PUBLIKACIJA - Poštnina plačana pti pošti 2102 Iii» Localis Uradno glasilo slovenskih občin Št. 63 Maribor, petek 16.12.2016 OBČINA DIVAČA 813. Razpis o nadomestnih volitvah v Občinski svet Občine Divača Na podlagi 29. člena in prvega odstavka 32. člena Zakona o lokalnih volitvah - uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 45/08 in 83/12) Občinska volilna komisija Divača RAZPISUJE NADOMESTNE VOLITVE V OBČINSKI SVET OBČINE DIVAČA 1. Nadomestne volitve se izvedejo v 2. volilni enoti, ki obsega: • del naselja Divača in sicer naslednje ulice: Trg 15. Aprila, Lokavska cesta, Ulica Gregorja Žiberne, Ulica Ludvika Požrlja, Ulica brinja, Cesta v Gabrovo naselje, Cesta v zeleni gaj in • naselja: Betanja, Brežec pri Divači, Dane pri Divači, Dolnje Ležeče, Gradišče pri Divači, Kačiče-Pared, Matavun, Naklo in Škocjan. 2. V volilni enoti št. 2 se na nadomestnih volitvah voli en (1) nadomestni član občinskega sveta. 3. Nadomestne volitve v občinski svet bodo v nedeljo, 5. marca 2017. 4. Za dan razpisa volitev, s katerim pričnejo teči roki za volilna opravila, se šteje sreda, 21.12.2016. 5. Predčasno glasovanje bo potekalo v sredo, 1. 3. 2017, med 9.00 in 17.00 uro na volišču 901: PREDČASNO GLASOVANJE: Volišče sejna soba Občine Divača, Divača, Kolodvorska ulica 3a. 6. Za izvedbo nadomestnih volitev skrbi Občinska volilna komisija Občine Divača. 7. Razpis se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi ter, na internetni strani Občine Divača (www.divaca.si) in na oglasnih ISSN 1854-2409 / 2386-0448 Leto XII deskah Občine Divača in krajevnih skupnostih Divača in Dolnje Ležeče v Občini Divača. Številka: 041-0002/2016-1 Datum: 16.12.2016 Občina Divača Denis Zobarič, predsednik Občinske volilne komisije 814. Sklep o javni razpravi predloga proračuna Na podlagi 16. člena statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15) in 84. člena Poslovnika občinskega sveta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 9/15) je Občinski svet občine Divača na 15. redni seji dne 15.12.2016 sprejel SKLEP O JAVNI RAZPRAVI PREDLOGA PRORAČUNA 1. člen O predlogih Odloka o proračunu Občine Divača za leto 2017 se opravi javna razprava. 2. člen Javna razprava poteka od ponedeljka 19.12.2016 do ponedeljka 9.1.2017. 3. člen Predlog Proračuna Občine Divača za leto 2017 se objavi na internetni strani Občine Divača www.divaca.si, pisni izvod pa je na vpogled na sedežu občinske uprave občine Divača v času uradnih ur. 4. člen V času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa sveta, sveti ožjih delov občine ter zainteresirana javnost. Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županji Občine Divača: Izdajatelj: Inštitut za lokalno samoupravo in javna naročila Maribor, Grajska ulica 7, 2000 Maribor T: 02 250 04 58 | F: 02 250 04 59 | M: 031 68 77 88 | E: info@lex-localis.info | www.lex-localis.info Odgovorni urednik: dr. Boštjan Brezovnik Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 • pisno na naslov: Občina Divača, Kolodvorska ulica 3a, 6215 Divača, z dopisom »Pripombe na predlog proračuna 2017«, • v elektronski obliki na elektronski naslov: obcina@divaca.si ali • osebno z vpisom v knjigo pripomb, ki se nahaja v sejni sobi Občine Divača. 5. člen Ta sklep velja takoj. Številka: 032-0016/2016-03 Datum: 15.12.2016 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja 815. Ugotovitveni sklep o prenehanju mandata članu Občinskega sveta Na podlagi 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO, 76/16 - odl. US), 16. in 22. člena Statuta Občine Divača (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 4/14, 24/14, 9/15) je Občinski svet Občine Divača na svoji 15. redni seji, dne 15.12.2016 sprejel naslednji UGOTOVITVENI SKLEP O PRENEHANJU MANDATA ČLANU OBČINSKEGA SVETA 1. Članu občinskega sveta, Mateju Bezeljaku, izvoljenemu v občinski svet Občine Divača v 2. volilni enoti, preneha mandat člana občinskega sveta Občine Divača zaradi smrti. Istočasno mu prenehajo mandati v delovnih telesih občinskega sveta in sicer v Komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in v Odboru za negospodarstvo. 2. Mateju Bezeljaku, ki je bil imenovan kot predstavnik Občine Divača v Svet javnega zavoda Osnovna šola Divača in v skupščino podjetja Kraški vodovod Sežana, preneha mandat v navedenih organih zaradi smrti. 3. Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 032-0016/2016-04 Datum: 15.12.2016 Občina Divača Alenka Štrucl Dovgan, županja OBČINA GORJE 816. Odlok o proračunu Občine Gorje za leto 2017 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB2, 27/08 - odl. US, 76/08, 79/09, 51/10, 81/10 - odl. US, 40/12 - ZUJF in 14/15 -ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - UPB4, 14/13 - popr. in 101/13) in 16. člena Statuta Občine Gorje (Uradni list RS, št. 03/07, 107/10 in 32/12 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/14) je Občinski svet Občine Gorje na 15. redni seji, dne 14.12.2016 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE GORJE ZA LETO 2017 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Gorje za leto 2017 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni 3-mestnih kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v EUR Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto Proračun 2017 I. | SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74+78) 2.951.791 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.478.010 70 DAVČNI PRIHODKI 2.051.877 700 Davki na dohodek in dobiček 1.805.218 703 Davki na premoženje 168.659 704 Domači davki na blago in storitve 78.000 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 426.133 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 263.208 711 Takse in pristojbine 2.500 712 Globe in druge denarne kazni 2.500 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 500 714 Drugi nedavčni prihodki 157.426 72 KAPITALSKI PRIHODKI 161.700 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 721 Prihodki od prodaje zalog 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 161.700 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 73 PREJETE DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 731 Prejete donacije iz tujine 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 312.081 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 312.081 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna EU 0 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0 787 | Prejeta sredstva od drugih evropskih institucij 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 2.801.869 40 TEKOČI ODHODKI 1.001.064 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 137.952 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 19.640 402 Izdatki za blago in storitve 826.470 403 Plačila domačih obresti 0 409 Rezerve 17.002 41 TEKOČI TRANSFERI 933.413 410 Subvencije 61.932 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 594.250 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 78.233 413 Drugi tekoči domači transferi 198.997 414 Tekoči transferi v tujino 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 723.464 420 | Nakup in gradnja osnovnih sredstev 723.464 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 143.928 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 56.262 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 87.666 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) 149.922 (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 1 B. RAC UN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto Proračun 2017 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN 1.850 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 1.850 750 Prejeta vračila danih posojil 1.850 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 752 Kupnine iz naslova privatizacije 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE 1.500 KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 1.500 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 1.500 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0 443 Povečanje namenskega premoženja v javnih skladih in drugih osebah 0 javnega prava, ki imajo premoženje v svoji lasti VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE 350 KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 1 C. RAC UN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov/ Konto/Podkonto Proračun 2017 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 50 ZADOLŽEVANJE 0 500 | Domače zadolževanje 0 VIII. ODPLAČILO DOLGA (550) 0 55 ODPLAČILO DOLGA 0 550 | Odplačilo domačega dolga 0 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I. + IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 150.272 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 0 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+VII.-VIII.-IX.) -149.922 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH DNE 31.12. 2016 150.000 | 9009 | Splošni sklad za drugo 150.000 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Gorje. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 3. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) V tekočem letu se izvršuje proračun tekočega leta. Proračun se izvršuje skladno z določbami zakona, ki ureja javne finance in podzakonskimi predpisi, izdanimi na njegovi podlagi, in tega odloka. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke -podkonta. Veljavni načrt razvojnih programov tekočega leta mora biti za tekoče leto usklajen z veljavnim proračunom. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: a. prihodki iz naslova turistične takse, ki se namenijo za spodbujanje razvoja turizma, b. prihodki iz naslova davka od gozdnih zemljišč, ki se namenijo vzdrževanju gozdnih cest, c. prihodki od požarne takse, ki se namenijo za investicije v zagotavljanje protipožarne varnosti, d. prihodki, zbrani s plačili komunalnih prispevkov, ki se uporabijo za gradnjo komunalne opreme; e. prejemki iz državnega proračuna in drugih virov za določene namene. Pravice porabe namenskih sredstev, ki niso bile porabljene v tekočem letu, se prenesejo v proračun prihodnjega leta za isti namen. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. Župan je pooblaščen, da v skladu z zakonom o javnih financah in tem odlokom prerazporeja pravice porabe v posebnem delu proračuna v okviru istega glavnega programa do največ 40% sredstev posameznega podprograma. Med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe župan lahko prerazporedi pravice porabe, če s tem ni bistveno ogroženo izvajanje nalog, za katere so bila sredstva zagotovljena. Posameznemu neposrednemu proračunskemu uporabniku lahko župan zmanjša pravico porabe največ do višine 10% vseh proračunskih sredstev neposrednega proračunskega uporabnika in pravico porabe poveča enemu ali več neposrednim proračunskim uporabnikom. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v mesecu juliju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2017 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2018 70% navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 30% navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 25% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitev in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoči in sredstev drugih donatorjev. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spremljanje in spreminjanje načrta razvojnih programov) Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi sredstvi. Župan lahko spreminja vrednost veljavnih projektov do 20% izhodiščne vrednosti projektov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% in o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov, odloča občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Neposredni uporabnik usklajuje spremembe proračunskih virov v veljavnem načrtu razvojnih programov za prihodnja leta znotraj podprograma sprejetega načrta razvojnih programov za posamezno leto. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski sklad je: 1. podračun proračunske rezerve, oblikovane po ZJF, 2. rezervni sklad po Stanovanjskem zakonu. Proračunska rezerva se v letu 2017 oblikuje v višini 5.000 €. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja 9. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2017 odpiše dolgove, ki jih imajo Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 dolžniki do občine, in sicer največ do skupne višine 200 Obseg sredstev se v primerih, ko dolg do posameznega dolžnika neposrednega uporabnika ne presega stroška 2 €, v poslovnih knjigah razknjiži in se v kvoto iz prvega odstavka tega člena ne všteva. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2017 ne bo zadolževala. Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Gorje, v letu 2017 ne sme preseči skupne višine 5% realiziranih prihodkov v letu, v katerem se daje poroštvo. Pogoj za poroštvo pravnim osebam iz prejšnjega odstavka je soglasje Občinskega sveta Občine Gorje. 11. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2017 zadolžijo do skupne višine 200.000 €. Soglasje k zadolžitvi izda občinski svet. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv lahko v letu 2017 izdajo poroštva do skupne višine glavnic 100.000 €. 12. člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina v letu 2017 ne bo zadolževala. 6. Prehodne in končne določbe 13. člen (začasno financiranje v letu 2018) V obdobju začasnega financiranja Občine Gorje v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 14. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in se uporablja od 1.1.2017 dalje. Številka: 9000-6/2016-11 Datum: 14.12.2016 Občina Gorje Peter Torkar, župan 817. Letni izvedbeni načrt financiranja kulturev Občini Gorje v letu 2017 Na podlagi 9. in 22. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 77/07 -UPB, 56/08, 4/10, 20/11, 100/11 - odl. US in 111/13) in 16. člena Statuta Občine Gorje (Uradni list RS, št. 03/07, 107/10 in 32/12 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/14) je Občinski svet Občine Gorje na 15. seji, dne 14.12.2016 sprejel LETNI IZVEDBENI NAČRT FINANCIRANJA KULTURE V OBČINI GORJE V LETU 2017 Letni izvedbeni načrt financiranja kulture v Občini Gorje v letu 2017 je določen s sprejetjem Odloka o proračunu Občine Gorje za leto 2017. Občina z letnim izvedbenim programom financiranja na področju kulture določa programe, za katere se zagotavljajo sredstva v proračunu občine. S sprejetjem letnega izvedbenega programa financiranja kulture omogoča in soustvarja pogoje za razvoj kulturnih dejavnosti v občini, ki so v javnem interesu in se sofinancirajo iz javnih sredstev. Občina Gorje iz proračunskih sredstev uresničuje javni interes na področju kulture: • z zagotavljanjem sredstev za delovanje Knjižnice Gorje, • s sofinanciranjem glasbenih šol in javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, • s spodbujanjem in zagotavljanjem sredstev za delovanje ljubiteljskih kulturnih društev v občini, • z zagotavljanjem sredstev za sofinanciranje prireditev in dogodkov, ki se dogajajo v občini in so za občino pomembni, • z zagotavljanjem sredstev za ohranitev kulturne dediščine (sofinanciranje obnove zgodovinskih, kulturnih ali verskih objektov oz. spomenikov). 1. Institucionalna kultura Na področju institucionalne kulture deluje javni zavod, katerega soustanoviteljica je Občina Gorje, in sicer: • Knjižnica Antona Tomaža Linharta, v sklopu katere deluje Knjižnica Gorje. Soustanoviteljice Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica so tudi občine Radovljica, Bohinj in Bled. Občina Gorje sofinancira delovanje knjižnice. • Javni sklad ljubiteljske kulturne dejavnosti -izpostava Radovljica je ustanovilo Ministrstvo za kulturo kot pomoč ljubiteljski kulturi. Sedež sklada je v Radovljici, deluje pa na področju ljubiteljske kulturne dejavnosti za občine Bled, Bohinj, Radovljica in Gorje. Občina Gorje sofinancira delovanja sklada samo v delu, ko le ta izvaja dejavnosti tudi za naša društva. • Na področju glasbene vzgoje delujeta v občini dva zavoda, in sicer: • Glasbena šola Radovljica - učenci iz Gorij obiskujejo glasbeni pouk na Bledu v prostorih osnovne šole ter na matični šoli v Radovljici, kjer so pri pouku skupaj z učenci iz blejske in radovljiške občine. V šolskem letu 2016/17 je v Glasbeno šolo Radovljica vpisanih 16 učencev iz naše občine. • Zasebni zavod Glasbena šola Avsenik - v šolskem letu 2016/17 so v izobraževalni program osnovno glasbeno izobraževanje - modul Avsenikova glasba vpisani štirje učenci iz naše občine. • DO RE MI, zasebni zavod - v šolskem letu 2016/17 so v izobraževalni program glasbena vzgoja po Edgar Willemsu vpisani trije učenci iz naše občine. 2. Ljubiteljska kultura Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 Posebno mesto v občini ima ljubiteljska kulturna dejavnost, ki se odvija v naslednjih dveh društvih: • Kulturno društvo Gorje in • Godba Gorje. Za sofinanciranje ljubiteljske kulture bomo izvedli javni razpis, v katerem bomo zagotovili sredstva za sofinanciranje dejavnosti kulturnih društev ter za sofinanciranje nabave opreme za društva. 3. Letni izvedbeni načrt financiranja na področju kulture za leto 2017 Za izvedbo programov na področju kulture oziroma za programe, ki so v povezavi s kulturo so v proračunu Občine Gorje za leto 2017 planirana sredstva na naslednjih postavkah: 20070401 Sofinanciranje knjižnične dejavnosti -40.500 € V proračunu za leto 2017 planiramo sredstva za izvajanje knjižnične dejavnosti v naši občini v višini 40.500 €. Soustanovitelji javnega zavoda Knjižnica A. T. Linharta Radovljica so občine Bled, Bohinj, Gorje in Radovljica, ki sofinancirajo dejavnost knjižničarstva tako, da vsaka občina financira plače zaposlenih in materialne stroške v svoji občini 100%. Skupne zaposlene delavce v Knjižnici A.T. Linharta v Radovljici sofinanciramo vse štiri (4) občine v deležu glede na število prebivalcev kar pomeni: 53% Občina Radovljica, 23,7% Občina Bled, 15% Občina Bohinj in 8,3% Občina Gorje. Ocena stroškov Knjižnice Antona Tomaža Linharta Radovljica - potrebni stroški poslovanja knjižnične enote v občini Gorje izračunani glede na obstoječo organizacijo so materialni stroški in stroški zaposlenih. 20070403 Prireditve v okviru knjižnice-1.600 € Knjižnica Antona Tomaža Linharta bo tudi v letu 2017 pripravila program za otroke. Program poteka od oktobra 2016 do maja 2017 in nato ponovno od oktobra 2017 dalje, vsak tretji torek v mesecu, vedno ob 17.00 uri, v Gorjanskem domu. Občina Gorje pokrije stroške predstav, dežurstvo prisotne delavke knjižnice, sok, voda za nastopajoče ter materialne stroške, ki nastanejo v zvezi s prireditvijo. Za ta namen se zagotovijo sredstva v višini 1.600 EUR. 20070501 Nabava knjig, eksponatov, rekvizitov,... -6.100 € Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službi v 11. členu opredeljuje tudi obseg (zalogo) in prirast (nakup) gradiva. Pri planiranju potrebnih sredstev za zagotavljanje nabave knjig in drugega knjižničnega gradiva smo upoštevali predpisan normativ za nakup knjižničnega gradiva, ki je v višini 35% nakupnega standarda glede na število prebivalcev, kar predstavlja za občino Gorje 6.100 EUR. Ta normativ je hkrati tudi osnova za prijavo knjižnice na razpis Ministrstva za kulturo za sofinanciranje nabave knjižničnega gradiva tudi s strani ministrstva. 20070701 Sredstva za obnovo in vzdrževanje knjižnic - 500 € Planirana sredstva v višini 500 € so zagotovljena za tekoče vzdrževanje knjižnice. Ker je knjižnica nova, se ne predvideva posebnih tekočih vzdrževanj. 20040306 Glasbena šola - 4.850 € Glasbena šola Radovljica izvaja pouk tudi za gorjanske učence, ki obiskujejo pouk klavirja, harmonike, klarineta, trobente, flavte in nauk o glasbi. V proračunu Občine Gorje so v višini 3.373,94 € zagotovljena sredstva za pokrivanje stroškov regresa za prevoz na delo in prehrano med delom za učitelje. V šolskem letu 2016/17 je v Glasbeno šolo Radovljica vpisanih skupaj 337 otrok iz občin Radovljica, Bled, Gorje in Bohinj. Iz Občine Gorje je vpisanih 16 učencev, kar predstavlja 4,75% delež glede na vpisane učence. Učenci iz Gorij obiskujejo pouk na Bledu v prostorih osnovne šole ter na matični šoli v Radovljici. V letu 2012 je bil ustanovljen Zasebni zavod Glasbena šola Avsenik, kamor so vpisani štirje učenci, ki ima stalno prebivališče v Občini Gorje. Občina bo za pokrivanje stroškov regresa za prevoz na delo in prehrano med delom za učitelje namenila 843,48 €. Glasbeni center DO RE MI je v šolskem letu 2016/17 vpisan v knjigo razvida glasbenih šol pri Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport in je s strani ministrstva delno tudi financiran. V okviru svoje redne dejavnosti izvaja programe za otroke iz različnih občin, med drugim tudi za tri otroke iz Občine Gorje. Občina bo za pokrivanje stroškov regresa za prevoz na delo in prehrano med delom za učitelje namenila 632,61 €. 20070301 Skupni programi v okviru sklada ljubiteljev kulturne dejavnosti - 2.400 € Sredstva so namenjena za izvedbo skupnih programov, tekmovanj in srečanj na področju celotne ZKO Radovljice npr.: srečanje odraslih, malih, mladinskih in otroških pevskih zborov, srečanje odraslih in otroških folklornih skupin, gorenjsko srečanje gledaliških skupin, sodelovanje naših skupin na gorenjskih srečanjih, razni seminarji itd. 20070302 Dejavnost kulturnih društev - 4.000 € Na tej proračunski postavki planiramo sredstva v višini 4.000 € za izvajanje dejavnosti v kulturnih društvih v občini Gorje. Sredstva bodo razdeljena na podlagi javnega razpisa. 20070502 Nabava opreme za kulturna društva - 2.000 € V proračunu občine planiramo sredstva v višini 2.000 € za sofinanciranje nakupa opreme ljubiteljskim kulturnih društvom. Sredstva bodo razdeljena na podlagi javnega razpisa. 20070402 Prireditve v občini - 13.000 € Planirana sredstva v višini 13.000 € na proračunski postavki "Prireditve v občini" bodo v letu 2017 porabljena predvidoma za financiranje prireditev, ki se dogajajo v občini in bodo v organizaciji ali soorganizaciji Občine v višini 8.000 € in za sofinanciranje društev pri izvedbi prireditev v občini (na podlagi javnega razpisa) v višini 5.000 €. 20070703 Upravljanje in vzdrževanje kulturnih domov - 4.900 € Na tej proračunski postavki planiramo sredstva materialne stroške, za tekoče vzdrževanje in upravljanje Gorjanskega doma. 20070706 Vzdrževanje spomenikov in verskih objektov - 4.000 € Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 V planu za leto 2017 planiramo sredstva v višini 4.000 € za vzdrževanje zgodovinskih in verskih objektov (obnovo kapelic) ter spominskih plošč. Številka: 9000-6/2016-13 Datum: 14.12.2016 Občina Gorje Peter Torkar, župan oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Uradni list RS, št. 131/03, 142/04 in 99/08). Obratovalni stroški neplačnikov - s sprejemom sprememb in dopolnitev stanovanjskega zakona v letu 2008 lastnik stanovanja subsidiarno odgovarja za obratovalne stroške najemnika, kar pomeni, da je občina, kot lastnica neprofitnih najemnih stanovanj zavezana k pokrivanju obratovalnih stroškov, v kolikor teh stroškov ne poravna najemnik. Rezervni sklad 818. Stanovanjski program za leto 2017 Na podlagi 156. člena Stanovanjskega zakona (Uradni list RS, št. 69/03, 18/04 - ZVKSES, 47/06 - ZEN, 45/08 -ZVEtL, 57/08, 90/09 - Odl. US, 56/11 - Odl. US, 87/11, 62/10 - ZUPJS, 40/11 - ZUPJS-A, 40/12 - ZUJF) je Občinski svet Občine Gorje na 15. redni seji dne 14.12.2016 kot sestavni del proračuna Občine Gorje za leto 2017 sprejel STANOVANJSKI PROGRAM ZA LETO 2017 Uvod Stanovanjski program je pripravljen na osnovi predloga proračuna občine Gorje za leto 2017 in konkretizira politiko občine na stanovanjskem področju, ki se zavzema za pravico nastanitve in pravico do primernega stanovanja občanom svoje občine. Dodeljevanje neprofitnih stanovanj Izpraznjena stanovanja ali na novo pridobljena stanovanja bodo dodeljena na podlagi uvrstitve na prednostni listi »A« in »B« za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem na podlagi javno objavljenega razpisa. Stroški vzdrževanja Občina Gorje je lastnica 5 stanovanj. Za upravljanje navedenih nepremičnin je sklenjena pogodba o upravljanju z družbo Dominvest Jesenice. V skladu s Pravilnikom o standardih vzdrževanja stanovanjskih stavb in stanovanj (Uradni list RS, št. 20/04) je izdelan plan vzdrževanja posameznih enot. Plan vzdrževanja vsebuje izvedbo del, ki so potrebna za to, da se ohranjajo stanovanjske stavbe in stanovanja kot celote v dobrem stanju in omogočajo njegovo uporabo. V okviru razpoložljivih proračunskih sredstev se v letu 2017 predvideva: Vzdrževalna dela in obnova stanovanjskega fonda in skupnih delov stavb 1.910,00 EUR Prenova stanovanja Zgornje Gorje 43 4.300,00 EUR Strokovna opravila 1.700,00 EUR Skupaj 7.910,00 EUR Z navedenim programom se Občina Gorje v skladu s Stvarnopravnim zakonikom in 2. odstavkom 41. člena Stanovanjskega zakona o oblikovanju rezervnega sklada obvezuje izvajati obveznosti iz naslova financiranja skupnih delov na stanovanjskih stavbah v deležu lastništva na posamezni stavbi. Vpis v zemljiško knjigo Za potrebe vpisa posameznih stanovanj v večstanovanjskih stavbah v zemljiško knjigo je v letu 2017 predvidenih 1.000,00 EUR. Sredstva bodo porabljena za izdelavo potrebnih izvedbenih postopkov npr.: elaboratov - vpis stavb v kataster stavb, listine za vpis skupnih delov - akt o oblikovanju etažne lastnine oziroma delilni sporazum, overitve, pretvorba listin v elektronsko obliko, idr. Subvencioniranje najemnin socialno ogroženih oseb S potrditvijo predloga sprememb in dopolnitev stanovanjskega zakona v letu 2008 je bila pravica do subvencioniranja najemnin razširjena tudi na najemnike tržnih stanovanj. S 1.1.2009 se je namreč začelo uporabljati novo določilo stanovanjskega zakona, na podlagi katerega pripada subvencija tudi prosilcem, ki plačujejo tržno najemnino. Le-to lahko uveljavljajo pod pogoji, da so se prijavili na zadnji javni razpis za dodelitev neprofitnega najemnega stanovanja v občini stalnega prebivališča, da izpolnjujejo dohodkovne cenzuse, opredeljene v stanovanjskem zakonu in druge pogoje glede premoženjskega stanja, določene s predpisi o socialnem varstvu. Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 - ZUJF, 57/12 - ZPCP -2D, 3/13 - ZšolPre-1, 14/13, 56/13 - Zštip-1, 99/13 in 14/15 - ZUUJFO) je prenesel pristojnost odločanja o upravičenosti oz. neupravičenosti in višini subvencioniranja neprofitne in tržne najemnine na Centre za socialno delo. Občina bo v letu 2017 v skladu z zakonom zagotavljala sredstva za subvencioniranje neprofitnih in tržnih najemnin v višini 4.000,00 EUR. Sredstva bodo porabljena v skladu z Zakonom o uravnoteženje javnih financ (ZUJF) in Uredbo o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih ter merilih in postopku za uveljavljanje subvencioniranih najemnin. Finančna sredstva Glede na ta program bo za razreševanje stanovanjske Sredstva v višini 1.910 EUR so planirana za tekoča vzdrževalna dela stanovanjskega fonda v lasti Občine Gorje in skupnih delov stavb, sredstva v višini 4.300,00 EUR pa za prenovo stanovanja na naslovu Zgornje Gorje 43. Strošek upravljanja določa Pravilnik o metodologiji za oblikovanje najemnin v neprofitnih stanovanjih (Uradni list RS, št. 47/93) in ne dosega maksimalne višine, ki jo določa podzakonski predpis Uredba o metodologiji za problematike v letu 2017 predvidena naslednja poraba: PP Vrsta porabe Višina sredstev 20180101 Strokovna opravila po pogodbi 1.700,00 EUR 20180102 Tekoče vzdrževanje in upravljanje stanovanj 6.210,00 EUR 20180104 Oblikovanje rezervnega sklada 2.002,00 EUR Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 20180103 Stroški vpisa stanovanj v ZK 1.000,00 EUR 20180303 Subvencioniranje najemnin 4.000,00 EUR SKUPAJ 14.912,00 EUR Zaključek Stanovanjski program je prilagojen finančnim možnostim proračuna in zagotavlja minimalno zadovoljevanje potreb in ohranjanje stanovanjskega fonda. Številka: 9000-6/2016-12 Datum: 14.12.2016 Občina Gorje Peter Torkar, župan 819. Letni program športa Občine Gorje za leto 2017 Na podlagi 7. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98, 97/01-ZSDP, 110/02-ZGO-1 in 15/03-ZOPA) in 16. člena Statuta Občine Gorje (Uradni list RS, št. 3/07, 107/10 in 32/12 ter Uradno glasilo slovenskih občin, št. 27/14) je Občinski svet Občine na svoji 15. redni seji dne 14.12.2016sprejel LETNI PROGRAM ŠPORTA OBČINE GORJE ZA LETO 2017 1. Uvodna določila 1. člen (uporaba izrazov) V letnem programu uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. 2. člen (vsebina letnega programa) S tem letnim programom se določa programe športa, ki se sofinancirajo iz javnih sredstev, obseg in vrsto dejavnosti, potrebnih za njegovo uresničevanje in obseg sredstev, ki se zagotovijo v proračunu Občine Gorje v letu 2017. 3. člen (pomen izrazov) V letnem programu uporabljeni izrazi imajo enak pomen kot izrazi uporabljeni v zakonu, ki ureja šport in nacionalnem programu športa v Republiki Sloveniji. 2. Programi športa, ki se financirajo iz sredstev proračuna 4. člen (programi športa) Iz javnih sredstev občine se sofinancirajo programi športa na področju: • športne vzgoje, • športne rekreacije, • kakovostnega športa, • vrhunskega športa, • športa invalidov. 3. Obseg in vrsta dejavnosti, potrebnih za uresničevanje programa športa 5. člen (obseg in vrsta dejavnosti, potrebnih za uresničevanje programa športa) Letni program športa se uresničuje z naslednjim obsegom in vrsto dejavnosti: 1. Interesna športna vzgoja otrok in mladine: 1.1 Interesna športna vzgoja predšolskih otrok: V občini se izvajajo programi Zlati sonček, Naučimo se plavati, Ciciban planinec in druge športne dejavnosti, ki jih organizirajo športna društva in drugi izvajalci. Iz javnih financ občine se financira: propagandno gradivo, strokovni kader, najem 60 ur objekta na skupino, v kateri je največ 20 otrok. 1.2 Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok: • Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok je dejavnost otrok, ki so prostovoljno vključeni v športne programe. Programe za otroke od 6. do 15. leta lahko izpeljujejo vsi izvajalci športne dejavnosti. V občini se izvajajo programi Zlati sonček, Krpan, Naučimo se plavati, drugi 80-urni programi. • Iz javnih financ občine se financirajo: propagandno gradivo, organizacija in izpeljava občinskih šolskih prvenstev, strokovni kader za izvedbo 20-urnih tečajev plavanja na skupino, v kateri je največ 10 otrok, in 80-urnih programov na skupino, v kateri je največ 20 otrok, objekt. 1.3 Interesna športna vzgoja mladine: • Programe za mladino od 15. do 20. leta lahko izpeljujejo vsi izvajalci športne dejavnosti. • Iz javnih financ občine se sofinancira: strokovni kader za 80-urne programe na skupino, v kateri je največ 20 mladih, objekt. 2. Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport: 2.1 Športna vzgoja otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport: • V programe se lahko vključijo otroci, ki imajo interes, sposobnosti, ustrezne osebnostne značilnosti in visoko motivacijo, da bi lahko postali vrhunski športniki. Obseg in vsebina programov je prilagojena posebnostim posameznih skupin otrok in športne zvrsti. Programi so lahko razdeljeni v tri stopnje. Obseg treninga je odvisen od specifičnosti športne zvrsti: 1. cicibani, cicibanke: 240 ur; 2. mlajši dečki in deklice: 240 do 400 ur; 3. starejši dečki in deklice: 300 do 800 ur. • Iz javnih financ občine se financira: objekt, strokovni kader, materialne stroške programa, meritve in spremljanje treniranosti, nezgodno zavarovanje. 2.2 Športna vzgoja mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport • Programi športne vzgoje zajemajo načrtno vzgojo mladih športnikov, ki so usmerjeni v doseganje vrhunskih rezultatov, primerljivih z dosežki vrstnikov v mednarodnem merilu. Programi so lahko razdeljeni v več stopenj. Obseg treninga je odvisen od specifičnosti športne zvrsti: 400 do 1100 ur. • Na ravni občine se iz javnih financ sofinancira: objekt, strokovni kader. 3. Športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju): 3.1 Športna vzgoja otrok s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju): Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 • V te programe se glede na interes lahko vključujejo otroci s posebnimi potrebami. • Iz javnih financ se sofinancira: strokovni kader za izvedbo 80 ur programa na skupino, v kateri je 10 otrok, objekt. 3.2 Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami (z motnjami v razvoju): • Športna vzgoja mladine s posebnimi potrebami je v tem obdobju namenjena predvsem ustrezni skrbi za vključevanje v vsakdanje življenje. Na ravni občine se iz javnih financ sofinancira: strokovni kader za 80-urni program na skupino, v kateri je največ 10 mladih, objekt. 4. Športna rekreacija: Cilj športne rekreacije odraslih so ohranjati in izboljševati celostni zdravstveni status, humanizirati človekovo življenje, zmanjševati negativne posledice današnjega načina življenja in dela, preprečevati upadanje splošne vitalnosti človeka ter s temi motivi pritegniti čim večje število ljudi v redne oblike dejavnosti. Pri tem gre za aktivno, koristno in prijetno izpolnjevanje dnevnega, tedenskega in letnega prostega časa. Programi na ravni občine so 80-urni programi vadbe na skupino, ki šteje 20 članov in članic, v različnih športnih panogah. Na ravni občine se iz javnih financ sofinancira: najemnina objekta, za socialno in zdravstveno ogrožene ter občane, starejše od 65 let, pa tudi strokovni kader. 5. Kakovostni šport: V kakovostni šport sodijo priprave in športna tekmovanja ekip in posameznikov, ki nimajo objektivnih strokovnih, organizacijskih in materialnih možnosti za vključitev v program vrhunskega športa in ki jih program športne rekreacije ne zadovoljuje, so pa pomemben dejavnik razvoja športa. Iz javnih financ občine se sofinancira predvsem najemnina objekta za 320 ur programa. 6. Vrhunski šport: Vrhunski šport je priprava in tekmovanje športnikov, ki imajo status mednarodnega, svetovnega in perspektivnega razreda. Na ravni občine se sofinancira: • za vrhunske športnike v individualnih športnih panogah največ 1200 ur programa, • v kolektivnih športnih panogah za ekipe, katerih člani so kategorizirani vrhunski športniki, 1200 ur programa, • štipendije vrhunskim športnikom - dijakom in študentom. 7. Šport invalidov: • Športna dejavnost invalidov je namenjena predvsem ohranjanju gibalnih sposobnosti, zdravju, revitalizaciji, resocializaciji, razvedrilu in tekmovanju invalidov, ki se prostovoljno ukvarjajo s športom. • V občini se izvajajo 80-urni programi na skupino, v kateri je največ 10 invalidov. Iz javnih financ občine se sofinancira uporaba objekta in strokovni kader. Letni program športa se uresničuje z naslednjim obsegom razvojnih in strokovnih nalog v športu: 1. Spremljanje pripravljenosti športnikov in svetovanje treninga: • Ugotavljanje in spremljanje ravni pripravljenosti športnikov ter svetovanje pri pripravi treninga pomeni humanizacijo pri delu s športniki, pa tudi temelj uspešnosti v športu. Dejavnosti: • svetovanje pri vključevanju otrok v šport, • ugotavljanje zdravstvenega statusa športnikov in spremljanje njihovega razvoja, • ugotavljanje ravni treniranosti športnikov in spremljanje njihovega razvoja, • razvijanje sistema priprave športnikov in svetovanje pri pripravi treninga, • razvijanje tehnologije procesa treniranja in merilih postopkov, • pripravljanje strokovnih informacij in prenos tega znanja v prakso, • spremljanje in vrednotenje psihosomatičnega stanja udeležencev v športni rekreaciji. • Iz javnih financ občine se sofinancira izvedba navedenih storitev. 4. Merila za finančno ovrednotenje občinskega programa 6. člen (merila za finančno ovrednotenje občinskega programa) (1) Občina uresničuje javni interes v športu tako, da zagotavlja sredstva za realizacijo dela nacionalnega programa športa v Republiki Sloveniji, ki se nanaša na lokalne skupnosti in z zagotavljanjem sredstev za izvedbo lokalnega programa športa iz proračuna občine. (2) Izbor programov, določenih s tem letnim programom, se izpelje na podlagi javnega razpisa, ki ga objavi župan, na podlagi meril. Merila sprejme občinski svet s pravilnikom ob upoštevanju izhodišč za pripravo meril, določenih z nacionalnim programom športa v Republiki Sloveniji. 5. Obseg sredstev, ki se zagotovijo v proračunu 7. člen (obseg sredstev, ki se zagotovijo v proračunu) V proračunu občine za leto 2017 se zagotovijo sredstva v skupni višini 30.600 EUR, in sicer za sofinanciranje programov športa na področju: Proračunska postavka Naziv Višina sredstev 20040307 Sofinanciranje programov športa -osnovna šola 6.600 € 20080103 Šport otrok in mladine 6.000 € 20080104 Športna vzgoja otrok usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 9.000 € 20080106 Športna rekreacija in šport invalidov 2.000 € 20080107 Sofinanciranje profesionalnih trenerjev v športnih društvih 5.000 € 20080204 Nabava opreme za športna društva 2.000 € 6. Objava in začetek veljavnosti 8. člen (objava in začetek veljavnosti) Letni program se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati petnajsti (15) dan po objavi. Številka: 9000-6/2016-14 Datum: 14.12.2016 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 Občina Gorje Peter Torkar, župan OBČINA KIDRIČEVO 820. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Kidričevo Občinski svet Občine Kidričevo je na podlagi 74. in 79. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt) (Ur. l. RS, št. 33/2007, 108/2009, 57/2012 in 109/2012) in 17. člena Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Ur. l. RS, št. 80/07), 11. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (Ur. l. RS št. 95/07) in 17. člena Statuta Občine Kidričevo (Ur. l. RS, št. 10/04 in 58/05) na svoji 17. redi seji dne 8.12.2016 sprejel naslednji ODLOK O PROGRAMU OPREMLJANJA STAVBNIH ZEMLJIŠČ IN MERILIH ZA ODMERO KOMUNALNEGA PRISPEVKA NA OBMOČJU OBČINE KIDRIČEVO I. Uvodne določbe 1. člen (predmet odloka) S tem odlokom se sprejmejo podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo in predvideno komunalno opremo, podrobnejša merila zanje in obračunska območja komunalne opreme, ki so določena v programu opremljanja stavbnih zemljišč (v nadaljevanju: Program opremljanja) za območje Občine Kidričevo, ki ga je izdelalo podjetje BOSON, trajnostno načrtovanje d.o.o., Ljubljana v septembru 2016 (predlog), pod številko 223/16. 2. člen (vsebina odloka) (1) Program opremljanja je podlaga za odmero komunalnega prispevka za obstoječo in predvideno komunalno opremo. (2) Program opremljanja določa: • prikaz obstoječe in predvidene komunalne opreme; • obračunska območja posameznih vrst komunalne opreme; • skupne in obračunske stroške opremljanja stavbnih zemljišč; • preračun obračunskih stroškov na enoto mere; • merila za odmero komunalnega prispevka; • podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka; • izračun komunalnega prispevka; • odmero in način plačila komunalnega prispevka; • oprostitve plačila komunalnega prispevka ter • prehodne in končne določbe. 4. člen (pomen izrazov) (1) Posamezni izrazi, uporabljeni v tem odloku, imajo naslednji pomen: (2) Komunalna oprema so: • objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje obveznih lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja po predpisih, ki urejajo varstvo okolja, • objekti in omrežja infrastrukture za izvajanje izbirnih lokalnih gospodarskih javnih služb po predpisih, ki urejajo energetiko, na območjih kjer je priključitev obvezna, • objekti grajenega javnega dobra, in sicer: občinske ceste, javna parkirišča in druge javne površine. (3) Komunalni prispevek je plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanka ali zavezanec (v nadaljnjem besedilu: zavezanec) plača občini. V višini komunalnega prispevka niso vključeni stroški vzdrževanja komunalne opreme. Šteje se, da so s plačilom komunalnega prispevka poravnani vsi stroški priključevanja objekta na komunalno opremo, razen gradnje tistih delov, ki so v zasebni lasti. (4) Neto tlorisna površina (NTP) je seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po standardu SIST ISO 9836. Kot vsota neto tlorisnih površin na obračunskem območju se štejejo neto tlorisne površine vseh obstoječih objektov ter dopustne neto tlorisne površine na še nezazidanih parcelah. Te se za predvidene objekte izračunajo na podlagi prostorskega akta občine in regije. (5) Obračunski stroški opremljanja z določeno vrsto komunalne opreme na obračunskem območju so skupni stroški, izračunani po metodi nadomestitvenih stroškov, zmanjšani za delež drugih virov pri financiranju načrtovanih investicij iz načrta razvojnih programov občinskega proračuna. (6) Obračunsko območje posamezne vrste komunalne opreme je območje, na katerem se zagotavlja priključevanje na to vrsto komunalne opreme oziroma območje njene uporabe. Obračunska območja se določijo za obstoječo komunalno opremo in za vso predvideno novo komunalno opremo iz občinskega načrta razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče in naslednje leto. (7) Skupni stroški obsegajo vse stroške, ki so povezani s projektiranjem in gradnjo posamezne vrste komunalne opreme na obračunskem območju. (8) Stavbno zemljišče je zemljiška parcela ali njen del, na katerem je možno graditi objekt oziroma je objekt že zgrajen, in za katerega mora zavezanec plačati komunalni prispevek. Za parcelo po tem pravilniku se šteje tudi gradbena parcela iz veljavnih prostorskih aktov. (9) Zavezanec za plačilo komunalnega prispevka je investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo ali, ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost. II. Prikaz obstoječe in predvidene komunalne opreme 3. člen (območje Programa opremljanja) (1) Program opremljanja velja na celotnem območju Občine Kidričevo. (2) Prikaz obstoječe in predvidene komunalne opreme na območju občine Kidričevo je razviden v Programu opremljanja. 5. člen (komunalna oprema) Prikaz obstoječe in predvidene komunalne opreme na območju občine Kidričevo je razviden v programu opremljanja. III. Obračunska območja posameznih vrst komunalne opreme Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 6. člen (obračunska območja) (1) Obračunska območja so: • obračunsko območje za ceste s pripadajočimi objekti z oznako OC, • obračunsko območje za vodovodno omrežje z oznako OV, • obračunsko območje za kanalizacijsko omrežje za komunalno odpadno vodo z oznako OK in • obračunsko območje za druge javne površine z oznako JP. (2) Obračunska območja so prikazana v grafičnih prilogah, ki so sestavni del tega odloka. Vrsta komunalne opreme Obračunsko območje Naselja Parcele [m2] Stavbe [m2] Cestno omrežje z opremo OC vsa 6.272.073,33 3.145.599,05 Kanalizacijsko omrežje OK vsa 6.272.073,33 3.142.280,29 Vodovodno omrežje OV vsa 6.272.073,33 3.145.182,58 Javne površine OJP vsa 6.272.073,33 3.145.599,04 TABELA 1: Prikaz površine stavbnih zemljišč ter neto tlorisnih površin stavb po posameznih obračunskih območjih (3) Grafični izris obračunskih območij komunalne opreme je v grafičnem delu Programa opremljanja. IV. Skupni in obračunski stroški 7. člen (skupni in obračunski stroški) Skupni in obračunski stroški komunalne opreme po posameznih vrstah komunalne opreme in po obračunskih območjih so: Vrsta komunalne opreme Obračunsko območje Naselja Skupni stroški [EUR] Drugi viri [EUR] Obračunski stroški [EUR] Cestno omrežje z opremo OC vsa 17.041.812,68 0,00 17.041.812,68 Kanalizacijsko omrežje OK vsa 6.702.600,06 3.912.162,72 2.792.437,34 Vodovodno omrežje OV vsa 8.275.954,06 0,00 8.275.954,06 Javne površine OJP vsa 1.216.553,11 0,00 1.216.553,11 TABELA 2: Prikaz skupnih, drugih in obračunskih stroškov po posameznih obračunskih območjih V. Preračun obračunskih stroškov na enoto mere 8. člen (preračun na enoto mere) (1) Stroški opremljanja kvadratnega metra stavbnega zemljišča oziroma neto tlorisne površine objekta za določeno komunalno opremo na obračunskem območju so opredeljeni kot seštevek stroška primarne (v nadaljevanju glavni vodi) in sekundarne (v nadaljevanju ostali vodi) komunalne opreme. (2) Stroški opremljanja kvadratnega metra stavbnega zemljišča in neto tlorisne površine objekta za določeno komunalno opremo. Vrsta komunalne opreme Obračunsko območje Naselja Cpij [EUR/ m2 parcele] Ctij [EUR/ m2NTP] Cestno omrežje z opremo OC vsa 2,72 5,42 Kanalizacijsko omrežje OK vsa 1,32 2,63 Vodovodno omrežje OV vsa 0,45 0,89 Javne površine OJP vsa 0,19 0,39 TABELA 3: Prikaz preračuna obračunskih stroškov na merske enote po posameznih vrstah komunalne opreme VI. Merila za odmero komunalnega prispevka 9. člen (merila) Komunalni prispevek se odmeri z upoštevanjem naslednjih meril: • površina stavbnega zemljišča, parcele, • neto tlorisna površina objekta, • namembnost objekta, • opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo, • izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo. 10. člen (parcela) Pri površini stavbnega zemljišča se upošteva velikost parcele. Če parcela objekta ni določena, se upošteva stavbišče x 1,5. Delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka se določi v višini 70 odstotkov. 11. člen (neto tlorisna površina objekta) (1) Neto tlorisna površina objekta je seštevek vseh tlorisnih površin objekta in se izračuna po standardu SIST ISO 9836. Delež neto tlorisne površine pri izračunu komunalnega prispevka se določi v višini 30 odstotkov. (2) Za objekte, za katere se ne more izračunati oziroma določiti neto tlorisna površina objekta, se komunalni Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 prispevek odmeri le od površine parcele. Tako dobljeno vrednost se ob odmeri pomnoži s faktorjem 2,0. 12. člen (namembnost objekta) Namembnost objekta se upošteva tako, da se za posamezne vrste objektov uporabi različne vrednosti faktorja dejavnosti, ki so navedeni v 15. členu tega odloka. 13. člen (opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo) (1) Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalno opremo se upošteva tako, da se ugotovi na katero vrsto komunalne opreme lahko zavezanec priključi svoj objekt ali mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme. (2) Za posamezno vrsto komunalne opreme se obračunski stroški preračunajo na kvadratni meter neto tlorisne površine objekta in kvadratni meter parcele. Obračunski stroški se določijo v programu opremljanja v skladu z uredbo. (3) Občina z odmero komunalnega prispevka zagotavlja zavezancu možnost priključitve na že zgrajeno komunalno opremo, katere oddaljenost od stavbišča je manjša od oddaljenosti, predvidene v predpisih za obvezno priključevanje na javno komunalno opremo: • priključitev na vodovod v primeru, da oddaljenost stavbe manjša od 200 m, • priključitev na kanalizacijsko omrežje v primeru, če je obremenjevanje okolja zaradi nastajanja komunalne odpadne vode v tem objektu manjše od 50 PE in so izpolnjeni pogoji, da bi dolžina kanalizacijskega priključka presegala dolžino 100 m ali bi gradnja kanalizacijskega priključka povzročala nesorazmerne stroške glede na koristi za okolje. (4) Zavezancem, ki so predpisane obveznosti za obstoječo komunalno opremo že izpolnili, se odmerijo le stroški izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo. 14. člen (izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo) Izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča se upošteva tako, da se pri odmeri komunalnega prispevka upoštevajo obračunski stroški izboljšave opremljenosti stavbnega zemljišča preračunani na m2 neto tlorisne površine objekta in m2 parcele. VII. Podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka 15. člen (razmerje med deležem parcele in neto tlorisne površineobjekta) Razmerje med deležem parcele (Dpi) in deležem neto tlorisne površine stavbe (Dti) pri izračunu komunalnega prispevka je Dpi : Dti = 0,7 : 0,3. 16. člen (podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka) Faktor dejavnosti je 1, razen za naslednje vrste objektov določenih po Uredbi o uvedbi in uporabi enotne klasifikacije vrst objektov in po določitvi objektov državnega pomena (Ur. l. RS, št. 109/11): Klasifikacijska številka Vrsta objekta Kdej 1 STAVBE 11 Stanovanjske stavbe 11100 Enostanovanjske stavbe - razen počitniške hišice 0,9 11100 Enostanovanjske stavbe - počitniške hišice 0,9 11210 Dvostanovanjske stavbe 0,9 11221 Tri - in večstanovanjske stavbe 0,9 11222 Stanovanjske stavbe z oskrbovanimi stanovanji 0,9 11300 Stanovanjske stavbe za posebne namene 0,9 12 Nestanovanjske stavbe 121 Gostinske stavbe 12111 Hotelske in podobne stavbe za kratkotrajno nastanitev 1,2 12112 Gostilne, restavracije in točilnice 1,2 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev 1,2 12120 Druge gostinske stavbe za kratkotrajno nastanitev (kmečki turizem) 1,2 122 Upravne in pisarniške stavbe 12201 Stavbe javne uprave 1,2 12202 Stavbe bank, pošt, zavarovalnic 1,2 12203 Druge upravne in pisarniške stavbe 1,2 123 Trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti 12301 Trgovske stavbe 1,3 12302 Sejemske dvorane, razstavišča 1,2 12303 Bencinski servisi 1,3 12304 Stavbe za druge storitvene dejavnosti 1,2 124 Stavbe za promet in stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij 12410 Postaje, terminali, stavbe za izvajanje elektronskih komunikacij ter z njimi povezane stavbe 1,3 12420 Garažne stavbe 0,7 125 Industrijske stavbe in skladišča 12510 Industrijske stavbe (proizvodna dejavnost, industrija) 1,0 12510 Industrijske stavbe (obrtna dejavnost, če je skupaj največ 500 m2 pokritih površin) 0,9 12510 Industrijske stavbe (dejavnosti, ki nadpovprečno obremenjujejo komunalno infrastrukturo: klavnice, mlekarne, itd.) 1,2 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča 1,0 12520 Rezervoarji, silosi in skladišča (nevarne snovi in razstreliva, vključno s fitofarmacevtskimi pripravki) 1,3 126 Stavbe splošnega družbenega pomena 12610 Stavbe za kulturo in razvedrilo 0.8 12620 Muzeji in knjižnice 0.8 12630 Stavbe za izobraževanje in znanstvenoraziskovalno delo 0.8 12640 Stavbe za zdravstvo 0.9 12650 Športne dvorane 0,8 127 Druge nestanovanjske stavbe 12711 Stavbe za rastlinsko pridelavo 0,7 12712 Stavbe za rejo živali 0,7 12713 Stavbe za spravilo pridelka 0,7 12714 Druge nestanovanjske kmetijske stavbe 0,7 12721 Stavbe za opravljanje verskih obredov 1,0 12722 Pokopališke stavbe in spremljajoči objekti 0,7 12730 Kulturni spomeniki 0,7 12740 Druge nestanovanjske stavbe, ki niso uvrščene drugje 1,0 2 GRADBENI INŽENIRSKI OBJEKTI / 21 Objekti transportne infrastrukture / 211 Ceste / 212 Železnice / 213 Letališke steze, ploščadi in radio-navigacijski objekti / 214 Mostovi, viadukti, predori in pohodi / 215 Pristanišča, plovne poti, pregledne in jezovi ter drugi vodni objekti / 22 Cevovodi, komunikacijska omrežja in elektroenergetski vodi / 221 Prenosni (transportni) cevovodi, prenosna komunikacijska omrežja in prenosi elektroenergetski vodi / 222 Distribucijski cevovodi, distribucijski elektroenergetski vodi in distribucijska komunikacijska omrežja / 23 Kompleksni industrijski objekti 230 Kompleksni industrijski objekti 2301 Rudarski objekti 1,2 2302 Energetski objekti 1,3 2303 Objekti kemične industrije 1,3 2304 Drugi kompleksi industrijski objekti, ki niso uvrščeni drugje 1,2 24 Drugi gradbeni inženirski objekti 241 Objekti za šport, rekreacijo in drugi objekti za prosti čas 0,8 24110 Športna igrišča 0,8 24122 Drugi gradbeni inženirski objekti za šport, rekreacijo in prosti čas 0,8 242 Drugi gradbeni inženirski objekti 24201 Vojaški objekti 1,3 24202 Objekti za varstvo pred škodljivim delovanjem voda na ogroženih območjih 0,7 24203 Odlagališča odpadkov 1,3 24204 Pokopališča 0,7 TABELA 4: Prikaz faktorjev dejavnosti za posamezne vrste dejavnosti VIII. Izračun komunalnega prispevka 17. člen (izračun komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se izračuna kot vsota komunalnih prispevkov za vsako posamezno vrsto komunalne opreme, na katero zavezanec priključuje svoj objekt ali mu je omogočena uporaba določene vrste komunalne opreme. (2) Komunalni prispevek za vsako posamezno komunalno opremo se izračuna kot vsota komunalnih prispevkov po posameznih obračunskih območjih te vrste komunalne opreme, v katerih se nahaja objekt. (3) Višina komunalnega prispevka se določi po naslednji formuli, ob smiselnem upoštevanju vseh določb Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka: • KPij = (A(parcela) * Cpij * Dp) + (K(dejavnost) * A(tlorisna) * Ctij * Dt) Zgornje oznake pomenijo: KPij znesek dela komunalnega prispevka, ki pripada določeni vrsti komunalne opreme na določenem obračunskem območju, A(parcela) površina parcele, Cpij obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra parcele z določeno komunalno opremo v določenem obračunskem območju, Dp delež parcele pri izračunu komunalnega prispevka, K(dejavnost) faktor dejavnosti, A(tlorisna) neto tlorisna površina objekta, Ctij obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo v določenem obračunskem območju, Dt delež neto tlorisne površine objekta pri izračunu komunalnega prispevka, i določena vrsta komunalne opreme, j določeno obračunsko območje (4) Celotni komunalni prispevek se izračuna na naslednji način: • KP=£KPij pri čemer je: KP celotni izračunani komunalni prispevek KPij komunalni prispevek za posamezno vrsto komunalne opreme Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 18. člen (izračun komunalnega prispevka v primeru povečanja neto tlorisne površine ali spremembe namembnosti in legalizacije objekta) (1) V primeru dozidav in nadzidav se komunalni prispevek izračuna za povečano neto tlorisno površino objekta oziroma površino stavbnega zemljišča. (2) V primeru rekonstrukcije in sprememb namembnosti se komunalni prispevek izračuna, če je prišlo do povečanja neto tlorisne površine objekta ali površine stavbnega zemljišča ali izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo. (3) Pri odstranitvi objekta z novogradnjo objekta se obračuna razlika pri povečanju površine stavbnega zemljišča oziroma neto tlorisne površine objekta ter pri izboljšanju opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo. (4) V primeru legalizacije objekta se komunalni prispevek izračuna kot za novozgrajeni objekt. 19. člen (indeksiranje stroškov) (1) Obračunski stroški opremljanja kvadratnega metra parcele oziroma njenega dela v določenem obračunskem območju z določeno komunalno opremo (Cpij) in stroški opremljanja kvadratnega metra neto tlorisne površine objekta z določeno komunalno opremo (Ctij) se pri odmeri komunalnega prispevka indeksirajo ob uporabi povprečnega letnega indeksa cen za posamezno leto, ki ga objavlja Združenje za gradbeništvo v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, pod »Gradbena dela -ostala nizka gradnja«. (2) Kot izhodiščni datum za indeksiranje se uporablja datum uveljavitve programa opremljanja. IX. Odmera in način plačila komunalnega prispevka 20. člen (odmera in način odmere komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek odmeri pristojni organ občinske uprave Občine Kidričevo z odmerno odločbo in sicer na zahtevo zavezanca ali po uradni dolžnosti. (2) Zahtevo za odmero komunalnega prispevka po vložitvi vloge za izdajo gradbenega dovoljenja pri pristojnem upravnem organu vloži zavezanec sam ali jo v njegovem imenu vloži upravni organ za gradbene zadeve. Zoper odločbo je dovoljena pritožba, o kateri odloča župan. (3) V primeru prejete vloge, se odmerna odločba izda na podlagi priložene projektne dokumentacije, iz katere je razviden način priključevanja na komunalno opremo. Rok za izdajo odločbe na zahtevo zavezanca je 15 dni, o izdani odločbi pa občina obvesti tudi upravno enoto. (4) S plačilom komunalnega prispevka zavezanec poravna vse stroške priključevanja objekta na komunalno opremo, razen gradnje tistih delov priključkov, ki so v zasebni lasti. (5) Po uradni dolžnosti odmeri komunalni prispevek pristojni organ občinske uprave Občine Kidričevo v naslednjih primerih: • če je zgrajena nova komunalna oprema, na katero se lahko priključijo ali jo uporabljajo lastniki obstoječih objektov; • če občina ugotovi, da ima lastnik objekta možnost priključitve na določeno vrsto komunalne opreme, za katero je predpisana obvezna priključitev, pa na le to še ni priključen, • lastnik objekta vloži vlogo za priključitev obstoječega objekta na posamezno vrsto komunalne opreme, na katero še ni priključen in zanjo še ni plačal komunalnega prispevka. (6) Območje možnosti priključitve oziroma uporabe nove komunalne opreme za katere se po uradni dolžnosti odmeri komunalni prispevek, sprejme Občinski svet Občine Kidričevo s sklepom. (7) Odmera komunalnega prispevka na podlagi tretjega odstavka tega člena se izvede v roku 6 mesecev po pridobitvi uporabnega dovoljenja za zgrajeno novo komunalno opremo oziroma 6 mesecev po začetku uporabe objekta. 21. člen (plačilo komunalnega prispevka) (1) Odmerjeni komunalni prispevek zavezanec plača v enkratnem znesku, lahko pa se zavezanec z Občino Kidričevo dogovori tudi o plačilu komunalnega prispevka po obrokih (vendar največ v 12 mesečnih obrokih). (2) Zavezanec je dolžan plačati komunalni prispevek pred izdajo gradbenega dovoljenja. Odmera komunalnega prispevka po izdani odločbi je veljavna 12 mesecev po njeni pravnomočnosti. V primeru, da komunalni prispevek ni plačan v navedenem roku ali se spremenijo podlage za odmero, občina izda novo odločbo o odmeri komunalnega prispevka. (3) Če je investitor plačal komunalni prispevek pri pristojnem organu Upravne enote, pa ne vloži zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja ali mu gradbeno dovoljenje ni izdano oziroma je prenehalo veljati, je upravičen do vračila plačanega komunalnega prispevka. Vračilo plačanega komunalnega prispevka se opravi v roku 30 dni po prejemu obvestila o ne izdanem gradbenem dovoljenju. 22. člen (pogodba o opremljanju) Če se občina in investitor dogovorita, da bo investitor sam, na lastne stroške, delno ali v celoti zgradil komunalno opremo na neopremljenem ali delno opremljenem zemljišču, se ta dogovor sklene s pogodbo o opremljanju. Pogodba o opremljanju se sklene skladno z določili Zakona o prostorskem načrtovanju. 23. člen (namen zbranih sredstev) Sredstva zbrana po tem odloku, so sredstva proračuna Občine Kidričevo in so namenjena izključno za namen gradnje komunalne opreme, skladno z načrtom razvojnih programov občinskega proračuna in programom opremljanja. X. Oprostitve plačila komunalnega prispevka 24. člen (oprostitve plačila komunalnega prispevka) (1) Komunalni prispevek se ne plača za: • gradnjo objektov gospodarske javne infrastrukture občine Kidričevo; • gradnjo objektov, katerih 100 % lastnik in investitor je Občina Kidričevo. Če je Občina Kidričevo lastnik in investitor samo dela objekta, se oprostitev plačila komunalnega prispevka upošteva le za ta del objekta; • gradnjo večstanovanjskih stavb s stanovanji za bivanje starejših oseb (varovana stanovanja za starejše občane in invalide), kjer je pretežni investitor Občina Kidričevo; • gradnjo neprofitnih stanovanj; • gradnjo objektov društev, ki služijo osnovni dejavnosti društva in se financirajo iz proračuna Občine Kidričevo. Če je društvo lastnik in investitor samo dela objekta, se oprostitev plačila komunalnega prispevka upošteva le za ta del objekta. Oprostitve plačila komunalnega prispevka Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 ne veljajo za objekte ali dele objektov za opravljanje pridobitne dejavnosti društev.; • gradnjo gasilskih domov; • gradnjo športnih objektov, kjer je pretežni investitor občina Kidričevo; • gradnjo vrtcev in šol, katerih investitor je Občina Kidričevo; • gradnjo stavb za zdravstvo, katerih pretežni investitor je Občina Kidričevo; • drugih objektov posebnega javnega interesa, kjer je pretežni investitor Občina Kidričevo. (2) Komunalni prispevek se ne odmeri za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov v skladu z veljavnim predpisom o vrstah objektov glede na zahtevnost, razen če ima objekt samostojne priključke na komunalno opremo. (3) O ostalih oprostitvah in olajšavah plačila komunalnega prispevka odloča, po predlogu župana, občinski svet. XI. Prehodne in končne določbe 25. člen (dokončanje postopkov za odmero komunalnega prispevka) Postopki za odmero komunalnega prispevka, začeti pred uveljavitvijo tega odloka, se končajo po določbah programov opremljanja, veljavnih v času vložitve vloge za odmero komunalnega prispevka. 26. člen (vpogled v program opremljanja) Ta Program opremljanja je na vpogled na sedežu Občine Kidričevo. 27. člen (prenehanje veljavnosti programov opremljanja) Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka za Občino Kidričevo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 13/09). 28. člen (veljavnost odloka) Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.1.2017. Številka: 007-7-2016 Datum: 16.12.2016 Občina Kidričevo Anton Leskovar, župan OBČINA NAKLO 821. Odlok o proračunu občine naklo za leto 2017 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr. in 101/13) in 71. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 28/15) je občinski svet Občine Naklo na 15. seji, dne 14.12.2016 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE NAKLO ZA LETO 2017 Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Naklo za leto 2017 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni podkontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: KONTO OPIS PREDLOG 2017 [7] v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. S K U P A J P R I H O D K I (70+71 +72+73+74+78) 4.338.538 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 4.222.727 70 DAVČNI PRIHODKI (700+703+704+706) 3.636.685 700 DAVKI NA DOHODEK IN DOBIČEK 2.648.938 703 DAVKI NA PREMOŽENJE 912.737 704 DOMAČI DAVKI NA BLAGO IN STORITVE 75.010 706 DRUGI DAVKI 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI (710+711+712+713+714) 586.042 710 UDELEŽBA NA DOBIČKU IN DOHODKI OD PREMOŽENJA 447.642 711 TAKSE IN PRISTOJBINE 5.000 712 GLOBE IN DRUGE DENARNE KAZNI 8.000 713 PRIHODKI OD PRODAJE BLAGA IN STORITEV 1.750 714 DRUGI NEDAVČNI PRIHODKI 123.650 72 KAPITALSKI PRIHODKI (720+721+722) 25.000 720 PRIHODKI OD PRODAJE OSNOVNIH SREDSTEV 0 721 PRIHODKI OD PRODAJE ZALOG 0 722 PRIHODKI OD PRODAJE ZEMLJIŠČ IN NEOPREDMETENIHSREDSTEV 25.000 73 PREJETE DONACIJE (730+731) 0 730 PREJETE DONACIJE IZ DOMAČIH VIROV 0 731 PREJETE DONACIJE IZ TUJINE 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI (740+741) 90.811 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 740 TRANSFERNI PRIHODKI IZ DRUGIH JAVNOFINANČNIH INSTITUCIJ 90.811 741 PREJETA SREDSTVA IZ DRŽAVNEGA PRORAČUNA IZ SREDSTEV PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE (786+787) 0 786 OSTALA PREJETA SREDSTVA IZ PRORAČUNA EVROPSKE UNIJE 0 787 PREJETA SREDSTVA OD DRUGIH EVROPSKIH INSTITUCIJ 0 II. S K U P A J O D H O D K I (40+41+42+43) 5.573.930 40 TEKOČI ODHODKI (400+401+402+403+409) 2.190.663 400 PLAČE IN DRUGI IZDATKI ZAPOSLENIM 304.856 401 PRISPEVKI DELODAJALCEV ZA SOCIALNO VARNOST 44.078 402 IZDATKI ZA BLAGO IN STORITVE 1.729.229 403 PLAČILA DOMAČIH OBRESTI 22.500 409 REZERVE 90.000 41 TEKOČI TRANSFERI (410+411+412+413) 1.457.925 410 SUBVENCIJE 1.200 411 TRANSFERI POSAMEZNIKOM IN GOSPODINJSTVOM 1.031.180 412 TRANSFERI NEPROFITNIM ORGANIZACIJAM IN USTANOVAM 133.238 413 DRUGI TEKOČI DOMAČI TRANSFERI 292.307 414 TEKOČI TRANSFERI V TUJINO 0 42 INVESTICIJSKI ODHODKI (420) 1.863.045 420 NAKUP IN GRADNJA OSNOVNIH SREDSTEV 1.863.045 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI (431+432) 62.297 431 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRAVNIM IN FIZ.OSEBAM 17.500 432 INVESTICIJSKI TRANSFERI PRORAČUNSKIM UPORABNIKOM 44.797 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -1.235.392 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 75 IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 750 750 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL 750 751 PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 752 KUPNINE IZ NASLOVA PRIVATIZACIJE 0 44 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441) 0 440 DANA POSOJILA 0 441 POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV IN FINANČNIH NALOŽB 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV. - V.) 750 C. R A Č U N F I N A N C I R A N J A 50 VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 500 DOMAČE ZADOLŽEVANJE 0 55 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 234.676 550 ODPLAČILA DOMAČEGA DOLGA 234.676 IX. POVEČANJE (ZMANJŠANJE) SREDSTEV NA RAČUNIH (I II.+VI. +X.) = -1.469.318 (I. + IV.+VII.) - (II.+V.+VIII.) X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII. - VIII.) -234.676 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 1.235.392 STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH OB KONCU PRETEKLEGA LETA 1.313.808 - OD TEGA PRESEŽEK FINANČNE IZRAVNAVE IZ PRETEKLEGA LETA Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov, ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke-podkonta. 4. člen Sredstva se med letom delijo enakomerno med vse uporabnike v okviru doseženih prihodkov in v odvisnosti od zapadlosti obveznosti, če ni v zakonu, posebnem aktu občine, splošnem delu proračuna ali s pogodbo med uporabnikom in občino drugače določeno. 5. člen Sredstva proračuna se smejo uporabljati le za namene, ki so določeni s proračunom. Sredstva proračuna se lahko uporabijo le, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom predpisani pogoji za uporabo sredstev. Uporabniki smejo v imenu občine prevzemati obveznosti le v okviru sredstev, ki so v proračunu predvidena za ta namen. Župan odloča o prerazporeditvah pravic porabe med konti v okviru proračunske postavke, med proračunskimi postavkami in med področji proračunske porabe v posebnem delu proračuna. Župan s polletnim poročilom o izvrševanju proračuna in konec leta z zaključnim računom, poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2017 in njegovi realizaciji. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 6. člen Neposredni uporabnik vodi evidenco projektov iz veljavnega načrta razvojnih programov. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Neposredni uporabnik mora v 30 dneh po uveljavitvi proračuna uskladiti načrt razvojnih programov z veljavnim proračunom. Neusklajenost med veljavnim proračunom in veljavnim načrtom razvojnih programov je dopustna le v delih, kjer se projekti financirajo z namenskimi prejemki. Po preteku roka iz prejšnjega odstavka o spremembi vrednosti veljavnih projektov do 20% izhodiščne vrednosti odloča župan. Občinski svet odloča o uvrstitvi projektov v veljavni načrt razvojnih programov in o spremembi vrednosti projektov nad 20% izhodiščne vrednosti projektov. Projekte, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, neposredni uporabnik uvrsti v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. 7. člen Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov , odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2018 50% navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 20% navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za pogodbe za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoč in sredstev drugih donatorjev. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 8. člen Namenski prihodki proračuna določeni v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF. Namenski prihodek je tudi prihodek koncesijske dajatve za trajnostno gospodarjenje z divjadjo, ki se uporabi za sofinanciranje aktivnosti varstva okolja (PP 150001). Namenska sredstva, ki niso bila porabljena v preteklem letu, se prenesejo v proračun za tekoče leto za isti namen. 9. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan odpiše ali delno odpiše plačilo dolga do višine 500 EUR, ki ga ima posamezen dolžnik do Občine Naklo, vendar največ do skupne višine 5.000 EUR vseh dolgov v letu. Župan odgovarja za zakonitost, namenskost, učinkovitost in gospodarnost razpolaganja s proračunskimi sredstvi. Župan lahko s pooblastilom prenese posamezna upravičenja iz prvega odstavka tega člena na druge osebe. 10. člen Odredbodajalec za sredstva proračuna je župan oziroma od župana pooblaščena oseba. 11. člen S prostimi denarnimi sredstvi na računih upravlja župan. Prosta denarna sredstva se lahko nalagajo v Banko Slovenije, poslovne banke, hranilnice in državne vrednostne papirje ob upoštevanju načela varnosti, likvidnosti in donosnosti naložb. Rezerve 12. člen Sredstva splošne proračunske rezervacije se uporabljajo za nepredvidene namene, za katere v proračunu niso zagotovljena sredstva, ali za namene, za katere se med letom izkaže, da sredstva niso zagotovljena v zadostnem obsegu, ker jih pri pripravi proračuna ni bilo mogoče načrtovati. O uporabi splošne proračunske rezervacije odloča župan in o tem obvešča Občinski svet v zaključnem računu. 13. člen V proračunu se zagotavljajo sredstva za stalno proračunsko rezervo, ki deluje kot proračunski sklad. Sredstva proračunske rezerve se uporabljajo za odpravo posledic naravnih nesreč, drugih nesreč, ki jih povzročijo naravne sile in ekoloških nesreč. Proračunska rezerva se v letu 2017 oblikuje v višini 5000 EUR. O uporabi sredstev do višine 5.000 EUR odloča župan. O porabi sredstev obvešča občinski svet v pisni obliki. V primerih, ko poraba proračunske rezerve presega višino določeno z odlokom, o porabi odloča občinski svet občine s posebnim odlokom. Zadolževanje 14. člen Če se zaradi neenakomernega pritekanja prejemkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, se lahko občina likvidnostno zadolži, vendar največ do višine 5% sprejetega proračuna. Dolg iz tega naslova mora občina odplačati do konca proračunskega leta. Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko v letu 2017 zadolži do višine 1.500.000 EUR. Prehodne in končne določbe 15. člen V obdobju začasnega financiranja Občine Naklo v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 16. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-017/2016 Datum: 14.12.2016 Občina Naklo Marko Mravlja, župan Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 822. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Naklo Na podlagi pete točke prvega odstavka 179. člena in 180. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr., 58/03 - ZZK-1, 33/07 - ZPNačrt, 108/09 - ZGO-1C in 80/10 - ZUPUDPP), prve alineje 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97, 67/02 - ZV-1, 110/02 - ZUreP-1 in 110/02 - ZGO-1), prve in tretje alineje 41. člena ter 58. do 63. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 32/85 - popr., 33/89, Uradni list RS, št. 24/92 - odl. US, 44/97 - ZSZ, 101/13 - ZDavNepr in 22/2014 - odl. US), 218., 218.a do 218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 102/04 - uradno prečiščeno besedilo, 14/05 - popr., 92/05 - ZJC-B, 93/05 - ZVMS, 111/05 -odl. US, 126/07, 108/09, 61/10 - ZRud-1, 20/11 - odl. US, 57/12, 101/13 - ZDavNepr, 110/13 in 19/15), 58. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Ur.l.RS, št. 96/2015, 46/16), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 - uradno prečiščeno besedilo, 21/13, 111/13, 74/14 - odl. US in 92/14 - odl. US, 32/16)5. in 12. člena Statuta Občine Naklo (Uradni list RS, št. 28/15) je Občinski svet Občine Naklo na 15. redni seji dne 14.12.2016 sprejel ODLOK O NADOMESTILU ZA UPORABO STAVBNIH ZEMLJIŠČ V OBČINI NAKLO I. Splošne določbe 1. člen Na območju Občine Naklo se za uporabo stavbnega zemljišča na območjih, določenih s tem odlokom, plačuje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča (v nadaljevanju: nadomestilo). Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča, kot določa ta odlok. 2. člen Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1.5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče. Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tudi površine zemljišč, ki so s prostorskim planom namenjena za graditev objektov in na katerih se nahajajo površine spremljevalnega poslovnega namena, določane v četrtem odstavku 11. člena tega odloka. 3. člen Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe javnega zdravstva, javnega socialnega in javnega otroškega varstva, javnega šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe javnega zdravstva, javnega socialnega in javnega otroškega varstva, javnega šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave. II. Območja, kjer se plačuje nadomestilo 4. člen Območja, na katerih se plačuje nadomestilo: I. območje: naselja Naklo, Pivka, Podbrezje - Gača, Podreber - obstoječi stanovanjski del in območje asfaltne baze, industrijska cona Naklo, Strahinj, Spodnje Duplje, Zgornje Duplje, Cegelnica in Malo Naklo II. območje: naselje Podbrezje III. območje: naselja Zadraga, Bistrica, Žeje, Okroglo, Polica IV. območje: naselje Gobovce. Vsa ostala stavbna zemljišča, ki jih navedena območja ne vključujejo, imajo pa možnost priključitve na vodovodno in električno omrežje ter ustrezajo ostalim pogojem in kriterijem za plačevanje nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča po tem odloku, se uvrstijo v najbližje ležeče območje. 5. člen Podrobneje so meje območij iz 4. člena tega odloka razvidne iz posebej pripravljenih grafičnih prilog, ki so sestavni del tega odloka. Navedena dokumentacija je na vpogled na občinski upravi Občine Naklo in v elektronski obliki v prostorskem informacijskem sistemu Občine Naklo. III. Merila za določitev višine nadomestila 6. člen Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se določi po naslednjih merilih: Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami individualne rabe: 1. Javno električno omrežje: 15 točk 2. Javno vodovodno omrežje: 30 točk 3. Javno kanalizacijsko omrežje: 20 točk Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi objekti in napravami skupne rabe: 1. Makadamska cesta: 10 točk 2. Asfaltna cesta: 30 točk 3. Javna razsvetljava: 10 točk. Pri komunalni opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne rabe in skupne rabe se upošteva priključenost oziroma možnosti priključka na te objekte in naprave. Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na javno električno omrežje, če je omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od najbližje parcelne meje predmetnega stavbnega zemljišča največ 100 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve. Šteje se, da je zagotovljena možnost priključitve na javno vodovodno omrežje, kadar so za to izpolnjeni pogoji, ki jih določa občinski Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Naklo. Šteje se, da je zagotovljena možnost priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, kadar so za to izpolnjeni pogoji, ki jih določa občinski Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne ter padavinske vode na območju Občine Naklo, kolikor ni dovoljena gradnja greznic ali malih čistilnih naprav. 7. člen Po namembnosti rabe stavbnega zemljišča se stavbna zemljišča po tem odloku razvrstijo v tri skupine: 1. za stanovanjski namen, 2. za poslovni namen in 3. za spremljevalni poslovni namen. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 Za stanovanjski namen se po tem odloku štejejo stanovanja v eno ali večstanovanjskih, objektih in drugih objektih, namenjena stalnemu ali občasnemu prebivanju, kamor se prištevajo tudi počitniški objekti. Nadomestilo za opuščeni objekt stanovanjskega namena se plačuje enako kot za objekt stanovanjskega namena, ki je v uporabi. Za poslovni namen se štejejo vsi objekti, ki so namenjeni opravljanju kakršnekoli trgovske, storitvene, poslovne, proizvodne, gospodarske dejavnosti ali kakršnekoli druge pridobitne dejavnosti. Nadomestilo za objekte poslovnega namena, ki se ne uporabljajo več za poslovni namen, se obračuna glede na dejansko rabo objekta. Nadomestilo za opuščene objekte poslovnega namena se plačuje enako kot za objekte poslovnega namena, ki so v uporabi, pri čemer se pri izračunu upošteva dejavnost poslovnega namena, ki se je pred opustitvijo uporabe zadnja opravljala v objektu. Za poslovni namen se štejejo tudi naslednje kmetijske površine in objekti, ki se nahajajo na zemljiščih, ki so s prostorskim planom namenjena za graditev objektov: gnojišča (pokrita in nepokrita), skladišča za gnojevko in gnojnico, kozolci, čebelnjaki, silosi (pokriti in nepokriti) in rastlinjaki. Za spremljevalni poslovni namen se štejejo vse spremljevalne površine, navedene v četrtem odstavku 11. člena tega odloka, ki se uporabljajo za izvajanje pridobitne dejavnosti. Nadomestilo za površine in objekte spremljevalnega poslovnega namena, ki se ne uporabljajo več, se plačuje enako kot za površine in objekte spremljevalnega poslovnega namena, ki so v uporabi, pri čemer se pri izračunu upošteva dejavnost spremljevalnega poslovnega namena, ki se je pred opustitvijo uporabe zadnja opravljala v objektu. 8. člen Glede na lego in namembnost se stavbna zemljišča točkujejo z naslednjim številom točk: Stanovanjski namen: I. območje: 40 točk II. območje: 30 točk III. območje: 25 točk IV. območje: 10 točk. Poslovni namen, določen po Standardni klasifikaciji dejavnosti SKD 2008: Gradnja stavb Gradnja inženirskih objektov Proizvodnja nekovinskih mineralnih izdelkov Oskrba z električno energijo, plinom in paro Posredništvo in trgovina na debelor razen z motornimi vozili Proizvodnja računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov Proizvodnja električnih naprav Proizvodnja drugih strojev in naprav Proizvodnja motornih vozil/ prikolic in polprikolic Proizvodnja drugih vozil in plovil Kopenski promet, cevovodni transport Vodni promet, zračni promet Skladiščenje in spremljajoče prometne dejavnosti Kmetij stvo in lov, gozdarstvo, ribištvo Gostinstvo Trgovina z motornimi vozili in popravila motornih vozil Trgovina na drobno, razen z motornimi vozili Poštna in kurirska dejavnost Specializirana gradbena dela Proizvodnja živil Proizvodnja pijač Proizvodnja tekstilij Proizvodnja oblačil Proizvodnja usnja, usnjenih in sorodnih izdelkov Obdelava in predelava lesa, proizvodnja izdelkov iz lesa, plute, slame in protja, razen pohištva Proizvodnja papirja in izdelkov iz papirja Tiskarstvo in razmnoževanje posnetih nosilcev zapisa Proizvodnja pohištva Druge raznovrstne predelovalne dejavnosti Popravila in montaža strojev in naprav Informacijske in komunikacij ske dejavnosti Finančne in zavarovalniške dejavnosti Poslovanje z nepremičninami Strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti Druge raznovrstne poslovne dejavnosti Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti Izobraževanj e Zdravstvo in socialno varstvo Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti Druge dej avnosti Dejavnost gospodinjstev z zaposlenim hišnim osebjem, proizvodnja za lastno rabo Dejavnost eksteritorialnih organizacij in teles Spremljevalni poslovni namen se ovrednoti z enakim številom točk kot poslovni namen, pri čemer se za navedene površine plačuje 30% vrednosti nadomestila poslovnega namena zazidanih stavbnih zemljišč. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 9. člen Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se določi po naslednjih merilih: -------------------------------------+---------------------------4 Namenska raba | Območje +------4------4------+------- I I I I II I III I IV £ |območj a stanovanj, ki so | | | pretežno namenjena bivanju s | | spremljajočimi dejavnostmi III I I I I I A površine razpršene 50 | 35 | 30 | 12 poselitve^ kot avtohtoni III poselitveni vzorec v III krajini, nizke gostote III pozidave, s pojavi samotnih III kmetij, zaselkc-v, III razdrobljenih, razpršenih, III raztresenih, razpostavljenih III in razloženih naselij ter III drugih oblik strnjenih manjših naselij III H-------h-----------------------------+------4------4------4------4 I |območja proizvodnih III dejavnosti, ki so pretežno III namenjena industrijskim, III proizvodnim in spremi j a j ocirr 45 | 35 | 30 | 15 storitvenim in servisnim III dejavnostim - območja brez III veljavnega OPPN III H-------h-----------------------------4------4------4------4------4 I |območja proizvodnih III dejavnosti, ki so pretežno namenjena industrijskim, III proizvodnim in spremi j a j očim. III storitvenim in servisnim III dejavnostim - območja III veljavnih C-PPM III | 80 | 50 | 40 | 20 E |območja energetske III infrastrukture, ki so III namenjena za izvajanje III dejavnosti gospodarskih III služb s področja energetike III Ostala namenska raba stavbnih 50 | 35 | 30 | 12 zemljišč IV. Obračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča 10. člen Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča se plačuje za zazidana in za nezazidana stavbna zemljišča. 11. člen Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske površine objektov za stalno in občasno prebivanje ter od poslovne površine objektov. Stanovanjska površina je čista tlorisna površina sob, predsobe, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile. Pri tem se kot čista tlorisna površina upošteva neto tlorisna površina vseh zaprtih prostorov objekta, razvidna iz uradnih evidenc. Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom. Pri tem se kot čista tlorisna površina upošteva neto tlorisna površina vseh zaprtih prostorov objekta, ki so namenjeni izvajanju poslovne dejavnosti (sanitarije, umivalnice, skladišča, garderobe, pisarne, hodniki ipd.) in neto tlorisna površina garaž. Kot čista tlorisna površina se šteje tudi neto tlorisna površina nadstrešnic, katerih skupna neto tlorisna površina na območju izvajanja poslovne dejavnosti istega zavezanca, je večja od 50 m2. Podatki se povzamejo iz uradnih evidenc. Poslovne površine so tudi spremljevalne površine, ki so namenjene za izvajanje poslovnih dejavnosti. To so gostinske terase in vrtovi, nepokrita skladišča, interna parkirišča in odprte delavnice na prostem, začasna odlagališča materiala ali odpadkov, funkcionalne površine kamnolomov in peskokopov, funkcionalne površine za obratovanje bencinskih servisov, športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti in druge površine, namenjene izvajanju poslovne dejavnosti ter druge manipulativne površine, ki služijo izvajanju poslovnih dejavnosti. Od površin iz drugega in tretjega odstavka tega člena se nadomestilo plačuje, če je objekt zgrajen ali pa se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja pričelo z gradnjo. 12. člen Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje, če je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je mogoče zemljišče opredeliti kot samostojno gradbeno parcelo, na kateri je mogoče graditi stanovanjske oziroma poslovne stavbe oziroma ima to zemljišče dostop do javnega cestnega omrežja in je zanj možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav. Šteje se, da je zagotovljena možnost priključitve na javno vodovodno omrežje, kadar so za to izpolnjeni pogoji, ki jih določa občinski Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Naklo. Šteje se, da je zagotovljena možnost priključitve na javno kanalizacijsko omrežje, kadar so za to izpolnjeni pogoji, ki jih določa občinski Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne ter padavinske vode na območju Občine Naklo, kolikor ni dovoljena gradnja greznic ali malih čistilnih naprav. 13. člen Nadomestilo za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki jih za svojo dejavnost uporabljajo kampi, zunanja igrišča in druge komercialne oblike turizma ter rekreacije, se odmerja za število mesecev, ko objekti obratujejo.. Obdobje obratovanja mora Občini Naklo sporočiti zavezanec sam, na lastno pobudo, najkasneje do 31. januarja za tekoče leto. V kolikor Občina Naklo s strani zavezanca ne prejme podatka o obdobju obratovanja do 31. januarja za tekoče leto, se zavezancu odmeri nadomestilo za 12 mesecev. V. Oprostitve plačevanja nadomestila 14. člen Nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se ne plačuje: • za objekte in zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe ljudske obrambe, • za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, • za objekte mednarodnih ali meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno, • za objekte, ki jih uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost, • poslovni prostori občinskih organov, • za objekte, ki jih za opravljanje dejavnosti uporabljajo javni zavodi, javna uprava, društva, humanitarne organizacije, politične stranke ter druge organizacije, ki opravljajo nepridobitno dejavnost ali se financirajo izključno iz občinskega proračuna in • za objekte, ki se uporabljajo za potrebe zdravstva, šolstva, socialnega in otroškega varstva, kulture, znanosti in športa kot nepridobitne dejavnosti. 15. člen Nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se ne plačuje od vseh tistih nezazidanih stavbnih zemljišč, katerih površina je manjša od 400 t2 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 oziroma od vseh tistih nezazidanih stavbnih zemljišč, določenih po drugem odstavku 2. člena tega odloka, ki so manjša od 600 m2 in vseh tistih, katerih po strokovni oceni ni mogoče uporabiti za zidavo samostojnega objekta. 16. člen Plačila nadomestila so za dobo petih let oproščeni občani, ki so kupili novo stanovanje kot posamezni del stavbe ali zgradili, dozidali ali nadzidali družinsko stanovanjsko hišo, če so v ceni stanovanja oziroma stanovanjske hiše ali neposredno plačali stroške urejanja stavbnega zemljišča. Pisno zahtevo za oprostitev plačila nadomestila iz tega člena tega odloka mora zavezanec predložiti na lastno pobudo, skupaj z ustreznimi dokazili na občinsko upravo Občine Naklo. Oprostitev plačevanja nadomestila začne teči od dneva vselitve v stanovanje oziroma v stanovanjsko hišo. 17. člen Plačila nadomestila so delno ali v celoti oproščeni tudi zavezanci, ki prejemajo državno denarno pomoč po predpisih o socialnem varstvu. Oprostitev velja za tekoče leto in se uvede na zahtevo zavezanca, ki mora oddati vlogo z vsemi dokazili do 31. januarja tekočega leta. Občina Naklo lahko tudi v drugih primerih (elementarne ali druge nezgode, bolezen v družini, invalidnost in podobno) zavezanca delno ali v celoti oprosti plačila nadomestila, če oceni, da bi plačevanje ogrožalo socialno varnost zavezanca ali njegove družine. Pisno zahtevo za oprostitev plačila nadomestila iz tega odstavka tega člena mora zavezanec predložiti na lastno pobudo, skupaj z ustreznimi dokazili na občinsko upravo Občine Naklo. O oprostitvi plačila nadomestila in obdobju oprostitve iz tega člena tega odloka odloča občinski svet s sklepom, na predlog župana Občine Naklo. 18. člen Zavezancem za plačilo nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč se pri plačilu nadomestila za zazidana stavbna zemljišča upošteva delna ali celotna oprostitev plačila nadomestila in sicer: 1. Za poslovni namen in spremljevalni poslovni namen, za poslovne dejavnosti pod zap. št. II, iz 8. člena tega odloka: • za I. območje: 15 % oprostitev, • za II. območje: 35 % oprostitev, • za III. območje: 27 % oprostitev in • za IV. območje: 38 % oprostitev. Pri tem velja posebna oprostitev za objekte in površine, namenjene poslovni dejavnosti kmetijstva in sicer: • za kmetijske objekte: 95 % oprostitev, • za kmetijske površine in objekte iz šestega odstavka 7. člena tega odloka: 100 % oprostitev, • za spremljevalni poslovni namen: 100 % oprostitev. 2. Za poslovni namen in spremljevalni poslovni namen za poslovne dejavnosti pod zap. št. III, iz 8. člena tega odloka: • za II. območje: 25 % oprostitev, • za III. območje: 10 % oprostitev in • za IV. območje: 25 % oprostitev Oprostitve plačila dela ali celotne vrednosti nadomestila za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča so možne tudi v drugih primerih, če tako na predlog župana odloči občinski svet s sklepom. Oprostitve se v proračunu obravnavajo v skladu z veljavnimi predpisi. 19. člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča na območju Občine Naklo za leto 2017 znaša 0,000294. Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča na območju Občine Naklo za leto 2017 znaša 0,000137. Spremembo vednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju Občine Naklo do konca leta za naslednje leto sprejme s sklepom Občinski svet Občine Naklo, na predlog župana. Kolikor Občinski svet Občine Naklo do konca leta za naslednje leto ne sprejme nove vrednosti točke, se vrednost točke s 1. januarjem tekočega leta revalorizira z indeksom rasti cen življenjskih potrebščin, kot ga ugotovi Statistični urad Republike Slovenije, za obdobje dvanajstih mesecev pred letom, za katero se nadomestilo odmerja, v primerjavi z enakim obdobjem prejšnjega leta. 20. člen Letna višina nadomestila po merilih tega odloka je določena kot zmnožek: 1. Zazidano stavbno zemljišče: Nadomestilo = površina x točke x število mesecev x vrednost točke, kjer je: • površina = stanovanjska ali poslovna površina, opredeljene v 11. členu tega odloka • točke = skupno število točk iz 6. in 8. člena tega odloka • število mesecev = število mesecev v letu, za katere je zavezanec dolžan plačati nadomestilo • vrednost točke = vrednost točke za zazidano stavbno zemljišče za tekoče leto, določene v 19. členu tega odloka. 2. Nezazidano stavbno zemljišče: Nadomestilo = površina x točke x število mesecev x vrednost točke, kjer je: • površina = površina nezazidanega stavbnega zemljišča, opredeljene v 13. členu tega odloka • točke = skupno število točk iz 9. člena tega odloka • število mesecev = število mesecev v letu, za katere je zavezanec dolžan plačati nadomestilo • vrednost točke = vrednost točke za nezazidano stavbno zemljišče za tekoče leto, določene v 19. členu tega odloka. VII. Zavezanci za nadomestilo 21. člen Zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča je neposredni uporabnik zemljišča oziroma objekta ali dela objekta, če tega ni, pa lastnik. VIII. Plačilo nadomestila 22. člen Za vse aktivnosti v zvezi z odmero, evidentiranjem, izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranjem in plačilom obresti v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča se uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo davčni postopek. Odločbo o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ. VI. Določanje višine nadomestila Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 23. člen Zavezanci so dolžni Občini Naklo posredovati vse potrebne podatke za izračun nadomestila oziroma sodelovati pri vodenju evidence, ki jo izvaja Občina Naklo. Zavezanci morajo prijaviti Občini Naklo tudi vse spremembe v zvezi z uporabo stavbnega zemljišča, in sicer v petnajstih dneh po nastali spremembi v zvezi z uporabo stavbnega zemljišča. Strokovna služba Občine Naklo podatke v evidenci lahko v skladu predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, dopolnjuje in spreminja tudi sama, in sicer na osnovi podatkov iz uradnih in drugih javno dostopnih evidenc (evidenca stavbnih zemljišč, zemljiški kataster, kataster stavb, poslovni register, centralni register prebivalstva, register nepremičnin ...) ter na osnovi ugotovitvenega postopka, v skladu z 218.c in 218.č členom Zakona o graditvi objektov. Če podatki iz uradnih evidenc niso dostopni, je zavezanec dolžan na poziv občinske uprave Občine Naklo v roku 15 dni od prejema poziva posedovati verodostojne podatke, ki omogočajo odmero nadomestila. Če se med letom spremeni zavezanec za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, ima zavezanec, ki mu je bila izdana odločba, v 15 dneh po spremembi, pravico zahtevati, da se odločba spremeni tako, da se njegova obveznost zmanjša in novemu zavezancu določi ustrezen znesek nadomestila. Ostale spremembe podatkov, ki nastanejo med letom, se upoštevajo od 1. januarja naslednjega leta, če so na način in v roku, ki ga določa ta odlok, priglašene pri občinski upravi Občine Naklo. IX. Nadzor 24. člen Nadzor nad izvajanjem določil tega odloka izvaja pristojna inšpekcija Občine Naklo. X. Kazenske določbe 25. člen Z globo 1.100 EUR se za prekršek sankcionira pravna oseba, ki je zavezanec za plačilo nadomestila, če ne poda prijave za odmero nadomestila oziroma podatkov v skladu s 23. členom tega odloka ali če v prijavi navede neresnične podatke. Z globo 750 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z globo 500 EUR se sankcionira samostojni podjetnik posameznik in posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z globo 350 EUR se sankcionira tudi odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. Z globo 200 EUR pa se sankcionira fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena. XI. Prehodne in končne določbe 26. člen Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, uporabljati pa se začne s 1.1.2017. 27. člen Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v Občini Naklo (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 68/2015) Številka: 422-0021/2016-8 Datum: 14.12.2016 Občina Naklo Marko Mravlja, župan OBČINA NAZARJE 823. Odlok o proračunu Občine Nazarje za leto 2017 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13 in 55/15 - ZFisP) in_16.člena Statuta Občine Nazarje ( UG ZSO št. 2/2011-UPB1 in št. 11/2012) je Občinski svet Občine Nazarje na 18. seji, dne 15 . 12. 2016 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE NAZARJE ZA LETO 2017 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Nazarje za leto 2017 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni pod kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 2.590.983,00 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 2.170.211,00 70 DAVČNI PRIHODKI 1.870.302,00 700 Davki na dohodek in dobiček 1.544.207,00 703 Davki na premoženje 271.875,00 704 Domači davki na blago in storitve 54.200,00 706 Drugi davki 20,00 71 NEDAVČNI PRIHODKI 299.909,00 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 244.170,00 711 Takse in pristojbine 1.800,00 712 Globe in druge denarne kazni 2.100,00 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0,00 714 Drugi nedavčni prihodki 51.839,00 72 KAPITALSKI PRIHODKI 272.000,00 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 70.000,00 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 202.000,00 74 TRANSFERNI PRIHODKI 148.772,00 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 148.772,00 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 2.997.243,00 40 TEKOČI ODHODKI 884.010,00 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 165.151,00 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 22.205,00 402 Izdatki za blago in storitve 658.054,00 403 Plačila domačih obresti 5.600,00 409 Rezerve 33.000,00 41 TEKOČI TRANSFERI 859.992,00 410 Subvencije 32.150,00 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 518.800,00 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 81.279,00 413 Drugi tekoči domači transferi 227.763,00 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 966.800,00 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 966.800,00 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 286.441,00 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 49.100,00 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 237.341,00 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -406.260,00 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0,00 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 0,00 750 Prejeta vračila danih posojil 0,00 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 0,00 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 0,00 440 Dana posojila 0,00 442 Poraba sredstev kupnin iz naslova privatizacije 0,00 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 0,00 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 106.780,00 50 ZADOLŽEVANJE 106.780,00 500 Domače zadolževanje 106.780,00 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 80.235,00 55 ODPLAČILA DOLGA 80.235,00 550 Odplačila domačega dolga 80.235,00 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -379.715,00 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) 26.545,00 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 406.260,00 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 900.000,00 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: 1. Požarne takse po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom, ki se uporablja za namene, določene po tem zakonu in drugi prihodki, ki jih določi občina 2. Taksa za obremenjevanje voda 3. Taksa za obremenjevanje okolja 4. Prejeta sredstva državnega proračuna za investicije 5. Prihodki od podeljenih koncesij 6. Prejeta sredstva za vzdrževanje gozdnih cest 7. Komunalni prispevki 8. Najemnine prejete od oddaje infrastrukture v najem ( vodovod, toplovod, kanalizacija) 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med podprogrami v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika predstojnik neposrednega uporabnika, župan. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v polletju in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2017 in njegovi realizaciji. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu razpiše javno naročilo za celotno vrednost projekta, ki je vključen v načrt razvojnih programov, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 70% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2018 70% navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 30% navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 40% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Predstojnik neposrednega uporabnika (župan) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so: 1. proračunska rezerva, oblikovana po ZJF, 2. splošna proračunska rezerva Proračunska rezerva se v letu 2017 oblikuje v višini 25.000 eurov. Na predlog za finance pristojnega organa občinske uprave odloča o uporabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF do višine 2.000,00 eurov župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. O uporabi splošne proračunske rezerve odloča župan. 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 9. člen (odpis dolgov) Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan v letu 2017 odpiše dolgove, ki jih imajo dolžniki do občine in sicer največ do skupne višine 400,00 eurov . 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2017 lahko zadolži do višine 150.000 eur. Obseg poroštev občine za izpolnitev obveznosti javnih zavodov, javnih skladov in javnih agencij ter javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je Občina Nazarje, v letu 2017 ne sme preseči skupne višine glavnic 76.465 eurov. 11. člen (obseg zadolževanja in izdanih poroštev posrednih uporabnikov občinskega proračuna,in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica je občina ter pravnih oseb, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv na upravljanje) Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv se lahko v letu 2017 zadolžijo do skupne višine 150.000 eurov po predhodnem soglasju ustanovitelja. Posredni uporabniki občinskega proračuna, javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina ter druge pravne osebe, v katerih ima občina neposredno ali posredno prevladujoč vpliv v letu 2017 ne smejo izdajati poroštev. 12 člen (obseg zadolževanja občine za upravljanje z dolgom občinskega proračuna) Za potrebe upravljanja občinskega dolga se občina lahko v letu 2017 zadolži do višine 5% zadnjega sprejeta proračuna. 6. Prehodne in končne določbe 13. člen (začasno financiranje v letu 2018) V obdobju začasnega financiranja Občine Nazarje v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 14. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu Slovenskih občin. Številka: 032-0007/2014-18 Datum: 15.12.2016 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan 824. Odlok o turistični taksi na območju Občine Nazarje Na podlagi 19. do 32. člena Zakona o spodbujanju in razvoju turizma (Ur. l. RS, št. 2/04, 57/12, 17/15 in 52-16 ZPPreb-1), 3. in 17. člena Zakona o prekrških (Zakona o prekrških (Ur. l. RS, št. 29/11-UPB, 21/13, 111/13) ter 16. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 2/11-UPB1 in 11/12) je Občinski svet Občine Nazarje na svoji 18. redni seji, dne 15.12. 2016 sprejel Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 ODLOK O TURISTIČNI TAKSI NA OBMOČJU OBČINE NAZARJE Vsebina odloka 1. člen S tem odlokom se določajo zavezanci za plačilo turistične takse, višina in oprostitve plačila turistične takse, način porabe sredstev turistične takse, postopek pobiranja in odvajanja turistične takse, evidenca in poročanje o plačilih in oprostitvah plačil turistične takse, rok za nakazovanje turistične takse in nadzor nad pobiranjem turistične takse. Zavezanci, višina in način obračunavanja in plačevanja turistične takse 2. člen Zavezanci za plačilo turistične takse so državljani Republike Slovenije in tujci, ki na območju Občine Nazarje uporabljajo storitve prenočevanja (v nadaljevanju: turisti) v nastanitvenem objektu. Za nastanitveni objekt se štejejo: hotel, motel, penzion, gostišče, hotelsko in apartmajsko naselje, prenočišče, turistični apartma, turistična kmetija, počitniški dom, mladinski dom in drugi domovi, kamp, soba za oddajanje in drugi objekti, ki so namenjeni za prenočevanje. 3. člen Obveznost plačila turistične takse za zavezance iz 2. člena tega odloka nastane hkrati s koriščenjem storitve prenočevanja. Turistično takso so zavezanci dolžni plačati tudi v primeru, ko so deležni brezplačnih storitev za prenočevanje. 4. člen Višina turistične takse se določa v točkah in znaša na območju občine Nazarje 10 točk. Vrednost točke določa in usklajuje Vlada RS enkrat letno, na podlagi gibanja cen življenjskih potrebščin. Višina turistične takse se izračuna tako, da se število točk pomnoži z vrednostjo točke. 5. člen Plačila turistične takse so oproščeni: • otroci do 7. leta starosti, • osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdraviliščih, • osebe na podlagi predložitve fotokopije odločbe pristojnega organa, iz katere je • razvidno, da je pri zavarovancu oziroma zavarovanki (v nadaljnjem besedilu: zavarovanec) podana invalidnost oziroma telesna okvara ali fotokopije potrdila oziroma izvedenskega mnenja pristojne komisije o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacije, • otroci in mladostniki na podlagi predložitve fotokopije odločbe, ki zadeva razvrščanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, • učenci, dijaki in študenti ter njihovi vodje oziroma mentorji, udeleženci vzgojno • izobraževalnih programov, ki jih na nepridobitni podlagi organizirajo društva in druge vzgojno izobraževalne ustanove ter verske in druge skupnosti v okviru svojih rednih aktivnosti, • dijaki in študentje v dijaških oziroma študentskih domovih, • osebe, ki so na začasnem delu in bivajo v gostinskem obratu neprekinjeno več kot • 30 dni, • tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih oproščeni plačila turistične takse, • člani Planinske zveze Slovenije v planinskih postojankah, na podlagi veljavne članske izkaznice. Turistično takso v višini 50% plačujejo: • osebe od 7. do 18. leta starosti, • turisti, člani mednarodnih mladinskih organizacij, ki prenočujejo v mladinskih • prenočiščih, ki so vključena v mednarodno mrežo mladinskih prenočišč IYHF, • turisti v kampih. 6. člen Pravne osebe, samostojni podjetniki posamezniki, sobodajalci in kmetje, ki sprejemajo turiste na prenočevanje, pobirajo turistično takso, vodijo evidenco in poročajo o pobrani turistični taksi po postopku in na način, ki ga določata Zakon o spodbujanju turizma in ta odlok. Osebe iz prejšnjega odstavka morajo voditi evidenco o turistični taksi, ki se vodi v evidenci gostov, v skladu s predpisi, ki urejajo prijavo prebivališča. Iz evidence mora biti poleg s predpisi o prijavi bivališča določenih podatkov, razvidno tudi število prenočitev posameznega gosta. Osebe iz prvega odstavka tega člena morajo pobirati in odvajati turistično takso tudi v primeru, če gostu ne zaračunavajo plačila storitev za prenočevanje. V primeru oprostitve plačila celotne ali dela turistične takse, mora biti razlog oprostitve vpisan v evidenco turistične takse. 7. člen Osebe iz 6. člena tega odloka so dolžne do 25. dne v mesecu za pretekli mesec predložiti Občini Nazarje in pristojnemu davčnemu uradu posredovati mesečno poročilo, iz katerega mora biti razvidno število prenočitev in znesek pobrane turistične takse. Poročilo je potrebno oddati tudi, če v določenem mesecu ni bilo nočitev. Poročilo se posreduje na obrazcu, ki je sestavni del odloka. Pobrano turistično takso se do 25. dne v mesecu za pretekli mesec, nakazuje na račun Občine Nazarje, TURISTIČNA TAKSA, št. SI 01283-4833206283, model oz. sklic: 19 43645151-07129-7047045. 8. člen Nadzor nad pobiranjem in odvajanjem turistične takse ter vodenjem evidenc opravlja pristojni davčni organ ter pristojni medobčinski inšpekcijski organ. Glede položaja, pravic, dolžnosti in pooblastil inšpektorjev, postopka inšpekcijskega nadzora, ukrepov in drugih vprašanj, povezanih z inšpekcijskim nadzorom, se uporablja predpis o inšpekcijskem nadzoru. 9. člen Zbrana turistična taksa je prihodek občine in se uporablja namensko za izvajanje razvoja turistične dejavnosti v občini Nazarje. Kazenske določbe 10. člen Globe za prekrške v zvezi z obveznim vodenjem evidenc, zaračunavanja in odvajanja turistične takse, izrekajo pristojne inšpekcijske službe. Z globo 500,00 EUR se kaznuje za prekršek pravna oseba, ki sprejema turiste na prenočevanje, če ne: • pobira turistične takse skladno z določili 6. člena tega odloka; • izpolnjujejo obveznosti v predpisanem roku; Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 • vodijo predpisane evidence, 12. člen • poda mesečnega poročila na predpisanem obrazcu Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati Odlok o ali je to pomanjkljivo. določitvi turistične takse v Občini Nazarje (Uradno glasilo Z globo 100,00 EUR se kaznuje za prekršek iz Zgornjesavinjskih občin, št. 7/98). prejšnjega odstavka odgovorna oseba pravne osebe. 13. člen Z globo 250,00 EUR se za prekršek iz drugega odstavka tega člena kaznuje samostojni podjetnik, Ta odlok začne veljati 15. dan po objavi v Uradnem sobodajalec ali kmet, ki sprejema turiste na glasilu slovenskih občin. prenočevanje. Številka: 032-0007/2014-18 Prehodne in končne določbe Datum: 15.12.2016 11. člen Občina Nazarje Za vsa vprašanja, ki se nanašajo na turistično takso in jih Matej Pečovnik, župan ta odlok ne ureja, se neposredno uporablja Zakon o spodbujanju razvoja turizma. Priloga 1: • Poročilo o prenočitvah in nakazani turistični taksi za . Priloga 1 Poslati na naslova: Občina Nazarje MINISTRSTVO ZA FINANCE Savinjska cesta 4 FURS, Finančni urad Velenje 3331 NAZARJE, Kopališka cesta 2 elektronska pošta: obcina@nazarje.si 3320 VELENJE POROČILO O PRENOČITVAH IN NAKAZANI TURISTIČNI TAKSI ZA_ (mesec in leto) (prijavitelj) (naslov) tel.št._fax št._e-mail:_kontaktna oseba_ Število sob:_.Št.apartmajev:_,Št. ležišč:_. Višina turistične takse:_EUR. Št. prenočitev: domačih:_, tujih:_, skupaj:_ 1. Plačila oproščeni skupaj_, od tega: • otroci do 7. leta starosti:_ • osebe z zdravniško napotnico v naravnih zdraviliščih:_ • osebe na podlagi predložitve fotokopije odločbe pristojnega organa, iz katerega je razvidno, da je pri zavezancu oziroma zavezanki podana invalidnost oziroma telesna okvara ali fotokopija potrdila oziroma invalidskega mnenja pristojne komisije o ugotavljanju invalidnosti oziroma telesni okvari ali na podlagi članske izkaznice invalidske organizacije: • otroci in mladostniki na podlagi predložitve fotokopije odločbe, ki zadeva razvrščanje in usmerjanje otrok s posebnimi potrebami:_ • učenci, dijaki in študenti ter njihove vodje oziroma mentorji, udeleženci vzgojno-izobraževalnih programov, ki jih na nepridobitni podlagi organizirajo društva in druge vzgojno-izobraževalne ustanove ter verske in druge skupnosti v okviru svojih rednih aktivnosti:_ • osebe, ki so na začasnem delu in bivajo v gostinskem obratu neprekinjeno več kot 30 dni:_ • tuji državljani, ki so po mednarodnih predpisih in sporazumih oproščeni plačila turistične takse:_ • člani Planinske zveze Slovenije v planinskih postojankah, na podlagi veljavne članske izkaznice:__ 2. Plačilo v višini 50 % skupaj_oseb (turisti v kampih). 3. Število prenočitev turistov, ki jim ni bila zaračunana storitev za prenočevanje: domačih:_, tujih:_, skupaj:_, razlog oprostitve_. 4. V tem mesecu ni bilo prenočitev (obkrožite). žig _ (podpis odgovorne osebe) Rok oddaje poročila: 25. v mesecu za pretekli mesec Datum:_ Račun za plačilo takse: Občine Nazarje, TURISTIČNA TAKSA, št. SI 01283-4833206283, model oz. sklic:19 4364515107129-7047045. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 825. Pravilnik o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Nazarje Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF in 14/15 - ZUUJFO) in 16. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo ZSO, št. 2/11-UPB1 in 11/12) je Občinski svet Občine Nazarje na 18. redni seji, dne 15. 12. 2016 sprejel PRAVILNIK O ENKRATNI DENARNI POMOČI ZA NOVOROJENCE V OBČINI NAZARJE Splošne določbe 1. člen Ta pravilnik ureja dodeljevanje enkratne denarne pomoči ob rojstvu otroka staršem novorojencev, določa upravičence, višino denarne pomoči, pogoje in postopek za uveljavljanje pravice do dodelitve denarne pomoči ob rojstvu otroka. 2. člen Denarna pomoč staršem novorojenega otroka (v nadaljevanju: denarna pomoč) je pomoč, s katero se družini zagotovijo dodatna finančna sredstva za pokrivanje stroškov, ki nastanejo z rojstvom otroka. 3. člen Sredstva za dodeljevanje denarnih pomoči se zagotovijo v proračunu Občine Nazarje. Višina pomoči po tem pravilniku znaša 180,00 EUR. O spremembi višine enkratne denarne pomoči odloči občinski svet s sklepom. Pogoji za uveljavljanje pravice 4. člen Upravičenec do enkratne denarne pomoči po tem pravilniku je eden od staršev pod pogojem, da sta upravičenec in novorojenec državljana Republike Slovenije in imata na dan rojstva novorojenca stalno prebivališče v občini Nazarje. V primeru, da starša živita ločeno, uveljavlja pravico do denarne pomoči tisti od staršev, pri katerem novorojenec dejansko živi, je državljan Republike Slovenije in ima na dan rojstva novorojenca stalno prebivališče v občini Nazarje. Pravico do enkratne denarne pomoči lahko uveljavlja tudi druga oseba, če je zakonit zastopnik otroka na podlagi odločbe pristojnega organa. 5. člen Pravico do enkratne denarne pomoči za novorojenca uveljavlja upravičenec s pisno vlogo na predpisanem obrazcu pri Občini Nazarje, najkasneje v roku enega leta od otrokovega rojstva. Po preteku tega roka se vloga kot prepozna zavrže. K vlogi je potrebno priložiti naslednja dokazila: • potrdilo o državljanstvu Republike Slovenije vlagatelja in otroka, • fotokopijo rojstnega lista novorojenca, • dokazilo o stalnem prebivališču vlagatelja in otroka v občini Nazarje, • fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka transakcijskega računa upravičenca, • dokazilo pristojnega organa o zakonitem zastopništvu (v kolikor zakoniti zastopnik -upravičenec ni eden od staršev). Upravni organ lahko v skladu z zakonom in na podlagi izjave vlagatelja, potrdila od prve do tretje alineje tega člena pridobi sam. 6. člen Postopek ugotavljanja upravičenosti do dodelitve pomoči vodi in o njej odloča z odločbo občinska uprava. Občinska uprava nakaže z odločbo dodeljeni znesek denarne pomoči vlagatelju najkasneje v roku 30 dni po njeni pravnomočnosti. Zoper izdano odločbo je, v roku 15 dni od njene vročitve, dovoljena pritožba na župana Občine Nazarje. 7. člen Prejemnik je dolžan vrniti prejeto enkratno denarno pomoč skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje odločbe, če se ugotovi, da jo je prejel na podlagi neresničnih podatkov. Prehodne in končne določbe 8. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se za otroke, rojene od 1.1. 2017 dalje. Z uveljavitvijo tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o enkratni denarni pomoči za novorojence v Občini Nazarje (Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 11/2007). Številka: 032-0007/2014-18 Datum: 15.12.2016 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan 826. Sklep o določitvi cene najema prostorov v lasti Občine Nazarje Občinski svet Občine Nazarje je na podlagi določil 16. člena Statuta Občine Nazarje (Ur. glasilo Zgornjesavinjskih občin št. 2/11- UPB-1 in 11/12) na svoji 18. redni seji, dne 15. 12. 2016 sprejel SKLEP O DOLOČITVI CENE NAJEMA PROSTOROV V LASTI OBČINE NAZARJE 1. člen Cene najema - Dom kulture Nazarje: VELIKA DVORANA Uporaba dvorane do 3 ure 80,00 EUR Uporaba dvorane nad 3 ure 100,00 EUR Uporaba dvorane za domača društva, ki ob prireditvah zaračunavajo vstopnino 65,00 EUR Ozvočenje, razsvetljava, projekcija -prireditev 36,00 EUR MALA DVORANA uporaba dvorane do 3 ure 25,00 EUR Uporaba dvorane nad 3 ure 40,00 EUR MLADINSKI CENTER najem 1 ura 10,00 EUR Cene najema - Jakijeva hiša: uporaba predavalnice do 3 ure 40,00 EUR Uporaba predavalnice nad 3 ure 60,00 EUR Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 Cena najema - Tržnica: prodaja kmetijski pridelki brezplačno prodaja ostalega blaga- stojnica 10,00 EUR/dan najem premične stojnice 20,00 EUR/dan Cena najema - pisarna grad Vrbovec: občasen najem pisarne št. 14 (23,37 m2) 4,00 EUR/ura Davek na dodano vrednost ni zajet v ceni. 2. člen Sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. 1. 2017 dalje. Številka: 032-0007/2014-18 Datum: 15.12.2016 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan 827. Sklep o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Nazarje v letu 2017 Občinski svet Občine Nazarje je na podlagi 11. člena Zakona o stvarnem premoženju države in lokalne skupnosti (Uradni list RS, št. 86/10, 75/12, 47/13 - ZDU-1G, 50/14, 90/14 - ZDU-11, 14/15 - ZUUJFO in 76/15), 15. člena Uredbe o stvarnem premoženju države in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 34/11, 42/12, 24/13, 10/14 in 58/16) in 95. člena Statuta Občine Nazarje (Uradno glasilo ZSO, št. 2/11 - UPB 1 in 11/12) na svoji 18. redni seji dne 15.12.2016 sprejel SKLEP O NAČRTU RAVNANJA S STVARNIM PREMOŽENJEM OBČINE NAZARJE V LETU 2017 1. člen S tem sklepom se določi načrt ravnanja s stvarnim premoženjem Občine Nazarje za leto 2017. 2. člen Sredstva namenjena za nakup nepremičnega premoženja se za leto 2017 načrtujejo v okvirni ocenjeni vrednosti 165.000,00 EUR. Nakup premičnega premoženja nad v rednostjo 10.000,00 EUR ni planiran. Prodaja stvarnega premoženja v lasti občine se za leto 2017 načrtuje v okvirni ocenjeni vrednosti 272.000,00 EUR. Prihodki od oddaje stvarnega premoženja v najem se načrtujejo v skupni vrednosti 244.070,00 eUr. 3. člen Občina Nazarje lahko sklene 10% vrednosti vseh pravnih poslov ne glede na vključenost v veljavni načrt ravnanja s stvarnim premoženjem. 4. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin Številka: 032-0005/2010-18 Datum: 15.12.2016 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan 828. Sklep o vrednosti točke za izračun letnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2017 Na podlagi 23. člena Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč v občini Nazarje (Uradno glasilo zgornjesavinjskih občin št. 3/99, 1/02 in 10/03) je občinski svet na svoji 18. redni seji, dne 15. 12. 2016 sprejel SKLEP O VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN LETNEGA NADOMESTILA ZA UPORABO STAVBNEGA ZEMLJIŠČA V LETU 2017 1. člen Vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Nazarje v letu 2017 znaša 0,001513 €/m2. 2. člen Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, uporablja pa se od 1. 1. 2017 dalje. Številka: 032-0007/2014-18 Datum: 15.12.2016 Občina Nazarje Matej Pečovnik, župan OBČINA PREVALJE 829. Odlok o ustanovitvi Javnega komunalnega podjetja Prevalje d.o.o. Na podlagi določila drugega odstavka 61. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 94/07 -UPB-2, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF), 25. člena Zakona o gospodarskih javnih službah /ZGJS/ (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 - ZZLPPO, 127/06 - ZJZP, 38/10 -ZUKN, 57/11 - ORZGJS40), 473. člena Zakona o gospodarskih družbah /ZGD-1/ (Uradni list RS, št. 65/09 - UPB3, 33/11, 91/11, 100/11, 32/12, 57/12, 44/13, 44/13 - odl. US, 82/13) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015) je Občinski svet Občine Prevalje na 18. seji dne 15.12.2016 sprejel ODLOK O USTANOVITVI JAVNEGA KOMUNALNEGA PODJETJA PREVALJE D.O.O. 1. Splošne določbe 1. člen (uporaba izrazov) V odloku uporabljeni izrazi v slovnični obliki za moški spol se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 2. člen (ustanovitev javnega podjetja) S tem odlokom Občina Prevalje (v nadaljevanju: ustanoviteljica) ustanovi javno komunalno podjetje: Javno komunalno podjetje Prevalje d.o.o. (v nadaljevanju: javno podjetje) kot enoosebno družbo z omejeno odgovornostjo za opravljanje dejavnosti lokalnih gospodarskih javnih služb. 3. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se ureja: • ime in sedež ustanoviteljice, • čas delovanja javnega podjetja in prenehanje, • firma, skrajšana firma, sedež in dejavnost javnega podjetja, • osnovni kapital, osnovni vložki in poslovni deleži ustanoviteljice, • odgovornost za obveznosti javnega podjetja, • upravljanje javnega podjetja, • pravice ustanoviteljice, • financiranje dejavnosti javnega podjetja, • druge določbe v skladu z zakonom. 4. člen (uporaba predpisov) Za vprašanja v zvezi z ustanovitvijo in poslovanjem javnega podjetja iz 2. člena tega odloka, ki niso urejena s tem odlokom, se uporabljajo določila zakona, ki ureja gospodarske javne službe in zakona, ki ureja gospodarske družbe. 5. člen (pomen pojmov) V tem odloku uporabljeni pojmi imajo enak pomen kot je določen v zakonu, ki ureja gospodarske javne službe in v zakonu, ki ureja gospodarske družbe. 2. Ustanoviteljica javnega podjetja 5. člen (ustanoviteljica) Ustanoviteljica in edini družbenik javnega podjetja je Občina Prevalje, Trg 2a, Prevalje. 3. Čas delovanja in prenehanje 6. člen (čas delovanja javnega podjetja) Javno podjetje se ustanovi za nedoločen čas. 7. člen (prenehanje javnega podjetja) Javno podjetje lahko preneha: • v primerih določenih z zakonom, • z združitvijo, pripojitvijo in razdelitvijo, • na podlagi spremembe tega odloka z ukinitvijo statusa javnega podjetja. 4. Firma, skrajšana firma, sedež in dejavnost javnega podjetja 8. člen (firma, skrajšana firma in sedež javnega podjetja) (1) Firma javnega podjetja je: Javno komunalno podjetje Prevalje d.o.o. (2) Skrajšana firma javnega podjetja je: JKP Prevalje d.o.o. (3) Sedež javnega podjetja je: Prevalje. (4) Poslovni naslov podjetja je: Trg 2a, Prevalje. 9. člen (dejavnost javnega podjetja) (1) Javno podjetje opravlja na območju Občine Prevalje lokalne gospodarske javne službe, in sicer: • oskrba s pitno vodo, • odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, • zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov, • odlaganje komunalnih odpadkov, • letno in zimsko vzdrževanje javnih površin, • izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti ter druge, ki jih s svojimi akti določi ustanoviteljica. 2) Javno podjetje lahko na podlagi koncesije opravlja lokalne gospodarske javne službe za občine, ki niso ustanoviteljice javnega podjetja. (3) Glavna dejavnost javnega podjetja je 81.300 Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice. Dejavnost javnega podjetja je v skladu z Uredbo o standardni klasifikaciji dejavnosti (Uradni list RS, št. 69/07, 17/08) razvrščena v: 02.200 Sečnja_ 08.110 Pridobivanje kamna_ 08.120 Pridobivanje gramoza, peska, gline_ 08.910 Pridobivanje mineralov za kemikalije in gnojila_ 25.990 Proizvodnja drugje nerazvrščenih kovinskih izdelkov_ 33.110 Popravila kovinskih izdelkov_ 33.120 Popravila strojev in naprav_ 33.140 Popravila električnih naprav_ 33.170 Popravila in vzdrževanje drugih prevoznih sredstev_ 33.190 Popravila drugih naprav_ 35.111 Proizvodnja električne energije v hidroelektrarnah_ 35.112 Proizvodnja električne energije v termoelektrarnah, jedrskih elektrarnah 35.119 Druga proizvodnja električne energije_ 35.300 Oskrba s paro in vročo vodo_ 36.000 Zbiranje, prečiščevanje in distribucija vode_ 37.000 Ravnanje z odplakami_ 38.110 Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov_ 38.120 Zbiranje in odvoz nevarnih odpadkov_ 38.210 Ravnanje z nenevarnimi odpadki_ 38.220 Ravnanje z nevarnimi odpadki_ 38.310 Demontaža odpadnih naprav_ 38.320 Pridobivanje sekundarnih surovin iz ostankov in odpadkov_ 39.000 Saniranje okolja in drugo ravnanje z odpadki_ Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 41.100 Organizacija izvedbe stavbnih projektov_ 41.200 Gradnja stanovanjskih in nestanovanjskih stavb_ 42.110 Gradnja cest_ 42.130 Gradnja mostov in predorov_ 42.210 Gradnja objektov oskrbe infrastrukture za tekočine in pline_ 42.220 Gradnja objektov oskrbne infrastrukture za elektriko in telekomunikacijo 42.910 Gradnja vodnih objektov_ 42.990 Gradnja drugih objektov nizke gradnje_ 43.110 Rušenje objektov_ 43.120 Zemeljska pripravljalna dela_ 43.130 Testno vrtanje in sondiranje_ 43.210 Inštaliranje električnih napeljav in naprav_ 43.220 Inštaliranje vodovodnih, plinskih in ogrevalnih napeljav in naprav_ 43.290 Drugo inštaliranje pri gradnjah_ 43.390 Druga zaključna gradbena dela_ 43.910 Postavljanje ostrešij in krovska dela_ 43.990 Druga specializirana gradbena dela_ 45.200 Vzdrževanje in popravila motornih vozil_ 46.190 Nespecializirano posredništvo pri prodaji raznovrstnih izdelkov_ 46.900 Nespecializirana trgovina na debelo_ 47.190 Druga trgovina na drobno v nespecializiranih prodajalnah_ 47.761 Trgovina na drobno v cvetličarnah_ 47.890 Trgovina nadrobno na stojnicah in tržnicah z drugim blagom_ 49.410 Cestni tovorni promet_ 49.420 Selitvena dejavnost_ 49.500 Cevovodni transport_ 52.100 Skladiščenje_ 52.210 Spremljajoče storitvene dejavnosti v kopenskem prometu_ 68.100 Trgovanje z lastnimi nepremičninami_ 68.200 Oddajanje in obratovanje lastnih ali najetih nepremičnin_ 68.310 Posredništvo v prometu z nepremičninami_ 68.320 Upravljanje nepremičnin za plačilo ali po pogodbi_ 69.103 Druge pravne dejavnosti_ 70.100 Dejavnost uprav podjetij_ 70.220 Drugo podjetniško in poslovno svetovanje_ 71.111 Arhitekturno projektiranje_ 71.112 Krajinsko arhitekturno, urbanistično in drugo projektiranje_ 71.121 Geofizikalne meritve, kartiranje_ 71.129 Druge inženirske dejavnosti in tehnično svetovanje_ 71.200 Tehnično preizkušanje in analiziranje_ 74.100 Oblikovanje, aranžerstvo in dekoraterstvo_ 74.900 Drugje nerazvrščene strokovne in tehnične dejavnosti_ 77.110 Dajanje lahkih motornih vozil v najem in zakup_ 77.120 Dajanje tovornjakov v najem in zakup_ 77.310 Dajanje kmetijskih strojev in opreme v najem in zakup_ 77.320 Dajanje gradbenih strojev in opreme v najem in zakup_ 81.100 Vzdrževanje objektov in hišniška dejavnost_ 81.210 Splošno čiščenje stavb_ 81.220 Drugo čiščenje stavb, industrijskih naprav in opreme_ 81.290 Čiščenje cest in drugo čiščenje_ 81.300 Urejanje in vzdrževanje zelenih površin in okolice_ 82.110 Nudenje celovitih pisarniških storitev_ 82.990 Drugje nerazvrščene spremljajoče dejavnosti za poslovanje_ 96.030 Pogrebna dejavnost_ (4) Javno podjetje lahko opravlja tudi druge dejavnosti, ki ne pomenijo opravljanje gospodarskih javnih služb, so pa pomembne za njegovo poslovanje in opravljanje gospodarskih javnih služb ter zagotavljajo boljšo izkoriščenost osnovnih sredstev in večjo produktivnost zaposlenih delavcev. (5) Javno podjetje lahko poleg opravljanja gospodarskih javnih služb, opravlja še druge dejavnosti, navedene v tretjem odstavku tega člena, če tako odloči ustanovitelj, skladno z 13. členom tega odloka. (6) Javno podjetje lahko spremeni ali razširi dejavnosti, navedene v tem odloku, le s soglasjem ustanoviteljice. (7) Javno podjetje lahko za ustanoviteljico izvaja naloge na podlagi podeljenega javnega pooblastila. 5. Osnovni kapital in osnovni vložek 10. člen (osnovni kapital in osnovni vložek) (1) Osnovni kapital javnega podjetja znaša 7.500,00 EUR. Ta osnovni kapital zagotavlja s svojim osnovnim vložkom ustanoviteljica, in sicer z denarnim vložkom. (2) Na temelju vloženega osnovnega vložka obstaja en sam poslovni delež, ki ga v višini 100 % pridobi ustanoviteljica. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 (3) Ustanoviteljica lahko kot edina družbenica družbe odloči, da poveča osnovni kapital družbe z dodatnim vložkom ali z vključitvijo novih družbenikov. (4) Poslovnih deležev ali delov poslovnih deležev ni dopustno prenesti na pravne osebe zasebnega prava ali na pravne osebe javnega prava, katerih poslovnih delež je v lasti zasebnega prava. 6. Odgovornost za obveznosti javnega podjetja 11. člen (odgovornost za obveznosti) (1) Javno podjetje odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. (2) Ustanoviteljica za obveznosti javnega podjetja ne odgovarja. 7. Javna pooblastila 12. člen (1) Javno podjetje lahko izvaja javna pooblastila v okviru svoje dejavnosti, v obsegu in na način, ki ga določa zakon oziroma občini ustanoviteljici s svojimi odloki oziroma drugimi ustreznimi splošnimi akti. (2) Na podlagi tega odloka se javnemu podjetju podeljuje javno pooblastilo, da opravlja naslednje javne službe: • oskrba s pitno vodo, • odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, • zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov, • odlaganje komunalnih odpadkov, • letno in zimsko vzdrževanje javnih površin, • izvajanje pokopališke in pogrebne dejavnosti. (3) V okviru izvajanja javne službe opravlja naslednje naloge: • vodenje in vzdrževanje katastra javne infrastrukture v skladu s predpisi, • vodenje operativnih evidenc v zvezi z javno infrastrukturo v skladu s predpisi, • vzdrževanje (redno in občasno) infrastrukture, • vodenje obnovitvenih investicij v javno infrastrukturo, ki se sestoji iz: • načrtovanja razvoja javne infrastrukture, • priprave investicijske dokumentacije oziroma načrtov, • izvajanja javnih naročil, • izvajanja investicijskih del, • nadziranja izvedbe investicij, • (4) Družba mora poleg zgoraj navedenih nalog v zvezi z izvajanjem javne službe tudi zagotoviti: • vodenje evidenc o opravljenem vzdrževanju, • svetovanje v zvezi z razvojem javne infrastrukture, • poročanje o stanju javne infrastrukture. • (5) Pravice, obveznosti in odgovornosti v zvezi z javnim pooblastilom in nalogami iz tega člena se podrobneje uredijo s posebno pogodbo. 8. Najem, uporaba, upravljanje in vzdrževanje ter izvajanje investicij v javno komunalno infrastrukturo 13. člen (Najem infrastrukture) (1) Ustanoviteljica se zaveže dati javnemu podjetju v najem in v uporabo sredstva javne komunalne infrastrukture za izvajanje gospodarskih javnih služb iz 9. in 12. člena tega odloka. (2) Javno podjetje mora javno infrastrukturo vzdrževati in uporabljati kot dober gospodar za potrebe izvajanja javne službe. (3) Pravice, obveznosti in odgovornosti v zvezi z najemom in uporabo sredstev javne infrastrukture se uredijo s pogodbo o najemu sredstev javne infrastrukture. (4) Najemnina za uporabo javne infrastrukture je namenski prihodek občine ustanoviteljice, ki ga namensko uporablja za investicije in investicijska vzdrževalna dela na javni infrastrukturi iz prvega odstavka tega člena. 9. Upravljanje javnega podjetja in izvrševanje ustanoviteljskih pravic 14. člen (1) Ustanovitelj samostojno odloča, v skladu z zakonom, o: • o spremembah in dopolnitvah tega odloka kot ustanovitvenega akta; • o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin, ki se zagotavljajo z izvajanjem gospodarskih javnih služb; • potrjuje programe izvajanja javnih služb; • o statusnih spremembah ali prenehanju javnega podjetja; • o imenovanju in razreševanju članov nadzornega sveta, • o soglasju k imenovanju in razrešitvi direktorja; • o postavitvi prokurista ali poslovnega pooblaščenca; • o povečanju in zmanjšanju osnovnega kapitala; • o zadolževanju in dajanju poroštev javnega podjetja; • o višini nagrad članom nadzornega sveta; • daje soglasje k sistemizaciji delovnih mest in h kadrovskemu načrtu podjetja, • drugih zadevah za katere tako določata zakon o gospodarskih javnih službah in zakon o gospodarskih družbah. (2) Odločitve ustanovitelja se vpisujejo v knjigo sklepov, v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske družbe. 15. člen (pravice ustanoviteljice) (1) Ustanoviteljica javnega podjetja: • določi posebne pogoje za izvajanje dejavnosti javnega podjetja ter zagotavljanje in uporabo javnih dobrin; • odloča o cenah oziroma tarifah za uporabo javnih dobrin. (2) Ustanoviteljske pravice iz prvega odstavka tega člena izvršuje občinski svet. 9.1 Organi javnega podjetja 16. člen (organi javnega podjetja) Organ javnega podjetja je: • nadzorni svet, • direktor. 9.1.1 Nadzorni svet 17. člen (nadzorni svet) (1) Nadzorni svet javnega podjetja ima pet članov. Za člana nadzornega sveta je lahko imenovana fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje skladno z določili zakona, ki ureja gospodarske družbe. (2) Vse člane nadzornega sveta imenuje in razrešuje ustanoviteljica. (3) Nadzorni svet mora med svojimi člani izvoliti predsednika in najmanj enega namestnika predsednika. Predsednik nadzornega sveta zastopa družbo v razmerju Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 do direktorja javnega podjetja in ustanoviteljice, če za posamezen primer ni določeno drugače. (4) Predsednik oziroma namestnik predsednika sklicuje in vodi seje nadzornega sveta ter podpisuje zapisnike in sprejete sklepe. 18. člen (mandat nadzornega sveta) (1) Mandat članov nadzornega sveta je štiri leta. Po preteku mandata je član nadzornega sveta lahko ponovno imenovan. (2) Člani nadzornega sveta javnega podjetja, ki jih je imenovala ustanoviteljica, so za svoje delo odgovorni ustanoviteljici. Za dolžnost skrbnega ravnanja in odgovornost članov nadzornega sveta se smiselno uporabljajo določila zakona, ki ureja gospodarske družbe. 19. člen (naloge nadzornega sveta) (1) Nadzorni svet nadzoruje vodenje poslov javnega podjetja. (2) V okviru svojih pristojnosti nadzorni svet: • pregleduje in preverja knjige in dokumentacijo javnega podjetja, njegovo blagajno, shranjene vrednostne papirje in zaloge blaga ter drugo poslovanje; • potrjuje letno poročilo in predlog za uporabo bilančnega dobička, ki ju predloži direktor ter o rezultatih sestavi poročilo za ustanoviteljico; • potrjuje predlog razdelitve dobička in pokrivanja izgube; • daje soglasje k odločitvam organov javnega podjetja o poslovni politiki, razvoju javnega podjetja, programih dela in finančnih načrtih javnega podjetja; • daje soglasje k Aktu o sistemizaciji in kadrovskemu načrtu, • obravnava revizijsko poročilo ter do njega zavzema stališče; • imenuje in razrešuje direktorja; • odloča o prejemkih direktorja in sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem; • odloča o soglasju k določenim vrstam poslov, če je s sklepom nadzornega sveta določeno, da smejo posamezne vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem; • odloča o odobritvi pogodb med članom nadzornega sveta in javnim podjetjem; • imenuje in razrešuje disciplinsko komisijo; • odloča o ukrepih za pregled in nadzor dela direktorja; • odloča o nakupu in prodaji osnovnih sredstev javnega podjetja, katerih vrednost presega 10.000 evrov; • odloča o prometu z nepremičninami in investicijah, ki niso bile potrjene v poslovnem planu; • odloča o drugih vprašanjih v skladu z zakonom. (3) Nadzorni svet sprejema poslovnik o svojem delu, interne akte s področja delovno pravne zakonodaje, za katere po zakonu ni pristojen direktor, spremlja rentabilnost poslovanja javnega podjetja in druge zadeve, ki se nanašajo na poslovanje javnega podjetja, o čemer obvešča ustanoviteljico. 20. člen (pristojnosti nadzornega sveta) (1) Nadzorni svet lahko od direktorja zahteva kakršnekoli informacije, potrebne za izvajanje nadzora. Informacije, potrebne za izvajanje nadzora, lahko zahteva vsak član nadzornega sveta, direktor pa pošlje informacije nadzornemu svetu kot organu. (2) Vodenje poslov se ne more prenesti na nadzorni svet. Nadzorni svet določi, da se smejo posamezne vrste poslov opravljati le z njegovim soglasjem. Če nadzorni svet zavrne soglasje, lahko direktor zahteva, da o soglasju odloči ustanoviteljica. (3) Nadzorni svet podrobneje uredi način in pogoje za svoje delo s poslovnikom. 21. člen (seje nadzornega sveta) (1) Nadzorni svet opravlja svojo dejavnost na sejah. Seja nadzornega sveta je sklepčna, če so na seji prisotni najmanj trije člani. Odločitev na seji nadzornega sveta je sprejeta, če zanjo glasuje večina vseh članov. Vsak član nadzornega sveta ima en glas. (2) Vsak član nadzornega sveta ali direktor, ki navede namen in razlog za sklic seje, lahko zahteva, da predsednik nadzornega sveta takoj skliče sejo. Seja mora biti sklicana takoj, izvesti pa jo je potrebno najkasneje v štirinajstih dneh po sklicu. Če zahteva člana nadzornega sveta ali direktorja ni sprejeta, lahko dva člana sveta sama skličeta nadzorni svet in predlagata dnevni red. 22. člen (plačilo nadzornega sveta) Članom nadzornega sveta se za njihovo delo zagotovi plačilo. Plačilo mora biti v ustreznem razmerju z nalogami članov nadzornega sveta in finančnim položajem javnega podjetja. Višino plačila določi ustanoviteljica enkrat letno s posebnim sklepom. Člani nadzornega sveta ne morejo biti udeleženi pri dobičku javnega podjetja. 9.1.2 Direktor javnega podjetja 23. člen (direktor javnega podjetja) (1) Poslovanje in delo javnega podjetja vodi direktor. Direktor na lastno odgovornost vodi posle javnega podjetja in ga zastopa. Direktor družbo zastopa samostojno in brez omejitev. (2) Pristojnosti direktorja so tudi: • določanje nalog zaposlenim v javnem podjetju in nadzor njihovega izvajanja, • izvajanje sklepov ustanoviteljice, ki so vezani na redno poslovanje javnega podjetja, • sprejem akta o organizaciji dela, • sprejem akta o sistemizaciji delovnih mest, kadrovskega načrta in izvajanje kadrovske politike ter prerazporejanje in sprejemanje delavcev na delo v skladu s sprejetimi akti, • priprava letnega plana in razvojnih programov javnega podjetja, • priprava letnih poročil, • imenovanje vodilnih delavcev, • sklepanje pogodb z zaposlenimi delavci ter odločanje o zadevah s področja delovnih razmerij skladno z zakonom, kolektivno pogodbo in splošnimi akti javnega podjetja, • zagotavljanje pogojev za sodelovanje delavcev pri upravljanju javnega podjetja v skladu z določbami zakona, ki ureja sodelovanje delavcev pri upravljanju, • izvajanje nalog, ki jih določa zakon v razmerjih do ustanoviteljic ter odločanje o drugih zadevah. 24. člen (imenovanje in odpoklic direktorja) (1) Direktorja javnega podjetja imenuje in odpokliče nadzorni svet pod pogoji, na način in po postopku določenem s tem odlokom. Nadzorni svet mora o Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 imenovanju in razrešitvi direktorja pridobiti soglasje ustanoviteljice. (2) Postopek imenovanja poteka na podlagi javnega razpisa, skladno z določili zakona, ki ureja delovna razmerja. (3) Postopek imenovanja direktorja se mora pričeti najkasneje tri mesece pred iztekom mandata dotedanjemu direktorju, vendar ne prej kot eno leto pred iztekom mandata. (4) Direktorja se imenuje za štiri leta. Ista oseba je lahko po preteku mandata ponovno imenovana. 25. člen (pogoji za imenovanje direktorja) (1) Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje pogoje določene z zakonom in tem odlokom. (2) Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom in ima: • univerzitetno izobrazbo oziroma visoko strokovno izobrazbo s specializacijo oz. magisterijem oziroma drugo bolonjsko stopnjo tehnične, pravne, ekonomske ali organizacijske smeri, • najmanj pet let delovnih izkušenj in od tega tri leta na vodilnih oziroma vodstvenih delovnih mestih, • organizacijske in vodstvene sposobnosti. (3) Prijavi za javni razpis za delovno mesto direktorja javnega podjetja morajo kandidati predložiti program poslovanja in razvoja javnega podjetja v mandatnem obdobju. (4) Na podlagi akta o imenovanju direktorja sklene z njim pogodbo o zaposlitvi oz. pogodbo o poslovodenju predsednik nadzornega sveta ter o tem seznani ustanoviteljico. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata. (5) Pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja se v skladu z določili tega odloka podrobneje določijo s pogodbo o zaposlitvi oziroma pogodbo o poslovodenju. Pravice, obveznosti in odgovornosti morajo biti urejene v takšnem obsegu, kakor to določa Zakon o delovnih razmerjih in področna kolektivna pogodba. 26. člen (razrešitev direktorja) (1) Direktor je lahko razrešen oziroma je odpoklican s funkcije pred iztekom mandata, zlasti pa v naslednjih primerih: • če tako zahteva d i rektor; • če je direktor deloval v nasprotju z interesi javnega podjetja ali ustanoviteljice ali v nasprotju z zakonom, tem odlokom ali pogodbo o zaposlitvi oziroma pogodbo o poslovodenju; • če izgubi poslovno sposobnost; • če postane trajno nezmožen za opravljanje dela; • v drugih primerih, vključno z odpoklicem brez razloga. (2) Razrešitev oziroma odpoklic direktorja lahko nadzornemu svetu predlaga župan oziroma občinski svet občine ustanoviteljice. 27. člen (pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja) Pravice, obveznosti in odgovornosti direktorja se v skladu z določili tega odloka podrobneje določijo s pogodbo o zaposlitvi oziroma pogodbo o poslovodenju. 28. člen (poročanje direktorja) Ustanoviteljica ima pravico do informiranosti o poslovanju javnega podjetja v skladu z zakonom. Direktor je dolžan pisno poročati ustanoviteljici na zahtevo, izraženo s sklepom. 10. Pravice, obveznosti in odgovornosti javnega podjetja v pravnem prometu 29. člen (sklepanje poslov) Direktor mora za sklepanje pravnih poslov v primerih, določenih s tem odlokom, pridobiti predhodno soglasje pristojnega organa javnega podjetja. 30. člen (pooblastila javnega podjetja) Javno podjetje ima v pravnem prometu s pravnimi in fizičnimi osebami vsa pooblastila. 11. Financiranje dejavnosti javnega podjetja 31. člen (financiranje dejavnosti javnega podjetja) Dejavnosti javnega podjetja se financirajo: • s plačili za storitve, • s prodajo blaga in storitev na trgu, • iz sredstev ustanoviteljice, • iz drugih virov. 12. Dobiček in izguba 32. člen (ugotavljanje poslovnega izida) (1) Ugotavljanje poslovnega izida poteka v skladu s predpisi in sprejeto poslovno politiko javnega podjetja. (2) Morebitno izgubo javnega podjetja, ki bi nastala pri opravljanju dejavnosti gospodarskih javnih služb pokriva ustanoviteljica skladno z 14. in 15. členom tega odloka. 13. Vršilec dolžnosti direktorja 33. člen (1) V primeru predčasnega prenehanja mandata direktorja, v drugih primerih, ko direktor preneha z delom, ali v primeru, da po poteku mandata ni izbran nov direktor, nadzorni svet največ za dobo enega leta imenuje vršilca dolžnosti direktorja brez razpisa. Nadzorni svet mora o imenovanju in razrešitvi vršilca dolžnosti direktorja pridobiti soglasje ustanoviteljice. (2) Vršilec dolžnosti direktorja mora izpolnjevati pogoje za imenovanje direktorja, določene z zakonom in tem odlokom, razen pogojev glede vodstvenih oziroma vodilnih izkušenj. 14. Vpliv na druge odloke 34. člen (Odlok o občinskih cestah v Občini Prevalje) Drugi odstavek 25. člena Odloka o občinskih cestah v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 30/2012) se spremeni tako, da se na novo glasi: » (2) Za izvajanje rednega vzdrževanja občinskih cest je v občini odgovorno Javno komunalno podjetje Prevalje d.o.o. (v nadaljevanju: izvajalec rednega vzdrževanja), na podlagi predpisov, ki urejajo gospodarske javne službe.«. 35. člen (Odlok o javni kanalizaciji v Občini Prevalje) V 3. členu Odloka o javni kanalizaciji v Občini Prevalje (uradno glasilo slovenskih občin št. 28/2002, 40/2014) se doda drugi odstavek, ki se glasi: »Upravljalec javne kanalizacije za območje Občine Prevalje je Javno komunalno podjetje Prevalje d.o.o.«. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 36. člen (Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Prevalje) Drugi odstavek 4. člena Odloka o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 10/2009, 28/2014) se doda drugi odstavek, ki se glasi: »(2) Izvajalec obvezne gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo na območju Občine Prevalje je Javno komunalno podjetje Prevalje d.o.o.«. 15. Prehodne in končne določba 37. člen (imenovanje prvega vršilca dolžnosti direktorja) (1) Do imenovanja direktorja javnega podjetja opravlja naloge prvi vršilec dolžnosti direktorja, ki ga imenuje nadzorni svet. Nadzorni svet mora o imenovanju prvega vršilca dolžnosti direktorja pridobiti soglasje ustanoviteljice. (2) Prvi vršilec dolžnosti direktorja mora izpolnjevati pogoje za imenovanje direktorja, določene z zakonom in tem odlokom, razen pogojev glede vodstvenih oziroma vodilnih izkušenj. (3) Vršilec dolžnosti direktorja iz prejšnjega odstavka tega člena tega odloka je odgovoren za organizacijske in pravne zadeve pri pričetku delovanja javnega podjetja. (4) Postopek za imenovanje prvega vršilca dolžnosti direktorja je določen v tem členu tega odloka in zanj ne veljajo druge določbe tega odloka. 38. člen (Konstituiranje nadzornega sveta) Nadzorni svet se mora konstituirati najkasneje v petnajstih dneh od dneva veljavnosti tega odloka. 39. člen (prehodno obdobje izvajanja gospodarskih javnih služb) (1) Gospodarske javne službe iz 9. in 12. člena tega odloka prične Javno komunalno podjetje Prevalje d.o.o. izvajati skladno s sklepom občinskega sveta o pričetku opravljanja posamezne dejavnosti. (2) Določbe 1. odstavka 9. člena, 12. člena, 34., 35. in 36. člena tega odloka začnejo veljati z dnem veljave sklepa občinskega sveta iz prvega odstavka tega člena tega odloka. (3) Do pričetka izvajanja dejavnosti iz prejšnjega odstavka s strani Javno komunalnega podjetja Prevalje d.o.o. je izvajalec teh služb obstoječi izvajalec. 40. člen (zaposlitev presežnih delavcev) Zaradi ukinitve dela dejavnosti v Javnem komunalnem podjetju LOG d.o.o. in prenosa le-te na novoustanovljeno Javno komunalno podjetje Prevalje d.o.o., ki se ustanavlja s tem odlokom, lahko občina ustanoviteljica v skladu s 54. členom Kolektivne pogodbe komunalnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 43/15) omogoči, da bodo imeli delavci, katerih delo bo postalo zaradi ukinitve dela dejavnosti nepotrebno v Javnem komunalnem podjetju LOG d.o.o. in ki bodo izpolnjevali zahtevane pogoje za delovno mesto, prednost pri zaposlitvi v Javno komunalnem podjetju Prevalje d.o.o. glede na potrebe Javno komunalnega podjetja Prevalje d.o.o. 41. člen (akt o ustanovitvi javnega podjetja) Župan občine ustanoviteljice podpiše pri notarju Akt o ustanovitvi Javno komunalnega podjetja Prevalje d.o.o. v roku 30 dni po začetku veljavnosti tega odloka. Akt o ustanovitvi Javno komunalnega podjetja Prevalje d.o.o. mora biti v skladu s tem odlokom. 42. člen (objava in začetek veljavnosti odloka) Ta odlok se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi. Številka: 007-0005/2016-19 Datum: 15.12.2016 Občina Prevalje Dr. Matija Tasič, župan 830. Sklep o začasnem financiranju Občine Prevalje v obdobju januar - marec 2017 Na podlagi 33. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 -popr., 101/13, 55/15 - ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617).) in 17. in 110. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin št. 70/2015) je župan Občine Prevalje dne 15.12.2016 sprejel SKLEP O ZAČASNEM FINANCIRANJU OBČINE PREVALJE V OBDOBJU JANUAR - MAREC 2017 1. Splošna določba 1. člen (vsebina sklepa) S tem sklepom se določa in ureja začasno financiranje Občine Prevalje (v nadaljevanju: občina) v obdobju od 1. januarja do 31. marca 2017 (v nadaljnjem besedilu: obdobje začasnega financiranja). 2. člen (podlaga za začasno financiranje) Začasno financiranje temelji na proračunu občine za leto 2016. Obseg prihodkov in drugih prejemkov ter odhodkov in drugih izdatkov občine je določen v skladu z Zakonom o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr., 101/13, 55/15- ZFisP in 96/15 - ZIPRS1617 v nadaljevanju: ZJF) in Odlokom o proračunu Občine Prevalje za leto 2016 in njegovimi spremembami (Uradno glasilo slovenskih občin št. 4/2016, 29/2016 in 48/2016; v nadaljevanju: odlok o proračunu). 2. Višina in struktura začasnega financiranja 3. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V obdobju začasnega financiranja se prihodki in drugi prejemki ter odhodki in zdatki splošnega dela proračuna določijo v naslednjih zneskih: A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV v € Skupina/Podskupina kontov Proračun januar-marec 2017 I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 1.215.868 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 1.084.394 70 DAVČNI PRIHODKI 964.204 700 Davki na dohodek in dobiček 861.978 703 Davki na premoženje 37.364 704 Domači davki na blago in storitve 65.465 706 Drugi davki -603 71 NEDAVCNI PRIHODKI 120.190 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 74.884 711 Takse in pristojbine 1.133 712 Denarne kazni 180 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 0 714 Drugi nedavčni prihodki 43.993 72 KAPITALSKI PRIHODKI 2.869 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 2.869 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih dolgoročnih sredstev 0 73 DONACIJE 0 730 Prejete donacije iz domačih virov 0 74 TRANSFERNI PRIHODKI 128.605 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 39.537 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 89.068 78 PREJETA SREDSTVA IZ EVROPSKE UNIJE 0 782 Prejeta sredstva iz proračuna EU iz strukturnih skladov 0 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43) 1.071.907 40 TEKOCI ODHODKI 475.355 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 76.827 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 13.326 402 Izdatki za blago in storitve 348.242 403 Plačila domačih obresti 22.106 409 Rezerve 14.854 41 TEKOCI TRANSFERI 436.371 410 Subvencije 94 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 289.813 412 Transferi neprofitnim organizacijam in ustanovam 1.757 413 Drugi tekoči domači transferi 144.707 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 158.714 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 158.714 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 1.467 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso prorač. uporabniki 1.467 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 0 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK (I.-II.) (PRORAČUNSKI PRIMANJKLJAJ) 143.961 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB 0 Skupina/Podskupina kontov IV. PREJETA VRAČILADANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 0 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV 0 750 Prejeta vračila danih posojil 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV (440+441+442) 0 VI. PREJETA MINUS DANA POSOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV 0 C. RAČUN FINANCIRANJA Skupina/Podskupina kontov VII. ZADOLŽEVANJE (500) 0 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 57.251 IX. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -57.251 X. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) 86.710 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+IX.-X.) -143.961 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNIH NA DAN 31.12. 128.186 V obdobju začasnega financiranja se lahko prejemki in izdatki občine povečajo za namenske prejemke in izdatke, ki so tako opredeljeni s 43. členom ZJF oziroma odlokom o proračunu, če niso načrtovani v začasnem financiranju. 4. člen (posebni del proračuna) Finančni načrti neposrednih uporabnikov se določijo do ravni proračunskih postavk - podkontov . 3. Izvrševanje začasnega financiranja 5. člen (uporaba predpisov) V obdobju začasnega financiranja se za izvrševanje začasnega financiranja uporabljajo ZJF, pravilnik, ki ureja postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije, zakon, ki ureja izvrševanje proračuna Republike Slovenije in odlok o proračunu. 6. člen (prevzemanje in plačevanje obveznosti) V obdobju začasnega financiranja lahko neposredni uporabniki prevzemajo in plačujejo obveznosti iz istih proračunskih postavk kot v proračunu preteklega leta. Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 Neposredni uporabniki lahko v obdobju začasnega financiranja prevzemajo in plačujejo obveznosti v breme svojega finančnega načrta samo v okviru pravic porabe iz svojega finančnega načrta, določenega v posebnem delu proračuna. Nove proračunske postavke lahko neposredni uporabnik odpre le na podlagi 41., 43. in 44. člena ZJF. 4. Obseg zadolževanja občine v obdobju začasnega financiranja 7. člen (obseg zadolževanja občine) V obdobju začasnega financiranja se občina ne more zadolžiti. 5. Končna določba 8. člen (uveljavitev sklepa) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1. januarja 2017 dalje. Številka: 4100-0004-2016-15 Datum: 15.12.2016 Občina Prevalje Dr. Matija Tasič, župan 831. Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun občinskih taks v Občini Prevalje za leto 2017 Na podlagi 17. člena Odloka o občinskih taksah v Občini Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 34/07 in 10/09), 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09 in 51/10) in 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/15) je Občinski svet Občine Prevalje na 18. redni seji dne 15.12.2016 sprejel SKLEP O DOLOČITVI VREDNOSTI TOČKE ZA IZRAČUN OBČINSKIH TAKS V OBČINI PREVALJE ZA LETO 2017 1. člen Vrednost točke za izračun občinske takse za leto 2017 znaša 0,073 EUR. 2. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin, uporablja pa se od 1.1.2017 dalje. Z dnem uveljavitve tega sklepa preneha veljati Sklep o določitvi vrednosti točke za izračun občinskih taks v Občini Prevalje za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/15). Številka: 4261-0045/2016-14 Datum: 15.12.2016 Občina Prevalje Dr. Matija Tasič, župan 832. Sklep o določitvi najemnin Na podlagi 35. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 - ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US) in na podlagi 17. člena Statuta Občine Prevalje (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015), Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 -uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10, 40/12 -ZUJF, 14/15 - ZUUJFO in 76/16 - odl. US) je Občinski svet Občine Prevalje na 18. redni seji dne 15.12.2016 sprejel SKLEP O DOLOČITVI NAJEMNIN 1 - NAJEM ZEMLJIŠČ Najem vrtov Do 100 m2 0,50 EUR/m2/leto Nad 100 m2 50,00 EUR/leto Najem stavbnih zemljišč Nezazidano zemljišče (npr. zelenice, ipd.) 0,13 EUR/m2/leto Nezazidano zemljišče, na katerem so postavljeni začasni objekti 3,33 EUR/m2/mesec (npr. postavitev zabojnikov za smeti, stojnice ipd.) Pozidano zemljišče (npr. parkirišča, ograje, letni vrtovi, razni objekti, ipd.): Do 20 m2 15 EUR/mesec Nad 20 m2 + 0,50 EUR/m2/mesec Ekstenzivna in intenzivna kmetijska raba 96,45 EUR/ha/leto (travnik, sadovnjak, pašnik, njiva, ipd.) 2 - NAJEM POSLOVNIH PROSTOROV Poslovni prostori 5,00 EUR/m2/me sec*1 Uporaba velike dvorane Družbenega doma: Za družabne prireditve z gostinsko ponudbo (poroke, valete, zaključki, plesni večeri, občni zbor, ipd.) 400,00 EUR/priredit ev*2 Za kulturne, športne in druge prireditve ter združevanja (koncerti, gledališke predstave oz. združevanja, recitale, proslave, tekmovanja, predstavitve umetniških del, srečanja zaposlenih, sprejemi, obdarovanja, prodajni sejmi, predavanja ipd.) 50,00 EUR/uro*2 Rekreativni nameni (zumba, aerobika, ples, pilates, joga, razni tečaji, ipd.) 20,00 EUR/uro Za druge namene, ki niso razvrščeni drugje 50,00 EUR/uro*2 Za najem ostalih prostorov (Mala dvorana 1, Mala dvorana 2, Predprostor 1, Predprostor 2, galerija) pa se obračuna polovični (1/2) znesek cene najema velike dvorane Družbenega doma za vsak prostor posebej. DOPLAČILA:_ PRIPRAVA DVORANE (postavljanje/pospravljanje stolov in miz) - velika dvorana Družbenega doma 100 EUR/prireditev_ majhna dvorana Družbenega doma 50 EUR/prireditev ČIŠČENJE DVORANE PO PRIREDITVI - po ceniku izvajalca_ Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 OSVETLJAVA - po ceniku izvajalca_ OZVOČENJE - po ceniku izvajalca_ ČIŠČENJE MED PRIREDITVIJO - po ceniku izvajalca 3. NAJEM ŠPORTNIH OBJEKTOV Uporaba športne dvorane Za prireditev z uporabo povečane tribune. 750,00 EUR, postavitev sedežev v dvorani se dodatno obračuna 0,82 EUR/kom. Za prireditev z uporabo tribune 500,00 EUR, postavitev sedežev v dvorani se dodatno obračuna 0,82 EUR/kom. Za rekreativne namene in vadbo 18,26 EUR/uro Uporaba male telovadnice Za prireditev (stojišča) 350,00 EUR Za rekreativne namene in vadbo 9,13 EUR/uro Uporaba male telovadnice Za prireditev (stojišča) 350,00 EUR Za rekreativne namene in vadbo 9,13 EUR/uro Uporaba velikega igrišča v Športnem parku Ugasle peči Za izvedbo treninga. 70,00 EUR/1,5 ure za uporabo celega igrišča; 40,00 EUR/1,5 ure za uporabo polovice igrišča; Ob uporabi razsvetljave se dodatno obračuna 10,00 EUR Za izvedbo tekme 120,00 EUR, ob uporabi razsvetljave, se dodatno obračuna 10,00 EUR Uporaba malega asfaltiranega igrišča v 50 EUR/ uro Športnem Parku Ugasle peči *1 V ceno niso vključeni stroški (stroški električne energije, ogrevanja, uporabe vode, čiščenje prostorov). *2 Cena najema zajema poleg najema prostorov tudi stroške električne energije, ogrevanja in uporabe vode, ne zajema pa stroškov čiščenja. Zaradi zagotovitve čiščenja najetih prostorov bo najemnik najkasneje tri dni pred najemom dvorane vplačal varščino za čiščenje najetih prostorov v višini 244,00 EUR na račun Občine Prevalje, Trg 2a, 2391 Prevalje, TRR št. 013750100010242. Varščina, ki je dogovorjena, je jamstvo, da bo najemnik po končani prireditvi zagotovil čiščenje najetih prostorov. V kolikor najeti prostori ne bodo očiščeni, bo najemodajalec vplačan znesek varščine namenil čiščenju najetih prostorov. Če bodo najeti prostori očiščeni v sladu s pogodbo, bo najemodajalec najemniku vplačan znesek varščine povrnil do konca meseca, v katerem je bila varščina vplačana oz. se bodo s končnim obračunom uredile plačilne obveznosti najemnika, če le-te obstajajo. Zaradi zavarovanja najemnega razmerja in vseh morebitnih zahtevkov najemodajalca proti najemniku (morebitna škoda, neporavnana najemnina, ipd.), bo najemnik najkasneje tri dni pred najemom dvorane vplačal tudi varščino v višini 100,00 EUR na račun Občine Prevalje, Trg 2a, 2391 Prevalje, TRR št. 01375-0100010242. III. Za najem velike dvorane in ostalih prostorov, kjer je določena cena na uro, se zaračuna uporaba po dejanski uporabi, s tem, da se obvezno zaračuna najmanj ena začetna ura, v kolikor je predvidena uporaba manj kot šest (6) ur. Obračunajo se polne ure, pri čemer se uporaba do 15 min pred ali po poteku ure zaokroži navzdol, kar je več pa navzgor. V čas uporabe dvorane se všteva tudi čas priprave dvorane in druge aktivnosti uporabnika (vaje, generalka, nameščanje in odstranjevanje ozvočenja, osvetlitve, scene, ipd...) s strani uporabnika. IV. Pri uporabi športne dvorane, male telovadnice ter velikega igrišča v Športnem parku Ugasle peči se zaračuna uporaba po dejanski uporabi, s tem, da se obvezno zaračuna najmanj ena začetna ura. Obračunajo se časovni intervali, kakor določeno s tem sklepom, pri čemer se uporaba do 15 min pred ali preko intervala zaokroži navzdol, kar je več, pa navzgor. V čas uporabe teh objektov se všteva tudi čas priprave dvorane in druge aktivnosti uporabnika. V. V zgoraj navedenih cenah davščine niso zajete. Skladno z določbami 44. člena Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1, Uradni list RS, št. 13/11 -uradno prečiščeno besedilo, 18/11, 78/11, 38/12, 83/12 in 86/14) se DDV pri plačilu najemnine za najem nepremičnin/zemljišč ne obračunava. Najemodajalec bo najemojemalcu za uporabo dvorane Družbenega doma, športne dvorane, male telovadnice, velikega in malega nogometnega igrišča izstavil fakturo z vračunanim DDV. Brezplačna uporaba je mogoča samo za: • osebe javnega prava za opravljanje javnih nalog, razen za javna podjetja; • nevladne organizacije, ki delujejo v javnem interesu, za opravljanje dejavnosti, za katero so ustanovljene; • mednarodne organizacije, katerih članica je RS in imajo na ozemlju RS svoj sedež, agencijo, oddelke, predstavništvo ali pisarno. VI. Sklep se objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin in začne veljati naslednji dan po objavi, uporabljati pa se začne od dne 01.01.2017 dalje. Številka: 032-0007/2016-19 Datum: 15.12.2016 Občina Prevalje Dr. Matija Tasič, župan OBČINA VOJNIK 833. Odlok o rebalansu proračuna Občine Vojnik za leto 2016 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr. in 101/13) in 19. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/16) je Občinski svet Občine Vojnik na 15. seji dne, 15.12.2016 sprejel ODLOK O REBALANSU PRORAČUNA OBČINE VOJNIK ZA LETO 2016 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 1. člen V odloku o proračunu Občine Vojnik za leto 2016 (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 70/2015, 30/2016) se 2. člen spremeni, tako da se glasi: V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 6.946.679 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 6.075.225 70 DAVČNI PRIHODKI 5.174.240 700 Davki na dohodek in dobiček 4.659.680 703 Davki na premoženje 370.298 704 Domači davki na blago in storitve 144.262 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 900.985 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 701.635 711 Takse in pristojbine 8.700 712 Globe in druge denarne kazni 18.400 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 6.000 714 Drugi nedavčni prihodki 166.250 72 KAPITALSKI PRIHODKI 4.000 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 0 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 4.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI 867.454 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 856.010 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 11.444 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) 7.189.624 40 TEKOČI ODHODKI 2.374.069 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 734.308 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 109.250 402 Izdatki za blago in storitve 1.406.511 403 Plačila domačih obresti 21.000 409 Rezerve 103.000 41 TEKOČI TRANSFERI 2.640.650 410 Subvencije 83.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.038.703 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 262.169 413 Drugi tekoči domači transferi 1.256.778 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.068.405 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.068.405 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 106.500 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 36.000 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 70.500 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -242.945 B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) 98.369 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV 98.369 750 Prejeta vračila danih posojil 98.369 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 12.545 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 12.545 440 Dana posojila 11.545 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 1.000 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) 85.824 C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 135.847 50 ZADOLŽEVANJE 135.847 500 Domače zadolževanje 135.847 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 280.000 55 ODPLAČILA DOLGA 280.000 550 Odplačila domačega dolga 280.000 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -301.274 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -144.153 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 242.945 XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 899.078 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov (Občinski svet, Nadzorni odbor, Župan in Podžupan, Občinska uprava - splošne zadeve, Občinska uprava - finance, Občinska uprava - družbene dejavnosti, Občinska uprava - komunala, Občinska uprava - urejanje prostora in varstvo okolja, Občinska uprava - občinsko premoženje, Občinska uprava -požarna varnost, zaščita in reševanje, CZ, Občinska uprava - kmetijstvo, Občinska uprava - gospodarstvo s turizmom, Občinska uprava - elementar, Skupna občinska uprava - Medobčinski inšpektorat in redarstvo, Skupna občinska uprava občin Dobrna, Vitanje in Vojnik, Režijski obrat, Upravljanje športne in kulturne infrastrukture, KS Vojnik, KS Nova Cerkev, KS Frankolovo), ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Vojnik. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. člen Spremeni se prvi odstavek 10. člena in glasi: Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja se občina za proračun leta 2016 lahko zadolži do višine 135.847 €. V skladu s prvim odstavkom 56. člena Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2016 in 2017 (Uradni l. RS, 96/15; v nadaljevanju ZIPRS1617) se občinam sredstva v višini 3 % skupne primerne porabe občin zagotavljajo v obliki odobritve dodatnega zadolževanja v državnem proračunu. Občina Vojnik lahko na podlagi zgoraj navedenega za izvrševanje proračuna Občine Vojnik za leto 2016 najame brezobrestni kredit iz državnega proračuna v višini 135.847 € za investicije, predvidene v proračunu (za ureditev mansarde v POŠ Nova Cerkev v višini 85.847 € in za asfaltiranje cest v občini Vojnik v višini 50.000,00 EUR). Na podlagi drugega odstavka 56. člena ZIPRS1617 se ta zadolžitev ne všteva v največji možni obseg zadolževanja občine iz drugega odstavka 10. a člena ZFO-1. 3. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0035-2015/8 Datum: : 15.12.2016 Občina Vojnik Branko Petre, župan Priloga: • Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov 834. Odlok o proračunu Občine Vojnik za leto 2017 Na podlagi 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo, 76/08, 79/09, 51/10 in 40/12 - ZUJF), 29. člena Zakona o javnih financah (Uradni list RS, št. 11/11 - uradno prečiščeno besedilo, 14/13 - popr. in 101/13) in 19. člena Statuta Občine Vojnik (Uradno glasilo slovenskih občin, št. 3/16) je Občinski svet Občine Vojnik na 15. seji dne, 15.12.2016 sprejel ODLOK O PRORAČUNU OBČINE VOJNIK ZA LETO 2017 1. Splošna določba 1. člen (vsebina odloka) S tem odlokom se za Občino Vojnik za leto 2017 določajo proračun, postopki izvrševanja proračuna ter obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja na ravni občine (v nadaljnjem besedilu: proračun). 2. Višina splošnega dela proračuna in struktura posebnega dela proračuna 2. člen (sestava proračuna in višina splošnega dela proračuna) V splošnem delu proračuna so prikazani prejemki in izdatki po ekonomski klasifikaciji do ravni kontov. Splošni del proračuna se na ravni podskupin kontov določa v naslednjih zneskih: Konto Naziv Znesek v EUR A. BILANCA PRIHODKOV IN ODHODKOV I. SKUPAJ PRIHODKI (70+71+72+73+74) 7.319.103 TEKOČI PRIHODKI (70+71) 6.275.792 70 DAVČNI PRIHODKI 5.286.673 700 Davki na dohodek in dobiček 4.865.123 703 Davki na premoženje 276.750 704 Domači davki na blago in storitve 144.800 706 Drugi davki 0 71 NEDAVČNI PRIHODKI 989.119 710 Udeležba na dobičku in dohodki od premoženja 811.819 711 Takse in pristojbine 7.000 712 Globe in druge denarne kazni 16.650 713 Prihodki od prodaje blaga in storitev 5.500 714 Drugi nedavčni prihodki 148.150 72 KAPITALSKI PRIHODKI 332.500 720 Prihodki od prodaje osnovnih sredstev 292.500 722 Prihodki od prodaje zemljišč in neopredmetenih sredstev 40.000 74 TRANSFERNI PRIHODKI 710.811 Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 740 Transferni prihodki iz drugih javnofinančnih institucij 638.139 741 Prejeta sredstva iz državnega proračuna iz sredstev proračuna Evropske unije 72.672 II. SKUPAJ ODHODKI (40+41+42+43+45) B.27B.952 4G TEKOČI ODHODKI 2.533.G2B 400 Plače in drugi izdatki zaposlenim 802.242 401 Prispevki delodajalcev za socialno varnost 118.366 402 Izdatki za blago in storitve 1.464.820 403 Plačila domačih obresti 34.000 409 Rezerve 113.600 41 TEKOČI TRANSFERI 2.75G.1B3 410 Subvencije 83.000 411 Transferi posameznikom in gospodinjstvom 1.087.362 412 Transferi nepridobitnim organizacijam in ustanovam 249.239 413 Drugi tekoči domači transferi 1.330.582 42 INVESTICIJSKI ODHODKI 2.BB1.467 420 Nakup in gradnja osnovnih sredstev 2.881.467 43 INVESTICIJSKI TRANSFERI 114.274 431 Investicijski transferi pravnim in fizičnim osebam, ki niso proračunski uporabniki 47.600 432 Investicijski transferi proračunskim uporabnikom 66.674 III. PRORAČUNSKI PRESEŽEK ( PRIMANJKLJAJ) (I. - II.) -959.B5G B. RAČUN FINANČNIH TERJATEV IN NALOŽB IV. PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSKIH DELEŽEV (750+751+752) G 75 PREJETA VRAČILA DANIH POSOJIL IN PRODAJA KAPITALSIH DELEŽEV G 750 Prejeta vračila danih posojil 0 751 Prodaja kapitalskih deležev 0 V. DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPIALSKIH DELEŽEV (440+441+442+443) 1.GGG 44 DANA POSOJILA IN POVEČANJE KAPITALSKIH DELEŽEV 1.GGG 440 Dana posojila 0 441 Povečanje kapitalskih deležev in finančnih naložb 1.000 VI. PREJETA MINUS DANA POSLOJILA IN SPREMEMBE KAPITALSKIH DELEŽEV (IV.-V.) -1.GGG C. RAČUN FINANCIRANJA VII. ZADOLŽEVANJE (500) 26B.B47 5G ZADOLŽEVANJE 26B.B47 500 Domače zadolževanje 268.847 VIII. ODPLAČILA DOLGA (550) 2BG.GGG 55 ODPLAČILA DOLGA 2BG.GGG 550 Odplačila domačega dolga 280.000 IX. SPREMEMBA STANJA SREDSTEV NA RAČUNU (I.+IV.+VII.-II.-V.-VIII.) -972.GG3 X. NETO ZADOLŽEVANJE (VII.-VIII.) -11.153 XI. NETO FINANCIRANJE (VI.+X.-IX.) 959.B5G XII. STANJE SREDSTEV NA RAČUNU NA DAN 31. 12. PRETEKLEGA LETA 972.21G Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov (Občinski svet, Nadzorni odbor, Župan in Podžupan, Občinska uprava - splošne zadeve, Občinska uprava - finance, Občinska uprava - družbene dejavnosti, Občinska uprava - komunala, Občinska uprava - urejanje prostora in varstvo okolja, Občinska uprava - občinsko premoženje, Občinska uprava -požarna varnost, zaščita in reševanje, CZ, Občinska uprava - kmetijstvo, Občinska uprava - gospodarstvo s turizmom, Občinska uprava - elementar, Skupna občinska uprava - Medobčinski inšpektorat in redarstvo, Skupna občinska uprava občin Dobrna, Vitanje in Vojnik, Režijski obrat, Upravljanje športne in kulturne infrastrukture, KS Vojnik, KS Nova Cerkev, KS Frankolovo), ki so razdeljeni na naslednje programske dele: področja proračunske porabe, glavne programe in podprograme, predpisane s programsko klasifikacijo izdatkov občinskih proračunov. Podprogram je razdeljen na proračunske postavke, te pa na podskupine kontov in konte, določene s predpisanim kontnim načrtom. Posebni del proračuna do ravni proračunskih postavk -kontov in načrt razvojnih programov sta prilogi k temu odloku in se objavita na spletni strani Občine Vojnik. Načrt razvojnih programov sestavljajo projekti. 2. Postopki izvrševanja proračuna 3. člen (izvrševanje proračuna) Proračun se izvršuje skladno z določbami Zakona o javnih financah, Zakona o izvrševanju proračuna, Zakona o javnih naročilih, Zakona o uravnoteženju javnih financ, Uredbe o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja in drugimi podzakonskimi predpisi ter navodili, ki jih izda župan. Proračun se izvršuje na ravni proračunske postavke. Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. Odredbodajalec proračuna je župan oziroma od njega pooblaščena oseba. Za izvrševanje finančnih načrtov krajevnih skupnosti so odgovorni predsedniki svetov krajevnih skupnosti. 4. člen (namenski prihodki in odhodki proračuna) Namenski prihodki proračuna so poleg prihodkov, določenih v prvem stavku prvega odstavka 43. člena ZJF, tudi naslednji prihodki: • požarna taksa po 59. členu Zakona o varstvu pred požarom, ki se uporablja za namene, določene v tem zakonu , • državna sredstva, evropska sredstva in sredstva drugih sofinancerjev za investicije in tekoče zadeve, • turistična taksa, Št. 57/18.11.2016 Uradno glasilo slovenskih občin Stran 1745 • lastna sredstva krajevnih skupnosti, ki se uporabljajo za namene, določene v finančnem načrtu posamezne krajevne skupnosti, • prihodki od prodaje ali zamenjave občinskega stvarnega premoženja, • donacije, • okoljska dajatev za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda, • pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest, • koncesijske dajatve od upravljanja pokopališča, lovstva in izkoriščanja gozdov, • najemnina za gospodarsko javno infrastrukturo. Če se v tekočem letu v proračun vplača namenski prejemek, ki zahteva namenski izdatek, ki v finančnem načrtu proračuna ni izkazan ali ni izkazan v zadostni višini, se za višino dejanskih namenskih prejemkov poveča obseg izdatkov finančnega načrta in proračun. Namenski prejemki, ki v tekočem letu ne bodo porabljeni, se bodo prenesli v naslednje leto, za namene za katere so opredeljeni. Občina je imela na dan 31.12.2015 oblikovan sklad neporabljene okoljske dajatve v višini 181.573 € in sklad zadržanih sredstev za investicijo vrtec Mavrica in telovadnica Vojnik v višini 192.834 €, katerih sredstev v letu 2016 ni porabila in se upoštevajo kot sredstva na računu na dan 31.12.2016, zanje sta planirani proračunski postavki v posebnem delu proračuna. 5. člen (prerazporejanje pravic porabe) Osnova za prerazporejanje pravic porabe je zadnji sprejeti proračun, spremembe proračuna ali rebalans proračuna. O prerazporeditvah pravic porabe v posebnem delu proračuna (finančnem načrtu neposrednega uporabnika) med glavnimi programi v okviru področja proračunske porabe odloča na predlog neposrednega uporabnika župan. Župan lahko med letom odpre novo proračunsko postavko iz sredstev proračunske rezervacije. Župan s poročilom o izvrševanju proračuna v polletju s polletnim poročilom in konec leta z zaključnim računom poroča občinskemu svetu o veljavnem proračunu za leto 2017 in njegovi realizaciji. 6. člen (največji dovoljeni obseg prevzetih obveznosti v breme proračunov prihodnjih let) Neposredni uporabnik lahko v tekočem letu za projekte, ki so vključeni v veljavni načrt razvojnih programov, odda javno naročilo za celotno vrednost projekta, če so zanj načrtovane pravice porabe na proračunskih postavkah v sprejetem proračunu. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za investicijske odhodke in investicijske transfere ne sme presegati 80% pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika, od tega: 1. v letu 2018 40 % navedenih pravic porabe in 2. v ostalih prihodnjih letih 40 % navedenih pravic porabe. Skupni obseg prevzetih obveznosti neposrednega uporabnika, ki bodo zapadle v plačilo v prihodnjih letih za blago in storitve in za tekoče transfere, ne sme presegati 40 % pravic porabe v sprejetem finančnem načrtu neposrednega uporabnika. Omejitve iz prvega in drugega odstavka tega člena ne veljajo za prevzemanje obveznosti z najemnimi pogodbami, razen če na podlagi teh pogodb lastninska pravica preide oziroma lahko preide iz najemodajalca na najemnika, in prevzemanje obveznosti za dobavo elektrike, telefona, vode, komunalnih storitve in drugih storitev, potrebnih za operativno delovanje neposrednih uporabnikov ter prevzemanje obveznosti za pogodbe, ki se financirajo iz predpristopnih pomoči, popristopnih pomoč in sredstev drugih donatorjev. Prevzete obveznosti iz drugega in tretjega odstavka tega člena se načrtujejo v finančnem načrtu neposrednega uporabnika in načrtu razvojnih programov. 7. člen (spreminjanje načrta razvojnih programov) Predstojnik neposrednega uporabnika (župan) lahko spreminja vrednost projektov v načrtu razvojnih programov. Projekte, katerih vrednost se spremeni za več kot 20% mora predhodno potrditi občinski svet. Spremembe veljavnega načrta razvojnih programov so uvrstitev projektov v načrt razvojnih programov in druge spremembe projektov. Projekti, za katere se zaradi prenosa plačil v tekoče leto, zaključek financiranja prestavi iz predhodnega v tekoče leto, se uvrstijo v načrt razvojnih programov v 30 dneh po uveljavitvi proračuna. Novi projekti se uvrstijo v načrt razvojnih programov na podlagi odločitve občinskega sveta. 8. člen (proračunski skladi) Proračunski skladi so: 1. proračunska rezerva, oblikovana po ZJFProračunska rezerva se v letu 2017 oblikuje v višini 73.600 €. Na podlagi za finance pristojnega organa občinske uprave o porabi sredstev proračunske rezerve za namene iz drugega odstavka 49. člena ZJF odloča župan in o tem s pisnimi poročili obvešča občinski svet. 2.Rezervni sklad neprofitnih stanovanj se v letu 2017 oblikuje v višini v višini 10.000 €, oblikovan po 119. členu stvarnopravnega zakonika (Uradni list RS, št. 87/2003). 4. Posebnosti upravljanja in prodaje stvarnega in finančnega premoženja države 9. člen Če so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 77. člena ZJF, lahko župan dolžniku do višine 400 € odpiše oziroma delno odpiše plačilo dolga. Prav tako lahko župan odobri sredstva do višine 400 €. 5. Obseg zadolževanja in poroštev občine in javnega sektorja 10. člen (obseg zadolževanja občine in izdanih poroštev občine) Za kritje presežkov odhodkov nad prihodki v bilanci prihodkov in odhodkov, presežkov izdatkov nad prejemki v računu finančnih terjatev in naložb ter odplačila dolgov v računu financiranja, se občina za proračun leta 2017 lahko zadolži do višine 268.847 EUR. Vključena je zadolžitev v skladu s 23. členom Zakona o financiranju občin, ki občinam za namen investicij dodeljuje brezobrestni povratni del sredstev v višini 135.847 EUR. Ta kredit, ki se ne upošteva v kreditno kvoto občine, se bo namenil za ureditev podstrešja v OŠ Vojnik. Planirana je tudi interna zadolžitev v višini 133.000 EUR. Navedeni znesek pomeni zadolžitev znotraj proračuna, saj so kot ocenjeno stanje sredstev na računu na dan 31.12.2016 upoštevana tudi neporabljena namenska sredstva iz preteklih let (veza zadnji odstavek 4. Člena odloka), ki so planirana na proračunski postavki 4040239 (okoljska dajatev namenjena izgradnji Št. 57/18.11.2016_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1745 kanalizacije) in predvidoma v letu 2017 ne bo porabljena. Če se zaradi neenakomernega pritekanja prihodkov izvrševanje proračuna ne more uravnovesiti, lahko župan odloči o najetju likvidnostnega posojila, vendar le do višine 5% sprejetega proračuna. Ta omejitev ne velja za zadolžitev občine za sredstva sofinanciranja investicij iz proračuna Evropske unije - zanje se občina lahko likvidnostno zadolži največ do višine odobrenih sredstev. Krajevne skupnosti se ne smejo zadolževati. Pravni posli, ki jih sklepajo krajevne skupnosti nad 2.000 €, so brez soglasja župana nični. Podpisovanje pravnih poslov krajevnih skupnosti, ki bi imeli finančne posledice pri upravljanju premoženja, so brez soglasja nični. 11. člen (obseg zadolževanja javnih zavodov in javnih podjetij ter obseg zadolževanja in izdanih poroštev pravnih oseb, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje) Pravne osebe javnega sektorja na ravni občine (javni zavodi in javna podjetja, katerih ustanoviteljica je občina) se lahko v letu 2017 zadolžijo do skupne višine 0 eurov. Pravne osebe, v katerih ima občina odločujoč vpliv na upravljanje, se lahko v letu 2017 zadolžijo do skupne višine 0 eurov in izdajo poroštva do skupne višine glavnic 0 eurov. Izdana poroštva se štejejo v obseg možnega zadolževanja občine. 6. Prehodne in končne določbe 12. člen (začasno financiranje v letu 2018) V obdobju začasnega financiranja Občine Vojnik v letu 2018, če bo začasno financiranje potrebno, se uporablja ta odlok in sklep o določitvi začasnega financiranja. 13. člen (uveljavitev odloka) Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem glasilu slovenskih občin. Številka: 410-0024-2016/4 Datum: : 15.12.2016 Občina Vojnik Branko Petre, župan Priloga: • Posebni del proračuna in načrt razvojnih programov Št. 57/18.11.2016_Uradno glasilo slovenskih občin_Stran 1745 OBČINA DIVAČA Stran 813. Razpis o nadomestnih volitvah v 2094 Občinski svet Občine Divača 814. Sklep o javni razpravi predloga 2094 proračuna 815. Ugotovitveni sklep o prenehanju 2095 mandata članu Občinskega sveta OBČINA GORJE Stran 816. Odlok o proračunu Občine Gorje za 2095 leto 2017 817. Letni izvedbeni načrt financiranja 2098 kulture v Občini Gorje v letu 2017 818. Stanovanjski program za leto 2017 2100 819. Letni program športa Občine Gorje 2101 za leto 2017 OBČINA KIDRIČEVO Stran 820. Odlok o programu opremljanja 2103 stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju občine Kidričevo OBČINA NAKLO Stran 821. Odlok o proračunu občine naklo za 2108 leto 2017 822. Odlok o nadomestilu za uporabo 2111 stavbnih zemljišč v Občini Naklo OBČINA NAZARJE Stran 823. Odlok o proračunu Občine Nazarje 2115 za leto 2017 824. Odlok o turistični taksi na območju 2118 Občine Nazarje 825. Pravilnik o enkratni denarni pomoči 2120 za novorojence v Občini Nazarje 826. Sklep o določitvi cene najema 2121 prostorov v lasti Občine Nazarje 827. Sklep o načrtu ravnanja s stvarnim 2121 premoženjem Občine Nazarje v letu 2017 828. Sklep o vrednosti točke za izračun 2121 letnega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v letu 2017 OBČINA PREVALJE Stran 829. Odlok o ustanovitvi Javnega 2122 komunalnega podjetja Prevalje d.o.o. 830. Sklep o začasnem financiranju 2127 Občine Prevalje v obdobju januar - marec 2017 831. Sklep o določitvi vrednosti točke za 2129 izračun občinskih taks v Občini Prevalje za leto 2017 832. Sklep o določitvi najemnin 2129 OBČINA VOJNIK Stran 833. Odlok o rebalansu proračuna Občine 2131 Vojnik za leto 2016 834. Odlok o proračunu Občine Vojnik za 2132 leto 2017