List 28.
Narodno-gospodarske stvari.
0 cenitvi posamesnih zemljišč.
Sliši se, da se bo vcenitev posamesnih zemljišč zarad odmere zemljiškega davka kmalu začela. Cenilci so prejeli od c. k. finančnega ministerstva dani poduk, kako jim je pri vcenitvi ravnati. Ta poduk se skozi in skozi na postavo od 24. maja 1869 in na njene določbe opira. *)
Ker je nova cenitev zemljišč jako važna reč, in je od nje izida tako rekoč obstanek poljedelcev odvisen, bode marsikaterega mikalo izvedeti, kako se bo vcenitev posamesnih zemljišč izvrševala, — na kaj se ima pri cenitvi posebno gledati, — kdo vse se je bode vdeležil, in kdo ima odločilen glas? Zato smo se namenili, to našim bralcem nekoliko pojasniti.
Po postavi od 24. maja 1869 razdeli vsaka c. k. okrajna cenilna komisija svoj okraj, in če ta iz več cenikih okolic (Schatzungs-Districte) obstoji, vsako okolico v toliko složenih skupin (cenilnih odelkov), kolikor jih za potrebno spozna; za vsako skupino izvoli izmed sebe po dva cenilca (poslanca) z nalogo, vsa v njej ležeča posamesna zemljišča vceniti. Cenilce spremlja kme-tijsk referent in jih pri vcenitvi   nadzoruje (kontrolira).
Vsaka skupina naj obstoji iz več skupaj ležečih katastralnih občin, in če je le mogoče, naj se sosednega cenilnega okraja dotika. Le gozdi vsacega cenilnega okraja, in če je gozd vjveč cenilnih okolic razdeljen, vsaka teh okolic so za-se ena skupina; za njihovo vcenitev izvoli vsaka c. k. okrajna cenilna komisija izmed sebe samo dva cenilca, katera pa gozdni referent spremlja in nadzoruje.
Vsak cenilec ima oddati svoj izrek po svojem znanstvenem prepričanji vestno in nepristransko; oba določujeta s soglasjem; kedar sta pa različnega mnenja, razsodi dotični referent pristopivši s svojim glasom Mnenju tega ali unega; če se pa on z nobenim ne sklada, Vpišejo se različna mnenja v dotično tabelo, in razsodba *e potem pridrži c. k. okrajni cenilni komisiji.
Vcenitev se začne vselej ondi, kjer se skupina sosednega cenilnega okraja dotika, in izvršuje se od tod Proti središču dotične skupine. Oboja poslanstva nasprot-
*) Ker smo zvedeli, da ima tukajšnje politično društvo j,Slovenija" še več iztiskov te postave, ki jih rado vsacemu brez plačno da, naj se, kdor enega ali več iztiskov želi, torne do predsednika tega društva gosp. dr. Jan. Bleiweisa.
Vred.
nih skupin skupno pregledata ob meji na obeh straneh ležeča zemljišča, in se^zarad primerne in vzajemne vce-nitve tistih zedinita. Če se pa poslanstva o vzajemni cenitvi ne zedinita in sta različnega mnenja, naznani se to c. k. deželni cenilni komisiji, in ona potem razsodi, kaj je prav.
Kjer se pa skupine sosednih dežela stikajo, pridružijo se nasprotnim poslanstvom okrajnih cenilnih komisij tudi odločeni poslanci dotičnih dežel in komisij in pa ministerski nadzorniki, v ta namen odločeni. Ravnajo pa na meji ravno tako, kakor je zarad mej cenilnih okrajev se ravno omenilo. Ce se med seboj za vzajemno cenitev ne zedinijo, pridrži se to razsodbi c. kr. niuiisterske cenilne komisije. To pa ne moti nadaljevanja vcenitve. Pri vcenitvi ob meji sosednih dežel ne sme brez vtrjenih dokazov velik razloček biti.
V razsodbo različnega mnenja cenilcev na deželni meji se snidejo na odločenem kraji dotični deželni referenti, cenitveni ogledniki in pa okrajni cenit-veni referenti; potem odbor, izvoljen od vsake vdele-žene deželne komisije, ki obstoji iz dveh ali treh udov teh komisij tistega stanu , ki plačuje zemljiški davek; na dalje okrajna cenilca, katerima je bila izročena cenitev dotične skupine, in slednjič od finančnega ministerstva poslani zastopniki.
Ta komisija pregleda na tanko podlago nasprotnih vrstilnih tarif in pa še druge pripomočke, primerjajo druge k drugim. Ako za potrebno spozna, prehodi in pregleda ob meji nasprotna zemljišča in izgledke, primerja enakovrstne nasprotno, in kedar se popolnoma vsega prepriča, razsodi z večino glasov, kar je prav.
Vse je tedaj tako vredjeno in napeljano, da se vcenitve nasprotno kontrolirajo; zato se je nadjati, da se potem, kar je mogoče, prava primera ne le v domači deželi, temveč tudi v sosednih deželah o vcenitvi doseže.
K vcenitvi se po postavi pa tudi povabijo dotična županstva ali pa dva od njih imenovana in dotični c. k. okrajni cenilni komisiji naznanjena moža; zraven teh pa tudi vsak posestnik, kateri od svojega posestva v dotični soseski celega zemljiškega davka najmanj šesti del plačuje. Ti pa nimajo odločilnega glasa, in so le zaupni možje, ki pojasnujejo to, kar jih dotični cenilci vprašajo.
Ker se imajo pri vcenitvi posamesnih zemljišč tudi vse spremembe o lastnikih dotičnega kosa zemlje (parcele) popraviti, zato naj občine (soseske) izberć izmed sebe izvedene in zanesljive može, katerim so vse razmere v občini dobro znane, in kateri tudi različnosti
o dobroti zemljišč ondi dobro poznajo. S tem se zamore marsikatera nepotrebna pritožba (reklamacija) odvrniti in gospodarjem mnogo stroškov prihraniti.
Da se vcenitev na vse strani postavno izvrši, zato se bodo cenilci nadzorovali od poslancev v to odločenih od c. kr. deželne in ministerske cenilne komisije in pa vladnih organov.
Podlaga vcenitvi posamesnih zemljišč je:
a)   Vrsti lna tarifa, ki nam kaže v denarjih odmerjeni čisti princa (donesek) enega orala zemljišča za vsaki razred, vsacega obdelovanskega reda (Kulturgattung) in pa
b)   i zgled ki ali izgledna zemljišča (Mustergrunde), katera nam dobroto dotičnega zemljišča za vsaki razred djansko pred oči stavijo.
Imenitnost vrstilne tarife in izgledkov so naši gospodarji že dobro spoznali. To nam spričuje množina pritožeb iz cele naše dežele zoper oklicano vrstilno tarifo in neprimerne izgledke. Povdarjalo se je v pritožbah, da, glede na podnebne (klimatične) in druge razmere naše dežele in na različno rodovitnost zemlje, je vrstilna tarifa previsoka, da ni s sosednimi deželami v pravi primeri, in da so izgledki preredko postavljeni, a da tudi  tam pa tam niso tarifi primerni.
Nasproti pa ugovarjajo sosedne dežele, da je oklicana vrstilna tarifa naših zemljišč v primeri z njihovimi prenizka, in rodovitnosti zemlje neprimerna.
Nezadovoljnost je tedaj na obeh straneh.
Znano nam je, da je c. kr. deželna ceoilna komisija vse ugovore in pritožbe na drobno pretresovala, in našo vrstilno tarifo, glede na vrstilne tarife sosednih dežela in glede na nasprotno rodovitnost in čisti prinčs zemlje, posebno pa na domače klimatične in druge razmere nekoliko popravila, tu in tam nekoliko znižala, tu in tam pa tudi povišala, in jo c. k. okrajnim cenilnim komisijam z naročilom poslala, naj na njeni podlagi vcenitev posamesnih zemljišč izvršijo. Obžalujemo le, da se popravljena vrstilna tarifa ni očitno oklicala. Opustiio se je to menda zato, ker še ni od ministerske cenilne komisije potrjena, ki ima nalogo, gledati na to, da se vrstilne tarife različnih deželd med seboj vjemajo in da je druga k drugi v pravi primeri.
(Konec prihodnjič.)
232
Narodno-gospodarske stvari.
0 cenitvi posamesnih zemljišč.
(Konec.)
Tudi izgiedke pregledujejo c. kr. okrajne cenilne - onjisije, in ker je za vsak razred vsacega obdelovanja* reda čisti prinos znan, upati smemo, da se bodo ie te m u prinosu primerni izgledki odobrili, neprimerni primernejšimi nadomestili, kjer jih pa manjka, novi izbrali in na novo postavili. Zanašamo se na to pa tem več, ker imajo v dotičnih komisijah kmetijski gospodarji večino in so vsakemu v svojem okraji zemljišča tudi dobro znana;   vsaj   gre   ta   tudi   za  njihovo lastno
korist.
V vsaki  skupini  se  more  vsak   obdelovansk   red
vvrstiti le v toliko dobrotnih razredov, kolikor jih je 2a dotični cenilni okraj, oziroma cenilno okolico, v vrstici tarifi odločenih. Med vsakim razredom naj bo pa primeren razloček, in tak, da se med njima razloč-iiost spozna.
Zemljišča se ločijo v sledeče obdelovanske rede: a) njive, b) travnike, c) vrte, d) vinograde, e) pašnike, /) planine, g) gozde in h) jezera, močvirja in ribnike; temu se prištevajo še i) enačice (Parificationsiand) in k) nerodovitni svet.
Nerodovitni zemlji pripadajo sledeča zemljišča, katera so po §. 2. postave od 24. maja 1869. leta zemljiškega davka prosta:
3. pusta zemlja, ki nič ne obrodi;
2.  močvirja, jezera in ribniki, če se ne obdelujejo po kmetijsko, in tudi ribštvo, trsje ali šota, če nobenega vžitka ne donaša;
3.  javne (vsakemu odprte) poti, ceste, kolovozi in steze; javni prostori v vaseh, trgih, mestih in pri cerkvah in ulice; potem vodotoki, vodovodi, ki služijo občnim namenom, slednjič struga rek in potokov;
4.  javna pokopališča, dokler v ta namen služijo;
5.  stavbine parcele in dvorišča; in
6.  zemljišča, na katerih se morska sol nareja.
Pri prejšnji vcenitvi se je pa zemlja razdelila v sledeče obdelovanske rede: a) njive, b) njive s trtami, c) ornice (Eggarten), d) njive s pašno praho (Trisch-acker), e) travnike, f) travnike s sadnim drevjem, g) ravnike z lesnim vžitkom, h) male vrte, i) velike vrte, k) vinograde, l) pašnike, m) pašnike s sadnim drevjem, n) pašnike z lesnim vžitkom, o) planine, p) črne gozde Bochwalder), q) listnike (Niederwalder), r) stavbine )ro8tore. Tem se pa prišteva še s) puščava, ali nerodovitna zemlja.
Sedaj imamo po takem nad polovico obdelovanskih redov manj, kot poprej.
Vprihodnje bodo stavb i ni prostori zato zem-jiškega davka prosti, ker se po novi postavi povsod Hiisli vpeljati davek od hišne najemščine, ali najemščine vrednosti. Ta davek se je dosedaj le v glavnih mestih nakladal, po kmetih pa le tam, kjer so se hiše v najem dajale; sploh je bil po deželi vpeljan hišni razredni davek, ki ima pa po novi postavi popolnoma odpasti.
Ker je sedaj veliko obdelovanskih redov manj ka-*or prej, si bo marsikdo mislil, kako neki bo mogoče, to vrediti tako, da dotični poljedelci škode ne trpe?
Vsaka parcela se vvrsti v tisti obdelovanski red, kateremu po svoji naravni obliki pripada; če se pa na 'azlični način obdeluje, določuje pa tisti pridelek, ki t>čistem prinosu druzega prevaguje. Na priliko: če je ^va s trtami zasajena, čisti prinos je pa od žita in ¦* ° ij s k i h pridelkov veči kot od vina, prišteva se po-em njivam;   nasprotno  pa  vinogradom;   in če je
na travniku nasajeno sadno drevje, in je čisti prinos od sadja veči kot od klaje, prišteva se vrtom, Dasproti pa travnikom itd.
Samo po sebi se pa ume, da se pri vvrstenji v dotični dobrotni razred na skupni prinos gleda.
Cenilci morajo vrstilno tarifo in izgiedke zmirom pred očmi imeti, in tem primerjati zemljišče, ki ga pred seboj imajo in vceniti hočejo. Ker so cenilni okraji, oziroma cenilne okolice jako obširne, treba je dobro pomisliti in prevdariti: kje in v katerih občinah so najboljše lege in kje najslabejše, da se pri vcenitvi ne le vsake skupine, ampak celega okraja prava vzajemnost doseže. Gledati pa ni samo na obstojna dela dotiČnega zemljišča, ampak tudi na okoliščine, ki čisti prinos povikšujejo ali zmanjšujejo. Posebno se pa mora gledati na lego zemljišča, na naravno vlago (mokroto in suhoto), na kakovost (dobroto) pridelka, potem na to, ali se zemljišče lahko ali težko obdeluje, ali so delavci poceni ali dragi, ali je nevarnost zarad po vodi nj in posipanja in to pridelek krati, slabi in pokvarja; ali se pridelki lahko ali težko, in z večimi ali manjšimi stroški prodado itd.
Obdelovanski red dotičnega zemljišča se vzame vselej v srednji meri tako, kakor je v dotični soseski navaden. Ce kdo svoje zemljišče s posebnimi stroški umetno obdeluje, ali če je zemljišče z obrtnijo združeno, ali če kakemu določnemu posestvu pripada, se že zato ne sme više ceniti, ampak le kakor zraven ležeča zemljišča.
Pa tudi na posebne stroške se mora gledati, ki jih kako zemljišče prizadene, da se obdrži v takem stanu, kakor je. To se s tem zgodi, da se vvrsti v niži dobrotni razred tarife, če se ni že pri odločevanji čistega, prinosa za vrstilno tarifo na to oziralo.
Ce kaka vrtna ali vinogradska parcela manj kot 50, drugih obdelovalnih redov pa manj ko 400 štirjaških sežnjev meri, in je obdana z eno samo drugo parcelo ravno tistega lastnika, prišteva se potem slednji parceli. Od tega se le takrat odstopi, ako bi potem čisti prinos skupnega zemljišča se več ko za 10 odst otkov povekšal ali zmanjšal. Ravno tako se ravnd s parcelami različnih dobrot enega obdelovanskega reda. Bolji ali pa sla-beji kos taiste mora pa najmanj eno oralo meriti. Pri gozdih se ne sme na vrednost na zemljišči stoječega lesa gledati, ampak na rodovitnost zemlje, in poprečni letni prirastek. Druge razmere pa odločujejo, kakor se je pri poljedelskih obdelovanskih redih omenilo. Vsaka gozdna parcela se vceni le v eno dobrotno vrsto. Ce pa kak kos gozda več ko 50 oralov meri, in so tla in pa druge okoliščine, po katerih se ravna čisti prinos, med seboj jako različne, sme se v več dobrotnih vrst vceniti.
Po stari meri, ko je vsaka katastralna občina zase bila cenilni okraj, in je tudi imela svojo vrstilno tarifo, bila je vcenitev lože, kot sedaj. Lahko se je sproti soseska k soseski primerjala, vsaj ni bilo treba iz daljave izgledkov si pred oči postavljati, kakor se bo to sedaj godilo; kajti potrebni izgledki vsake vrste so se nahajali v vsaki občini.
Slednjič pa opomnimo cenilce na letošnji nenavadni sploh dobri stan polja naše dežele. Vsi sadeži pa tudi travniki in vinogradi obetajo bogat pridelek, če se srečno domu spravi. Pričakuje se tako dobra letina, da takošne že več let nismo imeli. Naj jim tedaj ne bode letošnji stan pridelkov za vodilo pri odobrovanji izgledkov in vcenitvi zemljišč, ampak naravna rodovitnost taistih. Naj pomislijo, da bilo je letošnje leto zmirom dosti potrebne vlage za razvoj rastlin, posebno je pa vlaga hasniia travnikom. Kdor tedaj navadnih   naravnih   razmer dotičnega kraja
241
ne pozna, se more let03 o rodovitnosti in prinosu dotičnih zemljišč prav lahko zmotiti, kajti tudi na plitvi in peščeni zemlji letos dobro kaže. Tedaj, cenilci, pozor! Ce vsi, ki imajo veenitev izvrševati, nalogo svojo prav razumejo in svojo dolžnost natanko izpolnijo, pričakovati pa smemo, da se vceaitev pravično in tako izvrši, da vprihodnje ne bode več upravičenih pritožeb, da je dežela naša s zemljiškim davkom preobložena, in da se jej butaro ne naloži, ki jo potare, ampak le pravemu prinosu zemijišč primerno breme, katero nositi je v stanu.
242