-¦« 20 «¦- Toni. : Oj, ptička, ti siničica, Ne toži mi, siničica, Kadar srce mi bo težko, kaj praviš mi lepo? saj pride spet nazaj: tolažila me boš, Prispela si na tihi vrt, Lep bo ti spet zeleni vrt, pravljice bova pravili zapela mi giasno. krasan ti šumni gaj. o Casu lepih rož. Morda se zdi ti, da pri nas Srce bo pesmi polno ti, Potem gotovo k nama več jeseni hladne ni; a meni kakor zdaj: ne bo otožnih dni — ko rožo v roki vidiš to, tako otožno, žalostno kajne — v tujini vedno boš pomlad se tebi zdi. in tiho kot nekdaj ... družica zvesta mi? — OdSla že davno je pomlad Oj, ptička, ti siničica, A splavala siničica, na jug v kristalni grad, povsod si ti doma, šla k vosni črez morj6, a meni rožo zadnjo to kajne — ti boš v tujini mi in dolgo zrla sem za njo pustila je takrat. družica zdaj sama ? m brisala soize . . . 2. Golobčka v sive daljave Hitel je golobček črez gore, poslala na domek sem jaz, v^?"'¦¦"^Sv ko zlati tam vstajal jedan... in zvesto sem mu narodla, // -J^fl^ .v!v ()b be" °graj> zdaj čakatn naj vrne črez kratek se čas. / ^^^^\ ^lk 'n S^am na Sore zaman. In tnamici ztati na lica / » . \ Izgubil je pot iz daljave, poljube naj nese tri, I ^^^^^ \ na gori omagal potrt; 1 a sestricam gorke pozdrave I ^.^1^^^^^^-'! ah, tnordatamvlesuSumečem ' iz daljnih, tujih strani. y ^^^^^^^^^BW Sa bleda je srečaia smrt. In solzo svetlo na grobek, nJ^^^^^^^^IF Saj vem.da vseželje sogorke kjer očka počiva moj, ^^^^^^^l^ '" vse hrepenenje zaman, a listič zelene ciprese, ^^^B^^^^^ a ven^ar jaz čakam otožna od tam naj prinese s seboj. ob beli ograji vsak dan. Zarumenelo vse je drevje nSijalo nam nekoč je solnce, priSla jesen na vrt je naš; zvenel med nami glasen smeh, z dreves je polnih zlato sadje mehko hodila radost solnčna otresel hlapec Blaž. skoz vrt je v tistih dneh. In tiho zdaj je .. . smrtnotiho — A v tuje šla je Toni kraje, le vetrec tuintam vzdrhti, in jesen tiha k nam prišla; med listi velttni pa takrat umrli smo .. . ln z nami Sla je se pesem skrivna oglasi: v grob radost solnčna vsa . .." Šumi po vrtu pesem skrivna, in žalost po gredicah spe kot v duši moji, ko se spotnni na dragi dom srce .. . «=¦ 21 '«¦— 4. Lepi, rožni danek moj, Vriskajo li še glasno Očka pač bi vedel to, ne utnri nocoj, škrateijčki tam pod goro? očka moj in ti samo; pusti tnodro to nebo, Je li našel mož kosmat, ali šel je v sveti raj, k meni stopi na zemljo! mo? povodni prstan zlat? pa ne pride več nazaj. K meni stopi na zemlj6 Je li ribico zlato V svetu sama sem tako, v sobico gorkč, ribič vjel že pod vod6? bajk ne pravi mi nikdo, okno bom zaprla jaz, Morda pa je v morje pal, svetle moje so solzč, da ne bode nama mraz. grob izkopal mu je val ? tožno mlado mi srce . .. Pravil bodeš mi zvest6, Lepi, rožni danek moj, Lepi, rožni danek moj, kaj ti zrlo je oko, bodi tu nocoj, ne umri nocoj, ko sijal si ves krasan pravi mi zvesto, pusti modro to nebo, v morje šumno, svet prostran. če je res tako! pridi k meni na zemljč!... 5. Pod goro virček In mrtev v grobu Meglica z zlate glasn6 šutni, bom mrzletn spal, se vzpne gorč, ko v tihem lesu ne bo več bratec ponese daleč se dan budi. tni dan svetal. te črez polje. ttKaj brišeš, Toni, A zdaj otožno Tam beli domek si z tic solzč? ne plakam jaz, se ti smeji, zakaj ti plaka vesel kot v vestii pozdrav tam srčen mehk6 srce. zveni moj glas. vse kliče ti. Ah, daleč pač je Kaj, če botn mrtev Meglica pade tvoj domek tih, jaz v grobu spal! tam na zemljo, in daleč plava Prišla bo pomlad — in sama splava tvoj srčni vzdih. in spet bom vstal. potem v nebo. Ne plakaj, Toni, Krasnejše pesmi No, ti pa pela kot jaz nikdar, takrat bom pel, na domu boš veselo pevaj, kot nikdar nisem radostna kakor kot jaz vsekdar! še jaz šuštel. .. kraljična rož ..." Glej, zlma prišla Ne briši, Toni, Pod goro virček ¦ bo v gorski svet, si z lic solza! glasn6 šumi I in v grob me črni Potnlad prinese in z dnevom mene pokoplje led. - radost srca. mehko budi. In v srcu mojetn budi radost, tin tiho umira težka bridkost... Jos. Vandot .