gospodarskih, obertnijskih in narodskih stvari. Izhajajo vsako sredo in saboto. Veljajo za celo leto po posti 4 fl., sicer 3 fl.; za pol leta 2 fl. po pošti, sicer 1 fl. 30 kr. Tečaj XIII. Ljubljani v sredo 26. septembra 1855. List Gospodarske skušnje. Koristnost divjega koštanja. saures Natron), ktera se v vsaki apoteki lahko dobi za majhen dnar. Dosti je, ako se očišene sode le toliko v en bokal mleka dene, kolikor je na koncek letošnjem 8. zvezku Smolarjevega gospodar- noža gré. Mleko zatega voljo ne dobi nobenega dru skega časnika (Smolers Vereinsschrift f. J. u. N.) se zega okusa, in ta lahki pomoček se zamore priporo bere od divjega koštanja (Rosskastanien) sle- čati vsim gospodarjem in gospodinjam, ki imajo z mle deče: „Natančno preiskovanje tega sadd je razodelo, kom na drobno in debelo opraviti. da v 100 delih je 35 delov močica (stirke) 19 de lov močičnega lesnega Iaknjica (starkemehlhaltige Holz faser) 5 17 delov beljakca (Eiweiss-stoff), 13 delov gumi ja itd. Iz tega je očitno, da je divji kostanj vès pripraven, da se iz njega delà mocic ali štirka. Ako ...... Luknj ičast cegel — dobra roba. Obertnijski družbi v Vratislavi so bili nedavnej lu knjièasti cegli na ogled poslani, za ktere se manj il a se mu vzela grenkoba, ki jo močic v sebi ima, in bi se mu dodalo žitne moke, bi se pekel do ber kruh iz njega. "Al grenkobo iz njega spraviti ni dokler Zavolj sebi, se lahko; tedaj ga tudi ne priporočamo za kruh ta dar božji imamo še iz druge moke peči. obilne štirke pa, ki jo ima divji kostanj v 5 (gline) potřebuje in kteri se hitrejše sušé, bolje zgo, manj kurjave potrebujejo, so tudi ložji in cenejši. Kako pa se delajo? Takole: Med glino se pomeša nekoliko ž aga nj a; v peči zgori žaganje in namesto njega ostanejo majčkine luknjice v ceglu. Za lahke oboke (velbe) je takošen cegel posebno dober, in še terden, če se le polovico ilain polovico žaganja vzame. dá z velikim dobičkom žganje (špirit) iz njega zgati, špirit divjega koštanja je naj čistejši in za žgane šerpe in kose brusiti na posebno vižo. vina kaj dober. To pa kar ostane po zganji spirita • v • • ■ .v «T j _ 5 se dá prav dobro porabiti za zivinsko pičo. Kosta njeve lupine so dobre za sírojarje, za farbo in tinto. koštanja, ker Škoda le, da imamo še premalo divjega Noie Že davnej je znano, da britve se dajo naj ložeje brusiti, ako se ojstrica ali klina položí skoz pol ure , ki je bila okisana s solno ali ž ve pij eno kislino (hudicevim oljem), potem rahlo obriše in čez v vodo nekoliko ur se pogladi na kamnu. Omenjene kisline je naši stari očetje še niso vedili, da je sad ta za ka- pa zato celó malo treba: na en del vode le dvaj- košno rabo; naši nasledniki ga bojo že vec imeli in seti del kisline. Kislina namestuje brus (brusivni na cente se ga bo spečalo v fabrike. Da bi saj tega, kamen), ker razjé celo poveršje ojstrice kar ga sedaj pridelamo, obernili gospodarstvu v to je 5 da ga dali živini povziti!" Osoljeno vino prid 9 ? 5 da J° je dobro vino. vinskih krajih spodnje Austrije so mnogi vino rejci lani poskušali vino bolj š a ti s sol jo. Marši kdo se bo čudil kaj tacega sJišati. In vendar zago tovlja časnik dunajské kmetijske družbe, kteri nepobírá svojih novic iz praznih pravlic, da se je soljenje vina lani tako dobro obneslo, da spet letos bojo tako ravnali. Osoljeno vino je bilo kaj lepe s vitle farbe in veliko sladkeje in meč je od neosoljenega. potem le pogladiti treba. Dobrim klinam to nikdar Vi 1 1 • 1 t V « i t v i V škodovalo ni, slabe se pa še zboljšalo, ceravno se ne more reči zakaj. Sedaj brusijo na to vižo tero rezilno orodje tako, da delavci opoldne, kadar mnogo nehajo delati, ali na večer, vtaknejo noze, serpe kosé 5 sekire itd. v tako okisano vodo in jih potem pogladijo. To je hitro storjeno, ne prizadene skor nobenih stroškov in kline se ne zbrusijo tako hitro kakor na brusih. Dobrovoljni poduki V Cern krompirjevec — pa vendar zdrav krompir. Mnogi skušeni gospodarji terdijo, da ni vselej res da ako se iz černega krompirjevega perja sodi tudi krompir bolan. Skušnje letos učé, da na vec njivah je krompirjevec precej zgodaj čern bil,v pa so vendar mnogo zdravega krompirja nakopali. (Ce le ne ân pa da odidejo nekoliko časa sopuhu in smradu Nesnadnost poglaviten vzrok bolezin. i. ! Nesnažnost po kmetih. Mestjani pa mestjanke radi zapuščajo svoje mesta, ter prihajajo na kmete ali ker imajo tam kaj opraviti bo pozneje v hramih gnjil?) Kakošno moč ima klaja do mleka ? Po mnozih skušnjah se je zvedilo, da po zelji (kapus) prihaja mleko zoperno, po korenji neokusno in grenkljato, po per ji vinske terte prijetno, ne koliko kisljato, pa nareja malo sirovega masla kterega vživajo v tesnih ulicah mesta. obilo obljudenega In res, komaj smo zvunaj mestnih vrat, širijo se nam persi, lagleje dihamo in čistěji zrak pihljá nam > P° nemski in turški detelji (lucerni in esparzeti) je mleko mastno in dobro, po repi vodeno in bledo, po v obličje; oko in uho se radujete prekrasnih stvari ktere vidimo ali čujemo pod milim nebom. Tu zelenijo 5 travniki, tam giblje se rumeno klasje po sirocih nji vah tih. ? drugej cvetejo nebrojne cvetice po lokah in ver ondi šumi košato drevje, in krilati ptičiki letajo in žvergolijo po njem. Posebno ulega se nam mili in V • ■ « • I «I J 11 • v _ 1 • cisti zrak, ki ga dihamo tam pohlepno in željno. mervi in otavi mastno in dobro, po detelji in krompir ] i z otrobi pa posebno dobro. Da se mleko ali smetana ne skisa. Da se mleko ali smetana ne skisa, se lahko po- , .... — . ~ ........ maga z o čiše no sodo (gereinigte Soda ali kohlen- sproti nam neprijeten smrad; ko smo pa vstopili bli Kako drugači je pa kmalo, ko ? se bližamo kaki vasi, ali celo ko stopimo va-njo! Naj prej puhti na 306 zej vidimo tudi, odkod da izvira. Po sredi vaší v zverstovanji besed, samo da zahodne nareoja so se na-vadile po latinski ali nemški šegi glagol staviti na zadnje. (Menim, da v to ravuo zadeva, kar je pred kratkim gosp ali terga teče namreč včasih gerd potoček človeške in živinske vode, ali razliva se gnojnica iz hlevov; v_._...... __---- tii pa tam priteka druga mokrota, ternapravljaširoke Navratil opominjal). kaluže in mlake, po kterih se ljuba živina sprehaja Noben jezik pa nima, pravi h koncu, bolj svojoglav- ali valí: goske, race, svinje ali žabe. Poleti je prahu, nega reda v besedah kot nemški; šaljive so njegove besede da se vse kadi; če dežuje nekoliko dní, je pa blata o tem: „V nemškem jezika vladna beseda žene odvisne do kolena. Pred hišami ali zad njih ležijo veliki kupi stvari pred seboj kot tropo gosí; ali pa, kadar Franeoz vsakoverstne nesnage: hišno smetje, derva, treske, važno besedo » nar pred stavi kot temeljni kamen, in potem in na V Odl\U V Cl flUlly ntolia^l' • IIIOUU , OIUVIJV, T %• , w. vuttvj UMÍ pivu diu » i nut ivilivi jul rv m lil VII , IU kamenje itd.; po teh in okoli teh kupov se plazijo na igraje meče za njim ložeje kamne, takrat Nemec prav s pol nagi otroci, letajo kure, skačejo psi, pa mijav- termasto svojoglavnostjo naprej meče prazno šaro, kajo mačke. Duh po dvorišču je pa tak, da si mora zadnje verže poglavitni adut, ter ženim mahljejem sklene vsett. H koncu dr. Rapp še govori od razširjenja in selišč Pridemo v hišó, kaj najdemo tam? Nesnago nad indoeuropejskega jezikovega debla, ter razlaga svoji mapi člověk nos zatisniti, stopivši va-nj nesnago ' .. ..«I "»J----------- -------to---- Tamne zakajene stene, zablatene tla, uma azijanskih in europejskih jezikov. Tù govori od „Vindov zano pohišje, človeški in živinski klat; ob tem vlada ali Slovencov na Krajnskem, in deloma na Koroskem in nepreterpljivi smrad; majhne duri in okna so pa vé da zapeřte, da ne uide gabljivi hlap. 5 se Štajarskem" in na mapi zaznamuje slovensko deželico, sicer celo celo majcuno, vendar po barvi zadosti določeno* Al ni to strašno? Res 5 taka ni po vseh va- Poslednjič še pravi: „V celi Nemčíi, ne samo kar je v iz 5 ne po vseh hišah, vendar nam bo poterdil hodu od Labe in Zale, temuč tudi kar je od Rednice in v sčh^l^mPH I H PHHHHIIH Hi I I^BUBB^BBM^B^BI^B^B vsakdo, da nahaja se velika nesnažnost ne le po rev- jugu Donave od Lika (Lech) naprej, je mnogo sledů stare nih bajtah, temoč tudi po staniščih primožnih ljudi, slovanšine; imena so večkrat bolj slovanské, in v ljudskih In v taki nesnagi bivaj o Ijudje^ bivajo svoje žive jezikih vseh je sled slovanskega jezika". Glej! tudi v jugu ■ ■ m m m HÉÉÍ ^^^BHHHBI I HH I I ^H I 5 G!ej! ter opravljajo mnogotere opravila svoje! Donave, v sedanji Bavarii in Austrii je sled slovenšine. Kakošno je tedaj zdravje v tacih prebivališčih? Od klej? ali od sredočasnih Slovencov, ali od starih No- Hi ći nger. Navadno slabo, v nenavadni dôbi pa sila v nevař- ričanov in Retov? 5 ko nosti. Takih krajev nikoli ne zapušča merzlica pa pristopi kako kužno obolenje zraka, kakor dan današnji to uzrokuje kolero, je nesreća velika, in strah in groza koračita po takih nesnažnih krajih. Ne snažnost znotraj in zvunaj hiš je poglavi ten uzrok, da kolera po kmetih tako hudo razsaja, in da kupoma merjejo Ijudje Ozir svetu v Kako to nesnažnost odpraviti (kako na priliko, Tracianovo Turki. (Konec.) Turk zjedinuje v svojem značaji Arabovo blagodušnost, nesnago, Scitovo hrabrost, Grekovo prekanljivost z gnojem, gnojniščem in z gnojnico ravnati) govorilo in celó izhodnih krajev mebkužnost. Njegove sirove divjosti tudi ni posebnega ni toliko iskati v njegovem sercu, v tiranski vladi in v „Novícah", se je ze mnogokrat v poďučenja treba, za to, ker že prost razum to dovolj neumni veri, kolikor v njegovem pismu in jeziku kot pri . arab- ucí; u u lij (i ii l^MU ^ €j I* fv ^ «VI » *v w ' ti UVU trn« Uli f VI I ^ nuiAKiui r u jv^u * V «14 piouiu iu j v « i il w želeti je le, da bi se Ijudje po kmetih vendar v Kinezu. Turski jezik je čudna soderga iz turških sedanji žalostni dôbi spametovali in bi si dopovedati dali da snažne hiše m dvorisća. snažne skih in perzijanskih besed, in Turki se ga tako malo po polnoma naucijo, kakor svojega Kinezi. Anadoli ali azijatiška Turćija v razloček od Ru prijetni očém, temoč da so tudi k zdravju ljudem pa mili-a ali europejske Turčije, ki je nezmerno bolja od te liait 5 ua a 11 a u i/ U I o V/ IU « ' v» a . , U U U u 11 u ulice in prostori po tergih in vaséh so ne le živini potrebni. Na * ov IUUli âi, vt a Ml f j w. Jju^vui 111 1 A 1 44 4441 v U I Upi/J OI\ V> X U.I Hl JU UVAIIIU1UU UUIJU UU IV/» bi bolj omikani prebivavci po ima biti prav za prav bojišče Muhamedovih otrok — kakor kmetih svoje sosede naganjali k snažnosti po vsih po- vsaki člověk zapadnih dežel želí odlog tergovcov z Levan tih naj bi o tem pomagali kolikor le morejo go tom. Tù na ti krasni zemlji, ki je nekdaj prelepo cvela, spodje duhovni, uradniki, učitelji! Kjer pa prijazna ki pa zdaj pol neobdelana leži poleg razvalin minulegá ve , — tu, kjer vse storí narava, člověk pa je nji ouuujti nunu * ili , ui i*viiiw\i , « v • » v «j. • f •• r J ni £»« ** beseda tega ne more dognati, naj bi ukazovala go- lićastva sposka ojstro in resnobno saj je le v o či ten nasprot tù se žurijo pod ozmaulijakim gospodstvom prid vasém in ne prizadene dostikrat celó nob eni h Greki in Armenijani, Judje in Frauki, klateči se Turko stroškov. Večidel je snažnost ravno tako dober » mani, Jeeidi in Kurdi, kamor še spadajo Sirijani, Beduini, kup 5 kakor nesnaga Arabijanci, Druzi in Maroniti, ki so kristijani vsi vec Jezikoslovni pomenki Nemci so začeli spoznavati Slovence (Konec.) ali manj slobodni, od kterih imajo strah njih predniki Turki; opomniti so tudi ljudstva na Kaukazu. Od vseh teh krajev so popotniku bolj važne razvaline ninivške in babilonske zalem. Baalbek in Bagdad pred vsem pa Jeru ? Armenijani so v izhodu, kar so Judje v zapadu. Njih Še pisatelj govori od nasledovanja ali zverstovanja be- lakomnost in zvitost ste v pregovoru v Levantu, in ni ga ki bi Armenijana prekanil. Oni so naj imenitneji bogateji od vseh Grekov, ondi ima besedo tudi za nas važno. Piše namrec, da Juda, opravniki in menjači v izhodu, in sed tista versta besed je nar boljša, ktera je nar bolj naravna iu nar bolj primerjena postávám našega mislenja; zlasti Judov in Frankov v Levantu. Kar so Armenijani v za- naj, ako ni potreba posebnega navdarka na kaki besedi, hodni, so Buhari v severno-iztočni in Banijani v južni Azii. vladna beseda vedno spredaj hodi pred odvisno, glagol pred Drugi so zbog podnebja in zemljišca kočovniki (nomadi). svojim toživnim. V tej reči je posebno prost jezik latinski ? Tako je v turski deržavi. Kdo bi veroval, da v teh glagol na konec stavka; novoromanski blaženih deželah le v kolikanj slabih letih taka lakota raz- ker ubogi, od turških samo da rad deva jeziki ga v tem posnemajo, vendar francozki je v redu be sed precej priklenjen. Tudi slovanski jeziki so dosti prosti glavarjev in roparjev trapljeni stanovniki več polja ne ob saja, da tisuč in tisuč ljudi mori, *) Skoz in skoz resnične so te besede. Kjer je nesnaga po kmetih in mestih velika, ondi je kolera vselej in povsod naj huja bila, in toliko huja. kolikor bolj se z nesnago in revšino pajdasi. Vred. delujejo, kakor kar gaza nar večo potrebo rabijo, in še dre-ves ne sadijo, ker se boje zbuditi sum na svoje blagostanje in priti v nevarnost biti tepeni! Turško tiranstvo, ki za človeško življenje ne porajta, je krivo, da se kugi nobene 307 verlike ne stavijo, kar bi ee lahko storilo, zraven lepe stratnemn oskerbniku gosp. Podkrajšek-u izročil: naj maroe vere v predodloko! Noben Tark ne umerje pred, kmetom na močvirji, posebno notrajoih in ^ _ A A • • % • • 1 « « M % i V I 1 l v t a ■ ¥ • dokler njegova ura ne pride to je nesrecni izvod iz njih b pl a ci 1 d za poskusnj jo unanjih Goric itd. tega pridelka, kteri ltt se sedaj tako lahko v dnar spravlja. Moogo gospodarjev Ako Turke tudi od njih dobre strani premišljujemo, vi- (okoli 40) je seme to hvaležno sprejelo; dosti jih je pa nauka od osode! „Eilmukadas!" to je „sojeno je / • V . . dimo uiuiu, da ne spadajo saj k družini cuivpjoam ij««owi, «« uuu, o cela politiška Europina sostava bi se popoinoma drugaći vel bom pejskih Ijudstev, m bilo ki so se le muzali ti ponudbi, rekoč » kaj t P uravnala, ako bi bili ti vrinjeni azijatiski gosti pahnjeni preko med jd s e u m J k g Naj bravci naši 9 mamo se tako pametni gospodarj P tega od kodar so prišli. Prekucija je v Europi sami sodijo, na kak ceroega morja, vse poderla , tudi veliko dobrega o nizki stop nji je še veliko naših le Turcija je neoma- kmetov, ki ogeršice od druge strani ne poznajo kakor da jana ostala! Turcija, ki je krasne dežele starega sveta je plevel med ajdo! In vendar se ravno od tacih sliši: spreobernila v pusave Greke in Egipčane pahnila v bre » kaj bom svojega fanta v kmetijsko šolo pošiljal J zen nevedežtva in Europi vsako leto s strašno kugo proti, ki več vém, kakor vse šole iu vse bukve na svetu Mnogi si to reč lagleje misli ko je. Deržava ni tako selo je le od drug ^■■■■■■■■^H V e strani viditi, da čedalje manj je ta 9 slaba kakor se meni ljudstvo se lahko zmamiti da 9 ki košne „luljke med pšenico" in da, čeravno počasi, vendar morebiti hpje tlačeno ni, kakor v mnogih omikanih derza- vsako leto bolj stopajo tudi naši kmetje naprej in se pod učujejo vedno bolj po lastnih in ptujih skušnjah v kmetij vah, ali saj ne čuti svoje sužnosti z europejcovimi cuti -vidimo pa vendar, da se divjaki komaj svojim domaćim sovražoikom braniti morejo stvu 9 kakor ga terjajo se danji časi. drago, prestola pašati delajo, kar jim je in nakanjeno poeuropenje janičarov je Selima stalo 5 Novičar iz raznih krajev Kdor pa misli, da bo od prekucijske vojske, v kteri Danes bo svitli nadvojvoda Karol Ludevik brat ,------i--------j---- s---7 t/Huvp vyj o r it/ii uuuvdjvuua u. a i u i ju u u u v i n ^ u i a so se Turki ne le zoper Francoze in Brite, ampak tudi v cesarjev, v Inšpruk přišel in ured deželnega po družtvi s svojim dušmanom Rusom vojskovali, seme zao- glavarstva v tirolski in forarlberški kronovini stalo 9 ki drugod sad rodilo, tudi pri narodu, ki brez prevzel, ki so mu ga izročili Njih veličanstvo cesar. sposobnosti ni, sad zdati zamoglo, in da bo njih prelepa izobraženje pripravnih učiteljev nemškega jezika in lega med tremi deli sveta v naj rodovitnejih deželah jih k elovstva v lombardsko-beneškem kraljestvu na Laškem je dostojanstvu povzdignila med narodi, ki se bo v bran sta- 10 cesarskih štipeudij po 400 fl. razpisanih. — Po ukazu vilo njih pregonu v Azijo, ne pozna duha Ozmanov si ne bojo nikoli Oni c. k. ministerstva nauka ne smejo vprihodnjič več, kakor da bo modreji od vsih Frankov pejske omike prisvojili, kajti mislijo, je dosihmal pri Judih navada bila, učitelji živine klati 9 Oni spadajo, kakor živijo in ravnajo, v Azijo, kamor ee tudi bogati in pobožni, pa mertvi Mozlemi nesti daj( šati 9 da bi njih pepela ne oskrunili keršanski ..psi", ki pa boj ako hočejo judovske soseske svojim učiteljem dohodke zbolj- naj jim dajo službo pevcov v svojih cerkvah, naj jim ki Pražki » V . • izrocijo pisanje matrikeljnov ali kakošno 9 drugo opravilo živine. 9 vendar prej ali pozneje si njih dezelo ojili. Bog bi htel! Kobe Novičar iz austrijanskih krajev je pristojnise za učitelja kakor je klanje konsistorij ne dopušča več, da bi učitelji ob enem tudi župani bili, ker to jih moti v šolskih opravilih; ako je ^fgggtjf Ko- lera na Dunaji zlo pojenjuje; po kmetih doljne Austrije se kteri učitelj župan, naj se nadomesti z drugim. z Celovca. C. k. ministerstvo bogočastja in nauka je namestnega učitelja visje nase realne sole gosp. Janeza Janežič-a pravega učitelja te šole poterdilo. Iz Laškega (Tuffer) 22. sept. Morivna potepuhinja kolera, ktera leto in dan po Europi hodi, pred ktero g resta bojazen in strah, za njo pa groza in smert, poslovila se je od laškega okrožja. Zadnje dni obiskala je še prijetno goro svete Jederti, kar bi si člověk nikoli ne bil domi-šljeval: kajti lega tega kraja je visoka, zrak mil in čist voda pa se čedalje bolj razsirjuje Čuda! da v drugi polovici tega mesca je na Dunaji kruh spet nekoliko ložji; celó konjsko mesó je za krajcar pri funtu poskočilo. Iz Krima nič 9 pa, to je res, ni ravno predobra. Zbolelo je tam ne- pa hvala Bogu! umerla koliko ljudi, in to večidel zensk, sta le dva reveža; većina jih je v krátkém ozdravělo. Temu ugodnemu iziđu pripomogla sta posebno verli deršič, verli zdravnik iz Laškega gosp ni posebnega novega. Knez Goršakov nazna-nuje iz Sevastopolja 17. dan t. m. sledeče: „Sovražnik ni dosihmal še nič posebnega počei zoper sever no stran našega mesta; armade se zbirajo večidel medBalaklavo in Cer naj o; sovražnik vsak dan iz bajdarske doline na razgled hodi proti našemu levemu krilu". Franeozki vojskovodja Pelissier še ni poslal popolnega popisa poslednje bitvě v Pariz; unidan je le to oznanil, da Rusi v južnem delu Sevastopolja niso pokončali lepo zidanih kosarn in tudi Nikolajeve in tudi kvarantinske terdnjave ne, in da so pu- gosp in pa častiti ondotni fajmošter, Ig. Taušl, ki sta splašene farane umirila stili 4000 pušk, 50.000 kugel, mnogo 9 têc 9 in po pametnem poducevanji tolazila nevedno ljudstvo. Po tem takem, ker tudi na Zidanem mostu 9 v Loki in Račici ni nobenega kužnega obolenja več 5 za moremo veseli reči, da ljuta kolera zapustila je popoinoma to okrožje. Naj bi jo vihar odnesel nazaj na indiško bre- govje! J. Š. smodnika in kar- 500 sider in 25.000 kilogramov bakra v zapušenem mestu. — Kako, ali je kaj upanja, da bo kmali mir? Du-najski časnik „Presse" piše o tem sledeče: „Za gotovo vémo povedati, da vse to, kar se je dosihmal pametnega in nespametnega o mirni spravi v različnih časopisih govorilo, je popoinoma prazno; francozka in angležka vlada se niste še oglasile in se morebiti tudi ne bote; če pa ste upale, da jima bo rusovska vlada s pervo besedo naproti Iz Ljubljane 23. sept. Očitno znamenje prijetnega prišla, se jim je moglo to upanje podreti s potovanjem cara jesenskega vremena, ktero letos prav lepo zori ljubo aj- Aleksandra v Nikolaje v. Vse, kar se je dosihmal zgo- dico, smo vidili te dni na dveh tukajšnih vertih: dve hru- dilo, je le to, da so se dotične vlade med seboj posveto- ški (vodenici) namreč vdrugič cvesti; lepo je viditi sad vale, kaj naj bi bilo storiti; zatega voljo tudi novi, to je, in cvetje ob enem na drevesu. Ker naše oljarije čedalje peti člen ali kdo bo vojskine stroške plaçai, ni privée ogeršice za olje potrebujejo in se je veliko tisuč šel še na versto resnega določka. Le to je gotovo, da centov kupuje iz ptujih dežel, je na undanji svčt mokri- froncozka in angležka vlada čedalje več střeliva pošiljate skega g. grofa Auersperga, da bi naši domaći kmetovavci v Krim, in da ste svoje oči obernile sedaj tudi na azija-več , ogeršice sejali, gosp predsednik kmetijske družbe tiško bojišče". Iz Pariza je prinesel „terž. čas." včeraj Terpinc en vagán lepe ogeršice iz Iavantinske doline (na novico, da cesar Napoleon je 24. dan t. m. poslanca au- Koroškemj, ki je za nase kraje posebno pripravna 9 magi strijanske vlade, barona Prokeš-a sprejel. Da moz 308 ta ni přisel brez važnih sporočil v Pariz, je gotovo; s ka ko sni m i pa, to še sedaj ni znano. Iz Petrograda , da nesreća, ki je unidan Ruse v Sevastopolji za- • V se pise delà, je rusovsko ljudstvo še bolj oserćilo za vojsko ; ko je car na svojega godú dan (11. dan t. m.) jezdaril v cerkev, ga je ljudstvo po vsih ulicah sprejemelo s takim da ni bilo ne konca ne kraja. — 12.000 nadušenim „hurrah", Turkov se je do 14. t. m. ze iz Krima preselilo na bojisce Ni res, da bi bili Rusi vožnjo po D o- v malo Azijo. navi zaperii in da bili ustavili tudi žitne ladije austri jaoske. Mladi portugaljski kralj Pedro se je 5. dan t. m. vsedel na kraljev prestol v Lisabonu. Dragina žita na Francozkem deia vladi velike skerbi; žitna cena zato ondi ćedalje bolj přeskakuje; porajtali so, da blizo 35 milijonov hektolitrov žita jim bo zmanjkovalo. — V Lud-wigsburgu (na Virtemberžkem) se je osnoval odbor za nemške naselnike v Jeruzalemu; ta namen. V ze nabira doneske v Baron Ditrich, tudi KrajDcom znan ki je nedavnej na Dunaji umerl, je zapustil blizo 10 milijonov gold.; le eamih cekinov, holandskih, so v zapušćioi našli 25.000. Angležki ćasniki sozrajtali, da na Turškem vsako leto 300 milijonov funtov tobaka popuhajo in da po tem takem vsaki izmed 8 milijonov tobakarjev na leto 40 funtov tobaka popije ? V Petrograd prićakojejo te dni perzijanskega poslanca, ki pride mlađega rusovskega cara pozdravljat v imenu svojega vladarja, šaha perzijaoskega, ćujte dragi bravci, kako se pise ta moz : Mukarrabul Chakan - Seiff-Ul-Melik-Abbas-Chuli-Khan je kratko ime njegovo! Uđovec. (Kratkočasna ribniška povest). Al pač poznate kraj pridni ljud ? Obraća zimski čas brez vsih zamud V pletenje rajt, v obode sit, v rešeta? Tam živel je kdaj fant, Andrej Terpin Tak priden, učen, de se še edin Ni našel kos mu na vse kraje sveta; Imel ni nié mem deloželjnih rok, Pa vedil ni za stiske, ne za stok. y / Cemú bi neki samec bil ostal? Pajdaš ga snubit poslal In vzel je pomočnico urno , zalo. Se bolj mem njega Krojiti vitre, bia j ta adra tkati zna; ? In toliko řešet spleteta kmalo, De bajto kupita. V obrambo rev Priženeta 'z semnja clo kravo v hlev Ime Terp veči laž vsak dan Andrejček hodi pridno v svet prostran Rešeta, rajte nosi po prodaji. In kdar ob leti verne se domií; V zibeli najde druziga sinu, Telička druziga on najde staji. Vès srečen sreči hotel ni verjeť, De luknj ko sto řešet. Pa za-nj je bio preveč že luknj i dveh Skoz dve uide sreca mu vspeh V porodu tretjim vzame smert nemila Mu milo ženo to je pač britkó Britkeji pa, de kravo pitan Je preobilna mast Povejte zdaj, al ni to za-nj preveč En dan Zdaj res bia r p í vsa, vsa sreca prec on na čelešniku f« Sedí, grozeč se svetu in Bogií. Z oči kaplja mu bistrih solz po dvoj Mu kane desna solza za ženó Po kravi joka levo ? se okó ? Sosedov skerbnih v hišo stopi troje Zvestó tolažit ga in ga mirit, Strašan obup po duši mu gasit. Pa vse zastonj! Le na čelešniku Sedí, grozeč se svetu in Bogii, ? Zdihuj bolj obup ga bolj ujeda Britkost in težo svojih strašnih Odgovorni vrednik: Dr. Janez Bleiweis* Si on zvišuje sam'mu sebi v kljub, Ker jih tak věrno na solzice gleda; — Le škoda, de je mikroškop že znan, Scer bi Andreja hvalil svet prostran. Cemú? Za-nj bi bio to pač prazna stvar! Kako bi ptuje hvale bio ga mar, Ki še sosedov svojih zdaj ne sliši, Ki mir zgubljen mu vlivajo v sercé, In britkih solz studenec mu suše Tak skerbno, de hrumí vse krog po hiši. Pa le zastonj je ves njih opomin, Kar nič jih ne posluša moj terpin. Zdaj stopi v hišo med-nje še župan , Mož zbog modrosti svoje dalječ znan, In ta Andrejů bistroumno pravi; »Bog ti je milo, pridno ženo vzel; Cemú bi neki jokal? Mar vesel Britkost in žalost tje na stran postavi ; Andrej, Bog jemlj e, jemlj i pa še ti. De britkoserčna žalost te mini!« Modrosti tuki se začudi vse, Sosedam vsim ta svet oči odpre; Županove so ble pa pred odperte, (Jaz sicer rad, kar zvem, vse zamolčim, In tudi to vam skrivno le zročim) Rad znebil bi se hčere bil četerte. Za to on bistroumno ponovi: „De, de; Bog jemlje, jemlj i pa še ti!u „Pač res! Po vasi dosti je devic, Dost pridnih rok, še več cvetećih lie". Tak učenik županu v govor seže. „Sej veš, jaz tudi hčeri dve imam; Le zberi eno; rad, prav rad jo dam; Ze marsikdo lovi ju v svoje mreže. Pa nečem —Tù pogled županov srep Mu up in jezik dene v terd precep. Andrej le zdiha, nič ne govori, S pestjo si tare solze iz očí, In gleda, kak se vse krog njega trudi; Ta bi mu zalo sestro rad oddal, Un prosi, de njegovo svast bi zbral, In tretji hčerko sinovo mu nudi; ;5 ; Tak hrum in šum je bil okrog njega, Ko med prodajavci na dan semnjà. Nazadnje brivec v hišo prisopi, Razpeni mjilo, zbrusi britve tri, In jame briti mu udovsko brado, Ter pravi: „Ljubi bratec", sodrug moj, Jaz vem za lek, pomagal ti bo koj; Le vzemi moje ujne Rezo mlado. Sej jo poznaš, de pridno je dekle; Pri meni služi, tudi — brije že". In kakor de bi seršen pičil ga, Poskoči moj Andrej s ćelešnika ; Od jeze penast vpije: „Sram vas bodi! Pokopal komaj milo sim ženó, Deset naj druzih vzamem že za njo, Oženim naj se clo še v lastnim rodi ! — Prišla mi je pa tudi krava preč, In kdo zmed vas ponuja mi repeč?!" Rodoljub Ledinski Opombice: učen, čna, no, gelehrig, — adro, Siebboden. zbog, wegen, — svast, Schwágerin, — sodrug, Nachbar Milodari, poslani na Krajnsko %a re veze, ki so %a kolero zboleli : Gosp. J—f na K. 8 fl. Stan kursa na Dunaji 24. septembra 1855. 5 % W/,* fl. I Esterhaz. srećke po 40 fl. 72l/0fl. Obligacije ) 4l/2 „ 66l/4 „ I Windišgrac. „ „ 20 „ 26 „ deržavnega 4 „ 60 '/2 „ I Waldštein. „ „ 20 „ 251/4 „ dolga J 3 „ 46'/2 „ I Keglevičeve „ „ 10 „ 10l/4„ 21/2 » 37 U it I Cesarski cekini. ..... 5 fl. 24 Oblig. 5% od leta 1851 B 88 „ I Napoleondor (20 frankov) 8A.56 Oblig, zemljiš. odkupa 5°/0 65 „ I Suverendor .......15 fl. 36 Zájem od leta 1834 ... 229 „I Ruski imperial.....9 fl. 14 „ „ 1839 . . . 121% „ I Pruski Fridrihsdor ... 9A.26 „ z loterijo od leta 1854 | Angležki suverendor . . 11 fl. 12 „ „ narodni od leta 1854 I Nadavk (agio) srebra: 79% „ I na100fl.l5 7.fi. Natiskar in založnik: Jože! Blaznik.