Stev. 153. ¥ Trsku, v patak, dn* 3. julija 1914 Letnik XXXIX Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah hi praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. UftdfltJtvo ■ Uttca Sv. ItloUki Artfkeg« tL 20. L nadstt. — Vrf &ot>tsl im| n poftlM* Mfcdolitv« Htm. Nrirankirmna pisma te ne *>reJcouJo i, rokopisi m ta odfovocal nrtdnUi Štefan Tisk tiskarne .Bdfc S poroštvom v Trsta, oBca Sv. Teiefea arc*ilra ta uprave «twr. 11-9?. Mmlaln zaafa: ZacataMa....... KM-- m mI tata............... • • IJ— C ta . Za B«4«IJ*k« Ic4aj« M ccta tal« xa prf tata......... V edinosti je močt* Posamezne Številke .Edinosti* se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v Sirokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov .............. . mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst......... K — vsaka nadaljna vrsta.............2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti'. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi Usta. Plačuje se izključno lo upravi .Edinosti". — Plača in toži se v Trstu. Uprava in Inseratnl oddelek se nahajata v ulici Sv. FranUflta Asiftega št 20. — PoštoohranilniCni račun Št &41.652. Na vožnji po Kranjskem in pogre čanosti po prihodu na Dun Na oožnjl po Kranjskem !n svečanosti v Ljubljani. LJUBLJANA 2. (Izv.) Dvorni vlak s krstami prestolonasledniške dvojice je vozil po Kranjskem v prvih popoldanskih urah. — Po vsej vožnji na Kranjskem je tvorilo prebivalstvo ob progi špalir. Na mnogih krajih so ljudje pokleknili in na gla> molili. Društva in korporacije so prišla z zastavami, ki so bile povite v žalne trakove. 2ene so imele v rokah sveče. Pi bsto( ili dragonski in ulanski pod- i in dvorn lakaj, ki so bili določeni če. Oddelek cesarjevih gardistov ii klobuki in telesnih cesarjevih gar-s črnimi peresi so se postavili na a: i. Med tem je prikorakal iz dvor-jIooa dvorni kaplan Dvorak v j " v ; duhovnikov z gorečimi sveča-j • i vlaku. Vrata mrtvaškega vagona v tem odprta in lakaji so dvignili j Zasliši se ie »Mizerere« in takoj j * ?e pri:el izprevod jM>inikati izpred i so K »ra. ali štirje višje dvorni islvemki s cesarjevim majordo-ezon Montenuovom. nato je sle-s telesnimi ostai,vj prestolona- slednika Franca Ferdinanda. Krsta se je v svitu obločnic zlateče svetljikala. Za njo so nosili dvorni lakaji srebrno krsto voj-vodinje Hohenberg. Za krstama je korakal v spremstvu vojaških dostojanstvenikov novi prestolonaslednik Karel Franc Jožef, kot drugi pa nadvojvoda Maksimilijan. Nato sta skupno pristopila brambni minister Oeorgi in vojni minister Krobatin. Za tema dvema je korakal v temni uniformi z rdečim trakom šef generalnega štaba, Con rad baron Hotzendorf, ob njegovi strani šef cesarjeve vojaške pisarne, general Bolfras. Sledila je cela vrsta generalov. Krsti so ponesli v dvorni salon kolodvora, kjer sta bili blagoslovljeni, nato pa v kolodvorski vestibul in odtam na furgona. Kmalu se je pričel premikati izprevod izpred kolodvora. Ves trg je bil obdan od gostega špalirja deželnobrambne pehote. Dva bataljona inianterije sta spremljala ambulančni špalir. Izprevod je otvoril dvorni črni vitez na konju, s križem v roki. Za njim je sledil odelek dragoncev, nato dvovprežni vozovi za dvorno spremstvo. Takoj nato mrtvaška vozova s krstama presto-nasledniške dvojice. Voz z truplom nadvojvode je bil zavit s šrhim pajčolanom in opremljen s štirimi gorečimi svetiljkami. Pred vozom je bilo vpreženih 6 velikih črnih vrancev. Enak je bil tudi voz s krsfo vojvodi-nje Hohenberg. Na eni strani obeh voz so korakali telesni cesarski gardisti. Za furgoni so korakali vojaški in civilni dostojanstveniki. Sprevod je zaključil oddelek kavalerije. Medli mesec je že razvil svo-milobno svetlobo po ulicah, po katerih so peljali prestolonasled-nisko dvojico na zadnji počitek. Mimo znanega gradu Belvedere je šel sprevod in potem po Heu-gasse na Schvarzenbergov trg in čez Ring do dvornega grada. Množica je bila povsod odkritih glav in molče pozdravljale nesrečno dvojico na njiju zadnji poti. Na vsaki strani grajskfh dvornih vrat je stal oddelek in-fanterije. Čim se je pokazal dvorni črni vitez z gorečo sve-tiljko, so se zglasila rezka vojaška povelja in pa ropotanje bobnov. Počasi in počasi sta izginila mrtvaška vozova skozi grajska vrata dvornega gradu, na čegar temelju se blišči temeljni avstrijski državni izrek : „Justitia fundamentum regno-rum 1" Ob t. zv. veleposlaniških stop-njicah je čakal dvorni župnik s svojo asistenco. Podčastniki so vzeli krsti iz vozov, obsto-pili pa so jih dvorni dostojanstveniki. Dvorni župnik je nato krsti blagoslovil, nakar se je nadaljeval sprevod v dvorno cerkev. Ko so se odprla cerkvena vrata, se je iz kora začul žalostni: Miserere. V cerkvi je čakalo 8 pažev z gorečimi svetiljkami. Podčastniki so položili krsti na katafalka pred altarjem. Dvorni župnik je še enkrat izvršil svoj ceremonijel, nakar je pristopil majordomus prestolonaslednika k najvišjemu majordomusu cesarja, knezu Montenuovo in mu izročil zapečatene ključe krst. S tem ste prišli obe krsti tudi formalno pod cesarjevo varstvo. Ceremonije so bile končane šele o-koli polnoči. Počasi se je razšlo pogrebno spremstvo, nakar so bila grajska vrata zaprta. Jutri dopoldne boste razstavljeni krsti zadnjikrat na javni ogled. DUNAJ 2. (Kor.) Slovesnega blagoslovljena trupel nadvojvode Franca Ferdinanda in vojvodinje Hohenberške v dvorni farni cerkvi, ki se vrši jutri popoldne ob 4 se udeleže cesar Franc Jožef, nemški cesar, princ Henrik, vsi člani cesarske rodbine in vojvode Albert, Filip Albert in Ulrik VVirtemberški in princ Alfonz Bur-bonski s soprogo. Otroci pokojne prestolonasledniške dvojice ostanejo v Hlumcu, in pridejo na Dunaj še le v soboto. Nad-vodinji Marija Terezija in Marija Anun-ciata, ki sta šli po otroke prestolonaslednika, sta se vrnili iz Hlumca. Prišli pa so na Dunaj nadvojvoda Kari Štefan s soprogo in princ Alojz Lichtensteinski s soprogo Elizabeto, sestro pokojnega nadvojvode. Prišla sta tudi predsednik ogrske zbornice Pavel pi. Beothy in nadškof Erlanški pl. Scmreczaay. Dluje protlsrbsKe demonstracije na Dunaju. Pred srbskim poslaništvom, — Demonstracije se pomirjajo. — Ponovitev demonstracij. — Naskok na srbsko poslani-švo. — Policija z golini sabljami proti demonstrantom. — Naskok na privatno stanovanje srbskega poslanika. DUNAJ 2. (Izv.) Z ozirom nato, da so izdali krščanski socijalci za danes parolo za protisrbske demonstracije, so močni policijski kordoni obstopili vse ulice, ki se nahajajo v bližini srbskega poslaništva. Vzlic temu so se ob 9 začele zbirati v bližini imenovanih ulic razni elementi. Skoraj so izbruhnile divje protisrbske demonstracije. Množica je vpila: Doli s Srbi! Ven z morilci! Le z veliko težavo je policija preprečila, da niso udrle tolpe v Pavlansko ulico, kjer se nahaja srbsko poslaništvo. Ob 10 zvečer je množica vedno bolj naraščala in daleč naokrog je odmevalo od divjih krikov. Bila je velika nevarnost, da naraščajoča množica prodre policijski kordon. Policijsko ravnateljstvo je v očigled tej nevarnosti odredilo, da se kordon takoj nemudoma znatno pomnoži. Kmalu je prispela policija na konjih in izčistila vse ulice pred srbskim poslaništvom. Toda demonstracije so se pozneje zopet ponovile. V trenotku, to je ob 12 ponoči, trajajo še naprej in se ne ve, kaj se zgodi. DUNAJ 2, ob 12 opolnoči. (Izv.) Proti- srbske demonstracije v IV. okraju, ki so proti 11. uri že nekoliko ponehale, so nato nenadoma zopet izbruhnile. Množica, ki se je zbirala pred policijskim kordonom, ie vedno naraščala, ker so se jej pridruževali ljudje, ki so prihajali od izprevo-da. Naenkrat so zopet izbruhnili divji kriki: »Doli s Srbi! Proč s srbskimi morilci! Ubijmo jih! A b -zug kralj Peter!« Drugi del demonstrantov pa je prepeval avstrijsko himno in princ Evgenovo pesem. Policija je z ozirom na vedno kritičnej-ši položaj začela nastopati energičneje in je poriuiia večje gruče demonstrantov na neki majhen trg, kjer se je prejšnja patri-jotična demonstracija izpremenila v navadno farso. Nastopil je namreč neki nem-škonacijonalni govornik, ki je začel govoriti za lex Kolisko in poživljal demonstrante, naj demonstrirajo za ta zakon, ki zagotavlja nemštvu odločno nadvlado v Avstriji. V drugih ulicah je množica vedno močneje pritiskala na policijski kordon in zahtevala, da se odstrani srbska zastava s srbskega poslaništva. Končno je množica pretrgala kordon. Z divjimi | kriki in žvižgi je udrla pobesnela množica pred srbsko ^poslaništvo in ga naskočila s kamenjem. Tu je pcsegJa z vso odločnostjo vmes policija na konjih, potegnila sablje In začela razganjati množico. Več oseb je bilo 'ranjenih v metežu, vendar pa nobene težko. Bilo je tudi aretiranih več o-seb. V tem so našli drugi de-monstrantje zasebno stanovanje srbskega poslanika, kjer je bila tudi izvešena žalna srbska zastava. Tudi tu je prišlo do burnih demonstracij. Policija je morala tudi tu nastopiti z golimi sabljami. Opolnoči trajajo demonstracije dalje. Tisoče in tisoča ljudi je še na ulicah in pričakovati je najbrž še nadaljnth napadov. Protisrbske gonja dunajskih listov. DUNAJ 2. (Izv.) Tukajšnji listi so pričeli s sistematično pro-tisrhsko gonjo in poživljajo dunajske trgovce in obrtnike, naj odpuste iz svoje službe vse srbske podanike. Dalje tudi zahtevajo, d -i naj oblasti zlasti iz-žtno iz Avstrije vse srbske visokošolce, ki da propagirajo po državi velesrbske ideje. Konferenco grofa Stfirgkha z Burianom. DUNAJ, 2. (Izv.) Ministrski predsednik grof Sturgh je imel včeraj zelo dolgo konferenco z ogrskim ministrom a latere baronom Burianom, ki je bil, kakor znano, dolgo let skupr.i finančni minister. Anorlilstlčen naklep pran nemškemu cesarju in princu Henriku. BERLIN 2. (Kor.) Iz dobro informirane strani se je izvedelo, da nemški cesar Viljem zato ne pride na Dunaj k pogrebu, ker je, kakor smo že poročali, obolel in ima glasom teh novih poročil hudo trganje v bedrih in v ledjih. Princ Henrik odpovedal udeležbo pri pre-stolonaslednikovem pogrebu. DUNAJ 2. (Izv.) Danes zvečer je pri-j spela na Dunaj oficijelna vest, da je tudi j brat nemškega cesarja, pruski princ Hen- j rik, ki naj bi bil cesarja Viljema zastopal pri prestolonaslednikovem pogrebu odpovedal svojo udeležbo. Princ Henrik se je danes iz Berolina, odkoder je hotel odpotovati na Dunaj, zopet povrnil v Klel. Ka- kar doznavamo iz popolnoma zanesljivega vira, sta nemški cesar Viljem in princ Henrik odpovedala svoj prihod na Dunaj na podlagi dejstva, da je policija na Dunaju odkrila obširen anarhistični komplot, naperjen proti cesarju Viljemu, oziroma princu Henriku ter opozorila berolinsko vlado, da odklanja vso odgovornost, če hI cesar Viljem ali princ Henrik v k ljub tej opozoritvi prišla na Dunaj. Dunajska policija je danes in včeraj aretirala nekatere mednarodne anarhiste, ki so prispeli na Dunaj. Obletnica mm prestolonasled PRAGA 2. (Izv.) Danes jc bila obletnica poroke umorjene avstrijske prestolonasledniške dvojice. Ob tej priliki je bil v grajski kapelici v Hlumcu rekvijem, ki so se ga udeležili vsi prestolonaslednikov!" sorodniki in otroci. Cescfr mm prestolonasleđnlkculn ctrskom letno spnnažo. DUNAJ 2. (Izv.) »Zeit» poroča, da je cesar dovolil otrokom umorjene prestolonasledniške dvojice dedno apanažo v taki višini, ki jim bo omogočila, da bodo vsi trije lahko živeli v istih razmerah, kakor so živeli dosedaj. Ta cesarjev 1 t je bil tembolj potreben, ker gmotno stanje pre-stolonaslednikovih otrok ni ravno kaj u-godno. Premoženje, ki je je zapustil pokojni nadvojvoda znaša sicer čez 2o milijonov, toda vse to premoženje razven dveh milijonov, je naloženo v posestvi!!, ki pa so upravljena sjlno luksurijozno in ne nosijo dosti dobička. Kapital je torej mrtvo naložen. Kakor se poroča, je tudi včerajšnja avdijenca novega prestolonaslednika Karla Franca Jožefa veljala v prvi vrsti temu vprašanju, in se je moral Karel Franc Jožef zavezati, da bo tudi on, ko postane vladar, dovolil otrokom pokojnega nadvojvode, določeno apanažo. Opoldne je bil pri cesarju v ponovni avdijenci češki cesarski namestnik knez Thun, ki je imenovan za varuha presto-lonaslednikovih sirot. OH dalmatinski oirali. ZADFiR 2. (Kor.) Ko se je peljala avstrijska vojna eskadra na čelu ji dread-nought »Viribus Unitis«. ki je imel na krovu krsti pokojne prestolonasledniške dvojice, ob dalmatinski obali, so ta žalostni pomorski sprevod našega prestolonaslednika in njegove ljubljene soproge, ki je ostala združena kot zvesta soproga in dobra mati s svojim soprogom tudi v smrti, sprejemali in spremljali v tihi žalosti in globokem sočutju vs prebivalci dalmatinskega obrežja. Povsod so zvonili zvonovi in donašali preko valov zadnji pozdrav plemeniti, visoki in tako nesrečni dvojici; povsod so se klanjale množice pod silnim pritiskom grozne nesreče, ki je zadela našega ljubljenega in nad vse spoštovanega vladarja, našo visoko cesarsko hišo in vse avstrijske narode brez razlike narodnosti in vere. Zbirali so se ob obrežju pri vseh večjih mestih, trgih, vaseh in naselbinah duhovni, spremljevani od neštevilne množice naroda in so tiho pozdravljali mimo-idoča. ki se ne vrneta nikdar v eč. Duhovni so blagoslavljali trupli pokojnikov, molili so za duše pokojnih in globoki žalosti in pobožnosti so se pridružili ti molitvi vsi navzoči. Veličasten je bil ta pogreb in ljudstvo, ki je ob pogledu na to žalostno vrsto naših vojnih ladij zaplakalo, je čutilo šele v tem trenutku, kaj je pravzaprav izgubilo v prestolonasledniku, ki je bil up vseh avstrijskih narodov in vzor moža, soproga in očeta in v njegovi soprogi, ki je bila vrla, vzgledna in neustrašeno požrtvovalna soproga in mati. Z globoko bolestjo in žalostjo se je poslovila dalmatinska obal od visokih pokojnikov. Mirna Bosna. SARAJEVO 2. (Kor.) Glasom številnih poročil iz cele dežele vlada tako po cel) Stran It. ►EDINOST« U. 152. V Trstu, dne 3. julija 1914. deželi, kakor tudi v vseh mestih, popoln red in mir. Preiskava o atentatu. SARAJEVO 2. (Kor.) Iz popolnoma zanesljivega vira poročajo, da se vrši preiskava o atentatu popolnoma tajno. Da se v Javnost sicer nekoliko podatkov, pri tem pa se opozarja javnost, da sprejema različne vesti o preiskavi, ki niso uradne, f. vso rezervo. Hišna preiskava zaradi atentatorja Cabrinovića. BUDIMPEŠTA 2. (Kor.) Ogrski kores-pondenčni urad poroča iz Zagreba: V prostorih katoliškega društva tipografov se je vršila včeraj policijska hišna preiskava. Glasom poročil listov je bila odredena ta preiskava zato, ker ie bil atentator Ća-brinovič svoiečasno nastavljen kot stavec v Zagrebu in je bil član tega društva. Predsednik tega društva Lazarević je bil zapleten svoječasno v črnogorsko bombno afero. Dva srbska dstskiiva se ponudila sarajevski policiji. BUDIMPEŠTA 2. (Izv.) Tukajšnji listi poročajo iz Sarajeva, da sta dospela tjakaj iz Belgrada dva srbska detektiva, ki se stavita sarajevski policiji na pomoč pri preiskavi, zlasti da se dožene. v koliko sta bila atentatorja v zvezi s kakimi bel-grajskimi krogi. Baje je bosenska policija to ponudbo odklonila. Srbsko svarilo. DUNAJ 2. (Kor.) »Fremdenblatt je izvedel sledeče:Poročilo, ki so ga prinesli nekateri listi, da je srbsko poslaništvo opozorilo merodalne oblasti na obstoj na- | mere atentata na prestolonaslednika, je brez vsake podlage. K temu dementiju priobčujemo sledeče: »Edinost« je prinesla tozadevni sledeči poročili: V štev. 146., ponedeljek, 29. junija pod naslovom: »Sledovi belgrajske policije«: V političnih krogih se zatrjuje, da je bi!a bcfgrajska policja že pred par dnevi na slvMfi nekaterim sumljivim eksal-tiranim mladeničem, ki so se razgovarjali o prihodu prestolonaslednika v Bosno. Zatrjuje se celo, da je srbski poslanik na Dunaju Jovan Jovanovič radi tega že pred par dnevi poiskal zunanjega ministra grofa Bercfctoida in ga uradno obvestil, naj se povoden prihoda prestolonaslednika v Bosno odrede najstrožje in najnatančnejše odredbe. Na drugi strani pa se tudi govori, da so civilne oblasti na današnji dan kliub vsem opominom precej zanemarjala svojo službo, čeravno je bilo v Sarajevu vse polno dunajskfli detektivov. Baje varnostna služba tudi zato ni bila tako natančna, ker je imel obisk prestolonaslednika vojaški značaj in so zato vojaški krogi odločno odklanjali preveliko sodelovanje civ ilnih oblasti*. V štev. 150. z dne 1. julija pa je priobčila »Edinost sledeče poročilo iz Pariza: Poslanik Vesnic proti obdoižitvam srbskega naroda^: >ri>>ki poslanik dr. Vesnič v Parizu, v tukajšnjem dnevniku »Figaro« odločno zavrača obdolžitve proti srbskemu narodu. Obenem tudi potrjuje, da je srbska vlada s^ma opozorila dunajsko policijo na nevarnost potovanja prestolona-sledr.iške dvojice v Bosno. Vesnič izključuje z željo, da sarajevski dogodki ne bodo ustavili zbližanja med obema državama, ki že jako napreduje«. O zadnjih trenutkih nadvojvode Ferdinanda in njegove soproge. DUNAJ 2. (Kor.) Neki očividec poroča »Korrespondenci \Vilhelm« sledeče: Prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand li i umrl takoj, ko ga je zadela smrtonosna kroglja. iMed vožnjo v konak je odprl še parkrat oči in pogledal po navzo- j čih. Vojvodinja pa je bila takoj po strelu 1 mrtva. Ko so položili oba ranjenca v ko-naku na divane, so prišli takoj zdravniki, ki so konstatirali pri vojvodinji smrt, nadvojvoda pa je bi še živ. Obraz vojvodinje ni bil prav nič spačen in je kazal, da je; umrla vojvodinja hipno in brez vsakih bo- j leein. Ves obraz je kazal zadovoljen sme- j hljaj. Tudi nadvojvoda je umrl skoro brez P O D L ISTE K^ Rcrr.sn. - Spisal Xavier de MontepKn. Ko ste se markiza in Matilda ogrinjali v oblačalnici, sta dva velika, v pozornost vzbuajjočo livrejo oblečena lakaja junaku markize de Langove ogrnila kožuh neprimerljive lepote. 0 TanL:red je teinnopoletega človeka, čigar lice in livreja sta mu padala v oči opazoval nekoliko radovedno, vendar pa brez začudenja. Pustolovec je pozdravil obe dami kar najspoštljiveje in zapustil obla-čilnico s svojima slugama. — Ali poznaš teg agospoda? — je vpra-ial Tankred Pavlino. — Markiza de Langeoe ga mi je predstavila, — je odgovorila mlada gospa, ki se jej je glas nekoliko tresel. — Imenuje se----? — Vikoint de Cavaroe, mislim ... — Tega imena nisem čul nikdar. Gospod de Cavaroe Je gotovo inozemec? — Plesala sem ravnokar z gospodom de Cavaroeom, — je pripomnila Matilda. — in bilo je zel ozabavno njegovo kramljanje. Zelo ljubezniv mo žje! Pripoveduje najčudovitejše stvari in sicer tako dobro, da bi ga poslušala kar venomer. J bolečin. Kroglja mu je prebila *,iav ; vratno žilo in je obtičala v hrbteniv*, Zdravniki so jo hoteli, kljub temu, da je i grozila vsak trenutek smrt, ekstrahirati, toda bilo je prepozno. Nadvojvoda je izgubil takoj po strelu zavest in je umrl nekaj minut po izvršenem atentatu, ne da bi se kaj zavedel. Srbski Slasoti o protisrbskih demonstracijah In o Atentatih. BELGRAD 2. (Kor.) Vsi listi sc zgražajo nad napadi sarajevske in mostarske poulične drhali. zaradi sarajevskega atentata nad Srbi katere se vendar ne more delati odgovorne za brezmiselno dejanje dveh nezrelih prenapetih fantalinov. • B a 1 k an« poziva srbsko vlado, da naj vloži pri avstroogrski vladi nemudoma odločen protest proti preganjanju Srbov. : T r i b u n a« naznanja, da bo priredila »Omladina« protestno zborovanje proti preganjanju Srbov zaradi tega zlobnega in vsake obsodbe vrednega atentata. j Mali J o u r n a I« poroča uradno še ne potrjeno vest, da je izvršil atentator Princip v ječi samomor. »Pravda* piše, da ne morejo po obstoječih kazenskih sodnih določilih v Bosni obsoditi na smrt nobenega atentatorjev. Cabrinovič se more obtožiti samo zaradi poskušenega umora, Principa pa ne morejo obsoditi na smrt, ker je še premlad. BELGRAD 2. (Kor.) »Piemont« poroča, da je bila včerajšnja številka policijsko zaplenjena n sicer zaradi uvodnega članka: »Po Zerajiču Princip. — »Tribuna« piše, da so pripovedovali nekateri potniki, ki so prišli iz Dunaja in ki so se udeležili slavnosti akademičnega društva »Zora«, da je sprejelo dunajsko občinstvo vest o nenadni smrti nadvojvode Franca Ferdinanda popolnoma ravnodušno. — »Novosti« poročajo, da znaša škoda, ki so jo napravili protisrbski demonstranti v Sarajevu več kot 10 milijonov kron. Samo vodja Srbov Jeftanovič ima več kot pol milijona škode. BELGRAD 2. (Kor.) List »Piemont« piše: Zločin Principa je povzročil bosen-ski viadni sistem. Okolščina, da je izvršil Princip svoj maščevalni ziočin ravno na sveti Vidov dan, ki je bil določen za manevre, stavi obupni zločin mladega mučenika v popolnoma drugo luč in sicer v veliko boij razumljivo in naravno. Će bi ne bil nadvojvoda Franc Ferdinand iskal ravno na Vidov dan ovacij v Sarajevu, bi bil bržkone še danes živ. Tudi v Srbiji ne pade nikomur v glavo, da bi kvalificiral dobro zlokobni čin atentatorja Principa, in med tem ko se zvija zlokobni atentator v ječi vsled inkvizicijskih bolečin, obž&iuje cel srbski narod tragično smrt nadvojvode Franca Ferdinanda in njegove plemenite soproge, ki sta padla po zločinski roki !91etnega mladeniča, ki je vedno zatajeval svojo rodno zemljo, r»u kateri ie zagleda) luč sveta. Žalovanje na srbskem dvoru. BELGIJA D 2. (Kor.) Uradni list poroča: Prestolonaslednik Aleksander je proglasil v imenu kralja osemdnevno dvorno žalovanje. Dunojsks In budimpeštanske izmišljotine. DUNAJ 2. (Izv.) Dunajski in budimpeštanski listi sedaj kar tekmujejo med seboj, kdo bo pisal bolj senzacijonalno in kdo bo imel natančnejše podrobnosti o strahovitem dogodku v Sarajev u. Tako n. pr. prinašajo budimpeštanski listi kar dobesedno, kaj da sta vse izpovedala atentatorja pri zasliševanju. Preiskovalni sodnik da je dognal, da je glavni krivec in pravi povzročitelj sarajevske tragedije, znani srbski major Milan Pribičevič, ki je ta čas namestnik šefa generalnega štaba, vojvode Putnika. Pribičevič da je dal o-sebno natančna navodila obema atentatorjema in ju potrdil in ohrabril v njunem sklepu. Priporočil ju je srbski komitaški organizaciji, ki jima je izročila potem bombe. Da imajo te in enake vesti samo namen, delati protisrbsko razpoloženje v monarhiji, o tem ni dvoma. Danes se tudi oiicijalno zatrjuje, da se vrši zasliševanje atentatorjev in preiskava glede sokrivcev strogo tajno in so sploh izključene vsake izjave kakega državnega funkcijonarja o tej zadevi. Nemški vojaški list o nadvojvodi Francu Ferdinandu. BERLIN 2. (Kor.) »Militar Wochenblatt« piše povodom smrti prestolonaslednika nadvojvode Franca Ferdinanda sledeče: Padel je prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand kot žrtevzlokobncga napada. Nenadoma je preminul in ni ga več med nami. Globoko žalujejo cesar Franc Jožef, katerega je kruta usoda obiskala že tolikokrat s težkimi udarci, vsa njegova rodbina, vsa avstrjska vojska in vsi narodi naše zaveznice. Z nadvojvodo so položili v grob najboljše upe naše zavezne armade. Kdor je imel priliko, da se je približal visokemu pokojniku, se je 'a»ko uveril, da je govoril z možem, ki je vsebo-| val vse vrline odličnega politika, vojaka in vzornega soproga. Njegov mirni, jasni pogled je prepričal vsakega, da biva v telesu velika duša. neupogljiv značaj m odločna volja, ki bi vzdržala tudi najhujšim preizkušnjam v najtežjih razmerah ki bi jih doživela monarhija. Obenem je bil nadvojvoda vojak v pravem pomenu besede. Kako žalostna čutstva prevladujejo ob njegovem mrtvaškem odru vso avstro-ogrsko armado in mornarico, je teško označiti z besedami. Toda tudi nemška vojska, pred vsemi nemški cesar z vsemi zavezniki knezi, težko občuti izgubo nadvojvode avstrijskega prestolonaslednika. Nadvojvoda Franc Ferdinand je bil z nemško vojsko v ozkem stiku. Pri več nemških polkih je zavzemal visoka, častna mesta. Zato podaja nemška armada v globokem žalovanju svojim tovarišem in bratom avstro-ogrske armade svojo roko v znak globokega sožalja nad veliko izgubo. Nad krsto visokega pokojnika, najvišjega poveljnika, si podajamo roke z zaobljubo, da vztrajamo v smislu pokojnega tudi nadalje v bratski, ne razdražljivi zvezi v vseh slučajih, v žalosti in veselju. Protisrbske demonstracije v Oseku. OSEK 2. (Kor.) Snoči so poskusili v Oseku prirediti veliko protisrbsko demonstracijo. Prišlo je pa komaj kakih 50 mladičev, ki so šli po mestu in demonstrirali proti Srbom. Dovolili so si tudi, da so razbili na palači d.r Nakimoviča, zeta pokojnega patrijarha Brankovića, več šip nakar so se pod pritiskom policije razšli. Aretiran ni bi! nobeden. slovanskega gibanja. Dopoldne je bil aretiran še neki medicinec. Oba dijaka so na policiji ponovno zaslišali. Zasliševanje sc je nanašalo na zveze.slovenskih dunajskih visokošolcev s srednješolskimi organizacijami v Ljubljani, ki obstoje baje v Ljubljani in proti katerim je preiskava ravno naperjena. Sicer pa preiskave v Ljubljani in na Dunaju niso niti v najmanjši zvezi s tragičnim dogodkom v Sarajevu, in se tudi ne nanašajo na obdolžitve veleizdaje. Kakor čujemo, se bodo na podlagi dunajskih preiskav, preiskave v Ljubljani zopet obnovile in nadaljevale tudi na Dunaju. Hrvatski ban Skerfecz v Budimpešti. BUDIMPEŠTA 2. (Izv.) Ban baron Ivan Skerlecz je dospel v Budimpešto in konfe-riral opoldne dalje časa z ministrskim predsednikom grofom Tiszo. Razpravljalo se ie o dogodkih v Zagrebu in se posvetovalo o strožjih odredbah, če bi se protisrbske demonstracije ponavljale. Baje je dobil grof Tisza že pooblastilo, da v slučaju, če ne prenehajo v Zagrebu demonstracije, proklamira nad mestom obsedno stanje. Stisko cerkveno vprašanje na Ogrskem. BUDIMPEŠTA 2. (Kor.) Ogrski kor. urad se pooblašča od merodajne strani za sledeče poročilo: Vesti, da je sistiral ministrski predsednik grof Tisza vse akcije glede ureditve srbskega cerkvenega vprašanja niso resnične. Grof Tisza zasleduje to vprašanje naprej z vso vnemo in upa, da je bo rešil posebno z ozirom na važne državne in cerkvene interese povsem zadovoljivo. Ministrski predsednik niti ne misli nato, da bi zaradi vsake obsodbe vrednega atentata v Sarajevem preganjal domače Srbe in jih s tem napravil takorekoč kot soodgovorne za podli atentat, katerega sta Izvršila dva ek-saltirana mladiča brez vednosti naroda, kakor tudi brez vednosti vseh Srbov v drugih deželah. Homatile v Albaniji. Položaj vedno neugodnejši. DUNAJ 2. (Izv.) Kakor se zatrjuje v tukajšnjih diplomatičnili krogih, postaja položaj v Albaniji, zlasti pa v Oraču vedno neugodnejši. Vest, da je pustil Prenk Bib Doda, na katerega je stavil knez tako velike nade, kneza popolnoma na cedilu, se sedaj definitivno potrjuje. Čisto enaka je tudi z Ahmed bej Matijem, ki tudi vedno odlaša svoj pohod proti vstašem. Zato je Avstrija že ponovno sprožila predlog, naj predstraž pred mestom sta potekla predzadnja noč, kakor tudi včerajšni dan popolnoma mirno. ORAO 1 zveč. (Kor.) Položaj v Draču je nespremenjen. Kakor poročajo nekateri beguni, se je umaknil Prenk Bib Doda z večino Miriditov proti AJeziji, Mafi-sori pa so ostali pri reki Mati, kjer so se utrdili. Nekateri pravijo, da bi Prenk Bib Doda takoj začel zopet prodirati proti S jaku, če bi dobil primerno podporo. — V mestu se tem vestem ne verjame, — Valona ie vedno bolj ogrožena, v mestu se zbirajo številni prostovoljci. Okupacija Albanije. DUNAJ, 2. (Izv.). Oficijozna »Wiener Allgemeine Zeitung« danes kategorične zatrjuje, da o kaki skupni akciji Srbije in Italije glede okupacije Albanije, ne more biti niti govora. Vendar pa je treba pri tem poudarjati, da tudi brez te akcijc ne obstoji nobena nevarnost za samostojnost Albanije, ne sedaj niti za bodočnost. Agrarrio-revolucijonarno gibanje v južni Albaniji. DUNAJ, (Izv.). »Zeit« poroča, da ima sedanje gibanje v južni Albaniji čisto a-grarno-revolucijonarni značaj in da se lahko vsak trenotek zgodi, da se južna Albanija formalno odcepi od države. Poraz vladnih čet na jugu. DUNAJ, 2. (Izv.). iNeue Freie Presse« poroča, da so doživele albanske vladne čete v južni Albaniji popoln poraz in da se je albanska vlada vsled obupnega položaja odločila, da stopi zopet v pogajanje s pregnanim generalom Essad pašo, ki ga naprosi, da naj se vrne v deželo in posreduje med vstaši in vlado. Bolezen kralja Petra. DUNAJ, 2. (Izv.). Tukajšnji zdravnik dr. Chvvostek je bil včeraj telegrafično poklican h kralju Petru v Vranjsko Banjo Srečkanje. DUNAJ 1. (Kor.) Srečke Rdečega križa* Pri današnjem žrebanju je dobila prvi dobitek v znesku 30.000 kron št. 29 serija 572G. Dn« vesti. OSEK 2. (Kor.) V Djakovarju so se ponovile snoči zopet strahovite demonstra- izvežbajo mednarodni inštruktorji knezii clie proti Srbom. Hrvati so kakor pobesneli divjali po ulicah in klicali: »Doli s Srbi! Doli z morilci! Siava spominu nadvojvode Ferdinanda! Pri tem so demon-strami opustošili »tč hiš, v katerih so bivali Srni. Demonstranti so nastopili tudi proti koaliciji, po-ebno proti poslancu Ribarili. Danes je odpotoval v Djakovar podžupan Sabas, da umiri razburjeno prebivalstvo. Tudi žandarmerija je dobila oja-čenja. — Protisrbske demonstracije so se vršile tudi v Brodu ob Savi. Demonstranti so opustošili in orcpali srbsko cerkev, šolo in več srbskih hiš. Župan je proglasil malo izjemno stanje. Posledica protisrbskih demonstracij v hrvatskem saboru. ZAGREB 2. (Kor.) Glasilo pravašev »Hrvatska« trdi, da je dobil poslanec dr. Horvat anonimno, od srske strani, grozilno pismo, v katerem se mu je zagrozilo zaradi njegovega protisrbskega postopanja v hrvatskem saboru, s smrtjo. Protisrbske demonstracije v Metkoviću. ZADER 1. (Kor.) Iz Metkovića poročajo o velikih demonstracijah Hrvatov proti Srbom. Demonstranti so poškodovali v Opusu tudi grško-orijentalsko cerkev. Oblasti so odredile zelo stroge varnostne odredbe, da preprečijo nadaijne demonstracije proti Srbom. _ PrsisRaee proti slovenskemu dl-lašfuu na Dunaju. DUNAJ 2. (Izv.) Tekom današnjega dne so se nadaljevale preiskave med dunajskim slovenskim dijaštvom, pristaši jugo- 3000 zanesljivih Albancev, ki mu naj po-morejo do vlade. Jutri dospe na Dunaj Turkhan paša. da zaprosi za nujno pomoč. Kakor se danes zatrjuje v oficijalnih krogih, bo Avstrija prošnjo po direktni pomoči kategorično odklonila. »Lokalanzei-ger« poroča, da bodo velesile v slučaju, če nastane skrajna nevarnost, izkrcale v knezovo varstvo 900 mož. Tudi Epiroti se zopet puntajo. DUNAJ 2. (Izv.) Kakor se poroča iz južne Albanije, so Epirci ki so bili dosedaj čisto mirni, sklenili, da izrabijo sedanjo ugodno priliko in zopet proklamirajo neodvisnost južne Albanije. Epiroti stoje na stališču, da pogodba, sklenjena na Krfu, ni več veljavna, ker ne eksistira nobena albanska vlada. Predsednik bivše epirske provizorične vlade Zographos, ki se je mudil v Atenah, je že odpotoval v Epir, da prevzame vodstvo epirskih svetih bataljonov. TURIN 2. (Izv.) »Stampa« poroča iz Santi Ouaranta, da so sveti epirski bataljoni že zasedli ves albanski Epir in proklamirali provizorično epirsko vlado. ATENE 1. (Kor.) »Agence d' Havas« poroča: Poslaniki velesil so izročili danes grškemu zunanjemu ministru dr. Streitu poročilo, da so vlade nemška, avstroogr-ska, francoska, angleška, laška in ruska potrdile sporazum, ki je bil sklenjen med mednarodno komisijo in epirotskimi delegati na Krtu glede bodočega štatuta v Epiru. Vesti iz Albanije. DRAČ 1 opoldne (Kor.) Razun nekaterih strelov iz pušk, ki so padli v vrstah — In sedai. sestrica, — je rekel Tankred, ko so sedeli v vozu, — nam povej, kaj misliš o svojem prvem plesalcu, grofu Hektorju de Rieuvu. Živahna luč voznih svetiljk je toliko razsvetljevala voz. da je bilo mogoče spoznati. da je lahna rdečica naenkrat pokriia dražestn olice Matildino. Dočim je mlada deklica z največjo lahkoto in odkritostjo izrekla svoje mnenje o vikomtu de Cavaroeu, s tem večjo bo-ječnostjo in plačnim obstavljanjem je odgovorila na to vprašanje. — Grof de Rieu\, — je rekla. — je vi- J deti dober in ljubezniv mlad mož, vendar : pa si po pogovoru, ki je trajal Ie par minut in ki ga je poleg tega že vsak čas prekinjala godba in ples, nisem mogla ustvariti o njem jasnega mnenja. — Potemtakem ti vsaj ni zopern? — jc nadaljeval Tankred. — O! ne----je odgovorila Matilda ži vahno. In dostavila je komaj slišno in skora kakor proti svoji volji še besedo: — Nasprotno____ To priznanj eje bilo pomembno. Marki I je vedel dovolj, da je bil prepričan, da mu sestra ne bo nasprotovala njegovim mo-žitvenim načrtom. Prenehal je torej s tem delikatnim vprašanjem in se je zadovoljil s tem, da je nalahno stisnil roko svoji soprogu Markiza mu je z enakim znamenjem pritrdila. da je enakih misli in da goji isto upanje. Voz je zapeljal pod postal hotela d' He-rouville in Tankred je ponudil svoji soprogi roko, d ajo spremi v njeno sobo. — Dragica, — je vprašal, — ali se počutiš sedaj zopet popolnoma dobro? — Da, popolnoma; vendar pa čutim skoraj enako slabost, kakor v prvih dneh po okrevanju. Brez tvoje pomoči bi bila pač težko prišla do semkaj. — P onoči, ko se popolnoma spočiješ, ti odleže popolnoma. Popoln mir je najboljše sredstvo. Ali ne misliš tudi ti tako? — Upam vsaj. — Zapuščam te torej, draga Pavlina, in bog ti daj lahen spanec. Lahko noč! Ko je markiza ostala sama in ste hišni, ko ste jo slekli, odšli v svojo sobo, se je vsedla na naslonjač, namesto da bi se bila vlegla na posteljo, pokrila obraz z rokami ter se bridko razjokala. — Vsemogočni bog, — je vzdihovala, — kaj sem vendar storila, da me brez prenehanja tepeš tako strašno? Ali ne najdem na tem svetu niti enega dneva več, da bi ga mogla preživeti v miru in pokoju! Vzrok temu obupu se pač lahko ume. V navzočnosti napačnega vikomta de Cava-roca se je Pavlina trudila in mučila, da bi dvom smatrala za gotovost. Ponovno si je | zopet pravila: — Saj je nemogoče! Lascars Je mrtev! ......Ta Človek je meni popolnoma neznan! Toda vzlic vsej tej samotolažbi, pa je bilo njeno prepričanje zelo nepopolno. Zato se je je polastila sedaj nova bojazen in začele so jo mučiti nove skrbi. Zdelo se jej ie, da jo veriga, z« katero je že dvakrat mislila, da je zlomljena, oklepa in teži vedno bolj in bolj! Z eno besedo, videla je, da je izgubljena, kajti spoznala je, da njen prvi, edini, pravi gospodar, njen tiran, njen neizprosni in podli sovražnik ni prenehal živeti in jo bo tudi še nadalje skušal izrabljati kot žrtev za nesramne namene Pavlina je dolgo jokala in vila roke. Nato pa se je naenkrat izpremenilo njeno vedenje. Prenehala je jokati, dvignila je glavo in rekla sama pri sebi: — Izbiti si hočem iz glave misli, zaradi katerih bi skoraj zblaznela! Vsak dan ima svoje skrbi. Cemu bi se torej mučila že naprej? Kaj me more doleteti hujšega, nego smrt. Dobro torej! Pripravljena sem, da umrem, če mi Tankred ne odpusti madeža, s katerim sem nehote omadeževala njegovo ime, če me preneha ljubiti, če me zavrže! Moj bog! Nate se zanašam! Kakršnakoli naj bo že moja usoda, vdam se jej. Počni z menoj, kakor sam hočeš! Po tem zadnjem bolestnem vzkriku, ki je kazal vso Pavlinino vdanost v božjo voljo, je Pavlina, ki je bila duševno in telesno popolnoma potrta, komaj še imela toliko moči, da se je privlekla do postelje, kjer jo je takoj objel globok, skoraj smrti podoben spanec. (Dalje.) Beg italijanskega anarhista grofa Mala testa. »Corriere della Sera- javlja iz Ja-kina, da je dobil tamošnji odvetnik Giar-dini pismo, v katerem ga Malatesta obvešča o svojem begu pred zasledujočo ga jakinsko policijo. Ko je anarhist Malatesta zaslutil, da ga policija zasleduje, si je takoj obril ves obraz, si kupil novo moderno obleko in odšel na jakinski kolodvor, odkoder se je potem odpeljal proti severu s prvim brzovlakom. Isti list javlja, da je Malatesta včeraj zvečer dospel v London, kjer se je nastanil pri tamošnjih svojih prijateljih. V Jakinu je Malatesta izdajal svoj list »VolontzU, ki sc jc pri zadnjih anarhističnih nemirih posebno odlikoval s svojimi ekscentričnimi idejami o revolucionarnih pohodih mas. — Zanimivo je dalje, da je anarhistu Malatesti prepovedano, odnosno zabranjeno bivanje v Avstriji, Švici in Franciij, dočim je bil v Španiji zaradi anarhistične propagande obsojen na smrt. Tudi iz Anglije ga skušajo na kak način ekspedirati. Prestolonaslednikova zapuščina. Presto-lonaslednikova zasebna zapuščina so Ko-uopište, Hlumec, ki sta vredni 20,000.000 kron, nadalje Artstetten in posestvo Lol-ling na Koroškem. Posestva in umetnostni zakladi pripadajo prestolonasledniko-vim otrokom. Glavni dedič je prestolonaslednikov najstarejši sin princ Maksimilijan, ki mu pripada Konopište. Važno je, da se glede na dedščino dožene, če ie umrl prej nadvojvoda ali nadvojvodinja. Usoda Konopišta se rnora šele odločiti, ker tvori zdaj objekt Iuksusa, ki si ga je mogel le bodoči cesar dovoliti. Prestolonaslednikova oporoka se je nahajala v oklepni blagajni praške podružnice dunajskega bančnega društva. Spisana je bila pred desetimi leti in obsega tri poznejše kodicile. Dediče bo zastopal pri zapuščinski razpravi, ki se pred jesenjo pač ne bo izvedla, dunajski odvetnik dr. Stritzl. ki je že več let pravni prestolonaslednikov zastopnik in ki je vse važne pravne zadeve v zadnjem času izvedel. Srbski maturanti na Kosovem polju. Vsi maturanti v Srbiji so sklenili, da prirede izlet na Kosovo polje. K temu izletu so povabili tudi srbske maturante iz sosednje monarhije. Odpotovali so na Kosovo polje predvčerajšnjim. Število srednješolskih maturantov, ki so odpotovali na Kosovo, znaša 400. lig strsljelia prsKo eilla! Dunajska »Zeit« priobčuje pod tem naslovom članek, ki ga posnemljemo tu z največjim zadovoljstvom. Resen opomin je to v tem času prekipevanja in tudi — zločinskega zlorabljanja plemenitih čustev in hipov žalosti v nečedne strankarske namene. Dunajski list priznava sicer dobre namene tacih ... demonstrantov, najodločneje pa se upira temu, da dobri nameni streljajo preko cilja in da sezajo do nekakega proskribiranja srbskega življa. Tako poojstrenje narodnih nasprotstev v Bosni, kjer je ločevanje po narodnosti ob enem ločevanje po veri, bi pornenjalo razvnetje verskega fanatizma. Nobena stvar ne bi mogla — pravi »Zeit« — tako kompromitirati naše avstrijske uprave in razdirati vspehov našega kulturnega dela, nego tako vračanje v barbarstvo verskih bojev. Na noben način ni smeti nadaljevati v smeri protiavstrijskih ekscesov!! Ne po-zabljajmo vendar — tako svari dunajski list —, da imamo v naših državnih mejah, v Bosni, v Hrvatski in južni Ogrski, na V Trst«, dne 3. julija 1914. »EDINOST« št 152. Stran III. večjem delu ni dalo doslej nikacega povoda. da bi smeli dvomiti naj njibovl zvestobi in lojalnosti do države. V hrvatskem saboru sede srbski poslanci v vladni večini in tudi v bosanskem deželnem zboru tvori le manjšina srbskih poslancev radikalno opozicijsko skupino. Da pa par fanatičnih srbskih nacijonaiistov besni proti Avstriji z bombami in reolverji, za to ne morejo biti odgovorni milijoni mirnih sodržavljanov in se jih ne sme proglašati za sovražnike države. Naši srbski trgovci imajo is t ot ako pravico do varstva od strani oblasti, kakor trgovci drugega plemena in druge vere. Strašni atentat v Se-rajeveni bo vsekako imel svoje politične konsekvence, ali te se ne smejo poojstriti preko mere in pravičnosti. Nič ne bi bilo krivlčnefe in ne bi pomenjalo hujše politične pogreške, nego bi bila. ako bi se nad celim narodom, pripadajočim k avstrijskim narodnostim, hoteli maščevati radi krivde nekaterih zločinskih individuvov. Saj vemo že dlje časai n ne šele po krvavih izkušnjah zadnjih dni, da je srbske iredente v naših južnih pokrajinah. Ali vzlic temu groznemu izpričevalu o njenem življenju nimamo vendar nobenega razloga, da bi precenjevali moč te stranke. In če hočemo nastopiti proti njej in jo napraviti neškodljivo, potem bi bila najnapač-neja metoda, ako bi jej s slepim besnilom proganjenja — priganjali novih pristašev! Mi moramo v srbstvu zmerne in mirne elemente ločevati od drugih, ki jim je nacionalizem soroden anarhzimu. Skušati moramo ločevati ti dve smeri, ne pa da bi ju metali v en lonec. Ako bi obdolže-vali srbstvo veleizdajstva kar vsevprek, bi bilo to le povspeševanje tiste iredente, ki jo hočemo udušiti! Zeit zaključuje: Nadejamo se, da se t -en^ka uprava ne da po deroči strugi dneva pognati v politiko, ki bi večino bosen^kega prebivalstva končno le odtujila državi. Nasprotno: mi moramo iz Sr-bo\ na tej sir2rf> č; norumenih mejnih kolov napraviti zadovoljne državljane — potem že obračunamo s Srbi na oni drugi strani na ta ali drug način! Grenil!"!! v njenih tednih ko- nemške zveze postajajo precej goste. Tudi tisti nemški parteitag v Celovcu, naperjen proti Slovencem, je dal sPiccoln povoda za bridke pritožbe proti ntmSkim zaveznikom. Nemci so namreč določili, da na tem shodu ne bodo govorili o vseučiliščnem vprašanju, da ne izzovejo nesoglasij in navskrižij. To pa ozlovofja Piccola«. Nadeja se sicer (cre-db no jako previdno izraženo), da je večina Nemcev vendar enkrat prepričana. da pravico Italijanov v vseučiliščnem vprašanju treba ne le pripoznati. ampak tudi pr pakirati. Ali tisti »pangermanistu, ti so nepoboljšljivi, ti ulivajo vedno grenkih kapljic v sladko čašo italijansko-nem-Jkega »sporazuma«, ti so, ki kale srečo že v medenih tednih. Ti so, ki vstrajajo neizprosno pri svoji formulci, po kateri ne ^mejf Nemci glasovati za nobeno vse-uC i :če, ako ni nemško! Da se ne zadere jo ob to formulco, se je program nemškega shoda razvil le v splošnih formah in — frazah: govorili so o zanimanju Nemcev za politični boj v primorskih pokrajinah. ki je toli vspešen, ker ga bijeio Italijanom ob boku; tudi je večina govornikov izražala potrebo odpora proti ustvaritvi slovanske kompaktnosti .... ali . . . . — tu prihaja grenka kaplja za »Piccola le zato, da ostane nemškemu narodu svobodna pot do Adrije! — Ne, pri bogu ne, tako si Italijani niso predstavljali ciljev in namenov italijansko-nemške zveze!! »Piccolo odklanja to »frazo* tako-le: »Ta fraza, kakor tolike te vrste, govori preveč in — premalo. Preveč, ker, ako se hoče govoriti o nepretržni kontinuiteti germanizma do Adrije, se je že izven realnosti, v kolikor se ne more tajiti ekzi-stence slovenskega narodnega bloka, po-tisnjenega v goriške gore in v Kranisko!! Gov ori pa premalo, v kolikor ne upošteva eseiitijalnega vprašanja: ekzistence italijanske narodnosti ob Adriji, s katero morejo Nemci živeti in žive v resnici v povsem drugačnih razmerah, nego bi mogle biti med njimi in slavizmom zmagovalcem na obali morja!!« \ svojem ozlovoljenju ga je shod v Ce-I ^u poučil, da Nemci s svojo Jadransko l ko. torej tudi z zvezo z Italijani, za-s'eJujejo cdino-le svoje nemške cilje, je »Piccolo napisal dragoceno priznanje, da z .cza Italijanov z Nemci ne stremi na re-aln odnošajih! Ali sirota »Piccolo« je v s i zadregi padel v isti greh, ki ga očita NeiTiccui, v kolikor priznava ekzistenco slovarskega bloka le v goriških gorah in na Kranjskem. Mari hoče potajiti ekzistenco slovenskega življa po vsej goriški pla .javi in v Gorici sami, potem na Krasu. v tržaški okolici in v tržaškem mestu samem?! O ti Italijani! Tudi oni so z vso svojo r< ?:t- ko napram slovanskemu življu v Primorju — izven realnosti, v večnem nasprotju z resničnimi razmerami. Ali isto-ta.-o tudi s svojo politiko napram nem-Stv.u. ^er realnost, resnica je edino ta. ki jo je povedal Italijanom tudi shod v Celovcu: na tem shodu so se Nemci — kakor konstatuje *PiCCo!o< ^m _ jZOgnili celo vsaki frazi, ki bi kazala, da hočejo Nemci braniti Italijanko korist ob Adriji marveč so se tesno dr?aii formule pan; gcrmanov, ki imajo pred |e „konti- nuiteto germanizma do Adrijet, Naj se le tolažijo Italijani s sv*>k, nado da je večina Nemcev *uverjcna« o pravici Italijanov. Prazna tolažba to in brez xxJlage spričo dejstva, da imajo panger-mani svojo »formulo«, ki se je drže ne- izprosno. in spričo dejstva, da ti panger-mani — komandiralo in odločalo đffclio vsej nemški poMM, Ukor fe dokazal eklatantno zopet shod v Celovca!! Na tem dejstvu ne izpremene Italijani nič tudi z apostrofami kakor je ona v zadnjem stavku citiranega »Piccoiovega« odstavka. Na pol proseč in na pol grozeč apelira »Piccolo« na Nemce, naj vendar malo pomislijo, kako jim je v našem Primorju sedaj v zvezi z Italijani in kako bi jim bilo, če bi tu zaviadal slovanski element! Italijani so zelo naivni, če menijo, da bi s takimi napolprošnjami in napol-grožnjami impresijonirali Nemce in jih sklonili k izpremembi svoje Jadranske politike in k odreki ciljev te politike. Ti načrti in ti cilji so nemški in izključno nemški. Da pa pri tej svoji nemški vožnji proti Adriji radi rabijo Italjiane kot pri-prego — to podkrepila le naše trditve, ker dokazuje, kako zistematični, previdni in proračunjeni so Nemci v zasledovanju svojih ciljev!! Grenke kaplje padajo v čašo nemško -italijanske zveze že v medenih tednih. Kaj bo še in kako bo še?! To bi si Italijani lahko sešteli na prste, ako bi bili le od daleč taki politični računarji, strategi in taktiki kakor so Nemci. Domače vesti. Klevetaiki na delu. Kar počenjajo sedaj Slovanstvu sovražni klevetniki po nemških, madjarskih in — hrvatskih listih fran-kovske barve, to presega že vse meje in je tako infamno, da se človeku krči pest v sveti jezi in v skrajnem ogorčenju. Kaj hočete več, nego je to, da neki madjarski list — »Magyarorszag« — trdi, da so Slovenci že leta 1906., ko je prestolonaslednik potoval v Dalmacijo — hoteli dvorni vlak na progi Ljubljana—Trst z bombo razstreliti v zrak. Klevete te brezvestne in fanatične bande kulminirajo v trditvi, da so kar vsi Jugoslovani ubili nadvojvodo Frana Ferdinanda. To pa zato, ker je bil nasprotnik trializma. — »Agramer Tag-blatt« odgovarja klevetnikom: »Pokojno cesarico Elizabeto je umoril Italijan, ne da bi bilo komu prišlo na misel, da bi Italijane proglašal odgovornim za ta krvavi čin. Na našega cesarja sta bila izvršena dva atentata, eden po Nemcu, drugi po Italijanu, ne da bi kdo dolžil Italijane in Nemce radi teh poizkusov umorstva. Sedaj pa izrabljajo nemški in madjarski listi dogodek v Sarajevu, da ščuvajo proti vsem Jugoslovanom. Tembolj je — pravi zagrebški list — obžalovati dogodke v Sarajevu po atentatu, ker se bližamo morda zelo hudim časom, ko bi bilo nujno potrebno, da se naše stranke stisnejo v vrste in da pozabijo na stara nasprotstva, mesto da kupičijo nova sovraštva. Ne, Jugoslovani niso udeleženi na sarajevskem zločinu. In če sc sovražni jim listi vendar ne strašijo takiii pavšalnih obdolžitev, vemo, čemu uprizarjajo vso to kampanjo. Tu prihaja zaslužna lekcija na adreso fran-kovcev: Kako prihaja stranka, ki se imenuje hrvatsko, do tega, da se priključuje temu novinstvu in tej gonji proti Srbom in vsem Hrvatom, ki ne pripadajo nje stranki?!! Zakaj dopušča ta stranka, da se po njej uprizorjene demonstracije izprevrga-vajo v poškodovanja tuje lasti?! Ali misli, da služi svojemu narodu s tem, da njega večino v saboru imenuje morilce?! Morda prinesejo že prihodnji dnevi odgovor na to, zakaj hoče krščansko-socljalna stranka prava vse Hrvate in Srbe, ki ne pripadajo k njej, proglašati odgovorne za atentate, zakaj nje demonstranti poškodujejo tujo last ?! Celo »Pester Lloyd« piše: »Hrvat-sko-srbsko prebivalstvo monarhije je v plamenečih protestih proti morilcem in njihovim zahrbtnikom jasno pokazalo, da nima nič skupnega s tem prokletim činom«. In temu listu pač ne bo nikdo očital simpatij do Jugoslovanov. Povodom divjaškega napada frankov- cev na zagrebško »Narodno kavarno« je bila med drugimi ranjena tudi slovenska pisateljica Zofka Kvedrova. Glasilo stranke dr. Mile Starčeviča, »Hrvat«, ki ga pač ne bo nikdo dolžil srbofilstva, piše, da se je pri teh izgredih redarstvo ponašalo tako, kakor da tvori eno celoto z — demonstranti. Potem tudi ni nikako čudo. da so demonstrantie na Zrinjevcu prirejali ovacije tudi — šefu policije. Dodatno k poročilu o pogrebnih svečanostih za prestoionasledniško dvojico naj podamo natančen seznam onih r.aših narodnih društev, institucij in zavodov, ki so se po deputacijah udeležila pogrebnih svečanosti: Bila pa so to: Politično društvo Edinost«. » Tržaška hranilnica in posojilnica«, »Jadranska banka«, »Splošna hranilnica*, »Trgovsko - oblina zadruga*, »Kmetijska družba za Trst in okolico«, »Delavsko podporno društvo«, »Tržaško podporno in bralno društvo«, Podružnica društva »Pravnik«, »Društvo jugoslovanskih železniških uradnikov«, »Slovensko učiteljsko društvo za Trst in okolico«, Podružnice CMD, »Sokol«, »Glasbena Matica«, »Dramatično društvo«, »Slovanska Čitalnica«, »Češka beseda«, Tržaška podružnica »Slovenskega planinskega društva«, pevsko društvo »Kolo«, »Sveto-ivansko pevsko društvo« in pevsko društvo »Trst«. — V poročilu tudi nismo omenili, da je ob odhodu vlaka s tržaškega kolodvora oddala eskadra 21 strelov, zadnji pozdrav. Nekoliko popravka. V poročilo o pogrebnih svečanostih v včerajšnji posebni izdaji se je vrinilo vsled pospešenega dela v tiskarni nekoliko motečih napak. Tako naj se n. pr. nod zaglavjem »Prevoz krst na obrežje« čita: »Videlo se je, kako so na »Viribus Unitis« sneli cesarsko Štan-darto, znamenje, da se nahaja na ladji Član (izostalo) cesarske hiše«. Potem: »Neizrecno gintjiv je bil ta prizor in ona preprostost je napravila na vse najgloblji (ne pa »najbolj globoki«) vtis«. — Končni odstavek pod zaglavjem »Pogrebne molitve« naj se glasi: »Škof je blagoslavljal krsti in ob tem blagoslovu se je z oblački kadila, ki so se dvigali k nebu, dvigala t a gor tudi topla prošnja vseh navzočih, naj bi Večni podelil njima, ki sta, izvršujoč svoje visoke dolžnosti, preminula tako nepričakovano, na tako grozovit način, večni pokoj, vsem narodom države, katerim naj bi bil on, čigar duh sedaj že plava nad nebesnimi modrinami, kedaj blag oče in vladar, pa morda prav po njeeovi in njegove mile soproge mučeniški smrti tako za-željeno mimo srečo pod žezlom tiste visoke vladarske hiše, katere tako odličen član je bil pokojnik«. — Nad odstavkom, ki se začne z besedami: »Ogromen, naravnost nepopisen je bil naval občinstva na Kolodvorskem trgu«, je izostal podnaslov: »Na južnem kolodvoru«. — Ime višjega nadzornika južne železnice, ki je spremljal vlak, naj se čita Tonini, ne pa »Torimi«. Sklep šolskega leta na glasbeni šoli podružnice »Olasbene Matice« v Trstu je v torek, 7. julija t. 1. Vsi gojenci naj se zbero v torek popoldne, ob 3 na Acque-dottu Št. 20, I. nadstropje, kjer se jim raz-dele šolska spričevala. — Šolsko vodstvo. Peta lavna produkcija «o|encev podružnice »Glasbene Matice« v Trstu se je radi žalostnega dogodka v vladarski hiši preložila na sredo, 8. julija t. I. ob 8.30 zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma«. Vse naše glasbo ljubeče občinstvo opozarjamo na to produkcijo, da se prepriča o resnem in smotrenem delu našega glasbenega zavoda. Od Sv. Ivana. Sklep Šolskega leta in razstava ročnih del otrok otroškega vrtca pri Sv. Ivanu bo v nedeljo, 5. julija, v »Narodnem domu«, ob 5 popoldne. Po sporedu bo pogostitev otrok. V ta namen je daroval g. Leopold Milič 100 komadov mandeljevih grenčic. Prav lepa hvala in prosimo tudi druge gg. svetoivanske trgovce, da se spomnijo naših malčkov s kakim primernim darom. Kako naj dopisujemo? Neštetokrat smo že v našem listu opozarjali naše trgov-stvo, naj se v pismeni zvezi s svojimi dobavitelji poslužuje izključno slovenskega jezika. Tudi naši politični listi so nas v tem poepirali. V zadnjem času pa čujemo zopet nebroj pritožb, da je stara slaba navada zopet prevladala in da je danes v množili ozirih celo slabše kot svoje dni. Culi sin.» naravnost gorostasno dejstvo, da je slovenski trgovec na slovenski dopis odgovoril — nemško, čuli pa tudi, da se poslužujejo celo časopisi, ki so nasro-piii v zgoraj označenem zinislu, v občevanju z državnimi oblastmi — nemškega jezika. Velja to predvsem za dopisovanje s finančnim ministrstvom in poštno hrarvl-nico. To se že vse neha! V kakšni luči sire pred nemškim trgovcem, ki nam slovensko piše in dobi nemški odgovor in kako se nair. morajo posmehovati po večini zagrizeni nemšk uradniki, če dobe od sloveskih političnih listov nemške dopise czir. pntožbe! Prav lahko se tedaj odklanjajo slovenski prosilci v zasebnih in državnih fpc« L d na pr m- rs« a tovarna d.ci.l-« . TRiBUKV Gorica, Tri^iia ulioa 26. (prr-1 p, cvr rti J 6j*-U3). Zalog« 4 ok>l«s, iivamltl in m»!ljsltih sinji«, j. »-utaf.ncv 0"t*»triijn3» M. F Ba Q«riO", Sm^n' ul. 2—4. Fri' a j. »b «.« Ct skladišč- ik ljL&ni eventualno tu !i v pisarni a i pri dru^i tr^ 'Vini Prijazne ponudbe na Ins. odd. Edinosti pod st. 718. 718 TAflflilff se je otroška obl-ka v Grijanu dne L5IIUI1II 29. 6. Edor jo je našel naj jo prinese v me njco Zadnik trg 8v. Ivana proti nagradi. 724 Hlfltll t^M mebltrana sr>ba z dvema poste-UUUU ljama na željo tudi hrana. Ulica Com-merciale 9 pritličje. 800 vo2no za letovtttarje! imam za oddati v najem dve sobi in eno kuhinjo z vso opravo v jako urij znem in zdravem kri ju na Mar j nem Celju. Natančnejši pojasnila se izve pri gostilničarju na postaji v Kanalu. — Andrej MugHi, lastnik. 686 Odhod iz Trsta (Piazza della Slazlone) 5.40 B preko Ccrvlnjana v Benetke, v Rim, Mi lan. Videm, Pontebo, Ctdad in B do Korini na (Cormons) preko Nabrežine. 6.00 O (Izključno nedelja) v Trbiž. 6.35 O do Gorice preko Nabrežine. 8.10 B v Ljubljano, Dunaj, Reko Zagreb, Budim pešto. 8.20 E v Tržič, Gorico. Kormin, Videm, Benetk« Milan, Pariz, London. 8.35 B preko Nabrežine v Kormin, Videm, Milai Rim. 9.00 O preko Kormina v Videm in dalje in O pre ko Tržiča v Cervinjan. 10.15 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budimpešto 12.30 O v Kormin in Videm. 1.10 O preko Cervinjana v Benetke-Milan. 2.00 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O v Kormin (se zvezo v Ajdovščino) Viden Milan itd. 6.10 O v Ljubljano, Dunaj, Reko. 6.35 B v Dunaj (Reko, Budimpešto) Ostendo. 7.05 B preko Cervinjana v Benetke, Milan, Rin preko Kormina v Videm. 8.10 B v Kormin in Italijo. 8.45 B v Ljubljano, Dunaj. Zagreb, Budimpešto 9.43 O v Kormin (se zvezo v Cervinjan). 11.50 O v Ljubljano, Dunaj. Zagreb, Budimpešto Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 2.45 O v Gorico. 3.55 O do Nabrežine. Prihod v Trst. 6.15 O z Dunaja, Budimpešte. 6.25 z Dunaja. Ljubljane, Ostendo in Londona. 7.35 O iz Korm-na in Cervinjana preko Bivia S.50 B iz Italiji preko Kormina in Nabrežine 9.15 B z Dun/.ja, Ljubljane, Zagreba. Budimpeštt in Reke. 10.30 O z Dr najLjubljane in Reke. 10.40 B v. K jrm.na preko Bivia in B iz Italije pre kr Cervinjana. 11.48 G iz Italije preko Kormina in Nabrežine. 2.1» O iz Celovca, Ljubljane, Zagreba, Reke. H 12 ,, iie preko Cervinjana. 4.10 O iz \ idma, Budimpešte. Reke. Zagreba. - ^ !? ,]faIiie Preko Cervinjana In Nabrežine 3.C0 O (Izključne nedelje) iz Kormina. 6.55 O iz Italije preko Kormina in Nabrežine. i.4o O iz Italije preko Kormina oŽn S -z !taliif preH? kormina in Nabrežine. 9.00 c iz Londona, Pariza, Milana, Benetk Vidma in Kormina. 9.10 B z Dunaja in Budimpešte. 11.30 O iz Vidma preko Kormina in Bivia in i* Italije preko Cervinjana. Zabavni vlaki ob nedd •*] fn praznikih: 7.30 O iz Nabrežine. 7.45 O iz Nabrežine. lUiO Iz Gorice. OPSzKE. Mastne številke značijo popolone C =» Ekspres, O = osebni vlak, B = brzovlak, M = mešane c. tapetnik Trst, ul. C. de Rittmeyer 9 priporoča slav. občinstvu svojo delavnico ter zagotavlja točno izvršbo za vsako delo in po zmernih cenah. l Tctetarski in prepresarsKf mojster 1 mmn puc i Trst Vio Molln srande Ste«. 38 ! se prlporodo ceni. občinstvu £ se takoj soba in »obica meblirane s hrano. Ulica Boschettc St 40, vr. 2. 900 Dobra letina — rešiteljica gospodarske situacije. V slabih časih živimo. Av«trJ*ka narodno-gospodarska bilanca je^vedno pasivnejša, življenske razmere so vedno dražje. Ni čuda tedai. da se obrača danes vsa pozornost na izid letošnje letine, ker bi le bogata letina nas mogla rešiti iz gospodarske depresije. Čudno se bo zdelo nepo-znavalcu razmer, kako je to mogoče. Toda preteklost nam kaže, da je izborna letina v Avstro-Ogrski veliko vrednost! L. 1913. ie znašala n. pr. vrednost ogrske letine 3.700 milijonov kron, med tem za 213 milijonov kron krompirja, za 554 milijonov kron koruze in za milijonov kron sena. Avstrijska seveda za Ogrsko mnogo zaostaja, vedar je tudi pri nas vrednost letine velike važnosti. L. 1912. smo imeli prljskih pridelkov za 1.745 milijonov kron. I. i906., ko smo imeli slabo letino, pa le za 1.I9J milijonov kron. Jasno je, da je tak razloček velike važnosti! L. 1910. je bila sicer vrednost avstrijske letine za približno 15 Omilijonov kron večja kot leta 1906, in vendar smo morali uvoziti k nam žita za 200 milijonov kron. Da trpi pod slabo letino naša trgovska bilanca, je tedaj popolnoma jasno. Svoje dni smo naše poljske pridelke celo izvažali. Ali siabe letine in pomnožitev prebivalstva so privedle do tega, da celo v dobriii časih komaj izhajamo. Kakor hitro' Knežje Rnersperike - Rodisoktivne Permalne kopel! Dolenjska 7et. po-taja Strala - Toplice. O rato th^rme 3S* C. ft-z >0tW hI radis«kt^ne termalne \ ode dnevno, ve'iki ba—ins. posebne kopel blat »o kopeli. E1 ktr. te apiia, masaža, udobne sob«s. h-vrsrna restavraeja Zdravlje je: Revma, t>roti . živ. na bo1ej< n. d» vr-tstenija hi-ter >a ic-sk ^o e ni itd Prospekte poiilja ravnateljstvo, sss Sezona od 1. maja do 1- oktobra. Dominik Tence Trak, ulica Mveiare St. 47 priporoCa cenj. o- -tvu svojo trgovino foeieto In kolonij, blaga, katero Jo vodne svete. • Postrežba na dom. - Vino In Mkerji v : t steklenicah. s s Nova svtomobflska poštna zveza. OJ 1. avgusta t. I. dalje se izpremeni dnevno enkratna poštna vožnja med poštnimi tiradi v Rakeku in Prezidu (Hrvatsko) v avtomobilno poštno vožnjo in se poveri »Avtomobilnemu društvu Rakek — Prezid- v Starem trgu pri Rakeku, katero vzdržuje že od 16./5. dnevno enkratno poitno avtomobilno vožnjo med poštnimi uradi Rakek in Stari trg pri Rakeku. Avtomobili bodo odhajali od poštnega urada v Rakeku vsak dan ob 7.50 zjutraj in ob 3.15 popoldne in prihajali v Prezid ob 10.35 predpoldne, oziroma ob 4.50 popol- Vsak dan velike | in interesantne | predstave §j TRST. ulica Lazzaretto vecchio 31, TRST se priporoča toplo vsem svojim udom in Slovanom sploh. Toči se izvrstno vlotvsko, dalmatinsko In istrsko vino ter puntigamsko pivo. Domača kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili. POSTREŽBA TOČNA.