TRST, torek 17. junija 1958 Leto XIV. - Št. 143 (3988) PRIMORSKI DMEYMIK Cena 30 lir Tel.: Trst 94-638, 93-808, 37-338 - Gorica 33-82 Poštnina plačana v gotovini UREDNIŠTVO: UL. MONTECCHI št. S. II. nad. — TELEFON »3-MI IN 9«-63« — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA št. 2» — Tel. št. 37-338 — Podružnica GORICA: Ulica S. Pellico d-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18. — Tel. 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-u pravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda. NAROČNINA: mesečna 480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir, celoletna 4900 l:r — Nedeljska številka mesečno 100 lir, letno 1000 lir— FLRJ: v tednu 10 din, nedeljska 20 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 780, polletno 390, četrtletno 195 din — Poštni tekoči račun: ZalotnlStvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubija« 60-KB-1-Z-J75 ■* Mac Millan bo danes objavil načrt o začasni notranji avtonomiji Cipra Grčija odklanja načrt v sedanji obliki - Ameriški pritisk na grško vlado - Makarios je pozval v Atene grške župane na Cipru - Nova vojaška ojačen ja prihajajo na otok LONDON, 16 — Predsednik vlade Mac Millan bo jutri v spodnji zbornici obrazložil novi britanski načrt o notranji avtonomiji Cipra, kljub temu da grška in turška vlada načrtu nasprotujeta. Danes je Mac Millan pregledoval načrt ob primerjanju not, ki jih je v soboto dobil iz Aten in Ankare, skupno z zunanjim ministrom Selwynom Lioydom in ministrom za kclonije Lennoxom Boydom. Zatrjujejo, da načrta niso v ničemer spremenili. Po nepotrjenih vesteh je baje angl.eški namen povezati turško in grško vlado z načrtom za začasno notranjo avtonomijo na Cipru. Načrt določa baje u-stanovitev tristranske komisije za otok, v kateri bi bili, en britanski, en grški in en turški predstavnik. Komisija bi imela oblast v zve ;i z zunanjo obrambo, notranjo varnostjo in zunanjo politiko. Velika Britanija pa bi imela pri tem pravico veta. Komisijo bi spopolnjeval posvetovalni odbor 24 članov, od katerih bi bila polovica Turkov. Za notranjo zakonodajo bi imela pristojnost izvoljena skupščina, pri čemer bi bila zagotovljena zaščita pra- ....................................................... Hlinim, vic turške manjšine. Avtonomija bi trajala sedem let. V načrtu se ne predvideva, da bi Turčija ves čas začasne avtonomije imela na otoku vojaško oporišče, kalkor se je to svoj čas nakazovalo. Nadškof Makarios, ki je sedaj v Atenah, je izjavil, da bo načrt komentiral šele po jutrišnji uradni objavi. Grški zunanji minister Ave-rov pa je nocoj časnikarjem izjavil: «Danes sem obvestil angleškega veleposlanika, da, če se bo britanska vlada držala besedila načrta za rešitev ciprskega vprašanja, ki nam ga je sporočila, in če ga ne spremeni, bo grška vlada prisiljena načrt zavrniti.« Kar se tiče odpoklica grških častnikov iz Smirne, je Ave-rov izjavil, da gre za političen ukrep in ne za zajamče- Zadnja vest Nagy usmrčen Obsojeni na smrt in usmrčeni so bili še drugi trije soobtoženci MOSKVA, 16 - Agencija Tass, ki navaja madžarsko agencijo MTI, javlja, da je kolegij ljudskega sodišča pri madžarskem vrhovnem sodišču obsodil na smrt bivšega predsednika vlade Imre Nagyja. Razsodba je bila izvršena. Drugi trije soobtoženci so bili obsojeni na smrt in usmrčeni po tajni razpravi. Drugi bivši madžarski voditelji so bili obsojeni na zaporno kazen od 5 do 12 let. Agencija Tass javlja dalje, da je polkovnik Pal Maleter, ki je bil eden izmed voditeljev madžarske vstaje, med obsojenimi na smrt in je bil usmrčen. Ostali obsojeni na smrt so bivši diplomatski u-rednik in pariški dopisnik lista «Szabad Nep> Miklos Gines in novinar Jozsef Szilagy. Gines je bil eden izmed političnih svetovalcev Nagyja med vstajo. Bivši predsednik madžarske republike Zoltan Tildy je bil obsojen na zaporno kazen. Tass porcča, da so bili obsojeni na zaporne kazni od pet do 12 let: Zoltan Tildy bivši predsednik madžarske republike i’i voditelj stranke malih po.-estnikov, Janoš Ferenc, bivši generalni tajnik Ljudske fu.nte, in svak Imra Na-gv-ja, Vasarmely Miloš, časnikar in Donath Ferenc časnikar. Bivš prefekt policije v Budimpešti Sandor Kopacsy pa le bil obsojen na dosmrtno ječo. Poročilo ne navaja, kdaj je bila sodna razprava in kje in tudi ne kraja izvršitve smrtne obsodbe nad Nagyjem in ostalimi na smrt obsojenimi. «Izvestja» in «Pravda» objavljata na zadnji strani brez komentarja besedilo poročila madžarskega ministrstva za pravosodje o procesu proti Nagyju kakor tudi sporočilo, da so bile smrtne kazni, ki so bile izrečene nad Nagyjem, Maleterjem, Ginesam in Szi-lagyjem, izvršene. -—«»----- Moralna obveznost Sovjetske zveze (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 16. — Sovjetska zveza je uri normalizaciji od-noso/ /. Jugoslavijo imela ža svojo moralno obveznost, da z ug-ommi gospodarskimi sporazumi o izgradnji jugoslovanske industrije vsaj deloma poravna škodo, k' jo je prizadejala Jugoslaviji z neizpolnitvijo gospodarskih sporazumov po objavi resolucije Komir.lorma To svi jo pripravljenost je Sovjetska zveza tudi pismeno ipotrdila s podpisom beograjske deklaracije, v kateri se ugotavlja, da bodo gospodarski sporazumi, ki s-, predvidevajo, deloma sluzili za li-xvidae‘jo posledic, ki so na- šo jih prevzeli, da popravijo pvsled ce mednarodnega delikta, izicristi.o za nov delikt.« «Eorba» pa dolži danes So-vjetsk zvezo nedoslednosti v zunanj" politiki. V zvezi s sporazumom med SZ m ZDA j sestinku strokovnjakov^ ki bode razpravljali o načinu nadzorstva nad prepovedjo jedrskih eksplozij, poudarja »Borb petreoo doslednosti pri izvajanju miroljubne poli-.'ke ,ia vseh področjih. List ugotavlja, da je nemogoče iz-va.ati mirovno politiko glede idzorož tve a istočasno voditi glede drugih vprašanj destruk-t:rno poliuko. «Gonja proti Jugoslaviji je v popolnem na-»prot’ s proklamirano sovjet-• ko pol.tiko mednarodnega sodelovanja ir sporazumevanja,« ugotavlja «Borba». B. B. nje varnosti častnikov. Dodal je: «Ciprska kriza je v sv^fi najostrejši fazi in vlada se zaveda razvoja, ki ga lahko ima. Zaradi tega obravnava to zadevo z odločnostjo toda tudi z vso hladnokrvnost; pri tem je odločena, da ne bo dopustila, da bi nanjo vplivala turška širokoustnost in tudi ne grožnje, naj te pridejo od koder koli. Grška vlada bo še dalje ostala na tem stališču, naj bo nadaljnji razvoj zadeve kakršen koli.« V Londonu se je danes raz-govarjal z Mac Millanom v zvezi s Ciprom tud; ameriški poslanik. V Atenah pa je grški zunanji minister sprejel britanskega poslanika. Zvedelo se je, da nameravata grška vlada in Makarios zavrniti angleški načrt. V grških odgovornih krogih izjavljajo, da ne morejo v nobenem primeru dovoliti navzočnosti tudi turškega svetovalca ob grškem svetovalcu in britanskem guvernerju. Ce bi sprejeli to, bi pomenilo priznati Turčiji pravico vmešavania v ciprske zadeve, česar ni Grčija nikoli priznala. Zato je ta določba načrta nesprejemljiva, medtem ko bi utegnili eventualno upoštevati njegove ostale določbe. Zvedelo se je tudi, da je ameriška vlada sporočila londonski, atenski in ankarski vladi zaskrbljenost zaradi sedanjega položaja na otoku. Ameriški poslanik v Atenah skuša prepričati grško vlado, naj ne zavrne brez diskusije angleškega načrta. Ameriško poslaništvo v Atenah je že dva dni v stalnem stiku z grškimi voditelji. Toda v A-tenah so zelo razjarjeni nad Angleži, ker ti niso nič napravili za zaščito Grkov pred turškimi nasilji. V Parizu je imel stalni svet predstavnikov NATO izredno seio, na kateri so govorili o odpoklicu grških častnikov NATO iz Smirne. Atenski list «Apojematini» piše, da razmišlja grška vlada o možnosti prekinitve diplomatskih odnosov s Turčijo. Medtem je nadškof Makarios povabil vse grške župane na Cipru naj z letalom pridejo v Atene na posvetovanje. Sinoči je prišel v Atene tudi Makariosov namestnik škof Anthimos. V Niko-zijfj, pa je delegacija grških advokatov z otoka izročila danes načelniku sodne oblasti na otoku resolucijo, s katere advokati protestirajo proti turškim grozodejstvom in sporočajo, da odslej ne bo no- ben grški advokat nastopil kot branitelj pred sodišči na otoku. Na otok še vedno prihajajo nova angleška ojačenja z letali. Gre za kontingent 3000 mož, ki ga sestavljajo padalci, topničarji, inženirske čete in vojaško upravno osebje. Na otoku je danes mirno. Danes zjutraj so ukinili policijsko uro. «»------- Kitajci prepisujejo stare psovke PEKING, 16. — «Roeča zastava« piše: «Za imperialiste je Tito dražji od Judeža. Judež je dobil samo 30 srebrnikov, medtem ko je cena, ki so jo plačaili ameriški imperialisti Titu, za tisoče milijonov višja cd te številke. Razen tega je med njima še ena razlika. Judež je izdal samo Jezusa. Tito pa izdaja jugoslovansko ljudstvo. Zakaj je Tito na sedmem kongresu ZKJ govoril neumnosti kot tisto, da je Stalinova politika izzvala atlantški pakt in vojaške bloke? Mar ni Tito navezal zveze z NATO, z imperialističnim vojaškim blokom pod ZDA?« ((Razočaranje bo v bodočnosti trkalo na vrata Titove klike, ki je sedaj tako ponosna v svoji vlogi imperialističnih lakajev.« Clsnek je napisal Cen Po Ta, edei izmed glavnih pro-pagand-stov KP Kitajske Medtem pa kitajska agen- Odločen Titov odgovor v Labinu na protijugoslovansko Bojijo se, da bi javnost na Vzhodu spoznala resnico - Kitajski voditelji pa napadaj« jugoslovanske zaradi njihove politike koeksistence in zagovarjajo tako ista stališča kot najbolj reakcionarni vojnohujskaški krogi na Zahodu Mates: Jugoslavija ne bo vstopila v NATO WASHINGTON, IS. — Jugoslovanski veleposlanik v ZDA Leo Mates je govoril si noči na televiziji. Izjavil je — v intervjuju — da Jugoslavija ne bo vstopila v vzhodni blok in dodal, da ne bo vstopila niti v NATO v primeru če bi jo povabili. LABIN, 16 — Predsednik republike maršal Tito je včeraj govoril v Labinu veliki množici na zborovanju ob proslavi 150-letnice raških premogovnikov. Med drugim je Tito v začetku poudaril, da je rudnik Raše imel po osvoboditvi Jugoslavije veliko vlogo, ker so tamkajšnji delavci mnogo prispevali h graditvi nove Jugoslavije. Omenil je zatem stalno prizadevanje za izboljšanje življenjskih pogojev rudarjev in pri tem omenil, da se še vedno pojavljajo težave na poti gra- cija «Nova Kijajska« poroča, l 1L _______— _. . — a «r/i m eam e« C mr i ntc?iz ■ nrm I in o težavnih problemih, marveč o stvareh, ki vendarle terjajo določeno razumevanje naših delovnih ljudi, ker jim n,so dovolj znane. Žal pa vam moram danes govoriti o tistem, kar nas ovira, kar nam one- varišem v Sovjetski zvezi in v drugih deželah, da program ni zaključen, marvej da je samo osnutek in da si naša komisija prizadeva, da bi postal še popolnejši. Povedali smo, da smo nekatere stvar: mn iii iii iiiiiiiiiiaiiiit itn i n iiiiiiiiiii m mi na milili umili min iiiiiiiaiiiMiiii im mi •iiiaiiiiiiiiiiitiiif n it iiHiiifiiiiiiiiiiiMii m i im iiiiiiii ih n m mn n De Gaulle misli da pregleda^vojaški Saian zahteva nova vojaška ojačenja zaradi vedno ečje dejavnosti alžirskih borcev - Mac Millan 29. tjn. v Parizu • De Gaulle misli priznati LR Kitajsko? Danes v Tunisu konferenca o Severni Afriki mogoča, da bi s še hitrejšimi ] že izpustili ali dopolnili in koraki napredovali v graditvi da naj zato nikar ne bodo našega boljšega življenja. Ima- nestrpni, marveč naj počakajo, mo smolo, da v vsem povoj- da bo program sestavljen in nem obdobju v graditvi socializma v naši deželi, v vsem obdobju naših naporov in ne brezplodnih poskusov, da bi se čimprej izmotali iz raznih j težav, zmerom znova zadevamo na ovire in težave, in si-i cer s prav tiste strani, s katere smo se jih mogli najmanj nadejati. Nedavno smo imeli VII. kongres naše Zveze komunistov, ki je bil pravzaprav manifestacija komunistov Jugoslavije in po svoji monolitnosti in strnjenosti vrst ne samo PARIZ, 16. — General De Gaulle bo spet obiskal Alžir. Toda to pot zaradi vojaških vprašanj. Dan njegovega obiska ni bil še določen, domnevajo pa, da bo sredi julija. Vest je važna, ker potrjuje, kar je general Salan izjavil dopisniku agencije Associated Press, in sicer da je #upor vprašanje, ki je v ospredju«. Pozabljena so velika «zbora-vanja bratstva«;; alžirski u-porniki so v zadnjih dneh pokazali večjo bojevitost in skoraj ng vsem alžirskem ozemlju se ponavljajo spopadi med alžirskimi in francoskimi četami. General De Gaulle bo torej odpotoval v Alžir, da si na kraju samem ogleda vojaški položaj, tudi ker je general Salan zahteval nova vojaška ojačenja. S tem pa nastajajo nova finančna in socialna vprašanja. Poleg tega je general Salan kot generalni delegat francoske vlade začel reorganiza- llltllllllltllllllllllllllltlllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllllllllltllllltlllllllltlllllllllllllltlllllllllllllllMIIIIIIIlIftUlllllltlllllllllllllllllllllllllllllllll Jutri ostavka Zolijeve vlade Fanfani pripravlja program Danes bo zasedanje centralnega komiteja PSI • Ali bosta tudi Zagari in Matteotti privolila v sodelovanje? (Od našega dopisnika) RIM, 16. — Praktično nas loči samo en dan od ostavke vlade, ki jo bo v sredo podal Zoli. Kljub temu je Fanfani, za katerega je že gotovo, da bo poskušal sestaviti novo vlado, začel šeie sedaj reševati vprašanje programa. Odšel je na kratek dopust v Camaldoli v pokrajini Arez-zo, kjer je v nedeljo v samem Arezzu tudi govoril. Dejal je med drugim, da bo njegova stranka izpolnila obveznosti, ki jih je dala med volilno kampanjo, da bo delala za «socialno napredno Italijo, krščansko Italijo v najplemenitejšem smislu te besede«. Poudaril je, da bo «upanje mladih, da bodo imeli šole, delo in družino uresničeno«. V teh besedah vidijo opazovalci potrditev Fanfanijeve usmeritve proti levemu centru. Trdi se tudi, da je Fanfani sestavil v Camaldoliju vladni program in se vrnil danes v Rim. Tudi Saragat se je vrnil iz Bruslja, kjer je sodeloval na sestanku izvršnega odbora Socialistične internacionale. Fanfani in Saragat se bosta sestala verjetno jutri. Razpravljala bosta o bodočem programu in trdi se, da je v svojem načrtu Fanfani že upošteval znamenitih 11 točk socialdemokratskega vodstva. Na vsak način bosta skusala najti kompromis hkrati pa bo Saragat povedal, katere resorje zahteva. Govori se namreč. o petih socialdemokratskih ministrstvih, med katerimi je tudi podpredsedstvo vlade in o šestih podtajnikih. Baje ne bodo vsi ministri iz Sara ga to ve struje in Simonini leve desnice, ki sta se izrekli odločno za sodelovanje v vladi. Tako se govori, da bo postal minister tudi Bon- ________j , r . fantini, Zagari pa namestnik stale s prekinitvijo normalnih | načelnika italijanske delegacv gospodarskin odnosov med o-hema državama. «Ce sovjetska vlada ne bi izpolnua podpisanih gospodarskih sporazumov, ugotavlja «Medn<.rodna politika« bi nastal p.-icžaj. ki nima prece-denta ' mednarodnih odnosih; in sicer, da se obveznosti, ki je pri OZN, medtem ko ponujajo baji Matteottlju meato podtajnika. No, vsi omenjeni molčFo in se bodo sestali pred zasedanjem centralnega komiteje PSDI, da bi se zmenili glede enotnega nastopa Tudi vprašanje demokrist-janskih ministrov in razdelitev frontizma v kateri koli obliki. Danes je podai ostavko minister za delo Gui in ni znano aii jo je Zoli sprejel, čeprav je vzrok v tem, da je Gui postal načelnik demokrist-jsnske parlamentarne skupine. S tem se je kriza vlade dejansko že začela. Po ostav-ei. v četrtek, bo Gronchi začel s posvetovanjem, ki bo trajalo do sobote. Fanfanija bo sprejel v nedeljo ali ponedeljek, tako da bi bila vlada prihodnji teden že sestavljena. A. P. resorjev med razne struje KD | nil, temveč bo predložil, da ni še rešeno. Za razliko od | se dnevni red omeji na dolo-dosedanjih ugibanj se danes i čena vprašanja, tako da bi govori, da bo Tambroni ostal se izognil poskusu obnavljanja minister za notranje zadeve, Andreotti bi prevzel zunanje aL pa pravosodno ministrstvo, medtem ko bi obrambno ministrstvo Fanfani ponudil predstavniku neke opozicijske struje v svoji stranki. Se vedno vršijo velik pritisk star1 dolgoletni ministri, bivši predsedniki vlad. Morda se bo Fanfani izognil pritisku na ta način da bo sestavil vlado iz novih, mlajših toda zato tem bolj odločnih ljudi. Le za Scelbo govori, da bo morda vključen v vlado na Sa-ragatovo željo, kot stari in preizkušeni prijatelj bivšega notranjega ministra in predsednika vlade. Hkrati pa komentatorji trdi- j jo, da Fanfanijevo delo ni j lahko, čeprav je svoje pozi- ; cije v stranki okrepil z bivši- j mi pristaši štiristranske koalicije, kot sta ministra Moro in Colombo. Glavna težava, na katero bo naletel bo vsekakor vprašanje treh reform državne ureditve. Prerokujejo mu, da bi v tem primeru naletel na še hujši odpor kot De Gašper! nekoč, ko je začel z izvajanjem samo delne a-grarne reforme. Ce bo pa zašel v kompromise, bo razočaral ogromno večino volivcev in si morda pridobil naklonjenost monarhistov, toda tvegal bo izgubo socialdemokratske podpore. Toda. morda bo prav zaradi trdnega položaja v stranki bolj odločen in nekateri govorijo, da skrivaj upa cel6 na Nennljevo podporo. Nenni je danes pripravil poročilo, kj ga bo jutri prebral pred centrglmm komitejem. Kot na seji vodstva, bo tudi jutri poudaril nujnost, da o-stune PSI v opoziciji, čeprav — tako se govori - ne bo izključil možnosti, da bi pod cijo v upravi, da zagotovi voj- s Sovjetsko zvezo za zmanjša- ski popolno nadzorstvo na o-zemlju. General Massu je bil imenovan za prefekta v Alži-ru, general Allard pa za nad-prefekta. Verjetno je, da namerava general Salan, ki se je danes sestal z glavnim tajnikom v predsedstvu vlade, vedno bolj omejiti pristojnost odborov narodne rešitve. General De Gaulle se je danes vrnil iz Colombeya v Pariz in se je posvetoval s svojimi neposrednimi sodelavci, da se pripravi na jutrišnjo sejo vlade. Na tej seji bodo govorili o glavnih zunanjepolitičnih vprašanjih, o katerih bo poročal zunanji minister Cou-ve De Murville. Predvsem bodo govorili o odnosih s Tunizijo in Marokom. Nocoj je prišel v Pariz predsednik maroške vlade Balafrej z ministrom za gospodarstvo. Namenjena sta v Tunis. Zanikali so, da se misli Balafrej sestati s člani francoske vlade. Kar se tiče drugih mednarodnih sektorjev, se vse omejuje samo na domnevanja. Govori se na primer, da je De Gaulle poveril Molletu nalogo, naj se posveti pripravljanju konference velikih, Sou-stellu vodstvo francoske delegacije v OZN, Julesu Mochu pa vodstvo delegacije za razorožitev. Minister Houphouet-Boigny bo baje odpotoval v francosko Afriko, da bi tam proučil morebitne reforme. Govori se tudi, da misli De Gaulle odposlati štiri državne ministre na posebna odposlanstva «dobre volje«, da obrazložijo politiko francoske vlade. Mollet bi odšel v Veliko Britanijo in ZDA, Jacquinot v Južno Ameriko, Pflimlin in Houphouet-Boigpy pa v Zahodno in Ekvatorialno Afriko. nje mednarodne napetosti in da bi utegnil upoštevati načrt Rapackega. Med vestmi, ki krožijo v Parizu, so tudi, da bo De Gaulle morda v kratkem priznal LR Kitajsko. S tem v zvezi piše današnji »Le Monde«: ((Nepriznavanje LB Kitajske je nesmisel. Presenetljivo bi bilo, če bi tako realističen državnik, kakor je De Gaulle, to podpiral«. Kakor poročajo iz Tunisa, se bo konferenca predstavnikov alžirske narodnoosvobodilne fronte, tuniške stranke Neo-destur in maroške stranke I-stiklal, ki bi morala biti danes, začela jutri. Danes je prišla v Tunis alžirska delegacija, ki jo vodi Ferhat Abas. Predsednik maroške vlade Balafrej, ki je danes prišel v Pariz, pa bo prišel v Tunis jutri zjutraj. Urad alžirske osvobodilne fronte v Tunisu je nocoj sporočil, da bodo na konferenci govorili o izvajanju sklepov nedavne tangerske konference. Poleg tega bodo proučili položaj v Severni Afriki po zadnjih dogodkih, zlasti pa po prihodu generala De Gaulla na oblast in po stališču. ki ga je De Gaulle zavzel glede Severne Afrike. na kongresu sprejet, potem pa naj povedo, kar mislijo, da je treba povedati. Zdaj pa naj nam sporoče pripombe in mi jih bomo upoštevali. In res, ko so nam nekateri dobro misleči tovariši, denimo iz Poljske, sporočili nekatere pripombe, smo jih sprejeli. Ce pa nam kdo ne sporoči načelnih pripomb, marveč kratko malo preide na zmerjanje, seveda takšnih stvari na kongresu ni moč vključiti v program. To, da nismo podpisali de Zveze komunistov, marveč tu- J klaracije, sprejete v Moskvi, di Socialistične zveze delov- in ,da se nismo vključili v nega ljudstva Jugoslavije ;n i socialistični tabor, ne pomeni, enotnosti vseh narodov naše j da nismo za najboljše sode-dežele. Na tem kongresu je i lovanje z vsemi socialističnim' bil naš cilj predvsem povze- I deželami, marveč nasprotno, ti naše uspehe, vsestransko a- da smo za to sodelovanje na vseh toriščih, toda v sedanjem napetem mednarodnem položaju menimo, da je koristneje uveljavljati konstruktivno miroljubno politiko skupaj z ostalimi miroljubnim! deželami, ki tudi ne pripadajo no- ... ... . benemu bloku, kakor pa vklju- smo socialistična dežela in za- žit se v tabor 1 i. noro 1 nalizirati naše dosedanje delo v obdobju od VI. do VII. kongresa in !z tega povzeti nauke, prav tako pa analizirati dosežene uspehe, ki so važni ne samo za našo deželo, marveč tudi nasploh. M- Poročilo o razgovoru Nkrumah-Baiafrej to smo menili, da je naša dolžnost, da povemo na tem kongresu tisto, kar je pozitivno in kar je negativno tako v našem notranjem razvoju in delu kakor tudi v tistem zunaj naše dežele, kar bi lahko po našem mnenju škodovalo nadaljnjemu razvoju social-stične misli in zmagi socializma na svetu. Proti svoji volji pa smo zadeli na nerazumljivo nerazumevanje pri voditeljih dežel, ki grade socializem. Nas so začeli najprej napadati zaradi programa, potem zaradj referatov na kongresu, podtikali so nam stvari, ki pri nas niso bile izrečene ne napisane. Popačili so razne stvari in jih prikazoval: narodom teh dežel takšne, kakršne pri nas niso bile izrečene. Človek bi misij, da so sedanjo gonjo proti socialistični Jugoslaviji povzročile nekate- bolj zaostriti že tako napeti položaj na svetu. Spričo naše zunanje politike, spričo načela koeksistence in potrebe po sodelovanju z vsemi deželami, to pa pomeni spričo naše miroljubne politike nasploh, menimo, da si je treba na vso moč prizadevati, da se položaj na svetu ne zaostri in da se ognemo vojnemu spopadu. Ml menimo, da je treba z vsemi deželami navezati stike sodelovanja, ne pa omejiti se na dva tabora, ki se bosta prepirala in zaradi katerih bj utegnilo nekega dne priti tudi do vojnega spopada. V zvezi s programom In referati na VII. kongresu, ki so jih vzeli za povod, da so začeli to srdito in prav nič tovariško gonjo proti našj deželi in Zvezi komunistov, moram poudariti, kakor sem že rekel, da so citati it programa in referatov, ki jih zdaj BEJRUT, 16 — Glavni tanjik OZN Hammarskjoeld bo prišel jutri v Libanon, kjer se bo sestal s tremi načelniki komisij opazovalcev OZN. Trije načelniki, ki jih je imenoval Hammarskjoeld, so Dajal (Indija), Gsled Plaza (Ekvador) in general Buli (Norveška). Hammarskjoeld bo pred- re teoretične formulacije v programu Zveze komunistov uporabljajo v tisku in govo-Jugoslavije in v referatih na rih v vzhodnih deželah, zia-njenem VII. kongresu. V re- sti na Kitajskem, netočni in , snic. pa ni tako. Ta gonja ponekod popačeni ali pa so RABAT, 16. — Sinoči so ob- ima globlje korenine. Organi- jih tako vzeli iz besedila, da javili poročilo o razgovorih zirana je bila že davno pred dajejo povsem napačno pred-mea ministrskim predsedni- našim kongresom, ko program stavo o naših glediščih, kom Gane Nkrumahom in in referati sploh še niso bili | Poglejmo samo kot primer predseunikom maroške vlade znam, program ZKJ pa so trditev 12 sovjetskih kitajskih Balafrejem. Poročilo pravi, da vzeti samo za povod za napad ln drugih časnikov ali govo-se obe vladi strinjata v tem, na Zvezo komunistov in na i -ov nekaterih v iditeljev, da Medtem pa sc sporočili, da da je potrebno utrdit1 soli- Jugoslavijo. Glavn. razlog za ’ sem hva|ji ameriško pomoč ,n bo predsednik britanske vlade ! darnost med neodvisnimi dr- gonjo je v tem. da nismo i ameriški imperializem. Vi ze-prišel 29. t. m. v Pariz in se žavami v Afrikj ter si med- j hoteli podpisati deklaracije j [0 dobro veste da imperia-bo sestal z Dte Gaullom. V sebojno pomagati na gospo- | dvanajstih dežel sprejete v I [,zma nikoli nisem h/aiil če Parizu bo ostal dva dni; sprem- I darskem, kulturnem in social-j Moskvi lam v novembru. ;n , „a ;e kdo to ,jjšaj naj mi ljal ga bo zunanji minister , nem področju. Potrebno je tu- da se nismo hoteli vključiti i pove (sm?h odobravanje .n Selwyn Lloyd. Kakor je zna- di prispevati k nagli osvobo-' v tako imenovani socialistični vzklikanje tovarišu Titu). Ti no, bo 6. julija prišel v Pa- ditvi še neodvisnih dežel. Gle- tabor iz razlogov, ki so vsem 1 j ud je tudi pravijo, da sem de Alžirije se obe vladi ob- že davno dobro znani in pri ignoriral sovietsko pomoč m vezujeta, da se bosta trudili kater h gre za to, da naspro- napadal Sovjetsko zvezo, m za rešitev tega vprašanja v t.ujemo razdelitvi sveta na ta- to trditev so vzeli za povod, skladu z načeli listine OZN bore. Kar zadeva sam pro- da na račun Zveze komuni-in s težnjami alžirskega ljud- gram, smo po kritiki, ki je | gtov Jugoslavije uporabljajo stva po neodvisnosti. i prišla postbpoma, sprejeli pr,- najbolj grobe psovke in kle- vete. Vi pa se gotovo spominjate, da sem bil po norma-j lizaciji med prvimi, ki so se na vso moč zavzemali za to, da bi naše ljudstvo pozabilo na tiste globoke rane, ki mu jih je zadal Stalin leta 1948 in v vsem obdobju po tem letu, Spominjate se, da sam si skupaj z ostalimi tovariš: na vso moč prizadeval, da bi pozabili na tisto kar je bilo in da bi ubrali novo pot pravilnih socialističnih odnn- riz Foster Dulles. Oba želita neposrednih pojasnil o De Gaullovih namenih na področju zunanje politike. Govori se namreč, da bi hotel De Gaulle skleniti omejene sporazume MiiiiiiiiHNitiHHMiiiniiiiHitiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiif (11111111,■iiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiifiiiiminiii Hammarskjoeld pride danes v Bejrut Komisije opazovalcev so že na delu - ZDA pripravljene na vojaško intervencijo sedoval prvim sestankom treh načelnikov komisij. N) znano, koliko časa bo ostal v Bejrutu, ker bo to odvisno od nadaljnjega razvoja dogodkov. Komisije opazovalcev so že začele svoje oglede v Bejrutu Tripolisu in v drugih krajin blizu sirske meje. Medtem javljajo, da je finska vlada sporočila Hnmmarskjoeldu, da da bi moral zadevo prej spraviti pred Varnostni svet. Libanonski delegat je izrekel mnenje, da bi »zadostno' število opazovalcev skupn z libanonskimi četami lahko preprečilo ali vsaj v veliki meri zmanjšalo infiltracije in dobave iz Sirije«. Pripomnil je, da se bo Libanon obrnil na Varnostni svet, če komisija o-pazovalcev ne bo imela uspeha. Dalje je delegat izjavil, za komisijo opazovalcev, kakor je zaprosil glavni tajnik. Jutri bo prišlo v Bejrut 10 norveških častnikov. Z njihovim prihodom bo število opa-prl določene poteze bodoče ; zovalcev narastlo na 20. dvostranske vlade, če bi po- j v New Yorku je libanon-menile dejanski socialni na- j ski delegat v OZN Karim Az-predek. Zavzel bo tudi stali- : kul izjavil, da po njegovem šče do komunističnega pred- ' mnenju Hammarskjoeld lahko loga za sestanek vodstev KP I zahteva od držav OZN, naj :n PSJ; ponudbe ne bo odklo- I pošljejo čete v Libanon, ne bo dala na razpolago osebje da njegova vlada misli rajši obdržati zadevo v OZN, kakor pa da bi se obrnila na zahodne države. Dodal je, da njegova vlada ne misli zahtevuti od ZDA pomoči v okviru Ei-senhpwerjeve doktrine. Minister za informacije Kažem je danes izjavil, da so v Bejrutu upor zadušili, čeprav ni še mogoče govoriti o zmagi. Na vprašanje ali misli vlada začeti akcijo da dokončno stre upor, je minister odgovoril: «Seveda. Prišel bo trenutek, ko bomo premagali u-pornike in bomo spravili njih voditelje pred sodišče«. Včeraj zjutraj so se na ulicah Bejruta začeli novi boji. Uporniki, ki so postavili barikade na ulicah okrog predsedstva vlade, so skušali prodreti v središče mesta. V' drugih mestnih četrtih so tudi bili spopadi. Med ostrimi spopadi je bila palača predsednika republike Samuna pod ognjem iz avtomatskega orožja. Med branilci, ki so s strehe branili s strojnicami palačo, je bil tudi predsednik Samun. Do večjih bojev je prišlo tudi v pristanišču Tripolisu in drugih libanonskih krajih. Tudi danes zjutraj se je v zahodnem delu Bejruta slišalo streljanje. Pred poslojr-jem finančnega ministrstva in pred sedežem ameriške u-niverze so eksplodirale bombe. Do sedaj je težko napraviti obračun človeških žrtev v zadnjih dneh. Vendar pa je bilo na., obeh straneh več mrtvih in ranjenih. Materialna škoda pa je velika, ker je več poslopij poškodovanih. Kar se tiče ameriškega sta- sov med našo deželo .n dru- 12Z.. „ — — -.1 n i na i anniolieliAnimi /-J 4» 7 I U m 1 lišča, se govori, du je ameriška vlada pripravljena uporabiti svoje oborožene sile »za zaščito ameriških državljanov v Libanonu«. Predstavnik Bele hiše pa ni hotel komentirati teh trd’tev. Eisenhower ih Dulles se stalno posvetujeta. 25. junija bo odpotoval iz ZDA bataljon 1700 mornariških strelcev v Sredozemlje, kjer bo zamenjal drugi bataljon. V uradnih krogih pripominjajo, da bosta v Sredo- gimi socialističnimi deželami, predvsem pa med našo deželo jn Sovjetsko zvezo. Vi veste, da nisem nikjer napadal SZ, vendar pa to trdijo in jemljejo za povod, da uporabljajo na račun Zveze komunistov najbolj grobe psbv-ke in klevete. Podtikajo nam torej nekaj netočnega Vn na podlagi tega nas najboij grobo napadajo Poglejmo, kaj sem rekel v zemlju ostala dva bataljona i na kongresu strelcev, dokler bo trajala kriza v Libanonu. Predstavnik Foreign Officea ni hotel odgovoriti na vprašanje, ali misli Velika Britanija intervenirati v Libanonu. Dodal je, da do sedaj niso sprejeli nobenega ukrepa za odhod britanskih državljanov iz Libanona, in je pripomnil, da britanska vlada ugodno ZKJ: »M! smo od Amerike dobivali gospodarsko in vojaško pomoč v času. ko nam je bila najbolj potrebna, to se pravi v času Stalinovega političnega, gospodarskega in propagandnega pritiska na našo deželo. To nam je v veliki meri pomagalo, da smo bili kos ogromnim težavam, na katere smo takrat zadel!. Ce sprejema Hammarskjoeldovo I je znašala pomoč ZDA samo potovanje v Libanon, , WI4 odst.- našega narodnega do- hodka, bi bilo i naše strani nepravilno in nerazumljivo, če bi zanikali velik pomen te pomoči, ki smo jo dobivali T najtežavnejšem času. Nekateri ljudje na Vzhodu bi radi to izkoristili v propagandne namene jn zato izražajo dvome, da dobivamo to pomoč brez političnih ali drugih koncesij. Toda dejstva so dejstva: mi nismo dajali nobenih koncesij takšnega značaja in takrat nam tudi nihče takšnih pogojev ni postavljal«. Vidite, to sem rekel in zaradi tega me napadajo. Ali drži, da nam «e bila pomoč takrat potrebna? (Odobravanje). Menim, da v Jugoslaviji ni človeka, ki ljubi svoje ljudstvo ln mu želi dobro, da bi se s tem ne strinjal. Glede jugoslovansko-sovjet-skih stikov in sodelovanja sem rekel v referatu tole: »Jugoslovansko-sovjetaki stiki, sloneči na beograjski deklaraciji se razvijajo zdaj zelo uspešno. Široko se razvija tudi trgovinska menjava. Sklenili smo vrsto sporazumov, kakor na primer o izgradnji industrijskih podjetij v Jugoslaviji v vrednosti 110 milijonov dolarjev, o blagovnih kreditih v višini 54 milijonov dolarjev, o znanstveno-tehnič-nem sodelovanju, o posojilu v zlatu ali devizah v višini 30 milijonov dolarjev, o sodelovanju na torišču jedrske energije. Razen tega smo sklenili tudi kulturno konvencijo, na podlagi katere se je razvilo široko sodelovanje, kakor tudi konvencijo o ureditvi dvojnega državljanstva; sklenili smo tudi poseben sporazum o zgraditvi kombinata aluminija in tovarne u-metnih gnojil itd. Vse to dokazuje, da sta dobila normalizacija ter vzpostavitev dobrih in prijateljskih stikov tudi svojo materialno bazo v gospodarskem sodelovanju, ki je za obe deželi zelo koristno«. Prav tako Je z drugim, ob-dolžitvami v zvezi z mojim referatom, iz katerega so posamezne dele popačeno vzeli in interpretirali. Podobno je tudi z raznimi citati in izvlečki iz našega programa in drugih referatov. Zlasti se ču; dimo, da je mogel referat tovariša Rankoviča sprožiti takšen srd. ker je tovariš Rankovlč omenil samo tisto, . kar o nas .govore in kar nas ! žali, pri l*m ni niti navedel ; 'mena ‘istega, ki je to rekel, l čeprav so govorili o nas po-| vsem javno, pred vsem sve-I tom. Menim, da takšna praksa — kakor je na primer izmikanje, da bi v vzhodnih deželah v celoti objavili naše gradivo, da bi se javnost teh dežel seznanila z njim — ni dobra in tudi ne običajna v stikih med socialističnimi de-[ želami. Kar zadeva nas, ste I videli, da objavljamo njihove ! stvari, tudi tiste, ki nas bla-l tijo. Veste, da smo objavili ■ celo resolucijo Informbiroja. j Oni Pa ne objavljajo naših : stvari, ker se boje. da bi njihovi narodi zvedeli tisto, kar govorimo. (Ploskanje in odo-i bravanje). Očitno je, da gre j tu prav za to, da bi našo de-: želo na lahek način okteve-tali ,n zato servirajo samo ti-i sto, kar lahko javnost teh dežel zapelje v zmoto in vzbu-| di njeno ogorčenje. Ce pa ljudem, ki ne poznajo stvarno-| »ti, servirajo samo tisto, kar : ni dobro, so seveda včasih j lahko ogorčeni. Jaz pa vam 1 pravim tovariši, dc malone ' v vseh teh deželah ogromna } večina ljudi tega ne verjame več. saj pravijo: tudi leta 1946 ste delali ‘sto, pa ste potem priznali, da je bila to napaka. Kdo nam jamči, da tudi zdaj ne delate take, in da boste jutri spet rekli, da je bila to napaka (ploskanje in odobravanje). Tovariši in ‘ovarišice, kolikor so v programu ali v referatih kake formulacije teoretičnega značaja, ki niso po volji tovarišem iz drugih komunističnih partij, bi se lahko razvila o njih tovariška razprava. Toda vse to nikakor ne more biti razlog za takšno srdito gonjo proti vodstvu ZKJ in socialistični Jugoslaviji v celoti. Poglejmo samo kot primer članke iz Zen Min Zi Bao (smeh), kitajskega časnika, ki je zdaj zelo znan na svetu po svojih psovkah proti nam, prav tako pa tudi članke drugih kitajskih časni-kov jn govore nekaterih kitajskih voditeljev, ki uporabljajo nezaslišane in sovražne psovke ter klevete proti državnemu in partijskemu vodstvu socialistične Jugoslavije. Te psovke in klevete ponati-skujejo v sovjetskem tisku in časnikih drugih komunističnih partij, kar je še bolj žalostno. S takšnim psovalnim slovar-iem ti »marksisti« baje branijo čistost teoretičnih misli Marxa. Engelsa in Lenina. Ti trije pa bi se v grobu obrnili, če bi vedeli, kdo razlaga njihov nauk in kako (smeh, ploskanje in vzklikanje «Tlto, partija!« in »Mi smo Titovi, Tito je naš!«). (Nadaljevanje nu 5. strani) Vreme včeraj: najvišja temperatura 23,4. najnižja 15,3 sto-pinj, zračni tlak 1020,9 pada, veter 18 km jugozahodnik, vlaga 50 odsi., nebo 1-10 poobilačeno, morje razgibano, temperatura morja 21 stopinj. Tržaški nevnik DANES, TOREK, 17. junija Lavra, Tratica Sonce vzide ob 4.14 in zatone ob 19.57. Dolžina dneva 15.43. Luna vz de ob 4.34 in zatone ob 19.51 JUTRI, SREDA, 18. junija. Fortun at f Diva. — d"(Zaskrbljenost delavcev ob vesteh Za okrepitev stikov z Nemčijo o ukinitvi Centra za strok, usposabljanje in povečanje tranzitnega prometa v ČSR V prvih mesecih letošnjega leta se je promet s ČSR znatno znižaI zaradi plačilnih težav Pod predsebfjtvo.m dr, Homa. na Caidassija se je sinoči sestal v trzasm trgovinski zbornici odbor za promet. Prisotnim predstavnikom je predsednik trgovinske zbornice-poročal o stikih, ki jih je imel v Milanu in Rimu z diplomatskimi in konzularnimi nemškimi predstavniki o gospodarskih odnosih s Trstom, Nato So razpravljali o nekaterih predlogih nemških operaterjev za olajšanje prometa skozi Trst. Proučili so tudi rezultate stikov, katere je imela trgovinska zbornica z avstrijskimi predstavniki v Celovcu in v Trstu in podrobneje govorili zlasti o načrtu direktne železniške tarife Av-stihja-Trst-Prekomorje. Strokovnjaki so izrazili načelno ugodno mnenje o tej tarifi. Z zadovoljstvom so tudi čuli vest, da bodo po vsej verjetnosti prisostvovali avstrijski in nemški strokovnjaki na zasedanju posvečenem cestnim zvezam, ki bo v kratkem v Trstu. Predsednik trgovinske zbornice je poleg tega prisostvoval sestanku strokovnjakov in operaterjev za promet s CSR. Razpravljali so o letošnjem razvoju tega prometa in o vplivu trgovinskih in plačilnih sporazumov ter o izjavah ministra za zunanjo trgovino Carlija na zasedanju v Trstu. Kot je znano, je na tem zasedanju generalni direktor javnih skladišč dr. Rodolfo Bernardi izjavil, da se je v prvih mesecih letošnjega leta promet CSR in Madžarske skozi tržaško pristanišče znižal zaradi neugodnih posledic novih trgovinskih sporazumov, ker prihaja v določenih razdobjih do pomanjkanja sredstev za plačevanje pristaniških stroškov, za kar morajo prizadete države najeti bančna posojila, ki predstavljajo občutno breme. Minister za zunanjo trgovino pa je dejal, da so v vseh zunanjetrgovinskih sporazumih upoštevane potrebe tržaškega pristanišča in je predvidena posebna postavka za kritje pristaniških stroškov. Kljub temu pa lahko prihaja do trenutnih težav, ker prizadete države sedaj v znatno večji meri uvažajo blago za multilateralne lire. Po njegovem mnenju ne gre torej za izvajanje drugače zelo ugodnih sporazumov, temveč za prehuda bančna bremena, za kar je ministrstvo že napravilo pctrebne korake. Včeraj so na omenjenem sestanku sklenili ■ ustanoviti stalni odbor, katerega bodo sestavljali uvozniki in izvozniki, špediterji, brodarji in bančniki in ki se bo ukvarjal izključno s prometom s CSR. Ta odbor bo stopil v stik z italijansko trgovinsko zbornico v CSR, katero so pred kratkim ustanovili v Milanu. Danes bo predsednik trgovinske zbornice sprejel čeho-slovaškega delegata v Trstu m direktorja trgovinske zbornice iz Prage. Prihodnji teden v Trstu Zasedanje o vprašanjih cestnega omrežja Prihcdnj: teden, in sicer v ponedeljek in torek, bo v na--em mostu važno zasedanje o vprašanjih cestnega omrežja na področju Treh Benečij s posebnim poudarkom na cest- ne prehode v vzhodnih Alpah. Program zasedanja obsega tše-vilna predavanja raznih strokovnjakov, med njimi tudi .nž, Rrimonda Vismtma, ki bo govori! o temi »Cestne zveze z Balkanom in jugovzhodnim predelom Evrope«. Zasedanje zasluži vso pozornost sa: bodo na njem obravnavali številna vprašanja v zvezi z bodočimi načrti za gradnjo cest na področju 'treh Benečij in presega državni ;kviNa zasedanje so lamrsj povabili tudi avstrijsko in slovensko delegacijo, ki se bosta zasednja udeležili s -.'.cjimi strokovnjaki. Za Trst je zasedanje važno nredv--_m zaradi tega, ker bodo na njem razpravljali tudi c cestnem prometu skozi Trbiž, hi se iz dneva v dan veča in bo treba prehod urediti ttko, u„ bo zadostil zahtevam modernega in hitrega prometa, Govor to tudi o avto cesti Tr-t-Benetke in številnih drugih vprašanjih, na katerih je interesiran Trst oziroma •vjegovn gospodarstvo. Zdi se,5 da nameravajo ustanoviti tečaje INAPLI, v katerih bi dobivali tečajniki le 300 lir na dan Vest o ukinitvi Centra za okrog 900 lir na dan. Kakor strokovno usposabljanje delavcev konec meseca je povzročila med delavci in uslužbenci pravi preplah, saj so v raznih drugih stvareh, se zato lahko pričakuje ntveliza- cija z ostalimi pokrajinami tudi glede t.eh tečajev (spom mnogi med njimi družinski j nimo se na prime*- le na ce-glavarjt in je bilo zato obisko- I no tobaka!). Zato se mnogi vanje tečajev zanje življenj-j boje, da bodo v kratkem tudi ske važnosti. Delavci so še pri nas ustanovili tečaje za toliko bolj zaskrbljeni, ker se vprašanje obstoja Centra vsako leto ob zapadlosti proračuna ponavlja, kar vsekakor ne more dobro vplivati na prizadevnost tečajnikov in s tem tudi na proizvodnjo. Poleg tega pa to tudi ne prispeva k dobremu strokovnemu usposabljanju, ker se ne morejo tečajniki posvetiti učenju s pravo vnemo, ker jih teži skrb za bodočnost. Zlasti se pri tem delavci spominjajo, da je bilo pred leti glede tega mnogo bolje, ker je vsakdo, ki je nričel obiskovati tečaj, tudi vedel, da ga bo dokončal. Vprašanje namreč obstaja v tem, da je Center nekaka dediščina bivše ZVU in da v ostalih delih države takšnih centrov ni, kajti tam dobiva- usposabljanje, pri katerih bodo prejemali tečajniki 300 lir. Te tečaje pa naj bi prevzela ustanova INAPLI, kot so že nameravali lanskega junija, kar pa se ni zgodilo, ker niso protestirali le prizadeti d Sestanek zemljiških posestnikov v Velikem Repnu Prizadetim kmetom naj z boni vsaj deloma povrnejo škodo Zasedba zemljišč na Pačil, kjer so dnevno vojaške vaje v streljanju, po-vzroča kmetom veliko materialno škodo Dekret vojaških oblasti, da se takoj zasedejo zemljišča na Paču za Velikim Repnom, kjer so ustanovili «Repentaborsko strelišče«, je hudo prizadel ne samo lastnike temveč vaščane sploh. Večina kmetov, ki ima na Paču svoja zemljišča, se je sestala v petek zvečer s predstavnikom Kmečke zveze n Zvezi malih posestnikov, da lavci in uslužbenci, marveč j Se pomenijo o tem, kaj bo tudi razni drugi krogi. j treba storiti, da se zaščitijo Seveda pa niso samo priza- njihovi interesi. deti brezposelni delavci, ki jim je zagotovljen vsaj 6 mesecev skromen zaslužek z obiskovanjem tečajev, marveč tudi stalno osebje, rekli bi, stržen te ustanove. Glede njih pa se postavlja tudi juridično vprašanje, ki ga ne bo lahko rešiti. Te uslužbence so smatrali za bivše uslužbence ZVU in na podlagi scdbe državnega sveta, da se bivši uslužbenci ZVU ne morejo odpustiti. bi moralo to veljati tudi iiiitiiiiiiitmiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiimiiiiiifiiiiiiii n iniiiiiiiiiinii iiiii m iiiiiimuHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiftiitiiii S sinočnjega izrednega zasedanja pokrajinskega sveta Zagotovilo, da ne bodo izroeili občinskih podjetij zasebnikom Prihodnje leto, se bodo razstave cvetlic lahko udeležili tudi domači cvetličarji - Vrsta sporočil in vprašanj svetovalcev jo tečajniki raznih tečajev za | za stalne uslužbence Centra, strokovno usposobljanje samo j Vprašanje obstoja tega Ce.i-po 300 lir na dan. medtem t tra je tud' splošnega pomena, ko se tu njihova plača suče i če pomislimo, da je v Trstu še vedno okrog 17.000 brezposelnih ter da bi se to število povečalo še za .600 enot. Zato pričakujejo uslužbenci in tečajniki Centia’ za usposabljanje, <:a iih bo javno mnenje v njihovi borbi za obstoj Centra podprlo Parlamentarni urad tržaške federacije KPI sporoča, da je poslanec Vittorio, Vidaii 15. t. m. interveniral pri ministru za delo Guiu z naslednjo brzojavko. SinoH je bila prva seja napovedanega izrednega zasedanja pokraiinskega sveta. V začetku seje je predsednik pokraj ne prof, Gregoretti počastil spomin nedavno umrlega predsednika prizivnega sodišča dr. Consalva. Nato je podal obširno poročilo o dosedanjem delovanju pokrajin-kega odbora in predsedstva. Med drugim je poročal, da je pokrajinska uprava sodelovala » pr spevki k uspešnemu iz-du m ninarodne razstave cvet--ic, ki J* bila maja v prostorih pomorske postaje, prve živinorejce razstave, ki je bila nedavno v Bazovici in ki je zbudila tako veliko zanimanje vsth živinorejcev področja, da se bo pokrajinska u-prava udeležila prihodnjega zborovanja o avtomobilskih cestah treh beneških dežel, MlimiHHIIIIIIHIIHimillHIIIIIMIIimHmillHItmillHtllMUmHtlllHtllHHIIIIIIIItllMIHHIIIIIIIM Iz sodnih dvoran 99 *( Nič me ne briga če bom vse pobil Zeno (ločeno) ljubi, a tašče ne more prenašati - Domačini ne smejo upo-rahljati avtomobilov s tujimi značkami Na sodišču se je moral včeraj zagovarjati 28-ietni Rodolfo Prosen od Gornjega Sv. I-\ ana 1002, ki je bil obtožen, da se je 9. januarja 1956 vtihotapil na vrt svoje tašče Malije Tucci in da ji je zagrozil: «Pridite ven, če si upate. Nekega dne bom prišel tudi v kuhinja in boste vsi zleteli v zrak. Se se bomo videli, pa bo prepozno Nič me ne briga tudi če bom moral vse pohiti.* Prosen, ki živi ločeno od žene, a jo ima še vedno rad, je na razpravi priznal svojo krivdo, pripomnil pa je, da je hotel samo na obisk k svoji ženi. Naproti mu je prišla tašča, s katero se verjetno ne razume preveč, in je reagiral. Tašča se je javila tudi kot civilna stranka in zahtevala odškoanno Sodišče je Prosena obsodilo na tri mesece zapora, 3000 lir globe in plačilo »odnin stroškov. Poleg lega bo noral tašči plačati odškodnino in stroške za odvetnika. * * * Agenti davčne kontrole so junija 1955 zapazili da po Trstu kr .žijo avtomobili z evidenčno tablico «Z» (za tuje turiste ki pogostoma potujejo in krožijo po svetu). Dne 20. lunija so ob vhodu v Staro pristanišče ustavili avto s tako evdenčr.o tablico ir kontroliral. dokumente Bilo je vse v redu; naslednjega dne pa so ponovno kontrolirali avlo, last 44-ietnega Leana Zou-/ena, grškega državljana, ki :tanuj.* v Ul. Franca 7. Lastnika so vprašali, kako in kje je kupil avto. Povedal je, da jt hotel kupiti avto italijanske znamke, pa da mu ga tovarna ni hotela prodati češ da je tuj državljan ki bi moral plačati vozilo v dolarski valuti. Dejal je, da je avto kupil po posredovanju 22-let-nega Aiessandra Cesareja iz Drevoreda Miramare 60. Nato je bil zaslšan tudi omenjeni Cesarc, ki je izjavil, da je j rodai avtomobile znamke »BorgAard* tudi drugim. Prišlo je tako do tožbe zaradi tihotapstva ln kršitve i.redpi.-ov glede plačevanja carinskih dajatev ter IGE Na i azpravi je bilo precej govora o vprašanju pravice do posesti in vožnje z inozemskimi avtomobili, o uvozu avtomobilov te- o pojmu stalnega bivališča. Zouven je dejal, da prebiva v Italiji manj kot 6 mesecev v letu in da bi za- radi trga lahko imel inozemski avto, ne da bi moral za-,adi tega plačati posebne dajatve. Po tridnevni razpravi so bili obcojem. 22-letni Alessan-dro Cesare na 15 dni pripora in 1.644.000 lir globe. 46-letni Giorgio Cibin na 15 dni zapora in 2.410.000 lir globe; 50-■etni Bruno Pantani iz Milana na 15 dni pripora in 1.010.000 lir globe; Lean Zouven na 1.010.000 lir globe in 15 dni pripora; 33-letnf Lodovtco Ver-?iar (avstrjski državljan), ki stanuje v Ul. Cologna 3, na '5 dni pripora in 1.010.000 lir globe. Kakoi je razvidno, ni sodišče upoštevalo trditve Zouve-na da prebiva v Italiji manj : praktično vse italijanske družbe ki se ukvarjajo s proizvodnjo reklamnih filmov, in sicer po kriteriju, da lahko vsaka družba prijavi 5 televizijskih filmov, ki so bili prikaz: ni na televiziji od začetka televizijske reklame do drugega trimestra 1958 Najboljše ocenjeni filmi bodo nagrajeni s šestimi nagradami. Prva nagrada je zlat zvonec sv. Justa, ki ga bo dala na razpolago ustanova tržaškega ve'esejma, ostale nagrade pa bodo podelile nekatere druge organizacije in u-usanove. Istočasno s festivalom bo tudi I. vsedržavno zasedanje koristnikov in tehnikov tele- vizijske reklame, na katerem bodo predvsem pregledali delo in uspehe v prvih 18 mesecih televizijske reklame. Festival se bo začel v petek 4 julija ob 9.30 in sicer s predvajanjem filmov, med- em ko bo popoldne ob 15.30 svečana otvoritev zasedanja koristnikov in tehnikov tele- vizijske reklame. V okviru tega festival: bo na gradu Sv. Justa zakljjčni večer in predli tavitev zaročencev, k-i bodo zmagal! v natečaju »Uresničimo ljubezenski sen*. Naslednji dan bodo.še enkrat gledali izbrane filme, popoldne bo zaključno zasedanje, zvečer pa bo na krovu ladje «Satur-nia* slavnostna podelitev nagrad za najboljše filme. TT Si 600 delavci, ki jim grozi odpustitev, ter med prebivalstvom, ki je zaskrbljeno zaradi hude krajevne brezposelnosti in zaradi slabega splošnega gospodarskega položaja. Prosim ministra, da takoj intervenira, da se preprečijo to resno poslabšanje položaja v Trstu in usodne posledice za prizadete delavce. Vodstveni odbor tržaške federacije KPI pa je obsodil novi dokaz brezbrižnosti vladnih organov do Trsta ter poudarja, da bo odločno nasprotoval ukrepu, ki bi odvzel zaposlitev 60o delavcem. Odbor o-dobrava Vidalijevo intervencijo in izraža solidarnost delavcem ter vztraja na zahtevi, naj vlada uresniči organične u-kiepe za gospodarsko obnovo našega ozemlja. zasedeno področje ne omejuje samo na dolino Pača, temveč gre mnogo bolj v širino, ki se razteza tudi do 1,5 km naokoli. To pomeni, da kmetje ne r-orejo gnati živine na pašo in opravljati drugih del, zaradi česar trpijo veliko materialno škodo. Predstavnik kmečkih strokovnih organizacij je pri tem pojasnil, da je poveljnik vojaških edinic, ki imajo na strelišči) vaje, dolžan prizadetim i kmetom izdati posebne odškodninske bone, katere lahko nato vnovčijo na pristojnem u-radu. Toda kmetje so povedali, kakšna je praksa; takoj za vasjo je postavljena straža, ki ne dovoli nikomur, da bi stopil na področje, kjer so vaje. Ce kmetje zahtevajo po- veljnika, straža odgovori, da ne more zapustiti svojega mesta, kar je razumljivo. Toda včasih je bil poleg straže še kak drug vojak in kmetje so ga prosili, da bi šel po poveljnika. A tudi ta prošnja je bila zaman, kajti vojak ni vedel, kje je poveljnik in kdo ga bo šel iskat po obsežnem področju zemljišča, kjer so vaje?! Znano je, da so vaje skoraj vsak dan. Začnejo se ob 6. uri in trajajo do večera. Kmetje pravijo: četudi bi nam dali bone, ali bodo ti ustrezali vrednosti sena, ki ga moramo dati goveji živini recimo šti-di dni zaporedoma? Kot torej vidimo, gre za pomembno vprašanje, ki povzroča repenskim kmetom nemalo preglavic. Prvič to, da jim bodo pobrali vso dolino Pača in drugič, da ne bodo imeli več dostopa v Hribe. Prezgodaj je še, da bi lahko o tem vprašanju kaj več napisali. Vendar pa lahko že danes omenimo zahtevo, ki so jo kmetje postavili na sestanku. da se vsaj do neke mere popravi škoda, ki jim jo povzročajo z zasedbo zemljišč na Paču in v Hribih. Vsaki straži, ki je postavljena na poteh v Pač in Hribe, naj bo dodeljen kakšen narednik ali kakšen drug predstavnik poveljnika, ki naj ima že pripravljene bone za one kmetovalce, ki so nameravali gnati past živino v Hribe. To je najmanj, kar se lahko sedaj zahteva, da bodo kmetom vsaj deloma povrnili povzročeno škodo. Na sestanku so se kmetje pomenili še o nekaterih drugih vprašanjih, predstavnik Kmečke zveze in Zveze malih posestnikov pa je obljubil, da se bosta obe kmečki strokovni organizaciji zavzeli za prizadete repenske kmete prav tako kot v primeru Hudega leta in igrišča na Opčinah. Morski pes v zalivu V T žaškem zalivu se mudi morski pes. Včeraj predpoldne gr je opazila skupina ribičev pred pomolom št. 5, ki so o tem obvestili pristaniško poveljstvo. Zato morajo biti kopalci previdni. Delo odbora za obrambo 1LVA Pisali smo že. da se je u-stanov.l poseben odbor delav-■ev 'n tehnikov v železarni ILVA, ki že od meseca le-hruarja proučuje možnosti obnovitve in okrepitve naprav v železarn:. Tajništvo FIOM je že pred dnevi poudarilo koristno delo tega odbora. Sedaj pa sporoča, da so po sobotnem sestanku spopolnili načrt za modernizacijo naprav, s ka'erimi bodo seznanili tudi prebivalstvo. V načrtu so podrobno nai teti tehnični podutki v zvezi z akcijo za okrepitev železarne Tajništvo FIOM napoveduje, da bo prihodnje dni tiskovna konferenca, na kateri bodo pojasnili, na kakim podlagi so sestavili načrt Ir. kako misiijo delavci nadalk-vati svojo borbo v o-trambo železarne in s tem iudi svoje zaposlitve. IIIMtllllltlllllllllllllllllllllllllllltlllMIIIIMIIIIIItlllllMMtlfllllltltlllHIIIIIIHIIItlllllllllfllfllltltlllllllllltttlHIfllltlltttMIfllMIIIIIIIttllllllllttlllllltllM Pred sodiščem skupina izprijene mladine Pod obtožbo nenamernega umora šestih tatvin avtomobilov m Skupina mladih iaDtov je zadela z ukradeDim avtom ob steno v predoru Trbiške ceste, pri čemer je 19 etoi Rovalico izgubil življenje Vsent je še v spominu huda | ki jih bodo ponovno zaslišali prometna nesreča, ki se je še danes. V soboto zvečer so dijaki vi ije realne gimnazije imeli zaključno prireditev in so lepo zaigrali Linhartovo veseloigro «Matiček s« ženi*. Na sliki; prizor iz zadnjega dejanja godile letos v noči med 9 111 10 aprilom, ko se je skupina mladih fantov zaletela / ukradenim avtom v steno v predoru Trbiške ceste. Pri nesreči je zgubil življenje 19-ietni Claudio Ravalico. hudo pa je bil ranjen 20-letni Giordano Lesini; medtem ko je Aldo Fiegel ki je vozil avto, dobil le lažje poškodbe. Zaradi nesreče ni samo mlad fant zgubil življenja, pač pa je policija odkrila tatvino tistega nesrečnega avtomobila in vrsto drugih tatvin raznih vozil. Včera' bi zaradi vsega tega moral biti na kazenskem so-ri šču proces proti skupini obtožencev, toda na zahtevo nranilca odvetnika Poiluccija je bila razprava odložena, ker ie obramba izjavila, da ni pravočasno dobila na vpogled poročila strokovnjakov o nesreči. Obtoženci so; I8-letn> Aldo Fiegel iz Skednja št. 22; 20-lttni Gualtiero Maldini iz Ul. RoncheHo 117; 20-letn: Gior-aano Lesini od Spodnje Magdalene 714; 18-letni Luciano Para iz Ul. Soncini 138; 19-letni Felice Sanzin iz Ul. Soncini 66. 24-letni Oscar Lenisa od Sp. Magdalene 702; 20-let-m Nevio Fedenco iz Skednja .v*. 38; 25-letni Stelvio Vec- i.hiet s Katinare 18; 65-letni Luigi Liuz iz til. Piccardi 47 ter 44-letm Roberto Civran .iz Ul. Co.oneo 8 Fiegel je obtožen nenamernega umora, ker je v noči med 9 in 10. aprilom povzročil smrt svojega prijatelja Ra-valica. Poleg tega pa sta Fiegel in Par.1 obtožena tatvine avtomobila fiat NJO in avtomobila fiat 500 (giardinetta); Fiegel in Lenisa sta obtožena tatvine avtomobila fiat 110O; Fiegel je tudi obtožen, da je skupno z Ravalicom nameraval ukrasti fiat 1100, nato pa da je ukradel fiat 1400 na dan nesreče: Fiegel Para in Sanzin so obtoženi nameravane tatvine avtomobila fiat 1100; Fiegel in Mandini pa tatvine decembra 1957 na se-dežOi PSDt pri Sv. Ani, kjer sta odnesla nekaj steklenic likerja, gramofonske plošče itd. ——«»------ ZA ZAPRTIMI VRATI Proces o vohunstvu Včeraj se je začel na porotnem sodišču za zaprtimi vrati proces proti Ferrucciu Dominisu, Ivanu Cotiču in Marjanu Cetinu, ki so obtoženi vojaškega in političnega vohunstva. Zaslišali so priče, Plin uhaja plačajte 1000 lir! Sleparja so prijeli na podlagi slik iz policijskega arhiva Pred tremi dnevi je 43-letna Adclaide Curci vd. Gasparet iz Ul. Galilei 28 prijavila a-gentom letečega oddelka kvesture, da je v njeno stanovanje prišel nekdo, ki je trdil, ca je uslužbenec podjetja A-cegat in da mora pregledati plinsko napeljavo. Zenska mu je dovolila in neznanec je kmalu ugotovil, kje je plin »uhajal*. Odšel je po svoje o-rodje in se takoj vrnil. V kratkem je popravil «okvaro» in zahteval 1000 lir, ki mu jih je ženska izplačala. Ko pa je delavec odšel, je začela gospodinja sumiti in se je o tem pogovorila s snaho. Prepričala se je, da jo je neznanec ogoljufal in da sploh ni bilo nobene okvare. Zaradi tega je odšla na policijo in zadevo prijavila. Pokazali so ji vrsto slik in sumljivih oseb, med katerimi je spoznala »delavca* Acegata. 48-letni Bruno Maionica iz Ul. Pallini 11, ki so ga agenti letečega oddelka poiskali, je priznal svojo krivdo in izjavil, da je to storil, ker je brez dela in brez denarja. Prijavili so ga sodnim oblastem zaradi sleparije. S češnje je padel in se ponesrečil Varilce Pavel Mokole iz Slivnega. star 50 let je šel v nedcijo na izlet v Žirje pri •Sežani, kjer je obiskal nekega znanca. Ta ga je povabil na zobanje češenj kar na drevo. Tu se je Mokole usedel na vejo, visoko približno štiri metre od tal, in začel pridno obirati češnjo. Toda nenadoma je veja popustila in se odlomila in mož Je padel na tla PRISPEVAJTE ZA DIJAŠKO MATICO I :er se precej močno potolkel .n ranil, z rešilnim avtomo-Hlom jugoslovanskega RK so ga hitro odpeljali v tržaško bolnišnico. Tu so ugotovili, da si je pri padcu zlomil nosne kosti -n čeljust ter se ranil v čelo. Zaradi tega se bo moral zd/aviti na drugem kirurškem :.dde'ku okrog 40 dni. .............................................. SNG v TRSTU V soboto 21. t.m. ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj*, Vrdelska cesta 7 premiera JERZY LUTOWSKI DEŽURNA SLUŽBA Drama v treh dejanjih Prevedel UROŠ KRAIGHER Režiser JOŽE BABIC Scenograf JOŽE CESAR Asistent režije JOŽKO LUKES Osebe: Tadeusz Osinski, kirurg - Stane Starešinič; Anna. njegova zaročenka - Zlata Rodoško-va; Seweryn Machce-vvicz, internist, ravnatelj bolnice - Stane Raztresen; Roman Brosz. administrativni vodja (upravnik) bolnice Rado Nakrst; Zofia, me-dicinska sestra - Mira Sardočeva; Klysiowa, bolniška strežnica - Leli Nakrstova; Piotr Dabek, prvi sekretar Okrajnega komiteja PZPR (Poljske združene del. partije) -Moaest Sancin; Franci-szek Wielgosz, vodja o-Ikrajnega UB (varnostne službe) - Julij Guštin; Waclaw Pierzchala, Zofijin brat, delavec pri žagi - Silvij Kobal; Janina. medicinska sestra - *•*; Doktor Korgut, zdravnik iz Brujska -Edvard Martinuzzi. Dogaja se v okrajnem mestecu na Poljskem februarja 1954. ponovitev V nedeljo 22. t. m. ob 17. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj*. ( ŠOLSKE VESTI ) SOLSKE PRIREDIDTVE V sredo 18. t. m. ob 20.30 pri-r«*li osnovna šoja iz Bazovice in Peslca aUcljučno prireditev v dvorani v Bazovici. i m a n i o 1 TOREK, 17. VI. 195» RADIO TRST A 11.30 Brezobvezno — drobiž od vsepovsod; Potovanje po Italiji; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kultur«; 12.55 Orkester Jan Langosz; 13.30 Glasba po željah 17.30: Plešite z nami; 1800: Haydn: Koncert za klavir in orkester v tLduru; 18.20: Dve uverturi; 18.30 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše, 19.00 Slovenske narodne pesmi; 19.15 ZdravniSki vedež; 19.30: Pestra glaaba; 20.00 Šport; 20.30 Operna glasba; 21.20: Rlmski-Korsakov: Šeherezada, simfonična suita op. 35; 22.05 Noveila; Don Juan Emanuel: »Kako se j« godilo nekemu mlademu možu na njegov poročni dan*; 22.25 Orkester Duke El-Ungton; 22.45 Resplghi: Rimski 23.00 Franco Vaillistieri ington: 'Odnjakl; j OD VČERAJ DO DANES * - 1 i n 11--- ____ ( MAINA OB V METILA ) Kulturni sklad v Trstu bo Imel II. redni občni zbor v ponedeljek 23. junija t. 1. ob 20. url v Gregorčičevi dvorani, Ul. Roma 1j, s sledečim dnevnim redom: 1. Poročila funkcionarjev, 2. Volitve članov izvršnega odbora in nadzornega odbora, 3. Predlogi in 4. Razno. Ce ob napovedani uri ne bo navzoče za sklepčnost zadostno število članov, bo občni zbor pol ure pozneje ob vsakem številu prisotnih. —«*------ ROJSTVA, SMRTI IN POROKE ■ Dne’5- ln I6- Junija t. 1. se je rodilo v Trstu 12 otrok, u-mrlo je 14 oseb, porok je’ bilo 8. Toročill so se: mehanik Mario Use© in pletilja Vlncenza Ma. latino, železničar Sergio Antifo. ra in gospodinja Basilla Berdi-m, zidar Luciano Mazzari in gospodinja Blanca Rosa Viezzoli, doktor kemije Guido Strani in gospodinja Mlrella Zez, uradnik Aldo Migliorlni In gospodinja Dorina Delise, težak Gior- dano Soldat ich ln gospodinja Glanna Chicco, drogerlst Marčen© živec In šivilja Maria Tro-vo, mizar Olivio Brcssan ln u. radnica Anna Pregelj. Umrli so: 63-letni Arturo Cetegln, 13-letn* LHiana Destal-113, 88-letina Cost a n za Bonettl, 5fUetini Mario Cernivatvl, 64-letna Mattea Matahllja por. Ca-delii, 48-letna EUy Anna Bresi-gher, 77-letna Carmltva DellaquL la vd. Genovese, 76-letni Um-berto Rovere, 43-letna Caterioa Ghezzo, 61-letinl Giuseppe Cap. pellettl, 89-letna Anna Maria Bo-schlan, 72-letrvl Cristoforo Budi-cin, 64-letnl FHIppo Stibill, 37-letnl Gaetano Baldassi. Valute Milan Rim Zlati funt 5900 — 6100,— Marengo 4750 — 4950,— Dolar . . 622 — 626 — Franic franc 132.— 135.— Frank Švicar 144.— 146 — Sterllng 1720.— 1780,— Dinar , 81,— 84 — Šiling , . 23.75 2425 Zlato ... 708 .— 709,— Zah. n. marka 147.75 149.— s svojim ansamblom: 23.30 Svetovno nogometno prvenstvo — Zadnje vesti, nato Ponočna glasba. RADIO TRST I. 14.30 Kulturne vesti, 16.45 Zadnje novosti Tržaškega jazz krožka, 16,45 Igra in poje Lili Gher. KOPER poročila v jtov.: 7.00. 7.30, 13.30. 15.00. Poročila v ItaL: 6.30, 12.30, 17 15, 18.15. 22.30. 7.15 Glasba za dobro jutro; 12: Glasba po željah; 13.30 Vesti: 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 iz opernega sveta; 14.30 Okno v svet; 14.40 Filmska glasba; 15: Vtsti; 15.10: Zabavna glasba, vmes reklame; 15.20 Narodne pesmi In plesi iz raznih krajev. 17 Orkester; 17.25 Glasbeni mozaik; Pesmi ln plesi; 18.30 Od melodije do melodije; 19.00 Melodije hi ritmi orkestra Johnov Fenatl in Werner Mueller; 19.30-22.15 Klasični kompozitorj! in modemi ritem; 22.15: Glasba za lahko noč. SLOVENIJA 327,1 m, 202,1 m, 212,4 m Poročila: 5.00, 6.00 , 7.00, 800. 10,00 13.00. 15.00, 17.00, 19 30 22.00. 8.00 Poročila; 8.05 Popevka za popevko; 8.40 Potopisi m spomini — H. F. Vcgenbeck: Dežela bogastva in bete; 9.C0: S mf n čni kori. d, ; 10.10 igra kv.ntet Jožeta Kampiča: 10.25 Prelistajmo naš zabavni album: 11.00 Za dem in zene; 11.15: Priljuč' ier.e arije i? italijanskih oper; 12.CO Ciganski napevi; 12.15: Kmetijski nasveti — Ing. Jelisava Adamič; Zadiranje jabolčnega zavijača; 12.25: Slovenske po ke in valčki; 13.'0: Zabavna glasba, vmes cbvestna: 13.30: Orkestralne rapsodije; 14.00 t:La Danza* (španski ritmi): 14.30 Zanimivosti iz znanosti in tehnike: 14.45: Skladbe Z. Cigliča, I. Petriča in P. Ramovša za harfo. 15.15 Zabavna glasba. 15.40 Pla-rirska transversala; 15.50: F. Chopin - A. Grecaninov; Silfide 16.00 Piknik plošč: 17.10 Za ljubitelje in poznavalce; 18.00 Kulturni pregled; 18.15 Robert Schumann: Fmtazi ske skladbe za klavir. 18.45 Domače aktualnosti; 19.00 Zabavna glasba; 20.00 Poje Akademski pevski zbor «Tone Tomšič*; 29.30 Dve violinski skladbi; 20.45 Radijska igra — Toistoj-Gumdermahm: Koliko zemlje potrebuje človek? 21.55 Glasbena medigra; 22.15 Nočni komorni koncert TELEVIZIJA 17 IV. mednarodni festival o otrocih: «Ranochio» pravljica; 18.30 Vesti, 18.45 Italijanski sprehodi, 19.05 Pesmi na oknu, 19.35 Frosti čae (oddaja za delavce). 20.05 Šport, 20.30 Vesti, 20.50 Vesti, 21 Teden v Italiji in tujini, 21.15 »Imperator zlatega mesta* (film), 22.40 Deset minut s Salvatorjem Gotito, 22.50 Vesti. ( OI.EDALISČA ) GLEDALIŠČE VERDI Nadaljuje se piodaja vstopnic za «Vsa posadka* Roberta Malle-ta. Gre za dramsko uprizoritev znane vojne akcije, ko so italijanski potapljači potopili v Ale-xandriji dve angleški vojni ladji. TEATRO NUOVO Danes ob 21. «Aminta» Torqua-ta Tassa. Igrajo učenci dramske šole «Silvio d’Amico». MIMO 16.30: «Mašče- Audie Murphy. Excelsior. 15.00: »Grenke zmage*, Curd Juergens, cinemascope. Fenic*. 16.Ou: «Veliki rop*. P. Finch. Easlmancolor. Nazionale, 16.00: «Floitone di e-secuzione*. D. Robin, G. Mar-chal. Fi A uram mat ico. vinv roke*. Variete. Craltacieio. 16.00: Kako umoriti bogatega strica«, K. Johnson. Suptrtiuema. 16.U0: aLiana, hči pragozda*, M. Michael, I. Gal-ter, technicolor. Arcobaieno. 16.u0: «Gusarski otoki*. Ros-ana Podesta, F. Pie-1 er. Astra Rojan. 16.30: «Herkulova dela*, S. Reeves in S. Koščina, cinemascope, technicolor. Capitoi. 16.00: «Ljubezen na prvi pogled*, W. Chiari, I. Corey. Cristallo. 16.30: »Kradj in jaz*, Deborah Kerr, Yul Brynner. Alabarda. 16.30: »Provincialka*, V Ellen, T. Martin, R. Flem-ming, technicolor. Aldebaran. 16.00: »Poslednje o- brežje*. Ray Rulland, A. Quio, D. Paget. Aumra. 16.30: «Intermezzo». I. Bergman, L. Hovvard. Garibaldi, 16.00: »Tudi junaki jočejo*. VV. Holden, D. Kerr, Impero. 16.30: »Pariš HoHiday», Fernarvdel, A. Ekberg, Bob Ho-pe. cinemascope. Ideale. Zaprto. Italia. 16.30: »Vrtinec veselja*, D. Reynolds . Moderno. 16.00: »Zaseda v džungli*. V. Fusek, J. Beutley. S. Marco. Zaprto. Savona. 16.00: »El Alamein*. F. Tozzi, Rossan.a Rorg. Viile. 16.00; »Pobujšano mesto*. D. 0'Keefe, P. 0’Brien. Vittorio Veneto. 16.30: »Zena s tremi lici*, Joanne Woodward, David Wa.vne. Bclvederc. 16.00: »Učitelj Don Juana*. E. Flynn in G. Lollo-bi igida. Marconi. 16.30: «Zenska, ki je prišla z morja*. S. Millo, V. De Sica. Mrsslmo. 16.30: «Zakon puške*, F. M. Murray, J. \Yeldon, cinemascope, technicolor. Novo cine. 16.00: »Zelja po življenju*. K. Douglas. A. CJulnn. Odeon. 16.00: »Strast plavolaske*. Diana Dors. KINA NA PROSTEM Arena de: ficri. 20.30; «Zakon vislic*. J. Cagney, D. Dublins Paradiso. 20.15: »Autosiop*. Jun« AHison. Ponziana. 20.15: «Angel je prišel v Brooklyn». P. Calvo. Valmaura. 20.15: »Pustolovščin* Hajij Baba*. J. Derek. Arena Diano, 20.30: »Ladje, ki se ne vračajo*. J. Derek, B. Rush. Aiision. 20.30 in 22.00: «Zadnja bitka*. R Scott. D. Brian. Garibaldi. 20.15 in 22.: »Tudi junaki jočejo*. W. Holden, D. Kerr. Sladio. 20.30: «Muhavosti Čarobne Gherie*. M Carol. Marconi. 20.15: «Zenska, ki Je prišla z morja*. S. Millo, V. De Sica Roiano. 20.30: »Jetnik v rudniku*. G. Cooper. Secolo Sv. Ivan. 20.15: »Potopljen zaklad*. J. Russell. MALI OGLASI »EMPORIO DELLO SCAMPOLA-ME», Trst, Ul. Mazzini 40. Nove pošiljke: svile, najlona, rafije, popelina, tiskanega blaga. Prav* priložnost, največja ugodnost. Prodaja samo na težo. PHLDEN GRESTE NA DOPUST, se naročite na ^Primorski dnevnik* Posi)s:mo vam ga v ka-tertko i kraj, tudi v inozemstvo. 15-dnevua naročnina Lit. 300.— Telefonirajte na št. 37-338 Himna predvaja danes 17. t. m. z začetkom ob 18. url in nadaljevanje ob 28.30 na prostem, zabavni film: «Žena je enaka za vse» (La moglie i uguale per tutti) Igrajo: NINO TARANTO, NADIA GROY in LEA PADOVANI primorski dnevnik — 3 — 17. junija 195$ — 9» VTISI H NAJBOLJ BUČNEGA MESTA NA SVETU Le začasno ugasli vulkan Japonska, ki je bila ie pred vojno s svojimi 60 milijoni prebivalcev prenaseljena; jih šteje sedaj že devetdeset ■ Kaj bo jutri? (Poseben dopis) TOKIO, sredi junija — Ce Ueživ.mo le uro, dve v buč-•fcm Tokiu, bomo povsem •Ptemtoili mnenje, ki ga ima-o Japonski Vsa folklora in gotika, k’ smo si jo ustva-j >di 0 lej deželi, bo kar splah-Jela. Nič kimonov, nič tihih I korakov, nič tipičnih nasmeškov, pač pa neverjetna poslov-naguca in neverjeten ro-p°t, sai je Tokio mest', z naj ,e5jim ropotom na svetu. Tokio in Japonska imata povsem •odobn) življenje, veliko bolj 'odobno čeprav v negativnem •Blislu, kot mi. , Tak vtis sem dobil tudi v tetrtek ko sem pogledal na Marmorni anfiteater japonske j ‘iupšč.ne, kjer so se po pol-Iruger.. mesecu po razpustu !,»re skupščine zbrali poslan-ki so jih Japonci izvolili na >yojih volitvah 22. maja Imel >em dojem, da se je tu zbralo določene število zapadr.ih ponovnih ljudi, ki nimajo prav "obene zveze s tipično japon-*o ceremonialnostjo. Pa tudi sicer se vse razvija tako ^sglo; skupščina je bila raz-'‘'iščena 25. aprila, 22. maja ‘o bile že volitve, 13, junija I*a je Kiši sestavil že novo »Udo. Do predčasne razpustitve ffcupščire je prišlo ob soglas-’u vladajoče liberalne demo-‘tatsk- stranke in opozicio-?*lne socialistične stranke. O-'e st-ar ki sta namreč menili, ju stara skupščina ovira, 11 verovali, da bodo volivci novih volitvah drugače “biraii Konservativci so si •oleli dvotretjinsko večino, s vfter bi mogli nekoliko pojaviti ustavo. Socialisti pa s° bili. prepričani, da bodo Volivci volili za njihov na-j*dnejši zunanjepolitični in Notranjepolitični program. In "olivo; so se dejansko znašli e Pred kandidati dveh strank, ^oliir.a kampanja se je za-prveg.. maja. Skozi To-je tega dne korakalo v jazničnem razpoloženju in ■ ,vojim. gesli nad milijon de-'avcev Podobno je bilo tudi ' drugih mestih. Tega dne so ^Ponoi proslavljali hkrati tudi svoj tradicionalni praznik češnjevega cveta*. Prazno-so ga skupno s prazniku dela — 1. majem. In ble-1 “rožnat češnjev cvet je na * da i potisnil nekoliko ob jan rdečo barvo 1- maia. Socialistični kandidati, kate-jp so pomagali sindikalni ak-;v>*ti, so na svojih močno ‘'»iskan ih zborovanjih ostro ^jtizirali izrazito proameriiko ^»ntacijo Kišijeve vlade, ki ‘J ®i nadaljevala niti ene po- z gramofonskih plošč obljub-.jali volivcem »nebesa na zemlji«, če volijo tega ali onega kandidata. Kljub temu se je od 52 mi-,'ijono" volilnih upravičencev volitev udeležilo 77 odst. vo-ilnih opravičencev. Za socia-i.ste je glasovalo l9 milijonov Japoncev, to je dva milijona več k>i leta 1955. Komunisti so dobli mlijon glasov in kliub toda do kdaj? Japonska mo-ra — kot vemo — uvažati malone v»a surovine. Poleg tega :e je tudi v drugih azijskih deželah začela indutsrializaci-a Torej, kam izvažati? Kaže. da Zahod tudi po Pearl Harbouru, Hirošimi in Vagasakiju ocenjuje Japonsko s čust- enimi merili in si jo sika v lahkih melodijah Puccinijeve Madame Buterfly v temu komaj 1 mandat, videzu gejš, samurajev, češnje. Konservativna liberalno-demo-kratska stranka je dobila nekaj glisov manj kot zadnjič 'n v parlamentu tri poslance manj kot zadnjič. Po volitvah se odres sil v skupščini ni rdove kako spremenil. Lihe? talni demokrati imajo 287 poslancev (prej 290) in s tem absolutro večino, socialisti pa, ki so moralni zmagovalec teh volitev, imajo 166 poslancev. Dejstvo pa je, da ni japonski narlampnt nikoli v svoji zgodovini imel tako trdne in od-l^ne opozicije kot jo ima danes. Ce ja bila Japonska s 60 milijoni prebivalcev že pred vojno prenaseljena, zamislimo si, kako je prenaseljena danes, ko j'h šteje 90 milijonov. Japonska je kot pravijo v Tokiu, »na pragu eksplozije«. Kaj bo storila jutr ko bo štela 100 milijonov m ji bo še vedno na čelu Kiši, ki so ga dvignili na površje japonski industrijski koncerni in ga že pred ?5 leti postavili za «ekonom-'kega diktatorja zasedene Mandžurije«? Kiši je sposoben in hkrati trmast voditelj. Uživa popolno zaupanje velikega kapitala n v štirih letih, ki so pred njim, bo skušal izvesti načrte vojih »delodajalcev« ali vsaj »zaščit.,ikov«. Parlament bo v tem času izgubil na svoji vrednosti. Prav tako bo Kiši skušal zmanjšati vpliv sindi-atov. V svojem načrtu ima tudi uvedbo «šol za nacionalno mo -alnp prevzgojo mladine« v uuhu idealov, ki s >- Japonsko že enkrat Vrgli v ka-astrofo Hiiošime in Naga. siki. . *j ■’ Na gospodarskem področju le njegovo geslo: proizvesti čim več ln več in vedno več cvažatit To ni nič napačnega, fišk’h čet in o važnih ak-laponske vlade proti Je-. orožju in jedrskim ,.’l*k'isom. Kiši Je z™1 tudl J»hvii,kove udarce odlično ! ^fi«‘iti za sebe. to se je razvijalo v ne- j^ietoc živi in bučni predvo-LJ* kampanji in borba za f(Ja" . e dobre tretjine neoprede-i.*,1"!) volilnih upravičencev je ,,a n id vse glasna. Tako kon. h.^ati ci kot socialisti so va- 'i vrgh vsa sredstva, ki so ^ imeli. Jasno, da je Kiši-stranka bila bogatejša, j ki »o samo koncerni težke j/.hst.-ije dali v volilno bla- jbj-,11.0 konservativ:ev okoli 2 ii »Jardi li>- v noši valuti. Po-LJ te^a je Kiši krepko zaje-jb, državne blagajne in to '3 temu, da je bila korup-t, ret,ma ena glavnih očit-» op-.zicije. i, Ufl; nam. ki smo pred l*'ki,n doživljali bučno vo iti |» kcmpi.njo, je težko zakrili sl japonsko volilno ("»Pinjo. Ta je trajala dan •« noč ip močno razpredena » i .i<,'*ka tn radijska mreža »'ki ^ ur dai> skorai 1,'jhčno v službi volilne 3>'.je Višek vsega pa so J J ^' kanski zvočniki na ko-3 avtomobilov, ki so polit, ur na dan krožili po “h ali stali na križiščih in 'ega cveta in čudovitih va-,arn. Toda taka Japonska je zumr,a. Sodobna Japonska je se kai drugega. Japonska, ki je komaj zace-hla rane Nagasakija in Hiro-rime in ki je hkrati vprav na i rehoou nevarnih tokov radiacij iz Pacifika in Sibirije, kjer delajo jedrski poizkusi ta Japonska predstavlja ze. lo lab i co podrovje, saj Japonci sam- pravijo, da žive na le vačasm, ugaslih vulkanih. D. F. 3 ' V ' ■ , Neki zobar iz Hamburga si je izmislil novo modo: med zobe vstavi drobne dragulje, tako da more dama imeti res »briljanten* smehljaj! MILIJARDER CIRUS ETON OBTOŽUJE... ZDA se postopno spreminjajo v pravo policijsko državo «Niti Hitler ni imel tolikšno vohunsko mrežo» Cirus Eton je eden od onih Američanov, ki imajo neomejene možnosti. Podedoval ni nobenega naslova ,n do vrha družbene lestvice se ni povzpel i vojaško clavo ali po državno-politični hierarhiji. V deželi, brez aristokratskih tradicij, v kateri je zasebna lastnina bi^ vedno močnejša od naslovov, je Cirus Eton začel »na ameriški način«, od začetka. Začel je kot neznan tehnik, v industrijskem cesarstvu magnata Rokfellerja. Končal je na vrhu ameriške piramide z lastnim »cesarstvom«. Te cesarstvo sestoji iz bogatih rudnikov železne rude v Kanadi in na Labradorju, iz velike korporacije jekla s podjetji po vsej Ameriki, ene najbogatejših a-meriških trgovskih mrež podjetij za elektrotehnične naprave, dve veliki družbi v rudarski industriji in še mnogo drugega, kar je pod osebno \ontrol > multimilijonarja Eto-na. Toda to ni vse. Najbolj zanimivo poglavje v njegovem življenju se je začelo takrat, ko se je odločil, da gre, iz človečanskih razlogov, na svoj način, po stopinjah starega Forda, Toda milijarder Eton ne teži za slavo Fordovega kova. On ne nastopa teatralno in ne išče nemogočega. Njegove filantropske geste so vsekakor preračunane na dosego učinka, toda Eton jih pripravlja in finansira z željo, da bi se OB «NEUSPELEM USPEHU* V HARWELLU Američani, na delu Rusi «umetno Nemci sonce» Angleška «Zeta» je delno odpovedala, kaj bo prinesla ameriška, kaj nemška? - Sovjeti so presenetili že pred štirimi leti Pred petimi meseci je iz Harwc.',a na Angleškem pri-,oa veii, da je angleškim in a-meriškim znanstvenikom uspelo' ustvariti nekakšno umetno sonce. Z napravo «Zeta» — so tedaj poročali — so na umeten način ustvarili temperaturo okoli 6000 stopinj Celzija. Pied tiemi dnevi pa je nepričakovano prižel demanti, ker da so njihovi računi bili zgre- Gina Lollobrigida igra glavno vlogo v filmu, ki ga sedaj snemajo po Vaillona Decra romanu aZakon*, ki je nedavno dobil nagrado aGoncourt*. Z njo nastopata še Marcello Mastrojannl in Ives Montand. šeni in da »umetnega sonca« še ni. Vsi velik uspehi na znanstvenem področju so doživljali začetm' neuspehe, zato ni nič čudnega, če je tudi angleškim in ameriškim strokovnjakom .podletdo. To vsekakor ni malenkostna zadeva, posebno ne ko se ie temu »neuspelemu uspehu« pripisovala tolikšna važnost. Ce bi namreč prvi sicer šele navidezni uspeh naprave «Zeta» pozneje še izpopolnili in ga spremenili v «go. 'podac.,ko uporabnega« bi ta nov način fuzije elementov mogel postati neizčrpen vir e-uergije in človeštvo bi bilo tako obogateno, da bi ta način energije mogli imenovati novo revolucijo v napredku člo. meštva. Na ta način bi namreč pridobivali velikanske količine pogonske sile iz »težke vode«, to se pravi, iz suro. vine, ki je je v oceanih in rekah toliko, da je praktično ne bi mogi nikoli izčrpati. O zaaevi smo sicer že v naši nedeljski številki na kratko poročali, ker pa je to vprašanje izrednega pomena, se bomo še enkrat ustavili pri njem. Termonuklearna reakcija ob fuziji dveh elementov je v bi-«tvu v 'em. da se združita dve celici, dve atomski jedri dev-tonija in se pri tem sprosti izredno velika količina toplote. Ob fuziji dveh atomskih jeder težkega vodika se ustva. ri novo jedro helija. Za to fu-* i jo pa je potrebna izredno visoka temperatura, kajti obe 'edri težkega vodika sta pozi-•ivno naelektreni in se zato med seboj odbijata. Da bi se pa vendarle združila in stopi-1 pornemu desetletnemu znan- la, ju je treba pognati drugega proti drugemu s tolikšno energijo, da bi premagala nju-.lo mccsebojno odbojno silo. Da bi se to doseglo, se mora alinas-i devterij segreti na toploto več milijonov stopinj Celzija In vprav v tem je ■ajvečia težkoča. Ta toplota ti se sicer dala dobiti ob posebnem procesu s sunki visoke napetosti v plinast devterij, ioda hkrati je treba zagotoviti, da snopi plinastega dev-'erija v velikanski krožni cevi ne pridejo v stik s stenami obroča, ker se sicer obroč takoj stali ali pa plin ohladi. To so v napravi »Zeta« napravili z močnimi magnetnimi rotji, k; so držala snope dev-terija nekako v sredini krožne cevi naprave «Zeta» Kaka to, da so se angleški in ame iški strokovnjaki pred petimi meseci ob poizkusu »motili? Toplote plinastega devterija ne merimo s termometri, pač pa s pomočjo spek. tia, to se pravi z merjčnjem . vetlobc. ki jo razžarjeni elementi oddajajo. Pri tem so si pomagali z merjenjem nevtronov, k’ so nastali ob fuziji. Toda ob izredno močnem e-,'ektričnem sunku, ki v cevi »egreva plin, se ustvarjajo tu. di nevtroni ki so posledica drugih procesov, ne pa fuzije. In zato je merjenje tempera-lure po nevtronih močno negotovo in temu so, ko» kaže, nasedli angleški in ameriški -(.rokov n jaki. Ugotovitev, da angleškim in ameriškim strokovnjakom, kljub stroškom, ki jih je stala r.aprava «Zeta» in kljub na- tveneir.u delu, ni uspelo u-'tvarit »umetno sonce« ni '>rizade)a le njih, ampak mnoge znanstvene kroge in tudi gospodarstvenike, predvsem sngleške, ki so že računali, da bodo na lahek in vsekakor ce-ren način v doglednem času prišli do neizčrpnih virov pogonske sile Nepravične bi bilo trditi, da je bilo de'o angleških in a-meriškib strokovnjakov zaman, kajti vsako večje znanstveno delo terja neuspehe. Zato angleški strokovnjaki ni. so vrgl puške v koruzo, pač ;a s tvojim delom nadaljujejo. Dsistvo ali bolje priznanje angleških strokovnjakov, da naprava «Zeta» ni omogočila doseči tolikšno toploto »pomožnega plina«, da bi z r.jo izvedli fuzijo, narekuje, da se vsi dosedanji računi po. novno pregledajo in popravijo. Poieg tega tudi drži, da je raprava »Zeta«, kljub neuspehu, daia odlične izkušnje in nakazala, kako bi se dalo se-treti p'm ohraniti pri visoki temperatur’ ne da bi plin pri. šel v stik s stenami. ctarči«, ki jo predstavlja plinast devter i Jonizirana molekula tako prodre v plinasto maso in se tu zaradi sunka razbije. S tem so omogoči u-»tvaritev p-ostega deviona in te hkrati temu omogoči, da se spoji s kakim drugim dev-tonom, ki je v plinu. S tem se seveda začne zaželena reakcija. Le nekaj dni ali tednov po objavi angleškega, kot vidimo, namišljenega uspeha v Har-wellu je prišla iz Sovjetske zveze vest da je ftjihovim znanstvenikom uspelo proizve. »ti temperaturo nad poldrugi milijon stopinj Celzija. Kaj »eč se o tem iz SZ ne ve, po--ebno re vemo za njihove podrobnosti, Vendar je treba pripomniti, da je sovjetski a-kadem.k Kurčiatov že pred štirimi leti presenetil znanstveni svet ko je poročal o totedarjih uspehih sovjetske /.nanosiš na tem področju. Njegove tedanje zjave so i-inele ‘»likšen odmev, da so v znans-venih ustanovah na Zahodu povsem spremenili svoje pros-rame znanstvenega de. da b’ mogli kakorkoli biti Hkrati z Angleži, Američani kos p:i;dnostl ks j0 nfl 1em in drue rni oelajo na tem področju udi Nemci. Prav pred dnevi co v Nemčiji sporočili, da nenrški strokovnjaki preizkušajo novo tehniko za kontrolira/,o fuzijo. Njihov pošto, oek obstaja v pospešitvi brzi-r.e joniziranih devterijevih molekkl s pomočjo visokonapetostnega generatorja. Snop devterijevih molekul, ki zaradi delovanja visokonapetosne. ga generatorja zadote izredno veliko brzino, se požene proti publiki predstavil za človeka, ki razume težkoče sedanjega sveta in ki nesebično pomaga, da bi se odpravili nesporazumi. On finansira svetovne konference znanstvenikov, na katere prihajajo tudi delegati iz Moskve in Pekinga. On to more, ker ima svoje »cesarstvo«, in zato ker država, v kateri je sedež njegovega »cesarstva« ne more, tudi če bi hotela, zrušiti »svetovne politike« Cirusa Etona, ker bi v tem primeru kompromitirala samo sebe. ZDA ne priznavajo LR Kitajske in ne dovolijo da bi kitajski znanstveniki prišli v Ameriko. Eton je z lahkoto premagal 10 oviro: da bi se ognil kontroli ameriških oblasti, prireja svetovne konference znanstvenikov na svojem posestvu v ...Kanadi. «Zasebna» mednarodna politika To traja že leta: vlada v VVashingtonu vodi eno, Cirus Eton pa drugo, svojo ((privatno« zunanjo politiko. Vlada njegove akcije ne odobrava, toda javno ga ne napada. Desničarji ga ostro napadajo, toda Eton se jih ne boji, ker jim more zabrusiti: «Bo!j kot kdor koli sem zainteresiran na ohranitvi kapitalizma. Mene nikakor ne morete obdolžiti, da želim socializem ali da me navdušuje sovjetski sistem. Moja raču-nica je zelo preprosta: ie hočemo rešiti kapitalizem, moramo preprečiti tretjo svetovno vojno; če se hočemo ogniti vojni nevarnosti, se moramo sporazumeti s sovjetskim blokom...« Eton seveda ni sam v težnji, da Ameriko pripravi za politični sporazum z vzhodnim blokom. Zavestno ali podzavestno on govori v imenu tistega dela ameriških trgovskih krogov, ki so pripravljeni verovati, da more le tak sporazum zavarovati tudi nji-hove koristi. Toda Eton je s tem dejansko stopil na kurje oko »profesionalnim protikomunistom«, ki jih v današnji Ameriki ne manjka «Protiameriške> obtožbe tedaj je to druga stvar. C« poleg F.B.I. dodaste še sop drugih agencij, boste videli na kaj mislim. Tako na primer: Osrednja obveščevalna agencija, ki ima med drugim nalogo, da spremlja in kontrolira F.B.I. Tako imate neko organizacijo, ki kontroli!« drugo, in rezultat je država, s katero se po mojem mnenju naš narod ne more ponašati. Pripravljen sem staviti glavo, da bo nekega dne prišlo do močnega upora proti takemu stanju stvari... Vzemite primer znanstvenikov. Menim, da }s znanstveni razvoj v naši deželi izredno zaviran. Znanstvenik živi v strahu, ker se zaveda, da ga obveščevalni »> gent spremlja povsod. On se ne sme niti s svojo zeno po< govarjati o zaupnih stvareh.-Mi smo to prakso pritirali do skrajnih meja. Ce bi sestavili policijsko mrežo posameznih mest, okrajev, federalnih držav, in bi ji dodali še urade osrednje vlade — bi ugotovili, da niti Hitler, na vrhuncu svoje moči, ni imel tolikšne vohunske mreže, kakršno imamo mi danes v svoji deželi.* VPRAŠANJE: »Alf vi res mislite, da imamo obsežnejšo, močnejšo vohunsko organizacijo od Hitlerjevega Gestapa? Ali vi to resno trdite? ODGOVOR: »O tem sem globoko prepričan. In če bi imeli več časa, bi vam prikazal vsako vladno ustanovo in njeno policijsko službo...« VPRAŠANJE: »Kako je pri-šlo do tega?... Ce hočemo verovati temu, kar vi pravite, postajamo mi narod preplašenih in nesigurnih ljudi.« ODGOVOR: »Dve svetovni vojni in strah pred tretjo so ustvarili te pogoje. Mi smo vedno v strahu, da ne izdamo nekaj našim sovražnikom. Do nedavnega so bili naši sovražniki Japonska in Nemčija, in vsakdo je mogel biti osumljen, da je naklonjen Nemčiji ali Japonski. Sedaj obstaja nevarnost, ’ da vas o-sumijo, da niste zadostno naklonjen Nemčiji ali Japonski, ali da niste zadostno proti Ru. siji in Kitajski. Vse to ni dostojno tega velikega naroda in tega se moramo osvoboditi.* Nekaj dni po tem intervjuju je Eton dobil poziv na zaslišanje pred parlamentarnim pododborom za ugotavljanje protiame-iške dejavnosti. Ne-iti zelo vpliven protikomunistični časopis je označil ta poziv na zaslišanje za »vrhunec protiamer-.ško neumnosti«. Drugi smatrajo, da je vsa stvar zelo zabavna in da je IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIllinollllllllllllillllllllllllllllllMIIIIIIIIIMIIIItlMIIIinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllltllUllUininiUOMIIIIIIIIlllllllllllllltllflllllllllllltllllHtlllllllllKtlHIIIIIItlllllllMIIIIIIIIIIIIMIIMItllllllllllllllllllMIIIIIIIItllllUII Slovenija vabi izletnike in letoviščarje Izredno ugodne cene - Novo razdobje turizma na Slovenskem - Pomembnejše prireditve v letošnji sezoni Turistična sezona v Sloveni-1 človek, ne manjka, kakor ne ji se je letos začela prej kot manjka dobrih poti, ki vodijo kdaj koli. Izredno lepo in toplo vreme je ie v mesecu maju privabilo v Slovenijo in ostale predele Hrvatskega Primorja nenavadno veliko število tujcev. Jugoslavija, s svojimi številnimi prirodnimi lepotami, redkimi zanimivostmi i« gostoljubnostjo, ki je temu ljudstvu tako rekoč ie prirojena, postaja iz leta v leto vse bolj privlačna za inozemske turiste. Marsikateri tujec kaj rad prizna, da je na svetu malo dežel, ki oi bile tako pestre kot n. pr. Slovenija, s svojimi alpskimi predeli, kristalno čistimi vodami, lepimi jezeri, številnimi slatinami in toplicami, čudovitimi podzemskimi jamami tn prelepim morjem. Skoro da ga ni kotička na Slovenskem, ki bi za razvajenega turista ne bil zanimiv, pa najsi bi zašel v njene goste in zdrave gozdove, v vrtoglave planinske masive, ali se vozil* po prostrani dolini hmeljskih nasadov, ob strmih pobočjih vinogradov, kraj zadov njakov ali celo skozi kamniti Kras. Prirodnih lepot kakor tudi vseh onih lepot, ki jih je ustvaril marljiv in deloven v osrčje vseh teh zanimivosti, pa najsi so še tako daleč od mest in trgov, od hrupa tovarn tn globokih rudnikov. Dve p»ečni magistrali: Maribor - Ljubljana - Koper in Jesenice - Ljubljana predstavljata pomembno žilo do teh lepot. Ko pa bo v letošnjem letu dokončana tudi nova avtomobilska cesta Ljubljana -Zagreb, pa bo Slovenija celi Evropi odprla pot v osrčje novih lepot, ki še skoro nedotaknjene pričakujejo živih občudovalcev. Zadnja leta je bilo vloženo mnogo naporov, da bi vse te lepote postale pristopne ne le domačim, temveč vsem tujim tu istom. Tu ne gre zgolj za komunikacijsko dostopnost do turističnih predelov, tem-' več tudi za gostoljubnost, ki je posebno dovzetna ako nudi človeku cenen oddih. Eno, kar občuti sleherni tujec v Jugoslaviji je to, da Jugoslavija teh lepot ne »prodaja« za drag denar, kakor je to sicer navada v nekaterih turističnih deželah. Jugoslovansko ljudstvo pač samo ne želi, da bi se neki tujec med njimi bi tako na slehernem obronku tisočerih lepot za ceno svojih oči odtegovali denar, ki ga pošteno brez znoja ni moč zaslužiti. Slovenija je danes res dežela, v kateri si lahko privošči potreben oddih sleherni delovni človek. Zato se ni čuditi, če v Slovenijo prihajajo sleherno poletje na oddih celo rudarji iz Francije m Westfalije, delovni sloji iz Belgije in Nizozemske, številni študenti iz raznih evropskih in celo še bolj oddaljenih držav. Cenenost letovanja v Sloveniji pa je za letošnjo sezono še posebno značilna, saj so se turistične organizacije skupno z vsemi lokalnimi činitelji izredno prizadevale in uspele, da je življenje v raznih turističnih predelih zares ceneno. Danes skoro ni turističnega predela kjer človek ne bi mogel preživeti svojega oddiha tudi ob dnevnih stroških izpod 600 dinarjev. Celo v najbolj luksuznih hotelih minimalni dnevni penzioni niso višji od 750 ali 800 dinarjev, čeravno najvišje dnevne oskrbe znašajo lahko tudi dva tisoč dinar jev. Moramo priznati, da ce- počutil ogoljufanega ter da|lo v visokih planinskih posto- jankah, kjer transport hrane dejansko predstavlja težave te cene v večini primerov niso niti za dinar višje od nižinskih turističnih predelov. Celo p raznih slatinskih zdraviliščih ter termalnih in radioaktivnih toplicah so cene dnevnih penzionov letos izredno nizke, saj se gibljejo med 700 in 900 dinarji. Poleg tega pa skoro v vseh turističnih predelih dobite tudi cenena privatna prenočišča, kar je posebno ugodno za prehodne izletnike, ki se ne žele vezati na oskrbo v večjem turističnem objektu. Za takšne izletnike je Slovenija letos pripravila tudi okrog 26 prostorov z-.» taborjenje (camping), katerih večina je oskrbovana s pitno vodo in elektriko. * * * Za letošnjo turistično sezono so v Sloveniji na programu tudi številne kulturne in športne prireditve, ki bi posebno utegnile zanimati tudi tuje izletnike. Meseca julija bo posebno privlačna Ljubljana s tradicionalnim «Ljubljanskim festivaloma. V okviru tega festivala bodo slehernega dne od t. m. do 20. julija na programu razne kulturne prireditve, l-stih dni se bo na Blejskem jezeru vršil veslaški tromeč: Nemčija - Avstrija - Jugoslavija, a naslednjega dne, 20. julija, bosta na Bledu prirejeni eBeneška noč» in »Kmečka ohcet«. Na dan 17. avgusta se bo na Bledu vršila mednarodna kotesdrska dirka, medtem ko bodo zadnja dva dneva v avgustu izbirati najbolj simpatično Slovenko za 1. 1958. Za domače in bližnje turiste bo vsekakor zanimiv tudi «Piknik», katerega bodo i, julija, na «Dan borca« priredili v Ribnem prt Bledu a-meriški Slovenci, ki vsako leto pridejo na obisk v domovino. Tradicionalni prireditvi sta tudi sKmečka ohcet« m »Kravji bal« v Bohinju. To je sicer le del obširne ga programa, ki bo poživil le tošnjo turistično sezono. Nadejati se je, da spričo takšnih ugodnosti, v letošnji sezoni Sloveniji ne bo primanjkovalo gostov, saj je naval letoviščarjev in izletnikov že o predsezonski dobi ponekod celo večji kot je bil nekatera druga leta o mesecih juliju in avgustu. MILOŠ MACAROL i odrešili im. Sovjetska zveza. Ame ’#ki strokovnjaki so, kot v-ino, sodelovali pri poizkusu z, napravo «Zeta» v 'larwe u. Toda ločeno od teza so se lotili samostojnega proizvt janj-i «umetnega son-ia». P-ed tednom dni se je vedelo da v Združenih državah delajo kar tri različne poizkuse i_a tem področju. Hkrati najavljajo, da bo leta 1960 ' i cela delovati njihova naprav« ki bo podobna angleški napiavi «Zeta», to se pravi, naprava, v kateri se plina-ti devterij segreva z mogočnim električnim sunkom in se plinast snop devterija drži ..ran cd sten krožne cevi s pomočjo magnetnih polj. A-meričan1 so svojo napravo krstili »Siellarquator» in bo veliko večja in močnejša, kot, kot je že itak velikanska naprava «Zeta», Poleg tega preizkušaj Američani tudi napravo, ki bi delovala na načelih, na katerih deluje nemška naprava, to se prav* z nekakšnim injeciranjem plinastega snopa devterija v snop ioniziranih devterijevih mole-tul, se'eda z velikansko hr-iino. Tretji ameriški način pa ie najbolj izviren in predvideva n rinost, da bi vroč snop plinastega devterija usmerjali s pomočjo »magnetnih ogledal« to se pravi, da bi skoraj ne bila p urebna krožna cev, kot jo imaj i v napravi »Zeta«. Kot vidimo, britanski ne-’ speh ni bil zaman, pač pa je ce1 i koristil, da so drugi znanstvenik’ mogli izbrati drugo pot. Naj pride uspeh od koder koli bo ■ človeštvo od njega imelo velike koristi. Avtobus brez šoferja Pred kratkim je vožil po leningrajskih ulicah avtobus brez šoferja. Ustavljal se je pred rdečimi lučkami in vozil mimo zelenih, skratka premikal se je tako kot običajni avtobusi, le s to razliko, da je bil za krmilom elektronski aparat. Elektronski možgani tn fotoelementi, izdelani na bazi transistorjev, sn avtobus varno usmerjali v. mestnem prometu. litične službe in jih obtož’l, j senator Francis (Valter, šef pododbora v senatu bolj ((opekel samega sebe«, kot pa diskreditiral milijarderja rz Clevelanda. Možno je. da vsa ta zadeva dejstvuje bolj zabavno kot tesno ali žalostno, kajti Cirus Eton je «pravi« Američan: za njegovo pravico do ((heretičnih misli« stoji njegovo indu-strijsko-finančno «cesarstvo». 20 kg težka knjiga da spreminjajo Ameriko v ((policijsko državo«. Naj navedemo za primer nekaj njego--ih odgovorov, ki jih je dal v intervjuju televizijski mrež; Kolumbijske korporacije o F B.I. (Federalna tajna polic’ ja): VPRAŠANJE: «Vi govorite o policijskem sektorji’ naše vlade. Ali bi nam povedali še nekaj o dejavnosti F.B.I. v zvezi z osebno svobodo držav- j ljana?* I ODGOVOR: »Mislim, da ima j F.B.I. izredno podporo, sijajno! Nov„sadski, knjir.mca hrani propagando zase, tako da ga knjigo /Opis Dona- Javnost pozna le z lepe «ra-lve# , 3 zaradi vdo. 27. novembra 1ima Po- j ra v stanovanje, 47 zaradi Del razstave gospodinjskega tečaja na Vrhu, ki so ga z velikim uspehom številna vrhovska dekleta. Na sliki je razstavljeno pecivo. obiskovala Z izredno uspelo razstavo Idi na dva dela; ročna dela : o tečajnice gospodinjskega tečaja na Vrhu, ki ga je z velikir. uspehom vodila Vilma Brrgantova. zaKljučile šti-Mmesečm tečaj. Razstava je hila v prostorih, ki so jih tečajnice zadnje case uporabljale < a svoje praktično delo. Po mizah, ki so bile ob vseh štirih stenah, -o razstavile izdelke, ki so se v glavnem de- s sproščeno mimiko podala Denar ministrstva za kmetijstvo Pet milijonov lir za kopanje hribovitih terenov Prošnje sprejemajo do 20. julija Kakor smo pred časom po-, Papais, Bruno Favretto, Lui- ročali je ministrstvo za goz-darstv in poljedelstvo nakazalo :.aš' pokrajini pet milijonov lir na podlagi zakona št. 31 od 1 julija 1946, k. predvideva nakazilo državnega pri-:-Devk.. za delovno silo, ki je i.ila uporabljena za ročno kopanje zemljišč v hribovitem delu :n4e pokrajine. 13. junija se je sestal pokrajinski od-i pr za kmetijstvo pri kmetij-. kem nadzorništvu, ki je sprejel pogoje za izplačilo pri-aprvk- O ihormki so sklenili, da bodo takoj pričel; pobirati prošnje za finančni pri-tpevek Te prošnje morajo [•riti na kmetijsko nauzorniš-iVo najkasneje do 20. julija in se morajo napisati na kol-kovanem papirju za 100 lir. Prošnji naj prosilec priloži proračun na obrazcu, ki ga ciobi na sedežu kmetijskega .adzorn .štva v Gorici ali pa pri njegovih podružnicah v Ronkah, Krminu in Gradiški. . «» ---------------- Rojstva, smrti in poroke V goriški občini se je v tednu od 8. do 14. junija t. 1. rodilo dvajset oseb, umrle so štiri, poroke so bile štiri. Rodili so se: Susanna Calli-garis, Laura Podbersig, Chia-ra Bissan, Cinzia Nenna, Silvano Mauri, Claudio Aristo-ce, Sergio Frascina, Maria gi Lovisoni, Patrizia Crimi, Massimo Venturini, Fabrizio Marega, Maurizio Vecchietto, Roberto Cej, Antonella Critel-li, Anna Brandolin, Lorenzo Bevilacqua, Michela elemente, Antonella Martinuzzi. Umrli so: 81-letna gospodinja Katarina Šuligoj vd. Siar-di, 69-letna Anna Maria Riz-zo; 58-letna upokojenka Marija Prinčič por. Kocjančič, sedem ur stara Maria Papais. Poroke: uradnik Silvio Cu-lot in gospodinja Giorgetta Novotni; uradnik Sergio Sa-lustri in tkalka Iole Brumat; orožnik Antonio De Blasi in gospodinja Giovanna Suraci; pek Ottorini Brotto in tkalka Liliana Zucchiatti. Oklici: podoficir vojske Claudio Grusovin in delavka Sonia Poterzio; uradnik Gio-vanni Cociani in uradnica Giovanna Beltrani; delavec Antonio Lovini in delavka Pierina Comelli; električar Sergio Rizzi in gospodinja Maria Rosa Vidoz; uradnik Luciano Foraboschi in gospodinja Ondina Bulleghini; delavec Pietro Orazietti in gospodinja Livia Feresin; upokojenec Giuseppe Simcic in šivilja Livia Cavalli; podoficir orožnikov Giambattista Serra in učiteljica Laura Maasari: .n stvari, ki so «za pod zob«. Med ročnimi deli smo opazili ceic vrsto praktičnih izdelkov, ki so bili napravljeni z velikim smislom za lepoto. Naj omenimo lepe moderne .-ale, sr.alne copate, pregrinjala za dojenčke, rokavice, ple-'ene torbice in podobno. Zelo veliko je bilo tudi oblek, halj in predpasnikov. Izdelki »za pod zob« so bili prav tako mnogovrstni. Največji poudarek je bil na slaščicah. Tečajnice so napravile več tort v obliki debla, srnjega hrbta itd. Pripravile so tudi raznovrstne kekse Na drugem koncu mize pa so bili dob.ro in lepo obloženi kruhki. Tečajnice so se naučile tudi vlaganja in vkuhavanja. Mizo na sredi sobe so opre-nile s popolnim jedilnim priborom za šest oseb. V vazo so postavile nizko cvetje, ki ne ovira občevanja ljudi med mm Vinogradniki so imeli precej jedjo. Vsepovsod je bilo tudi mnogo lepega cvetja. Dobro razpok žen» tečajnice so skrbele, da je razstavni dan čim lepše potekel. Pripomnimo naj da si je razstavo ogledalo zelc veliko Vrhovcev in tudi p-ebivalcev okoliških va-~i. predvsem so si jo ogledale dekleta in žene iz tisrih okoliških vasi, kjer so že imele gospodinjsk’ tečaj, pa so se notele prepričati, kaj so se v tečaju na Vrhu novega naučile. Zvečer se je na dvorišču ob dolgi mizi zbralo poleg tečajnic tud: večje število povab-. jenih svojcev. Tečajnic« so pač hotele štirimesečno šolarje zaključiti z družabno prireditvijo, na kateri bi tudi drugim postregle s svojimi izdelki. Ob tej priliki se jim je Bregantova zahvalila za pridnost, ki so jo izkazovale pri tečaju, in jim priporočila, naj si prizadevajo, da se še t olj usposobijo v tako zahtevnem poklicu. Tudi tečajnice so se Bregentovi zahvalile za njen trud ter ji v znak priznanja podarile lep šop rož in darJ.o, Ni manjkalo dobre volje, dobrih jedi, igranja na harmoniko in nlesa. Kino v Gorici CORSO. 17.15: »Crimen«, detektivski film. Igrajo H. Bo-gart in J. Derek. VERDI. 16.30: »Zločinec Rock’n Rolla«, poje Elvis Presley, cinemascope. VITTORIA. 17.30: »Zločin brez možnosti bega«, B. Stanwich in S. Heyden. CENTRALE. 17.00: »Zlato barbarov«, F. Allende in J. Du-cos. MODERNO. 17.00: »Kočijaž Moncenisia«, E. Cegani in R. Lupi. TEMPERATURA VČERAJ Včeraj so na goriškem leta- krajinsko kmetijsko nadzor-ništvo v načrtu sledeče pobude: 1. Izločitev iz hleva jetične živine, za kar bodo porabili 2.000.000 lir in 2. Izboljšanje higienskih pogojev za vzrejo goveje živine, za kar bodo porabili 1.500.000 lir. Da se čim uspešneje prepreči naglo širjenje okužb je potrebno izvesti ozdravitev v točno določenih okoliših. V ta namen se Pokrajinsko kmetijsko nadzorništvo pogaja z eno vasjo področja, da bi tam preprečilo — po navodilih, ki bodo o pravem času objavljena — tuberkulozo goveje živine s postopnim nadomeščanjem po jetiki okužene živine z drugo zdravo sivo -rjave pasme. Živinorejci bodo deležni prispevka v višini 30 odst. in največ do 60.000 lir za glavo, pod pogojem, da so prej izločili iz hleva vse jetične živali. Vsi živinorejci, ki imajo hleve, kateri ne odgovarjajo higienskim pogojem, lahko predložijo Kmetijskemu nadzorništvu prošnjo za privolitev, da lahko izvršijo v hlevu male izboljšave in sicer: a) napravo oken in zračnikov; b) napravo novih jasel; c) razširitev vrat; d) popravilo stropa; e) preureditev ležišča; f) napravo stajic za teleta; g) napravo odvodnih gnojiščnih kanalov in gnojišč-nih jam; h) ter drugih malih izboljšav. Omenjena dela bo Kmetijsko nadzorništvo pregledalo in nato odmerilo prispevek v najvišjem iznosu 75 odst. za nakup materiala, ki je bil uporabljen za izvršene izboljšave v hlevu. Da se živinorejec lahko po-služi tega prispevka, mora predložiti pokrajinskemu kmetijskemu nadzorništvu prošnjo (prošnje se bodo sprejemale, dokler ne bo izčrpana v ta namen razpoložljiva vsota) s sledečimi dokumenti: 1. Prošnjo na kol kovanem papirju za 100 lir v kateri prosi zainteresiranec za privolitev, da lahko izvrši v hlevu izboljšanja. 2. Sintetično poročilo o izvršenem delu, kakovosti in količini materiala, ki bo v ta namen uporabljen. Po prejemu prošnje in poročila bo kmetijsko nadzorništvo ugotovilo stanje hleva ter svetovalo živinorejcu če so potrebne, ali ne v hlevu kake spremembe. Po izvršenih popravilih bo kmetijsko nadzorništvo izvršilo pregled dela ter naknadno izdalo nakazilo za izplača-nje prispevka. Delo kvesture v maju Tudi v maju so bili leteči oddelejc kvesture in policijski komisariati precej zaposleni. Med drugim so aretirali in prijavili sodišču 5est oseb zaradi nenamernega umora, 4 zaradi povzročitve nenamernih poškodb, 11 zaradi namernih poškodb. 1 za izsiljevanje, 4 za posiljevanja, 2 zaradi u-grabitve v spolzke namene, 3 :ntvin. 18 za goljufije, 7 za grožnje 6 za namerno neplač-Pivost. 5 za nakup ukradenega biaga, l za simulacijo zločina, ■' za žalitve, 1 za pohuj-ševanje mladoletnih, 1 za rjjolzk.i dejanja, 2 za pretepanje v družini. 3 zarad poneverb javnih dokumentov, 2 žalnev naroda, 3 za zvodništvo 33 za pijanost itd. Razen tega so aretirali 23 eseb na ukaz sodnih organov. Naloži'i so tudi 1585 glob ter našli za 'V300.000 lir vrednosti ukradenih predmetov. PISMA UREDNIŠTVU Spoštovano uredništvo, pretekli teden sem napravil izlet v Beneško Slovenijo, da si ogledam njene lepote in ’poznam ljudi, ki tam prebivajo Lepa in divna je Beneška Slovenija, polna naravnih lepot, ki se zrcalijo v bistrih vodah pod grebeni temnozelen,h. gozdov. Pot me je zanesla tudi po ozki Sovodenj-ski dolini in po lepi cesti do Ceplečiiča Vse naokoli sam gozd, vasi so kot lastovičja gnezda prilepljene na strma pobočje pod njimi pa so travniki in lepo obdelane njive. Vidi se, da je domačin tesno povezan s svojo zemljo, čeprav mu ta nudi le boren kruh. Iz Ciplečišča vodi sedaj lepa nova pot do Trčmuna, rojstnzga kraja msgr. Ivana Trinka buditelja beneških Slovencev. Ni moj namen, da pripovedujem kdo in kaj je vse bil Ivan Trinko. hotel pa bi povedat tole: Pri cerkvi na vrhu hriba je tudi pokopališče. Skozi polom- '.jena vrata prideš vanj in i-ščeš grob tega velikega moža. Zamani Pokopališče je vse prerašetno s travo in plevelom, tako da ne vidiš niti grobov nit nagrobnih kamnov. Nekoga vprašaš, kje je grob Ivana Trinka in pokaže ti tik vhoda lesen križ f rez napisa in kupček zemlje ki je ves poraščen s travo: to je grob velikega Ivana Trinka Sram me je bilo, da sem Slovence, ker sem se čutil prizad- tega in podzavestno krivega zaradi take indiferentnosti in malomarnosti do moža, ki je toliko napravil za Beneško Slovenijo. Saj vendar obstaja tudi odbor, ki zbi-,a denar za Trinkov sporne-ni k in ima tudi nalogo, da skrbi zn njegov grob, Kaj le dela ti odbor? Upa'n, da se bo kdo zganil in pričel akcijo, da bo zapuščen grob tega velikega moža, ki sameva tam gor v srcu Beneške Slovenije, vsaj to li- iiiiiiiiiiiimtmiMiiiiimHimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiMiHiiiimiiiiiiiiimiiiiiiMMiiiiiitiiiiiiiiiimiiintiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiim Osnutek KD za deželno upravo popolnoma podreja Trst Vidmu .S tem hoče HI) tržaško področje utopiti v klerikalni videmski pokrajini in to stranko ne brigajo stvarne gospodarske in socialne koristi Irsta V nedavn volilni kampanji za državnozborske volitve so govorn ki zlasti levičarskih strank zagotavljali Tržačanom, da se bodo njihovi poslanci v novi poslanski zbornici odločno zavzeli za ustanovitev avtonomne dežele Furlanija . Julijska krajina. Svoj čas smo v našem časniku objavljali obširne izvlečke zakonskih osnutkov, ki so jih predložili prejšnjemu carlamentu komunistični, socialistični in demokristjanski poslanci. Medtem ko sta si osnutka K?I dn PSI precej podobna in v največji meri u-ztrezata dejanskemu stanju zlasti tržaškega področja, je demokristjanski osnutek sestavljen tako, da bi z njegovo uresničitvijo podredili Trst gospodarsko, upravno ;n juri-dično Furlaniji. V kratkem povedano, tržaško področje bi se utopile v klerikalno videmsko pokrajino, z Vidmom glavnim mestom dežele. KD hoče na vsak način izsii. I ti odobritev svojega zakonskega osnutka. Sedaj napove-dujej). da se bodo v najkrajšem času sestali zastopniki pokrajinskih tajništev KD iz Trsta, Gorice in Vidma in raz. pravljnli o tem vprašanju, Ta sestanek naj bi bil začetek de-mokristjanske akcije za ustanovitev avtonomne dežele, ki se bo nato takoj nadaljevala ? poslanski zbornici in v se-t atu. Zanimivo je tudi vedeti, ka. ko demokristjani zagovarjajo svoj načrt o avtonomni deže-1\ Najprej gredo mimo vseh ;isti.i gospodarskih, zemljepisnih in političnih značilnosti, ki jih ima naše področje in ki zahtevajo, da se nudi Trstu u-strezna juridična, gospodarska n finančna avtonomija v okviru avtonomne dežele. V drobni propagandi v svojem tisku :n med svojimi ljudmi se demokristjani sklicujejo zlasti ■ •■a nujnost, da dobi Trst svoje kmetijsko zaledje, ki ga je izgubil. To tržaško zaledje naj bi z avtonomno deželo postala Furlanija. Po njihovem mnenju bi s tem Trst dosegel svojo naravno izpopolnitev in bi se osvobodil svojega dosedanjega nenaravnega položaja najbolj naseljenega področja v Italiji, oziroma mesta, ki nima podeželskega zaledja. Te demokristjanske ugotovi. ive ne odgovarjajo resničnemu po'ožaja Trsta in njegovega odresa s Furlanijo Ta dežela ni bila nikoli zaledje Trsta ker ima svoja stara u-pravna in trgovska središča, iter je pretežno kmetijsko področje, k: nudi Trstu tudi seda;, ko nima svojega naravnega za.edja, sgoraj samo mleko in meso. Prebivalstvo 'e dežele pa ni nikoli gospodarsko težilo na Trst, razen .ega, je iskalo v Trstu zaposlitev. Skoraj milijonsko prebivalstvo Furlanije ni bilo nikoli za tržaško gospodarstvo posebnega pomena. To nam dokazuje dejstvo, da v vseh povojnih letih Furlanija ni mogla na noben način niti delno nadomestiti izgubo na- avnega tržaškega zaledja in da so vse tiste tržaške gospodarske dejavnosti, ki so bile neposredno povezane s podeželskim zaledjem še vedno v veliki krizi Zato bi bila vsaka vključitev tržaškega področja v avtonomno deželo Furlanija - Julijska krajina« po deraokrist-'anskem n-ičrtu škodljiva za tržaško gospodarstvo in bi povzročil : da bi Trst utonil v Klerikalni Furlaniji, Zaradi tega je treba zavrniti takšno rešitev in zahtevati za Trst posebne področno avtonomijo v okviru avtonomne dežele, da se bo Svobodno gospodarsko razvijal in da ne bo odvi sen od Vidma oziroma od furlanskih demokristjanov iiiiiimitiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiitiiiiiiiitiiiniiitiiiiiiiiiiiimiitiiiiHtiiiiiiittmiiimiiiiiiiiMi Prometne nesreče v nedeljo Hudo ranjen mladenič med dirko dveh skuterjev Kolesar si je pri padcu zlomil nadlahtnico Brzina je vedno usodna, zlasti za skuterje, ki tudi sicer terjajo največ žrtev po statistiki prometnih nesreč. V nedeljo sta se električar Luigi Lodi, star 21 let s Strada dol Kruli 141. in 19-letni Elio Cndiglia odpeljala s svojima motorčkoma na izlet na Kras, da bi poleg drugega tudi prisostvovala kolesarski dirki svojih prijateljev. Ker pa je Trbiška cesta za mlade .-kuteriste močno zapeljiva zlasti v dopoldanskih urah, ko je še malo prometa, sta se mladeniča dogovorila, da se bosta tudi onadva malce preizkusil-. v dirki med seboj. Fpočefka je šlo vse gladko, toda na proseškem križišču je ,.odi izgubil oblast nad vozil-,-em. ki se je prevrnilo in drselo £e celih 91 m po avto resti, dokler se ni zaletelo v ceko drevo Lodi, ki je spre-len vozač, se je z vso močjo oprijemal motorčka ter je zletel z njega šele, ko se je u-stavil pr. trčenju v drevo. Nato je ostal negiben na cesti. Codiglia, ki je tudi z ze- dels okoli trt. Potrgati so mo- |jagu zabeležili najvišjo tem- rali vse odvečne poganjke.! peraturo 25,8 stopinje, najniž- Tudi Andrej Pipan iz Gabrij, | j0 pa jo stopinj. predsednik sovodenjske hranil-j ----------- ._ ____________ nice in posojilnice, katere pet-1 DEŽURNA LEKARNA agent civilne policije Umber-' desetletnico obstoja bodo pro- Danes posluje vse dar) in to Pešce in delavka Osanna slavili v nedeljo. Je pred dne- pon^j lekarna DTJdtne, Ul. Pessotto. I vi opravil to delo. t Rabatta 18, tel. 2124. t« * * V letošnjem občinskem proračunu je v izdatkih vknjižena tudi postavka 60 milijonov lir za gradnjo prvih podzemskih prehodov za pešče na Trgu Goldoni. Obenem pa ima občina v načrtu gradnjo podobnih podzemskih prehodov tud i pri Ponte della Fabra, Portici di Chiozza in na trgu pred glavno železniško postajo. Za sedaj bodo torej najprej zpradili podzemske prehode za pešce na Trgu Goldoni, kjer je nedvomno največji promet. Ni dol- ■ go od tega, ko so občinske oblasti skušale rešiti vprašanje prometa na raznih križiščih Trga Goldoni z namestitvijo se-majorov za pešce. Toda ta ukrep je sicer zmanjšal nevarnost za pešce pred motornimi uozili, je pa obenem še bolj zaurl promet v tein najbolj prometnem delu mesta. Zato se je pokazalo, da je treba čimprej zgraditi podzemske prehode za pešce, da se čimbolj sprosti promet Čeprav načrti teh podzemskih prehodov niso še končani, se vendar ve, da bodo baje zgrajeni na mestih, ki jih kaže gor- nja slika. Podzemski prehodi bodo prečkali Ulico Silvio Pellico, Korzo, Ulico Mazzini, cestišče na Trgu Goldoni do pločnikov tramvajskih postajališč in do osrednjega pločnika trga, ter od tu ponovno do Ulice Silvio Pellico. lo veliko brzino vozil za njim, je takoj priskočil prijatelju r.a pomoč ter ustavil neki avto ki je odpeljal ponesrečenca v bolnišnico, Tu so mu u-gotovi.i pretres možgar. rano na čelu in na desni ličnici ter številne odrgnine po obrazu in rokah. Zdravniki so si pridržali prognozo. V nedeljo se je zgodilo še nekaj manjših prometnih nesreč. V Skednju je neki avto povozil 7-letnega Franka Oblaka, k' je med igro pred ške-■lenjskc cerkvijo, da bi ubežal svojemu prijatelju, ki je tekel za njim, stekel čez cesto, ravno ko je prihajal mimo avto. Na srečo ni bilo hudega :r,- so otroka na RK samo obvezali. V Ul Fabio Severo je avto oplazil 21-letno Claudio Liotta, ki si je samo opraskala koleno in bo ozdravela v nekaj dneh. Zvečer ob 22. uri se je 40-letni delavec Bruno Heller od Sv. M.M Spodnje 1247 prevrnil s kolesom v Ul. Flavia. Pri tem si je zlomil desno . adlahtnico Z avtom RK so ga odpeljali v bolnišnico, kjer re bo moral zdraviti mesec ko urejen, kot so urejeni gro" hovi na nuštfi kraškth vaseh. Tržaški izletnik * # # Z Opčin smo prejeli naslednji dopis: ^ Primorski dnevnik Jf Prc*T nji teden oojavil članek v h • terem med drugim tud t tavlja, da se smrad, iz * ’ lišč pn Trebčah širi tudi # leč naokoli in prihaja celo Opčin j. Ta ugotovitev popolnoma o ži. Posebruj ko je podnem vroče m je v ozračju V ,~ej vlage, se ob mraku čuti kako začne smrdeti P smeteh. Bolj kot ja vlaiM, bolj se čuti smrad, ki J® sih pre v neznosen, tako da pritožujejo domačini w * f vi. Ne smemo pozabiti, da ur? čine v poletnih mesecih io v precejšnji meri od tr skega prometa, saj 3® m go Tr.ačanov, ki si cez Vzletne mesece najamejo na r iinah stanovanja, da ne vorimo o vseh tistih, k t P dejo zi ečer v vrte nas,n . ualov da se naužijejo ga zraku in se ohladijo. . Toda smrad iz smetite V Trebčah lahko postane nega pomena. Ce se izjef ,g že sedaj pritožujejo, kaj šele poleti, ko bo Pr'ttsn„l nrava vročina. Utegne se zff diti, da bodo meščani »apr vedali stanovanja, in nan sto da bi zvečer prihajali Opčine, si bodo izbrali druir točke. Da bi i.as to e^nove yko zelu prizadelo, je m® vsakomur jasno. . ..z, Zato zahtevamo, da Pf,s [ ne ob.asti nekaj ukrenejo, se smiad ne bo več siru..., okoli. Ce veljajo za °V~L. primere hude kazni — z“ . itveno higienski pravilnik L glede tega zelo strog — te ’es n? razumemo da se še nihče zganil in da se smetišča pri Tre zaprejo b čth ■ P I CjU ,.«1 OP. UR V zvezi s smraden, •ki prihaja iz smetišča P Trebčah smo prejeli še en P do-ben dopis, ki pa se n®nQp. predvsem na področje od čin do Fernetičev. Pisec ujem ugotavlja, da imaj° , letniki, ki hodijo po tej ,c®.. ’ včasih občutek, kot da bi ^ vse oz-ačje okuženo »s 'jivim. klicami«, tako da vek ne more niti dihat*, . i Prav bi bilo. ko bi Pn va :e ob.asti upoštevale UP:' e. čene pritožbe prizadetih P^ tivalcPv in nekaj ukrenile> e širjenje smradu prepree . * * * Uredništvu «PrimorskcO dnevnika». Prosim, da bi objavili slednje vrstice: hra. V tržaških listih snio li pozitivne izjave italijan1^ ga generalnega konzula » „ pru g. dr. Guida Zecchin kulturni izmenjavi med J v0 slavijo in Italijo oziroma ^ gostovanjih v obmejnih P,^ ročjih. V tej zvezi pa bi ^a. ti o* ometli! nekej, kar je nam 1 c, škim blovencem — in Pr.,^[i. "an sem tudi številnim fClll lanom — prav tako pn. s š ....... men je ot so razna gostovanja lenjena predvsem narodn mm manjšinam. Res je, dn prihajajo v tržaško okolico skupineriep. goslovar.skih glasbenikov< ,lgVl cev in gledaliških um®tTllLt)e ki nas od 'asa do (asa ra-drijo in pr kažejo uspehe. ^ so jih na raznih področji ^ .netnosti dosegli v domo ^ Vendar se mi zdi. da 3 je, premalo, kajti naša želja da bi tudi Tržačani J\0i-ike nerodnosti imeli P nast spoznati in ceniti kV ,a, ne vrednote našega nar Mi smo, v Trstu najbližji ijani, kulturnemu bloven je, in vendar sm .-.raksi najbolj oddaljen’, jh se mi, da jc glede kn. 0lj-i zmenjuv Videm dosti n a ^ čem (t zadnjem času so' ir iam šti vilne slikarske r?-s(oi> ve, koncert zagrebških s ge in »porine prireditve), Vjajn-netkah je gostovala ^,oreV rka Opera v Milanu, f <:i in Himu se vrstijo sp ^ in kulturne manifestacijJ ’ HOROSKOP ZA DANES__ OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) Začeiti boste morali z novimi ukrepi. Neki prijatelj Vam bo nudil popolno in nesebično pomoč. BIK (od 21. 4. do 20. 5.) Mlada, iskrena ženska vam bo pomagala k velikemu uspehu. Vi pa bi lahko ubrali drugo, lažjo pot brez tuje pomoči. DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) Ne načenjajte sporov z va. širni prijatelji, ko pa vam vprav oni skušajo pomagati. RAK (od 23. 6. do 22. 7.) V družini bo prišlo do ugladitve sporov in razmer. Z zdravjem ne bo šlo vse gladko, pa se bo popravilo. LEV (od 23. 7. do 22. 8.) Vsaka dejavnost, ki bo težila za nakupom, gospodarskim poslom ali ki bo gmotnega značaja nasploh, bo ugodna. DEVICA (od 23. 8. do 22. 9.) Pazite, ker je možno, da izgubite izposojeni denar. TEHTNICA (od 23. 9. do 23. 10.) Ne boste imeli vzroka za tožbe, pot bo gladko tekla in tudi prijatelji vam bodo na roko. ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) Pokazali boste nevsakdanjo sposobnost in vnemo, zato vam ne bo težko privesti čolna v pristan. STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) Ce dobro premislite, vam ni treba biti v skrbeh. Ce boste hoteli izkoristiti pomoč, vam bo lahko steklo. KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) Zvestoba in iskrenost ni čednost, ki velja le za druge, ampak bi morala veljati tudi za vas. VODNAR (od 21. 1. do 19. 2.) Zabavali se boste, uživali in vse se vam bo zdelo kot v sanjah. Ne bodite pa preveč neučakani, niti se ne prepuščajte lahkomiselnostim, RIBE (od 20. 2. do 20. 3.) Vaša želja po samostojnosti in neodvisnosti vas bo zavedla, da se boste prenaglili , kateri-, mnogokrat ariski slovenski in Jugoslovan metniki ter športniki. .gr A prt nas? »Verdi« j® z „rt. vensko Dramo in Opero z g. Doslej ni t:lo še niti en jt bude, ki bi težila za re,’, r> bi prišlo v našem mesta. f »Verdiju# do kvalitetne!)' jeRa» *tovanja jugoslovanskih £.i«r liščnikev ali drugih ^0-ko«. Pri nas gre celo ^.gj-tn1 leč da se onemogoči sP f t srečanje boksarjev, in pretvezo, da bi tako sre -egt žalilo italijanski čut n mesta. Miši-m, da je že Pr!; preda se z dosedanjo Vrtt JtS( n1 neha. Cas bi bil, da ostane samo prehodna rka postaja za številne jjco® ne jugoslovanskih ume ,g e •n špr . lutko«, ki potVI ,af,lct> Italijo, temveč da tudi mi deležni prir®“iL[jja®' jih dajejo v nnivečjih } -iftih skih gledališčih in <® stadionih Sele ko se gir zgodilo, bomo lahko ^ oh' vorili n dobrih sosedsK> t losih in plodni kulturm njavi. j J* čaš- Nerodna padca Včeraj dopoldne Je, "t« padla po stopnicah 72-le‘P ; i* tarina Mlekuš vd. Cl* , Ul. Valdirivo, ki si je P poi‘\ cu zlomila gleženj 'cV®„eds't Odpeljali so jo na v endelek in pravijo, da zdravela v 30 dneh. Okrog poldne pa je n padla po stopnicah • .etrif INAM v Ul. Nordio Maria Lupin por. LU“Y’ deS1’® Rivo 36. Zlomila si 3® oZdr®' nogo in pravijo, da b° eSecih' vela v dveh ali treh seveda če ne bo komp -—«»-— Nesreča na <*e,u oI>e. Včeraj popoldne se j® £ujgi srečil na delu 28-lct je Carli iz Ul. Milan® ^t- & hotel zlomiti leseno d ■ tjpre-je s to udaril po c« j odd«' jeli so ga na I. kirurv desetl11 lek in bo ozdravel dneh. Govor maršala Tita v Labinu «Gdgovarjali bomo mirno in hladnokrvno kajti na koncu bo zmagala resnica» Sovjetska vlada Je že drugič v zadnjih lotih prekršila meddržavni sporazum o kreditiranju za Jugoslavijo važnih objektov „Kdor ne zna, ne more graditi socializma nitI na lastni pšenicI" - Glavna Je enotnost Jugoslovanskih narodov (Nadaljevanje s 1. strani) Marksistična znanost je menda doživela takšno metamorfozo, preden je prišla iz Evrope do kitajskih voditeljev, da je zdaj njeni tvorci nikakor ne bi mogli spoznati. Zlasti pa bi strmeli nad etiko, ki jo pozabljajo kitajski voditelji. Seveda Marx, Engels in Lenin niso krivi, da je njihov nauk dobil v tej daljni deželi tako popačeno razlago v. ustih nekaterih navideznih marksistov, ki ga na svoj, neljudski način tolmačijo in hočejo drugim dajati lekcije iz marksizma. C e imajo kitajski voditelji svoje notranje težave, pa nedvomno jih imajo, naj jih premagujejo na drug način ne pa s takšnim sovražnim nastopanjem proti Jugoslaviji (»Tako je!» Ploskanje). Mi vemo, kakšne težave v izgradnji socializma pomeni pomanjkanje investicijskih sredstev m kreditov, toda prizadevaio naj si, da bi takšne probleme uredili na pristojnejši način, ne pa v. škodo kake druge socialistične dežele. On’ nam na žaljiv način očitajo, da »n nam Američani dal: dve milijardi dolarjev, da bi nas kupili (smeh). Prvič ni res, da smo dobili dve milijardi, čeprav bi nam bilo to zelo dobrodošlo (Smeh), Drugič, ti ljudje pozabljajo, da so tudi druge dežele v drugi svetovni vojni in pozneje, dobivale od Amerike veliko gmotno pomoč v potrebščinah in živilih, kakor tudi pomoč UNRRA, vštevši Sovjetsko zvezo in še nekatere vzhodne dežele. Ti ljudja pozabljajo, da je bila Jugoslavija v drugi svetovni vojni malone povsem opustošena in da imamo pravico do pomoči, da vsaj delno zacelino voj ne rane. Da kitajski voditelji čvrsto stoje na stalinističnih pozicijah glede stikov med socialističnimi deželami, to je njihova stvar. Drugo pa je vpra šanje, komu koristi in Isam vodi to, če uresničujejo pri tisk na malo socialistično de želo, kakor je Jugoslavija, pritisk, podoben pritisku ir leta 1948, ki so ga nekoč tu di sami obsodili. Lahko so prepričani, da se jim tudi ta pritisk ne bo posrečil, da p*, bo zapustil še globlje negativne sledove v mednarodnem delavskemu gibanju («Tako je!» Vzklikii, ploskanje). T, ljudje pišejo in govore, da se leto 1948 ne sme ponovit:, z istim jezikom pa izgovarjajo iste klevete in uporabljajo iste metode pačenja in laži v svoji propagandi, kakor leta 1948. Zanimivo je tudi, da so nas kitajski voditelji napadli tudi zaradi naše zunanje politike, politike koeksistence med državami in narodi z različnimi družbenimi sistemi, kar Pomeni, da nasprotujejo popuščanju napetosti na svetu in da stoje v tem oziru na istih pozicijah kakor najbolj reakcionarni vojnohujskaški e-lementi na Zahodu. V tem grmu tiči zajec; te ljudi moti naša miroljubna politika, politika miru, politika koeksistence! Toda z vojno se ne odstranjujejo razne težave v izgradnji socializma, pa čeprav ima dežela SCO milijonov prebivalcev, kar njihovi ljudje radi dostikrat poudarijo, češ da bi v morebitnem vojnem spopadu še zmerom ostalo kakih 300 milijonov Kitajcev. Dovolj imajo lastnih napak Po kol'čini in kakovosti žaljivk in psovanj korakajo bolgarski voditelji in bolgarski tisk skupaj s kitajskim v gonji proti Jugoslaviji, da o albanskih voditeljih sploh ne govorim. Le-ti so zmerom med prvimi, če že niso prvi, kadar gre za obrekovanje Jugoslavije in njenih voditeljev. Sedmi kongres bolgarske partije je bil v glavnem posvečen napadom, obrekovanju in žalitvam socialistične Jugoslavije 'n njenih voditeljev. Na njihovem kongresu je bilo toliko govora o Jugoslaviji, da je bil kongres sam podoben nekakšnemu frakcijskemu bol-garsko-jugoslovanskemu kongresu (smeh). Namesto priznanja pomanjkljivosti in težav v notranjem razvoju svoje dežele, namesto polaganja računov o prejšnjih grdobijah, namesto priznanja lastnih napak v delu. so si bolgarski Voditelji prilastili pravico, da se vmešavajo v notranji razvoj Jugoslavije. Toda s tem, kar sem doslej Povedal, ni izčrpan repertoar napadov na ZK Jugoslavije. Tudi druge komunistične partije si prizadevajo, da ne bi preveč zaostajale in zato po-natiskujejo vse klevete in žalitve proti naši deželi, včasih Pa dodajajo še kaj svojega, Seveda ostanemo mi slej ko Prej ta stališču, da se državni stiki ne smejo poslabšati, toda to sploh ni odvisno od nas. Sama ta gonja znatno Poslabšuje tudi državne stike med našo deželo in deželami, katerih voditelji nas napadajo. Izjave nekaterih voditeljev o tem, da teorerična razprava ne sme poslabšati državnih stikov, so se že docela kompromitirale. Ce bi se razvijala re* načelna in to- variška razprava, smo pre- [ sko blokado in političnim pri.-pričani, da se državni stiki tiskom, ne bi poslabšali. Toda to je gonja, ki jo uprizarjajo državni in partijsk, voditelji socialističnih dežel proti socialistični Jugoslaviji, ;n tako se torej neogibno slabšajo tudi državni stiki. Da je to že prešlo tudi na državne stike, kaže več dejstev: 1. Sovjetska vlada je takoj po našem kongresu, že drugič v zadnjih letih, prekršila meddržavni sporazum o kre-d'tiranju za nas važnih objektov. 2. Takoj po našem kongresu je ZSSR odpovedala vrnitev državnega obiska. 3. Odpovedala je prihod delegacije invalidov. 4. Ustavili ali odpovedali so prav tako razne druge medsebojne obiske, ki so bili prej predvideni. Tega seveda niso storil; po ideološki, marveč po državni liniji in sleherno poudarjanje ideološke linije je torej nesmiselno, ker jasno vidimo, za kaj gre. Podtikanja Hrusčeva Na VII. kongresu Komunistične partije Bolgarije, ki je bil nedavno v Soriji, je tovariš Hruščev nastopil s svojim govorom, v katerem je med drugim povsem neupravičeno napadel Jugoslavijo in voditelje ZKJ s takšnimi izrazi, ki niso v nobeni zvezi s tovariško kritiko. Imenoval nas je trojanski konj, s katerim naj bi zahodni imperialisti razdejali socialistične dežele. V svojem govoru, kakor bomo pozneje videli, ni napadel samo jugoslovanskih voditeljev, marveč tud’ naše narode. (Ploskanje in vzklikanje «Heroj Tito!*). Naše ljudstvo je mnogo pretrpelo zaradi Stalinove politike gospodarskega in političnega pritiska in zato nam je zelo hudo, ko tovariš Hruščev zdaj to ponavlja in opravičuje, čeprav je na XX. kongresu K'P SZ to pol:tiko ostro obsodil. Ko je tovariš Hruščev govoril, da smo agentura razrednega sovražnika v delavskem gibanju, je v Sofiji rekel: «Nikakor ne smemo sumničiti monopolističnih krogov ZDA, da so zainteresirani na krepitv’ socializma in razvoju marksistično-leninistične teorije. Predstavniki te dežele .(.to se pravi Jugoslavije) trdijo, da se mi baje odmikamo od marksizma in leni-mzma, oni pa da stoje na pravilnih pozicijah. Nastane dokaj čuden položaj: imperialisti hočejo »razvijati* marksi-zem-leninizem prek te dežele (to se pravi Jugoslavije)! Tovariš Hruščev nam torej iron;čno podtika, da paktira-mo z Ameriko, ki, s tem se strinjam, ne ljubi socializma. Docela se strinjam s tem, da nam Američani ne dajejo pomoči, da bi v Jugoslaviji zmagal socializem, kakor tudi leta 1921-1922, ko so Arne-r!čani v času velikih tegob in suše dajali pomoč Sovjetski zvezi, niso želeli, da bi to koristilo krepitvi sovjetske oblasti. Takrat so dajali veliko pomoč zato, ker je vladala v Sovjetski zvezi lakota. Nam pa so začeli Američani dajati pomoč po letu 1949 ne zato, da bi v naši deželi zmagal socializem — ker ga ne ljubijo in tega ne prikrivajo, marveč zato. ker nam je na eni strani grozila lakota, na drugi strani pa, ker se je Jugoslavija tako laže reš;la Stalinovega pritiska in ohranila neodvisnost. Ce pa so morda nekateri ameriški krogi v tej zvezi gojili kake druge nade, se to nas ni tikalo. Stalinska poPtika gospodarske blokade in groženj je napravila Jugoslaviji ogromno škodo, kj znaša po cenitvah strokovnjakov kakih 600 milijard din. Tristranska pomoč Amerike, Anglije in Francije je torej mnogo koristila Jugoslavji, ki je preživljala tegobe zaradi blokade in informbirojev-skega pritiska. Amerika, Britanija in Francija pa so s to pomočjo mnogo pridobile na svetu v moralnem oz’ru. Tovariš Hruščev dostikrat ponavlja, da socializma ni moč graditi na ameriški pšenici. Menim, da lahko to dela, kdor gna, kdor pa ne zna, ne' more graditi socializma ni-t1 na lastni pšenici. (Ploskanje). Tovariš Hruščev je rekel v svojem govoru, da živimo od miloščine, ki jo dobivamo od »imperialističnih dežel v obliki nekurantnega blaga«. . 1 Naše ljudstvo ne živi od miloščme nikogar, marveč si samo silno prizadeva, da si ustvari boljše življenje. 2 prej sem rekel, zakHj moramo Še zdaj delno dobivati neko pomoč v oblik, dolgoročnih kreditov, toda ne brezplačno. 3. Arrfferiška pšenica, bombaž in mast niso nobeno ne-kurantno blago, marveč živ’-!a, po katerih je na svetovnih trgih veliko povpraševanje. Ameriška pšenica, mimogrede refteno, ni nič slabsa od s vjetske — ki je ne dobivamo, vtem ko ameriško dobivamo, kar velja tudi za ostalo bla-go. Vse to so za nas zelo do* bre jn na svetu ceniene in koristne stvari, ker nam omogočajo, da laže premagujemo težave, ki nam jih, žal, povzročajo tisti, ki bi nr.m morali pomagati nadoknad.ti škodo, ki so nam jo prizadejali leta 1948 do 1953 z gospodar- Naposled, kakšno moralno pravico imajo tisti, ki nas napadajo, da nam očitajo ameriško pomoč ali kredit, ko je nedavno tudi sam Hruščev zahteval, naj bi z Ameriko sklenili sporazum o kreditih in daljnosežnem gospodarskem sodelovanju. Tu ne le, da ni logike, marveč imamo opraviti celo s čistim cinizmom, ko nas napadajo in obrekujejo, da se prodajamo za a-meriško pomoč in kredite. V svojem govoru v Sofiji je tovariš Hruščev izgovoril mnogo žaljivih stvari na račun Jugoslavije in njenih voditeljev. Najbolj čudno pa je, da se je zdaj postavil na isto stališče kakor kitajski voditelji, to se pravi na stališče zagovornika zloglasne resolucije informbiroja, pamfleta, ki bo ostal v zgodovini socialističnih odnosov in mednarodnega delavskega gibanja sramoten madež. Ko zdaj beremo to- tako imenovano resolucijo, lahko vidimo, na kakšnih neverjetnih izmišljotinah in klevetah je bila zasnovana samo zato, da bi našo partijo in našo deželo čimbolj očrnili. Človeka mnogo bolj preseneti, da tovariš Hruščev in drug: v sedanji gonji (ne v razpravi!) znova oživljajo ta, za socializem sramotni akt. Tovariš Hruščev rad pravi baje v šali: «Kogda draka, palka ne v biraetsja#, kar v našem jeziku pomeni: v pretepu palice ne izbiraš. Menim, da je to vendarle docela slabo in kompromitirano orožje v sedanji tako imenovani razpravi, ali bolje rečeno, v breznačelni gonji proti socialistični Jugoslaviji. proti nam, da pa je brez moči. Samo pomislite: naše ljudstvo, ki je lahko obračunalo s hitlerjevskimi četami Tn ki je obračunavalo z vsemi kvi-zlingi, bi zdaj ne moglo obračunati z nami, čeprav je, kakor pravijo, proti nam? (Vihamo in dolgotrajno odobravanje in vzklikanje: »Mi smo Titovi, Tito je naš!*). Kako napačno tolmačijo razpoloženje našega ljudstva in njegovo politično zrelost in zavest! Stara metoda iz leta 1948 se spet pojavlja na torišču protijugoslovanske gonje, z edinim ciljem, da bi preslepili lastne narode. S to propagando namreč ne morejo preslepiti našega ljudstva, ki so mu stvari zelo dobro znane im ki ima v tem oziru za seboj večletne izkušnje. Zato mi ničesar ne prikrivamo, marveč po možnosti objavljamo njihove govore in obdol-žitve, da bi se naše ljudstvo seznanilo z njimi. Kako pa ravnajo tisti, ki nas napadajo in obtožujejo? Ti ljudje ne objavijo niti enega našega gradiva, ker se boje seznaniti svoje narode z dejanskim stanjem, oziroma z našimi gledišči. Takšne lažne obdolžitve bodo škodovale tudi njim samim, kajti na kqncu bo resnica spet zmagala. Zaradi te gonje ne bomo krenili s poti graditve socializma. Mi bomo znali prebroditi tudi te nove težave, znali bomo ohraniti neomadeževano zastavo Marka, Engelsa in Lenina, ki smo jo tudi v minulosti častno nosili skozi vse viharje in napade od vseh strani. (Odobravanje in ploskanje). Tovariši in tovarišice, mi nismo želeli tega boja, saj imamo že tako dovolj skrbi. Ce pa so nam v V' mamM mm ■ taaaHHiBKs. •V,H-.$Sr. Očitajo mi, da sem v svo- j ga vsilili, se bomo branili, jem referatu govoril o Sta- lin nič nas ne bo zastrašilo, linovi politiki kot negat.vni ( (ja se ne bi borili za zmago in škodljivi tako za Jugoslavijo,. kot za nekatere male dežeie in za samo Sovjetsko zvezo. Menini pa, da nisem rekel o Stalinu nič ostrejšega, kakor je bilo rečeno na XX. kongresu KP SZ. Razen tega so dejstva, ki sem jih navajal vsemu svetu že davno znana. To je zgodovina Stalinove politike pritiska in nepravilne politike nasproti Jugoslaviji, mi pa ne smemo in tudi nočemo dopustiti, da bi zgodovino potvarjali. To sem torej povedal samo kot zgodovinska dejstva in nič več. Kongres Zveze komunistov je za vse notranje življenje zgodovinskega pomena in ne more molčati o negativnih pojavih v minulosti niti jih prikrivati in tako tudi ne razvoja v obdobju od VI. do VII. kongresa. Zgodovine ni moč potvarjati Nas to boli, toda borili se bomo in branili pred raznimi krivičnimi obdolžitvami, pred raznimi klevetami in napadi, ker bi radi z vso to gonjo zadušili naše načelne teze o pravilnih in pravičnih stikih med socialističnimi deželami. (Odobravanje in vzklikale: Heroj Tito!). Tovariši in tovarišice, lahko se prepričate, da so tudi tokrat v zveri s temi napadi ne samo vodilni ljudje naše dežele, marveč tudi naši narodi ohranili popolno hladnokrvnost in treznost. Kaže, da je naša usoda takšna, da moramo socializem v naši deželi graditi pod nenehnimi udarci od vseh strani. Najhujše u-darce pa nam zadajajo tisti, ki bi nam morali biti najzvestejši in najboljši prijatelji. Kaže, da nam je zgodovina določila takšno trnovo pot, da bi se sam razvoj socializma obvaroval izroditve in da bi se iz sedanjega kaosa v svetu socialama dvignil s takšno moralno močjo, ki bi mu o-mogočila zmagovito pot v nadaljnjem razvoju. (Vzkliki: »Naj živi socializem!*). Naše vodstvo dolže, da zastrupljamo svoje ljudstvo z mržnjo proti SZ, toda to ni res. Vi to sami najbolje veste! Nasprotno, nam je bilo zelo težko obnoviti med našimi narodi zaupanje, ki ga od leta 1948 seveda niso ustvarili nezaslišani ukrepi proti Jugoslaviji. A kdo ga bo zdaj obnovil? Naj vprašajo našega preprostega človeka, ali to drži, pa bodo zvedeli, kaj naši ljudje zdaj mislijo o najnovejših ukrepih proti naši deželi. Mi ne le, da ne hujskamo našega ljudstva proti narodom SZ marveč si bomo tudi v prihodnje prizadevali, da se ogorčenje, ki ga vzbuja sedanja gonja, ne bo pregloboko zajedlo v srca naših ljudi. Naši narodi ne goje nobene mržnje do narodov Sovjetske zveze in tudi ne do nobenega drugega naroda na svetu. Nasprotno, naši narodi goje simpatije do sovjetskega ljudstva kot bratskega ljudstva, ki je v svoji zgodovini mnogo pretrpelo in ki je iz-vojevalo veliko oktobrsko revolucijo. Toda v srcih naših ljudi se je nakopičilo mnogo grenkobe spričo ukrepov proti naši deželi, kj jih, o tem smo prepričani, ne razume niti samo sovjetsko ljudstvo. Glejte, tovariši in tovarišice, tudi zdaj nekateri vod!-telji, na primer kitajski, pl tistega, kar je po našem prepričanju pravilno in pravično. Glavno je, da imamo enotnost naših narodov in trdno strnjenost naših delovnih ljudi, Zveze komunistov Jugoslavije in Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije. (Viharno odobravanje, dolgotrajno ploskanje in vzklikanje tovarišu Titu). Z vztrajnim delom za zgraditev naše socialistične dežele, z zboljšanjem življenjskega standarda naših delovnih ljudi, s povečanjem delovne storilnosti in drugim bomo najbolje odgovorili tistim, ki nas obrekujejo in napadajo (Vzklikanje: to!»). Tovariši in tovarišice, mi smo sicer izkušeni, potrpežljivi in pogumni, vendar pa nas je ta najnovejši položaj hudo prizadel. Ne zato, da bi nam lahko karkoli preprečilo, da zmagovito korakamo naprej v izgradnjo naše dežele. Hudo nam je iz čisto moralnih razlogov. Čeprav je v moralnem oziru naš položaj neprimerno boljši od njihovega, ker vemo, da imamo prav, nam je hudo zato, ker vemo, da to vendarle ni bilo potrebno ne njim ne nam. Ce pa je že tako, se ne bomo dosti pomudili pri tem. Mi bomo kdaj pa kdaj samo odgovarjali, mirno in hladnokrvno, ne da bi govorili v istem jeziku, marveč bomo govorili v pravem človeškem jeziku, jeziku resnice in si prizadevali ohraniti našo enotnost, prizadevali si bomo, da ostanejo naše vrste trdno strnjene. Važno je namreč, da zgradimo v naši deželi čimboljše življenje in ustvarimo resnične socialistične odnoae. (Odobravanje in vzklikanje tovarišu Titu in ZK). To pa bo koristilo nam in nadaljnjemu razvoju socializma! Proslava 50-letnice SPZ v Celovcu Deželni glavar Wedenig je govoril v slovenščini Na proslavi so bili številni predstavniki avstrijskih oblasti, pisatelj F ranče Bevk in tudi zastopniki SKGZ strijsko - jugoslovanskega društva za Koroško direktor Hein-zel, * predstavnik jugoslovanskega veleposlaništva na Dunaju svetnik Sime Jelič, konzul Mladen Devide, član predsedstva SZDL Slovenije in predstavnik Društva slovenskih književnikov France Bevk, predsednik Sveta «Svobod» in prosvetnih društev Slovenije Vladko Majhen in mnogi drugi slovenski kulturni in politični delavci. Po nagovoru deželnega glavarja Wedeniga, ki je poudaril, da je rešitev koroškega vprašanja samo v toleranci med obema narodoma in da kulturno udejstvovanje odločilno prispeva k zbliževanju lltllUlllltllllllllMIllllltllllllllllllllMIIIIlllllllllllllIllUlllllllllMIMIIIIIlililllllltllllimillllllltllllllllllllinilllllllMIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIBIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllllllllltlllllllMIIIIIllllllllllllllllllllll Zločinec se po svojem grozotnem dejanju ni dolgo skrival Gospa Massu, žena generala Massuja, ali kot jo tudi imenujejo: Madame la Generale Massu na nekem sestanku »Gibanja ženske solidarnosti« v Alžiru. V nedeljo dopoldne je bila veliki dvorani celovškega Doma glasbe pomembna svečanost. Slovenska prosvetna zveza je praznovala svojo 50-letnico. Pred polno dvorano so nastopili združeni moški in mešani pevski zbori in tam-buraški orkestri iz Zile, Roža in Podjune ter izvajali slovenske narodne in umetne pesmi, Proslave so se udeležili; koroški deželni glavar Ferdinand Wedenig, ki je imel tudi prisrčen nagovor v slovenskem in nemškem jeziku, referent za kulturo pri deželni vladi dvorni svetnik dr. Rudan, zastopnik celovškega župana direktor Goell, predsednik av- Komaj 19-mesecnega otroka je zadaviI in nato trupelce vrgel zlorabil v kan Medtem ko je mati v neki drugi hiši «varovala» mrliča, je prišel v njeno stanovanje ter odnesel otroka, ko je spal - Silno ogorčenje prebivalstva nad gnusnim zločincem LATINA, 16. Človek ob- strmi, misleč, da bi kaj takega ne bilo mogoče. In še se mu upira, da bi take stvari verjel, če ne bi govoril zdravniški izvid (z inštituta za pravno medicino v Rimu!) in končno priznanje samega zločinca. , „X petek so našli v nekem kanalu v predmestju Latine telesce 19-mesečne Rosalbe d’I-meprio. Najprej so rekli, da na telescu ni znamenj kakih poškodb, ali nasilja. Toda pozneje . .. Rosalba je bila zadnja hči Marije Čerin, begunke z Reke, ki se je že zelo mlada poročila in katere mož je padel med vojsko. Njen 17-letni sin biva pri starih, starših, medtem ko sta bili Rosalba /Ji}. 9-letna Ljuba rojeni pozneje »Partija — Ti- izven zakona. Marija Čerin se je dlje časa selila iz enega taborišča v drugo, dokler ni dobila v Latini majhne hišice, kjer se je ustalila. Pred kratkim je oddala sobo v pritličju hišice nekemu političnemu gibanju (Comunita). V četrtek pa je umrl čuvaj te sobe, neki nad sedemdesetletni starček, ki je stanoval v eni izmed bližnjih hiš. Med tistimi, ki šo »varovali* mrliča, je bila tudi Marija Čerin. S seboj je imela starejšo hčerko, medtem ko je malo Rosalbo pustila doma. Se dvakrat je stopila domov pogledat, če je vse v redu. Ko pa je svoj del «varovanja» končala in odšla domov, je z grozo opazila, da v posteljici ni več otroka. Planila je na cesto in začela kričati, da so ji otroka ugrabili. Ni ji prišlo na misel, da bi se o-trok lahko zbudil in, ko ni bilo nikogar, vstal, se odpravil skozi vrata in hodil do 300 m oddaljenega kanala ter padel v vodo. Trupelce je res našel drugi dan neki ribič, toda kdo bi mogel misliti, da bo otročiček devetnajstih mesecev sredi noči hodil 300 m daleč! Tudi Bruno Salvi, ki je prvi »pomagal* policiji, ko se je razvedelo, da je izginil otrok, je poudarjal, da ne more biti mogoče, da bi otrok sam odšel iz hiše. To je Salvi zatrjeval tudi v razgovoru s časnikarji. Bil je namreč tudi on med osebami, ki so spremljale Marijo Čerin, ko se je vračala s policije, kjer so jo dolgo časa zasliševali. Zdelo se je, da ga močno zanima, kaj pripoveduje Marija in kakšne komentarje delajo ljudje. Vsekakor pa je imela policija za umestno, da zasliši tudi njega. Zasliševanje je trajalo zelo dojgo, vso nedeljo in naslednjo noč ter do poznega jutra v ponedeljek. Vmes je policija napravila še preiskavo naSalvijevem stanovanju,ki je blizu stanovanja Čerinove. Tam je našla nekatere stvari, ki so Salvija že ne glede na smrt Rosalbe precej kompromitirale. Potem je policija našla tudi neki ključ, ki je lahko odprl stanovanje Čerinove in ustvarile so se že govorice o nekem razmerju med obema, ki pa so bržkone ne-osnovane. Nasprotno, baje je prišel tudi Salvi «varovat» mrliča, ker se je razumel z njegovo hčerjo. Ko se je Salvi prepričal, da ima policija marsikak prijem in da se bo vedno teže izmuznil, se je nazadnje vdal. Končno so bili še policijski psi, ki so pomagali spraviti Salvija v zvezo z zločinom. »Ugotovili* so namreč z vohanjem, da ima robec, ki ga je policija našla pod žimnico Sal-vijeve postelje, duh, na katerega so naleteli ob trupelcu Rosalbe. To, kar je Salvi priznal, je pa tako odvratno, da se člo- Nerazsodno dejanje neuspelega slikarja Poškodoval je veliko umetnino da bi se znesel nad družbo Gre za človeka, ki so ga spravili - že ponovno - v psihiatrično bolnišnico • Na srečo je poškodba na Raffaelovi cPoroki devico taka, da so jo z lahkoto popravili V nedeljo dopoldne j'e neki Nunzio Guglielmi v milanski pinakoteki Brera poškodoval eno izmed najslavnejših slikarskih del, Raffaelovo »Poroko device*. Na srečo je bil takoj zraven čuvaj Scampini. Ta se je nahajal v eni izmed sosednih sob, ko je zaslišal, da se je nekaj steklenega razbilo. Pritekel je in srečal Gu-glielmija, ki je pravkar s pipo v ustih hotel zapustiti sobo. Čuvaj ga je ustavil ter ga vprašal, kaj je napravil. Toda kmalu je sam zagledal, da je bilo. dvojno steklo na sliki »Poroka*, ki jo je napravil Raffael ž* pri 21 letih, razbito in nekoliko više je bil pritrjen napis »Živela italijanska revolucija' Proč s klerikalno vlado!*. Scampini je takoj sklical lju-. di, nakar so bili o dogodku S*,*. !-«*«- da se naše ljudstvo v vseh,** ter razni predstavniki o-teh prepirih ne strinja z na- blasti. Guglielmija so spravili mi, marveč z njimi in da Je Iv zapor, profesor Franco Rus- soli, nadzornik lombardskih galerij pa je izjavil, da na srečo poškodba slike ni tako huda, ker se nahaja na širši enobarvni ploskvi. Ugotovilo se je, da je Guglielmi udaril po steklu nad sliko s kladivom zavitim v cunje. Guglielmi pa se je pred policijo tako obnašal, da so ga kar takoj spravili na opazovanje na nevropsihiatrični oddelek bolnišnice. Na zasliševanju je dejal, da je bilo njegovo dejanje «umetniško socialni u-por*. Gugliemi, ki mu je v življenju spodletelo, da bi postal slikar, se je rad podpisoval »Van Guglielmi*. Rodil se je leta 1924 v Mes-sini. Pozneje se je preselil v Milan, ter je pred 15 leti obiskoval Akademijo Brera. Takoj po vojni je bila v?a njegova družina v gospodarskih težavah in tako je šel mladi Guglielmi stanovat sam. Pozneje je odšel v Pariz, Lor-don, na Holandsko itd., Spo- znal je dosti sebi enakih, to je slikarjev in umetnikov, ki so trpeli lakoto in pomanjkanje. Strt se je vrnil v domovino, bil je v nekem pre-vzgojitvenem zavodu v Mes-sini, potem na neki psihiatrični kliniki v Rimu in ko so ga odpustili, se je vrnil v Milan. Hotel se je maščevati nad družbo, ki ni hotela upoštevati njegove »anahronistične* umetnosti, kot je napisal na razglas, ki ga je pritrdil na sliko, ki jo je poškodoval. Sedaj se nahaja na psihiatričnem inštitutu zastražen in prijavljen je bil sodnim oblastem. »Poroko device* je Raffael naslikal 1. 1504 po naročilu družine Albizini. Napoleonov general Lechi jo je 1. 1798 odnesel v Milan, kjer jo je prodal 1. 1801 za 50.000 lir trgovcu Sannazzariju. Ta jo je tri leta pozneje z oporoko zapustil milanski veliki bolnišnici. L. 1806 pa jo je vlada nabavila za Akademijo Brera. veku upira o tem poročati. Tudi on je bil oni večer pri mrliču. In ko je opazil, da je tam Marija Čerin s starejšo hčerko, je šel v hišo Čerinove, ki jo je baje našel odprto ter stopil v sobo, kjer je spal otrok. Odnesel ga je s seboj h nekemu kanalu precej daleč. Tu je otroku napravil silo in ga medtem »neopazno* zadavil. Ko je videl, da otrok ne daje znamenj življenja, ga je vrgel v kanal. Okrog treh ponoči se je vrnil domov in mirno zaspal. Naslednjega dne se je odpravil po svojih poslih, kakor bi se ne bilo nič zgodilo. Po priznanju so Salvija ta koj sprav^v»«^odne ze zato da ga zaspitjjo pred* ' -besom prebivalstva.,Tudi v ječi so ga zaprli v izolirane prostore, da ne bi zaporniki sami nastopili proti njemu. Prebivalstvo skupine hiš, kjer prebivajo poleg Čerinove in Salvija sami begunci iž vseh vetrov (Salvi je bil begunec iz Tripolitanije. kjer sč je rodil pred 36 leti), je bilo nad zločinom ogorčeno in bi zločinca gotovo linčalo, če bi mu prišel v roke. Edini, ki ni bil preveč presenečen, je Sal- vijev sostanovalec. Ta je povedal, da je Salvi pod pretvezo, da daje inštrukcije, večkrat sprejemal v svojem stanovanju deklice, s katerimi se po njegovem mnenju ni obnašal najbolje. Ob svojem priznanju se je Salvi opravičeval na policiji z bolestnim seksualnim paro-ksizmom. Kaj vse se bo v tej zvezi ugotovilo, je postranska stvar. Dejstvo je, da gre za strahoten primer, v katerem je težko presoditi, koliko je še sodeloval razum in koliko je že nastopilo omračenje. Toda žrtev je postal nesrečni o-ttočiček, ki se je moral na tako strašen način posloviti od življenja, ki se je zanj Vlalv v traktor trije mrtvi BRESCIA, 16. — Danes popoldne je na neki progi blizu Brescie vlak zavozil v polje delsk: traktor, na 'katerem je hil voznik in štirje otroci. Takoj so bili mrtvi voznik, njegov sin in nečak. Težko ranjena pa sta še dva voznikova nečaka. iiiiiiiiiiimiiiiiiiitiMiiiiiiiitiHiiiiHHiiimiiimimiiiiiiiiiimmmiiiiiiMiiiiiiiiiniimiimiiiiiiiii Alarm v Oak Ridgeu zaradi atomskega izžarevanja OAK RIDGE, 16. — Komi-1 DJAKARTA, 16, — Večje sija za atomsko energijo je število indonezijskih čet se je sporočila, da se je v neki v današnjih jutranjih urah iz- stavbi za jedrsko energijo o-glasil znak za alarm. Komisija za atomsko energijo je odredila, da se nekatera poslopja izpraznijo: to je preventivni ukrep. Neki glasnik je izjavil, da alarm pomeni, da se je atomsko izžarevanje tako povečalo, da se je alarmni znak avtomatično spročil. Izjava komisije pa pravi: »Zdravstveni strokovnjaki preiskujejo vzroke povečanja izžarevanja*. Ni sporočil, da bi bil kdo ranjen. «*------------------ Porazne ugotovitve o mladini v SZ MOSKVA, 16. — Uvodnik včerajšnje »Pravde* je poeve-čen borbi »za lepo življenje in proti zadnjim sledovom kapitalistične mentalitete*. List ostro napada »amoralna dejanja, ki kažejo na nezadovoljivo vzgojno delo med mladino*. Pri tem obsoja mlade ljudi, ki »žive brezdelno življenje, prezirajo javno delo, za-padajo v blaženo občudovanje frivolnosti kapitalističnega sveta, kažejo psihologijo posestnikov in pozabljajo na koristi države*. 7,lasti se «Pravda» jezi nad »obilnimi popivanji, ki se organizirajo na kmetih med verskimi prazniki in ki znatno škodijo poljedelskemu delu*. «Vse sile družbe, zaključuje «Pravda», je treba mobilizirati za borbo proti alkoholizmu in državljani, ki žive ob robu socialistične morale, morajo biti predmet splošnega prezira.* Ta borba zavzema sedaj že kar uradni in splošni značaj. V ta namen se že organizirajo posebna predavanja m tisk piše vsak dan o »huliganstvu, o črni trgovini, nasiljih in drugih sledovih meščanskih navad*. srcalo na severni obali Cele-besa, in sicer v Kerni. Mesto Kerna je blizu Bitunga, icjer so se pred dnevi izkrcale druge indonezijske čete To mesto je oddaljeno 40 km od središča upornikov Menada. med narodi, je pozdravil prisotne France Bevk. Dejal je: «Spominjam se besed, ki jih je pred nekaj leti vaš delegat spregovoril v Trstu: „Ozemlja so deljiva, niso pa deljivi ljudje istega jezika”. To je resnica, ki nam jo potrjuje Vsa naša zgodovina. Skupni jezik, skupna kultura je tista vez, ki spaja razdrobljene dele naroda preko vseh meja. Ves slovenski narod je zmeraj z živim zanimanjem spremljal in še vedno spremlja vaše narodno življenje in vaše prosvetno delo. Verjeli smo, da ne boste nikoli popustili v boju za tiste pravice, ki vam gredo po naravnih zakonih in po načelih resnične demokracije. Vaša Prosvetna zveza je že doslej opravljala te plemenite naloge. Prepričan sem, da jih bo z enakim ognjem in z enako doslednostjo o-pravljala tudi v bodoče. V vaših plemenitih naporih in strepiljenjih vam bo stal ob strani ves slovenski narod*. V imenu Slovenske kulturno - gospodarske zveze iz Trsta je pozdravil navzoče njen tajnik Mirko Kosmina. Slavnostni govor Je Imel predsednik Slovenske prosvetne zveze dr. Franc Zwitter. Dejal je, da praznujejo koroški Slovenci zlati jubilej Slovenske prosvetne zveze po pravici z vso svečanostjo, saj gre ta organizacijo, ki je v obrobni pokrajini, v stikališču dveh in nekaj časa celo treh narodov in treh kultur, po eni strani ohranila našega človeka naši kulturi, po drugi strani pa našo kulturo posredovala tudi Sosednjim ljudstvom. Qb tej priložnosti, je dejal dr. Zwit-ter, se spominjamo vsega kulturno - prosvetnega udejstvovanja našega ljudstva, ki sega preko jubilejne dobe daleč nazaj in se nam v dobi bu-ltovnikov že pred 150 leti predstavi kot naša največja sila. Zvvitter je obeležil pomen bu-kovnikov in predvsem ljudskega pesnika Andreja Sušterja-Drabosnjaka, pomen Mohorjeve družbe, ki je v Celovcu izdala nad 19 milijonov knjig, in nato opisal še vse delo prosvetnih organizacij v zadnjih 50 letih. Dr. Zvvitter je poudaril, da se je od takrat, ko so vsako slovensko prireditev motile organizirane šovinistične skupine, do danes marsikaj spremenilo. »Danes ie počastil zlati jubilej Slovenske prosvetne zveze s svojo navzočnostjo deželni glavar in v našem jeziku izrekel priznanje delu in boju za ohranitev našega jezika, krepitev naše narodne zavesti;; danes v letu zlatega jubileja začenjamo prvo leto pouka na slovenski gimnaziji. Brez dvoma pozitivne spremembe, ki se jih iskreno in prisrčno veselimo. Tembolj smo zato razočarani, da se moramo še vedno boriti za ohranitev osnovnega šolstva. «V interesu mirnega sožitja in vednč večjega medsebojnega razumevanja upoštevajte naše stališče! Ne odstranitev ali spreminjanje obstoječe odredbe, ne okrnjevanje našega jezika v šoli, temveč dvojezično šolstvo! To je naše nespravljivo stališče, pa tudi jamstvo za potrebno pomiritev v deželi*. S temi besedami je končal predsednik prosvetne zveze slavnostni govor, ki so ga vsi navzoči pozdravili z velikim odobravanjem. Nato je bilo z novoustanovljenim Priznanjem Andreja Šusterja - Drabosnjaka odlikovanih vseh 33 koroških slovenskih prosvetnih društev in 123 posameznih zaslužnih kulturnih delavcev. ■■-m-• fiSSii Sovjetski veleposlanik v Parizu Vinogradov se Je pripeljal v Hotel Matignon, sedež predsedstva vlade Francije, na razgovor z generalom De Gaullom. — 6 — 17. junija 1958 Brazilija - SZ 2:0 STRELCI: v prvem polčas« v 3’ Vava (B.); v dru lem polčasu v 32’ Vava (B.) BRAZILIJA: Gilmar; De Sordi, N. Santos; Žito, Bellini, Orlando; Garnncha, Didi, Vava, Pele, Žagalo. SZ: Jašin; Kesarev, Ku-znecov; Vojov, Krigev-ski, Carev; A. Ivanov, V. Ivanov, Simonian, Netto, liji n. SODNIK: Guigue (Fr.). Gledalcev: 55.000. ČSR - Argentina 6:1 STRELCI: v prvem polčasu: v 8’ Dvorak (C.), v 17' in v 40’ Zikan (C.); v drugem polčasu v 20’ Cor- batta (11-metrovlka). v 24' Furejšil (C.), v 37’ in 44’ Hovorka (C.). ČSR: Dolejši; Mraz, Novak; Dvorak, Popluhar, Ma. sopust; Hovorka, Molnar, Furejšil, Borovik, Zikan. ARGENTINA : Carrizo Lombardo, Vairo; Rossi, Dellacha, Varacka; Corbat-ta, Avio, Menendez, Labru-na, Cruz. SODNIK: Ellis (Angl.).' Gledalcev 20.000. Nemčija - S. Irska 2:2 STRELCI: v prvem pol času v 19’ McParland it), v 21’ Rahn (N ); v drugem polčasu v 15’ Mc Parland (I.), v 32’ Seeler (N.). NEMČIJA: Herkenrath; Stollenwerk, Juskovviak ; Eckel, Erhardt. Szymaniak; Rahn, F. Walter, Seeler, Schaeter. Klodt. S. IRSKA: Greg«; Keith, McMichael; D. Blanchtlo-wer, Cunningham, Peacock; Bingham, Cush, Casejr, McIllroy, McParland. SODNIK: Campos (Port.) Gledalcev 33.090. Francija - Škotska 2:1 STRELCI: v prvem polčasu v 23’ Kepa (F.), v 44’ Fontaine (F.); v drugem polčasu v 22’ Baird (Sk ). FRANCIJA: Abbes; Kael-bel, Marche; Penverne, Jonquet, Leronde: Wiesnie-ski, Fontaine, Kopa, Pian-toni. Vincent. ŠKOTSKA: Brown; Cal- dow, Hewie: Turnbull, E-wans, Mac Kay; Collins, Murray, Mudie, Baird. Imlach. SODNIK: Brozzi (Arg). Gledaleev 18.000. f Madžarska - Mehika 4:0 STRELCI: v prvem polčasu v 19’ Tichy (Madž.); v drugem polčasu: v 1’ Tichy (Madž.), v 9’ Sandor (Madžarska', v 34’ Bencsis (Madž.). MADŽARSKA: liki; Ma-trai, Sarosi; Szoika, Sipos, Kotasz; Budai, Bencsis, Hi-degkuti. Tichy, Sandor. MEHIKA: Carbajal; Del Murro, Guitierez; Garde-nas, Sepulvedo, Flores; Bel-monte, Reyes, Blanco, Gonzales, Sesma. SODNIK: Erikssen (Sv.). Gledalcev 12.000. Anglija • Avstrija 2:2 STRELCI: v prvem polčasu v 14’ Koller (Avstr.); v drugem polčasu v 11’ Hay-nes (Angl ), v 28' Koerner Avst.), v 29’ Kevan (Angl.). ANGLIJA: McDonald; Ho-we, Banks; Clamp, Wright, Slater; Douglas, Robson, Ke. van, Haynes, A’Court. AVSTRIJA : Szanwald; Kollman, Swoboda; Hanap-pi, Happel. Koller; E. Kozliček, P. Kozliček, Buzek, Koerner, Senekovitch. SODNIK: Asmussen (Dan.). Švedska - VVales 0:0 S VEDSKA: Svensson; Bergmark, Akbom; Borjes-son, Gustavsson, Parling; Berndtsson, Selmosson, KelL gren, Loelgren, Skoglund. VVALES: Kelsey; Williams, Hopkins; Sullivan, M. Charles, Bowen; Vernon, Hewitt, J. Charles, Allcurch, Jones. SODNIK: Van Neultel, (Bel.). Gledalcev 35 000. Brazilija, Ifemčiia, Jugoslavija, Francija, šuedsha so se Hualllicirale za čeirflinale suet pruensma Ostale tri četrtfinaliste bodo dala dodatna srečanja: S. Irska-ČSR, Wales-Madžarska, SZ-Anglija - Izpadli: Argentina, Paragvaj, Škotska, Mehika in Avstrija Zadnja vesti iz Švedske (Poseben dopis) STOCKHOLM, 16. — Kot je tilo pričakovati, se izločilni del (osmina finala) svetovnega nogometnega prvenstva z zadnjimi rednimi tekmami, ki so bile včeraj, ni zaključil. Manjkajo namreč še trije četrtfinalisti, ki bodo znani i šele po jutrišnjih naknadnih j Wales, bodo tudi oni povsem neodločeno s Paragvajci, ima- zasluženo sodelovali v četrtfinalu, kamor bi se lahko kvalificirali tudi direktno, če ne bi Švedi s šestimi rezervnimi igralci in s sumljivo slabo igro omogočili VValešanom neodločen rezultat. BRILJANTNI BRAZILCI ta Francija in Jugoslavija e-nako število točk in po pravilih FIFA je o zmagovalcu skupine odločil žreb, ki je bil naklonjen Francozom. Zaradi tega se bo v četrtfinalu srečala Jugoslavija z zmagovalcev 1. skupine, t.j. z Nemčijo, ki je vsekakor težek nasprotnik. Proti Paragvajcem so Ju- arečanjih med tistimi enajsto-j Za tretje presenečenje je . ... ^ ricami, ki so v 1., 3. in 4. j poskrbela Brazilija. Srečanje i goslovan: zaigrali slabo in pod skupini zasedle drugo mesto med njo in Sovjetsko zvezo I očitnim kompleksom važnosti z enakim številom, točk. Te j,je bilo- ključno srečanje osmi-j srečanja. Res pa je tudi, da tr- ^ četrtfinaliste bodo dala i ne -finala, ker je prevladova- , so Paragvajci igrali zelo ostro, srečanje med Češkoslovaško ] i0 in še prevladuje prepriča- J bolj na noge kot na žogo. in Severno Irsko, med Madžar- [ nje, da se bosta za naslov sko ,n VValesom ter med So- J svetovnega prvaka v finalni vjetsko zvezo in Anglijo tekmi srečali ravno Brazilija Medtem ko si je vstop Vratar SZ Jašin in SZ^ ^ Toda' če naj sodimo po rezultatu včerajšnjega srečanja med obema glavnima favori-tdma, potem moramo dati Brazilcert absolutno prednost, saj so- premagali svoje na-tsprotnike s pravo akademsko demonstracijo nogometa. Odlični ruski nogometaš, so spričo hitrosti Brazilcev, spričo njihove dovršene tehnike in brezhibnega obvladanja žoge, izgubili vsako orientacijo in bili lahka žrtev v vseh pogledih superiornih konkurentov. Praktično Brazilci sploh niso dopustili Sovjetom ofenzivno igro. ker so vsak njihov napad zatrli že v zarodku. Tako so se morali sovjetski reprezentanti v glavnem sa-četrtfinale že po drugi tekmi j mo braniti in če bi ne imeli zagotovila Švedska, je to uspe- Jašina v vratih, b: tudi v lo včeraj še Nemčiji z neodločenim rezultatom proti Irski, Franciji z zmago nad Škotsko, Jugoslaviji z neodločenim rezultatom proti Paragvaju in Braziliji z zmago nad SZ. Dokončno pa so poleg Avstrije izpadle še Argentina, Paragvaj, Škotska in Mehika. ZOPET PRESENEČENJA Tudi včerajšnje tekme v osmini finala so potekle v znamenju velikih presenečenj, za katera sta v prvi vrsti poskrbeli Češkoslovaška in Madžarska, ki sta po bledem z#l četku tokrgi odločili dvojen z Južnoamerikanci odločno v korist donavske nogometne šole. Cehi so naravnost pregazili Argentince, ki so veljali za enega največjih favoritov za .končno zmago m njihovih 6 golov še premalo ilustrira igro, ki je bila res izvrstna in ki jim je omogočila še zadnjo priložnost, da se kvalificirajo v četrtfinale po dodatnem srečanju s Severno Irsko. Madžari, ki so bili v enako težkem položaju kot Cehoslovaki, pa so odpravili mnogo manj nevarne Mehikance s 4:0 in če v dodatnem srečanjem premagajo obrambi doživeli znatno večji poraz. Toda pri vsej smoli, so imeli sovjetski reprezentanti vendarle tudi veliko srečo, na katero najbrž sploh niso več računali. Ker so namreč istočasno Avstrijci povsem nepričakovano prisilili Angleže k neodločenemu rezultatu (lahko pa bi tudi zmagali) so dali s tem SZ še eno možnost, da se po dodatnem srečanju z Angleži uvrstijo v četrtfinale. In če naj sodimo po Igri Angležev proti Avstrijcem, Jk&teffi ima '-SZ "vsekakor precej izgledov na uspeh. V I SKUP. NI PROBLEMOV Brez vsakih komplikacij se je zaključilo samo tekmovanje v 2. skupini, v kateri sta se v četrtfinale kvalificirali Francija in Jugoslavija, medtem ko sta Paragvaj in Škotska izpadla. Francija je v zadnji tekmi premagala Škotsko sicer z manj briljantno igro kot proti Paragvajcem pa vendarle boljšo kot proti Jugoslovanom. Poleg obrambe sta se v napadu odlikovala samo Kopa in Fontain, ki je tudi dosegel svoj 6. gol na svetovnem prvenstvu. Ker so Jugoslovani In če so skljub trikratni pa-sivi uspeli vsakokrat izenačiti, m to prav nij čudno, saj so z 12 gol: iz treh tekem bili najboljši realizatorji prvenstva. L. L. K « • STOCKHOLM. 16. — Organizacijski odbor svetovnega nog. prvenstva je za jutrišnja dodatna srečanja določil naslednje glavne m stranske sodnike' Madžarska - Wales (Stockholm); sodnik I.atišev (SZ), stranska sodnika Codesal (Urug.) in Eriksson (Fin.), Anglija - SZ (Goetebcrg: sodnik Dusch (Nem), stran- ska sodnika Seipelt (Avst.) in Brunkhorst (Niz.); CSR - S. Irska (Maimoe): sodnik Guigue (Fr.), stranska sodnika mu« (sved.) in Campos (Port.). «» . Danes po televiziji SZ - Anglija RIM, 16. — Tiskovni urad HA1-TV sporoča, da bo tekma Anglija - SZ v torek 17. t. m. prenašana po televiziji iz Goeteborga. Začetek prenosa i ob 18.45. italijanski pokal» V nadaljevanju tekmovanja za italijanski nogometni pokal. so bili v nedeljo doseženi naslednji rezultati: V Palermu: Palermo - Roma 3:2;. v Monzi: Simmenthal -Como 4:0; v Genovi: Samp-doria - Alessandria 2:1; v Biel-li: Juventus - Biellese 4:2; v Benetkah: Venezia - Brescia 4:0; v Vicenzi: Lanerossi - Padova 2:1; v Rimu: Lazio - Napah 3:1; v Milanu: Milan - Inter 3:2; v Reggio: Reggiapa-Modena 2:0. ^Donavski pokal> V povratnih četrtfinalnih tekmah nogometnega tekmovanja za ((Donavski pokal#, so bili v nedeljo doseženi naslednji rezultati: v 3eogradu: Crvena zvezda-I.okomotiva (Sofija) 1:0; v Bukarešti: Radnički,(Beograd) - Štinca (Kmišvar) 3:1; v Brnu: Rude zvezda - Vojvodina (Novi Sad) 0:0 (zmagovalec z žrebom Roda zvezda); v Budimpešti: MTK ■ Tatran (Prešov) 4:3. V polfinale so se kvalificirali Crvena zvezda, Radnički, Ruda zvezda in Tatran. Športne stave TOTOCALCIO 2 X 1, X X 2, X 1 1, 1 1 1 —, 1 Kvote: 13 točk — 10.600.000 lir, 12 točk — 366.000 lir. TOTIP 12, 1 2, X 1, X 2, 1 X, 1 1 Kvote: 12 točk — 1.235.373 lir, 11 točk — 70.817 lir, 10 točk — 6.408 lir. ir • CSR in Madžarska favorita negotovost za SZ-Anglija Šekularac najbrž ne bo mogel igrati proti Nemčiji Tudi Zebec in Crnkovič poškodovana (Poseben dopis) STOCKHOLM, 16. — Po zaključenih kvalifikacijskih tekmah v posameznih skupinah, je glavni predmet današnjih razgovorov in glavna tema časopisnih člankov jutrišnji epilog osmine finala z dodatnimi srečanji med Anglijo in SZ, CSR in S. Irsko ter med Madžarsko in Walesom. Medtem ko so mnenja glede izida tretjega srečanja Anglije s Sovjetsko zvezo v razdobju enega meseca (prvi dve sta se končali neodločeno) deljena, pa dajejo za ostali dve tekmi skoraj vsi prednost Češkoslovaški in Madžarski, katerih delnice so po izdatnih zmagah nad Argentino in Mehiko močno porastle. Nekateri specialisti v prognozah so postali kar čez noč mnenja, da utegne biti CSR celo najresnejši konkurenti za drugo ali vsaj za tretje mesto. Tako Irci kot Cehoslovaki so glede sestave svojih moštev molčeči, verjetno pa je, da v njih ne bo posebnih sprememb, čeprav imajo Ce-hoslovalki precej igralcev poškodovanih. Drugače pa je z Madžari. Med včerajšnjo tekmo se je namreč poškodoval njihov stari srednji napadalec Hidegkuti, ki verjetno ne bo mogel nastopiti. Zamenjal ga bo najbrž krilec Bo-szik, k' proti Mehiki ni nastopil, kj pa je svojo vrednost kot napadalec potrdil v tekmi s Švedsko. iHiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiii igrali • - - .-'-..-ir-- v 'iM Naš posebni dopisnik na Švedskem tov. Dušan Košuta v razgovoru z Milutinovičem in Veselinovičem na igrišču v Veste raasu I. SKUPINA Nemčija-S. Irska 2:2 (1:1) CSR-Argentina 6:1 (3:0> NEMČIJA 3 1 2 0 7:5 4 CSR 3 1 1 1 8:4 3 S. Irska 3 1 1 1 4:5 3 Argentina 3 1 0 2 5:10 2 II. SKUPINA Paragvaj-Jugoslav. 3:3 (1:2) Franci ja-Skotska 2:1 (2:0) FRANCIJA 3 2 0 1 11:7 4 JUGOSL. 3 1 2 0 7:6 4 Paragvaj 3 111 9:12 3 Škotska 3 0 1 2 4:6 1 III. SKUPINA Svedska-Wales 0:0 (0:0) V ODLOČILNI KVALIFIKACIJSKI TEKMI Jugoslavija-Paragvaj 3:3 (2:1) Jugoslovani trikrat v vodstvu - Slaba igra - Paragvajci hitri in grobi (Od našega poseb. dopisnika) ESKILSTUNA, 16. — V zadnji tekmi druge kvalifikacij-. skg skupine v osmini finala Madžarska-Mehika 4:0 (1:0) j svetovnega nogometnega pr- SVEDSKA 3 2 1 0 5:1 51 venstva sta se Jugoslavija in Madžarska 3 111 6:3 3 VVales 3 0 3 0 2:2 3 Mehika 3 0 12 1:8 1 IV. SKUPINA Brazilija-SZ 2:0 (1:0) Avstrija-Anglija 2:2 (1:0) BRAZILIJA 3 2 1 0 5:0 5 Anglija 3 0 3 0 4:4 3 SZ 3 1 1 1 4:4 3 Avstrija 3 0 1 2 2:7 1 Danes DODATNE TEKME ZA VSTOP V ČETRTFINALE Maimoe, ob 19. uri: S. Irska - CSR Stockholm, ob 19. uri: Wales - Madžarska Goeteborg, ob 19. uri' SZ - Anglija Četrtek ČETRTFINALE Maimoe: Nemčija - Jugoslavija Norrkoeping: Francija - zmagovalec srečanja S. Irska-CSR Stockholm: Švedska - zmagovalec srečanja SZ - Anglija Goeteborg: Brazilija-zmagovalec srečanja VVales - Madžarska Torek, 24. POLFINALE Goeteborg: zmagovalec iz Malmoa • zmagovalec iz Stockholma Stockholm: zmagovalec iz Norrkoe-pinga - zmagovalec iz Goeteborga. Paragvaj razšla z neodločenim rezultatom 3:3, ki je Jugoslaviji omogočil kvalifikacijo v četrt finale, Paragvaj pr obsodil na izpad. JUGOSLAVIJA: Beara, Tomič, Crnkovič; Krstič, Zebec, Boškov; Petakovič, Veselinovič, Ognjanovič, Šekularac, Rajkov. PARAGVAJ: Aguilar; Are-valo, Echague; Vilalba, Lezca-no, Achucarro; Aguero, Paro-di, Romero, Re, Amarilla. Strelci: v prvem polčasu v 13’ Ognjanovič (J.), v 20’ Pa-rodi (P.), v 28' Veselinovič (J.); v drugem polčasu v 7’ Aguero (P.), v 21’ Rajkov (J ), v 35’ Parodi (P.). * * * *. Jugoslovani so začeli dokaj lagodno, kot da ne bi šlo za odločilno tekmo. Ze v prvih minutah sta obe enajstorici izvedli nekaj napadov, od katerih so bili jugoslovanski bolj masovno zasnovani, paragvajski pa bolj nevarni. Toda jugoslovanski pritisk je bil kmalu poplačan. V 13’ je Petakovič prodrl po levi strani in podal žogo v kazenski prostor, kjer jo je prestregel Ognjanovič (ki je zamenjal Milutinoviča) in jo iz voleja v naletu streljal precizno v prazna vrata, ker mu je vra*ar slekel naprot Igra je tud: po tem golu ostala ležerna in Jugoslovani so igrali slabše kot proti Škotski in Franclji. V 20’ so Paragvajci izenačili. Aguero je streljal proti jugoslovanskim vratom po zemlji. Zoga je zadela Parodija, k: je bil kakih 5 m od Beare. in se od njega odbila v levi spodnji kot vrat. Beara se je sicer vrgel, vendar je bil pre- Odlični debutant Tomič pozen, ker je žoga spremenila smer. Jugoslovani so sedaj ostreje reagirali in po krasni akciji vse napadalne vrste v 28’ prešli znova v vodstvo, potem ko je Veselinovič nekaj trenutkov prej zapravil skoraj stoodstotno priložnost. Bo. škov je podal žogo do Veselinoviča, ki je po izmenjali žog: s Sekularcem s spretno potezo ukanil nasprotnega branilca in povsem nepričakovano ;z polobrata z roba kazenskega prostora streljal v levi spodnji kot vrat. Vratar se je sicer vrgel, toda ostrega strela ni mogel zadržati. Do konca polčasa se rezultat ni več spremenil. Bilo pa je še mnogo prekrškov in neizkoriščenih možnosti na vsaki stram. Nekaj minut pred koncem je bil poškodovan 6e-kularac, ki je zamenjal mesto z Rajkovom. Začetek drugega polčasa je pripadal Paragvajcem, ki so v 7’ res tudi izenačili, čeprav Iz očitnega offsidea, ki pa ga je sodnik Mačko spregledal. Aguera, ki je sam stal nekje ob kazenskem prostoru, je sprejel žogo od Parodija, kateremu je Beara stekel naproti. Sstrar.s6”; 13. Modenese (Fr.) 29.25’58”: 14. MUesi (It.) 29.29’49”; 15. Christian (Avst.) 29.3P04” itd. KO)ESARSTVO Van Looy zmagovalce dirke Milan-Mantova MANTOVA, 16. — V tradicionalni kolesarski dirki Milan Mantova (218,6 km), ki je bila v nedeljo, je v finalnem sprintu zmagal Belgijec Van Looy s časom 5.17’ in s povprečno hitrostjo 41,340 km na uro. Z enakim časom so prišli na cilj še: 2. Scnils (Bel.). 3. Pellegrini, 4. Baffi, 5. Grassi, 6, Costalunga, 7 Ra-nucci, H, Michelom, 9. Metra, 10. Galeaz, II Mori, 12. Hoe-ver.aers, 13. Nicolo. BOKS Pastrano premagal po BOLOGNA, 16. — Ameriški boksar težke kategorije Wil-lie Pastrano (četKli s svetovne rang lestvice) je včeraj v Bologni premagal Cavicchija po točkah v 10 rundah. V okviru iste prireditve je De Persico odvzei Bacilianj11 naslov prve težke kategorij po prekinitvi dvoboja na zdravniško intervencijo v 19-rundi. oagovnrm urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarski zavod ZTT • 'rr,t