DRUŽINSKI TEDNIK
Prave prijatelje izkušamo le v nesreči.
Slovenski rek
Leto XIII.
V Ljubljani 24 julija 1941-XIX. štev. 30. (614)
»DRUŽINSKI TEDNIK« teh*]* ob četrtkih. UredniltTo Ib
i p r a t i t Ljubljani, MikloSičeva 14/IIL PoBtnl predal 4t. 846. Telefon it. 33 St — Račun poAtne hranilnice T Ljubljani it. 15.303. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. £a odgovor je treba priložiti 2 liri v znamkah.
NAROČNINA
‘Meta 8 lir, 1 It leta li Ur, vm leto St Hr. V tujini
64 Ur na leto. — Naročnino J« treba plačati vnaprej.
CENI OGLASOV
V tekitaem delu: enostolpčna petitna vrsta ali njen prostor (višina 3 mm ia Urina 55 mm) 2.70 lire; v oglasnem delu 1.70 lire.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: beseda 0.80 lire. Mali oglasi: beseda 0.40 lire. Oglasni davek povsod še posebej. Pri večkratnem naročilu popust.
Danes:
Italijanščina za Slovence
(Gl. sli. 9.)
URADNI OBISK V RIMU
Duce je sprejel predsednika in zunanjega ministra bolgarske vlade
-Bolgarski narod goji globoka čustva prijateljstva za Italijo in njen narod",
je izjavil predsednik bolgarske vlade Filov
V	ponedeljek 21, julija sta prispela v Rim na uradni obisk bolgarska državnika, predsednik vlade **l°v in zunanji minister Popov, priredili so jima prisrčen sprejem. Na železniški postaji ju je sprejel J*uce z velikim spremstvom. Postala je bila vsa okrašena z zelenjem m zastavami.
Navdu&en sprejem v Rimu
Rim, 21. julija. Prestolnica je sprejela in pozdravila z živahno in Jskreno prisrčnostjo predsednika Bolgarske _ vlade in zunanjega mi-k*..sta Pr*šia na uradni ®bisk. Odlični predstavniki prijateljskega naroda so bili sprejeti pri
-	*n so lahko okoli sebe sli-
šali in videli, s kakšnimi globokimi simpatijami ju je sprejelo prebivalstvo rimske prestolice.
Ostijska postaja, kjer sta odlična gosta izstopila iz vlaka, je bila bogato okrašena z zastavami in s trofejami obeh narodov. Zastave so visele tudi po bližnjih hišah in so krasile veličasten izhod postaje.
Za Ducejeve pozdravne besede se je predsednik bolgarske vlade zahvalil z velikim zadovoljstvom ter je izrazil svoje veselje, da je prišel
v	prestolnico Fašističnega Imperija. Prav tako prisrčno sta se Filov in Popov pozdravila z zunanjim ministrom grofom Cianom. Duceju je predsednik bolgarske vlade predstavil vse osebnosti iz svojega spremstva. Med osebnostmi na postaji je bil tudi bolgarski poslanik, *i je z zastopniki zunanjega ministrstva prišel pozdravit goste na •nejo.
Bolgarskima državnikoma so nato predstavili osebnosti, ki so ju Prišle pozdravit na postajo. Bili so minister . tajnik stranke, minister *a ljudsko kulturo, minister kraljeve hiše, načelnik generalnega štaba in državni podtajniki pri Predsedstvu vlade in na treh voj-n'h ministrstvih, načelnik glavnega stana milice, guverner mesta Bitna, prefekt, poveljnik teritorialce obrambe in poveljnik divizije. “Olgarskima državnikoma so tudi Predstavili voditelje diplomatskih *astopstev držav osi v Rimu. V spremstvu Duceja in odličnih osebnosti so gostje šli skozi častno čakalnico, kjer je bilo zbranih mnogo osebnosti iz zunanjega ministrstva m veliko zastopstvo italijanske vojske. Pod monumentalnim stebriščem je bila zbrana častna četa karabinjerjev z zastavo in godbo ?a čelu. V spremstvu Duceja sta ?°lsarska državnika pregledala ®astno četo in pozdravila zastavo. Ves ogromen trg pred postajo je j?.1* Poln navdušenega občinstva in elanov fašističnih organizacij. .Ko je množica opazila Duceja in “’J*Barske goste, jim je začela na-*®ušeno vzklikati. Filov in Popov "*** prisrčno odgovarjala in se nato Polovila od Duceja. Predsednik ■"•farske vlade se je v avtomobilu E^Jal skupno z grofom Cianom. 5jmanjega ministra Popova je “Premljal državni podtajnik pri predsedstvu vlade Russo. V ostalih avtomobilih so bile osebnosti iz spremstva.
Ko se je sprevod po ulicah pomikal proti vili Madami, je ogromna množica navdušenega prebival-:Ya prirejala prisrčne manifesta-■Je odličnim gostom. Ko pa sta se olgarska gosta odpeljala iz posta-"e 9stie» so zbrane črne srajce pri re_diie Duceju ginjene manifesta-ki so izzvenevale v ogromno
»»avdušenje.
R * m , 21. julija. Predsednik bol-farske vlade in bolgarski zunanji minister sta imela dolg in prisrčen *2f°vor z Ducejem. Navzoč je bil h S Ciano, po razgovoru pa sta se oigarska državnika podala na , virinal, da bi se udeležila kosila, «, fa je njima na čast priredil ^alj in cesar.
Rim, 21. julija. V vili Madami sta se predsednik bolgarske vlade in bolgarski zuanji minister kratko pogovarjala z grofom Cianom.
Nato sta se poslovila od grofa Ciana ter se v spremstvu načelnika protokola in drugih uradnikov zunanjega ministrstva odpeljala v Kvirinal. Po vseh ulicah, koder sta se peljala državnika, je prebivalstvo z živahnimi simpatijami pozdravljalo bolgarska gosta.
Kralj in Cesar je ob 10.15 sprejel predstavnike bolgarskega naroda in se zadržal z njimi v prisrčnem razgovoru. Nato sta se gosta podala v Beneško palačo na avdijen-co pri Duceju.
Zvečer je Duce priredil v Beneški palači slovesno večerjo, katere so se poleg bolgarskih gostov udeležili še: zunanji minister grof Cia-no, člani vlade, najvišji državni uradniki, poslaniki prijateljskih držav in drugi odlični gostje. Pri večerji je Duce imel naslednji nagovor:
Ducejeva zdravica
»Ekscelenca, vesel sem, da vas morem prisrčno pozdraviti v Italiji, v tem Rimu, ki je s spontanimi manifestacijami simpatij sprejel
vas in Ekscelenco Popova, da izpriča in izrazi prijateljska čustva italijanskega ljudstva za vašo državo in za vaš narod. Veste, kako globoke in stare korenine imajo ta čustva. Dokaz za to ste dobili v letih, ko ste se borili za svoje pravice.
Italija je bila nepretrgoma z vami v tem boju, zvesta načelu, ki je navdihovalo in vodilo našo politiko: da se le s popravilom krivic morejo ustvariti temelji za mirno sožitje med evropskimi narodi
Da bi uveljavili ta načela, sta Italija in Nemčija prijeli za orožje ter vodita danes v Evropi in Afriki boj, ki ima najvišjo idealno vsebino. Bojujeta se zase in za vse.
Vaš narod in vaša vlada sta popolnoma razumela ta boj, ko sta končno pristopila ter veljavno pomagala naši politiki in naši akciji in je Bolgarija postala udeleženec pri skupnosti držav, ki se je ustvarila na podlagi trojne zveze in v kateri so življenjske pravice ter najvišje koristi bolgarskega ljudstva potrjene in zavarovane.
Po novi ozemeljski ureditvi, katero so prinesle zmage Osi, se Bolgarija in Albanija srečujeta na skupni meji. Obv navdihuje želja
po čimbolj prijateljskem, čimbolj dejanskem in plodnem sodelovanju. Italija ima živo željo, da bi se odnošaji med obema sosednjima prijateljskima državama utrjevali. Čez Albanijo namerava Italija sama na vseh področjih ojačiti svoje odnošaje z Bolgarijo, da bi dosegla čim tesnejše duhovno zbližanje med obema narodoma.
Ekscelenca, stare in globoke zveze, ki družijo Italijo in Bolgarijo, so najpomembnejše priče veličastnih dogodkov, ki jih doživljamo. Morem vam zagotoviti, da italijansko prijateljstvo do vaše države ne bo nikdar odpovedalo, kakor ni odpovedalo v najtežavnejšem trenutku, ki ga je Bolgarija prestala. S temi čustvi dvigam kozarec, ekscelenca, na čast Nj. Vel. bolgarskemu kralju, na vašo osebno srečo, na srečo ekscelence ministra Popova, na napredek in bodočnost vašega plemenitega naroda.«
Odgovor predsednika bolgarske vlade
Predsednik bolgarske vlade dr. Filov je odgovoril:
»Ekscelenca, zahvaljujem se vam iz vsega srca za prijateljske besede, ki ste jih izvolili nasloviti na naju in za topli sprejem, ki sva ga bila deležna povsod v Italiji. Srečni smo, da nam ta obisk daje možnost, da v imenu bolgarske vlade in vsega bolgarskega ljudstva izrazimo vam, Ekscelenca, čustva hvaležnosti za vse, kar ste storili za Bolgarijo.
Bolgarski narod ne bo nikdar pozabil, da ste vi bili prvi državnik, ki je povzdignil glas zoper krivice iz mirovnih pogodb, zaradi katerih je Bolgarija toliko trpela, in da ste z bojem zoper te krivice po-
li principe di Piemonte passa in rivista un repar-to destinato al fronte ori-entale. — Princ Piemontski pregleduje dete, namenjene na vzhodno bojišče
II Duce visita i feriti neU’Ospedale a Bari. — Duce na obisku pri ranjencih v bolnišnici v Bariju,
magali ojačevati vero bolgarskega naroda v boljšo bodočnost.
Prihajamo v Rim v trenutku, ko divja in dosega najvišjo napetost vojna, ki jo vodita Italija in Nemčija v imenu pravice za vse. Bolgarsko ljudstvo enodušno spremlja ta velikanski boj v Evropi in Afriki z občudovanjem, s simpatijo in z vero v popolno zmago.
Več kakor dve desetletiji je Bolgarija ostala zvesta načelom, ki ste jih razglašali in izvajali vi. Znala se je upirati vsem skušnjavam in se ni dala ukloniti po pritisku. Id naj bi spremenil njeno vedenje.
Bolgarija je srečna, da je doživela dan, ko se je tudi uradno pridružila trojni zvezi in je lahko pomagala pri uresničenju novega reda v Evropi. Zaradi zmag Osi, je Bolgarija postala soseda Albanije, s katero ni nikdar nehala vzdrževati dobrih prijateljskih zvez. Posebno veliko je naše veselje ob misli, da postaja Bolgarija po Albaniji hkratu soseda Velike Italije. Bolgarsko ljudstvo je srečno zaradi tega novega sosedstva in želi v no-
vi	zahodni meji videti tisto vez, ki bo po neomajnem prijateljstvu preteklih stoletij v bodoče srečno družila usodo dveh držav.
Ekscelenca, vaše besede, da so veličastni dogodki, ki jih doživljamo, še bolj utrdili starodavne in globoke zveze med Italijo in Bolgarijo, ter vaše zagotovilo, da prijateljstvo Italije do naše države tudi v bodoče ne bo nikdar odpovedalo, bodo vzbudile v bolgarski duši najboljši odmev.
Ekscelenca, v imenu bolgarskega naroda vam lahko zagotovim, da bo Italija v njem dobila vedno naj-odkritosrčnejšega prijatelja na Balkanu. S temi čustvi dvigam kozarec na čast Nj. Vel. Kralja in Cesarja, na veličino njegovega vzvišenega In slavnega doma, na zdravje in osebno srečo vaše Ekscelence in na blagor italijanskega naroda.
Izjava predsednika vlade Filova italijanskemu tisku
Rim, 22. julija. Predsednik bolgarske vlade profesor dr. Filov je podal danes agenciji Stefani naslednjo izjavo:
Naš obisk v Rimu nam je pripravil redko veselje in zelo veliko čast, da smo bili sprejeti pri Nj. Vel. Kralju in Cesarju. Prav tako pa nam je bila dana prilika, da smo lahko stopili v prijateljski stik z Ducejem in grofom Cianom in v ozračju največjega zaupanja in prijateljstva proučevali vprašanja, ki se nanašajo na mnoge koristi dveh prijateljskih držav.
Zaradi našega — na žalost kratkega bivanja v Rimu, smo lahko z velikim veseljem spoznali dobro znano gostoljubnost rimskega ljudstva. Po italijanskem tisku želimo izraziti rimskemu ljudstvu in po rimskem ljudstvu vsemu italijanskemu narodu našo najglobljo zahvalo za prisrčen sprejem, ki nam je bil prirejen med našim potovanjem in bivanjem po Italiji
Potem, ko je poudaril, da je zelo srečen, da lahko izrazi ob tem prvem stiku z Italijo čustva prisrčnega prijateljstva, ki jih bolgarski narod goji za italijanski narod, je bolgarski predsednik vlade podčrtal, da sta zgodovina in usoda obeh narodov ustvarila mnogo točk u stik in sodelovanje. Bolgarski narod je z občudovanjem in z globoko simpatijo spremljal boje italijanskega naroda v preteklosti in sedaj z globokimi čustvi spremlja trud italijanskega naroda, ko se vojskuje pod vodstvom modrega Duceja, da bi uresničil pravične zahteve in dobil prostor, ki mu gre po pravici v svetu in sicer po zgodovinskih in naravnih zakonih.
Tem čustvom prijateljstva pa se danes pridružuje hvaležnost Bolgarov za pomoč Italije, to pomoč pa je Italija dala Bolgariji v najbolj odločilnih trenutkih njene zgodovine, ko so se uresničevale bolgarske želje za zedinjenje bolgarskega rodu. To je bila sveta stvar, za katero so bolgarski sinovi večkrat prelivali svojo kri in ta stvar je zmagala zaradi veličastnih zmag dveh zavezniških narodov Italije in Nemčije in zaradi smisla za pravico in plemenitega ukrepa njunih dveh velikih voditeljev, Duceja, Benita Mussolinija in Adolfa Hitlerja.
Nadaljevanje na 2. strani
Jaz In bolgarski zunanji minister fera prišla v Italijo obiskat vašega Duceja in italijansko kraljevsko jvlado, da bi izrazila naše globoko spoštovanje in neomajno prijateljstvo, ki ga naš narod goji za plemeniti italijanski narod, prav ta-!ko pa sva prišla izrazit čustva globokega prijateljstva, s katerimi Bolgarija spremlja zmagovit pohod jjunaških italijanskih čet.
Bolgarska državnika pri papežu
Vatikan, 22. julija. Predsed-puk bolgarske vlade Filov in zuna-
nji minister Popov sta bila ob 11.50 sprejeta v avdienco pri sv. očetu.
V	Vatikana ja je najprej sprejel tajni komornik m dva častna komornika. V spremstvu švicarske garde sta se podala v knjižnico sv. očeta, ki ju je zadržal v dolgem in prisrčnem razgovoru.
Ob koncu razgovora je predsednik vlade Filov predstavil papežu svoje spremstvo in se nato poslovil. Obiskal je državnega tajnika kardinala Maglioneja.
Kmalu nato je kardinal Maglio-ne vrnil obisk bolgarskima državnikoma v vili Madami.
Naredbe Visokega Komisarja
Navodila za zaščito poljskih in gozdnih pridelkov pred požarom
A. Splošna navodila.
Za zagotovitev prehrane je treba bbvarovati poljedelske plodove zlasti žitna polja, zaradi splošne gospodarske vrednosti pa gozdove pred uničenjem po požaru. Požare lahko zanetijo sabotažna detla ali sovražna letala, in sicer g posebnimi zažigalnimi napravami (zažigalne ploščice in podobno).
Da se vnaprej preprečijo oziroma uduše že nastali požari, je treba ločiti dvojno obdobje: pri poljih čas, ko žito dozoreva, in čas, ko se shranjuje v (kozolcih ali stogih zaradi sušenja, preden se omlati; pri gozdovih pa je vpo~ Stevati drevje v rasti ter že posekani Sn pripravljeni les, preden se izvozi iz Sozda.
Da se prepreči nastanek ognja, ozi-Toma da pogasimo že nastali požar na »oljih in v gozdovih, je treba vsekakor organizirati poeebno službo, »n ei-«er: a) opazovalno službo, b) gasilsko •lužbo.
K opazovanju in javljanju, ako bi se poskušal zanetiti ogenj, in h gašenju že nastalih poljskih in gozdnih požarov, so poklicani: 1. lastniki in uživalci poljedelskih in gozdnih kultur; |2. za njih nadzorovanje določeno oseb-|je (poljski, gozdni in lovski čuvaji);
3.	organi občin, ki bo že po zakonu
o	mestnih občinah in po zakonu o občinah dolžne skrbeti za javno in imo-Lvinsko varnost svojih občanov.
Pri gozdnih požarih je dolžnost javljanja raztegnjena na vsakogar, ki ognja ne more sam pogasiti, dolžnost gašenja pa na prebivalstvo občine, v kateri gori, in v danem primeru na prebivalstvo sosednjih občin.
B.	Organizacija opazovalne in gasilske službe.
Organizacijo zaščitne službe zlasti ;glede poljskih pridelkov mora voditi
iv	vsaki občini osebno župan, ki mu Sle v pomoč poseben odbor.
Kako je vršiti opazovanje glede rastočih ali že požetih žit razne vrste iter gašenje na njih povzročenih po-jžarov, je treba določiti na sestanku, Iki ga skličejo župani občin. Tega se-istanka se morajo obvezno udeležiti vsaj trije člani občinskega odbora, 2 'do 3 zemljiščni posestniki iz vsake va si, dva zastopnika dotične gasilske čete in zastopniki morda v občinskem »kolišu obstoječih podružnic (društev) {Kmetijske družbe.
Pri ureditvi zadevne službe je treba paziti na to, da se gasilske čete ne bo-
do preveč odtegovale svojim splošnim dolžnostim, da pa bo sicer služba organizirana v vseh podrobnostih. Sem spada med drugim priprava potrebnega orodja (lopate, krampi), ki naj ga prispevajo podružnice Kmetijske družbe, gasilske čete, občine in interesenti; vnaprej mora biti določen in popisan krog oseb, zavezanih k službi, in vrstni red, po katerem bodo službo opravljale.
Kar se tiče organizacije javljenja in gašenja gozdnih požarov, je ta služba določena v §§ 42, 45 in 47 zakona o gozdih z dne 21. decembra 1929., Uradni list št. 162-35 iz L 1930. Te določbe se glasijo:
§ 42. Kdor zapazi v gozdu ali ob gozdnem robu v razdalji 50 m nepo-gašen in zapuščen ogenj, ga mora pogasiti.
Mimogredoči, ki bi zapazili spotoma, da gozd gori, morajo kolikor je mogoče, pogasiti požar sami; če to ni mogoče, morajo o njem takoj obvestiti medpotne prebivalce, ti pa najbližje vaške ali občinske organe ali najbližje šumarsko osebje, najbližje civilno ali vojaško oblastvo ali posestnika gozda.
§ 43. Sumarsko osebje, občinski ali vaški starešine, orožniške postaje ali lastnik gozda morajo pozvati, čim so zvedeli za gozdni požar ali so ga zapazili, vse prebivalce iz najbližjih krajev, sposobne za gašenje požara, naj pridejo gasit.
Vsi prebivalci, sposobni za gašenje požara, morajo takoj ustreči njih pozivu, odhiteti s potrebnim gasilnim orodjem na kraj požara in tam storiti vse, česar je treba, da se požar ciin-prej pogasi.
Podjetniki, ki delajo v gozdu, morajo dati na razpolago svoje delavce.
Šumarsko osebje, občinski in vaški starešine, orožniško osebje morajo z omenjenimi ljudmi takoj oditi na kraj požara.
Gasilna dela vodi najvišji izmed šu marskega osebja, ki se najde tamkaj; če pa ne bi bilo nikogar izmed šumar skega osebja, vodi ta dela občinski ali vaški starešina, v čigar okolišu je nastal požar.
§ 44. Onega, ki je prevzel voditev poslov za gašenje gozdnega požara, morajo vsi brez izjeme slušati in izvrševati njegove odredbe.
Ostali občinski in vaški starešine in šumarsko ali orožniško osebje morajo vzdrževati red in paziti, da se izvrši vse, kar odredi oni, ki vodi gašenje požara.
Ko je požar pogašen, se pusti na pogorišču potrebno število ljudi, ki pazijo eden ali dva dni, po potrebi pa tudi dlje, da ne nastane požar iznova.
g 48. Če *e je požar toliko razplamtel, da ga prebivale! občine, ▼ katere okolišu je, ne morejo pogasiti aami, jim morajo priti pomagati tudi oetale
sosednje občine.
Na poziv občega upravnega oblastva
£rve stopnje morajo dati vojaška ob-istva na razpolago potrebno število vojakov, da gase požar in vzdržujejo red.
Če traja gašenje požara več dni, se morajo delavci, ki gase požar, po možnosti izmenjavati. Ostati morajo vsi na pogorišču, dokler se požar ne pogasi.
Služba opazovanja in gašenja mora biti tako urejena, da se vrši opazovanje polj neprestano, enako po možnosti opazovanje gozdov, in da se v primeru izbruha požara more nemudoma izvesti gasilna akcija. Službo, ki se uredi v smislu te okrožnice, je smatrati kot tlako (§ 109. zakona o občinah, § 14. zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna območja) in je torej brezplačna.
Policijski organi sodelujejo pri celi akciji v smislu zanje veljavnih predpisov.
C.	Kazenske edredbe.
Glede nejavljenja in glede nesodelovanja pri gašenju gozdnih požarov vsebuje § 164. zakona o gozdih naslednja določila:
Z globo do 500 dinarjev ali z zaporom do 10 dni se kaznuje:
1. kdor kuri v gozdu ali v razdalji do 50 m od gozda brez dovolitve pristojnega gozdnega organa, sežiga panje ali klade, kuha oglje, apno itd.;
2. kdor kuri v gozdu izven odrejenega kraja;
3. kdor najde v gozdu zapuščen ogenj, pa ga ne pogasi ali ne obvesti
o	tem prvih medpotnih prebivalcev, kdor te prijave ne priobči pristojnemu oblastvu ali lastniku gozda;
4. kdor pusti nepogašen ogenj v gozdu;
5. kdor se pokliče, naj pride gasit požar v gozdu, pa ne pride in izostanka ne opraviči ali neče požara gasiti ali se ne pokorava naredbam onega organa, ki vodi gašenje požara.
Kazenske odredbe v pogledu zaščite žitnih polj pa bodo izdane naknadno, ako bi se to izkazalo za potrebno, in v kolikor že niso obsežene v splošnih kazenskih predpisih.
Za izvedbo zaščite poljedelskih proizvodov (žit) v smislu te okrožnice so odgovorni v prvi vrsti župani občin, ki naj okrajnim komisarjem poročajo
o	izvršenih pripravah v 8 dneh po prejemu te okrožnice, okrajni načelniki pa naj podajo nato čimpreje skupno poročilo Visokemu Komisariatu. Glede zaščite gozdov pa so odgovorni v prvi vrsti okrajni načelniki s svojimi šumarskimi referenti. Ti naj organizirajo nemudoma potrebno službo na terenu, eventualno po predhodnem razgovoru, ki se naj ga udeleže: 2 do 3 gozdni posestniki iz vsake vasi, zapriseženo ozir. postavljeno gozdno-ču-vajsko osebje, zastopniki gasilskih Čet in zastopniki občin.
O	organizaciji gozdno-zaščitne službe v smislu te okrožnice naj okrajni komisiji poročajo v 14 dneh po prejemu te okrožnice.
Ta okrožnica se dostavi vsem podrejenim uradom in interesiranim ustanovam obenem s tehničnim navodilom
o	izvajanju zaščitnih ukrepov.
Visoki Komisar EMILIO GRAZIOLI
Izravnava plač in prejemkov
•sebje bivše jugoslovanske države in drugih javnih ustanov
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino, na podlagi Kr. uredbe z dne
2. junija 1941-XIX, št. 492, o zamenjavi valute bivše kraljevine Jugoslavije v Ljubljanski pokrajini,
na podlagi člena 3. Kr. ukaza z dne
3. maja 1941-XIX, št. 291, o ustanovitvi Ljubljanske pokrajine,
glede na to, da se je začela zamenjava v italijanske lire dne 19. junija 1941-XIX in
ker smatra za potrebno upoštevati, da so se z omenjenim dnem spremenile v italijanske lire plače in drugi prejemki uradnikov in plačevancev bivše kraljevine Jugoslavije, ki službujejo pri raznih državnih uradih Ljubljanske pokrajine in nameščencev vseh vrst pri upravah raznih javnih ustanov, odreja:
1. Plače in drugi prejemki uradnikov in plačevancev prejšnjega režima, ki službujejo pri raznih državnih uradih Ljubljanske pokrajine, in nameščencev raznih vrst pri upravah krajevnih ustanov se morajo likvidirati od 19. junija t. 1. dalje v razmerju 38 lir za 100 dinarjev.
2. Prejemki, spremenjeni v italijanske lire v zgoraj navedenem razmerju, se morajo izplačati upravičencem dne 1. julija t. 1., zaostanki pa, ki gredo prizadetim za razdobje od 19. do 30. junija t. 1., se morajo izplačati čimprej, nikakor pa ne pozneje ko
1.	avgusta t. 1.
Ljubljana, dne 26. junija 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
Racioniranje jedilnih tolsč, sladkorja in mila
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino
na podlagi svojih naredb z dne 18. junija 1941-XIX, št. 45 in 46, o dolžnosti prijave za zaloge življenjskih potrebščin in
smatrajoč za umestno razširiti ureditev potrošnje na druge življenjske potrebščine, odreja:
Člen 1. Kacionirajo se jedilne tolšče: mast, slanina, olje in surovo maslo, kakor tudi sladkor in enotno milo.
Mesečni obroki se določijo sproti.
Člen 2. Trgovci na drobno smejo oddajati racionirane potrebščine samo za ustrezni odrezek živilske nakaznice.
Člen 3. Živilske nakaznice porazde-ljujej > občinski uradi.
Ustroj razdeljevanja se poverja Prehranjevalnemu zavodu Visokega komisariata.
Člen 4. Obroki ne gredo ne proizvajalcem ne tistim osebam, ki imaio po katerem koli naslovu katero izmed raciouiranih potrebščin.
Člen 5. Racioniranje masti, slanine, olja in sladkorja stopi v veljavo z dnem 16. julija 1941-XIX. Za razdobje do 31. julija 1941-XIX gre potrošnikom poloviea količine, navedene na živilski nakaznici.
Kdaj stopi v veljavo racioniranje surovega masla in mila, se določi pozneje.
Člen 6. Kakor koli storjena ali po-skušana prevara, da se priskrbijo racionirane potrebščine, ki komu ne gredo ali da si jih priskrbi v višji meri, kakor mu gredo, se kaznuje v denarju od 100 do 5000 lir, v hujših
primerih pa z zaporom od 15 dni do treh mesecev.
Člen 7. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
.V Ljubljani, 15. julija 1911-XIX,
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
Razpust političnih društev
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino,
smatrajoč, da so društva »Sokolc, »Orjuna«, »Četniki«, »Delavsko prosvetno društvo Tabor«, »Soča«, »Idrija« in »Jadranska straža« italijanskim koristim vedno nasprotno delovala, odreja:
Člen 1. Društvo »Sokol«, »Orjuna«, »Četniki«, »Delavsko prosvetno društvo Tabor«, »Soča«, Idrija« in »Jandran-ska straža« se razpuščajo in se njihova premična in nepremična imovina, ki je pri komer koli, zapleni v prid Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino.
Člen 2. Prepoveduje se nošenje ali razstavljanje znakov, znamenj in emblemov, ki bi se kakor koli nanašili na omenjena društva.
Člen 3. Kdor koli bi imel imovino, znake ali embleme iz prednjih členov, spise, vpisnike ali listine razpuščenih društev, jih mora izročiti javnim varnostnim oblastvom v roku petih dni od dneva, ko stopi ta naredba v veljavo.
Člen 4. Neupoštevanje določb iz prednjih členov se kaznuje v denarju do 5000 lir in z zaporom do šestih mesecev.
Člen 5. Ta naredba stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Ljubljana, dne 16. julija 1941-XIX.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino'* EMILIO GRAZIOLI
Razpust Slovenskega avto-mobilskega kluba
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino
glede na svojo odločbo z dne 20. maja 1941-XIX, št. 20, s katero se je postavil pod nadzorstvo Slovenski Avtomobilski klub, sekcija Ljubljana,
glede na poročilo komisariatskega delegata ter zaslišanje društvenih organov,
smatrajoč, da je zaradi razdelitve bivše dravske banovine postal Avtomobilski klub za celo ozemlje bivše banovine brezpredmeten in tudi ni v skladu z novo politično in upravno razporeditvijo, odreja :
Slovenski Avtomobilski klub e sedežem v Ljubljani se razpušča ter^b poverja njega likvidacija predsedniku g. Avgustu Praprotniku.
Ljubljanska sekcija tega kluba j0 poslej avtonomna in deluje na vsem ozemlju Ljubljanske pokrajine.
Komisariatska odločba z dne 20 maja 1941-XIX, št. 20, se razveljavlja.
Ta odločba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino.
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino: EMILIO GRAZIOLI
Urtek .»Družinskega tednika"
SKRIVNOST HISTERIJE
Napisal
prof. Sr. Karl von Hollandlor
O	uobeni bolezni ne govore ljudje
K to pogosto in s tako mešanimi ob-Ud kakor o histeriji. Poznamo izredne težave, ki jih utegne povzročiti življenje s histeriki. Razen tega ■•kateri sploh ne vidijo v takšnih ljudeh bolnikov; poskušajo jih s prigovarjanjem ozdraviti ali jim pa bolj {•11 manj energično svetujejo, naj se fvendar izpremene In poboljšajo. Po jžnigi strani kaže pa histerija tako točitne znake telesnega in duševnega obolenja, da je pogosto potrebno dolgotrajno klinično zdravljenje. Naj-,večja skrivnost histerije, okrog ka-lere se vse in vse znova trudijo filozofi, psihologi in zdravniki, je v skrivnostnem sodelovanju telesnih in duševnih sil; Izrazito duševni učinek, na primer misel na kakšno določeno bolezen, utegne biti tako močan, da res prikliče telesna znamenja tiste bolezni. To skrivnostno sodelovanje duševnosti in telesnosti •e znanosti še ni posrečilo razložiti. iVendar smo se povzpeli do osnovnih ugotovitev, ki so prinesle nekoliko jasnosti v sicer zelo meglena nazira-»ja.
Najprvo moramo jasno in z vso odločnostjo poudariti: histerija je bolezen in ne kakor mnogi mislijo, na-
paka v značaju, nastala zaradi napačne vzgoje, slabih življenjskih pogojev ali pomanjkanja energije. Ta bolezen lahko nastopa v lahni obliki, lahko pa povzroči tudi kar najhujše telesne ali duševne motnje. Evo nekaj primerov:
1. Neki histerik je pri neki nesreči treščil na tla, ne da bi dobil kakšne organske poškodbe. Strah je pa vendar tako silno vplival nanj, da je čez nekaj dni nastopila hromost obeh nog. In pri tem ni potrebno, da bi kar venomer mislil na nesrečo ali pa celo na njene posledice. Zdravnik ugotovi, da ni nobenih organskih poškodb. Vendar ostane -bolezen neiz-premenjena, čeprav zdravnik bolniku še tako živo zagotavlja, da ničesar ne ovira rabe njegovih nog.
Pacient postane pogosto v takšnih primerih nezaupljiv in meni, da je prišel v roke slabemu zdravniku. Pogosto takšen histeričen bolnik misli, da je upravičen zahtevati zaradi svojih poškodb kakšno odškodnino. Potem govorimo o rentni histeriji. Pri tem nikakor ne gre za zavedno sleparijo: bolnik je resnično bolan. Vendar ne trpi, kakor sam misli, za kakšno organsko poškodbo, temveč samo za posledico svoje prirojene histerične narave. Takšne histerične ohromitve niso opazili samo na nogah, temveč tudi na rokah, očesnih in obraznih mišicah; histerična slepota je prav tako pogostna kakor histerična naglušnost.
2. Neka ženska si po vseh predpisih domišlja, da bo dobila otroka. Vsi zunanji znaki nosečnosti se pojavijo v redu. Telo se ji napihne, prsi po-
večajo, mesečno perilo izostane, vse telesno počutje je počutje noseče žentke. Zdravnik z ginekološko preiskavo ugotovi pomoto. V skoraj vseh primerih se pa pacientka ne da prepričati, da je v zmoti. Že pripravlja vse za porod in naroči celo babico. Sele izostanek poroda naposled osvobodi bolnico njene, že na fiksno ideo meječe napačne predstave.
3. V neko kliniko pripeljejo dekle, ki je po vsej desni strani telesa hroma in neobčutljiva za dražljaje, tako da se zdi nesrečnica po desni strani gluha in slepa. Zdravnik, ki ne najde nobenega teles-.ega vzroka ohromelosti, skuša ugotoviti duševno stanje pacientke, in poskusi tole: kar moči učinkovito zagotavlja bolnici, da more z magnetskimi silami bolečino prenesti najprej z desne strani telesa na levo stran, potem jo pa od ondod čisto odstraniti. Če se mu posreči pridobiti si zaupanje bolnice in ta vtisk z vsemi mogočimi skrivnostnimi pripravami — na primer z izredno velikim, toda v resnici nepomembnim magnetom — podkrepiti, lahko resnično doseže, da prenese ohromelost z desne na levo stran. S tem je pa tudi že dosegel dokaz, da je vzrok bolezni duševnega izvora in ne telesnega. In tako je dana tudi možnost nadaljnjega ozdravljenja.
4. Razvajenega in pomehkuženega otToka vzgaja njegov učitelj tako, da ga od časa do časa nekoliko, toda ne prehudo, našeška po zadnji plati. Bojazljivi starši nenehoma vprašujejo dečka po njegovem počutju; ali ga še boli, ali lahko še zmerom dobro hodi, itd. Čez nekaj časa se res po-
kaže ohromelost obeh nog. Tukaj natanko vidimo nastanek in razvoj histerične bolezni. Starši so otroku tako dolgo prigovarjali, da se mora počutiti bolnega, da je nastopila telesna reakcija. Kajpak mora biti pa otrok že od rojstva nagnjen k histeriji.
Ti primeri kažejo posebno izrazite telesne reakcije, povzročene po izrazito duševnih vzrokih. Učinkovito v vseh primerih ni telesno obolenje, temveč zelo močna čustvena sila predstavotvornosti. Histerik misli, da se je zaradi nezgode ali udarca poškodoval in že nastopijo telesni znaki takšne poškodbe. Prepričan je, da boleha za kakšno boleznijo in že se pokažejo simptomi te bolezni, ki jih
—	to je najbolj čudno — niti sam ne pozna.
Vzrok histeričnega obolenja torej ni v tem, da nekdo pretrpi hud strah, hudo nesrečo ali kaj podobnega, ali pa v tem, da je histerik napačno vzgojen in vse preveč razvajen — vse bolj je v telesnem in duševnem nagnjenju do histerije. Zunanji vzroki samo sprožijo bolezen.
Po navadi primeri histerije ne nastopajo na srečo v tako težki obliki, kakor smo jih bili zgoraj popisali. Če govorimo o histeričnih ljudeh, mislimo tiste, ki se pri njih razpoloženja in čustva hitro menjavajo, ki svojo okolico zaradi malenkostnih vzrokov obsujejo z očitki in ki se vse preveč vdajajo svojim muham. Pogosto se kar na lepem raz jeze, postanejo razburljivi, jezni, zasovražijo, so ljubosumni. Poznamo tudi ljudi, ki se kar venomer pritožujejo čez
svoje zdravje in imajo vsak dan druge težave, ki v zdravnikov strah redno prihajajo v čakalnico in se pritožujejo čez bolezni, ki jih zdravnik sploh ne more ugotoviti in ki jih pri preiskavi skoraj zmerom spozna kot domišljijo.
Slika histerije je pa še vse pestrejša in raznoličnejša. Tako žive n0 svetu ljudje, ki trpe zaradi raznih strahov. Ta ne more živeti v majhnem prostoru, ker se boji, da bi se zadušil; drugi se v velikih koncertnih ali plesnih dvoranah kar venomer boji, da se bo strop podrl nanj-Tretji ne more brez spremstva čez prostran trg; četrti kupi v kinu sedež samo blizu izhoda, boječ se, da ne bi med predstavo izbruhnil požar-
Pogosto se zdi histeriku, da ga njegova okolica podcenjuje ali zapostavlja. Zmožen je, da obrne krivdo na najbolj smešne stvari. Če mu kdo ugovarja, lahko izbruhne v silni je' zi. Ker se takšni občutki podcenj0' vanja tičejo po navadi najbližjih domačih — staršev, sester, sorodnikov
—	si lahko mislimo, kako takšen človek uniči harmonično družinsko ž,v' •jenje.
Zanimiva je nezmožnost histeri*"' da bi stvari videl takšne, kakršne 80j Izredno živa fantazija in razv{ predstavotvomost mu ne dovoljuj0^ ta, da bi ločil resnične stvari od >z mišljenih. Tako lahko histerik čist izmišljen dogodek tako živo °P (t| da mu poslušalec slepo verjame * vidi, da se je histerik lagal šele tej daj, ko se slučajno prepriča, da P bilo tako, kakor je bil govoril. P°8 sto imajo ljudje bolnika z« nesra®
Vel. Kralj in Cesar je v svoji palači Kvirinalu sprejel lirvatskega poslanika y Kimu Periča. Pri tej priložnosti mu Je poslanik izročil svoja akreditivua P*snia.
. Princ Piemontski se je udeležil vojaških vaj, ki so jih izvajali dijaki-Prostovoljci, vpoklicani v vojaško služ-'*«■ Njihova strumnost in disciplina . dokazala odlično stopnjo vojaške Pripravljenosti, ki so jo prostovoljci “»segli v nekaj mesecih.
l^uce je sprejel barona Villanija, niadzarskega poslanika v Rimu, ki <»j zapušča svoje službeno mesto. Z Jim se je dalj časa zadržal v prija-leijskein pogovoru.
Vrhovni poveljnik Kr.Karabinjerjev Reneral Arniijskega zbora Eksc. Remo amhelli je pretekli teden prispel v lub jano. Obiskal bo vsa krajevna Poveljstva Kr. Karabinjerjev na za-t„ i?nen„1 ozemlju. Z njim sta prispela načelnik* Štaba vrhovnega povelj-dpr R°^ovnik Barengo in štabu do-n P' višji častnik podpolkovnik s Jl®voni. Na železniški postaji so ga Flf P°veljn>k Armadnega zbora viceprefekt Bisia, major vallero kot zastopnik Eksc. Visoke-rai £,(?m*8ariai poveljnik Divizije gene-K» l-c' Orlando, Kvestor, poveljnik arabinjerjev major Lombardi, povelj-: , notranje čete kapetan Spadafora komisar dr. Marchetti.
I .V Dalmaciji se mudi državni pod-'jnik Ministrstva za pravosodje Eksc.
Ob iskal je Split in tani pre-5' eaal vse sodne urade. Iz Splita se
*	z letalom odpeljal v Kotor.
Omejitev produkcije in potrošnje y nameravajo v kratkem izdati 1 'aliji, kakor poroča tržaški »Picco-z- Minister za korporacije je v spo-azumu z ministrom ljudske omike jripravil uredbo, po kateri bodo mo-j* Papirnice in podobne tovarne (M) var "edelie en dan v tednu poči-n ’.n on\ejiti produkcijo luksusnega I apirja. Hkrati bodo omejili obseg k evnega in periodičnega tiska, zlasti n r tiče števila strani, Prepoveda-sopis^ 'bajati nove revije in ča-
Rkse. Visoki Komisar Emilio Orali ge udeležil plavalnih tekem a konališfu Tlirijp pretekli torek zve-rU-i , e,?i izmp'’ klanih točk je pil k plavalcem in jih vzpodbuial k nadaljnjemu delu, da bodo lahko
a.	tno zastopali slovenski šport v tekmah z italijanskimi klubi. Obljubil je plavalcem vso pomoč. Nato se je vrnil na svoje mesto in prisostvoval tudi nadaljnjim tekmam.
Literarnega večera Cvetka Golarja 6 le udeležilo veliko število ljubite-kolarjeve pesmi. Med njimi je ■J tudi zastopnik Ek6c. Visokega Ko-'jsarja prof. Umberto Urbani. Eksc. /'Toki Komisar je ponovno dokazal, ako visoko ceni slovenske kulturne .arialee. Z velikodušnim darom, ki je Ek6c. Visoki Komisar poslal po zal m zasl°Pnikn, je ponovno doka-trei	mu	k' fl0 pomoči po-
iev najbližnji. Na večeru sta Golar-1 e Pesmi recitirala ga. Branka Ras-i. rSerjeva in Vaclav Deržaj, ki ie na Proze Prebral tudi nekaj Golarjeve
Jtalijansko-nemška komisija za dogo * meia na slovenskem ozemlju sj0^®^eslala v Ljubljani in pričela po-
p.^Kocen knjižni dar je poklonil n«?' Visoki Komisar Emilio Grazioli ' vseučiliški knjižnici. Podaril je siCe ie Italijanske Akademije, in ftinr rod nega središča za študij pjtea.8®l.menta< v Firenzi in nekaj del izišl * Oiovannija Papinija in 'oglej e »tevilke revije, ki jo pisatelj
vodi. Poleg tega je Eksc. Visoki Komisar podaril več samostojnih del italijanskih pisateljev. Predstojniki vse-učiliške knjižnice so se za velikodušen dar iskreno zahvalili.
Sanitetna avtokolona pod poveljstvom dr. Duceja je obiskala pretekli teden naše podeželje. V Višnji gori so pregledali zdravniki Specialisti več ko 1500 oseb. Sanitarna kolona je obiskala tudi vas Ligojno pri Vrhniki, kjer je pregledala več ko 200 oseb. K pregledu niso pripeljali samo šoloobveznih otrok, za katere je bil pregled obvezen, temveč so pregledali tudi otroke, ki še ne obiskujejo šole in pa odrasle bolne ljudi. Pregled je bil brezplačeji.
Vse slovesne proslave so prepovedane po zadnjem odloku iz Rima za ves čas, dokler bo trajala vojna. Pred-sedništvo ministrskega sveta bo za vsak posamezni primer, v kolikor ne bo drugače odrejeno, posebej določilo. ali bodo smele biti ljudske slovesnosti ali ne.
S 1. oktobrom bodo prenehali izdajati dovoljenja za nabavo bencina, ki so jih dobivali privatniki za svoje avtomobile. Spričo dejstva, da je uvoz motornega goriva zaradi vojne otež-kočen, je Ministrstvo za korporacije izdalo novo odredbo, po kateri privatniki ne bodo mogli več dobivati bencina.
Poštni paketni promet s Kraljevino
je pričel poslovati s ponedeljkom. Za pošiljanje paketov veljajo iste poštne tarife, kakor veljajo v notranjem prometu Kraljevine. Paketi ne smejo tehtati več ko 10 kil, v pakete je pa prepovedano dodajati kakršna koli drugačna sporočila. Poštnim paketom je pa treba dodati po dve carinski izjavi.
Jedilne vagone pri vseh vojaških vlakih je uvedla italijanska železniška uprava. K vsakemu vlaku bodo priključili po en jedilni voz, kjer se bodo lahko potujoči vojaki okrepčali.
Vojaške konje bodo začasno prepustili kmetom za izvršitev poljskih del, to pa le pod pogojem, da kmetje konj ne bodo odstranili in da bodo konji vojaški oblasti zmerom na raznolago Visoki Komisariat je o tej odločbi vojaške oblasti obvestil vse občinske urade.
Moderno bolnišnico so začeli graditi v Splitu. Pretekli teden so začeli z deli in ob tej priložnosti je imel ob navzočnosti predstavnikov italijanskih oblasti govor prefekt Zerboni, ki je poudaril, da se imajo Splitčani z okolico za to novo zdravstveno ustanovo zahvaliti samo Duceju.
1.	avgusta bo pričel izhajati v Splitu italijanski list. in sicer dalmatinska izdaja rimskega lista >11 Popolo di Spalato«. List bo tiskan v hrvaščini im italijanščini.
Deveto mednarodno kinematografsko razstavo bodo otvorili 30. avgusta v Benetkah. Razstava bo trajala 15 dni. sodelovale bodo pa poleg Italije, Nemčije in Japonske še mnogoštevilne druge evropske države.
30 lir uagrade za semensko žito je razpisalo ministrstvo za poljedelstvo za vsak stot žita, odbranega za seme. Količina semenskega žita je pa izvzeta iz odmere življenjskih potrebščin.
Prodajalna mestnega preskrbovalnega urada se bo preselila zaradi nadaljevalnih d&l na mesarskih tržnicah v leseno barako v Mahrovi hiši na Vodnikovem trgu. V mestni baraki bodo gospodinje lahko kupile krompir, fižol, sojino moko in drugo blago, ki jih prodajajo po zelo nizki ceni.
Javna dela v Ljubljani lepo napredujejo in zaposlujejo lepo število delavcev. Številni delavci so zaposleni
pri urejevanju otroškega igrišča v Tivoliju, okrog 30 delavcev je za polenih na Gradu pri prezidavi poslopja in drugih regulacijskih delili. Drugi delavci eo pa zaposleni pri manjših cestnih delih našega mesta.
Vodnjak v ljubljanski Zvezdi so zdaj dokončali., Z vodnjakom je zavarovan stari samostanski vodnjak. Vanj je napeljan vodovod. Voda prihaja po cevi v kamniten vrč, ki ima štiri roglje, iz njih pa curlja sveža pitna voda.
Brezplačne cigarete bodo dobivali vojni ranjenci in rekonvalescenti po vojaških bolnišnicah. Finančni minister je že dobil pooblastilo, da lahko za časa vojne spremeni zakonske predpise o prodaji narodnih tobačnih izdelkov. Cigarete bodo v kratkem času že pričeli razdeljevati med bolnike.
Ljubljanska vseučiliška knjižnica v svojih novih prostorih v Vegovi ulici se že polni. Skoro ves mesec že prevažajo dragocene knjige iz nekdanje vseučiliške knjižnice v poljanski gimnaziji v nove prostore. Čitalnica je že polna knjig.. Selitev knjig bo pa trajala še ves mesec, ker knjige ne nalagajo na vozove, temveč posamezne police skrbno in po številkah nalagajo v zaboje, kar je pa seveda precej zamudno.
Tlakovali in preuredili bodo Napo-leonov trg in so že pričeli razkopavati tla. Tlakovali so tudi Vegovo ulico in bo z novourejenim cestiščem in ‘-goni ta del Ljubljane precej izboljšan.
VSAK TEI	JEN I	IRUGfl
		
lažnivca, čeprav v resnici tak-Ztn - ovek zaradi svoje bolezni ni kauZ-en' da bi gledal stvari takšne, prsne so v resnici.
Heu°Se')n_o značilno je nepremišljeno, Hja avičen° menjavanje razpoloženo nv' ^*®teriku. Brez vzroka se lah-tfeni tv10' zadovoljno razpoloženje v in J u izprevrže v razdražljivost
Prepirljivost.
i2r ®nimiva je pri vseh teh primerih di egocentričnost histerika. Tu-Poirt dar je histerik zmožen izredne nj. v°valnosti in vdanosti, ostane se ?ov. jaz le edina tista točka, ki Kja ^jej vrača njegovo čustvovanje, di in1*-*® ?a sočutie do drugih lju-p0i objektivno zanimanje za razne teni Ve življenja zelo majhno. Kljub sita • 86 z8°di, da Ima histerična žen-jih lz.redno veHk vpliv na moške in zakon priv,afuje- Kajpak je pa za 86 n ze'° neprimerna, posebno ker y agnenje k histeriji podeduje. hiStee..P°S08teje, kakor težji primeri VeS(jriJe’ krči, ohromitve, motnje zate w,Ai Se .pa pojavljajo lažje oblike inejj zn>- Mnogi ljudje so prav na 8ost °iet* boleznijo in zdravjem. Po-razviVh^0 tud' Pr* umetniško zelo Uio in zmožnih ljudeh odkrije-taju pam.ezne histerične črte v zna-kar n igralcih in pevcih neko, že pr; na sniešiiost meječo domišljavost;
glasbenikih in drugih n0st. .h izredno razvito egocentrič-deh 'i7Pr‘ drugih, nadpovprečnih Iju-ženja r®dno burno menjanje razpolo-f°in iaKiUdi ? takšnimi ljudmi ni zme-Ha m . 0 živeti. Njihova ustvarjal-Ce 0 Pa pri tem ni nič omejena.
P>av je pravi vzrok histeričnih
obolenj v podedovanem nagnjenju do te bolezni, vendarle zunanje okoliščine igrajo pri izbruhu in poteku te bolezni izredno veliko vlogo. Zdrava, premočrtna vzgoja lahko v lažjih primerih prepreči pravi izbruh bolezni. Razumevanje in pomilovanje že tako razneženega bolnika, ki se tako sam sebi smili, pa kar kliče histerične napade. Isto močno ali manj močno nagnjenje k tej bolezni ima pri različnih okoliščinah in različni vzgoji za posledico različen razvoj bolezni.
Čeprav prirojenega nagnjenja k histeriji zdravniška umetnost ne more preprečiti ali odpraviti, vendar lahko z raznimi psihoterapevtičnimi metodami in s primernim telesnim zdrav-ljeivom vpliva nanj ali ga pa celo ozdravi. Kajpak je potrebna za to posebno tenkočutno doživetje bolnikove bolezni. Pogosto lahko samo dolgotrajen zdravilni vpliv zdravnika na bolnika pospeši zaželeno ozdravljenje.
Poslednja skrivnost te bolezni kajpak še ni rešena. Pri tem sodelovanju telesnih in duševnih sil ne zadošča ne čisto psihološko, prav tako pa tudi ne čisto medicinsko raziskovanje in zdravljenje.
Nekaj zanimivih osvetljen] te zanimive bolezni je podal Ludvig Kla-ge. Razlaga namreč histerično obolenje iz tragičnega nasprotja med človekovo silo izražanja in silo občutenja. Pri mnogih ljudeh je sila občutenja izredno razvita, medtem ko je sila izražanja le zelo majhna in pripelje človeka do duševnega konflikta. Ta konflikt je pogosto vzrok mnogih histeričnih obolenj. ——
Delo na ljubljanskem velesejmu lepo napreduje. Zidarska dela so v glavnem končana. Novi razstavni paviljoni so zelo prostorni in visoki. Zgradili bodo tudi monumentalno vhodno zgradbo, ki bo ob Latterinanovem drevoredu nasproti letnega telovadišča. V trikotu, nasproti pivovarne Union, bo pa stala največja dvorana za prireditve v Ljubljani. V dvorani bo prostora za nekaj tisoč sedežev. Poslopje bo povsem moderno zgrajeno. Z delom bodo v najkrajšem času pričeli.
Uvoz in izvoz v Ljubljansko pokrajino je zdaj oproščen vsakega dovoljenja od strani ministrstva. Carinski uradi morejo zdaj izdajati direktna dovoljenja za uvoz blaga, tudi tistega, za katerega je bilo doslej potrebno imeti posebno dovoljenje, v Ljubljansko pokrajino, prav tako pa tudi za izvoz iz Ljubljanske pokrajine v druge pokrajine po vsej Kraljevini.
24.600 prijavljenih koles ima Ljubljana. Posebno zdaj, ko se je omejil avtomobilski in motorni promet, je število koles od lanskega leta precej naraslo, tako da pride zdaj ua vsakega četrtega Ljubljančana po eno kolo.
Vozni red na kamniški progi se je iipremenil v toliko, da sta izostala dva potniška vlaka, in sicer vlak, ki odhaja iz Ljubljane ob 5.26 in pride v Kamnik-mesto ob 6.18, in vlak ki odhaja iz Kamnika-mesto ob 20.05 in pride v Ljubljano ob 21. Zato pa vozita vlaka z odhodom iz Ljubljane ob 8.10 in s prihodom v Kamnik-mesto ob 9.03 in vlak z odhodom iz Kamnika-mesto ob 9.47 in s prihodom v Ljubljano ob 10.40.
Popravila v železniškem predoru, ki veže Bfohinjsko Bistrico in Podbrdo, bodo kmalu končana. V kratkem bodo vzpostavili tudi železniški promet, toda samo do Jesenic, ker je karavanški predor močno poškodovan in bodo popravila trajala približno še tri mesece.
Hrvatski letalci so pod vodstvom svojega predstojnika 15. julija skozi Nemčijo odpotovali na sovjetsko bojišče.
1910 milijonov dinarjev so zamenjali v penge v Bački in Baranji, ki so ju
zasedli Madžari ob zadnji izmenjavi denarja. Zamenjava se je vršila na podlagi kurza 10 din za pengo. V primeri z drugimi pokrajinami je razvidno, da sta ti dve pokrajini zelo bogati.
Dodatni trgovinski razgovori so > začeli med Nemčijo in Hrvatsko. Zdaj je posebna hrvateka delegacija v ta namen odšla * v Nemčijo, kjer naj bi uredila vprašanje nemških pošiljk na Hrvatsko in plačilni promet med Ilr-valsko in pokrajinami bivše Jugoslavije, ki jih je zasedla nemška vojska. Zdaj so baje že pripravljeni kontingenti za Hrvatsko. v Zagrebu pa kontingenti za Nemčijo.
Srbski komisnriatski svet je sklenil ustaviti vse pokojnine bivšim regentom. ministrom, državnim podtajnikom in drugim visokim funkcionarjem bivše Jugoslavije.
3 vagone koruze je te dni poslalo hrvatsko ministrstvo za zdravstvo sarajevski občini, da jo razdeli med siromašne prebivalce.
3000 ha bodo pridobili hrvaški kmetje iz okolice trnovačkega močvirja v Liki, kjer so že pričeli izsuševanje polja. Ko 1)0 polje izsušeno, ga bodo dobili kmetje v obdelavo.
Red Pavlinov, ki so jih razpustili v dobi Jožefovih reform na Slovenskem in Hrvatskem, se bo zdaj spet vrnil na Hrvatsko. Doslej se je ta red ohranil samo na Poljskem. Pavlini bodo dobili iiiano božjepotno cerkev Marije Bi stričke.
Hrvatsko vojno akademijo so nedavno ustanovili v Zagrebu pod naslovom »Častniška školac. Sprejemali bodo gojence, ki so dobri Hrvatje in ki so dovršili najmanj šest gimnazij in niso prekoračili 22 lela. Šolanje bo brezplačno in bodo gojenci tudi v ostalem dobro preskrbljeni.
Prvo tovarno jadralnih letal so nedavno zgradili v Hrvatski. Tovarna je že začela obratovati, za vežbališče jadralnih letalcev je pa bil določen primeren prostor pri Sv. Nedelji kraj Sa-tnobora.
Število gostilu, krčem in točilnic v Beogradu bodo zmanjšali, ker jih je po mnenju policijskega ravnatelja veliko preveč.
Srednja letina sliv se letos obetu Hrvatski. V Bosni, kjer imajo 1,300.000 dreves, bodo pridelali komaj 1300 vagonov sliv, ki jih pa bodo zvečine posušili. Država je izdala primerne podpore in denarne nagrade za izboljšanje sušilnic.
Okrog 400 Židov je doslej izselila hrvatska vlada iz Zagreba, češ da se niso hoteli ravnati po odredbah, ki so jih oblasti izdale proti njim. Zaposlili jih bodo pri javnih delih na deželi.
Tudi na področjih bivše Jugoslavije,
ki jih je zasedla bolgarska vojska, so že zamenjali dinarje in grške drahme za bolgarske leve, ki so zdaj edino zakonito plačilno sredstvo na tem ozemlju.
Finska je priznala nezavisno Hrvatsko, kakor je pred nedavnim obvestil hrvatsko vlado italijanski poslanik v Zagrebu Rafaele Casertano.
Poglavnik dr. Pavelič je izdal novo naredbo o izpopolnitvi odredb o naglem sodišču, ki natanko našteva prestopke, zaradi katerih se bodo morali kršitelji zagovarjati pred tem sodiščem.
Po naredbi šefa Spodnještajerske civilne uprave smejo biti na Spodnjem Štajerskem šoloobvezni otroci, ki imajo več ko 12 let, zaposleni po 4 ure na dan, otroci, ki niso več šoloobvezni, po 6 ur na dan, mladeniči od 14. do 18. leta in ženske pa ne smejo biti zaposleni v nočnem času od 20. do 6. ure zjutraj.
»Naroduo obrambo« so ustanovili na Hrvatskem. Odlok o njeni ustanovitvi sta podpisala poglavnik dr. Pavelič in maršal Kvaternik. Odlok našteva
14.	točk, ki določajo, da bo »Narodna obramba« organizacija Urvatske vojske. Njena naloga je odstranjevati neposredne in posreidne nevarnosti, ki izhajajo iz stavk in vojnih težav in preprečiti posledice, ki bi bile škodljive za narodno življenje, gospodarstvo in trgovino na področju hrvatske države. Med drugim je naloga »Narodne obrambe« predvojaška izobrazba mladine do 15. leta. V njeno področje spada tudi organizacija delovne obvezne službe za mladino.
Prvi tiskovni poročevalec na hrvatskem poslaništvu v Bratislavi je postal Nemec Theodor Albert, ki je prvi Nemec v hrvatski diplomatski službi, kakor poročajo hrvatski listi.
Plačilni promet Srbije z Nemčijo, Italijo, Romunijo in Hrvatsko je zdaj urejen, kakor je sporočila Srbska narodna banka. V kratkem bodo uredili tudi plačilni promet z Madžarsko in Bolgarijo.
Hrvatski moruarji-prostovoljci so odšli na sovjetsko bojišče. Pri odhodu se je od njih poslovil maršal Kvaternik, ki jih je v nagovoru opoz ..., naj izpolnijo hrvatsko pomorsko tradicijo.
V	njegovem spremstvu sta bila nemški general Gleise-Horstenau in italijanski general Oxilia.
Redukcijo liraduištva napoveduje srbski komisar za notranje zadeve Ačimovič. Posamezni srbski uradi liodo obdržali samo toliko uradništva, kolikor zahteva uprava. Takoj bodo
upokojili uradnike, ki so slari po 60 let in imajo po 30 let službe.
Dolge hlače so prepovedale tudi goriške oblasti. Mola dolgih hlač, ki se je zadnja leta razpasla v letoviščih in drugih krajih, je dobila tudi mnogo privrženk na Goriškem.
Interniranci, ki so hili internirani ob izbruhu vojne v notranjosti države, se zdaj vračajo do::iov v Trst in njegovo okolico. Interniranci so bili izpuščeni zaradi posredovanja tržaškega škofa msgr. dr. Antona Sardina.
V	mnogih slovenskih domovih vladata spe’ veselje in zadovoljstvo.
SPI) priredi v nedeljo 2". t. m. izlet v Iško Kdor se hoče udeležiti izleta, se mora prijaviti najkasneje do 26, t. in. opoldne v društveni pisarni SPI). Izletniki bodo razdeljeni v dve skupini. Kolesarji bodo |>od poveljstvom svojega vodnika krenili na pot ob 7. zjutraj s Karlovškega mostu, nekole-sarji pa ob 8. zjutraj z avtobusom a Krekovega trga.
Predelava in priprava smetane ie v gostinskih obratih v vsej Spodnji Štajerski prepovedana. Prepovedana ja tudi priprava jajc, ki jih gostje pri-neso s seboj, kakor tudi vsaka druga jajčna jedila.
Hrvatski vrhovni poveljniK maršal Kvaternik je prispel pretekli leden z letalom v Berlin, kjer je gost nemškega zunanjega ministra von Ribbentropa.
Društvo hrvatskih novinarjev so ustanovili v Zagrebu. Začasni odbor je pod vodstvom glavnega urednika »Hrvatskega naroda« Kovačiča.
Zagrebški sokolski stadion podirajo in liodo njegovo gradivo uporabili za temelje barak nove ustaške bolnišnice. Na njegovem mestu bodo zgradili nov hrvatski državni športni stadion.
Edina mladinska organizacija na Hrvatskem je »Ustaška mladež«. Odslej bo morala biti v njej včlanjena vsa hrvatska ženska in moška mladina. Vse ostale organizacije bodo prenehale delovati. Ustaška mladež »e deli v ustaško uzdanico od 7. do
11.	leta, ustaške junake od 11. do
15.	leta, ustaško Starčevičevo mladino od 15. od 18, leta in odsek vseučiliška mladine. Ločeno bosta organizirani ženska in moška mladina.
Toča je naredila na Krasu precejšno škodo. Hudo neurje je divjalo nad Sv. Križem nad Trstom, Prosekom, Dutovljami in Sežano. Kmetom je to neurje prizadejalo veliko škodo, saj so ob osemdeset odstotkov vsega pridelka. Nekemu vinogradniku je pa toča zbila vse vinograde in je ob 200 lil vina.
Novo postajno poslopje v Beogradu
so pričeli graditi med bivšo dvorsko čakalnico in med poštnim poslopjem pošte Beograd 2. V teku so temeljna dela.
Nemški Rdeči križ v Mariboru Im
pričel s praktičnimi tečaji za člane in članice, ki so se na novo prijavili. Tečaje bo vodil zdravnik dr’ Ernest Bouvier.
Obalno plovbo v Dalmaciji so spet obnovili. Jadranska plovidba je uvedla že štiri redne zveze. Tako je obnovljena zveza od Reke vzdolž vse jadranske obale do Bara in Ulcinja. Parnik se pri tej vožnji ustavi v vseh najvažnejših pristaniščih ter vozi z Reke ob torkih, vrne se pa na Reko ob nedeljah. Trikrat na teden je pa zveza z Reko in Rabom. Dnevna zveza je pa vzpostavljena med Reko in luko Novi in Krkom.
Četrti dnevnik je pričel izhajati v Beogradu. Preteklo sredo je izšla prva številka novega dnevnika »Donau-Zei-tung«. Urejujejo ga sami nemški časnikarji.
170 nemških otrok je prispelo pretekli teden v severno Italijo. Poletne dni bodo otroci preživeli na obali jezera Lago-Maggiora.
Mladinsko športno šolo na Pohorju so nedavno odprli. Obiskuje jo 120 dečkov v starosti 14 do 18 let.
Osebne vesti
Poročili so se:
V	Ljubljani: g. Edvard Srpan, uči--telj v Trebnjem, in gdč. Rada Juvan-deva. učiteljica meščanske šole v Ribnici; g. Ferdo Miklič, železniški uradnik. in gdč. Vera Miheličeva, uradnica OUZD.
Bilo srečno!
Umrli so;
V Ljubljani: Marija Sartova; Marija Završnikova; Jerca Mihevčeva; 471etna Fani Gasparijeva; 791etnl Rudolf Kar-linger, strojevodja državnih železnic v pok.; dr. Robert Tomšič; Josip Pirš.
V Stični: 671etni Feliks Jakuš; inž. Ferdo Fortuna, višji gozdarski svetnik v pok.
V Kočevju: Sonja Schiffrerjeva, dijakinja VII. razreda gimnazije.
V Novem mestu: Josip Clbic, uradnik državnih železnic v pok.
V Črnomlju: Janko Puhek, posestnik.
V Litiji: Božo Rebec.
V Stožicah pri Ljubljani: Mihael Bregant, nadučitelj v pok.
V Gorjah pri Bledu: 771etna Ivana Černetova.
V Trbovljah: Jožef Novak, krojač.
V Spodnjem Radvanju: JanezTrnon
Naše sožalje!
Vojaška uniforma se m stara
Do konca šestnajstega stoletja vojske, ki so obstajale izključno iz najemnikov, niso imele enotnih unifor«. Vojaki so imeli oblačila vseh mogočU* barv in tvoriv. O enotni uniformi ■ bilo še govora, kajti najemniki ko * morali Bairri kupovati obleko in ro^ ske so ločili po večini le po nošah P*-sameznih narodov.
V	začetku sedemnajstega stoletja "• se pa na Francoskem pojavili prvi vijaki v uniformah. To prav za praiv r&-ao bili vojaki, temveč sluge plemenit*-Sev in kraljevskega dvora v livrejafc Takrat je pa nekomu šinila v glav* misel, da bi bilo dobro tudi vojak* obleči v enotne obleke. A zadeva se j* zdela vse predraga. Le na Branderv-burškem so imeli toliko denarja, da so
Sabiha Giikcen, figlia adottiva del ri-formatore della Turchia, Atatiirk, e un ottimo pilota e di professione mae-stra di volo. Sulla fotografia la vedia-mo tra i suoi allievi, che la superano di molto in altezza; ciononostante la sua autorita non e affatto menomata. — Pohčerjenka turškega reformatorja Atatiirka, Sabiha Gokcenova, je izvrstna letalka in poklicna učiteljica letenja. Na sliki jo vidimo med njeni-r-i učenci, ki jo po velikosti prekašaj« za glavo ali še več, kljub temu je pa njena avtoriteta neomajna.
kupili vojakom uniforme. To se J* zgodilo leta 1632. Ko se je takratni volilni knez Georg Wilhelm ob volitvi
poljskega kralja podal na Prusko, f vzel s seboj tisoč mož svoje telesne straže. Takrat so ljudje prvič lahko videli telesno stražo v enotnih oblekah, to se pravi v uniformah.
Prve uniforme so bile iz mod reg® blaga, nekega svojevrstnega sukna, so ga izdelovali na Pruskem. Branden-burški vojaki so takrat dobili pridevek »modre suknje«, ki se je ohranil dolgo let; z njim so imenovali vojaštvo samo. Pozneje so tudi v drugih deželah uvedli uniforme, najprej le za višje častnike, kmalu pa tudi za vse drug® vojake.
Tožba največjega debeluha
Pred več leti se je v rudniku želez® Kiruna na švedskem pripetila nesreča. Delavec Oskar P. se je pri padcU tako nesrečno poškodoval po obeh nogah, da je moral dve leti preležati v postelji. Med tem dolgotrajnim zdravljenjem, ki so mu ga pa predpisal1 zdravniki, se je pa zgodilo nekaj zft' nimivega: postajal je od dne do dn« debelejši. Naposled je dosegel svetovni rekord v teži — tehtal je 210 kil.
Zdravniki so storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da bi preprečil takšno zbiranje maščobe, a vse ni nic pomagalo. Po dveh letih ležanja je delavec svoje noge sicer ozdravil, a kaJ ko nesrečneža niso več držale. Postal je takšen sodček, da se ni mogel ni' kamor več ganiti.
Ni mu preostalo drugega, kakor se je začel razkazovati kot na j debelejši mož na svetu, saj si z ročnih delom ni mogel več služiti kruha. s' cer je s tem dobro zaslužil, a vseeIL se mu je za malo zdelo, da se ne na drug način preživljati. Kljub tem > da mu je podjetje, pri katerem se ) ponesrečil, izplačalo enkratno odškodnino in mu odobrilo dosmrtno P0^ ” nino, je nesrečni debeluh zahteval, d mu celo življenje izplačujejo njego redno plačo, kljub temu, da ne delati.	,a
Preiskalo ga je več zdravnikov, “ bi se prepričalo o nastanku in bist te redke »bolezni«. Ugotovili so, da J vzrok zbiranja maščobe na njegove telesu v njem samem, odnosno vi1-, govi nagnjenosti k debelušnosti. KaJ drugi bolniki prav tako leže P° . leti in več, a kljub temu ne odecj* Zato so sodniki na podlagi zdravnis*"* ugotovitev njegovo tožbo zavrnili.
Quando il termometro segna oltre venti gradi, l’orso bianco non resiste piu alTasciutto e si rifr.Tia nell’acqua fresca, ottimo refrigerio per il sangue caldo. Se poi si tratta di una coppia innamorata, come sulla nostra fotografia, il sollievo e aneor maggiore. — Kadar kaže toplomer več ko dvajset stopinj, severnemu medvedu ni več strpeti na kopnem. Zato se zateče V mrzlo vodo, ki je preizkušeno hladilo za vročo kri. te gre pa za ljubeča zakoncat kakor jih vidite na naši sliki, je trpljenje za polovico manjše.
Drag sončnik
Atatiirkova rojstna hiša postane eksteritorialna narodna svetinja
Rojstna hiša Mustafe Kemala, poznejšega Atatttrka, stoji v Solunu, torej na neturškem ozemlju. Turčija je to hišo kakor tudi okoliško posestvo že davno odkupila in v bližini zgradila svoj konzulat. Hkrati je v območje turškega konzulata vključila tudi Ata-tiirkovo rojstno hišo.
Ne dolgo pred vstopom Grčije v vojno, je začela turška vlada rojstno hišo svojega velikega reformatorja in državnika prenavljati, da bi jo napravila dostopno tudi javnosti, posebno pa svojemu narodu.
Dela bodo v kratkem končana, tako da računajo, da bo »eksteritorialna svetinja« turškega naroda kmalu odprta in dostopna javnosti.
Najdragocenejša znamka prodana na dražbi
Pred nekaj tedni je bila na neki prisilni dražbi v Berlinu na prodaj tudi znamenita rdeča znamka z otoka Mauritiusa, britanske kolonije ->b vzhodni afriški obali. Ob tej priložnosti je prišla na dan tudi preteklost te znamenite znamke.
Na celem svetu je samo enajst rdečih in dvanajst modrih znamk te vrste. Neka napaka pri gravuri je napravila znamke tako slavne in dragocene. Napaka obstaja v tem, da je na njej namesto Post Paid napisano Post Office. To napako so pa kajpak kmalu odkrili in le redki primerki so z napačnim tiskom odšli v svet. To se je
zgodilo leta 1847. Znamke bi očitno izginile brez sledu, če jih ne bi bili porabili za vabila k neki svečanosti, ki jih je razposlal guverner otoka Mauritiusa. Go&tje, ki so se zato čutih počaščene, so iz družabne ničemurnosti pisemske ovoje s temi znamkami shranili. Danes velja takšna znamka Mauritius 80.000 mark.
Vendar se vnetim filatelistom že od leta 1912. ni posrečilo, da bi odkrili kakšno novo znamko Mauritius. Ostalo je torej pri 23 znamkah, ki ima vsaka izmed njih svoj »rodovnik«, v katerem je napisana njena usoda od »rojstva« do danes.
Tako ima svoj »rodovnik« tudi na dražbi v Berlinu prodana znamka Mauritius. Leta 1847. so jo odkrili pri nekem filatelistu na Francoskem. Ni znano, ali je iz bede prodal svoj mali rdeči zaklad. Potlej je na Francoskem znamka šc pogosto menjala svojega lastnika. Leta 1899. jo je naposled lahko v svojo zakladnico, ki je bila varna pred ognjem, shranil znameniti filatelist Kirchner iz Petrograda. Pogosto jo je vzel iz zakladnice in je po ure dolgo opazoval svojo najdragocenejšo znamko, še isto leto se je moral pa ločiti od nje. Deset let je ostala znamka pri svojem novem lastniku v Petrogradu. Leta 1909. je prvič priromala v Berlin.
Celih 6000 mark je plačal nemški trgovec za sen vseh filatelistov. T dni pozneje je znamka spet dobila novega lastnika, a njegovega imena ne vemo. Leta 1912. je neznanec umrl, in znamko si je priboril isti trgovec, ki jo je prvič prinesel v Nemčijo, še isto leto jo je prodal dalje. Njena cena je kajpak z vsako prodajo rasla. Od-
Starost antičnih Grkov
Neki raziskovalec si je nadel nalogo raziskati, kakšno starost povprečno dosegli stari Grki. S drobnim proučevanjem zgodovine je gnal, da Grki antične dobe niso segli visoke starosti. Povprečno s0 veli samo 29 let.
Pogled v preteklost
Razvaline pristanišča Ostie
Ostanki umetnin pričajo o bogastvu in kulturi nekdanjega rimskega pristanišča
fie) Je 22 let ostala t letih rokah. Leta 1934. si jo je pa priboril isti filatelist, ki jo je moral zadnje dni junija tega leta na prisilni dražbi v Berlinu prodati. Vrgla mu je 27.000 mark, a bi še ved, če bi bila neoporečna. Strokovnjak pri tej zadnji dražbi, ki je na dražbah izkliceval znamke že v vrednosti več ko 20 milijonov mark, je izdal še to skrivnost, da je znamka ostala v Nemčiji, pri nekem navdušenem berlinskem filatelistu.
Zdaj so v Nemčiji v celem tri znamke Mauritius. Ostali dve ima državni muzej: rdečo za 1 pence, ki je že leta 1898. veljala 16.000 mark, za drugo za 2 penca pa so leta 1903. plačali
32.000	mark. Zadnja sicer ni povsem nepoškodovana, a so jo spretno popravili.
Cene znamk so čedalje višje, morda ravno zato, ker število navdušenih filatelistov čedalje bolj narašča. Zanimivo pa je, da je njihovo zanimanje veliko posebno zdaj, med vojno.
Gli scavi dell’antico porto romano di Ostia. — Izkopanine nekdanjega rimskega pristanišča Ostie
Blanc, ustanovitelj igralnice v Mon-tecarlu, ki mu je veliko nesla, je bil precej skopuški. Za rojstni dan je hotel ženi kupiti sončnik, ki se mu je zdel lep, za katerega je pa trgovec zahteval dvajset frankov.
Blanc se ni megel odločiti, vendar je dejal, naj sončnik nekaj časa za-drše zanj. Ko je odšel iz trgovine, mu je prišlo na um, da bi dvajset frankov morda v svoji igralnici priigral. Stopi v igralnico in začne igrati. Ljudje se sprva niso zanj zmenili, potem so ga pa prepoznali in vsi so bili prepričani, da je znorel. Podoba je bila res taka, kajti Blanc je nehal igrati, ko je zaigral — štiri in dvajset tisoč frankov.
Sam je pozneje dejal, da tako dragega sončnika svet še ni videl.
70—80.000 prebivalcev. Po padcu rimskega cesarstva je mesto postalo cilj divjih Saracenov, kakor so takrat imenovali Arabce. Kakor se rado zgodi, kadar ljudje žive v izobilju, je padec na lepem prišel. Začela je pešati morala in kultura naroda. Ostio je okužila malarija in jo popolnoma opusto-šila, kolikor je niso uničili napadi Saracenov.
šele v 19. stoletju so začeli izkopavati ruševine in ostanke tega čudovitega mesta. Delo so pa pospešili posebno leta 1938. v zvezi z rimsko razstavo. In kmalu bo mesto v svojih bistvenih črtah, s svojimi veličastnimi zgradbami, svetišči in termalnimi kopališči, palačami in meščanskimi hišami, ki se jim pozna blagostanje njihovih lastnikov, popolnoma odkopano in očiščeno.
fossario Garibaldino sni Gianicolo a Roma. — Garibaldinijeva kostnica na
Janikolu t Rimu.
Ce se pelješ iz Rima proti ustju Tibere, se z velike planote odpre tvojim očem čudovit razgled, razgled, ki se ti zdi neresničen kakor fata morgana. Pred teboj vstajajo na lepem, kakor iz trepečočega ozračja, razvaline starega pristanišča Ostie.
Od daleč se ti zde še kakor kupi opu-stošenih podrtin iz opeke, izmed katerih le tu in tam štrli v zrak kakšen marmornat steber in se leskeče v žarkem soncu — osamljena priča nekdanjih bogatih svetišč in razkošnih palač, šele ko se razvalinam px-ibližaš in kreneš v eno izmed počiščenih ulic, te zajame čar starega mesta. Kar ne moreš se načuditi vsem krasotam, ki se ponujajo tvojim očem. Razvaline začno govoriti.
Staro Ostio so ustanovili v IV. stoletju pred Kristusom. Mesto je raslo in se razvijalo. Prebivalci so bogateli z ribolovom in trgovino. Blagostanje se očituje še dandanašnji v teh razvalinah. Ljudje so cenili umetnost in mnogo žrtvovali zanjo. In še danes se poznajo na razvalinah sledovi njihove ljubezni in žrtev za umetnost.
Na višku svojega razvoja in blagostanja je mesto in pristanišče štelo
In danes... Od razkošnih palač so ostale razvaline. Tudi iz njih se ljudstvo uči. Ko se približate odkopninam, stopite v ulico. To se pravi, nekoč je tu bila ulica. Na obeh straneh se vrste obrisi hiš, pred vhodom vsake je ostalo nekaj stopnic, temelji so še meter ali kaj visoki, ostalo je porušeno. Sredi zidu štrli v zrak še kakšen steber ali pa dimnik. Na sredi ene izmed podrtih temeljev stoji lepa mozaična miza. Hiša predstavlja ostanek ribiške trgovine. Tisočletja so pač pustila sledove, a lepote niso uničila.
In tam, v bližini obale so obrisi porušenih hiš redkejši in večji, hkrati pa razkošnejši. Gradivo je trše, močnejše, tu in tam štrli v zrak marmornat steber ali kip. To bi utegnile biti palače bogatih trgovcev in patricijev. Danes pričajo samo še z mahom porasle ruševine, nad katerimi še sem in tja kipi v zrak kakor mleko bel marmornat steber, ki ga je izlizal zob časa, o nekdanjem blagostanju in razkošju.
In potem tisti majhni drobci, ki pričajo o visoko razviti umetnosti v obljudenem in bogatem mestecu. Strokovnjaki so našli čudovite kipce, iz-
Prebrisani delomržnež
V neki restavraciji v Ženevi je sedela za mizo majhna družba. Dva gospoda in mlada gospodična. Kmalu je pa prišlo med njimi do majhnega prepirčka, ki se je, kakor se to rado zgodi, končal s pretepom. Oba moška sta začela tako udrihati drug po drugem, da je vse okrog letelo.
V presenečenje ostalih navzočnih, se je pa na lepem dvignilo tudi mlado ljubko dekle, ki je bilo z njima v družbi. Planilo je med oba pretepača in bilo kmalu obema kos. Eden izmed njiju jo je pa v jezi zagrabil za lase, ki so mu — ostali v roki. Ljubko dekle je namreč nosilo lasuljo in ko je za-.
nesramneža oštevati, njen glas ni zvenel prav nič dekliško.
Ugotovili so, da Georgetta Durando-va v resnici ni dekle, temveč Georges D ur and, mlad fant, ki ni bogve kakšen prijatelj dela. Kadar mu je zmanjkalo denarja, se je oblekel v dekle in se je »prislinil« kakšnim gospodom, da so ga povabili na večerjo ali južino. Ko se je mladi delomržnež najedel, se je poslovil s kakršnim koli izgovorom in 6e dogovoril za sestanek, na katerega pa kajpak nikoli ni šel. Pri nesrečnem pretepu je pa njegova zvijača prišla na dan.
klesane iz marmorja in drugih čudovitih kamnov, kakršne najdete samo v Italiji. Med drugim so našli nad vse dragocen kipec boga Jupitra, ki je izredne umetniške vrednosti. Kako čudovite umetnine pa šele najdeš na ostankih svetišč. Neštevilne marmornate stebre, dragocene marmornate fragmente. V ostankih enega izmed svetišč iz II. stoletja pred Kristusom so naleteli na marmornate fragmente čudovitega izdelka. Koliko dela tiči v njih! Drobno in precizno izklesani listi, posamezni ornamenti, ki bi jih morda še dandanašnji ne zmogla sodobna umetnost.
A to še ni vse. Vse polno je še drugih dokazov bogastva in kulture nekdanjega rimskega pristanišča. Sodobniki si ga ogledujejo kot vzor tedanje doba, tedanje umetnosti in se uče.
SLUCAI
ITALIJANSKI NAPISAL VITO MOSCA
_ Dekle je skočilo iz vlaka, še preden le dobro obstal in radovedno pogledalo okolico okrog sebe. Pred seboj le zagledala rumenkasto pobarvano postajno poslopje, pred njim pa starinski vodnjak, iz katerega je v presledkih curljala voda. v r.\ teiu dolgočasnem kraju bi člo-ek lahko umrl, ne da bi se kdo zga-? >* 8i je mislilo dekle. Komaj je pa aoncala svojo misel, že je zaslišala, 'ako jo nekdo kliče: »Irena«.
Dekle se je radovedno ozrlo in opa-i i ddadega, krepkega moža, ki se ji le bližal z dolgimi koraki.
*G Prosti te, če sem se nekoliko za-udil,< je dejal glasno sopihajoč, vsemu je kriv samo moj avtomobil n misel, da moram ta teden točno j*. k prihodu vašega vlaka.« Veselo 8e je nasmehnil.
I	je	v zadregi pobesilo oči,
ladenič ji je pa vzel iz rok prtljago i se vedno smehljajoč se dejal:
»Prav takšni ste, kakor sem si vas •amisljal. Morda sem mislil, da ste za hi8,®u centimeter večja... Ali bi zdaj d*i oditi z menoj?«
»Prav rada,« je tiho odgovorilo de-kle, »pojdiva.«
Odšla sta s postaje in sedla v maj-žeVaprt av*°i ki je čakal na ulici.
® ko sta sedela v avtomobilu in je mladenič že držal za krmilo, je dejal:
0 Sem ®e^°’ Gianov brat. Prav dovaj° Vam je ° meu‘ kdaj pripove-
Dekle je še zmerom molčalo; šele ° je avto že drsel po prašni cesti, je
pregovorila:
vfčkrat prihajate na postajo?«
•	*\e>5 je odgovoril Betto, »samo ob rednih priložnostih. Danes na pri-er sta me stara dva priganjala, ker a 8e bala, da bi zamudil vlak.« Irena4 <*va'!>< ie začodeuo vprašala
n,a?Voje 8,arše mislim,« je pojasnil tto. >Torej tudi Gianove starše, osmi, imejte potrpljenje z njima, Pripovedujte jima mnogo o Gianu, ter ze komaj pričakujeta, da bosta
zn ila P t Tak° rada vaju spoznala. Povejte jima predvsem kaj o njegovi smrti.«	1
Tisti trenutek se je avto ustavil Pred veliko belo hišo. Pred hišo sta sedela na klopi dva stara človeka Dre in mati.
»Zdaj je prišla,« je že od daleč za-Kncal Betto. »Poglejta jo! Prav takšna
1 >'kakor smo si jo zamislili.«
. Oce in mati sta se počasi dvignila j11 ji podala roko, potem je mati odbrzela v kuhinjo in zaklicala: »Pridite j večerji. Upam, da vam bo ugajala,« le še dodala.
Irena si je pozorno ogledala kuhi-ieni set5*a z.a mizo in z velikim tekom sn i	ie	,nedtem stopil k omari,
el z zidu sliko mladega moža in jo Pnnesel k mizi.
ie>a°Ve^e ra',< J’e dejal Ireni, »ali se i dosti spremenil. Povejte mi vse, r veste o našem Gianu.«
, , en« je vzela sliko v roko in jo ; f° gledala, potem pa dejala: »Gian ie testo govoril o vas.«
»In kaj je rekel?« ji je segel oče jbesedo. »Zakaj ni odšel iz Afrike? 1 ga je tako priklepalo nanjo?«
odirCna • ie Golgo molčala, preden je h govoril-^ potem je z roko pobožala ie .P.?v° °četovo roko in povedala, da živ Umn močan, da je imel železne v ce> da so ga vsi ljubili. Delal je . 8 dan in celo ponoči, ustvarjal si svojo srečo.«
A** je umrl za malarijo?« jo je in vprašal oče.
Pialar’^ 16 deia*a Irena> >umrl je za
kuhinji je spet zavladal mučen dejbiP°lem je oče z žalostnim glasom
tim* °yejte, kaj je dejal pred smrtjol tov. s,e njegova zaročenka, prav go-so vam sporočili, kako je umrl.« vag ed	smrtjo je	Gian mislil	na
je h* -*e dejala Irena. »Ko je umiral, za,„vlal: ,Žal mi je mojih staršev in “enke.‘<
Diarf1*	večer niso	več govorili	o
bil; ^is'i vseh so bile nekje daleč, p^.80. utrujeni, vsak je mislil svoje.
Naoi 30 se ‘n odšli spat. živ *'ednji dnevi, ki jih je Irena pre-kal» j. pri Gianovih starših, ao potegov« °r Prvi- Ves dan je morala °četa-1 8am° o Gianu. Njegovega dre a 10 mater je vsak kamen, vsako Nek 8Poln,njal° na njihovega sina. Beit0 ga Popoldneva sta Irena in je odšla na izlet k morju. Irena si Žele P.pvnln vse lepote morja in de-Ona, je tiha in Betto je lahko
»Le ko žalostna ie-hiolk.Pj Ie ta dežela,« je po dolgem kje	dejala Irena.	»Lepo je biti ne-
8vet P	°d hrupa	in vedeti, da	ta
»Znu ™ore doseči.«
Bett0 A g°y°rite tako?« je vprašal hi?« p> .akai 8*e nenadno tako žalost-v bi;« r7!®! J0 je za roko in jo peljal Pot« J° gos,n"° ob cesti. nista sta 8edela za mizo in dolgo ie pa , Pregovorila besedice. Nenadno čgal» -ren? Prosila za cigareto, jo pri-Videt:I?- ž*včno vrtela med prsti, le bilo, da kajenja ni vajena.
S črne celine
Ločitev ob Kongu
Domačinko, ki bi se rada ločila, toliko časa tepejo, da svojo željo prekliče
Tudi v srcu črnega kontinenta ločitev ni neznana. To je pa tudi razumljivo, saj si dekleta ne smejo izbirati mož jx> svojem srcu. temveč jim jih izbirajo drugi. In potlej je tembolj razumljivo, da marsikatera s tujo izbiro postane nezadovoljna. Vendar pa proces ločitve ni tako preprost, kakor bi človek mislil, ker črnci nimajo pisanih zakonov. Nepisani zakoni so pogosto Se hujši.
Neki belgijski raziskovalec je dolgo časa prebil v pragozdovih belgijskega Konga. Povedal je, da se tam ljudje v zadnjem času prav pogosto ločijo, čeprav je pri njih ločitev med domačini tiste zemeljske širine še bolj komplicirana zadeva kakor pri nas. Tam namreč v veliki večini primerov želijo ločitev žene. Zena pa, ki bi se rada ločila, pri tem nima opraviti samo s svojim možem, temveč tudi s svojim
očetom. Oče mora namreč — če do ločitve v resnici pride — vrniti kupno ceno, ki jo je dobil za svojo hčer pred zakonom od svojega bodočega zeta. In prav o tem večina črnskih očetov noče ničesar slišati. Kajti kje naj bi črnski očak razumel, da je mlado dekle lahko v zakonu tudi razočarano.
Belgijski raziskovalec pripoveduje, da je bil nekoč priča takšnemu ločitvenemu procesu pod predsedstvom poglavarja plemena. Kupna cena za ženo je bila prav zanimiva. Ležala je na mizi pred razsodiščem. Obstajala je v paru starih moških naramnic, nekaj bakrenih novčičev, nekaj ostankov sukna, niza steklenih biserov in dveh škatlic vžigalic. Kljub temu se je tast obupno branil, da bi izgubil te »dragocenosti« in je neprestano, čeprav brez uspeha, ugovarjal svoji hčeri, ki je bila tako željna ločitve.
V takšnih okoliščinah se torej pogosto zgodi, kakor pripoveduje belgijski raziskovalec, da postaneta mož in oče nasprotnika ločitve željne lepotice. Potlej skupaj poskušata na vse mogoče načine pripraviti jo do tega, da bi svojo odločitev preklicala, če se jim to nikakor ne posreči, najameta in podkupita nekaj domačinov, katerih naloga je, da neomajno ženo z različnimi nočnimi prikaznimi prestrašijo in jo tako omajejo, da bi pristala na preklic ločitve.
če tudi to nič ne zaleže, potlej sežejo po zadnjem sredstvu: po palici.; Belgijski raziskovalec je bil sam priča takšnega postopka. Nesrečno žensko so na lepem napadli neki »zarotniki«, jo vlekli pred sodnika in jo tako dolgo pretepali, dokler niso enkrat za vselej minule njene želje po ločitvi.
AL
Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 8 lir
Magičar in njegova žena
Pred leti je slavni magičar Houdini novi in stari svet razveseljeval in presenečal svet s svojimi neznanskimi triki. Njegovi občudovalci so trdili, da je v svoji stroki mojster, ki mu ni para.
Slavni mož se je pa tudi v svojem zakonu posluževal marsikakšne šale, da bi ji vtisnil pečat romantičnosti, ki je baje v vsakem zakonu tako važen. Njegova žena je morala biti pozorna na sleherno njegovo muho, sicer bi se utegnila silno urezati ali se po nejx>trebnem razburjati.
Tako je imel slavni magičar na primer navado, da je ženi odkril strahovito priznanje:
»Gospa Houdinijeva, vi ste moderna ženska liberalnih nazorov in prav gotovo ne boste imeli ničesar proti temu ali se jezili name, če odidem na sestanek. Nocoj ob pol sedmih na ogalu T. ulice se sestanem z najlepšo damo na svetu. Domov se zelo pozno vrnem «
Kadar je gospod Houdini tako govoril, je gospa Houdinijeva že vedela, kaj ji je storiti. Oblekla je svojo naj-elegantnejšo večerno obleko in ob pol sedmih počakala na ogalu T. ulice. Tam jo je pričakoval gospod Houdini z vso svojo galantnostjo, najel izvoščka in obiskala sta katero izmed najodličnejših restavracij. Tam je Houdini najel posebno sobo in naročil kar najiz-branejšo večerjo s šampanjcem.
Marsikateri natakar je debelo gledal. kajti tako nezakonskega vedenja ni bil še pri nobenem zakonu opazil... Prav gotovo bi se pa tudi marsikatera druga žena dobro počutila v vlogi gospe Houdinijeve.
Hitreje, čedalje hitreje
Delo na tekočem traku in civilizacija sploh sta po mnenju nekaterih vzrok sedanje človeške nesreče Prevelika produkcija je imela za posledico nezaposlenost in bedo. namesto da bi nam napredek prinesel zlato dooa človeštva. Tako menijo nekateri.
če je to res, o tem ne bomo razpravljali. Dejstvo je pa, da človeštvu stroji še zmerom prepočasi delajo odnosno, da je delo še premalo menani-zirano. In posledica je, da si strokovnjaki še zmerom neprestauo belijo glave, kje bi še kaj izpopolnili in zme-hanizirali in s tem delo pospešili.
Tako je pred nedavnim najdražji frizerski salon v Parizu, ki ima stranke iz najvišjih krogSv, uvedel naravnost presenetljiv postopek svojega dela. Kakor hitro dama stopi v salon in ko jo osvobode plašča in torbice, že tiči pod prvim aparatom, enim izmed ostalih, ki so kakor na tekočem traku. Tako gre od aparata do aparata, eden ji umije glavo, drugi ji položi vodne kodre, tretji ji suši glavo in vsak izmed njih, ki jih je 40, pozvoni, kakor hitro opravi svoje delo. Kajpak tem strojem strežejo tudi ljudje, a le prav malo. Ko je procedura končana in ko je poslednji potegljaj z glavnikom mimo, stojijo pariške lepotice tam z eno in isto pričesko.
Nekatere dame se kajpak nad takšnim postopkom silno zgražajo, češ da bo takšno mehaniziranje kaj kmalu uničilo žensko eleganco in osebnost. Nekaterim, ki ne dajo toliko na izključno osebno pričesko, pa takšno hitro delo spet prav pride. Res je pa, da je ročno delo več vredno in bolj osebno, kakor pa tako mehanizirano. In tako se zna zgoditi, da bomo tudi v frizerski stroki začeli ločiti ročno in mehanizirano delo. Zna se zgoditi, da bomo imeli salone s pravimi frizerkami, kakor jih zdaj poznamo, ki bodo s svojimi rokami urejevale pričeske, in pa delavke, ki bodo kratko in ma-
lo	samo strojem stregle in ustvarjale »strojne« pričeske. In tega se nekatere dame najbolj boje.
Velikan med drevesi
Pred nedavnim je neko prirodoslovno društvo iz Osla poslalo svojo odpravo po svetu, da bi jjoiskala največje drevo na svetu. Lahko si mislite, da to ni bilo lahko delo. Razkropili se pa niso po vsem svetu, kakor bi človek domneval, da bi poiskali drevo, temveč so krenili kratko in malo na zahodno poluto, ker jim je že bilo znano, da so tam največji pragozdovi in da tam rastejo naj več ji velikani med drevesi.
. tako so ugotovili, da raste nai-večje drevo na svetu v Kaliforniji. Po poročilu odprave raste ta iglavec — kajti njemu gre ta čast — v višini 2075 metrov in meri od znožja do vrha 140 metrov. Predstavljajte si tega velikana! Njegov premer znaša ob vznožju 11 metrov, po računih znanstvenikov pa naj bi tehtal približno 7655 ton.
Ce bi njegovo maso zvozili stran, bi jootrebovali vlak z najmanj 33 vagoni. Zanimivo bi bilo tudi vedeti, koliko enodružinskih počitniških lesenih hišic bi se dalo zgraditi iz tega velikana. Na to vprašanje bodo pa odgovorili naši gradbeniki!
Skrb za bližnjega
Finska bi lahko marsikateremu narodu služila za zgled, kar se tiče domoljubja. Kljub temu, da je majhna, se dežela odlikuje po visoki kulturi in civilizaciji.
Znano je, da je morala Finska po zadnji vojni z Rusijo odstopiti okrog
280.000	ha obdelane zemlje. Za deželo, ki ji je narava podarila le malo rodovitne zemlje, je to precej. Orog 300.000 kmetov se je takrat baje izselilo s svojih domov in se zateklo v svobodno domovino.
Domovina jih je sprejela z odprtimi rokami. Po tako imenovanem »Takoolo-vem sistemu« je dala vsakemu izmed beguncev novo delovno področje, nov dom. Z občudovanja vredno ljubeznijo do bližnjega so Finci sprejemali svoje ubežne rojake v svoje domove in jim odstopali nekaj od svojega. In danes ima sleherni izmed njih kos polja, svojo hišico in svoje delo. V duhu ljubezni delajo skupno za čast svo.ic domovine, ki jih je v nesreči tako dobrohotno sprejela.
Betto jo je začudeno motril in ni vedel kaj bi dejaL
»Že več dni živim v vaši hiši,« je potem žalostno dejala Irena, »čas je, da vam priznam resnico.«
Betto jo je skušal umiriti, kot otroku ji je obrisal solze z lic, vendar se Irena ni dala ustaviti.
»Moram vam povedati,« je nadaljevala, »da sploh nisem nikdar poznala vašega brata Giana. Nisem dekle, ki ste jo pričakovali, samo isto ime imam kakor ona. Ko sem stopila na postajo, sem se ozrla, ko sem zaslišala svoje ime in sem se vam dala voditi, ker pač nisem vedela ne kod ne kam. Kar koli sem povedala o Gianu ni re3, ker ga pač še nikdar nisem videla. To je resnica,« je še dodala, »zdaj mislim, da lahko grem.«
Hotela je vstati, toda Betto jo je zadržal.
»Vse vem,« je dejal. »Nekaj dni potem, ko Ste prišli, sem dobil od
prave Gianove zaročenke pismo, v katerem sporoča, da ne bo nikdar prišla, ker se je zaročila z drugim in je na Giana že pozabila. Pismo sem prebral samo jaz, moji starši o tem nič ne vedo. Četudi bi hoteli oditi, vas prosim, da mojim staršem ne poveste resnice. Naj žive v sladki zavesti, da je Gianova zaročenka lepa in dobra.«
>Da,< je dejala Irena in nemo zrla predse.
Potem sta odšla k avtomobilu, sedla za krmilo in molčala. Šele ko je avto drsel po cesti, se je Betto sklonil čisto blizu Ireninega obraza in dejal: »Rekel bi, da nikar ne odhajajte. Rad bi, da bi še ostali pri nas. Rad bi, da bi bili zmerom pri nas. Ali sprejmete?«
»Zelo rada,« je dejala tiho Irena, in solze veselja so ji polzele po licih.
Tedaj je Betto popustil zavore, da je avto švignil z nepridržano hitrostjo dalje in dekle odpeljal s seboj.
Motiti se, je človeško
Približno isti dan, ko se je na Korziki rodil Napoleon, je francoski general Guibert izdal učno knjigo vojaške taktike, ki je povsod vzbudila veliko zanimanje.
Guibert je v tej svoji knjigi zatrjeval in dokazoval, da bodo velike evropske vojne enkrat za vselej prenehale. »Nikoli več.« je dejal grof Guibert, »ne bo v Evropi prišlo do večjih nesporazumov, ki bi dovedli do velikih svetovnih vojn. Pri današnjem znanju in vojaški taktiki je namreč kaj takšnega nemogoče...«
*
Ko je Napoleon obiskoval vojaško šolo v francoskem mestu Briennu. je imel za profesorja tudi nekega Bauerja. Ta Napoleonu ni pripisoval prav nobene dobre lastnosti in ga je imel za velikega bedaka.
Nekoč je profesor Bauer izvedel od nekega svojega prijatelja, da je mladi Korzičan najboljši matematik na vsej šoli. Tedaj je Bauer začuden vprašal:
»Kako? Ali je nasvetu kakšen predmet. ki se ga mladenič lahko uči?«
Takoj nato se je zamislil in dejal: »Sicer se mi pa to ne zdi posebno čudno, ker sem bil zmerom mnenja, da je matematika veda bedakov.«
*
Znani nemški državnik in učenjak Wilhelm von Humboldt (1767—1835) je nekoč v Parizu obiskal znamenitega zdravnika umobolnih dr. Blancha. Prosil je zdravnika, da bi ga seznanil s kakšnim lažjim umobolnim bolnikom. Zdravnik mu je prav rad ustregel in ga že čez nekaj dni povabil na kosilo, češ da bo' pri kosilu tudi eden izmed njegovih umobolnih pacientov.
Določenega dne je res prišel Humboldt na kosilo. Ko je stopil v obed-nico. sta pri mizi že sedela dva Humboldtu neznana gospoda in Blanche ga je, ne da bi ga komu 'predstavil, posadil mednju.
Eden izmed obeh gospodov se je zdel Humboldtu zelo skrbno oblečen; mimo je jedel in se pogovora skoro ni udeležil. Drugi gosjjod je bil pa prav čudaško oblečen. Imel je nep>o-česane lase, neprestano je begal z očmi po sobi, jedel je s pravo strastjo in vmes pripovedoval vse mogoče neumnosti.
Po kosilu se je Humboldt nagnil k Blanclievemu ušesu in mu z očmi pokazal na moža z nepočesanimi lasmi, rekoč: »Gospod doktor, vaš norec se mi zdi zelo zabaven.«
Blanche se je veselo nasmejal in dejal: »Motite se, ta sploh ni norec, pač pa oni drugi.«
»Kdo pa je potem mož, ki sem ga imel za blaznega?« je presenečen vprašal Humboldt.
»To je Honorč de Balzac.« — je šepetaje odvrnil Blanche.
*
Ko so gradili prve železnice, so bili' ljudje zanje le malo navdušeni. Novi izum so rajši na vse mogoče načine; omalovaževali in obsojali. Ob graditvi ene izmed železnic je tudi francoski: pisatelj Thčophile Gautier v nekem: časopisu objavil zanimiv članek o ne-dostatkih železnice. Takole je povedal:
»Za napravo železnic bi morali prekopati cele gore, izravnati naravne vzpetine — na kratko: človek bi mo-: ral znati delati čudeže. Vsi smo lahko: prepričani, da se to ljudem nikoli ne! bo posrečilo. Samo pomislite, kakšen! zrak bo v takšnih železniških vagonih.' Kadilo se bo kakor v zakajeni pivnici, razen tega bo pa vsak navaden koči-jaž vozil neprimerno hitreje kakor nerodni železni stroj...«
*
Leta 1839. je prišel k opernemu kom-! ponistu Meyerbeerju v Pariz mlad nemški glasbenik. Imel je priporočilno! pismo in prosil Meyerbeerja za priporočilo v operi.
Meyerbeer je mladega obiskovalca sicer prijazno sprejel, kmalu ga je pa! odpravil s priporočilnim pismom, ki mu ga je napisal za Leona Pilleta, direktorja opere.
V tem kratkem priporočilnem pismu Je Meyerbeer napisal kratek stavek: »Ljubi prijatelj, rešite me tega osla.«
Ta ,osel‘ je bil Richard Wagner.
Mladina je dobra!
Ni dolgo tega, kar sem bila v neki .mlekarni. Ob mizi poleg mene sta .sedeli stara ženica, ki je s svojini , cekar jem pridrsala v Ljubljano bog ve , odkod, in mlado dekle, očitno študent-! Ica ali uradnica. Obe sta pili mleko. 'Dekle je prigrizovalo kruh, ki ga jo ' bila prinesla s seboj, starka pa ni ! imela nič prigrizka.
! Prosila je prodajalko, naj ji odreže ! nekaj kruha. Prodajalka jo je vpra-' šala, ali ima krušno karto, toda stara ! ženica je ni imela s seboj. Seveda ji 'prodajalka ni mogla postreči. Tedaj ! je dekle poleg prelomilo svoj kos ! kruha na pol in ga ponudila starki. ! Tako sta obe imeli nekaj za pod zob, posebno dobro je pa del prigrizek ; stari ženici, ki je bila gotovo potreb-’ na izdatnejše južinc.
Slučajno sem videla to lepo in skromno dejanje neznane mladenko ; in kar toplo mi je postalo pri srcu
• ob spoznanju, da naša mladina le ni ^ tako neusmiljena, površna in pokvarjena, kakor jo na splošno opisujejo.
K. I.
Barbarstvo nad lipami
Naše mestece, ki je eno najmanjših Islovenskih mest, se ponaša z lepim : lipovim drevoredom, kakršnega naj-! dete malokje. Kakor vsako leto, so se ! tudi letos lipe bujno razcvetele ter ! ponudile svoj plod ljudem za borbo ! proti prehladu. Toda naši meščan jo !ne znajo ceniti lipe, zato neusmiljeno ! lomijo in nosijo domov cele veje, ter !s tem pustošijo naš lepi drevored.
S. K.
Varčnost
Služila sem pri neki boljši dami. Bila je še precej ljubezniva in dobra z menoj. Dobivala sem tudi vsak dan dovolj dobre in tečne hrane. Ko sem bila že dva'meseca v službi, je prišla mojo gospodinjo obiskat neka gospa. Med drugim jo je tudi pregovarjala, zakaj je tako dobra s posli, da jim da preveč hrane, češ da se pri poslih
•	najlaže varčuje. In posledice tega X pregovarjanja sem kaj kmalu občutila na svoji koži.
Takoj naslednji dan sem dobila pri zajtrku namesto običajnega kosa kruha samo košček, ki je bil tako tenak, da se je videlo skozenj. Kosila sem prej dobivala tako obilna, da sem bila sita, zdaj pa odhajam večkrat lačna ko sita na delo. Za večerjo pa od takrat ne dobim drugega kakor kavo in košček kruha.
Naš pregovor pravi: Pri poslu jo ! hrana prvo plačilo, če posel ne dobi ! zadostne hrane, tudi delati ne moro
i	od jutra do večera. Včasih bi bilo ! vendar boljše, da bi gospodinje var-! čevale pri drugih nepotrebnih rečeh, Ine pa ravno pri hrani svoje služin-
I	čadi.	Prizadeta,
Kvarna vzgoja
Neka petletna deklica je prišla z
i	materjo v javen lokal, kjer se je go-! spa morala dalje časa zadržati. Med ! tem časom se je pa deklica pogovar-; jala z neko damo, ki jo je spraševala | najrazličnejše stvari. Vprašala jo je ’ tudi, če zna kakšno pesmico in naj »ji jo zapoje.
Otrok je bil hitro pripravljen. Za-; čel je peti pesmi, ki pa nikakor niso ! bile primerne zanj, kajti bile so tako [ opolzke, da me je kar pretreslo, ko ;sem jih slišala iz otroških ust.
Matere ne zastrupljajte otrok že v
1	njihovi najnežnejši dobi!
I.	B.
Še so dobri ljudje na svetu
Nedavno sva šla s tovarišem v šolo. Kar naenkrat mi toži, kako ga boli ! zob. Kar opotekal se je po cesti. Spo-! torna srečava nekega gospoda, ki ga !vpraša: »Zakaj jokaš dečko, kaj pa !ti je?«
»Kaj bi ne jokal, ko me pa tako ! zob boli.«
»Zakaj pa ne greš k zdravniku?« !ga vpraša gospod.
Tovariš mu pove, da je vajenec in ! da zasluži tako malo, da ima komaj !za borno kosilo. Gospod ga je pova-! bil s seboj, mu tam pozdravil zob — !a vse brezplačno. Ko je odhajal, mu
• je v roko stisnil nekaj denarja in mu ! rekel:
»Kadar te bo spet bolel zob, se me ; spomni in pridi k meni. Revnim zme-|rom rad pomagam.«
Ta ljubeznivi gospod je bil namreč ; zobotehnik. Tovariš se mu je lepo zahvalil za prijaznost in mislil pri sebi: Takega dobrotnika ne bom nikdar po-: zabil.
Vajenec
Sušite sadie!
2. nadaljevanje
Tudi marelice in breskve so za sušenje primerne. Ker imajo pa precej debelo kožico, jih moramo pred sušenjem olupiti. V ta namen jih polijemo z vrelo vedo in pustimo v njej, dokler se ne ohladi. Mrzle vzamemo iz vode, jih olupimo, razpolovimo in jim odvzamemo peške.
Možev odgovor ženi
Preljuba, najboljša žena/
' ■ Ko sem našel davi Tvoje pismo na nočni omarici, sem si pomel oči. ,Kaj, tako zgodaj že prihaja pošta, sem se sam pri sebi vprašal in segel po belem ovoju. Prvo presenečenje: na ovoju ni bilo naslova. Ozrl sem se na Tvojo posteljo, da bi te vprašal, kaj neki to pomeni, toda ti si že, pridna kakor si, odšla k mesarju in peku. Sam sem torej ostal z nereše-;; nim problemom in skrivnostnim pismom.
To pismo me je spomnilo pisem ;; Miklavžu, ki smo jih kot otroci pisali in polagali na nočno omarico materi. Še nisem tega domislil do kraja, že sem ga odprl in jel brati. Bil sem Židane volje, kakršne je človek po dobro prespani noči in sem pismo v ; eni sapi prebral, bolj iz zvedave ra-‘ dovednosti kakor pa s skrbjo ali zbranostjo.
Doslej res nisem vedel, da imam toliko napak. Vsi moji prijatelji mi « pravijo, da sem ,dober dečko", pošten "sem in tudi zlega nikoli nikomu ne
če hočete, da bodo posušene marelice ali breskve posebno okusne in se'! želim. Kar presenetilo me je, da si bodo dolgo obdržale, jih pred suše-j prav ti, s katero sem preživel toliko njem poli j te s sladkorno raztopino (naj lepih, mirnih let, prva posegla glob-litcr vode denite	500 do	750 gramov J	le vame in	odkrila toliko večjih in
sladkorja) in jih	pustite	v njej, do-J	manjših nedostatkov v mojem zna-
kler se ne ohladi. Marelice in bre-, ca[u\ . ,	,	..
skv . ki ste jih namočili v tej slad-t PnfeI sem d° Prepričanja, da sem
komi raztopini potrebujejo krajši čas fse /kor?’ vseh., .^ehov k, m, j,h .	..	.	,	.	t	naslevas, priučil pri svoiih tovariših.
susenja in so ze v nekaj	urah popol-1	Hva,eže^ *	bQm ^ jim'tega ne boš
noma brez soka.	*	v Z/Q štela,	in jih boš vseeno gosto-
Razpolcvljene in olupljene marelice | ljub no sprejela, če jih bom kdaj pri-ali breskve denemo na sušilnico zjraz-J peljal v Tvojo družbo. Vsekako se polovljeno stranjo navzdol. Da pr e-* bom skušal odvaditi, da bi robantil
prečimo prehitro sušenje, jim dovajamo najprej nižjo temperaturo, šele potem jih izpostavimo višji. Dobro je. če sušenje nekajkrat prekinete, da se• > sadeži popolnoma ohlade, ker postanejo tako lepši in okusnejši.
Za sušenje primerne so tudi buče.
pred našo hišno pomočnico, čeprav tega ne delam nalašč, temveč iz raztresenosti, saj pozabljam, da ni naša. Vendar priznam, da je to groba napaka in da se bom v bodoče pazil. '■! Pri pepelu mi že ne boš prišla tako ' i do živega. Res je, da ni prijetno, če moraš pepel pometati po vseh kotih,
jim odstranimo peške, potem jih razrežemo na prst debele rezine in de-nemo na sušilnico.
Posušeno sadje, najsi bo že katero koli, pred uporabo umijemo, potem pa namočimo v mlačni vodi. Ni nujno potrebno, da bi posušeno sadje kuhali. Posebno, če ste ga pred sušenjem »oparili«, bo že v mrzli vodi spet dobilo svojo prvotno obliko in se napilo vode. Takšno sadje lahko takoj jemo.
Prepričan sem, da prav In dobro vzgajaš najine otroke, bolje kakor katera koli mati, kar jih poznam. Vendar bi te pa prosil eno: nikar ne grozi otrokoma: ,Bom že očku povedala'. Opazil sem v njunih očeh nezaupanje in strah že večkrat, ko sem se zvečer vrnil domov. Kaznuj jih takoj, kadar kaj zagreše, in na svojo odgovornost. Le tako se boš izognila, da me ne bodo imeli s časom za ,bav-bava'.
Kaj naj ti še povem, ljuba ženka? Napisal sem ta odgovor na hrbtno stran tvojega pisma, zdaj ga bom položil na tvojo nočno omarico. Ko se boš vrnila s trga, ga boš že lahko prebrala. Jaz bom tedaj že v službi, tako da ga boš lahko počasi, nemoteno brala. Opoldne, ko se vrnem, ti bom prinesel nekaj lepega, da bom nekoliko osladil svojo .pridigo'. Veš, vseeno sem zadovoljen, da se po sedmih letih zakona še tako dobro razumeva in sva tako odkrita drug proti drugemu. Skušala bova najine drobne napake popraviti, biti prizanesljiva in velikodušna drug do drugega in vzgojiti najina otroka v tisti harmonični družinski sreči, ki je edina prava za dobro vzgojo občutljivih otroških dušic. Zdaj pa ugani, kaj ti bom prinesel? Pletene copatke za kopanje, ki si jih tako želiš? Nov dežnik, ki si ga tako potrebna? Platneni oblekci za Jurčka in Alenčico, ki si jih zadnjič tako občudovala v neki izložbi? Ne, nekaj še vse lepšega, kaj, boš videla čez nekaj url Dotlej pa premisli moje besede in pripravi kljub brezmesnemu dnevu dobro kosilo!
Tvoj mož.
Čeprav posušene buče v naših krajih; ;,od(J nckaj bi plipomnij k lvojj vne niso posebno znane, so vendar zelo;;^- čiščenje. Stanovanja so menda koristne, posebno kot dodatek k raz-|zaj0/ da v njjj, živimo, ne pa zato, nim juham. Buče najprej olupimo,
da jih kar venomer čistimo, da se zujemo čevlje in oblečemo copate, če stopimo v pravkar pološčeno jedilnico, da v kuhinji ne smemo otresti mokrih rok, ker se kapljice poznajo na modernih tleh. Ljuba žena. ti greš v svoji vnemi pogosto predaleč. Ali se še spomniš, kako je bilo tedaj, ko sem se v dnevni sobi bril?
Mudilo se mi je na neko sejo. Kajpak si takoj pogrnila po tleh papir, da ne bi pomazal parketa, tako da :i bi mi kmalu spodrsnilo. Do polovice
Z sem se obril, tedaj je pa smola ho če pa sadje uporabljate za kompot, j telo, da sem se urezal. Stekel sem v ga kuhajte v osladkani vodi, ki ste ji S kopalnico, da bi si ranico izpral in dodali citronove lupinice in cimeta, idesiniiciral z jodom. Ko sem se vrnil
Tudi marmelado lahko posušimo. *Y dnevno sob°' ni bil° več s,cdu ° Mnoge gospodinje ne vedo, da je po- topiču za bntje o zrcalu, obešenem
stopek zanjo zelo lahak in jo lahkot™ .ok"°: ° bntvlci papir,u m bn-■■	Zsaci. Kakor da se ni tukai se mhce
same doma napravijo.	L/ko/i bril... V svoji vnemi si takoj,
Posebno priporočljivo za posušeno sem z a nekaj sekund odnesel pe-marmelado je sadje s sadno žolicoZ/e, bliskovito pospravila vse pripra-(želejem). Posebno kutine se v ta Z ve, jaz sem pa moral vse pričeti tako namen izredno obnesejo. Za takšno t rekoč iznova in sem — kajpak — posušeno marmelado lahko uporabite J zamudil sejo.
tudi vso vrste jagod.	f Upam, da mi ne boš zamerila, če
Sadje najprej skuhate za marmela- Z bom tudi jaz odkrit. Vem, da me 1 judo, in sicer najprej brez sladkorja, da J biš, da me imaš rada, toda ni mi
sadje ohrani svoj vonj in barvo. Sele ko ste ga kuhali 10 do 15 minut, dodajte sadni kaši sladkorja (na 500 g sadne kaše 375 g sladkorja). To mezgo potem enakomerno mešajte, dokler ne postane žclejacta. Najbolje je, če marmeladi dodaste tudi prašek za vkuhavanje, ki ga dobite v vsaki dro-;; geriji.
Takšno gosto marmelado porazdelite v pekači, ki ste jo od vseh strani obložili z vlažnim pergamentnim papirjem. Marmelado nadevajte približno za prst na visoko in jo denite v ne preveč vročo pečico. Med sušenjem ne smejo biti vratca pečice nikdar popolnoma zaprta, kor se sicer v pečici nabere preveč vlage. Marmelado sušite tako dolgo, da je dobro osušena, ne sim pa postati trda.
Ce hočete, da bo vaša posušena marmelada tudi na pogled zbujala tek, jo razrežite z najrazličnejšimi modelčki, z zvezdicami, golobčki In podobnim, ter potresite s sladkorjem. Takšno zrezano marmelade lahko napravimo še okusnejšo, če jo nazadnje pomočimo v sladkorno raztopino. V tem primeru jo moramo pa še enkrat sušiti v pre
zmerom prijetno, če se ta ljubezen izraža v materinski skrbi in bojazni zame. Včasih se mi zdi, kakor da me imaš še za otroka, in ti naš Jurček ni dovolj za pestovanje. Koliko nepotrebnih skrbi si delaš zaradi svoje bojazni zame. ,Ali ni premrzlo pivo? Prehladil si boš grlo! Ali si se ohladil, preden si šel v vodo? Obleci sive nogavice k sivim hlačam! (Kakor da jaz ne bi tega vedel!) Ali si od poslal pismo za teto Lizo?' Takšna in podobna vprašanja so ti posebno pri srcu, razen tega me pa tako vprašuješ, kadar sva sama ali kadar sva v družbi. Ali se ti ne zdi, da se zdim svojim tovarišem nekoliko ,pod copato', če takole materinsko ravnaš z menoj? In vidiš, ,biti pod copato' je za vsakega moža najhujša žaljivka, pa če je na koncu koncev še tako pod copato..
Obljubim ti pa, da ne bom ob nedeljah več barval ograje pri balkonu ‘ presajal lončne cvetlice ali grabil pe-'sek po stezicah na vrtu. Rajši bom ■ šel ven s teboj in najinimi lepimi ’ otroki, kt so kakor midva potrebna ! izpremembe, sonca in zraka.
2e kot gimnazijec sem vedel, da si bom izbral ženo, ki bodo o njej
Naša kuhinja
KAJ BO TA TEDEN NA MIZI?
Četrtek: Juha iz lisičk, pehtranovi štruklji. Zvečer: Ocvrte bučke1, ra-dič v solati.
Petek: Zelenjavna juha z ječmen-čkom!, kumarična solata, pečen krompir. Zvečer : Makaronova potica, solata.
Sobota: Goveja juha z rižem in gra-hom, dušen ohrovt, prepražena govedina. Zvečer: Vampi s parmskim sirom.
Nedelja:	Ragujeva	juha,	grahova
omaka, mesni cmoki, solata. Zvečer: Ocvrte riževe klobasice’, kompot
Ponedeljek; Paradižnikova juha, marelični cmoki. Zvečer : Pasta fižol
Torek: Grahova juha, krompirjevi cmoki, stročji fižol v solati. Zvečer: Mlečen močnik.
Sreda: Gobova rižota, solata, kom pot. Zvečer: Praženec.
Pojasnila:
‘Ocvrte bučke: Bučke umijemo, ostrgamo in jih zrežemo podolž na rezine Rezine osolimo in jih pustimo nekaj časa nasoljene. Medtem stepemo jajce in razbelimo v majhni posodi olje alt mast. Bučke povaljamo najprej v moki in potem v jajcu in jih zlatorumeno ocvremo.
'Zelenjavna juha z ječmenčkom: Na
masti pražimo malo drobno zrezane čebule, nastrgan korenjček, sesekljan petršilj, kolerabice, zrezan fižol. Ko vse to dobro prepražimo, zalijemo juho ali vodo, osolimo, opopramo in pustimo, da nekaj časa vre. Preden damo juho na mizo, zakuhamo za vsako osebo peščico ječmenčka. Namesto ječmenčka pa lahko zakuhamo tudi riž ali pa testenine.
'Ocvrte riževe klobasice:	V	litru
mleka skuhamo riž in nekoliko kaše Vse skupaj malo osolimo. Ko sta riž in kaša skuhana — zmes mora biti zelo gosta — postavimo na hlad in pustimo da se vse skupa j shladi. Potem nare dimo za prst debele klobasice, jih po
o&j vroči pečici, da sc popolnoma po- J moji tovariši tekali, da je čedna žen-6Ušl	| ska. Imel sem srečo: dobil sem lepo,
Ker ima pa tudi posušeno sadje Vi^ko in pametno ženičko Se zdaj
  .	M	x	sem ponosen, ce greva zvečer v ka-
svoje Škodljivce se jflj morate znati* J ^ ,ed^če /d/ dfl
varovati. Na hujši škodljivec je neke*. p,QV ,J0 sveŽQ_ p[av ,ako eIe. vrste molj, ki posušeno sadje prav gantna kakor tedaj, ko sem te snu-jč in je velik požeruh. Posebno ve-|bl7 Ali naj ti povem_ kaj me moti? like okvare na posušenem sadju na-X£e imaš zvečer, ko ležeš v posteljo, pravita njegova ličinka in črviček, kit navite lase na navijače. Čeprav ti sta zavita v mrežico in tako napravi-1 zagotavljam, da se ti gladki, rahli ta sadje neužitno. Ker se molji izred- f kodri vse bolj podajo, ne verjameš no hitro razmnožujejo, se lahko v J in si rajši navijaš lase na tiste zo-kratkem času naselijo v vsej shrambi t Prr>e neestetske navijače, ki te po-kjer imate posušeno sadje.	|	noči bodejo v glavo, povzročajo, da
r p"d "'T	raS“v*,,?,r»S;
,k‘	I	»vojemu molu. kaklna p M. n U
okužijo. Prav tako tudi pred podga-t najbolje poda, in rajši verjameš svo-nami in mišmi, ki jim je posušeno j jjm znankam, ki gotovo niso tako sadje pozimi dobrodošla hrana, J odkrite do tebe, kakor sem jaz.
'	1	J
BiMl
PppRff
, « ,'VtV
:m§
r:	r
. - -
■v
. -
Poletna svilena obleka pisanega vzorčka. Poda se posebno bolj zaliti dami. Ukrojena je kaj preprosto: nekaj gub, ki so letos tako modeme, ji začrtajo
posebno noto.
valjamo v raztepenem jajcu in drobtinah in jih ocvremo. Ocvrte potresemo s sladkorjem in jih še tople denemo na mizo.
Borovničevec: Borovničevec je izborna pijača, s katero lahko gostu postrežemo za vsako priliko. Za šest litrov borovnic potrebujemo lkilo sladkorne sipe. V kozarec, kakršnega uporabljamo za vlaganje kumaric, zložimo najprej eno plast borovnic, potem natresemo plast sladkorja in tako delamo tako dolgo, da je kozarec poln. Vrhnja plast mora biti sladkor. Kozarec zavežemo in ga postavimo za mesec dni na sonce. Potem precedimo skozi krpo in pridamo na vsak liter soka četrt litra domače slivovke ali pa kakšnega drugega žganja.
Mlida dekleta ne nosijo samo ključkov, temveč hkrati tudi kar odprta srca s seboj na vratu. In ne samo v enem izvodu kakor bi človek pričakoval, temveč kar več skupaj, velike in že na daleč vidne, obešene na svileni vrvci okrog vratu in okrog zapestja. Srčki in ključki so bleščeče poli ti rani in pisano pobarvani.
TELOVADBA DONA
Telovadba in neprestana telovadba. Pri sleherni priložnosti poudarja moderna kozmetika, da je telovadba pogoj za »dobro formo«. Njega dni ni bilo tako rekoč ne duha ne sluha o ženski telovadbi. Zenske se niti primerno obleči niso upale in ne hotele, kaj šele, da bi se tako »neokusno prekopicovale«,
Dandanašnji je pa telovadba po-tr ja. Prav takšna potreba kakor nega obraza. Nobene dekle ne velja za moderno, če ne gleda na svojo zunanjost — saj to ji je že tako in tako prirojeno — se primerno neguje in se s telovadbo krepi. Zato pa ni potre’ no, da bi hodile v moderne telovadne šole. Doma vam lahko služi marsikateri predmet za telovadno orodje. To se nekoliko čudno sliši, a le poslušajtel
Stene, pohištvo, metla, vse vam lahko služi za telesno kulturo. Treba je samo vedeti, kako se to naredi in potlej je treba tako res nareditil
Dežnik ne potrebujete samo za dež... Z njim si prav lahko okrepite mišice na ramenih in rokah, če lepo izvajate vajo z dežnikom: držite ga nad glavo in ga s stegnjenima rokama prenašajte zdaj na levo zdaj na desno stran glave.
Pisalna miza ni samo za pisanje ustvarjena... Poskusite se kdaj ob njej povpeti tako visoko, kolikor se morete, medtem ko ste samo z rokama uprti ob mizo. Pisalni mizi to ne bo škodilo, vam bo pa neznansko koristilo, a izvesti je treba vajo res dovršeno!
Zdaj pride naslonjač na vrsto... Sedeč na tleh skušajte obe iztegnjeni nogi dvigniti na stransko naslonjalo in skušajte gornji del telesa upogniti kolikor se da naprej.
Zdaj pa vaja, ki zahteva od vas dosti pretnosti: z eno nogo klečite na tleh, obe roki in drugo nogo dr-iite stegnjene nazaj — roki ob telesu, nogo pa v zrak. Zdaj pa posku-ikusite robček, ki ste ga vrgli pred
sabo na tla, pobrati z zobmi. Res je, da so tudi bolj pripravni načini, kako pobereš robček, a priložnost je treba izrabiti in nekaj storiti za prožnost in gibčnosti
Navaden stol utegne služiti za najboljše telovadno orodje. Sedite nanj, noge naj se dotikajo tal, potlej se pa nagnite nazaj in desno roko uprite na tla, levo pa dvignite, tako da ste nekako leže postrani razročeni. Menjajte položaj obeh rok in se tako sukaite zdaj na levo zdaj na desno — le vedno na stolu sede in neprestano se z nogami dotikajoč tal. Pazite pa, da s stola ne padete!
In metla! Čemu lahko služi metla? Na njej lahko izvajate čudovito vajo za ravnotežje. Poskušajte hoditi p° njej, ne da omahnete. Vaja okrepi noge in hrbtne mišice.	V.
Monogrami — entel — ažur gumbnice — gumbi — plise fino In hitro izvrši
IflateU&ltUUeš
LJUBLJANA. Frančiškanska ulica
nasproti Uniona
Vezenje perila, predtlsk ženskih ročnih del
ZA VSAKO NEKAJ
Če boste počitnice preživeli doma,, potem napravite trden sklep, da boste teden dni jedli samo sadje. Jejtt od jutra do večera vsakovrstno sadjt in videli boste, da ne boste trpeli lakote, pač se boste pa čutili pomlajene, sveže, vaš o^rganizem bo pa postal odpornejši.
Ne pozabite, da tudi vaši otroci potrebujejo pravih počitnic. Pustite jim zato vsaj nekaj dni prave pr°* stosti, ko bodo lahko delali, kar bodo hoteli.
Zobna ščetka vam bo še enkrat dalje držala, če jo boste vsak dan vimenoma izplaknili v zelo vroči ,rt zelo mrzli vodi. Naposled jo zavij t* v mehko krpo in pustite, da se P0" suši.
Umazan, svetel slamnik lahko oči' stite z limono. Stisnite nekaj limonovega soka na ščetko in z njo odrgnite slamo. Potem ga izplaknite * mrzli vodi in pustite, da se posusi-Slamnik bo videti ko nov.
Neprevidni gost vam je z gorečo cigareto napravil luknjo v vaš Pr}x' ček. Prav gotovo ste zelo nejevolja1. Dobro veste, da prtička ne morete zakrpati, ker bi ga potem ne več uporabiti. Kaj bi storili? Izrežite luknjo, da bo še večja, Poter!lJ\[ primerni razdalji izrežite na prtick še več takšnih lukenj in jih podi0' žite s čipkami.
dan 5 minut več.. Pri kopanju prebijte rajši več ur v miru in senci, morda res ne boste tako zagoreli, zato pa bolj sveži in spočiti, kar je prav za prav namen vsakega lepotičenja.
ym Že od prvega dne uporabljajte ^ za sončenje olje ali primerno kremo. In nikar ne mislite, da to olje vašo polt večno varuje. Vsakokrat, ko se vrnete iz vode, se nanovo namažite. Posebno tedaj, če ste se umili z milom, ste potrebni nove plasti olja ali kreme.
Pozor!
Varujte se umetnih rjavil! Če se vam nikakor ne posreči, da bi dobili zaželeno rjavo barvo... v božjem imenu, ostanite rožnati. Med toliko enoličnimi, 'usnjeno rjavimi obrazi se boste zdeli nežni in ljubki.
Med sončenjem utegnete postati žejni, kar je že marsikdo na svoji koži poskusil. Vendar ne pijte lede-nomrzlih ali alkoholnih pijač, temveč rajši mlačno kavo ali limonado.
Lepotičenje
Poleti nikakor ne uporabljajte presuhe kreme, kajti od sonca izsušena polt potrebuje maščobe. Pazite, da ne bo vaš puder presvetle barve in da ne bo rdečilo za ustnice preveč črešnjevo rdeče.
Nega polti
Tudi poleti negujmo svojo polt po preizkušenih navodilih, ki pravijo, da ne smemo nikoli z neočiščenim obrazom v posteljo. Tudi lepotnih mask ne pozabimo; lahko jih pripravimo tudi zunaj mesta z nekaj kvasa in mlačne vode. Kvas raztopimo v mlačni vodi v kašo in si z njo namažemo obraz. Pustimo, da maska 10 minut učinkuje na polt, potem izmijmo obraz in ga osušimo. To vam bo polt poživilo, jo osvežilo in napelo. Maska zadošča enkrat do dvakrat na teden.	Marijana
. Prav za prav je to pesem kopališč 111 nje refren je zmerom isti:
_ »V treh dneh moram biti zagorela. ■Milena je vsaj za dve niansi bolj rjava kakor jaz!«
»Pazite, to je nevarno!«
»Ah kaj, saj zmerom priporočajo sončenje; saj vendar reši sonce vsako leto tisoč in tisoč ljudi pred smrtjo m boleznijo...«
Nevednice! Sicer skomignemo z rameni, toda ker hočemo vseeno obvarovati te grešnice pred bolečinami
1 še čem hujšim, priredimo
Kratko predavanje
Helioterapija in hydroterapija sta akor meča borečih se mož: služita am> da si konstitucijo obvarujemo, »nevarnih primerih jo pa lahko tudi fr°.^uj®mo 2 njima.
Bojazljive bomo kmalu prepričali stopnjevanjem, ki se jedrnato povedano, glasi takole:
stopnja:	zmanjkovanje sape;
*■ stopnja: vrtoglavica; S. stopnja: nenadna smrt.
Vendar naj v omiljen je pripom-nirno, da poslednjo stopnjo srečavajo le v tropskih deželah.
Nekaj dobroželečih nasvetov
Napisali smo vam kratek brevir, 51 Vas bo gotovo zanimal in po ka-firem se ni težko ravnati. Morda ooste sicer nekoliko počasneje dobili azeleno rjavo barvo, vendar ne boste zato žrtve raznih nevšečnosti, ki nastanejo zaradi prehitrega sonče-Ja: sončarice, vročine, ekcemov itd. « Najnevarnejše so ure med 11. uro dopoldne in 2. uro popoldne. Pričnite torej ob drugih, manj nevarnih urah.
2 Sončenje naj bo počasno. Naj-bolje je, če pričnete z nogami, s
®*enki, meči in stegni. Telo pokrijte, glavo zavarujte s klobukom ali sončnikom, oči pa s temnimi naočniki. ^ Prvi dan samo 5 minut sončenja, drugi dan 10 minut in vsak
Urejuje A. Preinfalk
Problem st. 131
Sestavil B. Niemcovič
(Wiener Schztz. 1937.)
Samomat v 2 potezah Nova vrsta nalog, v katerih beli na potezi prisili črnega, da ga matira v določeni potezi, črni mora seveda vse storiti, da bi se belemu ta namera izjalovila, toda pri pravilni igri belega mora črni belega na vsak način mati-rati. Glede na običajne probleme je tu naloga nekako obrnjena.
Strela z jasnega
DAMSKI GAMBIT Mar del Plata Guimard—Eliskases.
L d4, SfG; 2. c4, e6; 3. Sf3, d5; 4. Sc3, Le7; 5. Lg5, h6; 6. Lh4, 0—«; 7. e3, Se4 ITo je dobri Laskerjev razbremenilni sistem, poleg Capablancov ega razbremenilnega sistema in velikega lovčevega krilnega razvoja zelo priljubljena in vama obramba za črnega. Tu je predhodni h6 koristen a ne au-: jen].
|	8. LiXe7, DXe7 [SXc3? 9. LXd8,
|SXdl. 10. Le7 osvoji zaradi grožnje |La3 kvaliteto] 9. cd S [dobro je še 9. ;Dc2, SXc3 (tudi c6 poskušajo). 10. DX •c3, dc4. 11. LXc4, Sd7 in po pripravah
■ b6, Lb7, Tfd7 izvede osvobodilni c51.
;	9... S X c3. 10. bc3, edS, 11, Db3,
•Dd6. [To je boljše kot prej priljubljeno nadaljevanje Td8, ker ostane ; pri tem točka f7 branjena; c6 vzame ■skakaču naravno mesto, obenem celo [damsko krilo nekoliko okori]. 12. c4, [dc4. 13. LXc4, Sc6. 14. Dc3. [Beli SC-[veda ne d& lepega lovca].
;	14. Lg4. 15. Sd2 [v Nordvijku leta
j 1938. je dr. Euwe tvegal proti Eliskase-;su. 15. 0—0, LXf3. 16. gf3 ni izgubil]; [Tad8 16. 0—0, Se7 [SXd4? 17. ed4, [DXd4. 18, Sbl! bi se črni pošteno [uračunal]. 17. Tfcl, b6 [tudi c5 ni sla-[bo]. 18. Se4, Dd7. 19. Sg3, c6. 20. Da3, [Ta8 [a5 bi oslabilo damske kmete]. [21. h3> Lee [poleg tega lahko zdaj na [LXc6 z damo vzame]. 22. Lc2, Tac8.
; 23. Sh5 [takoj Db2 z a4—a5 bi bilo [doslednejše] Sg6 [črni pripravlja na-;pad na belo rohado].
; 24. Db2, f5! 25. a4(?) [namera d5 ‘je res propadla, toda f4 je kazalo z ' Ld3 ovirati] f4. 26. Ld3, LtS. 27. c4 ’ [črni je na tole prežal tudi 27. LXf5, TXf5 ni ugodno], LXh3! 28. f3 [ali 28. gh3, DXh3. 29. Le2, f3] De7!
; 29. a5, Sh4. 30. ab6, ab6. 31. gh3 ’ [zarad groženj LXg2 in Dg5 že izsiljeno] Dg5+. 32. Khl, DXh5. 33. Le2,
1	Kh8 [zdaj SXf3 zares preti]. 34. Ta3,
; Tf6. 35. Tgl [35. DXb6 bi bilo prehranjeno: Tg6. 36. Db7 <Tgl, Sg21 ; 37. Kh2. Tg3!) Tg8. 37. Tgl, TXgl. ;38. KXgl, Dg5 + . 39. Kfl, Dg2+. ;40. Kel Dgl+ in DXd4 s prednostjo]
: Sf5! 36.’ Kh2, Se3. 37. Ta7.
; Tu ni bilo lahko preračunati posledice po 37. DXb6, Te8! [Tg6. 38. T3al ;—Tcf 8. 38. T3al! in beli obdrži g-li-nljo; slabo bi se obneslo n. pr. 38. Db7, :tc6. T3al, T8f6 z nadaljevanjem Dh4 ^in Tg3, na 40. e5 pa Tfo z udarcem !DXh3!] 38.T3al [sicer spet Tg6.39. T3al,
♦ T8e6 kot prejel, TXe4!; na 39. Ta8+
’ obdrži s Te8 kmeta, na fe4 se pa raz-
■ vije divja igra: DXe2+. 40. Khl, h5!
■ [z grožnjo Df3 + , Sg4X in hg4; poe-
■ neje se bo izkazalo, zakaj mora dama ostati na e2; Df3 + . 41. Kh2, Df2+. ;42. Khl. Dh4 odbije Dd8+ in Dd7; ;beli mora zdaj poskusiti edino še 8 ■protinapadom:] 41. Ta8+, Kh7, 42. :TXg7+ [Dd8 ali Dc7 ne brani mata ’Df3 +. Kh2. Sfl+. TXH, Dg3X, DX •h3+ in Tg6+ Itd], KXg7. 43. Dc7+, ■Kh6. 44. Th8+Kg5. 45. De5 + , KM. J 46. TXh5+ [ali: 46. DXf6 + , K«3. 147. Tg8+ ali Dg5 + , Sg4 z matom] IKg3. 47. Dg5+ [Tg5 + . Kf3. Tgl, Tf6] t Kf3. 48. Dgl Tf8—a8—al itd.
|	37... Tg6. 38. Dal, Tg5. 39. d5? [kaže
| odlično, toda argentinski mojster i X najhujšim ni računal, sicer bi se raje
♦ podal v izgubljeno, a še dolgotrajno
♦ končnico s 39. TXg5, DXg5. 40. Dgl, $Td8 itd.] DXh3 + ! 40. KXh3, Tb5 mat.
♦ Za vodenje napada poučna partija.
Čipkasta prozorna obleka, ukrojena v obliki kostuma s kratkimi rokavi. Kroj je tako vsestranski in tvorivo tako posrečeno, da laliko takšno obleko uporabljate v več namenov: za poletne sprehode, za zabave, gledališča itd. Skratka, obleka je skoraj vsestransko uporabna, poleg tega pa še zelo elegantna.
OTROŠKE DOMISLICE
zaj, znajti na drugem mestu. Zakaj to ni tako, očka?« Oče mu tega ni vedel pojasniti. In predvsem ni mogel razumeti, kako more komu takšna misel v glavo Siniti.
>To je pač tako. Ne bodi nespameten in pojdi nazaj sedet!« to je bil očetov edini odgovor.
Tudi sosedova Metka je slišala, da je »nespametno dekletce«, ko se je, komaj triletna, postavila v vedro in na vse kriplje vlekla roč navzgor in hotela tako samo sebe dvigniti.
Kaj boste pa rekli o Marjetici, ki je komaj petletna napravila pravcati poskus, da bi mrtvemu predmetu vlila svojo voljo? Njen očka jo je pri tem presenetil. Marjetica je sama stala v jedilnici, za korak oddaljena od velike Štirioglate mize. Na najbolj oddaljenem robu mize je ležal nož, in sicer za ped stran od roba. Na ta nož je strmela mala Marjetica, kakor da bi ga hotela hipnotizirati. Očka se je kar prestrašil otrokovega strmega pogleda.
»Kaj pa počneš, Marjetica?«
»Pusti me vendar, očka!«
»A kaj naj to pomeni?« je spet vprašal oče. Marjetica je vzdihnila.
»Neprestano me motiš!« je rekla nestrpno. »Rada bi samo, da bi nož
i	mize padel.«
»Kako naj pa pade, če ga ne suneš?« Marjetica je očeta nekoliko pomilovalno pogledala.
»Mora dol pasti, če jaz hočem!« Ko ji je oče pojasnil, da je čisto nemogoče, mrtev predmet s svojo voljo premakniti, mu ni verjela.
»Če ne gre, je to samo zato, ker ne morem dovolj močno hoteti,« se je glasil odločen Marjetičin odgovor. Očka je pa zgodbico, ki nam jo je pripovedoval, končal z besedami:
»Česa se otroci vsega ne iznebe?«
Otroke ne smemo gledati kakor ,otroke1, temveč kakor majhne odrasle ljudi. Za otroke je dosti bolje, če se z njimi pogovarjate kakor z vsakim odraslim človekom, to se pravi tako resno in neprisiljeno. Nikakor pa ni priporočljivo zaiti z njimi v otroško govorico, kajti marsikomu izmed otrok le to na moč zoprno. Ravno to dokaze, da so otroci veliki ljudje.
In še nekaj to dokazuje. Njihove domislice! Kako neverjetne domislice »majo naši nagajivčki! S tem pa ne jnislimo tistih nagajivosti, ki bolj pri-ai° o razvajenosti in nevzgoji kakor Pa o bistrosti. Mislim namreč tisto Njihovo željo in nagon, vsem pojavom
P^iti do dna. V vseh otrokih tičijo “krati iznajditelji, odkritelji in misle-**• Otroci vidijo, da je svet poln ču-
• Porabni nasveti ||
Naše babice so poznale zelo dober
recept, ki je nadomeščal milo. Tudi
zdaj nam bo prav gotovo dobro došel
Zbirajmo praprot, sežgimo jo in pe-pel pridno spravljajmo. Iz vode in sežgane praproti naredimo kroglice v velikosti pomaranče. Dobro posušene krogle obelijo perilo prav tako lepo in dobro kakor milo in poleg tega perilo prav prijetno diši.
Vaši lasje bodo ohranili veliko dalj časa lesk in svežost, čim bolj boste
Z zgornjimi zgodbicami smo vam hoteli samo pojasniti, da otroci niso tako nespametni, kakor se zde nam odraslim. Zato moramo tudi vse njihovo početje gledati s tega stališča. Nikar otroka pri takšni priložnosti ne zasmehujte, ker to Škoduje njegovi samozavesti. Pa tudi v nebo ni treba poviševati njegove bistrosti, posebno ne vpričo njega, kakor imajo nekatere, v svoje otroke zaljubljene matere navado.	V.
pazili na ščetko. Le poskusite s ščetko potegniti preko ciste bele krpe in
videli boste, kako vas bo nesnaga iz navidez tako čiste ščetke presenetila!
asa vroče dni
Ko julijsko sonce neusmiljeno pripeka, se marsikatera popoldanska ju-žina spremeni v kramljanje na vrtu. Če vas obiščejo znanci ali prijatelji, jih boste na mesto v jedilnico popeljali na vrt v uto ali pa pod velik pisan sončnik. Razume se, da boste mizico naravi primemo okrasili.
In namesto s čajem boste gostom postregli s hladilno pijačo, ki se je prav gotovo nihče ne bo branil. Pa ne samo za goste, tudi za domače je dobro, če imate zmerom pripravlje-
Bela svilena ali platnena obleka, ukrojena v smislu sedanje mode: na ži-votku in v pasu nagubana. Edini okras sta na eni strani vinskordeč, na drugi pa kraljevskomoder širok pas z dolgima pentljama. Iz istih dveh barv je vezena okrasna vejica na desni strani životka. Čudovitejše in apartnejše oblekce si za poletje ne morete misliti.
SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE,
Rešitev problema št. 129.
i. Te8+ (1. Te7+? Se4!)
Rešitev problema št. 130.
1.	Kb8 (grozi S7f6+),Kf7+. 2.Sf8+ Tg7. 2.DC8+
| LJUBLJANA, Wolfova 4 =:
niiiiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiiiiim
8
DRUŽINSKI TEDNIK
24. vn. 1941X1*.
26. nadaljevanje
še bližji ji je bil presunljivi spomin na srečanje s Harryjem pri Siru Mollisonu.
Oh, kako jo je bilo to srečanje vzburilo in ji vzvalovalo dušo! Njen mož jo je naposled srečal, gledajoč jo tako začudeno, tako vprašujoče in proseče, njo, vzgojiteljico otrok njegovega znanca...
Viviana še zdaj ni mogla razčleniti lestvice vseh čustev, ki so jo bila obšla ob srečanju s Harryjem. Hkrati je občutila ponižanje ob zavesti svojega šibkejšega socialnega položaja, hkrati pa strah pred pravico svojega, še zmerom zakonitega moža. Nič več ni vedela, kaj je prevladalo v njej! Niti se ni mogla zavedati, ali je še čutila ob pogledu na Harryja nekaj tiste silovite ljubezni, ki jo je njega dni vso prevzemala in hromila vse njeno čustvovanje. Spomnila se je samo instinktivne želje, da bi zbežala, se skrila, nekam daleč od tod, kakor zbeži ranjena žival izpred oči svojega preganjavca.
K?kor je občutila, tako je storila. Odlašala ni niti uro. Izmislila si je brzojavko, namišljeno bolezen dalj-nje sorodnice, samo da je mogla kar najhitreje zapustiti sira Molli-sona in njegove kodrolaščke, ki jih je bila sicer tako vzljubila.
šele časopis, ki je poročal, da se je lord Blackenfield spet odpravil na pot v Indijo, jo je spravil iz skrivališča in jo pripravil do tega, da je spet stopila na londonske ulice.
Odtlej se je zdelo, kakor da ji je Usoda naposled postala naklonjena. Zdelo se je, kakor da bi hotela popraviti vse, kar je bila zagrešila nad njo.
V	nekaj dneh jo je zbližala z malim Mickom... smela je svojega sinka prijeti za roko... se igrati in pogovarjati z njim... ga pogladiti po kodrolasi glavici, ga objeti in stisniti na srce.
In zdaj, zdaj se vozi k njemu, kjer bo lahko ves čas do povratka njegovega očeta preživela ob njegovi strani, saj je bila njena prošnja, da bi malčka vzgajala in učila francoščine, takoj in brez ugovora sprejeta.
Oh, kako čudovite so bile te sanje, ki so se naposled uresničile! živela bo s svojim malim, ljubkim sinkom dolgo, dolgo...
Ni hotela misliti na pozneje... Zakaj naj bi mislila na čas, ko bo morala odpotovati in se odpovedati tej nezaslišani sreči?
Ne, nima pomena, da bi se že zdaj trapila s takšnimi mislimi! Bolje je, če se pomudi v mislih nekoliko pri svojem obisku pri Le-wisu, pri obisku, ki se je taka srečno končal in ji naposled naklonil tako dolgo zaželeno srečo...
še zdaj je bila presenečena nad hitrostjo, s katero je dosegla svoj cilj.
Utripajočega srca se je spominjala svojega obiska pri Lewisu, To je bil obisk, ki se ga bo sporni njala menda, dokler bo živa.
Kakšna navodila je dobil namestnik lorda Blackenfielda glede ravnanja z otrokovo materjo? S slabimi slutnjami in skorajda bojaznijo se je podala do moževega zaupnika, in veselo je bila presenečena, ko je spoznala, da je možak izredno vljuden in izobražen.
»Vaša želja je čisto upravičena, lady Blackenfieldova,« je tako;' vljudno dejal. »Razen tega mi je lord Blackenfield že pred svojim prvim potovanjem pred tremi leti pustil navodila glede vas... Odtle;' jih še ni bil preklical.«
»Kakšna navodila?« je bila vpra-
		MATERINA SLIKA	
			
	? Jim	*	IZ FRANCOŠČINE PREVEDLA K. N. *
			
šala in srce ji je jelo burno utripati.
»Najprej, da poskrbimo, da vam takoj vrnejo otroka, če tako želite. Razen tega razpolagate z otrokom vred do njegove polnoletnosti z vsem lordovim imetjem, z nepremičninami, njegovimi posestvi, tako rekoč z vsem, kar ima. Tudi služinčad je dobila navodila, naj vam bo vselej in povsod na uslugo kot pravi gospodarici Blackenfiel-dove hiše.«
»Ali je res moj mož tako odločil?« je presenečeno vprašala.
»On sam.«
»In... za malega Micka, da ga vzamem s seboj? Ali je tudi to on dejal?«
»Seveda.«
Nekaj trenutkov je molčala, kajti presenečenje je bilo preveliko, preveselo. Torej velika Harryjeva jeza, ki se je je bila tako bala, v resnici ni bila tako nevarna in tako nespravljiva!
Zdelo se je, da je uganila pravo. Trpela je tako dolgo in tako po nepotrebnem, da se ji je zdaj zde
lo,	kakor bi se bila zbudila iz težkega, morečega sna v mlado pomladno jutro.
Najbrže se ji je presenečenje pokazalo na obrazu, kajti Lewis je kar se da urno skočil k njej in jo vprašal:
»Ali ste morda bolni, lady Blackenfieldova? Prosim vas, sedite, pripravil vam bom okrepčilo!«
Ubogala je kakor bolnik uboga zdravnika. Detektiv se je čez čas vrnil in ji ponudil hladno pijačo, dišečo po baldrijanu in meti.
Zdaj se je šele zavedela, kakšno nesrečno naključje jo je bilo pregnalo iz hiše, od otroka, ki ga je bila tako zelo ljubila. Kakšna muha usode se je z njo tako kruto poigrala?
Kakšno nesrečno naključje! Moževa jeza je bila tako rekoč navidezna, ona je pa zaradi nje gine-vala in umirala v sanatoriju, ranjena v svoji materinski ljubezni in požrtvovalnosti, ponižana v svoji človeški in ženski čpsti in poštenosti. Sama... zapuščena... brez upanja... želeča si smrti!
S solzami v očeh je tedaj popila krepilno pijačo, ki ji jo je ponudil zaskrbljeni Lewis.
Slavni detektiv je ženo svojega klienta gledal nekoliko v zadregi, toda s takšnim sočutjem, kakor bi bil on sam kriv krivic, ki jih je bil zagrešil njen mož proti temu nežnemu bitju.
»če bi vedeli, madame, kako je lord Blackenfield trpel zaradi vaše odsotnosti,« je naposled kakor sam zase zašepetal.
Zdelo se mu je, da stori najbolje, če mladi ženi dokaže, da je poučen o vsem, kar se je bilo zgodilo v njunem zakonu. Bolje je, če ji on zdaj vse razloži, kakor da bi se ji moral opravičevati mož ob svidenju, ki bo za lorda Blackenfielda in njegovo moško samoljubje že tako zelo težko.
Viviana ga je pazljivo poslušala.
»Vzel mi je sina,« je naposled dejala kakor v opravičilo.
»Da, to je neopravičljivo, zato je
to svoje dejanje pozneje silno obžaloval,« je odgovoril Lewis. »Razen tega je hotel pozneje kakor koli zabrisati to krivico.«
»Vendar se je to zgodilo in tega ni bilo mogoče zabrisati,« je zamišljeno odgovorila Viviana,
»To je res!«
»Jaz nisem slišala drugega kakor njegove neopravičene očitke in ob-dolžitve. Kako sem mogla misliti, da se jih je tako hitro skesal, ko je bil sicer tako trmoglave narave?«
»Med poročenimi ljudmi pride večkrat do nesoglasij. Ena sama noč jih ublaži in zabriše...«
»Mislim, da je ni moči, ki bi mogla zabrisati tisto, kar je nepozabljivo,« je odgovorila Viviana in se nasmehnila.
»Da, zavest krivde je lorda Blackenfielda tako mučila, da se je napotil v daljne tuje kraje, hoteč pozabiti svoje nepremišljeno dejanje. Ko je odpotoval v Indijo, mi je pustil navodila, ki sem vam jih že povedal. Če bi se bili vrnili, bi spoznali, da se je kesal in da bo odslej posvečal vse svoje življenje samo vam in svojemu sinu.«
V 24 URAH
barva, plisiia in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši, monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna iOS. REICH LJUBLJANA
»Ali je morda zato ponovno odpotoval po tistem nenadejanem srečanju z menoj?«
»Mislim, da je odpotoval pred vsem zato, da bi vas pustil svobodno živeti ob strani vajinega sinka.«
»živeti ob strani mojega sina,« je kakor v sanjah zašepetala Viviana. »To so moje najlepše sanje, ki sem pa o njih mislila, da se ne bodo nikoli uresničile. Ali ga lahko torej vzamem, odpeljem s seboj na Francosko?«
Njene sijajne, velike oči so se vprašujoče uprle v Lewisa.
»Madame, z otrokom lahko storite, kar želite, toda če dovolite, bi povedal še svoje osebno mnenje. Klima na otoku Skyu bo dobro dela vašemu sinku, ki je bil vzgojen na Škotskem.«
»V Sea-Poamu?«
»Ne, v Sunnerju.« •
»Torej, zakaj naj grem zdaj na otok Skye?«
»Ker je klima na tem otoku po leti prijetna in posebno primerna za otroke. Ker ni prevelike vročine... ker je bila Sea-Foam rojstna hiša lady Blackenfieldove, matere lorda Blackenfielda in je otrok še ni bil videl. Ker bo mati, ki tako dolgo ni videla in objela svojega otroka, sredi samote, sredi prostranih peščin bolje slišala utripati njegovo drobno srčece, kakor pa v
kakšnem velemestu. Mislim, da mi boste oprostili, če vam zatrdim, da ; e Sea-Foam najlepši kraj, ki si ga morete misliti za uresničenje sanj, ki ste jih tako dolgo zaman sanjali.«
»Ali je lord Blackenfield izbral otok Skye za otrokovo bivanje?« je živo vprašala Viviana.
Kljub veselju, ki ji ga je bila zbudila ta novica, jo je nekoliko ujezila okoliščina, da bi ji nekdo zapovedoval, kje mora s svojim otrokom živeti. Da, teh nekaj let samostojnega življenja jo je čisto izpremenilo, prekalilo, utrdilo. Nikoli ni mislila, da se bo iz nežnega otroka, kakršna je bila, razvila takšna samostojna, v trpljenju prekaljena žena.
Ker detektiv ni takoj odgovoril, je s trmoglavo vztrajnostjo ponovila svoje vprašanje.
»Da, lord Harry je tako želel, toda pod pogojem, če se tudi vi strinjate z njegovim predlogom. Sicer pa lahko ukrenete, kakor želite. Vaše želje so ukaz... pustil vam je svobodno voljo, da ukrenete drugače, če vam bolje ugaja.
Ta ponižnost je premagala lahen Vivianin odpor.
»Odšla bom torej na otok Skye. Odpotovala bom z Mickom ob koncu tedna,« je naposled dejala.
»Vaš sin je odpotoval iz Londona danes zjutraj s svojo vzgojiteljico,« ji je vljudno pojasnil Lewis.
»že?«
»Da... Nisem pričakoval vašega obiska, madame. Brzojavil bom tja dol, naj pripravijo vse potrebno za vaš prihod... če dovolite, vam bom preskrbel mesto v .Letečem Škotu1 in vam pojasnil, kako pri dete najhitreje iz Mallaiga na Skye.«
Sprejela je njegovo vljudno po nudbo, kajti res ni imela prav nobenega vzroka, da bi jo odklonila ali omalovaževala.
Ob slovesu je opazila, da bi ji Lewis rad še nekaj dejal. S prirojeno ljubeznivostjo in taktnostjo svetske dame ga je vprašala, ali še česa želi.
Slavni detektiv se je zdel v zadregi, Nato se je nekoliko odkašljal in dejal:
»Madame, ne bi rad, da bi me poprej napak razumeli, če bi že leli odpotovati z otrokom na Francosko, v domovino svojega očeta, bom sporočil, naj malčka pripeljejo nazaj. Vendar se mi zdi, da bi storili lordu Blackenfieldu krivico. Malček je lorda Blackenfielda zelo vzljubil in lord sam je postal v času vaše odsotnosti najbolj ljubeči, najsrečnejši oče, kar se jih je moči misliti. Le pomislite, kako težko bi mu bilo. če bi spoznal, da je njegov sinko zdaj zanj izgubljen. Mislim, da je tudi zato prosil naj prebije otrok počitnice na otoku Skyu.«
Viviana je zardela in se nasmeh nila. V njenih lepih očeh je bilo toliko dobrote in toliko razumevanja, da je Lewis spoznal, da ga je čisto prav razumela. In tisti trenutek si je dejal, da bi storil za to čudovito žensko še več, še mnogo več, čeprav ne bi dobil za svoje
delo nobene nagrade, samo hvaležen pogled njenih lepih oči.
Viviana se je prebudila iz svojih sanj šele, ko se je vlak ustavil na neki postaji in je stopila v njen oddelek neka sopotnica.
II
Viviani se je zdelo, da že dva dni sanja sladke sanje...
Sen se ji je zdel čudoviti sončni zahod za skalovito obalo otoka Raasaya, v rdeči razplamtelosti in veličastnosti podoben prizorom na odru...
Sanje, prebujenje v mallaiškem hotelu, kjer je morala prespati noč, če je hotela zgodaj zjutraj odpluti s parnikom proti otoku Skyu.
Sanje, dolga vožnja s parnikom sredi razjedenih, slikovitih skal, nakupičenih v veličastnem kaosu druga na drugo.
Sanje, prihod na otok Skye, kjer jo je že čakal avto, da jo je popeljal po cesti, obsijani z mesečino, skozi neskončno pokrajino proti staremu domu družine Blackenfieldove.
Ko se je pripeljala pred veliko, starinsko hišo, se je prižgala ob vhodu rožnata svetilka in mis May je stopila na prag, da dostojno sprejme gospodarico.
»Vaš sin, madame, spi,« je dejala s plašnim nasmeškom. »Pridite, da ga vidite, spi kakor angelček.«
šla je za vzgojiteljico po zavitih stopnicah, razsvetljenih z oljnatimi svetilkami. Tiho je stopila v sobo, kjer je spal otrok. Malček je ležal v veliki otroški postelji, njegova kodrolasa glavica je počivala na beli blazini, z debelušastimi ročicami je objemal majhnega medvedka. Sobo je napolnjevalo njegovo tiho, enakomerno dihanje, ki je nekoliko privzdigovalo v enakomernem ritmu čipkasto odejo.
Da, ta trenutek je bila najslajša minuta njenih sanj!
Obstala je negibna in zadržujoč dih, da ne bi zbudila spečega sinka. Njen sin! Njen mali otroček je spal tukaj mirno, pred njenimi očmi, tako blizu nje...
Vse to niso bile sanje, temveč sladka resnica. Te rožnate ročice so bile žive, ta sladki obrazek se je v sanjah smehljal... Instinktivno se je mati obrnila k vzgojiteljici.
Mis Mayeva je pa bila že odšla iz sobe in pustila mater samo 2 otrokom...
Tedaj je Viviana, čisto nalahno pritisnila kakor dih nežen poljub na zardela otrokova ličeca.
V	Sea-Foamu se je začelo za mlado mater življenje, ki je bilo bolj podobno lepim sanjam kakor resničnosti.
Prvo srečanje z Mikom je bilo nepozabljivo. Slučajno in morda zato, ker je tako ljubila to barvo« je Viviana oblekla tisto jutro sinjo obleko, podobno tisti, ki jo je bila imela, ko jo je slikal slavni londonski slikar... Bila je za čudo podobna portretu, ki ga je mali Mick vsako jutro občudoval, ne da bi o tem njegova mati kaj vedela.
Takoj, ko je stopil malček v so* bo in jo zagledal sedečo v naslonjaču, smehljajočo se s sladkim i° nekoliko melanholičnem smehljajem, podobno čudoviti sliki, se j® ustavil, zaril ročici v žep in jo zvedavo ogledoval.
Nato se ji je približal in njegov obrazek se je zjasnil.
Z ročico je potipal mehko svilo, potem pa pobožal Vivianino roko-kakor da bi se hotel prepričati, a» je živa.
Dalje prihodnjič
Med prijateljicami
»Pomisli, Marijana se bo na stara leta vseeno poročila! In povrh tega s človekom, ki bi bil lahko njen ded.«
»Pri njenih letih je to nemogoče!«
Milo sa drago
»Gospodična Micika, ali hočete biti moji?«
»Ne. zelo mi je žal, toda jaz sem zelo izbirčna.«
»Oh. to pa ni lepo. Piavkar sem vam dokazal, da jaz tudi nisem.«
Ves razred
Učitelj ni mogel'ugotoviti, kdo mu je že tretjič na stol položil žebljiček. Zato se odloči, da bo kaznoval ves razred. Drug za drugim prihajajo učenci k njemu in vsak dobi tri gorke okrog ušes. Poslednji pride Mirko in učitelj poskusi še enkrat posvariti fantiča:
»Povej, kdo je to storil, pa ti bo kazen odpuščena.«
»Jaz,« dahne navihanec olajšano.
Doslovno
»Marinka pravi, da je kar zaljubljena v svoj novi avto.«
»Spet dokaz, da lahko stroj nadomesti človeka.«
Razumljiva prošnja
Zdravnik je odslovil svojega slugo zaradi lenobe.
»Oh, gospod dohtar, napišite vzrok odpustitve po latinsko,« prosi navihanec.
in ANEKDOTE
.J
Zlobnež
Neki zbiralec umetnoatl razkazuje svojim povabljenkam svoje zaklade.
»To je Minervin kip,« razlaga. Ena izmed dam pa vpraša:
»Ali je bila poročena?«
»Ne, bila je boginja modrosti,« odgovori smehljaje se umetnik.
Težko bi bilo ustreči
»Ved temperamenta!« vpije režiser, »v vašem umiranju ni nobenega življenja.«
Razumljivo
»Urška, ne razumem te. Čeprav sl zaročena z doktorjem Mazačem, se vseeno sestajaš z lekarnarjem.«
»To pa samo zato. ker je lekarnar edini človek, ki zna brati doktorjevo pisavo.«
Težave
Podnajemnik: »Gospodinja, pri vas so pa stenice za tapetami!«
Gospodinja: »Kaj pa vendar iščete za tapetami?«
Iz otroških ustk
Janezek se najbolje zabava, če lahko vprašuje svojo babico. Ce jo le more,
jo muči z vsemi mogočimi in nemogočimi vprašanji.
Ko je babici že dovolj, se jame braniti.
»Zdaj pa ne utegnem več odgovarjati.«
»Oh, babica, .-samo še eno vprašanje.«
»No, zaradi mene, toda to naj bo poslednje.«
»Babica, povej mi no, kaj pa dela veter, kadar ne piha?«
Čudežni otroci
Čudežni otroci pokažejo v nežni mladosti sposobnost in talente, ki svet presenetijo. Pozneje pa navadno ti čudežni otroci popuste in ostanejo povprečneži. Le redko kdaj postane čudežni otrok tudi res slaven umetnik ali znanstvenik.
Znano je, da je bil Mozart (1756— 1791) čudežni otrok, ki Je pozneje res postal velik in čudežni glasbenik. Zato so k njemu posebno radi vodili čudež ne otroke, ali Mozart otroškim talen tom ni zaupal. Nekega dečka, ki je smel vpričo njega zaigrati, je pohvalil: »No, mali, ne igraš ravno slabo.«
Pohvaljeni otrok se je opogumil in je dejal: »Zato bi pa rad, da bi mi še malo povedali, kako je treba komponirati.« Mozart mu je dejal, da tega zdaj ne potrebuje, komponiral bo lahko, ko odraste.
»Pa sao ste v mojih letih tudi vi že komponirali« — je silil deček.
»Sem, odvrne Mozart, a jaz nisem nikogar spraševal, kako je treba.«
*
Tudi Beethoven (1770—1827) je bil čudežni otrok. Kot deček je prišel na Dunaj, kjer so nekateri prijatelji dosegli, da ga je blagovolil poslušati sam Mozart. Beethoven je pred njim na klavirju improviziral lastno fantazijo. Mozart je brez posebnega zanimanja poslušal in slednjič igranje pohvalil, a dal je razumeti, da to ni bila prosta improvizacija, temveč že vnaprej s trudom sestavljena in naučena. Beethoven je razumel očitek in jezen je prosil Mozarta, naj mu sam da temo. Mozart mu jo da in Beethoven jame igrati.
Pod prsti dečka se preprosti motiv preliva in razbohoti ter slednjič preide v čudovito fugo, polno sile in tako sijajne oblike, da je Mozart osupnil.
Beethoven konča in Mozart zaklič® poslušalcem:
»Zapomnite si ga, o njem bo vesoljni svet govoril!«
Potem je mladega Beethovna objf* in ga prosil, naj mu prvo sodbo odpusti.
Prepričljiv dokaz
Jakob Boni, znameniti starinoslove® in zgodovinar, je kot otrok rad Ple**| po drevju. Se pri šestdesetih letih s® je spomnil užitka, kako je občudov** kačjega pastirja z vrha drevesa, kj®^ je sam skrivaj kadil svojo prvo cigft' reto.
Nekoč pa je kot otrok tudi z drevesa padel, tako da mu je lobanja počil*" Na to nezgodo je mislil pozneje, ko J® nekoč dejal: »Ce kdo dvomi, da možgane v glavi, mu lahko priče py' vedem, ki so jih na lastne oči videle-
Veliki francoski romanopisec Bal**? je bil tudi velik zapravljivec in je živ® zato v večni denarni stiski. A na svet je pač tako. da zapravljivec, ki veh* denarja zabije, tudi na kakršen način več denarja dobi kakor varčn • Nekdaj je sedel Balzac s prijatelj* pariški operi, kjer je med odmor®1 vzkliknil:	^
»Oh, če pomislim, da gori zdape mojem stanovanju tristo sveč!« „
Nihče ni hotel verjeti toliki zap>' . ljivosti, in zato so stavili. Po kon\eBl predstavi jih je Balzac povedel k na dom. Tam je res gorelo tristo v°“Lg| nih sveč — Balzac je pa pobral ” sto frankov stave.
Jz dežele vzhajajočega sonca
Modrost zelenega
v
Cajni obred — izraz filozofije nekdanjega in modernega Japonca
Beganje med filozofijo zapada in vzhoda, ritem strojev in peza stroge nravnosti uničujejo živce modernega Japonca. Potrebuje miru in sprostit-ye. Dobi ju v, svojem nesmrtnem čajnem obredu.
Brez mleka, brez žganja, brez sladkorja, zelenkastorumen teče čaj skozi japonsko življenje, vroč in trpek. Bijejo ga pred južino, med njo in P° njej. Princi, kmetje in berači ne morejo živeti brez njega. Pijejo ga v zasebnih stanovanjih, v uradih, v gradovih in v kočah. In vsakega go-nfa pozdravijo tako, da mu ponudijo skodelico trpkega zelenega čaja.
Ali je čaj iz prvega popka? Iz drugega? Iz listov! Ali iz cvetja čajevca?
Kultivirani pivci čaja na Japonskem vam vedo to povedati za vsako skodelico posebej.
Za Japonsko je čaj vse več kakor narodna pijača. Pitje čaja je postalo kult čaja, filozofija čaja, religija estetike. Posvetitev te simbolične religije čaja je čajni obred. Budisti so 8a v osmem stoletju prinesli iz Kitajske, kjer je bil že obsojen na izumiranje. V tisočletni negi so Japonci izpopolnili ta obred iz estetskega preganjanja dolgčasa v estetsko duhovno opravilo.
Gospodična Kikuko Sato, mlado japonsko dekle iz boljše hiše me pelje
mojemu prvemu čajnemu obredu. K,
Vsakdo čuti iz drže in prav drobnih gibov razpoloženje in čustva svojih bližnjih.
Doživljamo nemo pravljico. Ko voda kipi, tedaj pomeni ta šum v jeziku čajnega obreda šumenje vetra v smrekovem gozdu. Nič se ne zgodi, vsi prisluškujemo šumenju vode v čajnem kotliču, šumenju vetra v smrekovem gozdu. In vsi mislimo — da, to je kakor šumot vetra, kadar potegne skozi smreke.
Harmonični mir, mir, predvsem mir.
Nema mlada Japonka učinkuje kakor kamniten kip. In gostitelj je slok, bled Budha.
To negibno tišino vodi s hipnotično močjo mojstrica čajnega obreda.
Naposled...
...naposled se nalahno premaknejo neka vrata. Vstopi majhno dekletce. Eiko Mori San, že šest let je učenka mojstrice čajnega obreda in komaj osem let ji je.
Na majhni, paževsko ostriženi glavici se bohoti liki krona petlja iz belega tafta. Črna, roževinasta očala delajo belo napudrani, krinki podobni obrazek še negibnejši, še podob-nejši krinki.
Kimono ima trinajst barv. Na črnem polju poganjajo svetlozeleni lističi, temnozeleni brstiči krizantem, cvetlice in vzorčki v karminu, cino-
Ko dekletce vlije z leseno zajemalko vročo vodo na zeleni prah, da ga z bambusovim čopičem zmeša v kašo, pomeni to v čajni govorici .žuborenje potočka'.
Zdaj mala lutka vstane.
Z obema rokama oklepa skodelo s čajno kašo kakor daritveno žrtev. Tako svečano korači skozi majhni prostor in se ustavi pred tujim gostom.
Tuji gost gleda v krinki podoben otroški obraz. Toda otroški obraz ostane nem.
Spet klecne deklica na kolena. Položi skodelo na rogoznico pred tujca in se globoko prikloni.
Tujec odzdravi na njen priklon. Tedaj ze počiva na dlani njegove dr ce skodelica. In leva dlan oklepa skodelo s strani. Tako jo svečano ponese k ustnicam in izpije vsebino v treh in pol požirkih prav do dna. predpisanih v enajstih stoletjih.
Po pitju sledi spet obojestransko pr" 'anjanje. In nato se dolgi obred pitja ponovi dvakrat za vse prisotne.
Po čajnem obredu pride obred pospravljanja. .
Pisana lutka z roževinastimi naočniki svečano dvigne črni čajni kot-lič iz vdolbine. Zdaj smejo prisotni pogledati v tlečo žerjavico.
Iz snažnih, iz slame spletenih košaric vzame mala nove kose oglja,
Italijanščina za Slovence
v besedi in sliki
*
»HO I MIEI DUBBIh
Una attrice, celebre per la sua bellezza, conversava con uno dei piu geniali scrittori del nostro tempo.
A un certo momento, la conver-sazione preše questa piega:
— Si, io sono bella, me lo dicono tutti e voi me lo ripetete. Ma non dicono anche tutti che voi siete un genio?... Pensate, se noi fossimo marito e moglie ed avessimo un figlio! Sarebbe una creatura per. fetta: la mia bellezza e la vostra genialita.
— Ho i miei dubbi, signora! ris-pose piuttosto asciutto lo scrittore, che non era bello quanto era ge-niale. — Potrebbe darsi, che nostro
f, ■ "-rf-;
La distribuzione del te in una illustre famiglra giapponese. — Čajni obred v odlični japonski hiši.
T predmestju vil Aomoriju ob To-kiobaiu, uro vožnje z avtom od središča mesta, stoji vila mladega milijonarja Ohiaia.
Bosa nas povede služabnica v evropski del vile.
Hišni gospodar se priklanja glo-o°ko, še in še globje. Bled, slok in mlad je, v sivem kimonu, zelo skromen, čisto preprost.
V	sinjih čajnih skodelicah srebljemo rožnate črešnjeve cvetove, plavajoče v vroči slani vodi. Zadoni B°ng, prikaže se odličnjaška starejša oama v črnem svilenem kimonu, se globoko prikloni in nas popelje v Japonski del vile. Gospa Yuraku Ki-kumoto je, mojstrica čajnega obreda.
Neka stena se premakne in razgali konec vrtička. Koračimo čez vetu' Položene kamne, kakor čez va-8ki Potok.
Vrata se spet zapro.
Bmo v sobi čajnega obreda! Orientalski vzduh, japonska pre-Prostost, dragocena preprostost. Vse °oe za čajni obred na Japonskem , v zidavi in opremi urejene po r°gih zakonih. Soba je natanko šti-lr> pol rogoznice široka in ena n°K°-nica 'mer' devet in pol kvadratih čevljev. Vrste lesa na stropu in , enah te majhne sobe stanejo več akor tri povprečne družinske hiše. Občudujemo okrasje cvetlic: veji-, ■ dva zelena lista, majhna rdeča
členk3' kipČ.
iz votlega bambusovega j e?kar ki tiči v slamnati pleteni ko-rici, stoječi na leseni deščici. Bedimo na štirioglatih, nizkih bla-bah. v sredini sobe kraljuje na ža-j.Cem lesnem oglju, v skrbno oči-
0.enl Jn z bakrovinastim robom , raseni globelici starinski železni
is*i. kotlič-
ajni obred se prične. je rmonični mir, harmonični mir in Vrš'6nkrat harmonični mir, to je najti ^?,.zaPoved. Nihče ne sme govoricah	se ne sme Premikati. Po-
bov'1110 na svet okro£ nas- 2e vzhaja
bru, v vijoličasti, črni, sivi, pomarančasti in beli barvi. Boke ji objema širok, limonastorumen pas z veliko petljo na hrbtu.
Pisana lutka se zgrudi na kolena.
Odzdravimo pozdrav osemletnice in se pripognemo globoko, prav kakor ona, na rogoznice.
Prav tako svečano, kakor je prišla, spet odide.
Prišla in odšla je, samo da nas pozdravi.
Zdaj je spet tu in nosi posodo za shranjevanje čajnega praška iz črnega lošča in skodelo, ki v njej zelenkasti čajni prah zmešajo v kašo.
Vsi opazujejo gibe dekletca s kar največjo pozornostjo. Vsak gib je obred. Če gre po kakšen nov predmet, ga prinese na obeh dlaneh. Nosi ga, kakor nosimo relikvijo. In če gr^v belih nogavičkah skozi sobo, ne dviga nog, temveč jih natanko v odmerjenih odstavkih drsa pred seboj.
Dekletce izvaja obred, toda vodijo jo pogledi mojstrice čajnega obreda. Ta ne odvrne pogleda od svoje gojenke. Tudi mi moramo opazovati dekletce, nenehoma. Otrok služi obred v križnem ognju naših oči.
Pisana lutka vzame posodo za čaj v roke...
Jo spet odloži na rogoznico...
Jo odpre...
Z rdečo krpo obriše loščeni pokrov posode...
Spravi robček nazaj v žep...
Odprt posodo s čajem...
Z bambusovo žličico zajame zeleni prah stoletnih čajevcev iz posode...
Ga vsiplje v zeleno keramično skodelico...
Potrka z bambusovo žličico trikrat ob posodin rob, da bi sleherno dragoceno zrnce padlo v posodo... -
Dejanja, ki jih lahko izvršimo v sekundi, se razvlečejo v dolge, mučne minute. V sobi je tiho kakor pri službi božji. Vsakdo pazi, da se niti ne premakne.
da bi poživila ogenj. Z medeninastimi paličicami zgrebe pepel, in mi vsi mislimo na veliko Fudžijamo in na lavo, ki tli v njenem srcu.
Deklica pokrije ogenj s črnimi in belimi kosi oglja. Vsak kos ima svoj poseben pomen. Črni so gozdovi, ki pokrivajo Fuji San, sive so skale, ozki, beloobarvani so slapovi med skalami in beli pepel, ki ga dekletce posiplje na svojo ustvaritev, simbolizira večni sneg na vrhu svetega hriba Fuji.
Čajni obred gre h koncu.
Zdaj. po štiriurnem obredu, smemo svete priprave za obred, ki gredo previdno iz rok v roke, ogledati in pohvaliti. Občudujemo bambusovo žličico, kašaku. Občudujemo bambusov čopič, ki z njim čajni orah zmešajo ” kašo. Imenuje se kasen, soba za čajni obred kasito, čajna posoda pa kajre. Gong, ki tiho oznani čajni nbred se ' —enuje dora. obred sam ka-noyu.
Te drobne, nepomembne naprave stanejo ogromno premoženje. To so družinski zakladi. Dejanska vtednost .kajpak ni večia od ničle, toda imajo vrednost starine, tradicije. Okrog ysakega predmeta se plete anekdota.
Hideyoshi, Nobunaga in drugi veliki japonski vojskovodje so jih podarili svojim podanikom, svojim vazalom. In družine obdarovancev so jih dalje podedovale Pri eni poslednjih dražb so zdražili drobno bambusovo žličico na 198000 jenov, to je krog 50.000 dolarjev star čajni kotliček ie pa dosegel ceno 10.000 dolarjev...
Manj premožni si lahko v veleblagovnicah Japonske že za 10 jenov priskrbe popolno orodje za čajni obred. Lajrk ga komaj loči od dragocenih starin.
Japonci, ki se pogosto udeležujejo čajnega obreda, so izvrstno izučeni
v	tenkočutju sluha. 2e po šumu, ki ga bose noge povzroče ob pričetku obreda, spoznajo obvladanje, kul-
figlio fosse purtroppo bello solo come me e nel resto simile st voi!
Razlaga besed
attrice f igralka. celebre slaven, suo svoj, njegov. bellezza f lepota.
conversare razgovarjati se, kramljati.
geniale genialen: H piCi g. najge-nialnej ši.
scrittore m pisar: pisatelj. nostro naš.
certo gotov: a un c. momento v nekem trenutku.
conversazione f pogovor. preše je vzel (pass. tem. nepr. glag. prendere). piega f guba: obrat. ripelere ponavljati.
. genio m genij. lossimo bi bili; fosse bi bil. avessimo bi imeli. creatura f stvor, stvar. perietto popoln. genialita f genialnost. miei (mje-i) moji. dubbio m dvom,
rispose je odgovoril (pass. rem. nepr. glag. rispondere).
darsi (nastalo iz dare si): pud darsi utegne se zgoditi: potrebbe darsi utegnilo bi se zgoditi, me jaz (posebno poudarjeno). resto m ostanek. simile podoben.
— Scusate, signore, che cosa de-siderate?
II turisto ripete:
— Desidero ancora pere.
— Ancora pere! Ma io, signore, non vi ho mai portato pere! Pere in maržo!
II	turista guarda meravigliato:
— Ma come! Non mi avete portato pere? E mostra la bottiglia del vino... — Ah! esclama il cameriere, illuminato. — II signore desidero bere, non pere...
Razlaga besed
turista m izletnik, tujec, turist, pranzare (prandzare) obedovati.
hiamare poklicati. cameriere m sluga; »atakar. pera t hruška.
cortese vljuden; cortesemenH
vljudno.
mai kdaj; non... mat nikoli. guardare gledati.
meravigliare (meraviljare) sačudi-ti: meravigliato začuden. mostrare (po)kazati. bottiglia (bottilja) f buteljka, steklenica. esclamare vzklikniti. illuminare razsvetliti; illuminato razsvetljen; Tv gornjem primeru:] ki se mu je zabliskalo. bere piti.
NIENTE PAURAl
—	Non ti aftaticano tutti quei giornali?
PERE E BERE
Un turista tedesco pranza in un ristorante romano. A un certo momento, chiama il cameriere e gli dice:
—	Prego, ancora pere...
II cameriere non sa; se ha sen-tito bene e cortesemente domanda:
—	Non li leggo mica!
(Tribuna illustrata, Roma)
Razlaga besed
niente (njente) nič. paura f (pa-ura) strah, bojazen. altaticare utruditi; aliatlcano utrudijo.
guel, množ. zaimka quello tisti, oni. leggete (nepr. glagol) brati. mica f mrvica: non mica saj ne; non li leggo mica saj jih sploh ne berem.
turo kakega človeka. Čajni obred je trening za obvladovanje samega sebe in Japonci nalašč izbero za obred tako majhne sobe, da laže nadzorujejo svoja čustva, svoje obvladanje in da se laže duševno zbero. V kaosu donebnic, v bučanju motorjev letalskih rojev, v hrušču jazza potrebujejo Japonci še posebno poglobitev v narodno kulturo. Ko se pre-dado čajnemu obredu, najdejo mir, pogum za življenje.
In potem je čajnega obreda konec. Med večerjo hišni gospodar zelo malo govori. Nemo sedi v naši sredi, kultiviran, resen, bled.
Odhajamo.
Hišni gospodar sedi kakor Budha na pragu svoje hiše. Papirnata vrata so široko razprta. Tiho gleda za svojimi gosti.
Spodaj v dolini se še enkrat ozremo k hiši mladega milijonarja. V sobi za čajni obred gori luč. Skozi papirnata okna vidimo negibno, sloko senco.
Čudno naključje
Pred nedavnim je v kalifornijskem mestecu Laguan-Beachu v 64 letu starosti umrl bivši polkovnik W. G. Pe-ace. Peace pomeni slovenski »mir«. Polkovniku s tako nebojevitim imenom je usoda dodelila nenavadno, čeprav ne ravno pomembno vlogo.
11.	novembra 1618. leta, natanko ob
10.	uri 59 minut je priletela med ameriško prostovoljsko baterijo nemška granata in je ubila štiri topničarje. Poveljnik polka je ukazal, da baterija takoj izstreli nazaj svoje plačilo. Topničarji so ubogali in kroglo izstrelili. S tem je padla poslednja krogla prve svetovne vojne.
Kajti v tistem trenutku se je po celi fronti razlegel alarm: »Ustavite ogenj!« Prišlo je premirje. In tako je bila krogla, ki so jo minuto poprej izstrelili, poslednja padla krogla v svetovni vojni. Povelje za mir je pa prinesel polkovnik Peace, po naše fKd-Jtovnik »Mir«.
DRUŽINSKI TEDNIK
ROBINZON na samotnem otoku §
Št. 56. Robinzon utrdi svojo votlino
Mezopotamija. 6. Samoglasnik in j veznik; kemični znak za kalcij; ke-J mični znak za jod; inicijalki našega* pesnika (»slovenski Heine«; 1835 do J 1869); predlog. 7. Polet, zanos; obo-J kan hodnik, lok. 8. Osebni zaimek,; tudi zna; žensko im (pomanjševal-; ka); leži ob hišah. 9. Premikati se,; hoditi; stik; isto kot prvo pod 8. vo-; doravno. 10. Slaba juha, neužitna; tekočina, čobodra; vrh v Črni gori.;
11.	škotski romanopisec in pesnik; (1850—94).	j
Navpično: 1. Največji poljski pesnik (1798—1855.; Pan Tadeuš). 2. Važno pristanišče v Senegaliji; pri-; slov časa. 3. Ploščinska mera; ptič-; plovec; šoja, podboj. 4. trije enaki soglasniki; hrvaška reka; kemični znak za berilij. 5. čeprav; morala.
6.	Kemični znak za uran; čebelnjak (množina, brez prvega j); okrajšava za vzhod. 7. Glasbeni interval; ime filmskega igralca ali slavni španski anatom. 8. Kratica za zvezek; glas piščali; umetnost (latinsko). 9. Pozitivno ali negativno nabit atom ali atomska skupina; sestavljena barva; osebni zaimek. 10. Obmejek, poljska meja; lesen. 11. Primeren, enakovreden.
KRIŽANKA
______________________(Zii	 S^m\	o /?7|
Tedaj je papiga že zavpila so- napotil k votlini. Postalo mu je grmovjem, tako da je ni bilo mo-čutno, kakor je tolikokrat slišala	jasno, da prav stori,	če zavaruje in	goče	tako hitro odkriti.
Robinzona govoriti samega s seboj:	utrdi svojo votlino	kakor	kakšno	In	potem je kazalo izkopati za-
»Oh, ti ubogi Robinzon!«	pravo trdnjavo.	silen	izhod, da lahko pobegne sko-
Vesel, da ima tega zvestega to- Najprej se je lotil stene	iz hlo-	zenj,	če bo sovražnik tako močan,
variša pri sebi, se je Robinzon spet dovja; zavaroval in zakril jo je z da se mu ne bo mogel ubraniti.
Št. 57. In spet je minilo nekaj let
Vodoravno: 1. Italijanski pesnik, romanopisec in dramatik sijajnega sloga (roj. 1863.; pravo ime Rapa-gnetta). Francoska reka, posebno znana iz vojne, tudi skrbna; obveza, trak. 3. Pesnik »Novic« (1798 do 1884; s pravim imenom Vesel; začetnici); svojilni zaimek; predlog.
4.	Vladar; naravna lepota vodd; kralj (italijansko). 5. Ime slavnega ledolomilca (po ruskem državniku);
ORGLE
Ker Robinzon kljub vnetemu | je pa lepega dne podal na lov, je ščino. V njih bližini je plesalo iskanju ni našel nobene sledi in I spet zagledal v daljavi dim!	okrog dva tucata divjakov okrog
nobene človeške stopinje več, se je i Radovednost je premagala bo- ognja.
zadovoljil s svojo razlago, da so j jazen in hitro se je povzpel na ne- Dvignili so dva ujetnika iz lese-prišli tedaj čisto slučajno v vas j ko skalovje, od koder je imel raz- nih čolnov in ju odvezali. Enega divjaški prebivalci enega izmed od-1 gled malone čez celo obal. Zagledal so odvlekli k ognju in Robinzon je daljenih sosednjih otokov. Ko se ' je pet kanujev, potegnjenih na pe. bil priča strahotnemu prizoru.
št. 58. Žrtev zbeži
8 9 10 11 12 13
stvari iz kraja v kraj. 5. Glavno mesto Tracije. 6. Mesto v Mali Aziji, nekoč začasna bizantinska prestolnica in torišče dveh cerkvenih koncilov. 7. Zajedavec, skledoliz. 8. Moško ime, tudi ime več znamenitih grških mož, tako geometra, kiparja, epika, filozofa. 9. Skupen pojem vseh vrst ladij.
V kvadrat nad št. 7 vstavi samoglasnik, ki je obenem tudi veznik. Nato dodajaj na obe strani vedno po eno novo črko, da dobiš, v istem ali spremenjenem vrstnem redu črk, nove besede naslednjega pomena: 1. Pogrda, nečast. 2. Osamelost, pustinja. 3. človek, ki je prišel, tujec, prislinjenec. 4. Spravljanje oseb in
v istem ali spremenjenem redu (rli naslov velikega romana L. N. Tol stoja.
MAGIČEN LIK
Medtem, ko so nesrečneža ubili, selja, ko je spoznal, da je begunec ka. Hoteč zmagati je prvega tre-spekli in požrli, je drugi ujetnik hitrejši od zasledovalcev, in odločil ščil z enim samim zamahom svo-izrabil to priložnost in izginil v gr- se, da mu priskoči na pomoč. jega kija na tla. mičiu Dva ljudožrca sta pa opazi- Stekel je brez obotavljanja na Drugi je pa skočil v stran in vrla da je pobegnil in sta se takoj peščino, z namenom, da bo zašle- gel nanj laso. Toda lasa Robinzona pognala za njim	dovalca odrezal od njune žrtve, ni ujela in trenutek na to je ležal
Robinsonovo srce (e utripalo ve- i Nameril se je naravnost na divja- drugi divjak mrtev na tleh.
št. 59. Kralj Robinzon dobi podložnika
DOLGA POT POŠTNEGA SLA
Neki pismonoša na deželi mora vsak dan opravljati dolgo pot. Najprej prehodi 24 km, nato eno uro počiva in opravi ostalo pot samo še s polovično hitrostjo. Za vso pot rabi skupno 14 in pol ure.
S kakšno hitrostjo na uro prehodi prvi del poti?
1. domača kura,
2. ostanek kart pri delitvi; del vrednostnih papirjev, ki .prinaša obresti;
3. spremenitev kraja, stanovanja,
4. ime več rimsko-nemških cesarjev,
5. rudnina.
MUČNO DELO	}
•
Vajenec mora dostaviti šest ročk ♦ petroleja šestim strankam, ki stanuje-♦ jo vsaka v svojem nadstropju, vključ-I no pritličje. Ročke so pa tako težke, 2 da more samo eno nesti. Med vsakimi nadstropjem je 21 stopnic, med cesto $ in stopniščem pa sedem.	Z
Zračunati hofcmo, tcoliko stopnic | mora vajenec prestopiti pri svojih po-1 teh navzgor in navzdol, dokler ne od- J da zadrve ročke petroleja?	Z
GLASOVALNI PROBLEM
Nek predlog, o katerem je glasovalo 600 oseb, je pri volitvah propadel. Ko je isto število drugič o predlogu odločalo, je bil sprejet še z enkrat več glasovi kot je prvič propadel. Sedanja večina je proti prejšnji v razmerju 8 : 7.
Koliko ljudi je spremenilo mnenje?
Pripomniti velja, da je določeno število glasov, s katerimi je predlog sprejet ali odbit, z razliko glasov za in proti.
opravka s kakšnim dobrotljivim, nadnaravnim bitjem, kajti po koleni'.. se je splazil do Robinzona; naposled se je zleknil pred njegove noge in položil njegovo desna nogo na svoj tilnik. Tako mu je dal vedeti, da mu je čisto vdan.
št. 60- Spet ogenj!
Zdaj je kazalo ubežnika uloviti in ga potolažiti. To se mu je naposled posrečilo in siromak, ki je videl, kako mu je Robinzon priskočil na pomoč, se mu je približal z znamenji vsega spoštovanja.
Bil je očitno mnenja, da ima
Rešitve ugank iz preišnje številke;
Križanka: vodoravno po vrsti:!
1.	Rossini, ura. 2. usta, enoten. 3. mir.; skakati. 4. Ricardo. A. M. (Anton; Medved). 5. citat, vrt, o. 6. osat, iris.;
7.	1, rad Italo. 8. oj. neolika. 9. Mu- < rillo, T.' S. P. 10. bahato, jate. 11.! ona, agrotis,	J
Zlogovnica:	signal, vročina, misel,!
atlant, grapa dobrota, amonjak. lo-! vec, ekrazit, Njemen, armada, čreslo.; ednina, drama, Emmental. žunan. ikra,; dleto, Ortler. laik. Sv Magdalena če deži, dolgo slabo vreme nam preti. j
Star kitajski problem: Po Pitagoro-; vem stavku se izračuna [(x + l)*=' 25+x!l, da je ribnik 12 m globok.
Ježa in želvi: Prva želva je premak-; nila ježa za 6. t cm nazaj (t — šte-; vilo sekund), prehod preko druge želve, ki se je izvrši! v t/« sekund, pa mu je prinesel pot 9. t cm, ker je bi-; la njena hitrost 18 cm v sekundi. Ta je torej pridobil 3. t cm. Jež, ki je tekel po prosti progi, je bil torej boljši tekač.
Prebrisana prekupčevalca sta si tako razdelila čredo svinj, da je eden vzel boljše, drugi same slabše svinje. Prvi jih je prodal par za 1 dukat, drugi 3 svinje za en dukat, s čimer sta dejansko prodajala 5 svinj za 2 dukata (kakor sta jih kupila). Tako sta že za 240 živali izkupila 100 dukatov in je imel vsakdo dobiček po 5 svinj.
POSETNICA
Marin R. Gostič
Lesina
Kaj je ta oseba po poklicu?
IZLOG1LNICA
Naselje, konjiča, Nekrasov, konoplja, poročilo. Iz vsake teh besed vzemi dvojico in vseh pet bo sestavilo naslov Shakespearejeve komedije.
VSI___________ML'	L.___:___
Prvo kar je Robinzon svojemu grmado iz oklestkov, hoteč mu po-spremljevalcu pokazal je bila vot- kazati, da beli ljudje tako zakurijo lina ki v njej živi. Ni mu bilo vse- ogenj.
lej lahko pojasniti divjaku navade Ne da bi spregovoril besedico, je ln način življenja belih ljudi. Ven- divjak skočil pokonci, pograbil Ro-dar so prišli pa tudi pripetljaji, ki binzonovo sekiro in oddirjal iz vo-so bili za oba velike važnosti. Ta- tline. Ali naj bi bil to poskus za ko je lepega dne Robinzon naredil beg?
Tedaj se je pa že divjak vi vihteč nad glavo plamenico. Z je torej umetnijo, v naravi vi sati ogenj, umetnost, ki je vž divjakon. lastna, ki je pa Rot zon dotlej ni mogel uganiti. Z je bil Robinzon še bolj vesel, je rešil divjaka strašne smrti.
SPREMENILNICA
lisa, trop, miza, neia, mast, kraj, rame, reta, stot. Vsaki izmed teh hesed dodaj novo črko, tako da dobiš,
Sl. nadaljevanj«
Stresla je z glavo in žalostno me. »ila: »Tega pa ne razumem, Bam oče mi je rekel, da zadeva slabo kaže — kar na lepem pa vi trdite, da ga bo moči rešiti.«
»Le zaupajte mi, Anni.«
»Zaupanje v vašo dobroto me še drži pokonci. O, da bi le res bilo!«
»Upanje naju ne sme zapustiti! In zdaj, Anni, bi kajpak spet radi začeli z delom?«
»če ste že zdravi...«
»Reciva jutri; malo bi se še rad odpočil.«
. 2e je hotela privoliti, ko ga je pa
enkrat pogledala s poizvedujočim pogledom, je odkimala z glavo.
»Bolni ste, gospod Reynolds. Sebe samega slepite, ko si dopovedujete, da ste zdravi. Zdravnika, zdravnika potrebujete!«
»Neumnost!«
»Saj nisem otrok! Mnogo česa Pri vas sicer ne razumem, to pa že vidim, da ste bolni. Pustite, da poklicem zdravnika. Prosim vas, meni za voljo!«
»Joj, kako ste trmasti, Anni. Za-Kaj se tolikanj skrbite zame?«
»Zakaj? Ali niste... ali se nisva... £ako le morete tako čudno vpraševati?«
Osupnil je, ko je zdajci pobesila glavo in začela ihteti. Po drgetajočih ramenih je videl, da se jo-ee. Nežno ji je privzdignil glavo in J1 Pogledal v solzne oči.
»Anni!« je sočutno in očitajoče
vzkliknil.
»Ne morem si pomagati! Prosim Vas» Pustite me!«
Zdajci je planila pokonci, toda »udi on je vstal in jo prijel za ro-f.°- V svoji razburjenosti je bila še iih ejša kakor sicer. Ni se mogel ubraniti vroče želje, da jo objame
Poljubi. Zdajci jo je nežno prijel nase. Strasten poljub... rado-V*n vzklik... potlej pa krik bolehne Roka je segla na prsi in •dahnil je.
je*Nič ni, Anni; samo zbodlo me
»Za božjo voljo!« je kriknila, »ali ranjeni?«
»Malo samo!«
.Njene objokane oči so ga očitajoče pogledale.
_ »prej mi niste povedali resnice. *oreJ mi ne zaupate? Pravkar ste me Poljubili — toda poljub brez
zaupanja...«
Stresla ga je mralica in dihal je sunkovito. Sprevidela je, da zdaj r>l čas za pojasnjevanja. Pozvonila je Tonyju; s hudo skrbjo v očeh Je vstopil.
»Mr. Reynolds vas potrebuje, To-*y. Pomagajte mu v spalnico in pokličite zdravnika.«'
»Anni!«
»Nie ne ugovarjajte! Nočem vas ^bogati, če ne bo Tony poklical zdravnika, ga bom pa sama.«
Medlo se je nasmehnil. »Vdam se. Toda jutri pridite spet, Anni, •“Grda bom lahko dalje narekoval... ■Na svidenje!«
-Kmalu nato je prišel zdravnik je njegov prvi obisk po treh le. “h Bil je dobre volje in je smeh-*Jaje se obstal pred posteljo, pre-aen je začel s pregledom.
- Ge bi me vsi pacijenti tako red. rai ^ Potrebovali kakor vi, bi moral napraviti križ čez svojo prakso!
ROMAN * NAPISAL GEORGE GOODCHILD. PREVEDEL Z. f.
1
'/.urnem
>
No, zdaj pa z besedo na dan! Kaj vam je?«
»Majhna nezgoda!«
»Kakšnega značaja?«
»Nekdo me je moral zamenjati. Neki moški me je ustrelil v levo ramo. Sprva se je zdela stvar hudo nevarna, zato sem kar spotoma domov obiskal nekega zdravnika. Iztrebil mi je kroglo in me hotel kar doma pri sebi obdržati. Meni pa pri njem ni bilo tako všeč kakor tukaj-le v mojem stanovanju.«
Zdravnik je odvil obvezo ln skrbno pregledal rano. Potlej jo je izpral in obnovil obvezo.
»Nič nevarnega,« je del naposled. »Luknja je pa vendarle poštena. Nezgoda torej, pravite?«
»Da, da.«
»Teden dni boste že morali ostati v postelji.«
»Toliko časa pa ne utegnem, dragi doktor!«
»Morate utegniti. Ali se vam Je to primerilo medtem, ko vas je zapustil spomin?«
»Ali ste tudi vi že brali to senzacijo?«
»Da. Slučajno sem prebiral dnevne novice.«
»Slaba navada, doktor. Nič kaj prida resnice ne najde človek v časnikih.«
Po tej skorajda pikri opazki, se je zdravnik naglo poslovil, zakaj zdelo se mu je, da bi bolniku nadaljnje vpraševanje ne bilo ljubo.
Ko je bil Reynolds spet sam, je skušal zatisniti oči. Toda misli so mu le preživahno uhajale k Anni. Poljubil jo je bil in tesno objel... Takih reči človek ne pozabi zlepa, In ona ga je imela zgolj zaHarryja Reynoldsa, za slikarja...
Njegov suknjič je visel čez naslonjalo bližnjega stola. Segel je v žep in izvlekel tanko, poslikano krinko — krinko razvpitega Maščevalca! Igral se je z njo in premišljal o svoji pustolovski preteklosti. Potlej se je zdajci odsekano in trpko zasmejal. V svojih načrtih pač ni bil slutil ljubezni... Niti mislil ni nikoli na to. Roza... no da... nanjo je že mnogo mislil, toda strasti ni nikoli v njem zbudila.
To je bil Annin delež. Zaradi svojih brezupnih družinskih razmer se mu je bila zasmilila; iztrgal jo je iz dušečega okolja in ji pomagal na pot dostojnega življenja. Nikoli pa še slutil ni, da se bo kdaj iz tega iskrenega prijateljstva izcimi lo kaj več... da jo bo vzljubil... da ji bo kakor tat ukradel deviški poljub!
In bodočnost? Dovršiti mora svoje težavno poslanstvo... Maščevalec mora izginiti s sveta... in potlej Anni... Neizmerna sreča se mu smehlja!
Zavzdihnil je globoko ln iz vsega srca; potlej je spravil krinko. Ne, ne! Dekletu se naj smeje prostost, sama in drugje si naj poišče srečo!
Se nedavno Je bila rekla, da Maščevalca sovraži... Tako naj ostane! Prav Je, da se za visoko ceno od. rekanja odkupi sa »voj o maškarado^
29. poglavje
Roza Harmerjeva Je od Brenta zvedela najnovejše novice. Kar naravnost ji je povedal, da se mn zdi Reynoldsova pripovedka o izgubljenem spominu preprosta sleparija. Prepričan je bil namreč, da je Maščevalec napadel Harryja in mu dal okusiti enake grenkosti kakor nekoč Swintonu. Bržčas se mu je potem posrečilo, da je ušel iz jetni-štva, morda mu je pa tudi Mašče. valeč odmeril krajšo kazen kakor Swintonu. Da je bilo nekako tako, o tem je bil trdno prepričan. Menil je, da Reynolds samo zaradi Anni noče priznati resnice.
Ta slednja domneva je Rozo tako podžgala, da jo je sprva popadla besna ljubosumnost. Toda takoj spet se je postavila za Harryja, ko ga je začel njen oče v nič devati. Stari Harmer se je cel6 tako razvnel, da mu je hotel prepovedati vstop v hišo, češ z ljudmi, ki hudodelce ščitijo, namesto da bi podpirali državne oblasti, pravico in postave, ne mara Imeti nobenih sti. kov več. Šopiril se je s svojimi dobrimi lastnostmi kot državljan — in to kajpak vprav v času, ko se mu je že naspol smejal masten dobiček pri neki ne kdo ve kako čedni »kupčiji«, šlo je za neko cvetoče podjetje bivših bojevnikov, ki je pa bilo v navzkrižju z njegovimi osebnimi interesi. To podjetje je spravil v stečaj in ga kupil za smešno ceno...
Po Brentovem obisku Roze kar ni več strpelo. Ni in ni mogla prenašati misli, da bi moglo dekle tako »nizkega« rodu izpodriniti njo, blagorodno in ugledno damo. Zato se je odločila, da tvega poslednji poskus.
Popoldne se je odpravila k Har-ryju na obisk. Spotoma je kupila dragoceno cvetje in izbrano sadje, oboje kajpak v tem letnem času po neverjetno visokih cenah.
»Miss Harmerjeva!« je javil Tony.
»Bog nas obvaruj zlega!... Toxvy, kar pripelji jo noter!«
Roza je bila cvetoča in dehteča, ko je vstopila; kakor zimska vrtnica brez bodic...
»Zdravo, Harry!« je vzkliknila. »Kakor kakšen duh ste videti! Mal-colm mi je že pripovedoval vaše doživljaje. Ubožec ubogi!«
»Hvala Bogu. Dobri fant je meni prihranil pojasnjevanje. Kako ste pa kaj zadovoljni z novim avtomobilom?«
»Kaj štulite moj avto v pogovor. Saj vendar nisem prišla sem, da bi se o motornih vozilih pomenkovala. — Kam pa lahko postavim tole tu?«
ReynoJda Je občudujoče »aštrll od, zakaj šele »daj Je opazil krasni •opek ln ztatorumeno sadje.
»Pa menda ni zame?«
*I kajpak! Sadja Tam ■dravnlk menda ni prepovedal? Cvetlice so pa paša sa oči!«
»Rekel bi, da mi ne bo škodilo. —» Preveč pozorni sta, Roza. — Cvetlice denite kar r tisto brušeno vazo. Tako, prosim!«
Spretno Je uredila šopek ln ss vrnila k postelji.
»Zdaj na bom pa malce pitala,« Je sladko začela.
Vljudno se je Reynolds zahvalil za tolikšno požrtvovalnost. Roza Je čebljala ln čebljala, slajše ko sam med, naposled se Je pa začela na vse kriplje truditi, da bi sa pregovorila, naj si vendar privošči nekaj dni počitka na očetovem gradiču pri Bournemouthu. Toda tudi ta vsiljiva ponudba Ji Je spodletela; Reynolds se Je opravičeval, dokazovaje ji prepričljivo, da ima čez pet dni neodložljive opravke.
Naposled je Roza po dolgem obotavljanju vendarle zavila na nevaren pogovor. Lotila se Je Anni Blackhamove. Na vse kriplje si je prizadevala, da bi Anni očrnila kolikor se le da; toda Reynolds je ostal miren in dostojanstven.
Zdajci je povzel: »če ste že pogovor zasukali v to smer, si morate stvari ogledati z odprtimi očmi Anni sem bil pomagal na noge — in dekle mi je hvaležno za dobroto. Mimo tega ni med nama prav ničesar — in ničesar nikoli ne bo! Anni še zdaleč nisem vreden. Sicer pa kaže, da se bova v kratkem itak za zmerom ločila...«
Roza je osupnila, ko mu je pogledala v oči
»V kratkem? Kdaj bo to?«
»čez teden ali dva. Anni bo odšla s svojim očetom v Kanado.«
»Z očetom?« je začudeno in zategnjeno vprašala Roza. »Starega bodo vendar čez nekaj dni na Francoskem obsodili. Malcolm celč meni, da mu bodo prisodili dosmrtno ječo...«
»Pošteno se moti!« ji je skočil Harry v besedo.
»Ne vem, kaj bi moglo Blackha-ma rešiti. Vse kaže, da je...«
»Vse je že urejeno. Svetnik ta dični Blackham gotovo ni, pribito je pa, da ni ne tega ne drugega krvavega hudodelstva zakrivil. Dva najimenitnejša francoska odvetnika ga bosta branila.«
Roza je ostrmela. »Pa ne nemara na vaše troške?«
»Te pravice mi ne more nihče vzeti!«
»Harry, bolj ste bolni, kakor sem mislila,« je z zaskrbljenim glasom menila Roza in mu predirljivo pogledala v oči.
»Morda. Toda to bo bolezen pra-vicoljubnega človeka, ki ne dopusti, da bi sodišče obsodilo nedolž-
nega človeka samo zato, ker je reven.«
»čedalje bolj se mi zdi, da se 1* nerazumljive ln neutemeljene tankočutnosti postavljate zmei-om na stran hudodelcev,« je pikro zategnila Roza.
»Se malo ne!« je trdo odgovoril Reynolds. »Celo dolgo vrsto ljudi poznam ki bi jih dal najrajši pobesiti! Mnogi med temi, celo največ Jih Je, Imajo visoke službe, ogled ln premoženje — ln so tako rekoč; zunaj postave, To, vidite, to Je hudo!«
Pri tem se njegove misli niso ognile staremu Harmerju; njegovo Ime Je bilo na Maščevalčevem spisku zapisano z velikimi črkami.
»2e spet Jezdite svojega starega ogoljenega konjiča, Harry. Tega res ne prenesem več. Prišla sem k vam prežeta upanja, da vam bom pomagala — vi pa smešite in zavračate mojo pomoč. Najpametneje je, da odidem spet domov.«
»Pomoči res nisem potreben, Ro. ■a. Verjemite ml, da me moje noge še prav Imenitno drže. Nikar me pa ne razumite n&pakl Ne bi hotel, da bi me Imeli za nehvaležneža.«
Naposled Je odšla pohlevna in ukročena. Ko Je stopala po veži, je srečala Annl. Roza je obstala.
»O, še zmerom ste tu?« jo je s pikro osuplostjo ogovorila.
»Kakor vidite!«
»Resnično se čudim vaši predrznosti!«
Annl Je zardela. Rozinim divjim pogledom se pa ni umaknila.
»Ne razumem vas,« je mimo odgovorila. »Pri Mr. Reynoldsu sem vendar v službi.«
»Temeljito opravljate svojo službo,« je ledeno dejala Roza. »Obče. vanje z vami ga je odtujilo vsem njegovim prijateljem.«
»Razen vam, seveda,« Jo je zafrknila Anni.
»Zares! Predobro vem, kako se Je vse to zgodilo. Prijatelj Harry Je čustven — in to okoliščino ste umeli vešče izrabiti v svojo korkrt. Zbudili ste sočutje v njegovem dobrem srcu, izrabljali ste ga in umazali njegovo dobro ime. Cel6 policija ga Ima na sumu, da pomaga nekaterim vašim prijateljem in jm jemlje v zaščito — po vašem priporočilu seveda!«
Tega pa Anni vendar ni mogla več požreti, čeprav se je na vso moč silila, da bi ostala mirna. Stisnila je pesti in stopila tik pred opravljivko.
»Lažete; sami dobro veste, da lažete! če so vsi njegovi prijatelji takšni, kakršni ste vi, je bolje, da Izgubi tudi poslednjega! Neprestano se vsiljujete Harryju, čeprav vas niti videti ne mara. In vzrok za vaše priskutno prilizovanje gotovo ni sočutje, temveč zgolj sebičnosti Zbogom!«
Rozi je zaprlo sapo. Kaj takšnega se ji ni še nihče drznil reči. Njej, hčeri Johna Harmerja! Tolikšna predrznost! Ko se je naposled domislila odgovora, je bilo že prepozno. Anni je bila že odšla. Tony je stal pri vratih In je komaj dušil hihitanje. Neizmerno ga je razve, selilo Annino pogumno vedenje. 2e dolgo se ni tako od srca razveselil.
Dalje prihodnjič
Menda je to vprašanje vsem ženam
*	^eltm materinskim čutom popolno-SntifXivcJ. kaiti njihova želja postati j"*«, posvetiti vse svoje življenje ma-»i/V1 bitju, ki ji tudi z neprijetnostmi življenje in daje odrejen smisel, rjfenči vprašanje, ki je žal mnogim J^Ooernim« mladim ženam tako važ-j!”., Kajti skrb za vitko linijo je pri 'Jm večja kakor pa ljubezen do otro-2al 'Je res tako! To so po večini imenovane »promenadne prince-hJ' ki se is različnih vzrokov, večlno-2" Ra tudj zaradi svoje oholosti niso fimSP* 2 možem, ki bi ga resnično temveč jim je zakon le več z	udobno	tapecirana	limuzina
volanom, v kateri Je mesta J^JVeč — za tri osebe. Zanlo, za hlš-Prijatelja in včasih tudi za mo-četrtega — za otroka — ki na-siti i ** Pri POPOdU toliko neprijetno-stu«?, tudi pozneje jemlje ženi njeno storai 0 Prosto“k in lepoto, ni pro-
je življenje dandanašnji, toda nimivo je, da tiste žene ki bi bil nuP taKšen izgovor upravičen, tepa jjJ* ne iščejo vse druge pa si morajo ae*!, ati drug' izgovor in to Je, da no-škoduje zdravju in — tako si same pri sebi — predvsem le-
tuVjtein je sicer nekaj resnice. Vsak-da marsikatera žena pri pote 5® umrla, prav gotovo pa pozna-u woi kakšno mlado mamico, ki se £ »reveč približala debelušnim ide-8*7* turških sultanov, a spominjate Vas • kakšne svoje bivše sošolke, ki »vT Je nenadno presenetila s svojo le-.p^tavo in srčkanim otročičkom, »sn.v. m 110 ste jo v Soli vsi imeli za J"10 prcklo« I stadij rizika nam življenje zmerom s y na pot, nikjer se ne gibljemo iu^^astotno zanesljivostjo. Zmerom turti 0 Pred seboj neki »ali«. Tako je z materinstvom.
Ka Eta naloga in delovanje ženske-j><wresa v času materinstva ogromna, v«tih pri Prvenčku, kajti v teku de-Vjh‘‘ mesecev se mora pripraviti na
*a nalogo; dati življenje novemu,
■“vijenje sposobnemu bitju. Ves or-
Naše zdravje
Ali je materinstvo moderno?
Ob nosečnosti se ženska šele do popolnosti razvije
ganizem je sicer približno z dvajsetimi leti nehal rasti in se razvijati, mora pričeti s prvim momentom nosečnosti spet s ponovnim delom to preoblikovanjem, da doseže višek svoje popolnosti in višek življenjskega doživetja, ki se dogaja v tem času v materinem telesu.
Medtem ko je moški z dvajsetimi leti tako rekoč zaključil svoj telesni raz-
!C
voj in nima več česa novega dodati k popolnosti, pri ženski to ni konec razvoja, temveč samo začetek in izpopolnjevanje. Kajti v času materinstva
se povzpne do naj višjega telesnega to duševnega razvoja to s tem nadkri-liuje moškega. Lahko trdimo, da ženska, ki ni nikoli rodila, sploh ni popolna ženska, ker njen organizem ni dosegel cilja, ki mu ga je narava določila.
Jajčniki so vrhovni upravitelj vseh dogajanj v ženskem organizmu, ki so lastni res samo ženskemu bitju. Od prvega momenta spočetja začno Jajčniki izločati neko novo snov. katere
gri nenoseči ženski ne najdemo. Ta ;loček povzroči tudi vse spremembe, ki Jih opazimo pri noseči ženski.
V	prvi vrsti zbudi našo pozornost, da vsaka mlada mamica izpopolni svoje telesne obrise. Razširijo se ji kolki, narastejo ji grudi in v splošnem so njene oblike polnejše.
Najbolj vidni neprijetni maki so, proti koncu nosečnosti, nelepe rjave pege po obrazu- zaradi katerih se pa ni treba razburjati niti lepotici, kajti te lise izginejo, še preden mamica po porodu vstane iz postelje, Te rjave pege niso nikakršen znak bolezni ali nepravilnosti pri porodu, temveč popolnoma običajen pojav, ki jih ima večina nosečih žensk.
Narava je odločila, da skrbe žene
sa otrokov razvoj tudi po porodu to Je dala ženi možnost, da nudi svojemu malčku hrano, ki je zanj najprimernejša najbolj zdrava in ki je tako rekoč zastonj. To je materino mleko. Da bi imel pa malček dovolj hrane že takoj prve dni po porodu, se začno materine grudi pripravljati na to dolžnost že v nosečnosti. Mlečne žleze se povečajo to prsi, ki so sorazmerno narasle. delajo preglavioe marsikateri mladi ženi Boje se, da ne bodo imele več tistih lepih oblik kakor v dekliških letih.
Gotovo je, da prsi. ki so prehranile že toliko in toliko malih črvičkov, ne
morejo ostati takšne oblike nerazvitih dekliških prsi, ki se tudi ne bi podal« polnorazvlti mladi gospe. Toda z um
nim ravnan‘em se tla preprečiti marsikakšno nakazo, na primer močno viseče prsi. Eno prvih pravil je — dojenje! Ne samo proti otroku, tudi proti sami sebi greši žena. ki ne doji sama in ne doji dovolj dolgo. Kajti vsi organi ki so se v nosečnosit povečali, se z dojenjem spet zmanjšajo do hvo-je normalne velikosti. To vidimo najbolj Jasno pri primerih, kjer so prsi že od mladosti, od pubertete, prekomerno povečane. Po prvi nosečnosti in dojenju se vidno zmanjšajo to dosežejo svojo normalno obliko, čeprav so bile poprej, zaradi svoje velikosti, muka in nadloga za ženo.
Ce kljub temu prsi niso dobile nazaj svoje prejšnje oblike, pomagajo fiesto pravilno in vztrajno izvedena masaža in pametno uporabljeni nedrčki do zaželenega uspeha. V skrajnem primeru nam pomaga operacija, ki kljub nenevarnosti privede do lepih kozmetičnih rezultatov.
Druga pogostna neprijetnost po porodu so ohlapne trebušne stene. Po-
sledica tega je viseč trebuh, ki ženi res ni ravno v okras. Ali je to nujna posledica poroda? Ali se tega ne da preprečiti?
S pravilnim ravnanjem takoj po porodu se da preprečU tudi to. Prve dni po porodu je treba trebuh previjati s preganjeno rjuho ali pa * nalašč zato izdelanim pasom, ki drži trebuh v normalni legi, dokler se mišičevje toliko ne okrepi, da more to nalogo izvrševati samo. Poznejša sistematska telovadba in masaža mišic nam dasta odlične uspehe in lahko rečemo, da sta pri večini mladih mamic lenoba ali neznanje krivo, če se ne upajo več pokazati v kopalni obleki zaradi nelepih oblik.
Nadaljnja posledica poroda so pogosto krčne žile, o katerih smo na tem mestu že govorili. Omenim naj le to, da je telovadba v prvih tednih po porodu izvrstno sredstvo proti njim. Ce ste to zanemarili to so se vam že močno razvile, imate pa še polno upeš-nih načinov, da se jih iznebite.
Iz vsega, kar smo doslej povedali lahko razvidi te, da je sprememba žen-skih oblik po porodu nekaj naravnega, čemur nobena mati ne more uiti. Spoznali smo tudi, da se večina teh posledic da preprečiti ali pa vsaj do zadovoljive mere popraviti, tako da ženam niso v težavo, če ste pa zamudili čas, ko se je dalo te naravne napake še popraviti, se potolažite e dejstvom, da so te »napake« znak dobroizpol-njene materinske dolžnosti to so vam le v čast ne pa v sramoto!
Zena ki se otrok boji zato, da bi se morebiti potem preveč zredila, nima normalno razvitega materinskega čuta in je zanjo res najbolje, da ne rodi. ker ne bo nikoli dobra mati! Mož pa, ki zasmehuje ženo-mater, ker ni
podobna barski plesalki, ni zrel za očetovstvo to naj ostane raje samec ter naj hodi gledat modne lutke na promenado to v bare! Dr. Piva,
Z. Z. Hvaležna, Ljubljana. Ze več let, pravite, bolehate na arcu, stari ste 22 let. Iz opisa vaše bolezni to zdravljenja sklepam da ne gre za neko organsko obolenje srca. ampak da so
lje Ta labilnost se odraža na vseh organih — to tudi na krvnih žilah, odtod vaši občutki, da vam gre zdaj vsa kri v glavo zdaj vsa kri v noge. Popolnoma se strinjam z mnenjem vašega zdravnika, ki je mnenja, da so Jajčniki nezadostno razviti in da bo nosečnost ugodno vplivala na njihov razvoj. Pravite, da ste precej močne postave, ne morem iz tega sklepati, da ste debela, če je pa tako, potem bi bila vaša debelost v zvezi z nerazvitostjo Jajčnikov in bi neugodno vplivala na vaše srčne tegobe in na razvoj krčnih UL o katerih tožite. Neredno to boleče perilo je tudi v zvezi z Jajčniki: na mestu bi bili hormonski preparati jajčnikov. Bolečine si pa blažite • praski, ki jih dobite v lekarni to s toplimi nožnimi kopelmi, začeti Pa morate s tem tri dni pred pričetkom perifa. Rman ne pomaga mnogo. Glede kroničnega vnetja v grlu je stvar težavna, kakor vsako kronično vnetje. Treba Je odpraviti vzroke, cigarete, dim alkohol, včasih so tudi krivi slabi ta gnili zobje z vašo boleznijo pa ni to v zvezi. Zdravil Je veliko. Od domačih Je pa na mestu izpiranje s kamiličnim čajem. Glede krčnih žil Je ie bilo govora na tem mestu, otekline so lahko posledica tega. Na vsak način se morate posvetovati glede njih z zdravnikom, kise bo najbrže odločil za zdravljenje z injekcijami. V splošnem vidim, da ste obupali nad zdravljenjem z zdravili, zato bi vam tem bolj priporočal, da utrdite svoje zdravje in neuravnovešene živce z zmernim športom izleti, zabavami. Treba vara je samo'poguma in zavesti, da je vaša
bolezen v mnogočem posledica^ vaših misli, da ste bolni.
Dr. R. D.
bi vsaj teden pridobite
ki. Odlično formo italijanskih atletov potrjujejo naslednji doseženi rezultati: 100 m Monti 10,5; 200 m: Monti 21,9; 400 m Lanzi 47,3; 800 m Donnini 1:52,4; 1500 m Vitale 4:0,0; 5000m Beviaqua 14:52,4; 110m zapreko 14.4 Facehiui; 400 m zapreke Missoni 53.3, Višina 1.91 Campagna; daljina Pella-rini 6.98; troskok 14 m; palica Conchi 3.90 m; disk 49.70 Consolini; krogla Profeti 14.84; kopje Rossi 62.33; kladivo 51.96 Tacjdia. Italijanska državna rekorda sta bila rušena v metu kladiva in v teku na 110 zapreke.
DRUŽINSKI TEDNIK
u. vn. i94i-xnc<
= ŠPORTNI TEDNIK ^
Užitki pasjih dni
Tekmovanje ilirijanskili plavačev. — lajakaši so se pomerili med seboj
V preteklem tednu »o prvi! nastopili Ilirijani. Prireditev j* lep* uap*-k, saj je prisostvovalo tekma* oko« tisoč gledalcev. Kljub temu, da ao na-atopili le klubski tovariši med »eboj, ao se v nekaterih disciplinah raavile ogorčene borbe.
Svojo veliko zmožnost je »pet pokazal Branko Žižek, ki je na 200 m pra-gto zmagal z velikim naskokom nad drugo plasiranim Močanom. Progo je preplaval v času 2 : 22,6. Boljši čas od italijanskega rekorda p« je dosegla na 200 m prsno Edita Wernerjeva, s časom 3 : 27,0. Plavala je zaradi večje konkurence s seniorji (s skupino B) in le s težavo se je posrečilo Prešernu, kot edinemu, da jo je porazil (3 : 26,6). Kakor Wemerjeva je tudi Finčeva plavala z gospodi, in sicer v skupini ju-niorjev na progi 400 m prosto. Zasedla je 3. mesto (6 : 25,0) za prvim Smerkoljem (6 :08,6) in drugim Andol-škom (6 :18,8). Tudi Pelhan je dokazal, da spada med najboljše plavače. Svoje konkurente je porazil z veliko prednostjo na 100 m hrbtno s časom 1 : 14,6. Na 200 m prsno (skupina A) je zmagal Hercog (3 :05,4). Ilirija pa si je privzgojila še lep kader mladine: Kosec je zasedel prvo mesto na 50 m hrbtno s časom (54,1), dočim je bil Sežun prvi na 50 m hrbtno (37,5). Pri ženski mladini je zmagala Koželjeva s časom 47,8 na 50 metrski progi jjrsno. Zadnja točka plavalnih tekem je bila štafeta 4X100 mešano. Med dvema moškima in eno žensko štafeto je zmagala I. moška (3 :47,5). Druga moška in ženska štafeta sta imeli precejšen handicap.
Keržan, Janovsky in Pritiovšek so pred tekmovanjem in po tekmovanju izvajali razne skoke. Zaključna točka večera je pa bila tekma v vvaterpolu med moštvoma A in B. Rezultat je ostal neodločen 1:1.
Tekmam je prisostvoval tudi Eksc. Visoki Komisar Emilio Grazioli. Nekako v sredini tekmovanja je stopil h tekmovalcem in jim spregovoril nekaj spodbudnih besed S tem je pokazal Eksc. Visoki Komisar veliko zanimanje in razumevanje za plavanje in za naš šport.
Preteklo nedeljo so se prvič pomerili med seboj kajakaši.
Že več let Se razvija pri nas ta šport pod okriljem Kajak-kluba Ljubljane, ki mu zdaj že več let predseduje g. inženir Pogačnik. Svoje prostore ima klub ob Ljubljanici, nasproti »Špice«. Tam se zbirajo skoraj vsak dan mlajši in starejši člani kluba. Mlajši zato, da se izvežbajo na kajakih, starejši pa v spodbudo mlajšim, vendar tudi ti ne pozabijo na čolne, kakor so v nedeljo dokazali. Divje vode, ki so v glavnem izurile naše kajakaše, da so se lahko udeležili mednarodnih tekmovanj, kakor tudi berlinske olimpijade, so sedaj odpadle in je zaradi tega delo te vrste športnikov nekoliko ovirano.
V nedeljo so nastopili skoraj vsi člani kluba od najmlajših pa do najstarejših. S tem so pokazali kajakaši veliko živahnost, ki vlada v klubu.
Tekmovali so v dveh skupinah; prvo skupino so tvorili kandidati za predstavništvo kluba, in sicer mlajši člani, drugo pa »stari kanoni«. Tekmovanje se je vršilo v enem samem čolnu, da so se izkazale moči tekmovalcev v pravi luči. Vendar bi bilo želeti, da bi tekmovali obe skupini zase, vsaka v svojem čolnu, saj bi bilo tekmovanje tako prej končano.
Proga je potekala od klubskih prostorov pa do Karlovškega mostu in nazaj. Bila je nekoliko daljša od 1 km.
V skupini mlajših je zasedal prvo mesto favorit Drovenik (6 : 12). sledila sta mu pa Janeš (6 :24) in Hodalič (6:25). V skupini starejših pa je bil prvi Trošt (6:59), drugi dr. Bonač 7 : 08, tretji pa Predalič 7 : 21,3.
•
Odlični lahkoatletski rezultati, ki so bili doseženi v letošnjem letu, so na-»lednji: V Švedski je pretekel 1.500 m Anderson v času 3 :49,8. Štafeta 4X 400 yardov južne Kalifornije je pretekla svojo progo 3 :09,4 in s tem porušila dosedanji svetovni rekord. Atleti U. S. A. so dosegli več odličnih rezultatov, med njimi je Steers skočil 2.108 m in ob palici Warmerdam 4.718 metra. Oba sta porušila s svojima skokoma svetovna rekorda. Boljši čas od svetovnega rekorda je dosegel tudi Nemec Harlig na 1000 m. Za progo je potreboval 2 :21,5.
*
V petek, soboto in nedeljo se je vršil v Zagrebu teniški dvoboj za rimski pokal med Hrvatsko in Italijo. Z* Hrvatsko so nastopili Punčec, Pallada, Mitič in Branovič, za Italijo pa Roma-noni, Cucelli in Del Bello. Hrvatje so porazili Italijane v vseh setih, le favorit Punčec je podlegel odlični igri Ro. lanonija. Rezultat je bil 4:1 za Hrvatsko.
V soboto in nedeljo je bilo italijan sko državno prvenstvo v lahki atleti-
S kolesom na počitnice
Vsak kolesar je hkrati raziskovalec neodkritih lepot naših krajev
Cm kolesarskih izletov je prišel, to je čas velikih užitkov in zdravega razvedril* v prirodi. Zdaj, ko Je marsikomu onemogočeno popotovanje, ki ga je sicer vsako leto tako ljubih zdaj ko tudi na počitnice ne bomo mogli, kamor bi nam bilo po volji, nam je kolo res edini rešitelj in najzanesljivejši prijatelj.
Gotovo že temu ali onemu delajo počitnice skrbi in preglavice. Rad bi si nekje odpočil od dela in skrbi utrujene živce, toda kje bi našel udoben in miren kotiček, kieu
bioo. Zadrgnite Jo ■ trakom, *S pa s zadrgo. Vanjo lahko spravite vse pripomočke za svojo nego. Predvsem morate vzeti s seboj: dobro očiščevalno kremo, alkohol, kos vate. vazelin in kremo za sončenje. Puder in rdečilo rajši pustite doma in privoščite tudi svoji polti počitnice, prav gotovo vam bo hvaležna za to. Vi sami boste na deželi v soncu in vetru lepi tudi brez teh lepotnih pripomočkov.
Prvi dan, ko se pripeljete v vas na počitnice, morate najbolj p>aziti. da si >jo novo okolico. Ne bodi-
dni popolnoma užival naravo in se prepustil brezdelju? Ce vzamete v roko zemljevid, se boste kaj kmalu prepričali, da je bila "asa skrb prevelika. Mnogo je še skritih lepot nase zemlje kjer še nikdar niste bili. in je vendar tako lepo in domače. Ko ste si na zemljevidu približno izbrali, kje bi se vgnezdili za počitnice, nikar kar na slepo ne odpotujte z vsemi počitniškimi potrebščinami vred. I.ahko se vam zgodi, da boste hudo razočarani. V vasi, ki ste si jo na zemljevidu izbrali za svoje počitniško prebivanje, morda ne boste mogli dobiti primerne sebe. niti hrane; vse vaše počitnice bodo tako pokvarjene
Takoj ob prvi priložnosti, ki se vam ponudi, rajši samo kot .raziskovalka' odkolesarite v smer. ki ste si jo določili, preglejte vse slabe in dobre strani svojega bodočega počitniškega bivališča, šele potem se seznanite z ljudmi in se dogovorite glede stanovanja in hrane. Bodite prijazni z domačini, če hočete, da bodo tudi oni naklonjeni vam ih vas sprejeli za teden dni v hišo.
Kakor za vsako popotovanje, tako se morate tudi za kolesarski izlet primerno pripraviti. Posebno, če hočete s kolesom za daljšo dobo od doma, morate vzeti s seboj vse primerne pripomočke za zdravje in lepoto pa tudi za .zdravje' svojega kolesa. Ne pozabite ga pred popotovanjem dobro namazati in očistiti pjrahu, nadomestiti morebitne obrabljene dele in pripraviti v torbico za orodje krpico za lepijenje pnevmatik raznovrstne ključe', prav tako po tudi krpo za brisanje prahu.
Ko ste oskrbeli svoje kolo, poskrbite tudi za svoje udobje. Pazite predvsem, da boste tudi na popotovanju lepi in sveži. Zavest, da ste sveži in negovani, neverjetno dobro vpliva na živčevje, na vaše celotno počutje in dobro voljo kakor tudi na vse tiste, ki bodo z vami v družbi. Tudi na popotovanju boste zmerom našli priložnost, ko se boste lahko neop»azovani osvežili, zato morate pa imeti vse potrebščine s seboj.
Najbolje je, če si doma same seši-jete primemo velik mošnjiček ali tor-
te pretirano ljubeznivi in priliznjeni, vaščani so naravni in bi takoj odkrili morebitno krinko prijaznosti. Ce to odkrijejo, potem je zaupanja konec. Vaša nova okolica vam bo ostala nenaklonjena, čeprav se boste še tako trudili, da bi sožitje izboljšali. Veliko pametneje ravnate, če se v začetku ne menite preveč z ljudmi. Bodite sicer prijazni, vendar se ogibajte daljših
pjri delu in ne silite vanje x vsemi mogočimi vprašanji. Kmetje so vajeni samote in posebno pri delu ne ljubijo družbe. S svojim neprestanim govoričenjem bi se jim samo zamerili. Ne zahtevajte, da bi vam vaščani, pa če tudi otroci stregli in pomagali v vseh mogočih malenkostih. Ne zahtevajte od njih udobja, ki ste ga vajeni doma in ne godrnjajte za vsako malenkost. Zavedajte se, da je najboljše nadomestilo vsega udobja v mestu, sveži zrak in prostost. Bodite prijetni, ne pa godrnjavi in nezadovoljni gostje na kmetih. Takšne goste imajo povsod radi. prišli boste lahko na počitnice v isti kraj še drugo in morda tretje leto. Ce vas samih tja ne bo več mikalo, bodo v vaše počitniško gnezdo lahko odšli vaši prijatelji in znanci. Po vašem priporočilu jih bodo vaščani prav gotovo radi sprejeli, spomnili se bedo takoj, da z vami prejšnje leto niso imeli sitnosti.
Zdaj ko ste prijadrali s .konjičkom' v obljubljeno deželo svojih zimskih sanj, pa nikar ne mislite, da boste lenarili. Tej slabosti se uklonite samo en dan, potlej pa dalje, da vam ne zarja-ve udje! Poglejte okrog sebe in premislite, kam bi danes napravili ,izlet v slepo'. Morda na bližnji grič, kjer vas zanima razgled, morda v smrekov gozdiček, v senco, morda v prihodnjo vas, kjer up>ate odkriti novih dobrot za svoj nenasitni želodec. Vem, da se je težko odločiti pri tolikšni izbiri. Vendar pogum, vsak začetek je težak.
Lepoto malih .izletov v slepo' je kar težko popisati. Vsak je lepši od drugega. Gotovo boste med najlepše spomine uvrstili krasno sončno jutro, ko ste s kolesom odšli na obisk v bližnji gozdiček, ki mu vi pravite pragozd. Dolgo ste hodili po njem in odkrivali' vse mogoče posebnosti, od čudežnih rastlin in grmičev, do čudovito majhnih živalic, ki ste jih opazovali zleknjeni na tleh. In glej, naposled ste le odkrili nekaj, po čemer je hrepenelo vse vaše bitje že dolge mesece. Na robu gozdiča so kmetje posekali nekaj debel, morda so bila prestara, morda so kmetje potrebovali denar. In glej, nikdar ni nesreče brez sreče. Na posekanem parobku so se razkošatile rdeče jagode. Takoj ob pogledu nanje ste jim napovedali boj na življenje in smrt in jih naposled v divji jezi stlačili s svojimi ostrimi zobmi, čeprav so milo prosile usmiljenja in so jim pomagale celo bodeče neže in trnjevo ro-bidje, se niste dali ugnati.
Komaj ste pa pokončali to sladko odkritje, že so se nedaleč vstran za-sme'ali grmički borovnic. Dobro ste razumeli njihovo veselo mežikanje. Mislile so si pač, da ste se zdaj najedli rdečih jagod in jim ne morete do živega, Ker vam je pa to namigavanje le preveč očitno in izzivanje preveč predrzno, padete tudi po njih in jih mašite v usta, kakor da bi imele noge in bi vam mogle zdaj pa zdaj pobegniti.
»Sonce je že stalo visoko na nebu in obsevalo s svoiimi žarki obličje mladega dekleta, ki je ležalo v gozdni senci,« tako bi napisal romantični pisa-
premaganl sovražniki pustili svoj pečat, ne, na to niste mislili. Pa tudi pozneje, ko ste na dvorišče svojega počitniškega brloga prinesli veliko skledo z vodo, ste se o smrtnem boju svojih sovražnikov prepričali. Njihova kri se je prilepil* na zobe in ustnice i* vam okrvavela roke, kakor d* bi vM hotela zaznamovati »a vse večne čase.
Zaupati vam moram, d* je to s*m* eden izmed desetih izletov a koieooa, ki ai jih morete privoščiti v tem srečnem času.. Vsak izlet ima svoja posebna doživetja, ki vam prepoje dušo i* telo. Pred nobenim niste mislili, kako boste hodili, kaj boste delali in vendar ste vsak dan odkrili novo lepoto, nov* čuda in nove dari narave. Na izletih v ,lepo' ste se duševno in telesno nasitili, in tako harmonično ubrali oba glavna in neločljiva dela svojega bitja.
Nada K.
Poslednja želja
Kremžarica je bila huda žena in Kremžar pijanček, ali ko je Kremžar ležal na smrtni postelji, je Kremžarica vendarle točila bridke solze in vprašala moža:
»Stari moj, povej, če imaš še kakšno željo, ki bi ti jo lahko izpolnila?«
»No, pa mi prinesi malo vina« — se oglasi umirajoči s slabotnim gla-som. Kremžarica skoči v gostilno po pol litra.
»še pol litra bi ga« — dahne umirajoči. Zadnja dobrota, ki jo revež užije na svetu — si misli objokana žena in gre v drugič po vino.
»Strašno me žeja, še pol litra bi ga« — de Kremžar, ko popije vino. Tedaj je pa Kremžarica spet stara huda žena:
»Ne, stari, nobene kaplje več! Ce umiraš, umiraj zares, ne pa da se boš s tem izgovorom samo spet napil!«
Po bratovsko
Janez Bosco je imel brata Anton*. -Ki se je dostikrat spotikal, da Jane* nenehoma v knjigah tiči. Dejal je:
»Za življenje človek ne potrebuje knjig. Poglej mene, ki sem velik in močan, pa nisem nikdar z nosom T Špehih tičal!«
Nekoč mu je Janez odgovoril:
»Prava reč! Naš osel tudi ne, pa Je še močnejši od tebe!«
Razumljivo, da je moral Janez po teh besedah vzeti pot pod noge.
*
Oče mu je zgodaj umrl, mati je bila pa revna in ga ni mogla dati k šolo. Po srečnem naključju ga je neki duhovnik poučeval, da je mogel iti pozneje v gimnazijo. Tako je prišel v srednjo šolo že precej velik, in profesor, ki ga je zagledal, je vzkliknil:
»To Je pa krt ali pa genij!«
»Ne, nekaj vmesnega, gospod profesor,« se je odrezal novi študent, ki se je s tem odgovorom profesorju na mah prikupil.
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, seda) Strtlerleve ul- ®
pri frančiškanskem mostu
Vsakovrstna otaia, daljnogledi, lopiomen, oarometri. Hygrcmetri, itd. Velika izbira ur. zlatnine in srebrnine. Samo kvalitetna opilka	Ceniki	brezplačno
„REALITETA“
zavod za kupoprodajo nepremičnin je samo v Ljubljani Prešernova ul. 54/1. Tel. 44-20
cvetlični med ib u medico dobit«
ceneje v Medarnl, LKiblJ&na. Zidovska Bi*
ZNAČAJ IN USODO Vam spišem, a*® pošljete dan, mesec in leto rojstr*. rokopis in 7 lir za stroške. Frančišk* Polanec, Medno 44, p. St. Veit bel 1*1' bach.
RESMAN LOJZE - Liuhliana
Cesta 29. oktobra (Rimska) St. 21
telefon 44-90
Izdaja K. Bratuša, novinar; odgovarja H. Kem. novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek - vsi v Ljubljani.