroške novice. Dopolnilna državno-zborska volitev namesto umrlega koroškega deželnega poslanca Daniela Kotza se bode vršila 25. julija. Slučajna ožja volitev se potem vrši 28. julija. V Celovcu so se tudi mudili nemški avto-mobilisti. Med njimi je bil brat nemškega cesarja, pruski princ Henrik. Celovčani so seveda nemške gospode iz rajha sprejeli z velikim veseljem. Hajlali so na vse grlo. Podljubelj. 10 junija je bil tu kljub slabega vremena jako dobro obiskan shod, na katerem sta govorila gg. Arnuš in velikovški kan. Dobrove. Prvi je govoril o obrtnem zakonu, kakoršnega nameravajo predlagati v državnem zboru, g. kanonik pa nam je razložil namen svobodne šole. Navzoči so bili jako zadovoljni s tem shodom, ki jih je podučil kake »Rokovnjače« je 29. maja predstavljalo društvo »Sava« v Clevelandu. — Izum Slovenca v Ameriki. Naš rojak g. Ignacij Kavšek- je izumil poseben stroj, s pomočjo katerega je mogoče hitro in popolnoma po volji rezati usnje v pasove in jermena vsake vrste. G. I. Kavšek je dobil patent in sedaj skuša dobiti zanj kupca. — Pavel Kekič, ki je bil več mesecev po nedolžnem v preiskovalnem zaporu v Celju, se je vrnil v Ameriko. — Nova slovenska naselbina je nastala v Parani Entre Rios v Ar-gentiniji. — Javni notar v Steelton, Pa., je postal Slovenec g. Marko Kofalt, dotna iz Ra-kovca, fara Metlika. — Slovenca morilca. Iz Duluth Minil, poročajo: Johu Špehar in Josip Sertič, mlada slovenska rudarja iz Aurore, Minn., bosta pred tukajšnjim okrožnim sodiščem sojena na življenje in smrt. V Aurori sta umorila in oropala nekega Charles Peter-sona. Drugi dan sta pobegnila v Virginijo, kjer sta bila aretirana. — Samomor Slovenca. V Dneveru se je radi bolezni ustrelil 49 let stari krojač A. L. Rechnic, rodom Slovenec. — V staro domovino se je zopet podalo več rojakov. Janez Križman gre v Šmarje, Dolenjsko. Z njim gredo še Anton Virant, Alojzij Mihelič in že boij postarani mož Anton Tiskol, po domače Mežnar. Dva inoža sta odposlala tje svoji soprogi, namreč Franc Jordan in Janez Meglen. — Poročil so se Franc Javornik, doma iz Šmarja na Dolenjskem z Angelo Gregorič z ambruške fare. Al. Zabukovee z Ivano Zni-daršič. Ženin je od Dobrepolja, nevesta je pa prišla v Ameriko šele pred kratkim časom. P. Pragovan z Marijo Škof, roj. Pezdire. Oba sta i z metliške fare. IZvonček utopljencev. Poljski spisal Kaz. Przer\va-Tetmajer, poslovenil Pr. Virant.1 ttt mM ® o O O O O O O O a!*** i < £!?»' os < g. EL- Ca 33- 8 -'i** 8 as--"g nih -» n 3. ° o - c «1 S a«»0 r a 3 t? c C fO », g M -'5' ii-" o < "s: L a-1?®. Al^fi s UF 5'- K tt) a O. ^J. S S « B g 1 S er II U D"" B s; "s - o -a. BI 8 O O O o o f " c C It B* S <•« H** |f| fl8 "o 3 a-s 03 c ** ' 3 n. ; 8» S a o 5 n n • < »i i kp* » S . ~ o a--* gr o (B< U e a (p š tt O O O o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o o oooooooooooooooooooooo K n g II a ° efi 8 s 5. ar OT3 3 X -i rt B P«? a o O s-s r £ m < F I Ef. — ,2 1 — o ■■10 n « ffl «§ •• B < w>fl 3 5 ss 3 S" • ® 2 3 K S) -'2 9» _ fl} «_ ■o S I* " g W * U) 2. » r-g. = eo a. IT « (g CD g M ŠT I y i n p Cn. ur tt cr * « e S?* rT f?" 3 5 n —? 3 p«i B B a> 2. p a g* o tt Halo posestvo obstoječe iz h še, hleva, drvarnice, vrta in 2njiv, vse v dobrem stanju, se proda iz proste roke. Več pove lastnik Jožef Jakše v Javorju pri Turjaku. 1376 1—1 Mka obrt m na Braijah sc odda kovačnica takoj v najem z vso opravo ; sprejme se tudi izu&en kovač pod raznimi pogoji. 1355 1 Izve se pri posestnici Heleni Kleindienst, Brezje p. Radovljica, Gorenjsko. Koverte s firmo ln trgovske račune priporoča Katoliška tiskarna. td8* Učenca ^tat za pekovsko obrt iz poštene krščanske hiše sprejme takoj Oroslav Bric, pekovski mojster Litija. 1274 3-2 O Cunard Line. o Najprimernejša, najcenejša In dobra vožnja iz i^F Ljubljane v Ameriko. It In ostane preko Trsta z brzoparniki prve angleike paro-irodne drutbe ,,Cunard Line4' to |e gotovo in se ne da vtalitl. Veliki moderno opravljeni snažni parniki te družbe odhajajo iz Trsta vsake 14 dni. Pouk in vozne liste daje oblastveno potrjeni zastopnik Andrej Odlasek, dosluženi uradnik državnih železnic in hlini posestnik v IJublJanl. KlomftkoTe ulice H. 26, blizo cerkve Srca Jezusovega. Kdor želi več pojasnila, naj tu Rlstneno povpraia ali pa pride osebno v pisarno. Po kolodrorlh ■ cestah nlkdo ne taka ln tudi na druge silne načine nihče ne vabi. 3004 D 16 Krotko o dobro. Za polovico ceno po cenikug tudi ako se vzame posamič, dobavimo vam vse. Tako stanejo kolesa gl.40--. Od gld. 47-~ dalje popolno carine prosto od avstrijske razpošlljainice. Freilaui gld. 2'— več. IKIul-tiplex kolesa 6 letno pismeno jamstvo. Kolesni krov gld. 2-40, 2 60, 2 80. Zračne cevi gld. 1'50, 1-70,2 10, pism. jamstvo. Sedlo 1 gld. vožna sesalka 50 kr., držala, osi itd., primerne za vsak sistem, čudovito ceno Krasni cenik J zastonj in poštnine prosto. Iščejo se zastopniki tudi za samo priložnostno prodajo. Postranski zaslužek. Multiplex Fahrrad-Indu-strie Bcrolin 41, Oitichinerstr. 15. 1229 n i-niJ1»ii~»iii 'nti • i/*» ~ 1i"n * f*r - Prihodnja Številka »DOMOLJUBA« izide dnč 28. junija 1906. Pomagajo hitro In zanesljivo za kašelj, hrl-pavost In zaslezenje. Izvrstne siaati ter brez slabega vpliva na tek Kartoni po I K ■ . . in 2 K ■ ■ . Poizkusni karton 50 vinar. S C H LE IMLOSENDEj HBGEHS0SESS 1996 31 Naprodaj po vseh avstrijskih lekarnah. iT ^ ■ Lekarna v Litiji ■ pri Mariji pomagaj priporoča sledeča izvrstna in vže mnogo let preizkušena zdravila: tatinski ali udov cvet ^iS^lt^B^Sll žile in mišice: tudi krepi telo po dolgi hoji in težkem delu. — Steklenica velja 80 v., lueat 8 K. !,,«li!«» lahko odvajajo,vibujajo slast do jedi, Želodčne Kapljice vstvarjajo ■«< in knpe želodec. -Steklenica 40 v., tucat 4 K, 3 tucati le 10 K, 5 tucatov 16 K, poštnine in zavojnine prosto. LiUjrki prsni sok ali sok soper kašelj spp°0mdf0as1 forno-kislim apnenim železom. — Steklenica veija 1 K, tucat 10 K, 2 tucata 19 K poštnine in zavojnine prosto. 1.../.11!«. ne bi se smele pogrešati v nobe- Odvajalne Jsrogijice nem gospodinjstvu; osvedočiie so se pri zaprtju človeškega telesa iu težki prebavi. — V ška-tuljah po 40 v., en zavoj s 6 škatuljami 2 K. Kapljice zoper krč KS^de^-^kS 50 v., tucat 4 K 60 v. Tinktura zoper kurja očesa o £ bradavice, žulje in ozeblino. — Steklenica 70 v., tucat 7 K. Gg. kmetovalcem priporočam sosebno dobro znan' živinsko iu praiičevo štupo, ki služi obenem kot zdravilo in je tudi dobro znan redilni pripomoček. Ako hočete imeti lepo in zdravo živino poslužujte se edino priporočljivega mojega praška pod imenom: „Svilin". 1 zavoj 60 vin., 5 zavojev K 2-40, 10 zavojev K 4 60 in zavojnine prosto. Trgovcem dovolim znaten popust. 903 3 Dalje so v zalogi vedno sveža homeopatlčna in tud! vsa tu- in inozemska zdravila, mm Z falz-eegla) iz raznih velikih tovarn pri . Pečniku v Domžalah. Postrežba točna, cene nizke. 1351 4-1 »Slava Nlariji" ob tristoletnici Marijina družbe se še vedno dobi v „Katol. bukvami" v Ljubljani po 40 v. izvod. Najboljil ln najcenejil ameHkOnSKl HlOtOF ZQ Mt\\i sa kmetijo in obrt, od dve do pet konjskih moti. jednostaven, zanesljiv, trpežen in popolnoma samodelujoč. Cena od K 1350 do K 3200. Vsaki del motorja se lahko zamenja, ter si vsakdo popravila lahko sam 2616 D26—13 preskrbi. — Dobivajo se najbolje pri Karol Kauscheka nael. Schneider & Verovšek Ljubljana, Dunajska oesta 16. Tudi vsi poljedelski stroji kakor: mlatilnice, slamorez-nice, vratila, čistilnice, mlini za sadje in grozdje, preše itd. Traverze, cement, Storja, okovi in orodje za vsako obrt. Ceniki na razpolago. Posestnik In obrtnik vdovec brez otrok, želi se seznaniti z gospodično ali vdovo v starosti od 35. do 50. let v svrho ženitve. Zahteva se, da ima 10.000 K premoženja. Samo resne ponudbe se sprejmo pod ,,Srečno Z." na upravništvo tega lista do 25. junija. 1359 1-1 L Laser-Jev obllž za turiste najboljše in najgotovejše sredstvo proti kurjim očesom, trdi koli itd, 825 Olavna zaloga: L. Scbwenk-a lekarna, DunaJ-Meldllng Zahte-f »icar . obliž za turiste vajte LUS»cr-]eT K 120 Dobiva se v vseh lekarnah. 20-9 Min Povečuje slast do jedi In težo telesa, odstranjuje kaSelj, izmetavanje gnoja, močno potenje. 2209 D 44 27 Priporočajo vsak dan pri pljučnih boleznih, Katarin oslovskemu koilju, ikro- M fulozl, Influenci □ 0 0 IRoehe mnogoštevilni profesorji in zdravniki. F. Hoffmann-LaRoche&Co., Basel (Švica). Dobiva se z zdravniiklm receptom po 4 K steklenica. Ker se ponujajo manj vredna ponarejanja, prosimo zahtevajte vedno: izvirni zavitek .Roche'. / Postavno varovano Vsako ponare|anft in ponatiskovanje kaznivo. Edino pristen Je Thlerryjev 2630 D balzam 52—25 ie z zeleno znamko .redovnica". Staroslavno neprekosno proti slabemu prebavl|an|u, krčem v želodcu, koliki, kataru, oranim boleznim, influenci itd. Itd. Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih steklenic ali ena velika specialna steklenica s patent, zama&kom K 5 — franko. TM«rryjevo centifoHjgko matilo, povsod tnano kot non plus ultra proll vsem ie tako star m ranam, vnetem, ranitvam, abscesom In oteklinam vseh vrst. Cena: 2 lončka K 3*60 se pošlje le proll povzetju ali denar naprej. Lekarnar A. Thierry v Prepradi pri Rogaški Slatini. Broiura a tisoči originalnih zahvalnih pisem gratls in franko. V zalogi v skoro vseh večjih lekarnah in medicinalnib drogerljah Preč- cerkvenim predstojnikom! Priporočamo kot najcenejši, a elegantni tlak za cerkve, zakristije, veže, kuhinje in hodnike krasne nr mozaične plošče "S* iz cementa v raznih barvah (do 5) in okusnih vzorcih po K 3—6 loco LJubljana za 1 mImam tudi eleganten trotoar za pred in okoli hiše in cerkvi. — Krasni so pokopališki križi iz mitiranega marmorja. Slav. cestnim odborom in podjetnikom priporočamo zalogo cementnih cevi (6, 10, 15, 20, 25, 30, 40 cm notr. svetlobe) po jako ugodnih cenah, miljne kamne, raznovrstne stopnjice, podboje, (bangerje), oklepe za okna itd. Gg. kmetovalcem nudimo poleg imenovanega strešno cementno opeko, korita za prašiče (od 6 K naprej), grobne okvirje in spomenike iz cem. marmorja, 6 centimeterske cevi (1 m po K t-20) za napeljavo vode mesto drugih železnih in lesenih cevi pri vodovodih, podstavke za pred vodnjake in drugo cementno blago. Andrej Zaje cementarna na Peiati, pošta Dol (Lusttal), Ceniki In vzorci v naravi na zahtevo. ii I.i i'~%m_*iiij u ji' t I'I u rfi i Klauerjev ! | ,Triglav' $ lil je n ajbolj zdrav izmed lit vseh likčrjev. Pravi in pristni Triglav izdeluje edinole J. KLAUER, Ljubljana. ItaJpcUI napredek nove dobe! t* Neobhodno potreben v pralnici je sloviti Neobhodno potreben v kuhinji ^aiiprjje#® jjt Pristen le s to varstv. znamko. Dobiva se v vseh drogerljah, trgovinah a aolonl-jalnim blagom, lekarnah in trgovinah z milom. Ma debelo pri L. Minloau na Dunaju, I. Mfllkerbaetel S. 39 D 24-23 MflSTIN ali doktor pl. Trnkčczy-jev kranjski pra-iek za prašiče, pujske, krave, teleta, vole, ovce, perutnino, konje. Najboljši dodatek krmi, dietetično sredstvo za pitanje. Dobil tisoče zahvalnih pisem. Na razstavah v Londonu, Parizu, Rimu in na Dunaju najvišje medajle. — 1 zavoj velja 50 vinarjev in se dobi pri vseh trgovcih; po pošti po 5 zavojev iz glavne zaloge: Lekarna Trnk6czy, Ljubljana. — Trgovci itd. dobijo 2449 D 12-8 popust. Za nagluhe jePtobnerjev novo-zbolj.šani slušni bobnič neobhodno potreben. (Patentovan v vseh kulturnih drža- _ vah.) Z velikim uspe- (bik hom se rabi, ako Sumi •^Z^fc tk ,. po ušesih in pri ner- flHvoznem bolen ju luies, Kdor ni popolno gluh, dospe na ta način do popolnega sluha. Neporuštjiv in skorofneviden, ako se nosi v ušesu. Tlsoči"v rabi. Mnogo zahvalnic od gospode in zdravnikov. Pošilja se, ako se pošlje denar naprej ali povzame. 1 komad 10 K, 2 komada 18 K. — Prospekt s spričali zastonj. 1215 6-4 C. POEHLMANN, Wilhelmstrasse 10,Monakovo (Miinchen) W.41. Moja soproga je 5 let čutila hudo šumenje po ušesih in je malo slišala ; po komaj trimesečni porabi Vašega slušnega bobniča je pa skoro popolno ozdravljena, in Vam z radostjo sporočam, da sedaj po preteku petih let zopet čuje tikatakanje ure. Potrudil se bom vedno najtopleje priporočati Vašo tako koristno iznajdbo in dal na željo rad vsakomur pojasnila. Ulm. O. K. (Bosanski slivovec) najfinejše, staro blago razpošiljajo v pletenkah (31) po K 9, — franko po povzetju sadne destilacije lekarja K. Fuhrlch-a, Foča, Bosna. 1354 10-1 Brandy de Brunes Zaloga ballifi za neveste. Priporočljiva trgovina! Najbolje in najceneje se kupi blago v veliki izberi za ženske in moške obleke pri občeznani domači trgovini Češnik & Hllavec Cpri ČeSniku) Lingarleve ul. LJubljana fritalske ul. Velika zaloga najnovejšega sukna, štofa, kamgrna, hlačevine za moške obleke, za ženske obleke najnovejše modno, volneno blago v vseh barvah, perilni kambrik, saten, kotenina, pisana in bela, platno in mnogo drugega. 313 26-10 Zaloga balififi za nevesto. Ljubljana9 IF^JJ-, Ljubljana Prod Škofijo 3 W OSip AOrUlIl Pred Škofijo 3 priporoča = svojo bogato zalogo vsakovrstnih zanesljivih semen =m=z= ^ kakor: črne domače, lueerne ln rudeče detelje, esparsete, velikanske rumene, rudeče In bele pese, ln korenje za krmo. Raznih semen graha, vseh vrst trav: travnlšnice, mešane ^ za suho ln mokro zemljo, najboljša krma za živino ln konje, jesenska repa, vse vrste so- late, kakor sploh vseh kuhinjskih zelišč in kmetijskih semen po nizkih cenah. Počtnim potom izvrftujejo so naročila točno in solidno. 167 26— 21 xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxx: izdajatelj In odgovorni urednik: Dr. Ignacij Žitnik. Tiskala: .KatoliSka Tiskarna*.