Pofitnuia plartana T gotovini.
Leto Xm, št.
Ljubljana, nedelja 27. septembra I936
Cena 2 Din
O pi ilVUlStVOi i-JUUiJiUitt, ."> Iirtlljeva
uilca o. — l'eleton SU 31^, 3124. 3125, 3126f> Lnseratm oddelek; Ljubljana, Selen« Durgova Oi. 3. — TeL 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
št. 13_ — .telefon St. 2455. Poaružmca Celje: Kocenova Ulica fit
i. — TelefoD St. 190. ftačuni pn pošt- Cek. zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga čisto 78.180, WieD 3t 105.24L
Izhaja vsak riant razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uhca 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva uhca štev. 1. Telefon št. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
Borba proti boljševizmu
Komunistična propaganda in akcija, ki se povsod, kjer je mogoče, spreminja v teroristične pokrete, je postala že davno ena najresnejših skrbi skoraj vseh evropskih držav. Nevarnost je po-v zadnjem času morda še večja tnm, kjer se komunizem, izogibajoč se za trenutek frontalne borbe, spretno maskira za različnimi drugimi gesli ter se utihotaplja v druge organizacije, v katerih nato podzemsko in zavratno deluje. Tako je Francija iznenadcna radi nepričakovanega in nenavadnega patriotizma, ki ga že mesece kažejo komunistični agitatorji. Najnavadnejša oblika kamufiaže komunističnih načrtov je danes snovanje takozvanih »ljudskih front svobode«.
To zaskrbljenost Evrope radi komunistične nevarnosti sta poskušala zelo «5»''ctno izkoristiti za svoje načrte dva mogočna čiiitclja mednarodnega življenja v Evropi, hitlerjevska Nemčija in Vatikan. Skoraj istočasno sta oba jela zvoniti plat zvona. Obenem sta naslovila na javnost plameneč apel 7-a usodno borbo proti boljševiškemu revolucionarnemu pohodu. Nemčija hoče proribolj-šcviški blok, kateremu bi s? ona postavila na čelo, da bi branila Evropo in njeno kulturo, Vatikan pa hoče reševati katoliško civilizacijo-
Borba proti boljševizmu je nesporno zelo popularna pri vseh onih, ki hočejo očuvati današnji družbeni red in splošne temelje evropske civilizacije. Potrebno bi bilo. da bi se osnoval enodu-šen in močen odpor proti tej opasnosti, ki ogroža mir in varnost evropskih držav, toda pri tem je treba zelo resno paziti na to, da se v borbo ne vpletejo nobeni drugi načrti, ki nimajo ničesar skupnega z odporom proti boljševiški in komunistični opasnosti. Hitlerjevska Nemčija in Vatikan pa vzbujata upravičen sum, da se pod gesli borbe proti boljševizmu krijejo drugi nameni.
Nacionalni socializem, ki je od vsega za četka zelo bučno izpopolnjeval in proglašal svoje celokupne poglede na svet in življenje, ni pustil svetovne javnosti v dvomu o dalekosežnih ciljih svoje zunanje politike. Njegova brutalna odkritosrčnost ni pravočasno vzbudila zaslužene senzacije in potrebne pozornosti, in to samo zato ne, ker je bil nacionalni socializem takrat še slab in neugleden pokret ljudi, o katerih se je mislilo, da s d navadni demagogi in kričači brez vsake moči. Danes, ko narodni socializem suvereno vlada v Nemčiji ko nebrzdano pričenja borbe na vseh straneh in postavlja Evropo vsak trenutek pred nova gotova dejstva, mora evropsko javno mnenje z največjo pozornostjo spremljati vsa stremljenja, ki pripravljajo uresničenje onih že davno proglašenih ciljev. In prav zategadelj mora. mo v tem alarmu za borbe proti boljševiški opasnosti iskati druge motive in načrte.
Od prvega početka svoje propagande je nacionalni socializem usmerjal nemški narod na prodiranje proti vzhodu. V tem pogledu je prednja čil sam Adolf Hitler, ki je to misel programsko izdelal v svoji knjigi »Mein Kampf«. Za njim so hodili Alfred Rosenberg, Moller van der Bmck, Giselherr WirSing in drugi ideologi hitlerizma. Ta misel je bila v Nemčiji tako močna, da se je celo Oswald Spengler, ki ni pripadal taboru Hitlerjevih somišljenikov, pojavil kot propovednik prodiranja na vzhod. Pri tem ne smemo pozabiti na to, da je 1. 3934- Hugenberg v imenu Hitlerjeve vlade predložil mednarodni gospodarski konferenci v Londonu spomenico, v kateri je zahteval, naj se prizna Nemčiji pravica prodiranja v vzhodno Evropo, v prvi vrsti v Ukrajino.
Hitler je pozival Nemčijo, naj hodi po poti starih nemških križarjev in naj z mečem pribori zemljo nemškemu plugu. V knjigi »Mein Kampf« piše: »Mi racionalni socialisti s polno zavestjo podčrtava mo zunanjo politično smer naše predvojne dobe. Mi nadaljujemo tam, kjer se je prenehalo pred šestimi stoletji. Mi ustavljamo večni pohod Germanov na jug in zapad Evrope in usmer. jamo svoje poglede na zemljo na vzho-ču Mi končno zaključujemo kolonialno in trgo\Tinsko politiko predvojne dobe in prehajamo na politiko prostora v bodočnosti. In ako danes v Evropi govorimo o novi zemlji in prostoru, moremo v prvi vrsti misliti samo na Rusijo in njej podrejene obmejne države (Randstaa-ten). Zdi se, da usoda sama tu odpira prostor. Ko je izročila Rusijo boljševizmu, je odvzela ruskemu narodu ono inteligenco, ki je do sedaj vzdrževala njegov državni obstanek in jamčila zanj«. •— Razume se. da so bili za Hitlerja ta inteligenca samo Germani, ki so baje osnovali državo z inferiorno slovansko raso. Iz ugotovitev Lloyda Georgea js razvidno, da Hitler svojega stališča napram Slovanom ni spremenil.
Francoski frank se je zrušil
Valutni sporazum med Francijo, Anglijo in Ameriko bo Franciji olajšal izvedbo devalvacije in bo pripomogel k svetovni stabilizaciji
valut
London, 2fi. septembra. Nagla poostritev krize francoskega franka je zadnje dni spričo novega silnega navala mednarodne špekulacije in vedno večjega odtoka zlata iz Francije povzročila, da je vprašanje devalvacije francoskega franka prej dozorelo, kakor se je splošno pričakovalo. Devalvacija francoskega franka je danes gotova stvar. Gre samo še za določitev odstotka devalvacije in za vse podrobnosti, ki so s tem v zvezi.
Francoska vlada ie pospešila svoja pogajanja z Anglijo in Ameriko glede valutnega sporazuma za primer devalvacije in je prišlo včeraj med angleško, francosko in ameriško vlado do sporazuma, ki ima namen, preprečiti tekmovanje med frankom, dolarjem in funtom glede ohsesra devalvacije. Angleška vlada je še ponoči izdala komu-
nike, da Anglija ne bo nadalje znižala vrednosti funta v zvezi z devalvacijo franka. Isto zagotovilo je dala tudi ameriška vlada Če pa bi se v zvezi z devalvacijo franka pojavile za Anglijo slabe posledice, se bo Anglija pogajala z ostalimi državami.
Sporrzum je zaenkrat omejen na Francijo. Anglijo in Zedinjene države, ker je od valutne politike teli držav v glavnem odvisna stabilnost svetovnih valutnih razmer. Angle;ka denarna politika se ne l>o spremenila Funt bo še napiej ostal svobodna de-viza in l>o. kakor doslej, angleški valutni izravnalni fond skrbel za to. da ne pride do večjih fluktuacij tečajev. Anjrleška vlada na koncil poudarja potrebo olajšanja mednarodno izmenjave -dobrin in zlasti potrebo. da so opusti sistem kontingentov in uvoznih omejitev.
Sklicanje Izrednega nasedanja francoske
zbsr&ice
Borze v Pariza, Londonu ia Nqyv Tor&u zaprte — 16 za-kosiskih načrtov za tlevalvacijc Ssraitka
Pariz, 2G. septembra. Snoči pozno zvečer se je sestal ministrski svet in je vzel na znanje skupno izjavo iranets ;e. angleške in ameriške vlade glede valutnega sporazuma. Za ponedeljek je sklicano izredno zasedanje zbornice, da sprejme vse zakonske predloge, ki so v zvezi z devalvacijo franka, finančni odbor parlamenta pa se bo sestal še jutri dopoldne
Uradni listi so danes zjutraj objavili več dekretov finančnega ministrstva, ki so v zvezi s pripravami za devalvacijo franka. Eden od njih odreja, da ostanejo borze za devize in vrednostne papirje do nadaljnjega zaprte. Drugi dekrel odreja, da se trgovska plačila v zlatu in tujih valutah kakor tudi plačila zaradi obveznosti v lombardu na pismeno zahtevo dolžnikov odlože do dneva, ki ga bo še določilo finančno ministrstvo. Tudi vsi menični protesti so zaenkrat suspendirani Glede na ukrep francoske vlade so biie tudi denarne borze v Londonu in Nevvyorku včeraj zaprte in bodo ostale zaprte tudi v ponedeljek, da se tako onemogoči špekulacija pred končno devalvacijo francoskega franka.
Za devalvacijo franka je francoska vlada pripravila 16 zakonskih načrtov, o katerih bo že jutri razpravljal finančni odbor parlamenta, v ponedeljek pa jih bodo predložili parlamentu. Dogodki se vrstijo s tako naglico, da je bila Francoska banka primo-rana v noči od petka na soboto sklicati sejo glavnega odbora, da prouči vse zakonske načrte, ki so v zvezi z devalvacijo, predvsem pa, da razpravlja o obsegu devalvacije.
Finančni nimisiei Vinccnt Auriol je davi sprejel novinarje in jim raztoluiačil ukrepe, ki jih namerava izve&li vlada v zvezi z valutno reformo. Omeni; je najprej sporazum i met! Francijo. Anglijo in Zedinjenimi diža-J vami ter izrazil svojo hvaležnost ameriški ' in angleški vladi za iskreno sodelovanje. Vse države so pozvane, da pristopijo k temu valutnemu sporazumu, ki ima namen preprečiti valutno vojno in pomeni začetek miru na svetovnih valutnih trgih, ki je pogoj za stabilizacijo svetovnih gospodarskih razmer.
Nato j«' minister Auriol navedel vse razloge. ki silijo Francijo, da prilagodi svojo valuto ostalim svetovnim valutam. Posledice te valutne reforme bodo brez dvoma ugodno vplivale na francosko gosjtodarstvo. Francoska vlada želi preprečiti eventualna socialna trenja, ki l>i nastala v zvezi z devalvacijo franka. Predložila bo poslanski zbornici zakonski načrt o prisilnem odkupu vsega zlata v Franciji po sedanjem tečaju. Vrhu tega ho predložila vrsto zakonov za zaščito malih varčevalcev, bivših bojevnikov in upokojencev in zakone glede ureditev mezd v skladu z življenskim? stroški. Storila ho vse, da prepreči neutemeljen skok cen industrijskih izdelkov, če bo treba tudi z znižanjem uvoznih carin. Obrestna mera starih hinotekarnih dolsrov ho znižana na 5°/«. Poseben fond 2 milijard ho ustanovljen za sanacijo občinskih financ. Minister je na koncu izrazi! prepričanje, da 1 nista obe zbornici postavili vprašanja notranje politike na stran in podprli vla<Io v njenem prizadevanju za gospodarsko obnovo in za socialno pomirjenje.
Ljubljana, 26. septembra
Padec francoskega franka je brez dvoma najvažnejši dogodek v svetovnem gospodarstvu zadnjih let, odkar so spomladi leta 1933. Zedinjene države izvedle devalvacijo dolarja. Devalvacija francoskega franka, ki ji bodo marali slediti podobni ukrepi prej ali slej tudi v ostalih državah zlatega bloka in v državah, k jer še navidezno drže zlato pariteto, pomeni zaključno fazo svetovne valutne krize, ki že vrsto let pretresa svetovno gospodarstvo in ne dopušča, da bi prišlo do končnega ozdravljenja go-spodarskih razmer in do novega konjunk-turnega vzgona.
Dne 11. maja 1931 jc avstrijska Krcdit-anstalt zaprla svoje blagajne. Takrat se je pričela mednarodna kreditna kri/a, kmalu
a
ne krize
zatem pa doba valutnih polomov in doba splošne gospodarske vojne, ki še vedno traja.
Pet let po padcu angleškega funta
Prav te dni (22. t. m.) jc preteklo točno pet let, odkar sc jc pod težo mednarodne kreditne krize zrušil angleški funt, ki so mu takoj sledile druge valute v državah, ki danes tvorijo angleški blok. Tudi v vseh srednjeevropskih državah in v večini pre-komorskih držav so razmere kmalu po padcu funta izsilile opustitev zlate paritete. Med njimi je bila tudi naša država.
V jeseni leta 1931. je bila Francija na višku svoje politične, gospodarske in finanč-
ne moči. Takrat nihče ne bi verjel, da bo morala prav Francija pet let kasneje navzlic ogromnim zlatim rezervam nastopiti isto trnjevo pot kakor Anglija. Mnogi so bili takrat mnenja, da pomeni padec funta oslabitev oospodarske moči angleškega imperija. danes pa vidimo, da se je ravno Anglija najbolj opomogla od svetovne gospodarske krize, saj jc angleška produkcija letos že dosegla višino iz konjunkturnc-ga leta 1929. Na drugi strani vidimo, da se jc gospodarska kriza v Franciji zaradi vztrajanja pri stari zlati pariteti šc poostrila in da jc depresija dosegla letos najnižje stanje.
V	Zcdinjenih državah so bili tako dalc-kovidni, da so že spomladi leta 1933. brez neposredne nujnosti v valutno-tehničnem pogledu izvedli devalvacijo v znatnem obsegu. Tej devalvaciji jc sledila borba med Anglijo in Zedinjenimi državami /a čim nižjo vrednost valute, in s tem za čim večjo konkurenčno sposobnost na svetovnem trgu. Med obema državama jc končno prišlo do pomirjenja pri rclaeiji 1 iunt = 5 dolarjev, ki približno ustrc/.a stari /lati relaciji. Tudi Češkoslovaška sc ima zahvaliti dalekovidnosti bivšega finančnega ministra dr Engliša, ki jc s svojim avtoritativnim vplivom uspešno izvedel devalvacijo češkoslovaške krone četudi v zmernem obsegu Dr. Ivngliš je prvikrat v zgodovini denarništva izvedel eksperiment devalvacije valute x istočasno ponovno uvedbo /late valute na novi nižji pariteti. Čc koslo-vaškemu vzoru je sledila Belgija in bo sedaj očividno tudi Francija šla po ist- poti.
Štiri atake Ka Srack
Že lani v začetku leta je spričo razvoja •KJspodarskih razmer v Franciji postalo jasno, da Francija nc bo nrglo ohraniti z'ate paritete. Že takra! so angleški gospodarski strokovnjaki napovedali, da je devalvacija franka neizogibna, ker stoji Francija pred alternativo, ali izvesti devalvacijo ali pi prilagoditi ccnc mednarodnemu nivoju cen. Ker pa bi prilagoditev mednarodnemu nivoju cen zahtevala poostreno deflacijsko politiko in s tem poostren pritisk na francosko gospodarstvo, je bilo jasno, da se bo morala Francija prci ali slej odločiti zr drugo alternativo, odnosno za manjše zlo to ie za devalvacijo.
V	aprilu lanskega leta jc prišlo do prve atake mednarodne špekulacije na francosk frank, ki jo jc Francoska banka z znatnimi žrtvami odbila. Sledila je druga ata*<i v jesen.i in tretja letos v maju- Vsaka taka kriza ie zahtevala od Francoske ban-ke oddajo znatnih koK-in zlata in se ie zaradi tega zlati zaklad Francoske banke od lanske spomladi /manjšal za nič manj nego 20 milijard frankov in zneša seda! le še 52 milijard.
Stabilnost ni odvisna samo od zlata
Seveda je tudi še ta zlata rezerva ogromna in bi Francija še danes lahko ohranila stari zlati standard, če bi b lo odvisno lo samo od zlata. Dogodki zadnjih let pa so dokazali, da obstoj šc tnko velikih zlat:h rc zerv ne nudi garancije za stabilnost valu te. če za to niso dani vsi drugi pogoji.
Teoretično bi Francija lahko še danes odbila vsak na nad špekulacije, če bi se odločila vzporedno z obtokom zlata zmanjševati obtok bankovcev. Tega na ni storila in tudi nc bi mo.?!a storiti, ker bi to izzvalo poostreno deflacijo z nepreglednimi posledicami za socialni mir v državi. Sij ie že letos navzlic aktivni konjunkturni politiki sedanje vlade prišlo do velikih mezdnih sporov Francoska vlada je skušala z razširjenjem kreditne polUike p':živeti gospodarsko delavnost. Posledica te poljlike pa je bilo povečanje nivoja ccn za 20 do MY"o. to je baš nasprotno od tega- kar hi morala francoska vlada storiti, če bi hotela z* vsako ceno braniti frank.
Mednarodna spckulaciia in tudi francoski kapitalisti so že davno uvideli ncizog;b-nost devalvacije in tako je pršlo do rastočega bega francoskega kapitala v inozemstvo v obsegu, da se danes ceni pobegi francoski kan i ta I na ekrog 30 mili-jard frankov- Francoske banke sn zaprle svoie blagajne in niso hotele dajat francoski vladi nikakih posojil baš v času. ko je hotela francoska vlada z dalekosežnimi
Jasno je, da Hitlerju v knjigi »Mein Kampf« boljševizem ni bil neka nevarnost za Evropo, marveč pravi prst božji, dobrodošlo opravičilo za pohod na — Rusijo! Zato nas niti alarm iz Niirn-berga ne more prepričati, da je hitlerjevska Nemčij« poklicana, da se nesebično postavi na čelo evropske borbe proti boljševizmu Krik in vik na boljševizem v Niirnbergu je prikrivanje osva-jajočih načrtov na vzhodu na račun — Rusije in ruskega naroda!
A Vatikan? Kako pojmuje on proti-boljševiško fronto? -Osservatore Romano« je nedavno tega razložil njegovo stališče, zagrebška klerikalna »Hrvatska Straža« pa ga je z obema rokama sprejela in mu dala svojo a.probacijo-»Osservatore Romano« uvideva. da veže nacionalni socializem protiboljševi-ško borbo s cilji nemške protiversaillske politike in revizije mirovnih pogodb. Kljub temu pa vatikansko glasilo zagotavlja, da mora ta protiboljševiška borba najti podporo vseh zdravih si] n">še kulture. To oprezno ip zavito misel va-
tikanskega organa je »Hrvatska Straža mnogo svobodneje obrazložila. Ona pripisuje stališču Vatikana »dalekosež-ne politične posledice«, in zre v njem »epohalen dogodek v mednarodnem življenju«. Češ to je opozoritev katolicizma vsega sveta, da ne sodeluje z mark. sisti, »in četudi bi morda slo za čisto politične cilje, da celo ne v akcijah, ki bi si zdele plemenite in koristne«- Z drugimi besedami povedano: katoliki ne smejo nastopati proti političnim ciljem nacionalnega socializma, ako ta proglasi, da se bori proti boljševizmu. Nedavno smo culi celo v ljubljanskem radiu razlago, da bo protiboljševiška fronta spremenila obraz Evrope ta z zelo razumljivim namigavanjem je ljubljanski strokovnjak tudi naši Jugoslaviji odredil novo pot v mednarodni politiki... Bilo je to pred Bukarešto in Bratislavo.
Akciji hitlerjevske Nemčije in Vatikana se zdita na prvi pcigled neodvisni druga od druge in samo paralelni. Prav gotovo pa je, da ti akciji nista brez notranje povezanosti. Ni slučaj, da so
istočasno prodrle v javnost vesti o po. mir jen ju med Vatikanom in nacionalnim socializmom, za kar je bila predhodnica znana poslanica nemškega episko-pata- Hitlerjevska Nemčija vsekakor računa, da bi pomenjalo zanjo vsaj ogromno moralno korist, ako bi se Vatikan v trenutku spopada z Rusijo pod geslom borbe proti boljševizmu postavil na stališče, da se katolikom po drugih državah ni treba temu protiviti niti v primeru, ako bi hitlerizem odkrito težil za revizijo mirovnih pogodb na škodo njihovih držav.
Potreba je, da se Evropa in njeni narodi branijo boljševizma. Toda hitlerjevska Nemčija in Vatikan nista olajšala te borbe s svojim stališčem, zakaj nihče ne more pričakovati da bi v takšen protiboljševiški blok vstopile tudi one države, katerim se že vnaprej napoveduje. da bo skupna borba prinesla tudi revizijo mirovnih pogodb na njihovo škodo. Hitlerjevska Nemčiia in Vatikan sta s tako politiko samo olajšala položaj boljševizma.
javnimi deli omogočiti zboljšanje gospodarske delavnosti. Zato je bila francoska v lada primorana vedno znova apelira : na Francosko banko in se je tam v le: ■ njem letu zadolžila že za okro:< iS milijard fr- u-kov.
Kaj bo z ostalim! zlatimi valutami
Devalvacija francoskega franka je t: v:o važen dogodek v svetovnem gospodarstvu, da ne bo ostal brez posledic za ostale države. V londonskih finančnih krog li pričakujejo, d:i bosta morali kmalu slediti tudi Švica in Nizozemska, Nemčija pa c!a Komaj čaka. da vzame devalvacijo f-ar.co-skejja franka /-1 povod iu da sama doto® novo vrednost marki. Včeraj so siccr pn-spe!a tako iz Curiha kakor tudi iz /. rn-sterdama zagotovila, da švicarska n nizozemska vlada ne bosta s! dili Franciji, vendar take izjave danes no zaležejo več. saj je tudi francoska vlada š<? nedavno zatrjevala, da bo branila zlnti standard. Toula bodo tudi nekatere drugo države šc misi-ljcne korigirati sedanji obseg devalvacije in ni izključeno, da bo tudi r.aša država zvišala oficielno premijo na ono v .;:ino, kakor že velja v svobodnem deviznem prometu.
Kova dofea svet g osp-c da rsk sga ra sv j
S padcem francoskega fraak', je odpadla največja ovira za razvoj svetovnega gospodarstva in w r.ov konju nkf urni vzgoa. Ogromne milijarde razpoložljivega kapitala čakajo danes v zapadno-evrop-skili državah, v Angliji in Anseriki na ^o-sno«V.rs!:o udejstvovanj" in jo naravno, da nihče r.e bo držal več brezobrertno zH-t;i v tresorju, č'm bodo enkrat v se va!ut;ie razmere v svetu razčiščene in bo oepa-la vsaka nadaljnja nevarnost valutnih sprememb. !'o cenit vi nemškega s!:»: i en< urada je dan«s v obliki zl-.ita tesav.-iranih v svetu /a preko 7 milijard 7. <"ih murk ali za 1'2f> milijard dinarjev h'-e:-}>osr:nefia !:a;>H:t!a, ki č?,ka lo valutnega poniirieaja v svetu, d-: prid" zopet na povr • - in tvaide primerno naložbe.
Za investicijsko deJaviost v svet?? «»» odpira.!« ojrromne perspektive. Ni izkliii-čeno, da se bo v kratkem pričela nova -lo-
1,, ....1. -—' ...	- ,
bodo kmalu odstranjeni zadnji slede,\ j s.*«?-tevae gospodusie 1tr*£e. u i. .1 coski državniki bolj uvidevni in sr> no hi tr,|iko upirali neizogibni deviV-^e";"j franka, tli morda, že danes svetovna konjunk-tura stala na miWgo višjem nivoju, nego je v resnici.
Ofeseg devslvodp 11 ti fJst,
Pariz., 26. septembra. \v. Od ministrskega
r i/vrcuno-
sveta izdelani zakoniki načrt tenju franka, bo vlada, predložila parlamentu v ponedeljek zjutraj. se omogoči čim hitrejša razprava, se bodo že v nedeljo dopoldne sestale konisiie senata ii zbornice, da proučijo ta predlog. Ministrski predsednik Leon Blum bo ta zakonski načrt sam branil pred parlamentom. Domnevajo, da bodo razprave v zbornici in v senatu trajale dva dni. Glede obsega devalvacije so dopoldne v poučenih krofih zatrjevali, da bo frank nasproti funtu znova stabiliziran na bazi 100 frankov za 1 funt (doslej 73 frankov za 1 funt), kar bi pomenilo, da bo frank devalviran za 25"/«.
Sedaj pa zatrjujejo, da bo zaa ahi bodoča vrednost franka 43 do 49 miligramov zlata, dočim jc znašala doslej po stabilizacijskem zakonu iz. 1. 1928. 58.95 miligra-ma zlata Obseg devalvacije bi se torej gibal v mejah od 17 do 27° 'o sedanje zlate vrednosti Sajbrže pa točen obseg devalvacije v zakonu ni določen in bo prepuščeno finančnemu ministru, da ga naknadno določi.
Tudi Švica n sklenila devalvacijo
liern, 26. septembra. \v. Švicarski zvezni svet sc jc danes dopoldne v večurni seji bavil z valutnimi dogodki v Franciji. Po končanih posvetovanjih jc bilo objavljeno naslednje sporočilo: Z ozirom na sklep francoske vlade razvrednotiti francoski frank za približno 30%, smatra zvezni svet, da interesi nacionalnega gospodarstva silijo tudi Švico, da prilagodi tvojo valuto vodilnim svetovnim valutam. Zvezni svet bo v ponedeljek švicarskemu zveznemu svetu predložil svoje poročilo. Borze bodo ta dan ter v torek zaprte.
O predzgodovini sklepa švicarskega zveznega sveta poročajo »Baselcr Nachrichten«: V četrtek zvečer je prispela v Bern delegacija francoske vlade, da pridobi Švico zato, da bi se tudi ona pridružila korakom Francije glede devalvacije, \ajprej je kazalo, da bo švicarski zvezni svet držal švicarski frank. .Najbrže pa so oddaje zlata povzročile, da je švicarski zvezni svet iz-premenil svoje stališče. Ob 14. uri so končno sporočili novinarjem že znani sklep zveznega sveta. V švicarskem finančnem departementu že izdelujejo predlog /a določitev novega tečaja in glede oddaje zlata Narodni banki, da se prepreči špekulacija.
Odmevi v drugih dsrlava*i
Haag, -d. septembra. AA. (DNB Nizozemska vlada je sklen;la obdržati tečaj goldinarja. Uradno poročilo o tem pravi: Gtafcj na gibanje, ki je nastalo na področju n ed-narodnili valut, naznanja nizozemska vlada, da ne bo odstopila od svoje dosedanje valutne politike.
Bruselj. 2(>. septembra. w. Belgija je izjavila. da bo pristoiiiia anglesko-fr^ncosko-ameriški valutni zvezi in '»o polala francoski vladi tozadevno sporočilo.
Francija predla razorožitveniSi
Isiežke
Francija je vedno pripravljena skleniti dogovor o varnosti vseh prizadetih držav
Ženeva, 26. septembra. w. Na dopoldanski seji skupščine Društva narodov se je nadaljevala splošna debata o delu Društva na* rodov v preteklem letu.
Francoski zunanji minister Dellnjs je med drugim izjavil, da vzdržuje Francija v polnem obsegu kliub težkocam in neuspehom zadnjih let svoje zaupanje v Društvo narodov. Angleški zunanji minister Eden. je dejal Delbos, je včeraj v imenu angleške* pa naroda izjavil, da si angleški narod ni-kqli ne l>o pustil vzeti svojih tradicionalnih svoboščin in da ne bo dopustil uničenje de; mokracijo- To je tudi mnenje 'n podlaga francoske poMtike. Na svetu je več raznih političnih režimov. Posamezni narodi naj sami izbirajo med režimi, obstoia samo pa en način mednarodnega sodelovanja v tem. da se prizna vsakemu narodu pravica organizirati se v svojih mejah po svojem lastnem prepričanju. Francoska vlada je kljub vsem težkočam pripravljena skleniti dogovor, ki l>o zagotovil varnost vseh ude* leženih držav in ki ho izključeval vsako zahrbtno misel obkolitve ali nadvlade. Francoska vlada je meseca julija predlagala, naj se oiačijo akcijska sredstva Društva narodov. V tem pogledu so hi la poslana vprašanih vsem članicam Društva narodov, ki so hile tudi opozorjene na potrebno re5 gionalnih varnostnih paktov. Francija ie v duhu pakta o Društvu narodov sklenila take pogodbe ter ie podala svetu zgled svesto* he, s katero vztraja pri teh paktih. Poleg političnih obstojajo tudi 2o?porarski in finančni problemi velike važnosti, ki jih ie treba rešiti da se premaga svetovna kriza in utrdi mir. Pravkar ste culi. da je Franci; ja z Veliko Britanijo in Zedinienimi državami vodila pogajanja o izenačenju valut.
Popuščanje v po'itični in gospodarski na« petosti bi se zeio |)ospešilo, če svet ne bi trpel zaradi bremen za oboroževanje Kakor smo odločeni prevzeti vsako žrtev, da zagotovimo nacionalno obrambo, smo kljub temu vedno pripravljeni pridružiti se dogo; voru, ki bo dosegel mednarodno jn pravično ureditev oboroževanja. Francoska vla* da zahte>a danes, naj se predsedstvu mednarodne razorožitvene konference predloži vprašanje obnove dela te konference. Ako bise izvedel ta načrt, bi mogla Evropa ustaviti oboroževalno tekmovanje.
Za Delbosom ie norveški zunanji mi* nister Kolu pojasnil predloge svoje države glede reforme Društva narodov. Posebno važnost je treba posvetiti izpopolnitvi ukrepov, da se prepreči vojna. Hitra in odločna intervencija v začetnem stadiju sporov bi mo<r]a preprečiti izbruh sovražnosti. Prav tako ne sme preveč rigorozna uf>oraha klav5 zule o soglasnosti onemočitj preprečenja sporov. Nato je govori! o problemu surovin ter e bavil tudi s problemom političnih beguncev.
Avstrija rešena finančne kontrole DN
ženeva, 26 septembra, b. Svet DN je danes soglasno sprejel predlog finančne komisije, da se s 1. oktobrom ukine finančna kontrola nad Avstrijo. S tem dnem prenehajo funkcije zastopnikov DN pri avstrijski narodni banki. Avstrijski finančni minister je pri tej priliki predložil svetu DN natančno poročilo, v katerem je izrazil svojo hvaležnost svetu DN zaradi upoštevanja avstrijske želje.
azil
Predsednik španske republike hoče z ved člani vlade pobegniti z argentinsko vojno ladjo iz Španije
Btienos Aires, 2G. septembra, o. Po poročilih argentinskega poslaništva v Madridu je predsednik španske republike Azana zaprosil zase in za več članov sedanje vlade za azil v argentinskem poslaništvu, ker so anarhisti in komunisti zagrozili, da bodo njega in nekatere člane Caballerove vlade ubili. Komunisti in anarhisti dolže A/.ano in njegove pristaše, da so zakrivili s svojim omahovanjem uspeh upornikov in tako onemogočili zmago levičarjev. Argentinski poslanik je sporočil argentinskemu zunanjemu ministru željo Azane. ki je obenem zaprosil. naj bi mu dovolil, da pobegne na krov argentinske križarke, ki se mudi v španskih vodah. Argentinska vlada je pooblastila svojega madridskega poslanika, da ugodi tej želji Azane in njegovih pristašev pod
pogojem, da odpotujejo iz Španije. Pristala je tudi na to, da morejo odpotovati z argentinsko vojno ladjo kamorkoli žele.
Zveza Madrid—Toledo pretrgana
Rabat, 26. septembra, b. Sevillski radio poroča, da so uporniške čete presekale vse zveze z Madridom, kar je prisililo madridsko vlado, da je takoj odposlala ojačenja proti Toledu. Vse vladne čete. ki so doslej napadale Alcazar so bile umaknjene v mesto. ker so došla poročila, da se prednje čete polkovnika Yagua že bližajo Toledu in da so oddaljene od mesta le še dobrih 14 km. Spričo napetega itoložaja so kadeti, ki se še nadalje hranijo v Alcazarju. odposlali svoje žene in otroke v zaledje.
Nemčip, Italijo m Portugalsko vmešavanja v španske notranje zadeve s podpiranjem upornikov
Ženeva, 2(>. septembra, b. Pozornost tukajšnjih krogov je zbudila nota. ki jo je v imenu madridske vlade včeraj izročil španski zunanji minister del Vavo vsem državam, ki so pristale na sporazum o nevmeša-vanju v španske notranje zadeve, ter generalnemu tajništvu DN. Nota navaja podrobno vse primere, ki dokazujejo indirektno vmešavanje tujih sil v španske zadeve. Navedene so poimensko naslednje države, ki jih madridska vlada obtožuje vmešavanja: Nemčija, Italija in Portugalska. Priložene se tudi dokazilne listine. Madridska vlada izjavlja, da je Nemčija prekršila določbe o nevtralnosti, ker se je očito postavila na stran upornikov. Pri operacijah okoli Tala-vere so se uporniške čete posluževale izključno nemškega orožja. Prav tako je Nemčija poslala upornikom večje število letal.
Glede Italije navaja nota imena vseli letal. ki jih je dobavila upornikom. Navede-
na so celo imena pilotov, ki so vodili ta letala. Najhujše so seveda obtožbe proti Portugalski, ki ji nota ne očita samo podpiranja uporniških transportov preko lastnega ozemlja, temveč tudi hujše prestopke kakor n. pr da je Gil Robles na pristanek lizbonske vlade ustanovil svoj glavni stan v Lizboni.
Ta dokument je bil predložen zainteresiranim državam še pred govorom španskega zunanjega ministra pred skupščino DN. Takoj nato je angleški zunanji minister prevzel vlogo posredovalca in je nagovarjal del Vava naj bi opustil javno imenovanje Portugalske, če bi po njegovem posredovanju pristala na sodelovanje v mednarodnem odboru za kontrolo izvajanja nevtralnosti, ki zaseda v Londonu. Edenu je posredovanje v tem smislu uspelo. Govor del Vava pred skupščino ie bil zato mnogo bolj zmeren. kakor so po prvi napovedi njegovih izjav pričakovali
Trgovinski dogovor z Italija podpisan
Rim, 26. septembra. AA. Nocoj ob 19. sta Italija in Jugoslavija podpisali dogovor o trgovinski izmenjavi in likvidaciji ju-goslovenskih klirinških terjatev. V imenu Italije je dogovor podpisal zunanji minister grof Ciano. v imenu Jugoslavije pa naš poslanik v Rimu Jovan Dučič in šef jugoslovenske delegacije dr. Milivoj Pil ja. Ob 23. je jugoslovenska delegacija odpotovala iz Rima ter bo prispela v Beograd v ponedeljek zjutraj s simplonom.
Kakor se do znava, je v novem trgovinskem sporazumu med Italijo in Jugoslavijo dogovorjena medsebojna izmenjava blaga po ključu 110 v korist Italije. Italija in Ju goslavija sta se obvezali uvesti posebne iz vozne in uvozne premije, da se tako kar
najbolj pospeši medsebojni trgovinski promet. Tečaj lire za obračunavanje je določen na 29.5 lire za 100 Din. Novi sporazum določa. da bo Italija kupila v Jugoslaviji lesa za 40 milijonov lir, med drugim bukovega lesa za 5 milijonov lir. Jugoslavija bo uvozila iz Italije tudi večje število avtomobilov in traktorjev. Desetodstotni višek na korist Italije bo služil v prvi vrsti za kritje za-mrzlih jugoslovenskih klirinških terjatev v Italiji.
Dr. Pilja pri Cianu
Rim, 26 septembra, p. Italijanski zunanji minister Giano je sprejel snoči pomočnika zunanjega ministra in šefa jugoslovenske trgovinske delegacije dr. Piljo ter ostal dalje časa z njim v razgovoru.
Rickeft se zanima za naše rafinerije
Beograd, 26 septembra, o. Kakor se do-znava. se bo znani finančnik Rickett v kratkem zopet vrnil v Beograd Baie se zanima za zgraditev velikih rafinerij, ki se imajo zgradit; v Jugoslaviji v smis!u sporazuma z Rumunijo. ki bo dobavljala petrolej za potrebe naše vojske V kratkem se bo pričela dobava 46 000 ton petrole ja za dopolnitev jugoslovenskih rezerv Prvotno je bilo nameravano, da se ta petrolej ra-finira v nek: nemški tovarni da bi se na ta način zmanjšale zamrzle jugo.s'ovpnskp ja/tve v Nemčiji. Sedaj je bilo sklenjeno,
da se bo pelrolej raFniral v Rumuniji, dokler ne bodo zgrajene jugoslovenske rafinerije.
»Jugoslovenski glasnik"
V Beogradu izide v ponedeljek list Jugoslovenske nacionalne stranke »Jugoslovenski glasnik«. List bo izhajal kot tednik. Glavna naloga mu bo širiti načela ter podpirati politiko in delo JNS. Dalje bo razpravljal o težnjah in ciljih jugoslovenske politike v duhu jugoslovenskega edinstva in prikazoval nevarnost nasprotnih ciljev in načrtov. To je tem bolj potrebno, ker v našem političnem življenju ni bila nobena stranka toliko napadana in obrekovana kakor JNS Zlasti po izvolitvi Petra Živ-koviča za predsednika so psovke in napadi narasli v pravcati hudournik in v službenih in polslužbenih glasilih drugih strank se vodi borba proti JNS v tonu surovih pamfletov.
Uredništvo lista daje jamstvo, da bo Jugosl glasnik v polni meri izpolnjeval svojo nalogo
Pozdrav ministru Kreku
»Samouprava« porota o obisku predsednika vlade g. dr Stojadinoviča v Kru^evcu in ilustrira svoje poročilo s prigodnimi pesmicami o posameznih ministrih Potem ko je ugotovila, da »gdje je brado lankovi-ču D jura. tu su uvjek sloboda kultu'a« se posebno laskavo izraža o ministru g Kreku, kateremu posveča sicdcče vcr'.e:
»Kad je jutros jutro osvanulo, našem Kreku u dco panulo, da poseti milu Šumadiju i pretstavlja divnu Sloveniju. Naš nam Kreka dodje iz daleka da on vidi našega čoveka' Zdrav mi, Kreko, moj zeleni vence, zdravo brate, lijepi Slovenče'«
Odstop podstarešine SK J čede Milica
Beograjska »Politika« poroča iz Mostar-ja, da je podal ostavko na mesto četrtega podstarešine Sokola kraljevine Jugoslavije znani sokolski delavec in organizator kmečkih sokolskih čet g. Čeda Milic, starosta Sokola v Mostarju. V demisijskem pismu navaja g. Milic kot vzrok ostavke to, da kljub njegovim prošnjam m bil preklican ukaz o premestitvi g. Kocica načelnika mostarske sokolske župe. iz Mostaria v Ja-godino. Kocič je bil eden glavnih organizatorjev kmečkih sokolskih čet v Hercegovini.«
Zanimive volitve
V Cepini v osješkem srezu so bile preteklo nedeljo volitve v tamošnjo »Zemljiško zafednico«. Postavljene so bile tri liste: lista JRZ lista bivše HSS in lista JNS. Lista JRZ je dobila 160 glasov, lista HSS 117 glasov, za listo JNS pa sta g'asovaia 102 volilca.
«
Dve stoletnici
Te dni so objavili listi adlok ministra financ, da morejo sprejemati občinske uprave za plačilo zaostalih občinskih davkov namesto denarja žito. katerega cene bodo določale banske uprave. Tako smo se ravno po sto letih vrnili na plačevanje davkov s poljskimi pridelki, ki ga je odpravil 1. 1835. knez Miloš z odlokom, da se morajo v bodoče plačevat' vsi davki v denarju, kar je ne malo pripomoglo k prehodu od naturalnega k denarnemu gospodarstvu v Srbiji. Še druga stoletnica je letos. L. 1836 se je v Srbiji vodila prv« živahna borba za razdolžitev kmetov. Po sto letih je kmečka zaščita ponovno eno glavnih vprašanj našega naroda.
Vodja „ad hoc44
Glasilo sarajevskega nadškofa dr. Šariča »Katolički tednik« zavrača poskuse, uvesti načela totalitarnosti v hrvatskem političnem življenju. Po njegovem mišljenju dr. Maček vedno naglasa, da je samo predstavnik volje naroda, ki mu daje smernice za njegovo delovanje. »Dr. Maček je narod-dni voditelj, ne pa firer. ki sam misli in odloča za ves narod. Dr. Maček je samo »ad hoc« izvoljeni narodni voditelj, s katerim prihaja do polnega izraza prostovoljna disciplina narodne skupnosti, ki se zaveda potrebe skupnega in enotnega nastopa. Seveda je povezano s tem vodstvom veliko narodno zaupanje napram dr Mačku, ki pa zahteva zase voditeljske pravice samo na političnem polju«.
Zastopnici francoskega ženstva pri Nj. Vel. kraljici
Kotor, 26 septembra. AA. Nj. Vel. kraljica Marija je v navzočnosti Nj Vel. rumunske kraljice matere sprejela v Miloče-ru v posebni avdienci go Brunswickovo. državno pod'ajnico za vzgojo ljudstva v Franciji. in go. Savasser. pomočnico kabinetnega šefa ge Brunswickove. Ga Bruns-vvickova bo govorilq 1 oktobri ni mednarodnem ženskem kongresu, ki se bo sestal, v Dubrovniku.	}
Uveljavljenje uredbe o kmetskih dolgovih
Beograd, 26. septembra, p. Današnje »Službene novine« so objavile uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov, ki je stopila torej z današnjim dnem v veljavo.
Sprejemi diplomatov pri predsedniku vlade
Beograd, 26. septembra. AA. Predsednik ministrskega iveta in zunanji minist?r dr. Milan Stojadinovič je davi sprejel francoskega poslanika grefa Dampierrea, rumunskega poslanika Guranesca in našega poslanika v Washingtonu Konstantina Fotiča.
Obiski grškega kralja
Beograd, 26. septembra, d. »Politika* poroča iz Ankare, da bo grški kralj obiskal v te/iu m seca oktobra Ankaro, Bukarešto in Beograd. V Ankari se bo sestal s predsednikom Kemalom Atatiirkom, v Bukarešti s kraljem Kar~lom in v Beogradu s knezom namestnikom Pavlom. Glavni predmet razgovorov bo ojačenje Balkanske zveze.
Zadušnica za Sv. Pribičeviča v Zagrebu
Zagreb, 26. septembra, o V pravoslavni cerkvi je bila danes zadušnica za pokojnega Sv. Pribičeviča. Prisostvovali so ji člani izvršnega odbora SDS, zastopnik dr. Mačka profesor Jelašič in večje število narodnih poslancev HSS z dr Trumbičem n* čelu
Iz finančne kontrole
Beograd, 26. eptemdra. p. Premeščeni so: višji poverjenik finančne kontrole Matija Ivanič iz Murske Sobote aa Sušak, podpov rjenik finančne kontrole Stanislav Stanič iz Krškega v Ljubliano. prd^ver-jenik Mihael Parez pa iz Brežic v Krško.
PO VRNITVI IZ INOZEMSTVA'
paii&fti in dunajski meded
ATELJE
Hdf
1
O narodni legitimaciji
Različna mnenja »Samouprave", „Obzora" in ^Hrvatskega dnevnika"
Glavni organ JRZ »Samouprava« je objavil uvodnik z naslovom »Narod ima besedo«, v katerem napoveduje, da se bo po volitvah v moravski banovini v tem »srcu Srbije« moglo ugotoviti, kdo ima pravico govoriti v imenu »srbskega dela našega naroda.« Članek je spisan v smislu napovedi odličnih politikov JRZ. da bo imela po občinskih volitvah v moravski banovini Ra-dikalska zajednica legitimacijo za razgovore o sporazumu s Hrvati. Posebno značilen je bil v tem oziru nedavni govor ministra Djura Jankoviča. ki je odkrito napovedal pričetek razgovorov med JRZ in Hrvati po zaključenih občinskih volitvah, ki bodo, kakor jc dejal, »pokazale, da imamo v bistvu danes v tej državi samo dve fronti. Na eni strani vsedržavno JRZ, na drugi pa pokret dr. Mačka. Vse ostale skupine, posebno srbijanski del združene opozicije, so brez pomena.«
To mišljenje je sprejel za svoje tudi zagrebški »Obzor«, ki je kot zvesti sekundant »Samouprave« in poloficiozno glasilo JRZ za hrvatske kraje že z nemalim dopadaje-njem ugotovil neizogibni poraz srbijanske združene opozicije pri bližnjih občinskih volitvah. Na račun tega poraza, katerega pogoji so seveda tudi v Zagrebu dobro znani, je pričel »Obzor« na njemu lasten način izkomplimentirati srbijanski del združene opozicije iz posvečenih dvorov hrvatske narodne politike.
Uslužne roke so poskrbele, da se »Obzo-rove« napovedi servirajo tudi v zunanjem časopisju kot mišljenja sairega dr. Mačka, češ da bo Maček priznal JRZ kot zastopnico Srbov ter ž njo napravil sporazum.
Kakor že večkrat, se je tudi tokrat pokazalo, da so »Obzorove« interpretacije Mačkovih pogledov in namer vse prej nego avtentične. Oglasil se je namreč službeni
organ Mačkovega pokreta »Hrvatski dnevnik« ter je temeljito obračunal s starim in-trigantom iz Tipografije. »Hrv. dnevnik« ugotavlja, da občinske volitve pod sedanjim zakonom nimajo političnega pomena in najmanje bi one mogle dati legitimacijo, da se kdo kot predstavnik Srbov pogaja s Hrvati. Na občinske volitve je sploh treba gledati drugače nego na parlamentarne. Zlasti v Srbiji one ne morejo dati prave slike politične grupacije, kaj šele opredelitve. Naj bo večina občin v rokah opozicije ali vlade, ipak se ne bo moglo reči, da je ta večina po občinah vezana tudi na politična načela vlade ali opozicije. Za. predstavnike Srbije in to cele, ne samo i* ene banovine, bo mogoče priznati le one, ki bodo izvoljeni pri svobodnih parlamentarnih volitvah. Ti politični predstavniki bodo morali imeti svoje gotovo gledanje in mišljenje o vprašanju reorganizacije države, ki se bo moralo strinjati z gledanjem in mišljenjem predstavnikov hrvatskega naroda, odnosno se strinjati z izjavami, ki jih je dal do sedaj v tej zadevi g. predsednik dr. Maček.«
»Hrvatski dnevnik«, ki ne ljubi meglenih fraz in dvoumnih izjav, kakor njegov stari kolega »Obzor«, je ravno v zadevi legitimacije bodočih srbijanskih predstavnikov za razgovore z dr. Mačkom čudovito odkrit in jasen, ko pravi, »da bodo morali govoriti naravno ne na osnovi sedanjih zakonov, pa tudi same ustave, na kateri sloni sedanji režim, nego samo na osnovi svobodno izvedenih volitev za konstituanto.«
Radovedni smo sedaj na odgovor »Samouprave«, ki je menda že štela po gumbih, koliko resorov bo treba odstopiti po zaključenih občinskih volitvah za srečno rešitev hrvatskega vprašanja, da bosta volk sit in koza ccla.
Nove komasacije občin v dravski banovini
Beograd, 26. septembra, p. Notranji minister je na podlagi čl. 50 finančnega zakona in po odobrenju miuistiskega sveta izdal uredijo o izpremembi meja posameznih sre-zov. Med drugim določa ta uredba, da se sedež sreza Dravograd premesti iz Prevalj v Dravograd.
Ta uredba določa nadalje, da se selo Škaručna, Vojsko in Povodje občine Vodice, srez Kam Jtik, ter kat. obč. Sv. Križ sela Za-gorica, Sv. Križ in Vrh iz občine Kresnice, srez Litija in področje bivše občine Drago-melj občine Domžale, kraji Velika in Mala Žalna. Pleševiea, Velika in Mala Loka in Luče občine Višnja gora. srez Litija, izločijo iz tega sreza ter priključijo srezu Ljubljana-okolica.
Bivša občina Mala Reka občine Trbovlje se izloči iz sreza Krško ter priključi srezu celjskemu.
Selo Kozjek hiš. štev. 16, 17. 20 do 23. 27, 29. 36, 54 in 55, selo Zabukovje in selo Sotla hiš. štev. 16, 19 in 20 ter selo Trste-nik občine Mirna se izločijo iz sreza Novo-mesto in priključijo srezu Krško.
Kat. občina Sveča hiš št. 1. 4. 5. 7. 9 do 12, 14. 15, 17 do 19, 46, 47, 49, 50 do 53. selo Sitež hiš. št.. 32. do 45 in 47 iz občine Majšperk se izločita iz sreza Ptuj in priključita srezu Šmarje.
Občina Črni vrh srez Ljubljana se priklju-j li srezu Škofja Loka.
Občine Čatež in Velika Dolina se izločita| iz sreza Krško in priključita srezu Brežice.
Občina Slivnica pri Celju se izloči iz sreza Šmarje in priključi srezu Celje.
Občina Sv. Jurij pod K umom se izloči iz sreza Krško in priključi srezu Litija.
Del kraja Andrenci hiš. štev. 45 do 49. kraj Smolinci hišne štev. 1 do 39. 42. 43. 45 do 47. 59. 105 do 109 ter fcupetinci hiš. štev. 1 in 31 občine Cerkvenjak se izločijo iz sreza Maribor levi breg in priključijo srezu Ptuj.
»Službene novinec objavljajo ukaz, s katerim se na osnovi čl. 6 zakona o občinah izloči iz občine Vojnik- okolica srez Celje
cela bivša občina Šmartno v Rožni dolini iz občine Velika Pirešica, nadalje kraji Gorica hišne štev. 1 do 16, 48, 54 do 07 in 78, del kraja Sv. Junkert hišne štev. 36 do 40. 45 do 49, 54 do 56, 74 in del kraja Zavrh hišne št. 27 do 37 ter se iz tega ozemlja osnuje nova občina Šmartno v Rožni dolini: Iz občine Vojni — okolica se nadalje izloči cela bivša občina Nova Cerkev ter kraj Selce in bivša občina Frankolovo ter se iz tega ozemlja osnuje nova občina Nova Cerkev. — Iz občine Dramlje srez Celje se izločijo kraji Bezovica, Gabrovec in Hrastnik ter se priključijo občini Vojnik — okolica.
Na osnovi čl. 3 in 6 zakona o občinah se iz o-čine Velika Loka srez Novo mesto izloči cela bivša občina Sv. Štefan ter kraji Iglenk, Mrzlo, Ruža. Skovce in Pljuska ter se priključijo občini Trebnje. Iz občine Sv Križ pri Litiji se izloči bivša občina Dol. iz občine Polšnik pa kraji Čeplje, Gornje Je-lenje, Plezanjske njive, Mala in Velika goba z naseljem Gadnje in Ljubelj ter se iz tega ozemlja osnuje nova občina Dole pri Litiji.
1009
parov moških ln ž^nr-kih čevljev najbolišl tu in inozrmrki fabrikati. najfinejši ševro, lak in boks. se radi ne več popolnoma mod'- ne fazone p-o-aajo po siedečih znižanih cenah: Din
■±v, 50, 60, 70, 80.
IforaeiJkl., ~2
Velik napredek kirurgične ortopedije
Udeleženci mednarodnega kongresa v Bologni so
presenečeni
Bologna, 26. septembra. Mednarodni kongres za kirurgično ortopedijo je bil slavnostno otvorjen v prisotnosti zastopnikov vlade, bolonjske univerze in zastopnikov mesta ter različnih korporacij. Znani bo-lonjski časopis «11 Resto del Carlino« je o otvoritvi kakor o vsem zasedanju prinesel obsežna poročila. Zanimanje vlade, občinstva in zdravnikov za kongres je nenavadno veliko. V celoti se je zbralo v Bologni 350 ortopedov, strokovnjakov iz Evrope in Amerike. Iz Ljubljane se udeležuje kongresa primarij dr. Minar, razen njega pa so iz Jugoslavije še prof. Spišič, dr. Grospič iz Zagreba, dr. Jovičič iz Beograda in dr Sarčevic iz Osijeka. Vseh Slovanov je na kongresu okrog 20.
Na čast kongresistom je bolonjski župan priredil banket v sloveči mestni dvorani. Razen tega je bila recepcija v zgodovinski dvorani univerze, zgrajeni v 13. stoletju. Zdravniki so lahko občudovali napredek tehnike v pogledu kirurgične ortopedije, v kateri Jugoslovija še daleč zaostaja Prof. Putti. ki je duša kongresa, je zborovalce najbolj presenetil z izrednimi dokazi tehničnega napredka. Posebno so bili udeleženci kongresa — zdravniki in laiki — navdušeni pri gledanju tako imenovane kine-matografične rentgenologije. s pomočjo katere se vrši pregled z uporabo navadnega senčnika 'z katerega se proicira de'ovanje človeških organov na platno, tako da so
vsi navzočni lahko zasledovali pregled pljuč in pregibanja kolena in rok na platnu, kakor v kinematografu. Dtnevno trajajo predavanja po 8 ur. Udeleženci kongresa so sicer utrujeni, vendar pa z nezmanjšanim zanimanjem sledijo novostim iz kirurgične ortopedije.
Teniški dvoboj v Pragi cdgoden
Praga, 26. septembra, g. Zaradi močnega deževja sc je pričetek teniškega dvoboja med Jugoslavijo in Češkoslovaško odgodil na jutri.
Zemunsko vremensko poročilo: Prevladuje oblačno vreme razen v vardarski banovini, kjer je vedro. V vzhodni polovici države je ponekod deževalo. Temperatura je nekoliko padla v sredini države in na jugu. Minimalna temperatura Plevlje 5, maksimalna Moslar 34 stopinj.
Zemunska vremenska napoved za danes:
Prevladovalo bo oblačno vreme. V severni polovici države bo ponekod deževalo. Temperatura se ne bo močno izpremenila. Soln-ce vzhaja ob 5.30 in zahaja ob 17.27.
Dunajska vremenska napoved za nedeljo; Zelo hladno, izpremeljivo, večinoma oblačno ponekod še dež, na gorah sneg.
/
podrobnosti o zastrupljenfu
inž. Vrtačnika ln gospe Silve
trat gcs£i8 Silve sta se vrnila iz Ivanjice in pripovedujeta, kako se je odigrala zagonetna tragedija
Ljubljana, 26. septembra Zagonetka tragedije direktorja lisanske-ga rudnika inž. Vojmila Vrtačnika in njegove soproge Silve šc dalje vznemirja na-o javnost. Sedaj se je po listih in z govoricami. ki teko od ust do ust. razneslo toliko različnih verzij, da se bo precej težko dotipati do resnice. Danes sta sc vrnila v Ljubljano mati ponesrečene gospe Silve, lastnica modnega salona gospa Rozmanova •/. Dvornega trga, in njen sin Srečko, ki sta bih; pohitela, da zastrupljeno mlado gospo obiščeta v bolnišnici in se pobližc informirata o usodnem dogodku. Iz njunega pripovedovanja povzemamo:
Klsbass niso škodovale
Družina pokojnega direktorja inž. Voj-mila Vrtačnika jc stanovala v hi:i poleg tvornicc v lisanskem rudniku pri Ivanjici, ki jc oddaljena kakšna dva kilometra od rudnika samega. V tvornici predelujejo an-timonovo rudo v čisti antimon in v anti-monov oksid. zaradi katerega vsa okolica trpi pod precej nezdravim vzdušjem. Prejšnji teden jc Vrtačnikova družina prejela od R zmanovih pošiljko domačih kranjskih — nekaj svežih in nekaj suhih — klobas. Direktor i;i njegova soproga, pač razvese-Ijc la, da v kraju, v katerem sta navezana na precej nevajeno hrano, dobita nekaj tako doma ih jestvin. sta klobase v kratkem použila, obenem pa sta z njimi postregla služkinji in tovarniškemu strojniku. Niti pri služkinji niti pri strojniku ni bilo opaziti kakih nevšečnih posledic. Tako nc mo-Tl bit' dvoma, da tudi zastrupljen je inž. Vrtačnika in njegove soproge nc more biti v zvezi s to pošiljko iz Ljubljane.
Pršeetek slabosti
V soboto je klobas že zmanjkalo, za ne-deljo pa jc gospa Silva kupila na trgu ko-ko\ ki sla jo nato imela s soprogom za obed in večerjo. Kokoš je zaklal direktorjev sluga, ki opravlja hkratu službo noč-:a čuvaja. Po večerji sta sc inž. Vrtač-
g38 Kisso Sloga, tel. 27*33
Ob 15., 17.. 19. jn 21. uri opereta
V gl. vlogah: Wolfg. Liebeneiner, Dorit Krcvslor, Lco Slozak
Ob 11. liri dop. krasen film ljubezni
Živini in ljubim
V gl. vlogi: Joan Cravvford Cene: Din 3.50 in 5.50.
rok in njegov a soproga odpeljala v 6 km oddaljeno Ivanjico, kjer sta v tamošnjem hotelu ;-uročila dvakrat pc dva tleči belega vina, zraven pa sta pila malo vode. Na koncu sta popila še vsak črno kavo. Nato sta sc z rudniškim vozom vrnila domov. Preden sta legla, sta pila še vsak malo vode, ki jima jo je prinašal v stanovanje — malo prej je biia služkinja nastopila štiridneven dopust — sluga in nočni čuvaj.
V ponedeljek zjutraj sta se oba zbudila nekam čudno pijana, obema je prihajalo slabo. Kljub temu jc gospa Silva vstala, da pripravi jutrnji čaj. Inž Vrtačnik pa je odšel, da sc ogleda po obratu. Ko se je sluga čez malo časa oglasil v hiši, je našel gospo Silvo nezavestno. Brž je pohitel po direktorja, ki je soprogo odnesel v posteljo, kjer so ji bolečine polagoma odjenja-le. Medtem pa jc tožil, da njega samega neznansko boli. Opoldne sta sc oba spravila v posteljo, ne cla bi bila kaj zavžila, na čelo pa sta si pokladala mrzle obkladke.
Kako $<s 5u našli
Popoldne je gospa Silva ostala v postelji, inž. \ rtačnik pa si ic dajal opravka po obratu, ker je upal, da bo na ta način bolečine pregnal. Preden sta zvečer legla, sta popila samo čaj. a inž. Vrtaenik jc še tudi pozno zvečer nekajkrat stopil iz hiše, ker je upa', tla si ho na ta način opomogel. Vrnil sc jc šele okrog 1. popolnoči, a potem ko je legel, jc šc okrog 3. zjutraj vnovič prižgal luč pa jo spet ugasnil Tako jc vedel povedati sluga, ki mu je pripadala hkratu naloga, da vso noč bedi okrog tvornicc in direktorjeve hiše.
Naslednje jutro so inž. Vrtačnika našli mrtvega, njo pa v globoki nezavesti in s penami na ustih. Go. Silvo so jadrno prepeljali v bolnišnico Bratovske skladnice, ki je prav škandalozno skromno organizirana.
Gospa v Beograd po pomač, mož pa v prerani gr&h
Tam je gospa ostala od torka opoldne do četrtka zvečer, nakar sta jo mati in brat vzela s seboj v Beograd, da jo tam izročita boljšemu zdravniškemu skrbstvu. Medtem pa se jc v Ivanjcih vršil pogreb direktorja inž. Vrtačnika, ki so ga od rudnika do pokopališča. 6 km daleč spremljali številni delavci in mu hkratu izkazali vse poslednje časti, kakršne so v industrijskih krajih v navadi. Tvorniška sirena jc med pogrebom trikrat žalostno tulila, po-erehne svečanosti pa je opravil katoliški župnik iz Kraljeva, ki je direktorja inž. Vrtačnika komaj pred poldrugim mescccm poročil z gospo Silvo
Kakor faz, tako
P( okoliščinah, v katerih sc je pripetila zastrupitev, se v Ivanjcih in okolici, kjer sta imela veliko število prijateljev 1n znancev, razširjajo vsakovrstni komentarji. Pred inž, Vrtačnikom jc bilo vodstvo podjetja zaupano nekemu ruskemu emigrantu ki pa ni imel primerne izobrazbe m ga ie lastništvo na proteste strokovnih organizacij odpustilo. Ko jc zapušča! svoje mesto in rudnik in je novemu direktorju inž. Vrtačni-ku izročil akte. mu je mimogrede zagrozil: »Kakor sem šel jaz. tako pojdete tudi vi!« S tem ruskim emigrantom je bil v prav do1 "i prijateljskih zvezah tudi nočni ču-
va i, ki mu je pripadla naloga, da pri direktorju skrbi za postrežbo. On je tudi v hišo prinašal vodo, ki so jo prebivalci tvornice in rudnika zajemali iz preccj oddaljenega vodnjaka, medtem ko v neposredni bližini tovarne teče potoček, iz katerega pa delavci zaradi strupenih oksidov ki iz tovarne padajo vanj, nikoli ne pijo. Razen s tem slugo, ki je bil tudi usotlno noč na straži jc imel pokojni inž Vrtačnik ožjega stika samo šc z rudniškim blagajnikom. ki je prav tako Slovence, a jc bil prav ta čas na dopustu.
Zagrebška klinika js> preiskala drob
Direktor inž. Vrtačnik ic v svoji smrtni poč' izbljuval iz sebe za celi dve rjuhi krvi. Obdukcija, ki jo jc izvršila komisija, v kateri sta bila predstojnik okrajnega sodišča v Guči in okrajni zdravnik, je ugotovila, tla so pokojniku zgorela jetra in ledvice. da se mu je v male možgane udrla kri in da sc jc v lobanji nahajal neki nenavaden plin.
Sodna komisija je odredila, da se drob pokojnega direktorja inž Vrtačnika pošlje
na zagrebško kliniko v podrobno raziskavo. Izmed sorodnikov nesrečne rodbine jc v Ivanjico in v lisanski rudnik prvi pohitel brat gospe Silve inž. Dragotin Rozman, ki je tehnični svetnik banske uprave v Nišu.
noben FILM Ljubljane ni tako navdušil, kot najnovejše delo ženijalnega umetnika:
Charlie Caplin:
Ob 15., 17., 19. in 21. uri Vstopnice si nabavite v predprodaji!
Ob 11. urj dop. po globoko znižanih vstopnicah 3.50 in 5.50 Din
velefilm iz carstva tehnike fantastično
ŽELEZNI DEMONI Kino Union, tel. 22-21
Veličasten pogreb ustreljenega Sokola
Pokojni Zidarič je bil pokopan ob ogromni udeležbi
Pišece, 23. septembra.
Danes ob 10. je bil v Pišecah pogreb nad vse tragično preminulega posestnika iz Bojsnega g. Alojzija Zidariča, hi ga ie zločinska roka v cvetu njegove moške dobe še ne 30 ict starega tako nepričakovano iztrgala iz družinskega kroga. Njega objokiu jc mlada žena s 13 mescev starim otrokom poleg staršev, brata in sester, tasta in tašče. Za njim žaluje velik krog njegovih prija= leijev in znancev- Z njim je izgubila gasilska četa Glol>oko delavnega poveljnika. Sokol navdušenega in požrtvovalnega brata. Soobčani ua tihega, mirnega zuačajnega. pridnega in poštenega soseda
Kako priljubljen in spoštovan od vseh. ki so ga poznali, je rajnki bil, je pričal njegov veličastni pogreb. Spremljali so ga na njegov; zadnii jx>ti z godbo globoški in pišečkj gasilci, med njimi tudi gasi'ci iz Brežic in Ar!ič. Spremljali so ga Sokoli in ob odprtem giobu je imel g. župnik Toplak lep, pomenljiv in Za naše razmere zelo umesten govor. V imenu gasilcev se je od rajnkega poslovil g. Florjančič iz Zakola pri Brežicah. Za Sokola pa šolski upravitelj brat Oton Mikulič iz Globokega. Godba je ob koncu zasvira'a »Vigred se povrne«, in nobeno oko ni osta!o suho.
Žrtev tihotapca ?
O njegovi tragični smrti še naslednje podrobnosti; V sredo zjutraj ob štirih je tašča poklicala Zidariča- da bi šel kosit k sestri v sosedno Globoko. Ko je potem rajnki okoli pol petih krišel s koso na rami nič hudega sluteč v bližino rojstne hiše v Globokem, ie videl nekoga stati za jablano. Ta neznanec je takoj ostrelil proti jablano. Ta neznanec je takoj ustrelil v prsu Rajnki je po strelu ime! še toliko moči, da je prišel do rojstne hiše, kjer je na glas zaklical; Mama. mama. nekdo me je ustre« lil«. Nato se je ob pragu zgrudi'. Živel ,:e doma še pol ure- govoril je in bil priseben
do zadnjega trenutka. Trdil je venomer, da je bil napadalec samo eden, pa da ga ni poznal. Njegova nasilna smrt je tembolj zagonetna ker vsi znanci trdijo, da kot srčno dober in b'ag človek ni imel nobenega sovražnika.
Ko se je usodnega jutra po strelu zdanilo, so našli ob cesti, kjer se je zgodil grozni zločin, 5 litrsko, modro emajlirano kanto za mleko, pokrito preko vratu pod zamaškom z rdečo žensko naglavno ruto. V kanti je bilo žganje, zločincc je kanto pozabil, ko jc po groznem dejanju pobegnil. Po tej najdbi se sumi, da je zločincc bil pijan tihotapec žganja, katerega je najbrž Zidarič do.šcl na cesti. Ta pa je v svoji pijanosti smatral Zidariča, ki sc mu je v temi zasvetlikala kosa na rami, za orožnika, m je ustrelil. Druge razlage za ta zločin skoraj ni najti, kajti ne samo, da pokojni Lojze ni imel sovražnikov, ki bi bili zmožni takega dejanja, tudi nihče ni vedel, da se bo zjutraj podal tu mimo na delo.
Mi v teh krajih smo obagodarieni z vsemi »dobrotami«, ki jih daje bližina Sotlc. Mrgoli vse polno raznih tihotapcev žganja, saharina, in podobne šare. Od vsakega teh zamoreš kupiti tudi vsake vrste revolverjev in municije! Tako imate težko oborožene vse sumljive elemente, dočim jc pošteno prebivalstvo brez obrambe, ker mu jc zakon ne dopušča. Varnost življenj je postala nična in jc potrebna nujna odpo-moč, dokler ne bo prepozno.
Vsi oni, ki bi tc dni videli koga hoditi okrog s tako kanto nositi žganje ali karkoli, so naprošeni, da to takoj javijo ob-lastvom. To bi najlažje storil oni. ki je prodal dotičniku žganje in ga natočil v kanto. Naj sc nc plaši namišljene kazni zaradi tihe prodaje žganja, ki ne more biti povod zakrivanja tako grdega zločina.
Svojcem tako kruto iztrganega pokojnika, katerega splošno priljubljenost je izpričal krasni pogreb, izrekamo najiskrenejse sočutje!
tel.
1-21
ELITNI KINO MATICA
DANES ob 15., 17., 19. in 21. uri
l e 1. SI -241
OIIJAIK PROSJAK
Najrazkošnejše inscenirana opereta skladatelja C. MILLoCKKK-IA, zasedena
z najboljšimi igralci:
Carola Hohn, Marika Rokk, Joliannes Heesters Razkošni balet, polno smeha in duhovitih dovtipov, sladko opojna glasba!
Predprodaja vstopnic od 11. ure dopoldne.
ibiii milil um—lili.....milili«naiiiii n
Prostovoljna davščina za favna dela
Mestna občina znova apelira na dobroto meščanov
Ljubljana, 26. septembra
Lani jc mestna občina po soglasnem sklepu cerkvenih in posvetnih oblastev, industrijskih, trgovskih in delavskih korporacij ter dobrotvornih ustanov uvedla prostovoljno socialno davščino na sobe in uslužbence. Ljubljanski občani so se radi odzvali plačilu tc davščine. Z dohodki je mogla mestna občina podpreti marsikaterega siromaka kateremu bi brez dohodkov te prostovoljne davščine ne mogla dati ničesar.
Letos potreba ni nič manjša; še vedno stradajo otroci in "odrasli, še vedno nimajo mnogi stanovanja, obleke in obutve. Zato jc nujno, da občina spet potrka na srca onih, ki jim življenje nc postil ja j>o mačehovsko. Pobirala bo tudi letos prostovoljno davščino od stanovanjskih in poslovnih sob po 1 Din na mesec in od uslužbencev po 4 I>in na mesec. Raz.posla-la bo v kratkem prijavne liste in je prepri-
čana, da bodo naši občani lansko pripravljenost podvojili. V uteho naj jim bo za-' vest, da so pomagali siromakom in storili s tem svojo človečansko dolžnost. Mestna občina bo z nabranim denarjem zaposlila brezposelne pri javnih delih, ki se bodo vršila tudi v zimi. S tem bo stopilo vse prebivalstvo v boj proti brezposelnosti in beračenju. Ako sc mestni občini posreči zbrati toliko denarnih sredstev, da bo mogla pri javnih delih zaposliti ljubljanske brezposelne, bo na ta način mogla s pomočjo občanov uspešno zatreti nadležno beračenje. Tako bi j->oizkusil beračiti le še dc!o-mrzneži, katerim bi bilo pa odreči vsako podporo.
Samo enotni nastop vsega prebivalstva mesta more dovršiti uspešno izboljšanje socialnih razmer. Priglasite se za prostovoljno davščino in poučite o njej svoje znanec!
To nam je dal Rdeči križ
Kratek obračun ob koncu Tedna RK
V	letošnjem Tednu Rdečega križa so se vršile ['O vsej državi, kjer ol>stoiajo edinis ce našega društva primerne proslave s posebnim ozirom na to. da praznuje društvo šestdeset letnico svojega obstoja. Proslave so se vršile povsod v najlepšem redu ter se je tudi pri tei priliki nabiralo za plemenite društvene namene. O uspehu bomo še poročali.
Pri tej priliki naj pojasnimo prebivalstvu dravske banovine, koliko je Glavni odbor društva prejel iz naših kraiev in koliko nam je da-.
V	času od 1. januarja 1921 (ko je bil ustanovljen Rdeči križ kraljevine .Jugosla= vije) do vštevši 31. decembra 1933. je pre* jel Glavni odbor iz dravske banovine:
a)	Od odborov društva Din 2,204.37906
b)	od državnih oblastev,
vseh drugih ustanov Jer privatnih oseb	Din
435.272.50
skupaj
Din 2,639.651.56
V istem času je nakazal Glavni odbor na5 šemu odboru in ostalim edinicam v dravski banovini raznih podpor v gotovini
Din 3,063.398.70
raznega materijala pa v vrednosti	170.800,—
skupaj
Din 3,236.198.70
Edinice v dravski banovini so tedaj preje, le Din 590.198 več kakor so poslale Glavnemu odboru.
Zgoraj omenjene podpore zadevajo |K>moe Glavnega odbora o priliki poplavnih ka* tastrof, nadalje za samarjanske in bolnU
carske tečaje ferijalne kolonije in drugo.
Društvo ima v drav-ki banovini približno 3(10 organizacij (1 bamninski odbor, 21 sresk:h odborov in poverjenislev. približno 275 občinskih odborov in | overjenislev) ter ie imelo koncem leta 1035 13.009 članov in si<vr 3.087 rednih. 7.910 pomožnih in 12 višjih članov. V vsej državi je pa ob kon-eim leta 1935. bilo 143.903 r anov in sicer rednih 155.S46, pomožnih 78.004 in višjih 53 članov.
Članarina 24 Din za rednega člana in (J Din za pomožnega člana omogoča pač vsakemu, da je član tega pr<*|totrel>nega človekoljubnega in palriotini^ga društva-
ZOBNO PASTO
Praznik zgledno delavnega moža
Igleden javni delavec Milko Krupež lahko danes nenavadno čil in mladosten praznuje (»0-letnico, ker se je za jesen življenja že v mladosti pripravil z utrjevanjem in z vdanostjo sokolski ideji. Je prava ljubljanska srajca, vendar je že kot dveleten deček prišel v Vipavsko dolino k sorodnikom, potem pa se jc s 13 leti posvetil urarski obrti Mnogo je potoval in po sokolskem zgle-
du jc v Hamburgu ob Dunavu ustanovil lastno telovadno društvo. Odkar jc odslužil vojake, biva v rodni Ljubljani in jc venomer na delu: za obrtniške pravice, za so-kolska društva, za župo, za razne napredne organizacije. Najbolj je navezan na Sokola Ljubljana II, ki ga jc pomagal ustanavljati in kateremu je v dobi persekucij med vojno rešil premoženje. Milko Kiapcž jc pod-starosta sokolskc župe ljubljanske, dolga leta podstarosta Sokola II. Zadrugo urarjev in zlatarjev pa vodi kot predsednik. \ zornemu narodnemu možu, sokolskemu bratu in dragemu prijatelju veliajo tudi naše iskrene čestitke z najlepšimi željami!
Mučsmška smrt mladega koroškega „ Slovenca
V	frančiškanski cerkvi v MaiiUuu !«> danes služba '.»ožja za pokojnini .\iihe;cm Ha-hihem, ki je poslal siirtna žrtev gonj«* proti zavednim Koroškim Slovencem. Ilnbih sc je vračal s slovenske pevske prireditve v Logi vesi, kjer jc nastopil kot član izobraževalnega društva Zvezde . Dva nakujskana renegal.i sta ga napadla s koli in ga ubila.
Njegov prerani groli v Ilodišah ne snubiti pozabljen. Zadnji Koroški Slovenec je med drugim napisal tndi to le: Kdo se mora ubraniti trpke misli ob pogledu na .-veži grob nadebudnega hodiškega fanta. Padel jo kot žrtev temnega sovraštva, porojenega v dušah brez naravnega čuta in narodne zavesti. Z"s!op!jenca. ki bosta odslej nosila Kajnov znak. se gotovo ne zavedata lii/.kotiiost! svojega sovraštva, ker jima j' bilo sovraštvo vcepljeno v kri. L boj je med sadovi raznarodovalnega dela ki ga opravljajo šole in druge organizacije. Z žalostnim .dogodkom je podan nazoren dokaz, da ljub«*-zeii do naroda ni samo navadna pridobitev moderne dobe. ki je odkrila lepoto naroda, marveč je najožje (»ovezniia s (Kijinom kulturnega človeka. Kdoi svoj narod resnično ljubi, ne more biti (»okvarjen človek. Komur (»a odv/.ameš ljubezen do naroda- mu odvzameš tudi najvažnejšo oporo v njegovem boju 7.a poštenje in kultni nost.
V	deželi sc še vedno Nemci če tudi že bolj redki, ki zagovarjajo raznarodovanje i/, nekega n.icional»"ga čuta ter bolestno kričijo o nedeljivost; dežele in svoji silni domovinski Ijltbevni. Poleg TI jill čuj<-te<» tudi že so<U>e treznih Nai:cev o ničvrednosfi raznarodovanja in odpadu>1 va. ki ustvarjata nizkotne človeške tij>c. V škodo dežele (»a še vedno hočejo delati javno mnenje prvi.
Na zadnp poti mimo jasaifskih poljan
Veliki Gaber, 2fi. septembra.
Bridko je prevz la vso d' lin o vest o prerani smrti naše učiteljice Marije Klnv-sove, po rodu Flandrove iz žužemberške uradniške družine. V Vel. Gabru je službovala po lednjih 13 let. Lani je zbolela in odšla na bolezenski dopust v Stično, kjer si je ravno d gradila lično hišico, pa je* menda že čutila, da zanjo ni vee leka. Tožila je, da bo zdaj, ko -ci je zgradila hišo, kmalu umrla. Res, ko so se spet odpirale šele, ji je zapel navče'*.
Krasen dan je bila pretekla nedelja, ko je nastopila gospa po lednjo pot. Ustregli so njeni želji in odredili po-op na Prim-skovem, kjer je prej -lužbovala skoro celo desetletje. Slovesu od doma v Stični je prisostvovalo obilo domačinov ter učitelj-
stvo od blizu in daleč. Nato so naložili kr-to na avto in prevod z avto je krenil do Velikega Gabra, od koder pelje pot na Primskovo. Nad našo š To se je pri kapelici zgrnilo številno prebival-tvo. Duhovščina je epravila molitve, nato se je poslovil predsednik JUU iz Litije g. učitelj Jože Župančič. Očrtal je njeno življenjsko pot ko je delovala kot učiteljica najprej v Radencih med belimi rojaki, nato v žalni, na prežganjem in na Prim-skovem, zatem je bila premeščena v Prek-murje, pa jo je -p. t privabila lepa Dolenjska in litijski srez, kjer je delovala kot prosvetna delavka polno četrtstoletje. Ko •co šolarji zapeli žalostinko, so preložili krsto z avta na voz in je gospa Klavsova z obilim spremstvom pod vodstvom domačega učiteljstva in zagrnjena s cvetjem nastopila dolgo pot na Primskovo. In ta pot mimo ajdovih njiv in gaj-v ob zvonje-nju pri vseh okoliških cerkvicah je bila praznik tihe hvaležno-ti, ko je ta lepa pokrajina s svojim prebivalstvom Jemala slovo od drage vzgojiteljice. Ko so po-greznili kr-.to v z-mljo, kjer spi že sestra gospe Klavsove, so sorodniki in vaščami zaihteli in kupi cvetja so zagrnili Krsto vzorne dolenjske učiteljice.
I
Nacionalizem pokol-nega Antona Juga
Nenadno umrli ravnatelj Anton Jug je bil od mladih let zaveden, odločen narodnjak. To je bilo tem bolj razumljivo, ker je bil doma z ogrožene štajerske zemlje, iz okolice Celja. Bil pa je tudi toliko pogumen, da se ni bil v razburkanih časih pred svetovno vojno izpovedati javno svojo jugoslovensko orientacdjo. Prav to ga je spravilo pred 26. leti, ko je b:l že -cu-plent, v di-ciplinarno peiskavo in je bil začasno su:pendiran od službe.
Vzrok tega je bil pozdrav, ki ga je Jug v imenu napredne akademske omladlne izrekel na skupščini Zveze slovenskih učiteljskih društev v Novem mestu dna 7. avgusta 1910. V ognjevitem nagovoru je rekel; >Prišel bo čas, ko se ne bomo p zdravljali pod črnožolto, marveč pod belo-modro.rdečo za-tavo! . . Seveda je žel burno, dolgotrajno odobra vanje. Na skupščini je zastopal vlado mlad političen uradnik, ki je moral to poročati vladi, se je pa pozneje v Ljubljani zaradi tega opravičeval pred tedanjim predsedni x>m Zveze g. Luko Jelencem. »Služba je pač služba...- Govorilo se je tedaj, da pridejo v disciplinarno preiskavo vsi učitelji, ki s0 bili na skupščini, a teh je bilo blizu t: oč. Takratni klerikalni šušteršičev in Lam peto v režim se ie prav zanimal za te dogodke, vendar pa je disciplinarna preiskava izestala. Prav gotovo pač le zarad' prevelikega števila prizadetih«.
Lažni tsčitelf je pobiral milodare
Litija, 2<>. septembra
Zadnje čase je obiskoval šoli- v litijskem srezu na videz, inteligenten moški srednje starosti. Pripovedoval je, da je bil svoj čas domači učitelj pri knezu Schvvarzcnbergu na Dunaju, iz Avstrije pa da so ga lani izgnali in se je vrnil v Jugoslavijo. Trdil je, da so mu v Ljubljani obljubili službo, toda ta čas, ko čaka na njo, rajši obiskuje stanovske tovariše, da spozna domovino, ki je skoro 2<l let ni videl. I čitelje, ki jih je obiskal. je tika! in tovariši so ga podprli z denarjem V litijski srez je prišel iz Notranjskega preko Višnje gore in Prežganja. V šmartnem je dobil pri tovariših prenočišče, v Litiji so ga podprli s stotakom. Enemu izmed učiteljev pa se je le zdel sumljiv, da je povprašal pri orožnikih, in ti so ravno tisti dan prejeli tiralico za lažnim učiteljem. Kinalu se je izkazalo, da imajo v rokah prevejanega navihanca lranccta Fo-šta, po ritiu iz Slovenjgradea, pristojnega pa v Oplotnico. Po daljšem obotavljanju je arctirancc priznal, da jc že večkrat gostoval v sodnih zaporih in da jc zadnji čas obral lepo število učiteljev
lepota lene je negovana
Ho$a!
Mladostni izgled in oni fini izraz kulti-virane negovanosti, brez ozira na starost, pa dosežete le s pravilno izbiro preparatov in masaže. '
Topogledna pojasnila in pouk Vam bode dala prva asistentka
Elise Bock,
danes svetovno priznana avtoriteta. — Konzultacije se vrše
1., 2. in 3. oktobra celi dan brezplačno
v P A R F U M E R I J I »VENUS« vis-a-vis glavne pošte.
Prosimo za pravočasno prijavo islotam.
i
Gospodarstvo
Pred emisijo 20 milijonskega obligacijskega
posojila
Prejeli smo:
Vsi živo čutimo krizo denarnih zavodov, ki hudo ovira naš gospodarski razvoj. Prihranki, ki so se v denarnih zavodih nabijali in ki so jih morali ti posoditi naprej, da so jih mogii obrestovati svojim vlagateljem. so nekje zastali. Vlagatelji hočejo dobiti svoj denar nazaj, ker ga vsak dan težje pogrešajo, denarni zavodi ga pa ne morejo izterjati od svojih dolžnikov. V tej zadregi so se denarni zavodi zatekli pod zasilno sredstvo, ki mu pravimo zaščita in ki jim zakonito dovoljuje vloge izplačevati samo postopno v manjših vsotah. Vsi čutimo, da to stanje ni normalno in da s takimi zaščitami naše gospodarstvo ne more naprej. Zato si moramo pomagati sami.
Eden takih močnih naših zavodov, ki zaradi slabih plačil dolžnikov ni mogel sproti zadoščati zahtevam vlagateljev v njihovi polni meri, je tudi Mestna hranilnica ljubljanska. ki je leta 1032. prosila za zaščito, odn. za zakonito dovoljeno omejitev v izplačevanju vlog. Zaščita je vprašanje za nekaj časa samo odložila, ni ga pa rešila. Rešiti je mogoče to vprašanje samo na ta način, da si m^sto o<l nekod preskrbi denar in z njim pri Mestni hranilnici plača del svojega- dolga. P tem bi Mestna hranilnica prišla do znatnejše, vsote še, kar bi znatno poživilo vse gospodarstvo. Po dolgotrajnem prizadevanju občinskih uprav je načrt dozorel v sklep, ki ga je mestni svet 19. avgusta t. 1. sprejel in se glasi, da mestna občina najame pri Državni hipotekami banki posojilo v znesku 30 milijonov Din in da razpiše obligacijsko posojilo do zneska 20 milijonov Din. Sklep so potrdile vse nadzorno oblasti in tako smo tik prod njegovo izvedbo. S tem bo Mestna hranilnica prejela od mesta 50 milijonov Din. kar l>o iim-elo vsekakor ugodne posledice ne samo za gospodarstvo Ljubljane, ampak tudi za vse naše ozemlje, kamor seže gospodarski vpliv tega zavoda.
Ker jr- v gospodarstvu merodajna le korist zato je bilo treba obligacijsko posojilo urediti tako da imajo od njega gospodarsko korist tako podpisniki, kakor mesto. V denarnih zavodih so danes vloge mrtve, mestu posojeni denar pa se l>o v tem obligacijskem posojilu obrestoval po 6%, vrnjen pa bo v najslabšem slučaju po 15 letih. Spričo nestalnosti drugih denarnih na-
ložb, so ti pogoji gotovo dovolj močna vaba za gospodarsko uvidevne kroge, da bodo vpisali to posojilo, s katerim bo mesto naenkrat plačalo pri Mestni hranilnici 20 milijonov svojega dolga, ki jih bo pa vračalo podpisnikom skozi 15 let. kar je zopet gospodarska korist za mesto. Velika prednost tega posojila je tudi v tem, da se lahko vpisuje tudi z odpisi v knjižicah Mestne hranilnice, kjer je obrestna mera nižja, in dviganje negotovo ter raztegnjeno po majhnih vsotah v dolga leta. Pri obligacijskem posojilu pa je obrestovanje naložbe zagotovljeno po 6°/o v najslabšem primeru. Zato se ni čuditi da se že sedaj, ko posojilo še ni razpisano javljajo interesenti za znatne vsote.
Javno podpisovanje posojila se bo pričelo 10. oktobra t. 1. in bo trajalo samo mesec dni, do 10. novembra. Po 6% se bodo začele obveznice obrestovati s 15. februarjem 1937, od dneva podpisa pa do 15. februarja 1937, pa po 4%, kar se bo odračunalo takoj ob vpisu, tako da bo podpisnik toliko manj plačal za obveznice. 15. februarja 1937 bo že prvo žrebanje obveznic, ki se bodo izplačale 15. avgusta 1937, ko zapadejo v plačilo tudi obresti. Takrat bo izžrebanih obligacij za vsoto 447-000. Din, tako da bodo najbolj srečni podpisniki 15. avgusta 1937 prejeli že vso posojeno glavnico z obrestmi vred. Ta vsota bo predvidena v bodečem proračunu, ker izplačevanje pade že v njegovo dobo. Tako žrebanje bo nato vsako leto 15. avgusta in 15. februarja in bo vsota izžrebanih obveznic čimdalje bolj naraščala, da bo zadnje leto že dosegla vsoto 933.000 Din.
Društvo bančnih zavodov v Ljubljani je s polnim razumevanjem sprejelo to akcijo ljubljanskega mesta in jo bo z vsemi močmi podprlo. Banke v Ljubljani so že podale izjavo, da bodo popolnoma brezplačno posredovale posojila, zaračunale si bodo le dejanske stroške, ki bodo pa vsekakor malenkostni.
Gotovo je to najbolj vesel dogodek v dobi krize in malodušnosti. Po razpoloženju najbolj previdnih, vestnih in izkušenih gospodarskih krogov pa ni nobenega dvoma, da bo akcija vpolni meri uspela, sa je ljubljansko mesto znano, da svoje obveznosti vedno izpolnjuje z največjo tenkovest-nostjo.
Skoro iOdeOOO zaposlenih delavcev več nego leta 1933
Zaposlenost izven Slovenije se je skoro docela približala najvišjemu nivoju v letu 1933, v Sloveniji pa še zaostajamo za 12%
Osrednji urad za zavarovanje delavcev (SUZOR) v Zagrebu objavlja podatke o gibanju števila zavarovancev v mesecu juliju.
V	tem mesecu je skupno število pri vseh krajevnih organih Osrednjega urada zavarovanih delavcev in nameščencev v primeri s prejšnjim mesecem nekoliko nazadovalo, in sicer za 1230 (lani je znašal v tem mesecu padec 8557 članov). Povprečno je bilo namreč v juliju zavarovanih 629.490 delavcev.
V primeri s številom zavarovancev v juliju lanskega leta vidimo, da je število zavarovancev naraslo za 52.917 ali za 9.2%,
v primeri z julijem 1934 znaša prirastek 73.570 zavarovancev, v primeri z najnižjim stanjem v juliju 1933 pa je število zavarovanih delavcev naraslo za 92.295 ali l7.2fl/o.
V	zadnjih treh letih se je torej število zaposlenih delavcev v Jugoslaviji (brez rudarskih in topilniških delavcev) povečalo za skoro 100.000.
Sezonski prirastek števila zavarovanih delavcev in nameščencev je od letošnjega januarja do julija znašal 81.181 članov, do-čim je lani znašal ta prirastek v istem razdobju 70.077 članov, predlanskim 7I.68S članov, leta 1933.. ko je konjunktura padala. pa samo 38.728 članov in v letu 1932 komaj 16.541 članov. V primeri s konjunk-turnim letom 1930. ko smo imeli v juliju 647-752 zavarovancev, zaostajamo letos v juliju samo še za 18.262 zavarovancev ali za 2.8%.
Od tega skupnega števila je odpadlo na
Vinska letina
na Dolenjskem
Prejeli smo:
Pod naslovom »Izredno slaba vinska letina v Sloveniji« je »Jutro« objavilo 23. t. m. članek, v katerem obravnava vinarsko društvo za dravsko banovino vzroke letošnje slabe vinske letine. Kar društvo navaja glede nenormalnega pomladnega in poletnega vremena in deloma površnega negovanja vinogradov od strani vinogradnikov samih, odgovarja resnici.To je bilo v zadnjem času ponovno poudarjeno v raznih diskusijah in v listih. Potrebno bi bilo, da bi se vinogradniki spomladi opozorili, kako in kdaj je treba škropiti. Strinjati pa se ne moremo z mnenjem Vinarskega društva, da je vsa Slovenija po peronospori in oidiju tako katastrofalno prizadeta. Sicer opira društvo ugotovitve največ na ljutomersko-ormoški okraj, vendar govori o vsej Sloveniji in je v tem zapopadena tudi naša Dolenjska in Belokrajina..
Društvo navaja v svojem članku kako so nekatere finejše in navadne štajerske trtne sorte kljubovale letošnjim boleznim, ne omenja pa nobene naših trt. Glavni dolenjski trti sta in bosta še v bodoče žametna črnina ali kavščina ter rdeča kraljevina, ki ne dajata sicer kvalitetnega vina kakor štajerski rizlingi, muškatni sil-vanec, beli burgundec, traminec itd., da-
JE ŽE RES - OBLEČENI STE,
toda za isti denar boste z našim blagom boljše oblečeni!
Cene našega blaga za obleke so od 120.— do 180.— dinarjev po metru
VLADA TEOKAROVIČ i KOMP.
P A R n C I N
Tkanine za vsak žep in vsak okus.
Tovarniške prodajalne: LJUBLJANA, Gradišče 4
in v vsakem večjem mestu Jugoslavije.
vrstno blago 25—26, dobro srednje 22—24, srednje 19—21, slabo srednje 16—18, in slabše do 15 Din. Prodanih je doslej že nad 80% letošnjega pridelka. Zaključna tendenca je zlasti za res izbrano prvovrstno blago zelo čvrsta.
Italijanski lesni trg
Prodajne možnosti za les na italijanskem trgu so zadnje mesece po končani vojni z Abesinijo popustile. Kakor se zdi tudi v bližnji bodočnosti ne bo mogoče prodati v Italiji večjih količin. Avstrijski izvoz v Italijo je zadnje mcsece stalno popuščal, čeprav je doslej imel skoro monopolni položaj pri oskrbi Italije z lesom. Tako je znašal po najnovejši statistiki za avgust avstrijski izvoz rezanega mehkega lesa v Italijo komaj 968 vagonov nasproti 32.32 vagonom v avgustu lanskega leta. Rezultati avstrijskega izvoza lesa v Italijo sploh daleč zaostajajo za pričakovanji, kajti navzlic temu, da je bila Avstrija, ki sc ni udeležila sankcij, skoro edina oskrbovalka Italije z lesom, je skupni avstrijski izvoz mehkega rezanega lesa v Italijo v prvih osmih mesecih t. 1. dosegel komaj 23.260 vagonov nasproti 27.830 vagonom v istem razdobju lanskega leta.
........................................»t
dravsko banovino v juliju 89.739 članov in znaša v primeri z julijem 1933 skupni prirastek zavarovancev 11.307 članov ali 14.4%. V primeri z najvišjim stanjem v letu 1930. pa v Sloveniji še mnogo bolj zaostajamo, nego v ostalih pokrajinah države, kajti pri nas je še vedno za 12.536 delavcev ali za 12°/o manj zaposlenih delavcev nego v juliju 1930. Dve tretjini skupnega primanjkljaja nasproti juliju 1930 pripadeta torej na Slovenijo, dočim se je zaposlenost izven Slovenije že skoro docela približala najvišjemu nivoju v konjunkturnem letu 1930. in zaostaja le še za 1%.
Iz statistike za posamezne okrožne urade je razvidno, da je zaposlenost najbolj napredovala v primeri z lanskim letom pri okrožnem uradu v Nišu (kjer znaša enoletni prirastek 19.1%) v Splitu (prirastek 17.2%) in v Dubrovniku (prirastek 15.9%).
Povprečna dnevna zavarovana mezda znaša za vso državo 21.85 Din in je prvikrat izkazana nekoliko višje nego v ustre-zajočem mesecu prejšnjega leta, kajti lani v juliju je znašala povprečna dnevna zavarovana mezda 21.72 Din. Skupni zavarovani zaslužek delavstva pa je znašal v juliju 343.9 milijona Din, to je za 30.9 milijona Din več nego v lanskem juliju, za 34.4 milijona Din več nego v juliju 1934 in za 43.3 milijona Din več nego v juliju 1933. Medtem ko se je v primeri z letom 1933. število zavarovancev povečalo za 17.2%. je zaslužek narasel le za 14.4%.
jeta pa prvovrstno osvežujoče namizno vino »dolenjski cviček c (žametu,, črnina tudi sama zaJe), ki ga na Dolenjskem, Gorenjskem in Notranjskem, pa tudi v posavski štajerski in celo v Savinjski dolini nad vse čislajo in tudi vča-i dražje plačujejo kaor finejša štajerska vina. Ravno žametna črnina pa se je izkazala letos kot dekaj odporna proti perono-spori in tudi oidiju. Ker tudi vedno prav močno rodi, kar je danes važno, zasluži ta sorta v-ro pozornost.
Letošnja vinska letina na Dolenjskem sicer ne bo dosegla lanske glede množine, vendar pa v splošnem tudi ne bo katastrofalna. Lepa jesen bo mnogo pripomogla do boljše zoritve, tako da bo tudi kvaliteta povsem ustrezala. Le s trgatvijo je treba zavleči, dokler se da.
Kar se prodaje tiče .smatramo, da ne kaže našemu vinogradniku odlašati s prodajo ter špekulirati na eventualno poznejše višje ceno. To je vedno rirkirano.
80 odst. hmeljskega , pridelka prodanih
Banovin s-ka hmeljska komisija poroča 26. t. m.; Pri stalnem zanimanju in po. vpraševanju za vse vrste blaga se nakupovanje letošnjega pridelka nadaljuje. Hmelj kupujejo po naslednjih cenah za kg: izbrano prvovrstno blago 27—28, prvo-
SPECIALIST ZA KIRURGIJO
dr. Slavko Rakovec
ordinira od pol 2. do pol 4. LJUBLJANA, RESLJEVA CESTA 9 (nasproti učiteljišča)
Gospodarske vesti
= Volitve v zbornico za TOI — razgrnitev volilnih imenikov. Volilni imeniki za volitev svetnikov trgovinskega, obrtnega in gostinskega odseka za mesto Ljubljano bodo razgrnjeni na mestnem poglavarstvu, Mestni trg 2. II. nadstropje, soba št. 46, od torka 29. t. m. do torka 13. oktobra t. 1. vsak delavnik od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure. Vsak pripadnik zbornice sme med navedenimi uradnimi urami razgrnjene imenike vpogledati in prepisa, ti. Reklamacije zoper volilne imenike se morajo vlagati pismeno pri krajevnem volilnem odboru na mestnem poglavarstvu, soba št. 46, ali pa pri glavnem volilnem odboru, Beethovnova ul. 10. Reklamacij-ski rok začne teči 29. t- m. in poteče 13. oktobra t. 1. Reklamacije in priložene listine so takse proste.
= Definitivni seznam obveznic jugoslovenske transe 7°/o stabilizacijskega posojila iz l. 1931 je objavljen v »Službenih Novi-nah« od 24. t. m. Pri teh obveznicah se vrsi služba samo v dinarjih preko Državne hipotekarne banke. Vrhu tega se sme s temi obveznicami trgovati na borzi.
= Gradnja mostu preko Save v Soteski. Kraljevska banska uprava je razpisala oddajo gradbenih del za gradnjo železobeton-skega mostu preko Save v Mokrem logu v Soteski. Proračun znaša 960.000 Din.
= Konkurz je razglašen o imovini Marije Kržičeve, posestnice v Rakitni 90, p. Borovnica (upravnik mase dr. Marjan Marolt, odv. na Vrhniki; ugotovitveni narok pri sreskem sodišču na Vrhniki 22. oktobra ob 9.. prijavni rok do 17- oktobra).
= Mizarski tečaj za mojstrske Izpite. Opc^zarjamo mizarske pomočnike, ki nameravajo v dogledni dobi polagati mojstrski izpit, da se vrši v oktobru petdnevni večerni tečaj, na katerem se bo predavalo o nekaterih izpitnih predmetih, in sicer o tehnologiji lesa, dovrševalnih delih, orodju in strojih. Tečaj bo v pritlični dvorani Zbornice za TOI v Ljubljani, Beethovnova ulica 10. Kdor se še ni prijavil, naj to nemudoma stori do 5. oktobra t. 1. Tečaj je brezplačen.
^Licitacije: Dne 28. t. m. bo v pisarni inženjerije štaba dravske divizijske oblasti v Ljubliani ofertna licitacija za popravilo stranišča v. oficirskem domu v Ljubljani. 29. t. m. za popravilo krova na objektih II, IV. VI. in XIII. vojašnice Vojvode Mišica v Ljubljani, 30. t. m. za napravo električne inštalacije v V. obiektu. 2. oktobra v IV. objektu in 3. oktobra v II. objektu vojašnice Vojvode Mišica v Ljubljani. Dne 15. oktobra bo v istem oddelku ofertna licita* cija za dozidavo šupe in popravilo XIV. objekta vojašnice kralja, Aleksandra I. v Ljubljani. Dne 28. septembra bo v inten-danturi dravske divizijske oblasti v Ljubljani ofertna licitacija za dobavo mesa ljub* ljanski garniziji za čas od 1. oktobra t. 1. do 31. marca 1937. Dne 28. septembra bo pri garnizijaki upravi v Ljubljani zaključna direktna pogodba za prodajo >bureka« po kasarnah ljubljanske garnizije. Dne 1. oktobra l>o v pisarni uprave dravske stalne vojne bolnice v Ljubljani ofertna licitacija za' dobavo telečjega mesa, jogurta, kislega in sladkeaa mleka za dnevne i>otrebe vojne bolnice v Ljubljani. Dne 28- t. m. bo pri blecoški režijski komisji v škofji Loki pismena ofertna licitacija za dobavo 640 kg bencina, 33 kg motornega in 33 kg konipre* sornega olja ter pogodba za prevoz 110.000 kg portfandskega cementa.
Borze
Devize
Curih. Beograd 7, Pariz ne notira, London 15.48, Newyork 308, Bruselj 51.90, Milan 24.10, Madrid ne notira, Amsterdam 207.30, Berlin 123.0750, Dunaj 56.80, Stockholm 79-55, Oslo 77.55, Kobenhavn 68.90, Praga 12.70, Varšava 57-90, Budim-po&ta 60, Atene 2.90.
Blagovna tržišča
ŽITO
-(- Chicago, 26. septembra. Začetni tečaji; pšenica: za s:pt. 117.25, za dec. 115.50, za maj 115; koruza: za dec. 95, za maj 89.25.	■
-j- \Vinnipeg, 26. septembra. Začetni tečaji; pšenica; za sept. 110, za dec. 109.25 za maj 110-875.
BOMBAŽ
-f- Liverpjol, 25. sept mbra. Tendenca dobro vztrajajoča. Zaključni tečaji; za okt. 6-48 (prejšnji dan 6.431, za dec. 6-42 (6.37).
4- \*ewyork, 25. septembra. Tendenca komaj stalna. Zaključni tečaji; za okt. 11.87 (11.84), za dec. 11.78 (11.84).
ŽIVINA
-f Na mariborski svinjski sejem 25. tm. je bilo pripeljanih 318 svinj. Cene so bile naslednje: 5—6 tednonv stari prasci 70 do 11 Din, 7—9 tednov stari 135 do 160, 3 do 4 mesece stari 170 do 240, 5—7 mesecev stari 250 do 360, 8 do 10 mesecev
stari 370 do 550, in 1 leto stari 560 do 920 Din. Cene svinjam pa so bile za kg žive teže 6-50 do 8 Din in za kg mrtve te. že od 9 do 10 Din. Prodanih je bilo 120 komadov.
VINO
+ Vinsko tržišče v dravski banovini (26 t. m.). — Novi mošt portugalke in drugih zgodnjih sort je že v prometu in se toči portugalkin mošt tudi na deželi. Kvaliteta ni slaba, ker je k zadostni dozoritvi mnogo pripomogel lep september. Vsebina sladkorja je znašala 17—19".o pri grozdju, branem okrog 20.—22. t. m. Cena je različna ter se giblje med 4—5 Din pri pro-duccntu. Količina je povprečno za polovico manjša od prošlega leta. Na Dolenjskem in Bizeljskem je večja kakor v ostali Štajerski. Zanimanje za novi mošt pa ni posebno živahno in zaostaja za prejšnjimi leti. Je to tudi znamenje slabših konzum-nih razmer. Mošti iz južnih krajev iz Dalmacije, Banata, Srbije so seveda cencjši in gredo po kvaliteti od 1. do 1.50 Din. Pa tudi teh ne gre pri nas mnogo v promet, ker so domači mošti prijetnejši. Zaloge starega vina so sc znatno skrčile.
Iz sodne dvorane
Mrtvi čuvajo ponarejene kovance
Ljubljana, 25. septembra.
52 letni Jakob Gaberšek, ki je izučen ključavničarske obrti in pristojen v Ljubljano, se jc že 1. 1934 proslavil s ponarejanjem kovancev. Tedaj je bil v družbi dveh tovarišev zaradi ponarejanja 50 dinarskih kovancev obsojen na dve len robije. ki jo je prestajal v mariborski kaznilnici. Pa je bil po decembrski amnestiji odpuščen. Vnovič je stal zaradi istega delikta danes pred malim kazenskim senatom. Obtožnica, ki jo je zastopal državni tožilec dr. Hinko Lučovnik, ga je dolžila, da je letos v Mostah spet izdelal 9 kovancev po 50 Din in 8 po 20 Din.
Maja se je Gaberšek napotil na Gorenjsko, kakor je pravil — iskat dela. Pri nekem kovaču na Velesovem blizu Cerkelj je prosil miloščine, sumljiv pa se je videl orožnikom, ki so baš prišli mimo. Ker jim je dajal zmedene odgovore, so ga odvedli s seboj in izvedli telesno preiskavo, pri kateri so prišli na dan kovanci, za katere je danes senatu odgovarjal. Pa kako je odgovarjal!
Robijaško življenje, kaže, ga je v mariborski kaznilnici izobrazilo tudi v pravu. Sodnike je zavrnil, da ga sploh nc morejo soditi za zadnje falzifikate, ker teh ni napravil po prestani kazni, temveč že pred obsodbo v 1. 1934., da jc torej tudi ta, šele danes mu očitani greh, zagrešil že pred prvo razsodbo in s tem je zanj zadeva urejena. Če bi pa gg. sodniki že hoteli vedeti... Ko se je vrnil iz Maribora, je najprej obiskal pokopališče pri Sv. Križu, kjer jc za pokopališkim zidom po prvi preiskavi iz previdnosti zakopal falzifikate, kolikor jih policija ni našla. Po povratku jih je izkopal, ni pa jih nameraval spraviti v promet, lc v spomin na prestana robijaška leta jih je hranil.
Ker pa kovanci niso kazali sledov, da bi bili ležali zakopani v zemlji in tudi posebna komisija, ki jo jc vodil Gabršek sam, za pokopališkim zidom ni našla nobenih znakov, da bi bil Gaberšek tam izkopaval zaklad in Gaberšek tudi prvič ni bil tožen, da je koval tudi 20 dinarske novce, zato je vse kazalo, da se je po odpustu znova lotil preizkušene ponarejevalske obrti. To je sodišče smatralo za dokazano in je Gabrška obsodilo na i leto robije in 120 Din denarne kazni, pa bo tako mogel v mariborski kaznilnici nabirati poleg novih poznanstev tudi širše in koristnejše pravno znanje, kakor si ga je nabral doslej.
Žlahtne ribice jim ne dajo miru
Posebnost današnjih razprav so bile tatvine žlahtnih ribic iz dvorskih lovišč in revirja KID z Jesenic, ki jim v živahnem potoku Rad ovni strastni ribiči brez lovske pravice niso dali miru. Prvi obtoženec, 28 letni delavec. Jožef Žagar iz Gorij. se pred sodniki sploh ni pojavil in se je opravičil s prošnjo, naj mu sodišče milo sodi za 36 postrvi, ki so bile vredne svojih 400 Din. Od lanske jeseni je brez posla, ima nezakonsko potomstvo, a svoje izvoljenke ne more poročiti, ker nima denarja. Starši in še devet mlajših bratov in sestra pa čakajo doma le na njegov zaslužek.
Prisotni zagovornik (ex offo) odsotnega obtoženca dr. Egon Stare je v obrambo svojega varovanca poudarjal olajšujoče okol-nosti. kakor težavne gospodarske razmere, odkritosrčno obtoženčevo priznanje in naposled v nemajhni meri resnico, da je njegov varovanec strasten ribji tat, ki ima kakor vsak človek svojo {»osebno strast. Zaradi prestopka tatvine je nato sodišče obsodilo Žagarja na en mesec in 15 dni zapo-ra.
Bistro vodo potoka Radovne pa je kalil
s svojim +rnkom tudi 50-letni gorjanski delavec Martin Kunšič, ki je v dvorskem lovišču potegnil iz vode le 10 postrvi, a gre o njem glas, da se preživlja izključno s tatvino rib in divjačine. K lovski bratovščini pa se tako vneto priznava, da je prišel pred senat v zelo dostojnem lovskem kroju in poleg drugih poštenih lovcev prič dajal s svojo uniformo vsemu sodnemu okolju nekam praznično lovsko lice. Ni pa s tem mogel še izbrisati svoje preteklosti, ki se postavlja z jubilejnim številom 20 kazni. Čeprav je ena priča trdila, da je v tatu. ki je vneto ribaril, z vso gotovostjo spoznala obtoženca, je ta trdil, da je bil tedaj na delu v kamnolomu na Rečici in da torej ne more biti krivec. V dokaz za resničnost svojih trditev je zahteval zaslišanje nekaterih prič. o katerih pa so priče obtožl>e trdile, da jim ni dajati vere. Mali senat se je vendarle odločil, da te priče zasliši in jc zato razpravo preložil na nedoločen čas.
o fantu, ki venomer išče svoje kolo •. •
Boris S. je na letališču zasedel prav novo tuje kolo in se z njim odpeljal na svoj dom. Tovarišu, s katerim sta prenočevala, ga je tudi odpeljal. In končno si je kolesa ogledoval tudi pred hotelom »Slon«. Ko si ie pa enega že izbral in ga hotel zasesti, ga jc nekdo ustavil. Njegova mati pozna sinovo bolezen in ko je kako kolo pripeljal domov, je že javila policiji, nai ga pride iskat. Fant ima doma spravljeno lastno kolo, ki pa je nekoliko pokvarjeno, pa vedno pozablja nanj in ga išče povsod, kjer katerega vidi. Ce mu je všeč, ga zasede in se pelje z njim, ko p opazi kakega lepšega, odloži tistega, s katerim se je pripeljal in zasede boljšega. Dela se ne loti in je le v breme materi-vdovi, ki mora preživljati še enega otroka. Sodnikom ni znal razložiti, kako je s to njegovo nagnjenostjo do tujih koles. Le nerodno se je prestopal in strmel zdaj v ta, zdaj v drugi kot ali predmet, razumel pa ni, kaj se z njim dogaja. Enako se vede tudi doma, je poročala težko prizadeta mati, ki si z njim ne ve pomagati. Zaradi očitne duševne zmede ga sodišče ni kaznovalo, odredilo je v smislu § 110 k. p. zaščitni privatni nadzor, ker je smatralo, da za cddajo v zaved vendarle ni še zrel, ker ni javno nevaren in tudi še ne tako zelo bolan.
S o
Sokolstvo ob drugi obletriici smrti kralja Mučenika. Drugo obletnico smrti Viteškega kralja Aleksandra I- Uedinite-Ija bo ljubljansko sokolstvo počastilo s skupno žalno manifestacijo 9- oktobra ob pol 21. v veliki dvorani na Taboru. Vse ljubljanske sokolske edinice že danes opozarjamo na to pietetno svečanost, katere se morajo udeležiti vsi društveni pripadniki. člani, članice in naraščaj se udeleže žalne svečanosti v krojih s črnim florom na levem rokavu surke, ostali pa po možnosti v temnih oblekah s sokolskim znakom, ovitim v črn flor. Na komem orači jo morajo prinesti praporščaki članske in na. raščajske prapore ovite s črnim trakom. Pri žalni svečanosti bodo sodelovali godba Sokola I, sokolski pevski zbor, dalje bo primerna recitacija in spominski nagovor župnega podstaroste br. inž. Bevca. K žalni svečanosti so vabljena vsa ljubljanska nacionalna društva in ljubljansko občinstvo. Točen spored spominske svečanosti bomo še javili, župni prosvetni odbor.	*
Srečke državne razredne
loterije
I. razreda 33* Kola
DOBITE V
ZADRUŽNI HRANILNICI — Dalmatinova vL 6.
Žrebanje 1. razreda bo 13. in 14. oktobra t. L
£}ud}e in ptice v 'dvolifu
Življenje, ki ga ne poznate — Udomačene prijateljice — Monte Carlo
Prav za prav je res sramota, da Ljubljančani tako malo poznamo okolico mesta. Niti najbližji predeli nam niso znani. Poglejmo samo naš Tivoli: Zdaj, v jeseni je najlepši in vendar hodiš po njem časih precej dolgo, pa ne opaziš žive duše. No, saj je že to za Ljubljančane slabo izpričevalo, da je razstava Franca Kralja v Jakopičevem paviljonu, ki je tik pri centru mesta, skoraj prazna. «
V začetku poletja je bilo drugače. Takrat je bilo povsod vse pclno mladine, ki Sc je učila, pripravljala za izpite, pa še kaj drugega.. Matere so v dolgih procesijah prevažal svcje otrobe, pod noč se je začela velika promenada polniti s parčki in s tistimi, ki so svcjo pare šele iskali, toda čez • redo parka, v tiste skrivne kotičke med srebrnimi smrekami in kostanji, je zašel le malokdo. In vendar je prav V teh kotičkih najlepši del našega Tivolija.
Stari in mladi red
AH ga sploh poznate? Ali veste, kaj lahko da Tivoli človeku, če zna pciskati njegove skrivnosti, njegove lepote? Najbrž ne. Drugače bi jih že bili gotovo sami poiskali in jih spoznali. Tako pa so še dane- najlepši kotički Tivolija skoraj nrarni. M rda je to celo prav, ker drugače niti ne bi bili več najlepši.
Stopi časih pod jutro, ko so sence še dclge, z glavne promenade na desno Stran, zavij med pisanimi gredami po belih, zavitih stezah pod hrib. žgolenje ptiče .- te bo pozdravilo. Krilati pevci bodo poli okoli tebe. Pa pojdi potem nekoliko dalje. Po klopeh boš zagledal redne obiskovalce Tivolija in vse živo bo okoli d j'h: ščinkavci, senice. Takle stalan gost drži v roki zrno, bučnico ali pinjolo in mali pevček prileti k njemu, pa mu jo vzame lačen iz rok. ščinkavec je -nekoliko bojazljiv, senica pa ne. če držiš zrno trdno v roki, obsedi na prstu in zrno toliko časa kljuje, dokler ga ni konec, šele potom odleti na vejo, se zahvali z glasnim ;; ivc, in že prileti druga. Tako boš sreča-val povsod te prijatelje ptic. Stopi k njim malo jih povprašaj in povedali ti bodo marsikaj o izkušnjah, ki so se jih nabrali, kar poznajo že svcje ptiče. Tista se-nica, ki irna plešo na glavi, je najbolj krotka. Svoje krmilce pozna in kadar pridejo, jih že cd daleč pozdravi z veje, jim skoči na ramo in čaka, dokler ne dobi svojega zajtrka ali južine. Mladiči pa niso vsi tako domači. Sicer se navadijo, a izprva so zelo nezaupni. in ščinkavci! Takih, da bi sedeli na roki, je prav malo. Sem in tja že kateri, pa so zelo redki. Prileti blizu, najrajši takrat, ko gledaš stran in hlastno odnese zrno. In izbirčni so ti ptiči. Jederc češpelj n.e marajo prav zolo. Jedo jih že, če ni nič boljšega, toda že bučniee imajo rajši. Največ jim je za pmjole. Seveda, pinjole so drage in si jih ne more vsakdo privoščiti. Naši krmilci ptic pa so skoraj sami penzionisti in takemu se takoj pozna, če mora dati šest dinarjev za deset dek teh dobrih jederc. In kako hitro gre deset dcik, če je človek nekoliko daije časa med svetimi prijatelji. Pa vrabci. Ti se pa sploh ne upajo blizu. Samo od daleč oprezujejo in če pade zrno na tla, da ga ščinkavec ali senica nista dovolj hitro opazila, planejo po njem. In potem nastane vrišč. Vsa tropa se zapodi med drevje. Kosovka — >kosovka devojka« ji pravijo — je prav plašna. Da bi na roko prišla, — ne, to se menda še ni primerilo v zgodovini. Takole, če je človek prav potrpežljiv in dobro znan, že pride po tleh do roke in hlastno vzame svoj plen, ampak še to se zelo redko zgodi.
Sesiice in brglezi
Na drugi strani parka, tam proti Rožniku, tam je še več ptic, oziroma vsaj več izbere. Zlasti brglezov se je v zadnjem času dosti zaredilo. Prav prijazen ptič. Pojdi od gradu proti ribniku, pa boš prišel do majhnega mostička in na drugi strani je blizu starega hrasta klopica. Sedi nanjo, odpi zavojček s pinjolami, vrzi kakšno zrnce na tla, da privabiš ščinkavce in senice. Takoj bodo prišli, kajti ti ptiči imajo dobre oči. Pa boš kmalu videl, kako bo po hrastovem deblu priskakljal čuden ptič, z dolgim, ostrim kljunom in kratkim repom. Po trebuhu je rjavkast, po hrbtu pa modrikast. Pomoli mu pinjolo; Nekaj časa bo nezaupno gledal, poskakoval sem in tja, potem pa se bo iznenada pognal proti tebi in odnesel pinjolo. Če boš imel prav sr:čo, boš še čutil njegov kljun v svojem prstu.
še nekaj vam bi skoraj pozabil povedati o senicah in brglezih. Da so zelo varčni ,
ljudje, pardon, ptiči, če odnese celo zrno, ga ne bo pojedel, ampak ga bo nesel na drevo in s trdim kljunom zabil v skorjo. Senice imajo tudi navado, da skrijejo svoj i plen v suhe zavite liste. Potem so seveda ' takoj spet nazaj na roki, da dobijo še kaj.
Posrešea poizkus
Pred n-'kaj dnevi se mi je posrečilo nekaj prav zanimivega. Slišal sem že, da vzame senica zrno tudi iz ust, če človuka dobro pozna in če je seveda dovolj krotka. Pa sem sklenil napraviti isti poizkus z brglezom. Tam okoli mostička jih je V:ilo pet ali šest. Iznenada sem epazil enega, ki je priletel nekoliko plašno na rob klopi, malo začivkal in začel zvedavo gledati okoli sebe. Dal sem si me^ ustnice pinjolo in čakal. Nič. Od strani sem opazoval brgleza, ki so se mu morale kar sline cediti. Pa se je bal. Videl sem pa, je zrno opazil. >;Morda se boji oči,,- sem si rekel. Malo sem jih zaprl in nekaj sekund nato sem že videl sxozi priprte trepani-cs, da se je brglez premaknil. Potem je švignil kvišku, da s m začutil njegove peroti na licih in — pinjole že ni bilo več. Zmagoslavno je sedel z njo na vejo, potem pa jo je šel spravit. Ta poizkus sem potem še večkrat ponovil, teda opazil sem, da se ga je udeležil zmerom isti brglez. Povprašal sem še druge tičarje, ali se jim je že kaj takšnega primerilo, toda nobeden ni tega vedel inševeijeti niso hoteli, da je to sploh mogoče. Nazadnje sem meral nekaterim ta poizkus praktično ponoviti in — upam, da zdaj verjamejo.
Sicer pa — če hočeš vedeti še kaj več o tivolskih pticah in o njihovih krmilcih, vprašaj paznika, ki ti bo še marsikaj zanimivega povedal. Zvedel bcš, da je najbolje krmiti ptice okoli ene popoldne, ko je večina ljudi pri kosilu. In svetujem ti, da zaviješ takrat v Tivoli. Poplačan boš za svoj izprehod tako begato, kakor zna samo priroda poplačati svojega prijatelja.
Muki in druge veverice
Da, vidite, na veverice bi bil skoraj že pozabil. Kmrgoli jih v Tivoliju, časih so se držale bolj Podrožnika, zdaj pa jih je menda že toliko, da so morale priti še v park. Menda res ni ljubkejšega prizora kakor če vidiš to drobno živalco s košatim repern in navihanimi ušesi, ko skaklja po travi ali pa se preganja od veje do veje kakor vrtavka. Nekatere ptice se je boje. Ne da bi jim kaj storila, ne, tako hudobna veverica ni, ampak ptice imajo rade mir in veverica js poredna. Skoči s kakšne veje med nje, da se prestrašene razpode na vse strani in se časih dolgo ne upajo priti nazaj.
O Mukiju ste že kaj slišali? Tega poznajo menda vsi stalni obiskovalci Tivolija. Rjav samec, že precej star mora biti. Kos repa mu manjka, pa tudi drugače ni več prav dobro ohranjen. Vse kaže, da je moral tisti usodni košček repa pustiti kakšni sovi, ko se je z njo spri. Saj je že stara reč, da so si sove in veverice zmerom v laseh, če se sme pri živalih tako reči. Prav lani se je odigrala na rož-niški strani majhna tragedija. Ptičarjem Sa je prav za pra^ zdela velika, kajti življenje med pticami in živalmi v Tivoliju je mirno in idilično in ga le redkokdaj pretrese kakšen poseben dogodek. Tivoli ne ve ničesar o abesinski vojni, ne čuti španske revolucije in zgag na vzhodu. Torej, — nekega jutra so dobili na tleh v=° razmesarjeno veverico z zdrobljeno glavo. Kdo je bil vandal, ki jo je ubil? Kdo je bil tako brez srca, da je mogel pokončati to ljubko živalco? Pa se je kmalu zvedelo. Sova in veverica sta se spoprijeli in sova je s svojim ostrim kljunom raztrgala veverici skoraj ves kožuh in jo sploh smrtno nevarno ranila, kakor bi se lepo po slovensko reklo. In potom je neki u*mi-ljenec prikrajšal ubogi veverici smrtno trpljenje s tem, da ji je stopil na glavo. Prav za prav majhen dogodek, a za Tivoli in njegove goste velika tragedija.
Res, £ant odi Sare
Ko smo že pri Mukiju, naj vam še kaj povem o njem. Zdaj, ko je po drevju toliko dobrot, toliko žira in toliko storžev, pa še lešnikov, je Muki zelo ponosen. Le malokdaj se tako poniža, da pride k človeku. Posebna prijatelja merata biti, da mu izkaže to naklonjenost. Priskaklja po travi, se ustavi pred človekom, pogleda kvišku, potem pa, ne da bi vprašal za dovoljenje, spleze po hlačah navzgor do suknjičevega žepa. Kar predrzno pogleda vanj, povoha in če ni orehov, nadaljuje svojo pot na ramo in na drugo stran. Mimo grede pogleda v žepek, kjer nosim
navadno robček, potem pa gre njegova pot spet navzdol do drugega suknjičevega žepa. .Aha, tu so orehi! Malo pobrska med njimi in si izbere primernega. če je dobre volje in če človek sedi, se ustavi še malo na njegovem kolenu in zvedavo pogleda, potem pa zbeži, če je res dobro razpoložen, se pod kakšnim drevesom ustavi, sede na zadnji nogi, privzdigne svojo metlico in si oreh natanko ogleda, potem pa se požene z njim na drevo.
Tako je zdaj, pozimi pa bo tudi Mukiju in drugim vevericam nekoliko upadel greben. Takrat bodo bolj ponižne in ne bodo smatrale svojega obiska po žepih za bog ve kako veliko milost. Kaj hočete _ sila kola lomi .
Dvanajst tarokov • • •
To najbrže veste, da so nekateri naši penzionisti, ki imajo svoj glavni štab v Monte Carlu, proglasi veverice za veliko škodljivke. Zlasti eden izmed njih kuha že od lanskega leta strašno jezo nanje. Pomislite, kaj se mu je primerilo! Tarok so igrali. Dvanajst tarokov je imel in vso trulo, da je napovedal pagata na koncu. Da, in tudi samo eno barvo je imel, tako da je bil pagat »totsicher«. Preden se je spustil v boj, je položil kvarte na mizo, in tedaj ti je primahala ta vražja veverica čez njegova ramo in zmešala vse kvarte, tako da s pagatom ni bilo nič, čeprav je imel dvanajst tarokov, trulo in eno samo barvo. Seveda, ce bi bilo šlo vse po pravici, bi lahko spet svoje kvarte zbral, čeprav so se pomešale z drugimi, toda igralci so takoj vsi v en glas dejali, da je to očiten - rennonce« in so še sami hitro zmešali svoje kvarte. Vidite, tudi takšne tragedije se dogajajo v Tivoliju.
V Monte Carlu
Ali Monte Carla sploh ne poznate? Tivolskega namreč. V idiličnem kotičku med visokimi smrekami je ograjen prostor, kjer je obilo miz in klopi. Tu se zberejo vsi najboljši kvartači — upokojenci — čim postane v Tivoliju toliko toplo, da se lahko na prosten sedi. In potem padajo kvarte do mraku. Vse mogoče vrste. Od marjaža, šnopsla, preferanse, taroka, pa ne vem do česa. Kvarte so navadno zelo dobro ohranjene. Le malo je takšnih, pri katerih je treba natanko pogledati, ali je figura, ki jo držite v roki, kralj ali dama. Pa to nič ne de. Saj so naši upokojenci skoraj vsi oboroženi z naočniki ali cvikarji, da imajo štiri oči, namestu dveh. s štirimi očmi se že bolje vidi in s štirimi cčmi se tudi kvarte bolje razločijo.
Igra se seveda za velike vsote. To je več kakor razumljivo, če si numizmatik, pojdi v Monte Carlo, Starih avstrijskih vinarjev in krajcarjev boš dobil tam nič koliko. Sicer imajo samo simbolično, veljavo. Vinar je nadomestek za pet par, krajcar pa za deset, ker sta ti naši najmanjši denarni enoti tako presenetljivo hitro izginili iz prometa. Gre pa seveda tudi za dinarje, če je kakšna prav velika igra, recimo ;; saris^ pri preferansi, utegne nanesti dobiček ene igre — če je kontri-rana — tudi pol drug dinar.
Da ne bodo rekli ti prijazni gospodje, pri katerih sem se že večkrat mudil, da jih obrekujem, naj odkrito povem, da tako dobrih igralcev nisem našel niti po kavarnah med profesionalnimi kvartopirci Saj si čuda. Med njimi je dosti takih, ki se ukvarjajo s tem športom že petdeset let ali več, in ni zlomek, da se ne bi kvartanja dobro naučili. Tudi mladine opaziš dovolj med njimi. K njim prihaja v šolo, toda do besede ne pride. Samo učti se sme.	a
Skoraj si ne moremo misliti lepšega prizora v Tivoliju kakor ta Monte Carlo. kadar je sezona na višku. Zdaj, ko gremo proti zimi, se je Monte Carlo že nekoliko izpraznil. Toda časih, kadar je prav solnčen dan, so še vse mize zasedene. Skozi drevje padajo prameni solnflaih žarkov in med njimi se sučejo gosti oblaki dima cigaret, smotk in pip. Molokdaj nastane kakšen spor med igralci. Samo časih se sliši pridušanje, ee ga kdo kaj />olomi ali če kaj prezre. Tako! Opravljanja naše kvartaške univerze je že dovolj, toda Tivcli s tem še davno ni izčrpan.
Le pojdite še nekoliko dalje. p0 vijugastih stezah, od klopi do klopi, pa boste videli še marsikaj zanimivega.
Jesen je za ljubezen
Jesen je, za ljubezen pa pravijo, da je njena doba pomlad. Pa menda ne bo čisto držalo. Samo tam po klopicah poglejte in videli boste parčke, da iih na vseb
Afeaovane žene
se ne odrekajo !
, , . ,e samo včasih upo-Ni ladostj. da se s	bi«
f0br,a dobro m lo, ker asei
vedno negovan! Ženo, b£ zelo dobro ve, «*q. da,e P
— imen'" STo nl9"e kožo kekor ie treba, da vedno lepa.
Med temi 4 vrstami feosfs našli za Vas prevo
člida favorit že deset let ljubljenec razvajenih žen.
člida beli španski bezeg milo snežnobele barve — omamljivega vonja.
ELI DA
£licla 7 Cvetic
luksuzno milo, ki si ga lahko vsakdo privošči, posebno močnega vonja.
c Uda £anolin posebno blago za občutljivo kožo.
te. M
t m
■
pi., i A
prstih ne bi mogli prešteti, čeprav bi poklicali še nogi na pomoč, časih ujame človekovo oko prav zanimiv prizorček. Huje je, če ga ujame fotografski aparat, kajti oko časih zamiži, fotografski aparat pa je nagajiv in kar ujame, tega ne izpusti. Samo tistole slikico poglejte, ki sem jo ujel skrivaj ob fontani pod Tivolskim gradom. Saj je čisto spodobna. Ampak hvala Bogu, da se na klišeju ne vidijo obrazi tako dobro kakor na fotografiji. Drugače bi me tisti, ki na sliki tako hrepeneče strmi v daljave, najbrž prijel za ušesa. In če bi hotel prinesti vse slike, ki sem jih že tako ujel, bi jih bilo precej, toda hvala bogu da v listih zmerom manjka prostora.
In kaj šele zvečer in pod noč, ko oko fotografskega aparata odpovede in izgubi svojo moč. Takrat bi se dala ujeti marsi-kakšna še zanimivejša slika. Prav za prav je hudo, da je fotografski aparat tako zelo navezan na dnevno svetlobo in solncc. Sicer so že pred nekaj leti iznašli način, p0 katerem se da fotografirati tudi skozi meglo — za Ljubljano bo to kakor nalašč — toda načina, da bi fotografirali v temi, in sicer razločno, žal še ne poznamo. Upajmo pa, da nas bo tehnika kmalu presenetila s kakim takšnim izumom. Takrat bo fotografiranje vseka-ko zanimivejše in vabljivejše.
Zadnjič sem nalašč hodil po Tivoliju tako, da sem obhodil vse ceste, in veste, koliko časa sem potreboval, da sem res vse prehodil? Skoraj tri četrt ure. Ni zlomek, da se ne bi na tej dolgi poti odkrilo marsikaj zanimivega.
Lepota umiranja
Toda pustimo zdaj to; oglejmo si še park sam. Prvi sledovi umiranja se že kažejo med bohotnim razkošjem, prvi suhi listi padajo z drevja na tla, prve cvetice
verejo. živordeč» salvije, te najbolj hvaležne cvetice, ki cveto skoraj vse leto. so še na višku, toda drugje se že skoraj pov-sed kaže propadanje Dalije bo: -> kmalu odevetele, kane prav tako. ln nešteto drobnih okrasnih cvetic bo počasi zamrlo ali pa jih bodo začeli odnašati v cvetlič-njake, kjer bodo počakale do druge pomladi. škoda, da bo to tako hitro prišlo. Zdaj. ko o večeri že hladni, lahko kmalu pričakujemo slane in takrat bo počasi tivolskih krasot konrc. Takrat !?o postilo vse tako samotno, zapuščeno, kakor je zdaj ti-ti konec okoli ribnika, kjer samevata oba bela laboda. Ta :rat se bodo ljudje počasi umaknili iz Tivolija. Tu ii tisti, ki hedijo zdaj v ak dan vanj in pre-sede tam dolge ur«. boJo začeli pogasi odpadati kakor listje z drevja. Samo časih bodo prišli, prinesli pticam, ki bodo takrat bolj potrebne hrane kak0; zdaj, pest bučnic ali pinjolov, vevericam pa nekaj orehov. Takrat bo Tivoli žalosten.
In potem bo prišel prvi sneg. ki bi zagrnil vso to širno krasoto -.- belo edejo. Tivoli bo zaspal, ve , razen ptic in veveric, in bo čakal tako d? pomladi, -o bo spet vse vzbrstelo, ko bo spet vse vstalo od mrtvih.
Takrat bodo oživele poti in klopic", takrat bodo zacvetele grede in takrat bom vam lahko spet kaj novega povedal.
Koris. K.
□	Vsi tista, ki m
n	" [j
n	sudrjG,	□
□	treba da preprečijo zle posledice tega □
□	načina življenja z rednim pitjem □ p znamenite	- jj
g Rogaške Slatine, q
□	ki prijetno podpira in pospešuje delo- n O ?an j o prebavnih in odvajalnih organov ej
Spomin na topllšk
Beograd, 26. septembra.
Topliška vstaja, eno izmed največjih po-žrtvovanj v krvavih borbah za našo svobodo, jc izbruhnila siccr spomladi leta 1917, pripravljena pa je bila žc več meseccv prej in lahko tako žc danes govorimo o njeni 20-letnici. Prvo četo junaških borcev /a svobodo je organiziral Kosta \rojnnvič, rezervni srbski oficir, ki jc med umikom srbske vojske ranjen zaostal v Kosovski Mit-rovici, kjer je bil njegov oče župan. Ko je avstrijska vojska zasedla Kosovsko Mitro-vico, se je Kosta Vojnovič ponudil okupacijski oblasti za dobavitelja prehrane. To jc storil samo zaradi tega, da bi imel svobodno kretanjc v okolici in da bi mogel izvesti svoje prave namene. Na skrivaj jc organiziral močno četo vstašev in v raznih krajih je namestil zaupnike četniškega po-kreta. Srbski živelj je pod okupacijo toliko trpel, da so se vsi oprijeli ideje upora za vsako ceno. Nasilje okupacijskih oblasti sc je stopnjevalo od dneva do dneva, najbolj pa je ljudstvo razburil razglas bolgarskih poveljstev, da bodo na zasedenem ozemlju rekrutirani vsi Srbi od 17. do 50. let starosti. Ogorčenje proti okupaciji je bilo na višku, ko je baš pred 20 leti 28. septembra 1916 četniški vojvoda in rezervni oficir Kosta Pcčanac s francoskim letalom dospel s solunske fronte v topliški okraj. Pristal je na samotni planoti Ravni Livadi, letalo pa jc odletelo v Rumunijo.
Kosta Vojnovič sc jc takoj sestal s Kosto Pcčanccm iti vso zimo sta organizirala čete in pripravila vstajo. Napad na okupacijske čete sta nameravala koncentrično izvesti spomladi 1917, ko vreme ne bo več oviralo pohodov, četniki pa so v svoji ogorčenosti in nestrpnosti zahtevali, naj se začne akcija čimprej in tako je izbruhnila vstaja že 13. februarja 1917. Vodstvo vstaje jc imelo svoj sedež v Prokuplju in tam je bil za poveljnika vseh četniških odredov izvoljen vojvod« Kofiia. Voinovič. V Prokuplju in oko-
lici so četniki potolkli in razpršili močne bolgarske postojanke ter zajeli velik p!cn. Razen orožja in najpotrebnejše liranc /a svoje odrede so vse razdelili revnemu prebivalstvu. Pri vasi Razbojni so Avstrijci siccr z močno artiljerijo ustavili prodiranje vstašev proti Kruševcu, na Mrugi strani pa so četniki žc prišli pred Niš, katerega so začeli Bolgari evakuirati. V 25 d;'ch so četniki osvojili Prokupljc, Pustj Rijcko, Le-banje, Ribarsko banjo, vso okolico Brusa, del niškega. vranjskega in raškega okrožja. N a severu niškega okrožja pa so prispeli žc do Soko banje, ko jc okupacija dobila znatno pomoč. Šele ko so bile zbrane tri divizije bolgarske in avstrijske vojske, je bi! četniški pohod ustavljen in zadušen.
Okupacijske čete so saino v vasi Razbojni ustrelile in obesile okrog 2.(Mil) ljudi. Te žrtve imajo na vesti nagla sodišča, ni pa nikjer zapisano, koliko prcbivalccv so posamezne sovražne čete' na lastno roko pomorile in koliko jih jc zgorelo, ko so zažgali vasi Ka/bojno. Ravne, Žlatirc. Pre-brozo in Popovo. Med vstajo jc bilo nad 22.000 srbskih žrtev. V ogorčeni borbi ie padci tudi vojvoda Kosta Vojnovič.
Marca 1917 jc bila vstaja zadušena, Kosta Pečanec pa jc vendarle z veliko četo prodrl do V ranja in prijel tudi preko železniškega mostu na Moravi, katerega jc poleg bolgarske straže varovala tudi močna ncm-"ka četa. Pečančeva četa jc prekoračila cclo meje stare Bolgarije in nsta'a več tednov v čustendilskcm okrožju. Kosta Peča-nac ic zasede! Bosiljgrad in razne druge kraje v njegovi okolici. potem pa sc ic umaknil na Kopaonik ter četoval do osvobojen ja v jeseni 1918 ob mejah Srbiis Bos-in in Črne gore.
Na Ravni Livadi, kier je Pcčanac 7 letalom pristal pred 20 leti. bodo v poncdelj k 28. t. m. odkrili skromno spominsko ploščo ter počastili spomin vseh žrtev iunaškcaa topliškega upora.
Višek zadovoljstva
S 6 '
S PLAŠČEM, OBLEKO, SUKNJO, CE KUPITE BLAGO PRI TVRDKI
MAMFARTURA SOVAK
k(>\«.Kh:s\| TRG pri minski cerkvi
OGROMNA IZBIRA — NOVOSTI — POCENI
Iz naših
kino-gledališč
V	prenovljeni in povečani dvorani Filharmonije se j s izvršila na svečan način v petek zvečer slovena otvoritev sezone Kina Matice. Povabilu lastništva so se odzvali predstavniki vojaške, duhovniške in posvetne gosposke in za to-pniki, vseh ljubljanskih krogov, tako, da je dvorana nudila prav slavnosten izgled. Kot otvoritveno predstavo igra Kino Matica filmsko opereto Dijak prosjak, izdelano po istoimenski oderski opereti Karla Mil-lockerja. Melodiozna godba, razkošna oprema, sijajni pl:si in baleti in izvrstna igra ansambla Heesters — Maria Ročk — Karcla Hohn — Ida Wiist nudijo dovršen užitek in publika ni štedila s svojim priznanjem okusno obnovljeni dvorani, njeni akustiki in udobnosti ter samemu programu. »Dijak prosjak« bo nedvomno te dni glavna atrakcija ljubljanskih kino gledališč.
V	kinu Union predvajajo te dni najnovejši Chaplinov film »Moderni ča i«, ki že zaradi svojega glavnega junaka Charlija Chaplina spada med najboljša filmska dela letošnje sezone. V znaku sladkih tenorjev sta programa kina »Sloga«, kjer poje Leo Slezak v dunajski veselo-sentimental-ni stvarci »Noč na Dunavu« in pa Kino Moste, kjer Jo ef Schmidt prepeva v -»Zvokih mladosti«. »Ideal« in »šiška« pa imata programe iz sveta avanture in romantike.
Za prihodnje dni je najavljena znamenita sentimentalna ljubezenska igra »Ave Maria« s slavnim tenoristom Gglijem in Katico Nagv, močna umetnina, ki je doživela svetoven uspeh in pride v Ljubljani na platno Kina Matice.
* Odlikovanje. Z zlato kolajno za vestno službo je bil odlikovan sanit. poročnik 40 pp. dr. Bre^igar Danilo.
+ Obisk nemških novinarjev. Ekskurzijo nemških novinarjev, ki je že prispela v našo državo in bo 5. oktobra obiskala Ljubljano, tvorijo gg. VVilfried Bade, vladni svetnik v ministrstvu za propagando, Hide, generalni tajnik državne zveze n'm-škega tiska, dr. Schmitt, šef-urednik za zunanje politika dnevnika »Volki cher Be-ofcachter«, dr. Rau, šef-urednika nemškega poročevalskega urada, grof Reischach, direktor »National-sozialistische Korres-pondenz«, Von aer Deoken od založbe Ullstein, dr. Mever, šef-urednik dnevnika -,3erliner Anzeiger«, dr. Sven von Mtiller, šef-urednik listov »Hamburger Fremden-blatt« in »Miinchener n ueste Nachrich-ten«, Rasciie, šef-urednik ,,N.S.Z. Rhein-front«, Hildebrandt, šef-urednik za zunanjo politiko lista Nieder achsische Ta-geszeitung« in predstavnik tiska za han-nov .rsko okrežje, Giinther Schliemann, urednik foto.oadelka agencije »Weltbild« in zastopnic fot: sekcije nemškega poročevalskega urada. Nemške novinarje spremljata tiskovni ataše' pri našem poslaništvu v Berlinu. g. Miloš Cmjansk; in urednik Centralnega presbiroja g. Franjo Kulundžič.
KRASNE, IZBRANE «
V DAMSKIH PLAŠČIH, PALETOJIH IN OBLEKAH NUDI v VELIKI IZBERI, PO KONKURENČNIH CENAH
FRAN LUKIČ,
LJUBLJANA
STRITARJEVA UL.
*	Mednarodni kongres baineologov v Beogradu. V torek 29. t. m. bo slovesno otvor-jen na Kolarčevi ljudski univerzi v Beogradu 15. mednarodni kongres medicinske hidrologije, klimatologije in geologije. S kongresom pa bo združen tudi pomembni jubilej, zakaj baš pred 50 leti so se balneo-logi iz raznih evropskih držav sestali na na svojem prvem kongresu na francoski rivieri. Po temah, ki so že zbrane v preko C00 strani obsegajoči knjigi, bo ta kongres ne samo kot važen znanstveni tla I um. temveč tudi kot. velik korak mednarodnega p rog res a in solidarnosti.
*	Ob'sk predsednika t ozofov. V Zagreb do prispel danes predsednik svetovne organizacije teozofskega društva dr. G. S. A.rundale, ki se že nad 20 let udej tvuje / narodnnem in prosvetnem pokretu Indije in je bil od narodnega vseučilšča Rabindranatha Tagorea izvoljen za čast-lega doktorja. Njegova soproga je doma jz indije, ime ji je Shrimate D"vi. Posvetila se je študiju in interpretaciji starih indijskih verskih plesov. Po njenem mnenju se da iz stare indijske umetnosti črpati moč za preporod umetnosti vsega sveta. Dr. Arundale in njegova soproga sta se udeležila svetovnega kongresa teozofov, ki je bil zaključen 4. avgusta v ženevi, potem pa sta obiskala francoska, angleška, irska, norveška ip švedska teozofska združenja. Na povratku v Indijo sta še predavala v Pragi, Varšavi in na Dunaju. Predavala hosta tudi v Zagrebu.
*	Pri zaprtju in motnjah v prebavi vze< mite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice
vesti
*	Izpiti davčnih pripravnikov bodo oktobra v davčnem oddelku finančnesa ministrstva Finančni minister ie določil tole komisijo; predsednik Anton Šladovič, načelnik davčne* ga oddelka, člani pa so Josip Palic, Jovan Predič, Sava Leovac. svetniki finančnega ministrstva, in Ceda Djordjevič, pristav finančnega ministrstva.
*	Anketa tujskoprometnih interesentov je bila dne 23. septembra t. 1. pri kr. banski upravi v Ljubljani. Pretresala je osnutke izvršnih pravilnikov k uredbi o pospeševanju turizma. Po daljšem, vsestranskem razmotrivanju je sklenila: 1. pravilnik o sestavi in delovanju krajevnih turističnih odborov se v sedanji (okvirni) redakciji, zaželjeni za vso državo, kot neprimeren za obstoječe razmere in potreba dravske banovine načelno odkloni. Ta pravilnik naj se izdela na novi. posebnim interesom bas novine služeči podlagi, potem, ko se je predhodno temeljito proučila organizacija tuiskoprometne službe v naprednem turističnem inozemstvu. Ustanovitev krajevnih turističnih odborov po občinah naj se dotlej odloži. 2. Pravilnik o sestavi, organizaciji in delokrogu banovinskega turističnega §ve« ta dravske banovine je bil .soglasno sprejet. Že'eti je, da se omogoči tej ustanovi čim uspešnejše delovanje.
*	štiri lepe, zanimive knjige za 20 Din. Odpovej se skromnemu izdatku, izdatku za bežne zabave, pa boš imel že čez en mesec obilo veselja in zadovoljstva s knjigami A odnikove družbe. Ne odlašai, da ne za; mudiš roka za včlanjenje1-
Zaradi težke stolice, pokaže uporaba naravne Franz-Josefove grenčice, užite zjutraj in zvečer po četrt čaše, dobre uspehe. Tudi občutljivejše pacijentke uživajo rade Franz-Josefovo vodo, ker se že v kratkem času pokaže prijeten učinek.	Ogi. reg. s. w. L&4S5/35
*	Skupščina skautske zveze. Po sklepu glavne uprave skautske zveze se bo redna glavna letna skupščina Zveze s kan to v kra
Ijevine Jugoslavije vršila v nedeljo v Ljubljani. Na dnevnem red uglavne skupščine so poleg poročil tudi volitve članov glavnega sveta.
*	podaljšanje turistične sezone. Hrvatsko Primorje ima zadnje dni najlepše vreme in čeprav je sezona že zaključena, so kopališča še vedno potna. Lepo poletno vreme je privabilo na tisoče gostov in v Crikvenici in na Rabu* jih je še enkrat
toliko, kakor jih je bilo lani v tem času. Mnogo tujih gostov prihaja na Sušak, odkoder obiskujejo v prvi vrsti Crikvenico in Novi.
*	Pevski praznik v Litiji. Danes bodo v Litiji proslavili pevski jubilej Srečka Ko-kliča, ki je bil med ustanovitelji litijskega pevskega društva in prepeva že nad pol stoletja. Rodil se je 11. septembra 1863. v Litiji. Obiskoval je realko v Gorici, od koder pa se je vrnil in se rajši izučil za mizarja. Napoved učitelja Adamiča, da bo dober pevec. se je obnesla. L. 1885. je pomagal ustanavljati današnjo »Lipo«, ki ga bo počastila drevi s slavnostnim večerom. Sodeloval bo moški zbor pod vodstvom ravnatelja meščanske šole Vlada Rojca in salonski orkester pod vodstvom Darka Brilija. Nastopil l>o tudi znani pevec Mirko Premelč. Vrlemu tenoristu Srečku. ki je kljub bližajočim se osmim križem še vedno čil in veder, trplo čestitamo.
*	Prireditev RK. v Rogaški Slatini.
Proslava OGletnice Rdečega križa je bila v nedeljo 20. t. m. v reprezentančni dvorani Zdraviliškega doma ob dobrem obisku domačinov Ln gostov. Po pozdravu predsednika g. župana Šentjurca je zaigral zdra« viliški orkester, nakar je z ognjevitim go= voroin očrtal ideje RK društveni tajnik g. Podiavoršek. Po predavanju je zelo lepo recitirala nekatere Gregorčičeve pesmi gdč. Ahtitkova. Burno pozdravljen je odpel štiri pesmi pevski zbor »Sloge«. Prireditev je zaključil orkester z lepimi koncertnimi točkami.
+ Zaradi pričetKa rekonstrukcije državne ceste št. 52. Ribnica—Dolenja vas bo ta cesta zaprta od 28. dalje za promet. Za lažja vozila naj se uporablja občinska pot Ribnica_Prigorica pri Dolenji vasi. Avtomobili pa naj vozijo iz Ljubljane čez Škofljico, Stično, žužember.k in Kočevja na Sušak.
*	Sedem ur poslovanja na poštah. Ministrstvo pošte, telegrafa in telefona je z odredl>o br. 62939 od 7. 8. t. 1. skrajšalo 8 urno (»L«) 'poslovanje na poštah s strankami na 7 urno poslovanje; od 8. do 12. in 15. do 18. Ta delovni čas velja za vse leto. ne samo za poletni čas.
*	V Beograd, na Oplenac, kraljev grob, brzovlak 9. X. Rim — Neapelj, 12 dni po Italiji, brzovlak. 19. X. Benetke — Padova, avto! 10, _ 13, X. Nedeljski eno in dvodnevni izleti; Trst, Gorica _ Trst (avto). Pojasnila pošlje zastonj uprava »Po božjem svetu«, Ljubljana, Wo'fova 1.
*	Smrt varaždinske slavne operne pevke. V Hannoveru je umrla te dni ga. Ob ga Prana, rojena pelakova. Doma je bila iz Varaždina in nekdaj je po vsej Evropi slovela kot operna pevka. Kot primadona je delovala v Hannoveru in Hamburgu. Umrla je v starosti 68 let. V Varaždinu ima brata, ki je posestnik.
*	Po katastrofi na Dunavu. Viktorja Bur-nika. njegove žene, šivilje Felnerjeve in njenega sinčka, ki so utonili v nedeljo ponoči. ko so se med močno košavo s čolnom vozili preko Dunava, pri vsem marljivem iskanju še vedno niso našli. Izginil pa je tudi peti udeleženec usodepolne vožnje. 30 letni dijak srednje tehnične šole. Ivan Bernard. ki si je kakor znano, rešil po srečnem
naklučju. Njegov oče, upokojeni oficir Mio
Bernard je prispel iz Varaždina in zdaj že nekaj dni v največjih skrbeh poizveduje za svojim sinom. Mladi Ivan Bernard je stanoval pri šivilji Felnerjevi. Svojo dobro gospodinjo in njenega sinčka je imel mladenič zelo rad in nesreča ga je strašno pretresla. Ko je na policiji pripovedoval o usodni vožnji, je ves čas jokal m nekajkrat se je izrazil, kako žal mu je. da je ostal živ. V stanovanje Felnerjeve se ni več vrnil in, ko so ga zaradi poizvedb večkrat klicali na policijo, je pripovedoval, da stanuje začasno pri nekem svojem sošolcu. Zdaj ga več dni ni na izpregled in upravičena je domneva, da si je rahločutni fant storil kaj hudega.
* Vodnikov« pratika. ta naša najlepša vsakoletna ljudska č'tanka, polna zanimivih, poučnih, zabavnih člankov in sijaino ilustrirana, mora z ostalimi tremi knjigami Vodnikove družbe v drucri polovici oktobra na vsako slovensko mizo!
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM v šiški, telefon 33-87
JOSEPH SCHMIDT poje v filmu
Zvezdni utrinki
Rudolf CarI skrbi za smeh in zabavo. DOPOLNILO OBIČAJNO.
Predstave v nedeljo ob 3, 5, 7 in 9 uri, ponedeljek ob 8 uri.
V torek:
ŠKANDAL DNEVA
*	Strašen zločin v bogati veleposestniški družini, v Lapovu ob progi Beograd— Niš je bil izvršen v petek zvečer strašen zločin. Bogatega ekonoma Bogomirja Mla-denoviča, ki je dovršil poljedelsko akademijo v Parizu, *ta ustrelila njegov oče in brat Svetcmir, ki je tudi študiral v Parizu. Bogomir se je proti večeru s svojega posestva vračal domov, in ko je korakal skozi majhen gozdič, je slišal, da teče nekdo za njim, počilo pa je tudi nekaj revolverskih strelov. Srečno je pribežal domov in meneč, da so ga zasledovali kaki razbojniki, je hotel alarmirati orožni-ško postajo. Ker je postaja precej daleč, ga je žena rotila, naj o:tane dema, kjer se mu ne more ničesar zgoditi. Po večerji se je Bogomir podal na svoje dvorišče, žena pa je v sobo kmalu slišala nekaj
strelov in klire svojega moža. Teklie na dvorišče, kjer je mož ležal na tleh, v'temi pa je videla obrise treh postav. Ko se je sklonila k možu, jo je nekdo od zadaj udaril z nekim težk;m predmetom po glavi, da se je onesvestila. Prej je še slišala, da je ranjeni mož izrekel besede: Lastni ljudje so me ubili! Ko so prihiteli sosedje in orožniki, je bil Bogomir že mrtev, njegovo ženo pa so s težavo spravili k zavesti. Orcžniki so takoj preiskali vso hišo in tudi oni del, kjer sta prebivala stari Mladenovič in njegov sin Svetomir. Oba sta že ležala. Vedla sta se, kakor da bi bila šele te<laj prebujena iz najtršega spanja. To je bilo sumljivo, saj je streljanje in vpitje zdramilo vso okolico in so bili
vsi zbrani na dvorišču, kjer se je odigral strašen zločin, v očetovi sobi so orožniki našli dva revolverja, iz katerih je bilo izstreljenih več nabojev. Po tem odkritju sta stari Mladenovič in njegov sin Svetomir priznala, da fta Bogomirja ustrelila, zatrjujeta pa ,da se je to zgodilo med prepirom na dvorišču, ker je Bogomir prvi potegnil revolver.	■
*	Prihodnje dni bo izšla oktobrska številka ilustriranega družinskega mesečnika »Žike«. Vsebina je naslednja; Miran Jarc: Žena-mati; Anton Ingolič; Žongler Jaki m; Vaclav Sledzinski: Preglavice sovražnika žensk; Grazia Deledda — dr. Joža Lovren* čič: Čarovnik. Sledi "Kotiček, ki zanima vsako ženo«, kier razpravlja naša sotrud« niča o negi teiesa in obraza, o pegah, o zakonu in o združitvi poklica z gospodinjstvom. Primarij dr. Dragaš odgovarja v ^Zdravniški posvetovalnici^ na razna vprašanja glede nege bolnih otrok, Gospodinjski kotiček« pa vsebuje nekai preprostej« ših jedilnikov z recepti. Družinsko revijo »Žiko« prejema brezplačno v^ak redni od* jemalec žilne kave Žike. V % kS zavitkih najdete kontrolne listke; 3 take listke pošljete kot prijavo na naslov; Pražarna Zika, Ljubliana-Vič. Če pa Vaš špecerijski trgovec nima Žike, naročite 5 kg vrečko di« rektno iz pražarne ([»ovzetje 65 Din).
*	Milo se od mila razlikuje. O tem se boste najl>olje prepričali, ako predčasno morate nabavljati novo perilo. Za pranje vzemite zato samo Schichtovo Jelen milo. ker ste lahko uverjeni, da je izdelano iz najl>olj-ših sirovin; je štedljivo pri uporabi in varuje Vaše perilo.
*	Glede ureditve dolgov pri denarnih zavodih, prodaje hranilnih knjižic, naložbe kapitala v gotovini in hranilnih knjižicah na varno vknjižbo izpo»luje najugodneje Al. PlaninšeK, bančna poslovna pi-ar-na Ljubljana, Beethovnova ul. 14. I. Telefon 35—10.
*	Če želijo kadilci ohraniti bele zobe. naj
uporabljajo Solvolith pasto za zobe. Za ka» dilce je" ta pasta odlična in tudi neobhodno potrebna. Zobni kamen razkraja, zobovju pa ohrani naravno barvo. Solvolith pasta za zobe vsebuje naravno karlovareko sol, ki razkraja zobni kamen. Preizkušena je bila ta pasta že pred 35 leti in zdravniki jo priporočajo.
PABKETI
cenejši kot ladijski podi
Torej
REMEC & C-°
tovarna paiketov m upognjenega pohištva,
D U P L i C A — K A MN1R
Samo dobro blago ie poceni!
Staro resnico vpogtevajte, ko kupujete obleke. Res dobre tkanine vsake vrste
»Manufaktura" k. d.
trgovina, ki vas želi boljše postreči Mestni trg 17
*	Enoletna dri. konces. trgovska šola, znani »Chrstofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15» vpisuje redno do 1. oktobra, ker se je zaradi mnogoštevilnih prijav otvoril še en razred. Šola se prične 1. oktobra, ko se učenke (ci) zberejo ob 8. zjutraj v prostorih na Domobranski cesti 15. Ponavjjalni in dodatni izpiti za lan&kolet; ne dijake (inje) se vrše kot objavljeno. Razpored je na šolski deaki v šoli. Ker se je otvorila nova paralelka, ie še prostora za nove učenke (ce). Pojasnila daje in tudi brezplačna poročila pošilja ravnateljstvo. — Zaradi potrebe se je razširil učni zbor s profesorji drž. trgovske akademije. Zavod obstoja že 33 let, je oblastveno dovoljen in izdaja veljavna izpričevala. Šolnina je najnižja za popolni trgovski tečaj, ker je to edina šola te vrste v lastnem poslopju. Za one. ki imajo maturo in se žele posvetiti trgovini, velia zakon. Dovršena nižja srednja ali meščanska šola nadomešča učno do* bo in eno leto zaposlitve.
*	Času primerno je nabaviti blago za ;e5 sen in zimo pri tvrdki Novak na Konsresnem trgu v Ljubljani ker kupite tam dobro in poceni.
Iz Ljubljane
u— Ljudska univerza namerava tudi le« tos prirediti tečaj za pouk nemškega in 'ta; lijanskega jezika. Kdor bi se hotel tega tečaja udeležiti, naj 6e prijavi v Gosi>oski ulici št. 15. pritličje (nasproti Križank) med 16- in 19. uro.
U— Jugoslovensko društvo za proučevanje ln zatiranje raka, pododbor Ljubljana, ima svojo glavno skupščino v torek 29. t. m. ob 18. v predavalnici ženske bol-n'šnice v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom: 1. poročila predsednika, 2. poročilo nadzorstva, 3. dopolnilne volitve v upravni odbor. 4. volitev častnega predsedstva. 5. samostojni predlogi, 6. slučajnosti. Odbor.
u— Pouk nemščine v Delavski zbornici. Začetniški, nadaljevalni in konverzacijski tečaji, večerni cb pol 7-, pol 8. in pol 9. (Miklošičeva cesta, glavna veža. pritličje, desno) za odrasle, popoldanski pa ob 2. in
3.	(Čopova ul. zadnja veža, pritličje, levo) za šolarje. Za poj«oidanske šole dopoldne. Najprimernejša doba za začetniški tečaj je
4.	razred ljudske šole. Informacije pred učnimi urami ali po njih.
Din 20, Din 12, Din 3*50
Opozarjamo čitatelje našega lista, da je apoteka Mr. Bahovec v Ljubljani stavila v promet znani *P 1 a n i n k a« čaj tudi v manjših omotih in sicer: veliki paket Din 20.—, polovični Din 12.—, poskusni omot Din 3.50. S tem je ustreženo željam široke publike, tako da vsakdo lahko kupi originalni »Planinka« čaj Mr. Bahovec, ne da bi se morr.l posluževati nadomestkov.
u_ Mednarodni ženski kongres t Dubrov*
niku. Jugoslovenska ženska zveza sporoča •vsem interesentinjam, da ie direktni voz III. razreda rezerviran za udeleženke-
u— Maturanti drž. realke iz leta 1026 proslavimo lOletnico mature v so'.K>to 10-oktobra oh '20. v gostilni Robežnik na Viču. Na svidenje vsi'
u— Tečaj moderne gimna-tike TKI) Ate-na se otvori v četrtek 1. oktobra v telovadnici ženske realne gimnazije na Bleivveis sovi cesti. Vabilo se !>o vsak torek in četrtek za dijakinje od 5. do V\~i. in za dame od Vil do '28. ure zvečer. Ukovina znaša za dijakinje '25 Din za gimnastičnr> vaje in žogo. samo gimnastične vaje 20 Din mesečno. Za dame 30 Din mesečno. Vpisovanje pred vsako navedeno uro. Kdor si želi vitke mo; derne linije in zdravja, pride gotovo-
u— Društvi »Soča* in Tabor« priredita v soboto, dne 7. novembra t. L velik družabni večer na Taboru. Pri sporedu bodo sodelovali s petjem in ree;tariiami odlični umetniki. Sodelovali IkkIo tudi pevski zbor, oktet in godba na pihala. Sporedu bo sledila pro«ta zabava s plesom, čisti dobiček prireditve je namenjeni za postavitev spo5 menika Simonu Gregorčiča in Našim Žrtvam Naša dolžnost je. da postavimo dostojen spomenik našemu goriškemu slavčku«. Kdo med nami ne bo prispeval svojih močeh za spomenik našim najboljšim* Zaznamujte v svojem koledarju 7. november in <ia rezervirajte za Tabor!
KINO MOSTE
Danes ob 15., 17., 19. in 21. uri	Cene: Din 3.50, 4.50, 5.50 in 6.50.
Joseph Schmidt: ZVOKI MLADOSTI
Tenor, ki je osvojil svet v svojem najlepšem, najslajšem filmu pesmi in veselja!
Za smeh in razvedrilo skrbi SZoKE SZAKALL PRIDE V TOREK: KEN MAYNARD — »NEUKROTLJIVI MUSTANG«
u— Sami priznani naši izvajajoči umetnici, pianista Zarnikova in Lipovšek, violinist Karlo Rupel, Slovenski vokalni kvintet, dalje ena najboljših konrervatoristk sopranistka Polajnarjeva in Orkestralno društvo Glarbene Matice bodo izvajali otvoritveni koncert v mali Filharmonični dvorani v I. nadstropju Filharmoničnega poslopja v petek 2. oktobra ob 20. uri. Na sporedu so izključno le domače skladbe od Gallusa in Jenka preko Foersterja, Lajo-vica, Ravnika, gkerjanca, Osterca, švare, tja do najmlajšega Uroša Prevorš-a. Vstopnice bodo od terka dalje na prodaj v knjigarni Glasbene Matice.
DR. IGOR TAVČAR
od 28. septembra zopet redno ordinira
U_ Idrijčani in prijatelji. V soboto 3.
oktobra bD v dvorani Trgovskega doma koncertni in družabni >Idrijski večer«. Govoril bo predsednik pokroviteljskega odbora, prosvetni intpekter v pokoju g. dr. Stanko Bevk. Sodelovali bodo operni pevki ga. Mila Kogejeva in gdč. Poldka Rupnikova, član drame g. Valo Brati-na, okt:t »Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom g- D. Matula in orkester »Sloge«. Po koncertu bo zabava s plesom. Vstopnine ni. Posebnih vabil ne bomo razpošiljali. Za dobra in cenena jedila ln pijačo bo poskrbljeno. Zavedajte se svojih dolžnosti in poletite prireditev, katere čisti dobiček je namenjen v dobrodelne namene!
u— Umrl je g. Josip Božič, policijski stražnik I. stopnje. Pod leg«'i je dolui. mučni bolezni. Pogreb bo danes ob 17.30 iz Rožne doline IV.-34. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožaije!
u— Uprava «tega planink Kraljice Alen-čice« javlia. da lx> redna letna stesova skupščina v nedeljo 27. t. m. ob 10. dopoldn > v glasbeni sobi drž. učiteljske pole na Res« lievi cesti. Udeležba za članice obvezna, prijatelji skavtizma vljudno vabljeni-u^— Umetniška šola društva Pro'>uda«
na Tehniški srednji šoli v Ljubljani bo imela vpisovanje v četrtek 1- in petek 2. oktobra ob 18. v sobi št. 6 pritličje. Redni p-uk fe prične v ponedeljek 5. oktobra.
u— Komisija za odobritev preno.-a nepremičnin. Prejeli smo: Po uredbi osrednja vlade (Službeni li t 75/36), obstoji taka komisija tudi pri ljubljanskem sodižču. Posli se morajo po tej uredbi dovrševati kar najhitreje. Komi ijo je treba sklicati vsaj enkrat na vsakih 15 dni. Tak rok očividno ni mišljen za tako veliko območje sodišča, kakor je ljubljan ko. Nič čudnega, če se je medtem nabralo že nad 100 prošenj. Hitra odpomoč je nujno potrebna zaradi rednega poslovanja v zemljiški knjigi, da se obvaruje prizadete kroge ne-prilik in škode. Prosimo!
Za elegantno damo
MODNI ATELJE
DOLINAH
ŠELENBURGOVA 6.
u_ Operna pevka, profesor Jarmi'a Lily
Gerbičera pričenja s privatnim poukom glasbe 1. oktobra. Poučuje se po izbiri, klavir solopetje, deklamacija in teorija, od prvih začetkov do popolne izobrazbe. Vpi;so> vanje in tozadevna pojasnila v ponedeljek 28, torek 29. in sredo 30. oktobra od U. do 12. dopoldne in od 4. do 5. ure poi>oL dne v Čevljarski ul. štev. 1, nadstropje H. Šolnina je znatno nižja kakor v vseh dru* gih glasbenih šolah.__
ŠMOKVE
SUHE DALMATINSKE BRANE
po Din J.-
PRODAJASTJEPAN VRSALOVIČ
SELCA BRAC, DALMACIJA.
u_ Brezplačna pevska vzgoja mladine.
Znani naš glasbeni pedagog; prof. Pavle Rančigaj se je letos odločil, da osnuje mladinski pevski zbor. v katerega bo spreje« mal deklice in dečke od 7. do 17. leta, ki imajo odličen posluh in lep glas. Ta zbor bo gojil predvsem narodno in tudi umetno pesem. Poglavitno pa ie, da bo pouk popob noma brezplačen in se bodo v zbor sprejemali samo otroci iz nepremožnih slojev. Ob samem tem dejstvu je jasno, da bo novi mladinski zbor izredno velikega vzgojnega pomena in želimo prof- Rančigaju uspeh. Mladina se lahko prijavj ob ponedeljkih od 13. do 15. ure in ob sredah in petkih od 8. do 10. ure pri prof. RanČigalu na Rlei-vveisovi cesti 21, pritličje. Starši, prijavite svojo mladino!
LEPE SPOMENIKE
po nizki ceni dobavlja kamnoseštvo
KUNOVAK FKANJO, LJUBLJANA
Zahtevajte album!
u— Na glasbenem o'roškem vrtcu, k-ga otvori Glasbena Matica ljubljanska 1. oktobra je bil prvotno določen pouk dnevno od '/.11. do Vz 12- ure. Na željo staršev pa se to lahko spremeni v toliko, da Li bil pouk vsak drugi dan po 2. uri in to od 10.—12. ure. Ker bo to gctov0 bolj konveniralo gospem materam, je ravna-teijstvo šole raaevolje pripravljeno v tem pogledu u treči. Prijave sprejema te dni do prvega pikama Glasbene Matice.
u— Radij v Ljubljani. Gosp. Kari Tavčar, višji davčni upravitelj v pokoju, nas je naprosil, da objavimo naslednje njegove vrvice: Pred desetimi leti se mi ie napravila na levi nosnici kot grah velika tvorba. G. primarij dr. Gottlieb v Zagrebu me je operiral in kril nastali defekt s kožo z lica-Rana se je popolnoma zacelila, par let pozneje pa se je v brazgotimi zopet pojavil rak. Takrat sem že stalno bival v Li ubijaš ni in sem šel v bolnico, kjer so mi nasve-tovali novo operacijo. Treba bi bilo na široko izrezati vse bolno tkivo. Nisem se lahko odločil za tako obsežno operacijo in sem se zatekel k g. primariju dr. Pogačniku, ki me je obseval s svojim radiieni enkrat skozi 6 ur. Po obsevanju je nastalo po vsej levi strani nosu močno vnetje, ki je pa kmalu izginilo in tudi bolečin in otekline ni bilo več. To je bilo 1. 1931. in od takrat imam nos popolnoma zdrav. To navaiam kot primer uspešnega ozdravljenja raka z radijem, za katero se imam zahvaliti samo g. pri» mariju dr Pogačniku.
___s
Dolenjske—Toplice
najučinkovitejše radiotermalno zdravilišče.
ZNIŽANE CENE
od 1. septembra dalje. Pavšalna' penzija (soba hrana, kopeli, zdravniški pregled in vse takse) za 10 dni Din 600.—, za 20 dni Din 1.100.—.
u— Moste novo središče ljubljanske periferije. To velja zlasti, odkar se je v okusno prenovljeni dvorani otvoril novi meščanski kino, ki stalno prinaša najpomembnejše novo-ti iz svetovne kinemato-grat-ke umetno-ti. Danes in jutri je na sporedu še granaiozni film »Zvoki mladosti«, v katerem poje glavno vlogo znameniti tenorist J s f Schmidt, ki je s svojo umetnostjo osvojil ve,- svet. Med njegovimi partnerji je tudi -lavni komik Szoke Szakal, ki v tej žalostni veseli zgodbi napravi kariero od kocijaža do manažerja. Vsem Moščan^m in Ljubljančanom film prav toplo priporočamo.
u___ Z ni ž;i na vstopnina r-1 »bi.k živalske
razstave i L.tttf rmanovem drevoredu, Zoološko društvo Noe- ie znižalo vstopnino za svojo velezanimivo živalsko razstavo in sicer' od danes naprej plačajo odrasli 2 Dio in šolarji ter dijaki 1 Din, otroci do 6. leta pa -d vstopnine prosti. S tem znižanjem hor . društvo kljub -.treskom za nabavo no« vih živali. kakor so n. pr. opice, kakadtt, dveh medvedovspralcev (WascTibar) in ne» katerih dragih zanimivih sesaleev in ptičev povečati obisk vsein slojem te poučne razstave, ki je nekaka propagandna prireditev za bodoči stalni zno'ovki vrt v Ljubljani. Vsi prijatelji živali iti pa te vzgojne ustanove so vabljeni, "da z večkratnim ob» tekom omogočijo vzdrževanje te razstave,
k:ilcre ob.-!oi se od številnega obiska.
i! odvisen samo
Elegantno ob!ači
enjene dume
h N K A
?.!ODXI ATELJE » f| g*
r w ^

Ljubljana — šelenbnrgova ul. 1 BREZHIBNI KROJI EN DELO.
u— Cojzov a cesta za promet zaprta.
Mestno poglavarstvo naznanja, da bo zaradi tlakovanj.; do nadaljnjega zapita vsa Coj-zova cesta o«! Šentjakobskega mostu do Aski'1'ri-ve ri-si".
u—- liiKMnostno razstavo slik
in
1.-i
ipov
Fram-eta Kralja, ki je odprla le še danes, priporočamo zamudnikom; da si io ogledajo.
u_ Veliko tombolo priredi 4. oktobra ob 15. na Kongresnem trgu v Ljubljani Sokol L:: Mjana Hi. Prosimo bratska društva, da lo Uji-:-k'vaj(>.
u_ Plesni zarod >Jenko« v Kazini ©tvori
letošnjo sezono 5. oktobra, ko se vrne mojster Jenko z inozemskega študijskega po-lovania. Iiitormacije in vpisovanje od 1. oktobra dalje.
u_ Registrirne blagajne in pisalne stro=
j. |>oj ira v i ;a s!"-'kovno in poceni Boris Si? Htsndl, Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon
o , o—
c - Vrhovni inšpektor gasilstva pri gasilskem savezu g. lliia Pintar je prispel včeraj zjutraj iz Beograda v Celje ter je inspi-eiral gasilske čete in gasilske domove v Celju in okolici. Pohvalno se je izrazil zla-s o crljski gasilski četi. S popoldanskim brzini vlakom se je odpeljal proti Beogradu.
C— Volitve v Zbornico za TOI. Volilni imeniki bodo razgrnjeni od torka 29. t. m do torka 13. oktobra vsak dan od 9 do 12. iti od 16. do 18. v spodnji dvorani Obrtnega doma v Celju. Gledališka ulica 2. V tem času sme vsak pripadnik zbornice pregledati in prepisati razgrnjene volilne imenike. Rok za reklamacije traja od 29. t. m. do 1 ■!. oktobra. Reklamacije sc smejo nanašati na popravke obličnih in stvarnih pogrešk v volilnih imenikih zaradi naknadnega vpisa 0:-''b. ki imajo aktivno volilno
Kaf vstajo psi
Po mednarodni razstavi psov v Ljubljani v nedeljo 20. t. m. se je vršila pred veliko množico gledalcev predstava z dresiranimi psi. Domači dreserji so pokazali velike uspehe svojega napornega dela, gledalci pa so sc tudi čudili, kaj vse znajo psi pod pravim vodstvom. G Podobnik iz Ljubljane .ie predvajal s tremi ovčarji najrazličnejše vaje. Psi so sledili vsakemu njegovemu migljaju in vse nastavljene ovire so premagali z neverjetno lahkoto. Posebno so se odlikovali trije psi g. Gorupa iz Celja, ko
so zasledovali in tudi zajeli »potepuha«. S takimi psi bi vsak človek brez strahu še-tal sredi noči po najbolj samotnih krajih. Pes dreserja g. Klcmcnčiča iz Ljubljane je plezal po lestvi kakor izurjen gasilec in skrbno skrito vrvico je po kratkem brskanju našel in veselo prinesel gospodarju.
Veliko odobravanje jc spremljalo nastop bcmhardinca Barija, ki je last g. primarija dr. Blumauerja, v dresuri pa pri g. Klemcn-čiču. Vse vaje so dokazale, da se lahko naši dreserji pokažejo tudi v tujini, kjer polagajo na dresuro psov veliko večjo važnost kakor pa pri nas, kjer jc kinološka veda šele v povojih.
namakanje.
Ženska hvala'
pravico, in izbrisa oseb. ki te pravice nimajo. Reklamacije se nioiajo vlagati pismeno. Vloži jih lahko vsak pripadnik zbornice, ki ima aktivno volilno pravico. Reklamacijam motajo biti ptiložene uradne listine, ki bodo dokazovale da so izvajanja reklamacije točna Reklamacije proti volilnim imenikom se izročajo no želji leklatnanta pri pristojnem krajevnem volilnem odboru v Celju ali pn glavnem volilnem odl>oru v Ljubljani. Reklamacije se morajo izročiti pri enem izmed navedenih odborov osebno ali po pošti najpozneje do 14. oktobra.
e- Krajevna vol lna odbora za Zbornico za TOI v Celju in na Vranskem. Krajevni volilni odbor v Celju tvorijo gg.: predsednik sreskt načelnik dr. Ivan Zobec, predstavnik trgovine Antor, Mislej. namestnik Valentin Hiadin. predstavnik obrtnikov Vinko Kukovec namestnik Karel Golob, predstavnik gostilničarjev Slavko Berglez. namestnik Ferdo P.erger. krajevni volilni oubor na Vranskem pa gg. predsednik starešina sre,<kega sodišča Josip Zorko. predstavnik trgovine Josip Strah, namestnik Ivan Ručigai predstavnik obrtnikov čevljar .Jakob Virjent. namestnik krojač Franc Smngavec. predstavnik gostilničarjev Albin Grčar. namestnik Josip Križnik. V celjskem sodnem okraju je vpisanih 1886 volilcev in sicer v volilno telo trgovinskega odseka ";(;.">. gostinskega 293 in obrtnega odseka 1028.
e— Ljudsk0 vseučilišče naznanja, da bo redni občni zbor v ponedeljex 28. t. m. ob 20. v risalnici meščanske šole. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika. 2. Poročilo drugih funkcionarjev. 3- Vclitev novega odbora. 4. Slučajnosti, članstvo vabimo, da se udeleži občnega zbora v čim večjem številu. — Odbor.
e— Izprememba na šentjurski šoli. Ministrstvo prosvete je po službeni potrebi in ne po prošnji, kakor je bilo pomotoma jav-ljeno. premestilo učiteljico go. Petkovškovo iz Št. Jurija ob juž. žel. na šolo na Blagovni. Ga. Petkovškova je bila vzorna učiteljica in je dolgo dobo let službovala v Št. Juriju. Njenega soproga, ravnatelja kmetijske šole g. inž. Petkovška je banska uprava že pred več meseci premestila iz Št. Jurija v Mursko Soboto. Odlično učiteljico go. Petkovškovo bodo v Št. Juriju težko pogrešali. Za vse lepo vzgojno delo, ki ga je vršila med šentjursko mladino, ji bodi izrečena prisrčna zahvala!
e— Elektrifikacija postaje Št. Jurij ob juž. žel. Iz Št. Jurija ob juž. žel. smo prejeli: V sredo 23. t. m. zvečer je prvikrat zasvetila električna luč na železniški postaji našega idiličnega trga. Četudi je elektrika v trgu vpeljana že šest let. je železniška postaja ni imela in je bilo treba dokaj naporov, da jo je končno dobila. Vse javne institucije so podvržene državnemu računovodstvu in tu je treba premagati mnogo težav, da se najde denar za nove investicije. Ze pred leti je občinski odbor ponudil železniški direkciji v Ljubljani potreben kredit za elektrifikacijo postaje, česar pa glavna kontrola ni odobrila. Zadeva se je vlekla dalje. Ko je bil pred letom premeščen ljubljanski železniški direktor g. Cugmus k generalni direkciji. je prišla zadeva po ljubeznivem večkratnem posredovanju narodnega poslanca g. Ivana Prekorška v nov tek. Gosp. direktor Cugmus je dovolil ljubljanski železniški direkciji potreben kredit in delo se je pričelo. Pri direkciji se je posebno zavzel za hitro izvedbo elektrifikacije postaje domačin iz Št. Jurija g. Jože Kartin, ki je tudi požrtvovalno vodil montažo. Še med montažo je bilo treba premagati marsikatero nevšečnost, posebno glede raznih mizarskih in strugarskih del, ki jih je delavnica bivšega župana g. Josipa Cretnika hvalevredno vsa oskrbela brezplačno. Železniški uslužbenci, ki so morali doslej opravljati nočne službe ob petrolejkah, so vsem navedenim zelo hvaležni. Zelo zadovoljni pa bodo gotovo tudi potniki, ki so doslej ob večernih urah f a vali v temi po peronu.
KINO METROPOL. Danes »STENJKA RASIN« in nov Merkurjev tednik.
e— Dr. Čerin Josip, zdravnik v Celju, spet redno ordinira.
e— Razširjenje mestnega vodovoda. Mestna občina bo podaljšala glavno vodovodno cev od bivše mestne meje na Komenskega ulici po Cesti na Dobrovo do hiše g. Jarha na Dečkovi cesti in razpisuje zadevna dela. Ponudbe je treba predložiti do 2. oktobra do 11. dopoldne v vložišču na mestnem poglavarstvu.
BANKA BARUH
11. RUE AUBER
Telef : Opčra 98-15
PARIŠ (9°)
Telef.: Opčra 98.15 Naslov brzojavkam: Jugobaruch Pariš96 Banka jugoslovanskih izseljencev v Bel. giji, Franciji, Holandiji tn Luksenburgu Odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje Poštni uradi v Belgiji. Franciji Holandiji in Luksenburgu sprejemalo plačila na naše čekovne račune: BELGIJA: No. 3064.64 Bruxeles, FRANCIJA: No. 1117-94 Pariš HOLANDIJA: No. 1458.65 Ned. Dienst LUKSENBURG: No. 5967 Luxembourg.
Ob jubileju prve slovenske realke
Idrija je zgradila zavod, ki je dal Jugoslaviji predvsem kader rudniških strokovnjakov
V jubilejnem letu se bodo Idrijčani prihodnjo soboto zbrali v Ljubljani, da na družabnem večeru zaključijo proslavo 351etnice ustanovitve in desetletnico ukinitve svoje realke. Po prvem radijskem večeru, izletih k Svetim Trem kraljem in v žiri, so prireditelji izvedli snoči lepo uspeli večer v radiu. Nekdanji profesorji in dijaki zavoda ter prijatelji Idrije si bodo segli v roke, spominjajoč se srečnih let, ko jih je vzajemna misel po napredku družila okrog edine slovenske realke. V srcih učencev, zdaj zrelih mož bo zaplala še krepkeje iskrena zavest hvaležnosti idrijskemu prebivalstvu in odličnikom, ki so pripomogli k ustanovitvi zavoda. Topla zahvala bo veljala vsem profesorjem in v srcih nekdanjih dijakov bo ostal svetal spomin na može, ki so že legli za vekomaj k počitku. Vsem in vsakomur neugasla zahvala!
Pročelje idrijske realke (nad vhodom Vegov kip)
Ljubljana, 26. septembra.
Kadarkoli bi hoteli opisati kulturno zgodovino vsakega naroda, bi ne smeli pozabiti na osnovne činitelje, ki so ljudsko izobrazbo pospeševali, pa v veliki meri tudi zavirali. Zemlja jc v licu raznoliko izoblikovane povr.ši prožila podjetnejsim narodom, ki so bili srečnejši v izbiri povoljnej-šega sveta, vse pogoje, da sc razvijejo v kulturno in politično močne celice civilizacije.
Xa členovitih obalah je napredene pomor-ce vabila vzvalovana, vekomaj nemirna gladina morja v široki svet. V plodnih prisojnih ravninah in dolinah jc spet odlična gospodarsko-prometnu lega spajala narode s prostranim, goratim zaledjem in prvotno šibke plemenske celiec okrepila v mogočne državne tvorbe. Od početka naše zgodovine do moderne, nemirne dobe človeške dejavnosti je dražila države strastna borba za posest svetlih točk na licu zmerom bolj obljudene zemlje.
Dragotin Lapajne, zaslužni župan Idrije in neutrudni delavec za ustanovitev realke
Sporedno z razvojem držav je posebno v mejah evropskega mozaika procvitala kultura narodov. Od grško-rimskega klasicizma in bleščečega arabskega sijaja mavrske kulture na Španskem, preko renesanse in romantike, pa reformacijskih in proti-reformacijskih bojev srednjega veka Evrope do mogočnega industrijskega podviga sedanje motorizirane dobe se vleče rdeča nit uspehov in neuspehov kulturnih prizadeven j.
Slovenija je bila, prislonjena na Alpe, odprta na vzhodu v Panonsko, na zapadu v Gomjeitalsko nižavje, že od nekdaj prirojen most za kulturno politične vnanje vplive. Daleč v njeno podnožje zarezan, visoko na sever pomaknjeni Jadran je pomen prometne lege Slovenije še stopnjeval. Zato so slovenska mesta in vasi, naselja na prometnih črtah naše zemlje, procvitala hitreje kakor poseljena zakotja odročnih pokrajin. Odrezana od živahnih prometnih žil so bila gorska zatišja tembolj navezana na grudo, v pogledu ljudske izobrazbe odvisna od lastnega, samoniklega podviga. Tako je bilo že od nekdaj, tako še dandanes v veliki meri materialna sila človeške podjetnosti in moč tiskane besede postopno pojemata iz ravnin v hriboviti svet.
Idrija je tipičen primer kraja, kjer si je človek, ob pomanjkanju prometno-politič-nega zunanjega priliva sam pomagal kvišku. na višji klin kulturne lestvice. Nastalo v odročnem svetu, kjer je bilo do najbližje prometne žile pet do dvanajst ur in še več, jc tudi malo rudarsko mestece zajci va! reformacije. L. 1580 so odprli prvo protestantsko enorazrednico, ki je kasneje postala katoliška. V splošnem srednjeveškem osnovnošolskem mrtvilu sc ic tudi deci idrijskega rudarja šele 1777. odprla triraz-redna osnovna šola. Sto let kasneje jc bil
priključen še četrti, 1877. peti razred. Leta 1905. je postala samostojna petrazredna deška in dekliška šola, ki je do 1. 1913 dobila še osmi razred. L. 1876 ustanovljena samostojna čipkarska šola je bila 190? razširjena. 1909. pa odprta gospodinjska šola. Od 1892. — W08. so sc šolali v Idriji tudi mladi gozdarji.
/e davno si je želela Idrija srednjo šolo. L. 1716 so rudarji prosili za dvorazred-no latinsko šolo. Želja sc jim je izpolnila šele po francoski zasedbi, ko so Francozi na tri raz red n i gimnaziji, v I. 1784—1797 nudili po večini brezplačen pouk v francoščini, nemščini itd. Posebno pažnjo so polagali na znanje prir. doslovnih in tehničnih predmetov. Po odhodu je slična gimnazija obstojala še v 1. 1823—1827 in od 1.S44— 1849.
Doba narodnega preporoda, ki je po L 1848 pljusknila tudi med gore v Idrijo, je kljub kasnejšemu prosvetljenemu absolutizmu čniožoltega režima poživila zahteve Idrijčanov po višji šoli. Že 185(1 je poslal ljudskošolski ravnatelj Legat škofijskemu ordinariatu vlogo, "da nuj se osnuje v Idriji realka, ki ima do nje največ pravic, saj js s 4500 prebivalci drugo mesto na Kranjskem. Rudarskim sinovom, talentom, ki jih je v dolini mnogo, je treba nuditi priliko do boljšega kruha.« Prošnji ni bilo ugodeno, namestu realke so v 1. 1852—1866 otvorili enoletni pripravljalni tečaj za ljudsko-šolske učitelje na kmetih. Iz tečaja je izšlo 208 učiteljev, po rodu 64 iz Idrije, 128 iz ostale Kranjske, 16 od drugod.
Zadnja desetletja minulega stoletja se je kulturno iivljenje Idrije naglo razvijalo. Pomnožilo se je prebivalstvo, ki je že 1. 1874. imelo poti strehami 1734 hiš idrijskega sodnega okraja 13.620 prebivalcev. Strokovna, vzgojna in izobraževalna društva so postavila idrijskega uradnika, trgovca in obrtnika, predvsem pa rudarja v ospredje naprednega gibanja Notranjske. Želja rudarjev po višji izobrazbi naraščaja se je vidno manifestirala 4. julija 1894, ko je mestni občinski zastop pod vodstvom podjetnega župana Dragotina I.apajneta sprejel predlog za ustanovitev nižje gimnazije. Na svečani seji 18. avgusta 1900. so mestni očetje, razumevajoč potrebe rudarskega mesta opustili misel gimnazije in sestavili ustanovno listino za nižjo realko s slovenskim učnim jezikom in »ustrezajoč vsestran ski želji prebivalstva "sklenili otvoriti v začetku šolskega leta 1901—02 prvi razred.«
Dne 18. septembra 1901. je bila v Idriji pomembna slavnost. Po svečani maši. ki jo
Ni ko Pirnat: Idrijski rudar
Dr. Danilo Majaron, deželni poslanec Idrije, ki je bil za svojo veliko pomoč izvoljen za rastnega idrijskega meščana
je («.Ipel zdaj že sivolasi monsignor Mihael Arko v navzočnosti deželnega poslanca Idrije, pokojnega dr. Danila .Majarona, občinskih očetov in drugih odličmkov, je župan Dragotin Lapajne izročil ključe zavoda prvemu ravnatelju Karlu 1'ircu: »Izročam \'am s tem v roke našo mladino. Zastavile ves trud. da bo naše me* t o za \'e!ike žrtve dočakalo dokaj sadu.« Ravnatelj se je zahvalil in želel, »da bi prvi slovenski zavod zapuščal vsak gojenec kot zve<t član svojega naroda, narodu in domovini v slavo, ponos in blagor.«
Na sončni in zračni parceli nasproti starega gradu je pričela v maju 1902. rasti iz tal lepa stavba nove realke. Tvrdka Viljem Treo iz Ljubljane je po načrtih arhitekta Jaroslava Dolinskega dogradila moderno opremljeno, skoro 44 m dolgo m z dvema stranskima traktoma po 24.20 m široko poslopje. Mnogo svetlih soban, učilnic, laboratorijev in drugih prostorov je razporejenih v poslopju, prostorna telovadnica je zgrajena v posebni zgradbi za glavnim poslopjem. Nad pročelje glavnega vhoda so postaVili doprsni kip velikega matematika, rojaka Jurija barona l ege, katerega zgledna vztrajnost in marljivost naj hi vstopajočim dijakom vcepila jedrnato /nanje realnih ved na življenjsko pot zdravega duha, vedrega poguma.
In Jurij Vega je zrl na preko 4400 učencev, ki so v 25 letih obstoja realke prestopali njen prag. Kako mnogo je bilo poklicanih, a je od teli le nekaj nad 400 maturantov odšlo v novo življenje, priča o k\-a-lifikaciji zavoda, kateremu je nadzorna oblast pošiljala le izbrane, prvovrstne učne moči. Za prvim ravnateljem Pircem je dosegel zavod v letih 190+—1917, ko mu jc načeljeval sedaj prosvetni inšpektor v pok. dr. Stanislav Bevk, višek svojih uspehov. Izvrstni fiziki ni matematiki, zgodovinarji in zemljepisci, odlični predavatelji priro-doslovnih ved in jezikovnih skupin, možje, ki so kasneje v znanstvenem, leposlovnem in umetniškem krogu dosegli vidna mesta v našem javnem življenju, so odkrili mladini idrijske realke praktično stran realnih ved. Redko je bilo dno rešeta, siroge zahteve v oceni in v višje razrede so se povzpeli le tisti srečniki, ki jim je vztrajna volja krotila mlade živce i a pot vrlega zglednika Vege.
Kako potrebna je bila realka Idriji, bližji in širši okolici, priča poset. Po prvi maturi 1908., ko se je sloves zavoda razširil po vsej Sloveniji, je dosegla realka 2't4 učencev, največ pred vojno. Med vojno je letni obisk seveda opešal, znova je narasel po prevratu in že 1921. beležil 294 učencev. Skoro polovica dijaštva je bila iz Idrije in najbližje okolice, nad četrtino iz bive Primorske, nekaj manj iz ostale Slovenije. Z redkimi izjemami so bili vsi Slovenci.
Po vojni je tudi kvaliteta zavoda postopno upadala. Na zavod so na izpraznjena mesta odličnih profesorjev, ki so morali zapustiti mesto, zadnja tn leta obstoja prihajale nekvalificirane moči, dokler ni bila pod silo razmer 1926. realka ukinjena. Ostala je ponosna zgradba, s katere se je moral že prej umakniti I 'egov kip. Bogate prirodoslovne in druge zbirke, ki so bile ponos zavoda, so raz.vlekli na vse strani. Votlo odmevajo zdaj v živosrebrniii rovih redka kladiva rudarjev, nalik davnemu od-jeku lepih dni, ko je na povratku s šihta legal zadovoljen smehljaj na utrujene obraze ob pogledu na učečo sc mladino. Saj je bil vsak ponosen na žrtve za napredek zavoda, ki naj bi marljivim sinovom urc-zal drugačen kruh, kakor ga more nuditi trdo delo globoko pod zemljo.
n
■ Ronald Colman, \Varner Oland, I	Loretta Voung
I BUL
I Danes
KINO IDEAL eraaa
PREMIERA!
v napetem filmu
BULLDOG DRUMMOHD vrača udarec
Danes ob 15., 17., 19. in 21.15 uri.
Ka Mirno goro nad Semičem in v belokranjske vinograde priredi izlet 4. oktobra Društvo »Bela Krajina iz Ljubljane. Do Seniiča se peljemo z vlakom in avtobusom. Pri povratku z gore v Semiču obisk vinogradov, kjer bo izletnikom na razpolago proti nizki odškodnini grozdje,
vino in pečena jagnjetina. _ Prijave spre*
jema za avtobus do '29. t. m. in za vlak do 2. oktobra tvrdka Novak na Kongresnem trgu, kjer se dobe vse podrobnejše inforina* cije. Pri prijavi je treba navesti, aH se reflektira na kosilo v planinski koči in pa grozdje in malico v vinogradu. — Ob slabem vremenu izlet odpade-
Iz Maribora
a— Gledališke novice. Operetna s?<zona se otvori s Kalmanovo opereto »Ciganski primaš« v Harastovičevi režiji. V četrtek dne 1. oktobra otvoritvena predstava drame >živi mrtvec«, ki ji sledi kot spominska predstava ob 601etnici Cankarjevega rojstva far?a »Pohujšanje v dolini šent-florjanski«. Nato sledi predstava češke veseloigre >Zorka« v režiji J. Borka.
a— Angleški tečaji. Angleški krožek otvori spet tečaje angleškega jezika v začetku oktobra. Vpisovanje v četrtek 1. oktobra ob 18. v realni gimnaziji, pritličje levo. Pogoji so razvidni v oglasni omarici kavarne »Astoria«. a— Mariborske obrtne in gospodarske
novice. V sredo ob pol 20. se bo pričel prihodnji tečaj mojstrskih izpitnih predavanj. Prijavljeni interesenti se zberejo v določenem času pred poslopjem državne meščanske deške šole v Krekovi ulici. Predavanja bodo trajala okrog 40 ur in obsegala vse teoretične predmete, ki se iz-prašujejo pri pomočniških in mojstrskih izpitih. — Veliko zborovanje pripravljajo gospodarski krogi v Mariboru. pripravljalna dela vodi poseben akcijski odbor, v katerem so predstavniki mariborskih trgovcev, obrtnikov in gostilničarjev.
a_ Otvoritev razstave. Včeraj ob 11. je bila v grajski dvorani otvorjena raz:tava Slc-mškovega kipa, delo kiparke Bulovčeve. Otvoritveni nagovor je imel prelat dr. Kovačič, nakar je spregovoril še predsednik umetniškega kluba dr. šorli.
a_ Lov na kmete. Pri posestniku Antonu Eilecu pri Sv. Ani v Slovenskih goricah se je zglasil neki trgcvec s sadjem, ki je kupil jabolka za 3100 dinarjev in dal Eilecu na račun 1400 Din. Ostanek bi imel pozneje dobiti v Mariboru. Ko pa je posestnik Eilec prišel v Maribor in več dni iskal po mestu kupca, ga ni nikjer našel in je nazadnje zadevo prijavil policiji, ki sedaj išče trgovca.
a— Nasilen ljubimec. V Ivanjcih se je pripetil dvema zaljubljencema razburljiv dogodek. Kmečki fant Ivan R. se je bil zaljubil v posestniško hčer Marijo T. Ko mu pa je Marija odpovedala ljubezen zaradi pijančevanja, se je Ivan podal zvečer pod njeno okno ter zahteval naj ga pusti v sobo. Ker pa ni hotela Marija ničesar o tem slišati, je to Ivana tako razburilo, da je razbil vse lonce s cvetlicami na oknu, skočil v sobo ter z nožem zadal Mariji več v bodi ja je v v roko. Na Marijano vpitje so prihiteli domačini, nakar je Ivan zbežal. Nasilnega Ivana bo potolažilo sodišče.
a— Rdeči petelin v Dravski dolini. Pri Sv. Primožu nad Muto je zgorela stanovanjska hiša posestnika Štefana. Rutnika, ki trpi okoli 20.000 dinarjev škode.
a— Krava ovira promet, četrtkov večerni potniški vlak, ki je odpeljal iz Maribora "ob 18. uri, se je moral med postajama Hoče in Slivnico ustaviti radi neke krave, ki ni hotela s proge, šele potem, ko jo je kurjač pregnal s tračnic, je lahko vlak nadaljeval svojo pot, lastnik krave pa bo na lepsjn imel sitnosti.
Z Jesenic
Zvočni kino Radio predvaja danes ob 3 uri pop. in 8. uri zvečer velefilm IPles v Savovu ). Med dodatki domač in dva tu* ja zvočna tednika.
Iz Tržiča
č_ Kino predvaja danes pomorski film »Kaj ženske ljubijo«.
Iz Zagorja
Z— Zadnja pot Ivana Bregarja. Zagorska dolina je izkazala pokojnemu Ivanu Bre-garju vso čast in spoštovanje zaradi njegovega zaslužnega delovanja v raznih nacionalnih, prosvetnih in gospodarskih organizacijah. Množice so ga kropile, ko je ležal doma na mrtvaškem odru, in zvečer pred pogrebom je pevsko društvo »Loški glas« zapelo tri žalostinke. Na dan pogreba v torek zjutraj se je pred hišo žalosti zbrala ogromna množica ter potem spremljala rajnkega do groba. V sprevodu je bil Sokol iz Zagorja s praporom, potem čete gasilcev iz Lok iz Izlak s praporom ter dolga vrsta nosilcev vencev in cvetja. Združeni pevci so ob grobu zapeli žalostmko »Blagor mu«. Ivan Bregar bo ohranjen v častnem spominu.
z_ Dva nova grobova. V sredo je umrl 76-letni steklar Jože Hlebec, ki je stanoval v »Lebringu« v Toplicah, kjer preživljajo v dveh hišicah steklarji jesen svojega življenja. Hlebec je bil doma iz Leskovca pri Krškem in je pred 50 leti dobil službo v rudniški cinkarni v Zagorju. Potem je delal v steklarni, dokler je obratovala. Pred 14 leti mu je umrla žena, od mnogih otrok pa mu jih je ostalo še 6, ki so vsi v dobrih pozicijah izven Zagorja. Vsi so prišli domov in spremljali ljubljenega očeta na njegovi zadnji poti. — Steklarju Lebanu je umrla njegova 74-letna življenjska družica Marija. Na farnem pokopališču v Zagorju so Hlebca in Lebanovo pokopali v petek ob 17- Pri obeh pogrebih je igrala rudniška godba.
Iz Trbovelj
t_ Pouk na rudarski nadaljevalni šoli
v Trbovljah se prične 5. oktobra. Rudarji in delavci, kakor tudi brezposelni, ki ž?le vstopiti v šolo, se naj vpišejo o<j 28. t. m. do 1. oktobra dnevno od 10. do 11. dopoldne in 4. do 5. popoldne v 1- razredu deške narodne šole v Trbovljah. Pouk je brezplačen, istotako so brezplačna tudi vsa učila. Vsi, ki imajo resno voljo, naj ne zamudijo te priložnosti. — Vodstvo.
Iz Novega mesta
n— Gradbena sezona je letos v Novem mestu precej mrtva. Dogradila se je na Ra-govski cesti vila primarija g. dr. J. Pavlica, na Štemburjevi cesti vila veterinarja g. Vandota. Izvršenih pa je bilo več adap-tacijskih del. Predvsem so si dali preurediti izložbe nekateri trgovci. Na križišču v Kandiji gradijo po načrtu arhitekta g. inž. Marjana Mušiča ponosno dvonadstropno stavbo g. Josipa VVindischerja ml. Verbiče-vo hišo na Florjanovem trgu je kupil So-davičar More.
n— Huda nezgoda. Pred dnevi sta hodila po našem trgu dva na lesenih, meter dolgih podstavkih od tvrdke Radion v reklamne svrhe najeta mladeniča. Oba fanta sta kmalu našla v naši mladini veliko posne-malcev. Nekateri so se te hoje na »latah« hitro priučili. Bilo pa jih je tudi nekaj, ki so ta šport poplačali s krvavimi glavami. V petek se je na hoduljah sprehajal po Ka-tarininem trgu sin trafikanta g. Lutmana. Ko je bil fant v najlepšem tempu, se mu je izpod nog odtrgal podstavek. Fantek je z veliko silo pri padcu udaril z glavo ob kamen in obležal. Dogodek naj bo ostalim
v	opomin k previdnosti.
Iz Hrastnika
h— Pri Zadružni elektrarni v Hrastniku
se je izvršilo letos precej sprememb. Skoraj ves stari odbor je bil na izrednem občnem zboru izmenjan in stopili so v načelstvo novi možje, m sicer je sedaj načelnik g. Ferdinand Roš, blagajnik g- Alojz Pod'ogar, tajnik g. učitelj Miloš Roš. obratovodja g. Franc Mastnak in predsednik nadzornega odbora g. Kari Malovrh.
h— Radio. V Hrastniku je nad 100 lastnikov radia. Vsi ti in njihovi sopoelušalci pa n'so vedno zadovoljni s poslušanjem, kajti one, ki stanujejo blizu falske napeljave, zelo moti hudo ropotanje in šumenje. Posluša* io podnevi le ljubljansko postajo, dočim oddaljenih postaj ne dobe. V nedeljo se je pa izkazalo, da je motenj kriva edino Fala, ker je ta zaradi popravil izključila svoj tok in ga je vključila trboveljska elektrarna. To pot je bil sprejem krasen, tudi nemške in druge oddajne postaje so se slišale. Pri falski napeljavi morajo biti izolatorji na drogovih defektni, kajti od tam prihaja neprestano ostro brnenje. Zato prosijo hrastniški naročniki vodstvo Fale, da odpra*
vi	nedostatek. Ravnotako se prihaja s prošnjo na hrastniško industrijo, da zavaruje svoje motorje. Saj so tudi v bližini tovarn motenje neznosne.
h— Petrov blagoslov, Izredno srečo je imel te dni ribič in steklar Jožef Zibret, ko je potegnil iz Save 4V2 kg težko mreno- Takih eksemplarjev naši ribiči ne pomnijo.
h— Sta ?bno gibanje. Poleg nekaterih zasebnih hiš se gradi pri nas letos trgovska in stanovanjska hiša »Podpornega društva steklarjev« in na Logu nova cerkev. Pri gradbi cerkve imajo opravka večinoma do* mači obrtniki, to se pravi iz trboveljske župnije, kamor spada nova cerkev. Zidarska in tesarska dela opravlja podjetnik Tone Božič iz Trbovelj, mizarska Ivan Cestnik iz Trbovelj, kleparska Albin Blatnik iz Hrastnika. Te dni je bila tudi oddana električna napeljava in sicer hrastniški zadružni elektrarni. Vsa dela gredo še precej izpod rok, tako da bo baje nova cerkev sredi novembra izročena svojemu namenu. Pri vseh omenjenih gradbah je bilo letos zaposlenih lepo število naših brezposelnih.
h— Kino Sokol predvaja danes velefilm »Maskerada«.
Iz življenja na deželi
JEŽICA. Pred tedni smo poročali o vlomu v stanovanje g. Franca Verbiča, železničarja na Ježici, kateremu je bil odnesen večji znesek denarja ter raznega blaga. Vloma je bil osumljen neki moški, kot soudeleženca pa tudi g. Franc Zaletel, gostilničar v Stožicah 40 in njegova žena ga. Marija. Pri obravnavi pred ljubljanskim okrožnimi sodiščem sta bila oba Zaletela oproščena. državno tožilstvo pa je proti tej oprostilni razsodbi vložilo pritožbo na Stol sed-morice v Zagrebu. Obveščeni smo, da je Stol sedmorice potrdil prvotno oprostilno razsodbo ter je bila pritožba državnega tožilstva zvrnjena. S tem je prva oprostilna razsodba postala pravomočna, s čimer je tudi najvišje sodišče v tej zadevi priznalo nedolžnost g. Zaletla in njegove gospe v zadevi omenjenega vloma. Krivico, ki bi jo utegnilo napraviti naše tedanje poročilo, s tem lojalno popravljamo.
KRANJ. Kino Narodni dom bo predvajal danes največjo senzacijo letošnje sezone z napeto in dramatično vsebino: »Vražji tis ger«. Ves film je bil posnet v pragozdovih Azije in predstavlja originalne posnetke iz življenja v džungli.
LJUTOMER. (Občinske volit e v ljutomerskem srezu in njih volišča). Dne 25. oktobra se bodo vršile volitve v naslednjih občinah našega sreza v voliščih, ki so navedena v oklepaju. 1. Apače (I. Apače — narodna šola, n. Drobtinci — narodna šola), 2. Ljutomer mesto (Občinski urad Ljutomer mesto), 3- Ljutomer okolica (Okrajna posojilnica v Ljutomeru — kjer je ob enem tudi lokal JRZ za ljutomerski okoliš), 4. Negova (Narodna šola Nego-va), 5. Radenci (I. Narodna šola Radenci, II. Narodna šola Kapela), 6. Mala Nedelja (Narodna šola pri Mali Nedelji), 7. gtri-gova (I. Občinska pisarna v štrigovi, H. Narodna šola šafarsko, UL Narodna šola železna gora). Volilno gibanje je v polnem razmahu in bodo v vseh občinah vložene dobro sestavljene napredne gospodarske liste in liste JRZ.
RIBNICA. Sokolski zvočni kino predvaia ob četrt na 4. popoldne in 8- zvečer zvočni film »Kapetan Korkoran«. Dodatek nov Pa* ramountov zvočni tednik.
VRHNIKA. Zmagoslavje po občinskih volitvah, ki so bile 9. avgusta, se je poleglo. Mastne obljube so se v močnem soln-cu zadnjih tednov posušile, kakor se je posušila voda v našem vodovodu, katerega razširitev je bila ena glavnih agitacijskih točk. Denar v ta namen je bil že pred volitvami resnično na razpolago, res pa je tudi, da sedanji gospodje na občini še s prstom niso mignili, da bi se s tem nujno potrebnim delom že začelo. Če pa so mignili, so mignili premalo, kajti vsak Vrhničan prebridko občuti, da so sedaj že najnižje ležeči deli Vrhnike ves dan brez kaplje vode, in tudi ve, da se dela še nihče ni dotaknil. Načrti so gotovi, banska uprava in vodopravna komisija sta jih odobrili, denar je tu — česa še čakamo? Najtežje je
končano in vse to je prinesel sedanjemu 1 občinskemu režimu prejšnji občinski odbor ' na krožniku — samo poslužiti se je treba! Tudi Starovrhničani že težko čakajo na z velikim pompom obljubljeno cesto pod Hrušovco. Nekateri so verjeli, da je cesta res že last občine, pa so začeli korajžno po nji voziti. Kako so bili začudeni, ko je dala lastnica preteklo nedeljo javno razglasiti, da je cesta še vedno njena last in da bo ovadila vsakogar sodišču ki bi vo/il! G. Marijan Marolt je 3. avgusta na volilnem shodu na Stari Vrhniki na vprašanje poslanca Hočevarja javno, jasno in glasno iz-
javil, da obljublja s svojo častno besedo, da bo ta cesta v dveh mesecih odprta za javni vozni promet in to ne gleae na izid občinskih volitev. Izjavil je tudi. da ne bo kvadratni meter dražje plačan, ko po 2 Din. Samo še teden dni ima časa, da ne pride v neprijeten položaj, da bi prelomil svojo takrat tako svečano dano častno besedo! Za Vrhniko je nastopila po 5 letih resničnega dela doba tistega podeželskega spanja, kakor ga je spal naš trg preje dolgih 25 let. Doba od leta 1931 do 1936 jc bila za Vrhniko doba prebujenja in prero-jenja. Vrhnika, prečuden kraj!
ŠPORT
Dalje za podsavezne točke
Danes se bodo na vsem področju LNP nadaljevale prvenstvene tekme v vseh razredih, izmed katerih jih odpade samo na Ljubljano 6, ki so razdeljene na 4 igrišča.
Med ljubljanskimi prireditvami sta najvažnejši naslednji prvorazredni tekmi:
Olimp (Celje) : Slovan
Ta tekma, v katerih bosta nastopila precej enakovrfdna nasprotnika, se bo vršila ob 16. na igrišču Slovana za Kolinsko tovarno. Predtekma med juniorji Slovana in Ljubljane bo ob 14.30.
Reka : Korotan (Kranj)
Da spada Reka v I. razred, je pokazala že preteklo nedeljo z Olimpom, danes pa ima za nasprotnika kranjskega Korotana. ki igra brez dvoma med podeželskimi klubi najlepši nogomet. V enajstorici nastopajo tudi stari znanci nogometne publike Stare. Un-terreiter in Šenica. Tekma bo ob 15.30 na igrišču Reke ob Tržaški cesti.
Razen teh prvorazrednih prvenstvenih tekem pa bodo v Ljubljani še naslednje:
ra igrišču Slovana oh 10. Grafika—Jadran, na igrišču Mladike oh 9. Mladika—Svoboda in oh 10.45 Korotan—Slavija, na igrišču Most ob 16. Mars—Moste.
Važna so tudi prvorazredna prvenstvena srečanja med ČSK in Celjem v Celju, med Mariborom 111 Rnpidom v Mariboru ter med Amaterjem in Ilermesom v Trbovljah.
Celje : ČSK
Danes ob 15.30 sc bo pričela na Glaziji v Celju z napetostjo pričakovana podsavezna prvenstvena tekma med SK Celjem in Ča-kovečkim SK. Ker Ikj Celje, ki je že prejšnjo nedeljo premagalo Atletike z 2:0, nastopilo danes v ojačeni postavi (v moštvu bo danes prvič igral tudi bivši Priimorjaš Slamič!). čaka goste iz Čakovca. ki doslej pri prvenstvenih tekmah na celjskih tleh še niso bili premagani, trd oreh. Sodil bo g. Macoratti iz Ljubljane. — Dopoldne bosta na Olimpovern igrišču v Gaberju dve drugorazredni prvenstveni tekmi. Ob 9. se bo pričela tekma I-iško—?.alec, ob 10.30 pa tekma Jugoslavija—Hrastnik.
Iz zgodovine balkanskih iger
Danes se začenjajo na klasičnih grških tleh, v marmornatem stadionu v Atenah, VII. balkanske igre, na katerih nastopajo od 1930 dalje najboljši lahkioatleti Grčije, Jugoslavije, Turčije Bolgarije in Albanije. Te igre, ki dobivajo od leta do leta večji pomen, so se dosedaj petkrat vršile v Atenah, po eekrat pa v Carigradu in Zagrebu. Grki, ki so sprožili misel za to vsebalkansko lahkoatletsko tekmovanje, so bili dosedaj še zmerom zmagovalci, čeprav je bila njihova premoč vsako leto manjša. Seveda je treba vedeti, da je lahka atletika v Grčiji pravi narodni šport — na balkanskih igrah se v Atenah zbira do 70.000 gledalcev, kar je prekosila le berlinska olimpiada — in je konkurenca ostalih narodov tamkaj zelo težka.
Prvič smo Jugosloveni nastopili na balkanskih igrah 1. 1930 ter osvojili skromni dve prvi mesti (v balkanski štafeti in metu diska). Razmerje točk je bilo 148:73 v korist Grčije, mi smo ostali drugi. Leto dni pozneje so se balkanske igre končale že z ugodnejšo razliko (133:89) in spet drugim mestom za Jugoslavijo. Zasedla je 1. in 2. mesto v teku na 400 m ter prvo v skoku v daljino ter kopju in
kladivu. Tretje srečanje na balkanskih j igrah je bilo za nas precej neugodno in l smo spet ostali z veliko razliko (145:73) na drugem me tu, pri čemer sta nam pripadali samo dve prvi mesti v krogli in kladivu. Potem je prišlo spet plodovitejše leto 1933, ko smo se Grkom s 169 točkami na I- mestu približali s 110 točkami kot drugi, Prvenstva smo takrat »odnesli« na 10.000 m ter skoku v daljino in kladivu, še hujša je bila konkurenca med nami in Grki 1. 1934 v Zagrebu, kjer smo v osmih važnih disciplinah zasedli prva mesta in ostali le s pičlo razliko 9 točk (164:155) na drugem mestu. Sicer pa se je takrat o tem vrstnem redu odločalo še za zeleno mizo, kjer smo bili mi celo preveč kavalirski. Lani so bile balkanske igre v Carigradu, kjer je naša reprezentanca nastopila precej nekompletna in zavzela z razliko 28 točk (158:130). že spet tradicionalno drugo mesto.
Grki so — posebno na svojih tleh — nevaren nacprotnik, nas pa bodri zavest, da je ta športna panoga kljub notranjim težavam lepo napredovala, kar se bo slej ali prej moralo pokazati tudi na izidu balkanskih iger. Toda letos najbrže še ne...
Lep uspeh vztrajnega dela
Ilirija razstavlja svoje table-teniške lavorike
V športni trgovini Kmet na Aleksandrovi cesti zbuja veliko izložbeno okno že nekaj dni pozornost mimoidočih. Ilirija je namreč tamkaj razstavila pokale, ki so si jih njeni table-teniški igrači letos priborili na raznih turnirjih v državi in izven nje.
Pred dobrimi petimi leti je Ilirija pre-osnovala svojo table teniško sekcijo in z gostovanjem pri takratnem državnem prvaku SfiiU v Somboru se je pričela nova epo-ha ljubljanskega table-tenisa. V Somboru so Ilirijani šele spoznali pravi table tenis in veliki poraz, ki so ga prinesli s seboj (8 : 62), jim je le dal spodbudo za marljivo ter sistematično treniranje. Sicer sta od prvotne ekipe danes aktivna le še Geržinič in Nagy, ki je pred tremi leti prevzel tudi vodstvo sekcije, nastopila pa je med tem nova generacija, ki je krenila že od počet-ka na pravo pot. Že leta 1934. je postala Ilirija državni prvak — vsekakor brez sodelovanja Somborčanov, ki so med tem prešli v zagrebške klube — vendar je naslednje leto romal naslov po zaslugi Somborčanov prvič v Zagreb. Letos v februarju si je Ilirija ob kompletni konkurenci osvojila ponovno državno prvenstvo in od takrat ni bilo njeno moštvo premagano od nobenega jugoslovenskih klubov. V mednarodni konkurenci pa je ekipa Ilirije le dvakrat tesno podlegla dunajski \ indobo-ni, katere igrači so letos izvojevali Avstriji svetovno prvenstvo v table-tenisu. Nič manj kot 16 pokalov in veliko število drugih nagrad priča, da Ilirija v teku petih let ni le prevzela vloge nepremagljivega som-borskega SSU, temveč ga je še v veliki meri prekosila. Moštvo Ilirije tvorijo: Lazar, Weissbacher, 2iža, Nagv, Geržinič in Der-novšek. Med posamezniki sta bila najuspešnejša Weissbacher in mladi Lazar, ki si je priboril med drugim juniorsko državno prvenstvo in prvenstvo avstrijskih alpskih dežel ter seniorsko prvenstvo Zagreba in Celja. \Veissbacher je zasedel drugo mesto v državnem prvenstvu ter zmagal v Osijeku, na Bledu in v Porcčah. Skupaj z Žižo, ki je beležil poleg drugih lepo zmago v Celovcu so vsi trije člani državne reprezentance. Weissbacher in Lazar sta sodelovala tudi na letošnjem svetovnem prvenstvu v Pragi. Vsi ti uspehi dokazujejo, da ima Ilirija po pravici naslov najboljšega table-te-niškega kluba v državi, hkrati pa dajejo najsigumejše jamstvo, da bo ostal Slovencem vsaj za bližnjo bodočnost primat v tej lepi športni panogi.
S ponedeljkom otvarja Ilirija novo sezono ter bo imela svoje prostore v dvorani
nja svojega kluba. Suspendira se Laflič Anton Svoboda-Lj. do poravnave članarine prejšnjemu klubu.
Načeloma se sklene, da se v bodoče ne bodo izvedle nobene verifikacije, ako od-dovarjajoče pristojbine ne prispejo na LNP najpozneje vsako sredo do 17. ure.
hotela Metropol. Tckmovalci se bodo pred vsem pripravljali za državno prvenstvo, ki bo letos v Zagrebu ter za svetovno prvenstvo, ki ga priredijo Avstrijci v februarju v Badenu. Damska ekipa, ki je v zadnjih letih oslabela, pa bo obnovljena ter bo pričela ponovno s sistematičnim treningom.
Službene objave LNP
Nadaljevanje seje z dne 23. t. m.
Verifikacije igralcev:
S pravico nastopa dne 3- oktobra t. 1-za Gorenjec: Bertoncelj Zvonko, Male j Stanko; za Korctan-Lj,; štergelj Roman, Bivic Slavko; za Reko: Boštjančič Karel; za Slavijo; Rozman Vilko, černe Jože; za Zagorje: Arzenšek Jože, Guzaj Alojz; za Moste; Koprivec Vinko, Tlaker Alojzij; za Mladiko Tomažič Bcžo, Zupane Miljutin, Janič Jurij Kramar Miro; s pravico nastopa 23. XII. t. 1. in 23 marca 1937.: za Mladiko: Drašler Valentin; za Korctan-Lj.: Jankovič Miha; za Slavijo: Aljančič Ernest; za Reko: Kos Hinko. — V roku treh dni imajo dostaviti savezne izkaznice z odjavami; Slovan za Drašler-ja Valentina, Jankoviča Miho; Ljubljana za Aljančiča Ernesta; Grafika za Ko:a
Hinka. _ Vežejo se v smislu paragrafa
8, in splošnega pravilnika JNS.; za Reko: Kos Hinko do 3- oktobra t. 1., za Slavijo: Aljančič Ernest do 3- oktobra t. 1-
Zavrnejo se verifikacije, ker pripadajoče verifikacijske pristojbine niso poravnane- Dvoršak Jakob — Rapid, Smolej Fa-vel, Bručan Marjan, Gantar Marjan, vsi Gorenjec, Torcš Ljubo, Hočevar Ivan, oba Drava, Kuraš Edvard, Kuraš Rudolf, oba Radovljica in verifikacija Červen Ivana Radovljica, ker ni?o priložene slike.
Na podlagi sodniških poročil se preda k. o- s takojšnjim suspenzom: Marchiotti Viktor-Slovan; nadalje se predajo kazenskemu odboru: Uhan Rudolf-Slovan, Kreiner Ernest Rapid, Janežič Joško Domžale, Završnik Gustl, Židan Stane, oba Zalog, čebulj Mirko-Slavija Mbr., Tot josip-Lendava, Ravnik "Franc-Radov-ljica. Radi zavajanja LNP v zmoto se preda k. o. Rudolf Opresnik-Trbovlje U. o. se predasta Domžale, ker ni postavilo rediteljev na tekmi Domžale-Zalog dne 20. t. m..Slovan, ker je na tekimi dne20. t. m. nastopil z igralcem,, ki zanj ni verificiran. Pr-"da se u.o. Belič, ker ni prevzel denarja s tekme Hermes-Slovan.
K. o. se preda Erlih Egon Svoboda-Lj., ker je nastopil za Slovana brez dovolje-
SK Ilirija (table tenis Sekcija). Drevi ob 20. važen sestanek za vse sekcijske člane v posebni sobi kavarne Evrope. V ponedeljek 28- t. m. pričnemo z rednim treningom v dvorani hotela Metropol. Vpisovanje novih članov bo od torka dalje tudi tam. Vabimo vse, ki se zanimajo za table tenis, da se čimprej prijavijo.
Odbor smučarskega kluba »Ljubljana« sporoča članstvu, da bo redni letni občni zbor v sredo dne 30. t. m. ob 20. v restavraciji Zvezda. Pozivamo vse član-tvo, vse tekmovalce in prijatelje kluba, da se občnega zbora zanesljivo udeleže. — Odbor SK Svoboda. I, moštvo naj bo točno ob 8.30 na igrišču Mladike, ker se tekma začne že ob 9- in ne ob 10., kakor je bilo določeno na sestanku.	■
Sabljaška sekcija SK Ilirije. Prijavljene in neprijavljene člane nadaljevalnega tečaja v floretu obveščamo, da se bo začel pod vodstvom g- ppolkovnika Cvetka nadaljevalni tečaj točno ob pol 19. na učiteljišču.
O
Izvleček iz programov Nedelja, 27. septembra
Ljubljana 8; Koncert pevskega zbora Nas rodne čitalnice iz Šiške,—8.45; Cas, poročila, spored. — 9; Radio orkester. _ 9.45: Ver* ski govor (p. V. L'čak). _ 10: Prenos cer* kvene glasbe iz stolnice. — 11.30; Koncert radio orkestra. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.20; Plošče po želiah. _ 1?: Kmet. ura: O brezalkoholnih sadnih pijačah (g. Priol). _ 17.20: Narodne ruske pesmi v priredbi N. Liadova poie ga. Nada BrejcsUdov« čeva. — 18; Otroška ura: Miki miška, Mi« kec mož v novih dogodivščinah — 18.4*': Obisk pri škratih in lutkah (plošče). — 19; Čas. vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Življenjska moč našega naroda (dr. V. Dvornikovič — iz Beograda) _ 195o: Pesmice za ples in kratek čas' (Jožek in Ježek). — ^0.30: Violinski koncert ge. Brandlove. _ 21.30; Ravel: Bo-lero, sinit, pesnitev (plošče). _ 21.45: Čas, vreme, poročila, spored. — 22; Izseljo* niški večer.
Beograd 17- Orkester in solisti. _ 19: Plošče. — 20;'Srbski večer. - 22.20; Ope* retna muzika. — Zagreb 16.30: Lahka glasba. _ 20: Violinski koncert. — 20.45: P® ter večer. _ 22.15; Lahka godba in ples.— Praga 19.05; Ples.'— 20.05: Zabavna revi, ja. _ 2o-55- Koncert orkestra in solistov.— Varšava 20.25: Skeč. — 21; Zabaven program. — 21.30; Debussvjeva glasba.—22.20; Orkester in solisti. — Dunaj 11.45: Orkestralen koncert. _ 15.40; Komorna glasba-_ 17.10: Za zabavo- — 18; Pester glasbeni progam. _ 20: Zvočna igra. _ 22.20; Ko. morni večer. — 23.45; Ciganska kapela. — Ber'in 20- Prenos iz Stuttgarta. — 22.30: Iz Munchena. — 24; Plesna muzika. — Miinchen 18- Zabaven program,—20>: Skladbe Siegfrieda Wagnerja. — 2230: Plesm orkester. — Stuttgart 18.3o: Plošče — 20: Dve uri nemške narodne glasbe. — 22.30; Lahka godba na ploščah. _ 23: Plesni or* keeter. _ 24; Orkestralen koncert.
Ponedeljek, 28- septembra.
Ljubljana: 12: Virtuozi igrajo na ploščah. 12.45: Poročila, vreme. — 13: Las, spored, obvestila, — 13.15: Vrsta domačih napevov (plošče). — 14: Vreme, borze. — 18: Proslava češkoslovaškega praznika sv. Vacia-va (akademija Slov. dijaške zveze). — 19: Cas. vreme, poročila, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Naše veterinarske ambulante (univ. prof. dr. Kester). — 19.50: Bach Tokata in fuga (plošče). — 20.10 Program naše postaje v novi sezoni (prof. Fr. Kol>-ler). — 20.30: Narodne pesmi poje g. Svetozar Banovec, spremlja Kmečki trio. — 21.15 Koncert radijskega orkestra. — 22: Cas, vreme, poročila, spored. — 22.20: Koncert pevskega kvarteta »Micki-jazz«.
Beograd 17-20: Narodna glasba. — 18.10: Orkestralen koncert. — 20: Prenos opere iz Narodnega gledališča. — 22.40: Lahka in plesna glasba, — Zagreb 17-30: Koncert godalnega kvarteta. — 20: Orkestralen in pevski koncert. — 21.30: Koncert pevskega kvarteta. — 22.15: Godba za ples. — Praga 19: Prenos Smetanove opere »Libuša«. — 23.10: Lahka glasba na ploščah. — Varšava 19.10: Italijanske pesmi. — 19.30 Poljske lovske pesmu. — 21: Orkestralen in klavirski koncert, — 22.15: Glasbeni mozaik. — 23.00: Lahka glasba na ploščah. — Dunaj 12.20: Orkestralen koncert. — 16.05: Koncertna akademija. — 17-35: Iz starih in novih zvočnih filmov. — 20: Razgled po Gra-diščanskem. — 21: Koncert komorne glasbe
—	22.10: Lahka godba orkestra. — 23.15: Nadaljevanje koncerta. — 23.45: Plesna muzika na ploščah. — Berlin 19.25: Plesi 17-stoletja. — 20.10: Pester glasbeni program.
—	22.30: Melodije za lahko noč. — Miinchen 19; Mešan program na ploščah. — 20.10: Gonja za kičem. — 21: Pevski koncert. — 22.20: Zvočne slike iz pastirskega življenja,
—	23: Lahka godba orkestra.
Torek, 29. septembra
Ljubljana 12: Slavni tenoristi pojo na ploščah. — 12.45: Vreme, poročila. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Vesel opoldanski koncert radijskega orkestra. — 14: Vreme, borza. — 18: Koncert radijskega orkestra. — 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nacionalna ura: Naši bolniki in vprašanje socialnega zavarovanja (dr. Milutin Zelič — iz Beograda). — 19.50: Foersterjev venček narodnih na ploščah (poje pevski zbor »Ljubljana« s sprem-ljevanjem radijskega orkestra). — 20: Glasbeni spored naše postaja v novi sezoni (dr. Anton Dolinar). — 20.10: Zmagovalci z letošnjega nagradnega tekmo%'anja harmonikarjev. — 21: Koncert moškega zbora društva »Sloga«. — 22: Čas. vreme, poročila, srpored. — 22.20; Muzikalne malenkosti (radijski orkester}.

Kraljestvo mode
plasci
V pričakovanju hladnega vremena se ženske predvsem zanimajo za nova ogrinjala in tako stoji ta čas vsa modna produkcija v znamenju plašča. Medtem so veliki inozemski modni saloni že odgrnili zaveso, ki je doslej, kakor vsako leto pred pričetkom prave jesenske sc/onc, zastirala pogled na novo modo. Zato sedaj lahko že s sigurnostjo povemo, da so kepi — lani šc tako priljubljeni — skoraj povsem izginili z modne pozornice in skoraj isto velja za široke, ohlapne plašče v polovični ali tri-četrtinski dolžini, ki smo jih toliko let nosile in poznale pod imenom paletoja. Nova zvezda se je pojavila na modnem nebu: plašč v obliki »redingote«, zgoraj tesno ukrojen po životu in pod boki zvončasto razširjen.
Pri mnogih teh novih plaščev je poudarjen.! širi",a predvsem na hrbtu z vstavljenimi deli in razpuščenimi gubami in jc kroj spredaj šc dokaj gladek. Seveda pa zahteva takšen način mnogo krojaškega znanja in tudi res dobro postavo in je zato najboljše, če večina dam ostane pri vse naokrog enakomerno razširjenem, prvotnem »redingote« kroju. Tudi tukaj je treba poudariti«, da so novi modeli nekaj krajši od lanskih.
. • uvega, ics$n.sko-zimskega plašča si ne moremo misliti brez krznenega okrasja, ki igra po najnovejši modi izredno važno dekorativno vlogo. Sploh polaga letos moda večjo važnost na zanimivo zamišljeno krzneno okrasje, kakor pa na razkošje veli-k h krznenih ovratnikov. Tako je z razmeroma malimi sredstvi mogoče slediti zadnji modni novosti. Pri takšni, prvenstveno dekorativni uporabi krzna je naravno, da so letos najbolj čislana kratkodlaka krzna, kakor astrahan, širokorepka, nutri itd., ker se da nizko in voljno krzno najlepše izrezati v razne ornamentacije, proge in vstavljene dele.
Seveda spodaj zvončasto razširjena oblika kroja »redingote« ni primerna za jako močne postave. Močne dame morajo torej se vedno ostati pri gladkem, ravnem plašču. ki samo z životom in krznenim okrasjem sledi novi liniji. Plašč te vrste smo na naš: skici opremili z zanimivim sprednjim delom v obliki velikega, štirioglatega in zgoraj razširjenega predprsnika, ki ga za-pnemo s štirimi velikimi gumbi. Pokončni ovratnik, sestavljen iz dveh malih, dolgodlakih k »ž (dihur, podlasica), zavežemo v kravato, ki jo spredaj potegnemo skozi prerez v predprsniku. Spodaj nekoliko širši rokavi imajo enako sestavljene, krznene manšete. Dekorativna usnjena zaponka zapenja pas iz blaga (1. skica).
Jako vitko in mladostno učinkuje naslednji model, ki ima v višini pasu tako sestavljene šive, da se život tesno oprime telesa. Kratek, vodoraven šiv nadomešča pas. Petero gumbov prišijemo v dveh navzdol se zožujočih vrstah Zadaj pokončni ovratnik je iz kratkodlakega krzna, prav kakor obe dolgi, koničasti progi na rokavih. Plašč je spodaj enakomerno razširjen tn tako ustreza novi »redingote« liniji (2. skica).
Zanimiva novost so ovratne rute iz kr-?na, ki imajo prav za prav obliko spredaj jakr. široke kravate. Takšno ovratno ruto nosimo v plaščnem izrezu in zato mora ?iti plaščni ovratnik iz blaga, da se ruta Dd plašča samega dovolj odraža. Ovratnik našega modela je širok in spredaj postrani izpeljan. Obrobljen je z ozko progo istega
krzna ki je rabilo za ovratno ruto. Jako elegantno učinkuje, če si k temu plašču omislimo še krzneno čepico iz enake, voljne kožuhovine. Plašč je prepasan s širokim usnjenim pasom in ima zvončasto obiiko »redingote«, ki jo zadaj še poudarjajo tri pod pasom nabrane gube (3. skica).
Iz šesterih, zvončasto sestavljenih delov je ukrojen temnomoder plašč, ki se idealno oprime postave. Zavezani ovratnik iz sivega astrahana se spredaj nadaljuje v koničast, krznen vložek. Plašč zapenjata dva siva krznena gumba. K takšnemu, spodaj močno razširjenemu modelu smemo nositi le čevlje z visokimi petami, da pride njegova nova linija lepo do izraza (4. skica).
Pri mnogih novih plaščih so rokavi in tudi sprednji del života iz kratkodlakega krzna. Taksen plašč nam potem skoraj toliko zaleže, kakor cel kožuh, le da je seveda mnogo cenejši. Sprednji del iz krzna se navadno navzdol zožuje, da ne učinkuje preveč masivno. Tudi je celotni učinek dovolj bogat, če »krznene« rokave kombiniramo iz krzna in blaga in sicer tako, da jc samo sprednja polovica rokavov izdelana iz krzna. Rokave in sprednji, krzneni del života, združuje srednje velik, pokončen ovratnik z upognjenimi konicami (zadnja skica).
Krzno tudi na oblekah

Zdravniška
posvetovalnica
I. V, Ljubljana: Vpliv ogljikovo-kislih kopeli na človeški organizem se odraža v sledečem. Veliko vlogo igra pri tem temperatura vode in pa temperatura človeškega telesa. Voda je boljši prevodnik toplote kot zrak, zato odvzema voda, ki ima nižjo temperaturo kot telo, istemu več toplote, kot bi jo n. pr. zrak pri isti temperaturi. človek ima pa vedno stalno temperaturo 37°, katero skuša tudi ob vsaki priliki obdržati, v svrho česar ima, da se tako izrazim, celo vrsto priprav. Eno izmed teh je presnavljanje, ki se ob taki priliki poveča, pri čemer se tvori mnogo toplote. Navajam praktični primer, da pozimi uživamo raje mastno hrano, dočim poleti jemo zelenjavo, ki je kalorično manjvredna. Iz istega vzroka se poveča število in globina vdiha, odnosno izdiha. V tesni zvezi s tem je krvni obtok. Kri mora hitreje krožiti. Množina urina pa se poveča. Skratka, celo življenje utriplje v hitreišem ritmu. Vzdraž-ljivost živčevja se poveča. Reakcija poedin-ca na vse te pojave je zelo različna. Prvotni zbitosti sledi kmalu ugoden občutek. V kakem času to nastopi je seveda težko reči. — Z ozirom na te velike perturbacije je potrebna skrajna opreznost pri kopanju v takih diferentnih vodah. Zato ima pri tem glavno besedo zdravnik kopališča, ki po pregledu bolnika določi vrsto in trajanje kopeli. Teh odredb se je treba držati, če nočemo, da bi bil efekt ravno nasproten.
I. K. Jesenice: Barvo kože odločata 2 faktorja in sicer kožno barvilo in pa množina krvi. ki se nahaja v podkožnih žilicah. Gotovi strupi n. pr. alkohol imajo za posledico, da ostanejo te žilice trajno razš;r-jene in tako ostanejo nekateri deli telesa n. pr. nos vedno rdeči oz. modrikasti. Iste posledice, namreč ohromen.ie žilic, opažamo tudi pO zmrzneniu. V vašem slučaju bi prišla nadalje v poštev razna kožna obolenja. Mislim, da bi bilo za vas in za vaše materialne prilike najbolje, da se podaste na kožni oddelek bolnice, kier vam bodo predvsem ugotovili vzrok obolenja in pa odredili najbolj uspešen način zdravljenja. Na daljavo je take stvari zelo težko razpoznati in bi bilo vsako nadalnje ugibanje odveč.
D. b. Banat: Kot posnemani iz vašega dopisa, imate najbrž kronični katar grla, odnosno sapnika. To je lahko posledica prekomernega kajenja. p:tja ali pa dela v prašnih prostorih. Pvetuiem vam pa na vsak način, da si daste pregledati grlo po špecijalistu za bolezni grrla. ki bi mogel po pregledu z zrcalcem točno ugotoviti diagnozo in izkliučiti kako nevarnejšo bolezen n. pr. raka ali pa jetiko. Ako vam zdravnik ne naide ničesar, potem opustite kajenje in piiačo. Iznoslujte. da se vam z ozirom na Vašo bolezen odkaže delo na prostem, kier ni prahu. Priporočam tudi, da inhalirate tople nare. V posodo kanite par kapljic montolovega olja.
Krzneno okrasje menda še nikoli ni bilo tako priljubljeno, kakor letos. To je naj-brže tudi pripisati vedno finejši predelavi krzna, ki omogoča, da krojimo in šivamo krzno, kakor nas je volja. Zato so tudi mnoge nove volnene obleke opremljene z krznenimi ovratniki, krznenimi žepi in krznenimi kravatami. Se\leda pride tukaj v poštev le najtanjše in najbolj mehko krzno, ki se blagu obleke voljno prileže.
Jako zanimiva je n. pr. obleka z dolgimi krznenimi epoletami, ki prehajajo v zavezan ovratnik. Ta obleka ima tudi štirijaste krznene žepe. Še bolj učinkovita pa je obleka s kratkim krznenim kazakom ki ima tudi krznen dečji ovratnik s pokončno in ozko krzneno progo ob izrezu. Izrez zapne-mo z gumbi iz blaga.
Z delitvijo prve .nagrade v Nottinghamu je stopil na vodilno mesto med mlajšimi velemojstri sovjetsko-ruski prvak Botvin-nik. Že nekaj let jc dosezal na mednarodnih in domačih turnirjih sama prva mesta, z izjemo druge nagrade letos v Moskvi in slabšega uspeha lani v Hastingsu. V Nottinghamu si jc stekel sedaj med mlajšimi tudi prvenstveno pravico, da se spusti v boj za naslov svetovnega prvaka. Ni še znano, če se bo te pravice tudi poslužil; ima pa napram drugim velemojstrom še tudi to prednost, da so mu radi ogromnega zanimanja za šah v Rusiji denarna sredstva gotovo vedno na razpolago.
Botvinnik je v Nottinghamu igral proti svoji navadi v splošnem zelo previdno. Za najtežje turnirje pa je to najbrž dobra taktika, saj poraz bolj škoduje kakor eventualna zmaga koristi. Tako je ostal Botvinnik v Nottinghamu poleg Fine-a edini ne-poražen, na drugi strani pa je proti prvim sedmim na tabeli dosegel same remije in nobene zmage. Da pa jc kljub temu včasih zaigral tudi v podjetnem, kombinaci jskem stilu, kaže naslednja partija.
Damsko-indijska obramba
Beli: Bogoljubov	Črni: Botvinnik
1)	d2—d4	Sg8—f6
2)	Sgl—f3	b7—b6
3)	e2—e3
Najskromnejše, toda nikakor slabo nadaljevanje. Ostrejša pa je 3) c4 ali g3.
3) ..........c7—c5
Prav za prav nekoliko riskantna poteza.
4)	c2—c4	Lc8—b7
5)	Sbl—c3
Tu bi namreč beli lahko igral 5) d5, s čemer bi si najbrž zasigural znatno prednost v otvoritvi. Očividno pa se beli izo-giblje vsaki poostritvi pozicije.
5) ..........c5 : d4
Sedaj črni eliminira omenjeno možnost.
6)	e3 : d4	e7—e6
7)	Lfl—d3
7) d5 ne bi bilo več dobro radi Lb4, nakar mora beli opustiti pritisk v središču.
7)..........Lfg-e7
8)	0-0 0-0
9) b2—b3? Beli še nikakor ni stal slabo. Mesto igrane poteze pa je bilo treba vleči zopet 9) d5! Za črnega neugodno je nato e d5:, 10) cd5:, Sd5:, 11) Sd5:, Ld5:, 12) Lh7: + Kh7:, 13) Dd5:. Pa tudi po Sa6, 10) Lc2, Sb4, 11) Lb3! z grožnjo d6 je beli v prednosti.
9) ..........d7—d5!
Sedaj prevzame črni sam iniciativo.
10)	Lcl—e3?
Nova napaka. Treba je bilo igrati ali konsekventno 10) Lb2, ali pa 10) De2. nakar črni itak ne more igrati Lf3:, 11) Df3:, Dd4:?, zaradi 12) Tdl in groženj Lh7: + ali I>a8 ni mogoče parirati.
KI) ..........Sf6—e4!
S tem podjetnim skokom si zasigura črni že znatno prednost. Beli seveda z lovcem ne more prav vzeti, ker bi po 11) Le4:, Dc4:, 12) Sd2, f5 bila grožnja f4 premočna. Razen tega je skakač c3 sploh napaden, zaradi česar izgubi beli še tempo. H) Tal—cl	Sb8—d7
12) Ddl—e2 Bolje morda 12) Dc2. f5, 13) Se2, g5, 14) Tcdl in potem Lcl.
12)	...	Ta8—c8
13)	Tfl—dl	f7—f5 Radi pasivne igre belega je prišel črni
že do napada. Grozi neprijetno f4.
14)	Le3—f4?
Še ena napaka, po kateri črni hitro dobi. Res je beli stal že sumljivo..
14) ..........g7—g5!
Ostra in zelo močna poteza. Botvinnik
jc zelo fino izračunal sledeče komplikacije.
15)	Lf4—e3	g5—g4!
16)	Sf3—el	Sd7 : e5
17)	Ld3 : e4	. Potrebna vmesna poteza, ker na D) de5:,
Dc7 izgubi beli kmeta e5. Beli seveda tudi
ne more igrati potem 18) cd5:, ker visi Sc3.
17)..........d5 : e4
18)	d4 : e5	DdS—c7
19)	Sc3—b5
Beli je najbrž mislil, da pride s to prisilno žrtvijo kmeta celo v prednost.
19) ..........Dc7 : e5
20)	Tdl—d7
Na videz stoji beli sedaj odlično: dve črni figuri sta napadeni, bele trdnjave obvladujejo 7. linijo in odprto d-linijo. Vse to pa nič ne pomaga. Botvinnik je natančneje zračunal, da s kombinacijami lahko forsira zmago.
20) ..........Le7—g5
21)	Tel—dl	Lb7—c6
22)	Td7 : a7	Tc8—d8
S silno grožnjo Tdi.. Td8 in nato Td2 ali Ld2. Naenkrat vidimo, da stoje bele figure slabo.
23)	h2—h4
V obupu daje beli že kmeta, da odvrne lovca od nevarne diagonale. Ni šlo 23) Sd3, Db8 ter Lb5: in Da7:.
23) ..........TdS : dl
Črni se ne pusti odvrniti od glavne ideje
in niti ne vzame kmeta.
24)	De2 : dl	Tf8—d8
25)	Ddl—c2
Če 25) De2, pride Td2. 26) Dfl, e3, 27) SI3, ef2:+, 28) Sf2:, Le3 in črni dobi. Tudi 25) Dbl je slabo, radi e3!, 26) hg5:, ef2: +1 27) Kf2:. Td2+, 28) Kgl, De3+, 29) Kh2. Tg2 + , 30) Sg2:, Dh3+ ter mat v naslednji potezi.
25) ..........Lg5—d2!
Beli sc vda. Presenetljiv konec! Beli namreč ne more rešiti figure. Na pr. 26) Dbl, e3, 27) Sd3, De4! ali 26) Ddl. e3. 27) De2 ef2: + , 28) Kf2:, Lel: + . 29) Del:, g3 + .30) Kfl, Df4 + , 31) Kgl, Tdl!, 32) Ddl:,_Df2 + ter mat v naslednji potezi. Vasja Pire
V češkoslovaških kopališčih
Praga, v septembru.
Nemci imenujejo Češkoslovaško često smejočega se dediča podunavske monarhije. Na to frazo tudi lahko naletiš v znanstvenih razpravah, dasi je krivična, kakor le kaj. čehoslovaki namreč niso ničesar podedovali, marveč so si zopet osvojili samo ono, kar je bilo od vekov njihovo in kar so doslej njim v škodo upravljali Ma-žari in Nemci. Edina dediščina Cehoslova-kov so obsežna potujčena ozemlja.
Kako nepravilna je fraza o dedščini, se vidi na Češkoslovaškem pri vsakem koraku. Za inozemske novinarje, ki so se udeležili sestanka Male antante tiska v Bratislavi, je bil po konferenci prirejen zelo poučen in lep izlet po čsl. kopališčih, najbližje ležečih prestolnici Slovaške, Bratislavi. Pokazali so nam glavna kopališča slovaškega in moravskega obmejnega pasu: Pištjane, Trenčinske Tepiice in Luhačovi-ce. Češkoslovaški mentorji so nam s ponosom razkazali uredbe in zavode, zgrajene po prevratu. Ogromne milijone investicij je vrgla država v te kraje, da je tudi tod razvila kopališki promet do zavidne višine in ga približala, če ne po številu posetni-kov, pa vsaj po udobnosti, znanim mednarodnim kopališčem češkega severozapada.
»češkoslovaška je klasična dežela socialnega zavarovanja«, nam je že v Pištja-nih zatrdil naš mentor in ta stavek smo kasneje povsod našli sijajno potrjen ter smo ga sami radi ponavljali. Od Pištjan sta najmanj dve tretjini novi. Tu se kar vrste velikanski zavodi, last posameznih delavskih in nameščenskih organizacij, isto je v Trenčinskih Teplicah, v Luhačovicah pa skoro zaman iščeš starega dela. Cehoslovaki tedaj niso dediči, ampak tvorci v najlepšem pomenu besede. Trenčinske Tepiice težko konkurirajo s Pištjani, ker imajo enako lečilno vodo in blato, leže pa nekoliko dalje od glavnih železniških prog. Zato so se pa specializirale samo za ishias in za revmatične bolezni vseh vrst in jamčijo za popoln uspeh v štirih ali šestih tednih. Mi smo imeli pred seboj živ primer lekovitosti trenčinske vode. Neki tovariš iz Bukarešte je prišel sključen v dve gube, pa je že po treh dnevih hodil pokonci skoro brez znakov svoje bolezni. Pa zagotovilu vodstvu kopališča bodo tudi še zadnji ostanki odstranjeni po nadaljnjih dveh dneh kopeli, ker bolezen še ni bila zastarana.
Ko so se po onih grozovitih bojih v Karpatih januarja in februarja leta 1916 napolnili Pištjani in Trenčinske Tepiice s pacienti slovenskih polkov, je kljub površnosti vojaške bolniške oskrbe marsikdo popolnoma okreval od bolezni, ki si jo je bil nakopal v snežnih zametih Karpatov. Nj'm. ki so se zdravili v k. u. k. Kriegspitalu v Pištjanih, povem, da stoji poslopje še in da v njem išče zdravja zopet največja siro-maščina, ki jo tu zdravijo brezplačno. Trenčinske Tepiice imajo zanimivo zgodovino. za katero se zanima vsakdo, kadar ugleda najstarejši del kopališča, kajti ta je zidan v slogu egiptsko-arabskih kopališč. Vsakdo vpraša odkod ta bizarnost in izve naslednje:
Zadnji zasebni lastnik kopališča je bil baron Sina, ki si je v madžarskih vojnah 1848/49. pridobil ogromnega denarja in si je zanj kupil tudi baronstvo. Madžarski aristokrati pa niso hoteli sprejeti v svoj krog novopečenega barona, ki si je hotel na vsak način med njimi ustvariti pozici-
jo. Pisal je na dvor v Kairo in dvorni arhitekt mu je napravil načrt za bajno lepo orientalsko kopališče. Baron pa si niti s tem ni mogel pridobiti naklonjenosti oholega madžarskega plemstva, zato je svojo hčerko poročil s francoskim grofom de Ca-strie, čegar plemstvo je bilo starejše od vsega madžarskega plemstva. Toda dobri baron zopet nI imel sreče, kajti comte de Castrie je imel veliko hibo — bil je star 81 let, nevesta pa 17.
Tu se je poslušalstvo gromko zasmejalo, odmev se lomil in odbijal v egiptovskih kupolah, da sem preslišal, kako je bilo dalje. Cul sem le še, da je baron ves gradbeni material dobavil iz Madžarske, prezrl pa je, da je bil kedivov arhitekt praški Čeh šmoranc, in tako se baronu ni posrečilo, da bi bila njegova stavba čisto madžarska.
Za sladokusce bi bilo dobro omeniti, da imajo v Trenčinskih Teplicah tako izvrstno kuhinjo, kakršne nismo okusili na vsej dolgi ekskurziji, dasi so se povsod potrudili v kulinaričnem pogledu. Poset iz jugo-slovenskih krajev je stalno rastel do leta 1932. potem pa se je zaradi krize in deviznih težav zniževal in je letos dosegel najnižjo točko. Letovišče leži v prekrasnem gorskem in gozdnatem zatišju in je izredno vabljivo. Neka posebnost sprejema v tem kopališču je zanimivost, da nam je uprava razdelila latinske programe, nakar so gostje takoj reagirali in z združenimi močmi smo sestavili Jugosloveni in Rumu-ni vsak svoj odgovor na napitnico vodstva. Naš delegat je zaključil svoj govor: Res publica bohemo-slovenica vivat, floreat, crescat in saecula saeculorum. Izzval je s tem vihar navdušenja in veselja.
V tem razpoloženju smo zopet posedli v vozove in odbrzeli dalje proti cilju. Naša naslednja postaja so bile ljubke Luhačovi-ce, ležeče v bogati, visoko civilizirani Moravski. Kdor se je mogel še čuditi, je prišel na svoj račun. Zopet ogromne, elegantne in moderne stavbe z milijonskimi investicijami. Luhačovice so ponosne na svojo nedavno politično zgodovino. Tu se je namreč vršilo nešteto političnih sestankov med voditelji češkega naroda, med temi in med Slovaki, pa tudi medslovanski sestanki so se vršili v prijaznih Luhačovicah. Izmed onih kongresistov bi danes marsikdo zaman iskal starih Luhačovic. tako zelo so se razmahnile velikanske nove stavbe. Karkoli povprašaš, dobiš odgovor, ki sto-tič potrjuje izrek: »češkoslovaška je kla-lična dežela socialnega zavarovanja«. V tem pogledu prednjači vsem kulturnim narodom in državam. Romanski in angleški svet hodi sem proučevat ureditev socialnega skrbstva.

Janko Kač:
Socialno zgodovinski roman
;Haha!« se je tedaj na glas zasmejal sin. »Jaz iri mi tisočkrat opeharjeni siromaki se ga naj bojimo? Zakaj se ga pa on, prasec, ni bal? Da vem, kje je. poiskal bi ga in mu zavil vrat kakor dehurju
smrdljivemu!«
Mati se je prekrižala in le zaječala na vse te besede, ki so ji parale dušo. Vsaka doba je verna slika ljudskih želja in tegob. Zato ni čuda, da je zapisal Valentin Konšek v svojem celjskem listu: »Vera ščiti očete, oblastnike in seveda svoje lastne glasnike, da prepovedujejo celo misli zoper nje, čeprav sega roka po sekiri, ki jo vsiljuje v roko pamet. Tu se mora ukloniti pamet veri, ker zahteva tako, pravijo, n ravni zakon, čigar glasnik je vest. Kdo je odkril to laž, ki sta jo postavila na prestol našega življenja zgovorni Sokrat in njegov zviti učenec Aristoteles, ter jo ponavljajo za njima danes vse vere, vsi vzgojitelji, vsi, ki hočejo imeti človeka sužnja namesto zdravega in svobodnega brata. Vest vendar ni nič
drugega, nego privzgojen strah pred prepovedmi, ki so jih postavili posedujoči sebi v zaščito. Ko prirejajo dandanes že različne razstave, naj bi razstavili še vesti lepo po policah. Videli bi, da ima to res čudno navlako le tepec siromak, medtem ko so se je vsi drugi že davno otresli.« Vsega tega nista vedela ne mati ne sin, toda čutila sta oba, da sta opeharjena iz nekih višjih ozirov, ki jima jih je nekdo vsilil.
»Kaj ni nikoli vprašal prasec po svojem sinu?« je bridko prekinil molk sin.
Mati je le odmajala z glavo in vnovič zajokala. Sina je ta njen ubogi jok dražil, namesto da bi vzbujal v njem sočutje do matere.
»Pustite jok, mati!« je razdraženo vsekal po mizi z roko, da se je nesrečnica vsa zgenila in plašna planila pokoncu. Menda se je bala, da bi jo utegnil sin udariti za njen greh. »Dovolj ste pretrpeli in nespametna bi bila, ko bi midva zdaj delala pokoro za onega.« Mržnja v njegovem srcu je bila tako velika, da mu ni mogel reči: oče. Oskrumba te svete besede bi bilo to.
»Spat lezi, Julček!« je pobožala mati sinka po glavi. Ta se je naglo okrenil in je bil z enim skokom na peči. Zavil se je v odejo in se obrnil v steno. Še dolgo je stala mati pri peči, pripovedovala svojo usodo in prosila sina, naj ne gre v tvornico, da še njega ne požre, kakor je požrla dom, očeta in njo.
Sin se ni ganil, tako da dolgo ni vedela, ali jo
posluša ali. Nazadnje pa ji je lahno smrčanje naznanilo, da je sin sredi njenih tegobnih besed zaspal, kakor da mu ni vse prav nič mar. Ni mu štela tega v zlo, saj je čutila v svojem srcu, da tudi njej ne bo nikoli odpustil greha, ki ga je komaj v sanjah bila deležna.
»Za pokoro naj bo!« je vzdihnila, se pospela na klop ob peči, stegnila desnico in pokrižala sina na čelo. Pri dotikljaju njene roke je nakremžil Julče obraz in šel z roko po njem, kakor da odganja nadležno muho. Hudo je dela materi ta sinova kretnja, čeprav je vedela, da jo je napravil v spanju. Na ■,onega' ni mogla biti jezna. Materino srce je pač tako ustvarjeno, da odpušča celo take reči, ki so mu povzročale hude bolečine. Saj tudi krava muka, ko ji odstavijo teleta, ki ji je dolge tedne žulilo vime, da so bili seski vsi krvavi.
Vsa zbičana od bolestnih spominov, je mati trdno zaspala in ni slišala, da je proti jutru sin vstal, se oblekel in odšel zdoma.
Še v postelji se je spomnila, ko se je zbudila, da ji je dejal sin, da pojde na šiht. Pa se je veselila, ko je videla, da se že dani. Vso ljubezen hudo pre-skušene matere je položila v besede:
»Saj sem vedela, moj Julček, da ne misliš zares iti na fabriški šiht.«
Ko ni bilo odgovora in je tišino gibalo le enakomerno leno tiktakanje stenske ure, je pri bridki
misli: »Morda je pa res šel?« skočila iz postelje in v sami srajci planila v izbo.
Mračno je še bilo po kotih in zdelo se ji je, da sin še vedno leži ob stenL Da prežene še zadnjo zlo puščen od vsega sveta, da je še celo o svojem po-» slanstvu podvomil. Vero bi izgubil pri tem strahotnem kriku vsak človek. Žalostna Mati je ni, ker mati nikoli ne izgubi vere v otroka.
Tako je tudi Marjetko navdalo v tej njeni najhujši uri upanje in prešlo že v trdno vero: »Moj Julče ni šel. Moj otrok ne more tega storiti.«
Pozno v noč ga je čakala mati z večerjo in prisluškovala, kedaj se oglasijo za oglom znane stopinje. Na toplo peč je zlezla ter presedela tam vso noč med molitvijo in dremežem. Tudi zjutraj ni obupala, temveč se je tolažila: »Pri švabu je nemara in mu lomi led za ledenico.«
Tako so polzeli dnevi in so se vlekle dolge noči vse do sobote popoldne, ko so se oglasile v veži stopinje. V čudnem strahu se ji je skrčilo srce pri njihovem odjeku, kajti dobro je slutila, da to niso sinove stopinje.
»Dober dan!« je pozdravil mlad fant, ki je Mar-jetka v njem spoznala sinovega pojdaša, Petrovega Lojzeta iz Dolenje vasi. Njegove kalne oči so pričale, da je fant pijan in da je bržčas prišel naravnost iz gostilne. Da se ni motila, so ji potrdile njegove zadirčne besede:
s@litew ptic
Kadar zdrobi lokomotiva avtomobil
Jj
s
' Či
Zakaj sc vsako leto selijo ogromne jate plic in kdo jim pove pravi čas, ko se naj odpravijo? Pojasnilo, da jih vodi pri tem prirojeni nagon in da imajo v sebi
neverjeten orientacijski čut,
nam pove kaj malo. Zakaj sc priba izseli v južne kraje že ob koncu junija, zakaj nas kukavica in kobrlarji zapuščajo žc v visokem poletju, ko imajo nri nas vendar Se mnogo hrane? Skrivnosten je ta nagon, ki jc lasten vsemu ptičjemu rodu in ki napada ob svojem času celo ptice v kletkah. Vsak, ki ima ptice doma, ve, kako nemirne postanejo v času. ko sc njihove tovarišicc v svobodi odpravljajo na velike romanje, kako skačejo v kletkah in si često do krvi
ranijo glave ob rešetko
Lastavice spadajo med selivke, ki najprej odpotujejo. Včasih so na poti že tedaj, ko jc šc žito na steblih. Najrajši potujejo ponoči, včasih tudi podnevi, a tedaj tako visoko, da jih je le težko opaziti brez daljnogleda. Podobne so jim v tem pcnice, katerih družine se selijo isto tako žc v avgustu ali septembru. Vse selivke sc kolikor mogoče izogibajo
dolgih potovanj preko morja,
večinoma sledijo obalam, k: jih ostavi-jo le tedaj, če ni druge možnosti. Angleški ornitolog Pattcn poroča o svojih izkušnjah, ki si jih jc nabral v anglcš;kih obalnih ozemljih:
v Jeseni čez
»Vsakdanji polet sc pričenja ob točno določeni uri«, pravi, »ptičje jate sc pojavijo s prvim sončnim žarkom na obzorju, (<b posebno lepih dneh cclo še prej. Ptice sc ustavljajo in lovijo na obrežnih travnikih muhe in komarje. Odmor traja pogo-stoma do tri ure.
X
se nekatere dvignejo
— Ptice večinoma slede obalam in se — štorklje, počasni potovalci
Skrbno opazovalno omrežje pa je ugotovilo mnoge zanimivosti. V \Vismarskem zatonu jc neki opazovalce n. pr. ugotovil presledke, v katerih sc pojavljajo jate posameznih ptičjih vrst: Ob 6.20 petnajst ščinkuvccv, pet minut pozneje 50 ščinkav-cev in 150 škorcev, čez nadaljnjih pet minut 70 ščinkavcev, 45 drugih žužkojedk in 300 škorcev. Še kasneje sc pojavijo škrjan-ci v jatah po okroglo 200 ptic. Škorci letijo v jatah do 400 ptic.
Najtežje je opazovati S k r j a n c c.
ki letijo v širokih in globoko razčlenjenih valovih. V drugi polovici oktobra jc nebo od jutra do večera napolnjeno z jatami baltskih sivih kavk. ki se selijo v zapadno Nemčijo, I lolandijo in Francijo.
Že v avgustu so odpotovale prve štorklje. Odhod vzbuja pozornost, ker sc /e dolgo prej zbirajo v tropih po travnikih in lokah, odkoder sc potem v stoglavih rojih nenadno dvignejo v oblačne višine, da zamenjajo za nekaj časa domovino. Počasi dospejo ti roji do Nila in do .lužne Afrike. S pomočjo obročkanja so ugotovili, da potrebujejo štrki za vso to
p o t o v a n j c nekako tri m c s c c e.
Dospeli bi že prej na c'lj, pa sc radi ustavljajo v ozemljih, kjer jc mnogo hrane. Štorklje so, kakor kaže, tiste selivke, ki najbolj redno opravijo svoja vsakoletna potovanja in tudi redno obiskujejo iste kraje.
in vse druge jim sledijo. O slabem vremenu se pojavi le malo ptic v obrežnem ozemlju. Mnoge se potem' izčrpane ustavijo in videti je, da so res utrujene, skoraj nesposobne gibanja. Penice in druge žužko-jedke imajo v tem letnem času šc dobre dneve, nasprotno pa ščinkavei, ki so navezani na zrnje, mnogo trše in neredko
p o m r e j o zavoljo gladu,
če jih viharji za dalj časa ustavijo na kakšnem otoku.«
Slovita ptičja opazovalnica Rossitcn na Kurski zemeljski kosi, vidi največ selivk, ki prihajajo od severa in vzhoda. Ob ugodnih dneh opazujejo povprečno preko pol milijona ptic, ki potujejo na jug ali proti zapadu. Nevaren jim jc nočni mraz. V meglenih dneh popadajo na tisoče v valove Balta. Navzlic moderni obročkarski metodi šc danes
ne vedo prav zanesljivo,
kam se odpravljajo ogromne ptičje vojske, ki sc zbirajo od avgusta do septembra ob Kurskcm zalivu in sc tam razhajajo.
Matere tn otroci so največje žrtve
Jleg prebivalstva iz španske Sierre Mulliane pri Cordobi
Prigode ©
Kralj Edvard VIII. ie obiskal Duša i, kakor znano, da sc du preiskati pri slavnem specialistu za ušesne, nosne in vratne bolezni, prof. Neumannu. ki ga ie že prej zdravil. Ta učenjak, po rodu Slovak, je velik original in o njem kroži vse polno zabavnih anekdot.
L. 1917. ie zdravil cesarja Karla, ki ie trpel za dolgotrajno bolezniio v grlu. Pri zadnii ordinaciji je vladar vprašal Ne umarma, a ii nima kakšne posebne želje. »Nobene,« ie menil prof. Neumann, »bilo mi ie najvišje odlikovanje; da sem vam mogel vrniti zdravje.« — »Nu. kakšno željo boste le imeli,« ie menil eesar. »Cela vrsta vaših kolegov je na seznamu tistih ki jih bodo v bližnjem Času odlikovali s plemstvom.« — »Hvala vam. Veličanstvo.« je odvrnil profesor. »V tem pogledu nimam res nobene želje. Toda če hočete napraviti veselje vrlemu, staremu možu, tedai bi vam povedal, da bi se moj oče. ki je prosvetni predstojnik v Košicah, plemstva zelo veselil.« Cesar se je nasmehnil. »In tako se ie zgodilo,« pripoveduje stari profesor pogosfoma. »tla sem bil med vsemi profesorji, ki so jih potem oople-menitili. edini, ki ie bi! plemič že v drugem pokolc-nju — plemstvo sem namreč podedoval po svojem očetu
Nekega' dne je dobil sredi privatne ordinacije brzojavko iz Madrida: z vso naglico naj bi prišel tja zdravit kralja Alfonza XIII. Neumann ie imel baš neko pacientko ored sabo. Nič ni rekel, gledal ii je dolgo časa / zrcalom v grlo. Nenadno pa ie dejal sredi, opazovania svojemu asistentu- »Bunh-band. povejte mi. kako stoji pezeta!«
Pred dolgimi leti, takrat ie bil še mlad, neznan zdravnik, asistent slavnega Pollitzerja, je nenadno oglušela dvanajstletna hčerka nekega madžarskega ministra. Še prejšnji večer je bila recitirala božično prigodnico. ki jo ie bila sama sestavila, to prigodnico so spreieli sorodniki z velikanskim odobravanjem, dekletce ie kar zraslo od napuha. Ko se je zjutraj zbudila, pa je bila gluha. Prestrašeni starši so romali z njo od kapacitete do kapacitete. toda nihče ni zna! pomagati. Tu iim ie nekdo omenil Pollitzerja — torej haidi na Dunaj. Toda Pollitzeria baš ni bilo na Dunaju. Deklico ie sprejel njegov namestnik Neumann Ta ie stvar malo nreštudiral. pa mu je takoj postala jasna histerična zveza med
Točno olačuj »Jutru« naročnino Vnrui svojcem zavarovalnino
. Neumannu
»uspehom«, ki ga ie imela prezgodaj dozorela deklica na božični večer, in med oglušitvijo. »Bil sem sam z otrokom,« je pripovedoval dosti pozneje prof. Neumann, »in sem si mislil: Najboljša bi bila klofuta Pa smem priso-i i ti ministrovi hčerki eno za uho? ... leda j sem zagledal poleg sebe elektri-zirni stroj. Na električni način je vsaka stvar znanstvena. Vzel sem torej en konec v roke in — poki že ie dobila udarec in ie začela tuliti. »Kako se imenuješ?« vprašam hitro. »L un ... Aranka...« — »Koliko ti je let?« — Dvaaanajst let...« Poklical sem starše: »Vzemite otroka s seboj, spet sliši!« Minister in njegova žena sta verjela v čudež. Med mano in hčerko eks-celence pa se ni nikoli razen danes prelomila tiha pogodba, da ne bova spregovorila o tem načinu zdravi ienia nobene besede. To so pogodbe s histe-riki . . .«
Nu, Neumann ie postal čez noč sla-vn zdravnik.
TRGOVEC ODJEMALCEM
Stremim za tem. da bi pritegnil e mveč kupcev z dobro postrežbo in nizkimi cenami.	„
Ne plačujem dobrih mozd zato, ker imam mnego denarja, temveč imam mnogo denarja zato, ker ne skoparim pri mezdah.
Moji uspehi niso toliko rezultat mojega znanja, kolikor mojega značaja.
Dober dobavitelj mi je ljubši od slabega kupca.
Boljše je izgubiti denar kakor zaupanje.
Ne kapituliraj _ rajši žrtvuj kapital!
Postani in ostali čfao Vodnikove družbe !'
Pri Martiuucsu v Franciji sc jo te dni primerila strašna proinolna nesreča. Lokomotiva drvečega vlaka jc zgrabila neki a v to 1; ar v trenuiku. ho je vozilo prečkalo odprto progo. Posledice trga srečanja 1 tračni«.- »h so lilo strašne: avto je obležal razbit pod hlaponom, sedem ljudi je bilo ubitih, trideset pa ranjenih
a fr

«č5 e*
it* ^uff^^fl^
Vzgojiteljski f?®k!xc je ze*o naporen is?, zahteva gfzižne
žrtve
Ker vemo, da jc šolski poklic zvezan z i raznimi nevarnostmi za zdravje živcev i:i dihal, zahteva današnja higiena najrazličnejše ukrepe, da sc preprečijo te poklicne bolezni učnega osebja, kakor strogo zdravniško izbero pri vstopu v pripravljalne zavode, metodično utrjevanje n mladih letih, športno ude jstvovanje v počitni kem ea-u, popolno čistočo v učilnicah, uvedbo ncdelj-ljcncga prcdpoldtu skcga pouka itd
l čiteljicc so, kakor vse kaže. dosti bolj dovzetne za razna obolenja kakor moške učne moči. Statistike pravijo, da jih bolezni češče napadajo in da se j<h drže tudi dalj časa.
Seveda morajo skrbeti tudi učne moči same, tako v šoli kakor v zasebnem življenju, za svoje zdravje. V ta namen morajo v lastno korist paziti na pametno šolsko higieno, gospodariti previdno s svojim glasom in dihali in se gibati v prostem času mnogo na svežem zraku in sjneu. Ker
ffits
A JI
3 S /-".• • k. -j
Zanimiva ženska, mteresasiten me Ski
Zanimiva ženska je tista, ki ima na sebi čar skrivnostnega. Vsak mladi moški jo išče. vsako mlado dekle išče končno zanimivega moža. Pri tem izkusijo mladi ljudje marsikaj in delajo marsikakšne napake.
Miad moški se je seznanil n. pr. z dekletom, ki se mu zdi »prava«. Ni delala vsakdanjega vtisa, vedla se ie zadrži jivo in mu je bila zato zanimiva. Cim se oba malo bližje spoznata, postane dekle zaupljiveiša. pripoveduje o svoietn življenju in ne prikrije ničesar Mladega moškefa vse to zanima, toda na zadnje je dekle v njegovih očeh izgubila vso skrivnost. Menila ie. da bo druga s svojo zaupljivostjo in odkritostjo še boli privezala nase. pa ie dosegla baš nasprotno Velika zaup-' 'j vos t ga napravi samo nezaupljivega, i,, šlo malo prehitro.
Dck'<" kmalu spozna kako se je mladi moški do nje ohladil, in sc čudi. Pa
Z:5 dijake in šolarje
oblekce, pelerino v vseh velikostih po prav nizkih cenah pri
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA.
Velika izbira blaga za obleke po meri.
ni nič čudnega, ni mu več skrivnostna, ne zanimiva. Seveda ie mladih moških, ki nastopajo enako preodkrito in zgovorno nanram dekletom, tudi zelo malo. Ne zavedajo sc. da s prehitro zaupljivostjo samo izgubljajo svojo ceno.
Ženska, ki se vidi možem zanimiva in o kateri moški govore, je tista, ki jo obdaja vedno »nekaj nerazložljivega«. To je enostavno tista ženska, ne govori preveč o svojih
ki •hnili
osenm .i
stvareh in se vede na ta ali oni način skrivnostno. Možu daje zadoščenje, da si jo počasi »osvaja«. Če ie posebno pametna, bo ohranila vedno nekaj, česar si moški ne bo osvojil, kar mu bo vedno skrivnostno. To nima se vet'-' nobenega opravka z neiskrenostjo, ie le kos taktike, ki ie v življenju vedno potrebna in neškodljiva.
Z možmi ie ista. Tudi ženskam gre namreč vede ali ne vede za to, tla si moškega same osvoje. Moški, ki svoic misli prehitro izda. ne daje ženski nobenega truda, da bi ga spoznala, in zato si ženska tega truda niti ne vzame.
Kdor ne zna spodbujati fantazijo drugih ta ie v teh stvareh izgubil, kajti privlačnost fcme'ii po velikem dv!u na fantaziji. Fantazija na je no naravi romantična in romantična ie vedno
etiaam
»Vsi ljudje si lahko prej privoščijo otro-' ka nego filrns e zvezdnice«, toži znana ameriška filmska igralka Joan Crawford v nekem li tu. Ali niso takšne besede ironija, ko vendar vemo, kolibo v Hollywoo-du lahko zaslužiš, če spadaš me j zvezd-nik ? Toda, če si problem pogledamo p>-bliže, bomo videli, da ima umetnica de:no prav. Njena tovarišica Norma Shear~r pravi, da sta jo njena dva otroki dotlej veljala	„
ž e 800.000 dolarjev
in priporoča vsaki filmski umetnici, naj bi s; otroke rajši adoptirala.
Račun je videti na prvi pogled pretiran, pa ni. Film,so zvezdnica sveti večinoma ie nekoliko let, ker se okui občinstva spreminja, če postane mati, jo to velja eno leto, ko ne more delati, v enem letu pa se lah' o mnogo zgodi, zgodi se lahko, da jo občinstvo
pod poplavo novih imen pozabi
Helen Tvvelvetrees računa stroške za
Zaved m dcčbsvljanfe sfrsk filmskim ra zvezdnlkove pohčerjenke
veli-
rojstvo svejega s;na Johna na 250.C00 dolarjev, ki jih je izgubila na ta način, razen tega pa je izgubila tudi neko glavno vlogo, ki jo je dobila potom draga igralka. Materin tvo se v Hollywoodu nc kiije s slavo.
A celo iz takšnih dejstev znaj d Američani delati dobre kupčije. Neki zdravnik je v Lo- Angelesu ustanovi! »dečji dom pod znanstveno upravo«, v katerem si film-ke zvezdnice lahko poiščejo otroke, ki jih hočejo adeptirati, ko so prisiljene, da se
lastnim otrokom odpovedo
Ta zavod beleži izreden usp"h. Sprej'-ma samo deteta, ki so popolnoma zdrava in izvirajo iz meščanskih družin, v nekoliko letih je zavod - dobavil filmskim igralcem in igralkam samo v Hollywoodu nič manj nego 3000 otrok. Mncg? znar.e filmske zvezdnice so si na ta način oža-rile domove z otroškim smehljajem. Mi-riam Hopkinrova si je n. pr. na ta način
dobila krasn0 dete,
o katerem trdi, da ji jc cel^ p dobno. Barbara Stanwic "ova si jo morala r.a i ti način omisliti otroka, ker bi se raz )ja>ita dobra pogodba, če bi hetela imeti la^n -ga otroka. Graeie AUenova jp adoptirala celo dva otroka, deklico in fantka, iz los-angeleškega zavoda.
Najhitrejšo kariero izmed otro% ki ro
jih dobili filmski igraloi in igralko iz	t -
ga zavoda, je napravila pač deklica,	ki jo je pohčeril Wallace Eeerv in ki jo 1
že s štirimi leti nastopila
z u pehom v filmu >Chinn Seas«. V Hel-lywocdu je postalo naravnost moda. da si nabavljajo otroke iz dočjega doma v Los Angelesu. Constance Bennot. Gloria Svvan-son, Ruby Kcsler in marsikatera druga slavna imena iz film?kega sveta so prišla na ta način do otrok. Celo Harcld Llovd, kj je vendar oče dveh otrok, si je p*ed nedavnim omislil majhno pohčerjonko, da bi si povečal družino, kakor je sam izjavil.
sc obolenja med učiteljicami v splošnem češča nego med učitelji, jc treba gledati na to, da sc bodoče učitdjicc že med šolanjem utrde za svoj poklic. Obremenjevanje deklet s pre. i ranim dciom, posebno z gradivom, ki naj sc ga nauče na pamet, sc mora končati, nasprotno pa naj se uvede sistematična telovadba in cesti izleti.

kveš
Naj.ee b~Iujejo ljudje za zobnimi boleznimi v zmernem p« u. torei v dež-lah, kjer jo skrb za zebe najbolj razvita. Tu pa nista kriva niti podnebje niti nega zob, temveč hrana. Pri običajni hrrri bclckož-cev, ki vsebuje mnogo moke, telo n^ dobi dovolj apna jn fosfor, nih snovi, kar je glavni pogoj za detre zobe.
V	mrzlih suhih pol t jih jo mah veliko manj, ker potrebuje ta zaloga za svoj razvoj toplote in vlage. *
Odkrili so nov postopek, po katorom se sadje ohrani v presnem tanju. Ugotovili so namreč, da učinkuje takozvani »suhi led -, plin v trdi obli i, na sadje .uspavajoče«, tako da svojega stanja ne spreminja več in postane neobčutljivo za škodljive klice.
Južnoameriška rastlina selaginella con. vuluta na nenavaden način skrbi z.\ svoj prospeh. če postane na prostoru, kjer raso, pr suho, potegne svoje korenine iz zemlje, se zvije v žogo in .-e da po vetru odvesti na boljši prostor, kjer se zopet za korenini, če pa zavlada suša tudi na tom prost'~u, tedaj p ono v j svoj proceduro.
V	zadnjih stoletjih prod našim štet-jom so imeli v Rimu z lo stroge zakone, ki so hudo ovirali osebno -vob do. Tako je bilo n. pr. prepovedano, da bi povabil v goste večjo družbo, nego jo je zakon določal. Dragi zakon je določal, koliko sme stati pogreb, tr tji je predpisoval barvo ženskih oblek i.t.d.
L. 1913. je bil planet Venera zemlji tako blizu, da so pa mnogi ljudje zamenjavali z lučjo kakšnega zrakoplova. V nekom n; kom mestu so na ta dozdevni zrakoplov oolo streljali.
Je cela vr ta ljudi, i.i so ne morejo jokati, ker jim solzne žleze ne delujejo.
L udje pozabljajo najbolj neverjetne stvari, v newyor.šk; podzemelj siti železni, ci .-o pozabili n. pr. prisilni j pič, vlomilsko orodje, kače in celo berglje, da o poročnih listih niti ne govorimo.

A N E K D
T A
V neki družbi, v kateri je bil tudi Bernard Shav.', so razpravljali o vprašanju, kdo bi hotel biti v onostranem življenju rajši v nebesih in v peklu. »Kar se tiče podnebja, dajem prednost nebu, kar se tiče družbe, pa peklu,« jc menil Sha\v kratko.
■Naš učitelj pa je zelo bistre glave. O vsaki stvari zna nekaj povedati.«
: Prava reč to! Ali ne veš, da hodi že trideset let v eden in isti razred?!: (>Rirec)
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pri-stojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tn ienitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ea vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka Ea vsak oglas to enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17^—%
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, Če zahtevate od ogus.ega^ddk.^uto« jjjjj j,. v znammab
Vse pristojbine za malo oglaso Je plačati pri predaj naročila, oziroma jih Je vposlati ▼ pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in Tpražanfa, tičoča te tnalih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „JutraM, LJubljana*
Kam pa,kam Z
Beseda 1 Din, davek 3 Din ut šifro ali lajanje naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
»Cebav«
gostlna v St. Vidu Vas vabi vnako soboto in nedeljo na domače koline in prvovrstna pijačo. Se priporoča Milka Bitenc.
33094-18
Gostilna pri Panju
Vegova ul. 10, ' vas vabi na'priznano najboljši dolenjski cviček in na fina štajerska vina; toči f... novi sladki mošt. Ob Trakem času razna gorka in mrzla Jedila- Darvs ln t.-ak dan igranj na kavir, p 'je i:d. Tako da se vsak gost najboje ln najceneje zabava v gonilni pri Panju. Zato vsi in vse v Vegovo ul-10. — Na svidenje!
23244-18
Danes vsi na veliko vinsko trgatev
v šiško; prir di Franko-panr-ki dom (Reining haus). Krvavice, pečeni-ce in na prvovrsno vino vabi go-ti'ničar.
23342-18
I, j
mmmJm '
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Na prav dobro h'-ano
sprejnv m v centru mesta par gospodičm. v hrani vedno sprememba. Cena Din 10.— dnevno. Lsto-tara sprejmem so^tano vako k dijakinji. Na-lov v vseh poslovalnicah Jutra.	23291 14
<51 iTl jf'
Beseda 1 Din, davek 3 Din ia Šifro ali dajanje naslova 5 'Din. Najmanjši znesek 17 Dia
Frizerja(ko)
dobro moč v trajni, navadil ondii':ici:: :rt mošk; s:ro-v. spr. i!.:m. Ponudbe na opri. odii. Jutra pod š;fro »Nastop takoj«.
2--040-1
Kuharico
prvovrstno, staro do 50 let, iščem za večjo restavracijo ri ti"~dnješfijerskem. Prošnje na podružnico Jutra Maribor pod »Kuhojaprika«.
32954-1
Gospodično
ki bi negovala 2 otročička samo čez dan. sprejmem. — Ponudbe z navedbo zahtev pod šifro »Dobrosrčna« na ogl. odd. Jutra.
22)93-1
Krojačico
prvovrstno, samostojno z večletno prakso, sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra.	23102-d
Pletilje
sprejmem za stalno. K. Soss. Mestni trg 18.
231*13-1
Višjega natakarja
in blagajnika
dobro verzirana sprej-i m m za nočni posel. Po-' tr bna jamčevina v gotovini Din 15 000.—. Ponudbe z referencami na Park res'aurant »Makr-i-mir«. Zagreb.
23062 1
Prvorazredno
frizerko
veščo v onduliranju. vodni onduJaciji in ma-nikira-nju. iščem. Plača I po dogovoru. Ponudbe Haidrr Gusto. B>ograd-ska 4. Zagreb.
23136-1
Kuharico
čedno za vsa hišna dela — z daljšim; spričevali sprejmem za izven Ljubljane. Streliška ul. 31.
iS.10.j-l
Natakarico
pridno, pošteno, simpatično. prikupi jive zunanjosti 5 štiriletnim službovanjem v gostinskih ali sličnih obratih sprejmem. Ponudbe p slati s sliko in navedbo kavcije na ogl. odd. Jutra pod »20—3D let«.
33187-1
Dekle
zdravo, pošteno, ki obvlada nemšč*nn. sprejme tročlan-ska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ^Nemščina«.	23170-1
Frizerko
unosto.fno, d^bro v vodnf,
železni in traini ondulaciji, iščem. m. Mežan, Bled.
2297 >-l
Strojnega
ključavničarja
vajenega pri avtomatih za Izdelovanje žebljev, sprejmem v okolic; Ljubljane.
hnene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalna zaposlitev*.
23007-1
Vdovec
z 2 otrokoma (13 in 10 let), »prejme takoj vestno gospodinjo. srarost 30 do 40 let:, ponudbe s sliko in navedla. plače pod -m.irlj:va« na ogl. odd. Jutra.
-•30:3-1
Zastopnike
sa obročno prodajo naših posnemalnikov. brzoparilni-kov itd. iščemo. Ponudbe nasloviti na »Persons« — Ljubljana, pošt. predal "07.
31-1
Guvernanto
z znanjem francoskega 7* dvoje -tudi za vo stva (v V< vr.r s slik1 Jutra pod
nemškega :n jezika, iščem 1 skih otrok, ev.
gospodinj-jvodinii. Odgo-
na ogl. odd. | Guvernant .
23050-1
Zdravo, pošteno
dekle
sprejmem k dvema osebama za kuho in vsa dela. Pismene ponudbe z zahtevo plnre in vsem; podat.k; na naslov: Kolar. učitelj. Ma-renberg. Sprejeto obvestim takoj.	23032-1
Šoferja
freznecra .popolnoma zanesljivega, srednje starosti k tovornemu avtomobilu — s plinskim pogonom. sprejmem za prevoz lesa. Ponudbe z zahtevki pod šifro »Tovorni šofer« na ogl. odd. Jutra.
2°991-!
Osebo
zmožno kavcije, za vodstvo trgovine mešanega blaga — i-čem takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod »Zanesljivost 10.00?«.
23022-1
Perfektno kuharico
sprejmem. V poštev pride samo pr:dno, pošteno in zmožno dekle z dolgoletnimi spričeval1. Ponudbe na ogi. odd. .Jutra pod »Perfektna kuharica«.
22838-1
Mesarskega
pomočnika
klohasičarja, zmožnega vseh del. pridnega sprejmem Prednost 'majo oni z daljšo prakso. Nastop službe 10. Kozlevčar. Šoštanj.
23082-1
Brivski poslovodja
dober v moški in perfekten v damski strok dobi takoj službo. Ponudbe s sliko na naslov: Prešeren, Jesenice, Gosposvetska 33.
25J064-1
Vzgojiteljico
s popolnim znanjem nemškega in francoskega jezika, iščem k trem otrokom v starosti 4—9 let v trgovsko hišo na deželi. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod »Ljubiteljica otrok«.
33837-1
Klepar
vajen dela pr; stavbi, dobi nameščen je. Ponudbe z zahtevki na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalna služba«.
2S006-1
Vzgo.jiteljico
starejšo, dobro verzirano. iščem k treni otrokom. Zna nje slovenščine, nemščine in klavirja pogoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22S89-1
Kuharica
srednjih let, dobra moč. se išče za gospodinjstvo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospodinja«.
23259-1
Natakarica
mlada, simpatična, čedne zunanjosti in poštena se i-Drejme takoj ali s 1. X." 1936. Naslov v vseh poslova'nicah Jutra.	23155 1
Steklarskega
pomočnika
sprejmem- takoj z vso oskrbo v hiši. Zvonko Turn-šek, Jesenice.
22973-1
Perfektno kuharico in sobarico
z najboljšimi izpričevali — iščem za nastop službe 1. novembra t. 1. Predstaviti se v torek 29. septembra od 2. do 4. ure popoldne pri Avstrijskem konzulatu v Ljubljeni, Tyrševa c. 31.
22907-1
2 pletilji
perfektni. sprejmem takoj. Hobert Donaty, stroj. plet. Kolodvorska ul. 35
23273-1
Objava
Občina p: venske Konj-Ve razpisuje mesto pragmatičnega. delovodje. Prošnje v'- :t; do :.v o. i«*«., po. grji so razvidni v Službenem listu 75cs6.
22979-1
IVobro frizerko
spreime 15. oktobra Ooh Celje.	33332-'
Perfektno kuharico
samostojno, veščo meščanske kuhe. v poletnem času tudi prvovrstne kuhe za letovišča rje, sprejmemo. Ponudbe s sliko in spričevali na Norbert Za-nier X sin, Sv. Pavel pri Preboldu.
23066
G. Th. Rothman:
Gospod Kozamiiraik gre na letovanje
24
Ko se je še kake pol ure izprehajal na postajnem hodniku, je zavil gospod Kozam urni k k avtomatu za sladkarije. »Nikar, možiček! Sladkarije te bod0 storile še debelejšega!« je zaklicala žena. Toda gospod Kozamurnik je bil trmoglav; spustil je pol dinarja v avtomat in jel vieči za ročaj.
Hotelsko kuharico
perfektno. sprejmem za ofi-c:rsko menzo. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22963-1
Sprejmemo takoj
dekleta za vse posle, posule. perfektne kuharice, za privatne hiše. menze. gostilne in hotele, odgo-jiteljice in natakarice. Humanitarna institucija vdov in samostojnih žen. Zagreb. Ilica 29/1 telefon 73-71. Za odgovor poslati Din 5 v znamkah-	23078-1
Čevljarsko šteparico
dobro, sprejmem takoj. Miljkov Zlvko, čevljar Emonska c. 2.
23272 1
Trgovski sotrudnik
sposoben v trgovini s specerijo in dilikai-eto, dobi takoj službo. Prednost imajo dobri izložbeni aranžerji. Ponudbi z navedbo p'ače na ogi. odd. Jutra pod -Trgovski sotrudnlk«.
23285 1
Blagajn ičarko
:udi začetnico za špece-rijo. sprejmem lakoj. — Na<-lov v vseh pa-loval nicah Jutra.
23284-1
Prodajalko
spretno ter veščo čevljarske stroke, sprejmem za takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Spretna«.
23227-1
Raznašalko
takoj sprejmem v cvetPčar-no. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23332-1
Službe išče
<?»ak» t>es«d» 50 par; tavek S Din ta dajanje laslova 5 Din. najmanjši eneaek Ig Din.
Trgovska pomočnica
vsestransko izurjena v vseh panogah trgovine želj službo za takoj. Najboljše reference-. Mlajša moč. Ivanka Koleno. Slovenska Bistrica.	22802-2
Prodajalka
izvežbana v špeceriji. deli-katesi, čevljarski obrti, išče službo za takoj. Cenj. ponudbe pros: na ogl. odd. Jutra pod »Poštena prodajalka«.
229«>-2
Šofer-mehanik
samski, zmožen kavcije, z dobrimi spričevali in večletno prakso, želi preme-niti mesto. Nastopi takoj. Anton Sctnveiger. Črnomelj.
22!io0-2
Trgovski pomočnik
mešane stroke, z dobrimi spričevali, mlad, pošten, zanesljiv, v službi na deželi, želi premestitve na deželo ali bliže mesta. Ponudbe na naslov: Avsec Ivan. Mest nje. pošta Podplat.	23(67-2
Mlado prijazno
dekle
prosi službo za 15. november, najrajši v trgovino. — Vajena v pisarni, pomagala bi tudi gospodinji in pri vseh drugih delih. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
2211S-2
Žena bivšega
trgovca
prosi nu.ino nameščanje v kakšni večji trgovini, bodisi za blagajničarko, pisarniško moč ali kaj spčnega. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod >32 let«.
229S3-2
Fant
z meščansko šolo, želi primerne službe. Vajen vsakega dela. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj lahko nastopim«.
22931-2
Bolniška strežnica
srednje 6tarosti, vešča nemščine, elektriziranja, masiranja in negovanja ran išče zaposlenje. Gre kamorkoli. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna in sočutna«.
231.10-2
Kuharica
gospodinja. starejša, zdrava in snažna, vajena tudi i-amostojiiega gospodinjstva, išče me-c^ta pri samostojnem gospodu ali gorpej. najraje izven Ljubljane. Ponudb" na ogl. odd. Jutra pod »Plača postranska stvar«.
23130-2
Mehaničar
a1! ključavničar priden, m ajša moč, dobi flužbo. Ponudbe z navedbo zahtevkov na: Elton. Ljubljana, poštni predal 341.
23246 1
Praktikantko
za pisarniška d la z znanjem nemškega jezika, sprejmemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva«.
23269-1
Prodajalko
za modno, manufaktur. in galanterijsko stroko, sprejmem. Ponudbe z navedbo referenc in zahtevo plače pod »Zanesljivo, spretno, zmožno« na ogl. odd. Jutra.
33228-1
Pletiljo in šiviljo
izurjeno, sprejme »Mila« Mestnl trg 17.
23349 1
Postrežnica
mlajša, čez dan, vešča vseh del, malo kulie. kolesarka prednost, dobi mesto. Moško kolo na razpolago. — Povšetova 35.
33:83-1
Livarja
Slovenca, — samostojnega strokovnjaka, iščem za trgovinski in mašinski liv. Gazda, Nova Gradiška. Slavonija.	23177-1
Mesto gospodinjske pomočnice
iščem pri vdovi, starejšemu zak. paru ali v gostilniški kuhinji. Vajena sem kuhe in vseh hišnih del. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko >Poinočn:ca pri gospodinjstvu«.
23159-2
24Ieten fant
nekadilec, trezen, zanesljiv, vojaščine prost, išče stalno službo vratarja, ordonanca «1: sluge, kjerkoli v Sloveniji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22941-2
Trgovsko naobra. žena gospodična
išče mesta v pisarni ali kakršnekoli primerne namestitve. Najrajši kot blagaj-ničarka v trgovini, s k.iv-Hjo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod ^Poštena in zanesljiva moč«.
2S8"0-2
Gospodična
izobražena želi premeniti službo gospodinj«, izve/ba Ua je popolnoma v knjigovodstvu. ter gre tudi izven Ljubljane. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod •/•■i« zmožna«.	33155-2
Mlajša šivilja
ki tudi popravlja, se priporoča po nizki ceni na dom. Gregorčičeva 7a priti vo. ~	23150-2
Krojaška
pomočnica
stara 18 let. želi vstopiti takoj v žensko krojaško službo v večjem mestu, da se še -'zpopolni. Zmožna gospodinjskega dela. i.nter ner Milka. Črnomelj 77.
23026-2
Šivilja
gre šivat na dom. Naslov v vseh posl. Jutra.
23057-2
Mlado dekle
zmožna samostojnega kuhanja in gospodinjstva :iče službo. Ponudbe na podniž. Jutra Jesenice pod »Pridna«.	23063-2
Gospodična
z meščansko šolo. z znanjem nemščine. klavirja, vajena tudi gospodinjstva, prosi mesto k otrokom. — Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Poštena«.
230]2-2
Plačilna natakarica
zmožna kavcije, mlada, prijetne zunanjosti, išč< službe v boljši gostilni. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko »Dobra moč«.	23 118-3
Fant
s 3 razredi meščanske šole bi se rad učil elektromon-terske ali mehanikarske obrti. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
328s0-2
Mlada postrežnica
zdrava, pridna, vaj na wh hišnih del. išče za-po-Vnje, sprejme tudi ribanje ali pranje. Usnjarska ul. 1.
23289 2
Šofer-mehanik
mlad. vojaščine prost, ne-oženjen, s civilno in vojaško prakso, zanesljiv, išče službo šoferja. Cenj. ponudbe na podružnico Jirra v Celju pod značko »Mehanik«.	ssat-2-2
Instrumentarka
izučema zobotehmica z znanj m nemščine, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Jesen«.	23278-2
Perfektna kuharica
vešča nemščine, želi mesta pri boljši rodbini. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zanesljiva kuharica«.
23297 2
Prodajalka
izučena v špecerijski trgovini, poštena in zanesljiva ter dobra računa rka. išče službo kot začetnica. Dopise na podružnico Jutra Maribor pod »Samostojna moč«.
33300-2
Učenca
poštenih staršev, sprejmem takoj v trgovino z mešanim blagom. Ponudb« na naslov Pričel j Anton, Sv. Lovrenc na Pohorju.
23030-44
Steklarskega
vajenca
pridnega in poštenega — sprejmem takoj. Oskrba v hiši. Zvonko Turnšek. Jesenice.	22! >74-44
Šiviljstva
se želi izučiti v dobri hiši, s hrano in stanovanjem — Štefka Likovnik, pošta Pre-valje.	2-936-44
Frizer, vajenca
in vajenko
sprejmem takoj, tudi ka teri se Je že nekaj časa učil. Kralj Stjepan. Tyr ševa 55. Ljubljana.
23263 44
Deklica
« tremi razredi meščanske šole, se želi učiti za šiviljo ali modistinjo. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajenka«.
23176-44
Potnim
Beseda t Din. iavek 3 DiD za šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi znesek 17 Din
Zastopnika
za prodajo čokolade, vpeljanega, sprejmem. Prednost avtovozae. Agilnj moči nudim možnost soudeležbe. Po-nudbe na ogl. odd. Jutra »Eks stenca«.
2^094-5
Potnika
sposobnega in zaupljivega za prodajo kvalitetnih žarnic, iščemo. Ponudbe na: Elton. Ljubljana. — Poštni predal 341.
23245 5
Beseda 1 Din. davek 3 DiD ta šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Učenke in učence
sprejmem na privatni pouk nemščine. Najboljša vsestranska oskrba in nadzorstvo. Pojasnila: Luise Ing. Pelikan — Graz Lessing Str. 10/2.
23069-44
Francoščino
in klavir
poučuje odrasle in šolsko mladino Aneta Potočnik, diplomirana v Parizu. Dol-gi lefna učna praksa. Beethovnova flo, visoko pritličje (v sredi).
23090-1
Za hrano
instruira akademik. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vesten 323«.
33008-4
Plačilna natakarica
sredniih let, išče zaposlitev v boljši gostilni. Večletna praksa z dobrim spričevali. Ponudbe na ogl. odd. Jntra pod šifro »Sposobna natakarica«.
"v12-2
Tečaji nemščine
v Deavski zbornici, za-če nlškl, nadaljevalni ln konverzaclj-kl, zvečer za odrasle popoldne oz. dopo'dne za mladino. — Vpisovanje med odmori ob 'hI. '<.-8 in ' .9 zvečer (Miklošičeva, glavna veža. desno) popoldne ob 2 ali 3 (Čopova ul. zadnja veža).
23116-4
Oroslav Dolenec
Ljubljana \V0H0va ul. ti 10 zojK-t kupuj« vosek It med ter prodaja sveče vsel vrst in slaščice.
318
Pozor!
Originalni Steyer krogličn ležaji, normaJni. »+oži<la sti. tlačni in leiaji na valjčke so vedno na zalogi v ielezn ni Fr. Stupica. Ljub liana. Gosposvetska 1.
-22900-6
Skungs
in vseh vrst koiuhovino — najugodneje prodaja in spe cielno izdeluje krznar Jo «ip Dolenc. Ljubljana. S» Petra 19. telefon 32-62.
219-6
Osovine
(vele) 60, 70 in »0 mm debeline, ugodno prodam. Vaslov v vseb p°El- •'",ra-»100-6
Fotoaparat
1:2.9 format 4'-..X6 prodam. Gajeva ul. 5.'IT. f"ba 333. ali telefon 23-01 od 12—13.
33127-6
Odprta kočija
(Phaetonl elegantna. zelo dr.bro ohranjena, prvovrstni inozemski fabr-kat naprodaj. Toizvedbe v trgovin1 Franc ksav Souvun. Mestni trg 24.
33152-6
Gramofone in
najboljše plošče
bivše tvrdke A. Rasberger,
dobite po razprodajnih cenah v Dalmatinovi ulVci 10.
23014-6
Prek in dira
ugodno naprodaj. Kongresni trg 14, dvoršče.
230CH-6
Vinski sod
46 hI. skoraj nov prodani. Windiš Janez, Sp. Breg pri Ptuju.	3303G-6
Stiskalnico
za vino in sadje in stiskalnico za seno proda Josip Kirbš, Celje.
23044-6
V konkurzni masi
Franca Pustotnlka iz B agovice 38 rudot-Iednlh pravic, naprodaj: bakra, cinka in arzena. Informacije pri konkurznem upravlte'ju g. Kornhau-ser Dragu. Tavčarjeva ul: 3. prHičJe levo, telefon 32-77.
23290 6
15 panjev
dobro zazimljenih čebel, — ugodno naprodaj vsled preselitve. Naslov v v»eh poslovalnicah Jutra.
22977-6
Krojač
išče pri trgovcu z boljšo konfekcijo mesto mojstra. Eventuelno gre tudi kot družabnik h krojaču. Ponudbe na podružnico Jutra Celje pod značko »Krojaški mojster«.	33317-2
Dekle
29 letno, pridno in pošteno, vajeno dobrega samostojnega gospodinjstva, želi služb« pri boljši družini v Ljubljani kot kuharica ali gospodinja. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33333-2
'000—2000 dam
tistemu, ka.teri izposluje zanesljivi oseb; službo sluge, inkasanta. čuvaja ali kaj primernega. Ponudbe na o<rl. odd. Jutra pod šifro »Tajnost«.	22S00-2 1
Kontoristinjo
zmožno perfektno nemškega in hrvatskega jezika in obeh st<nografij sprejmem v Ljub'jani. — Ponudbe z zah-evki plače pod »Verzirana« na ogl. odd. Jutra.
23355-1
Ključavničar
vajen vsakovrstnih strojev in popravil, plinskih in parnih napeljav, rzv-ežban v avtogen;čnem varjenju, išče službe. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22319-2
Gospodična
pridna in poštena, želi zaposlenje kot pomoč v sto-spodinjstvu ali k otrokom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra Mar bor pod šifro »Hvaležna«.	23016-2
Natakarica
išče službe takoj ali 1. oktobra. stara 25 let. zmožna kavcije. — Gre tudi izven Ljubljane. Ponudbe na o<rl. odd. Jutra pod -»Simpatična tnoo«.	33337-2
Kuharica
vešča prvovrstne kuhinje, in samostojnega vodstva, želi mesta v večji gostilni al: slične-m podjetju. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalno«.
33344-2 l
Inštruktorja
za kromatlčno harmoniko. Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod Harmonika«.
23168-4
Angleščina
tečaj za začetnike: ponedeljek, sreda, petek ob 7 uri zvečer v Dekliški meščanski šoli pri Sv. Jakobu. Priznani uspehi! Honorar zmeren.	20133-4
Nemščino
angleščino, francoščino, italijanščino in klavir poučuje dpi. učiteljica. Kolodvorska ulica lil, pritličje.
22958-4
Gg. frizerji
in zo bo tehniki
Plinski aparat »Vaiiant6« za gretje vode (BoJ-ler) ugodno prodam. — Kra'j Stjepan. frizer Tyrševa 55, Ljubljana.
23261-6
Mesarji!
Več dobro ohranjenih »Woli"ov« na ročni ali motorni pogon, prodam. Ponudbe pod »Wo!f« na ogl. odd. Jutra.
23249-6
Izložbeno okno
ln vrata z role'aml. kom p-etno. ugodno prodam v Star'to vo u!. 27 (Trnovo). Vpraša'1 na Tržaški 45. dr. Kane.
23306-6
Kočija
v najboljšem stanju, na prodaj. Poizve se: JaT mančič, kovač, Zabjak — Ljubljana.
331#>-6
(Vajenci (de)
Kuharico
perfektno, katera prihaja iz ezlje.. sprejme takoj boljša restavracija. Ponudbe s sliko na podružnico Jutra Maribor pod »Pridna«.
22836-1
Hotelsko sobarico
čedne zunanjosti, prdno in prijazno, z znaniem nemščine in slovenščine ter šivanja. sprejnr* večji hotel. Ponudbe s sUko na podružnico Jutra Maribor pod »Hotel«.	33311-1
Pošteno dekle
srednjih let, vajena gostilne. išče mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
229t»4-2
Plačilna natakarica
s kavcijo. Išče mesrto 1. oktobra ali pozneje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
13276 2
Boljše dekle
z znanjem šivanja in nem- boljša, bi sprejela 15 let ščine išče službo t otToku staro vaje.nko v učenje, in pomoč gospodinji. Pri i Filip Tornlč. Sp. Kašelj Benčič. Florjanska ul. 31. 6, Dev. Mar. v Po'Ju.
33146-21	23201-44
Beseda 1 Din, lavek - Din ta šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Steklarskega
vajenea
pridnega i.n poštenega, sprejmem takoj. Oskrba v hiši. Zvonko Turnšek, Jesenice.
32974-44
Mizarskega vajenca
sprejme z vso oskrbo Ivan Roje, Zg. Šiška 93. Lju -ljana VII.
33085-44
Frizersko vajenko
sprejme frizerski salon Ra-kar. Prešernova ul. 9.
33095-14
Katera šivilja
Profesor v Celju
bi poučeval otroke oh nedeljah popoldne igranje na pol hromatično harmoniko. Natančnejša pojasnila daje Anton Fazarinc, Ipavčeva ulica 110, Celje.
22967-4
Nemško konver-zacijo in pouk
nudi Izobražena gospq. Skupaj 2 osebi Din 14. za uro. KongTesnt tre 13/H.	23268 4
Angleščina
na Državni trgovski akademiji. Večerni tečaji. Prijave sprejema šolski sluga.
33313-4
Dve lepi preprogi
radi se'lt.ve poceni prodam. Cesta v Rož. dol. 44. čopič.
23353 6
Trgovsko opravo
prodam. Miklošičeva 6. — Fotn.	ŽJ32S-6
Astronomski
daljnogled
'fVkratl nn proda i. Vprašati: Angleitner. Maribor, Magda-lenska 33/11.
28333-6
Spalnica
in razno pohištvo poceni naprodaj. Tavčarjeva ulica
12.	22555-12
Soliden nakup
damsklh volnenih pla-Sčev ln oblek ter raznega manufakturnega ba-ga se Vam nudi le pri Oblačilnici za Slovenijo, LJubljana. Tyrševa 26 (Hiša Gospodarske zveze).
Državnim uradnikom tudi na mesečne obroke.
Do preklica nudimo b a go deloma tudi na hranilne knjižice članic Zadružne zveze.
23166 12
Moderno spalnico
olivni jesen, poceni prodam. Josip Goljar. mizarstvo Gosposvevka c. 3.	23239 12
Jesenski plašč
rjav, skoraj nov, prodam po lelo nizki ceni. Kinspi-larjeva 15/1, Bežigrad.
33214*13
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Radio aparat
prodam ali pa zamenjam za moško kolo. Naslov v vseh posl. Jutra.	23105-9
Beseda 1 Din. <Uvak 3 V™ za šifro ali dajanje na»lora 5 Din. Najmanjši mesek 17 Din.
Obširno knjižnico
klasiki, slovenski, nemški, — moderna leposlovna m znanstvena lituratura. tud-r Valvasor. Dimitz, I ll*twn \Veltgeschichte, — BTehms Tierleben. France: Das Le-ben der Pflanze. vse luksuzna vezava, ugodno naprodaj skupno ali posamezno. 1'ojasnila pri Kealitetni pisarni, Ljubljana, NVolfova 1.
Avto, moto
Beeeda 1 Din. davek S Din u šifro ali dajanje naslova 5 Din. NajmanjSi tneeek 17 Din.
Ford Cabriolet
brezhiben, skoro nor. prodam za Din 30.000. Pauei. Braslovte.
32500-10
^k^fc! nci

©VOH?
Kolesa
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši tnesek 17 Din.
Kolesa
Pred koncem eezije po Iz-venkonkurenčnih cenah! — Vsi v NOVO TRGOVINO, Tyrševa 36.
22971-11
KOLESA
leto poceni pn
S. Rebolj & Drug
Goaporretaka 13.
85-1.1
Kolesa
Sachs motoTji jn nadomestni deli najceneje — REMEC OSKAR, Dolenjska cesta 5.	23iei-U
Kolesa
prvovrstnih znamk, skoraj nova. po neverjetno nizkih cenah naprodaj pri »Pto-m*t« (nasproti križanske cerkve).
23217-1)1
Osebni avto
limuzino, znamke Fiat 531 petsedežen, 50 HP, Se malo rabljen, r izvrstnem stanju, prodamo. — Vprašati Ljubljana. Breg št. 1<YU.
22476-10
Motorno kolo
BMW, 500 ccm, 9.500 km poceni naprodaj. — A. W Kranj, Stara cesta 8.
22937-10
Tovorni avto
malo rabljen kupim. Oferte poslati: Ljubljana, Karlov ška cesta 4.
3314S40
Statva
za preži jske preproge — poceni naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23337-6
Nemščino
poučujem po posebni metodi. Vsaka ura 2 Din. prva ura za poskušnjo brpzplač-na. Pojasnila daje Lindič, Ljublja na. Dalmatinova 5.
23335-4
Prodam
Beseda 1 Din. lavek v Din za Šifro al! lajanj* naslova 5 Dia Najmanjši »no»»k 17 Din
Železno obešalo
za konfekcijo prodam. A. Kune, Ljubljana. Gosposka ul. 7.
22871-6
Narodna noša
krasna z avho (kompletna) Ln stara skrinja, naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
22840-6
Pohištvo
Beseda 1 Din. davek S Din ia Šifro ali lajanje naslova ' Din NajmanjSi leoek «7 nin
Radi selitve
ugodno prodam več dobro ohranjenega pohištva tudi starinskega. Ogled od 3—6 ure. Naslov v vseh posl. Jutra.	33125-13
Spalnico
najfinejš" plesk. kavkaški oreh in	kuhinjskih
oprem proda Krte. mizarstvo Vrhnika. Ogleda «e pri Janežič. pleskar. T^r ševa 23 Ljubljana
32867-12
Salonska garnitura
in lestenec poceni naprodaj radi selitve. Naslov v vseh posl. Jutra.
•391(15-12
Lepo orehovo
spalnico
veliko	ogledalo. stensko uro in	več drugih stvari prodam.	Prisojna 3. vrata 7.	20076-12
Tovorni avto
Sevrolet in osebni Fia/t 501 zamenjam za les ali drugo blago. Ponudbe na Rudolf Dergan, Laško.
23067-10
B. M. W. motor
.W1 cm v brezhibnem rta nju prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro •Motorc
2«J55dO
Luksus avto
Wanderer. malo vožen prodam za 12.000 al knjižice. Mestni trg 11/I. Stefl.
23294 10
Motor 250 ccm
dobro ohranjen, Ar:el, BSA al; Puch, kupim. Takojšnje plačilo v gotovini. Ponudbe pod »Dam gotovino« na ogl. odd. Jutra.
32898*10
Izredna prilika!
Tovorna avtomobila, rab IJena, v dobrem stanju. Ford 2 tonski. Citroen 2>.j — 3 tonski se po ugodni ceni oddasta. O. Žužek. Krupp zastop-tvo-Ljubljana. Tavčarleva 11 23288-10
Harley Davidson
500 ccm. skoro nov, 4200 km prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33336*10
Motor
BSA 3S0 ccm, dobro ohranjen, prodam po nizki ceni. I.ustra Laznik, Gosposvetska cesta 8.
33182-10
Mali avto
Fiat 509. zaprt, prodam. Malo Bencina 7000. Gasilska 15.	23340-10
Harley Davidson
7i0 ccm. šolo, dobro ohranjen, ftedljiv in lepo tu-ring prikolico, ugodno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23334*10
Gasilci!
tovorni Chevrolet, garantirano dober, zelo ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
39322-10
Stroji
BeGeda 1 Din, davek ' Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Pisalni stroj
(Olitver), zelo dobro ohranjen, poceni proda.m. Pogleda se lahko v Gosposki ulici št. 6, II. nadstr.
23004-29
Entel stroj
ze pletenina, prodani. Nolda Anic«, Moste, Predovičeva št. 35.	33' «0-29
Stružnico
za železo in dva elektromotorja 220 V isto>mer. tok do 3 KS kupim. Tudi pokvarjeno. Sprejmem spretnega ključa^ ničarja. Varšek Domžale.
23141-29
Diselmotor
in dinamo
za 3—3 Kv. za električno razsvetljavo, že rabljen v dobrem stanju, kupim. Leopold Pernuš, Bled.
23077-39
Šivalni stroji
dobro ohranjeni in generalno popravljeni za čevljarje in sedlarje naprodaj. Prodamo tudi dobro ohranjena kopita za moške, damsko in otroške čevlje v vseh oblikah. Anton štefe Kranj.
23071-29
Šivalni stroj
pogrezljiv. z okrogl m čol-n'čkmn, ki tudi stika, poceni naprodaj v Novi trgovini na Tyrševi c. 9fi.
32970-29
Lokomotivo
za industrijsko 50 cm progo. 17 HP, motor na p ln.-ki pogon, z generatorjem. prodamo. Na o-g'ed pri tvornlci Tr ppo. Brežice.
23352 29
Šivalni stroji
skoraj novi — ^Singer«, »Pfaff«, »Gritzner« itd. po izvanredno nizkih cenah — naprodaj edino pri »PROMET« (nasproti križanske cerkve).	23316-29
Beeeda 1 Din, davek S Din za šifro aH dajanje aaslova 5 Din. Najmanjši tneaek 17 Din.
Mladiče
kratkodlakih nemških pr«v-pelioarjev, čistokrvne pa»-me ima oddati — po primerni ceni — H<5nigmann Ivan. nadučit. v p.. Loče pri tt^oljčanah.
32979-127
Ilirske ovčarje
čistokrvne, 3 mesece staro po Čempionu Dečku Mirn-skemu ter terijerje krasne ekeemplare z odličnimi rodovniki proda Možina trgovec Zg. Šiška pri Ljubljani.	28143-27
Volka ali ovčarja
nemškega mladiča od 2 do 12 mesecev kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ovčar«.
33157-27
Dva španijela
enoletnega in polletnega.
čistokrvna, prodam Na*l«v v vseh poslovalnicah Jutra.
33016-31
Bernardinca
mladega z rodovnikom 4 mescce starega.. SistokrT-nega prodam. Strah Franjo trgovec Gornja Radgona.
33072-27
4 pse
resaste pa/sme, stare 2 meseca prodam. C-na po dogovoru. Dekleva, Mengeš 66.
23260-27
Glasbila
Beseda 1 Din, davok 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneeek
17 Din.
Pianino
dobro <">hranjen, kupim. — Ponudbe takoj z navedbo izdelovatelja in cene na Zdravič. trgovec, Ljubljana, Stari trg.
33179-36
3 harmonike
vse dobre, štirivrstne »Lo-bas« in trivrstno s poltoni ter kromatično na osemdeset basov, prodam. Dolenjska cesta 35.
2313&-38
Klavir
znamke Btisendorfer. dobro ohranjen, prodam. Sv. Petra cesta 44.
33334-36
Gramofon
na električni pogon, pripraven za društva ali javn« lokale, poceni naprodaj. — Pojasnila; Realitet.na pisarna, Ljubljana., Wolfova .1.
332S2-3S
baezblafen »ouk v isran3u i
'MEINEMEML«
IW0RNICE6iMBll MARIBOR«101 f
INSERIRAJ V „ JUTRU"!
KRUPP
Svetovni Krupp Diesel in Krupp Junkers Diesel od 2 do 7 ton
GLAVNO ZASTOPSTVO
O. ZUZEK
LJUBLJANA TAVČARJEVA 11

Bosch-Service
f<

izvršujem vsa popravila magnetov za avto-diname, za-^ s ganja.ee (Anlasserj ter vso n \ J c I c k t r i č d o napeljavo na I avtomobilih in rnotociklih. - j Lastne naprave za polnjenje "akumulatorjev. Vedno v za-vse tovrstne Boseh-proizvode.
V
* - * -
J f Č
GOSPOSVETSKA C. 13. Tc!. 25-35.
t&mi
Besi-d-a ; Din lavek 3 Dm za šifro il! dajanji- nisiova 5 Din Najmar::ši znest-K !7 ' L>:a
Kislo zelje, repo
dovo. prvovrstno Uj glavice u jarmo v so 1f-kii> 1o b^vlja po naročilu « v-sak1 množin: po Orezkorikuri-nč-0! -en: Gustav £rk!.ivec. Ljubljana Kodeljevo tetOTS 10. lel-fon 25-9!
Ki

zelje, repo
ln sarmo prv ovrstn« brez konkurenčni -eir vsa ko množino loPavijam liomaa, Ljubljana Sv P<t tra c. SI te L. 3,5-59
"11 33
Graščinska
cca 54 h! " Tir. Kokoscl; b r. Počehova
nap:

Mari
ali lajanje Najma n j Si 17 L>m
Ugodna
oz. I ;e iz v daj. K s 3. .ti obrnite ■ ko C oltar, >krono -u.
prilika!
Din.
fin na-fnttre-i Fran-cen pri
23068=3*

Bes-ta 1 Din lavek J Dir Ra šitro ali lajanje naslova E Din. Najmanjši znesek j 17 Dn
Prt-nasvet in plas: [►osi: fldina
Ureditev dolgov
pot(.i m -od n: h in /ven sodnih poravnav Nasvet' v fconkurznih za i"vah in vseh lritir h trgov -ko obrtnih po-lih Stro kovne knjigovodske '
revizije sestava :t iproDacija nilanc skrbe kreditov, gi 'le nranilnih vlog : :i i. I e istih. — Vsi
lafipfke oSčitel koncesionirana ko-rnerci:-•!n-i pisarna LOJZE V A .1 C Ljubljana, Gledališka ul J.
Telefon 38- 18-
24-16
Gospodična
»'•'■z -lu/.be. |>rosi starejšega dobrosrčnega gospoda ienarne pomori. ponudbe ta i.gl. ' Id. Jutra pod •ifro »Vrnitev 2CfcO«.
^aoaj-io
Vložna knjižica
Zadružne gospodarske banke v zne.sk u Din iltl.tMtO u.-iprodai proti takojšnjemu plačilu. Nujne, samo pismene ponudbe poslati na naslov: Bred za pronitt ne-krctniua. Nov; Sad. .Jevrej-ska ulica 6/1. levo.
231 2S-10
Ura m Sne vloge
kupite ali proda ste
najbolje potoin moje oisarne.
Rudolf Zore
Ljubljana Gledališka 12.
Telefon iJS-lO
-22914-16
Trgovino
i stranskimi prostori v Slov. ii.strici oddam v najem s 1. novembrom Tr govina ima šest izložb ter popoln™ opremo. Doslej se je v teh prostorih nahaja la že -i") let dobro uveden« trgovina s pisalnim: n šolskimi potrebščinami, galanterijo. knjiga mi. igrača-m in drobnlno. \ pr.išati pri Koz Pitschel. Slov. Bistrica. Kolodvorska ulica 165. 1. nadstropje.
2934-: 7
Dve veliki
od-.am N unska
kleti
Kuštrin,
33190-17
Oddam v najem
zidano lopo do go 10 m široko 5.5m na pro -tornem dvorišču. obi-to ječa iz dveh prostorov, pripravnih za delavnico ali stanovanjsko robo m garažo oziroma za drugo primerno uporabo. Isto-tam oddam enosobno stanovanje v podpritič-ju. Naslov v ogl. odd.« Jutra.	23117 17
Skladišče
veliko, -uho. oddan v najem. Ogledati
:n 2 .uro. štev. 8.
l takoj med 1. Kolodvorska tli.
3JOOO-17
Parno pekarno
rez dva tisoč Din dnevno i prometa), oddam takoj pod I vsako poskttšnjo zmožni I oseb z močno kavcijo. Po-' goji dobri; oddem za več let tli prodam s hišo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »pekarna«.
33023-17
Hiša z mesarijo
manjša, v industr. trgu, naprodaj — tudi vknjižba. Kozlevčar Rajlienburg
23058-17
Beseda 1 Din, davek 3 Dir. ta šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din
Sk'adišče
bližini glavne pošte, ceij^ru.
iH:
Železno
kupimo. Naslov v glovalnleab Jutra.
;a>no
vseh po-
Knjižico
Kmečke hranilnici-. cea 350.000 Din. prodani najviš-jeiuit poimiiiiiku proti gotovini. Ponndbe na ogl. "dd. Jetra pod šifro . L.iub-i ;a na l«.	2S038-16
v <; c primezev
(Selir.iub-to-k), f»aral(*ln ;h, od	m m š' r i n e. kttfiim.
1'omi'lbe na ogl. odd. .Iu"ra I>oJ »Primež«.
2303" 7
Električni
za :avo Kupim, na ogl. od..i. Jtitrf -V • nje plači!" 2S2
m šin
Ponudbe pod »Ta-
;.j!Gn-7
Obl
Stare mo^l:"
covlje. perilo no kupu; dom. Do
Alojzija D-ame, Ljubijana, Galusovo nabrežje 29.
in posteljni-m. Pridem na i=n:ca zadostuje.
48.000 Din
-prejincn tihega druža.b-; nika. Strokovno znanje i nepo robno, osebna kon j ti-o a zada-tuje. Des-1 j kriv ni : a-iužek. Ponudba j na og\ odd. Jutra pod ' >. Pošteno družabništvoi.
23287 16
Hranilne vloge
in vrednostne papirje Vam vnoveim na;bol'e takoj v gotovini.
Al. planinšek,
Ljubljana, Beethovnova 14,1. Telefon ;;.j-!0.
ul.
: t-i6
Polhove
knp;m v?-' go mora V ko. kož jan nas
koze
množ no. PJa-7 visoko dla-— Zdravi«", trgovina divjačine, prej Flori-a ulica, zdaj St-ri trg, oti kavarne Zalazn:k.
2.i' 7 7
Samostojen mož
'šče soudeležbe v trgovini ali gostilni, v mestu ali na deželi. Ponudbe z natančnim opisom pod »Samostojen <na podružnico Jutra Maribor.
22906-16
Štedilnik
železni (oblika mize) kupim. Ponudbe na »H r-3iu>.s=, Majrtrova u'. 10.
23283-7
Vsakovrstno ziaio
kupuje po najvišjih senat)
ČERNE . ju ve lir
Linhliana VVolfova ntica i
MSSS3
Družabnika (co)
za prevzem tovarniške za'oge. iščem. Ponudbe z točno navedbo razpolagajoč'ga kapitala na ogl. odd. Jutra pod »Za-c iuž' k 30"/» :.
23275-16
Zlato
knpujem po zvišanih cenah. F. Čuden, Prešernova ni. 1.
229-36
Hranilne vloge
Mestne hranilnice v Radovljici. večje in manjše zna-ke kupim po najvišji ceni. Ponudbe na og'. odd. Jutra pod »Gorenjsko 3200«.
23293-16
Posojiia
Din 200.000,— iščem na ren-abi no podj-tje proti odškodnini in vknjižbo na prvo meso. Ponudb-pcsiati na ogl. cdd. Ju-t-a ped šifro »Eentabil-no •	23257-16
Lah-pod
stn geitr ceijjru, iscem. ko majhno. Ponudbe ».Magacin takoj, na ogl. odd. Jutra.
22995-19
Lokal
i.
oddam sredi mesta s novembrom t. I. Naslov v vseb posl. Jutra.
231(94-19
Gostilno ali mesnico
e,kupa j ali po-am-zno. vzamem v najem, pozneje bi tudi kupi.. Sa mo industrijski kraji. Ponudbe z navedbo pro meta z novim letom na ogi. odd. Juira pod »Dobra gostilna«.
23122-19
Delavnico
na dvorišču. Mestni trg, približno 4 X 8.50 oddam za 1. november solidnemu obrtniku. Ponudbe na ogt. odd. Jutra pod »Čista obrtc.
23806-10
Beseda 1 Din lavek S Din za šifro ali tajanje naslova E Din. Najmanjši znesek 17 Din.
poravnave
plačan ja dolgov
Oosredovania kreditov in gotovine jia hranilne knjižice naložbe kapitala tndi hranilnih vlog). zaščitne reditve. davčne napovedi. knjigo vodstvene revizije, bilance ln v^e druge trgovsko go epodorske posle :zv?de in Izvedeniška mnenja oddaja soncesijonirana Trgovsko-gospodarska poslovalnica v Ljubljani Cesta -29. oktobra 'Rimska cesta; št. 7- 'Z« p:smena pojasnila znamke.
22569 16 |
Družabnika
za dobro vpe jano trgo vino z žitom, iščem. Potrebno 45 — 60.000 Din. Ponudb1- na Žitarica Kuftošija pri Zagrebu.
23C60-1S
Bančno kom. zavod
llaribor. Aleksandrova 40. izvršoje najbolje nakup in prodajo HRANILNIH VLOG vseb denarnih zavodov — Za odgovor Din 3 znamk.
217-16
TVRDKA
A. & E. Skaberne
LJUBLJANA - javlja, da jemlje do preklica v račun zopet
HRANILNE KNJIŽICE Mestne hranilnice in Ljud ske posojilnice.
149-16
Din 200.000
hipotečnega posojila na prvo mesto, išče dobro vpeljano podjetje. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod f-1'et kratno kritje..
23229-16
Družabnika
n meta. s 60 do 100.000 Din kapitala, sprejme stara, dobro vpeljana tvrdka. Event. sprejme tndi dobro zavarovano posojilo. Ponudbe na 0^1. odd. Jutra pod »Dobra znamka..
23230-16
5.000
i fin
rde
posojifa
— Dobre
"bresti. Ponudbe pod -Za debo enega leta. na o"I. odd. Jutra.
2ŠVS.V10
»'loge Ljubljanske kreditne banke
kupim. Ponudb odd. Ju ra po:l
na og . »LKB " 23343 16
Posojilo
dobijo državni in samo upravni uradnik brez porokov nrcii zaznambi na p ejemke. pri Gradjanski dion. št d ioni Daru-a-Dopii na Poverjeništvo za Drav. banovno L i ulj Ijana Tvrševa 53. Za odgovor Din 3.— v znamkah-	23347 16
Lokal
za špeoerijo oddam. Cestn v Rožno dolino št. 36. Poizve se v Studcntovski ulici št. 13.
230S3-19
Iščem prostor
za kleparsko obrt v bližini Poljanske ali sv. Petra ceste. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Svetlo«.
22946-19
Bufet
delikatesa v centru me. sta. 6 let obstoječa, isti 'aptnik, promet medeno din 30.000. Stanovanje t^obe in kuhinje, sigurna eksi.-tenca za mlad zakon-ki par. nujno naprodaj izpod cene. Pob'ižnje informacije: Kurir. Zagrb. Petrinjska 45.	23061-19
Pridobitna podjetja
industrije, trgovine, trafike, bufete. vinotoče. bo,-le, restavracije, kavarne. gostine in vsa druga obrtno-' rgovska podjetja kakor tudi kopališča. zdravi'išča. bto-višča prodajamo in posredujemo na.kup nag'a solidno in usm-šno: Po--lovanica Pavlekovič, Zagreb. Ilica 144.
23030 19
Moderen lokal
na prometni c°~<i oddam s 1. novembrom. Nas'ov v v.-eh poslovalnicah Jutra.	23280 19
Lokal
ki nudi sigurno eksistenco oddflmo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra ped »Eksi-: - nca 100«.
23279-19
Lokal
'akoj oddam. Staničeva ui. 6. Bežigrad.
23262 19
D7'i?Ž3hrico
s kap:talom do Din 10.000.
iščem za povečanje trgovine z mešanim blagom. Naslov v vseh poslovaln ca h •Litra.	2:'.3:0-!6
Mieka
v centru me-ta. radi bo-lozni prodam. lokal je primeren za vsako trgovino. Naslov v v-eh poslovalnicah Jutra.
23243 19
v Celju
na prometn: točki, takoj oddam na novo preurejen trgovski lokal s stanovanjem. Leteč Josip. Mariborska cesta ?8. Celje.
33318-19
Din davek 3 Din dajanje naslova Najmanjši znesek 17 Din
Vinotoč — bufet
na prometni točki. kttp:m ali vzamem v najem. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Vinotoč«.
22S91-17
Pekarno
oddam v najem v industrijskem kraju na Gorenjskem. Ponndbe na ogl. odd. Jutra pod »Dobro-idočo«.	23012-17
Pisarniške prostore
pr pravne tudi za finejšo obrt. odda zavarovalnica Dunav« v svoji palači na Ab'ksandrovi cesti. Informacije istofnm v družben'" pisarni.	23331-19
Beseda 1 Din. tavek S Did ta šifro ali dajanje naslova 5 Din Najmanjši tnesek 17 D'-n
V Brežicah
:l okolici ngudno ^ro<la jamo hiše, stavbišča. vino grade sadovnjake, irondi rana ' vinogradniška pope -tva proti gotovini. Uprava \ttemsovib posestev. Bre žice.	112-2f>
Hiša
v bližin Dobrove, '■> ure od tramvaja, približno 110 ui-» zazidane ploskve z nad "i.StHi m., rodov tne zemlje ob tekoči vodi. -rudi lepe narave, ugodno naprodaj. Liga primerna za letovišče ali obrt Električna energija na razpolago. Pojasnila dajejo Kranjske deželne elektrarne. Ljubljana Gajeva ul. 3.
2C.VV7 -20
Posestvo
v Velenju. 5 lepili sob, s sadnim vrtom 1.200 ar., v katerem obstoj: 3"> let sedlarstvo. oh glavni cest- — prodam za 70.000. pisati: Silnlkov. Vašingtonova 12. Beogi ad.
228011-20
Nova biša
dvostanovanjska naprodaj v Slov. Bistrici 225. Poizve se istotam.
22930-20
Kupim hišo
na ug<»dno odplačevanje, prometen kraj Ljubljana ali Celje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Do 150.000«.
2207C-20
Veliko zemljišče
sedaj lep travnik, Krasna lega. na periferiji me-sta. zelo poceni naprodaj. — prejme se eventuelno tudi knjižice. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
23036-30
hipotekami event. tu di za same viož knji žice Imam ugodno na-pnciai Prii-tavec Franjo. Ljubljana Erjavčeva c. 4a Nasproti dram gle daiišiša.
223 20
Nova hiša
enonadstropna. podkle tena 700 m- vrta. prodam za 52.000,— Brdo. štrukelj trgovina.
22668 20
Novozidana vila
dvostanovanjska, na lepem od postaje napro-
kraju. 5 m:nut Rače pr; Mariboru daj za Din 40.00(1. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nova vila«.
22980-20
Posestvo s hišo
prodam v Savinjski dolini. Hiša je štirisobna s pritiklinami. Sadni in zelenjad-nj vrt. Dva orala nji-v, na željo tudi več. Ugodno zlasti za upokojence. Nizka cena. Ponudbe sprejema lastnik: Pavel Košeni-na. trgovec. Gornilsko v Savinjski dolini.
28003-20
Parcelo
cca 500 kv. m. kupim za gotovino v smeri Štepanjn vas. Jezica. Dravlje ali blizu št. Vida. Ponudbe z velikostjo in ceno pod šifro »Ne ob glavn'h cestah« na ogl. odd. Jutra.
2299:;-20
Posestvo
2 hiši, gostilna, mesarija, ledenica, vrt. 12 joh. svira naprodaj. Drugo ustmeno. Ignac Krajnc, gostilna Sv. Vid pri Ptuju.
22982-20
Tristanovanjsko
hišo
prodam v Zg. Šiški. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
23195-2)
Enodružinsko hišo
Zg. šiška 208. LJubljana pod Hribom, predam. Sležak.	23171-20
Nova hiša
krasna, poc-ni naprodaj prod gotovini 10.500 Din v Ljubljani. Poizve se Kcde'jevo. Klunova ul. 11. Duhanič.
23172-20
Kupim hišo
na ugodno odplačevanje, prometen kraj Ljubljana ali Celje. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro -Do 1 ,"0.000..
229»i7-20
Iliša
novozidana s 3 dvosobn:m; stanovanji ob Smarski cesti pol ure od gl. kolodvora zelo poceni naprodaj. Naslov v vseb posl. Jutra.
2012^-20
Novo zidano vilo
stanovan;sko prodnm ugodno. V vili ie sedem komfortnih dvosebndi stanovat«* ter je v bližini centra in velik vrt. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lep donos«	23' 15-20
Trgovska hiša
10"/» donosna v Ljtibli.ini ugodno naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center-Ljubljane.
23158-20
Hiša
7nte«dolim dz vpeljano gos
z vpeljano gostilno, lep mi prostori in vrtom, v bežigrajskem preilm stju. ugodno naprodaj, ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Dobra točka SS8«
22952-20
Parcelo na križišču
glavnih cest od 5 0—|o<t0 kv. m, prodam. Cena ugodna. Kožna dolina. Cest • VII. štev. 6.	2290J-20
Beseda 1 Din ia/»k S Dio u Siirr »I' lajanji- naslov:. 5 Din Najmanjši "■Jiesek 17 Din
Enosob. stanovanje
s kuhinjo oddam ra 1. ok
tober no Trža-k-
ulici 21. 22.-92-21
Vilo z vrtom
prodam. Naslov v vseb slovainicah Ju:ra.
po-

Pritlična hiša
z dolgo fronto, na prometnem kraju Ljubljane, ugodno oaprod.li. Pojasnila daje: l!-klam liozman. reklamno podjetje, pražakrva 8'I
232:8-20
Enodružinsko
kupim v Ljubljani.
hišo
do Din na ogl.
Ponudb Id. Jutra pod »Gotovina«.
23320-20
Kmetijo kupim
na prometnem kraju tPT plačam takoj za 101 do itai.000 Din. Bočar Oskar. Ponikva ob ju ž. žel.
23319-20
Hiša
skoraj nova, ugodno naprodaj v Celju, Zavodna št. 63. Celje.
23331-20
r
10 oralov, pri Maribor«, tigo Ino prodam radi r-ettve. Naslov v vseb poslovalnicah Juira.
2^310-29
Vila v Ljubljani
ugodno naprodaj. Poizvedbe pri g. '/.min.Hiu, Kod'ljevo. Ob Ljubljanici 21.
33313-30
Hiša
z 6207 kv. m. zemljišča ob glavni ce-tl Ljubljani priključene občine, naprodaj Jako lepa lega Obrt vpeljana. Ponudbe pod »Las nik v inoz-instvu na ogl odd. Jutra.	23103 20
Prodam vilo
z velikim vrtom. Rentabilno. Lega idealna. Naslov v vs h po>lova. ni-cah Jutra.
23299 20 Realitetna pisarna
ALBIN ADAMIČ
Ljubljana, Go^posveU-ka c. 8
Telefon Int. 32-86
proda :
VII.O novozidano, enonadstropno, tristanovanjsko, komfort., vrt. Cena 3.50.0P I Iiipoteke pri Mestni 160 tisoč. Podrožnik. VILO novozidano, enonadstropno, štiristanovan jsko vrt. Dober donos. Cena 33O.C00. Trnovo. HIŠO s pekarno, ob glavni in prometni c.est:. poleg stanovanja. Cena 23O.0J0. Severni del Ljubljane. KOMPLEKS 1200 kv. tu konec Opekarske ceste po Din 15 za kv. m. Velika izbera stavb šč. b'? i. t. d.	23219-20
Prodam hišo
7. gospodarskimi poslopji, vrtom in njivami, tik ba-novinske ceste v ravnini. Cena zelo ugodna. Naslov v vseh posloval. Jutra.
23181-20
il
Gostilniško
prodam. Ponudbe odd. Jutra pod ■ =redovnn;a«.
hišo
na ogl. Brez po-
33017-20
Beseda 1 Din. davek 3 Din rj> Šifro aH dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znespk 17 Din
Pralnica in čistilnica
dobro vpeljana, naprodaj. Vprašati: Marihor Koroška cesta 17, Osim.
23314-00
Parce'e
zelo ugodno naprodaj. Franzl. Pot na Rakovo jelšo.	23073-20
Enonadstropna hiša
■"-stanovanjska, z gostilno z mesečnem donosom do 3.001 nin. 5002 vrta za stavbeno parclo nb prometni ulici v Lbibliani. naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »-1000..
23065-20
Trgovska hiša
velika, pmmcfna lega. za veliko podjetje, naprodaj za 1.500.000 Hin. Ponudbe na podrtinž;co Jutra Maribor pod »Glavni promet«.
33047-20
realitet. pisarna, dr. z o. 1
Ljubljana
Miklošičeva cesta 4/11.
proda:
VILO. novozidano, trL-ta novanj.- ko, 1200 kv. m. vrta. Sv. Kribtoi, Din 350.000.— hipoteka Mestne 160.000.— V7ILO. š.iiis anovanj-ko. novozidano, 845 kv. m vr.a. Bežigrad. 350.0o0 Dm. hipoteka Mestne 70.000,— VILO, enonadstropno. novozidano. 4 dvo-ob-na etanovanja. Bežigrad. vrt. Din 220.000.-Hipoteka 80.000— HIŠO, dva-tanovanjsko, 506 kv. m vr:a. Jezica. Din 100.000.— hipoteka M - s: ne 50.000 — HISO. on<3družinfko. 3 robe. pri;ikline, 116U kv. m vrta. Rožna do lina, Din 55.000.— HIŠO. novozidano. štiristanovan j^ ko. 620 k v. m. vrta. šiška. Din 110.000.—, hipoteka 40000.— HIŠO. novozidano. tristanovanjsko, Kcdelj'--vo. 400 kv. m vrta. Din 125.000.— hipo eka Din 60 000.— HIŠO. tristanovanjsko. novozidano. 400 kv. m vr a. vr l Tobačni :o- j »=rjii. Din 165.000.— hipoteka 100 000j— HIŠO. tristanovanjr-ko, 380 kv. m vrta. Udmat, Din leO COO.— hipoie-'ka 72.000.— HIŠO. o-emstanovanjeko. dvorišče, vrt. Sv. Peter. Din 210.000— hipoteka Mes-ne 100.000. Dober donois. HIŠO. rinad-tropno. novozidano. 4 komfortna tro-obna stanovanja, center, vrt. Din 670.000 hipo eka 240.000.— STAVBIŠČE 600 kv. m Sv. Jožef po Din 200,-STAVBIŠČE 600 kv. m Tabor, po Din 230.— PARCELA za 600 kv. m ooljan.ski okraj. po Din 60— PARCEt A 350 kv. m r.ve-t^kriSki okraj, po Din 125—
PARCELA 600 k v. m.
Rožna dotna a Din 55 PARCELA 1200 kv. m Vič. po Din 45,—
23296 20
Med mestom in deželo
posreduje Jutrov mali oelasnik
Moderno stanovanje
kompletno. 2 sob . kib ne: in kopa!n:ca. o-ldam m rni stranki 2—3 odraslih osi b I. novembra. Le pod vor-ka št. 23.	23;«52-21
Solnčno stanovanje
3 sobno in 2-sobno. oddam za nizko na jeimrno. Ponudbe na ogl. «>ld. Jutra pod »Iilizina banske uprave«.	2fV*ll-2il
'2-sobno stanovanje
s kopa!n:co Tn vrtom, oddam. ' Ponudbe na ogl. odd. Jutra |tod šifro -November..	99MS-3!
Dvosob. stanovanje
m za vseh
kopalnjca, balkon odd november. Naslov v posl. Jutra.
: "02-21
Dvosob. stanovanje
oddam mirni nov« mber. Bež la »Rozinka«
stranki grad 15.
2;i!99-31
Štirisob. stanovanje
krasno. komfortno v II.
nad. oddam. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rabim veliko stanovanje«.
23« >93-3!
Enosob. stanovanje
s pr tiklinami oddam dvom osebam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Enosob. stanovanje
s kuhinjo oddam na Blei-vvoisovi cesti. Naslov v vseh posl. Jutra.
23'07-21
Dvosob.
s kabinetom oddam. Naslov v slovainicah Jutra.
stanovanje
in pritiklinami, v vseh po-
2M7--2I
Dvosob. stanovanje
komfortno, oddam takoj ali za november. Rožna dolina. Cesta XIX, št. 16.
23192-21
Dvosob. stanovanje
lepo " s pritiklinami, v I. tropju
nadstropju, oddam vembra. Ogled od ure. Blelvveisova 1"
-proti »Banske
1. no-10—15 na-
pa !:ii-c«.
23126-31
Sobo
7. malo kuhinjo oddam takoj Podrožnikom. Poizve se: Rozman, Dvorni trg 3.
23129-21
Dvosob. stanovanje
komfortno s velikim kabinetom, kopalnico oddam, (ena ugodna. Gcrbičeva ul. 20.	2:!134-31
Dvosob. stanovanje
lepo oddam takoj ali pozneje pri Stadionu — Tlerber-steinova ul. 12/1.
23132-31
Štirisob. stanovanje
s pritiklinami. lepo. v I. nadstropju o44arr.. Inž. Ti-rnger, Slomškova 14/1.
201.38-21
2 sobi s kuhinjo
z vsem; pritiklinami oddam. Tovarniška ulica i7.
23156-21
Dvosob. stanovanje
s kopalnico oddam takoj ali za november. Naslov v vseh posl. Jutra.
23146-21
Trisob. stanovanje
lepo. renovirano, 7. vsemi pritiklinami oddam v I. nadstr. Lepodvorska 20.
23:01-31
Dvosob. stanovanje
pritiklinami oddo m s 1.
novembra m. c. V.'31.
Rožna
dopna 231'18-21
Enosob. stanovanje
s pritiklinami. vodovod, elektrika vso pod enim ključem oddam. Pot na Rakovo Jelšo 56.
23075-31
Dvosob. stanovanje
parket i ran o. 7. vsemi pritiklinami oddam za 1. november v Zvezni ulici 21. Zelena jama.
23074-21
Trisobno stanovanje
solnčno oddam za takoj ali 1. nov. Poizve se stotam. Ali ksandiova ž' 4. Kambič.
23295-21
Trisobno stanovanje
takoj oddam. Sv. Jakoba trg 8.
23251 21
V bližini Dobrne
oddam brezplačno ni, oranje s kurjavo državnemu upokojencu čez zimo. Naslov v vseh posloval-' e<ih Jutra.	22970-21
3-sobno stanovanj«
komforno. v cnVu. oddam. Naslov v v.=< h poslovalnicah Jutra.
231P9 21
Dvosob. stanovanje
oddam z oktobrom a i novembrom. Kapit j. ka ul. 7/1.
23265 21
Stanovanje
sobo in kuhinjo, dam. Rožna do'ina. s'a II. 18
23274 21
Lepo st.tnovan i»
obstoječe lz ene sobe In kuhinje dobi brezplačno kdor prevzame varstvo vile v nepo-rednl b'lžiri! Ljublianp. ter okrbova-nle in čiščenje ma'ega vrta. Zelo prtk'ndno ra zakonski par br-z otrok Ponudbe n«xl šifro »Ta kol al r>o7netpo pn o«rl. odd. Jutra v Ljub1**"t 23242 21
Trisobno stanovanje
komfortno s cen ra 110 kurja.o v r redim me-a. oddam 1. okt. 1936. Na-.-!ov v vseh poslovalnicah Jutra.
23271-21
Trisobno stanovanje
s kopa nico. oddam za 1. ok'. ali 1. nov. C« na Din 750. Nas ov v vseh po •-lova nicah Jutra.
23252-21
Moderno stanovanje
dvo obno. kabin« . kopal nico. oddam v Šiški. — Vprašati trafika: Pa-aža.
23248 21
3-sobno stanovanj!-
oddam z novembrom ob novi III. drž. rea.nl gimnaziji. Robbova 25.
23307 21
Olo hišo
z vrtom oddam v naj- m. Ker je ik Ljub jane j« jako ugodna za obrtni k . krojače itd. c::lr. u-pokoj nce. Na-'.ov v vseh po-Iovaiulcah Jura
23304	21
Dvosob. stanovanje
s kopa nico v Star"tovl ul. 27 (Trnovo), oddani s 15 oktobrom. Informacije Tržaška 45. dr. Kane od 13—15
23305	21 j -----|
Dvosob. stanovanje
s kopanico na plin. od- ! dam z novembrom na Prulah. Naslov v \veh I poslova'nicah Jutra
23300 21
Enosob. stanovanje
snažno :n zračno, iščeta zakonca brez <ttrok. I'<.'„• r plačnik. Cena do 2V) Din. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod s Enosobno«.
23 't-31 a
.Moderno
i sob. nami. jšč 111
stanovanj'
z vsi-mi pritkll-
bt
za 1.
t. I. v ttrrm n :tt blizu ci ntr.-t N ti iti e JMOludte l.ika zvečer (2:
novem-vrtn«-m I.jubiia-do p', . t. m.'
a \>t '■ - k' lun Ljubljani.
konzulatu v

Tričlanska obitelj
odra<~1ih išč1' 3sobno stanovanje. Pontidb na ogl. odd. Jutra pod A 12
23355-2ia
Beceda 1
i«k 3 Din
...	^jj?^*1-«.*.
■ -sv?;	■ ,; .;)
-	v 1 - -
i	v ft -

» r'

tošll
»1: lajanje Najminjši 17 l>-n
Dijak
oskrbo 'tod:
ivan; p« mo

-.. S- «
• " ' 1'
j«
■ --<' ■• -<

• .1 :•■■
m
v! • -	'
/ i
O*
m
i
Jutra.
h p

&
S h,
JiV4
-pr jmem C -rk-. ena s rop je.
Di ja ka
na sta ul. 19..
novanj II. narl-23270 12
Di.jaP
3—5 sobno
veliko stanovanie
oddam 7..1 novembi-r v neposredni bližin: Vtt.-iče. _
Cesta v Kožno dolino 11.
23335-21
-preimotn / vso o-krbo. j K: ž: \a 6 II. vrata 11. ' polrg nove gimnazij za Br.' piadcni.
23301-22
Ene?« ?Ji dva dijaka
Enosob.
takoj oddam Cesta IV/30.
stanovanje
v Rožni dolini
Dvosob
oddam takoj vse parketi. Trnovo.
stanovanje
v novj vili, ?taretora ;•<>, 23.(«5-21
Dvcsob. stanovanje
komfortno. cddam za ma o družinico. Ce ta v Rožno dolino št. 26 I.
23354 21
Samsko stanovanje
lopo. «= kopa nico in o- a Um komfortom v novi hiši, oddam. — Ponudbe pod sMima oseba« na ogl. odd. Jutra.
23350 21
Dvosob. stanovanje
park-tirano. z vrtom, oddam v Spodnji šiški. In formacije v Zvonarski ul. 11 /i.
23346 21
Dvosob. stanovanje
oddam takoj A'cševčeva c. 24. Sp. Šiška.
23333 21
Enosob. stanovanje
oddam s 1. novembrom. Vpraša-i Aljaževa c. 11. Sp. šiška.
23339 21
Trisobno stanovanje
kabinet oddam takoj ali pozneje. Ljubljana 7. Frankopanska 9.
23343 21
Enosob. stanovanje
v novejši vil:. oddam za 320 Din. Roj(-. Triglavska 9 T. pri Tyrševi 90.
23127-21
3-sobno stanovanje
lepo. v vili, poceni odd-m novemhri. Podm'lščnkov<i. 7, Bežigrad.
2-sobno stanovanje
oddam 1. novembra. Poizve se pri Štefan Gjura. pr; novi gimnaziji, Beograjska ulica.
23226-21
Stanevan ?e
obstoječi iree na tiklvn. , •"■'III za zneje za
oddam. Vprašati I. nadstropju
:z 3 sob. kopal-plin in estalih pr:-Dalmntinovi ulici november al; po-Din V«VI mesečno.
osi, rbo Naslov
a a nje brez.
rnrJrivi	pn";ča na koži prijeten ♦
občrlek svdžosti in fin^jra parfuma, zato j odnade uporaba r£..i:nega kamna. t General::0 zastopstvo za Jugoslavijo : |
»CHEMOTECHNA« — LJUBLJANA, f
Mestni trsr 10.	•
■ v^e.anaoeimmmm

•>o
Lepo sobo
ng i.
T33fTC3
Beseda 1 Dia. davek S Din «> šifro ali lajanje naslov* K Din NaimunjlU tnesek 17 IVn
Mirno lepo sobo
1'Iizu Zvezde
stranka brez olrok
odda str kuj vel in čisto, no sobo s
dom. Naslov v vainicah Jutra.
z otr o. mirno, sveti udobno opremlj« posebnim vlo
vseh poslo-
Opremljeno sobo
oddam dvi 111 c~ bam. Kri-škovec 3/1.
229 IS-23
Elegantno
sobo
moderno opremljeno, solnčno, s centralno kurjavo, souporabo kopalnice :n ev. s hrano in vso oskrbo — oddam 2 osebama nlj zakonskemu paru. Privoz 14.
33000-23
Souporabo velike
pisarne
s telefonom, v centru me-fta, takoj oddam na Tyr ševi cesti 15/1. tel. 29—52 230--«-23
Prazno
vel:ko. zračno, koj. Naslov v vainicah Jutra.
sobo
oddam ta-vseb poslo-
2:5020-23
Dva dijaka
dobita v bližini bežigrajske gimnazije vso oskrbo. Na razpolago kopalnVa n klavir.. Ulica Majke Jttgo-vičeve 1.
23091 -23
Opremljeno sobo
lepo, strogo sopar rano, oddam. Dolenjska cesta
23(Ss-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam solidni osebi s 1. oktobrom. Naslov v vseh posl. Jutra.	23 «-23
Opremljeno sobo
lepo. oddam pri kolodvoru b d ji osebi. Rcsljeva 30. Novak.	23174-2
Prazno sobo
v ka*ero se lahko postav
le
Našle
m-
davek 3 Din za ;ilro ai: lajanje nasjova 5 Din Najmanjši znesek 17 Uin.
^"^EGTP P^F^HSHBB
y. ZA JESEN S.MO| r-zopet CENEJfell ! $ — Trenškoti Din p I ^ 375.—, Hubertus || K Din 250.—, Pum- B :g parce izpod Din | % i00.—. V ogromni f aizberi modna hlače.|
Sf>!n":'o sobo
blizu centra. odd. Jutra pod
Solnčno soba
lepo « posebn:tn vbo v «rel:ni me.-ta oddam Erjavčevi ce?': 4. pr''i'
Opremljeno ^>obo
strogo separir iioi. -1 stopnišča za 1 al; 2 osel oddam v vili Korun. Po, ru <nIk, Večn i l-ot I 1.
in
K E S K E II, |
Ljubljana, ji* Sv. Petra C. 14. |
Lepo sobo
snažno t študij, v ma gos[ sotnosti do 1:'.:t0 vseh posl.
'litru
loma.
ur
d ■: ! n o za Idam dvt-,'sled od-od 12.30 Naslov v
Jutra.
Lrpo opremljeno
sobo
s posebirm vhodom 'n ko-palnico oddam takoj v centru boli> mu g '-po lu. Naslov v v-eh posl. Jutra.
Gospodično
sprejme! nje. CIj
tva ul.
Eno ali dve jrdi
sprejmem na stanova Naslov v vseh pu-l. Ju
Lepo
oddam dvom najra :o a kade demklniam) ; Naslov v v sel
sobo
* k o m Dn posl. .
Opremljeno
>1 nčno. s posebr
1-s'otam

Beseda 1 Din. davek S Din '.a 5ifro ili dajanji- na«lovs o Din Najminjši tn»sek 17 Din
Dvosob. sfano\an.je
« kepalnco In plinom ter vsem komfortom, — išče boliš- sauisk' gospod, le v novejši h'ši in en': umu mesta, za takoj al- kas-ne'e. Pismene ponndbe ni ogl. odd. Jutra pod š fro Boljši samski«.
22955-31 a
štedilnik oddam. Tržaška c. 30.
Gl
33104-23
:ih
sobo
n'm vlio-i :itni m e-
i k i ■ ;n a a 1:
b|ši dvi-seh t-oslo-
J utra.
Opremljeno sobo
oddam v Gledališki ulci. Na slov v vseli posl. Ju-

Sobo
| tra.
1-
Dvosob.
iščeta za 1. voporočenca liepos'. dni Ponudbe na tra pod n:k«.
st:tno> anjp
november nn-v centru ali v bP-žini centra, ogl. odd. Ju-Konceptni nrad-23103-2'a
Opremljeno sobo
s tekočo vodo in s prsi litem vbodom t i' oj oddani na J« gPčevi 3. i.
Sol dno iros^odično
sprejmi m ko- pn-t.-inovilko v sn din: no-t a. N i-lov v vseb poslovalnicah Jutra.
-;:»• 01-2.-i
Onremljonr) sobo
-oltietM, pos: ben vhod. ko-"aln:«-a. o«ld;«m " 2 cm -imiih. R'l:arjeva 1 II. poleg !ehn;ke.
<R't M.
Odd
st r
T.

banovine
ka br -z otr
od
ce-
Dve solidni osobi
išče*a stanovanje. Okraj sv. Peter. Nova gimn"7.;ia. Ponudbe na ogl. « Id. Jutra pod »Kopalnica
23109-31a
Manjše stanovanje
dvosobno alt rajši enosobno. išče trčlanskn družina. 1'inndiie n:. ogl. o-t I. .'u
tra pod »Točen
plačnk-. 2cV9o-2'a
Stanovanje
dveh sob * pri iklinami v LJubljani, išče za 1. nov-mber bo iša s'ranka dveh o-«'b Ponudb' z navedbo natemnine ki n«' en" hiti nretirana na ogi. odd. Jutra pod Dve osebi — zmerna najemnina.«
23163 21a
2—3 sob. stanovanje
čisto i-erm za 1 november. Ponudbe n.i ogl. odd. Jutra pod ^Zmerno«.
23101-21®
Sostanovalko
i či-iii k ^ l-okošolki v zelo 1 "tio. prostorno -( I'o. za n zko ceno 201 D'n. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33175-23
Orveml.icno sobo
o Idam takoj ali pozneje, on željo tnd štedilnik. — Ogleda se v ne.1el:o od 2 do 5. Girhičeva 9 Kole-zija. Trnovo.
2319S 23
vel ko.	o rno. s v	lo. sidnč
no in č	-t,,, udi b	10 oprem
1 jen o -■	bo s j:,,s;	n m vbo
d' m in	soupnral	o ko' a.1
niee Si	lidrr ' sti.-i	nki. Na
slov v	vseh pos	ovaln :<■.■: h
Jutra.		2:>'iJO-2-
f	o čisto	sobo
oddam	go-podu.	Mik oši-
čeva 15 IV, levo.
23292 23
1—2 visokošolea
sprejmem v vso oskrbo v bl!/.'n; tetin ke in univerze. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
33T: 7 23
Zračn-» sobo
lepn. s p bi '•■! vhodom, oddam 1. oktobra. Priroi št. 'I.	-3-.9I7-23
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom v prv m nadstropju takoj ^dd-im. Kapieiska u'. 7/1.	23265-23
Solnčno sobo
opremieno. blizu Zvezd oddam solidnemu uradniku ali gospodični. N? 'o*- v v eh poslovali cah Ju*ra.
23253 23
FRAN IGLIC
' krojaški atelje, za gospo-{io in dame. Pražakova • lil. 10. se najtop jo pri-1 p -roča za j n~ko. zim-j sko .sezijo. Cene solidne, Tjo-i.-ciba točna.
23267-37
Fotoaparate .
pot rebščine
vse. kar ne rab'te. prodaste ■ zamenjat«- najboljše z našim strokovnim keinis!j-.-kim pc sri-ilovan.Vm. Pri-znano pazljiva izdelava a-noiterskih del ;n najcenejši filnu. Fototehnika, Ljubljana, Prešernova 9.
2-vW.-3T
Za poletje kti vroče dneve
Ostanki Mariborskih Tekstilnih tovarn
brez napak, pristno-barvni »Paket serija S<5 vsebina: 15—21 m prima oksfordov, tou-ringov in cefirjev za moške srajce, vsak kos najmanj 3 m, dalje sPaket Serija S/o« istotako 15 do 21 r.i za ženske pralne obleke, dečve (Dirndl), v najlepših barvah, predpasniki itd. — Yrsak paket poštnine prosto samo 107 Din. — Za isto ceno Paket serija P« vsebina: 15 do 20 m platna, posteljnina, žensko, moško in namizno perilo, barvasto, ter sPaket serija P/T« 10 do 15 m istega najfinejšega belega blaga. — Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Dalje najcenejše blago za vsa moška in ženska oblačila. — Vzorci brezplačno. »K O S :»1 O S«, raz-pošiljalnica ostankov, Maribor, Dvorakova cesta št. 1.
KcSosr pošlje
tO bili v znamkah
dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo »Patent«, katero je izdelano z vložkom za ^'.iko ali fotografijo.
D. STUCEV,
tovarna ogledal, Maribor.
Opremljeno sr-bo
centru oddam. Nasov vseh po-'ovalnicah .Tu 23204-23
V v tra.
Lepo
balkonom
sobo
oddam
boljši
sildnj gospod;čni v Tavčarjev; ul. Naslov v vseli posl. Jutra.	23160-23
Separirano sobieo
celo prebrano oddam. ?/-bertova ul. 30./I.
3310.1-23
Opr«piTirnn «obo
Ipo park'-tir?no z en 6 a'i dvema noseliama. oddam s 1 oktobrom. — Poizve S" pri hišn'ku. Oajeva 8 Dukič biok.
23?66-23
Opremljeno sobo
s nosobnim vhodom in kabinet oddam. Ciril-^le^odova 19 I. de^rto.
23300-23
OnremDeno sobo
oi zrn mi ceni oddam.
Naslov v VS' nicah Jutra.
h popova!-23203 23
A. ADAMIČ & Co. Ljubljana, Igriška S. (za dram. gledal.)
Sobo odda
Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro aii dajanje slova S Din. Najmanjši znesek 17 Lto.
Veliko sobo
z g'as ovir jem oddam. — Nariov v vteh poslovalnicah Jutra.
23281-23
Se pari ran o sobo
veliko mimo in sončno, oddam. Lampret. Sv. Petra cesta 66. Vhod Usnjarska 2.
23282 23
Prazno sobj
parketlrano. oddam s 1. ok'obrom. Pleteršnlkova 32. Bežigrad.
23241-23
Samostojna gospa
sprejme starejšega go poda t rtainlmi dohodki v celo oskrbo. — Naslov v rseh poslovalnicah Jutra.	23240 23
Sostanovalca
sprejmem po n;zki ceni na f anovanje. Naslov v vseh posl. Jutra.
33'S7-2R
Zračno sobo
z vmd oskrbo, oddam 1 a'i 2 gospodoma. Na.= 'ov v '.veh pos ova nicah Jutra.	23298 23
Prazno sobo
popohinma ppparirano. v 1 pi ln mirni hiši. oddam boljši osebi. Kri-ž- vniška 14.
23302-23
Dve lepi
prazni sobi
odd^m s souporabo kopalnice v novi vi'.i v neposredni bližini že'.--zni-škega preiaza Tyrševe ceste Na<-'ov v v.-eh posova nicah Jirra.
23303 23
Dve lepo
opremljeni sobi
s«p«rira.n vhod, rtektrfca. parket, oddam. Sv. P« tra. costa 41.	23233-33
Opremljeno sobo
f>ddarn. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
Opremljeno sobo
z vso oskrbo, oddam. Naslov v vseh poslovalnicami Jutra.	23221-33
Lepo sobo
z dvema posteljama, oddam z ali brez oskrbe. Ce-ta v Rožno dolino 14/1 (tik za tobačno tovarno).
33220-533
Opremljeno sobo
s posebnim vhodom, oddam >!—i osebama. Idrijske lil (Stan in dom).
23214-23
Opremljeno sobo
čisto, zelo toplo, z elektriko, oddam 3 hrano ali brez. Cena nizka. Cegnarjeva ul. štev. 4/1.	232,1-5-33
Sobo
oddam. Idrijska ul. 7.
23225-23
r u>
Beseda 1 Dm. lavek S Ihn za Šifro ali lajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din.
Akademik
išče opremljeno sobo poleg tramvajske proge (Sp. Šiška: eventualno v centru mesta 15. oktobra. Ponudbe po možnosti z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod »Reden plačnik
2.'077-23a
Državni uradnik
i^če sobo. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod >»Dom«.
Solnčno sobo
za pisarno iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod *Pi-sarna — eentrum«
2317:;-23a
Abiturijent
išče sobo proti instrukc;ji. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod »Odličnjak«.
31-4a
2 sobi
»trogo separirani. s souporab" kopalnice, parketirano, oddam. Slihelčič. Borštnikov trg.	28238-23
Opremljeno so!>o
z e>'e>:ctriko in parketom, oddam gospodu Avt-cc. Poakova 17, Ljub'jana.
23341-23
Gospodično
•uradnico ali dijakinjo, sprejmem takoj v lepo sončno sobo z wo oskrbo Naslov v ver-h pas o-va.1 n i cah J ut ra.
23345 23
Opremljeno sobo
pev-ebem vhod. oddam. Rar,potna 6. Trnovo.
23351-23
Opremljeno sobico
oddam solidni owh: s pranjem perila, na željo tudi z za trkom. Sv. Petra na-rp 43.	23328-23
Sobo
oddam v bližinj Tabora, s hrane ali brez. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra
23325-23
Opremljeno sobo
oddam eventuelno z vso oskrbo. Poljanska c. 12, pritličje, desno.
3333t--23
Opremljeno sobo
»olnčno in zračno, s poseh-nim vhodom, oddam z vso oskrbo. Stari trg 2SOIT. Joto-	" 33200-23
Akademika
| iščeta mirno sobo v een-1 fru mesta, najrajši blizu i tehnike. Cenj. ponudbe na podružnico Jutra Trbovlje pod »ilontanista«.
3302?-23n
Akademik
:ščp prijazno sobo s hrano v ali blizu centra 15. oktobra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod i-Soliden 2^2*.
23020-23a
Sobo
tudi mansardno — iščem v bližini tobačne tovarne. Ponudbi- pod »Pa-e-ben vhodi, na os;l. odd. Jutra.	23254-23a
Za četrtošolko
TI. državne iščem z oktobrom stanovanje in hrano. Prcetor, učiteljica Moravče.
23247 23a
Iščem sobo
p posebn:m vhodom, v me-stu ali bližini gorenjskega kolodvora. Ponudbp na ogl. odd. Jutra pod »Oktober«.
23337-23»
Čiste sobico
z ali brez oskrbe, iščem, tudi izven mesta. — Grem I tudi kot sostanovalka. Ponudbe _n« ogl. odd. Jutra pod »Skromna uradnica*.
33315-23a
Beseda 1 Din lavek 3 Dir za šifro ali lajanje naslova o Din S"fljmanjši znesek 17 Din
Preklic
Podp:sana preklicujem vse, kar sem govorila neresničnega o gosp. Krnic Maksu iz Poljan, ter se mu zahvaljujem, da je odstopil tožbi. Pepca Dirtiš.
23091-31
_
Vuu oestKU	i Dji. lavek 3 Din, u šifro al
lajanje naslova	a Din
najmanjši znesek	20 Dm
Dovršen značaj
želi spoznati intelgeutka. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod šifro »Lučka duši<.
320S5-34
Gospod
9'mpatičen. želi poznanstvo s simpatično, mlado damo. Ponudbo na podružnico Jutra Celje pod »-Gmotna ;>od-]M>ra«.	22989-34
4444
dvignite p:smo v Bleiweisova ceeta.
trafiki 33134-24
Mlada gospodična
pro*l gospoda denarne pomoči. — Javiti na ogi. odd. Jutra pod »Rdče rože«.	23206-24
Trgovec z dežele
išče neodvisno gospodično ali gospo, h kater; bj se lahko zatekel ob priliki prihodov v Ljubljano. Prosim odgovor s polnim naslovom na ogl. odd. Jutra pod »Tiha pomoč«.
229S6-24
Skupno
gospodinjstvo
s seriozno gospo ali go spodično išče osamljen trgovec. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Druža ben«.	23286 24
Ivan Bohinc
Opera prepozno. Pišite zopet S. D.
23-07-24
Gospod
želi znanja in zaupnega prijateljstva z vdovo ali starejšo gospodično. Pu nudbe na. ogl. odd. Jutra pod šifro »Diskretno«.
33:91-34
Vsaka beseda	2 Din
1«vek 3 Din. 1»	šifro al
lajanje naslova	o Din.
najmanjši znesek	20 Din
Sorodno dušo
išče ljubitelj literature. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod »Tihi večeri«.
23'. 12-24
Ženitve In možitve
boljših krogov posredujemo naj vestne je. Imamo veliko Izbiro odličnih par. i j s prvovrstnimi referencami obeh spolov. — Informativne prospekte razpošiljamo proti predplačilu Din 10 v poštnih znamkah dir-kr.-tno. Poklonite nam popo no zaupanje. ako želite čimprej doječi e rečen zakon: »REZOR«, ženitveni biro Zagreb, pošta 3.
23079 25
Trgovec
posestnik. li-po mesto Sovnije. 40 let. že l takoj poročiti gospodično a l vdovo brez o rok, primerne fstarorti po možnosti trgovske nao-brazbe. Poboji absolutno čista, preteklost. iz dobre hiše. dobra gospodinja. Dopise tudi od roaite jev na cc;l. od-d-lek Jutra pod »Samo rosno«.	23087 25
Trgovec
z lastno hišo in trgovl no. želi poročiti boijšo premožno go podično po možnosti trg. naobraž"-no. S».mn resn? ponudbe poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lepa bodočnost 935«.
23256-25
Izučen obrtnik
star 2" let. 5 stalno službo ®n pozneje pos s-vom. želi znanja z irosi^odi^no 7 gotovino od 5000 Din naprej in vecrliem do posestva. — Ženitev takoj. Dopise na podružnico Jutra Maribor pod »Varčna gnspod':n'a«
Udova
srednjih let z enim otrokom. posestnica. z dobro vpeljano trgovino in go.t:l-no na lepi Gorenjski blizu postaje. se žel poročiti z dobrosrčnem gospodom najraje z drž. uradnikom enake starosti. Ponudbe s spko na ogl. odd. .Jutra pod ilirno življenje«
23«S!-2o
Akademik
33 let star. npporoeen kateri poseduje v Zagrebu svojo trgovino in kaneliio. išče tem potom poroke rad: seb: enako damo do 31 let. iz boljše rodb'ne. Po mo-/ni^st: s fotografijo. Ponudbe na n::] odd. Jutra pod š:fro »Znanie v Za grebu«.	23040-25
Starejši goslilničar
išče poznanstvo z dobro kuharico z nekaj kapitala. — Cenj. ponudbe pod »Lepa jesen« na podružnico Jutra v Mariboru.	2^9o5-25
Kuharica
29 let. 10.000 Din pr'hran-kov. želj možitve z držav nim uslužbencem —41 let. Re_.ne ponudbe pod »Dobre srce, n« podružnico Jutra Maribor.	3:312-25
Mlaišl gospod
trg. naobražen želi zna nja z enako gospodično, radi ustanovitve »ku,pne ga podjetja ln ženitve. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Sika«.
23164 25
Osem novih nemških divizij
Pariz, 26. septembra, b. iuji vojaški atašeji pri berlinskih poslaništvih so zvedeli iz dobrega vira, da bo 6. oktobra uvedenih' v Nemčiji 8 novih divizij od katerih bo 6 namenjenih za varstvo zapadne nemške meje. dve pa za varstvo vzhodne.
Italijanski propagandni minister v Berlinu
Rim, 26. septembra. AA. Italijanski minister za propagando Alfieri jc kot predsednik mednarodne zveze piscev in skladateljev odpotoval v Berlin, kjer se prične v ponedeljek glavna letna skupščina te mednarodne ustanove.
Japonska pripravlja popolno razdelitev Kitajske
VVashington, 26. septembra, b. Položaj v vzhodni Aziji je še nadalje zelo resen. V diplomatskih krogih domnevajo. <!a so dogodki v Šaiighaju samo predigra k veliki sistematični akciji Japonske, katere cilj naj bi bila popolna razdelitev Ktf° jske.
■mra&s mm ae-so-si &&> &«!£ B« »S a B & a «■& u a e-a
za trgovske lokale šole, bolnice itd., za kuhinje, kopalnice je edine primeren, ze pred 35 teti se jf uveljavil. Izvršuje ga
LJUBLJANA Tj rševa 36. tel. 27-16
mu 3 KS93osmai3 ss sjts-® « ov h« & b s« as e a a
■■»■■■■■ii" MBB' j^Mj^^MHiiMBiBiMMMMm
Uradnika za biro m potovanje^
veščega nemščine in srbohrvaščine v govoru in pisavi in strokovnim znanjem, takoj sprejmemo. Ponudbe v nemškem jeziku na Minervaradio, Zagreb, Petrinjska 2Sa. '
- ^f^Smmmr
tlomzte
Nov govor Vorošilova
Moskva, 26. septembra, b. Ob zaključku manevrov moskovske garnizije je imel vojni minister Vorošilov daljši nagovor na zbrane vojake, v katerem je dejal, med drugim: Manevri so dokazali, da sta moskovsko vojaško okrožje in vsa rdeča armada dobio pripravljena na boj s kakršnimkoli sovražnikom. Rdeča armada ni določena za osvojevalno vojno, temveč le za varstvo miru. Dosedaj so Sovjetsko unijo napadali samo ustmeno, vsak trenutek pa lahko postane cilj oboroženega napada. Sicer še nismo rešili vseh problemov, vendar pa lahko že danes izjavimo, da smo pripravljeni postaviti se v bran vsakemu sovražniku.
Madžarski soc. stranki grozi razpust
Budimpešta, 26. septembra, b. Notranji minister Kozina je danes govoril na časopisni konferenci in pri tej priliki silno ostro očital madžarski soc alno-demokrat-ski stranki, da je glede španske državljanske vojne zavzela stališče, ki z njim očito žali madžarski nacionalni ponos. To zadržanje socialistov je provokacija, na katero bo vlada prisiljena odgovoriti z razpustom socialno-demokratske stranke, ako ne bodo njeni voditelji napravili v njenih vrstah nekoliko več reda in uvedli več discipline. Prav tako bo ustavila tudi so-cialno-demokratski organ Nepszava«. ako ne bo ta takoj prenehal s svojo gonjo proti španskim upornikom.
Mezdna gibanja v Beogradu
Beograd, 26. septembra. AA. Med zastopniki krušne industrije in njihovim delavstvom je bil dosežen sporazum, nakar jc bila danes podpisana kolektivna pogodba.
Pogajanja med delodajalci in delavci keramične stroke v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje niso uspela, ker so delodajalci izjavili, naj sedanja pogodba ostane v veljavi do konca leta Pripravljeni so ustreči delavskim zahtevam po tein roku na podlagi nove kolektivne pogodbe. Delavstvo je vztrajalo pri svojih zahtevah, naj se jim mezde takoj povišajo, in je sklenilo, da opusti delo do nove kolektivne pogodbe, torej do 1. 1937, če bi dotlej ne prišlo do sporazuma.
Zagreb, 26. septembra, d. Ker je stavka stavbinskega delavstva v Zagrebu končana, se bodo pospešeno nadaljevala gradbena dela na novih gradbah zagrebškega velesejma. Uprava velesejma je danes objavila, da sc bo jesenska prireditev vršila nepreklicno od 17. do 26. oktobra.
Odlikovanja
Beograd, 26. septembra, p. Odlikovani so; s srebrno kolajno za zvesto službo kretničar Josip Fluher pri železniški direkciji v Ljubljani, z redom sv. Save 4. stopnje župan Josip Veršič v občini Sv. Marko pri Ptuju, z redom sv. Save 5-stopnje, tiskarnar Karel Stržin v Mariboru, z redom Jugoslovenske krone 4. stopnje pa rudarski glavar inž. Josip Močnik v Ljubljani in gozdar ki upravitelj inž, Otmar Miklav v Brežicah.
Iz prometne službe
Beograd, 26. septembra, p. v prometni službi so imenovani; za višjega svetnika v 3. skupini 2. stopnje v oddelku za gradnjo železnic inž. Ivi i 1 i voj Borisavljevič, doslej načelnik gradbenega oddelka železniške direkc-je v Ljubljani; Za načelni* ka gradbenega oddelka železniške direkcije v Ljubljani v 3. skupini 2. stopnje inž. Dimitrije Siojkovič. dosiej načelnih gra«"lbe* nega oddelka pri železniški direkciji v Sarajevu.
Premeščeni so po potrebi vlakovodja Pcs ter Bučar iz H-o-jatca v Metliko, strojevodij Adolf škofea iz Rogatca v kurilnico v Mariboru, tehnik strojnega oddelka v ljubljanski železniški direkciji Josip Pehani v kurilni* ško izpostavo v Rogatcu, prometnik Janez Jenko s postaje Vuzenica — Muta na postajo v Domžalah, prometnik Ivan Koren iz Savskega Marofa v Poljčane. strojevodja Andrej .VLikloš iz Velenja v kurilnico v Ljubljani.
Naročniki ponedeljskega „Jutra" prejemajo revijo .-življenje in svet" zastonj.

Oroškl vozički najnovejših modelov
šivalni stroji pogrezljivi
Dvokolesa. motorji, tricikljl
Po zelo nizki ceni! Ceniki franko!
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, Karlovška cesta 4.
Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26.
			
./i- •■			
ZAHVALA
Vsem, ki so nam bili ob strani ob izgubi drage pokojnice
IVANKE NOVAK
POSESTNICE V RADOVLJICI
izrekamo iskreno zahvalo.
Posebno se zahvaljujemo vodstvu Leonišča v Ljubljani za skrbno nego, čč. duhovščini v Radovljici, pevskemu zboru Sokolskega društva za ginljive žalo-stinke, darovalcem vencev in cvetja ter končno vsem, ki so v tolikem številu spremili drago rajnico na zadnji poti.
ŽALUJOČI OSTALI.

•. -vroi ; ■ ; .
BODOČNOST je za vas
NEZNANA DE2ELA
Ce hočete spoznati vašo življenjske pot. oe oklevajte ini[>a.k pišite a.-trologu, ki bo nezmotljiv u) »aoetjjvv vodnik Vaiw življenjske srec-e.
Gotovo s« Vajn je ž« dogodilo, da pniršli t atnoam kraje, kje* niste poznali c«st in poti. V Uk<\m položaju i* nifctie pre[>u*>tiii golemu slučaju u pre«iaii tesiiiu negotov«*ti. irmveč sm povprašali kakega domačina, 1« v»n p"ka/«, l-io in kam? Zakaj bi ne povprašali, kadar gre za vase najbolj zažeijeno spozna nje, za Važo bodočnost? Zakaj tov»U v negotovosti in trdovratno hodite [« neznanih potib življenja, ko p« bi ven dar ra li dosegli srečo, ljubezen Id blagostanje. Ne\arni«t p« je, da vse to zgrešite in Vam sreča 11 teče zadnji hip. Tu Va* morda čaka bogata, lju beiča žena, tu Va« č;uka ko>rij«ra. bls gostanje Vi pa * trdovratno držite svojih naivad. Loterijski u^^hi ie Vam odmirajo! Zakaj pa iabirate sJabe 9 številke in igrat« v nefK>voljnem času?
V	takih velevažnih momentih »e prepuščate goleanu slu a ju in njegovim kapri.-a.rri. Name<sto da belite v neg.^o 'osti, nejasnosti in ugibanjih, pišite »Urologa i»i ga tpm
ijte za nasvet. On je [»klican, da Vam bo odkrit in lauper • ►dnik Va^e sreče.
Zahtevajte od njega VaSo žn-ljenjsko prognn®o. da bo«t< |H)znali sme' Vaše bodočnosti m šli po tej poti orvfr' in '-pehom nasproti.
Spoznali boe.te j«Mio lm natančno to, kar morate »tont i blagor in us|>eh pri vseli dekib in podjetjih, ter pr ViAil, - Hočitvah.
Orafološki bumau Vaim |>okaie v Vaši življenjaki pro rnozi [K>t do Vaše sreče in Vam namenjene usode.
Vsak da® nam pošta prineša dokaze našega deta in za vale naših klij>'nt"v Prosim, čitajte!:
»Za vsebino Vašega cenjenega looi1«, a oitroni n* ttudij nojega življenja in moje i^ihoamilize. »e V.-un na|>ri(i.rčneje '.ahvalioijem. Vsa Vaša posvarila in nasveti »o za mojo bo točnost življenjsko važni. Sem zelo r ••»an>a, ker «e Vaše iKi-povedi izpolnjujejo. Čudim se vuno. knfco ste motri ;x>datj tako toč™ opis mojega piošle-g« življenja in mojil Tenispehov Se<lai vem ko »o se začele Vaše na|Hrvedi 'zpol nj»vati. kdo je moj vodnik na moji bodoči fivlj«ni»kl poti
V	.t. m pismeno izrazim zahvalo, me je napotil tudi loterij *ki uspeh, ki se«] ga do»i'gel v prošleoi kolu loteirijskeg? trrainja. Zahvaljujem ge Vam za Va5e delo. Vam r«1n< ■valež.em — Jernej Kavčič, dipl tehnik. Maribor.«
Pi«ite bre<z <Kllo<ra pošljite ie dane« Vaš 'oko->j« |n roju 11 datum ter 30 Oin ko4 honorar za Vašo rwihoanaliio in ■kfeo Vaše živlienjske prognoze.
Strti na :p točna ^dreea w glasi-
Grafološhi Itureau — CELJE
poštni predal 104.
r** -	
VOLNA	j 3
SVILA	%
FLANEL	T?
DARHENT	Uv
V-
isHS

7\

mSs&aB


TR&OVfK ?
glSfSŠBŠ
-r... - -


m


llraS g i i&ml
iš %k t
«v..1?* ' - X is
Vi iM 1 § jf&k&m ji i k; « % A
^ m^vzpl a
I L: ^ *
i 'm %
KOLESARSTVO
Razpis
kolesarske dirke >Save«
Kolesarsko društvo »Sava« v Ljubljani priredi v ned ljo, dne 4- oktobra ob vsakem vremenu medklubske kolesarske dirke na progi: Ljubljana—Novo mesto m obratno s :tartcm in ciljem na Dolenjski cesti pri Rakovniku. Začete dirke ob 11. dopoldne. Glavna skupina: 136 km-obrat Novo me to, drevored. I. darilo dirkalno kolo, II., ni., IV. darilo. Juniors^a skupina: 58 km — obrat Stična, fotograf Erjavec. I., II., III., IV. darilo, prvoplasi-rani juniorski dirkač kolesarskega društva »Save« si pribori še po ebej dirkalno kolo. Splošna določila. Prijave dirka-č v se sprejemajo do 3- o -tobra do 18. v društveni pisarni, Karlovška cesta št. 4. Prijavnina 10 Din. Poznejše prijave 20 Din. Vsak dirkač vozi na svejo odgovornost. Dirka je odprta vse člane klubov-ki so včlanjeni v kolesarski zvezi kraljevine Ju go lavi je in se ima strogo držati policijskega ce tnega reda. Vsak dirkač dobi svojo številko za 10 Din, ki se po vrnitvi iste vrnejo. Nalogom vodstva dirke se morajo dirkači brezp:gojno pokoriti. Protesti če upoštevajo najkasneje 15 minut po končani dirki z vplačilom zne;ka 50 Din, kateri se pa vrne, ako je protest odobren. Vodstvo dirke si pridržuje pravico spremembe programa.
INSER3RAJTE V JUTRU"!
kc_3bc^acdticr3acd«oacdbcdbc3a
VsSfs število rabljenih šivalnih strojev
za tovarno perila na prodaj. Ogledajo se lahko pri SCHENKER & C O. MARIBOR, Mcljska c. 18.
mala
zganjena v Dalmaciji
z rafinerijo vseh vrst destilatov, dobro vpeljana, je ugodno naprodaj. Kotel 900 litrov. Posebno prikladen nakup za vele-trgovce z alkoholnimi pijačami. Ponudbe pod šifro »Alkohol« na Propaganda d. d-Zagreb, Jclačjčev trg 5.
Tekstilni strekevnfak
išče družabnika jugoslovenskega državljana s primernim kapitalom za novo ustanavljajoče tekstilno podjetje. Ponudbe je poslati pod značko » S O L I D N O S T « br. 1918 na podr. Jutra Maribor. —EBHMiuw raa
Najslajša in najboljša
krepiina pijača je
3 E n M E T — V I N O,
črnina iz Fruške gore,
Sremski Karlovci — Gostilničarji nudite to špecijaliteto svojim gostom. V sodčkih od 50 1 naprej ga razpošilja: li. Marinkov, Sremski 'Carlovci. Fruška srora.
1 »»i?«®©?«! -žvi^sv^^j <j.svž-»vž V ■■•■>—Ii>	N-Si.O-r: .N.NT	'.v>f iS5'>
GOSPODOM oficirjem,
uradnikom.
oroliiikom,
kakor cenjenemu občinstvu sploh
vljudno sporočamo, da bomo po smrti našega g. Simona Klimaneka vodili tako firmo SIMON KLIMA-NEK, kakor tudi podjetje »DANICA« v polnem obsegu dalje.
Radi tega vljudno prosimo vse naše dosedanje cenjene odjemalce, da nam ohranijo tudi v bodoče svojo naklonjenost.
Simon KLIMANEK nasl.
-V*. :, <i.<v-,ii.v\'. l-^f,	.-^vViCM':
Vi f'Jr- ■ • Is^lli^S^-S
od 50 _ 60 in ELEKTROMOTOR od
50 HP, 50 Voltov za istosmerni tok kupi •
P A R O M L I N, Grubišnopolje
Potrti globoki žalosti naznanjam tužno vest, da je moj ljubljeni soprog gospod
JOSIP BOŽIČ
policijski stražnik I. raz.
dne 26. t. m. po dolgi, mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb dragega pokojnika se bo vršil 27. t. m. ob 17.30 uri pop. iz hiše žalosti Rožna dol. c. IV. na pokopališče Vič.
ŽALUJOČA SOPROGA
Na tako tragičen način me je v torek 22. t. m. zapustil moj nadvse ljubljeni soprog
Ing. Vrtačnik V®!®!!
DIREKTOR LISANSKIH RUDNIKOV.
Pokopali smo ga v četrtek, dne 24. t. m. na tamkajšnjem pokopališču.
Iskrena zahvala vsem, ki ste z nami čutili v teh težkih dneh.
SILVA VRTAČNIK, soproga. Žalujoče rodbine: ROZMAN, VRTAČNIK, BALTIČ.
Xf*k',,r, {■•■ 'ij'v-:., ..i:	'■••■■frV-ji-	- • i ; *r 4		
		«		v J
t
A. Poltzer:	4
Pot brez cilja
Boman
Nato sem rekel: »Marijana, ali bi se ti še pokazala občinstvu, če bi se ti zgodila nesreča — ki naj te ie Bog obvaruje — in ne bi mogla več spodobno sedeti na konju... Ali še veš, kako sva na nekem semnju stopila v majhen potujoč cirkus in spoznala v še mladem, a čudno starčevskem. slabo našminkanem in ganljivo nespretnem žongkrju slavnega Sesamija, kj mu je nekdaj ploskal ves svet? Se še spominjaš besed, ki si mi jih rekla, ko si malone pobegnila iz siromašnega šotora ...?«
Nalašč sem pretiraval.
Konec koncev sem bil še mlad in krepak in ne razdejan od alkohola kakor tisti slavni artist, ko sva ga srečala v zanikarnem potujočem cirkusu. A Marijana me je tudi tako razumela.
»Kaj misliš zdai začeti, Eberliard?» je vprašala z občudovanja vredno stvarnostjo.
»Vaditi se — vaditi se 'in spet vaditi! Morda boš potem še kdaj videla Buffala Belliniia na odru...«
»Denarja imaš?«
»Na kupe!«
Njen nejeverni pogled me je ujezil. >:>Ali nc verjameš? Poglej!« Segel sem po Goethe;;.ve pesmi in vzel iz njih petstotak.
»Petsto mark včudni blaga: ni,« je vzkliknila.
Teatralno sem.se ozrl in skrivnostno zašepetal: »V vsaki izmed knjig na tej polici hranim velik bankovec. Ali naj ti kai posodim. Marijana?«
»Ne, ne, hvala! Čeprav sem spat do vratu v dolgovih. V Londonu sem kupila na neki dražbi tri krasne konje. Lep kupček denarja so me stali; to je moje finance še bolj omajalo. In pri tem ne vem z živalmi ta mah kaj početi! A kako nai dopustim, da bi jih kupil kak debel, nadušljiv borziianec. ki bi jih lahkomiselno ugonobil?«
Takšna je bila Marijana Almersova.
Tisti večer sva prebila skupaj. Vloga bogatega človeka mi je ugajala, zato sem jo peljal v eleganten restoran. Naročil sem najdražjega šamnanjca in najbolj izbrane, posliastke. Pa mislim, da Marijana tega še opazila ni.
Pozneje sem se ošteval, da sem tepec. Ta večer mi je bil napravil občutno luknjo v mošnio. Ves moj imetiek se je bil skrčil na sto mark. Tistih petsto mark nisem računal. Nisem jih štel za svojo last.
3. poglavje
Drugo jutro sem bil pravkar vstal, ko je stopila v sobo gospodinja in mi naznanila obisk tujega gospoda. Pri meni je pa res kakor v golobnjaku, sem jezno pomislil. Od pijače, ki je nisem bil vajen, me je močno glava bolela.
»Kar noter ga spustite!« sem rekel stari ženici.
Komai sem pa zagledal zgodnjega gosta, sem že poskočil z zofe, na kateri sem sedel.
«Dobro jutro,« je rekel mož in zaprl vrata za seboj. Klobuk je obdržal na glavi in z iztegnjeno roko _ stopil proti meni.
Čeprav to pot ni bil v svetlem površniku, sem ga bil vendar takoj spoznal.
Bil je tisti, ki ie z mer.oi vred zasledoval mrtveca v taksiju.
Mehanično sem oodal tujcu roko. B I je misica-ste, malone atletske postave in še mlad. Njegov obraz bi se bil zdel človeku lep. da ni b lo v njem neke prevečane in toliko dane sirove črte.
»Detektiv Bolton!« se je predstavil. Nato k reže se dodal: »Nikar se me ne ustrašite, saj ne prihajam s policije!«
Američanove besede — zakaj ime in izgovor sta pričala, da je bil Američan — so me navdale z ogorčenjem. ki ni bilo manjše od moje osuplosti.
»Gospod,« sem Spregovoril, »prav vse eno mi je. odkod prihajate! Važno e le, da imate jako čudne manire. Sicer pa — kaj želite od mene?«
Američan je hitro stopil k vratom in jih odprl. Pomirjen jih je spet zapri. »Stare ženske so navadno radovedne.« .ie rekel.
Njegovo vedenje mi ie bilo čedalje mani po godu. Zdaj je bil spet zraven mene in je mirno vprašal: »Kje je mrtvečeva listnica?«
Le težko sem obrzdal svojo prepadenost.
»Cujte, gospod Bolton, ali kako vam je že ime,«
sem rekel, meša se vam, ali ste potrkali na napačna vrata! Nič ne vem. o kakšni listnici kvasite.«
Mož ni bil videti niti malo užal en.
»Kaj bi tajili, stara sablja,« je dobrodušno dejal. »Razločno sem videl, kako ste mrtvemu sunili listnico. Pravim vam. da nisem s policije; vrnite listnico in stvar je opravljena.«
To je bilo pa res od sile!
»Ali ste detektiv, ne vem, vsekako pa ne dvomim, da ste pijani! Spravite se iz te sobe. če ne, vam bo treba pomagati!«
Mož je moral imeti preklicano trdo kožo ali pa železne živce.
»Nikar se po nepotrebnem ne razburjajte,« je rekel popolnoma mirno. ^Ponudim vam kupčijo:'obdržite si denar, ki je bil v listnici, meni pa vrnite ostalo vsebino! Nj mislite, da vas skušam ujeti.«
Segel sem mu v besedo. Pri nas se v takih primerih obrnemo do policije. Na sosednjem vogalu je postajališče. Avtobus vas popelje naravnost na policijsko predsedstvo.«
»Vidim, da vam je po<t dobro i^ana.« se je zasmejal Američan. »Dajte, govcciva, Kakor je pri nas navada.« je nadaljeval. Od tatvin, pa do zdaj ste utegnili tako dobro skriti svoj plen. da ^ra ne bo lahko najti, če ga rade volje ne vrnete. Torej: obdržite si denar, ki ;e bil v listnici, za ostalo vsebino Vam pa dani — recimo — pet sto mark!«
Izraz njegovega obličja se ie mahoma izpremenil. Opazil .ie bil mojo sliko na steni; pod n > ie bilo z debelimi črkami natisnjeno moje umetniško ime.
TUD
VI PLAŠČ - OD PAULI
KER SI V NJEGOVI VELIKI IZBIRI NAJLAŽJE NAJDETE SEBI PRIMERNEGA V CENI IN MODELU.
DAMSKA KONFEKCIJA PAULIN, LJUBLJANA, ZVEZDA.
patru f|
M
Otttutt
9».
Copyright »Pantheon« & iJulro«.
□□□□□□□□□□C
Vojvoda in Ambrož sta se krčevito branila. Neumorno sta odgovarjala s svojima strojnima puškama na ogenj policijskih stražnikov, ki so
se odločili za jrcipad z bombami za solzenje.

»Temni se mi pred očmi. Ne morem več držati strojne puške. Hudič, tako me peče v prsih!«

•v
Zrabanie 1- razpadaš 13. in 14. oktobra 1936
b—m
GLAVNA KOLEKTURA
DRŽAVNE RAZREDNE LOTERIJE

a -> ^	' /-/A KtV^ - v -v; V s
- 'o. i	/	■ \v£v>-~0i

Z A C R E B
GA3EVA 8
ILI C A 15
Vi srečke Din 200
V« srečke Din 100
'/4 srečke L)in 50
S t rogoso lidna postrežba!

DAMSKI S Ballgač,
se priporoča za izdelavo plaščev kostumov jn oblek, na razpolago najboljši francoski in angleški žurnali. — Cene zmerne.
Farma za živali s kožuščki na Rigiju pri Weggisu v Švici se je s svojo zalogo
srebrnih lisic
preselila v Karpate. Prodajamo plemenske živali in kožuhe. Dajemo tudi nasvete za napravo farm Karpathen Silberfuchs-farm, Ujhuta Borsod-m.

ZAHVALA
Za mnogoštevilne izraze sožalja ob nenadomestljivi izgubi našega, ljubljenega, preskrbnega moža, očeta, brata, strica in svaka, gospoda
JOSIPA CESARJA
se vsem najiskrenejše zahvaljujemo.
Predvsem se zahvaljujemo g. primariju Šlajmerjevega doma g. dr. Kramariču in drugim zdravnikom za zdravniško pomoč, čč. sestram »Šlajm. doma«, dalje šefu gosp. A. Krisperju in osobju tvrdke A. Krisper za prelepo cvetje, ter vsem, ki so pokojnika spremili v tako lepem številu na njegovi zadnji poti.
Ponovno stotera hvala!
Žalujoča družina CESARJEVA.
Lepe grudi . . . so želja vsake
zene/
JOLIFEME - ZA NERAZVITE GRUDI!
Naraven, zunanji in popolnoma uspešen postopek za dosego normalne velikosti in polnosti grudi, pri nerazvitih grudih ali kadar grudi izplahnejo zaradi bolezni ali otroške postelje. Pri tem se ne okrepe telo in boki. Garnitura Din 160.— JUNO - Za MI.AHAVE IN MEHKE GRUDI vrača grudim elastičnost in čvrstost. Garnitura Din 70.
Nega lepote. . .? Dai
toda samo z znamenitimi in naravnimi preparati biološke kulture lepote Schroder-Schenke. ANTI HEL emulzija odbija ultravio-letne žarke in varuje obraz pred nastankom sončnih peg. Din 50.— CISTA POLT brez prističev, sojedcev, madežev, gub, mastnega bleska, ove-nele kože in znakov staranja, dosežete samo z biološko kuro za čiščenje obraza.
Garnitura Din 120.— PASTA REGIS specijalna krema za prehrano kože in proti malim gubicam. — Dovršeno negovane dame jo dobro poznajo, a mi izdamo tudi Vam to njihovo »tajno lepote«. Din 18.—, 40.—
in dvakratna 100 gr. Din 60.— ASIAM1 mandljevo mleko zoper razširjenje por, sojedcev in mastno kožo. — Din 50.—
VODICA IZ KUMARIC za suh obraz. Poživlja kožo, pomlajuje črte obraza.
Odlično odstrani šminko. Din 30.— Dobiva se pri renomirani parfumeriji in kozmetiki
»OMNIA« oddelek 1/3 Zagreb, Gunduličeva ulica št. 8/1. nadstr. Pošljemo po pošti tudi proti naplačilu poštnine. Telef. 97-67. Zahtevajte brezplačna navodila in ilustrovan katalog!
Odvetniška pisarna
v gorenjskem mestu se prepusti s 1. oktobrom prevzemniku pod ugodnimi pogoji.
Ponudba pod »Dobra eksistenca« na ogl. oddelek »Jutra«.
n-,	!s-\vI	'pn'	'-OTi	''c-.-i s
•/.,1/7/./ , ,JiJ\u3i.ryuJtJ« iJijmJiSmJiJ^iJiju J/m iJ/JIhJ/Sh t Ji.m j
Vsem skrbem in poznejšim zgubam se izognete ter popolnoma varno, z visokimi obrestmi naložite (posodite) svoj kapital: gotovino ali hranilne knjižice, ako se pravočasno obrnete za strokovni nasvet in navodila na
BANČNO KOM. ZAVOD
Maribor, Aleksandrova 40.
■■■■M
ZAHVALA
Ob prebridki izgubi našega predragega nam soproga in očeta, gospoda
ANDREJA SREBOTNJAKA
ZVANIČNIKA DRŽ. ŽEL.
so nam bili izrazi vsestranskega sočutja v veliko tolažbo. Vsem, ki so mu lajšali trpljenje v težki bolezni, vsem, ki so ga počastili z zadnjim obiskom, vsem, ki so ga zasuli s cvetjem, ter njim, ki so s svojo prisotnostjo pripomogli k tako veličastni zadnji poti, izrekamo najiskrenejšo zahvalo.
Posebno pa se zahvaljujemo g. zdravniku dr. Jerebu za njegov trud in požrtvovalnost, prečastiti duhovščini, postajenačelniku g. škofu, zastopstvu direkcije, pevskemu društvu Sloga, godbi Zarji, darovalcem prekrasnih vencev in šopkov in vsem, ki so blagega pokojnika spremljali na njegovi zadnji poti.
Vsem še enkrat iskrena hvala!
LJUBLJANA, dne 27. septembra 1936.
ŽALUJOČA SOPROG A IN OTROKA.
ZAHVALA
GLASBILI*
^ppiznanai
^o odo li
tot NRJP0P0LNEJŠR in eenvfa
KRALJEVIH) DVORNI DOBAVITELJ NAJVEČJA DOMAČA RAZPOŠILJAL NA TVRDKA'
F. SCHNEIDEit
IZDELOVANJE- GLASBIL IM GLASBENIH PRITEKLIN
ZAGREB,Tiikoličcvaul.ia^
Violine.....od Din ?1r navzgor	Havajske kitare^
lAa	kromaticne- i
(Kitare.—- -m." -	hormonike.trubei
Mandoline-.« • 98.- -	saksofoni in ti,
Harmonike •• 75.- •	najceneje.
ZAHTEVAJTE 6^ahč,ni CEHIK
{fCdcr c£lašuie ta napreduje t
Ob bridki izgubi našega iskreno ljubljenega očeta, starpga očeta, gospoda
VALENTINA MRAKA
se najiskrenejše zahvaljujemo vsem, ki so pokojnika spremili na njegovi zadnji poti. Zlasti pa se zahvaljujemo čč. duhovščini, gasilnemu društvu z načelnikom g. dr. med. Eratom, godbi za vse ganljive žalostinke in vsem darovalcem prelepega cvetja, še enkrat vsem najprisrčnejša hvala.
Guštanj, Radkersburg, Leoben, Suhor, dne 26. septembra 1936.
Globoko žalujoče rodbine: MRAK, BORŠTNER, BRAVET.
ZAHVALA
Za številne izraze sočutja, ki smo ga prejeli ob težki izgubi našega ljubljenega soproga, očeta, starega očeta, strica in svaka, gospoda
IVANA BREGARJA
POSESTNIKA IN GOSTILNIČARJA,
se najiskreneje zahvaljujemo vsem.
Posebno se zahvaljujemo čč. župniku Torkarju in Dagarinu, gospodu dr. Grumu za zdravniško pomoč, Sokolu iz Zagorja, gasilcem iz Lok in Izlakov ter vserfi zastopnikom nacijonalnih društev in tovarišem iz javnega delovanja. Dalje se zahvaljujemo pevskemu društvu »Loški glas« in ostalim pevcem za ganljive žalostinke, vsem darovalcem vencev in cvetja ter vsem znancem in prijateljem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti.
IZLAKE PRI ZAGORJU, dne 26. septembra 1936.
Žalujoča soproga in otroci ter sorodstvo.

Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« AdolI EUbnika* — Za Narodno tiskarno d. d. kot Oskarnarja Franc Jezeršek. - Za taseratm del je odgovoren Aloja Novak, - Val v Ljutlian