VESTNIK CELOVEC ČETRTEK 28. SEP. 1995 Letnik 50 Štev. 39 (2826) Cena 10 šil. Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Verlagspostamt 9020 Klagenfurt Poštni urad 9020 Celovec P. b. b. Žaloigra o govorniku v deželnem zboru Po nekaj tednih se je izkazalo, da so bili vsi pogovori, ki so bili med NSKS in ZSO o tem, kdo bo zastopal narodno skupnost kot govornik na slavnostni seji deželnega zbora 9. oktobra, zgubljanje časa. Neverjetno, absurdno in sramotno spričevalo »nove« politike Narodnega sveta škoduje seveda celotni narodni skupnosti. Kdo je kriv? Spominski protokol: Po dolgotrajnem »sem in tja« se je dežela odločila, da povabi zastopnika manjšine za govornika. Že ta debata je bila vse prej kot prijetna, a prišli smo do zaključka. Na vrsti so bile slovenske organizacije, da določijo govornika. Jasno je bilo, da bi vsaka stran rada »svojega« govornika, jasno pa je bilo tudi, da bo treba priti do sporazuma. ZSO je predlagala dr. Sturma, govorili smo tudi o Ani Blatnikovi, vendar smo potem predlagali Florijana Lipuša, ker je pač eden najvidnejših osebnosti koroških Slovencev, oseba, ki se zna tudi politično formulirati in ki nikakor ni slepa tudi za naše lastne napake. NSKS je sklical sejo svojih odbornikov oz. predstavnikov, kjer so sklenili predlagati svojega predsednika Olipa ali pa dr. Vospernika, direktorja slovenske gimnazije in odbornika NSKS. Seje odbornikov ZSO, ki pooblastijo predsedstvo, da se pogovarja z NSKS in Telefoni sem in tja, potem pa skupna seja ZSO in NSKS pri Cingelcu na Trati. Navzoči za ZSO: dr. Sturm, dr. V. Wakounig, Sonja Wakou-nig; za NSKS: Nanti Olip, dr. Pavle Apovnik in mag. Rudi Vouk. NSKS odkloni predloge ZSO (Sturm, Marketz, Lipuš) in vztraja pri Olipu ali Vosperniku. Za ZSO to ni sprejemljivo, zato predlaga osebo, ki naj bi ne bila sporna za nobeno od organizacij: Feliksa Bistra, zgodovinarja in poslovodeče-ga predsednika avstrijske Lige za človekove pravice. NSKS je nekoliko zmeden, vendar načelno predlogu nihče ne ugovarja. Medla argumentacija, daje »NSKS najbolj demokratično izvoljen«. Razid z ugotovitvijo, da bo NSKS sklical sejo predsedstva in pretehtal pred- log ZSO, hkrati pa dogovor, da ne bomo o tematiki pisali ničesar in ne dajali časopisom povoda za špekulacije, dokler se ne zedinimo. Slovenski vestnik se dogovora drži, Naš tednik ne in najavlja možnost, da bo govoril dr. Valentin Inzko. V ponedeljek, 25. 9. sestanek med dr. Sturmom, Olipom, dr. Apovnikom in S. Wakounig. Po dolgotrajnem pogovoru, kjer se ZSO strinja tudi z V. Inzkom, odkloni nazadnje NSKS tudi to možnost; zanje da pride v poštev le Olip, pristali pa da bi na dr. Bistra v primeru (in tu potegnejo na dan papir s štirimi točkami), da pristane ZSO na politična izhodišča NSKS in jih podpre. Tako barantanje je za ZSO nesprejemljivo. Kaj zdaj. Dr. Sturm prosi dr. Mar-ketza za posredovanje. Brez uspeha. NSKS sporoči, naj odloča deželni glavar Zernatto. Dr. Sturm, ki je tudi predsednik sosveta, skliče nujnostno sejo članov sosveta za petek, 29. 9. 95. Se bo dalo še kaj rešiti? S. W. Iniciativa manjšin se povezuje z manjšinami Iniciativa manjšin, bolj znana kot Iniciativa za leto manjšin (Initiative Minderheitenjahr), z glavnim sedežem na Dunaju, je v soboto, 23. septembra 1995, priredila v Gornji Borti (Oberwart) na Gradiščanskem prvo odprto sejo predsedstva. Na sejo so bila vabljena vsa tamkajšnja društva. Zastopniki lokalnih društev so poročali, da je uboj, ki so ga neznani zločinci storili februarja tega leta, takore-koč zbrisan in izrinjen iz zavesti ljudi. Različne obljube politikov takoj po atentatu, predvsem pa ob pogrebu, so ostale neizpolnjene, v ušesih prizadetih Romov zvenijo kot lepe in nedolžne besede, brez vsake politične teže in obveze. Ravno Haiderjeve nedavne izjave, češ daje med Romi mnogo kriminalcev, so situacijo v okolici Gornje Borte še posebej zaostrile. Haider, tako zastopniki društev, je s svojim poskusom kriminalizira-nja podrl jez, za katerim se je v zad- njih mesecih nabralo ogromno mržnje do Romov. Haiderjev napad je vzpostavil spet tisto diskriminirajočo normaliteto, ki je bila pred ubojem - namreč da so Romi asocialni in kriminalci. Novi predsednik društva Romov Štefan Horvat je položaj drastično orisal. Tako izmed romskih mladincev niti eden ni regularno zaposlen. Delovne možnosti so Romom bolj ali manj zaprte. Nepismenost med dorašča-jočimi in odraslimi postaja vedno večja hiba, ki preprečuje vsako poklicno integriranje. Stanovanjska situacija v romskem naseljuje nevzdržna, saj na 35 kvadratnih metrih živi do šest in več ljudi skupaj. Z bližajočo jesenjo in zimo se bosta v naselje povrnila tudi vlaga in blato, ker se občina brani popraviti poti. Romi so se po uboju in po nekaj mesecih publicistične javnosti spet znašli tam, kjer so bili pred 4. februarjem, pred dnevom umora, namreč v svojem getu. Povratek v ta geto je zato tako bridek, ker so spoznali, da ni političnega lobija, ki bi se zavzel zanje. Iniciativa manjšin se bo prav zaradi dramatičnega socialnega položaja Romov v Oberwartu povezala z zastopniki nedržavnih organizacij, ki naj bi intervenirale pri avstrijski vladi. Skupaj z Medkulturno mrežo, ki deluje na celovški univerzi, naj bi se izdelal daljnoročni socialni in izobraževalni program, ki naj bi v okviru ukrepov zaupanja finančno in moralno podprl Svet Evrope. S svojo odprto sejo v Gornji Borti je Iniciativa manjšin naredila korak k manjšinam. Z odprtimi sejami hočejo zastopniki iniciative na licu mesta spoznati položaj manjšin in težave, ki nastajajo pri uresničevanju sožitja. Naslednja odprta seja bo na Koroškem in sicer v kulturnem in komunikacijskem centru v Šentjanžu v Rožu na začeteku prihodnjega leta. v. w. 10. VESTNIKOV IZLET 4 \SXLm- »Ml Vsi, ki ste se prijavili za izlet, boste o natančnem voznem redu avtobusov obveščeni po pošti! Nasvidenje 6. oktobra! Vaš partner za transport in turizem Tel. 0 42 36/20 10-0 Telefax o 42 36/20 21-11 A-9141 Dobrla vas CELOVEC Nedemokratična zahteva F Kljub slovesnemu haiderjanskemu zaklinjanju, da so svobodnjaki svoje »nemštvo/Deutschtiimelei« vrgli na smetišče zgodovine, ti krogi slej ko prej strumno stojijo na branikih germanstva. Najnovejši dokaz za to so izjave klubskega predsednika koroške F Strutza, ki je v ponedeljek zahteval, da mora notranji minister zaradi nevarnosti nemirov prepovedati okoli 10. oktobra vse demonstracije v Celovcu. Povod za to vprašljivo Strutzevo zahtevo je »Freiheitskommers« nemškonacionalnih in sabljajočih se študentov (to so tisti z brazgotinami v obrazu), ki bo 6. oktobra v Celovcu. Ta komers je lani bil v Innsbrucku in je izzval hude proteste demokratičnih sil. Za Strutza so to samo levi ekstremisti, ki hočejo motiti komers, obenem pa v javnosti utrditi podobo rjave Koroške. Sploh pa klubski vodja po stari svobodnjaški navadi vidi za vsem zaroto krogov, ki da hočejo na Koroškem zanetiti nov konflikt in s tem škodovati ugledu države. Dokaz za to je menda tudi odsotnost vidnih socialdemokratov na domovinskem Spektaklu preteklo soboto na Gosposvetskem polju. Da bo prav ta komers utrdil »rjavo sliko o Koroški«, Strutz seveda zanika. Svoje podatke je svobodnjak opiral na informacije iz policijskih krogov, kjer pa v bistvu bore malo vedo o prihodu levoekstremističnih krogov, ki naj bi ogrožali nemškonacionalni aufmarš. n Za študente vseh O avstrijskih univerz ŠTUDENTSKI KONTO Posojilnice-Bank in Zveza Bank vsem študentkam in študentom nudijo ŠTUDENTSKI KONTO z zelo ugodnimi kondicijami. Poslužite se te izjemne ponudbe! Razstava v k & k centru v Šentjanžu Odprtje 29. 9. 95 • 19.30 (do 30.12. 95) Žaloigra o določitvi slovenskega govornika na svečani seji deželnega zbora škoduje narodni skupnosti predvsem navzven, navznotraj pa je ta škoda seveda še doprinesla k razdoru zadnjih let. To je dejstvo, ki se ga očitno predstavniki NSKS ne zavedajo dovolj, in zahajam v skušnjavo, da je ta konflikt zavestno narejen. Odnos Narodnega sveta do Zveze slovenskih organizacij je tako zelo zašel v slepo ulico, da je zaletavanje v zid le kar tragično. Izgovor, da je predsedstvo vezano na sklep svojega širšega odbora ali po novem narodnih predstavnikov, je nerazumljiv, kajti predsedstvo mora imeti zaupanje širše baze, da izvaja politiko, ki bo narodni skupnosti in se- KOMENTAR Piše Sonja Wakounig krava crkne, naj sosedu vsaj ovca. Zato kar krepko dvomim o politični modrosti »novih« narodnih predstavnikov. Že NSKS: Dogovor 1. NSKS in ZSO predlagata deželnemu glavarju dr. Feliksa Bistra za skupnega govornika slovenske narodne skupnosti na deželni slovesnosti ob 75-letnici koroškega plebiscita, 9. oktobra /995. 2. ZSO ne bo več nasprotovala ureditvi manjšinskega mandata v deželnem zboru na osnovi izvedeniškega mnenja prof. Öhlingerja in prof. Pern-thalerja, kot ga predlaga EL in podpira NSKS. J. ZSO podpira predlog za spremembo zakona o narodnostnih skupinah, kot ga je izdelal NSKS. NSKS ne nasprotuje dodatku k osnutku zakona o narodnostnih skupinah, ki naj vsebuje izjavo Re- Kje so vzroki, da NSKS blokira vsakršen sporazum? veda tudi organizaciji v prid. Narodni svet očitno z ZSO noče sporazuma. Zakaj? Prvič bo gotovo vzrok v tem, da se skuša posebno v Sloveniji prezentirati kot »edino demokratično zastopstvo«, kateremu se ni treba ozirati na druge politične sile med manjšino. V očeh NSKS bi bil dogovor posredno priznanje, da je ZSO prav tako legitimna in izvoljena organizacija. Drugič: NSKS se spušča na ravan zakona džungle in merjenja mišic: kdo je močnejši? Vsakemu bi moralo biti jasno, kaj pomeni to za substanco manjšine, še posebej za tisto narodno zavest, ki jo prav NSKS tako rad poudarja. Gnev raste, to pa ni slabo samo za ZSO, v tem konkretnem primeru verjetno za NSKS še bolj. Vseeno, če mi na prvem srečanju smo sicer skupno izjavili, da bi bila najslabša varianta ta, da bi deželna politika odločala o govorniku za slovensko narodno skupnost. Izkazalo se je, da je za NSKS to še vedno bolje, kot najti sporazum z ZSO. ZSO se je potrudila, da je imenovala kandidate, ki naj ne bi bili sporni za NSKS: dr. Bistra in dr. Inzka je prav gotovo prištevati bolj med vrste desnice, posebej še slednjega. Zamero, da so se uprli imenu Florijana Lipuša, ki mnogo pomeni tudi v vseavstrijskem, pa tudi evropskem prostoru, smo požrli. Šlo naj bi za stvar. Na hitro natipkan papir, ki sta ga dr. Apovnik in Olip potegnila iz Žepa, pa je šokiral: NSKS »v zameno« za pristanek na dr. Bistra ni zahteval nič več in nič manj kot likvidacijo ZSO. Prepis »predloga« publike o varovanju etnične pluralnosti kot državnemu cilju 4. NSKS in ZSO se zavzemata za ureditev skupnega, pluralističnega, javnopravnega zastopstva slovenske narodne skupnosti na podlagi splošnih, enakih, tajnih in prostovoljnih volitev vseh koroških Slovencev. Celovec, 25. septembra 1995. ZSO je predlagala vrsto kandidatov, imena, ki bi lahko predstavljala slovensko narodno skupnost neglede na razprtije med centralnimi organizacijami. Govornik za praznovanje 10. oktobra mora biti oseba, ki uživa zaupanje celotne narodne skupnosti in ne samo enega dela. Dejstvo, da je NSKS tako rešitev zavrnil, zbuja upavičen sum, da mu ne gre za stvar, pač pa za zaostrovanje vzdušja. Minuli teden se je na sedežu Zveze slovenskih organizacij in Slovenske prosvetne zveze predstavil novi vicekonzul Republike Slovenije Marko Vrevc. V izčrpnem pogovoru so ga predstavniki organizacij seznanili z manjšinsko problematiko, kar pa ni bilo težko, saj je gospod Vrevc zgodovinar in položaj Slovencev v Avstriji precej dobro pozna. Pred tablo s ponudbami prostih delovnih mest je zmeraj bila gneča CELOVEC AWOLL in brezposelnost Pretekli petek je socialno ekonomsko društvo AWOLL (de-lati-stanovati-živeti-učiti) vabilo na job-borzo, v šotor na novi trg v Celovcu. Cilj prireditve je bil prikazati javnosti težave in občutke brezposelnih pri iskanju zaposlitve. Kot je znano, je trenutno na Koroškem več kot 10.000 ljudi brez zaposlitve. Društvo AWOLL - »stanovanjski projekt« je bilo ustanovljeno leta 1986 z namenom, da poskrbi socialno šibkim in ljudem brez strehe primerna stanovanja. V »Projektu delavnica«, ustanovljenem leta 1987, pa se bavijo s reintegracijo že dolgo brezposelnih. V javnih diskusijah s predstavniki delovnega urada, politike, društev, raznih firm in s prizadetimi so nakazali disku-tanti probleme brezposelnosti in brezposelnih pri iskanju zaposlitve, govorili so o zahtevah in potrebah pri zaposlovanju Vodi Awoll: dr. Marija Rutar-Zeichen personala in o strategijah proti brezposelnosti. Nadvse pomembno in za Koroško enkratno prireditev so zaključili z be-nefičnim koncertom in »fešto«. Prireditev so podprle nekatere koroške firme, med drugim tudi Rutar Center, sindikat, delovni urad. Radio in drugi. m. š. MINISTRICA MOSER Družine vedno bolj Prejšnji teden je obiskala koroške ustanove in organizacije ministrica za družino dr. Sonja Moser (VP). Na razgovoru z novinarji je rekla, da so družine že prispevale h konsolidaciji zveznega proračuna na osnovi varčevalnega paketa 1 in se izrekla proti dodatnim obremenitvam. Zahtevala je, da se družinske doklade za študente in študentke tudi v bodoče izplačajo. Nad 200.000 otrok živi v Avstriji na meji revščine. Na žalost ministrica ni mogla še predložiti koncepta, kako izboljšati položaj le teh. Predlagala je, da se izgrajuje sistem dnevnih mater(varovalk), privatnih iniciativ in zahtevala je večjo ponudbo delne zaposlitve za ženske in moške. Eno težišče njene družinske politike bo strukturalna pomoč družinam in prizadevala se bo za preskr- revne bo varovalnih mest za otroke med drugim in četrtim letom. V državi je trenutno približno 300 organizacij, ki dajejo družinam nasvete o raznih vprašanjih. Te organizacije bi se morale po njenem mnenju v prihodnosti v večji meri ukvarjati s psihosocialnimi problemi družin, z izobrazbo staršev in z razvojem osebnosti. Tako bi bilo mogoče nekoliko znižati število ločitev. Zahtevala je izobraževalni program, ki bi olajšal vstop žensk/mater v delovni proces. Ministrica je morala tudi priznati, daje sklad za izravnavo družinskih dajatev (FLAF) izčrpan in da ga bo treba sanirati. Moserjeva je lepo govorila, prizadete in ogrožene družine pa pričakujejo odločna dejanja za izboljšanje socialnega položaja. m. š. 70 LET LIPEJA KOLENIKA Prejšnji petek, 22. septembra je v Čirkovčah pri Božjem grobu obhajal svojo sedemdesetletnico Lipej Kolenik -Stanko. Slavljenec je obče znan kot zavzet narodnjak, angažiran zadružnik in pro-svetaš ter odločen borec za pravice slovenske narodne skupnosti na Koroškem, za sožitje in proti vsem oblikam nacizma in fašizma. Za svoje delovanje je prejel veliko, tudi mednarodnih priznanj in odlikovanj, med drugim tudi kot član partizanskega gibanja na Koroškem za osvoboditev Avstrije izpod nacističnega jarma. Vsa leta je Lipej Kolenik aktivno sodeloval v vrstah Zveze slovenskih organizacij in pri Zvezi koroških partizanov, vseskozi pa je kot zvest sodelavec trdno povezan s Slovenskim vestnikom. S slavljencem, ki mu želimo za prihodnost zdravja, zadovoljstva in veliko ustvarjalne sile, sta se pogovarjala Mirko Štukelj in Franc VVakounig. Kje ste preživljali mladost in kakšna je bila? Moja mladost in pa mladost današnje mladine sta čisto drugačni. Rodil sem se pri Koleniku v Šmarjeti pri Pliberku in tam obiskoval šolo. Bili smo štiri bratje in ko smo kolikor toliko zlezli iz plenic, smo že morali pomagati doma na kmetiji. Prva zaposlitev je bila paša živine in ovc. Vsako jutro smo poleti še pred šolo, po navadi ob petih zjutraj, gnali živino na pašo, eden krave, drugi pa ovce. Komaj smo čakali, da bo jutranja paša mimo, obenem pa se bali, kako bomo pravočasno prišli v šolo, ki je bila oddaljena tri četrt ure peš od doma. Če bi kdo zamudil pouk, bi bil zaprt. Čisto slovenska okolica V šoli in na vasi se je govorilo stoodstotno slovensko. Učitelj je bil Jožef Jug iz boroveljske okolice, zelo v redu oseba. Ko smo prišli v šolo, noben otrok ni znal nemško. Pozneje je prišel za učitelja Ziljan Kuglitsch, ki pa je bil nacist in ni hotel slovensko govoriti in poučevati. Od kraja ga zategadelj sploh nismo razumeli. Tudi v Pliberku smo govorili samo slovensko, ker so vsi, tudi »nemški purgarji«, obvladali oba jezika. Po šoli nas je doma spet čakalo delo na kmetiji - paša, vodenje volov pri oranju in drugo. V nedeljah pa smo obvezno šli v cerkev k slovenski maši. Prej smo otroci seveda morali napasti živino. Kadar smo šli k maši v Pliberk, sva z bratom dobila vsak po en »tavžentar«, to je deset grošev. Za to vsa vsak dobila eno žemljo, ki je bila tako čudovito dobra, lepa in zmeraj sva se je veselila. Brez močnega gospodarstva ni kruha Jubilant Lipej Kolenik z ženo Milko in vnukinjama Romino in Nastasjo V Šmarjeti lastnega kulturnega društva ni bilo, ali ste bili pri pliberškem slovenskem društvu in kako so starši podpirali vključevanje v slovensko družbo in društvo? Slovensko prosvetno društvo je obstojalo pri Brezniku v Pliberku. Tam so v nedeljah bili sestanki, shodi in srečanja. Takrat je bila takšna navada, da smo po maši obvezno šli k Brezniku v društvo, kjer smo pregledali knjige, kaj prebrali, poslušali predavanja in podobno. Predsednik društva je bil Lovro Potočnik, med starešinami je bil tudi Foltej Hartman. Doma ste zraščali v narod-nozavednem duhu. Kot trinajstleten ste leta 1938 doživeli prihod nacistov na oblast. Kako ste doma ta preobrat sprejeli in kakšna je bila pot v partizane? Vsiljevanje nekega tujega, v tem primeru nemškega, smo že od vsega začetka odklanjali. Dobro se še spominjam, kako so po prihodu nacistov prišli v Šmarjeto pliberški hajotlarji in nas vabili, da se jim pridružimo. Učitelj Kuglitsch, že prej ilegalni nacist, je sedaj znak NSDAP, ki ga je prej nosil tajno, sedaj dal na zavih jopiča. Doma so vsi bili protifašistično usmerjeni. Moj stric Alojz Kolenik, Trešl v Nonči vasi (sedaj se tam pravi pri Edelbauru), je kmalu po prihodu nacistov dejal, da Hitlerju ne bo služil in da bo šel v Jugoslavijo. Z vso družino se je potem res odpravil čez mejo, posest pa so nacisti zasegli in jo potem prodali Dunajčanu Edelbauru. Prvo srečanje s partizani Že jeseni aprila 1941 smo prvič čuli za partizane, pravili so jim tudi gošarji, Nemci pa so jim pravili Banditen, Räuber. Pri sebi sem mislil, kakšni so kaj ti partizani. V naših krajih jih je bilo precej, ki niso hoteli služiti hitlersko vojsko in so ali že prej šli v Jugoslavijo ali pa pozneje v partizane. Sem sodijo med drugim Jelenovi iz Libuč ali pa nečak Lovra Potočnika, Karel Potočnik iz Grabelj, ki je zbežal v Kragujevac. Tam so ga 20. oktobra 1941 nacisti ubili v okviru kragujevškega pokola. Prvo srečanje s partizani je bilo aprila 1943, ko so se prvi partizani pojavili pri nas doma in v okolici. Marca so partizani napadli mežiško policijo in vse bolj širili svoj delovni krog. Do smrti mi bo ostalo v spominu, ko so neke noči aprila potrkali na okno in rekli »Partizanska vojska je tu, odprite nam«. Madonca, kaj bo, sem si mislil? Oče je že umrl, bratje bil v nemški vojski in tako sem bil najstarejši moški v hiši. Mlajša brata sta še bila doma. Ko smo odpahnili vrata, so trije partizani in ena partizanka (Olga Kastelic) stali med vrati, se predstavili in prosili za vstop. Peljali smo jih v kuhinjo in se do zgodnjih jutranjih ur pogovarjali. Seveda smo jih pogostili. Od tedaj so stalno prihajali k nam, medsebojno zaupanje je raslo. S partizani je sodelovalo vse prebivalstvo, z izjemo zagriženih nacistov. Avgusta 1943 smo se domenili, da bojo partizani prišli pome. Takrat pa sem dobil vpoklic v nemško vojsko v Celovec. Pred božičem smo bili poslani v Italijo na Montecasinu. Mene je grizlo kot zlodej, da nisem prej šel v partizane, a sedaj ni bilo izhoda. Pred Montecasinom so vam januarja 1944, na srečo moramo reči, ozebli prsti, kajti bili ste kazensko obsojeni na prvo bojno linijo. Od Montecasina ste bili poslani v lazaret v Meranu. Kje in kdaj ste potem šli v partizane? Iz Merana sem bil prestavljen v Schwarzwald, od tam pa v lazaret v Celovcu, čeprav bi po okrevanju moral zaradi »Feigheit vor dem Feind« pred vojaško sodišče. To odredbo sem na poti v Celovec raztrgal. Sedaj sem bil zaželenemu cilju čisto blizu. Po številnih zapletih, opis bi bil predolg, sem končno dobil dovoljenje za okrevalni dopust doma. Čakal sem partizane, da pridejo pome. A ni jih bilo. Napočil je dan, ko bi se moral vrniti nazaj v Celovec. Šel sem na policijsko postajo v Pliberku, tam dvignil vojaško opremo vključno s puško, oboje sem moral na začetku dopusta oddati, ker je Podjuna že bila »Bandengebiet« - ter jo na lastno pest mahnil proti Strojni iskat partizane. 70 % vojni invalid Najprej sem bil pri terencih, potem pri kurirjih in pri miner-cih, na koncu pa pri vzhodno-koroškem odredu, v glavnem med Dravogradom in Solčavo. 19. marca 1945 sem bil v Strojni nad Libeličami težko ranjen. Moj tovariš je padel, jaz pa sem dobil prestrel trebušne votline in medenice. Rana se mi je ognojila, kost je bila zdrobljena in samo sreča je, da nisem dobil prisada. Dolgo sem ležal v neki zemljanki, nato so me prepeljali v brunarico v Pernato-vem gozdu, kjer sem ležal do konca vojne. Edino zdravilo v partizanih je bila belina (Vorschuß). Po osvoboditvi je pome prišel brat s konjem in me odpeljal domov. Svoboda je bila neverjetno čudovit in spoštljiv občutek. Potem sem ležal doma, se moral celo skrivati pred ustaši. Zdravnik me je odpravil v bolnico v Črni, odkoder sem preko Dobrne prišel v Maribor. Oktobra 1945 sem se vrnil kot 70 % vojni invalid. Sedaj sem se vključil v kulturni odbor OF v Pliberku in občutil nesramno ravnanje Angležev s partizani. Do leta 1949 sem imel 23 hišnih preiskav in bil 13 krat zaprt, najdalj 14 tednov skupaj. Tako imenovane »wurfkomande« pa so s soglasjem Angležev terorizirale Slovence. Sodeloval sem v OF, pri mladini, v kulturnem odboru, postal sem predsednik koroške slovenske mladine in okrajni sekretar OF. Politično ste se vključili v Zvezo slovenskih organizacij, doma pa ste skupaj z drugimi zaorali na slovenskem zadružnem in komunalnem področju. Vedel sem, da samo s političnimi akcijami ne bomo dosti kaj premaknili in tudi ne bo kruha za ljudi, če ne bomo imeli za sabo močno gospodarstvo. In gospodarstvo je prvo. Zato sem se že kaj kmalu vključil v posojilnico, tudi moj oče je bil vnet zadružnik, in v prosvetno društvo, kjer sem bil podpredsednik, predsednik pa Potočnik. Na čelu posojilnice Pred nedavnim ste predali funkcijo predsednika upravnega odbora pliberške posojilnice v mlajše roke. Njen razvoj ste sooblikovali od majhnih začetkov do danes uglednega denarnega in gospodarskega zavoda. Podobno velja tudi za pliberš-ko EL. Kljub zaprekam in razočaranjem lahko rečem, da je nekaj le nastalo. In to zato, ker smo imeli železno voljo in jasen cilj. Videli smo, da moramo pri poslovanju posojilnice nekaj premakniti, da se moramo odpreti delojemalcem in malim ljudem. Ko sem 1. 1975 bil iz- voljen za predsednika, je bilo jasno, da moramo iz gumna, kjer je bil tudi poslovni prostor posojilnice, nekaj napraviti. A vse več je bilo malodušnosti in korajžnih odbornikov vse manj. A vztrajali smo. Nekateri so celo govorili »sedaj je pa levica prevzela posojilnico in bo vse spufala«. A vztrajali smo in vzporedno s tem se je širilo poslovanje banke ter zaupanje vanjo in pa zavest, da moramo pridobiti prav delavce. Zame sta politika in kultura z močno gospodarsko osnovo vselej bili enota. Moram pa že reči, da naša pliberška Enotna lista ni bila isto kot je sedaj deželna, ki je danes enostranska reč. Bili smo pluralistična komunalna stranka. A jaz predvsem govorim za posojilnico in zadrugo, kjer smo držali skupaj. Z vsakim smo sodelovali, dokler je imel poštene namene. Znotraj koroških Slovencev pa stojim na poziciji ZSO. Kdor hoče danes politično poenotiti koroške Slovence, naj se zaveda, da še nikoli niso bili in ne bojo vsi enega mnenja. Kdor stremi za tem, da bi dragega pohodil, ta ni demokrat in hoče samo oblast. Pustimo ljudem, da mislijo po svojem. Če bomo imeli zdravo narodno zavest in jasen cilj pred očmi, to je ohranitev slovenskega naroda na Koroškem, potem nam nihče ne bo mogel do živega. Kajti dva je več kot eno. Po mojem so sedanji konflikti v veliki meri vneseni od zunaj. Za konec bi dejal, da sem vesel in ponosen, da smo nekaj le ustvarili. In če bomo znali koroški Slovenci pametno voziti, me za prihodnost ni strah. Kdor pa ruši legitimnost in avtoriteto obeh osrednjih organizacij, ta se naj zaveda, da se lahko še kaj drugega usodno podre. Ena od vaših velikih zaslug je spomin na partizanski boj na Komeljnu pri Apovniku. Do sedaj je bilo šestnajst pohodov. Ste zadovoljni z razvojem? Da. Vsako leto je več pohodnikov, glas pohoda sega že celo na Dunaj in daleč preko državnih meja. Njegov namen je, da se spomnimo trpljenja naših ljudi in da tega v prid miru nikoli ne bi pozabili in da bi spoznali, da izrabljanje nacionalnih in verskih čustev vodi samo v propad, kot to danes vidimo na primeru Jugoslavije. Ohraniti moramo pripravljenost za dialog, cena zanj nikoli ni prevelika. Antifašizem in zavezništvo z demokratičnimi silami večine morata tudi v prihodnje ostati pomembno načelo naše politike, kajti neonacizem se, kot vemo, vse bolj širi in krepi in kot manjšina bomo potrebovali zaveznike. Hvala lepa za pogovor! INICIATIVA »KOROŠKA 95« HODIŠE Prepir ločuje - pogovor povezuje Kaplan Ibounig, Ani Blatnik, župan Krainer, Wenger, Mohar, Schaschl in Ebner Z zgornjim naslovom sta nadstrankarska Delovna skupnost »Koroška 95« in Delovna skupnost »Narodnosti v SPÖ« organizirali več diskusij po podeželju na spodnjem Koroškem, tema pa je iskanje poti za živeto sožitje v deželi, reminiscence okoli 10. oktobra, odprti problemi, pa tudi predsodki, ki so živi v obeh narodnih skupnostih. Je narodna skupnost v politiki, gospodarstvu, kulturi in veri breme ali priložnost, na to vprašanje so odgovarjali vabljeni referenti. Izkazalo se je, da so si te diskusije iz kraja v kraj silno različne tako po živahnosti kakor tudi po načetih temah, ki žulijo prisotne. V Borovljah so sedli za mizo skupaj s prireditelji župan Helmut Krainer, mag. Peter Ebner, ki je eden najde-lavnejših v boroveljskem Kultur-ringu, kaplan mag. Jakob Ibounig in glinjski podjetnik Hannes Schaschl. Kljub različnim pristopom do začrtane tematike so bila vsa podana stališča usmerjena v bodočnost. Posebno župan Krainer je na koncu diskusije priznal, daje bil mnenja, da bo moral sedeti na zatožni klopi in se braniti. Zanimive so bile besede kaplana Ibouniga, ki je apeliral na obe narodni skupnosti: »Obe narodnostni skupini imata enake pravice: predvsem pravico do eksistence, pravico do kulturnega in verskega razvoja itd. Da pa so te pravice zagotovljene, je treba za slovensko narodnostno . skupnost narediti več kot za nemško. Slovenska skupnost je v ogroženem položaju, nemška pač ne. Razlike so potrebne, to pomeni npr., da so dvojezični razredi manjši od enojezičnih.« In na drugem mestu: »Mislim, da obstaja znotraj narodne skupnosti nevarnost, nekoga na silo definirati po narodnosti. To je potem tako, da so ljudje ločeni v dva tabora: v »priznavalne« in v tiste, ki so bolj ali manj asimilirani. Tu se pretakajo celo močne religiozne komponente. Že v besedi »priznavati se« je nekaj verskega priznavanja. Kdor se ne priznava za Slovenca po rojstvu, je označen za izdajalca, za Judeža.« Mag. Peter Ebner, ki je med iniciatorji (trojezične!) Boroveljske kulturne jeseni, je povedal, da so se odločili za trdo in kamnito pot, ki pa edina lahko vodi k uspehu: iskati poti drug do drugega. Tudi v lastnih vrstah jih je bilo nekaj, ki so se kulturnemu delu zaradi upošte-vnja slovenščine odrekli. A kljub temu je odziv pozitiven. Ni pa se ognil problemu, da pričakuje več odziva tudi od slovenskogovorečih v občini: »Žal imamo vtis, da sloven-skogovoreči prijatelji ne sprejemajo ponujene roke tako, kot bi si želeli. Na prireditvah lani smo pogrešali ravno protagoniste slovenskogovoreče kulturne scene — tudi takrat, ko so bili predstavljeni na prireditvah akterji člani narodne skupnosti. Tudi ko je šlo za finančno pomoč, nismo naleteli na odprta ušesa pri tistih institucijah, ki jih je prištevati bolj k Slovencem. Res je, pogovor povezuje. V Borovljah prav gotovo ni vse tako, kot bi si slovenska narodna skupnost želela, odprtega je še mnogo, preveč. A diskusija je pokazala, da je odprt, stvaren in toleranten pogovor mogoč in, kar je najvažnejše, da se je vzdušje v zadnjih letih opazno spremenilo na bolje. Kakor znamo biti kritični sami, je treba znati kritiko tudi sprejeti, posebno še, če je dobronamerna. In to je bilo iz prispevkov vseh povsem jasno. To je verjetno edina pot, ki vodi iz etnično ograjenega ter samozadostnega eksistiranja drug poleg drugega. Drug z drugim, in kjer je to mogoče, zgrabimo roko, ne samo prst! S. W. GALERIJA 'ANIN' Poživitev šmihelskega utripa Preteklo nedeljo, prav na vaški praznik, je galerija ‘anin’ v Šmihelu zaključila svojo zadnjo od treh letošnjih razstav in se podala v zimski počitek. Do nedelje je v njej razstavljal koroškii slikar Schiller. Razstava je bila precejšen uspeh, pripomniti pa je treba, da tudi tu velja stari pregovor »Nemo propheta in patria sua« (Nihče ni prerok v svoji domovini). Galerija je - zaenkrat vsaj - dosti bolj znana drugod kot pa v domačem Šmihelu in okolici. To pa se seveda odraža pri obisku. Kot je že iz imena razvidno, je galerija udomačena pri Hani- nu (družina Vavti) v Šmihelu, in sicer v bivšem kravjem hlevu. Ko so pri Haninu opustili kmetovanje in je bilo treba najti klubske prostore za šmihelsko godbo, se je nekdanja štala prav ponujala za to. Po zelo skrbni in temeljiti obnovi je nastal prijeten in zelo okusno opremljen prostor, ki ga po zamisli Haninovih fantov koristijo tudi kot galerijo. Ker mora vse imeti svoje ime, kajti sicer nima veljave, so galeriji dali na prvi pogled ekskluzivno ime ‘anin’, ki pa seveda fonetično vabi in usmerja obiskovalca k hiši sredi Šmihela. Galerija ‘anin’ je zelo pomembna kulturniška pobuda in obogatitev za vas in kraj, ki zadnje čase doživljata precejšen gospodarski pospešek. wafra Folti Paulitsch -75-letnik Preteklo soboto so se zbrali številni prijatelji, znanci in sorodniki iz Hodiš, Škofič in drugih krajev pri zahvalni maši in zborovskemu petju v občinski hiši (grad Hodiše) ob 75-letnici kulturnega in političnega delavca Foltija Paulitscha. Hodiški župnik Lovro Kassl, se je v maši zahvalil v svojem imenu, v imenu fare in farnega sveta za njegovo požrtvovalno delo kot pevovodja tamkajšnjega cerkvenega zbora in organi- zahvalil za dolgoletno sodelovanje v odboru Slovenske prosvetne zveze, za njegove izkušnje in cenjene nasvete. Hodiški župan Walter Samonig je omenil, da naj kultura in petje povezujeta. Jubilant seje izkazal kot vzor na tej poti. Rekel je tudi, daje Folti Paulitsch kot občinski politik v strpnem in mirnem duhu zastopal interese občanov. Slavljenec seje rodil 24. 9. 1920 pri Hriberniku na Gori. Folteju Pavlitschu čestita Simona Rovšek sta. Poudaril je glasbeni talent, veselje in ljubezen do glasbe in petja. Začetek Foltijevega sodelovanja pri cerkvenem petju in glasbi je zapisan v pogodbi iz leta 1937. Do leta 1957 je z veliko spretnostjo izpoljneval to naročilo. Po smrti njegovega naslednika Sajovica pa je Folti spontano in rade volje ponovno prevzel službo organista in pevovodje. Tudi na zahvalni maši je slavljenec z veliko spretnostjo in vnemo zaigral na orgle in dirigiral cerkveni zbor. Po maši pa se je občinstvo podalo v grad/občinsko hišo kjer so slavljencu čestitali kulturni in politični predstavniki k njegovemu jubileju. Predsednik domačega društva »Zvezda« Toni Mik- • sehe je orisal njegovo delo v domačem kulturnem društvu in v Škofičah. Označil ga je kot tolerantnega človeka v duhu, besedi in dejanju. Andrej Kokot je čestital slavljencu in se Že kot mlad fant je stal na odru v Hodišah. Tedaj je bil domači kraj še pretežno slovenski. Po vojni pa je asimilacija hitro napredovala. Jubilant je aktivno sodeloval in še sodeluje v domačem kulturnem društvu, v politiki (EL), gospodarstvu (Posojilnica) in cerkvi. Folti Paulitsch je bil leta 1968 ustanovni zborovodja moškega pevskega zbora Reichersdorf pri Žrelcu. Jubilant danes živi s svojo družino v Hodišah. Njegova največja želja pa je, da bi se ljudje med seboj razumeli in da bi bil mir v deželi in svetu. Slavnostni večer so glasbeno popestrili oktet »Klas« iz Slovenije, MGV Reichersdorf, oktet Hodiše in cerkvena zbora iz Škofič in Hodiš. V prijetni družbi in lepem petju je izzvenel večer v hodiškem gradu. Folti, še na mnoga zdrava in aktivna leta! m. š. GALERIJA V TINJAH Predmeti in kipi Milana Špringeija Galerija prvič razstavlja dela umetnika - samouka Milana Špringerja iz Maribora. Umetnik, ki uporablja tehniko avtogenega varjenja, se je začel ukvarjati z umetnostjo sredi 80. let. Nekaj let seje v umetnosti iskal, od leta 1992 dalje pa je postalo umetnostno varjenje tista smer, ki ga najbolj zanima in navdihuje. Kot osnovni material mu služi železo. Medeni- no, baker ali srebro nanaša na železo v več slojih, ki dajo raznim predmetom (vaze, svečniki) in figuram poseben sijaj in izraz. Umetnik upodablja med drugim religiozno tematiko in krščansko simboliko. Človeške figure pa izražajo na zelo subtilen in razumljiv način novo življenje, veselje in hrepenenje. Razstava bo odprta do 16. oktobra. m. š. 3. BOROVELJSKA KULTURNA JESEN Pogumno k sožitju brez strahu OBČNI ZBOR SPD Borovlje uspešno deluje Odbor občnega zbora: tajnica Vera Wutti-Incko, predsednik Melhijor Verdel, blagajnik Werner Oraže, nadzorni organ Valentin Koschutnik S slovesno vernisažo del umetnikov iz Koroške (Franz Berger. Robert Primig), Slovenije (Vinko Tušek) in Furlanije (Marino Casetti) ter koncertom kvarteta pozavn »Carinthia«, oboje v boroveljskem gradiču, se bo v petek, 29. septembra, ob 20. uri zvečer pričela letošnja Boroveljska kulturna jesen-Ferlacher Kulturherbst. Prireditelja sta mestna občina in društvo »Kulturring/Kulturni krog«. Razveseljiv in za sožitje pomemben pečat daje tej priredit- vi prav zavestno upoštevanje večkulturnosti in dvojezičnosti kraja oz. občine in odločnost, da te »dvojezičnosti, ki je veliko bogastvo dežele in občine, nočemo zatajiti«, kot je v pogovoru s Slovenskim vestnikom izrecno poudaril predsednik »Kulturnega kroga« Peter Ebner. Kajti »Kulturring« naj ne bi bil zgolj »nemško« kulturno društvo, ampak naj služi vsem Borovljancem. Zato sije, tako Ebner, tudi zastavil nalogo, da skuša odstranjevati medsebojne predsodke, presegati meje in pomagati graditi vzdušje zaupanja. Kajti samo skupno bo mogoče premagati strahove na obeh straneh, strahove, ki so naj slabši obet za prihodnost odprtega sožitja. Ne asimilacija, ampak integracija in sprejemanje identitete drugega kot nekaj povsem normalnega je pot. Pri tem si želijo pri Kultur-ringu/Kulturnem krogu poglobitev stikov s slovenskimi so-občani in njihovimi kulturnimi ter gospodarskimi ustanovami. Zelja, s katero bodo brez-dvomno naleteli na pripravljenost. Da v znani koroški klimi, predvsem pa okoli desetega oktobra, tako odpiranje pomeni tudi precejšnje tveganje, pa je itak znano. Upoštevanje multikulturnosti občine je opazno že pri bežnem prelistavanju programske brošurice za kulturno jesen, saj so vsi članki tudi povzeti v slovenščini in italijanščini. V soboto, 21. oktobra, pa bo v mestni hiši jubilejni koncert ansambla »Drava«. Druge programske točke so gostovanje gledališča »Altstadt / Meran« s Fojevo »Offene Zweierbeziehung« v četrtek, 5., in v petek, 6. oktobra zvečer-v mestni hiši, nastop jazztria Fritz Pauer z Dunaja v nedeljo, 8. oktobra, ob 10.30 v gradiču, klasični koncert Jess-Kropfitsch tria z Dunaja v petek, 13. oktobra zvečer v mestni hiši in zaključek v nedeljo, 28. oktobra zvečer z nastopom salzburškega gledališča »Affront« zvečer v mestni hiši. Franc Wakounig Po dveh letih je Slovensko prosvetno društvo »Borovlje« opravilo svoj redni občni zbor pri Cingelcu na Trati. Iz poročil predsednika Melhijorja Verde-la, tajnice Vere Wutti-lnzko in blagajnika Wernerja Oražeta je razbrati, daje delovanje nadvse uspešno, saj je bila tudi v zadnjem obdobju obilica prireditev, finančno pa je društvo brez primanjkljajev. Največji izdatki zadnjih let so bili seveda z do-končavanjem restavriranja kulturnega doma pri Cingelcu, predvsem starinskih odrskih kulis, ki so že pravi kulturni spomenik. Kulturni dom je seveda postal kraj kulturnega življenja in srečanja in SPD Borovlje je eno redkih društev, ki se lahko pohvali, da ima lastno kulturno hišo. V Borovljah so še posebej ponosni na svojo gledališko skupino, ki je mogla zaživeti šele s prenovljenim Cingelcem, v okviru društva pa deluje še moški pevski zbor, ženski sek-stet in otroška skupina. Društvo daje okrilje tudi oddelku Glasbene šole in pred kratkim so obnovili prostore poleg »starega Bundra« v centru mesta, kjer bodo odslej učne ure. Višek prireditev zadnjega obdobja je bilo praznovanje 90-letnice oz. 115-letnice društva, ki je bilo v boroveljski mestni hiši. Društveniki so na občnem zboru sprejeli tudi spremembo nekaterih pravil, predlog pa, da bi društvo imelo dvojno članstvo, torej pristop h KKZ, pa ni dobil potrebne večine. Občnemu zboru sta prisostvovala tudi predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Gustav Brumnik in tajnik Krščanske kulturne zveze Nužej Tolmajer. S. W. GALERIJA SLAMA Grafika B. Borčiča * ?5|! L J IH Bogdan Borčič in Gustav Januš v pogovoru samo v sivih,, belih in črnih barvnih odtenkih. Kljub temu pa sprožijo te »ne-barve« občutek latentne barvne pestrosti pri dokaj asketskih projekcijah jasnih oblik. Vsaka grafika Bogdana Borčiča je do konca izpeljana enotnost. Njena vsebina VAŠKI PRAZNIK V ŠMIHELU Včeraj in danes za boljši jutri Igor Goltnik prede na starem kolovratu domačo ovčjo volno Težišče razstave v celovški galeriji Slama so jedkanice (Radierungen), ki jih je umetnik ustvaril v zadnjih letih in za katere je prejel številne narodne in mednarodne nagrade. Karakteristično za njegovo grafiko, ki jo umetnik iz Slovenj Gradca predstavlja v Celovcu, je sijajna čistost in princip matematičnega reda. Prevladuje pravokotna oblika. Umetnik se izraža izraža napetost znotraj vizualne konstrukcije, ki se nanaša na dvodimenzionalnost slike. Skopost uporabljenih elementov in minimalne razlike med posameznimi grafikami na neverjeten način prikažejo zmožnosti umetnika, kako vedno spet doseže novo in različno ravnotežje umetnostnega telesa. Razstava je na ogled do 7. oktobra. in. š. Odgovor na vprašanje, zakaj da je šmihelski vaški praznik tako priljubljen, je obiskovalec dobil v nedeljo, 24. septembra popoldne: Smihelčani namreč iz praznika niso naredili jorma-ka s kramami, vrtiljakom in elektronskimi igračkami ter zombijevskimi Kingkongi, ampak je Davidov travnik z enkratno kuliso Katarine in vasi dejansko kraj, kjer pokažejo, kako pri njih poteka oz. je svojčas potekalo življenje. Da je prav letos bila črta med nekdaj in danes zelo zabrisana, zato so poskrbeli nekateri domačini, ki so predstavili stare in sedaj spet zanimive poklice in veščine, kakor so to izdelovanje skodelj, nabiranje zelišč ali izdelovanje »kovtrov« in posteljnine iz domače ovčje volne. Temu danes moderno pravimo »bio«. Prav ti stari poklici so najbolj zbujali zanimanje mladine, starejši pa so ob tem pripovedovali, kako so svojčas tudi sami krili streho s »šintlni«, in marsikatera ženica je svojim vnukom skušala do- povedati razliko med tavžent-rožo in žajblnom. Vmes pa so se vaščani pomerili pri ribanju zelja, otroci, a ne samo oni, pa na hoduljah in v številnih drugih igrah. Organizator vaškega praznika je krajevno slovensko prosvetno društvo »Šmihel« in njegov predsednik Karl Gril je bil zelo vnet in strokovno podkovan moderator, vsa vas pa je pomagala, da je praznik tako dobro uspel. Na začetku je v pozdrav zapel zbor »Gorotan« pod vodstvom Alberta Kraiger-ja, navrh so trije godci skrbeli za zabavo, sploh pa petja, smeha in dobre volje ni manjkalo. Komur pa je postalo hladno ali sta ga začela stiskati žeja in glad, ta je našel uteho ob bogato založenih mizah. Preden so se Smihelčani in njihovi gostje razšli, so prižgali kres, da jim je svetil na poti domov. Franc Wakounig 6 28. september 1995 Obvestila SLOVENSKI VESTNIK PRIREDITVE ČETRTEK, 28. 9. CELOVEC, Primoschgasse 3 (Technologiepark) 19.00 »Drugačna razstava« — razstavlja Ivan Klarič ŠKOFIČE, v ljudski šoli - DS Koroška 95, DS Narodnosti v SPÖ 19.00 Prepir ločuje - pogovor povezuje, diskusija na temo narodna skupnost v politiki, gospodarstvu, kulturi in veri - breme ali priložnost? ŠENTJANŽ, k & k center 19.30 Odprtje razstave »Pozabljeno taborišče Ljubelj« (do 30. 12.) SOBOTA, 30. 9. LJUBLJANA 8.00 Obisk gotike v Sloveniji, odhod izpred Mohorjeve v Celovcu. Prijave na KKZ 0463/51 25 28 - 23 ali Marija Šikoronja 04274/44 22. ZABLAŠKO JEZERO - Dom v Tinjah, ARGE Naturschutz 14.00 Ekološki popoldan za otroke ob zablaškem močvirju (nem.). Otroke in odrasle bodo spremljali strokovnjaki. CELOVEC, Sejmišče Kärnten Halle od 17.30 naprej Slavnostni koncert: »Tako zveni na Koroškem / So klingt's in Kärnten BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD »Borovlje« 19.00 1. srečanje za začetek plesnega tečaja za odrasle, vodil ga bo Gregej Krištof. Predvidoma bo tečaj ob nedeljah ali po dogovoru. 1. srečanje brezplačno! KOTMARA VAS, pri Pušniku v Šentkandolfu - SPD »Gorjanci« 20.00 Veselica Gorjancev; za ples igrajo Muzikantje iz Podjune. Vstopnina 40 šil. NEDELJA, 1. 10. BILČOVS, pri Miklavžu - Zveza slovenskih izseljencev 14.00 Srečanje bivših pregnancev in občni zbor PONEDELJEK, 2. 10. CELOVEC, Slovenski pastoralni center, Cesta 10. oktobra 17.00 Zmenjena ura na temo »Plebiscit 1920«; CELOVEC, na univerzi - UNIKUM 18.00 Inštalacija »BAUVOLK« pred glavnim vhodom univerze (do 9. okt.) TINJE, v Domu 18.30 Italijanščina za začetnike, 2. del TOREK, 3. 10. TINJE, v Domu 18.00 Slovenščina za začetnike, 1. del 19.30 Predavanje »Strah pred nasiljem - stalna senca v ženskem življenju« ČETRTEK, 5. 10. TINJE, v Domu 18.00 Slovenščina za napredujoče, 1. del 18.30 Italijanščina za začetnike, 1. del 19.00 Avtogeni trening, začetek tečaja PETEK, 6. 10. 19.00 Rafi Weinstock & Band »Jesus rockt jetzt solo«, glavni igralec musicala »Jesus Christ Superstar« predstavi svojo CD SOBOTA, 7. 10. TINJE 9.00 Skupno iščemo gobe v tinjskem gozdu 11.00 Priprava razstave najdenih gob; predstavitev užitnih in strupenih gob in mogočih zamenjav; vodi Anton Poler, prispevek 60 šil. SELE-BOROVNICA, pri Trklnu - Alpski klub »Obir« 20.00 Koncert »Rož, Podjuna, Žila«; nast. MePZ »Gorjanci«, družina Zwitter, vokalni kvartet z Vinske gore, mladinski zbor »Podjuna«, MoPZ »Trta« in ans. Simona Legnarja iz Slovenije SREDA, 11. 10. CELOVEC, v Mladinskem domu - KDZ 20.00 Premiera! SLOVENSKA BESEDA NA KOROŠKEM PETEK, 13.10. ŽELEZNA KAPLA, v farni dvorani - Bratje Smrtnik 20.00 Jubilejni koncert ob 10-letnici petja bratov Smrtnik, sodelujeta Oktet Suha in družina Miklau SOBOTA, 14. 10. BOROVLJE, pri Cingelcu na Trati - SPD Borovlje in Posojilnica Borovlje 20.00 Ponovitev jubilejnega koncerta bratov Smrtnik SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO CELOVEC vabi na prijateljsko srečanje na vrhu Dobrača (2166 m) v nedeljo, 1. oktobra 1995 | Poti na Dobrač: peš iz Plajberka pri Beljaku, peš iz Heiligen-geista, peš iz Grobelj (Schütt), peš z Rut (Hemsberg), z avtomobilom po beljaški alpski cesti (cestnina!) do zadnjega parkirišča, nato je do vrha še dobro uro hoda. Srečanje bo zaključeno s sv. mašo ob 14. uri v slovenski kapelici. ZVEZA SLOVENSKIH IZSELJENCEV Srečanje bivših pregnancev in redni občni zbor v nedeljo, 1. okt. '95, ob 14. uri v Bilčovsu pri Miklavžu Spored bodo popestrili domači prosvetaši, Hanzi Šaši bo predvajal diapozitive z letošnjega obiska v nekdanjih izseljeniških taboriščih, z recitacijami pa bo kulturni program zaokrožil Tonči Schlapper. DS KOROŠKA '95 DS NARODNOSTI V SPÖ vabita na pogovore na temo narodna skupnost v politiki, gospodarstvu, kulturi in veri breme ali priložnost? Prepir ločuje - pogovor povezuje 29. 9. 1995 ob 19.00 v Škofičah v ljudski šoli 19. 10. 1995 ob 19.00 v kulturnem domu v Ločah 24. 10. 1995 ob 19.00 v Rožeku v gostilni Sauregger 6. in 7. 10. 1995 Poskus skupnega praznovanja 10. oktobra. Vabila bodo še razposlana! as slowenische wort in kaernten A.*'r/n Cficb mifŽcth d Cfo/iirrr JrLi n mA ffirjrbu nvtrA. OclevucrArn ffe xlia ffcr&tZbai ffCj šonScn,Sc' PfirCTT-i ncf>.\Zcm n ip-Azrt fft-nc hau ui flac -reti ätl rtx1 boftrrtA [1U m fc-befc pruJ c'Zi ljU'Za, taä - unutvt&tm -terc p ia2 nuw tt'Z n rru u vi ciTb A-bo/ui u'ZUtibtfc Backup - to je novi naslov fima, ki ga je posnel Miha Dolinšek in ki bo predstavil slovensko literaturo na Koroškem na nov in svež način Slovenski vestnik čestita: gospe Mariji Jerlich iz Lobnika za 80. rojstni dan; gospodu Matevžu Peterschineku iz Hudega kraja pri Djekšah za 70. rojstni dan in god; gospodu Joziju Packu iz Trabe-sinj za 60. rojstni dan; gospe Hildegard Messner iz Gre-binja za 50. rojstni dan; gospe Lizi Smrtnik iz Kort za rojstni dan; Raigerjevi Geli iz Dolinčič za 69. rojstni dan; gospodu Jožu Mavcu s Šajde za rojstni dan; gospodu Francu Užniku - Malavdru iz Sel za rojstni dan; zakoncema Nani in , Tomiju Ogrisu - /j\ > Kopajnikovima iz Sel za rojstni dan; gospe Anici Lesjak - Res-man n s Trate pri V Ledincah za rojstni dan; gospe Mariji Koren iz Šentjakoba za 60. rojstni dan; gospe Mariji Mlinar iz Lobnika za rojstni dan; gospodu Mihiju Logarju iz Prible vasi za rojstni dan; gospodu Mihu Golavčniku iz Podjune za rojstni dan; gospe Tereziji Pasterk iz. Kokij za rojstni dan; gospe Tereziji Picej z Zamanj za rojstni dan; gospodu Hanzeju Kežarju z Horc za rojstni dan; gospe Olgi Messner iz Celovca za 70. rojstni dan; gospodu Dragotu Pörtschu iz Holbič za rojstni /njVut dan; gospodu afSZP Mihu Trauniku iz Malčap za rojstni rfgf dan; gospe Mili VVeiss iz Celovca za rojstni dan; gospodu profesorju Tomažu Ogrisu v Tu-cah za rojstni dan. Radio Koroška SLOVENSKE ODDAJE Četrtek, 28. 9. 18.10 Rož - Podjuna - Zilja Petek, 29. 9. 18.10 Kulturna obzorja. Sobota, 30. 9. 18.10 Od pesmi do pesmi - od srca do srca. Nedelja, 1. 10. 6.30 Dobro jutro na Koroškem - duhovna misel Gabi Am-bruš 18.10 Dogodki in odmevi. Ponedeljek, 2. 10. 18.10 Borovlje: 75 let po odločitvi ali vsakdanji obrambni boj. Torek, 3. 10. 18.10 Partnerski magazin Sreda, 4. 10. 18.10 Koroški zbori 21.04 Glasbena oddaja Dober dan, Koroška NEDEUA, 1. 10. 13.30 ORF 2 PONEDELJEK, 2. 10. 17.20 TV SLO 1 ■ 1000 Koroških pevcev na enem odru za živeto sosedstvo - veličastna prireditev v Celovcu. ■ Koroški Slovenci na malih ekranih Evrope -ustanovitev evropske organizacije televizijskih postaj malih narodov in narodnosti. ■ Tour '95; Na belih konjičkih v Lipici. »FILM MLADJE« - KDZ vabi na premiero filma Slovenska beseda na Koroškem 11. okt. '95, ob 20. uri, v Mladinskem domu Mikschallee 4, Celovec 12. in 13. okt. ponovitev Prisrčno vabljeni! SLOVENSKI VESTNIK Uredništvo Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/51 43 00-30,33,34 in 40 faks 046 3/51 43 0071. Usmerjenost lista seštevek mnenj izdajatelja in urednikov s posebnim poudarkom na narodnopolitičnem interesu. Uredniki Jože Rovšek, Sonja Wakounig, Franc Wakounig Izdajatelj In založnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem, Tarviser Str. 16 9020 Celovec/Klagenfurt tel. 0 46 3/51 43 00, faks 0 46 3/51 43 00 71 ___________Tisk _________ Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Tarviser Straße 16 9020 Celovec/Klagenfurt, Avstrija tel. 0 46 3/50 5 66. faks 0 46 3/51 43 (X) 71 SMRT V LOBNIKU Johanu Haderlapu v slovo Prunerjevega Johana ni več. Množica občanov in prijateljev od vsepovsod ga je prejšnji septembrski teden pospremila na zadnji poti na pokopališče v Železni Kapli. Zadnjo čast pa so mu izkazali tudi številni predstavniki družbeno-političnih, gospodarskih, kulturnih, strankinih in drugih organizacij, ki so se od rajnega poslovili tudi z besedami - tako predsednik ZSZ Antonič, predsednik ZSO Sturm, za socialdemokrate okraja Velikovec Pfeifer in podžupan občine Železna Kapla-Bela Oj-ster. V slovo so mu zapeli domači zbori in Smrtnikovi bratje, zaigrala godba in mu turobno zadonela melodija trobente. Odborniki domače Posojilnice in ZSZ pa so se Johanovega delovanja in življenja spomnili tudi na žalni seji. Dela in truda polno je bilo Johanovo življenje. Sele v zadnjih letih si je privoščil kakšen krajši oddih na morju, kjer je manj čutil svojo bolezen. Zad- Že od nekdaj so se z gobami najpogosteje srečevali ljudje s podeželja, še posebej v času hudih kriz, lakote in vojn, ko je lačno prebivalstvo za golo preživetje posegalo po vsaki mogoči hrani. Zaradi nevednosti preprostih ljudi je žal pogosto prihajalo do hudih, tudi smrtnih zastrupitev z gobami, kar je povzročilo neizmeren strah, ki je globoko zakoreninjen med kmečkim prebivalstvom vse do današnjega dne. Še dandanes rečejo na deželi, če je kdo nenadoma umrl, daje »šel po gobe«. Strah pred gobami je vsekakor upravičen, dokler jih ne poznamo. Uživanje nepoznanih gobje hudo nespametno dejanje, ki ga lahko stori le povsem neodgovoren človek. Zato je čisto razumljivo, da se branimo gob, ki nam jih kdo ponudi, če jih prej še nikoli nismo jedli in jih stoodstotno ne poznamo. Najbolj korajžni so mestni ljudje. Utesnjeni v betonu in mestnem hrupu iščejo mir in poživitev v čisti naravi, kjer z veseljem nabirajo gozdne plodove, predvsem gobe, iz katerih je mogoče pripraviti čudovite jedi. Niti slučajno pa si tega ne more privoščiti kdo brez predhodnega znanja o strupenosti in užitno-sti gob. Obstaja seveda možnost, da nam različne vrste nabranih gob določi priznan strokovnjak. Žal ga nimamo vedno pri roki, zato je najbolj enostavno, da se sami naučimo zanesljivo razpoznavati užitne gobe od strupenih. Osnovno znanje o gobah bi morali dobiti že otroci v osnovni šoli, žal pa učitelji sami največ- nje mesece pa je vedno pogosteje potreboval zdravnika ali pa hodil na zdravljenje v celovško bolnišnico. Počutil se je temu primerno. Vedel je, daje preromal veliko sveta in prebrodil razburkane čase. V svet ni hotel več, časa pa si je še želel. Vendar je usoda hotela drugače. Od morja življenja izmučen je našel tisto goro, ki vse valove umiri... Zdaj dejansko počiva v domači zemlji, rekli bi lahko, počiva pred svojim zemeljskim domom. Johan Haderlap se je rodil leta 1916 kot deseti otrok malemu kmetu Prunerju v Lobniku nad Železno Kaplo. Po šoli je le s težavo našel vajeniško mesto in se izučil za električarja. Kot mladenič je moral potem služiti v nemški vojski in bil tudi ranjen. Po vrnitvi domov je prevzel domače posestvo in je malo kmetijo obdeloval z največjo ljubeznijo še dolgo po svoji upokojitvi. Kot umen gospodarstvenik je že zdavnaj spoznal, da to ljubiteljsko delo krat gob ne poznajo. Čeprav obstaja bogata tovrstna literatura, iz katere zajemajo mnogi osnovno znanje o gobah, je izrednega pomena, da se z gobami srečamo v naravi, skupaj z dobrim poznavalcem gob, ki nas bo mimogrede opozoril na mogoče možne zamenjave, saj so si nekatere vrste užitnih in strupenih gob zelo podobne. Ni znan primer, da bi se dobri poznavalci gob z gobami kdaj zastrupili, čeprav nabirajo po več sto užitnih vrst gob. Za poprečnega gobarja je dovolj, da dobro pozna kakšnih sto najpogostejših užitnih vrst in nekaj najbolj hudih strupenjač. S predavanji z diapozitivi in s strokovnim vodstvom v naravi je mogoče tako znanje doseči v eni sami gobarski sezoni, ki traja od pomladi do zime. Pomembno je vsakomesečno srečanje, kjer se gobarji sproti seznanijo z gobami, ki uspevajo v tem času. To je praksa, ki smo jo utrdili v Gobarski družini Maribor, pa tudi v drugih večjih mestih po Sloveniji. Nobenega dvoma ni, daje tudi na avstrijskem Koroškem veliko število strastnih gobarjev in ljubiteljev narave. Obstaja realna možnost, da v Tinjah organiziramo tečaj za razpoznavanje gob, ki bi enkrat mesečno potekal preko celega leta. Še najbolj razveseljiva pa bi bila ustanovitev Gobarske družine na Koroškem, ki bi bila deležna bogate strokovne pomoči iz Slovenije. Samo z znanjem bomo lahko premagali neupravičen strah pred gobami! Anton Poler t Johan Haderlap ne more dajati dovolj dohodkov družini. Dodaten zaslužek je iskal tudi z najemom mineralnih vrelcev (vode) v Železni Kapli. Odprl je gostilno, ki jo je bilo treba vedno posodabljati in povečavati. Le tako je njegova prijazna hiša lahko gostila nešteto domačih gostov in tujih turistov. Domače ojseti in plesi pri Prunerju ter Johanov optimizem in nasmejanost bodo mnogim ostali nepozabni. Pionir v deželnem merilu pa je ostal s socialno akcijo »dopust za starejše«. Skrb Johana Haderlapa pa ni veljala le domačim in domačiji. Cenili so ga kot dobrega soseda, ki mu je napredek krajevne skupnosti ogromno pomenil, prav tako pa tudi dobro sožitje krajanov, enakopravnost dveh jezikov, ki jih je govoril, in razgibano kulturno življenje. V pičlem prostem času je Johan opravljal vrsto funkcij, kjer se je zavzemal za dobrobit vseh. Bil je desetletje občinski odbornik občine Bele, 15 let drugi podžupan v Železni Kapli, član SPÖ in njen frakcijski vodja, 35 let Posojilnični odbornik, vodil je krajevni odbor ZSO in bil še v mnogih drugih odborih. Vidni bodo ostali rezultati njegovih prizadevanj, čeprav včasih povezani z velikimi težavami in celo nasprotovanji. Neprecenljiv bo ostal njegov prispevek za gradnjo ceste v Lobnik, za gradnjo elektrike v to dolino, za razvoj turizma v občini, za kulturo političnega dialoga, za napredek gorskih kmetov, za gradnjo hotela Obir, za sožitje v domovini ter za občo človečnost, socialnost in enakopravnost med ljudmi. Johan je bil vedno poln optimizma. Tak je bil njegov lik. Tak nam bo odslej manjkal. Takega bomo ohranili v spominu. Iskreno sožalje velja ženi, otrokom in sorodnikom. IZ ŽENSKEGA VIDIKA Moški in ženska -različna svetova? piše dr. Štefka Vavti Včasih se mi zazdi, da je med doživljanjem ženske in moškega globok prepad in večkrat se vprašujem, kje so vzroki za to. Smo po naravi različni -ne samo glede na to, da Ženski manjka to, kar je moškemu (skoraj) najvažnejše? Psihologi, kakor na primer Sigmund Freud, so razpravljali o tako imenovani nevoščljivosti ženske na moški penis. Ta naj bi popadla deklice že v zgodnjem otroštvu. Ne spominjam se, da bi kdajkoli o tem razmišljala -ne v otroštvu, pozneje pa še manj. Res pa je, da sem si kdaj pa kdaj tudi že želela biti moški, morda zaradi predsodka (ali resničnosti v naši družbi?), da jim je lažje, da si dečki že smejo dovoliti stvari, ki so dekletom prepovedana. Generacije pred nami so vzgajale otroke v tem smislu, da je deček aktiven in iniciativen, deklica pa pasivna, kakor pač naj bi pozneje bila tudi ženska (vprašam se pri tem, ali si moški res želijo pasivne ženske???). Dejstvo je - to velja prav posebej še za generacije pred nami - da je ppi izbiri partnerja, pri spolnosti in v družbi bil pač moški bolj aktiven kakor ženska. Kar pa so naši starši živeli in izživljali, to smo se neposredno (zgled!) od njih naučili. Velikokrat se soočam s fenomenom, da se ženske bojijo oblasti, da v družbi raje ostanejo v zadnjih vrstah ali pa da jih je le redko najti spredaj, v prvih etažah. To pa ne velja le za poklicno življenje, temveč tudi za uveljavljanje v družbi nasploh. Iz izkušnje vem, da se v gotovih situacijah bojim svoje moči, da se navzven kažem šibkejšo kakor v resnici sem, ne nazadnje tudi zato, ker so pač takšna pričakovanja. Prepričana pa sem, da imajo ženske dovolj moči in tudi pravico, da se uveljavijo in da so - predvsem velja to za emocionalno raven -velikokrat moški šibkejši od žensk. Kljub temu menim, da se ženske od moških lahko veliko naučijo, kakor tudi obratno - moški od žensk. Namesto da kopljemo med seboj še bolj globoke prepade, bi se lahko približevali drug drugemu. To pa ne pomeni, da naj ženske postanejo kakor moški... Zadostuje, da se naučimo biti odprti za doživljanje drugega spola. Tako bo med nami več iskrenosti in poštenosti na eni strani, na drugi pa manj pretvarjanja in lažnivosti. Križanka za razvedrilo 1 2 3 4 - 5 6 7 8 9 10 n 12 ■ 13 14 ■ 15 16 ■ 17 18 ■ 19 ■ 20 ■ 23 24 ■ 25 26 _ 27 a§§§ 28 ■ 29 30 31 ■ 32 33 34 ■ 35 [36 37 u ■ 38 39 40 SLOVENSKI VESTNIK 41 I ■ Vodoravno: 1. pesnica Libuškega polja 12. vrelec, vir 13. javno izražen namen za poroko 14. sorazmerni del, pripadajoči delež 15. oblika kemičnega elementa 16. kralj živali 17. plesati 19. predlog 20. planota, ravnina 21. vogal 23. pokrajinska slika, tudi razgled 25. klada za sekanje 27. kuhinjska začimba, janež 28. reka na Škotskem 29. avtomobilska oznaka za Trst 30. točka na nebu, navpično nad opazovalcem 32. edini primerek 34. srbsko ime za Aleksander 35. kraja z ogrožanjem človeškega življenja 37. oranje 38. stara votla mera, četrt bokala 41. opuščaj Navpično: 1. rožanska junakinja Sketove novele iz tuških časov 2. strokovnjak, ekspert 3. veliko mesto v Ukrajini 4. največja žival na svetu 5. najvišja gora v Turčiji 6. največji kontinent 7. izredno hiter, divji 8. čebelji samec 9. orodje za prekopavanje zemlje 10. če, ali 11. stanje, preden se kaj razpoči 18. ime igralke Gardner 20. pripadniki velikega slovanskega naroda 22. žrtvenik 24. stroj za spreminjanje mehanske sile v električno 26. romunska pastirska piščal 28. votlo drevesno deblo 31. italijansko mesto ob Jadranu blizu slovenske meje 33. kadar 36. skandinavski drobiž. 39. najvišja igralna karta 40. Janko Ferk Rešitev iz prejšnje križanke: Vodoravno: 1. kulturni dom 11. njiva 12. Anita 13. Ema 14. Apolon 15. žanr 17. oven 18. Au 19. gram 21. iz 23. Iri 24. capa 26. plan 28. obi 30. at 31. rad 32. stopiti (ali otopiti) 34. eta 35. tnalo 36. soporok 39. ilo 41. tla 42. nov 43. oregano 47. ego 48. lira 49. Aida Navpično: 1. knežji prestol 2. ujma 3. liana 4. TV 5. UA 6. napor 7. inovacija 8. dilema 9. Oton 10. Man 16. ruin 19. Giotto 20. mati 22. zlato 25. patolog 27. adapter 29. Bank 33. alinea 37. Olga 38. Raa 40. ovoj 44. RI45. oi NEUPRAVIČEN STRAH Strupene ali užitne gobe? II. ZVEZNA LIGA Zopet nobene točke za SAK SV Nessl Spittal -SAK/Posojilnica 4:2 (2:1) SAK: Preschem, Wölbl, Zanki, A. Sadjak, Blajs, Kotrri, Wunt-schek, Šmid, Pihorner, Pet-schenig, Lippusch (46. M. Sadjak) Gola za SAK: Uliks Kotrri (v 36. in 65. minuti) Koroški derbi brez slovenske zmage Glede na komentarje v koroških časopisih v dneh pred koroškim derbijem, kjer so kot glavnega favorita imenovali SV Spittal, seveda tudi glede na slabe tekme s strani SAK, je večina bila prepričana, da bo jasno zmagal Spittal, da bo v vseh ozirih nadigral SAK in pokazal, kdo je najboljše moštvo na Koroškem. Res, da je zmagal SV Spittal, vendar šele v zadnjih minutah mu je uspelo, ponovno po osebnih napakah igralcev SAK, dati odločilna zadetka. Prav tako so pokazali, da tudi oni pod pritiskom ne zmorejo zaigrati brez napak. Da so že kar po prvih desetih minutah vodili 2:0, pa je v glavnem zasluga sodnika (v 6. minuti je pokazal na enajstmetrovko proti SAK, pozneje pa prekrška nad Petschenigom ni hotel videti) in napake v obrambi. Pri SAK pa so vsi upali, da bodo prav ti komentarji dodaten izziv za igralce SAK in možnost postati na Koroškem številka 1 še posebna motivacija. Vendar kot že omenjeno -še preden se je tekma prav začela, se je že dvakrat zatresla mreža SAK. Potem, ko se je prvotna živčnost nekoliko polegla in so se slovenski nogometaši opomogli od prvega šoka, je Uliksu Kotrriju uspel prvi gol za SAK in s tem je dal svojemu moštvu zopet novega poguma. Sedaj se je videlo, da tudi Spi-talčani »kuhajo le z vodo« in v odmor so se rešili le še s prekrški, pri čemer so teže poškodovali Lippuscha, ki je moral z igrišča. Tudi v drugem polčasu so varovanci trenerja dr. Ramšaka nadaljevali z lepimi napadi in v 65. Zamišljeni obrazi na klopi SAK minuti je Kotrri drugič uspešno zaključil in izenačil na 2:2. Pihorner in Petschenig sta imela še dve lepi priložnosti, vendar staro reklo »gol, ki ga ne daš, dobiš«, se je zopet uresničilo. Tik pred koncem tekme, pa je sodnik zaradi kritike poslal z igrišča M. Pihornerja, ki bo zaradi tega manjkal ekipi najmanj tri tekme. Prihodnja tekma šele v sredo, 4. 10. 95 V goste pride Mödling Konec tedna je na vrsti 3. kolo avstrijskega nogometnega pokala (Magnofit-Cup), zato se tekme I. in II. zvezne lige igrajo v sredo, 4. 10. 95. SAK - Mödling v sredo, 4. 10. 95, ob 19.00 na celovškem stadionu! SAK, ki je proti Voitsbergu izpadel iz tega tekmovanja, ima torej priložnost, da se v miru pripravi na tekmo v sredo, medtem ko mora nasprotnik Mödling v soboto v Voitsberg, kjer ga gdtovo čaka težka preizkušnja, če želi napredovati. Na tihem pri SAK pač upajo, da bodo Dunajčani v Voitsbergu pustili precejšen del moči, kar bi prišlo v prid Slovenskemu atletskemu klubu. Mödling pa je gotovo moštvo, Uliks Kotrri je zadel kar dvakrat ki sodi med najboljša v II. zvezni ligi, saj je v minulem kolu v gosteh ugnal celo Lustenau z l :0. PODLIGA VZHOD Liebenfels - Bilčovs 4:0 Hud spodrsljaj bilčovske ekipe na tujem, kjer so dosedaj vedno uspešno igrali. Poleg tega ta poraz še posebno boli, saj so izgubili proti zadnjemu na lestvici. 1. RAZRED D Globasnica - Sele 0:2 Derbi v Globasnici je potrdil favoritsko vlogo Selanov, ki so brez večjih težav premagali Globasnico z 2:0. Za oba gola je zopet poskrbel Nanti Travnik, ki se na svoja »stara« leta vse bolj razvija v nevarnega strelca. Šentandraž - Šmihel 4:0 Labot - Železna Kapla 1:1 2. RAZRED A SAK II - VSV II 0:1 Piše Eda Velik Wrolich na prvenstvu v Kolumbiji Od 25. 9. do 8. 10. 95 se bo v Prvi teden je na programu Kolumbiji na 2600 metrih nad prilagoditev višinski legi, nato morsko gladino odvijalo kole- je šele mogoč trening in inten-sarsko svetovno prvenstvo, ka- zivno delo. Za Petra Wrolicha, mor je že odpotoval tudi ki je vozil letos uspešno, je na-»Paco« Peter Wrolich, kjer se stop v Kolumbiji bil vse leto pripravlja na svoj nastop (7. 10. glavni sezonski cilj. Mnogo 95). sreče in uspeha mu želimo! Šahovski oreh št.: 4 Nepovezani beli kmetje trenutno niso nevari črnemu kralju, ki ga brani tudi trdnjava. Toda beli, ki je na potezi v poziciji na diagramu, si s skritim manevrom lovca ustvari priložnost za zmago. Poiščite pot do zmage ali pa počakajte na rešitev. Rešitev šahovskega oreha št.: 3 Dobro medsebojno sodelovanje belih figur dovoljuje žrtev lovca s potezo 1 ,La6:!! in črni je v težavah! l...Sa6: / na l...ba6 odloči 2.c6! / Beli nadaljuje z napadom 2.c6! Dg7?! / seveda ne 2...Dc6: 3.Tc3 in črni izgubi damo; možno je 2...bc6 1 7 6 5 4 3 2 1 a b c d e f g h 3. Da6:+ in beli osvoji kvaliteto. V partiji je sledilo: 3.Da7 Te7 4, Da8+. Možna je tudi poteza 4.Tc3 / 4,..Sb8 5.Ld8: bc6 6.Le7: in beli je zmagal! Silvo Kovač Pločevinasti stražar Jesen je zavladala deželi in z mastnih planinskih paš se je živina preselila na travnike, strnišča in senožeti. Govedo posebne vrste pa »se pase« ob razpotju ceste, ki pri Apačah pelje proti Selam oz. proti Borovljam. Masivni pločevinasti bik iz delov avtomobilske karoserije je postal pravi simbol tega križišča, nismo pa še čuli, da bi kogarkoli ogrožal ali da bi z rjovenjem motil mir, rjavenje bo šlo pa bolj potiho. Nov videz Trga sv. Duha Po večletnih načrtovanjih in gradnji ter žolčnih diskursih o njegovi končni zunanji podobi so v petek, 22. septembra, predali obnovljeni Trg sv. Duha celovškemu mestnemu življenju. Treba je priznati, da je sedaj eden najbolj obiskanih trgov, ki je obenem tudi glavna postaja za mestne omnibuse, dobil zelo svež videz ob strogem upoštevanju obstoječe gradbene substance. wafra