Poštnina plačana v gotovini Leto XIV., štev. 89 J_juul Jiiiia., :uicuiJCV(1 ulica 5. — Telefon št. 3122 3123 3124, 3125, 3126. Inseratni oddeieK: Ljubljana, šelenburgova ul. 3. — Tel. «i492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica štev. 11. — Telefon št. 2455. Puuruzniea Celje: Kocenova ulica št. 2. — Telefon št. 190. JiHCuni pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180 VVien št. 105.241. LJubljana, sobota 15. aprila I933 Cena 2.— Bsrba dveh moral Blagovest velikonočnih zvonov o simbolnem vstajenju Sinu božjega bo letos posebno svečano odmevala v vsem krščanskem svetu: Devetnajst stoletij je poteklo, kar se je na Golgoti s krvjo Učitelja ljubezni in miru zapečatila duhovna usoda starega sveta in se začela nova doba človeške zgodovine. V teku tisočletnega razvoja je krščanska misel, ki je poprijeia razne organizacijske m dogmatično koniesional-ne oblike, v marsičem preobrazila socialne in kulturne uredbe zapadnega človeštva. Dolga stoletja se je po vsej Evropi borila z narave dotlej barbarskih plemen m jih — čeprav na svoj način — vezala z antično kulturo Sredozemlja. Spustila se je v silovito borbo s krvjo, in dasi je bila večkrat sama poškropljena z njo, je vendar nenehoma prepričevala milijone in milijone ljudi, da je duh gospodar telesa in ljubezen do bližnjega božja zapoved in socialni zakon. Tudi noben nekristjan ne more zanikati tega zgodovinskega poslanstva krščanske misli. Pred krščanstvom je svet komaj poznal take ideje, in če jih zasledimo pri Platonu ali v indskem verskem modroslovju, je vendar dejstvo, da jih je šele krščanstvo napolnilo z vsebino in jim dalo neizmerno notranjo moč. Tako pada golgotski križ preko skoraj dvatisočletne zgodovine zapadnega človeštva, preko vseh bojišč in razvalin, preko usode številnih narodov in plemen: križ trpljenja in žrtve, križ velikonočnega vstajenja, križ zmage duha nad teiesom, — nadčloveški rnemen-to narodom in poedincem, da spoštujejo velike etične in moralne zakone, ki skušajo obrzdati strasti in sebičnosti. Krščanstvo je skušalo vsiliti narodom in državam politično vest in moralo: to je njegova nadaljnja zgodovinska zasluga. Cezarski Rim ni poznal druge politične morale kakor jo je mnoga stoletja pozneje zapisal cinični Florentinec Ma-chiavelli. Sila je odločevala nad D-ravico; narodni pohlep je smel brzdati samo odpor napadanega, ne pa kakršenkoli moralni pomislek. Devetnajst stoletij je za človeško zgodovino dolga doba. Danes, na prelomu vekov, zopet vse vpije po moralnem prevrednotenju. Težko izkušene množice evropskega človeštva si ne žele ničesar bolj kakor miru in blagostanja. V nasprotju s to elementarno željo pa kaže današnji sx-et zelo vznemirjeno in za-mračeno obličje. Voditelji narodov zbegano iščejo zdravila za sedanje on a s no stanje. Samo pri malih narodih in še pri nekaterih, ki so — kakor Francozi — ohranili zvestobo zmernim in razumnim političnim idejam, se stremljenje ljudstev po miru ujema s politiko vodilnih plasti. Evropa je neprestano v krizi: v eni svojih najtežjih in najdbi jnosežnej-ših kriz, kar jih je bilo v teh devetnajstih stoletjih, odkar pada preko njene u.-ode simbolni križ z Golgote. Moralno prevrednotenje je stalno na dnevnem redu. Na vzhodu Evrope, na ogromnem prostoru Evrazije, ječi ruski narod pod težo protikrščanskega prevrednotenja. S palečim fanatizmom skuša sedanji režim ustvariti »novega človeka« in zgraditi nov svetovni red. V Italiji in Nemčiji opažamo baš nasprotno tendenco. Von Papen je v znanem kulturnem programu Hitlerjeve vlade razglasil kot osnovno stremljenje novega režima pokristjanjenje nemškega naroda. Znova pokristjaniti nemški narod! — to je geslo, ki napoveduje oster odpor zoper mnoge slabe in dobre pojave 20. stoletja. Že dolgo se podobno geslo širi v Italiji in v njegovem znamenju je bila sklenjena lateranska zveza med vatikanskim križem in liktorskim svežnjem. Nihče ne more prerokovati, kam vodijo vsa današnja »moralna prevrednotenja«, ki so postala osnovni program celih držav. Toda vse nas svari, da postajamo pozorni pred to »novo moralo«, ki se začenja po neuspehu Moskve oznanjati iz Rima in Berlina in ki naj preide iz programov fašističnih strank v državno, narodno in mednarodno politiko kot »edino mogoča pot k novemu človeštvu«. Med božičnem in veliko nočjo smo prehodili na poti k temu »moralnemu prevrednotenju« im »novemu pokristjanje-nju«, ki pada v leto 19001etnice Kristusove smrti, kratko, a zelo naporno in še bolj poučno pot. V vseh teh dogodkih, ki so nam še v živem spominu, pa se z vidnimi potezami kaže dramatična borba dveh političnih moral. Pod krinko »pravega pokristjanjenja družbe«, ki bi ga vsi pozdravili, če bi ne stale za njim temne sile, katerim je krščanstvo samo sredstvo, ne pa smoter, se skuša uveljaviti v mednarodni politiki stara paganska. cezarska »morala« o pravici močnega nad slabim. G. Mussolini je prav za Veliko noc izročil agenciji »Universal Service« svoj članek o" Mali antanti. V niem trdi. da je Mala antanta slučajna tvorba m da nima nikakih skupnih vezi; zoper njeno kljubovalno trmo se dviga ideja revi*a- itarocnina luo^o ..,____ Za inozemstvo Din 40.— Creunišlvo: Ljubljana, Knalljeva ulica 5. Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126, Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65. Rokopisi se ne vračajo. — oglasi po taritu. Mussolini je vrgel novo karto Da bi izsilil sprejetje svojega predloga o direktorija velesil, manevrira z restavracijo Habsburžanov v podonavski monarhiji, kar naj zajamči ob enem prestiž Italije v Srednji Evropi Pariz, 14 aprila, r. V tukajšnjih diplomatskih krogih posvečajo razgovorom, ki se vrše v Rimu, največjo pozornost. Sprejemi in sestanki v Vatikanu in Kvirinalu dajo slutiti, da se tičejo razgovori zelo da-lekosežmh vprašanj in problemov, ki ne zanimajo samo pri teh razgovorih udeleženih držav, marveč vso Evropo. Francoska, pa tudi vsa ostala mednarodna diplomacija je zaradi tega budno na straži In z največjim nezaupanjem spremlja rimske razgovore, ki prinesejo lahko še večja pre. senečenja, kakor je bil Mussolinijev predlog o direktoriju velesil. Razni fašistični listi, ki se jih običajno poslužuje MussoM-ni, kadar pripravlja teren za svoje akcije, že napovedujejo, da pripravlja Mussolini nepričakovano »velikonočno presenečenje«. novo svojo diplomatsko tezo. Ob enem na-glašajo listi, da se je politično ozračje zadnji teden radikalno izpremenilo ter da bo za vso Evropo kmalu napočila nova zora, ki bo predstavljala začetek pravega miru. Parištkih dipl orna teki h krogov te napo. vedi prav nič ne presenečajo, ker imajo zaupne informacije, da je Mussoini insce-n-'ra! sestanke z avstrijskima in nemškimi državniki predvsem za to, da bi izvršil nov pritisk na Francijo in Anglijo, in ob enem maskiral popoln poraz fašistične dipiomacije v pogledu izolacije Francije in povečanja italijanskega vpliva v Evropi, kar je bil glavni ci'j njegovega direktorija velesil Mussolini se je namreč vštel v svoj;h diplomatskih računih, ko je mL siiil, da je že prišel čas za uresničenje dolgoletnih, skrbnih priprav njegovih d.ip'o-matov. S tem, da se je postavil na čelo revizioni stičnega pokreta. se je hudo zaletel in ne more več nazaj. Videč, da je njegov načrt o direktoriju velesil na odporu Francije in Male antante propadel, se je Mussolini odločil za drugo, nič manj ne. varno akcijo, ki prav tako resno ogroža evropski mir, a to je za restavracijo Habsburžanov. Muesoliniju je dobro znano, da je to tudi tajna želja Vatikana, ki je z razpadom ka toliške avstro - ogrske monarhije izgubil svojo najjačjo oporo v Evropi in na svetu Baš zaradi tevfa je tuli politika fašizma in Vatikana v pogledu Avstrije tako čudno skladna. Desno krilo krščansko - socialne stranke, ki je že dolga leta na krmilu v Avstriji, je pod vplivom pokojnega prelata Seipla docela monarliistično orientirano in znano je. da je pokojni dr. Seipel že davno pripravil načrte za restavracijo habsburške dinastije, a mednarodna situacija ni bila ni koli dovolj usodna za njihovo izvedbo. Razvoj dogodkov v Nemčiji pa je znova oživel. nevarnost »Anschlussa« in baš to ie Mussolinija napotilo, da pospeši svojo akcijo. Pri tem mu ie še prav posebno dobrodošla okolnost, da se v Nemčiji pripravlja popolna kapitulacija katoliškega centruma pred Hitlerjevim režimom, na drugi strani pa okolnost, da je v Avstriji na krmilu klerikalna diktat.ira. ki je odločno proti priključitvi k protestantski Nemčiji. kk»r bo katoliški vpliv morda za dolga desetletja docela izločen od vodstva države. Mussolini je zato zastavil vse svoje sile, da na eni strani pripravi Vatikan do tega, da odobri umik katoliškega centruma v Nemčiji, za kar je na drugi strani obljubil, da bo vzpostavil katoliško monarhijo iz sedanje Avstrije in Madžarske, katerima bi se, ako se posrečijo tudi še nadaljnji načrti. pridružile še nekatere sosedne pokrajine. ki so bile poprej v sestavu Avstro-Ogr-ske. Ta načrt pa ie ogražal predvsem odpor Hitlerfeve Nemčije. Znano ie namreč, da si je Hitler postavil za cilj združitev vseh neruskih dežel v okrilju tretjega carstva in ima v svojem programa tudi priključitev Avstrije k Nemčiji. Ker pa je Hitlerju v sedanji mednarodni situaciji nujno potrebna podpora Italije, je Mussolini izlicitiral pristanek Berlina na to, da ostane Avstrija samostojna. Prvoten rimski načrt, ki se je strinjal z njim tudi Vatikan, je predvideval tudi združitev katoliške Bavarske s podunavsko monarhijo, toda Bavarska ie bila samo cena. za katero ie Mussolini od Hitlerja kupil samostojno Avstrijo. Vatikan se ne bo zadovoljil z obljubo, da katoličanov v protestantski Nemčiji ne bodo preganjali. Glede Ma- džarske si Mussolini ne dela velikih skrbi. Madžarska je itak »monarhija brez kralja« in docela habsburško orientirana. Tudi nedavni poset Gombosa v Riinu je bil v zvezi s pripravami za obnovo podu-navske monarhije. Dejstvo, da je Gomboe iz Rima odpotoval na Dunaj in pozneje poslal kot madžarsk* ga emisarja grofa Bethlena k Hitlerju, tolmačijo kot znak, da je bil z Madžarsko dosežen sporazum glede restavracije podunavske monarhije pod habsburškim žezlom. V zvezo z vso to akcijo spravljajo v -tukajšnjih krogih tudi nenadni poziv voditeljev avstrijsKe Heirmvehr v Rim. V Rimu se mudita znani major Pabst, eden izmed glavnih organizatorjev avstrijske Iieiimvehr in knez Starhemberg, sedanji vodja Heinnvehra in slavni zajpnik avstrijskih monarhistov. Heiimvehr, o knteri je znano, da jo z vednostjo avstrijske vlade finančno vzdržuje fašizem, naj bi tvorila je dro monarhistične ohorožene sile. ki naj for malm* izvrši monarhistični državni udar 1 Avstriji, dočim so madžarski legitimisti že pripravljeni, rla istočasno izvrše monarliistično akci'o na Madžarskem. V Avstriji sami se razvija živahna mnnarhistična akcija. Avstrijski aristokrtti so ustanovili posebno monarhistično društvo »Avstrijska fronta«, ki ima glavno nalogo, sestaviti novo avstrijsko ustavo. Jedro nove ustave je ukinitev izgona Habsburgovcev in njihov povratek na »dedni avstrijski prestol*, istočasno pa naj nova ustava poveča avtoriteto vlad« a duhu nekdanjega pbsolutističnf ga režima ki bi se odel še 2 rekakim nacionalizmom. Op.nžajo se živahnejši stiki meri avstrijskimi in madžarskimi aristokrati, ki imaio znano dobre zveze z Vatikanom. Nobenega dvoma ni, da se za vso to akcijo skrivajo tudi še povsem drugi načrti Mussolinija. Fašistični diktator b: a.l ubil dve muhi .ia en udarec. Z obnovo avstro-ogrske monar-hiie bi se zavaroval pred nevarnostjo >An-schlussa«, ki bi zelo ogražal interese Italije in si zagotovil tudi trajen protektorat nad miniaturno monarhijo v podunavskem bnze nu, na drugi strani r>a bi kljub vsemu odporu Francije in Male antante deiansko <> vršil revizijo mirovnih pogodb ter s tem vsaj navidezno izvedel svoj pro gram. Pri tem računa na to, da bi se Anglija na vsej stvari dokaj desintereeirala dočim bi skišal Francijo pomiriti na drug način, predvsem s jx>nudbo pomorskega sporazuma in tesnejšega zbližania. Indirektno pa bi e tem rad zadal hud udarec Mali antanti, kajti ne sme se pozabiti, da je bila Mala antanta od vsega j>očetka osnovana baš zaradi tega. da prepreči povratek Habsburžanov. ki bi trajno ogražali mir v Srednji Evropi. Če bi se Mala antanta Mussolinijevi akciji upirala, bi io naslikal pred svetom kot kršilca miru. Toda pri vseh teh svoiih načrtih je Mussolini na nekaj pozabil. Vsi ti njegovi načrti so namreč zgrajeni na predpostavki, da si bo v sedanji mednarodni situaciji vsakdo dobro premislil, predno bi izzval oborožen konflikt, pa četudi bi šlo za tako dalekosežnr stvar, kakor je povratek Habsburžanov. V Parizu pa ne gledajo nn te stvari s tako ravnodušno6tjo. kakor misli Mussolini. Tu se prav dobro zavedajo, da bi restavracija Habsburžanov pomenila za mir v Evropi še večjo nevarnost, kakor je >An-schluss«. Kajti nobenega dvoma ni, da bi postala potem podunavska monarhija torišče revizionizma in če se začne stavba mirovnih jiogodb rušiti, se bo poru-ila do temelja, kar pomnili novo vojno nevarnost. Ni dvoma. da bi se iz Avstrije pričela agitacija v vseli sosednih državah, predvsem v Jugoslaviji in Češkoslovaški za zopetno priklj i-čitev k avstrijski monarhiji. Italija je v tem pogledu že poizkušala z lažnimi separatističnimi akcijami pripraviti term in tako bi se splošna napetost v Evropi stopnjevala do vrelišča. Francija je slej ko prej pobornica rniru. Vrh tega sta tako Francija kakor Anglija po onizma kot izraz stremljenja po mednarodni pravici in pravičnemu miru. Pojmi pravičnosti in miru so osnovni moralni pojmi. Veliko moralno prevrednotenje ki ga zastopa tudd g. Mussolini, bi moralo imeti pred očmi za vse narode sprejemljivo rešitev. Toda zgoraj omenjeno pojmovanje je vprav značilen izraz paganske, cezarske morale, izraz najčistejšega sodobnega makiavelizma, ki v bistvu zanikuje vsako splošno veljavno politično moralo. Mala antanta ima skupne vezi, četudi se ne vidijo z vidika cezarske politične morale. Te vezi so izražene v skupnem, enodušnem odporu zoper poskus nekr-ščanskega »pokristjanjenja« v mednarodni politiki. Odpor naših narodov ne izhaja samo iz drugačne zainteresiranosti in drugačne mentalitete, marveč prav iz drugačnega pojmovanja mednarodne morale. S paktom Male antante je okrog petdeset milijonov ljudi v Evropi povedalo cezarskemu Rimu in Berbnu. da odklanja politični makiavelisem. Mala antanta je odgovorila za vse majhne in srednie nareJe Flvrope, da hočejo imeti v mednarodni politiki tedna moralna načela, ki se ne ravnajo samo po stanju pušk m topov. Majhni narodi ne marajo biti blago, ki bi ga veliki narodi po svoje kosali in drobili! Ta odpor človekoljubja in z razumom prosvetljene politične morale zoper ce-zarsko imperialistično moralo je značilen pojav ob devetnaicri stole'niči Gol-gote. Krščanstvo ni samo metafizična vera, marveč je tudi velik moralni učitelj narodov. V času moralnega in ura-stvenega prevrednotevania pa se med narodi isti pojav, kot se je pred mno«rimi stoletji pokazal na tleh starega Rima: samo revni in slabi so najprej razume1: zakon ljubezni iin miru! mirovnih pogodbah obvezani, nastopiti proti restavraciji Habsburžanov in za samostojnost avstrijske republike. To se jp pokazalo že o priliki nameravane sklenitve avstni^ko-nemške carinske unije, ki jp bila gotovo mnogo manj nevarna za evropski mir. kakor pa bi bil povratek Habsburžanov. Zaradi tega se juha, ki jo kuhajo v fiimu. ne bo sne-1-la tako vroča, kakor sp kuha in gosp. Mussolini je imel že dovolj prilike spoznali, da je o«] kovanja '.a črto v do njihovega uresničenja dolga pot. V ostalem sodijo v pariških diplomatskih krogih, da se je vpliv in prestiž Male antante baš v zadnji dob' tako ojačil, da so vsi načrti glede Srednje Evrope brez njenega pristanka neizvedljivi. Zaradi tega tidi vseh teh načrtov ne jemljejo prercsno in vidijo v tem le manever, s katerim hoče Mussolini izsiliti sprejetje svojega glavnega načrta o direktoriju velesil, da tako obvaruje predvpem na znotraj svoj prestiž in da fašizmu, ki se tori z velikimi političnimi in finančnimi težkočami, novega impulza in nove vere v nezmotljivost duceja. DollSusssva akcija uspela Dunaj. 14. aprila, p. »Neuigkeits-\Velt-blatt«. organ dr. Dollfnssa. piše med drugim, da se je Dollfussnva politična akcija v Rimu docela posrečila. Kancelar Pollfuss je našel pri Miissoliniju in pri Vatikanu popolno razumevanje za posebnosti avstrijskega položaja tako na notranje-, kakor znnanje-poli-tičnem pol:ii. Dosegel ir. da ie Italija k vsem tem problemom zavzela ono ■»tališče, ki logično rezultira iz sedanjega položaja Avstrije. I ahko se pričakuje, da se bodo razmere v Avstriji v najjkra>šeni času uredile tako, kakor narekujejo zaključki, ki se dajo na- praviti iz rimskih razgovorov in kakor bo v iiitereMi obnovitvenega programa !>< s* sobota, 15. rv. 1HC3 Hitlerjevski prevrat in nemški narod Okoli 100.000 političnih internirancev — Centralizacija države naj prepreči restavracijo monarhij v posameznih deželah - Pridobivanje širokih ljudskih slojev za sedanji režim z nasiljem Berlin, 12. aprila. Prevrat, ki ga je izvršil Hitler s pomočjo svojih napadalnih oddelkov, se je omejil dosfdai na čim večje razširjenje oblasti. Tako Reichstag, kakor tudi vsi deželni zbori s > bili zato odgodeni na nedoločen čas. čim so vladi odobrili neomejeno moč. Na podlagi tega pooblastila se je Hitlerjeva vlada lotla najprej čiščenja uradni-.š'va V vsej državni upravi so zamenjani pristaši demokratskih strank s hitlerjevci. V javnosti se pojasnjuje to sicer s potrebo, da postane uradništvo zopet nadstrankar-sko. v resnici pa je prešel s to zamenjavo ves državni sistem v neposredno službo Hitlerjeve strankarske organizacije. N,en namen jc na eni strani, da se zagotovi Hitlerju oblast za dolgo dobo. na drugi s rani. da se vsai kolikor toliko zadovolje njegovi pristaši, ki so večinoma vstopili v njegovo stranko, da si zagotove svoj obstanek Razumljivo je, da se ustvarjajo s tem iz vrst odpuščenih novi nezadovolj-neži. a ti v.-a j za sedaj današnji upravi niso nevarni. Stranke so razjnjščene, policija je prepletena z napadalnimi oddelki, vojaka je za Hindenburga. Da se odstrani še neznatni čisto duševni odpor, ki se izraža v gotovi rezerviranosti napram novemu stanju, se vr:e po vsej Nemčiji neprestano manifestacije v spremstvu godb in raz-vitih Mitlerievih praporov Obenem se na-daliuie zapiranje in pretepanje nasprotnikov. P o pri/nanju uradnih organov Samih, je še vedno v zanorih okoli lOO.GOO pristašev demokratskih strank. Med manifestacije v zabavo množic, ki sc iim sicer ne more nuditi ničesar stvarnega. ie -reba računati tudi znani enodnevni »prot'židovski bojkot« Hitler:ev pokret, ki ie izšel predvsem iz vrst malih obrtnikov, trgovcev in kmetov, je sprejel antisemitizem kot svoje veliko delo. Z izgo-vnrom. da bo očistil germansko pleme tujih primesi, je obljubljal svojim pristašem tudi konec zelcnašrva in židovske konkurence. Tisoči iz vrst vse te male buržoa-zije so pričakovali rešitev od zatvoritve židovskih trgovin, črtanja dolgov in odpustitve židovskega osob.ia. Toda vlada je čutila, da bi tako temeljito čiščenje izzvalo ne miho velik odpor v inozemstvu, temveč tudi resno gospodarsko krizo v Nemčiji sami. Prav zato je omejila bojkot samo na en dan z izgovorom, da mora biti snmo nekak opomin »inozemskemu židovskemu časopisju« Bojkot je doživel po-p ln poraz, vsaj v kolikor se tiče resneiše osvoboditve od gospodarskega vpliva Židov. Mnogo Židov je bilo siccr osebno prizadetih. t: da v gospodarskem redu samem •fie ni prav nič izpremenilo. Že takoj naslednji dan n-o bojkotu so b;le zopet odprte vse židovske trgovine in opravljajo sedaj svoje posle nemoteno. Vlada je izdala komunike, da je nadaljnji bojkot ustavljen, ker je uspel. To. naj bi pomenilo, da je pod njegovim pritiskom inozemsko židovsko časopisje, ki je blatilo novo Nemčijo. izpremenilo svoje stališče in pokazalo sedaj več razumevanja za novo stanje v nemški državi \ elika izcememba v sestavi nemške države je bila izvršena s stvarno ukinitvijo avtonomij posameznih dežel. Imele bodo sicer tudi še naprej svoje vlade in svoje parlamente, dejanski pa jih bodo uprav-Jiali takoz vani »Staathalter'i«. torej guvernerji. ki jih imenuje p-edsednik republike na kancelarjev predlog Staa'halterji postavljajo vlade v vseh dosedanjih avtonomnih deželah. V-h tega imajo pravico, da ra/puščajo deželne zbore in določajo nove v-l-tve. Njih zakonita dolžnost bo tudi, »da izvaiajo v provincah državno politiko. ki ;o določi državni kancelar«. To fe nedvomno velik korak k centralizaciji. v čemer so sicer tudi prejšnje vlade mno- go razpravljale, vendar niso imele poguma, da jo izvedejo. Vsebina izpremembe leži v samem ustvarjanju zakona Po \veimarski ustavi so bili zakoni, ki jih je sprejel Reichstag, često samo okvir, čegar vsebino so izpolnjevali nato odloki deželnih zborov. Toda način, kako se je to zgodilo, ni b i vedno v skladu z namerami državne vlade in so se torej že samo s tem ustvarjali nesporazumi med centralnimi oblastmi in pokrajinskimi upravami, Še slabše je b:lo z izvajanjem zakonov, ker državna vlada ni imela možnosti za neposredno sodelovanje Z imenovanjem »Staathalterjev« s tako obsežnimi pravicami so sedaj ti od-nošaji temeljito iznremenjeni na korist osrednje oblasti. Bivše province So pre-tvorjene sedaj v čisto navadne organe centralne uprave. To edinstvo je tem ožje, ker je za Prusijo, torej deželo, ki obsega dve tretjini Nemčije, d ločeno, da bo državni kancelar istočasno tudi njen »Staathalter«. Trdi se, da je med drugim namen vsega tega prevrata, da se prepreči restavracija monarhij v posameznih deželah. Govorilo se je vsaj, da pripravljata Bavarska in Badenska nekak udar, ki bi ju usposobil za borbo s Hitlerjevo državo. Kakor naglasa neki vladni list. pa more biti od sedaj naprej tudi če bi kdaj prišlo do restavracije monarhije govora samo o vladarju. ki bi obstojal za vso Nemčijo. Toda tudi ta nedvomno zelo važna notranja izprememba na pravi j a za sedaj vtis neke provizornosti, in to iz enostavnega razloga, ker izgledajo vsi ti izredni ukrepi, ki podrejajo nemški narod, kot strogo prehodni Prepovedani so v splošnem vsi opo-zicionaini listi v vsej Nemčiji. Ne smejo se vršiti nobena zborovanja in razpuščete so bile tudi vse stranke, nekatere s privoljenjem. druge nasilno. Policija in Hitlerjevi napadalni oddelki imajo nenavadno velike pravice. Vse to ustvarja vtis izrednega stanja in tako razumeva množica tudi zakone s trajno vrednostjo. Stvarno je po zatrjevanju Hitlerja in njegovih organov sedanje izredno stanje stalno. To 7.v iči. da ni naloga sedanjega režima, da pripravi ustvaritev gotovih novih odnošajev v državi, temveč že sam po sebi pred-stavTa te nove odnosa je. »Nemči ja mora pozabiti . vse 1'beralne in demokratske predsodke prejšnjih let in se privaditi na stalno življenje v stanju, katero je ustvaril 30 januar.« Tiskovna svoboda, zborovanja, dogovori in osebne pravice, vse to se ic, kakor pravi Hitler, preživelo in predstavlja samo anarhijo Razumljivo je, da se je preživel, tako trdi on. tudi ves ustavni in parlamentarni red. Nemški narod se mora razvijati v bodočnosti v oni stari d i s c i o 1 i n i in onem redu. ki sta ohsto:ala pred l:beralnim in demokratskim režimom, tnrei prilično v dobi F-idcrika Velikega. Vse to so celo za nemški narod, ki se je resno navadil na gotovo disciplino, zelo težko razumljivi pojmi Množice se še vedno ne morejo pomiriti z m'H:>o. da bo ostalo sedanje stanje stalno. Tudi vlada čuti nevarnost, ki prihaja njej in vsemu režimu od čustva provizomosti, ki prevladuje v narodu. V govoru, ki ga je imel včer-i po rad'.ju za vce svo*e nanndalne oddelke v Nemčiji, ie HiMer opozoril tudi na to stanie Zahvalil se je najprej napa-daln;m oddelkom, da so mu omogočili izvedbo nrcvrata. ki ga imenuie zgodovinskega. rh n-ilr*>rtf 1.7 fe. da pridobe zn režim tudi nnrod To je r>nč prvo priznanje, da je s?dan;i režim počival in še počiva na nr>s!lst\ni in da s" ie šol" seda i pričelo d°lo zp. nridobi*ev širokih ljudskih sloiev Samo škoda, da Hitler niti z besedo ni omenil, na kak na~in m:sli. da se more to izvesti. Vse kaže. da se bo nri-dob'vanie naroda po napadaln'h oddelkih vršilo, kakor že dosedaj — z nasiljem. Kako si Menici zamišljajo V petih letih mora biti Nemčija do zob oborožena — Ka podpis razorožit vene konvencije je blazno misliti London, 14. aprila, r. Veliko pozornost v vseh tukajšnjih političnih krogih je vzbudila izjava, ki jo je podal član nemške delegacije na razorožitverti konferenci, baron Rheinhaben o oborože- valnih ciljih Nemčije. Rheinhaben docela neprikrito priznava, da Nemčija ne veruje v razorožitev, marveč smatra razoro-žitveno konferenco le za prehod, ki naj docela »izenači« Nemčijo v pogledu oborožitve in prinese »glavnemu premagancu« svetovne vojne popolno svobodo v pogledu novega oboroževalnega tekmovanja, v katerem upa Nemčija doseči prvenstvo. Rheinhaben v svoji izjavi predvsem naglasa, da Nemčija v načelu sprejema osnovno idejo angleškega razorožitvene-nega predloga, ki predvideva petletno prehodno dobo. Spričo silnega ogrožanja Nemčije s strani njenih sosedov, ki imajo ogromno zračno brodovje, pa Nemčija ne more resno misliti na razorožitev in ji zaradi tega nihče ne sme in ne more zabraniti, da v tej prehodni dobi tudi ona zgradi zračno brodovje, ki se bo lahko merilo z brodovjem njenih sosedov. Mišljena ie predvsem Francija. Ker je bil odklonjen predlog Nemčije, naj s« uniči vse orožje, ki je po mirovni pogodbi prepovedano Nemčiji, tudi v drugih državah, smatra Nemčija, da ima pravico nabaviti si vse vrste orožja, ki jih smatra potrebne za obrambo svojih meja in svojega naroda. V okviru prehodne dobe se mora tudi nemška armada izenačiti sorazmerno z armadami nemških sosedov. To je zahteva, od katere Nemčija ne bo nikdar popustila. Vse to se mora izvršiti naj- kasneje do leta 1938. S tem letom mora biti Nemčija v vsakem pogledu docela izenačena z vsemi drugimi državami in blazno je misliti, da bo Nemčija podpisala kakršnokoli razorožitveno konvencijo, ki tega ne bi dobesedno upoštevala. V tej izjavi nemškega delegata na razorožitveni konferenci vidijo v tukajšnjih političnih krogih novo nemško ofenzivo, ki jasno priča, da Nemčija sploh ne misli na rozorožitev, marveč samo na to, kako bi čimprej obnovila predvojni pruski militarizem, ki bi bil docela v skladu s sedanjim nemškim režimom. Že o priliki včerajšnje debate v spodnji zbornici so skoraj vsi govorniki opozarjali na nevarnost, ki jo predstavlja sodobna Nemčija in pozivali angleško vlado, naj bo skrajno previdna, kajti bilo bi neodpustljivo, če bi se vsled neopravičljive angleške popustljivosti dala še nova pobuda težaijam, ki vedno bolj ogrožajo mir Evrope. pendiie za jugoslovenske visokošolce v Pariza Beograd, 14. aprila, p. Osrednji odbor Jugosiknemskega podipornega društva v Parizu je skilennl, da se v veliki dijaški koloniji v Parizu rezervirajo štiri mesta za jugoslovenske visokošolce. Da sc jim omogoči študij v Parizn, je odfbor obenem določil podiporo v višini 200.000 frankov. Za ta mesta bodo določile po enega s>Iti intervjuv. Osobito pa je nagla-sil, da mu ni bilo treba toliko poudarjati nujnost zo rodu Slovak, — ki je naglasa!, da so dehi in Slovaki čakali na revizijo tisoč let, drugi Siovani pa tudi dolga stoletja. .Zdaj se ne bodo dali pod pretvezo nove revizije vkovati v staro brpz-pra'vje. Njegove besede so napravile med poslušalci silen do>m in čsl. tisk ie z zadovoljstvom zabeležil odločne besede obeh slovašiklh ministrov. Notranje politično življenje na češkoslovaškem je zelo razgibano, dasi zbornica ne zaseda in dasi ni še določeno, kdaj se bo sešla, Ker se koalirane stranke še niso ze-diuiile za delovni program. Največ nemira je povzročilo hitjerjevsko gibanje in njega vpliv v političnem življenju se razločno opaža, Vlada je prepovedala vse shode, bodisi nacionalistične, komunistične ali protifašistične, zlasti pa shode Jurija Stj-ibr-nega. Slednji je ohrabren po Hitlerjevem uspehu, napovedal celo vrsto shodov v Pragi in po drugih večji ft mestih, da bi seja! nemir med ljudstvo. Na prvih njegovih shodih so po nemškem vzorcu že nastopali tk. zv. »reditelji«- in prireditve so dobile izredno bučen i.n kričav značaj, četa izbranih krepkih dečko" je tvorila >reriiite!jsi'co vojsko*;. Kot odznak so nosili vsi enako rumene kravate in zaradi njihovega sodelovanja so shodii res pridobili na živahnosti. Raapra-ve so bile tako ognjevite, da so zborovalci v neKi dvorani polomili vso opremo in prevrnili točilnico, da je imel gostilničar škode za kakih 15.000 Kč. Prvi trije shodi so prinesli skupno za 40.000 Kč škode, tako da noben praški gostilničar ni hotel dati več svojih prostorov na razpolago ligi Stfibrnega. Končno je oblast prepovedala zborovanja te vr&te. Posojilo za javna dela ima po poročilih listov popoln uspeh. Vsa javnost jc mobilizirana za posojilo. Radio, ti.sii. diuštva in vplivni posamezniki dela.jo '/.nni in d«.s'ei še nobeno posojilo ni 6i!o tako popularno. Do konca prešlega tedna ie bilo podpisano za pol milijarde Kč. Pro'i posojilu pa. je dan za dnevom močno »gitiral moskovs.ti radio, sedaj pa se je proti njemu og asi! tu Ji Hitlerjevski tisk v Nemčiji m Avstriji. pozivajoč čsl. Nemce, naj bojkotiraj? posojilo, zanimivo bo v se Kakor, ko.ikc uspeha bodo imeli ti pozivi mod N '/ari m Židi. V Pr:'.co je prispel te dni no r\ nemški vojaški ataše polkovnik voa Kuikeihorst in je že odpravil svoje nastopne posete Kakor poročajo, je bil Falkenhorst doslej načelnik generalnega šts'>a v K ra! jo ven v Vzhodna 1'rusiji. Za neaišk^.i ataše;,«i je določen za vse tri države .Male antantp f.er bo v prihodnjih dneh odootova: v Beo grad iu Bukarešto, da še tam odda svo^a poverila. V nemškem taboru na Češkoslovaškem ni iizpreniemib. Nemški tisk poroča, da pristaši še vedno beže iz vladnih stians k hitlerjevcem. Nemški listi ru»te Nemce in Žide. naj ne izstopajo iz praškega nemškega Kazina, in napadajo židovsko cerkveno občino, ki je prepovedala vporabo nemško ga jezika v židovskem bogoslužju. Stališče Nemcev iz češkoslovaške repu biike napram Nemčiji j« preciziral Dosia-nec dr Peters, ki velja za umirjenega na-cionalea. On označuje hitlergevsko gibanje kot organizacijo malomeščanske nezadovoljnosti. V njej se križa ustroj stanovsiie države s socialisptični.mi idejami. V Nt-mčili je ogorčena demokracija, v Češkoslovaški pa te nevarnosti ni in Nemci ne bodo nastopali proti demokraciji kot državni for mi, da ne rušijo države. To bi potnenPo političen samomor Nemcev v čtškosiovašk republiki. Interparlamentarna konferenca v Rimu Rim, 14. aprila. AA Na mednarodni parlamentarni trgovinski konferenci, ki bo svečano otvorjena 19. t. m. v navzočnosti italijanskega kralja in kraljice na Kapitolu, bo zastopanih 30 parlamentov Med delegacijami bo največja italijanska, ki bo štela 40 članov, Anglija pošlje 25 parlamentarcev in Francija tudi 25. Nemški delegaciji bo predsedoval Goring. Konferenca bo razpravljala o vprašanjih kontingenta, omejitve izmenjave blaga in njih posledicah na zunanjo trgovino, o prevozu blaga, o cenah na debelo in na drobno in o gospodarski in finančni obnovi kmetijskih držav v vzhodni Evropi. Vesele velikonočne praznike vsctt: naročnikom, čitateljem, inserentom in sotrudnikom. Današnja velikonočna številka obsega 29 strani z zanimivim gradivom. Prihodnja redna številka izide v sredo zjutraj, ponedeljska izdaja „Jutra" pa izjemoma v torek. Noto živi jonsko moč iia ztiravie - P*.-) nr-plka < i- a j urejuje prebavo : Pla nftmTo « čaj »PLANINKA« čajem Buhovec Vsakemu je potrebno spo-mladno zdravljenje z vsestransko preizkušenim i PLAN IN-KA«-cajem iz zdravilnih zelišč. i PlaNINKa« čisti kri, jo osvežuje in razredčuje, izločuje iz telesa vse tuje materije in bolezenske strupe. Vsled tega se je izkazal i PLAN INKA c -čaj pri težkočah prebave, nedelavnosti črev, zaprtosti vetrov, odebelitvi, glavobolu m migreni, arteriosklerozi, boleznih na jetrih in žoiču, boleznih obisti, hc-rneroidih, pritisku krvi, omotici, nervozi, nečistoči kože (turih, zajedcih. bulah) kot dragoceno domače sredstvo. Začnite torej še danes tudi Vi s spomladanskim S—12 tedenskim zdravljenjem s PLA-N INK A«-čajem Bahovec. Zahtevajte v lekarnah in drogerijah izrecno PLAN IN-KA» r,.! <5. vii. Kako bi radi razkosali Slsveislfo Vedno bofi podrobna so razkritja inozemskih listov o tein, kako bi fašisti. Madžari, Nemci in drugi revizionisti radi preuredili Srednjo Evropo in pri tem zlasti razkosali našo Jugoslavijo. Nekateri listi prinašajo zemljevide, kakšne naj bi ble meje v naš'h pokrajinah po željah revizio-nistov. Za nas je vsekakor najbolj zanimivo. kako usodo bi radi pripravili Slovencem. reviziončstfčnih načrtih naj bi se ustanovila nekaka »katoliška« hrvatska država, seveda v okviru Velike Italije, vendar pa brez morja, ker bi se morala vsa obala z Dalmacijo na čelu priključiti neposredno k Italiji. Ravno tako naj bi se zaradi Trsta in Reke priključila ItaJi.ii tud? Sfo^rsnija v?c do hribov nr»d Trbovljami, tako da bi ostali v italijanskih rokah premogovniki ?n pa železnioa Ljubljana—Zagreb. Ostali del Slovenije naj bi pripadel Avstriji, ki bj tnknat bila že del Velike Netmeflte. PreKmi?rje ki morda tudi kak kos Slovenskih goric pa bi pobasali Madžari. Mo bi se sateljev Povedal sem že lansiko leto: dajte nam del. k bodo odgovarjala namenom družbe, in mi j h bomo izdali. Gotovo je tudi družbi mnogo na tem, da se svetijo na naslovih njenih publikacij največia imena našega književnega sveta. Mislim pa, da je tudi /a vsakega pisatelja častno, če gre v 18.000 izvodih med narod... S tem n- treba, da hi v čemerkoli popustil glede svojih unvrt-nišk:,h idealov. Za zgled. Mohorjeva družba jc izdala Cankarjevega »Soseda Luko« i n »Troje povest«, s čimer je bil podan dokaz, da tudi dražba, ki je namenjena najširšim plastem naroda, lahko zdA j a dela največjih p sateljev. oziroma da tudi najboljši pisatelji lahko z uspehom sodelujejo pri taki družb, toda tudi Cankar se je zavedal, da piše za »družbe« in se je [približal priprostecnu čitatelju, ne da bi tk icorkol: v sebi zatajil umetnika. Nasprotno: veliko umetnosti je v t stih po- • esrih. Ampak, zdi se mi, da n. pr. »Hiše Pomočnice« bi Mohorjeva družiba - x . ub pobožnemu naslovu — ne bila izdala. čeprav jo je napisal Ca.nkar.., Mis-/ m. tla razumete, kaj hočem povedati. Odbor ma svojo dolžnost in odgovornost ne i- navzgor, ampak tudi navzdol, t. j. od-£<-v renje pred literarno kritiko, da izdaja dela literarne vrednosti, a ne sme pozo-ib : da je taka družba nekaka družinska tzadeva, da gredo knjige v roke preproga čitateljev, posebno mladne, in da ne more /dajati knjig, ki bi bile širokemu t 'o j u neprimerno etivo. Za take knjige in m mo druge založbe Mislim, da smo :Jedc tega na jasnem in da se odboru ne r.iore očitati, da se glede književnega pro-"tirna postavlja na kako ozkosrčno stali-s: e. Ponavljam še enkrat: ne od odbora, od naših pisateljev je odvisno, kakšne so »knjige Vodn kove družbe! Ali pričakujete letos, da bo število članstva zopet vzrastlo. Lnajmo. Mislim, da sploh ni b lo treba, d.i o padli. Ako smo že morali zaradi • nazadovati, bi se bilo moralo to . po delavskih okrajih. Po mestih je - to nepotrebno in poudarjam še en-r. da je to samo dokaz brezbrižnosti in • -.v. ran osti naše inteligence... Ta inteli-noa rada računa v vinski valuti. Raču- i, jmo: 20 Din je 2 1 tra vina. Le poglejte \ csele družbe, kadar »marš rajo« litri na i o. K-:tm m. da no dossg-I« sipošmo pr znanje lika Wasohtetova je znana po »Um rajočih dušah« in po »Mejaš h» Ima ž;vahno fantazijo in /no z»-ini-mivo pripovedovat' Rada brska ->o zgodo-v:ni naše umetnosti. Pot skozi Si-iS" jo izhaja iz vrst našega preprostega človeka. ki ga je vojna vrgla v daljni svet. Zato bo tud knj ga poljudna. Njena zanimivost bo tem večja, ker nam kaže razmere v Sibiriji. ko sta se med seboj še borila dva svetova: carstvo in boljševizem Sicer pa prepustimo sodbo naš m č tateljem. In vaši načrti za bodočnost? Pojdemo naprej po tej poti. Upam. da bomo čez tri leta lahko z zadovoljstvom pogledali na delo prvega desetletja. Nekateri mislijo, da bi se pomnožilo število članstva, če bi oznanjali knj že-vn- program že za celo leto naprej. Mislim, da to ni važno in da je prav. če si pusti odbor do zadnjega proste roke, da l-.da, kar se tnu zdi najprimerneje. Za prihodnje leto se nam obeta zopet Levstik, ki ga bodo č-tatelj gotovo z veseljem pozdravili, kot druga pride v poštev Bitenčeva povest »Solnčne pege«. Sicer pa bomo še videli. Družba je po vab la vse naše pisatelje na sodelovanje. Veselilo nas bo, če se razvije okoli nje ono tekmovanje, k- najbolj omogoča pravo izbiro književnega programa. Danes iahko rečemo. da ie Vodnikova dru/iba tako vt', skladatdj iz Zagreba in L. M. Škerjanc, skladatelj v Ljiuibljan , dalje kot zastopnike bivše »Autor-Centrale« Slvester Ba-kareič in Vladimir Vufkovič Nadzorni odbor pa tvorijo gg. Dragu ti n Pokornv, komandant muzike kraljeve garde, Jov,in Sr-bulg. dirigent iz Beograda, Jovau Urban, skladatelj Vn kapelnik iz Osijeka m Matija Bravničar, skladatelj v Ljubljani. Nora zadruga bo tudi izdajala svoj list »Jugoslo-vemsikri Autor«, k; bo informiral članstvo o avtorskem pravu in gibanju. Z ustanovitvijo nove zadruge bo izvrševanje avtorskega prava pri nas nedvomno stopilo r novo fazo. Pričakovati je, da bo sedaj nepotrebni spor, ki je le cepil moc in jih trosil v brezplodni borbi * UJMA proti AC, slednjič lik v diran, ker bo nova zadruga nudilo vsem svoj m članom ugodnosti. ki jih ne bi moglo nobeno privatno podjetje, kateremu bi bile izročene skladbe naših skladateljev v eksploataeijo. Imena članov ravnateljstva in nadzornega odbora pa nudijo zadostno garanc jo, da se ne bo nobenemu članu mogla goditi krivica ali oškodovanje, osobito tudi, ker ne bo n.;hčc slepo navezan na sklepe od- daljenega ravnateljstva, temveč ima vsakdo v svojem kraju možnost, da članu ravnateljstva aL: nadzornega od bo r j sporoči svoje želje ia pritožbe. Dosedanj. direktni člani »Autor-Centrale«. ki jih je tudi pri nas veliko števlo. postanejo avtomatično člani nove zadruge, nove člane pa bo v smislu pravil sprejemalo ravna tel ist-vo Nova zadruca bo začela poslovati takoi, cm bodo konrane potrebne priprave, javnost pa bo stalno obveščena o njenem delu. Dogodki za mejo NAJVEČJI EKSPEDICIJSKI FILM SEDANJOSTI Žrtev podivjanih karabi-njerjev obsojena tudi pred sodiščem Pred dvema mesecema so listi poročali o strahotnem nasilju, ki so ga izvršili kara-binerjj v Ilirski Bistrici nad Slavo Batisto-vo. Neki karabiner, k: je dekle zalezoval in ga hote-1 pri neki priliki celo zlostaviti, a se ga je še pravočasno ubranilo in zbežalo, jc Batistovo prijavil karabiiidcrskemu marešjaki, češ da je govorila proti Italiji in psovala javne organe. Na sledilnega dne so .io aretirali. Bila je dc?trpasu se jc zgodila preteklo ne-delHo popoldne huda motociklistična nesreča. 3TMetni trgovec Ciril Kutiu se je vrača« s svojim motornim kolesom iz Ajdovščine v Gonco. V Oseki, kjer napravi cesta oster ovi-ne-k, sta se mu nepričakovano pripeljala nasproti z dragim motornim kolesom Mar-jan Pregelj iz Sv. Lucije pri Tolminu in 19-letni Oiril Volčič \z Čmič na Vipavskem. Motorni kolesi sta na ovinku •zadeli dru^o ob drugo s tako silo. da sta se doceia potom*i in razbili. Kutina, Volčiča In P regija ie sunek zagnal s koks čez cesto, da so obležali težko ranjeni in nezavestni. Na pomoč jim je priskočijo nekaj Tgudi, ki so obvestili tuJi goriško reševalno postajo. Z reševalnimi avtomobm so jih prepeljali v goriško bolnišnico. Spremembe pri fašistični!t oblasteh v Kopra A$e ra koperskega konzorcija za izsuševale solarn. o kateri smo že pred kratkim poročali, kakor vse kaže. tudi za fašistične oblastnike pri koperskj občinski upravi in fašistični politični organizacij; ni ostala brez posledic. 2e nekai mesecev je upravljal posle koperskega podeštata izredni prefeleturni komisar odvetnik L>e Petris. Pravijo, da je v mnogo čem pripomogel, da se je razčistila omenjena afera. Bržkone za to je bil sedaj imenovan za podeštata. »Ugledni« koperskj Lahi, ki jim ni bfi po godu, so se ga skušali rešiti na vse mogoče načine, a je bilo vse zaman. De Petris ;e bil tmdfe tajnik fašistične stranke v Kopni, in sicer ves čas od njene ustanovitve do zadnjih dni. Ko je bil imenovan za podeštata, je podal ostavko na to mesto, za novega tajn:ka pa je bil imenovan Peter Aimerigogna. Poitalijančeni slovenski priimki Sodeč po tisočih priimkov, ki so jih v zadntjih petih letih poitalijančili prefekti naših petih pokrajin, bi bilo pričakovati, da v JuHjtski Krajini ni več najti slovenskega imena. V zadnjem času na posameznih pre-fekturah tudi res ni bilo izdano mnogo takih dekretov. Kar nenadoma pa je sedaj tržaški prefekt spremenil priimke okrog 750 ljudem. Podpisal je 1S7 dekretov. Med drugimi so bili izpremeni en i priimki: Rezek v Bessi, čuk v Zucchi, Grbec v Garho, Goljevšček v Golini, Jurčič v Di Giorglo, Kranjc v CarnieMi, Mraz v Freddl, Pogačnik v Pogazzaro, Prunk v Bruni, Stare v Devecdhi. Ufcmar v Mari, Vodnik v Vidossi, Vidmar v Vidari itd. Vladimir Levstik: Vstajenje Martin je okorno postavil 'eseno nogo čez hišni prag. se Drije'. za podboj, prestopil še z zdravo nogo in si meži-kaje po,pravil klobuk na giavi. Martinova sestra in svak. gospodinja in gospodar, in Martinova nečaka, štirinajstletna Jože in trinajstletni študent Ciril, so sta.ii v pražnjih obiekah pred hišo. »Nu, pojdimo,« je rekel svak Tone. »Kar sto-pimo, pozno bo že.« Njegov glas je bil velitkosoboino vesel, kakor da bi se res šele nocoj začela pomlad in kakor da bi zdajle, tam pri cerkvi, sklenili vse. kar bo prinesla lepega in iobrega. In take kakor njegov iglas so bile njegove oči in oči in modri starikav obraz sestre Katre in oči in mlada, vesela obraza njenih sinov. »Kar stopimo!« je ponovila Katra, ki ie zmerom najrajši ponavljala to, kar je rekel Tone. Vsi štirje so hkratu krenili nizdol po stezi. Martin ni ničesar rekeJ, ampak je obstal na mestu, mračno pogledal za nitmi, mahnil z rokami in se obrnil navkreber, prav v nasprotno stran. »Stric, kaj ne pojdete?« .ie zakiicaJ Ciril s svojim svedam, deško rezkim glasom. »Ne,« se je oglasil Martin in zavil za Ieščevje. ki je rastlo nad hišo. »Sami pojdite, kamof hočete.« Nobeden mu iti oporekel. Martina je bila sama trma, odkar se je biil vrnil z vojne brez ene noge; in smilil se jim je, in hvaležnost jim ni dala godrnjati, zakaj po pravici bi bil moral biti Martin gospodar. Manjka se nevest, ki so vesela, da dobijo dedca, čeprav brez rok in nog! S težko, počasno hojo je stopal Martin v breg. in lesena noga mu je zlo-volijno poškriipavala. Kakor vselej, kadar so delali zdravi to, on pa drugo, je vrela v njem zamolkla, temna jeza nanje, ki je ni mogeJ potlačiti, čeprav ga je bilo sram. »Vstajenae!« je mrrmrafl sam pri sebi, ko je stopal na vkreber. »Lepa reč: vstajenje...« Vsako leto se mu je zdela ta beseda bolj zasmehliiva in neumna, kakor sploh vse besede, ki so pomenile vese-liie in up. Izzivala ga je. Procesna, ki pojde zdajle po vasi, bandera, pritrkavanje zvonov, veseli obrazi in praznične obleke — vse to je bilo kakor nalašč izmišljeno, da bi Martin tem bolje občutil: vse je minilo. Vsiajentje, sreča, porndad, žrvjjenje, upanje, vse, je So in se ne vme več. Martin je pa sam dovolj girenko poznal svojo usodo. Martina ni bHo tireba s procesijo in bande-ri spoimimjati, da je zanj vse že bilo. In če je že morala biti procesija, Martin vsaj ni hotel krevliiati vnnes in se nastavljati ljudem, da bi ga pomiJovali, češ: »Kaj je prav za prav takemu siromaku vstajenje? Kaj je v njegovem življe-nju pomlad in up? ...« Saj ni bik> zmerom tako. Martin se je spomnil svojih mladih let, ko je bil še cel in zdirav in mu je prihajala velikonočna radost iz srca: al e kija! Koliko rkrat je za-škripala lesena noga, tolikokrat je začul velikonočne zvonove, kako so peli na dan vstajenja 1. 1914. Ce bi si bik) moči zamašiti ušesa in zatišnrti oči pred glasovi, ki se razlegajo iz globin spomina, in pred slikami, ki vstajajo iz mladosti, bi si jih bil Martin zamašil in zatisnil, da bi se iznebil misli na tisto veliko soboto. Nežška, tenka in sloka kakor mlada breza in lepa kakor najbolj sokiono jutro, je stopala v procesiji s pobešeno glavo in sklenjenimi rokami; in koliko-rkrat je krenila procesija v ovinek, tolikokrat sta se našla z očmi... »Najzalša si bila izmed rseh. Ne/i-ka,« ji je rekel Martin tisti večer, ko je prišel mimo njihove hiše. »Oh, kar norca se delaš, Tine.« je zašepetala Nežika in vroče zardela v somraku. »Zame si zmerom najlepša,« ji je za-mmiral Martin prav na uho. »In zmerom boš...« Tako je slavil Martin tisto leto res veselo in srečno aieluio. Vso pomlad sta se rada imela, in vse. kar sta rekla drug drugemu, vsak pogled oči in vsak nasmeh ust je imel poseben pomen. Martin ni slutil, kako nespametno je bilo vse to. Zakaj poleti je prišla vojna. Tisto predipustno nedeljo, ki jo je bil v mislih že izbral za svojo svatbo, se je vozil s srbske fronte v Karpate. Obletnico vstajenja je obhajal v strelskem jarku nekje na Poljskem in za pisanke je imel sporočilo, da so Nežiko med tem pregovorili: Slavčev Jakob je bil bogatejši od Martina, domači so pritiskali nanjo, Nežikino srce je bilo mehko, in Martinova sreča je šla po vodi... Drugo vojno vstajenje je bilo enako žalostno. Na cvetno nedeljo ga je podrlo v naskoku tam ob Soči. na veliko soboto je ležal v Ljubljani v bolnišnici, in leva noga ga je strašno bolela, a 'Martin je vedel, da je to samo tako, da ga no«a prav za orav ne more boleti. ker je nima več! Invalid se je vrnil domov, brez noge, s skaženim obrazom, s telesom polnim drobcev laške ročne granate, ki so se počasi gnojili na dan. Takrat je mislil, da ne bo nikoli več za rabo; in da bi se Katra lahko omožila s Tonetom, ji je prepustil dom in ostal pri hiši za peto kCHO. Najl>o!jše, kar ie Martin imel, je bilo pokopano, da nikoli več ne vstane. In menda je bilo povsod tako. Ob koncu vojne je bila tudi Nežika vdova z dvema otrokoma; čudno razvalila se je bila, in skrb in delo sta ji bili izpremeniii obraz. Martinovi prijatelji in tovariši so gnili pod zemljo, ta ob Soči, oni v Srbiji, tretji na Ruskem. Njih imena so bila vklesana v podstavek belega spomenika ob pokopališkem zidu. In taki spomeniki so stali povsod, po vsej deželi, po vsem svetu. Sedem in dvajset milijonov mrtvih so bili našteli. Saj ni bilo čudo, da svet ni mogel najti zdravja iin miru. Kri sedemindvajsetih milijonov na vesti narodov, vse, kar je bilo zdravega in dobrega, pomorjeno; ostali so bili maloduSnežl in sebičneži. človeške pleve, med tem ko je brlo kleno zrnje zdrobljeno v krvavem mlinu Ti ljudje niso znali i zlu ščiti zlatega jedra sreče k svoje prostosti. Tu kakor tam, doma kakor na ftijem je vladata že vsa Radovljica se modernizira Letos bo dograjeno idealno kopališče, uredijo se sprehajališča, postavili bodo nov hotel. — Izgledi in načrti za bodočnost Včasih smo že poročali, kaj se pripravlja v Radovljici za povzdigo tujskega prometa. Kakor je doslej predvideno, se otvori 29. junija, torej za sv. Petra in Pavla, tam novo kopališče Grade si ga Radovljičam na zapadnem pobočju Oble Gorice Obla Gorica je mal podolgovat griček na mestni periferiji, med Radovljico in pokrajino pod Begunjami: griček je docela zasajen z že doraslimi smrekami in hrasti. Zapadno pobočje je bilo na daljavo 120 m in na šir-javo 60 m nepogozdeno. V to travnato zelenico so pričeli graditi prošlo poletie 50 m dolg in 13 m širok bazen, ki bo opremljen z vsemi športnimi napravami. Ob globljem delu bazena bo postavljena vsem športnim predpisom odgovarjajoča skakalnica z^armiranega betona s tremi odri: na 3, na 5 in na 10 m višine. Ob plitvejšem drugem koncu bo pa prirejen še poseben — 5 m krat 8 m velik — bazen za mule otroke, kier bo voda samo 20 do 40 cm globoka Prostor okrog bazenov bo tlakovan. Xa tisti .strani, kjer bo skakalnica — bo zgrajena prečna stavba za blagajno in za skupne slačilnice. Skupne slačilnice bodo tri: dve za šolsko mladino, ločeno po spolu in ena za odrasle moške, ki bi si ne mogli plačati lastne kabine. Vzporedno z podolžno osjo bazena bodo velike in male kabine, vseh čez 100; na kraju vseh slačil-nih prostorov bodo stranišča in čistilne prhe, nameščene tako, da bo nadzorstvo 0;ščenja lahko čim strožie. Nihče, ki se ni preje temeljito očistil ne bo smel v bazen. Ob zgornjem, plitvejšem delu. vsporedno s prečno stranjo bazena bo kuhinja, velika gostilniška dvorana in .stanovaje oskrbnika. Pred gostilniško dvorano bo z zelenjem pokrita pergola. Celo kopališče bo ležalo na nekaki terasi, ki je urezana v hrib. Pod to teraso bo pa 120 m dolgo in 32 m široko igrišče. Za le*os se bo nopolnoma opremilo tekališče in eno tenišče. Ako bi bila za tenis večja potreba, se bo nrihodnje '-to priredilo še drugo tenišče. ako pa ne. bo prostor za druge igre ostal večji. Za soln-čenie bo dovolj prilike na travniku in na peščenih gredah na nepogozdenem delu grička, ki se razprostira nad kabinami v/poredno s podolžno osjo kopališča. Voda je napeljana po jeklenih 15 cm širokih cevch iz potoka Zgoše, ki se zbira iz Begi;njščice. Tekla bo skozi dva filtra in se bo segrevala do zračne topline na obsežni bakreni strehi, s katero so pokrite slačilne Vsa priprava bo taka, da bo mo-o kopališča vodi že nova cesta, ki jo kanalizirana in je ob njej položen vodovod za r>ifno vodo. Gradbeni odbor Mestne hranilnice, ki nosi stroške za v.sa ta dela. t>a ima še drugi' načrte za povzdigo tujskega prometa v R.ul vljici. Radovljica je zaradi svoie lege in suhega, čisteča zraka v zdravstvenem p sledu idealen kraj za letovišče, ni pa imela v bližini kopališča in ne zadosti vdobnih izprehajališč. Zato si je ta gradbeni odbor Mestne hranilnice dal izdel ti načrte, kako bi se dalo Radovljici pomagati. Po teh načrtih bi bilo mesto nepretrgano zvezano po senčnih potih v zelenju z okolico, ki se razprostira proti Begunjam in Poljčam. Ob teh potih se nahaja kopališče v Obli gorici, od kopališča dalje v smeri proti Begunjam — s« nahajajo danes manj rodovitni travniki, ves ta teren je preplavljen z dolnmitnim peskom. Ker je svet peščen, je tudi suh. Preko teh travnikov so razpredena že danes jako prijetna pota za izprehajališča, nekatera so celo zasajena z visokimi lipami in so zato senčna. Ta pota se bodo popravila in dopolnila z novimi ob potih se bo zasadilo drevje. Nekateri predeli se bodo popolnoma po-g-ozdili in v njim napravila igrišča z lopami za okrepčevalnice za garderobe, za zavetišča ob .slabem vremenu, za čitalnice in igralnice. Po projektu naj bi bila tako urejena pota speljana do Poljč in do Begunj. Za udobnejši promet se bo gradila — ko bodo prišli zopet gospodarsko ugodnejši časi — ozkotirna železnica, ki bi vezala radovljiško postajo s Poljčami in pozneje še z drugimi vasmi proti Breznici in proti Tržiču. Današnja cesta iz Poljč k Sv. Petra se bo toliko popravila, da bo sposobna za avtobusni promet. V Radovljici je tudi nekaj podie+-;h meščanov, ki bodo gradi- li nov hotel in ne^aj .na..h hišic za letovanje. Cene se bodo pa vzdrževale kolikor mogoče nizk*). da bo letovišče dostopno za manj premožne in skromnejše ljudi: Ker glede na bližnji Bled se more računati v Radovljici pred v.sem s takimi gosti. Cene bodo pa mogle bit' nizke pred\sem zato, ker se vsa ta dela za povzdigo Radovljice v letovišče ne vrše z vidika direktne rentabilnosti — marveč predvsem iz vidika, kako prebivalstvu v Radovljici in njeni okolici zagotoviti boljše eksistenčne možnosti, kakor so bile doslej. Pred vsem s tega vidika se je gradbeni odbor Mestne hranilnice v Radovljici tudi odločil, da zgradi za urade novo palačo, ki je tudi že v surovem dograjena in pokrita. In priznati se mora. da je miselnost teh l.iudi zelo zdrava, ker ne računa na neposredne dobičke, marveč skuša ustvariti čim trdnejše in čim trajnejše pogoje za splošno blagostanje soobčanov, kar je še več vredno, ne na račun davkoplačevalcev. HOTEL BELLEVTE, nova stavba, tekoča voda. Penzijon Din 60.— do SO.—. Za daljše bivanje zahtevajte specialno ponudbo. 120 Letošnja pomlad je za zidarje mrtev čas Ljub'jana, 14. aprila. Zadnje čase je bila nezaposlenost v rudarskih revirjih v naši javnosti predmet prav živahnega razpravljanja. V enako usodni meri pa je gospodarski zastoj prizadel tudi gradbeno industrijo in njeno de. lavstvo. Ljubljana, ki je bila prejšnja leta, zlasti po prevratu, vsako pomlad ena sama velika delavnica za nove hiše in ceste, se letos kar noče predramiti. Gradiba Du-kičevega bloka, regulacija Ljubljanice, de- la pri Delavskem domu in pri pravoslavni cerkvi — s tem je v glavnem našteto vse, koder poje zidarsko kladivo in ropočejo dvigala. Letošnja gradbena sezona v Ljubljani je tako skromna, kakor ni bila še ni. koli po vejni. Ve.ika stavbena podjetja, ki so prejšnje pomladi zaposlovala po 1000. 1500 dclavcev, oo jih letos lahko najela komaj po 150 do 200 V sp:ošnem je stalež zaposlenega gradbenega delavstva zdaj, ko bi mora a biti sezona v razmahu, približno tolikšen, kakor je bil čez zimo, ko je za zidanje mrtev č^s. Značilno za stisko, v kateri se nahaja gradbeno delavstvo, je dejstvo, da so že samo časopisne vesti, ki so napovedale gradbo krožne tramvajske proge, vzbudile čezmerne nade ne same med delavstvom v Ljubljani, temveč tudi po drugih delih države. Iz Bosne in iz Dalmacije so v zadnjih dneh prircmale kar trume ljudi, med katerimi se je raznese! glas: Gradiče se tramvaj u Ljubljani.« Nekateri izmed njih so po par dni hodili peš, ker niso zmogli denarja za vlak, v Ljubljani pa so samo izvedelo, da iz njihovega upanja nič ne bo. Pri gradbi tramvajske proge bo dela samo za majhno število rok, v Ljubljani sami pa je več ko polovica domačega gradbenega delavstva brez pcsla. P ače gradbenega delavstva so v tej krizi minimalne in znašajo pone-kcd komaj po 2.25 do 2..'"'O Din na uro. Dober kvalificiran zidar, Id je še lani prejemal po 6. 7 Din, zasluži letes samo po 4 Din na uro. In pri tem je treba računati, da traja gradbena sezena samo po šest, sedem mesecev v letu in da si mora delavec v tem času prihraniti tudi za živ'jenje v ostali polovici leta. Zato ni nič čudnega, da gradbeni delavci navzlic svojemu trde. mu, težkemu delu žive po večini samo od mrzle hrane, skoraj dobesedno samo od suhega kruha. •« Kakor na stavbah, se taacDi na mestnem socialnem uradu pomladna sezona sikoraj nič ne pozna, število prosilcev ne pada in vsi prosijo dela, ne podipore. Mestni socialni urad se zaman bori zoper stisko zlasti zaradi tega. ker je v naši gradbeni industriji zaposleno predvsem delavstvo iz krajev izven Ljubljane in iz drugih banovin. docim brezposelni ljubljanski delavci padajo občini v breme. Obisk v moderno urejeni tovarni v Tržiču Stisnjen na konca doline ob vznožju strmih hribov živi Tržič svoje mirno življenje. Ne povsem zadovoljno, seveda ne, a vendarle v želji, da bi ostalo vsaj tako, dokler se po vsem svetu ne uravnajo tiste nevšečnosti, ki jih ljudje pripisujejo krizi. Tujec, ki ga pot privede mimo prijaznih gorenjskih vasi v starinsko mestece, se ne more načuditi, koliko ie tu zgnetene industrije in volje do ustvarjanja. Ceste, ki služijo najbolj industriji, se pretakajo in izgubljajo v krivuljaste ulice. Zajetni industrijski objekti, stanovanjska in upravna poslopja, ki pripadajo industriji, pa sliko, vite hišice, raztresene po parobkih tik nad mestom, vse ima presenetljivo čudno podobo, ki je povsem drugačna od onih. kakršne nudijo naši drugi industrijski kraji. Navzlic industriji pa Tržič nikakor ne trpi na ugledu kot zanimiv letoviščarsiki kraj. S Sv. Ano in Ljubeljem, z Golnikom in Kofcami, s številnimi izhodišči v planinski svet Karavank in tja preko na ko. rosiko stran privablja leto za ietom mnogo izletnikov in stalnih gostov. Razvoj Tržiča, ki se od 28. novembra 1926 diči z naslovom mesta, saj šteje blizu 3500 duš, je razviden v marsikatero obnovi in pridobitvi. Pod dolgoletnim županova njem sedanjega narodnega poslanca Ivana Lončarja so bili ustvarjeni temelji spretnega občinskega gospodarstva, ki ga zdaj nadaljuje nevi občinski svet pod žu_ panovanjem g. Giobočnika. Napredek Tržiča je seveda v najtesnejši zvezi z obstankom njegove industrije. To velja še zlasti poudariti ob tridesetletnici naše največje čevljarske industrije, ki daje dnevni zaslužek stotinam parov rok, moškim kakor ženskam, iz Tržiča in neposredne okolice, štiri nadstropja visoko sega mogočna tovarniška stavba »Peko«. V petih velikih delavnih dvoranah se razvija enostavni de. lovni proces v številnih fazah od prirezo-vanja usnja do gotovega izde'ka. V pri-rezovalnic: in šivalnici v najvišjem nadstropju nastajajo gornji deli čevlja, tu se prirezuje zgornje usnje in podloga. Nadstropje nižje, v cvlkariji. se gornji deli na. tegnejo na kopita, priščipujejo, potolčejo in obrčžejo. V drugem nadstropju je nato pritrjevalnica podplatov; tu se prišijejo notranjiki in obrobniki, nato podiplati, ob-režejo se robovi, obrodijo šivi in zglade podplati, še eno nadstropje nižje, v sna-žl'niai, obrežejo robove, pribijejo pete, ob-strgajo podplate, jih nato barvajo in poli rajo In že romajo čevl.fi neštetih oblik in velikosti v kartone, ki jih sproti izdeluje poseben stroj. Velja si še ogledati naj- V PRALNEM KOTLU SOLKCE N SKD AR HE ZATONE! Kadar postavimo perilo v reztopini Ra-diona na ogenj, pnčne Radion svoje delo. Milo, ki ga ima Radion v sebi, omehča in razkroji nesnago na milijone čisto majhnih kisikovih mehurčkov potisne čistilno peno mila skozi tkanino in jo naredi snežno-belo. Tako čisti in beli Radion, oboje hkrati, previdno in brez Vaše pomoči. nižji oddelek, sekalnico, kjer s pomočjo pose*br.!:h strojev izsek,ujejo podplate in droge dele; nada,-je vam ljubeznivi ravnatelj g. Kuster pokaže skladišča usnja, ki ga le čisto malo potrebujemo iz inozemstva; sila mikavna je dvorana vzorcev. Poglejte nato še o f premo kartonov, ki je zlasti zdajle v razvoju pomladne sezone v polnem obratu. Prav je tako. V tovarni »Peko« obratuje preko 200 strojev najmodernejšega sistema izključno s pomočjo eektrične sile, zato ni nikjer sledu dima in saj, v vse dvorane sije skozi ogromna stekla dnevna luč, ventilacije skrbe za odvod vsega prahu in skrbe tudi za vedno čist zrak. Snaga in red sta res vzorna v prav vseh predelih, na stopniščih, kakor v dvoranah in pdsarnah. V zimskem času skrbi moderna centralna kurjava, da so vsi prostori enakomerno temperirani. Vsaka dvorana razpolaga s svojimi obla-6iilnicami in stranskimi prostori. Ustanovi, tel.j podjetja Peter Kozina je poskrbel tudi za lastni tovarniški vodovod, da je v vseh prostorih na razpolago zdrava in čista pitna voda. Nameščencem je pre skrbel tudi udoben lastni dem. TJradn: štvu in delavstvu je na razipolago menza, da ss lahko prehrani jo za cenen denar. V vsej svoji obliki in načinu obratovanja je tovarna Peko zares dostojen spomenik sovenskega selfmandemana, ki se je od skromnega trgovskega pomočnika dvignili d« ve1' eiradiu^trj ica. v letu 1^03 Ustanovitelj Peter frozuia (t iSou; ta ieta lakomnost oblasti, lakomnost dobička, slepa strast in razdor. Brat je govoril bratu različen jezik, človek človeku ni videl v oči. Mrtvi izza velike vojne so še trohneli. pa je biro že videti, kakor da bi se zbirali oblaki za novo neurje. . »In za to. za to sem moral dati svojo lepo, zdravo, močno nogo!« bi bil Martin nekaterikrat rad zakričal v svet. »Vrnite mi io, prekleti!« AH Martinov glas ni segel do konca sveta, in niego^vega klica ne bi om nihče razumel. Težko je onemoglemu gledali in čakati, kaj bo .. • Obstal ie na vrhu griča, s katerega se je odipiral razgled na vse strani. Prav pod nogami, nekoliko vise_ od doma. mu je stala Slavčeva hisa tiha in zapuščena; vsi, Nežika, otroka m posli, so bi M odšli k procesiji. Ob znoz-ju griča se ie širila vas s svojimi slamnatimi in opečnatimi, sivimi, rjavimi in svetilordečimi strehami, zgrajena oko i zvonika kakor jata piščancev oKon koklj-e. Procesija se je vila po mej, ban-dera so vihrala, zvonovi so veselo pri-trkavaH. in veter je zdaj pa zdaj prinese! v hrib radostno pesem vstajenja: »Alelu.ia — aleluja!« J_. .. In kolikorkrat ie začul to petje.Jci se je kakor blažen vrisk dvigalo v vtsavc se je Martinov obraz grenko zgam\. ( Saj to je biio vse samo tako, vse to ni bilo res. Kar neverjetno se mu je zdelo. ko je giedal okoli sebe po nežnih mačicah m mladem popju, ki je sililo iz dreves. »Še štirinajst dni, pa bo vse zeleno,« je zamrmral z glasom, ki je biti na pol nejeveren, na pol očitajoč. A marsikod je že bilo vse zeleno. Barva travnikov je bila zadnje dni kar čudno oživela. Izmed lanjskih velih bilk. ožganih od slane in snegov, je ne-udržno poganjala mlada rast in pokrivala bregove in polja in vso dolino tja do temnih smrekovih hribov s svojim nežnim, upanja polnim zelenjem. Martinov pogled je zblodil na vaško pokopališče. Glej, tudi tam je vse kl'lo in zelenelo. Med novimi, negovanimi in o-trebijenimi grobovi so se vese'o svetili stari, pozabljeni in zanemarjeni, poraženi z mlado, radostno pogama.iočo travo. Grešna srca so trohnela v njih, nekdaj vsa polna pohlepa, želja, jeze rn nemira, telesa so razpadala, ki so nekdaj omagovala v delu in služila strastem. v črno prst so se topile solzne oči in nenasitna usta--in iz vse re človeške revščine je klila nedolžna trava, ki ni poznala ne greha ne gorja. »Ali ni to tudi vstajenje?« se je temno zganilo v mislih invalida Martina. »Alti more čakati človeka Kaj lepšegt od tega?« In pomislil je, da skoraj ni moči *?ko napraviti, da ne bi iz ubogega človeškega srca prej ali slej pognala zelena trava, in da je treba dolgih ovinkov in mnogih, negotovih naključij, preden se naredi iz teh srečnih, nedolžnih bilk spet nesrečno, s krivdo in strahom in strastmi obtovorjeno srce... Ta misel mu je čudno dobro dela. Tudi iz njegove izgubljene noge ie zdajle kje kiilo novo zelenje, in prej ali slej se bo ves, kolikor ga je, izpremeniJ v to blago brst in rast. Naj delajo ljudje, kar hočejo, naj se še toliko motijo in blodijo, izneverja.io drug drugemu in sovražijo drug drugega: vstajenje je, in nikoli, nikjer ni smrti? Z občutkom, kakor da bi bil našel nekaj velikega, je krenil Martin proti domu. V svetlobi tega spoznanja se mu je zdelo vse izoremenjeno, jpolno tihe radosti in tolažbe. Zvonovi so bili zdavnaj utihnili, ljudje so se vračali na domove. Od daleč je zagledal Nežiko, ki .ie težko in trudno stopala v hrib. in počakal za leščevjem. da se ne bi srečala. Na razpotju pred domačo hišo sta stali dve postavi: nečak Ciril je govoril z Mimico, šestnajstletno prvorojenko Martinove Nežike. Sloka nri tenka ie stala pred noim in nekam zviška gledala na mlajšega Cirila, živa podoba svode matere na tisto znamenito veliko soboto, ko ji je bil Martin rekel: »Zame si najzaISa med vsemi...« »Dober večer!« sta voščila Martinu, ko je priškripal mimo njiju. In Mimica mu je za trenutek široko, sverlo pogledala v obraz. Komaj je stopil Martin v svojo čum-nato in zaprl vrata za seboj in spravil pražnii klobuk v omaro, je že prihitel za njim študent Ciril. »Nate, stric.« je dejal in položil pred Martina veliko, zlato pomarančo. »Ta je za vas.« »Zame?« se je zavzel Martin. »Kako zame.« »Slavčeva Mimica mi jo je dala. »Na,« je rekla, »stricu Martinu jo nesi za pisanko.« Ciril, ki je imel Martina rad. se je kakor po naključju dotaknid njegovega komolca in odšel iz sobe. Martin je dolgo strmel na veliki, zla-.torumeni sad, ki se je bleščal v somraku. Nazadje je zaklobavsal k mizi, pokril pomarančo s svojo široko dla-nio, jo vzel med obe roke in jo zamišljen podržal k sebi. Oziral se je po sobi, kam bi jo dal; ko ni mogel najti pravega mesta, jo je zaklenil v stensko omarico, si potegnil z rokavom po očeh in s čudno lahkim srcem stopil v izbo. kjer so se zbiral domači okoli pogrnjene mize. je pričel z eCcsportom malih proizvodov kranjske domače industrije: zobotrebcev, slamnikov, glavnikov, ščetk in čevljev. V letu 1907 se je posvetil proizvodnji čevljev in zgradil v Tržiču lastno konfekcijo s približno 30 delavci. 2e nasednje leto je zgradil moderno tovarno, ki je zmogla M.............. illllM, BHp mmm^mr-llllfil' ^Sarodiii poslanec Ivan Lončar si je kot dolgoletni župan pridobil veliko zasluge za Ti žic in se tudi danes vnsro trudi za prospeh »Tržiča kot indus:rijs*.i>>i kraja. dnevno 400 parov čevljev, povsem dograjena pa je bila šele čez leta. AJi letos slavi tovarniška znamka »Peke« svojo tridesetletnico, odkar daje dela in jela približno 300 delavcem in preko 100 drugih nastav_ ljencem. Po initenoijah Petra Kozine, ki ja leta 1930 umiri povsem nenadeja.no v najlepši moški cJjcbi, se hoče podjetje žilavo uveljavljati s produkcijo najboljše obutve. Trideset podtružnic po vsej Jugoslaviji razprodaja čevlje »Peko«; one vzdržujejo kon-kuren6no bonbo kal povsem samostojne p os ovalni ce s potrebno izbiro svojemu kraju primerne solidne in lepe obutve. — Kakšna, so poslovna načela domače tovarne čevljev? O tem pravi sedanji ravnatelj podjetja g. Avgust Kuster: »V znamki Peko je utelešena kulrninaciia samonikle jugcsloveneke čevljarske industrije, ustrezati hočemo vsakemu, tudi najbolj razvajenemu kupcu Tovarna Peko ima načelo skrajne sotettoosti in visoke kvalitete ter umerjenih cen. Vzdrževati hoče svoje izdelke na tej višini ne glede na sedanjo go, spodarsko krizo in poslovne pretresijaje.« Kavnatelj Avgust Kuster — Kolikšna je v današnji žilavi konkurenčni borba pomoč reklame? — >Kar najučinkovitejša je zlasti še s pomočjo plakatov in inse-ratov v dnevnem časopisju«. Zares zadvvofjesti zapušča gost delovno palačo domače industrije, Tržiču ni samo v prid kot vir dohodkov njegovega prebivalstva, temveč tudri v ponos pred svetom. Naj teče dek> v njej še dol^a leta nernote. do dalje! Med. dr. IVO RAKULJIČ - ZELOV javlja, da se je z univerzitetne ženske klinike v Grazu, kjer se je specijaliziral in vršil službo asistenta pri dvornem svetniku prof. dr. E. Knauerju preselil v Ljubljano in ordinira za operativno gynekologijo (ženske bolezni) in porodništvo s 24. aprilom t. 1. na MIKLOŠIČEVI CESTI 34/1 od 9. do 1L in od 16. do 19. ure. TELEFON 20-25 TELEFON 20-25 Domače vesli ♦ Velikonočna čestitka srbskega patri-jarha. Srbski patrijarh Nj. Sv. .Varnava je poslan banu in prebivalstvu dravske banovine te-le velikonočne čestitke: j-Gospod ban, Vam in prebivalstvu podrejene banovine prisrčno čestitamo za praznik nad prazniki, za svetlo Kristusovo vstajenje, pozdravljajoč Vas z veselim pozdravom: Kristus je vstal!« J. MAČEK Ljubljana, Aleksandrova c. 12 največja izbira površnikov in oblek za gospode ter deco. ♦ Beograjski Slovenci in njihova kulturna društva. Prejeli smo: Slovenci se leto za letom v večjem številu naseljujejo v Beogradu in se pridno udejstvujejo v sedmih prosvetnih društvih, ki so si ustvarila v svrho uspešnejšega delovanja nekak vrhovni forum, meddruštveni svet, ki ga sestavljajo predstavniki posameznih slovenskih društev. Le žal, da se s ceplflenjem moči v tolikih društvih ne morejo doseči oni rezultati, ki bi jih moglo dati in pokazati skupno delovanje v manjšem številu društev, odnosno le v enem močnem društvu. Da bi se ta nedostatek odpravil, odnosno omilil, je najstarejše slovensko kulturno-prosvetno društvo »Cankar« v Beogradu izdalo okrožnico o združitvi vseh slovenskih društev v Beogradu. Okrožnica predlaga sestanek, ki naj b.i se vršil v za-čotkji maja in na katerem bi se razpravljalo' o eventualni združitvi slovenskih društev. Ako bo iniciativa »Cankarja« našla ugoden odmev pri ostalih društvih, je lahko računati, da bomo imeli v Beogradu žc v jesenski sezoni enotno slovensko organizacijo. Pričakovati je, da bodo vsa društva s polnim razumevanjem pristopila k sodelovanju in da to pot nc bo ostalo samo pr.i lepi zamisli. + Š^iska ladja za našo vojno mornarico. Vprašanje šolske ladje za našo vojno mornarico bo v kratkem povoljno rešeno. Premagane so vse težkoče in Uakor javljajo iz Hamburga, je prisnela tjakaj komisija nn še države, ki bo dovršila zadnja dela na ladji. V začetku meseca julija bo nova šolska ladja priplula v naše vode. Jadranska straža priredi ob priliki izročitve šolsko ladje na. Primorju avgusta veliko pomorsko siavnost, kakršne doslej še ni bilo v naši državi. -s- švicarski turi?'.! v Dalmaciji. V Split je prispela skupina švicarskih turistov, ki je no ogledu splitskih znamenitosti odpotovala v Dubrovnik. + Nov ravnatelj beograjske radijske postaje. Ravnatelj beograjske radijske postaje dr. Braun je podal ostavko na svoj položaj. Na njegovo mesto je imenovan upokojeni general Danilo Kalafatovič. TEOKAROVIČ, FARAČ1N I E O K A H 0 ¥ 1 č SU&NO iz same volne; najboljši izdelki od BIn iS©." do 220.- m Dospel novi fresko. — Najceneje samo v trgovini tvornice LJUBLJANA GRADIŠČE 4 (Nasproti drame) 135 □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□D □ ^ □ g (Din t.COC □ i-7 □ v gotovini znašajo nagrade za Ko- g |3 dak-ov fotografski natečaji« razpis. □ Zahtevajte pojasnila v drogeriji p □ GREGORIČ. □ £□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□d □□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□G li r n _ c □ Lepa in pripravna □ □ birmanska darila E kupite ugodno in poceni pri H B H. SUTTNER p R g LJUBLJANA, Prešernova ulica 4 K □ 5004 C H □ B___D ZA DAME! svileno in volneno blago najnovejših vzorcev in barv ZA MOŠKE moderne angleške, češke in domače kamgarne, fresco itd. nudimo v veliki izberi po znano solidnih cenah. Reklamne cene: Svila, gladka v vseh barvah od Din 15.— svila, tiskana v vseh barvah od Din 18.— Volneno za obleke in plašče Din 28.—, 65.— Moški modni štofi Din 30.—, 52.— Moški modni kamgarni Din 114.—, 140.— Močna tkanina za rjuhe Din 20, za kapne Din 28, gradi za perilo in žimnice, šifoni itd. Oglejte si naše izložbe — posetite nas! NOVAK — LJUBLJANA 'Kongresni trg 15, nasproti nunski cervki. ♦ Dom Jadranske straže v Omišu. Podružnica Jadranske straže v Velikem Bee-kereku gTadi v Omišu svoj dom. ki bo na svečan način otvorjen jieseca avgusta Svečanosti se bo udeležil tudi odlični jugoslo-venski rojak iz Amerike profesor Pupin, ki bo domu poklonil krasno zastavo. + Profesorski izpit. Pred stalno izpra-ševalno komisijo v Beogradu sta napravila profesorski izpit ga. Marijana Željeznova-Kokaljeva in g. Ivan Željeznov. čestitamo! ♦ Zaslužen zagrebški Slovenec. Iz Zagreba nam pišejo: Na Veliko noč praznuje domač rodbinski praznik slovenski rojak g. Rudolf Resnik, rvstavrater znane zagrebške restavracije »Janje«. V kratkih letih svojega bivanja v Zagrebu si je g. Resnik pridobil velik ugled ne le kot renomi-ran restavrater, marveč tudi kot podpornik vsake dobre stvari, zlasti tudi slovenskih dijakov, ki študirajo v Zagrebu in od katerih imajo mnogi pri njem brezplačno hrano. Zagrebški Slovenci zato g. Resniku in njegovi soprogi iskreno čestitamo in jima želimo tudi v bodoče najlepših uspehov ♦ Službo služitelja-laboranta pri bano-vinski poizkusni in kontrolni postaji v Mariboru je razpisala banska uprava v Ljubljani. Prosilci morajo dokazati poleg splošnih pogojev za sprejem v državno službo, da so že delali kot laboranti v kaki lekarni ali kemijski tovarni. Prednost imajo oni, ki znajo strojeprs. Opremljene prošnje spreiema do 20. t. m. banska uprava v Ljubljani. ♦ Velikonočne počitnice na osnovnih šolah. Banska uprava objavlja, da trajajo velikonočne počitnice tudi na osnovnih šolah od 13. do vštetega 23. t. m. Dne 24. aprila bo zopet reden pouk. ♦ Ljubljanska sekcija Društva sodnikov kraljevine Jugoslavije bo imela redni občni zbor v nedeljo 14. maja ob pol 11. dopoldne v justični palači v Ljubljani z običajnim dnevnici redom. Odbor vabi k obilni udeležbi. ♦ Banovinsko posestvo na Menini katero je dozdaj upravljal kamniški« sreski Kmetijski odbor, prevzame dne 25. t. m. banovina v svojo upravo. V imenu banske uprave bo odslej vodil vse posle, ki se tičejo Menine, g. inž. Sader, ki je priznan kmetijski strokovnjak. Kakor znano, namerava banska uprava preurediti Men'no v idealen planinski pašnik, poleg tega pa bo ustanovila - na tej planini planinsko se-menogojsko postajo. Velika verjetnost je, da se bo že letos vršil na Menini poučni planšarski tečaj. ♦ Prošnja za vstop v enoletni tečaj za privatne otroške negovalke in vzgojiteljice, ki bo v zavodu za zdravstveno zaščito mater in dece v Ljubljani, se vlagajo do 3. maja. ♦ Posetite razstavo »živalca« od 15. do 17. aprila v Ljubljani na Velesejmu. Polovična vožnja po železnici na povratku. + CojzOva koča na Kokrškem sedlu bo za velikonočne praznike odprta in za silo oskrbovana. + Nasledniki oglasite se! Izseljenski nadzornik iz Zagreba poroča: Dne 17. januarja 1. 1925 je umrl v Severni Ameriki Peter Turk (Turko). Pokojnik je bil zavarovan v korist brata Štefana, ki baje živi v Vu-kovaru, a ga tam zdaj niso mogli najti. Pokojnikovemu očetu je bilo ime Josip, materi Anastazija. Kdor bi vedel kaj o Štefanu Turku, naj to javi izseljenskemu komisarju v Zagrebu, Kamenita 15. + Naši v Ameriki. Slovenska narodna čitalnica v Clevelandu je 31. marca priredila zanimivo predavanje o Valentinu Vodniku, od čigar rojstva je letos poteklo 175 let O Vodniku je predaval ameriški slovenski pesnik Ivan Zorman. — Iz Ratona poročajo o tragičnem dogodiku v slovenski družini: rojak Janez Orehar je ustrelil svojo ženo Katarino, nato pa še samega sebe. Vzrok je bil veliko pomanjkanje. Orehar in njegova žena sta bila doma iz Bele Krajine. _ Peter in Francka Verhovnik, oba doma z Vranskega v Savinjski dolini, zdaj bivajoča v Enumclav.u sta 4. marca obhajala zlato poroko. _ V Trentovu je po dolgotrajni bolezni preminil rojak Jakob Likar, rojen leta 1870. v čabračah nad Škofjo Loko. V Ameriki je bival nad dvajset let ter je bil v naselbini splošno priljubljen. Zapušča ženo, dva sina in hčer. — V Greens-boru je preminila Frahčiška Zalarjeva, rojena Koroščeva, stara 51 let, doma iz Re-parjev pri Cerknici. Zapušča moža, dva sina in dve hčeri, _ V Denverju je legel v grob rojak Viucenc Štih, doma iz Dobrega polja na Dolenjskem. V Ameriki je bival 27 iet. — V Milvvaukeeju je izdihnil Janez Slosar, star 52 let in doma iz Dravelj pri Ljubljani — lstotam je umrla Ana Kobe-tova. stara 40 let in doma iz Bučke pri Krškem. Zapušča moža in sedem otrok. — V Canonsbueghu je izdihnil Mihael Me-doš, star 54 let in doma iz Vinice v Beli Krajini. ♦ Ribji trg v Splitu. Na ribjem trgu v Splitu vlada v zaanjih dneh živahno življenje. Cene so nekoliko poskočile in se gibljejo od 10. do 40 Din. V Zagreb je bilo poslanih 500 kg rib. Prav toliko tudi v Benetke. Za veliki petek je bilo za Split reserviranih približno 8000 kvintalov rib. ♦ S tujim denarjem je pobegnil. Za^veb-ška policija je izdala tiralico za privatnim uradnikom Vladimirom Zvolskim iz Kar-lovca. Zvolski je od lekarnarja Loschnerja prejel vložno knjižico Praštedione za 230 tisoč dinarjev. Hvalil se je s svojimi dobrimi zvezami in obetal lekarnarju, da bo realiziral vložno Knjižico v polni vrednosti. Ko je te dni lekarnar odločno prijel Zvolskega, naj uredi zadevo in mu grozil tudi s prijavo oblastvom, je Zvolski izginil brez sledu. Dežniki in nogavice lastnega izdelka, najceneje v detajlnih trgovinah tovarne JOSIP VIDMAR LJUBLJANA, »red Škofijo 19 — Prešernova ul. 20 rC^j zdravi z izvanrednim uspehom bolezni srca, živcev, ledvic in presnove. V pomladanski sezoni (od 1. maja do 30. junija) znižane cene: dvajsetdnevna popolna oskrba za osebo: stanovanje, prehrana, kopelji, zdravniški pregled in nadzor Din 1400.—. Prospekti se dobe v vseh pisarnah Putnika in pri zdravilišču Slatlna-Kadenci. 4962 ČUDOVITE USPEHE dosežete Z ESENCAMI ZA LIKERJE holandskega izvora 24 različnih vrst, ki so pripravljene za domačo izdelavo najfinejših likerjev ter najboljšega ruma. Liter likerja stane Din 3§.— DROGERIJA KANC Tyrševa (nebotičnik) in Židovska ul. L Samo da dva zmoreš »kovača« kar k Slamiču! — to se izplača! Rizlinga liter .je brž pred teboj! in še keramični vrček je tvoj! * Koroške novice. V Hodišah ge te dni predaval praktični sadjar iz Škofjega dvora o negovanju sadja. V razgovoru so stavili kmetje nekatera vprašanja v slovenskem jeziku, ki jih jo govornik tudi slovensko pojasnjeval, dokler ni začel ugovar-jati neki nemški naseljenec, češ, da bi tudi on rad razu.mel. Govornik se je uklonil in nadaljeval predavanje samo nemško. Ta primer kaže potrebo, naj bodo taka predavanja za Slovence slovenska, za Nemce nemška, če že priseljen Nemec, ki se še ogrel ni na slovenski zemlji, more zahtevati nemško predavanje, s tem večjo pravico smejo zahtevati slovenski kmetje, ki že nad tisoč let obdelujejo svojo slovensko zem-ljo( da se jim nudi gospodarski pouk v domačem jeziku. — Dne 2. t. m. je razdelila koroška Landsmannschaft v Celovcu 91 častnih diplom družinam, ki so nad 100 let na isti kmetiji. Pri seznamu teh počaščenih rodbin je zanimivo, da jih je dobra polovica slovenskih. — V Lobniku pri železni Kaplji je preminil znani rodoljub G o 1 a r v starosti €8 let. — Pri VelikoPortugiških sonetov« angleške pesnice Elizabete Barret-Browning. Mnogi primerjajo teh 44 sonetov Shakespearjevim, vsi pa jih uvrščajo med največje in naj-tranejše plodove pesniškega genija. Navdihnila jih je strastna, v zanosna duševna stanja stopnjevana ljubezen. Malo primerov poznamo v vsej svetovni literaturi, v katerih bi se ženska duša, razgibana od plemenitih erotičnih čustev, izpovedala tako mogočno, kakor se nam odkriva v teh nesmrtnih sonetih. Zato so >Portugiški soneti« prevedeni v vse svetovne jezike; največji pesniki so s predajanjem teh pesniških biserov preizkušali svoje prevajalske sposobnosti. Nas odlični pesnik Alojz Gradnik jih je prevel v nerimani pesniški besedi in je tako prenesel v naš jezik njihovo čustveno in miselno bogastvo. »Portugiški soneti« bodo v njegovem prevodu postali tndi knjiga slovenske žene, kaKor so že zdavnaj med najljubšimi knjigami inteligentnih žena drugih narodov. Vzorna oprema daje ted čisti poeziji izbran, skladen okvir. ♦ »Prirodoalovne razprave« 2. knjiea, 1. sešitek), ki jih izdaja prirodoslovna sek-cija Muzejskega društva za Slovenijo, so pravkar izšle. Na prvem mestu objavlja dr. Rakovec studijo nosoroga, čigar ostanke so našli jamarji lansko leto v Do-larjevi jami pri Kališah nedaleč od Logatca, Poleg paleontološkega opisa je Za nas posebno zanimivo to, da so opisani tud.! razni sledovi na kosteh. Ki izhajajo bržkone od človeške roke. Potemtakem bi bila to nova sled prazgodovinskega človeka p"i naš. V naslednjem sestavku opisuje dr. Hemtsch, profesor geologije na graški univerzi, prve korale, ki so se doslej našle v dolnjepermskih skladih v Karavankah in Karnijskih Alpah. Dr. Martino, profesor v Beogradu, objavlja studijo o novem ježu iz vardarske banovine dr. Jarger pa opisuje slednjič nekaj naš^h os. Sešitku je priloženih 6 tabel slin na umetniškem papirju. Drugi sešitek »Prirodoslovnih razprav« izide že v začetku junija. Prirodoznanstve-na sekcija obvešča, da namerava že to jesen pričeti tudi izdajanje poljudnega priro-doznanstvenega časopisa, ki bo izhajal 10 krat na leto. ♦ Naš zdravstveno poljudni list »Zdravje« se je letos sicer nekoliko zakasnil — pravkar smo prejeli (januarsko številko, ki pa je tako imenitna po opremi in vsebini, da je mora biti vesel vsak naročnik Papir je izboljšan, vso grafično opremo vinjet, inicijalk, naslovno 6tran in drugo je izvršil slikar-grafik Elo Justin. Vsebinsko pa ustrezajo vsi članki in poučni drobiž Dr. Karel Petrič podaja nekaj prepo-trebnih naukov o raku, dr. Fran Gosti govori o alkoholu kot povzročitelju bolezni, dalje nas poučujejo članki o sadju kot zdravilnemu sredstvu, o dijeti športnika in slično. Za to vsebino in opremo je letna naročnina 30 Din zares majhna in moramo »Zdravju« želeti čim širši kroe naročnikov. ♦ četrta številka »Prijatelja«, ilustrirane družinske -revije, ki je pravkar izšla, nam je spet pokazala, da se založba dobro zaveda svoje naloge: dajati tudi najbolj razvajenim čitateljem dobro štivo. V tej številki dobimo poleg domačih in tujih prispevkov, ki so na doetojni literarni višini, vse polno zabavnega branja, ki ga naši ljudje posebno v današnjih časih boLj potrebujejo kakor kaj drugega. Ludvik Mrzel je priobčil prizor iz svoje še neobjavljene komedije »Jurij Lampar«, o kateri bomo še podrobno poročali, Anton Ingolič pa prvi del zanimive novele »Lesena noga«. Ingolič je eden od naših mnogo obetajočih mladih pisateljev in bo kmalu stopil v vrste prvih. Bratko Kreft nadaljuje svoj roman »Kalvarija za vasjo«. Posobno bi opozorili na črtico •i-.eonharda Franka >Dve materi«. Njen avtor, pisatelj knjige »Kari in Ana«, ki je izšla obenem s to številko med knjigami založbe >Eva!it«, je eden najboljših nemških književnikov. Zanimivo ilustrirani članki >Na oknu«, »Mandžukuo«, »Ljubezni, ki ubijajo«, »Otok Bali« in »Vera urojencev« pestro poživijo List. V literarni rubriki naletimo med drugimi na lep članek o nemškem pisatelju Emilu Ludwigu. čigar knjiga »Sinovom v svarilo« izide v kratkem v zgoraj omenjeni založbi. Prevod je napravil Pavel Debevec. Tudi petdesetletnice Marxove smrti se je »Prijatelj« spomnil. Razen iz-čronega gledališkega pregleda prinaša se tehnične novosti, izbrani humor in uganke , sploh vse, kar je za dobro družinsko revijo potrebno. Vse letna naročnina je za 10 leposlovnih knjig in 12 številk »Prijatelja« 132 Din. Naroča se pri upravi v Dalmatinovi 10. ♦ Ugotavljamo glede železniške afere, razkrite že pred dolgim časom v Velikem Beekereku. da g. Janko Pipan v Beogradu v njo ni bil zapleten. ♦ življenje le lepo, če človeka ne tarejo velike skrbi in če ni bolan. Eno in drugo zlo pa je prav često zlasti sedaj, ko je tempo življenja tako nagel, življenski pogoji pa tako težki. Hudi glavoboli in migrene so česte posledice vsega tega. Originalne tablete Pyramidon pa naglo pomagajo ter izborno učinkujejo tudi pri neu-ralgiji in zobobolu. ♦ Ali je to mogoče? Tako se mnogi vipra-šnjejo pred izložbami prodajaln »Tivar«. Znana domača tovarna Tivar oblek je po-aovno znižala svoje nizke cene tako, da sedanje cene niso več v sorazmerju s kvaliteto, ki je po priznanju strokovnjakov odlična. Pričakovanje tovarne, da se bo s tem povečalo število odjemalcev, se je uresničilo ker nosi sedaj že skoro vsakdo Tivar obleke, ki so prav poceni, pri tem pa odlične kvalitete. Ako želite imeti fašo dobrega, pristnega vina za praznike, posetite 9Vinotoc pri Rotovžu* Mestni trg 3 vsebuje v toliki meri in koncentrirani obliki izredno dragocenih sestavin ekstrakta slada, svežega mleka in svežih jajc. OVOMALTINE je ekonomična hrana, a danes moramo stremeti za tem, da dobimo za vsak izdatek največjo možno vrednost. ♦ Ali je treba vsako leto 3 do 7 prehladov? Po preiskavah, izvedenih v Ameriki se skoro vsak človek prehladi po enkrat v treh mesecih To je res veliko število Te nezgode pa so tudi lahko prav nevarne, ker se iz prehlaje-nja često razvijajo razne bolezni. Vneta sluznica pospešuje prehod bolezenskih kalri v telo. Ali je treba biti bolan ko imamo varstvo pred bacili? Zavarujte se pred povzročitelji bolezni ter desinfici-rajte usta in grlo z okusnimi in zanesljivo delujočimi pastilami Panflavin. ♦ Najcenejše popravljanje čevljev-. Kaj še ne poznate novege podiplata iz gumijastega usnja PALMA in aiegove prednosti: trajno, odporno ali vendar lahko, poceni in ne drsi. Zahtevajte od svojega čevljarja, da pri popravljanju vaših čevljev uporablja gumijasto usnje PALMA in gumijaste podipetnike PALMA, da bi vaši če v ji ostali vedno elegantni. + Za velikonočna voščila rabite Ciril Mi-todove razglednice! Podpirajte družbo Cirila in Metoda! Neprijetni duh v ustih preprečite z grgranjem z odlično Chlorodont ustno vodo. Poskus Vas bo prepričal. Steklenica Din 16.—. 5000 ♦ Kamnoseštvo Alojzij Vodnik, Ljubljana, Kolodvorska ulica, odprodaja zaradi velike zaloge nagrobne spomenike pod i redno ugodnimi plačilnimi pogoji tudi na hranilne knjižice. + Hotel »BALKAN« čestita svojim obiskovalcem in prijateljem praznik Kristusovega vstajenja ter jih pozdravlja š pozdravom: Hristos Voskrese! — Miloš M. Kocič, hotelir, Beograd. ♦ Na velikonočno nedeljo in poeiecfeljek vsi v »župana Permeta jamo« na Tabor pri Grosupljem. Vstopnina znižana. ♦ Su^no za mOš^e ob!eke in dam*k« plašče Vam nudi najceneje F. L Goričar, Ljubljana Sv. Petra cesta 29. ♦ Damske plašče za pomlad v ceni od 195 Din nudi F. L Goričar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29 ♦ Usnje, čevljarske potrebščine, dams&e torbice, aktovke najboljše kvalitete po solidni ceni nuii tvrdka Franc Erjavec, trgovina usnja. Ljubljana, Stari trg 18. ♦ Darujte podoorneinu društvu slepih, LJubtiana, Pod Trančo 2-1II. ♦ U. F. nogavice v veliki izbiri na drobno in debelo pri Karlu Prelogu, Ljubljana. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Največia, nakenetša izbira damskih pSoščsv pr orop I Co. konfekcija Ljubljana, MiklošiJeva c. 15/1. nad. Pri številnih nadlogah ženskega spola povzroči »Franz Josefova« grenčica najboljše olajšanje. HALO! n HALO! HALO! vsaki večer damski koncert ZARADI PRESELITVE PRODAJAMO DAMSKE PLAŠČE iz zaloge po globoko znižanih cenah sama do 20. t. m. 11 NOBLESSE" Aleksandrova c. 4. 4931 Brzo, debro in ceno, „DAJ-BAMA" je geslo to, ki nudi čez ulico že od Din 8.— naprej pristna štajerska vina. — Postreže tudi na dom! Kličite telefon 2308. 5056 □ □ □ □ □ n □ □ □ □ □ ; □□□[□□□□□□□□□□□□□uuuLiuL!L!iJLajQ L □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ r. Merčun dne 18. aprila zopet redno ordinira. 4897 Br. med. PAVEL PEHANI špecijalist za ženske bolezni in porodništvo Prične ordinirati 12. t. m. od pol 2. do 3. ure popoldne. Resi jeva cesta 9 (nasproti učiteljišča) Telefon 2473. 4966 NAZNANILO ZOBNI ATELJE PIRH EMIL DENTIST-TEHNIK se je preselil iz Rimske ceste sedaj pred Škofijo št. 21, hiša Strojanšek, trgovina pri »Zvonu«. . 5016 Med neštetim! ponesrečenci Jutrovega nezgodnega zavarovanja ni bilo niti enega, kjer bi od Zavarovalnice »Triglav« izplačana zavarovana vsota po Din 10.000.— ne pomenila za preostale veliko, če ne vsega. Naročite »Jutro«, zagotovite svojcem nodnoro. O« Ae K« ILIRIJA 16. aprila : GRAZ Primorje 17. aprila NA IGRIŠČU ILIRIJE Začetek ob 15.30 Predtekma ob 14* uri Iz Liitblfane u_ Jadranjani! Za velikonočne praznike pride v Slovenijo večja skupina bevgra,-Sit:h akadennčark in akademikov ki so or ganiziram v atsademsKi sekciji Jadianske straže Obrniij so se na naše druš-vo, da bi jim stalo za časa biv&nja med nami ob stranu. štejemo si to v posebno časi id mislimo, da bo Sleherni Jairanjan znal pia viino ceniti pomembnost lesa poseta AKa. demiki pridejo v Ltjubljano v soboto ob 22 Kljub pozni uri se udeležimo sprejema v čim večjem številu V nedeljo zjutraj ob 7.15 odidejo v našem spremstvu na Bled odkoder se vrnejo z večernim vlakom Za četrtinsko vožnjo je preskrbljeno. Ponedeljek pa imajo reserviran za ogled Ljubljane Posebej pozivamo članstvo, da se za ponedeljek jalsr Združenja trgovcev v Ljubljani obvešča člane, da se bo vr. ži občni zbor zrtjora 27. t. m ob 19. v dvo. rani Trgovskega doma. Vsi člani dobijo posebno vabilo, s katerim bo dovoljen vstop v dvorano. Za pomlad ln poletje največja izbirs NOGAVIC, TRIKOTAŽE IN PERILA HED. ŠABC, LJUBLJANA Šelenburgova ulica 5. 49S5 T* p&JK Vam očist1' pobarva in preoblikuje za mai denar KLOBUČAR KLOBUKE vseh vrst Sv. Petra c. 51 v najmodernejšo obliko. Na Vel. nedeljo ob 3., 5., 7. in 9. uri in Vel. ponedeljek ob 3., 5., 7. in 9 uri ljubka opereta „Zaročenka — vdova44 V glavnih vlogah: Martha Eg~ert in Georg Aleksander PRIDE! PRIDE! FRIDERIKA CEJSP- > 'OP. 8,6,5,^ Tel. 33-87. i u— šaljapin poje v ljubljanskem radiu! Kajjo Ljubicana bo oddajal drevi ob poi 22 ler oba piaz.nika dnevno ob 13 eno izmed pesmi, ki jih poje slavni ruski basist Fodor Šaljapin v svojem prvem velefilmu »Don Qu.ichotte«, čegar premiero bo predvajal od jutri naprej Elitni kino Matica Radioabonenti bodo na ta način imeli priliko sliišati krasno petje najslavnejšega svetovnega pevc« u— .vted vsemi koncertnimi umetniki. Kar jih je bilo v poslednjih sezonah v Linh tani. se je našemu občinstvu najbolj pri J u b i I violinist Vaša Pfihoda. Dva zapored na njegova koncerta sta bila popolnoma razprodana. Pfihoda je v resnici umetnik po božji milosti, eden največjih svetovni*« violinistov, ki obvlada svoj instrument »• nedosežno tehniko, ima pa tudi izredno topel ton. ki mora ogreti in osvojiti poslušalce. Vse to nam dokazuje tudi izbira njee> vega programa za Ljubljano. Poleg Bee thovnove »Sonate« bomo slišali Schuherto-vo fantazijo v c-duru, katero imamo kaj redko prniko slišati Bolj znan je Mendels-sohnov »VioiinsKi koncert« v e-molu, a tudi za to točko bo ogromen interes, saj ga izvaja prvovrstni umetnik. K sklepu igra dve Dvofakovi skladbi >Slovanski p les t in valček in pa Paganinijeve >V;>"-acije«. Cene sedežem so od 40 Din do 8 Din stojišča po 7 in 5 Din. Predprodaja je v knjigarni Glasbene Matice. Koncert br> v petek, 21 t. m. ob 20. v unionski dvorani. u_ Predavanje o Hradčanih in katedrali sv. Vida v Pragi. Tajnik Češkoslov.-jugo-slov lige v Pragi ? Aleksander Hilbert b0 v četrtek, dne 20 t. m. predaval v »Zvezdi« o praškem gradu in katedrali sv. Vida, dveh največjih arhitektonskih zanimivostih zlate Prage Predavanje bo v slovenskem jeziku in ga bo spremljalo 140 skioptičnih sliK na podlagi Izvirnih doslej še neobjavljenih posnetkov Predavatelj je nečak slavnega arhitekta dr. i-. C. Kamila Hil-berta. zadnjega graditelja katedrale. Opozarjamo že danes na to izredno zanimivo predavanje u_ Seja občinske uprave. V sredo 19. t m. ob 17 se bo vršila redna javna seja občinske uprave ljubljanske. Na dnevnem redu bodo poročil? o proračunu za leto 1933 in poročilo jinančnegia odseka o aerodromu u_ Iz sodne službe. V Ljubljani je prevzel posle starešine sreskega sodršča dr. Kobe Ernest. Začasni vodja g. Jerman Jakob pa je prevzel njegove posle na civilnem oddelku okrožnega sodišča. _ Mestni socialno.poiitfčni urad bo 18. in 19. t. m. odprt le za najnujnejše prim«. re, ker se bo vršile ta dva dneva sptošne scaženje uradnih prostorov. □□□□□iionnDmnmuuijmLiuuuuuL; * SAR—BUFFET Košak Prešernova ulica Priporoča svoj cviček (čez ulico Din 9.—) kot tudi svoja prvovrstna bela vina. 5026 u— »Trader Horn« na sporedu ZKD. Za veliKonočne praznike bo predvajala ZKD v Elitnem kinu Matici velefilm >Trader Hor-n« ali »Klic pragozda*, v na/monuraen-talnejše delo iz domovine črnega kontinenta. V nepozabno živih slikah in prekrasnih posnetkih eksotične narave doživlja gledalec filma opasno potovanje — prodiranje ekspedicije v notranjost Afrike. Vse različne vrste divjih zveri preže v prostranem pragozdu na drznega lovca in treba je ogromne opreznosti in mnogo junaštva, da se človek prebije skozi vse nevarnosti, ki ga obdajajo pri slehernem koraku. Film »Trader Horn« nam prikazuje borbo z levi, opasnimi kačami, krokodili, leopardi in sloni, skratka, vsak gledalec bo z napeto pozornostjo sledil veličastnemu filmn Predvajan bo v Elitnem kinu Matici oba praznika ob 11 dop. in nato še v torek do četrtka dnevno ob 14. u— Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani sporoča členom, da je na zadnj odborov seji 7. t. m. sklenilo prirediti javen shod glede stanovanjskega vprašanja, k- se bo pravočasno a&znanil po listih :n lepak.h. Obenem se je razpravljalo o želji članstva, da b se pr: sedanjih razmerah plačevala sta noriiia in odpovedala stanovanja mesečno Društvo poziva stanovanjske najemnike, da pristop jo k društvu. Društvo posluje v Vegovi ulioi 8, dvorišče. u_ Društvo »Tabor«. V nedeljo 23. t. m. se bo vrši) v dvorani OUZD II. redni občni zbor. katerega naj se članstvo polnoštevil-no udeleži. Začetek ob 9 dopoldne. u— Sokol v štepanji vasi želi članstvu, naraščaju in deci kakor tudi njih svojcem veselo veliko noč Obenem vabi članstvo na širši sestanek, ki bo v tc.ek 18. t m ob 20. v telovadnici u_ Vrvenje na ribjem trgu. Velii'ki petek spoštujejo v znamenju posta tudi še tako navdušeni mesojedci, ki se vsaj ta dan izognejo svinjini, govedini in teletini, zato pa tem rajšri sežejo po ribah, že zgodaj dopoldne je zavladala na ribjem trgu gneča. Gospodinje so segale po sardelioah, ki so jih nudili prodajalci spričo velikega povpraševanja primerno draže kaikor običajno in sicer po 28 Din kg. Bradače, zobatce, orade in druge plemenite morske ribe so prodajali po 44 Din kg Na razpolago so bile tudi tunina in še različne vrste drugih rib Obilico so pripeljali na tng tudi slad dovodnih rib, tako ščuik, lhpanov, klinov, nečenk. postrvi i,n drugih. U. F. je najmodernejša nogavica iz dvojno matirane svile, Pazite na znamko U. F. in zavrnite ničvredne imitacije ! U. F. nogavice z decentnim ažurjem se dobivajo povsod po sledečih stalnih cenah: U. F. gladke s Srebrno znamko .... Din 48.— U. F. gladke z zlato znamko ..... > 51.— U. F. z ažurjem s srebrno znamko ... » 51.— U. F. z ažurjem z zlato znamko .... > 54.— 4109 darmol ^okotada xa odvajanj* deluje blago io xanes\jWo - MinistersTro 5cc,lo.n« Ke Škoduje'. u_ Ve!'k naval na bolnišnico. V teku letošnjega leta se je zuravilo odnosno se še zdravi v ljubljanski bolniišmici 5950 bolnikov V bolnišnico priha-ajo bolniki iz vse oanwvLne. zato ni čudno, če so prostori stalno prenapolnjeni Z razširjenjem bolnice nii.kakor ne bo mogoče dolgo oklevati. u_ Razni poškodovanci. Na Glincah na Tržaški cesti je povozil neznan kolesar ti letno trgovčevo hčerko Vero Uranovo Dekletce si je pri padcu zlomilo levo nogo Iz Hrastnika so pripeljali v bolnišnico 4 letnega delavčevega sinčka Ivana Krag-Ija. ki ga je doma pred hišo podrl neki voznik, zaradi česar si je dečko zlomil levo nogo. Na Muljavi so se spoprijeli med seboj fantje Huje poškodovana sta bila Štefan Scmrov in posestnikov sin Leopold Kutnar, ki so jih pripeljali v bolnišnico. u_ Dobro se je oskrbel, za veliko noč namreč, neznan zlikovec. šel je včeraj ponoči mimo m"snice Terezije Maroltove v Dravl.ah in vlomil vanjo. Vzel je kos sveže slaDine, nckcrl prekaeneea m^sa, salam, mes"nih k'obas in govedine, ipo vrhu oa še mesarski nož, oa e doma lažje razreza! veiike kose. Za tatom ni sledu. u_ Okradena v trgovini. Ruža šlajčeva je v Oblatovi trgovini na Sv. Petra cesti kupovala čevlje. Kr je bilo tedaj v trgovino precej kupcev, šaičeva ni opazila neznane mia;še ženske, ki se je motala okrog nje Šele ko je tujka izginila, je šlajčeva čez čas opazila da ima odprto ročno torbico, iz katere ji je izginilo 400 Din goto vine. hlobME pomladne novosti, v zadnjih modnih barvah in oblikah, razne kakovosti dobite pri Mirko Basataf, Ljubljana Stari trg 14. 4723 Sprejemajo se popravila. — Cene nizke u_ Vpričo strank sta kradla. V vežo hiše št. 5 na Novem trgu, ki je last grofice Lichtenbergove, sta prišla predsnočnjim diva neznana mladeniča in se pričela motati okrog vodovodne školjlte in medene pipe. Delala sta pcnolnoma strokovoijašiko, se pomenkovala vmes, si brisala pot, ki jima •je tekel s čela. in se šalila tudi s stra.nka-mr. ki so prihajale mimo in ju opazovale pri" delu. Slednjič se je obema vendarle posrečilo odtreati školjko in odviti medeno pipo, kar vse sta lepo zavila v papir in odš'a. Stranke so šele naslednje jutro izvedele, da sta bila na delu dva tatova. u_ Novosti za pomladna oblačila v ve- veliki izbiri in poceni pri tvrdiki NOVAK na Kongresnem trgu 15. Iz Maribora a_ Vprašanje nove šole v Magdalenskem okraju žal ne more še stopiti v svoj zaključni stadij. Mestna občina je storila vse, da bi ga čim prej zadovoljivo rešila, vendar bo treba z zgradbo samega poslopja z ozirom na sedanje težke gospodarske razmere in splošno denatno krizo še neko liko počakati. Pač pa je postala mestna občina že lastnica potrebnega zemljišča na stikališču Fran.kopanove in Magdalenske ulice, ki ga je vsa javnost odobrila kot najprimernejšega v omenjeni namen. a_ Tudi s Krčevino bo dosežen sporazum. V sredo so se ponovno sestali na tukajšnjem mestnem magistratu zastopniki mariborske mestne občine in zastopniki občine Krčevine. da najdejo način, kako rešiti sporno vprašanje vodovoda v Krčevi- Velesenzacija! PREMIERA VELENAPETEGA FILMA ATRAKCIJ IN PUSTOLOVŠČIN .J O \ \v ukrade Evropo V glavni vlogi: H AR RIT P1EL predprodaja vstopnic danes od 11. do '/213. ure. Predstave oba praznika ob 3., 7. in 9. mi zvečer. Zvočni kino IDEAL ni. Kakor izgleda, bo dosežena tucli v tem vprašanju zadovoljiva in obojestranska sporazumna rešitev. a_ MaribOr rese« vodne krize. V letošnjem mestnem proračunu je predvideno na jetje posojila v znesku 500.000 Din za povečanje mestnega vodovoda. Ta kredit bo mestno načeistvo 6im prej realiziralo in to še pred nastopom vročih poletnih dni, Ia tako prepreči hudo pomanjkanje vode, ki ga je lani v občutni meri trpelo prebiva.-stvo Za zgradbo stalnih vodnjakov na mestu dosedanjih poskusnih v škofijskem Betnavskem gozdu je določenih 300 000 Din ki bodo puiaoljeni za montiranje cevi črpalk ter za zvezo s sedanjim mestnim vodovodom Ostalih 200.000 Dim pa bo potrošenih za montiranje treh črpalk na Dravi, kjer se bodo napajali škropilni avtomobili, da se razbremeni mestni vodovod. a_ Epilog pretepa v framskem vinotoču. Svoj čas smo že poročali, da je letos 5 marca v nekem frainskcan vinotoču zabodel 28 letni vtiničar Pavel Legat svojega tovariša Antona Matjašiča, ki je kmalu po dobljeni poškodbi umrl zaradi izkrvavlje-nja. Včeraj se je moral Legat zagovarjati pred malim kazenskim senatom okrožnega sodt.šča, ki ga je obsodil na 6 mesecev strogega zap-eta zaiadi prekoračenega silo-braua. Iz Ceifa e— Osebna vest. Podpolkovnik g. Simič. ki je bdi pred dvema mesecema premeščen v Celje, je imenovan na častno mesto pri kraljevi gardi v Becgradu. Izredno simpatični oficir bo prevzel svoje novo službeno mesto v začetku maja. e— Predavanje o živinoreji priredi krajevna organizacija IRKD za Celje-okclico v sredo 19. t. m cb 20. v gostilni g. Hrastnika (prej Lovrač) na Spodnji Hudinji. Predaval bo sreski veterinarski referent g. Maksim f ribar iz Celja. Na predavanje opozarjamo vse živinorejce. e— Akademski pevski zbor jz Ljubljane priredi v nedeljo 30. L m. ob 15.30 v dvorani Ljubljanske posojilnice koncert Foer-sterjevih pesmi pod vdstvom pevovedje g. Franca Ma.rolta. e— »Celjske igre« na Starem gradu. V Celju se je zbralo večje število priteljev gledališke umetnosti ki nameravajo pri. reddti letos v avgustu na Starem gradu nad Celjem »Ce jske igre« ter vprizoriti na grajskem dvorišču Novačanovo dramo »Herman Celjski«. Sodelovala bo elita celj-s&čh igralcev in nekateri odlični člani ljubljanske drame pod režijo g. Milana Koši-ča, ki je lani končal svoje študije v Berlinu. Nekateri zasebniki so že obljubili svo_ jo pomoč za uspešno izvedbo »Celjskih iger«, iz katerih naj bi se pozneje razvili celjski festivali, za podporo pa bodo prosili tudn banske uipravo ter celjsko mestno in okoliško občino. Za prireditve bo izvedena velikopotezna in modema reklama, na Stari grad bodo napelja i elektriko in na predvečer bodo žgali kresove na bližnjih hribih in gričih. Prireditelji bodo prosili železniško upravo za popust na železnicah. Prireditev bo za Celje kulturno in gospo, darsiko zelo pomembna, zato želimo »Celjskim dnevom« popo"n uspeh. e— Smrtna železniška nesreča v čretu. Na veliki četrtek dopcldne se je zgodila na železniški progi pri voglajnsikem mestu v Cretu pri Celju tragična nesreča, katere žrtev je postal dveletni Ivan žele, sinček progovnega delavca s Teharja. Ko je vozil dopo danski osebni vlak iz Celja proti Te-harju. se je igral otrok na železniški progi pri čuvajnici. Deček ni opazil bližajočega se vlaka. Strojevodja je takoj zavrl vlak. a ni mogel več preprečiti nesreče. Otrok se je izkušaJ v zadnjem trenutku umakni, ti, a ga je že zadel odbijač lokomotive v glavo in mu zdi l bil lobanjo. Otroka je vrglo s proge. Strojevodja je ustavil vlak. Ljudije so hiteli otroku na pomoč, revčeit pa je bil že mrtev. e_ V celjski bolnišnici je umiri 70Jetni brezposelni viničar Anton Kračun iz žič pri Konjicah. e— Javna mestna knjižnica bo na velikonočno nedejo in ponedeljek zaprta, v torek pa bo zopet redno poslovala. e— Elitni k;no Union. Drevi ob pol 21., v nedeljo in ponedeljek ob 16.15, 18.30 in 20.45 Ln v torek ob pol 17. in pol 21. zvočni ve'efilm »F. P 1 ne odgovar;a . ..« in aive zvočni predigri. Iz K.ran|a r— JC liga v Kranju priredi v torek 18. t. m. ob 20.30 v gledališki dvorani Narodnega doma predavanje o gradu in cerkvi sv. Vida na Hradčanih v Pragi. Predaval bo g. Aleksander Hilbert iz Prage. Predavanje bo pojasnjevale 140 skioptičnih slik. Vstopnine mL Prosti prispevki za kritje stroškov predavanja se hvaležno sprejmejo. r_ Zvočni kino v Narodnem domu bo predvajal za velikonočne praznike film >Sveti pia me n*. V glavnih vlogah Gustav Frohlich in Dita Parlo. Dodatek: kongres slovanskih narodnih noš v Ljubljani in Ufin zvočni tednik. Predstave oba dneva ob 4., 6. in pol 9. Cene običajne! Z Jesenic %— Znižanje pokojnin pri bratovski skladnici Zelo vel ko razburjenje je nastalo med upokojencu bratovske skladni ce. ko so pretekli teden prejeli svoje pokojnine že po novem pravilniku. Sedanja pokojnina je nižje od prešnje do 18 odst., tako da znaša v I kategorij za polno varovano dobo 730 D n. v drugi 637 Din in v nadaljnjnh kategorijah še mnogo manj. Že s temi pokojninami se težiko da živeti, še mnogo težje življenje pa bodo meli oni upokojenci v naju žjih kategorijah z manjšim številom službenih let. Jeseniški upokojenci težko nosijo posledice nesrečne cantral zacije bratovskih skladnic, ko se j ni znižuje pokojnina zaradi pasivnosti drugih bratovskih skladnic, tako da obstoja nevarnost porušenja te važne socialne ustanove. Če bi bila ostala jeseniška bra-tovska skladn ca samostojna, bri pokojnina gotovo ostala na stari višin , ker so Bteattkdfith ni pJuuua! Namakanje s H e n k o in izkuhavanje s pralnim sredstvom Persil......* to je edina prava pomoč uspešnemu pranju. Vi dobite perilo belo kot sneg, razen tega prištedite na delu, času in denarju. Pazite vedno na navodilo o uporabi, ki je na zavitkih. upokojitve vedno vršile le v spora,umu med podjetjem in bratovsko skladnico ob SKrbnem čuvuiju interesov te socialne ustanove in njenih zavarovancev. Jtascn -ško delavstvo zre s skrbjo v bodočnost. s— Obdaritev siromašnih otrok. Jeseniški fantje so pred pustom pr redili v Sokolskem domu pies. katerega časti prebitek je bi namenjen za podporo siromašnih, otrok. V soboto zvečer so bili pokkcaiji najbolj potrebni otroci z Jesenic in okolice v restavracijo g. Franceta Dežmana, kjer jim je fantovski Komite ra/delil 17 parov lep h, močnih, po meri narejenih čevljev. s— Temeljta preureditev športnega igrišča. Agilni SK »Bratstvo« bo to pomlad popolmoma preuredilo svoje igrišče, da se bo lahko uporabljalo za v*-e panoge sodobne telesne vzgoje. V ta nanr.^n se bo sedanjemu tgr šou priključilo p'jiprejš«v e igršSe, ki ga je imel Sokol v najema, da bo skupna do!/.;ma 100 in. širna pa (iO m. Tekališče bo dolgo 300 metrov, tribuna bo za 100 oseb. garderobe za v>sa i-Toš?>va. društveni lokal s pisarno td. Dela >e bodo izvršila v na ikr-a j'.šem času. da se bodo žo v poletju pričele smotrno goj ti vse vrsts športa. s— TK Skala na Jesenicah otvori danes v soboto prvo fotorazst.avo ▼ meščanski šoli. Razs'avljenih bo 20S slik. Obiščite razstavo, domačini in izletniku Iz Tržiča f— Velika aika^enrja gorenjskih ttkv ščan"kih gol fco na pobudo ravnatelja g. Lajovica v nedeljo 7. maja t. 1. v čikcfji Loki, kjer bedo nastopili dijaki štirih me. ščanskih šol s pevskimi, dek"amaaij£tkimi, in reci taci jEikim: toJikami. Ta prva akademija se bo vršila na ča?t otvoritve nove meščanske šcie. Njen namen je pokazati narodu meščansko šolo v njenem delu za povzdigo splošne izobrazbe vseh slojev naroda. Spored akademije bo izredno pester in lep, priprave so v polnem teku. č— Razprodane predstave lutkarskega gleda"išča so gotovo dokaz, da se je ta mlada izobraževalna institucija med trži-škim občinstvom hitro priljubila. Pri nedeljski večerni predstavi je moralo oditi ljudi še skoro za eno predstavo. Ljub1 jan. ski igralci - lutkarji od Soko"a na Taboru so storili svojo dolžnost v polni meri, le pavze pri »Martinu Krpanu« so bile vendarle malo predolge. Organizacija lutkarskega gleda išča je velikopotezna in zasluži načelnik lutkarskega odra br. Christcf Drago Tx>r>olno priznanje. č— Tržiško rmrijonefr.o gledališče. Preteklo nedeljo smo pozdravili na našem odru goste iz Liuhljane, lutkovno gledališče Sokola na Taboru. Uprizorili so *ri predstave. »Gašoerčka zmagovalca«, »Poglavarja podzemlja« in Šnicarjevega »Martina Krpana« Vse tri predstave so bile izvrstno podane. Kostumi lutk in scenerji so bili odlični. Goste je vodil predsednik odseka br. Erbežnik, režirala sta pa bra*a Zidarič in Počivavnik, katerima gre največja zasluga za uspeh. Pri vseh predstavah je sodeloval lastni odsekov salonski orkester. Želimo še več takih odličnih prireditev. Iz Novega mesta Advokat Bučar Josip naznanja, da je prevzel pisarno pokojnega g. dr. Furlana Antona odvetnika v Novem mestu. Ljubljanska c. 15. n— K'no »Dom« v Sokolskem domu bo predvajal drevi ob 18. in 20.15 in jutri ob 15., 18. in 20.15 zvočno opereto »Netopir«. V glavni vlogi Anny Ondra in Svetislav Petrovič. Predigra: zvočni tednik. — JAVNA ZAHVALA. Zahvaljujem se priznanemu strokovnjaku v operaciji vnetega slepiča, šef-zdravniku Sanatorija Emona v Ljubljani, Komenskega ulica 4, g. prima-riju dr. Fr. Dergancu, za uspešno izvršeno operacijo. Rana se je v osmih dneh zacelila brez bolečin in gnojenja. Priporočam Sanatorij Emona zaradi odlične postrežbe in zmernih cen. 4950 Javornik, dne 12. aprila 1933. 4960 ČERNE IVAN, krojaški mojster SL Javornik štev. 180. Sli Veliko noč J_ Tatvina denarja. Maleik Anton, posestnik iz Popovcev, je prišel te dni na delo v vinograd posestnika Jerenka Franca iz Borislavcev v Rodnem vrhu. Malek je svoj telovnik, v katerem je imel denarja nekaj nad 1400 Din, odložil v kleti. Po končanem delu pa je opazil, da mu je nekdo odnesel ves denar. j— Tatvina čolna. Mariborski trgovec Jakob Dobrajc je že od 27. marca pogrešal svoj čoln. ki so mu ga neznanci odpeljali iz njegovega pristanišča proti Ptuju. Ptujska policija ki je dognala, da sta bila storilca T F. ključavničar iz Maribora, in P. T., mizarski pomočnik iz Pobrežja. Oba sta se pripeljala do Vičave in tam ponujala čoln v nakup Ker ga pa nista mogla prodati, sta ga spustila po Dravi. Čoln je Na pristanu pri mestnem parku nasedel. j— Občni zbor Narodne odbrane se je vrši! 11 t m v Narodnem domu. Mariborski oblastni odbor je zastopal g dr. Miloš Vauhnik. Po poročilu predsednika g. dr. Iz Zagorja z— Vombcrgerjcva »Voda« na zagorskem odru je dosegla prav lep uspeh. Režiser Korošec je storil vse, da so igralci dobro podali svoje vloge. Posrečeno predstavo je številno onč nstvo nagradilo z zaslužen in odobravanjem, Le tako debro predvajane predstave si b<>do dobile stalen ikrog ljubiteljev dramske umetnost;. Iz Trbovelj t— Pomor za praznike. Po prizadevanju lastnice brivskega salona F 1 povič. gospe !A n e Zornčeve. je dar>valo za revne druščine »Splošno podporno m kreditno društvo v Mariboru« 174 kg beie moke. 173 kg koruznega zdroba. 60 kg mašiti in 48 kg s. adkorja S tem bo obv.rovamh okrog 100 n a - revnejših družin za vel k»nočme praz-ii ke Vse prizna;.je! t— Kmetijska nadaljevalna šola je v nedeljo ZikimiVa šolsko leto Vodi! jo je iir.telj 2- Omer/ii Kare! in je trajal pouk 5 zimskih mesecev ob nedeljah in četrtkih. ON skovalo jo ie 22 mlademeev, od kare-r;h j" miei na-mlajš 15 in najstarejši 28 let Ob;sk je bil prav povoljen Gojenci so V '/a!i mno^o zanimanja in ie bilo tudi vedenje nrav pohvalno Predaval- iiz raj-važne-š:b kmet jskih panog in higiene cg. dr J."iš»erle. živimozdraviik Deu in učite!'a Omcr-u in Jevh. Fanflje so poslušal-tudi 34 rad opredavanj iz vseh panog kmetijstva Za velikonočne praznike vabi na »PELINOVEC« KRISTINA TRBOVC t— Domač izum. Po načrtih dlmniikar-skega m-»is tra g. Forteia Fib-pa sta izdelala gg. B'zjak in Jereb napravo za sna-ženjp dimnikov, k; jo namerava g Forre izroč t- d mrnkar^k' zadrugi kater- bo od-f»":>pi! tudi vse patentne pravice Novi izum obstoji v tem da se bodo z eno samo m-rravo 'ahko «mži.| dm.n'1-ev-A d-men-7'i. Sedaj ie moral 'met dimnikar omelfl vseh d rnenzij. kakršne d mrv.ke je pnč rmefai. Novo ome'o pa «e da s posebn m v ja kom r-r/r'.n:ti ah skrrfi v noliubne dimen "je l'streženo ho tudi gospodinjam, k -o se dimnikar ia vedno h#?e. ker j m je p^ie-nažr! kuhinje Pri nov- na nravi ho do sije polagoma pridale po dimniku :n se ne b->do razoršilf v? po vse? kuh o j Napravo so prei/krus'li strokovnjaki in jo roma |''j. flra^tfsika li— Podpore za veliko noč. Na predlog r«verjpmco ge. Ane Zorinčfve i7 Trbov«l| Jf na zadnjem občnem zboru sklonilo Splošno vzajemno podporno in kreditno društvo v Mariboru, da podari kot velikonočno darilo uhoo-M,, rudarskim otrokom v revirjih Zakrili. Hrastniku in Trbovljah v znesku 70(J0 D n. za katerem so =e pa kupila živila Tako jp |,rej. lo te dni hrastniško šolsko vr><]-ftvo v ta namen po 160 kg bele in koruzne r>ekp ter ,»n 40 kg masti in sladkorja. Na ve-Lki č-frfpk se v navzočnosti <*p Zorin-c-ve obdarilo s temi živili 88 najrpvnejših d lovski h otrok v Hrastniku. Najlepša zahvala Podpornemu društvu in iniciatorki te akcije cfwoe Zorinčevi« — Te dni je prispelo v Hrastnik 1 va^on — 0AOO kg — koruznih izdelkov za revne rudarske "družine. J a koruzna moka in zdrob se je nabavila 7 prispevkov Delavske zbornice, bansk ri-rave in fonda ^a brezoosplpp rudarje pr r"D. — Moka bo razdelila najbrž šp pred velikonočnimi paniki po posebnem ključu. "V upoštev bodo prišle vsp rudarske družine, katerih očetip nvo na red tli v zadnjem ine-spcu zadostno število Sibtov. _ Na veliki petek sn preteij občinski ubožci od občine velikonočno nodpnro v jx>lov;čnem znesku PIP-eČnih i>nii[>or h—; Tatvinp v Pr-znom. v dolini med Dolom in Rimskimi tonlicami. kjer jp bil n3-koč tudi rudnik. ip izvšila pretkana tatvina v noči od sredp na čpfrtek Obkrad^n jp bil GSlpttv bivši rudar Matija Cestnik, se-dni hlapec pri pojest n H-u 'n trgovcu g Ko-zotptu. Tatvina Sp ip izvršila tako-lp- Po 10 zvečp-r^ jp prišel neki neznanec budit hlapen. ^res. Ti.ii nm stp ^ nriprpjro pomasrat iz-v'^1 nie^ov pe'pr> natovorien voz na vrh b^ba. ker i« obfč.al na l:lanr.j pod va=ip F--p. CV«tnik o ie račptkoma hranil, di ne S"IP tp.TT stor:ti l>r«7 «nsr>odarjpvega dovoli ' n>a. Vato »o je navide-^m ponočni voznik O l-tranil od hlaneeee.ra nJ,-n;, „ ;p l,-malu vrnil češ. da nm jp rrrvsnodgr a v mariborski oblasti, g. dr. Vauhnik. Poročal je, da gre stremljenje zlasti za tem, da se vsa narodnoobrambna društva združijo v svojem delovanju. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. dr. Šalamun, za odbornike pa gg. podpolkovnik Šarac, župan Jerše, mag. ph. O^/en, Skaza, dr Senčar in Mokole. Narodna odbrana priredi skupno s GMD in Sokolom ob priliki 25letmce obstoja obeh društev veliko nacionalno manifestacijo. j— Predrznost. Enega zadnjih večerov s*> ■na Slovenskem trgu l.judie kričali »Hcil Hitler!« Dz.vači za s luž jo primerno kazen, da se taki predrzni izgredi ne bodo ponavljali. j— Premeten slepar. Nedavno sta pri.pp-linla v Ptuj St.,cpanec Urban m Dukarič Valentin iz Meljanov pri Bednji v Hrvat sik množino lesenih škafov, ki sta jih a časno shranila pri hlapcu gostilne pri »Belem križu«, Drobniču Smonu. Za to je zvedel neki Velevaki Valentin iz Prehu-kovj,a pn Bednji in se naslednjega dne zglasil pri Drobniču z zahtevo, da mu izroči škafe. češ. da ga pošiljata Stjcpancc in Dukarič. Drobnič je v veri, da ima opravka s poštenjakom, izročiil škflfe Vc-levrkemu. ki jih je naložil ni voz in odpeljal prori kolodvoru. Ko sta prišla Stje-panec in Dukarič 8_ t. m. v Ptuj, sta za sleparstvo zvedela. Zadevo s'a ovadila policiji, ki jc izdala pr^tj Velevskemu tiralico. j— Ostra sodba zaradi pretepa. Pred sodnikom se je te dni zagovarjal Galun Ja k ob. delavec iz Majšperiga, že kaznovan, k<*r je 19. marca v gostrllni Franca Furmana v Podlo-žu napadel z nožem Furmana Vincenca in ga ranil v Irrpo ramo iin pod levim zapestjem. Raz^n tega je ogrožal s kolom osebno varnost drugih in razbil nekaj šip in vrat. Obsojen če bil na dva meseca strogega zapora. Kmalu po obsodbi pa .ie bil ponovno ovaden sodišču zaradi"! tepeža, za kar bo prejel še posebej nagta-do. Novo občinsko vodstvo v Rajhenburgu Rajhenburg, 14. aprila Želja rajhenburških nacionalnih krogov se je vendar uresničila. Z odlokom kraljeve banske uprave je bil razrešen županske dolžnosti trga Rajhenburga g. Vranetič Franc, a na njegovo mesto imenovan znani, neumorni narodni delavec g. Biaž Je-riček, trgovec iz Rajhenburga. Novica se je naglo razširila po Dolnjem Posavju in daleč okrog ter je našla povsod ugoden dojem v objektivnih, primernih komentarjih. Vemo da se Blaž Jeriček ni potegoval za to častno mesto, a vemo rudi, da bo to funkcijo častno vršil vkljub svoji vsestranski zaposlenosti tako pri Sokolu in organizaciji, kakor tudi v trgovini in vkljub rahlemu zdravju. Na čelu občine stoji mož ki bo s svojo objektivnostjo in delavnostjo storil vse, kar bo v njegovi moči za procvit raihen-burške občine; zato je tudi dolžnost celotnega občinskega odbora in vsega nacionalnega ži vi ja v Rajhenburgu, da mu stoji pri reševanju raznih zadev vedno trdno in je Hubertus terpentinovo milo najlepši ptruh za naše prid• ne gospodinje, her je najboljši in najcenejši domači izdelek. — Dobi se povsod. zve.cto ob strani Prepričani smo, da bo z novim županom Jeričkom zavel v občinsko pisarno nov duh in da bo delovanje v prid naši lepi domovini v skladu s smernicami kraljevega manifesta od 6. januarja 1929. Želimo zato županu Jeričku mnogo us-pe-huv po točnem načrtu, da bo tako mogel s pozitivnim delom razbiti vse naklepe storjene na tajnih sestankih nasprotnikov. Opaža se pa iztreznjenje tudi v njihovih vrstah, za kar je že skrajni čas. — Ob nastopu novega župana je bil občinski odbor spremenjen v toliko, da je imenovan za podžupana ugledni napredni posestnik gospod Franc Voučak, na novo pa je imenovan za občinskega odbornika agilni sokolski delavcc in posestnik Franc Agrcž starejši. Vsem naše iskrene čestitke! Tiskovna pravda zaradi kozorogov Ljubljana, 14. aprila. Pa je priš'a pred sodiščem zopet na vrsto na pol lovska zadeva izpod Begunsčne in Zelenice Tam gospodari ^»»pod F ne Born. ki ima kolon'jo kozorogov, in prihaja zarad njih večkrat v konflikte z domačim Razen tega je b lo v zadnjih letih tudi nekaj pravd s SPD zaradi potov po Zelen;® in drugod V svoji vili pri Sv. An pf>d Ljubeljem je tudi napravil nekakšno zdrav hišče Kali, kažipote do tega zdravUišea m napise na njih je dal napraviti! s-rno nemške Gorenjska javnost je to početje sipirejela z nevoljo m smatrala za izz var.te. zlasti, ker ie mož. ki je že čez 30 let pri nas n«-elj.eri. še vedno ni naučil našega jezika kar se je ugotovi'!© že večkrat pred sodiščem. V zadnjem poletju je g. Bo-n objavil v listu »Der deutsche Jager« v Mirnehenu članek o svoj-h kozorogih. Ta članek bi bi! prav pohvalen, vendar je kanil m^novan* v svoj članek tudi' napad na župana g An-keleta od Sv Ane. s katerim sita že večkrat imela kakšne pro-tivnosti im tudi pravde. in k1' je bil leta 1918. od takratne deželne vlade imenovan za Bornovega se-kvostra. O n je-m je nap sal v tpm članku o koz"rog'h oč tek. da je sekvester ;n župan irvsimejoenh se oči gledail,« kako so pr! Sv Ani vse pokrarPi kar nt bilo pribito. hoMto izsekali. 'n kako so četp od celovške ofenzive odbite ve? let sedele pri Sv. Ani in na zimskem krm šču okol.i 60 kozorogov s stroinim paškrnv poo^reljale. Nato pr poveduie da ie mednarodno razsodišče v Ha agu leta 1926 sekvestraci jo odpravilo. Zarad' neuiprflVfpnih očitkov ie g župan A.nkele proti g B^mu vložri fskovno tož-b o kateri je včeraj rizr>ravijal tr;č!an-sk senat okrožnega sod:ščj v Ljubljani (predspdn;k s. o. s. Krali. s. o. s. Verbič, s. o. s. Javoršek'). tožiteli in toženec sta bila oba ovpIvio prisotna, za tožttelii doktor Knaflič. za toženca dr. Lovrenčc. Razprava je trajala pozno v ponoldne. in je b'i toženi zaradi ti«kovnp klevete obsojen na denarno kazen 2000 D n in 300. «ls 9 dmi zapora i-n zasebno o-d^r"dnino 500 Din tir na objavo sodbe Toženec je prijavi roviiziio ti priliv zakadi krivde in kazni. ""ožiteH na pr ziv radi prenizke kazni. Poslušalcev je b'-lo r"4; n-oznp ure mand. vendar j h ie še kak duct zd^/a' Var od zjutraj na e. menda kar pri vseh razim-avah kar bo tudi imelo druge razloge m ne samo zanimanje za razvoj našega pravn. še pred Romovo razpravo je bil na vršiti tudi »Slovene-c«, ki je pred nefk.nj tedni pisal o nekem zdravniku ra Štajpr"4cem °č:tek. da je hotel pr: rednih šolskih zdravniških pregledih, da bi se dečki in deklice slačiilti skuma i in da bi prišli vs skupaj goli na prpgled. Več!kr,itno prelagan ip in končno dolgo čakam je. da pr de zadeva na vrsto. jp končno Vnela oni afekt. kakor svoiečasno nri <^ar'h sodni jah nrevročp z aku r; ena pfv. Sf'nn!ki se po-ravnali tako. da mori »Slnvenee« nr:oh-elti preklic ion plačati primerne stroške. Velika neč v Zasavju Litija. 14. aprila. Veliko noč imamo na pratiki in sveti Jurij se bliža v jadrnem galopu, nos*č s seboj zelenje in cvetje. Številne družbe izletnikov. ki jih privablja Zasavje ob prvih pomladnih dihih, hite na Janče, Javorje, Sv. Goro, Polšnik, Kam. Mrzlico, Sv. Planino in na naše druge vabljive vrhunce. Uprava koče na Sv. Gori je oskrbela te dni nekaj novega inventarja. Izkazale so se naše odlične litijske narodnjakinje, ki so darovale novo posteljno opravo za spalnice. Tudi razvajeni turisti se bodo odslej lahko pokrep-čali na ležiščih... Rdeči križ. ki mu načeluje novi srfski zdravnik dr. Orel. jp imel pred prazniki sejo, na kateri je razpravljal o važni zadpvi, kako odposlati nekaj najpotrebnejše litijsk dece na morje. Odbor je že izbral nekaj dece, v kolikor mu pač dopuščajo denarna sredstava. Kakor čujemo. se bavijo s podobno nrslijo tudi vrle Cirilmetodarice. Morja in južnega solnca jx)trebuje vsaj ducat naših otrok, shiranih in bolehnih. Ako nastopi še pripravljalni odbor Jadranske straže s predsednikom sreskim načelnikom g. Podbojem, bo zdr.ižena akcija dosegla svoj hvalevredni namen. Nedavno je zaj>ust'l Litijo ugledni in priljubljeni krajan g. Jože Vajdetič, davkar; odšel ie na novo službeno mesto v Prevalje. Bil nam je iskren prijatelj in vzdržen družabnik. Bil je tudi tajnik sreske JRKD. Vsi želimo niecrovega jaovratka. Pred dnevi jo imel litijski Fotoklub evoj občni zbor pri Lajovicu. kjer ima tudi svojo dobro urejeno temnico z velikim povečevalnim aparatom; izvolil je naslednji odbor: predsednik učitelj Jože Župančič, podpredsednik dentist Edo Glavič, tajnik akademik Zdravko F1 is, blagajnik žel. uradnik Jože Zjjiančič, gosjx>dar prokurist Franci Kunsi-ler. v odbor pa: trgovka Ženica Rebec, aka-demičarka Anka Petrovič, pn-d Iniški uradnik Habič Ivo. nadzorni odbor: župnik Vinko Lovšin, sreski tajnik Pleničar Franci in oredilmški moister Hribar Franjo. KINO LJUBLJANSKI DVOK Telefon 2730 Na velikonočno nedeljo ob 3., y25., 6., y28 in 9. uri zvečer T6M MIX v senzacijonalni pustolovščini Naprej TOM MIK S Na velikonočni ponedeljek ob » i 5, 6., i/28 in 9. uri zvečer. Fred Thompsosi junak divjega Zapada v napetem filmu Borba z Indijanci! Pri slehernem sporedu predvajamo še izvrstno šaloigro in dnevnik zanimivih novosti. Najnižje ljudske cene Din 2.—l Din 4. — in Din 6.—. £ako sem shujšala za is kg v sedmih mesecih brez škodljivega stradanja Dobre dietetske Slatinske tablete z si hujšanje. Brez škodljivega stradanja in brez Kaka dp Isiioin? gimnastike sem shujšala za 15 kg xxttRU UC1UJCJO . v sedmih mesecih na ta način, da sem Sedaj se popolnoma lahko in naglo uživala po trikrat na dan po dve Sla- rešite nezdrave maščobe in obvarujete tinski tableti Bahovec, ki se dobe v vseh svoj obraz gub in nevšečnega izgleda lekarnah. Tem Slatinskim tabletam se I kar je posieuica neprijetnega strauanja-imam zahvaliti, da sem izgubila odvišno Vzrok ouebelitve je navadno nepravilno maščobo in da se mi je zopet vrnila delovanje organizma. Ne da bi os.abelo mladostna moč in energija, ki sem ju vaše telo, izgubite debelost, ako uživate pogrešala že več let. Slatinske taoiete Bahovec. Pričnite še danes in vrnili se bosta zopet vaša mladostna moč in energija. Počutili se boste bolje kakor v prejšnjih letih, a na teži boste izgubili vsak mesec 2 do 3 kg. In zopet boste vitki in lepi. Zdaj vas pa dela ta maščoba nesrečno. Radi bi skrili svojo zajetnost, pa ne morete. Sedaj vam ni treba več skrbeti. Slatinske tablete Bahovec pomorejo vam, da shujšate brez škode za zdravje. Slatinske tablete Bahovec so prirejene iz najboljših mineralnih soli in naravnih rastlinskih ekstraktov. Slatinske tablete Bahovec morete dobiti v vseh lekarnah. Nad učinkom teh tablet boste vzradoščeni. Zahtevajte samo originalne, prave, neškodljive Slatinske tablete Bahovec, odklonite vse nadomestke, ker ni nič uspešnejšega od teh tablet. Zdaj je čas, da se rešite svoje prekomerne teže in vsega, kar imate preveč na telesu. ENA DOZA (1C0 slatinskih tablet) stane Din 46.— VELIKA DOZA (200 »latinskih tablet) stane Din 74.— Slatinske tablete izdeluje: LEKAF.NA M. BAHOVEC LJUBLJANA, Kongresni trg 12. Kjer druga sredstva odpovedo, dosežejo Slatinske tablete uspeh, ki očara. želim ostati nepoznana, slikala sem se pred in po dovršeni kuri s Slatinskimi tabletami. Izvedbe rudarskih redukcij V Hrastniku so v četrtek doj>oldne pri-bili na razglasno desko rudniškega obrata seznam odpuščenih rudarjev. Vsa kolonija je bila na redukcije pripravljena že več dni, ko pa je bil seznam razobešen, so vsi prosti rudarji in tudi člani njihovih družin hiteli pred obratno pisarno. Vsak je z velikim strahom iskal na seznamu svoje ime. Mnogim se je odvalil kamen hude skrbi, drugi pa so se vračali domov v obupu. Vodstvo hrastniškega obrata je sku:alo samo izbrati take žrtve, ki bi lažje prenašale hudo nesrečo, ni pa moglo iti preko naloga vodstva TPD, da jc treba reducirati kopače. Reducirani so torej sami starejši delav-ri in jih je med njimi 70 z družinami, 50 pa samcev, ki pa seveda večinoma tudi ne skrbijo s,amo za sebe. Na njih so tudi navezani številni najožji sorodniki. Eni so skrbeli za svoje starše, drugi pa spet živijo v rodbinah, v katere je že pred leti posegla redukcija. Reduciranci bodo, dokler bo pač mogoče, padli v liTeme občin in iicer 77 trboveljski. 43 pa dolski občini. Po obratih pa pripada 110 reducirancev hrastniškemu, 10 pa ojstrškemu obratu. V vsej koloniji je zaradi novih velikih redukcij zavladala silna potrtost in ko je v provizorični cerkvi umolknil zvonček, je začel po vsej koloniji oznanjati tugo jok žena in otrok. Kakor vsako leto, so tudi letos pripravljali nabiralno polo za rudniško godbo, ki bo v nedeljo zjutraj igrala pri vstajenju. Ko so bile razglašene redukcije, je nekdo predlagal, naj bi se vsi. « polo zbrani prispevki odstopili revnim rudarskim družinam. Godbeniki so takoj pristali na to in bodo pri vstajenju svirali za svoje sotrpine. Pri trboveljskem obratu sta rcducirana 102 rudarja in odpade od njih na zanad.io jamsko okrožje 35, na vzhodno pa 21 starejših delavcev. Pri zunanjih obratih je lo reduciranih na dnevnem kopu Neži 15. r.a separaciji 10, v delavnicah 13, pri zuni-jc- . obratu ^a 8 delavcev. Pri zagorskem rudniku so bile redukci.jc, kakor že znano, najštevilnejše, dasi j- ^ri zagorskem obratu produkcija najcenejša. Moderne naprave pri tem obratu so že dovršene in ker se je produkcija prej pospeševala o toliki meri, si ne more nihče razložiti, zakaj sedanja kriza baš pri tem obratu vsakokrat zahteva največje žrtve izmed delavstva. Vsa občina se tudi razburja zaradi protekcij. ki jih še vedno uživajo pri obratu inozemci. Velikonočna razstava »Živalce« Ljubljana. 14. aprila. Pred dobrim letom, ko je pripravljalni odbor pričel pripravljati ustanovitev »Živalce«. se društveniki pač niso nadejali, da bo temu društvu med slovenskim ljudstvom zagotovljen tak razmah. Danes šteje društvo preko 700 članov rejcev najrazličnejših panog majhnih živali. Med njimi so zastopani prav vsi stanovi v lepi harmoniji. Ustanovili so si svoj list »Živalca«, ki je nekaka stalna vez med članstvom in v katerem najdemo vedno obilno lepih strokovnih člankov in nasvetov. Da bo »Živalca« še močnejša, sta se ji pred kratkim .pridružila perutninarski in kuncerejski odsek Kmetijske družbe z vsem inventarjem. V teku dobrega leta obstoja stopa »Živalca« pred javnost že s svojo tretjo razstavo. Bilo bi odveč, podrobneje pisati o tej razstavi, saj je še' v spominu razstava »Živalce« na lanskem velesejmu. kjer »e je v paviljonu »G« kar trlo ljudi. Letošnja velikonočna razstava sicer ne bo zastopana .s tolikimi vrsfami živalc, kakor smo jih videli na lanskem ve'esejmu, zato pa bo prikazala izbrano perutnino, kakor kokoši, gosi, race. purane, pegatke fazane in druge, dalje kunce od največjega orjaka do malega black-and-tama. Presenetila nas bo letos razstava golobov in lahko trdimo, da tako pestre družbe golobov pri-nas še nismo videli. Vse živalce bodo ocenjene po strokovnjakih banske uprave in od tujcev Določene so prav lepe denarne nagrade, k čemur j« mnogo pripomogla protektorica razstave. ministrova soproga ga. Anči dr. Kra-merjeva, ki je društvu v ta namen daro- vala 1000 Din. Naj ji bo za ta velikodušni dar na tem mestu izrečena najiskrenej-ša zahvala. Za vse zunanje posetnike je dovoljena polovična vožnja po želcznici. Razstava bo otvorjena na velikonočno soboto in bo trajala tri dni. Razstavni prostor bo zopet zaviljon »G« na ljubljanskem velesejmu. Vstopnina bo malenkostna: za odrasle 4 Din, za dijake, vojake in otroke pa 1 Din. Izkoristimo to lepo priliko in dokažimo z ob Likom prireditve naše agilne »Živalce«, da priznavamo njeno delo. Vremenski pregled Vreme je ostalo tudi v tem tednu izredno malo spremenljivo. Situacija se v bistvu v vsej Evropi ni spremenila. Vas čas se drži visok zračni tlak nad južnozapad-nim delom našega kontinenta; središče a n tic-i k Ionskega, območja je jk> večini Francija. Zato imajo tamkaj še prav posebno suho vreme in domala povsod se že uveljavlja suša s škodljivimi poslerMoaimi; nad tri tedne že ni deževalo. Ni pa suho v vsej Evropi. Celotna situacija je taka, da. gospoduje nižji zračni tlak nad severom in ruskim vzhodom. Zato je prevladoval reter od zapaha preti vzhodu in n. pr. v Avstriji so imeli' ves čas dež r«"a.v pogosto. Mi smo b;li nekako v za-tišou za Alpami in imamo spričo tega suho pomlad, kakor pri nas ni običajno, zlasti pa ne v aprilu. V južni Rusiji, posebno v Ukrajini, je celo snežilo. Sicer pa ie tudi na Ruskem sedaj zima pri kraju in ta teden se je zgodilo prvikrat letošnjo pomlad, da vlada od črnega do Belega morja povsod temperatura nad ničlo. Ven iar pa se je vremenska situacija pričela izpremlnjati; razporedba zračnega pritiska se presnavlja. nad Rusijo se > tlak dvignil, a atlantska depresija se je primaknila bliže srednjim delom Evrope, je j>a bolj slabotna im kaže mnogo dinamike. Vremenski položaj ;e nekako neznačilen in nedoločen, pa tudi nezanimiv; velike spremembe se ne obetajo. Repertoarji DRAMA Sobota, 15.: Zaprto Nedelja. 16. ob 15.: 1NRT. Izven. Znižane cene. — Ob 30.: Hamlet. Izven. Znižane cene. Ponedeljek. 17. ob 15.: INRI. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Dame z zelenimi klobuki. Izven. Znatno znižane cene od 20 Din navzdol. Torek, 18.: Zaj>rto OPFJtA Sobota. 15.: Zaprto. Nedelja, 16. ob 15.: Mala Fiorainve. Gostuj« g. Dubajič iz Zagreba. Izven. Znižane cene. — Ob 20.: Manon. Izven. Zrnžane cene. Ponedeljek. 17. ob pol 19.: Parsifal. Izven. Torek. IS.: Zaprto Poslednji dve uprizoritvi pasionske igre INRI bosta v drami na veliko nedeljo in velikonočni ponedeljek ob 15. po znižanih cenah. Glavno uloizo Kristusa igra g. Grego-rin. ostala zasedba ob:čajna. Konec pasionske igre je ob 17.15. Pri teh dveh predstavah ee doda še 15. slika: Jezusovo vstajenje. Na velikonočno nedeljo sta v oj>eri dve predstavi Popoldne ob 15. se poie izredno melodiozna. zabavna . zato pa f idi priljubljena opereta t Mala Floramye« z g. Duba licem kot £ro*tom, zvečer ob '20 j>a pojo z sio. Gjungjenac in s. Gostičfm v glavn'h ulosah MassPnetovo oj>ero *Manont. obe predstavi po znižanih cenah. Renriza Mapnerjei ega svečanega icroka-za »Parsifal« bo na velikonočni ponedeljek ob pol 19. Zasedba ie kakor na premieri. Tudi glede odmorov velja isto. kar ie b:lo objavljeno za premiero- Posebno opozarjamo. da je izšel za premiero Parsifala :Gledališki list'<. ki prini?a natančno vsebino dela in pa kratko glasbeno analizo, ki naj služi k boljšemu razumevanju dela. Dobi se pri dnevni blagajni pri vseh biljeterjih. M ARIROR^KO OLFDAl.ISfR Nedelja. 16. ob 15.: Orfej v podzemlju Znižane cene. Zadnjič. — Ob 20.: Grofiea Marica. Gostovanje ge Marice Lubeie-ve iz Zagreba ter gdč Ksenije Maje in g. Bojana P^eka iz Ljjbljane. Ponedeljek. 17. ob 15.: Se li razumemo. Zni-žanp cene. — Ob 20.: Pr belem konjičku. Znižane cene. Zadnjič. Gn tisoč devet sto let Na letošnjo Veliko noč se ves krščanski svet spominja 1900-letnice dogodka, ki je bil ogromnega pomena za vso zgodovino evropskega človeštva: Kristusove smrti na Golgoti. Po evangeljskih izročilih je bilo Jezusu 33 let, ko so ga dali Judje križati. Časovno štetje. ki se za ves zapadni in danes tudi za ves omikani svet začenja s Kristusovim rojstvom, je pač poznejša uredba, zato dan in leto Kristusovega rojstva odnosno smrti nista popolnoma zanesljiva. Vendar je to postranskega pomena. Letos poteče devetnajst stoletij, kar se je dovršila zemeljska pot Učenika ljubezni, v katerem slavi krščanski svet Sinu božjega in Odreše-nika. Krščanstvo je bilo kot religija svetovnega pomena utemeljeno baš na Golgoti. Ce ne bi bilo te pretresljive ialoigre, katere neposredni povzročitelj je bila strahovita verska nestrpnost judovske duhovščine, bi morda imeli Jezusovi n^uki manjšo ekspanzivno silo. Krščanstvo bi utegnila ostati samo ločina židovske vere in današnja zgodovina zapadnega človeštva bi imela povsem drugačno obeležje. Križanje na Golgoti ni bilo samo skrivnost božje Previdnosti, kakor uči krščanska vera, zaključek Jezusovega bogočloveškega življenja in njegova vrnitev k nebeškemu Očetu, marveč je bilo tudi svetovno zgodovinski preobrat. Ce se danes snomnimo, koliko vsebine .ie dalo krščanstvo v teh devetnajstih stoletjih zgodovini vsega zapadnega sveta, tedaj oblede spričo tega dogodka mnogi drugi zgodovinski datumi daleč na okoli. In vendar je vprav neverjetno, kako malo so se tedanji zgodovinarji zavedali važnosti golgotske tragedije, ki je imela za prosvet-Ijeno rimsko družbo značaj brezpomembnega lokalnega dogodka, verskega spora med Judi, kakor jih v tej dobi ni bilo malo. Edini Jožef Flavi.j je zabeležil ta dogodek in še on mu je posvetil le nekoliko skromnih vrstic. Vzlic temu so se na Golgoti lomili svetovi tudi v «-\ • tovno zgodovinskem smislu. Celo oni, ki ne veruje v krščanski nauk o Kristusovem božanstvu, mora pri- 1 M——— B. van O r 1 e y (1492 znati, da se je z Jezusovim življenjem in smrtjo kot temeljem krščanske misli in akcije začela za velik del Zemlje, najprej pa za Sredozemlje kot ognjišče takratne omike, doba ogromnega prevrata in popolnega prevrednotenja. Nastopila je ena tistih dob, kakor jih 154 2): Oplakovanje Kristusa je celo v desettisočletnem zgodovinskem poteku zelo malo. Izvršila se je, kakor je zapisal Renan, največja revolucija v človeški zgodovini. Zato so jalovi poskusi nekaternikov, ki so hoteli iz molčečnosti tedanjih rimskih zgodovi- BBBHBBHHCHH narjev In iz pomanjkljivosti in nezanesljivosti spisanih virov dvomiti o Jezusovi eksistenci. Ni mogoče, da bi »t takim daljnosežnim prevratom ne stala izredna osebnost, sila, ki je tako rekoč premaknila svet iz tečajev. Razvoj krščanstva pa je potreboval več stoletij in dolga stoletja so zopet pretekla, preden je krščanstvo postalo svetovna sila. Njegovo stremljenje je bilo, da bi docela preobrazilo človeka in človeštvo. Prva stoletja je bilo usmerjeno popolnoma v onostranstvo, počasi pa se je zavedlo svojih zemeljskih dolžnosti in si je preko svojih cerkva, duhovščine in z vsemi pre-finjenimi sredstvi, ki jih je bilo iznašlo, mnogo prizadevalo, da bi končno in za vselej ukrotilo bestijo v človeku. Toda bili so časi. ko je bestija postala kljub krščanskim formam in krščanski miselnosti močnejša od Kristusove blagovesti, in cerkveni služabniki so sami sklepali kompromise ž njo. Danes, 1900 let po Kristusovi smrti, je svet na zunaj pač dokaj drugačen, toda na znotraj se stalno nadaljuje boj med bestijo in idejo. Bestija je postala prefinjena, prekanjena, zvita, zato pa tndi nevarnejša. In kakor pred 1900 leti prosjačijo reveži po cestah in site vrane se roga jo lačnim, in kakor pred 1900 leti z Golgote, se čuje danes iz vseh dobrih in plemenitih src nemočni vzklik: Oče, zakaj si nas zapustil?! Ta počasni, žilavi in neskončno trdovratni boj med duhom in telesom, me J sebičnostjo in idejo, med čk>-vekom-zverjo in človekom-kristjanom se bo nadaljeval še v vekove, in kdo mu more dogledati nadaljne oblike, kdo prerokovati končni izid? Mi samo vemo, da ne bo moglo nič na svetu izkoreniti iz človeških src novega socialnega zakona, ki ga je oznanil Jezus in potrdil s smrtjo na mračni Gori lobanj: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! Prej ali slej se bodo morali vsi religiozni, kulturni, socialni in gospodarski tokovi izliti v ta tok, ki edini lahko pomiri nemirno človeško srce in edini izpremeni zemljo v bivališče zadovoljnega in srečnega človeštvu. Za sedaj pa je to še daljna, pravljična utopija! {f&nŠco Srimšele t ^^ ^^ df e so b "li. Hiši »ta sta® za cerkvijo. Prav tam na jezičku, kjer je bele ceste prv; krak polagoma stezal proti Paradižu iu dalje v breg na Pleterškbv klanec, drugi se nižal skoz trg — mimo kostanjev in p.aškega kovača — v dol jim del vasn. Pri poštarjev! h so imeli Dan co. Desetletno dckletce. Pn Vnbičevih Janezka. Capina, bosonogega in večno razcapanega. Umazanega in zalošeenega, kakor bi v celi t »seski ne zmogla kaplje vode. Skoro za d ve pomladi mlajšega kot je b k Danica. Janezek je bil čisto Vrbičev. Danica prav za prav ne popolnoma posterjev«. Mestni otrok je le na toliko prihajala k njim. K 3U in teti. Na počitnice. Milo n sloko e. Pravilnega obrazka. Kostanjevih las. K/avih ocn. Večno na'-mehi prahu. Hri-pavo koklja med neugnano družino — Ko-kec pognano zateguje na lojtrnicah pred štalo: »Ze-e-jen se-e-m!« Zafofota leno s kreljutrni. Se trudno spusti na gnojišče Nič ne poraita za ljube ni željne kokodaise. Z ostrogo nodrsme po desnem krilu Malo po-šepa Obrne putam rep Zomenca v hlev med komiske in goveje odpadke — — G"-lob;p godrniaio na brad cflh za pristrešjem Vrahičiega sejma prerekanja, lasanja n pretepa za preluknjan koš Okrog sen ka. Pred kletjo in kašTemi. Na vsaki konjski figi. Po vseh strehah n zakrajkih — Janezek ponravdia Kkdivček poka Žeblji se krive Skrinljejo k'eš?e. Cv l.i žagica. Janezek krpa. Maš. Da mu znoj dere s senc v ustne kotičke Reže do podbradka sive in rjave brazde Prsti, kakor z mast"> namazani, se lenijo In v ramah, v hrbtenici in kolkih bolr n n;ka s tisoč težavam' — Zadremal b. Čeprav knmi i za p°deni dolgo Da bi se roke sr>os;1e Trrdne nog<> se pretegnile na silami Tudi iutri bo še dan za vo7:ček Ali na mu ia zloži n ure-dr stric Tone. ko bo nred nr-^k oo*"v s polaganipm živini Glava ie motna Okorna ;n mahedrava Vrait kako*- ;z te<=ta zgneten. »Se klin v oooro na prečki — Dosti bo za danes —« ugibltfe fant'"?»k Odilož- orod-ie Komo'c; sp povesijo Položi se vznak na o+eo S-' klobuček potegne pod glavo. Dvorišče in šujpa, tramovje pod streho » stopnice v sklad:š-3e — vse zavaja pred ze-n cami v pijani sopar ci — — — »Mrhe preklete! Kaj takole? Hej! — Tod se boste zganjali in preganjali? Na Lošče — na gmajno — se poberite! Marš! Ko-njederec vas polovil!« Janezek se zažene iz sna. S peščicami si drgo e krmežiljavost iz oči Z 1 c. — »Srric Tonček — Kaj je? — Tako sem se ustrašil —« Hlapec robanti n rogov il i po dvorišču. V desnici bič. V levici čebrico vode. Neusmiljeno švrka po dveh pasj h kožuhih. Po Lidinem. In po Sultanovem. »Molči, pob! Vkraj se obrni! V zid! V plot! Kamor hočeš! — N. za tebe — ta pasija ohcet!« »Stric!« »Tiho! Tudi ne črhn« mi več!« V pasjih vrooinah se je poštarjev Sultan prišel ženit na sosedovo. Z L do sta pople-sala. Se poigrak Se petero cuckov — vrag ve. čegavih — se podi po Vrbičevin . Sultan in L:da sta se zavozljala. Nategujeta se. Vlečeta vsaksebi_ Renčita m režita. Divje n preteče. Skrivljenih hrbtišč. Naje-žrne dlake. Cv lita zategnjeno in proseče. Oni drugi pomagaj^ No. hkpčev b'č opleta in žvnžg3 neutrudno. Neusmiljeno. Po njima. Tudi po ostalih. Po svatih. »Feii! Mrcine! Ne greste? L da! Lida!« Pol srditosti pol smeha srš iz hlapcev i h oči. ln spet in spet završi na vitkem bičev-niku vitki jermen. Vžge in škorp jonsko uigrL.ne v kiateže. »Hej, ti kovačev, da bi te mora zadiušia! Zobe bi kazal? Grizel bi? Kar pohlevno m počasi! Naučim te kozjih mol tvic! Hej! — Pika — poka! Pika — poka! Pika — pok! P—o—ok:« se regija hlapec. »Pa ti — Skobec Strahov — Saj te poznam —1 Poskoči no malo! In vi. vragi potuhnjeni! P ka — poka! Pika — poka! Pika — pok! P—o—ok!« Pa čez čas: »Je mera odmerjena? Sem vam iztepel bolhave kamižole? — Aha! Vidim! Vi, svatje n muzikantje, ste zadovoljni? Tako! Tako! Veseli me, če >em vem postregel, kafcor gre! Svojat! Sodrga! Od Boga zavržena! Od ljudi zapuščena!« golči rn rohn Tone za bežečimi, med zadinye noge podvitim-pasjimi repki. »Sedai —« se hlapec prestopi — »sedaj vidv*i! Ženin in nevesta! O, ne bojta st! Ne bom ki cal požarne bram-be na pomoč! Nak —!« Sultan še vedno ci-jazi Lido naprej L da Sultana nazaj. »Kar sam se pomenim z vama — Tu imate!« — Švrk! — — Curek vode iz Tončeve vedri-ce pljuskne v nesrečna zaljublienca Lida in Sutan presunljivo zacvilita. Streseta se. Se razpentljata. Pobegneta. Ona v domačo vežo. On — hop — čez plot na poštarjevi-no — — »Kaj je bilo. Tonček? Kaj so hotel psi? Zakaj ste j h. stric? Kaj je Sultan počel z Lido?« Nikolaj Pirnat: (IJelifea ttoc bre&pcsefnega Tako gre stara pesem naokrog: poletje se ospe v jesan in ta prehaja počasi v zimo. ki se spet otaja v pomlad. Takrat naš dobri Bog iz groba temnega v jasnino vstane. A svet nad čudežem neznanskim ostrmi _ zvonovi z-^pojo, spet v^e se ve-seli in nove nade verr.i!t »more toliko krasote V Pleterškovem ia-z*J >o oi brezah zazelenele prve bukve, k mirecja v ZapecATja in svetofilorijamski strajii s te-soč in tisoč strun trepeta in šumi *n hrm nekaj, česar oo; ne apoznavajo: valovi ia se razliva na neslišnih lastavičjih penu*»-cah nekaj, kai komaj srce razumeva. Sejmišče klije ,in brsti v milijonih brwti ki kai. Za špančkovimi skednji se hradi troje samotnih divj;h kostanjev. In ob grabnu n» Mihelj,novem travniku — tu pod samimi nogami, tako blizu, da bi jih v naročje zajel — so se z mačkicami in lesketajoči*« listjem pokrle in razšopirile vrbe. Vrbe — Cel teden je že mirril. kar je z rumen-lm drenom, mračn m bršljanom. zimzelenf^n in zvonMjajočimi leskovimi šibami prve njihove mladike v cvetncnedeljsk h butarah pred oltarjem v cerkvi poškropil in blagoslovil svečenik s p-pkvega neba. Le tod in tam nasutega * belo nakodranimi jn z biserno mat oo ph in Smetovških host prosojna '.oprena lahkih megl:c, ki j h sonce še ni moglo popiti --- — Na Gori trešči iz možnarja treL Se drugi. Tretji Za streli zaklenka z vsemi štirimi gorskimi Zapoje v odgovor troje farnih. Žadrobi za faro Sveti Florijan. Pa Sveti Martin. In z vriskajočimi gladki č^z Pu-n-gert in Preloge v Sle sosedovo. »Dovolj je bilo. mati! Naj preneha — Kako bi govoril — Naj mini —!« »Oh!« je zaihtela VrVčeva mam^a v sveži predpasnik. »Gospod — nai se konča — Če morete odpustiti — gospod —« »I. kaj bi t sto — Vi odpustite, mati — Z n"'še strani se ie začelo — Dajte mi še enkrat roko. soseda! — Pozabimo!« »Pozabimo — gospod!« Nasmejala sta se med seboj v oči gorko ■-'n mehko in v dušah je pelo s pesmijo velikonočnih zvonov -- »Prosim, gospod sosed — P »trpite — Trenutek samo — Prosim!« Vrbieeva mat je vrtoglavo omahnila od ograje. Planila k veznim stopnicam. Odbr-zela v hišo. »Ivan! Ivan!« »Milka!« je poštarjev gospodar zaklical gospodinj, ki se je pojavila na vratih. »Sem po'di, Milka!«---- Kje se je utrgalo? Odkod je prižvrgoleJo? 1/ sinjega pomladnega jutra? Ali iz samega visokega neba. obzarjenega z velikonočno Alelujo? — — — Ob p'otu so stali sosedje. Davni in dobri sosedje. Davni prijatelji. roštarjevi in Vrbičevi. Oba gospodarja. Obe gospodinji. Nud li so se z velikonočnim žegnom, ki 6ta ga na javorjevih pladnjih prinest sosedi. Trkali s čašami, napolnjenimi z vinom, ki sta ga prinesla soseda. Iti so se gledali in se niso mogli nagledati Pripovedovali in si n:>o mogli nopripovedovati vsega. Kako bi? Toliko mrtvih let — tol!ko molčečih — toliko izgubljenih let je trebalo -vnovič prehoditi in prebroditi — V enem samem jutru — v etii sami uri j h obnoviti — Oži- Dekle in fant, objeta čez pas se nagUe-dujeta za leseno uito. Vrbičev jc že zdavnaj preskočil na poštarjevino. »Greva, Danica?« »Kam?« »K njim!« zaves5 Janez iakt pod Daniči-no levico. In kreneta mlada d)va korajžno po ste/i. s peskom nasuti, naravnost med stare, »štiri planke izd er eni in izpulim iz ograje. Danica!« obljublja Janez. »Pet in šest! In vrata napravimo! Da se bo prosto hodilo od vas k nam! Od nas k vam! Bo prav tako?« --- Iz stale prikrevša Tone. Hlapec. V ne-d oljskem suknjiču in v svetlo izPkanih Skoraj ih. Večni vivčetk v brezzoblih čeljustih, Uzre družini pri p'otu. Preseli pipo z desnega kota v levi. Zine pred čudežem. »Kai? Kako? Kaj?« »Tone. pit pridite! Za vesele praznike —« vabi hlapca poštarjev soseo-A~ * h7~h6 Črni kralj potrebuje »ventil«. 25. Del—e4 --- — Z ozirom na posledice, so poročevalci že to potezo obsojevali. Pa je dobra! 25 .--— Dd7—b5 Grozi mat na fl. Flohr se je te grožnje tako ustrašil, da je popolnoma zaslepljen igral: 26. De4—el?? Db5Xd5 27. Del—fl m se vdail. Toda, če bi bil igral preprosto 26. Kgl—hI, bi bil obclr, žal zmagovito pozicijo: 26.---Db5— fl+ 27. Lf2—gl. Lh3—g-4 28. De4—g-2. Dfl—dl 29. h2—h3 ln beli obdTži kmeta. Neverjetna zaslepljenost! Križaljka „SKJ" 1 2 3 4 5 7 i 9 ■K n tz /d /4 (S 19 2C 2S 22 23 zs 26 Z} m ■ JO 3J 31 33 3* 36 3« i? 38 I 39 10 v7| Vi V3 <* H n *6 f* fe 59 51 62 53 S5 I K n \ ss bo (1 m iz b5 tofc li vedeli, bi danes ne "tr lo češkoslovaške države, pa tudi ne nošena naroda. Ravno m' ki obde'ujemo zemljo, smo si »vesti te dolžnosti za prihodnost, ker na nas temelji vse delo za obrambo naše državne samostojnost1. Morda včasih kdo pravi: Kaj neki ŠveVa dela vedno v Pragi? Vedno se nekaj pogaja z ostalimi strankami. Jaz delam samo to, kar mi veleva dolžnost no mestu, kamor sem pozvan. Nikoli vam nisem dejal, plezenco, kjer se je proti koncu vojne skrival ozeleni kader«. Od Polšnika pelje skozi temne gozdove dolga, a prijetna pot čez Dolgo brdo in Jablanco v Šmartno pri Litiji. Nas pa bolj mika povratek v Savsko kotlino. Zato se spustimo po vzhodni rebri Ostreža navzdol. Kmalu naletimo na stezo, ki nas pripelje nižje doii na kolovoz. Naenkrat privrši odnekod živahen potok — Konjšica — sledimo ji mimo samotnega mlina do vasice, ki nosi isto ime kot potok in je poskrila in raztresena v gozdu mogočnih domačih kostanjev. Odtam pa ni več daleč do roba, kjer se mahoma neha planinska idila. V prepadnih skokih zdrvi svet nizdol proti Savi. Strm gozd pokriva malone navpično pobočje, ki so ga ponekod do golega posneli skalni plazovi. Samo na opasni Dolančevi rebri. Steza je vsekana v skale in poševno reže strmino. Na plazovih je pet skoraj nezaznavna, mehki svet drči pod nogami, pogled beži globoko do-i do Save, ki naglo podi svoje motne valove skozi sotesko. Kdor zdrkne v tej rebri, se ne ustavi zlepa. Večer lega. na dolino, ki je vsa mrzla in senčna. Visoko na robeh pa še gorijo smreke in bukve v pozn:h žarkih nebeške luči. Dolar.čeva reber je resen prehod iz solner.e visoke planote v strogi in mrki hlad savske sotežke. Dr. A. B. da betu delal kij drugega. Jaz nikoli kar tako ne dajem obljub in jih ne bom dajal, da bi se morda prikupil. Delal ^em vselej tako, da vam sms m pogledat v oči. dun<'s, kakor pred desetimi leti in v bodočnosti, dctkler bom ž v. Pošteno br>:iio delali "to, kar nam je naloženo, vi in jaz, in se bomo ravnali samo po svoji vesti in po zdravem razaimu. V pol tiki je često zelo nemirno. Kadarkoli je padla vlada, so nekateri klicali, naj gre Švehla s svojo stranko v opozicijo, kar je isto. kakor ce bi kmetu svetoval, naj v časih težav pobegne s svoje zemlje. Mi ne bežimo pa naj tudi strela udarja, zakaj bi potem bežali, ako kdo govor' bedastoče? Mi ne bežimo in se n» sprašujemo, kaj nam je početi. Mi to že dobro vemo! So pa med nami ljudje, ki pravijo, da jim je opozicija najmilejša. Ti pozabljajo, da je demokracija resnica. V demokracij: sc ne niie lagati. Govorimo si vedno resnico. ker tedaj šele dobi svoboda svojo pravo ceno. Namen svobode pa je: jnati ukazovati samemu sebi. Nas še preveč teži nekdanje tlačanstvo in robstvo, zato strem mo k zanikanju. Vsa naša poltika je bila v zanikavanju Dunaja z njegovim po-nemčevanjem. v zanikavanju pritiska iz Rima, v zanikavanju vsega, kar nas je pritiskalo. Vzgojeni smo bili za večen odpor. Toda danes irmamo za kaj rohneti, ko je država naša, danes moramo le delati in graditi. Za na:> sta samo dve možnosti: ah se izkažemo pri delu in graditi tako 9posobne. kakor 5mo bili pri rušenju starega, al pa dokažemo. da n srao vredni velike izpremembe. Nihče na vsem svetu ram ne bo olajšal usode, ako si je ne znamo sarm. Svojo svobodo smo plačali tako drago, da je vsaka igra na račun države zlo- čin in ne pomeni samo propast države, marveč propast vsega našega naroda.« Te besede niso političen govor v običajnem sm slu besede, marveč je razgovor s kmeti, ki ga je poročevalec skrivaj zapisal in ga d.il v časop s. ne da bi bi! švehla kaj vedel o tem. šveh'a je praktičen politik, ki ne ljubi meglenih teoretsk-h razprav, marveč m sli in govori jasno rn trezno, kakor kmet za plugom Pri H maj pr liki se e vodja čsl. zcmljedelcev bavil z izavo nekega politika, ki se je čut 1 potisnjenega v ozadje in se je pripravljal za najostre-šo o po'-i c jo, če treba f;di proti državi, samo da bi se uveljavil Bil je odločen da bo samo razbija', kjerkoli mu bo dona prilika, švehla je take stališče ostro obsodil, češ da si je dotičn k dal s tem izpričevalo svoje popolne politične nesposobnosti. Dokazal je s tem. da imajo njegovi polit čni nasprotnici prav. ako so ga izrini'1, ker tak č'ov> k res ne spada v politiko. V politik se človek lahko zv.-sti in ubere napnVio pot. kakor v vsem drugem, t -da politik mora skrenit- drugam. br> ko spozna, da ne hodi prave poti: iim:;l n.t.i se mora tako, da država iti narod ne trp ta škode. »•Povem vam« pravi Šveh'a sv o j'm poslušanem. »rko bi moi ri? »m delo. doživd poraz, se umaknem i/ politike. Vzel bom v roko palico n vrečo, pa pojdem od vasi do vasi in bom ljudem dopovedoval, kaj majo. ko so dob li svobodo in ka j bi b'lo z nami, ako bi jo spet izgubili. Zato pravni opozicij": »Dajte nam mir. da d-damo, zato v m ckmo kruha m bogastva.« To so v kratkem politična načela voditelja fešk h kmetovalcev, njegova taktika pa je. og:-bati se čim skrbneje prepirov, besednih, borb in s >orov. Vse je trel-.a doseči zlepa 'n sporazii .rno V domokrac ji ni mesta /a prep rljivce in pretepače, tu je edino sredstvo sporazum. 'Anton Švehla. vodja in tvorec čsl. republikanske (kmečke) stranke, je malokdaj javno nastopil, malo govoril in malo pisal. Ni vodil množic na ogromnih tabor h in shodih. Vendar pa je tudi kot govornik pokazal svojo v soko nadpovprečno silo. Njegovi govori z mesta ministrskega predsedstva so se lahko merili z govori rapadnih državnikov, le da so -meli is posebno noto, da jih je docela razumel tudi preprosti kmet, ki mu delo ne pr pušča, da bi se izšolal v najmanjših političn h dnevnih za-devicih. S treznim razumom poljedelca odklanja Švehla vsako misel r.a opoz:cijo: »ako zidamo hišo. bom pomagal z delom in svetem, ne pa oviral dei-a z zabavljanjem n s kritiko. Kakšno pamet majo oni, ki ovirajo s svojo opozicijo delavne in dela željne?« V tem smislu je stalno vplival tudi na razne opozicije v naši držav i in osobito Rad ču je nuj-.o priporočal, naj vstopi v vlado. »Teko -c ne moremo nikoli dogovoriti,« mu je deja . »sčopi v v'ado. delaj, da te ne bodo preklinjali, ker zapravljaš čas s podiranjem, namestu da bi pomagal staviti.« Ravno z,irad: te svoje navezanosti ni zemljo in kmeta je Švehla postal prono-vedn k lov."tiske »zelene« (t. j. kmečke) internacionale. Videl je, da se socialisti ozirajo na Dunaj in poslušajo Adlerjd, klerikalci pošiljajo svoje pogb de v Rim. domovino pa n hče nima skrbi. S tema strankrma se dolgo ni mogel sporazumeti in je bil dolga leta proti obema v Ijutent boju. Ko pa sta začeli svojo politiko voditi v koriat domačega naroda, je bil takoj r. nj ma v koalic j, i« ni maral za pretekle bnje. V tej borbi z obema internacionalnima, črno in rdečo, se je oziral po ra vernikih in češka agrarna stranka je v vseh slovanskih državah n«š!a idejno sorodno skuipcie. Iz te kmečke sol darnosti je podpiral misel Male antante že tedaj, ko je biLa še v povojih. Dejal je, da za Malo antanto ni nobena žrtev prevelika, kajti tn sporazum je steber svobode, miru in reda. O dobrih odnošajih Švehle do predsednika Musorvka priča dejstvo. iiei je slednji po seča 1 švehlo vsak teden redno na njegovem posestvu v Hostivafu pri Pragi in bilo je znano, da je veliki praktik Švehla močno vplival na velikega teoret ka Masa-rvka. Res je tudi, da razen Švehle nihče n imel tolikega vpliva na p-ednedn ka, splošno pa se priznava, da je bil ta vpliv vselej zelo dobrodejen. Velika škoda za č:l. državo je, da mora mož tak:'i izrednih sposobnosti zaradi razrahljanega zdravja stati ob strani, ko je svet tako poln velikih dogodkov. Kakor pa čujemo, se je vodii čsl. zcmljedelcev zdravje že močno zboljšalo n iskreno želimo bratski republiki, da bi se današnji slavljenec čim prej vrnil v vrste javnih delavcev, k; bodo gotovo znali ceniti njegovo pomoč. obleki: »Jej, jej, kako me je napravila, kako sem lep. Lep sem!« — Bedak! V kuhinji so se muzale kuharice in dekle. * »O, ni bil tak, kakor so drugi mislili. Tam se je preobjedel, mati je dostikrat skrivaj jokala, ko ga ni bilo do* m o v. V kantini je. sedel in kvartal, mi bi pa stradali, če ne bi bila mati skr; bela. Vse smo imeli boljše od drugih. Postelje z žimnicami in blazinami, po* dobe ob stenah, omare, za pet sob oprave, kakor prej v Belgiji, ko je ma* ti gospodinjila še petim rudarjem. Oblek nismo kupovali v konzumu, m bilo mami za tiste koprive. Pn kroja* ču nam je dala umeriti. Očim pa je večkrat prišel pijan domov m je ma; mo pretepal. Mlajši trije so ze spali, jaz sem bedel. Neko noč sem pobegnil skozi kuhinjo klicat sosede. Mater bo ubil, sem povedal, in so hiteli branit, ko je že klečala pred njim in je s po. lenom namerjal po njej. Kar živinski jc bil od same tiste družbe in zganja..« Priložil sem k ognju, iz žerjavice so znova vzklili drobni vijoličasti n,a* menčki. Tako, tako. Tale vaška tisma jc nesrečno topa. — hvala Bogu, spo; daj pod nama Šinkovcev dalje kolje bukpva polena. , „ , , . , »Dva meseca je mama ležala boleh* na. Sama kost in koža, vam rečem, stric.« . . Za strica me kliče, odkar je zdaj pri hiši. Naj bo, ko nima drugega. »Ni m osla več vstati, ženske so ca* sih prišle pogledat in pomagat, pa nm ni dosti zaunala. Jaz sem- kuhal. Zju; trai mleko z*a za?trk, potem sem sel v šolo. Ni mi mogla več dajati s seboj, da bi si kupil kruha. Ko sem opoldne prišel domov, ni bilo ognja, mlajši tri; je pa lačni in vsi stisnjeni ob postelji pri mami. Si lačen? me je božala po laseh. Tega nisem maral. Tako hudo mi jc bilo, da sem se jezil. Zdaj naj še kuham! Pa nikoli nič drugega, ka* kor vsak dan opoldne samo polento.. Tako je ležala vse leto. Kri se je lede= nila, je dejal zdravnik in so mi ljudje povedali. Prišli so časih k nam pogle« dat, a samo tolažili so, edina Poljan; cevka se je brigala za nas. Večkrat nam je skuhala in mami stregla, saj je bilo tako hudo, ko ji je bilo treba po= steljo rahljati, prenašati, prelagati. Nu, drobna je že bila, skoraj nič večja od mene, kadar je po sili vstala. Ni mogla nič več jesti. V septembru je umrla.« »To še dobro pomniš, žalosten si bil?« »Pomnim. Kako pa je bilo tisti večer pred smrtjo, sam dobro ne vem. Tru» den sem bil zvečer, mati me je pokli; cala k sebi in me pobožala. Le otroke pokrij in lezi, je rekla. Nič več se ni smejala. Pa sem leael še jaz in se silil, da ne bi zaspal. Po malem sem dre; mal. Naenkrat je mama stala ob moji postelji, čisto bela. Temno je bilo, a ne preveč. Na omarici je gorela nočna lučka, da sem vse videl v sobi. Ali sem sanjal? Mati! sem tiho rekel, mati! Po* tem nič več. Zmrazilo me je, v drugih sobah je ropotalo. Stisnil sem se pod odejo in zaspal, kakor da sem otrpnil. Že je šlo na polnoč, prav gotovo, ko sem se snet zbudil. Matere ni bilo več ob postelji. Ah, saj ni mogoče, saj se mi je gotovo sanjalo. Zdaj se mi je zde; lo v sobi bolj svetlo, vrgel sem odejo s sebe, vstal, pogledal k materi: tam je ležala čisto brez moči, globoko je di; hala. Ni mogoče, da bi bila prej vsta; la, kar sanjalo se mi jc. Prijel sem jo za obe roki, se sklonil k nji in tedaj me je začela prižemati k sebi. Mislil sem, da me bo zadavila. Ali glava ji je omahnila na desno, dvakrat je še zma; jala z njo, roke so popustile. Moj Bog, zdajle bo pa umrla. In je res ... Očima grem poklicat, v kantini je bil tisto noč. Ali strah me je bilo iti iz sobe — tri sobe smo imeli in kuhinjo, tam je prej tako ropotalo. In zdajle spet! Ka; ko, da se otroci ne zbude,"jaz pa tu ob mami šklepečem z zobmi! V ku; hinji so se odprla vrata. Lop, lop, tež; ki koraki, da se je tresel strop. Zaro; potal je stol, odprla so se vrata v sobo, zdajle bo po meni! Pa je le očim pri; šel domov, piian je bil, seveda. Ovohal sem žganje, ko je tako puhal, kakor vselej, kadar je pozno prišel domov. »Mati so umrli.« sem mu rekel. — »Umrli?« Tako krvavo je gledal, ko pa ni nič mislil. Saj je bil časih čisto zme; šan in vem, da bi me bil tydi zdajle klofnil in se jezil, zakaj sem še pokon; ci. Tako pa ni mogel. Še enkrat je vprašal: »Umrli? Ja. potem je pa tre; ba ljudi poklicati!« In se ie res odpra; vil — zunaj se je že svitalo, ko je pri; šla Poliančevka in potem še drugi, da so napravili pare ...« Gledam ga preko ognja, zdajle se je zamislil. Šubaro si je potisnil nazaj na tilnik: »Stric, kai /a je to?« — Posluh; nem: v-gozdu kliuje in trka moj st^ri nomlilii priiateli. Tok. tok. tok. »To ie detel, z dolgim kliunom trka na de« blo, hrane išče, kmalu bo redil mladi; cp.« »Čudno, na francoskem menda ni takih ptičev.« »Ne vem. Nu, pa še o pogrebu po; vej.« »O pogrebu?« — »Da, kako ste ma; mo pokopali.« »Pa ne vem, nisem bil zraven. Po; Ijančevka je za vse skrbela, ona je za nas šla k pogrebu, tako je rekla, ker nismo imeli prave obleke. Zjutraj nam je skuhala zajtrk, da nismo bili lačni. Potem smo bili tri dni sami. Hudo smo gladovali, dokler le ni prišla in nas vzela k sebi. Tam je bilo dobro, očima se nismo več bali. In nekoč nato smo šli na pokopališče. Grob je bil visoko zasut, bolj od drugih. Kaka teža. sem si mislil, mamo bo čisto stisnilo, ko je pa bila tako drobna in slaba. Jaz sem molil, mlajši trije so bili sitni. Saj vem, zakai. Kar taKO so sitnarili, ko so le vedeli, da je matna pokopana in da je ne bo nikoli več. Popoldne smo še šli domov pogledat, oh, tam je bilo ža; lostno. Očim je bil spet pijan, ljudje pa so raznašali kakor cigani. Kar ta; Kole na lepem so odnašali. S postelje, z mize. iz kuhinje. Jaz bi se bil stepel z niimi. strašno me je grizlo. Poljan; cevka se ie kregala, pa ni nič pomaga; lo. Od njega smo kvili. so se izgo; varali in še naprei odnašali...« »Grdo je bilo. ali kai bi vam tisto, sai so vam povedali, da tam ne mo; rete ostati!« »Rekli so. Ali čez zimo so nam dali ostati na Francoskem. Pri Poli^nčevih smo živeli, rada n^s je imela. Tam po; zimi ni nič snega. Vseeno, je rekla, po; čakajmo pomladi, pred veliko nočjo nas pa popelje domov. Jaz sem že bil v teh krajih pred štirimi leti, meni je bilo všeč, da pojdemo. Nove srajce smo dobili, jestvine je Poljančevka vzela s seboj, zjutraj smo se odpeljali. Poljančevka zna govoriti po francosko in po nemško bolje od mene in jc lju« dem v vlaku pripovedovala, kam se peljemo. Ljudje so nas tako božali, da mi je bilo sitno. Najmlajšega so pesto; vali in kar so imeli pri roki, vse so nam dali. Nožič, kruha, pomaranče — vso pot smo jedli. V Miinchenu, še do; bro pomnim, smo bili zjutraj, tu so nam skozi okna metali pomaranče in pa take prerezane žemlje, ki je šunken v njih... Tule proti domu smo samo še spali, tako smo bili siti in trudni.« Ogenj je že pojemal, fant pa je na novo naložil dračja, da je zaprasketalo in so živahno švignili plamenčki med dimom pokonci. Nato je znova pri; sluhnil detlu, ki je kliuval tamle v bu; kovem gozdu, prav blizu. Oclmaial je z glavo, gotovo si je znova potrdil: ne, takih ptičev ni na Francoskem. E, to je daleč... Zdajci se je domislil: »Stric! Ali si upate roko potegniti sko; zi ogenj?« Po pastirsko je zaplabutal z desnico med plameni in kar nič se ni opekel. Nato se je zleknil po tleh in iztegnil še boso nogo, počasi ie šel nad ognjem... »Ali znate tako?« — »Ne, saj vidiš, bikec, da sem obut« —• »Ah. da! Sezujte se!« Kako pa. nisem ga ubogal. »Poženi domov, poldne bo zvonilo!« — Stopil sem doli v vas. v omotični vsakdanji mir. Sinkovčev je dalje klal polena, ka; kor da smo pred zimo, ne srf*di po« mladi D. Ravljen. KU LTU PREGLED Za ustanovitev biblioSilskega društva v Ljubljani ljubezen do lepe knjige ima med nami stoletno tradicijo že iz Zoisovega kroga. V zadnjih desetih letih se je siovensKa knjižna proizvodnja do dobrega otresla nadležne dedščine vojnega papirja, povojne inflacijske neokusnasti in nasilnega ravnanja s knjigo Zgolj koristnost.no vrednotenje knjige se je nekoliko umaknilo estetskemu. V zadnjih treh, štirih letih se je temeljito preosnoval založniški sistem konkurenca je vsilila skrbnejšo izbiro in tako dvignila kakovost prevodne književnosti. Dokaj živahno povpraševanje pa je ugodno vplivalo tudi na količino, če bi imeli statistiko o naši knjižni proizvodnji, bi se po vsej verjetnosti pokazalo, da je v teh letih dospela naša knjižna produkcija na tak višek, kakor se nam je v predvojnih razmerah zdel nedosegljiv. V primeru s predivojnim stanjem se je močno razvila in izpopolnila tudi oprema slovenskih knjig. Dobila smo mnogo knjig v navadni izdaji, ki bi jih drugod mirno uvrstili med bibliofilska izaanja. Opremi slovenske knjige se je posvetilo več arhitektov, ki se še niso dokopali do nekega tipično slovenskega sloga, a so ga že na-značili. Vsi so učenci vzornega mojstra Plečnika, ki je tudi tu zaoral nove brazde. Njihovo sodelovanje z založnikom in posebej še s tiskarjem in knjigovezom je obrodilo ugodne posledice za estetsko kakovost slovenske knjige. Če bi danes razstavili našo knjigo na -kakšni mednarodni razstavi, bi nedvomno vzbudili večjo pozornost, kakor smo jo leta 1325. na razstavi v Flore nci. Hvala za estetski razvoj naše knjige kot predmeta gre njenim konzumentom, ki so razvoj omogočili, predvsem pa založnikom, ki so ga začeli in ki so zvabili ljudi na te prijetne limanice. Dalje vsem, ki so za lepo knjigo žrtvovali več kot zahteva proizvodnja navadnega trgovinskega predmeta, namreč svoj okus .in svojo ljubezen, ki brez njiju nikdar ne nastajajo lepe reči. Posebno zaslugo imajo pri tem naši grafiki; zmogljivost slovenskih tiskarn se v svobodni domovini ni dvignila samo količinsko, marveč tudi kakovostno. Iz tiskarni-škega obrtovanja ali industrijskega proizvajanja, v katerem tiče še v veliki meri naši b.ratje na jugu in vzhodu države, smo se Slovenci je.Ii vsaj glede knjige vračati k črni umetnosti, ki je bila nekoč več kot samo oznaka tiskarskih cehov. V dobi silnega razmaha papirne industrije in velikega obrata tiskarn, v dobi nepregledne časniške in knjižne produkcije, ko čedalje popolnejši stroji kar bruhajo iz sebe po.Ie potiskanega papirja, se ni čuditi, če stvar-jajoča sila črne umetnosti za.krneva, ker se nc more izživljati. Ubija jo s t,rojstvo, deiovna racionalizacija s svojim standardnim tipom, ki ne trpi osebnega dela in ne [potrebuje niti samoniklosti in individualnega okusa, niti ljubezni in izbire pri delu. To stvarjajoče načelo v grafiki, zlasti v proizvodnji knjig, pa je treba še dalje negovati in razvijati V tem napredujemo Zadnja leta, — leta, ki pomenijo višek slovenske knjige, vse od njenih prvih začetkov — so vidno razširila kult lepe knjige. Lepša kakor kdaj prej si je slovenska knjiga jela pridobivati širše občinstvo. Med njim utegne biti že zadovoljivo število takih, ki so se iz navadnih čitate.ljev ali slučajnih kupcev knjig spremenili v knjigo-ljube. BibliofLlski zbiratelj ski nagib je eden naj plemenitejši h človeških nagibov, dokler ga spremlja ljubezen do knjige. A to je ena tistih nežnih ljubezni, ki jim je na svetu malo enakih in ki ne podlegajo vedno zakonom materialnega sveta, saj poznamo bibliofiie, ki stradajo, da lahko kuputjcijo knjige. Zmerni in smotrno delujoči kn.jigoljubi, ki jim ni do kakršnihkoli špekulacij s knjigo, so vedno neka elita v čitateljskem svetu; da, ne bojimo se zapisati besede: aristokracija, če jo mislimo v duhovnem &mis'u, kakor ga je postavil Schopenhauor. V času mehanizacije, v dobi, ko strojstvo izenačuje, standardizira knjigo in ji jemlje oni značaj, ki ga je imela v nekdanjih časih, nikakor ni na-sta;anje elite med knjižnimi konzumenti protisocialen pojav. Vzlic občutnemu pomanjkanju papirja in splošn« mu omejevanju pripomočkov ter vprav okrutni niveli-zaciji, je knjigol.inbstvo oživelo celo v sedanji Rusiji. (Izdajajo se knjige na slabšem in boljšem papirju, vsakdanje in lepše opremljene itd.). BibUofili so čuječa straža na terišču knjižne produkcije, vzpodbujevalci h kui-tu lepe knjige, k uveljavljanju stvarjdjo-čega načela v njeni produkciji. Bibliofil čisla plemenito vsebino v lepi posodi, — v tem se razločuje od povprečneža, ki mu je knjiga samo sredstvo in kot sredstvo bežen pojav, čigar oblika ga ne zanima. Dopustimo, da bibliofili niso jedci za vsako nepogrnjeno mizo, temveč sladokusci, ki vidijo v uživan.iu hrane več kot najbana.l-nejše fiziološko opravilo. Prenešeno na duhovno področje, pomeni njihovo gurman-stvo samo večjo ljubezen do knjige, intim-nejšo vez, ki je znak ožjega, v čuvstvo poglobljenega odnosa. Ilustracija takega odnosa je n. pr. vzklik umirajočega Puškina knjigam, ki so ga obdajale: »Zbogom, prijateljice!« Samo pasioni.ran knjigoljub bo občutil v teh besedah izraz pesnikovega čuvstvenega odnosa do knjig, ki je tak, da ga ne more ničesar nadomestiti in noben dokaz omajati: aii ljubiš ali ne ljubiš, to je t.u vprašanje! Sedanja gospodarska stiska, ki neusmiljeno tlači pravi in nepravi luksus (zakaj beseda je močno raztegljiva), utegne tudi Knjigo in nje opremo vrednotiti z merilom omejevanja, varčevanja in siromašnih časov. Naj ostane ob strani važno vprašanje cenene knjige kot prosvetnega ali vzgojnega pripomočka; bibliofil ne bo nikdar oviral razmaha, ki ima velik kulturni in socialni pomen. Vzlic vsem trdotam časa, kljub vsem nevšečnim pojavom na gospodarskih tleh našega narodnega in osebnega življenja, pa se pravi in resnični knjigo ljub i ne bodo mogli odpovedati svoji požiahtnjujoči strasti. Ljubitelji in častilci knjige bodo naši knjigi in nje razvoju tem bolj potrebni, čim bolj bodo nadloge in nadlege časa ogražale ta razvoj. Marsikje že ugašajo ognji; čuvaji kulta knjige ne smemo dopustiti, da ugasne tudi naš ogenj. Naj gori iz preteklosti v bodočnost in pošilija iskre svoje ljubezni tja, kjer jih bo najbolj treba! Zato predlagam, da se ustanovi tudi pri nas društvo bibliofilov in prijateljev grafike — društvo, čigar namen naj označim z lakoničnimi besedami iz p.ravij »Spolku če-skych bibliof;ilu-< v Pragi: >Vzbujati in gojiti ljubezen do redkih i.n lepih knjig in tiskov s posebnim oziram na umetniško graf;: k o in vezavo knjig, kakor tudi do vseh ostalih uporabnih umetnosti in pomagati, da se razširijo.« ».Spolek českjch bibliofilfk je bil ustanovljen 1. 1908. Lepo napredujoče delo v prvih letih njegovega obstoja je prekinila vojna in se je šele 1. 1924 zopet postavil na noge. Poslej deluje z velikim vzgonom in z vidnimi uspehi. V njegovi »Pfi.ručki« iz leta 1930. čitam: »Društvo ni bilo samo središče oseb, ki so si sorodne po svoji posebni ljubezni do knjig in propagandno ognjišče lepe knjige, marveč je tudi usmerjalo in redovalo idejne in materialne zahteve. Razveseljiva oblikovna višina sodobne češke lepe knjige, knjižne grafike, tipografije, knjigarništva, je delno posle-dek njegovih zaslug za razvoj. Prispevalo je k temu z lastno izdajateljsko delavnostjo, s podpiranjem informativnega tiska, posredno pa s svojo moralno vrednostjo in z vplivom, ki izhaja iz njegovega programa in delovnih metod.« Organizacija naših bibliofilov bi bila lahko navezala prijateljske stike s praškim Spolkom in tako odprla novo terišče našega sodelovanja in smotrno organizirane vzajemnosti. Kdor pozna češko lepo knjigo, češki bibliofilski tisk — pred leti smo imeli v Ljubljani nepopolno, vendar pa prav poučno razstavo, — si bo lahko z vso pravico obetal od takega sodelovanja marsikalto korist za .estetski razvoj slovenske knjige in ma,rsikako izpodbudo za napredek naše grafike. Vsi, ki so zainteresirani na tem razvoju in napredku, vsi ljubitelji naše knjige so poklicani, da premoste malenkostna nasprotja, pa tudi resnejše časovne ovire in si ustvarijo središče in žarišče svojih knjigo ljub ski h stremljenj. V času, ko je naša knjiga dosegla razvojni višek, je ustanovitev predlagane organizacije več kot zadeva nekaternikov; gre za to, da i budno akciijo obvarujemo ta razvoj pred skokom nazaj in rešimo skozi temo časa mirno luč ljubezni do lepe knjige kot ene izmed posod naše duševnosti in naše svojstven ost i. B. Borko. PreL dr. YL Francev © statistiki Veliko noč preživlja v Ljubljani gost, ki je enako odličen kot prikupen: član ruske in češke akademije, dolgoletni profesor ruske univerze v Varšavi in po vojni profesor Karlove univerze v Pragi g. dr. Vladimir F r a n c e v. Njegovo ime pozna vsak, kdor se je znanstveno bavil s slavistiko (in celo tak, ki se ni ž njo ukvarjal, n. pr. pisec teh vrstic, ki ga je ohranil v spominu iz predvojnega »Savremenika«, kjer je pisal o ruskih popotnikih po slovanskem jugu). Prof. dr. Francev se že dolga leta s svojo veiiko akribijo in obsežnim znanjem posveča zgodovini vzajemnosti kulturnih odnosov Rusov s Čehi, Poljaki in Jugoslovani. Spisal je obsežno »Zgodovino poljskega slovanoznanstva«, potem zgodovino ruskih vezi s češkim preporodom, izdal je dve debeli knjigi šafafikove korespondence z Rusi in obenem s poljskim slavistom Bandtkejem korespondenco Dobrovskega. udeležuje se raziskavanja Podkarpatske Rusije, je mimo tega priznan siavist-filo-log, živahno sodeluje v čeških in rusitih listih in upravlja, sedaj po odhodu prof. dr. Murka, slovanski seminar Karlove univerze v Pragi. Pri vsem tem je mil, naraven in neposreden: simpatičen na prvi pogled. Zares sem bil hvaležen ljubeznivemu posredovalcu g. univ. prof. dr. Spektorskemu, ki me je bil povabil k sebi in seznanil z odličnim praškim gostom. »Slišal sem, g. profesor, da poznate Ljubljano iz predvojnega časa, ko ste prišli sem na slovanske študije«, — sem dejal. G. prof. dr. Francev j" z ustrežljivim nasmeškom odvrnil: '»Prav letos je štirideset let, kar sem bil prvič v Ljubljani. L. 1893. sem prispel sem s priporočilnim pismom znamenitega ruskega slavista Konstantina Grota na g. Ivana Hribarja. Prav tedaj je bil v Ljubljani sokolski zlet, mislim da nekje v Tivoliju. Ka,iP°k. takraten LiuMia^a ie bi'a manjša; vsiljeno ji nemštvo je povsod sto- palo v ospredje in ta žilava borba med slovenstvom in tujstvom mi je kot mlademu ruskemu znanstveniku vzbudila živo pozornost. Pozneje sem večkrat prihajaj v Ljubljano: 1. 1904. sem zbiral v mestnem arhivu neke podatke. Pri tem sem se kajpak seznanil s pesnikom Antonom Aškercem. Vaš veliki epik me je vodil po ljubljanskih gostijah in. mi v ruščini razlagal i slovenske prilike in neprilike. Pred vojno ni minilo leto, da ne bi bil v Pragi, včasih celo dalje časa; če je le bilo mogoče, sem pohitel tudi na slovanski jug, se mudil na Bledu in s češkimi turisti prehodil mnoge grebene in vrhove lepih slovenskih Alp. Tudi po prevratu sem bil že nekajkrat v Ljubljani; z veseljem opažam, kako ste v teh štiridesetih letih, odkar poznam Ljubljano, vsestransko napredovali in kako krasno se slovenska kulturna prestolnica razvija v svobodni Jugoslaviji.« Kako da ste prišli pred štiridesetimi leti v Ljubljano v študijske namene?« »Ne pozabite, da je nekoč bilo v Rusiji slovanoznanstvo zelo razširjeno: da, slo-vanoznanstvo se je prav kakor n. pr. pedologija rodilo na Ruskem. Mlade znanstvenike, ki so se posvetili slavistiki, so pošiljali s štipendijami v slovanske dežele, da bi delali v ondotnih arhivih in knjižnicah in navezovali osebne stike s kulturnimi in znanstvenimi delavci. Taka potovanja mladih ruskih učenjakov so si v prejšnji Avstro-Ogrski napačno razlagali: v vsakem so videli nekakega propogatorja pan-slavizma, vendar lahko rečem, da se nobeden ni bavil s politiko. Hoteli pa smo na licu mesta spoznavati slovanske narode, proučevati njihov jezik in kulturo in tako bogatiti našo znanost o Slovanih z novim gradivom, novimi izsledki. Danes je v Rusiji slovanoznanstvo skoraj zamrlo, slavistične stolice so prazne, lingvist prof. Iljinskij se je zadnji umaknil: bitje in žit je zapadnih Slovanov ne sme nikogar zanimati. To je bolesten prelom z lepo tradi- cijo 19. stoletja, časi, ko je bila Moskva Meka slovanskih narodov ...« »Danes je to Praga!« »Da, sedaj so se slovanska proučevanja osredotočila v Pragi. Tu imamo zares najboljša sredstva, n. pr. Slovanski institut, Slovansko knjižnico z imenitnim ruskim oddelkom; tudi stara Muzejska knjižnica hrani dragocene knjižne zaklade zlasti iz prve polovice 19. stoletja. V Pragi so bili vsi pogoji za center slavistike in v nji se je najbolj razbohotila. Sicer pa se slovanoznanstvo po vojni vsepovsod lepo razvija, razen v sovjetski Rusiji. , Na vseh univerzah je dovolj dobrih sil, — naj posebej omenim vaše ljubljanske slaviste, čijih delo poznam in močno cenim. (S prof. Nahti-galom sva se stikala že v Jagičevem dunajskem seminarju.) ...« »Ali pa se ne opaža, da peša zanimanje za slavistični študij, g. profesor?« »Zanimanje mladega redu za študij slovanskih jezikov, literatur in zgodovine zares ni več tolikšno kot je bilo nekoč, ko je bilo slovanoznanstvo še manj razvito in pogoji skromnejši. Toda to najbrž leži že v času, v danih razmerah. V današnjem zmaterializiranem času je vsako znanstveno delovanje osebna žrtev. Vzlic temu, da tudi v Pragi ni navala v slavističnih predavalnicah, pa je presenetljivo, odkod vse prihajajo posamezni slavisti: iz Amerike, iz Norveške, iz Belgije ,iz Romunije. Posebno živahno je zanimanje za ruski jezik in književnost. Kljub vsem sedanjim tež-kočam pa trdno verujem, da slavistiko čaka še lepa bodočnost... Odhajajoč sem še vpraševal: Ali čaka tudi slovanske narode? Toliko, kolikor bodo razumeli svoje naloge v tem mračnem času — mi je odgovarjal neki glas s svojo preprosto in vendar udarno logiko. —-o. Aprilski zvezek „i]isMjsK£kega Zvona" Pred prazniki je izšel aprilski zvezek »Ljubljanskega Zvona« z nastopno vsebino: V eseju »Upor proti razumu* razglablja B Borko filozofsko podlago fašizma v Italiji in Nemčiji ter označuje te protira-cionalistične pojave za nov romantizem, ki začenja nevarno izpodkopavati na nacionalizmu zgrajeni svetovno-politični sistem, kakor ga predstavlja Društvo narodov članek je prispevek k današnji problematiki.. S Cirilom Kosmačem, avtorjem novele »Cerkovnik Martina, uvaja »Ljubljanski Zvon« novega, nadebudnega pripovednika. Snov je posneta iz življenja naših pre-ganjancev onkraj meje. Zaključujejo se v prevodu A. G r a d n i-k a znameniti Portugiški soneti Elizabete Barret-Brovvning, ki so pravkar izšli tudi v ponatisu. France Bevk se je zopet oglasil s krajšo povestjo »Pismo, ki ga je pisala ženska«. Rudolf Kresa 1 priobčuje daljšo novelo »Andrejeva izpoved«. V Obzorniku je objavljen zanimiv članek d-r. M. R o b i č a »Nietz&che kot filozof nemštva«. Med književnimi poročili ocenjuje Franc O nič Seliškarjev roman »Nasedli brod« (v izdanju Tiskovne zadruge), dalje poročajo Andrej Budal o Bevkovih »Žerjavih« (v izdan ju Vodnikove dražbe), I. Gra-hor o Bednarikovi »Goriški pokrajini«, Stanko Janež o And er sen-Ncxo vem »Prekletstvu«, 'I. P. o Travno vem jBiagu Sieire Madre«. O predstavah v ljubljanski drami piše Ivah G r a h o r. Med zapiski Čitamo daljšo beležko o Poeu, pa vesti o antologiji nove ruske proze, o šimunovi-čevem »Alkarju«, o ruski ženi, o pregledu slovaške literature i. dr. »Ljubljanski Zvon« izhaja vsakega 15. v mesecu in stane za vse leto samo 120 Din Naroča se pri upravi v Ljubljani, Šelenburgova ulica 3. Slavistična delo pr©2. Matla Graški slavist prof. dr. Josef Mati priobčuje v zborniku »Jahrbiieher fur Kultur und Geschichte der Slaven« poročila o jugoslovanskih literarno-znanstvenih pojavih in novostih. Tako je med drugim objavil v obsežnem izvlečku odnosno skoraj dobesednem prevodu članke: A. Ocvirka »Slovenski kulturni problemi« (Ljublj. Zvon 1931), L. žimbreka »Petdeset go-dina slovenske kulture« (Hrv. Revija 1931), dr. Fr. S t e 1 e t a »Slikarstvo kod Slove-naca« (Hrv. Revija 1932). B. Borka »Ivan Cankar i današnja slovenačka književnost« in »Trideset godina moderne slo-venačke lirike« (v zagrebškem »Savreme-niku«) ter l. Ž i m b r e k a »Savremena slovenska lirika« (v Hrv. Reviji 1931). Vsi navedeni članki so lahko nudili nemškim kulturnim krogom, kolikor se zanimajo za slovansko življenje, v prav posebni meri pa slavistom, interesantne podatke in zaokrožene slike slovenskega kulturnega življenja. Sedaj objavlja prof. dr. Mati v »Zeitschrift fur slavische Philologie« daljšo razpravo: »Die serbokroatisehe Literaturvvissenschaft 1914—1929«. Takega pregleda ne najdeš niti v srbskohrvatskem jeziku. Razprava je zasnovana na široki osnovi in skuša kritično razporediti in kvalificirati vse, kar je srbska in hrvaška literarna veda ustvarila v omenjenem razdobju. Uvodoma razpravlja pisec o pomanjkljivosti znanstvene bibliografije pri nas, o nedostatku potrebnih priročnikov, enciklopedij in drugih znanstvenih pripomočkov, zbog česar je otežkočen, odnosno skoraj nemogoč popoln pregled včasih prav obilne žetve na posameznih področjih. Nadalje karakterizira razne publikacije, bibliografska dela in periodične liste, .v kolikor prihajajo v poštev za literarno vedo, nato pa podrobno pre-motriva posamezne spise in zgoščeno podaja njih rezultat. Snov si je razdelil po kronološkem načelu v posamezna razdobja. Tako prvo poglavje obravnava ves material o staro-srbskem in cerkvenem slovanskem pismenstvu Srbov vse do prepo-rodne dobe, drugo poglavje razpravlja o spisih, ki se tičejo glagolskega pismenstva pri Hrvatih ob Adriji in v matični Hrvatski, tretje pa o prvi dobi literarnega pro-cvita, namreč o dalmatinsko-dubrovniški umetni literaturi od 15 .do 17. stoletja, ki je zelo obsežna in je zavzela ves, njegovi razpravi odmerjeni prostor v 3-4. zvezku Prof. dr. K. Ozvald: Beseda o zrelostnem izpitu (Na pobudo društva »šola in Dom<). Tam okoli velike noči se teto za letom pojavlja večtedensko obdobje, ko se marsikomu v duši utrga isti nepotvorjeni vzdih kakor Prešernovemu »Učencu« na pepelnično sredo: >Ti čas presneti — da bi več ne prišel v drugo!« Tistih troje zadnjih mesecev v šolskem letu gre namreč do živega ne samo fantu in dekletu v najvišjem letniku srednje šole ali na učiteljišču, ampak tudi njunim staršem ali skrbnikom ter i njiju profesorjem in profesoricam. Tudi letos že dobiva ves šolski »obrat« po »maturantskih« razredih zopet onih zoprn^ stalnih oblik, ki - bi jih človek smatral za prvoaprilske potvare, ko bi ne vedel iz čisto nespornega izkustva, da je vse to na žalost — bridka istina. Zlasti dekleta se zopet učijo, * »pilijo« od dveh zjutraj »za maturo« in bojda še i preko te mere kar »noč in dan«, sanaši ali še rajši pv več skupaj. Tukaj pač nekaj ne more biti v redu! Saj je tako početje, — kdo neki bo opo-e-kal? _ abnormalen pojav, nekakšna »kriza« v pametnem obrazovanju mladega ro du. Je to nekam tako, kakor da se je drevo na vrtu pod jesen, preden mu dozori plod, izneverilo trdnim zakonom prirode. po katerih si črpa sicer v nekem umerjenem tempu življenskih sokov iz zemlje in zraka, ter bi v zadnjih tednih godnenja kar neorsranski, par force, izsiljevalo pre-važni posel presnavljanja. Plod, ki tako, dejal bi samovoljno, zori. ne more istinito dozoreti, amnak se prej ali slej izkaže za notranje plSka vetra. Kajpa, i tukaj noče biti nikdo ničesar kriv, ampak vsak rajši nedostatke, ki so očividni, naprtuje drugim: osmošolec v gimnaziji in prav tako petoletnik na učiteljišču preklinja tiranijo profesorjev, šola srčno gleda dijaški »material«, ki da je čedalje bolj »za nič«, dom se žolčljivo ohre-guje ob prosvetno upravo, češ. »nove postave — nove 'zmešnjave« ... itd. Ne prihajam za razsojevalca v tem spo ru. Rad bi marveč le prst položil na tisto mesto pač hudo bolnega organizma, ki se mi dozdeva najbolj gnojno. Nemara dosežem tako še največ točk. ki so tukaj vobče dosegljive: da pojdejo tisti, ki jih tako ali tako tiče izobrazba naše mladine (učitelj, učenec, starši, prosvetna politika...) in s tem blagor naroda — bolj alf manj vase ter si morda vsaj tiho slednjič i priznajo: mea culpa.. Edinole iz skesanega samo-spoznanja lahko klrje v kulturnih zablodah novo. lepše življenje! Kdor hoče v današnjem, vedno bolj 'kompliciranem življenju mladino prav usmerjati, ta mora naj.nrej iz danih znamenj na nebu tega življenja dobro razbrati njihov poklic: da bo vsaj v bližnji bodočnosti na vseh delovnih popriščih duha in roke odločevala samo — kvalitetna sposobnost po-edinca. Pred t^m klicem si tudi srednja šola današnji dan ne sme mašiti ušes. Le da bi se morala i ob kvalitetnem« povodcu strogo zavedati svojih — »možnosti in mej«! V prejšnjih časih je srednja šola (zlasti gimnazija) veljala za nekakšno pripravnico na — »fakultetni« študij. Viden znak takega nnziranja je še seda.j izpričevalo, s katerim se proglaša, da je ta in ta sposoben ali »zrel« za obisk univerze, oziroma njej enakovrednih učilišč. Dandanes pa se ne da več zagovarjati mnenje, da bi glavna naloga srednje šole bila pripravljanje na obisk visokih šol, kajti vedno češče (do 50% in tudi več) se dogaja, da fant ali dekle brž po zrelostnem izpitu vstati i v — praktično življenje, ozi.o-ma službo. Toda naj si bi se bodoči abiturijent odločil za nadaljnji študij ali za takojšnjo »prakso« _ srednja šola nima nemara te naloge, da bi ga neposredno pripravljala za strokovno izvrševanje poklica, ki se mu namerava kdaj posvetiti. Kajti vsaj v »tehnično« ali de.lotvorno plat poklicnega deistvovanja bi imela mladi naraščaj uvajati _ praksa, hočem reči ne šola, ampak devete knjige »Zeitschrift«-a. Razprava se seveda še nadaljuje. Avtor je z izredno akribijo zbral, razporedil in obdelal vse obsežno gradivo, uva-žujoč pomembnejše prispevke v revijah vseh vrst in celo v dnevnikih, kar je bilo zanj kot inozemca tem težavnejše ,ker »niti beograjska Narodna biblioteka, ki je relativno najpopolnejša, ne razpolaga z vsemi jugoslovanskimi časopisi« (str. 143). S svojim pregledom »Zeitschrift fur slavische Philologie« je univ. prof. dr. J. Mati storil slavistiki vseh dežel, zlasti pa jugoslovanski literarni vedi prav tehtno uslugo. __ — Slovenec — slovaški slikar V sedmi številki v Pragi izhajajočega slovaškega mesečnika »Elan« so izšle v kratkem »Lexikonu vytvarnikov« (Leksikonu slovaških likovnih umetnikov) te-le informativne vrstice o našem rojaku Ivanu ža-boti, ki ga Slovaki štejejo med svoje ugledne slikarje: Ivan ž a b o t a se je rodil 1. 1887 v Ljutomeru (Jugoslavija). Obiskoval je realko in šel 1. 1905. na dunajsko akademijo k prof. Pochvvalskemu in L' Allemandu. L. 1907. je prišel v Prago, kjer je postal na akademiji učenec prof. Thieleja in ženiška. L. 1911. se je vrnil na Dunaj, odkoder je delal izlete na Slovaško, posebno še v okolico Trnave. Prva njegova slika »Starci« je iz okolice Dev. Nove Vasi. L. 1915. je bil v Budimpešti, kjer je portretiral v ondotnih slovaških rodbinah. L. 1917. je prišel k Lipti Sv. Mikulašu; tu je nadaljeval s portretiranjem in ustvaril več kompozicij. L. 1923. se je preselil v Bratislavo. Njegova poglavitna dela so: »Večerno razpoloženje«, »Vojaki dela«, »Zastavo vezejo«. Izmed portretov so znani: slike pre-zidenta Masaryka, kralja Aleksandra, maršala . Panta Gavriloviča, ministra Hadžiča, min. švehla in vrsta portretov slovaških javnih delavcev: Ivanke, Markoviča, Ma-vickega itd. —«• »Nadproclukeija iiobraženstva v Nemčiji. V Nemčiji so se pravkar vse dežele zedinile za nekatere praktične ukrepe, ki bodo manj nadarjenim abiturientom onemogočili ali vsaj zelo otežkočili vseučiliški študij. V časopisu >Stude:itewerk« je dr. Hans Sikorski objavil nekoliko poučne 6tatistike o stanju nemškega visokošolskega dijaštva. V poletnem semestru 1. 1932. je bilo na nemških vseučiliščih in visokih šolah vpisanih živo življenje samo, kateremu nobena »šola« ne more polnovredno zajeti živih sokov v svoje šolske zanke, in marsikdo, ki je n. pr. z dobrim uspehom končal visokošolski študij ter z najlepšimi UDi nastopi »službo«, se mora presenečen u veri ti, da bo v praksi treba mnogokaj iz pridobljene »učenosti« najprej _ »pozabiti«. Pa vendar vse tisto ukvarjanje s »teorijo« na univerzi ni da bi moralo biti zgolj mlatva prazne slame! Možje in žene. ki sedaj iz tega ali onega razloga kaj globlje razmišljajo o »delu« in njega notranjih zakonitostih. vedno glasneje opozarjalo na to, da strokovna izvežbanost, brez katere se kajpa uspešno delo v nobenem poklicu ne da misliti, še zdaleka ni vsa vsebina temu, kar nam je v mislih o besedi »deloc. Ako naj delavec z roko ali pa »z uma svitlim mečem« ne bo le mehanski stroj, ki ga gonijo vidne ali nevidne sile, tedaj si mora brezpogojno kraj »strokovne izobrazbe« osvojiti še drugo, rekel bi človeško izobrazbo, katera mu odpiraj dušo za vse pestro življenje, kar ga opaža okoli sebe, in tudi za duhovni svet, ki nas obdaja kakor vsakdanji zrak (E Spranger). In v mladem bitju izoblikovati »človeka« — to bi imel pred vsem drugim biti cilj pa opravek srednje šole m tudi učiteljišča! Zato pa bi srednja šola naj ne premeta?-vala v toliki meri brezplodnega znanja! Saj ji ni smoter, da bi (na prezgodnji stopnji) gojila znanstvo kot znanstvo. Nje znanstveno podzidani študij bodi marveč le vežbanje v znanstvenih osnovah ali elementih (znanstvena propede vtika), »česa se dijak v srednji šoli nauči, tako je pač jasno do otipljive nazornosti nedavno dejal prof. M. Vidmar, je pravzaprav povsem stranska stvar, če se je le naučil — misliti. Kdor pa misliti ne zna, naj ne hodi na visoko šolo, ker bo tam zapravljal denar in svoja leta«. Tako bi naj n. pr. zgodovinski uk, ki je tolikokrat strah in groza srednje šole, mladino največ usposabljal za zgodovinsko mišljenje in pojmovanja (pravilno predstavljanje, razumevanje dar nih dogodivščin). Sicer pa bi se i ostale, to je neteoretske oblike sedanjega življenja ne smele puščati v nemar, ker so bistven del sodobne kulture, ki bi se naj mladim dušam budilo zanimanje in volja zanjo. Dečku in dekletu bi naj, primerno njuni razvojni stopnji, ob vsakovrstnih »zakladih duha« postajalo čimdalje bolj očitno (pa ne oh učiteljevem »(lociranju r, ampak ob njegovem — o-plodujočem vodstvu), v čem je prava tajna kulturne rasti na gospodarsko - tehniškem poprišču, v umetnosti (osobito v leposlovju.), v socialni strukturi medsebojnega življenja, v političnih »vzorih in bojih« pa v bogovernem bitju in žitju. S takim pojmovanjem šolskih <-i,T3e sinovom in hčeram marsikatere rodbine onemogoča nadaljnji študij. Vendar je naval na univerze še vedno zelo velik. Sikorski računa, da se .ie lani vpisalo na univerze in visoke šole okrog 25.O0O abi-turientov, torej enkrat več kot je znašala dejanska potreba v normalnih časih. Izmed teh se jih je 4500 posvetilo študiju medicine, ki je danes v Nemčiji eksistenčno skoraj najbolj brezupen, ker ima Nemčija ogromno zdravnikov preko normalne potrebe. Sikorski sodi, da bo Nemčija imela v prihodnjih letih okrog 100.000 diplomiranih absolventov, ki za nje v domovini ne bo kruha. Teh stotieoč izobražencev bo tvorilo akademski proletariat v najtežjem pomenu besede. — Kakor pa razpravlja studijski assesser Georg Ried v svoji knjigi »Schrimpfung oder VerfalI der hShersn Schulle?! je v višjih razredih srednih šol v Nemčiji opaziti nekako »deflac'jsko krizo?.. Število učencev je začelo padati, ta pojav se opaža tjdi v, nižjih razredih Številčno stanje na srednjih šolah se je tako skrčilo, da je na Bavarskem bilo 1. 1902. več srednješolcev kakor L 1932. Tudi to je v veliki meri posledica gospodarske stiske, ki je nemilo pritisnila zlasti srednji stan. Ried pa dobro opozarja, da tako prisiljeno krčenje šolstva še ni selekcija, ki bi jo bilo želeti: med onimi. ki zaradi premoženiskih razmer ne morejo v višje šole, je večji odstotek nadarjenih, kakor med temi. ki_ jim denar staršev odpira vsa vrata na stežaj. Sedanji strožii učni predpisi in pogoji pa bodo prišli tudi temu nedostatku v okom. Tako se bo sedaj posjiešila izbira inteligenc^ po večji osebni nadarjenosti posameznikov. Galsworthyjeva »Saga o Forsytihc (prvi del »Bogataš«) je pravkar izšla v prevoda Otona Zupančiča pri iModri ptici* v Ljubljani. Izreden uspeh slovenskega pravneea priročnika. Poročajo nam: Knjižica mariborskega pravnika dr. Avg. Reismana »Delovno pravo« je b la tiskana v 3000 izvodih, kar je za naše razmere prav visoka naklada. V nekaj tednih pa so samo strokovne organizacije vseh smeri, ki eo dobile knjižico za delavce po znižani ceni, naročile toliko izvodov, da je sedaj vsa zaloga razprodana. Obenem je prispelo toliko novih naročil, da so morali dati takoj natisniti drugo izdaio. ki bo v kratkem izšla. Kraljeitfo mode Velikonočna moda O Veliki noči se v modi izvrši zanimiv preokret. Dočim prevladujejo do praznikov •temne barve (temnomodra, črna in tomno-zele.na), si po Veliki noči zaželim o živahnejše, bolj pestre mode in si zato izbiramo svetle, čeisto tuidi vzorca ste tkanine, ki nam jih nudi nova moda v izobilju. Kazini karirasti vzorci, rožaste svile in apartno progasta tvoriva dajejo modi povsem drugačen videz. Ni čudno torej, da se zide žene v teh novih oblekah posebno svetle in prijazne in je pogled nanje pravo ok rep čilo v naših temnih časih. Vsi modni ^umetniki,: so se namreč zedinili v tem, da se je treba baš danes izogibati vsake enoličnosti v modi, ki mora bolj nego kdaj poprej poživljati svojo dobo. Nenavadni mali kepi, apartni rokavčki, cvetlično okrasje, trakovi in lepo okusno vezivo so se združili, da čim bolj povzdignejo novo modo. Njim se pridružuje neprisiljena sracioznost nove linije in tako je ustvarjena .modna slika, ki se ji nihče ne more ustavljati.... Očividno se je moderna žena odrekla preveč poudarjeni stvarnosti« v Siroji obleki in si je za poletne dneve izbrala modo, ki je brigava novih domislic in v najboljšem pomenu besede ženska. Najbolj značilna za novo modo je njena m"a'dostnost. ki si bo nam a h osvojila dame vsake starosti. Velike važnosti je tudi. ■da nova moda ne zahteva velikih denarnih žrtev, kajti moderno pisano obleko si na-foavimo brez velikih stroškov. Oglejmo si n. pr. obleko na naši prvi sliki: zanimivo je zvončasto krilo, ki se pričenja s slikovitim malim volančkom. Široki, zadaj prerezani kep moremo odpeti. Obrobljen je s tremi malimi volančki, ki najbolje uveljavljajo male vzorce moderne svile. Okusen kontrast >z obleko tvori širok enobarven pas. Razen pisane svilene obleke pa rabimo tuidi enobarvno. K najbolj priljubljenim modnim tonom prištevamo srednje modro, mandljevo zeleno ali havanske rjavo bar- vo. živordeče pristoja najbolj svetlolasim ženam. Ce se odločimo za močno svilo ali za lufe-njičasto poletino blago, si lahko izberemo IboSj enostaivno obliko. Izvrstno učinkuje obleka z gladkim životom in s krilom, ki ima zgoraj prešite gube. Enako so izdelani rokavi: gube so zgoraj pritrjene, spodaj pa se razširjajo v ljubek kelih. Izrez na vratu obroblja venec iz umetnih cvetlic, ki se ponavlja na malem slamniku (2 slika). Poglejmo še mali kostum na naši zadnji skici. Krilo prinaša širok pas in okusno položene gube, jopica pa je prekrižana io zavezana z malimi pentljami. Kratki rokar vi so okrašeni z zanimivim volnenim vezenjem. Pod jopico oblečemo lahko bluzo, morda z dolgimi rokavi, ki jako okusno učinkujejo pod kratkimi rokavi jopice. Od leta 1813 odlično belo platno Vrsta gumbov na hrbtu spada k najbolj običajnemu okrasju ne le za obleke in kostume, temveč tudi za plašče. Učinek je vedno eleganten ter zaradi svoje stvarnosti jako izrazit. Taka navpič- ABM-SBftJNIHl LJUKLJPKIO Levstikova ulica na Vrtači Rad. Peterlin-Petruška: V rojstnem kraju Janeza Krstnika Med velikonočnimi prazn ki onega leta, ko sem bil v Jeruzalemu, so valovile po ozkih mestnih ulicah podnevi in ponoči velikanske množice ljudi domačinov n tuj-cev-romarjev razn.h krščanskih, monameči an ski h in židovskih verskih ločin iz vseh delov sveta. Pri vsakem koraku si sreča-val poleg ruskega mu/žka rac severne volo-godske gubermje kuharskega Žida iz Srednje Azije, črnega kopta ali Abesinca iz 'Afrike, ponosnega Arabca s fcurbanem poleg resnega Angleža s slamnikom na glavi. Če si prisluškoval govoru mimohitečih, si lahko si šal jezike, o katerih se ti nikdar niti sanjalo ni in zdelo se ti je, da s: prišel med delavce in zidarje babilonskega stolpa potem, ko jim je bog že jezite zmešal. Poleg skoraj nenrprrganega zmagoslavnega zvon en ia zvon v \ ?»h krščanskih cerkva sr> krik' mohamedanskih du-h ' • - • aretov in tarnanje Židov ob ootaukih zdovja jeruzalemskega templja, popolnoma neslišni: kadar so pa zvonovi utihnili, so pa zabučale ulice kakor morsko valovje ob nevhti. Prvi dan sem se z naslado prerival med tolpo po ulicah in cerkvah m opazoval nenavadno pisanost njene obleke in poslušal čudovito mešan co njene govorice, na velikonočni ponedeljek pa sem šel z nek:m svojim slučajnim znancem, evangelskim na proga gumbov poudarja dolžino in se zato tudi postava zdi bolj vitka. Naša skica predočuje diagonalno progast športni raglan, ki ga po sredi hrbta krasi proga gumbov. Nemcem na vse zgodaj iz mesta v lepo, jasno pomladansko jutro. Sklenila sva, da ob ščeva kaki dve uri oddaljeni kraj A n Karim, kjer je bil baje rojen sv. Janez Krsta i k. Že v avstrijskem gostšču, kjer sem preživel osem lepih dni mi je svetoval tedanji prorektor dr. Ehrlich, koroški Slove-nec li? vPozne'jši profesor na ljubljanskem vseučilšou, naj vendar ne zamudim prilike, da si ogledam ta prekrasno ležeči kraj. S težavo sva se prerila skozi Jafska vrata. Tu je vedno velika gneča ljudi in rato-torjenih živali, ker skoz, Jafska vrata prihajajo in odhajajo vse karavane na zapad in na jug. Ob nedeljah je pa tu prav' pravcat^ orijentalski semeni. Kmalu onstran Jafskih vrat se cepi od glavne jafske druga prav lepo speljana cesta na levo proti nizkemu gorovju, ki zapira visoko jeruzalemsko planoto proti za-padu. Greva počasi navzdol mimo nekdanjih ribnikov in se vzpneva na drugi strani zopet na cesto. Mestni hrup in šum je za nama. Jutro je jasno in krasno, čisto nebo se nama smehlja in pozdravljajo naju ljube krvavordeče cvetlice, k: so baie pognale iz Jezusove krvi. Vse polno jih ie sredi pičlih trat med grobljami kamenja Natrgam jih nekaj, da jih pošljem domov dragim v spom:n. Solnce se ravnokar vtzdguje iziza Oljske gore in rdeč: sive skale goric in bele stene grškega samostana »pri svetem križu«, ki stoji v samoti pred nama, kakih deset do dvajset minut levo od najine poti. Pravijo, Modni salon Rozman j zdelo val n i ca toalet po krojih zadnje mode odslej dalje DVORNI TRG nad bivšo Narodno kavarno. 4802 Kodrasta pričeska se vrača totda ne v prejšnji, vsiljivi obliki, temveč skromno in mladostno. Poseben čar takšne pričeske leži pač v tem, da so lasje počesani gladko nazaj in šele zadaj ljubko na- kodrani. Novo pričesko je pač povzročila nova moda klobukov, ki potiska klobuke globoko na ček), tako da je zadnji del gkv-ve odkrit in so kodrčki nad tilnikom nujno potrebni. Zdravniška posvetovalnica Profesor. Pri prhljaju las si morate 1 do 2 krat tedensko oprati glavo, in s cer postopajte pri tem na sledeči način: Pred pranjem lasišče dobro namažite z oljem, ker se s tem luskine omehčajo. Nato operite glavo s katranovim milom in mlačno vodo. Na kraiju pa umijte lase še s sledečim špritem: Kaptola 1 gr, kloralhidrata 1 gr, vinske kisline 1 gr, ricinovega olja J-:igr, vinskega, cveta 100 gr. — Morska voda v toliko škoduje kodrem. ker zilepi sol lase. Zato je dobro, da po morski Jro-pelji umijete glavo s sladko vodo. Če imate naravne kodre, morate pni česanju lase samo zrahljati. — Zmanjšane prsi (dojke) je treba pravilno masrati. — M. M. Kopel j s hrastovim odcedkom se napravi na ta način, da se 2 kg hrastove skorje skuha, filtrira in primeša vodi. Ker pa je običajni vzrok belega toka slabokrvnost, je treba predvsem to zdra/vti. — H. P. Na rast se ne da vplivati, oziroma dosedanja raziskovanja še niso toliko dozorela, da bi se mogla praktično uporabljati. Zaradi male postave se pa vendar rri treba čuttiti manjvrednm! Male žabe daleč skočijo! Ker v vaših letih razvoj organizma še ni dokončan, mi izključeno, da se boste še »potegnili«. Zaradi nege las vas opozarjamo na odgovor pod »Profesor«. — Sonja — siguren uspeh. Veseli nas, da vam je naš nasvet pripomogel do glaclke in e ste kože. Žal vam pa na vaše današnje vprašanje, kako se zmanjšajo prevelike dojke, la.hfko damo samo en sigurni nasvet in to je — operacija. Dober in pravilen modrček, ki vas pa ne sme ovira,ti pri dihanju, bo pa tudi vsaj za silo pokril napako. Dobe se tudi kopalne obleke z držalom. — F. O. Pri pordečeli mastni koži na nosu vam priporočamo, da na-trete bolno mesto dvakrat na dan b kolensko vodo. Varujte se nenadne izpremembe temperature in če imate priliko, poskusite tudi z obsevanjem — M. B. Neprijetne •dlačice se najbolje odstranijo z elektrolizo. Če vam pa to ni mogoče, priporočamo sledeči prašek: Kakium sulfida 20 gr, glicerinov e masti 10 gr. škrobove moke 10 gr. citronove esence 0.3 gT. Ta prašek je treba zmesiti z vodo v maziilo in natreti kožo. Mazilo se pusti 5 minut in nato opere z mlačno vodo. — K. K. Tetovirana mesta odpravite s koncentr rano karbolo-vo kislino. To namažete previdno s koničasto stekleno igno na posameznih mestih. Odpravijo se pa lahko tudi operativno potom transplantacije kože. — I. L. Ker vsebuje sok iz prirezamih trt balzam i ene spojine, je njegova uporaba kot sredstvo za nego log kolikor toliko upravičena. Boij enostavno pa je, če si izpirate lase z v n-sk im cvetom, kateremu priidenete na 100 gr 2 gr salicilme kisline. — R. S. Pri iizllivu semena morate posebno zvečer uživati samo lahko hrano, spat v hladni sobi, zjutraj takoj ko se prebudite, iz postelje! Podnevi se gibajte veliko na svežem zraku in kopajte se v hladni vodi. V svrho po-miirjenja vzemite tu pa tam malo broma. — I. M. V. Ker je vaše sedanje stanje nedvomno v zvezi s preje prestalo boleznijo, vam priporočamo kopališče Lpik. ki je za taka obolenja posebno prikladno Radio Sobota 15. aprila LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas, plošče, _ 17.45: Prenos velikonočnega zvonenja.' _ 18: cžaromil«, pravljica o trpljenju in vstajenje zasužnjene zemlje (R. Petruška). _ 19: Salonski kvintet. _ 20: Pevski koncert Slovenskega vokalnega kvinteta. _ 20.45: >Tannhauser< na ploščah (2. in 3. dejanje) Vmes napoved časa in poročila. Nedelja 16. aprila LJUBLJANA 9.15: Gimnastika. _ 8.45: Dnevne vesti. — 9.30: Velikonočni nagovor. — 10: Prenos maše iz stolnice. — 11: Slovenska lahka glasba (J. Gregorc), izvaja del opernega orkestra. — 12: čas, poročila, plošče. — 15: Dueti, pojeta g.. Joža Gostič in Marjan Rus. — 16: Zabavni kotiček. __ 16.30: Strindbergova drama »Velika noč.< — 17.30: Plošče. — 20: Koncert orkestra »Triglav«:. — 21.30: Citrc. — 22: čas, poročila, plesna glasba na ploščah. BEOGRAD. 10: Prenos iz saborne cerkve. _ 1230: Narodna glasba. _ 15.30: Plošče. — 1.6: Orkester balalajk. _ 17: Plesna glasba na ploščah. — 19.30: Prenos opere »Koš>tana«. — 22.20: Lahka glasba. _ ZAGREB 12: Orkestralna muzika na ploščah. — 17: Popoldanski koncert. — 20: Koncertni večer. — 21.15: Pesmi. — 22.10: Plesna glasba. _ PRAGA 19: Reportaža iz Brna. — 20: Mešan program iz Bratislave — 22.20: češki jazz za dva klavirja. — BRNO 19: Na slovaški svatbi. _ 20: Program kakor v PragL — VARŠAVA 17: Klavirske skladbe. — 20: Pt-smi iz Lvova. — 21: Koncert solistov. — 22.15: Orkester. DUNAJ 11.20: Simfoničen koncert. — 12.30 Lahka glasba. — 15.30: Komorna glasba. — 17: Koncert godbe na pihala. — 20.55: Prenos opere »Aida^ iz Milana. — BERLIN 20.05: Lahka godba orkestra. — 20.45: Prenos opere jAidae iz milanske Seale. — Lahka godba. — KOENIGSBERG 17.30: Zabaven program. — iS: Koncertna ura. — 20: Koncert pevskega zbera in orkestra. — 21: Prenos opere iz Milana. — MuH-LACKER 20: Orkestralen in pevski koncert. — 21.45: Brahmsova komorna glasba. — 22.45: Narodna glasba. Ponedeljek 17. aprila LJUBLJANA 8: Gimnastika. _ 8.30: Stanje našega kmetijstva. — 9: Versko predavanje. — 9.30: Prenos cerkvene glasbe. — 10: Nevarnost električnega toka. — 10.30: Tavčarjevo: Visoko. — 11: Koncert Cvinnovega jazza, vmes poje g. Jelačin. — 12: Čas, poročila, plošče. — 1-5: Valčkova ura salonskega kvinteta. — 16: Zabavni kotiček. — 16.30: Pilihov šrarnel kvartet. — 17.30: Plošče. — 20: Prenos opere iz Beograda. — 22: Čas, poročila, plošče. BEOGRAD 12.30: Orkestralen koncert. — 15: Narodne melodije. — 16: Humoreske. — 16.30: Narodna glasba. — 19: Koncert ougoslovenske glasbe. — 20: Prenos opere iz gledališča. — Godba za ples. — ZAGREB 12: Operna glasba na ploščah. — 17: Lahka godba orkestra. — 20: Prenos opere iz Beograda. — PRAGA 19: Muzika iz Brna. — 19.20: Spevoigra -Botra smrt«. —' 22.15: Lahka glasba iz Bratislave. _ BRNO 19: šramerkvartet. — 19.30: Slušna igra. — 20: Koncert godbe na pihala. — 21: Orkestralna glasba. _ 22.15: Prenos iz Bratislave. — VARŠAVA 17: Koncert solistov. — IS: Lahka godba. _ 20: Opereta >Dolly<. — 22.15: Plesna glasba. — DUNAJ 10.10: Velikonočni korali. — 11: Komorni koncert. — 12: Orkester in solisti. — 15.05: Komorna glasba na kitare. — 17: Popoldanski koncert.. — 19.25 štiriročne klavirske skladbe. — 20: Slavo-spev na ženske. — 22.15: Lahka godba. _ BERLIN 20: Orkestralen koncert. — Godba za ples. _ KOENIGSBERG 20.10: Koncert orkestra in pevskega kvinteta. — Plesna glasba iz Berlina. — Torek 18. aprila. LJUBLJANA 12.15: Plošče. _ 12.45: Dnevne vesti. — 13: čas, plošče, borza. _ 17.30: Salonski kvintet. 18.30: Naša na-rodnoobrambna vprašanja. — 19: Solnčna Dalmacija — 19.45: Prenos simfoničnega( TOG AL ZDAJ MNOGO CENEJŠI! NOVE ZNATNO ZNIŽANE CENE prej velika škatlica Din 58^— in«'^ škatlica Din 26.— sedaj samo mala škatlica Din 21.— velika škatlica Din 45.— TO ZNIŽANJE CEN VAM BO DOBRODOŠLO! Zdaj zamore vsakdo kupovati Togal-ta-blete, ki povoljno učinkujejo proti revmatizmu hripi boleznim prehlada protino živčnim boleznim bolečinam v ledjih ishiasu in glavobolu. Tog-al-tablete n>2 ublažujejo samo bolečin, temveč pospešujejo tudi izločevanje sečne kisline. Radi tega so se dosegli odlični rezultati tudi v zastarelih slučajih. Ker predpisuje več kot 6000 zdravnikov, med kate> rimi so tudi mnogi profesorji, Togal-table-te, zamorete tudi Vi z zaupanjem kupovati to zdravilo. Togal bo pomagal tudi Vam kot tisočem drugih. Togal-tablete so ne-škodljive za želodec, srce in ostale organe, kadar se jih jemlje v predpisanih množinah. Vprašajte svojega zdravnika! Dobivajo se v vseh lekarnah. Odobreno od min. S. P. N. Z. br. 2082. 2678 koncerta iz Budimpešte. _ 21.45: Salonska kvintet. _ 22.30: čas, poročila. BEOGRAD 12.05: Radio orkester. _ Ita Popoldanski koncert. _ 19: Plošče. _ 20: Koncert godbe kraldeve garde. _ Lahka in plesna glasba. _ ZAGREB 12.30: Plošče. — 17: Koncert godalnega tria. _ 19.45t Prenos simfoničnega koncerta iz Budimpešte. _ 2C.10: Jazz. — PRAGA 19.25: Orkestralen koncert iz Mor. Ostrave. _ 203 Prenos iz Brna. — 21: Narodne pesmi in plesne melodije. — 21.20: Iz Brna__22.15: Sodobna muzika. _ BRNO 19.25: Godba na pihala. _ 20: Kabaretni program. _ 21: Zborovski koncert. _ 21.20: Mahlei* jeve pesmi. _ 22.15 Iz Prage. _ VARŠAVA 17: Simfoničen koncert. JS.25: Lahka godba. — 20: Orkestralen koncert. _ 223 Lahka in plesna glasba. - DUNAJ 11.30« Alpska muzika. _ 16.50: Koncert orkestra. — 15.20: čelo in viola da gamba, _ 19.30: Pevska ura. — 20.05: Brahmsov ve. čer. — 22: Godba za ples. _ BERLIN 20? Zabaven program. _ 22.30: Nočni koncert iz Hamburga. — KOENIGSBERG 20: Program kakor v Berlinu. — MuHLACKER 20: Zabaven program. _ 21: Lahka godba. — 22.35: Virtuozno igranje na flavto. _ 23: Nočni koncert. Sreda 19. aprila. LJUB I JAMA 12.15: Plošče. __ 13.4*: Dnevne vesti. — 13: čas, plošče, borza. — 17.30: Otroški kotiček. — 18.: Anglešte plošče. — 18.50: Duhovne smernice irlate inteligence. — 19: Ruščina. — L9.30: Literarna ura — 20: Prenos iz Zagreba. — 22: Čas, poročila, plošče. BEOGRAD 12.05: Radio orkester. _ Tfle Narodne pesmi. — 16.30: Klavirski koiv cert. — 20: Komorna glasba. — 20.40® Slušna i?ra. 21.20: O.rkester. — Piesaa glasba, _ ZAGREB 12.30: Plošče. _ 17.30: Godalni trio. — 20: Muzika Male antante. _ 22.10: Godha za ples. — PRAGA 19.25* Prenos programa iz Brna. — BRNO 19.25: Koncert godbe na pihala. — 20.05: Para-fraze o motivih iz »Fausta«. — 20.20: Igra. — VARŠAVA 18-25: Lahka glasba. _ 20: Orkestralen koncert. — 21.05: Violinski io klavirski koncert. — 22.15: Plošče. — 23: Plesna glasba. _ DUNAJ 11.30: Konceri — 15.20: Arije in pesmi. _ 17.05: Lahka godba. _ 20: Koncert vojaške godbe. - 21; Slušna igra. - 22.40: Godba za ples. — BERLIN 20: Kompozicijski večer M. * Schillingsa. — 21,05: Bavarski humor. _ Plesna glasba. — KOENIGSBERG 20: Kitare. — 20.55: Slušna igra. — Orkestralen koncert. _ MuHLACKER 20: Koncert ci-fcraškega kvarteta. _ 20.30: Mešan program. — 22.45: Nočni koncert iz Monakovega. _ . X*P e* * * * •I » .ye e«*e a Ho* da je na onem kraju rastlo drevo, iz katerega so napravili krii, na katerem so kr žali Jezusa. ^ Midva korakava kar po cesti naprej. Kmalu prispeva na rob, odkoder zagledava pod seboj ozko, prijazno dolinico, vso v pomladnem zelenju oljk in vinogradov, sredi nje ljubko vas, zraven pa par novih evropak h stavb: zavestišč n samostanov pravoslavnih Grkov in rimskih katolikov. Sredi vasi je zelena livada, na livadi mala turška molilnica, pred njo pa znameniti Marijn studenec z izbornč pitno vodo, po katero hodijo domačini od blizu in daleč. Dve cerkvici stojita na mest h, kjer je imel Janezov oče Caharija svoji hiši, letensko Manufakturna in konfekcijska trgovina F. I. GORIČAR, Ljubljana Sv. Petra cesta št. 29 nudi veliko izbiro damskih pla''čev za pomlad po jako nizkih cenah n. pr,* navadni športni od " 195.— naprej, boljše vrste angleški, elegantna izdelava od 360.— naprej, Modri in črni rips plašči, najnovejše fazo-ne od 440.— naprej. Trenčkoati, iz najboljšega gabrdina od 480.— Din naprej, kakor tudi damske obleke, bluze, krila itd. po jako nizkih cenah. Vsa konfekcija se izdeluje po prvovrstnih modnih žournalih v lastnem ateljeju. Ako ni ugajajočega na zalogi, se po želji izgotovi tudi v 24 urah. 4070 ln zimsko. Pa tudi Rusi imajo nad vasjo velik samostan in krasno cerkev. Kje je b:l prav za prav rojen sv. Janez, tega seveda n hče prav ne ve, vsi pa, pravoslavni in katoliki, hočejo imeti prav. V frančiškanski cerkvi prideš po stopu.cah v kripto, kjer ti pokažejo rojstn: kraj »največjega izmed vseh od žen rojen h«. V stranski ulici za ograjo pa stoji druga cerkvica Marijinega ob iskanj a. Semkaj je prišla v poletnem času Marija obiskat svojo teto Ehzabeto. Cahanjevo ženo, in tukaj ste druga drugo pozdravili z iz svetega pisma znanimi siavospevi. Frančiškan, so nama postregli s kruhom in vinom, ki se nama je i^borno prileglo. Postala sva zgovorna, kakor le redkokdaj. Ob;skala sva tudi rusko gostišče, ;n Nemec se je kar čuid l vljudnosti »ruskih medvedov«. Sploh so mu Rusi prirasti; silno k srcu. »Pomisli, prijatelj,« je dejal, »kakšna vera, kakšna resnično krščanska ljubezen vodi to ljudstvo na vseh njegovih potih. Na tisoče vrst ti prehodi, leta in leta t: zbira kopejko za kopejko, sprav" vsak košček kruha v svojo popotno torbo in ni mu žal ne dni. ne mesecev, da le vidi sveta mesta. Tako iskreno pobožnih narodov je malo ali jih celo nič ni na svetu.« Razvnel se je, jezik se nvu je razvezal, obrisal si je pot s čela in nadaljeval: »Res. dobri, predobri so ti ljudje — ti ruski romarji Zato jih pa tudi iizikorišča, kdor le more. Recimo, na primer, grška duhovščina! človek je prišel k božjemu gro- bu deset tisoč kilometrov daleč, od ust si je tako rekoč odtrgal, da vidi Jeruzalem. A tukaj je svet' človek: grški jeruzalemski patrijarh. Rad bi dobil od njega božji blagoslov, toda kako prideš k njemu? — Le za drag denar! In za debelo, na funte težko svečo! Tudi božji blagoslovi so privilegij bogatih! . . .« Jezen je udaril s palico ob cestar kamen in pljunil »Sicer pa, kaj bi govoril, saj tudi pri vas in pri nas ni bo\jše! Ljudem je samo za denar in oblast. Vprašam te, kdo živ" danes po pravih Kr istusovih naukih, kdo? Nihče!« Za hip se je ustavil sredi polja. Na vrzbo-du nas je pozdravljala Oljska gora, tam proti zapaau pa je bleščalo v pekočih solnčnih, žarkih Sredozemsko morje. »Meni. je prav za prav vseeno, naj počno, kar hočejo. Drugo leto že živim v Palestini in m: je znano do pičice vse, in kar ti povem, je resnica. Dva meseca stanujem v stolipu naše cerkve, ki ie poleg cerkve božjega groba, m dosti časa ;mam, da opazujem duhovščino vseh krščanskih ločin. Io rečem ti. prepVajo se za vsak košček svete zemlje in včasih se celo stepo na pragu božjega groba ... Za vse posvetno in minljivo se brigajo, na nauk Izveličarja: »Lju-b" svojega bližnjega«, so pa pozabili . . .« Solnce je zahajalo, ko sva se bližala Jeruzalemu, in cerkev na Oljski gori in mo-seja na Moriji io stene starega'svetega judovskega mesta so žarele v njegovih žarkih. fura (Po dnevttiieu >zza /eio Tma »Costa«- v naši politični in literarni zgodovini ni neznano. Kljub italijanskemu po kol en ju in nemški vzgoji sta vzljubila oba. tako oče Henrik Costa (1799 — 1871) kakor tudi sin dr. Etbin Costa (1832 — 1875) našo zemljo in narod ter zbirala ši-Tom naše ožje domovine zanimivo folklo-ristično gradivo Članke krajevno-zgodo-vmske in domoznanske vsebine ter literarne biografske doneske sta objavljala v raz- Tvh časopisih. Že stari Costa je zbiral gra- divo za slovensko.-nemški slovar, ki ga pa m dovršil. Dr. Etbin Gosta se je pozneje poslovenil, kar .so mu takrat nasprotniki zelo zamerili in očitali. Z ustavno dobo je z ičel nastopati tudi narodno politično. Bil je med soustanovitelji ljubljanske Narodne čitalnice, nekaj časa pred ednik Slove-ske Matice in načelnik Južnega Sokola. Deset let je bil državni poslanec za Notranjsko, kot deželni poslanec pa je leta 1673. v kranjskem deželnem zboru z vso vnemo zagovarjal ustanovitev založbe za izdaio slovenskih šolskih knjig. Od leta lSt>4 do ;|Sf>7 jc bil tudi ljubljanski župan. V politiki ie bil zvest Bleiweisov pristaš. Celo njegovi nasprotniki rnu ne odrekajo vztrajne ti Javnosti in velikih zmožnosti. Zapustila sta oba poleg bogate družinske knjižnice, v rokopisu več domoznanskih spisov in dnevnik, ki ga je začel pisati že oče, Henrik Costa, in pozneje nadaljeval s;n Etbin. Žal, nam je ostal samo del tega dnevnika, ki ga je objavila leta 3892 no d naslovom »Alte Tagebiicher« Ilenrikova hči g. Cornelia Scholimayr-Co-Sta v Laibacher Zeitung. dnevniki sami so pa predli no Etbinovi smrti skupno z njegovo ostalino v neki petrograjski muzej. »Vreme h val' al' toži« Prvo mesto v dnevnih zapiskih zavzema vedno vremensko poročilo. Ljubljana je označena kot deževno mesto. Leta 1820. je naštel star; Costa število celih in poldnev-nih deževnih dni nad tretjino leta in 25 dni, ko je snežilo. Zlasti huda je bila kongresna zima 1821. Dne 15. januarja 1820 je zapisal: »Mraza je danes 17 stopinj in zato c Vnos zonet ni gledališke predstave.« — Isto 1 to 31. marca na veliki petek: »Lep, topel dan, onoldne je bilo IS stopinj«. — 6. maja: »Zelo teman dan. Neprenehoma dežuie. Tudi je tako hladno, da bomo nv> rali zopet kuriti « — Dne 31. oktobra: »Zaradi neprestanega deževja so vode taKO narastle,' da so bili že pred več dnevi vsi mostovi na Gorenjskem, razen v Kranju in Medvodah, porušeni.«; — 6. decembra: »Danes je zelo lep dan in je bilo popoldne Tin ccs.tah mnogo prahu.« — Dne 1/. marca 1822: »Danes je tako lepo in toplo kakor poleti.« — 13. julija: »Danes je zdo lepo. pa hladno, ker je. ponoči na gorovju snežilo.« — 25. novembra- »Danes je pravi p letni dan.« 17. oktobra 1824: »Še vedno traja deževno vreme. Ljubljanica je silno narastla.« — Za Novo leto 1825 še čitamo: »Po kosilu je bilo v Lattermanmovem drevoredu tako toplo, da bi se lahko izpreha-jal v fraku. Danes sem ujel metulja.« Že takrat so se Ljubljančani radi zabavali Poročila o družabnem življenju Ljubljane segajo nazaj v prvo polovico dvajsetih jet preteklega stoletja. V p red postu so bili po trije do štirje plesi na tederi. dalje domače zabave, pik-niki itd., kar kaže, da so bili Ljubljančani zelo zabave željni. Vrstili -o se plesi in maškerade v reduri (na prostoru današnjo šentjakobske dekliške tole), na strelišču (v današnjem Ljudskem riorrfti- in v zasebnih hišah. Popravili so staro gledališče in obnovili redutno dvorano. Vse zabave so bile dobro obiskane. Zlasti v kongresni dobi leta 1821. je bilo v Ljubljani mnogo zabav Na Kapucinskem trgu (v današnji Zvezdi) so bile sijajne vojaške parade. Obhajale so se tudi cerkvene slovesnosti, maše zadušnice, godovi in rojstni dnevi navzočn h vladarjev in njihovih vladarskih hiš. Prireiali so nočne razsvetljave mesta z bengaličnim ognjem, love in izlete. Zelo priliubljene so bile voznic po Ljubljanici v Podpeč in tja gor do Vrhnike. Take vožnje so prirejali tudi zasebniki za povabljene goste, večkrat z velikim luksusom. n. pr. takratni bogati dedič Knaflič. Bogataši so prirejali na ladjah cele pojedine ter večerne zabave z umetnim ognjem in godbo. Pozneje so bile take vožnje vedno bolj redke, ker se je pripetilo na Ljubljanici ob takih prilikah mnogo nesreč. Tudi je postalo zaradi poznejše poglobitve struge in hitrejšega rečne-gla toka' veslanje proti vodi vedno bolj težavno. Poglejmo, kaj nam poroča o teh zabavah naš dnevnik! Dne 30. januarja 1820: »Zvečer bo v gledališču ples, kjer se bo tudi igralo za telečje stegno, skledo predpustnih krofov in sodček vina.« — V s-oboto 20 februarja ie Costa zapisal: »Danes je cela množica domač'/! zabav: pri baronu Zoisu, Oblaku. Hoinigu. Helblingu itd., potem je zaključena družba 70 oseb pri Kikerici (n.iilvž kakšna gostilna), tudi je nocoj običajen oles v gledališču ob sedmih.« — Na nlesih ie bilo navadno tristo do štiristo oseb. v kongresni dobi do šest-sto. Vstopnina (Legceld) je bila navadno 20 k ra i caric v. -pa tudi 30 kr.. iziemoma do 30 kraic fzvošček za štiri osebe na ples'in s plesa je veljal 25 krajcarjev v me^tu. 32 kraje, zunaj mesta — Vožnje po Ljubljanici so se vršile takrat očividno redno ob nedel;nh. zakaj v nedeljo 2.5 juliia 1824 stoji izrecna opomba- »Danes ni vožnje po vodi.« O izletu na Žalostno goro poroča: »Ob petih smo se vrnili in zbrali s frega-. tr>(n in ostaPmi ladjami. Na Prulah je bil bengalični ogenj« Gledališče in koncerti Tudi gledališče je takrat v Liubliani dobro uspevalo Gostovale so italijanske operne družbe, posebno priljubljen je bil skladatelj R'y=sin; Opere so se mnogo ponavljale, zlasti »Seviljski brivec«. Operno osob-je ni bilo posebno številno, zakai v dnevniku se večkrat nahajajo opombe, da je zaradi bolehnosti te ali one dame »gledališče popolnoma izostalo«. Izvajali vo tudi slovenske nredstave. Prvo mvn.čilo o slovenski predstavi sega v leto 1670 V tem letu so predstavljali ljubljanski dijaki pred tivobVo graščino Pod F umom, takratnim letoviščem ljubljanskih jezuitov, igro »Paradiž«. Tako vidimo, da ideja sedanjega letnega gledališča v Tivoliju ni nova in originalna, temveč sega v davna stoletja nazaj. Poznejši viri o kakšnih slovenskih gledaliških predstavah po-poloma molče tja do IS. stoletja. Šele o baronu Z. Zoisu čujemo, da je večkrat uglas-bil kako slovensko domačo pesem, ki so jo peli italijanski pevci i«n dodali svojim operam. Dne 28. decembra 1789. so prvič igrali Linhartovo »Zupanovo Miciko«. Ta igra je bila poslej še večkrat na repertoarju. Poleti 1803 in drugič dne 14. novembra so igrali otroci igro »Tinček — Pete-linček«. ki jo je spisal nemški dramatik Kotzebne. poslovenil pa Jernej Kopitar z dodanimi verzi Valentina Vodnika. Hne 22. marca 1822 je objavil gledališki list z rdečimi črkami: »Danes bo igran .Golfani Starez« kratkozhasnost u enim delu is Nemshkiga prestavleno od Kotzebua.« Igra se je j>ozneje "še večkrat ponavljala. Mnogo predstav so igrali tudi za ubožni sklad. Gledališče so morali v tisti dobi Ljubljančani kaj pridno obiskovati, ker poroča dnevnik, da je dne 1. februarja 1820 dala benefična opera »Soliman II.« operni pevki Antoniji Maverjevi znesek 200 goldinarjev, kar pomeni za takratno dobo naravnost kraljevsko darilo. Pa tudi koncerti in glasbene akademije so bile jako priljubljene. Prirejala jih je filharmoniona družba v Ljubljani redno, pa tudi izredne ob posebnih prilikah, kakor za cesarjev god, ob visokih obiskih, v kongresni dobi itd. Večkrat so izvajali koncerte tudi potujoči umetniki, med katerimi sta vzbudila v tej dobi posebno pozornost osemletni Freiherr von Praun in znameniti glasbenik Wolfgang Amadeus Mozart. O tem nam poroča Costa v svojem dnevniku dne 15. julija 1820: »Nocoj je bil pri nas potujoči glasbeni umetnik Mozart in je igral na klavir. Njegova, igra je prijetna in lepa.« — 18. julija: »Nocoj sem povabljen h g. Gordonu na akademijo, kjer bo igral tudi Mozart.« — 19. julija: »Zvečer bo imel Mozart koncert v filharmonična dvorani. Vstopnina je 30 krajcarjev.« — 20. julija: »Popoldne je Mozartu v čast vožnja na vodi.« — Pa tudi cele godbe so gostovale v Ljubljani. Dne 28. oktobra 1820 nam poroča dnevnik: »Danes je prišla semkaj takoimenova-na Schv.-aTzbachova godba in bo jutri prvič igrala v gledališču.« — 23. junija 1822: »Zvečer je igrala prvič v velikem drevoredu turška godba«. — 13. julija 1824: »Zvečer je igrala prvič na Kapucinskem trgu polkovna godba.« — 5. novembra 1824: »Danes ima filharmonična družba akademijo v čast našemu novemu škofu.« Vojaški transporti skozi Ljubljano Leta 1S20. je izbruhnila vstaja na Španskem in v Napol ju ter sta biLa tamošnja kralja prisiljena sprejeti nove moderne ustave. Razširjajoča se revolucija bi lahko postala nevarna avstrijski posesti v Italiji, zato so sklenile vzhodne velesile za hrbtom Anglije in Francije na kongresu v Opavi (1820), da bodo s silo preprečile vsak poskus izpremembe absolutne vlada-vie. Državniška posvetovanja so se nadaljevala na liubljankem kongresu leta 18-21. Po naročilu kongresa so zasedle avstrijske čete Napolj, razpršilo revoluci-jioname to'Ipe in zadušile novo vstajo v Piemontu. In tako je postala Slovenija, po sebe pa še Ljubljana, kakor že poprej in še pozneje večkrat, eni ozki koridor, skozi katerega so se valile ogromne množice vojaštva v neznosno breme prebivalstva. Tako je bilo leta 1820. in še nekaj let pozneje. Večina polkov, ki je marširala v Italijo skozi Ljubljano, je imela tukaj dan odmora. Meščanom v zabavo so večkrat prirejali godbo pred kavarno Colloretto na glavnem trgu, mirozove, včasih tudi glasbene produkcije v filharmonični družbi in v gledališču. Posebno prijaznost je izkazal Ljubljančanom polkovnik Boulieu, ki je pustil v mestu en dan polkovno godbo-, da je mogla sodelovati v operi. Zakaj nekaj dni poprej se je morala odpovedati gledališka predstava, ker ni bilo godbe. Posebno priljubljene so bile produkcije trebačev, ki jih je bilo večkrat do trideset. Polki so odkorakali ob treh zjutraj proti Vrhniki, da so napravili prostor prihodnjim, ki so prišli ob desetih. Dne 4. avgusta 1820 ponoči sta prinesla dva kurirja poročilo, da bo prišlo na pohodu v Italijo 26 polkov v Ljubljano. Prvi je odšel dne 13 avgusta ljubljanski polk ReuB-Pkmen (poznejši Khunovci) Vrnil se je v domovino šele 10. aprila 1822 in je bil bogato pogoščen v redutni dvoran', tako moštvo kakor oficirji. Od polkov, v Italijo določenih, je imel St. Vincent na stan-darti veliko, 250 lotov težko zlato medaljo. Seveda so vzbujali ti vojaški pohodi poleg velikih neprilik pri meščanstvu tudi mnogo radovednega zanimanja. Dne 14. avgusta 1820 je prišel nadvojvoda Franc Karol v Ljubljano, ki mu je zelo ugajala. Še petdeset let pozneje je to zatrjeval trem gospodom iz Kranjske in pravil, da je tudi njegov pokojni oče cesar Franc rad prihajal na Kranjsko. Nadvojvoda je obiskal Idriio, Postojno in Zalog ter potoval dne 19 avgusta naprej proti Celovcu. — Dne 18. avgusta je stari Costa zapisal: »Nadvojvoda se je vrnil zvečer iz Zaloga. Pri povratku je bil razsvetljen nabrežni drevored, pri novem mostu nasproti drevoredu pri hiši Roka Pauerja pa je bil postavljen razsvetljen tempet ki je bil na pogled zelo lep. Na vodi so bile tri razsvetljene ladje z godbo.« — Dne II. julija: »Včeraj dopoldne so odvzeli vojaškemu transportu pri tukajšnji glavni mitnici potni kovčeg s 84 »vilgn.imi dežniki.« — Dne 20 oktobra 1823: »Danes so prispeli pa latinski huzarjj in bodo ostali zaradi od-plavljenih mostov do nadaljnega tukaj.« Karbonarji Po nazorih na dunajskem kongresu udeleženih držav bi morala Italija ostati samo geografski pojc»m brez vsake politične enotnosti. Legitimistični vladarji so odpravili Napoleonove nove administrativne uredbe in zopet zavladali absokitistično-nasilno. Framasoni v Italiji pa so z vso gorečnostjo oznanjali narodnostno idejo kljub silnemu pritisku iz Avstrije, ki je preganjala liberalne ideje. Nacionalni Ita- lijani so sovražili tujo avstrijsko vlado v Lombardiji in Benečiji ter snovali tajne družbe, katerih člani so se imenovali karbonarji (= oglarji). Sanjali so o svobodi in ustavi, stremeč po zedinjenju Italije v zvezno republiko. Te tajne družbe so dobivale mnogo pristašev med nezadovoljnimi odpuščenimi vojaki prejšnje armade. Avstrija je bila upravičeno v skrbeh, da se to neutešno hrepenenje po svobodi in ustavi z vsemi revolucionarnimi pojavi ne preseli tudi na njeno ozemlje. Zato je ukazal glasoviti dunajski policijski predsednik grof Sedlnitzkv oblastem v naših krajih, naj strogo pazijo, da se po vzorcu italijanskih karbonarjev ne bi ustanovile tudi pri nas tajne družbe z enakimi cilji. Gubernij je poslal svarila »D-rcd splofi shkcdlivimi vuki in sapciovanjam drushbe imenovane karbonari, ktira je na Lashkim svojo spako pozhenala«. Avstrija je imela na ljubljanskem Gradu zaprtih mnogo karbonarjev, med njimi nekaj časa tudi slovitega italijanskega pistelja Silvija Pel-lica. ki so ga pozneje odvedli v Sp elberg pri Brnu. (Cf. dr. Mai: Zgod. slov. naroda.) A vse te stroge odredbe niso nič izdale. Novim mislim in nazcom se ni dalo več zamašiti ust. Ljudje, ki so hodili v tujino, so jih prinašali domov, širile so se pa tudi potom prepovedanega tiska, ki so ga tihotapili čez mejo. Koncem leta 1821. je dob i Sedlnitzkv ovadbo, da se je tudi v naših krajih osnovala tajna družba, ki se navdušuje za novo ustavno življenje in vzdržuje zveze z italijanskimi revolucionarji. Avstrijska vlada pa navzPc najstrožjim odredbam in preganjanju po svobodi hrepenečih ljudi ni mogla zadušiti novega pokreta. Cesta nam o tem poroča v svojem dnevniku dne 20. januarja 1822: »Med deseto in enajsto uro dopoldne so dospeli semkaj karbonarji v 7 najetih vozovih s spremstvom dveh policijskih komisarjev, pri vsakem vozu je bila straža 3 mož. Izstopili so pri magistratu, in so jih spravili v zanje pripravljeno sobo, kjer je prebilo vseh 13 kaznjencev skupaj en dan in eno noč. Šest od teh bodo odpravili jutri dopoldne ob devetih na tukajšnji Grad, ostale pa ob istem času v Spielberg.« — Isto leto 31. marca: »Danes je prišlo zopet šest karbonarjev iz Italije, štiri so odpeljali v trdnjavo v Brno, dva pa na tukajšnji Grad.« — In 28. maja: »Ob šestih zvečer so spravili na tukajšnji Grad 13 karbonarjev.« Osuševalno delo na Barju in Gruberjev prekop Prvi načrti osušitve Ljubljanskega barja segajo daleč nazaj tja v 16. stoletje. Ze davna želja prizadetega prebivalstva in oblsti je bila, da se pospeši odtok vode, zlasti ob pogostih povodnjih. Načrtov se je lotil jezuit Gabrijel Gruber in začel leta 1772. kopati prekop za Gradom. Delo pa je zahtevalo vedno več denarnih sredstev in je bil proračun zaradi pomanjkanja prave kontrole in nepričakovanih ovir prekoračen za 75.000 goldinarjev, kar je bila za tisto dobo neznansko visoka vsota. Isti čas si je jezuit Gruber zgradil v"lo pod Rožnikom in veliko, poznejšo Viran-tovo hišo pri sv. Jakobu v Ljubljani. Cesarica Marija Terezija je odred'la preiskovalno komisijo in je bil Gruber od vodstva gradbe odstavljen. Izselil se je pozneje v Rusijo in nesrečno končal v gorečem jezuitskem kolegiju v Petrogra-du. Prekop, ki je kljub vsemu chran'1* Gruberjevo ime, je nadaljeval pionirski major Struppi in ga dovršil leta 1782. V kongresni dobi 1821 so zopet sprožili vprašanje osušitve Ljubljanskega barja, zlasti župan Hradeckv, a glavna ovira je bil zopet denar. Omejili so se na treblje-nje starih odtokov na Barju in kopanje novih jarkov. Mesto pa je postalo bolj suhe. ker ni bilo več takih povodnji kakor poprej. Tudi so večkrat snažili strugo Ljubljanice. Costa nam poroča o teh delih v svojem dnevniku dne 26. septembra 1S23: »Na poglobitvi Gruberjevega kanala delajo zelo pridno. Notri je 300 delavcev.« — Dne 1. oktobra: »Danes je deževen dan. Ljubljanica je tako narastla, da so morali Gruberjev kanal, ki je bil zaradi poglobitve nekaj dni zaprt, ob enajstih dopoldne odpreti in je voda silno drla.« — Dne 27. novembra: »Danes ob desetih dopoldne je bilo pri sv. Petru slovesno cerkveno opravilo, ki so mu prisostvovale vse oblasti. Nato so razdrli jez pri Garzarolli-jevem in škofijskem mlinu, kar se je naznanilo prebivalcem Ljubljane in okolice z 48 topovskimi streli na otoku pri vojašnici in z 24 streli na Gradu. Ljudstva se je zbralo na licu mesta več tisoč.« — Dne 9. avgusta 1824: »Danes so zopet začeli trebiti rečno strugo in s:cer pri vojašnici, kjer dela okrog 80 delavcev.« Ostali dogodki Tudi za sodnijske obravnave in obsojene zločince so se Ljubljančani že takrat v veliki meri zanimali in beležili vsak tak primer. Otroška slikanica z naslovom »Narodne zabave« je imela sliko usmrtitve. Taka slikanica se je nahajala, kakor navaja Costa, v njihovi rodbinski knjižnici. V tisti dobi je* bilo potovanje silno drago. Tako je trajalo potovanje iz Ljubljane na Dunaj ves teden, seveda v poštnem vozu. Prehrana za osebo je veljala 35 gold. 53 kraje. Enako je bilo tudi življenje na Dunaju za tujca silno drago. Že takrat je bil na mestu pregovor, da »kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebu.h zunaj.« Obed na Dunaju je veljal 2 goldinarja. Dne 20. marca 1820 je zapisal Costa v dnevnik: »V šolskem poslopju se razpro-dajajo knjige duhovnika Vodnika.« Pometanje in čiščenje ulic 'so takrat oskrbovali kaznjenci, ki so jih pa v dobi kongresa zamenjali z najetimi delavci, da visoka gospoda nn poslušala rožljanja verig kaznjencev. — Dnevnik dne 13. julija 1821: »Danes popoldan ob enih je eden od kaznjencev, ki pometajo ceste in je pri Če-buljevi hiši šel po vodo za škropljenje, padel v vodo in ga kljub vsemu iskanju do štirih še niso našli. Nato pa se je sam pojavil in ga niso le srečno izvlekli, temveč so ga tudi čez tri četrt ure obudili k življenju ter ga ob šestih zvečer zopet spra- sta nizka cena in odlična kvaliteta GENERAL avSs-g utn. Zato zahtevajte našo ponudbo, preano se odločite za nakup katerekoli dimenzije. Generalno zastopstvo za Dravsko banovino ozman Šesst Vid nad LfisMf&no telefon 21-96 in 29-25. 4777 vili v kaznilnico.« — Zares pravi Jona v drugi izdaji! Dne 20. julija 1821: »Danes je prišla zanesljiva vest, da je umrl Napoleon 5. maja na želodčnem raku in so ga 7. maja raztelesili.« Dne 14. oktobra 1821: »Danes je bila v Devici Mariji v Polju posvečena nova cerkev. Včeraj je dospelo semkaj iz Jeruzalema več ruskih romarjev, ki pojdejo zaradi nemirov v Turčiji tod v svojo domovino na Rusko nazaj « Dne 27. januarja 1822: »Mehanik \Veiss iz Breslave kaže v veliki Friedlovi hiši govorečo morsko deklico. Vstopnina je 10 m 6 krajcarjev.« Dne 30. oktobra 1823: »Ob desetih dopoldne je guverner položil temeljni kamen za novo žuipnišče stolne župnije.« V petek 0. februarja 1S24: »Svatba S,- ovih, ki se je začela v torek dopoldne, je končala šele včeraj p«-.poldne. V cerkev ie šlo 52 parov.« 31. marca 1824: »Danes so dokončali saditi drevesa v novem drevoredu na iiflptt-c^mkem trgu.« 2. aprila: »Tekom osmih dni je bilo v me:'-tu vse polno tatvin in vendar še niso doslej nikogar dobili. No-c- j so izkopali celo temeljni kamen v novi kur a ti ji in sii prisvojili vložene novce.« 19. aprila: »Dane-, se jc agodila na bro-chs pri Šmarni gori velika nfsreča. Ko so so vračali ljudje od maše, in se je nahajala večja množica na brodu, sc je ta zaradi ve-1 ke teže potopil.« 26. avgusta: »Davi so pričeli demoliratl Zlato ladjo in sekati drevored na Cojzo» vem grabnu.« " ^ Rudolf DostaL mm Peking, ob koncu marca. Pred zaeetlkom japonske ofenzive je bilo razpoloženje v kitajsk voj-ki naravnost odlično in zdelo se je, kakor da je ves narod nrevzelo domobljimbno navdušenje. Govori ministrov in generalov so slavili hrabrega duha kitajske vojske, vojskovodje pa so se zaklinjali. da bodo do zadnje kaplje krvi branili vsako ped svere k tajske zemlje. Državni uradniki, dijaki, trgovski cehi, trgovske zbornice in dru^e javne ustanove so pr reiale zbirke za pomoč vojski. Danvski odbori so pripravljali obveze in celo deca po ulicah je nabirala dobrovoljne prispevke za vojake. Pogled in srca kitajske javnosti so bila obrnjena proti džehobk m goram, star o,-slavnemu letovišču bivš;h kitajskih cesarjev. Zdaj o vsem tem navdušenju ni prav nikakega sledu. Pokrajino so zasedi Japonci skoraj brez boja in javnost v ogorčenih izjavah zahteve lzpr-.membe v ar-madnrm vodstvu :n ka/.en za najvišje poveljnike. V teiku desetih dni so Japonci osvojili vso deželo, ti je prestol n co pa ;e zasedel oddelek 128 voiakov. dasi je bilo v mestu najmanj 10.000 k tajskih vojakov. Ti se napadalcem niso postavili v bran. ker je med nj mi zavladala brezprimema zmešnjava in panika. Vsa k tajska vojska je planila v divji beg na vse strani dežele, glavni del pa je bežal v smeri proti \ e-iikemu zidu. Kitajski tisk n nangk nški vladni krogi imenujejo džeholski poraz sramoto kitajskega naroda. Sara minister Sun, poleg Čankajška glavna oiscba ktaj-ske vlade, ostro napada severno vojsko, nazivajoč jo sestradano n razcapano tolpo bo?.;akov, v zasmeh modern- tehniki, oboroženo na pi-edpotopni način Nič manj se nejevolja vVade ne obrača proti nesposobni generalom, ki ^ bili cesto po sto in sto milj za fronto ter niso meli niti pojmo, kaj se god; v prednji črti. Pripovedujejo celo. da je novelvuioči genernl Tanjiuli vzel vojski 240 težkih tovornih avtomob lov. ki so preskrbovali fronto z zvili in mun;cijo ter je ž njimi jadrno odpeljal ves štab. njegovo prtljago in haT^m svoiih številnih postranskih žena v varno ozadje. Zaradi nedo^tatka prevoznih sredstev pa ie morala vlada nato mobilizirati okoli 4000 rikš, znanih dvoko'n;h vozičkov. v katerih kuliii po pekinških ulicah prevažajo potnike. Ti vozičik- so bil5 poslani na fronto, toda že med potoma jih je zajela povodeni bežeče vojske, tako da niso prinesli nikake koristi. Zato ni gotovo nič čudnega, da je dže-holsko preb:wlstvo pozdravilo japonske nanadače z od->rt:mi rokami in rm je celo pomagalo pri pripravah za napad na ki-taisike pozicije To deželo je namreč ra-fiilniiški rež'm kitpi^kega vodstva tako zelo i/sesal, da pomeni osvojitev po .Ta-ooncih naravno«+ -osvoboditev i-zipnd ne-'iuboga iarma Prihod Jaooncev pomeni konec pris;lne^n gojenja maka za izdelovanje opija, ki ga je moralo džeholsko ¥ Mmmn prebivalstvo prodajati propadli kitajski vojsk po cen\ ki so jo določevali kupci, vrhu tega pa še plačevati težike davke vojaškim tolpam za njih zaščito pred sovražnikom Ta zaščita pa je tako slabotna, da so Džeholci bili stalno žrtve hvuguškh napadov. Ljudstvo si je zaželelo rednih ra/imer, ki vladajo v sosedni M''ndžur:j'i, kjer je japonska zasedba uvedla red. k o tičala vsako nasilje in skoraj do malega, iztrebila razbojništvo. Džeholski poraz je v jarki luči pokazal vse s! i bost i sedanjega gospodar-tva vojaških veličin. Kitajske armade so b:!e naravnost nesreč;) za prebivalstvo, ki je plačevalo ogromne davke za vzdrževanje ničvrednih vojaških tolp, ob enem pa trosilo milijone za njih oborožitev. Mlada kitajska repujbl ka vzdržuje poldrugi milijon mož k: pa so slabo iz-vežbani. slabo oboroženi in imajo še slabše voditelje. Vse nesreče pa n;so samo tehniški ne-do-statk oborožitve in transporta, marveč je popolni nedostatek borbenega duha eden izmed glavnih vzrokov neuspeha na. bojišču. Jasno je. da «e da beraški kuFj na;eti v vojsko z malenkostno mesečno plačo (okoli 150 D nI in da pri tem nima n:ti trohice domoljubja, di b; branil olVast. ki mu tako mačehovsko reže kruh ter ga poganja z rocVie grude. Ta vojak tud: ne more imeti nobenega snoštovanja do svojih vod teljev. ker vidi, da mu generali in drug; častnik še ta borni zaslužek redno zadržujejo ali noneverjaio. Ki-taiska inteligenca ter noš^eni ž vlii iz naroda se sploh po priglašajo v voisl"o. dasi so drma na'večji nos't p' ji domoljubja. Kitajski intepge-nt m:cli. da le že zadostil svoji domov;Tit?'ki ljubezni, ako se navdušuje. piše noizive in govor5 na shodih, za. domovino pa nm" se bori;o tisoči onih »po-nlžan'h ;n razžaljenih«, ki n'majo strehe nad glavo. Vendar tudi Kitaicem n: treba obupati. Niti Mandžurija. n'ti Džehol nista še izgubljena, kajti tamošnje prebivalstvo je k;ta;sfco. ki govori, piše in živi na k'ta j ski nač:n. Znano je dejstvo, da se je v zad-niih 2.5 letih japonske nadvlade v Man-džuriii pr;seli1o v to pokrajino samo četrt milijona .Innoneev, medtem ko je v isti dobi porabo štev:lo kitajskega prebivalstva od 11 na 30 milijonov. V mimprn življenju pod japonsko upravo ho žilavi kitajski narod zasedel še ogromne neob-lfudepp nredele dežele :n bo za prihodnjih 2.5 let predstavljal vsega upoštevanja vredno velesilo. Že sedaj se v Mandžuriji gr-^de cele vrste novih železn5e za :zko-rišč^nje nenoselienega ozemlja, v bodoče na bo civilizacija tega kraja nedvomno še boli napredovala. Kitajec se nikoli pa ho prelev i niti v .Tanonca. niti v MancTzurca, in red. ki ga uvaja sedai janonsko orožje v Mandžuriji, bo postal Kitaicem pravi blagoslov. Japoncem pa huda skrb za bodoča desetletja. Prof. V. Chyta. Pregled dela mariborske sokolske župe Lepi uspehi najmočnejše obmejne sokolske edinice Na letnem telovadišču Ljubljanskega So- ma^a _______ „„„ _____ mesto, ki pa niora biti vendarle tako obsežno. da bo v te^u meseca junija moglo sprejemati vase množice naroda, ki pride gledat svoje Scnfcole, kako sezajo s svojimi vežbami in z, mladimi, svežimi, smelimi gibi v valove? novega življenja. Dnevi sokolske dece, dijaštva. naraščaja, vojske, n^edzletne tekme, glavni zletni dnevi ... Vidimo živo vrvenje, čujemo plehet sokol«kih kril, po ulicah Ljubljane udarja Fokoiski korak, na Kongresnem trgu stik Sokolstva, vzkliki, godba, pesem Med nas pridejo bratje čehoslovaki. pravkar so tudi bratje Poljaki prijavili svojo udeležbo. Bratje Lužiški Srbi žive v težavnih prilikah, a morda jim bo le omogočen prihod k nam. Bratje Rusi, ki v Jugoslaviji razvijajo krepko sokolsko delo, pridejo, da se v Ljubljani sestanejo z rojaki iz drugih krajev. Za zlet se zanimajo naši prijatelji Francozi, Belgijci in Luksen-buržani, ki smo z njimi v najboljših od-nošajih izza mednarodnih tekem, posebno od 1. 1922, ko so že bili pri nas v Ljubljani. A naših — koliko jih bo? Težko je povedati že danes. Ker bodo tik pred glavnimi zletnimi dnevi medzletne tekme za prehodno darilo r.Meč kralja Aleksandra I", je seveda za zlet toliko večje zanimanje po vsej državi. Ker je prijavljenih samih tekmovalcev za medzletne tekme 1500, moremo računati, da se bo število vseh telo-vadeoih oddelkov gibalo okrog 15.0C0, kar rnači za pokrajinski zlet v Ljubljani največjo aktivno postavko. Sokolov netelo-vadcev pa bo tudi toliko, tako da bo Ljubljana v predzletnih dneh, v dneh medzlet-nih tekem in v glavnih zletnih dneh močno razgibana, toliko bolj, ker bo tudi naš kme-tiški in delavski narod posebno iz prede- lov dravske banovine v velikem številu na-gruil v Ljubljano. Zlet velja proslavi sedemdesetletnice ustanovitve Ljubljanskega (Južnega) Sokola, ki je matično društvo vsega Sokolstva v naši kraljevini. Stari borci Sokoli znajo pravilno in stvarno ceniti uspehe jubilanta, ki se ponosno, samozavestno in junaško pripravlja na svoj praznik. Na zletu bo tudi sam zase pokazal svojo številčno moč in tehniško usposobljenost in pripravljenost s posebno točko, ki jo je sestavil mojster brat dr. Murnik. Obetajo se nam veliki dnevi sokolske slave, kjer se bo razvila veličastna manifestacija nesmrtne Tyrševe ideje, nacionalne in državne misli tu skoro tik ob naši za-padni in severni meji. Po našem belem mestu bodo zmagovito vihrali prapori slovanskega sokolskega bratstva, ki sprejmo medse novo zastavo Ljubljanskega Sokola. dragoceno darilo našega sokolskega kralja Aleksandra, poklonjeno matičnemu društvu za njegov jubilej. Ljubljana, zibelka jugoslovenskega Sokolstva. dobro zna. kaj pomeni ta zlet za njo v vsakem pogledu. Naj ne zamudi te redke prilike in naj se dostojno pripravi, da z olepšanim licem, gostoljubno, presrčno in iskreno pozdravi desettisoče sokolskih in prijateljskih src iz domovine in inozemstva. Samo nekoliko tednov še — pa bomo že sredi velikih dni! Pospešimo pripravljalna dela. v telovadnicah in zunaj njih, po hišah in vrtovih, po nasadm, ulicah in trgih. A najprej in najbolj napolnimo duše z bratskimi čuvstvi, da bo v naši dobroti in lepoti poveličana ideja, ki nas veže, krepi in pomlaja! Stori vsak vse do najvišje meje možnosti, kakor da bi bil uspeh skupnih naporov odvisen od vsakega poedinca! E. Gangl. Zletni odbor in odseki Seja Ljubljana, 14. aprila zletnega odbora bo v četrtek 20. i ega meseca točno ob pol 19. v sejni dvo-v ni Ljubljanskega Sokola. Vsak posamezni olan zle t nega odbora naj smatra /o tvojo dolžnost, da prisostvuje točno. Sled le bodo seje zletnih odsekov. Vsi člani zletnega odbora kakor tudi odsekov bodo k sejam pismeno vabljen. Komur ne bo iz kateregakoli vzroka mogoče prisostvovati sejam, oaj se pismeno ali ust m eno opraviči. Bratje io sestre, kj se ne bodo odzvala povabilu. odnosno se ne bodo opravičil, bodo črtani iz seznama sodelujočih, ker mora biti končno zletni odbor na jasnem, na koga lahko računa ob glavnih >j.»etn:h dnevih, kdo bo tedaj zanesljivo na svojem mestu. Ze aii: je zletni odbor pozval vsa ljubljanska »a okoliška sokolcika društva, da menujejo z vrb t svojega članstva brate, ki b, tako da so tesarski mojstri ž^ zapo-f- en- v svojih obratih z gradbo tribun in ostal h objektov, ki se konec tega meseca prenesejo in postavijo na zletišču samem. 2>edaj je delavstvo zaposleno s planiranjem telovadnega prostora na zletišču. ki bo prihodnji teden že dovršeno: napeljan je tudi že vodovod. konec tega meseca prično z adaptaci jskim-i deli kna »Tivolija«. ki bo služi,I za glavno ambulaaeo. Izletni odsek (predsednik prof. Janko Ravnik) ,e marljivo na delu; pripravil je več načrtov za na Gorenjsko in v druge kra je naše banov ne kakor tudi na Jadran: tako bo 30. junija peljal posebni vlak na Bled in Bohinj in posebni vlak na Sušak. oba seveda le v primeru, če se bo prijavičo za vsak izlet najmanj po 300 udeležencev. Od Sušaka bodo potovanje nadaljevali s posebnim parnikom do Splita, kjer se bodo delili v tri skup ne. in sicer bo končala skupina »A« svojo ekskurzijo s prihodom v Split, druga skupina »B« se bo vračala čez Plitvička jezera in Zagreb v Ljubljano, tretja skupina »C« pa bo nadaljevala potovanje v Dubrovnik in Črno goro ter se vračala p^eko M o star a in Sara/jeva v Beograd. Prreailo se bo turi več avtobusnih izletov, med drugimi naj za danes navedemo samo najdaljšega: preko Trojan, Vranskega, Celja, Konjic in Slovenske Bistrice v Maribor, kamor bodo prispela 30. junija ob 16.30. Prenoe šče v Mariboru; 1. julija ob 6. odhod iz Maribora, ogled največje hidroelektrocentrale v Jugoslaviji na Fali, odtod ob Dravi ua M aren bera v Spodnji Dravograd, Slo ver j-gradec. Mišk nje. Hudo Luiknjo. Šoštanj, Mozirje, po dol mi Savinje in preko Ljub-nega. Luč v Solčavo in v Logarfko dolino do Tillerjevega doma; prihod v Logarsko dolino pribl žno ob 20. Dne 2. julija iz-prehodi po bližnji okolici na Okrešelj k izviru Savinje itd.; po obedu ob 13. povra-tek skozi Sm'čavo. Luče -n Ljubno na Gornji grad. odtod preko Črn vca na Kamnik in po v r »tek v Ljubljano: prihod v Ljubljano približno ob 21.Poleg naštetih je na sporedu še mnogo krajših in daljših med njimi tud- planinskih 'zletov v Triglavsko pogorje in Savinjske Alpe pod spretnim vodstvom izkušenih alpinistov - Sokolov. Točni spored vseh izletov kakor tud višina stroškov za posamezne izlete bosta objavljena v posebnih navodilih za zlet, ki izidejo konec prihodnjega meseca. Ogromno zanimanje za zlet je posebno razvidno iz dnevne pošte Ne le v ožj domovini. temveč tud' izven mej naše kraljevine se za nas zanima Sokolstvo, v prvem redu seveda brstje Cehi ki se bodo udeležili zleta v rekordnem številu. Mnogo zanimanja pa je tud med brati Poljaki. Vsekakor bo letošnji pokrajinski zlet daleko presegal VsesokoLski zlet v Ljubljani 1922. Jadranska straža in Sokoli Na nedavni oblastni skipščini Jadranske Straže v Novem mestu ie pozdravil delegate v imenu Sokolstva znani sokolski borec dr. Vasic. Iz njegovega lepega govora posnemamo: Kakor vse naše nacionalno - obrambne organizacije, ie tudi Jadransko Stražo priklicala v življenje ljubezen do rodne grude in iz nje izvirajoča zavest, da moramo tej svoji v Jugoslaviji vtelešeni domovini darovati ves žar svojega srca in ii posvetiti vso ostrino svojega razuma Brez te velike, iz roda v rod prehajajoče, požrtvovalne in žrtve ustvarjajoče ljubezni bi naš narod že zdavnaj utonil v kalnih valovih tujega nadvladja. Med te. ves jugoslovenski narod obiema joče, eminentno nacionalne obrambne organizacije spada v prvi vrsti naša Jadranska Straža, ki si ie usvojila veliko, najtežjih žrtev vredno nalogo. da čava naš najdragocenejši biser, naš čudežni idol. našo Adrijn; da bdi nad našim sinjim, od naših velikih poetov z bokvtio in hrepenenjem opevantm morjem; da straži njega čndov to, v svojo lastno prelest zasanjano, bajno krasno obal. V današnji dobi poraženih idealov člo-večanstva, strtega narode ohranjajočega in nj h podvig budečega optiniizna in pokopanih načel pravečne etike, nam mora biti boli kot kdajkoli prej vrhovni ukaz, da strnemo vse svoje moči in zagotovimo narodu jn domovini ono, kar jima ie za njun obstoj in razvoj nujno in neobhodno potrebno. V dobi bankerotstva mednarodnega prava. skrahiranja mirovnih pogodb, razsula Društva narodov, brezobzirnega teptanja božjih in človeških zakonov, v dobi. ko stiska brutalna sila svojo težko pest, ko dviga revizonizem svojo pošastno glavo in si reakcija, drameč sence svete alianee in »ličnih. v zspdQvinsko ropotarnico spadajoči b tvorb in federacij, mane svoje krmežljave oči, moramo zapostaviti vse, kar nas loči in razdvaja, in združeni posvetiti vse svoja sile ogroženi domovini, da jo ohranimo neokrnjeno. To vzvišeno nalogo si je nadela predvsem Jadranska Straža, ki je prevzela v svoje varstvo zlasti naše morje, okno, skozi katero gleda Jjgoslavija v svet, pljuča, skozi katera diha in živi. Kako brezplodna so spričo silnih, od vseh strani obdajajočih nas nevarnosti iz napačno razumevanega in preveč poudarianega samoslovenstva porajajoča se prerekanja, kako klaverni in mizerni naši malenkostni notranji s|>ori in prepiri, in kako p;gmej-ska so zlasti nizkotna prizadevanja onih separatističnih skupin, ki so se v svojem užaljenem samoljubju in blaznem pohlepu po politični moči in veljavi iznozabile celo tako daleč, da so skušale na škodo našega tro-edinega naroda pakirati z našimi strupenimi zunanjimi sovražniki. Močna ovira in krepka zavora takim tn vsakojakim destruktivnim temdencam so baš naše narodno - obrambne organizacije, med katerimi zavzemata najvidnejše in najvažnejše mesto Jadranska Straža ter naše jugo-slovensko Sokolstvo. Obe organizaciji zasledujeta v bistvj iste riljp. Druži ju sorodnost mišljenj, spaja vzporednost stremljenj, veže polna vdanost in predanost isti visoki ideji: Blagor domovine je obema vrhovni zakon. 7-ato mi je v radost in čast, da morem kot delegirani zastopnik jugoslovenskega Sokolstva naše mile goste s eolnčnega juga ter ceniene predstavnike in zborovalce oblastne skupščine Jadranske Straže kar najprisrf-neje pozdraviti in zaklicali glasnikom ln klienrjem narodove samobitnosti, budnim čuvarjem in stražarjem našega Jadrana iskreno iz globoko čutečega sokolskega srca prihajajočo dobrodošlico. Pred tedni j« bil v Narodnem domu v Mariboru občni zbor mariborske župe, ki so se ga udeležili v časnem številu delegati in članstvo. Vodil ga je župni starosta dr. Gorišek, ki je toplo pozdravil vse, posebno zastopnika saveza br. Jerasa ter Po svojem jedrnatem poročilu pozval vse navzoče, da še enkrat protestirajo proti nečuvenim napadom na Sokolstvo. Govor jo Lil zaključen, s trikratnim »Zdravo« Nj. Vel. kralju in prestolonasledniku Petru. Zastopnik Saveza br. Jeras je nato pozdravil zbor. Izjavil je, da je mariborska župa dosegla najlepše uspehe izmed vseh žup. Savez in druge župe gledajo ponosno na mariborsko župo kot najmočnejšo in najsevernejšo postojanko ter ji obračalo največjo pažnjo Tadi veliKe naloge, ki jo opravlja kot branik proti germanstvu. Glavna zasluga pripada za vse to uspešno delo župoemu vodstvu s starosto br. dr. Goriš kom in vsem bratom in sestram, ki vkljub raznim težkočam vztrajajo na svojih mestih. Pozval je navzoče sokolske delavce, naj bi letos ko praznuje Sokolstvo važen jubilej, še bolj poglobili svoje delo med narodom in mobilizirali vse sile za letošnji pokrajinski zlet v Ljubljani, ki bo najboljši odgovor vsem nasprotnikom, S pozivom >Sokol napre.j!< je br. Jeras zaključil nagovor, ki je vzbudil vihar navdušenja. Poročila posameznih župnih funucijo-narjev, so bila tiskana in dostavljena vsem edireicam. Iz njih posnemamo: Tajniško poročilo je podal župni tajnik br. Mihajio Dojčinovič. V Tjrševem letu župa ni zaostala in je častno proslavila spomin velikega Tvrša v nagovorih pred vrstami ter v predavanjih na svečanih akademijah. Najvažnejše prireditve v preteklem letu so bile: Tvršev zvezdni tek, župne lahkoatletske tekme 1. in 2. oktobra, katerih se je udeležilo impozantno število tekmovalcev in tekmovalk; (tekme so dosegle uspeh kaKor še doslej nobene slične v državi); druge važnejše prireditve večjega obsega so bili 4 okrožni zleti in razvitja praporov v Gornji Radgoni in Konjicah. Nekaterim društvom je uspelo tehnično delovanje tudi z ureditvijo in zgraditvijo lastnih telovadnic. Ob koncu leta je župa izgubila svojega najpožrtvovalnej-šega člana, poslevodečega .podstarosto br. dr. Kovačiča, ki je bil premeščen v Beograd. Župna uprava si ie prizadevala, da bi navezala najtesnejše stike z vsemii svojimi edinicami in je pomagala kjerkoli je mogla. Župa ima 100 edinic, in sicer: 52 društev in 48 čet s skupno 15.270 pripadniki. V njenih vrstah je 68S2 otrok osnovnih Sol, okrog 500 učencev in učenk meščanskih šol in okrog 600 gojencev srednjih šol. Število sokolskih domov je ostalo nespremenjeno, narastlo pa je število letnih telovadišč. Svoje izčrpno poročilo je ta;up. tekmah I. 1932. br. Reberniku Dragu, br, Kladošku Avgustu, s. Kolar Anici (vs; n Trebnja) in okr. prvaikiu htr. Jerovčku Ignacu iz M rre. Nato se ie predelalo vse proste vaje za vse oddelke Ln za njim ttidi tekmovalne vaje na orodju. Sestavile so se tekmovalne vrste za župno tekmo in je po prviih prijavah 24 članov m 9 člnnic. Za Ljub1 ja-no pa se pripravlja: 300 telovadečih iz vsega okrožja. Okrožje bo v juliju priredilo taborenje soikofake dece. ki ga organizira društvo §t. Jan ž. Tudi g vsa naša društva, je razvidno iz tega. da nri nas že dolga leta ni bilo slišati'o kakih pretepih ali celo pobojih. GUŠTANJ. Pri ponovnih volitvah delavskih zaupnikov v jeklarni je narodno delavstvo doseglo velik u^pe-h. Narodna strokovna zveza, ki se je ustanovila šele ianuar-ia. je pri volitvah ivonclnoma upravičila svoj obstoj. Od 193 oddanih glasov j Ti je dobila f)l in si pridobila tako .Iva mandata, dočim so marksisti, ki so dobili večkrat tudi nad 90 odstotkov glasov, dobili tokrat le še 103 glasov in 3 zaupniške mandate s pomočjo ostanka. Uspeh narodnega delavstva je /a vso javno-t še te-m večji in vzpodbudneiši, ker je bilo dosežen v središču nekdanjega nemškega ponemčevnlnega gibanja. Razveseljiv je tudi zaradi tega. ker ni bil dosežen z demagogijo, marveč z javno in odkrito ag tacijo za nedeljivo močno Jugoslavijo in za vladarja. Narodni delav.-ki pokret je ž-^ in bo še dokazal, da more za delavstvo več storiti, kakor vsi drugi, ki so se doslej uveljavili 7 demagogijo. NAKLO. Na pobudo župana g. Knžnar-ja se je lani ustanovila gospodinjska nadaljevalna šc la. V prostorih Dama kmečke p ros vete jc priredila tečaj od 12. januarja do 5. marca, ki je bil močno obi-kan. Dekleta so pridno sledila pouku naših agilnih voditeljic Franjc Ložarjcve pri kuhanju in Anzclme Žnidaršičeve pri šivan u in vezenju. Šolski upravitelj Josip Jcršc je v predavanju pokazal dekletom, kolike vrednosti jc vrt za gospodinjo. G. župnik pa j« navajal dekleta na pot, po kateri naj hodijo, da b odo izpolnjevale svoje dolžnosti nasproti B, gu in državi. Okrajni zdravnik g. dr. Bežck na jc dekletom pokazal, kakšna naj bo k iih in ja iz zdravstvenih oz;-rov. Ob koncu tečaja so dekleta priredila igro. »V Cojzovi kuhinji« z razstavo kuharskih del. ki je bila močno ob Tkana. Preteklo nedeljo pa so vprizorila igro »Kuhar Vate!" v zvezi z žabjo večerjo," kjer si je mar?, i kdo pošteno privošči d;;bru napravljenih krakov. S tem je bil tečaj zakiiu-čen v .splošno zadovoljstvo občinstva, predvsem pa mater, katerim bi,do dekleta za praznike pomagale speči dobre kolače in pripraviti imenitna kosila. Vsem čitateliem želimo vesele praznike SLATINA RADLNCL Dne 9. t. m. je priredili podmladek Rdečega križa i a rodne šole pred: tavo »Sirote Jerice« z zbiranjem dobrovcljnih prispevkov za materinski dan. Igrica je lepo uftpela, V a hvala za ■uspeh gre učiteljicama Kurbusovi in Luža rje vi. ki nisi« šted li s trudom pr v -jah. Hva'a tudi vsem. ki so pripomogli do gmotnega usneha. SV. LOVRENC NA POHOR.Fr. V nedeljo. 9. t. m. se je vrši! občni zbo- tukajšnje krajevne organizacije JRKD. 1/ tai-n'kovega poročila je bilo razvidno, da je organizacija v prav lepem razvoju. Z malimi izpremembami je bi! izvoljen prejšnji odbor. Nato je sledilo poročilo narodnega poslanca g. Antona Krejčija, ki je prišel na shod v spremstvu src.-kega načelnika g. Makarja. G. poslanec je obrazložil delo v narodni skupščini, ki je vse usmerjeno le v kori-t državljanov Izjavil je tudi. da bo izkušal doseči ugodno rešitev upravičenih zahtev, odnosno prošenj krajevnih činiteljev. Ostro se je obsojalo ro-varjenje separatistov. G. srečki načelnik, ki skrbi z vso ljubeznijo za smotrno zaposlitev brezposelnih, je obljubil, da bo potrebno ukrenil za nadaljevanje dela na banovinski cesti. SV. ROK OB SOTLI. 9. t- m. je bil v šoli ustanovni občni zbor strelske družine, katerega se jc udeležilo nad 50 mož in mladenlčov. Po pozdravu župana g. Štefana Fr ca in govoru šolskega upravitelja g. Zdravika Soteska je pr stopilo takoj 35 članov, a prijavilo se jih je že 63. Odbor s prcdi-ecin'k,,m g. Frčim na čelu nam ie porok za uspešno delo. Rl'ŠE. Pomožni• odbor za občino Ruše je delo za preteklo zimo končal. Razdelil je skupno 12 224 kg krompirja. 719 kg krušne moke, 2745 kg koruznega zdroba, 66 kg fižoli, 4dS kg slanine in 25 kg mesa. Dohodki v denariu so bili: ostanek iz leta 19J2. 3489.42 Din, občina 2000 Din, tvornica za dušik 3228 Din. nabiralna akciia 1725 Din. delavstvo tvornice za dušik 1305 Din, g. Pogačnik 1000 Din. Posojilnica 5co. Jetn k se navadno h ti poslužitj »srečne prilike«, in karabiinike paznikov ga preluknjajo iz zasede na hodniku .. Najbolj pošastno pa je to, da pretepajo, uiklanejo m zapirajo za več tednov v vlažne temne celice tudi otroke v starosti 10—12 let. Ameriški sodniki so izredno neusmiljeni. Štirje razbojniki so ugrab li letos v januarju nekega oderuha, da bi dobil' odkupnino Obsodili so jih na 60 let zapora. Nedavno je zapustil pr silno delavnico v Chariestownu starec, ki ie preživel tam 63 let Kot 14-letni deček je slučajno umoril lastnega brata pri bedastem pretepu zaradi kolesa. Obsodili 60 ga na 70 let ječe. a je bi pomiioščen po 63 letih, ker se je vzorno obnašal. Ta mož ai nikoli wdel letala un avtomoHa Ž vljenje izven ječe se mu je zdelo neznosno hrupno, in je kmalu zbolel na živcih. A usoda nekega Davida Beniamma je posebno značilna za kruto ameriško justico. Leta 1922. je bil obsojen na smrt zaradi umora. Psihiatri so pa ugotovili, da je zmeden. Poslali so ga v norišnico, toda le dokler ne ozdravi. Od tedaj so pregledovali Banjam ne zdravniki vsakih deset let iin vedno so ugotovili nespremenjeno stanje. Letos pa 60 našli, da je zdrav. Državni pravdnik je takoj poslal Benjam na iz norišnice v ječo. Kmalu bo moral na električen sitol. Številni pravniki so protestirali v javnosti zoper ta odlok. A ofelesti se ne zmenijo za proteste in obsodba se bo najbrže izvršila. Pri apnenju arterij v možganih in srcu dosežemo pri vsakdanji uporabi male množine »Franz Josefove« vode iztrebljenje črevesa brez hudega pritiska. Cenjeni učeniki na klinikah za notranjo medicino so dosegli celo pri polustran-sko ohromelih z »Franz Josefovo« vodo najboljše uspehe pri vstrebljenju črevesa. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. M in Ž V Ameriki je izšel in postal jako priljubljen »Zbornik misli o ženski«. Vsebuje reke največjih veleumov, ki jih pozna svetovna zgodovina: Platona, Aristotela, Evripida, Michelangela, Shakespearea, Leibnitza, Goetheja, Horaca, sv. Avguština, Lutra, Danteja, Napoleona, Byrona, Schopen-hauerja, Bismarka, Edisona, Leva Tolstega itd. Srečamo celo modrost prezidenta Wil-sona, Gandhija in B. Shawa. Avtor zbornika ni podpisan. Najbrž je veliko prestal zaradi lepega spola, preden je natisnil to knjigo. Vsi navedeni modrijani trdijo eno in isto: ženska je peklenska in največja nesreča za moža. Ni napake, ki se ne bi očitala ženskam. So neiskrene, lažnive, neumne, strahopetne, hudobne, malenkostne, muhaste. Nismo v stanju prepisati te neskončne liste. Posamezne, s črko X podpisane krilatice je prispeval najbrž avtor zbornika sam, in so jako značilne. Na primer: Bog je ustvaril v četrtek živalstvo in v petek človeka. številni znanstveniki zatrjujejo, da je bila ustvarjena po najstarejšem izvirniku sv. pismo tudi ženska v četrtek. — Ali pa: ženske so raztresene. Vsled tega včasih celo govorijo resnico. — In dalje: če bi si pred-očilo človeštvo vse, kar je zakrivila ženska od Eve in lepe Helene do naše dobe, ne bi nihče govoril, da je vojna največja nesreča. Neki newyorški novinar naznanja »proti-bornik«. Zatrjuje, da bo lahko našel pri istih modrijanih drugačne, za ženske manj žaljive aii celo nasprotne misli. Miss Cla-rendonova, v Ameriki dokaj priljubljena romanistinja, grozi, da bo natisnila zbornik ženskih misli o moških. Obe knjigi nedvomno bosta našli kupce. A prav tako sajajno se prodaja tudi »Zbornik misli o ženi«. Videti je, da ima. ženska neštevilo sovražnikov. Nuna se izpoveduje V madridskem Zgodovinskem arhivu so shranjeni akti kakšnih 4000 procesov inkvizicijskega tribun al a v Toledu ki obsegajo čas od konca 15. do začetka 19. stoletja in ki predstavljajo dragocen kulturno histerični, a ie malo raziskan material. Tudi s splošnega čisto č'oveškega stališča dajejo marsikateri procesi izred. no zanimiv vpogled v miselnost m dogajanje tedanjega časa. Tako proces zoper nuno Marijo de San Jeronimo iz samostana spokomic sv. Magdanele v Madridu. Ta nuna je bila že kakšnih deset let v tem samostanu, ko je poslala madridskemu najvišjemu svetu verskega sodišča po drugi roki napisano pismo (sama ni znala pisati), naj ji pošljejo inkvizitorja, kateremu hoče izpovedati važne stvari. To je bilo 26. aprila 1580. Dva dni pozrneje je dospel in-kvizitor s pisarjem v samostan in je se. stavili zapisnik te izpovedi, ki pravi med drugim, da je sedaj 301etna nuna kot zelo mlado dek'e bila v Valladolidu v službi sestre .pozneje na smrt obsojenega usta-novnika luteranske verske občine v Valladolidu dr. Cazalle. V tej hiši je vide'a. da je brat dr. Cazalle kot duhovnik poročil nekega meniha z njeno gospodinjo in je mi-sM'la, da se smejo tudi nune poročiti z me. nihi. To je bilo vse. 13. junija je poslala mina verskemu sodišču novo u^ro. nai jo zaslišijo, kar se je zgodilo 20. junija. Spet je prisegla, da bo izpovedala čisto resnico. Ta izpoved je ob- segala v glavnem priznanje, da je imela že od 10. leta dalje ljubezensko razmerje s sinom svoje gospodinje, ki je bil kanonik v Salamanki. To razmerje je postalo čez nekoliko let intimno. 21 .novembra je sporočilla, da kot bojazljiva in šibka ženska še ni priznala vsega in pet dni pozneje je s'edi!a prva velika izpoved. Povedala je .da ji je v resnici 34 let, da je bi a nezakonska hči svoje gospo, dinje (s tem torej nečakinja dr. Cazalle) in prava krivoverka. ki ni verjela v zakrament sv pokore, v devištvo Marijino, v vstajenje Kristusovo td Še danes Kot nuna zaužnva. če le more. ob postnih dneh meso. Nekoč jo je Maver Soliiman z grožnjami prisilil, da se ie odpovedala krščanski veri. in jo je zapeljal. Ime'a ie otroka, ki ga je pa v 7. mesecu splavila. V ljube, z en sik era razmerju je bila tudi z nekim svojim stricem, ki jo ie spravil do tega da se je odpovedala rimsko katoliški veri, in je bila navzoča, ko je ta nje ljubimec s svojim bratom dr. Cazallo bičal, opljuval. razbil in sežigal velik križ. 19. decembra je to izooved dopolni'3 s priznanjem drugih velikih razuzdanosti in s tem. da se ji je nekoč pojavili hudič v človeški podobi, ki mu jp dala svoje krvi ta posvečeno hostijo. Po ponovnem zaslišanju se ie madridsko versko sodišče obrnilo na višjo instanco v To-ledu, da W sc nuna spravila v tamošnjo ječo in zadevno aretacijsko zamaved je ta instanca izdala 12. januarja 1581., obenem je naložila samostanu spokornlc v Madri-dtu. da moT-a plačati 200 rea.iov za prehrano jetnice. 18. januarja so nuno prepeljali v ječo, a ker je bila priorinja njenega samostana pisala velikemu imkvizitorju, da sa_ mostan zaradi svoje revščine ne more plačati omenjenih 200 rea.ov. je veliki inkvi-zitor odredil, naj se jetnica vzdržuje na državne stroške in proces čim bolj pospeši. Od 19. januarja do 21. aprila je inkvizicijsko sodišč f zaslišal j nuno še 12 krat, pri čemer so prišie na dan še druge gorostas. nosti, n. pr. ljubezenska razmerja z vsemi sorodniki in vsakovrstnimi duhovnimi gospodi. Obtožnica ji je očitala 33 ve! ^ih grehov: krivoverstvo. luteranstvo, moha-medanstvo. ekskomuniikacijo, krivo prisego itd., zahtevala pa je zanjo mučenje ta javno smrt. Zagovornik, ki ga je obtoženki priskrbe1 inkvizicijski tribuna! sam. je v svojem spisu poudaril samo to. da je Marija prostovoljno priznala vse. da je neiz. obražena in slabotna ženska ta da je ne kaže javno justificirati, ker so njeni grehi ostali itak tajni. Cerkvena oblast res ni imela nobenega interesa, da bi ti tajni grehi prišli v javnost zato so se sodniki ze-diiMili na to, da se grešnica na skrivaj spravi s cerkvijo in da se ji naložijo za pokoro neke molitve, posti itd. 28. apri'a se je izvršila ta sprava s cerkvijo ln nuno so spravili »na najcenejši način« v Madrid. Sprva so se nune v njenem samostanu bra_ nile sprejeti jo ponovno pod svojo streho, potem so se pa vdale. Tako se je vsa zadeva končal? z dokaj milo kaznijo ta načelno grožnjo s smrtjo če bi zapadla ponovno v svoje grehe štiri mesece pozneje, 30. a.vgusta je mm a priznal« v novi izpove-da, da je bila v Toledu le iz strahu dejala, Hroščevo leto 1933 Letos se nam obeta škodljivec zopet v rojih Polgedeteki m gozdarski krogi mnogih dežel pričakujejo s precejšnjo skrbjo, kaj bo v bližnjih tedmrih, ko se bodo začeli maj-niški hrošči dvigata iz zemlje, kajti to 'e-to je za mnoge dežele, n. pr. za velike dele sosedne Avstrije, tako zvano hroščevo leto. Vremenske prilike zadmjiih dveh zim so bile takšne, da obetajo posebno velike roje teh živaM, ki spadajo med naj. tnujše sovražnice sadnih in gozdnih kultur. Kakor je znano, ima del teh škod'jivcev triletno, drugi del štiriletno razvojno dobo. Ko samica izleže več kupčkov jajčec (skupaj kakšnih 30), po navadi v rahlo zemljo, je opravila svoje živ jenjsko delo. iz jajčec pa se izvaKijo čez nekoliko tednov ličirike, ki se pričnejo takoj hraniti s koreninicami rastlin. Za zimo se zakopljejo nekoliko globlje v zemljo in prespijo do naslednje pomladi, ko pričnejo znova uniče. vati korenine. Ko so se zlevile, prebijejo drugo zimo ponovno v spanju. V tretjem letu so doeorele za zabubitev in v avgustu af.1 septembru so hrošči prav za prav že dorasii, a vendar prespijo še eno zimo, na kar pričnejo spomladi četrtega leta v celih rojih siliti iz zemllje v zrak. V intenzivnih hroščevih letih se dvigaj0 v tako velikih rojih, da je zemlja marsikje preluknjana kakor rešeto. Natančno poznanje njihovega razvoja in drugih okoliščin je najboljše sredstvo za zatiranje nevarnih škod; jivcev. zato je umij:vo, da $m znanost posveča vso svojo pažnjo. Dol. goletma opazovanja so nam omogočila sestaviti nekakšne vrste hroščev koledar in hroščeve karte, ki morejo še pravočasno poučiti, katero ozemlje bo v tem in tem letu prizadeto. Dogaja se. da je to in to ozemlje ob svojem času preplavljeno z nji. ma, sosedno ozemlje pa ne, kar je v zveza s podnebnimi prilikami in s tem, da-li živijo kje hrošča trn"etne ali štiriletne razvojne dobe. Zelo učinkuje tudi višina kakšnega ozemlja. V splošnem jih nad višino 400 m m dobiti, podnebne pri-iike pa jim v ugodinih primerih omogočajo življenje tudi v višini de 1000 m. Z vprašanjem uničevanja matrtiSkih hro. ščev se znanost in praksa bavita že dolgo, a pravega napredka tu m Uničevanje s strupenimi preparati, ki so tako koristni zoper druge škodljivce, nima posebnega uspeha, ker so hrošči napram strupom zelo odporni, še najbolje je. kakor piše stro-kownjak dr. Zvveigeit v neki strokovni reviji, da se v času. ko se pričnejo dvigati iz zemlje, v ogroženih kraiih (a v vseh kajti drugače je ves trud zaman) organizira, jo morebiti pod vodstvom učiteljev prave 'ovske ekspedieije eolske mladine na Hrošče. in sicer zjutraj. Posebno skrb je posvetiti gozdnim rebom in posamezno stoječim drevesom Deca se razdeli v skupine do osem otrok in vsaka sirupi na se loti posebnega drevesa. Vodja skupine trese z okavijeno in v blago ovito palico veje dre. vesa. tako da padejo hrošči na rjuhe, ki so razprostrte pod drevesom Ostali člani skupine zb:rajo hrošče v primerne posode. Zwe;gelt priporoča tudi raz-.-^s nagrad za lov na hrošče, in sicer predlaga okroglo 10 dinarjev za kilogram (to je za kakšnih 9001 hroščev. Kaj pa z nabranimi hrošči? Uporabiti se dado, potem ko smo jih pomorili (običajno z žveplenim ogljikom) za krmo perutnini. prašičem itd. Njih beljakovina ima večjo krmilno vrednost nego n. pr. mesni prah. Paziti pa moramo, da jih domače živali ne dobe v preveliki množini, ker postane s tem njih meso slabo. Vrhu tega se tako pomorjeni hrošči zelo kmalu spridi, jo, v svojem telesu pa imajo često parazite, ličinke nekega črva, ki se razvije potem v črevesju prašičev. Vsekakor je bolje, da jih osušimo oz. prepečemo in v tej ob' iki dodajamo krmi v manjših množinah. Najbolje pa ie, da jiih predelamo v dra. gocenono gnojilo, kar je zelo lahko. V izkopano jamo natresemo plast pomorjenih hroščev, nanjo vržemo nekaj apna, nato plast zemlje, nato novo plast hroščev itd. Ves kup skrbno pokrijemo z zemljo in skrbimo, da ostane brez vlage. Tako se hrošči kmalu razkrojijo v dragoceno gnojilo. ki povrne zemlji nekaj tega, kar so ji prej požrle. Propadajoče i Od lovca do polagača pasti če je bilo ozadje spopadov med belokož. ci in Indijanci tako rekoč boj za bivola, gre pri Eskimih na visokem kanadskem severu ob ustju Mackanzija dobesedno za lisičjo kožo. Rastoče povpraševanje in viso. ka cena kožuhov severnih lisic sta bila vzrok, da se je v zadnjih dveh desetletjih ob arktični obali Kanade osnovalo vse polno trgovskih naselbin ž njimi je prišel v deželo beli trgovec, nevarni prijatelj vseh primitivnih ljudstev sveta. Kamorkoli so kdaj dospeli ta »pionirji kulture«, se je pričel duševni In telesni propad domačinov. V naivnem, nevednem Eskimu so vzbudili poželenje po ceneni, ničvredni šari civilizacije, vsilili so mu nov način življenja. Ki je predrugačil vse njegovo btje, pokazali so mu v množestv&ni fabrikaciji izdelane obleke belih ljudi, puške, municijo, motorke — a za vse te stvari, ki si jih je domačin poželel. je ve'ja!a ena sama alternativa: prinesi nam severnih lisic, pa jih dobiš. Tako se je eksistenčna podlaga eskim. skega ljudstva popolnoma spremenila. Dočim je Eskim prej sledil čredam karibujev čez velikanske daljave, izbira! svoj sedež kot lovec po sezonskih prilikah in se je moral gibati na vse kriplje, da se je za zimo založil s primerno hrano in obleko, se je sedaj malodane ustalil, iz lovca je postal »trapper«, polagač pasti. Vse njegovo življenje je postale odvisno od polarne lisice in belega trgovca. Izključno mesno in ribjo hrano, ki se je ž njo prej preživljal in ki je v teh krajih dana kot pogoj po naravi, je zamenjal za slabo pečen kruh. mezgo, čaj. konserve itd., namestu v ton-le kože lastne predelave se oblači v impor. tirane, tem deželam povsem neprimerne evropske obleke, njegovo zdravje in njegova življenska sila sta začela pešati. Stari način lova s sulico in lokom je zahtevaj veliko gibčnosti, moči in spretnosti, trdo je bilo treba delati, da si je dobil to. kar je bilo za življenje nujno not rebrno: lov s pastjo in puškami je olajšal borbo za vsakdanji obstoj — a je človeka popolnoma uoro. pastil. Mnogoštevi'nj pokol ji med karibui-skimd čredami. ki so posledica lahkega ravnanja s strelnim orožiem in velikih količin municije, so povzročili, da so začele te črede izginjati, Eskimec ie postal boli nego kdaj navezan na trgovca in lisičji lov. toda ta je nesel zaradi velike konkurence. zaradi nadania cen. zaradi redčenja v vr=tah lisic čedalje mani. Cad se je začel oglašati ltud^.vo. ki ni b^o nikoli šftevilno. je začelo izumirati. os^an^k se da veruje v vse verske nauke, v resnici pa še vedno dvomi v odpuščanje grehov. Po. svarili so jo odločne, naj ne prične znova, čemur je sledila s tem. da je 9. novembra izpovedala nekaj podrobnosti o Mavru So-limanu. ki jo je bil nekoč zapeljal, potem pa je molčala 15 let. šete 4. septembra 1596. je dala spraviti novo generalno izpoved na papir, v kateri je med drugim priznala da sta bila živela s Solima-nom šest mesecev kakor mož in žena v Granadi. da se je čutila popolnoma mohamedanko in da je bila pripravljena oditi ž njim v Turčijo. še pozneje, kadar se je v samostanu kaj ujezi'a. si je v mislih želela, da bi bila v Turčiji. 5. septembra je inkvizicijski svet sklenil, da se mora Marija dokončno odpovedati krivi veri, kar se je zgodilo naslednjega dne. Za pokoro pa so ji naložili nekaj posta, molitev bičanja same sebe itd., »v ostalem pa naj ji nebo odpusti milostno ostalo pokoro«. Odt'e.i je imela inkvizicija s to nesrečnico menda mir. kajti nobeni nadaljnji akti ne govore o njej. Ali je čudno, da je razupita inkvizicija postopala tako milo s to izgubljeno ovči-co? Čudno ni, če pomislimo, da je poka. zala vso svojo grozovito strogost le napram ljudem, ki so zbujal javno pohujšanje ta ki so bili cerkvi nevarni. Ta nuna pa je svoje grehe pred javnostjo skrivala in ni bila nevarna cerkvi. Morda so imeli sodniki fcudi kakšno slutnjo o tem kar bi danes označili z Imenom historija, nimfomaniiia in psihopatstvo in kar bi bolj nego z mo1!. t vami in postom ozdraVljalrt v primernih sanatorijSih. Domoč- vzdržuje deloma samo še z v. a dr. jo. Kanadska vlada je pred kakšnimi tremi leti sklenila odločno akcijo, da ustavi izumiranje enega najbolj zanimivih ljudstev in da mu ustvari nove življenj-ko pogoje. Vzgled za to ji je dala sosedna dežela Aljaska, kjer so se pred kakšnimi 40 leti prilike za domače ljudstvo razvijale isto tako in jih je ameriška vlada skušala zadržati z uved!bo severmih jelenov, ki so se med tem pomnožili na kakšnih 750.000 glav. Kanadska vlada je ieseni 1. 1430. kupila nekoliko tisoč teh živali in jih je pod spremstvom poslala v deželo ob ustju Mac-kenzija, da bi ustvarila Eskimom nove življenjske pogoje, približno takšne, kakor jih imaio Laponci v Evropi, že tretje leto traja potovanje te črede, ker je treba premagati skoraj 3000 km ledenih puščav, jezer, rek, gorovij. Poročila vele, da se čreda dobro počuti in da je že močno na ras'a. Letos prispe na cilj in tako bo eskimski rod v tej deželi rešen smrti od gladu. Vprašanje pa je. da-li bo mogoče zadržati njegovo nadaljnje fizično in moralno d ropa. danje. Izjave o tem so zelo skeptične. SPOMLADANSKI OBLIKE za gospode, površnike in velika izbera sukna modernih vzorcev še vedno najceneje pri Drago Sehwab, Lfnfeliana Novo električno merilo — edison Osrednji odbor mednarodne elektrotehnične unije se je pred kratkim posvetoval o predlogu, naj bi se dosedanji naziv 2>sve_ ča« v pogledu moči električnih žarnic opustil in se nadomestil z besedo ^edisons. Predlog je stavila češkoslovaška delegacija z namenom, da se tako počasti spomin velikega izumitelja Edisona. Kakor poročajo, je predlog prodrl in lahko upamo. da se bo v prihodnje moč žarnic označevala v edisonih namestu v svečah. ANEKDOTA Angleški pesnik Spencer je prišel nekoč še kot ubog in neznan človek k lordu Lyd„ neju ter mu da! ponesti izvod svojega naj. novejšega pesniškega dela. Lord ni imel baš drugega dela in je pričel takoj čitati. Verzi so mu tako ugajali, da je velel hiš-nemu upravitelju, ki mu je bil prinesel knjigo: »Dajte pesniku 60 funtov šterlin-gov.« Cez nekoliko minut čitanja je vzkliknil: »Dajte mu 100 funtov.« Upravitelj je okleval .lord je čital dalje. Hipoma je či_ tanje prekinil, potisnil upravitelja iz sobe in dejal: »Dajte mu 200 funtov in ga vrzite ven. kajti če bo še dlje čakal in bom jaz še kaj čital. me napravi bankrotnega.« Vsak dan ena Praktično je urejen naš nebotičnik, le škoda, da so pepelniki v kavarni tako visoko! r i Gospodarstvo Vzor kmetijskega šolstva Praga, aprila. Jugoslavija je po uedinienju gotovo mnogo storila za razširjene in poglobitev splošne šoiske izobrazbe naroda, zlasti v južnih pokrajinah, kjer je bilo treba graditi iz temelja. da se vsaj odpravi nepismenost med clora?faioro šolsko mladino. Ni čuda, da pri teh razmerah nismo mnogo storili ra strokovno ;o!sko izobrazbo našega kmeta. V vseh pokrajinah smo ustanovili po nekaj kmetijskih šol. toda v«e to. kar smo Morili, je mnogo premalo za državo, kjer se p"-ča tričetrt prebivalstva s kmetijstvom. Naše kmetijstvo ie v primeri z drugimi državami še zelo zaostalo in primitivno, kar hudo omejuje tudi možnosti izvoza, zakaj število posameznih agrarnih i»ro:zv>!'"*", ki jih moremo oonjditi na svetovnem t*gu, ie prav borno. Ce bi imeli bol: intenzivirano in razčlenjeno kmetijsko gospodarstvo in kakovostno boli.-" blago. kakor to zahteva svetovni trg, ter bolj speci jalizi rano kmetij-fko profi'ik.-' o. bi tudi pri današnjih ovirah, ki jih industrijske države postavljalo uvozu agrarnih proizvodov, lahko neprimerno več izvozili, kakor pa dejansko izvažamo. Podlaga za zboljšanje, intenziviranje in speeiali-ziranje kmetijske produkcije, na kateri šele lahko nadalje gradimo, pa je brez dvoma strokovna izobrazba kmeta Kmečkemu naraščam je treba že v mladih letih vcepiti smisel za sodobne metode in raznolike možnosti kmetijske produkcije Pan°s nimamo več nobenega pomanjkanja inteligenčnega naraščaja; nasprotno, celo občutna hiperprodnkcija se je pojavila. Tka željno kmečko mladino moramo torej tudi iz gornjega razloga odvrniti od srednjih šol. Zalo pa ii moramo nudili možnost 7.a strokovno izobrazbo v kmetijskih šolah. Vsak denarni znesek, ki ga država žrtvjje za strokovno izobrazbo kmečke mladine, bo gotovo dvakrat toliko zalecel. kakor če isti znesek -damo za druge namene, četudi v okviru pospeševanja kmetijstva. Prš nas in drugod V naši državi imamo le okrog 45 kmetijskih šol. od tega (poleg dveh fakultet) 3 višje kmetijske šole in 24 nižjih kmetijskih šol. ostale pa so gospodimske šole in specialne šole. Kako smo v pogledu kmetijskega šolstva še zaostali, moremo šele prav spoznat', če pogledamo malo v svet in pri inerjamo naše razmere z razmerami drugod. V pogledu kmetijskega šolstva spada Češkoslovaška med najnaprednejše države v Srednji Evropi. Primerjava s Češkoslova sko pa je tudi zaradi tega zanimiva, ker ima ta država skoro enako število prebival cev. kakor Jugoslavija (14 odnosno 141'« milijona). 1'loga kmetijstva v skupnem narodnem gospodarstvu pa je seveda pri nas mnogo večja, kakor v Češkoslovaški, kajti pri nas se peča s kmetijstvom vsaj 75 '••© vsega prebivalstva (111/? mipjona ljudi), na CoSf<,- -slovaškem pa le 40"« (o*U mili iona Ji.idi). V Češkoslovaški se torej peča s kmetijstvom polovico manj ljudi. kakor v Jugoslaviji: navzlic temu pa ima Češkoslovaška rn krat toliko kmetijskih šol. nego jih imamo mi. Koliko intenzivnejša pa je češkoslovaška kmetijska produkcija, vidimo že iz tega. da Polovico manj češkoslovaških kmetov skoro docela oskrbuje z živili enako število prebivalcev, kakor v Jugoslaviji. Uvoz agrarnih proizvodov v Češkoslovaško je razmeroma majhen, zlasti če upoštevamo tudi znaten agrarni izvoz Češkoslovaške, ki zadnja leta t><> vrednosti skoro ni zaostajal za agrarnem izvozom Jugoslavije. Leta 1931. je Češkoslovaška izvozila za 1570 milijonov Kč (2f>40 milijonov Din) kmetijskih pridelkov ;n proizvodov kmetiiske industriie: ves naš izvoz kiKtijskih pridelkov in proizvodov kmetijske industrije pa je v tem letu znašal 2770 milijonov Din. Organizacija češkoslovaškega kmetijskega šolstva Organizacija češkoslovaškega kmePjskega Šolstva, ki ima stoletno tradicijo, gre danes za tem. da nudi najširšem .i krogu kmečke mladine strokovni kmetijski pouk. Strokovno izobražen kmetovalec in v kmečkem gospodarstvu izšolana gospodinja morata v prihodnji generaciji zavzeti vodilno ulogo v vsem češkoslovaškem kmetijskem gospodarstvu. Pospeševalno delo države in samouprav za zboljšanje, intenziviranje in umno urejevanje kmetijske produkc;je bo šele potem lahko rodilo trudu primerne uspehe, če bi imelo kmečko prebivalstvo vsai osnovno strokovno izobrazbo. Tudi posrednji vzgojni vpliv posameznih, v kmetijskih srednjih šolah izobraženih naprednih kmetov na ostale kmečke gospodarje v bližnjem okoliša bo gotovo intenzivnejši, če bo imel tudi srednji in mali kmet vsaj elementarno strokovno kmetijsko izobrazbo, zakaj baš neizobražen kmetovalec se običajno najbolj upira novim metodam dela 'n produkcije Taki ;n še drugi razlogi so bili merodajni. da ie Češkoslovaška kmalu po prevratu posvetila največjo pažnjo strokovni izobrazbi najširšega kmečkega naraščaja iz vrst malh kmetov in delavcev. S posebnim zakonom (1. 1920.) je ustvarila novo vrsto kmetijskih šol. tako zvanih kmetijskih nadaljevalnih ali kmetijskih ljudskih šol. kisesicer glede šolskih prostorov naslanjajo na osnovne šole vendar pa so glede vzdrževanja in pouka samostojne in pod nadzorstvom kmetijskega ministrstva, ki za njihovo vzdrževanje tudi največ prispeva Pri razmeroma m nimalnih st-oških je ta nova vrsta kmetijskih šol pokazala i7 red en usr>eh Kmečko prebivalstvo je za te šole pokazalo veliko razume-vame. zato se je njihovo ustanavljanje vrstilo z vsega priznania vredno naglico, kar je tem značilnejše. ker mora po zakonu priti inici-jativa za ustanovitev take šole predvsem od lokalnih interesentov (občin, kmetov 'n kmetMskih organizacij). Cim pa je ustanovitev šole od kmet istega ministrstva odobrena je za kmečke sinove in za kmečka dekleta iz šolskega okoPša. ki so dovršili 8 let ljudske šole. obisk kmetijske šole obvezen. Češkoslovaška ima 1327 kmetijskih šol Tnieijativa kmečkega prebivalstva za ustanavljanje nadaljevalnih kmetijskih šol tudi zaradi splošne krize n? popustila Tako ima danps Ceškoslovapoleg 279 samostojnih kmetijskih šol že 1048 nadaljevalnih kmetijskih šol. Nagel razvoj češkoslovaškega kme- tijskega šolstva po končani vojni nam kaže naslednja zanimiva primerjava: šole 1918/19 1923/24 1928'29 1932/33 samost. kmet. 161 245 274 279 kmet. nadalj. 28 579 883 1048 Poleg 6 fakultet za kmetijstvo, veterinarstvo in gozdarstvo ima Češkoslovaška danes 13 višjih trirazrednih kmetijskih sol. 30 dvo-razrednih poljedelskih šol. 133 dvorazred-nih kmetijskih šol (z učno dobo 2 krat po 6 mesecev). 9 enorazrednih kmetijskih šol, nadalje 10 specialnih šol (višjo zadružno šolo. 3 mlekarske šole. 4 melioracijske, 1 ri-barsko in 1 za kmetijsko produkcijo špirita), 11 strokovnih šol za sadjarstvo, vrtnarstvo in vinarstvo, 51 dvoletnih in enoletnih gospodinjskih šol ter končno 11 gozdarskih šol. Poleg vseh teh samostoinih kmetijskih šol pa je. kakor rečeno, še 1048 kmetijskih nadaljevalnih šol z dvema letnikoma po 6 mesecev (ponekod so tudi trije letniki). V eni generaciji 800.009 absolventov kmetijskih šol V strokovnih kmetijskih šolah Je sedaj (brez slušateljev na univerzi) 9000 učencev in učenk (zadnjih 20n'o). v kmetijskih nadaljevalnih šolah na okrog 40.000 učencev in učenk (zadnjih 50Vsako leto pride torej iz češkoslovaških kmetijskih šol (pri povprečni dvoletni urni dobi) okrog 24.500 strokovno izobražen;h mladeničev in mladenk. V eni generaciji (v 33 letih) bo dobila torej Češkoslovaška že pri današnjem številu šol in učencev skoro 800.00!) strokovno izobraženih kmetov, kmečkih gospodinj, delavcev in delavk. Ce upoštevamo, da je v Češkoslovaški po štetju iz 1. 1930. 1.619.000 kmetijskih gospodarstev (od tega 1.150.000 s površino do 5 ha), tedaj vidimo, da bo imela že pri sedanjem stanju kmetijskega šolstva razmeroma kmalu povprečno vsaka druga kmetija strokovno izobraženega gospodarja (gospodinjo ali delavko). Bodoče-nu razvoju češkoslovaškega kmetijstva v cilju intenziviranja in kvalitetnega zboljšanja produkcije se tako odpirajo prav dalekosež-ne perspektive. To velja zlasti za deželo Češko in Moravsko - šlesko. kjer je kmetijsko šolstvo najbolj razvito. Pa tudi v Slovaški in Podkarpatski Rusiji, kjer po prevratu ni bilo niti ene kmetijske šole, se je v zadnjem desetletiu kmetijsko šolstvo na posebno prizadevanje vlade naglo razširilo. Splošnega napredka po vojni pa ni zabeležiti samo v pogledu števila šol In učencev. Tudi pouk se je izboljšal in poglobil, kvalifikacija umnega osobja pa ee ie tudi precej dvignila. Učni načrt so pri vseh vrstah šol modernizirali in prilagodili kraievnim po- vnoti kmetijskih višjih in strokovnih Šol. So to večnoma kmetje iz okolice, izobraženi v kmetijski šoli, ki se radi odzovejo pozivu za pouk. S temi učitelji - laiki je češkoslovaška napravila kor najboljše izkušnje. Oni de'ao vestno, poznajo razmere in uživajo povsod med mladino posebno zaupanje. zlasti ker imajo poleg teoretičnega znanja tu3i bogate izkušnje iz prakse. V češkoslovaških n?daljevalnih šolah je sedaj že okro-T (.00 takih učiteljev - laikov. _ Kmetijske nadaljevalne šole imajo po večini dva letnika (po 6 mesecev), v krajih s posebnimi produkcijskimi panogami pa tudi tretji letnik (n. pr. za mlekarstvo, produkcijo krompirja, krmil itd.). Poleg učne- ga Jenka, računstva, geometrije, higijene in drzavoznanstva obsega učni načrt predvsem pouk o osnovah pridelovanja rastlin in o osnovah živinoreje. Dekleta se uče vrh tega gosjiodinjstva (ponekod šivanja, krojenja), fantje pa raznih praktičnih dej (n. pr. ple-tarstva. popravljanja orodja itd.). Večina teh šol mia tudi že poizkusna polja, zlasti za po izkjse gnojenja. Učne knjige, ki jih je izdala Akademija za kmetijstvo, so zelo poceni in +ako praktično sestavljene, da lahko absolventom služijo še pozneje v praktičnem žuijenju. Pouk se vrši v zimskem času (od novembra do marca) in je tako urejen, da učenci poleg teea lahko vršijo nujne posle na posestvih staršev. Za našo državo, ki mora v sedanji težki dobi štPditi na vseh koncih, bi b le take ljudske kmetijske nadaljevalne šole najprimernejše. ker je zlasti pri nas potreben strokovni kmetijski pouk na najširši podlagi. Naj bi nam dala napredna Češkoslovaška tudi v tem pogledu vzgled. F. S. Pasivnost državnih tiskarn Na zadnjem zborovanju gospodarskih krogov v Ljubljani, je minister n. r. gosp. Mohorič v svojem govoru med drugim iz-nesel tudi veliko pasivnost državnih podjetij, za katera je bila v proračunu za leto 1931-32 vnesena postavka 750 milijonov Din presežka, pokazalo pa se je nasprotno, da so zaključila v 11 mesecih z deficitom 660.000 Din. Za nas so državna podjetja-tiskarne že davno zelo pereče vprašanje. Iz posameznih računskih zaključkov, ki smo jih imeli na razpolago, smo uvideli, da so vsa ta podjetja, ker ne plačujejo nobenih davkov in drugih dajatev, s katerimi so obremenjena privatna podjetja, ker ne plačujejo nobenih najemnin, ker so povečini v državnih zgradbah, visoko pasivna. Ce bi se upoštevalo vse to, bi dobili še Cisto drugačne številke. Ankete, ki so se vršile v Beogradu skupno z našimi in delavskimi organizacijami pred zastopniki ministrstva trgovine in industrije, socialne politike in vojske, so zaključile sledeče: 1. da državne tiskarne donašajo državi samo škodo, ker so vse pasivne, kar se mora dokazati po strokovnjakih; 2. da ogrožajo obstanek privatnim tiskarnam. Z naše strani smo pokrenili vse mogoče korake. Opozarjali smo na težke posledice, ki bodo iz tega nastale. Poleg državnih tiskarn imamo tudi kaznilnico v Stari Gra-diški, ki izvršuje vse mogoče tiskovine s kaznjenci. Dela se noč in dan, delavna m">č ne stane skoro nič. Seveda je delo temu primerno izvršeno. Tiskarsko obrt pa občutno zadenejo tudi i razni monopoli za posamezne tiskovine. Danes imamo v Jugoslaviji preko 60 i Tako se je kratkomalo proglasil monopol državnih tiskarn m kljub našim nepresta- i na šolske zvezke. Privatna podjetja so iz-nim intervencijam v Beogradu se vedno , gabila delo, ki ga danes izvršuje državna nove ustvarjajo dočim je imela bivša A v- i tiskarna. V letošnjem letu so hoteli iti ta-stro-Ogrska država, ki je štela preko 53 j ko daleč, da so zahtevali prepoved tiskanja milijonov prebivalcev, vsega skupaj 3 drž. vseh zakonov privatnim tiskarnam, kar pa tiskarne. je bilo zaradi odločnega nastopa naših po- Nam kakor tudi delavstvu ne more biti . slan cev preprečeno vseeno kako se tu gospodari. Ne samo, i Grafična stroka še nahaja danes pri nas da so ta državna podjetja pasivna, one j v jako težkem položaju. Na eni strani zaradi navedenih razmer, na drugi strani pa ogrožajo tudi obstoj privatnim tiskarnam Grafična stroka se je v naši državi precej razvila, posebno v južnih krajih. Ustanavljala so se vedno nova podjetja, v katera je bilo vloženega ogromno denarja. Država te privatne inicijative ni podpirala. Nasprotno začeli so pri vseh ministrstvih in poedinih oddelkih otvarjati državne tiskarne. Privatna podjetja, ki so preje računala na vsa ta dela, so zašla naenkrat v težak položaj, ostala so brez dela. Pa ne samo to: državne tiskarne so pričele prevzemati tudi druga dela in to po takih cenah, da je bil plačan dostikrat komaj papir. Za vodstvo teh državnih podjetij so trebam kmetijstva. Mnogo je država storila j postavljali večinoma razne uradnike. Na tudi za oskrbo šol s potrebnimi učnimi pripomočki in za nabavo šolskih knjig. Leta 1924. je bila ustanovljena Češkoslovaška akademija za kmetijstvo, kjer je osredotočena izdaja in založba vseh šolskih knjig za kmetijsko - strokovni pouk za najnižjo ceno. Posebno skrb je država posvetila vzgoji kmečke gospodinje. Gospodinjske šole. so preuredili tako, da nudi taka šola kmečkim dekletom pouk v vseh panogah kmetijstva; poleg učnih predmetov iz gospodinjskih strok poučujejo v gospodinjskih šolah tudi živinorejo, poljedelstvo in vrtnarstvo. Kmetijske šole morajo vzgaf a ti kmete Kakor je iz gornjih odstavkov razvidno, je češkoslovaško kmetijsko šolstvo namenjeno najširšim sloiem kmečke mladine', v nasprotju s kmet'j«kim šolstvom v bivši Avstriji, ki so bile po večini namenjene vzgoji strokovnih uradnikov, upraviteljev velepose-stev in sinov velikih kmetov. Danes so kmetijske šole v Češkoslovaški postale prava narodna institucija, namenjena v prvi vrsti malemu kmetu. Vzgojno m prosvetno delovanje kmetijskih šol pa 3e ne omejuje samo na redni pouk v šoli: te šole so postale tudi središče za izvenšolsko prosvetno delo (tečaji. predavania). ki ie v ozki zvezi s posebno organizacijo državne kmet'iske posvetovalne službe in s prosvetnim delom kmetijskih organizacij. Z razvojem kmetijskih šol je seveda znatno naraslo tudi število profesorjev in strokovnih urteliev. Na 6 kmetijskih fakultetah deluje sedai 105 profesorjev in docentov ter 174 suplentov in asistentov Na samostojnih kmetiiskih šolah pa je bilo 1. 1930./31. skn-oaj 1839 učnih moči. 400 instrjktoriev in 533 upravnih uslužbencev (osobje kmetiisk'h nadaljevalnih šol tu ni všteto). Preskrbljeno je v veliki meri tudi za praktičen pouk. Skoro vse samostojne kmetijske šole imajo vojn posestva (povprečno vsaka šola 27 ha). Potreba ustanovitve kmetijskih nadaljevalnih šol v Jugoslaviji V organizaciji češkoslovaškega kmetijskega šolstva mora nas Jugoslovene gotovo naj holi zanimati institucija kmetijskih nadaljevalnih šol. s katerimi je Češkoslovaška napravila najboljše izknšnje. Te šole omogočajo širjenje strokovne izobrazbe v najširših slojih kmečne mladine, obenem pa so stroki za take šole skoro malenkostni, /lasti primeri % možnimi praktičnimi uspehi. Personalni stroški za 1000 kmetijskih nadaljevalnih ?ol v Češkoslovaški so leta 1932. znašali komaj 5.5 milijona Kč ('/< so prispevale dežele, ostalo pa država) Lokalni čini-telji (občine, kmet. organizacije in korpora-<*ije hranilnice, posojilnice, privatniki) morajo krit' stroške za kurjavo, razsvetljavo in za učila (normalno zbirko učil dobi načrtu in se bo poslovanje uredilo strogo po pravilniku TTosimo. dn «*» bo delo na reorganizaciji slovenskega mlekarstva še nadahe tako razvijalo, kakor v zadniem četrtletju. in da bo prišlo se do nadalinjih združitev, ki so potrebne, zakaj v dravski banovini deluje od 63 mlekarskih zadrug le še 38. in še tp so večinoma premajhne za samostojno obratovanje. Velik padec uvoza avtomobilov Malokatera stroka v trgovini je tako zelo odvsna od gospodarske konjunkture, kakor trgovina z avtomobili. V naši državi, ki nima lastne produkcije avtomobilov, se to zrcali v gibanju uvoza. Iz statistike naše zunanje trgovine za pret. teto je razvidno, da i= b'lo lani v vspj naši državi kupljenih le 376 novih osebnih in 173 novih tovornih avtomobilov, kajti le toliko smo jih uvozili. Kak- šen padec opažamo v primeri s prejšnjim leti. nam kaže naslednja statistika: uvoz avtomob lov osebnih tovornih 1930 2078 537 1931 1366 574 1932 376 173 Uvoz osebnih avtomobilov je v zadnjih dveh letih nazadoval od 2078 na 376. torej skoro na eno šestino. Leta 1930 smo izdali za uvožene osebne avtomobile še 82.7 milijona Din. lani pa le še 14.2 milijona D n. Uvoz tovornih avtomobilov se je predlanskim še nekoliko dvignil na 23.4 milijona Din. lani pa opažamo tud: tu znaten padec na 8 milijonov Din. Enako se tudi pri uvozu moto-ciklov hudo pozna kriza. 1>h smo še predlanskim uvozili 1001 v vrednosti 7.1 milijona Din. lani pa le še 33l v vrednosti 2.1 milijona Din. Olede posameznih držav, odkoder uvažamo avtomobile, vidimo v statistiki znatne sprememhe. Uvoz osebnih avtomobilov iz Zed in jenih držav je lani najobčutneje nazadoval. in sicer od 31.8 milijona Din v letu 1931. na 4 milijone Din v pret. letu. Dočim je še teta 1931. prišlo na Zediniene države j4 ' o vsega našega uvoza avtomobilov, se ie lani ta delež zmanjšal na 28°V Zato pa =»e je povečal delež Franci e od 9 na 24"'o. Nazadoval je tudi delež Češkoslovaške, ki je bila zadnja leta za Zedinjen;mi državami na drugem mestu, ob 11 na S3'*. Pri uvozu tovornih avtomobilov pa ie prišla lani Češkoslovaška s 33 c,'o na prvo mesto (1. 1931. 19° o), dočim je delež Zedinjenih držav nazadoval od 45 na 17°/o. Za obstoj slovenskih mlinov Kakor smo že poročali, se je nedavno vršila v Beogradu anketa, ki jo je sklical tarifni odbor pri prometnem ministrstvu zaradi vprašanja tarif za mlinsko industrijo. Prometno ministrstvo je namreč na zahtevo vojvodinskih mlinov predlagalo, da se tarifa za pšenico izenači s tarifo za moko. kar bi j>omenilo ukinjenje malenkostne ugodnosti ki jo uživajo sedaj slovenski mlini v obliki mlinske tarife za dovoz pšenice. Ukinjenje mlinske tarife bi povzročilo uničenje slovenske mlinske industrije in obrti, kolikor sploh še obstoja in obratuje, zakaj že danes je konkurenčni položaj .slovenske mlinske industrije in obrti tako težaven, da se uvozi iz Vojvodine v dravsko banovino že mnogo več moke nego pšenice. Zastopniki slovenskih mlinarjev so se na anketi odločno uprli vsaki okrnit-vi mlinske tarife, ki itak nudi le 12 — 14 odst. cenejši prevoz, kar še izdaleka ne dostuje za izravnavo produkci jskih pogojev. Interese slovenske mlinske industrije sta na konferenci zastoj>ala podpredseh»oiji. predlagani od zastopnikov slovenskih n»fe-nov. so »e pridružili zastopniki Srpske zadruge mlinov v Beogradu, Skopljanske zadruge mlinov r Južni Srbiji in Boaansk« zadruge mlinov v Sarajevu, dočim »o ostali zastopniki vojvodinskih mltnov r opoziciji. Ker gre pri tem za izredno važno gospodarsko vprašanje naše ožje domovine, smo se obrnili za pojasnilo na pod predsednika Zveze slov. mlinov gosp. Jakoba Zadrav-ca. ki nam je položaj orisal približno takole: Sedanja milinHka tar fa (i-zjemma tarifa št. 34) kzravnava danes komaj eno tretjino razlike, kolikor so sitrošiki prodnike i je mlinov v Sloveniji višji, nego v Vojvodini, zlasti odkar je b i zvišan prometn; davek na moko na 6 odst. Prometni davek se plačuje od prodajne cene mlevskih proizvodov in so z njim zaradi tega obremenjeni tudi prevozni stroški za žito iz Vojvodine v Slovenijo. Ta r«/l ka znaša že jvri prevoznih stroških od najmanj 3500 Din pri vflgonu že 210 Din. Veliko breme za slovenske mline je nadalje nizka cena za otrobe, ki se da doseči v dravski banovini. Cena za otrobe je v dravski banovini navzlic vis-ukin" prevo/,n;m sffroSkcrn za pšenico ista. kakor v Vojvodini. Slovenski mlinar more torej razliko v ceni za pšenico (z.irtid prevoza) prevaliti le na oni del skupne teže, ki odpade na moko. Pri 2.5 odst. skupne teže. ki odpade na otrobe in je ne more prekaliti znaša razlika nič manj kakor 750 Din pri vegonu. Upoštevati je treb« tud; kak), ki znaša najmanj 1 odst. in ki ne zadene vojvodinskega mlina, zakaj vojvodinski mlini dobivajo žito neposredno od producentov postavljeno v mlin. Ta razlika znaša pri vagonu najmanj 200 Din. Slovensk mlini so n«dalje primorani kupovati žito od konuisijonarjev, kar podraži nakup za najmanj 100 Dn pri vagonu. Ko-m 6ijonarji pa kupujejo od žitnih trgovcev, ki zaslužijo najmanj svojih 400 Din pri vagonu. Obe postavki zmašato torej skup3j SOO Din. Vsi gori navedeni zneski dado skupaj okrog 1500 Din pri vagonu, pri čemer pa še ni upoštevano, da morajo slovensk- mi ni plačevati zaradi višjih avtonomnih devon i h bremen več davkov, nego vojvodinski. Ugodnost, ki jo uživajo slovenski mlin v obl ki mlinske tarife za prevoz pšen;ce pa znaša pri naioigodnejših relacijah le 4^0 — 500 D'n. tako da je sloven-sk: mlinar v pogledu kalkulacije k'jub mlinski tarifi za okrog 1000 Din pr: vagonu na slabšem To razliko more izravnati le s štednio pr produkcijskih «troških 'n 7. zmanjšanjem dobička. Ukinjenje te malenkostne ugodn<*«ti bi bik z« slovenske mline vePka kr vica. Upropastilo bi slovensko na tudi hrvatsko mlinarstvo, ki se že dones bori za obsfoj in ki že danes ne more svoje kapacitete izkoristit v oni meri. kakor vojvodinsko. Upoštevati pa je tudi osnovno načelo tarifne politike, da mora imeti srovina vedno ugodneišo tarifo nego izdelek. Argument. da mora bit industrija tam. kjer se nahoia vrovina rxi Hjdi ne more držati. Naša mi nska industrija in obrt je že od nekdaj obstoja'a in je našemu gospodarstvu potrebna tud; zaradi tega. ker nudi možnost, da se tod1! relativno slabše ž to domače orovenijence izboljšava s prvovrstno vojvodinsko p-S^nlco s čemer se omogoča našemu domačemu kmetu, da V»bko eventualni pre«*v.>k svoje produkcije proda domačVn mbnom Čitaitp forlonslri) rpviio »ŽIVLJENJE !N SVET« « • M V- Hala morbfca fkapatilča DIBKOVMK mesto večne pomladi, brezprimerne harmonije, srednjeveške arhitekture in narave pod toplim južnim nebom. Kože cveto vse leto, zavarovane od hladnih vetrov, povprečna temperatura znaša 11" C. Dubrovnik je središče jugosloven-skega turizma. t, KANU HOltL iMPEKIAL, prvi na rivieri, ves evrop-»ki komiort, cene zmerne, prospekti na zahtevo. HOTEL ENCEL&IOR — 1'LNSION VILA AR-(,tXl)NA nad morjem proti Lokrumu. Ima lastno plažo, pension po Diu 90.—. HOTEL f »DE LA VILLE«, pop len komfort, lepe ssfc-be, ves pens.on od Din 80,— dalje. V, PARK-HOTEL GKADAC na najlepšem*? mestu, pension a la carte v sezoni od Din oO.— dalje. KAVARNA DLBKAVKA-PILE je zbirališče publike ter ima terase z razgledom na morje. PEN SION »MIRAMARE« tik ob morju, lastna plaža, pension po Din 75.—, po potrebi pa tudi pavšalno. PENSION »VIKTORJA« na lepem mestu, lepe sobe, prijetno biva.i-šce ob zmernih cenah. HOTEL »ADR1A« na La-padu blizu kopališča in parka, zmerne cene. srbska in francoska kuhinja, pri »Ciki Slavku«. AI.l POTUJETE V DUBROVNIK? Potem se nastanite v HOTELU BREG. HOTEL ZAGREB DUBROVNIK II., novozgrajen. blizu kopališča. s tekočo vodo zmerne cene. PENSION KLOTILDE — DUBROVNIK II., pri pristanišču, cene zelo zmerne, dobra hrana. HOTEL-PENSION »GLAVOVIt« na otoku Lopudu nudi prijetno bivališče, zmerne cene. dobro hrano. PENSION »SUPF.TAR« -SREBRENO. poleg Dubrovnika. plaža, park palm. pension Din 65. HOTEL-PENSION »KALAMOTA« na Ko- ločepu. 25 minut od Dubrovnika, z divno plažo, cene Din 60.— do 75.—. - PENSION »SREBRENO«. poleg Dubrovnika. — brezplačno kopališče, diven park. odlična kuhinia. pension Din 65.—. NA DALMATINSKO OBALO POTUJETE Z LUKSUZNIMI PARNI KI DUBROVNTŠKE PARNE PLOVIDBE. HERCEG-NOVI je na pragu Boke, zavarovan od vetrov, drevoredi cipres, palm in oljk. vedno dovolj solnca in toplote. PARK-HOTEL »BOKA«, moderni kom-fort, tekoča voda, steklena dvorana z laz-gledom na morje park palm. oranž, oleandrov ln mangouje. Lastno kopališče, pension pozimi Din 80.— do 90.—, poleti Din 90,— do 100.—. ROTOR Prehodna točka izleta preko lovčenskih serpentin na Cetinje, Pod-gorico in do Skadrskega jezera, črnogorsko primorje z edinstvenimi plažami do Budve in Ulcinja. HOTEL »SLAVIJA«, na najlopšem mestu. z modernim komfortom. SPLIT Najživahnejše mesto našega Priinor.ia. Slovite starine iz rimske dobe. muzoii starodavnih spomenikov. pestra folklora. gledališče. bioskopi. divna sprehajališča, izleti na krmnem do Trosila. Kliškega grada. Omiša in vodopadov Tetine. po morln pa na otoke šolto. Brač. Hvar. Koriulo. Vis in do ča-rohne Modre votline na Biševu. HOTEL »CENTRAL« TN PENSION »BAČVI-CE«, prvovrsten re-stavrant in kavarna, velika terasa, koncerti. M. Matic, 'astnik. HOTEL »BELLEVUE«, vodilna hiša. velika kavarna na morju, elegantne sobe. HOTEL »SLAVIJA« IN PENSION »SUPETAR«, shajališče naše in inozemske odlične publike. HOTEL »SAVA«, hiša meščanskih zahtev, iz-borna kuhinja, čiste sobe. nizke cene. HOTEL »SOLONAE«, najcenejši. zajamčeno čist, v centru s 40 sobami. Cene sobam od 20 do 80 Din, pension 60 do 80 Din. HOTEL NA PLAŽI .meščanski hotel na samem morju. Na zahtevo pošlje prospekte. HOTEL PENSION »RIVIERA«, KAŠTEL STARI, pri morju. Odlična kuhinja. Koncerti s plesom. ŠIBENIK Mesto polno srednjeveških spomenikov in zgradb. Slavna katedrala iz 15. stoletja, ki ima za krstni kamen remek-delo stare skulpture, mestno gledališče, v neposredni bližini prekrasni vodopadi Krke, odlične železniške in paro-brodne zveze. HOTEL »KRKA«, razpolaga z lepimi in udobnimi sobami. Cene zmerne. HVAR Jugoslovenska Madei-ra ,za zdravje najugodnejše pomladansko letovišče, le redkokdaj dež, prijetni izprehodi skozi na.jbujnejšo vegetacijo, kursalon. marmornato morsko kopališče. HOTEL »KOVAČIČ" na idealnem solnčnem kraju bliBu kopališča. Cene najzmerneiše. HOTEL »OBERLAND« tik ob morju. najbližje kopališče, odlična domača in tuja kuhinia. Zmerne cene. HOTEL JADRAN NA JELŠI ob obali in kopališču. 40 lepo urejenih sob. pension poceni. BAKAR Morsko in klimatično kopališče na kraju dolgega zaliva, prijetno sla-rodavno mestece, direktna železniška zveza, po-setniki imajo pri povrat-ku 50. odnosno 75 odst. popusta. Vse informacije daje brezplačno Društvo za tujski promet, Bakar. HOTEL »JADRAN«, koncerti. dancing. šport, ve« pension od Din 50.— dalje. po želji se pošljejo prospekti. CRIKVENICA Vodilno morsko kopališče in klimatično zdravilišče na Gornjem Jadranu. Letni poset 14.000 gostov. 30 hotelov in pensionov. Zahtevajte prospekte od Zdraviliškega poverjeništva. HOTEL »MIRAMAR«. najmodernejše urejen. >dlična kuhinja, prekrasen park in lastno kopališče. KRK otok v neposredni bližini Sušaka, ki je poln prijetnih letovišč. Glavno mesto Krk je starodavno in 3 ure daleč od Snšaka. HOTEL »KRK«, od Din 46 — do 58 —. HOTEL »JUGOSLAVIJA« od Din 48.— do 54.—. RESTAVRACIJA »LJUBLJANA«, od Din 48,— do 54.—. RESTAVRACIJE »NA OBALI«, »RIBARA«, »VELEBIT«, »JADRAN«, od Din 40.— do 46.—. Domača hrana Din 22.—. Kopališče »Dragica« ln »Jadran« po Din 1.—. Ob parku Narodna kavarna. Cene pensiona so s stanovanjem in takso. HOTEL GRANDIČ, BAŠKA. Popolna oskrba do Din 75.— dnevno. Koncerti in plesi. Prospekti. HOTEL »SLAVIJA«, MALINSKA, lepe sobe, prvovrstna oskrba, prijazno kopališče in nizke cene. HOTEL »ZAGREB«, MALINSKA, moderni komfort, fina hrana, zmerne cene in v bližini kopališča. OMIŠALJ na otoku Krku. 45 minut parobrodne vožnje od Sušaka. V mestu so naslednji hoteli: »UČKA«, »PILAR«, »SLAVIJA« in »B1SER- KA«. Informacije dajejo poverjeništvo kopališča in hoteli. SLdravitna ftcpadlča KOPALIŠČE ILIDŽE pri Sarajevu, znani žve-pler.i vrelec, temperatura 57.5* C. Kopališče je znamenito zaradi prvovrstnih hotelov, parkov in odličnih restavracij. Divna okolica. Z lokalnim vlakom iz Sarajeva zveza ob vsaki uri. V polsezoni 50 odst. popust pri stanovanjih in kopaliških taksah. Prospekte pošilja uprava kopališča. KOPALIŠČE SLATINA alkalično-muriatični vrelec s temperaturo 42 stopinj in s hladnim vrelcem kisle vode. Odlična kisla voda za pijačo. V dobi glavne sezone je dnevno avtobusna zveza z Banjo Luko (17 km). Na razpolago 130 sob in 250 postelj. I.ep park in hotel. Hrana odlična in poceni. Stalna zdravniška oskrba. Zdravi se revmat.izem sklepov in mišic, protin. ženske bolezni, eksudati ter bolezni želodca in črevesja. V A R AŽDINSKE TOPLICE žvepleni radioaktivni vrelec, toplota 59" C. Zdravi kronični revma-tizem, škrofulozo, trganje po kosteh. Zdravljenje vse leto. izven sezone znaten popust. — Popolni pension s kopanjem 50 do 80 Din. VRANJSKA BANJA sprejema tudi izven sezone na zdravljenje rev-matizma in protina. Vse udobnosti nudi Državni hotel. ki ie v istem po-slon.iu, kier so tudi kopališča. Centralna kurjava v kopališču in v vs»i zgradbi. V sobah topla in hladna voda. Ves pension v Državnem hotelu stane od 50 do 60 Din dnevno. VRTTCICA PRI TESLIČU mnogoštevilni topli in hladni vrelci, temperatura tople vode 29.59« C. Voda je radioaktivna, muriatična ter je kopališče podobno Neuheimu. Indikacije: obolenja srca in krvnih teles, jeter, živcev, prezgodnje staranje, nepravilnosti hormonov zaradi raka. kožne bolezni, malarija. Zdravljenje se vrši s kopanjem v kadi in v bazenu, s pitjem zdr.ivil-ne vode, dietno hrano, masažo, rontgenom itd. Kopališče Vručica je 3 km daleč od industrijskega kraja Teslič v div-ni dolini Usore, obdano s planinami, brez prahu in megle, 230 m nad morjem. DVA NOVA HOTELA ln štirje udobni pensloni razpolagajo s 150 sobami in 250 posteljami. Avtobusi pričakujem goste na železniških postajah Teslič in Dobol. Vse Informacije daje Ug-ava kopališča Vruoice pri Tes-liču. KRAPINSKE TOPLICE zdravijo protin, revmo, ženske bolezni itd. — Dnevni stroški od Din 50.— naprej. LIPIK radioaktivni jodni vrelec, 46 stopinj, zdravi protin- sklerozo, reuma-tizem, sladkorne, črevesne, ledvične in ženske bolezni. Zdravi se s pitjem zdravilne vode in kopanjem. NIŠKA BANJA Radioaktivna homeo-terma, značaj alkalnih voda, temperatura toplega glavnega vrelca je med 34 in 38 stopinj. Mlačni radioaktivni vrelci s pitno vodo. Zdravi se z inhalacijo, kop^-niem in pitjem vode. indikacije: vse živčne bolezni. bolečine v sklepih, kosteh in mišicah, obolenja notranjih organov srca in krvnih teles, jeter ledvic, sluznic, žlez in kože. Visoki prit'sk hipertenzije se uspešno zmanjšuje. Kopa'išče razpolaga s prvovrstnim hotelom s 60 sobami in s tremi manjšimi hoteli. Prekrasen p-»rk z rednimi dnevnimi koncerti. Kopališke leži na glavni progi Beogrnd-Niš-Carij-rad in ima svojo železniško postalo. Z niške postaje prihaja vsakih 15 minut tramvaj naravnost v središče kopališča. Vozovi in avtomobili so na razpolago. Državni uradniki in uslužbenci imajo izven glavne sezone 50 odstotkov popusta. HOGAŠKA SLATINA je kot vodilno kopališče v državi: 1. eno najuglednejših zdravilišč za zdravljenje prebavnih organov; 2. repre-entant alka-lično-saliničnih in zemeljskih vrelcev z izviri »Tempel«, »Styria« in »Donat«; 3. priljubljeno letovišče. Sezona: maj, oktober, pred sezona 1. maj, 15 .junij, posezona od 1. do 30. septembra. V pred- in posezoni znatni popusti. Javni nameščenci, zdravniki in oficirji ter njihove žene in nedorasli otroci uživajo še posebne ugodnosti. V glavni sezoni sestanki mednarodne letoviške publike, razna ,-azvedrila, šport itd. 14 zdraviliških hotelov pod lastno upravo z izbrano kuhinjo v središču zdravilišča. Slovita dietna kuhinja za diabetike »Nova švicarija«. kopališča, hidro-mehano-elektroterapija in specialna medicinska in tera- pevtična sredstva. Sest zdravnikov specialistov. Medicinsko-Kemijski laboratorij in druga po-močna sredstva moderne balneoterapije. KOTEL »OBČINSKI DOM« s 35 sobami. Novo poslopje z lepim vrtom in gozdom. Telefon v hiši. HOTEL »OZOM«. novozgrajen ln moderno urejen, 40 oseb. lift. tekoča voda. slovita kuhinja. SPLITSKE TOPLICE 2vepleno-bromno-jod-no-termalno kopališče sredi Splita. Zdravljenje s pitjem, kopanjem in mineralnim blatom. Zelo nizke cene. ^Curistična tredi&ca BLED Najidealnejše zimsko letovišče. Središče zimskega športa. Sestajali-šče odlične tuje in domače publike. Popolnoma zavarovan od vetrov, na višini od 510 m nad morjem. Zaradi relativno majhne oddaljenosti od morja zelo prijetne klimatične razmere. Izhodišče vseh izletov in alpskih tur. Blejsko jezero nudi najlepše drsališče, pozimi je vedno dovolj snega in solnca v romantičnem okviru slovenskih Alp in zgodovinskih krajev. Bled razpolaga s hoteli, ki zadovoljujejo vsakega Desetnika. Idealen kraj za počitek in okrevanje. ORAXT> HOTEL »TOPLICE«, najmodernejši hotel v državi; najugodnejše pavšalne-cene: 10 dni Din 900 do 1000. 14 dni Din 1232,— do 1372,— sa s^bo z balkonom, odlično hrano, postrežbo in takse. TTOTFL-PENSION »STARKL« oh Jezeru, z vrtom na obali, v predsezonl Din 65.—. v sezoni Din 80.— do 90.—, brez kurtakse. BOHINJ Sloviti zim«kosportni teren, najdaljša proga za sankanje. najboljši tereni za smuko, izhodišče za tnre na Triglav. HOTEL »SV. JANEZ« ob jezeru, v romantičnem pozdu. pension Din 65.— dnevno. KRANJ s prekrasno lego na lepi obali Save med Karavankami in Kamniškimi planinami, prijetno letovišče. HOTEL »JELEN«, popolnoma ren oviran, tekoča voda. 50 postelj. pension od Din 38.— do 45.— dnevno. Odlična hrana. MOJSTRANA Na vhodu v Alpsko dolino Vrata. Pozimi živah- no športno življenje, zlasti smuka, poleti priljubljen počitniški kraj. Izhodišče za izlete na Triglav. HOTEL »TRIGLAV« ima 70 postelj, pension Din 40.— do 65.—, v pred-sezoni Din 35.— do 50.— dnevno. PENSION ln RESTAVRACIJA SMERC, v pred- ln posezoni Din 40.—. v Juliju ln avgustu od Din 50.— do 55.— dnevno. LJUBLJANA V srcu slovenskih Alp. Sloviti ljubljanski grad iz 14. stoletja. Množica zgodovinskih spomenikov. Baročne in renesančne cerkve, prekrasen park Tivoli. Izhodišče za izlete po vsej Sloveniji, zlasti pozimi. LjubHana je v vsakem pogledu priletna pozimi. ker nudi dosti r "•drli. poleti pa ni nikdar Tw»več vpčp. ker rfiie bli-Hna Alp in vodi v*» pogoje prijetnega letovišča. ZAGREB Gospodarsko in kulturno središče. drugo mes*o države. Dočim je spodnji del mesta po-nolnoma moderen s palačami nalik drugih evropskih velikih mest, je gornji del mesta poln zgodovinskih stavb in spomenikov. Gradovi, cerkve, muzeji, gledališča. prekrasni parki, galerije slik, veliki trgi, zoološki vrt v Maksimira, športna igrišča. Na eni strani velemesto, na drugi pa začetki gozdov v samem mestu. Prekrasna okolica. Izleti na Sleme, v Gorski Kotar, Gornji Jadran. V okolici mnogoštevilni stari gradovi, dobro ohranjeni in polni umetnin. Zaradi reke Save je bivališče tudi noleti prijetno. Ob savski obali so najmodernejša kopališča. Zagrebški hoteli so znani po svoji udobnosti. Avtobusne proge na vse strani. HOTEL ESPLANADE pri glavnem kolodvoru. HOTEL MILINOV, Jela- čičev trg. HOTEL PALAČE, Stross- maverjev trg. HOTEL IMPERIAL, Frankopanova 8. HOTEL TRI GAVRANA. Jurišlčeva 6. GRAND HOTFL. Ilica 6 HOTEL CENTRAL, nasproti glavnega kolodvora. RESTAVRACIJA in HOTEL »I.OVAC KI ROG« Ilica, 14. PLITVTCKA JEZERA Fenomen narave brez o-imere: 16 iez»r s stotinami vodopadov se iz-Mva eno v drugo brez nrestnnka skozi planine, !wkr;tp z eoriovi. Gor-ti-i Kotar. v i">+orprn co Pli^vire. Ie poln neo"-čnkovanih »animivo^t' za turiste in za vse ono. ki si že'e svežega zraka in oddiha. Direktni p^obusna zveza z ZarTobom. HOTEL I.ABUDOVAC 1e vM«. v fcat-o-1 se li^ko Tsakiio Tvliprno okrepča in spočije. BANJA LI KA Središče turizma Vrha «k e banovine. M»ctn hnirp flnrp, Gozdov. drevoredom in parkov na obalah VrbacS. Mnoro nrlotlt^lckill et^rh. mi'1 iTerha^iia je 17. stolo*!a nnl«"" vUkopa "tov-li jnanl";>l ter ima nopolno orientalsko ohUo-Jo. Banski d^ori so središča, okrnp katerega se intenzivno razvija evropski del mesta. Muze«, gledališče, bioskopi. izleti v Gornji Seher. vrelec žvepiene zdravilne vode. Avtobusne proge na morje, v Jajce. Bosansko Du-bico, Dervento, Teslič, Doboj, Petrovac, Bosansko Gradiško. Mestni avtobusni promet. Veličastna je pot od Banja Luke do Jajca skozi sotesko Tijesno in mnogoštevilne predore, ob Bočcu in ostankih srednjeveških zgradb. Slikoviti bosanski mlini dajejo posebno lepoto tej poti. HOTEL BOSNA, najmodernejše urejen, tekoča voda. centralna kurjava, lift. kavama ln restavracija. JAJCE Zanimiva prirodna lega na jaičastrm bre in so pobelile vse višje vrhunce. V sorskem kotaru je že sililo solnce izza oblakov in v Brodti na Kupi se je kislo vreme zjasnilo. Oblaki so še sicer grozili, vendar padavin nismo vee imeli. V avtobusu samem smo sedeli ndobno in nas niso niti malo motile neštete vzpetine in cestne krivulje. Žal le. da nam Vesna še ni bolj okrasila poti z zelenjem in cvetjem, dasi smo sicer po koledarskem račinu obavljali svoj izlet na cvetno nedeljo. Ugotoviti pa emo morali vsi, da mora biti takale |>ot v času. ko fe pomlad že boli napredovala, zelo romantična. saj drži preko hladnega Kocevarskega. manj hladnega uorskPua kotara proti toplemu Sušaku in še toplejši Crikveniri. Torej pestrost podnebja, a tudi pokrajinski značaj se skozi vso pot menjuie. V početku malo ravnine, potem griči, hribi in dolin^ z gozdovi, majhnimi njivami, pašniki in travniki. naposled pa same skale, med katerimi je sem in tja malo rodne zemlje. Variatio deleclat. Pot. za katero velja ta latinski iz-rt:k, ne more biti dolgočasna. Židano voljo smo, kar je jasno, vso dolgo pot podpirali 9 kovčegi, napolnjenimi z najrazličnejšimi dobrotami, s pravim kranjskim cvičkom in s petjem, kakor da smo šli na svatbo. Podprta dobra volja nam je pomagala, da smo si laže predstavljali še gole veje dreves okrašene z zelenjem. Mak) pred Sušakom smo že videli izza skal morje. Bili so med nami, ki eo zagledali to veličastvo prirode prvič. Zato je seveda bilo vzhičenje nepopisno. Drugi, ki smo že gledali kdaj to veliko vodo. smo skoro bolj uživali veselje in zamaknjenje teh srečnikov, kakor pogled na morje, ki sicer vsakogar, če ga po daljšem času speo načrtu opravimo izlet v enem dnevu. Na povratkj smo še po malem popravljali, kar smo prei zamudili. Občudovali smo zdaj tudi zahod krvavo rdeče solnčne oble. Ko se je napravila noč. so prišli dremavci do veljave. Edino pavzo smo med potjo imeli šele v Kočevju, kjer smo se tudi dopoldne ustavili. Okrog 1. se je izlet zaključil tam, kjer ee je zjutraj začel. Druščina ee je razšla s čvrstim prepričanjem, da bi bila v bodočnosti za kaj takega še vneta. Življenje okrog jezera je vzbrstelo. Jezerska gladina, ki jo boža rahel pomladni veter, sije v najprelestnejših barvnih odtenkih. Kaj pomirjevalno vplivata šetnja okrog jezera in prijetna vožnja po jezeru v tihi idiličnosti Blejskega otoka. Od daleč zreš na pozlačene vrhove naših snežni-kov in njihovega poglavarja sivega očaka Triglava. Kdor sc hoče za praznike okrepiti še v zimski naravi na smučkah ali sankah, ta jo lahko mabne k Mrzlemu studencu, kjer se še lahko nasmuča in nasanka Bled, ki je posebno v zadnjih letih zaslovel in uveljavil svoje ime po vsem svetu kot eno najmodernejših jugoslovenskih letovišč, zasluži po vsej pravici, da ga pogosteje posečajo. Bled je popolnoma pripravljen za sprejem gostov. Cene sobam kakor tudi hrani so znižane tako, da si lahko privoščiš edd:h za majhen denar ob največjem komfortu. Pismo s triglavskih snežili Bled vabi za veiiko noč Bled, v aprilu. Kdor se hoče duševno in telesno okrepiti v čistem gorenjskem zraku, temu priporočamo, da preživi velikonočne praznike na Bledu, kjer vlada ie popolna pomlad. Koča pri Sedmerih jezerih, sredi apiila. V Ljubljani so že kostanji napenjali po-pje, rumeni nagnoj se je odpiral, da pozlati vrtove, zunaj so sadili krompir, vse gori do Kranja, pa še dalje, prav do Jesenic. Ob progi šopi trobentic, zvončki pa so že veneli Pomlad. Mi pa smo namenjeni še v trdo zimo tja okrog Triglava, da se naužijemo še zadnjih radosti na smučeh in se odškodujemo tako za letošnjo mnogo prekratko smučarsko sezono. Iz Mojstrane smo jo mahnili skozi Krmo. Poleg 86 kg lastne teže je bilo treba i nositi še dobro natrpan oprtnik, saj veste, da sta si dilcar in lakota v najožjem sorodstvu. En teden smučarske lakote pa že nekaj konsumira. Tako je šlo le počasi navkreber, pa nam ni vzel dobre volje niti gost snežni metež, ki nas je zajel v Zgornji Krmi. Gotovo ni bilo kaj všeč očetu Triglavu, da nas rine kar cel tucat na njegova bela pleča, ki smo mu jih namenjeni pošteno preorati. Tako sem naposled dosegel Staničevo kočo baš še toli pravočasno, da sem še lahko postrgal lonce za večerjo. Naslednje jutro bi moral prav za prav privoščiti nekaj počitka svojim utrujenim kostem, toda preveč zapeljiv dan je bil. da bi se ne spustil malo doli proti Pragu. Saj vas kar z neodoljivo silo vleče po tistih čudovitih snežiščih! In pa ta božanski razgled na debelo zasnežene vrhove! Človek bi se kar nikoli ne naužil te lepote. Vse se leskece v milijonih biserov in sonce greje izpod sinjega neba tako toplo kakor sredi poletja. Ko smo potem preorali nekaj grebenov okrog koče, smo se pomaknili preko Triglavskega ledenika na Kredarico, od tam pa k Aleksandrovemu domu in potem čez Velo polje k Vodnikovi koči. Tako je šlo kar po osem ur na dan, včasih preko prav neprijaznih strmin, da se dostikrat kar kolena šibijo in niso to nikake maokine solze. Na eksponiranih mestih mi je bil v zanesljivo pomoč preizkušeni vodnik Re-kar iz Mojstrane Ta vam je res tič, da ga je treba iskati! Na Velem polju me je »once tako zonegavilo. da sem kar klecnil pri neki staji ter je moral priti pome oskrbnik iz Vodnikove koče. No. v koči sem »i kmalu spet opomogel in kakor prerojen plini! v objem čudovite zimske pokrajine ki kraljuje tam naokoli. V Vodnikovi koči smo prenočili in tako nas je s svežimi silami popeljal kvedrov Janez čez sedlo Prevala, odkoder smo br-zeli doli na Planino v Lazu. kar nič ne bom tajiL da mi je bilo prccej tesno, ko smo pasirali neko komaj dobro ped široko polico nad globokim prepadom. Brez veščih vodnikov bi človek pač ne tvegal takega poizkusa. Tako pa sc zaupaš popolnoma kakor da si v varnem naročju matere. Potem pa je šlo v smuku polnih 11 ur preko Tičarice h koči pri Triglavskih jezerih. V četrtek sme naskočili Hribarico. od tam pa je šlo kakor strela po vsej planini »Za kop^o«, pa spet na greben Tičar ce in doli h koči. To so tereni, ki gotovo v ničemer ne zaostajajo 7-a toliko hvaljenim St. Moritzem ali Davosom! Sklenil sem, da bom v petek počival, zakaj v nogah mi je b lo že tako, kakor da so iz svinca. Toda kaj bi najtrdnejši sklep, če sneg tako blesti v žarkem soncu. Vse tegobe so mahoma pozabljene ob tem pogledu in tako sem jo ubral za drugimi čez Velika vrata tja na Komno. ki je že za mejniki. Sele pri naši karauli na Lanše-vici smo se utegnili malo oddahniti, potem pa zdrveli čez Plainno na Kraju, kjer nas je ustavila v koči nepremagljiva lakota in žeja. Ali ste bili že kdaj v zimi na Planini na Kraju? Ta pokrajina je paradiž, ki mu ga nikjer ni para Vsaka beseda je pre-revna, da bi vsaj približno povedala to. kar uživa oko in srka srce. In lepše ne more mati zibati svojega miljenca, kakor vas ziblje tu bela pnroda na smučeh Ali je mogoče kdaj pozabiti ta božanski už:-tek; ali ni ena sama ura te radosti zadoščenje za celo leto tegob!? — .loj. koliko so zamudili ljudje, ki se niso mogli odtegniti svojemu zapečku in vsaj enkrat v življenju pogledati to zimsko krasoto Planine na Kraju! Jutri obiščemo še enkrat ta paradiž, od tam pa zaorjemo na Bogatin. Za nedeljo in slovo nas čaka še planina Vogel Kar prehitro bo minil ta teden Pozablieni so vsi napori, kakor da jih sploh ni bilo in zdaj bi si želel te radosti še in še. Toda delo čaka doma. vsakdanja .skrb že kljuje od nekod, zavesa pada neizprosno Konec je te sladke pravljice. Bog daj. da ne za vedno! Ciril Sitar. onoc omet v Ljubljani Na velikonočno nedeljo in ponedeljek igrata vodilna ljubljanska kluba tekmi z renomiranim GAKom iz Gradca. O teh tekmah smo podrobneje razpravljali te dni. Danes objavljamo točen spored: V nedeljo ob 14.: PRIMORJE rez. : KOROTAN, sodi g. Kušar; ob 15.45: GAK : ILIRIJA, sedi g. Sehneller; V ponedeljek- ob 14.: ILIRIJA rez. : CELJE, sodi g. Ramovš; ob 15.45: GAK : PRIMORJE, sodi g. Lukežič. VSE TEKME SE VRŠIJO NA IGRIŠČU ILIRIJE ! Velikonočni table-tenis turnir ŽSK Hermesa Turnir na oba velikonočna praznika j 6. in 17. t m. bo po svojem obsegu kakor tudi udeležbi ena največjih tovrstnih pi-reditev v državi. Dosedaj je prijavljenih že preko 15 klubov iz Zagreba, Karlovea, Maribora. Celja, Murske Sobote in drugod. Med sodelujočimi so najboljši igrači naše. ga tab.e tenis športa. Prireditev se vrši pod pokroviteljstvom bana dravske banovine g. dr. Draga Marušiča, ki je razumevajoč veliki propagandni pomen turnirja prevzel pokroviteljstvo ter poklonil dragoceni srebrni pol:al, kot prehodno darilo. Med darovateljn je tudi znana tovarna ogle. dal »Spectrum« iz Ljubljane in pa tvrdka A. Agnola. Turnir se bo pričel v nedeljo tečno ob 9. dopoldne, ter bo oba dneva dopoldne v areni »Narodnega doma«. Po turnirju bo v ponedeljek družabni sestanek in razdelitev nagrad v mali dvorani restavracije »Zvezda«. Vstopnina za turnir je prav malenkostna, vabimo spretno občinstvo, da se v čim večjem številu udeleži. Velikonočni nogometni program v Celju bo izpoinila oba dni ob 15. na igrišču pri Skalni kleti zanimiva borba med ljubljanskim Hermesom in reprezentanco Celja. Občni zbor smučarskega kluba Logatec V času. ko smuči že počivalo, se ie vršil v soboto 8. t. m. v klubovem lokalu pri Ko-renčanu V. redni občni zbor Smučarskega kluba Logatec. Udeležba članstva ni bila povodna. Občni zbor je vodil predsednik gosp. mr. pharm. Kristan. V svojem izčrpno zasnovanem poročilu o delovanju kluba v preteče-nem poslovnem letu je ugotovil, da so člani odbora povsem zadostili zahtevam dela. pri čemer ie poe bej pohvalno omeniti agilnega klubovesra tajnika Viktoria Šenieo in blagajnika Jerino. vendar pa klub ni dosegel uspehov v nalogah, ki si jih ie bil zastavil. Temu fe bila v prvi vrsti kriva za smuča rs tvo skrajno neugodna letošnja zima. Poseben odstavek njegovega poročila je tvorilo še nerešeno vprašanje smuške skakalnice. Pogajanja za odkup odnosno najem parcele na Sekirici, kjer naj bi se zgradila smuška skakalnica, »o bila dolgotrajna in so se vlekla skozi vse leto. dokler slednjič niso dospela pa mrtvo točko. Ugotovilo se je, da klifb ni predvideval tako visokih stroškov, kakršni bi bili potrebni ra gradnjo projektirane skakalnice. zlasti pa ne po načrtu, ki je dospel iz Norveške. Treba se bo torei v novem poslovnem letu ozreti po drugem terenu za skakalnico. Iz pismenega poročila tajnika Viktorja Šeniee, ki ie zaprosil občni zbor. da ga razreši njegove funkcije zaradi bolezni in iz poročila tehničnega vodstva posnemamo, da je imel klub v pretečenem letu 7 rednih, dobro obiskovan ih odborovih sej. Med letom si je klub nabavil lastne lične diplome. Prireditev je imel klub v preteklem poslovnem letu več. Ma domači tekmi 3. marca 1932 ie stnrtalo 17 članov in 20. marca 1932 v Uotederšici 18 članov. Letos 21 januarja se je udeležil klub s & člani podeaveznega tekmovanja v Kamniku, pri čemer je France Trkman v ostri konkurenci 45 tekmovalcev zasedel 1f>. mesto. 29 januarja je bil klubski dan. Startalo je 44 tekmovalcev. Klubov prvak ie postal za leto 1032-/33. Trkman France. Nn Svečnico se ie vršila kljub slabim snežnim razmeram tekma za prvenstvo Notraniske. Udeležba je bila manjša kot lani. Prvenstvo Notranjske je odnesel Jenko Boris (SK Ilirije) in prejel ob tej priliki v trajno last srebrni pokal. 4. februarja t. 1. je priredil klub v prostorih hotela Kramir svoio vsakoletno zimsko veselico, ki je ]>o slogu in razpoložen f j uspela nad vsako pričakovanje. Pripomniti je še. da se je klub udeležil po svojem zastopniku Trkmanu Francu vztrajnostnega teka na 50 km na Pohorju. Trkman je dosegel pri tem častno mesto. Velika pridobitev za klub je veli 1 a sitnaciiska deska s smuškimi turami v logaški okolici, ki stoji pozimi ob cesti na Horlnikovem vrtu. poleti pa je nameščena v hotela Kramar. Napravil jo je z' veliko požrtvovalnostjo in na lastne stroške predsednik kluba g. Kristan. Vobče gre hvala niemu tudi za vse ostalo, kar klub ima. ker je skoraj vse več ali manj njegovo delo ali vsaj njegova zamisel. Iz poročila blagainika Jerine Ivana je razvidno. da šteje klub 68 članov. Članarina je večinoma pobrana. Občni zbor oprošea plačilo članarine brezposelnim in siromašnim članom in siromašnim dijakom- Celokupni denarni promet je znašal 4835 75 Din. Dohodkov je h;!o 2820.75. izdatkov pa 2015 Din. Med dohodki so navedena nekatera izdatna darila klubovih mecenov- med drugimi g. Kristana, g. župana Trša rja in ge. Verbičeve in dr. Po poročilu revizorjev je bilo blagajniško poslovanje vzorno Jn se je vrlemu blagajniku podelila razrešiTnica. Pri volitvah ie bil soglasno izvoljen ta-le novi odbor: predsednik g. mr. pharm. Kristan Janez, podpredsednik Voik Berto. tai-pik Trkman Andrej, nam^tnik Šenica Viktor. tebn. vodia Serini Karlo, namestnik Hodnik Viktor, blagajnik Jerima Ivan. gospodar Podloga r Lojze, revizor Jelovšek Leon in še en član: odbor: Rus Berto. Križaj Tvan. Cuk Ciril. Plečnik Franc mL, ka-petan Slekovep Drago. por. Maurovič Andri-ja, namestnika Jernejčič Ivan ta Lenarčič Ciril Na občnem zboru je bil sprejet tudi sklep, da bo o^tal klub vedno v najožjih stikih s smučarskim odsekom Sokolskega društva, ;>ri katerem je včlanjena že pretežna večina klubovega članstva. Sodelovanje s tem odsekom se bo vršilo z roko v roki. Po izčrpnem dnevnem redu je predsednik Kristan zaključil resno in stvarno zborovanje logaških smučarjev s spodbado na nadaljnje vzajemno delovanje v nalogah, ki si jih je zastavil klub v prospeh belega športa na logaških tleh. Službene objave LNP (S seje p. o. 12. t m.) Navzoči gg. Stanko, Novak, Oman, Zupane, Petrič; odsotni (upravičeno) gg. rav. Šetina in Beneditič, neupravičeno gg. Kovač, Brumen, Anko, Saksida. Določijo se prvenstvene tekme 16. t. m. ob 15.30 v Hrastniku na igrišču Hrastnika, 18. min. Hrastnik : Amater, s predtekmo rezerv. Službujoči odbornik g. Dolanc. — 17. t. m. igrišče SK Trbovlja oh 16. Dobrna : Hrastnik, s predtekmo rezerv. Službujoči odbornik g. Lunder. Odobrijo se prijateljske tekmi Bratstvo, Jesenice : Jadran, Ljubljana, 16. in 17. IV. na Jesenicah; Korotan. Kranj : Reka, Ljubljana 16. t. m. v Kranju in Korotan : NSK Sparta, Ljubljana, 17 t. m. v Kranju; reprezentanca Celia : Hermes 16. in 17. t. m, v Celju; prijateljska tekma SK Elanu v Novem mestu 16. t. m.; SK Laško : SK Sava. Sevnica, 24. t. m. v Laškem; Ilirija II : C;lje 17. t. m. in ASK Primorje II : Korotan, Ljubljana 16. t. m. v Ljubljani. Pozivata se Hrastnik in Amater, Trbovlje, da v izogib suspenza plačata ss. g. Vidi cu v nedeljo 16. t m. po 40 Din v smislu dopisa LNP z dne 6. t. m. S takojšnjim suspenzom se preda kazenskemu odboru igralec Križane Valter. Razveljavi se prvenstvena tekma Athleiik SK : SSK Celje, odigrana 4. decembra 1932 v Celju, ker je igral v moštvu Athletik SK igralec Križane Valter, kateri ne bi imel pravice nastopa za prvenstvene tekme, če bi po d savez dobil pravilno prijavo za verifikacijo. Enako se razveljavi prvenstvena tekma Athletik SK : SK Laško, odigrana 2. aprila v Celju. — Odredi se ponovno odigra-nje istih 7. maja Athletik SK : SSK Celje in 4. junija Athletik SiK : SK Laško v Celju. Določijo se prvenstvene tekme ljubljanskega okrožja: 7. maja Bratstvo : Korotan na Jesenicah in 14. maja v Kranju, 28. maja zmagovalcev tekme Bratstvo : Korotan proti SK Elanu na sedežu zmagovalca in 11. junija v Novem mestu. Vzame se na znanje zapisnik Mo. Trbovlji od 10. t. m. Dopig SK Trbovlje št. 39-33 od 10. t. m. v zadevi poškodbe igralca Bergerja Jožeta se odstopi p. f. Verificirajo se s pravom nastopa 22. t. m. za Reko Urbančič Stanko; za ASK Primorje Ulaga Franc; za SK Hrastnik Majcen Lado. za SK Rapid Muhleisen Lothar-za Trbovlje Klenovšek Viktor, Seiko Ludvik, Hribar Andrej. Jerman Ivan, Gračner Karel, Kuraš Edi, Zapotnik Franc; za SK Olimp Hrastnik Herman; za SK Muro Scč-ko Janez; za SK Bratstvo, Jesenice Pengil Anton, Oman Slavko; za SK Dobrna Bre-mec Maks; za SK Laško Majcen Miroslav, Zorko Josip, Komaricky Hinko. Vzame se na znanje izjava igralca Ovna Antona, ca preklicu je svojo prijavo za SK Korotan. Ljubljana, ter da ostane še nadalje člen SK Jadrana. Tajnik II. (Seja u. o. dne 13. IV. 1933.) Navzoči gg. Rvbar, Stanko, Šetina, Bu-ljevič, dr. Kosti, Pevalek, Berdajs, Melicer, Malovrh, Jugovec, Kralj, Logar, inž. Debelak, Novak, Dorčec in Drufovka. Upravičeno odsotni: gg Kuret. Vospernik in inž. Kuljiš. Odbori Elana. Bratstva, Ptuja, Svobode, Vič in Reke se vzamejo na znanje. Spremembi tajništva pri Disku in Iliriji se vzameta na znanje. Sporazum mariborskih klubov glede vstopnine za medsebojne tekme se vzame na znanje. Navodila za vodenje kartoteke verificiranih igTalcev se b<> clo razmnožila in dostavil klubom Prijava Primorja proti Iliriji zaradi žalitve se ne more vzeti v postopek, ker je naslovljena na JNS. Vzame se na znanje dopis JNS, da se vrne Reki znesek 300 Din, kateri se obračuna z JNS. Nakazilo izvrši podsavezni blagajnik. Ker tvori OZKS poleg predsednika podsaveza le po en zastopnik podsaveza in sodn. sekcije, se spremeni sklep zadnje seje v toliko, da je zastopnik podsaveza v tem odboru g. Kralj. Službene objave LNP. (Seja odbora p- f. dne 6. aprila 1933.) Navzoči gg. nač. Sanoin, rav. Šetina, Novak. dr. Prodan. dT. Ma uri, Soklič, Kovač. Opozarjajo se vsi klubi, da je treba pri poškodb igralca predložiti zdravniško spričevalo, kolkova-no s predpisano takso, ker se nekolkova-na spričevala ne bodo upoštevala. Odbor je razdel i razpoložljivih 3000 Din za poškodbe pred 1. januarjem 1933 takole: SK Iliriji 1000 Din za stroške pok. Kn&ževiča Borisi a v a. nadalje 400 Dn za poškodbe igr. Verovška Branka, 150 Din za poškodbe igr. Pogačnika Mira i,n 100 Din za poškodbe gr. Zupančiča Danijela. SK Korotanu, Ljubljana, 200 Din za poškodbe igralca Tičarja Marjana, Cakovečkemu SK 200 D n za poškodbe igralci Galoviča Vladimira, SK Svobodi. Maribor 200 Din za poškodbe igralca Sirkovrča Franca. SK Muri 500 Dim za poškodbe igralca Nemecza Ludoviika. SK Rapid« 150 Din za poškodbe igralca Peika Alfonza. I. SSK Mariboru 100 Dm za poškodbe igralca Korena Evalda. Tajj-niik II. Prvi družabni se*tanak članstva MK Tli. rije je bil v 3redo zvečer, ki se ga je ude ežiio izredno vehko število članov, kolesarjev in motociklistov. Prišli so tudi nekateri, d.os;ej še neučlanjeni motociklisti. ki jih je privabila pestrost večera, zlasti pa taki, ki so radi previsokih taks odia. vili svoja vozila in iščejo sedaj v močni organizaciji zaslombe. Za klubski proč vi t velezaslužnl stav jstni predsednik g. Jakob Gorjanc je pozdravil v zanosnem govoru zbrano članstvo, da opozarja! na važnost 20-letnega jubileja cbstoja kluba ter orisal program jubilejnih svečanosti. Naglašal je važne naloge, ki naj jih izpolnjuje klub kot najstarejši reprezentant slovenskega in jugos'ovanskega kolesarskega in mo*o-sporta, toda ne le na športnem, tudi na gospodarskem polju. Sledile so še interpela. cije na klubske funkcionarje, ki so dali članstvu potrebne informacije. Posebno in-teresantno je biio predavanje gen. tajnika g. Vekoslava Kepca. Storjeni so bili zlasti na pobude ag:'nega predsednika g. Rudolfa Zalokarja razni važni sklepi, ki naj bi našim mctociklistom in bicikistorn prinesli znatnih koristi ter sploh dvignili sloves r a. ših vozačev. MK Ilirija prireja take sestanke redno dvakrat mesečno, vsako prvo in tretjo gredo. Kraj se objavi v časopisju. no&ur&šiti »avoz Kraljevine Jugo^iav je »Triglav^i po«faoor« v jL.juoija.ui je knii t), t. m. re^u i&aa občni aoor, na kaien m je bii izvoljen nas.eunji novi upravni od. oor: preasecuiik Zaioker Rudou, poup.red-sednik Starin Franc, tajnik Peic Pavie, namestnik Fritz Vranjo, tehnični referent Bresvar Anton, namestnik Redenšek Ivan, odborniki Vrečar Ivan, Goršek Avgust, Knžman Ivan, savezni deiegat Kepec AiOjz. Občina zsor je soglasno sncienil predložiti Koturaškamu saveza kra.jevine Jugoslavije, da priredi letošnjo državno prvenstveno dirko na grosupeljski krožiji piogi s posameznim startom, kakor je to pač običajno za vse večje prvenstvene dir. ke in se tudi olimpijske kolesarske tekme višijo s posameznim startom, kar omogoči točno in vestno izvršitev tako važnih prvenstvenih prireditev. Zaradi velikih ne-prilak, v katere so prišli o priliki Balkanske olimpiade v septembru 1931 naši dirkači Abu'.nar, Valant. Ob.ak in Rozman, je sklenil občni zber predložiti Kotui-aske. mu savezu predpostavko, da se ta pereča zadeva končno reši. Tehnična referent prosi vse v podlsavezu včlanjene klube, da čim hitreje pošljejo program svojih prireditev za tekočo sezono. Koiuraškj savez kraljevine Jugoslavije »Triglavski pododbor« nam sporoča, da se je v Trbovljah ustanovil kolesarski klub »Zora«, ki se je prijavil za vstop v Kotu-raški savez kra'j. Jugoslavije. T. č. predsednik kluba je znani kolesarski športnik g. Avgust Goršek. Ustanovitev vrlega kolesarskega kluba v Tnboviljaii najiskrene-je pozdravi namo. Smučarski klub v Celju sporoča vsem tekmovalcem v smuku s Savinjskega sedla na Okrešelj na velikonočni ponedeljek, da se bodo zadnje prijave za tekmo sprejemale v ponedeljek samo do 8. zjutraj v Fri-schaufovem domu na Okrešlju, nakar bo žrebanje startnih številk in skupen odhcd na start, dve uri od Frischaufovega doma. Vsi tekmovalci naj bodo po možnosti že v nedeljo zvečer v Frischaufovem domu. Odbor ISSK Maribora se je konstituiral- naslednje: predsednik dr. Stamol, I. podpredsednik dr. Jančič, II. podpredsednik mag. sv. Rcdošek, I. tajnik Gnus, II. tajnik Štok, načelniki odsekov pa so: za teniški Šepec, nogometni Filipančič, zim-skosportni Golubovič, lahkoatletski Cest-ik, ping-pong Sevnik, lahkoatletski Košak, damski Ravnikova in propagandni Voglar. SSK Celje : SK Rapid. Na velikonočno nedeljo ob 10. dopoldne bo gostoval SSK Celje v Mariboru in igral prijateljsko nogometno tekmo z mariborskim Rapidom. ASK Primorje (nogometna sekcija). V nedeljo in ponedeljek vršijo na igrišču Ilirije blagajniški nadzor od 14. naprej gg. Sketelj ml., Gostiša, Gvido, Gržetič, isto. časno reditelji Batič, Bančič, Lovrač, Fuks, Klančnik, Erbežnik, Zajec. V nedeljo ob 13.45 morajo biti v gostilni »Rei-ninghaust zaradi predtekme: Gorenc, Marc, Ulaga, Marjetič, Brvar, HabLth I in n, Bogme, Strnad, Janežeč, Boncelj II, Golob, Svetic III, Petrič, Vrhovnik, šinkovic, Baiun I. Ligino moštvo mora biti v pane. deljek ob 15.15 v gostilni »R e Lni nghaus«. TSK Slovan. V ponedeljek na praznik ob pol 9. morajo biti na igrišču Ilirije igralci: Bunc, šavs, šarn, Rozman, Dejak, Gircl, Poljšak. Smrekar, Jerančič, Ceglar, Sen-čar, Schlegl, Je.nko Boge! in Uhan. Igra. mo proti B. moštvu Ilirije trening tekmo, opremo priskrbita Bunc in Poljšak. SK Reka. Jutri morajo biti ob 11.15 pred kavarno Evropo: Pikič. Pur lan, Korle, Ni. no, Drage, Broni, Er*en, Pino. Oto, Ane, Mrzikar, Petrovčič, Kor.čan. Kokalj Ciril, Lavrenčič, Erjavec, Jereb, Skoči,r, Laznik, Ferf, Rozmane. Avtobus LjubLjana-Kranj odpelje točno ob 11.30. SK Grafika. Moštvo, določeno za gostovanje ha Jesenicah, se sestane 16. t. m. ob 11.30 na glavnem kolodvoru. Zanesljivo in točno! SK JugoSla\'ija v Celju ima redne treninge za nogometaše od ponedeljka od 20. do 22., za lahkoatlete ob petkih od 20. do 22., table-tenis (ping-pong) sekcija pa ima redne vaje ob sredah od 17. do 22. v prostorih v Samostanski ulici. Prijave novih igralcev sprejemajo v navedenem času načelniki sekcij. SK Korotan (Kranj) igra o praznikih že na preurejenem igrišču in ima v gostih prvi dan ljubiljansko Reko, drugi dan pa Sparto. Vsi brije klubi so sa po močeh men. da precej enaki in bo to nekakšna revija njihovih sil kajti vsi trije nastopijo s prvimi in rezervnimi moštvi. Zanimanje za nogomet je v Kranju zadnji čas posebno radi- graditve modernega športnega igrišča zelo naraslo in bo občinstvo tudi v praznikih gotovo napotoilo igrišče. Kolo jaha^ev in vO/ačev priredi 17. t. m terensko jahanje. Jahači bodo odšli ob pol 2. iz jahalnice, čez aerodrom ob Savi v Medno. Povratek po isti poti nakaj. Kasači bodo odšli ob 2. iz B'eiweisove ceste. Smučarski tečaj pri Staničevi koči pod vodstvom inž. Janše se bo vršil oo praznikih. Izleti! Skupni odihod iz Mojstrane 20. tm. Ali sme bolnik na s*ai i? Vprašanje, ali sme bolan športnik, za katerega so n. pr. prireditelji priredili mnogo reklame, na start ali ne, je zelo zapie-te.no. Mnenja so v tem oziru precej deljena, dasi je v pozitivnem in negativnem primeru dana možnost razočaranja; če mož ne starta, je razočarano občinstvo, če pa tekmuje, je razočaran še sam. ker .ie gotovo, da ne bo mogel doseči uspehov kot bi jih v popolni formi. Pariški »L' Auto< je stavilo to vprašanje raznim športnim zvezdnikom in dobil nanje precej različne odgovore. Tako je menil kolesarski prvak Charles Pelissier, da amater — če je bolan — lahko brez pomislekov opusti startanje. Če zanj ni mogoče dobiti nadomestila — kar je seveda na dež-. li skoraj zmerom problematično — ma pač ne preostaja drugega kot startanje. Srednjeprogaš Sčra Martin je bil n^ira-nja. da je treba v takšnih primerih upoštevati dvoje: dolžnost startarja in športni rimome. Amater gre po njegovem lahko na start, dasi ni v formi. Pri poklicnem športniku je problem v t"m, da mora pazili na svoj sloves; če nastopi, pa nikakor ne gie, da bi štedil sile. Svetovni rekorder v plavanju Tario je povedal jasno: čeprav bi bil bolan, bi starta'. Amater mora izpolniti dano besedo, javnost pa mora biti zato obzirna.« Najboljši teniški igralec Francije Co-chet je odgovoril, da športnik ne sme nikoli pokazati svoje obolelosti, kar pa velja v enaki meri za amaterje in profesio-nale. Beseda pač velja in — zdrav ali bo-lehen — športnik mora na start! Manažer boksača Marcela Thilla je mnenja. da ni prav, če se občinstvo vara s tekmovalcem, ki ne ruoiv razviti vseh svojih zmožnosti. Med temi i z; a veni je najbolj objektivna in jedrnara izjava boksučevc-oa minažerja, kajti ou ima v mislih plačajoče gle- d-.ice, med tem ko vsi ostali mislLo «amo nase, na svoj sloves in na svojo neuado-mestljivost. Dejstvo je. da ji moralo v tem vprašanju prav za prav odločati samo občinstvo. Kadar tekmujejo mošt v a istega kluba med seboj, je pač za vs^ kogar najmanj važno, ali so vsi n"£topa..i či brez hripe ali drugačnih fiziki- nera/.ue*, ženj. Kadar pa prireditelji napovejo prvovrstno prireditev in kupijo gledalci vstopnice za takšno, je seveda njihova dolžnost, da res tudi nudijo toliko, kolikor so obljubljali. Odgovori na vprašanje >L' Auta^ so zanimivi še zaradi tega. ker je med njimi edino zastopnik boksačev- zavzel nasproti občinstvu pravilno stališče. Ta Izjava je zanj — kot predstavnika ;u:oge v kateri je po mnenju neki erib na manj polnovrednih športnikov — na lrse častna. Saj ros ne bi bilo čudno, če bi boksači. ki Imajo najmanj priložnosti za startanje, izrabili vsako priliko, da pritegnejo svojo publiko brez ozira na to, ali bodo lahko pokazali vse, kar znajo. Priznajmo, da je športniku res tr-žko. ee se mora kljub nenadnemu n- razpoloženju odločiti za start, še bolj pa. če mora sodelovanje odreči. Prireditelji se boje za svoj sloves, njemu pa grozi n arnost. da ga bodo prišteli v vrsto nezanesljivih ali pa mu celo odpovedali -pogodbo«. Toda brez ozira'na vse to je treba občinstvu povedati resnico. Morda bo nekaj gledalcev obrnilo hrbet blagajnam, morda bo padlo na račun prirediteljev iu tekmovalca nekaj pikrih opazk, toda pri drugi priliki bodo isti zabavljati spet pri blagajni. Oni pa, ki so morali prvič prisostvovati »cirkusu« z bolnim športnikom, bodo drugič dobro premislili, preden bodo plačali vstopnino za slič-ne polovična nastope. Zato bi pač moralo veljati načelo, da bolan športnik ne spada na igrišče, pa naj se zgodi karkoli! Postani in ostani član Vodnikove dhrti£*> Sv. Mikavžu, na H umu in gori pri sv. Bo I f en k u na Kogu. in potem cela družina slavnostno, veselo in vendar sprva nekam resno pod vodstvom svojega poglavarja zbrana sedi okoli velike mize in po dolgem postu in »mesopuMtu« naravno s strastjo už va presmee, svojo »viizmi.no.« tedaj praznujejo v otljh predelih Slovenskih goric. ki so obrnjene proti vzhajajočemu soncu in stoje kot zadnji stražnik- že blizu Mure. Vel ki dan vstajenja v vinogradu n na polju, na gorici in v dolini: Veliko noč. Jeruzalemska cerkvica je nvona :n idilična kakor vsa njena okolica in vno-rr>dni brežuljki. ki jih ona šč ti toče. slane, strele in drugih nezgod. Jeruzalemski grič, Plešivica. llovščak. Mrzlo polje, Plovščak, Ribji klanec. Prebrovnk. Kodeličeva Klumpa. (lerovec. 2e'ezne dver, Svetin jski in Veličanski griči, v vmesnih dolih in do-Pna.b pa pisani travniki n nolja, duht^ča po sveži razorani črni zemliji, beli čedni hrami vsepovsod vrh goric in ob n j- h pobočjih in veseli in prijazni obrazi: vse ti razodeva, da praznin jej o izmed svojih prazin kov enega naj epših. V bližnjem gozdičku rastejo, skrite med drug m drevjem ali ob njegovem robu vitke ive in miki. dremlje srobotje. čremse, božji lesek in zimzelen: vse namenjeno od dobroti j. ve nara ve odraslim dečkom v veselje za cvetno uedello Pa če iva poganja prepočasi, da bi ne imHa v pravom času lepih mačie. hranijo narezanih ngenih šib na toniem in v topi: vodi. da bo, »butara«, s srebotjem lepo ovezana. na cvetno nedeljo tem lepša n veselje staršev tem večje. ko bodo dajalj z blagoslovljenih ivo-vih šibic natrganih mnčic na krožniku jesti živni. da jo tako obvarujejo vsake nesreče: pa tud obrane vejice bodo poleti ob preteči nevihti gotovo odvrnile od hiše in vinograda vsako nesrečo, če jih bodo do tedaj skrbno hranil' pod streho in jih v pravom času in v prav smeri, v smeri, odkoder preti huda ura. zanetili in žgali. Cerkvica Jeruzalem, tudi Betlehem imenovana. 1. 1652. od gorn ieradgonskega oskrbn ka Drumblica in njegove žene postavljena. stoji samo 341 m v. sok o nad morjorn. a se pono>' m o ozira daleč naokoli po širnem svetu božjem, po bližnjem, pa tudi po daljnem. Stoječemu sredi najlepš:h vinogradov, sveže prekopa m h. na novo povezanih m z nov m koliem opreml jen, h. se ti odpre pogled in razgled na tako širen, raznovrsten in čaroben svet. da s tem razgled iščem v Slov. goricah more tekmovati fdinole »Kamela« pri Radencih. Št r' cerkvice t« pozdravljajo na teh juin;h raz-r. stkih S'ov. goric: Svetinje, Hum, Sv. Bol-fenk na Kogu in Sv Miklavž. Baš tu torej, pri cerkvci »Jeruzalem«, ki je samo podružnica Sv. Miklavža, praznujejo še dano.; v Jeruzalemskih goricah v prosti naravi na tra>ti, ki obdaja cerkvico, domačin; Velko noč in vstajenje; ui čuda, 6aj je baš tu razgied najlepši, tako da se rdeči plameni njihov h »viizmenic« vidijo delj nego z vsakega drugega bližnjega hribčka. Že med tednom so si nakopali dost' štorov io jih osušili samo toliko, da je smola še ostala v n j h. Na velikonočno soboto zvečer jih zvozijo k cerkvici in jih razpostavijo in razporedijo v obliki križa al: moi št ranče. Ko leže mrak na gorce in v no-grade, ko je že zašlo sonce za Pohorjem, tako da se v dijo le silhuete tega edinstvenega našega plan nekega bisera, prižgo po vrsti štore, »kurijo baklie«, kojih svit v obliki križa ali monštranee razsvetljuje noč tembolj, čim temnejša je. Pa ko je luna že napravlja pot preko polnoči, so že zopet na nogah in gor pri »JeruzaVmu«. Nabrali so si bili drv. š;bja in suhljadi ter z njim napavili kres, svojo »viizmenico«, sred noči, o poi.noči Praznovanje vstajenj o polnoči na hribu, daleč vidnem in posvečenem. medlo nas spomin jajoč na starodavne šege, navade in obrede naših poganskih prednikov! Tedaj se blizu sedeč na klopici, k; jo je pontavii v raapadlo deblo velikanske strohnele bukve oskrbnik največjega sedanjega posestva v Jeruzalemskih goricah, zamisliš v vso ono trnjevo pot, k.i jo je tudi ta narod tod moral prehoidti, dcik'er ni tudi zanj napočil dan vstajenja. Iz tal, na katerih se je prej ponosno dvigala strohnela bukev, že raste nova, mlada, tik ob klopi. Tako se tud. narod, pa naj bo še tako preganjan, vedno zopet prenavlja, da živi večno. Ona Kodoličeva Klumpa pa je v prahu in pepelu in z njo vred so izginili tudi on', ki so od tamkaj vladali nad svojimi podložniki, hlapci. Nekdanjih gosp> darjev ni več, narod, prej hlapčevski, pa je čvrst in ž v kakor je čvrst in živ bri&jin, ki prepleta in še drži njihove razpadle razvaline. Toda strel za strelom, ki donijo v noč i'z topičev, po vrsti postavljenih, te hitro predramijo in zavedaš se, da praznujejo vstajenje ne le s kresom, temveč tudi s streljanjem, s smodnikom; in strese te polnočni hlad, ki ga kakor veter prinaša ali preko Mrzlega polja ali bogve odkod. Drugo jutro! Zlato jutro sončne Velike noči! Vse je opravljeno, vse blagoslovljeno: voda, ogenj, vino, ivovo šibje, meso, potice in druge jestvine; ljudje, stari in mlad, poslopja, vinogradi, njive io polja ter domače živali.. Z vinom gorice, njive in polja pa z vodo blagoslovi vinogradnik; pa če ga pri tem svetem opravilu opazuješ. misliš, da imaš pred sabo starosloven-skega poganskega svečenika. Na vse zgodaj zjutraj že vstanejo in molijo: potem morajo vsi v cerkev, da opravijo vise svoje dolžnosti, vrnivši se, zopet molijo. Pa ko potem gospodar, ne gospodinja, pripravi, nareže in pr nese na mizo za vso družino v obilni mer: »blagoslov« (»žegem«), da se hitro ra .vije velikonočno razpoloženje v pristno patriarhalnem duhu, in zaškripljejo ponovno vrata v kleti in v zidanici, tedaj lahko vsaj nekoliko zaslut š, kako so prastari naši očaki praznovali Veliko noč v Jeruzalemskih goricah in koliko je od on h tudi svetih obredov do danes še ostalo. Dr. F. Korotan^ki. Trgovina z vloznimi knjižicami pred obrtno Kaznovani prestopki obrtnega zakona. — Trgovina z vložnimi knjižicami se nadasjitje Ljubljana, 14. aprila. Kakor v Zagrebu, tako je tudi v Ljubljani obrtna oblast kaznovala nekatere ti':: vce z vložnimi knjižicami. V Zagrebu j h je bilo sedem obsojenih na večje globi in na s'ruške zaradi neporavnanih obrtnih pristojbin. Tudi v Ljubljani sta bila kaaovana dva posredovalca in sicer eden z globoko od 6000 D m. drugi pa od 13.000 D;n. Kazni, ki jih nalaga obrtna oblast, pa prav za prav niso naperjene proti trgu v,ni z vložnimi knjižicami, temveč so izrečene samo zaradi kršitev določil obrtnega za k- na in bi bili vsi posredniki ravno tako kaznovani, če bi prodajali recimo jabolka aii pa vodili kakršnokoli obrt brez dovoljenja in če ne bi od nie plačali do- lu "enih pristojbin obrtni oblasti. Mnoge razprave o škandalozni trgovini z vložnimi knjižicami so bile tudi po, mankljive zaradi tega, ker se je premalo po v da rja! o. da kupovanje in prodajanje vložnih knjiž-lc kot tako ni še prestopek. OMastva zasledujejo to trgovino le v tolik". v kolikor so razni posredniki kršMi do! očila obrtnega in splošnega zakona. Na odgovornost se jih kliče in tudi kaznuje, če niso imeli obrtnih dovoljenj, če so koga ogoljufali, ali če so si pridržali zaupane vlo/ne knjižice in kaj poneverili. Nihče pa ne more prepovedati kupovanja vložnih knji/ic. če se prodajalec aH lastnik s tem strinja. Tudi določila zakona glede oderuštva pri tej stvari nimajo pravega vpliva. Če ima nekdo dolarje ali funte v velikem številu, je razumbivo, da jih prodaja tudi po nižji ceni. Tako je pri vsaki kupčiji, če so velike ponudbe, povpraševanja pa redka. To velja za dragocenosti in seveda tudi za vrednostne listine vseh vrst. Ker pa. je cd ene same zagrebške banke za preko ene milijarde vLžnih knjižic in ker se za te vložne knjižice za enkrat ne more dobiti takore-kcč niti enega dinarja po redni poti in ker morajo lastniki teh vložnih kjižic .l.di živeti, je razumljivo, da so v svoji sMski prisiljeni prodajati vložne knjižice. Kdor jih kupuje, pa skuša pri tem čim več zaslužiti, ko ni na svetu filantropa. ki bi plačeval nominalne cene Trgovina z vložnimi knjižicami se je začela takoj, ko so se zaprli šaltarji denarnih zavodov, in vodila se bo, dokler se ne bodo spet odprli. V prejšnjih člankih o tej trgovini smo ponovno naglašali, da so lastniki vložnih knjižic v svojih stiskah dajali vložne knjižice agentom na razpolago in da so podpisovali tudi pogodbe, ki govore o vrnitvi vložnih knjižic z isto nominalno vrednostjo, ne pa z istim imenom. Nekatere vložene knjižice so se v tem prometu izgubile. agenti, ki so jih prevzeli, pa odgovarjajo samo pred obrtno oblastjo glede svojih obrtnih pravic, po kazenskem zakonu dobljen z zaupanimi vložnimi knjižicami, prilastili in če so izvršili kake sleparije. Zarad tega, ker je vložno knjižico po dogovoru z njenim lastnikom sprejel v zastavo in jo potem spet z vednostjo lastnika dal v promet, pa po obstoječih zakonih ne more biti nihče kaznovan. Trgovina z vložnimi knjižicami se bo, kakor že rečeno, vršila, dokler ne prenehajo njeni vzroki, to je v prvi vrsti stiska vlagateljev in varčevalcev. Omejila bi se taka trgovina le tedaj, če bi se poskrbelo, da bodo vlagatelji dobili iz denarnih zavodov to, kar rabijo za svoj obstanek. Že od začetka denarne krize pa se je premalo oziralo na eksistenčna vprašanja varčevalcev. Dogodilo se je mnogo primerov in prav gotovo se tudi še dogaja, da so pri vsej denarni krizi odnesli iz denarnih zavodov veliko več denarja bogatini, ki lahko brez vsake škode še dolgo čakajo na izplačilo svojih vlog, kakor pa mali obrtniki in drugi varčevalci, ki so popolnoma uničeni, če ne morejo na noben način razpolagati s svojimi prihranki. samo v primerih, če so si denar, pri- za razstavo. Fotografska razstava na Jesenicah Jesenice, 14. aprila. Na veliko soboto ob 15 se otvori I. foto-razstava jeseniške podružnice TK Skale. To se pravi, da Skalaši fotoamaterji prvikrat dajejo skupno nekak obračun o svojem delu Razstavni katalog obsega 19 avtorjev z 206 posnetki. Seveda so vse slike povečane, nekatere celo do osemkrat. Marsikdo izmed obiskovalcev te razstave se bo začudil in ne bo verjel svojim očem: češ ali je to mogoče, da so ti mladi fantje in možje zbrali toliko lepih slik Kajti slike so vse zanimnve tako fotografsko kakor vsebinsko, so vsakovrstne in je tudi moderna fotografija našla tukaj svoj odmev. Ne vidimo širokih obsežnih panoram. pač pa male. neznatne izreze iz narave, posnetke stvari iz resničnega vsakdanjega življenja. Prav lepo so zastopane naše gore in planine z izvrstnimi slikami pla-nineev-fotoamaterjev. Seveda ne manjka slika skalaške koče na Rožci, kamor jeseniški planinci tako radi zahajajo. Razstava bo odprta do torka po prazniku. še prej pa se bo sestala žirija, sestoje-ča iz naših priznanih ljubljanskih fotografskih fotografskih strokovnjakov in bo ocenila najboljše slike ter razdelila lepe nagrade, katere so darovale foto-tvrdke kot priznanje za delo in vnemo razstavijal-cev. Zanimanje za razstavo je prav veliko, saj čujemo, da jo obiščejo tudi Ljubljančani, ki pohite za veliko noč na Gorenjsko. Jeseničani pa bodo z zanimanjem pohiteli v meščansko šolo, katere upravitelj je dal Skalašem ljubeznivo na razpolago prostore Kmetijski vestnik Ravnanje z vinom poleti Ker se v tem oziru po nemarnosti mnogo greši, morda ne bo odveč ponovno opozorilo na razne tozadevne nedostatke. Vsak količkaj napreden vinogradnik in umen kletar sta do tega časa gotovo že pretočila vino in ga skrbno ločila od gošče, sesed.!e se jeseni in pozimi na dnu. S tem se prepreči, da se gošča zdai pomladi, ko se vino v Meti kolikor toliko zopet segreje in prične znova boli ali manj kipeti, ne vzdigne, ne skali visega vina ter da ne izpremeni vinu doslej prijetnega okusa. Ce ie sesedllina pokvari ena. da že sama na sebi gnije, pokvari še vinu ves vinski okus in ga lahko še tudi v barvi tako poslabša, da postane za kupčijo vsaj nekaj časa nerabno, dokler se zopet samo ob sebi ali umetno ne uči s ti. Tako vino ie potem tudi drugače boj podvrženo notranjim izipremerriibam in kvarljivosti, zato ga je treba ztesti poleti prav sfcrbno negovati. Predrvsera je treba sode Os pogojem seveda, da ie vino že pretočeno) pogostokrat dopo.'n<.iwaria vinski a'fkoho'l v vodo. zaradi česar postaja viro vedno šibkejše. Zato ie vino na vrfw pod tako mrenico mnogo šibkejše kakor v snodnjih plasteh. Kanu se kai hitro prid.TOŽitfo še drusre bolezni, v prvi vrsti ocetne bakterije. ki pretvarjajo alkohol v jesrh, zavoljo česar se vino ski-sa ali c:tene. Taiko neliniibo rziprememlbo v vinu, odnosno potov ari eni e vina preprečimo z rednim dolivanjem zdravega vina, da je sod po možnosti vedno poln. Pri tem pa moramo poprej odstraniti morda že naseljeni kan z izipihavamjem rn brisanjem, dokler se pri-'toaznie še kaij belilh mrenic; na*o se veha katafcne m sicer pri. starih, mirnih vinih fooJj trcBno, pri novih, ziiasti še nečistih i-n *ieaTsirnSh vinih, pa bofc rahlo, da lahko prosto »ha>jaoo zaradi morefoifcnege kipe-nna »razvijajoči se plini. Presušene in nečiste •£ili ceio nezdrave vehe, osobito po jesihu •dišeče, moramo pred rabo prekuhati in jih •potem še pomočiti v vinski špirit (alkohol), odnosno v raztopili en pa.raft-n. Do četrtine ali. celo do polovice prazni sodi se včasih zažvepliaio v preprečenje naseljevamja kvarnih glivic. To izvršimo .naiibolie s posebno žveplalnico od zunanje ■strani, v primaniikaniiu te pa z zažganiem četrtine do polovice asbestnega žveplove-ea trakca v notranjosti, trak obesimo na ■tanko žico nad tekočino. Tako žveplanie feicer pomori škodljive glavice in zabraniu-•je njriih razvoj na površju vina, toda pri še mtladih vinih tega ne moremo vedno priporočati, ker če kdo preveč in ponovno tako »žvepla, dobi vino duh po žveplo vem dvo-fcisu in postane pozneje preostro (po grlu »praskajoče), ker se izpremeni neka« žvep-Hovega divokiisa celo v žveipleno kislino. Črnim in rdečini vinom pa tak postopek delno tudi vzame barvo. V takih primerih ie bolje napolniti z vinom manjše sode, ker v velikem, napo! •praznem sodu vino izgubi na moči (na alkoholu) in vinskem voniiu, poleg tega pa še dobi neprijetem priokus po zraku, ki mu vzame še več njegove dobrote. Po vsakem dopolnjevanju in pretakanju se morajo sodi snažno obrisati, zlasti če so od zunaj plesni vi. Vsa posoda, ki se •pni tem delu uporablja, mora biti ze!o snažna in sveže pomita. Enako tudi gumijasta nategača, ako se ta uporablja za iztakanje. V nečisti nategači se prav kmalu naselijo zlasti ocetne bakterije, katere se potem prenašajo iz ene tekočine v drugo in tako kai 'kmalu vino v raznih sodih okužijo. Zatohla klet se mora že pred delom dobro prezračiti in včas;h zaradi razkuženja v njej nekoliko žvepla zažgati. Kar ne spada v vinsko klet (kis, gnilo gomolje, petrolej, katran, bencin in podobno), se ne sme v kleti hraniti, ker se vino kai rado navleče takega zoprnega duha. Enako se ga navzamejo tudi prazni odprti sodi. čemur, žal mnogi gostilničarji ne posvečajo prav nikake pažnie in si tako predčasno pokvarijo ne samo piiaco, marveč tudi posodo. Fr. Gč. Lucerna in travne mešanice V zadnjem času se je tudi pri nas začela posvečati večja pažnja pridelovanju krme na njivah s setvijo pripravnih travnih mešanic z raznimi deteljami. Naše podnebje je zelo ugodno za pridelovanje čistih detelj (domače detelje, lucerne in inka.rnat-ke). Gotovo predstavljajo navedene detelje najboljše krmske rastline prav- v vseh ozi-rih. Setev domače detelje in inkarnatke je p.ri našem kolobarjenju nekaj običajnega in samo ob sebi umevnega. Samo glerle lucerne (nemške detelje) so včasih naši kmetovalci malodušni. Seveda je dosegel ta ali oni neuspehe, posebno zdaj v po vodnem času, katere jo pripisovati raznim vzrokom, med katerimi je največji ta da ni sejal dotičnik dobrega in za naše razmere pripravnega semena. V tem oziru so se delale velike pogreške. Ljudje so kupovali seme lucerne. ki je bilo vse drugo kakor dobro in primerno za naše podnebne in zemske prilike. Dognano je namreč, da uspeva pri nas najbolje naše domačo seme ali pa madžarsko in frankovsko odnosno češko. Previdnejši kmetovalci sejejo zatorej lucerno obenem s travnimi mešanicami. Mešanica lucerne m trav zahteva pogoje, ki jih moramo vsekakor upoštevati, to so: srednje dobra zeml.ia, ki vsebuje dovolj apna, ni kisla in je dovolj globoka, a ne sme biti mokra. V primeru, da lucerna kot čista setev ni uspela na dotični njivi, si potem pomagamo s travnimi mešanicami S tem se pridelki močno povečajo, ziasti če smo zatirali razne oftasne plevele, ka kor konjski ščap, regrat, razne stok lase in drage Kot mešanica uspeva med lucerno najbolje pasja trava, pa tudi fran coska pahovka in zlati oves, sploh visoke trave. Posebno pasja trava je kaj na mestu, ker omogoči v prvih dveh letih, da detelja boljše uspeva in šele v poznejših letih, ko detelija nekoliko odneha, se ta trava bohotno razraste in izpopolni ves iz-padek detelje. N"a ta način moromo pridelovati 5 do 6 let prvovrstno krmo na istem prostoru. Pri mešanicah je vzoti na 1 ha (a!i 10 mernikov posetve) 28 kg lucerne in 4 kg pasje trave. Ako uporabljamo še druge mešanice jih mešajmo v temle razmerju: 22 krilogramov lucerne. 4 kg pasje trave in 4 kg francoske pahovke, ali pa 20 kg lucerne, 5 kg pasje trave. 3 kg francoske« pahovke in 2 ksr laške ljulke. Včasih mešajo namreč vmes laško ljul-fto. ki pride posebno v prvem letu do velja ve. I.u-cerno in travne mešanice sejomo z najboljšim uspehom sedaj pomladi, ko se jo zemlja že nekoliko ogrela. Najbolje uspevajo v dob.ro obdelani in godni zem'.ii po oko. pavinah. Liucerni je gnojiti v prvi vrsti s 40 odstotno kalijevo soljo in sunerfosfatom Ijo za travne mešanice je potrebno tudi nekaj dn al ka, za naše razmere annenega dušika. I.ucerni in ostalim deteljam ne smemo gnojiti z gnojnico sedaij pomladi, ker jih s tem oviramo v razvoju, odnosno jih trave popolnoma zad-uše, ker se te raz-rasejo. Kakor že povedano, prihajajo v no. štev nri gnojenju detel,j predvsem kalij (40 odstotna kalijeva sni) f"Sforne kisline fsu-perfosfat) in apno; dušik jim prija samo v prvem razvornem stadiju. Običajno računamo na 1 ha površine (10 mernikov posetve) 200 kg 40 odstotne kalijeve soli in 300 kg siiperfosfata ali 250 kg kostne moke in primerno količino aona. ki ga moramo že v jeseni, odnosno čimprej pomladi raztrositi in oh suhem vremenu plitvo podorati (na 1 ha površine je vzeti 10 do 15 meterskih stotov apna na 4 do 5 let račnnano). Važno je tu d i, da sejerno v naših razmerah vse detelje in travne mešanice jvod oves kot zaščitni sadež, čim se oves raz-.rase, ga moramo še v cvetju pokositi, sicer nam pozneje lahko napravi na posevkih j __________it- w ' V korist svojih oči zahtevajte pri optiku izključno K TA L Ob?!ren prospekt »Punktal« brezplačno pn firm. Carl Zeiss, Jena — ali M. Pav-lovič, generalne zastopstvo za Jugoslavijo, Beograd, Mil. Draškoviča 9 - pošt. pr. 411. samo škodo. F r. K. Borze Položaj na nsš^ borzah Ljubljana, 14. aprila. V preteklem tednu ni bilo na deviznem tržišču večjih sprememb. Nemška marka, ki je zadnji leden precej popustila, tako da se je gibala že 3°'n pod pariteto. =e jo v minulem tedna zopet precei popravila. Slabejši pa je bil zopet dolar. Na liiibljanski borzi je znašal devizni promet 205 mipjona Bin nasproti 1.98, 1.06. 1.50 in 1.87 milijona Din v predhodnih štirih tednih. Avstrijski šiling je v privatnem kliringu nadalje nekoliko i>opuslil in se iriblje sedaj med 8.30 in 8.50. Med efekti je prišlo do zaključka v Kranjski industrijski družbi po 300. Na zagrebškem ef lilnem tržišču so se državri papir ji v minulem tednu nekoliko okrepili. Vojna škoda se je včeraj trgovala po 100 (v Booctrad i celo po 197). Tudi v ostalih državnih papirjih je tendenca prijaznejša. Blagovna tržišča LES. Tz inozemskih porodil posnemamo, da je kupila Francija od Avstrije mehkega lesa v vrednosti 10 milijonov šilingov, kar pomeni za lesno industrijo in za izvoz lesa pomembno postavko. Le8 se bo dobavljal večinoma iz Koroške in Tirolske. Prodano je bilo tako-zvano kvalitetno blago. Enako kvalitetno blaeo in v najmanie enaki izdelavi in kakovosti ee producira tudi pr; nas, in sieloh iz blejske okolice je pa kvalitativno se boljše. Zelo velike se je p salo in govorilo pri nas o kontingentu losa za Francijo. Nn žalost pa Slovenija v teku več let ni bila skoro nič udeležena pri tem kontingentu. Želeti je, da tudi pri nas začnemo intenzivno in siaotreno iskati treovske zveze osobito s prijateljskimi oižavami. VINO -f Vnsko tržišče v dravski banovini. (14. t. m.) Kupo ja in konsum se ravnata po današnjih neugodnih denarnih razmerah. Vse je v nekaki agoniji. Nekoliko živahnejše popraševanje je po rdečih dolenjskih vinih, po pravem cvičku, čeprav je ta le bolj za lokalen konsum n se nič ne zvaža. Cene d ob r-mu. brezhibnemu cvičku m čisti žametni črnini z 9 do 10 odst. alkohola se gibljejo od 3.50 do 4..r0 Din. šibkejši in malobarvni cv čki gredo Najjrsdaj na BSeHvessovi cesti 3- ali 8 stanovanjska k Ciiii t pod ugodnimi pogoji. — Po^zvc se: Tehn, biro, Gradišče št. 13. VRTNE S O N C N I K E izdeluje B. Fettmann Zagreb, itL*isarykcva 9 Zahtevajte brezplačni cenik! 157 pa po 2.50 do 3 D'n v denar. Manjše je zanimanje za bela vina. in še to po večini lo za cenena, popolnoma dogotov jena vina mešanih odnosno nižjih sortira nih, belih vrst, bi ne presegajo v ceni 3 Din. Sortna močnejša v na, kakor renski rizling, burgundec. traminec. ruiandec, mu^katni sivanec in druga z 11 do 13 odsit. alkohola so zaradi višjih cen od 4. 5 do 5.50 Din malo iskana. Položaj je tak, da v tem oziru ni pričakovati izboljšanja, zlesti ke? je izvoz v tujino razmeroma minimalen. Požar v Halozah Sv. Trojica v Halozah, 14. aprila Nedavno ponoči je nenadno začelo goreti kletno poslopje v Dežnem pri Sv. Trojici v Halozah, last posestnika Filipaja Antona. Poslopje ji bilo leseno in je do ial pogorelo, ker ni bilo v bližini vode in ne drugih gasilskih pripomočkov. Sosedje so se omejili le r.a Iokaliziranje ognja, da preprečijo nevarnost za sosedna poslopja. Poleg poslopja so zgoreli tudi sodi z okoli 5C0 litri vina, vinogradniško orodje in nekaj slame. Sumi se. da je ogenj nastal zaradi malomarnosti kakega ponočnjaka, ki so hodili v klet radi snat, ker ni y poslopju nihče prebival. Ponočnjak je moral priti v klet skozi nezamreženo okno in je najbrže vrgel v slamo cigaretni ogorek. ustlSIcIr« Konec Nevillcovsga mesta eez beneški Veliki prekop L. 1854., pod avstrijsko upravo, je inž. Neville zgradil preko Vcoi&ega prekopa (Canal Grande) v Ečnetkah železen most, ki je vse do naših dni prav aebro opravljal svojo nalogo: da je osebnemu prometu omogočal prehod z enega brega prekopa na drugi. Imel je pa veliko napako, cz. njegov zgraditelj ni imet nobene fantazi. je: v starinsko okolico stoletnih marmornih in kamenitih palač, v bližino svojevrstnega Riaitskcga mosta ta »moderna«, trezna železna zgradba se namreč na no. ben način ni podajala, že dcigo je bodr.a v oči vse ljubitelje ben-^jfee snikcvltcsti in d' Annunzio je nekoč celo izjavil, da one. čašča vse mesto Nai ga je onečaščala ali ne. naj s; je bi'a edina nečast mesta ob lagunah ali ne, te dni so izvršili nad njo vsekakor * eliko »jiustifikacijo«, kakor je pisal tisk. Odpravil so jo. Zgodilo se ie to z bralno, ki je v pravem skladu z diuhom današnjega časa. Vsa procedura je trajala komaj en dan. Dan prej so postavili začasno leseno brv. odstranili dohodne stopnice k mostu in z njega vse. kar ni spadalo k samemu nosilnemu ogrodju. Drugi dan. cb 7. zjutraj, so potegnili pod oba konca ir.ot<3tu dva železna pontona z vsem" pripravami, ki naj bi dvigni'e ogrodje s tal. Gavni pomočnik naj bi bila piima. ki bi po raču. nih dosegla opoldne najvišje stanje in ki bi v zvezi z vijačnimi podporniki na pon-tonih dvignila most. Toda most je bil trd- nejši, nego so mislili, o-b času najvišje plime je estal na svojem mestu. Že so se posvetovali, da bi nadaljnje delo preložili do polnoči, ko b' plima dosegla še nekaj višje stanje, toda ker je šlo malo za pre-stiiž, so se tehniki odločili, da vzamejo v pomoč še nekoliko hidravličnih Vitijev. Ob 3. popoldne so bili ti na svojem mestu in po dveh urah napornega poskušanja se je s pomočjo poiiagcma naraščajoče vode po_ srečilo, da se je most na eni strani odkrh-nil od tal. Na druga strani so morali še celo uro razdirati ležaje, da je ogrodje končno vse obstalo v zraku oz. nad pon-tom. Potem so ga polagoma znižali na pontona, v žarkih zahajojočega sonca se je radovedni trami odprl razgled, kakršnega dotlej na tem koncu baš zaradi mosta ni bi'a vajena. Bilo je, ka.kor da drsi zavesa izpred prizorišča. Polaganje ogrodja na pomtona pa je trajalo v žarkih mogočnih žarometov še do polnoči. Ves čas" je stala na obeh bregovih in na provizorični brvi tisočglava množica, ki je opazovala, kako se odpravlja z lica Benetk grda nakaza. Nešteto fotografskih in ki-nematografsfch kamer, risalnih svinčn-L kov in sinka rskih čopičev je ovekovečevalo posamezne faze tega dogodka. Drugo jutro pa sta pontona ob najnižjem vodnem stanju s svojim 50-tonskim bremenom za vlačilcem izginila proti Margheri, kjer so ogrodje demolirali do konca. Vesele Velikonočne praznike želimo osem svojim cenj. odjemalcem A.&E. SKABERNE LJUBLJANA Brazilci« ČAJ Žične vloge po 109 Din žične vloge iz izvanredno trde žice Din 159. Samo po povzetju, franko vsaka železniška postaja. Preprodajalci dobijo popust. Pri naročilu se prosi, da se navede natančna notranja mera postelje. „WEKA", MARIBOR 9. Zanesljiva eksistenca! kot vsandanja jutranja in večerna pijača ohrani družino zdravo m ne pomeni nooenib izdatkov ker je cena spi čo njegovih odličnih lastnosti, njegovega aroma kakor tudi njegove razširjenosti kot prava ljudska pijača zelo nizka. Zahtevajte ga povsod! Glavna zaloga: Franc Kovač, Ljubljana, Poljanska c. 29. 3682 v centru mesta Zagreba radi rodbinskih razmer. Promet mesečno 45—50.000 Din. Zelo nizka najemnina in majhna režija. Cena 50.000 Din samo proti gotovini. Vprašati: Gradjanska pekarrra, Zagreb, Bakačeva ulica 8. 5002 Kupim vsako množino hssielia letnikov 1928—1931, ki odgovarjajo Kemični analizi. Vzorec 5 dkg s kemično analizo vposlati z navedbo letnika in množine. — Kupi se le nemešan hmelj od produecntov. Cene po kvaliteti Din 8.— do Din 15.— za kilogram. Ako nimate kemične analize, priloži te za isto Din G0.—. — »Aineriranim-port« Juhart-Praznik, Zagreb, Trenkova 9. 5039 Oglasu j te v »Jutri i cd ? Da razširimo »NOVI TEDNIK« med vse tloje, prejme vsak raročnik, ki je plafal polletno naročnino 38 Din, ako reši pravilno tri sledeče uganke, Din 1©©.™- v gotovini. B------d mesto v Jugoslaviji S--a reka v Jugoslaviji B----n mesto v Evropi. Nagrade se bodejo vsakomur izplačale, kdor izpolni vse pogoje in ne bode nobenega žrebanja. Rešitve je poslati do 30. IV. t. 1. Novi naročniki morajo z rešitvijo poslati Din 38.— za polletno naročnino. Rešitve in denar naj se pošljejo na „NOVi TEDNIK" Uprava: Ljubljana, Krekov trg 10-11, odd. C Poštno hran. račun 13.386. 4873 Udruženje za zaštitu dužnika a Jugoslaviji centrala Beograd Zastopstvo. Zagreb, Zrinjski trg 3, L kat. za Savsko, Dravsko, Primorsko in Vrbasko Banovino nudi svojim članom s svojo dovršeno organizacijo pomoč v vseh vprašanjih. Letna članarina Din 60.—. Na vsako vprašanje damo potrebna pojasnila. Iščemo poverjenike za vse kraje. 4096 PO LASTNI CENI kupite razne lestence, svetilke, likalnike, kuhalne plošče ter vse druge potrebščine pri tvrdki: SLAVKA PETAN, LJUBLJANA, SV. PETRA CESTA ST. 25 biro, Gradišče št. 13. 5042 Cenj. občinstvu vljudno naznanjamo, da nadaljujemo po pok. J. KELUEL, slikarsko in pleskarsko cbvt Potrudili se bomo, da bomo vsa v to stroko spadajoča dela izvrševali solidno in pa najnižjia cenah. Priporočajo se: Moste, dne 14. aprila 1933. J. KELBEL, nasledniki. z obširnim znanstvom akvizicijo hvaležno eks Začetniki se pouče! Le f T V vseh slojih si ustvarijo s seriozno enco. Mesečni zaslužek do Din 5.000. ?sni interesenti s prvovrstnimi referencami naj se zglase ( e 18. in 19. t. m. v pisarni zavarovalnice, Kralja Petra t 8/1 med 9. in 12. ter 3. in 5. uro. 5061 h njenemu občinstvu naznanjam, da sem prevzela restavracijo „VINTCAIVS na re otvoritev bo na Veliki ponedeljek. n. goste zagotavljam, da jim bom postregla z najboljšimi p ., lami in jestvinami. — Cene zmerne! — šolskim izletnikom nu m znaten popust! 5047 Najvljudneje se priporoča Tissca Zupan-Troltova ;0a Izposojamo plošče, gramofone in radao-aparate. »SLAGER«, A.eksar.dro-va oe^ta 4 (prehod »ViktK>ria« palače). PERJE puhasto kg 32.— Din oelo 45.—, puh 140.— -iznosilia oo povzetrj Lepo volno in žime najceneje prodaja SEVER Marijin trg štev. 2 Delo :rijo se neutemeljene govorice o meni, odnosno o moji gostilni o da kupujem vina po nizkih cenah na dražbah po Din 0.60 do » 0.75 ža liter ter da iste točim po Din 6.— liter. Ker imajo te vesti prozoren namen škodovati mojemu obratu, :' vi jam izrecno, da še do danes po tej ceni vina nisem kupil, pač :«■! sem ga kupoval v prosti prodaji od naših vinogradnikov po naj-1 • dnevni ceni, o čimer lahko vsi ti prodajalci sami najboljše pri- j ' ajo. Tudi v bodoče bom kupoval dobra vina od producentov, upo- ' aUjal bom. kakor do sedaj, tudi vnaprej le najboljše meso v moji .uhinji z edinim namenom zadovoljiti svoje goste z jedjo in pijačo po najzmernejših dnevnih cenah. Obenem opozarjam, da bom vsakogar, kateri širi gornje vesti iz kater."- koli namena škodovati mojemu obratu, zasledoval ter proti n;omu sodno postopal. A. BERLIČ, gostilničarja pri »Pošti« v Ptuju. lobl danee r tek teatrih časih ie uajiažie msaik. 6« ti drf>ma oprem.' d-otfna&o pdeSilnuv) Damo rnkofce v««, komur tt^io « tem. ia mu kupuje mo izd*«! a n* pj*. Nemirne. dm.hav-|ja mo preje in iipla Anj^-oM) mmia u pl et.en.Je. k«-t do kaztije mno?« ts tivsinih nisem. Oe tnočete d-ela-ti la zaslužiti, »brnite se m ti !>tk> sa zt» tnflrproApe&te na swdVo: Dima{» ointa-rska indn»wv ja Josip Kai.iS. Trubar odd. 6. 87? Zdrave nc|e lepe ohlifee! (Vse hofecine v nogah taščo j odstranite t Ako tis noge peko in . b»i«. ako vam »teka skiep ali oart Jotekiiije nog), m že teti večer oko.pij.nte noge t kopel/i. ki je v njej raztopljen« sol »v. Roka- Vzemite prave s.v. Roka-soli f? lelenem omota J ave poin: žlioi n> jib vsujte « umiva i m k vroče voae. Takoj naeta ae baJtamj-ki mieč-r,mesd sJ.i-La raz •-•opiti*, ki vsebuje mnogo kisika, kopljrte noge prilično 6e-trt ure. Takoj začutite blagodejno olajšanje io gibčno«. ti jo daje »v. Roka Bolna im utrujena noga bo kakor prerojena. Rožeuasta kurja očesa i.n otekline vam omehča ie prva ko pelj # sv. Ro-ka »olj« tolike, da jib iahko tud: bres ooia lahko i«!uš6ite Ako boste negoval« joge s sv Roka soljo. vata p-rstanej-o zdrave, močne i5. d-obro pri-pravljaiko "»male ;n močna tih j(4:. sprejmemo m k »j. V ;.rfiš.i ti v iros*ilni »Orao«, Zig-eh. Fraokopanska al. St.. 13. 110-46-1 Doher ponikHar i i :e %•<•-•• vsrh del. dob: službo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poti* 'ar--. 12292-1 pjetilio zelo izurjeno sorejmem. Zatrreb. Ilica 55. — A. Gamser. 12163-1 Prodajalka 7. nek«.' kavcije. dr-bi tako.4 službo na deželi. Po-n 'ihp na og abni oddelek »Jutra« pod »Poštenost«. 110i>6-1 Fotograf kr«?ban retnšer za pove-iV >-e. s-e takoj sprejme. K'=or. Maribor, Grecror- F^fva ul. 20. I2iil>*-1 j—-- Oskrbnika »n-eimem za posestvo r PVntfli. Na po^stvo se redi do 5 glav živine. — 1*-rirjp s li pputeljam-i. . K-"r-lvtamd. ki se r.-u-umejo ra p!;in>it]?ko sto st1 d--irs.t.vo :n irl - 1>a letov i. s potrebno trot-o t:'io jo.nno D:-i zf ob'at. T,'', - poš.jpjo ponnd-he na PiTaS-ni 0-ddpIek »Jutra« pod »Ugo-dna priliko 86«. Tkalne mojstre #T>»e:,!Bem. Ptndbe na Tkalnico jute K ran.'. 12176 1 Dekle zdravo in pošteno, sta-ro do 30 le-t, za vsa hišna dol« in kuhinjo sprejme boljša družina z i mal-ima otrokoma. Pr ine in /a nesljive. ki j.jb-jo »trote iin gevore malo nemško, naj pošljejo ponudbe La podružnico »Jr-ra« v Ti bovljah pod »i»-5t-en««. 110S4-I Starejša ženska prijazna in čedue iunanjo-st.i. k: govori vt-a-j delo ma t-udi nemško ter je ftpoijobna samo5t,0j.tto opravljat.] gospodinjske n :,ia-flkantske pos-.e, d-bi pro-tl jamstvu stalno — C..nj. po-nu !.>> z 3av.-'t:iKo (nebnih podi-k;v in z« hlevo plače poslati na podruž. »Jutra« Celje - [-ol ntm naslovom. 12105-i Prikrojevalko moškega in ,damskega na-vadm"ga kakor tudi "finega svi. enega perila (trikotaže) na tovarniški na&ln. takoj sprejmem. Ponudbe na Al^ima Companv. d. o. z., Ljubljana. " 12S21-1 Mehanika i-zvežbanega v montiran ju koles, iščem .Pismene ponudbe z navedbo plače na ogla?, oddelek »Julra« pod značko »Izurjen«. 121S5-1 Vzeoliteljico g pp-rfektnim znanjem francoščine ev. tudi nem šr:ne sprejmem k deklicam 6 in 11 let. Ponudbe z životopisom, prepisi -pričeval. ~,;ko ?n zah'ev ki pod »Popolnoma zdra \ o c na ogl a sni od d ' e k »Jutro«. 12143-1 Prodajalko s kavcijo iščem. Ponudbp rt.a ognsni oddelek »Jutra pod A' gotovini«. 12203-1 Damskega krojača prvovrstnega, ki gre ko-t družabnik, z dobrim oku som. iščem. Ponudibe na og asnl oddelek »Jutra pod šifro »Krojač«. 121S9-1 Natakarico r-diio. s kavcijo. A-aje-no hišnih del. sprejmem na račun. Po>nudhe pod »Ced na ln spret-na« na oglasni oddelek »Juitra« 1-218-1 Brivskega pomočnika starpisega. sipre;mera v stalno službo v bol-jšii ?a-n. s kavcijo. Ponudbe na os'a?ni oddelek »Jutra« id šifro »50(>0-:. 12224-1 Posredovalnica Ocrrinc Miklošičeva c. 28. rah' več kuharic, natakaric, služkinj udi začetnice. 12225-1 Damsko frizerko -nre mem z 18. aprilom v T.iubljani. F!ori;«nska ul. št. 6. 12256-1 rh Rotman: Vrtismrč^k in Šiloncska TD€-t delil o- - * * ^itei^S -•I Pek. mojstra z lastno obrtjo, voščega vseh del iu izdelave sla ščic, treznega, poštenega * sliko na o.g!a«™ oddel*k »Jutra« pod »Gioren;sko«. Železninar potnik, popolnoma vešč slovenščine, se sprejme za Slovenijo od veletr govine z železnino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod značko »Aeilen -kavcija«. 12375-1 Mesar, vajenca krepkega in poš-tenega sprejmem takoj. Slavko Kramarje. me~ar, Brežice, Kolodvorska eesta. 13147-44 Vajenca s primerno šolsko izobrazbo. ki ima vpselj^ do trgovine. sprejmem v trgovino mešanega blaga. — Ozira se samo na fante poš+pnrh sto ršpv. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 1194S-44 Učenko s prmerno šolsko faobraz-bo in znanjem nemščine sprejmem v miodno i.n konfekcijsko trgovino na G-o-renjiskem. Vse drugo po dog»yvoru. Ponudbe ooslati Gospodična Gospodična Gospodična spri cev la. [«>maga!a bi tudi v gospodinjstvu. Zm-ožna je t-udi nemščine, stara let. C-enj. po-midbe na ogl oddelek »Jutra« ped šifro »Razpolagam s kavr.iio<. 12206-2 t-udi kot sezi.jska blflgaj niičarka na morje ali v letovišče. Do^-lse na odd-ei'-k »Jutra« v Ljub'j.mi pod šifro »Malo zahteve«. 11 SI 0-2 500 do 1000 Din dem tistemu, ki mi pre- Gospodična prlikupljiivp zunanjosti — krepka, zdrava, marljiva iu skrbi primeren zaslužek. I zmoitio dobrega gospodinj-tud.i pri želez.nici, samo da I st.va, ki zna lepo prati, li-je s-talno delo. Ponudbe kari, krpati, kuhati in j-e pod »Nagrada« na og asra I vajena natančnega po^prav-oddolok »Jutra«. 13216-2 | lianja, išče služ-ho gi»sr>o- di-ttje pri s^tnos-ojne-m go- Plačilni natakar zanpc'ji-v, dobra moč. so'i-den pri gostih, priljubljen, letna spričevala tu- iu inozemskih obratov vodilnih mest na razpolago, želi premenitd službo takoj ali pozne.io. Prevzamem tudi kot samostojna moč vodstvo obrata proti garnned-ji. najraje stalno mesto. Gre tudi na sezono. Cenene dopise prosi na 02L oddelek -slutra« pod »Na željo kavcija v gotovini«. spodn aH vdovcu z otroc-i. Ponud-Ue na otr'.isn: oddelek »Jutra« pod šifre štema 117«. 11904-2 Šofer z daljšo prakso no evropskih "n amerika nskih avtomobilih. vešč popravil, trezen i.n nokadiilee. event. kavcijo, išče službo. — Oentj. pomidhe na og!n=ni oddelek »Jutra« pr«d -:fro pridna in poštena. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12336-2 Iščem službo Na javni dražbi ugodn^ naprodaj: Železna blagajna pisalni stroj, šivalni stro:, pisalne mize in drugo dne 19. aprila 1933 ob 15. uri v Ljubljani, Cerkvena ul. 5. ^ i Hrast, parketov ta i^H f^u? 42 različne reme. 2 v - a" Man" dne 20- aprila 1933 ob j a otenko,. Vase. 1 12332-2 Kdor U4« n«lužka, plaAa ta vsako besedo ■Vi par; za naskrv s]i Šifro 3 Diu. — Kdor a ■ d i iMi»lnf,ek. pa za »sako b^eedrt 1 Din. »a dajanje naslov« ali sa Šifro pa 5 Di.n. f3) »Veste>n šofer«. 13074- 2 Zalogo in samoprodak) z« h:všo mariborsko oblast oddamo. Potrebna kavcija po dogovoru. Ponudbe ari na tovaruo keksov Kern, Kranj. pol 14. uri v Mleščevem — parketna tovarna. Bik 1 leto star, rdeče barve. 1 bik 6 mesccev st.. rdeče barve, 1 novo vozno kolo in drugo, dne 20. aprila 1933 ob 8 uri v B-ezovcu št. 4 pri Murski Soboti. Pisalni stroi tovorni voz in razno oohišf-o. dne 19. aori^a 1933 ob 11.30 nri v Ravnah 27 pri Kočevju. Pisalni stroi pisalna niza. mo^to dvoknio. veliko stersk" oeleda'o. sani, dne 21 o.Drila 1933 ob 10. uri v Ovratnice iz težke svil« Din 20.—. finosvi nati dam-.kj šali ik-L 50.—. Krasna da-riia :a Ve Ikonoč. Nizke Mrae. »Omin;a«, Duina c-.-tu c. ;. 121 ^-C Mlin za domačo u;«orabo, skoro tnv, konir,»letno s -t-jaln-liom. inozemski fabri-kat. zelo it> n-i Dopisi na j-gUi-n; odOe-lek »Jutra« p--a šllro »l>o-m«ča mlin«. 12172-6 2 železni postelji ugodno prodam. Nas ov v oglasnem oddelku »Jutra« 12171-6 Športni voziček prodam. Sonček. Pod Ježami 7-1. Moste. 12320-6 Malinov sucus (sot pr«šanih malin) veondenc.e itn poravnave, išče del-o. Dopise na oglas. odde'ek »Jutra« pod značko »Praksa«. 12255-2 Mlada modistin»a t?čp staln-o službo. — Po-niidibe prosi na orlase zaslužite z nekaj mno-. , . T . . .. žinslzimi konsumnimi , . *** ^" Predmeti za trgovce ln n5 »Pndn-a 22« 12094-2 zasebnike. Obširna bro- ' š-ara 1 Din. »PICO«. Dunajska cesta 36. 12211-3 12154-3 | Ko-evju 2. tn dru"ro dne T9. ap-Ua 9^3 cb t oi-rencu url v Pv na Pohorju in zdravega samca., starega ne nad 45 .et, sprejmem za no-vo deželsko peč na kurjavo. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Pekarija«. 11917-1 Praktikantinso absolvent.injo trg. tečaia z znanjem stenografije sprejmem. Lastnoročno pihane ponudbe brez spričeval iu brez retur znamk na 02! oddelek »Jutra« pod šifro »Praiktikarotinja «. 12068-1 Brivskega pomočnMca d ob r p ga delavca, nekadilca r znanjem nemščine, čim-nreišen nastop išče G ju d Aleksander. Ljubljana, Kongresni trg št. 6. 120S9 -i 119S6-44 Vaienca za klju"avmičarsk,o im me b a.mitka nskio obrt t- a k o. '»relif Frane Rovtar. Sliov. Javormik 1S1. 12035-44 Trg. vajenca (ko) spre "me takoj več-a elek froitehiiiična trgovina v Ma riboru. Naslov pri podruž-»Jutra« v Mariboru. 12122-44 Vaienca ki ima veselje do sr>ecprij-ske trgo-viine. s-nrejm-em L'ubljanii. Ponudbe na ogl od d e e k » J u-t r a « po d ši.f r n »Poštenost 22«. 1231S-44 Hišnika o-žpnie.nega — brez otrol* sprejmem. Pojasnila od 18. aorilla naprej dopoldne, v Strot-smayerjevi uli'0-i št. 3 12088-1 Vajen k a ki ima že 15 mesecev prak se, išče službo v trgovini Radlh Romana, Ribnica na Pohorju. 12366-4J Kuharica vešča meščanske kuhinje, štedljiva in poštena se išče za 1. maj. — | Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Poštena« ali pa osebno | Aleksandrova cesta 2-TI. Ljubljana. 12293-1 Kontorfsfinlo marljivo in vestno, zmožno srbohrvaščine (italijanščine), išče dobičkanosno podie-tip ko-t za-upnipo 'ast-nt-ka. Ponudbe na oglasna oddelek »Jutrai p-od šifro »Kavcija 50.000«. 12090 1 Vsalta beseda 50 p»r; za dajerij« naslova aH za šifro p« S Dia. (2) Mlada prodajalka vešča tudi nemščine, išče kakršnokoli službo. — Ponudbe prosi na o-glasni oddelek »Jutra« pod značko >Pridoa moč«. 113S9-2 Frizerka izvež-ba-na v onduli-ranju, trajnih kodrih, vodni om-du'aoiji in manikiranju išče služ-bo. Weitzl, Ma ribor, Puškinova ul. 4/1 12164-2 7a ščetarsiko obrt iščem e-tr-okov-njaka. zmož net»e-r. 12389-1 Služkinio orduo. ooSteno in !5če d m žima 4 o«eh Naslov v oglasnem oddelku .Tnt'a. 12350-1 Pridno dekle išče mesto v pekarni ali mleka>rni. Gre pa tudi kot dru'»a natakarica. Ponudbe na og'asni oddele.^ »J^tra« pod zinačlko »20 let«. 1'1968-2 Mlad brivski nomočnik veš5 v mioškii stroki in biib:štucaniu išče stalne službe za takoj ali po dogovoru. Vešč nemškega in hrvatskega j>ezika. Cenj. ponudbe poslati na naslov Tašič Joško, briv. po m. Misli-nje. 12051-2 Ločena gospa z lastno obrtjo im enim otrokom želi poročiti ali skupno gospndinj«'tvn> z državnim uradnikom ali npoko;encem od 45 do 60 let. Dop;se na oglasni oddelek »Jutra« pod »1894«. 1201)1 2 Inženjer Peoizzi Stanislav prevzema v izvršitev vsakovrstne načrte, proračune in nadzorstva, daje tehnična mnenia. cenitve in nasvete. Liubljana. Rimska cesta 16. 12198-2 Kuharica pridna in poštena, z topimi spričevali želi stalno slu.^bo pri bol jši m a jih ni družini, najraje v Ljubka ni ali Celju. Cernj. ponudbe z navedbo plače na naslov, kii 3fi' 12030-, Prodajalka Izurjena v tnrpT-in.i mpša-np s-troike, poseboo v m-a-n-ufakfcuri. želi r>-pmen't.i mesto. — R.ot.s pian-tarič. 'vrdlks P«kovec, R'hniea. Dol em j«ko. 12045-2 Sivilia iruriema v izdeTavi finih oblek, gre na dom. Sprejme pa tudi stalno mosto sobarice, k otrokom aH Trg. pomožna moč p-vvvvnstna. izverbnn kot skladiščnik. eksped;en.t. za-vii-ač. k'etaT in hišni e'ek-trik. išče s'užbo v Ljub Ij.TUii. Ponudbe na og'a^n'1 oddelek »Jutra« pod šifro ■ Za vse«. 12085-2 Efektro-mojstri in industrijalci, pozor' Za sv-oje pod 'eitie dobit vsectransiko dobro i-zvr-žba ne^a m-ontp.rja ali vodilne, ga rniomter;a za slabo a ja-ko napetost, z večletn prakso in delovo^isko šolo. ako pošljete cen-i. ponudbe na oglas, odd-elnk »Jutra pod značko »Ne-ožen-e-n«. 12084-? Modna trgovina išče zastopstvo v to stroko spada -o?ega predmeta, za Ljubljano in okolico. Po. mudibe na oglasni oddelek »Jutra« i>od »Modna« 12:)04-: Službo ospodinie kot pomoč v kuhinji Pis- I Pr,; samostojnem go mene ponudbe na oglasni "l>odu. N.islov pn podruž »Jutra« pod šifro I ffi''oi »Jut™« v Celju. 11954-2 oddelek »244S«. 12116 Sezonska kuharica Starejša kuharica išče mesto. — Ponudbe na 0'od »Dobro kuham«. 11924-2 I Mizar, poslovodja srednjih let- z dolgoletno tu in inozemsko prakso, popolnoma samoistojen izdplavi na: filtre "Šega pohištva in stavbi, prvovrsten kalikulamt, 0-crflu'zalor in deta'Hist, z najboljšimi »pričevali. želj premenit.i sedanje mesto, ponudbe na oglas, oddelek ».Tu-tra« pod značko »Poslovodja-«. 11854-2 I razume v vsem gospodinj stvu in vajena vsakega dela, išče službo s 1. ma cm pri manilši obitelii. — Ponudbe na ok Jutra« pod šifro »Ročna« 11949-2 Slnga-elektrikar perfekfuo veš? tudi nem čine in mam^h p;«emskfh del. išče stslmo službo v L'u bH a ni Dopise na ogl. oddo'ek »Jutra« pod 5-f-o Delam we«. 11997 2 Izobražena cospa ki zna tu'e ie^ike. t to? le+nto prakso, išče mesto direktorice-voditeliire peiMsitiona ali hotela za zijo. E ven-t-n elno prevzame ma-niši penziion v najem. Kaveiiia. Naslov t o«r'a*. 11975 2 v najmodernejšem finem pohištvu in stavbnih delih, prvovrsten kalku-lant, organizator, deta j-list z najboljšimi spričevali želi premeniti dosedanje mesto. Ponudbe poslati na oglasni odd. »Jutra« pod »Poslovodja«. 11854-2 Zobotehnik dobra moč, perfekten v kavčuku in zlatu, vesten in marljiv, išče službo; proialq'ec. Sem dober O.vtov07fl^ Z dobrimi spričet-nll J5 elvjlnim 1n ml«5Mn iToi+om ter tvceh ovtorKvrv-^- "11. PO ^Tfj^io^ VpTT^lfe 1J OOO THr( Po. -*ndbe nq <>cr]BctT>< (vfdo. Tlitrfl /t «TT prospekt Inštruktorja dobresa, išče ma.urantinja gi m na zii je. Ponudbe z na ved bo honorarja na oglas, oddelek »Jutra« pod š:fro »Matura«. 12238-4 Visokošolec išče itn-stru-kcije — tudi proti hram. Ponudbe na ugl. oddelek »Jutra« pod šifro »Uspešno«. 12i67-J Nemško konverzacijo in pouk nudi izobražena gospa jkj 10 Din »ju uro. — Poljaatka cesta it. 13. lt levo. 8795-4 Premo", drva. Iro-Vs n-o-da'a Vinko PodoiKuik. Tržaška, cesta 16. tel. 33-13 RabHene p;s?il. mize in pu't se ugodno prodalo. Na ogledu v j^.v-nih skladiščih. Ljubljana, Tyrševa cesta 33. 32330-6 Cvetlice naj govorijo Kdor lep vrt ima tam sreča im veselje sta doma. Zato sadite zdaj cvetlice da lepše bodo pri Vas gredice. — Vranice, niizke. v krasnih barvah. 10 grmičkov Dim 60; visoke 15. plezalke rdeče io roza 6 »runu« t-rtiloba 25. m a mol i je 60. H'bisc.us 6. glicl.nije 25. sa mopleza i-oči Vi tis Veitschi 25. figova drevesca 15. zelenika (buk-sus) 5. mahoniije. dveletne, 5. okrozii lavorj- 700. cep-Ijene zgodnje breskve in marelice 15. ribizel 3. nove vrete d.Viije 8. kane rdeče 3. tulipani 3. anemone 2. pfloks ro7.a. n:z ki. 3. aubrecije 2. go-m.o las-te begonije 3. nageljni veliikocvetni. ameriški, sadika 2, Roženka gnojilo za cvetlice, vrečica 3. orjaške jagode. 100 sadik. 30 Din im raane druge dlke razpošilja po povzet-iu Vrtnarstvo Ivan Jomec. Maribor. 8&4d 6 Škropilni voz za polivanje cist za občine ali kot tank za gasilce, za konjsko vprego, železne konstrukcije, rezervar za vodo 1000 I vsebin*. 2 ler -tar. poceni naprodaj radi nakuna avtomobila. 5 -a -ka za polnjenje na vozu. Prodni poboji. Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra« pod »Ugodno in eeno«. _ 12214-6 Semenarsko oddelenie kompletno, naprodaj *v k o-rnku rzni zadevi tvrdke »Vrt« Dža mor-ja Gjoro. Mar-bor, najboljšemu r.o-nudnliku. Prijave in informacije do 1. m.; ;a na konkti'zn(-g3 upra vite! dr. Mdoša Vatthii-ka, od-vetnika v Mariboru. 12117-.') Pšenične in ržene otrobe ?">00 ^ do 3000 k-2- prodam. Vprašanja na og'isni od delek »Jutrac pod zna-k »Pšen. 1876«. Uglasi trg. cLjiča. 1 Dia beseda; ;a p» a <11- j-anj« naslova ^jj M šifro 5 Dia. — Oglasi socialnega inaiaja vsa. ka beseda 50 par; xa dajanje ca-siova aii za iifro 3 Din. (r) Premogovn' prah (drobiž) kupi Škafar. R:m-ska cesta. H4oS-7 Parni kotel ali lokomohilo 60—iSO m5 kurilne ploskve, ■S—10 atmosfer pritiska, z rešetko za kurjenje z dobrim premogom. 3—15 nitn prem., kompi., z vstmii varnostnttn: nrolvodniim iti. parnimi tn vodnimi ventili, parno sesalko za napajanje ko-.a, dimnikom iti i:mn'."-'it> zatvornioo it-d. kup mo. S ponudbo je po-s-ati todi c-rtifikat kotla in plan vzida ve. Kotel je :ihko raMjen. toda v do-breta in za obrat soosoh. rn-m s-anjn. — Ponudbe je "o deta j! iiira ti. — Ani. Jakrl d. d., Krmelj. Dolenjsko. 12029-7 Avtv>mat (kVpetar), češki model dobrem stanju, lep, • dam za 1000 Din. iS komadov. L' Rajheubu-rg. I2fi" ".-6 Lepo kočiio napol krito z u^nVm. eno a i dvovprežn.o. skoraj novo, v Gradcu izd !m«, poceni pro-da Leskoš«"k. Rajhe-nburg. 12072-6 Vrtne stole zložljive, p-oda Tribue na G'in-e.nh. Tr?.aška ce-ta 6. telefon 2605. 12245.6 Otroško vozički najnovejše oblike, po zelo nizkih cenah v trgovina M Tomšič, Sv. Petra cesta š-t. 52. 11386-6 Kdir» išg.-•Kldel-ek »Jutra«. 12095 6 Premog in drva prodaja Je-zeršek, Vodmat 200 Norveško ribje olje najfinejše sveže, vedo* » talogt Naročila toino pn»c »"vzetju. Pili. Tvršev« Dunaska) cesita Stev 6 68-6 Puhasto perje 12 Din. čohano 30 Dio. puh 120 Din kg. ter volno in žimo za madrace. -izredno poceni prodaja Sega Wo!fova ulica štev. 12 (dvorišče). 1J36 Patentna krtača prah vsesava joča. komibi-nirana. nova. Diu 60.—. Namizni prti iz čsstega da-masta Din 30.—. Potni gramofon in za dom Din 250.—. Rje prost jedil n* pribor 150 Din Predmeti, potrebni za josTvodin ''sivo nizke cene. ntrod nr pia Sil n; obroki Sapiri. D-tnat ska 0. 36. 12*316 Športni voziček dobro ohranjen, za 100 Din naprodaj v Beethovnovi ii 1 V-i 9/HI. Ogledati predpoldne. 12234-6 Zapravljivček in ročno di^o do'oro oh-anjeno. proda Mohar. Val. Vodnikova — Zelema jama. 12237-6 Zeissov mornarski daljnogled, Valvasor, Opalograf naprodaj — tudi na od-pl a če vanje. Nasloor v osrl. oddelku »Jutra«. 1.1947-6 Čolne v=ph vrst izdeluje iu jih 'ma v zalogi Janko p,-Most-e-Zirovnica pri Bledu. 12036-6 Bukove sode z železnima obroči ugodno proda tvrdk a Jos. Suuis nas!.. Ljub.jana, vžrad;šee »t. 9. 12075-S Peč 'ppo. dobro ohranjeno, p-i-m-mo za delavn5 ;»r■>-- rn:no 2*10 m* kupimo. Ponudbe na »Chenintecimac 'ružba z o. z. Ljubljana, Mestni trg 10. 12201-7 Pozor usnjarji! Kateri usnjar aii tovarn* us.nia bi motrel dobaviti r sukcesivnih d-bnvah lO.OsO kg Srnah r./ zaruh vratov, 3 mmi debelih. Ponudb na oglasn.1 oddeiek »Jutra« pod »Usnje«. 13155-7 Staro juto kurim, prešeren, K ran ". 12)157-7 Kupim na mo-spčno odpiač"lo dober rad-;o aparat na priključek in fotoaparat 6x9. Ponudbe na ogasn: oddelek »Jutra« pod ;Rad:oc. 132^0-7 Železne cevi rabljene, v dobrem stet>ti, zunanji premer 5 cm. kupim. Po--iudibe na gsmla Kolka t. IM e.:wtrisova e.sta. 12071-7 Starinske majolke kupim. Cenj-eue ponudbo n;i 0,2^ a sni oddelek Jutra pod značko »Majdka«. 12043-7 Opeko vsake vr«te knipiš m »ceneje za gotovino ali knjižico v ottekarui J e r k a Franca, Črnuče. 122-»V7 Umetna zobe in čeljusti predvojne, kupujem. Ponudbe na naslov: Kra-m-cr, CfeUe, Cesta na grad 21. 123»j-7 Športni voziček dobro ohranjen naprodaj v Sto-žica-h št. 125. 12&U9-0 Krožno žago (Bsndsage) kupim. — Po-nu d ho na o-g - sni oddelek »Jutra« j>od »Brezhibna«. 12oS4-7 Električni aparat visoke napetosti, ultra v o-letni žarki za zdravljenje revme. malo rabljen, proda F. Gala. Dunajska c.' 127. 13120-6 Preprogo lepo :n dobro oh-an:eno. za dvorano ali večjo jedilnico, prodam. Tavčarjeva u.lica 2'I desoo. 12262-6 Otroški voziček moderen, poceni naprodaj v Zalokar j evi ulloi štev. 4'I. 12273-6 Čoln zložllivec dvosedežni. z :adrom. v=e-mi potrebščinami in šotor, izvrstno ohranjeno, p-odam po ugodni ceni. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 11308-6 Vsaka beseda 1 Din; ta dajanje na-sloora ali za iifro p» 5 Din. (10) Lep avto znamke Mercedes Eenz, skoraj nov, malo rabljen, trisedežen. žportnl voz. ugodno prodam. —■ Ponudbe pod »Mercedes« na oglasni oddelek sJutra«. 12302-10 B. M. VV. s športno prikolico 500 cm' 0. H. P., električna luč. tah«met.er itd., malo vožen. proda Demel v Cciai, Miklošičeva cesta 8. 1«S74-10 Žganega sona ugodno naprodaj. Kupci naj javijo naslove okrajnemu sodišču v Kočeviu pod opr. št. E—182 33. ' 12297-6 Otroški voziček (Korb^vagen) skorai nov, in športni voziček naprodaj v Lavričev-' n'ic-: it m. 12327-6 Raket rv> smešni ceni na prod a * v Tavčarievd uli-ci štev. "TTI vrata 3. 12305-6 Aiojo bralno rašeno. 7 !ot staro proda Adam'č. Tavčarjeva uiica štev. 3/HI. vrata 8-1-2306-6 Šamo>4 36. 74-10 Pol tovorni avto >0:ieU, mali. pripravem za mesarje. potnike. trgovce res striran. davek piačan. a«r>rodaj za 13.000 Din. A-zenšek, Se-.ska 34, Za g~eb. 13182-10 Harley Davidson aio-MMsike! 1200 orni » prikliče«. prav dobro ohranjen. proda Franc peršen. L'unomer. 12152-10 Motorno kolo 5-V1 cem. prodam ali zamenjam za 350 Ju'-ai P'i—SOttoem, dobro ohra-n ■ r o. rovf:;e tipe, kupim ♦a': - . : *<" na naslov: Viiako Ora't>nar. Brežiee. 11 S-S-2-lfl »Ford«, avto f^r-orni Vi 5000 kg. tor d v sedežen Ford. \s.- v ji .-' m stanju, prodam >.'• o.;rfd pri B. Bplaretič,a. I. ana Vil. St». Stška. 11972-10 Motorno kolo rsV.jono, ku-t»:m Ponudbe na Maieihen Alojz. !!«.,<• jopo! jc — Kočevje. 11992-10 Avto pr tsodrfe-ii, v b-ezhibncm s---.t!;.n predam tndi n.) oh j..... Xa ogled v garaži f • ič, Bieivreitova «<■>-«,. 12060-10 Molor za cirkularKo 1 motor za čoln, 3 gumi pia . c '/Ji avto 32 krat ig. 4 gumi -plašče 500 Jcra*. 19 prodam, vse v prav dobrem stanju. — Dalje 4 sedežen osebni c ro znamke Oklamol. v«,"n»;n tndi hranilno knjižico-, potem 1 kom-plct«n 4 ci'indr=ki motor znamke Chevrolet p-odam. Naslov v ogla-s-rxm oddelku »Jutra«. 12134-10 Avto Supersix limuzina. zelo malo rabljena. So kot nova, lepe moderne temno modre barve. novejši mod^l. 5-sedežna, G cilindrov, pripravna tudi za a^-to-t^ksi.ia prodam. Ponudbe na Ivan E^hne. treovec. Moste št. 3 pri Ljubljani. 12241-10 Avfo Tij-p^no naprodaj rsdi bo-lezn*. ^rr tudi h"'- r;'ne knjiz-ee dnbrih zav-o-L. Sup-ter?;?. Lju^-l-jar.a. IVjnaj^ka r-Vi 41. 12.S1-10 »Ford« avto «!>r, 'ir '7.'no. v najJ . ra«. " 12259-10 Motorno kolo P v. c h 2 in pol KS ugodno prodam. tudi za knjižico. C-rašek Jože. LJubljana, Masa rvkova Št. 12. 12279-10 Dva avtomobila ri~=;sex. lira manika«. 12097-11 Moško kolo kupim. Ponndbe na I. Majcen, Ižarmka oerta 3. 12199-11 Damsko kolo dobro ohranjeno, prodam po ugodni ceni. Poizve v p'i.iriin F!g«r, Vo--rak -va nI. 6. 12:92-11 Žensko kolo pff^ni n« prodaj v 0!"da H5ki ulici Jt.. 7. pri-.ličje, den.no. Ogledati n:td 13. in '4. uro. 12153-11 Trg. oglasi . po 1 Din beieda; za dajanj« na s!-ak zel o pnenn* pro moderne ajialnlce :n kuhinje po najnižjih cenah. Sprejemam naročil«. Ji Andlovic. f-trojno m: «arst.v-o, Komenskega u 34. 1 i 503 12 Črešnjevo spalnico masivno, polit-irano. 10 ko madov za 4SOO Dio proda Vi4im. mizarstvo. škofja boka, kolodvor. 1201M2 Pohištvo m> do-bi sait pri M'zar-Mvai »Sava« i a obroke in na hranilne knjižico ter najboljše. 12:91-12 Pohištvo do-bi na obroke in na hranilne knjižice pri Mizarstva »Sara«. Kioiodvor-ko IS. Miklošičeva 6, telefon 27-80. Poiitiraue fspa'nice 4000,— špera.ne sspaloic« 3000,— Spalnice lsoo.— Omare 3S0.— Postelje 200.— k:ih. oprave 850.— kuh. kredence 450.— Sprejemaj-o ee vsa popravila po konkurenčnih cenah ter če priiporoesmo. 12195-12 Krasna jedilnica n-ova. iiz kavka-škega oreha. radi selitve po izredno u-go-d™ cena naprodaj. Po-ni:»ibe na ogltipni oddelek »Jutra« pod >M."dernn«. 12034-12 Jedilnica spalnica za samia m razno drueo pohištvo naprodaj. Ogled v tovarni »Jtthan« v Zg. ■Siški pri Kamniti mizi. 12339-12 Krasna jedilnica z db-anom. orehova korenina. politirana. po-nolnoma nova, naprodaj po zmerni ceni. Po-mtdbe na oglasni od-dplek »Jutra« p^d šifri »Redko«. 12381-12 Vaška beeeda 1 Din, tM dajMJ* oaalova ali f za Sifr« P» 8 f'6* Zagotovite si tastno domačijo m brezskrbno bodočnost. Brezobrestno posojilo za zidavo lastnega doma odplačilo obrestnih dolgov Izplačilo dedščine in dote dosežete kot -lan zadruge MoJ Dom Ljubljana, Tyrševa cesta 3ia. ios-16 Ako hočete zidati na hra nt!ne kapice, na pravite tako) poandbe na oa-lae. oddeie* »Jutra« p"^ stfro »Vam damo t,ud' na' četo«. 1,2249-16 Brezobrestna posojila ta nakup premičnin '.n ne premičnim, loto. razdelil !,ev lui.j proti paroštrn iaznamr.i. alj vK.nj:žb<-. aa jejo; »Kreditne tadrnge« Lrubije n», pp. 307. Spre; mej« taitopnike. 136 "osmrtno hrano ir« stanovanje do-bi j kdor bi dal 5o do (jO tisoč d;na-rjev. Sprejme se tudi hra-:i:ina kojiiica. Ponudbe na pndru(žni-&o »Jutra« v Novem mestu ped »Kotiček«. 12152-16 Posojil 20.000 Din i-ščem proti vknjižbi na prvo mesto. Ponudbe pošali ra (>g'a-ni oddelek >Julra« pod »\'a-rno 56«. 12156-16 Zamenjam vlogo oooo D'ii. Mestne hranilnice Krško — za knjiižico Mastne hranilnice. Promet :ie f>3nke a:i Kmetskega hra.n:'Ti'ga d"-ma. Dopise m1 i>ff'.-.-:n oddelek »Jutra« I.ed značko »«000«. 124S-16 Hranilno vlogo Mestne hranilnice V T/iibl>:ii. na 6600 Di* pro-i.im "najboljšrtm-u kupca Por-i ib- p"d »llložnica« na Interre.klam. Zagreb. Ma sarvkoi a 28. 11902-16 80—100.000 Din posojila iščem p-r,;; popolni varnosti z vknližbo n;: prvo mesto in usodnemu obres-tova nju — Cen\ ponudbe z navedbo zalrevanih obresti pod šifro 100« na oglasni "d d"'lok »Jutra«. 11944-16 Po&ojila na nosesfcva. plačo, za raz i.r-7'iev. nakup, daje Krc-d-'-:;n zadruga Ljubljana — poštni preda! štev. 49. 12288-1« Vlogo Banovinske hrani! '^e prevzamem proti sigurni vknjižbi ali na obroke v gotovini. Posredovalnica Kolodvorska ulica 13. 12267-16 10,000 Din posojila rabim za dobo enega leta. Kot gara-ne>;;a posestvo brez d.o'^ii. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Mariboru »ad »10.000«. 12303-It Družabnika z 250.000 I>!n vzamem k dobremu podijetiu. Lep ča s-td donos. Dopis« na po-družnjeio >Jntn-a« v Mariboru pe-d »Družabnik« 12370-16 Družabnika s 15 tisoč in več dinarjev sprejmeme v dobro vpeljano obrt in trgovino v mestu. Dobra eksistenca. Ponudbe pod »Resen družabnik« na oglasni oddelek »Jutra« 12354-16 40.000 Din posojila iščem za dovršitev malega stanovanja, garaže. Zato intabulacija in daljša najemna pogodba dovršenega stanovanja. Pripravno za avto-taksije ali šoferje privatnikov. Blizu kolodvora. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12351-16 Visoke obresti plačam onemu, ki mi za 4 mesece pn^od-i 25.000 Din. Ponudbe na ojrla«. oddelek »Jutra« pod »Obresti«. 12316-16 Hranilne vloge kupite in prodaste najbolje pri Komandiitiiu družbi M. Jankolt, Ljubljana, Selen burgova. ulica 6/11. Telefon 30-52. HŽ>7o-i6 500 Din nagrade ter 12 odst. obresti plačamo ?a kratkoročno posojilo 25.000 Din, dvakratno jamstvo tudi v knjižicah dobrih denarnih zavodov. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod: »12 odstot. obresti«. 12373-16 n-—— j Vsako beseda t Di.n. I sa dajanj« naslova ali la Šifro pa 5 Dia (171 Gostilno poceni odda v najem Gor-iu«. Mokronosj. 13980-17 Pekarno na deželi takoj oddam v najem. Naslov pove oglaf oddelek »Jutra«. 12119-17 Vsaka beseda 1 Din; . ia dajanje naslova ali j za šifro i» 5 Din. (18) Koncert v nedeljo in ponedeljek pri Frgeinu na Giincah. Priporoča se gostilničar. 12.196-18 Velikonočni ponedeljek vsi v »Prankopanskl dvor« f >Reininghaus«) kjer bo veselica s plesom. Cenjenim gostom se priporoča in želi veselo »Allelujo« Ukmar. 12307-18 Koncert priredi na velikonočni p-rnedeljek ob 8. uri zvečer restavracija in kavarna. Celovška 81. — Se priporoča M. Vodnik. 12355—18 Lokali Vs»ka 0»»t-g'a». oddelek »Jutra« pod šifro »Česalnica«. 12047-19 Pekarno pa-r mČTOi-t od ko!^>dw>ra. n« prometnem kraju, takoj oddam v najem. Za odikmp inventarja pirtreiKno 3000 Dim. Na željo tudti oiirt.na pravica. Dopisa je nasloviti na I. Rata-jc, go-stiilna. Preval je. 12174-19 Trgovino 7. mešanem blaffoim na dc- žeJj v fftiuj~kem okraju, s koncesijo in opremi j-on-i-m staniovainjeiri oddnm v najem. Potreben kapital 15 d« it) tisoč Din, o tr|!W.iwi sredi trga Rajheimburp odda Leskošet. 1-2049-19 Pekarijo «ddam na prome^ini t.o-fki v sredini mesta. Ponudbe pod ^ Odkupnina« n.a o-gl. oddelek »Jutra«. 12202-19 Pisarno oddam s somi>orabo. opreiml je>no. telefon, pisarniška moč na raapolagio. — Ponudbe na oglae-ni oddelek »Jutra« pod »Centrum«. 13327-19 Skladi šče-dte Ja v n ico blizu gla^mega kolodvora oddam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 13231-19 Lokal v strogem centru, obsega j.oč' 2 zeti o svetli sobi v velikosti 9 X 7 m. pripraven za vsa ko obrt, ski a diišče aH pisarno, oddam v najem pod zelo ugodnimi pogoji. Na slov pove og'. oddelku »Ju.tra«. 12062-19 Večji lokal tudi v baraki, iščem za tiho oibrt. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Večji lokal« 11951-19 Lep lokal v Spodnji Sški. s stanovanjem, zraven tramvajske postaje, primeren za brivca. pisarno ali delavnic«, odda Ambrožič, Ljubljana VII. Kosovo 14S. 11984-1» V bližini Ma-'bora ščem delavnico. pr: «ithi za lahko obrt. v temeH 60 do SO m! Ponudbe na po d^užnje.« »Jutra« T Mariboru pod šifro »Maribor«. 12000-19 Modna trgovina dobro idoča, na prometni točki, z lepimi izložbami '-n nizko najemnino, naprodaj s firm« M vsem inventarjem. Pismene ponudbe n-3 oglasni oddelek •lutra< pod »150.00O<. 11989 19 Čevljarfi hi krojači 1-obri obrtniki, vprašajte za gostiln« Gorjiiip, Mokronog. Lepa prilika. 1198119 Vežo prometmio, oddam na Mes na.pro-daj. Pra'V tak« intvam na -orodaj ra tipična iiosestva, ter stanovanjske in trgovske bi še, t mesti i itn na deželi. Natančna pojasnila daje Reboli Lovno, posredovalec v Kranja. 12027-19 Veliko klet pripravne m vinskega tr-eovea ».hi kak« obrtno de-lavoieo. t sredini me&ta odd« # 1. m«Vm Karo! Vidmar, Rimska cc«ta fi. 13387-19 Gostilno dobro idoč-o vzamem na t* čun — Cenjene dop^e na og-as. oddeiek »Ji»vra« pja »Kavcija 32«. 12111-1» Poslovni lokali (pisarne) obstoječi iz 4 eob —^in predsobe, ev. z opremo, na Dunajski cefeti (Bavarski dvor) s 1. ma jem ugodno oddamo. Naslov pove 05'asm oddelek »Jutra«. 12186-1» Lokal v ce..ttu išče akademski klub. Ponudbe na og'asni oddelek »Jutra« poJ šifro »Akademiki«. 12200-19 Modem lokal na Celovški eesti oddam ev. s stanovanjem obstoječim i« sobe. kabi neta m vseh pritikli-n. Ist«-tam oddam tudi moderno trisobno stanovanje « 1. avgustom. — Pismene ponudbo oa lekarn« Babo vec, Ljubljana. 12326-19 Tvorniške prostore priprav ae. dvoriščne, u-po-r«bne tudi za ve^jo obrt, odda s 1. maj-em Kar«! VUkiiar. Gradišče štev. 17. 12096-18 Trgovino v prometnem trgu, e stanovanjem in vsemi priti-kHmami takoj oddam v najem. —- Nasliov v oglasnem oddekiu »Jutra«. 12361-19 Posest Vsaika beseda 1 Din. u dajaaj« amlora ali ia itn« pa A Din. (80) | Tvorniško podjetje veliko, prodam t S-t. Vidu tik glavne ceste ter tram vojske postale. — Telefon, vodovod. električna raz sve-tljava; prime>roo za kino. restavra-nt ali kakršnokoli tovarno. Sprejmem tudi vložne knjižice Ljudske poe-oji' ri ice v Ijjni b! j a n i. — Ponudbe na naslov: Mihael Kavčič, gostilničar. Ljub-l:ia na VII. 11800-20 Posestvo v Be+okrajira. oddaljen« 4 km od postej-e Črnomelj '>b banoviesifci cesti, se stoječe ie 5 ha njš-v. 10 ha travnikiOT, Vi ha vrta, 13 ha [«šnikov. 2 ha gozda, stanovanjske hiše in potrebnih gospodarskih po š-lopij, naprodaj. Vse podrobnejše informacije daje Mestna hranilnica v Cr nomlju. 11881-20 Enonadstropna hiša z vrtom in velikiiim poljem, lokalom za trgovino ali gostilno, 4 sta.no-vaniri. blizu korošikoga kolodvora naprodaj. Tudi sposobna za tvorniško podjetje, ker leži med koroško proge in Dravo. — Vpraša se med 14.—17. uro ntri gos-pej Momit.ag. Stud en-iška uiiea 4- Maribor. 12166-^.0 Hiša s posestvom in 4 stanovanj? naprodaj. Nas'ov v oglasnem oddelku »Jutra«. 121615-20 Stavbena parcela 1700 m5 ob glavmi cesto v Dobnvi pri Brežicah na-spreiti k.oliiiflivionii naprodaj proti gotovimi. Vfira-šati pri Fran« Izgoršek. tov. pobištva, Šmartno pri Litiji. 13138-20 Manjše posestvo z gozdom na Gorenjskem nedaleč od Ljubljane kupi vpnkojenec proti plačilu v gotovini. Ponudbe s točni.m opisom lege. kra-:a io cene na oglasni oddelek »Jutra« pod »MRSS« 1217S-20 Trgovska hiša s pekarn« in mlekarno, 10 sob. trgovski lokali, lena solidna stavba. 5 j oho v zemlje tik ob hiši v eolj-skem sreza naprodaj ze ceno 800.000 Dim. Vzame j« se kot plačil« tmdii hranilne knjižice. Ponudbe pod zinaeko »Solidno 1903« na ogla&ni oddelek »Jntra« 12028-20 Trgovska hiša ki je tudi pripravna za kako drugo obrt. zlasti ?n mesarijo, tiud1 za letovišče, enona.ds" -op na. ob banovin-«k.i cesM in železniški postaji, v«-do-vod. elektrika, dve vf'.ki gospodarski >oslH>.»jfi. v i k vrt. 2 hektara zemljišča, je na.prode.j v večicm f pem kraju Štajerske. Z. a ven tiudi lepo vinogradniško pose9tvo, P oralov zem'j'išea in rimičarija. — Tudi v=a ko po«p.bej. To-jasnila daje Vrhovšek Ciril v Konjicah. 13051 20 Sončno parcelo oa Jezici ugodno prodam Naslov v oglasnem oddel ku »Jutra«. 12205-20 Hišo z vrtom v vrbod.nT preom^t.jn L}oWiane o roda on. Naslov v oglasnem oddelku »Ju tra«. laSOT-žf Trgovsko hišo na prometnem kraju kn-piim aH zamenjam M tri-f>ta.rK)vainjsko h;šo. Ponudbo na og'asni oddelek »Jutra« oed »Trgov-ka«. 1-3140-20 Hišo z gostilno in trafiko, dvema rrt«ma, na najlepiem prostoru, se z inventarjem vred proda. Ponudbe na oglasni oddelek ».ftrtra« po«l »Ugodno«. 12131-20 Komfortna vfla nalidealnejSa lega LJubljane, v Bttvetjii tivolskega ftossda. 2 Stirlsob ni stanovanii. stanerva-nle sa hišnika. S pod strežni sob! t balkonom, kopalnice, pravica, drvarnice. elektrika, vodovod. parket, gospodarsko po^lopte. ■IvorišCe. vrt. naprodaj. Informacije nri oglasnem Mdel-Vu »Jutra« pod »TTdob-nost«. 12325-20 Hišica napodi,!. JurčkOvi t«»» «7 <*+' iiatiski mitnici). 12".93-20 Enonad stropno vogalno hišo sedem stanovanjskih prostorov, pritikline, Teraa-da, elektrika, rodovod. [►Ho, parket, vrt, naprodaj. Erent. sraren parcela 822 m*. Deln« knjižice. — Moste-Ljub! jasa, Clg-ar jeva 15. 13313-20 Parcela poleg nove cerkve t 5'5kt (ca 700 m:) naprodaj proti gotovini. Poizve ee: Tehn. biro, Gradišče 13 (10—J2, 3-3). Telef. 2796. 13188-20 Lepo stavb, parcelo prodam. Naslov v og! a snem od de iku »Jutra«. 12žo7 -20 Pozor, kupci! V Ljubljani naprodaj lepo posestvo t gostilno iti kavarn«. Poiiav« se: Strmi pot 8. 12366-20 Majhno posestvo s kmetsko hišico prodam Zagradiom 66. Celje. Pojasnila daje Kri.-per, Ljubljana, Rožna ulica št. 19. 12254 20 Hišo l 2 soi nčiriimi stanovanji, pod Bifl«idHe na n-20 V ljubljanski okolici takoj prodam lepo poslopje z dvema vpeljanima ob rtoma. Ponaidbe na ogasni oddelek »Jutra« pod šifre »Gos ti lina«. 12347-20 Majhen dom kupim za knjižico Mestne hranilnice celjske in za gotovino. Ponudbe na naslov Tlija Brkič g. Stepoš, Kruševac. 12331-20 Hišo in vrt oddam v št. Vidu v najem. Posojilo 40.000 Din za adaptacijo. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 12352-20 Industrij, podjetje v Mariboru — za vedno dobro idočega živilskega predmeta — krasno vpeljano. prodam radi posebnih razmer za dve tretjini realni« vrednosti. — 1'godna plačilna možnost. Lep donos. Strokovno znanje ni potrebno. — Dopise na podružnico »Jutra« v Mariboru pod »Realna vr^dno^t 700.000-. 1237-1-20 Prodam lepo posestvo 25 minut od mesta Celja, zemlje okrog 3000 m;. hiša ima tri sobe, kuhinjo, vežo in klet, r najlepšem -e-du„ polejj so novozkiani svinjaki m goepodar. poslopje, lep sod onosirk ter leo« stavbn« parcele. — Ocrlod« im ceno s<> lahko izve med velikonočnimi prazniki pri Francu Jakše, Babno št-. 22 — Celje. 12378-20 Parcela v severnem delu ob Dunajski eesti naprodaj. Dopise na ogasni oddelek »Jutra« 4,ud »Lena lega«. 12t»04-20 Hiša v trgu Sevnica niovozidana, naprodaj. Pri hiši je vrt. in velika njiva ! neka.j sadnega drevja. Pripravno za obrtnika ali v-pokoj-enca. — Vsak resen kupec naj se zglasi pri Mariji Spanzel, St-vn ca ob Savi št 200. 11930-20 Enodružinsko hišo in parcelo 700 m5, proda Polše. Ma'a vas 40 — Jezica. Istonam je tudi naprodaj lepa krušna peč. 12078-20 Kmečka hiša z nekoliko vrta. prip-avna za letovišče, blizu M>-dvnd naprodaj protii gotovini. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 12077-20 Velika trg. hiša dober donos, na glavni ul. Maribora, za 520 01 tO Din krasna vila z 3 stanovanji, blizu por-j ka za 380.000 Din — ter lepo posestvo 40 oralov, tik mesta za D"n 380.000. kakor tudi gostilne. industrije, veleposest.va itd. naprodaj. Posredovalnica »RapM«, Marrbor. Go-«i>uska ulita štev. 28. 13061-20 Stanovanjsko in trg. hišo v centrumu mesta prodam za hranilne knjižice ter malo hišo z velikim vrtom v bližini Trnova. Jančar, Sv. Petra c. 27. 12382-20 Idealno stavbišče pri Dpv. Mar. v Polju ob cesti v bližini kolodvora se tudi na knjl-ftlce ugodno proda. — Pojasnila daie Jožef Zajec, posestnik. Gor. Zadobrova št. 8, pošta Dev. Mar. Polje. 12334-20 VTIa v Pnhrovnik" zgrajena direktno nad morjem (v Laoadu) do leta 1950 prosta davka 4 sobe. terasa, nrit.ikline 1108 ms zeml^šoa se pro-Inforir^riie daje A. Ml+rovič. Zaereh Ka-t-adžičeva ul. l.-TTT 12275-20 7p.ml«čko no^estvo 11 in pol oralov v St. Petru pri Mariboru, četrt ure od avtobusno oostale. tri četrt ure od "lavnega trga. stane-'•arits^a bi«a. vini^arila eo=oodarcko po«1op;e relik sadovnjak in vi-nrvrad. fozd. tra^miki ooiia. arondirano. v solnčnl lesri nočen i na-nrodai. Vm-pšatl: Kalifov!'1. Maribor. Oisvni trg 23. 12169-20 Parcela ca 500 m«, v centru Ljubljane, tik tramvaja, kjer Je predpisan strnjen stavbni red. v lepi legi. naprodaj. Zelo dobra naložba .denarja Ponudbe pod »Parcela 500« na ogl. oddelek »Jutra«. 12390-20 Stavbna parcela vogalna. 1600 m', na krasnem mirnem Kraju, sredi lepih vil, v ozadju Tržaške ceste, naprodaj. — Ponudbe na Terlosni oddelek »Jrtra« pod »Vila«. 12301-20 Enodružinska hiša s 4 sofcaim. k ubitiverando kietml. obč'rniim divortfčeim. rarato. lepim vrt om, vse v na'lepšem «*an;n — v mariborsbetm t»redmes+:u usodno naprodaj Poi'asin.i,a v trgovini Po-rli. ž°lezmii'nia. Mar:bor. Glavni trg. 12038-20 Parcela ms velika, sol-nčjia. r LSibljani. »t-njen «i«tem ifidave. nap-^da1' Naslov v oglasnem oddelku »Jutra« 11965-20 Dvostan. h^i.o vogaiT>o. z vol'' tm vrtom ti r o d a m Vič-G!in<-< rr •u Vll/at). 130M-20 Enodružinsko hišo movozidano. takoj poceni prodam. Pobre-žje pri Mariboru, Guličeva ulica f*>. 33121 20 Majhno posestvo obstoječe n dobro ohranjene hiše. travnika in njive, oddaljeno 20 nrirnut od nr--sta Celja prodam. Naslov pri podružnica »Jutra« v Ce'ju. 12117-20 Nova hiša z Trtom. več soba mi. hlir.u želeamiške postaje v bližin; Celja naprodaj. Naslov pM podružnici »Jutra« v Celju 12118-20 Stanovanje Vsaka beseda 1 Dim: aa dajanj« naetova aH u Šifro p« 5 Din. (31) V vili v Tivoliju jddam 1 majem suh« tn solnčno stanovanje 2 sob. poselske eob'ce. kn hinje. pnt.'k!in. kopalnice in pralnice ta. 800 Din. Plin. elektrika vodovod Va^t^T v <-. Miklošiče i oddam takoj. — 1 cesta štev. 14. 12317-21 Dvosob. stanovanje 7. majem odda Tr-ba"-. Glince, Tržaška cesta ft — telefon 26't.">. 1224i> 21 Trisob. stanovanje s priTikHnajni oddam koj ali s 1. majem v Mostah, Predovdčeva 11I. 9 T. 12063-31 Trisob. stanovanje oddam nrrnii družirl v Dravski uiici 9 — ?' diovom. 12093-5-t Komfortno stanovanje trisobno, soloV-no. v vili oddam s 1. majem za TVn Naslov pove ojrl.asni oddelek »Jutrac. 12284-21 Stanovanje z eno ali dvema sobama oddam na Dolenlsk-l cest: št 28. Poizve se v ?tr<-';-ški ulici št. 10. 12285-21 Trisob. stanovanie prvo nadstropip. s pritiklinami oddam z majem d Kotalk "m. Vprašati: 0'.!n-ce, cesta XIII. 4. 13209-21 Dvosob. stanovanje r sred:ni mest3 oddam s 1. majem. Na='ov v op-'.-is. oddelku »Jutra«. 12317-:'; Dvosob. stanovanje s pritiklinami, v nov: h'-ši takoj oddain v M a -:boru — Maistrova ulica štev. tt. Enosob. stanovanje oddam takoj ali s 1. majem samn odraslim osebam v Mostah. Predovičevti ul. U. 15/1. 1Ž33-21 Dvosob. stanovanie s kabnietom, vsemi pritiklinami in vrtom oddam s 1. ma:em v Zeleni jami — Prešernova ulica št- 13. 12083-3: Petsob. stanovanje v majbmi vili z vrtom, v bHžnii periferiji, z vsemi prLt.ikMnatni poceni oddam. Ponudbe na og as. oddelek »Jutra« pod šifro »Opremljeno ali prazno«, li^jl 2o Stanovanja Vsaka beseda 50 par; n dajanj« naslova ali u šifre 3 Din. (21-a: Stanovanje oddam v Dravljah št. 13." — Boko-v« pol. 12080-31 Lepo stanovanje ohrtoječe iz sobe in kuhinje. iščem v centru mesta ali pri kolodvoru. — Po nudbe na naslov: iagar. hotel Metropol, Ljubljena. 12081-21/a Na periferiji Ljubljane iščem stanovanje 2 velikih sob (sobe z de iavme-o) s pri ti k lina mu. vodo in elektriko. Tonudbe s ceno pod značko »Do 30 kilometrov« na oglas, oddelek »Jutra«. 12112-31/a Trisob. stanovanje s kopalnic« v bližini centra išče za avgust družina odraslih. Ponudbe na ogasni oddelek »Jutra < pod »Mirno«. 13170-31a Stanovanje 1—2 sob. kuhinje, lepo. majhno. isč-*m. Za vselitev avgust 1933 a'i preje. Po nudbe pod »r^ntre« na oglasni oddelek »Jutra«. 13328-3! a Stanovanje 2 sob. kuhinje in pritiklin ;5če stranka dveh odraslih oseb. Ponudb" s Cen« i.u terminom vselitve na ogl. oddelek »Jutra« pod šifro »75«. . 11819-21/» Stanovanje komfortno, mirno, ^ s«b ;n kabineta, event. 3 sob. k»-[Kilnico in privk in. :»{•< :n z avgusToui. Ponudb« ia ogla s. odd.-:, k -Ju:r;,« j<< d »aačko -- L-~:< <. 12015-21 a Dvosob. stanovanje iK'c::t v m i^-i]. n« ojr ae-ni o-i-it-ltk Ju: a i:.*i01-31 a Dvosob. stanovanje s kabinetom, išče ml-'a stranka » 1. majem. Ponudbe na oglasni oddeli k »Jutra« jtod »Z-1 o t "" • n oiačn-ik«. ' 13130-31 a Stalna stranka boljša, čista, štirih odraslih išče za avgust tri- do štirisobno stanovanje. vse pritikline, po možnosti vrt. veranda .najraje blizu Tivolija. začetek Miria. — Ponudbe pod »Točno plačuiem« na oel. odd. Jutra«. 12244-21 a Stanovanje divo- a'i tr;se, bno 5 koj>al- n,ico. l.-^ee d-ž. uradt.ik ra avgust. — poaudlie z n»-ved't»o cen" -.11 o^as. ,-d-dolek 'Jutra rvod jnvi,« »Držcvnd uradnik--. 13". 29-2! 'a Dvr>?nb. stanovanje s kuhin:o in evenit. s kopalnico. iščem s 1. maje« na periferiji ir.es.--a. Nas! v * oglasnem oddelku Jntra. • - J^O _, a i Vsaka t>«»eda 69 par; • ta dajanje nasloro ali i ta Sifr« 3 Din. (2ot Dve solnčni sobi opremljeni, '^k univerze od I . ni s 1 majem. Nas'r.r v og asac-m oddelku Jntra Opremljeno sobf» svetlo !n W»o. z haikcrt-i« ier eU-ktrt-k«. takoj oodaai 1 a.-' 2 gospodoma aa l'o-lianiski cesti 1^,11 — levo. t?:01-23 ScbO t e p o op-, m ,e-no ugodno oddam b".ni bolnice — Povšetova 7. KS50 23 Sostanovalca sprejmem s 15. are i . m v sobo s p,iseb:iim vhodom v Kužni dolini, cesta I*'7. 1'-''-' - Obrtnik išče sredi Ljubljane hrano s sobico pri mali rodi. ai (izven nedelje, po:iede'j-k a) za maj. »Franku«, Mlinska 8. Maribor. 12175-23 Opremljeno sobo sončno in zračno, s posebnim vhodom, s kopalnico in event. klavirjem oddam v novi vili, tik ti-\ oVk.ga g .zda. Ce^-ta i a K o žal k 47. 12208 23 Lepo prazno sobo s po-s»-bn:m vhodom takoj oddam. Sto žice 5i. 12191-23 Opremljeno sobo separirano, v vili oddam s 1. majem najraje g-ot-po-dič.ni. Naslov v oglasu« m oddelku jJu-rac. 12219-23 Mesečno sobo opremljen« a'i prazno takoj oddam. Vrtna sončt a stran, krasen razgled. Tomažič. Mire, Vrstovškova ni. 7. 13229-23 Dve osebi sprejmem poceni v lepo sobo r.a prvovrstne hrano na najlepši točki. Natiov v oglasnem oddelka »Jutra«. 12230-23 Opremljeno sobo s pi>sebn:m vhodom in balkonom oddam stalnemu gospodu v viii v Maistrovi ulici 14. 12236-23 Veliko prazno sobo s posrbiiii.m vhodom in raz-g'ednm na trg. oddam na Novem trsu 5. III. nadstr. 13187-33 Sobo z ali brez hrane, pri nemški d rti žimi v sredini mesta oddam enemu aH dvema ffosoodoma. Naslov r ogasnem oddelka »Jutra« 13350-23 Sobo prazno a'i opremljen« takoj oddain na Tržaški cesti St. 19/L 1229«-3 Motvoz Grosuplje domač slovenski (zdele! Tovarna motvoza in vrvarna Grosuplje pri Ljubljani. 156 Zahtevajte vzorce in cenike brezp'ačno, Lepo sobo opremljen-o. r.v tičn-o. I f>0-6»twiim vbod »m a elHitn k-j ako-j »dd.im v R'»žm dolini, ce^ta VI/2 — v h •►a 5 cest* III. 120G7-Ž3 Opremljeno sobo non-> iti Z"3. s pojph tj .in vbodn-m k*>j oddam t vili »Roajn&e«. B<-ii.graJ »t. Ji 12272-23 Opremljeno <*>bo s l iti 2 fK*vt.eJ.;nma uko; rxlil'c: jjt. 10 H283-Ž3 Lepo sobo f posfbnkm vhodo-m. elek triko in ;wrk -lo-m »ditam t«tk«>j "r^T^uj V-.n. na Kar lovski cc&ti it. 20. dft~nu. ♦2264-23 Opremljeno sobo M dva 2(»{rf>da. » postrežbo in iti*-;© oddam za 3<|0 Dn n a Sv. Jako-b« tnru št. 5. 12286-23 Sobo '»n c'rilo, z elektrift-r t razsvetljavo ter pot-eb-r m vbf>dr*m oddam dvorna o-h.tini Xa->>v: Ana Per-iatclj, Gra>ka planeta 1. 12:>T8-23 Oprem I leno sobo 71« A'pk>androvi r-e^ti od dam bo\>em-u gospodu. — v o^la^aom od d <-:ku »Jnr.ra«. 12388-33 Opremliero sobo sraftno. z f --k--:r-.n-o raz-frr..-': a v o. 'i mirni :n s^diii g-ot-iHtdrni n radni-(•■ Xu<=;v (i.g!arTi™ >>d di-'ku »Jutra«. 12316 22 b. s. M. 11896-2-4 Državni uradnik 25 let star. žeto rednega sna nje s siim.[»at.ič.no damo v starosti od 16—ii L* rc^-ne iti neanouimnv iMHi.ti.dbn 6 r-iiko aa i'0 dnižmoo »Jutra« v Mari l»»ru pini »Sj>omJflf)anp.k: cvet«. 1212.3-24 Usoda Vecel-e praznjke. Dviprnite pismo. 12235 24 Želim prijateljstva z boljšim, solidnim gospodom. V slučaju harmonije, udoben dom v večjem stanovanju z lastnim pvy=podiiristvom Pisma j-Zvesto prijateljstvo« na oglasni odelek »Jutra«. 12311-24 r>uelore Madld^e vrata v svet! Brat je brez sestre, brat ie ves njen. 12299-24 Mornariški oficirji pozor! Poročiti se hoče ljubka, inteligentna, zelo mlada blondinka. visoke, vitke postave z mornariškim oficirjem, najraje Slovencem. Je izvrstna gospodinja in ima tudi primerno doto. Same resne ponudbe s sliko, ki se v neugodnem slučaju vrne, z navedbo služhene stopnje in pfa-če na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubi lani pod šifro »Beli galeb«. 12340-25 Hišni posestnik in podjetnik lepe nhrti. žpk poročiti hiv go iro-^podr&n© aii m 'a j -s,« vd,. g silit« na o-djčno ali erost>o. Že-nitpr ni izklui^pTia. — nooice na r,™-iasni od-dolelr »Jutra« o^d ->7ilvlien}e«. 12358-24 Lepo soba opremljeno zraven glavne pošte oddam 1. maja mirni, solidni osebi, event. z ra.irrkom. Souporaba kopalnice. — Beethovnova ul. 15.-III. (desne stopnice). 12268-23 Oorpmiieoo sobo popolnoma separirano — r parketom :n ,-Vkrriko ta I. -! "i .t:ni v Gradi1-'-:- u . št- S I. 1:1204-2:1 Opremljeno sobo 7 P!ek'r. ra z>v.-tl ja v-o "n po^ebn-nn rh»'•• 1.» m oddam * 1. majem osebi v Grad->i-u 15. pritličje, depno 1 Dm. j »lov« »li f Lepo solnčno sobo tako; odd.im en; aii dvoma nvb.arn.-i na Rireeki ce«ti i' 10/11. i-evo. I23SS-23 Preprosto žensko V - « par: j ™ -in.-ajlj« naslova ali i za iifro 3 Dm. (ž3-a) i »."Uika OtM^lA » dajanj« oasli u Šifro pa 6 Din. (27 Kupim psico do 2 meseca staro, voičje ali ovčarske pasme, z r« dovniikom. — Pon.udbe na o-frlas. iddolok »Jutra« poil •il^to-k rs-na«. 120DS-S7 Več petelinov in kokoši č>te pogrne od Plimutk. Ffondan n Vlandotk prodam Oglejte si razstavo »Živalce« na velele,imu v -:!' «ni. Cesar. Celje. Cankarjeva 7. 12158-37 Pse »špieeline« č>te. bele. 8 tednov stare ujodno proda Arko. Dtv. Mar a v Poiju 69 — poleg kolodvora. 12010-27 Prazno sobo fl prostor za krojaška ri. ov-po v m^st-ti iščem. Po-nudbe na oiria^ni o*3de- < »Jutra« (H.-d »Po D;.n 800.—«. ' 12200-28a Starejša gospa V iva. iš.-e P 15. majem p '.z:io sončno eobo s ?t-rogo separiramm vho-d 'n. Ponudbe na og'-a<=rai o«ide!ek »Jutra« pod šifro »Maj 1933«. l3l35-23/a Sob;co 5fi.!žno. opremljeno. e!ek-trka. poseben vhod. išče m. ma EM^poduina. Ponud-b- na oglasni oddelek »Jutra« r>od »Okolica Tabora rfcd.« Ii315-23a Sobo in;-no to jretio. f p(vrbn:m vhodom išče gospo«! za 1. n j. Ponudbe na og'a-*tr o.ide!f»k »Jutra« f^d ».M « _ __13323-23a Boljši gospod o s t majem sobo. f*v. z im oskrbo, v centru _ !- pri boljši rodbini ali Mmostojnj dami. Ponudbo r.-i o?r'a^n- oddelek »Jutra« pud značko »Soba«. 12289-23/a Dve prazni sobi * uporabo kopalnice, v rev™ mwta išče stalne tn točna stranka. Ponudbe rv, ^joti oddelek »Jutra« l»-»tl značko »1. avgust« 12231 -23/a Dopisi VsaJia Otaeds. ž Din. | m dajanj* na^lor« »U fcfre p« 5 Din. (24) Mucka! Sprej-el! Hvala! Prav srečna- prazuiate! Ved-no Tvoj po-bčeJc. 12137-24 Kateri nesreči*; vdo-vee (drž. na meščenec) želi vzoruo žen ko staro 38 let. z nekaj d^h'xiki. I"»>pis<> t= sliko oa oir at. jdde-ie-k »Jutra« pod tnačko »Ci.nu-vn.ik 4-S« 12037-24 Vpokojenec (Vam-ljen. čedn-e M-nanjoeti. r .»premljen-im stanova-njem — želi »nan;a z lepo. d-o 40 let staro, osamljeno u.pokojeniko — Dopise na og'ae. oldelek »Jutra« pod šifro »Značaj«. 11833-24 Prijatelia enačajmega. dobro sitni ranega. vsaj 36 let starega, iščem Ponudbe na ogiasn: oddeek »Jutra« pod ši.fro »Prijeten tovariš«. 13018-34 Kokoši in peteline čistokrvne lok oh .uma. dalje gos.la in račja jajca 7,a valenje poceni napro-daj v Zg. S šli! št. 43 — Ljubljana VII. 12070-27 j Vsa-ka be»eg'tisn-: jdde-'-k »Jutra« pod »p-arost 5fi«. 13106-25 401etna vdova s kTisnim stanovanjem iin prihranki, želi poročiti g drž. nameščenca. Dopise na ocKasni oddelek Jutra pod značko »Anica«. 11960-23 Posestnik frš -ti z-em'j?šč. ter dobro idoče industnije. 46 let star — osamljen, žeii pn-n^iti prid.no žensko, spbi primerne starosti, s kapitalom aii posestvom. Priižp.nniter- m izključena na njen dom. Ponudbe na podrti-žn-i^o i Mariboru po-d šif-o »Malo kdaj takšna priilož-nost«. 121365-25 Klavirji pianini Kupoijte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate B8-sendorfer, Steioway. F6r-ster. Petrof. H5ltl. Stingl »rig., to so n«sporno najboljši! — La.hka precuna mehanika. Prodaj« jib ključno le sodni izvedenec tn bi-vši oči tel j Gl. Matic« ALFONZ BREZNIK Aleksandrova cesta 7 (vogal Beethovnove ulice). Harmonij dobro ohranjen, kupi po primerni ceni Pevsko društvo v Stari Fu -žimi 65. pošta Sv. Jaaee. 12148-36 Pozor, pevsfca društva in šole Piaoine iai hcnrr.oni.je dobite najrpffveje v tovarni Iv. Karo doča dola Drago Dintet, pri corkv-i »r. Petra. 1209630 Vsaki, oosed* 1 Dm. ! ; sa dajanje naslov« »Ji j ; za šifro o» 15 Din (29 j Dva parna stroja stoječega ia 10 HP o .«• žečega 43 40 HP oh» v iobrem sta-njuj pr-Ml« Jos Bergman Ljubiana Po 'janska cesta šter 85. 104H329 Pisarniške stroje [Ki pra vi je str ok ovnja^k-o in poceni fvan Legat, Ljubljana Prešernova ulica štev. 44 Telefon 26-36. 8842-:9 Železniških tračnic do 12 m dolžine, večjo množino. 3 elektromotorje 220/380 15 IT P. 6 IIP i.n 3 FIP. Bronboveri. -norez nico in mlin za koruzo mleti proda Mihael Kavčič v Zg. Šiški (Ljubljana). 11971-30 V saKa oeseda 1 Di.n. s« dajanje naslora ali ia šifro pa 5 Din. (K) Prost, javna dražba 6 kom. n-ov.ih priprav za veipavanje kuriva v opekarske peči (Sc h lir a parate) se vrši 22. aprila ob 9. uri na Duna.js.ki e. 33. fja'-na skladišča.) Podrob nost.5 v [risar ni odvetnika Tornago. Kralja Petra trg 2. 13150-32 Dražba rabljenega pohištva se bo vršila 20. t. m. ob 3. uri popoldne v Javnih skladiščih. Ljubljana, Tvrševa c. 34 12329-32 fatotibild Vsaka besed« 1 Din; za dajanje aaaiorm ali Šifro pa S Dim. (26> 23!etna šivilja že i čimprej poroči.ti želez niča rja. orožnika ali fina ne« rja. Resne dopise na podružnico »Jutra« v Ma ri.boru pod šifro »Značajna Stajerka«. 11S80-25 Kratek črn klavir čisto nov, strune vskriž, pcncerplošoa, krasen glas, znamke Luner, Dunaj. nova vrednost 20 tisoč dinarjev, prodam za 11.500 Din. Holobar. Maribor, Taborska 7. 12372-26 Kino z v«V) pripadajočo jpremo za nadaljnjo obratovanje, ter prvov r.-ten gramofon in radio na tok. proda kino Nadišar v Tržiču. 1-3102-26 Kratek črn klavir s plemenitim g'asom proda Dobrajc, ra.ttenbacho-va 21. Mariibor. 13120-26 Jazz-vijoltno e« 500 D1;« — kakor tod' citre za 200 Din proda M. Ru-ga!e, Kranj, KokrSko 119. 1195(2-36 Kratek klavir (Stuiteflfige!) — renomiraive t.voma«e, v prav dobrem stanju za 5000 Dim pooda Mule j, PiJsta-nj- 13115-36 25 komadov glasbil (pihala) v zelo dobrem stanju prodam, event. tudi posamezno. Za Informacije se obrnite na kavarno »Borongaj« v Zagrebu, Harambašičeva 50. 12179-26 Vsaka be«ed* 1 Dus: «a dajanje DMicv« ali e* iifro p« B Dta. (SI) Članom »Vzajemne pomoči« v likvidaciji v Ljubljani. Kdor žeid nadaljevati zavarovanje posmrtnin ki dot na.j se zglasi s polico ali poštno nakaznico pri Alojziju Kralju v Skoi Loki. Pismenim vprašanjem je priložiti znanuko. 12106-31 Milostiva! Vaš knsnerrl plapč čez poletje na>krbneje k-oraervi-r« tvrdka L. Rot. Mestni trg 5, Ljubljana. Obenem »tega t(*«n poletja ®a poloiri^mo ceno .pmpravi in modermiTiiT«. Še4# jeeemi pri prew7.e»nu. 12343-90 Postefine mreže lodeluj« h) po^i-a.v! ja vse vrs-te na Venete Alojizij An dlovic, Konneraskega »lica fe. 3A. 12322-30 Cenjenim damam v Roeaški Slatini in okolici naznanjam, da otvorim podružnico v Rogaški Slatini v Za-grebačkem domu. ki bo poslovala od 8. ma. Sp šiška Medvedova 38, tn-"ti ob nedeljah. 12343-30 O«ks4« 1 Dm. 1 4«jM)e Msio«« aii 1 m 5 Dta. (S61 Vse vojaške zadeve Vam uredi najhitreje Per Franc, kapetan v p., Ljubljana. Maistrova ulica 14 (nasproti kasarne Vojvod-e Mišiča) v bližini glavnega kolodvora. 11832-31 I. jugoslov. društvo »Poroka« reg poni. bla-gajma z o. t. Maribor, Stolna ulica št. 5 sprejema n« teritoriju drav. banovine red.ne člane v za va rovanje na komip! etno spalnico in ko.nvplet.no kuhinjo. kot nagrado ob poroki. Pišite po prospekte — zahtevajte potnika. 1193&-31 Obrt Vsaka beseda 1 Dia: ta dajanje naslova ali '.h *ifro pa 5 Din. (30N Slamnikov zadnje novosti velika lat bira v salonu »La femme Chic«. Šelenburgova 6/1. — Preoblikovanje 28 Din. 11830-30 Kozmetični salon V Parizu ;D Nemšk: A v strijč iaveibana. t tnojstr ski-rn izpn.toim dr« veke b« nov««. (Lipi. kozmetičark« nudi eeoj. občinstvo nego po najmodernejši metod maske beote. G-NI S»»». Beethovnova oJica št. 15. parter desno. 11831 30 Slamn^ze najmodernejše po nizkih cenah nudi Zofi Laurenčič. Ljubljana. Mestni trg 7. — Preoblikovanja 25 Din. 12295-30 Spalna slabost, izmučenost, nespečnost, utrujenost, nervoznost so posledica preranega staranja. Organizem boste osvežili in mladost ter zdravje sem vam vrneta z uporabo APARATA PELITHE Z KADIOM! Prve svetovne kapacitete so se zelo ugodno izjavile o PELITHE. Zdravljenje brez bolečin. Aparat deluje, medtem ko vi spite. PELITHE je odobren z odlokom ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje, štev. 9141 od 28. V. 1932. Za diskretne informacije in prospekte se obrnite na »PELITHE«, Ljubljana, poštni predal št. 139. 5045 NAZNANILO! Naznanjam cenjenemu občinstvu kakor tudi vsem svojim cenjenim strankam, prijateljem in znancem, da posedujem telefonsko številko 29—33 ter se priporočam za vse vrste voženj. Z odličnim spoštovanjem Ivan Volker 5171 avtotaksi, tel. 29—33, Maribor. □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ Ljudska Samopomoč reg. pom. blagajna v Mariboru, Grajski trg 7/L sprejema vse zdrave člane od 1 do 80 leta za slučaj smrtL LJUDSKA SAMOPOMOČ ima danes nad 38.000 ČLANOV in ie izplačala že nad 8 milijonov dinarjev na podporah. Zahtevajte brezobvezno in zastonj pristopno izjavo. Ustanovljena leta 1927. Ugledni poverjeniki se sprejmejo za vsak Kraj drav. banovine. 5172 nnrmiimDDnamTinnnnnm ............»n Vsakovrstno zlato Kop«]* oo »ajviAjib Ren it CERNE — juvelir Ljubljana aJica 8 Srebrne krone staro zlato hi srebro kapa je rafinerij« dragih kovm. Ljtibljana. Ilirska alica »t. 36 — vhod Vidovdanske oe««e, pri go stilni M oži na. 70 Pridelki | Vsak« besed« 1 Dui -. ta dajan je oa-^iv*« «£ M lifre ps 5 Dta. (33. Izvrstna vina haloška im vina * Zavri, s Turškega vrb«, li Bre-rovc, Bruškorca itd dobijo go«i-tiil.nič«rj; nepoered no od vinogradnikov po oa.j-n.ižjdih inevijih conah. — Vse dobav« preskrbi m uredi vinogradnik Marti« Korenjak, Sv. Barbara v Halozah. 11091 -38 Kamničani! Pristna baloška vina. tez uiioo po 5 Din liter pr; »Zlati kaplji« aa Vrhpoljah 1.1382-33 Izbrana vina prvovrstna. lastnega pridelka, pozno branje ta kov 1931 -32 po »godni 'e Di pri Jos. Fltak. Fram 11518-3?. Gorskega sena lePega. prešanega. 10.000 lepega, prešaoega. 10.000 kg Iran,ko 5kofj« Loka Ljmblja na. Kranj, dobav; G Thal«, Železniki. 11801-33 800 kg prepeličaria 200 kg vin. kamna nudi po ni-zid eenl And er l»č in drug. Ormož. 12161-38 Sladko seno po 70 par kilogram Ima naprodaj hotel Slon. Ljubljana. 12390-33 Vaafca tnefe | Dta; m u>« min, Ui m t* 6 Dta. (K) Pokončevanje mrčesa e dvaindvajset let preizkušenim sredstvom, brez strupenih plinov Stanovanje takoj zopet porabno! Miroslav Zor. Dunajska la/TV. 154-3*2 Velika izbira svile v vseh modnih oarv&h, gladka in vzorčasta, različne kakovosti, za obleke, bluze in perilo. ,.Pri škofu" Ljubljana Mizarji, pozor! Dospele so jelSeve vezane plošče kvalitete BB. katere dobite pri nas po najnižjih in konkurenčnih cenah. Tvornisa „U K O D" LJUBLJANA Tyrševa cesta 31. 5009 (Tmoicc t - Bojane otvorjen MARIBOR Meljski hrib štev. 19 10.000 kg gorskega polsladkega sena vezanega t bale po 55.— Din franko vagoo postaja Rakek prodam. — Anton Demšar, Rakek. 13119-33 Vino tO M rdečega in 25 hl kolega. Ia kvalitete (Srome f«m) po nii®kj cev prodaja graščina Rošta.nj. 12033-33 Vina vefj» množino pr-rrst»>i h sort. ooirtirana m mešan«, ia pri7.na.t>ih Grušov-skih vinogradom, proda i« Suman Anton, poStaT. Sv. Marjeta ob Pe«uea. 13032-23 Vsi k Iv. Rahnetu po vino, ker točimo za praznike pristno halo-ško in ljutomersko vino po globoko znižani ceni. Haloško 6 Din Hufcomersko 8 ln 10 dlnarlev. Pri večlem od temu 8e znaten po-onst. Plnn Sunka! IM-ooro^a se Rahne. restav-Moste. Cl"i®rl«v» ulica 26. 12240-33 Vino vagonov prtstnesra Halofcma. Ltutomer^a-na. Blzeljfana ln Dolenjca ln tudi sremsk«-■ra vina kupim. Vlno-frrsdnlkl rte samudlt® upodrie rHItk* hi po-niTdlte dobro blaeo n« cw»1. odd. »Jutra.« pod »Vino takoj pr«"®"-« 12239-33 po nizki ceni in v veliki izbiri Vam nudi Oblačilnica za Slovenijo Ljubljana, Tjrševa 29 (v hiši Gospodarske zveze) prodaja tudi na hranilne knjižice članic zadružne zveze Ljubljana. 5062 PRIČAKOVANJA |bodo nadkriijila izvrstna j glasbila največje domače odprerme P ^L tvrdke I ^^ICEAtJEVSia pvctoo | dobav rtbio F-jchneider ^^ proizvod uaibll im riubom, Zagreb Hlkolideva ul l^/c Violine—od Dm Critai>e—» »158.- - Mcmdahne -108." - Harmonika ••75.- » Havajske gftore, Itromotifae harmonike, trube, saksofoni Itd po najnižjih oanah. ZAHTEVAJTE bpesplctČTU poučni Za preobleko zoS foteljev itd. najlažje Kupite blago iz Krasne zaloge po konkurenčnih cenah pri R. SEVER Marijin trg štev. 2 Zavece, odeje, perje, puh. Suhe smrčke (mavrohe) vsako, tudi najmanjšo množino kupuje SEVER & KOMP. LJUBLJANA Gosposvetska cesta 5. ki krepi hi zdravi ŽELODEC edini proizvajalec LOVRO SEBENIK Ljubljana VII. Drva in premog pri IV. SCHUM1 Dolenjska cesta Telefon št. 2951 POZOR! ZA SOBOSLIKARSKA IN PLESKARSKA DELA se najtopleje priporoča IVO GLINŠEK Ljubljana, Rožna dolina, Cesta XV. št. 9. DELO SOLIDNO, CENE KONKURENČNE Nudimo prodajni šlager dunajsk. velesejma „TIX AVTOMAT" Vsaka hiša, hotel, kavarna i. t. d. kupec. Pošljemo vzorec proti povzetju ali predplačilu Din 40.—. Pišite na: 5173 »SERVITOR, Celje, Vodnikova ulica 6. (Titictcc v šelenburgovi ulici štev. 6 CENE Čez ulico Ljutomer. Burgundec Din 12,— 10.— Belo štajersko I. . . 3> 10.— 8,— Belo štajer. I., sladko > 10.— 8.— Belo štajersko n. . . > 8.— 7,— črno vino ..... » 8.— 8.— Cviček ..... > 10.— 8.— Nad 5 litrov se dostavi na dom. Pri odvzemu nad 201 vina 10% popusta. 4994 pozor: pozor: Hišni posestniki Zidavo, adaptacijo in popravo hiš Vam izvrši najceneje stavbno podjetje ŠEFIC STANE, Ljubljana Študentovska ulica 7 50S5 Zahtevajte brezplačen proračun! VI 17111/1933. 50G6 RAZPIS Mestno načelstvo razpisuje instalacijo centralne kurjave in vodovoda s^ sanitarno opremo ter polaganje ploščic, ponovno razpisuje dobavo steklarskih izdelkov za zgradbo »Delavskega doma« v Ljubljani. Vsi razpisni pripomočki se dobe od 19. aprila 1933 dalje med uradnimi urami v vložišču mestnega gradbenega urada, Šolski drevored 2/IL, proti povračilu nabavnih stroškov. Kolkovane in z vadi-jem opremljene ponudbe je vložiti do 4« maja 1. 1933« do 11« ure dopoldne v omenjenem uradu. Mestno načelstvo v Ljubljani dne 14. aprila 1933. župan in mestni načelnik: dr. Dinko Puc 1« r. Nova krojaška lutka HAPRAN-cloprsmk (bista) se more v?ak čas prilagoditi sta vsa.xO osebo, pokaže vsako a :>-normalnost telesa, je zelo stabilna in odporna, zajamči brezhibno pnie-gajočo se obleko. Ni treba ne vdiranja, ne po-skušnje, ne izpolnjevanja. Prihranek na času, delu, trudu in denarju. Friporooa se vsaki dami, ki sama izdeluje svojo garderobo kakor tudi vsaki osebi, ki se ne mo re ali neče podvreči popkušnii Informacije pri I. KROUTAL, Novi trg 5, III. nadstr. 50-14 Moj model Klobuke vseh vrsf za pomladansko sezijo v najnovejših oblikah in barvah Vam nudi po konkurenčnih cenah tvrdka FRANC EBENIK d. z o. z., LJUBLJANA. Dunajska cesta 12 Dvorišče. Popravila se sprejemajo! Tovarna furnirja Ivan Zaketmk, Ljsiblfana Kobaridska 45 (Za Bežigradom) nudi mizarjem raznovrstni furnir domačega izdelka po nizki ceni. Ima veliko izbero lepih orehovih korenin za moderna pohištva. Zaloga vezanih plošč in trdega pre-kuhanegra lesa. Telefon 237f> »analorium Emona Ljubljana Komenskega ol. zt. Oskrbnina: 1. razr. 100 Din, n. razr. 80 Din. Zdravnik: DR. FR. DERGANC šef-primarij v p. ZAHVALA Stavbni hranilnici in posojilnšci »>Ioj Doni« v Ljubljani, Tyrševa c. 31-1. se iskreno zahvaljujemo za izplačano mi brezobrestno posojilo v znesku 25.000.— Din, ki sem ga pričakal v štirih mesecih. Posojilo sem rabil za zidavo novega hleva. Ljubljana, 12. aprila 1933. 5015 Franc Zaje, Šmartno ob Savi 19. polstabilno, s kondenzacijo cca 60 k. s. ksiplssso. Navesti je znamko, leto gradnje in število obratov in premer zamašnjaka. Ponudbe pod »Lokomobil 149« na Jugo-mosse, Zagreb, Jelačičev trg 5. 4954 A.upim ii& kesev živili T0LETM1H LISIC samo ženskega spola, starih od 6 do 12 tednov. Lisice se prevzemajo in izplačujejo na farmi Prajug na Bledu. Ponudbe na Z. Miihlstein, Zagreb, Herce-govačka ulica 69. 4851 1. avgusta oddamo stano z vsem komlortom, obsegajoče cele prvo nadstropje. Pripravno posebno za zdravnika, odvetnika ali druge podjetje. Ponudbe pod šifro »Miklošičeva cesta« na oglasni oddelek 2-Ju-tra«. 405? Celjskim in okoliškim damam in gospodom priporočamo nakup vsakovrstnih nogavic, svilenega in navadnega perila in ostale konfekcije pri FR. KOLBEZEN, CELJE. S prošnjo, da ohranite mojega pokojnega soproga v častnem spominu, naznanjam, da bom pod tvrdko: NAZNANILO! LEONARD TREPPO, tvomica opeke v Brežicah neizpremenjeno poslovala dalje na svojo odgovornost in na svoj račun. Pripročam svojo zalogo prvovrstne, najboljše, najtrpežnejše strešne zarezne, navadne (bobrovec) in zidne opeke, žlebov in drugih glinastih izdelkov. Uver jena sem, da boste, kakor mojemu pokojnemu soprogu, tudi meni izkazali svojo naklonjenost. Skušala bom svoje p. n. dujemalce kolikor mogoče najbolje zadovoljiti. TREPPO IRM \. OBLEKE PERILO OVRATNIKI NOGA/ICE KRAVATE KLOBUKI ČEVLJI DEŽNIKI i,o. W. MECKAUER: 40 Hana išče poti Roman. Hana je stopila k njej in jo prijela za roke. »Prosim vas, ljuba sestra, bodite tako dobri in nikar mu ne povejte, da sem bila tu!« »Ali zakaj ne, milostiva? Ko ga vaš obisk vselej tako razveseli! Danes vas je že dopoldne pričakoval. Dobi! je namreč pismo.« »Sporočite mu zastiran mene pozdrav in ne zamerke, zakaj prihodnji teden bom imela obilo posla.« » Tedaj naj vas jutri ne pričakuje?« Sestra je rekla te besede praznim stenam. Zakaj Hana se je Ma že obrnila in stekla po hodniku. Majatje z glavo je gledala sestra voditeljica za njo. »Niti tega ji nisem rekla, da mu bo žal,« ie zamrmrala sama pri sebi. Nato je stopila v sobo št. 28, in ko ni našla tu ničesar posebnega, se je vrnila v gornije nadstropje. V Hani ni glavi je bila divja zmešnjava. Nobene jasne misli rri bila zmožna. Nekaj, kar je toliko časa tlačila v sebi, je bilo postalo gotovost. Ne, dr. Schroter ni bil mož, ki bi se bila smela navezali nanj; varal jo je, bil je prestrahopeten, da bi razčisti! svoj položaj! Vsakovrstne misli in domneve so jo napadale. A rekla si je: kaj mi je mar! Ali je bil pognal H/o Votischeidtovo doktor Schro-tcr v smrt ali kdo drugi, vsa ta reč je bila sumiva, in vse okoli njega ni bilo v tistem redu, ki so ga vajeni pošteni ljudje. Treba je bilo končati, naj ji .ie bilo še tako hudo in naj jo .ie srce še tako bolelo. Kdo je pa vedel, kaj se je utegnilo zgoditi in kakšna ponižanja so jo čakala, če bi se še nadalje družila z njegovo usodo? A nato je v duhu spet zagledata njegov veliki, prosti in odknšti obraz in vnovič zdvomiia. Ali je bi'J Schroter res zaročen s pokoj-nico? Ali je bila šla res zaradi njega v smrt? Ali je bil morda Ko ste r njen zarcčnec? A K oster je bil baje odpotoval; morda je bil krivec on? Pa ne. saj ga je bila prejle videla, toliko, da se ni zaletela vanj. Aii morda ni bil on? Samomoritkino pismo, ki ga je bil Schroter davi prejel — sestra je to potrdila — je bilo značilno. Človek, ki se odpravlja v smrt, piše svoje poslednje pismo gotovo le tistemu, ki mu je bližji od vseh! Če bi ne bila pravkar slišala od sestre, da je danes prvikrat zapustil sanatorij, bi bila skoraj mislila, da ie bil v usodni noči Schroter pri samomorilki, ne Koster. A ne. opis se ni ujemal z njegovo vnanjosfcjo. Nu, morda sta bila oba zapletena v ta nesrečni dogodek. Ko je obšla Hamo ta nrsel. je mahoma pogledala kvišku in videla, da sedi v slaščičarni, kjer je zadnje čase nekajkrat pila kavo. preden se je peljala v pisanio. Tolikanj je bila zatopljena v svoje misli, da ni vedela, kako je prišla semkaj. Zdaj je bilo nehalo deževati. Zunaj pred okni so se že užigale prve ufične svetilke. Kako so bile ure mrnfle? ZvečeriSo se je bilo, ne da bi se bila zavedala. Zelo tiho je bilo tu. Nekaj zaljubljenih dvojic je sedelo po kotih in tiho šepetalo med seboj. Kaj je hotela tu? Nobenega sklepa ni bilo v njej, nobene volje. Kaj je delal Schroter na svojem stanovanju? Plačala je in odšla. Najbolje se ji je zdelo, da se vrne domov. Za vogalom je hrumel Kurfiirstendamm. Nepretrgana vr9ta avtomobilov je brzela obakraj široke, z drevjem obraščene ceste. Prodajalec časopisov je kričal zraven Hane, prva nedeljska športna poročila, med tem ko je čakala, da bi šla na ono stran. Pone-de toliki so bili že izšli, treba se je balo podvizati, da ne bo Liza v skrbeh. »Dirke v Auteuilu! — Padec v Hoppegartenu! — Zmaga nogometnega moštva iz Nurniberga!« je slišala klicana. Iti drugi se je oglasil še glasneje: »Momtagszeitung! Welt am Montatg! Der Mon-tag!« Kaj je bilo to? Prisluhnila je. »Umor v Zehlendorfu! Ljubezenska tragedija ameriške novinarke!« Planila je za glasom in pomolila petico. Z vročičnimi rokami je zgrabila za list. Bil je bulvarski list, ki je na debelo razmazoval vso zadevo. Trije senzaoijski nadpisi so mastno tiskani in delielo podčrtani kričali z vrha strani. »Umor ali samomor?« je bil prvi. Naito je sledilo kratko uradno poročilo v debelem tisku in za tem z naslovom »Senzacijiski preokret v zetalendorfski ljubezenski drami«, poročilo »»našega posebnega poročevalca,«: »Ubrta steklenica z etrom — kdo je morilec?« Na zadnji tretjini prve strani se je pričenjalo ■strokovnjaško razglabljanje psibološkega veščafca o domnevnih nagibih, k« bi bih utegnili zavesti pokojnioo v njen obupni korak, in v posebni zaglavni beležki nad enim izmed člankov je bilo povedano, da gre za smrt »odlične sotrudnice našega teta«, ki je znala s svojimi zanimivimi opisi berlinskega podzemlja vsakikrat zbuditi pozornost in občudovanje svojih bralcev, »ftlza VoJIscheidtova je bila poklicana, da bi tudi pri nas uvedla popolnoma nov, še neznan način reportaže, ki ga je že onkraj velike luže več let uspešno izvajala«. Tudi? poikottničine slike niso b;li potzabili. Spoznati jo je bilo težko, zakaj v resnici ni bila tako zala. S tiskaj e se pod vhod neke hiše, je Hama zasopla prebirala vse to. Marsikaj je morala po dvakrat in triikrat prebrati, zakaj njene oči so nestrpno hitele d alte in begale preko tiska, kakor da bi iskale pred vsem gotovosti o enem, glavnem vprašanju. A Schrii-terjevega imena ni bilo nikjer in tudi Kosterjevega ne. Le njegova tiralica je bila ponatisnjena, in v neki opazki je bil izrečen sum. da je vzrok samomora najbrže v izsiljevanju, ki se rrru ni mogla drugače odtegnili. Za kakšno izsiljevanje naj bi šlo. ni bilo pojasnjeno. Podoba je bilo, da je bila pokojni ca nemara iz-vršila kaznjivo dejanje in da jli je tisti, ki je bil zadnji" večer pri njej, grozil, da io ovadi. Omenjali! so tudi moža s krvavo roko, ki se je bil dal obvezati pri nekem zdravniku nedaleč od njenega stanovanja. A iime tega človeka je bi5o neznano. Zmedena in vendar potoflažena je Hana pobesila roko, v kateri Je držala Ust. Okol! nje so še vedno brneti in trobili avtomobili. V taki bujni reki je teklo življenje svojo pot, ona je pa stala sredi njega — sama. Skoraj z grozo je pomislila, da ve že zdaj več o vsej zadevi kakor ta list in da poslej skoraj ni več umika zanjo. Prepozno je bila sklenila, da ne bo posegala v dogodke. Ali je zdaj še smela molčati? Ko se je v omnibusu vračala domov, je brala na drugi strani časopisa pod črto pokojničin zadnji spis, ki ga je bila oddala malo pred svojim zagonetnim dejanjem. Bil je podlistek z naslovom »Amerika - Evropa«, in pred pisateliičinim imenom je bil majhen križec. »V tej ortioi opisuje pokojnica vožnjo po morju, na kateri je bila pred tri četrt leta z dvema tovarišema.« je pripominjalo uredništvo. Nato se je začenjal primerjajoč opis življenja v Ne\vyorku in na evropski celini. »Najzanimivejša sta bila pa moja spremljevalca Jim in Tom.« je pripovedovala, »oba športna urednika, ki sta se tudi na laduii marljivo vadila in mi obenem dvorila, zdaj ta, zdaj oni. Pogosto smo skupaj igrali tenis, in pri takih prilikah sta se rada prepirala za prazen nič. Menda je bil J?m na tihem zaljubljen vame, in najbrže ie sumil, da je moj prijatelj Tom njegov tekir.ee. Res moram priznaiti, da je bil Tom. ki sem mu nekoč pomagala iz zel o neprijetnega položaja, dok aii navezan name. dasi njegovo prijateljstvo ni segalo preko tistih mej. ki so za značajnega in izkušenega gentlemana samoumevne. Jim je nekega dne sprožil kočljivo vprašanje, ali je mož. ki na zletu v pkurMne reši iz nevarnosti žensiko. priiia/teliia pa pusti, da se ubije, vreden, da ga obsodi m o. Tom je •imenoval to vprašanje zločinsko. Taka so bila vprašanja, zaradi katerih je spet nastajal med njima prepir. In stvar prav za prav ni bila samo teoretična. Vprašanje bi se bilo moralo glasiti: ako ljubita dva moža isto žensko, ali ni človeško razumljivo, če ta ali oni svojemu tekmecu ne izkaže tiste pomoči, ki jo je v uri nevarnosti vsaik človek dolžan svojemu bližnjemu? Na tihem sem se kar zabavala, češ, po kakih stranpotih bledita moja zaščitnika v svojem dolgočasju in svojti nevoščl.iivosti, in niti slutila nisem, kako kmalu se bo izkazalo, da miselni grehi časih niso daleč od resničnosti. Naslednji dan, ko smo pravkar pluli čez 12. širinsko stopnjo in se je irsika obala že videla v daljavi, se je mahoma vzdignil hud v:har, ki je tako grdo zdelal našo ladjo, da smo morali z znamenji priklicati nekega Holandca in spustiti rešilne čolne v vodo. Vse je šlo po sreči. Midva z Jimom sva bila v enem izmed prvih čolnov, ki so odrinili. A kje je bil Tom? Nazadnje smo se vsi tiršje našli na holandskem tovornem parniku. ki nas je bil sprejel. Ko smo sedeh pri močnem grogu, sem opazil, da -Jim in Tom nista več govorila drug z drugim. Tudi drugi dan, ko smo pripluli v Cork. kjer se nam je brlo prekrcati na drug parnik, se n:sta zmenila drug za drugega. Zakaj, nisem zvedela nikoli. Ko smo z dvodnevno zamudo srečno pripluli v Havre, se je Tom hitro poslovil in me pustil z Jimom <»amo. Šele v Berlinu sem ga spet srečala. Mislim, da je bila ljubosumnost tisto, kar jih je razdvojilo.« Barvati lase... ? Enostavno in lahko t gamponom v tekočini Savoreal kateri barva. Oa lasem prekrasen jo naraven sijaj Dobiva se v vseh niansab od črne do zlarop!ave — v vseh v to stroko spadajočib trgovinah. Depot: Cosmocbemia, Zagreb Smičiklasova ulica 23 Specijelni entel oblek, ažuriranje. predtisk, najhitrejša postrežba, najfinejše delo pri Matek & Mikeš, Ljubljana poleg hotela štrukel. Vezenje raznovrstnih monogramov, perila, zaves, pregrinjal; entlanje, izdelovanje Vsled najmodernejše ureditve podjetja — najnižje cene 7P gumbnic, BLED BLED Hotel GRAD za velikonočne praznike ter dalje otvor-jen. 4989 UPRAVA. PRVA J U GOSL AVENSK A FABRIKA GUMA J 0 šiF A G ČULJ KOVICA S K V Iz prvovrstne surovine izdelujem: gumaste ee\i vseh dimenzij in za vsako potrebo; gumasti pribor za pršilnice: cevi, zaklop- nice, ventile, in odbijače; gume za izvošeke: izdelane na najdovrse- nejši način; gume za otroške vozičke: v vrvci, cela, masivna in polpnevmatična kolesa; gumaste valjarje: za vse industrije; gumaste preproge-razprostirače v raznih barvah in desenih; ves gumasti tehn. in instalac. materijal; vse ostale gumaste predmete po načrtu ali vzorcu. 5019 „SvsJi lepi polti pravi lepa Foxova igralka Irena Ware — se zahvaljujem za veliki uspeh!" Te oblike dovršene lepote dosežete naglo in zanesljivo z rednim negovanjem s Porenal Cold Creme, ki ae uporablja preko noči ali če je lice preveč suho. Zanesljiva obramba proti solnčnim pegam in ostalim kvarnim vplivom vremena je suha Porenal Creme, uporabljana preko dneva. Ona služi obenem kot najboljša podloga zajamčeno neškodljivemu in finemu Porenal pudru, ki se dobiva v dvanajstih prek -asnih barvah. Porenal Creme (Cold ali suiia) po Din 18.— ter Porenal puder po Din 24.—, se dobiva povsod ali ju odpremi po pošti Nobilior-parfumerija, Zagreb, Ilica 34 — Jelačičev trg 15. Razpisuje se zakup JI" s kegljiščem, kletjo, stranskimi in stanovanjskimi prostori z vsem inventarjem. Ponudbe na Konzorcij Zvezde, Ljubljana, Kongresni trg 1. 5031 m a □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ a □ □ □ □ n □ Auto osebne, tovorne in avtobuse v vseh velikostih, zelo dobro ohranjene, generalno popravljene, proda po nizkih cenah: Jugoškoda d. d., Zagreb, Martičeva ulica 13. Zastopnik E. Kosa, Ljubljana, Poljanska cesta 69. 5003 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ C □ SPOLNE BOLEZNI sifilis, kapaviea, beli tok »o ozdravljive brez strupenih injekcij, brez živega srebra in salvarzana, priprostim, toda radikalnim potom. Tisoči žen in mož se zahvaljujejo za popolno ozdravljenje in trajno zdravje ravno tej kuri. Tisoči zahvalnih pisem. Uspeh v vsakem slučaju zajamčen. Kura je zdravju neškodljiva- Ne trpite dalje! Pišite nam in mi Vam pošljemo zastonj razpravo, kako se iznebite bolezni. In tako se boste šteli med srečnike. Laboratorij Havelka, Praha 65-Nusle, Božetechova ulica 10, J. 17. CSR. 162 Tovarniško POSESTVO v Ljubljani, obsegajoče stavbe, stroje, skladišča itd. ter nad 40.000 m2 zemljišča takoj 4991 Kot plačilo se event. sprejmejo tudi vloge ljubljanskih denarnih zavodov. Interesenti naj pošljejo svoje naslove na oglas. odd. »Jutra« pod »Ugodna lega«. IZu gre I a Vašo iepoto! Milostljiva gospa, ne izbirajte zase pudra tako lahkomiselno! Za vašo polt je potreben puder absolutne popolnosti. Stoletne izkušnje omogočajo Bourjois-u. da izdeluje svoje pocrire v popolni dovršenosti. Bogata izbira pudrov — profinjeno parfumiranih — kakor tudi mnogoštevilne krasne barvne nijanse vas bodo očarale in boste izmed teh našli brez obotavljanja *svoj puder«. Tu imate priljubljene Bourjois pudre! Puder: SOIR DE PARIŠ — PRINTEMPS DE PARIŠ — MON PARFUM —FIANCEE In ne pozabite, milostljiva gospa BOURJOIS lili® PARFUMEUR uimiiuiiiiiiuuu ge ve(jno potrudi, da ustreže vaši lepoti. izdelovalec svetovno znanih rdečil za obraz: Cendre de rose in rouge de mandarine Za velikonočne praznike se vam nudijo fina dolenjska in štajerska vina iz slovitih vinskih goric ter se pri odjemu nad 5 litrov dostavi na dom po znatno znižanih cenah kakor sledi: cviček iz Krškega Din 10 čez ulico Din 9 črnina dolenjska „ 12 belo štajersko „ 8 muškat „ 10 rizling renski „ 12 jeruzalemec „ 12 bermet vino „ 24 10 8 9 10 10 22 Pri večjem odjemu še primeren popust. Torej vsakdo, ki želi za veliko noč imeti kozarec dobrega vina za sebe in za svojo družino, naj se z zaupanjem obrne osebno ali pismeno na spodnji naslov, kjer bo vsak kar najbolje postrežen z dobrim in cenenim blagom. Vsi pa, ki se hočejo dobro in poceni zabavati, naj pridejo v Zadružni dom, ker le tu je polno veselja in zabave za staro in mlado, in dobro vince je le tod doma, ki vsak ga rad ima. Tudi prigrizek se dobi, samo da se ga naroči. Vsak dan sveže pivo v vrčkih. Vabljeni vsi na velikonočne pir-he! Za obilen obisk se priporoča gostilničar TONE HUC, Glince, Tržaška cesta 10. iOlUlMMMMMKHUitumH*tl J -»m»/>"r> C-TKI! kj A"*"C r>-» » i _»>»-r v r /-pMCt« VSE brivske potrebščine iz svetovno znanega jekla dobite kakor sledi v Trgovskem domu Stermecki. Brivski aparat 16, 22, 34 Din, britve 27. 38, 50 Din, lasostrižniki 40, 44. 78 Din, škarje 15, 18, 23 Din, čopiči, mila in vse druge V aletne potrebščine po izredno nizkih cenah. tovapfla-pttlla-iri-obtek CELJE ŠT. 20 Zahtevajte veliki, brezplačni, ilustrirani cenik z več tisoč slikami. Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar, ' ar* " '' "*> £."<■ ' opanke Vsem svojim cenjenim odjemalcem želim prijetne praznike. Danes je le še majhno število elegantnih dam, ki ne nosijo pravih Maja-opank, v katerih se vsaka noga udobno in prijetno počuti. Zato ne delajte niti vi nobene izjeme, temveč jih nabavite z zgornjim zaščitnim žigom, vtisnjenim na podplatu vsakega para, pa se boste uverili o niih vrlini. MEHANIČNA TOVARNA OPANK IN OBUTVE Petar M. Dumitrov, Pančevo 4956 ^Panaie^ Tako vprašujejo moški, kjerkoli se pojavi. S svojimi prekrasnimi svetloplavimi lasmi očara vso svojo okolico. Njen uspeh je istočasno tudi uspeh SPECIJALNEGA ŠAMPONA S. Y. S ki varuje svetle lase nevšečnega potemnevanja in daje potemnelim lasem tudi brez sijaja svetel biesk in svilnato mehkobo. že prvi poskus vas bo prepričal o tem! Oprema za enkratno uporabo..........Din 6.— Oprema za trikratno uporabo..........Din 12.— Dobiva se povsod. Poskusite še danes, a zahtevajte izrecno S. Y. S specijalni šampon za plavoiaske. P rodil ja na debelo: »COSMOCHEMIA«, Zagreb, Smičiklasova ul. 23. »Diirkopp«, . Šport« in dr. najnovejši modeli po izredno nizkih cenah! Vse nogometne in tenis potrebščine v veliki izbiri le pri „TEHNIK" JOS. BANJAI LJUBLJANA, Miklošičeva cesta ZO Zaloga gramofonov in radioaparatov. — Telefon 3419 dU^u NAZNANILO Po desetletnem službovanju kot tehnični vodja gradbenega podjetja G. Tonnies, d. z o. z. v Ljubljani sem ustanovil s 1. aprilom 1933 lastno tehnično pisarno oz. gradbeno podjetje. Priporočam se cen j. interesentom za projektiranje ter izvrševanje vseh v stavbno stroko spadajočih del, katera bom izvrševal z vestno točnostjo in po brezkonkurenčno nizkih cenah. Z odličnim spoštovanjem Gradbeno podjetje arh. IVAN LEDL oblastveno avtor. civ. arhitekt 5032 Gosposvetska c. 4 LJUBLJANA Telefon 34-42 šlfienlški vinotoč CANKARJEVO NABREŽJE 5 Toči vsakemu dobro znana prvovrstna dalmatinska vina iz lastnih vinogradov. Sveže pošiljke. Cene nizke. Vsem cenjenim gostom se priporoča 4984 I. A. SUNARA. Privremena državna uprava ekspropriiranih šuma u Delnicama Broj 16«-1933. Predmet: Dražba stabala etata 1933 iz ekspropriiranih šuma bivšeg veleposjeda Thurn-Taxis. Delnice, 10. aprila 1933. as dražbe Dne 29. aprila 1933. u 11 sati prije podne obdržavati ce se u prostorijama Privremene državne uprave ekspropriiranih šuma u Delnicama licitacija drvnog etata godine 1933. i prišted-nja iz prošlih godina iz ekspropriiranih šuma bivšeg veleposjeda Thurn-Taxis i to: a) 11926 jelovih stabala procijenjenih na 27026 m3 gra-devnog i 3805 m:! ogrijevnog drveta u vrijednosti, odnosno is-kličnoj cijer.i od Din 1,"22.704,—; b) 219U bukovih stabala procijenjenih na 129 m3 gradev-nog i 685 m1 ogrijevnog drveta u vrijednosti, odnosno iskličnoj cijeni od Din 13.601.—. Ova drvna gromada podijeljena je i to pod a) navedena u 75 skupka, a ona pod b) u 2 skupine, pa če se po ovima i dražbovati. Pregled i procjena pojedinih skupina, dražbeni uvjeti i sve ine informacije mogu interesenti doznati kod Privremene državne uprave ekspropriiranih šuma u Delnicama, zatim kod pod-ručnih šumskih uprava u Sušaku, Delnicama, Lokvama, Skradu, Gabru i Vrbovskom. 4996 Predsjednik: MAJNARIČ, v. r. BOK-PIVO Novo pomladansko Srno BOK - PIVO pivovarne Union vsebuje mnogo slada —- ima prijeten okus, je od 8. aprila naprej v prometu PRED NAKUPOM SI OGLEJ NOVA CHROM-PONIKLAItfA PUCH KOLESA! Ugodne cene in plačilni pogoji. IGN. V O K, LJUBLJANA Tavčarjeva ulica štev. 7 3 64 I USODA LJUDI! Znameniti astrolog Drof. Helen se je odločil brezplačno izdelati Vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnost v življenju drugih, ne glede na razdaljo, meji na cu-dovitost. Prof. Helen Vam pove po resnici vso Vaso usodo; napove Vam, kdaj lahko doeežete uspeh ali najdete srsčo itd. Njegov popis minulih, sedanjih in bodočih dogodkov gomra vzbudi Vaše začudenje in presenečenje. Ne bodite otožni, ne jadikujte, vse se obrne na bolje. Clt-ajte. kaj Vam plSe prof. Holčr.: Spoštovani prijatelji! Že sama objava, ete bom Izdeloval horoskope brezplačno, je povzročila, da je moj tukajsajl zavod naravnost preplavljen s takimi prošnjami. Smatram za svojo dolžnost, da se Vam tem potom zahvalim za Važe zaupanje Svoje soosobnosti dajem sedaj na razpolago vsem. Sporočite m! svoje naslove, poklic, dan, mesec in leto rojstva ln pouem Vam o Vaši bodočnosti, sedanjosti ir. •preteklosti več. nego bi Vi smatrali za možno. Samo za Izdatke priložite v pismo 10 Din. Dopise naslovite na moj zavod" Astrol. labor. K. Havelka. Pra?a 3. — Vlnohradv. poštni predal 28. J—350. Upam. da Vara pokažem boljšo pot v bodočnost in ostajam Vaš prijatelj pro?. Kelčn, astrol. ŠPEDICIJA TURK LJUBLJANA OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. Telef. interurban 24-59 Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili po dve, tri in sedem ton nosilnosti. Telef. Interurban 21-57 Masarykova c. 9 (nasproti tovornega kolodvora) 159 n LA FOUGERAIE AU CREPUSCULE" KREACIJE mmmm Dve senzacionalni novosti. Parfem, Cigar ogromni uspeh po vsem svetu potrjuje kakovost, ki je m para, kakor tudi pravico na visoki luksuz. Zavojček pudra ki ga hoče vsaka elegantna dama imeti na svoji toaletni mizici. Glavno zastopstvo in skladišče za Jugoslavijo: Hlnko Mayer in drag, Zagreb, Praška ulica 6. 3868 PREDNAZNANILO NEMŠKI POLETNI TEČAJI Institut ANDERL-ROGGE, GRAZ, Lessingstrasse 19. Prospekte in vsa pojasnila daje sekretarijat 4997 □ □ □ □ □ □ □ □ □ □ BcraDDaaaaDonaaDDa^^ »TRIBUNA« F. B. L-, tovarna dvokoies in otroških vozičkov, Ljubljana, Karlovška c. 4. Najnovejši modeli dvokoies, otroških m igrač-nih vozičkov, prevoznih tricikljev, motorjev in šivalnih strojev. Velika izbira. Najnižje cene. Ceniki franko. ANKER splošna zavarovalna d. d., filijalno ravnateljstvo v znanja, da je PREVZEL Zagrebu, na- generalno zastopstve za bivšo mariborsko oblast g. JOSIP STUHEC v Mariboru, Jurčičeva ulica št. 8. — Sprejemajo se spretni in zanesljivi krajevni zastopniki za Maribor ter okraje Celje, Šmarje, Slov. Gradec, Pre-valje, Sv. Lenart, Ptuj, Gornja Radgona in Murska Sobota. 4887 Tovarna POHIŠTVA I. I. NAGLAS, Turjaški trg št. 6 • __ priporoča svojo veliko zalogo vsako- Sf^^jr-vrstnega pohištva po najnižjih cenah. |§||l|ffi r KOKOŠJE. PURJE. ^ , GOSJE in RAČJE • ^ NAVADNO, S STROJEM ČIŠCE-NO in ČOHANO PO ZNATNO NIŽJIH CENAH. VZORCI SE POŠILJAJO BREZPLAČNO in FRANKO DOBAVLJA V VSAKI MNOŽINI ■/-,<,/V'"1'-/,'">'Vf"-'V,-'IVA''!V- "-V - KLEPARSKA DELAVNICA i\TO\ FITCIIS GOSPOSVETSKA CESTA ŠT. 16 »pri Levu« Vam izvrši vsa kleparska dela kakor tudi raznovrstne ravne strehe in strelovode, prav po Vaši želji, najsolidneje in po zmernih cenah. Originalna dvokolesa Wafienrad STEYR £. IPctjdctf t&akovec Telefon 59, bo, 3, 4« in specialna dvokolesa KOSMOS Zaloga in zastopstvo: TRIBUNA F. BATJEL, LJUBLJANA KARLOVŠKA CESTA 4. GOSPODINJE! Vse vrste lesnih in pletarskih izdelkov »Suha roba«, tržne košarice, otroške koške, pletene fotelje in mize, samokolnice, raglje, deske razvaljalnice, banje, škafe itd., PREMOG in DRVA kupujte in naročajte v trgovini »PRI RIBNICANU«. Bartol Anton, Tyrieva cesta 31. 4902 ■rinnauLJJLJjmuuuLO-i^ULa: Lrejuje Davonn Ravijen. Izdaja m Konzorcij >Jutra« Adolt RUraikar. Za Narodno tiskarno d.