laro&dm Usta s *•* Celo leto i i K ta— gol let* * * * « #•— četrt leta « « , 2-50 Mesečno. » , . 1-— Zunaj Avstr!]«: — Celo leto * , , ta— Posamtzne Številke <*» 10 vinarjev. — Inserati ali oznanila «e računajo po 12 vfe od 6 redne petitvrstei prv večkratnih oznanilih veBk — popasi — »Straža" izhaja v pon deljek in petek popoldne Rokopisi se ne vrača]* bradi ts dnlitvo In upravnlitvot Maribor ika ulica. s. — Telefon it. 113. || Neodvisen političen lisi za slovensko ljudstvo. [ Z uredništvom se more vsak dan od M.—13. nre dopo» Cenjenim naročnikom! Naročniki, ki imajo na ovitku modri križ, •e » tem opoearjajo, da je njihova na ročnina že potekla. Naročnina za časopise »e plačuje naprej. Položnice se ne morejo prilagati, ker jih dozdaj za državo SHS nismo dobili. S-. starejšimi listi uprav ni&tvo ne more več postreči, ker je dandanes papir in pa tisk tako drag, da ne moremo več uvodov tiskati, kakor je ravno potiebDO. Ako kdo dobi pomotoma dva izvoda lista, naj naznani številko na ovitkih, k*r tako se pomota najložje popravi. Straža stane: celoletno 12 kron; polletno 6 kron; četrthtno 3 kron. So mšljeniki šiite naš list! Mariborska pogajanja mod Slovox&ei in Nemci V Mariboru je bila 14. februarja sklenjena med zastopniki Slovencev in Nemcev nasled-'«j» pogodba; Dogovori, sklenjeni za dobo do sklepa ^mirovne kocf renče v Parizu mei deželnima vladama v Ljubljani in v Gratcu v svrho zo-futne upostavitve miru v oircžju okrajnega glavarstva Bagooe in upostavitve trajnega premirja med četami obojestranskih posadk od ogrske do koroške deželne meje. I Sporazumno se ugotavlja vnaprej, da ti do- govori ne ustvarjajo nobenega prejndica za kon •2no določitev državnih mej in državnega ozemlja po mirovni konferenci. Najprej je bila določena v ^zemljevida rdeče zaznamovana demarkacijska črta, Id je čete Kraljestva SHS ne bodo prekoračile, IzvzemSi v primerih, navedenih spodaj. Nadalje je 4bila na istem zemljevida sporazumno označena i demarkacijska čita la), z določbo, da zasedejo čete Kraljestva SHS ozemlje, nahajajoče se med obema demarkacijskima črtama, le v slučaja, ako bi iz brnhaili kakorSnikoli proti njim naperjeni nemiri. Ta zasedba pa se bo omejila le na dobo, dokler traja povoi za njo. Razen tega je četam Kraljestva SHS po potrebi dovoljen prehod po cestah tega -ozemlja. — S posebnim vojaškim dogovorom se je določilo tndi Število obojnih posadk, ki se ima^ jo kar največ znižati, kakor tadi Se posebna demarkacijska črta, katere ne bodo prekoračile Čete nemško avstrijske vlade v južni smeri. Izj»me, v katerih smejo čete Kraljestva SHS prekoračiti rdečo demarkacijsko črto I, so nastopne: a) Prehod od kolodvora v C nam eku k mosta, ki vodi v G. Cm a rek in nazaj: b) v primeru izvrženega ali grozečega napada ali nemirov, ki bi izbruhnili prot' četam SHS v G. Cmareku, zasedba na zemljevida označenega cmureSkega okoliSa v obrambo gon je-čmnreškega mostišča. Ta zasedba se opusti, čim odpade povod za njo. II Ozemlje, severno od demarkacijske črte I je pod upravo nemško avstrijske vlade. Do d?marka cijske črte II, ki je v vojaškem dogovora določena nemSko-avstrijskim četam, skrbe v tem ozemlja za javni mir in red nemško avstrijske orožniške po staje, katerih moč pa v splošnem ne bo presegala dosedanjega Števila, ako ne bi ohranitev javnega mira la varstvo državne uprave opravičevalo izjem, o čemer pa je cd primera do primera obvestiti obmejno poveljstvo v Maribora. Sedanje Število in moč orožniških postaj bo omenjenemu po velj8tvu naznanjena. Ozemlje med demarkacijsko črto I in il je pod upravo skrajnega glavarstva v Radgoni. Orožniški postaji, ki jo zopet postavi nemSko avstrijska vlada v Apačah, dodeli obmejno poveljstvo v Maribora enako Število nemškega je rika zmožnih orožnikov, ki so podrejeni poveljstva o rožniške postaje. $a isti način se dodele nemško avstrijski orožniški postaji v Cmorekn trije nemS kega jezika zmožni orožniki, ki pa smejo oprav ljati samo varnostno službo na kolodvoru v Cmu reku. III. Glede na politično upravo in sod rivo v okrajnim glavarstva Radgona in Lipnica, kot tndi glede na obrat lokalne železnice Spilje—Radgona ostane states quo. Ako imajo nemško avstrijske oblasti v ozemlja sodnih okrajev Raigooa, Cm« rek, Arvež in Lipnica jnžno rdeče demarkacijske črte I vršiti uradne posle, se njihovo svobodno gibanje ne sme ovirati ter jim morajo v primeri po trebe nuditi varnostni organi vlade SHS ali tamo Sije cbčine potrebno pomočiZ ozirom na poštno in brzojavno službo se je iz vojaških vzrokov do govorilo sledeče: V Radgoni se vodji in uradniku poštne in brzojavne službe, ki sta oba Slovenca, dodeli nemški uradnik, med tem ko imenujejo u službe tce in pod uradnike polovico iz vrst sloven skrb, drago polov co iz vrst nenrških uslužbencev dotične vlade. Ravno tako je v Cmareku vodstvo poštnega orada, kakor tadi brzojavna in telefonska složba v rokab Jugoslovanov, med tem ko se dele uslužbenci na polovico. V Obrajni se dodeli jugoslovanski uradnik telefonski In brzojavni sini bi. Na dragi strani poveri nemško avstrijska upra va vodstvo davčnega nrada v Radgoni in Cmareku Nemca in imennjejo polovico nemško avstrijskih in polovico jngc8lovinskih cradnikov, poduradnikov. in dre g’h usložbencev dotične vlade. Obe poštni in fiosnčni upravi se dogovorita kratkim potom o sprejemanju žigosanih in nežigosanih bankovcev pri državnih uradih v Cmareku in Radgoni, ker se obema narodnostnima omogočijo vplačila z denarjem, ki kroži v njunem ozemlju. Davčni uradi predlože obojestranskim upravam način začasne delitve davčnih dohodkov, pri čemer se mora vpo-Stevati, da izvršojejo nekateri uradi, n. pr. okrajna glavarstva, davčni uradi, pošta in sodiSče skupne upravne posle. IV. Ustavijo se sovražnosti na celi Črtu Na obeh straneh se izpuste vsi vjetniki in se vsem udeležencem pri nemirih zajamči popol na nekaznjeaost za vsa dejanja, ki so jih zakrivili v zvezi z izgredi. Ravno tako se ispu-te vsi talci ia drugi zaradi nemirov od 4. fe aruarja t. 1. in nastopnih dni zaprte osebe ter u*tavi nadaljnje postopanje proti njim Mestu Radgoni naložena kontribucija se povrne in mestna opekarna v Bc recih se izrodi v prosto uporabo mestni občini. V. Osebe, ki so zaradi baje nameravanih naborov pobegnile, se smejo povrniti in je njim kakor tuli njihovim družmam zajamčena ne-kaznjenost. Vendar pa te osebe do končae določitve državnih mej ne smejo vstopiti ne v nemško avstrijsko vojsko in tudi ne opravljati nobene vojaške funkcije. Ljuiskoobrambno p« veljstvo v Gradcu bo isdalo odredbe. V[. Promet na progi Špilje—Radgona in transi opromet Radgona Gradec je za civilna prebivalstvo in vojaštvo kakor tudi za tovore na ozemlja, nahajajočem se severno od demarkacijske črt» I. in IL a popolnoma prost. Transporti čet SHS smejo vstopati *n izstopati samo v Špiljah ter Cmareku in Radgoni is s'cer v Cmareku samo v svrho odhoda ▼ Zgornji Cmurek ali iz Zgornjega Cmureka. Vil. Izvoz živil in dragega blaga vseh vrst ia ozemlja severno odi rdeče dem:rkaci;ske črte L, kakor tudi iz ozemlja med obema demarkacijskima črtama I. in I a se ne sme od nobene strani ovirati na nobeni točki železniške proge špilje— Radgona kakor tndi ne na dovoznih potih in mostovih, končno tndi ne na železniški postaji v Spijo. Isto velja tndi za živila in blago verjetno dokazanega [ogrskega izvora, ki se izvaža preko ozemlja okrajnega glavarstva južno od rdeče de* maikacijske črte I. V svrho neoviranega prevoz« tega iz Ogrske izvirajočega blaga bo izdajal jogo* slovanskemu okrajnemu glavarstvo radgonskemu dodeljeni organ potrdila o izvora. Ta opravnik bo» posredoval in dobival informacije pri okrajnem glavarstva, da se preprečijo nesporaznroljenja. Vodja okrajnega glavarstva je odgovoren za izvršitev teh določb, ker je službeni predstojnik tega organa. Vlil Progo Špilje Radgona bodo takoj obnovili Jugoslovani. Odstranitev snega s proge oskrbujejo sosedne občine. IX. Za vse po jugoslovanskih nameščencih dokazano izvršene in ne plačane zaplembe se b« dala popolna odškodnina« X Manjši spori ki bi nastali v medsebojnem občevanja, bodo izkratka poravnani med obojnimi pristojnimi oblastmi. XI. Za varstvo bodočega vzdrževanja mira se uvede nemudoma oddaja vsega kakršeg&koli vsja* Škega orožja, ki ga ima prebivalstvo na ozemljih med rdečo in demarkacijsko črto, določeno za nemSko avstrijske čete, in se mora izvesti v desetih dnrh. Orožje bo odvzemalo nemško avstrijsko oral* ništvo ob navzočnosti civilnih komisarjev obeh vlad, ako se orožje po poziva ni že prostovoljno oddalo. XI. Obe stranki prosita gospoda majorja Mon- * tegu j a za pridelitev kontrolnih organov po ententi ob stroških obeh strank; ti organi naj kontroliraj« nvaževanje obojestranskih vojaških demarkacijskih črt Sicer naj za natančno izpolnjevanje teh dogo* vorov jamči vlada Kraljestva Srbov, Hrvatov in SlovenC6v v Belgrade, kakor tadi nemško avstrijska vlada na Donaja in se naj v kar najkrajšem časa poizvedo formelna pojasnila. Ta dogovor ee spiše v dveh izvirnih istopisih za vsako stranko. Deželna vlada za Slovenijo: Dr. Karei Verstovšek, poverjenik, m. p., Rudolf Maister, generalni major, m. p., dr. Rosina, m p., dr. Hobnjec, m. p. Podpisano s pridržkom nastopne izjave*: Štajerska deželna riada: Dr. Kaan, m. p., Rin-telen, m. p., Pongratz, m. p., vojaški poverjenik Resel, m. p., dr. Kamniker m. p. Bdeča demarkacijska črta (kraljestva Srbov, Hrvatov in S[ovence?): Zrenja m ob & '«wasn« SlSffSft ■ n: šfHfr koroški meji pri gorenji ateklarnici, ob kolovozu, držečem severno proti Št. Jakobu, po tem ob potoku Bistrici k mostu 507 v Bistriški dolini, potem čez cerkev sv. Jerneja t» točki 1041 in čez mlin na točki 749, čtz višino 823 k Sv. Trem Kraljem, potem k cestnemu kolenu 1 km južnozapadao od kote <870, k okrajni meji pri velki črki K, besede Kpaauner, potem čez triangolacijsko točko 1049 iu 998 čez cerkev Sv. Pankracija kuta 900, čez vrb 800, preko Bem&nikovih vrhov 800, 758, 684, 537 neposredno južno okoli imena Hoheneck, potem v loku priblitno 1 in poil km južno okoli Ločan h Karnerbergu kota 455, potem čez kote 543 triacgolacijsko toč ko 534 Url, Čez točko 285 Savričev mÜn približno 1 in pol km severno zapadno od postaje Spij, potem ob Muri do črke 6, ime na Sčgersdorf, nato severozahodno preko južnega roba vasi Detzen — jutnt rob Dornaua -r* ▼ «hodni rob Pridabof — severni rob Slovenske Gorce do ogrske meje. ~ 2. Bdeča demarkacijska črta la kraljestva SHS: Most čee Muro pri Cmureko, potem ob jvloem robu velike ceste (tako, da ta cesta ostane zunaj črte) do cestnega odc«pa proti Mitthedorfu, potem severni rob Miethsdorfa, potem ob potoku, ki se pri Gornji Badgoni Izliva v Muro. Po pogajanjili z Nemci. Graška „Tagespost“ v očitao inspiriranem člarku po? oča o mariborski pogodbi ter jo predstavlja kot otroka nadležnosti in sitnosti, povzročene po razmerah okoli Badgone in Omare ta. Hkrati ee tolaži, da ta otrok ne bo enfant terrible napram mirovni konferenci. „Tagespost“ izraža nemško bol nad tem, da se o Maribora pri teh pogajaajih niti disku tiralo ni. Lasciate ogni speranza! Z velikim obžalovanjem zabel-žuje, da se kljub m jskrai nejjšim naporom ni moglo doseči, da bi slovensko vojaštvo zapustio Badgono in Špilje; Slovenci niso absolutno hoteli teh dveh gospodarsko in politično velevažnih krajev dati iz svojih rok. Sploh se raznere vojaškega za sedanja niso bistveno spremenile. Mariborska pogodba je torej prav trd oreh, ki ga mora gristi nemškona 'Jonalna javnost ia „Tagespost“ se trudi iz njega izluščiti to ali drogo dobro jeiro. Pogajaira med Slovenci in nemško štajersko deželno vlado so končana in završeoa s pcdpisom zastopnikov obeh narode v Treba je š* potrjenja vlad v Beograda iu na Dunaju, o katerem pa, misi mo, ni dvoma, da pride VbžiO in težavno delo je dovršeno. Štajerski deželni glavar pl. Kaan sicer ni prišel kakor nekdaj rim s d Cato, da bi rekel: „V moji trgi je vojna aja^yo,' da. j( to izbruh nevolje m krneč-1 kim ljudstvom, ki je prišel sam od sebe ter se je razvil v pravcato ljudsko vstajo itd. Da so to )e i govori pred javnostjo, kateri seno čejo izdati gotove rskrivnosti*', se vidi iz tega da so nemški graški gospodje prevzeli Jamstvo za to, da bodo tiste nemške in madžarske tolpe, ki so prej „brez njihovega vedenja“ napadle, sedaj z njihovim vedenjem in poveljem odletita orožje. Neizogibni pogoj k položenju i rotja je razo rožen e 4 vilnega prebivalstva v celi nevtralni zoni, kakor to zahteva pogodba. Pričakujemo, da bodo nemški deželni mogotci pošteno in energično skrbeli za to, da se ta točka pogo i-smn iz Ljutomera tem junakom nekaj vrstic. > ■ ■ Ljudski shod v Mariboru^/ se je vče aj prav lepo izvršil. Velika dvorana- n ga’erijo v Narodnem doma je bila , nabito polna slovenskega občinstva iz mosta in oko ice. Shoda se je udeleži) tali general liaiste*, katerega '$8 Oh-čiastvo ž vah oo pez iravijalo. Givorsla sta odvetnik dr. Vladimir Seraec o dogidkh v Maribora ia okolici s pOfeba m ozirom na zadaje krvave 4e-monst arije, ter uredni r 2 »bot o položaja primor-; sk h, beneških, koroških in prekmarskib Slovencev. Občinstvo se je s prisrčno o vari o z* hvalilo' generalu Maistru za njegovo veliko delo zadnjega časa, ko je s svojo krepko roko otsl Mirih» in ebnejne kraje naši Jugoslaviji. Sprejete so se ob splošnem pritrjevanju naslednje resoucije: 1 Mariborski Slovenci vseh stran», zbrani na . ljudskem shoiu v Mariboru, protestirajo z vsem tgorčtnjem proti itaUjanskemu imperijalizmu, ki loče v odkritem nasprotju z W lsonovimt načeli o samoodločitvi narodov iztrgati iz najbolj slovenskega oze.i lja nedeljive is sestavne dele kraljevine SHS 2. Mariborski Sloveaci izjavljajo pred celim svetom, da je način, kako hoče zvedet enteota resnično mneeje ljudstva na Koroškem, popolnonr a Zagrešen, ker so Nemci cela stoletja, zlasti pa zsd-nj h 50 let s takšnim nasiljem pr tiskali n« avto-Itono slovensko prebivalstvo, da je že popolnoma zbegaoo. Zavedni so zbežali, dragi oa se opravičeno bojijo maščevanja Nemcev, zato so bili pri-siije ii hliniti čate, ki j h v srca nimajo Koroška je zibeljka Slov»ncev, na Koroškem so imeli So-veaci svojo državo, na katero so celo nem tki Habsburgove) morali priseč?; Koroška je še mnogn bolj danes neločljiv del kraljevine SHS. III Mariborski Slovenci zbrani na javnem shoda dne 16. febmaria 1919 zahtevajo z vso odločno itjo, da se ozemlje ogrskih Slovencev zasede po Dašem vo ašhn in se zdruti s slovenskim ozemljena, kakor to žel oadotno prebivalstvo; izrekajo željo, da pr..nJi ondotne razmere komisija od e ententne države, v katere področje Ogrska spada IV. Mariborski Slovenci zbrani na lavnem shoda doe 16 febrasrja 1919 v Narodnem doma, obžaijajejo dogodke ki so se odigravali dne 27, prosicca t 1 v M»ribcro, obtal,ujejo pred vsnn nedolžae žrtve, a odklanjajo z vsa odločnostjo vsako odgo vornost. U adno je. jasno ugotovljeno, da so celo de v oustraciio »Dscenirali Nemci nd tukaj in drogod, da so Nemci slovenske varnostne or^aoe dejansko napadli in Darije streljali in ds so prisilili Dašo maloštevilno stražo do silobran».;; Zavara jemo se nadalje proti vsakemu p< skuso, ki bi hotel na ometen način nadeti Maribora nepoško lice ia potvoriti resnično voljo domačega prebivalstva, ki želi združitev s kraljevino SHS. ; Ob sklepa so vsi zborovalci zapeli himno »Lepa naša domovina « Po shodu je tisočgiava množica priredila našim požrtvovalnim častaikom; pred Narodnim domom prisrčen pozdrav. ;Ui ca je bila pol aa občinstva,, ki ie navdošeno prepevalo mšo himno in klicalo: »Ž vijo general Maister!« »Živijo naši častniki!« *2 v«j» nam vojaštvo!«, i.> / ! - ;i j . .j - . ; ' - 1 .....'.... ' Spor med Jugoslavijo ia Italije. ; Iz Geneve se dne 14 febr. poroča, da pride razgovor o spornih točkah med Ittgoslarijoriä-Tta-. iijo na panlrih konferencah na vrsto ie !e kon-* cent meseca marca. Datiej se bo zbiralo grachvo, t? tofträ*rt* SMS, od n ten» se bode pripravljali kompromisni pred ^ Proti JngoslavljL > Včeraj, do« 16. febr., je cmureški žapan dr. Schoimaira dal poklicati župaoa občine Ščavnica, župan se ni hotel odzvati. Sel je pa neki odbor-mk, ki je po vrnitvi sklcal odborovo sejo, kjer je povedal, da acu je dr. Schormann in baje tndi dr. Kanrniker narodi, naj takoj nabirajo podpise za priklopitev cbčine Ščavnica k Nemški Avstriji — kajti občina je gospodarsko uničena, ako bo Mara državu« meja. Nato se je v seji res sklenilo po -birati podpise in se je pobiranje že včeraj faktič ■mo. pričelo; Pristojne oblasti so odredile Se vse foirebno, da se prepreči vsako vmešavanje v naše notranje zadeve. Občina Ščavnica leti v Slov. por približno 12 km jožaovzhodno od Cmureka ob cesti v Ljutomer.— Enake poskuse b do na pravili gotovo Nemci tudi po drngod na im ji Vsak tak pojav takoj javite obmejnemu vojaške muf poveljniku v Maribora. Politične vesti. Šeste nek okrajnih ranp likov Slovenske Kmečke Zveze za mariborski sodo! okraj se frM v sredo, dne 19. t. m. ob 11. mri v uredništvu „Straže“. Za celjsko okolico se vrši ustanovni shod krajevne organ ise je Kmečke Zveze v nedeljo, dne 28. februarja 1919 ob 8. uri zjutrai v dvoraoi pri Belem volu v Celju. SomiJjeoikt pridige polnoštevilno. Shod v radgonskem okraju. Dne 23, februarja po rani maši je shod v Gornji Rad goni v Soli, popoldan ob 2, nri pa na Ščavnici v šoli, Govorita posl, Ro-kar in cadrevi zor Vladimir Pušenjak o polit.čnem in gospodarskem položaju, Jugoslovanski n aaifestacijski shod v Prevaljah -na Koroikrm se je včeaj s jajno obnesel Ma*to kh nad 8000 ljuti. Govorili: Žapan Lahovnik, Oset. dr Ravnik, Hren, dr. Slokar, vojak Pat lica, Mr. Gra l>vic in dr. Kuiej Besni italijanski napadi na dr. Korošca. List «Secolo« dolži jogoslovane, da so ont izzvali ge neralni Stojk laških železničarjev, napada besno dr. Korošca, ker je tako odločno odklonil italijs n ale zahteva ter pravi on njem, da je zblaznel Dr K* rcfiec ni zblaznel, pač pa so blazne itaijanske zahteve po jogr slovanske m ožemi o. Pozdrav iz Gent ve v Švici. Ravnatelj naše ti «karne je dobil tole dopisnico iz Sdce: Ker smo šli skoz Dunaj, so naši pasi izgubili vrednost; Francija namreč smatra Nemško Avstrijo za so vrstno deželo. Zato smo morali dibiti nov po ni list iz Pariza potom francoski ga konsolata v Ber ca. Sele jatri 7. febr. smo v P* risa V Pariza so *e Žulger,*Lybar. Vcšrfek, Smodiaka Gregorin itd »stražo« oc 27. jan. smo včeraj čtali v Ženevi. Franc. Švicarski Ji iti so priced! vest dan. kor b, o glasovanja na Koroškem. Pozdrav vrem! — Dr. Slavič, dr. Kovačič, Majcen. — Naš urednik je pa dobil od gori omenjenih sledečo dopisnico: Pozdrav za oredn štvo! Pred odhodom iz Geneve smo še Čitali telegram, došel preko Amsterdama o veh kanskih shodih dne 2. febr v Bet gracu in drogih mest h Jugoslavije, ki so zahtevali Gorico in desni hreg Soče. Razveseljiv pejav, ki bo dobro vplival, ker pride v ententino časopisje. O regmtu Aleksandru veliko pišejo francoski listi, kako kaj dela v fMfeo. Državno vele. Kakor se poroča fs Beograda, se državno veče skliče na dan 1. marca. V mero bo 82 slovenskih zastopnikov. Te dn: bo baje is led tozadevni poziv ministnl eaa uvela Začasna ostava kraljestva SHS. Ljubljanski listi priobčujejo začasno ustavo kraljestva SHS. Kakor so nam poroča iz Ljubljano, jo bi. besedilo te ustave v belgijskih »Službenih :NfrCi, ki bi nas branila pred terorizmom bolje ševišk h demokratov. — Kdo bi bil tako noti men, da bi «lil v državo, kjer vladajo takšne razmere?! Mariborski Nemci la nemž&rji zopet pobirajo neke podpise in jih izsiljujejo Celo pri Slovencih. Državna policija je zaprla več oseb, ki so se ade letovale tega hujskajoče agitatoričnega delovanja v Mar bora in okolici, med njimi železniškega oBci jata Falke, ki žept t dni «edi v zapora Poz varno naše ljudi, da takoj naznanijo našemu uredništvu ab državni policiji, Stolni trg it.^ pismeno vso o sebe, ki pobirajo podpise in šuntajo zoper Jugo slavijo D >biH bodo vsi hujskači primerno plačilo! (MpaSčeni policijski stražniki. Vladni komisar dr. Ffeiier v M »ribom je odpastil iz službo slede Če organe pri mestni policiji Florijan Ra ab, pob cijski nadzornik; Ivan Jerin, Ivan Stao ber, Josip Kalbammer Josip Sadler. Josip Saschin in Karel Drofenik, redarji; Ivan Ptff policijski mojster; Iv. Maoocb. redar; Franc Tecbt, policijski narednik; Viktor Urban, Michael Deutschmann, Ivan Scharf, redani BJjševiško Solo za Jugoslovane so ustanovili Madžari v Budin ^ešti Vračajoče »e jogo slovanske vojake v Buhmpešti ust zijajo in jih vtaknejo v tako šolo kjer se jim na vse mogoče načine v itplja boljševički dota. V Soli imajo razaoli e mad iarske ugodnosti: fiio brano, izborno ttanovanje, gledališče in »ee drogo. Poleg tega jim še plačajo na dan po 20 K dame. V šob mora ostati vsak vsaj 14 dni. Pri odbodu mora vsak »učenec« pri seči, da bo širil boljševički duh med Jugoslovani Na ta načn hočejo naši »prijatelji« zastrupiti na še vračajoče se vojnike. Marifcrrski Orel je Imel včeraj popoldne „uri zlatem konj čku* sestanek, na katerem s» je govorilo o ciljih in namenih naše organizacije. Navzočih j-« bilo uad 50 Orlov Go virila sta brat O. B»ra„rd ia brat Kramber gar. — Otbor ia načelstvo Orla ima vsako soboto ob 6 uri redat odborove seje v ured ništva „Staže“. Imenovanje. Deželna vlada v Ljubljani je v svoji sej dne 3. febr. imenovala po icijskega komisarja in vodjo državne policijske ekipozitare v Maribora dr. Ivana Senekovič za višiega policijskega komisarja ▼ Vlil. činovnem razreda na njegovem sedanjem s uib*nrm mesta. Dr. Sene kovičie naš rojak »d Sv Barbare v S g čestitamo! Za oslepele vojake je darovala vese a draiba v goslimi Sv.be n na Schmidovem trga štev. 4 v M «ribom l»p znesek. Darovali ao: Filipčič 10 K, Schein M & Rozman 5, Bregant Ivan 5. B egant Jote 5 Kažtl S, St hm d 2 Černe 2, Pertot 2 K, Orel 2, Tinta 2, Paofetič 2, Kral) 1 Segnlm 1 K, Luketič 1, Rožič 1, Stanič 1, Stančič 1, Tomažič 1, Kočevar 1, Siobic 1 Bratuša 1, Berdon 1 in Kimočič 1 K, skopaj 57 K. Znesek se je izročil na prianjao mesto Hvala! Naznanilo bivšim vojaškim osebam. B vli vojaki pp. Št. 87 izvztmši letnuov 1895-1899 (ti zad nji le pod pogojem, če so pravno kol nesposobni od peščeni), ki so ob m> bilizciji ali pa že pred njo ob vstopu v aktivno složbovanie oddali pri gespodarakem uradu bivšega pp. št. 87 v shrambo svojo civilno obleko, jo lahko doke zopet istotam nazaj proti oddaji cele vojaške obleke in orožja. Razven popolne opreme je prinesti seboj potrdilo o bei a e o istovetnosti osebe in odpustnico. Sorod niki padlih dobe seveda obleko tudi nazaj, če se izkažejo, da so opravičeni za to. Obleka se odda ja vsaki dan od 10. do 11. ure dopoldne ia od 2. do S. ure popoldne pri podpisanem uradu. — Celjski pešpolk. Predstojnik računske pisarne: dr. Vane R*d»j •«kofeina n bij« izgubljen« civilne obleko. Dan na can prihajajo k vojaški intendaoci odpuščani vojaki ter zahtevajo odškodnino za baje in« {rabljeno obleko, ki eo jo svoječasno «hranili pri pristnih * r ieiih; »e m« rejo pa dokazati upra ; prošenj. . Zato ae razglaša: Vsa* ~ ~ .4fc. SS*W». m." m - ■ - - i kemu možu se mora ob odpustu iz vojaške službe (proti oddaji vojaške obleke) izroči civilna obtoka, ki jo je dotičnik svoječasno shranil pri pristojnem krdela, če se j« c viln« obleka izgubila ab ni dosežna iz drug« ga vzroka se mora možu poraba« ve jaška obleka izročiti kot nado nestek Ako je bii torej mož po svot vojaški oblasti odpuščen s po raono vojaško obleko ali se je s tako vrnil z bo jišča, nima več pravice do odškodnine, ker že ista obleka valja za nadomestek Ako je mož svdjo civil ao obleko shranil pri krdelu v območju Slo venije, naj se osebno, pismeno ali p > zaupniku obrne na dotič io krdelo ter tam prevzame svojo obleko. C* obleke ni več tam, lat ko s primernim potrdilom pri oblasti, ki ga je odpnstila, zahteva odškodnino. Ako pa je krdelo, pri katerem sš je obleka shranila, izven območja Sl rvenije (v Nemštd Avstriji itd) mora prosilec prošnji za odškodnino priložiti izjavo, da j» svojo civilno obleko svoje Časno shrtnil pri vo'aški upravi, ter je ni več dobii vrojene Isjavo mora potrditi pristojna občina in orolništro Razen potrdila, ozir izjave, da *e je vojaška obleka resnično vriila öpravijta potrdila izdaja dotično pove jništvo, ki je vojaško obleko prevzelo Tako opremljene prošnje naj. se po občinskih uradih pošiljajo vojaški intendanci v Ljabljani, Uprav č»ne prošale so bodo »poštovale in deželna vlada, oziroma vojaSka uprava bo od-Škoduiho poravnala v denarju do največ 80 kron ali pa s civilno obleko v m tari. — loten ianča H vojnega okrožja v Ljzblj&ni, dne 4. febrnarja 1919 . - čitalnica v Ljutomera si, je izvolila na zadpjem občnem zbora siedeči odbor: Preissdnik dr. If. Stajnko, poipreise inik Fr. Za:herl, tajnik Otmar Meglič, blag Fr. Saršen, knjižničarka M rca Lukačič, odbornika A »dr Lovrec in Jaiko Horvat, namestniki Ciril Miki. A*. Šsof in Mtrtin Čtgr&n. Slovenski ob tat škod ve je vrša včeraj popoldne v mariborstem Narodnem doma. UJeiei a od strani slcvenskoštaj. obrtništva in trgovstva je bila nepričakovano lepa. Mala dvorana je bila polna. Pr>šli so tadi zastopniki iz Kranjeke in Koroške. Zastopani so bili vsi slovensko&taj*raki okraji, naj-slabše pa žal mariborski okraj. Sbod ie otvoril predsednik mariborskega slovenskega trgovskega društva dr. Pipnš. Predsedoval je Jakob Zadravec iz Središča. Govorili so: dr Pipuš, Francheti in Golob iz Ljabljane, Vilko We xt, Zupanc, Rebek in več dragih. Zbor je odposlal regenta Aleksandra odanofetno brzojavko. — Obširno po oči o priobči ir o v o t k. Prodaja barak. V Msrib ru in okoiici je pra» znib večje število vojaških barak. Okrajni glavu dr Lajošič se trad, da bi te barake ia ves material. ki je v njih, prišel v dobro kmetom, katerim primtDjkaje desek Kar aa enkrat pa je celjski -topniški polk določil, da bo prodajal barake začetkom tega tedna. Glavar dr Lainšič je proti tama načina prodaje prote «tiral in dosegel, da ee . je nameravaoa prodaja barak preklican. Če bi blo sedaj prišlo do licitacije, bi bili pokapiti barake sami šptknlaoti, ki bi si napravili mastno dobička, kmet pa bi zopet gledal sk07i prste. Nerazumljivo nam tuii je, da bi celjski topaiški paik razglasil licitaciji barak v celjskih m Ijabljaoskih list h, a naših ni o tem prav a č obvestil. Torej Celja ai in ujabljaočani bi naj kapovah mariboisko barabe mariborski okoličani pa ne! Premoga ni t V Maribor bi morali lastniki areni ogo kopo v po pogodbi poslati vsak mesec 140 va* gonov premoga za me*lo in okraj D j danes ga pa je v tem meseca prišlo še le celih 14 vagonov. Lastniki premogokopov pošiljajo raje premog f na Hrvatsko in droge kraje in delajo s tem maatv ne dobičke. Glavar dr. Lajnšic je posredoval pri vladi v Ljabljani. Predsedaik dr. Brejc je poslal to lni posebnega kurirja v Tibovlje in Velenje, dal natanko preišče celo zadevo. Sedaj je že več v*-ionov premoga na ooto v Maribor. Na mestni t laici v Mariboru oa novem Glavnem trga vihra na mlain »lovebska troboj dca. D«a parnika kave v Reki. Listi poročajo, da sta dospela na Reko dva velika parnika, natovorjena s kavo in čajem za Jugoslavijo. --H! ■ Dl>^iei ■ Maribor. Fina amerikanska mast, kg po 28 K se prodaja na družinske pole brez kart ‘v mestni f tržnicah. — Moka, fina bela, m oddaja za pw-icklt in tekoči teden na karte po običajnih ce v mestni tržnici na Stolnom trga. .—t M stili go*; spodarsU und ima (luvolj soli na razpolago« Do», bijo jo todi okoličani. ^ Jarenina. Penojonirani fvnbh, rm» Jaooer-nik, dunajski privandranec Stanger (Id so jo dobra ’ Bern se ii vojne. Nadaljevati bodem «vejo obrt, zato se tem potom priporočam vsem Slovencem, Slovenkam, cenj. prejšnjim odje- malcem. veleč. duhovščini, da bi me tudi v JSjs naprej mnogobrojno in radevolje posedali z obilnimi naroči i. Erizsdeva si bc m vsakomur t streči kar najbolje. V deovanje sprejmem v svojo stroko spadajoča dela t. j za d trne, gospode, deč e ča4. duhovščino ter vsako vr tie uniforme Nrj Vas ne ustraši kratek sprehod, je pa zato postrežba točna ter cen« solidna. 303 f Ji Preje v Stolu ulici, sedaj Spod. Sad-van,ska ulica št. 10. — V lastni bili. M*cuh Jožef, kroj, mojster Potrti ne'* «ene iaioiti asaaaajamo soroda! >»jate!j«m 'n igue«n prtsresliivo vest, da so stresu) ljubljena mati, taiča, babies ^sssitiloi v Batetemlk prt Ljutomera, preideš* s tol* liti sv. vere po »»«sef dolgem moč* nem tr^ljeni* M. L troj« starosti da« 31 t n. mir bo v Soapoda saspsli. S večnemu počitku smo jib sprsmljsži v petek due 81. proitnea t. L Zshalimo se dum. & g. vsem sorodnikom ia smoeem la prijateljem, da so »sto preblago mater spremili k sad ujema potiska. — Vam pa predraga meti, Bog bodi p atnik vse dobrote, ki ste jib stor il Siam otrokom. Ostaatte uam v blagem ia Mfoaabljirem spominu. V Bsčetoveih, dae t. »večati*. 1919. 371 globoko tal ježa obitelj Keeb]e*a najedel slovenskega kraha, sedaj p« nam koplje grob), Alojz Gorok, Alojz PintaritEch (č), trgovec loba n n Ferk in tem enakovredni berolinovci so nabirali po naBi žopoiji podpise za NemSko Avtt rijo. Pri tem so se poslntevali grdih laži, da bi 1( ljudem izvabili podpise. Tako straSijo dobre Jare oinčai e, da se bodo morali v Jugoslaviji odpove dati veri in prevzeti srb.-k o vero. Ti ljodje pa so le v svojem sren bolj protestanti, kakor pa kato ličani. Kdo pa heče nam S ovencem vzeti vero? Ali ne tisti versko narodni odpadniki, kinaseljoje jo nred nas protestante Švabe? Hinavci, vsemm&ki solzarji, le idite v lačenbergarijo, če vas tako tja gor vleče. Smetje bomo lahko pogrešali. Od nas pa roke preči Opozarjamo cblastnijo, da si tele ten ne ptiče bližje ogleda. Našim ljudem pa kliče mo: Naj ne bo nobeaega Judeža Iäkarijoia med vami! Sram jib je, da niso z dunajsk m romanjem nič dosegli, zdaj pa bi Be radi vam pritisnili pe čat izdajstva na čelo. Varajte se zaznamovanih. Inozemca Stangerja je pa iztiratl — Lenditki Sv. Lesart v Sle?, ger. Dne 25. februarja se vrši takaj pri poznem sv. opravila cerkvena slovesnost za kat. mladinske organizacije. Govori g. dr. Josip H oh nje c iz Maribora. Mladina od bliza in daleč, pridi v obilnem Številu š — isti dan po pridan ob 3. ari pa priredi kat. bralno droStvo narodno slavnost v gostilni g. ArnaS s petjem, slavnostnim govorom g. dr. Hohojeca, godbo na lok in dvema gledališkima predstavama. Sv. Andraž v Slov. gor. Izobraževalno droStvo priredi 23. svečana po večernicah v Boli veselico • 5 dejansko barko »Repoštev«, tam bara njem, petjem in zanimivim govorom hiv&ega legionarja g. učitelja Rozbant o gospodarskih in družabnih razmerah med Rasi in Srbi. Na svidenje! Poiikva V nedeljo, 16. febinarja, smo poži vlili in prenovili naSe kmečko bralno droStvo. Na občnem zbt ra je govoril dr. H o h n j e e. Da bo droStvo živabnejBe in bolj nspefino delovalo, se bata v njegovem okvirja ustanovili mladeniška in dekbika zveza. Rogaška Slatina. Na brzojavno poklon tev okr. NS rogaškega je priSel is Belgrads naslednji od govor »Rad se spominjam na prelepo Slatino, eden biserov naSega kraljestva. Hvala na pozdrava In n* svidenjeI Aleksa&der.« V Dela pri Hrastnika je bilo ▼ nedeljo, 9. sve Žana dobro obiskan shod SKS, na katerem je g. nadrevizor Vi. PoSenjak temeljito obrazložil sploS si politični in gospodarski položaj v Jogoslaviji. Z navdaSenjem je občinstvo sprejelo sledeči reso-ladji: 1. Zborovalci najodločneje protestirajo proti itatijanski okupaciji jugoslovanskega ozemlja in preti kruemu nastopanja Italijanov nasproti slovanske mn prebivalstva. Odločno zahtevajo, da se priklopi Jugoslaviji vsa slovenska Goriška z Gorico in Br-dami, nadalje vsa nekdaj avstrijska obal a Trstom in otoki vred, ker so tam povsod Jugoslovani v pretežni večini. 2. Zborovalci ogorčeno protestirajo proti divjanju nemških tolp na Koroškem ter zahtevajo za Jugoslavijo vse ozemlje na Koroškem, šlajer-kem in Ogrskem, kjer sc bili pred 100 leti Se Slovenci; zakaj krivice iztrlene nai Slovenci ae morajo popraviti. smartno prt Slovenjgradcn. Nedavno je obhajal nafi veiezaslnžni g. nadučitelj Simon Šalamon Sbletnico svojega službovanja v šmartnu pri Slov Gradca Preganjan od zagrizeno nemčorskih okraj sih Bo ških nadzornikov, je bil pred 25 letmi na okaz učnega minis rstva premeščen iz Haloz v Šmaitin pri Slove ir gradcu, čeravno so tedanji nem čnraki krajni Šolski svet ia nekateri občinski predstojniki protestirali zoper njegovo imenovanje nadučiteljem na naži S Ji, proglasivši ga za narodnega prenapetneža. Do njegovega prihoda se je orado valo pri krajnem šolskem sveta in občinah v bla feni SvabBČini Zapisniki, uradne knjige in dragi spisi Šolskega vodstva so se pisali v nem&čini. In povsod seje Šopiri 1’na d n ti nemčor.dnh. Z mladeniško navdušenostjo se je lotil tega hudobneža ter ga v kratkem časa lopnil na tla. Ustanovilo se je bral no droStvo, vprizarjale so se gledališke igre, na shodih in dragih svečanostih se je navduševalo in pripravljalo naSe ljudstvo na naSe vstajenie, tako da danes prednjači celemu slovenjgraškemu okra ju. Delo, ki zasluži priznanje. XXXXXXXXXX Pekarija v dobrem »t nu, če mogoče ▼ kukom mestu ali trga Nna Sp. Štajerskem se išče v na jem. Naslov v opravi. 301 l>pa, 4 let» stara kobila se odda pri Ma riji Kotnik. Studenci pri Ma-ribom, OK rajna c 6. 251 Različno pohištvo »e proda. Vpraša »e Kokošinekev drevored 6, ■»ribor, 254 Ponošene obleke | najraznovrstoejše iz dobrega i sukna za moške in ženske se prodajajo po skrajno znižanih cenah v Maribora, _______ Dravska al. 15, pri starem FmilC M t«|K(*r mosta. 369 Slivovka se proda 800—600 litrov. 1 1 80 K. Naslov v opravi. 257 AKO rabite vrtna aii pe Ijska semena, pilit« po eenovDik. Trgovi a semeni SEVER & Komp , Ljubija na. 7C Florjan Skale čevljar, Viktringhofova ulica 15, ae priporoča cen j. občina ve v mesto in na deželi. V s» logi ima vsakovrstne čevlja rake potrebščine. Velika i» bera izgotovljenih moških b ženskih čevljev. Cen e stalne! Postrežba solidn» V zalogi italijanski sukan e* (cvirn) 21f Vinogradu« posestvo pripravno za letovišče, pol are od Maribora v lepi sol c1. 970 k. o. Sikela r vradsuiti 1000 K, c) rL It 37* k. ». Stkala v vrodnoiti 600 K, pri 1/KO drl-io *' It 186 k. o S rola 200 K. Drti't cel*; 1111 travnik 87 n 80 m. Iskliena «ena E. 22810. — 8. vi it 1S7 k. o. Sidlalek obatoječc ia parcel: 808/3 pala 2 n 88 m, 997 njiva 16 a 60 m, 996 tora nik 98 n 86 m, 1070 v>»ograd 10 a 86 a, «kopaj 62 a 81 m. [zklična eeoa E 78v»2 Pritiklin ni nobeeib. — Drtibeni dzu ae določa na sobote, tiee 22. f*braar]a 1919, cb 18. uri dopoldne in sicer v no'araki pisarni Franeec» SuaieU v Ftnja. Ponad t»e ped iskiieno ceao se ne sprejmejo. Na posesten m varovanim upnikom ostanejo njihove ustavne pra/Joe h’vs ostra aa prodaja* cena tavarovaae Dedeči po Neži Bračno pridržijo si pravico, tekom 8 dni po draibi najviiji poandek odkloniti. Oraibaae pogoje se lak-ko vpogleda v notarski pisarni sodnega poverjenika Franceta Saafeb v Ptnjn, Minoritski trg 4, med uradnimi urami. SHS okraju aodiiča v Ptnjn, dno 1. srečama 1919. Vabilo na subskripcijo. Ustanovi se v kratkem: delniška dražba WTRIGLAVU zn izdelavo Žitne kave li sadnih kenserv. Delnice «o po 500 kros. f Vabite se, da se udeležite subskriptrje in da prijavljeni znesek takoj t plačate po poštni nakaznici na podružnico „Jadranske banke* ali pri »Ljubljanski kreditni .banki* v Ljubljani, 2Co Za popravljalni odbor delniške dražbe „TRIGLAV" fr. Cerar, IA. Gostinčar. V. Gerdiua.