Poltnino olačano v gotovini. Leto XXI«, št. 66 Ljubljana, sreda 20. marca 1940 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon štev. 3122, 3123, 3124, 3125. 3126. tnseratni oddelek: Ljubljana, šelen-öurgova ul. — Tei. 3492 tn 3392 Podružnica Maribor: Grajski trg št 7. — Telefon 2455. Podružnica Celje Kocenova ulica 2. Telefon št 190. Računi pri pošt ček zavodih: Ljub-liana št 17 749. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din. Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126: Maribor, Grajski trg štev. 7. telefon št. 2455; Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Teleky odšel na posvet v Rim Predsednik madžarske vlade se želi pouiiti, kakšno le stali Sie Halite do srednjeevropskih in iužnovzhodnih problemov po brennerskem sestanku Budimpešta, 19. marca. j. (Havas) Madžarski ministrski predsednik grof Teleky je danes zjutraj odpotoval v Italijo, kjer bo imel 24. in 25. t. m. razgovore z itaiijanskim ministrskim predsednikom Mussolinijem in zunanjim ministrom grofom Cianom. Pariz, 19 marca. j. (RSV) V pariških političnih krogih opozarjajo na značilno okoliščino, da je Teleky odpotoval v Rim nekaj dni pred Gafencovim obiskom v Italiji in dan po razgovorih med Mussolinijem in Hitlerjem na Brennerju. Iz tega se lahko precej zanesljivo sklepa na predmet razgovorov, ki iih bo imel Teleky z Mussolinijem, Cianom in drugimi vodilnimi italijanskimi osebnostmi. Isti krogi pripominjajo, da je povsem razumljivo, ako je madžarska javnost nekoliko vznemirjena glede na najnovejši razvoj situacije v južnovzhodni Evropi. Madžarska smatra za potrebno, da se pouči, kakšne načrte ima Nemčija v najnovejšem času na Balkanu. Ako Nemčija zares misi i na k«ksno intervencijo v Rumuniji, potem lahko stori to samo preko madžarskega ozemlja, kamor ima pristop k^r z dveh strani: s severa in zapada. Že sedaj je Nemčija pričela izvajati prilisk na Madžarsko, hoteč jo prisiliti, d? bi se za nekaj časa odrekla slehernim zahtevam po vrnitvi ozemlja v Transilvaniji, kar vzbuja seveda upravičen odpor madžarskega javnega mnenja. Na drugi strani ima Madžarska skrbi zaradi navzočnosti rdeče armade na meji Podkaroatske Ukrajine. Razumljivo je. da bi hotela Madžarska na-tpn'no vedeti, kaj misli Italija glede n s te nevarnosti. V nolitičnih krogih sodilo, da bodo na velikonočnih razgovorih v Rimu razpravljali tudi o naslednjih perečih točkah madžarske politike: 1. Ohranitev neodvisnosti M~»??arske nasproti morebitni nemški akciji. 2. Ohranitev vseh šans za morebitne teritorialne revizije. 3. Italijansko stališče glede vloge, ki naj se prepusti Sovjetski uniji v srednji in vzhodni Evropi. 4. Kakšno stališče bo zavzela Italija na Balkanu po brennerskih razgovorih. Skozi Ljubljano Ljubljana, 19. marca. Z današnjim popoldanskim dunajskim brzovlakom je potoval skozi Ljubljano na poti v Italijo madžarski ministrski predsednik grof Teleky Spremljata ga soproga in osebni tajnik. V Kotoribi ga je pozdravil v imenu bana Hrvatske banovine sreski načelnik v Prelogu Ste-pan Fundan. V Pragerskem so salonski voz madžarskega ministrskega predsednika priključili dunajskemu brzo-vlaku. V Ljubljani ni bilo nikakega službenega sprejema Navzočnih je bilo le nekaj novinarjev, katerim pa grof Teleky ni hotel dati nikake izjave o cilju svojega potovanja v Italijo. Povedal je le toliko, da ostane v Italiji približno 8 do 10 dni ter da se bo 29. t. m. vračal skozi Ljubljano. Turčija za mir ob črnem morju Carigrad, 19. marca. AA. (Stefani) Kar se tiče Črnega morja, naglaša »Axam«, je Turčija v tem predelu sveta najbolj zainteresirana država za mir ter pristavlja, da je v montreuškem dogovoru lahko jasno videti željo turške vlade, da se ohrani mir na Črnem morju tudi v primeru, če bi v Sredozemskem morju izbruhnila vojna Končno pravi list. da pomenijo dobri turško-sov-jetski odnošaji priznanje skupnih interesov obeh držav, da se ohrani mir v teh predelih. Clsdlus v Bukarešti Bukarešta, 19. marca p Danes }e prispel semkaj vodja nemške gospodarske delegacije dr. Clodius Uradno poročajo, da je njegov prihod v zvezi z nadaljevanjem gospodarskih pogajanj med Nemčijo in Rumunijo. es se vrača v Ameriko Sumner Welles je včeraj odpotoval v Ameriko, ne da bi se po bresmerski konferenci še sestal z Mussolinijem Na mirovno akcijo ni niti misliti Rim. 19. marca. s. (Ass Press). Sumner Welles je bil danes opoldne na kosilu pri zunanjem ministru gTofu Cianu Dokončai Wellesov odhod iz Rima je bil določen za danes ob 16. pozneje pa je Wellies odhod odloži! do 23. ure. Doslej še ni znano, da bi bil določen sestanek med ministrkim predsednikom Mussolinijem in Wellesom. Verjetno pa je, da je dal že zunanji minister grof Ciano Wellesu ob priliki današnjega kosila nekaj informacij o brennerskem sestanku. Iz dejstva, da ni bil dogovorjen noben nov sestanek z Wellesom, tudi sklepajo, da ni prinesel brennerski sestanek nobenih novih momentov, o katerih ne bi bil Welles že preje poučen. Sumner Welles odpotuje nocoj iz Rima v Genovo, kjer se bo jutri vkrcal na italijanski prekooeeanski parnik »Conte dl Savoia«, s katerim se skupno s svojim spremstvom vrne v Zedinjene države. V italijanskih političnih krogih naglašajo, da je najkasneje v enem tednu pričakovati prvih konkretnih rezultatov Sumner Wellesove misije v Evropi. Dotlej se bo ameriški državni podtajnik že vrnil v Zedinjene države in tudi še ustmeno podrobno informiral prezidenta Roosevelta, ki je v ostalem prejel od Wellesa že več pismenih m brzojavnih poročil. Slej ko prej ugotavljajo tudi italijanski vladni krogi, da se Sumner Welles tudi ob priliki drugega obiska v Rimu ni spuščal v nikaka pogajanja, nego je zbiral le podatke in informacije za ameriškega prezidenta. Zanimivo je v zvezi s tem, da je danes Roo-seveltov osebni tajnik Olly opozoril, da so vesti o miru, kl so jih posamezni listi objavili v senzacionalni obliki, popolnoma brez osnove. Iz tega sklepajo tukajšnji politični krogi, da so Sumner Wellesove informacije takega značaja, da Roosevelt bržkone ne bo sprožil nikake nove mirovne akeije. ©lacerile osi Rim—Bsrlin Rim, 19. marca. (Od našega posebnega poročevalca) Pomen brennerskega sestanka se zdi tukajšnjim mednarodnim opazovalcem sedaj že docela pojasnjen. Priznavajo. da je nastala spočetka v presoji tega dogodka zmeda zaradi bolj slučajne ko*r>cidence med brennerskim sestankom in Wellesovim bivanjem v Rimu. Pogrešno se je lz tega sklepalo, da računata Welles ali celo Mussolini še na možnost mirovne akcije. Nasprotno zatrjuje »Telegrafo«. glasilo rodbine Ciano, da ta sestanek ni bil v zvezi niti s kakšno ameriško iniciativo, niti s kakšnimi mirovnimi načrti obeh Rimov, še najmanj pa s kak- šno izpremembo načelnega italijanskega stališča. V tej stvari je bil še najbolj jasen komunike DNB, ki je izzval v Rimu veliko pozornost in je postavil vse nade v mirovno ofenzivo na pravo mesto. V omenjenih krogih tudi opozarjajo, da je Hitler formuliral svojo mirovno ponudbo že takoj po zaključku poljske vojne, da jo je potem še večkrat ponovil, da pa je bila vedno odločno odklonjena od zaveznikov. Tako je sedaj razmerje med obema vojnima taboroma jasno diferencirano. Z brennerskim sestankom se smatrajo vse mirovne akcije za zaključene in sicer s popolnim neuspehom. Kakor je bilo že pričakovati, je Musso!:ni vse preveč realen politik, da bi prevzel vlogo posredovalca s tako nehvaležno nalogo. Tudi Gay-da potrjuje nocoj v inspiriranecm uvodniku v »Giornale d'Italia«, da je Mussolini poslednjič posredoval v kritičnih septembrskih dneh preteklega leta. Welleso-va akc'ja ni mogla približati nasprotujočih si stališč in je pomembna le za ameriško notranjo politiko, morda tudi še za zadržanje Zed'njetnih držav napram vojskujočima si evropskima taboroma. Na Brennerju se je torej v glavnem govorilo o vojni in le malo o miru, za katerega ni več nobenih šans. To potrjuje tudi dejstvo, da Mussolini ni smatral za potrebno, da bi se še enkrat sestal z Wellesom. Z nocojšnjim odhodom Wellesa v Genovo je bila sleherna možnost mirovne akcije, v katero je bilo v Nemčiji dejansko še nekaj upanja, dokončno pokopana. Toda brennerski sestanek beleži kljub temu značilne rezultate, čeprav je ostal v okviru nemško-italijanske zavezniške pogodbe. Splošno pozornost je v zvezi s tem izzval Gaydov uvodnik, iz katerega sklepajo na ojačenje osi Rim - Berlin. Iz tega uvodnika sledi, da gleda Italija na rekonstrukcijo Evrope enako kakor Nemčija, da z razvojem Evrope že čuti, da so ogroženi njeni interesi in da zato smatra za nujno potrebno ožje sodelovanje z Nemčijo, da bi se tako lažje branili skupni interesi. To tolmačijo v italijanskih političnih krogih na ta način, da bi Italija zgrabila za orožje, če bi kdorkoli pričel močno škoditi njenim interesom na Balkanu, na Bližnjem vzhodu m v vzhodnih predelih Sredozemskega morja. Toda v diplomatskih krogih sodijo nekateri, da je to bržkone vse skupaj le demonstracija. Vsekakor prikamielo. da se bo diplomatska akcija obeh t^b rov usmerila s d"i ia omeniena Dodročla. kjer bosta eden ka-'-or druei skušala uveHaviti svoie oosebne interese V Rimu računaio z dolgo, težko in komplicirano vojno. Do brennerskega sestanka ie prišlo na podlagi priprav ob priliki zadnjega Ribbentropovega obiska v Rimu na nemško pobudo, a to zaradi tega. ker je Nemčiia hotela Dokazati zaveznikom, da morajo računati z nemško-itali-janskim sodelovaniem. ki bo ora v gotovo v nadaljnjem razvoju vojne igralo še važ- Ino vlogo. V tukajšnjih mednarodnih novi-narsk.h krogih smatrajo za Drav fantastične mirovne poredloge. obeležene v 11 toč-i kah, kakor jih je lansirala v svet agencija 1 United Press. Brenner še vedno v ospredju zanimanja Berlin, 19. marca. s. (Ass. Press). Po vrnitvi kancelarja Hitlerja z Brennerja so izjavili nemški politični krogi v Berlinu, da pomeni cilj nemške politike slej ko prej vzpostavitev novega reda v Evropi ter da je Nemčija odločena, da zmaga v vojni, da zavaruje zase ohranitev bistvenih življenjskih interesov. Govorice, da je bilo na Brennerju predvsem govora o sovjetsko-Italijanskem zbližanju. niso bile na mero-dajnih mestih v Berlinu niti potrjene niti demantirane. V merodajnih nemških krogih so naglašali, da nI po brennerskem sestanku nobenega dvoma, da bo Balkan ostal miren. K možnosti italijansko-sovjetskega zbli-žanja pripominjajo nemški politični krogi, da ideološke razlike ne smejo tvoriti ovire za tako zbližanje, kakor je niso tvorile pri sovjetsko-nemškem zbližanju. Mnenja rimskih diplomatskih krogov Rim, 19. marca. s. (Ass. Press). Po informacijah tukajšnjih diplomatskih krogov je bil eden glavnih predmetov razgovorov med kancelarjem Hitlerjem ln ministrskim predsednikom Mussolinijem na Brennerju nevtralizacija Balkana, ki naj bi preprečila, da bi zavezniki »tvorili na jugovzhodu Evrope novo fronto, s katero bi lahko napadli Nemčijo. Poleg tega je bilo govora o italijansko-sovjetskem zbližanju ter v zvezi s tem o predhodni razdelitvi interesnih sfer med Italijo in Sovjetsko Rusijo na Balkanu. Nevtralizacija Balkana naj Di poleg strateških namenov nudMa tudi možnost, ia bi Nemčija preko južnozapadne Evrope dobivala kljub zavezniški blokadi ves potreben material. Nadalje pravijo v umskih diplomatskih krogih da je ohfubila .talija akt'vno vojaško pomoč Nemčiji zi primer. 6e hI utrpela na zapadni fronti prehudi* i/.gube. Italijanski listi v svojih -komentarjih o brennerskem sestanku ue omenjajo nobene spremembe italijanske politike na podlagi tega sestanka Ni govora aiti o kakršnikoli mirovni vojaški ofenzivi. Hitlerjev povratek v Berlin Berlin. 19 marca AA (DNB) Državni kancelar Hitler se ie danes oooldne vrnil v Berlin Na železniški oostaii so ga med drugimi Dozdravili maršal Görins in šef državne oisarne minister Lammers Das-ni bil določen ursdni soreiem se ie zbrala ored nostaio velika množica lindc+va ki ie priredila Hitlerju navdušene manifestacije 11 točk dozdevnega mirovnega načrta Informacije glasila angleške konservativne stranke „News Chronicle", ki pa se od nikoder ne potrjujejo London, 19. marca. o. »News Chronicle«, /asilo konservativne stranke, objavlja iz Rima daljše poročilo, v katerem pravi, da je v smislu zaupnih informacij, ki jih je njegov poročevalec prejel iz vatikanskih krogov, razpravljal Hitler na Brennerju z italijanskim ministrskim predsednikom o mirovnem načrtu, ki obsega 11 točk Načrt je bil že predložen Vatikanu kakor tudi ameriškemu državnemu tajniku Sumner W ellesu Načrt določa: 1. Občo razorožitev na kopnem, na m orlu in v zraku. 2. Sklenitev pogodbe štirih velesil, s či- mer bi se ustanovila v Evropi dva ideološka tabora, usmerjena za ir proti boljševizmu Štiri velesile, namreč Nemčija Italija. Velika Britanna in Franci ia naj bi ustanovile svoj poseben evropski direktorij. ki bi nadomestoval Društvo narodov. V primeru potrebe bi se sprožila vojna vseh an-tiboljševiških sil proti sovjetski Rusiji, da bi se tako Rusija rešila komunizma. 3. Obnovila naj bi se popolna svoboda veroizpovedi. Židje oa naj b- se izselili iz Veitike Britanije v Palestino, iz Italije v Abesinijo iz Francije na otok Madagaskar 4. Obnovila naj bi se popotna svoboda svetovne trgovine in razdelile naj bi se surovine. Evropske velesile naj bi na gospodarskem področju tesno sodelovale z Ze-dmjenimi državami ki naj bi posebej omogočile odseljevanje Nemcev in Italijanov v Ameriko. 5. Nemčiji naj bi se vrnile kolonije v daljših presledkih, a najkasneje po poteku 20 let, ali pa naj bi se ji priznale druge kolonialne kompezacije, odnosno naj bi se omogočilo izseljevanje Nemcev v določene dele Afrike, kjer naj bi se posebej zaščitili. 6. Obnovila naj bi sc neodvisna poljska država, ki naj bi jo zaenkrat tvoril sred-nj- del bivše Poljske s približno 10 milijonov prebivalcev. Obnovljena Poljska naj b: dobila izhod na morje preko Gdinje in Gdanska, kjer bi imeila svoji svobodni luki. Dokončne poljske meje na zapadu pa naj b; se določile na osnovi plebiscita, ki bi se vršil pod mednarodnim nadzorstvom. Vprašanje nele poljskih, nego tudi ostalih manjšin. posebno pa v Podunavju, naj bi se uredilo z veliko selitvijo posameznih manjšin v njihove narodnostne države. 7. Ceško-moravska. Siovaèka in Madžarska naj bi se združile v trialistično državo, ki bi bila v zvezi z Nemčijo in v kateri bi si Nemčija pridržala pravico do ;n-dustnjskih in drugih koncesij za dobo 25 let. 8. Avstrija naj bi ostala priključena Nemčiji. 9. Podunavske države naj bi se združile v carinsko federacijo držav, v kateri naj bi se izenačili življenjski interesi velikih m malih narodov. Federacijo bi sestavljale Nemčija. Italija, Jugoslavija, Rumunija, Češka, Slovaška in Madžarska. 10. Na Balkanu naj bi se zajamčil status quo. 11. Italijanski proizvodi, ki bi se prevažali preko Džibutija in francoske vzhodno-atriške kolonije, naj bi bil; oproščeni vseh carin. Po poteku sedanje konvencije glede prometa po Sueškem kanalu ki poteče leta 1945, naj bi Sueški kanal posta! mednaroden in promet po njem popolnoma svoboden. Italijanom v Tunisu naj bi se za-jamčile večje pravice na osnovi posebnih statutov. Demantiji London, 19. marca. s. (Reuter). Tako v ameriških kakor tudi v angleških listih je bil danes zabeležen 11 točk obsegajoč mirovni načrt, ki sta o njem baje na Brennerju razpravljala Hitler in Mussolini. Listi so vedeli povedati, da je podrobnosti načrta sporočil neki vatikanski diplomat. Ta vest je bila medtem iz Vatikana že uradno zanikana. Dalje so pisali listi da je isti načrt nesel Welles nedavno v Pariz in London in da je zanj dobil odobritev angleške in francoske vlade. Tudi ta trditev ni točna, kakor je razvidno že iz sinočnje izjave ameriškega zunanjega minstra Hulla, ki je izjavil, da ni bil Welles udeležen v nobeni posredovalni akciji. Danes je v sličn&m jmislu demantiral tajnik predsednika Roosevelta Early, da bi ameriška vlada karkoli vedela o takem mirovnem načrtu. Tudi v Londonu prevladuje vtis, da so poročila, da bi se bil brennerski sestanek bavil z mirovnimi načrti, netočna. 11 točk, ki jih omenjajo listi v dozdevnem mirovnem načrtu, obsega v glavnem znane nemške želje, pomešane s propagandnimi gesli. Chamberiain o finski tragedij Predsednik angleške vlade pripisuje krivdo Nemčiji in prada so zavezniki v polni meri storili svojo dolžnost London, 19 marca. s. (Reuter). V spodnji zbornici je podal danes ministrski predsednik Chamberlain prvič do šest-tedenskem oresledku zopet Doroč lo o rx>-teku vojne ter o razvoju mednarodnega političnega položaja Poslanske klooi. kakor tudi diplomatska loža in ga'erije so bile nabito polne. Ko ie stomil za govrmiško mizo. je C hamber laina vsa zbornica burno pozdravila Takoi spočetka ie govoril Chamberlain o sklenitvi miru med Sovjetsko Rusijo in Finsko in je 'zjavil: Prvi vtis. ki ga je dobila kraljeva v7ada. je bil. da se je primerila velika tragedija. Mirovni pogoji ki iih ie morala sprejeti Finska so taki. da ie mogel Donosen narod. kJ-.or je finski, pristati nanje samo pod pritiskom. Nobenega smisla nima trditi. da je neodvisnost in svoboda naroda s tem mirom ohranjena Za vse svobodoljubne ljudi je hud udarec, da hrabra Finska na koncu ni zmogla borbe proti ogromni premoči v številu in orožju. Junaška borba Finske Da vendarle ni bila zaman. Finska ie ohranila svoio čast in si pridobila spoštovanje vsega sveta. Vlada ki ie vodila vojno, ie še na oblasti finska armada ie nedotaknjena in duh finskega naroda ni zlomljen. Ali so zavezniki storili svc|e dofibost napram Finski Kljub vsemu, kar smo za Finsko storili, ni bilo mogoče, da bi io rešili. Mo da bomo sedaj lalilio pomagali Finski pri delu za I njeno obnovo. Zopet smo b:li prisiljeni. ! da vidimo, kako ie majhna država padla I kot žrtev one politike napada, kl ie povzročila. da smo prijeli za orožje, da se ji upremo. Pričakovali smo. da bo skušala nemška propaganda zvrniti odgovornost zaradi Finske z Nemčije na druge Toda Nemčija ne more zabrisati svoie odgovornosti za finsko katastrofo. Nikdar ne bi bila Finska napadena brez oakta med Sovjetsko Rusijo in Nemčiio. Nemške grožnje skandinavskim državam so še tud' orenre-čile. da Finska ni oreiela oc moči ki bi io bila lahko rešila. Nikakor ni mogoče trditi. da ne bi bili Anglija in Francija storili v največji meri vse da b' Donmgali Fin~ki. vendar je Drav. da se vprašamo, ali smo res storili vse. kar le bilo mogoče Pri tem se moramo spomniti, da 9e Angliia sama bori proti brezobzirnemu in zelo močnemu sovražniku Njegove sile so že več tednov neprestano pripravljene za napad, ki se lahko prične vsak čas. Vse prošnie nevtralnih držav, ki so na nas naslovljene. moramo presojati predvsem s stališča naših lastnih potreb in interesov. Tako ie bilo tudi v finskem primeru. Zemlieo'sni položaj Finske je še tudi povzročil, da je bil prevoz vojnega materiala na Finsko skrajno težaven. Kljub vsem težavam pa ni nobena finska prošnja za pomoč ostala brez odziva. Ob začetku vojne ie finska vlada prosila, d? oosDešimo Došilianje vojnega materiala, '.ci ga ie bila narečila v Angliji. Od tedaj dalje smo ore i eli mnogo prošenj preko raznih posredovalcev in za razne vrste vojnega materiala za Finsko. Najprej je prosila Finska za lovska letala, pozneje za bombnike, manjše orožje in mun'cijo. Končno je želela v glavnem topove. Finci so bili gotovo upravičeni, da so morali spreminjati svoie Drcšnie. Prav te spremembe Da so povzročile, da ie blo za angleška vlado težko v naprei delati načrte za pomoč, ki io ie bilo trfb"> Doši-liati Kljub temu ie bila vsaka or šnja takoi vpoštevana. ter v največji meri. ki ie bila mogoča. Največja in nainuineiša oro-šnja. ki jo ie finska vlada poslala, pa ie prišla tako pozno, da je ni bilo več mogoče izpolniti pred sklenitvijo miru. Med drugim ie obljubila, oziroma do~ slala Anglija Finski naslednji vojni material: letal obljubljenih 152. podanih 101; topov 223. poslanih 114; granat 297.000. poslanih 185.000; Wickersovih strojnic obljubljenih 100, poslane vse; rečnih granat obljubljenih 50.000. Doslane vse; pušk proti tankom obljubljenih 200. poslane vse;re-spiratorjev. obljubljenih 60.000. poslani vsi; voja kih oblek obljubljenih 100.000, poslane vse. K temu ie treba še dodati velike množine zdravniških priocmočkov šotorov. vreč za pesek, malo orožje in mimici j o. Nismo oklevali niti z rizikom za lastno varnost, da ustrežemo Finski čim boli mogoče in brez odloga. Sredi januarja nam ie maršal Mannerheim sporočil, da v sedanjem stadiju vojne ne rabi pomoči v moštvu in da misli da bo do pomladi, ko prične kopneti sneg. lahko shajal s svoi mi rezervami, dajal oa je. da bi želel imeti v maju pomoč 30.000 izvežbanih voiakov. Pripravljena je bila vojska loo.ooo mož Tedaj nam ie bilo tudi snerečeno. da sta Švedska in Finska zaradi možnosti nemške reakcije nervozni zaradi naše pomoči m da upata, da ta pomoč ne bo poslana uradno. To stališče smo pričeli takoi Droučevati, takoi pa nam je bilo tudi jasno, da mora biti naša eksioedicijska voiska ^obro organizirana. Načrti za odhod fc*.soediciiske vojske so bili napravljeni in odobreni na seji vrhovnega zavezniškega vojnega sveta dne 5. februarja v Parizu. V začetku marca ie bila eksr^Kfciiska vojska že Dri-pravljena za odhcd Danes nam ie znano, da ie Nemčija čim ie izvedela za govorice o zavezniški pomoči or'čel^ groTit tako Norvešk'. kakor tud Švedski 7 intervencijo. Angleška vlada ie Drioravila za eks-nedicijsko vojsko največ mož. kolikor ie b lo fizično mogoče. Del eksoediciiske voi- Nadtdjevar^e na 2. strani siie ie bil določen, da zavaruie Švedsko proti možnosti nemškega napada, del nai bi bil šel na Finsko, tretii del na nai bi varoval dolge prometne zveze. Na tei osnovi smo določili ekspediciisko voisko 100 000 mož. Ta je bila zelo d^-bro oborožena in opremljena Načrti so bili izdelam tako. da bi prišla ta voiska deloma v Skandinavijo v marcu in da bi bila na odrejenih mestih v celoti do konca aprila. To so bife največje sile ki jih ie bilo za začetek moecče naenkrat poslati. Vprašanje nadaljnjega ojačevanja naše eksoediciiske vojske bi bilo odvisno od nadaljnjega razvoia boiev. Stališče švedske in sklenitev miru Finska vlada ie bila o naših namenih obveščena v februarju in angleška vlada ie prosi.a finsko viado. da do 5. marca naslovi nanjo javen apel za pom^č. Pozneie bi naslovila angleška vlada še formalen apel na Sved *.o in Norveško za dovolienie za prehod čet Finska vlada pa se ie naiprei samo neuradno informiraia Pri skandinavskih državah v tem smislu. Švedska vlada je odgovorila, da dovoi. pr hod pros'.ovo.j-cev in municije. da oa ne more dovoliti prehoda za regularno voisko ker bi potem Švedska sama postala toiišče Ta odgovor je vplival na na.; zelo porazno K.jub temu nismo nehali pripravljat: edin c. da iih pošljemo na Finsko. Upali sano, da bcsia Norveška in Sved ka i:.pr; menili svoie mnenje. de se bosta zavedli posledic mržnosti finskega poraza. Začetek marca ie finska vlada prosila preko svojih poslanikov v Parizu in Londonu, da bi dovcliii n kaj odložitve za rok. do katerega se mora odločiti Obenem je naprosila v teku enega mesca za pomoč 50.000 mož Naš predlog je bil sestavljen v najvišji meri. ki ie bila fizično mogoča pripravljeni pa smo bili to pomoč v največji meri oorneie razširiti. Dan. do katerega je fins'ia vlada obljubila svoi odsovor. Da ie ootok?:l brez cd^ovora. In drugega dre smo izvodeli. da is bila prejš ji večer podpisana mirovna pogcdba. Küv je sajsvsren ilnsbo tragedija N rnomo pravice, da kritiziramo zaradi njegove odločitve narod, ki se ia bo: 1 v vojni tako hrabro, da ie na podlagi tesa imun pred vsako kritiko. Toda tudi niti An2i;j: n t: Francij ni mogoče n česar očitati N ša ekspedic.jska voi ka bi bila lahko p: išla na pomoč če bi Finska za nio prosila n če bi Norveška in S edska dali svoje dovolienie. Odsovorn st za finsko katastrofo leži jasno na nemlkih ramah. Varnost Finske ie uniče-a. pa tud' varnost Norveške in Švedske pri tem ni bila zavarovana Nevarnost ie prišla do njunih vrat. Doktrina nevtra'nostri. ki je prisil ia Norveško in Švedsko k mnenju, pravi, da je vse bolje za malega nevtralca. nago zao'e-sti se v vojno med Nemčijo in zavezniki, in da ie nevtralnost ident čna z indif rednostjo. če zmasaio v vojni zavezn ki ali Nomci Dokler to stališče n3 bo opuščeno, pol'tika mal h držav ne bo v skladu z realnostjo in njihovi interesi ne bodo varovani Reši jih lahko samo o^loč tev da se upro sili in da se pridružijo drugim, ki j m hočejo pomagati. Welles3v etilsk ln k^nisenki sestanek O Wellesovem obisku v Ix>nd-*nu ie dejal Ch mberlain. da se je cb ori ki svojjga ob:ska lahko Walles prepričal o enotnosti v namenih, ki navdajajo vse Angleže. O brenn or skem sestanku ie d ja! Chamberlain: Ne vem. ali je sestanek v zvezi z izdelavo novih mirovnih predlogov ali na. misi'm pa da bi sestanek mog:l ve jati proučevanju pogojev, pod katerim je b:la včerai potopljena italijanska trgovinska ladja »Tina Primo« od nemške magnetske mine Kaikoli pa ie brcnoerski sestanek pripravil, se ne borno na noben nač n pustil: odvrniti od name- a za k^t r ga amo šli v vojno (Burno odobravan'e) Dalje ie Chamberlain omenjal sobotni Rooseveltov govor in dejal da sta Angli'a in Franciia priiel; za orožie pvav z namenom. da dosežeta t" k moral "n m;r * n-kor ga ie predsednik Roosevelt v svojem govoru opisal. fhpiü na Zzzin Flsw Govoreč o sobotnem letalskem napadu na Scapa Flow, je omonil Chrmb r an, d' je bil presenečen nad prevelikim pomenom. ki so ga gotovi ljudje temu napndu prip sovali. V resnici ie bil ta napad popolnoma brezpomemben. Ce je pom nil napad na mornarico, potem ie treba reči. da se ie ponesrečil. Samo 20 bomb ie padlo na vojno luko samo. Izmed vojnih ladii je bila samo ena. pa še ta manjša, poškodovana Večja vojna ladja ni bila zad:ta nobena. Razlikoval se ie sobotni napad cd prejšnjih samo v tem ker ie veljal prvič tudi kopnini 121 eksplozivnih in okcli 500 zažigalnih bomb ie bilo vrženih na kopno, in sicer na površini okoli 100 kvadrata h milj. Nemci opravičujejo bombardranje civilnega prebivalstva v trm primeru z navedbo. da je napad veljal voiašk m objektom Kakršnikoli so nameni tega opravičevanja moramo p ^edati. da bo odgovornost za posledice takega napada ležala na povzrocite'iih. Z mnogih strani je bila zadnje čase postavi iena zahteva po boli energičnem vodstvu voine polit ke. Z odgovornostjo, ki sloni na ramah vlade, pa moram poudarit', da ne moremo biti poslani v avanture, ki bi imele malo izgledov na uspeh ter bi lahko povzročile nevarnost in nesrečo Ča\ v katerem bomo izvedli udarec, zavisi od nasveta, ki nam ga bodo dali naiboliši strokovniaki kar nam iih ie na razpclago. Zavedamo se. da se borimo v sedanji voini za vse ono kar je sveto vsakemu pravemu državljanu na svetu Hočemo sta'en in moralen mir. prav takega, kakor ie o ni°m govoril v soboto predsedmk Roosevelt Borili se bomo. dokler tak nvr ne bo dosežen. Zanimiva debata Za Chamberlainom je govoril vodja opozicije Attlee. Dejal je. Ja oŠ ne sme obsojati Norveške in švedske zaradi njunega stališča saj sta *e sedai be približni, fronti Koičina pomoči, ki bi jo bili An-gliia in Franciia lahko poslali, je bila odvisna od njunega stališča Potrebao je. da tudi druge male lržave vedo, da je Anglija dovoli močna, da jim pomaga, če jo naprosijo za pomoč. Finska katasir jfa daje nauk, da se morajo mali narodi zdru- žiti proti napadom. Prava vojna se Se ni začela, ne sme pa se pustiti iniciativa Nemčiji. Politika mirnega čakanja bi pomenila samomor. Vodja liberalcev Sinclair Je kritiziral vla-dino politiko napram Finski, dejal je, da je vlada po nepotrebnem odlagala pošiljanje pomoči in da je to zmanjSalo angleški prestiž. Napravilo je vtis, da imajo zavezniki dobre namene, da pa so počasni Id nespretni. Nemci nasprotno pa so zli, toda močni in spretni. Sinclair je poudaril, da po njegovem mnenju zavezniki morajo zmagati, da pa se v to svrho morajo tudi potruditi. Avanture *>i res pomenile poraz, na drugi strani pa bi pomenila poraz tudi nedelavnost in lahkomišljena igra z lastno varnostjo. Zavezniki morajo iskati iniciativo in se je držati. Sinclair je na primerih Poljske in Finske dokazoval, da je v Nemčiji doma ona bolezen, iz katere izvirajo vse nesreče. Dejal je, Ja se Anglija ae sme pustiti odvrniti od velikega cilja, da to bolezen v njenem leglu izlečl. Neodvisnost baltiških drža'- in skandinavskih držav je enako odvisna od zmage zaveznikov nad Nemčijo, kakor usoda Poljske in Finske. Bivši vojni minister Hore Belisha je istočasno kritiziral politiko vlade glede pomoči Finski. Dejal je, da je stvar Finske tudi stvar Anglije. Angleška vlada no bi bila smela odlašati s pomočjo Finski. Nemčiji je bilo ležeče na tem, da se konča vojna na Finskem, ker je odvisna od dobave železne rude in jekla iz švedske in ji tudi Sovjetska Rusija kot zaveznica nI mogla pošiljati onega materiala, ki ga Nemčija rabi, dokler je trajala vojna na Finskem. Zato je bilo v interesu zaveznikov, da bi bili ohranili odpor Finske. Na podlagi sklepa vrhovnega zavezniškega vojnega sveto je mogoče razvideti, da je bilo tako mogoče, kakor tudi zaželjeno, da zavezniki pošljejo Finski pomoč. V tem oziru je postopanje zaveznikov jasno. Ugotovljeno pa je bilo. da bi bilo z močnimi letalskimi napadi mopoče vlomiti sovjetsko ofenzivo. Zavenriki bi bili Finski vsekakor lahko poslali na pomoč letalske eskadrile in za tako pomoč ne bi bilo ovir kakor proti no-štl^niu ekspedi diske vojske. V svojem sklepu torej zavenziki niso po^rpšili. nnč v t »m. da niso pomoči poslali dovolj hitro. Sedaj mora Iskati angleška politika novih perspektiv ln an^ipška diniomsclia mora biti pozorna, dalekovidna ln močna. Nemčiia se trudi, da zboljša zopet svoje odno-šaie z Italijo in Japonsko, ki so bili prizadeti z nemško-sovjetsko zvezo. Nevarno bi bilo, če bi se te. sile združile nrotl demokracijam. AngleSki in francoski Imperij sta gotovo naimočne^ša na svetu, če pa hočeta delati tako da zagata, ne smeta biti samo močna, temveč morata svojo moč tudi pokazati. Minister za blokado Cross 1e sporočil, da zavezniki ne moreio preprečiti pošiljanja petroleja v Nemčiio preko črnega moria, ne da bi ustanovili v to svrho kontrolno postajo za vojno tihotapstvo. Mon-treuška konvenciia določa,, da voine ladje vojuločih se držav ne morejo pluti skozi Dardanele v črno morie. M'ni^trski predsednik cv?mVi>in le sporočil na neko vprašanje, da se bo pričela raznrava o novom anrleškpm proračunu v parlamentu 21 aprila. (Po informacijah amerišMh novinariev predvideva prorpčun i^s»tke v višini 2500 milijonov funtov — 550 milijard dinarjev.) Franc in nemica vojno pzrzaìs Pariz, 19. marca j (Havas). Komunike francoskega generalnega štaba od 19. marca zjutraj pravi, da na fronti ni bilo nobenega pomembnega dogodka. V ponedeljek je bilo opažati precej živahno aktivnost izvidnlških in patrclnih čet med reko Mozelo ln Nledom. Letalstvo se je moralo zaradi slabega vremena omejiti zgolj na izvidniške polete nad bojnimi črtami. Francoska letala so preletela tudi neposredno zaledje nemških bojnih linij. Berlin, 19. marca. j. (DNB). Komunike nemškega vrhovnega vojnega poveljstva od 19. marca pravi: »Med Mozelo in Pala-tinskem gozdom so bile aktivne izvidniškr čete in artHfrija. Dve sovražni edinici, ki sta napadli nen.ške posojanke, smo zavrnili.« žalostno delo ob Kolpi Prva trupla ponesrečencev spravljena iz vode — Pomoč potapljača — Priprave sa dvig Masmiotive hmt m -i ii fopad na ®t£k London, 19. marca. s. (Reuter). Lcta'*ko ministrstvo je nocoj objavilo kom n:ke, ki pravi, da so ang'e'ika bombna letai'a nocoj napadla in resno po'fcodova'a nem ko letalsko oporišče Hörnum na otoku Syltu. Flnslca delegacija v Moskvi Moskva, 19. marca s. (Ass. Press i Finska delegacija, ki bo najbrže jutri izmenjala ratifikacijske listine sovjetsko-fin-ske mirovne pogodbe, je dospela danes z letalom v Moskvo. Na letališču so pozdravili delegacijo šef protokola sovjetskega zunanjega ministrstva, šef baltiškega oddelka zunanjega ministrstva in švedski vojaški ataše. Delegacija bo sprejeta v Kremlju najbrže nocoj. Moskva, 19. marca s. (Tas) Danes je predsedstvo vrhovnega sveta Sovjetske unije ratificiralo mirovno pogodbo s Finsko. Kodanj, 19. marca. s. (Ass. Press.) »Ber-lingske Tidende« poroča, da bo finska vlada takoj odstopila, čim bodo ratifika-cijske listine mirovne pogodbe s sovjetsko Rusijo izmenjane. Metlika, 19. marca. Danes so našli — kakor poročamo že na 3. strani lista — prve smrtne žrtve usodne nesreče, ki jo je povzročilo plazovje na železniški progi pri Ozi ju. Včeraj je prispel na kraj nesreče veliki 30-tonski žerjav iz mariborske železniške delavnice. Obenem z žerjavom je prispela celotna tehnična garnitura pod vodstvom inž. Schaupacha, strojnega poslovodje Antona Hicla in voznega poslovodje Emila Hugla. ter seveda tudi vse potrebno strokovno delavstvo. Kmalu za tem sta prispela na kraj nesreče tudi pomočnik prometnega ministra inž. Schneller ter generalni direktor državnih železnic inž. Jo-jič. Prva žrtev najdena Del strokovnega osebja je začel s pripravami za dvig ponesrečenih vagonov, drugi del pa z demontažo lokomotive, ki je v zelo nerodnem položaju. Poslovodja Anton Hicl iz Maribora je hotel ugotoviti lego v vodo segajočega dela lokomotive in lego obeh vagonov. Ko je strojni delavec Bogomir Trglez preiskoval lego leve strani stroja, je z železno grebljo zadel pod nekaj mehkega, kar pa mu je večkrat ušlo s kavlja. Ko se mu je naposled posrečilo z grebljo dobro prijeti in povleči k sebi, se je iz vode pokazalo razmesarjeno truplo neznanega ponesrečenca. Na glavi ima hudo rano, ki je očividno nastala od ostrega udarca težke skale, tako da je verjetno, da je bil nesrečnež že v prvem hipu mrtev. Smrt ga je morala doleteti še na suhem. Po vojaški objavi, ki so jo našli pri njem. so mogli ugotoviti, da je ponesrečenec Matevž Gorenc, od Sv. Jošta pri Kranju. Pri sebi je imel denarnico z nekaj drobiža in poleg raznih žepnih drobnarij še neoddano dopisnico, naslovljeno na Antona Peterleta. Dopisnica pa očividno izvira od druge roke. Z niegovo oblavo se ie vozil še neki drugi obveznik baje tudi domov, za katerega pa se še ne ve. ali ga ie iskati med žrtvami ali med re-šenci. Tudi njegovo ime ni znano. Viso^c^ lTka skripta Kmalu zatem, ko so dvignili iz vode prvo žrtev, so na površino vode prip'avala v dveh izvodih skripta »Parostroj« od profesorja M Ketica. na katerih 1e kot lastnik naveden neki Marijan Onriš^k Kdo ie skripta nosil, pa se ne ve M^rda je bil kak shiš^tpM tehniko morda pa jih je prenašal tudi kdo drugi. &nrt pri vožaji na delo Pri nadaljnjem ugotavljanju lege pre-vrnjene lokomotive in vagonov, je ključavničar Trglez komaj pol ure nato zadel z grebljo zopet ob nekaj mehkega na drugi strani lokomotive. V slutnji, da gre za novo žrtev, je ob gornjem delu potopljenega vagona ponovno povlekel z grebljo in že se je prikaza'a glava drugega ponesrečenca, ki so ga čez nekaj minut rešili smrtonosnega oklepa. j*aJ.ožili v čoln in prepeljali na desni breg Kolpe. Iz dokumentov. ki so jih našli pri ponesrečencu, je ugotovljeno, da je žrtev Marko Draže-kovič, 19 letni delavec iz občine Jezerane. srez Brinje, na Hrvatskem. Skupno s 14 tovariši je potoval na delo v Slovenijo Od teh 14 se jih je rešilo le 11. dočim so trije pogrešani. Pri sebi je imel v novi denarnici 40 din in pa žepne drobnarije. Vidnih znakov poškodb ni opaziti, pač pa je trup'o od vode zelo napihnjeno, tako da se da sk'epati, da se je utopil. j ITeznapka trgovka i Okrog poldneva so delavci potegnili iz vode žensko truplo, ki se je vsemu železniškemu spremnemu osebju zdela znana, ker se je mnogokrat vozila po dolenjski železnici. Baje je to neka trgovka s sadjem in zelenjavo iz Ljubljane ali ljuh'jan-ske okolice. Pri njej so našli okoli 5900 din gotovine, a nikake legitimacije ali drugega dokumenta, po katerem bi se dala točno ugotoviti identiteta. Nekateri ze'ez-ničarji pa pravijo, da je govorila meša- j nico slovenščine in hrvaščine, kadar se je j vozila, in iz tega skopajo, da je ime'a v LjubMani le poslovne zveze, da pa ni od tam doma. . *&e retarli* "i ' Z najdbo teh ponesrečencev je bila dopoldanska reševalna akcija zaključena. Opoldne sta prispela na kraj nesreče poklicna potapljača Ivan Rakič in Josip Stefan s Sušaka. Okrog 14 se je Rakič prav spretno kar z brega podal v vodo vpričo tisoč'*1 ave množice gledalcev na obeh bregovih Ko'pe. Ljudje, ki so bili prav blizu, so čuli izpod vode zamolkle udarce potapljača. Po dobrih desetih minutah. se je potan^ač vrnil iz vode in prinesel s seboj del ograje, ki je veza'a ponesrečena vagona. Pripovedoval je, da je mogel videti v enega obeh vagonov. Notri je polno skalnatega grušča, zemlje in razbite notranje opreme. Ponesrečenca ni videl nobenega. Po kratkem odmoru se je Rakič drugič spustil pod vodo in je čez nekaj časa dal znak, naj mu spuste vrv. Ko so to naredili in potem vrv zopet izvlekli, je bilo na njo privezano truplo 40 let starega Jova Krm potica, doma iz Veline v Liki, ki je bfl namenjen na delo v Črnomelj. Pri njem so naSli samo legitimacijo in 5 din gotovine. Potapljač je nato našel še moško zimsko suknjo, neko culo in več kosov razbitih vagonov. S tem je potapljač za danes končal svoje delo. Ranjena učiteljica pripaveduje Karlova«, 19. marca. o. Med drugimi je v karlovški bolnici tudi težko ranjena šolska upraviteljica ga. Demšar jeva, ki je vašemu poročevalcu o strašnem doživetju pri tej nesreči med drugim pripovedovala: »Med vožnjo sem mislila samo na to, kako bd čim prej prišla domov. Zato sem bila tudi ves čas budna in se mi ni dremalo. Izmen ad a sem zaslišala strašen tresk in lom ln hud sunek me je podrl na tla. V istem hipu sem začutila udarce po glavi, po hrbtu in nogah. Ko sem pogledala navzgor, sem namesto strehe vagona opazila nebo. Znašla sem se v kupu razbitin. a v naslednjem hipu se je utrgal še drugi plaz in s silnim hruščem treščil v lokomotivo, ki se je tedaj preobrnila. Z zadnjimi močmi sem se še izkopala iz ruševin in se splazila do vagona H. razre-a. od koder so me vojaki potegnili skozi okno. Smrtni strah sem občutila tedaj, ko sem videla, da se ponovno ruši skalovje. Tedaj sem res mislila, da zame ni več rešitve. Iz vagonov, ki so se po drugem udarcu skalovja skotalili v Kolpo, sem slišala pretresljive klice na pomoč. Opazila sem deklico, ki je hitela za svojo torbico po bregu Kolpe in nato izginila v vodi. Vojaki so bili za mene in vse ponesrečence nadvse uslužni. Ko so nas rešili, so nas za silo obvezali in nato pokrili s svojimi lastnimi odejami, dokler nas niso odpeljali nazaj v Karlovac, a sedaj v bolnico .. .« Ga. Demšarjeva ima hude praske po obrazu, globoko rano na čelu in več ran na nogah. Zadobila pa je tudi notranje poškodbe in čuti hude bolečine. Ostala je brez vse prtljage in je rešila le to, kar je Imela na sebi. Njena edina želja je, da bi čim prej prišla domov. Novomesčani pri nesreči N°vo mesto, 19. roarca. Nekateri listi so p orciai L, da se nahajata v karlovški bolnišnici hudo ranjena med drugrmi tudi novomeški tovarnar Joško Povh in trgovec Anton Rupona iz Mirne peči. Veseli nas, da lahko ugotovimo, da so te vesti netoine. Oba imenovana sta zdrava in se nahajata vsak na svojem domu v krogu svojih domačih. Izmed Novomeščanov, ki so se vozili s ponesrečen m vlakom, je bil ranjen s orno g. Stanko Horvat, ki ima zlomljeni obe no-gt Aca Stanojevič resno sbclel Beograd, 19. marca. p. Voditelj staro-radikalov ln najstarejši srbski politik Aca Stanojevič je zopet nevarno obo'el. Danes dopoldne so ga lz Knjaževca prepeljali v sanatorij dr. Petkoviča v Niš. Pred por tedni se Je zdravil v Niški banji in se je šele nedavno precej okrepčan vrnil na svoj dom v Knjaževac, kjer je vsak dan sprejemal vel'ko število prijateljev in strankarskih pristašev. Od petka dalje pa se je njegovo stanje zopet rap dno poslabšalo, že čez dan se je počutil slabše, zvečer pa je dobil hude krčne napade v želodcu in je vso podnevi zavžito hrano izbruhal. Od takrat da- lje pa vse do danes ni mogel zavžiti ničesar več. tudi ne vode. Takoj po prevozu v sanatorij se je zbial v hiši zdravn ški konzilij, ki pa še ni mogel dognati, kaj je prav za prav vzrok nenadnega obolenja sivo'asega ra-dikalskega pivajka. Radikalski glovni odbor je bil včeraj obveščen o nenadni bolezni svojega predsednika ter se je takoj sestal k seji. že snoči je odpotoval v N:š Krsta Miletič, danes pa mu je sledil še Miša Trifunovič. Spričo visoke starosti bolnika se zdravniki boje. da bo ker ne more ničesar zavž ti, naglo opešal, kar lahko povzroči katastrofo. B E L £ Ž K Občni zbori JNS v Mariboru Kakor smo že poročali bodo v sredo 20 t m. ob 19.15 v mariborskem Narodnem domu občn« zbor kra'evmh organizacij Jugoslovenske nacionalne stranke za mesto Maribor nato pa sreska skupščina JNS za mesto Mar bor O političnem položaju bo poročal g. Ivan Puce'i Brezuspešne spi. tke Včerajšnji »Slovenec« zopet prinaša fal-zificirano poročilo o izvajanjih dr. Kra-merja na občnem zboru organizacije JNS na Viču. Mi tega poročila ne bomo popravljali Dr Kramerjevo stališče napram sporazumu in napram avtonomiji je dovolj znano in če ga »Slovenec« stokrat po svoje prikaže Tudi to »Slovenčevo« poročilo ima seveda sp'etkarski namen. Dosedanje izkušnje pa bi lahko gospodom iz Kopitarjeve ulice že pokazale, da te spletke prav nič ne zaležejo prav tam. kjer bi oni to takoj iz srca želeli. Napredni in nacionalni ljudje ne vodijo Janove politike in ne govorijo v Beogradu ali Zagrebu drugače kakor doma. Oni imajo drugačne pojme o resmroljub^osti kakor ljudje, ki v beograjskfh izjavah poudariaio. da smo Slovenci s Srbi in Hrvati del enega naroda. v Ljubljani -na proglašajo vsakogar, ki ne priepra na to. da smo S'ovenoi. Hrvati \n Srbi trije različni narodi, za vele-izdaj"va. SI j ver lugoras T p dnj le b"a v T.iuhiianl skupščina delegatov slovenske podružnice Jugorasa. zveze zdmzen'h de'avcev. ki se je med drv'm izrek'a za tako avtonomijo Slovenije. kakor jo ima Hrvatska, torej s popovo samos*ojnostjo sociatae zakonodaje in socialnega zavarovania. Istočasno pa je 7oh*«vata deoentra^zaeijo obstoječ'h socialnih ustanov, kar je omoeoče le. če imamo skupno državno organizacijo socialnega zavarovania in s tem tudi skupno vsaj osnovno socialno zakonodajo. Poleg teh nelogičnih zaMev se izreka JuPoras za de-mn^t'rpnje obetr^p^efa kapitalističnega druž^hnepa reda. ki nai se zamenja s sta-pmrcjrim dru?abn«rn redom. O skim§?"ni poroča tudi beo?raisVa ■»Politika«, katere poročevalec si je dal ob vz&Zia s2üh2 o političnem položaju Vulkan Etna bruha Rim, 19. marca, br Sicilski vulkan. Etna je pričel nenadoma močno bruhati. Takih erupcij že 40 let ni bilo Kamenje, ki je billo še na pol žareče, je močno poškodovalo kupolo seismološkega zavoda na vu'ka-nu Prah je odnašalo z vulkana vse do Messine in Palerma. 129 žrtev rudniške nesreče na Japonskem New York, 19 marca. br. V Belleji v di-žavi Ohio se je pr petila v soboto zvečer v tamošnjem ruoln ku huda nesreča Zaradi eksploz'je tre„kavega plina se je sesul glavni rov Skupno je bilo zasutih 120 rudarjev 51 so jih rešili. 69 pa je ;zgub'jenih, ker kljub reSevaln m delom dosedaj niso mogli priti do njih. Ni nobenega upanja, da bi bili Se živi. »Obzor« napove bije, da bo pr'sVi po velikonočnih prazn:kih do razčTč^nja v na'cm notranjepolitičnem položaju. Zagreb'ki list smatra, da dr. Kramer preeptimistično presoja vprašanje sodelovanja opozicijskih strank, češ da si rad'kali in demokrati ne bodo dali vezati rok za nada'jnje politične kombinacije, ki nikakor niso izključene. Vendar »Obzor« 'e priznava, da ni izkViučeno ožje sode'ovanje med JNS, demokrati in rad'ka'i, z'asti ako bi bi'e razpisane volitve ali pa akc bi te skupine smatra'e, da s skupnim naporom v svojo korist spremenijo današnje politično situacijo. Nato razpravlja zagrebški list o možnosti novih volitev, pri čemer izrazu mnenje. da je ta možnost zelo majhna, končno pa beleži g'asove, da bi bila po mnenju izvestnih političnih krogov koncentracijska vlada najboljši izhod iz sedanje situacije. O tem piše med drugim: »Ti krogi mislijo, da b: koncentracijska vlada lahko izved'a tudi skupščinske volitve brez posebnih prctresljajev in bi že sama njena ustanovitev pripomogla k ponrrjeniu po'it;čnih strasti ir h konso'idaciji naših političnih razmer Ni še znaii"\ kako stali-če zavzemajo v vprašanju koncentracijske vflade sedanje v vladi ktalirane stranke. Izgleda, da Hrvatska seljačka stranka ne bi bik proti koncentraciji, če bi jam- čil z« pravično izvedbo nadaljnje preureditve države. Samostojni demokrati so odločno za koncentracijo in vidijo njeni prvaki v njej edini izhod rz sedanjega položaja. Proti koncentraciji tudi ni. kakor kaže. dr. Kulenovič s svojimi muslimani, če bi dobil ga-rancije, da se ne bo odločalo o usodi Bosne brez sodelovanja njenega prebivalstva. Srbski in slovenski ded JRZ pa bi pomenil v koncentracijski vladi, če bi sploh vstopil v nio. zelo malo, dočim daje sedaj g'avno obeležje vladini kombinaciji. Dr. Korošec ima svoje posebne politične razloge, da je proti sestavi koncentracijske vlade. Igral bi v taki kombinaciji manj važno vflogo, povrh pa še noče sodelovati s skupino dr KrameTja. Sicer pa se je dr. Korošec čvrsto zveza" z Dragišo Cvetkovičem in srbskim dolom JRZ m je šel v tem tako daleč da jc precej oslabil svoje tradicionalno sodelovanje z bosanskimi muslimanu Kljub vsemu temu pa je gotovo, da bo na poti h koncentracijski vladi politična notreba nujneiša, kakor ps želje in stališča posameznih oseb in skupm Ni izključeno, da bo skoraj postavljeno vprašanje: volitve ali koncentracijska vlada Morebitna rekonstrukcija sedanje vlade ▼ bistvu ne bi prav nič spremenila stvarnega stanja.« tej priliki natveziti. da je slovenski Jugo-ras ena največjih organizacij v Sloveniji, ker ima baje 8500 članov. Seveda je ta trditev popolnoma pogrešna. Jugoras ne samo. da ni »ena največjih organizacij v Sloveniji«, temveč je tudi med delavskimi organizacijami najbolj šibka, kakor to dokazujejo vse delavske volitve zadnjega časa. Obramba ueštefjstva »Učiteljski tovariš« odgovarja na neprestane napade ki jih objav' is na učitelj-stvo tisk Kopitarjeve ulice. Glasilo našega učiteljstva opozarja, da uciteljstvo ne doživlja prvč sistematične kampanje proti svojemu delu. in nato nadaljuje* »Akcija ki jo sedaj zasledujemo.stremi za tem, da poniža naše uciteljstvo in mu odvzame ves ugled. Nepravilno bi bito misliti, da bodo ostali vsi ti napad brez posledic. Zato se jim moramo postaviti po robu. Predvsem se morajo oglasiti v obrambo celokupnega učiteljskega stanu tisti, ki jih obrekovalci učiteljstva izvzemajo kot »častne izjeme« To zahteva čut tovari tva, pa tudi čast vsega učiteljskega stanu.« Značilne volitve v Angliji Nedavno so bile v Silvertownu, velikem industrijskem predmestju Londona, nadomestne volitve v angleški parlament. Postavljene so bile tri kandidature: socialistična, komunistična in kandidatura fašistično vsmerjenega pokreta sira Mosleya. Ker so se vse tri glavne stranke konservativna, liberalna in socialistična dogovorile, da se bodo med vojno izogibale vsem borbam na terenu, konservativci in liberalci niso postavili svojih kandidatur. Volilna borba se je razvijala v znamenju krilatic: »zmagovito dokončanje vojne« in »mir za vsako ceno«. S prvo parolo je nastopal socialistični kandidat, z drugo pa komunistični in Mosleyjev kandidat. Posebno agilnd so bili komunisti, ki so izdali v 10 c'neh kar 24 brošur in 18 velikih letakov ter najeli nad 100 avtomobilov za agitatorje in za prevažanje volilcev. Z velikimi denarnimi sredstvi je razpolagal tudi kandidat sira Mosleya, ki je bil povrh še odličen govornik. Volilni izid je zato zbudil presenečenje v vsej javnosti, ne v zadnji vrsti med socialisti samimi. Volilo je namreč 15.460 volilcev, od tega 14.343 glasov za socialističnega, 966 za komunističnega in l£l za Moslevevega kandidata, čeprav so za socialiste glasovali tudi liberalci in konservativci, je vendarle ogromna večina, ki jo je c'Obli, splošno presenetila in razumljivo izzvala tudi veliko zadoščenje pri vladi, saj so bili glasovi obenem oddani za njeno politiko. Proti tuji propagandi v Belgiji Belgijski parlament je sprejel pred dnevi zakon o državni varnosti, oin osno »o Obrambi državnih ustanov«, kakor se uradno glasi. Zakon v svojem 2. členu predvideva med drugim kazen od 100 do 10.000 belgijskih frankov in zapor od enega do pet let sza vsakogar, ki bi v izvrševanju propagande ali kakršnekoli politične akcije prejel v ta namen navo.ila bodisi od kalke tuje države ali tuje organizacije, bodisi od poedine osebe, ki deluje v imenu in v interesu tuje države ali organizacije«. Z istimi kalnimi bodo kaznovane tudi osebe, ki samo vzdržujejo stike z zunanjimi organizmi ali osebami. ako so ti stiki državi v škodo. Vremenska napoved Zemunska vremenska napoved: V Beogradu in okolici bo nekoliko toplejše vreme. Pričakovati je tu in tam sneg ali dež. V ostalih delih kraljevine bo temperatura narasla. Večinoma bo oblačno na severni £ok>vici. . . REŠEVANJE MRTVIH IZ KOLPE Požrtvovalnemu naporu reševalcev je včeraj uspelo, da so prve štiri žrtve potegnili iz potopljenega vagona — Med njimi je tudi Matevž Gorenc iz okolice $t Jošta Novo mesto, 19. marca Reševalna dela na kraju železni ke nesreče pri Ozlju gredo zelo počasi od rok igoče ugoroviti posamezne podrobnosti. Po prestanem tru'cu lom'jenju in pokanju šip — v vagonih so tudi ugasnile luči — so se ljudje šele zavedli, kaj se :e z godil'o. Culi so se klici na pomoč, ječanje ranjencev in onih. ki so se rešili iz vagona. ki je bil še v Kolpi. V tem vagonu je bilo največ sezr nsk:h de'avcev iz Like. namenjenih nekam na Gorenjsko. Večina teh de avcev je bila ranjena na gavi, obenem pa so bili vsi mokri. Novsme^ša^i, ki so bili v vlaku, hit-: ra pcmoč V istem vagonu st> bili tudi trgovec ivu-pena, industrijec Jožko Povh iz Novega mesta in kurjač Alojzij Verček, ki so z lažjimi po'kodbanii pri'ezli izpod ruševin in pričeli z vefliko vnerno in požrtvova'no-stjo pomagati pri re'evanju. Potniki, ki niso utrpeli težjih po'kodb. so se po večini resili skozi razbita okna, ker so r>;'la vrata in čelne strani vseh voz popolnoma zdrv-o-Ijena Še manj je bil poškodovan voz drugega razreda. S tem vozom se !e sračal, kakor smo že poročali, s postaje Mahično prometni uradnik Ciril Adam iz Novega mesta, ki se je rešil iz stisnjenega po'ku-peja v spodnjem delu vagona skozi okno. Bi1 je eden prvih, ki je takoj po pregi1 edu težke nesreče prevzel v roke vodstvo re-seva'nih del Spezal je izpod ru'evin k sprednjemu delu vlaka. Komaj sta se strojnik in kurjač umaknila « stroja je že pri-grmel po strnvni nov ogromen p'az, ki ie potegnil stroj z razbitim Službenim vozom za seboj. Po prvem prestanem strahu potn:kov so pričeli razkopavati ruševine vseh polomljenih in prevmjenih voz. med katerimi smo na'li več hudo ranjenih potnikov, katerih istovetnosti spiva ni bilo mogoče ugotoviti. Ker so bi'le telefonske zveze prekinjene, je neki železniški uslužbenec pohitel v Oza'j. kjer je obvestil tamonjo postajo, na kar je kma'u prispel stroj s službenim vozom. ki je iz Oz'ja pripeljal tudi potrebni sanitetni material in nosila. S pomočjo nekega oficirja, podoficirja in vojakov smo nudili ranjencem prvo pornr-č Medtem so bili odklopili vojaško garnituro, ki so jo odpeljali nekoliko od kraja nesreče, nato so pa v vagone prenesli ranjence. Lokomotiva je nato vse skupaj prepeljala v Ozalj. Medtem je bi'la o nezgodi obveščena rudi postaja v Karlovcu, ki je posla'a prvi pomožni v'ak z zdravn ki, ki so kasneje nudili ranjencem še nadaljno zdravni'ko pomoč. Ranjence so po večini prepeljali v Kar'ovac. Pozneje je prispel še pomožni vlak iz Novega mesta 7 zdravniki, nato pa še vlak iz Ljubljane. Po prihodu pomožnih vlakov so takoj pričeli s čiščenjem proge. kar je billo zelo otežkočeno zaradi nevarnosti nadaljnega rušenja skalovja. Zato so prevzeli vodstvo dela delavci Lz Vra-nešičevega kamnoloma Kume, pomori mi! Rupena se je rešil gotove smrti le na ta način, da se je oprijel vagons-ke police in železnih opor ter z nogami razbil šipo. Hkrati je pozval potnike, naj ohranijo mirno kri. Sam je skočil skozi razbito okno v reko Kolpo Prav takrat se je zače! voz prevračati po nasipu Kakor pripoveduje. 9o se zna.šili v Kolpi poleg njega še trije, med njimi Gjura Paunovič iz Jezeran, Marko Borič m še nekdo. Borie je v Ko'pi obupno klical: Gjura Gjura! Plaval sem na pumoč Paunoviču pripoveduje, in še onemu tretjemu, nato sva pa s Pauno-vičem pomagala Bonču ki jr bil zapleten v ruševine vagona ležečega v vodi Izvlekla sva ga izpod ruše' in in ga resil'a iz obupnega položaja Ko sc bil' vsi trije rešeni. sem še sam splezal na na»'p. Plezal sem okrog lokomotive, kjer sem opazil strojnika Pogačarja s svetilko v roki Spuščal je paro m tako preprečil eksplozijo kotla. Nekaj metrov pud lokomotivo sem opazül človeka — zdi se mi. da je bil Marko Pilat. Imel je zlomljene nogo Prijel se me je z rokami okrog vratu tn zaklical: — Kume, poniozi mil Odstranil sem ga od stroja. Nato sem skočil nazaj v vagon in pozval potnike, naj ga zapuste. V vagonu sta se nahajala tudi trgovec Zabukovec m Mara Sabljarič. Skočil sem iz vagona in pri tem opazni, da se kotali lokomotiva po pobočju S prometnikom Adamom, ki je vršil vso pomožno akcijo. Povhom in vojaki, smo potem potnike rešili in obvezovali ranjence, pri čemur se je izkazal zlasti g. Povh V vagonu smo našli še Stana Horvata, ki je bil ukleščen med vagonske razbitme, in Mihu Ku-štrina iz Zagreba Pri nesreči sem izgubi! samo svoj klobuk in 600 din gotovine. Premočen in premražen sem odšel v vojaški vagon, kjer sem dobil voia-ko obleko, nata sem se pa s pomožnim vlakom odpeljal v Ozalj. Pozneje sem se s pomožnim vlakom, ki je prišel iz Novega mesta, vrnil domov. Hrvati hočejo progo do Novega mesta zaitij Z agi tö, 19. »Novosti« objavljajo razgovor z niškim ravnateljem inž. Vekoslav čkom o vzrokih in posi ed cah nesi Ozlju. G. direktor je med drugim >Socüm, da se je plaz zrušil zar ga, ker je bil zmizel, zdaj pa se j la mrzlina taliti in se je zemlja la. Krivo je nesrečno naključje, plaz zrušil na progo prav v času, tam mimo hitel vlak. Po takem ni bilo mogoče preprečiti. Ker je tam ovinek, so vagoni padli v reki d:m, da je del plazu padel tudi n vlak, ne samo piedenj.« Ure nik je omenil, da bi bilo morAayf^ Zbor trgovskih zastopnikov Ljubijan-. 19. marca, V dvorani Trgovskega doma so dopoldne zborovali trgovski potniki ln zastopniki. Prečsedn k Janko Krek je pozdravil vse navaočne, z asti predsedn ka Merkurja dr. Windischerja in zastopnika Združenja tigovcev Smuča, nato je prebral . pozdravna pisma, ki so jih poslali tajnik rOl dr. Pless, predsednik Združenja trgovcev Vkior Meden in Zveza trgovskih sdruženj. Nato je tajn k Andrej Sturm ' ačipno poročaj o oruštvenem delovanju v >rete*cška tatvina psj. srajena Znatninc ima na vesti neki ključavničar Skofja Loka, 17 marca Pobrih Štirinajst dni je bilo treba, da su razkrili zagonetno tatvino zlatnine, ki je bila ukradena soprogi škofjeloškega zdravnika ge. Eli Homanovl na Mestnem trgu štev. 3. Gospa je odpotovala konec februarja v Beograd. Nesreča je hotela, da se je gospej tik pred odhodom na avto odtrgala platinasta zapestnica, dragocen družinski spomin, vredna 15.000 din. Da zapestnice na dolgi poti ne bi Izgubila, jo je položila na kuhinjsko kredenco. Kuharica Francka je potem Izročila dragotino služkinji Ivanki, ki jo je spravila v predal omarice v kopalnici. Cez nekaj dni se je Homanova vrnila. Kako je bila presenečena, ko je uvidela, da ji je nekdo Izmaknil zapestnico ln vrhu tega zlato ovratno verižico. Poizvedovati so začeli najprej v domačem krogu, ko pa le ni bilo nič, so vzeli vso stvar v roke orožniki. Zaprli so dva moška, ki sta v času gospejine odsotnosti popravljala v kopalnici vodovod. Moška pa so izpustili, ker jima niso mogli prav ničesar dokazati. Kazalo je, da ostane tatvina nepojasnjena, ko se je zadeva za čuda zasukala. Gospa Homanova je razpisala nagrado Neka ženica ln pa anonimno pismo sta toliko pripomogli, da so orožniki ponovno osumili nekega ključavničarja ln ga Se enkrat zaprli. Moški je sicer spočetka krivdo tajil, ali nagrmadilo se je toliko prepričevalnih dokazov, da je naposled omagal ln priznal. V VirmaSih, pri sorodnikih njegove žene, so našli v izbi, v kotu na tleh neko gmoto, zavito v cunje. Ko so stvar odvili, so Imeli pred seboj zapestnico s sedmimi briljanti ln zlato verižico z obeskom Marije. Gospa Homanova je dobila ukradene predmete nazaj. Ključavničar jeva žena je bila medtem verižico že nosila. Ni vedela, da ima okrog vratu ukradeno stvar. Mož ji je bil namreč natvezel storijo, da je dobil verižico v dar od nekega urarskega pomočnika v škofji Loki. Naključje je hotelo, da so pri iskanju dragotin naleteli tudi na steklenico kollnske vode. Tako je prišlo na dan, da je ključavničar posegel po tujem blagu tudi v kopalnici Majde Thalerjeve. sooroge škofjeloškega Industrijca. Ključavničar je delal v kopalnici ln to ga Je zavedlo na nepošteno pot. 27-letnl mož bo moral svojo nepremišljenost zagovarjati na sodišču. Postani in ostani član Vodnikove družbe! xnlljena in da bi bile upoštevane tudi »trebe trgovsk ih potnikov. Društvo se je >riključilo akc ji Avtokluba in skup-o Kizadevanje je doseglo t&kozvani režim jencinskih kart, ki je bil uveljavljen s 1. maicem In je zato še nemogoče, prera- N Navadi svojega otroka pravočasno na pmvihü SARGOV KAL0D0NT II B;/!-" voljen v. bilo sklenjeno; čunatl, ali bo vsaj za s lo ustregel potatO1 «kiče ostala v znesku 100 din zvišana pa PROTI ZOBNEM? KAMNU Odbor. Soglasno je a članarina tudi v 'ur- bani. V preteklem letu jo, druàtyp zavarovalo 65 svoj h članov proti nezgodain. Zavarovanje je kolektivno najvišjega zneska 50.000 din in se nanrtlfo Ig na nezgode. ki se primtn-ijo zavarovancu na službenem potovanju. Vedno bolj se občuti potreba po združitvi vseh treh tova-rških društev. Na zadnji skupni seji je bilo sklenjeno, da se bodo sestavila skupna pravila. Posamezna društva pa bodo tudi v bodoče ohranila precejšnjo avtonomijo tako glede zavarovanja, posmrtnin-skega fonda štednje itd. Društvo šteje 125 rednih, 142 ustanovnih in 2 podporna člana. PoročaJ je Se blagajn'k Alojz Gril o stanju blagajn^ ln na predlog revizorja Avgusta Igliča je bila odboru sog'asno izrečena razreSnlca s pohvalo blagajniku. Pri volitvah je bil soglasno ponovno iz- I» pristopnina od 100 na 200 din. Na kraju sta bila z odobravanjem izvoljena za nova častna člana nekdanji organizator društva in njen prvi dolgoletni nred-sedn:k Karl Seljak ter Joža šelovina za priznanje njunih zaslug na polju delovanja za skupne stanovske koristi. PFAFF ŠIVALNI STROJI IGN.VOK TAVČAR J E VA 7 VELIKA N O C V Abbaciji LAURANA pri Abbaziji: ugodno bivališče za rodbine Krasna, sončna lega na modrem Jadranu. Velika spomladna sezona L940. Informacije : Azienda di Soggiorno — Abbazia. emače vesti Ljubljanski imperializem V Ljubljani je marsikaj tako in tako — pa kje na svetu je vse prav! — io mnogokrat se v mnogočem dajemo med seboj. Pa če se pričkamo o tem ali onem, nikomur ne dela hude krvi. Najprej se malo sporečemo, potem se stvar kakorkoli uredi in življenje teče po starib Hrib dalje. Samo da bi na magistratu imeli malo več smisla za diskusijo, ki je steber vsake resnične demokracije! Kar Imamo med sabo, Som o Se kako uredili med seboj. Malo težja pa je stvar, kadar stopajo naše afere pred Široko mednarodno javnost. TakSnale mestna občina je kakor majhna republika aH kneževin». Na me« policija in cariniki — — ob cestt pa mednarodni znaki, ki opozarjajo avtomobil ista in turista od bog ve kod, da ta trenutek stopa na posvečena tla naše bele mrtronole. Ena izmed najbolj prometnih cest. ki držijo iz f.jubUane v svet je cesta proti Št. Vidu. Na tisoče Ljubljančanov poroma vsako nedeljo In praznik po nji proti Smarni gori in Sv. Katarini, pa Se dalje proti Goren l«kemn. Množica turistov od blizu in od onkraj meje Je na nji dan ra rln«»m. De?pia tnjskura prometa smo. Ljubljana je srert'Sfe te dežele — a vr-** taVn ne tej reči streže pri nas? Ce človek takole notnle proti mestn. ga točno na meji pozdravi tah'a z nanisom, s takSnlm. da nonočl ia*arl. če reflektor parte nanj: LJUBLJANA. Nekaj korakov dalje te ustavi In ti pogleda » aktovko all v n»t«rf>tnfk. ali ne nosiš, bog ne rs»«*»ni. relepke ZaleteJove sllvovke ■ sebnl. A ko Jo takole *e nekaj časa mabaS po ozem'hi mestne ohčlne lluhllanske, te na ramot.fn onkraj Rlepeir* .Tanera onornrl staro«**r«»n nan»s s pn*č»ro. ki H k»*e j smer: L,TTT»',»ANA — 4.S km. A na i»m-ero <*nn. pRo. rta je 0.7 km do Drave!j. F«>?mi Iwortek mnrt«»mePTi Hnper'a'f*ma pa le to. ho povnr«8»t kak tnVr. rt» slavni v«! ms «-'«trn pn*fHa svnle wrinHt« pn-Wr»l tre***rip«vi »-»raj polpeti kilometer pred svoj teritorij? — Osebam, Id se ne morejo zadostno kretatl pa trpe vsjed teca na zaprtju in motniah pri prebavi, združenimi » po-man iUan.fein teka. nudi večtedenRko zdravljenje z naravno »Franz-Josefovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Uživa se dnevno 1 čaša »Franz-Josefove« errenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku. Oft i reft S. M * O nesreči parnlka »Slave« poročajo i Sušaka naslednje podrobnosti: Parnik »Slava«, last Atlantske plovldbe. je krenil s tovorom premoga v četrtek 14. t. m. zjve-čer iz Cardiffa v La Plato. Ko je bil že na odprtem morju, kakih 300 mrilj daleč od Cardiffa, je zafel na mino in ae naglo potopil. Vsa posadka se je rešila razen kurjača Frana Haramije iz Cemika pri Su-šaku. Haramija Je zapustil dvoje otrok. Rešena posadka se je Izkrcala v Cardiffu. Parnik Je vodil kapitan Klonimlr Sarini č lz Kostrene pri Sušaku. »Slava« je imela 7500 ton nosilnosti posadka pa je večinoma bila s Hrvatskega Primerja. * Otrok je utonil v Savi. V bližini postaje Loke pri Zidanem mostu stoji nasproti Gotove gostilne železniška čuvajnica. Cu-va jeva žena je Imela v reji 4tetnega otro- ka. Ko se je otroček ▼ nedeljo igral na travniku, mu je pritekla naproti mačka. OgL reg. pod a B. 1318 od Uu J#8 j otrok je tekel za njo, da W Jo uJeL Bil J» v taKem zaletu, da se ru pravočasno usta-vii pred strmim savskim bregom. Na kraju. kjer je Sava najgloblja, je padel v reko in utonil. Domači so šele čez čas pogrešili svojega varovanca. Na bregu Save so našli njegovo čepico. Pričeli so takoj preiskovati dno kalne Save in so trupelce čez čas dvignili z drogom iz reke ne daleč od kraja, kje je otrok utonil. Nesrečo so javili otrokovim staršem in orožnikom na Zidanem mostu. • Napredovanje, v 2. skupino 1. stopnje je napredoval kasacijski sodnik pri vrhovnem sodišču v Ljubljani dr. Josip Fischin-ger. BOUVIER VINO V STEKLINlCAtjU GORNJA RADGONA • Dva požara. Iz šmartna pri Litiji nam poročajo: V nedeljo smo imeli sončen dan, popoldne pa je povlekel veter. Pri Vider-garjevih, ki so stanovali v hribu Sitarjev-cu na goličavi sredi gozda, so imeli peko. Kiušno peč so imeli na koncu stavbe kar na prostem. Veter je raznašal iskre in mahoma je bila hiša v plamenih. Vnela so se še drva pred hišo in proti nebu se je dvignil visok steber dima. Vidergarjevi in še dvoje sosedov, ki imajo tamkaj v bližini svoje skromne hiše, so začeli brž gasiti. Iz šmartna so pritekli ljudje na pomoč, prispela je tudi litijska gasilska četa z motorko. Odlična sposobnost naše motor-ke je prišla do veljave zdaj, ko je bilo treba potiskati vodo v strm breg, v višino 50 metrov. Za pogon so potrebovali kar 8 atmosfer. Gasilci so oteli domovanje sose dov, Vidergarjevim pa je pogorelo vse. Na nepojasnen način je začelo goreti v sosednjem Za vrstniku pri Pungerškovih. Sodijo, da je nekdo podtaknil ogenj. Sestri Pungerškovi, ki sta stanovali v hišici na hribu, sta opazili ogenj šele sredi noči. Prebudil ju je glasen pok, ko je raznesla vročina večjo steklenico žganja, ki je bila shranjena v shrambi. Tedaj je bila hiša že vsa v plamenih. Sestri sta poskakali za silo obleieni skozi okna. Na pomoč so prihiteli gasilci iz domače vasi šmartna in Stan-garskih poljan. Njihovemu naporu in pomoči sosedov je uspelo, da so rešili vsaj sosede pred ognjem. Sestrama je pogorelo vse do tal ter sta zaradi tega občutno prizadeti. Za storilca se zanimajo oblastva. • Gostinski nameščenci iz Jugoslavije bodo zborovali v Beogradu. Dne 20. in 21. t m. bo v Beogradu važna konferenca, ki so jo sklicali gostinski nameščenci z namenom, da na njej razpravljajo o važnih stanovskih zadevah. V zvezi gostinskih nameščencev Jugoslavije, ki je članica mednarodne ženevske zveze, bo slovensko sekcijo zastopal njen predsednik Stanko Renko. Važne zaključke, ki jih konferenca namerava skleniti, bo posebna delegacija osebno izročila v ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje. Deputacija, ki jo bo sprejel resorni minister 21. t. m., bo na odločujočem mestu obrazložila težke razmere, v katerih delujejo nameščenci gostinskih strok, predložila pa bo tudi izdelan načrt za spremembo uredbe o pomožnem osebju gostinske stroke. • Ne suvaj žene z balkona! V Vodicah pri šibeniku se je Benjamin Bonjolo skregal z ženo Antico, ko sta se mudila na balkonu svoje lepe hišice. V prepiru jo je nekoliko premočno sunil ln že je žena izgubila ravnotež,je in padla z balkona. Obležala je na mestu mrtva. Benjamina ao odgnali k ütietiftkemu j \BBAZ1A • EPEN HOTEL OB MORJU — MODERN I.a KUHINJA — POCENI ZAHTEVAJTE PROSPEKTE I * Velika p»voù- • : ' • RSKÀ ZADRU6A.cz ' (NÄD ŠKOFJO LOKO ) tftévàtite prospekte! vrstah. Vsi igralci so igrali ne samo požrtvovalno in z velikim poletom, temveč so pokazali tudi Izredno tehnično znanje. V obrambi Glaser ni bil preveč zaposlen, dve, tri nevarne žoge dr. Sarossyja pa je obranil bravurozno. Med branilci je do odmora igral tudi slavljenec Hiigl, ki je tudi to pot še pokazal sijajno igro. V krilski vrsti je bil najboljši Jut. V napadu so vsi skupaj dali sijajno partijo, najbolj uspešen pa je bil seveda Lešnik, ki ga danes niti odlični Madžari niso mogli držati. Ferencvaros, kl je nastopil kompleten, nikakor ni igral tako podrejene vloge, kakor bi se moglo sklepati po visokem porazu. Zaigrali so dober nogomet, toda pri vsem tem je bil domači napad vendarle odločnejši v streljanju, pa tudi vse šance si je znal pripraviti in izkoristiti mnogo boljše. Slabše kakor običajno je igral kot srednji krilec Sarossy III. Vratarja za dobljene gole ne zadene nobena krivda. Nekaj o poteku Napadati je začel v prvih minutah igre Ferencvaros, toda kmalu so prevzeli pobudo domačini, ki jim je že v 14. min. prinesla prvi zgoditek. Iz kombinacije Dja-nič - Cimermančič je dobil žogo Lešnik, ki jo je neobranljivo poslal v levi kot. 1 : 0 za Z. V 30. min. je Jut krasno predložil žogo Lešniku, ta pa jo je polvisoko poslal med drogove. 2 : 0 za G. V 39. min. je Finta poslal nevarno bombo na vrata G. Glaser je posredoval uspešno, vendar se je žoga odbila do leve zveze Jakaba, ki jo je naglo še enkrat poslal na gol, kjer je tudi obsedela. To je bil edini in častni gol Madžarov 2:1. Po odmoru so Madžari spet poskusili diktirati tempo, toda kmalu se je spet uveljavil G. in v 9. min. je ponovno prišel do usnja Lešnik, ki je povišal razliko na 3 :1. V 16. min. je Lešnik poslal naprej Cimer-mančiča; ta je res ukan 11 branilca Polgarja in tudi vratarja v teku ter poslal 4. gol v prazno mrežo. V 30. min. je po sijajni kombinaciji med Cimermančičem, Lešnikom in Matekalom slednji z ostrim strelom v nezavarovani kot postavil končni rezultat tekme. Sodil je g. Višnjič dobro ln objektivno. Razgrls cross-country teka za posameznike In moštva, ki ga priredi SK »Planina« dne 7. IV. t L na stadionu ob Tyrševi cesti v Ljubljani. Pričetek ob 10.30. Dolžina proge za seniorje znaša 5 km, za juniorje C 2.5 km in juniorje B 1.25 km. Proga teče po obronku arene stadiona, zavije po pobočju v aieno, teče deloma po tekališču, nato se pri glavnem dohodu v areno zopet dvigne in ga po diagonali prečka, se nadaljuje po obronkih arene stadiona ln zaključi krog v dolžini 625 m. Seniorji tečejo osem krogov, juniorji C štiri kroge, juniorji B dva kroga. Moštvo kluba, ki želi nastopiti na tem cross-countryju, mora šteti najmanj 6 atletov ne glede na to, koliko jih teče v eni ali drugi kategoriji. Skozi cilj mora teči 6 tekačev kluba, sicer se ocenjujejo le kot posamezniki. — Na prvo mesto se plasira ono moštvo, ki je doseglo s 6 atleti v vseh kategorijah skupaj najmanjše število točk. Pravico starta imajo vsi verificirani ln neverificlrani atleti, klubov, članov SAZ v Ljubljani. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih ASKJ. Prijave je treba poslati najkasneje do 5. IV. 1.1. do 12. na naslov: Fr. Jeglič, Ljubljana, Kongresni trg 2. Prljavnina znaša za osebo din 4.— za moštvo din 20. Posebnih nagrad ni. »Sporfrka revija« §t. 18. le izšla Ta ilustrirana športna revija iz Beograda, je začela od 1. marca dalje izhajati mesečno dvakrat, in sicer 1. in 15 vsakeaa meseca. Nova številka ie snet bogata do vseb ni. nvt J? * H L» ftečna številka izide Se v soboto zjutraj. Oddajte — prosimo — vsa oglasna naročila pravočasno, vsaj do petka opoldne. NE TURBINE VENE CI J ANKE - MLINI - DVIGALA - STROJI STROJNO PODJETJE ING. BORSTNAR, LJUBLJANA — JERNEJEVA C. 19. V globoki žalosti sporočam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je moj iskreno ljubljeni soprog, gospod JOŽEF FILIPČIČ BIVŠI GOSTILNIČAR v torek 19. t m. ob t zjutraj po daljši bolezni v 67. letu starosti preminul Pogreb dragega pokojnika bo v četrtek 21. t. m. ob 16.30 iz hiše žalosti, Celje, Kersnikova ulica 42, na okoliško pokopališče. Sv. maša zadušnlca bo v petek, 22. t m. ob T. zjutraj v opatijski cerkvi v Celju. CELJE, 19. marca 1940. MARIJA FILIPČIČ, soproga w imenu vsega sorodstva. še boli Da do slikah. Na naslovni strani je slika BSK-ovega krilca Petra Manole. V tekstnem delu ie objavljeno zelo zanimivo poročilo o zadnji ligaškl tekmi med BSK in Jugoslavija V nadaljnjem bo našel čitatelj še mnogo pestrega in prav svojstveno obdelanega drobnega čtiva iz vseh športnih panog. Tudi ta številka ima okoli 60 slik. Naročnina za leto dni znaša din 60. za pol leta din 32. za 3 mesece pa din 16. Naslov: Beograd, poštni Dredal 973. čekovni račun št 60.273. Posamezne številke se prodajajo po 3 din. Ogen) na Trski gori Novo mesto, 19. marca Na Trški gori je stala še do snoči prijazna in dokaj obsežna domačija mladega posestnika Alojzija Gregorčiča. Kasno v noč pa se je na Gori dvignil visok plamen, ki je osvetljeval vso okolico. Požar je v por minutah zajel stanovanjsko hišo m vsa gospodarska poslopja. Ogromni svetlobni sij je bilo videti več kilometrov daleč naokrog, zlasti iz Novega mesta, od koder ao ljudje opazovali uničujoče delo raz-besnelega eflementa, ki ga je podpihoval še precej močan veter. Novcrtneški gasilci so se hitro odzvali na pomoč. Tudi ljudje, ki so se mudili na Gori, ao prišli pomagat. Na kraj požara je prihitela tudi šentpetr-ska gasilska četa, ki je skupno z novomeškimi gasilci stopila takoj v akcijo. Na žalost pa ni bilo dovolj vode za uspešno gašenje. Kar je je bilo v posameznih vodnjakih, je bila kaj hitro izčrpana in gasilci so se morali zato omejiti zgolj na omejitev požara. Posrečilo se je rešiti iz kleti le nekaj sodov vina, skupaj kakih 2000 litrov. Ogenj je v pičlih dveh urah uničil mlademu gospodarju obsežno hišo na dva konca, klet, hlev in pod, ki je bil še dobro založen s senom in slamo, poleg tega pa je tudi ob vse gospodarsko in vinogradniško orodje. Plameni so zažgali tudi visoke smreke, ki so bile ob dvorišču in so gorele kakor ogromne bakle. Kako je ogenj nastal, še ni ugotovljena Poplave □□□muDLOLonnn! OTOMANE po din 320.— nudi R. RADOVAN tapetnik Mestni trg 13. JGUQODDDDDUUÌ-JL - Osljek, 19. marca. p. Zaradi deževja zadnjih dni in nadlega ledu so narastli vsi pritoki Drave, ki je zaradi tega na mnogih krajih v Baranji in Slavoniji prestopila bregove in poplavila cele pokrajine. Drava še vedno hitro narašča in je dosegla danes v Osijeku že 420 cm nad normalo. Položaj je zaradi tega zelo kritičen. Več vasi so morali že evakuirati. Z vso naglico grade zasilne zaščitne nasipe. Beograd, 19. marca. p. Iz južnih krajev poročajo, da je Morava tako narasti a, da je na več krajih prestopila bregove ta povzročila velike poplave. Med Markov-cem ta Svilanjcem je mogoč promet samo s čolni. Voda še vedno narašča. Iz državne službe Beograd, 19. marca. p. Na lastno proS-njo je premeščen poštni Inspektor Fran Javor a pošte Ljubljana L k poštni direkciji v Ljubljani. Pri zagrebški železniški direkciji je postavljen za pomožnega nadtzornka proge dosedanji pripravnik Edvard Kunstelj. Spremembe v sadnih področjih Beograd, 19. marca. p. Službene novi-Oe Objavljajo uredbo z zakonsko močjo po kateri se s prvim aprilom izloči upravna občina Čatež iz področja sreskega sodišča v Kostanjevici in Krškem, ter upravna občina Vel ika Dolina iz področja sre-äkega sodišča v Kostanjevici ter obe priključita področju sreskeg-a sodišča v Brežicah. Enako se katastrska občina Biš izloči lz področja sreskega sodišča pri Sv. Lenartu ter priključi področju sre- Iščem tri lepe mlade natakarice kakor tudi lepo blagajničarko a pfTOTflt-no nočno restavracijo z godbo. Pogoji in potfopek dobri. Nujne ponudbe • »liko na filijaio »Novosti«. Karlorac. 3740-1 Spalnice iz orehove korenine solidno izdelane • 5 letno garancijo. 17 komador, dobite za 8500 din pri KR2B FRANC, pohiltro. Vrb-nika, ikladifče: Ljubljana, Prečna «lica 6. 5739-12 PROTI INFEKCIJE i NAJSICUPNEJŠI CUMIJASTI SPECJALITEJ IZQ0V0BI O-KEi Ml 6/et, skega sodišča v Ptuju. Vse civilne ta kazenske zadeve, kl do L aprila pri dosedanjih sreskih sodiščih ne bodo rešene, se morajo a tem dnem izročiti novo pristojnemu sreskemu sodišču, enako tudi zemljiška knjiga ter trgovsfld ta zadružni register za področja omenjenih občin. Velik požar pri Osijeku OsijeK, 19. marca. p. V pretekli noči je pogorela velika tovarna prediva ta tkanin tvrdke Pfalter pri Osijeku. Gasilci so si zaman prizadevali, da bi ogenj omejili. Tovarna je pogorela do tal ta so uničeni vsi stroji ter velike zaloge prediva ta drugih Izdelkov, škoda ki jo cenijo na 2 milijona je po večini krita z zavarovalnino, ki znaša 18 milijona din. Preiskava dosedaj še nI mogla ugotoviti pravega vzroka požara. Tečaji za davčne uradnike Beograd, 19. marca. p. Ker je v zadnji dobi izšlo mnogo novih davčnih predpisov ta je zlasti zadnja davčna ta trošarmska novela prinesla velike spremembe, je finančni minister odredil, da se na področju vsake finančne direkcije organizirajo posebni tečaji za davčne uradnike in finančne organe. Ti tečaji, ki bodo trajali po dva mesca, naj seznanijo podrejene .tavčne ta finančne organe z novimi predpisi ta praktičnim načinom njihove izvedbe. Volitve v bratovsko skladni co v Zagorju V nedeljo so bde v Zagorju volitve delegatov za bratovsko skladnica V primeri s prejšnjimi delavskimi volitvami v zadnjem času je bilo zanimanje za nedeljske volitve zelo majhno ta volilna udeležba zato slabša, kakor se je pričakovala Vložene so bile tri liste: socialnih demokratov, krščanskih socialistov ta Narodne strokovne zveze. Dobile so prva 426, druga 206 ta tretja 104 glasove. Skupno je torej volilo le 736 upravičencev. Sokol Sokolski oder v Velenju. V soboto in v nedeljo nam je po skoraj dveletnem presledku pripravila sokolska družina svojevrsten užitek z znano veseloigro v treh dejanjih »Zadrega nad zadrego«. Dosti prostorna dvorana Rudarskega doma je bila oba večera do kraja polna, kar zgovorno priča, kolikšno je bilo zanimanje za igro. Igralska družina velenjskega Sokola je v zadnjem času pridobila nekaj mlajših, delavnih moči, kl so prinesle svežost ta dobro voljo do dela v društvu sploh. Tako poživ-Ijena je po daljšem molku zopet krepko prijela za delo, ki ga na vzgojno-prosvet-nem polju nI nikjer premalo. Igra, ki so jo marljivi velenjski Sokoli pripravili za uvod v novo sezono, je po snovi zelo hvaležna ta tudi dovolj učinkovita, posebno za podeželske odre. Bila je vestno pripravljena ta izvrstno Izvajana Zlasti je bila posrečena izbira igralk ta Igralcev, kl so po vrsti želi veliko odobravanje številnih gledalcev. V prvi vrsti je omeniti režiserja br. inž. Klemenca, kl Je svojo nalogo zlasti glede na velikost odra zelo posrečeno Izpeljal. Sodelujoče sestre Sinkovčeva, Ku-randova, Kvartičeva, Vranjekova ta Pre-lovčeva ter bratje Keršmanc, Megušar, Grebenšek ln Tratnik so vložili v delo vso svojo veliko dobro voljo, obenem pa so pokazali kar razveseljive igralske sposobnosti, tako da je bila želja vsega občinstva da bi se oživljeni sokolski oder v tem že skoraj obmejnem kotičku naše domovine kaj kmalu zopet oglasil in predstavil s Se kakšno novo igro. Br. režiserju ln vsem sodelujočim gre zahvala za delo, kl ga s tako vnemo vrše v Sokolu. Najnovejši uspeh naj jih samo vzpodbuja za nadaljne plodno delo v sokolski prosveti! Sokol v Slovenski Bistrici je ime! nedavno občni zbor. Udeležili so se ga tudi zastopniki čet Laporje in Grešni evec ter starosta mariborske župe br. dr. Gorišek. Iz poročil je razvidno, da i e Sokol vse leto pridno delovaL Doletelo ga ie pa več neprijetnosti. Iz dvorane, kjer ie telovadil in prirejal akademije, se ie moral izseliti. — Hud udarec ga je zadel, ko ie bil starosta br. Vigele premeščen. Izgubili smo navdušenega Sokola, ki 1e bil vsem priljubljen. Njemu se ie sicer izpolnila želja priti iz Slovenske Bistrice, a nam ie žal. Zelo ga bomo pogrešali. Iz srca mu želimo vso srečo na novem mestu! — Bridko smo občutili izgubo, ko 1e umrl večletni blagajnik br. Slik. Bil ie marljiv sokoski delavec. Kljub vsem tezkočam smo imeli več prireditev, zda i oa se priDrav-lja akademija. Sokolski orkester ie zopet oživel in pridno vadi. Po poročilih ie bil izvoljen nov odbor s starosto br. Step:šai-kom in podstaroeto br. dr. Pučnikom. Iz Tivljjenfa na deželi PLANINA PRI RAKEKU. Dramatskl odsek gasilsko čete je uprizoril 3. t. m. Gerstäckerjevo ljudsko dramo »Lovski tat«. Uprizoritev, ki je bila izvedena v Vllharjevenn domu, je r moralnem Id lerij žene, ki se NE TMA Nobene gube. nobene brazde v 45. letul Gladka. Jasna in čista koža mladega dekleta 1 Videti je kakor čudež, a ima vendarle svoje znanstvene vzroke. To so magični učinki »Biocela« — presenetljivega odkritja glasovitega dermatologa Blocel je dragocen naravni pomladilnl element, kl ga mora imeti vsaka gladka ln napeta koža. Zdaj je v vsaki tubi rožnate kreme Tokalon ter Vam redi ln pomlajuje kožo ko spite. V6ako jutro ko se zbudite, ste ;fdeti mlajši. Gube in brazde so kakor izbrisane. Cez dan uporabljajte dnevno Hrano za kolo Tokaloa Od ni mastna), da napravite tvojo kožo svežo in jasno, da Vam odstrani zajedale« in vso nesnago kože. Pomladite se za deset let ln oetanite mladi! Napravite konec ohlapnim mišicam lica. Rešite se nvenels polti. Pridobite si spet jasno in čvrsto lic« ter mehko lepoto iz dekliške dobe. Navdušeni boste zaradi pravih magičnih učinkov obeh hran za kožo Tokalon. Ako ne bo tako se Vam denar povrne. BREZPLAČNI VZOREC: Vsak «tatelj tega lista more dobiti zelo okusno kaseto s kremo Tokalon (rožne ali bele barve) ter puder Tokalon različnih nijans. Pošljite Din 5.— v poštnih znamkah za poštnina omot ta druge stroške na naslov: Hinko Mayer i drug, Odio 9—R, Zagreb, Praška 6. gmotnem oer'm uspela. Vsi Igralci so podaji svoje vloge vestno ta v zadovoljstvo mnogobrojnega občinstva. Omeniti moram igro in prednašanje gdč. Milene Mflavče-ve, kl je v vlogi gozdairjeve hčerke Cilke to pot prvič stopila na oder ta povsem moovoljla, celo prijetno presenetila dokaj kritično občinstvo. G. Franc Urbasje bil v vlogi krčmarja Tratnika vseskozi dorasel težavni nalogi. Posebno pa je ugajal g. Marijan Kopitar, kl je vkljub svojim letom odlično podal lik starega gozdarja Hrasta Dovršeni so bili tudi v podajanju značajev, vsiljivi in maščevalni Jevšar (g. Tone Zlherl), zaddrčni in pošteni Osat (g. Jože Pracaiik) ta kmečka dcflbrlčina Vencelj (g. Miro Koder). Manj, pomembne vloge so bede posrečeno razdeljene gdč. Zinki šernrl, ter gg. Jože Bcnčanu, Francu Simšiču, Valentinu in Stanetu Ostermanu, K uspehu igre same Je pripomogel režiser, ki je tudi okusno opremil scenari jo in poskrbel za številne svetlobne uö'nke, katere je bilo to pot prvič orpaziti na tem odru. Poleg izbranega domačega občinstva je büo opaziti tudi mnogo naših rojakov z onstran meja željni slišati slovensko besedo se vedno z veseljem ta v velikem številu odzovejo takim ta sUčnim prireditvam. — Sokolsko društvo Planina priredi v nedeljo 10. L m. ob 16. uri v lastnem domu družinsko dramo iz svetovne vojne »Mrak«. Vaiamo vsa bratska sokolska društva, da po-setijo to vprizoritev ta pokažejo zanimanje za delovanje naših Sokolov ob meJL — Tujsko-prcwnctno ta olepševalno društvo je po dolgem premoru zopet zadelo poslovati. Na občnem zboru je bil ponovno Izbran za preds-?dni!"> g. Josip Blažoo, ki je splošno znan zaraü delovanja za nt^ predek Planu*. Holamdsfld topnKarfl S plinskimi maskami na obrani se vežbajo holandskl topničarji v obrambnem streljanju Pomlad je tu Velika raoč je nekoč veljala za novoletni dan Z enakonočiem v marcu učakamo začetek pomladi, ki ie imel olcden vdIìv tudi na obredje. V predstavah z naravo zvezanega človeštva ie bil dan jajcu kot življenjski snovi in viru življenja. kot ora-viru stvarstva in človeštva vsekdar poseben pomen. V njem tiči izredna plodna in čarobna sila. Ljudske šege smatrajo še danes začetek pomladi za začetek leta sploh. Pod Karlom Velikim so uvedli dan Mar'iinega Oznanenja 25. marca kot začetek leta. v Pisi in Florenci se je ohranilo to še v 18. stoletju. Drugod ie veljal velikonočni dan kot novoletni dan še do 14. stoletja. Dan velikonočnega praznika, najstarejšega in največjega krščanskega praznika, ie b:l dolgo časa nedoločen, dokler ga ni koncil v Nikeji v L 325. določil na nedelio. ki sledi prvemu ščipu po pomladnem enako-nočju 21. marca. V prazgodovinski dobi ie bila pomlad kot posebna letna doba človeku sicer neznana. Ker se ie njegova naravna letna razdelitev ravnala po sončnih obratih ter enakonočjih. je leto obsegalo samo dve dobi. poletje in zimo. Homer ie poznal že tri »Hore«. kaiti poletju in zimi ie pridružila še pomlad. Beseda 1e pri starih Rimljanih zadobila pomen ure in se ie ohranila tudi pri nas v tem pomenu. Venera se potepa Približanje Jupitru » Na poti k Saturnu in Marsu 2e v drugi polovici februarja smo imeli priliko, da se pobavimo s krasotico Venero. Začela je tedai z večernim potepanjem. ki je zbujalo veliko pozornosti. Njeni poskusi, da bi se približala vrlemu očetu Jupitru, so dali zemeljskim prebivalcem povod za marsikakšno opravljanje. Kmalu pa je bilo videti, da stari Jupiter ni pravi tip za priiazno nebesno damo. V prvih dneh tega meseca ie svolo pozornost obrnila Saturnu in končno se je znašla ob njegovi strani. A tudi Saturn ni videti nie pravi tip. kaiti sedai kaže. da hoče pohiteti bojevitemu Martu v objem. sedaj je že na pol poti med njim in Saturnom. Jupiter je njeno nezvestobo dozdevno prebolel, ker odhaja vsak večer boli zgodaj spat. To ie tudi naiboliše. kar more storiti. Gospod Mesec si dela pač posebne misli, kai še bo iz teh številnih srečani in sestankov. Malo se mu zdi čudno, kaiti Venera mu ie bila znana kot solidna dama. ki se ie drugače zgodai odpravljala v svoje sobane. Sedai oa ostaia vsak večer dalje zunai in še proti 11. zvečer io bo ob koncu tega meseca opazovati na nočnem potepanju. Obramba pred napadi iz zraka . .... . w H If { m m m sigSflf lili Zaklonišča na Trafalgar Squaru v Londonu Skrivnost! šeste celine Južni tečaj je večji nego Avstralija Znanost opušča v zadnjih letih čedalle bolj razdelitev kopne zemlje v oetorico celin. Antarktido označuje za šesto celino in to s polno pravico. Površina iužnote-čajne celine znaša namreč 14 miliionov štirjaikih kilometrov in 1e torei znatno večja od Avstralije, ki meri 8.6 milijona štirjaških metrov in Evrope, ki meri 11.4 milijona štirjaških kilometrov. Seveda je površinska številka za antarktično celino le približna, kaiti njenih obal ne poznamo niti na polovico in o marsikaterem njenem predelu še ne vemo. da-li ie kopna zemlja ali pa samo led. Zavoljo tega ima sedania odorava admirala Byrda. o kateri smo že večkrat poro- čali. poseben pomen Rešiti bo mora^n nekatere izmed že redkih ugank naše zem'ie. Pred vsem bo skušala ugotoviti, ali ie antarktična celina enotna celina ali pa otočje, kajti mogoče, čeprav neverietno ie. da sta Rossovo morje in Wedellovo morje na nasprotni strani med=e':o'no zvezana s širkim morskim rokavom ood l~d-no ploščo, ki pokriva ju*ni tečai. Rešitev tega vprašania ie važnejša nego Potovanje na Južni tečai sam. kamor Byrdova odprava tokrat sploh ne namerava odriniti. Južni tečai so v ostalem že večkrat dosegli, tako Amundsen in Scott 1. 1911. ter 1912. ter Byrd sam. ki je 1929. letel nad njim. Meteorji v čilenski puščavi PuSčava Atacama v Cileju ie bila pred kratkim prizorišče nebesnega poiava. kakršnih v tem obsegu ni bilo videti. Prebivalci neke vasi ob robu puSčave so se sredi noči zbudili zavoljo silovitih razpokov. ki so bili podobni topniškemu grmenju in so prihajali dozdevno iz puščave Ata carne. Ko so stekli na prosto, so zagledali na nočnem nebu ogromne ognjene stebre, ki so švigali 7 neba in se razbliniali nekie v puščavi kakor rakete. Poiav so soremliali vroči sunki vetra, ki so se pa kmalu ohladili na normalno temperaturo. Med ni imi Je zavladala velika panika, ker so v svojem praznoverju mislili, da se bliža konec sveta. Slo je pa le za množestven oadec meteorjev, med katerimi so bili nekateri prave velike skale. Ribiči na lednih ploščah Moskovska »Pravda« poroča, da ie zavoljo nenadnega vdora ledne odeje na Kaspiškem moriu stotine ribičev na plavajočih lednih ploščah odneslo na odprto morie. S številnimi letali ie bilo mogoče kakšnih 200 ribičev spraviti na kopno 263 mož in 177 konj pa so se mogli sami rešiti. Po zadniih vesteh je na olavaiočih lednih ploščah odneslo nove skupine ribičev na morie in so ocbpremill ledolomilec. da iih poišče. Francoska torpedoVka na Izvidni vožnji Vlak je padel v ocean V Villagariji ob Atlantskem oceanu v Španiji ie zavoljo napačno postavljene kretnice vlak. natovorien z živino zdrknil v morje. Napačni manever ga ie usmeril na neki pomol in tam ie s polno brzino zavozil v valove. Lokomotiva in šest vagonov ie v niih izginilo, pet voz se ie na pomolu prevrnilo. Ker je bilo to ponoči, ie bilo reševalno delo še posebno težko, vendar ie uspelo potegniti ljudi in živino iz vode. Zaklad v vedru Roberta Kreading v Denveriu v državi Coloradu je postala vdova Nje mož ii ie zapustil 212.000 dolarjev v gotovini Nie nečak Joe Watson, ki ga je imela zelo rada in je živel v nieni h ši kakor nien lastni sin. ji ie svetoval nai denaria ne zaupa kakšni banki ali hranilnici, temveč naj ga da v vedro, tega oa zakoplie v klet. Teta je z nečakom vedro zakroala Čez nekaj časa pa ie Watson izginil :n ga ni bilo več nazaj. Kreadingova ie končno začela nekai sumiti in ie stonila v klet. kier je morala na svoio žalost upotoviti da je bilo vedro prazno. Tat ni pustil v njem niti dolarčka. \ N E X O T A Velikega materna' ka Karla Jacobiia so zamenjavali pogostcma z nieeovim bratom, fiz kom Jaccbijem. ki ie bil tudi dolgo časa boli znan. Matematika je to nad vse jezilo. Nekega dne ga je neka dama vorašila: »Oprostite, ali ste brat slavnega Jaco-bija?« »Ne. on je moi brat.« ie odgovoril Ja-cobi srdito. rn; od-krivatelj takih odrskih posladkov ho\i ali manj dvomljive kvalitete, g. prof. O. ^cst. Gregorinov profesor Pavel kaže vso psihološko neverjetnost avtorjeve koncepcije, a tudi prikupnost človeka, ki je izven stroke kakor otrok in ki si ga komaj lahko mislimo kot ljubrmca. Temu Pavlu manjka nekaj, kar mu menda ni mogel dati njegov interpret; to nekaj bi bilo v glasu, v kretjah, v načinu doživljaja, — morda bi se dalo dognati, če bi videli kako bi to vlogo zagrabil izgralec drugačnega temperamenta in eksteriera, kakor ie g. Grego-n-n. Ilona ge. M. Danilova in Lizi ge. V. Juvanove sta vsaka na svoji posebni višini: Ilona v eleganci in očarljivosti ženske, ki ne pozna nič drugega nego svoj posebni ženski ponos eleganco in veselje do ljubezenskih eksperimentov: Lizi v prikupni naivnosti dekleta, kateremu ni mogel niti študij vzeti tega, da ne bi bila stoodstotna ženska. Tibor g. Kralja je posebno dober v nekaterih situacijah, kjer igralec že glasovno ali rnimično pripomore k učinku: v trenutkih razčlenjevanja ir ìroniziranja bolj kakor v povprečni salonski igri. Barona Trilla, to igralsko dokaj male problematično figuro, igra uspešno g. Drenovec. Heczegova »Severna lisica« je kajpak daleč od kakšnega odrskega odkritja, vendar je v svojem žanru duhovito in zato dovolj zabavno delo. Občinstvo ga je sprejelo z zadovoljstvom. —<>■ Naše * isce DRAMA Sreda, 20.: Strahopetec. Red B. Od 21. do 23. marca: zaprto Za red B bodo igrali drevi Lenormando-vega »Strahopetca« s Kraljem v naslovni vlogi. Delo je drama vojne v zaledju med smrti zapadlimi jetičniki v švicarskem sa-natoriju, emigranti in špijoni. Tragedija umetnika-pacifista, ki postane zaradi svojega strahu Dred vojno vendarle njena pasivna žrtev je v Lenormandovem delu pokazana na pretresljiv način: v ostalih vlogah: Levar, Jerman, Mira Danilova. Režija je prof. Èestova. O PERA Od 20. do 23. marca: zaprto V kratkem se bo ponovila iz prejšnje sezone veličastna Wagnerieva opera »Lohengrin«, ki je lansko leto v naši uprizoritvi vzbudila tako pozmost zavoljo vsestransko dobre priprave in odličnih pevskih kreacij posameznih sodelujočih. Zasedba bo ista kakor lani, le v partijah kralja Henrika Ptičarja bo letos gostoval znani baritonist Boris Popov, ki je po več letih pokazal v zadnjem času na našem odru več vsestransko lepo uspelih kreacij. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Začetek ob 20.15 Torek, 19.: Pekovska. MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sreda, 20.: Gejša. Red B. B A D I Sreda, 20. marca Ljubljana 7: Jutmji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Operna glasba (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Zbori pojo (plošče). — 14: Poročila. — 18: Zvočna igra o Jakobu Gallusu. — 18.40: Prerojen je človeka (g. Fr. Tersegiav). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Inšpekcija drž. obrambe. — 19.40: Objave. — 19.50: Uvod v prenos. — 20: Prenos iz ljubljanske opere. V oimorih: Glasbeno predavanje (g. V. Ukmar) ter napovedi in poročila. Beograd 19.50: Plošče. — 20: Humor. — 21: Iz opere »Hanka«. — Zagreb: 20: Prenos opere iz Ljubljane. — Sofija 18: Lahka glasba. — 20: Koncert pevskega zbora in solistov. — 22: Lahka godba in ples. — Praga 19.25: Baletna muzika. — 20: Zvočna igra. — 22.20: Pester glasbeni spored. — 23: češka glasba. — Dunaj 16: Lahka godba. — 18: Petje. — 19.40: Gigli poje. — 20.15: Pester spored. — 22.20: Lahka glasba. — Berlin 20.15: Mali orkester. — 21.10: Zvočna igra. — 22.30: Drobne melodije. — 23: Simf. glasba. — 24.10: Nočni koncert. — Rim 17.10: Plesi. — 20.30: Vesela muzika s plošč. — 21: Biblična kan tata. — 23.30: Simf. glasba. Angleike koristke proti kultu gelate Manj golote in več plače zahtevajo koristke londonskega Westenda. To svojo zahtevo so postavile na zborovanju strokovne organizacije igralcev, na katerem so stotine deklet nrotPctir?>le proti slabim plani in zelo dvomljivim gledališkim kostumom. Na londonskih odrih se v zadnjih časih pojavlja čedalje več golote. Od deklet, ki nastopajo v revijah, zahtevajo takšne kostume, da se jim enostavno upirajo. Zavoljo tega se često dogaja da jih odrska vodstva odpuščajo. Ker je zavoljo vojne mnogo gledališč in varietéjev zaprtih, dekletom ni lahko najti novo službo. To je moralo končno povzročiti sedanjo revolto. Urejuje Davorin Ravljen, — izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d. kot uskarnarja tran J er an — Za inserauu del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.