/4&Shtfno oloBono t oofovfNl Leto XXI., št. 172 Ljubljana, petek 26. julija 1940 Cena 2 Din UpravniStvo: Ljubljana, tCnafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125, S126. tnseratm oddelek: Ljubljana, Selen* ourgova uL — TeL 3492 ln 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg St. 1. — Telefon 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. Telefon St. 190. Računi pri poŠt. Cek. zavodih: Ljubljana ftt. 17.748. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126; Maribor, Grajski trg štev. 7, telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Solnograška konferenca Danes bodo v Solnogradu važni razgovori nemškega zunanjega ministra Ribbentropa z romunskimi in bolgarskimi državniki o stabilizaciji položaja v jugovzhodni Evropi Nove osnove vojne Tik pred tretjo fazo vojne, ki se nam napoveduje kot odločilni spopad med velesilama osi Rim-Berlin in Veliko Britanijo, seveda z vsemi posledicami, ki jih lahko ta spopad ima tudi na področjih izven teh treh velesil, je zanimivo na kratko pogledati nazaj na prvi dve fazi vojne, da si tako vsaj približno predočimo spremenjene osnove in obrise oboroženega konflikta v njegovem nadaljnjem razpletu. Prva faza vojne se je zaključila z likvidacijo poljske države. Kakor poudarjajo sedaj vsi nemški listi, je uvod v to fazo vojne, ki pomeni za Nemčijo začetek rušenja versajskega sistema, tvoril Hitlerjev vsenemški pokret za ze-riinjenje vseh Nemcev v Veliki Nemčiji. Ob udaru na Poljsko je Nemčija naletela na odpor Anglije in Francije, ki sta vstopili v vojno v prepričanju, da bo mogoče Nemčijo zrušiti ne le z vojaškimi, temveč že z gospodarskimi in diplomatskimi, a ne nazadnje tudi z ideološkimi sredstvi v znamenju borbe obeh demokracij proti narodnemu socializmu. Hitler je to merjenje sil sprejel. Toda po končani vojni na Poljskem je 6. oktobra lanskega leta predlagal zaveznikom ustavitev nadaljnjega prelivanja krvi. Po nemškem tolmačenju je bila to poslednja možnost, ki naj bi sicer Nemčiji zagotovila rezultate prve faze vojne, ki pa naj bi obenem pripeljala Anglijo in Francijo k aktivnemu sodelovanju pri nadaljnjih nalogah nove evropske ureditve. Zavezniki so to ponudbo odbili v trdnem prepričanju, da bodo mogli zadržati glavni napad tako dol c:o, dokler ne bo gospodarska blokada Nemčije pokazala svojih pričakovanih učinkov. Začela se je druga faza vojne, ki je najprej zelo monotono potekala v znamenju medsebojnega otipavala na bojiščih. brez pravih vojnih operacij, zato pa tem bolj v znamenju izredne diplomatske in propagandne aktivnosti, ki je zajemala tako rekoč vse evropske države brez razlike. To je bila doba, ko se je največ govorilo o razširjenju vojne in ko se je zdelo, da je čakanje glavna z a nove d obeh vojnih strank. Odločilen razplet v tej drugi fazi vojne se je začel z nemško inicijativo v začetku aprila in maja letošnjega leta. Razplet je bil dovršen sredi junija s porazom Francije. Tik pred francoskim zlomom pa je v razvoju vojne nastopil zopet nov činitelj — italijanska intervencija na strani Nemčije. Osnove vojne so se spet bistveno spremenile. Vojna, ki se ;je lanskega septembra začela kot evropska vojna, je z izločitvijo Francije iz borbe ter z vstopom Italije v vojno — glavno ostjo proti britanskemu imperiju — prenehala biti kontinentalna vojna. Pomaknila se je na obronke evropske celine in zajela tudi že afriški kontinent. Pričakovati je bilo, da bo Hitler tudi po tej drugi fazi vojne, v kateri je tako rekoč ves evropski kontinent prešel pod vojaško nadzorstvo velesil osi Rim-Berlin, stavil edinemu preostalemu nasprotniku, Veliki Britaniji, nov predlog za ukinitev sovražnosti. V svojem govoru pred rajhstagom je 19. julija zares izjavil, da ni »nobenih razlogov za nadaljevanje vojne«. Za razliko od svoje ponudbe lanskega oktobra pa to pot ni stavil nikakih konkretnih pogojev. Prepustil je Angliji sami, da presodi, kako bi se vojna v tej fazi, ki je prinesla velesilama osi Rim-Berlin nove uspehe, lahko zaključila. Nemški listi so v tej zvezi opozarjali, da se po dokončnem zlomu Francije vprašanja nove ureditve Evrope kažejo v povsem drugi luči. Sedaj ne gre več samo za revizijo versajskega sistema, temveč za zedinienje vse Evrope pod vodstvom Nemčije in Italije ter za točno opredelitev nalog poedinih članov te skupnosti z odgovarjajočimi stopnjami po večji ali manjši pomembnosti, kakor to zahteva nova mednarodna hierarhija. Doba nasprotij velesil na evropskem kontinentu je po zatrjevanju Berlina in Rima prenehala: Francija je na tleh, Anglija je z evropske celine izločena, z Rusijo pa je Berlin sklenil dogovor o dokončni omejitvi interesnih sfer. Vojna je torej tik pred svojo tretjo fazo postavljena na povsem nove osnove, tako z vidika velesil osi Rim-Berlin, kakor z vidika Anglije. Anglija je s priznanjem češkoslovaške emigrantske vlade ponovno poudarila, da ne sprejema niti načela svoje izločitve iz srednje Evrope. Po novem odklonilnem stališču Londona ugotavljajo sedaj v Berlinu, da je kocka padla in da mora samo še orožje odločiti med obema sovražnikoma. O tem, da je odločilni spopad med njima neizogiben, se strinjajo sedaj povsod. Negotovost je le v tem, kdaj lahko lahko ta končni obračun nastopi. Očividno je, da se želita nanj oba tabora temeljito pripraviti in da morata v teh svojih pripravah upoštevati vse spremenjene okoliščine, v katerih se bo oboroženi konflikt nadaljeval. Nove osnove vojne so za oba tabora vojaškega, diplomatskega, gospodarskega in poli-tično-ideološkega značaja. Bukarešta, 25. jul. br. (Štefani). Jutri se v Solnogradu prično razgovori rumunskih državnikov z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom. Ministrski predsednik Gigurtu in zunanji minister Manoilescu sta bila snoči pozno zvečer v avdi-enci pri kralju Karolu. Razgovoru sta prisostvovala tudi letalski in mornariški minister. Takoj nato sta rumunska državniki s svojim spremstvom krenila na pot preko Madžarske v Solnograd. Razgovori v Solnogradu bodo trajali le en dan. že v soboto bosta Gigurtu in Manoilescu odpotovala iz Nemčije v Rim, kjer se bodo razgovori z ministrskim predsednikom Mussolinijem in zunanjim ministrom Članom pričeli bržkone v nedeljo dopoldne. V političnih krogih vlada za solnograške in rimske razgovore največje zanimanje. Splošno so prepričani, da se bo sedaj napeto razmerje med Rumunijo na eni ter Madžarsko in Bolgarijo na drugi strani dokončno uredilo, tako da se bo mogla Rumunija zanesti, da bo odslej mir na njenih Rim, 25. jul. j. (DNB) Razgovore, ki jih bo imel v Solnogradu nemški zunanji minister von Ribbentrop z zastopnikoma rumunske vlade, je treba po mnenju poučenih italijanskih krogov smatrati zgolj kot naravno posledico in normalno nadaljevanje tistih stikov, ki so bili z namenom mirne ureditve balkanskega vprašanja navezani v Monakovu. V Italiji vlada na merodajnem mestu prepričanje, da se bodo razgovori v Solnogradu nadaljevali popolnoma v duhu monakovskega sestanka med V vojaškem pogledu mora na primer Velika Britanija upoštevati, da sta Nemčija in Italija po izločenju Francije edini vojaški sili na evropski celini in da se je strateški položaj Italije v Sredozemlju, kjer je težišče njenih vojnih operacij, zelo izboljšal. Italija in Nemčija pa morata na drugi strani upoštevati okolnost, da se vojna z odločilnim spopadom z Veliko Britanijo prenaša z evropske celine ter s tem znatno razširja, dasi jima vojaško stoji danes nasproti samo Velika Britanija. Pri tem seveda ne smeta prezreti možnosti, ki jih lahko izrabi angleška diplomacija. Anglija se namreč zaveda, da je njena rešitev samo v zavlačevanju vojne in njenem razširjenju v nekakšno med-kontinentalno vojno, ki bi nastala na primer s pritegnitvijo Zedinjenih držav Severne Amerike v oboroženi konflikt. To nam pojasnjuje, zakaj moramo v tej vmesni fazi vojne tik pred odločilno borbo pripisati tolikšen pomen diplomatski aktivnosti obeh vojnih strank, kajti tudi diplomatske osnove sedanje vojne so po nemških uspehih na zapadu močno spremenjene. Živahna diplomatska prizadevanja Nemčije in Italije so trenutno posvečena predvsem zagotovitvi evropske celote kot vojne baze, to se pravi organizaciji evropskega kontinenta pod vodstvom obeh velesil, tako da bi bile v naprej izključene vse možnosti kakih nepričakovanih zapletJjajev, dokler bi trajal obračun z Anglijo. Tako si moraimo razlagati, kakor smo to že včeraj poudarili, tudi zapadnih in južnih mejah zagotovljen. Rumunija se zaveda, da bo morala plačati ta mir s precejšnjimi žrtvami, slej ko prej pa je odločena vztrajati na braniku evropske civilizacije. Vesti iz Berlina kažejo, da smatrajo tamkajšnji politični krogi razgovore v Solnogradu in v Rimu za nadaljevanje poslednjih monakovskih diplomatskih sestankov. Nemška vlada bo na vsak način še ta teden skušala doseči načelni sporazum med Rumunijo ter Madžarsko in Bolgarijo, da bi se enkrat za vselej eliminirali nadaljnji spori v jugovzhodni Evropi. Posebno mnogo si rumunski politični krogi obetajo od razgovorov Gigurta in Manoilesca z Mussolinijem in Cianom. Zanimivo je, da je v zvezi s tem davi z letalom odpotoval iz Bukarešte v Rim tudi italijanski poslanik, ki bo v Rimu pripravil vse potrebno za napovedane razgovore. Gigurtu in Manoilescu bosta prispela v Rim bržkone že v soboto zvečer. V Bukarešto se vrneta sredi prihodnjega tedna. zastopniki nemške in madžarske vlade, vseeno pa je iz političnih razlogov na mestu gotova mera rezerviranosti. Trenotek za proučitev posameznih, Balkana tičočih se problemov, je sicer ugoden v toliko, ker trenotno politično ozračje ni skaljeno po nikaki napetosti, to pa seveda le v primeru, ako se ne bodo v tem prostoru ponovno skušali uveljaviti znani angleški poizkusi vmešavanja. Rim, 25. jul. p. Razgovore zastopnikov balkanskih držav z nemškimi državniki nove diplomatske razgovore v Solnogradu. Tesno povezan s tem interesom splošnega evropskega pormrjenja, je seveda tudi interes obeh velesil osi Rim-Berlin, da si za ves čas vojne zagotovita nevtralnost Rusije, ki jima tvori tako zvano hrbtno kritje proti Angliji. Hitler je v svojem poslednjem govoru poudaril dokončnost sporazuma med Nemčijo in Rusijo glede medsebojnih interesnih področij, iz njegovih izjav pa ni bilo razvidno — in nam tudi drugače ni od nikoder potrjeno — ali je dosežen enak sporazum tudi med Italijo in Rusijo. Prizadevanja v to smer bi torej bila razumljiva. Anglija se nasprotno skuša zavarovati predvsem v Ameriki, ne opušča pa tudi prizadevanj v Moskvi, dasi nam o njih rezultatu ni mogoče drugega reči, kakor da kancelar Hitler njih uspeh popolnoma izključuje. Najmanj dvoma dopušča zaenkrat Japonska, kjer ima sodelovanje z velesilama osi Rim-Berlin vsekakor več izgledov na uspeh kakor ono z Anglijo. V gospodarskem pogledu se obe vojni stranki pripravljata na izrazito med-kontinentalno vojno z razširjenjem blokade. V politično-ideološkem pogledu pa je že sedaj značilen poskus angleške in ameriške demokracije, da se s potrebnimi reformami prilagodita novim potrebam in zahtevam vojne, v kateri so v senci interesnih nasprotij tudi ideološka nasprotja vedno bolj poudarjena. Tako se osnove sedanje vojne toliko bolj spreminjajo, kolikor odlo-čilnejše so borbe, ki se napovedujejo. spremljajo v rimskih političnih krogih z velikim zanimanjem. V tej zvezi se v Rimu mnogo govori o osnovanju novega balkan-sl—-podunavskega bloka. V vladnih krogih te vesti demantirajo, prav tako pa tudi zavračajo domneve, da bi bila ta diplomatska aktivnost Nemčije in Italije naperjena proti Rusiji. Rusija ne bo ničesar p od vzela proti tej intervenciji držav osi, kakor tudi Nemčija in Italija ne bosta storili ničesar, da bi se kakorkoli okrnili interesi Sovjetske Rusije. Razgovori, ki jih vodi nemški zunanji minister Ribbentrop z zastopniki Rumunije, Bolgarije, Slovaške in Madžarske, spadajo v okvir splošnega sporazuma, ki je bil sklenjen med državama osi in Sovjetsko Rusijo glede -južnovzhodne Evrope. Na sinočnji konferenci je bilo sporočeno novinarjem, da streme vsi ti razgovori po normalizacij odnošajev v Podunavju. Nov sestanek Ribbentrop—Ciano Budimpešta, 25. julija, z. Poročevalec lista »Magyar Nemzeti« poroča iz Beograda, da se bosta po tamošnjih informacijah po končanih razgovorih z zastopniki juž-novzhodnih držav ponovno sestala nemški zunanji minister Ribbentrop in italijanski zunanji minister grof Ciano. ★ Bolgarske nade Sofija, 25. julija, p. Kakor se doznava, bo bolgarska delegacija ostala v Solnogradu samo en dan ter se bo že v ponedeljek vrnila v Sofijo. V sofijskih političnio krogih smatrajo, da bodo razgovori v Solnogradu samo začetek splošnega razčiščevanja bolgarsko-rumunski odnošajev. Podčrtava-jo dejstvo, da je rumunska vlada že pred enim mescem sporočila, da je pripravljena pogajati se z Bolgarijo glede Dobrudže, da pa je bila takratna rumunska ponudba za Bolgarijo nesprejemljiva. Razen tega zatrjujejo v bolgarskih političnih krogih, da ne bo prišlo samo do razčiščenja v pogledu teritorialnih zahtev do Rumunije, marveč da bo s posredovanjem Nemčije sklenjen tudi prijateljski pakt med Bolgarijo, Rumunijo in Madžarsko. Vsi bolgarski listi so prenehali napadati Rumunijo ter izražajo hvaležnost Bolgarije Nemčiji in Italiji, ki sta se zavzeli za bolgarsko stvar. Nov romunski poslanik v Londonu Bukarešta, 25. jul. (DNB). Rumunski poslanik v Londonu Tilea ie bil odpoklican. Za novega poslanika je krali danes imenoval dosedanjega državnega podtajnika propagandnega ministrstva Stoico. Borba za rumunski petrolej Milan, 25. julija, z. »Corriere della Sera« poroča o raznih fazah borbe za rumunski petrolej. Najprej so skušali zavezniki sabotirati dobavo petroleja Nemčiji s tem, da so ovirali produkcijo in povzročali požare in atentate. Ko je rumunska vlada to energično preprečila in izgnala glavne povzročitelje te sabotažne akcije, so se vrgli na oviranje transporta. Toda nemški poslanik dr. Fabricius je tudi to akcijo razkrinkal in preprečil. Sedaj je Nemčiji zagotovljena redna mesečna dobava najmanj 130.000 ton petroleja. Za transport je na razpolago 2.000 nemških in 2.000 rumunskih cistern-skih vagonov, sedaj pa ima Nemčija na j razpolago še okrog 50.000 francoskih ci- | London, 25. jul. j. (TOP). V zvezi s priključitvijo treh baltiških držav k Sovjetski uniji izraža londonski >Times« naslednje zelo značilne misli: Zdi se, da neodvisnost teh treh držav nI še popolnoma izgubljena. Baltiške države so si znale pridobiti samospoštovanje, dosegle pa so tudi to, da jih morajo spoštovati drugi. Znale so ravnati tako, da si bodo ohranile svoj jezik in svojo književnost, ki tudi pod novim režimom ne bosta trpela. Osebne simpatije do tistih, ki so znali tako hrabro braniti svojo narodnostno neodvisnost, pa nas ne smejo zapeljati, da bi slepo sprejemali gotove situacije. Položaj baltiških držav se zelo razlikuje od položaja Finske. Baltiške države so nastale v času, ko navdušenje za nacionalne avtonomije še ni znalo prav ceniti vse težkoče, ki so s tem v zvezi. Niso se zavedale vseh težav, ki jih prinaša ustvarjanje takih majhnih narodnostnih držav, katerih teritorij in število prebivalstva dostikrat ne presegata obsega mnogih modernih velemest. In te državice so morale vzdrževati armado, mornarice, parlamente in diplomatska zastopstva v inozemstvu — same stvari, ki jih zahteva ustroj vsake moderne države. Ta bremena in odgovornosti so bila pretežka. Slednjič so bile te države nujno prisiljene nasloniti se na eno svojih velikih sosed ter iskati v njihovem zavetju obrambe za sebe. sternskih vagonov, tako da je transport v polnem obsegu zagotovljen. Pričakovanja Madžarske Budimpešta. 25. jul. o. »Pester Lloyd« razpravlja danes v svojem uvodniku o solnograških razgovorih Gigurta. Manoilesca in Ribbentropa ter ugotavlja: V Rumuniji se sedai zavedajo, da ni več mogoče z nikakimi manevri vplivati na načelne odločitve zmagovalcev. Madžarska si ne želi nikakega spopada s svojimi sosedi. nego samo eliminacijo vseh elementov. v katerih tičijo kali novih spcrov. Madžarska je pripravljena skleniti prijateljstvo z Rumunijo. čim se bodo rešili vsi teritorialni spori. Madžarska pa bo dosegla izpolnitev svojih zahtev vsekakor na miren način. Od Rumunije je sedaj odvisno. ali se bo brez odpora priključila akciji za ostvaritev novega reda v Evropi. Budimpešta, 25. jul. p. Madžarski listi objavljajo vesti iz dobro poučenih krogov. po katerih ie rumunska vlada obvestila madžarsko vlado, da je pripravljena takoj pričeti pogajanja za obnovo prijateljskih odnošajev. Rumunska vlada je obenem sporočila, da je že sklenila vrniti del Transilvanije Madžarski. Budimpešta. 25. iulija. AA. V zvezi s prihodom rumunskih državnikov v Solnograd smatrajo budimpeštanski politični krogi ter madžarski tisk. da je Nemčija odločena v bližnji bodočnosti urediti vprašanje jugovzhodne Evrope ter izvesti sklepe monakovskih sestankov. Potovanje slovaških državnikov v Solnograd ni povzročilo v madžarskih krogih posebnega zanimanj«. Smatra se. da bi spremembe, ki bi nastale zaradi rekonstrukcije Evrope in imele vpliv na Slovaško, bile samo gospodarskega pomena ter bi določile v bodoče mesto, ki nai za zavzame Slovaška v gospodarskem življenjskem prostoru. Vpoklici v Turčiji Carigrad, 25. jul. o. Danes so bili vpoklicani vojaški obvezniki letnikov 1911, 1912 in 1913. Kakor se zatrjuje v dobro poučenih krogih, se je pričela turška vojska v Trakiji znatno ojačevati. Ze doslej je imela Turčija na svojem evropskem teritoriju koncentriranih 20 divizij vojaštva. Rumunsko-turški gospodarski dogovor Ankara, 25. julija. AA. (Anat. ag.) Tuje agencije so objavile minuli teden vest o prekinitvi rumunsko-turških gospodarskih pogajanj, ki so se vodila v Bukarešti. Ana-tolska agencija je pooblaščena izjaviti: Rumunsko-turška gospodarska pogajanja v Bukarešti so imela tri faze. V prvi fazi so bila urejena vprašanja izmenjave petroleja in njegovih derivatov s turškim bombažem. V drugi fazi je bila ustanovljena mešana komisija, ki bo imela nalogo voditi izmenjavo blaga in predlagati gotove ukrepe, ki bi bili koristni za obe državi. V tretji fazi so se vodila pogajanja glede plačevanja in izmenjave gotovega rumun-skega blaga s turškim oljem. Vsi sklepi, ki so bili sprejeti, se že izvajajo. Carigrad, 25. jul. br. (SDA). Anatolska agencija je objavila, da je bil pri turško-rumunskih trgovinskih pogajanjih sinoči dosežen načelen sporazum o kontigentalni izmenjavi blaga med obema državama. Rumunija bo dobavljala Turčiji petrolej, uvažala pa iz Turčije tekstilne surovine m blago. Za izvedbo sporazuma bo ustanovljena posebna mešana komisija, v kateri bodo zastopniki zunanjega in trgovinskega ministrstva obeh držav. Zaradi tega soglasna odločitev, da se baltiške države strnejo s Sovjetsko unijo nikakor ne odraža samo iz Moskve izhajajočega pritiska, marveč se v njej zrcali tudi odkritosrčno spoznanje, da je bilo to bolje, kakor da bi morale biti vključene v sestav po Nemčiji zamišljene novo urejene Evrope. Moskva ni izročila Finski nobenega ultimata London, 25. julija. AA. (Reuter) Po informacijah, ki jih je dobil urednik agencije Reuter v Londonu, uradno zanikujejo, da bi Sovjetska Rusija izročila ultimat Finski z zahtevo, naj demobilizira finsko vojsko. * Cripps—Lozovski London, 25. julija z. Uradno poročajo, da se je včerajšnji razgovor angleškega veleposlanika v Moskvi Crippsa z namestnikom komisarja za zunanje zadeve Lozov-skim nanašal na zaščito angleških interesov v baltiških državah, ki so se priključile Sovjetski uniji. Dasi aAnglija te akcije Moskve ne odobrava, vendar v sedanjem položaju ne more proti temu ničesar ukreniti. Snovanje novega bloka na Balkanu? Po rumunskih vesteh bo Ribbentrop predlagal ustanovitev madžarsko-rumunsko-bolgarskega bloka* ki naj bi nadomestil Balkansko zvezo Berlin, 25. julija, p. Rumunski ministrski predsednik Gigurtu in zunanji minister Manoilescu sta v spremstvu nemškega poslanika dr. Fabriciusa ponoči ob 0.30 odpotovala iz Bukarešte v Solnograd. Po poročilih iz Bukarešte tolmačijo v rumunskih vladnih krogih potovanje obeh rumunskih državnikov kot dokončno naslonitev Rumunije na os Rim—Berlin, čeravno bodo za to potrebne tudi žrtve. Ta odločitev rumunske vlade popolnoma odgovarja razpoloženju rumunskega naroda, ki ne želi, da bi se Rumunija še nadalje potegovala za položaj velesile, ker je vojna na zapadu jasno pokazala, kako silna moč je potrebna, da more kaka država v resnici predstavljati velesilo. K temu je doprinesla tudi odcepitev Besarabije. Razpoloženje v rumunskem zunanjem ministrstvu je takšno, da smatrajo, da bo morala Rumunija doprinesti teritorialne žrtve, da pa bo na drugi strani dobila zato popolno priznanje sedanjega režima od strani Nemčije in Italije. Rumunija hoče dokumentirati svoje razumevanje za sporazum z državama osi kot znak, da odklanja izvedbo načrtov prejšnjih rumunskih vlad, ki so izigravale Rim proti Berlinu in obratno. V rumunskih političnih krogih so si na jasnem, da žele po izključitvi zapadnega vpliva Italija, Nemčija in Rusija preprečiti, da bi se znova zapalil balkanski sod smodnika ter da so države osi prežete želje, da se vzpostavi popoln mir na Balkanu. Bukarešta, 25. jul. o. Danes so se v tukajšnjih političnih krogih razširile vesti, da namerava Ribbentrop v Solnogradu predlagati rumunskima državnikoma, naj pristaneta na ustanovitev rumunsko-ma-džarsko-balgarskega bloka, ki bi ga ščitili osni velesili in ki bi nadomestil Balkansko zvezo. V rumunskih političnih krogih so mnenja, da bi tak predlog naletel v rumunski politični javnosti na precejšnje razumevanje. Seveda računajo s tem, da bi se mogel tak blok ustanoviti šele po novi teritorialni razmejitvi v jugovzhodni Evropi, pomenil bi pa zelo močan faktor rumunske varnosti v bodočnosti. Bukarešta, 25. jul. o. Tukajšnji sovjetski diplomatski krogi naglašajo, da je Sovjetska Rusija z okupacijo Besarabije in severne Bukovine stopila na Balkan in se uvrstila med balkanske države. Zaradi tega je razumljivo, da se izredno zanima za solnograške in rimske razgovore rumunskih državnikov. Kaj pravijo Italijani Solnograški razgovori spadajo v okvir splošnega sporazuma, sklenjenega med Rimom, Berlinom in Moskvo Usoda baltiških držav Londonski dnevnik „Times" o položaju baltiških držav po njihovi priključitvi k Sovjetski uniji Vojna v Sredozemlju Bombardiranje Aleksandrije in Haife, kjer je nastalo več požarov — žrtve letalskega napada na Rim Predlogi in načrti vseanteriške konference Poostrena kontrola nad tujimi diplomati — Paname-riška železnica - Zaščita evropskih posesti Rta, 25. jul. br. (Štefani) Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je objavilo danes opoldne službeno vojno poročilo, v katerem pravi: Naše letalske formacije so uspešno bombardirale pomorsko oporišče Aleksandrijo in petrolejsko središče Haifo, kjer je bilo zadetih več velikih 'tankov petroleja in rafinerij, v katerih so nastali požari. Vsa naša letala so se vrnila v svoja oporišča. Nad Malto so naša lovska letala napadla neko angleško štirimotorno letalo, ga zadela in močno poškodovala. V Severni Afriki so angleška letala poskusila napasti Bardio. Proti njim so se pognala naša lovska letala, ki so sestrelila tri sovražne aparate. Eno naše letalo se ni vrnilo v svoje oporišče. V vzhodni Afriki je bilo sestreljeno neko sovražno letalo, ko je poskusilo napasti Massauo. Naša letala so bombardirala vlake in skladišča na postaji Gedaref v Sudanu. Neka naša podmornica se ni vrnila v svojo oporiščno luko. Rim, 25. jul. j. (O. R.) Včeraj v zgodnjih jutranjih urah je 10 italijanskih letal dvakrat zaporedoma bombardiralo pristanišče Haifo v Palestini. Italijanska letala so v celoti vrgla 80 do 100 bomb. Bombni napad na Rim Rim, 25. julija. AA. (DNB) O priliki napada, ki je bil izveden v toku minule noči na Rim, sta bila ubita dva meščana, štirje pa so bih lažje ranjeni. »Popolo di Roma« ugotavlja, da je oil napad na italijansko prestolnico izveden nekoliko ur po govoru, v katerem je angleški predsednik vlade med drugim dejal, da ne izključuje napada na Rim in da istota-ko niso izključeni napadi na mesta severne Italije. List smatra, da želi Velika Britanija uvesti vojno v zraku do skrajnosti in brez skrupulov. Mi ne želimo izvajati takih napadov, ako pa Angleži mislijo začeti s tako vojno, bomo na udarce odgovorili z udarci. Zopet dva napada na Malto Lcndon, 25. jul. j. (Reuter). Močnejši odredi italijanskih letal so včerai dvakrat napadli Malto. Bombe so povzročile škodo zgolj lažjega značaja. Protiletalsko topništvo. je verjetno poškodovalo enega izmed nasprotnikovih bombnikov. Eden izmed angleških hidroavionov ie bil na Sredozemskem moriu napaden od italiianske-ga borbenega letala tipe Breda ali pa Ma-chi. Borba se je končala z nasprotnikovim porazom. Svečan pogreb poveljnika križarke „Colleoni" Bero, 25. julija. A A. (Štefani) Po vesteh iz Londona so poveljnika potopljene italijanske križarke »Bartolomeo Colleoni«, ki je umrl v angleški bolnici v Aleksandriji, pokopali z vsemi vojaškimi častmi. Krsto so spremili angleški pomorski častniki in oddelek 200 angleških mornarjev. Akcije angleških letal Kairo, 25. jul. j. (Reuter). Angleška letala so včerai uspešno napadla veliko italijansko municijsko oskrbovališče južno od Bardie. Več bomb je direktno zadelo in so letalci lahko opazovali visoke ognjene zublje, ki so šinili proti nebu. Del mu-nicijskih zalog je bil dobesedno odpihnjen s tal. Angleška borbena letala, ki so krila operacije bombnikov, so nato naletela Rim, 25. jul. br. (Štefani). Kmetijski minister ie predložil danes ministrskemu predsedniku Mussoliniju poročilo o letošnji žetvi pšenice, ki je končana že po vsej Italiji in je sedaj v teku mlatev. V svojem pismenem poročilu navaja minister, da so bile vremenske prilike v pretekli zimi zelo neugodne, spričo česar se ie znatno zmanjšala količina pšenice, ki bi se bila sicer pridelala; tudi spomladansko deževje je rasti kakor tudi klasju znatno škodilo, tako da vsebuje zrnje mnogo več vlage kakor ob normalnih prilikah. Še 15. junija so se glasile napovedu. da bo znašala letošnja žetev 76 milijonov stotov pšenice, po poslednjih podatkih kmetijskih inšpektoratov pa ie bilo dejansko doseženih 73 milijonov stotov. Posebno slaba je bila žetev v iužni Italiji. v Siciliji in v Laciju, pa tudi v severni Italiji. Tako je v zapadni Benečiji dosegla le 60°/o. v Lombardiji 72% lanske žetve. Boljša od lanske je bila v pokra j i- Berlin, 25. jul. br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo opoldne naslednje službeno vojno poročilo: Pri smelem sunku proti južni angleški obali je neki naš brzi čoln južno od Port-landa s torpedom potopil neko 18.000 tonsko oboroženo sovražno trgovinsko ladjo. Nemška bojna letala so kljub neugodnim vremenskim prilikam motila angleški pomorski promet v Rokavskem prelivu in do zgradili predpisanega plavalnega bazena, kakršen je ilirijanski. našim plavačem ne bodo dorasli, pa makar imajo še tako nadarjene in številne plavače Njihovo pretirano dobro mnenje gre seveda na n>čun mladostne zanesenosti, borbenosti in dobre volje, v čimer jih je — upravičeno ali ne — uspeh nad splitskimi plavači močno podžgal. SK Ilirija ima za seboj že kaj lepo plavalno tradicijo. Res je v minulih letih morala s svojim plavalnim moštvom prestati marskatero krizo, vendar je danes tako prerojena, da jo smemo po včerajšnjem nastopu prištevati ne za kandidaia za poslednje mesto, kamor bi jo nekateri radi pahnili, temveč za najresnejšega tekmovalca za prvo mesto. Za to gre zasluga prizadevnemu trenerju in sposobnostim številnih mladih ilirijanskih plavačev, s kakršnimi se SK Ilirija v državni plavalni ligi nikakor ne namerava potopiti Zmagovalna ženska štafeta SK Ilirije Naši frizerji so dobili svoj učni lokal Včeraj dopoldne so ga v Selenburgovi ulici slovesno odprli Združenje brivcev, frizerjev in kozmeti-kov je te dni opremilo in dogotovilo nov poslovni lokal, kjer se bodo vršili strokovni tečaji in strokovna predavanja in kjer se bedo polagali pomočniški in mojstrski izpiti. Lokal, ki se nahaja zraven zadružnih prostorov v Šelenburgovi ulici, je naj-moderneje urejen in ustreza vsem predpisom današnje higiene. Pravcata moderna, vzorno opremljena brivnica je to z osmimi stoli in vso kompletno postrežbo. Elektrika, plin, topla in mrzla voda, vse najrazno-vrstnejše brivske in frizerske priprave so na svojem mestu in čakajo na tečajnike in izpitne kandidate. Lokal premore dve najmodernejši nizozemski sušilni kapi, aparat za trajno kodranje z vsem priborom in še cdlo vrsto strokovnih pripomočkov in aparatov najnovejših pridobitev. Oprema lokala je stala okrog 33.000 din. Prostore je vzorno in zelo praktično iz prijaznosti uredil inž. arh. Navinšek Dopoldne je bil lokal svečano o tvor j en ob prisotnosti zastopnikov oblasti, obrtniške zbornice, celotne uprave združenja in zastopnikov posameznih brivskih in frizerskih društev. Predsednik združenja Aleksander Gjud je pozdravil goste ter naglasil pomen in namen ustanovljenega lokala za napredek in izpopolnjevanje brivske obrti. Združenje je ena najstarejših obrtniških organizacij pri nas, saj je stopilo letos v 53. leto delovanja. Danes šteje 330 vajencev in 490 pomočnikov in pomočnic, ki jim je treba s praktičnimi napotki in izpopolnitvami pripomoči, da bodo v svoji stroki sledili duhu časa in potreb Ustanovitev primernega učnega lokala si je zato nova uprava zadala kot eno prvih nalog, ki se je zdaj uresničila v polni meri. Čestitke so izrekli v imenu bana načelnik dr. Trsten-jak, v imenu župana dr Brilej. v imenu predsednika Zbornice TOI Janko Traven, govorili pa so še delegati 'brivskih in frizerskih klubov in pomočniških organizacij. S spontanim vzklikom Jugoslaviji in kraljevskemu domu je načelnik dr Trstenjak prerezal vrvico, ki je veza'a vhod v poslovni lokal, nakar je bil svečani del otvoritve zaključen in so si gostje lahko ogledali otvorjene prostore. Novi učni lokal, za katerega je dal prvo pobudo častni član združenja g. Navinšek in ki ga je uprava tako vzorno oskrbela ter opremila, je prvi te vrste v državi in daje slovenskim obrtnikom brivske in frizerske stroke vse priznanje in čast. Ocenitev škode9 ki jo Je napravila toča št. Vid na Dolenjskem, 25. julija Naš Dolenjec živi od tistega, kar si pribori v boju z zemljo, saj primanjkuje pri nas industrije ali večje obrti. Prav zato so slabe letine hud udarec za vso pokrajino. Letošnje poletje pa je tako deževno, da smo z največjo težavo spravili domov seno. Mnogi so imeli tudi po teden dni pokošeno travo na travnikih in še niso čisto suhe spravili domov. Zadovoljni so bili, če so na pol posušeno seno zložili v kozolce. Od dežja izprana krma je seveda izgubila mnogo hranilne vrednosti. Poleg deževja smo imeli tudi nekajkrat neurja s točo. Toča je napravila občutno škodo, ki jo je nedavno ocenila uradna komisija, Najbolj je prizadeto žito, predvsem pšenica. Pa tudi krompir in fižol. V naši občini št. Vidu na Dolenjskem so od toče prizadete naslednje vasi: Veliki in Mali Kal, Velike in Male češnjice (ti dve vasi sta med najbolj prizadetimi). Nadalje je toča napravila veliko škode v št. Pavlu, Zaborštu, Praprečah, Vidmu, Selu pri Št. Pavlu, Temenici in Dolenji vasi. Mimo navedenih vasi si je komisija ogledala tudi škodo v Petrušnji vasi in 3eveda na sedežu občine v št. Vidu. Ponekod je toča uničila tudi čez 50o/n posevkov. Celotna škoda v naši občini znaša nad pol milijona dinarjev. Ljudstvo želi, da bi mu šli odločujoči činitelji zdaj v nesreči na roko. Ujme, ki jih doživlja naš kmet, nujno terjajo zavarovanje proti neurju. Vprašanje zavarovanja proti ujmam se sicer vsako leto ob času neviht živahneje obravnava, a resno še ni prišlo v pretres. Prva pomoč oškodovancem Ljubljana, 25. julija Banska uprava je nakazala kot prvo pomoč oškodovancem po toči v srezu celjskem 85.000 din in oškodovancem v srezu konjskem 45.000 din. Podpora je namenjena za nakup semenja, umetnih gnojil, škropiva in »ličnih potrebščin. Trije novi člani sovjetskega poslaništva v Beogradu, ld so v torek popoldne z letalom prispeli Iz Moskve (od leve na desno): po*la-niški svetnik Lebedev, poslaniški pisar Saharov in drugi poslaniški tajnik Solod (četrti v vrsti). Na letališču »ta jih pozdravila tajnik sovjetskega poslaništva Pa trikijev in njegova soproga češki epos o Jugoslaviji Češki pesnik in žurnalist Adolf V e s e-ly je bil v zadnjih dveh desetletjih splošno znani delavec za kulturno zbližanje med slovanskim severom in jugom. Več let je urejeval prilogo »českoslov. - jihoslov. re-vue« z naslovom »Slovansky Jadran«, v kateri ni priobčeval samo propagandnih člankov in raznih informacij o jugoslov. delu Jadrana, marveč je tu objavljal tudi prevode iz slovenske, hrvatske in srbske lirike. Adolf Vesely je nadalje v raznih praških dnevnikih seznanjal občinstvo z ju-goslovenskim kulturnim življenjem. Izdal je dvanajst zvezkov lirike, izmed katerih je ta in oni dosegel dve izdaji, pet knjig pripovedne proze, eno knjigo dramatike in več publicističnih del, med njimi knjižico o skladatelju Leošu Jan&čku. Najpomembnejši dokument vezi in simpatij, ki spajajo Adolfa Veselega s slovanskim jugom, je 160 strani velike 8° obsegajoča pesniška knjiga »V i t r od mor e«. Ta »jadranski epos« je izdal pod pokroviteljstvom češko-jugoslov. lige praški založnik L. M a z a č, ki je pred leti založil serijo desetih knjig — prevodov iz slovenske, hrvatske in srbske literature. Posamezni deli te pesnitve so izšli že prej in pesnik je prejel zanje nagrado češke akademije. Sedai je pred nami celotno delo, izdano v lično natisnjeni knjigi in opremljeno z naslovno risbo L. Rambou-ske. V češki pesniški književnosti ni malo Stvaritev, ki jih je inspiriral slovanski jug. Spomnimo se samo spisov Josefa H o-1 e č k a, izmed novejših pa zlasti herce-govinskih motivov lani umrlega Jirija M a h n a. V lepi prozi je prav v zadnjem letu opozorila nase trilogija Antonina š r a m k a iz življenja starega Dubrovnika. Jadranski epos Adolfa Veselega je zanimiv zlasti zaradi tega, ker opeva v okviru življenjske usode dalmatinske rodbine Novljanov razvoj in zedinjenje Jugoslavije. Epos je razdeljen v tri dele. Prvi knjiga z naslovom »Stražce majaku« (čuvar morskega svetilnika) se dogaja na otoku Kor-čuli. Začenja jo slikoviti opev igre »mo-reška« in nadaljuje bridka usoda mladega ribiča Ante Novljana, ki mu med svatov-sko vožnjo po viharnem morju izgine komaj poročena žena Zorka. Ta motiv je pesnik razpletel v vrsto liričnih in epičnih pesmi, v katerih blazna bolest nesrečnega čuvarja morskega svetilnika kontrastira z lepoto in grozo morja, čigar opisi se pojavljajo v raznih variacijah kakor posamezni motivi v simfoniji. Drugi del eposa z naslovom »Volani mofe« (klic morja) oživlja idilično stran pomorskega in primorskega živlienia. Osrednja oseba tega dela je kapitan Peter Novljan, ki se je bil že povznel nad siromašne prednike. Lov na ribe, kapits-nova pripovedovanja o pustolovnih doživljajih v širnem svetu, enevi trgatve v soncu in vriskaiočern veseliu prehajajo v ljubko apoteozo rodbine in iz- žarevajo toplo domovinsko čustvovanje. Tretji del »Slunečny jas« (Sončna jasni-na) kaže Novljanovo rodbino na višku njenega socialnega vzpona, v delu za zedi-njeno in močno Jugoslavijo. Kapitanov sin Frano je predsednik jugoslovenske vlade, hčerka Zorka učiteljica, Milica pa dramat-ska umetnica. Vsi trije vtelešajo v sebi pozitivne strani jugoslovenskega značaja in služijo vsak po svoje veliki ideji državne skupnosti. Ob koncu pesnitve prehaja pesnikov zanos v vizijo bratskega sporazuma med Jugoslavijo in Bolgarijo in pesnik vzklika: štirje slovanski rodovi možato drug poleg drugega, soglasno dvigajo k soncu naroda ime: živela Jugoslavija! živela slavna skupna starodavna mati! Tako se epos Adolfa Veselega razvija v čedalje širšem krogu: prehaja s tesnega ribiškega otoka od poezije morja in sončnih vinogradov na njegovih obalah tja na široka svetovna morja in se odtod razvija v opev blagorodnega in nesebičnega dela za narod, za zedinjeno državo, za velike nacionalne ideale slovanskega juga. »Veter z morja«, veter s tople in idilične Korčule, se SDreminja v simbolni izraz gibanja, ki zajema široko domovino. Pesnitev je zgrajena nekako na muzi-kalni podlagi, v obliki simfonije v treh stavkih, ki se tu in tam razcenlia v lirične motive. Le-ti .srtremljajo v obliki lahnih nrebnHnv. danih zdaj v razposajenem, zdaj v malce zami?'lenem stegni, enični mae-stoso noglnvitne t<*me. ki teče skozi vse tri <*p.!e. Pesnik le noknzal pri tem znatne oblikovne sposobnosti, prav kakor zrelo ob- M^r^fV-5«* o*" "T--'i Vr>«T'v ti ic*i <31n\vnpr> in S!nvPT"i<"> Tn1'" "n 110 CflaŠ^ poslanec Prešern iz Ljubljane in pravi med drugim (navajam v proznem prevodu): »Tu je vzhod, pri nas zapad, meja dveh kultur, in vsakomur je bolje na svojem. Ah naj bi se naglo ogreli za nenavadno in se odpovedali svoji veri ln besedi? Nesmisel! Iz tisočih gorskih cerkvic se bodo poslej samo po slovenski oglašale molitve Bogu za to državo; to vam lahko slovesno izpričam, želeč v imenu milijona Slovencev uspeh vladi in izražajoč ji zahvalo!« To je v skladu s čustvi zmagovitega Korčulanca Frana, ki je v svoji viziji zedinjene Jugoslavije dogledal že prej zelene vrhove slovenske zemlje in občutil njih vonj po senu in smrečju. V svoj patetični privid nove, svobodne domovine je vpletel tudi že program, dostojen borbe ln truda: Zedinjevati narod v misli, duhu, prežeti glave s tvornim nemirom, zatirati vse, kar uničuje, slabi! Vsemu, kar cvete, dajati sonca! Povzdigniti narod na svetsko višino, graditi slavno Jugoslavijo! Kakor koli so lahko ti patriotični toni in akcenti Iskreni, so tu in tam vendarle nekoliko okorno včlenjeni v pesnitev in s svojo poetično vrednostjo ne odtehtajo pesniških slik iz prirode in iz ljudskega življenja v Dalmaciji. Vzlic raznim kritičnim ugovorom pa lahko sklepam, v kolikor mi dopušča poznanje dosedanjega dela Adolfa Veselega, da je z »Vetrom z morja« dosegel višek svoje dosedanje pesniške tvorbe in spisal delo, ki zastopa dovolj dostojno duhovne vezi med slovanskim severom in jugom. — venski stiki V Zaerebu obstoji že od leta 1937 »šved-"ko-iueoslovensko društvo«, ki se je oh desetletnici preimenovalo v »Skandinavsko jugoslovensko društvo«. Za prvo desetletje svojega delovanja je letos izdalo posebno spomenico, ki sta jo uredila dr. Franjo Bučar in dr. Nikola Neidhardt. Spomenica objavlja mnogo zanimivosti o zvezah slovanskega juga s skandinavskimi narodi ln državami. Obširen članek o zgodovinskih ln kulturnih zvezah severa in juga, zlasti Švedov in Hrvatov, je napisal predsednik »Skandinavsko - jugoslovenskega društva« prof. dr. Franjo Bučar. Najprej obravnava zgodovinske zveze, ki segajo daleč nazaj v XI. stoletje, v dobo močnega hrvatskega gibanja za narodno cerkveno bogoslužje. Ti stiki in oni nadaljnjih stoletij so bili sovražnega značaja. Hrvatje so se v raznih službah hrabro borili s Švedi in Danci, švedski kralj Gustav H. Adolf je Hrvate imenoval »novo pleme vragov« in je tudi padel leta 1632 pri Liitzenu od roke hrvatskega konjenika. Zaradi svojega junaštva so bili Hrvati strah in trepet sovražnikov, s katerimi so se borili. O tem pričajo razne litanije in molitve, ki jih je narod na severu molil proti Hrvatom. Te so se običajno končale z besedami: »Varuj nas Bog kuge, lakote, toče in Hrvatov!«. Pri Švedih je takrat nastala beseda »krabat«, ki je pomenila močnega, neustrašnega človeka. Beseda se je v tem pomenu ohranila v švedščini do danes. Zanimiv spomin na južne Slovane in 30-letno vojno je ohranjen v starinskem gradu Lacko na obali Wenernskega jezera na švedskem. V njem je dvorana, posvečena west-falskemu miru. Na stropu te dvorane se nahajajo grbi vseh pokrajin, s katerimi so se Švedi vojskovali. Med niimi je tudi grb Hrvatske. štajerske in drugih južnoslovan-sVih pokra iin. S smrtjo kralia Ctustava TT- Ado'fa prerehajo *scvražnj stiki« in se začenjajo c® v® s t i če noče gora • • • Pri nas — živim v industrijskem kraju na deželi — smo pravkar vnovič doživeli, koliko resnice je na starem Izreku: Če noče gora k Mohamedu, mora pač Mohamed k nji. Včasih že pride kaj vmes, da je tako. Sredi doline imamo lepo, prostorno cerkev, v kateri so vsako nedeljo maše s pridigo, pa tudi med tednom nismo brez službe božje, četudi je župna cerkev malo od rok. Zlasti med ženskim svetom je dosti dobrih vernic, le delavci tovarne so po večini zakrknjeni in ne pridejo blizu. Od nekdaj jim je bila krčma ljubša od božjega hrama, a tudi v novejši dobi, ko so se med njimi uveljavile razne strokovne in kulturne organizacije in se Je prosveti začela odpirati pot med množice, se stvar ni kaj prida spremenila. Takšni so pač ti naši delavci: časopis jim gleda iz žepa, iz knjižnice nosijo po cele skladovnice knjig domov, v dvorani, kjer ima njihova organizacija lokal, ti vneto podebatirajo o vsem, kar življenje prinese na dnevni red — ampak v cerkev jih ne pripraviš. A možje, ki jim je v roke izročena ta skrb, ne spadajo med tiste, ki kaj kmalu vržejo puško v koruzo. Zbrali so se in odločili: pred vrati v tovarno postavimo še eno cerkev zanje. — Tako jim bo najbrž uspelo, da bodo njihove duše hudiču strgali iz krempljev. * »Ljubljana« prepeljana v Boko Kotor-sko. »Ljubljana«, ki so jo pred krakim dvignili iz morja, je bila zdaj odpravljena v Boko Kotorsko. V njenem spremstvu se je nahajalo več naših ladij, vlekla pa jo je ladja »Spasilac«. * Prvi hrvatski zvočni film bodo kmalu predvajali v Zagrebu. To je »Pobjednik« Otona Oreškoviča, film iz hrvatskega kmečkega življenja. Hkratu bo prikazana tudi proslava dr. Mačka, ki se že razvija in jo bodo prihodnji teden že predvajali. Ves film bo "v srbohrvaščini in dolg okoli 3.000 metrov. Glavne vloge imajo najboljši hrvatski komiki Tkalec, Rutič, Jovanovič i. dr. Film bo stal preko milijon dinarjev. Vse priprave zanj so že končane in oktobra ga bodo že lahko predvajali. Režijo vodi znani režiser Gjorgjevič. Koža se ne obriba in ne postane sveža, če se pred turo uriba z Gregoričevim »Borosanom«. Zahtevajte brezplačen vzorec v drogeriji Gregorič, Ljubljana, Prešernova. * Sezona na Bledu. Kljub težkim časom. ki tujskemu prometu pač niso naklonjeni. je Bled to poletje dobil že razveseljivo lepo število gostov. Neugodno vreme kajpak nagaja letovanju, a najbrž smemo upati, da so se najhujše plohe že izlile in da nam bo odmerjenih še mnogo lepih, sončnih drri. Vsi hoteli in penzioni na Bledu in v okolici redno obratujejo, je pa, razume se. še zmerom dovolj prostora. da bi letos tudi domači gostje lahko prišli na svoi načun. * Nenavadna stava. Pančevo je v torek popoldne doživela nenavadno senzacijo. Delavec Jano Dombig je v slabe pol ure za stavo 10 dinarjev pojedel dva kilograma peska. Spočetka je Dombig mirno požiral pesek, potem pa se je kmalu začel potiti in je moral poseči po vodi, da je laže požiral suhi pesek. Končno sta oba kilograma peska izginila v Dombigovem želodcu, ki je postal težak ko kamen, Doanbig pa je dobil svojih 10 dinarjev . * Planina pri Rakeku se pripravlja na svečan dogodek. Po večletnem prizadevanju Slovenskega avtomobilskega kluba bo v nedeljo 28. t. m. otvorjena nova obmejna carinska zgradba in izročena svojemu namenu. Da da pomembnosti tega dogodka še poseben poudarek, se je Slovenski avtomobilski klub odločil, da priredi ta dan v Planini tudi proslavo svojega zaščitnika. Izletniki-avtomobilisti in motociklisti se bodo sestali ob 10. pred novo carinsko hišo v Planini pri Rakeku, da prisostvujejo svečanosti, nakar bo po majhni zakuski odhod v Novo vas, kjer se bo udeležencem nudila prilika, da si ogledajo polete brezmotornih letal. Za udeležence izleta bo po predhodnem naročilu v Novi vasi zgodnja večerja. Za razvedrilo in zabavo bo poskrbel klub. Za večerjo, ki bo pripravljena v Novi vasi v gostilni Stanka Lenarčiča, sprejema naročila tajništvo kluba do danes dopoldne (telefon št. 41-93). * Apel ločenkam. V Zagrebu so svoj čas osnovali svojevrstno društvo — Društvo za zaščito ločenih žen. Te dni je predsednica tega društva ga. Ruža Sarvaševa poslala oklic vsem ločenkam, v katerem jih vabi, naj pristopajo v društvo ter s skupnimi močmi gredo na delo za svoje pravice. Glavno skrb bodo posvetile otrokom, ki jim bodo skušale biti skrbne ma- tere in jim dale potrebno vzgojo, da nekoč postanejo dostojni Člani človeške družbe. Obenem predsednica svetuje vsem omoženim ženam, naj prenašajo »zakonski jarem« kar nadalje, ker ne vedo, v kako težkem položaju se nahajajo ločene žene. * Moderno avtobusno postajo bodo zgradili v Zagrebu. Gradnja bo stala okoli 800.000 dinarjev. * Električni tok je ubil 421etnega delavca Franjo Crneca, zaposlenega v rudniku Peklenici pri Varaždinu. Ko se je spuščal v jamo, se je po nesreči dotaknil električnega voda in bil na mestu mrtev. Zapustil je ženo in dvoje otrok. icncr- DROGERI JE UflNC MARIBOR * V Južni Srbiji raSe čaj, ki je boljši od kitajskega. Na skopljanskem trgu kmetje že dolgo z velikim uspehom prodajajo tako zvani kačanički čaj, ki mu rečejo tudi šarplaninski ali ljubotenski čaj. To je preprosta planinska rastlina, ki daje skuhana izredno okusno, krepčilno in zdravilno pijačo, pa so se pozanimali zanjo tudi ra-stlinoslovci in zdravniki. Analiza je pokazala, da je kemični sestav kačaničkega čaja organizmu koristnejši kakor kemični sestav kateregakoli inozemskega čaja. Kakor se čuje, namerava tudi naša vojska nabaviti večjo količino tega čaja. Ce bo kačanički čaj dobil v svetu veljavo, ki mu gre, bo to za siromašne kraje na jugu, velikega gospodarskega pomena. * Otroka z dvema glavama je rodila v Grljanu blizu Zaječara 20 letna kmetica Ljubica Floričeva. Otrok je živel 24 ur in vzbujal v vsej okolici nenavadno razburjenje. Do poroda je prišlo 3 mesece prezgodaj. Ljubica je rodila v bolnišnici in otrok z dvema glavama je bil za zdravnike pravi fenomen, za mlado mater in njenega moža pa težka nesreča. * Iz Save so v Beogradu potegnili truplo človeka, ki je imel okrog vratu privezan kamen, težak okoli 30 M. Truplo je našel eden izmed kopalcev. Utopljenec je imel na eni nogi opanek iz gume, druga je bila bosa. Več sto radovednežev je bilo v hipu okoli utopljenca. Skušali so ga izvleči iz vode, ali nekaj težkega je truplo vleklo v globino. Nekaj hrabrejših plavalcev se je potopilo in odkrilo 30 kg težak kamen, ki ga je imel utopljenec privezanega okoli vratu. V utopljenčevi obleki so našli listine, ki so se glasile na ime Ljubi-sava Kreziča, starega 27 let, posestnika iz Ostružnice. Krezič je pred dnevi nenadoma izginil zdoma in je ostalo vse poizvedovanje za njim brezuspešno. Užival je glas poštenega in pridnega delavca. Očitno gre za umor. ČEMU SE MUČITE Z DOLGOTRAJNIM VKUHAVANJEM? Z MARMELIN-om pripravite brez truda v 8 minutah trajno marmelado s prirodnim okusom ob ohranitvi arome in vitaminov iz vseh vrst sadežev. — Navodila v drogeriji KANC, Ljubljana, židovska ul. * Iz preobjestne šale — smrt. V Novi Gradiški sta se v neki gostilni šalila šofer Frcchi, predsednik najvišjega sveta za lepe umetnosti v Rimu, je umrl pred dnevi v starosti 78 let. Izdelal je med drugim spomenik car-ja-Osvoboditeija v Sofiji, ki je dobro znan v: em obiskovalcem bolgarske prestolnice. Preureditev mesečnika »ženski svet«. Pravkar izišla julijska številka je predstavila »ženski svet« v novi živahnejši grafični obliki in z učinkovitimi redakcijsko-tehničnimi preosnovami. Na uvodnem mescu prinaša krajši portret pisateljice Sigrid Undsetove, za njim pa članek Anice čer-nejeve »Mladini, ki vstopa v življenje«. Poezijo zastopa samo černejeva z dvema pesmima, lepo prozo pa Milena Mohori-čeva (»O bežečem konju«), Zmago švaj-ger (nadaljevanje »Biča zemlje«), Sigrid Undsetova (začetek romana »Gospa Hjel-dova«) in Mary Hovvardova (»Lepe duše se ne zgreše«). Poleg teh je v listu nekaj krajših črtic in člankov. Obilna, sedaj v sam časopis včlenjena je modna rubrika, nova so ilustrirana navodila za žensko telovadbo. Med drobižem so ocene knjig (Juš Kozak, »Maske«), poročila o umetnosti, o znanosti, o raznih javnih dogodkih. Tudi prejšnja gospodinjska priloga »Naš dom« je zdaj včlenjena v časopis in razširjena. Tako se je »ženski svet« tehnično prenovil, se bolj približal praktičnemu ženskemu življenju in dobil nekoliko več žurnalistič-nega nadiha, kar pa takemu listu ni v škodo. narodni vladi v Ljubljani in se je vozil kot kurir iz Ljubljane na Koroško, potem pa je bil premeščen k državni policiji v Celju. Tu je sodeloval pri razorožitvi tujih čet, do koroškega plebiscita pa je služboval v Dobrli vasi na Koroškem. Zatem se je spet vrnil v Celje, kjer je ostal dolgo vrsto let. Ko je bila uvedena v Celju mestna policija, je bil premeščen k upravi policije v Ljubljani, od tod pa k sreskemu načelstvu v Murski Soboti. Pred sedmimi leti je stopil v pokoj in se naselil v Celju. Pokojni je bil odličen uradnik. Kot odločno nacionalen mož se je udejstvoval v številnih nacionalnih društvih, tako v Sokolu« in »Soči«. Kot navdušen pevec je bil dolgo vrsto let aktiven član pevskega društva »Oljke«, katerega soustanovitelj, predsednik, tajnik, blagajnik in nazadnje podpredsednik je bil. Lani ga je Jugoslovenski pevski savez odlikoval z zlato kolajno. Pokojni je bil zaradi svoje značajnosti, delavnosti in ljubeznivosti splošno priljubljen in spoštovan. Zapušča sina Norberta, ki je uradnik na sreskem načelstvu v Celju. Pogreb bo v soboto ob 18. iz mrtvašnice mestnega pokopališča. Martinu Drugoviču bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno sožalje! e— Delavstvo keramične industrije v Libojah nas prosi za naslednjo objavo: Zahvaljujemo se vsem, ki so nas v času stavke v keramični industriji v Libojah pri Petrovčah podprli s prostovoljnimi daro-vL Med darovalci so bili domačini kmetje, obrtniki in trgovci. Pa tudi iz drugih krajev so nas podprli, tako da se čutimo dolžne s tem izreči vsem cenjenim darovalcem najtoplejšo zahvalo za podporo v blagu in denarju, kakor tudi za izraze simpatij in naklonjenosti. e— Tečaj za kapunjenje priredi društvo »Mali gospodar« v Celju v nedeljo 28. t. m. ob 9. na dvorišču okoliške deške osnovne šole v Komenskega ulici. Na tečaj so vabljeni vsi interesenti ne glede na članstvo, s seboj pa naj prinesejo peteline, primerne za kapunjenje. e— Nov sejem v Vojniku. V petek 2. avgusta bo v Vojniku pri Celju nov velik živinski in kramarski sejem, na katerega so vabljeni kupci, prodajalci živine in kramarji. e— žrtev napadalca, v ponedeljek je neki hlapec napadel 541etnega hlapca Ivana Bovho od Št. Petra v Savinjski dolini in ga z udarci s kamnom močno poškodoval po rebrih. Bovha se zdravi v celjski bolnišnici. Iz Maribora a— Šahovske novice. V torek se ie zaključilo prvenstveno šahovsko tekmovanje. ki ga je priredil agilni ŠK »Vidmar«. Rezultati zadnjega kola so bili: Gerželi : Lukeš jun. 1:0. Kukovec : Hvalič 1:0. Lukeš sen. : Ketiš remis. Peče : Reinsberger 1:0. Sonan : Marvin remis. Certalič : Se-nekovič 1:0. Kuster : Skralovnik 1:0. Končno stanje uspelega šahovskega turnirja je tole: 1. in 2. mesto si delita Gerželi in Kukovec z 11 točkami, na 3 mestu ie Kuster (10 točk), na 4. Lukeš sen. (8). in 6. mesto si delita Certalič in Ketiš (7 in pol) na 7.. 8. in 9. so Peče. Marvin in Sonan (6 in pol), na 10. Reinsberger (5 in pol), na 11. Skralovnik (4 in pol), na 12. Seneko-vič na 13. Lukeš jun. (2 in pol), na zadnjem pa ie Hvalič z eno točko. Tehnični vodja turnirja g. Reinsberger se je ob zaključku zahvalil vsem udeležencem za disciplino ter razdelil igralcem spominska darila. a— Ukinitev mariborskih obrt. združenj. Mariborska obrtniška združenja oreiema-jo zdaj rešitve kr. banske uprave na svoje pritožbe, ki so jih vložila proti odločbi zbornice o njih ukinitvi. Rešitev druge instance se opira na iste razloge, iz katerih je zbornica izdala odločbe o ukinitvi. Vsa prizadeta združenja bodo zdai vložila tožbo na upravno sodišče. Samovoljno postopanje predsednika obrtniškega odseka zbornice za TOI v Ljubljani povzroča samo nepotrebne stroške in omejuje de1 o vanje zlasti strokovnih obrtniških združenj v Mariboru, ki ves čas od svojega obstoja uspešno izvršuje svoje naloge. a— Dragocen konj se je ubil. Iz Tsche-ligijevega hleva je pobegnila 14-letna kobila Belona ter zdirjala po Gregorčičevi ulici preko Trga svobode. Kopališke ulice do Kneza Koclja ulice, kjer se je zaletela v zid. Kobila ie obležala s hudimi poškodbami, da so jo morali zaklati. Lastnik g. Tscheligi trpi okoli 15.000 din škode. a— Modras pičil otroka. Ko ie 11-letni sin kurjača državnih železnic Ivan Crepin-ko. stanujoč v Delavski ulici 12 na Pohorju nabiral jagode, ga ie pičil modras v nogo. ki ie tako zatekla, da so morali dečka prepeljati v bolnišnico, kjer so mu nudili zdravniki učinkovito pomoč. a— Vsak dan nesreče. Cirkularka le odrezala prste na levici 30-letnemu tesarju Josipu Plojerju. stanujočemu na Ruški cesti 3. — 9-letni posestnikov sin Gabrijel Šerbinek iz Jedlovnika ie tako nesrečno padel s senika, da je obležal z zlomljeno ključnico. — Pri padcu s kolesa si je zlomil levico 15-letni posestnikov sin Ernest Smodej iz Vukovskega dola. — Žrtev padca s kolesa ie postala tudi 29-letna Elizabeta Krajnčeva iz Pesnice, ki si je pri padcu zlomila levo nogo Iz škofje Loke šl— Tujsko prometna sezija. Nemirni svet okrog nas je povzročil, da je zdrknila tujskoprometna sezija navzdol. Pri tempa nočemo reči, da ne bi imeli v škof ji Loki prav nikakih gostov. Ne! Le manj jih je in pozna se, da živimo v izrednih časih. Letos sb izostali dijaki in dijaknje Počitniške zveze, ki so prejšnja leta prav živahno poživljali mesto. Tujskoprometno društvo, katerega sedež je na Mestnem trgu, ima v evidenci proste sobe in postelje. Več razgibanega življenja je v kopališču TPD, ki bi seveda imelo še večji obisk, da nimamo tako deževnega in nezanesljivega poletja. Ne mine skoraj dan brez kapelj. Z ustalitvijo vremena je pričakovati, da se bo sezija še nekoliko stopnjevala z ljudmi, ki žele preživeti nekaj tednov Izven mestnega prahu in hrupa. Gospodarstvo Polemika o podržavljenju Narodne banke m. Vprašanje novih pogajanj z Narodno banko Glede na argument, da koncesija Narodne banke ne more prenehati odnosno da se pogodba z državo ne more spremeniti brez soglasja obeh strank, smo že prikazali, kako so si znali delničarji Narodne banke pri zadnjih pogajanjih leta 1931 iz-biti velike koristi. Ali naj se sedaj ta igra ponavlja? Ali naj sedaj znova postane javna služba oskrbovanja gospodarstva z nov-čanicami predmet kupčije med državo in delničarji Narodne banke, pri kateri se bodo delničarji v svoji nenasitnosti skušali izbiti nove in še večje materialne koristi, kakor so jih že dosegli pri pogajanjih leta 1931. V današji dobi, ko so že skoro povsod prelomili z zastarelimi lira-listično kapitalističnimi naziranji, menda ne bomo še razpravljali o tem, ali naj ostane skrb za denar privilegij pridobitve-nega podjetja, ki ta privilegij lahko poljubno izkorišča. Kakor smo že v I. delu povedali, gre pri Narodni banki in njenem ustroju za narodno zadevo, ki se ne da reševati po pri-vatnopravnih vidikih, temveč le s stališča splošnega interesa; če pa je ta splošni interes v nasprotju z interesom delničarjev, se ne sme umakniti splošni interes, temveč privatni interes delničarjev (ta stavek je bii v prvem delu tega članka 24. t. m. spačen). Tudi spričo rastočih nalog, ki jih ima v današnjem času vršiti Narodna banka v imenu države, je reforma zakona o Narodni banki nujno potrebna. To bo brez dvoma težavna naloga, ki se ne bo dala pravilno rešiti, če bodo soodločevali interesi j delničarjev in sedanjih gospodarjev. To vprašanje pa se tudi ne sme reševati z gledišča političnih strank in fiskalnih interesov. Narodna banka vrši v imenu države izredno važne naloge in more te naloge pravilno rešiti le tedaj, če ima vodstvo zavoda pred očmi izključno splošne koristi. Tudi v primeru podržavljenja ne sme Narodna banka postati instrument, s katerim bi lako poljubno razpolagal finančni minister. Nazori o nalogah novčanične banke so se v zadnjih desetletjih bistveno spremenili. Zakonodajalec se mora zavedati tega velikega preobrata, ki smo ga doživeli ravno na tem področju -gospodarske politike. Splošno koristni značaj novčanične banke mora priti v celoti do izraza v novem zakonu, in to ne samo v formulaciji posameznih določb, temveč v vseh konsekven-cah, ki izhajajo iz značaja novčanične banke kot ustanove, ki sme služiti le splos-nim koristim brez ozira na kakšne pridobitne interese delničarjev in tudi brez ozira na posebne fiskalne interese, ki se ne morejo spraviti v sklad z interesom splošno sti. , Seveda je tudi možno, da Narodna banka formalno obdrži obliko delniške družbe. V tem primeru pa zakon ne sme dajati delničarjem privilegija za izkoriščanje de-parnega prometa. Privatnopravno podjetje, ki v imenu države oskrbuje gospodarstvo z novčanicami, nikdar ne sme iz tega posla črpati večjih dobičkov, kakor bi ustrezalo normalnemu obrestovanju vložene glavnice. Delničarjem se more torej vzeti vpliv ra vodstvo podjetja. Vrhovnemu načelu, da je novčanična banka splošno koristno podjetje, pa bo ustreženo v tem primeru le tedaj, če bodo delničarji dobili namesto menjajoče se di\»dende, ki spominja na pridobitno podjetje, garantirano rento v primerni višini in če bo vnaprej izključena možnost, da se z raznimi dotacijami in z zbiranjem tihih rezerv ustvarja možnost za čim večje izplačilo ob eventualni likvidaciji. Vprašanje vodstva Pomisleki so bili v zadnjem času izraženi tudi glede vprašanja vodstva v primeri podržavljenja ali izločenja delničarjev iz uprave, češ da bomo doživeli isto, kakor pri drugih državnih finančnih ustanovah, kjer sede v upravi razni upokojeni državni uradniki najrazličnejših strok in eksponenti strank. Taka nevarnost se da z določbami zakona vnaprej odstraniti, zlasti če se postavi načelo, da smejo biti v vodstvu novčanične banke le strokovnjaki v denarnih vprašanjih, ki so neodvisni, m če se tantjeme in honorarji članom upra-; ve vnaprej omejijo in v primeri s ^sedanjimi tar.tjemami in honorarji tako občutno znižajo, da bo prenehala večna borba za taka mesta, ki se pogosto oddajajo kot politične ali druge sinekure. Razburjenje, ki se je pojavilo v zvezi z razpravo o vprašanju podržavljenja Na- rodne banke, ni izšlo toliko iz vrst manjših delničarjev Narodne banke, kakor iz vrst maloštevilnih veledelničarjev, ki sede tudi v upravi zavoda, kar jim donaša velike dohodke (samo mesto člana v izvršilnem odboru prinaša na leto približno okrog četrt milijona dinarjev dohodkov). Kakšni so danes dohodki članov uprave iz letnih računov Narodne banke sploh ni več razvidno, kajti od leta 1931 so izdatki Narodne banke v ta namen všteti med splošnimi stroški. Do leta 1931 pa so_ se tantjeme članom uprave gibale na višini 4 do 4.5 milijona din na leto. Zlasti je paziti tudi na to, da bo v bodoče guverner v svojem delu neodvisen in neodstavljiv, četudi bo postavljen od države, kakor je postavljen sedaj. Pri Angleški banki je veljal skozi stoletja nenapisan zakon, da noben guverner ne sme zavzemati to mesto zaporedoma več kakor dve leti. Šele ko je prišel po vojni leta 1920 na čelo Angleške banke tako odličen strokovnjak, kakor je Montagu Norman, so prelomili s tem načelom (Montagu Norman je sedaj že 20. leto guverner te banke). Načelo, da se po poteku funkcijske dobe vnaprej izključi ponovno postavitev gotove osebnosti za guvernerja, ima mnogo za sebe, kajti tak guverner bo lažje branil interese splošnosti proti eventualnim pretiranim zahtevam države, kakor guverner, ki računa s tem, da bo po poteku funkcijske dQbe znova postavljen na to mesto. V primeru podržavljenja Narodne banke je jasno, da mora biti vprašanje uprave zavoda urejeno tako, da bo banka od vsakokratne vlade neodvisna avtonomna državna ustanova, kakor je n. pr. neodvisna glavna kontrola kot vrhovno računsko sodišče. Taka ureditev bi gotovo v večji meri kakor sedaj zaščitila Narodno banko pred nevarnostjo, da bi se vsaka vlada lahko neomejeno obračala za svoje p~+rebe na novčanično banko. Nevarnost inflacije, ki lahko pride s te strani ie mnogo večja pri sedanjem ustroju Narodne banke, ko vlada lahko vsak čas odstavi guvernerja in oba viceguvernerja. ^Potrebna je tudi reforma kreditne politike Z novim zakonom bi bilo treba postaviti na nove temelje predvsem tudi kreditno politiko Narodne banke, ki je v vseh 20 letih obstoja Narodne banke dala največ povoda za upravičene pritožbe. Naša Narodna banka ni nikoli vršila prave vloge novčanične banke po vzoru novčaničnih bank v drugih državah. Ona bi morala biti predvsem likvidnostna zaslomba za privatne denarne zavode in se ne bi smela baviti z dajanjem običajnih poslovnih kreditov. Tudi po reformi leta 1931. je Narodna banka ostala čaršijska banka v rokah malega števila delničarjev, ki je dajala poslovne kredite tudi številnim malim podeželskim oderuškim bankam in gospodarstvenikom v nasprotju z načelom, da mora Narodna banka dajati le kratkoročne kredite na podlagi blagovnih menic. Res je Narodna banka dajala le trimesečne menične kredite, toda ti krediti so se vedno znova in znova prolongirali in niso imeli nikoli značaja kratkoročnega kredita. V času, ko so banke računale 20% obresti, je pomenil kredit pri Narodni banki po 6% veliko ugodnost, ki pa ni bila vsakemu na razpolago. Male podeželske banke v Srbiji in Vojvodini so smatrale kredit pri Narodni banki kot poslovni kredit in so ga vedno skoro v celoti izkoriščale, medtem ko so denarni zavodi v zapadnem delu države smatrali kredit pri novčanični banki kot likvidnostni kredit in so se ga le malo posluževali. Ko je nastopila denarna kriza leta 1931., so imele te banke na jugoza-padu države izkoriščen skoro ves kredit, banke v Sloveniji in na Hrvatskem pa so imele ta kredit po večini neizkoriščen, toda nenadna zapora jim je takrat onemogočila izkoriščanje, kar je v veliki meri poostrilo takratno denarno krizo, ki jo še danes nismo prav preboleli. Šele tedaj, če se bo uvedla enotna praksa v kreditni politiki Narodne banke v vsej državi, bodo prenehali upravičeni očitki, da daje Narodna banka mnogo manj kreditov zapadnim pokrajinam v primeri z ostalimi krediti. Pravilna reforma kreditne politike Narodne banke pa bo mogoča le tedaj, če bo izločeno pri dajanju kreditov sodelovanje delničarjev. Potem bodo tudi izključene tako ogromne izgube pri meničnih kreditih, kakor smo jih zabeležili v zadnjih desetih letih in kakršnih menda ni izkazala nobena druga novčanična banka v Evropi. S. Ogl. reg. pod S. B. 1318 od 15. XII. 1938 Povišanje telefonske naročnine v Ljubljani 2e v zadnji sobotni številki smo poročali o povišanju telefonske tarife, ki de-loma zadene tudi telefonsko naročnino, j Doslej je veljala najdražja tarifa I. za vse kraje, ki imajo več kakor 2000 naročniških j linij, tarifa II. pa je veljala za kraje, ki imajo od 501 do 2000 naročniških linij. V to tarifo II. je doslej spadala tudi Ljubljana, kjer je nekaj manj nego 2000 naročnikov. Z odlokom poštnega ministra od 9. julija pa so bile določbe glede telefonske tarife spremenjene tako, da velja sedaj najdražja tarifa I. za vse kraje, ki ima]o več kakor 1000 telefonskih naročnikov, tarife II. pa za kraje, ki imajo od 501 do 1000 naročnikov. Ljubljana je s tem avtomatično prešla v prvi razred. Zato se s 1. avgustom t. 1., od katerega dne veljajo novi predpisi, preuvrste telefonski naročniki v Ljubljani iz II. plačinega razreda v I. plačilni razred. Odslej znaša telefonska naročnina v Ljubljani za naročnike v I. skupini (denarni zavodi, zavarovalnice, trgovska, industrijska, tehnična in druga podjetja z glavnico ( preko 1 milijona din, veletrgovine, hoteli, restavracije in kavarne prvega razreda itd.) na leto 3.000 din nasproti 2.800 din, kolikor je znašala doslej. Telefonska naročnina za naročnike v ii. skupini (državni in samoupravni denarni zavodi, zastopstva in podružnice zavarovalnic, trgovska, industrijska, tehnična in druga podjetja, z glavnico 500.000 do 1 milijon din, uvozne in izvozne trgovine, velike trgovine, industrijske prodajalnice, hoteli, restavracije in kavarne drugega reda, bolnišnice in sanatoriji, skladišča, v katerih se prodaja blago, rokodelske delavnice in obrati, ki imajo več nego 5 konjskih sil in več nego 15 delavcev, društva in združenja, ki prirejajo predavanja in tečaje, menjalnice itd.) znaša odslej 2200 din nasproti 2000 din, kolikor je znašala naročnia doslej. Telefonska naročnina za naročnike v tretji skupini (ostala trgovska, industrijska, in tehnična podjetja, rokodelske delavnice, ki imajo preko 5 konjskih sil toda 15 ali manj delavcev, male tvornice, državna in samoupravna gospodarska podjetja, zbornice, manjše trgovine, manjše prodajalnice lastnih tvorničnih izdelkov, trgovine z drvmi in premogom, carinski posredovalci, drogerije, lekarne, gostilne, prenočišča, slaščičarne, skladišča in zaloge, tiskarne, ki imajo več nego 5 konjskih sil, urarji in zlatarji, krojpči. krznarji in modni saloni, ki irrjajo več kakor 3 zaposlene osebe, direkcije dnevnikov, odvetniške, in-ženjerske in geodetske pisarne izven stanovanja, zdravniške ordinacije, trgovski agenti, zastopniki in notarji izven stanovanja, posredovalni informacijski uradi, javne klavnice, kopališča itd) znaša odslej 1600 din, medtem ko je znašala doslej 1300 din. Telefonska naročnina za naročnike v IV. skupini (državni in samoupravni uradi in njihove ustanove, cerkvene ustanove, šole, prosvetne ustanove, poslaništva in konzulati, advokatske, inženjerske, zdravniške pisarne v stanovanju, pisarne trgovskih agentov, carinskih posrednikov in drugih svobodnih poklicev v stanovanju, rokodelske delavnice, ki ne uporabljajo motorne sile ali samo do 5 konjskih sil pa j imajo več kakor 8 zaposlenih delavcev, , nabavljalne in druge zadruge, uredništva tednikov ali mesečnikov, privatna društva in združenja, avtogaraže, penzioni, male kreditne zadruge itd.) znaša odslej 1000 din nasproti 800 din, kolikor je znašala doslej. Za naročnike v V. a skupini (privatna stanovanja, humane, socialne, rodoljubne ustanove in društva, združenja in ustanove državnih in samoupravnih uslužbencev, cerkve in samostani, rokodelske delavnice, ki nimajo motorne sile ali največ do 5 konjskih sil in imajo 8 ali manj zaposlenih delavcev, tiskarne z motornim pogonom do 5 konjskih sil, krojači, krznarji in modni • saloni, ki zaposlujejo največ 3 osebe, trgovski potniki, ljudske kuhinje, menze, restavracije z mlečnimi izdelki, krčme, trafike, babice, ulična postajališča avtotaksi-jev itd.) znaša odslej telefonska naročnina 72C din nasproti 600, kolikor je znašala doslej. Za naročnike v V. b skupini (državni in samoupravni uslužbenci, če se ne bavijo s kakšnim svobodnim poklicem, poklicni novinarji v stanovanjih in uslužbenci socialnega zavarovanja podobnih ustanov) znaša odslej naročnina 500 din nasproti 460 din, kolikor je znašala doslej. Naročniki poslednje, t. j. V. c skupine (poštni, telegrafski in telefonski uslužbenci in njih ustanove) pa znaša odslej naročnina 300 din nasproti 240 din, kolikor je znašala doslej. Razliko v naročnini za mesec avgust in september morajo naročniki plačati do 15. avgusta, ker se sicer dotični telefon izključi iz prometa. Nazadovanje našega obtoka bankovcev Med tem ko je v zadnjih mescih naš obtok bankovcev v glavnem naraščal, zaznamujejo izkazi Narodne banke v tekočem mescu že tretji teden nazadovanje. Ob koncu junija je naš obtok bankovcev dosegel 12.310 milijonov din, nakar je v prvi četrtini julija popustil za 11.4 milijona din, v drugi četrtini julija za nadaljnih 109 milijonov, najnovejši izkaz Narodne banke od 22. julija pa zaznamuje nadalj-ne zmanjšanje za 86.5 milijona din. Dne 22. t. m. je znašal celotni obtok bankovcev 12.003.5 milijona din (lani 7054.5) in se je torej od konca junija zmanjšal za preko 200 milijonov. Obveznosti na pokaz pa so se v tretji četrtini julija povečale za 51.8 na 2096.4 milijona din (lani 1888.3). Zlata podlaga se je v tretji četrtini julija dvignila za 1.0 na 2282.5 milijona stabilizacijskih din (lani 1921.4) v stvarni vrednosti 3652.1 milijona din, devize, ki se ne vštejejo v podlago pa so narasle za 9.7 na 424.2 milijona din (lani 504.5). Menična in lombardna posojila, ki so prejšnji teden narasla za 14 milijonov, so v tretji četrtini .julija nazadovala za 25.8 na 1879.6 milijona din (lani 1774.0), eskont bonov za narodno obrambo pa se je dvignil za 67 na 4036 milijonov. Glede na stvarno vrednost zlate podlage je znašalo 22. t. m. kritje obtoka bankovcev in obveznosti na pokaz 25.90%» Gibanje klirinških računov V tretji četrtini junija se je saldo našega klirinškega dolga nasproti Italiji, ki je v prvi polovici tekočega mesca narasel od 24.5 na 55.5 milijona dinarjev, ponovno dvignil na 59.8 milijona din. Znatno se je povečal tudi naš klirinški dolg nasproti Slovaški, in sicer od 9-2 na 14.3 milijona Ks, kar je mnogo glede na obseg naše trgovine s Slovaško. Zato je potrebno povečanje našega uvoza iz Slovaške, kar je tudi predmet trgovinskih pogajanj s Slovaško, ki so trenutno v Beogradu. Saldo našega dolga nasproti Madžarski se je v tretji četrtini julija skrčil od 17.6 na 16.1 milijona dinarjev. Med aktivnimi kliringi zaznamuje klirinški račun z Nemčijo ponovno nazadovanje naših terjatev. Ta saldo se je že prejšnji teden zmanjšal od 6.03 na 4.41 milijona mark, sedaj pa je ponovno nazadoval na 3.81 milijona mark, kar je v primeri s stanjem tega kliringa v zadnjih letih zelo nizek saldo. Naše klirinške terjatve v češkomoravSkem protektoratu pa so se zmanjšale od 14.1 na 13.6 mil. K6. Od ostalih aktivnih kliringov zaznamuje klirinški račun s Turčijo povečanje salda naših terjatev od 5.9 na 6.1 milijona din, klirinški račun s Francija od 2.2 na 2.4 milijona frankov, klirinški račun s francoskimi kolonijami od 1.6 na 2-6 milijona frankov in klirinški račun z Bolgarijo od 2.5 na 2.6 milijona frankov. Gospodarske vesti = Plačevanje narodnoobrambnega prispevka v markicali. Finančni minister je predpisal izmenjave in dopolnitve k navodilom za izvajanje določb § 19 finančnega zakona za leto 1939/40 glede specialnega prispevka za narodno obrambo. Po teh dopolnitvah in izpremembah bodo tiste osebe, ki plačujejo uslužbenski davek z mar-kicami, plačevale tudi narodnoobi-ambni davek s posebnimi markicami. Istočasno z uslužbenskim davkom so dolžni delodajalci v ta namem nalepiti v davčno knjižico zaposlene osebe ter s svojim žigom in lastnoročnim podpisom uničiti te markice za narodno obrambni prispevek, tako da teh markic ne bo mogoče več uporabiti. Markice za posebni prispevek v sklad narod-dne obrambe bodo tiskane v vrednosti po 1. 2, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 15 in 20 din. Zunanjost markice bo pri vsaki izdaji objavljena, prodajali pa jih bodo poleg davčnih uprav tudi prodajalci tobaka in kolkov, ki bodo imeli provizijo 4 odstotke. Te markice se bodo začele uporabljati tistega dne, ki ga bo naknadno določil finančni minister. = Licitacije. Dne I. avgusta bo pri štabu mornarice v Zemunu licitacija za dobavo vijakov, matric in zakovic. 20. avgusta pa za dobavo kotlovih in parovod-nih cevi iz jekla. Dne 20. avgusta bo pri dravski delavnici v Ljubljani. Kobaridska 43. licitacija za nabavo razne opreme in ščetk za konje, do 21. avgusta oa za dobavo usnjenih pasov. Dne 8. avgusta bo pri štabu zrakoolovstva voiske v Zemunu licitacija aa dobavo barv in lakov. = Prodaje. Dne 7. avgusta bo v štabu komande dravskega žandarmeriiskega ool-ka v Ljubljani ustmena licitacija glede prodaje starih krt) in iznošenih vojaških čevljev. Dne 12. avgusta bo uri upravi 2. oddelka zavoda za izdelavo voine oDreme v Nišu ustmena licitacija za orodaio raznih odpadkov od sukna. usnia. kovin i dr. Borze 25. julija Na jugoslovenskih borzah notiraio nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Za grške bone ie bilo v Zagrebu povpraševanje oo 37. pravtako v Beogradu. Bolgarski klirinški čeki pa so se v Beogradu trgovali po 90. Tečati na svobodnem trgu se nadalie ravnaio oo tečaiu 55 din za dolar. Na zagrebškem efektnem tržišču ie Vojna škoda pri čvrsti tendenci notirala 438 — 442 (v Beogradu ie bil promet po 438 — 440). Do zaključka ie prišlo le v delnicah Trboveliske oo 300. EFEKTI Ljubljana. Oficielni tečaji: London 171.03 — 174.23. New York 4425 — 4485. Curih 1007 62 — 1017.62. Teča.ii na svobodnem trgu: London 211.52 — 214.72. New York 5480 — 5520. Curih 1245.15 — 1255.15. Curih. Beograd 10. Pariz 9.97 (bankovci 5.25). London 17.30 (bankovci 1290). New York 4.40 (bankovci 4.54). Milan 22.20. Madrid 40. Berlin 176 (register marke 51.50V Stockholm 104. Sofija 5.50. Atene 3.00. Bukarešta 2.30. devize Zagreb. Državne vrednote: Voina škoda 438 — 442. 4°/o agrarne 49 75 den.. 4n 'n severne agrarne 50 den.. 6°'« begluške 78.50 den.. 6n/n dalm. agrarne 70 den.. šumske 69 den.. 7% invest. 96 den.. 7°/o Selig- man 92.50 den.. 8°/o Blair 96.50 den.; delnice: PAB 192 bi.. Trboveliska 300 — 303 (300). Šečerana Osijek 245 bi.. Osiječka ljevaonica 165 den.. Isis 32 den. Beograd. Voina škoda 438 — 440 (438— 440). 4% agrarne 51 — 52.50 (52). 4% severne agrarne 51.50 den.. 6% begluške 77 — 78 (77). 6% dalm. agrarne 69.75—70.50 (70). 6% šumske 69.50 — 77. 7°/o stabiliz.— (93). 7% invest. 98 bi. (97). 7% Seligmann 100 den.. 7% Blair 93 — 94. 8% Blair 98 — 100.50. PAB 191 — 193 (192). Blagovna tržišča ŽITO + Chicago. 25. julija. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 74.625. za dec. 76.125. za mai 77.625; koruza: za sept. 62. za dec. 59, za mai 61.25. + Winnipeg, 25. julija. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 71.25. za dec. 73.625. za mai 74.625. + NovosadSka blagovna borza (24. t. m.) Tendenca nedoločena. Pšenica: baška, baranjska in banaška 78 kg, 2242; srem^ka in slavonska 78 kg. 2«/a, 239 (v ceni pšenice je že vračunana marža 12 din za trgovino v smislu uredbe o prisilnem odkupu pšenice in koruze od 22. t m.) Rž: baška in banatska 220 — 222.50. Ječmen: bašk? in sremski 212 — 215. Oves: baški, sremski in slavonski 238 — 240. Koruza; bela 192, rumena 182 (z vračunano maržo 12 din v smislu uredbe). Moka: baška in banatska s>0g« in »Ogg« 365 — 375; >2« 342.50 — 352.50; s>5« 322.50 — 332.50; »6« 302.50 — 312.50: »7« 272.50 — 282.50; »8« 175 — 180 Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165; banatskl 160 — 162.50 Fižol: baški in sremski beli brez vreč 435 — 440. Strela v gostilni na šmarni gori Oplazila je več gostov, a smrtnih žrtev ni terjala šmarna gora, 25. julija Letošnje poletje res lahko na prste ene roke seštejemo dni, ki so bili res lepi. Tako je tudi v nedeljo zjutraj kazalo na lepo. Na šmarno goro so zavoljo tega prišli izletniki, ki pa so bili deležni hude nevihte. Izletniki, ki so se v času nevihte mudili na vrhu, so prestali dokaj strahu. Hudi uri so se umaknili ljudje deloma v cerkev, precej pa jih je bilo tudi v znani šmarnogorski gostilni. Nenadno pa je treščilo v zvonik. Z zvonika je švignila strela v tamkajšnjo stojnico in razmetala deske, nato pa je planila skozi okno naravnost med ljudi v gostilni. Sreča v nesreči je bila, da je zbežala skozi gostilniško sobo med ljudmi in jih le oplazila. Najhuje je bil prizadet neki zakonski par, ki je sedel v kotu sobe. Strela ju je oplazila ob nogah, zlasti moža. Gostje so prvi trenutek menili, da se je zgcdilo kaj zelo hudega. Zakonca sta občutila bolečine v nogah in mož sploh ni mogel stopiti na nege. Z masažo je ljudem uspelo spraviti od strele oplažena spet na noge. V nasprotnem koncu sobe je bila skupina izletnic Marijine družbe iz Radovljice, ki je prispela na šmarno goro pod vodstvom kaplana g. Jcžefa Kunsteljna. Tudi ta dekleta so bila deležna precejšnjega strahu. Ko je strela švignila skozi sobo in puhnila mimo zakoncev, sta bili prizadeti tudi dve dekleti, ki pa sta prišli takoj k sebi. Bila je torej vsekakor sreča v nesreči, da ni bilo smrtnih žrtev. Tujski promet v Radovljici se letos proti pričakovanju dobro razvija Radovljica, 25 julija Radovljičani so si letos kaj malo obetali od tujskoprometne sezone. Nekoliko upanja so jim vzbudila povpraševanja, ki so pričela prihajati na tujskoprometno pisarno v Radovljici v mesecu juniju. Toda kljub ugodnim pogojem se tisti, ki so povpraševali, niso odzvali. V začetku julija je kazalo, da bo letos Radovljica brez leto-viščarjev. Kakor vse Gorenjce je strašilo tudi Radovljičane neugodno vreme. Naenkrat pa se je obrnilo. Okoli 10. t. m. so pričeli prihajati letoviščarji prav iz vseh delov Jugoslavije. Največ seveda iz Beograda in iz Zagreba. Mnogo je prišlo v Radovljico letos takih, ki so druga leta odhajali na letovanje v inozemska letovišča. V nekaj dnevih je bila Radovljica pri-lično zasedena, in sicer od takih letovi-ščarjev, ki nameravajo ostati v Radovljici kar 3 do 4 tedne. Glede na druga leta je Radovljica leto« razmerno mnogo bolje zasedena kakor Bled. Medtem ko je bilo druga leta na Bledu 4000 do 5000 letovi-ščarjev, jih je letos le okoli 800, v Radovljici, kjer jih je bilo lansko leto 450, pa jih je letos le za 100 manj. Kaže pa, da se bo število še dvignillo. Kdor Radovljico in njeno okolico natančneje pozna, se seveda ne bo čudil, če je tudi letos dobro obiskana. Radovljica ima divno lego in prekrasno planinsko okolico. Da se je turizem v Radovljici začel razvijati v primeri z drugimi kraji Gorepj-ske nekoliko pozno, je bil vzrok pačita, ker ni bilo kopališča. Ko je bilo dograjeno kopališče, smo v Radovlljici pogrešali še za izbirčnejše turiste primernih stanovanj, posebno večjega hotela s primerno udobnostjo. Radovljiška mestna občina pa je tudi to uredila. Spremenila je poslopje, ki je bilo prvotno določeno za urade, v hotel. V zgradbi je zdaj 18 tujskih sob z veliko kavarniško dvorano, lepo restavracijo in udobnim zabaviščem. Hotel, ki je zelo dobro oskrbovan, je vedno dobro obiskan. Posebno v sobotah in nedeljah. Mestnemu hotelu, v »Gorenjskemu domu« se je pridružil že nov Poštarski dom, v katerem je zdaj okoli 60 gostov, ki so prav zadovoljni. Mnogo letoviščarjev, ki stanujejo po privatnih hišah, obeduje po manjših restavracijah in gostilnah. Mnogo gostov ima stara renomirana Lectarjeva restavracija. Radovljiški letoviščarji pridno prirejajo izlete v okolico. Najljubši so jim izleti v bližno planinsko Drago. Med izletom se kaj radi pomude v Begunjah in Lescah. Skoro vsak dan se odpeljejo večje družbe z avtomobili na Bled in v Bohinj. Prijeten peš izlet iz Radovljice pa je tudi v 40 minut od Radovljice oddaljeno starodavno Kam-no gorico in v njeno sosedo, prav tako staro Kropo. Radovljica ima tudi izredno ugodno lego za izlete v planine, bodisi v Julijske ali na Karavanke. Seveda so med izletniki tudi taki, posebno oni iz naših južnejših krajev, ki ne poznajo resnosti planin in obiskujejo našega sivega očanca Triglava do malega v lakastih čeveljčkih. Mnogi spoznajo resnost planin šele prepozno, ko so že raztrgani podplati in okrvaveli prsti. Tako se je godilo zadnje dni nekim Beograjčanom, da so se morali sredi poti obrniti nazaj. Precej neugodno je letos vreme za kopalce. Sava, ki so jo druga leta radovljiški letoviščarji posebno radi posečali, je letos zaradi neprestanega deževja vedno hladna in zato neugodna za kopanje. Prav dobro pa je obiskano vsak dan novo radovljiško mestno kopališče. Voda je sicer hladna, a se že prenese. Ker navadno dežuje popoldne je kopališče dobro zasedeno dopoldne in v opoldanskih urah. So na med kopalci vztrajnejši, ki jih niti dež ne prežene. Med ploho pohite v kopališko restavracijo, ko pa dež neha. so že »pet v vodi. Vsakoletno razvedrilo v letoviščarski sezoni je naposled tudi velika sokolska tombola, ki se je vršila preteklo nedeljo. Na to prireditev je prihitelo vse polno okoličanov. Udeležilo pa se je je tudi mnogo letoviščarjev. Sreča je bila letos izredno spoznavna. Glavni dobitek motorno kolo, je dobil orožnik, ki bo to vozilo prav gotovo s pridom uporabljal, drugi dobitek, niug, pa kmet iz Mišač. — s. Iz Litije i— Akcija za postavitev vremenske hišice. Litija stoji sredi venca privlačnih izletniških točk. Omenjamo jih naj samo nekaj: Janče, Štanga, Javorje, Sv. Gora, Sv. planina, Kum, Ostrež in Polšnik. Litij ani in okoličani mnogo posečamo naše hribovske kraje. Dan pred izletom, pa tudi zjutraj, ko se izletniki odpravljajo z doma, sprašujejo po stanju barometra. Zato je bila že pred leti sprožena misel, naj bi postavili v Litiji vremensko opazovalnico. Lepa zamisel pa je zaspala tako, kakor je tiho in mirno zaspalo Tujskoprometno društvo, ki je začelo propagando za naše zasavske lepote. Zdaj pa so se oprijeli javnega dela naši skavtje, ki so organizirani v stegu skavtov kralja Matjaža. Upravni odbor je sklep za postavitev vremenske hišice že sprejel. Hišica z opazovalnimi in registrirnimi aparati naj bi stala med obema skavt-skima domovoma pred litijskim sodiščem. Kakor pozdravljamo sklep naših skavtov, tako bi želeli, da bi prišla vremenska hišica na priročnejši kraj, morda v kak kotiček na Glavnem trgu ali pa pred Sokol-skim domom, ki je na prometnem kraju, medtem ko sta skavtska domova postavljena v zatišju. Pozivamo upravo skavtov, da stori tako. Vsa naša javnost ji bo za uslugo hvaležna. i— Slaba sadna letina tudi na Vačah. Vače z okolico so znane, kot ugoden kraj za sadjarstvo. Vačani zaslužijo vsako jesen lepe vsote za sadje. Tako v Litiji kakor v Ljubljani imajo nekateri odlični sadjarji iz Vač že stalne odjemalce. Letošnja sadna letina pa kaže kaj slabo. Večina drevja je prazna. Pravijo, da bo tako malo sadja, kakor še nobeno leto. O obilnih sadnih letinah in o slovesu, ki so ga uživali pred 300 leti sadjarji na Vačah, piše že slavni Janez Vajkard Valvazor. Vsako jesen so prihajali na Vače kupci s praznimi vozovi in so zlasti sadje, pripravno za mošt, odvažali kar v kupih. Postani in ostani Slan Vodnikove družbe! Je ena najbolj občutljivih točk za Angleže v Sredozemskem morju. Slika prikazuje angleško vojsko, pripravljeno za odhod na bojišče Katere radijske postaje smejo poslušati Nemci Dovoljeno je poslušanje vseh postaj pod nemško civilno in vojaško upravo, izvzemšl Dansko V uradnem listu nemškega pravosodnega ministrstva podaja strokovnjak v pravnem oddelku državnega propagandnega ministrstva dr. Hilleke avtentično razlago glede prepovedi o poslušanju tujih radijskih postaj, ki velja za nemške državljane. Po tej razlagi smejo nemški državljani poslušati samo oddajne postaje, ki spadajo k območju nemške države. K temu območju se prištevajo tudi ne-nemška ozemlja, kjer ima državno oblast, bodisi trajno, bodisi začasno, v rokah nemška država, in sicer v obliki civilne ali vojaške uprave. Nemci smejo poslušati to- rej le radijske postaje na ozemlju Nemčije, Holandijze, Belgije, Luksemburga in v zasedeni Norveški, Poljski in Franciji. Prepovedano pa jim je poslušati danske oddajne postaje. Postaje češko-moravskega protektorata se smatrajo za domače postaje. Poslušanje drugih postaj je prepovedano ne glede na vsebino oddaj, nadalje prepovedano razširjati vesti tujih radijskih postaj, ki bi ogrožale odpornost nemškega ljudstva. V primeru, da dobi kdo posebno naročilo za poslušanje tujih jostaj, sme poslušati ile tisti del, ki spada k izvršitvi naročila. Strah pred peto kolono v Turčiji Dva zdravnika turške državne zdravstvene službe sta bila na inspekciiskem potovanju v bližini majhiega turškega mesta prijeta in so ju vtaknili v zapor Neki poslanec je bi1 malo prei s^ari' ljudstvo pred nevarnostjo pete kolone in pada cev. Ko so kmetje zagledali, krasni, belo lakirani ambulančni voz, s katerim sta se oba zdravnika peljala, so planili s sekirami kosami in lovskimi puškarm nadenj, prisilil' so zdravnika. da sta izstopila ;n ju izročili oblastem. Čeprav sta se mogla zdravn-ka v redu izkazati, sta prebila vendarle mnogo ur v zaporu. Zračm prsmet Bukarešta—'Dunaj V torek, 22. julija so otvorili novo zračno progo med Bukarešto in Dunaje.n. Prevoz potnikov oskrbuje prometno letalo tipa Douglas, ki lahko sprejme do 20 potnikov. Vojne ladje Sest vrst, ki jih mora v današnjih časih poznati vsak človek Mednarodno razlikujejo šest vrst vojnih ladij: bojne ladje, matične ladie za letala, lahke nadvodne ladje, podmornice, male vojne ladje in pomožne ladje Med bojzne ladje spadajo največji brodi 25.000 do 45.000 ton, s težkimi oklopi, oklopnimi stolpi, torpednimi cevmi in najtežjim topništvom, kar ga lahko uporabljajo na ladjah, s kalibrom 28 do 40.6 cm. Matične ladje za letala imajo povprečno 17.000 do 25 000 ton in srednjo oborožitev. Nočejo biti nič drugega nego daleč naprej pomaknjena letalska oporišča. Lahke nadvodne vojne ladje rabijo za službo v tujih morjih, za izvidne vožnje in torpedne napade, imajo velike brzine do 40 morskih milj na uro ter sestoje iz kri- žark vseh vrst, rušilcev, torpednih In spremljevalnih čolnov. Med križarkami razlikujejo težke in lahke, ki se pa ne razi...ujejo toliko po svoji tonaži, kolikor po svojem topništvu in po oklopni opremi. Rušilci so hitre, lahke ladje do 2000 ton za zasledovalno službo Sposobni so plovbe na visokem morju. Večje imenujejo torpedne križarke. Torpedovke imajo povprečno po 600 ton in njih naloge so prav tako znane kakor naloge podmornic, med katerimi imenujejo večje tipe podmorniške križarke. Med male vojne ladje za aktivno službo spadajo ladje za zaporno službo polaganje min, stražno službo itd. Izposojevalnica za dežnike Beležnlca mu je rešila življenje Doživljaj nemškega podčastnika na francoskem bojišču Zavitek z darovi, ki ga je prejel neki podčastnik iz Burgstemfurta v zapadni Nemčiji med prodiranjem proti Parizu, je možu rešil življenje Zavitek so mu poslali prijatelji iz domačega kraja in je vseboval poleg drugih, minljivejših stvari tudi debelo beležnico. Podčastnik se je te najbolj razveselil in jo je vtaknil v levi prsni žep svoje vojaške suknje. Med ofenzivo je njegova četa za- šla v srdit ogenj francoskega topništva. V njegovi bližini se je razpoeila granata in začutil je hud udarec prot: prs :n. Že je mislil, da je vsega kcnec. Ko se je pa zavedel iz trenutne omamljenosti, je ugotovil, da se njemu samemu ni nič zgodilo, le v njegovi suknji je drobec granate raztrgal levi prsni žep. Beležmca " žepu je zadržala smrtno kovino ta jo je pa razdelila v dva kosa kakor tenka žaga Konec »strahu Trangilvanije« Smrt cigana Drolinskega, ljubimca kraljice ciganov Te dni je sklenil v Aradu na Rumun-skem svoje življenje na ve šalih »strah Transilvanije«, cigan Marko Drolinsky, ki je svoja zla dejanja počenjal iz ljubezni do »kraljice rumunskih ciganov«. že v mladih letih je Drolinsky zaklal nekega kmeta, da mu je ukradel harmoniko, ki si jo je bila poželela njegova lju-bavnica. Potem je zbežal v gore in je živel tam kot hajduk v samoti, od gozdnih jagod in od ljubezni do ciganke kraljice Lune Mereskove. Ko so hoteli nekateri orožniki motiti njegovo samotnost, je tri ustrelil. Iz svojega skrivališča je odhajal na roparske pehede. Vse to je delal manj iz ko-ristolovstva nego iz tega razloga, da bi svoji ljubici delal veselje. Prinašal ji je vsega, kar si more poželeti žensko srce. Ni se ustrašil nobene nevarnosti, da bi ji prinesel najlepših oblačil in najlepešga lišpa. Vse to so pa zvedeli šele tedaj, ko so ga prijeli. Prej niso vedeli dolgo časa niti tega, katera je ljubica zloglasnega roparja. Ko so to slednjič uganili, so si tudi takoj mislili, kje bi mogli Marka prijeti. Našli so skrivališča lepe Lune in poslali močan policijski oddelek tja. Mož se je branil, dokler je mogel, šele potem ko je ustrelil tri orožnike in je sam dobil težke rane, so ga lahko premagali. Epilog je bil potem pred sodniki v Ara-du, kjer so Drolinskega obsodili na smrt na vešalih. Iz celice smrti je pisal svoji kraljici, ki je tudi sedela v ječi, ognjevita ljubezenska pisma. Njegova zadnja želja je bila, da bi jo smel še enkrat videti. Tudi ona ga je po vsem videzu zelo ljubila, kajti ob uri, ko so ga obesili, je v svoji celici izvršila samomor. Sestanek v Solnogradu Nemški zunanji minister v. Ribbentrop, ki vodi razgovore z rumunskimi, bolgarskimi in slovaškimi državniki v Solnogradu Nemci čistijo ceste v Franciji člani delavske kolone generala ing. Todta, specialista za ceste, čistijo ceste v Franciji, ki so bile poškodovane med vojno Praktična in koristna ustanova v Ameriki V Baltimoreu si ie podjetna družba ustvarila nov in donosen vir dohodkov. Ta družba z glavnico enega milijona dolarjev izposoja dežnike in šteje že tisoče klien-tov. Namen podjetja je zagotoviti članom, da bodo imeli v primeru potrebe pri rokah dežnik. Čeprav je dežnik koristna stvar, ga večina ljudi ne jemlje s seboj, kadar odhaja z doma. Nekaterim je dežnik v rokah v nedeževnem vremenu pač nadležen, drugi pa imajo navado, da svoje dežnike pozabljajo po cestnih železnicah, v gostilnah, kavarnah in potem si ne morejo vsak trenutek privoščiti novega. _ Če še ne veš, zdaf izveš: da so na Grškem začeli izdelovati sintetični gumij iz soje; da so skoro vse banke v Parizu odprle svoje blagaije; da je italijanska vojska zavzela 3000 če-tvornih milj ozemlja v Britski vzhodni Afriki; da bo Amerika vojaško izvežbala pol-drug milijon mož med 20. in 30 letom; da je rumunska vlada prepovedala poroke Židov s pripadniki drugih veroizpovedi; da so v mestecu Bal del Torres na Špan skem odkrili majhne kipce iz predzgodo-vinske dobe, ki predstavljajo iberska božanstva; da je London še vedno največje velemesto na svetu, ker ima nad 8 milijonov prebivalcev. Norveška odprava v Grenlandijo Prva letošnja norveška odprava v Grenlandijo se je vkrcala te dni pod vodstvom docenta Adolfa Hoela v Aalesundu na jadrnico »Weslekari«. Na krovu te ladje so možje, ki bodo nadomestili v Grenlandiji stacionirane Norvežane, dalje velike množine provianta in opreme za norveške lovce na kožuhovinarje, ki bodo prezimili v deželi večnega ledu. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Skrbi, ki so zvezane s takšnimi dogodki, člani baltimorske družbe ne poznajo. Enkrat za vselej plačajo dolar in potem jim dež ne more do hudega. Za svoj dolar dobe kovinsko značko in s to odidejo v najbližjo izposojevalnico dežnikov, kadar kaže na dež. Za značko dobijo dežnik. Izposojevalnice so po vseh cestah in so dobro označene. Ko dež preneha, oiddeš spet v najbližjo izposojevalnico, dežnik oddaš in prejmeš zanj kovinsko značko, ki ti bo rabila ob drugi priliki. A N E K D O T A Neki pesnik je pregovoril Voltaira, da je poslušali izbor njegovih najnovejših pesmi. Med branjem je Voltaire neprestano odkrival glavo, kakor da nekoga pozdravlja. »Zakaj delate to?« je končno vprašal pesnik vznemirjeno. »Moji pozdravi veljajo mojim dobrim, starim znancem, ki mi jih dajete poslušati,« je odgovoril Voltaire. VSAK DAN ENA MICHEL ZfiVACO: Juan liOMAN. »Hej, Filibert,« je vplila neka ženščina, »če ti uzameš puntarja, kaj storiva s tistimi tri sto zlatniki?« »Tak dajte mi, da tudi jaz kaj vidim, nikar ne zamašite vse ulice, trebušnik zavaljeni...« »Baje so odnesli še osem in dvajset mrtvih vojakov...« »Veliki profos je mrtev. Menda je bil vražje trdoživ, kaiti uporniki so ga več ko petdesetkrat prebodli z bodali...« Zvonovi bližnjih cerkva so zazvonili: bila je ura velike maše. Prodajalci dišavnega vina in slaščičarji so se prerivali med veselim občinstvom ... »Kolača bi rad!« je vekal otrok, ki ga je mati tolkla po glavi. »Aha! Pomoč prihaja!. .« »Umaknite se! Prostor! Prostor!.. »Čujte, čujte! Kraljevi prihajajo svojim na pomoč! ...« Množica je burno zavalovala, ljudje so gledali v daljavo in od radovednosti buljili z očmi, zamolkel hrup se je na~lo bližal, trušč krdela v tekalnem koraku... in zdajci se je začulo prestrašeno tuljenje, zbegane ženske so navalile v prodajalne in hišne veže, ljudje so padali, hodili drug po dru- gem, vse je prhalo v brezumen beg, in strahoten krik se je razširil od ust do ust: »Rokovnjači! Rokovnjači! Rokovnjači!. Pokazali so se na ovinku. Prihajali so v umerjenem teku, stisnjeni drug ob drugega, grozljiv privid štrlečih sulic, sekir in težkih mečev, smrtonosen piaz, iz katerega je zlo-vestno bruhal bojni klic: »Rokovnjaščina! Rokovnjaščina! Rokovnjašč na, bij! Prostor! Prostora rokovnjačem!...« Koliko jih je bilo? Nemara tisoč. Razcapancev, kuštroglavcev, spačenih obrazov, plamenečih oči in krivih ust, ki so nenehoma zaganjali isti divji krik: »Alcindora! Alcindora! Kraljica! Rokovnjaška kraljica naj živi!« Po vijugasti ulici, med dvojno snečo ljudi, ki so se stiskali k zidom, je hrume drla truma, podobna strašni kači, sršeči od nabrušenih ostrin To je bilo rokovnjaško kraljestvo, ki je znova napovedovalo vojno kraljestvu Franca I., da bi pomagalo Alcindori, kraljici rokovnjačev. »Alcindora! Alcindora!« je bobnelo kakor grom. »Ura! Ura! Živel ,Jež'!...« »Smrt jim! Smrt profosu! Smrt stražnikom!...« »Živel ,Jež'! Alcindora! Alcindora!...« »Rokovnjaščina! Rokovnjaščina, bij! Kolji! Sekaj! ...« Ta krik je začul veliki profos baš v trenutku, ko je hotel kreniti nad krčmo. »Naprej!« je zarjovel profos in planil... a tedaj sta sili udarili druga ob drugo. Trajalo ni nič dalj kakor minuto ali dve. Ob vhodu v Sekirno ulico je nastalo nekaj podobnega kakor divji odboj morskih valov, strahovit vrtinec, iz katerega je pljuskalo sovražno rohnenje, pomešano z divjimi kletvami in kratkimi smrtnimi jeki... Minuto ali dve... in stotina pogumnih mož, ki jo je bil privedel veliki profos, je utonila v tej grozoviti poplavi, kakor izgine kaplja v morju... Minuto ali dve ... vihar je minil... Na ulici je tu pa tam ležalo nekaj, zgruznjeno v čudni legi... To so bili mrtvi, tucat mrtvih, deloma rokovnjačev, deloma profosovih ljudi. Ranjencev je bilo kakih dvajset, vendar nisi videl med njimi nobenega rokovnjača: Dvor čudežev je bil pustil trupla na bojišču, toda ranjence je bil vzel s seboj. V daljavi, zelo daleč nekje, se je še razlegal hrum viharja, in po pariških ulicah, vse tja do Veliko rekovniaščine, so se mu ljudje beže umikali s poti, in prodajalne so se naglo zapirale, da jih ne bi žalil ta besni, neobrzdani val... »Alcindora! Alcindora!...« »Rokovnjaščina! Rokovnjaščina! Prostora rokovnjačem!« »Živela rokovnjaška kraljica!« Vihar je bil minil. Nad Sekirno ulico se je širila globoka tišina... Veliki profos je bil na čelu dveh ali treh častnikov in pešičice oborožencev planil v krčmo. »Alcindora in Ponthus sta z rokovnjači vred odnesla pete,« je spotoma govoril gospodu de Par-sacu. »Zdaj bi ju tod zaman iskali. Kraljeva pra- vica in oblast morata počakati druge priložnosti za maščevanje. Vse te ničvredneže bo zadela kazen, ki jo zaslužijo, pa da mi je oblegati Dvor čudežev kakor trdnjavo in ga zažgati sredi prestolnice ko kres ... Neutegoma pa moramo uničiti podkop, ki ga je ženščina pripravila. Življenje prebivalcev vse ulice je odvisno od najmanjše izgubljene iskre... Za menoj! Ne. Nikar plamenic. Zaprte svetilke vzemite!« Pri sosedih se je našlo nekaj hlevskih svetilk. Pohiteli so v klet, veliki profos slej ko prej vsem na čelu. »Vzemitn te sode drugega za drugim,« je ukazal Croixmart, ko so prišli v trevtji prostor, »in jih spravite na ulico. Gospod de Parsac, pazite, da se jim ne bi kdo približal. Nato jih takoj prepeljite v klet Bastilje svetega Antona.« Po teh besedah je veliki profos s svetilko v roki pristopil k ?????? ? Sklonil se je, da bi bolie videl smodnikovo progo, ki jo je bila natresla Alcindora. Tudi gospod de Parsac je pogledal. Počasi sta se vzravnala... oba bleda kakor zid. »Vraga!« je rekel poročnik. »Srečno smo jo odnesli!« »Da,« je zamišljeno pritrdil gospod de Croix-mart, »smodnikova proga je pogorela. Ničvredna Alcindora jo je zažgala. A kako da ni bilo vzbu-ha?« »Gotovo je začula vpitje rokovnjačev in jo je še za časa utrnila.« »Ne, ne... vsa proga je zgorela...« Sueški prekop Fantast in pesimist " V svoji knjigi »Shape of Think to Co-j me« razvija angleški pisatelj fantastičnih ' romanov, a tudi zelo razširjene »Svetovne zgodovine« H. G. WeHs. sliko Evrope v bodočnosti. Pisatelj napoveduje propad Evrope ter se bavi z dogodki, ki bodo nastopili do 1. 2080. Za leto 1940 je napovedal spopad med Nemčijo in Poljsko V tem pogledu | se je vštel samo za leto dni, kajti napove- j dani dogodek je nastopil že lani v septem- | bru. Iz vojne med Nemčijo in Poljsko, pra- ! vi Wells, se bo izcimila najprej evropska, potem pa še svetovna vojna. Nemir bo vladali na svetu do 1. 1950 Do leta 1960 bo uničenih v Evropi mnogo mest. Napadi iz zraka bodo onemogočili redno in normalno življenje. Liudje bodo životarili samo še v zakloniščih in bodo postopno podivjali. Živeli bodo le še v majhnih skupinah brez medsebojne zveze in bodo pozabili na vse sadove kulture in civilizacije. Tisk, radio, telefon in brzo-jav bodo pomnili samo najstarejši med živečimi, prav tako jim bo znana železnica i in fotografija. Šele na teh razvalinah Evrope bo začelo procvitati novo življenje, ki pa Wellsa očitno ne zanima več. ker se o njem nič ne izjavlja ... V arzenalu francoske vojske Nemške čete so zasedle tudi slovite Schneiderjeve vojne tvornice v Creuzotu Ne igrajte se z delavskim zavarovanjem! Opozorilo ravnatelja dr. Bohinjca o dalekosežnosti odločitev glede SUZOR-ja Na živahno začudenje objektivne javnosti je bilo te dni izdano sporočilo, da so se zastopniki Delavske zbornice, Zbornice za TOI in Kmetijske zbornice na posebnem sestanku izrekel za takojšnjo ukinitev skupnega vsedržavnega socialnega zavarovanja, ki je organizirano v SUZORju (Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev) in ustanovitev popolnoma samostojnega delavskega zavarovanja za Slovenijo. Mi smo v našem listu v zadevi SUZORja od vsega početka zagovarjali stališče dalekosežne reorganizacije centralne socialnozavaroval-ne ustanove. Mišljenja smo, da je sicer morda praktično, organizirati bolniško zavarovanje povsem samostojno, da pa je treba sprejeti zahteve po razdelitvi tudi nezgodnega, a še posebej starostnega zavarovanja z veliko rezervo. Tu ne smejo odločati politični ali celo strankarski oziri, temveč izključno le interesi zavarovancev, ki so v tem slučaju državni in narodni interesi prvega reda. Kako komplicirano in delikatno je posebno vprašanje rentnega zavarovanja, o tem nas podučujejo izvajanja priznanega socialnopolitičnega strokovnjaka, ravnatelja ljubljanskega OUZD dr. Jože Bohinjca, na katere opozarjamo našo javnost. Dr. .Boiunjec piše: Delavsko zavarovanje je tesno povezano z gospodarskim življenjem: ugodni pojavi v gospodarstvu krepijo financno-gospo-darsKo mor zavarovame ustanove, neugodne priiike imajo svoj škodljivi vpliv tudi na izvajanaje socialnega zavarovanja. Sedanji čas je za gospoaarsko ustvarjalnost skrajno neugoden in povzroča v narodnem gospodarstvu težKe in nevarne motnje. Zaposlitev je omejena, proizvajainost pada, zdravstvene prilike postajajo neugodnejše, tudi gospodarska morala se slabša. V len težkih in nenurnin casiii rnora socialno zavarovanje ostati na mestu in mora biti bolj kot koaj koli preje v stanju, da izvršuje svoje veievazne socialne in zdravstvene naioge. V socialni zaščiti delovnega človeka igra socialno zavarovanje najpomembnejšo viogo. Treba je varovati so-ciami mir, čuvati duševno *azpoioženje širokih množic zavarovancev, da ostanejo zaščitene pred malodušjem in brezbrižnostjo ter duhovnim razkrojem. Morala delovnega človeka je osnovni temelj za narcdno-obrambne ukrepe. Socialno zavarovanje ima zato pomembno narodno-obramono iunkcijo. Gorje, ako bi v današnjih dnen socialno zavarovanje odpovedalo in bi svojim nalogam ne moglo bili več kos! Posledice so jasne in za vsakogar vidne. Časi so preresni, da bi smeli važnost in pomen delavskega zavarovanja omalovaževati an ustvarjati ovire za nemoteno in uspešno poslovanje njegovih ustanov! l.aioge delavskega zavarovanja so z vsakim dnem intenzivnejše in razsežnejše. Steviio obolenj neverjetno narašča, v letu smo v Sloveniji zabelezili 64.571 obolenj z 1,058.500 bolezenskimi dnevi. Odstotek bolnikov je znašal v letnem povprečju 2:m'/c. Odstotek hranarine je znašal 30.25%, kar pomeni, da je bilo samo iz naslova hranarine izplačano 16,572.362. Iz naslova vseh uajatev in podpor je bilo v letu 1£39 izplačano din 45,563.074 ali 83.10% Vaeii dohotlKov. Poslovni primanjkljaj je znašal din 1,330.159 ali 2.43%. Režijski stroški skupno z obrestmi in amortizacijsko službo za upravne in ambulatorijske zgradbe so znašali 12.73%. Število nezgod je vsako leto večje. Naraščajo tudi slučaji smrtnih nezgod. Stopilo je v veljavo zavarovanje za slučaj smrti tako. da je urad pričel priznavati prve pokojnine in podpore vdovam in otrokom. V letu 1940 je bilo do vštevši aprila na dajatvah in storitvah izplačano din 15,638.515.20 ali 85.49% vseh dohodkov. Ti izdatki so za 15.49 enot previsoki in bi smeli znašati ie 70%. Podpore in dajatve se gibljejo na skrajnih gornjih mejah. Hranarina je tudi v tem letu dosegla 31.62%, 2.98% bolnikov, porodniške podpore 6.05%, zdravljenje članov in svojcev v bolnicah 12.53%, zdraviliški stroški Z 10%, stroški za zdravila so znašali din 2,330.706.79 ali 13.02%. Bilanca za april izkazuje 1,511.094.69 primanjkljaja. Številke dokazujejo, da je urad z izdatki za dajatve zavarovancem in svojcem prekoračil mejo, ki jo dopušča bolniško-zavarovalna premija. Dohodki ne krijejo izdatkov, čeprav so režijski stroški stisnjeni na najmanjšo možno mejo, saj znašajo letno komaj din 69.- na člana za vse panoge zavarovanja. Izdatki so se prevalili precej daleč preko normale, ki je običajna v bolniškem zavarovanju doma in po svetu. Prišel je čas, ko je kriza v bolniškem zavarovanju postala zelo resna. Ta kriza kliče k previdnosti vse, ki so poklicani, da odločijo o reformi ustroja našega zavarovalnega sistema. V januarju letos je število vseh zavarovancev, ki so podvrženi tudi invalidskemu in starostnemu zavarovanju, znašalo samo 87 979. To je številka, ki pri ureditvi avtonomnega invalidsko-starostnega zavarovanja pride v poštev. Ostali so zavarovani pri Pokojninskem zavodu. Na prvih 8 mezdnih razredov t. j. do zavarovane mezde din 24.- odpade v slovenskem okrožnem uradu 52.949 oseb ali okoli 60% vsega za onemoglost zavarovanega članstva. V banovini Hrvatski je v prvih osmih razredih zavarovano 113.328 oseb ali 58*55% vseh zavarovancev, v ostalih pokrajinah pa 221.105 zavarovancev ali 69.24%. Na najvišji razred z zavarovanim zaslužkom din 48.- odpade samo 8.408 oseb ali 9.56% vsega članstva (87.979). Povprečna zavarovana mezda 87.979 zavarovancev je v januarju 1940 dosegla samo din 24.12. V banovini Hrvatski je 193.568 zavarovancev z 32.659 ali 16.87% oseb v najvišjem mezdnem razredu, v ostalih pokrajinah pa 319.324 zavarovancev in 31.815 oseb ali 9.96% v najvišjem razredu. Ta struktura članstva, ki kaže razmerje boljše plačanih zavarovancev do slabše plačanih, je za finančno gospodarstvo rentnega zavarovanja zelo pomembna ter kaže, kje je riziko boljši in kje slabši. Slovenija s svojim članstvom predstavlja 14.64% vseh zavarovancev v državi, podvrženih invalidskemu zavarovanju, banovina Hrvatska 32.21%, ostale pokrajine države pa 53.14%. Iz tega sledi, da je rizič-na skupnost slovenskih zavarovancev najmanjša s precej neugodnimi zavarovanimi prejemki. Za oceno in presojo elementov, ki v delavskem pokojninskem zavarovanju igrajo usodno in odločilno vlogo, so zanimive tudi tele ugotovitve, s katerimi se označuje jakost sezonske zaposlitve odnosno moč nezanesljivih panog v našem gospodarstvu. Sledeče stroke so gospodarskim spremembam in krizam najbolj izpostavljene: stav-binstvo, tekstilna industrija, gozdno-žagar-ska industrija, predelava lesa, tujski promet (gostilne, hoteli), služkinje, katerih število radi slabih plač javnih uradnikov stalno pada. V teh strokah je v Sloveniji zaposlenih 43.642 oseb ali 48.52% vseh zavarovancev, v banovini Hrvatski 73.515 oseb ali 37.98%, v ostalih pokrajinah 98.876 oseb ali 30.54%. Slovenija ima da-leko največji odstotek nezanesljivo zaposlenega članstva. Neugodnih elementov ne odtehta visoko število zavarovancev kot je to delno slučaj v drugih pokrajinah. Zanimiva je sestava članstva po starosti in spolu. Slovenija izkazuje oseb, starih pod 19 let 27.99%, oseb starih od 20 do 39 let pa 51.48%, dočim v Srbiji odpa- de na prvo skupino 31.78%, na drugo pa 54.40%, Hrvatska s Slavonijo ima v prvi skupini 29.69%, v drugi 53.94%, Bosna in Hercegovina v prvi skupini 24.92%, v drugi pa 58.62%, Dalmacija in Črna gora imata v prvi skupini 21.21%, v drugi pa 58.62%. Oseb starih nad 60 let izkazuje največ ljubljanski urad, t. j. 3.93%, dočim vsedržavno povprečje znaša 2.52%, v Srbiji 1.71%. V vsedržavnem povprečju je žensko članstvo v 1. 1939 doseglo 26.89%, pri ljubljanskem uradu pa 36%! Povprečna zavarovana mezda ženskih članov znaša samo din 19.97. Znano je, da so invali-ditetni slučaji med ženskim članstvom pogostejši, kar ima za finančno osnovo zavarovanja izredno velik pomen. Vidimo, da je treba biti zelo previden, kadar podčrtavamo načela, po katerih naj bo izvedena bodoča organizacija delavskega rentnega zavarovanja. Misliti je treba tudi na dejstvo, da je sedanje invalidsko, starostno in posmrtno zavarovanje socialno nezadostno in potrebuje mnogih zboljšanj, kar zahteva precej zvišane dohodke. Iz vseh označenih statističnih elementov in iz gospodarske strukture Slovenije ter iz potreb njenega socialnega standarda izhaja samo en resen zaključek: rentno zavarovanje slovenskih delavcev mora sloneti samo na vsedržavni zavar ovalno-ma-tematični skupnosti, pri tem pa naj bo pokrajinam zagotovljena najpopolnejša in izključna suverenost v finančni politiki in v administraciji teh velevažnih panog zavarovanja. Vsaka drugačna rešitev problema je skrajno nevaren skok v temo v neizmerno škodo socialnih koristi slovenskih delavcev, ne da bi bila ta škoda s čemerkoli odtehtana. Potrebno je bilo, da smo na vse okoliščine še enkrat opozorili in posvarili pred prenaglenostjo, ki se zna neusmiljeno maščevati. S starostjo in nestrpnostjo se stvarna dejstva ne dajo prevariti! BELEŽKE Bolgarija in nova ureditev Balkana V francoskem jeziku izhajajoči polsluž-beni organ bolgarske vlade objavlja v svoji poslednji številki uvodnik, v katerem se precej ostro izreka proti nerazumevanju nekaterih balkanskih držav za dokončno pomirjenje tega predela Evrope s sporazumno in mirno rešitvijo nekaterih spornih vprašanj. Očividno je, da je bil uvodnik napisan v neposredni zvezi z bolgarskimi pobudami za rešitev vprašanja južne Dobrudže, ki ga Bolgarija postavlja proti Rumuniji. List piše med drugim: »Kakor smo že večkrat poudarili, izraža politika bolgarske vlade odločno voljo bolgarskega naroda, da dela na utrditvi miru na Balkanu v znamenju medsebojnega spoštovanja pravic vseh narodov na polotoku. Mi namreč smatramo, da težave, ki se upirajo rešitvi nerešenih vprašanj med nekaterimi državami, niso nepremostljive. Sa- mo nekoliko več odločnosti, pa bi vprašanja, glede katerih se je z nevarno brezbrižnostjo rado uporabljalo izraze, kakor »nikdar« in »nedotakljivost«, našla pravično rešitev. Ako bodo vse balkanske države spoznale, da zahtevata vzajemnost njihovih interesov in življenjskih potreb spoštovanje pravic drugih, bodo na evropskem jugovzhodu za vedno vzpostavile red in mir. Spoštovati pravice drugih in, z drugimi besedami, častno in brez poniževanja popraviti kričeče krivice mirovnih pogodb, ki so zapadle zaradi njih lastnih napak, pomeni mirovno ureditev, kakor odgovarja potrebam pravice. Ta poprava krivic, storjenih pred več kot 20 leti, bo pomenila korak naprej, orjaški korak na poti iskrenega in lojalnega sodelovanja na Balkanu. To je ideja, ki bi morala biti draga vsem balkanskim narodom.« Kako je bilo v Parizu za časa Srancoske katastrofe Pariški dopisnik »Politike« objavlja dolgo pismo, v katerem opisuje zlom francoske vojske in prodiranje nemške vojske preko Francije. Uvodoma pravi, da nihče ni mislil v Franciji na tako naglo zmago nemškega orožja. Po francoskem zlomu je bila zanj najbolj nerazumljiva reakcija francoskega naroda na vse dogodke, ki jih je preživel v dobrih treh tednih. »Milijonski beg francoskega naroda leta 1940 je bil v svojem jedru manj težak, kakor srbsko umikanje skozi Albanijo leta 1915. Bilo je dosti manj trpljenja in strahot, toda dosti več duševnih tragedij. V Albaniji smo trpeli z nado in so umirali ljudje z vero. Zapuščali smo poslednjo ped srbske zemlje, toda borili smo se na vsakem koraku umikanja tudi v Albaniji vse do vkrcanja na francoske in italijanske ladje. Francoski beg milijonov je bil motorizirani beg stotisoč in stotisoč avtomobilov vseh vrst. Izgledalo je, da vsi ti milijoni beže, ne vedoč kam in zakaj. Sprva so ljudje bežali tako, kakor bi odhajali na počitnice . . . Ko se je bližala tragedija že svojemu vrhuncu, se ljudje še vedno niso zavedali dalekosežnosti dogodkov, ki so se vršili okoli njih. Neki francoski akademik je ogorčeno ugotovil, da so ljudje pričakovali prodirajoče nemške motorizirane kolone s tako radovednostjo, kakor v mirnem času dirkače na dirki »Okoli Francije«. Vera v nezlomljivost obmejnih utrdb je bila tolika, da se po probuju fronte nihče ni več znašel in si nihče ni znal pomagati. Ko je prišla vest o kapitulaciji, so jo nekateri sprejeli kot konec vsega, drugi pa skoro kot olajšanje. Devet mescev brez bitk je odvadilo ljudi misliti na vojno. Ljudje so pričeli verovati, da tokrat sploh ne bo take vojne, kakor je bila leta 1914. Vse bolj se je uveljavljala krilatica o »smešni vojni«. Narod se je zanimal za vojno na Finskem in v norveških fjordih, pozabljal pa je pri tem na sovražnika, ki je stal na pragu Francije. Strategi so delali načrte za operacije na severnem Finskem in na Kavkazu . . . Pariz je bil povsem mirnodobski. Na dopustu je bilo toliko vojnih obveznikov, da skoraj ni bilo opaziti odstotnosti mobiliziranih Parižanov. Pariz se je zavoljo optimističnega pisanja francoskih listov predal povsem mirnemu življenju . . . Vdor nemške vojske v Belgijo in na Nizozemsko je našel Parižane povsem nepripravljene. Nihče ni mislil, da bi bila lahko prestolnica kdaj ogrožena. Pariz je ostal miren do nemške okupacije. Po prvih vesteh o porazih na bojiščih so se pričeli Pa-rižani izseljevati. Njihovo število je potem stalno rastlo ter je bilo zadnje dni pred okupacijo na begu sto in stotisoče Parižanov. Ranjencev Pariz skoraj ni videl. Bilo je pripravljenih sicer mnogo vojaških bolnic, toda ranjencev ni bilo od nikoder. Njihove postelje so ostale prazne celo za časa umikanja francoske vojske . . . Veliko bombardiranje Pariza 3. junija ni mnogo spremenilo vsakdanjega lica prestolnice. Ljudje so stali med napadom 200 nemških letal po ulicah in gledali, kako padajo bombe. Policija jih je morala s silo tirati v zaklonišča. Padlo je okoli 1000 bomb, ki so zahtevale prav toliko žrtev. In vendar je mogoče reči, da Pariz sploh ni opazil, da je bombardiran. Tri četrtine Parižanov sploh ni vedelo, da so padale bombe sredi dne, opoldne. Nemški letalci so namreč metali male vžigalne bombe, katerih eksplozije so bile vdušene s streljanjem protiletalskih topov.« železniške nesreče Madrid, 25. julija. A A (DNB) Po vesteh iz La Corune znaša škoda, ki je nastala zaradi trčenja dveh tovornih vlakov, čez milijon peset. Več vagonov blaga je popolnoma uničenih. Vlaka sta trčila, ker so bile kretnice napačno postavljene. Rim, 25. jul. br. (SDA). V Italiji sta se v poslednjih 24. urah pripetili dve večji železniški nesreči, ki sta zahtevali skupno 4 človeške žrtve ter povzročili znatno gmotno škodo. Prva se je pripetila v bližini Bočna v Poadižju. Tam je trčil neki osebni vlak v tovornega. Trije železniški nameščenci so bili ubiti, trije ranjeni. Druga nesreča se je pripetila pri Trevisu, kjer sta dva vagona polna potnikov, ki so ju pognali na neki drugi tir, zašla na tretji stranski tir ter se z vso silo zaletela v železniški stroj, ki je stal na njem. En potnik je bil ubit, 47 jih je bilo ranjenih. Oba vagona sta bila popolnoma razbita in tudi železniški stroj je bil poškodovan. Vročinski val New York, 25. jul. br. (SDA). V Ameriki je nastopil silen val vročine, ki se je v zadnjih dneh še zelo stopnjevala in je včeraj dosegla vrhunec. Temperatura se je ponekod približala 50 stopnjam C. Vročina je zahtevala doslej 280 človeških žrtev. Suša je napravila posebno na poljih že ogromno škodo. Madrid, 25. julija. AA. (DNB) V Španiji je zavladala velika vročina. V Sevilli in Madridu znaSa temperatura 36 do 42 stopenj v senci. ✓ Izvoz bencina iz Amerike Washington, 25. julija, br. Ameriška komisija za pomorski promet je dvema ameriškima petrolejskima ladjama, ki sta v Mehiki že vkrcala dva milijona barelov bencina, katerega je bilo treba prepeljati v Španijo, prepovedala, odpluti preko Oceana. Tovor je moral biti takoj spet izkrcan. V utemeljitvi svojega ukrepa je komisija navedla, da je v zadnjem času nastala za ameriške ladje plovba po vodah okrog Španije nevarna. V vvashingtonskih vladnih krogih smatrajo ta ukrep za znamenje praktične prepovedi izvoza petroleja preko Španije v Nemčijo in Italijo iz Zedinjenih držav, ali pa iz katerekoli druge države s pomočjo ameriških ladij. Razmejitev med Rusijo in Mandžurijo Tokio, 25. juL j. (Domei). Japonsko zunanje ministrstvo objavlja, da se prično 1. avgusta v Ciciti razmejitvena dela med Mandžurijo, Mongolijo in Sovjetsko unijo, kakor je bilo to 9. julija dovorjeno med sovjetskim zunanjim ministrom Molotovom in japonskim poslanikom v Moskvi To-gom. Manžursko razmejtveno komisijo bo zastopal sekcijski šef v mandžurskem zunanjem ministrstvu Novushada Sinomura. Za zastopnika Mongolije je bil Imenovan general Doruči, sovjetski razmejitveni komisiji pa načeluje polkovnik Smirnov. INSERIR A JTE V „ JUTRU"! Visoki gostje na Bledu Na Bled je prispeli kraljevski namestnik g. dr. Ivo Perovič v spremstvu šefa svoje-i ga kabineta g. Pantelica. G. namestnik, ki ostane na Bledu dalje časa, se je nastanil v hotelu »Toplice«. Kakor vsako leto, bodo tudi letos zastopniki tujih držav prebili del poletja v naši poletni kraljevski rezidenci. Na Bledu so že poslanik Nemčije g. von Hecren. ki stanuje kot druga leta v gradiču pri Begunjah. Nadalje so na Bledu angleški poslani kg. Ronald Campbell, poslanik USA Bliss Leyne, madžarski poslanik Bakacz-Be-senvi ter egiptski poslanik Abdel Vahab bej. Prihodnje dni pričakujejo prihod italijanskega poslanika Mamellija. S poslaniki je prispel tudi del njihovega diplomatskega uradništva Politični položaj O političnem položaju objavlja zagrebški »Obzor« daljšo informacijo, v kateri pravi, da se bo verjetno šele po objavi novih proračunskih dvanajstin, torej po 1. avgustu, nekaj več izvedelo o najavljenih reformah. Vladni krogi poudarjajo, da je sedanja vladina komb nacija čvrsta in da tudi še nadalje obstoja polno soglasje med g Cvetkovičem in dr Mačkom Medtem pa — pravi »Obzor« — posmatrajo ne samo politični temveč tudi gospodarski krogi z vse večjo resnostjo gospodarske in finančne težkoče, ki največ izhajajo iz razmer in bremen, povzročenih zaradi evropske vojne. Bremena, ki jih mora prenašati gospodarstvo, so jako težka in bati se je. da bodo še povečana Nadaljnje obremenitve gospodarstva bi le še bolj omejile njegovo udejstvovanje Še posebej velja to za področje banovine Hrvatske, kjer posamezna podjetja, predvsem pa tuji kapital, kažejo tendenco preseliti sedeže svojega poslovanja v Beograd odnosno v Srbijo, češ da so v banovini Hrvatski bolj obremenjena, nego bi bila v Srbiji, odnosno v drugih delih države. »Obzor« zahteva, da banska oblast prepreči take selitve, a da tudi prouči, v koliko so pritožbe teh podjetij upravičene. Vsekakor, pravi zagrebški list, se postavljajo številni gospodarsko-fi-nančno-socialni problemi pred merodajne faktorje v še večji dalekosežnosti nego do slej. Tipiziran kruh dobimo »Hrvatski dnevnik« poroča, da se je na zadnji seji gospodarsko finančnega odbora ministrov razpravljalo predvsem o novem žitnem režimu Tu ne gre samo za maksimiranje cen pšenice in koruze ki je bilo že objavljeno, temveč tudi za možnost uvedbe nekaterih tipiziranih vrst kruha. Zeli se dati prebivalstvu zdrav kruh po kolikor mogoče nizki ceni. Poleg tega sc na seji raz-pravljzali tudi o koristih gospodarskih reform, na katere misli Vlada. Kar se tiče proračunskih dvnanajstin se bo tokrat uredba o njihovi izvedbi (finančni zakon) omejila samo na izvrševanje proračuna kot takega in zlasti ne bo vsebovala nobenih osebi.ih amandmentov. »Hrvatski dnevnik« poudarja, da je to novost za naš finančni zakon in je s tem minister financ uveljavil svoje stališče v pravilnem razumevanju pravnega značaja finančnih zakonov. To reformo je vsekakor treba pozdraviti. Omogočena pa je seveda * tem, ker kr. vladi ni treba urejevati raznih pravnih materij potom finančnega zakona, saj ima polno zakonodajno pooblastilo in lahko rešuje vsako vprašanje s posebno uredbo. Naš stari »omnibus« v finančnem zakonu je kakor znano nastal zato, ker se je povodom proračunske razprave dalo najlažje spraviti pod zakonsko streho najrazličnejše odredbe, za katere bi bili sicer potrebna posebna zakoni s posebno zakonodajno proceduro. Vprašanje podržavljenja 'Narodne banke Službeno glasilo Hrvatske seljačke stranke »Hrvatski dnevnik« objavlja sledečo beležko: »Akoravno se je v javnosti dvignil alarm radi vprašanja podržavljenja Narodne banke, se vendar čuti stvarna potreba, da se Narodna banka podržavi, ker to zahteva naše narodno gospodarstvo, a neobhodno tudi današnja doba tn današnje gledanje na važne finančne in gospodarske probleme. KoUkor koli se posamezniki protivijo uresničenju te misli, ona bo po naših zanesljivih informacijah ipak uresničena. Ne zato, ker bi bilo to v interesu posameznikov, temveč zato, ker je to v interesu vseh narodnih slojev Jugoslavije.« Ustavljena časopisa Kakor poročajo iz Beograda je znana revija »Vidici«, ki je izhajala v Beogradu pod uredništvom publicista Milana Marjanovima, prenehala izhajati. Beograjski v angleškem jeziku izhajajoči tednik »Balkan Herlad« je ustavil svoje izhajanje. Koliko zasluži naš uradnik na dan? Ponovno smo že opozorili na težko materialno stanje naših državnih in samoupravnih nameščencev. V Jugoslaviji je danes 154.395 nameščencev. Od tega jih prejema vsega skupaj 1921 mesečno plačo od 4950 do 7500 din, 9337 uradnikov ima plačo 2900 in 4010 din mesečno, vsi ostali državni nameščenci spadajo v dve skupini. V prvi so tisti, ki imajo mesečno plačo od 1555 do 2500 din. Teh je 39.053. V drugi skupini je ogromna večina državnih nameščencev, in sicer 104,084, katerih mesečna plača se kreta od 705 do 1300 din! Na podlagi tega je razvidno, da znaša dnevna plača pri 1.24 odstotkov državnih uradnikov od 161 do 250 oin, 6.04 odstotkov vseh uradnikov ima dnevno plačo od 96 do 134 din. Dobra četrtina, to je 25.29 odstotkov prejema dnevno plačo od 52 do 83 din, vseh ostalih 67.42 odstotkov uradnikov pa prejema 23.50 dinarjev do 42 dinarjev na dan. Slabi izgledi za letošnjo žetev »Samouprava« ponovno opozarja na to, da bo letošnja jugoslovanska žetev pri-lično slaba, in to tako v kvalitativnem, kakor kvantitativnem pogledu. Po mnenju strokovnjakov bo letošnja naša žetev za kakih 30 odstotkov slabša od povprečnega pridelka naših žetev. »V zvezi s tem se pojavlja niz težkih problemov, ki jih bo treba rešiti. V prvi vrsti je stalno nazadovanje odstotka našega prebivalstva, ki se bavi s poljedelstvom. Dočim se je bavilo leta 1921 s poljedelstvom, šumar-stvom in ribištvom še 78,87 odstotka našega prebivalstva, je padlo leta 1931 to število že na 76 odstotkov, danes pa znaša okoli 74 odstotkov. S tem stalno narašča število onih slojev našega prebivalstva, ki jih moramo hraniti doma. Za sedaj se nam ni treba bati lakote, akoravno je letina zelo slaba, ne bo pa letos onega izobilja, na katerega je naš svet navajen. Treba se fco pripraviti na primemo racionaliziranje življenjskih potrebščin, tako da bo osigurana preskrba za vse in za celo leto. Mi moramo ohraniti naš izvoz na sedanji višini, to pa bo mogoče samo tedaj, če bomo temeljito reducirali domač kon-zum. žetev bo letos skromna, zato jo bomo morali tudi zelo skromno konzumirati.« Novosadski »Dan«, ki je o stanju naše žetve vedno odlično poučen, pa poroča, da bo letošnja žetev morda najslabša, kar smo jih imeli zadnjih deset let. »V nobenem slučaju ne smemo računati, da bi nam ostala pšenica za izvoz in ie celo vprašanje, ali bomo lahko letos krili vse potrebe domače potrošnje. Lepša obeta biti žetev koruze, če bo lepo vreme.« Aretacije v šibeniku Kakor poročajo splitski listi, je v šibe-niku aretirala policija radi širjenja fran-kovskih letakov odvetnika dr. Ante Ni-količa in duhovnika Ivana Guberina. Po njuni aretaciji so bile izvedene še aretacije nekaterih drugih šibeniških frankov-cev, ki bedo izročeni sodišču za zaščito države. V šibeniku so dalje aretirali nekega trgovca iz Glamoča, ki je dejal, da ne priznava banovine Hrvatske in se je drl po šibeniških ulicah, »da ne priznava nikogar«. Kakor v ostalih krajih Dalmacije, so živahni v šibeniku tudi levičarji, ki" prav nič ne krijejo svojega razpoloženja. Tako je morala aretirati policija pri neki športni prireditvi polovico članov nekega šibeniškega športnega kluba, ko so pričeli klicati svojemu političnemu vzorniku, ki nima nobene zveze s športom, še manj pa z obstoječim družabnim redom. Sta&janski list o odgovornosti Anglije Glavni fašistični organ »II Popolo d' Ita-lia« objavlja uvodnik o odgovornosti Velike Britanije, iz katerega posnemamo naslednji odstavek: »Od začetka do kraja predstavlja Hitlerjev govor dokumentacijo odgovornosti angleških upraviteljev. Mussolini je ponudil Veliki Britaniji in Franciji sklenitev četvornega pakta, ki je pomenil načrt visokega usmiljenja mladih narodov nasproti narodom, ki so v upadanju. Hitler je izjavil, da ni več spornih vprašanj na zapadu. Nihče torej ne more dvomiti v lojalne občutke teh dveh državnikov, ker so dokazani s političnimi dejstvi. Na pragu vojne je prišel iz Rima predlog za sklicanje konference, ki bi mogla na miren način urediti vprašanje Gdanska. Tudi sam Hitler je še pred septembrsko krizo dal stvaren dokaz svoje volje za sodelovanje, ko je pristal na omejitev nemške pomorske sile na eno tretjino britanskega brodovja. Toda v Londonu je hotela neka klika, ki so ji na čelu Churchill, Eden, Duff Cooper in Hore Belisha, tragične avanture in vsilila je svoje zablode tudi Franciji, ki se je že nagonsko bala novega Sedana. Tej kliki je tudi uspelo, da je zapletla v vojno Poljsko slavnih polkovnikov in maršalov, ki so mislili, da bodo v enem samem zaletu dospeli do berlinskih vrat. Kakor je Hitler povedal v svojem zgodovinskem govoru 19. julija, je bila njegova ponudba slabo sprejeta onkraj Rokavskega preliva. Velika Britanija želi svojo propast. Začel se bo razpad ogromnega imperija, ki je bil stvorjen v štirih stoletjih gusarstva, kajti njegov kot je postal danes evropska potreba.« Za svobodo tiska v Angliji London, 25. julija, j. (Reuter) »Daily Mail« nadalje ostro kritizira poizkus, da bi se omejila svobodo angleškega tiska. List pravi: Poizkus, navezati angleškemu tisku nagobčnik in pa konec znamenite »kolone molka« sta dva dogodka, ki sta v tesni medsebojni zvezi. Svobodni anglešhi tisk je bil tisti, ki je zadal smrt »koloni molka«. Mi ne potrebujemo nobenih uradnih prisluškovalcev na vratih, ki bi špio-nirali za tem, kako mi komentiramo vojne dogodke. Velika Britanija je dovolj trdno po duhu, da ne potrebuje teh škodljivih institucij. Čeprav jasno vidimo nevarnost, ki nam jo lahko prinese defetizem in prevelika odkritost v izražanju svojih misli, je bila vendar v glavnem ravno zdrava kritika svobodnega tiska tista sila, ki nas je obvarovala pred tema nevarnostima. Umrli so nam dobri oče IVAN STRANIC ZASEBNIK Pogreb blagopokojnika bo v soboto, dne 27. julija 1940 ob 16. uri na Pobrežju. Maribor, Pazin, dne 26. julija 1940. Žalujoči: JOSIP, sin; TEREZIJA, hčerka; KALOKIRA, zet; KATICA, snaha in ostalo sorodstvo. ŠPORT 35 točk je bilo razlike Prva letošnja plavalna prireditev v Ljubljani je spet pokazala napredek pri plavalcih in navdušenje pri gledalcih (Še nekaj podrobnosti o dvoboja ZPK—Ilirija) Ljubljana, 25. julija Kakor smo objavili že v drugi izdaji naše včerajšnje številke, je bil sinoči v kopališču Ilirije prvi plavalni dvoboj v liga-škem tekmovanju v Ljubljani, in sicer med ekipo domače Ilirije in plavalci Zagrebškega plavalnega kluba. Srečanje se je ob veliki premoči domačih plavalcev končalo s prepričevalno zmago Ilirije v razmerju 72:37 točkam. Med rezultati večera je bil dosežen tudi nov jugoslovenski rekord, in sicer v disciplini 100 m prosto za dame, katero progo je Draguša Finčeva preplavala v novem rekordnem času 1:14.2. Tudi v tekmi v waterpoolu je zmagala Ilirija, in sicer z rezultatom 5:1. V okviru te prireditve je bil razen tega še prijateljski dvoboj med Mariborskim plavalnim klubom in drugo garnituro Ilirije, ki se je prav tako končal z visoko zmago domačinov, v točkah z 48:28. Ker so bili podrobni tehnični rezultati iz ligaškega dvoboja objavljeni samo v naši drugi izdaji, jih v naslednjem ponavljamo še enkrat: 400 m prosto gospodje: 1. Skarpa (I) 5:28.2, 2. Mihalek (I) 5:29.4, 3. Vidovič (ZPK) 5:41, 4. Bergler (ZPK) 6:01.1. — Točke: I 8, ZPK 3. 100 m prosto dame: 1. Fine Draguša (I) 1:14,2, (nov jugoslovenski rekord), 2. Ker-žan (I) 1:22.2, 3. Brkič (ZPK) 1:26, 4. MALI OGL GENE MALIM OGLASOM Po 60 par sa besedo, Din S.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo •lužb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi to ženitve se zaračunajo po Din t— sa vsako besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— ta Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek sa enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi ae zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši mwrk za enkratna objav« oglasa Din 17^—. Službo dobi Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Več pleskarskih pomočnikov takoj sprejme živalic', Sp. Gameljne pri Ljubljani. 18648-1 Teracerja dobrega strokovnjaka, sprejmem. Zupančič Karol, Dravograd. 18636-1 Brivskega pomočnika dobro moč, iščem za takoj ali po dogovoru. Frizerski salon Cividini, Gornja Radgona. 18639-1 Modistinje spretne in samostojne, se sprejmejo takoj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ^Plačam dobro«. 18661-1 10—15 zidarjev dobro izurjenih za opeko in kamen, takoj sprejme »S.ograd«. Vrtača 9'. 18662-1 Učitelja ali učiteljico za glasovir za šo'sko leto 1940-41 išče Sokolsko društvo Novo mesto. 18658-1 Prodam Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Posest Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opekarno na prometnem kraju prodam. Kapaciteta dnevno 20.000 komadov. TVjahaja se v obratu. Material dober za vse vrste opeke. Ponudbe je poslati na ogl. odd. Jutra pod »Redka prilika 222». 18642-20 Za vilo na deželi v bližini Ljubljane sprejmem za hišnika zakonski par, ki se razume na nego vrta. Upokojenci imajo prednost. Ponudbe pod »Velik vrti na ogl. odd. Jutra. _18660-20 Moderna vila komfortno zidana, z velikim vrtom, pod Šmarno goro, se proda od-nosno zamenja za primeren objekt v Ljubljani. Ponudbe na pisarno dr. A. Smoleta, Ljubljana, Dalmatinova ul 5. 18659-20 Kauč poceni prodam. GTasse-lijeva ul. 1, II. nadstr. desno, ob Linhartovi ulici. 18649-6 Briljantni prstan s krasnim kamnom, po ugodni ceni naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Briljantni prstan«. 18669-6 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gumi plašče nove a'i dobro ohranjene kupi J. Majaron, Borovnica. 18559-9 Štedilnik mizni. takoj kupim — Muller, Janševa 15. 18652-7 Beseda 1 Din, davek 3 Din. za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gume vseh dimenzij, avtomobilske, motorne in za kolesa, najceneje pri Jugopromet, Celje. Krekova 11. 18670-10 Stanovanje Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trisobno stanovanje sončno, zračno na Mir-ju, ugodno cddam. Informacije Tržaška c. 75. 18545-21 Dvosobno stanovanje moderno, v pritličju, se takoj odda. Vprašati Pele, Rakovniška 7. 18647-21 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Udobno garsonijero ali enosobno, ne preveč odročno stanovanje, iščem za 1. avgust. Ponudbe pod »Samec srednji hlet« na ogl. oddelek Jutra. 18668-21a Stanovanje velike sobe in kuhinje z vrtičkom za takoj ali pozneje išče kjerkoli v Ljubljani dobra stalna stranka. Ponudbe pod »Plačam 3—6 mesecev v naprej« na ogl. odd. Jutra«. 18617-21a Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo s posebnim vhodom, veliko, mirno, čisto in sončno, z eno ali dvema posteljama, par sto korakov od Zvezde, takoj oddam. Naslov v vseh posl. Jutra. 13562-23 Vsaka beseda 2 Din, da-Vsaka beseda 7 Din, davek 3 Din, za dajanje naslova 5 Din, najmanjši znesek 20 Din, dvignite v oglasnem oddelku dospele ponudbe! Avtomobilska stroka, B'.eiweisova c. 42, čista, čar narave. Dobra plača, Dobrosrčnost, Donosna hiša, Denar, Dobra prilika, Drž. uradnik v pokoju, Dober plačnik, Dobro prijateljstvo, D. D., Dobro ohranjeno, Dobro idoča. Dobra moč, stalna služba, Delno cdplačevr-je, Dobra žena. Enkratna prilika, Gosti"na, Grega, GIzela. Gotovina 25 stanovanjska, Gotovina 99. Gorajte, Hipoteka, Hra-nilnični knjigovodja. Iskrenost, Junij 1940, Jelica Juvan, Iskreno tovarištvo, Kino, Kopalnica, Kuharica, Kotel, Kombiniran stroj. Korekten, Kratkoročno in koristno, Ljubljana, Mikroskop, Mešalec. Mlad in zanesfjiv, Marljiv 777, Naložitev denarja. Najraje v Celju, Najraje na deželi, Nemška doga. Nujno, Ne pre-draeo. Nizka cena. Natančna, Ohranjena, 2 osebi. Poštenje. Posestvo 11. Presti tek. Parcela za vilo. Farcela, Parcela Ljubljar.a. Podjetna, Plačnik, Bripro-sta, poštena, Poceni, Pričakujem, Poštena 120. Pošteno dek e. Plin. Reden plačnik, Restav 50 mas£ž&u& I SI LAHKO 8REZOBVEZNO OGLEDATE j|j PBI IGNVOKj UU BUARA. TAVČARJEVA t racija, Sposobna, Samostojna, Sigurna gotovina, Spreten, točen in zanesljiv, Sigurna eksistenca, Spretna, Sončno, Sodi 100 kg, Sončno september, Sončno Ljubljana, Skupen dom, St. Paul, Srečanje idealov, Sodobno zgrajena, Srečni izleti, Stroga tajnost, Savinja, Botrud-nica, Sposobna gospodinja, 900 točno, Tajno, Točen plačnik. Takoj gotovina. Takoj poslati. Trgovsko naobražena, Ugodna cena, Uradnik, Uradnica 31. Ugodna, sigurna naložba, Vestna, Vestna gospodinja, Verziran, Vinograd, Vestno in strogo zaupno, Zmožnemu dobro mesto, Zanesfjiva 25, Zračno, Zanesljiva 45, Zdrami' se ako si poštenjak. Zanesljiva in vestna natakarica. Zanesljiva, 220. 13 29 66, 100.000, 100. Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Od Vas je odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip 4-6 Pralnica ■ Svetlolikainica KLIŠEJE ENO VEČBARVNE JUGOGRAMKA H PETUA NASIPA IŠČEMO izvežbane PLESKARJE za stavbna dela, vagone in lokomotive. — Ponudbe z navedbo dosedanje prakse in zahtevami plače naj se pošljejo pod šifro »Tvornica vagona« na Publicitas d. d., Zagreb, Ilica 9. Beseda 1 Din, davek 3 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Nemški ovčarji 8 tednov stari, najboljše pasme, z rodovnikom so naprodaj. — Stra-schek, Podčetrtek 18. 18639-27 UGODNA PRODAJA veliko dvodelno izložbeno okno, velikost 400 x 275 x 90 cm, notranja stena je sestavljena iz 12 steklenih delov in 2 veliki izložbeni okni, velikost 128 x 275 x 40 cm, notranje stene sestavljene iz 4 steklenih oken UGODNO NAPRODAJ Poizve in ogleda se jih še montirana pri Izdelovalni« slovenskih in švicarskih vezenin, družbi z o. z. na Bledu, poleg glavne pošte. i I Vsemogočni je poklical k Sebi našega dobrega očeta, brata, tasta in starega očeta, gospoda DRUGOVIČA MARTINA PODNADZORNIKA POLICIJSKIH AGENTOV V POKOJU Pogreb bo v soboto 27. t. m. ob 18. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča v Celju. Sveta maša zadušnica bo v ponedeljek 29. t. m. ob 7. uri zjutraj v farni cerkvi v Celju. Celje, Brežice, Sv. Jurij ob juž. žel., dne 25. julija 1940. Žalujoči sin NORBERT z rodbino in ostalo sorodstvo Vadas (ZPK) 1:30. — Točke I 16, ZPK 6. 100 m hrbtno gospodje: 1. Pelhan (I) 1:15.8, 2. Drobnič (ZPK) 1:18.8, 3. Strmac (ZPK) 1:20.8, 4. Pestevšek (I) 1:23. — Točke I 22, ZPK 11. 200 m prsno dame: 1. Martin (I) 3:31.2, 2. Fischer (ZPK) 3:33.8, 3. Fine Saša (I) 3:43.4, 4. Peschke (ZPK) 4:08.4. — Točke I 29, ZPK 15. 100 m prosto gospodje: 1. Pelhan (I) 1:04.8, 2. Bergler (ZPK) 1:06.8, 3. Skarpa (I) 1:07, 4. Kovačevič (ZPK) 1:12.2. — Točke I 36, ZPK 19. 100 m hrtno dame: 1. Fine Draguša (I) 1:38.6. 2. Bradač (I) 1:41.4, 3. Fischer (ZPK) 1:43.2, 4. Brozičevič (ZPK) 1:47.6. — Točke I 44, ZPK 22. 200 m prsno gospodje: 1- Herzog (I) 3:04, 2. Cerer (I) 3:05.8. 3. Dvorak (ZPK) 3:09,9, 4. Reiser (ZPK) 3:12.6. — Točke I 52, ZPK 25. Štafeta 4X100 m prosto dame: 1. Ilirija 5:32.8, 2. ZPK 6:05.4. — Točke Ilirija 62, ZPK 31. Štafeta 4X200 m prosto gospodje: 1. Ilirija (Mihelak, Skarpa, Pelhan, Cerer) 10:09, 2. ZPK 10:41. O ostalih točkah tega krasno uspelega večera, ki jih zaradi pozne ure v včerajšnji številki nismo mogli objaviti, kakor tudi o nekaterih ostalih podrobnostih, objavljamo še naslednje: Plavalna sekcija Ilirija je sinoči pokazala, da spadajo njeni plavalci in funkcionarji v vodilni razred našega plavalnega športa. Prireditev je obiskalo okoli 1500 gledalcev, kar je bil najlepši dokaz, da naše občinstvo budno spremlja resno delo v tej športni panogi, za plavalce same pa je bil ta ogromni obisk nova vzpodbuda, da bodo šli še z večjo vnemo v boj za prestiž slovenskega plavalnega športa. Tekma, ki zaradi velike premoči domačinov ni dala dramatičnih borb, je bila kljub temu zelo zanimiva, tembolj, ker smo poleg Zagrebčanov lahko videli tudi predstavnike agilnega Mariborskega plavalnega kluba, ki je od svoje ustanovitve že pokazal razveseljiv napredek. O posameznih točkah ligaškega dvoboja in mitinga z MPK bi bilo dodatno omeniti še naslednje: 400 m prosto gospodje. Za I. plavata Mihalek m Skarpa, ki sta očitno boljša od gostov, od katerih je Vidovič močnejši in se precej časa drži Ilirijanov. Na cilju je bilo malo presenečenja. Novinec na 400 m Skarpa je v finišu pobegnil Mihaleku za udarec roke in zasedel pred njim prvo mesto v dobrem času 5:28,2. 100 m prosto dame. Absolutna premoč Finčeve Draguše, ki se je z današnjim uspehom uvrstila v vrsto jugoslovenskih rekorderjev. Njen čas 1:14,2 je ravno za 1 sek. boljši od časa prejšnje rekorderke Viktorjašice Krmpotičeve, ki je ta rekord dosegla tudi v Ljubljani 1. 1938. 100 m hrbtno gospodje. Mladi Pelhan, ki je bil siguren favorit, je z lahkoto zmagal. dočim Pestevšek, ki je do 50 m vodil, ni bil kos odličnima Zagrebčanoma. 200 m prsno dame. Martinova ponovno potrdi svojo dobro formo in z dobrim časom 3:31,2 zasede prvo mesto pred Za-grebčanko Fischerjevo, ki je imela svoj prvi plavalni trening v ilirijanskih vrstah. 200 m prosto gospodje — dvoboj MPK — Ilirija II. 1. Hudnik (I.) 2:37; 2. Ban-da (I.) 2:45,4; 3. Braniselj (MPK); 4. Amalietti (MPK) 3:08. Sigurna zmaga Hudnika, ki je z dobrim časom zasedel prvo mesto. 100 m hrbtno gospodje — dvoboj. 1. Grašek (I.) 1:22.3; 2. Petek (MPK) 1:30; 3. Ciglič (I) 1:34,7; 4. Dornik (MPK 1:43,6. Grašku se je videlo, da je že rezerva za ligaško moštvo in ni več daleč čas, ko bo plaval pod 1:20. 100 m prosto gospodje — dvoboj. 1. Močan (I.) 1:11,4; 2. Zimic (MPK) 1:12,8; 3. Andoljšek (I). 1:14; 4. Braniselj (MPK) 1:22,4. Močan, ki je kljub svoji »močni« postavi, še zelo mlad, obeta postati dober sprinter. 100 m prsno gospodje — dvoboj. 1. To- risavo (I.) 1:28; 2. Voller (MPK) 1:31; 3. Jankovič (MPK) 1:34,2; 4. Brozovič Dušan (I.) 1:35,1. 100 m prosto gospodje. Računalo se je z zaporedno zmago Ilirjanov. Toda Scarpi je ostalo v rokah prvo mesto na 400 m, ter je moral zadovoljiti s 3. mestom. Pelhan je zmagal sigurno pred Berglerjem, ki je za njim zaostal samo 1.5 m. 100 m hrbtno dame. Finčeva Draguša plava samo za 1. mesto Tudi Bradačeva z majhno težavo zasede 2. mesto. 200 m prsno gospodje. Po prvem startu, ki ni uspel, se prsači še enkrat poženejo v vodo. Medtem ko sta se Zagrebčana držala Cererja, jima je pobegnil Hercog ki je s svojim dozdaj najboljšim časom prišel na cilj istočasno s Cerer jem, ki je potreboval samo nekaj zamahov, da se je pred ciljem utrgal Dvoržaku. 5X50 m prosto — dvoboj. 1. Ilirija 2:36,7; 2. MPK 2:49. Lahka zmaga mladih Ilirijanov, od katerih je imel najboljši čas na 50 m Hudnik (29.). 3X100 m mešano — dvoboj. 1. Ilirija 1:22,6; 2. MPK 1:30. — Zaključena točka dvoboja z Mariborčani. 4X100 m prosto dame. Sigurna zmaga Ilirijank v postavi Fine Saša. Keržan Dana, Martin Anda in Fine Draguša. Naskok, ki ga je prinesla kot prva Fine Saša, se je do zadnje predaje toliko povečal, da je Draguša prispela na cilj 40 m pred gostjo. 4X200 m prosto gospodje. Ilirijani v postavi Mihalek, Scarpa, Pelhan, Cerer. Zmagajo kakor Dred niimi dekleta z naskokom dobrih 40 m. tako da posebne borbe ni bilo videti. O tekmi v waterpolu Ilirija: Linhart Božo, Jamnik, 2iža, Scarpa, Scapin, »Kveder«, Frič. ZPK: šimec, Beran I, Strmac H, Basič, Strmac I, Beran H, Drobnič. Vsi so z napetostjo pričakovali borbe, v katero je šla Ilirija z majhnimi izgledi na uspeh, posebno glede na uspehe in neuspehe v dosedanjih ligaških nastopih. Toda igra, ki jo je spretno vodil sodnik g. Pr-.cič, je pokazala, da imamo Slovenci včasih tudi v igrah z žogo »svetle trenutke«. Ilirijani so presenetili. Vsi so igrali dobro posebno pa Jamnik ki je kril najboljšega igrača Zagrebčanov Strmca I in ga popolnoma onemogočil. Vratar Linhart je imel včeraj na svoji strani tudi nekaj sreče, ko je ubranil štirimetrovko in potem še 3 zaporedne strele prosto stoječega Strmca. Kot strelec se je odlikoval »Kveder«, ki je star rutiner in je štirikrat presenetil vratarja ZPK. En gol je dal žiža. Za ZKP pa je bil uspešen Bergan. Publika je z zadovoljstvom sprejela še to zmago domačih. Ob 23.45 je bila prireditev končana. — šek. Mars pripravlja nogometni turnir v nedeljo 4. avgusta ter prosi ostale klube, naj ta dan ne prirejajo svojih tekem Mars, o katerem se je športno občinstvo lahko že večkrat prepričalo, da zna svoje prireditve prav dobro organizirati, se z vso vnemo pripravlja na velik nogometni turnir. Družina mladih in požrtvovalnih igralcev se bo borila za dva krasna pokala, prvega, ki ga je darovali pokrovitelj turnirja g. Bonač Fran, veleindustrijalec in predsednik ljubljanskega velesejma. drugega, ki ga je poklonil g. Osenar Janko, podpredsednik kluba. S tem turnirjem pa se bo Mars tudi oddolžil svojima dvema odličnima igralcema Žigonu Stanetu, ki bo odigral svojo 200. in Vrhovcu Ivanu, ki bo odigral 250. tekmo. Udeležbo na tem turnirju sta sedaj že zagotovila Jadran in Kranj. Mars se pod vodstvom predsednika g. dr. Perka Milana, razvija v prav dobro nogometno družino, ki obeta postati v najbliž-nji bodočnosti odličen nogometni klub. Marsovci se trudijo dokazat-', da slovenski nogomet ni obsojen na smrt. temveč, da se bo razvil na višino, ki mu pri nas po pravici pripada. Zato se že sedaj obračajo na vse športno občinstvo s prošnjo, da v velikem številu poseti turnir in tako gmotno in moralno podpTe mlade športnike, ki želijo samo to, da dvigajo zavest slovenskega nogometnega občinstva. Pridite vsi, ne bo vam žal! O podrobnostih turnirja bomo še pisali. Ljubljanska Svoboda v Celju Prvak celjskega okrožja in novi slovenski ligaš SK Olimp iz Celja je povabil za nedeljo v goste simpatično moštvo ljubljanske Svobode. Ker bosta obe moštvi prvič po poletnem odmoru poskusili svoje moči pred skorajšnjim prvenstvom, ki se prične že prihodnji mesec, bc igra gotovo nudila dovolj užitka celjski publiki. Dvodnevno gostovanje BTK v Mariboru V Mariboru so imeli te dni spet majhno teniško senzacijo. Beograjski teniški klub se je srečal v teniškem dvoboju s ISSK Mariborom v zanimivi propagandni prireditvi, ki je oba dneva privabila mnogo prijateljev beilega športa. BTK je poslal v boj svojo najboljšo dvojico Branoviča in Srner-duja, ki sta z velikim tehničnim znanjem in brezprimerno borbenostjo žela obilo priznanja. Maribor je postavil dve^ ekipi, in sicer so nastopili v prvi: Albaneže, Koren-čan, Škapin in Tončič, v drugi pa Kirbiš Kobi, Jagodič in Vute. Vsi so nudili trd odpor ter mestoma popolnoma izenačili igro. Turnir, ki je imel vseskozi popagand-ni značaj, je popoflnoma uspel, za kar gre ISSKa Mariboru posebno priznanje. — Tečaji za izobrazbo inštruktorjev plavalnega športa Za propagando in pospeševanje plavalnega športa bo minister za telesno vzgojo priredil v času od 25. do 29. avgusta letos tečaje za izobrazbo inštruktorjev plavalnega športa. V ta tečaj bo sprejetih 25 učencev prvenstveno iz tistih krajev, kjer so ugodni pogoji za ustanovitev in razvoj plavalnih športov in združenj. Kandidati za tečaj morajo izpolniti naslednje pogoje: 1. biti morajo državlja-ljani kr. Jugoslavije, 2. ne smejo biti mlajši od 18 in ne starejši od 28 let, 3. morali so se dosedaj baviti s plavalnim športom, pri čemer so se vzposobili, da obvladajo več načinov (stilov) plavanja. Predpisano taksirano (z 10 din) prošnjo za sprejem je treba poslati s priporočilom krajevnega združenja za telesno vzgojo (sokolsko društvo ali kako športno združenje oziroma v krajih, kjer tega društva ni, s priporočilom od strani državne al' samoupravne ablasti), min;strstvu za telesno vzgojo do 8. avgusta letos. V prošnji je treba navesti razen osebnih podatkov tudi podatke o morebitnem dosedanjem športnem delu, o osebnih plavalnih sposobnostih ter o načrtu za bodoče delovanje za propagando plavalnega športa v kraju bivališča. Stroške za organizacijo tečaja ter za prehrano, stanovanje in potovanje udeležencev bo prevzelo ministrstvo za telesno vzgojo. V tečaj sprejeti kandidati bodo poklicani pismeno. (A. A.) Lahkoatletsko prvenstvo Maribora. Od danes do nedelje bo na stadionu SK železničarja atletski miting za lahkoatletsko prvenstvo Maribora za posameznike. Tekmovanje se prične danes ob 18. s teki na 800 in 5.000 m ter se bo nadaljevalo v soboto popoldne in nedeljo dopoldne. SK Mars naproša vse ljubljanske nogometne klube, nai v nedelio dne 4. avgusta ne prirejajo nobenih nogometnih tekem. To nedeljo ob 9. igra I. moštvo tekmo za trening z Grafiko na igrišču za K celinsko tovarno. Vsi igralci nai bodo ob pol 9. v garderobi. Juniorii igrajo ob 10. prav tako za trening z juniorji Grafike. Vsi točno! Načelnik. SK Svoboda, Ljubljana. Zaradi nedeljskega gostovanja v Celju bo drevi ob 19.30 obvezen članski sestanek v Delavski zbornici. Po sestanku seja odbora, na katero se obvezno vabijo vsi ffg. odborniki. S. K. Slavila. Drevi ob 20. članski sestanek. Vsi igralci, ki pridejo v poštev za gostovanje, naj pridejo točno in sigurno. Na sporedu je tudi kolesarski izlet v Naklo pri Kranju. Podrobnosti na sestanku. Poravnajte članarino! Ljubljanska kolesarska pod zveza (Službeno). Obveščamo vse klube, da priredi v nedeljo dne 28. julija kolesarsko društvo »Zarja« iz Zg. Kašlja medklubsko kolesarsko dirko, in sicer za A-skupino na progi Zadvor — Besni ca — Trebeljevo. za B-skupino na na progi Zadvor — Besnica. Udeležbo na tej prireditvi vsem klubom in njihovim članom LKP toplo priporoča. Obenem sklicujemo redno sejo za torek, dne 6. avgusta Ob 20. v kavarni »Vosper- nik«. Stari trg 34. Vsi gg. polnoštevilno in točno! Tajnik. ' SK Celje-atletska sekcija priredi danes in jutri, vsakokrat od 18. dalje, interni trening-miting. obvezen za vse atlete ju-niorje in seniorje. Danes so na sporedu naslednje discipline: 100 m. 400 m 1500 m met kopja in troskok, v soboto oa 200 m. 800 m. skok v daljino, met diska in met krogle. Zaradi bližnjih nastopov opozarjamo vse atlete, da se zanesljivo udeležijo treninga. Sprejemajo se tudi novi člani, ki imajo veselje do lahke atletike, predvsem mlajši. Iz živl|enja na deželi Iz Prekmurja pm— Obisk visokega gosta. V petek 19. t. m. je obiskal evangeličanski škof in senator g. dr. Filip Popp prekmurskega seniorja g. Štefana Kovača. V Mursko Soboto je prispel iz bližnjih Radincev, kjer se mudi na počitniškem oddihu. Obisk je trajal nekaj ur. pm— že spet neurje nad Soboto. V nedeljo 21. t. m. popoldne je divjala nad Mursko Soboto in okolico huda nevihta. Toče tokrat k sreči ni bilo, pač pa je močan veter, ki je divjal po poljih, napravil precej škode, ker je razmetal pravkar požeto žito. pm— Napad s koli. V mlinu Pavla Šiftarja v Murski Soboti je zaposlen mlinar Štefan Karaš iz Kupšincev. Vsak večer se vrača na svoj dom. Tako tudi zadnjič, ko so ga nenadoma napadli s koli neznani malopridneži. Baje so bili cigani, ki so se klatili pravkar okrog Veščice, kjer je bil napad izvršen. Poškodbe so lažjega značaja in more napadeni Karaš že opravljati svoje mlinarske posle. Iz Gornje Radgone gr— Pretep. V Orehovcih pri Gornji Radgoni sta se sprli na cesti dve pomešani fantovski in moški družbi, ki sta prišli iz Haložanove gostilne na Ptuiski cesti. Po kratkem prerekanju ie sledil pretep. Od silnega udarca s kolom ie obležal na cesti nezavesten posetnikov sin Ludvik Veberič iz Ptujske ceste. Poškodoval ga je Pfajfer Alojzij, slikarski pomočnik iz Boračove. ki se bo moral za svoje sirovo dejanje zagovarjati pred sodiščem. gr— Gospodarjev dežnik je iskala... Iz Spodnje Kokre pri Kranju je že pred leti šla v svet s trebuhom za kruhom 301etna Kristina Likarjeva ter slednjič prispela v Gornjo Radgono. Tu je pred dnevi stopila v službo pri posestniku Ivanu Jageriču pri Podgradu. Ker ji delo ni dišalo, je po nekaj dneh službovanja začela počenjati pustolovščine. Dne 21. t. m. zvečer je zapustila službo ter šla v gostilno Amande Mo-harjeve iskat dežnik svojega gospodarja, čeprav gospodar dežnika ni tam pozabil. V gostilni si je na račun gospodarja privoščila dobre kapljice in cigaret Potem se je napotila v gostilno Ivanke Rozmaničeve, tudi tam iskala dežnik svojega gospodarja in si prav tako privoščila gostinskih dobrot. Ker v obeh teh gostilnah ni našla sebi primerne družbe, je po vrsti obiskala še ostale gostilne, to je. Berlanovo, Hiblerjevo, Klemenčičevo in Ritonjevo. kjer povsod je pila. Ko pa je biflo treba plačati., jo je skrivaj pobrisala. Orožništvo je potepinko prijavilo sodišču v Gor. Radgoni, kjer se je te dni zagovarjala Skesano je priznala, da je zašla na svoja stara pota. Pokoravati se bo morala 20 dni v zaporih okrajnega sodišča v Ljutomeru. Iz Kamnika k— Tujski promet. Pretekli teden smo priobčili iz našega kraia notico o tujskem prometu. Pisec ie ugotovil par dejstev in nič drugega. »Slovencev« dopisnik pa ni hotel razumeti stvari in ie čutil potrebo, da na dobro hoteč opomin odgovori na sebi lasten način. Pa nai mu resnici na ljubo služi sledeče pojasnilo: V naši notici ni nikakega tarnanja o Tuiskoorometnem društvu. »Slovenčev« dopisnik prav dobro ve. da to društvo že vsa zadnja leta na občini ne uživa nikake moralne niti materialne podpore, ker so ustanovili Krajevni občinski turistični odbor, ki bi bil dolžan, brigati se za vse to. To so torej tisti tujskoprometni možje, ki jih omenja »Slovenčev« dopisnik, na katere pa žal dopisnik »Jutra« nima nikakega vpliva. V ostalem pa malo manj zavijanja! Kdor hoče stvar gledati, kakršna ie. ie lahko vse to že sam opazil tudi brez te polemike. k— Prcšnja s. načelniku postaje. Tik po prihodu zadnjega večrnega vlaka ugasne edina luč na postaji Kamnik-mesto. čim izstopijo ljudje iz vlaka. Nekateri se nahajajo baš sredi stopnic, ki držijo s postaje. zadnii pa tudi morda še na stepni-cah vlaka. To povzroči sleherni večer polno zabavljanja in razburiania. Zato prosimo g. načelnika, nai pouči za to stvar odgovornega organa, da počaka z lučio vsak večer toliko časa. da vsi ljudje odidejo pri svetlobi preko postajnih stopnic. Sicer smo prepričani, da bo z novim postajnim poslopjem, ki se gradi, odstranjena tudi ta nevšečnost, konec zabavlianiu pa se lahko napravi že takoj zdaj. Vse skupai je stvar treh minut. R D 0 Petek, 26. julija Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Iz naših krajev in gajev (plošče). — 12.30 Poročila, objave, napovedi. — 13.02: šramel štirje fantje. — 14: Poročila. — 14.10: Turistični pregled Tujskoprometne zveze. — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Agrarna reforma na Hrvatskem. — 19.40: Objave. — 20: Za planince. — 20.10: Gospodinjska posvetovalnica (ga. Helena Kelhar). — 20.30: Pevski koncert ge. Pavle Lovšetove. pri klavirju prof. M. Lipovšek. — 21.15: Simfonične glasbene slike (plošče). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert na Lutni (g. Stanko Prek). Beograd 19.40: Narodne pesmi. — 20.20: Koncert velikega orkestra. — 22: Skladbe za čelo in orkester. — Zagreb 17.45: Plesi. — 20.30: Vesela glasba s plošč. — Sofija 18.15: Bolgarska glasba. — 19: Koncertni večer. — 22: Vesela muzika. — Praga 19.15: Smetanova glasba. — 19.50: Orkestralni in pevski koncert. — 20.25: Simfonična glasba. — 21.35: Mozartova Praška simfonija. — 22: Iz Wagnerjevih oper. — Berlin 19.15: Pester glasbeni spored. — 21.15: Lahka glasba. — 23: Nočna oddaja. — Rim 17.15: Simfonična glasba. — 20.30: Orkestralni koncert. — 21.40: Petje. — 22.15: Lahka in plesna muzika. Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskamo <*, d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inaeratai del je odgovoren Aloje Norat — Vsi t Lj*bijanL