Študijsko gradivo pri predmetu Pravni sistem in institucije EU Zbirka vaj Avtorice Janja Hojnik Petra Weingerl Živa Šuta Februar 2024 Naslov Študijsko gradivo pri predmetu Pravni sistem in institucije EU Title Study Material for the Course EU Legal System and Institutions Podnaslov Zbirka vaj Subtitle Col ection of Exercises Avtorice Janja Hojnik Petra Weingerl Authors (Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta) (Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta) Živa Šuta (Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta) Tehnični urednik Jan Perša Technical editor (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Oblikovanje ovitka Jan Perša Cover designer (Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba) Grafične priloge Viri so lastni, razen če ni navedeno drugače. Ikona primera, avor: srip iz freepik.com, 2024 Graphic material Hojnik, Weingerl, Šuta (avtorice), 2024 Grtafika na ovitku Green tree under blue sky during daytime, foto: Wolfgang Hasselmann, unsplash.com, 2020 Cover graphics EU zastava, avtor: Elionas2, pixabay.com, 2024 Založnik Univerza v Mariboru Izdajatelj Univerza v Mariboru Published by Univerzitetna založba Issued by Pravna fakulteta Slomškov trg 15, Mladinska ulica 9 2000Maribor, Slovenija 2000 Maribor, Slovenija https://press.um.si https://www.pf.um.si zalozba@um.si pf@um.si Izdaja Edition Prva izdaja Izdano Published at Maribor, februar 2024 Vrsta publikacije Publication type E-knjiga Dostopno na Available at https://press.um.si/index.php/ump/catalog/book/847 © Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba CIP - Kataložni zapis o publikaciji / University of Maribor, University Press Univerzitetna knjižnica Maribor Besedilo/ Text © Hojnik, Weingerl, Šuta, 2024 339.923(4):34(076)(0.034.2) HOJNIK, Janja To delo je objavljeno pod licenco Creative Commons Priznanje avtorstva 4.0 Študijsko gradivo pri predmetu Pravni Mednarodna. / This work is licensed under the Creative Commons At ribution 4.0 sistem in institucije EU [Elektronski International License. vir] : zbirka vaj / avtorice Janja Hojnik, Petra Weingerl, Živa Šuta. - 1. Uporabnikom je dovoljeno tako nekomercialno kot tudi komercialno izd. - E-knjiga. - Maribor : Univerza v Mariboru, Univerzitetna založba, 2024 reproduciranje, distribuiranje, dajanje v najem, javna priobčitev in predelava avtorskega dela, pod pogojem, da navedejo avtorja izvirnega dela. Način dostopa (URL): https://press.um.si/index.php/ump/catalog Vsa gradiva tretjih oseb v tej knjigi so objavljena pod licenco Creative /book/847 Commons, razen če to ni navedeno drugače. Če želite ponovno uporabiti ISBN 978-961-286-828-4 (Pdf) doi: 10.18690/um.pf.3.2024 gradivo tretjih oseb, ki ni zajeto v licenci Creative Commons, boste morali COBISS.SI-ID 185419011 pridobiti dovoljenje neposredno od imetnika avtorskih pravic. https://creativecommons.org/licenses/by/4.0/ ISBN 978-961-286-828-4 (pdf) DOI https://doi.org/10.18690/um.pf.3.2024 Cena prof. dr. Zdravko Kačič, Price Brezplačni izvod Odgovorna oseba založnika For publisher rektor Univerze v Mariboru Citiranje Hojnik, J., Weingerl, P., Šuta, Ž., (2024). Študijsko gradivo pri predmetu Pravni sistem in institucije EU. Univerza v Mariboru, Attribution Univerzitetna založba. doi: 10.18690/um.pf.3.2024 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta Kazalo Predgovor ....................................................................................................................................... 1 1 Začetki evropske integracije in značilnosti EU ................................................................ 3 1.1 Evropsko pravo, pravo EU, pravo ES ter značilnosti EU in ESAE ................................................. 3 1.2 Zgodovina evropske integracije .............................................................................................................. 4 1.2.1 Skupnosti .................................................................................................................................................... 4 1.2.2 Pravne podlage za nastanek Skupnosti ................................................................................................ 13 1.3 Seznam sodne prakse .............................................................................................................................. 16 Pogodba o Evropski uniji .................................................................................................................................... 17 Pogodba o delovanju Evropske Unije ............................................................................................................... 21 2 Institucionalna zgradba EU ............................................................................................. 23 2.1 Delitev pristojnosti .................................................................................................................................. 23 2.2 Institucije, agencije in drugi organi EU ................................................................................................ 29 2.3 Postopki sprejemanja aktov EU ............................................................................................................ 33 2.4 Priloženo gradivo: Demokratična legitimnost..................................................................................... 38 2.5 Seznam sodne prakse .............................................................................................................................. 43 Pogodba o Evropski uniji .................................................................................................................................... 45 Pogodba o delovanju Evropske unije ................................................................................................................ 49 Protokol (št. 1) PDEU ......................................................................................................................................... 65 Protokol (št. 2) PDEU ......................................................................................................................................... 67 18. Izjava o razmejitvi pristojnosti ..................................................................................................................... 69 3 Pravni akti EU ................................................................................................................... 71 3.1 Splošno...................................................................................................................................................... 71 3.2. Primarno pravo EU ................................................................................................................................ 72 3.3 Sekundarno pravo EU ............................................................................................................................ 75 3.4 Seznam sodne prakse EU....................................................................................................................... 79 Pogodba o Evropski uniji .................................................................................................................................... 81 Pogodba o delovanju Evropske unije ................................................................................................................ 81 4 Narava prava EU .............................................................................................................. 83 4.1 Odnos med pravom EU in (ostalim) pravom držav članic ............................................................... 83 4.2 Štiri temeljna načela ................................................................................................................................. 93 4.3 Seznam sodne prakse ............................................................................................................................ 105 Pogodba o Evropski uniji .................................................................................................................................. 107 Pogodba o delovanju Evropske unije .............................................................................................................. 107 17. Izjava o primarnosti ..................................................................................................................................... 109 ii KAZALO 5 Pravno varstvo v EU ........................................................................................................ 111 5.1 Vloga Sodišča EU .................................................................................................................................. 111 5.2 Pravno varstvo v EU ............................................................................................................................ 114 5.3 Iskanje sodne prakse sodišča EU ........................................................................................................ 130 5.4 Seznam sodne prakse ............................................................................................................................ 131 Pogodba o Evropski uniji .................................................................................................................................. 135 Pogodba o delovanju Evropske unije .............................................................................................................. 137 Protokol (št. 3) PDEU ....................................................................................................................................... 143 6 Temeljne pravice ............................................................................................................. 153 6.1 Pravna narava, uporaba in razlaga temeljnih pravic v EU ............................................................... 153 6.2 Neposredni učinek ................................................................................................................................ 157 6.3 Priloženo gradivo .................................................................................................................................. 161 6.4 Seznam sodne prakse ............................................................................................................................ 163 Pogodba o Evropski uniji .................................................................................................................................. 165 Listina Evropske unije o temeljnih pravicah .................................................................................................. 165 7 Izbrani temi ..................................................................................................................... 171 7.1 Vladavina prava EU .............................................................................................................................. 171 7.2 Zunanje delovanje EU .......................................................................................................................... 175 7.3 Seznam sodne prakse ............................................................................................................................ 179 Pogodba o Evropski uniji .................................................................................................................................. 181 Pogodba o delovanju Evropske unije .............................................................................................................. 189 8 Kazalo PEU in PDEU ..................................................................................................... 193 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta Predgovor Zbirka vaj je namenjena študentom prve stopnje bolonjskega študija prava pri predmetu Pravni sistem in institucije EU na Pravni fakulteti v Mariboru, ki se prvič srečajo s študijem prava EU. Snov se prične obravnavati s pregledom zgodovinskega razvoja EU in njenega prava ter nadaljuje s poudarkom na delu institucij EU, pri čemer poglavja sledijo ‘življenjskemu toku’ akta EU, od vprašanja pristojnosti (institucij) EU za sprejem akta in institucionalne zgradbe do zakonodajnih in nezakonodajnih postopkov ter pravnega učinkovanja tega akta. Sledijo še naloge v zvezi z uveljavljanjem prava EU pred Sodiščem EU in nacionalnimi sodišči in v zvezi z Listino EU o temeljnih pravicah. Poglavje na koncu gradiva je namenjeno izbranima temama prava EU, in sicer vladavini prava EU in zunanjemu delovanju EU. Znanje se v gradivu preverja s pomočjo teoretičnih vprašanj, iztočnic za diskusijo in praktičnih primerov. Priporočljivo je, da se pri reševanju gradiva uporablja naslednja literatura: V. Trstenjak, M. Brkan, Pravo EU: Ustavno, procesno in gospodarsko pravo EU, GV Založba, Ljubljana 2019 in A. Ferčič, J. Hojnik, M. Tratnik, Uvod v pravo EU, GV Založba, Ljubljana 2011, izmed tuje literature pa P. Craig in G. de Búrca, EU Law: Text, Cases, and Materials, 7th Edition, OUP, 2020; D. Chalmers, G. Davies, & G. Monti, European Union Law: Text and Materials, 4th Edition, Cambridge: Cambridge University Press, 2019; C. Barnard in S. Peers, European Union Law, OUP, 2020. Poleg osnovne literature je pri reševanju nalog obvezna uporaba Pogodbe o Evropski uniji (PEU), Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) in Listine EU o temeljnih pravicah, prav tako pa se je v odgovorih potrebno sklicevati na sodno prakso Sodišča EU. Seznanitev s spletno stranjo Sodišča EU in iskalnikom sodne prakse je zato 2 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ zelo priporočljiva. Študenti so vsako leto znova spodbujani dopolnjevati svoje znanje z dodatno literaturo in spremljati aktualne dogodke, povezane s pravom EU. This study material is intended for first cycle students at the Faculty of Law, University of Maribor, who are encountering EU law for the first time in the course The EU Legal System and Institutions. The material offers a historical overview of the development of the EU and its supranational law and continues with a focus on the work of the EU institutions, with chapters following the ‘life-course’ of an EU act, from the question of EU competences to adopt the act and EU institutional structure to the legislative and non-legislative procedures and the legal effects of that act. This is followed by questions relating to the enforcement of EU law before the Court of Justice of the EU and national courts, and the EU Charter of Fundamental Rights. A chapter at the end of the material is devoted to selected issues of EU law, namely the rule of law and EU external relations. The material assesses and tests student’s knowledge through theoretical questions, points for discussion and practical examples. When approaching the study material, students are recommended to use the following background literature: V. Trstenjak, M. Brkan, Pravo EU: Ustavno, procesno in gospodarsko pravo EU, GV Založba, Ljubljana 2019 and A. Ferčič, J. Hojnik, M. Tratnik, Uvod v pravo EU, GV Založba, Ljubljana 2011, and in English: P. Craig and G. de Búrca, EU Law: Text, Cases, and Materials, 7th Edition, OUP, 2020; D. Chalmers, G. Davies, & G. Monti, European Union Law: Text and Materials, 4th Edition, Cambridge: Cambridge University Press, 2019; Catherine Barnard and Steve Peers, European Union Law, OUP, 2020. In addition the use of the Treaty on the European Union (TEU), the Treaty on the Functioning of the European Union (TFEU) and the EU Charter of Fundamental Rights is compulsory in solving the study material, and the case-law of the CJEU should be referred to in the answers. Familiarity with the CJEU website and the case-law search engine is therefore highly recommended. Students are encouraged to update their knowledge of EU law each year with additional literature and keep up to date with topical events and developments related to EU law. ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta 1 Začetki evropske integracije in značilnosti EU1 1.1 Evropsko pravo, pravo EU, pravo ES ter značilnosti EU in ESAE 1. Kaj spada pod pojme evropsko pravo, pravo EU in pravo ES? 2. Kaj spada pod pojem pravo evropskih integracij? 1 V. Trstenjak, M. Brkan: Pravo EU: Ustavno, procesno in gospodarsko pravo EU, GV Založba, Ljubljana 2019: str. 71-88 in 199-205; A. Ferčič, J. Hojnik, M. Tratnik: Uvod v pravo EU, GV Založba, Ljubljana 2011: str. 19-46. 4 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 3. Razložite pojem acquis communautaire. 4. Ali je pravo EU mednarodno pravo? Ali je pravo EU nacionalno pravo? 1.2 Zgodovina evropske integracije 1.2.1 Skupnosti 5. Na kratko pojasnite ozadje in razloge za proces evropskega integriranja po drugi svetovni vojni, ter katere države so bile udeležene v njem. 1 Značilnosti EU in začetki integracije 5. 6. Na kratko pojasnite: − kakšne ideje o Evropi je imel Victor Hugo? − kakšne ideje sta imela Ernesto Rossi in Altiero Spinelli − kakšne ideje o Evropi je imel Winston Churchill? − kakšne ideje o Evropi je imel Jean Monnet? − sporočilo in pomen Schumanove deklaracije. Kdo je njen avtor? 6 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ − vsebina in pomen Laekenske deklaracije? − kakšno je sporočilo Donalda Tuska ob 60. obletnici Rimskih pogodb? 7. Zakaj je bilo Društvo narodov neuspešno? 1 Značilnosti EU in začetki integracije 7. 8. S kakšnim razlogom so nastale ESPJ, EGS in EURATOM? 9. Kdaj nastane Evropska gospodarska skupnost, kdaj Evropska skupnost in kdaj Evropska unija? Kdaj pridobi EU pravno subjektiviteto? 10. Kaj je evropski gospodarski prostor? 8 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 11. Pojasnite področja delovanja EU. Primerjajte jih s področji delovanja Sveta Evrope, STO (Svetovne trgovinske organizacije) in OZN. 12. Ali je EU članica Sveta Evrope? 13. Je bila evropska ekonomska in politična integracija neizogibna? Kakšen je bil odnos največjih evropskih držav do evropske integracije v 20. stoletju in kakšen je danes? Kaj je De Gaulle menil o britanskem članstvu v EGS? 1 Značilnosti EU in začetki integracije 9. 14. Pojasnite vlogo Sodišča v obdobju politične stagnacije procesa evropskega integriranja. 15. Na kratko pojasnite koncept oz. idejo integracijskega stopnjevanja in v tej zvezi pojasnite zlasti območje svobodne trgovine, carinsko unijo in skupni oz. notranji trg. 16. Je EU po stopnji integriranja na ravni ZDA? Na kratko pojasnite. 17. Zakaj pravimo, da je EU mednarodna organizacija svoje vrste ( sui generis)? 10 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 18. Kakšna je razlika med medvladno in nadnacionalno organizacijo? Navedite primere medvladne in nadnacionalne organizacije! Kakšna organizacija je v tem smislu EU? Pojasnite! 19. Navedite cilje in vrednote EU (skupaj s pravno podlago). Kako se vrednote iz PEU razlikujejo od vrednot iz PEGS? 1 Značilnosti EU in začetki integracije 11. 20. Opišite postopek, ki ga pravo EU predvideva zaradi kršitve vrednot EU iz člena 2 PEU? 21. Navedite pogoje za članstvo v EU. Ali lahko država članica izstopi iz EU? Komentirajte tudi aktualne dogodke. 12 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 22. Kako se pridobi državljanstvo Evropske unije in katero načelo velja glede njegovega uveljavljanja v razmerju do (ostalih) DČ? 23. Navedite ključne pravice iz naslova državljanstva Evropske unije. 1 Značilnosti EU in začetki integracije 13. 1.2.2 Pravne podlage za nastanek Skupnosti 24. Za vsako pogodbo (oz. spremembo ustanovnih pogodb) opredelite temeljne značilnosti oz. doprinose k tesnejši integraciji. 25. Kaj je t. i. spojitvena pogodba (Merger treaty)? 26. Kaj je bil temeljni namen Amsterdamske in Pogodbe iz Nice? 14 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 27. Opišite tristebrno strukturo. Katera pogodba jo je uvedla in katera odpravila? 28. Obrazložite razloge za neuspeh Pogodbe o Ustavi za Evropo. 29. Kdaj je bila ustanovljena EU? Ali je imela Evropska skupnost pravno subjektiviteto? Ali jo ima EU? 1 Značilnosti EU in začetki integracije 15. 30. Obrazložite, katere pogodbe zajema Lizbonska pogodba in kakšne spremembe je uvedla? 31. Kje je zapisano, da imata PEU in PDEU enako pravno veljavo? 32. Pojasnite pomen Lizbonske pogodbe za pravni red EU? Kdaj je bila sprejeta Listina EU o temeljnih pravicah? Ima s tem SEU naravo sodišča za človekove pravice oz. pristojnost odločati o ustavnih vprašanjih? 16 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 1.3 Seznam sodne prakse2 − 26/62, Van Gend en Loos, ECLI:EU:C:1963:1 − 6/64, Flaminio Costa proti E.N.E.L., ECLI:EU:C:1964:66 − 11/70, Internationale Handelsgesel schaft, ECLI:EU:C:1970:114 − 9/72, Georg Brunner KG v Hauptzol amt Hof., ECLI:EU:C:1972:81 − 294/83, Les Verts, ECLI:EU:C:1986:166 − Mnenje 1/91, Mnenje Sodišča z dne 14. decembra 1991, ECLI:EU:C:1991:490 − Mnenje 1/92, Mnenje Sodišča z dne 10. aprila 1992, ECLI:EU:C:1992:189 − Mnenje 2/13, Mnenje Sodišča (občna seja) z dne 18. decembra 2014, ECLI:EU:C:2014:2454 − C-621/18, Andy Wightman in drugi proti Secretary of State for Exiting the European Union, ECLI:EU:C:2018:999 2 Seznami sodne prakse in literature v tem gradivu niso izčrpni. Priporoča se sprotno spremljanje sodne prakse Sodišča EU in novosti na tem področju. ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta Pogodba o Evropski uniji NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ BELGIJCEV, o delovanju Evropske unije vključevala tudi enotno in NJENO VELIČANSTVO KRALJICA DANSKE, trdno valuto, PREDSEDNIK ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE, PREDSEDNIK IRSKE, PREDSEDNIK HELENSKE ODLOČENI, da spodbujajo gospodarski in socialni razvoj REPUBLIKE, NJEGOVO VELIČANSTVO KRALJ svojih narodov ob upoštevanju načela trajnostnega razvoja ŠPANIJE, PREDSEDNIK FRANCOSKE REPUBLIKE, in v okviru izoblikovanja notranjega trga, večje kohezije in PREDSEDNIK ITALIJANSKE REPUBLIKE, varstva okolja ter da izvajajo politike, ki bodo zagotavljale, NJEGOVA KRALJEVA VISOKOST VELIKI da bo napredek pri gospodarskem povezovanju spremljal VOJVODA LUKSEMBURŠKI, NJENO tudi ustrezen napredek na drugih področjih, VELIČANSTVO KRALJICA NIZOZEMSKE, PREDSEDNIK PORTUGALSKE REPUBLIKE, TRDNO ODLOČENI, da uvedejo skupno državljanstvo NJENO VELIČANSTVO KRALJICA ZDRUŽENEGA za državljane svojih držav, KRALJESTVA VELIKA BRITANIJA IN SEVERNA IRSKA (1), TRDNO ODLOČENI, da izvajajo skupno zunanjo in varnostno politiko, vključno s postopnim oblikovanjem TRDNO ODLOČENI, da zaznamujejo novo fazo skupne obrambne politike, ki bi lahko privedla do skupne v procesu evropskega povezovanja, ki se je začel obrambe skladno z določbami člena 42, in tako krepijo z ustanovitvijo Evropskih skupnosti, evropsko identiteto in neodvisnost, zato da bi pospeševali mir, varnost in napredek v Evropi in po svetu, OB ZAJEMANJU navdiha iz kulturne, verske in humanistične dediščine Evrope, iz katere so se razvile TRDNO ODLOČENI, da olajšajo prosto gibanje oseb in univerzalne vrednote nedotakljivosti in neodtujljivosti hkrati zagotovijo varnost svojih narodov z vzpostavitvijo človekovih pravic, svobode, demokracije, enakosti in območja svobode, varnosti in pravice v skladu z določbami pravne države, te pogodbe in Pogodbe o delovanju Evropske unije, OB SKLICEVANJU na zgodovinski pomen konca TRDNO ODLOČENI, da nadaljujejo postopek razdeljenosti evropske celine in na potrebo po oblikovanju oblikovanja vse tesnejše zveze med narodi Evrope, v kateri trdnih temeljev za graditev prihodnje Evrope, se odločitve sprejemajo po načelu subsidiarnosti v kar najtesnejši povezavi z državljani, POTRJUJOČ svojo zavezanost načelom svobode, demokracije in spoštovanja človekovih pravic in temeljnih OB UPOŠTEVANJU nadaljnjih korakov, nujnih za svoboščin ter pravne države, napredek evropskega povezovanja POTRJUJOČ svojo zavezanost temeljnim socialnim Člen 1 PEU pravicam, določenim v Evropski socialni listini, ki je bila (prejšnji člen 1 PEU) podpisana 18. oktobra 1961 v Torinu, in v Listini Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev iz leta S to pogodbo VISOKE POGODBENICE med seboj 1989, ustanavljajo EVROPSKO UNIJO, v nadaljnjem besedilu "Unija", na katero države članice prenašajo pristojnosti za Z ŽELJO poglobiti solidarnost med svojimi narodi ob uresničevanje svojih skupnih ciljev. spoštovanju njihove zgodovine, kulture in tradicij, Ta pogodba označuje novo stopnjo v procesu oblikovanja Z ŽELJO okrepiti demokratično in učinkovito delovanje vse tesnejše zveze med narodi Evrope, v kateri se odločitve institucij, da bi lahko znotraj enotnega institucionalnega sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi okvira bolje opravljale naloge, ki so jim zaupane, z državljani. TRDNO ODLOČENI, da okrepijo in uskladijo svoja Unija temelji na tej pogodbi in na Pogodbi o delovanju gospodarstva ter ustanovijo ekonomsko in monetarno Evropske unije (v nadaljnjem besedilu "Pogodbi"). Ti unijo, ki bo v skladu z določbami te pogodbe in Pogodbe pogodbi imata enako pravno veljavnost. Unija nadomesti Evropsko skupnost in je njena naslednica. 18 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ Člen 2 PEU Člen 47 PEU Unija je pravna oseba. Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne Člen 48 PEU države in spoštovanja človekovih pravic, vključno (prejšnji člen 48 PEU) s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo 1. Pogodbi se lahko spremenita po rednem postopku za pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, spremembo Pogodb. Spremenita se lahko tudi po solidarnost ter enakost žensk in moških. poenostavljenih postopkih za spremembo Pogodb. Člen 3 PEU 2. Vlada vsake države članice, Evropski parlament ali (prejšnji člen 2 PEU) Komisija lahko Svetu predlagajo spremembo Pogodb. Namen teh predlogov je lahko med drugim povečati ali 1. Cilj Unije je krepitev miru, njenih vrednot in blaginje zmanjšati pristojnosti, ki so na Unijo prenesene njenih narodov. s Pogodbama. Te predloge Svet predloži Evropskemu svetu in o njih uradno obvesti nacionalne parlamente. 2. Unija nudi svojim državljanom območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja, na katerem je 3. Če Evropski svet po posvetovanju z Evropskim v povezavi z ustreznimi ukrepi glede kontrole na zunanjih parlamentom in Komisijo z navadno večino sprejme sklep mejah, azila, priseljevanja ter glede preprečevanja kriminala o preučitvi predlaganih sprememb, predsednik Evropskega in boja proti njemu zagotovljeno prosto gibanje oseb. sveta skliče Konvencijo predstavnikov nacionalnih parlamentov, voditeljev držav ali vlad držav članic, 3. Unija vzpostavi notranji trg. Prizadeva si za trajnostni Evropskega parlamenta in Komisije. Pri institucionalnih razvoj Evrope, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti spremembah na monetarnem področju se posvetuje tudi in stabilnosti cen, za visoko konkurenčno socialno tržno z Evropsko centralno banko. Konvencija preuči osnutke gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni sprememb in s soglasjem sprejme priporočilo za napredek, ter za visoko raven varstva in izboljšanje konferenco predstavnikov vlad držav članic, kakor je kakovosti okolja. Spodbuja znanstveni in tehnološki predvidena v odstavku 4. napredek. Evropski svet lahko po odobritvi Evropskega parlamenta Bori se proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter z navadno večino odloči, da ne skliče Konvencije, če obseg spodbuja socialno pravičnost in varstvo, enakost žensk in predlaganih sprememb tega ne upravičuje. V tem primeru moških, solidarnost med generacijami in varstvo pravic Evropski svet določi mandat konference predstavnikov otrok. vlad držav članic. Spodbuja ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter 4. Konferenco predstavnikov vlad držav članic skliče solidarnost med državami članicami. predsednik Sveta, da se v medsebojnem soglasju sporazumejo o spremembah teh Pogodb. Spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno raznolikost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine. Spremembe začnejo veljati, ko jih ratificirajo vse države članice v skladu s svojimi ustavnimi pravili. 4. Unija vzpostavi ekonomsko in monetarno unijo, katere valuta je euro. 5. Če v dveh letih po podpisu Pogodbe, ki spreminja Pogodbi, štiri petine držav članic to pogodbo ratificira, ena 5. V odnosih s preostalim svetom Unija podpira in ali več držav članic pa ima težave v postopku ratifikacije, spodbuja svoje vrednote in interese ter prispeva k zaščiti zadevo obravnava Evropski svet. svojih državljanov. Prispeva k miru, varnosti, trajnostnemu razvoju Zemlje, solidarnosti in medsebojnemu spoštovanju 6. Vlada vsake države članice, Evropski parlament ali med narodi, prosti in pravični trgovini, odpravi revščine in Komisija lahko Evropskemu svetu predloži spremembo varstvu človekovih pravic, predvsem pravic otrok, kakor vseh ali nekaterih določb tretjega dela Pogodbe o delovanju tudi k doslednemu spoštovanju in razvoju mednarodnega Evropske unije o notranjih politikah in ukrepih Unije. prava, zlasti k spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov. Evropski svet lahko sprejme sklep o spremembi vseh ali 6. Unija svoje cilje uresničuje z ustreznimi sredstvi na nekaterih določb tretjega dela Pogodbe o delovanju podlagi pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama. Evropske unije. Evropski svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Komisijo, pri Člen 9 PEU institucionalnih spremembah na monetarnem področju pa z Evropsko centralno banko. Ta sklep začne veljati šele, ko Unija pri vseh svojih dejavnostih spoštuje načelo enakosti ga države članice potrdijo v skladu s svojimi ustavnimi svojih državljanov, ki so deležni enake obravnave s strani pravili. njenih institucij, organov, uradov in agencij. Vsi državljani držav članic so državljani Unije. Državljanstvo Unije se S sklepom iz drugega pododstavka se ne smejo povečati doda nacionalnemu državljanstvu in ga ne nadomesti. pristojnosti, ki so na Unijo prenesene s Pogodbama. Pogodba o Evropski uniji 19. 7. Kadar Svet v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske 4. Za namene odstavkov 2 in 3 član Evropskega sveta in unije ali naslovom V te pogodbe na določenem področju Sveta, ki predstavlja državo članico, ki izstopa, v Svetu in ali v določenem primeru odloča soglasno, lahko Evropski v Evropskem svetu ne sodeluje niti v razpravah niti pri svet sprejme sklep, s katerim Svet pooblašča, da na tem sprejemanju sklepov v tej zadevi. področju ali v tem primeru lahko odloča s kvalificirano večino. Ta pododstavek se ne uporablja za sklepe Kvalificirana večina se določi v skladu o vojaških ali obrambnih zadevah. s členom 238(3)(b) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Kadar Svet v skladu s Pogodbo o delovanju Evropske unije 5. Če država, ki je izstopila iz Unije, zaprosi za ponoven sprejme zakonodajne akte po posebnem zakonodajnem pristop, prošnjo vloži po postopku iz člena 49. postopku, lahko Evropski svet sprejme sklep, po katerem se ti zakonodajni akti lahko sprejmejo po rednem Člen 51 PEU zakonodajnem postopku. Protokoli in priloge so sestavni del Pogodb. Vsaka pobuda Evropskega sveta na podlagi prvega ali drugega pododstavka, se posreduje nacionalnim Člen 52 PEU parlamentom. Če nacionalni parlament v šestih mesecih od dne takega posredovanja pobude izjavi, da temu nasprotuje, 1. Pogodbi se uporabljata za Kraljevino Belgijo, se sklep iz prvega ali drugega pododstavka ne sprejme. Če Republiko Bolgarijo, Češko republiko, Kraljevino Dansko, nasprotovanja ni, Evropski svet sklep lahko sprejme. Zvezno republiko Nemčijo, Republiko Estonijo, Irsko, Helensko republiko, Kraljevino Španijo, Francosko Za sprejetje sklepa iz prvega ali drugega pododstavka republiko, Republiko Hrvaško, Italijansko republiko, Evropski svet odloča soglasno po odobritvi Evropskega Republiko Ciper, Republiko Latvijo, Republiko Litvo, parlamenta, ki odloča z večino svojih članov. Veliko vojvodstvo Luksemburg, Republiko Madžarsko, Republiko Malto, Kraljevino Nizozemsko, Republiko Člen 49 PEU Avstrijo, Republiko Poljsko, Portugalsko republiko, (prejšnji člen 49 PEU) Romunijo, Republiko Slovenijo, Slovaško republiko, Republiko Finsko, Kraljevino Švedsko ter Vsaka evropska država, ki spoštuje vrednote iz člena 2 in si Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska. prizadeva za njihovo spodbujanje, lahko zaprosi za članstvo v Uniji. O tej prošnji se obvestijo Evropski parlament in 2. Ozemeljska veljavnost Pogodb je določena v členu 355 nacionalni parlamenti. Država prosilka naslovi prošnjo na Pogodbe o delovanju Evropske unije. Svet, ki o tem odloča soglasno po posvetovanju s Komisijo in po odobritvi Evropskega parlamenta, ki odloča z večino Člen 53 PEU svojih članov. Upoštevajo se merila za pristop, o katerih se (prejšnji člen 51 PEU) je dogovoril Evropski svet. Ta pogodba se sklene za nedoločen čas. Pogoji sprejema in prilagoditve temeljnih pogodb Unije, ki so potrebne zaradi sprejema, so predmet sporazuma med Člen 54 PEU državami članicami in državo prosilko. Ta sporazum se (prejšnji člen 52 PEU) predloži v ratifikacijo vsem državam pogodbenicam v skladu z njihovimi ustavnimi pravili. 1. To pogodbo visoke pogodbenice ratificirajo v skladu s svojimi ustavnimi pravili. Listine o ratifikaciji se Člen 50 PEU deponirajo pri vladi Italijanske republike. 1. Vsaka država članica se lahko v skladu s svojimi 2. Ta pogodba začne veljati 1. januarja 1993, če so bile ustavnimi pravili odloči za izstop iz Unije. deponirane vse listine o ratifikaciji, sicer pa prvega dne tistega meseca, ki sledi deponiranju zadnje listine 2. Država članica, ki se odloči izstopiti, o svoji nameri o ratifikaciji. uradno obvesti Evropski svet. Na podlagi smernic, ki jih določi Evropski svet, se Unija pogaja in sklene s to državo Člen 55 PEU sporazum o podrobnostih izstopa, ki upošteva okvir njenih (prejšnji člen 53 PEU) prihodnjih odnosov z Unijo. Pogajanja o tem sporazumu potekajo v skladu s členom 218(3) Pogodbe o delovanju 1. Ta pogodba, sestavljena v enem izvirniku v angleškem, Evropske unije. Svet s kvalificirano večino po odobritvi bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, Evropskega parlamenta sklene sporazum v imenu Unije. francoskem, grškem, hrvaškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, 3. Pogodbi se za zadevno državo prenehata uporabljati nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, z dnem začetka veljavnosti sporazuma o izstopu, sicer pa slovaškem, slovenskem, švedskem in španskem jeziku, pri dve leti po uradnem obvestilu iz odstavka 2, razen če čemer so besedila v vseh teh jezikih enako verodostojna, se Evropski svet po dogovoru z zadevno državo članico deponira v arhivu vlade Italijanske republike, ki bo poslala soglasno ne sklene, da se to obdobje podaljša. overjeno kopijo vladam drugih držav podpisnic. 20 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 2. Ta pogodba se lahko prevede v druge jezike, ki jih zagotovijo overjeno kopijo takih prevodov in jo deponirajo določijo države članice, če ti v skladu z njihovim ustavnim v arhivu Sveta. redom uživajo status uradnega jezika na njihovem celotnem ozemlju ali delu tega ozemlja. Zadevne države članice Pogodba o delovanju Evropske unije ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta Pogodba o delovanju Evropske Unije Člen 18 PDEU katere koli države članice pod enakimi pogoji, (prejšnji člen 12 PES) kakršni veljajo za državljane te države; d) pravico naslavljati peticije na Evropski parlament Kjer se uporabljata Pogodbi in brez poseganja v njune in obrniti se na evropskega varuha človekovih posebne določbe, je prepovedana vsakršna diskriminacija pravic kot tudi na institucije in posvetovalne glede na državljanstvo. organe Unije v katerem koli jeziku Pogodb in prejeti odgovor v istem jeziku. Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku sprejmeta predpise, s katerimi Te pravice se uresničujejo v skladu s pogoji in omejitvami, prepovesta takšno diskriminacijo. opredeljenimi s Pogodbama in ukrepi, sprejetimi za njuno izvajanje. Člen 19 PDEU (prejšnji člen 13 PES) Člen 21 PDEU (prejšnji člen 18 PES) 1. Brez poseganja v druge določbe Pogodb in v mejah pristojnosti Unije po Pogodbah lahko Svet po posebnem 1. Vsak državljan Unije ima pravico prostega gibanja in zakonodajnem postopku in po odobritvi Evropskega prebivanja na ozemlju držav članic ob upoštevanju parlamenta soglasno sprejme ustrezne ukrepe za boj proti omejitev in pogojev, določenih s Pogodbama in ukrepi, ki diskriminaciji na podlagi spola, rase ali narodnosti, vere ali so bili sprejeti za njuno uveljavitev. prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti. 2. Če bi se izkazalo, da je zaradi doseganja tega cilja 2. Z odstopanjem od odstavka 1, Evropski parlament in potrebno ukrepanje Unije, Pogodbi pa ne predvidevata Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku potrebnih pooblastil, lahko Evropski parlament in Svet po sprejmeta temeljna načela za spodbujevalne ukrepe Unije, rednem zakonodajnem postopku sprejmeta določbe za ki so namenjeni podpori delovanja držav članic, pri čemer olajšanje uresničevanja pravic iz odstavka 1. je izključena kakršna koli harmonizacija zakonov in drugih predpisov držav članic, zato da bi prispevali k doseganju 3. Za namene, enake tistim iz odstavka 1, in če ciljev iz odstavka 1. v Pogodbah niso predvidena potrebna pooblastila, lahko Svet po posebnem zakonodajnem postopku sprejme Člen 20 PDEU ukrepe v zvezi s socialnim varstvom ali socialno zaščito. (prejšnji člen 17 PES) Svet odloča soglasno po posvetovanju z Evropskim parlamentom. 1. S Pogodbama se uvede državljanstvo Unije. Državljani Unije so vse osebe z državljanstvom ene od držav članic. Člen 22 PDEU Državljanstvo Unije se doda nacionalnemu državljanstvu in (prejšnji člen 19 PES) ga ne nadomesti. 1. Vsak državljan Unije, ki prebiva v državi članici, nima 2. Državljani Unije imajo pravice in dolžnosti, določene pa njenega državljanstva, ima pravico, da v tej državi voli in v Pogodbah. Med drugim imajo: je voljen na občinskih volitvah pod enakimi pogoji kakor državljani te države. Ta pravica se uresničuje v skladu a) pravico do prostega gibanja in prebivanja na s podrobno ureditvijo, ki jo Svet po posebnem ozemlju držav članic; zakonodajnem postopku in po posvetovanju z Evropskim b) pravico voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlamentom soglasno sprejme; ta ureditev lahko parlament in na občinskih volitvah v državi predvideva odstopanja, kadar so utemeljena s težavami, članici, kjer prebivajo, pod enakimi pogoji kot značilnimi za neko državo članico. državljani te države; c) pravico na ozemlju tretje države, kjer država 2. Brez poseganja v člen 223(1) in določbe, sprejete za članica, katere državljani so, nima predstavništva, njegovo izvajanje, ima vsak državljan Unije, ki prebiva do zaščite diplomatskih in konzularnih organov v neki državi članici, nima pa njenega državljanstva, pravico, da v tej državi voli in je voljen na volitvah 22 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ v Evropski parlament pod enakimi pogoji kakor državljani Pogodbe o Evropski uniji, vključno z najmanjšim številom te države. Ta pravica se uresničuje v skladu s podrobno držav članic, iz katerih so ti državljani. ureditvijo, ki jo Svet po posebnem zakonodajnem postopku Vsak državljan Unije ima pravico nasloviti peticijo na in po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno Evropski parlament v skladu s členom 227. sprejme; ta ureditev lahko predvideva odstopanja, kadar so utemeljena s težavami, značilnimi za neko državo članico. Vsak državljan Unije se ima pravico pritožiti pri varuhu človekovih pravic, imenovanem v skladu s členom 228. Člen 23 PDEU (prejšnji člen 20 PES) Vsak državljan Unije ima pravico pisati kateri koli instituciji ali organu iz tega člena ali člena 13 Pogodbe o Evropski Vsak državljan Unije ima na ozemlju tretje države, v kateri uniji v enem od jezikov, omenjenih v členu 55(1) navedene država članica, katere državljan je, nima predstavništva, pogodbe, in prejeti odgovor v istem jeziku. pravico do zaščite diplomatskih ali konzularnih organov katere koli države članice pod enakimi pogoji, kakršni Člen 25 PDEU veljajo za državljane tiste države. Države članice sprejmejo (prejšnji člen 22 PES) potrebne predpise in začnejo mednarodna pogajanja, nujna za zagotovitev te zaščite. Komisija poroča o uporabi določb tega dela Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru Svet lahko po posebnem zakonodajnem postopku in po vsaka tri leta. V tem poročilu mora biti upoštevan razvoj posvetovanju z Evropskim parlamentom sprejme direktive Unije. o določitvi ukrepov za usklajevanje in sodelovanje, potrebnih za lažje zagotavljanje te zaščite. Na tej podlagi in brez poseganja v druge določbe Pogodb lahko Svet po posebnem zakonodajnem postopku in po Člen 24 PDEU odobritvi Evropskega parlamenta soglasno sprejme (prejšnji člen 21 PES) določbe za dopolnitev pravic iz člena 20(2). Te določbe začnejo veljati, ko jih države članice potrdijo v skladu Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po s svojimi ustavnimi pravili. rednem zakonodajnem postopku, določita postopke in pogoje za vložitev državljanske pobude v smislu člena 11 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta 2 Institucionalna zgradba EU3 2.1 Delitev pristojnosti 1. Pojasnite delitev pristojnosti med EU in državami članicami! V čem je pomen razmejitve? Katera pravna načela opredeljujejo razmerje med pristojnostmi EU in držav članic ter kako? 3 A. Ferčič, J. Hojnik, M. Tratnik: Uvod v pravo EU, GV Založba, Ljubljana 2011: str. 47-72; V. Trstenjak, M. Brkan: Pravo EU: Ustavno, procesno in gospodarsko pravo EU, GV Založba, Ljubljana 2019: str. 89-167. 24 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 2. Kaj pomeni klavzula fleksibilnosti? 3. Navedite in na kratko pojasnite nekaj težav na področju pristojnosti EU pred Lizbonsko pogodbo (izpostavite tudi Mnenje 1/94). 4. Pojasnite bistvo načela prenosa pristojnosti. 5. Kateri dve načeli opredeljujeta, kako naj se pristojnosti v EU izvajajo? 2 Institucionalna zgradba EU 25. 6. Preberite sodbo v zadevi C-331/88, Fedesa in komentirajte njen doprinos glede načela sorazmernosti. 7. Pojasnite, kako poteka ex ante in ex post nadzor nad izvajanjem načela subsidiarnosti v EU. 8. Denimo, da je sprejeta uredba EU, ki ureja nekatera vprašanja s področja skupne trgovinske politike. Po uveljavitvi te uredbe namerava DČ X sprejeti zakon, ki bi prav tako urejal ta in nekatera druga vprašanja s področja skupne trgovinske politike. a) Na kratko komentirajte namero DČ. 26 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ b) Bi bilo drugače, če bi se ta zakon npr. nanašal na področje varstva potrošnikov? 9. Na kratko komentirajte položaj, do katerega bi lahko prišlo, če bi npr. EU v uredbi določila ukrep, da zaradi varstva (zdravja) potrošnikov ni dovoljena prodaja piva. 10. Na kratko pojasnite vlogo DČ pri sprejemanju zakonodaje EU. 2 Institucionalna zgradba EU 27. 11. Kaj označuje koncept demokratične legitimnosti? Zakaj institucije EU težje dosegajo legitimnost kot državni organi? Odgovorite s pomočjo priloženega prispevka prof. Janje Hojnik. 12. Argumentirajte ( n e ) p r a v i l n o s t trditev: a. Države članice odločajo o tem, katere pristojnosti bodo imele institucije EU, in ne slednje same; Drži  Ne drži  b. načelo subsidiarnosti daje primat pri sprejemanju pravnih predpisov EU; šele ko le-ta te pristojnosti ne izkoristi, so za odločanje pristojne države članice; Drži  Ne drži  28 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ c. načelo subsidiarnosti pomeni, da so pristojnosti držav članic podrejene (subsidiarne) pristojnostim institucij EU; Drži  Ne drži  d. načelo primarnosti je tesno povezano z načelom subsidiarnosti; Drži  Ne drži  e. načelo subsidiarnosti je nasprotno načelu primarnosti; Drži  Ne drži  f. v skladu z načelom sorazmernosti iz četrtega odstavka člena 5 PEU ima direktiva kot oblika pravnega akta prednost pred uredbo. Drži  Ne drži  2 Institucionalna zgradba EU 29. 2.2 Institucije, agencije in drugi organi EU 13. Naštejte institucije EU, agencije in druge organe EU. 14. Pojasnite vlogo posameznih institucij EU. 30 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 15. Kdaj je Evropski svet postal institucija EU? 16. Katera država trenutno predseduje Svetu EU in kdo jo predstavlja? 17. Kako se izbirajo poslanci Evropskega parlamenta? Kdaj so naslednje volitve? Kakšne pravice vam v zvezi z volitvami v Evropski parlament daje državljanstvo Unije? 2 Institucionalna zgradba EU 31. 18. Pojasnite, katere institucije tvorijo sodni sistem EU in kakšne so povezave med njimi! 19. Kakšna je funckija Računskega sodišča? 32 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 20. Kakšne pristojnosti ima ECB? Preberite sodbo v zadevi C-316/19, Komisija proti Sloveniji (Arhivi ECB). O čem je odločalo Sodišče, kakšno odločitev je sprejelo in kaj je bila podlaga za odločitev? 21. Z vidika funkcije primerjajte Odbor regij in Ekonomsko-socialni odbor. 2 Institucionalna zgradba EU 33. 2.3 Postopki sprejemanja aktov EU 22. Institucionalna struktura EU je specifična v svetovnem merilu. Pojasnite načelo ‘institucionalnega ravnotežja’ in njegov pomen v zakonodajnem postopku! 23. Kako se načelo lojalnega sodelovanja nanaša na institucije EU? V katerem pravnem aktu EU najdemo načelo lojalnega sodelovanja? 24. Je odločanje EU administracije po prostem preudarku v nasprotju z načelom vezanosti oblastnega delovanja na predpise? 34 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 25. Ali je (upravni) postopek, po katerem delujejo birokratska telesa EU, kodificiran? 26. Navedite nekaj elementov načela poštenega upravnega postopka. 27. Predstavite zakonodajni postopek v EU. 2 Institucionalna zgradba EU 35. 28. Pojasnite institucije EU, ki so vključene v redni zakonodajni postopek in njihovo vlogo v njem. 29. Kaj pomeni klavzula passerelle? 30. Kakšna je vloga nacionalnih organov v postopku sprejemanja pravnih aktov EU? 36 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 31. Argumentirajte ( n e ) p r a v i l n o s t trditev: a. Evropski državljani ne morejo vplivati na sestavo Komisije; Drži  Ne drži  b. Člane Sveta izvolijo državljani EU na neposrednih volitvah; Drži  Ne drži  c. Ministri držav članic za svoje delo v Svetu odgovarjajo nacionalnim parlamentom. Drži  Ne drži  Primer Evropski parlament in Svet sta v postopku sprejema nove Direktive o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Pravna podlaga za sprejem te direktive je člen 114 PDEU, katerega cilj je približevanje zakonodaje s področja notranjega trga. Nekatere države članice menijo, da EU nima pristojnosti za sprejem tobačne zakonodaje na tej podlagi, saj gre za vsebino, ki spada na področje javnega zdravja. 2 Institucionalna zgradba EU 37. a. Kakšne možnosti imajo države članice, če menijo, da za nek sekundarni akt EU nima pristojnosti? b. Nemčija meni, da takšna zakonodaja sicer spada na področje notranjega trga, vendar institucije EU pri sprejemu niso spoštovale načel subsidiarnosti in sorazmernosti. Kaj lahko stori glede tega? 38 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 2.4 Priloženo gradivo: Demokratična legitimnost (Vir: Hojnik J., doktorska disertacija) Pri legitimnosti gre prvenstveno za politološki pojem. Sruk jo v političnem leksikonu opredeljuje kot »zakonit, primeren in pravilen; načelo oz. stališče sprejemanja in upoštevanja političnih ustanov ter nosilcev oblasti pri državljanih«. Poudarja, da je legitimnost mogoče pojmovati kot pozitivno javno mnenje o političnih ustanovah in o oblasti nasploh. Po mnenju Stresa legitimnost označuje upravičenost ali moralno utemeljenost kake državne ureditve. Glede na to, da so državljani svobodna bitja, izpostavlja, da vprašanje upravičenosti ureditve izhaja iz najbolj temeljnega vprašanja – tj. s kakšno pravico vlada izvršuje oblast nad državljani. Iz tega se potem razvije vprašanje, kakšne pogoje mora izpolnjevati oblast, da ji lahko priznamo pravico, da izvaja oblast nad državljani, ki so svobodne osebe. Že od Antike naprej so za legitimnost kake oblasti zahtevali, da učinkovito skrbi za skupno dobro in za pravičnost. Oblast, ki noče ali pa ni zmožna zagotavljati pravičnosti in skupnega dobrega, izgublja svojo upravičenost. Gelpi izpostavlja dva splošna pristopa k legitimnosti. Po prvem, ki izvira v mednarodnem pravu, je pravno pravilo legitimno, če je rezultat dela legitimnih institucij. To razumevanje legitimnosti poudarja pravilen postopek kot standard za ocenjevanje prava. Röben v tem smislu poudarja, da je osrednja ideja demokracije v tem, da se zagotovi toleriranje izključne oblasti preko vključitve njenih pripadnikov, s čimer se oblast legitimira. Po drugem pristopu pa se legitimnost presoja predvsem na ravni posameznika: pravilo je legitimno, če uživa podporo s strani ljudi. Legitimnost v tem smislu pomeni sprejemanje pravil ali sistema pravil iz samega razloga, ker obstajajo in se nam zdijo smiselna; s tem pravilo sprejmemo za svoje, čeprav ga je sprejela od nas oddaljena institucija. Legitimnost torej pomeni tudi »široko, empirično dognano družbeno sprejemanje sistema« (Weiler, 1990-91, str. 2469). Iz tega izhaja, da je pri presoji legitimnosti pravnega reda potrebno, da so pravila sprejeta s strani legitimnih institucij po demokratičnem postopku ter da so vsebinsko usklajena s prepričanjem ljudi o tem, kakšen pravni red je pravičen in smotrn. Posledično je pri obeh pojmovanjih legitimnosti bistvena vključenost posameznikov v sistem – bodisi na formalen način preko vključenosti v institucije, ki sprejemajo odločitve o delovanju družbe, ali pa na način, da demokratično oblikovane institucije oblikujejo pravni red, ki ga posamezniki dojemajo kot skladen njihovim pričakovanjem pravičnosti in ki zagotavlja način življenja po njihovi meri. (Demokratična) legitimnost torej pomeni takšno kvaliteto pravnega delovanja, ki izhaja iz določene ustavno-pravne osnove in v 2 Institucionalna zgradba EU 39. okvirih podeljenih pristojnosti ter ki je utemeljena v volji državljanov. Demokratičnost bi tako lahko enačili z vključenostjo v odločitve. Ker v sodobni družbi ne moremo biti vključeni v vse odločitve, svojo pravico do participacije pri odločanju delegiramo različnim oblastem, ki so lahko razvrščene bodisi horizontalno (zakonodajna, izvršilna in sodna oblast) ali pa vertikalno (lokalna, nacionalna in nadnacionalna oblast). Vse te veje in ravni oblasti morajo delovati legitimno. V kolikor temu ni tako in demokratični potencial družbe ni razvit, govorimo o demokratičnem deficitu oz. primanjkljaju. Posamezni strokovnjaki so predlagali številne definicije tega pojma, ki se v podrobnostih sicer razlikujejo, samo bistvo pojava pa je pri vseh enako: določena skupnost se sooči s pomanjkanjem demokratične legitimnosti, če njeno ljudstvo ni vključeno v procese odločanja na način, kot to narekujejo demokratične vrednote, tako da institucije delujejo mimo pričakovanj ljudi. Težave z demokratičnim primanjkljajem se pojavljajo prav iz razloga, ker v sodobni družbi ljudje vsak posamično ne moremo sprejemati vseh potrebnih odločitev, ampak je potrebno to našo suverenost prenesti na določene institucije – tudi na tiste, nad katerimi kasneje nimamo neposrednega nadzora preko volitev. Praksa delegacije pristojnosti s strani izvoljenih na neizvoljene organe je v sodobnih državah tako pogosta, da gre že za univerzalen pojav. Kljub temu pa je pristojnost neizvoljenih organov, da sprejemajo splošna pravna pravila, sporna v luči demokratične legitimnosti. Glede na to, da se demokratična legitimnost nanaša tudi na stopnjo povezanosti ljudi in nosilcev normativne oblasti, pride v primeru delegacije oblasti na neizvoljene organe do dveh vidikov težav z demokratično legitimnostjo: svoje oblasti ne izvajajo neposredno na temelju ustavne podelitve zakonodajne oblasti s strani državljanov, ampak posredno preko predstavnikov, izvoljenih s strani ljudi, poleg tega pa tudi niso vezani na periodično odobritev delovanja s strani ljudi na volitvah, ki potrjujejo legitimnost. Zagotavljanje demokratičnega nadzora nad delegacijo oblasti z neposredno izvoljenih institucij na upravne organe je bil posledično eden od glavnih izzivov ustavnega prava v dvajsetem stoletju. Posebno težavo v tem okviru predstavlja izvrševanje (kvazi-) zakonodajnih pristojnosti s strani sodnih organov. Sodniki namreč za razliko od izvršilne in zakonodajne oblasti, pa naj gre za predsedniški ali parlamentarni sistem, niso niti posredno, še manj pa neposredno odgovorni ljudem. Delegacija pristojnosti in legitimnost v nadnacionalnih sistemih V zadnjih desetletjih pa ta izziv dobiva novo dimenzijo, ki je povezana s tem, da se spreminja status nacionalne države kot centra suverenosti in vladanja v globalnem 40 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ gospodarstvu. V različnih stopnjah smo namreč priča delegaciji oblasti institucijam, ki delujejo zunaj meja nacionalnih držav, običajno pod okriljem trgovinskih sporazumov in institucionalnih mehanizmov, ki jih ti sporazumi oblikujejo. Tako kot delegacija pristojnosti na nacionalne upravne institucije tudi delegacija na nadnacionalne institucije sproža vprašanja demokratične legitimnosti. Obema oblikama delegacije je skupen demokratični primanjkljaj, ki se kaže v prenosu normativne oblasti na agente, ki niso v nobenem pogledu preko volitev neposredno odgovorni ljudem, katerih suverenost naj bi izvrševali. Na nacionalni ravni so upravni organi politično odgovorni, ne neposredno državljanom, ampak zakonodajnim in izvršilnim institucijam. Institucije z nadnacionalnimi pristojnostmi pa delujejo v še bolj oslabljenem (dvo-faznem) razmerju do državljanov udeleženih držav in tako niso v neposredni povezavi z zatrjevanim virom suverenosti, na kateri temelji demokratična legitimnost. Posledično ni presenetljivo, da je legitimnost nadnacionalnih institucij še bistveno bolj kompleksna kot na nacionalni ravni. Upravni organi na nacionalni ravni, kljub pomanjkanju vezi z ljudmi preko volitev in kljub bistveni neodvisnosti, uživajo implicitno zaupanje javnosti, ki temelji na pripadnosti isti nacionalni politični skupnosti, istemu demosu s skupno zgodovino, pravno in politično tradicijo ter končno, vsaj domnevno, tudi skupni zavezanosti nacionalni dobrobiti. Ko pa se normativna oblast izvršuje zunaj meja nacionalne države, teh kulturnih in zgodovinskih temeljev oblasti ni in tudi cilji zakonodaje ne veljajo strogo za nacionalne cilje, ampak za nadnacionalne, utemeljene na abstraktnih ekonomskih vrednotah, kot sta svobodna trgovina in učinkovit trg, ki jih večina ljudi slabo razume, se jih boji ali pa so jim tuje. V tem okviru je pomembno izpostaviti, da obstaja očitno obratno sorazmerje med obsegom povezave in kvaliteto demokracije. Če sprejmemo, da večja moč glasu posameznega državljana pomeni bolj demokratičen sistem, potem je ceteris paribus večji sistem sam po sebi manj demokratičen od manjšega sistema. Demokracija bi torej v tem pogledu zmeraj zagovarjala manjše enote. Obstaja namreč tudi obratno sorazmerje med težo glasu posameznega udeleženca v procesu odločanja in težo same odločitve, saj ni velik uspeh demokracije imeti veliko težo posameznih glasov, če se zares pomembne odločitve sprejemajo drugje, na višji ravni. Glasovi slovenskih državljanov imajo tako v okviru Slovenije večjo težo kot v okviru odločitvenega procesa na ravni EU, a če želimo čiste reke in zrak, bi ugotovili, da demokratične odločitve na ravni Slovenije malo pomenijo, če jih sosednje države še naprej onesnažujejo. V takšnih okoliščinah imeti glas z majhno relativno težo na ravni, ki lahko spreminja stvari, pomeni z vidika doseganja želenih ciljev več kot odločilen glas v situaciji, kjer demos nima nadzora nad celotno težavo. To je potrebno upoštevati pri presoji demokratičnega primanjkljaja v EU, zlasti na področju notranjega trga. Z vidika demokracije je lahko odločanje na ravni, ki ne more 2 Institucionalna zgradba EU 41. izvajati učinkovitih odločitev glede pomembnih težav, prav tako nezadovoljivo kot institucije in procesi, ki ne ustrezajo povsem demokratičnim standardom. Demokratični primanjkljaj v EU in odzivi nanj Čeprav je bila Monnetova vizija evropskega projekta v tem, da Skupnost »zagotovi, da so na svojih omejenih področjih nove institucije demokratične«, se združena Evropa kot ekonomska skupnost, ki je delovala po načelih mednarodnega prava, v zgodnjih letih svojega obstoja ni spopadala s problemom demokratičnega primanjkljaja. Očitki pa so postali utemeljeni že sredi šestdesetih let, ko je Sodišče ES razglasilo neposredni učinek in primarnost prava Skupnosti kot temeljni načeli prava ES. S pritoževanjem držav članic nad novo razglašenimi načeli je pojem demokratičnega primanjkljaja prišel v središče pozornosti. S sprejetjem Enotnega evropskega akta leta 1986 in uvedbo glasovanja s kvalificirano večino, ki je državam odvzela pravico do veta pri najpomembnejših odločitvah, so države članice izgubile še svoj politični glas. Pogodba iz Maastrichta pa je ustavni razvoj EU usmerila na politično unijo: vzporedno je namreč uvedla nadnacionalno delovanje na pretežno ekonomskih področjih in medvladno sodelovanje na področjih zunanje in varnostne politike ter sodnega in policijskega sodelovanja. V času njenega sprejemanja so številni strokovnjaki že opozarjali na pomanjkanje demokracije znotraj evropske integracije, z nastankom EU in znatno širitvijo pristojnosti le-te pa naj bi se to pomanjkanje le še poglobilo. Odgovor na to sta bila uvedba evropskega državljanstva ter postopka soodločanja Evropskega parlamenta, ki naj bi prispevala k bolj demokratični EU. Ker sta tudi Amsterdamska pogodba ter Pogodba iz Nice širili tako pristojnosti EU kot tudi področja, za katera je v veljavi odločanje s kvalificirano večino, so očitki o demokratičnem primanjkljaju postajali vse večji. Vsaka pogodba je pravice in pristojnosti EU poglabljala na račun suverenosti nacionalnih držav, pri tem pa je postajalo vse bolj očitno, da ljudje ne sledijo hitremu političnemu razvoju in da je evropsko državljanstvo lažje zapisati kot vzbuditi v zavesti ljudi. Evropski projekt je bil sicer uspešen in je odpravil številne notranje meje, tako da je vsaj notranji trg nepreklicen. Pri tem pa narašča občutek, da demokratizacija EU ni sledila temu razvoju. Čeprav je demokratični primanjkljaj v EU očiten, se je evropski projekt dolgo časa zanašal na popuščajoče soglasje ljudi. Vendar pa domneva tihega soglasja od podpisa Pogodbe o EU leta 1992 ni več mogoča, saj je vse bolj očiten razkorak med političnimi elitami in množicami ljudi glede prihodnosti EU. Takšno stanje je v zadnjem času sprožilo številne razprave o demokratičnosti EU oz. o demokratičnem primanjkljaju znotraj nje. Mnogi strokovnjaki zatrjujejo, da so nadaljnji razvoj ter širitev članstva in pristojnosti EU obratno sorazmerni s stopnjo demokratičnosti znotraj evropske integracije, saj večina evropskih državljanov ne deli ideologije njihovega 42 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ vodstva, pri čemer ima slednje vse višje ambicije. Jens-Peter Bonde, danski član Evropskega parlamenta, je v tem duhu izjavil, da se »EU razvija v centralizirane, nedemokratične Združene države Evrope. Zaradi zapletenosti vladanja v EU je demokratični primanjkljaj v njej večplasten. Weiler opredeljuje naslednje temeljne vidike: − problem oddaljenosti: prenos pristojnosti z nacionalnih držav na nadnacionalne institucije v Bruslju pomeni večjo oddaljenost od državljanov in lahko posredno sproža vprašanje legitimnosti EU; − nadvlada izvršilne oblasti (Sveta in Evropskega sveta kot institucij, v katerih so predstavniki izvršilne oblasti držav članic EU): pristojnosti Evropskega parlamenta kot edine neposredno izvoljene institucije so še vedno precej omejene v primerjavi s Svetom. Praktično tudi ni nadzora demokratično izvoljenih nacionalnih parlamentov nad odločanjem v institucijah EU; − izogibanje demokratičnemu argumentiranju: gre za sprejemanje odločitev v posebnih odborih, sestavljenih iz tehnokratov (uslužbencev generalnih direktoratov Komisije ES), nacionalnih in nadnacionalnih interesnih skupin in nacionalnih državnih uslužbencev; − problem transparentnosti in kompleksnosti: veliko odločitev (posebno v Svetu) je sprejetih za zaprtimi vrati, tj. netransparentno. Procesi sprejemanja odločitev postajajo vse bolj kompleksni in tako nerazumljivi ter nedostopni širšemu krogu ljudi – potencialnemu demosu EU; − problem neravnovesja: levo usmerjeni avtorji trdijo, da se demokratičnega primanjkljaja ne da odpraviti zgolj s povečanjem pristojnosti Parlamenta. Neravnotežje predstavlja nasprotje med delom in kapitalom, ki je vgrajeno v notranji trg; − slabšanje sodnega nadzora: velik del zakonodaje se prenaša na nadnacionalno raven, posledično pa se izgublja možnost naknadne ustavno-sodne presoje. Z vidika demokratične legitimnosti ES je po mnenju Lindsetha pomembno to, da je le-ta v svojem temelju upravne narave. ES namreč svojih pooblastil ne izvaja iz evropskega demosa oz. državljanov, kar je sicer predpostavka demokratične legitimnosti, ampak iz oblasti, ki je bila nanjo prenesena s strani nacionalnih parlamentov kot predstavnikov nacionalnih skupnosti. Posledično glavni vir legitimnosti ES predstavljajo politični in pravni, ne neposredno demokratični mehanizmi nadzora. 2 Institucionalna zgradba EU 43. Avbelj poudarja, da sam pojem demokratičnega primanjkljaja vsebuje formalno in socialno komponento. Formalna plat demokratičnega primanjkljaja se odraža v legitimnosti in zakonitosti delovanja institucij EU in nadzora nad njimi. Po njegovem mnenju ta komponenta ne predstavlja problema, saj se je v zadnjih nekaj letih močno zmanjšala, na odpravi vidikov formalnega primanjkljaja pa gradi tudi Pogodba o Ustavi za Evropo. Mnogo bolj problematična je po njegovem mnenju socialna komponenta demokratičnega primanjkljaja, ki se kaže v stopnji družbenega sprejemanja sistema, tj. kako posamezniki dojemajo EU in njene institucije. V tem smislu je primanjkljaj znatno večji, kar potrjujejo tudi empirične raziskave o udeležbi državljanov na volitvah poslancev v Evropski parlament. Prebivalci EU so premalo seznanjeni z EU in njenimi institucijami, od katerih se čutijo oddaljeni. Nesposobni izražati svoja mnenja se evropski državljani tako oddaljijo od sistema, da jih ta preprosto ne zanima in ga seveda tudi ne podpirajo. Brez podpore demosa pa noben politični sistem ne more delovati legitimno in torej tudi ne demokratično. 2.5 Seznam sodne prakse Institucionalni okvir − 9-56, Meroni proti Visoki oblasti ESPJ, ECLI:EU:C:1958:7 − 105/75, Giuf rida proti Svetu, ECLI:EU:C:1976:128 − 139/79, Maizena proti Svetu, ECLI:EU:C:1980:250 − C-331/88, Fedesa, ECLI:EU:C:1990:109 − T-29/92, Vereniging van Samenwerkende Prijsregelende Organisaties in de Bouwnijverheid in drugi proti Komisiji Evropskih skupnosti, ECLI:EU:T:1995:34 − C-25/94, Komisija proti Svetu, ECLI:EU:C:1996:114 − C-84/94, Združeno kraljestvo proti Svetu, ECLI:EU:C:1996:431 − C-345/95, Francoska republika proti Evropskemu parlamentu, ECLI:EU:C:1997:450 − C-42/97, Parlament proti Svetu, ECLI:EU:C:1999:81 − C-376/98, Nemčija proti Parlamentu in Svetu, ECLI:EU:C:2000:544 − C-380/03, Nemčija proti Parlamentu in Svetu, ECLI:EU:C:2006:772 − C-217/04, Združeno Kraljestvo proti Svetu in Parlamentu, ECLI:EU:C:2006:279 − C-409/13, Svet proti Komisiji, ECLI:EU:C:2015:217 − C-660/13, Svet proti Komisiji, ECLI:EU:C:2016:616 − C-547/14, Philip Morris, ECLI:EU:C:2016:325 − C-643/15 in C-647/15, Slovaška in Madžarska proti Svetu, ECLI:EU:C:2017:631 44 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ − T-540/15, Emilio De Capitani, ECLI:EU:T:2018:167 − T-28/16, Nemčija proti Komisiji, ECLI:EU:T:2017:242 − C-482/17, Češka proti Parlamentu in Svetu, ECLI:EU:C:2019:1035 − C-316/19, Komisija proti Sloveniji, ECLI:EU:C:2020:1030 Pristojnosti − 8/73, Hauptzol amt Bremerhaven proti Massey-Ferguson GmbH, ECLI:EU:C:1973:90 − C-246/89, Komisija proti Združenemu kraljestvu, ECLI:EU:C:1991:375 − C-279/93, Finanzamt Köln-Altstadt proti Roland Schumacker, ECLI:EU:C:1995:31 − C-84/94, Združeno kraljestvo proti Svetu, ECLI:EU:C:1996:431 − C-233/94, Nemčija proti Parlamentu in Svetu, ECLI:EU:C:1997:231 − C-376/98, Nemčija proti Parlamentu in Svetu, ECLI:EU:C:2000:544 − C-380/03, Nemčija proti Parlamentu in Svetu, ECLI:EU:C:2006:772 − C-176/03, Komisija proti Svetu, ECLI:EU:C:2005:542 − T-240/04, Francija proti Komisiji, ECLI:EU:T:2007:290 − T-143/06, MTZ Polyfilms, ECLI:EU:T:2009:441 − C-221/10 P, Artegodan GmbH proti Evropski komisiji, ECLI:EU:C:2012:216 − C-274 in C-275/11, Španija in Italija proti Svetu, EU:C:2013:240 − C-137/12, Komisija proti Svetu, ECLI:EU:C:2013:675 − C-114/12, Komisija proti Svetu, ECLI:EU:C:2014:2151 − C-62/14, Gauweile r, ECLI:EU:C:2015:400 − C-600/14, Nemčija proti Svetu, ECLI:EU:C:2017:935 − C-151/17, Swedish Match, ECLI:EU:C:2018:938 − Mnenje 1/76, Mnenje Sodišča z dne 26. aprila 1977, ECLI:EU:C:1977:63 − Mnenje 2/92, Mnenje Sodišča z dne 24. marca 1995, ECLI:EU:C:1995:83 − Mnenje 1/94, Mnenje Sodišča z dne 15. novembra 1994, ECLI:EU:C:1994:384 − Mnenje 1/03, Mnenje v skladu s členom 300(6) ES, ECLI:EU:C:2006:81 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta Pogodba o Evropski uniji Člen 4 PEU spoštovanje načela subsidiarnosti v skladu s postopkom, določenim v tem protokolu. 1. Države članice v skladu s členom 5 ohranijo vse pristojnosti, ki niso s Pogodbama dodeljene Uniji. 4. V skladu z načelom sorazmernosti ukrepi Unije vsebinsko in formalno ne presegajo tistega, kar je potrebno 2. Unija spoštuje enakost držav članic pred Pogodbama za doseganje ciljev Pogodb. kot tudi njihovo nacionalno identiteto, ki je neločljivo povezana z njihovimi temeljnimi političnimi in ustavnimi Institucije Unije uporabljajo načelo sorazmernosti v skladu strukturami, vključno z regionalno in lokalno samoupravo. s Protokolom o uporabi načel subsidiarnosti in Spoštuje njihove temeljne državne funkcije, zlasti sorazmernosti. zagotavljanje ozemeljske celovitosti, vzdrževanje javnega reda in varovanje nacionalne varnosti. Zlasti nacionalna Člen 13 PEU varnost ostaja v izključni pristojnosti vsake države članice. 1. Unija ima institucionalni okvir, katerega namen je 3. Unija in države članice se na podlagi načela lojalnega uveljavljati njene vrednote, uresničevati njene cilje, služiti sodelovanja medsebojno spoštujejo in si pomagajo pri njenim interesom, interesom njenih državljanov in izpolnjevanju nalog, ki izhajajo iz Pogodb. interesom držav članic ter zagotoviti doslednost, učinkovitost in kontinuiteto njenih politik in ukrepov. Države članice sprejemajo vse splošne ali posebne ukrepe, potrebne za zagotovitev izpolnjevanja obveznosti, ki Institucije Unije so: izhajajo iz Pogodb ali aktov institucij Unije. − Evropski parlament, Države članice podpirajo Unijo pri izpolnjevanju njenih − Evropski svet, nalog in se vzdržijo vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili − Svet, uresničevanje ciljev Unije. − Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu Člen 5 PEU »Komisija«), (prejšnji člen 5 PES) − Sodišče Evropske unije, − Evropska centralna banka, 1. Za razmejitev pristojnosti Unije velja načelo prenosa − Računsko sodišče. pristojnosti. Za izvajanje pristojnosti Unije veljata načeli subsidiarnosti in sorazmernosti. 2. Vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, ki so ji dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in 2. V skladu z načelom prenosa pristojnosti Unija deluje le cilji, ki jih določata Pogodbi. Institucije med seboj lojalno v mejah pristojnosti, ki so jih s Pogodbama nanjo prenesle sodelujejo. države članice za uresničevanje ciljev, določenih v Pogodbah. Države članice ohranijo vse pristojnosti, ki 3. Določbe o Evropski centralni banki in Računskem niso s Pogodbama dodeljene Uniji. sodišču ter podrobne določbe o drugih institucijah so vključene v Pogodbo o delovanju Evropske unije. 3. V skladu z načelom subsidiarnosti Unija deluje na področjih, ki niso v njeni izključni pristojnosti, le če in 4. Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pomagata kolikor države članice ciljev predlaganih ukrepov ne Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, ki opravljata morejo zadovoljivo doseči na nacionalni, regionalni ali svetovalno funkcijo. lokalni ravni, temveč se zaradi obsega ali učinkov predlaganih ukrepov lažje dosežejo na ravni Unije. Člen 14 PEU Institucije Unije uporabljajo načelo subsidiarnosti v skladu 1. Evropski parlament skupaj s Svetom opravlja s Protokolom o uporabi načel subsidiarnosti in zakonodajno in proračunsko funkcijo. Opravlja funkcijo sorazmernosti. Nacionalni parlamenti zagotovljajo političnega nadzora in posvetovanja v skladu s Pogodbama. Izvoli predsednika Komisije. 46 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 2. Evropski parlament je sestavljen iz predstavnikov Predsednik Evropskega sveta ne sme imeti nacionalnega državljanov Unije. Njihovo število ne sme preseči sedemsto mandata. petdeset, poleg predsednika. Državljani so v Evropskem parlamentu zastopani proporcionalno upadajoče, Člen 16 PEU z najnižjim pragom šestih članov na državo članico. Nobena država članica nima več kot šestindevetdeset 1. Svet skupaj z Evropskim parlamentom opravlja sedežev. zakonodajno in proračunsko funkcijo. Opravlja funkcijo oblikovanja politike in usklajevanja v skladu s Pogodbama. Evropski svet na pobudo Evropskega parlamenta in z njegovo odobritvijo soglasno sprejme Sklep o sestavi 2. Svet sestavlja po en predstavnik vsake države članice na Evropskega parlamenta ob upoštevanju načel iz prvega ministrski ravni, pooblaščen za prevzemanje obveznosti pododstavka. v imenu vlade države članice, ki jo predstavlja, in za izvrševanje glasovalne pravice. 3. Člani Evropskega parlamenta se volijo s splošnim, neposrednim, svobodnim in tajnim glasovanjem za dobo 3. Svet odloča s kvalificirano večino, če Pogodbi ne petih let. določata drugače. 4. Evropski parlament izvoli svojega predsednika in svoje 4. Od 1. novembra 2014 je kvalificirana večina najmanj predsedstvo med svojimi člani. 55 % članov Sveta, ki jo tvori najmanj petnajst članov in ki predstavljajo države članice, ki imajo skupaj najmanj Člen 15 PEU 65 % prebivalstva Unije. 1. Evropski svet daje Uniji potrebne spodbude za njen Za manjšino, ki lahko prepreči sprejetje odločitve, so razvoj in zanj opredeljuje splošne politične usmeritve in potrebni najmanj štirje člani Sveta, sicer se šteje, da je prednostne cilje. Ne opravlja zakonodajne funkcije. kvalificirana večina dosežena. 2. Evropski svet sestavljajo voditelji držav ali vlad Druge podrobnosti glasovanja s kvalificirano večino so držav članic skupaj z njegovim predsednikom in določene v členu 238(2) Pogodbe o delovanju Evropske predsednikom Komisije. Pri njegovem delu sodeluje visoki unije. predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. 5. Prehodne določbe o opredelitvi kvalificirane večine, ki 3. Evropski svet se sestane dvakrat v vsakem polletju na se uporabljajo do 31. oktobra 2014, in prehodne določbe, sklic svojega predsednika. Glede na dnevni red lahko člani ki se bodo uporabljale med 1. novembrom 2014 in Evropskega sveta sklenejo, da vsakemu od njih pri delu 31. marcem 2017, so vključene v Protokol o prehodni pomaga minister, predsedniku Komisije pa član Komisije. ureditvi. Če razmere tako zahtevajo, predsednik skliče izredno zasedanje Evropskega sveta. 6. Svet zaseda v različnih sestavah, katerih seznam se sprejme v skladu s členom 236 Pogodbe o delovanju 4. Evropski svet odloča soglasno, razen če Pogodbi ne Evropske unije. določata drugače. Svet za splošne zadeve skrbi za doslednost dela različnih 5. Evropski svet izvoli svojega predsednika s kvalificirano sestav Sveta. Skupaj s predsednikom Evropskega sveta in večino za dobo dveh let in pol, z možnostjo enkratne Komisijo skrbi za pripravo zasedanj Evropskega sveta in ponovne izvolitve. V primeru njegove zadržanosti ali hude nadaljnje ukrepanje. kršitve ga Evropski svet po istem postopku razreši. Svet za zunanje zadeve v skladu s strateškimi smernicami Evropskega sveta oblikuje zunanje delovanje Unije in 6. Predsednik Evropskega sveta: zagotavlja doslednost ukrepanja Unije. a) predseduje Evropskemu svetu in vodi njegovo 7. Za pripravo dela Sveta je odgovoren Odbor stalnih delo; predstavnikov vlad držav članic. b) skrbi za pripravo in kontinuiteto dela Evropskega sveta v sodelovanju s predsednikom Komisije in 8. Svet zaseda javno, ko se posvetuje in glasuje o osnutku na podlagi dela Sveta za splošne zadeve; zakonodajnega akta. V ta namen ima vsako zasedanje Sveta c) si prizadeva za krepitev povezanosti in soglasja v dva dela, del namenjen posvetovanju o zakonodajnih aktih Evropskem svetu; Unije in del namenjen dejavnostim, ki niso zakonodajne. d) po vsakem zasedanju Evropskega sveta Evropskemu parlamentu predloži poročilo. 9. Sestavam Sveta, razen Svetu za zunanje zadeve, predsedujejo predstavniki držav članic v Svetu po načelu V zadevah, ki se nanašajo na skupno zunanjo in varnostno enakopravne rotacije pod pogoji, določenimi v skladu politiko, predsednik Evropskega sveta na svoji ravni in v tej s členom 236 Pogodbe o delovanju Evropske unije. vlogi predstavlja Unijo navzven, ne da bi to posegalo v pooblastila visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. Pogodba o Evropski uniji 47. Člen 17 PEU Član Komisije odstopi na zahtevo predsednika. Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko 1. Komisija spodbuja splošni interes Unije in v ta namen na zahtevo predsednika odstopi v skladu s postopkom iz sprejema ustrezne pobude. Skrbi za uporabo Pogodb in člena 18(1). ukrepov, ki jih institucije sprejmejo na njuni podlagi. Skrbi za uporabo prava Unije pod nadzorom Sodišča Evropske 7. Ob upoštevanju volitev v Evropski parlament in po unije. Izvršuje proračun in upravlja programe. V skladu opravljenih ustreznih posvetovanjih Evropski svet s Pogodbama opravlja usklajevalno, izvršilno in upravno s kvalificirano večino Evropskemu parlamentu predlaga funkcijo. Razen pri skupni zunanji in varnostni politiki in kandidata za predsednika Komisije. Evropski parlament v drugih primerih, predvidenih v Pogodbah, zagotavlja izvoli tega kandidata z večino svojih članov. Če ta kandidat zastopanje Unije navzven. Daje pobude za letno in večletno ne dobi zahtevane večine, Evropski svet v enem mesecu načrtovanje Unije z namenom doseči med-institucionalne s kvalificirano večino predlaga novega kandidata, ki ga sporazume. Evropski parlament izvoli po istem postopku. 2. Če Pogodbi ne določata drugače, se lahko zakonodajni Svet v medsebojnem soglasju z izvoljenim predsednikom akti Unije sprejemajo le na predlog Komisije. Drugi akti se sprejme seznam drugih oseb, ki jih predlaga v imenovanje sprejemajo na predlog Komisije, če je to predvideno za člane Komisije. Osebe so izbrane na podlagi predlogov v Pogodbah. držav članic v skladu z merili iz drugega pododstavka odstavka 3 in drugega pododstavka odstavka 5. 3. Mandat Komisije je pet let. Predsednika, visokega predstavnika Unije za zunanje Člani Komisije so izbrani na podlagi svoje splošne zadeve in varnostno politiko in druge člane Komisije kot usposobljenosti in zavzetosti za Evropo, med osebami, kolegij z glasovanjem potrdi Evropski parlament. Na katerih neodvisnost je nedvomna. podlagi te potrditve Evropski svet s kvalificirano večino imenuje Komisijo. Komisija je pri izvrševanju svojih obveznosti popolnoma neodvisna. Brez poseganja v člen 18(2) člani Komisije ne 8. Komisija je kot kolegij odgovorna smejo zahtevati niti sprejemati navodil od posameznih vlad, Evropskemu parlamentu. Evropski parlament lahko institucij, organov, uradov ali agencij. Vzdržijo se v skladu s členom 234 Pogodbe o delovanju Evropske vsakršnega ravnanja, ki je nezdružljivo z njihovo funkcijo unije glasuje o predlogu nezaupnice Komisiji. Če je ali opravljanjem njihovih nalog. nezaupnica izglasovana, člani Komisije kolektivno odstopijo, visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in 4. Komisijo, imenovano med dnem začetka veljavnosti varnostno politiko pa odstopi s funkcije, ki jo opravlja Lizbonske pogodbe in 31. oktobrom 2014, sestavlja po en v Komisiji. državljan vsake države članice, vključno z njenim predsednikom in visokim predstavnikom Unije za zunanje Člen 18 PEU zadeve in varnostno politiko, ki je eden od njenih podpredsednikov. 1. Evropski svet imenuje visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko s kvalificirano večino 5. Od 1. novembra 2014 število članov Komisije skupaj in s soglasjem predsednika Komisije. Evropski svet lahko z njenim predsednikom in visokim predstavnikom Unije za zaključi njegov mandat po enakem postopku. zunanje zadeve in varnostno politiko ustreza dvema tretjinama števila držav članic, razen če Evropski svet 2. Visoki predstavnik vodi skupno zunanjo in varnostno soglasno ne odloči o spremembi tega števila. politiko Unije. S svojimi predlogi prispeva k oblikovanju te politike in jo izvaja po pooblastilu Sveta. Enako velja za Člani Komisije so izbrani med državljani držav članic po skupno varnostno in obrambno politiko. sistemu popolnoma enakopravne rotacije med državami članicami, s čimer se izrazi demografski in geografski 3. Visoki predstavnik predseduje Svetu za zunanje zadeve. razpon celote držav članic. Ta sistem soglasno vzpostavi Evropski svet v skladu s členom 244 Pogodbe o delovanju 4. Visoki predstavnik je eden od podpredsednikov Evropske unije. Komisije. Skrbi za doslednost zunanjega delovanja Unije. V Komisiji je odgovoren za njene obveznosti na področju 6. Predsednik Komisije: zunanjih odnosov in za usklajevanje drugih vidikov zunanjega delovanja Unije. Pri izvajanju teh obveznosti a) določa smernice, po katerih Komisija opravlja v Komisiji, in izključno glede teh obveznosti, visoki svoje naloge, predstavnik upošteva postopke, ki urejajo delovanje b) odloča o notranji organizaciji Komisije, s čimer Komisije, kolikor je to združljivo z odstavkoma 2 in 3. zagotavlja, da deluje usklajeno, učinkovito in kot kolegij, Člen 19 PEU c) imenuje podpredsednike med člani Komisije, razen visokega predstavnika Unije za zunanje 1. Sodišče Evropske unije sestavljajo Sodišče, Splošno zadeve in varnostno politiko. sodišče in specializirana sodišča. Zagotavlja upoštevanje prava pri razlagi in uporabi Pogodb. 48 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ Vlade držav članic jih v medsebojnem soglasju imenujejo Države članice vzpostavijo pravna sredstva potrebna za za dobo šestih let. Sodniki in generalni pravobranilci, ki jim zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki mandat poteče, so lahko ponovno imenovani. jih ureja pravo Unije. 3. Sodišče Evropske unije v skladu z določbami Pogodb: 2. Sodišče sestavlja po en sodnik iz vsake države članice. Sodišču pomagajo generalni pravobranilci. a) odloča o tožbah, ki jih vloži država članica, institucija, fizična ali pravna oseba; Splošno sodišče ima najmanj po enega sodnika iz vsake b) na predlog nacionalnih sodišč predhodno odloča države članice. o vprašanjih glede razlage prava Unije ali veljavnosti aktov, ki so jih sprejele institucije; Sodniki in generalni pravobranilci Sodišča ter sodniki c) odloča o drugih zadevah, predvidenih v Splošnega sodišča se izberejo med osebami, katerih Pogodbah. neodvisnost je nedvomna in ki izpolnjujejo pogoje iz členov 253 in 254 Pogodbe o delovanju Evropske unije. ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta Pogodba o delovanju Evropske unije Člen 2 PDEU e) skupna trgovinska politika. 1. Če ima Unija po Pogodbah na določenem področju 2. Unija ima tudi izključno pristojnost za sklenitev izključno pristojnost, lahko samo Unija izdaja zakonodajne mednarodnega sporazuma, kadar je ta sklenitev predvidena in sprejema pravno zavezujoče akte; države članice lahko v zakonodajnem aktu Unije ali je potrebna, da se Uniji tako ukrepajo same le, če jih Unija za to pooblasti, ali za omogoči izvajanje njene notranje pristojnosti, ali kolikor izvajanje aktov Unije. lahko vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo področje uporabe. 2. Če ima Unija po Pogodbah na določenem področju deljeno pristojnost z državami članicami, lahko Unija in Člen 4 PDEU države članice na tem področju izdajajo zakonodajne in sprejemajo pravno zavezujoče akte. Države članice izvajajo 1. Unija si deli pristojnost z državami članicami, če ji svojo pristojnost, kolikor Unija svoje pristojnosti ne izvaja. Pogodbi dodeljujeta pristojnost, ki se ne nanaša na Države članice ponovno izvajajo svojo pristojnost, kolikor področja iz členov 3 in 6. se je Unija odločila, da bo svojo pristojnost prenehala izvajati. 2. Deljena pristojnost med Unijo in državami članicami velja za naslednja glavna področja: 3. Države članice usklajujejo svoje ekonomske politike in politike zaposlovanja v okviru ureditev iz te pogodbe, za a) notranji trg, opredelitev katerih je pristojna Unija. b) socialno politiko glede vidikov, opredeljenih v tej pogodbi, 4. Unija je v skladu z določbami Pogodbe o Evropski uniji c) ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo, pristojna za opredelitev in izvajanje skupne zunanje in d) kmetijstvo in ribištvo, razen ohranjanja morskih varnostne politike, vključno s postopnim oblikovanjem bioloških virov, skupne obrambne politike. e) okolje, f) varstvo potrošnikov, 5. Unija je na nekaterih področjih in pod pogoji, g) promet, določenimi s Pogodbama, pristojna za izvajanje ukrepov za h) vseevropska omrežja, podporo, uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic, ne i) energijo, da bi s tem nadomestila pristojnost držav članic na teh j) območje svobode, varnosti in pravice, področjih. k) skupno skrb za varnost na področju javnega zdravja glede vidikov, opredeljenih v tej pogodbi. Pravno zavezujoči akti Unije, sprejeti na podlagi določb iz Pogodb, ki se nanašajo na ta področja, ne smejo vključevati 3. Na področjih raziskav, tehnološkega razvoja in vesolja harmonizacije zakonov in drugih predpisov držav članic. ima Unija pristojnost ukrepanja, zlasti za opredelitev in izvajanje programov, ne da bi izvajanje te pristojnosti 6. Obseg in načini izvajanja pristojnosti Unije so določeni oviralo države članice pri izvajanju njihovih pristojnosti. z ustreznimi določbami za vsako področje iz Pogodb. 4. Na področjih razvojnega sodelovanja in humanitarne Člen 3 PDEU pomoči ima Unija pristojnost ukrepanja in vodenja skupne politike, ne da bi izvajanje te pristojnosti oviralo 1. Unija ima izključno pristojnost na naslednjih področjih: države članice pri izvajanju njihovih pristojnosti. a) carinska unija, Člen 5 PDEU b) določitev pravil o konkurenci, potrebnih za delovanje notranjega trga, 1. Države članice usklajujejo svoje ekonomske politike c) monetarna politika držav članic, katerih valuta je znotraj Unije. V ta namen Svet sprejema ukrepe, zlasti širše euro, smernice za te politike. d) ohranjanje morskih bioloških virov v okviru skupne ribiške politike, 50 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ Za države članice, katerih valuta je euro, se uporabljajo Člen 12 PDEU posebne določbe. (prejšnji člen 153(2) PES) 2. Unija sprejme ukrepe za zagotovitev usklajevanja Pri opredeljevanju in izvajanju drugih politik in dejavnosti politik zaposlovanja držav članic, zlasti z opredelitvijo Unije se upoštevajo zahteve varstva potrošnikov. smernic za te politike. Člen 13 PDEU 3. Unija lahko daje pobude za zagotovitev usklajevanja socialnih politik držav članic. Pri oblikovanju in izvajanju politik Unije na področju kmetijstva, ribištva, prometa, notranjega trga, raziskav in Člen 6 PDEU tehnološkega razvoja ter vesolja Unija in države članice v celoti upoštevajo zahteve po dobrobiti živali kot čutečih Unija je pristojna za izvajanje ukrepov za podporo, bitij, pri čemer spoštujejo zakonodajne ali upravne določbe uskladitev ali dopolnitev ukrepov držav članic. Takšni in ustaljene običaje držav članic zlasti glede verskih ukrepi na evropski ravni se nanašajo na naslednja področja: obredov, kulturnih tradicij in regionalne dediščine. a) varovanje in izboljšanje človekovega zdravja, b) industrijo, Člen 14 PDEU c) kulturo, (prejšnji člen 16 PES) d) turizem, e) izobraževanje, poklicno usposabljanje, mladino in Brez poseganja v člen 4 Pogodbe o Evropski uniji in člene šport, 93, 106 in 107 te pogodbe ter ob upoštevanju položaja, ki f) civilno zaščito, ga imajo službe splošnega gospodarskega pomena v okviru g) upravno sodelovanje. skupnih vrednot Unije, pa tudi njihove vloge pri pospeševanju socialne in teritorialne kohezije, skrbijo Unija Člen 7 PDEU in države članice v mejah svojih pristojnosti na področju uporabe Pogodb za to, da takšne službe delujejo na podlagi Unija skrbi za notranjo usklajenost svojih politik in načel in pogojev, zlasti ekonomskih in finančnih, ki jim dejavnosti ob upoštevanju vseh svojih ciljev in v skladu omogočajo izpolnjevanje njihovih nalog. Evropski z načelom prenosa pristojnosti. parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, določita ta načela in pogoje brez Člen 8 PDEU poseganja v pristojnosti držav članic, da v skladu (prejšnji člen 3(2) PES) s Pogodbama zagotavljajo in financirajo take službe ter naročajo njihove storitve. V vseh svojih dejavnostih si Unija prizadeva odpraviti neenakosti in spodbujati enakost med moškimi in Člen 15 PDEU ženskami. (prejšnji člen 255 PES) Člen 9 PDEU 1. Institucije, organi, uradi in agencije Unije zaradi spodbujanja dobrega upravljanja in zagotovitve Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti sodelovanja civilne družbe pri svojem delu kar najbolj Unija upošteva zahteve, ki so povezane s spodbujanjem upoštevajo načelo javnosti delovanja. visoke stopnje zaposlenosti, zagotavljanjem ustrezne socialne zaščite, bojem proti socialni izključenosti in visoko 2. Evropski parlament zaseda javno, prav tako tudi Svet, stopnjo izobraževanja in usposabljanja ter varovanjem ko razpravlja in glasuje o osnutku zakonodajnega akta. človekovega zdravja. 3. Vsi državljani Unije in vse fizične ali pravne osebe Člen 10 PDEU s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic imajo pravico dostopa do dokumentov institucij, Pri opredeljevanju in izvajanju svojih politik in dejavnosti si organov, uradov in agencij Unije, ne glede na nosilec Unija prizadeva za boj proti diskriminaciji na podlagi spola, dokumenta ob upoštevanju načel in pogojev, ki naj se rase ali narodnosti, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti določijo v skladu s tem odstavkom. ali spolne usmerjenosti. Člen 11 PDEU Splošna načela in omejitve iz razlogov javnega ali zasebnega (prejšnji člen 6 PES) interesa, ki veljajo za to pravico dostopa do dokumentov, določita Evropski parlament in Svet po rednem Zahteve varstva okolja je treba vključevati v opredelitve in zakonodajnem postopku z uredbami. izvajanje politik in dejavnosti Unije, zlasti zaradi Vsaka institucija, organ, urad ali agencija zagotavlja spodbujanja trajnostnega razvoja. preglednost svojega dela in v svojem poslovniku predpiše posebne določbe glede dostopa do njenih dokumentov v skladu z uredbami iz drugega pododstavka. Pogodba o delovanju Evropske unije 51. Sodišče Evropske unije, Evropska centralna banka in Člen 224 PDEU Evropska investicijska banka upoštevajo ta odstavek le pri (prejšnji člen 191, drugi odstavek PES) izvajanju svojih upravnih nalog. Z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem Evropski parlament in Svet zagotovita javni dostop do postopku, Evropski parlament in Svet pripravita predpise dokumentov, ki se nanašajo na zakonodajne postopke o političnih strankah na evropski ravni iz člena 10(4) v skladu s pogoji, določenimi v uredbah iz drugega Pogodbe o Evropski uniji in zlasti pravila, ki se nanašajo na pododstavka. njihovo financiranje. Člen 16 PDEU Člen 225 PDEU (prejšnji člen 286 PES) (prejšnji člen 192, drugi odstavek PES) 1. Vsakdo ima pravico do varstva osebnih podatkov, ki se Evropski parlament lahko z večino svojih članov od nanašajo nanj. Komisije zahteva predložitev ustreznih predlogov glede vprašanj, o katerih meni, da je za izvajanje Pogodb treba 2. Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem sprejeti akt Unije. Če Komisija ne predloži predloga, postopku določata pravila o varstvu fizičnih oseb pri o razlogih obvesti Evropski parlament. obdelavi osebnih podatkov s strani institucij, organov, uradov in agencij Unije ter držav članic v okviru dejavnosti Člen 226 PDEU s področja uporabe prava Unije, in o prostem pretoku takih (prejšnji člen 193 PES) podatkov. Upoštevanje teh pravil nadzirajo neodvisni organi. Brez poseganja v pristojnosti, dodeljene s Pogodbama drugim institucijam, organom, uradom ali agencijam, lahko Pravila, sprejeta na podlagi tega člena, ne posegajo Evropski parlament pri izpolnjevanju svojih nalog na v posebna pravila iz člena 39 Pogodbe o Evropski uniji. zahtevo četrtine svojih članov ustanovi začasni preiskovalni odbor zaradi preverjanja domnevnih kršitev ali Člen 17 PDEU nepravilnosti pri izvajanju zakonodaje Unije, razen tedaj ko domnevna dejanja preiskuje sodišče in dokler je primer še 1. Unija spoštuje status, ki ga cerkve in verska združenja v sodnem postopku. ali skupnosti uživajo v državah članicah po nacionalnem pravu, in ne posega vanj. Začasni preiskovalni odbor ob predložitvi svojega poročila preneha obstajati. 2. Enako Unija spoštuje status svetovnonazorskih in nekonfesionalnih organizacij po nacionalnem pravu. Podrobne določbe o uresničevanju pravice do preiskave določi Evropski parlament na lastno pobudo z uredbami, 3. Unija tem cerkvam in organizacijam priznava njihovo sprejetimi po posebnem zakonodajnem postopku, in po identiteto in poseben prispevek ter z njimi vzdržuje odprt, odobritvi Sveta in Komisije. pregleden in reden dialog. Člen 227 PDEU Člen 223 PDEU (prejšnji člen 194 PES) (prejšnji člen 190 (4) in (5) PES) Vsi državljani Unije in vse fizične ali pravne osebe 1. Evropski parlament pripravi predlog določb, potrebnih s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav za volitve svojih članov s splošnim in neposrednim članic imajo pravico, da samostojno ali skupaj z drugimi glasovanjem po enotnem postopku v vseh državah članicah državljani ali osebami naslovijo na Evropski parlament ali v skladu z načeli, ki so skupna vsem državam članicam. peticijo glede vprašanj, ki sodijo na področje delovanja Unije in ki jih neposredno zadevajo. Svet po posebnem zakonodajnem postopku in po odobritvi Evropskega parlamenta, ki odloča z večino svojih članov, Člen 228 PDEU soglasno sprejme potrebne določbe. Te določbe začnejo (prejšnji člen 195 PES) veljati, ko jih države članice potrdijo v skladu s svojimi ustavnimi pravili. 1. Evropski parlament izvoli evropskega varuha človekovih pravic, ki je pooblaščen za sprejemanje pritožb 2. Evropski parlament na lastno pobudo z uredbami, državljanov Unije ali fizičnih ali pravnih oseb sprejetimi po posebnem zakonodajnem postopku, po s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav pridobitvi mnenja Komisije in z odobritvijo Sveta, določi članic glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, pravila in splošne pogoje za opravljanje nalog svojih članov. organov, uradov ali agencij Unije razen Sodišča Evropske Za sprejetje vseh pravil ali pogojev, ki se nanašajo na unije pri opravljanju njegove sodne funkcije. Te pritožbe obdavčitev članov ali nekdanjih članov, je potrebna preuči in o njih pripravi poročilo. soglasna odločitev Sveta. 52 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ V skladu s svojimi nalogami varuh človekovih pravic Člen 231 PDEU opravlja na lastno pobudo ali na podlagi pritožb, (prejšnji člen 198 PES) predloženih neposredno ali prek člana Evropskega parlamenta, poizvedbe, ki so po njegovem mnenju Razen če Pogodbi ne določata drugače, Evropski parlament utemeljene, kar pa ne velja za domnevna dejanja, ki so ali odloča z večino oddanih glasov. so bila predmet sodnega postopka. Kadar varuh človekovih pravic ugotovi nepravilnost, predloži zadevo zadevni Sklepčnost se določi s poslovnikom. instituciji, organu, uradu ali agenciji, ki ima na voljo tri mesece, da ga obvesti o svojem stališču. Varuh človekovih Člen 232 PDEU pravic nato pošlje poročilo Evropskemu parlamentu in (prejšnji člen 199 PES) zadevni instituciji, organu, uradu ali agenciji. Oseba, ki je vložila pritožbo, se obvesti o izidu poizvedb. Evropski parlament sprejme svoj poslovnik z večino svojih članov. Varuh človekovih pravic predloži Evropskemu parlamentu letno poročilo o izidu svojih poizvedb. Zapisniki razprav Evropskega parlamenta se objavijo v skladu s Pogodbama in s tem poslovnikom. 2. Varuh človekovih pravic je izvoljen po vsakih volitvah v Evropski parlament za mandatno dobo parlamenta. Člen 233 PDEU Lahko je ponovno imenovan. (prejšnji člen 200 PES) Varuha človekovih pravic lahko na zahtevo Evropskega Evropski parlament na javni seji razpravlja o letnem parlamenta razreši Sodišče, če ne izpolnjuje več pogojev za splošnem poročilu, ki mu ga predloži Komisija. opravljanje svojih nalog ali če je zagrešil hujšo kršitev. Člen 234 PDEU 3. Varuh človekovih pravic je pri opravljanju svojih nalog (prejšnji člen 201 PES) popolnoma neodvisen. Med opravljanjem teh nalog ne sme zahtevati ali sprejemati nikakršnih navodil katere koli vlade, Če je vložen predlog nezaupnice o delu Komisije, sme institucije, organa, urada ali agencije. Varuh človekovih Evropski parlament o njem glasovati šele po izteku treh dni pravic med svojim mandatom ne sme opravljati nobene po vložitvi, glasovanje pa mora biti javno. druge poklicne dejavnosti, bodisi pridobitne ali nepridobitne. Če je predlog nezaupnice sprejet z dvotretjinsko večino oddanih glasov, kar predstavlja večino članov Evropskega 4. Evropski parlament na lastno pobudo z uredbami, parlamenta, člani Komisije kolektivno odstopijo, visoki sprejetimi po posebnem zakonodajnem postopku, po predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko pridobitvi mnenja Komisije in odobritve Sveta, določi pa odstopi s funkcije, ki jo opravlja v okviru Komisije. Do pravila in splošne pogoje za opravljanje nalog varuha zamenjave v skladu s členom 17 Pogodbe o Evropski uniji človekovih pravic. ohranijo položaj in opravljajo tekoče posle. V tem primeru mandat članov Komisije, ki so imenovani kot zamenjava, Člen 229 PDEU poteče z datumom, s katerim bi potekel mandat članom (prejšnji člen 196 PES) Komisije, ki so kolektivno odstopili. Evropski parlament ima letna zasedanja. Sestane se brez Člen 235 PDEU posebnega sklica drugi torek v marcu. 1. Pri glasovanju se lahko na vsakega člana Evropskega Evropski parlament se lahko na zahtevo večine svojih sveta prenese glasovalna pravica največ enega drugega članov ali na zahtevo Sveta oziroma Komisije sestane na člana. izrednem zasedanju. Člen 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in člen 238(2) te Člen 230 PDEU pogodbe se uporabljata za Evropski svet, kadar odloča (prejšnji člen 197, drugi, tretji in četrti odstavek PES) s kvalificirano večino. Kadar Evropski svet odloča z glasovanjem, njegov predsednik in predsednik Komisije Komisija se lahko udeležuje vseh sej in lahko zahteva ne glasujeta. besedo. Vzdržani glasovi navzočih ali zastopanih članov Komisija ustno ali pisno odgovarja na vprašanja, ki ji jih Evropskemu svetu ne preprečujejo sprejetja aktov, za postavi Evropski parlament ali njegovi člani. katere se zahteva soglasje. Evropski svet in Svet dobita besedo v Evropskem 2. Predsednik Evropskega parlamenta je lahko povabljen parlamentu pod pogoji, določenimi v poslovnikih k besedi pred Evropskim svetom. Evropskega sveta in Sveta. 3. Evropski svet z navadno večino odloča o postopkovnih vprašanjih in sprejetju poslovnika. Pogodba o delovanju Evropske unije 53. 4. Evropskemu svetu pomaga generalni sekretariat Sveta. Člen 239 PDEU (prejšnji člen 206 PES) Člen 236 PDEU Pri glasovanju se lahko na vsakega člana Sveta prenese Evropski svet s kvalificirano večino sprejme: glasovalna pravica največ enega od drugih članov. a) Sklep o določitvi seznama sestav Sveta, razen Člen 240 PDEU Sveta za splošne zadeve in Sveta za zunanje (prejšnji člen 207 PES) zadeve iz člena 16(6) Pogodbe o Evropski uniji; b) Sklep o predsedovanju sestavam Sveta, razen 1. Za pripravo dela Sveta in za izvajanje nalog, ki mu jih Svetu za zunanje zadeve iz člena 16(9) Pogodbe o dodeli Svet je odgovoren odbor, ki ga sestavljajo stalni Evropski uniji. predstavniki vlad držav članic. Odbor lahko v primerih, predvidenih v poslovniku Sveta, sprejema postopkovne Člen 237 PDEU sklepe. (prejšnji člen 204 PES) 2. Svetu pomaga generalni sekretariat pod vodstvom generalnega sekretarja, ki ga imenuje Svet. Svet se sestane, ko ga skliče predsednik na lastno pobudo Svet z navadno večino odloča o organizaciji generalnega ali na zahtevo enega od njegovih članov ali Komisije. sekretariata. 3. Svet z navadno večino odloča o postopkovnih Člen 238 PDEU vprašanjih in sprejetju poslovnika. (prejšnji člen 205(1) in (2) PES) Člen 241 PDEU 1. Kadar Svet odloča z navadno večino, odloča z večino (prejšnji člen 208 PES) svojih članov. Svet z navadno večino lahko od Komisije zahteva, da zanj 2. Z odstopanjem od člena 16(4) Pogodbe o Evropski pripravi vse študije, ki so po njegovem mnenju potrebne za uniji je od 1. novembra 2014 in ob upoštevanju določb iz doseganje skupnih ciljev, in da mu predloži ustrezne Protokola o prehodni ureditvi, kadar Svet ne odloča na predloge. Če Komisija ne predloži predloga, o razlogih za predlog Komisije ali visokega predstavnika Unije za to obvesti Svet. zunanje zadeve in varnostno politiko, kvalificirana večina najmanj 72 % članov Sveta, ki predstavljajo države članice, Člen 242 PDEU ki imajo skupaj najmanj 65 % prebivalstva Unije. (prejšnji člen 209 PES) 3. Od 1. novembra 2014 in ob upoštevanju določb iz Svet z navadno večino po posvetovanju s Komisijo določi Protokola o prehodni ureditvi se v primerih, ko v skladu pravila, ki urejajo delovanje odborov, predvidenih z uporabo Pogodb ne glasujejo vsi člani Sveta, kvalificirana v Pogodbah. večina opredeli na naslednji način: Člen 243 PDEU a) kvalificirana večina je najmanj 55 % članov Sveta, (prejšnji člen 210 PES) ki predstavljajo udeležene države članice, ki imajo Svet določi plače, nadomestila in pokojnine predsednika skupaj najmanj 65 % prebivalstva teh držav. Evropskega sveta, predsednika Komisije, visokega b) Manjšina, ki lahko prepreči sprejetje odločitev, predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, mora vključevati najmanj minimalno število članov Komisije, predsednikov, članov in sodnih tajnikov članov Sveta, ki predstavljajo več kot 35 % Sodišča Evropske unije ter generalnega sekretarja Sveta. prebivalstva udeleženih držav članic, in dodatnega Prav tako določi druga izplačila, ki se nakazujejo kot osebni člana, sicer se šteje, da je kvalificirana večina prejemki. dosežena; c) z odstopanjem od točke (a), ko Svet ne odloča na Člen 244 PDEU predlog Komisije ali visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, je Člani Komisije so v skladu s členom 17(5) Pogodbe zahtevana kvalificirana večina najmanj 72 % članov Sveta, ki predstavljajo udeležene države o Evropski uniji izbrani po sistemu rotacije, ki ga soglasno članice, ki imajo skupaj najmanj 65 % prebivalstva vzpostavi Svet in temelji na naslednjih načelih: teh držav. a) države članice so pri določanju vrstnega reda in 4. Vzdržani glasovi navzočih ali zastopanih članov Svetu trajanja mandatov njihovih državljanov kot ne preprečujejo sprejetja odločitev, za katere se zahteva članov Komisije obravnavane popolnoma soglasje. enakopravno; posledično razlika med skupnim številom mandatov, ki jih imajo državljani dveh poljubnih držav članic, nikoli ne sme biti več kot eden; 54 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ b) ob upoštevanju točke (a) je vsaka zaporedna ga lahko Sodišče na predlog Sveta z navadno večino ali Komisija sestavljena tako, da se zadovoljivo izrazi Komisije razreši. demografski in geografski razpon celote držav Člen 248 PDEU članic. (prejšnji člen 217(2) PES) Člen 245 PDEU Predsednik Komisije v skladu s členom 18(4) Pogodbe (prejšnji člen 213 PES) o Evropski uniji in brez poseganja v člen 17(6) navedene pogodbe razporedi obveznosti Komisije in jih dodeli Člani Komisije se vzdržijo vseh dejanj, ki so nezdružljiva članom. Predsednik lahko te obveznosti med mandatom z naravo njihove funkcije. Države članice spoštujejo Komisije prerazporedi. Člani Komisije izvajajo naloge, ki njihovo neodvisnost in ne poskušajo vplivati nanje pri jim jih je dodelil predsednik, pod njegovim vodstvom. opravljanju njihovih nalog. Člen 249 PDEU Člani Komisije med svojim mandatom ne smejo opravljati (prejšnji člen 218(2) in 212 PES) nobene druge poklicne dejavnosti, bodisi pridobitne ali nepridobitne. Ob prevzemu svojih nalog se slovesno 1. Komisija sprejme svoj poslovnik, da bi zagotovila obvežejo, da bodo med svojim mandatom in po njegovem skladnost svojega delovanja in delovanja svojih služb. izteku spoštovali iz mandata izhajajoče obveznosti, zlasti Zagotovi objavo tega poslovnika. dolžnost, da bodo po izteku mandata pri sprejemanju določenih imenovanj ali ugodnosti ravnali pošteno in 2. Komisija vsako leto najpozneje en mesec pred diskretno. Ob kršitvi teh obveznosti lahko Sodišče na začetkom zasedanja Evropskega parlamenta objavi splošno predlog Sveta z navadno večino ali Komisije zadevnega poročilo o dejavnostih Unije. člana glede na okoliščine razreši v skladu s členom 247 ali mu odvzame pravico do pokojnine ali namesto nje Člen 250 PDEU odobrenih ugodnosti. (prejšnji člen 219 PES) Člen 246 PDEU Komisija odloča z večino svojih članov. (prejšnji člen 215 PES) Sklepčnost se določi s poslovnikom. Razen ob redni zamenjavi ali smrti dolžnosti člana Komisije prenehajo z njegovim odstopom ali razrešitvijo. Člen 251 PDEU (prejšnji člen 221 PES) Mesto, ki se izprazni zaradi odstopa, razrešitve ali smrti člana, se za preostanek njegovega mandata zapolni z novim Sodišče zaseda v senatih ali v velikem senatu, v skladu članom z istim državljanstvom, ki ga imenuje Svet s pravili, ki so v ta namen določena v statutu Sodišča v medsebojnem soglasju s predsednikom Komisije, po Evropske unije. posvetovanju z Evropskim parlamentom in v skladu z merili iz drugega pododstavka člena 17(3) Pogodbe Če statut tako predvideva, lahko Sodišče zaseda tudi na o Evropski uniji. občni seji. Svet lahko na predlog predsednika Komisije soglasno odloči, da takšnega mesta ni treba zapolniti, zlasti če je Člen 252 PDEU preostanek mandata člana kratek. (prejšnji člen 222 PES) Predsednik je ob odstopu, razrešitvi ali smrti nadomeščen Sodišču pomaga osem generalnih pravobranilcev. Svet za preostanek svojega mandata. Pri tem se uporabi lahko na zahtevo Sodišča soglasno poveča število postopek iz člena 17(7) Pogodbe o Evropski uniji. generalnih pravobranilcev. Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno Dolžnost generalnega pravobranilca je, da popolnoma politiko se ob odstopu, razrešitvi ali smrti nadomesti za nepristransko in neodvisno javno predstavi obrazložene preostanek svojega mandata v skladu s členom 18(1) sklepne predloge o zadevah, pri katerih je v skladu Pogodbe o Evropski uniji. s statutom Sodišča Evropske unije zahtevano njegovo sodelovanje. Pri prostovoljnem odstopu vseh članov Komisije ti do zamenjave ohranijo položaj in opravljajo tekoče posle Člen 253 PDEU v preostanku svojega mandata v skladu s členom 17 (prejšnji člen 223 PES) Pogodbe o Evropski uniji. Sodniki in generalni pravobranilci Sodišča so izbrani med Člen 247 PDEU osebami, katerih neodvisnost je nedvomna in ki so ustrezno (prejšnji člen 216 PES) usposobljene za imenovanje na najvišje sodniške položaje v svojih državah ali ki so priznani pravniki; vlade držav Če katerikoli član Komisije ne izpolnjuje več pogojev za članic jih v medsebojnem soglasju imenujejo za dobo šestih opravljanje svojih dolžnosti ali če je zagrešil hujšo kršitev, let po posvetovanju z odborom iz člena 255. Pogodba o delovanju Evropske unije 55. Vsaka tri leta se izvede delna zamenjava sodnikov in členov 263, 265, 268, 270 in 272, razen o tistih, ki so generalnih pravobranilcev v skladu s pogoji, določenimi dodeljeni specializiranemu sodišču, ustanovljenemu po v statutu Sodišča Evropske unije. členu 257, in tistih, ki so v statutu pridržani za Sodišče. Statut lahko predvidi, da ima Splošno sodišče pristojnost za Sodniki izmed sebe izvolijo predsednika Sodišča za dobo druge vrste tožb ali postopkov. treh let. Lahko je ponovno izvoljen. Zoper odločitev Splošnega sodišča iz tega odstavka se Sodniki in generalni pravobranilci, ki jim poteče mandat, so lahko vloži pritožba na Sodišče zgolj glede pravnih lahko ponovno imenovani. vprašanj ter v skladu s pogoji in v mejah, določenih v statutu. Sodišče imenuje svojega sodnega tajnika in določi pravila, ki urejajo njegov položaj. 2. Splošno sodišče je pristojno za obravnavanje in odločanje o tožbah ali postopkih, sproženih proti Sodišče sprejme svoj poslovnik. Ta poslovnik mora odločitvam specializiranih sodišč. odobriti Svet. Sodišče lahko izjemoma preverja odločitve Splošnega Člen 254 PDEU sodišča, sprejete po tem odstavku, pod pogoji in v mejah, (prejšnji člen 224 PES) določenih v statutu, če obstaja resno tveganje, da bosta prizadeti enotnost ali doslednost prava Unije. Število sodnikov Splošnega sodišča določa statut Sodišča Evropske unije. V statutu je lahko predvideno, da 3. Splošno sodišče je pristojno za obravnavanje in Splošnemu sodišču pomagajo generalni pravobranilci. odločanje o vprašanjih, predloženih v predhodno odločanje v skladu s členom 267, na posebnih področjih, Člani Splošnega sodišča so izbrani med osebami, katerih določenih s statutom. neodvisnost je nedvomna in ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje na visoke sodniške položaje. Vlade držav članic Če Splošno sodišče meni, da je glede neke zadeve potrebna jih v medsebojnem soglasju imenujejo za dobo šestih let po načelna odločitev, ki bi lahko prizadela enotnost ali posvetovanju z odborom iz člena 255. Članstvo se delno doslednost prava Unije, lahko zadevo preda v odločanje obnavlja vsaka tri leta. Člani, ki jim mandat poteče, so lahko Sodišču. ponovno imenovani. Sodišče lahko izjemoma preverja odločitve Splošnega Sodniki izmed sebe izvolijo predsednika Splošnega sodišča sodišča glede vprašanj, predloženih v predhodno za mandat treh let. Lahko je ponovno izvoljen. odločanje, pod pogoji in v mejah, določenih v statutu, če obstaja resno tveganje, da bosta prizadeti enotnost ali Splošno sodišče imenuje svojega sodnega tajnika in določi doslednost prava Unije. pravila, ki urejajo njegov položaj. Člen 257 PDEU Splošno sodišče sprejme svoj poslovnik v soglasju (prejšnji člen 225a PES) s Sodiščem. Ta poslovnik mora odobriti Svet. Evropski parlament in Svet lahko po rednem Če statut Sodišča Evropske unije ne določa drugače, se za zakonodajnem postopku ustanovita specializirana sodišča, Splošno sodišče uporabljajo določbe Pogodb, ki se dodana Splošnemu sodišču, pristojna za obravnavanje in nanašajo na Sodišče. odločanje na prvi stopnji o nekaterih vrstah tožb na posebnih področjih. Evropski parlament in Svet odločata Člen 255 PDEU z uredbami, sprejetimi bodisi na predlog Komisije po posvetovanju s Sodiščem ali na zahtevo Sodišča po Preden vlade držav članic imenujejo kandidate v skladu posvetovanju s Komisijo. s členoma 253 in 254, se oblikuje odbor, ki da mnenje o ustreznosti kandidatov za opravljanje nalog sodnika in Uredba o ustanovitvi specializiranega sodišča določa generalnega pravobranilca Sodišča in Splošnega sodišča. pravila o sestavi tega sodišča in obsegu nanj prenesene pristojnosti. Odbor sestavlja sedem oseb, izbranih med nekdanjimi člani Sodišča in Splošnega sodišča, člani najvišjih nacionalnih Zoper odločitev specializiranih sodišč se lahko vloži sodišč in priznanimi pravniki, od katerih enega predlaga pritožba na Splošno sodišče zgolj glede pravnih vprašanj Evropski parlament. Svet sprejme sklep, s katerim določi ali, če je to predvideno v uredbi o ustanovitvi pravila delovanja odbora, in sklep o imenovanju njegovih specializiranega sodišča, tudi glede vprašanj dejanskega članov. Odloča na pobudo predsednika Sodišča. stanja. Člen 256 PDEU Člani specializiranih sodišč so izbrani med osebami, katerih (prejšnji člen 225 PES) neodvisnost je nedvomna in ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje na sodniške položaje. Svet jih imenuje 1. Splošno sodišče je pristojno za obravnavanje in soglasno. odločanje na prvi stopnji o tožbah ali postopkih iz 56 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ Specializirana sodišča sprejmejo svoj poslovnik v soglasju obveznosti o obvestilu glede ukrepov o prenosu direktive, s Sodiščem. Ta poslovnik mora odobriti Svet. sprejete v skladu z zakonodajnim postopkom, lahko Če uredba o ustanovitvi specializiranega sodišča ne določa Komisija, kadar meni, da je ustrezno, določi višino drugače, se za specializirana sodišča uporabljajo določbe pavšalnega zneska ali denarne kazni, ki jo šteje za ustrezno Pogodb, ki se nanašajo na Sodišče Evropske unije, in v danih okoliščinah in katero naj zadevna država članica določbe statuta Sodišča Evropske unije. Naslov I in člen 64 plača. statuta se v vsakem primeru uporabljata za specializirana sodišča. Če Sodišče ugotovi kršitev lahko naloži zadevni državi članici plačilo pavšalnega zneska ali denarne kazni, ki ne Člen 258 PDEU presega zneska, ki ga je določila Komisija. Obveznost (prejšnji člen 226 PES) plačila učinkuje od dneva, ki ga Sodišče določi v svoji sodbi. Če Komisija meni, da katera od držav članic ni izpolnila Člen 261 PDEU neke obveznosti iz Pogodb, poda o zadevi obrazloženo (prejšnji člen 229 PES) mnenje, potem ko je tej državi omogočila, da predloži svoje pripombe. Z uredbami, ki jih v skladu z določbami Pogodb sprejemata Evropski parlament in Svet skupaj in ki jih Če zadevna država ne ravna v skladu z mnenjem v roku, ki sprejema Svet sam, se lahko Sodišču Evropske unije dodeli ga določi Komisija, lahko slednja zadevo predloži Sodišču neomejena pristojnost glede kazni, predvidenih v teh Evropske unije. uredbah. Člen 259 PDEU Člen 262 PDEU (prejšnji člen 227 PES) (prejšnji člen 229a PES) Država članica, ki meni, da druga država članica ni izpolnila Svet lahko brez poseganja v druge določbe Pogodb, neke obveznosti iz Pogodb, lahko zadevo predloži Sodišču v obsegu, ki ga bo določil, po posebnem zakonodajnem Evropske unije. postopku po posvetovanju z Evropskim parlamentom soglasno sprejme določbe za dodelitev pristojnosti Sodišču Preden država članica vloži tožbo proti drugi državi članici Evropske unije v sporih, ki se nanašajo na uporabo aktov, zaradi domnevne kršitve obveznosti iz Pogodb, mora sprejetih na podlagi Pogodb, ki uvajajo evropske pravice zadevo predložiti Komisiji. intelektualne lastnine. Te določbe začnejo veljati, ko jih države članice potrdijo v skladu s svojimi ustavnimi pravili. Komisija poda obrazloženo mnenje, potem ko je bila obema državama dana možnost, da se v kontradiktornem Člen 263 PDEU postopku ustno in pisno izrečeta. (prejšnji člen 230 PES) Če Komisija v treh mesecih po datumu vložitve zadeve ne Sodišče Evropske unije nadzira zakonitost zakonodajnih da svojega mnenja, to ni ovira, da zadeva ne bi bila aktov, ter aktov Sveta, Komisije in Evropske centralne predložena Sodišču. banke razen priporočil in mnenj, pa tudi zakonitost aktov Evropskega parlamenta in Evropskega sveta s pravnim Člen 260 PDEU učinkom za tretje osebe. Nadzira tudi zakonitost aktov (prejšnji člen 228 PES) organov, uradov ali agencij Unije s pravnim učinkom za tretje osebe. 1. Če Sodišče Evropske unije ugotovi, da katera od držav članic ni izpolnila neke obveznosti iz Pogodb, mora ta V ta namen je Sodišče pristojno za odločanje o tožbah, ki država sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča. jih vloži država članica, Evropski parlament, Svet ali Komisija zaradi nepristojnosti, bistvene kršitve postopka, 2. Če Komisija meni, da zadevna država članica ni sprejela kršitve Pogodb ali katerega koli pravnega pravila, ki se potrebnih ukrepov za izvršitev sodbe Sodišča, lahko pred nanaša na njuno uporabo, ali zaradi zlorabe pooblastil. Sodiščem vloži tožbo, potem ko je tej državi omogočila, da predloži svoje pripombe. Pri tem določi višino pavšalnega Sodišče je pod enakimi pogoji pristojno za tožbe, ki jih zneska ali denarne kazni, ki naj jo plača zadevna država zaradi varovanja svojih prerogativ vložijo Računsko članica in ki je po njenem mnenju primerna glede na sodišče, Evropska centralna banka in Odbor regij. okoliščine zadeve. Fizične ali pravne osebe lahko pod pogoji iz prvega in Če Sodišče ugotovi, da zadevna država članica ni izvršila drugega odstavka vložijo tožbe zoper nanje naslovljene akte njegove sodbe, ji lahko naloži plačilo pavšalnega zneska ali ali zoper akte, ki se nanje neposredno in posamično denarne kazni. nanašajo, in zoper predpise, ki se nanje neposredno nanašajo, a ne potrebujejo izvedbenih ukrepov. Ta postopek ne posega v člen 259. V aktih o ustanovitvi organov, uradov in agencij Unije se 3. Če Komisija pred Sodiščem vloži tožbo v skladu lahko določijo posebni pogoji in podrobnosti glede tožb s členom 258, ker zadevna država članica ni izpolnila Pogodba o delovanju Evropske unije 57. fizičnih ali pravnih oseb zoper akte teh organov, uradov ali vprašanja sprejeti odločitev, ki mu bo omogočila izreči agencij, ki imajo zanje pravni učinek. sodbo, lahko to vprašanje predloži v odločanje Sodišču. Postopki iz tega člena se glede na posamezni primer Kadar je takšno vprašanje postavljeno v postopku, ki teče sprožijo v dveh mesecih od objave akta ali njegovega pred sodiščem države članice, zoper odločitev katerega po uradnega obvestila tožniku, če tega ni bilo, pa od dneva, ko nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, je to sodišče je zanj izvedel. dolžno predložiti zadevo Sodišču. Člen 264 PDEU Kadar je takšno vprašanje postavljeno v postopku, ki teče (prejšnji člen 231 PES) pred sodiščem države članice glede osebe, ki ji je odvzeta Če je tožba utemeljena, Sodišče Evropske unije razglasi prostost, Sodišče odloča v najkrajšem možnem roku. zadevni akt za ničnega. Člen 268 PDEU Vendar če Sodišče razglasi akt za ničnega, določi, če meni, (prejšnji člen 235 PES) da je to potrebno, tiste njegove učinke, ki jih je treba šteti za dokončne. Sodišče Evropske unije je pristojno v sporih glede nadomestila škode, ki ga predvidevata drugi in tretji Člen 265 PDEU odstavek člena 340. (prejšnji člen 232 PES) Člen 269 PDEU Če Evropski parlament, Evropski svet, Svet, Komisija ali Evropska centralna banka z opustitvijo ukrepanja krši Sodišče je pristojno za odločanje o zakonitosti aktov, ki jih Pogodbi, lahko države članice in druge institucije Unije sprejmeta Evropski svet ali Svet na podlagi člena 7 vložijo pri Sodišču Evropske unije tožbo za ugotovitev Pogodbe o Evropski uniji, samo na predlog države članice, kršitve. Ta člen se pod enakimi pogoji uporablja tudi za ki jo zadeva ugotovitev Evropskega sveta ali Sveta, in samo organe, urade in agencije Unije zaradi opustitve ukrepanja. v zvezi s postopkovnimi določbami navedenega člena. Tožba je dopustna le, če je bila zadevna institucija, organ, Takšen predlog mora biti vložen v enem mesecu od dneva urad ali agencija predhodno pozvana k ukrepanju. Če take ugotovitve. Sodišče odloči v enem mesecu od datuma v dveh mesecih po tem pozivu zadevna institucija, organ, tega predloga. urad ali agencija ne oblikuje svojega stališča, se lahko tožba vloži v nadaljnjih dveh mesecih. Člen 270 PDEU (prejšnji člen 236 PES) Fizične ali pravne osebe se lahko pod pogoji, določenimi v prejšnjih odstavkih, pritožijo pri Sodišču glede tega, da Sodišče Evropske unije je v mejah in pod pogoji, ki so neka institucija, organ, urad ali agencija Unije nanje ni določeni v kadrovskih predpisih za uradnike ali v pogojih naslovila nobenega drugega akta razen priporočila ali za zaposlitev drugih uslužbencev Unije, pristojno za vse mnenja. spore med Unijo in njenimi uslužbenci. Člen 266 PDEU Člen 271 PDEU (prejšnji člen 233 PES) (prejšnji člen 237 PES) Institucija, organ, urad ali agencija, katere akt je bil razglašen Sodišče Evropske unije je v mejah, določenih za ničnega ali ki je z opustitvijo ukrepanja kršila Pogodbi, v nadaljevanju Pogodb, pristojno v sporih glede: mora sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije. a) izpolnjevanja obveznosti držav članic v skladu s statutom Evropske investicijske banke. V tej zvezi Ta obveznost ne vpliva na obveznosti, ki lahko izhajajo iz ima svet direktorjev banke pooblastila, dodeljena uporabe drugega odstavka člena 340. Komisiji v skladu s členom 258; b) ukrepov, ki jih je sprejel svet guvernerjev Člen 267 PDEU Evropske investicijske banke. V tej zvezi lahko (prejšnji člen 234 PES) vsaka država članica, Komisija ali svet direktorjev banke sproži postopek v skladu s pogoji iz člena Sodišče Evropske unije je pristojno za predhodno 263; odločanje o vprašanjih glede: c) ukrepov, ki jih je sprejel svet direktorjev Evropske investicijske banke. Postopke zoper takšne ukrepe a) razlage Pogodb; lahko sprožijo samo države članice ali Komisija b) veljavnosti in razlage aktov institucij, organov, pod pogoji iz člena 263 in le zaradi neupoštevanja uradov ali agencij Unije. postopka, predvidenega v členu 19(2), (5), (6) in (7) statuta banke; Kadar se takšno vprašanje postavi kateremu koli sodišču d) izpolnjevanja obveznosti nacionalnih centralnih države članice in če to sodišče meni, da je treba glede bank v skladu s Pogodbama in statutom ESCB in ECB. V tej zvezi so pooblastila Sveta guvernerja 58 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ Evropske centralne banke nasproti nacionalnim Člen 278 PDEU centralnim bankam enaka pooblastilom, ki so bila (prejšnji člen 242 PES) dodeljena Komisiji nasproti državam članicam v skladu s členom 258. Če Sodišče ugotovi, da neka Tožbe, vložene pri Sodišču Evropske unije, nimajo nacionalna centralna banka ni izpolnila ene od odložilnega učinka. Vendar pa lahko Sodišče, če meni, da obveznosti iz Pogodb, mora ta banka sprejeti okoliščine to zahtevajo, odloži izvršitev izpodbijanega akta. potrebne ukrepe za izvršitev sodbe Sodišča. Člen 279 PDEU Člen 272 PDEU (prejšnji člen 243 PES) (prejšnji člen 238 PES) Sodišče Evropske unije lahko v vseh pri njem vloženih Sodišče Evropske unije je pristojno za izrekanje sodb na zadevah sprejme potrebne začasne odredbe. podlagi arbitražne klavzule v pogodbah, ki jih sklene Unija ali ki so sklenjene v njenem imenu, ne glede na to, ali jih Člen 280 PDEU ureja javno ali zasebno pravo. (prejšnji člen 244 PES) Člen 273 PDEU Sodbe Sodišča Evropske unije so izvršljive v skladu (prejšnji člen 239 PES) s pogoji iz člena 299. Sodišče je pristojno v vseh sporih med državami članicami, Člen 281 PDEU ki se nanašajo na predmet Pogodb, če je bil spor predložen (prejšnji člen 245 PES) Sodišču v skladu s posebnim sporazumom med strankami. Statut Sodišča Evropske unije se določi v posebnem Člen 274 PDEU protokolu. (prejšnji člen 240 PES) Evropski parlament in Svet lahko po rednem Spori, v katerih je ena od strank Unija, niso izvzeti iz zakonodajnem postopku spremenita določbe statuta, razen pristojnosti sodišč držav članic, razen kjer je bila pristojnost naslova I in člena 64 statuta. Evropski parlament in Svet s Pogodbama dodeljena Sodišču Evropske unije. odločata bodisi na zahtevo Sodišča in po posvetovanju s Komisijo ali na predlog Komisije in po posvetovanju Člen 275 PDEU s Sodiščem. Sodišče Evropske unije ni pristojno za določbe v zvezi Člen 282 PDEU s skupno zunanjo in varnostno politiko in akte, sprejete na njihovi podlagi. 1. Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke sestavljajo Evropski sistem centralnih bank (ESCB). Vendar je Sodišče pristojno za nadzor spoštovanja člena 40 Evropska centralna banka in nacionalne centralne banke Pogodbe o Evropski uniji in za odločanje o tožbah, držav članic, katerih valuta je euro in sestavljajo vloženih v skladu s pogoji četrtega pododstavka člena 263 Eurosistem, vodijo monetarno politiko Unije. te pogodbe, v katerih se nadzira zakonitost sklepov, ki predvidevajo omejevalne ukrepe proti fizičnim ali pravnim 2. ESCB vodijo organi odločanja Evropske centralne osebam, ki jih je Svet sprejel na podlagi poglavja 2 banke. Glavni cilj ESCB je vzdrževanje stabilnosti cen. Brez naslova V Pogodbe o Evropski uniji. poseganja v ta cilj podpira splošne ekonomske politike v Uniji, da bi prispeval k doseganju njenih ciljev. Člen 276 PDEU 3. Evropska centralna banka je pravna oseba. Je edina Pri izvajanju pristojnosti glede določb poglavij 4 in pooblaščena za odobritev izdajanja eura. Pri izvajanju 5 poglavja V tretjega dela glede območja svobode, varnosti svojih pooblastil in upravljanju svojih financ je neodvisna. in pravice Sodišče Evropske unije ni pristojno za Institucije, organi, uradi in agencije Unije ter vlade preverjanje veljavnosti ali sorazmernosti ukrepov policije držav članic spoštujejo to neodvisnost. ali drugih organov kazenskega pregona države članice ali za odločanje o izpolnjevanju obveznosti držav članic glede 4. Evropska centralna banka sprejme potrebne ukrepe za vzdrževanja javnega reda in varovanja notranje varnosti. izvajanje svojih nalog v skladu s členi 127 do 133 in 138 ter s pogoji, določenimi v statutu ESCB in ECB. V skladu Člen 277 PDEU z navedenimi členi države članice, katerih valuta ni euro, in (prejšnji člen 241 PES) njihove centralne banke ohranijo svoje pristojnosti na monetarnem področju. Ne glede na iztek roka iz šestega odstavka člena 263 lahko vsaka stranka v sporu, v katerem gre za pravni akt, ki se 5. Z Evropsko centralno banko se je na področjih njenih splošno uporablja in ga je sprejela institucija, organ, urad ali pristojnosti treba posvetovati o vseh osnutkih aktov Unije agencija Unije, pred Sodiščem Evropske unije uveljavlja, da in o vseh predlogih predpisov na nacionalni ravni, se ta akt iz razlogov, navedenih v drugem odstavku Evropska centralna banka pa lahko da svoje mnenje. člena 263, ne uporablja. Pogodba o delovanju Evropske unije 59. Člen 283 PDEU revizijskim organom ali ki so posebej usposobljene za to (prejšnji člen 112 PES) službo. Njihova neodvisnost mora biti nedvomna. 1. Svet Evropske centralne banke sestavljajo člani 2. Člani Računskega sodišča so imenovani za mandat Izvršilnega odbora Evropske centralne banke in guvernerji šestih let. Svet po posvetovanju z Evropskim parlamentom nacionalnih centralnih bank držav članic, katerih valuta je sprejme seznam članov, sestavljen v skladu s predlogi držav euro. članic. Člani Računskega sodišča so lahko ponovno imenovani. 2. Izvršilni odbor sestavljajo predsednik, podpredsednik in štirje drugi člani. Predsednika Računskega sodišča izvolijo med svojimi člani za mandat treh let. Predsednik je lahko ponovno izvoljen. Predsednika, podpredsednika in druge člane Izvršilnega odbora imenuje Evropski svet s kvalificirano večino, na 3. Pri opravljanju teh nalog člani Računskega sodišča ne priporočilo Sveta, po predhodnem posvetovanju smejo zahtevati ali sprejemati nikakršnih navodil od z Evropskim parlamentom in Svetom Evropske centralne posameznih vlad ali drugih organov. Vzdržijo se vsakršnega banke med osebami, ki imajo ugled in poklicne izkušnje na ravnanja, ki je nezdružljivo z njihovimi nalogami. monetarnem ali bančnem področju. 4. Člani Računskega sodišča med svojim mandatom ne Njihov mandat traja osem let, ne morejo pa biti ponovno smejo opravljati nobene druge poklicne dejavnosti, bodisi imenovani. pridobitne ali nepridobitne. Pri prevzemu svojih nalog se slovesno obvežejo, da bodo med svojim mandatom in po Člani Izvršilnega odbora so lahko le državljani držav članic. njegovem izteku spoštovali iz mandata izhajajoče obveznosti, zlasti dolžnost, da bodo po izteku mandata pri Člen 284 PDEU sprejemanju določenih imenovanj ali ugodnosti ravnali (prejšnji člen 113 PES) pošteno in diskretno. 1. Predsednik Sveta in član Komisije lahko sodelujeta na 5. Razen ob redni zamenjavi ali smrti dolžnosti člana sejah Sveta Evropske centralne banke, vendar nimata Računskega sodišča prenehajo z njegovim odstopom ali če pravice glasovanja. ga razreši Sodišče v skladu z odstavkom 6. Predsednik Sveta lahko Svetu Evropske centralne banke Tako izpraznjeno mesto se za preostanek njegovega predloži predlog za posvetovanje. mandata zapolni z novim članom. 2. Predsednik Evropske centralne banke je vabljen na seje Razen ob razrešitvi ostanejo člani Računskega sodišča na Sveta, kadar ta razpravlja o zadevah v zvezi s cilji in svojem položaju do zamenjave. nalogami ESCB. 6. Član Računskega sodišča je lahko razrešen ali se mu 3. Evropska centralna banka naslovi letno poročilo lahko odvzame pravica do pokojnine ali namesto nje o dejavnostih ESCB in monetarni politiki v preteklem in odobrenih ugodnosti le, kadar Sodišče na predlog tekočem letu na Evropski parlament, Svet in Komisijo, pa Računskega sodišča ugotovi, da član ne izpolnjuje več tudi na Evropski svet. Predsednik Evropske centralne zahtevanih pogojev ali obveznosti, ki izhajajo iz njegovega banke predstavi to poročilo Svetu in Evropskemu položaja. parlamentu, ki imata lahko na tej podlagi splošno razpravo. Predsednika Evropske centralne banke in druge člane 7. Svet določi pogoje za zaposlitev predsednika in članov Izvršilnega odbora lahko na zahtevo Evropskega Računskega sodišča, zlasti njihove plače, nadomestila in parlamenta ali na njihovo lastno pobudo zaslišijo pristojni pokojnine. Prav tako z enako večino določi druga izplačila, odbori Evropskega parlamenta. ki se nakazujejo kot osebni prejemki. Člen 285 PDEU 8. Določbe Protokola o privilegijih in imunitetah Unije, ki (prejšnji člen 246 PES) se uporabljajo za sodnike Sodišča Evropske unije, veljajo tudi za člane Računskega sodišča. Računsko sodišče opravlja revizije v Uniji. Člen 287 PDEU Sestavlja ga po en državljan vsake države članice. Člani (prejšnji člen 248 PES) opravljajo svoje naloge popolnoma neodvisno in v splošnem interesu Unije. 1. Računsko sodišče izvaja revizije vseh prihodkov in odhodkov Unije. Prav tako izvaja revizije prihodkov in Člen 286 PDEU odhodkov vseh organov, uradov ali agencij, ki jih je (prejšnji člen 247 PES) ustanovila Unija, če ustrezni ustanovni akt takšne revizije ne izključuje. 1. Člani Računskega sodišča so izbrani med osebami, ki v svojih državah pripadajo ali so pripadale zunanjim Računsko sodišče predloži Evropskemu parlamentu in Svetu izjavo o zanesljivosti poslovnih knjig ter zakonitosti 60 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ in pravilnosti poslovnih dogodkov, ki se objavi v Uradnem Letna poročila, posebna poročila ali mnenja sprejme listu Evropske unije. Ta izjava je lahko dopolnjena z večino svojih članov. Lahko pa ustanovi notranje senate s posebnimi ocenami za vsako večje področje dejavnosti za sprejemanje nekaterih vrst poročil ali mnenj pod pogoji, Unije. ki so določeni v njegovem poslovniku. 2. Računsko sodišče preveri zakonitost in pravilnost vseh Evropskemu parlamentu in Svetu pomaga pri nadzoru nad prihodkov in odhodkov ter, ali je bilo finančno izvrševanjem proračuna. poslovodenje dobro. Pri tem poroča zlasti o vseh primerih nepravilnosti. Računsko sodišče pripravi svoj poslovnik. Ta poslovnik mora odobriti Svet. Revizija prihodkov se opravi na podlagi zapadlih zneskov in zneskov, ki so bili Uniji dejansko plačani. Člen 293 PDEU (prejšnji člen 250 PES) Revizija odhodkov se opravi na podlagi prevzetih obveznosti in izvršenih izplačil. 1. Kadar Svet v skladu s Pogodbama odloča na predlog Komisije, lahko ta predlog spremeni le soglasno, razen Navedeni reviziji se lahko opravita pred zaključkom v primerih iz členov 294 (10) in (13), 310, 312, 314 in iz poslovnih knjig za ustrezno proračunsko leto. drugega odstavka člena 315. 3. Revizija se opravi na podlagi računovodske 2. Dokler Svet ne ukrepa, lahko Komisija svoj predlog dokumentacije in, če je to potrebno, na kraju samem spremeni kadar koli med postopkom za sprejetje akta Unije. v drugih institucijah Unije, v prostorih katerega koli organa, urada ali agencije, ki vodi računovodske evidence Člen 294 PDEU prihodkov ali odhodkov v imenu Unije, ter v državah (prejšnji člen 251 PES) članicah, tudi v prostorih katere koli fizične ali pravne osebe, ki prejema plačila iz proračuna. V državah članicah 1. Kadar se Pogodbi glede sprejetja akta sklicujeta na redni se revizija opravi v povezavi z nacionalnimi revizijskimi zakonodajni postopek, se uporablja v nadaljevanju organi, uradi ali agencijami ali – če ti nimajo potrebne navedeni postopek. pristojnosti – s pristojnimi nacionalnimi službami. Računsko sodišče in revizijski organi, uradi ali agencije 2. Komisija poda predlog Evropskemu parlamentu in držav članic sodelujejo v duhu zaupanja, pri čemer Svetu. ohranjajo svojo neodvisnost. Ti organi, uradi ali agencije ali službe obvestijo Računsko sodišče, ali nameravajo 3. Evropski parlament sprejme stališče v prvi obravnavi in sodelovati pri reviziji. ga pošlje Svetu. Druge institucije Unije, vsi organi, ki vodijo računovodske 4. Če Svet odobri stališče Evropskega parlamenta, je akt evidence prihodkov ali odhodkov v imenu Unije, vse sprejet v besedilu, ki ustreza temu stališču. fizične ali pravne osebe, ki prejemajo plačila iz proračuna, ter nacionalni revizijski organi, uradi ali agencije 5. Če Svet ne odobri stališča Evropskega parlamenta, ali – če ti nimajo potrebne pristojnosti – pristojne sprejme svoje stališče v prvi obravnavi in ga pošlje nacionalne službe pošljejo Računskemu sodišču na njegovo Evropskemu parlamentu. zahtevo vso dokumentacijo ali vse podatke, ki so potrebni za izvršitev njegove naloge. 6. Svet izčrpno obvesti Evropski parlament o razlogih za sprejetje svojega stališča v prvi obravnavi. Komisija izčrpno Glede dejavnosti Evropske investicijske banke pri vodenju obvesti Evropski parlament o svojem stališču. računovodskih evidenc odhodkov in prihodkov Unije ureja pravice sodišča do dostopa do podatkov te banke 7. Če Evropski parlament v treh mesecih po takem sporazum med sodiščem, banko in Komisijo. Če sporazum obvestilu: ni bil sklenjen, ima sodišče navzlic temu dostop do podatkov, potrebnih za revizijo odhodkov in prihodkov a) odobri stališče Sveta v prvi obravnavi ali se ne Unije, ki jih vodi banka. izreče, se šteje, da je bil zadevni akt sprejet v besedilu, ki ustreza stališču Sveta; 4. Računsko sodišče pripravi letno poročilo po koncu b) z večino svojih članov zavrne stališče Sveta v prvi vsakega proračunskega leta. To poročilo se predloži drugim obravnavi, se šteje, da predlagani akt ni sprejet; institucijam Unije in se skupaj z odgovori teh institucij na c) z večino svojih članov predlaga spremembe ugotovitve Računskega sodišča objavi v Uradnem listu stališča Sveta v prvi obravnavi, se tako Evropske unije. spremenjeno besedilo pošlje Svetu in Komisiji, ki o teh spremembah da svoje mnenje. Prav tako lahko Računsko sodišče kadar koli predloži svoje ugotovitve glede specifičnih vprašanj, zlasti v obliki 8. Če Svet v treh mesecih po prejemu sprememb posebnih poročil, in da mnenje na predlog ene od drugih Evropskega parlamenta s kvalificirano večino: institucij Unije. a) odobri vse spremembe, se šteje, da je akt sprejet; Pogodba o delovanju Evropske unije 61. b) ne odobri vseh sprememb, predsednik Sveta v dogovoru s predsednikom Evropskega Pravni akti se obrazložijo, v njih pa se navedejo predlogi, parlamenta v šestih tednih skliče sestanek pobude, priporočila, zahteve ali mnenja, predvideni spravnega odbora. v Pogodbah. 9. Svet o spremembah, o katerih je Komisija dala Evropski parlament in Svet pri obravnavi osnutkov negativno mnenje, odloča soglasno. zakonodajnih aktov ne sprejmeta nobenega akta, za katerega na zadevnem področju ni predviden ustrezen 10. Spravni odbor, ki ga sestavljajo člani Sveta ali njihovi zakonodajni postopek. predstavniki in enako število članov, ki predstavljajo Evropski parlament, ima nalogo, da na podlagi stališč Člen 297 PDEU Evropskega parlamenta in Sveta v drugi obravnavi v šestih (prejšnji člen 254 PES) tednih po sklicu, s kvalificirano večino članov Sveta ali njihovih predstavnikov in z večino članov, predstavnikov 1. Zakonodajne akte, sprejete po rednem zakonodajnem Evropskega parlamenta doseže soglasje o skupnem postopku, podpišeta predsednik Evropskega parlamenta in besedilu. predsednik Sveta. 11. Komisija sodeluje pri delu spravnega odbora ter daje Zakonodajne akte, sprejete po posebnem zakonodajnem vse potrebne pobude za približanje stališč Evropskega postopku, podpiše predsednik institucije, ki jih sprejme. parlamenta in Sveta. Zakonodajni akti se objavijo v Uradnem listu Evropske unije. Veljati začnejo z dnem, ki je v njih naveden, sicer pa 12. Če spravni odbor v šestih tednih po sklicu ne odobri dvajseti dan po objavi. skupnega besedila, se šteje, da predlagani akt ni sprejet. 2. Nezakonodajne akte, sprejete v obliki uredb, direktiv in 13. Če spravni odbor v tem roku odobri skupno besedilo, sklepov, v katerih ni določeno, na koga so naslovljeni, lahko Evropski parlament, ki odloča z večino oddanih podpiše predsednik institucije, ki jih sprejme. glasov, in Svet, ki odloča s kvalificirano večino, v šestih tednih od odobritve skupnega besedila, sprejmeta akt Uredbe, direktive, ki so naslovljene na vse države članice, v skladu s skupnim besedilom. Če tega ne storita, se šteje, pa tudi tisti sklepi, v katerih ni določeno, na koga so da akt ni sprejet. naslovljeni, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije. Veljati začnejo z dnem, ki je v njih naveden, sicer pa dvajseti dan 14. Trimesečni in šesttedenski rok iz tega člena se na po objavi. pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljšata za največ en mesec oziroma dva tedna. O drugih direktivah in sklepih, v katerih je določeno, na koga so naslovljene, se uradno obvestijo naslovljenci, 15. Kadar je v primerih, predvidenih v Pogodbah, učinkovati pa začnejo s takšnim obvestilom. zakonodajni akt predložen v redni zakonodajni postopek na pobudo skupine držav članic, po priporočilu Evropske Člen 298 PDEU centralne banke ali na zahtevo Sodišča, se odstavek 2, drugi stavek odstavka 6 in odstavek 9 ne uporabljajo. 1. Institucije, organe, urade in agencije Unije pri izvajanju njihovih nalog podpira odprta, učinkovita in neodvisna Evropski parlament in Svet v takih primerih Komisiji evropska uprava. pošljeta predlagani akt s svojimi stališči v prvi in drugi obravnavi. Evropski parlament ali Svet lahko Komisijo 2. V skladu s kadrovskimi predpisi in pogoji za zaposlitev, med postopkom zaprosita za mnenje, ki ga Komisija lahko sprejetimi na podlagi člena 336, Evropski parlament in Svet da tudi na lastno pobudo. Prav tako lahko, če meni, da je to z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem potrebno, sodeluje v spravnem odboru v skladu postopku, v ta namen sprejmeta ustrezne določbe. z odstavkom 11. Člen 299 PDEU Člen 295 PDEU (prejšnji člen 256 PES) Evropski parlament, Svet in Komisija se med seboj Akti Sveta, Komisije ali Evropske centralne banke, ki posvetujejo in v medsebojnem soglasju določijo načine nalagajo denarno obveznost osebam, so izvršilni naslov; to svojega sodelovanja. V ta namen lahko v skladu ne velja za države. s Pogodbama sklenejo med-institucionalne sporazume, ki so lahko zavezujoči. Izvršbo urejajo pravila civilnega postopka, ki veljajo v državi, na ozemlju katere se opravi izvršba. Nacionalni Člen 296 PDEU organ, ki ga v ta namen določi vlada vsake od držav (prejšnji člen 253 PES) članic ter o tem obvesti Komisijo in Sodišče, priloži odločbi potrdilo o njeni izvršljivosti, pri čemer ni potrebna nobena Če Pogodbi ne določata vrste akta, ki naj se sprejme, se druga formalnost razen preveritve pristnosti odločbe. institucije o tem odločijo v vsakem primeru posebej, ob upoštevanju ustreznega postopka in načela sorazmernosti. 62 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ Ko so te formalnosti na zahtevo zadevne stranke Odbor sprejme svoj poslovnik. izpolnjene, lahko ta preide na izvršbo v skladu z nacionalnim pravom tako, da zadevo predloži Skliče ga njegov predsednik na zahtevo Evropskega neposredno pristojnim organom. parlamenta, Sveta ali Komisije. Sestane se lahko tudi na Izvršba se lahko odloži le z odločbo Sodišča. Vendar so za lastno pobudo. nadzor nad pravilnostjo izvršilnih dejanj pristojna sodišča zadevne države. Člen 304 PDEU (prejšnji člen 262 PES) Člen 300 PDEU Evropski parlament, Svet ali Komisija se posvetujejo 1. Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pomagata z odborom v primerih, predvidenih s Pogodbama. Te Odbor regij in Ekonomsko-socialni odbor, ki opravljata institucije pa se lahko posvetujejo z odborom v vseh svetovalno funkcijo. primerih, za katere menijo, da je to primerno. Odbor lahko da mnenje na lastno pobudo v tistih primerih, za katere 2. Ekonomsko-socialni odbor sestavljajo predstavniki meni, da je to primerno. organizacij delodajalcev, delojemalcev in drugi predstavniki civilne družbe, predvsem s socialno-ekonomskega, Kadar Evropski parlament, Svet ali Komisija meni, da je to civilnega, poklicnega in kulturnega področja. potrebno, postavi odboru rok za predložitev mnenja, ki ne sme biti krajši od enega meseca od datuma, ko predsednik 3. Odbor regij je sestavljen iz predstavnikov regionalnih in odbora prejme ustrezno uradno obvestilo. Če ob izteku lokalnih skupnosti, ki so bodisi izvoljeni v regionalne ali tega roka mnenje ni dano, to ne prepreči nadaljnjega lokalne skupnosti ali pa so politično odgovorni izvoljeni ukrepanja. skupščini. Mnenje odbora se skupaj s poročilom o posvetovanjih 4. Člani Ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. niso vezani na nikakršna obvezujoča navodila. Člani opravljajo svoje naloge popolnoma neodvisno in Člen 305 PDEU v splošnem interesu Unije. (prejšnji člen 263, drugi, tretji in četrti odstavek PES) 5. Pravila iz odstavkov 2 in 3, ki urejajo sestavo teh Število članov Odbora regij ne sme preseči 350. odborov, redno preverja Svet ob upoštevanju gospodarskega, socialnega in demografskega razvoja Svet na predlog Komisije soglasno sprejme sklep, s katerim v Uniji. Svet na predlog Komisije v ta namen sprejema določi sestavo odbora. sklepe. Člani odbora in enako število nadomestnih članov so Člen 301 PDEU imenovani za dobo petih let. Lahko so ponovno imenovani. (prejšnji člen 258 PES) Svet sprejme seznam članov in nadomestnih članov, sestavljen v skladu s predlogi držav članic. Ko se izteče Število članov Ekonomsko-socialnega odbora ne sme mandat iz člena 300(3), na podlagi katerega so bili preseči 350. predlagani, mandat članov odbora samodejno preneha, potem pa so za preostanek omenjenega mandata Svet na predlog Komisije soglasno sprejme sklep, s katerim nadomeščeni v skladu z istim postopkom. Noben član določi sestavo odbora. odbora ne sme biti hkrati tudi član Evropskega parlamenta. Svet določi nadomestila za člane odbora. Člen 306 PDEU (prejšnji člen 264 PES) Člen 302 PDEU (prejšnji člen 259 PES) Odbor regij izvoli svojega predsednika in predsedstvo med svojimi člani za dobo dveh let in pol. 1. Člani odbora so imenovani za dobo petih let. Svet sprejme seznam članov, sestavljen v skladu s predlogi držav Odbor sprejme svoj poslovnik. članic. Člani odbora so lahko ponovno imenovani. Skliče ga njegov predsednik na zahtevo Evropskega 2. Svet odloča po posvetovanju s Komisijo. Pridobi lahko parlamenta, Sveta ali Komisije. Sestane se lahko tudi na mnenje predstavniških evropskih organizacij iz različnih lastno pobudo. gospodarskih in socialnih sektorjev in civilne družbe, ki jih zadevajo dejavnosti Unije. Člen 307 PDEU (prejšnji člen 265 PES) Člen 303 PDEU (prejšnji člen 260 PES) Evropski parlament, Svet ali Komisija se posvetuje z Odborom regij v primerih, predvidenih s Pogodbama, in Odbor izvoli svojega predsednika in predsedstvo med v vseh drugih primerih, za katere ena od teh institucij meni, svojimi člani za dobo dveh let in pol. Pogodba o delovanju Evropske unije 63. da je to primerno, zlasti tistih, ki zadevajo čezmejno Banka pri opravljanju svoje naloge olajšuje financiranje sodelovanje. investicijskih programov skupaj s pomočjo iz strukturnih skladov in drugih finančnih instrumentov Unije. Kadar Evropski parlament, Svet ali Komisija meni, da je to Člen 340 PDEU potrebno, postavi odboru rok za predložitev mnenja, ki ne (prejšnji člen 288 PES) sme biti krajši od enega meseca od datuma, ko predsednik odbora prejme ustrezno uradno obvestilo. Če ob izteku Pogodbeno odgovornost Unije določa pravo, ki se tega roka mnenje ni dano, to ne prepreči nadaljnjega uporablja za zadevno pogodbo. ukrepanja. V primeru nepogodbene odgovornosti pa Unija v skladu Kadar je Ekonomsko-socialni odbor v skladu s členom 304 s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav zaprošen za mnenje, Evropski parlament, Svet ali Komisija članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki so jo povzročile o tem obvesti Odbor regij. Če ta meni, da gre za specifične njene institucije ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih regionalne interese, lahko o zadevi poda mnenje. dolžnosti. Odbor lahko da mnenje na lastno pobudo v tistih primerih, Z odstopanjem od drugega odstavka Evropska centralna za katere meni, da je to primerno. banka v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim redom držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki jo je Mnenje odbora se skupaj s poročilom o posvetovanjih povzročila sama ali so jo povzročili njeni uslužbenci pri pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. opravljanju svojih dolžnosti. Člen 308 PDEU Osebno odgovornost uslužbencev do Unije urejajo (prejšnji člen 266 PES) določbe njihovih kadrovskih predpisov ali zanje veljavnih pogojev za zaposlitev. Evropska investicijska banka je pravna oseba. Člen 352 PDEU Člani Evropske investicijske banke so države članice. (prejšnji člen 308 PES) Statut Evropske investicijske banke je določen v protokolu, 1. Če se v okviru politik, določenih v Pogodbah, izkaže, ki je priloga k Pogodbama. Svet lahko na zahtevo Evropske da je zaradi doseganja enega od ciljev Pogodb potrebno investicijske banke ter po posvetovanju z Evropskim ukrepanje Unije, Pogodbi pa ne predvidevata za to parlamentom in Komisijo ali na predlog Komisije ter po potrebnih pooblastil, Svet na predlog Komisije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Evropsko odobritvi Evropskega parlamenta soglasno sprejme ukrepe. investicijsko banko po posebnem zakonodajnem postopku Kadar Svet te ukrepe sprejema po posebnem spremeni člene statuta banke. zakonodajnem postopku, jih prav tako sprejme soglasno na predlog Komisije in po odobritvi Evropskega parlamenta. Člen 309 PDEU (prejšnji člen 267 PES) 2. Komisija v okviru postopka nadzora spoštovanja načela subsidiarnosti iz člena 5(3) Pogodbe o Evropski Naloga Evropske investicijske banke je, da v interesu Unije uniji nacionalne parlamente opozori na predloge, ki prispeva k uravnoteženemu in nemotenemu razvoju temeljijo na tem členu. notranjega trga, pri čemer ima dostop do trga kapitala in uporablja lastna sredstva. V ta namen banka, ki posluje na 3. Ukrepi, ki temeljijo na tem členu, ne smejo vključevati neprofitni podlagi, odobrava posojila in izdaja jamstva, ki harmonizacije zakonov in drugih predpisov držav članic v vseh sektorjih gospodarstva olajšujejo financiranje v primerih, v katerih Pogodbi takšno harmonizacijo naslednjih projektov: izključujeta. a) projektov za razvoj regij z omejenimi možnostmi; 4. Ta člen ne more biti podlaga za doseganje ciljev na b) projektov za posodabljanje ali preoblikovanje področju skupne zunanje in varnostne politike in za vsak podjetij ali razvoj novih dejavnosti, potrebnih akt sprejet na podlagi tega člena veljajo omejitve, določene zaradi vzpostavitve ali delovanja notranjega trga, v drugem odstavku člena 40 Pogodbe o Evropski uniji. kadar so ti projekti takšnega obsega ali takšne vrste, da jih ni mogoče v celoti financirati iz sredstev, ki so na voljo v posameznih državah članicah; c) projektov skupnega interesa za več držav članic, ki so takšnega obsega ali takšne vrste, da jih ni mogoče v celoti financirati iz sredstev, ki so na voljo v posameznih državah članicah. 64 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta Protokol (št. 1) PDEU O VLOGI NACIONALNIH PARLAMENTOV V Evropski parlament osnutke zakonodajnih aktov, ki jih EVROPSKI UNIJI predloži sam, neposredno pošlje nacionalnim parlamentom. VISOKE POGODBENICE SO SE Osnutke zakonodajnih aktov, ki jih predloži skupina držav OB SKLICEVANJU na to, da je način nadzora nacionalnih članic, Sodišče, Evropska centralna banka ali Evropska parlamentov nad njihovimi vladami v zvezi z dejavnostmi investicijska banka, pošlje nacionalnim parlamentom Svet. Evropske unije predmet vsake ustavne ureditve in prakse vsake države članice, Člen 3 Z ŽELJO, da bi spodbudile večjo udeležbo nacionalnih Nacionalni parlamenti lahko predsednikom Evropskega parlamentov pri dejavnostih Evropske unije in jim parlamenta, Sveta in Komisije po postopku iz Protokola zagotovile boljše možnosti za izražanje mnenj o osnutkih o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti pošljejo zakonodajnih aktov Evropske unije kakor tudi o drugih obrazloženo mnenje o skladnosti osnutka zakonodajnega vprašanjih, ki bi lahko bila zanje posebnega pomena, akta z načelom subsidiarnosti. DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priložene Če osnutek zakonodajnega akta predloži skupina držav Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske članic, predsednik Sveta obrazloženo mnenje ali unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za obrazložena mnenja pošlje vladam teh držav članic. atomsko energijo: Če osnutek zakonodajnega akta predloži Sodišče, Evropska NASLOV I centralna banka ali Evropska investicijska banka, OBVEŠČANJE NACIONALNIH PARLAMENTOV predsednik Sveta obrazloženo mnenje ali obrazložena mnenja pošlje zadevni instituciji ali organu. Člen 1 Člen 4 Komisija svoje posvetovalne dokumente (zelene in bele knjige ter sporočila) ob objavi neposredno pošlje Od dne, ko je nacionalnim parlamentom na voljo osnutek nacionalnim parlamentom. Komisija pošlje nacionalnim zakonodajnega akta v uradnih jezikih Unije, do dne, ko je parlamentom tudi letni zakonodajni program in vse druge uvrščen na začasni dnevni red Sveta zaradi njegovega instrumente zakonodajnega načrtovanja ali politične sprejetja ali sprejetja stališča po zakonodajnem postopku, strategije, sočasno kot Evropskemu parlamentu in Svetu. mora preteči rok osmih tednov. Izjeme so možne v nujnih primerih, ki se utemeljijo v aktu ali stališču Sveta. Razen Člen 2 v nujnih primerih, ki so bili ustrezno utemeljeni, se v teh osmih tednih ne sme sprejeti nikakršen dogovor o osnutku Osnutki zakonodajnih aktov, ki se pošljejo Evropskemu zakonodajnega akta. Razen v nujnih primerih, ki so bili parlamentu in Svetu, se posredujejo nacionalnim ustrezno utemeljeni, mora med uvrstitvijo osnutka parlamentom. zakonodajnega akta na začasni dnevni red Sveta in sprejetjem stališča preteči deset dni. Za namene tega protokola pomeni "osnutek zakonodajnega akta" predloge Komisije, pobude skupine Člen 5 držav članic, pobude Evropskega parlamenta, zahteve Sodišča, priporočila Evropske centralne banke in zahteve Dnevni redi in rezultati sej Sveta, vključno z zapisniki sej, Evropske investicijske banke za sprejetje zakonodajnega na katerih je Svet razpravljal o osnutkih zakonodajnih akta. aktov, se sočasno kot vladam držav članic neposredno pošljejo nacionalnim parlamentom. Komisija osnutke zakonodajnih aktov, ki jih predloži sama, sočasno kot Evropskemu parlamentu in Svetu neposredno Člen 6 pošlje nacionalnim parlamentom. Če namerava Evropski svet uporabiti prvi ali drugi pododstavek člena 48(7) Pogodbe o Evropski uniji, se 66 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ nacionalni parlamenti o pobudi Evropskega sveta obvestijo Člen 10 najmanj šest mesecev pred sprejetjem sklepa. Konferenca parlamentarnih odborov za zadeve Unije lahko Člen 7 pripravi kakršen koli prispevek, ki ga šteje za primernega, in z njim seznani Evropski parlament, Svet in Komisijo. Računsko sodišče pošlje svoje letno poročilo v vednost Poleg tega ta konferenca spodbuja izmenjavo informacij in nacionalnim parlamentom sočasno kot Evropskemu najboljših praks med nacionalnimi parlamenti in parlamentu in Svetu. Evropskim parlamentom, vključno med njihovimi specializiranimi odbori. Organizira lahko tudi Člen 8 medparlamentarne konference o posebnih temah, zlasti za razpravo o vprašanjih skupne zunanje in varnostne politike, Če nacionalni parlamentarni sistem ni enodomen, se členi vključno s skupno varnostno in obrambno politiko. 1 do 7 tega protokola uporabljajo za vse domove, ki Prispevki konference ne zavezujejo nacionalnih sestavljajo parlament. parlamentov in ne prejudicirajo njihovih stališč. NASLOV II MEDPARLAMENTARNO SODELOVANJE Člen 9 Evropski parlament in nacionalni parlamenti skupaj določijo, kako organizirati in spodbujati učinkovito in redno medparlamentarno sodelovanje znotraj Unije. ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta Protokol (št. 2) PDEU VISOKE POGODBENICE SO SE Zakonodajne resolucije Evropskega parlamenta in stališča Sveta se takoj po sprejetju pošljejo nacionalnim V ŽELJI zagotoviti, da se odločitve sprejemajo v kar parlamentom. najtesnejši povezavi z državljani Unije, ODLOČENE vzpostaviti pogoje za uporabo načel Člen 5 subsidiarnosti in sorazmernosti, določenih v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji, in vzpostaviti sistem nadzora pri Osnutki zakonodajnih aktov se utemeljijo glede na načeli uporabi teh načel, subsidiarnosti in sorazmernosti. Vsak osnutek zakonodajnega akta mora vsebovati izjavo s podrobnimi DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priložene podatki, ki omogočajo oceno njegove skladnosti Pogodbi o Evropski uniji in Pogodbi o delovanju Evropske z načeloma subsidiarnosti in sorazmernosti. Ta izjava mora unije: vsebovati podatke o predvidenih finančnih učinkih osnutka, pri direktivah pa tudi o vplivu na predpise, ki jih Člen 1 morajo sprejeti države članice, po potrebi vključno z regionalno zakonodajo. Razlogi za ugotovitev, da se lahko Vse institucije skrbijo za stalno spoštovanje načel cilj Unije laže uresniči na ravni Unije, se utemeljijo subsidiarnosti in sorazmernosti, kakor sta opredeljeni s kvalitativnimi in, če je možno, kvantitativnimi kazalci. Pri v členu 5 Pogodbe o Evropski uniji. osnutkih zakonodajnih aktov se upošteva, da so finančne ali upravne obremenitve Unije, nacionalnih vlad, Člen 2 regionalnih ali lokalnih organov, gospodarskih subjektov in državljanov čim manjše in sorazmerne s ciljem, ki se želi Preden Komisija predlaga zakonodajni akt, opravi obsežna doseči. posvetovanja. Taka posvetovanja po potrebi upoštevajo regionalne in lokalne razsežnosti predvidenih ukrepov. Člen 6 V izjemno nujnih primerih Komisija teh posvetovanj ne opravi. V svojem predlogu Komisija navede razloge za Vsak nacionalni parlament ali kateri od njegovih domov takšno odločitev. lahko v osmih tednih od datuma pošiljanja osnutka zakonodajnega akta predsednikom Evropskega Člen 3 parlamenta, Sveta in Komisije, v uradnih jezikih Unije, pošlje svoje obrazloženo mnenje z razlogi, zakaj meni, da Za namene tega protokola pomeni "osnutek zadevni osnutek ni v skladu z načelom subsidiarnosti. Vsak zakonodajnega akta" predloge Komisije, pobude skupine nacionalni parlament ali kateri od njegovih domov se, kadar držav članic, pobude Evropskega parlamenta, zahteve je primerno, posvetuje z regionalnimi parlamenti, ki imajo Sodišča, priporočila Evropske centralne banke in zahteve zakonodajna pooblastila. Evropske investicijske banke za sprejetje zakonodajnega Če osnutek zakonodajnega akta predloži skupina držav akta. članic, pošlje predsednik Sveta obrazloženo mnenje vladam teh držav članic. Člen 4 Če osnutek zakonodajnega akta predložijo Sodišče, Komisija pošlje svoje osnutke zakonodajnih aktov in svoje Evropska centralna banka ali Evropska investicijska banka, spremenjene osnutke hkrati nacionalnim parlamentom in pošlje predsednik Sveta obrazloženo mnenje zadevni zakonodajalcu Unije. instituciji ali organu. Evropski parlament pošlje svoje osnutke zakonodajnih Člen 7 aktov in svoje spremenjene osnutke nacionalnim parlamentom. 1. Evropski parlament, Svet in Komisija ter glede na primer skupina držav članic, Sodišče, Evropska centralna Svet posreduje osnutke zakonodajnih aktov, ki jih banka ali Evropska investicijska banka, če osnutek predložijo skupina držav članic, Sodišče, Evropska zakonodajnega akta izhaja od njih, upoštevajo obrazložena centralna banka ali Evropska investicijska banka, in mnenja nacionalnih parlamentov ali katerega od njihovih spremenjene osnutke nacionalnim parlamentom. domov. 68 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ Vsak nacionalni parlament ima po dva glasova, razdeljena a) pred zaključkom prve obravnave zakonodajalec na osnovi nacionalnega parlamentarnega sistema. (Evropski parlament in Svet) preuči, ali je V dvodomnem parlamentarnem sistemu ima vsak dom po zakonodajni predlog združljiv z načelom en glas. subsidiarnosti, pri čemer upošteva zlasti izražene razloge, ki so skupni večini nacionalnih 2. Če obrazložena mnenja o neskladnosti osnutka parlamentov in so skupne večini nacionalnih zakonodajnega akta z načelom subsidiarnosti predstavljajo parlamentov, ter obrazloženo mnenje Komisije; najmanj tretjino vseh glasov, dodeljenih nacionalnim b) če na podlagi večine, ki je 55 % članov Sveta, ali parlamentom v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1, večine oddanih glasov v Evropskem parlamentu je treba osnutek ponovno preučiti. Ta prag je ena četrtina, zakonodajalec meni, da predlog ni združljiv z če gre za osnutek zakonodajnega akta, ki se predloži na načelom subsidiarnosti, se zakonodajni predlog podlagi člena 76 Pogodbe o delovanju Evropske unije in ki ne obravnava več. obravnava območje svobode, varnosti in pravice. Člen 8 Po ponovni preučitvi lahko Komisija ali glede na primer skupina držav članic, Evropski parlament, Sodišče, Sodišče Evropske unije je pristojno za odločanje o tožbah Evropska centralna banka ali Evropska investicijska banka, zaradi kršitve načela subsidiarnosti z zakonodajnim aktom, če osnutek zakonodajnega akta izhaja od njih, odločijo, da ki jih po členu 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije bodo osnutek ohranili, ga spremenili ali umaknili. To država članica vloži ali v skladu s svojim pravnim redom odločitev je treba utemeljiti. posreduje v imenu svojega nacionalnega parlamenta ali katerega od njegovih domov. 3. Poleg tega je treba v okviru rednega zakonodajnega postopka, če obrazložena mnenja o neskladnosti predloga V skladu z navedenim členom Pogodbe o delovanju zakonodajnega akta z načelom subsidiarnosti predstavljajo Evropske unije, lahko tožbe vlaga tudi Odbor regij v zvezi najmanj navadno večino glasov, dodeljenih nacionalnim z zakonodajnimi akti, za sprejetje katerih je v Pogodbi parlamentom v skladu z drugim pododstavkom odstavka 1, o delovanju Evropske unije predvideno posvetovanje z predlog ponovno preučiti. Po ponovni preučitvi lahko njim. Komisija odloči, ali bo predlog ohranila, ga spremenila ali umaknila. Člen 9 Če Komisija odloči, da bo predlog ohranila, mora Komisija Evropskemu svetu, Evropskemu parlamentu, v obrazloženem mnenju utemeljiti, zakaj meni, da je Svetu in nacionalnim parlamentom vsako leto predloži predlog skladen z načelom subsidiarnosti. To obrazloženo poročilo o uporabi člena 5 Pogodbe o Evropski uniji. To mnenje je treba skupaj z obrazloženimi mnenji nacionalnih letno poročilo se pošlje tudi Ekonomsko-socialnemu parlamentov predložiti zakonodajalcu Unije, da jih odboru in Odboru regij. upošteva v okviru postopka: ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta 18. Izjava o razmejitvi pristojnosti Konferenca poudarja, da v skladu s sistemom delitve Svet lahko na pobudo enega ali več članov (predstavnikov pristojnosti med Unijo in državami članicami, ki je določen držav članic) in v skladu s členom 241 Pogodbe o delovanju v Pogodbi o Evropski uniji in v Pogodbi o delovanju Evropske unije zahteva, da Komisija vloži predloge za Evropske unije, države članice ohranijo vse pristojnosti, ki razveljavitev zakonodajnega akta. Konferenca pozdravlja niso s Pogodbama dodeljene Uniji. izjavo Komisije, da bo tem zahtevam namenila posebno pozornost. Če ima Unija po Pogodbah na določenem področju deljeno pristojnost z državami članicami, države članice izvajajo Prav tako se lahko predstavniki vlad držav članic, ki se svojo pristojnost, kolikor Unija svoje pristojnosti ne izvaja sestanejo na medvladni konferenci, v skladu z rednim ali se je odločila, da jo bo prenehala izvajati. Do slednjega postopkom za spremembo Pogodb iz člena 48(2) do (5) pride, ko se pristojne institucije Unije odločijo razveljaviti Pogodbe o Evropski uniji odločijo spremeniti Pogodbi ter posamezen zakonodajni akt, zlasti da bi bolje zagotovile povečati ali zmanjšati pristojnosti, dodeljene Uniji s tema stalno spoštovanje načel subsidiarnosti in sorazmernosti. pogodbama. 70 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta 3 Pravni akti EU4 3.1 Splošno 1. Kje so objavljeni akti EU? 2. Pojasnite hierarhijo pravnih virov v EU. Pojasnite pomen načela pravne države v tem kontekstu. 4 A. Ferčič, J. Hojnik, M. Tratnik: Uvod v pravo EU, GV Založba, Ljubljana 2011: str. 73-82; V. Trstenjak, M. Brkan: Pravo EU: Ustavno, procesno in gospodarsko pravo EU, GV Založba, Ljubljana 2019: str. 168-205. 72 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 3.2. Primarno pravo EU 3. Predstavite vire primarnega prava EU. 4. Ali sta PEU in PDEU enakovredni? 3 Pravni akti EU 73. 5. Na kateri pravni podlagi se v kontekstu prava EU uporabljajo splošna pravna načela? Od kod izvirajo in kakšna je njihova vloga? 6. Koga veže načelo lojalnega ravnanja v smislu čl. 4(3) PEU? 7. Pojasnite (hierarhični) položaj mednarodnih sporazumov Evropske unije (ne pa držav članic) v razmerju do ostalih virov Evropske unije. 74 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 8. Preberite sodbo v zadevi C-402/05 P in C-415/05 P, Kadi in pojasnite, zakaj je pomembna pri obravnavi mednarodnih sporazumov kot virov EU. 9. Kdaj je bila sprejeta Listina EU o temeljnih pravicah? Pojasnite izgrajevanje varstva temeljnih pravic v EU. Kako se danes zagotavlja varstvo temeljnih pravic v EU? 10. Ali je Listina EU enake pravne veljave kot Pogodbi? 3 Pravni akti EU 75. 3.3 Sekundarno pravo EU 11. Predstavite delitev virov na zakonodajne in nezakonodajne. Ali sta uredba in direktiva lahko nezakonodajna vira? 12. Predstavite temeljne značilnosti uredb, direktiv in sklepov. 13. Pojasnite ključne razlike med unifikacijo in harmonizacijo. 76 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 14. Po kakšnem ključu institucije Evropske unije izbirajo med uporabo uredb in direktiv? 15. Kako je z obrazložitvijo pravnih aktov, ki jih izdajajo institucije Evropske unije? 16. Kakšne obveznosti imajo države članice v času teka roka za prenos direktive? Ali so lahko v tem obdobju države članice popolnoma pasivne ali celo ravnajo v nasprotju z zahtevami iz direktive? Kakšne so lahko posledice neprenosa ali nepopolnega prenosa direktive v nacionalni pravni red? 3 Pravni akti EU 77. 17. Argumentirajte ( n e ) p r a v i l n o s t trditev: a) V skladu z načelom sorazmernosti iz tretjega odstavka člena 5 PEU ima direktiva kot oblika pravnega akta prednost pred uredbo; Drži  Ne drži  b) razlika med direktivami in uredbami je ta, da je uredba neposredno uporabna, direktiva pa ne; Drži  Ne drži  c) direktiva prične veljati s potekom implementacijskega (izvedbenega) roka in do tega roka ni neposredno učinkovita. Drži  Ne drži  18. Kaj je mehko pravo (soft law)? S sklicevanjem na sodno prakso SEU pojasnite pravno naravo nezavezujočih aktov v pravu EU. Ali se lahko sklicujemo na soft law pred Sodiščem EU ali nacionalnim sodiščem? 78 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 19. Preberite sodbo v zadevi C-354/13, FOA, in pojasnite, ali imamo v EU splošno načelo prepovedi diskriminacije zaradi debelosti. Primerjajte s sodbo v zadevi C-569/16 in C-570/16, Bauer. Kako je v tej zadevi SEU utemeljilo obstoj splošnega načela prava EU? 3 Pravni akti EU 79. 20. Preberite izbrane dele sodb v zadevah C-370/07, Komisija proti Svetu, in C-94/03, Komisija proti Svetu, in pojasnite, zakaj je pomembno, da se pravni akt EU sprejme na ustrezni pravni podlagi. 3.4 Seznam sodne prakse EU − 8/55, Fédération Charbonnière, ECLI:EU:C:1956:11 − 7/56 in 3-7/57, Algera, ECLI:EU:C:1957:7 − 16/62, CNP, ECLI:EU:C:1962:47 − 9/70, Grad, ECLI:EU:C:1970:78 − 22/70, Komisija proti Svetu (ERTA), ECLI:EU:C:1971:32 − 21-24/72, International Fruit Company, ECLI:EU:C:1972:115 − 34/73, Variola, ECLI:EU:C:1973:101 − 181/73, Haegemann proti Belgiji, ECLI:EU:C:1974:41 − C-43/75, Defrenne proti Sabena, ECLI:EU:C:1976:56 − 128/78, Komisija proti Združenemu kraljestvu, ECLI:EU:C:1979:32 − 14/83, Von Colson, ECLI:EU:C:1984:153 − 29/84, Komisija proti Nemčiji, ECLI:EU:C:1985:229 − C-322/88, Grimaldi, ECLI:EU:C:1989:646 − C-100/89 in C-101/89, Kaefer, ECLI:EU:C:1990:456 80 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ − C-106/89, Marleasing, ECLI:EU:C:1990:395 − C-260/89, ERT, ECLI:EU:C:1991:254 − C-6/90 in C-9/90, Francovich, ECLI:EU:C:1991:428 − C-158/91, Levy, ECLI:EU:C:1993:332 − C-400/93, Dansk Industri, ECLI:EU:C:1995:155 − C-53/96, Hermès International, ECLI:EU:C:1998:292 − C-466/98, Komisija proti Združenemu kraljestvu (Open Skies), ECLI:EU:C:2002:624 − C-94/03, Komisija proti Svetu, ECLI:EU:C:2006:2 − C-105/03, Pupino, ECLI:EU:C:2005:386 − C-144/04, Mangold, ECLI:EU:C:2005:709 − C-402/05 P in C-415/05 P , Kadi, ECLI:EU:C:2008:461 − C-370/07, Komisija proti Svetu, ECLI:EU:C:2009:590 − C-555/07, Kücükdeveci, ECLI:EU:C:2010:21 − C-101/08, Audiolux, ECLI:EU:C:2009:626 − C-282/10, Dominguez, ECLI:EU:C:2012:33 − C-427/12, Komisija proti Parlamentu in Svetu, ECLI:EU:C:2014:170 − C-354/13, FOA, ECLI:EU:C:2014:2463 − C-526/14, Kotnik, ECLI:EU:C:2016:570 − C-696/15 P, Češka proti Komisiji, ECLI:EU:C:2017:595 − C-569/16 in C-570/16, Bauer, ECLI:EU:C:2018:871 − C-501/18, Balgarska Narodna Banka, ECLI:EU:C:2021:249 − C-695/20, Felix International, ECLI:EU:C:2023:127 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta Pogodba o Evropski uniji Člen 1 PEU Ta pogodba označuje novo stopnjo v procesu oblikovanja (prejšnji člen 1 PEU) vse tesnejše zveze med narodi Evrope, v kateri se odločitve sprejemajo čim bolj javno in v kar najtesnejši povezavi S to pogodbo VISOKE POGODBENICE med seboj z državljani. ustanavljajo EVROPSKO UNIJO, v nadaljnjem besedilu "Unija", na katero države članice prenašajo pristojnosti za Unija temelji na tej pogodbi in na Pogodbi o delovanju uresničevanje svojih skupnih ciljev. Evropske unije (v nadaljnjem besedilu "Pogodbi"). Ti pogodbi imata enako pravno veljavnost. Unija nadomesti Evropsko skupnost in je njena naslednica. Pogodba o delovanju Evropske unije Člen 1 PDEU sklepe na podlagi predloga Komisije. Ta postopek je določen v členu 294. 1. Ta pogodba ureja delovanje Unije in določa področja, razmejitev in način izvajanja njenih pristojnosti. 2. V posebnih primerih, predvidenih v Pogodbah, Evropski parlament s sodelovanjem Sveta ali pa Svet 2. Ta pogodba in Pogodba o Evropski uniji sta temeljni s sodelovanjem Evropskega parlamenta po posebnem Pogodbi Unije. Za ti pogodbi, ki imata enako pravno zakonodajnem postopku sprejemata uredbe, direktive ali veljavnost, se uporablja poimenovanje "Pogodbi". sklepe. Člen 288 PDEU 3. Pravni akti, sprejeti po zakonodajnem postopku, so (prejšnji člen 249 PES) zakonodajni akti. Za izvajanje pristojnosti Unije institucije sprejemajo 4. V posebnih primerih, predvidenih v Pogodbah, se uredbe, direktive, sklepe, priporočila in mnenja. lahko zakonodajni akti sprejemajo na pobudo skupine držav članic ali Evropskega parlamenta, na priporočilo Uredba se splošno uporablja. Zavezujoča je v celoti in se Evropske centralne banke ali na zahtevo Sodišča ali neposredno uporablja v vseh državah članicah. Evropske investicijske banke. Direktiva je za vsako državo članico, na katero je Člen 290 PDEU naslovljena, zavezujoča glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar prepušča nacionalnim organom izbiro oblike in 1. V zakonodajnem aktu se lahko na Komisijo prenese metod. pooblastilo za sprejemanje nezakonodajnih aktov, ki se splošno uporabljajo in dopolnjujejo ali spreminjajo Sklep je v celoti zavezujoč. Če določa tiste, na katere je nekatere nebistvene elemente zakonodajnega akta. naslovljen, je zavezujoč samo zanje. V zakonodajnih aktih se izrecno opredelijo cilji, vsebina, Priporočila in mnenja niso zavezujoča. področje uporabe in trajanje pooblastila. Bistveni elementi posameznega področja so predmet zakonodajnega akta in torej ne morejo biti predmet prenosa pooblastila. Člen 289 PDEU 2. V zakonodajnih aktih se izrecno opredelijo pogoji, ki 1. Po rednem zakonodajnem postopku Evropski veljajo za pooblastilo, in so naslednji: parlament in Svet skupaj sprejemata uredbe, direktive ali 82 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ a) Evropski parlament ali Svet lahko sklene, da bo členov 24 in 26 Pogodbe o Evropski uniji, na Svet, preklical pooblastilo; prenesejo izvedbena pooblastila. b) delegirani akt lahko začne veljati samo, če Evropski parlament ali Svet v roku, določenem v 3. Za namene odstavka 2 Evropski parlament in Svet zakonodajnem aktu, temu ne nasprotuje. z uredbami, sprejetimi po rednem zakonodajnem postopku, vnaprej določita splošna pravila in načela, na Za namene iz točk (a) in (b) odloča Evropski parlament podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje z večino svojih članov, Svet pa s kvalificirano večino. izvedbenih pooblastil Komisije. 3. V naslovu delegiranih aktov se vstavi pridevnik 4. V naslovu izvedbenih aktov se vstavi pridevnik "delegirani" v ustreznem spolu. "izvedbeni" v ustreznem spolu. Člen 292 PDEU Člen 291 PDEU Svet sprejema priporočila. Na predlog Komisije odloča v vseh primerih, za katere Pogodbi določata, da akte 1. Države članice sprejmejo vse ukrepe notranjega prava, sprejema na predlog Komisije. Na področjih, kjer se za ki so potrebni za izvajanje pravno zavezujočih aktov Unije. sprejetje akta Unije zahteva soglasje, odloča s soglasjem. Komisija, v posebnih s Pogodbama predvidenih primerih, 2. Če so potrebni enotni pogoji za izvajanje pravno pa tudi Evropska centralna banka, sprejemata priporočila. zavezujočih aktov Unije, se s temi akti na Komisijo, ali v ustrezno utemeljenih posebnih primerih in v primerih iz ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta 4 Narava prava EU5 4.1 Odnos med pravom EU in (ostalim) pravom držav članic 1. Odnos med pravom EU in nacionalnim pravom urejajo štiri temeljna načela. Pojasnite, katera in kakšne so povezave med njimi (definicija in sodna praksa). Katere veje oblasti in katere organe v državah članicah zavezujejo? 5 A. Ferčič, J. Hojnik, M. Tratnik: Uvod v pravo EU, GV Založba, Ljubljana 2011: str. 83-94; V. Trstenjak, M. Brkan: Pravo EU: Ustavno, procesno in gospodarsko pravo EU, GV Založba, Ljubljana 2019: str. 206-251. 84 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 2. Pojasnite, na kakšen način je Sodišče EU v zadevi Van Gend en Loos pravo EU razmejilo od običajnega mednarodnega prava? 3. Navedite nekaj argumentov, na podlagi katerih je SEU v zadevi Van Gend en Loos utemeljilo koncept neposrednega učinka. 4 Narava prava EU 85. 4. Preberite sodbo v zadevi Achmea in pojasnite, kaj pomeni, da je pravo EU avtonomno, in kaj, da je primarno? 5. Pojasnite bistvo načela primarnosti prava Evropske unije, kakor ga razume Sodišče Evropske unije. Kako je nastalo in se razvijalo načelo primarnosti? Kako načelo primarnosti obravnava ustave držav članic? Kako načelo primarnosti vpliva na sprejem predpisov v državah članicah? 86 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 6. Pojasnite razliko med neposredno in posredno kolizijo. 7. V kontekstu načela primarnosti komentirajte čl. 3 a URS. 8. Kakšna je razlika med neposrednim učinkom in neposredno uporabnostjo? Kaj pojem “neposredni učinek”, kot izhaja iz zadeve van Gend en Loos in drugih, doda k “neposredni uporabnosti”? Poglejte tudi zadevo Simmenthal. Ali lahko ima pravilo EU neposredni učinek, ne da bi bilo tudi neposredno uporabno? 4 Narava prava EU 87. 9. Kateri posebni pogoj mora biti običajno izpolnjen za neposredni učinek mednarodnih sporazumov? 10. Kaj lahko načeloma rečemo glede odnosa SEU do priznavanja neposrednega učinka določbam virov iz sistema WTO? 11. Ali ima lahko direktiva kakšen učinek že pred potekom implementacijskega obdobja? 12. Katera posebna pogoja morata biti običajno izpolnjena za neposredni učinek direktiv? 88 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 13. Kako je z neposrednim učinkom direktive, ki je bila pravočasno pravilno implementirana? 14. Denimo, da je DČ pravočasno sprejela nacionalni predpis, ki pravilno implementira direktivo, poleg tega pa je izdala »neobvezno« navodilo za razlago tega predpisa, ki v praksi dejansko privede do drugačne uporabe zadevnega predpisa s strani upravnih organov, kot je cilj direktive. Komentar? 15. Pojasnite razliko med vertikalnim in horizontalnim neposrednim učinkom, znotraj tega pa pojasnite tudi koncept države oziroma javne oblasti. 4 Narava prava EU 89. 16. Zgolj navedite (brez pojasnila), katera »nadomestna« učinka nepravočasno oziroma nepravilno implementiranih direktiv je kreiralo SEU? 17. Na katere določbe nacionalnega prava se nanaša koncept posrednega učinka direktiv? 18. Kaj stori nacionalno sodišče, če ugotovi, da bi dosledna izvedba posrednega učinka neke prepozno oziroma nepravilno implementirane direktive pripeljala do: a) kazenske odgovornosti, ki je sicer ne bi bilo: b) civilne odgovornosti, ki je sicer ne bi bilo: 90 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 19. Pojasnite odnos med načelom neposrednega učinka, posrednim učinkom (lojalno razlago), izključevalnim učinkom in odškodninsko odgovornostjo države za kršitev prava EU. 20. Na podlagi sodb v zadevah Francovich in Köbler pojasnite, kakšne so lahko pravne posledice za državo, če nacionalna sodišča ne sodijo skladno s pravom EU? Kateri so pogoji za odškodninsko odgovornost države zaradi kršitve prava EU? 21. Argumentirajte ( n e ) p r a v i l n o s t trditev: a) države članice se v sporih proti posameznikom pred nacionalnimi sodišči ne morejo sklicevati neposredno na določbe prava EU; Drži  Ne drži  4 Narava prava EU 91. b) neposredni učinek prava EU je stvar nacionalnih soidšč, ne pa tudi državnih organov izvršilne veje oblasti; Drži  Ne drži  c) sklicevanje posameznikov na določbe pravnih aktov EU ni mogoče v razmerju proti drugim posameznikom, temveč le proti državnim organom; Drži  Ne drži  d) določbe pravnih aktov EU, ki imajo horizontalni neposredni učinek, ustvarjajo tako pravice kot obveznosti za posameznike; Drži  Ne drži  e) nacionalna sodišča so zavezana uporabljati lojalno razlago zgolj v postopkih s horizontalnim razmerjem med strankama; Drži  Ne drži  92 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ f) obveznost lojalne razlage obstaja ex of icio; Drži  Ne drži  g) pogoj za odškodninsko odgovornost DČ zaradi kršitve prava EU je ugotovitev kršitve s strani Sodišča EU; Drži  Ne drži  h) odškodninska tožba zoper državo članico pred Sodiščem EU je dopustna zgolj, ko se državi očita dovolj resna kršitev; Drži  Ne drži  4 Narava prava EU 93. i) odškodnine posameznikom za škodo, ki so jo s kršitvijo prava EU povzročile DČ, dodeljujejo nacionalna sodišča; Drži  Ne drži  j) države članice se v sporih proti posameznikom pred nacionalnimi sodišči ne morejo sklicevati nepsoredno na ddoločbe prava EU; Drži  Ne drži  k) sklicevanje posameznikov na določbe pravnih aktov EU ni mogoče v razmerju proti drugim posameznikom, temveč le proti državnim organom. Drži  Ne drži  4.2 Štiri temeljna načela ‘ pomeni Skupnost nov pravni red mednarodnega prava, v korist katerega so države članice omejile, čeprav na omejenih področjih, svoje suverene pravice in katerega subjekti so ne le države članice, ampak tudi njihovi državljani‘ Van Gend en Loos 94 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ STI NOARIM PR LOE NAČ : U : ev ksa SE elit be: pred dna pra pom O So O I OSTN OM AVTON LO : U AČE N : ev ksa SE elit be: pred dna pra pom O So O 4 Narava prava EU 95. KA IN A UČ EGN EDSROEP N LO : E U NAČ : ev ksa SE elit be: pred dna pra pom O So O STI O ABNRO E UPN EDSRO : EP U N : LO ksa SE E evelit be: NAČ pred dna pra pom O So O 96 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ Opredelite, ali se PEU, PDEU, uredbe in direktive neposredno uporabljajo in ali imajo njihove določbe neposredni učinek. 6 NEPOSREDNA NEPOSREDNI UPORABNOST UČINEK PEU, PDEU Uredbe Direktive “[T]here appears to be a strong tension between, on the one hand, the Court’s persistent refusal to recognize horizontal effect and, on the other hand, its wil ingness to devise mechanisms to enhance the effectiveness of directives”. Takis Tridimas ‘Black, White and Shades of Grey: Horizontality of Directives Revisited’ (2002) 21 Yearbook of European Law, 327-354. 1. načelo neposrednega učinka 2. načelo lojalne razlage 3. načelo odškodninske odgovornosti držav članic 6 Neposredni učinek določb Listine se obravnava v posebnem poglavju: Temeljne pravice. 4 Narava prava EU 97. NAČELO LOJALNE RAZLAGE NACIONALNEGA PRAVA Opredelitev: Sodna praksa SEU: Opombe: NAČELO ODŠKODNINSKE ODGOVORNOSTI DRŽAV ČLANIC Opredelitev: Pogoji: Sodna praksa SEU: 98 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ Opombe: Praktični primeri 1. Sodišče EU je Poljski zaradi sporne reforme pravosodja in delovanja rudnika predmoga Turow naložilo plačilo denarne kazni. V odziv na sodbo je poljsko ustavno sodišče zapisalo, da so kazni, ki so bile naložene Poljski v nasprotju s poljsko ustavo. Komentirajte. Ali imajo države članice in institucije EU pravna sredstva zoper Poljsko? 4 Narava prava EU 99. 2. Leta 2017 sta Svet in EP sprejela direktivo, ki DČ zavezuje k sprejemu vseh potrebnih ukrepov, da se delavcem zagotovi pravica do plačanega dopusta, vključno s primeri, ko dopusta niso mogli izkoristiti v danem koledarskem letu. DČ sta bili dani dve leti časa za izvedbo direktive (implementacijski rok poteče 1. junija 2019). Po slovenskem zakonu iz leta 2003 delavci niso bili upravičeni do nadomestila namesto neizkoriščenega dopusta. Ta zakon ni bil spremenjen ali zamenjan. a. Marija, slovenska državljanka, je zaposlena na Mestni občini Maribor. Januarja 2018 je rodila otroka. Ker zaradi starševskega dopusta ni mogla izkoristiti dopusta v letu 2018, je zahtevala denarno nadomestilo namesto neizkoriščenega dopusta. Njena zahteva je bila zavrnjena, saj to po slovenskem pravu ni možno. b. Magdalena, slovenska državljanka, je zaposlena v start up podjetju, ki se ukvarja z avtonomnimi vozili. Na podobno zahtevo, kot jo je imela Marija, je dobila enak odgovor. c. Francesca, italijanska državljanka, je Marijina sodelavka, ki je tudi rodila januarja 2018. Njena zahteva po nadomestilu namesto neizkoriščenega dopusta je bila v celoti zavrnjena iz razloga, ker je plačilo za dopust po slovenskem pravu namenjeno zgolj slovenskim državljanom. Svetujte vsem trem gospem o morebitnih pravicah, ki jim jih podeljuje pravo EU. 100 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 4 Narava prava EU 101. 3. Potrošnik iz Maribora je sklenil zavarovalno pogodbo z zavarovalnico, ki ima sedež v Ljubljani. Po nastanku škodnega dogodka je prišlo do spora. V splošnih pogojih priloženih k zavarovalni pogodbi je bilo prorogirano sodišče v Novi Gorici (po pojasnilu zavarovalnice, ker se tam spori relativno hitro rešujejo in to je zavarovalnici in oškodovancu zaradi visokih zamudnih obresti lahko v korist – odvisno pač kdo zmaga in kakšni stroški so nastali med pravdo). Tožnik (potrošnik) meni, da je takšno določilo v pogodbi zanj neugodno in da mu nastajajo dodatni stroški prevoza in izgube časa. Še posebej je to relevantno za stroške njegovega odvetnika. Njegov odvetnik izpodbija prorogacijo sodišča kot nepošteno klavzulo po Zakonu o varstvu potrošnikov (ZVPot) in Direktivi 93/13/EGS o nepoštenih prodajnih pogojih. Sodišče v Novi Gorici ne sprejme delne ničnosti pogodbe (oz. določbe iz splošnih pogojev), ker prav takšen primer (prorogacije sodišča) v ZVPot ni zapisan, v direktivi pa prav tako ne. Dejstvo, da je Sodišče EU že razsodilo (razlagalo omenjeno direktivo), da je enostransko in vnaprej določen pogoj s strani prodajalca – tudi prorogacija – v škodo potrošnika ničen, pa, tako trdi sodišče v Novi Gorici, sodišče ne more upoštevati, ker gre v sporu za horizontalno in ne vertikalno razmerje. Svetujte odvetniku tožnika! 102 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 4 Narava prava EU 103. 4. Direktiva Sveta ES o harmonizaciji prava na področju zavarovalnih pogodb št. 2005/777/ES je vsebovala med drugim naslednje določilo: "Zavarovalne pogodbe ne smejo omejevati odškodnine za prevoz blaga za znesek, ki bi bil nižji od 50% dejansko nastale škode. Države članice so dolžne svojo zakonodajo uskladiti s to direktivo najkasneje do 28.3.2016.” Podjetje Scarpone S.A.R.L. (naročnik prevoza) trgovskega blaga je v decembru 2016 sklenilo zavarovalno pogodbo o zavarovanju izvozne pošiljke pri italijanski zavarovalnici Assicurazione Limitata SA, v zasebni lasti. Tovor je bil uničen v požaru dne 1.4.2017, zavarovalnica pa prizna le 15.000 evrov odškodnine, sklicujoč se na svoje splošne pogoje, po katerih je blago zavarovano le za 15 evrov po kg, če ni sklenjeno dodatno zavarovanje za dragoceni tovor. Zavarovalnica se tudi sklicuje na določbo italijanskega Codice Civile, po kateri je mogoče s pogodbo omejiti odškodnino na določen znesek na mersko enoto, če ta znesek ni pretirano nizek. Scarpone lahko dokaže, da tovor tehta 1000 kg, njegova dejanska vrednost pa je 200.000 evrov ter se odloči zahtevati razliko pred sodiščem. Svetujte podjetju Scarpone, S.A.R.L., kje in kako naj uveljavlja svoje pravice! 104 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 4 Narava prava EU 105. 4.3 Seznam sodne prakse − 26-62, Van Gend en Loos, ECLI:EU:C:1963:1 − 6/64, Flaminio Costa proti E.N.E.L., ECLI:EU:C:1964:66 − 9/70, Grad, ECLI:EU:C:1970:78 − 11/70, Internationale Handelsgesel schaft, ECLI:EU:C:1970:114 − 93/71, Leonesio, ECLI:EU:C:1972:39 − 9/72, Georg Brunner KG v Hauptzol amt Hof., ECLI:EU:C:1972:81 − 39/72, Komisija proti Italiji, ECLI:EU:C:1973:13 − 34/73, Variola, ECLI:EU:C:1973:101 − 2/74, Reyners proti Belgiji, ECLI:EU:C:1974:68 − 41/74, Van Duyn, ECLI:EU:C:1974:133 − 50/76, Amsterdam Bulb, ECLI:EU:C:1977:13 − 106/77, Simmenthal, ECLI:EU:C:1978:49 − 148/78, Ratti, ECLI:EU:C:1979:110 − 8/81, Becker, ECLI:EU:C:1982:7 − 14/83, Von Colson, ECLI:EU:C:1984:153 − 152/84, Marshall, ECLI:EU:C:1986:84 − 80/86, Kolpinghuis Nijmegen, ECLI:EU:C:1987:431 − C-106/89, Marleasing, ECLI:EU:C:1990:395 − C-188/89, Foster, ECLI:EU:C:1990:313 − C-6/90 in C-9/90, Francovich, ECLI:EU:C:1991:428 − C-91/92, Faccini Dori, ECLI:EU:C:1994:292 − C-46/93 in C-48/93, Factortame, ECLI:EU:C:1996:79 − C-430/93 in C-431/93, Van Schnijndel, ECLI:EU:C:1995:441 − C-194/94, CIA Security, ECLI:EU:C:1996:172 − C-129/96, Inter-Environnement Wallonie, ECLI:EU:C:1997:628 − C-231/96, Edis, ECLI:EU:C:1998:401 − C-326/96, Levez, ECLI:EU:C:1998:577 − C-240/98, Océano Grupo, ECLI:EU:C:2000:346 − C-403/98, Azienda Agricola, ECLI:EU:C:2001:6 − C-453/00, Kühne & Heitz, ECLI:EU:C:2004:17 − C-397/01 do C-403/01, Pfeif er, ECLI:EU:C:2004:584 − C-105/03, Pupino, ECLI:EU:C:2005:386 106 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ − C-144/04, Mangold, ECLI:EU:C:2005:709 − C-212/04, Adeneler, ECLI:EU:C:2006:443 − T-230/06, Rewe-Zentral, ECLI:EU:T:2008:443 − C-555/07, Kücükdeveci, ECLI:EU:C:2010:21 − C-416/10, Križan, ECLI:EU:C:2013:8 − C-61/14, Orizzonte, ECLI:EU:C:2015:655 − C-168/15, Tomášová, ECLI:EU:C:2016:602 − C-413/15, Farel , ECLI:EU:C:2017:745 − C-284/16, Achmea, ECLI:EU:C:2018:158 − C-569/16 in C-570/26, Bauer, ECLI:EU:C:2018:871 − C-573/17, Popławski, ECLI:EU:C:2019:530 − C-177/20, Grossmania, ECLI:EU:C:2022:175 − C-205/20, Bezirkshauptmannschaft Hartberg-Fürstenfeld, ECLI:EU:C:2022:168 − C-680/20, Unilever, ECLI:EU:C:2023:33 − C‑348/22, Commune de Ginosa, ECLI:EU:C:2023:301 − C-788/22 P, Louis Vuitton, ECLI:EU:C:2023:231 − C-107/23 PPU, Lin, ECLI:EU:C:2023:606 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta Pogodba o Evropski uniji Člen 10 PEU pozove, da v okviru svojih pristojnosti predloži ustrezen predlog v zadevah, za katere državljani menijo, da je za 1. Delovanje Unije temelji na predstavniški demokraciji. izvajanje Pogodb treba sprejeti pravni akt Unije. 2. Državljani so na ravni Unije neposredno zastopani Postopki in pogoji, potrebni za predložitev take pobude, se v Evropskem parlamentu. določijo v skladu s prvim pododstavkom člena 24 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Države članice v Evropskem svetu predstavljajo voditelji držav ali vlad in v Svetu njihove vlade, ki so demokratično Člen 12 PEU odgovorni bodisi svojemu nacionalnemu parlamentu bodisi svojim državljanom. Nacionalni parlamenti dejavno prispevajo k dobremu delovanju Unije, tako da: 3. Vsak državljan ima pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije. Odločitve se sprejemajo a) jih institucije Unije obveščajo in jim predložijo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani. osnutke zakonodajnih aktov Unije v skladu s Protokolom o vlogi nacionalnih parlamentov v 4. Politične stranke na evropski ravni prispevajo Evropski uniji; k oblikovanju evropske politične zavesti in k izražanju volje b) skrbijo za spoštovanje načela subsidiarnosti v državljanov Unije. skladu s postopki iz Protokola o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti; Člen 11 PEU c) v okviru območja svobode, varnosti in pravice sodelujejo v mehanizmih ocenjevanja izvajanja 1. Institucije dajejo državljanom in predstavniškim politik Unije na tem področju v skladu s členom združenjem na ustrezen način možnost izražanja in javne 70 Pogodbe o delovanju Evropske unije ter so izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije. vključeni v politični nadzor Europola in ocenjevanje dejavnosti Eurojusta v skladu s 2. Institucije vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog členoma 88 in 85 navedene pogodbe; s predstavniškimi združenji in civilno družbo. d) sodelujejo v postopkih za spremembo Pogodb v skladu s členom 48 te pogodbe; 3. Evropska komisija izvaja obsežna posvetovanja e) so obveščeni o prošnjah za pristop k Uniji v z udeleženimi stranmi, da se zagotovi usklajenost in skladu s členom 49 te pogodbe; preglednost delovanja Unije. f) so udeleženi pri medparlamentarnem sodelovanju med nacionalnimi parlamenti in z Evropskim 4. Najmanj milijon državljanov Unije iz večjega števila parlamentom v skladu s Protokolom o vlogi držav članic lahko s svojo pobudo Evropsko komisijo nacionalnih parlamentov v Evropski uniji. Pogodba o delovanju Evropske unije Člen 288 PDEU Direktiva je za vsako državo članico, na katero je (prejšnji člen 249 PES) naslovljena, zavezujoča glede cilja, ki ga je treba doseči, vendar prepušča nacionalnim organom izbiro oblike in Za izvajanje pristojnosti Unije institucije sprejemajo metod. uredbe, direktive, sklepe, priporočila in mnenja. Sklep je v celoti zavezujoč. Če določa tiste, na katere je Uredba se splošno uporablja. Zavezujoča je v celoti in se naslovljen, je zavezujoč samo zanje. neposredno uporablja v vseh državah članicah. Priporočila in mnenja niso zavezujoča. 108 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta 17. Izjava o primarnosti Konferenca opozarja, da imajo v skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča Evropske unije pogodbe in pravo, ki jih Iz sodne prakse Sodišča izhaja, da je primarnost prava Evropske Unija sprejme na podlagi Pogodb, prednost pred pravom skupnosti temeljno načelo zakonodaje Skupnosti. Sodišče meni, da je držav članic, in sicer pod pogoji, določenimi v navedeni to načelo neločljivo povezano s posebno naravo Evropske skupnosti. sodni praksi. Ko je bila izrečena prva sodba te ustaljene sodne prakse Konferenca je poleg tega sklenila, da bo tej sklepni listini (Costa/ENEL (1), 15. julij 1964, zadeva 6/64), Pogodba priloženo mnenje pravne službe Sveta o primarnosti iz takšne primarnosti ni omenjala. To velja še danes. Dejstvo, da načelo dokumenta 11197/07 (JUR 260): primarnosti ne bo vključeno v prihodnjo pogodbo, nikakor ne " Mnenje pravne službe Sveta spreminja obstoja tega načela in sedanje sodne prakse Sodišča. z dne 22. junija 2007 110 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta 5 Pravno varstvo v EU7 5.1 Vloga Sodišča EU 4. Pojasnite sestavo Sodišča EU. 5. Kakšna je vloga Sodišča EU? 7 A. Ferčič, J. Hojnik, M. Tratnik: Uvod v pravo EU, GV Založba, Ljubljana 2011: str. 95-114; V. Trstenjak, M. Brkan: Pravo EU: Ustavno, procesno in gospodarsko pravo EU, GV Založba, Ljubljana 2019: str. 121-149 in 252-364. 112 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 6. V kakšni sestavi lahko odloča SEU? 7. Kakšna je vloga generalnih pravobranilcev? 8. Ali je v vsak postopek vključen generalni pravobranilec? 9. Kaj je opredeljeno v členu 255 PDEU? 5 Pravno varstvo v EU 113. 10. Opredelite jezik postopka, uradni jezik in delovni jezik pred Sodiščem EU. 11. Kako Sodišče EU razlaga pravne akte EU in katere metode razlage uporablja? 12. Ali lahko Sodišče EU razveljavi oz. razglasi za ničnega nacionalni pravni akt? 13. Ali lahko nacionalno sodišče razlaga pravne akte EU? 114 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 5.2 Pravno varstvo v EU 14. Navedite sodne postopke, do katerih lahko pride v zvezi z izvajanjem prava Evropske unije (pojasnite tudi, ali se vodijo pred Sodiščem Evropske unije ali pred sodišči držav članic). 15. Navedite novosti, ki jih je v zvezi s sodnim sistemom EU prinesla Lizbonska pogodba. 5 Pravno varstvo v EU 115. 16. Ali lahko posameznik vloži tožbo na Sodišče EU? 17. Opredelite značilnosti: tožbe zaradi kršitve prava EU; ničnostne tožbe; tožbe zaradi nedelovanja; postopka predhodnega odločanja. 18. V zvezi s postopkom proti državi članici, zaradi (domnevne) kršitve prava Evropske unije (čl. 258 PDEU), pojasnite: − namen oziroma funkcijo tega postopka, 116 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ − položaj oseb zasebnega prava, ki so prizadete zaradi kršitve prava Evropske unije, − razmerje z morebitnimi postopki, ki zaradi iste kršitve (lahko) tečejo pred nacionalnim sodiščem. 5 Pravno varstvo v EU 117. 19. Na kratko opišite potek postopka po čl. 258 PDEU (do vložitve tožbe pred Sodiščem Evropske unije) in pooblastila Evropske komisije glede vložitve oziroma nevložitve tožbe. 20. Sme Evropska komisija vložiti tožbo, ko kršitve v smislu prepozne implementacije direktive ni več? 21. Preberite in analizirajte sodbo Sodišča EU v zadevi Komisija proti Franciji, C-416/17. Kako je potekal postopek v zadevi? Katero je bistveno pravno pravilo, ki ga je razvilo Sodišče EU v tej zadevi? 118 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 22. Kateri vlagatelji veljajo za privilegirane in kakšni so ti njihovi privilegiji v povezavi s členom 263 PDEU? Menite, da je izraz 'neprivilegirani vlagatelji' za fizične in pravne osebe v povezavi s tožbo po členu 263 PDEU ustrezen? Katere pravne posledice nastopijo, če Sodišče EU ugotovi, da je ničnostna tožba utemeljena? 23. Evropska komisija sprejme priporočilo, s katerim se država članica nikakor ne strinja. Ga lahko napade z ničnostno tožbo? 5 Pravno varstvo v EU 119. 24. Katere pravne posledice nastopijo, če Sodišče EU ugotovi, da je ničnostna tožba utemeljena? 25. O čem sme odločati Sodišče EU v postopku predhodnega odločanja? Kdo lahko postavi predhodno vprašanje po čl. 267 PDEU? 26. Kdo lahko postavi predhodno vprašanje po čl. 267 PDEU? 120 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 27. Kako je s pravico/obveznostjo nacionalnih sodišč postaviti predhodno vprašanje? 28. Kako učinkujejo odločitve Sodišča po čl. 267? Kaj je Višje sodišče v Ljubljani odločilo v zadevi VSL sodba III Cp 3307/2015 z dne 16.12.2015 (na katero sodbo se je sklicevalo)? 29. Preberite sodbo v zadevi Foto-Frost. Zakaj je pomembna? 5 Pravno varstvo v EU 121. 30. Pojasnite zadevo Dodič (C-194/18) . Pri tem upoštevajte postopke pred slovenskimi sodišči in Sodiščem EU. Kakšna je bila posledica oz. pomen tega, da je nacionalno sodišče postavilo vprašanje za predhodno odločanje? 31. Poiščite zadevo Kubera (C-144/23) pred Sodiščem EU in pojasnite ozadje postopka pred slovenskimi sodišči. 32. Na kakšen način sistem predhodnega odločanja po členu 267 PDEU prispeva k edinstveni naravi pravnega sistema EU? Ali je upravičeno razumeti Sodišče EU kot pritožbeno sodišče v razmerju do nacionalnih sodišč? 122 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 33. Kakšni so pogoji za odškodninsko odgovornost države zaradi kršitve prava EU? 34. Ali lahko EU odškodninsko odgovarja in v katerih primerih? 35. Je odškodninska tožba proti Evropski uniji pogojena z uspešno realizirano ničnostno tožbo? 36. Presodite (ne)veljavnost naslednjih trditev: Splošno sodišče je nadrejeno Sodišču; Drži  Ne drži  5 Pravno varstvo v EU 123. izraz »neposredne tožbe« označuje tiste tožbe pred Sodiščem EU, ki se najprej vložijo pred nacionalnimi sodišči; Drži  Ne drži  posamezniki, ne glede na državljanstvo, prebivališče ali sedež, lahko tožijo vse države članice pred Sodiščem EU; Drži  Ne drži  Sodišče EU je pristojno tudi za reševanje sporov med posamezniki, ki imajo državljanstvo EU, in državami članicami EU; Drži  Ne drži  zasebni subjekti zmeraj uveljavljajo pravno varstvo zoper države članice zaradi kršitev prava EU pred nacionalnimi sodišči, saj tega pred Sodiščem EU ne morejo; Drži  Ne drži  124 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ v kolikor država članica pravočasno ne implementira direktive v nacionalni pravni red, jo lahko Sodišče EU obsodi na plačilo denarne kazni; Drži  Ne drži  za kršitve prava EU, ki jih storijo lokalne skupnosti, odgovarja neposredno država članica; Drži  Ne drži  postopek po členu 258 PDEU (Komisija proti državi članici) se običajno konča z damnatorno (dajatveno) sodbo Sodišča EU; Drži  Ne drži  Postopek za reševanje predhodnih vprašanj pred Sodiščem EU v Luksemburgu: a. omogoča razveljavitev nacionalnih predpisov, ki niso v skladu s pravom EU; Drži  Ne drži  5 Pravno varstvo v EU 125. b. omogoča razlago t.i. mehkega prava EU, kot so smernice, obvestila, resolucije itd; Drži  Ne drži  c. je namenjen razlagi, ne pa tudi presoji veljavnosti določil PEU in PDEU; Drži  Ne drži  č. omogoča vsakemu sodišču, da, kolikor želi, sproži postopek reševanja predhodnega odločanja; Drži  Ne drži  d. lahko uporabijo tudi upravne enote; Drži  Ne drži  e. ni potreben, če se stranke sporazumejo, da sodišču ni potrebno postaviti predhodnega vprašanja; Drži  Ne drži  126 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ f. se lahko konča z zavrnitvijo podati odgovor s strani Sodišča EU. Drži  Ne drži  Primeri 1. V času COVID-19 prihaja do številnih odpovedi paketnih potovanj, letov, koncertov itd. Potrošniki imajo v primeru izrednih okoliščin pravico, da odstopijo od pogodbe glede paketnega potovanja, organizator potovanja pa jim mora vrniti kupnino. To ureja Direktiva o paketnih potovanjih iz leta 2000, ki je bila v Sloveniji pravočasno implementirana z Zakonom o varstvu potrošnikov. a) Državni zbor RS se odloči, da bo z interventnim zakonom olajšal položaj turističnih agencij, ki se soočajo z množičnimi odpovedmi rezervacij, zato sprejme zakon, s katerim je turističnim agencijam omogočeno, da namesto vračila kupnine potrošnikom ponudijo vrednotnice (t.i. voucher-je). Svetujte Državnemu zboru glede sprejemljivosti takšnega predloga v luči temeljnih načel prava EU. b) Jana želi odstopiti od pogodbe, ki jo je sklenila s turistično agencijo Lunica. Zahteva vračilo kupnine skladno z Direktivo o paketnih potovanjih. Lunica zahtevek zavrne, pri čemer se opre na Zakon o varstvu potrošnikov. Svetujte Jani o morebitnih pravicah, ki ji jih podeljuje pravo EU. Kje jih lahko uveljavlja? c) Minister za gospodarstvo je predlagal uvedbo turističnih bonov za vse slovenske državljane. Juan je Španec s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki pa naj ne bi bil upravičen do bonov, saj nima slovenskega državljanstva. Je takšna ureditev skladna s pravom EU? 5 Pravno varstvo v EU 127. d) Lahko Juan v postopku pred nacionalnim sodiščem, v katerem izpodbija odločitev, da mu ne pripadajo boni, zahteva, da nacionalni sodnik postavi vprašanje za predhodno odločanje (VPO)? Lahko Sodišče EU v okviru VPO razveljavi slovenski zakon, ker ta ni v skladu s pravom EU? 128 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 2. V času pandemije zaradi koronavirusa prihaja do številnih motenj v delovnem procesu. Turistična agencija Potovanje je tako primorana prilagoditi svoje poslovanje na način, da določene uslužbence pošlje na čakanje na delo. Posledično Metka, ki normalno opravlja delo tudi v času koronavirusa, ne more koristiti letnega dopusta, saj ni dovolj zaposlenih na delovnem mestu. Pravice zaposlenih v zvezi z letnim dopustom ureja Direktiva o letnem dopustu, ki daje delavcem pravico do štirih tednov plačanega letnega dopusta. V Sloveniji so relevantne določbe Direktive implementirane z Zakonom o delovnih razmerjih. Vlada RS se odloči, da bo z interventnim zakonom olajšala položaj delodajalcev, ki se soočajo s težavami v času koronavirusa, zato predlaga Državnemu zboru sprejem zakona, s katerim bi bilo delodajalcem omogočeno, da začasno ne spoštujejo Direktive o letnem dopustu. a) Svetujte Državnemu zboru glede sprejemljivosti takšnega predloga v luči temeljnih načel prava EU. b) Predpostavljajte, da je Državni zbor sprejel omenjen zakon. Metka je prepričana, da takšen zakon ni skladen z Direktivo. Ko ji turistična agencija Potovanje zavrne možnost koriščenja letnega dopusta, se Metka odloči, da bo pravico poiskala na sodišču. Svetujte ji, ali ji pravo EU lahko kako pomaga, da bo prišla do pravic, ki jih ima po Direktivi! c) Metka je prepričana, da ji turistična agencija Potovanje krši temeljno pravico do plačanega letnega dopusta, ki je urejena tudi v Listini EU o temeljnih pravicah. Pojasnite, ali se bo lahko sklicevala na določbe Listine EU o temeljnih pravicah. 5 Pravno varstvo v EU 129. d) Ali je za uveljavljanje teh pravic relevantno, da je Metka državljanka Hrvaške? 130 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 5.3 Iskanje sodne prakse Sodišča EU 1. Kje najdemo sodno prakso Sodišča EU? 2. Kaj pomenijo: C-, T-, F-? 3. Poiščite primer sodbe Sodišča in Splošnega sodišča in ju citirajte. 5 Pravno varstvo v EU 131. 5.4 Seznam sodne prakse Tožba zaradi neizpolnitve obveznosti (258-260 PDEU) − 7/71, Komisija proti Franciji, ECLI:EU:C:1971:107 − 167/73, Komisija proti Franciji, ECLI:EU:C:1974:35 − 29/84, Komisija proti Nemčiji, ECLI:EU:C:1985:229 − 101/84, Komisija proti Italiji, ECLI:EU:C:1985:330 − 178/84, Komisija proti Nemčiji, ECLI:EU:C:1987:126 − 247/87, Star Fruit Company , ECLI:EU:C:1989:58 − C-265/95, Komisija proti Franciji (španske jagode), ECLI:EU:C:1997:595 − C-387/97, Komisija proti Grčiji, ECLI:EU:C:2000:356 − C-52/00, Komisija proti Franciji, ECLI:EU:C:2002:252 − C-278/01, Komisija proti Španiji, ECLI:EU:C:2003:635 − C-304/02, Komisija proti Franciji, ECLI:EU:C:2005:444 − C-523/04, Komisija proti Nizozemski, ECLI:EU:C:2006:717 − C-70/06, Komisija proti Portugalski, ECLI:EU:C:2008:3 − C-402/08, Komisija proti Sloveniji, ECLI:EU:C:2009:157 − C-416/17, Komisija proti Franciji (Conseil d'Etat), ECLI:EU:C:2018:811 − C-543/17, Komisija proti Belgiji, ECLI:EU:C:2019:573 − C-66/18, Komisija proti Madžarski, ECLI:EU:C:2020:792 − C‑631/18, MiFID II, ECLI:EU:C:2021:2 − C-628/18, MiFiD II, ECLI:EU:C:2021:1 − C-192/18, Komisija proti Poljski, ECLI:EU:C:2019:924 − C-51/20, Komisija proti Grčiji, ECLI:EU:C:2022:36 − C‑364/10, Madžarska proti Slovaški republiki, ECLI:EU:C:2012:630 − C-591/17, Republika Avstrija proti Zvezni republiki Nemčiji, ECLI:EU:C:2019:504 − C-457/18, Republika Slovenija proti Republiki Hrvaški, ECLI:EU:C:2020:65 − C-121/21 R, Češka republika proti Republiki Poljski, ECLI:EU:C:2021:752 − C-822/21, Latvija proti Švedska (Systèmes de garantie des dépôts), tekoča zadeva Ničnostna tožba (263 PDEU) − 25/63, Plaumann, ECLI:EU:C:1963:17 − 22/70, Komisija proti Svetu (ERTA), ECLI:EU:C:1971:32 132 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ − 21-24/72, International Fruit Company, ECLI:EU:C:1972:115 − 4/73, Nold, ECLI:EU:C:1974:51 − 60/81, IBM proti Komisiji, ECLI:EU:C:1981:264 − 11/82, Piraiki-Patraiki, ECLI:EU:C:1985:18 − 222/83, Municipality of Dif erdange, ECLI:EU:C:1984:266 − 294/83, Les Verts, ECLI:EU:C:1986:166 − C-309/89, Codorniu, ECLI:EU:C:1994:197 − C-358/89, Extramet Industrie, ECLI:EU:C:1991:214 − C-137/92 P, Komisija proti BASF, ECLI:EU:C:1994:247 − C-386/96 P, Dreyfus, ECLI:EU:C:1998:193 − T-14/98, Hautala proti Svetu, ECLI:EU:T:1999:157 − C-451/98, Antil ean Rice Mil s, ECLI:EU:C:2001:622 − Sklepni predlogi generalnega pravobranilca Jacobsa v zadevi C-50/00 P, UPA, ECLI:EU:C:2002:197 − C-263/02 P , Jégo-Quéré, ECLI:EU:C:2004:210 − C-465/02, Nemčija proti Komisiji, ECLI:EU:C:2005:636 − C-466/02, Danska proti Komisiji, ECLI:EU:C:2005:804 − C-338/05 P, Front National proti Parlamentu in Svetu, ECLI:EU:C:2006:482 − T-262/10, Microban, ECLI:EU:T:2011:623 − C-583/11 P, Inuit Tapiriit, ECLI:EU:C:2013:625 − C-274/12 P, Telefónica, ECLI:EU:C:2013:852 − C-456/13 P, T&L SUGARS, ECLI:EU:C:2015:284 − C-547/14, Philip Morris, ECLI:EU:C:2016:325 − C-643/15 in C-647/15, Slovaška in Madžarska proti Svetu, ECLI:EU:C:2017:631 − C-16/16 P, Belgija proti Komisiji, ECLI:EU:C:2018:79 − T‑330/18, Carvalho, ECLI:EU:T:2019:324 − C-650/18, Madžarska proti Parlamentu, ECLI:EU:C:2021:426 − Sklepni predlogi generalne pravobranilke Tamare Ćapeta v zadevi C‑551/22 P, Komisija proti EOR, ECLI:EU:C:2023:846 Vprašanje za predhodno odločanje (267 PDEU) − 30/62, Da Costa, ECLI:EU:C:1963:6 − 103 in 145/77, Royal-Scholten Honig, ECLI:EU:C:1978:186 5 Pravno varstvo v EU 133. − 283/81, CILFIT, ECLI:EU:C:1982:335 − 314/85, FOTO FROST, ECLI:EU:C:1987:452 − C-54/96, Dorsch Consult, ECLI:EU:C:1997:413 − Sklepni predlogi generalnega pravobranilca Ruiz-Jarabo Colomer v zadevi C-17/00, Coster, ECLI:EU:C:2001:366 − C-168/00, Leitner, ECLI:EU:C:2002:163 − C-302/04, Ynos, ECLI:EU:C:2006:9 − C-261/05, Lakép, ECLI:EU:C:2006:98 − C-379/05, Amurta, ECLI:EU:C:2007:655 − C-210/06, Cartesio, ECLI:EU:C:2008:723 − C-127/08, Metock, ECLI:EU:C:2008:449 − C-195/08 PPU, Rinau, ECLI:EU:C:2008:406 − C-236/09, Test-Achats, ECLI:EU:C:2011:100 − C-403/09 PPU, Detiček, ECLI:EU:C:2009:810 − C-288/12, Komisija proti Madžarski, ECLI:EU:C:2014:237 − C-162/13, VNUK, ECLI:EU:C:2014:2146 − C-25/14 in C-26/14, UNIS, ECLI:EU:C:2015:821 − Sklepni predlogi generalnega pravobranilca v zadevi C-62/14, Gauweile r, ECLI:EU:C:2015:400 − C-72/14 in C-197/14, X in van Dijk, ECLI:EU:C:2015:564 − C-64/16, Associação Sindical dos Juízes Portugueses, ECLI:EU:C:2018:117 − C-105/17, Kamenova, ECLI:EU:C:2018:808 − C-194/18, Dodič, ECLI:EU:C:2019:385 − C-585/18, A.K. in drugi, ECLI:EU:C:2019:982 − C-272/19, VQ proti Land Hessen, ECLI:EU:C:2020:535 − C-561/19, Consorzio Italian Management, ECLI:EU:C:2021:799 − C-564/19, IS, ECLI:EU:C:2021:949 − C-896/19, Repubblika proti Il-Prim Ministru, ECLI:EU:C:2021:311 − C-176/22, BK in ZhP, ECLI:EU:C:2023:416 Drugi − 4/69, Lütticke, ECLI:EU:C:1971:40 − 5/71, Schöppenstedt, ECLI:EU:C:1971:116 134 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ − C-6/90 in C-9/90, Francovich, ECLI:EU:C:1991:428 − C-188/92, Textilwerke, ECLI:EU:C:1994:90 − C-46/93 in C-48/93, Factortame, ECLI:EU:C:1996:79 − C-408/95, Eurotunnel, ECLI:EU:C:1997:532 − C-352/98 P, Bergaderm, ECLI:EU:C:2000:361 − C-224/01, Köbler, ECLI:EU:C:2003:513 − C-173/03, Traghetti, ECLI:EU:C:2006:391 − T-167/04, Asklepios Kliniken proti Komisiji, ECLI:EU:T:2007:215 − C-370/12, Pringle, ECLI:EU:C:2012:756 − C-611/12 P, Giordano, ECLI:EU:C:2014:2282 − C-160/14, Ferreira da Silva, ECLI:EU:C:2015:565 − C-648/15, Avstrija proti Nemčiji, ECLI:EU:C:2017:664 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta Pogodba o Evropski uniji Člen 2 PEU Člen 13 PEU Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega 1. Unija ima institucionalni okvir, katerega namen je dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne uveljavljati njene vrednote, uresničevati njene cilje, služiti države in spoštovanja človekovih pravic, vključno njenim interesom, interesom njenih državljanov in s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne interesom držav članic ter zagotoviti doslednost, vsem državam članicam v družbi, ki jo označujejo učinkovitost in kontinuiteto njenih politik in ukrepov. pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških. Institucije Unije so: Člen 7 PEU − Evropski parlament, (prejšnji člen 7 PEU) − Evropski svet, − Svet, 1. Na podlagi obrazloženega predloga ene tretjine držav članic, Evropskega parlamenta ali Evropske komisije lahko − Evropska komisija (v nadaljnjem besedilu Svet po odobritvi Evropskega parlamenta z večino štirih "Komisija"), petin svojih članov ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi − Sodišče Evropske unije, država članica lahko huje kršila vrednote iz člena 2. Pred − Evropska centralna banka, takšno ugotovitvijo Svet zasliši zadevno državo članico, in − Računsko sodišče. lahko po istem postopku nanjo naslovi priporočila. 2. Vsaka institucija deluje v mejah pristojnosti, ki so ji Svet redno preverja, ali so razlogi, na podlagi katerih je bila dodeljene s Pogodbama, in v skladu s postopki, pogoji in sprejeta takšna ugotovitev, še naprej podani. cilji, ki jih določata Pogodbi. Institucije med seboj lojalno sodelujejo. 2. Evropski svet lahko na predlog ene tretjine držav članic ali Evropske komisije in po odobritvi Evropskega 3. Določbe o Evropski centralni banki in Računskem parlamenta soglasno ugotovi, da ena od držav članic huje in sodišču ter podrobne določbe o drugih institucijah so vztrajno krši vrednote iz člena 2, potem ko je pozval vključene v Pogodbo o delovanju Evropske unije. zadevno državo članico, naj predloži svoje pripombe. 4. Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji pomagata 3. Ob sprejetju ugotovitve po odstavku 2 lahko Svet Ekonomsko-socialni odbor in Odbor regij, ki opravljata s kvalificirano večino sklene, da nekatere pravice, ki izhajajo svetovalno funkcijo. iz uporabe teh pogodb za zadevno državo članico, mirujejo, vključno z glasovalnimi pravicami predstavnika vlade te Člen 17 PEU države članice v Svetu. Pri tem Svet upošteva morebitne posledice takšnega mirovanja na pravice in obveznosti 1. Komisija spodbuja splošni interes Unije in v ta namen fizičnih in pravnih oseb. sprejema ustrezne pobude. Skrbi za uporabo Pogodb in ukrepov, ki jih institucije sprejmejo na njuni podlagi. Skrbi Obveznosti zadevne države članice po teh pogodbah so za uporabo prava Unije pod nadzorom Sodišča Evropske zanjo v vsakem primeru še naprej zavezujoče. unije. Izvršuje proračun in upravlja programe. V skladu s Pogodbama opravlja usklajevalno, izvršilno in upravno 4. Svet lahko s kvalificirano večino naknadno sklene, da se funkcijo. Razen pri skupni zunanji in varnostni politiki in ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 3, spremenijo ali v drugih primerih, predvidenih v Pogodbah, zagotavlja prekličejo, kot odgovor na spremembe okoliščin, zaradi zastopanje Unije navzven. Daje pobude za letno in večletno katerih so bili uvedeni. načrtovanje Unije z namenom doseči med-institucionalne sporazume. 5. Podrobnosti glasovanja, ki se za namene tega člena uporabljajo za Evropski parlament, Evropski svet in Svet, 2. Če Pogodbi ne določata drugače, se lahko zakonodajni so določene v členu 354 Pogodbe o delovanju Evropske akti Unije sprejemajo le na predlog Komisije. Drugi akti se unije. 136 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ sprejemajo na predlog Komisije, če je to predvideno Svet v medsebojnem soglasju z izvoljenim predsednikom v Pogodbah. sprejme seznam drugih oseb, ki jih predlaga v imenovanje 3. Mandat Komisije je pet let. za člane Komisije. Osebe so izbrane na podlagi predlogov držav članic v skladu z merili iz drugega pododstavka Člani Komisije so izbrani na podlagi svoje splošne odstavka 3 in drugega pododstavka odstavka 5. usposobljenosti in zavzetosti za Evropo, med osebami, Predsednika, visokega predstavnika Unije za zunanje katerih neodvisnost je nedvomna. zadeve in varnostno politiko in druge člane Komisije kot kolegij z glasovanjem potrdi Evropski parlament. Na Komisija je pri izvrševanju svojih obveznosti popolnoma podlagi te potrditve Evropski svet s kvalificirano večino neodvisna. Brez poseganja v člen 18(2) člani Komisije ne imenuje Komisijo. smejo zahtevati niti sprejemati navodil od posameznih vlad, institucij, organov, uradov ali agencij. Vzdržijo se 8. Komisija je kot kolegij odgovorna vsakršnega ravnanja, ki je nezdružljivo z njihovo funkcijo Evropskemu parlamentu. Evropski parlament lahko ali opravljanjem njihovih nalog. v skladu s členom 234 Pogodbe o delovanju Evropske unije glasuje o predlogu nezaupnice Komisiji. Če je 4. Komisijo, imenovano med dnem začetka veljavnosti nezaupnica izglasovana, člani Komisije kolektivno Lizbonske pogodbe in 31. oktobrom 2014, sestavlja po en odstopijo, visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in državljan vsake države članice, vključno z njenim varnostno politiko pa odstopi s funkcije, ki jo opravlja predsednikom in visokim predstavnikom Unije za zunanje v Komisiji. zadeve in varnostno politiko, ki je eden od njenih podpredsednikov. Člen 19 PEU 5. Od 1. novembra 2014 število članov Komisije skupaj 1. Sodišče Evropske unije sestavljajo Sodišče, Splošno z njenim predsednikom in visokim predstavnikom Unije za sodišče in specializirana sodišča. Zagotavlja upoštevanje zunanje zadeve in varnostno politiko ustreza dvema prava pri razlagi in uporabi Pogodb. tretjinama števila držav članic, razen če Evropski svet soglasno ne odloči o spremembi tega števila. Države članice vzpostavijo pravna sredstva potrebna za zagotovitev učinkovitega pravnega varstva na področjih, ki Člani Komisije so izbrani med državljani držav članic po jih ureja pravo Unije. sistemu popolnoma enakopravne rotacije med državami članicami, s čimer se izrazi demografski in geografski 2. Sodišče sestavlja po en sodnik iz vsake države članice. razpon celote držav članic. Ta sistem soglasno vzpostavi Sodišču pomagajo generalni pravobranilci. Evropski svet v skladu s členom 244 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Splošno sodišče ima najmanj po enega sodnika iz vsake države članice. 6. Predsednik Komisije: Sodniki in generalni pravobranilci Sodišča ter sodniki a) določa smernice, po katerih Komisija opravlja Splošnega sodišča se izberejo med osebami, katerih svoje naloge, neodvisnost je nedvomna in ki izpolnjujejo pogoje iz b) odloča o notranji organizaciji Komisije, s čimer členov 253 in 254 Pogodbe o delovanju Evropske unije. zagotavlja, da deluje usklajeno, učinkovito in kot Vlade držav članic jih v medsebojnem soglasju imenujejo kolegij, za dobo šestih let. Sodniki in generalni pravobranilci, ki jim c) imenuje podpredsednike med člani Komisije, mandat poteče, so lahko ponovno imenovani. razen visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. 3. Sodišče Evropske unije v skladu z določbami Pogodb: Član Komisije odstopi na zahtevo predsednika. Visoki a) odloča o tožbah, ki jih vloži država članica, predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko institucija, fizična ali pravna oseba; na zahtevo predsednika odstopi v skladu s postopkom iz b) na predlog nacionalnih sodišč predhodno odloča člena 18(1). o vprašanjih glede razlage prava Unije ali veljavnosti aktov, ki so jih sprejele institucije; 7. Ob upoštevanju volitev v Evropski parlament in po c) odloča o drugih zadevah, predvidenih v opravljenih ustreznih posvetovanjih Evropski svet Pogodbah. s kvalificirano večino Evropskemu parlamentu predlaga kandidata za predsednika Komisije. Evropski parlament izvoli tega kandidata z večino svojih članov. Če ta kandidat ne dobi zahtevane večine, Evropski svet v enem mesecu s kvalificirano večino predlaga novega kandidata, ki ga Evropski parlament izvoli po istem postopku. ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta Pogodba o delovanju Evropske unije Člen 251 PDEU Člen 254 PDEU (prejšnji člen 221 PES) (prejšnji člen 224 PES) Sodišče zaseda v senatih ali v velikem senatu, v skladu Število sodnikov Splošnega sodišča določa statut Sodišča s pravili, ki so v ta namen določena v statutu Sodišča Evropske unije. V statutu je lahko predvideno, da Evropske unije. Splošnemu sodišču pomagajo generalni pravobranilci. Če statut tako predvideva, lahko Sodišče zaseda tudi na Člani Splošnega sodišča so izbrani med osebami, katerih občni seji. neodvisnost je nedvomna in ki izpolnjujejo pogoje za imenovanje na visoke sodniške položaje. Vlade držav članic Člen 252 PDEU jih v medsebojnem soglasju imenujejo za dobo šestih let po (prejšnji člen 222 PES) posvetovanju z odborom iz člena 255. Članstvo se delno obnavlja vsaka tri leta. Člani, ki jim mandat poteče, so lahko Sodišču pomaga osem generalnih pravobranilcev. Svet ponovno imenovani. lahko na zahtevo Sodišča soglasno poveča število generalnih pravobranilcev. Sodniki izmed sebe izvolijo predsednika Splošnega sodišča Dolžnost generalnega pravobranilca je, da popolnoma za mandat treh let. Lahko je ponovno izvoljen. nepristransko in neodvisno javno predstavi obrazložene sklepne predloge o zadevah, pri katerih je v skladu Splošno sodišče imenuje svojega sodnega tajnika in določi s statutom Sodišča Evropske unije zahtevano njegovo pravila, ki urejajo njegov položaj. sodelovanje. Splošno sodišče sprejme svoj poslovnik v soglasju Člen 253 PDEU s Sodiščem. Ta poslovnik mora odobriti Svet. (prejšnji člen 223 PES) Če statut Sodišča Evropske unije ne določa drugače, se za Sodniki in generalni pravobranilci Sodišča so izbrani med Splošno sodišče uporabljajo določbe Pogodb, ki se osebami, katerih neodvisnost je nedvomna in ki so ustrezno nanašajo na Sodišče. usposobljene za imenovanje na najvišje sodniške položaje v svojih državah ali ki so priznani pravniki; vlade držav Člen 255 PDEU članic jih v medsebojnem soglasju imenujejo za dobo šestih let po posvetovanju z odborom iz člena 255. Preden vlade držav članic imenujejo kandidate v skladu s členoma 253 in 254, se oblikuje odbor, ki da mnenje Vsaka tri leta se izvede delna zamenjava sodnikov in o ustreznosti kandidatov za opravljanje nalog sodnika in generalnih pravobranilcev v skladu s pogoji, določenimi generalnega pravobranilca Sodišča in Splošnega sodišča. v statutu Sodišča Evropske unije. Odbor sestavlja sedem oseb, izbranih med nekdanjimi člani Sodniki izmed sebe izvolijo predsednika Sodišča za dobo Sodišča in Splošnega sodišča, člani najvišjih nacionalnih treh let. Lahko je ponovno izvoljen. sodišč in priznanimi pravniki, od katerih enega predlaga Evropski parlament. Svet sprejme sklep, s katerim določi Sodniki in generalni pravobranilci, ki jim poteče mandat, so pravila delovanja odbora, in sklep o imenovanju njegovih lahko ponovno imenovani. članov. Odloča na pobudo predsednika Sodišča. Sodišče imenuje svojega sodnega tajnika in določi pravila, Člen 256 PDEU ki urejajo njegov položaj. (prejšnji člen 225 PES) Sodišče sprejme svoj poslovnik. Ta poslovnik mora 1. Splošno sodišče je pristojno za obravnavanje in odobriti Svet. odločanje na prvi stopnji o tožbah ali postopkih iz členov 263, 265, 268, 270 in 272, razen o tistih, ki so dodeljeni specializiranemu sodišču, ustanovljenemu po členu 257, in tistih, ki so v statutu pridržani za Sodišče. 138 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ Statut lahko predvidi, da ima Splošno sodišče pristojnost za Če uredba o ustanovitvi specializiranega sodišča ne določa druge vrste tožb ali postopkov. drugače, se za specializirana sodišča uporabljajo določbe Pogodb, ki se nanašajo na Sodišče Evropske unije, in Zoper odločitev Splošnega sodišča iz tega odstavka se določbe statuta Sodišča Evropske unije. Naslov I in člen 64 lahko vloži pritožba na Sodišče zgolj glede pravnih statuta se v vsakem primeru uporabljata za specializirana vprašanj ter v skladu s pogoji in v mejah, določenih sodišča. v statutu. Člen 258 PDEU 2. Splošno sodišče je pristojno za obravnavanje in (prejšnji člen 226 PES) odločanje o tožbah ali postopkih, sproženih proti odločitvam specializiranih sodišč. Če Komisija meni, da katera od držav članic ni izpolnila neke obveznosti iz Pogodb, poda o zadevi obrazloženo Sodišče lahko izjemoma preverja odločitve Splošnega mnenje, potem ko je tej državi omogočila, da predloži svoje sodišča, sprejete po tem odstavku, pod pogoji in v mejah, pripombe. določenih v statutu, če obstaja resno tveganje, da bosta prizadeti enotnost ali doslednost prava Unije. Če zadevna država ne ravna v skladu z mnenjem v roku, ki ga določi Komisija, lahko slednja zadevo predloži Sodišču 3. Splošno sodišče je pristojno za obravnavanje in Evropske unije. odločanje o vprašanjih, predloženih v predhodno odločanje v skladu s členom 267, na posebnih področjih, Člen 259 PDEU določenih s statutom. (prejšnji člen 227 PES) Če Splošno sodišče meni, da je glede neke zadeve potrebna Država članica, ki meni, da druga država članica ni izpolnila načelna odločitev, ki bi lahko prizadela enotnost ali neke obveznosti iz Pogodb, lahko zadevo predloži Sodišču doslednost prava Unije, lahko zadevo preda v odločanje Evropske unije. Sodišču. Preden država članica vloži tožbo proti drugi državi članici Sodišče lahko izjemoma preverja odločitve Splošnega zaradi domnevne kršitve obveznosti iz Pogodb, mora sodišča glede vprašanj, predloženih v predhodno zadevo predložiti Komisiji. odločanje, pod pogoji in v mejah, določenih v statutu, če obstaja resno tveganje, da bosta prizadeti enotnost ali Komisija poda obrazloženo mnenje, potem ko je bila doslednost prava Unije. obema državama dana možnost, da se v kontradiktornem postopku ustno in pisno izrečeta. Člen 257 PDEU Če Komisija v treh mesecih po datumu vložitve zadeve ne (prejšnji člen 225a PES) da svojega mnenja, to ni ovira, da zadeva ne bi bila predložena Sodišču. Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku ustanovita specializirana sodišča, Člen 260 PDEU dodana Splošnemu sodišču, pristojna za obravnavanje in (prejšnji člen 228 PES) odločanje na prvi stopnji o nekaterih vrstah tožb na posebnih področjih. Evropski parlament in Svet odločata 1. Če Sodišče Evropske unije ugotovi, da katera od držav z uredbami, sprejetimi bodisi na predlog Komisije po članic ni izpolnila neke obveznosti iz Pogodb, mora ta posvetovanju s Sodiščem ali na zahtevo Sodišča po država sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča. posvetovanju s Komisijo. 2. Če Komisija meni, da zadevna država članica ni sprejela Uredba o ustanovitvi specializiranega sodišča določa potrebnih ukrepov za izvršitev sodbe Sodišča, lahko pred pravila o sestavi tega sodišča in obsegu nanj prenesene Sodiščem vloži tožbo, potem ko je tej državi omogočila, da pristojnosti. predloži svoje pripombe. Pri tem določi višino pavšalnega zneska ali denarne kazni, ki naj jo plača zadevna država Zoper odločitev specializiranih sodišč se lahko vloži članica in ki je po njenem mnenju primerna glede na pritožba na Splošno sodišče zgolj glede pravnih vprašanj okoliščine zadeve. ali, če je to predvideno v uredbi o ustanovitvi specializiranega sodišča, tudi glede vprašanj dejanskega Če Sodišče ugotovi, da zadevna država članica ni izvršila stanja. njegove sodbe, ji lahko naloži plačilo pavšalnega zneska ali denarne kazni. Člani specializiranih sodišč so izbrani med osebami, katerih neodvisnost je nedvomna in ki izpolnjujejo pogoje za Ta postopek ne posega v člen 259. imenovanje na sodniške položaje. Svet jih imenuje soglasno. 3. Če Komisija pred Sodiščem vloži tožbo v skladu s členom 258, ker zadevna država članica ni izpolnila Specializirana sodišča sprejmejo svoj poslovnik v soglasju obveznosti o obvestilu glede ukrepov o prenosu direktive, s Sodiščem. Ta poslovnik mora odobriti Svet. sprejete v skladu z zakonodajnim postopkom, lahko Komisija, kadar meni, da je ustrezno, določi višino Pogodba o delovanju Evropske unije 139. pavšalnega zneska ali denarne kazni, ki jo šteje za ustrezno Postopki iz tega člena se glede na posamezni primer v danih okoliščinah in katero naj zadevna država članica sprožijo v dveh mesecih od objave akta ali njegovega plača. uradnega obvestila tožniku, če tega ni bilo, pa od dneva, ko je zanj izvedel. Če Sodišče ugotovi kršitev lahko naloži zadevni državi članici plačilo pavšalnega zneska ali denarne kazni, ki ne Člen 264 PDEU presega zneska, ki ga je določila Komisija. Obveznost (prejšnji člen 231 PES) plačila učinkuje od dneva, ki ga Sodišče določi v svoji sodbi. Če je tožba utemeljena, Sodišče Evropske unije razglasi Člen 261 PDEU zadevni akt za ničnega. (prejšnji člen 229 PES) Vendar če Sodišče razglasi akt za ničnega, določi, če meni, Z uredbami, ki jih v skladu z določbami Pogodb da je to potrebno, tiste njegove učinke, ki jih je treba šteti sprejemata Evropski parlament in Svet skupaj in ki jih za dokončne. sprejema Svet sam, se lahko Sodišču Evropske unije dodeli neomejena pristojnost glede kazni, predvidenih v teh Člen 265 PDEU uredbah. (prejšnji člen 232 PES) Člen 262 PDEU Če Evropski parlament, Evropski svet, Svet, Komisija ali (prejšnji člen 229a PES) Evropska centralna banka z opustitvijo ukrepanja krši Pogodbi, lahko države članice in druge institucije Unije Svet lahko brez poseganja v druge določbe Pogodb, vložijo pri Sodišču Evropske unije tožbo za ugotovitev v obsegu, ki ga bo določil, po posebnem zakonodajnem kršitve. Ta člen se pod enakimi pogoji uporablja tudi za postopku po posvetovanju z Evropskim parlamentom organe, urade in agencije Unije zaradi opustitve ukrepanja. soglasno sprejme določbe za dodelitev pristojnosti Sodišču Evropske unije v sporih, ki se nanašajo na uporabo aktov, Tožba je dopustna le, če je bila zadevna institucija, organ, sprejetih na podlagi Pogodb, ki uvajajo evropske pravice urad ali agencija predhodno pozvana k ukrepanju. Če intelektualne lastnine. Te določbe začnejo veljati, ko jih v dveh mesecih po tem pozivu zadevna institucija, organ, države članice potrdijo v skladu s svojimi ustavnimi pravili. urad ali agencija ne oblikuje svojega stališča, se lahko tožba vloži v nadaljnjih dveh mesecih. Člen 263 PDEU (prejšnji člen 230 PES) Fizične ali pravne osebe se lahko pod pogoji, določenimi v prejšnjih odstavkih, pritožijo pri Sodišču glede tega, da Sodišče Evropske unije nadzira zakonitost zakonodajnih neka institucija, organ, urad ali agencija Unije nanje ni aktov, ter aktov Sveta, Komisije in Evropske centralne naslovila nobenega drugega akta razen priporočila ali banke razen priporočil in mnenj, pa tudi zakonitost aktov mnenja. Evropskega parlamenta in Evropskega sveta s pravnim učinkom za tretje osebe. Nadzira tudi zakonitost aktov Člen 266 PDEU organov, uradov ali agencij Unije s pravnim učinkom za (prejšnji člen 233 PES) tretje osebe. Institucija, organ, urad ali agencija, katere akt je bil razglašen V ta namen je Sodišče pristojno za odločanje o tožbah, ki za ničnega ali ki je z opustitvijo ukrepanja kršila Pogodbi, jih vloži država članica, Evropski parlament, Svet ali mora sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe Sodišča Komisija zaradi nepristojnosti, bistvene kršitve postopka, Evropske unije. kršitve Pogodb ali katerega koli pravnega pravila, ki se nanaša na njuno uporabo, ali zaradi zlorabe pooblastil. Ta obveznost ne vpliva na obveznosti, ki lahko izhajajo iz uporabe drugega odstavka člena 340. Sodišče je pod enakimi pogoji pristojno za tožbe, ki jih zaradi varovanja svojih prerogativ vložijo Računsko Člen 267 PDEU sodišče, Evropska centralna banka in Odbor regij. (prejšnji člen 234 PES) Fizične ali pravne osebe lahko pod pogoji iz prvega in Sodišče Evropske unije je pristojno za predhodno drugega odstavka vložijo tožbe zoper nanje naslovljene akte odločanje o vprašanjih glede: ali zoper akte, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo, in zoper predpise, ki se nanje neposredno a) razlage Pogodb; nanašajo, a ne potrebujejo izvedbenih ukrepov. b) veljavnosti in razlage aktov institucij, organov, uradov ali agencij Unije. V aktih o ustanovitvi organov, uradov in agencij Unije se lahko določijo posebni pogoji in podrobnosti glede tožb Kadar se takšno vprašanje postavi kateremu koli sodišču fizičnih ali pravnih oseb zoper akte teh organov, uradov ali države članice in če to sodišče meni, da je treba glede agencij, ki imajo zanje pravni učinek. vprašanja sprejeti odločitev, ki mu bo omogočila izreči sodbo, lahko to vprašanje predloži v odločanje Sodišču. 140 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ Kadar je takšno vprašanje postavljeno v postopku, ki teče skladu s členom 258. Če Sodišče ugotovi, da neka pred sodiščem države članice, zoper odločitev katerega po nacionalna centralna banka ni izpolnila ene od nacionalnem pravu ni pravnega sredstva, je to sodišče obveznosti iz Pogodb, mora ta banka sprejeti dolžno predložiti zadevo Sodišču. potrebne ukrepe za izvršitev sodbe Sodišča. Kadar je takšno vprašanje postavljeno v postopku, ki teče Člen 272 PDEU pred sodiščem države članice glede osebe, ki ji je odvzeta (prejšnji člen 238 PES) prostost, Sodišče odloča v najkrajšem možnem roku. Sodišče Evropske unije je pristojno za izrekanje sodb na Člen 268 PDEU podlagi arbitražne klavzule v pogodbah, ki jih sklene Unija (prejšnji člen 235 PES) ali ki so sklenjene v njenem imenu, ne glede na to, ali jih ureja javno ali zasebno pravo. Sodišče Evropske unije je pristojno v sporih glede nadomestila škode, ki ga predvidevata drugi in tretji Člen 273 PDEU odstavek člena 340. (prejšnji člen 239 PES) Člen 269 PDEU Sodišče je pristojno v vseh sporih med državami članicami, ki se nanašajo na predmet Pogodb, če je bil spor predložen Sodišče je pristojno za odločanje o zakonitosti aktov, ki jih Sodišču v skladu s posebnim sporazumom med strankami. sprejmeta Evropski svet ali Svet na podlagi člena 7 Pogodbe o Evropski uniji, samo na predlog države članice, Člen 274 PDEU ki jo zadeva ugotovitev Evropskega sveta ali Sveta, in samo (prejšnji člen 240 PES) v zvezi s postopkovnimi določbami navedenega člena. Spori, v katerih je ena od strank Unija, niso izvzeti iz Takšen predlog mora biti vložen v enem mesecu od dneva pristojnosti sodišč držav članic, razen kjer je bila pristojnost take ugotovitve. Sodišče odloči v enem mesecu od datuma s Pogodbama dodeljena Sodišču Evropske unije. tega predloga. Člen 270 PDEU Člen 275 PDEU (prejšnji člen 236 PES) Sodišče Evropske unije ni pristojno za določbe v zvezi s skupno zunanjo in varnostno politiko in akte, sprejete na Sodišče Evropske unije je v mejah in pod pogoji, ki so njihovi podlagi. določeni v kadrovskih predpisih za uradnike ali v pogojih za zaposlitev drugih uslužbencev Unije, pristojno za vse Vendar je Sodišče pristojno za nadzor spoštovanja člena 40 spore med Unijo in njenimi uslužbenci. Pogodbe o Evropski uniji in za odločanje o tožbah, vloženih v skladu s pogoji četrtega pododstavka člena 263 Člen 271 PDEU te pogodbe, v katerih se nadzira zakonitost sklepov, ki (prejšnji člen 237 PES) predvidevajo omejevalne ukrepe proti fizičnim ali pravnim osebam, ki jih je Svet sprejel na podlagi poglavja 2 Sodišče Evropske unije je v mejah, določenih naslova V Pogodbe o Evropski uniji. v nadaljevanju Pogodb, pristojno v sporih glede: Člen 276 PDEU a) izpolnjevanja obveznosti držav članic v skladu s statutom Evropske investicijske banke. V tej zvezi Pri izvajanju pristojnosti glede določb poglavij 4 in ima svet direktorjev banke pooblastila, dodeljena 5 poglavja V tretjega dela glede območja svobode, varnosti Komisiji v skladu s členom 258; in pravice Sodišče Evropske unije ni pristojno za b) ukrepov, ki jih je sprejel svet guvernerjev preverjanje veljavnosti ali sorazmernosti ukrepov policije Evropske investicijske banke. V tej zvezi lahko ali drugih organov kazenskega pregona države članice ali za vsaka država članica, Komisija ali svet direktorjev odločanje o izpolnjevanju obveznosti držav članic glede banke sproži postopek v skladu s pogoji iz člena vzdrževanja javnega reda in varovanja notranje varnosti. 263; c) ukrepov, ki jih je sprejel svet direktorjev Evropske Člen 277 PDEU investicijske banke. Postopke zoper takšne ukrepe (prejšnji člen 241 PES) lahko sprožijo samo države članice ali Komisija pod pogoji iz člena 263 in le zaradi neupoštevanja Ne glede na iztek roka iz šestega odstavka člena 263 lahko postopka, predvidenega v členu 19(2), (5), (6) in vsaka stranka v sporu, v katerem gre za pravni akt, ki se (7) statuta banke; splošno uporablja in ga je sprejela institucija, organ, urad ali d) izpolnjevanja obveznosti nacionalnih centralnih agencija Unije, pred Sodiščem Evropske unije uveljavlja, da bank v skladu s Pogodbama in statutom ESCB in se ta akt iz razlogov, navedenih v drugem odstavku ECB. V tej zvezi so pooblastila Sveta guvernerja člena 263, ne uporablja. Evropske centralne banke nasproti nacionalnim centralnim bankam enaka pooblastilom, ki so bila dodeljena Komisiji nasproti državam članicam v Pogodba o delovanju Evropske unije 141. Člen 278 PDEU Člen 340 PDEU (prejšnji člen 242 PES) (prejšnji člen 288 PES) Tožbe, vložene pri Sodišču Evropske unije, nimajo Pogodbeno odgovornost Unije določa pravo, ki se odložilnega učinka. Vendar pa lahko Sodišče, če meni, da uporablja za zadevno pogodbo. okoliščine to zahtevajo, odloži izvršitev izpodbijanega akta. V primeru nepogodbene odgovornosti pa Unija v skladu Člen 279 PDEU s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam držav (prejšnji člen 243 PES) članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki so jo povzročile njene institucije ali njeni uslužbenci pri opravljanju svojih Sodišče Evropske unije lahko v vseh pri njem vloženih dolžnosti. zadevah sprejme potrebne začasne odredbe. Z odstopanjem od drugega odstavka Evropska centralna Člen 280 PDEU banka v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim (prejšnji člen 244 PES) redom držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki jo je povzročila sama ali so jo povzročili njeni uslužbenci pri Sodbe Sodišča Evropske unije so izvršljive v skladu opravljanju svojih dolžnosti. s pogoji iz člena 299. Osebno odgovornost uslužbencev do Unije urejajo Člen 281 PDEU določbe njihovih kadrovskih predpisov ali zanje veljavnih (prejšnji člen 245 PES) pogojev za zaposlitev. Statut Sodišča Evropske unije se določi v posebnem Člen 344 PDEU protokolu. (prejšnji člen 292 PES) Evropski parlament in Svet lahko po rednem zakonodajnem postopku spremenita določbe statuta, razen Države članice se obvezujejo, da bodo spore glede razlage naslova I in člena 64 statuta. Evropski parlament in Svet ali uporabe Pogodb reševale le na načine, določene v odločata bodisi na zahtevo Sodišča in po posvetovanju Pogodbah. s Komisijo ali na predlog Komisije in po posvetovanju s Sodiščem. 142 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta Protokol (št. 3) PDEU VISOKE POGODBENICE SO SE Z ŽELJO določiti Ne smejo opravljati nobene druge poklicne dejavnosti, statut Sodišča, predviden v členu 281 Pogodbe o delovanju najsibo pridobitne ali nepridobitne, razen če tega izjemoma Evropske unije, ne odobri Svet, ki odloča z navadno večino. DOGOVORILE o naslednjih določbah, ki so priložene Pri prevzemu svojih nalog se slovesno obvežejo, da bodo Pogodbi o Evropski uniji, Pogodbi o delovanju Evropske med svojim mandatom in po njegovem izteku spoštovali iz unije in Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za mandata izhajajoče obveznosti, zlasti dolžnost, da bodo po atomsko energijo: izteku mandata pri sprejemanju določenih imenovanj ali ugodnosti ravnali pošteno in diskretno. Člen 1 V primeru dvoma odloča Sodišče. Kadar odločitev zadeva Sodišče Evropske unije se ustanovi in deluje v skladu člana Splošnega sodišča ali specializiranega sodišča, Sodišče z določbami Pogodb, Pogodbe o ustanovitvi Evropske odloči po posvetovanju z zadevnim sodiščem. skupnosti za atomsko energijo (Pogodba ESAE) in tega statuta. Člen 5 NASLOV I Razen ob redni zamenjavi ali smrti dolžnosti sodnika SODNIKI IN GENERALNI PRAVOBRANILCI prenehajo z njegovim odstopom. Člen 2 Ko sodnik odstopi, se pismo o odstopu naslovi na predsednika Sodišča, ki ga pošlje predsedniku Sveta. Pred nastopom funkcije vsak sodnik pred Sodiščem, ki Z uradnim obvestilom slednjemu se mesto izprazni. javno zaseda, priseže, da bo svoje naloge opravljal nepristransko in vestno ter da bo varoval tajnost Razen v primeru uporabe člena 6 sodnik ohrani svoj posvetovanj Sodišča. mandat, dokler njegov naslednik ne nastopi svoje funkcije. Člen 3 Člen 6 Sodniki uživajo imuniteto pred sodnimi postopki. Po Sodnik je lahko razrešen ali se mu lahko odvzame pravica prenehanju mandata še naprej uživajo imuniteto za svoja do pokojnine ali namesto nje odobrenih ugodnosti le, če po dejanja, storjena pri opravljanju uradnih dolžnosti, vključno soglasnem mnenju sodnikov in generalnih pravobranilcev z izgovorjenimi ali zapisanimi besedami. Sodišča ne izpolnjuje več zahtevanih pogojev ali Sodišče lahko odvzame imuniteto na občni seji. Kadar obveznosti, ki izhajajo iz njegovega položaja. Zadevni odločitev zadeva člana Splošnega sodišča ali sodnik pri odločanju o tem ne sodeluje. Če je ta član specializiranega sodišča, Sodišče odloči po posvetovanju Splošnega sodišča ali specializiranega sodišča, Sodišče z zadevnim sodiščem. odloči po posvetovanju z zadevnim sodiščem. Če je bila sodniku odvzeta imuniteta in je proti njemu Sodni tajnik sporoči odločitev Sodišča predsedniku sprožen kazenski postopek, mu sme soditi v kateri koli Evropskega parlamenta in predsedniku Komisije ter o njej državi članici le sodišče, pristojno za sojenje sodnikom, ki uradno obvesti predsednika Sveta. pripadajo najvišji sodni oblasti v državi. V primeru odločitve o razrešitvi sodnika se mesto Členi 11 do 14 in člen 17 Protokola o privilegijih in z uradnim obvestilom predsedniku Sveta izprazni. imunitetah Evropske unije se uporabljajo za sodnike, generalne pravobranilce, sodnega tajnika in pomožne Člen 7 poročevalce Sodišča Evropske unije, ne da bi to posegalo v določbe iz prejšnjih odstavkov glede imunitete sodnikov Sodnik, katerega dolžnosti prenehajo pred iztekom pred sodnimi postopki. njegovega mandata, je nadomeščen za preostanek mandata. Člen 4 Člen 8 Sodniki ne smejo opravljati političnih ali upravnih funkcij. Določbe členov 2 do 7 se uporabljajo za generalne pravobranilce. 144 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ Člen 15 NASLOV II ORGANIZACIJA SODIŠČA Sodišče stalno zaseda. Trajanje sodnih počitnic določi Sodišče ob upoštevanju potreb svojega poslovanja. Člen 9 Člen 16 Ko se vsaka tri leta izvede delna zamenjava sodnikov, se zamenja polovica sodnikov. Če je število sodnikov Sodišče oblikuje senate, ki jih sestavljajo trije in pet neparno, je število sodnikov, ki se jih zamenja, izmenično sodnikov. Sodniki izvolijo predsednike senatov med število, ki je prvo nad eno polovico števila sodnikov, in svojimi člani. Predsedniki senatov petih sodnikov so število, ki je prvo pod eno polovico. izvoljeni za tri leta. Ponovno so lahko izvoljeni enkrat. Prvi odstavek se uporabi tudi pri delni zamenjavi generalnih Veliki senat sestavlja petnajst sodnikov. Predseduje mu pravobranilcev, ki se izvede vsaka tri leta predsednik Sodišča. Člani velikega senata so tudi podpredsednik Sodišča in, v skladu s pogoji iz poslovnika, Člen 9a trije predsedniki senatov petih sodnikov in drugi sodniki. Sodniki izmed sebe izvolijo predsednika in podpredsednika Sodišče zaseda v velikem senatu, kadar to zahteva država Sodišča za dobo treh let. Lahko sta ponovno izvoljena. članica ali institucija Unije kot stranka v postopku. Podpredsednik v skladu s pogoji iz poslovnika pomaga Sodišče zaseda na občni seji, kadar so mu predložene predsedniku. Predsednika nadomešča, ko je ta zadržan ali zadeve v skladu s členi 228(2), 245(2), 247 ali 286(6) ko je funkcija predsednika nezasedena. Pogodbe o delovanju Evropske unije. Člen 10 Poleg tega lahko Sodišče, če meni, da je zadeva izjemnega pomena, po nastopu generalnega pravobranilca odloči, da Sodni tajnik pred Sodiščem priseže, da bo svoje naloge se zadeva predloži na občno sejo. opravljal nepristransko in vestno ter da bo varoval tajnost posvetovanj Sodišča. Člen 17 Člen 11 Sodišče lahko veljavno odloča le v sestavi lihega števila sodnikov. Sodišče poskrbi za nadomeščanje sodnega tajnika, kadar je ta zadržan. Odločitve senatov treh ali petih sodnikov so veljavne le, če jih sprejmejo trije sodniki. Člen 12 Odločitve velikega senata so veljavne le, če je navzočih Sodišču se dodelijo uradniki in drugi uslužbenci, ki enajst sodnikov. zagotavljajo njegovo delovanje. Odgovorni so sodnemu tajniku, ki je podrejen predsedniku. Odločitve občne seje so veljavne le, če je navzočih sedemnajst sodnikov. Člen 13 Če je eden od sodnikov senata zadržan, se lahko pod Na zahtevo Sodišča lahko Evropski parlament in Svet po pogoji, določenimi v poslovniku, pozove v senat sodnik iz rednem zakonodajnem postopku predvidita imenovanje drugega senata. pomožnih poročevalcev in določita pravila, ki urejajo njihov položaj. Pod pogoji, določenimi v poslovniku, lahko Člen 18 pomožni poročevalci sodelujejo pri pripravljalnih poizvedbah v postopkih, ki tečejo pred Sodiščem, in Sodniki ali generalni pravobranilci ne smejo sodelovati pri sodelujejo s sodnikom poročevalcem. odločanju o posamezni zadevi, pri kateri so predhodno sodelovali kot zastopniki, svetovalci ali odvetniki ene od Pomožne poročevalce, ki so izbrani med osebami, katerih strank ali o kateri so podali mnenje kot člani sodišča, neodvisnost je nedvomna in ki imajo ustrezne pravne preiskovalne komisije ali v kateri koli drugi funkciji. kvalifikacije, imenuje Svet, ki odloča z navadno večino. Pred Sodiščem prisežejo, da bodo svoje naloge opravljali Če sodnik ali generalni pravobranilec iz kakšnega nepristransko in vestno ter da bodo varovali tajnost posebnega razloga meni, da ne more sodelovati pri posvetovanj Sodišča. odločanju ali preiskavi v določeni zadevi, o tem obvesti predsednika. Če predsednik iz kakšnega posebnega razloga Člen 14 meni, da sodnik ali generalni pravobranilec ne bi smel sodelovati pri ali odločati o določeni zadevi, ga o tem Sodniki, generalni pravobranilci in sodni tajnik so dolžni obvesti. prebivati v kraju, kjer ima Sodišče svoj sedež. O vseh težavah pri uporabi tega člena odloča Sodišče. Protokol (št. 3) PDEU 145. Stranka ne more zahtevati spremembe sestave Sodišča ali Člen 21 enega njegovih senatov zaradi državljanstva sodnika ali zato, ker v sestavi Sodišča ali senata ni sodnika, ki bi imel Zadeva se predloži Sodišču s tožbo, naslovljeno na sodnega enako državljanstvo kakor ta stranka. tajnika. Tožba mora vsebovati ime in stalni naslov tožnika ter zaposlitev podpisanega, ime stranke ali strank, NASLOV III proti katerim je tožba vložena, predmet spora, zahtevek in POSTOPEK PRED SODIŠČEM kratek povzetek tožbenih razlogov. Člen 19 Tožbi mora biti priložen, kjer je to primerno, akt, katerega razveljavitev se zahteva, ali v okoliščinah iz člena 265 Države članice in institucije Unije pred Sodiščem zastopa Pogodbe o delovanju Evropske unije dokazilo z datumom, zastopnik, ki je imenovan za vsako zadevo posebej; ko je bila institucija v skladu z navedenim členom pozvana zastopniku lahko pomaga svetovalec ali odvetnik. k ukrepanju. Če ta dokazila niso priložena tožbi, sodni tajnik zadevno stranko pozove, naj jih predloži Države podpisnice Sporazuma o Evropskem v razumnem roku, pri čemer pa tožba ne more biti zavržena gospodarskem prostoru, ki niso države članice, ter v tem niti v primeru, če dokazila niso predložena po izteku roka, sporazumu navedeni nadzorni organ EFTA, so zastopani predpisanega za vložitev tožbe. na enak način. Člen 22 Druge stranke mora zastopati odvetnik. Zadeva, ki jo ureja člen 18 Pogodbe ESAE se predloži Le odvetnik, ki je vpisan v imenik odvetnikov v eni od Sodišču s pritožbo, ki je naslovljena na sodnega tajnika. držav članic ali drugi državi, ki je podpisnica Sporazuma Pritožba mora vsebovati ime in stalni naslov pritožnika ter o Evropskem gospodarskem prostoru, lahko pred zaposlitev podpisanega, sklic na odločbo, proti kateri je Sodiščem zastopa stranko ali ji pomaga. pritožba vložena, imena nasprotnih strank, predmet spora, zahtevek in kratek povzetek pritožbenih razlogov. Ti zastopniki, svetovalci in odvetniki uživajo pri zastopanju na Sodišču pravice in jamstva, potrebna za neodvisno Pritožbi mora biti priložena overjena kopija odločbe opravljanje svojih nalog, pod pogoji, ki jih določa Arbitražnega odbora, ki se izpodbija. poslovnik. Če Sodišče pritožbo zavrne, postane odločba Arbitražnega Sodišče ima glede svetovalcev in odvetnikov, ki nastopajo odbora pravnomočna. pred njim, pooblastila, ki so običajna za sodišča, pod pogoji, določenimi v poslovniku. Če Sodišče razveljavi odločbo Arbitražnega odbora, lahko slednji na pobudo ene od strank v postopku po potrebi Univerzitetni profesorji, ki so državljani držav članic, o zadevi ponovno odloča. Vezan je na vse odločitve katerih zakonodaja jim priznava pravico zastopanja na Sodišča o pravnih vprašanjih. sodišču, uživajo pred Sodiščem enake pravice, kot jih ta člen priznava odvetnikom. Člen 23 Člen 20 V zadevah iz člena 267 Pogodbe o delovanju Evropske unije mora sodišče države članice, ki prekine svoj postopek Postopek pred Sodiščem ima dva dela, pisnega in ustnega. in predloži zadevo Sodišču, o svoji odločitvi uradno obvestiti Sodišče. Sodni tajnik Sodišča o tej odločitvi nato Pisni postopek zajema posredovanje tožb, navedb o zadevi, obvesti zadevne stranke, države članice in Komisijo, ter odgovorov na tožbo in izjav, pa tudi morebitnih replik kot institucijo, organ, urad ali agencijo Unije, ki je sprejela akt, tudi vseh dokazil in dokumentov, ki to podpirajo, ali katerega veljavnost ali razlaga je predmet spora. njihovih overjenih kopij, strankam in tistim institucijam Unije, katerih odločitve so predmet spora. V dveh mesecih od tega uradnega obvestila smejo stranke, Posredovanje opravlja sodni tajnik v zaporedju in rokih, ki države članice, Komisija in, kjer je to primerno, institucija, so določeni v poslovniku. organ, urad ali agencija Unije, ki je sprejela akt, katerega veljavnost ali razlaga je predmet spora, predložiti Sodišču Ustni postopek zajema zaslišanje zastopnikov, svetovalcev navedbe o zadevi ali pisne izjave. in odvetnikov, ki ga opravi Sodišče, ter poslušanje sklepnih predlogov generalnega pravobranilca, po potrebi pa tudi V primerih iz člena 267 Pogodbe o delovanju Evropske zaslišanje prič in izvedencev. unije, sodni tajnik Sodišča o odločitvi nacionalnega sodišča obvesti tudi države podpisnice Sporazuma o Evropskem Če Sodišče meni, da zadeva ne odpira nobenega novega gospodarskem prostoru, ki niso države članice, ter v tem pravnega vprašanja, lahko po nastopu generalnega sporazumu navedeni nadzorni organ EFTA, ki lahko pravobranilca sklene, da se o zadevi odloča brez sklepnega v dveh mesecih od uradnega obvestila predložijo Sodišču predloga generalnega pravobranilca. navedbe o zadevi ali pisne izjave, če odločitev zadeva eno od področij uporabe tega sporazuma. 146 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ Če sporazum, ki ga Svet sklene z eno ali več tretjimi Člen 28 državami glede določenega področja, določa, da lahko te države predložijo navedbe o zadevi ali pisne izjave, kadar Priče in izvedenci se lahko zaslišijo pod prisego v obliki, sodišče katere od držav članic Sodišču v predhodno kakršna je določena s poslovnikom, ali v skladu odločanje predloži vprašanje, ki zadeva področje uporabe z nacionalno zakonodajo države, iz katere je priča ali tega sporazuma, se odločitev nacionalnega sodišča, ki izvedenec. vsebuje to vprašanje, uradno sporoči tudi zadevnim tretjim državam. V dveh mesecih od takega uradnega obvestila Člen 29 navedene države lahko Sodišču predložijo zaznamke ali pisne izjave. Sodišče lahko odredi, da pričo ali izvedenca zasliši sodišče v kraju njegovega stalnega prebivališča. Člen 23a (1) Odredba se pošlje pristojnemu sodišču v izvrševanje pod S poslovnikom se lahko predvidi hitri postopek, za pogoji, določenimi v poslovniku. Dokumenti, sestavljeni obravnavanje predlogov za sprejetje predhodnih odločb, ki pri izpolnjevanju zaprosila za pravno pomoč, se pod se nanašajo na območje svobode, varnosti in pravice, pa enakimi pogoji vrnejo Sodišču. nujni postopek. Stroške nosi Sodišče, vendar pa to ne posega v njegovo Pri teh postopkih se lahko za predložitev vlog ali pisnih pravico, da jih, kjer je to primerno, naloži strankam. stališč predvidi rok, ki je krajši od roka, določenega v členu 23, z odstopanjem od četrtega odstavka člena 20 pa Člen 30 se lahko predvidi tudi, da ni sklepnih predlogov generalnega pravobranilca. Država članica obravnava vsako kršitev prisege priče ali izvedenca enako, kot če bi bilo kaznivo dejanje storjeno V nujnem postopku se lahko poleg tega predvidi tudi pred enim od njenih sodišč, pristojnih za civilne zadeve. Na omejitev strank in drugih udeležencev iz člena 23, ki lahko podlagi ovadbe Sodišča zadevna država članica preganja predložijo vloge ali pisna stališča, in da se v izjemno nujnih kršilca pred svojim pristojnim sodiščem. primerih pisni postopek ne opravi. Člen 31 Člen 24 Obravnave Sodišča so javne, razen če Sodišče po uradni Sodišče lahko od strank zahteva, da priskrbijo vse dolžnosti ali na predlog strank iz tehtnih razlogov odloči dokumente in podatke, ki so po njegovem mnenju zaželeni. drugače. O vsaki zavrnitvi naredi Sodišče uradni zaznamek. Člen 32 Sodišče lahko tudi od držav članic in institucij, organov, uradov ali agencij, ki niso stranke v postopku, zahteva vse Na obravnavah lahko Sodišče zasliši izvedence, priče in podatke, ki so po njegovem mnenju potrebni v postopku. same stranke. Slednje lahko naslavljajo Sodišče le prek svojih predstavnikov. Člen 25 Člen 33 Sodišče lahko kadar koli zaupa pripravo izvedenskega mnenja posameznikom, združenjem oseb, uradom, O vsaki obravnavi se sestavi zapisnik, ki ga podpišeta odborom ali drugim organizacijam po njegovi izbiri. predsednik in sodni tajnik. Člen 34 Seznam obravnav določi predsednik. Člen 26 Priče so lahko zaslišane pod pogoji, določenimi v poslovniku. Člen 35 Člen 27 Posvetovanja Sodišča so in ostanejo tajna. Glede prič, ki izostanejo od pričanja, ima Sodišče Člen 36 pooblastila, ki so v takih primerih splošno priznana sodiščem, in lahko naloži denarne kazni pod pogoji, Sodbe so obrazložene. V njih so navedena imena sodnikov, določenimi v poslovniku. ki so odločali. Protokol (št. 3) PDEU 147. Člen 37 Člen 42 Sodbe podpišeta predsednik in sodni tajnik. Preberejo se na Države članice, institucije, organi, uradi ali agencije Unije in javnem zasedanju Sodišča. vse druge fizične ali pravne osebe lahko v primerih in pod pogoji, določenimi v poslovniku, sprožijo postopek tretje Člen 38 stranke, s katerim lahko ugovarjajo zoper sodbo, ki je bila izdana v zadevi, pri kateri same niso bile udeležene, sodba Sodišče odloča o stroških. pa škodi njihovim pravicam. Člen 39 Člen 43 Predsednik Sodišča lahko po skrajšanem postopku, ki po V primeru nejasnosti pomena ali posledic sodbe mora potrebi odstopa od nekaterih pravil tega statuta in je Sodišče na zahtevo stranke ali institucije Unije, ki ima določen v poslovniku, odloča o vlogah za odložitev upravičen interes, dati razlago. izvršitve iz člena 278 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 157 Pogodbe ESAE ali za sprejetje začasnih Člen 44 odredb v skladu s členom 279 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali za odložitev izvršbe v skladu s četrtim Obnovo postopka se lahko pri Sodišču zahteva le v odstavkom člena 299 Pogodbe o delovanju Evropske unije primeru, da se odkrije novo dejstvo odločilnega pomena, ki ali tretjim odstavkom člena 164 Pogodbe ESAE. je bilo pred izrekom sodbe neznano Sodišču in stranki, ki zahteva obnovo. Pooblastila iz prvega odstavka lahko pod pogoji, določenimi v poslovniku, izvršuje podpredsednik Sodišča. Obnova postopka se začne z odločbo, v kateri Sodišče izrecno ugotavlja obstoj novega dejstva in priznava, da je to Predsednika in podpredsednika v primeru zadržanosti dejstvo takšno, da je lahko podlaga za obnovo postopka, in nadomešča drug sodnik pod pogoji, določenimi v izjavlja, da je zahteva iz teh razlogov dopustna. poslovniku. Po poteku 10 let od dneva izreka sodbe ni več mogoče Odredba predsednika ali sodnika, ki ga nadomešča, je vložiti zahteve za obnovo postopka. začasna in v nobenem primeru ne vpliva na odločitev Sodišča o vsebini zadeve. Člen 45 Člen 40 Roki, ki upoštevajo oddaljenost, se določijo s poslovnikom. Države članice in institucije Unije se lahko pridružijo Potek roka ne škoduje pravicam, če zadevna stranka dokaže postopku, ki teče pred Sodiščem. obstoj nepredvidenih okoliščin ali višje sile. Enako velja za vse organe, urade in agencije Unije ter Člen 46 osebe, ki lahko izkažejo upravičen interes za rešitev Sodišču predložene zadeve. Fizične ali pravne osebe se ne morejo Tožbe proti Uniji v zadevah, ki izhajajo iz nepogodbene pridružiti v zadevah med državami članicami, med odgovornosti, zastarajo po petih letih od nastanka kršitve. institucijami Unije ali med državami članicami na eni strani, Zastaralni rok se prekine, če se pri Sodišču vloži tožba ali in institucijami Unije na drugi strani. če je oškodovanec predhodno naslovil svojo zahtevo na pristojno institucijo Unije. V tem primeru je treba postopek Brez poseganja v drugi odstavek se lahko države sprožiti v dvomesečnem roku, predvidenem v členu 263 podpisnice Sporazuma o Evropskem gospodarskem Pogodbe o delovanju Evropske unije; kjer je to primerno, prostoru, ki niso države članice, ter v tem sporazumu se uporabljajo določbe drugega odstavka člena 265 navedeni nadzorni organ EFTA pridružijo postopku, ki Pogodbe o delovanju Evropske unije. teče pred Sodiščem, če ta zadeva eno od področij uporabe tega sporazuma. Ta člen se uporablja tudi za tožbe proti Evropski centralni banki v zadevah, ki izhajajo iz nepogodbene odgovornosti. Z vlogo za pridružitev postopku se lahko podpre le zahtevek ene od strank. NASLOV IV SPLOŠNO SODIŠČE Člen 41 Člen 47 Če tožena stranka, ki je bila k temu pravilno vabljena, ne predloži pisnega odgovora na tožbo, se sodba izda v njeno Prvi odstavek člena 9, člen 9a, člen 14 in člen 15, prvi, škodo zaradi izostanka. Pritožba zoper sodbo se lahko vloži drugi, četrti in peti odstavek člena 17 ter člen 18 se v enem mesecu po uradnem obvestilu o njej. Če Sodišče na uporabljajo za Splošno sodišče in njegove člane. odloči drugače, pritožba ne zadrži izvršitve sodbe zaradi izostanka. Četrti odstavek člena 3 ter členi 10, 11 in 14 se mutatis mutandis uporabljajo za sodnega tajnika Splošnega sodišča. 148 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ Člen 48 291(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije; Splošno sodišče ima: b) (bukrepanje ali opustitev ukrepanja Komisije na podlagi člena 331(1) Pogodbe o delovanju a) 40 sodnikov od 25. decembra 2015; Evropske unije. b) 47 sodnikov od 1. septembra 2016; c) dva sodnika na državo članico od 1. septembra Sodišču je pridržana pristojnost tudi za tožbe na podlagi 2019. istih členov, ki jih vloži institucija Unije zoper ukrepanje ali opustitev ukrepanja Evropskega parlamenta in Sveta ali Člen 49 obeh, kadar odločata skupaj, ali Komisije ali ki jih vloži institucija Unije zoper ukrepanje ali opustitev ukrepanja Člani Splošnega sodišča so lahko pozvani k opravljanju Evropske centralne banke. naloge generalnega pravobranilca. Člen 52 Dolžnost generalnega pravobranilca je, da popolnoma nepristransko in neodvisno javno predstavi obrazložene Predsednik Sodišča in predsednik Splošnega sodišča sklepne predloge o zadevah, predloženih Splošnemu v medsebojnem soglasju določita, na kakšen način uradniki sodišču, zato da bi slednjemu pomagal pri opravljanju in drugi uslužbenci Sodišča opravljajo naloge za Splošno njegove naloge. sodišče, da bi tako zagotovili njegovo delovanje. Nekateri uradniki ali drugi uslužbenci so odgovorni sodnemu tajniku Merila za izbiro takšnih zadev in postopki za imenovanje Splošnega sodišča, ki je podrejen predsedniku Splošnega generalnih pravobranilcev so določeni v poslovniku sodišča. Splošnega sodišča. Člen 53 Član, ki je pozvan k opravljanju naloge generalnega pravobranilca v neki zadevi, ne sme sodelovati pri Postopek pred Splošnim sodiščem ureja naslov III. odločanju o njej. V njegovem poslovniku se po potrebi določijo nadaljnje in Člen 50 podrobnejše določbe glede postopka. Poslovnik lahko odstopa od četrtega odstavka člena 40 in člena 41, da bi bile Splošno sodišče zaseda v senatih treh ali petih sodnikov. upoštevane posebnosti spora na področju intelektualne Sodniki izvolijo predsednike senatov med svojimi člani. lastnine. Predsedniki senatov petih sodnikov so izvoljeni za tri leta. Ponovno so lahko izvoljeni enkrat. Ne glede na četrti odstavek člena 20 lahko generalni pravobranilec svoje obrazložene sklepne predloge Sestavo senatov in dodelitev zadev ureja poslovnik. predstavi v pisni obliki. V nekaterih primerih, ki jih ureja poslovnik, lahko Splošno sodišče odloča na občni seji ali pa odloča sodnik Člen 54 posameznik. Če je vloga ali drug procesni dokument, naslovljen na Poslovnik lahko določa tudi, da Splošno sodišče zaseda Splošno sodišče, pomotoma vložen pri sodnem tajniku v velikem senatu v zadevah in pod pogoji, navedenimi Sodišča, ga ta nemudoma pošlje sodnemu tajniku v njem. Splošnega sodišča; prav tako, če je vloga ali drug procesni dokument, naslovljen na Sodišče, pomotoma vložen pri Člen 51 sodnem tajniku Splošnega sodišča, ga ta nemudoma pošlje sodnemu tajniku Sodišča. Z odstopanjem od pravila iz člena 256(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije je pristojnost za tožbe iz Če Splošno sodišče ugotovi, da ni pristojno za členov 263 in 265 Pogodbe o delovanju Evropske unije obravnavanje in odločanje o tožbi, za katero je pristojno pridržana za Sodišče, če jih države članice vložijo zoper: Sodišče, jo odstopi Sodišču; prav tako, če Sodišče ugotovi, da je za tožbo pristojno Splošno sodišče, jo odstopi a) ukrepanje ali opustitev ukrepanja Evropskega Splošnemu sodišču, to pa ne more odkloniti pristojnosti. parlamenta ali Sveta ali obeh institucij, kadar odločata skupaj, razen glede: Če so Sodišču in Splošnemu sodišču predložene zadeve, − sklepov, ki jih Svet sprejme na podlagi kjer je predmet enak, kjer se postavlja enako vprašanje tretjega pododstavka člena 108(2) razlage ali odloča o veljavnosti istega akta, lahko Splošno Pogodbe o delovanju Evropske unije, sodišče po zaslišanju strank postopek prekine, dokler − aktov Sveta, sprejetih na podlagi uredbe Sodišče ne izda sodbe, oziroma, kadar je tožba vložena na Sveta o ukrepih za zaščito trgovine v podlagi člena 263 Pogodbe o delovanju Evropske unije, se smislu člena 207 Pogodbe o delovanju lahko Splošno sodišče izreče za nepristojno, s čimer Evropske unije, omogoči Sodišču, da odloči o takih tožbah. V enakih − aktov Sveta, s katerimi Svet uresničuje okoliščinah lahko tudi Sodišče prekine postopek; v tem izvedbena pooblastila v skladu s členom primeru se postopek pred Splošnim sodiščem nadaljuje. Protokol (št. 3) PDEU 149. Če država članica in institucija Unije izpodbijata isti akt, se Člen 59 Splošno sodišče izreče za nepristojno, da bi lahko Sodišče razsodilo o teh tožbah. Če je pritožba vložena proti odločitvi Splošnega sodišča, ima postopek pred Sodiščem pisni in ustni del. Sodišče Člen 55 lahko v skladu s pogoji, določenimi v poslovniku, po zaslišanju generalnega pravobranilca in strank odloči brez Sodni tajnik Splošnega sodišča o končnih odločitvah ustnega postopka. Splošnega sodišča, delnih odločitvah o vsebinskih vprašanjih, odločitvah o procesnih vprašanjih glede Člen 60 nepristojnosti ali nedopustnosti obvesti vse stranke ter države članice in institucije Unije, četudi se niso pridružile Brez poseganja v člena 278 in 279 Pogodbe o delovanju postopku pred Splošnim sodiščem. Evropske unije ali člena 157 Pogodbe ESAE pritožba nima odložilnega učinka. Člen 56 Z odstopanjem od člena 280 Pogodbe o delovanju Pri Sodišču se lahko vloži pritožba v dveh mesecih po Evropske unije začnejo odločitve Splošnega sodišča, uradnem obvestilu o odločbi, proti kateri je pritožba s katerimi se neka uredba razglasi za nično, veljati šele vložena, proti končnim odločitvam Splošnega sodišča in z datumom poteka roka iz prvega odstavka člena 56 tega delnim odločitvam tega sodišča o vsebinskih vprašanjih ali statuta ali, če je bila v tem roku vložena pritožba, odločitvam o procesnih vprašanjih glede nepristojnosti ali z datumom njene zavrnitve, vendar brez poseganja nedopustnosti. v pravico stranke, da skladno s členoma 278 in 279 Pogodbe o delovanju Evropske unije ali členom 157 Takšno pritožbo lahko vloži katera koli stranka, ki v celoti Pogodbe ESAE pri Sodišču zaprosi za začasno odložitev ali delno ni uspela s svojimi sklepnimi predlogi. Tisti, ki so učinkov uredbe, ki je bila razglašena za nično, ali za uvedbo se postopku pridružili, razen držav članic in institucij Unije, druge začasne odredbe. pa lahko vložijo takšno pritožbo le, če jih odločitev Splošnega sodišča neposredno prizadeva. Člen 61 Razen v zadevah, ki se nanašajo na spore med Unijo in Če je pritožba utemeljena, Sodišče razveljavi odločitev njenimi uslužbenci, lahko pritožbo vložijo tudi države Splošnega sodišča. Če stanje postopka to dovoljuje, lahko članice in institucije Unije, ki se niso pridružile postopku samo dokončno odloči o zadevi ali pa jo vrne v razsojanje pred Splošnim sodiščem. Te države članice in institucije so Splošnemu sodišču. v enakem položaju kot države članice ali institucije, ki so se pridružile postopku na prvi stopnji. Če je zadeva vrnjena Splošnemu sodišču, je to sodišče glede pravnih vprašanj vezano na odločitev Sodišča. Člen 57 Če je pritožba, ki jo vložita država članica ali institucija Vsakdo, čigar vlogo za pridružitev postopku je Splošno Unije, ki se nista pridružili postopku pred Splošnim sodišče zavrnilo, se lahko v dveh mesecih po uradnem sodiščem, utemeljena, lahko Sodišče, če meni, da je to obvestilu o odločitvi o zavrnitvi vloge pritoži na Sodišče. potrebno, navede, kateri učinki razveljavljene odločitve Splošnega sodišča naj se za stranke v sporu štejejo za Stranke v postopku se lahko pritožijo na Sodišče glede vseh dokončne. odločitev Splošnega sodišča, sprejetih na podlagi člena 278 ali člena 279 ali četrtega odstavka člena 299 Pogodbe Člen 62 o delovanju Evropske unije ali člena 157 ali tretjega odstavka člena 164 Pogodbe ESAE, v dveh mesecih po Če v primerih iz člena 256(2) in (3) Pogodbe o delovanju uradnem obvestilu o njih. Evropske unije prvi generalni pravobranilec meni, da obstaja resno tveganje za enotnost ali doslednost prava Pritožba iz prvih dveh odstavkov tega člena se obravnava Unije, lahko predlaga, da Sodišče preuči odločitev in se o njej odloča v skladu s postopkom iz člena 39. Splošnega sodišča. Predlog mora biti dan v enem mesecu po izdaji odločitve Člen 58 Splošnega sodišča. V enem mesecu po prejemu predloga prvega generalnega pravobranilca Sodišče sklene, ali je Pritožba na Sodišče je omejena na pravna vprašanja. Lahko treba odločitev ponovno preučiti ali ne. se vloži zaradi nepristojnosti Splošnega sodišča, zaradi kršitve postopka pred tem sodiščem, ki škoduje interesom Člen 62a pritožnika, pa tudi zaradi kršitve zakonodaje Unije s strani Splošnega sodišča. Sodišče odloča o vprašanjih, ki so predmet revizije, po hitrem postopku na podlagi spisa, ki mu ga posreduje Pritožba ni dovoljena glede stroškov in njihove višine. Splošno sodišče. 150 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ Udeleženci iz člena 23 tega statuta in v primerih iz Poslovnika Sodišča in Splošnega sodišča vključujeta vse člena 256(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije tudi določbe, ki so potrebne za uporabo in po potrebi za stranke v postopku pred Splošnim sodiščem, imajo pravico dopolnitev tega statuta. Sodišču predložiti navedbe ali pisne izjave o vprašanjih, ki so predmet revizije, v za ta namen predvidenem roku. Člen 64 Sodišče lahko sklene, da pred sprejemom odločitve uvede Pravila o jezikovni ureditvi na Sodišču Evropske unije se ustni postopek. določijo z uredbo, ki jo Svet sprejme soglasno. Ta uredba se sprejme bodisi na zahtevo Sodišča in po posvetovanju Člen 62b s Komisijo in Evropskim parlamentom ali na predlog Komisije in po posvetovanju s Sodiščem in Evropskim V primerih iz člena 256(2) Pogodbe o delovanju Evropske parlamentom. unije, brez poseganja v člena 278 in 279 Pogodbe o delovanju Evropske unije, predlog za revizijo in odločitev Dokler se ne sprejmejo ta pravila, se še naprej uporabljajo o uvedbi revizijskega postopka nimata odložilnega učinka. določbe poslovnika Sodišča in Splošnega sodišča o ureditvi Če Sodišče ugotovi, da odločitev Splošnega sodišča škoduje vprašanja jezikov. Z odstopanjem od členov 253 in 254 enotnosti ali doslednosti prava Unije, zadevo vrne Pogodbe o delovanju Evropske unije se te določbe lahko v odločanje Splošnemu sodišču, ki je glede pravnih spremenijo ali razveljavijo le s soglasno odobritvijo Sveta. vprašanj vezano na odločitev Sodišča; Sodišče lahko navede katere učinke odločitve Splošnega sodišča, je treba šteti za PRILOGA dokončne za stranke v sporu. Vendar Sodišče odloča SODIŠČE ZA USLUŽBENCE EVROPSKE UNIJE dokončno, če, ob upoštevanju ugotovitev revizije, rešitev spora izhaja iz ugotovljenega dejanskega stanja, na katerem Člen 1 je Splošno sodišče utemeljilo svojo odločitev. Sodišče za uslužbence Evropske unije, v nadaljnjem Če v primerih iz člena 256(3) Pogodbe o delovanju besedilu "Sodišče za uslužbence", izvršuje na prvi stopnji Evropske unije ni predlogov za revizijo ali odločitve pristojnost za odločanje v sporih med Unijo in njenimi o uvedbi revizijskega postopka, začne odgovor ali več uslužbenci na podlagi člena 270 Pogodbe o delovanju odgovorov Splošnega sodišča na predložena vprašanja Evropske unije, vključno s spori med organi, uradi ali učinkovati po izteku rokov, določenih v ta namen agencijami in njihovim osebjem, za katere je pristojnost v drugem odstavku člena 62. V primeru uvedbe dodeljena Sodišču Evropske unije. revizijskega postopka začne odgovor ali več odgovorov, ki so predmet revizije, učinkovati, če Sodišče ne odloči Člen 2 drugače, po koncu tega postopka. Če Sodišče ugotovi, da odločitev Splošnega sodišča škoduje enotnosti ali 1. Sodišče za uslužbence sestavlja sedem sodnikov. Svet doslednosti prava Unije, odgovor Sodišča na vprašanja, ki lahko na zahtevo Sodišča s kvalificirano večino število so predmet revizije, nadomesti odgovor Splošnega sodišča. sodnikov poveča. NASLOV IVA Sodniki so imenovani za dobo šest let. Sodniki, ki jim SPECIALIZIRANA SODIŠČA mandat poteče, so lahko ponovno imenovani. Člen 62c Prosto mesto se zapolni z imenovanjem novega sodnika za dobo šest let. Določbe o pristojnostih, sestavi, organizaciji in postopku specializiranih sodišč, ustanovljenih na podlagi člena 257 2. Poleg sodnikov iz prvega pododstavka odstavka 1 se Pogodbe o delovanju Evropske unije, so priložene k temu imenujejo začasni sodniki za nadomeščanje odsotnosti statutu. sodnikov, ki sicer niso v stanju invalidnosti, ki se šteje za popolno, vendar dolgotrajno ne morejo sodelovati pri Evropski parlament in Svet lahko v skladu s členom 257 reševanju zadev. Pogodbe o delovanju Evropske unije odločita, da se specializiranim sodiščem dodelijo začasni sodniki za nadomeščanje v primeru odsotnosti sodnikov, ki sicer niso Člen 3 v stanju invalidnosti, ki se šteje za popolno, vendar dolgotrajno ne morejo sodelovati pri reševanju zadev. V 1. Sodnike imenuje Svet, ki po posvetovanju z odborom, takem primeru Evropski parlament in Svet določita pogoje predvidenim v tem členu, odloča v skladu s četrtim za imenovanje začasnih sodnikov, njihove pravice in odstavkom člena 257 Pogodbe o delovanju Evropske unije dolžnosti, podrobna pravila o opravljanju njihovih nalog in . Svet pri imenovanju sodnikov zagotovi uravnoteženo okoliščine, v katerih bodo prenehali opravljati te naloge. sestavo Sodišča za uslužbence, tako da se med državljani držav članic izberejo sodniki iz kar najširšega možnega NASLOV V geografskega območja in se upoštevajo zastopani KONČNE DOLOČBE nacionalni pravni sistemi. Člen 63 Protokol (št. 3) PDEU 151. 2. Kandidira lahko vsakdo, ki ima državljanstvo Unije in 2. Sodišče za uslužbence imenuje sodnega tajnika in določi izpolnjuje pogoje iz četrtega odstavka člena 257 Pogodbe pravila, ki urejajo njegov položaj. Za sodnega tajnika tega o delovanju Evropske unije. Svet, ki odloča na priporočilo sodišča se uporabljajo četrti odstavek člena 3 ter členi 10, Sodišča, določi pogoje in podrobnosti za predložitev in 11 in 14 statuta Sodišča Evropske unije. obravnavo kandidatur. Člen 7 3. Ustanovi se odbor, ki ga sestavlja sedem osebnosti, izbranih med nekdanjimi člani Sodišča in Splošnega 1. Postopek pred Sodiščem za uslužbence ureja naslov III sodišča ter priznanimi pravniki. O imenovanju članov statuta Sodišča Evropske unije, z izjemo členov 22 in 23 odbora in pravilih za njegovo delovanje odloči Svet na statuta. V poslovniku tega sodišča se po potrebi določijo priporočilo predsednika Sodišča. nadaljnje in podrobnejše določbe glede postopka. 4. Odbor poda mnenje o ustreznosti kandidatov za 2. Ureditev vprašanja jezikov na Splošnem sodišču se izvrševanje sodniške funkcije v okviru Sodišča za uporablja tudi za Sodišče za uslužbence. uslužbence. Odbor temu mnenju priloži seznam kandidatov z najustreznejšimi izkušnjami na visoki ravni. 3. Pisni del postopka obsega vložitev tožbe in odgovora Seznam mora vsebovati vsaj dvakrat več kandidatov, kot na tožbo, razen če Sodišče za uslužbence ne odloči, da je znaša število sodnikov, ki jih mora Svet imenovati. potrebna druga izmenjava pisnih vlog. Če je prišlo do druge izmenjave pisnih vlog, lahko Sodišče za uslužbence Člen 4 v soglasju s strankami odloči brez ustnega postopka. 1. Sodniki med svojimi člani imenujejo predsednika 4. Sodišče za uslužbence lahko v vseh fazah postopka od Sodišča za uslužbence za dobo treh let. Lahko je ponovno predložitve vloge preučuje možnosti za mirno rešitev spora imenovan. in si lahko prizadeva omogočiti takšno rešitev. 2. Sodišče za uslužbence zaseda v senatih treh sodnikov. 5. Sodišče za uslužbence odloči o stroških. Ob Sodišče za uslužbence lahko v določenih primerih, ki jih upoštevanju posebnih določb poslovnika se, če sodišče ureja njegov poslovnik, odloča na občni seji, v senatu petih tako odloči, plačilo stroškov naloži neuspešni stranki. sodnikov ali pa odloča sodnik posameznik. Člen 8 3. Predsednik Sodišča za uslužbence predseduje občni seji in senatu petih sodnikov. Predsedniki senatov treh 1. Če je vloga ali drug procesni dokument, naslovljen na sodnikov se imenujejo, kot določa odstavek 1. Če je Sodišče za uslužbence, pomotoma vložen pri sodnem predsednik Sodišča za uslužbence dodeljen senatu treh tajniku Sodišča ali Splošnega Sodišča, ga ta nemudoma sodnikov, temu senatu predseduje. pošlje sodnemu tajniku Sodišča za uslužbence. Prav tako, če je vloga ali drug procesni dokument, naslovljen na 4. Pristojnosti in sklepčnost občne seje ter sestavo Sodišče ali Splošno sodišče, pomotoma vložen pri sodnem senatov in dodelitev zadev senatom ureja poslovnik. tajniku Sodišča za uslužbence, ga ta nemudoma pošlje sodnemu tajniku Sodišča ali Splošnega sodišča. Člen 5 2. Če Sodišče za uslužbence ugotovi, da ni pristojno za Členi 2 do 6, 14, 15 ter prvi, drugi in peti odstavek obravnavanje in odločanje o tožbi, za katero je pristojno člena 17 ter člen 18 statuta Sodišča Evropske unije se Sodišče ali Splošno sodišče, jo odstopi Sodišču oz. uporabljajo za Sodišče za uslužbence in njegove člane. Splošnemu sodišču. Prav tako, če Sodišče ali Splošno sodišče ugotovi, da je za tožbo pristojno Sodišče za Prisega iz člena 2 statuta se izreče pred Sodiščem in uslužbence, jo odstopi Sodišču za uslužbence, to pa ne odločitve iz členov 3, 4 in 6 Sodišče sprejme po more odkloniti pristojnosti. posvetovanju s Sodiščem za uslužbence. 3. Če so Sodišču za uslužbence in Splošnemu sodišču Člen 6 predložene zadeve, kjer se postavlja enako vprašanje razlage ali odloča o veljavnosti istega akta, lahko Sodišče za 1. Sodišču za uslužbence pomagajo službe Sodišča in uslužbence po zaslišanju strank postopek prekine, dokler Splošnega sodišča. Predsednik Sodišča ali, če je to Splošno sodišče ne izda sodbe. primerno, predsednik Splošnega sodišča v medsebojnem soglasju s predsednikom Sodišča za uslužbence določita, na Če so Sodišču za uslužbence in Splošnemu sodišču kakšen način uradniki in drugi uslužbenci Sodišča ali predložene zadeve, kjer je predmet enak, Sodišče za Splošnega sodišča opravljajo naloge za Sodišče za uslužbence odkloni pristojnost, da bi o teh zadevah lahko uslužbence, da bi tako zagotovili njegovo delovanje. odločalo Splošno sodišče. Nekateri uradniki ali drugi uslužbenci so odgovorni sodnemu tajniku Sodišča za uslužbence, ki je podrejen Člen 9 predsedniku tega sodišča. Pri Splošnem sodišču se lahko vloži pritožba v dveh mesecih po uradnem obvestilu o odločbi, proti kateri je 152 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ pritožba vložena, proti končnim odločbam Sodišča za Člen 11 uslužbence in delnim odločbam tega sodišča o vsebinskih vprašanjih ali odločbam o procesnih vprašanjih glede 1. Pritožba na Splošno sodišče je omejena na pravna nepristojnosti ali nedopustnosti. vprašanja. Lahko se vloži zaradi nepristojnosti Sodišča za uslužbence, zaradi kršitve postopka pred tem sodiščem, ki Takšno pritožbo lahko vloži katera koli stranka, ki v celoti škoduje interesom pritožnika, pa tudi zaradi kršitve ali delno ni uspela s svojimi sklepnimi predlogi. Tisti, ki so zakonodaje Unije s strani Sodišča za uslužbence. se postopku pridružili, razen držav članic in institucij Unije, pa lahko vložijo takšno pritožbo le, če jih odločba Sodišča 2. Pritožba, ki se nanaša samo na stroške in njihovo višino, za uslužbence neposredno prizadeva. ni dopustna. Člen 10 Člen 12 1. Vsakdo, čigar vlogo za pridružitev postopku je Sodišče 1. Brez poseganja v člena 278 in 279 Pogodbe o delovanju za uslužbence zavrnilo, se lahko v dveh tednih po uradnem Evropske unije in člena 157 Pogodbe ESAE pritožba na obvestilu o odločbi o zavrnitvi vloge pritoži na Splošno Splošno sodišče nima odložilnega učinka. sodišče. 2. Če je pritožba vložena proti odločbi Sodišča za 2. Stranke v postopku se lahko pritožijo na Splošno uslužbence, ima postopek pred Splošnim sodiščem pisni in sodišče glede vseh odločb Sodišča za uslužbence, sprejetih ustni del. Splošno sodišče lahko v skladu s pogoji, na podlagi člena 278 ali člena 279 ali četrtega odstavka določenimi v poslovniku, po zaslišanju strank odloči brez člena 299 Pogodbe o delovanju Evropske unije in člena 157 ustnega postopka. ali tretjega odstavka člena 164 Pogodbe ESAE, v dveh mesecih po uradnem obvestilu o njih. Člen 13 1. Če je pritožba utemeljena, Splošno sodišče razveljavi 3. O pritožbah iz odstavkov 1 in 2 tega člena lahko odloča odločbo Sodišča za uslužbence in samo odloči o zadevi. predsednik Splošnega sodišča po skrajšanem postopku, ki Zadevo vrne v razsojanje Sodišču za uslužbence, če o njej po potrebi odstopa od nekaterih pravil iz te priloge in ki bo ni možno odločiti. določen v poslovniku Splošnega sodišča. 2. Če je zadeva vrnjena Sodišču za uslužbence, je to sodišče glede pravnih vprašanj vezano na odločbo Splošnega sodišča. ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta 6 Temeljne pravice8 6.1 Pravna narava, uporaba in razlaga temeljnih pravic v EU 1. V katero kategorijo virov prava EU sodi Listina EU? 2. Pojasnite razvoj varstva temeljnih pravic v EU. 8 A. Ferčič, J. Hojnik, M. Tratnik: Uvod v pravo EU, GV Založba, Ljubljana 2011: str. 115-120; V. Trstenjak, M. Brkan: Pravo EU: Ustavno, procesno in gospodarsko pravo EU, GV Založba, Ljubljana 2019: str. 199-205 in 545-547. 154 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 3. V katerih primerih se uporablja Listina EU? Preberite sodbo v zadevi Åkerberg Fransson. 4. Ali se Listina EU o temeljnih pravicah (tudi) uporablja za (ravnanja) DČ? 5. Je temeljne pravice, ki jih določa Listina EU o temeljnih pravicah, dopustno omejiti? Komentirajte sodbo v zadevi Achbita. 6 Temeljne pravice 155. 6. Razložite trditev: Temeljne pravice (kot del ustavnih tradicij držav članic) so izjema od načela primarnosti prava EU. 7. Primerjajte vsebino in razmerje Listine EU o temeljnih pravicah z vsebino Evropske konvencije o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah (EKČP). 8. Pojasnite dosedanji postopek in odprta vprašanja pristopa EU k EKČP. 156 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 9. Ali pristojnost Sodišča EU glede temeljnih pravic konkurira ali dopolnjuje pristojnost nacionalnih sodišč? Svoj odgovor ponazorite s primeri iz sodne prakse. 10. Kaj določa Listina Evropske unije o temeljnih pravicah glede: a) smrtne kazni: b) pravice sklepanja zakonske zveze in ustvarjanja družine: c) brezplačnega obveznega šolanja: 6 Temeljne pravice 157. 6.2 Neposredni učinek 11. Preberite sodbo v zadevi Bauer in priložen članek izr. prof. dr. Petre Weingerl (Listina EU o temeljnih pravicah lahko neposredno učinkuje tudi na zasebnopravna razmerja) ter pojasnite, zakaj je potreben neposredni učinek določb prava EU! 12. S pomočjo sodne prakse Sodišča EU pojasnite, kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se bo posameznik lahko skliceval na kršitev Listine EU o temeljnih pravicah zoper: institucijo EU; državo članico; posameznika. 158 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 13. Preberite sodbo v zadevi Egenberger in pojasnite, ali se posameznik lahko sklicuje na kršitev temeljnih pravic iz Listine EU v sporu z delodajalcem, ki je zasebni subjekt? 14. Primerjajte sodbi v zadevah AMS (Association de mediation sociale) in Kücükdeveci in pojasnite, kako se v zvezi z neposrednim učinkom presojajo splošna načela in načela iz Listine. 6 Temeljne pravice 159. 15. Sredstva X-a so bila zamrznjena na podlagi prava EU (Uredba (ES) št. 765/2006 o omejevalnih ukrepih proti Belorusiji). Ustrezna uredba EU predvideva sprostitev tako zamrznjenih sredstev za plačilo opravljanja pravnih storitev. V skladu z ustrezno klavzulo lahko „pristojni nacionalni organi“ dovolijo sprostitev. X je od pristojnega nacionalnega organa zahteval oprostitev stroškov njegovega odvetnika, da bi izpodbijal odločitev o zamrznitvi sredstev. Pristojni nacionalni organ je to zahtevo zavrnil. X se sklicuje na 47. člen Listine (pravica do učinkovitega pravnega sredstva). Pristojni organ navaja, da se Listina ne uporablja za tovrstne prošnje, ker Uredba državam članicam daje diskrecijsko pravico. Člen 3(1) uredbe se glasi: "pristojni organ države članice […] lahko dovoli sprostitev". Svetujte X-u glede morebitnega pravnega varstva, ki mu ga daje pravo EU. 160 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ Slika 1: Listina in dostop do Sodišča Evropske unije, str. 33. Vir: Agencija Evropske unije za temeljne pravice: Uporaba Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v pravu in pri oblikovanju politike na nacionalni ravni Smernice, 2020, 6 Temeljne pravice 161. 6.3 Priloženo gradivo Listina EU o temeljnih pravicah lahko neposredno učinkuje tudi na zasebnopravna razmerja Petra Weingerl, PP 2018/48 Marsikdo v decembrskem času odšteva dneve do praznikov in s tem do prostih dni, da se odpočije od stresnega vsakdana. Pravica do počitka in pravica do dopusta sta med pomembnejšimi temeljnimi pravicami delavca. Tradicionalno imajo temeljne pravice vlogo ščita posameznikov pred posegi nosilcev javne oblasti, torej v vertikalnih pravnih razmerjih. A že nekaj časa niso več razumljene zgolj kot pravice, ki varujejo posameznike le nasproti nosilcem javne oblasti, temveč imajo učinek tudi na zasebnopravna razmerja. V pravni teoriji je bilo vse od uveljavitve Lizbonske pogodbe, s katero je Listina EU o temeljnih pravicah (Listina) postala pravno zavezujoča, odprto vprašanje, na kakšen način njene določbe učinkujejo na razmerja med posamezniki. V nedavni sodbi v zadevi Bauer (združeni zadevi C-569/16 in C-570/16; pravzaprav je Sodišče EU na isti dan razglasilo tri vsebinsko sorodne sodbe) je Sodišče EU razjasnilo to tematiko. Potrdilo je, da imajo določbe Listine načeloma lahko horizontalni neposredni učinek (HNU), če so za to izpolnjeni pogoji, konkretno pa je to odločilo za pravico do plačanega letnega dopusta iz člena 31(2) Listine. Gre za pomemben korak tako glede razjasnitve vprašanja učinkovanja Listine v horizontalnih razmerjih, kot tudi z vidika varstva socialnih pravic v EU, kar bo vplivalo tudi na sodno prakso slovenskih sodišč. Vsebinsko gre v zadevi Bauer za združeni zadevi, v katerih je Sodišče EU odločilo, da lahko dediči pokojnega delavca od nekdanjega delodajalca zahtevajo denarno nadomestilo za plačani letni dopust, ki ga ta delavec pred smrtjo ni izrabil. V prvi zadevi je bil pokojni zaposlen v mestni upravi, v drugi zadevi pa pri zasebnem delodajalcu. Pravica do plačanega letnega dopusta je določena s členom 7 Direktive 2003/88 in s členom 31(2) Listine. Sodišče EU je že v zadevi Bollacke (C-118/13) razsodilo, da pravica delavca do plačanega letnega dopusta z njegovo smrtjo ne ugasne. Ta temeljna pravica obsega tudi pravico do plačila med dopustom in s tem povezano pravico do denarnega nadomestila za letni dopust, ki ob prenehanju delovnega razmerja ni bil izrabljen. Ker je ta finančni del premoženjske narave, je Sodišče EU odločilo, da postane del premoženja zadevnega delavca, zato se zaradi njegove smrti ne more retroaktivno izvzeti iz njegovega premoženja. 162 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ Ustavni vidik zadeve oziroma vprašanje HNU člena 31(2) Listine se postavi zato, ker država članica (konkretno Nemčija) v svoj pravni red ni pravilno prenesla člena 7 Direktive 2003/88. V takem primeru mora nacionalno sodišče skladno z načelom primarnosti EU nacionalno zakonodajo razlagati skladno s pravom EU ('v duhu direktive'). Ker pa bi v konkretnem primeru takšna razlaga ni bila možna, saj bi pripeljala do contra legem razlage nacionalne zakonodaje, se pojavi vprašanje, ali se lahko delavec (oziroma njegovi dediči) pred nacionalnim sodiščem neposredno sklicuje na pravico do plačanega letnega dopusta, ki jo ureja tudi člen 31(2) Listine, kar bi pripeljalo do neuporabe sporne nacionalne določbe. Do tega vprašanja pride, ker določbe direktive same po sebi ne morejo imeti HNU, temveč zgolj vertikalnega. To pa posledično privede do arbitrarnega razlikovanja v praksi, saj delavec, ki je zaposlen pri organu javne oblasti, in delavec, ki je zaposlen pri zasebniku, nista enako varovana, do razlikovanja pa pride zgolj zaradi statusa njunih delodajalcev - pa čeprav gre v obeh primerih za delovnopravno razmerje. To arbitrarno razlikovanje je Sodišče EU v zadevi Bauer vsaj delno preseglo v kontekstu socialnega prava EU. Odločilo je, da se lahko posameznik v primeru, ko določena neimplementirana določba direktive zgolj potrjuje temeljno pravico, ki izvira iz različnih mednarodnih instrumentov in je kot temeljno načelo socialnega prava Unije zavezujočega značaja, sklicuje neposredno na relevantno določbo Listine, ki ureja to temeljno pravico. Na temeljno pravico iz Listine se je torej možno neposredno sklicevati v primeru, ko gre za kombinacijo (i) neimplementirane določbe direktive in (ii) temeljne pravice, ki jo ureja Listina. Posledično se v takem primeru neskladna nacionalna zakonodaja ne uporabi, kar je izraz načela primarnosti prava EU. Podobno formulo je Sodišče EU razvilo že v zadevi Mangold (C-144/04) glede prepovedi diskriminacije na podlagi starosti. Takrat Listina še ni imela obvezujoče pravne moči. Sodišče EU je odločilo, da predmetna neimplementirana določba direktive zgolj izvaja splošno načelo prava EU, tj. prepoved diskriminacije na podlagi starosti, splošno pravno načelo prava EU pa lahko učinkuje tudi v razmerjih med posamezniki. Torej sporna določba direktive nima HNU, temveč ima HNU splošno pravno načelo EU, ki ga ta določba izvaja. To formulo je sedaj Sodišče EU ponovilo tudi v kontekstu temeljnih pravic, ki jih ureja Listina. To je vsekakor pomemben korak h konstitucionalizaciji zasebnopravnih razmerjih in bo vplival tako na prakso nacionalnih sodišč kot tudi na vsebino zasebnopravnih razmerjih, še posebej takrat, ko je ena izmed pogodbenih strank šibkejša stranka, kot je to v primeru delovnih razmerij. 6 Temeljne pravice 163. 6.4 Seznam sodne prakse − 1/58, Stork, ECLI:EU:C:1959:4 − 26/69, Stauder, ECLI:EU:C:1969:57 − 11/70, Internationale Handelsgesel schaft, ECLI:EU:C:1970:114 − 4/73, Nold, ECLI:EU:C:1974:51 − C-36/02, Omega Speilhallen, ECLI:EU:C:2004:614 − C-144/04, Mangold, ECLI:EU:C:2005:709 − C-555/07, Kücükdeveci, ECLI:EU:C:2010:21 − C-282/10, Dominguez, ECLI:EU:C:2012:33 − Sklepni predlogi generalne pravobranilke Verice Trstenjak v zadevi C-282/10, Dominguez, ECLI:EU:C:2011:559 − C-617/10, Åkerberg Fransson, ECLI:EU:C:2013:105 − C-40/11, Iida, ECLI:EU:C:2012:691 − C-256/11, Dereci, ECLI:EU:C:2011:734 − C-283/11, Sky Österreich, ECLI:EU:C:2013:28 − C-399/11, Melloni, ECLI:EU:C:2013:107 − C-356/12, Glatzel, ECLI:EU:C:2014:350 − C-176/12, AMS, ECLI:EU:C:2014:2 − C-293/12 in C-594/12, Digital rights in drugi, ECLI:EU:C:2014:238 − Mnenje 2/13, Mnenje Sodišča (občna seja) z dne 18. decembra 2014, ECLI:EU:C:2014:2454 − C-118/13, Bollacke, ECLI:EU:C:2014:1755 − C-206/13, Siragusa, ECLI:EU:C:2014:126 − C-650/13, Delvigne, ECLI:EU:C:2015:648 − C-258/14, Florescu, ECLI:EU:C:2017:448 − C-419/14, WebMindLicences, ECLI:EU:C:2015:832 − Mnenje 1/15, Mnenje Sodišča (veliki senat) z dne 26. julija 2017, ECLI:EU:C:2017:592 − C-157/15, Achbita, ECLI:EU:C:2017:203 − C-201/15, Aget Iraklis, ECLI:EU:C:2016:972 − C-395/15, Daouidi, ECLI:EU:C:2016:917 − C-684/15, Max-Planck-Gesellschaft, ECLI:EU:C:2018:874 − C-414/16, Egenberger, ECLI:EU:C:2018:257 − C-569/16 in C-570/26, Bauer, ECLI:EU:C:2018:871 − C-673/16, Coman, ECLI:EU:C:2018:385 164 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ − C-609/17 in C-610/17 , TSN, ECLI:EU:C:2019:981 − C-366/18, Ortiz Mesonero, ECLI:EU:C:2019:757 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta Pogodba o Evropski uniji Člen 6 PEU uporabi ter ob ustreznem upoštevanju pojasnil iz Listine, ki (prejšnji člen 6 PEU) navajajo vire teh določb. 1. Unija priznava pravice, svoboščine in načela iz Listine 2. Unija pristopi k Evropski konvenciji o varstvu Evropske unije o temeljnih pravicah z dne 7. decembra človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ta pristop ne 2000, prilagojene 12. decembra 2007 v Strasbourgu, ki ima spreminja pristojnosti Unije, opredeljene v Pogodbah. enako pravno veljavnost kot Pogodbi. 3. Temeljne pravice, kakor jih zagotavlja Evropska Z določbami Listine se na nikakršen način ne širijo konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih pristojnosti Unije, opredeljene v Pogodbah. svoboščin in kakor izhajajo iz ustavnega izročila, skupnega državam članicam, so kot splošna načela del prava Unije. Pravice, svoboščine in načela Listine se razlagajo v skladu s splošnimi določbami naslova VII Listine o njeni razlagi in Listina Evropske unije o temeljnih pravicah Evropski parlament, Svet in Komisija slovesno razglašajo V ta namen je treba glede na spremembe v družbi, socialni naslednje besedilo kot Listino Evropske unije o temeljnih napredek ter znanstveni in tehnični razvoj okrepiti varstvo pravicah: temeljnih pravic z Listino, ki te pravice še bolj poudarja. LISTINA EVROPSKE UNIJE O TEMELJNIH Ta listina ob upoštevanju pristojnosti in nalog Unije ter PRAVICAH načela subsidiarnosti potrjuje pravice, ki izhajajo zlasti iz skupnih ustavnih tradicij in mednarodnih obveznosti držav Evropski narodi so pri oblikovanju vse tesnejše zveze članic, Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in odločeni na podlagi skupnih vrednot deliti mirno temeljnih svoboščin, socialnih listin, ki sta jih sprejela Unija prihodnost. in Svet Evrope, ter sodne prakse Sodišča Evropske unije in Evropskega sodišča za človekove pravice. V tem okviru Unija, ki se zaveda svoje duhovne in moralne dediščine, sodišča Unije in držav članic Listino razlagajo ob ustreznem temelji na nedeljivih in univerzalnih vrednotah človekovega upoštevanju pojasnil, oblikovanih pod vodstvom dostojanstva, svobode, enakopravnosti in solidarnosti; predsedstva Konvencije, ki je Listino sestavilo, in ki so bila temelji na načelu demokracije in na načelu pravne države. dopolnjena pod vodstvom predsedstva Evropske Posameznika postavlja v središče svojih dejavnosti z konvencije. vzpostavitvijo državljanstva Unije in oblikovanjem območja svobode, varnosti in pravice. Uživanje teh pravic je povezano z odgovornostmi in dolžnostmi do soljudi, človeške skupnosti in prihodnjih Ob spoštovanju raznolikosti kultur in tradicij evropskih generacij. narodov ter nacionalne identitete držav članic in organizacije njihovih organov oblasti na državni, regionalni Unija priznava Zato pravice, svoboščine in načela, in lokalni ravni Unija prispeva k ohranjanju in razvijanju teh navedena v nadaljevanju. skupnih vrednot, prizadeva si za spodbujanje uravnoteženega in trajnostnega razvoja ter zagotavlja prosti pretok oseb, storitev, blaga in kapitala ter svobodo ustanavljanja. 166 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ NASLOV I Člen 8 DOSTOJANSTVO Varstvo osebnih podatkov Člen 1 1. Vsakdo ima pravico do varstva osebnih podatkov, ki se Človekovo dostojanstvo nanj nanašajo. Človekovo dostojanstvo je nedotakljivo. Treba ga je 2. Osebni podatki se morajo obdelovati pošteno, za spoštovati in varovati. določene namene in na podlagi privolitve prizadete osebe ali na drugi legitimni podlagi, določeni z zakonom. Vsakdo Člen 2 ima pravico dostopa do podatkov, zbranih o njem, in Pravica do življenja pravico zahtevati, da se ti podatki popravijo. 3. Spoštovanje teh pravil nadzira neodvisen organ. 1. Vsakdo ima pravico do življenja. Člen 9 2. Nihče ne sme biti obsojen na smrtno kazen ali usmrčen. Pravica sklepanja zakonske zveze in pravica ustvarjanja družine Člen 3 Pravica do osebne celovitosti Pravica sklepanja zakonske zveze in pravica ustvarjanja družine sta zagotovljeni v skladu z nacionalnimi zakoni, ki 1. Vsakdo ima pravico do spoštovanja telesne in duševne urejajo uresničevanje teh pravic. celovitosti. 2. Na področjih medicine in biologije je treba spoštovati Člen 10 zlasti: Svoboda misli, vesti in vere a) svobodno privolitev po predhodni seznanitvi 1. Vsakdo ima pravico do svobode misli, vesti in vere. Ta prizadete osebe v skladu s postopki, določenimi z pravica vključuje svobodo spreminjanja vere ali prepričanja zakonom, ter svobodo izražanja svoje vere ali svojega prepričanja b) prepoved evgeničnih postopkov, zlasti tistih, posamezno ali skupaj z drugimi, javno ali zasebno, pri katerih cilj je selekcija med ljudmi, bogoslužju, pouku, običajih in obredih. c) prepoved uporabe človeškega telesa in njegovih delov za pridobivanje premoženjske koristi, 2. Pravica do ugovora vesti se prizna v skladu z d) prepoved reproduktivnega kloniranja človeških nacionalnimi zakoni, ki urejajo uresničevanje te pravice. bitij. Člen 11 Člen 4 Svoboda izražanja in obveščanja Prepoved mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja 1. Vsakdo ima pravico do svobodnega izražanja. Ta pravica vključuje svobodo mnenja ter sprejemanja in Nihče ne sme biti podvržen mučenju ali nečloveškemu ali širjenja vesti ali idej brez vmešavanja javnih organov in ne ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju. glede na državne meje. Člen 5 2. Spoštujeta se svoboda in pluralnost medijev. Prepoved suženjstva in prisilnega dela Člen 12 1. Nihče se ne sme držati v suženjstvu ali podložništvu. Svoboda zbiranja in združevanja 2. Od nikogar se ne sme zahtevati, da opravlja prisilno ali 1. Vsakdo ima pravico do mirnega zbiranja in združevanja obvezno delo. na vseh ravneh, zlasti na področju političnih, sindikalnih in državljanskih zadev, kar vključuje pravico vsakogar, da 3. Trgovina z ljudmi je prepovedana. skupaj z drugimi zaradi zaščite svojih interesov ustanavlja sindikate in se vanje včlanjuje. NASLOV II SVOBOŠČINE 2. Politične stranke na ravni Unije prispevajo k izražanju politične volje državljanov Unije. Člen 6 Pravica do svobode in varnosti Člen 13 Svoboda umetnosti in znanosti Vsakdo ima pravico do svobode in varnosti. Umetnostno ustvarjanje in znanstveno raziskovanje je Člen 7 svobodno. Spoštuje se akademska svoboda. Spoštovanje zasebnega in družinskega življenja Vsakdo ima pravico do spoštovanja svojega zasebnega in družinskega življenja, stanovanja ter komunikacij. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah 167. Člen 14 kazni, mučenju ali drugemu nečloveškemu ali Pravica do izobraževanja ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju. 1. Vsakdo ima pravico do izobraževanja in dostopa do NASLOV III poklicnega in nadaljnjega usposabljanja. ENAKOST 2. Ta pravica vključuje možnost brezplačnega obveznega Člen 20 šolanja. Enakost pred zakonom 3. Svoboda ustanavljanja izobraževalnih zavodov ob Pred zakonom so vsi enaki. spoštovanju demokratičnih načel in pravica staršev, da svojim otrokom zagotovijo vzgojo in izobraževanje v Člen 21 skladu s svojimi verskimi, svetovnonazorskimi in Prepoved diskriminacije pedagoškimi prepričanji, se spoštujeta v skladu z nacionalnimi zakoni, ki urejajo njuno uresničevanje. 1. Prepovedana je vsakršna diskriminacija na podlagi Člen 15 spola, rase, barve kože, etničnega ali socialnega porekla, Svoboda izbire poklica in pravica do dela genetskih značilnosti, jezika, vere ali prepričanja, političnega ali drugega mnenja, pripadnosti narodnostni 1. Vsakdo ima pravico do dela in do opravljanja svobodno manjšini, premoženja, rojstva, invalidnosti, starosti ali izbranega ali sprejetega poklica. spolne usmerjenosti. 2. Brez poseganja v posebne določbe Pogodb je na njunem 2. Vsakemu državljanu Unije je v kateri koli državi članici področju uporabe prepovedana vsakršna diskriminacija na zagotovljena svoboda iskanja zaposlitve, dela, ustanavljanja podlagi državljanstva. in opravljanja storitev. Člen 22 3. Državljani tretjih držav, ki smejo delati na ozemlju držav Kulturna, verska in jezikovna raznolikost članic, imajo pravico do enakih delovnih pogojev kot državljani Unije. Unija spoštuje kulturno, versko in jezikovno raznolikost. Člen 16 Člen 23 Svoboda gospodarske pobude Enakost žensk in moških Svoboda gospodarske pobude je priznana v skladu s Enakost žensk in moških se mora zagotoviti na vseh pravom Unije ter nacionalnimi zakonodajami in običaji. področjih, vključno z zaposlovanjem, delom in plačilom za delo. Člen 17 Lastninska pravica Načelo enakosti ne preprečuje ohranitve ali sprejetja ukrepov o specifičnih ugodnostih v korist nezadostno 1. Vsakdo ima pravico imeti v posesti svojo zakonito zastopanega spola. pridobljeno lastnino, jo uporabljati, z njo razpolagati in jo komu zapustiti. Lastnina se nikomur ne sme odvzeti, razen Člen 24 v javno korist v primerih in pod pogoji, ki jih določa zakon, Pravice otroka vendar le proti pravični in pravočasni odškodnini za njeno izgubo. Uživanje lastnine se lahko uredi z zakonom, kolikor 1. Otroci imajo pravico do potrebnega varstva in skrbi za je to potrebno zaradi splošnega interesa. zagotovitev njihove dobrobiti. Svoje mnenje lahko svobodno izražajo. Njihovo mnenje se upošteva v stvareh, 2. Zagotovljeno je varstvo intelektualne lastnine. ki jih zadevajo, v skladu z njihovo starostjo in zrelostjo. Člen 18 2. Pri vseh ukrepih javnih organov ali zasebnih ustanov, Pravica do azila ki se nanašajo na otroke, se morajo upoštevati predvsem koristi otroka. Ob upoštevanju pravil Ženevske konvencije z dne 28. julija 1951 in Protokola z dne 31. januarja 1967 o statusu 3. Vsak otrok ima pravico do rednih osebnih odnosov in beguncev in v skladu s Pogodbo o Evropski uniji in neposrednih stikov z obema staršema, če to ni v nasprotju Pogodbo o delovanju Evropske unije (v nadaljevanju z njegovimi koristmi. „Pogodbi“) je priznana pravica do azila. Člen 25 Člen 19 Pravice starejših Varstvo v primeru odstranitve, izgona ali izročitve Unija priznava in spoštuje pravico starejših do dostojnega 1. Kolektivni izgoni so prepovedani. in samostojnega življenja ter sodelovanja v družbenem in 2. Nihče se ne sme odstraniti, izgnati ali izročiti državi, v kulturnem življenju. kateri obstaja zanj resna nevarnost, da bo podvržen smrtni 168 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ Člen 26 Zaposlenim mladim je treba zagotoviti delovne pogoje, Vključenost invalidov primerne njihovi starosti, in jih zaščititi pred gospodarskim izkoriščanjem in kakršnim koli delom, ki bi lahko Unija priznava in spoštuje pravico invalidov do ukrepov za škodovalo njihovi varnosti, zdravju, telesnemu, zagotavljanje njihove samostojnosti, socialne in poklicne duševnemu, moralnemu ali socialnemu razvoju ali bi lahko vključenosti ter sodelovanja v življenju skupnosti. ogrozilo njihovo vzgojo. NASLOV IV Člen 33 SOLIDARNOST Družinsko in poklicno življenje Člen 27 1. Družina uživa pravno, ekonomsko in socialno varstvo. Pravica delavcev do obveščenosti in posvetovanja v podjetju 2. Za uskladitev družinskega in poklicnega življenja ima vsakdo pravico do varstva pred odpustitvijo zaradi Delavcem ali njihovim predstavnikom se morajo na materinstva ter pravico do plačanega porodniškega in ustreznih ravneh pravočasno zagotoviti informacije in starševskega dopusta ob rojstvu ali posvojitvi otroka. možnost posvetovanja v primerih in pod pogoji, določenimi s pravom Unije ter nacionalnimi zakonodajami Člen 34 in običaji. Socialna varnost in socialna pomoč Člen 28 1. Unija priznava in spoštuje pravico dostopa do dajatev Pravica do kolektivnih pogajanj in ukrepov socialne varnosti in socialnih služb, ki nudijo varstvo v primerih, kot so materinstvo, bolezen, nesreče pri delu, Delavci in delodajalci ali njihove organizacije imajo v skladu odvisnost ali starost ter v primeru izgube zaposlitve, v s pravom Unije ter nacionalnimi zakonodajami in običaji skladu s pravili, ki jih določajo pravo Unije ter nacionalne pravico pogajati se in sklepati kolektivne pogodbe na zakonodaje in običaji. ustreznih ravneh, v primeru nasprotja interesov pa do kolektivnih ukrepov za obrambo svojih interesov, vključno 2. Vsakdo, ki v Uniji zakonito prebiva in spreminja s stavko. prebivališče, ima pravico do dajatev socialne varnosti in socialnih ugodnosti v skladu s pravom Unije ter Člen 29 nacionalnimi zakonodajami in običaji. Pravica dostopa do služb za posredovanje zaposlitev 3. V boju proti socialni izključenosti in revščini Unija Vsakdo ima pravico brezplačnega dostopa do služb za priznava in spoštuje pravico do socialne pomoči in pomoči posredovanje zaposlitev. pri pridobitvi stanovanj, ki naj zagotovita dostojno življenje vsem, ki nimajo zadostnih sredstev, v skladu s pravili, ki jih Člen 30 določajo pravo Unije ter nacionalne zakonodaje in običaji. Varstvo v primeru neupravičene odpustitve Člen 35 Vsak delavec ima pravico do varstva pred neupravičeno Varovanje zdravja odpustitvijo v skladu s pravom Unije ter nacionalnimi zakonodajami in običaji. Vsakdo ima pravico do preventivnega zdravstvenega varstva in do zdravniške oskrbe v skladu s pogoji, ki jih Člen 31 določajo nacionalne zakonodaje in običaji. Pri Pošteni in pravični delovni pogoji opredeljevanju in izvajanju vseh politik in dejavnosti Unije se zagotavlja visoka raven varovanja zdravja ljudi. 1. Vsak delavec ima pravico do zdravih in varnih delovnih pogojev ter delovnih pogojev, ki spoštujejo njegovo Člen 36 dostojanstvo. Dostop do storitev splošnega gospodarskega pomena 2. Vsak delavec ima pravico do omejenega delovnega časa, Unija priznava in spoštuje dostop do storitev splošnega dnevnega in tedenskega počitka ter plačanega letnega gospodarskega pomena, ki je v skladu s Pogodbama dopusta. določen v nacionalnih zakonodajah in običajih, s čimer pospešuje socialno in teritorialno kohezijo Unije. Člen 32 Prepoved dela otrok in varstvo mladih pri delu Člen 37 Varstvo okolja Delo otrok je prepovedano. Brez poseganja v pravila, ki so za mlade ugodnejša, in razen v primeru omejenih izjem V politike Unije je treba vključiti visoko raven varstva in najnižja starost za zaposlitev ne sme biti nižja od starosti ob izboljšanje kakovosti okolja, ki se zagotavljata v skladu z dokončanju obveznega šolanja. načelom trajnostnega razvoja. Člen 38 Listina Evropske unije o temeljnih pravicah 169. Varstvo potrošnikov Člen 43 Evropski varuh človekovih pravic Politike Unije zagotavljajo visoko raven varstva potrošnikov. Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic NASLOV V ima pravico, da se obrne na evropskega varuha človekovih PRAVICE DRŽAVLJANOV pravic glede nepravilnosti pri dejavnostih institucij, organov, uradov ali agencij Unije, razen glede Sodišča Člen 39 Evropske unije pri opravljanju njegove sodne funkcije. Pravica voliti in biti voljen na volitvah v Evropski parlament Člen 44 Pravica do peticije 1. Vsak državljan Unije ima pravico, da v državi članici, v kateri prebiva, pod enakimi pogoji kakor državljani te Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s države voli in je voljen na volitvah v Evropski parlament. prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic ima pravico nasloviti peticijo na Evropski parlament. 2. Člani Evropskega parlamenta se volijo s splošnim, neposrednim, svobodnim in tajnim glasovanjem. Člen 45 Svoboda gibanja in prebivanja Člen 40 Pravica voliti in biti voljen na občinskih volitvah 1. Vsak državljan Unije ima pravico do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic. Vsak državljan Unije ima pravico, da v državi članici, v kateri prebiva, pod enakimi pogoji kakor državljani te 2. Svoboda gibanja in prebivanja se lahko v skladu s države voli in je voljen na občinskih volitvah. Pogodbama prizna državljanom tretjih držav, ki zakonito prebivajo na ozemlju ene od držav članic. Člen 41 Pravica do dobrega upravljanja Člen 46 Diplomatska in konzularna zaščita 1. Vsakdo ima pravico, da institucije, organi, uradi in agencije Unije njegove zadeve obravnavajo nepristransko, Vsak državljan Unije ima na ozemlju tretje države, v kateri pravično in v razumnem roku. država članica, katere državljan je, nima svojega predstavništva, pravico do zaščite s strani diplomatskih ali 2. Ta pravica vključuje predvsem: konzularnih organov katere koli države članice pod enakimi pogoji, kakršni veljajo za državljane te države. a) pravico vsake osebe, da se izjasni pred sprejetjem kakršnega koli posamičnega ukrepa, ki jo NASLOV VI prizadene; SODNO VARSTVO b) pravico vsake osebe do vpogleda v svoj spis ob spoštovanju legitimnih interesov zaupnosti ter Člen 47 poklicne in poslovne tajnosti; Pravica do učinkovitega pravnega sredstva in c) obveznost uprave, da svoje odločitve obrazloži. nepristranskega sodišča d) 3. Vsakdo ima pravico, da mu Unija v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna pravnim ureditvam Vsakdo, ki so mu kršene pravice in svoboščine, držav članic, nadomesti kakršno koli škodo, ki so zagotovljene s pravom Unije, ima pravico do učinkovitega jo povzročile njene institucije ali njeni uslužbenci pravnega sredstva pred sodiščem v skladu s pogoji, pri opravljanju svojih dolžnosti. določenimi v tem členu. 4. Vsakdo se lahko na institucije Unije obrne v enem od Vsakdo ima pravico, da o njegovi zadevi pravično, javno in jezikov Pogodb in mora prejeti odgovor v istem jeziku. v razumnem roku odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom predhodno ustanovljeno sodišče. Vsakdo ima Člen 42 možnost svetovanja, obrambe in zastopanja. Pravica dostopa do dokumentov Osebam, ki nimajo zadostnih sredstev, se odobri pravna Vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s pomoč, kolikor je ta potrebna za učinkovito zagotovitev prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic dostopa do sodnega varstva. ima pravico dostopa do dokumentov institucij, organov, uradov in agencij Unije, ne glede na nosilec dokumenta. Člen 48 Domneva nedolžnosti in pravica do obrambe 1. Obdolženec velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni dokazana v skladu z zakonom. 170 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 2. Vsakemu obdolžencu je zagotovljena pravica do svoboščin. Ob upoštevanju načela sorazmernosti so obrambe. omejitve dovoljene samo, če so potrebne in če dejansko ustrezajo ciljem splošnega interesa, ki jih priznava Unija, ali Člen 49 če so potrebne zaradi zaščite pravic in svoboščin drugih Načeli zakonitosti in sorazmernosti kaznivih dejanj in kazni 2. Pravice, ki jih priznava ta listina in jih urejajo določbe Pogodb, se uresničujejo v skladu s pogoji in v mejah, 1. Nihče ne sme biti obsojen za dejanje, izvršeno s opredeljenih v teh pogodbah. storitvijo ali opustitvijo, ki v času, ko je bilo storjeno, po nacionalnem ali mednarodnem pravu ni bilo določeno kot 3. Kolikor ta listina vsebuje pravice, ki ustrezajo pravicam, kaznivo dejanje. Prav tako se ne sme izreči strožja kazen od zagotovljenim z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih tiste, ki jo je bilo mogoče izreči v času, ko je bilo kaznivo pravic in temeljnih svoboščin, sta vsebina in obseg teh dejanje storjeno. Če je bila v času po storitvi dejanja z pravic enaka kot vsebina in obseg pravic, ki ju določa zakonom predpisana milejša kazen, se uporabi ta. navedena konvencija. Ta določba ne preprečuje širšega varstva po pravu Unije. 2. Ta člen ne izključuje sojenja in kaznovanja osebe zaradi storitve ali opustitve dejanja, ki je bilo v času, ko je bilo 4. Kolikor so v tej listini priznane temeljne pravice, kot storjeno, kaznivo po splošnih načelih, ki jih priznava izhajajo iz skupnih ustavnih tradicij držav članic, je treba te skupnost narodov. pravice razlagati skladno s temi tradicijami. 3. Kazen ne sme biti nesorazmerna s kaznivim dejanjem. 5. Določbe te listine, v katerih so določena načela, se lahko Člen 50 izvajajo z zakonodajnimi in izvedbenimi akti institucij, organov, uradov in agencij Unije ter akti držav članic za Pravica, da se za isto kaznivo dejanje kazensko ne preganja izvajanje prava Unije v skladu z njihovimi pristojnostmi. ali kaznuje dvakrat Nanje se sme pred sodišči sklicevati samo pri razlagi teh aktov in pri odločanju o njihovi zakonitosti. Nihče ne sme biti ponovno v kazenskem postopku ali kaznovan zaradi kaznivega dejanja, za katero je bil v Uniji v 6. Nacionalne zakonodaje in običaji se morajo v celoti skladu z zakonom s pravnomočno sodbo že oproščen ali upoštevati v skladu s to listino. obsojen. 7. Sodišča Unije in držav članic ustrezno upoštevajo NASLOV VII pojasnila, pripravljena kot vodilo za razlago te listine SPLOŠNE DOLOČBE O RAZLAGI IN UPORABI LISTINE Člen 53 Raven varstva Člen 51 Področje uporabe Nobena določba te listine se ne sme razlagati kot omejevanje ali zoževanje človekovih pravic in temeljnih 1. Določbe te listine se uporabljajo za institucije, organe, svoboščin, ki jih, na njihovem področju uporabe, urade in agencije Unije ob spoštovanju načela priznavajo pravo Unije, mednarodno pravo in mednarodni subsidiarnosti, za države članice pa samo, ko izvajajo pravo sporazumi, katerih pogodbenica je Unija ali vse države Unije. Zato spoštujejo pravice, upoštevajo načela in članice, predvsem Evropska konvencija o varstvu spodbujajo njihovo uporabo v skladu s svojimi človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter ustave držav pristojnostmi in ob spoštovanju meja pristojnosti Unije, ki članic. so ji dodeljene v Pogodbah. Člen 54 2. Ta listina ne razširja področja uporabe prava Unije Prepoved zlorabe pravic preko pristojnosti Unije niti ne ustvarja nikakršnih novih pristojnosti ali nalog Unije in ne spreminja pristojnosti in Nobena določba te listine se ne sme razlagati, kot da nalog, opredeljenih v Pogodbah. podeljuje pravico opravljanja kakršne koli dejavnosti ali storitve kakršnega koli dejanja, katerega cilj bi bil odpraviti Člen 52 pravice in svoboščine, priznane v tej listini, ali jih omejiti Obseg pravic in načel ter njihova razlaga bolj, kakor je predvideno v tej listini." Zgornje besedilo s potrebnimi prilagoditvami povzema besedilo Listine, 1. Kakršno koli omejevanje uresničevanja pravic in razglašene dne 7. decembra 2000, in jo bo nadomestilo z svoboščin, ki jih priznava ta listina, mora biti predpisano z dnem začetka veljavnosti Lizbonske pogodbe. zakonom in spoštovati bistveno vsebino teh pravic in ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta 7 Izbrani temi 7.1 Vladavina prava EU 1. Kje so opredeljene vrednote EU? 2. Katere sankcije lahko doletijo državo članico, ki krši vrednote EU? 172 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 3. Kateri so instrumenti za krepitev pravne države na ravni EU? 4. Pojasnite razmerje med členom 7 PEU in 269 PDEU. 5. Pojasnite razmerje med vladavino prava in pravno državo. 7 Izbrani temi 173. 6. Preglejte in pojasnite, kako poteka postopek na podlagi Uredbe 2020/2092. 7. Preberite sodbo v zadevi 294/83, Les Verts. Kaj je Sodišče odločilo? 8. Preberite sodbo v zadevi C-340/21, RS in pojasnite ključne iztočnice za vladavino prava EU. 174 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 9. Ali je že EU ukrepala proti državi članici zaradi domnevne kršitve vladavine prava? 10. Preberite sodbo Sodišča EU v zadevah C-156/21, Madžarska/Parlament in Svet in C-157/21, Poljska/Parlament in Svet. Kaj je Sodišče EU odločilo v zvezi z uredbo, s katero je bil vzpostavljen splošni režim pogojenosti za zaščito proračuna Unije v primeru kršitve načel pravne države v državah članicah? Kaj vse je Sodišče EU upoštevalo pri sprejemanju odločitve? 11. Države članice so zaskrbljene zaradi kršenja načela pravne države na Poljskem in Madžarskem. Ker Komisija ni aktivna v zvezi s sprožanjem tožb po 258. členu PDEU, bi rade vzele vajeti v svoje roke. Kaj jim svetujete? 7 Izbrani temi 175. 7.2 Zunanje delovanje EU 1. Predstavite zgodovinski razvoj zunanje politike EU. Kaj je namen skupne zunanje in varnostne politike v EU? 176 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 2. Kdaj je EU pridobila pravno osebnost in zakaj je ta pomembna za njeno zunanje delovanje? 3. Ali je EU članica katere od mednarodnih organizacij? 4. Kaj zajema zunanje delovanje EU? 5. Pojasnite posebnosti SZVP v zvezi s: − sprejemom zakonodajnih aktov; 7 Izbrani temi 177. − institucionalno zgradbo in aktov, ki jih lahko EU sprejme; − pristojnostjo Sodišča EU. 6. Koga v EU bo poklical ameriški predsednik Joe Biden, če bo želel razpravljati o odprtih vprašanjih med EU in ZDA? 7. Ali EU sodeluje z DČ pri izvajanju SZVP? Ali sodeluje s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami? 178 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 8. Kaj je skupna varnostna in obrambna politika? 9. Argumentirajte ( n e ) p r a v i l n o s t trditev: v okviru SZVP lahko Svet in Evropski svet sprejmeta uredbe, ne pa tudi direktiv; Drži  Ne drži  Sodišče EU razlaga pravo EU, vključno z določbami PDEU o SZVP; Drži  Ne drži  v okviru skupne zunanje in varnostne politike EU (SZVP) ima Evropski parlament ključne pristojnosti za sprejemanje aktov EU. Drži  Ne drži  7 Izbrani temi 179. 7.3 Seznam sodne prakse VLADAVINA PRAVA EU − 294/83, Les Verts, ECLI:EU:C:1986:166 − C-72/15, Rosneft, ECLI:EU:C:2017:236 − C-64/16, Associação Sindical dos Juízes Portugueses, ECLI:EU:C:2018:117 − C-542/18, RX-II Simpson, ECLI:EU:C:2020:232 − C-156/21, Madžarska proti Parlamentu in Svetu, ECLI:EU:C:2022:97 − C-157/21, Poljska proti Parlamentu in Svetu, ECLI:EU:C:2022:98 − C-430/21, RS, ECLI:EU:C:2022:99 ZUNANJE DELOVANJE EU − Mnenje 1/75, Mnenje Sodišča z dne 11. novembra 1975, ECLI:EU:C:1975:145 − Mnenje 1/76, Mnenje Sodišča z dne 26. aprila 1977, ECLI:EU:C:1977:63 − Mnenje 2/91, Mnenje Sodišča z dne 19. marca 1993, ECLI:EU:C:1993:106 − Mnenje 2/92, Mnenje Sodišča z dne 24. marca 1995, ECLI:EU:C:1995:83 − Mnenje 2/00, Mnenje Sodišča z dne 6. decembra 2001, ECLI:EU:C:2001:664 − Mnenje 1/03, Mnenje Sodišča (občna seja) 7. februarja 2006, ECLI:EU:C:2006:81 − Mnenje 2/13, Mnenje Sodišča (občna seja) z dne 18. decembra 2014, ECLI:EU:C:2014:2454 − 22/70, Komisija proti Svetu (ERTA), ECLI:EU:C:1971:32 − 21-24/72, International Fruit Company, ECLI:EU:C:1972:115 − C-132/88, Komisija proti Grčiji (IMO), ECLI:EU:C:1990:165 − C-84/98, Komisija proti Portugalski, ECLI:EU:C:2000:359 − C-402/05 P in C-415/05 P , Kadi, ECLI:EU:C:2008:461 − C-370/12, Pringle, ECLI:EU:C:2012:756 − C-114/12, Komisija proti Svetu, ECLI:EU:C:2014:2151 − C-66/13, Green Network, ECLI:EU:C:2014:2399 − C-600/14, Nemčija proti Svetu, ECLI:EU:C:2017:935 − C-72/15, Rosneft, ECLI:EU:C:2017:236 − Sklepni predlogi generalne pravobranilke Tamare Ćapeta v združenih zadevah C-29/22 P in C-44/22 P, KS in KD proti Svetu & drugi, ECLI:EU:C:2023:901 180 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta Pogodba o Evropski uniji Člen 7 PEU vzajemne pravice in obveznosti kakor tudi možnost (prejšnji člen 7 PEU) skupnega delovanja. O izvajanju teh sporazumov potekajo redna posvetovanja. 1. Na podlagi obrazloženega predloga ene tretjine držav članic, Evropskega parlamenta ali Evropske komisije lahko Člen 21 PEU Svet po odobritvi Evropskega parlamenta z večino štirih petin svojih članov ugotovi obstoj očitnega tveganja, da bi 1. Unijo pri njenem delovanju na mednarodni ravni vodijo država članica lahko huje kršila vrednote iz člena 2. Pred načela, ki so bila podlaga njenega nastanka, razvoja in širitve takšno ugotovitvijo Svet zasliši zadevno državo članico, in in ki jih želi s svojim delovanjem tudi spodbujati v svetu: lahko po istem postopku nanjo naslovi priporočila. demokracija, pravna država, univerzalnost in nedeljivost človekovih pravic in temeljnih svoboščin, spoštovanje Svet redno preverja, ali so razlogi, na podlagi katerih je bila človekovega dostojanstva, enakost in solidarnost ter sprejeta takšna ugotovitev, še naprej podani. spoštovanje načel Ustanovne listine Združenih narodov in mednarodnega prava. 2. Evropski svet lahko na predlog ene tretjine držav članic ali Evropske komisije in po odobritvi Evropskega Unija si prizadeva razvijati odnose in graditi partnerstvo parlamenta soglasno ugotovi, da ena od držav članic huje in s tretjimi državami in regionalnimi ali svetovnimi vztrajno krši vrednote iz člena 2, potem ko je pozval mednarodnimi organizacijami, ki z njo delijo načela iz zadevno državo članico, naj predloži svoje pripombe. prvega pododstavka. Zavzema se za večstranske rešitve skupnih problemov, zlasti v okviru Združenih narodov. 3. Ob sprejetju ugotovitve po odstavku 2 lahko Svet s kvalificirano večino sklene, da nekatere pravice, ki izhajajo 2. Unija določi in izvaja skupne politike in ukrepe ter si iz uporabe teh pogodb za zadevno državo članico, mirujejo, prizadeva za visoko stopnjo sodelovanja na vseh področjih vključno z glasovalnimi pravicami predstavnika vlade te mednarodnih odnosov za: države članice v Svetu. Pri tem Svet upošteva morebitne posledice takšnega mirovanja na pravice in obveznosti a) zaščito svojih vrednot, temeljnih interesov, fizičnih in pravnih oseb. varnosti, neodvisnosti in celovitosti; b) utrjevanje in podporo demokracije, pravne Obveznosti zadevne države članice po teh pogodbah so države, človekovih pravic in načel mednarodnega zanjo v vsakem primeru še naprej zavezujoče. prava; c) ohranjanje miru, preprečevanje sporov in krepitev 4. Svet lahko s kvalificirano večino naknadno sklene, da se mednarodne varnosti v skladu s cilji in načeli ukrepi, sprejeti v skladu z odstavkom 3, spremenijo ali Ustanovne listine Združenih narodov, z načeli prekličejo, kot odgovor na spremembe okoliščin, zaradi Helsinške sklepne listine ter cilji Pariške listine, katerih so bili uvedeni. tudi s tistimi, ki se nanašajo na zunanje meje; d) pospeševanje trajnostnega gospodarskega, 5. Podrobnosti glasovanja, ki se za namene tega člena socialnega in okoljskega razvoja držav v razvoju s uporabljajo za Evropski parlament, Evropski svet in Svet, prednostnim ciljem izkoreninjenja revščine; so določene v členu 354 Pogodbe o delovanju Evropske e) spodbujanje vključitve vseh držav v svetovno unije. gospodarstvo, skupaj s postopno odpravo omejitev v mednarodni trgovini; Člen 8 PEU f) pomoč pri oblikovanju mednarodnih ukrepov za ohranitev in izboljšanje kakovosti okolja in 1. Unija razvija posebne odnose z državami v svojem trajnostnega gospodarjenja s svetovnimi sosedstvu, da ustvari območje blaginje in dobrega naravnimi viri, da se zagotovi trajnostni razvoj; sosedstva, ki temelji na vrednotah Unije in za katero so g) pomoč prebivalstvu, državam in regijam, ki se značilni tesni in miroljubni odnosi na podlagi sodelovanja. spopadajo z naravnimi nesrečami ali nesrečami, ki jih je povzročil človek, in 2. Za namene odstavka 1 lahko Unija s temi državami sklepa posebne sporazume. Ti sporazumi lahko vsebujejo 182 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ h) podpiranje mednarodne ureditve, ki temelji na sklepov iz drugega odstavka člena 275 Pogodbe okrepljenem večstranskem sodelovanju in o delovanju Evropske unije. odgovorni svetovni politiki. 2. Unija v okviru načel in ciljev svojega zunanjega 3. Unija pri oblikovanju in izvajanju svojih zunanjih delovanja vodi, določa in izvaja skupno zunanjo in dejavnosti na različnih področjih iz tega naslova in iz petega varnostno politiko, ki temelji na razvoju medsebojne dela Pogodbe o delovanju Evropske unije ter zunanjih politične solidarnosti držav članic, opredelitvi vprašanj vidikov svojih drugih politik spoštuje načela in uresničuje splošnega pomena in doseganju vse bolj skladnega cilje iz odstavkov 1 in 2. ukrepanja držav članic. Unija skrbi za usklajenost različnih področij svojega 3. Države članice dejavno in brez pridržkov podpirajo zunanjega delovanja in usklajenost teh s svojimi drugimi zunanjo in varnostno politiko Unije v duhu lojalnosti in politikami. Svet in Komisija, ki jima pomaga visoki medsebojne solidarnosti ter upoštevajo delovanje Unije na predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, tem področju. zagotavljata to usklajenost in v ta namen sodelujeta. Države članice si skupaj prizadevajo za krepitev in razvoj Člen 22 PEU medsebojne politične solidarnosti. Vzdržijo se vsakršnega ravnanja, ki je v nasprotju z interesi Unije ali ki bi lahko 1. Evropski svet določa strateške interese in cilje Unije na zmanjševalo njeno učinkovitost v vlogi povezovalne sile podlagi načel in ciljev iz člena 21. v mednarodnih odnosih. Sklepi Evropskega sveta o strateških interesih in ciljih Unije Svet in visoki predstavnik skrbita za spoštovanje teh načel. se nanašajo na skupno zunanjo in varnostno politiko ter na druga področja zunanjega delovanja Unije. Zadevajo lahko Člen 25 PEU odnose Unije s posamezno državo ali regijo, lahko pa so (prejšnji člen 12 PEU) tudi tematsko usmerjeni. V njih se določijo njihovo trajanje in sredstva, ki jih dajo na razpolago Unija in države članice. Unija vodi skupno zunanjo in varnostno politiko z: Evropski svet odloča soglasno na priporočilo Sveta, ki ga ta sprejme v skladu z ureditvijo za vsako področje. Sklepi a) določitvijo splošnih smernic; Evropskega sveta se izvajajo v skladu s postopki iz Pogodb. b) sprejemanjem sklepov o določitvi: 2. Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in i. ukrepov, ki naj jih izvaja Unija; varnostno politiko in Komisija lahko Svetu predložita ii. stališč, ki naj jih sprejme Unija; skupne predloge, prvi s področja skupne zunanje in iii. podrobnosti izvajanja sklepov iz točk i) varnostne politike, druga pa s preostalih področij zunanjega in ii); delovanja. iv. in c) krepitvijo rednega sodelovanja med državami Člen 23 PEU članicami pri vodenju njihove politike. Delovanje Unije na mednarodni ravni v smislu tega Člen 26 PEU poglavja temelji na načelih in uresničuje cilje ter je v skladu (prejšnji člen 13 PEU) s splošnimi določbami iz poglavja 1. 1. Evropski svet opredeli strateške interese Unije ter Člen 24 PEU določi cilje in splošne smernice skupne zunanje in (prejšnji člen 11 PEU) varnostne politike, tudi pri vprašanjih, ki zadevajo obrambo. Sprejema potrebne sklepe. 1. Pristojnost Unije na področju skupne zunanje in varnostne politike zajema vsa področja zunanje politike in Če tako zahteva mednarodni razvoj dogodkov, predsednik vsa vprašanja, ki so povezana z varnostjo Unije, vključno Evropskega sveta skliče izredno zasedanje Evropskega s postopnim oblikovanjem skupne obrambne politike, ki sveta za določitev strateških usmeritev politike Unije glede lahko vodi do skupne obrambe. tega razvoja. Za skupno zunanjo in varnostno politiko veljajo posebna 2. Svet oblikuje skupno zunanjo in varnostno politiko in pravila in postopki. Če v Pogodbah ni določeno drugače, jo sprejema sklepe, potrebne za določitev in izvajanje te opredeljujeta in izvajata Evropski svet in Svet, ki odločata politike na podlagi splošnih smernic in strateških usmeritev, soglasno. Sprejemanje zakonodajnih aktov je izključeno. ki jih določi Evropski svet. Skupno zunanjo in varnostno politiko izvajajo visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno Svet in visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in politiko ter države članice v skladu s Pogodbama. Posebna varnostno politiko skrbita za enotnost, doslednost in vloga Evropskega parlamenta in Komisije na tem področju učinkovitost delovanja Unije. je opredeljena v Pogodbah. Sodišče Evropske unije ni pristojno za te določbe, razen za nadzor skladnosti 3. Visoki predstavnik in države članice izvajajo skupno s členom 40 te pogodbe ter za nadzor zakonitosti nekaterih zunanjo in varnostno politiko z uporabo nacionalnih sredstev in sredstev Unije. Pogodba o Evropski uniji 183. Člen 27 PEU Člen 29 PEU (prejšnji čen 15 PEU) 1. Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in Svet sprejema sklepe, ki opredeljujejo pristop Unije do varnostno politiko, ki predseduje Svetu za zunanje zadeve, posamezne geografske ali vsebinske zadeve. Države članice s svojimi predlogi prispeva k oblikovanju skupne zunanje zagotavljajo skladnost svoje nacionalne politike s stališči in varnostne politike in zagotavlja izvajanje sklepov, ki sta Unije. jih sprejela Evropski svet in Svet. Člen 30 PEU 2. Visoki predstavnik zastopa Unijo v zadevah, povezanih (prejšnji člen 22 PEU) s skupno zunanjo in varnostno politiko. V imenu Unije vodi politični dialog s tretjimi stranmi in izraža stališča 1. Države članice, visoki predstavnik Unije za zunanje Unije v mednarodnih organizacijah in na mednarodnih zadeve in varnostno politiko ali visoki predstavnik konferencah. s podporo Komisije lahko na Svet naslovijo vprašanja skupne zunanje in varnostne politike ter mu ustrezno 3. Visokemu predstavniku pri izpolnjevanju njegovih predložijo svoje pobude oziroma predloge. nalog pomaga Evropska služba za zunanje delovanje. Ta služba opravlja svoje delo v sodelovanju z diplomatskimi 2. Kadar je potrebna hitra odločitev, visoki predstavnik na službami držav članic in jo sestavljajo uradniki iz ustreznih lastno pobudo ali na zahtevo države članice skliče izredno oddelkov generalnega sekretariata Sveta in Komisije ter sejo Sveta v oseminštiridesetih urah, v najnujnejših napoteno osebje iz nacionalnih diplomatskih služb. Sklep primerih pa v krajšem roku. Sveta določa organizacijo in delovanje Evropske službe za zunanje delovanje. Svet odloča na predlog visokega Člen 31 PEU predstavnika po posvetovanju z Evropskim parlamentom (prejšnji člen 23 PEU) in po odobritvi Komisije. 1. Sklepe iz tega poglavja sprejemata Evropski svet in Svet Člen 28 PEU soglasno, razen če to poglavje ne določa drugače. (prejšnji člen 14 PEU) Sprejemanje zakonodajnih aktov je izključeno. 1. Kadar mednarodni položaj zahteva operativno Vsak član Sveta, ki se vzdrži glasovanja, lahko obrazloži ukrepanje Unije, Svet sprejme potrebne sklepe. V teh svojo vzdržanost s formalno izjavo skladno s tem sklepih so določeni njihovi cilji, obseg in sredstva, ki morajo pododstavkom. V tem primeru član Sveta ni zavezan biti dana na razpolago Uniji, ter pogoji za njihovo izvajanje, izvajati sklepa, vendar soglaša, da je sklep zavezujoč za po potrebi pa tudi njihovo trajanje. Unijo. V duhu vzajemne solidarnosti se zadevna država članica vzdrži vseh dejanj, ki bi lahko nasprotovala ali Če se spremenijo okoliščine z bistvenim vplivom na ovirala delovanje Unije na podlagi tega sklepa, druge države vprašanje, ki je predmet sklepa, Svet ponovno preuči načela članice pa spoštujejo njeno stališče. Če člani Sveta, ki so se in cilje tega sklepa ter sprejme potrebne sklepe. tako vzdržali, predstavljajo najmanj tretjino držav članic, ki imajo skupaj najmanj tretjino prebivalstva Unije, sklep ni 2. Sklepi iz odstavka 1 obvezujejo države članice pri sprejet. stališčih, ki jih sprejemajo, in pri njihovem delovanju. 2. Z odstopanjem od določb odstavka 1 odloča Svet 3. Če se načrtuje sprejetje nacionalnega stališča ali s kvalificirano večino: izvajanje nacionalnih ukrepov skladno s sklepom iz odstavka 1, zadevna država članica to sporoči dovolj − pri sprejemanju sklepa o določitvi ukrepov ali zgodaj, da se omogoči predhodno posvetovanje v Svetu, če stališč Unije na podlagi sklepa Evropskega sveta o je to potrebno. Obveznost predhodnega obveščanja ne strateških interesih in ciljih Unije iz člena 22(1), velja za ukrepe, ki pomenijo le prenos sklepov Sveta na − pri sprejemanju sklepa o določitvi ukrepov ali nacionalni ravni. stališč Unije na predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, ki 4. V nujnih primerih, nastalih zaradi spremembe razmer, ga je predložil na posebno zahtevo, ki mu jo je in če Svet ni revidiral sklepa iz odstavka 1, lahko države Evropski svet dal na lastno pobudo ali pobudo članice po hitrem postopku sprejmejo potrebne ukrepe ob visokega predstavnika, upoštevanju splošnih ciljev tega sklepa. Zadevna država − pri sprejemanju vseh sklepov o izvajanju sklepa o članica nemudoma obvesti Svet o vseh takih ukrepih. določitvi ukrepov ali stališč Unije, 5. Če pri izvajanju sklepa iz tega člena nastanejo večje − pri imenovanju posebnega predstavnika v skladu težave, država članica z njimi seznani Svet, ki o njih s členom 33. razpravlja in poišče ustrezne rešitve. Te ne smejo nasprotovati ciljem sklepa iz odstavka 1 niti zmanjševati Če član Sveta izjavi, da namerava iz bistvenih in utemeljenih njegove učinkovitosti. razlogov nacionalne politike nasprotovati sprejetju odločitve, ki se mora sprejeti s kvalificirano večino, se ne glasuje. Visoki predstavnik v tesnem posvetovanju z zadevno državo članico poišče zanjo sprejemljivo rešitev. Če mu to ne uspe, lahko Svet s kvalificirano večino zahteva 184 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ predložitev zadeve Evropskemu svetu, da ta o njej soglasno 2. V skladu s členom 24(3) države članice, ki so zastopane sprejme sklep. v mednarodnih organizacijah ali na mednarodnih konferencah, kjer ne sodelujejo vse države članice, slednje 3. Evropski svet lahko soglasno sprejme sklep, ki določa, in visokega predstavnika obveščajo o vseh zadevah da Svet odloča s kvalificirano večino v primerih, ki niso skupnega interesa. navedeni v odstavku 2. Države članice, ki so tudi članice Varnostnega sveta 4. Odstavka 2 in 3 se ne uporabljata za sklepe, ki zadevajo Združenih narodov, se bodo medsebojno usklajevale in vojaške in obrambne zadeve. izčrpno obveščale druge države članice in visokega predstavnika. Države članice, ki so članice Varnostnega 5. Pri postopkovnih vprašanjih Svet odloča z večino sveta, pri opravljanju svojih dolžnosti zagovarjajo stališča in svojih članov. interese Unije, ne da bi to vplivalo na njihove odgovornosti po določbah Ustanovne listine Združenih narodov. Člen 32 PEU (prejšnji člen 16 PEU) Kadar Unija sprejme stališče do zadeve, ki je na dnevnem redu Varnostnega sveta Združenih narodov, države V okviru Evropskega sveta in Sveta se države članice članice, ki so v Varnostnem svetu, zahtevajo, da se visoki posvetujejo o vseh zadevah zunanje in varnostne politike predstavnik zaprosi, naj predstavi stališče Unije. splošnega pomena, da bi določile skupen pristop . Pred ukrepanjem na mednarodni ravni ali prevzemom Člen 35 PEU obveznosti, ki bi lahko vplivala na interese Unije, se države (prejšnji člen 20 PEU) članice med seboj posvetujejo v okviru Evropskega sveta ali Sveta. Države članice z uskladitvijo ukrepanja Diplomatska in konzularna predstavništva držav članic ter omogočajo, da lahko Unija uveljavi svoje interese in delegacije Unije v tretjih državah in na mednarodnih vrednote na mednarodni ravni. Države članice so konferencah ter njihova predstavništva pri mednarodnih medsebojno solidarne. organizacijah sodelujejo pri zagotavljanju tega, da se upoštevajo in izvajajo sklepi o določitvi stališč in ukrepov Kadar Evropski svet ali Svet določi skupni pristop Unije Unije, sprejeti na podlagi tega poglavja. v smislu prvega pododstavka, visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in ministri za zunanje Sodelovanje krepijo z izmenjavo informacij in s pripravo zadeve držav članic usklajujejo svoje dejavnosti v okviru skupnih ocen . Sveta. Prispevajo k uresničevanju pravic državljanov Unije do Diplomatska predstavništva držav članic in delegacije Unije zaščite na ozemlju tretjih držav iz člena 20(2)(c) Pogodbe v tretjih državah in pri mednarodnih organizacijah o delovanju Evropske unije in ukrepov, sprejetih v skladu sodelujejo in prispevajo k oblikovanju in izvajanju s členom 23 navedene pogodbe. skupnega pristopa. Člen 36 PEU Člen 33 PEU (prejšnji člen 21 PEU) (prejšnji člen 18 PEU) Visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in varnostno Svet lahko, na predlog visokega predstavnika Unije za politiko se redno posvetuje z Evropskim parlamentom zunanje zadeve in varnostno politiko imenuje posebnega o glavnih vidikih in temeljnih usmeritvah skupne zunanje predstavnika za določena politična vprašanja. Posebni in varnostne politike ter skupne varnostne in obrambne predstavnik opravlja svoje naloge pod vodstvom visokega politike in ga obvešča o razvoju teh politik. Skrbi, da se predstavnika. mnenja Evropskega parlamenta ustrezno upoštevajo. Pri obveščanju Evropskega parlamenta lahko sodelujejo Člen 34 PEU posebni predstavniki. (prejšnji člen 19 PEU) Evropski parlament lahko Svetu in visokemu predstavniku 1. Države članice usklajujejo svoje delovanje zastavlja vprašanja ali daje priporočila. Dvakrat na leto v mednarodnih organizacijah in na mednarodnih razpravlja o napredku pri izvajanju skupne zunanje in konferencah. Na takih forumih podpirajo stališča Unije. varnostne politike, vključno s skupno varnostno in Tako usklajevanje organizira visoki predstavnik Unije za obrambno politiko. zunanje zadeve in varnostno politiko. Člen 37 PEU V mednarodnih organizacijah in na mednarodnih (prejšnji člen 24 PEU) konferencah, na katerih ne sodelujejo vse države članice, sodelujoče podpirajo stališča Unije. Unija lahko z eno ali več državami ali mednarodnimi organizacijami sklepa sporazume na področjih iz tega poglavja. Pogodba o Evropski uniji 185. Člen 38 PEU članice, katerih predstavniki so v Svetu dali formalno izjavo (prejšnji člen 25 PEU) skladno z drugim pododstavkom člena 31(1), niso zavezane prispevati k njihovemu financiranju. Politični in varnostni odbor brez poseganja v člen 240 Pogodbe o delovanju Evropske unije spremlja mednarodni 3. Svet sprejme sklep o določitvi posebnih postopkov za položaj na področjih, ki jih zadeva skupna zunanja in zagotovitev hitrega dostopa do odobrenih sredstev iz varnostna politika, ter prispeva k opredeljevanju politik proračuna Unije za nujno financiranje pobud v okviru s tem, da Svetu na zahtevo visokega predstavnika Unije za skupne zunanje in varnostne politike, predvsem za zunanje zadeve in varnostno politiko ali na lastno pobudo pripravljalne dejavnosti za misijo iz člena 42(1) in iz daje mnenja. Prav tako spremlja izvajanje dogovorjenih člena 43. Svet odloča po posvetovanju z Evropskim politik, ne da bi to posegalo v pristojnosti visokega parlamentom. predstavnika. Pripravljalne dejavnosti za misijo iz člena 42(1) in iz Politični in varnostni odbor na področju uporabe tega člena 43, ki se ne krijejo iz proračuna Unije, se financirajo poglavja v okviru odgovornosti Sveta in visokega iz zagonskega sklada, v katerem so prispevki držav članic. predstavnika izvaja politični nadzor in strateško vodi Svet s kvalificirano večino na predlog visokega operacije za krizno upravljanje iz člena 43. predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sprejme sklepe o določitvi: Svet lahko za namen in za čas trajanja operacije za krizno upravljanje, kakor ju določi Svet, pooblasti odbor, da a) postopkov za ustanovitev in financiranje sprejme ustrezne odločitve glede političnega nadzora in zagonskega sklada, zlasti zneskov, ki se prispevajo strateškega vodenja operacije. v sklad; b) postopkov za upravljanje zagonskega sklada; Člen 39 PEU c) postopkov finančnega nadzora. V skladu s členom 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije Kadar misija, načrtovana po členu 42(1) in členu 43, ne in z odstopanjem od odstavka 2 navedenega člena Svet more biti financirana iz proračuna Unije, Svet visokega sprejme sklep o določitvi pravil o varstvu fizičnih oseb, ko predstavnika pooblasti za uporabo sredstev iz sklada. države članice obdelujejo osebne podatke pri opravljanju Visoki predstavnik Svetu poroča o izvajanju tega dejavnosti s področja uporabe tega poglavja, in o prostem pooblastila. pretoku takih podatkov. Upoštevanje teh pravil nadzirajo neodvisni organi. Člen 42 PEU (prejšnji člen 17 PEU) Člen 40 PEU (prejšnji člen 47 PEU) 1. Skupna varnostna in obrambna politika je sestavni del skupne zunanje in varnostne politike. Uniji zagotavlja Izvajanje skupne zunanje in varnostne politike ne vpliva na operativno sposobnost, oprto na civilna in vojaška uporabo postopkov in obseg dodeljenih pristojnosti sredstva. Unija jih lahko uporablja pri misijah zunaj svojih institucij, ki jih določata Pogodbi za izvajanje pristojnosti meja za ohranjanje miru, preprečevanje konfliktov in Unije iz členov 3 do 6 Pogodbe o delovanju Evropske krepitev mednarodne varnosti v skladu z načeli Ustanovne unije. listine Združenih narodov. Za izvajanje teh misij se uporabijo zmogljivosti, ki jih zagotovijo države članice. Prav tako izvajanje politik iz navedenih členov ne vpliva na uporabo postopkov in obseg dodeljenih pristojnosti 2. Skupna varnostna in obrambna politika vključuje institucij, ki jih določata Pogodbi za izvajanje pristojnosti postopno oblikovanje skupne obrambne politike Unije. Ta Unije iz tega poglavja. vodi do skupne obrambe, če Evropski svet soglasno tako odloči. V tem primeru državam članicam priporoči Člen 41 PEU sprejetje takšne odločitve v skladu z njihovimi ustavnimi (prejšnji člen 28 PEU) pravili. 1. Odhodki, ki nastanejo za poslovanje institucij na Politika Unije v skladu s tem oddelkom ne posega podlagi izvajanja tega poglavja, bremenijo proračun Unije. v posebno naravo varnostne in obrambne politike posameznih držav članic in spoštuje obveznosti iz 2. Odhodki pri poslovanju, ki nastanejo zaradi izvajanja Severnoatlantske pogodbe tistih držav članic, ki vidijo tega poglavja, prav tako bremenijo proračun Unije, kar pa uresničevanje svoje skupne obrambe v Severnoatlantski ne velja za odhodke, ki nastanejo zaradi vojaških ali zvezi (NATO), ter je združljiva s skupno varnostno in obrambnih ukrepov in v primerih, ko Svet soglasno odloči obrambno politiko, vzpostavljeno v tem okviru. drugače. 3. Države članice dajo Uniji na razpolago civilne in Kadar odhodki ne bremenijo proračuna Unije, bremenijo vojaške zmogljivosti za izvajanje skupne varnostne in države članice po ključu bruto nacionalnega proizvoda, obrambne politike za uresničevanje ciljev, ki jih opredeli razen če Svet soglasno ne odloči drugače. Pri odhodkih, ki Svet. Države članice, ki med seboj ustanovijo nastanejo zaradi vojaških ali obrambnih ukrepov, države 186 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ večnacionalne sile, lahko te sile dajo na razpolago tudi za varnostnim odborom skrbi za usklajevanje med civilnimi in skupno varnostno in obrambno politiko. vojaškimi vidiki takšnih ukrepov. Države članice si prizadevajo za postopno izboljšanje Člen 44 PEU svojih vojaških zmogljivosti. Agencija za področje razvoja obrambnih zmogljivosti, raziskav, nabave in oborožitve 1 V okviru sklepov, sprejetih v skladu s členom 43, lahko (v nadaljnjem besedilu "Evropska obrambna agencija") Svet izvedbo misije zaupa skupini držav članic, ki to želijo ugotavlja operativne potrebe, spodbuja ukrepe za njihovo in imajo ustrezne zmogljivosti za takšno misijo. Te države izpolnjevanje, prispeva k določanju in po potrebi izvajanju članice se, v sodelovanju z visokim predstavnikom Unije za vseh ukrepov, ki so potrebni za krepitev industrijskih in zunanje zadeve in varnostno politiko, med seboj tehnoloških temeljev obrambnega sektorja, sodeluje pri dogovorijo glede vodenja misije. določanju evropske politike na področju zmogljivosti in oboroževanja ter pomaga Svetu pri ocenjevanju izboljšanja 2. Države članice, ki sodelujejo pri izvajanju misije, na vojaških zmogljivosti. lastno pobudo ali na zahtevo druge države članice o njenem poteku redno obveščajo Svet. Če ima izvajanje misije večje 4. Sklepe o skupni varnostni in obrambni politiki, posledice ali zahteva spremembo cilja, obsega in pogojev vključno s tistimi o uvedbi misije po tem členu, sprejme misije, določenih v sklepih iz odstavka 1, te države Svet soglasno na predlog visokega predstavnika Unije za nemudoma obvestijo Svet. V takih primerih Svet sprejme zunanje zadeve in varnostno politiko ali na pobudo države potrebne sklepe. članice. Visoki predstavnik lahko predlaga uporabo nacionalnih sredstev kakor tudi instrumentov Unije, po Člen 45 PEU potrebi skupaj s Komisijo. 1. Naloge Evropske obrambne agencije iz člena 42(3), ki 5. Svet lahko za ohranitev vrednot Unije in v korist njenih je podrejena Svetu, so: interesov izvedbo misije v okviru Unije zaupa skupini držav članic. Izvajanje take misije ureja člen 44. a) sodelovati pri ugotavljanju ciljev držav članic glede njihovih vojaških zmogljivosti in pri oceni 6. Države članice, ki glede vojaških zmogljivosti izpolnjevanja obveznosti, ki so jih države članice izpolnjujejo višja merila in so sprejele večje medsebojne prevzele v zvezi s temi zmogljivostmi; obveznosti na tem področju v zvezi z najzahtevnejšimi b) spodbujati harmonizacijo operativnih potreb in misijami, vzpostavijo stalno strukturno sodelovanje sprejetje učinkovitih in združljivih postopkov v okviru Unije. Takšno sodelovanje ureja člen 46. To naročanja; sodelovanje ne vpliva na določbe člena 43. c) predlagati večstranske projekte za izpolnjevanje ciljev glede vojaških zmogljivosti, zagotavljati 7. V primeru oboroženega napada na ozemlje države usklajevanje programov, ki jih izvajajo države članice, ji morajo druge države članice v skladu članice, in upravljanje posebnih programov z 51. členom Ustanovne listine Združenih narodov sodelovanja; zagotoviti pomoč in podporo z vsemi razpoložljivimi d) podpirati raziskave na področju obrambne sredstvi. To ne vpliva na posebno naravo varnostne in tehnologije ter usklajevati in načrtovati skupne obrambne politike posameznih držav članic. raziskovalne dejavnosti in preučevati tehnične rešitve za prihodnje operativne potrebe; Obveznosti in sodelovanje na tem področju so skladni e) prispevati k določanju, in po potrebi k izvajanju, z obveznostmi v Organizaciji Severnoatlantske pogodbe, ki vsakršnih koristnih ukrepov za krepitev za njene države članice ostaja temelj njihove kolektivne industrijskih in tehnoloških temeljev obrambnega obrambe in okvir za njeno izvajanje. sektorja ter izboljšanju učinkovitosti vojaških odhodkov. Člen 43 PEU 2. V Evropski obrambni agenciji lahko sodelujejo vse 1. Misije iz člena 42(1), pri katerih lahko Unija uporabi države članice, ki to želijo. Svet s kvalificirano večino civilna in vojaška sredstva, vključujejo skupne operacije sprejme sklep o določitvi statuta, sedeža in načina delovanja razoroževanja, humanitarne in reševalne misije, vojaško Agencije. Sklep upošteva raven dejanskega sodelovanja pri svetovanje in pomoč, misije za preprečevanje sporov in dejavnostih Agencije. Znotraj Agencije se oblikujejo ohranjanje miru, bojne operacije za krizno upravljanje, posebne skupine, v katerih sodelujejo države članice, ki vključno z vzpostavljanjem miru in pokonfliktno izvajajo skupne projekte. Agencija izvaja svoje naloge po stabilizacijo. Vse te misije lahko prispevajo k boju proti potrebi v povezavi s Komisijo. terorizmu, skupaj s pomočjo tretjim državam v boju proti terorizmu na njihovih ozemljih. Člen 46 PEU 2. Svet sprejme sklepe v zvezi z misijami iz odstavka 1, 1. Države članice, ki se želijo vključiti v stalno strukturno s katerimi določi njihove cilje in obseg ter splošne pogoje sodelovanje iz člena 42(6), izpolnjujejo merila in so sprejele za njihovo izvajanje. Visoki predstavnik Unije za zunanje obveznosti o vojaških zmogljivostih iz Protokola o stalnem zadeve in varnostno politiko pod nadzorom Sveta ter strukturnem sodelovanju, o svoji nameri uradno obvestijo v tesnem sodelovanju in stalnem stiku s Političnim in Pogodba o Evropski uniji 187. Svet in visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in 4. Če vključena država članica meril ne izpolnjuje več ali varnostno politiko. ni več sposobna izpolnjevati sprejetih obveznosti iz členov 1 in 2 Protokola o stalnem strukturnem 2. V treh mesecih po uradnem obvestilu iz odstavka 1 sodelovanju, lahko Svet sprejme sklep o mirovanju Svet sprejme sklep o stalnem strukturnem sodelovanju in sodelovanja zadevne države članice. sestavi seznam vključenih držav članic. Svet odloča s kvalificirano večino po posvetovanju z visokim Svet odloča s kvalificirano večino. Glasujejo le člani Sveta, predstavnikom. ki predstavljajo vključene države članice, z izjemo zadevne države članice. 3. Država članica, ki se želi pozneje vključiti v stalno strukturno sodelovanje, o svoji nameri uradno obvesti Svet Kvalificirana večina se določi v skladu in visokega predstavnika. s členom 238(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije. Svet sprejme sklep o potrditvi sodelovanja države članice, 5. Vključena država članica, ki želi izstopiti iz stalnega ki izpolnjuje merila in prevzema obveznosti iz členov 1 in strukturnega sodelovanja, o svoji odločitvi uradno obvesti 2 Protokola o stalnem strukturnem sodelovanju. Svet Svet, ki se seznani s tem, da zadevna država članica vanj ni odloča s kvalificirano večino po posvetovanju z visokim več vključena. predstavnikom. Glasujejo le člani Sveta, ki predstavljajo vključene države članice. 6. Sklepi in priporočila Sveta, sprejeti v okviru stalnega strukturnega sodelovanja, razen tistih iz odstavkov 2 do 5, Kvalificirana večina se določi v skladu se sprejmejo soglasno. Za namene tega odstavka soglasje s členom 238(3)(a) Pogodbe o delovanju Evropske unije. pomeni samo glasove predstavnikov vključenih držav članic. 188 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta Pogodba o delovanju Evropske unije Člen 205 PDEU Kadar sporazum o trgovini s storitvami, trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine ali tujih neposrednih naložbah Delovanje Unije na mednarodni ravni, v okviru tega dela, vsebuje določbe, pri katerih je za sprejetje notranjih pravil temelji na načelih in uresničuje cilje iz poglavja 1 naslova potrebno soglasje, Svet o pogajanjih in sklenitvi takega V Pogodbe o Evropski uniji ter je v skladu s splošnimi sporazuma odloča soglasno. določbami iz navedenega poglavja. Svet prav tako odloča soglasno o pogajanjih in sklenitvi Člen 206 PDEU sporazumov: (prejšnji člen 131 PES) a) na področju trgovine s kulturnimi in avdio- Z vzpostavitvijo carinske unije v skladu s členi 28 do 32 vizualnimi storitvami, kadar bi ti sporazumi lahko Unija v skupnem interesu prispeva k usklajenemu razvoju škodovali kulturni in jezikovni raznolikosti Unije; svetovne trgovine, postopnemu odpravljanju omejitev b) na področju trgovine s socialnimi, v mednarodni trgovini in pri tujih neposrednih izobraževalnimi in zdravstvenimi storitvami, naložbah ter k zmanjševanju carinskih in drugih ovir. kadar obstaja nevarnost, da bi ti sporazumi resno ovirali nacionalno ureditev teh storitev in posegli Člen 207 PDEU v pristojnost držav članic za njihovo (prejšnji člen 133 PES) zagotavljanje. 1. Skupna trgovinska politika temelji na enotnih načelih, 5. Pogajanja in sklepanje mednarodnih sporazumov na zlasti glede sprememb carinskih stopenj, sklenitve področju prevoza so v skladu z določbami naslova sporazumov o carinskih tarifah in trgovini, ki se nanašajo VI tretjega dela in člena 218. na trgovino z blagom in storitvami, trgovinske vidike pravic intelektualne lastnine, tuje neposredne naložbe, doseganje 6. Izvajanje dodeljenih pristojnosti iz tega člena na enotnosti pri ukrepih liberalizacije, izvozno politiko in področju trgovinske politike ne vpliva na razmejitev ukrepe trgovinske zaščite, na primer pri dampingu ali pristojnosti med Unijo in državami članicami in ne subvencijah. Skupna trgovinska politika se izvaja v okviru povzroči harmonizacije zakonov ali drugih predpisov držav načel in ciljev zunanjega delovanja Unije. članic, če Pogodbi takšno harmonizacijo izključujeta. 2. Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po Člen 208 PDEU rednem zakonodajnem postopku, določita ukrepe, (prejšnji člen 177 PES) s katerimi se opredeli okvir za izvajanje skupne trgovinske politike. 1. Politika Unije na področju razvojnega sodelovanja se izvaja v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije. 3. Če se je treba z eno ali več tretjimi državami ali Politika razvojnega sodelovanja Unije in politike razvojnega mednarodnimi organizacijami pogajati in skleniti sodelovanja držav članic se med seboj dopolnjujejo in sporazum, se ob upoštevanju posebnih določb tega člena krepijo. uporablja člen 218. Glavni cilj politike Unije na tem področju je zmanjšanje in dolgoročno izkoreninjenje revščine. Unija upošteva cilje Komisija predloži Svetu priporočila, ta pa jo pooblasti za razvojnega sodelovanja pri politikah, ki jih izvaja in ki lahko začetek potrebnih pogajanj. Svet in Komisija zagotavljata, vplivajo na države v razvoju. da so sporazumi, doseženi s pogajanji, skladni z notranjo 2. Unija in države članice izpolnjujejo svoje obveznosti in politiko in pravili Unije. upoštevajo cilje, ki so se jim zavezale v okviru OZN in drugih pristojnih mednarodnih organizacij. Komisija vodi pogajanja ob posvetovanju s posebnim odborom, ki ga Svet imenuje za pomoč Komisiji pri Člen 209 PDEU izvajanju te naloge, in v okviru smernic, ki jih Svet lahko (prejšnji člen 179 PES) naslovi nanjo. Komisija o napredku pri pogajanjih redno poroča posebnemu odboru in Evropskemu parlamentu. 1. Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejemata potrebne ukrepe za izvajanje politike 4. O pogajanjih in sklenitvi sporazumov iz odstavka 3 razvojnega sodelovanja, ki so lahko povezani s programi Svet odloča s kvalificirano večino. večletnega sodelovanja z državami v razvoju ali vsebinsko zasnovanimi programi. 190 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 2. Unija lahko s tretjimi državami in pristojnimi Člen 213 PDEU mednarodnimi organizacijami sklene sporazume za uresničevanje ciljev iz člena 21 Pogodbe o Evropski uniji in Kadar razmere v tretji državi zahtevajo nujno finančno člena 208 te pogodbe. pomoč Unije, Svet na predlog Komisije sprejme potrebne Prvi pododstavek ne vpliva na pristojnost držav članic sklepe. glede pogajanj v mednarodnih organih in sklepanja sporazumov. Člen 214 PDEU 3. Evropska investicijska banka prispeva k izvajanju ukrepov iz odstavka 1 v skladu s pogoji iz svojega statuta. 1. Dejavnosti Unije na področju humanitarne pomoči potekajo v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije. Člen 210 PDEU Namenjene so zagotavljanju takojšnje pomoči, podpore in (prejšnji člen 180 PES) zaščite ljudem v tretjih državah in žrtvam naravnih nesreč ali nesreč, ki jih je povzročil človek, kot odziv na 1. Zaradi spodbujanja dopolnjevanja in učinkovitosti humanitarne potrebe, ki izhajajo iz teh različnih razmer. njihovega delovanja Unija in države članice usklajujejo Ukrepi Unije in držav članic se med seboj dopolnjujejo in svoje politike razvojnega sodelovanja in se med seboj krepijo. posvetujejo o programih pomoči, tudi v mednarodnih organizacijah in na mednarodnih konferencah. Sprejemajo 2. Dejavnosti humanitarne pomoči se izvajajo v skladu lahko skupne ukrepe. Države članice po potrebi prispevajo z načeli mednarodnega prava in z načeli nepristranskosti, k izvajanju programov pomoči Unije. nevtralnosti in nediskriminacije. 2. Komisija lahko daje koristne pobude za pospeševanje 3. Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem usklajevanja iz odstavka 1. postopku določita ukrepe, s katerimi opredelita okvir za izvajanje dejavnosti humanitarne pomoči Unije. Člen 211 PDEU (prejšnji člen 181 PES) 4. Unija lahko s tretjimi državami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami sklene sporazume za V okviru svojih pristojnosti Unija in države članice uresničevanje ciljev iz odstavka 1 in člena 21 Pogodbe sodelujejo s tretjimi državami in pristojnimi mednarodnimi o Evropski uniji. organizacijami. Prvi pododstavek ne vpliva na pristojnost držav članic glede pogajanj v mednarodnih organih in sklepanja sporazumov. Člen 212 PDEU (prejšnji člen 181a PES) 5. Zaradi vzpostavitve okvira za prispevek mladih Evropejcev k humanitarnim dejavnostim Unije se ustanovi 1. Brez poseganja v druge določbe Pogodb, zlasti tiste iz Evropska prostovoljska enota za humanitarno pomoč. členov 208 do 211, Unija izvaja ukrepe gospodarskega, Evropski parlament in Svet z uredbami, sprejetimi po finančnega in tehničnega sodelovanja, skupaj s pomočjo rednem zakonodajnem postopku, določita njen statut in predvsem na finančnem področju, s tretjimi državami, ki način delovanja. niso države v razvoju. Takšni ukrepi so skladni z razvojno politiko Unije in se izvajajo v okviru načel in ciljev njenega 6. Komisija lahko daje koristne pobude za uskladitev zunanjega delovanja. Ukrepi Unije in držav članic se med dejavnosti Unije in držav članic za večjo učinkovitost in seboj dopolnjujejo in krepijo. dopolnjevanje ukrepov humanitarne pomoči Unije in držav članic. 2. Evropski parlament in Svet po rednem zakonodajnem postopku sprejemata ukrepe, potrebne za izvajanje 7. Unija skrbi za usklajenost in doslednost svojih odstavka 1. humanitarnih dejavnosti z dejavnostmi mednarodnih organizacij in organov, zlasti s tistimi v okviru sistema 3. Unija in države članice v okviru svojih pristojnosti Združenih narodov. sodelujejo s tretjimi državami in pristojnimi mednarodnimi organizacijami. Podrobnosti sodelovanja Unije so lahko Člen 215 PDEU predmet sporazumov med Unijo in zadevnimi tretjimi (prejšnji člen 301 PES) osebami. 1. Kadar sklep, sprejet v skladu s poglavjem 2 naslova Prvi pododstavek ne posega v pristojnost držav članic glede V Pogodbe o Evropski uniji, predvideva delno ali popolno pogajanj v mednarodnih organih in glede sklepanja prekinitev ali omejitev gospodarskih in finančnih odnosov mednarodnih sporazumov. z eno ali več tretjimi državami, Svet s kvalificirano večino na skupni predlog visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisije sprejme potrebne ukrepe. O tem obvesti Evropski parlament. Pogodba o delovanju Evropske unije 191. 2. Kadar sklep, sprejet v skladu s poglavjem 2 naslova V Pogodbe o Evropski uniji, tako predvideva, lahko Svet a) po odobritvi Evropskega parlamenta pri: po postopku iz odstavka 1 sprejme omejevalne ukrepe proti i. pridružitvenih sporazumih; fizičnim ali pravnim osebam, skupinam ali nedržavnim ii. sporazumu o pristopu Unije k Evropski subjektom. konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin; 3. Akti iz tega člena vključujejo potrebne določbe iii. sporazumih, ki z uvedbo postopkov o pravnih jamstvih. sodelovanja vzpostavljajo poseben institucionalni okvir; Člen 216 PDEU iv. sporazumih, ki imajo znatne proračunske posledice za Unijo; 1. Unija lahko sklene sporazum z eno ali več tretjimi v. sporazumih na področjih, za katera velja državami ali mednarodnimi organizacijami, kadar je tako redni zakonodajni postopek ali posebni določeno v Pogodbah ali kadar je v okviru politik Unije zakonodajni postopek, kadar je sklenitev sporazuma potrebna bodisi za doseganje enega od potrebna odobritev Evropskega ciljev iz Pogodb, bodisi kadar je tako določeno v pravno parlamenta. zavezujočem aktu Unije, bodisi kadar sporazum lahko b) Evropski parlament in Svet se lahko v nujnem primeru vpliva na skupna pravila ali spremeni njihovo področje dogovorita o roku za odobritev; uporabe. c) po posvetovanju z Evropskim parlamentom v drugih primerih. Evropski parlament da svoje mnenje v roku, 2. Sporazumi, ki jih sklene Unija, so zavezujoči za njene ki ga glede na nujnost zadeve lahko določi Svet. Če institucije in države članice. mnenje v tem roku ni dano, Svet lahko odloči. Člen 217 PDEU 7. Pri sklepanju sporazuma lahko Svet z odstopanjem od (prejšnji člen 310 PES) odstavkov 5, 6 in 9 pooblasti pogajalca, da v imenu Unije odobri spremembe sporazuma, kadar ta predvideva, da se Unija lahko z eno ali več tretjimi državami ali lahko sprejmejo po poenostavljenem postopku ali da jih mednarodnimi organizacijami sklepa sporazume sprejme organ, ustanovljen s sporazumom. Svet lahko o pridružitvi, ki vključujejo vzajemne pravice in v takšno pooblastilo vključi posebne pogoje. obveznosti ter skupne ukrepe in posebne postopke. 8. Svet v celotnem postopku odloča s kvalificirano Člen 218 PDEU večino. (prejšnji člen 300 PES) S soglasjem odloča, takrat kadar sporazum zadeva 1. Brez poseganja v posebne določbe člena 207 potekajo področje, za katero je pri sprejemanju akta Unije potrebno pogajanja o sporazumih med Unijo in tretjimi državami ali soglasje, kot tudi pri pridružitvenih sporazumih in mednarodnimi organizacijami ter njihovo sklepanje po sporazumih iz člena 212 z državami kandidatkami za spodaj opisanem postopku. pristop. Svet prav tako odloča s soglasjem o sporazumu o pristopu Unije k Evropski konvenciji o varstvu 2. Svet odobri začetek pogajanj, določi pogajalske človekovih pravic in temeljnih svoboščin; sklep o sklenitvi smernice, odobri podpis in sklene sporazum. tega sporazuma začne veljati, ko ga države članice potrdijo v skladu s svojimi ustavnimi pravili. 3. Komisija, kadar se predvideni sporazum izključno ali v pretežnem delu nanaša na skupno zunanjo in varnostno 9. Svet na predlog Komisije ali visokega predstavnika politiko pa visoki predstavnik Unije za zunanje zadeve in Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko sprejme varnostno politiko, predloži priporočila Svetu, ki sprejme sklep o začasni prekinitvi uporabe sporazuma in določitvi sklep o odobritvi začetka pogajanj in imenovanju pogajalca stališč, ki naj se v imenu Unije zastopajo v organu, ali vodje pogajalske skupine Unije glede na predmet ustanovljenem s sporazumom, kadar ta organ sprejema predvidenega sporazuma. akte s pravnim učinkom, razen aktov o spremembah ali dopolnitvah institucionalnega okvira sporazuma. 4. Svet lahko pogajalcu da smernice in določi posebni odbor, v posvetovanju s katerim se vodijo pogajanja. 10. Evropski parlament se v vseh fazah postopka nemudoma in izčrpno obvesti. 5. Svet na predlog pogajalca sprejme sklep o odobritvi podpisa sporazuma in po potrebi o njegovi začasni uporabi 11. Država članica, Evropski parlament, Svet ali Komisija pred začetkom veljavnosti. lahko pridobijo mnenje Sodišča glede združljivosti predvidenega sporazuma s Pogodbama. Kadar je mnenje 6. Svet na predlog pogajalca sprejme sklep o sklenitvi Sodišča odklonilno, lahko predvideni sporazum začne sporazuma. veljati le, če se spremeni ali če se spremenita Pogodbi. Razen pri sporazumih, ki zadevajo izključno skupno zunanjo in varnostno politiko, Svet sprejme sklep o sklenitvi sporazuma: 192 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ Člen 219 PDEU članice pogajajo v mednarodnih organih in sklepajo (prejšnji člen 111, odstavki 1 do 3 in 5 PES) mednarodne sporazume. 1. Z odstopanjem od člena 218 lahko Svet v prizadevanju Člen 220 PDEU doseči soglasje, združljivo s ciljem stabilnosti cen, bodisi na (prejšnji členi 302 do 304 PES) priporočilo Evropske centralne banke bodisi na priporočilo Komisije in po posvetovanju z Evropsko centralno banko, 1. Unija v ustrezni obliki sodeluje z organi Združenih sklene formalne sporazume o sistemu deviznih tečajev za narodov in njihovimi specializiranimi agencijami, Svetom euro glede na valute tretjih držav. Svet odloča soglasno po Evrope, Organizacijo za varnost in sodelovanje posvetovanju z Evropskim parlamentom in v skladu v Evropi ter Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in s postopkom iz odstavka 3. razvoj. V prizadevanju doseči soglasje, združljivo s ciljem Unija vzdržuje tudi ustrezne odnose z drugimi stabilnosti cen, bodisi na priporočilo Evropske centralne mednarodnimi organizacijami. banke bodisi na priporočilo Komisije in po posvetovanju z Evropsko centralno banko lahko sprejme, prilagodi ali 2. Za izvajanje tega člena sta zadolžena Visoki predstavnik opusti osrednje tečaje eura v okviru sistema deviznih Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko in Komisija. tečajev. Predsednik Sveta obvesti Evropski parlament o sprejetju, prilagoditvi ali opustitvi osrednjih tečajev eura. Člen 221 PDEU 2. Če sistem deviznih tečajev za eno ali več valut tretjih 1. V tretjih državah in v mednarodnih organizacijah Unijo držav iz odstavka 1 ne obstaja, lahko Svet na priporočilo zastopajo delegacije Unije. Komisije in po posvetovanju z Evropsko centralno banko 2. Delegacije Unije delujejo pod vodstvom visokega ali na priporočilo Evropske centralne banke oblikuje predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko. splošne usmeritve za politiko deviznega tečaja glede Pri svojem delu tesno sodelujejo z diplomatskimi omenjenih valut. Te splošne usmeritve ne posegajo predstavništvi in konzulati držav članic. v poglavitni cilj ESCB glede ohranjanja stabilnosti cen. Člen 269 PDEU 3. Z odstopanjem od člena 218 Svet, kadar se pojavi potreba po pogajanjih med Unijo in eno ali več tretjimi Sodišče je pristojno za odločanje o zakonitosti aktov, ki jih državami ali mednarodnimi organizacijami o sporazumih sprejmeta Evropski svet ali Svet na podlagi člena 7 glede vprašanj monetarnega ali deviznega režima, na Pogodbe o Evropski uniji, samo na predlog države članice, priporočilo Komisije in po posvetovanju z Evropsko ki jo zadeva ugotovitev Evropskega sveta ali Sveta, in samo centralno banko določi modalitete pogajanj in sklepanja v zvezi s postopkovnimi določbami navedenega člena. takšnih sporazumov. Te modalitete zagotavljajo, da Unija Takšen predlog mora biti vložen v enem mesecu od dneva zastopa enotno stališče. Komisija je v celoti vključena take ugotovitve. Sodišče odloči v enem mesecu od datuma v pogajanja. tega predloga. 4. Brez poseganja v pristojnost Unije in njene sporazume glede ekonomske in monetarne unije se lahko države ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ J. Hojnik, P. Weingerl, Ž. Šuta 8 Kazalo PEU in PDEU PREČIŠČENA RAZLIČICA POGODBE O EVROPSKI UNIJI PREAMBULA NASLOV I SKUPNE DOLOČBE NASLOV II DOLOČBE O DEMOKRATIČNIH NAČELIH NASLOV III DOLOČBE O INSTITUCIJAH NASLOV IV DOLOČBE O OKREPLJENEM SODELOVANJU NASLOV V SPLOŠNE DOLOČBE O ZUNANJEM DELOVANJU UNIJE IN POSEBNE DOLOČBE O SKUPNI ZUNANJI IN VARNOSTNI POLITIKI Poglavje 1 Splošne določbe o zunanjem delovanju Unije Poglavje 2 Posebne določbe o skupni zunanji in varnostni politiki Oddelek 1 Skupne določbe Oddelek 2 Določbe o skupni varnostni in obrambni politiki NASLOV VI KONČNE DOLOČBE 194 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ PREČIŠČENA RAZLIČICA POGODBE O DELOVANJU EVROPSKE UNIJE PREAMBULA PRVI DEL NAČELA NASLOV I VRSTE IN PODROČJA PRISTOJNOSTI UNIJE NASLOV II SPLOŠNE DOLOČBE DRUGI DEL NEDISKRIMINACIJA IN DRŽAVLJANSTVO UNIJE TRETJI DEL NOTRANJE POLITIKE IN UKREPI UNIJE NASLOV I NOTRANJI TRG NASLOV II PROSTI PRETOK BLAGA Poglavje 1 Carinska unija Poglavje 2 Carinsko sodelovanje Poglavje 3 Prepoved količinskih omejitev med državami članicami NASLOV III KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO NASLOV IV PROSTI PRETOK OSEB, STORITEV IN KAPITALA Poglavje 1 Delavci Poglavje 2 Pravica do ustanavljanja Poglavje 3 Storitve Poglavje 4 Kapital in plačila NASLOV V OBMOČJE SVOBODE, VARNOSTI IN PRAVICE Poglavje 1 Splošne določbe Poglavje 2 Politika glede mejne kontrole, azila in priseljevanja Poglavje 3 Pravosodno sodelovanje v civilnih zadevah Poglavje 4 Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah 8 Kazalo PEU in PDEU 195. Poglavje 5 Policijsko sodelovanje NASLOV VI PREVOZ NASLOV VII SKUPNA PRAVILA O KONKURENCI, OBDAVČITVI IN PRIBLIŽEVANJU ZAKONODAJE Poglavje 1 Pravila o konkurenci Oddelek 1 Pravila za podjetja Oddelek 2 Državne pomoči Poglavje 2 Davčne določbe Poglavje 3 Približevanje zakonodaje NASLOV VIII EKONOMSKA IN MONETARNA POLITIKA Poglavje 1 Ekonomska politika Poglavje 2 Monetarna politika Poglavje 3 Institucionalne določbe Poglavje 4 Določbe za države članice, katerih valuta je euro Poglavje 5 Prehodne določbe NASLOV IX ZAPOSLOVANJE NASLOV X SOCIALNA POLITIKA NASLOV XI EVROPSKI SOCIALNI SKLAD NASLOV XII IZOBRAŽEVANJE, POKLICNO USPOSABLJANJE, MLADINA IN ŠPORT NASLOV XIII KULTURA NASLOV XIV JAVNO ZDRAVJE NASLOV XV VARSTVO POTROŠNIKOV NASLOV XVI VSEEVROPSKA OMREŽJA 196 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ NASLOV XVII INDUSTRIJA NASLOV XVIII EKONOMSKA, SOCIALNA IN TERITORIALNA KOHEZIJA NASLOV XIX RAZISKAVE, TEHNOLOŠKI RAZVOJ IN VESOLJE NASLOV XX OKOLJE NASLOV XXI ENERGETIKA NASLOV XXII TURIZEM NASLOV XXIII CIVILNA ZAŠČITA NASLOV XXIV UPRAVNO SODELOVANJE ČETRTI DEL PRIDRUŽEVANJE ČEZMORSKIH DRŽAV IN OZEMELJ PETI DEL ZUNANJE DELOVANJE UNIJE NASLOV 1 SPLOŠNE DOLOČBE O ZUNANJEM DELOVANJU UNIJE NASLOV II SKUPNA TRGOVINSKA POLITIKA NASLOV III SODELOVANJE S TRETJIMI DRŽAVAMI IN HUMANITARNA POMOČ Poglavje 1 Razvojno sodelovanje Poglavje 2 Gospodarsko, finančno in tehnično sodelovanje s tretjimi državami Poglavje 3 Humanitarna pomoč NASLOV IV OMEJEVALNI UKREPI NASLOV V MEDNARODNI SPORAZUMI NASLOV VI ODNOSI UNIJE Z MEDNARODNIMI ORGANIZACIJAMI IN TRETJIMI DRŽAVAMI TER DELEGACIJE UNIJE NASLOV VII SOLIDARNOSTNA KLAVZULA ŠESTI DEL DOLOČBE O INSTITUCIJAH IN FINANČNE DOLOČBE 8 Kazalo PEU in PDEU 197. NASLOV I DOLOČBE O INSTITUCIJAH Poglavje 1 Institucije Oddelek 1 Evropski parlament Oddelek 2 Evropski svet Oddelek 3 Svet Oddelek 4 Komisija Oddelek 5 Sodišče Evropske unije Oddelek 6 Evropska centralna banka Oddelek 7 Računsko sodišče Poglavje 2 Pravni akti Unije, postopki za sprejetje in druge določbe Oddelek 1 Pravni akti Unije Oddelek 2 Postopki za sprejetje aktov in druge določbe Poglavje 3 Posvetovalni organi unije Oddelek 1 Ekonomsko-socialni odbor Oddelek 2 Odbor regij Poglavje 4 Evropska investicijska banka NASLOV II FINANČNE DOLOČBE Poglavje 1 Lastna sredstva Unije Poglavje 2 Večletni finančni okvir Poglavje 3 Letni proračun Unije Poglavje 4 Izvrševanje proračuna in razrešnica Poglavje 5 Skupne določbe Poglavje 6 Boj proti goljufijam 198 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ NASLOV III OKREPLJENO SODELOVANJE SEDMI DEL SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE PROTOKOLI Protokol (št. 1) o vlogi nacionalnih parlamentov v Evropski uniji Protokol (št. 2) o uporabi načel subsidiarnosti in sorazmernosti Protokol (št. 3) o statutu Sodišča Evropske unije Protokol (št. 4) o statutu Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke Protokol (št. 5) o statutu Evropske investicijske banke Protokol (št. 6) o določitvi sedežev institucij ter nekaterih organov, uradov, agencij in služb Evropske Unije Protokol (št. 7) o privilegijih in imunitetah Evropske Unije Protokol (št. 8) o členu 6(2) Pogodbe o Evropski uniji o pristopu Unije k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin Protokol (št. 9) o Sklepu Sveta o izvajanju člena 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in člena 238(2) Pogodbe o delovanju Evropske Unije med 1. novembrom 2014 in 31. marcem 2017 ter od 1. aprila 2017 naprej Protokol (št. 10) o stalnem strukturnem sodelovanju, vzpostavljenem na podlagi člena 42 Pogodbe o Evropski Uniji Protokol (št. 11) o členu 42 Pogodbe o Evropski uniji Protokol (št. 12) o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem Protokol (št. 13) o konvergenčnih merilih Protokol (št. 14) o Euroskupini Protokol (št. 15) o nekaterih določbah, ki se nanašajo na Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska Protokol (št. 16) o nekaterih določbah, ki se nanašajo na Dansko 8 Kazalo PEU in PDEU 199. Protokol (št. 17) o Danski Protokol (št. 18) o Franciji Protokol (št. 19) o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije Protokol (št. 20) o uporabi nekaterih vidikov člena 26 Pogodbe o delovanju Evropske unije za Združeno kraljestvo in Irsko Protokol (št. 21) o stališču Združenega kraljestva in irske glede območja svobode, varnosti in pravice Protokol (št. 22) o stališču Danske Protokol (št. 23) o zunanjih odnosih držav članic glede prehoda zunanjih meja Protokol (št. 24) o azilu za državljane držav članic Evropske Unije Protokol (št. 25) o izvajanju deljenih pristojnosti Protokol (št. 26) o storitvah splošnega pomena Protokol (št. 27) o notranjem trgu in konkurenci Protokol (št. 28) o ekonomski, socialni in teritorialni koheziji Protokol (št. 29) o sistemu javne radiotelevizije v državah članicah Protokol (št. 30) o uporabi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah na Poljskem in v Združenem kraljestvu Protokol (št. 31) o uvozu naftnih proizvodov, rafiniranih na Nizozemskih Antilih, v Evropsko unijo Protokol (št. 32) o pridobitvi nepremičnin na Danskem Protokol (št. 33) o členu 157 Pogodbe o delovanju Evropske Unije Protokol (št. 34) o posebni ureditvi za Grenlandijo Protokol (št. 35) o členu 40.3.3 irske ustave Protokol (št. 36) o prehodni ureditvi 200 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ Protokol (št. 37) o finančnih posledicah izteka Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo ter o Raziskovalnem skladu za premog in jeklo PRILOGE K POGODBI O DELOVANJU EVROPSKE UNIJE PRILOGA I Seznam iz člena 38 Pogodbe o delovanju Evropske unije PRILOGA II Čezmorske države in ozemlja, za katere se uporabljajo določbe četrtega dela Pogodbe o delovanju Evropske Unije izjave, IZJAVE, priložene Sklepni listini Medvladne konference, ki je sprejela Lizbonsko pogodbo, podpisano 13. decembra 2007 A. IZJAVE V ZVEZI Z DOLOČBAMI POGODB 1. Izjava v zvezi z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah 2. Izjava o členu 6(2) Pogodbe o Evropski uniji 3. Izjava o členu 8 Pogodbe o Evropski uniji 4. Izjava o sestavi Evropskega parlamenta 5. Izjava o političnem soglasju Evropskega sveta glede osnutka sklepa o sestavi Evropskega parlamenta 6. Izjava o členih 15(5) in (6), 17(6) in (7) ter 18 Pogodbe o Evropski uniji 7. Izjava o členu 16(4) Pogodbe o Evropski uniji in členu 238(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije 8. Izjava o praktičnih ukrepih, ki jih je treba v zvezi s predsedovanjem v Evropskem svetu in Svetu za zunanje zadeve sprejeti ob začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe 9. Izjava o členu 16(9) Pogodbe o Evropski uniji o Sklepu Evropskega sveta o predsedovanju v Svetu 10. Izjava o členu 17 Pogodbe o Evropski uniji 11. Izjava o členu 17(6) in (7) Pogodbe o Evropski uniji 12. Izjava o členu 18 Pogodbe o Evropski uniji 8 Kazalo PEU in PDEU 201. 13. Izjava o skupni zunanji in varnostni politiki 14. Izjava o skupni zunanji in varnostni politiki 15. Izjava o členu 27 Pogodbe o Evropski uniji 16. Izjava o členu 55(2) Pogodbe o Evropski uniji 17. Izjava o primarnosti 18. Izjava o razmejitvi pristojnosti 19. Izjava o členu 8 Pogodbe o delovanju Evropske unije 20. Izjava o členu 16 Pogodbe o delovanju Evropske unije 21. Izjava o varstvu osebnih podatkov na področju pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah in policijskega sodelovanja 22. Izjava o členih 48 in 79 Pogodbe o delovanju Evropske unije 23. Izjava o drugem odstavku člena 48 Pogodbe o delovanju Evropske unije 24. Izjava o pravni osebnosti Evropske unije 25. Izjava o členih 75 in 215 Pogodbe o delovanju Evropske unije 26. Izjava o nesodelovanju države članice pri ukrepu iz naslova V tretjega dela Pogodbe o delovanju Evropske unije 27. Izjava o drugem pododstavku člena 85(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije 28. Izjava o členu 98 Pogodbe o delovanju Evropske unije 29. Izjava o členu 107(2)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije 30. Izjava o členu 126 Pogodbe o delovanju Evropske unije 31. Izjava o členu 156 Pogodbe o delovanju Evropske unije 32. Izjava o členu 168(4)(c) Pogodbe o delovanju Evropske unije 33. Izjava o členu 174 Pogodbe o delovanju Evropske unije 34. Izjava o členu 179 Pogodbe o delovanju Evropske unije 202 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ 35. Izjava o členu 194 Pogodbe o delovanju Evropske unije 36. Izjava o členu 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije o pogajanjih in sklepanju mednarodnih sporazumov držav članic v zvezi z območjem svobode, varnosti in pravice 37. Izjava o členu 222 Pogodbe o delovanju Evropske unije 38. Izjava o členu 252 Pogodbe o delovanju Evropske unije o številu generalnih pravobranilcev Sodišča 39. Izjava o členu 290 Pogodbe o delovanju Evropske unije 40. Izjava o členu 329 Pogodbe o delovanju Evropske unije 41. Izjava o členu 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije 42. Izjava o členu 352 Pogodbe o delovanju Evropske unije 43. Izjava o členu 355(6) Pogodbe o delovanju Evropske unije B. IZJAVE O PROTOKOLIH, PRILOŽENIH POGODBAMA 44. Izjava o členu 5 Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije 45. Izjava o členu 5(2) Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije 46. Izjava o členu 5(3) Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije 47. Izjava o členu 5(3), (4) in (5) Protokola o schengenskem pravnem redu, vključenem v okvir Evropske unije 48. Izjava v zvezi s Protokolom o stališču Danske 49. Izjava o Italiji 50. Izjava o členu 10 Protokola o prehodni ureditvi C. IZJAVE DRŽAV ČLANIC 51. Izjava Kraljevine Belgije o nacionalnih parlamentih 8 Kazalo PEU in PDEU 203. 52. Izjava Kraljevine Belgije, Republike Bolgarije, Zvezne republike Nemčije, Helenske republike, Kraljevine Španije, Italijanske republike, Republike Ciper, Republike Litve, Velikega vojvodstva Luksemburg, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Avstrije, Romunije, Republike Slovenije in Slovaške republike o simbolih Evropske unije 53. Izjava Češke republike o Listini Evropske unije o temeljnih pravicah 54. Izjava Zvezne republike Nemčije, Irske, Republike Madžarske, Republike Avstrije in Kraljevine Švedske 55. Izjava Kraljevine Španije in Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska 56. Izjava Irske o členu 3 Protokola o stališču Združenega kraljestva in Irske glede območja svobode, varnosti in pravice 57. Izjava Italijanske republike o sestavi Evropskega parlamenta 58. Izjava Republike Latvije, Republike Madžarske in Republike Malte o črkovanju imena enotne valute v Pogodbah 59. Izjava Kraljevine Nizozemske o členu 312 Pogodbe o delovanju Evropske unije 60. Izjava Kraljevine Nizozemske o členu 355 Pogodbe o delovanju Evropske unije 61. Izjava Poljske v zvezi z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah 62. Izjava Poljske v zvezi s Protokolom o uporabi Listine Evropske unije o temeljnih pravicah za Poljsko in Združeno kraljestvo 63. Izjava Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska o opredelitvi izraza "državljani" 64. Izjava Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska o volilni pravici za volitve v Evropski parlament 65. Izjava Združenega kraljestva Velika Britanija in Severna Irska o členu 75 Pogodbe o delovanju Evropske unije 204 ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ZBIRKA VAJ ŠTUDIJSKO GRADIVO PRI PREDMETU DOI https://doi.org/ 10.18690/um.pf.3.2024 PRAVNI SISTEM IN INSTITUCIJE EU: ISBN ZBIRKA VAJ 978-961-286-828-4 JANJA HOJNIK, PETRA WEINGERL, ŽIVA ŠUTA Univerza v Mariboru, Pravna fakulteta, Maribor, Slovenija janja.hojnik@um.si, petra.weingerl@um.si, ziva.suta@um.si Zbirka vaj je namenjena študentom prve stopnje bolonjskega študija Ključne besede: Pravo EU, prava pri predmetu Pravni sistem in institucije EU na Pravni fakulteti v institucije EU, Mariboru, ki se prvič srečajo s študijem prava EU. Snov se v zbirki temeljna načela, sodni sistem, prične obravnavati s pregledom zgodovinskega razvoja EU in njenega temeljne pravice, prava ter nadaljuje s poudarkom na delu institucij EU, pri čemer vladavina prava, zunanje delovanje EU poglavja sledijo teku akta EU, od vprašanja pristojnosti (institucij) EU za sprejem akta in institucionalne zgradbe EU do zakonodajnih oz. nezakonodajnih postopkov ter pravnega učinkovanja tega akta. Sledijo še naloge v zvezi z uveljavljanjem prava EU pred Sodiščem EU in nacionalnimi sodišči in v zvezi z Listino EU o temeljnih pravicah. Poglavje na koncu gradiva je namenjeno izbranim vprašanjem prava EU, in sicer vladavini prava EU in zunanjemu delovanju EU. Znanje se v gradivu preverja s pomočjo teoretičnih vprašanj, iztočnic za diskusijo in praktičnih primerov. DOI https://doi.org/ STUDY MATERIAL FOR THE COURSE 10.18690/um.pf.3.2024 THE EU JUDICIAL SYSTEM: ISBN 978-961-286-828-4 COLLECTION OF EXERCISES JANJA HOJNIK, PETRA WEINGERL, ŽIVA ŠUTA University of Maribor, Faculty of Law, Maribor, Slovenia janja.hojnik@um.si, petra.weingerl@um.si, ziva.suta@um.si Keywords: This study material is intended for first cycle students at the Faculty of EU law, EU institutions, Law, University of Maribor, who are encountering EU law for the first fundamental time in the course The EU Legal System and Institutions. It offers a principles, historical overview of the development of the EU and its supranational judicial system, fundamental rights, law and continues with a focus on the work of the EU institutions, with rule of law, chapters following the ‘life-course’ of an EU act, from the question of external relations EU competences to adopt the act and EU institutional structure to the legislative and non-legislative procedures and the legal effects of that act. This is followed by questions relating to the enforcement of EU law before the Court of Justice of the EU and national courts, and the EU Charter of Fundamental Rights. A chapter at the end of the material is devoted to selected issues of EU law, namely the rule of law and EU external relations. The material assesses and tests student’s knowledge through theoretical questions, points for discussion and practical examples. Document Outline Kazalo Predgovor 1 Začetki evropske integracije in značilnosti EU0F 1.1 Evropsko pravo, pravo EU, pravo ES ter značilnosti EU in ESAE 1.2 Zgodovina evropske integracije 1.2.1 Skupnosti 1.2.2 Pravne podlage za nastanek Skupnosti 1.3 Seznam sodne prakse1F Pogodba o Evropski uniji Pogodba o delovanju Evropske Unije 2 Institucionalna zgradba EU2F 2.1 Delitev pristojnosti 2.2 Institucije, agencije in drugi organi EU 2.3 Postopki sprejemanja aktov EU 2.4 Priloženo gradivo: Demokratična legitimnost 2.5 Seznam sodne prakse Pogodba o Evropski uniji Pogodba o delovanju Evropske unije Protokol (št. 1) PDEU Protokol (št. 2) PDEU 18. Izjava o razmejitvi pristojnosti 3 Pravni akti EU3F 3.1 Splošno 3.2. Primarno pravo EU 3.3 Sekundarno pravo EU 3.4 Seznam sodne prakse EU Pogodba o Evropski uniji Pogodba o delovanju Evropske unije 4 Narava prava EU4F 4.1 Odnos med pravom EU in (ostalim) pravom držav članic 4.2 Štiri temeljna načela 4.3 Seznam sodne prakse Pogodba o Evropski uniji Pogodba o delovanju Evropske unije 17. Izjava o primarnosti 5 Pravno varstvo v EU6F 5.1 Vloga Sodišča EU 5.2 Pravno varstvo v EU 5.3 Iskanje sodne prakse Sodišča EU 5.4 Seznam sodne prakse Pogodba o Evropski uniji Pogodba o delovanju Evropske unije Protokol (št. 3) PDEU 6 Temeljne pravice7F 6.1 Pravna narava, uporaba in razlaga temeljnih pravic v EU 6.2 Neposredni učinek 6.3 Priloženo gradivo 6.4 Seznam sodne prakse Pogodba o Evropski uniji Listina Evropske unije o temeljnih pravicah 7 Izbrani temi 7.1 Vladavina prava EU 7.2 Zunanje delovanje EU 7.3 Seznam sodne prakse Pogodba o Evropski uniji Pogodba o delovanju Evropske unije 8 Kazalo PEU in PDEU Blank Page