(KMlMMoMESGLAS Leto XLVI - št. 10 - CENA 50 SIT Kranj, petek, 5. februarja 1993 Ta obrobna kultura Vse, kar se je zadnji dve leti dogajalo na kulturni sceni^je bilo podobno scenariju za pokop. Kulture seveda. Odrinjanje kulture in tudi kulturnikov tja nekam na rob se je kazalo v hitrem izgubljanju družbene pozicije kulture - tako moralne kot materialne. Kulturni delavci so imeli celo vrsto razlogov, da so govorili o kazni, kije njih in slovensko kulturo nasploh doletela - morebiti celo zato, ker je kultura bistveno prispevala k spremembam družbenega sistema. Z davkom je bilo treba kaznovati kupovanje knjig, cena ustvarjalnega dela kulturnih delavcev se je zmanjšala, iz državnega proračuna financirana kultura pa je samo lani izgubila skoraj trideset odstotkov sredstev. Stanje se je v preteklem letu tako poslabšalo, da skorajda ni razlogov za praznovanje 8. februarja. Ali pa je prav tu iskati dober razlog za praznovanje - že zaradi preživetja kulture. Prav ta kultura, ki je je za družbo - na srečo - samo navidez marginalna zadeva, odraža izjemno trdoživost. Ne le, da knjige še vedno izhajajo, predstave, take in drugačne se rojevajo in celo na tako imenovanih podeželskih odrih znajo in borega tolarja občinske subvencije ustvariti gledališko igro in z njo gostovati. Ne gre omenjati likovnih razstav, ki se nenehno izmenjujejo v dosedanjih in tudi novih likovnih razstaviščih vrednih tega imena ali pa le začasnih. Seveda bi bilo smešno, če naj bo uporabljena taka mila beseda, da bi družba za ceno svojega preživetja še naprej preskušala prag trdoživosti slovenske kulture. Še nihče ni videl številk, ki bi dokazovale, kako sije na račun tanjšanja kulturnih denarjev, nacionalno gospodarstvo posebej opomoglo. Rojstvo novodobne profitarske logike, kije v zadnjem času tudi na kulturnih poljih naredila več škode kot koristi, bo čez čas, upajmo vsaj, odteklo v svoje normalne struge, saj bi sicer prevlada takega mišljenja - kultura le, če daje profit - namesto bujnega rastja naredilo v kulturi nevarne golicave. Če bo, kot je slišati obljube od novega kulturnega ministra, poslej dosti drugače, in bo država spet bolj naklonjeno poslušala o kulturnih potrebah, potem utegne kultura ubirati svoje stezice bolj odmaknjeno od roba kot doslej. Pravzaprav je celo čudno, kot nekje ugotavlja pesnik Boris A. Novak, da v takih slovenski kulturi nenaklonjenih časih, vse več mladih piše poezijo. Tujost sedanjega časa se pač lahko izraža tudi z verzi. • Lea Mencinger Na Jesenicah novih 700 presežnih delavcev Čakajoči v posebna podjetja Jesenice, 4. februarja - V slovenskih železarnah bodo 1.700 delavcev razporedili v "amenska podjetja. Te dni bo na Jesenicah 440 delavcev dobilo odločbe za čaka-Qje na delo. Slovenska vlada je ob sprejetju sanacijskega Programa zagotovila popolno pomoč pri razre-fYanJu presežnih delavcev v sistemu slovenskih železarn. Ob reorganizaciji so predlagali ustanovitev posebnih podjetij, ki bodo prevzete posebno skrb za izvedbo socialnega progra-ma, s podpisom pogodbe s sindikati pa je vodstvo sistema zagotovilo, da ne bo šlo za nobene n>ekulativne namene znotraj teh podjetij, ki bodo reševala presežne delavce. Ko bodo v teh «neh presežne delavce razporedili v posebne /■yžbe, se bo v železarnah lahko začel sanacij-k' Proces. ski sku V^eh treh s,ovenskin železarnah bodo za t0s paj 1700 presežnih delavcev potrebovali lest™ 20 miliJ°nov nemških mark; od mini-Vjd(;Va.za del° naj bi dobili 85 odstotkov pred-Henil sreds!ev> za presežne delavce naj bi na-"> interni davek poslovodnega sistema in del kupnine od prodaje premoženja ter vir sredstev iz lastne dejavnosti podjetja. Delavci, ki bodo razporejeni v namenska podjetja, bodo imeli tak status, kot ga imajo nezaposleni na Zavodu za zaposlovanje. V železarnah pričakujejo, da bodo v tem letu na različne načine rešili 75 odstotkov presežnih delavcev. V jeseniški železarni je 700 presežnih delavcev, od tega jih bo zdaj 440 dobilo odločbe za čakanje na delo. Predsednik svobodnega sindikata Železarne Dušan Thaler pravi: »Sindikati pogodbo ocenjujemo kot dokaj ugodno, saj ni nihče opredeljen kot presežek - vsi so na čakanju na delo za leto dni, dobili bodo 70 odstotkov plače za redno delo pred razporeditvijo, povečane za dodatek za delovno dobo. # D. Sedej Obravnava stečaja Tekstilindusa na kranjski vladi Tekstilindus za eno marko! Kranj, 4. februarja - Obravnava stečaja Tekstilindusa na Seji kranjske vlade te enotno izzvenela v zaključku, da je poglavitna naloga tega procesa omogočiti preživetje zdravega dela tovarne in s tem ohranitvijo in možnostjo za čim večje število produktivnih delovnih mest. Za to pa je potreben čimprej novi lastnik in nujno potrebno je preskočiti psihične za« vore, da se pri ceni toliko popusti, da bo to čimprej storjeno. Če ni povpraševanja, se bo potrebno navaditi, da se tovarna proda tudi po simbolični ceni. Več aa 3. strast • S. Ž. Jeseničani za novo zvezdico Podmežaklja, 4. februarja - S torkovo zmago nad ekipo Bleda s 5 : 2 in tremi zmagami iz polfinala so si jeseniški hokejisti pričakovano in zasluženo priborili nastop v končnici državnega hokejskega prvenstva. V super finalu se bosta tako kot lani pomerili ekipi Olimpi-je Hertz in Acroni Jesenic. Prva tekma, na katero težko čakajo tako ljubljanski kot gorenjski ljubitelji hokeja, bo na sporedu v sredo, 10. februarja, v dvorani Tivoli, igralo pa se bo na štiri zmage. Sodili bodo avstrijski sodniki. • V. S. Sporazum o delovnem času Jesenice, 4. februarja - Zaradi ogorčenja delavcev in protestov obeh sindikatov se je vodstvo slovenskih železarn ob strinjanju obeh sindikatov odločilo, da se do 12. februarja v družbah jeseniške železarne uvede premakljiv delovni čas z začetkom od 7. do 7.30 ure ter zaključkom med 15.30 in 16. uro od ponedeljka do četrtka, v petek pa od 7. do 13. ure. V vsaki družbi na Jesenicah bodo ustanovili posebno skupino, ki bo pregledala sezname delavcev in se odločila za delovni čas posameznih delovnih skupin. Delovni čas bodo konkretno določili spomladi tudi s kolektivno pogodbo.« D. S. Optik Brandstatter V CELOVCU V CENTRU - PERNHARTGASSE 6 TEL.:9943-463-55325 CSSILOR SWRROVSKI OČALA KONTAKTNE LEČE INSTRUMENTI Plačilna kartica ACTIVA DENAR ZA AKTIVNE /© ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj 30UE VIDITE IN TUDI B0UE IZGLEDATE pS?TrV KATER,H JE BIL ČLOVEK ZARADI MOČNE SLABOVIDNOSTI ZA MARSIKAJ PRIKRAJŠAN, SO rti r, L0F- K0NTAKTNE LEČE OMOGOČIJO PRAKTIČNO NEVIDNO KOREKTURO OČESNE NAPAKE num.PRI Sp0RTU. MEHKE KONTAKTNE LEČE VAS NE UTESNJUJEJO KOT NAPRIMER OČALA, NE CTK°< TUDI SE NE MOREJO V OČESU ZDROBITI. I c/a SE VAM Nl TREBA ZA DEBELIMI STEKLI OČAL NIČ VEČ SKRIVATI. S KONTAKTNIMI J^AMI OBDRŽITE VAŠ NARAVNI VIDEZ TUDI PRI MOČNI SLABOVIDNOSTI. FIT 40 od ESSILOR - LAHKO iN TANKO STEKLO ZA OČALA FIT 40 JE POPOLNOMA NOV STEKLENI MATERIAL. OMOGOČA IZDELAVO 0ČALNIH STEKEL, KI SO 30 - 40 % TANJŠA. POLEG TEGA NUDI FIT 40 TUDI IZREDNO OPTIČNO KVALITETO, POSEBNO NIZKA IZGUBA BARV JE VEUKA PREDNOST V PRIMERJAVI Z DRUGIMI MATERIALI ZA DEBELEJŠA STEKLA OČAL. BARVNI OBRISI NA MEJAH DVEH ZELO RAZLIČNIH BARV SO S FIT 40 VELIKO MANJŠI. Eleko proti delavcem Unitela, sindikatu in državi Iz ozadja pravde močno "smrdi" Kranj, 4. februarja - Danes opoldne se je na kranjskem temeljnem sodišču nadaljevala obravnava proti toženim delavcem Unitela z Blejske Dobrave, svetu kranjskih sindikatov in državi. Ti naj bi zaradi nezakonite stavke na tleh "tuje" firme Eleku povzročili veliko poslovno škodo, ki jo je Eleko sprva zaobjel v zahtevani odškodnini toženim strankam v višini sedem milijonov tolarjev, potem pa odškodninski zahtevek povečal na celih 82 milijonov tolarjev. Čeprav je predsednica sodnega senata Senka Šifkofič napovedala, da bo popoldne skušala končati obravnavo brez izreka sodbe, se je le-ta po dolgotrajnem zaslišanju prič toliko zavlekla, da bo nadaljevanje bržkone potrebno. Žal do zaključka redakcije epiloga nismo dočakali. Da se bo obravnava nadaljevala, lahko sklepamo tudi po predlaganih novih zaslišanjih dodatnih prič. Sicer pa je osrednjo težo današnji obravnavi dala prošnja Aljoše Drobnica iz Kranjskih sindikatov, naj senat izvzame iz dokaznega gradiva obvestilo vodstvu Eleka, v katerem naj bi stavkovni odbor delavcev Unitela zapisal, da delavci prekinjajo sodelovanje z Elekom in zasedajo prostore Eleka. Sporno obvestilo je namreč brez žiga in podpisa stavkovnega odbora, kot se je izkazalo po kasnejšem predsednika stavkovnega odbora Jerneja Udirja, takega obvestila odbor.ni izdal, tudi sedanji direktor Eleka kot tožeče stranke (v času stavke je delal v Uni-telu) ga tedaj ni videl. Dopis kot dokazno gradivo bi bilo za tožene stranke zelo obremenjujoče, saj eden glavnih očitkov, da je bila stavka delavcev Unitela nezakonita, sloni prav na tem, češ da so Unitelovi delavci z zasedbo prostorov Eleka, torej firme, ki ni bila njihov delodajalec, Eleku povzročili nepopravljivo poslovno škodo. Nezakonitost stavke bodo" v Kranjskih sindikatih spodbijali s tako imenovanim ugovorom pasivne legitimacije. Novembra 1990 namreč še noben zakon ni urejal pravil stavke, pravica do nje je bila dana v amandmaju k tedaj veljavni jugoslovanski ustavi. Pred izrekom sodbe, kakršnakoli že bo, bo skušal sodni senat najprej razčistiti vprašanje, ali so v Unitelu res stavkali nezakonito, na nezakonit način, pa tudi, ali je bila njihova zahteva po reviziji reorganizacije Unitela, iz katerega se je pod plaščem holdinga Telekom izločilo zdravo jedro v novo firmo Eleko, "prepovedana" ali ne. Šele, če bo odgovor pritrdilen, bo mogoče nadaljevati pogajanja o zahtevani odškodnini 82 milijonov tolarjev. Sicer pa so ob tej obravnavi prišli na dan tudi "tajni" dokumenti o kontrolnih ugotovitvah SDK Kranj, ki je pregledala finančno-materialno poslovanja v Iskri Unitel na Blejski Dobravi in v Telekomu na Laborah. Iz nje je razvidno, da so podjetja nekdanje Telematike v holding Telekom odstopila celotno svoje premoženje po stanju 31. marca 1989, se v novem podjetju kapitalsko povezala, Telekom pa jim je vrnil odstopljeno premoženje v obliki lastne trajne finančne naložbe. Delež odstopljenega premoženja ustanoviteljic v Telekomu, vštevši lastne vire, pa je bil 31. decembra 1990 le še 53-odstotni. Kje je razlika? In kje naj bi bila sredstva za razvoj, ki naj bi jih Telekom dobil po sklepu republiške vlade iz julija 1989 za proizvodnjo javnih digitalnih telefonskih central, uporabil pa naj bi jih po ugotovitvah SDK za povsem tržno plasiranje svojim članicam ter si v celoti prisvojil učinke financiranja. Gre menda za sedem milijonov mark. SDK je informacijo o svojih ugotovitvah poslala kranjskemu županu in vladi, agenciji za prestrukturiranje ter skupaj z zapisnikom tudi UNZ Kranj... • H. Jelovčan SLOVENCI PO SVETU Slovenija se približuje Evropi Predsednik slovenske vlade dr. Janez Drnovšek je po povratku iz Svetovnega gospodarskega foruma v švicarskem Davosu ocenil številne pogovore s pomembnimi svetovnimi političnimi in gospodarskimi voditelji kot znak, da Slovenija postaja del evropskega prostora, in ne spada več v jugovzhodni, balkanski del Evrope. Poseben pomen je pripisal pogovorom s predstavniki nove ameriške administracije ter generalnim sekretarjem zveze NATO Manfredom VVdrnerjem, ki mu je dr. Drnovšek dal vedeti, da je Slovenija zainteresirana za vključitev v sistem kolektivne varnosti. Na področju gospodarskih stikov je dr. Drnovšek najugodneje ocenil stike s predstavniki Švice, ki po referendumski zavrnitvi vstopa v Evropsko gospodarsko skupnost razmišlja o novi vlogi in krepitvi EFTE, medtem ko skandinavske dežele in Avstrija vso svojo pozornost namenjajo ES, v katero naj bi se vključile. V pogovorih z Hansom Van den Broekom (nekdanjim nizozemskim zunanjim ministrom), ki opravlja funkcijo podpredsednika Evropske skupnosti, je bilo dogovorjeno, da se takoj po zaključku razgovorov o trgovinskem, finančnem in transportnem sodelovanju Slovenije z ES začno pogajanja o pridruženem članstvu, vsekakor pa naj bi bila s članstvom v EFTI to najkrajša možna pot v ES. Na ravni konkretnih dogovorov pa je dr. Drnovšek omenil srečanje s predsednikom Evropske banke za obnovo in razvoj Jacquesom Attalijem, ki bo ta mesec obiskal Ljubljano, odnos te banke do Slovenije pa je izredno pozitiven, saj je pripravljena financirati prometno infrastrukturo (ceste, železnice) in spremljati proces lastninjenja. Posojila te banke, sta se dogovorila, naj bi postala uporabna v roku 4 mesecev. Premier se je pogovarjal tudi s predstavniki Svetovne banke in Mednarodnega monetarnega sklada, ki bo napravil revizijo našega poslovanja in predstavil poslovnim partnerjem naše perspektive. Priprave na srečanje s Hrvaško na vladni ravni V sredo sta se na Otočcu sestala zunanja ministra Republike Hrvaške dr. Zdenko Škrabalo in Republike Slovenije Lojze Peterle in začela pogovore o doprtih vprašanjih dveh novonastalih sosednjih držav. V ospredju je bila potreba po čimprejšnjem podpisu trgovinskega sporazuma in ureditve medsebojnega gospodarskega sodelovanja in nadaljevanju urejevanja mejnih vprašanj. Dogovorila sta se, da se v roku štirinajstih dni sestaneta vladni delegaciji, ministri in ekspertne skupine pa do tedaj pripravijo podlage za sporazume, ki jih je realno mogoče v tem času doseči. Po srečanju sta ocenila, da se začenja novo obdobje odnosov in reševanj nakopičenih odpretih vprašanj, ter da se bosta obe državi v tem času vzdržali kakršnihkoli dejanj, ki bi odnose dodatno obremenili. Sprejem za diplomatski zbor V torek je podpredsednik slovenske vlade in slovenski zunanji minister Lojze Peterle ob nastopu svoje dolžnosti priredil kosilo za šefe diplomatskih misij s sedežem v Ljubljani. Ob tej priložnosti je izrazil željo in pripravljenost za plodno sodelovanje in jim obljubil svojo pomoč pri reševanju njihovih težav z nastanitvijo osebja in s službenimi prostori za veleposlaništva. Najboljše želje za iskreno in prijateljsko sodelovanje je ministru Peterletu v imenu 10 navzočih izrazil starešina diplomatskega zbora v Ljubljani nemški veleposlanik dr. Gunter Sei-bert. • Novice STA priredil S. Ž. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA TECHNO FOTO HI-FI VIDEO Ljubljanska 1, KRANJ tel.-fax.: 064/211-122 /za hotelom Jelen/ KOVINSKO PODJETJE KRANJ p.o. KRANJ, Šuceva 27 V STEČAJU OBJAVLJA JAVNO PRODAJO za odprodajo naslednjih sredstev: varilne aparate Furlan, agregat za varjenje, krivilni stroj, krožne žage nove, skobelni stroj, IMV Adria 500, pisalni stroji, risalne deske, agregat NPA cilindri CD 80/56, z zbiranjem pisnih ponudb. Zbiranje pisnih ponudb bo v petek, 12. februarja 1993, ob 10. uri v prostorih KOP Kranj, Sučeva ul. 27. Ogled navedenih sredstev je mogoč na dan prodaje od 8. ure dalje. Izklicne cene bodo vidno označene na posameznih predmetih. POGOJI JAVNE PRODAJE: — na javni prodaji lahko sodelujejo pravne in fizične osebe — za udeležbo je treba vplačati 10 % varščine od izklicne cene na blagajni ali z virmanom na ŽR št. 51500-690-90420 in bo všteta v plačilo kupnine — kupec lahko prevzame kupljene predmete po plačilu kupnine, če kupec ne plača kupnine v roku 3 dni po javni prodaji, zapade varščina v dobro prodajalca. Predmeti javne prodaje se kupujejo po sistemu "videno-ku-pljeno", poznejših reklamacij ne upoštevamo — prometni davek plača kupec. Poleg navedenih predmetov bo v prosti prodaji še 183 raznih vrst materialov in v različnih količinah, uporabni predvsem za razne kovinsko predelovalne dejavnosti. Cene v spisku so neto, zato mora kupec plačati še prometni davek Državni svet presenetil z velikim številom vetov Na hitre postopke z vetom Kar pet zakonov, ki jih je državni zbor v večini sprejel po hitrem postopku, je državni svet s suspenzivnim vetom vrnil v ponovno obravnavo. obveznosti plačevanja zdravstvenega varstva upokojencev temu zavodu naložila kar za \} odstotkov višje obveznosti-Končna odločitev o vetu na za-kon in soglasju k odlokoma v bistvu pomeni (če se državni zbor po ponovni obravnavi ne bo odločil z absolutno večin0 prvotno sprejeto potrditi), °* bi se prispevek za zdravstveno varstvo znižal, povečal za p°" kojninsko zavarovanje, za za- Ljubljana, 4. februarja - Torkovo zasedanje državnega sveta je ob obilici tem za obravnavo pravzaprav minilo hitro, še večje presenečenje pa je bil sprejem kar petih suspenzivnih vetov na zakone, ki jih je le teden prej sprejel državni zbor. Tak ukrep, ki ga svetu daje Ustava, je bil pričakovan veliko redkeje (morda le nekajkrat na leto) in čas bo pokazal, ali je to le posledica "začetne hitrosti" hitrih oz. skrajšanih zakonodajnih postopkov. Največ razprave je bilo o predragi državi in javni porabi ter o plačah sodnikov (posredno tudi poslancev). Po razkolu med poslanci Slovenske nacionalne stranke Deveti samostojni poslanski klub Ljubljana, 2. februarja - Po odločitvi šestih poslacev SNS, ki se s stališči in načinom vodenja Zmaga Jelinčiča niso strinjali, in zato iz poslanskega kluba SNS izstopili (med njimi vsi trije gorenjski poslanci Sašo Lap, Irena Oman in Štefan Matuš), je predsednik stranke in vodja poslanskega kluba Zmago Jelinčič objavil njihovo izključitev iz SNS. Prizadeti pa izključitve ne priznavajo in zahtevajo izredni kongres, za opravljanje poslanskih dolžnosti pa so ustanovili samostojni poslanski klub. O tem nam je Sašo Lap, poslanec SNS iz Kranja povedal: »Samostojni poslanski klub smo ustanovili v skladu z začasnim poslovnikom, ki zahteva za ustanovitev poslanskega kluba najmanj tri poslance. S tem smo se pridružili ostalim manjšim parlamentarnim strankam (DS, ZS, SDSS), ki imajo od 4 do 6 poslancev. Vodstvo državnega zbora je to dejstvo sprejelo in v teku je urejevanje prostorskih, kadrovskih in drugih materialnih pogojev za delo. Skupino vodim sam, moj namestnik pa je Štefan Matuš z Jesenic. V stranki smo po nekaterih nesporazumih dosegli sklic izrednega kongresa SNS, na katerem naj bi spore razčistili, nujno pa je, da tudi dosežemo izvolitev in delovanje organov in ureditev aktov stranke, čemur sedaj ni tako. Nič nimamo proti, da Zmago Jelinčič kandidira ponovno, zahtevamo samo demokratično odločitev večine. Veliko nam je do tega, da stranka ne razpade. Izredni kongres bo v soboto, 13. februarja, v Ljubljani in po terenu že potekajo članski sestanki, ki so sicer zaprti za javnost. Odzivi med članstvom so "vroči", zaradi naših ravnanj v parlamentu je veliko članov vrnilo članske izkaznice.« Poglavitna značilnost 4. zasedanja državnega sveta je petkratna uporaba suspenzivnega veta, ki ga delno nekateri prevajajo z "odložilnim vetom, bolj dobesedno pa bi ga lahko poslovenili tudi z "razveljavit-venim ugovorom". Gre za pravico, ki jo državnemu svetu daje Ustava (97. člen), da namreč o slehernem zakonu, ki ga je državni zbor sprejel, državni svet pa oceni, da je vprašljiv, zahteva v državnem zboru ponovno obravnavo in sprejem zakona z absolutno večino (91. člen). Že začetek zasedanja je z določanjem dnevnega reda sledil tej kontrolni, ali če hočete preveritveni nalogi državnega sveta: vse tiste zakone, na katere posamezni člani sveta ali interesne skupine, ki so se pred zasedanjem sestale, niso imeli pripomb, so z dnevnega reda umaknili, s tem pa se je število točk dnevnega reda zmanjšalo s 24 na 13. Tako je 11 od 21 predloženih zakonov brez obravnave dobilo soglasje državnega sveta, od preostalih 10 pa kar 5 dobilo "rdečo luč", ki zahteva ponovno obravnavo v državnem zboru. Zahteve, ki skoraj mejijo na grabež V torek je zasedala tudi komisija za volitve in imenovanja državnega zbora, ki med drugim odloča tudi o uresničevanju zakona o poslancih na področju plač ter drugih prejemkov, ki se jim uradno reče materialni pogoji za delo. V zboru dane pobude SNS o 20-odstotnem znižanju poslanskih plač ni obravnavala, pač pa določila osnovo za plačo za prvi mesec v višini 151.000 tolarjev, ki se poveča še za službena leta. Za vnaprej ostaja določilo zakona, da znaša osnova poslanske plače petkratnik povprečne v gospodarstvu, temu pa se doda še tako imenovani funkcionarski dodatek, ki lahko to osnovno plačo podvoji (za vsako članstvo v delovnem telesu znaša funkcinarski dodatek 20 odstotkov - kot da tako sodelovanje ni del normalnih delovnih obveznosti poslanca). Ob upoštevanju vseh dodatkov (število delovnih teles parlamenta se bliža številki 30!) bo povprečna plača poslanca presegala 5.000 mark. Za člane državnega sveta (ki razen predsednika opravljajo svojo dolžnost nepoklicno) naj bi za svoje delo dobili tretjino poslanske plače. Vendar to še ni vse: veliko "poglobljene" debate je bilo okrog izplačevanja nadomestila za prehrano v denarju (če poslanec ne utegne pravočasno v parlamentarno restavracijo, ali mu ta ne ustreza), komisija je prejela zahtevek po 40 funkcionarskih stanovanjih za tiste, ki so oddaljeni od Ljubljane več kot 50 kilometrov, slišati pa je bilo tudi zahteve po nadomestilih za prevoz, dnevnicah, dodatkih za ločeno življenje, nagradah ob delovnih jubilejih, letnem regresu ter ureditvi poslanskih pisarn v okolju, kjer so bili izvoljeni. Novinarjem gradiv s to tematiko niso dali, in slišati je bilo celo zahteve po zaprtju sej... Smo v istem čolnu V dokaj razgretih razpravah državnih svetnikov, so nekateri podvomili o umestnosti suspenzivnega veta, ki utegne postati "zgolj proceduralna formalnost, ki jo bo državni zbor s po* novnim glasovanjem gladko povozil". Ko je eden od članov podvomil, da se utegne izroditi le v "nagajanje državnemu zboru", se je predsednik dr. Ivan Kristan ostro odzval: »Naša funkcija ni nagajanje, pač pa smo predstavniki legitimnih interesov, kot to določa Ustava. Vsi smo v istem čolnu i« skupaj poskrbimo, da bomo dobro pluli. Govorjenje o nagaja* nju je neumestno.« Po seji pa je predsednik dr. Kristan veliko število sprejetih vetov pripisal hitrim postopkom v državnem zboru, ko so bih očitno sprejeti ne dovolj premišljeni in z vsemi interesi usklajeni zakoni. Državni svet s tem le izpolnjuje svojo nadzorno funkcijo, normalni postopki pa bodo število takih ukrepov zagotovo zmanjšali. Največ besed - skoraj štiri ure obravnave je bilo o spremembah zakona o prispevkih za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zdravstveno varstvo in zaposlovanje ter dveh odlokih, ki določata omenjene prispevke. Razprava je pokazala vso pestrost v državnem svetu zastopanih interesov, pri čemer nastopi še zdaleč niso bili shematični ali predvidljivi. Tudi zastopniki delodajalcev so se zavzemali za npr. povečanje prispevka za zaposlovanje ter mu, v imenu previsokih stopenj, nasprotovali predstavniki delojemalcev. Najglasnejši v imenu delodajalcev je bil član sveta in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Dagmar šuster, ki je opozarjal na to, da je samo od časa odvisno, kako globoko bomo zabredli in spo- poslovanje pa se stopnja ne J* smela povečati. Skupno naj * bili prispevki torej nižji. Člani državnega sveta, ali sv.u i ii k.i Sode j. Vilma stanov m k M ,n Voli|.ik ( v oi» /aplotnik. Danica Zavrl ■ hir Andrej Žalar, Štefan 2argl Lektoriranje: Marjeta Vozli* Fotografija: < .01 a/d Sinili Priprava za tlak: Mediu An. Kram Tlak: Podjetje DELO-TČB i isk casopiso> in tevij. Ljubljanu / Uredništvo: M**; Ptjitdeja I, Kranj, leleton: 21 1-860. 21 l-83fi. lelefax: 213-163 / Naročnine, uprava, propaganda, oglasi: Bleivveiaova 16, Knnj, telefon 2IS-463, teleta« (064) .'IV J66 Mali oglasi: telefon' 2I7-1>60 - sprejemamo neprekinjeno 24 ur dnevno na avtomatskem od/ivniku: uradne ure vsak dan od 7. do 17 ure / Časopis izhaja oh torkih in petkih Naročnina. trimesečni obračun - individualni naročniki imajo 20 odstotkov pop«'*'*' /a tujino: letna naročnina 140 DEM. Oglasne storitve po ceniku Prometni davek po siopnii 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMl 23/27-92) ^y Kranjski sindikati o tožbi Eleka Delavce spravili ob imetje, zdaj pa jih še tožijo Kranj, 3. februarja - Svet kranjskih sindikatov tožbo Eleka ne ocenjuje zgolj kot neu-emeljeno in nesmiselno, pač pa kot naravnost perverzno. Sklicuje se namreč za to, da sJtuP»na samozvanih menedžerjev najprej Unitelove delavce spravila ob vse, zdaj pa J'n se toži, ker so si drznili zoper to stavkati. . Kaj se je v preteklih dveh letih dogajalo z Unitelom na Blejski Dobravi, ki je tedaj zaposloval še 360 delavcev? Vsa zgodba se začenja z vstopom Unitela v S'stem holdinga Telekom. V sled-nJega so vstopala samostojna Podjetja, ki so ves svoj kapital knjigovodsko prenesla na Telekom in se razlastninila, Telekom Pa je ta kapital vložil nazaj in tako postal glavni lastnik. Pri Uni-lelu pa je šlo takole: s sklepom delavskega sveta so prenesli kapital na Telekom, slednji pa premoženja ni v isti vrednosti vložil "azaj, pač pa le okoli petino ka-PUala. Nato je osnoval novo podjetje Eleko. zatem pa so Telekom, Unitel in Eleko sklenila trojno pogodbo, s katero je Uni-lel še preostalo petino premoženja prenesel na Telekom in tako ostal brez vsega. V njem je ostalo samo 200 delavcev, ki so šli z ra-zlastninjenim podjetjem vred v stečaj. Zatem je bilo na Blejski Dobravi ustanovljeno še eno novo podjetje Torus. Zdaj torej na lokaciji nekdanjega Unitela obstajata podjetji Eleko in Torus, ki skupno nimata toliko premoženja, kot ga je imel Unitel. Smisel te operacije Mato Go-stiša pojasnjuje s tem, da je bil stečaj Unitela programiran, da so se z njim želeli znebiti 200 odvečnih delavcev, ne da bi jim zagotovili izplačilo zakonitih pravic (odpravnin). V takih primerih imajo delavci pravico stavkati, pa tudi terjati revizijo spornih operacij v reorganizaciji podjetja. Svet kranjskih sindikatov dokazuje tudi neutemeljenost obtožbe, da so stavkajoči delavci zasedli tuje imetje, ker da so stavkali v Eleku. ki ni bil njihov de- lodajalec. Podjetji sta bili ločeni le na papirju, trdi Mato Gostiša, demagoškemu sprenevedanju tožnika pa lahko naniza naslednje dokaze, ki jih je ugotovila tudi kontrola SDK: vsi Unitelovi prilivi so šli na Elekov račun, vsi Elekovi dolgovi pa na Unitelove-ga, medtem ko so delavci v tistih spornih časih dobili plačo iz Telekoma. V kranjskih sindikatih tožbe s strani Elekovih (Telekomovih) menedžerjev niso pričakovali. To pa zato, ker so v času prej omenjenih dogajanj z njimi sklenili nenakšen »gentlemanski sporazum«. V tem paktu o nenapadanju so se zavezali, da ne bodo spodbijali premoženjskih transakcij ob reorganizaciji podjetja in programiranega stečaja, če bo Telekom poskrbel za to. da 200 odvečnih Unitelovih delavcev dobi odpravnine (če ne v gotovini, pa v delnicah). S tožbo je nasprotna stran dogovor kršila, zato se zdaj tudi v Svetu kranjskih sindikatov odločajo za nasprotno ukrepanje z vsemi pravnimi sredstvi. Vložiti nameravajo kazensko ovadbo zoper Blaža Kavčiča, direktorja Telekoma, Sreča Ven-garja, bivšega direktorja Eleka, in Igorja Matjašiča, bivšega direktorja Unitela, zaradi zlorabe pooblastil, proučili pa bodo tudi možnost razširitve še v smeri kaznivega dejanja povzročitve stečaja. Če ne bodo mogli drugače dokazati, da delavci Unitela niso ob stavki zasedli nobenega tujega podjetja, bodo sprožili postopke za razveljavitev vseh pravnih poslov, ki so pripeljali do ustanovitve Eleka in stečaja Unitela. Tak predlog je bil v preteklosti že vložen, vendar so ga zaradi »gentlemanskega sporazuma« umaknili. Terjali pa bodo zamenjavo zadolžnic Telekoma, ki so jih delavci prejeli na račun odpravnin, za dogovorjene delnice ustreznega podjetja (Torus, Eleko). V nasprotnem primeru bodo zoper Eleko in Telekom vložili odškodninsko tožbo, ker so bili delavci zaradi programiranega stečaja prikrajšani za zakonite pravice presežnih delavcev. V kranjskih sindikatih se sprašujejo tudi o tem, ali ni motiv tožbe zoper delavce in sindikat tudi v zaustavitvi stavkovnega gibanja, ki se zdaj v mnogih primerih delavskega nezadovoljstva kaže v Sloveniji. • D. Z. Žlebir IZ GORENJSKIH PARLAMENTOV *^aJ je v ponedeljek sprejel škofjeloški parlament i kot nesklepčnost motijo pravila glasovanja Bolj Predlog novega občinskega statuta so delegati "zamrznili' "jeni sestavi. Skofja Loka 3 februarja - Na ponedeljkovo razpravo o bodoči lokalni samoupraviVšwof[eTo?ki župan>eter Havvlina povabi. »ovega »istem« prof. dr. Albina Igličarja. Tako kot zesamo občinsko predsedstvo, je tud| strokovnjak iz republike loškim delegatom predla-8«L naj spričo številnih neznank ne hite z delitvijo občine. Manjše občine, prilagojene evropskim standardom, narekuje slovenska ustava, zakon o lokalni samoupravi bo eden prvih dan v Parlamentarno proceduro. Tudi zakona o referendumu še ni. Za-l° po besedah prof. dr. Albina Jgličarja ni nobenega razloga, da b' v škofjeloški občini prehitevali ln že zdaj odpirali javno razpravo o konkretnih rešitvah. Sicer fa, je dejal, ima bodoča občina ^kofja Loka vse možnosti za pridobitev statusa mestne občine, Medtem ko soglasja za upravni okraj bržčas ne bo dobila. Na Gorenjskem naj bi bila namreč samo dva - Kranj in Radovljica. možno novo zvrst je omenil tudi gorsko občino, za kakršno se *a območje Sorice in Davče pote-|uJe zlasti predsednik škofjeloške vlade Vinccncij Demšar. Vse °° dosti jasneje konec leta. ko se 1. marca bodo glasovali za enodomno skupščino v nespreme- mora pravni sistem uskladiti z ustavo; tudi vprašanje delitve premoženja sedanjih občin, vračanja premoženja, finančni viri bodočih občin, novi občinski organi ipd. Ker po Igličarju novi sistem lokalne samouprave ne bo zaživel prej kot v poldrugem letu, državni zbor pretresa tudi vse številnejše pobude za čimprejšnji sprejem začasnega zakona o novih organih sedanjih občin in volitvah vanje. Marsikje imajo namreč velikanske težave zaradi nesklepčnosti in neustvarjalnosti parlamentarnih zborov, zato želijo sedanje parlamentarno delo poenostaviti že pred naslednjimi rednimi volitvami prihodnjo pomlad in še kasnejšimi volitvami v nove organe novih občin. Za sprejem takšnega začasnega zakona so zainteresirani tudi v škofjeloški občini. V njihovi skupščini sicer ne gre toliko za problem nesklepčnosti delegatov (lani se je to zgodilo le enkrat), res pa dostikrat zasedajo na robu sklepčnosti. Bolj moteč je način glasovanja o posameznih predlogih. Po deset let starem občinskem statutu namreč lahko en sam zbor, ki večinsko glasuje proti, spodnese rešitev, za katero se sicer zavzema večina delegatov vseh treh zborov, če bi njihove glasove šteli skupaj. Nobena skrivnost ni. da je statut postal moteč in zastarel predvsem po lanskem glasovanju o zaupnici občinski vladi. Za ponedeljkovo skupno zasedanje vseh treh zborov je bil pripravljen osnutek novega statuta, ki pa je "prišel dve leti prepozno" (po prvih svobodnih volitvah in večstrankarskem sistemu oblasti) "ali pa nekaj mesecev prezgodaj" (glede na obetani začasni zakon o volitvah v občinske organe). Medtem ko so bili nekateri delegati za predlog, naj bi v novi statut vnesli določilo, da zbori poslej delajo na skupnih sejah in odločajo z večino glasov vseh delegatov, sklepčnost pa se še vedno ugotavlja po zborih, naj bi torej po zaključeni enomesečni javni razpravi sprejeli novi občinski statut, so se drugi nagibali k rešitvi, naj se raje počaka na začasni zakon. Ker pa bi obe rešitvi terjali čas, je nazadnje pretehtal tretji predlog. Občinski statut se "zamrzne", delegati pa bodo na naslednji skupščini, predvidoma 1. marca, po hitrem postopku spremenili odlok o delovanju občinske skupščine; ta naj bi v sedanji sestavi delovala enodomno. Zanimivo, da so bili za tak predlog prav vsi delegati vseh treh zborov, čeprav Zapisnik "sporne" seje še vedno ni potrjen. Vincencij Demšar pa je po tistem zastavil vprašanje o glasovanjih v prihodnje; ali en zbor sam (v konkretnem primeru vlada ni dobila zaupnice v dveh) lahko bistveno vpliva na sestavo in delo izvršnega sveta ali ne. Po njegovem so merilo večinski glasovi vseh delegatov v skupščini, tako naj bi poslej tudi bilo. • H. Jelovčan S ' ■ eJ<* vseh treh zborov skupščine občine Jesenice Sporne stanovanjske najemnine rov*n|!CeV*' 'CDru*rja - Minulo sredo je bila skupna seja vseh treh zbo-„„f'jI*uPsčine občine Jesenice. Precej razprave o odloku o ureditvenem jai). u *a r**Širitev pokopališča na Blejski Dobravi in o spornem povi-*Por S'anova"iskil' najemnin. Svobodni sindikati so sprožili ustavni siev '_"vrSni svet pa pravi, da so podzakonski akti in odredbe ministr- P'ecej neusklajeni. Na minuli seji vseh treh zbo-v skupščine občine Jesenice se ,i\pr' Obravnavi dnevnega reda JJlegat Božidar Lakota ni Siriti?.:*. da se problematika sporta uvrsti na dnevni red, kajti di kaj ^ nJe8°vem mnenju je bilo gra-Vo orez finančnih pokazateljev, Pomeni ustanovitev lavnega uVoda: Delegat Rajko Skubic pa ^.menil, da je nedopustno, da se . Jc skupščinskih /borov sklicu- 2? na vsake iri mcsece pričljive, čeprav se ob tefl1 obljublja, da bo na bolj uskl*' jen način možno kandidirati na vseh 47 naslovov (!), na katerih je menda v naši državi mogo^ dobiti intervencijska sredstva oz. subvencije. Jasno je bil izra; žen strah, da bi s projekti, ki pl pri takem svetovanju nastal'-poskušali izsiljevati določen* urbanistične in lokacijske dO' kumente. Izvršni svet akcije n* bo oviral, jasno pa ostaj* dvom, ali je to pot do zaželeni!1 rezultatov. • S. Žargi Spakedrana slovenščina Pred s panjem pogled] čmrla! Človek bi pričakoval, da se skrb za lepo slovenščino začne te te-daj, ko začno otroci izgovarjati prve besede. Žal ni tako. Knjig? "Medvedek moj, ti bistra glava, povej, kaj je na sliki" je lep pri' mer skrpucala, napak, spakedrane slovenščine in tudi zavajanja otrok. Že v glavnem naslovu knjige manjka vejica. Na drugi strani je pesmica, ki kaže, da gre za zelo slab prevod iz srbohrvaščine, vsebuje pa tudi nekaj napak. Takole pravi: "Medvedek, joj, kaj vse je tu! Ptič, čmrl (pravilno: čmrlj), ribe, kup dreves. Pogled) (pravilno: poglej!) si sličice, da vedel boš njih nazive. Pa zares! Na dveh straneh so pod slike predmetov dali napačne podpise, o so se znašli tako, da so podpis prelepili s pravilnim. Pod sliko balona so, na primer, napisali preproga, pod sliko preproge pa - po-tica. Ena od pesmic zavaja otroke: govori o balonu, pod sliko pO je napis, da je balon - žoga. V predzadnji pesmici je ena vejico preveč in ena premalo, zadnja pa se začne takole: "Medvedku jaz pred s panjem (pravilno: spanjem!) rada berem kako pravljico ali povest..." Na knjižici, ki jo je priredil Severin Šali, v nakladi 5.000 izvodov pa izdalo založniško in tiskarsko podjetje "Naša djeca"-TOZD Založniška dejavnost Zagreb (za TOZD Drago Kozina), tudi izrecno piše: za otroke v vrtcih. Iz tega je mogoče sklepati, da je tisti, ki ne hodijo v vrtec, ne smejo gledati. Sicer pa bi bilo najbolje, da je ne bi videl nihče in da bi jo pristojno ministrstvo še pravočasno sežgalo na grmadi. • C. Z. Žalna komemoracija Škofja Loka - Krajevne skupnosti mesta škofja Loka v sodelov*' nju z občinsko organizacijo ZB NOV prirejajo žalno komemo^' cijo v spomin na petdeset ustreljenih talcev za Kamnitnikofl* Svečanost bo v torek, 9. februarja, ob 16. uri pri spomeniku ^ kamnitmkom. Komcmorativni sprevod bo krenil pol ure prej Mestnega trga. • H. J. fortalogi znanj nared do konca junija Čez dve leti prva matura Matura v dvojni vlogi: kot zaključni izpit srednje šole in kot vstopnica za študij. februarja - Strokovni svet RS za vzgojo in izobraževanje Je pretekli teden sprejel odločitev o maturi, ki jo bodo gimnazijci in "Jaki drugih štiriletnih srednjih šol prvič opravljali ob zaključku J0?*«8* leta 1994/95. Določil je pet maturitetnih predmetov, od teh bodo trije (materinščina, tuj jezik, matematika) skupni, dva izbirna. O pripravah na maturo smo se pogovarjali s pedagoškim sve-jovalcem kranjske enote Zavoda RS za šolstvo in šport Borisom Memenčičem, ki sodeluje v dveh predmetnih komisijah. Matura bo ena sama, enotna to vse dijake. Zaradi tega zna Povzročiti nekaj preglavic predvsem tistim srednješolcem, ki imajo predmete skupnega dela mature programsko šibkejše od gimnazijcev, denimo? > »Pri tujem jeziku in matematiki, bržčas pa bo enako tudi pri slovenskem jeziku, bodo izpitna vprašanja oblikovana v dveh zahtevnostnih nivojih. Dijak se bo lahko odločil, ali oziroma pri katerem predmetu bo odgovarjal na bolj, pri katerem na manj zahtevna vprašanja. Verjetno se bo odločal glede na izbrano študijsko smer.« *o matura, ki jo bodo poskusno opravljali dijaki nekaterih šol te prihodnje leto, obvezna za vse? »Ne. Glede na to, da bo veljala kot vstopnica (namesto sedanjih sprejemnih izpitov) za fakultete, bo nujna predvsem za tiste dijake, ki jim srednja šola ne daje poklica (gimnazija) oziroma bodo šli naprej študirat. Drugi bodo lahko, kot doslej, opravljali zaključni izpit.« Kako daleč so ta hip priprave za maturo? »Vse odločitve v zvezi z maturo sprejema republiški strokovni svet. Pravilnik o maturi je bil objavljen decembra 1991, priprave pa vodi republiška maturitetna komisija pri mini- strstvu za šolstvo in šport. Ta tudi vodi in usmerja delo republiških predmetnih komisij. Teh je trenutno zaradi široke palete izbirnih predmetov 25. Sam sodelujem v komisiji za francoski in španski jezik. Komisije so zadolžene prvenstveno za pripravo katalogov znanj, ki bodo določali standard znanj, potrebnih za uspešno opravljen maturitetni izpit, določili bodo načine preverjanja znanj, odnos med internim in eksternim preverjanjem, v katalogih bodo tudi vzorci nalog oziroma izpitnih vprašanj.« Mnogi dijaki in učitelji očitajo, ker katalogov znanj še ni. Kdaj jih lahko pričakujejo? »Pripravljeni bodo do konca tega šolskega leta, v začetku naslednjega bodo v tretjih letnikih štiriletnih šol že lahko delali po njih. Imeli bodo torej dve leti časa za priprave. Šole naj bi zlasti v okviru nerazporejenih ur dijakom omogočile čim boljše priprave na maturo.« Matura čez dve leti še ne bo mednarodno primerljiva, "pravo" maturo lahko pričakujemo šele po letu 2000? »Osnova za to maturo so učni načrti in učbeniki, ki so ukrojeni po sedanjih šolskih programih. Če naj bi bila matura v prihodnje mednarodno primerljiva, se bo morala evropskim standardom prilagoditi tudi sama vsebina učnih programov. Gre za bistvene spremembe, ki se jih ne da uvesti čez noč.« • H. Jelovčan Nova pravila pri nadomestilih v brezposelnosti Kdor odkloni delo, bo lahko ob nadomestilo Kranj, 5. februarja - Danes začne veljati nov pravilnik o pravicah do nadomestila za brezposelne, ki ga je ministrica za delo, družino •n socialne zadeve Jožica Puhar izdala za ugotavljanje izgube pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo. Ob nadomestilo bodo tisti, ki odklonijo ponujeno delo ali usposabljanje. Pfccej strog pravilnik naj bi vpeljal več reda v aktivno politiko zaposlovanja. Zdaj denarne pravice v času brezposelnosti od blizu 120 tisoč brezposelnih uživa okoli35 tisoč ljudi. Na Gorenjskem, kjer je trenutno brez dela 12 tisoč ljudi, pa je nadomestila deležnih nad 3700, denarne pomoči pa 2240 ljudi. Med njimi so tudi taki, ki hočejo denarne pravice izkoristiti do konca in niso pripravljeni sprejeti ponujene zaposlitve ali se vključiti v katero °d oblik aktivne politike zaposlovanja. Takim bo zavod za zaposlovanje poslej na podlagi omenjenega pravilnika lahko odvzel denarno pravico. Zavod lahko iskalca zaposlitve napoti na zaposlitev na delovno mesto, ki ustreza njegovi izobrazbi, znanju in zmožnostim. Kadar gre za delovna mesta, kjer izobrazba ni odločujoča, po novih pravilih lahko zavod iskalca zaposlitve napoti na delo, kjer je zahtevana stopnja izobrazbe za stopnjo nižja, kot jo ima brezposelni. To merilo pride v poštev v primerih, če v treh mesecih zanj ni bilo mogoče najti ustreznejše zaposlitve ali če je bil v šestih mesecih vsaj trikrat neuspešno napoten na delo. V takem primeru ima brezposelni prednostno pravico do zaposlitve na delovnem mestu, primernem njegovi izo- brazbi. Zavod pa lahko iskalca napoti tudi na delovno mesto z zahtevano višjo izobrazbeno stopnjo, vendar mu mora zagotoviti tudi izpopolnjevanje. Brezposelni lahko napotilo na zaposlitev zavrne tudi v primerih, če je predlagano delovno mesto oddaljeno več kot 40 kilometrov od kraja bivanja, če Eot na delo in z dela traja dlje ot štiri ure, če ima otroke do treh let starosti in če za pot na delo in domov porabi več kot dve uri dnevno. V ostalih primerih pa odklonitev ponujene zaposlitve pomeni izgubo nadomestila. Te pravice izgubijo tudi tisti, ki odklonijo delo ali delodajalcem postavljajo nemogoče pogoje. Ob nadomestilo je tudi, kdor odkloni izobraževanje ali sodelovanje v programih aktivne politike zaposlovanja, pa tudi tisti, ki se dlje kot 15 dni brez najave odsotnosti ne oglasi na zavodu za zaposlovanje. Zaenkrat v pravilniku še ni določila, da bi pravico do nadomestila izgubili brezposelni tudi v primeru, če delajo na črno ali po pogodbi. Kaže, da se ministrstvo zaveda dejstva, da krivde za nenadzorovane črne zaposlitve ni naprtiti samo na pleča brezposelnih (ki konec koncev ob nadomestilu iščejo še dodaten denar za preživetje), pač pa bi morali to odgovornost iskati pri delodajalcih. Nadzor nad njimi pa bi morala uspešneje kot doslej izvajati inšpekcija dela. • D. Ž. Brez dela blizu 12 tisoč Gorenjcev Kr»nj, februarja - Konec minulega leta je bilo na Gorenjskem brezposelnih 11.812 ljudi. Kar petina jih je delo izgubila zaradi stečaja. D'izu 15 odstotkov jih na zavodu za zaposlovanje čaka na prvo zaposlitev. Tretjina brezposelnih je starih do 26 let. Sicer pa statistika, i katero nam vsak mesec postrežejo na območni enoti Zavoda za zaposlovanje v Kranju, dokazuje, da je med brezposelnimi za zdaj več moških. Dd blizu 12 tisoč brezposelnih jih je decembra lani le 3784 prejemalo denarno nadomestilo in 2240 denarno pomoč, torej jih socialno varnost na zavodu uživa le polovica vseh, ki nimajo dela. Brezposelnost močno narašča, z njo pa zadnja leta tudi delež listih, ki jim po zakonu pripadala nadomestilo in po preteku tega denarna pomoč. Tu tudi tiči razlog za nedavno povečanje prispevnih stopenj za zaposlovanje, ki jih je izglasoval slovenski parlament. Med temi pretežno neobetavnimi dejstvi pa zasledimo tudi nekaj spodbudnih številk. 1433 ljudi je bilo od januarja do decembra lani °b denarno nadomestilo ali denarno pomoč, in sicer večidel zaradi Ponovne vključitve v delo. Velika večina jih je spet sklenila delovno razmerje, 606 za nedoločen, 705 za določen čas. Ostali pa so bodisi (so)ustanovili podjetje, /ačeli z obrtjo ali kapitalizirali denarno nadomestile • D. t. Ta teden v kranjski porodnišnici Ministrstvo preverja pogodbo z zasebnikom Ljubljana, 2. februarja - Skupina za privatizacijo pri ministrstvu za zdravstvo bo izdelal navodila za sklepanje najemnih pogodb in z Qjimi seznanila vse zdravstvene ustanove, je na februarski novinarski konferenci povedal minister dr. Božidar Voljč. Do tega je pripe-'jala izkušnja najemne pogodbe iz kranjske porodnišnice. . Zapleti v zvezi s pogodbo o najemu prostorov kranjske porodnišnice zasebnemu kirurgu so za pristojne očitno pravšnja šola, da bodo na njeni izkušnji dopolnili privazitacijska merila. Mini-sJer je tudi povedal, da bo ta teden kranjsko porodnišnico obirala komisija razširjenega strokovnega kolegija za ginekologijo IH porodništvo. Preverila bo vsebino pogodbe in iz nje izhajajoče Prakso, nato pa s svojimi stališči do obojega seznanila javnost. • D. ž. MALA ANKETA w Cas za gripo Gripa vsako zimo položi v posteljo številne bolnike, včasih izprazni cele šolske razrede in zdesetka delovne kolektive. Letošnjo zimo pa razsaja bolezen, ki je s svojimi simptomi precej podobna gripi, vendar strokovnjaki na podlagi kliničnih preiskav in laboratorijskih znamenj zatrjujejo, da gre za drugo bolezen. Nekaj mimoidočih smo povprašali, kako je letošnjo zimo z njihovim zdravjem. Sebastjan Gosar: »Gripe ravno nimam, sem pa že ves mesec pre-hlajen. Ne vem, kaj je temu krivo, menda pa to, da se mladi ljudje pozimi prelahko oblačimo. Zaradi nedolžnega prehlada ne izostanem iz šole, sicer pa imam ta teden ravno počitnice. Hodim namreč na grafično šolo v Ljubljani.« Jana Aha-čič: »Letos sem že zbolela, a sem se z domačimi zdravili izvrstno pozdravila. Prisegam s sladkorjem. K nisem šla, tudi maram. Pričakujem namreč otroka in se zato raje zdravim z naravnimi sredstvi.« Simona Dolar: »Hvalabo-gu letos še nisem zbolela. Lani je bilo drugače, kar štiri mesece sem prebila Ne, proti gripi se pred sezono nisem cepila, pa ji kljub temu dobro kljubujem. Zdi se mi, da sem letošnjo zimo kar odporna.« Filip Ribni-kar: »Pred dvema letoma sem nazadnje zbolel za gripo. Teden dni sem manjkal v šoli (hodim v srednjo lesarsko šolo v Škofjo Loko), potem pa jc minilo. Letos še nisem zbolel. Ne vem, čemu je to pripisati, menda me mladost varuje pred boleznijo.« • D. Z. Žleblr,foto: G. Sinik Novosti vznemirjajo tudi zdravstveno osebje Ljubljana, 2. februarja - Številne novosti v zdravstvu so vznemirile tudi zdravstveno osebje, pa naj gre za nelagodje zaradi znižanja prispevne stopnje, uvajanje novega obračunskega sistema, strah, da bodo spremembe ogrozile položaj nekaterih strok, posebej zdravstveno varstvo otrok in mladine. Temu se pridružuje še nezadovoljstvo s politiko plač, privatizacija in razburjenje zaradi uvajanja prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. Minister za zdravstvo dr. Božidar Voljč je v zvezi s prispevno stopnjo dejal, da je bila usklajena z makroekonomskimi izhodišči vlade in z oceno potreb po zdravstvenih storitvah v tem letu. Obseg pravic iz zagotovljenega zdravstvenega varstva se ne bo spreminjal, treba pa je vedeti, da bo del storitev odpadel tudi na zasebne zdravnike. Pri plačevanju zdravstvenim zavodom (po pogodbah) to še ne pomeni nič novega, saj se število aktivnih zdravnikov to leto ne spreminja. Minister opozarja tudi, da bodo skrbno spremljali zbiranje in porabo denarja in po potrebi tudi predlagali spremembo prispevne stopnje, če bi jo bilo treba ponovno prilagoditi potrebam. Ko je govoril o plačah v zdravstvu in v zvezi s tem o nedavni stavki novogoriških zdravnikov, se je minister Voljč zavzel za kolikor mogoče jasno in dogovorjeno politiko plač. Dejstvo pa je, da sta dobro in slabo delo enako nagrajevana, kar deluje zelo nemotivacijsko, zato bi tudi v času ekonomske krize kazalo dobro delo bolje plačati. V zdravstvu bo prosta izbira zdravnika eden od možnih premikov v to smer. O privatizaciji v zdravstvu pa je minister dejal, da se prav te dni sestaja skupina za privatizacijo, ki naj bi poenotila izhodišča za letošnji razpis. Določili naj bi, koliko zdravnikom bodo dovolili zasebno delo, in razpravljali o možnostih privatizacije v zdravstvenih domovih. Slednji bodo v prihodnosti doživeli največje spremembe. Minister je še zagotovil, da bo privazitacijska politika predvsem na področju dispanzerskih dejavnosti zelo previdna. • D. Z. Žlebir Prostovoljno zavarovanih nad milijon ljudi Ljubljana, 2. februarja - V svetu najbrž ni zavarovalnice, ki bi v štirih tednih zavarovala milijon ljudi, je na novinarski konferenci ministrtstva za zdravstvo dejal Franc Košir, v. d. direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Slednji je namreč v prostovoljno zdravstveno zavarovanje do sedaj vključil nad milijon ljudi. Sistem je zajel še enkrat toliko ljudi, kot so jih spočetka pričakovali, je dejal Franc Košir. Podatki dokazujejo, da se je največ ljudi zavarovalo zoper doplačila k zdravstvenim storitvam, torej so vplačali paket Popolno zdravstveno zavarovanje. Teh je natanko 1.059.232, od tega 390 tisoč upokojencev in 38 tisoč njihovih družinskih članov. Zavod je sklenil tudi 7.268 skupinskih zavarovalnih polic in 30.301 individualno polico. Od tega se je v blagajni nabralo 1,9 milijarde tolarjev, 1,6 milijarde že do konca decembra. Iz teh sredstev bodo pokrivali doplačila za zdravstvene storitve, ki jih zdaj koristijo zavarovanci. D. 2. mira in pc Radovljica, Sercerjeva 22 tel: 715-036, 715-862 Do 26. februarja nudimo posebne prodajne pogoje za program strešnih oken: - za takojšnje plačilo 25-30 % popusta - za plačilo na tri obroke (čeke) 10-15 % popusta Dobava takoj, montaža možna takoj ali v pomladanskih mesecih. Nudimo tudi zamenjavo oken po sistemu staro za novo. Nova okna so narejena po dejanskih merah in Vaših željah. Zahtevajte predračun! ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE OBMOČNA ENOTA KRANJ OBVESTILO UPOKOJENCEM Vabimo vse upokojence, ki so obvezno zdravstveno zavarovani pri našem Zavodu, naj se zaradi preregistracije zdravstvenih izkaznic oglasijo v naši enoti na Stari cesti 11, vsak dan od 8. do 13. in v sredo od 8. do 16. ure. S seboj naj imajo: zdravstveno izkaznico, osebno izkaznico, potrdilo o državljanstvu in zadnji odrezek o prejeti pokojnini. To vabilo velja le za upokojence in po njih zavarovane družinske člane, ki od novembra 1992 dalje zdravstvenih izkaznic pri nas še niso potrdili. "GRIMŠČE" - GRAD ROČNEGA PLETENJA Razpisujemo tradicionalni natečaj za ZLATO PLETIUO Zainteresirane udeleženke, ki bi želele sodelovati, prosimo, da nam prinesejo svoje ročno pletene izdelke do vključno 10.3.93. Izdelke bomo razstavili, najboljše med njimi pa tudi nagradili. Vabljene k sodelovanju. V primeru dodatnih potrebnih informacij vas prosimo, da nas pokličite po tel.: 77-009. . KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Prešernove hiše razstavlja Franc Berač-Ber-ko. V galeriji Mestne hiše je na ogled razstava slik in kipov akad. slikarja Janeza Ravnika. V karavni galeriji Pungert je na ogled unikatna keramika Ljuba Blagotinška. V hotelu Kokra na Brdu razstavljajo fotografije Janez Pipan, Janez Tavčar in Ferdo Švajger iz Foto kluba LTH Škofja Loka. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Ilustracije Prešernovih pesmi in knjižna oprema Prešernovih poezij. Razstavo so pripravili v sodelovanju z Gorenjskim muzejem. BEGUNJE - V galeriji Avsenik razstavlja fotografije Tihomir Pinter. RADOVLJICA - V fotogaleriji Pasaža radovljiške graščine je na ogled prvi del klubske razstave fotografij Foto kino kluba Radovljica. ŠKOFJA LOKA - Zbirke Loškega muzeja so odprte samo ob sobotah in nedeljah od 9. do 17. ure. Med tednom je možen ogled po poprejšnjem dogovoru na upravi Muzeja. Ob sobotah in nedeljah je na ogled tudi obnovljena bandera kovaškega ceha v cehovski zbirki. Za skupine po predhodni najavi predvajajo video kasete o zbirkah Loškega muzeja v ogrevanem prostoru pedagoške delavnice. V galeriji Ivana Groharja razstavlja slike Gigo de Brea. V LTH galerija Menza na Trati razstavljata fotografije Peter Pokom ml. in Boštjan Pleško, oba FK A. Ažbe. KAMNIK - V kavarni Veronika odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo slik Sandra Pečenka. Na otvoritvi bo igral ansambel Kamniški godci. PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - V Prešernovem gledališču bodo Jutri, v soboto, ob 19.30 bodo ponovili komedijo ZBEŽI OD ŽENE. Predstava je razprodana. V ponedeljek, 8. februarja, ob 20. uri bo na sporedu mozaični plesni popspektakel z naslovom HOMO (ČLOVEK) avtorice Mateje Puhar in njene plesne skupine. JESENICE: RAZSTAVA - V razstavnem salonu Dolik odpirajo danes, v petek, ob 18. uri razstavo likovnih del Evgena Gu-ština. Na otvoritvi bo nastopil vokalni oktet Vasovalci iz Žirovnice. BLED: RAZSTAVA - Na gradu Grimšče bo danes, v petek, ob 18. uri otvoritev razstave likovnih del Fedorja Žigona. Sodeluje tudi kvartet Spev iz Škofje Loke in gledališčniki z Jesenic. ŠKOFJA LOKA: PREDSTAVA - V dvorani Loškega odra bodo jutri, v soboto, ob 10. uri v okviru sobotne matineje ponovili predstavo Marjetica in zmaj Jane Milčinski. ŠKOFJA LOKA: LITERARNI VEČER - V knjižnici Ivana Tavčarja imajo danes dan odprtih vrat. Zamudniki lahko brez plačila zamudnine vrnejo izposojene knjige. Danes, v petek, ob 19. uri bodo v galeriji ZKO-Knjižnice odprli razstavo ilustracij Petre Černe na haiku poezijo Slavka Kvasa. Sodelujeta oba avtorja in bralec poezije Jure Franko. ŠKOFJA LOKA: RAZSTAVA - V galeriji Fara odpirajo danes, v petek, ob 18. uri slike Božidarja Zavška Dareta. ŽIRI: PREDAVANJE - V mali dvorani - galeriji Svoboda bo danes, v petek, ob 18. uri predaval prof. Samo Bevk, ravnatelj Mestnega muzeja v Idriji, in sicer bo ob diapozitivih predstavil kulturno dediščino na Idrijskem. KAMNIK: PEVSKA REVIJA - Na Srednji ekonomsko naravoslovni šoli R. Maistra bo danes, v petek, ob 19. uri revija pevskih zborov občine Kamnik, na katerem se bo predstavilo deset pevskih zborov. KAMNIK: NAJDENČEK - Jutri, v soboto, ob 19. uri bo dramska skupina Kulturnega društva Komenda v avli Srednje ekonomsko naravoslovne šole R. Maistra uprizorili igro v osmih slikah NAJDENČEK, ki stajo po povesti Peter Pavel Glavar Ivana Preglja priredila patra Kuzma in Hiti iz Illinoisa v ZDA. Devetnajstčlansko igralsko ekipo je režisersko vodil Franc Šte-be. TEDEN SLOVENSKE DRAME Kranj - Čeprav točen datum začetka tedna slovenske drame še ni določen, predvidoma, naj bi to bilo 5. marca, pa je selektor letošnjega festivala slovenske drame že sporočil, katere predstave iz pretekle sezone je izbral. Vstopnice bodo začeli prodajati sredi tega meseca. Kot je že v navadi, bo uvodna predstava Tedna slovenske drame krstna uprizoritev v izvedbi Prešernovega gledališča. To bo predstava Hana Tiger avtorice in režiserke obenem Barbare Hieng. Selektorje med uprizoritvami v slovenskih gledališčih odbral naslednje predstave: Gregor Strniša - Samorog v izvedbi SNG Drama Ljubljana, Evald Flisar - Jutri bo lepše v izvedbi Slovenskega komornega gledališča. Evald Flisar - Kaj pa Leonardo v izvedbi Mestnega gledališča ljubljanskega, Gregor Strniša, D. Zlatar Fray - Žabe v izvedbi CD Ljubljana in Koreodrame (predstava bo v Ljubljani), Iztok Lovrič - Balkan Santa Claus v izvedbi gledališča Glej, Alenka Goljevšček • Čudežni kamen v izvedni PDG Nova Gorica, Boris A. Novak - Stotisočnoga v izvedbi Lutkovnega gledališča Ljubljana, Ivan Cankar - Romantične duše v izvedbi SSG Trst.# L. M. ^ Zakaj bi se mučili s pisanjem? Beležite si z a DIKTAFONI PHILIPS. Prodajni zastopnik CANKARJEVAZALOŽBA Ljubljana, Štefanova 1 (Nebotičnik) tel.:0617217-741,115-249 k._FEBRUARJA POPUSTU_J Stavbna dediščina šentanske doline RISBE - VODNIK OB ZNAMENJIH ČASA Tržič - V ponedeljek, 8. februarja, ob 17. uri odpirajo v prostorih TGT na Lajbu v Podljubelju razstavo risb na temo stavbne dediščine šentanske doline avtorja Mirka Majerja iz Tržiča. S TržiČem in zdaj z šentansko dolino pod Ljubeljem je avtor upodobil dve tretjini svoj« zamisli o grafični upodobitvi starodavne cestne povezave med Sredozemljem in srednjo Evropo - pot med Kranjem, TržiČem in Ljubeljem-Sčasoma naj bi ta zanimivi grafični opus zaključil z "vstopno" postajo za Kranj - nekdanjo gostilno na Gašteju, ki zdaj sodi v tovarniški kompleks Save Kranj, in nekaterimi najbolj zanimivimi kranjskimi vedutami. Pred dvema letoma je v nakladi 250 izvodov izšla grafična mapa Stavbna dediščina Tržiča (v prostorih Ljubljanske banke v Tržiču bo kot stalna razstava), s katero je Mirko Majer starodavni Tržič likovno predstavil na način, ki pomeni nadaljevanje vedutnega slikarstva, obenem pa v današnjem času, ki si ga je skoraj docela podredila fotografija, z žlahtno risbo govori o avtorjevem odnosu do mesta in njegovih naravnih danostih. Prijazen sprejem te prve mape je spodbudil Mirka Majerja, da se je lotil nove teme. Tokrat je pod njegovim svinčnikom oživela vrsta podob iz ene najstarejših evropskih poti od Ljubljane preko karavanških vzpetin v celovško kotlino. Sodobni potniki v naglici komajda opazijo divjo lepoto doline, ko se po udobnem asfaltu dvigujejo proti Ljubelju. Toda stoletja nazaj so ta naravni prehod prek gora zaznamovali posamezni popotniki, ljudstva, ki so se selila s severa proti jugu in obratno, ne nazadnje pa so trajne sledi v tej dolini pustili nekdanji tovorniki, rudarji in ne tako dolgo tega tudi taboriščniki... Vse te podobe doline, ki ji je cerkev sv. Ane dala tudi ime, je Mirko Majer združil v petnajst risb s svinčnikom, ki bodo odslej kot stalna razstava postavljena v prostorih TGT v Podljubelju. Obenem bo izšla v nakladi 500 izvodov tudi grafična mapa z enakim naslovom, v kratkem pa bo nekaj risb z motivi iz šentanske doline (na primer piramidi z ljubeljskega prelaza) izšlo tudi na razglednicah. Pot, ki hitečemu sodobnemu popotniku skriva celo vrsto pomnikov časa, je vredna postanka na razglednih točkah in tudi v starih gostilnah. Kdo se danes v avtomobilih hitečih na prelaz spominja nekdanjih veljakov, tudi cesarskih glav, ki so hotele prav po nekdanji kamniti in vijugavi poti čez ta prelaz, preko katerega je popotoval tudi Trubar? Popotnik, ki pa utegne postati na tej poti in se pusti očarati od divje in romatične pokrajine, se bo sem še vračal, da si do dodobra ogledal nekatere zanimivosti. Morda bo to še delujoča Dov; žanova žaga, staro furmansko gostišče Pr| Žvircu, rudniški rov Lulij, kjer so nekdaj kopali živosrebrno rudo, ali rudniški rov Avgust na Lajbu, zdaj vključen v Slovenj sko geološko pot. Morda bo za koga bolj zanimiva cerkev sv. Ane s slopastim znamenjem poleg nje, prav gotovo pa ne gre spregledati znamenj ne tako davnega časa, ko je na Ljubelju obstajalo kazensko uničevalno taborišče, podružnica Mauthau-sna. Mirko Majer je nekdanje taborišče v svoji grafični mapi oživil s svinčnikom p? fotografiji nekdanjega taborišča, ne manjka pa seveda znameniti spomenik "Obtožujem" arhitekta Borisa Kobeta in kovača Jožeta Bertonclja. Mapo zaključuje podoba znamenja z grobišča leta 1813 padlih Francozov na Ljubelju. Če so nekdaj davnega leta 1728 v spomin na cesarjev obisk ljubeljskega prelaza postavili dve piramidi - pričali naj bi, da se je kronana noga dotaknila teh višin, pa je seveda sama vijugava pot domala na vsakem koraku polna vsaj takih, če ne še nekajkrat bolj pomembnih usedlin časa in usod slavnih ljudi, pa tudi povsem običajnih, od katerih so se mnogi tu ustavili in živeli. Grafična mapa z imenitnimi risbami o šentanski dolini govori o tem zgodovinskem včeraj sodobnemu popotniku, ga vabi kot turista, ki zna poleg prigrizka ceniti tudi kulturno dediščino, kolikor jo je ta zanimiva dolina znala ohraniti. • Lea Mencinger PRIREDITVE OB KULTURNEM PRAZNIKU Te dni ni krajevne skupnosti, kulturnega društva, kjer ne bi v čast slovenskega kulturnega praznika pripravili slovesnosti s proslavo, otvoritvijo razstave, koncertom. Tradicionalna spominska svečanost bo tako v Vrbi, kjer bodo v ponedeljek, 8. februarja, gostili pesnika Borisa A. Novaka, cela vrsta prireditev pa se bo zvrstila tudi v Kranju, med njimi bo tako kot vedno na predvečer praznika slovesnost na pesnikovem grobu in zven pesmi v središču mesta. KRANJ Danes, v petek, ob 18. uri bodo v galeriji Prešernove hiše odprli razstavo Prešernovi nagrajenci v letih 1989-1991. V nedeljo, 7. februarja, bo v Prešernovem gaju ob 17.30 na pesnikovem grobu govoril prof. Franc Drolc, nastopila pa bo še APZ France Prešeren. Slovesnost se bo nadaljevala s podoknicami ob 18. uri pred Prešernovo hišo v Kranju, kjer bo pel Mešani zbor Iskra Kranj, pred Prešernovim spomenikom pa bosta zapela Moški zbor Janez Bleivveis in Mladinski zbor Stane Žagar. V Prešernovem gledališču pa bo ob 19.30 osrednja proslava ob prazniku. Slavnostni govornik bo predsednik SO Kranj Vitomir Gros, v programu pa nastopajo Ljubljanski madrigalisti pod vodstvom zborovodje Matjaža Ščeka. Med številnimi prireditvami prazniku v čast gre posebej opozoriti še na akademijo s predavanjem Lojzeta Žiberta o Kranju - Prešernovem poslednjem domu, ki bo v prostorih župnišča v Tavčarjevi 43 in sicer v ponedeljek, ob 19. uri. Ob 20. uri pa bo v Prešernovem gledališču plesna predstava z naslovom Homo (Človek) avtorice Mateje Puhar. ŠKOFJA LOKA V atriju Starega farovža se danes, v petek, ob 16.30 začenjajo škofjeloške prireditve ob prazniku. Kulturni maraton se začenja s fanfarami Pihalnega orkestra Škofja Loka, nastopili bodo trio flavtistk Kavčič-Hawlina-Čadež, duo Uroš in Domen Rakovec, kvartet Spev, škofjeloški oktet, Komorni pevski zbor Loka ter instrumentalisti Glasbene šole. Na prireditvi sodelujejo tudi literati Ajda Balderman, Nejc Bernard, Agata Trojar, Rudi Bernik, Boštjan Berčič in Neža Maurer. Nastopili bodo tudi loški gimnazijci z enodejanko Brbotajoči psihohodner. Prireditve se bodo zaključile ob 19. uri v kapeli Puštalskega gradu s koncertom Miloša Mlejnika, violončelo, in Janka Šetinca, klavir. V kapeli bodo odprli tudi razstavo fotografij Tomaža I .umira. RADOVLJICA V Festivalni dvorani na Bledu bo jutri, v soboto, 6. februarja, ob 19.30 slovesnost v čast kulturnega praznika. Pripravili so jo skupaj z občinsko revijo pevskih zborov, diapozitive bo predvajal Ivan Pipan, sodeluje pa dramska igralka Milena Zupančič, slavnostni govor bo imela Alenka Bole Vrabec. VRBA V ponedeljek, 8. februarja, ob 18. uri bo v Prešernovi rojstni hiši v Vrbi srečanje s predsednikom PEN kluba, pesnikom Borisom A. Novakom pod motom Prešeren v mojih očeh. Gosta bo predstavila Alenka Bole Vrabec. KAMNIK V razstavišču Veronika bo v ponedeljek, 8. februarja, ob 19. uri v počastitev praznika odprli razstavo slik Petra Pečevnika. V glasbenem programu bodo nastopili: Marija Holcar, klavir, Janez Majcenovič, bariton, Ada, Holcar, flavta. Izbor Prešernovih pesmi bosta predstavila Branka Božič in Tone Ftičar. TRŽIČ Tržiške prireditve ob prazniku se danes, v petek, ob 18. uri v OŠ Bistrica začenjajo z revijo Tržič poje 93. Predstavilo se bo sedern pevskih zborov. Slavnostni govornik bo pisatelj in predsednik ZKO Slovenije Franček Rudolf. V tržiškem muzeju in v knjižnici bo danes dan odprtih vrat. V ponedeljek, 8. februarja, ob 17. ufl bodo v gostišču TGT v Podljubelju odprli razstavo risb Stavbna dediščina šentanske doline avtorja Mirka Majerja. Nastopil bo še citraš Zvonko Horvat. NAJDIZMAJ SONJE KORANTER (S. Koranter, Zmajeva steza, Fondi Oryja Pala, Kranj 1992, likovna oprema B. Sieberer) Jesenice - 28. januarja je bila v jeseniškem gledališču, ali v knjižnici, predstavitev zadnje pesniške zbirke Sonje Koranter, gre za Zmajevo stezo, ki jo je - po domače povedano - tiskal g-Franci Zagoričnik. V gledališkem listu najdemo podatke, da si je večer zamislila Alenka Bole Vrabec, ki je bila še recitatorka. Ostalih recitatorjev je bilo še šest, naj jih omenim: M. Dulmin, B. Gašperčič, S. Kogovšek, M. Ravnik, U. Smolej in B. Vero-všek. Večkrat so se, posebno moška glasova, približali resonan-čnemu prostoru tekstov s kar se da svečano in stoično pa skromno držo, kar je bilo besedju v prid, poslušalcu pa je skrajšalo pot do razumevanja. Po večeru sem pogrešal "razgovor s pesnico". Večer pa mi tudi ponuja priložnost, da o pesmih, ki smo jih slišali, podrobneje spregovorim. Zelo so povedni osebki pesmi: prerok, otroci raja, ti, človek stražar, Ojdipov kvartet, črna ptica, beli pustinjasti mož, seveda tudi nenehni jaz, ki je nasploh značilen za liriku. Dogajanja pa so razpeta med višjo in nižjo ravnino zrenja in zaznavanja, in sicer višjo predstavlja Novi motiv (govori o dveh modrecih, ki sta tu ali tam v izposojenih telesih, vestalkina pesem pa je tista, ki ju oživlja in krepča, saj morata samo trajati, prekopana iz prvotnega življenja), nižja pa je zaustavljena v pesmi On: človek stražar stoji in ne vidi... V tem ogromnem prostoru med obema ravnema pesnica počne vse, kar ji je bog pesnjenja za; povedal - spi, molči, tava, srečuje minulo in prihodnje. Kjer bi lahko posegla v dogodek ali celo v bitko, se dogajanje zaustavi, in je polno trpnega, že kar prepoznavnega videza. Kajti poezija Sonje Koranter je nasploh zelo trpna in polna slik, ki nas odpeljejo tudi za skalnate zavese (pesničina podoba) zategadelj, da postanemo nevidni in manj ranljivi in ne da bi se izgubili "v tujem svetu" ali celo izognili lastni resničnosti. Na večeru je bilo povedano, da bo takih večerov še nekaj. Sonji naj bi sledila Mila Kačičeva. Valentin CundriČ GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Gorenjska banka se lahko sanira brez posega države Največja obveznica v zgodovini slovenskih bank Zlatko Kavčič Gorenjska banka v imenu petih slovenskih bank pripravlja predlog za razglasitev splošne izplačljivosti zamrznjenih deviznih hranilnih vlog. ^ravnj, 3. februarja - Banke so zdaj v središču pozornosti zaradi izplačila zamrznjenih deviz, sanacije železarn, sanacije podjetij s pomočjo Koržetovega sklada ter seveda njihove lastne sanacije in s Jem znižanja obesti. Pogovarjali smo se z ZLATKOM KAVČIČEM, direktorjem LB Gorenjske banke in Kranja. DrŽava je naposled sprejela zakon o postopnem izplačilu Zamrznjenih devizni vlog, kako go ocenjujete? Bolje, da zakon je, kot da ga nt, vendar ni dober, saj likvidnostni problem v celoti prepušča bankam, na drugi strani pa Je omejitven v odnosu do varčevalcev. Za našo banko lahko tečem, da bomo zakon uresničevali. Prepričan pa sem, da za vse banke likvidnostno ne bo enostaven, saj moramo tudi pri Ptenosu s starih na nove vpo-gledne vloge 90 odstotkov Sredstev deponirati v tujini, se Pravi, da jih likvidnostno potrebujemo tudi, če jih ljudje ne dvignejo. Vendar pa mislim, da je v Sloveniji možno izpeljati projekt tako, da bi razglasili iz-Plačljivost deviznih hranilnih vlog v celoti. Računam seveda, Oa jih vsi varčevalci ne bi dvignili takoj, saj bi verjeli, da so Varne, lahko pa bi jih seveda kadarkoli, če bi jih potrebova- Zonemate se torej za takojšnjo normalizacijo deviznega varčevanja?" "Mislim, da je napočil trenutek, ko je zaupanja med ljudmi *e toliko, da bi lahko razglasili 'zplačljivost vseh deviznih v'og> pri tem pa delno angažirali bančne likvidnostne potenciale, delno pa devizne rezerve °anke Slovenije." "Vse banke?" Govorim seveda s stališča nase banke, mislim, da bi bile za lakšen projekt vse banke, če bi Pomagala država. Pomoč bi bi-'a le začasna, saj bi po letu dni nedvomno ugotavljali, da so hranilne devizne vloge narasle, ne padle, saj imajo ljudje denar doma in v tujini, gre le za Vprašanje zaupanja. Vso pozor-n°st bomo torej posvetili uresničevanju zakona. Hkrati pa v "nenu petih slovenskih bank Pripravljamo predlog pristojim institucijam za razglasitev ?Pbšne "Začenja se sanacija bank, najprej je na vrsti največja, kako je z vašo banko?" "Naš cilj je samosanacija, na dobri poti k temu smo in mislim, da je to realno. Proces poteka že tretje leto, v tem času smo za 27 odstotkov znižali zaposlenost, znižali smo stroške in vsestransko racionalizirali poslovanje. Že dve, tri leta vodimo poslovno politiko, v kateri z 'ne' odgovarjamo komitentom, ki niso sposobni vračati posojil in plačevati obresti. V mnogih podjetjih je to povzročilo težave, vendar je bil to začetek tudi njihove sanacije." "Lahko poveste kakšen konkreten primer?" "To so podjetja, ki so zdaj v Koržetovem skladu, firme so znane, poleg njih pa jih je še nekaj. V vseh so težave prišle do izraza z našim 'ne', kar ni bilo lahko izpeljati. Mnogo gospodarstvenikov je bilo hudih, naprej je bila seveda banka fuj, šele nato se je pokazalo, da je to edina prava pot. Tretja stvar pa je bilo načrtno, vztrajno delovanje pri sa- . naciji jeseniške Železarne kot ,---o„v izplačljivosti deviznih • «• ui „ rv.~ *~ hra„;i u i o u .il največjega problema. Danes že "■anilnih v oc. Bomo uspeh ali , /. J 5 v , ... n» „• . i • \t lahko rečem, da smo dali svoj ^vne'{?uddT„nd%Saa„TeS0,ovnean: prispevek, nikako, si ne domiS- ljam, da je bil edini, mislim pa, da je bil pomemben. Gorenjska banka je bila največji upnik "Koliko deviz je še zamrznjenih Slovenskih železarn, vse svoje znanje in strokovne zmogljivosti smo usmerili v to in danes Je, finančnega ministrstva, vlade." I v«ši banki? .kled 60 in 70 milijoni mark, s'abo polovico vsega, kar terja I*10 od države. S tem zakonom je država priznala kot svoj dolg e. neizplačane devize, za polo-'co je torej rekla, da to ni njen Problem, kar ni logično, saj rnamo pogodbe z NBJ za celo-?n depozit. Gre torej za takti-iranje z javnim dolgom, ki ga drž kah ava zavestno pušča v ban- čeprav vanje ne sodi." Namerava država v okviru sanacije bank to poračunati?" Ni še znan uradni koncept sanacije bank, možno pa je, da bi ^ržava zmanjšala javni dolg, če j1' ga deloma pokrila s kapita-lom bank. Toda banke vendar ne moremo biti odgovorne za P'asma deviznih hranilnih vlog *°t depozita države, saj smo to korale narediti, takšna je bila ikonska prisila." imamo v svojem portfelju obveznico za skoraj 95 milijonov mark." "To je tako velik znesek, da si ga je težko predstavljati, verjetno je to vaša največja finančna operacija?" "V Gorenjski banki zanesljivo, tako velike obveznice tudi v zgodovini slovenskega bančništva še ni bilo, tudi pred vojno ne. Seveda je bil tudi problem tako hud. Obvladati smo morali tudi druge problem, Elan, Tekstilindus in nekaj drugih podjetij, ki so šla v stečaj. Kolikor je bilo mogoče, smo jih preprečevali, včasih so se stroji vrteli deloma tudi na račun banke, v tem smislu, da nismo terjali vračila posojil in plačila obresti. Mislim, da je takšna poslovna politika rodila sadove, saj so ljudje za- služili vsaj skromne plače in niso bili na socialnem spisku države, podjetja pa so plačala tudi večino davkov. Kar zadeva sanacijo banke pa je poleg problema deviznih hranilnih na Gorenjskem še nekaj problematičnih firm, potrebujemo še nekaj časa, da jih razrešimo, večji del teh firm pa ni tako slab, da bi jih morali ustaviti." "Država naj potemtakem sploh ne bi posegla v vašo banko?" "Takšna je naša ambicija, dokazati skušamo, da je moč banko obvladati tudi brez brutalnih posegov v ogranizacijsko strukturo in kapitalsko lastniške odnose, za kar imamo realne osnove. Nesmiselno je, da bi moralo vseh 13 bank v sanacijo, saj bi to povzročilo veliko težav. Razumljivo je, da mora imeti centralna banka določeno kontrolo in da se ne moremo obnašati povsem tržno in svobodno, če imamo železarsko obveznico za skoraj sto milijonov mark, za katero garantira država. Narobe pa bi bilo, če ne bi dali priložnosti ekipam, ki delajo na teh problemih, da se dokažejo. Kdor pričakuje, da bodo banke ozdravele z zamenjavo lastništva in managementa, se moti, ne želim biti samozaverovan, toda v banki ne zna delati vsak. Politiki to radi obrnejo na to, da se bojimo za svoje stolčke, moram reči, da se ne bojim za svoj stolček, mislim pa, da imamo kot ekipa pravico, da z dobrim delom dosežemo rezultate. V zadnjih treh letih imamo kaj pokazati, naj se torej oceni verjetnost, da bomo tudi v naslednjih dveh, treh letih." "Kakšen je vaš odnos s Korže-tovim skladom?" "Nimamo nepremostljivih težav, eden drugemu zelo trdo in ostro povemo pogoje. Mislimo, da večina teh firm lahko uspe na trgu, zato je vredno spremeniti organizacijo, izpeljati kadrovske spremembe. Pripravljeni smo reprogramirati obveznosti, tudi znižati obresti, jih kapitalizirati, nismo pa jih pripravljeni odpisovati, dokler ni tekoče poslovanje pozitivno, o čemer pa želimo imeti praktične dokaze in ne papirnate elaborate. Ker se ta podjetja prodajajo, v tem primeru pridobi država in kupec. Zaenkrat smo pripravljeni na reprograme, o ostalem pa se resno pogovarjamo." "Ste kje že tako daleč, da je podjetje rešeno?" "LTH-jeva livarna in orodjarja je tik pred prodajo večinskega deleža. Tam smo s skladom sklenili aranžma v smislu prodaje terjatev in sklad je prevzel garancijo za preostale obveznosti, to je bil zapleten projekt, ki pa smo ga sporazumno rešili. Drugi projekti so v delu, nisem pa prepričan, da bomo pri vseh kooperativni, zlasti tam ne, kjfcr je izguba v tekočem poslovanja prisotna že dalj časa. Pri tem opozarjam na trži-ški Zlit, saj se stvari ne morejo zavlačevati na način, na kakršnega se tam." "Kaj pa kranjski Tekstilindus, ga res nameravate kupiti skupaj z italijanskim kupcem?" "Odločitve, da bi ga kupili, ni, pripravljeni pa smo se poslovno pogovarjati z vsemi, ki so zainteresirani za Tekstilindus ter tudi pomagati, da pride do zapleta stečaja. Najraje seveda s tistim, ki bo dal največ, ne samo v smislu financ, temveč tudi nove programe. Konkretnih aranžmajev še ni, želimo pa si, da bi postopki tekli hitreje in v tem pogledu nismo povsem za- dovoljni z delovanjem stečajnega upravitelja. Minilo je več kot leto dni, mimo pa je šele prva prodaja." "Stečajni dobičku?" upravitelj govori o "Kar zadeva dobiček, lahko jasno in glasno rečem, da je bila nekaj časa prikazovana izguba in da je bila s strani banke narejena revizija poslovanja, bilance so bile zelo popravljene, zato je ta informatika lahko vprašljiva." "Kakšni so zdaj vaši stiki s jeseniško Železarno?" "Vedno smo jim imeli, to priložnost izkoriščam za zanikanje trditve, da Gorenjska banka z Železarn dve leti ni sodelovala. Seveda pa je bilo to sodelovanje drugačno kot v preteklosti, v glavnem smo namesto Železarne plačevali dolgove, nismo pa ji dajali novih, saj kakor sem rekel že prej, treba je bilo enkrat reči 'ne'. Odgovarjali pa smo za tiste, ki smo jih garantirali iz preteklosti in tega se je nabralo za nekaj deset milijonov mark, zato je krivično reči, da banka ni sodelovala. To je bilo pomembno tudi zaradi ugleda Gorenjske banke in Slovenije v tujini, Slovenija je vse dolgove do tujine poravnavala, to pa je bila v pretežni meri Ljubljanska banka in v njej pomemben člen Gorenjska banka, odplačevali smo te dolgove in ohranili v tujini dobro ime. Z železarji se zdaj pogovarjamo, kako naprej, pri tem vztrajamo, da mora biti odgovornost železarn za preteklost ned- Železarska obveznica, vredna več kot 94 milijonov mark, s kuponi za trideset let. Foto: D. Gazvoda voumna in solidarnost vseh, ki so bili v poslu, neomejena. Ne pristajamo na to, da bi puščali stara bremena komurkoli in šli naprej s tezo, naj jih kdo reši, mi gremo naprej. Ne bomo izvajali nenormalnih pritiskov, toda skupna odgovornost za preteklost bo sled pri novih poslih. Reorganizacija železarn se je začela, mislimo, da je ena od možnih in pravih poti. Nove posle železarne bomo financirali, v prvi fazi z garancijo države na podlagi posebnega zakona. Pri sanaciji železarn z obveznicami smo podpisali neke vrste predpogodbo, s katero smo se to tudi zavezali, poudarjam pa, da je to normalna poslovna zaveza, kakršno da banka vsakemu partnerju, ki dokaže sposobnost in varnost naložbe. Dogovarjamo se torej o novih poslih, mislim pa, da ne bo lahko, železarje čakajo večji napori kot doslej. Bomo pa njihova hišna banka in pri financiranju železarstva v Sloveniji najpomembnejša banka." "Kdaj lahko po vseh teh sanacijah pričakujemo nižje bančne obresti?" "Prišel je čas, da večjo pozornost posvetimo tistim, ki so v zadnjih dveh, treh letih ostali zvesti Gorenjski banki, ki so v bistvu posredno vse to financirali. To je boljši del gospodarstva, ki mu zdaj moramo dati priznanje, kar pomeni, da bomo znižali obrestne mere za posojila in jih povišali za depozite, za kar imamo realne pogoje, tako dohodke kot visoko likvidnost. To lahko pričakujejo že februarja in marca, torej v tem četrtletju." • M. Vole jak -AVTO SOLA- Ing. EMIL HUMAR Avto šola z izjemnimi uspehi Lani je na področju Izpitnega centra Kranj delovalo kar 19 avtošol, kandidatov za vozniški izpit pa je bilo 3368. Izpit je opravilo 2168 kandidatov, najbolj pa je bila uspešna avto šola Ing. Emil Humar iz Kranja, kjer so bili kandidati v obdobju od februarja do konca leta uspešni več kot 78-odstotno. O delovanju avto šole smo se pogovarjali z inženirjem Emilom Humarjem. Kako ocenjujete rezultate minulega leta pri Izobraževanju kandidatov za vozniški Izpit? Znano je, da število kandidatov za vozniške izpite v zadnjem času stagnira. Za opravljanje izpita se večinoma odločajo mladi ljudje, ki pa jih je splošna kriza najbolj prizadela. Kljub temu sem z rezultati, ki jih je dosegla naša avtošola, zelo zadovoljen, saj rezultati teoretičnega in praktičnega dela kažejo, da je šola najuspešnejša v Kranju. bra, vendar ne samo po krivdi voznikov. Posamezne ceste so namreč prava kranjska sramota. Odsek Oldhamske ceste proti Brniku je izredno obremenjen in nevaren, zato je tudi nova prometna ureditev samo prelaganje ozkega grla z Likozarjeve in Ručiga-jeve ceste na vzhodno obvoznico na Planini. AVTOŠOLA ing. HUMAR Preseneča tudi Izredno število kandidatov, ki so opravili Izpit v vaši šoli, čeprav glede na druge avto šole nimate reklamnih sporočil, križank ali drugačnih medijskih prijemov. Kje Je skrivnost takega uspeha? Od kandidatov, ki so se šolali pri nas, jih je vozniško dovoljenje lani pridobilo 627, kar je toliko kot v vseh ostalih kranjskih avto šolah skupaj. To pa je pomemben podatek. Na začetku in koncu vsakega izobraževalnega procesa je učitelj, zato izredno pozornost namenjamo prav inštruktorjem vožnje. Z rednimi strokovnimi posveti skrbimo za njihovo večje andragoško in strokovno znanje pa tudi za večjo humanizacijo celotnega učnega procesa. Vse zaposlene odlikuje visoka stopnja profesionalnega pristopa do dela, saj se zavedajo, da morajo biti boljši od konkurence, če hočejo uspeti. Pri tolikšnem uspehu si enostavno ne moremo privoščiti slabih potez, ker smo neprestano pod drobnogledom javnosti. Za nas je vsak bodoči voznik pomemben kot posameznik, to pa je tudi vodilo pri vsakdanjem delu s kandidati. Kako ocenjujete prometno varnost v kranjski občini? Varnost je vse prej kot do- ORGANIZIRA TEČAJ CESTNOPROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja V TOREK 9. februarja 93 ob 18. url VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R 5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA ST 311-035 POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Na cesti: Volvo 960 GLT Volvo 960 je največji in najmočnejši avto iz te Švedske avtomobilske družine, hkrati pa se ponaša tudi z najprestižnejšo opremo, značilnim pristopom k obliki, predvsem pa s sintezo funkcionalnosti, dobrih lastnosti varnosti in kvalitete. Cena do registracije: 57.000 DEM Alpetour Remont, SPC Kranj Labore, Ljubljanska C. 22. Tel.: 223-276. Po karoserijskih značilnostih je Volvo z oznako 960 povsem podoben izvedenki z oznako 940. Ob siceršnji oglatosti, ki ji očitno ni mar za sodobne zaobljene trende, je le težko najti kasen zaobljen rob. Pa vendar je že na prvi pogled jasno, da je to sodoben, predvsem pa čvrst avto. To je lepo vidno tudi v potniški kabini. Temeljito obdelani sedeži so oblečeni v kakovostno usnje, enako velja tudi za volanski obroč, nasploh pa je serijska oprema prestižnemu videzu avtomobila primerno bogata. Stranskim oknom in ogledaloma, odpiranju pomične strehe in nastavitvam prvih dveh sedežev streže elektrika, ročno pa je nastavljiva tudi višina volana. Največji Volvo dokazuje prestiž tudi z motorno opremo: poganja ga 3-litrski šestvaljni motor s 24 ventili, ki zmore največjo kar 204 konjske moči. To zadostuje za končno hitrost 212 kilometrov na uro, kar pomeni, da je ta ugledna limuzina izredno hiter potovalni avto. Poleg katalizatorja za čistočo izpuha skrbi tudi lamb-da sonda. Motor poganja zadnji kolesi, za prenos moči pa skrbi avtomatski menjalnik, ki ima poleg standardno nastavljivih razmerij še tri dodatna, ki služijo za nastavitev na športno, ekonomično ali zimsko vožnjo. Tolikšna motorna moč zahteva tudi ustrezno varnost, zato je Volvo 960 serijsko opremljen z avtomatsko diferencialno zaporo, zavore pa imajo dodatek ABS. S svojimi lastnostmi je Volvo 960 odlično združuje visoko stopnjo dobrih voznih lastnosti, varnosti in udobja, to pa ga uvršča v sam vrh višjega razreda. Informacije območne gospodarske zbornice Kranj Avstrijsko veleposlaništvo - gospodarski oddelek iz Ljubljane nam je poslalo seznam trgovcev, ki prodajajo rabljene, a še polno sposobne stroje v Avstriji. Cena teh strojev je le 10 - 15 odstotkov od nabavne, seznam trgovcev pa lahko dobite na območni gospodarski zbornici v Kranju. Hkrati vas obveščamo, da imamo pri nas: - izpise poslovnih ponudb in povpraševanja od BCC (Business Cooperation Center) pri ES, Bruselj, - obrazce za oglas ponudbe ali povpraševanja našega podjetja v sistemu BCC, - preglede tržnih raziskav (baza MAID) s kratko vsebino in številom strani posamezne raziskave, - obrazce za naročilo poslovne bonitete za podjetje v tujini. Podjetniško izobraževalni center - Gea College obvešča, da bo 23. in 24. februarja 1993 organizirala tečaj "Poslovanje s tujino za podjetnike". Namenjen je vsem tistim, ki jih zanima sodelovanje s tujimi partnerji, nimajo pa še vseh znanj v zakonskih predpisih in zunanjetrgovinskem poslovanju. Podrobnejše informacije so vam na voljo na Gea College, Ljubljana, tel.: 061/345-326. Turistična patrulja tudi letos Kranj, februarja - Turistična zveza Slovenije bo tudi letos skupaj z drugimi zainteresiranimi ustanovila Turistično patruljo kot eno od oblik občasnega preverjanja dobrih in slabih stvari v turizmu. Turistična patrulja je sestavni del akcije "Moja dežela -urejena in čista". Pozornost bo posvetila urejenosti cest, informacijskim tablam, ponudbi gostiln, trgovin, bencinskih servisom, PTT storitev, čistoči okolja, gostoljubnosti zaposlenih, odnosu do gostov itd. Tako prispeva k večji kakovosti v turizmu, svetuje zlasti pri odpravljanju pomanjkljivosti, pokazala pa bo tudi na dobre stvari. Seveda pa to ni ne ocenjevanje urejenosti krajev in ne inšpekcijski pregled. Delo turistične patrulje bo javno, svoje ugotovitve pa bo posredovala tudi odgovornim na terenu, z namenom, da jih odpravijo. Obiskala bo vse turistične kraje v Sloveniji, že pred poletno sezono, kasneje pa preverjala, če so bile pomanjkljivosti odpravljene. KAM I\TA IZLKT? g CILJ, ČAS POTOVANJA, | PRIJAVE DATUM ODHODA CENA PREVOZ GOSTINSKE STORITVE OPIS POTOVANJA • KIM 3 dni 1 KOMPAS KRANJ Tei.:211-022 1 ŠKOFJA LOKA Te!.:620-960 j februarja in marca 1 169 DEM 1 bu, noč., zajtrk | Rimske znamenitosti in Vatikan a RIM • NEAPEU - CAPRI 4 dni 1 KOMPAS KRANJ Tel :211-022 1 ŠKOFJA LOKA Tel.:620-960 1 24/3 [«/< 1 310 OEM 330 DEM bus | pol-penzioni i Rim, Copri, Pompeji Vezuv, Neapeij , STUTTGART 1 KOMPAS KRANJ Ttl.:211-022 1 SK0FJA LOKA Tel.:620-960 | 28/2 1 190 OEM 295 OEM | bus | 2 dni 3 dni | sejem DIDACTA Objave za rubriko sprejemamo na fax 215-366 oziroma v oglasni službi, Bleivveisova 16, KRANJ BAffiuS Žerjavka 12 (pri Trbojah), 64000 Kranj, tw' 064/49-068 Odprto od 16. do 2. ure, nedelja od 12. do 22. ure NEDELJSKA KOSILA ponedeljek zaprtol Hofer ALIOMAT C0MPACT PRALNI PRAŠEK ~q brez fosfatov, 3 kg...................................ATS D «1.90 TANDIL COMPACT PRALNI PRAŠEK CQ ftfl brez fosfatov...........................................ATS U 9 ■ 00 0SANA DELIKATESNA MARGARINA q 250 g v kocki..............................................ATS O ■ 00 FRISA DELIKATESNA MARGARINA r\ ^ 500 g........................................................ATS 9.00 BELLASAN MARGARINA q iz sončnic, 500 g zavoj.................................ATS 9.90 HOFER GOLD EXTRA 1 7 an prava kava v zrnih, 250 g..........................ATS I i «90 HOFER GOLD EXTRA 500 g ma zmleta, vakuumsko zaprta kava..................ATS BELLA MLEČNA ČOKOLADA A ^ 100 g........................................................ATS 1.90 BELLA JEDILNA ČOKOLADA f M' 400 g....................................................ATS 14.00 BELLA MLEČNA ČOKOLADA 17 z lešniki, 300 g.......................................ATS I f .90 ČEBELJI MED t%A itn naravni, 1kg............................................ATS £*t.UU KAKAO a nn 125 g........................................................ATSD.90 LOMEE PARADIŽNIKOV KETCHUP QA blag, 1,4 kg............................................ATS L 9 .90 BELINO PECILNI PRAŠEK O Qn 6 zavojCkov.................................................ATSU.HU BELINO VANILIJEV SLADKOR Q _n 10 zavoiCkov...............................................ATS tf.HU 4 x Celovec 10. - Oktoberstr. 25 Lodeng. 22 St. Veiterstr. 70 Steing. 209 3 x Beljak Ossiacherzelle 56b Italienerstr. 14 Maha - Gailerstr. 30 Velikovec Umfahrungsstr. 6 VVolfsberg Packerstr. 2 x Špital Oberdorfestr. 4 - 6 Vlllacheratr. 106 Upoštevajte, prosimo, da so trije artikli samo prehodno v našem sortimentu. Cene vsebujejo vse davke. OŽINE t 500 g........................................................ATS D.00 BRESKVE Q _ 1-litrska pločevinka......................................ATS 9.BU ANANAS REZINE ali KOŠČKI q 1-litrska pločevinka......................................ATS 51.90 CLIVIA SPRAY ZA LASE | Q brez plina, 200 ml...................................ATS I 9.90 CLIVIA FEE MILO M „ 150 g ATS 4.90 DENTOFIT ZOBNA PASTA J 90 ml tuba.................................................ATS I .00 KOPEL IZ SMREKOVIH IGLIC ATS 1 9.00 TAG FUR TAG ŠAMPON ZA LASE | ty zeliščni ali proti prhljaju, 200 ml................ATS I £..00 ZEKOL ZITRON *%A „ za pomivanje posode, 2 litra......................ATS £.1 .BU POMIVALNE KRPICE O AA 5 kosov......................................................ATS 9.90 KRPICE ZA ČIŠČENJE POSODE TOP FLOP Q Qn 10 kosov.................................................... 81.90 Odkupna cena mleka še naprej 21,40 tolarja? Ko je republiški odbor za mleko imel še velike pristojnosti, je bila ponavadi zadnje dni v mesecu znana odkupna cena mleka za prihodnji mesec. Odkar je odbor le še "Marijina družba", kot je slikovito dejal eden od direktorjev slovenskih mlekarn, in so vse pristojnosti glede določanja cene v rokah vlade, se cena sploh ne spreminja več. Ko smo v sredo poklicali v kranjsko Mlekarno in povprašali, ali so morebiti dobili z republike kakšno sporočilo o spremembi cene, so povedali, da nič. Očitno je, da bo cena še naprej enaka, kot je bila, namreč 21,40 tolarja za liter, in da bo prav kmalu minilo leto, odkar se je zadnjič spremenila. Kmetijski pridelki na tržnicah Cena krompirja je na vseh večjih slovenskih tržnicah malo "poskočila": le v Murski Soboti ga je bilo mogoče dobiti po 35 tolarjev za kilogram, povsod drugod, tudi v Kranju, pa je bil po 40 tolarjev. Pri ceni zelja so precejšnje razlike: v Kranju in Celju ga prodajajo po 60 tolarjev, na ljubljanski, murskosoboški in koprski tržnici pa tudi po 100 tolarjev. Fižol je na kranjski tržnici po 160 tolarjev, prav toliko tudi v Celju in Ljubljani, v Murski Soboti pa je treba za kilogram odšteti krepko čez dvesto tolarjev (225). Jabolka so na tržnicah v večjih slovenskih mestih od 50 do 80 tolarjev, v Kranju pa je najpogostejša cena 60 tolarjev za kilogram. In koliko stane radič? Se najcenejši je v Ljubljani, kjer ga ponujajo po 190 tolarjev, na kranjski tržnici je po 210, najdražji pa v Kopru, kjer je treba zanj odšteti 280 tolarjev. Jajca so 11 do 13 tolarjev, čebula 50 do 70 tolarjev, korenje 100 do 120, solata 120 do 200 tolarjev... AGR0MEHANIKA Kranj Poslovni center Hrastje. tel.: 324-034 "žaga Dolmar 111/45 37.538 ' veriga, 34 zob 1.400 ' garnitura žarnic za avto 600 'žarnice 25x100 W (5 kom.) 276 " vreča šote, 30 kg 691 'samokolnica 4.128 ' ročna škropilnica, 12 I 3.000 'cev, 10 m 1.460 kardan, mali (za obračalnik in škropilnico) * žaga Husquama 061 FF 45.885 * avtoprevleke 4.600 * garnitura 8 izvijačev 880 * traktorski sedež 9.937 ' gnojilo urea (kg) 15 * ročna škropilnica, 6 I 2.200 * kalkulator 650 * olje Castrol, 11 528 4.133 Cena govedi in prašičev Odkupne cene živine se v gorenjskih (družbenih) klavnicah niso spremenile. Živino še vedno odkupujejo po cenah, kakršne veljajo od 12. oktobra dalje. Mlado pitano govedo extra kakovostnega razreda je po 148,40 tolarja za kilogram žive teže (meso po 265,00 tolarjev), prvi razred po 133,28 tolarjev (meso po 238,00 SIT) - in tako dalje, krave prvega razreda pa odkupujejo po 92,56 tolarja za kilogram (meso 178,00 tolarja), drugi razred po 83,20 tolarja za kilogram žive teže oz. 160,00 tolarjev za meso. In koliko so bili pujski in prašiči za zakol na največjih slovenskih sejmiščih? Prašiče za zakol so prodajali po 200 do 240 tolarjev za kilogram, pujske pa po 310 do 370 tolarjev. Šuster v Preddvoru Hofer Kranj, februarja - V četrtek, 11. februarja, bo v klubu Dvor gost gorenjskih direktorjev Dagmar šuster, novi predsednik Gospodarske zbornice Slovenije. Pogovor z njim bo toliko bolj zanimiv, ker bo zbornica v novem sistemu igrala pomembnejšo vlogo, novo razmerje z vlado pa se že kaže v dejstvu, da v njej ni nobenega gospodarstvenika niti mikroekonomista, prav v zbornici pa bo prevladovala ta dimenzija. Manj prevozov na železnici Ljubljana, februarja - Na Slovenskih železnicah se je lani v primerjavi z letom poprej obseg dela zmanjšal za skoraj 17 odstotkov, tako v notranjem prometu kot v tranzitu. Najbolj, kar za 63 odstotkov, se je zmanjšalo zanimanje za prevoz kosovnega blaga, cementa in nekovin za dobrih 27 odstotkov, gradbenega materiala za 14 odstotkov, žit za nekaj manj kot 11 odstotkov in prerno-ga za skoraj 7 odstotkov. Občutno več pa so po tirih prepeljali nafte in sicer za skoraj 156 odstotkov, drva za 33 odstotkov več. obdelanega lesa za nekaj manj kot 26 odstotkov več in rud za slabe 3 odstotke več. Obseg dela jc merjen v neto-tonskih kilometrih. Skupno je bilo naloženih 6.181.829 ton blaga ali 5 odstotkov manj kot leto poprej, razloženih je bilo 6.378.493 ton, kar je za dobrih 12 odstotkov manj. Zaradi številnih počasnih voženj so se krepko povečale tudi zamude, v potniškem prometu kar za 80 odstotkov in v tovornem prometu za 24 odstotkov. Prenova dobrih podjetij Ljubljana, februarja - Od 9. do 12. februarja bo v hotelu Holidav Inn v Ljubljani ministrstvo za gospodarske dejavnosti pripravilo predstavitev rezultatov vladnega projekta "Prenova podjetij", ki g* vodi dr. Tea Petrin. Kakor je znano, sta bila z Gorenjskega vanj iz* brana blejski LIP in Niko iz Železnikov. Od novembra lani je poteka- čih svetovalnih organizacij. ▼ pilotskih projektih v podjetjih pa so bili vključeni tudi strokovnjaki iz podjetij. S predstavitvijo rezultatov projekta in metodologije prenove želijo razpršiti informacije, izkušnje in pridobljeno znanje. Tako bodo v torek, 9. fe; bruarja, dopoldne predstavili lesno industrijo, popoldne živilsko, dan kasneje proizvodnjo prometnih sredstev, v četrtek predelavo kovin in v petek proizvodnjo električnih strojev in aparatov. la izdelava analiz v izbranih panog ter v njih pilotskih podjetij. Informacije o tehnoloških, organizacijskih in stroškovnih razmerah v teh panogah bodo primerjali z razvitim svetom in tako oblikovali strateško politiko. Hkrati bodo seveda v oporo podjetjem za krepitev konkurenčnih prednosti ter usmeritev morebitnim domačim in tujim investitorjem. Projekt so izvajale svetovalne skupine, ki so jih sestavljali svetovalci tuje svetovalne hiše A.T. Kearney in enajst doma- , 5. februarja 1993 9. STRAN 4> GORENJSKI GLAS VSEBINA 45 franc drolc: Zavezanost lepoti, kije vsa znotraj časov Marko pogačnik: Nesrečno mesto le a mencinger: Včasih me poišče dobra vloga franci za goričnik: Veliko monografsko delo Beseda urednice Ob slovenskem kulturnem prazniku je uvodno razmišljanje za tokratna Snovanja napisal Franc Orolc, posvetil pa ga je bližnji 160-letnici nastanka Sonetnega venca pesnika Franceta Prešerna. Marko Pogačnik je pred dvema letoma že pisal o energetskem dihanju mesta Kranja, tokrat se te teme loteva vnovič. Franci Zagoričnik ocenjuje knjigo rrancke Premk z naslovom Korenine slovenskih "salmov. Lea Mencinger France Prešeren Franc Drolc Zavezanost lepoti, kije vsa zunaj časov Sonetni Venec Magistrale Poet tvoj nov Slovencem venec vije. Ran mojih bo spomin in tvoje hvale, Iz srca svoje so kali pognale Mokrocveieče rozce poezije. Iz krajev niso, ki v njih sonce sije; Cel čas so blagih sapic pogreš'vale, Obdajale so utrjene jih skale, Viharjev jeznih mrzle domačije. Izdihljaji, solze so jih redile, Jim moč so dale rasti neveselo, Ur temnih so zatirale jih sile. hej, torej je bledo njih cvetje velo! Jim iz oči ti pošlji žarke mile In gnale bodo nov cvet bolj veselo. Pred stošestdesetletnico Prešernovega Sonetnega venca J*°Časi prihaja čas, ki nam ga bo dano ^živeti, ko pesnikovega življenja ne bo-'"o več merili v desetletjih, ampak kar v poletjih. Tudi njegovo ustvarjalno delo ,n nastanek njegovih osrednjih literaren umetnin se pomika v visoke časovne °Predelitve, skratka v odmaknjenost, ki realne dimenzije konkretnega sveta, z°otraj katerega je živel, in oprijemljive Pojmovne kategorije, ki so profilirale yloyeka in pesnika Franceta Prešerna, ,2Čiščuje v vrednoto, ki stoji zunaj pro-stora in časa. ^'ovrnčni predlog ob časovni opredelitvi Pfiložnosti v podnaslovu pričujočega ju-.!eJnega zapisa je bil izbran namerno: z nJirn bo korektno in pomenljivo zaobse-žen proces življenja literarne umetnine 0(1 nastanka Sonetnega venca v drugi Polovici leta 1833 do objave v Ilirskem !,stu februarja leta 1834. V tem procesu |e Prešernova pesnitev prehodila pot, na Matere začetku je literarni navdih in lite-rarni objekt z realijami, ki so jih polne [JaŠe čitanke in priročniki, na njenem ^oncu pa objava v literarnem časopisu Iliroma zgolj njegovi literarni prilogi. 'renutek torej, ko Sonetni venec ni več sarno Prešernova in Julijina osebna lite-'arna zadeva, pač pa dejstvo in fenomen v sociologiji neke nacionalne kulture. od katerega bo v prihodnje usodno odvisen tudi kulturni model ljudi, ki bodo morali živeti v teh krajih. Torej dejstvo in fenomen, ki bo v svoji dokončni podobi izročen literarni publiki, literarni kritiki, teoriji in vedi. Dejstvo in fenomen? Dejstvu samemu bo tam ob koncu tisočletja odpadel balast biografskih danosti, tako da bo Sonetni venec mogoče brati tudi brez podrobnejših tekstovnih razlag kot estetski predmet sam po sebi, fenomen umetnine pa se bo iz desetletja v desetletje razraščal v prekletstvo lepote, ob katerem je ostrmela svetovna književnost in ob katerem se bodo rodovi po Prešernu spontano zavedeli resnice, da smo se z njim srečevali preveč napočez in premalo pogosto, da smo mu posvečali premalo nadrobnega in poglobljenega branja. Na neustavljivi poti v svetovno slovstvo se je z nedavnim prevodom Sonetnega venca v nemščino dogodila nezaslišana stvar. Prevajalec si je dovolil poseg v substanco Prešernove umetnine, ki je naravnost presenetljiv, saj si kaj takšnega doslej sploh nismo znali predstavljati. Tolikanj citirani in tako rekoč nedota- kljivi akrostihon iz Prešernovega magistralnega soneta, ki so se mu prevajalci navadno kar spretno izognili, je premaknil v zanimivo pomensko območje. Lahko bi rekli, kar šokanten poseg, ki pa mu doslej, kolikor mi je znano, ni oporekel še noben slovenski literarni pravover-nik. Akrostih se namreč v nemškem prevodu, preveden seveda nazaj v slovenščino, glasi takole: Julijini podobi. Kakor da bi sodobno gledanje na Prešernovo pesnitev želelo umetnino samo razbremeniti ljubljansko-trnovskih naplavin in jo odločneje umestiti v evropski literarni in miselni kontekst, znotraj katerega ime Julije ne bo več samo brezdušna in hladna alegorija, neoporečna v svoji popolnosti in prav tako nedosegljiva in nedosežna, pač pa krvavo čustveni naboj za soočanje s tistim, čemur v dvajsetem stoletju pravimo trpljenje, tesnoba in nič. Kakor da bi šlo za poskus, da podobi vrne njeno notranjo ikonografsko zakonitost, zaradi katere bo visela v galerijah evropske ljubezenske poezije, ker je enkratna in neponovljiva, kljub vsem mogočim naknadnim variantam in postnevemkakšnim variacijam. Mogoče je v takšnem poskusu tudi šokanten in razumljiv nauk tisti tradiciji sonetizma v generacijah po Prešernu, ki je tragičnost temnega in grenkega spoznanja, kakršno veje iz Sonetnega venca, prelevila v bravurozno plehkost in neoklasicistično leporečni kič. Gre tedaj za podobo, za umetniško vizijo sveta, ki pomaga živeti, zakaj pred nami stoji velik projekt, ki se ju pravi Poezije doktorja Franceta Prešerna, z njim pa bo treba trmasto ohranjati svoj človeški obraz s sporočilom za čase, ki šele prihajajo. Mojstrovina Sonetnega venca bo v knjigi Poezij zaživela v sozvočju nove klasike. Pesnikova biografija se bo prevesila v fizično trpljenje in razkroj. Klasična forma in renesančne usedline v izrazu evropsko profiliranega intelektualca se bodo sesule v preprostejši, bolj spontan in brezmejno zgoščen idiom. Velike teme o ljubljeni ženi, domovini in jeziku ter pesniški ustvarjalnosti bodo še naprej obvladovale njegov notranji svet, toda silnice, ki so orale v njegovi duši po Sonetnem vencu, bodo kljub Prešernovemu jasnemu prepričanju, da se rojeva veliko literarno dejanje, vodile v tesnobnejši topos okrog Krsta pri Savici, Zdravljice in osrednje pesmi Pevcu. In njegovo sporočilo bo resnično zavezano samo prekletstvu lepote. Marko Pogačnik Nesrečni park Dve leti sta minili, odkar sem naslovil na župana mesta Kranja odprto pismo, v katerem sem ga opozoril, da pod asfaltom parkirišča za kamione (levo od križišča pred Savskim mostom) ležijo temelji tisočletje in pol stare zgodnjekrščanske Bazilike. Ko se je križišče gradilo, prejšnji režim izkopavanj na območju same Bazilike ni dovolil, kot da bi se mu mudilo izbrisati vsak spomin na njeno lokacijo. Upravičeno sem upal, da bo nova oblast imela posluh za napake storjene v preteklosti in da jo bodo zanimale zatrte razsežnosti mesta. Seveda ne mislim na maščevalnost, ampak na možnost, da bi z osvoboditvijo zatrtih potencialov mestu odprli pota razcveta. Res je, da sem bil po tem povabljen na razgovor k županu, a nisem naletel na omembe vredno zanimanje za duhovno-prostorske težave Kranja. Ne bi se toliko zavzemal za temelje stare Bazilike, če ne bi vedel, da so bile stare cerkve praviloma postavljene na tako imenovanih akupunk-turnih točkah krajine, tam, kjer se stekajo in med seboj prepletajo življenjske silnice, ki so za bitje dežele odločilnega pomena. Tudi stara Bazilika svetega Martina je stala na takšni dragoceni točki krajinskega prostora, na nekdanjem otoku sredi Save, kjer se med seboj prekrižata dva akupunkturna meridiana planeta Zemlje. Otok je med tem izginil, Bazilika, ki je skrbela za svetost tega prostora, je izginila. Energijsko središče pa je ostalo, pa čeprav zatrto in potisnjeno v podzavest ljudi. Ostala je tudi njegova ključna vloga v energijskem tkivu kranjskega prostora, četudi je kraj v blokiranem stanju, v kakršnem se nahaja danes, ne more izpolnjevati. Vendar območje stare Bazilike ni edino odgovorno za duhovno-življenjsko kvaliteto kranjskega prostora. Obstaja še en nič manj pomemben kraj zgoraj na skali, ki območje nekdanjega otoka na Savi bistveno dopolnjuje: nekdanji park pred Gimnazijo. Park je v dvajsetih letih oblikoval arhitekt Maks Fa-biani tako, da mu je dal obliko zvezde. Formalno gledano je s parkom povezal dve različni pročelji, klasicistično fasado Gimnazije in secesijsko - danes uničeno - pročelje nekdanjega Delavskega doma. Odtijutev parka kot parka se je začela že v tridesetih letih, ko je srbski režim vanj postavil spomenik kralju Petru I. in na ta način dal parku značaj kulise. Naslednji smrtonosni udarec je do-letel park v začetku 60-h let, ko se je kranjska komunistična oblast odločila, da bo park podrla, drevesa posekala in rano preoblikovala v slavnostno ploščad revolucije. Opremljena s togimi so-crealističnimi kipi stoji ploščad še danes. Odkrito moram povedati, da ploščad s kipi doživljam kot zatiralsko strukturo, ki pritiska na občutljivo območje nekdanjega parka. Nič nimam proti kipom in spominu na NOB. Prav rad bi jih videl na nekem drugem kraju nameščene v nekakšen gaj spomina na padle v predzadnji vojni. Da bom bolj jasen, moram reči, da bi bil tudi vsak ponoven trd poseg na območje nekdanjega parka enako zatiralski in destruktiven, denimo, da bi na tem mestu gradili podzemske trgovine ali garaže in jih potem zgoraj prevlekli s kuliso zelenic ali celo parkovno formo. Take vrste posegi bi duho-vno-energijsko tkivo mesta le še dodatno zatrli. Razlog, da območje nekdanjega parka tako visoko cenim, je v tem, da ga dojemam kot drugo najpomembnejše duhovno-energijsko žarišče v okviru mestne celote. Na mestu nekdanjega parka pred Gimnazijo, danes zabetonirane ploščadi, se namreč nahaja še eno podobno križišče dveh akupunkturnih meridia-nov Zemlje, kot na lokaciji izginule Bazilike pri Savskem mostu. Da bomo laže razumeli, kaj popolna blokada akupunkturnih meridianov za mesto pomeni, naj spomnim, kakšno vlogo imajo taki energijski tokovi pri človeškem telesu. Kdor je že kdaj gledal akupunkturne "zemljevide" človeškega telesa, je lahko videl, da posamezni tokovi tečejo skozi določene organe. Napajajo jih z energijo potrebno za življenje. Že res, da nas je znanost do nedavnega prepričevala, da se življenje dogaja v območju materije, da je duhovni svet nekaj drugega. Vendar temu vse manj verjamemo, ker lahko okrog sebe vidimo, kam takšen razcepljen pogled na svet vodi: k ekološkemu uničenju- in neusmiljenim vojnam. Če se namreč v človekovi zavesti materialnost odcepi od duhovnih razsežnosti in pod vodstvom razuma začne hoditi svojo pot, potem človek izgubi notranji stik z življenjem, ki ga obdaja. Izgubi stik z bitji narave in izgubi občutek, da so soljudje prav tako duhovna bitja, ki hodijo po svojih božanskih potih. Posledice so katastrofalne za naravo in za človeka. Če skušamo namesto tega gledati na meterijo, življenje in duhovnost celostno, ne bo težko razumeti, da so vsi trije elementi enakovreden izraz božanskega stvarstva. Prepleteni so med seboj in skupaj sestavljajo celoto. Praktično gledano je po tem takem tudi čudež, da je planet živ in da omogoča življenje neštetim bitjem narave in ne nazadnje tudi človeku. Teh "duhovnih silnic", ki oživljajo planet, je seveda več vrst, omenjeni akupunkturni meridiani Zemlje spadajo zraven, po mojih izkušnjah so celo najpomembnejši. Stare kulture so za poimenovanje teh duhovnih silnic Zemlje uporabljale simbol zmaja, ki biva pod zemljo in bruha (usmerja) ognjeno energijo. Zato akupunkturne meridiane Zemlje imenujemo tudi "zmajeve črte". Z občutljivostjo svojih rok jih lahko zaznavam kot približno pet korakov široke "reke" energije, ki tečejo skozi materialno skorjo Zemlje tik pod in deloma nad površjem - seveda v neki drugi dimenziji realnosti, ki je naše oči dandanes, ne morejo več zaznati. Lahko pa jo notranje občutimo, če znamo pravilno odpreti svojo senzibilnost. Mestni organizem Kranja se po mojih raziskavah napaja z energijo štirih "zmajevih črt", ki v različnih smereh tečejo čez območje mesta. (O tem sem objavil tlorisno karto v svoji zadnji knjigi "Za zdravljenje Zemlje", DZS 1990.) Po dva med njimi se prekrižata na območju izgubljene starokršćanske Bazilike, ostala dva pa na območju nesrečnega parka pred Gimnazijo. Pri tem moram poudariti, da so prav križišča "akupunkturnih meridianov" tiste točke v krajini, od koer se energija in duhovni impulzi, ki jih oni prenašajo, najbolj izrazito pretakajo v življenjsko realnost prostora. Okrog teh križišč se oblikujejo nekakšne dihalne odprtine, skozi katere neki kraj, v tem primeru mesto, zajema (vdihava) energijo za svoje bivanje. Zato sta prav območji nesrečne Bazilike in izginulega parka odločilnega pomena za vitalnost mestnega tkiva Kranja. Kot nalašč pa sta prav ti dve območji v Kranju doživeli najbolj boleče zatiranje. Brezosebni promet drvi čez področje nekdanjega otoka na Savi, niti enega znamenja ni več, ki bi pomagalo vsaj ozavestiti nekdanji sakralni prostor verjetno najstarejše cerkve na tem delu Gorenjske. Ploščad s kipi revolucije pa s svojo brezosebno formo pritiska na področje nekdanjega parka in funkcijo tega, nekdaj naravi posvečenega prostora, usmerja v območje ne-življenjske ideologije. Namesto ljubezni do narave, ki bi jo ambient parka spodbujal, se pri kipih, ki stojijo na ploščadi, srečujemo celo z izrazi sovraštva. Kranjčani, denimo, od nekdaj vemo, da kip "svobode" s stisnjeno pestjo žuga tujcem, ki pridejo Slovenijo obiskat z Zahoda. Prav ljubezen do svetov narave, ki bi jo park na tem mestu •spodbujal, pa bi bila odločilnega pomena za "dihanje" tega kraja, za vitalno-energij-ski pretok, ki napaja mesto. Iz svojih radiestezijskih izkušenj lahko povem, da je kraj tako zatrt, da se omenjenega križišča "zmajevih črt" ne da več locirati. Betonsko-kamni-ta prevleka in težke kamnite in bronaste mase spomenikov, razporejene po ploščadi brez občutka za bistvo tega prostora, naredijo ambient nekdanjega parka nepropusten. Gorje mestu, ki je na svoji življenjsko-duhovni ravni odvisno od takšnih zatrtih in blokiranih izvorov življenjskih sil. Vendar položaj nekdanjega parka ni tako brezupen, ker se je pri gradnji spomeniške ploščadi na srečo ohranil ozek pas dreves v smeri proti občinski stavbi. Prav na tem ostanku so se ohranila nekatera dragocena drevesa in med njimi stara breza, ki z obliko svoje rasti opozarja, da je ena od energijskih točk tega področja, ki se nahaja v bližini breze, ušla izničenju. Mislim na brezo, ki raste nasproti levega vogala Delavske- ga doma. Drevo je razvilo izjemno močno vejo in jo usmerilo v določeni smeri navzdol. Na videz je ta veja usmerjena proti vhodu v stavbo. V resnici pa se izteza proti snopu nevidne svetlobe - energije, ki se na tem mestu spušča z duhovnih ravni in se dotika materije - zemlje. Ko veja ta snop doseže, se naenkrat razdeli v tri veje, ki dragoceni prostor objemajo, nikakor pa ne posegajo vanj. Če človek ta čudež narave pozorno opazuje, lahko točno ugotovi, kam se mora postaviti, da bo stal v snopu nevidne luči, da bi jo lahko izkusil. Seveda je potrebno, da ostane nekaj Časa na tej točki, iznad katere se veja razdeli v stranske veje. Potrebno je tudi, da se znotraj umiri in zbere ter tanko prisluhne vibracijam tega kraja in pozorno opaža, kaj se z njim na ravni telesa, čustev in intuicije dogaja. Gre namreč za izjemno blagodejno energijo angelske prisotnosti. Zakaj angelske? Z angeli imenujemo tiste duhovne inteligence, ki spremljajo in navdihujejo razvoj živih bitij, tudi človeka in jih povezujejo z božanskim smislom bivanja. Na podoben način skrbijo tudi za vsestransko delovanje du-hovno-energijskih centrov planeta Zemlje, kakršen se je nahajal na mestu nekdanjega parka pred Gimnazijo. Žarek angelske prisotnosti je začu-da še vedno na svojem mestu - če želite, ga s pomočjo čudovite breze zlahka najdete in se o tem prepričate. Z njim pa ostaja tudi upanje, da prostor ni do konca izgubljen. Moj predlog za začetek reševanja vitalnih problemov je tak: najprej bi določili kraj Foto: Damjan Gazvod^ na robu mesta, kamor bi pre' selili spomenike izpred g'111' nazije, vsaj tiste med njimi, P jih želimo ohraniti zanarf' cem kot spomin na padle '1 na čas, ki je minil. Potem j>' bilo potrebno obnoviti pat*' Pri tem pa ne bi smeli vkop3' vati v zemljo kakršnih ko" objektov, da ne bi še dodatno blokirali tega, za dihanje me' sta odločilnega kraja. Prepr?' sto, pozabiti bi morali, kolik' šna je ekonomska vrednos take parcele v mestnem S*** dišču in se odločiti, da ta ko»; ček Zemlje vrnemo ogrožen1 naravi v znamenje naše volje' da želimo kot kultura pono; vno vzpostaviti in vzdrževat' ekološko ravnotežje. Seveda so to le začetni ko*** ki, ki bi reševanje problem3 omrtvičenosti vitalnega org3' nizma Kranja šele omogoč3' li. Vendar so tolikšnega p°j mena zato, ker se z ni'111 odločamo, če se z revitatiz3' cijo mesta sploh hočem0 ukvarjati. Mislim, da tudi primeru nesrečne Bazi!'* lahko storimo prve korake-Lahko bi področje zavarov3' kot arheološki spomenik I* ga na robu grobišča, t*w* kjer je domnevno stala aps' da Bazilike, označili z ustfe^ zno kapelico - kar je vsek3 kor star slovenski običaj, k3 ko se sakralna mesta označ' jo. Seveda bi lokacijo bodO& kapelice morali prej arheol0' ško raziskati in radiestezij^ pravilno določiti. Na tak ^' čin bi omogočili, da se tost tega prostora vrne v z3 vest človeka. Nadaljnji m0' žen korak bi bil, da bi s Pjf močjo metode, kakršna je ' topunktura, vitalno-energ1-! ske centre tega prostora z3*1 drali na mestu, ki ga kri/i^ pušča prostega. Vendar fl glejmo predaleč naprej. $l rimo najprej prve korake. R M Vremenoslovci nam za konec tedna ne obetajo sprememb vremena. Še naprej bo lepo, sončno vreme, s hladnimi nočmi. V nedeljo, 7. februarja, ob pet minut pred eno uro zjutraj polna Luna. Ker se Luna spremeni okoli polnoči, nam Herschlov vremenski ključ obeta lepo vreme. nju še ni polegel, zlasti pa je stalno "v zraku" možnost invazije lahkih deklin za zabavo vojakom v center gorenjskega turizma, se ponuja nova rešitev: brezplačni izvodi Playboyja naj Unproforjevce počakajo kar pri nas. Mimogrede si jih bodo (brezplačno, seveda!) v vse detajle ogledali tudi gorenjski kerlci. Zaradi cenzure, seveda. • M. Va. COCA COLA IN NASMEH Korporacija Coca cola je v letu 1992 dosegla lepe poslovne rezultate: prodaja osvežilnih pijač je v blagajno korporacije navrgla 1,66 JJiilijarde dolarjev dobička, prvič v zgodovini Coca cole pa so prodali v enem letu več kot deset milijard zabojev rjave tekočine v steklenicah in pločevinkah. Takšen obseg prodaje Coca cole, preračunan na 5 milijard Zemljanov, pomeni okroglo dva zaboja na enega prebivalca našega plaketa. Gorenjke in Gorenjci, zamislite se, če ste pod normo v porabi Coca cole in bolj zaupate zdravi gorenjski studenčnici! • M. Va. UNPROFOR, BOHINJ, PLAYB0Y, BLED... Založba Playboy iz Chicaga daje ni*ozemski armadi brezplačne izhode popularnega magazina Play-?°Y, ki jih dobivajo nizozemski vojaki v okviru enot Unproforja v Bosni. Vsak mesec jim pošljejo 1100 nayboyjev. Ker se strah pred možnimi posledicami dopustovanja pripadnikov Unproforja na Bledu in v Bohi- MEŠETAR Slovenska državna statistika je že izračunala: v naši državi smo lani v kmetijstvu pridelali za 11,6 odstotka manj kot v prvem letu osamosvojitve. Kmetijska pridelava je lani pristala na količinah iz leta '983 predvsem zaradi suše, a tudi cenovna neskladja so naredila svoje. Za več kot četrtino je manjši lanski slovenski pridelek žit, krmnih rastlin in trav, za 11 odstotkov nižji je učinek v perutninar-stvu, za 9 v prašičereji... . V Mešetarju smo prejšnji petek zapisali, da stane kilogram sena *• 17 - tolarjev. Ob takih podatkih je že jasno, da bo suha trava še dražja, na koncu pa hrana v gorenjskih trgovinah in na tržnicah tudi' • M. Va. Štiri \H ne sedem let skomin desetletja je stara sociološka u9.otovitev, da je v zakonski zvezi najkritičnojSo sedmo leto zakona. Največ zakonskih kriz, zaključenih z ločitvami, se je dogajalo v sedmem letu "trajanja poročnega lista" in na to temo je posnet znani film "Sedem let skomin" z neponovljivo Marilvn Monroe. Hitrejši življenjski ritem, hudi stresi in napornejše življenje nasploh so omenjeno spoznanje sociologov postavili na glavo: zakon- ske krize krhajo vezi že v četrtem letu zakona. Tak podatek vsaj velja za ZDA, kjer so "salamensko sedmo leto zakona" že zamenjali s "salamenskim četrtim letom". Če bodo ameriške ugotovitve obveljale tudi za Gorenjsko, se centrom za socialno delo utegne močno povečati obseg dela. Prav tako pa odvetnikom, specialistom za ločitvene pravde, ki bržčas zaradi tega ne bodo pretirano razočarani. • M. Va. premiera "prvinski nagon" DEKLETA SO SE UPIRALA Kranj, 28. januarja - Razvpito erotično kriminalko "Prvinski nagon" So v četrtek premierno predvajali v Kinu Center v Kranju. Po premieri smo želeli zbrati nekaj naključnih mnenj o tem filmu, ki je tudi Pri nas, tako kot drugje po svetu, deležen tolikšne pozornosti. "Spelo pa nam je zbrati le "moška" mnenja. Dekleta so se namreč, kdo ve zakaj, vztrajno upirala, da bi o filmu kaj povedala. Boštjan Kavčič, 18: "Režiser do konca pusti vse odprto. Tako sploh ni konca. Ne veš, kdo je moril. Zelo sem navdušen." Fritz Valdez Kabaš, 21: "The best, ful dober, tako erotičen. Tudi realen, saj se to dogaja. Igralci so fantastični. Mic hael Douglas me je najbolj navdušil, krat grem gledat." Miha Še en Kunšič, 19: "Film Osumljeni in ta film imata mnogo skupnega; napetost in strast, prepletanje seksualnega in morilskega. Režiser pa gledalce za nos potegne. Še nikoli ni bila nobena ženska brez spodnjega perila tako erotično prikazana. Mislim, da je prepoved do osemnajstega leta brez zveze, še enkrat ga grem gledat z eno žensko." • M. Stržinar, foto: D. Gazvoda PRIPOROČAMO: ' Trajne klobASE, bARJENE klobASE, sueiomesnatj izdelki, PollRAJNE klobASE, kioDASE ZA pEČENJE, kllElANE klobASE... mm mm m m® m omDiMJOJitis *** MESNINE ATA JOŽA IoviaIu rudi pRi vašem prckJajaIcu. *** MESNINE ATA JOŽA za Vas jn Vašo dRužiNO. Neznani pleskarski amaterji so za konec tedna takole »popravili« originalne cestne table v Škof ji Loki... Foto: J. Pipan TEMA TEDNA PR' TA ZADNEM GROŠ' Ob izbruhu demokracije je izbruhnila tudi tržnost; seveda ne pri megalomanskih monopolistih, ki morajo najprej »v kraj spraviti« nebodigatreba strošek živih ljudi, ampak tržnost v malem podjetništvu: v drobcenih štacuncah in storitvenih obratih. Privat trgovin in gostiln že kar mrgoli. Nepoučeni razlagajo, da je to nekam čudno: sto taužent ljudi brez dela, gostilne pa spredaj in zadaj, na levo in desnol Pa še polne so od jutra do večera! Kako? Lahko. Spomnite se starega pregovora: pijača in tobak imata svoj denar! Navdušenje nad privat iniciativo, ki so ji naenkrat na široko odprta vrata, se nedvoumno izkazuje tudi v nazivih firm. Kaj vse se ne pojavlja na tablah! Nekateri prisegajo na klena slovenska imena, drugim je všeč latinica, tretji spet so za svetovljanske skovanke! Rekapitulacija v tej smeri bi bila prav interesantna: kakšna pestrost, kakšna ljudska domišljija! Nekateri so ostali kar pri Nežki, pa pri Micki, pri Zaski, pri Cekarju, Klasu ali pri Ta zadnjem groš', drugi pa vabijo v Tome, Johne, Markse itd., da Tillie niti ne omenjam. Butelj na kvadrat izpadeš, če gostilničarja pobaraš, kaj za vse svetu pa je Tilia - z enim ali dvema »I«, ni važno, to so pač spo takljive malenkosti. Te bo samo pomilovalno pogledal; da ti kot Slovenec ne veš, kaj je «tilia«?!? Pa to je LIPA! Slovensko drevo LIPA, zaboga! In te je lahko stoprocentno sram! Da namreč kot Slovenec ne veš, da je slovensko drevo lipa in da trotelj zabiti pri priči, ko se pokaže lipov list kot vseslovenski simbol, ne zavzdihneš. Ah, kako lepa tilia! Nekateri smo pač topoumni in nas bodo kot take tudi pokopali. Nič ne damo na modne trende in simbolne poudarke, čeprav zavestno nacionalne! Bi se kar prima počutili tudi pri Ta zadnem groš'! Saj smo celo tako daleč, da mislimo, da sploh ni tako neobhodno in nujno, da imajo domala vse naše stranke »slovenska« v nazivu. Slovenska stranka ta in ta: ljudska stranka je slovenska, nacionalna je slovenska, liberalci in krščanski so slovenski... čigavi pa, če ne slovenski? Tudi upokojenci so bržčas slovenski, pa so jo drugače pihnili s svojimi Sivimi panterji. Niso slovenski sivi panterji, ampak samo sivi panterji - saj se tako ali tako ve, kje in zakaj prejemajo tisti ubogajme od pokojnine! In jim stilno veliko bolj pri-tiče, da se dva deci vinčka rukne »Pri ta zadnem groš'« kot pa v kakšnem »Chez nous« kafiču. Medtem ko v domovini, slovenski, seveda, grmimo s slovenskimi poudarki, je pa v tem smislu čisti »podn od podna«, ko pridemo v beli svet! Res ne vem, čemu vedno znova poročajo, kako bomo smo se Slovenci predstavili na kakšnih turističnih sejmih in borzah I Zadnjič smo bili na nekem mednarodnem sejmu spet totalno neopazni, tako da je bilo turistično delavko za »štantom« celo sram, ker potencialnim obiskovalcem Slovenije sploh ni znala odgovarjati na vprašanja. Informacij ni imela nobenih, ker jih turistični Slovenci v turistični Sloveniji ne znamo strnit'. Slovenija je taaaako velika, da jo »ena kura v dveh dneh preleti« - pa kaj? Če ni ni in če jo je bilo sram - gospo za štantom, ne kuro - jo je bilo pač sram! Da nas je tradicionalno sram na turističnih borzah ni nobena posebnost, prej pravilo! Slovenci slovenski ma slovenskem doma, na tujem pa ene polite kure. Zato je čisto brez haska, če se doma trkamo na slovenska pljuča, zunaj pa se z enim lipovim listkom na »štantu« in z zbegano gospo za njim »na full« blamiramo! S slovenskimi tiliami agresivno v svet, doma pa je čisto vseeno, če imamo trgovine Micke pa Jožete pa Cekarje in Zaske, gostilne pa pri Dobri kapljici ali Pri ta zadnem groš'... • D. Sedej ivn TRGOVSKO PODJETJE MERCATOR - PRESKRBA, Tržič, d.d. ODDA V NAJEM najboljšemu ponudniku del poslovnega prostora v spodnji etaži PC Planina Kranj, Nikola Tesla 3, primernega za dejavnost, ki ni konkurenčna dejavnosti podjetja. Podrobnejše informacije dobite osebno na upravi podjetja ali po telefonu 50-393. Pisne ponudbe oddajte v osmih dneh od objave na naslov: Mercator - Preskrba, Trg svobode 27, 64290 Tržič. KINO RADOVLJICA Parter desno vrsta 1?5753 GREMO V KINO Lepotica in zver, Sam doma in Prvinski nagon so v zadnjih tednih v gorenjske kinodvorane spet privabili več gledalcev. Zanimanje za kino se je - morda tudi zaradi zelene zime -rahlo povečalo in upamo, da bo v blagajno Kina Radovljica večji obisk navrgel toliko, da bodo uspeli natisniti nove vstopnice brez "dinarjev". Ali pa vsaj "din" prežigosati s SIT. • M. Va. n a il o iti c j? L i 1 a i rt v a 1 o r i 2 a c i j o , o d l_oy.h^ jkrn v n e £ a sodišči? Repu 19 TTTTr^.. rho' obravnave zahtevka in I. k o . kj/ izhajajo iz moje Tn-^-H. o r, a iTau u m e s Lila: V SVRHO OBRAVNAVE... Republiški zavod za zaposlovanje, območna enota Kranj je natisnil obrazce za zahtevek za priznanje valorizacije denarnega nadomestila za brezposelnost na osnovi odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije. V tem zahtevku pa zbode zadnji odstavek, ki se glasi: »V svrho obravnave zahtevka....« V svrho... Ni lepo, ni slovensko, še posebej na uradnem zahtevku neprimerno... • D. S. GLG - NAJ ŽIVI IN SE SVETI! Gorenjci se še dobro spominjamo sozda GLG, ki je združeval gorenjska gozdna gospodarstva (Kranj, Bled), lesno predelovalno industrijo (LIP, Zlit, Jelovica, Alples, LIO Gradiš) in Tovarno celuloze in papirja Goričane. Ker je bil sozd bolj politična združba kot gospodarska, mu rojenice in sojenice kljub "velikim ciljem" že ob ustanovitvi niso prerokovale dolge prihodnosti. Najprej je začel pokati na blejskem koncu, nato tudi drugod. Delavci, zaposleni v sozdu, so se razšli, sozd je "umrl", ostal pa je velik svetlobni napis na stavbi na Kranjski cesti v Radovljici, kjer je bil po preselitvi z Bleda lepo urejen sedež sozda. In da bi bilo vse skupaj še bolj smešno: napis se sveti tudi ponoči! Le kdo plačuje elektriko?• C. Z. NARODNOZABAVNA PRODUKCIJA '92 4. NADALJEVANJE Piše: Drago Papler DOBER JE ŽGANE, SITNE SO BABE Ansambel Obzorje iz Železnikov je ob svoji 10-letnici na začetku leta izdal pri Založbi kaset in plošč RTV Slovenija prvo samostojno kaseto z naslovom Dober je žgane, sitne so babe. Lahko bi rekel, da je Obzorje klasični kvintet s svojo vokalno barvo, ki pa daje velik poudarek izročilom etnoloških posebnosti svojega kraja. Med vižami še posebej izstopa sporočilno zaskrbljujoča skladba Prazna vas, ki opozarja na izumiranje hribovskih vasi, to temo pa so muzikantje dobili v svoji neposredni bližini - vasi Zgornje Danje nad Selško dolino pod Rati-tovcem. Originalni viži iz njihovega okolja sta Jamniška z naslovnim refrenom Dober je žgane, sitne so babe in Bukovška s šegavim besedilom. Etnološko temo obravnavata valček čipkarski dan in polka Ra-titovec raja. Kuhar je vesela razpoloženjska viža, Na morju romantičen valček, Ej, dekle je ljubezensko ubrana polka... Ansambel, ki je najprej nastopal kot trio in spontano prerastel v kvintet, je bil leta 1987 na Ptujskem festivalu bronast, na Steverjanskem festivalu pa se je kar trikrat uvrstil v finale. Muzikantje poudarjajo, da bi morala vsaka zasedba črpati ljudsko snov svojega okolja, saj se s tem ohranja ljudska muzika, dodaja pa se sodoben zvok... SRAKA 1992 Na dolenjski glasbeni sceni je tonski studio Sraka v Novem mestu, ki ga vodi Drago Vovk, stičišče domačih in zabavnih skupin, tam pa so nastali tudi posnetki ročk zasedb in ljudskih umetnikov. Od snemanja je Sraka prerasla v založbo Sraka, ki omogoča in pomaga novim zasedbam prodor in uveljavitev na slovenski sceni, pri tem pa daje možnost vsem zvrstem glasbe. Spomladi je Založba Sraka iz Novega mesta izdala pet povsem različnih kaset in dala velik poudarek tudi narodnozabanvi muziki -Nagajiva harmonika ansambla Tonija Iskre, po zvenu in pristopu se v domači melos vključuje tudi druga zabavna kaseta Ljubezen kan-tavtorja na citrah Karlija Gradišnika, narodnozabavna-humoristična skupina Modra kronika znana po posnetku Dober dan, gospod Kaplan, je posnela kaseto z najbolj znanimi uspešnicami te zasedbe. Drugo kaseto je v Srakinem gnezdu posnel narodnozabavni ansambel Vrtnica - Vesele deklice iz Nove Gorice, drugo tudi ansambel Tonija Verderberja Nič ni lepšega in ansambel Zasavci - Iščem te, prvo pa mladi upi - Trio bratov Svetlin, citrar Miran Konzole - Nepozabne melodije, harmonikar Peter Fink -Valčki in polke in Slovenski kvintet - Polka je polka. Ansambel Nagelj je po drugi kaseti Planinski krst, dočakal tudi lasersko CD ploščo, potem pa začel snemati različico svoje laserske CD plošče v nemškem jeziku, kar je že Srakin izvoz... Izšla je tudi nova laserska CD plošča Srakina založbe Super veselica najbolj odmevnih skladb desetih Srakinih izvajalcev... PETEK, 5. februarja 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Video strani 9.00 Zimski počitniški program 10.05 Tedenski izbor 10.06 Videošpon 10.50 Goli in mrtvi 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza, ponovitev 13.15 Video strani 14.35 Filmsko popoldne 14.35 Dragi John, ameriška nanizanka 15.00 Iskanje resnice 15.55 Vrnitev na otok zakladov, angleška nadaljevanka 16.50 Poslovne informacije 16.55 EP Video strani 17.00 TV Dnevnik 17.15 Otroški program 17.15 Silas, nemška nadaljevanka 17.40 Prvi uspehi: Helena Kosem 18.00 Regionalni program - Koper 18.46 EPP 18.50 Pari, TV igrica 19.15 Risanka 19.22 TV nocoj 19.24 EPP 19.30 TV Dnevnik. Vreme 19.55 Šport 20.05 Forum 20.20 EPP 20.25 Butch in Sundance - zgodnji časi, ameriški film 22.20 TV dnevnik 3, Vreme 22.43 šport 22.50 Večerni gost: Vlado Habjan 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 11.10 Tedenski izbor 11.10 Že veste, ponovitev 11.40 Gospodarska oddaja: R & R, Made in Slovenija 12.10 Ljubezenska preizkušnja, nemška nadaljevanka 13.00 Poročila 13.05 Video strani 16.30 Osmi da. ponovitev 17.30 Mostovi 18.00 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.00 Euroritem 19.22 TV nocoj 19.24 EPP 19.30 TV dnevnik. Vreme 19.55 Šport 20.05 Alternativni program: Studio Citv 22.10 Glasbeni utrinek: Koncerti za trobento 22.30 Sova: Popolna tujca, ameriška nanizanka. Iskanje resnice, zadnji del angleške nadaljevanke; Ciklus filmov VVoodvja Allena: Dnevi radia, ameriški film danesvPrlMADONI ŠANK R0CK Popularna velenjska skupina ŠANK ROK danes zvečer gostuje v Diskoteki Primadona na Trebiji. Pridite, diskoteka je odprta od 21.00 do 04.00 ure. Rezervacije: (064) 68-571 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.46 Pregled sporeda 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Koledar/Zgodbe iz Monticella, nanizanka 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Operacija Barbarosa, mladinska nanizanka 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti. ameriška nadaljevanka 13.25 Mikser M 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14./5 Palača vetrov, angleška nadaljevanka 15.35 The big blue, oddaja za Un profor 16.00 Poročila 16.05 Tečaj nemščine 16.38 Malavizija: Beverlv Hills 90210, ameriška nanizanka 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Alpe - Donava - Jadran 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Film - video -film 20.45 Conan barbar, ameriški barvni film 22.35 Dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.55 Poročila v angleščini 0.00 Poročila 0.10 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 14.46 Volitve '92 19.00 Risanke 19.30 TV dnevnik 20.15 SP v alpskem smučanju, posnetek kombi-nacijskega smuka (m) 21.15 Hiša naprodaj, humoristična nadaljevanka 21.46 Cro pop ročk 22.46 Go IRENA VRCKOVNIK V RIBNEM Drevi (petek, 5. februarja) ob 21. uri nastopa v Kulturnem domu v Ribnem pri Bledu popularna pevka IRENA VRCKOVNIK z ansamblom NOCNISKOK. Zabavno prireditev organizira Folklorna skupina Ribno / Bled, z izkupičkom pa bodo nakupili nove narodne noše. Ribenski folkloristi Vam obljubljajo prijeten večer, zato se jim pridružite. SLOVENIJA 2 DNEVI RADIA ameriški barvni film; igrajo: Mia Farrovv, Dianne Wiest, Michael Tucker in drugi; Amerika, konec tridesetih let. Radio ima vse večjo vlogo v življenju milijonov Američanov. Okno v svet nekaj let pred nastankom televizije. Tik pred izbruhom druge svetovne vojne živi v Nevv Yorku družina, ki ves dan poseda pred radiom. spodična Marple, britanska nanizanka 23.20 Nočna ekipa - Hag gard, angleška humoristična nanizanka - Magija - zabavna oddaja -Izmišljena zgodba, kanadski film 3.00 Horoskop/Video strani KANALA 10.15 A Shop 10.25 Astrološka napoved 10.30 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A Shop 18.35 A shop 19.00 Ninja želve, ameriška risana serija 19.25 A Shop 19.40 MCM 20.00 Risanke 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Dan po jutrišnjem, ameriška poljudnoznanstvena serija 21.05 Moški, ženska in banka, kanadski barvni film 22.40 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.30 Dnevno informativni program 23.45 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 0.05 A Shop 0.20 Astrološka napoved 0.30 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA 1 6.00 Jutranji program: Textvision 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Slika Avstrije, ponovitev 10.00 Ruščina 10.30 Spet te ljubim, ponovitev ameriškega filma 12.10 Ljubitelj rož, risanka 12.15 Domače reportaže 13.00 Čas v sliki 13.10 Svet sredi stoletja 13.35 Sinha Moča, serija 14.00 Trojica s štirimi pestmi 14.50 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Heidi, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Muppet Babvs, risana serija 16.15 Cool 16.30 Video uspešnice in kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Družinske vezi 18.30 Hribovski zdravnik, serija 19.22 Znanje danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.20 Derrick 21.20 Pogledi s strani 21.35 Fletch II, ameriška komedija; Chevy Chase 23.05 Čas v sliki/ šport 23.30 Sedem dni v maju, ameriška politična srhljivka; Kirk Douglas 1.25 Zakon v Los Angelesu 2.15 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 4.00 SP v alpskem smučanju 1993 -Morioka, slalom za kombinacijo (ž), 2. tek 6.00 SP v alpskem smučanju, nonstop 8.30 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 SP v alpskem smučanju 9.30 Vremenska panorama 13.00 čas v sliki 13.10 SP v alpskem smučanju, studio 14.00 Bitka za Rim, italijansko nemški zgodovinski spektakel 16.45 V senci Fudžisana, 1. del: Japonska sveta opica 17.30 SP v alpskem smučanju 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Regionalna poročila 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Alpe 21.00 Znanost 21.15 šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Loriotove teleskice 23.10 X large Nightime: Ladyboys 0.35 Depeche mode 1.10 Poročila/ 1000 mojstrovin 11.50 SP v alpskem smučanju 1993, smuk za kombinacijo (m) 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, EPP - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke 11.30 - Novice, Danes do 13 ih 13.30 - Napoved popoldanskega programa - 14.15 -Obvestila, popoldanski telegraf -15.30 Dogodki in odmevi 16.15 -Obvestila 16.30 - Novice, EPP 17.00 - Lestvica popularnih 40 z eki: po Riharda Kisliha do 22. ure -22.00 - Prenos Radia Slovenija l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.16 -Naše okno -14.30 - Menjalni tečaj 14.40 - Zrcalce, zrcalce 15.00 Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje Radia Slovenija 16.00 - Napoved programa 16.30 EPP 17.00 -Športne novice - 17.10 - Med nami so zanimivi ljudje - 18.00 - Novice, obvestila, osmrtnice - 18.30 - Ved no lepe melodije 19.00 - Odpoved programa - KINO 5. februarja CENTER prem amer filma LEPOTICA IN ZVER ob 26 uri, amer erot krim PRVINSKI NAGON ob 18. in 20 15 uri STORŽIĆ amer akcij, thrill LOV ZA PRAVICO ob 18. in 20 uri ŽELEZAR amer zgod spekt OD KRITJE KRIŠTOFA KOLUMBA ob 17 45 in 20 uri DUPLICA amer kom NE RECI MAMI, DA SMO SAMI ob 16 uri, prem amer. znan fant fil ma ALIEN OSMI POTNIK 3 ob 18 in 20 uri RADOVLJICA slov kom BABICA GRE NA JUG ob 20 uri SOBOTA, 6. februarja 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.55 8.56 9.10 9.30 10.00 10.20 11.05 13.00 13.05 14.00 14.30 15.20 16.50 16.56 17.00 17.10 18.00 18.45 19.00 19.12 19.30 19.55 20.05 20.30 21.30 22.20 22.43 22.58 23.00 Tedenski izbor Radovedni Taček: Kost J. Stržinar: Zaljubljeni zmaj, lutkovna igrica Zlata ribica: Neprijetna vprašanja, zadnji del nadaljevanke Kdo je napravil Vidku srajci co Tok, tok, ponovitev Butch in Sudance - zgodnji časi, ponovitev ameriškega filma Poročila Tednik, ponovitev Popolna tujca, ameriška nanizanka Iskanje resnice, ponovitev zadnjega dela Ciklus filmov VVoodvja Allena: Dnevi radia, ponovitev Poslovne informacije EP Video strani TV Dnevnik Potovanje po človeškem telesu, nemška poljudnoznanstvena serija Regionalni program - Ljubljana TV mernik Risanka Žrebanje 3x3 TV Dnevnik, Vreme Šport Utrip Ona + on J. Henriot: Šampanjski Char- lie, ameriška nadaljevanka TV dnevnik 3, Vreme Šport TV jutri Sobotna noč Videonoč Leonard Cohen: Pesmi iz življenja 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.50 Video strani 11.00 Jakec in čarobna lučka, angleška risana serija 11.10 Denver - poslednji dinozaver, ponovitev ameriške nanizanke - 11.35 Zgodbe iz školjke, ponovitev 12.25 H. Fallada: Ana Barbara - Zgodba o cekinu 10.30 Operne zgodbe - Tosca 16.00 Športna sobota 18.55 Dober tek!, kuharski na sveti Paula Bocuseja 19.22 TV nocoj 19.30 TV dnevnik 19.55 Šport 19.59 EPP 20.05 Rojstvo Evrope, angleška dokumentarna serija 21.00 Slovenski magazin 21.30 Poglej in zadeni 22.35 Sova: Znaki zodiaka: Strelec; Želite, milord?, 14. epizoda angleške nanizanke; Northanger-ska opatija, angleški film 1.50 Morioka: SP v alpskem smučanju, smuk (m), prenos l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.06 Koledar 9.00 Dobro jutro, Hrvaška 10.30 Čvekalnica 11.30 Magija, ponovitev 12.00 Poročila 12.05 MoČ in slava, ponovitev 12.35 Hag-gard, ponovitev angleške humoristične serije 13.05 Vi in vaš video 13.50 Risanka 14.00 Poročila 14.05 Pozdravi iz domovine 14.30 Beverlv Hills, 90210, mladinska nanizanka 15.15 Nova Gradiška 16.00 Poročila 16.10 Risanka 16.15 Televizija o televiziji 16.45 Turbo - Limach show 18.00 Poročila 18.05 TV razstava: Bogumil Car 18.20 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.05 Na začetku je bila beseda 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.10 Ambasa da, ameriški film: Mirni Rogers 21.50 Preteklost v sedanjosti 22.35 TV dnevnik 23.10 Slika na sliko 23.55 Poročila v angleščini 0.00 Po ročila 0.10 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.35 Video strani 17.05 TV Koledar 17.15 Posnamite revolucijo, ponovitev angleškega barvnega filma 18.40 SP v alpskem smučanju, kombinacijski smuk (m), posnetek 19.30 Dnevnik 20.15 Črno na belem v barvah; Svet v tridesetih letih, nadaljevanka, V avtobusu, angle ška humoristična nanizanka; Točno opoldne, ameriški film 0.00 Hit depo 2.30 Horoskop ŽREBANJE ZLATIH NAGRAD v PrimadonI • danes! Vsako soboto je Diskoteka Primadona na Trebiji odprta od 21.00 ure do 04.00 ure zjutraj. Danes bo žrebanje zlatih nagrad, ne zamudite! Rezervacije po telefonu (064)68-571. KANALA SKRBNIK MESTA ameriški film; igrajo: Lorenzo Lamas, Anthonv Gearv in drugi; Prireditelj nezakonitih krutih bojev izsiljuje Milesa in ga prisili, da se bori zanj. Ko Miles z mamo odpre lokal in se zaljubi v lepo Catherine, ju prireditelj ugrabi... KANALA 10.15 A Shop 10.30 Astrološka napoved 10.36 RIS, risanke in spoti 11.00 Ninja z devetimi življenji, ponovitev film 12.35 A Shop 12.50 Ninja želve 19.00 Srečni Luka, ameriška risanka 19.30 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Avtotimes 21.06 Skrbnik mesta, ameriški barvni film; Lorenzo Lamas 22.40 Dnevno informativni program 22.35 Poročila v angleščini: Deutsche VVelle 23.15 Videogrom 0.30 Astrološka napoved 0.35 MCM 2.00 Erotična uspavanka 2.20 Razposajena ljubezen, erotični film 4.00 Video strani TV AVSTRIJA 1 6.00 Teletext 9.00 Čas v sliki 9.05 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Moja najljubša oesem 10.20 Dedek in pes, risanka 10.30 Fletch II, ponovitev ameriškega filma 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 Čas v sliki 13.10 Svet sredi stoletja 13.35 Vedno so težave s prfoksi, nemška komedija 14.55 Daljni rojaki 15.20 Piccolo, risanka 15.10 Jaz in ti, otroški program 15.30 Mali divjaki in mamut, risanka 15.35 Ko so živali zapustile gozd, risana serija 16.00 Otroški VVurlitzer 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X Large 18.00 čas v sliki 18.05 Alpe Donava - Jadran 18.30 Grad ob Vrbskem jezeru 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 Po dolgem času, 2. del 21.50 Zlata de kleta 22.15 Deep star six, ameriška grozljivka 23.46 Čas v sliki 23.50 Ho. francosko-italijsnaki film 1.36 Poro čila/Ex libris 1.40 1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 6.00 SP v alpskem smučanju 1993, nonstop 8.00 Dopoldanski program: Vremenska panorama/An gleščina/Francosčina/Ruščina/ Vremenska panorama 13.00 Čas v sliki 13.10 SP v alpskem smučanju 1993 14.00 Pisma iz Stalingrada 15.00 Ali imate radi klasiko? 16.00 Poročila iz parlamenta 17.00 Ljuba družina 17.45 Kdo me hoče 18.00 SP v alpskem smučanju 1993 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki/ Vreme 20.00 Kultura 20.15 Vojne igre, ameriški film; Matthevv Bro-derick 22.05 Čas v sliki/Šport 22.46 Rodni kraj, 2. del 0.15 Zakon v Los Angelesu 1.50 SP v alpskem smučanju, smuk (m) GAULOISES BLONDES TECHNO FOTO HLFI VIDEO Ljubljanska 1, KRANJ tel. -fax.; 064/211-122 /2a hotelom Jelen/ 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 - Novice, duhovni razgledi, glasba je življe nje, danes do 13-ih - 14.15 - Obve stila, popoldanski telegraf, lekcija angleščine - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, moja je lepša kot tvoja sobotni klepet - z vami klepeta Simona Vo-dopivec - 18.00 - Voščila, prenos Radia Slovenija - l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa - 14.16 -Naše okno 14.30 - Devizni tečaj 14.40 - Nasveti za hojo po loškem hribovju 15.00 - Dogodki danes -jutri 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje Radia Slovenija -16.00 - Napoved programa 16.30 -EPP - 17.00 - Športni utrinki 17.10 - Razvedrilno popoldne - 18.00 -Novice, obvestila 19.00 - Odpo ved programa - KINO 6. februarja CENTER amer film LEPOTICA IN ZVER ob 15 in 17 uri, amer erot krim PRVINSKI NAGON ob 19 in 21 15 uri STORŽIĆ amer. kom. NIČ VIDEL, NIČ SLIŠAL ob 16 uri, amer trda erot LEPO NORENJE ob 18. in 20. uri ŽELEZAR amer zgod spekt ODKRITJE KRIŠTOFA KOLUM BA ob 16 30, 18 45 in 21 uri DUPLICA amer kom CRKNI, FRED! ob 16 uri amer znan fant. film ALIEN OSMI POTNIK 3 ob 18 in 20 un TR ŽIC amer akcij thrill. LOV ZA PRAVICO ob 18 uri, amer trda erot POHOTNE ZAČETNICE ob 20 uri RADOVLJICA slov kom BABICA GRE NA JUG ob 18. in 20 uri NEDELJA, 7. februarja 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.30 8.30 9.15 10.10 10.40 10.35 12.00 12.30 13.06 14.00 16.50 17.00 17.10 19.05 19.17 19.22 19.24 19.30 19.55 20.00 21.05 21.25 22.00 22.23 22.25 22.55 Program za otroke, ponovitev Živ, žav, ponovitev Zlati cekin, ponovitev Silas, ponovitev nemške nanizanke Dober teki, kuharski nasveti Paula Bocuseja, ponovitev Naša pesem 92, 10. oddaja Begunci, tu z nami Domači ansambli: Ansambel Ona + on, ponovitev Sova, ponovitev: Znaki zodiaka - Škorpijon; Želite, milord?, angleška nanizanka; Sofija in Constanca, angleška nadaljevanka Poslovne informacije TV Dnevnik Billv Budd, ameriško angleški film (čb) Risanka Slovenski loto TV nocoj EPP TV Dnevnik, Vreme Šport Podelitev Prešernovih nagrad, prenos iz Cankarjevega doma Zrcalo tedna Morske steze, angleška poljudnoznanstvena serija TV dnevnik, Vreme, šport TV jutri Športni pregled Finale DP v malem nogometu, posnetek iz Ljubljane 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 8.50 Poglej in zadeni, ponovitev 9.50 J. Henriot: Šampanjski Char-lie, ameriška nadaljevanka 10.40 Mostovi 11.10 Oliver Tvvist, angleški film (čb) 13.00 Poročila 15.55 Športna nedelja 15.55 Košarka, NBA liga 16.55 Evropska liga v namiznem tenisu, posnetek iz Raden-cev 17.40 SP v alpskem smučanju, smuk (m), posnetek iz Morioke 18.50 Podarim, dobim 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.56 šport 20.00 G. Verdi: Traviata, opera 22.00 Otvoritev 40. mednarodnga poletnega festivala: Komorni ansambel Slovenicum 22.35 TV jutri 22.40 Sova: Družina Adams, ameriška nanizanka; Želite, milord?, angleška nanizanka, Bouvard in Pecuchet, francoska nadaljevanka 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.30 Poročila 8.35 TV koledar 8.45 Slika na sliko, ponovitev 9.30 Huc-kleberry Finn in njegovi prijatelji, ponovitev 9.55 Risanka 10.00 Poročila 10.10 Hišni ljubljenčki 10.35 Se zamova ulica 11.30 Oddaja narodne glasbe 12.00 Poročila 12.05 Plo dovi zemlje, kmetijska oddaja 13.00 Mir in dobrota 13.30 Palček David, risana serija 14.00 Poročila 14.10 Nihče me ne razume 14.40 Risanka 15.00 Operne arije 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.10 Poročil 17.20 Veliki rop, ameriški barvni film 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.25 številka 27, angleška drama 21.40 Sedma noč 23.10 Dnevnik II 23.40 Slika na sliko 0.25 Poročila v angleščini 0.30 Poročila 0.40 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVATSKA 14.35 Video strani 14.45 TV Koledar 15.00 SP v alpskem smučanju: smuk (m), posnetek 16.00 Hrvaška košarka 16.25 DP Hrvaške v roko metu: Karlovaška pivovarna - Med-veščak, prenos 17.40 DP Hrvaške v Osijeku: Osijek - Zadar, prenos 19.30 Dnevnik 20.05 Svet odkritij, dokumentarna serija 21.20 Dokler se ne snideva spet, 1. del angleške nadaljevanke 22.35 Pohlepni, fran coski film; J. P. Belmondo 0.15 Šport 0.35 Horoskop 0.40 Video strani KANALA 7.46 Nedeljski nagovor: Pater Be nedikt Lavrih 8.00 Risanke 8.10 Za klad kralja Salomona, 1 del 8.40 Srečni Luka, kanadska risana serija 9.10 Male živali 9.30 Smithsonian, dokumentarna serija 10.30 Ninja želve 10.55 Risanka 11.00 Kult ura. oddaja o kulturi 11.30 Dance Sessi on 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Kulinarični kotiček 12.30 Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo 13.10 Video grom 14.26 Video strani 19.00 MCM 20.00 Risanka 20.10 Obzidja, ameriška burleska 21.10 Elizije rajski vrtovi, oddaja o duhovnosti 21.46 Astrološka napoved 21.55 Odporen na krogle 23.30 MCM 1.00 Video strani SLOVENIJA 1 SOFIJA IN CONSTANCE angleška nadaljevanka: Leto 1864. V industrijskem delu Bur-slevja živita mladi Sophia in Constance, hčerki bolehnega trgovca. Leto dni starejša Constance se poroči z očetovim uslužbencem Samuelom Po-vevjem in živi mirno, monotono življenje. Sestra Sophia, temperamentno in trmasto dekle pa odide v Pariz z Geral-dom Scalesom, privlačnim, toda neodgovornim trgovskim potnikom, ki jo kmalu po poroki zapusti. TV AVSTRIJA 6.00 Teletext 9.00 Jutranji program 9.05 čebelica Maja 9.30 Simpsono-vi 9.56 Navadni živalski svet 10.00 Pan optikum 10.15 Univerzum 11.00 Tiskovna konferenca 12.00 Orienta; cija, ponovitev 13.00 Čas v sliki 13.10 Trenutki iz življenja živalskega sveta 13.35 Žandar v pokoju, francosko-italijanska komedija 15.10 Comedy Capers 15.25 Četrti kralj, 5. del 15.56 Jaz in ti 16.10 TinV Toon, risana serija 16.35 Kapitan Smodnik na divjem prašiču, risanka 16.40 Lassie 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Beverlv Hills 90210 18.00 Čas v sliki 18.05 X-large, reportaže 18.30 Hribovski zdravnik, serija 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Dogodivščine mladega Indiana Jo-nesa 21.05 Pozor, ponaredek? 21.50 Budovi nauki 21.55 Nedotaklijva in skrivnostna zgornja Avstrija 22.50 Othello, ameriško-itaiijanski operni film 0.50 čas v sliki 0.55 Ludvvig van Beethoven 1.35 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 6.00 SP v alpskem smučanju 8.00 Dopoldanski program/Vremenska panorama 9.00 čas v sliki 9.06 SP v alpskem smučanju 10.15 Odločitev pri Long Hillu, ameriški film 11.40 Zgodbe iz Avstrije 12.30 Pogledi od strani 13.00 Dober dan, Koroška 13.30 Slike iz Avstrije 14.30 Športno popoldne: SP v alpskem smučanju 16.30 Svet pustolovcev 17.15 Klub za seniorje 18.00 Družinske vezi 18.30 Slika Avstrije 18.56 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Sporna vprašanja 20.15 Ladja sanj 21.10 Čas v sliki/Šport 21.55 Očka je kos nam vsem, ameriška serija 22.35 Dvoboj ob Missouriju, ameriški vvestern 0.35 Zakon v Los Angelesu 1.25 SP v alpskem smučanju 1993, slalom za kombinacijo, 1. tek RADIO TRŽIČ Prisluhnite našim oddajam na UKW območju 88,9 ali 95 MHz ali na srednjem valu 189,4 m ali 1584 KHz vsak petek od 16. do 19. ure: glasbena delitacija za glasbene sladokusce MAHOGENI RUSH "STRANGE UNIVERSE" vsako soboto od 16. do 19. ure: program za ljubitelje kulture in najmlajše vsako nedeljo od 10.30 do 15.50: (7 februar)~NEDEUA NA RADIU TRŽIČ", ples. zabava, koristni nasveti, sprostitev vsak torek od 16. do 19. ure: (9. februar) šport, aktualne novice vsak četrtek od 16. do 19. ure: (11 februar) dnevne informacije, TR ŽIŠKI HIT RADIO TRŽIČ - ZA TISTE. KI HO ĆEJO VEDETI VSEMI 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 8,00 Napoved, Mirin vrtiljak 9.30 - Godba na pihala, horoskop, zgodbe drugače tokrat po domače -11.00 - Radijski sejem, voščila -13.00 Nedeljski klepet, voščila, dogodki in odmevi 17.00 - Nedeljski klepet, minute za ljubitelje resne glasbe 19.00 - Prenos Radia Slovenija - l. RADIO ŽIRI 9.00 - Napoved programa radijski koledar EPP 10.00 Kmetijska oddaja 11.00 - Novice in dogodki - osmrtnice obvestila - mali oglasi - 11.40 - Sprehod po kinodvora-nah 12.00 - Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 - čestit ke in pozdravi naših poslušalcev -13.30 - Nedeljsko popoldne Radia Žiri - vmes vreme prometna varnost kulturni kažipot Loka v ča sopisju glasbena lestvica 3x3-športni utrinki - 16.30 - Odpoved programa - KINO 7. februarja CENTER amer film LEPOTICA IN ZVER ob 15 in 17 uri, amer erot thrill PRVINSKI NAGON ob 19 in 21.15 uri STORŽIĆ amer kom NIČ VIDEL, NIČ SLIŠAL ob 16. uri, amer trda erot LEPO NORENJE ob 18 in 20 uri ŽELEZAR amer zgod spekt ODKRITJE KRIŠTOFA KOLUM BA ob 16 30, 18 45 in 21 uri DUPLICA amer kom BINGO ob 16. uri. amer znan fant film ALIEN OSMI POTNIK 3 ob 18 in 20 uri TRŽIČ amer akcij, thrill LOV NA PRAVICO ob 18 uri, amer trda erot PO HOTNE ZAČETNICE ob 20. uri RADOVLJICA slov kom BABICA GRE NA JUG ob 18 in 20. uri 4 JODLGATOR FUCKIN' SHIT... -oprosti besedam, ampak je že tak čas, da eni virusi okoli ši-bajo in napadajo ljudi z gripo in ti čist' razturijo grlo, pa rebra, pa glavo... Jasno, mene take zadeve ne zgrešijo, namreč, ko sem šibal skozi Kranj mimo Prešernove hiše, je s strehe name skočil en tak virus (barabe se skrivajo po žlebovih, zato morate pazit, da ne boste hodili preveč pr'kraj). Upam, da vas, moji Jodlgatorji, ni naskočil kakšen virus ala gripa. Gremo najprej k zadnjemu vprašanju. Pravilna odgovora sta bila dva, tako kot sem napisal, torej ja ali pa ne. Namreč, eni Čuki znajo plavat (najbrž), tisti žvavce pa to... pa potonejo (najbrž). Tako ste vsi imeli možnost za nagrado, ki pa jo je tokrat pobral (žrebale so tri obiskovalke Aligator Music Snopa) Jure Grajzar, Naselje of Sajovec, 64208 Še en Čur, ki pravi, da znajo Čuki plavat, tako kot znajo Jodlgatorji letat. Ha zdaj je pa priložnost, da vam povem, kako je Aligator, sicer Miro, letu čez Jezersko. Na kolesu, jasno. Štartal je v Ajzenkaplu in se k' nor'c zagnal v breg. Na roeji ga tud' vidi' niso, t'ko je bil hiter. Samo zvizzzz je naredilo. V tisti brzini, mu je čist' na ravnem pred Kazino na Jezerskem njegov ptič prišel med špice od kolesa. Fant se je stegnil k' svi-na in od bolečine začel jodlati. Tako je dobil ime Jodlgator (kot sem že pisal, je nastopal tudi v Avstriji). Da ne boste mislili, da je to star vic. Ne, to se je res zgodilo, saj je pri zadnjem vhodu v hotel Kazina celo spominska plošča v spomin na ta dogodek. Sicer pa pozanimajte se, tastari Jezerjani se tega dogodka še dobco spomnejo. Tako je to bilo, ja, matr vola. 'rop 3 t. Čuki, ki znajo plavat, sicer pa jim pomagajo krokodilčki 2. Keep The Faith - Bon Jovi (baje tudi zna plavat) 3- Agropop - prvaki na 96 metrov kravi NOVOSTI Novosti ni kaj dosti razen virusa pa to... No tu sta dve simfonični zadevi s Samom Hubadom in Marijanom Gabrijelčičem, tu so 3 videokasete "Tito po Titu" z Ivom Godničem - zadeva gate trga. Velenovica pa je, da v petek, 5. februarja, ob 18. uri pa še Pol, v trgovino Aligator Music Shop v Kranj pridejo Čuki last-nonožno. IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 81: Ker smo že dosti govorili o horoskopu pa to... vas sprašujem po imenu nemške rockerske skupine, ki ima kup uspešnic (zadnje leto sicer nekaj zabušavajo), kot sta naprimer VVinds Of Changes in Stili Lovin' You. Ime skupine hočem. Jasno. Ha, eni imajo pa celo tak znak v horoskopu. Rešitve bi bilo dobro poslati do srede, 10. februarja, na Gorenjski glas, pripis "Jodlgator". Simona, za silo znam plavat, Katja hvala za čestitke, Aksi-nija je rekla, da sem en čuk (a ptič?), vama iz Besnice ne verjamem, jaz pa tudi nisem devica (nisem ona, ampak on). Alenka, zdelo se mi je, da me je Jekica z Radia Tržič še nekaj vprašala, pa žal nisem skoraj nič slišal (najbrž kakšne telefonske motnje), zato je tako izpadlo, kot je. Nataša, a veš, da je bil Minister Slavko moj prfoks v srednji šoli. To je najbrž tudi podatek za Vesno n' est ce pas, no moje počitnice so trenutno "virusli-fe", tatopla čokolada in tiramisu sta pa redilna, kaj praviš? An-?reiax za spisek kaset, plošč... jasno ni placa, predlagam pa ta-k° - Ce kogarkoli od vas zanima kakšna posebna kaseta... napišite. Se bom pozanimal pri Aligatorju in vam drugič napisal. Za prvič. Boži, po najnovejših Cult - ih folk dost' sprašuje, vendar zaenkrat je še ni v zalogi. Če bo bom sporočil. Sicer pa Cawwwvwww...virus. Kaj čem, sam to mi po glav' hod'? GLASBA JE ŽIVLJENJE ZMAGO JELINČIČ - OD BALETA K NACIONALNI STRANKI VSAKO SOBOTO TOČNO OPOLDNE NA RADIU TRIGLAV JESENICE (96,0 MHz) Po Sloveniji še kar naprej kroži šala, kaj bi dobili, če bi se združila predsednik Zelenih dr. Dušan Plut in prvak SNS gospod Zmago Jelinčič. Ve se kaj - Guns'n Roses - pištolce pa rož'ce.... Tudi o tem sva se pogovarjala s prvakom Slovenske nacionalne stranke Zma-gom Jelinčičem, ki bo ta teden gost oddaje Glasba je življenje. Na vprašanje, kakšen ples bi rad vpeljal v državni zbor, je odgovoril, da bi najprej vpeljal občutek za ritem, kajti po njegovem mnenju je večina državnega zbora brez tega občutka, marsikdo pa bi si moral pridobiti vsaj toliko posluha, kot se ga pridobiti da. Zmago Jelinčič peti ni hotel, ker je bil hripav, poslal pa je Janezu Janši slovensko narodno Pleničke je prala pri mrzlem studene', poslušalcem naše oddaje pa Agropopovo, Samo milijon nas je. Astrologija v glasbi bo tokrat spregovorila o značilnostih dvojčkov, katerih glasbe inštrument je kitara, glasbena zvrst pa ročk, kar pomeni, da je pomemben del njihovega življenja zabava. Opozorila bi vas rada na akcijo Avtoimpexa iz Ljubljane, ki vam nudi možnost, da postanete lastnik avtomobila Škoda in to zastonj. Če boste katerikoli tip avtomobila škoda vplačali februarja, boste z malo sreče dobili še en avto. Med prvimi petstotimi kupci, bodo izžrebali še en avto škoda. Ob nakupu avtomobila velja razmisliti. Vas zanima super zvezdniški podatek? Michael Jackson se je zapisal v zgodovino glasbe z veliko ploščo z naslovom Thriller. Od izdaje plošče, decembra 1982, je bilo prodanih že 40 milijonov primerkov. Kar sedem pesmi s te plošče pa je zasedlo prva mesta na ameriških lestvicah; med njimi tudi Billie Jean in Beat it. Želim vam lep konec tedna! Čav - čav! Simona H20 NAS IZLET TOKRAT NA PTUJ Vsem, ki ste nas po telefonu ali osebno povpraševali, kdaj bo spet kakšen dober izlet z Gorenjskim glasom, in vsem, ki na naših izletih še niste bili in bi želeli doživeti pester, zabaven in enkraten izlet, sporočamo: 20. in 21. februarja (sobota in nedelja) Vas vabimo na Ptuj, v najlepše in najstarejše slovensko mesto. V programu izleta je ogled Ptuja, nastanitev v Ptujskih Toplicah, zabavni večer, obisk pustnih prireditev na Ptuju, in še marsikaj. Odhod v soboto, 20. februarja, "po kosilu" oziroma ob 13. uri iz Kranja, prehrana in prenočišče v Ptujskih Toplicah, povratek v nedeljo, 21. februarja, zvečer. Skupaj s turističnimi delavci Ptuja bo Gorenjski glas poskrbel za bogat program - seveda to ne bo le obisk kurentovanja, temveč predstavitev turističnih znamenitosti Ptuja. In teh je res veliko, zato bo časa mimogrede premalo. Pridružite se nam - za naročnike Gorenjskega glasa in njihove družinske člane je cena izleta 3.600,00 tolarjev, za nenaročnike 4.000,00 tolarjev. Prijave: po telefonu (064) 218-463 ali osebno v tajništvu Gorenjskega glasa, Bleivveisova 16 v Kranju, v pisarni Turističnega društva Cerklje ali v informacijski pisarni TD Škofja Loka. Ob prijavi Vam bomo povedali pogoje plačila izleta ter seveda vse ostale podrobnosti o popotovanju z Gorenjskim glasom na Ptuj 20. -f- 21. tega meseca! P.S.: Ker potujemo na pustno nedeljo, bomo še posebej veseli maškar! Škofja Loka Mestni trg 20 Tel.:064/622-171 jora tlicar*a Škofja Loka Titov trg 14 Tel.: 0641621-000 eiecTRoooic Spodnji trg 2o Škofja Loka Tel.:(064) 620-205 NAGRADNI KUPON ZADETEK V PETEK Najprej poročilo o kvizu Zadetek v petek, 29. januarja, v Žireh v gostilni s prenočišči KATERNIK: bil je super žur, tekmovalna ekipa (vodja Marjan Kepic) je odlično odgovarjala, izmed bralcev Gorenjskega glasa (ki ste pravilno odgovorili na nagradni vprašanji Trgovine 33 in Music shopa) sta bili izžrebani Anica Eržen iz Sovodnja in Francka Kavčič iz Škofje Loke Vsem, ki ste zamudili ZADETEK V PETEK pri KATERNIKU v Žireh ali pa ga niste poslušali v neposrednem radijskem prenosu na Radiu Žiri: prihodnji petek je spet dan za ZADETEK, tokrat v PIZZERIJI PALERMO v škofji Loki Rezervirajte si čas in pridite v Palermo Do naslednjega kviza je še natanko teden dni časa; ravno prav, da boste razmislili in odgovorili na naslednji nagradni vprašanji: 1 MATEJA, trgovina s cvetjem in mešanim blagom iz Frankovega naselja 8 v Škofji Loki (telefon 064/633-952) zastavlja vprašanje: "KATERI STA ZAŠČITNI BARVI TRGOVINE MATEJA KI JU NAJDETE TUDI NA ZAŠČITNEM ZNAKU?" Odgovor napišite na dopisnico, prilepite nanjo nagradni kupon TRGOVINA MATEJA in do 12 februarja pošljite na RADIO ŽIRI, 64226 Žiri. Izmed pravilnih odgovorov bo izžreban nagrajenec, ki bo v Trgovini Mateja lahko izbral za tisoč tolarjev izdelkov. 2 AVT ELECTRONIC, Servis audio, video in TV aparatov na Spodnjem trgu 2/a v Škofji Loki, telefon 064/620 205, zastavlja nagradno vpraša nje: "POLEG AUDIO IN VIDEO APARATOV, KI JIH SERVISIRAJO, V AVT ELECTRONIC PRODAJAJO TUDI TV APARATE DVEH VRHUNSKIH PROIZVAJALCEV. KATERIH?" Odgovor napišite na dopisnico ter jo z nagradnim kuponom AVT ELECTRONIC pošljite do 12. februarja na RADIO ŽIRI, 64226 Žiri. Za izžrebani pravilni odgovor je pripravljena nagrada bon za tisoč tolarjev servisa in prodajalne AVT Electronic Škofja Loka Če morda ne veste, katere TV aparate prodajajo obiščite jih na Spodnjem trgu 2/a ali pa povprašajte po telefonu. (^IMMFon^M GLAS Podjetje za obnavljanje avtopSaščev Kidričeva 8, Škofja Loka tel./064/63M81, fax/064/632-806 KVIZ ZADETEK V PETEK 12. februarja od 17. ure dalje: PIZZERIA PALERMO Frankovo naselje 67, Škofja Loka Tel.: (064) 633-952 A T E J A m mtfa/f/m Frankovo naselje 8 Škofja Loka Tel.: (064) 633-952 NAGRADNI KUPON PONEDELJEK, 8. februarja 1993 1. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.00 10.00 10.15 10.30 11.00 11.35 12.05 13.00 13.05 14.15 14.15 17.00 17.15 17.30 17.50 18.00 18,50 19.15 19.22 19.24 19.30 19.55 20.05 20.30 22.38 22.43 22.45 23.15 Tedenski izbor Forum TV mernik Bajke na Slovenskem Podarim dobim Domači ansambli: Ansambel Vinka Cverleta Rojstvo Evrope Poročila Pod Prešernovim spomenikom, prenos Filmsko popoldne Družina Adams, ameriška nanizanka; Želite, milord, angleška nanizanka; TV Dnevnik Radovedni taček: Lev Denver, poslednji dinozaver, ameriška risana nanizanka Skokica in nogica Regionalni program - Maribor 16 črk, TV igrica Risanka TV nocoj EPP TV Dnevnik, Vreme šport Sedma steza Drago Jančar: Zalezujoč Go dota, šport TV jutri Gospodarska oddaja: Evropa 2000 Brane Rončel izza odra 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 10.45 Tedenski izbor 10.45 Znanje za znanje, učite se z nami, ponovitev 11.00 Naša pesem 11.30 Eurori-tem, 8. oddaja 11.45 Športni pregled 13.00 Poročila 13.05 Video strani 13.50 Večerni gost: Vlado Habjan, ponovitev 15.00 Utrip, ponovitev 15.15 Zrcalo tedna 15.30 Slovenci v zamejstvu 16.00 SP v alpskem smučanju: Slalom (m) za kombinacijo, posnetek iz Morioke 17.00 Dober dan. Koroška 17.30 Obzorja duha, ponovitev 18.00 Al-ter 18.50 4x 4, svetovalno namenski program 19.30 TV dnevnik. Vreme 19.55 šport 20.05 Po sledeh napredka 20.40 Znanost: Onesnaževanje okolja 21.00 Svet na zaslonu 21.40 Koncert Irene Grafenauer in Marije Graf 22.25 TV jutri 22.30 Sova: Korak za korakom, ameriška nanizanka; Želite, milord?, angleška nanizanka; Barva spomina - slikar Zoran Mušič, nemški dokumentarni film 1.25 Morioka: SP v alpskem smučanju, veleslalom (ž), 1. tek, prenos 4.55 Morioka: Veleslalom (ž), 2. tek, prenos 1. PROGRAM TV HRVAŠKA 7.45 Pregled sporeda 7.50 TV Koledar 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/Poročila/Zgodbe iz Monticella 10.00 Poročila 10.05 TV Šola 11.30 Legenda o zmajevi jami, dokumentarna oddaja za otroke 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti ameriška nadaljevanka 13.30 Monoton 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.45 Dokler se ne snideva spet, angleška nadaljevanka 16.00 Poročila 16.05 Učimo o Hrvaški 16.35 Malavizija: Dogodivščine Toma Savvverja in Huckleberrv Finna, otroška serija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.05 Človek kleše kamen in besedo, dokumentarna oddaja 18.35 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.05 Hrvaška in svet 20.55 Nor na plavo laske, ameriški film 22.45 TV dnevnik 23.20 Slika na sliko 23.45 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 16.45 Video strani 16.55 TV koledar 17.05 SP v alpskem smučanju, slalom (m) za kombinacijo, posnetek 18.00 Peta prestava 18.40 Bitka za nasmeh 19.10 Glasba 19.30 Dnevnik 20.15 Korak za korakom, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Hitreje, višje, močneje, oddaja o športu 21.30 Palača vetrov, ameriška nadaljevanka 22.25 Vox 23.00 Divji jug, dokumentarni film 0.00 Horoskop 0.05 Video strani KANALA 10.15 A Shop 10.30 Astrološka napoved 10.40 RIS, risanke in spoti 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A Shop 12.15 Ninja želve 18.06 A Shop 18.20 Poslovni dosje 18.50 Dober nakup 19.00 Ninja želve, ameriška risana serija 19.25 A Shop 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Teden na borzi 20.40 Poslovni dosje, ameriška serija 21.10 Hladno jeklo, ameriški barvni film 22.40 Drugačen svet, ameriška nadaljevanka 23.30 Jazzbina 0.00 Dnevno informativni program 0.15 Poročila v angleščini: Deutsche SLOVENIJA 1 KORAK ZA KORAKOM Codv še vedno osvaja Dano in ne more razumeti, kako gre lahko ven z drugim, medtem ko z njim ne bi šla niti tedaj, če bi sonce eksplodiralo in bi bil edini, ki bi še ostal na razbitinah nekdanje Zemlje. Kaj res ni njen tip? Življenje Lamberto-vih in Fosterjevih popestri tudi telefonska tajnica. Predvsem Frankovo, ki upa, da bo dobil dober posel, in ga vestnost mehanske tajnice skoraj stane življenje. VVelle 0.35 Astrološka napoved 0.45 A Shop 1.00 MCM 1.00 Video strani TV AVSTRIJA 1 6.00 Textvision 9.00 Dopoldanski program 9.05 Družinske vezi, ponovitev 9.30 Poročila iz parlamenta 10.30 Po dolgem času, ponovitev 2. dela 12.00 Živalski raji 12.20 Šiling 13.00 Čas v sliki 13.10 Sporna vprašanja, ponovitev 13.35 Sinha Moča, brazilska telenovela 14.00 Trojica s štirimi pestmi 14.45 Sadeži zemlje 15.00 Jaz in ti 15.05 Nils Holgers-son, serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Deklica iz prihodnosti, avstralska serija 16.15 Strelovod 16.30 The real ghostbusters 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Velika svoboda, nemška serija 19.20 Znanost 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 SP v alpskem smučanju 21.08 Kuharski mojstri 21.15 Pogledi s strani 21.25 Hard-ball in Gomez, ameriški TV film 22.55 Saratoga, ameriška komedija 0.25 Čas v sliki 0.30 Zakon v Los Angelesu 1.20 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 4.15 SP v alpskem smučanju, slalom za kombinacijo (m), 2. tek 6.00 SP v alpskem smučanju 8.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 SP v alpskem smučanju 9.30 Vremenska panorama 12.50 1000 mojstrovin 13.00 Čas v sliki 13.10 SP v alpskem smučanju. Studio 14.00 Igre življenja, 3. del 14.45 Trije mušketirji, ameriški film 16.45 Boj ptičev 17.30 Lipova ulica, serija 18.00 Družinske vezi 18.30 Srček, vodi Rudi Carrell 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Gozdarska hiša Falkenau, 12. del 21.00 Novo v kinu 21.05 Kuharski mojstri 21.15 Kompas, evropski magazin 22.00 Čas v sliki 22.30 Šport 22.40 Mojstrovine: Montv Python's Flying circus, humoristična serija 23.25 Igra s kamni/smrt stalinizmu 23.45 Lovci in pornografija 1.25 SP v alpskem smučanju, Morioka - veleslalom, 1. vožnja (2. možnja ob 4.45) AMD JESENICE Daje v najem POSLOVNI PROSTOR namenjen avtoeiektričarski dejavnosti. Pismene ponudbe pošljite na naslov: AMD Jesenice, B. Kidriča 26/c, 64270 Jesenice, najkasneje do 28.2.1993. 1. RADIO TRIGLAV JESENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, šport, danes do 13-ih -13.30 - Predstavitev popoldanskega programa - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke - 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, osrednja tema -18.00 - Voščila, novice - 18.45 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija - l. RADIO ŽIRI 14.00 - Napoved programa -14.10 -Naše okno - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Tolar za knjigo - 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno-informativne oddaje Radia Slovenija -16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa do 19. ure - 16.30 - EPP - 17.00 - Športne novice - 17.10 - Otorški program -18.00 - Novice in obvestila - osmrtnice 18.10 - Mladinski program -19.00 - Odpoved programa - KINO 8. februarja CENTER amer. ris. LEPOTICA IN ZVER ob 16. in 18. uri, amer. erot krim. PRVINSKI NAGON ob 20. uri STORŽIĆ in ŽELEZAR Danes zaprto! TRŽIČ prem. amer. znan. fant. filma ALIEN - OSMI POTNIK 3 ob 18. in 20. uri si Atelje B & M OD IDEJE DO IZDELAVE) 3HFA Bled so od nekdaj obiskovale kronane glave in navadni smrtniki, videl je umetnike in industrialce, sem so romali preprosti ljudje in radovedni avtoštoparji. Kaj je vabilo in vabi vse te ljudi v alpsko dolino pod Triglavom? Najprej lepota in mir. In potem blaga klima, svež zrak, sonce, jezerska voda. Otok sredi jezera, cerkvica z zvončkom želja, grad- ce ste se odločili, da obiščete Bled, bodite tokrat nekoliko bolj pozorni, kot ste sicer, na križišče pri Unionu, kjer se cesta odcepi proti Gorjam in Pokljuki. Dobro poglejte in opazili boste nekaj, česar morebiti ob zadnjem obisku Bleda niste videli. Opazili boste nove svetlobne napise, ki dovolj nazorno pokažejo, v katero smer je treba iti (zaviti), da pridete do parkirišča, avtobusne in železniške postaje, Festivalne dvorane, igralnice Casino, zdravstvene ambulante, lekarne, nakupovalnega središča, do smučišč Zatrnik in Straža, Blejskega gradu, otoka... Pa ne le to: v bližini križišča pri Unionu je tudi nova tabla, ki kaže, v kateri smeri so hoteli Park, Toplice, Vila Bled, Astoria in Jelovica. Krajevna skupnost Bled in Turistična poslovna skupnost Bled sta nove kažipote namestila decembra lani, načrtujeta Svetlobni kažipot, kakršen stoji v uni-onskem križišču na Bledu, se dobro vidi tudi ponoči. Priključen je na električno energijo in se vključi hkrati z javno razsvetljavo. Njegova prednost je tudi v tem, da je posamezne table mogoče različno zasukati, jih sneti in nadomestiti z drugimi ali na drog namestiti še dodatne. pa, da jih bosta v okviru finančnih možnosti postavila tudi na drugih koncih Bleda. Potreb je namreč še veliko. In kdo je izdelal kažipote? ATELJE B & M - PROPAGANDA, VIZUALNE KOMUNIKACIJE KOKELJ, Radovljica, Lancovo 7d (tel.: 064-714-925). Atelje vodita brata Borut in Miran Kokelj, ki se z izdelavo obcestne signalizacije, svetlobnih napisov, logotipov, raznih napisov, panojev, transparentov, elektronskih tabel, poslovnih publikacij pa tudi s črkoslikarstvom in aran-žerstvom ukvarjata že petnajst let. V Ateljeju B & M naredijo vse: ponudijo idejo, oblikujejo in izdelajo. Njihov pristop je tih, eleganten, profesionalen in raznolik, njihove najpomembnejše "reference" pa: Ballantines, Kim, Elan, Dubrovnik, Merkur, Živila, Jub, Železarna Jesenice, teniški turnir Slovenija Open Domžale, PROGRAM ateljeja B & M * logotipi * celostne podobe * razni napisi in panoji * obcestna signalizacija * svetlobni napisi * črkoslikarstvo * aranžerstvo * poslovne publikacije * transparenti * elektronske table * panorame B & M PROPAGANDA VIZUALNE KOMUNIKACIJE KOKEU mm. tova; *$! KDMPftS HOTEL BLED Hertz, Petrol, OMV, golf igrišča Bled, Lipica, Mokrice, Leibnitz... V ateljeju B & M so doslej izdelali okrog petdeset elektronskih panojev, ki stojijo na Bledu, v Kranjski Gori, na šobcu, Voglu, v Dubrovniku in drugod (zdaj ga delajo za Radovljico), celotno dekoracijo za Elan, reliefne in svetlobne napise za številne Živiline trgovine, vse reklamne table za zadnje svetovno veslaško prvenstvo na Bledu, komercialne napise za največji slovenski teniški turnir Slovenija Open v Domžalah, številne magnetne nalepke za avtomobile, oznake za smučišča Vogel, Straža in Zatrnik, za grad Mokrice in za golf igrišča, okrog sto oznak za Triglavski narodni park, celoten informacijski sistem za nakupovalne centre, hotele in druge stavbe, panoramske karte, številne informacijske panoje, logotipe, oznake na izložbah, padalih, avtomobilih, avtobusih - in še bi lahko naštevali. PRAZNIČNA NAGRADNA KRIŽANKA V ponedeljek je praznik, zato smo na ta dan pripravili tematsko nagradno križanko. Ker Gorenjski glas kulturi namenja kar precej prostora in redno mesečno prilogo (ki jo lahko preberete tudi v današnji številkil), Poste ime te priloge uporabili tudi v križanki. Iz črk na oštevilčenih poljih, ki jih prepišete v lik za nagradno geslo, boste dobili rešitev - kupon v Vašim naslovom pošljite najkasneje do četrtka, 11. februarja, do 8. ure, na: GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj Kupon z vpisano rešitvijo naj bo na dopisnicil Rešitev križanke lahko, kot vsakič, oddate do srede, 10. februarja, v pisarno turističnega društva Cerklje, informativno pisarno Turističnega društva Škofja Loka ali v Trgovino Pioma na Bledu. Vendar; če rešitve pošiljate po pošti, jih naslovite na GORENJSKI GLAS, Kranj. Če po pošti naslavljate rešitve križank na TD Cerklje ali TD Škofja Loka, bo Vaša dopisnica potovala predolgo in ne bo udeležena v javnem žrebanju - možnost oddajanja rešitev v obeh turističnih pisarnah in v blejski Piomi smo organizirali na željo tistih reševalcev, ki so predlaga li možnost pošiljanja brez znamke na naš naslov. Seveda lahko rešitev praznične nagradne križanke oddate tudi v naš nabiralnik v avli poslovne stavbe Moše Pijadeja 1 ali v malooglasni službi Gorenjskega glasa na Bleivveisovi 16 v Kranju! Nagrade za praznično nagradno križanko: 1. 10.000,00 tolarjev 2. 5.000.00 tolarjev 3. 1.000,00 tolarjev 4. - 8. knjiga SREČA (IN DEŽ) IMATA V BOHINJU "MLADE"! Včeraj ob 8. uri - kot vsak četrtek - je komisija bralcev Gorenjskega glasa zavrtela boben z rešitvami križanke TRGOVSKEGA PODJETJA LISJAK KRANJ. Tokrat je žrebal g. MIHA PLANINC - in tudi tokrat je sreča najbolj izdatno obdarila reševalce iz Bohinja, če je nekdaj veljala pregovorna "...da ima dež v Bohinju tamlade...", potem se je v žrebanjih letošnjih nagradnih križank iz Gorenjskega glasa pokazalo: tudi sreča ima "mlade" v Bohinju. V bobnu za žrebanje se je tokrat vrtelo 1833 rešitev, nekaj jih je bilo nepravilnih. Nagradno geslo Trgovskega in servisnega podjetja LISJAK Kranj (in s tem rešitev križanke). LISJAK -UGODNO IN POCENI ZA VAŠ DOM. Izžrebanci: 1. Branka MENCINGER, Grajska 4, Bohinjska Bistrica - izbrala si bo 10 rol stenskih tapet v vrednosti 8.000 - SIT v Trgovini LISJAK 2 Cvetka TUŠEK, Lenart 11, Selca prejme 60 kg Jupol barve, vrednost nagrade približno 5.000 - SIT 3. Marja BENEDIK, Bavdkova 52, Kranj Stražišče, prejme nagrado "3 x 3" (— 3 krat po 3 kg pralnega praška Persil) 4. - 8. knjižne nagrade dobijo po pošti: Valerija GARDENER, Pod gozdom 8, Boh. Bistrica; Rozka FRELIH, C. revolucije 7, Jesenice, Zdenko SKOK, Dragočajna 13, Smlednik; Filip BEN-CE, Dolina 1, Tržič; Luka PETROVIČ, Zg Dobrava 8/a, Kamna Gorica. Zavezanost lepoti, kije vsa zunaj časov S£ STAVIL F KALAN »REBfVA LEC KAR TAGlNE NOĆNA PTICA OZEK PAS blaga reka v avstrui PRiST v AKABSKEM ZALIvOJ UPOOAfl UAJOCI UMETNIK w A POREKLO IZVOR MESTO V CRNI GORI SLOVARSKO GESLO REKLAMNI LISTEK M NNO IME LUKE TURKU KRAJEVNO IME MAKE0 KOLO NORO BOGINJA MORJA DEL JEDILNEGA PHIBORA POZITIVNA ELEKTRODA PRVOTNA PASTIRSKA PESEM POLUKSOV BRAT 0VOJĆEK 24 13 GLASB BARANJA GOZDNA Čistina NASLOV PREŠERNOVI H ,MI A A SLAPV SLOVE NUI HUDE SANJE STARO INOUSKI EP REKA V ŠVICI VRSTA BELEGA VINA A SIVANKA STARA JAP PRESTOL 16 ARABSKI ŽREBEC VZVIŠENA URŠKA PESEM NEZNANI LETEČI PREDMETI 'Ml I 'N KRATICAI "R- IME KOflEO GRAFA 0TRIN ZAPOLION ZVISANIM IRENA GRAFENAUER HLADNO Ofl(XXU VRSTA MINERALA 70 ni r> mm ZIVECV SAMOSTANU NIZKA OLE SE NE LA RAS TUNA AZIJSKI VELET 0K ZVEZDA V ORLU 23 A KhV.r.KKl.N STV0 GOVEDO IMNOZlNAl 10 RIMSKI HIŠNI BOGOVI w iT PRVI MADŽARSKI KNEZ A PISEC PISATELJ GLORIA ESTEFAN CLOVfKL P'.>!» KIMA OPICA CERKVENA MESTO V turCui IME IGR NIELSEN ANTON AŠKERC MAJHNA ŠPORTNA JADRNICA AFRIŠKA ANTILOPA 2? Spet trte so rodile, prijat'lji, vince nam sladko, ki nam oživlja žile, srce razjasni in oko. ki utopi vse skrbi, v potrtih prsih up budi. MEDMET TIŠINE w ETIOPSKO GOSPO0 ROOIZ DRUŽINE JELENOV POKLON DARILO 15 STARO SI OVAN 4 1 2 3 4 5 6 1 B 9 id H 12 i3 14 15 16 17 18 Leg Mencinger Milan Štefe, Severjev nagrajenec Včasih me poišče dobra vloga Trenutno igra v Platonovu in še vedno v Flisarjevi tragikomediji Kaj pa Leonardo, za katero je decembra lani prejel najbolj zaželeno gledališko priznanje pri nas - Severjevo nagrado. In pripravlja se za premiero Goldbergerjevih variacij Georga Taborija. Vse v eni in isti gledališki hiši - Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer ima tri ali štiri leta stalno zaposlitev. Skratka, polno zaseden, kot se reče. Vaje dopoldne, popoldne in zvečer gledališka predstava. Vmes morda ostane kakšna urica, da posname kakšen radijski "nokturno", poezijo na radijskih valovih pozno zvečer. In potem z avtobusom do Kranja in domov na Mlako. Vlogo gospoda Martina v Flisarjevi tragikomediji so ocenili kot eno najbolj zahtevnih vlog v sodobni slovenski dramatiki. Žirija je ob podelitvi nagrade Zapisala, da ste vlogo odigrali skoraj s filmsko natančnostjo in sposobnostjo mnogoterih transformacij. Je to naključje, da v gledališču dobite vlogo, ki potem postane tako pomembna, prelomna, morda tudi usodna? "Vloga Martina je bila vsekakor vloga, ki mu je dala veliko samozaupanja, potrdila je vse tisto, kar je v meni drugačnega. Pri tej vlogi seje tisto drugačno razpletlo, prišlo na dan. Saj tudi prej ni bilo ravno slabo, imel sem dober občutek v predstavah, toda potem pride vloga, ki nekako odčara igralca. Če tudi igralski kolegi rečejo, da se je nekaj zgodilo z menoj, potem to kar drži." Dobili ste tudi dobre kritike za vlogo, potem pa še Severjevo nagrado. Je prišlo priznanje ravno v pravem času, prezgodaj? "Sama vloga Martina je imela velik odmev, kritiki so jo po-, hvalili, res. No, vedno se dogaja ob nagradah, da kdo pripomni, kako je pač še nekaj drugih dobrih igralcev, ki bi lahko dobili Severjevo nagrado, da je prišla prezgodaj in bi lahko še mali počakal, in take reči. Toda zame nagrada ni nekaj bistvenega, igralec se potrjuje z delom, ne z nagradami. Le z dobrim delom se dvigneš iz povprečja in to nekaj šteje, nič drugega. Seveda je lepo, da je najboljša moška vloga leta 1992 bila prav moja in tega sem vesel. Mislim pa, daje bilo lani še veliko dobrih igralskih dosežkov, izbor je padel pač name. Zdaj me občinstvo zaradi tega bolj pozna, v medijih se pojavljajo moji intervjuji... To sodi zraven." Vloga Martina vam sprva ni bila namenjena, bil je izbral nekdo drug, toda zaradi njegove odsotnosti so potem vlogo ponudili vam. Je bilo odločilno pri tem, da ste vlogo takoj posvojili, tudi to, da vam Evald Flisar tudi kot pisatelj zelo všeč? "Že dolgo tega sem bral enega njegovih zgodnejših romanov z naslovom Umiranje v ogledalu in mislil sem, da je to najboljši pisatelj, kar sem jih bral. Na moje presenečenje pa se je Flisar pokazal tudi kot presenetljiv dramski pisec." Ste se želeli videti na odru v takih vlogah, kot je ta v Kaj pa Leonardo? "Vedno sem bil proti temu, da v teatru prevladuje poplava nekakšnih patoloških oseb. Tudi dobival sem ves čas vloge dobrih prijateljev glavnega junaka, dobrih, prevaranih in zato nesrečnih. Morda je bila tudi moja življenjska pozicija vzrok temu, da sem dobival tri leta zapovrstjo vloge dobrih 'in naivnih, želel pa sem si končno tudi vlogo kakšnega pozitivnega lika. Ko sem dobil vlogo Martina in se poglobil vanjo, sem spoznal, da preživlja moj odrski junak stanja, kakršna sem spoznal tudi sam. Vendar pa so bila ta stanja, ki sem jih poznal, v odrskem liku zgnetena na čisto nov način, v drugačnem zaporedju, z drugo intenziteto. Pravzaprav ni v liku ničesar izmišljenega. Samo vse skupaj je treba združiti v nekaj enovitega." Ni to poistovetenje z vlogo? "Ne. Tisto, kar uspem pokazati z igro, je na neki način del moje zgodovine, ne pa nekaj, kar lahko pokažem ta trenutek in brez ovir. Z vlogami je tako -pride in te nagovori, ti pa odgovoriš kot cel človek. Nekaj potem nastane iz tega." Po tem, kar ste pokazali v vlogi Martina, bi lahko rekli, da vam leži tudi komedija? "Komedije so mi bile že prej všeč. Prijetno, je če se ljudje v gledališču smejejo. Vendar se manj ogrevam za čisto komedijo, pač pa bi raje izbral cesno komedijo, karakterno bi rekel. Všeč bi mi bila taka karakterna komedija, v kateri nastopajo liki s problemi, kjer so junaki smešni in bedni obenem. Vrtiljak zmešnjav in tehnična bra-vuroznost - ne, to me ne zani- Kakšna zvrst gledališča pa vas sicer najbolj zanima? "Zanima me dramsko gledališče. Konflikt med protagonisti na nivoju besede - tak teater me najbolj mika. V nekem smislu pomeni obuditev dramskega gledališča že predstava Kaj pa Leonardo. Tako so to videli tudi nekateri kritiki." Uspešne zgodbe se začenjajo nekako s tem - vse življenje sem si želel to in to. Je bilo podobno tudi z vami? "Vedel sem, da bom vse življenje igral, le to mi ni bilo takoj jasno ali bom poklicni igralec ali pa ljubiteljski. Po gimnaziji sem vpisal slovenščino in angleščino, pedagoško delo me je pač veselilo, zvečer pa bi igral v gledališču. To se mi je zdelo povsem mogoče. Potem pa sem si premislil in šel na igralsko akademijo. Da sem pa sploh spoznal gledališče deske, so 'krivi' trije imenitni režiserji: Jože Kovačič, Albert Kos in Lojze Domajnko. Ko sem bil še v osmem razredu osnovne šole, je nekoč prišel v razred Jože Kovačič, iskal je mlade igralce in izbral mene. Ostal sem v njegovi skupini, igral še kasneje tudi v gimnaziji in še kasneje, ko sem že študiral slavistike Amatersko gledališče je bilo v Kranju vedno na visoki ravni, sijajno je bilo delati s temi režiserji. Ko pa sem do-študiral, je bilo v Kranju že ustanovljeno poklicno gledališče." V kakšnem gledališču si želi igrati diplomant igralske akademije? "Kot študent razmišljaš, vsaj jaz sem, le o SNG Drami. To je cilj vsakega igralca, šele potem pridejo druga gledališča. No, zdaj sem v Mestnem gledališču ljubljanskem, takoj so me 'posvojili' in zdaj me ne mika, da bi odšel." Ste nameravali poskusiti najprej v domačem mestu? "Kazalo je, da bo novih igralcev kar nekaj. Moji sošolci na akademiji so bili še Bernarda Oman, Jože Basaj, Damjana Demšar, Kondi Pižorn. No, od vseh teh, je zdaj v Prešernovem gledališču le Omanova. Seveda pa zaigram v domačem gledališču, kadar tako nanese. Lani je bila to predstava Slastni mrlič... Kaj mislite o Tednu slovenske drame? "Mislim, da je to zelo dober festival, na katerem predstave ne tekmujejo med seboj, le dramski teksti. Še kot gimnazijcu mi je ta festival pomenil gledališko okno v svet, kamor sem bil pravzaprav namenjen - v gledališče. Z veseljem in užitkom sem spremljal vsa leta predstave tega kranjskega festivala. Morda imam zato še vedno tak lep, malce staromoden odnos do slovenskih dramskih tekstov." Kakšno je danes gledališko občinstvo? "Dihanje publike v dvorani določi predstavo, je dobra ali pa ni. Ce predstava včasih ni dobra, smo lahko krivi mi igralci, včasih pa publika. Včasih smo se bali tako imenovanih sindikalnih abonmajev, neprijetno je tudi, kadar pride mladina, ki ni prav nič pripravljena na spremljanje predstave. Imamo pa tudi lepe izkušnje z mlado publiko. Ko so bili na predstavi Kaj pa Leonardo srednješolci s Ptuja, se nam je zgodilo, kar pravzaprav ne pomnimo v teatru. Že prej so nas opozorili, naj bomo do te publike spoštljivi, saj veliko ve o gledališču. Predstavo so spremljali izjemno pozorno, nato pa stoje ploskali, vzklikali, doživeli smo prave ovacije. Enkratno, nepozabno, nismo verjeli, da takšna mlada publika sploh obstaja. Imajo pač sijajno gledališko vzgojo. Skoraj takšno, kakršno smo imeli pri profesorju Francetu Piberniku, z njim smo pogosto hodili v gledališče, zaradi njega sem sprva pristal tudi na slavistiki, no, kasneje pa na igralski." Kaj pa film, radio, televizija? "Na televiziji še nisem nastopal, na radiu nekaj malega, včasih berem kakšen tekst, najraje pa poezijo za večerni nokturno. Film? Ta me bolj zanima. Nastopil sem v filmu Veter v mreži. To je bil tipično slovenski film, skoraj brez gledalcev. Upam še kdaj na kakšno filmsko vlogo in na kakšen zanimiv film." Franci Zagoričnik Veliko monografsko delo Francka Premk: Korenine slovenskih Psalmov; samozaložba in Trubarjevo društvo, Ljubljana 1992, str. 752; spremne besede Janko Moder, Fe-dora Ferluga - Petronio in Tone Perčič. Primerjalna raziskava prevodov prvih slovenskih Davidovih psalmov, kakor jo je zdaj tudi knjižno udejanila Francka Premk v svoji monografiji Korenine slovenskih Psalmov, bo gotovo .obveljala tudi kot njeno veliko "življenjsko delo. Ne le Po veličini same zgradbe tega dela, ampak tudi po njegovi Poetiki, na kateri temelji celotna kompozicija dela. In nazadnje tudi po drznosti samega Podjetja, ki daleč prekaša in Pušča za sabo realne možnosti m nemožnosti, kakršne ponujata splošna samozadostnost in samousmiljenje, ki zastirata tako naša izvirna in enkratna obzorja, tako tudi same korenine vsega, kar nam je dano na področju naše kulture in na njej utemeljenega obstoja. Pri tem posebej izstopata dva časna mejnika, ki sta nadvse Pomembna za slovensko kulturo, za slovenski jezik in za slovenski narod v njegovem integralnem zgodovinskem bitju. Prvi je notranji, vsebovan v samem delu, in drugi je zunanji, je v času, v katerem se to delo pojavlja. Prvi označuje nastanek slovenskega slovstva, čas reformacije in s tem tudi začetek zgodovine slovenske književnosti. Drugi označuje čas osamosvojitve slovenskega naroda, v katerem se Šele prav začenja zgodovina naše prve države. Sredi splošnega kaosa, napol vojnih razmer in njenih posledic ter gospodarskega in političnega razsula, ko vsakršno novo nazadovanje že velja za napredek, je še kako dragoceno poznavanje in uzavestenje naših jezikovnih in slovstvenih korenin, ki so prav tako korenine slovenskega bistva in bitnosti ter same substance, kakor tudi pogoj slovenskega obstoja. Francka Premk nam daje svoj zelo natančen premislek o pre-v;i|.ilsko ustvarjalnem delu Primoža Trubarja in ob njem Jurija Dalmatina, ob vzporejanju Vulgate in Luthrovega prevoda Psalmov ter drugih prevajalcev in v kompetentni primerjavi s hebrejskim izvirnikom. To je skoraj filigransko delo, polno izvedbenih presenečenj njenih raziskav in formulacij, od znaka do besede, od besede do besedila, pri čemer avtorica tako rekoč prebira vse nadrobne lirske živce mišljenja in čutenja, najsi bo biblično ali reformacijsko, najsi je na izvoru hebrejskega in hkrati na izvoru slovenskega slovstva in seveda kot pojav sam po sebi tudi današnjega. Saj se vse to dogaja na samem začetku slovenske državnosti, ki zna biti v marsičem tudi prekretnica pomenjanja in drugačnega obravnavanja celotne slovenske kulturne zasno- Najbrž ne bo odveč vztrajati pri obeh omenjenih mejnikih. Prvi je po zaslugi Francke Premk zdaj razvidnejši. Drugi morda še nima dovolj svojih ustvarjalnih glasnikov. Gotovo pa je, da nam takšno proučevanje reformacije, kot ga pred nami razprostira naša znanstvenica, lahko v veliki meri pomaga tudi pri proučevanju in umeva-nju naše, ta čas še zamegljene sedanjosti. Zdi se mi povsem primerno, da tukaj navedem naslednjo misel pisatelja Toneta Perčiča iz njegove spremne besede h Koreninam slovenskih Psalmov: "S Trubarjem se je dogodila slovenska kulturna revolucija, z njim je nastopil na prizorišču slovenski intelektualec, ki z odgovornostjo najvišje stopnje oblikuje slovenski kulturni izraz. Z njim nastopi kulturna integracija v Evropo." Gotovo je tragično, skozi koliko stoletij ta integracija nastaja in tudi usiha. Doslej - in tudi danes še - so bile veliko močnejše tiste integracije, kakršne je omogočala zla korist. In nič ne vemo, če ne bomo ta preteklik lahko uporabljali tudi za prihodnji čas - "da jutri bojo še bile". Tako pravzaprav dvoje korenin sega v našo prihodnost: reformacija in večna pro-tireformacija, mir in večna vojna, upanje in večno tisto, kar bi radi zatrli že v mislih. Žal je takšna digresija ne le neprimerna, ampak tudi neizogibna glede na to, kako so naši avtorici ubili očeta sredi vojne v Sarajevu, vojne, ki še traja in ki ji še ni videti konca. Namenjena pa je tudi temu, da se ovemo, kako mogočne so Korenine slovenskih Psalmov. Ne sa- mo nasproti nekemu vojnemu uničevanju, ampak tudi na področju še neraziskanih, tako rekoč še mitskih pojavov naše slovstvene in narodne zgodovine. Tako veliko delo je bilo mogoče opraviti v povsem enkratnih pogojih, ko se je prvič v naši slovstveni zgodovini našla oseba, ki obvladuje vse potrebno večjezikovno znanje in tudi kulturno ozadje zadevnih jezikov, oseba, ki lahko poseže tudi po interdisciplinarni tematiki, ki zajema v našem primeru primerjalno jezikoslovje, slove-nistiko, hebraistiko in klasično filologijo. Zato ne preseneča, da se tisto, kar Tone Perčič v podanem navedku pravi za Trubarja, ujema tudi z mislijo Janka Modra namenjeno delu Francke Premk, da "je delo ne samo tehten, skoraj bi se lahko reklo revolucionaren vsebinski prispevek k raziskavam začetkov slovenskega prevajalstva in slovstva". Pri tem neizogibno upoštevamo izjemno kulturno genetiko, ki se pojavlja na stičišču osebnih in splošnih pogojev, kot stičišču neštetih inspiracij in idej, kakršno more biti lastno ravno poeziji. Ali še preprosteje -vendar pa ne netočno - možno je govoriti o veliki ljubezni, katere glavna nosilka je hkrati njen izzivalni subjekt in tudi njen objekt, kot lastnost nadarjenosti. Francka Premk je znanstvenica z velikim posluhom za iniciaci-je v globinah časa in večnosti, sposobna sprejemati njihov izziv in tudi sama dajati, jih sama izzivati. Ne le tistih iz preteklosti. So tudi globine sedanjosti in prihodnosti. Ni le razpetosti med njimi. Je tudi spe-tost, je graditeljstvo na zanesljivih temeljih, ki so bili dozdaj bolj na ravneh zavesti, a so zdaj izoblikovani v trdno zgradbo, ki jasneje kaže tudi perspektivo, ki niso samo prijazno domačne. To delo se samozavestno in kondicionirano spušča v svetovni znanstveni prostor, tako po svoji ustvarjalni naravnanosti, tako po številnih odzivih pri ocenjevanju tega dela v mednarodnih razsežnostih, kamor se delo tudi namenja. Zato so v knjigi obsežni povzetki v več jezikih, v angleščini, francoščini, italijanščini, nemščini in he-brejščini. Morda nam to v nekem širšem panoptiku govori, da se v svet ne vživljamo samo z vrhunskimi športi, samo z aktualno umetnostjo ali poustvarjalno umetnostjo. Vendar je takšna primerljivost dela Francke Premk komaj dopustna. Navedeni primeri so podvrženi hitrim spremembam ter bolj ali manj stalni negotovosti in nepredvidljivosti. Ce naj se izrazim bolj pesniško, lahko rečem, da Francka Premk gradi za večnost in s tem tudi sama gradi to večnost. KOMENTAR. Kultura in sovraštvo Al Hermann Hesse je v svojem epohalnem romanu Stepni volk (1927) zapisal, da se življenje ljudi sprevrže v trpljenje in pekel samo tedaj, kadar se soočita ali prekrižata dve dobi, kulturi ali religiji. In res: če pogledamo v zgodovino, najdemo kolikor hočemo primerov, ki potrjujejo gornje spoznanje. Kar seveda še ne pomeni, da ni mogoče tudi sobi-vanje različnosti. Vendar tam, kjer se dotikajo ali prekrivajo, pride slej ko prej do kratkega stika ali še česa hujšega. Bosanski primer, ki je ta čas najbolj aktualen, priča o obeh možnostih: o stoletnih vicah, ki se za eno leto sprevržejo v najhujši pekel. Za katero od treh nasprotij pa sploh gre v Bosni? Za križanje dob, kultur ali religij? Epohe se tam doli gotovo ne prekrivajo, saj vsi ti ljudje žive v eni in isti, v pretekli. Kultura prebivalcev Orienta jim je skupna in je mnoštvo variacij na isto temo. Vzemimo samo prehrano. Čevapčiče jedo od Bihaća do Bangladeša. Razlika je samo v stopnji in vrsti začinjenosti in v tem, da so eni iz ovčjega, drugi iz svinjskega mesa. Dalje: orientalci se vsi po vrsti uklanjajo patriarhatu. čeprav so razlike v pojavnih oblikah... Bolj verjetna bo torej domneva, da je v Bosni verska vojna. Vendar jo poglavarji treh Cerkva zavračajo. Gre potemtakem res "le" za srbski imperializem? Dejstvo je, da so verske vojne bile. Čeprav stoji tudi marksistična teza, da so verski boji preobleka, v kateri se skrivajo bolj pritlehni interesi in nasprotja. Križarji so zatrjevali, da gredo osvobajat božji grob, v resnici pa Miha Naglic jim je šlo za ropanje bogatih vzhodnosredozemskih mest; tako so na pohodu nad Jeruzalem spotoma oropali še krščanski Carigrad. Ena največjih evropskih vojn, tridesetletna (1618-48), je bila spopad med protestanti in katoliki, protest antizem pa je poslužil kot verska preobleka za čisto zemeljski interes evropskega severa, da se znebi finančne in duhovne pokornosti Rimu. Ostane nam še pogled na tisto, kar se lahko zgodi, kadar se menjajo zgodovinske epohe. Klasičen primer je iz časa, ko je razpadal rimski imperij. Razkrojil se je sam v sebi, sesula pa so ga germanska ljudstva, ki so se priseljevala z vzhoda. Prevzela so krščanstvo in v skladu z njim sužnjelastništvo počlovečila v tlačanstvo. Novoveški primer epohalnega prevrata in "pekla", ki ga povzroča, je francoska revolucija, osnovni primer prehoda iz fevdalizma v kapitalizem. Svojevrstno reprizo doživi v oktobrski revoluciji, ob prehodu iz kapitalizma v socializem. Kaj pa prva in druga svetovna vojna? Navadno ju razlagajo kot merjenje moči med starimi, večnacionalnimi kolonialnimi imperiji in mladimi, enonacionalnimi velesilami, ki težijo v ekspanzijo. Doba, kije minevala v znamenju merjenja moči med kapitalizmom in socializmom, se je 1989 v glavnem sklenila. To pa še ne pomeni, da je nevarnost mimo. Mar niso prav zadnja leta zaznamovana z novim epohalnim prelomom: s prehodom iz industrijske v postindustrijsko, kibernetično družbo. Tisti, ki tega prehoda ne zmorejo, zaostajajo in tonejo v revščini. Njihovo nezadovoljstvo, okrepljeno z občutkom, da nimajo kaj izgubiti, pa jih žene v nasilje. V zgodovini imamo tudi primer, ko se tako rekoč po naključju srečata dve povsem različni razdobji, kulturi in religiji in ko tista, kije močnejša, šibkejšo dobesedno povozi: odkritje in osvojitev Amerike. Kaj pa današnja Amerika (ZDA), če jo primerjamo z njenima glavnima tekmicama, z Evropsko skupnostjo in Japonsko? Vse tri so v isti, kibemetični (elektronski, informacijski...) dobi. Vrh tega so to družbe, ki so dovolj tolerantne, da lahko v njih mirno sobiva-jo različne kulture in religije. So torej prav one planetarni model, po katerem naj se zgledujemo vsi ostali? Recimo, da so. Vsebujejo pa neznanko, ki tudi njim ne da miru: kako pomiriti človeka in naravo, katero uničuje in tako ogroža še samega sebe! Vse bolj se uveljavlja spoznanje, da gre tudi v tem primeru za kulturno vprašanje. Z naravnim okoljem se namreč ne moremo pomiriti, če ne spremenimo svojega odnosa do njega. - Mogoče pa bi se ljudje, če bi se znova ujeli z naravo, pomirili še med seboj?! Boj za Jelinčičevo dediščino Precej hitreje, kot je bilo pričakovati, je v novem slovenskem parlamentu začela razpadati prva stranka. Gre za afero v Slovenski nacionalni stranki, sicer četrti najmočnejši stranki v državnem zboru, kjer je prišlo do velikih razhajanj med večjim delom njenih poslancev in predsednikom Zmagom Jelinčičem. Razcep v SNS je toliko bolj zanimiv, ker je bila to stranka, ki je pred volitvami delovala izredno samozavestno in enotno ter si s tem tudi nabirala volivce. Številni Slovenci so za Jelinčiča in SNS glasovali zato, ker je njihova ideologija temeljila na ek-stremnem nacionalizmu, kar je v obdobju gospodarskih kriz povsod po svetu preizkušena formula za uspeh skrajne desnice. Za slovenske potrebe pa je Zmago Jelinčič svojo politiko modificiral še s tem, da je stranki ob antikomunizmu dodal tudi antidomobranstvo, s čimer si pri ostalih desničarksih strankah (predvsem pa pri krščanskih demokratih) ni pridobival simpati-zerjev. Danes je desnica na Slovenskem, za razliko od levice, izredno pisana in kot taka nezdružljiva. Navsezadnje je zanimivo, da so tudi krščanski demokrati videli več skupnih točk z liberalnimi demokrati in celo prenovitelji, kot s Slovensko nacionalno stranko. Po javno objavljenih izjavah članov SNS je bilo Jelinči- Marko Jenšterle ču od rušenja Janeza Janše celo pomembneje "minirati" Svetovni slovenski kongres in to na tak način, da je svojim pripadnikom na nahitro sklicanem sestanku natančno naročal, da pri volitvah za vodstvo kongresa ne smejo obkrožati članov SKD, ker naj bi bili to "klerikalci, župniki, domobranci in podobni sovražniki naroda." Očitno je, da so volivci in člani SNS razočarani nad njihovim voditeljem zaradi tega, ker so šele sedaj ugotovili, kako so ga v politiko vodili najprej osebni, šele potem pa strankarski interesi. Jelinčič je s svojim ravnanjem postavil na glavo vsa pravila strankarskega življenja, kjer od nekdaj velja, da je bistvena stranka in ne posamezniki. Zaradi tega je v zgodovini vedno prihajalo do čistk, kadar so posamezniki pozabili na strankine interese. Ker ima Jelinčič kar nekaj nedokončanih procesov. 1SSSBSG6SSZISS» kovinOtehna p e o p e k s VOSNJAKOVA 4 LJUBU AN mu je bila SNS idealna priložnost za to, da je vsakemu sodnemu pregonu takoj lahko dodal politično dimenzijo. Večina njegovih nacionalističnih soborcev je šla v politični ekstremizem z dušo, medtem ko je šel on z glavo in preprosto računico. Ker ljudje, ki reagirajo z dušo in srcem ne razmišljajo s svojo glavo, so šele sedaj ugotovili, da so tudi strankarska pravila napisana na kožo njihovemu doslej ljubljenemu voditelju. SNS ima neko misteriozno tajno predstavo, pri katerem je znano samo predsednikovo ime. Jelinčič je tudi že opozoril, kako lahko po statutu kongres stranke skliče le predsedstvo. Poslanci SNS, ki jih je predsednik izključil iz stranke, kljub temu napovedujejo, da bo 13. februarja strankin kongres, na katerem naj bi izvolili novo vodstvo. Očitno je Slovenska nacionalna stranka razpadla, še preden je sploh začela delovati v okviru parlamentarne demokracije. S tem so se tudi potrdile teze, da je politični ekstremizem najlažje brzdati ravno z vključitvijo v sistem, kjer seveda veljajo popolnoma drugačna pravila igre, kot izven njega. Usoda SNS nekako vse bolj spominja na usodo nekdanjega Demosa, kjer so v njegovem poslanskem klubu na koncu ostali le glasni ekstremisti, ki pa v volilni bazi (kar so pokazale volitve) niso imeli več nobenega vpliva. Spopad v SNS za Jelinčiča kljub njegovi samozavesti in avtoritarnosti ni nedolžen. Predvsem zaradi tega, ker je v pogajanjih z drugimi strankami zdaj izgubil doberšen del moči, poleg tega pa se bo v kratkem postavilo ludi vprašanje delitve strankinega premoženja. Kakšna je dediščina in koliko je kdo vložil vanjo, to bo ključno vprašanje za slovenske nacionaliste, ki bodo v naslednjih dneh velik del energije izgubljali v bojih med seboj in bodo kot taki nezanimivi za druge parlamentarne stranke. pe f u z in a r pe železnina j PREJELI SMO I Upokojenci smo vznemirjeni in razočarani Seznanjeni smo s predlogom zakona, ki naj bi spremenil sedanji način usklajevanja pokojnin. Pokojnine se ne bi več usklajevale po mesečnem gibanju plač vseh zaposlenih delavcev na območju republike, kot to določa 160. člen zakona, ampak po gibanju življenjskih stroškov, in sicer le enega dela rasti teh stroškov po posebni lestvici, začenši s 70 odstotki rasti. Če pa rast življenjskih stroškov v enem mesecu ne doseže treh odstotkov, se pokojnine sploh ne bi uskladile. Na enak način bi se usklajevale tudi druge pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, ki se sedaj usklajujejo po gibanju plač. Predlog je pripravilo ministrstvo za delo, socialno varstvo in družino. V vladi in državnem zboru naj bi bil zakon sprejet po hitrem postopku in se kot intervencijski uporabljal od I. marca do 31. decembra 1993. Tak zakon bi kruto posegel v eksistenčne možnosti večine upokojencev. Tisti, ki so pripravili tak nečloveški zakon, najbrž ne vedo, kako beraška je večina pokojnin. Od pokojnin, izplačanih za mesec december 1992, jih je bilo do 14.000 SIT 9,65 odstotka, do 20.500 SIT 34,90 odstotka, do 35.000 SIT 68,60 odstotka, nad 71.000 S IT jih je bilo le 1,46 odstotka in nad 77.000 SIT 0,49 odstotka. V obdobju I - XI leta 1992 je bilo razmerje med pokojninami in plačami: skupno vse pokojnine 70,7 odstotka, družinske pokojnine 55,4 odstotka, invalidske pokojnine 64,4 odstotka in starostne 77,8 odstotka. Vse to so podatki Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Upokojenci smo vznemirjeni in razočarani, zato protestiramo proti takšni zamisli usklajevanja pokojnin. Če se bodo po podobni zamisli, določeni v zakonu, povečevale plače delavcem v javni upravi in če bo enak ali podoben sistem v pripravljajoči se splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti veljal tudi za plače delavcev v gospodarstvu, se bo tudi usklajevanje pokojnin po gibanju plač dejansko avtomatično ravnalo po korigiranem gibanju življenjsjkih stroškov. Predlagani intervencijski zakon pa za pokojnine uvaja dvakratno zniževanje usklajevanja. Prvič že pri zadrževanem povečanju plač, drugič pa še pri znižanju odstotka po teh že tako znižanih oziroma zadrževanih plač. Upokojenci vemo, da moramo tudi mi nositi breme zdravljenja in usposabljanja našega gospodarstva za nov zagon, vendar smo pripravljeni nositi le toliko bremena, kot ga bodo prevzeli vsi drugi z enako revnimi prejemki, tisti z boljšimi in najboljšimi prejemki pa naj prevzamejo sorazmerno večji delež bremena. Pozivamo vlado, državni zbor in vse poslance, ne glede na njihovo stranko, v kateri so, da ne sprejemajo predlaganega, za upokojence skrajno krivičnega in diskriminacijskega zakona. Želimo jih spomniti, da so pred decembrskimi volitvami v svojih programih in vabljenih upoko- jencev obljubljali, da so sedanje pravice upokojencem zagotavljale in da se ne bodo ukinjale in ne zniževale. Verjeli in zaupali smo vam ne glede na vašo strankarsko pripadnost, upokojenci pa so pripadniki vseh strank. Morebitna iznevera danim obljubam pri upokojencih ne bo pozabljena vse do prihodnjih volitev, kadarkoli že bodo. Ljubljana, 2. februarja 1993 Zveza društev upokojencev Slovenije Predsednik Stanko Hvale Stotisoči zavarovanec zavarovalnice Adriatik V Glasu, 29. januarja 1993 se zavarovalnica Adriatik zmagoslavno hvali s podelitvijo dosmrtnega zdravstvenega zavarovanja. K temu bi rad dodal tole: Za to nagrado ste namerno izbrali g. Stanonika, ki je star že več kot 70 let in priredili velik pomp. Zares humano in okusno dejanje g. direktor Herlec (saj vaše ime zveni tako znano!). Vaše delo, kot ga poznam dosedaj nima prihodnosti, saj z vsiljivim načinom prodaje poceni zavarovanj zavajate ljudi, pri odškodninah pa ljudi goljufate. Saj vas bodo ljudje kmalu spoznali in vam ne bodo več dolgo nasedali. Do takrat pa še veliko tako okusnih nagrad. Rudolf Kern Sr. Bitnje 83 a Zabnica MEGAMILK oprema tehnika e n g e Š Gorenjska Danka d. d., Kranj TOLARSKA SREDSTVA OBČANOV OBRESTUJEMO NA PODLAGI MESEČNE REVALORIZACIJSKE STOPNJE (Rm), KI V FEBRUARJU ZNAŠA 3,7 % HRANILNE VLOGE VARČEVALNA KNJIŽICA VEZAVE - do 20.000,- SIT nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesecev VEZAVE - od 20.001,- SIT do nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesecev VEZAVE - nad 60.001,. SIT nad 1 mesec nad 3 mesece nad 6 mesecev nad 12 mesecev nad 24 mesecev nad 36 mesecev VEZAVE - nad 10.000,- SIT od 10 do vključno 19 dni od 20 do vključno 29 dni VEZAVE - nad 31 do 90 dni od 3.000,- do 50.000,- SIT od 50.001, do 100.000,- SIT nad 100.001,-SIT ŽIRO RAČUNI TEKOČI RAČUNI pozitivno stanje dovoljeno negativno stanje nedovoljeno negativno stanje PRERAČUNANA OBRESTNA MESEČNA LETNA MERA O. MERA O. MERA 50% Rm 1,85% 26,99% Rm 3,70% 60,58% Rm+ 5% 4,09% 68,61% Rm+ 7% 4,24% 71,82% Rm+ 8% 4,31% 73,42% Rm + 10% 4,46% 76,64% Rm + 11% 4,53% 78,24% Rm + 13% 4,68% 81,45% 60.000,- SIT Rm+ 6% 4,16% 70.21% Rm+ 8% 4,31% 73,42% Rm+ 9% 4,39% 75,03% Rm+11% 4,53% 78,24% Rm-f-12% 4,61% 79,85% Rm + 14% 4,75% 83,06% Rm+ 7% 4,24% 71,82% Rm + 10% 4,46% 76,64% Rm + 11% 4,53% 78,24% Rm + 13% 4,68% 81,45% Rm+14% 4,75% 83,06% Rm+16% 4,89% 86,27% 85%Rm 3,15% 49,73% 90%Rm 3,33% 53,27% Rm+ 8% 4,31% 73,42% Rm+ 9% 4,39% 75,03% Rm + 10% 4,46% 76,64% 45% Rm 1,67% 24,02% 45% Rm 1,67% 24,02% Rm + 20% 5,16% 92,69% Rm+48% 6,87% 137,66% FEBRUAR /O ljubljanska banka POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Grosistično skladišče obutve Obutvena prodajna novost v Kranju Kranj, 2. februarja - Podjetje MCO. INT. iz Kranja je v Merkurjema skladiščih na Kolodvorski v Kranju (pri železniški postaji) odprlo grosistično skladišče obutve, kjer se lahko oskrbujejo trgovske hiše in mali prodajalci, kakršnih je pri nas vse več. V zalogi imajo 20 tisoč parov čevljev, pretežno iz uvoza, iz vseh koncev sveta, seveda tudi iz Italije. Grosistična prodajna skladišča so na Zahodu običajna oblika oskrbovanja maloprodaje, pri nas novost. V Kranju so grosistično prodajo obutve odprlo privatno podjetje MCO international, bolje rečeno, štirje zagnani podjetniki. Najeli so dobrih tisoč kvadratnih metrov Merkurjevih skladišč pri železniški postaji, pomembnem prometnem vozlišču in ga preuredili v sodobno grosistično in carinsko skladišče. Založeni so z moško, žensko in otroško ter športno obutvijo, s copati in coklami ter z obutvijo za plažo. Štirje podjetniki smo se združili, da bomo racionalneje nastopali na svetovnem nabavnem trgu, saj nam bo družni in složni nastop omogočil nakupe tudi tam, kjer naročitvene količine niso manjše od 10 tisoč parov, je dejal direktor MCO internationl Bojan Babnik. Večje količine seveda pomenijo nižje cene, zato računajo, da bodo oskrbovali približno 350 trgovcev v Sloveniji. Za Kranj pa je pomembno seveda tudi dejstvo, da so zaposlili osem delavcev. • M. Volčjak Upokojenci prejemajo izkaznice Ljubljana, 2. februarja - Upokojenci, ki so pred novim letom sklenili pogodbo o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju, te dnj prejemajo zelene izkaznice prostovoljnega zavarovanja. Upokojencem in po njih zavarovanim družinskim članom priporočajo, da jih shranijo za ovitek zdravstvene izkaznice, da jim bodo pri roki, ko bodo obiskali zdravnika ali šli po zdravila. Upokojenci, ki v prostovoljno zavarovanje še niso vključeni, to še vedno lahko storijo. Oglasijo se lahko na najbližji območni enoti ali izpostavi zavoda, ki so v vseh regijskih in občinskih središčih. Enako velja za vse bodoče upokojence, ki še urejajo ta status. Vsem, ki so se že zavarovali, pa v teh dneh izkaznic še niso prejeli, se pri Zavodu iskreno opravičujejo in jih prosijo za malo potrpljenja, obljubljajo pa tudi, da bodo nosili morebitne stroške doplačil, ki bodo nastali v času njihovega neurejenega dodatnega zavarovanja. Priporočajo, da upokojenci pomoč zaradi morebitnih nepravilnosti iščejo po 9. februarju. • D. Ž. Poročilo z borze V središču pozornosti borznih posrednikov so ponovno spremembe v borznem poslovanju, ki so začele veljati s 1. februarjem 1993: Izvršitev borznih naročil na borznih sestankih je še vedno 2-krat tedensko (torek in četrtek). Člani borze so dolžni prijavljati borzi vse na OTC trgu sklenjene posle z vrednostnimi papirji, ki kotirajo na borzi. Ljubljanska borza na podlagi tako prijavljenih poslov dnevno določa in objavlja tečaje vrednostnih papirjev. Denarna poravnava sklenjenih poslov na borznih sestankih se opravi preko BORZNE KLIRINŠKE ENOTE pri SDK dva delovna dneva po sklenitvi posla (T + 2). Prenos lastništva vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, ne glede ali so bili posli opravljeni na borznih sestankih ali izven njih, se opravi v BORZNI DEPO HIŠI. Na tečajnici Ljubljanske borze med kratkoročnimi papirji na novo kotirajo komercialni zapisi Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, na prostem trgu pa med delnicami redna imenska delnice SKB Banke d.d. Ljubljana. Trgovanje z vrednostnimi papirji je bilo tudi v začetku tega tedna dokaj umirjeno. Pri obveznicah ni zaznati kakih večjih premikov. Tečaj delnic Leka še vedno narašča, enako velja tudi za Dadas, medtem ko Nika rahlo upada in tudi pri prednostnih delnicah SKB Banke je opazen trend padanja, tečaj delnic Mladinske knjige Založbe pa vztrajno pada. Pregled tečajev nekaterih vrednostnih papirjev: 1. 2. 1993 2. 2.1993 OBVEZNICE RS L 1 116,2 116,0 RSL2 89,8 89,7 MU 92,2 A 93,1 GOR 89,1 A 90,4 PU 99,1 99,4 A OZG 79,7 A 80,0 A RGS 1 89,1 88,8 DADAS 19.893 20.113 MKZ 2.700 2.533 NIKA 36.072 35.992 RGS prednostna 2.809 2.755 SKB prednostna 17.137 16.310 LEK 14.017 15.000 Borzna posrednika LB GB Kranj: Brane Čare, Hermina Krt POSREDNIKI m 0M'217«271 m. m /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko BORZNI IZRAZI DEVIZNA ARBITRAŽA Kupovanje in prodajanje deviz po različnih tečajih na isti dan. Omogoča bankam v deviznem poslovanju izkoriščanje razlik tečajev istih deviz na različnih deviznih borzah na isti dan. DEVIZNA BORZA Na deviznih borzah usklajujejo ponudbo in povpraševanje po devizah ter določajo uradni devizni tečaj. KOLIKO JE VREDEN TOLAR NACUFN/ntODAJM NAEUnO/HODAJNI KAUIOMM MENJALNICA DEM ATS HRD A banka Kranj(Tržič, Jesenke) 61,40 6230 8,72 8,84 6,7/93 AVAL Bled 61,80 62,45 8,70 8,90 - COPIA Kranj 62,00 6230 8,80 8,95 - CREDITANSTALT N. banka LJ. 61,80 62,40 8,75 8,95 • EROS (Stari Mayr),Kranj 61,90 6230 8,75 8,85 9/11 GEOSS Medvode 62,10 62,20 8,80 8,90 7/U HRANILNICA LON, d. d. Kranj 61,90 6239 8,60 8,90 - HIDA-trinica Ljubljana 61,90 6235 8,77 8,83 7/103 HIPOTEKARNA BANKA, Jesenice 61,80 6230 8,65 8,85 7/11 INVEST Škofja Loka 61,70 62,70 8,75 8,90 7/U LB-Goreojska banka Kranj 61,00 62,85 8,50 8,93 • MERKUR-Partner Kranj MERKUR.Zelezniika postaja Kranj 62,16 62,19 8,83 8,83 • 62,16 62,19 8,83 8,83 7/U MIKEL Stražiiče 61,95 6230 8,75 8,85 7/U OTOK Bled POSTNA BANKA.d. d. (na poŠtah) 61^6 62,54 8,72 8,83 6,1/11.1 61,40 62,50 8,44 8,79 SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 62,00 62,35 8,73 8,86 7/12 SKB Kranj (Radovljica, Sk. Loka) 62,16 62,19 8,83 8,83 SLOGA Kranj 62,00 62,55 8,72 8,86 SLOVENUATURIST Boh. Bistrica 61,00 ■ 830 - SLOVENUATURIST Jesenice 61,70 6230 8,72 8,82 7/U WILFAN Kranj F-AIR d. o. o. Trii« 62,00 62,30 8,77 8,85 62,01 62,45 8.70 8,85 POVPREČNI TEČAJI 61,81 62,40 8,71 8,86 7,1/103 Pri nakup« in prodaji SKB la MERKUR zaračunaval« 1% provizij«, pri prodaji DEM 5040 «11 ve* p« 23%. B O R Z N O POSREDNIŠKA H I Š A d.d. HMVESTMEIMT VREDNOSTNI PAPIRJI K & KINVESTMENT d.o.o., KRANJ, J. Platiše 17, tel. 331-045 Sodelovanje bank pri bančnih avtomatih Ljubljana, februarja - Sodem bank nekdanje akuplne Ljubljanske banke In Abanka kot prva Izven te akuplne so ustanovile odbor uporabnikov mreže bančnih avtomatov. Bančne avtomate je pri nas začela Ljubljanska banka nameščati pred dvema letoma in pol, danes jih v Sloveniji deluje že 91, njihovih uporabnikov pa je že več kot sto tisoč. Mnogi so namreč že spoznali, da jih tako ni treba v banki čakati v vrsti, če potrebujejo le nekaj gotovine. Ustanovljeni odbor uporabnikov mreže bančnih avtomatov predstavlja novo kvaliteto v sodelovanju med bankami v Sloveniji, zasnovano je po vzoru zahodnoevropskih poolov. Gre za sodelovanje in združevanje na tistih področjih, kjer so poslovni in tržni interesi bank podobni, ne glede na njihovo siceršnjo konkurenčnost. Pogovori že potekajo tudi z drugimi bankami, odbor pa se namerava povezati s podobnimi združenji v Evropi. FEBRUAR "93 SUPER CENIK Dvotarifni števec 22.900 Stenske barve D0MAL 28 Kg 2,190 Kopalno kad ploč. 160 cm bela 11.250 Vrtalni stroj ISKRA 458W 9.900 Pralni stroj EUROTECH 4412 S 49.800 Bojler TIKI ART. ZN 501 17.863.10 Os. tehtnice LIBELA Marina, Tina 1.099 Kljuke IT ALI 1A Sabina 1.690 Bojler TIKI ART. ZN 801 20.9 3 8.30 Mehčalec Wdscheweich 41 315.50 ledilni servis 25 kom porcelan 7.590 Bojler TIKI ART. 81 8.037.80 Žarnice GE E27 40-60VV 69.90 Garnitura krožnikov 3.174 WC školjka bela 5.698.20 Likalnik ELMA Črnuče 990.1 2.804.50 Garnitura črna kava 965 Tuš kabina AVSTRUA 17.185.60 Likalnik ELMA Črnuče LA 21 2610.50 Fit stikalo 25 A ISKRA 5.766 Kroglične pipe KOVINA 1/2-3/4 642.60 Likalnik ELMA Črnuče LPR07 4.685.50 Navadno stik. COMPACT TEM 450 Ekonom lonec EMO 31 5.553.20 Likalnik ELMA Črnuče 268 4.936 Serijsko stik. COMPACT TEM 588.50 Ekonom lonec EMO 51 6.762 Čistilnik ELMA Črnuče GP 02 1.596 Izmenično stik. COMPACT TEM 511.50 Ekonom lonec EMO 71 7.406 Kavni mlinček GORENJE SMK 202 1.990 Skupno stik. COMPACT TEM 601.70 Prekopne lopate 790 Rezalni stroj GORENJE SR 501 12.607 Šukopriključ. COMPACT TEM 518.10 Sesklialnik GORENJE SS101 11.672 Grt. svedri 19 kom od Ido 10 1.699 Novo iz uvoza- posebna ponudba Dimne cevi-ITALIJA 120X500 790 Rezalke SWATY 178X3X22 A 392.90 pralni prašek ARIEL ULTRA color, normal. Dimne cevi-ITALIJA 120 X 1000 1000 Sanitarne armature ARMAL Koleno 0 120 800 ART. 58-231-222 5.175.10 ZA VSE OSTALE GOTOVINSKE NAKUPE NAD Radiokasetofon TEC 845 7.790 ART. 58-135-230 7.789.10 12.000.00 SIT 10% POPUST Pomivalni stroj EUR0TECH 2628 59.990 ART. 59-262-210 7.673 T------------ -1- Zičniki od 60 do 120 mm 149.90 ART. 58-550-240 12.818.20 MOŽNOST NAKUPA S KARTICO ACTIVA NIZKE CENE-NAJBOLJŠI KREDITNI POGOJI IN PRODAJA NA ČEKE KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Poslanci za, svetniki proti Vlada mora v dveh mesecih pripraviti zakon o vračanju kmetijskih zemljišč in gozdov nekdanjim agrarnim skupnostim. Ljubljana - Državni svet je na torkovi seji izglasoval odložni veto za pet zakonov, med drugim tudi za zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Kot je znano, naj bi z zakonom podržavili še tista kmetijska zemljišča in gozdove, ki so po sprejetju zakonov o zadrugah, denacionalizaciji in privatizaciji ostala v družbeni lasti. Last občin naj bi postala zemljišča in gozdovi, ki so jih občine imele na dan 6. aprila 1941, vsa ostala pa bi bila v lasti Republike Slovenije, ki pa bi po končani denacionalizaciji lokalnim skupnostim dodelila še dodatna zemljišča. Z zemljišči in gozdovi naj bi gospodaril sklad, ki naj bi ga ustanovili v 60 dneh po uveljavitvi zakona. Sedanji upravljala zemljišč naj bi na podržavljenih zemljiščih delali vse do izdaje pravnomočne denacionalizacijske odločbe oz. do podelitve koncesije ali sklenitve zakupne pogodbe. Državni zbor je zakon sprejel z vrsto dopolnil. Ivan Oman je, na primer, predlagal, da bi pri dodeljevanju koncesij ali sklepanju najemnih pogodb dali prednost agrarnim in drugim skupnostim in da naj bi zato, ker bo sklad upravljal z velikimi površinami zemljišč po vsej državi, ustanovili tudi območne izpostave sklada oz. naj bi posamezne njegove naloge prenesli na druge organe ali skupnosti. Demokrati so se zavzeli za to, da bi vlada v kratkem, že do 1. marca letos, predložila državnemu zboru v obravnavo zakon, ki bi omogočal vračanje kmetijskih zemljišč in gozdov nekdanjim agrarnim, vaškim in drugim skupnostim. Vlada naj bi za to pripravila poseben zakon ali pa dopolnila že sprejeti zakon o denacionalizaciji. Breda Pečan, poslanka Združene liste, pa je predlagala, da bi sklad lahko gozdove in kmetijska zemljišča prodajal samo ob poprejšnjem soglasju občine, na katerem je gozdno oz. kmetijsko zemljišče. Državni svet je na torkovi seji za zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov izglasoval odložni veto. Svetniki so ocenili, da zakon enostavno podržavlja občinsko premoženje, da neupravičeno razlašča delavce v kmetijstvu, da bi bilo treba zato, ker podržavlja tudi nezazidana stavbna zemljišča, prej spremeniti zakon o stavbnih zemljiščih, in da zakon v sedanjem besedilu ne zagotavlja ustreznega varstva zemljišč. • C. Z. Britanski minister na gorenjskih kmetijah Kranj - Britanski minister za trgovino in industrijo Edward Le-igh s sodelavci se bo danes, v petek, popoldne, v spremstvu ministra za kmetijstvo in gozdarstvo dr. Jožeta Osterca mudil na Gorenjskem. Najprej si bo ogledal center za hitro brezvirusno razmnoževanje krompirja v Šenčurju, nato bo gost na kmetiji Staneta Bernika v Žabnici, kjer se ukvarjajo predvsem s prirejo mleka in s pridelovanjem krompirja, za konec pa bo obiskal še turistično kmetijo Jožeta Porenta v Crngrobu. • C. Z. Gorenjski kmetje na avstrijskih kmetijah Ekonomika ne dopušča, da bi vsak kmet imel vse stroje Avstrijskih strojnih krožkov ni mogoče primerjati z našimi strojnimi skupnostmi. Kranj, 3. februarja - Trinajst mladih gorenjskih kmetov, bodočih prevzemnikov kmetij, dva iz Maribora in iz Nazarij ter vodja Igor Tumpej, sicer kmetijski svetovalec s Ptuja, je januarja dva tedna na kmetijah v okolici Salzburga spoznavalo značilnosti in posebnosti avstrijskega kmetijstva. Domov so se vrnili s spoznanjem, da je dobro predvsem pa koristno pogledati, kako živi in dela "sosed", s kakšnimi problemi se ubada in podobno. Kot je povedal Janez Šebat, podpredsednik Slovenske kmečke zveze in predsednik jeseniške podružnice Slovenske ljudske stranke, se je zamisel o strokovnem izpopolnjevanju mladih gorenjskih kmetovalcev na avstrijskih kmetijah porodila, potem ko so se predstavniki kmečke zveze in krščanskih demokratov pred poldrugim letom mudili v okolici Salzburga in ko so kmetje s Salz-burškega oktobra lani gostovali na Breznici. Ko je pobudo jeseniške podružnice SLS podprla še Slovenska kmečka zveza, je bilo ob organizacijski pomoči Franca Avsenika z Jesenic samo še vprašanje, kdaj bodo mladi odšli na pot. Na avstrijski strani sta za vse potrebno poskrbela Inštitut za družbeni razvoj Communal kon- Kot je dejal podpredsednik Slovenske kmečke zveze Janez Šebat, je pričakovati, da bodo mladi z avstrijskih kmetij v bližnji prihodnosti vrnili obisk gorenjskim kmetovalcem in da bo prišlo med kmeti z obeh strani državne meje do redne izmenjave. O tem se bodo bolj podrobno pogovorili tedaj, ko bodo avstrijski organizatorji letošnjega izobraževanja obiskali Slovenijo oz. Gorenjsko. jmmmiKA. ŠKOFJA LOKA D.O.O. PONUDBA USLUG fN STORITEV V ŠKOFJI LOKI, Kidričeva $0 * servisiranje osebnih, tovornih vozil in avtobusov ' kleparska in ličarska dela za vsa motorna vozila * prodaja obnovljenih motornih vozil * generalne obnove motornih vozil, gradbene mehanizacije in vseh agregatov za vozila * pooblaščeni servisi TAM, IVECO, MERCEDES, ISKRA, VVEBASTO * montaža grelcev VVEBASTO, Eberspacher v motorna vozila * montaža A.B.S. zavornih sistemov * popravilo karamboliranih vozil * pranje avtobusov in tovornih vozil ter podvozja Informacije po tel. 064/632-730,632-121, FAX 623-397 HA BLEDU, Ritenska 6 * servisiranje vozil LADA, ZASTAVA, RENAULT * testiranje vseh motornih vozil * optična nastavitev podvozja * menjava in centriranje gum * pranje osebnih vozil in avtobusov Informacije po tel. 064/77-910 (Bled) zept iz Salzburga ter njegov direktor Karlo Hujber, ki je tudi pripravil program izobraževanja gorenjskih kmetov, in občina Se-ekirchen na čelu z županom, kmetom Johannom Setzenegger-jem. Stroške seminarja je po izjavi Karla Hujberja pokrila deželna vlada v Salzburgu, za jeseniške udeležence pa je 80 tisoč tolarjev prispeval tudi sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo. V Avstriji vsak dan propade sedem do devet kmetij Gorenjci so dva tedna preživeli v pokrajini Flagchau, kjer prevladujejo živinorejske kmetije; zaradi številnih jezer pa se dosti kmetij ukvarja tudi s kmečkim turizmom. Kot so povedali po povratku domov, so na kmetijah delali v gozdu in hlevu, pomagali pri strežbi gostov in tudi pri manjših obnovitvenih delih. Po prihodu v Seekirchen jim je župan Johann Spatzenegger, ki je tudi kmet, povedal marsikaj zanimivega o avstrijskem kmetijstvu, med drugim tudi to, da se število kmetij zmanjšuje, da vsak dan v Avstriji "propade" sedem do deset kmetij, predvsem tistih, ki imajo manj kot dva hektarja zemlje, da na marsikateri kmetiji dopolnilna dejavnost (turizem ali kaj drugega) preraste v glavno... Skoraj vsak dan so se po končani "praksi" na kmetiji zbrali na pre- davanju ali se odpeljali na zanimive oglede. Spoznali so, kako je organizirana in kako deluje področna kmetijsko-gozdarska zbornica, si ogledali zadružno sirarno v Elixhansenu, mlekarno v Salzburgu in znamenitosti mesta, obiskali združenje zadrug, bili v kmetijski šoli v Klessheimu ter v mlečnem laboratoriju in na osemenjevalni postaji, na licitaciji simentalskega goveda v Riedu, poslušali predavanje o prenovi podeželja, si ogledali toplarno in dve vzorno urejeni kmetiji... Med dvotedenskim "potepanjem" po Salzburškem so med drugim spoznali tudi to, kakšni so avstrijski strojni krožki in koliko se razlikujejo od naših strojnih skupnosti. "Tu ni nobene podobnosti," je dejal mlajši Janez Šebat in poudaril, da avstrijskim kmetom ekonomika kmetovanje ne dopušča, da bi lahko vsak imel za vsa kmečka dela in opravila svoj stroj. Vsak član krožka, ki ima stroj, mora z njim opravljati delo tudi drugim, vse skupaj pa usklajuje koordinator. Na kmetijah je kar dosti zanimanja za to, da nabavijo stroj in da z njim delajo tudi drugim, saj to predstavlja dodatni dohodek, zmanjšuje pa tudi brezposelnost mladih. Vzgoja osebnosti - pot k zmanjšanju sporov In kaj so mladi gorenjski kmetovalci zvedeli v zadružni sirarni v Elixhansenu, kjer na dan odkupijo in predelajo 10 do 15 tisoč litrov mleka? Najbolj zanimiv je podatek, da morajo tisti, ki pripeljejo umazano, oporečno mleko. Avstrijsko kmetijstvo so spoznavali Marko Strupi (Rupa), Ivan Štular ml. (Stra-hinj), Aleš Jerala (Podbrez-je). Vojislav Žvipelj (Nazarje), Matjaž Arh (Savica), Janez Robič (Srednji vrh), Franc Razinger (Javorniški Rovt), Roberta Jakopič (Zgornje Gorje), Nada Zar-nik (Moste pri Komendi), Maksimilijan Jug (Maribor), Andreja Pavlin (Polica), Ja-net Sebat ml. (Smokuč), Branko Robič (Srednji vrh), Gregor Šlibar (Kovor) in vodja skupine dipl. ing. Igor Tumpej s Ptuja. plačati celotno dnevno predelavo. Znesek jim odtrgujejo od plačila za mleko vse dotlej, dokler ga ne poravnajo. Ker v sirarni izdelujejo ementalec, rejci ne smejo krmiti krav s silažo, za to pa jim mleko plačujejo petdeset gro-šev dražje, kot je sicer. Zanimivo je bilo tudi na licitaciji simentalskega goveda v Riedu. V dvorani, ki je last združenja rejcev, se je zbralo od 200 do 300 goved visoke plemenske vrednosti. Licitirali so lahko le člani združenja. Izklicna cena je bila še dokaj nizka, od 16.000 do 25.000 šilingov, z licitiranjem pa je "narasla" na 22.000 do 32.000 šilingov. V kmetijskih šolah dajejo poudarek predvsem vzgoji osebnosti, kar je po mnenju avstrijskih strokovnjakov tudi porok, da se zmanjša število medsosedskih sporov po vaseh. Ker samo kmetovanje na večini kmetij ne zagotavlja dovolj dohodka, poskušajo, da v teh šolah mladih ne bi izobraževali samo za kmetijske poklice, ampak tudi za dodatne, druge poklice (mizarja, kovača, kolarja itd.). Se beseda, dve o obisku v toplarni v Kostendorfu. Toplarna je zanimiva zato, ker v njej uporabljajo za kurjavo samo lesne ostanke (žamanje, veje od obrezanih živih mej in posekanih dreves itd.), z njo pa segrevajo vse najpomembnejše javne stavbe v kraju.• C. Zaplotnik Gorenjci poslušali o strežbi in pitju vina Osamosvojitev - brez vinske kulture! Vino je po vseh teorijah in razlagah - hrana, ki jo moramo uživati zmerno in kulturno. Bled, 2. februarja - Ko so naši politiki z vincem nazdravljali osamosvojitvi Slovenije, se je pokazalo, da nekateri nimajo dosti pojma o vinski (pivski) kulturi. Kozarce so držali kar za "vrček", namesto za pecelj, kot bi morali, in se veselili. Navadni smrtniki niso opazili, da bi bilo kaj narobe, strokovnjaki za gastrokulturo pa so takoj videli, da ta in ta politik kozarca ne drži pravilno. To je le ena od zanimivih "iskric" s seminarja, ki ga je v torek in v sredo v hotelu Park na Bledu pripravilo združenje gostinstva in turizma pri Gospodarski zbornici Slovenije. Seminarja so se udeležili Gorenjci, ki imajo pri svojem poslu (v gostinskih lokalih) opraviti z vinom, z ostalimi pijačami in živili. V torek so govorili predvsem o slovenskih vinih v gastro-kulturi ter o novostih v ponudbi in strežbi, v sredo so bila na sporedu predavanja strokovnjakov s področja živilske industrije, prikazali pa so tudi ponudbo hrane za različne porabnike. Na seminarju smo med drugim zvedeli, da je narobe, če v restavraciji ali v gostilni gosta najprej vprašajo po vinu. 'To je žaljenje gostov in pridelovalcev vina," je dejal vodja seminarja Anton Strajnar in poudaril, da gostje prihajajo v tovrstne lokale zaradi hrane, vino pa je treba prilagoditi vrsti hrane. Ko natakar odpre steklenico, mora zamašek dati ovonjati gostu, ker je že iz kakovosti zamaška mogoče sklepati tudi o kakovosti vina. Bela vina se nalivajo do polovi- Gorenjska nima niti enega vinskega svetovalca Kot je povedal vodja seminarja Anton Strajnar, Gorenjska za zdaj nima niti enega vinskega svetovalca, medtem ko jih ima ostala Slovenija že trideset. Novo skupino svetovalcev (sommelierjev) bodo ob zadostnem številu prijavljenih izobrazili še letos. Usposabljanje bo v sodelovanju z gospodarsko zbornico, visoko agronomsko šolo in Vi-noteko Maribor prevzela Srednja šola za gostinstvo in turizem v Mariboru, trajalo pa bo dvakrat po šest dni. Vsako minuto sedem steklenic penečega vina V Sloveniji popijemo dva decilitra penečega vina na prebivalca, v Nemčiji ga vsak povprečno popije 5.2 litra. Nemci pri porabi penečih vin močno odstopajo od drugih, saj od vseh vin, kolikor jih popijejo, peneča predstavljajo kar petino. Pri Američanih je ta delež 3-odstotni, pri Francozih in Špancih pa 2-odstotni. Podatki kažejo, da v svetu vsako minuto popijejo sedem steklenic penečega vina. ce kozarca, rdeča do ene tretjine. Po nekaterih pravilih vina ne bi smeli dolivali, po drugih pa je dobro, da ima gost vedno poln kozorec in da ga morebitna zdravica ne preseneti. Nikdar ne dolivamo penečih vin. Za različne vrste vina so različni kozarci. Ker je vino po vseh teorijah in razlagah hrana, ga je treba smiselno vključiti v obrok-Nekatere vrste vina gredo bolj h govedini, druge k ribam, tretje k siru in sladicam. Nikdar vina ne strežemo k jedem, ki so pripravljene s kisom ali vsebujejo čokolado; k juhi pa le tedaj, če je to samostojna jed ali če je izboljšana z vinom... V večini ljubljanskih hotelov za aperitiv ne ponujajo več žganih pijač, ampak predvsem peneča vina. Slovenija že pripravlja nov vinski zakon. Kot smo slišali na seminarju, je tudi stari odličen, vendar pa je njegova glavna "slabost", da ga le malokdo spoštuje. Ker so pri nas odlične naravne lege za pridelovanje kakovostnih vin, ima kakovost vsepovsod (v vinskem zakonu, skladu za vino, pri delu poslovne skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo) prednost pred količino. Ce bo standard vsaj takšen, kot je sedaj, bodo ljudje še vedno hodili v restavracije in gostilne in pili - vino, raje v manjših količinah, a bolj kakovostno. Strokovnjaki napovedujejo, da bo poraba vina prav zaradi "zasuka" h kakovosti v Sloveniji padla s sedanjih 22 do 23 litrov na prebivalca na vsega 18 litrov. • C. Zaplotnik SE PRIPOROČAMO! Petek, 5. februarja 1993 ŠPORTIN REKREACIJA UREJA: VILMA STANOVNIK 19. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS Matjaž Kopitar, napadalec hokejistov Acroni Jesenic Drugo mesto bi bilo neuspeh, neuvrstitev v finale pa katastrof a V odločilni tekmi za uvrstitev v finale državnega prvenstva so Jeseničani zanesljivo ugnali ekipo Bleda - Za Olimpijo Hertz bo treba zbrati vse moči, prvak pa bo boljša ekipa. Podmežaklja, 2. februarja - Okoli tri tisoč zvestih navijačev Acroni Jesenic in Bleda je v torek zvečer v dvorani Podmežaklja videlo zanimivo srečanje, ki je bilo napeto vse do sredine zadnje tretjine, čeprav se je igralo predvsem pred vrati tudi tokrat odličnega Zvoneta Bolte. Končni rezultat 5 : 2 (2K), 0:0, 3:2) je rezultat razmerja moči na ledu, strelci pa so bili Andrej Razinger, Sašo Pretnar, Matjaž Kopitar, Boštjan Omer-*el in Marko Smolej za Acroni Jesenice ter Mihail Anfjorov in Dejan Vari za Bled. S skupnim izidom v zmagah 3 : 2 za Jesenične so se ti uvrstili v super finale letošnjega državnega prvenstva, v katerem se bodo za naslov drugega slovenskega prvaka merili z ekipo Olimpije Hertz. Po torkovi tekmi in pred letošnjim "velikim" finalom pa smo za pogovor Poprosili enega najboljših jeseniških napadalcev, osemindvajsetletnega Matjaža Kopitarja, ki že deseto leto igra v prvi ekipi. Pred tekmami za uvrstitev v finale pravzaprav nihče ni dvomil, da ste boljša ekipa kot Bled, pa vendar bi lahko zadnji hip prišlo do presenečenja. "Mislim, da smo si s petimi tekmami z Bledom "dovolili" malce preveč, saj je peta odločilna tekma vedno tekma "na nož", v kateri je prisotna tudi psihološka vojna. Sicer standardno težko igramo z Bledom, vendar pa se je tokrat ponovno pokazalo, da oni Pač na Jesenicah s tako ekipo ne morejo zmagati. Danes smo dobro igrali, igralo se je sicer malo bolj "na telo", za nas pa je konec koncev najpomembneje, da smo dali gole in zmagali. gubili muskulature na nogi. Tako sem se zelo hitro, po mnenju zdravnikov morda celo prehitro, vrnil na led. Vendar pa sem imel dober občutek, res sem se počutil dobro in vrnitev je bila uspešna." O tem ali je smiselno, da slovenske ekipe Igrajo v alpski ligi, je bilo večkrat slišati različna mnenja. Predvsem pa je različna mnenja o tem ali je smiselno, da v takšnem tekmovanju igra le ena naša ekipa. Kot izkušen igralec si gotovo razmišljal o tem? "Za slovenski hokej je bilo igranje le ene ekipe v alpski ligi slabo. Drugim ekipam igranje v tako kvalitetnem tekmovanju ni bilo omogočeno, zato - če bi lah- trenutno tega nima smisla pogrevati, sedaj je pomembno, da se dobro psihično pripravimo na finale, da ekipa drži skupaj, da pozabimo na te stvari in poskušamo zmagati. O tem, kdo je dober in dovolj dober ter ali se "nakupi" tujih igralcev izplačajo ali ne, pa bo dovolj časa govoriti po sezoni. Osebno pa lahko povem, da sem odločno proti štirim tujcem v ekipi. Če bi bila pri nas naprimer dva tujca in če bi še eno ekipo posodili Bledu, bi imeli še vedno dovolj mladih igralcev. Mislim, da ima tudi Olimpija dovolj mladih igralcev, ki bi jih lahko posojali drugim ekipam." "V vseh ekipah naj bi bil tujec enkrat boljši od domačega igralca, vendar pa si upam trditi, da bi tako na Jesnicah kot v Ljubljani morali imeti super kakovostne tuje igralce, če bi hoteli biti še enkrat boljši od nas. To pa pravim zato, ker smo domači igralci zelo dobri tako na Jesenicah kot v Ljublja- Če se spomniva začetka letošnje ko rekel, da sploh imamo ljudi v sezone, je kazalo, da ste odlična Hokejski zvezi, ki delajo zanjo ekipa, pa tudi sam si bil v odlični formi. Tekme pa so nato prinesle marsikaj. "Za sebe lahko rečem, da se je letošnja sezona res začela zelo dobro, mogoče celo predobro. Zmagali smo poletno ligo na Bledu, tam sem bil najboljši strelec in to je bila res dobra napoved za nadaljevanje. Po dobrem začetku 'granja v aipski ligi je prišla manjša rezultatska kriza, nato pa zame Se ta nesrečna poškodba v Innsbrucku. Zlomljeno sem imel desno nogo in le uspešna operacija na ortopedski kliniki v Ljubljani, kjer sta me operirala dr. šimnic in primarij Urevc, je omogočila, da letošnja sezona ni bila izgubljena. Sedaj imam v no- obsojam vodilne v Hokejski zvezi, ki bi se lahko potrudili, da bi vsaj še Olimpija igrala v alpski ligi. Če pa po drugi strani pogledam, kaj je alpska liga prinesla naši ekipi, lahko rečem, da' smo očitno od nje ostali utrujeni. Imeli smo veliko tekem, vse so bile težke in morda je to vzrok, da je ekipa sedaj psihično slabše pripravljena. Tisti, ki so igrali vse tekme, tudi niso imeli pravega časa za počitek in gledano tudi s tega stališča bi bilo bolj pošteno, da bi v alpski ligi igrala vsaj še Olimpija. Sedaj Olimpija pač živi le za te tekme z nami in tako ne gremo z enakimi štartnimi pozicijami v super finale." Kakšna pa je tvoja ocena uvrstitev gi še deset vijakov in ploščico, jeseniške ekipe v alpski ligi? kar mi bodo odstranili po sezoni. "Naša ekipa bi, seveda brez Vendar pa je pomembno, da je poškodb, morala doseči več Ved- bilo zdravljenje uspešno, rehabi- no sem bil zmeren optimist in litacija pa hitra, s čimer nisem iz- mislim, da bi lahko igrali med prvimi štirimi. Na gostovanjih smo igrali zelo dobro, doma pa se je izkazalo, da smo sicer telesno dobro pripravljeni, vendar pa smo po nesrečnih porazih, ko so nam zadnji hip "ušle" točke, začeli popuščati. To je bil vzrok, da nismo prišli med štiri najboljše ekipe. Če pa bi prišli v skupino najboljših, bi bil to že tak uspeh, da je spet vprašanje, kakšne bi bile posledice za državno prvenstvo...." Pred tem, ko ste komajda ujeli finale državnega prvenstva, ste najbrž v ekipi že razmišljali o tem, da tuj trener in igralci ne dajo tistega učinka, kot ste ga pričakovali. Tudi s tribun je bilo danes večkrat slišati, naj vendarle igrajo mladi domači igralci, ki so bili na ledu celo bolj učinkoviti od rutini-ranih tujcev? "Mogoče igralci še najmanj razmišljamo in pogrevamo te stvari v zvezi s tujci v ekipi. Vendar so Jesenice tako majhno mesto in ljudje že toliko časa gledajo hokej - ne bom rekel, da so mnogi že hokejski strokovnjaki -da vidijo, če se delajo nepravilnosti. In navijači se gotovo pogovarjajo o tem, kakšen smisel imajo tujci v ekipi. Morda bi morali biti v pogovorih o tem bolj odločni tudi igralci, vendar mislim, da V super finale greste po petih težkih polfinalnlh tekmah, Olimpija Hertz ima za seboj le tri s Celjem. Je to njihova prednost? "Mislim, da te tekme z Bledom za nas sploh niso bile slabe, saj če si štirinajst dni brez tekme, tudi ni dobro, zgubiš tekmovalni ritem. Računamo, če bo teh nekaj dni dovolj, da se dobro pripravimo na OUmpijo, predvsem mislim, da popravimo nekaj napak v igri in se ekipa psihično pripravi na odločilne tekme. Izdelati bo treba taktične variante, vendar pač pri tem ni nobenih skrivnosti, z Olimpijo se dobro poznamo. Treba bo igrati na "polno" in mislim, da bo zmagal tisti, ki bo pokazal več srčnega boja in imel več želje po zmagi." Kljub temu da imate z letošnjih srečanj z Olimpijo Hertz precej slabši izkupiček, pred super finalom računate na nov naslov državnih prvakov? "Jesenice gredo vedno na naslov prvaka, drugo mesto je za nas neuspeh. Že igranje z Olimpijo je za vsakega jeseniškega hokejista velik motiv, podobno je najbrž v Ljubljani. To je pač drugačna igra, kot je bila sedaj z Bledom, ko je bilo igranje nekakšna "taktična vojna trenerjev". Mislim pa, da bi bila morebitna neuvrstitev Jesenic v finale "katastrofa" za nas same pa tudi za slovenski hokej." • V. Stanovnik Vabila, prireditve Državno prvenstvo v skokih bo v Planici - Od danes do nedelje bo v Planici državno prvenstvo v smučarskih skokih. Danes bo moštvena tekma na srednji skakalnici, jutri bo tekmovanje posameznikov na srednji skakalnici, v nedeljo pa bo še tekma posameznikov na Bloud-*ovi velikanki. Zadnji preizkus naših skakalcev pred svetovnim prvenstvom, ki se bo 18. februarja začelo v Falunu, bo gotovo zanimiva Prireditev, vstopnine za tekme (vse dni se bodo začele ob 11. uri) pa ne bo. • \S. Odprto prvenstvo gorskih kolesarjev v Straiišču - Jutri ob 11.30 uri bo v Stražišču pri Kranju start tekmovanja z gorskimi kolesi, ki ga pripravlja Kolesarski klub Sava Kranj. Tekmovanje bo potekalo na 5,2 km dolgi pretežno asfaltirani progi od Poti do Jošta, preko vasi Pševo m Javornik. Cilj tekmovanja bo na vrhu Svetega Jošta nad Kranjem, lekmovalci bodo startali v treh starostnih skupinah, štartnina je 100 ML prijave pa sprejemajo na upravi KK Sava Kranj, tel. 312-212 ali eno uro pred tekmovanjem na štartnem prostoru. Hkrati naj opozorimo na zaporo lokalne ceste Stražišče - Javornik - Jošt, ki bo od 11.30 do 13. ure. • V. D. Gorenjsko rokometno prvenstvo za starejše dečke - V hali Poden v škofji Loki bo to nedeljo, 7. februarja, z začetkom ob 14. uri, gorenj-sk? rokometno prvenstvo za starejše dečke. Na njem bodo sodelovale ekipe. Šešir A, Sešir B, Preddvor lnfotrade, Sava Kranj, Besnica in Radovljica Špecerija Bled. • V.S. Matjažev pohod na Peco - Planinsko društvo Kranj bo v soboto, 13. i m a-r-*a' z obhodom ob 5. uri izpred hotela Creina, organiziralo pe-Matjažev pohod na Peco. V času pohoda bo dom na Peci oskrbovan samo s čajem, zato priporočajo hrano iz nahrbtnika. Oprema za pohod naj bo zimska, ne gre pa pozabiti tudi na dereze. Hoje bo za šest Ur, pohod pa bosta vodila Tone Grobin in Miro Feldin. • VJS. Mladinski hokejski turnir na Bledu in Jesenicah - Od danes do nedc-je bosta naši mladinski ekipi Jesenic in Olimpije sodelovali na mladinskem hokejskem turnirju. Ta se bo začel danes ob 15. 45 s tekmo med Olimpijo in C. Budjejovicami v dvorani Podmežaklja in ob '8.30 nadaljeval s srečanjem ekipe Jesenic in češke republike. Jutri °b 18. uri bosta na Jesenicah igrali ekipi Jesenic in Č. Budjejovic, na SJuv pa k° °k ' ur' 'ekm* med ekipama Olimpije in češke republike. Turnir se bo končal v nedeljo na Bledu, ko bosta ob 10. uri 'grali ekipi češke republike in C. Budjejovic, ob 13. uri pa bo srečanje med Olimpijo in Jesenicami. Razglasitev rezultatov bo po konča-ni drugi tekmi.• V.S. Rokometni spored - V I. državni ligi za ženske ekipa Kranja doma gosti Burjo. Tekma bo v soboto ob 18. uri v športni dvorani na Planini Ob 16. uri pa bo v isti dvorani srečanje 12. kola II. državne rokometne lige moški - zahod. Pomerili se bosta čelrtouvrščena ekipa reddvor lnfotrade in petouvrščena ekipa Grosuplja. Skoraj polovica domačih rokometašev je prebolela gripo, kljub temu pa upajo, da bo- sta točki ostali doma. Pokrovitelj srečanja je Diskoteka Primadona in Kafe Lev Preddvor. Drugoligaški derbi pa se jutri obeta v škofjeloški dvorani Poden. Domača ekipa Šeširja, ki je trenutno na drugem mestu lestvice, namreč ob 20. uri gosti tretjeuvrščeno ekipo Nove Gorice. • V.S., J.K. Odbojkarski spored - V 1. DOL je v soboto ob 19. uri na sporedu gorenjski derbi. V OŠ Bled se bosta pomerila Minolta Bled in PROM iz Žirovnice. Ob 17. uri igrajo v isti telovadnici igralke Autohit Bleda proti Gorenjem Gradu. Začenja pa se tudi pomladanski del prvenstva v II. in III. DOL. Dekleta Alpin Triglava igrajo v ŠD na Planini ob 14. uri s Cimosom 2. V III. DOL za-hod-moški igrajo kot domačini: Bled 2 : Triglav (OŠ Radovljica ob 16.15), Bohinj : Termo Lubnik (OŠ B. Bistrica ob 18. uri) in Plamen : Olimpija III (OŠ Lipnica ob 18. uri). V ženski konkurenci igrata doma Bled 2 proti Bohinju (OŠ Bled ob 14.15) in Plamen proti Šenčurju (OŠ Lipnica ob 16. uri). • M. Branko Državno prvenstvo v kegljanju na ledu - Slovenski kegljači na ledu nadaljujejo s tekmovanjem za državno prvenstvo Slovenije v tekmovalni sezoni 1992/93. Izvedeno je bilo predzadnje kolo moštvenega prvenstva in predzadnje kolo prvenstva posameznikov in posameznic. V predtekmovanju je sodelovalo 14 moštev in 42 posameznikov. V nedeljo, 7. februarja, bo ob 7.30 dalje v športni hali Podmežaklja na Jesenicah zadnje kolo moštvenega prvenstva ter prvenstva posameznikov in posameznic. Po končanem tekmovanju bo razglasitev rezultatov in podelitev priznanj. • L. K. Veliko nogometnih tekem v pripravljalnem obdobju - Nogometaši Jelena Triglava, ki načrtujejo v spomladanskem delu prvenstva II. slovenske lige uvrstitev na prvo ali drugo mesto in s tem uvrstitev v višji rang tekmovanja, to je I. slovenska liga, so že januarja začeli s pripravami, februarja pa so pripravili veliko število prijateljskih - trening tekem. Tako bo prva preizkušnja že v nedeljo, ko gostijo nogometaše Kompasa Holidavja, nato pa sledi tekma z Radomljam, (10. februarja) bodo igrali z Mariborom, 14. februarja z Ilirijo, 21. februarja z Medvodami, 24. februarja s Slovanom, 28. februarja z Usnjarjem in 6. marca s škofjeloškim LTH. J. M. Vaterpolo - V nedeljo se bo nadaljevalo prvenstvo v vaterpolu osnovnih šol občine Kranj. Na sporedu je predzadnje kolo, srečali pa se bodo: ob 8. uri Lucijan Seljak : France Prešeren, ob 8.30 uri Simon Jenko : Stane Žagar in ob 9. uri Jakob Aljaž : Matija čop. V večernih urah pa se bo nadaljevalo občinsko prvenstvo. V tretjem kolu drugega dela se bodo srečali: ob Ig. uri Triglav : Kokra, ob 18.50 uri Om-nia šport : Kranj 90 in ob 19.40 Kamnik : Vodovodni stolp. • J. M. Košarka - V športni dvorani na Planinin bo v soboto, 6. februarja, ob 20. uri zanimivo srečanje v rdeči skupini. Domačin Kokra • Lipje tokrat gosti Idrijo, ki za njimi zaostaja dve točki. V nedeljo, 7. februarja, pa bo v športni dvorani na Planini zanimivo srečanje I. mladinske košarkarske lige v finalnem delu, ko domači Triglav gosti Jezico. Tekma bo ob 14. uri. • J. M. Snežen začetek svetovnega smučarskega prvenstva Jure Košir s slovensko zastavo Kranj, 4. februarja - V Morioki naj bi se z uvodno kombinacij-sko smukaško žensko tekmo v sredo začelo letošnje svetovno prvenstvo alpskih smučarjev in smučark. Vreme pa je tako kot vse zadnje dni nagajalo organizatorjem, tako da so prvi dan lahko opravili le svečano otvoritev. Med 45 reprezentancami, kolikor jih bo (rekordno) nastopilo na letošnjem svetovnem prvenstvu, so na prizoriču tekmovanja tudi že vsi naši reprezen-'tantje (zadnja sta včeraj prispela Gregor Grilc in trener Pavel Grašič), slovensko zastavo pa je na slavnostni otvoritvi nosil Jure Košir. Ker prirediteljem še naprej nagaja slabo vreme, so se odločili program tekmovanj nekoliko spremeniti, tako da je po sporočilih z Japonske težko napovedovati, kdaj bodo na sporedu posamezne tekme. Kljub sneženju pa je bil danes na sporedu kombinacijski slalom za ženske. • V. S. V nedeljo drugo žrebanje PODARIM DOBIM Z junaki svetovnih smučarskih prvenstev Kranj, 5. februarja - To nedeljo, 7. februarja, bodo pred televizijske sprejemnike prav gotovo sedli tisti, ki so poslali darilne razglednice za drugo letošnje žrebanje PODARIM - DOBIM. Akcija je tudi letos na dobri poti, da zagotovi pomemben delež denarja za naše najboljše športnike, od smučarjev do skakalcev, veslačev, atletov, plavalcev, strelcev in alpinistov. Ljubitelji športa namreč s pošiljanjem darilnih razglednic pridno polnijo boben sreče, iz njega pa bo v drugem žrebanju delila srečo naša atletinja Brigita Bukovec. Nagrade so tudi tokrat lepe, od kilograma zlatnikov, ki ga podarja Perutnina Ptuj, do 10 tisoč DEM in športne stave KIM, pa Cimo-sov avto, športna oprema za petčlansko družino Elan, telefonske govorilnice, čolni za rafting Sava, spalnica Natura iz Lip-a Bled, pa Gorenjkini čokoladni izdelki v teži nagrajenca, kozmetični datini paketi....skratka, 318 lepih nagrad že čaka srečne izžrebance. Tudi rezultate drugega žrebanja PODARIM - DOBIM bomo objavili v naši torkovi športni prilogi Glasova Stotinka, tako da tisti, ki ne boste spremljali televizijskega prenosa ali v ponedeljek kupili katerega od dnevnikov, ne boste prikrajšani za seznam izžrebancev iz širšega gorenjskega območja. Pa veliko sreče! Seveda pa bo nedeljsko žrebanje zanimivo tudi za tiste, ki tokrat ne boste poslali darilne razglednice, saj bodo v oddaji, ki bo (izjemoma zaradi proslave ob kulturnem prazniku) na sporedu že ob 1830 uri na 2. sporedu ljubljanske televizije nastopili naši odlični nekdanji in sedanji udeleženci svetovnih smučarskih prvenstev. • V. S. Sankači v Dolenji vasi Dolenja vas, 5. februarja - Jutri in v nedeljo bo na naravnih progah v Dolenji vasi Sankaška zveza Slovenije v izvedbi ŠP Domel iz Železnikov, pripravila 2. državno prvenstvo v sankanju za dečke, deklice, mladince, člane in dvosede. Tekmovalna dneva se bosta začela ob 9. uri. • V. S. Gorenjska namiznoteniška liga V B skupini zmaga EGP Kranj, 2. februarja - V nadaljevanju gorenjske namiznoteniške lige je bilo v A skupini odigrano 13. kolo. Rezultati : Križe 2 - Gumar 7 : 3, EGP Škofja Loka 2 - Murova 7 : 3, Predoslje - Merkur 6 : 4. V vodstvu je ekipa Križe 2 z 21 točkami, pred Murovo 15, Jesenicami 2 s 14 točkami in Gumarjem z 12 točkami. Kot je sporočil vodja lige Tone Korenjak, pa je končano tekmovanje v skupini B. Rezultati zadnjega kola so: EGP Škofja Loka 1 - Sv. Duh 3 : 7, Odisej - Jesenice 19:1, Križe 1 - Križe 34:6. Končni vrstni red pred play offom je: EGP Škofja Loka 1 (18 točk), Odisej (15 točk), Križe 3 (9 točk), Križe 1 ( 8 točk), Sv. Duh (8 točk), Jesenice (2 točki). • V. S. vMaO/ATO^Sv MATERIAL ZA CENTRALNO OGREVANJE BREZ POPUSTOV NAJCENEJE V ■ KIKI" Tel.: 691-555, 692-036, fax : 691-61 C f/ /~1 KOKRA MINI-METRO d.O.O. /jr< / Kranj Trgovsko podjetje vabi k sodelovanju komunikativnega moškega kandidata za delo v prodajni enoti z belo tehniko in akustičnimi aparati, za zasedbo delovnega mesta PRODAJALEC Od kandidata pričakujemo, da ima: - končano šolo za prodajalce - tehnične smeri - eno leto delovnih izkušenj, - vozniški izpit B kategorije. Delovno razmerje se sklepa za določen čas - 6 mesecev. Pisne vloge kandidatov sprejemamo v roku 8 dni od objave v kadrovski službi Trgovskega podjetka Kokra, Poštna ulica 1, Kranj. V petek, 5. februarja 1993, ob 18. uri bo na ORADU ORIMSČE odprtje razstave likovnih del FEDORJA ŽIOONA. V kulturnem programu bo sodeloval kvartet Spev iz Škofje Loke in giedališ-čniki z Jesenic. POZOR! Izredno ugodno prodam volno za ročno in strojno pletenje. Izbira pestra. Informacije po 17. uri na tel. 064/218-087. MALI OGLASI ^217-960 r| rm rm m 1 Mj /m OELOVTH ČAS: VSAK DAR OO 8*' - 22' RtDCUA OD ! 1" - 22 APARATI STROJI PANASONIC - brezžični telefoni, tajnice in faxi, novo, nerabljeno, prodam, g 632-595_153 OVERLOCK PFAFF, nov, nerabljen, z garancijo, ugodno prodam. 9 215-650_914 KOPAČICO Batuje, 4 konjske sile, novo, neuporabljeno, prodam 20 % ceneje. 9 57-914 1590 AGROIZBIRA KRANJ, zasebna tr-govina, nudi ugodno vse vrste akumulatorjev Vesna in Topla. Primer: 12 V 40 Ah - 3.450; 12 V 50 Ah - 4.650; 12 V 15 Ah - 5.650 Sit. Rezervne dele za generalno popravilo motorja za traktorje TV, Univer-zal, IMT, Store, Ursus, Zetor. Cene konkurenčne. Pokličite nasi 9 064/324-802_1769 MOTORNO ŽAGO prodam. 9 326 574_1922 ŠTEDILNIK Iskra korona, nov. 2 + 2, vgradni, prodam za 40.000 SIT. 9 217 353_1948 STROJNO ŽAGO SP 250 prodam. g 631-573_196M Barvni TELEVIZOR Samsung, ekran 51, teletext, cena 640 DEM, prodam flr 50-852 1982 REZILA za razrez hlodovine (tra čna žaga) prodam Ur 41 -289 2006 COMMODORE 64, star eno leto, z vso opremo, prodam. f) 725-117 _2011 TRAČNO ŽAGO za hlodovino ugodno prodam. 9 710-590, zvečer^_2019 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 2 KvV, prodam HT 218-671 2021 Barvni TELEVIZOR prodam. 9 326 195_2024 Manjši KOMPRESOR, 30 I, pro-dam. Gorice 22, Golnik_2025 Štedilnik 2 + 4 in sobno pec na olje prodam. g 715 847 2031 POMIVALNI STROJ Iskra, gene-ralno obnovljen, ugodno prodam. g 57 695_2044 Rabljen TROSILEC za hlevski gnoj prodam 9 41-610 2053 Štedilnik 2 + 2 in hladilnik Gorenje, 175 I, prodam 9 323 872_2054 ŠTEDILNIK Rade Končar, kombini-ran. nerabljen, star pet let, pro-dam 9 861-287_2055 APARAT za vodno masažo pro dam, H> 329 850_2CKN Stikalno URO TKM 5 12 prodam 20 % ceneje, -g 214-531 2073 PRALNI STROJ Korting, rabljen, z enoletno garancijo, prodam Pože-nik 40, Cerklje_2079 GLASBENI STOLP prodam ali menjam za APN rodam. Simoniiek, ikofja Loka 2111 MOTOR BCS kosilnice, bencin, petrolej, prodam, f> 891-624 2121 MLIN GLOBOKO Radovljica_ 'pšenični otrobi 13,30 SIT/kg 'lastna embalaža za otrobe 12,00 SIT/kg 'pšenična bela moka 35,00SIT/kg 'pšenična črna moka 30,00 SIT/kg 'ajdova moka 180,00 SIT/kg Odprto četrtek, petek od 8. do 18. ure. Telefon (064) 738-868 TRAJNOŽAREČO PEČ in PEČ na olje poceni prodam. 9 217-506 PRALNI STROJ, nerabljen, prodam "g 620-128_ 2127 MIZNI REZKALNI STROJ in ČELIL-NIK prodam. 65-890 2133 RAČUNALNIK C 64/11, kasetar, di-sketar 2 jovsticka, tiskalnik, ugodno prodam. 9 212-523 2144 TRAKTOR Ferrari, 30 konj. moči, prodam. Ogrin Milan, Košiše 28, Kamnik_2168 Trajnožareč KUPPERBUSCH, nov, prodam, g 215-659_2191 PUHALNIK Tajfun prodam. 9 401-103_2206 KOSILNICO Buchler, primerno za hribovit teren, prodam. 9 733-787 CIRKULAR za žaganje drv ugodno prodam, g 241-034 2244 OJAČEVALEC FISCHER, 30 V, si-nusa, ugodno prodam, flf 45-223, do 17. ure_2247 ELEKTROMOTORJA, 7.5 KVV, 1 400 obratov; 11 KW, 2.800 obra-tov, prodam, g 49-172_2248 CISTERNO za olje, dimenzije 200 x 180 x 120, 4.300 I, ugodno prodam. g 326-538_2282 COMMODORE 64, s tipkovnico, 2 jovsticka in kasetofonom, cena po dogovoru, prodam. 9 326-538 NE CCHI - BAGAT, specialno indu-strijsko mašino za ravne šive, pro-dam. 9 631 -433_ CR. MATERIAL Prodam suhe smrekove, macesno-ve in borove OBLOGE (opaž) raznih dolžin, LADIJSKI POD, PARKET, smreka, bor, macesen, flr 64-103_781_ Pet trokrilnih zastekljenih OKEN, rabljenih, in ROLETE prodam. 9 329 826_1845 Okenska KRILA oddam Korošec, C. Kokrškega odreda 42. 216-706_1941 Suhe hrastove PLOHE prodam, ■gr 241-137_2027 Električni RADIATOR, 3 KvV, prodam. Kovor 74, Tržič 2056 Suhe macesnove PLOHE - druga kvaliteta prodam flf 77 748 2131 Kovinska vrtna VRATA, skoraj nova - grundirana. v velikosti 200 x 115 + 100 x 115, skupna širina 300 cm, prodam, H> 47-803 2180 Savski PESEK za beton prodam. ^ 311 -900_2207 RADIATORJE za enocevni sistem poceni prodam. 9 41 -452 2249 Barvni TELEVIZOR poceni prodam.* 41-452_2250 Bramak STREŠNO OPEKO, rjave barve, original pakirano, na paleti, cena 67 SIT/kom, prodam * 68 423, po 20 uri_2261 Kopalno litoželezno novo KAD prodamjg 311-357_2265 OKNA, VRATA in strešna OKNA prodam flf 311-357 2266 Ugodno prodam 6 kubikov obža ganega hrasta, moralčki. Naslov Blejska Dobrava 53 a. IZOBRAŽEVANJE Uspešno in poceni INSTRUIRAM angleščino za osnovne in srednje šole g 328-480_1024 INSTRUIRAM matematiko za os-novne in srednje šole šoštarič Tatjana, Begunjska 8, Kranj 1278 INSTRUIRAM matematiko in kemijo. 9 217-344_1410 JEZIKOVNA ŠOLA MARK Kranj vabi k vpisu v intenzivne tečaje angleškega in nemškega jezika. Nudimo tudi individualni pouk in pomoč pri učenju osnovnošolcem in srednješolcem. * 213-983 1720 Diplomirani inženir poučuje matematiko, fiziko in kemijo. * 217-817 INSTRUIRAM matematiko in elektrotehniko za vse srednje šole. Matjaž,^ 213-644_ 1988 Individualen POUK NEMŠČINE nudi učiteljica iz tujine. * 312 520 INSTRUIRAM matematiko za os novne in srednje šole * 217 057 INSTRUIRAM nemščino za osno-vne in srednje šole * 242-077 KUPIM ODKUPUJEMO starinsko POHIŠTVO ter ostale starinske PRED METE Kirka antika, « 52 360 ali 48-645_1461 REDUKTOR v isti osi, moč motorja 1 KvV, končni obrati reduktorja 80 100/min. kupim * 41-149 1828 ZaVa Nobena Cena Prenizka! 504. 332, HITACHI VTM 935 E videorecorder video sistem z štirimi glavami, longplav, quick-start, posamezna slika, upočasnjena slika, LCD daljinsko vodenje ASTRA-stereo satelistska naprava 60 cm offset parabola, stereo receiver, z 99 spomini za program Tflri m oTowwwr mm m m av^r m m 356tri5M WmW MmW WmWm BLAUPUNKT CCR 830 PHILIPS GR 1227 barvni TV 37 cm HiBri-ekran, 40 programov, možnost spomina, tleeptimer, OSO, daljinsko vodenje BLAUPUNKT CCR 830 Hifi-camcorder deserkratni motorzoom, 3 Lux, digitalni superim-pose, digitalni efekti, datum, Hifi-stereo, daljinsko vodenje TAX FREE SHOP VILLACH. Auenweg 8, (Neposredno ob glavni vpadnici iz smeri korensko sedlo v Beljak, če pridete po avtocesti-izvoz Villach VVarmbad Tel.: 04242/35130-0 avstrijskega /Media^ŠAlarkt Dobrodošli na prostem trgu. Odkupim karambolirano VOZILOI Takojšnje plačilo v DEM * 061/218-941_1835 BUTARE za krušno peč kupim * 733-162_1874 STARO POHIŠTVO iz trdega lesa -skrinje, predalnike, omare, kupim. g 45 655_1888 Otroški AVTOSEDEŽ kupim. * 68 213_1929 samico 1950 Morskega PRAŠIČKA KUPIM, g 061/813-337 Suhe hrastove DESKE, 5 cm, ku pim.« 691 676 1956 Odkupujem STARINSKO POHI-ŠTVO ter druge starine Tomaž, Rožna dolina 34, Lesce_1968 Karamboliran AVTO, od letnika 1985 dalje, kupim «• 328 218 1986 RACMANA gluhoneme pasme kupim 9 620 160_2003 TELIČKO simentalko, staro teden dni, kupim 801 479 2010 BIKCA simentalca, starega 5 dni, kupim. 9 422-750_2018 YUGO, od letnika 1988 dalje, ku- pimt? 403-616_2045 R 4 GTL, od letnika 1986 do 1989, kupim * 326 094 2048 Angleškega ali irskega PSA - SE TRA kupim Ifr 242 622 2052 Brejo KRAVO simentalko kupim. ■g 43-436_2070 PUNTE, dolge 3 m, kupim « 422 345_2096 VIDEOPLAYER ali VIDEORECOR DER, od najboljšega ponudnika, kupim 9 633 488_2_120 BIKCA, težkega do 300 kg, kupim. 9 45 228_2137 ŠROTAR DROBILEC žita, lahko brez motorja, rabljen, kupim flf 421 581_2152 TELETA simentalca, starega do 10 dni, kupim g 422 566_2159 TELETA simentalca, starega 10 dni, kupim g> 421-774_2161 BIKCA simentalca, starega 10 dni, kupim. 9 48-727_2183 BIKCA simentalca, starega 1 te-den, kupim. 9 401-166_2195 BIKCA simentalca, starega dva do tri tedne, kupim,ff 061/613-116 _2208 CIRKULAR s tirnicami, nov ali malo rabljen, za obžagovanje ostre šja, kupim. 9 697 092 2212 Brejo SIMENTALKO ali SIVKO kupim * 733 522 2228 BIKCA simentalca, starega do 10 dni, kupim g 65-491_2260 Mlado brejo SIMENTALKO kupim «• 422 739 2276 LOKALI_ Vpeljano ŽIVILSKO TRGOVINO v Kranju oddam « 48 103 1963 PROSTORE, 110 kvad m, primer ne za skladišče ali obrt, oddam v najem y 421 303_1964 Na Jesenicah oddamo v najem FRIZERSKI LOKAL Pogoj odkup inventarja 9 82 520, od 11. do 16 ure_1977 Zidani pritlični OBJEKT - garaža in skladišče, v Žabnici pri trgovini, bruto površine 72 kvad. m, prime ren za obrt, prodam 9 215 952 _2022 PROSTORE za trgovino ali mirno obrt oddam v najem Šifra: DEŽE LA_2223 POSLOVNI PROSTOR, 50 kvad. m, v Bistrici pri Tržiču, oddam v na jem. Begunjska 33, Tržič 2262 PROSTOR za mirno dejavnost - v Tržiču ali okolici, z vodo, trifaznim tokom in parkiriščem, vzamem v najem* 242-100 2277 ODDAMO trgovino v Tržiču, bife na Jesenicah ter hišo za pisarne v čirčah PRODAMO ali ZAMENJAMO trgovino v centru Kranja zfl obrobje mesta. NAJAMEMO lokale ali prostor za gostinsko, trgovsko in obrtno dejavnost na Gorenjskem APRON NEPREMIČNINE, 064/214 674 2301 KOLESA APN 4, dobro ohranjen, ugodno prodam. 1ff 51 124, Loka 106, Tržič Otroško KOLO Violeta in BM* prodam g 421 699_2167 OBVESTILA OPRAVLJAM adaptacije, ELEK-TROINŠTALACIJE, PLESKARSKA In MIZARSKA DELA. TT 47-445__ MAŠKERADNE KOSTIME za otro-ke lahko naročite po 9 061/448-476_1303 MAŠKARADNE KOSTIME za otrč-ke in uvožene dodatke prodam, pošljem 9 061/266 940, po 10 uri_1426 Poceni TRENIRKE, velike, majhne; ženske HLAČNE NOGAVICE H? 241038 1510 Petek, 5. februarja 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 21. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS Panasonic servis telefoni - brezžični telefoni telefaksi - tajnice - centrale -originalni rezervni deli ZAŠČITA piton SIKIH cena SO DEM enostavna montaža UUBUMlABRIlf.OA12.lel.573 209 KRANJUUBUANSKA1.nl 2Z2-1M UPRAVA. OPRESNIKOVA 88 KRANJ, tel 222-868. fai 222-867 TELEFON-TRGOVINA-SERVIS OSTALO Bukova 421 345 DRVA Avtomobilsko PRIKOLICO, novo, vratica spredaj in zadaj, prodam. Okroglo 23, Naklo_2239 PRIDELKI Spomladanski JEČMEN, prva rast, prodam. Milje 24, Visoko 1963 Domače VINO 065/65-722 18/2/1993 nakupovanje na ČE-SKEM - Brno, Blansk, Prostejev. 216-903 1978 FRODITA ženitna posredovalnica vabi na veselo pustovanje 20/2/1993, obenem pa obvešča, da so cene za posredovanje partnerjev za ženske do 45 let 1.000 SIT. * 324-258 in 51-245_2009 Dne 11 - 13/2/1993 organiziramo IZLET na Češko. Inf. po 9 325-737 ARMAL PIPE pod tovarniško ceno. g 801-166 _2185 Imate trdo kožo na podplatih, kurja očesa, vraščene nohte, ali pa so vaše noge potrebne le masaže? ^46 369_2193 Prodajamo vse vrste PLUTE - izolacijsko, talno, stensko; na drobno in debelo, 9 241 -687_2304 OBLAČILA Nosečnice - v butiku ORHIDEJA dobite oblačila. Stari del mesta Kranja, nasproti cerkve 809 KRZNENO JAKNO maček ugodno prodam 9 714 760_2218 ŽENSKE dvojne BARETE in otro ške KAPE dobite, g 715-050 2278 OTR, OPREMA Kombiniran otroški VOZIČEK Chic-co, italijanske izdelave, sivo modre barve, prodam g 691 -560 1972 Otroški VOZIČEK in belo OBHA-JILNO OBLEKO prodam. 9 41-913 _1975 I^birTiran otroški VOZIČEK za £yojčka prodam, g 214-370 2014 KOLČTponv in otroSki VOZIČEK, dobro ohranjeno, prodam * 327 589_ 2029 Kombiniran otroški VOZIČEK, sko raj nov, dobro ohranjen, prodam po polovični ceni. 9 327-545 2203 Otroško ZIBKO ugodno prodam. 9 41 244_2205 Kombiniran otroški VOZIČEK, av strijskL otroško POSTELJICO in STOLČEK, prodam, g 51 499 Otroško POSTELJICO z jogijem prodam.9 311-357 2267 DRVA, meterska, razžagana, TRSKE z dostavo, žagamo tudi na domu, prodam. 9 325 488 1384 GAJBICE, cena 250 SIT/kom, pro dam Ličar, Posavec 78 ali 48, Pod nart_1814 INVALIDSKI VOZIČEK, skoraj nerabljen, prodam za polovično ce-^o_9 77-609_1836 AVTOMOBILSKO PRIKOLICO progam* 631 537 _1920 Starinski PREDALNIK s 5 predali, dobro ohranjen, prodam. 9 ZP_ 144 _ 1991 Suha kostanjeva DRVA prodam 9 45 291 2085 prodam. 9 1971 SENO prodam ali zamenjam za bikca za nadaljno rejo 9 48-525 2015 Semenski in jedilni KROMPIR prodam. Okroglo 15, Naklo, 9 47-712 _2039 SENO prodam. 9 720-137 2077 Neškropljene JABOLKA, domače ŽGANJE, jabolčni KIS prodam. 9 725 254 2082 Domače ŽGANJE prodam. 9 65-099_2106 SENO in OTAVO prodam. 9 46-675_2126 Domača JABOLKA prodam. 9 45-228_2136 SENO prodam. Tupaliče 25, Pred-dvor_2192 SENO prodam. 9 733-522 2233 JABOLKA bobovec, neškropljena, prodam 9 403-201 2241 SENO prodam. Bukovica 26, Selca,« 64-144 2264 PREKLIC Preklicujeva osebno izkaznico: Zlate Julka in Zlate Cveto, Krožna pot 9, Voglje, Šenčur 2302 POSESTI Starejšo HIŠO na Jesenicah, kate ra vsebuje 13 prostorov, klet, dr varnico in garažo, prodamo. Skupna površina 202 kvad. m ter 280 kvad m zemljišča. Primerna je za ' obrt ali podjetje, potrebna adaptacije. 9 063/721-052, od 8. do 16. ure_ 1797 NJIVO, 3.000 kvad. m, v Šenčurju, cena 6.5 DEM, prodam. 9 45-655 _1889 V najem oddam 1-nadstropno stanovanjsko HIŠO v Čirčah pri Kranju. V hiši je telefon. Namenjena je za mirno obrt. 9 327-295, ogled možen v soboto po dogovoru_1918 GOZD - smreka, bukva - 1 ha, 10 km iz Kranja, prodam. 9 323-796 ^__1936 HIŠO v Cerkljah prodam ali dam v najem 9 422 605_1947 Zidano GARAŽO, 5 x 4 m, staro 3 leta, prodam Gasilska 9, Šenčur Mešan GOZD, 15.000 kvad m, na Rčitnem pod Zatrnikom, primerno za vikend, prodam. 9 83 742 2081 STANOVANJE na Gorenjskem in HIŠO na Štajerskem zamenjam za hišo na Gorenjskem 9 41-062 Starejšo HIŠO - Ig pri Ljubljani (Kurešček), 1.100 kvad. m zemlje, prodam g 622 921_2163 PARCELO v Novi vasi pri Žireh prodam 9 241 013 2253 HIŠE PRODAMO: novo v Stražiš-ču (atrijsko) in Križah; novogradnjo v Strahinju, Lescah, Drulovki, Cegelnici; starejšo v Kranju, Dupljah, Gorenji vasi; obnovljene v Kranju in Retnjah ter polovico hiše v Cegelnici. PARCELE PRODAMO: zazidljive v Bitnjah, Drulovki, v Ljubnem, v Podblici in pri Tržiču; vikend parcelo na Ambrožu, Ma linskem vrhu, Gabrski gori, Cer kljanski Dobravi in Trsteniku. APRON NEPREMIČNINE, 9 064/214-674 2300 ŠPORT prodam. 9 2095 Mešana suha DRVA, 8 m, ugodno Pi£l^J^65_151 2118 Smrekove DILE za tegolo prodam • 622 275_2130 GOBELIN Zadnja večerja prodam. ♦J26 864_2171 ZLATEVERIŽICE - 65 g in 34 g ter ZAPESTNICO 32 g, novo, pro g^m 9 213 440_2217 Bukove DRVA, lahko tudi žagane. Prodam.9 622 774_2225 Suhe smrekove BUTARE prodam • 45 368 2231 SNOvVBOARD "nidecker", s soft vezmi in čevlji, prodam 9 77-774 _1983 Moške DRSALKE, št 41, umetnostne, prodam.9 213-703 2227 MIZO za namizni tenis prodam. 9 891 670_2256 Fantovske DRSALKE botas, št. 38, dobro ohranjene, prodam. 9 41 567 2280 PRIREDITVE GLASBO za ohceti in zabave nudi trio Val 9 421 498 520 TRGOVINA KMEČKI STROJ - Franc Guzelj Sv Barbara 23 64220 Skofla Loka Ef »KMEČKI STROJ« RAZPISUJE DELOVNO MESTO 1 delavec • mehanik kmetijske mehanizacije -10 let delovnih izkušenj 1 delavec - prodajalec kmetijske mehanizacije in rezervih delov - 5 let delovnih izkušenj Prijave pismeno v 15 dneh na gornji naslov. iid^/ori. \M •□FTMaknai mumsn fMfA ZIBraSOFT Bašeli 10a TRGOVCI! Če imale težave pri označevanju blaga s ceno in davkom, vam ZIBraSOFT nudi celovito rešitev računalniško vodene trgovine in izpis nalepk za blago na police. Pet let izkušenj nam omogoča dobro svetovanje. TEL 45284 TRIO igra na porokah ali v lokalih. Veliko petja. 9 70-015_1420 Narodno zabavna skupina išče KITARISTA - PEVCA. 9 403-873 2140 ANSAMBEL JEVŠEK igra v soboto ob 20. uri v Hotelu Transturist, Škofja Loka._2188 DUO igra na ohcetih in zabavah. 9 46-137_2290 RAZNO PRODAM TRAKTOR Tomo Vinkovič tip 821, malo rabljen, nov električni BOJLER, 80 I, smrekov rezan LES, okoli 5 kub. m - trami, deske, ugodno prodam, g 715-923_1921 ŠTEVNO TEHTNICO 1-100 in 10-1000, cena 30.000 SIT; ELEKTRODE Jadran za električno varjenje, premer 5 mm, cca 200 kg, cena 80 SIT/kg; dvokrilna hrastova GARAŽNA VRATA s kovinskim obojem; KRILA z oknom, vdelana v kovinski okvir, prodam. 9 061/199-361_1968 Dva AVTOPLAŠČA Semperit, 155/70 R 13, in TRAJNOŽAREČO PEČ prodam« 714-385 1973 Dvojno rosfrei KORITO z odcejal-nikom in električno stikalno URO prodam 9 48 085, zvečer 1997 GOBELIN Jelen, moške OBLEKE in PLAŠČE prodam. 9 712-019 _• 2004 KOZOLEC s petimi okni in tračni ZGRABUALNIK prodam. 9 46 022_2078 Električni RADIATOR, 2.500 VV, in otroško BUNDO, 12 do 14 let, prodam, g 327-613_2099 SMETNJAK, gradbeno SAMO-KOLNICO in SAMOKOLNICO za silažo prodam. Kveder, Predoslje 132_2100 Smrekov žagan LES - PRIZME. 10 cm, MOTORNO ŽAGO Husquarna, prodam.9 241-493_2129 Lesene LESTVE in SENO prodam. 9 66 105_2143 BUTARE in dva JOGIJA prodam. Retljeva 10, Čirče, Kranj, 9 327-027_2189 Harmonika VRATA, nova, svetli hrast, prodam. 9 84-216, popoldan_2285 STAN. OPREMA Komplet DNEVNO SOBO, dobro ohranjeno, zelo poceni prodam. 9 327-008 1974 Dnevno 327-414 SOBO prodam. 1989 POHIŠTVO od Alplesa prodam po ugodni ceni. 9 212-050, po 17. uri _2005 Tridelno OMARO iz masivnega le sa, 350 x 230 x 55, prodam 9 218-102_2067 KOPALNO KAD Kolpa acapulca, novo, še zapakirano, 180 cm, svetlo sive barve, prodam. Sila r Franc, Kuratova 29, Koknco, 9 215-841 2186 STORITVE HIŠNI SERVIS - vodovodne, elek-troinstalacije, gospodinjski stroji, bojleru, slikopleskarstvol »325-815, 323-171_65 Žaluzije, lamelne zavese, rolete in pliseje izdelujemo in montiramol RONO Nograšek, Milje 13, 64212 Visoko, 9 43 345 ali 061 /651 -247 _48^ AVTODVIGALO za popravila streh in žaganje drevja vas čaka. 9 733 120 963 r TKUOVINA mmm TKttOJE Meh n, tmi fiSSf 820 ■ ^S4/^P*411 n#^Btja ODPRTO: prazniki 8-12 Živilska trgovina zaposli pripravnici al) dekleti s smislom za prodajo v trgovini. Informacije vsak dan v trgovini od 15. do 17. ure. 0 »In p. p. 45 61000 Ljubljana (061)301-573 061 271-135 068 46-568 TAR GARD antinikotinski cigaretni ustnik d. o. o. KING-KONG Cang-Slang shujševalni čaj GINGER čaj za moško vitalnost TAR-GARD USTNIK ZA TRAJNO UPORABO! ZDRAVJE JE VAŠE NAJVEČJE BOGASTVO - se strinjate? Torej nehajte kaditi! Ce pa se vam to zdi nemogoče, se zaščitite: TAR-GARD. TAR-GARD je japonski izdelek, ki je osvojil svet. Majhno varovalo za TRAJNO uporabo, ki odstrani iz cigaretnega dima do 97 odstotkov škodljivih snovi. Deluje po fizikalnih zakonih aerodinamike in nima filtra - zalo ne odvzame cigareti arome in je trajno uporaben. TAR-GARD omili ali celo odpravi značiini »kadilski kašelj«, preprečuje nastajanje nikotinskih oblog na zobeh, in najpomembnejše: raziskave so pokazale, da v veliki meri preprečuje bolezenske spremembe na pljučih. Pri naročilu dobite poleg elegantnega črnega ustnika TAR-GARD še prozornega, na katerem boste lahko opazovali njegovo delovanje KADILCU JE TAR-GARD POTREBNEJS1 KOT VŽIGALNIK! 699.-+PTT stroški KING-KONG LJUBITE SE BREZ SKRBI! Vse svetovne raziskave so pokazale, da kljub nevarnosti aidsa ni prave prodaje kondomov, čeprav so ti še vedno najboljši varuh pred to hudo boleznijo. ZAKAJ? Zato, ker kupca prisilijo v obotavljanje. Te skrbi izginejo, če kupite KING-KONG, ker: • zadrega izgine (ne kot pri klasičnem kupovanju v kioskih ali trgovinah), • zagotavlja vam popolno anonimnost * kondom je vedno pri roki * pri nakupi K1NG-KONGA lahko veliko prihranite! Ne verjamete? Poskusite! KING-KONG je komplet 50 kondomov v raztopini medu; popularni medenjaki!!! Komplet vam pošljemo po pošti na naslov, če pa zaradi sostanovalcev tega ne želite, imamo rešitev: napišite svoje ime in priimek, namesto naslova pa post restante, poštno številko in mesto. S tem je vse rešeno, vaš KiNG-KONG vas bo čakal sedem dni na pošti. Plačate po povzetju. Embalaža nevtralna. 999.-+PTT sroški GINGER ZA DOLGO IN SREČNO LJUBEZEN KUPUJEJO ŽENSKE - PIJEJO MOŠKI! Čaj GINGER je sestavljen po stari kitajski recepturi, ki se je ohranila dolga stoletja. Že stari Kitajci so ga pili, da so ohranili vitalnost do poznih let. Pitje čaja je na Kitajskem obred - kmalu boste razumeli, zakaj. Navodilo: Vrečko s čajem prelijte s pol litra vrele vode in pustite, da se ohladi. Vrečko odcedite in zavrzite. Čaj poljubno sladkajte, najbolje z medom. Pijte ga dvakrat na dan: zjutraj in pozno popoldne (ne zvečer) po 2,5 dl (polovico pripravljene količine). Čaj deluje postopoma, zato ne boste občutili učinka že po prvi skodelici. Po nekaj dneh pa boste opazili, da je splošna napetost popustila, da spite globlje, mirneje in da sle prijetno umirjeni. Ta občutek bo sčasoma prerasel v splošno počutje, kar se bo kazalo tudi z zboljšanjem kondicije, obnovo spolne moči in mladosti. Ko se bo to počutje ustalilo, zmanjšajte uživanje čaja na dva do trikrat na teden. 699.-+PTT stroški CANG-SLANG ČAJ ZA ZMANJŠEVANJE TELESNE TEŽE! Med najpogostejšimi boleznimi so tiste, ki so povezane s preveliko telesno težo. Vitki ljudje so bolj zdravi, krepkejši, lepši in uspešnejši. Naredite prvi korak: popijte skodelico CANG-ŠLANGA! Mnogi pripravki za hujšanje (vitaminski napitki, tablete...) in razne diete so pomagali pri zmanjšanju telesne teže, idealne teže pa niso ohranjali. ČANG-ŠLANG je drugačen. Pripravljen je iz naravnih sestavin po starodavni kitajski recepturi. Povzroča zmanjšanje apetita, izgubo sala, zmanjšuje telesno težo. Me-kdanji kitajski velikaši so pili ČANG-ŠLANG, da so ohranili zdravo, prožno telo, mladost in gibčnost. Ker učinkuje, se je ČANG-ŠLANG na Kitajskem ohranil do danes - celih 1700 let! V eni škatli ČANG-ŠLANGA je 40 vrečic čaja - dovolj, da vam uspe! Vsak dan pred obrokom popijte skodelico čaja in vaše težave zaradi telesne teže se bodo raztopile Naj bo vaše geslo: ZDRAVJE. VITKOST, USPEH! 699.-+PTT stroški DEKLETA POZOR! Vsa velika svetovna podjetja imajo svoja dekleta modele, ki jih predstavljajo v medijih. REVLON npr. ima malo Cindy Crawford, NINA RICCHI Iman, YVES SAINT LAURENT Isabelo Rosselini. Podjetje DŽIRLO išče za slovensko tržišče dekle, ki ga bo predstavljalo v reklamnih spoti h na TV in v časopisih (v oglasih, na naslovnih straneh, v intervjujih ipd.) Dekle mora izpolnjevati naslednje pogoje: * lep in zdrav videz • zanimiv nastop * uglajeno vedenje * privlačnost * očarljivost * psihološka pripravljenost na breme statusa znane osebnosti • pripravljenost na profesionalno opravljanje delovnih obveznosti. Vsa dekleta, ki jih to zanima, naj pošljejo dve fotografiji (obraz in telo) s čim več podatki na naslov: Džirlo d.o.o., p.p. 45, 61000 Ljubljana. Poleg dekleta, ki bo predstavljalo podjetje Džirlo, bomo izbrali še 5 deklet, ki bodo članice skupine »DEKLETA DŽIRLO«. Ta dekleta bodo opravljala manekenske storitve za najbolj znana podjetja v Sloveniji, Avstriji, Nemčiji, Španiji in v drugih evropskih državah. IZBOR VSEH DEKLET OPRAVI LASTNIK PODJETJA, G I DŽIRLO OSEBNO OBVESTILO ZA KUPCE ČANG ŠLANGA Rezultati akcije 'NAS MALI ZNAK POZORNOSTI" bodo objavljeni v DELU in SLOVENSKIH NOVICAH dne 19. februarja ' 93 in v NEDELJSKEM DNEVNIKU 21. februarja '93. _ NAROČILNICA Ime in priimek ulica In št. poštna št. in kraj kosov KING-KONG kosov TAR-GARD kosov GINGER kosov ČANG-ŠLANG Naročilnico poSIJIte na naslov: Džirlo, 8», p, 4g, 6*000 M"*"J»"<» SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA p.o. od 1. februarja 1993 obrestuje sredstva občanov po naslednjih obrestnih merah: L Tolarska sredstva na vpogled letno mesečno 85% R 49,73% 3,14% 2. Tolarska namensko vezana sredstva do 50.000 tolarjev letno mesečno — od 20 do 30 dni R + 5% 68,61% 4,09% — nad 1 mesec R + 7% 71,82% 4,24% — od 35 do 90 dni R + 7,5% 72,62% 4,28% — nad 3 mesece R + 8% 73,42% 4,31% — nad 6 mesecev R+10% 76,64% 4,46% — nad 12 mesecev R+12% 79,85% 4,60% 3. Tolarska namensko vezana sredstva nad 50.000 tolarjev letno mesečno — od 20 do 30 dni R + 6% 70,71% 4,16% — nad 1 mesec R + 8% 73,42% 4,31% — od 35 do 90 dni R + 8,5% 74,23% 4,35% — nad 3 mesece R + 9% 75,03% 4,39% — nad 6 mesecev R+ 11% 78,24% 4,53% — nad 12 mesecev R + 12% 79,85% 4,60% 4. Depoziti z devizno klavzulo za zneske nad 100.000 tolarjev letno — nad 1 mesec 8% — nad 3 mesece 9% — nad 6 mesecev 10% SLOVENSKA HRANILNICA IN POSOJILNICA ima svoja poslovna mesta: v Kranju na Likozarjevi 1, delovni čas je od 8. do 16. ure (sobota zaprto), telefon 064/223-700, v Tržiču na Cankarjevi 1, delovni čas je od 8. do 15. ure (sobota zaprto), telefon 064/50-189, v Ljubljani na Cankarjevi 7, delovni čas je od 8. do 15. ure (sobota zaprto, telefon 061/210-040 in na Bledu, Trgovsko-turistični center, delovni čas je od 8. do 12. in od 15. do 18. ure (sobota zaprto), telefon 064/78-965. Vabljeni! IZPOSOJA videokamer, uporaba je enostavna * 241 -265 1027 EMAJLIRANJE kopalnih kadi, ga rancija 2 leti, možnost plačila na dva čeka g 66 052_1163 POSLIKAVA sten v otroških sobah z liki iz pravljic * 57 909, popol dan_1182 POSTAVITEV kmečkih PEČI, zida nih ŠTEDILNIKOV, KAMINOV, po laganje keramike * 65-773 1346 Obrtniki, podjetniki trgovine, ra čunalniško VODIM poslovne knjige Cene konkurenčne. * 49 518 _1465 ROLETE, žaluzije, lamelne zavese in POPRAVILA naročite na * 712 019_1539 PIŠUAR SERVIS TV, VIDEO, AV DIO popravilo vseh proizvajal cev! Smledniška 37, Kranj, * 323 159_1584 ČISTIM talne obloge, oblazinjeno pohištvo, stekla in avtosedeže * 632 437 1616 {jf^KMEČKI STROJ« Škofja loka OODEŠIČ 53 t*l.: 631 497.fax 216 366 KMETOVALCI-NAJCENEJŠE! * TRAKTORJIZETOR.UNIVERZAL IN URSUS MASEY FERGUSON ' VSE VRSTE KMETUSKE MEHANIZACIJE POKLIČITE: 622-375,622-311 IZREDNA PONUDBA: * MOTORNIH ŽAG: JONSERED IN JEKLENIH VRVI * SEMEN (horuzB.solate.(lioia Itd), KRMIL IN KRMNIH DODATKOV, AKUMULATORJEV, KARDANOV. ORODJA IN G.UM. DA7flD> ANTlFRIZ-99,90 SIT/I rViUn. POKLICITE:631-497 IZOLIRAM cevi centralnih kurjav z alu pločevino, cena ugodna. * 329-374_T788 MONTIRAM vlečne kljuke * 633-506, popoldan 1794 Nudim PREVOZE do 17 oseb. * 65-461_1799 Nudim PREVOZE s kombijem * 70 728_1811 IZDELUJEM in prodajam SMET-NJAKE kontejnerje. * 324-457 J & J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, Hi-Fi naprav vseh proizvajalcev Smledniška 80, Kranj, del čas: 9. do 17. ure, * 329 886 ROLETE, ŽALUZIJE, lamelne ZA-VESE izdelujemo, montiramo, servisiramo in čistimo. Lahko tudi na obroke, g 216-919_1849 VODOVODNO INŠTALACIJO V HIŠI (solidne cene, štemamo sami!) ter razna drobna popravila, npr. popravilo pip, čiščenje bojler-jev in odtokov, razne montaže itd., vam kvalitetno in z garancijo nare dimo Delamo po celi Sloveniji! Kranj, * 218 427_1875 POLAGANJE parketa, PVC talnih oblog Hitro in kvalitetno * 329 202_1925 Novo! Dostava italijanskih SPE-CIALITET na dom Vsak dan od 11 do 22 ure, razen ponedeljka * 218 0Q7_1928 Harmonikar in kitarist IZVAJATA glasbo na porokah in zabavah "& 47 110_1996 POLAGAM keramične ploščice g 65 705_2017 MONTAŽA A kanala ter ostalih TV anten * 215 146, 57-420 2026 Organiziramo PREVOZE po Slove niji in tujini do 3 t . * 218-454 B4LT KIDRIČEVA 26/C 64270 JESENICE POS68NR PONUDBA NOVA VOZILA: FIATTIP0 2.0i.e. kat. 23.900,00 DEM FORD FIESTA 1.3 SX + sončna streha 18.700,00 DEM - FORD ESCORT CLX. 1.8 I -16 V, 5 V 25.500.00 DEM - GOLF III 1.4 CL 3 V 23.300,00 DEM - T0Y0TA COROLLA 1.5 XL, 4 V, mod. 92 18.300,00 DEM Možna dobava tudi ostalih vozli Iz programa FORD, HONDA, AUDI. NISSAN, SUZUKI. VSE CENE SO Z VSEMI STROŠKI DO REGISTRACIJE. KOLIČINE OMEJENE. POPRAVUAM in ODKUPUJEM karambolirana vozila. * 241-168 _2090 Kvalitetno POLAGANJE kerami-čnih ploščic in marmorja. * 46-408_2VI6 LEDO SERVIS - servisiramo hladilnike, skrinje, pralne stroje, štedilnike. Hitro, poceni. * 214-780 _2158 PRIPRAVIM vam LES, ki ga rabite pri gradnji stanovanjske hiše. * 64-222_2164 SERVIS pralnih in ostalih gospodinjskih strojev. Hitro in kvalitetno. * 632-002_2194 AVTOALARMI - prodaja in montaža kvalitetnih sistemov po ugodnih cenah.« 310-716 2284 IZOLACIJA cevi in bojlerjev centralnih in drugih toplovodnih napeljav z AL pločevino in TERVOL. * 58-347_2296 Nudimo računovodsko - knjigovodske STORITVE. Ermax d.o.o., * 217-911 2297 STANOVANJA STANOVANJE, 1 -sobno, ali GARSONJERO v Kranju, nujno najamemo. Naslov v oglasnem oddelku._1359 STANOVANJSKO PRAVICO ku-pim. * 329-875. od 16. do 19. ure STANOVANJE na relaciji Koroška Bela - Mojstrana, za dve leti, nujno najamem. Predplačilo v DEM. * 891-354_1635 Odlično ohranjeno komfortno 2 sobno STANOVANJE v Kranju prodam. * 328-169, po 15. uri Prodam STANOVANJE v pritličju 66 m2. Informacije po tel. 221-353. STANOVANJE, 3-sobno, komfort-no (centralna, telefon, CATV), v Šorlijevem naselju, zamenjam za 2-sobno. * 215-701, zvečer 2033 STANOVANJE. 3-sobno. zame njam za dve garsonjeri. * 714-788 2059 Najamem GARSONJERO oz SO BO. Relacija: Bled - Radovljica. * 714-788 2060 V centru Kranja oddam 2 sobno STANOVANJE, 60 kvad. m, primerno za poslovno - pisarniško dejavnost ali privat medicinsko ordinacijo Šifra: UGODNO MAJ 93__2068 STANOVANJE v Škofji Loki Par tizanska 45, 1-sobno, opremljeno, s telefonom, zelo ugodno prodam Inf Suljanovič, Blaževa 10, Škofja Loka, popoldne 2069 STANOVANJE, 1.5-sobno. v Kra-nju, 42 kvad. m, prodam. Gradni-kova 3, stan 16, Kranj 2091 V Kranju prodam 3 sobno STANO VANJE, 90 kvad. m * 324-156 2112 STANOVANJE v Kranju na Plani ni II, 1-sobno, zelo dobro vzdrževano, prodam * 326-756 2113 Iščem GARSONJERO v škofji Lo ki * 631 432_2135 STANOVANJSKO PRAVICO na Planini, za 2.5-sobno stanovanje prodam * 217 631, petek popol dan_2179 GARSONJERO v Kranju zamenjamo za garsonjero v Ljubljani * 061/343-458 2187 Na Jesenicah oddam STANOVA NJE s telefonom, opremljeno * 0601/25-835_2201^ ZAMENJAMO: na Planini 12 + 2 za 2 sobno, 2 + 2 za dve manjši stanovanji, 2 sobno nekomfortno (Zlato polje) za 1 sobno komfort no, 1 sobno pritlično za 1-sobno v višjem nadstropju, 2 sobno (65 kvad. m) za 2 + 2 na Planini III PRODAMO na Planini 1 5 sobno (52 kvad. m), 1 sobno (44 kvad m), 2 sobno (59 kvad m), 3 sobno (84 in 88 kvad. m); v Šorlijevem nase lju 3 sobno (68 in 72 kvad. m), v Tržiču 3-sobno (80 kvad m) ter dru ga APRON NEPREMIČNINE, * 064/214 674 2299 VARSTVO DEKLE od 16 do 25 let. ki bi rada prebivala 3 mesece v Švici in varovala našo 3 letno deklico, naj se oglasi na 325 384, Moravek, Kranj 2170 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD, rabljeni rezervni deli za vozila Citroen in odkup vozil za avtoodpad * 692 1 94_1142 Veliko REZERVNIH DELOV za R 4 TLS ugodno prodam * 691 835, popoldan 1881 MOTOR za Mercedes 240 D pro dam. * 77 092_2030 Dve GUMI za Zastavo 750, s platišči, prodam * 242 718. popoldan _2038 Odkupujem rabljene NIHAJNE ROKE in KONČNIKE za Zastavo 101* 312 052 2041 TUJE PODJETJE IŠČE PREVAJALCA ANGLEŠČINE, urejenega videza. Delo ob sobotah in nedeljah na Bledu. INTERVJUJI bodo v petek, 5.2, ob 17. uri v HOTELU GOLF Bled. ZASTAVO 101, po delih, poceni prodam * 46-379_2049 AKUMULATOR, 12 V, 97 Ah, nov, prodam ceneje. * 802-040 2156 Štiri GUME s platišči, cena 10.000 SIT, prodam. * 328-033 2162 MENJALNIK s petimi prestavami in desna VRATA za Yuga prodam. * 49 281 2294 VOZILA_ Akumulatorji Topla 12 V 40 Ah -3.400; 12 V 50 - 4.650; 12 V 75 -5.850; Plačilo s čekom 30 dni. Se priporoča Agroizbira Kranj, Smledniška 17, Kranj 1770 YUGO 45, letnik 1985, prodam. Sp. Duplje 24/a, ogled popoldne 1871 ZASTAVO 101, letnik 1980, prodam* 403 252_1919 ZASTAVO 101, letnik 1987, prodam. * 720-082_1924 YUGO SKALA 55, letnik 1989, prodam* 326-694_1927 R 18 prodam. * 81-047, v petek od 17. do 19. ure_1932 OPEL 2.500 S, starejši letnik, pro-dam po delih. * 81-047, v petek od 17. do 19. ure_1933 ŠKODO 120 L, letnik 1981, registri-rano do 7/1993, prodam * 45-583_1934 YUGO 55 KORAL, letnik 1989, prodam* 218-249_1937 ALSETO GT, 1 800 ccm, letnik 1975, registrirano do 6/1993, prodam* 861-321_1939 R 4 GTL, letnik 7/1990, metalno modre barve, z dodatno opremo, prodam Možnost kreditnega odplačila * 81 767, Vanja - od 8. do 15 ure; popoldne Bratušek, Na trati 26/a, Lesce 1942 R 9. letnik 1988. 77-981, po 15. uri prodam. 1943 DAIHATSU TS SHARADE, letnik 1990, prodam. * 328 189 1945 PZ 126, letnik 1980, prodam * 214 910_1946 YUGO 45, letnik 1987, prodam. * 061/627-715_1952 YUGO 55, star pol leta, 2.600 km, prodam * 621 593, popoldan _V958 FORD FIESTA CL 1.1, letnik 8/1990, 30 000 km, katalizator, ši-bedah, avtoradio, garažiran, prodam. Zg Besnica 149, Slap Šum _1960 ZASTAVO 101, letnik 1979, dobro ohranjeno, registrirano do 9/1993, prvi lastnik, prodam * 77 745 _1965 YUGO KORAL 45, rdeče barve, re-gistriran do 6/1993, zelo ohranjen, cena po dogovoru, prodam * 421 -488_1967 126 P, letnik 12/1987, prodam ali menjam za avto z doplačilom * 46 074_1969 FIAT TIPO 1.4, letnik 3/1991, srebr no sive barve, prodam * 78 574, po 16 uri_1976 R 4 GTL, letnik 5/1991, prodam. Zadražnik Boštjan, Ravne 25, Tržič _1979 YUGO 45, letnik 1987, cena 3.200 DEM, prodam * 802 023 1981 GOLF Diesel, letnik 1987, 81.000 km, cena 11 200 DEM, prodam Prebačevo 40, Kranj_1985 ŠKODO, letnik 1977, obnovljeno, registrirano do 10/1993, prodam * 68 489_1987 FORD ORION, prva registracija 1984, cena 7 500 DEM v proti vrednosti, ugodno prodam * 84-402, popoldan_1995 CITROEN GS, letnik 1980, prodam ali menjam za R 4 GTL * 422 098 RENAULT ^ WURM • NADOMESTNI DIH • SERVIS IN POPRAVILA • 000ATNA OPREMA RADIJI SONČNE STREHE. SPOJU RJI PREPROGE • RAZPR00AJA GUM CELOVEC, ttl 9943 413 S44000 St Vihti Rmg 25 27 R 4 GTL, letnik 10/1991, prevoženih 13.000 km, prodam. * 76-001 _2000 YUGO 55, karamboliran, ugodno prodam. * 329-751_2008 R 4 GTL, letnik 8/1990 ugodno prodam. Podlubnik 144, Škofja Loka_2012 ZASTAVO 850, letnik 1985, regi-strirano do 10/1993, ugodno prodam. Orehovlje 1, Kitanovič, podstrešje 2013 FIAT 850 SPORT, letnik 1969, prodam* 41-191_2016 GOLF JGL 1.3, potreben barvanja, ugodno prodam. * 331 -061 2023 GOLF JX, letnik 1985/1986, in UNI-MOG 421, letnik 1977, prodam * 77-092_2028 CITROEN VISO CLUB, letnik 1982, dobro ohranjeno, prodam. * 061/813-309_2035 CITROEN GS, letnik 1980, ugodno prodam. Peternelj, Podbrezje 32, Duplje 2037 R 4 GTL. letnik 7/1988, cena 4.800 DEM, prodam* 214-626 2040 R 4, letnik 1986, prodam. Predoslje 121, proti Suhi, Kranj 2042 R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 7/1993, ugodno prodam. * 57-695_2043 ZASTAVO 101, letnik 1984, registrirano, prodam * 421-669 2050 GOLF JGL prodam. Langus, Pera-čica 5, Brezje 2051 R 5 CAMPUS, letnik 1990, rdeče barve, 5 vrat, registriran do 2/1994, cena 11.500 DEM, prodam ali menjam za cenejše vozilo. * 632-386 _2063 VVV KOMBI - kombiniran, letnik 1989, bencin, lepo ohranjen, prodam. * 45-017 2064 YUGO 45, letnik 1983, lepo ohra-njen in vzdrževan, prodam. * 710-743, popoldan 2066 ZASTAVO 101, letnik 1983, pro-dam* 53-637 2072 ŠKODO, letnik 1986, registrirano do 12/1993, cena 2.800 DEM, pro-dam. * 328-033_2074 TRABANT, letnik 1987, prodam * 214-628_2075 VVARTBURG KARAVAN, registri-ran do 9/1993, prodam za 400 DEM * 216 200 2087 R 4, letnik 1978, prodam Gorenc, Gradnikova 7, Kranj_2088 VISO, letnik 1986, prodam * 310-240_2092 KADETT C, letnik 1976, registriran celo leto, prodam ali menjam. Kri Ska 3, stan. 2_2098 LADO 1.500, letnik 1989, dobro ohranjeno, prodam Zavrl, Predos Ije 132_2101 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, cena 2 700 DEM, prodam * 328 042_2204 KOMBI ZASTAVO 850, letnik 1986, prodam * 214-628_2105 OPEL KADETT TD, letnik 1990, re gistriran do 2/1993, prodam * 738 113_2107 R 11 GTD, I 1986 1988, 82.500 km, metalik barve, z vso dodatno opre mo, prodam za 9 600 DEM ali po dogovoru * 324 150, Igor 2110 R 5 CAMPUS, letnik 1990, 5 vrat, 5 prestav, metalno moder, prodam * 872-011_21J5 YUGO 45, letnik 1984, karamboli ran, prodam. Plevel, * 421 011 _2117 R 5 GL, letnik 1986. prodam * 78 632_2jm YUGO 55, letnik 1990, zelo dobro ohranjen, prodam. * 312 255 _21I25 DAIHATSU SHARADE TURBO Diesel, letnik 7/1990, prodam * 77 748_2132 GOLF, letnik 1979, in ZASTAVO 101, letnik 1985, prodam * 217 396_2138 ZASTAVO 750, letnik 1981, pro dam * 323-995, po 15 uri 2139 YUGO 45 A, letnik 1986. registriran do 6/1993, prevoženih 44 000 km, prodam Mohorč, Jelen dol 10, Tr žič 2141 GOLF JX, novejši model, karam boliran, kupim do 5000 DEM Pla čilo tako) * 692 194 2142 VERATSCHNIG BOROVUE t NOVA VOZILA • HITER SERVIS • VELIKO SKLADIŠČE DELOV Telefonske informacije: 9943-4227-2338 126 P, letnik 1981/1982, registriran do 1/1994, prodam* 311-248 _2U5 126 P, letnik 1990, rdeče barve, prodam. Zalog 78, Cerklje 2146 YUGO 45, letnik 1986, ZASTAVO 101, letnik 1982, prodam. * 326-142_2147 ZASTAVO 750, letnik 1979, regi~ strirano celo leto, prodam. C. 1. maja 34, Jesenice 2149 YUGO 45, letnik 1990, prodam * 46-561_2153 R 4 GTL, letnik 1989, rdeč. 45.000 km, super ohranjen, prodam. * 622-245_2155 LADO 1.300, letnik 1987, prvi lastnik, avtoradio, vlečna kljuka, prodam. * 81-440 2157 AX 14 RD, letnik 1989, prodam. * 45-114, po 15. uri_2160 ZASTAVO 850, letnik 1984, s tehničnim pregledom, v odličnem stanju, prodam. * 45-170 2165 LADO KARAVAN, lepo ohranjeno" registrirano do 10/1993, prodam. * 76-908_2174 R 4, letnik 1991, prodam. * 712-313 _2177 YUGO 45, letnik 1985, YUGO 55, letnik 1987, YUGO 45, letnik 1990, in CERADO za Yugo, prodam. Vu-čenovič. Pot na Pilarno 10, Tržič _2181 ZASTAVO 750, letnik 1980, prodam. * 327 437 2190 R 4 TL, letnik 1986, dobro ohra-njen, garažiran, prodam po ugodni ceni. * 218-087, zvečer 2199 Auto-Krainer CELOVEC.ROSENTALERSTRASSE 126. tel.: 9943-463-21415 VOZILA'NAD.DELrSERVIS GOVORIMO SLOVENSKO R 5 GTS 1.400, letnik 1987/1988, registriran celo leto, cena ugodna, prodam Seger, stanovanje 1, Cankarjeva 31/a, Radovljica 2200 ZASTAVO 101 comfort, letnik 1979, registrirano celo leto, cena 1 500 DEM, prodam * 328 075 .__2204 YUGO 45, letnik 30/9/1989, kot nov, z dodatno opremo, prvi lastnik, fiksna cena 4.600 DEM, prodam * 325-743_2209 ZASTAVO 128, letnik 1983, registrirano do 19/1/1994, FIAT Diesel 132, letnik 1982. registriran do 11/11/1993, prodam * 325 709 _2210 R 4 TL ugodno prodam * 43 043 _22U VISO OLCIT, letnik 1991, cena 5 600 DEM, prodam * 422 439 _2216 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1986, 60000 km, ohranjeno in garažira no, v odličnem stanju, prodam za 3 500 DEM * 43 402_2219 YUGO 45, letnik 1987, prevoženih 59000 km, dobro ohranjen, cena 3 800 DEM, prodam * 325 396, Mojca_2220 R 4 GTL, rdeče barve, letnik 11/1990, registriran do 11/1993, garažiran, zaščiten, prvi lastnik, 13.000 km, cena 7 200 DEM, pro dam * 329-956 _2230 HROŠČA, registriran do 12/1993, prodam * 45 159, popoldan 2234 ZASTAVO 750, za rezervne dele, nevozno, prodam * 403 081, šink. Sp Besnica 145 2235 CITROEN, letnik 1979, original francoski, prodam * 323 557 Sintschnig CELOVEC, Sudbahngurtel 8, tel: 9943-463-321440 (blizu glavne železniške postaje) GOVORIMO SLOVENSKO GLAVNI ZASTOPNIK FORDA V CELOVCU • za vaš avto se bomo potrudili • vedno velika zaloga in ugodne cene vozil • veliko skladišče originalnih nadomestnih delov in dodatne opreme • vsa dela opravljajo perfektno izučeni mehaniki in kleparji v najmodernejši delavnici Petek, 5. februarja 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 23. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS OBVESTILO Male oglase, označene »POD ŠIFRO«, so oglaševalci naročili za objavo tako, da zanje maloogla-sna služba Gorenjskega glasa zbira pisne ponudbe interesen tov. Zato Vam naslova oglaševalca ne moremo posredovati. Stik z njim navežete tako, da na naslov Gorenjski glas Kranj posredujete pisno ponudbo z Vašimi podatki v zaprti kuverti, nanjo pa obvezno dopišete šifro, na katero se Vaša ponudba nanaša. Veliko uspeha Vam želi GORENJSKI GLAS in se priporoča! YUGO 45 A, letnik 1986, prodam. * 311-492, po 16uri_2238 LADO, letnik 1976, registrirano, v voznem stanju, celo - za rezervne dele, prodam. * 632-987 2240 YUGO 55 SKALA, letnik 1989, prodam, g 712-061_2246 NISSAN MICRO 1.0 LX, letnik 1991, rdeče barve, ugodno prodam * 325-712_2252 GOLF JGL Diesel, letnik 1983/1984, registriran do 16/2/1993, tehnični pregled opravljen, ohranjen, servo zavore, šibe-dah, ugodno prodam. Pot na Jošta 51, Stražišče, Kranj, ogled dopoldan_2259 GOLF, letnik 1978, karamboliran, prodam. Konjar Vanja, Drulovka 6, Kranj 2273 OPEL COMMODORE prodam * 325-713 2274 FORD ESCORT 16 I, letnik 1991, črne barve, prodam. * 84-216, popoldan_2283 R 4 GTL, prva registracija 7/1992, prodam. Bavdkova 4, Kranj, * 310-546_2286 FIAT TIPO 1.6 DGT, odlično ohranjen, z najboljšo opremo, letnik ]99J, prodam* 881-119 2287 GOLF, letnik 1977, zelo ohranjen, registriran do 9/1993, prodam. * 217-386, Predoslje 26_2289 LADO SAMARO, letnik 9/1987, prodam. * 215-335_2291 YUGO 45, letnik 8/1991. prvi lasT nik, prodam. Voglje, Šenčurska pot 25 _2292 GOLF Diesel, odlično ohranjen, temno moder, letnik 8/1988, 41.000 km. prodam. * 061/621-126 2293 SUBARu 1.6 TL, letnik 1990, ka-ramboliran, prodam. Langusova 28, Radovljica, petek ob 16. uri ___2295 R 4 GTL, letnik 1988, registriran do 11/1993, 63 000 km, cena ugodna, prodam * 725 279_2298 ZASTAVO 750 SC, letnik 1984, registrirano do 14/3/1993, cena 800 DEM, prodam. Ogled možen v nedeljo 7/2/1993 na Petrolu, Zlato polje 2303 ZAPOSLITVE POIZKUSITE IN SE PREPRIČAJTE! Smo najuspešejši pri prodaji Naučili vas bomo, kako do uspreha. Zagotavljamo vam, da z OXFORD SKO ENCIKLOPEDIJO in VELIKIM DRUŽINSKIM ATLASOM SVETA ni težko. * 59-063_1351 Različne vrste samostojnih del na domu Podrobna navodila z naslovi za nabavo materiala in za proda jo izdelkov vam pošljem po pošti. Pišite Kerec, poštno ležeče 61261 Ljubljana Dobrunjel_1807 Zaposlimo mlajšega izučenega ali priučenega AVTOKLEPARJA. Av-tokleparstvo Jereb Lesce, gJ712 142 _1859 Za prodajo svetovno priznane koz metike vam nudimo odličen zaslužek do 40 % provizije ter dodatno izobraževanje na področju kozme tike. Uresničite vaše življenjske ci Jinpostanite naš sodelavec * 7^-81^2^417_1868 Redno ali honorarno zaposlimo DEKLE za strežbo Zaželjena prak sa Dober OD. Zglasite se osebno gJHao* 70-142 1879 Honorarno zaposlitev nudimo sa dostojnemu ELEKTROINŠTALA TERJU Demo d.o.o., * 76 592, 76-378 1944 OSEBE, ki jim delo ni tuje in bi rade dobro zaslužile naj se javijo in oddajo ponudbe pod Šifra: ODLI HjjNjASLUŽEK_1949 zaposlim ČLOVEKA z lastnim prelom. Šifra: KONKURENCA 1955 jščemo komunikativne OSEBE Možnost redne zaposlitve * 222-524_ 1957 Slovenska knjiga vabi k sodelovanju KOMERCIALNE ZASTOPNIKE *a popisovanje na terenu "Pošlo vni imenik Republike Slovenije 1994" za območje Kranja in okoli ce Ponudbe pošljite na naslov Slovenska knjiga d.o.o. za PIRŠ, Litijska 38, Ljubljana, * 061/104-282_ 1980 Rabimo ČISTILKO za akupne pro store. Mestni trg 36, Škofja Loka, • 620 279 1999 Iščem kakršnokoli DELO! * 329-113_2002 Zaposlim kvalificiranega AVTOKLEPARJA. Naslov v oglasnem oddelku._2032 Skupina COOL išče KLAVIATUR I -STA. * 329-102, 241 -601 2046 NATAKARICO redno ali honorarno zaposlimo. Gostilna Bizjak, Zg. Be la 20, Preddvor, inf. osebno 2062 Iščem zaposlitev kot PRODAJALKA na relaciji Kranj - Golnik. * 46-374_2083 Okrepčevalnica Kozolec išče sposobno NATAKARICO. Ne bo vam žal* 325-265,__2102 Iščem kakršnokoli zaposlitev z lastnim kombijem. * 621-590, popoldan_2108 Zaposlim BLAGAJNIČARKO. Gre-gorc, Golniška 6, Kranj 2169 KS TRSTENIK išče najugodnejšega ponudnika za izkop (trase) vodovoda. Povije - Zg. Orle, Sp. Orle, cca 2.000 m. Pisne ponudbe pošljite na sedež KS, Trstenik 8, Golnik. * 064/214-524 ali 215-285 2184 Dva ZIDARJA in enega TESARJA zaposlim. * 325-672, nedelja 2196 PRODAJALKAM nudimo delo z uvoženimi artikli. * 70-735, petek po 15. uri_2202 Narodno zabavni ansambel vabi k sodelovanju rutinirano PEVKO za snemanje kasete in za redno sode-lovanje. * 68-370_2213 SPORTINA BLED zaposli več kvalificiranih ŠIVILJ v redno delovno razmerje, za delo v naši delavnici v Lescah. * 78-778. od 9. do 17. ure 2214 Zaposlimo PEKA. Pekarna Umnik, Šenčur 2232 Iščem kakršnokoli administrativno DELO* 48-114_2236 Honorarno ali redno zaposlimo več OSEB na področju prodaje. Prednost jrnajo osebe z lastnim prevozom. Dnevni zaslužek 5.000 (pet tisoč SIT) tolarjev. Na ponudbe bomo odgovorili v roku 8 dni. Šifra: ZA BOLJŠI JUTRI 2242 Delo dobi TRGOVKA s prakso v živilski trgovini * 327-087 2263 Kvalificirane NATAKARICE, simpatične, zaposlim Dober delovni čas in plačilo - osebno, Coctail bar "Pare",* 221-051_2270 Honorarno delo dober zaslužek. * 211-032, po 15 uri_2272 Takoj zaposlimo KV strojnega KLJUČAVNIČARJA ali ORODJAR JA iz bližnje okolice Škofje Loke za delo na predelavi plastike Zaposlimo KV REZKALCA oz. IZŽI GALCA na potopni eroziji. Ponudbe pod Šifra: DOSLEDNOST 2288 ŽIVALI JARKICE 8 20 tednov in PRAŠIČE 20 150 kg, prodam. Hraše 5, Smlednik, * 061/627-029 1743 Dve TELIČKI simentalki, stari eno leto, prodam. * 47-485 1833 Crnobela TELETA, težka 40 do 70 kg, prodam * 57 280 1894 PRAŠIČE, težke cca 140 kg, doma" ča krma, prodam. * 061/841-349, Cerkljanska Dobrava 1 1896 Mlade SKOBČEVKE - samice brezplačno, NIMFE, avstralske CELNICE in KAČE prodam * 76 342_1897 BIKCA frizijca, starega 10 dni, pro dam. Eržen, Žabnica 59 1926 KONJA, starega 4 leta, prodam. Lom 20, Tržič_1930 PURANE, cena 380 SIT/kg, pro dam * 733 879_1935 TELIČKO simentalko, staro 7 ted nov, prodam Voklo 13, Šenčur _1938 PRAŠIČE, težke 120 kg, prodam * 632-861_1951 Rjave JARKICE, stare 8 tednov, prodam. Oman, Zminec 12, * 621 475 1954 Težke KOKOŠI za nesnost ali zakol so naprodaj * 45-738 1962 * 50-610" 1970 KRAVO, brejo, prodam. BIKCA simentalca, težkega 130 kg, za nadaljno rejo, prodam. * 46 644 1984 OVCO, težko 40 kg, in ZAJKLJE prodam * 422 239_ 1990 SIMENTALKI, kravo po teletu in brejo telico, in breji KOBILI, pro dam* 061/612 753_2001 TELIČKO, težko 110 kg, lahko tudi meso, prodam. * 64-207 2007 PRAŠIČA, težkega 110 kg, krmljen z domačo krmo, prodam * 736 619 2020 Angora MAČKA prodam * 215 931, popoldan_2034 Domače zaklane Pl prodam * 43 010_2036 PRAŠIČE za zakol, težke 120 kg, prodam. * 43-026_2047 PRAŠIČA za zakol prodam. Praše 14, Mavčiče 2057 JUGOTANIN kemična industrija, po. sevnica odkupuje les Les odkupujemo-direktno aH preko območnih gozdnih gospodarstev In kmetijskih zadrug. Odkupujemo tudi les, ki ga Je napadel kostanjev rak, s posekom takih dreves boste postopoma obnovili svoj gozd. V primeru direktne prodaje Je netto cena za drva 1.900 SIT/prm, za dolžinski les pa 2.400 SIT/m'. Davek In prevozne stroške plača tovarna. Les vam bomo plačali najkasneje v 30 dneh na vaš žiro račun. Vse druge Informacije dobite po telefonu 0608/81-349 oziroma na Hermanovl 1 v Sevnici. Plemenske SVINJE ugodno prodamo. * 45-015, od 7. do 14. ure Polovico MESA mlade govedi pro-dam.* 211-951, po 16. uri 2071 Dve TELIČKI, stari dva do šest ted-nov, prodam. * 422-136 2076 Brejo črnobelo KOZO prodam. * 421-799 _2080 KRAVO in BIKA simentalca prodam. Krakovska 12, Voglje 2086 Dve RACI in RACMANA prodam. * 736-690 _2089 BIKCA simentalca, starega 3 mesece, prodam. * 68-633, po 20. uri _2109 Dva PRAŠIČA za zakol prodam. Podljubelj 91, Tržič_2114 PRAŠIČA za zakol, domača krma, prodam* 310-624_2119 Dve OVCI, dve KOZI prodam. Ov-siše 18, Podnart_2128 MLADIČE NEMŠKEGA OVČARJA prodam. * 67-237 2134 TELIČKO simentalko, staro. 7 dni, prodam. Breg ob Kokri 16, Preddvor^_2148 TELETA za zakol prodam Preba čevo 27, Kranj_2150 PRAŠIČE, težke 20 do 25 kg, pro-dam. Kapus, Zagoriška 16, Bled _2151 Dva TELIČKA, lepa, za zakol, pro dam. * 065/79-702 2154 TELICO, brejo 8 mesecev, in jalovo KRAVO, prodam Smlednik 59, p.d. pri Medvedu 2166 PSIČKO NEMŠKI OVČAR, brez rodovnika, staro 3.5 mesece, prodam * 65-773 2175 BIKCA simentalca, za nadaljno rejo ali zakol, prodam. * 725-532 _2176 BIKCE simentalca, od 200 do 400 kg, in KRAVO po telitvi, prodam. Lahovče 17, Cerklje_2178 PRAŠIČA za zakol in suhe BUTA-RE prodam. Glinje 13, Cerklje 2182 PRAŠIČE od 30 do 150 kg prodam. Krivic - Resman, Zgoša 22, Begunje * 733-232 BIKCA simentalca, za zakol ali nadaljno rejo, prodam. * 64-350 _2198 PSIČKO NEMŠKO OVČARKO, sta-ro 2 meseca, oddam. Predoslje 13 _2215 Mlado PSIČKO podarimo skrbnim ljudem. * 45-088_2221 PRAŠIČE, težke cca 170 kg, prodam* 713-315_2224 BIKCA simentalca, težkega 120 kg, prodam. * 622-774_2226 BIKCA, starega teden dni, prodam. Zaloše 5, Podnart 2243 Pritlikave ŠNAVCERJE z rodovni-kom, stare 8 tednov, prodam. * 325 416_2245 TELICO, staro 15 mesecev, težko 350 kg, prodam * 422 005 2254 KOZO prodam. * 422-076 2255 Dobijo se 20-tedenske JARKICE. Trgovina Domačija, * 738-037 _2257 Domačija sprejema naročila za 1-dnevno PERUTNINO in mesec stare PURANE. * 738 037 2258 Manjše in večje PRAŠIČE prodam. Stanovnik, * 65-546_2268 TELIČKO simentalko, staro 9 dni, prodam. * 802-095_2269 TELIČKO si mentalko, staro 8 tednov, prodam. * 68-647 2271 ŽREBETA, starega 10 mesecev, prodam. * 801 -465_2275 Brejo KRAVO - tretje tele, prodam. Jagodic Marko, šenturška gora 21, Cerklje 2279 KAMNOSESTVO Kašper, Na kalu 16, NAKLO, tel.42-875,47-286 IZDELAVA NAGROBNIH SPOMENIKOV IN NAPISOV POPUST ZA NAROČILA DO VELIKE NOČI KOLIČINE OMEJENE ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega očeta, moža, sina in brata MILANA GOSTIČA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, sodelavcem, sošolcem, prijateljem in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala tudi gospodu Golobu in kolektivu Splošne plovbe Piran. Iskrena hvala župniku iz župnije Primskovo za lep pogrebni obred in pevcem iz Nakla za ganljivo petje. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA Ko je srca bolečina prevelika, se tudi solza posuši, le duša nemo vpije, zakaj več tebe ni. 4. februarja je minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi ata CIRIL DERLING Vsem, ki ste ga spoštovali, ohranili v lepem spominu, obiskujete in krasite njegov zadnji dom s cvetjem, prižigate svečke ter molite za njegov dušni mir, iskrena hvala! Vsi njegovi 4. februarja 1993 ZAHVALA V 85. letu starosti nas je v ponedeljek, 18. januarja 1993, zapustila dobra sestra in teta FRANČIŠKA KRIŽNAR roj. Koselj Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti in nam izrekli sožalja. Hvala za pozornost osebju Bolnišnice Jesenice. Lepa hvala g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi vsem, ki ste ji v življenju pomagali in jo imeli radi. Nečakinja Metka v imenu vsega sorodstva Kamna Gorica, 20. januarja 1993 ZAHVALA V 63. letu starosti nas je 20. januarja 1993 zapustila DRAGICA NOVAK Pokopali smo jo 31. januarja 1993 v Radovljici. Zahvaljujemo se prof. dr. Bohincu za štiriletno zdravljenje, prav tako osebju Hematološke klinike v Ljubljani, osebju Zdravstvenega doma v Radovljici in gospodu Hainriharju za lep pogrebni obred. Mož Franci in hčerka Darja ZAHVALA Delo, skromnost in poštenje, tvoje je bilo življenje! Ob smrti naše drage mame ANE MRAK roj. Križnar se prisrčno zahvaljujemo vsem, ki ste se še zadnjič poslovili od nje! Vsi njeni Zg. Bitnje, 30. januarja 1993 ZAHVALA Ob smrti naše mame, stare mame, prababice, sestre in tete ANE VARL roj. Jerala iz Češnjice se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in številno spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala dr. Nuši Potočnik za zdravniško pomoč, vaščanom, pevskemu zboru iz Podnarta in cerkvenemu zboru za lepo petje ter g. župniku za pogrebni obred. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala! Vsi njeni Češnjica, 1. februarja 1993 ZAHVALA Ob nenadni boleči izgubi naše drage mame, stare mame in tašče MARIJE BUČAK p.d. Be most rove Micke iz Milj se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem, ki so nam v težkem trenutku stali ob strani. Zahvaljujemo se tudi sodelavkam in sodelavcem Gorenjskega tiska za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo g. kapianu za lepo opravljen pogrebni obred in pevcem iz Predoselj za zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: hčerka Jožica z možem Zvonetom, vnuki Nataša, Primož in Katja Milje, 27. januarja 1993 Skupinska ovadba in predlog za revizijo divje privatizacije Krajani proti podjetju TELE-TV in njegovemu direktorju Hišni odbor na Gorenjskega odreda 16 zbira podpise krajanov Planine I in Huj za podporo ovadbi. Kranj, 4. februarja - Pavel Lužan je skupaj s še 37 lastniki catv priključkov v bloku na Gorenjskega odreda 16 pred dnevi vložil na Temeljno javno tožilstvo v Kranju ovadbo proti zasebnemu podjetju TELE-TV, komunikacijski engineering, in njegovemu direktorju Iztoku Škoficu. Povod za ovadbo je, pravi Pavel Lužan, nezakonit prevzem - kraja ali divja privatizacija - njihovih in še približno 1750 carv priključkov v kabelskem omrežju Planina I-Huje. Pavel Lužan in 37 drugih podpisnikov v ovadbi pravijo, da je njihovo omrežje nezakonito prešlo v last podjetja TELE-TV s pogodbo, podpisano julija 1991 med podjetjem in trojico krajevnih funkcionarjev. Ti so brez pooblastila in vednosti 1800 lastnikov catv priključkov celoten sistem predali v last TELE-TV. S tem naj bi si podjetje in njegov direktor Iztok Skofic pridobil od 140 do 180 tisoč mark premoženjske koristi. »Razen tega TELE-TV in direktor Škofic že od 15. avgusta 1991 na osnovi nezakonite pogodbe in protipravne prisvojitve naših catv priključkov zaračunava lastnikom mesečno naročnino v višini 10 mark. Z lastniki priključkov podjetje vse do danes ni hotelo pravno formulirati obligacijske odnose v obliki pogodb,« pravi Pavel Lužan in dodaja, da od direktorja TELE-TV že skoraj eno leto zahtevajo odpravek protipravnega stanja, vendar njihova prizadevanja doslej niso dala rezultatov. Skupinska ovadba 38 stanovalcev je že druga v "zadevi TELE-TV". Prvo je lani vložil na tožilstvo Urad kriminalistične službe UNZ Kranj, in sicer proti krajevnim funkcionarjem, ki naj bi brez pooblastila in vednosti lastnikov priključkov njihovo omrežje predali v last zasebnemu podjetju TELE-TV. Kdaj bo zadeva prišla pred sodišče (če bo), še ni mogoče napovedati. • H. Jelovčan Lastnike kabelskih priključkov v catv omrežju Planina I - Huje obveščamo, da smo 28. januarja pri Temeljnem javnem tožilstvu Kranj skupinsko vložili ovadbo proti podjetju TELE-TV Kranj, ker si je 17. julija 1991 na nezakonit način prilastilo naše omrežje. Na ta način skušamo s pravnimi sredstvi doseči odpravek dolgotrajnega protipravnega stanja, ki ga je TELE-TV povzročilo v našo škodo. Zategadelj prosimo oškodovane lastnike kabelskih priključkov v omrežju Planina I -Huje. da svojo podporo naši ovadbi in zahtevi izrazite s podpisi, kijih pošljite, posamezno ali skupno iz posamezne hiše, na naslov: Hišni odbor. Gorenjskega odreda 16, Kranj. • Pavel Lužan Prireditve za kulturni praznik Nove registrske tablice za avtomobile Dosedanje ostajajo v veljavi Ljubljana, 3. februarja - Prihodnji teden bodo pristojni občinski organi začeli izdajati nove slovenske avtomobilske tablice, ki pa po vsebini in obliki ostajajo enake, imajo le tehnične izboljšave, narejene po evropskih standardih. Nove slovenske tablice, ki jih ima zdaj že skoraj polovica registriranih vozi, so po novem zaščitene z odsevno folijo znanega švicarskega proizvajalca 3M. Za takšno izpopolnitev registrskih tablic smo se morali v Sloveniji odloČiti, da bi zadostili evropskim standardom, ki poleg predpisanih dimenzij zahtevajo tudi posebno prevleko s svetlečo folijo. Ker je tehnološki postopek nekoliko bolj zapleten, takšnih tablic ni bilo mogoče narediti že lansko leto, ko smo jih morali zamenjati tudi zaradi čimhitrejše slovenske promocije v svetu. Trenutno imamo v Sloveniji 58 občinskih grbov, ki se pojavljajo tudi na registrskih tablicah in po tem se tudi razlikujemo od ostalih evropskih držav, ki imajo na tablicah svoje državne simbole ali pa znak Evropske skupnosti in svojo oznako, značilen pa je tudi zelen rob. Glede simbolov v Evropski skupnosti ni strogih pravil, zato ni bojazni, da bi morali ob vstopu vanjo ponovno spreminjati tablice. Tako je prevleka z odsevno folijo pomembna predvsem z vidika varnosti, saj so vozila s takšnimi tablicami znatno bolje opazna, predvsem v nočnem času, tablice pa so s tem zaščitene tudi proti ponarejanju. Zaradi prevleke tudi ne bo več odpadanja grbov, kar pa hkrati tudi pomeni, da jih ne bo več mogoče menjati. Vzgoja in nega balkonskih rož Škofja Loka - Kmetijska svetovalna služba in aktiv žena Bukovica vabita v ponedeljek, 8. februarja, ob 15. uri v zadružni dom na Bukovici na predavanje z naslovom Vzgoja in nega balkonskih rož. Predaval bo vrtnar Jože Antolin iz Dorfarjev. # C. Z. Zakon, kije predvideval odsevne tablice, je veljal že v rajnki Jugoslaviji in sicer od leta 1974. vendar so bile v osemdesetih letih zaradi splošne gospodarske krize ponovno v uporabi neodsevne. Trenutno ima odsevne tablice večina držav Evropske skupnosti, pa tudi že nekatere države nekdanjega realsocialističnega Vzhoda. Odsevne tablice so narejene na osnovi posebnih steklenih kroglic, ki so integrirane v jilm. so pa tudi do stokrat bolje vidne kot običajne. Slovenske tablice, ki jih ima trenutno že približno polovica vseh motornih vozil v Sloveniji, še naprej ostajajo v veljavi, tako da jih ni potrebno menjati in tako naj bi ostalo najmanj pet do šest let. Tablice z odsevno folijo, ki naj bi jih pristojni občinski organi začeli izdajati že prihodnji teden, bodo za slabo tretjino dražje kot dosedanje, enako pa velja tudi za tablice s kombinacijami po želji, s katerimi smo v Sloveniji doslej zbrali dobrih 29 milijonov tolarjev, ki so namenjeni za preventivo v cestnem prometu. • M. Gregorič W i->-«W -A. JL INŽENIRING NOVAGORICA65000 VIPAVSKA CESTA 4 KOMPRESORJI DARI 25 I S Sledečo Opremo: -pištola za barvanje * pištola za pranje ►' pištola za napihovanje gum * pištola za izpihovanje * 6 m spiralnih cevi VSE SKUPAJ SAMO ZA 450 DEM + p. d. Informacije: Neti d.o.o., NOVA GORICA 65000, Vipavska c. 4, tel. in fax.: (065) 28-242,53-767. Urnik: od 8. do 16. ure. m^ Želite kaj sporočiti fGorenjkam in Gorenicem'?^ Izberite — •NAJUČINKOVITEJŠI ■ način: OBJAVO t v Gorenjskem glasu^^ <^ fax 215-366^^ Prva hujša nezgoda na Loškem Škofja Loka - Januarja je bila škofjeloška občina edina na Gorenjskem, kjer ni bilo hujše prometne nezgode. V ponedeljek, 1. februarja, pa je obetavni začetek leta prekinil 28-letni voznik Škode Anton Rant t/ Suše, ki je ob dveh ponoči vozil po lokalni cesti od Žetine proti domu. Ko je pripeljal iz naselja Dolenja Raven v bližino vikenda, ga je zaradi neprilagojene hitrosti zaneslo v desno s ceste, drsel je po betonskem zidu, nato pa se je avto prevrnil na streho in padel 3,4 metra globoko na travnato dvorišče vikenda. V nezgodi je bil voznik hudo ranjen (počena lobanja, pretres možganov, zlom reber, ozebline stopal idr), zdravi se v ljubljanskem UKC • H. J. RADiO 91.3 F/7 KRANJ V Domu KS Stražišče bo danes, v petek, ob 17. uri predstava mladinske kriminalke Primer: Miš v izvedbi učencev OŠ L. Seljak. Ob 18. uri pa bodo v domu odprli še razstavo risb učencev OŠ L. Seljak. Ob 19. uri pa bo v OŠ L. Seljak proslava ob prazniku. Sodelujejo učenci OŠ L. Seljak, Mešani pevski zbor Svoboda Stražišče in Moški pevski zbor Šmartin. V nedeljo, 7. februarja, ob 20. uri bo v Prešernovem hramu literarni večer društva Liljan, podružnice Kranj. V Kulturnem domu v Pre-dosljah bo v ponedeljek, 8. februarja, ob 19. uri večer pesmi in plesov. V Kulturnem domu Preddvor bo jutri, v soboto, ob 19. uri slavnostna prireditev z naslovom En staršek je bil... Sodelujejo člani KUD in Smrtnikovi fantje. V dvorani gasilskega doma Duplje bi jutri, v soboto, ob 19. uri proslava, sodelujejo Moški pevski zbor Triglav Duplje, Ženski pevski zbor Duplje in mladinci. V Kulturnem domu Cerklje bo jutri, v soboto, ob 19. uri koncert, sodelujeta Ženski pevski zbor Podljubin in Komorni moški pevski zbor Davorin Jenko Cerklje. V Kulturnem domu Podbrezje bo jutri, v soboto, ob 19.30 recital Prešernovih pesmi, sodelujejo člani KUD. V ponedeljek, 8. februarja, ob 18. uri bo v Cerkljah orgelski koncert organista prof. Toneta Potočnika. Na Sp. Brniku bo v nedeljo, 7. februarja, ob 15. uri v gasilskem domu proslava, na kateri sodelujejo cerkveni otroški, cerkveni mladinski in cerkveni mešani pevski zbor, folklorna skupina Jagodic in recitatorji. ŠKOFJA LOKA V Kulturnem domu v Selcih bo danes, v petek, ob 18. uri gostovala gledališka skupina iz Ribnica. V nedeljo, 7. februarja, ob 18. uri bo v Kulturnem domu v Selcih literarno glasbeni večer Moja pesem je boječa ptica. V Kulturnem domu Železniki bo jutri, v soboto, ob 20. uri slavnostna prireditev, na kateri sodelujejo člani kulturnega društva Železniki in Mešani pevski zbor Domel. Pred gostilno na Vidmu v Poljanah in v Tavčarjevi rojstni hiši bo v nedeljo, 7. februarja, ob 18. uri tradicionalna glasbeno literarna prireditev Pesem na vasi. V OŠ Ivan Tavčar v Gorenji vasi bo v nedeljo, ob 17. uri slavnostna prireditev, sodelu- jejo Gorenjevaški oktet, Moški zbor Trata Gorenja vas, učenci OŠ Gorenja vas, učenci Glasbene šole Šk. Loka in recitatorji. Pripravili bodo tudi razstavo čipk. V Kulturnem domu na Godešiču bo v nedeljo, 7. februarja, ob 16. uri koncert mladinske in študentske tamburaške skupine Bisernica, gost bo godeški rojak Andrej Rant. V krajevni skupnosti Sovodenj bo proslava v nedeljo, 7. februarja, ob 15. uri. JESENICE Na OŠ Koroška Bela bodo v čast praznika danes, v petek, ob 16. uri odprli stalno razstavo o pokojnem pesniku in pisatelju Pavletu Zidarju. RADOVLJICA Danes, v petek, ob 18. uri bo v kulturnem domu v Kropi koncert harmonikarskega orkestra pod vodstvom Jožeta Ažmana. Sodelujejo recitatorji OŠ Lipnica. V Kamni gorici bo v nedeljo, 7. februarja, ob 17. uri bo v gostišču Mlin prireditev, na kateri sodelujejo moški pevski zbor Kropa, učenci Glasbene šole Radovljica, recitatorji OŠ Lipnica ter kot gosta Zlata in Dragiša Ognjanovič. Kulturni praznik v vojašnici Bohinjska Bela Bohinjska Bela, 4. februarja - Slovenski kulturni praznik bodo v vojašnici Bohinjska Bela obeležili z več prireditvami, ki se jih bodo udeležili tudi vojaki, ki služijo vojaški rok v tej planinski enoti. Tako so v prostorih knjižnice vojašnice že odprli razstavo del blejskega slikarja Dareta Ferdana. Razstavo, ki bo odprta do konca februarja, si bpdo poleg vojakov in starešin lahko ogledali tudi zunanji obiskovalci vsak četrtek med 9. in 18. uro. Vojaki si bodo v nedeljo, 7. februarja, ogledali tudi gledališko predstavo, komedijo Dušana Jovanoviča Življenje podeželskih play-boyjev po drugi svetovni vojni. Predstavo bo izvedlo amatersko gledališče iz Bohinjske Bele v kulturnem domu na Bohinjski Beli. Izbor materiala za CENTRALNO OGREVANJE in VODOVODNO NAPELJAVO. V Merkurjevih prodajalnah FEBRUARJA več kot 150 artiklov za takojšnja plačila do fcv /O ceneje, z Merkurjevo kartico zaupanja pa do